Zbirka zakonodaje Evropske unije o pravosodnem ...

Pravosodje

Zbirka zakonodaje Evropske unije o pravosodnem

sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah

Ta dokument je informacijsko in dokumentacijsko orodje. Komisija ne odgovarja za njegovo vsebino. Merodajna so le besedila, objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne dovoljujejo vzpostavitve zveze

s številkami 00 800 ali pa te klice zaračunavajo.

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2013

ISBN 978-92-79-29650-5doi:10.2838/14276

© Evropska unija, 2013Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Belgium

Tiskano na papirju, beljenem brez elementarnega klora (ECF)

Zbirka zakonodaje Evropske unije o pravosodnem

sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah

5

Kazalo

Predgovor Evropska zakonodaja na področju civilnega prava – štirinajst let pozneje . . . 9

Uvod Evropsko pravo vse bolj zadeva naše vsakdanje življenje . . . . . . . . . . 11

1 Zasedanje Evropskega sveta v Tampereju, sklepi predsedstva . . . . . . . . 13

2 Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja . . . . . . . . 39

3 Prosti pretok sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah . . . . . . . . 51

3a Uredba Sveta št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, znana kot „uredba Bruselj I“ 53

3b Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

3c Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov . . . . . . . . . . . . .113

3d Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. . . . . . . . . . . . . . . . . . .141

3e Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti . . . . . . . . . . . . . .175

3f Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti .199

4 Prosti pretok sodnih odločb na področju družinskega prava . . . . . . . . 219

4a Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 . . . . . . . .221

4b Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .253

4c Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .335

6

5 Vročanje pisanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365

5a Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj”) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 . . . . . . .367

6 Pridobivanje dokazov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 411

6a Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah . . . . . . . .413

7 Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah . . . . . . 439

7a Odločba Sveta z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih v civilnih in gospodarskih zadevah (2001/470/ES) . . . . . . .441

8 Pravna pomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 451

8a Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .453

9 Odškodnina žrtvam kaznivih dejanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463

9a Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj . . .465

10 Mediacija v civilnih zadevah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471

10a Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. . . . . . . . . . . .473

11 Veljavno pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481

11a Rimska konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih iz leta 1980 . . . .483

11b Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) . . . . . . . . . .513

11c Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“) . . . . . . . . . . . .527

11d Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .539

9

Predgovor

Leta 1999 je bilo v Evropski uniji z Amsterdamsko pogodbo uvedeno pravosodno sodelovanje v zadevah civilnega prava. Vendar se je učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah v državah članicah EU začelo že prej. Ta proces sta na mednarodni ravni začeli že Bruseljska konvencija iz leta 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter Rimska konvencija iz leta 1980 o veljavnem pravu v pogodbenih obveznostih.

Leto 1999 je tudi leto, ko je Evropski svet imel posebno zasedanje v Tampereju na Finskem, kjer je odločno opredelil praktične temelje za boljše pravosodno sodelovanje. Razglasil je, da „se v dejanskem evropskem območju pravice posameznikom in podjetjem ne sme preprečevati ali jih odvračati od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti ali zapletenosti pravnih in upravnih sistemov v državah članicah“ in da je zelo pomembno vzpostaviti območje, „kjer se lahko ljudje obrnejo na sodišča in organe v kateri koli državi članici tako zlahka kot v svoji državi“.

Po štirinajstih letih ima Evropska unija veliko število temeljnih instrumentov na področju evropskega civilnega, gospodarskega in družinskega prava. Evropski predpisi o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb, o veljavnem pravu ali pravosodnem sodelovanju so danes del vsakdanje prakse večine pravnikov. Sodniki in odvetniki se vse pogosteje srečujejo s primeri, ki vključujejo čezmejne elemente, saj je načelo prostega pretoka blaga, storitev in ljudi povečalo število čezevropskih transakcij in pospešilo mobilnost evropskih državljanov.

Danes si noben pravnik ne more privoščiti, da bi ignoriral spremembe zakonodaje EU in si zatiskal oči pred evropskimi predpisi, ki urejajo civilno pravo. Ta zbirka bo torej neprecenljiv pripomoček za vse, ki sodelujejo v čezmejnih sporih.

Viviane Reding Podpredsednica Pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo

Evropska zakonodaja na področju civilnega prava – štirinajst let pozneje

11

Uvod

S povečanjem izmenjav med posameznimi državami članicami se ljudje znotraj Evropske unije vedno pogosteje selijo, pa naj bo to zaradi nakupa izdelkov ali storitev, dela ali študija, poroke ali upokojitve.

Okoliščin, ki vključujejo ljudi, ki ne bivajo v isti državi članici, je čedalje več, z njimi pa narašča tudi možnost pogostejših čezmejnih sodnih sporov.

Pred reševanjem teh sporov pa se pojavljajo vprašanja: Kdo bo pristojni sodnik? Zakonodajo katere države bo uporabljal? Kako bomo potrebne dokumente prenesli iz ene države v drugo? Lahko v drugi državi pridobimo pravno pomoč?

Poleg tega bo treba vedeti, katere formalnosti so potrebne, da bo sodba priznana, razglašena za izvršljivo ali izvršena v drugi državi članici. Kako te postopke pospešiti in jih narediti učinkovitejše?

Oblikovanje evropskega pravosodnega prostora je poskus odgovora na ta vprašanja. Od 60. let naprej je bilo že veliko pobud, na primer Bruseljska konvencija iz leta 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, vendar je treba narediti še veliko. Voditelji držav in vlad Evropske unije so se jeseni leta 1999 srečali v Tampereju na Finskem, da bi postavili temelje evropskega območja svobode, varnosti in pravice, kot ga je predvidela Amsterdamska pogodba.

Ob tej priložnosti so potrdili, da „se v dejanskem evropskem območju pravice posameznikom in podjetjem ne sme preprečevati ali jih odvračati od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti ali zapletenosti pravnih in upravnih sistemov v državah članicah“.

Evropsko pravo vse bolj zadeva naše vsakdanje življenje

12

Potrdili so tudi svojo zavzetost za oblikovanje pravega evropskega območja pravice, „kjer se lahko ljudje obrnejo na sodišča in organe v kateri koli državi članici tako zlahka kot v svoji državi“.

Na zasedanju v Haagu novembra 2004 je Evropski svet pripisal velik pomen nadaljnjemu razvoju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah in celotnemu izvajanju programa o vzajemnem priznavanju, sprejetem leta 2000. To delo se zdaj nadaljuje v okviru Stockholmskega programa 2009.

Po zaslugi Amsterdamske pogodbe je na področju civilnega prava mogoče uporabljati zakonodajne instrumente EU: uredbe, direktive in odločbe. Slednje je pomembno za državljane, saj na primer lahko pred sodnikom neposredno zahtevajo uporabo evropskih predpisov.

V okviru tega je sprejetih že veliko instrumentov, ki so na voljo v popolni različici v tej zbirki. Za več informacij, predvsem o načrtih in predlogih Evropske komisije, lahko obiščete spletišče Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah: http://ec.europa.eu/civiljustice.

Cilj te zbirke je ponuditi enostaven dostop do poglavitnih besedil, ki so že bila sprejeta na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

Predvsem pravni strokovnjaki so tisti, ki morajo te instrumente poznati, jih uporabljati, predstaviti ljudem, skratka, poskrbeti, da zaživijo.

Edini namen zbirke, ki jo imate v rokah, pa je, da vam pri tem pomaga.

http://ec.europa.eu/civiljustice

13

Zasedanje Evropskega sveta v Tampereju, sklepi predsedstva(Dokument je na voljo samo v angleščini)

1

PRESIDENCY CONCLUSIONS

TAMPERE EUROPEAN COUNCIL

15 AND 16 OCTOBER 1999

The European Council held a special meeting on 15 and 16 October 1999 in

Tampere on the creation of an area of freedom, security and justice in the

European Union. At the start of proceedings an exchange of views was

conducted with the President of the European Parliament, Mrs Nicole

Fontaine, on the main topics of discussion.

The European Council is determined to develop the Union as an area of

freedom, security and justice by making full use of the possibilities offered by

the Treaty of Amsterdam. The European Council sends a strong political

message to reaffirm the importance of this objective and has agreed on a

number of policy orientations and priorities which will speedily make this area

a reality.

The European Council will place and maintain this objective at the very top of

the political agenda. It will keep under constant review progress made

towards implementing the necessary measures and meeting the deadlines set

by the Treaty of Amsterdam, the Vienna Action Plan and the present

conclusions. The Commission is invited to make a proposal for an appropriate

scoreboard to that end. The European Council underlines the importance of

ensuring the necessary transparency and of keeping the European Parliament

regularly informed. It will hold a full debate assessing progress at its

December meeting in 2001.

15

In close connection with the area of freedom, security and justice, the

European Council has agreed on the composition, method of work and

practical arrangements (attached in the annex) for the body entrusted with

drawing up a draft Charter of fundamental rights of the European Union. It

invites all parties involved to ensure that work on the Charter can begin

rapidly.

The European Council expresses its gratitude for the work of the outgoing

Secretary-General of the Council, Mr. Jürgen Trumpf, and in particular for his

contribution to the development of the Union following the entry into force of

the Treaty of Amsterdam.

Given that one of the focal points of the Union's work in the years ahead will

be to strengthen the common foreign and security policy, including developing

a European security and defence policy, the European Council expects the

new Secretary-General of the Council and High Representative for the CFSP,

Mr. Javier Solana, to make a key contribution to this objective. Mr. Solana will

be able to rely on the full backing of the European Council in exercising his

powers according to Article 18(3) of the Treaty so he can do full justice to his

tasks. His responsibilities will include co-operating with the Presidency to

ensure that deliberations and action in foreign and security policy matters are

efficiently conducted with the aim of fostering continuity and consistency of

policy on the basis of the common interests of the Union.

TOWARDS A UNION OF FREEDOM, SECURITY AND JUSTICE:

THE TAMPERE MILESTONES

1. From its very beginning European integration has been firmly

rooted in a shared commitment to freedom based on human

rights, democratic institutions and the rule of law. These

common values have proved necessary for securing peace and

16

developing prosperity in the European Union. They will also

serve as a cornerstone for the enlarging Union.

2. The European Union has already put in place for its citizens

the major ingredients of a shared area of prosperity and peace:

a single market, economic and monetary union, and the capacity

to take on global political and economic challenges. The

challenge of the Amsterdam Treaty is now to ensure that

freedom, which includes the right to move freely throughout the

Union, can be enjoyed in conditions of security and justice

accessible to all. It is a project which responds to the frequently

expressed concerns of citizens and has a direct bearing on their

daily lives.

3. This freedom should not, however, be regarded as the

exclusive preserve of the Union’s own citizens. Its very

existence acts as a draw to many others world-wide who cannot

enjoy the freedom Union citizens take for granted. It would be in

contradiction with Europe’s traditions to deny such freedom to

those whose circumstances lead them justifiably to seek access

to our territory. This in turn requires the Union to develop

common policies on asylum and immigration, while taking into

account the need for a consistent control of external borders to

stop illegal immigration and to combat those who organise it and

commit related international crimes. These common policies

must be based on principles which are both clear to our own

citizens and also offer guarantees to those who seek protection

in or access to the European Union.

4. The aim is an open and secure European Union, fully

committed to the obligations of the Geneva Refugee Convention

and other relevant human rights instruments, and able to

respond to humanitarian needs on the basis of solidarity. A

common approach must also be developed to ensure the

17

integration into our societies of those third country nationals who

are lawfully resident in the Union.

5. The enjoyment of freedom requires a genuine area of justice,

where people can approach courts and authorities in any

Member State as easily as in their own. Criminals must find no

ways of exploiting differences in the judicial systems of Member

States. Judgements and decisions should be respected and

enforced throughout the Union, while safeguarding the basic

legal certainty of people and economic operators. Better

compatibility and more convergence between the legal systems

of Member States must be achieved.

6. People have the right to expect the Union to address the

threat to their freedom and legal rights posed by serious crime.

To counter these threats a common effort is needed to prevent

and fight crime and criminal organisations throughout the Union.

The joint mobilisation of police and judicial resources is needed

to guarantee that there is no hiding place for criminals or the

proceeds of crime within the Union.

7. The area of freedom, security and justice should be based on

the principles of transparency and democratic control. We must

develop an open dialogue with civil society on the aims and

principles of this area in order to strengthen citizens’ acceptance

and support. In order to maintain confidence in authorities,

common standards on the integrity of authorities should be

developed.

8. The European Council considers it essential that in these

areas the Union should also develop a capacity to act and be

regarded as a significant partner on the international scene. This

requires close co-operation with partner countries and

18

international organisations, in particular the Council of Europe,

OSCE, OECD and the United Nations.

9. The European Council invites the Council and the

Commission, in close co-operation with the European

Parliament, to promote the full and immediate implementation of

the Treaty of Amsterdam on the basis of the Vienna Action Plan

and of the following political guidelines and concrete objectives

agreed here in Tampere.

A. A COMMON EU ASYLUM AND MIGRATION POLICY

10. The separate but closely related issues of asylum and

migration call for the development of a common EU policy to

include the following elements.

I. Partnership with countries of origin

11. The European Union needs a comprehensive approach to

migration addressing political, human rights and development

issues in countries and regions of origin and transit. This

requires combating poverty, improving living conditions and job

opportunities, preventing conflicts and consolidating democratic

states and ensuring respect for human rights, in particular rights

of minorities, women and children. To that end, the Union as

well as Member States are invited to contribute, within their

respective competence under the Treaties, to a greater

coherence of internal and external policies of the Union.

Partnership with third countries concerned will also be a key

element for the success of such a policy, with a view to

promoting co-development.

19

12. In this context, the European Council welcomes the report of

the High Level Working Group on Asylum and Migration set up

by the Council, and agrees on the continuation of its mandate

and on the drawing up of further Action Plans. It considers as a

useful contribution the first action plans drawn up by that

Working Group, and approved by the Council, and invites the

Council and the Commission to report back on their

implementation to the European Council in December 2000.

II. A Common European Asylum System

13. The European Council reaffirms the importance the Union

and Member States attach to absolute respect of the right to

seek asylum. It has agreed to work towards establishing a

Common European Asylum System, based on the full and

inclusive application of the Geneva Convention, thus ensuring

that nobody is sent back to persecution, i.e. maintaining the

principle of non-refoulement.

14. This System should include, in the short term, a clear and

workable determination of the State responsible for the

examination of an asylum application, common standards for a

fair and efficient asylum procedure, common minimum

conditions of reception of asylum seekers, and the

approximation of rules on the recognition and content of the

refugee status. It should also be completed with measures on

subsidiary forms of protection offering an appropriate status to

any person in need of such protection. To that end, the Council

is urged to adopt, on the basis of Commission proposals, the

necessary decisions according to the timetable set in the Treaty

of Amsterdam and the Vienna Action Plan. The European

Council stresses the importance of consulting UNHCR and other

international organisations.

20

15. In the longer term, Community rules should lead to a

common asylum procedure and a uniform status for those who

are granted asylum valid throughout the Union. The Commission

is asked to prepare within one year a communication on this

matter.

16. The European Council urges the Council to step up its

efforts to reach agreement on the issue of temporary protection

for displaced persons on the basis of solidarity between Member

States. The European Council believes that consideration

should be given to making some form of financial reserve

available in situations of mass influx of refugees for temporary

protection. The Commission is invited to explore the possibilities

for this.

17. The European Council urges the Council to finalise promptly

its work on the system for the identification of asylum seekers

(Eurodac).

III. Fair treatment of third country nationals

18. The European Union must ensure fair treatment of third

country nationals who reside legally on the territory of its

Member States. A more vigorous integration policy should aim

at granting them rights and obligations comparable to those of

EU citizens. It should also enhance non-discrimination in

economic, social and cultural life and develop measures against

racism and xenophobia.

19. Building on the Commission Communication on an Action

Plan against Racism, the European Council calls for the fight

against racism and xenophobia to be stepped up. The Member

States will draw on best practices and experiences. Co-

operation with the European Monitoring Centre on Racism and

Xenophobia and the Council of Europe will be further

21

strengthened. Moreover, the Commission is invited to come

forward as soon as possible with proposals implementing Article

13 of the EC Treaty on the fight against racism and xenophobia.

To fight against discrimination more generally the Member

States are encouraged to draw up national programmes.

20. The European Council acknowledges the need for

approximation of national legislations on the conditions for

admission and residence of third country nationals, based on a

shared assessment of the economic and demographic

developments within the Union, as well as the situation in the

countries of origin. It requests to this end rapid decisions by the

Council, on the basis of proposals by the Commission. These

decisions should take into account not only the reception

capacity of each Member State, but also their historical and

cultural links with the countries of origin.

21. The legal status of third country nationals should be

approximated to that of Member States' nationals. A person,

who has resided legally in a Member State for a period of time to

be determined and who holds a long-term residence permit,

should be granted in that Member State a set of uniform rights

which are as near as possible to those enjoyed by EU citizens;

e.g. the right to reside, receive education, and work as an

employee or self-employed person, as well as the principle of

non-discrimination vis-à-vis the citizens of the State of

residence. The European Council endorses the objective that

long-term legally resident third country nationals be offered the

opportunity to obtain the nationality of the Member State in

which they are resident.

IV. Management of migration flows

22

22. The European Council stresses the need for more efficient

management of migration flows at all their stages. It calls for the

development, in close co-operation with countries of origin and

transit, of information campaigns on the actual possibilities for

legal immigration, and for the prevention of all forms of

trafficking in human beings. A common active policy on visas

and false documents should be further developed, including

closer co-operation between EU consulates in third countries

and, where necessary, the establishment of common EU visa

issuing offices.

23. The European Council is determined to tackle at its source

illegal immigration, especially by combating those who engage

in trafficking in human beings and economic exploitation of

migrants. It urges the adoption of legislation foreseeing severe

sanctions against this serious crime. The Council is invited to

adopt by the end of 2000, on the basis of a proposal by the

Commission, legislation to this end. Member States, together

with Europol, should direct their efforts to detecting and

dismantling the criminal networks involved. The rights of the

victims of such activities shall be secured with special emphasis

on the problems of women and children.

24. The European Council calls for closer co-operation and

mutual technical assistance between the Member States' border

control services, such as exchange programmes and technology

transfer, especially on maritime borders, and for the rapid

inclusion of the applicant States in this co-operation. In this

context, the Council welcomes the memorandum of

understanding between Italy and Greece to enhance co-

operation between the two countries in the Adriatic and Ionian

seas in combating organised crime, smuggling and trafficking of

persons.

23

25. As a consequence of the integration of the Schengen acquis

into the Union, the candidate countries must accept in full that

acquis and further measures building upon it. The European

Council stresses the importance of the effective control of the

Union's future external borders by specialised trained

professionals.

26. The European Council calls for assistance to countries of

origin and transit to be developed in order to promote voluntary

return as well as to help the authorities of those countries to

strengthen their ability to combat effectively trafficking in human

beings and to cope with their readmission obligations towards

the Union and the Member States.

27. The Amsterdam Treaty conferred powers on the Community

in the field of readmission. The European Council invites the

Council to conclude readmission agreements or to include

standard clauses in other agreements between the European

Community and relevant third countries or groups of countries. Consideration should also be given to rules on internal

readmission.

B. A GENUINE EUROPEAN AREA OF JUSTICE

28. In a genuine European Area of Justice individuals and

businesses should not be prevented or discouraged from

exercising their rights by the incompatibility or complexity of

legal and administrative systems in the Member States.

V. Better access to justice in Europe

29. In order to facilitate access to justice the European Council

invites the Commission, in co-operation with other relevant fora,

24

such as the Council of Europe, to launch an information

campaign and to publish appropriate "user guides" on judicial

co-operation within the Union and on the legal systems of the

Member States. It also calls for the establishment of an easily

accessible information system to be maintained and up-dated by

a network of competent national authorities.

30. The European Council invites the Council, on the basis of

proposals by the Commission, to establish minimum standards

ensuring an adequate level of legal aid in cross-border cases

throughout the Union as well as special common procedural

rules for simplified and accelerated cross-border litigation on

small consumer and commercial claims, as well as maintenance

claims, and on uncontested claims. Alternative, extra-judicial

procedures should also be created by Member States.

31. Common minimum standards should be set for multilingual

forms or documents to be used in cross-border court cases

throughout the Union. Such documents or forms should then be

accepted mutually as valid documents in all legal proceedings in

the Union.

32. Having regard to the Commission's communication,

minimum standards should be drawn up on the protection of the

victims of crime, in particular on crime victims’ access to justice

and on their rights to compensation for damages, including legal

costs. In addition, national programmes should be set up to

finance measures, public and non-governmental, for assistance

to and protection of victims.

VI. Mutual recognition of judicial decisions

33. Enhanced mutual recognition of judicial decisions and

judgements and the necessary approximation of legislation

would facilitate co-operation between authorities and the judicial

25

protection of individual rights. The European Council therefore

endorses the principle of mutual recognition which, in its view,

should become the cornerstone of judicial co-operation in both

civil and criminal matters within the Union. The principle should

apply both to judgements and to other decisions of judicial

authorities.

34. In civil matters the European Council calls upon the

Commission to make a proposal for further reduction of the

intermediate measures which are still required to enable the

recognition and enforcement of a decision or judgement in the

requested State. As a first step these intermediate procedures

should be abolished for titles in respect of small consumer or

commercial claims and for certain judgements in the field of

family litigation (e.g. on maintenance claims and visiting rights).

Such decisions would be automatically recognised throughout

the Union without any intermediate proceedings or grounds for

refusal of enforcement. This could be accompanied by the

setting of minimum standards on specific aspects of civil

procedural law.

35. With respect to criminal matters, the European Council

urges Member States to speedily ratify the 1995 and 1996 EU

Conventions on extradition. It considers that the formal

extradition procedure should be abolished among the Member

States as far as persons are concerned who are fleeing from

justice after having been finally sentenced, and replaced by a

simple transfer of such persons, in compliance with Article 6

TEU. Consideration should also be given to fast track extradition

procedures, without prejudice to the principle of fair trial. The

European Council invites the Commission to make proposals on

this matter in the light of the Schengen Implementing

Agreement.

26

36. The principle of mutual recognition should also apply to pre-

trial orders, in particular to those which would enable competent

authorities quickly to secure evidence and to seize assets which

are easily movable; evidence lawfully gathered by one Member

State’s authorities should be admissible before the courts of

other Member States, taking into account the standards that

apply there.

37. The European Council asks the Council and the

Commission to adopt, by December 2000, a programme of

measures to implement the principle of mutual recognition. In

this programme, work should also be launched on a European

Enforcement Order and on those aspects of procedural law on

which common minimum standards are considered necessary in

order to facilitate the application of the principle of mutual

recognition, respecting the fundamental legal principles of

Member States.

VII. Greater convergence in civil law

38. The European Council invites the Council and the

Commission to prepare new procedural legislation in cross-

border cases, in particular on those elements which are

instrumental to smooth judicial co-operation and to enhanced

access to law, e.g. provisional measures, taking of evidence,

orders for money payment and time limits.

39. As regards substantive law, an overall study is requested on

the need to approximate Member States’ legislation in civil

matters in order to eliminate obstacles to the good functioning of

civil proceedings. The Council should report back by 2001.

C. A UNIONWIDE FIGHT AGAINST CRIME

27

40. The European Council is deeply committed to reinforcing the

fight against serious organised and transnational crime. The

high level of safety in the area of freedom, security and justice

presupposes an efficient and comprehensive approach in the

fight against all forms of crime. A balanced development of

unionwide measures against crime should be achieved while

protecting the freedom and legal rights of individuals and

economic operators.

VIII. Preventing crime at the level of the Union

41. The European Council calls for the integration of crime

prevention aspects into actions against crime as well as for the

further development of national crime prevention programmes.

Common priorities should be developed and identified in crime

prevention in the external and internal policy of the Union and be

taken into account when preparing new legislation.

42. The exchange of best practices should be developed, the

network of competent national authorities for crime prevention

and co-operation between national crime prevention

organisations should be strengthened and the possibility of a

Community funded programme should be explored for these

purposes. The first priorities for this co-operation could be

juvenile, urban and drug-related crime.

IX. Stepping up co-operation against crime

43. Maximum benefit should be derived from co-operation

between Member States' authorities when investigating cross-

border crime in any Member State. The European Council calls

for joint investigative teams as foreseen in the Treaty to be set

up without delay, as a first step, to combat trafficking in drugs

and human beings as well as terrorism. The rules to be set up in

28

this respect should allow representatives of Europol to

participate, as appropriate, in such teams in a support capacity.

44. The European Council calls for the establishment of a

European Police Chiefs operational Task Force to exchange, in

co-operation with Europol, experience, best practices and

information on current trends in cross-border crime and

contribute to the planning of operative actions.

45. Europol has a key role in supporting unionwide crime

prevention, analyses and investigation. The European Council

calls on the Council to provide Europol with the necessary

support and resources. In the near future its role should be

strengthened by means of receiving operational data from

Member States and authorising it to ask Member States to

initiate, conduct or coordinate investigations or to create joint

investigative teams in certain areas of crime, while respecting

systems of judicial control in Member States.

46. To reinforce the fight against serious organised crime, the

European Council has agreed that a unit (EUROJUST) should

be set up composed of national prosecutors, magistrates, or

police officers of equivalent competence, detached from each

Member State according to its legal system. EUROJUST should

have the task of facilitating the proper coordination of national

prosecuting authorities and of supporting criminal investigations

in organised crime cases, notably based on Europol's analysis,

as well as of co-operating closely with the European Judicial

Network, in particular in order to simplify the execution of letters

rogatory. The European Council requests the Council to adopt

the necessary legal instrument by the end of 2001.

47. A European Police College for the training of senior law

enforcement officials should be established. It should start as a

29

network of existing national training institutes. It should also be

open to the authorities of candidate countries.

48. Without prejudice to the broader areas envisaged in the

Treaty of Amsterdam and in the Vienna Action Plan, the

European Council considers that, with regard to national criminal

law, efforts to agree on common definitions, incriminations and

sanctions should be focused in the first instance on a limited

number of sectors of particular relevance, such as financial

crime (money laundering, corruption, Euro counterfeiting), drugs

trafficking, trafficking in human beings, particularly exploitation of

women, sexual exploitation of children, high tech crime and

environmental crime.

49. Serious economic crime increasingly has tax and duty

aspects. The European Council therefore calls upon Member

States to provide full mutual legal assistance in the investigation

and prosecution of serious economic crime.

50. The European Council underlines the importance of

addressing the drugs problem in a comprehensive manner. It

calls on the Council to adopt the 2000-2004 European Strategy

against Drugs before the European Council meeting in Helsinki.

X. Special action against money laundering

51. Money laundering is at the very heart of organised crime. It

should be rooted out wherever it occurs. The European Council

is determined to ensure that concrete steps are taken to trace,

freeze, seize and confiscate the proceeds of crime.

52. Member States are urged to implement fully the provisions

of the Money Laundering Directive, the 1990 Strasbourg

Convention and the Financial Action Task Force

recommendations also in all their dependent territories.

30

53. The European Council calls for the Council and the

European Parliament to adopt as soon as possible the draft

revised directive on money laundering recently proposed by the

Commission.

54. With due regard to data protection, the transparency of

financial transactions and ownership of corporate entities should

be improved and the exchange of information between the

existing financial intelligence units (FIU) regarding suspicious

transactions expedited. Regardless of secrecy provisions

applicable to banking and other commercial activity, judicial

authorities as well as FIUs must be entitled, subject to judicial

control, to receive information when such information is

necessary to investigate money laundering. The European

Council calls on the Council to adopt the necessary provisions to

this end.

55. The European Council calls for the approximation of criminal

law and procedures on money laundering (e.g. tracing, freezing

and confiscating funds). The scope of criminal activities which

constitute predicate offences for money laundering should be

uniform and sufficiently broad in all Member States.

56. The European Council invites the Council to extend the

competence of Europol to money laundering in general,

regardless of the type of offence from which the laundered

proceeds originate.

57. Common standards should be developed in order to prevent

the use of corporations and entities registered outside the

jurisdiction of the Union in the hiding of criminal proceeds and in

money laundering. The Union and Member States should make

arrangements with third country offshore-centres to ensure

efficient and transparent co-operation in mutual legal assistance

31

following the recommendations made in this area by the

Financial Action Task Force.

58. The Commission is invited to draw up a report identifying

provisions in national banking, financial and corporate legislation

which obstruct international co-operation. The Council is invited

to draw necessary conclusions on the basis of this report.

D. STRONGER EXTERNAL ACTION

59. The European Council underlines that all competences and

instruments at the disposal of the Union, and in particular, in

external relations must be used in an integrated and consistent

way to build the area of freedom, security and justice. Justice

and Home Affairs concerns must be integrated in the definition

and implementation of other Union policies and activities.

60. Full use must be made of the new possibilities offered by the

Treaty of Amsterdam for external action and in particular of

Common Strategies as well as Community agreements and

agreements based on Article 38 TEU.

61. Clear priorities, policy objectives and measures for the

Union’s external action in Justice and Home Affairs should be

defined. Specific recommendations should be drawn up by the

Council in close co-operation with the Commission on policy

objectives and measures for the Union’s external action in

Justice and Home Affairs, including questions of working

structure, prior to the European Council in June 2000.

62. The European Council expresses its support for regional co-

operation against organised crime involving the Member States

and third countries bordering on the Union. In this context it

32

notes with satisfaction the concrete and practical results

obtained by the surrounding countries in the Baltic Sea region.

The European Council attaches particular importance to regional

co-operation and development in the Balkan region. The

European Union welcomes and intends to participate in a

European Conference on Development and Security in the

Adriatic and Ionian area, to be organised by the Italian

Government in Italy in the first half of the year 2000. This

initiative will provide valuable support in the context of the South

Eastern Europe Stability Pact.

__________________

ANNEX

COMPOSITION METHOD OF WORK AND PRACTICAL ARRANGEMENTS

FOR THE BODY TO ELABORATE

A DRAFT EU CHARTER OF FUNDAMENTAL RIGHTS,

AS SET OUT IN THE COLOGNE CONCLUSIONS

A. COMPOSITION OF THE BODY

(i) Members

33

(a) Heads of State or Government of

Member States

Fifteen representatives of the Heads of

State or Government of Member States.

(b) Commission

One representative of the President of the

European Commission.

(c) European Parliament

Sixteen members of the European

Parliament to be designated by itself.

(d) National Parliaments

Thirty members of national Parliaments (two

from each national Parliament) to be

designated by national Parliaments

themselves.

Members of the Body may be replaced by alternates in

the event of being unable to attend meetings of the Body.

(ii) Chairperson and Vice-Chairpersons of the Body

The Chairperson of the Body shall be elected by the

Body. A member of the European Parliament, a member

of a national Parliament, and the representative of the

President of the European Council if not elected to the

Chair, shall act as Vice-Chairpersons of the Body.

34

The member of the European Parliament acting as Vice-

Chairperson shall be elected by the members of the

European Parliament serving on the Body. The member

of a national Parliament acting as Vice-Chairperson shall

be elected by the members of national Parliaments

serving on the Body.

(iii) Observers

Two representatives of the Court of Justice of the

European Communities to be designated by the Court.

Two representatives of the Council of Europe, including

one from the European Court of Human Rights.

(iv) Bodies of the European Union to be invited to give their views

The Economic and Social Committee

The Committee of the Regions

The Ombudsman

(v) Exchange of views with the applicant States

An appropriate exchange of views should be held by the

Body or by the Chairperson with the applicant States.

(vi) Other bodies, social groups or experts to be invited to give their views

35

Other bodies, social groups and experts may be invited

by the Body to give their views.

(vii) Secretariat

The General Secretariat of the Council shall provide the

Body with secretariat services. To ensure proper

coordination, close contacts will be established with the

General Secretariat of the European Parliament, with the

Commission and, to the extent necessary, with the

secretariats of the national Parliaments.

B. WORKING METHODS OF THE BODY

(i) Preparation

The Chairperson of the Body shall, in close concertation

with the Vice-Chairpersons, propose a work plan for the

Body and perform other appropriate preparatory work.

(ii) Transparency of the proceedings

In principle, hearings held by the Body and documents

submitted at such hearings should be public.

(iii) Working groups

36

The Body may establish ad hoc working groups, which

shall be open to all members of the Body.

(iv) Drafting

On the basis of the work plan agreed by the Body, a

Drafting Committee composed of the Chairperson, the

Vice-Chairpersons and the representative of the

Commission and assisted by the General Secretariat of

the Council, shall elaborate a preliminary Draft Charter,

taking account of drafting proposals submitted by any

member of the Body.

Each of the three Vice-Chairpersons shall regularly

consult with the respective component part of the Body

from which he or she emanates.

(v) Elaboration of the Draft Charter by the Body

When the Chairperson, in close concertation with the

Vice-Chairpersons, deems that the text of the draft

Charter elaborated by the Body can eventually be

subscribed to by all the parties, it shall be forwarded to

the European Council through the normal preparatory

procedure.

C. PRACTICAL ARRANGEMENTS

37

The Body shall hold its meetings in Brussels, alternately in the

Council and the European Parliament buildings.

A complete language regime shall be applicable for sessions of

the Body.

__________________

38

39

Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja(Dokument je na voljo samo v angleščini)

2

15.1.2001 EN C 12/1Official Journal of the European Communities

I

(Information)

COUNCIL

Draft programme of measures for implementation of the principle of mutual recognition ofdecisions in civil and commercial matters

(2001/C 12/01)

INTRODUCTION

The Treaty of Amsterdam inserted into the Treaty establishing the European Community a new Title IVcontaining specific provisions on judicial cooperation in civil matters.

In order to lend impetus to this cooperation and to set precise guidelines therefor, the European Councilmeeting in Tampere on 15 and 16 October 1999 held that ‘enhanced mutual recognition of judicialdecisions and judgments and the necessary approximation of legislation would facilitate cooperationbetween authorities and the judicial protection of individual rights’. It approved the principle of mutualrecognition, which should become ‘the cornerstone of judicial cooperation in both civil and criminalmatters within the Union’.

In civil matters, the Tampere European Council advocated ‘further reduction of the intermediate measureswhich are still required to enable the recognition and enforcement of a decision or judgment in therequested State’. ‘As a first step these intermediate procedures should be abolished for titles in respect ofsmall consumer or commercial claims and for certain judgments in the field of family litigation (e.g. onmaintenance claims and visiting rights). Such decisions would be automatically recognised throughoutthe Union without any intermediate proceedings or grounds for refusal of enforcement. This could beaccompanied by the setting of minimum standards on specific aspects of civil procedural law’.

It asked the Council and the Commission to adopt, by the end of 2000, a programme of measures toimplement the principle of mutual recognition, and added that ‘in this programme, work should also belaunched on a European Enforcement Order and on those aspects of procedural law on which commonminimum standards are considered necessary in order to facilitate the application of the principle ofmutual recognition, respecting the fundamental legal principles of Member States’.

The Brussels Convention of 27 September 1968 lays down rules on jurisdiction and the recognition andenforcement of judgments in civil and commercial matters. This Convention has undergone severalamendments with the accession of new States to the Community (1) and is now in the process of beingconverted into a regulation (2).

(1) A consolidated version of the Brussels Convention was published in OJ C 27 of 26 January 1998.(2) Usually referred to as the ‘Brussels I’ Regulation.

41

C 12/2 EN 15.1.2001Official Journal of the European Communities

The Community has other major achievements to its credit: the ‘Brussels II’ Regulation on jurisdictionand the recognition and enforcement of judgments in matrimonial matters and in matters of parentalresponsibility for children of both spouses, and the Regulation on insolvency proceedings (1).

The principle of mutual recognition of civil and commercial judgments between Member States istherefore not new. However, its implementation has had limited effect to date, for two main reasons. Thefirst relates to the fact that many areas of private law do not come within the ambit of the existinginstruments. This applies, for example, to family situations arising through relationships other thanmarriage, rights in property arising out of a matrimonial relationship, and succession.

The second reason lies with the fact that the existing texts retain certain barriers to the free movement ofjudicial decisions. The intermediate procedures enabling a ruling handed down in one Member State tobe enforced in another are still too restrictive. Thus, despite the changes and simplifications it makes withregard to recognition and enforcement of judgments, the future Brussels I Regulation does not remove allthe obstacles to the unhindered movement of judgments within the European Union.

Discussions on the subject were held at the informal meeting of Justice and Home Affairs Ministers inMarseilles on 28 and 29 July 2000.

The current programme of measures establishes objectives and stages for the work to be undertakenwithin the Union in the coming years to implement the principle of mutual recognition. It advocates theadoption of measures that can facilitate both the activity of economic agents and the everyday lives ofcitizens.

This programme contains measures that concern the recognition and enforcement in one Member Stateof a decision taken in another Member State, which implies that harmonised jurisdiction rules should beadopted, as was the case in the Brussels Convention and the Brussels II Regulation. It in no way prejudgeswork that will be undertaken in other areas under judicial cooperation in civil matters, particularly withregard to conflicts of law. The measures relating to harmonisation of conflict-of-law rules, which maysometimes be incorporated in the same instruments as those relating to jurisdiction, recognition andenforcement of judgments, actually do help facilitate the mutual recognition of judgments.

In the implementation of the measures advocated, account will be taken of the instruments adopted andongoing work in other international forums.

The approach adopted to establish the programme is threefold:

— identifying the areas in which progress should be made,

— determining the nature, detailed procedures and scope of potential progress,

— fixing the stages for the progress to be made.

I. AREAS OF MUTUAL RECOGNITION persons, rights in property arising out of a matrimonialrelationship, wills and succession; bankruptcy; social security;and arbitration. The scope will not be changed by thefuture Brussels I Regulation, which is to replace the BrusselsConvention.STATE OF PLAY

The 1968 Brussels Convention is the basic instrument. Itcovers all areas of civil and commercial law except for those Supplementary instruments: the areas excluded from the

scope of the Brussels Convention are not yet all covered bywhich are expressly excluded from its scope, which are listedexhaustively in the text: the status or legal capacity of natural instruments supplementing the 1968 provisions.

(1) Council Regulations (EC) No 1347/2000 and (EC) No 1346/2000 of 29 May 2000 (OJ L 160, 30.6.2000).

42


The Brussels II Regulation of 29 May 2000 applies to civil relationship existing in Member States’ law between rightsin property arising out of a matrimonial relationship andproceedings relating to divorce, legal separation or marriage

annulment and to civil proceedings relating to parental succession will be examined.responsibility for the children of both spouses on the occasionof such matrimonial proceedings.

The question of property consequences of the separation ofunmarried couples will also be dealt with, so that all property

The following are therefore not covered, and remain outside aspects of family law can be examined.the ambit of any instrument applicable between the MemberStates:

2. International jurisdiction, recognition and enforce-— certain aspects of divorce litigation or legal separationment of judgments relating to parental responsibilitythat are not covered by the Brussels II Regulationand other non-property aspects of the separation of(particularly decisions concerning parental responsibilitycouplesamending decisions taken at the time of the divorce or

legal separation),

(a) Family situations arising through relationships other than— family situations arising through relationships other thanmarriagemarriage,

— rights in property arising out of a matrimonial relation-Here it is a matter of supplementing the area covered by theship,Brussels II Regulation to take account of sociological reality:increasingly, couples are choosing to dispense with any— wills and succession.matrimonial formalities, and there is a marked rise in thenumber of children born out of wedlock.

The Regulation of 29 May 2000 on insolvency proceedingsapplies to collective proceedings which entail the partial ortotal divestment of the debtor and the appointment of a In order to take this new social reality into consideration, theliquidator (1). scope of the Brussels II Regulation should be extended, by

means of a separate instrument if necessary, notably tojudgments concerning the exercise of parental responsibilitywith regard to the children of unmarried couples.

PROPOSALS

(b) Judgments on parental responsibility other than those taken atthe time of the divorce or separationA. IN AREAS NOT YET COVERED BY EXISTING INSTRUMENTS

It is mainly in the area of family law that progress is needed. The provisions of the Brussels II Regulation relate only toLegal instruments will be drawn up in both the following judgments in matrimonial proceedings. In view of the fre-areas. quency and importance of judgments that are made sub-

sequently and may modify the conditions under which parentalresponsibility is exercised, as fixed in judgments made at the

1. International jurisdiction, recognition and enforce- time of the divorce or separation, it is necessary to applyment of judgments relating to the dissolution of to them the rules governing jurisdiction, recognition andrights in property arising out of a matrimonial enforcement contained in the Brussels II Regulation. Thisrelationship, to property consequences of the separ- development must relate both to judgments concerning mar-ation of unmarried couples and to succession ried couples and to those made in the context of the separation

of unmarried couples.

Rights in property arising out of a matrimonial relationshipand succession were already featured among the priorities of In these new areas, which are not at present covered by anythe Vienna action plan (December 1998). The economic instrument, it will be useful to examine the legal situation inconsequences of judgments delivered when matrimonial ties Member States’ national law, as well as existing internationalare loosened or dissolved, during the lifetime of the spouses, instruments, in order to gauge the scope that should be givenor on the death of a spouse, are clearly of major interest in the to any instruments that might be drawn up.creation of a European Judicial Area. In this context it ispossible that, when drawing up instruments, a distinctionneeds to be drawn between rights in property arising out of a

B. IN AREAS ALREADY COVERED BY EXISTING INSTRUMENTSmatrimonial relationship and succession. In this respect the

Here, the aim is to make the existing machinery work better(1) This excludes insolvency proceedings concerning insurance under-by reducing or abolishing obstacles to the free movement oftakings, credit institutions, investment undertakings which pro-judicial decisions. The Tampere conclusions refer generally tovide services involving the holding of funds or securities for third

parties, and collective investment undertakings. all ‘civil matters’, but also stress that as a first step these

43


intermediate procedures should be abolished for titles in 4. Litigation on small claimsrespect of small consumer or commercial claims and forcertain judgments in the field of family litigation (e.g. onmaintenance claims and rights of access). The concept of litigation on small claims referred to by the

Tampere European Council covers various situations of varyingdegrees of importance that give rise to different procedures

Thus, two areas are involved: family law on the one hand, according to the Member State concerned. Discussions onmore especially rights of access and maintenance claims, and simplifying and speeding up the settlement of cross-bordercommercial and consumer law on the other. These areas are litigation on small claims, in line with the Tampere con-thus identified as being priorities. clusions, will also, through the establishment of specific

common rules of procedure or minimum standards, facilitatethe recognition and enforcement of judgments (1).

1. Rights of access

France has already tabled an initiative. It is designed to abolishII. DEGREES OF MUTUAL RECOGNITIONthe exequatur procedure for the cross-border exercise of rights

of access arising from a judgment falling within the scope ofthe Brussels II Regulation.

STATE OF PLAY2. Maintenance claims

Current degrees of mutual recognition

This matter, expressly mentioned in the conclusions of theTampere European Council, directly concerns the everyday In areas not covered by existing instruments, recognition andlives of citizens in the same way as the previous matter. enforcement of foreign judgments is governed by the law ofAlthough the guarantee of effective and rapid recovery of the requested State and by existing international, bilateral ormaintenance claims is indeed essential to the welfare of very multilateral agreements on the subject.large numbers of people in Europe, this does not necessarilyimply that a separate legal instrument has to be drawn up.Maintenance creditors are already covered by provisions of the

In areas already covered, there are two degrees of mutualBrussels Convention and of the future Brussels I Regulation,recognition.but it would also be advisable in the long term to abolish the

exequatur procedure for maintenance creditors, thus boostingthe effectiveness of the means by which they safeguard their

The first degree still features today in the 1968 Brusselsrights.Convention and the Brussels II Regulation: recognition isautomatic unless contested; a declaration of enforceability(exequatur) may be obtained upon application and can be

3. Uncontested claims refused on one of the grounds on the exhaustive list in therelevant instrument. This exequatur procedure is therefore lesscomplex than would generally result from the application of

The abolition of exequatur for uncontested claims should national law.feature among the Community’s priorities.

The second degree resulted from the review of the BrusselsThe substance of the concept of ‘uncontested claims’ will be and Lugano Conventions and will be implemented followingspecified when the limits of the instruments drawn up in adoption of the Brussels I Regulation, which is due to replaceapplication of the programme are defined. At present, that the 1968 Brussels Convention: the procedure for obtaining aconcept generally covers situations in which a creditor, given declaration of enforceability is considerably streamlined; it isthe verifiable absence of any dispute by the debtor over the obtained on completion of certain formalities and can only benature or extent of the debt, has obtained an enforcement contested by the other party at the second stage (system oforder against that debtor. ‘reversing the responsibility for action’). This streamlined

exequatur will apply to all areas covered by the current 1968Brussels Convention and to insolvency procedures covered by

The fact that an exequatur procedure can delay the enforce- the Regulation of 29 May 2000.ment of judgments concerning uncontested claims is a contra-diction in terms. It fully justifies this area being the first inwhich exequatur is abolished. Rapid recovery of outstandingpayments is an absolute necessity for business and is a constantconcern for the economic sectors whose interest lies in the (1) The Commission is preparing a comparative study of law in the

area, based on a questionnaire addressed to the Member States.proper operation of the internal market.

44


PROPOSALS the debtor’s property forthwith frozen in anotherMember State as a protective measure, withoutrecourse to a further procedure. These measuresAchieving further degrees of mutual recognitionwould be without prejudice to the fact that certaintypes of property may not be seized under domesticlaw.

A. MEASURES DIRECTLY AFFECTING MUTUAL RECOGNITION

(iv) Improving attachment measures concerning banks,e.g. by establishing a European system for the

1. Areas not covered by the existing instruments attachment of bank accounts: with a judgmentcertified as enforceable in the Member State oforigin, measures could be taken in any other Mem-ber State, without exequatur and ipso jure, forThe approach must be to follow a gradual method to reachattachment of the debtor’s bank accounts. Thethe degree of mutual recognition currently achieved by thejudgment would become enforceable in the countryBrussels II Regulation, before attaining the degree achieved byof attachment, at least for the purposes of the latter,the future Brussels I Regulation, and then to progress beyondunless contested by the debtor.it. However, it will be possible in certain cases to reach

new degrees of mutual recognition directly, without anyintermediate step.

(b) Second series of measures: abolition of intermediate measures

2. Areas already covered by the existing instrumentsAbolition, pure and simple, of any checks on the foreignjudgment by courts in the requested country allowsnational judgments to move freely throughout the Com-In these areas, further progress should be made, with twomunity. Each requested State treats these national judg-series of measures.ments as if they had been delivered by one of its owncourts.

(a) First series of measures: further streamlining of intermediatemeasures and strengthening the effects in the requested State of In some areas, abolition of the exequatur might take thejudgments made in the State of origin form of establishing a true European enforcement order,

obtained following a specific, uniform and harmonisedprocedure (1) laid down within the Community.(i) Limiting the reasons which can be given for chal-

lenging recognition or enforcement of a foreignjudgment (for example, removal of the test of publicpolicy, taking account of cases in which this reasonis currently used by the Member States’ courts).

B. MEASURES ANCILLARY TO MUTUAL RECOGNITION

(ii) Establishing provisional enforcement: the decisionstating enforceability in the requested country wouldthus be enforceable on a provisional basis, despite 1. Minimum standards for certain aspects of civil pro-the possibility of appeal. cedure

Such a development requires an amendment ofArticle 47(3) of the draft Brussels I Regulation It will sometimes be necessary, or even essential, to lay down(Article 39(1) of the Brussels Convention). a number of procedural rules at European level, which

will constitute common minimum guarantees intended tostrengthen mutual trust between the Member States’ legal(iii) Establishing protective measures at European levelsystems. These guarantees will make it possible, inter alia, towill enable a decision given in one Member Stateensure that the requirements for a fair trial are strictly observed,to embrace the authorisation to take protectivein keeping with the European Convention for the Protectionmeasures against the debtor’s assets in the wholeof Human Rights and Fundamental Freedoms.territory of the Union.

This possibility, which is currently not afforded bythe draft Brussels I Regulation, would, for example,enable a person who has obtained judgment against (1) This might be either a uniform procedure laid down in aa debtor in one Member State, in the event of the regulation, or a harmonised procedure set up by each Member

State pursuant to a directive.latter challenging recovery of his debt, to have

45


For each measure under consideration, the question of drawing When devising measures of this kind, account should be takenof the impact they could have on data protection and theup some of these minimum guarantees will be examined, in

order to determine their usefulness and their role. In certain confidential nature of certain information as provided for inMember States’ domestic law or in international law.areas, and particularly where abolition of the exequatur is

planned, drawing up such minimum guarantees may be aprecondition for the desired progress.

3. Improving judicial cooperation on civil matters ingeneral

If the establishment of minimum guarantees appears to beinsufficient, discussions should be directed towards a certain

These would include measures conducive to implementationdegree of harmonisation of the procedures.of the principle of mutual recognition, i.e. which would makefor a climate of improved cooperation between nationaljudicial authorities.

In order to take into account the fundamental principles oflaw recognised by Member States, measures aiming at theestablishment of minimum guarantees or at a certain degree The establishment of the European Judicial Network on civilof harmonisation of procedures will be sought most particu- and commercial matters should accordingly feature in thelarly in the case of the mutual recognition of decisions relating programme of measures, as an ancillary measure (1).to parental responsibility (including those concerning rights ofaccess). Questions relating to the child’s best interests and the

Mention should also be made of an instrument for enhancingchild’s place in the procedure will, inter alia, be discussed incooperation between Member States’ courts on the taking ofthis context.evidence in civil and commercial matters (2).

In order to increase the certainty, efficiency and rapidity of Similarly, the programme includes the development ofservice of legal documents, which is clearly one of the measures giving easier access to justice. Here, account will befoundations of mutual trust between national legal systems, taken of the follow-up to the Green Paper on legal aidconsideration will be given to harmonising the applicable rules submitted by the Commission in February 2000, with a viewor setting minimum standards. to taking initiatives with regard to legal aid in cross-border

cases.

If the parties to proceedings are able to adduce their argumentsLikewise, it would seem particularly useful to make the publicin a manner recognised as valid by all the Member States, thisbetter informed on the rules on mutual recognition (3).clearly increases confidence in the proper administration of

justice at an early stage in the proceedings, making it easier todispense with checks later on.

Lastly, implementation of the mutual recognition principlemay be facilitated through harmonisation of conflict-of-lawrules.

Such a development will take duly into account progressalready made on account of the entry into force of CouncilRegulation (EC) No 1348/2000 of 29 May 2000 on the servicein the Member States of judicial and extrajudicial documents

III. STAGESin civil or commercial matters.

METHOD2. Efficiency of measures providing for improved

enforcement of decisionsIt is always difficult to set deadlines for work to be achieved inthe Community: deadlines which are too short are unrealistic,while those set too far ahead do not provide sufficient incentiveAnother series of ancillary measures would consist in seeking for States. Progress should be made in stages, without anyto make more efficient the enforcement, in the requested State, precise deadlines, but simply some broad guidelines.of judgments delivered in another Member State.

(1) On 25 September 2000, the Commission submitted a proposalSome of these measures could concern more specifically for a decision establishing a European Judicial Network in civildebtors’ assets. It would in fact be much easier to enforce and commercial matters.judgments within the European Union if it were possible to (2) Germany has submitted a draft Regulation in this area.obtain accurate information on the debtor’s financial position. (3) Provisions on information to the public are contained in theMeasures could therefore be taken to enable precise identifi- Commission’s proposal on the establishment of the European

Judicial Network in civil and commercial matters.cation of a debtor’s assets in the territory of the Member States.

46


1. The programme will be put in hand as from adoption of — measures to strengthen the effects in the requested Stateof judgments made in the State of origin (provisionalthe Brussels I Regulation, which is the basic instrument

for mutual recognition. enforcement, protective measures, including the attach-ment of bank accounts).

2. The programme distinguishes between the following fourareas of action: Third stage

— areas of civil and commercial law covered by theBrussels I Regulation, Abolition of exequatur in the areas covered by the Brussels I

Regulation.— areas of family law covered by the Brussels II

Regulation, and family situations arising throughrelationships other than marriage,

B. AREA OF FAMILY LAW (BRUSSELS II AND FAMILY SITU-— rights in property arising out of a matrimonial ATIONS ARISING THROUGH RELATIONSHIPS OTHER THAN

MARRIAGE) (1)relationship and the property consequences of theseparation of unmarried couples,

First stage— wills and succession.

— Abolition of exequatur for judgments on rights of3. In each area stages are established with a view to making access (2).

gradual progress. A stage is begun when the previous onehas ended, at least as regards essentials (for example, — Instrument relating to family situations arising throughCouncil agreement on an instrument, even if it has not relationships other than marriage: adoption of theyet been formally adopted for technical reasons); however, Brussels II Regulation’s machinery. This may be a newthis requirement must not prohibit more rapid progress instrument or a revision of the Brussels II Regulation,from being made in certain subjects. through extension of the latter’s scope.

4. Several initiatives may be taken at the same time in — Extending the scope of any instrument(s) adopted earlierseveral areas. to judgments modifying the conditions under which

parental responsibility is exercised, as fixed in judgmentsmade at the time of the divorce or separation.5. Ancillary measures mentioned in the programme are

taken whenever they seem necessary, in all areas and atall stages of the programme. Second stage

For every previously adopted instrument:PROPOSALS

— application of the simplified procedures for recognitionand enforcement of the Brussels I Regulation,

A. AREAS COVERED BY THE BRUSSELS I REGULATION

— measures to strengthen the effects in the requested Stateof the judgments made in the State of origin (provisionalFirst stage enforcement and protective measures).

— European enforcement order for uncontested claims.

Third stage— Simplifying and speeding up the settlement of cross-

border litigation on small claims.Abolition of exequatur for the areas covered by the Brussels II

— Abolition of exequatur for maintenance claims. Regulation and for family situations arising through relation-ships other than marriage.

Second stage

(1) It being specified that, with regard to measures concerningRevision of the Brussels I Regulation:judgments on parental responsibility (including judgments onrights of access), the ancillary measures referred to in point II(B)(1)

— incorporation of previous developments, concerning consideration of the child’s best interests and thechild’s place in the procedure should be taken into account.

(2) Initiative already presented by France.— abolition of exequatur in other areas,

47


C. DISSOLUTION OF RIGHTS IN PROPERTY ARISING OUT OF A E. ANCILLARY MEASURESMATRIMONIAL RELATIONSHIP AND THE PROPERTY CONSE-QUENCES OF THE SEPARATION OF UNMARRIED COUPLES Two measures have already been proposed: their adoption

would seem to be necessary as soon as the programme isFirst stage launched:

— instrument on the taking of evidence;Drawing up of one or more instruments on jurisdiction,recognition and enforcement of judgments relating to rights — establishment of the European Judicial Network on civilin property arising out of a matrimonial relationship and the and commercial matters.property consequences of the separation of unmarried couples:adoption of the Brussels II Regulation’s machinery.

Furthermore, for each area of the programme and at eachstage, the following ancillary measures could be considered:Second stage— minimum standards for civil procedure;

Revision of the instrument(s) drawn up at the first stage:— harmonisation of rules on, or minimum standards for,

— application of the simplified procedures for recognition the service of judicial documents;and enforcement of the Brussels I Regulation,

— measures to facilitate the enforcement of judgments,— measures to strengthen the effects in the requested State including those allowing identification of a debtor’s assets;

of the judgments made in the State of origin (provisional— measures for easier access to justice;enforcement and protective measures).— measures for easier provision of information to the

Third stage public;

— measures relating to harmonisation of conflict-of-lawAbolition of exequatur for the areas covered by the instru-rules.ment(s) drawn up.

LAUNCHING, MONITORING AND COMPLETION OFD. WILLS AND SUCCESSIONTHE PROGRAMME

First stageThe programme starts with the launching of work on the firststage in one or more areas. It continues by following the orderDrawing up of an instrument on jurisdiction, recognition andof stages in each area, on the understanding that progress mayenforcement of judgments relating to wills and succession:be achieved more rapidly in one area than in another.adoption of the Brussels II Regulation’s machinery.

Second stage Five years after adoption of the programme, the Commissionwill submit to the Council and the Parliament a report on itsimplementation. The Commission will make any recommen-Revision of the instrument drawn up at the first stage:dations to the Council that it deems useful for the proper

— application of the simplified procedures for recognition execution of the programme, indicating in particular thoseand enforcement of the Brussels I Regulation, areas in which it considers that special efforts should be made.

— measures to strengthen the effects in the requested Stateof the judgments made in the State of origin (provisional The monitoring report drawn up by the Commission may also

contain recommendations concerning measures which wereenforcement and protective measures).not initially planned in the programme but which it seemednecessary to adopt subsequently.Third stage

Abolition of exequatur for the areas covered by the instrument The programme of measures is completed by the generalabolition of exequatur.drawn up.

48


Rights in property arisingBrussels II and family out of a matrimonial

situations arising through relationship andAreas Brussels I Wills and succession Ancillary measures

relationships other than the property consequencesmarriage of the separation of an

unmarried couple

Measures First stage: First stage: First stage: First stage: Instrument on the taking ofevidenceEuropean enforcement Abolition of exequatur Drafting of one or more Drafting of an instru-

order for uncontested for judgments on rights instruments on mutual ment on mutual recog- Establishment of the Euro-claims of access recognition with regard nition with regard to pean Judicial Network on

to rights in property wills and succession: civil and commercial mat-Small claims Instrument on familyarising out of a matri- adoption of the terssituations arisingAbolition of exequatur monial relationship and Brussels II machinerythrough relationships Minimum standards of civilfor maintenance claims the property conse-other than marriage procedurequences of the separ-(separate instrument or Harmonisation of rules on,ation of unmarriedrevision of Brussels II) or minimum standards for,couples: adoption of the

Extension of the scope the service of judicial docu-Brussels II machineryof any instrument(s) mentsadopted to judgments Measures to facilitate themodifying the con- enforcement of judgments,ditions under which including those allowingparental responsibility identification of a debtor’sis exercised, as fixed in assetsjudgments made at the

Measures for easier accesstime of the divorce orto justiceseparationMeasures for easier pro-vision of information to thepublic

Measures relating to har-monisation of conflict-of-law rules

Second stage: Second stage: Second stage: Second stage:

Revision of the Brussels For every previously Revision of the instru- Revision of the instru-I Regulation: adopted instrument: ment(s) drawn up at the ment(s) drawn up at the

first stage: first stage:— incorporation of — application of sim-previous develop- plified recognition — application of sim- — application of sim-ments and enforcement plified recognition plified recognition

procedures in the and enforcement and enforcement— extension of abol-Brussels I Regulation procedures in the procedures in theition of exequatur

Brussels I Regulation Brussels I Regulation— measures to— measures tostrengthen the — measures to — measures tostrengthen theeffects in the request- strengthen the strengthen theeffects in the request-ed State of judg- effects in the request- effects in the request-ed State of judg-ments made in the ed State of judg- ed State of judg-ments made in theState of origin (pro- ments made in the ments made in theState of origin (pro-visional enforcement State of origin (pro- State of origin (pro-visional enforce-and protective visional enforcement visional enforcementment, protectivemeasures) and protective and protectivemeasures, including

measures) measures)the attachment ofbank accounts)

Third stage: Third stage: Third stage: Third stage:

Abolition of exequatur Abolition of exequatur Abolition of exequatur Abolition of exequaturfor all the areas covered for the areas covered by for the areas covered by for the areas covered byby the Brussels I Regu- the Brussels II Regu- the instrument(s) drawn the instrument drawnlation lation and for family up up

situations arisingthrough relationshipsother than marriage

49

51

Prosti pretok sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah

3

Uredba Sveta št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti

in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,

znana kot „uredba Bruselj I“

3a

32001R0044

16.1.2001 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI L 12/1

UREDBA SVETA (ES) št. 44/2001z dne 22. decembra 2000

o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti členov 61(c) in 67(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območjesvobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljenoprosto gibanje oseb. Za postopno oblikovanje takegaobmočja mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe vzvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah, kiso potrebni za nemoteno delovanje notranjega trga.

(2) Določene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pri-stojnost in priznanje sodnih odločb, ovirajo nemotenodelovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetjedoločb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti vcivilnih in gospodarskih zadevah ter za poenostavitev for-malnosti, s ciljem hitrega in enostavnega priznanja ter izvr-šitve sodnih odločb držav članic, ki jih zavezuje ta uredba.

(3) To področje spada v okvir pravosodnega sodelovanja vcivilnih zadevah v smislu člena 65 Pogodbe.

(4) V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti izčlena 5 Pogodbe države članice ciljev te uredbe ne morejozadovoljivo doseči, torej jih lahko bolje doseže Skupnost.Ta uredba se omejuje na zahtevani minimum za dosegoteh ciljev in ne presega tistega, kar je v ta namen potrebno.

(5) Države članice so 27. septembra 1968 na podlagi četrtealinee člena 293 Pogodbe sklenile Bruseljsko konvencijo opristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb vcivilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila dopolnjenas konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konven-ciji (v nadaljnjem besedilu imenovana „Bruseljska konven-cija“) (4). Države članice in države EFTA so16. septembra 1988 sklenile Lugansko konvencijo opristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb vcivilnih in gospodarskih zadevah, ki je vzporedna Bruselj-ski konvenciji iz leta 1968. Obe konvenciji sta bilirevidirani in Svet je odobril vsebino revidiranih besedil.Treba je zagotoviti trajnost rezultatov, doseženih s to revi-zijo.

(6) Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odločb vcivilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in jeprimerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje inizvršitev sodnih odločb, ureja zavezujoč in neposrednouporabljiv pravni akt Skupnosti.

(7) Področje uporabe te uredbe mora zajemati vse glavnecivilne in gospodarske zadeve, razen točno opredeljenihzadev.

(1) UL C 376, 28.12.1999, str. 1.(2) Mnenje, podano 21. septembra 2000 (še neobjavljeno v Uradnem

listu).(3) UL C 117, 26.4.2000, str. 6.

(4) UL L 299, 31.12.1972, str. 32.UL L 304, 30.10.1978, str. 1.UL L 388, 31.12.1982, str. 1.UL L 285, 3.10.1989, str. 1.UL C 15, 15.1.1997, str. 1.Za prečiščeno besedilo glej UL C 27, 26.1.1998, str. 1.

42 SL Uradni list Evropske unije 19/Zv. 4

55

(8) Med postopki, za katere se uporablja ta uredba, in ozem-ljem držav članic, ki jih ta uredba zavezuje, mora obstajativez. Zato bi se morala skupna pravila o pristojnosti pravi-loma uporabljati, če ima toženec stalno prebivališče v eniod teh držav članic.

(9) Za toženca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici,se praviloma uporabljajo nacionalni predpisi o pristojnosti,ki se uporabljajo na ozemlju države članice, v kateri senahaja sodišče, pred katerim teče postopek, in za tožencas stalnim prebivališčem v državi članici, ki je ne veže tauredba, se mora še naprej uporabljati Bruseljska konven-cija.

(10) Zaradi zagotovitve prostega pretoka sodnih odločb morajobiti sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo veže tauredba, priznane in izvršene v drugi državi članici, ki joveže ta uredba, tudi v primeru, če ima dolžnik stalno pre-bivališče v tretji državi.

(11) Pravila o pristojnosti morajo biti čimbolj predvidljiva inmorajo temeljiti na načelu, da se pristojnost pravilomadoloča po stalnem prebivališču toženca, pri čemer morataka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točnoopredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta pravdeali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliš-čina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da nepride do kolizije pristojnosti je treba stalno prebivališčepravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.

(12) Poleg stalnega prebivališča toženca mora obstajati tudialternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni pove-zavi med sodiščem in sporom, ali ki je v interesu ustrez-nosti sodnega varstva.

(13) Šibkejša stranka mora biti v zvezi z zavarovanjem, potroš-niškimi pogodbami in zaposlitvijo zaščitena s pravili opristojnosti, ki so za varstvo njenih pravic ugodnejša odsplošnih pravil.

(14) Razen pri zavarovalnih pogodbah, potrošniških pogodbahali pogodbah o zaposlitvi, kjer je avtonomija glede dolo-čitve pristojnih sodišč dovoljena samo omejeno, je treba,ob upoštevanju izključnih pristojnosti, določenih v tejuredbi, spoštovati avtonomijo pogodbenih strank.

(15) V interesu ustreznega sodnega varstva je treba čimboljzmanjšati možnost sočasnih postopkov in zagotoviti, da vdveh državah članicah niso izdane nezdružljive sodneodločbe. Obstajati mora jasen in učinkovit mehanizem zareševanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za

preprečevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med drža-vami članicami v zvezi z določitvijo trenutka, ko se zadevašteje za visečo. Za namene te uredbe je treba ta trenutekopredeliti kot avtonomen koncept.

(16) Medsebojno zaupanje v ustreznost sodnega varstva znot-raj Skupnosti opravičuje samodejno priznavanje sodnihodločb, izdanih v državi članici, ne da bi bil za to potrebenkakršen koli postopek, razen v primerih njihovega izpod-bijanja.

(17) Na podlagi omenjenega načela medsebojnega zaupanjamora biti postopek za izvršljivost sodne odločbe, izdane veni državi članici, v drugi državi članici učinkovit in hiter.Izvršljivost sodne odločbe mora biti zato razglašena takorekoč samodejno, zgolj na podlagi povsem formalnegapreverjanja predloženih listin, ne da bi sodišče imelo mož-nost pri tem po uradni dolžnosti uveljavljati kateri koli raz-log za neizvršljivost iz te uredbe.

(18) Spoštovanje pravice do obrambe pomeni, da mora imetidolžnik zoper razglasitev izvršljivosti možnost pravnegasredstva v kontradiktornem postopku, če meni, da obstajaeden izmed razlogov za neizvršljivost. Vlagatelj zahtevemora imeti na voljo pravno sredstvo, če je njegova zahtevaza razglasitev izvršljivosti zavrnjena.

(19) Zagotoviti je treba kontinuiteto med Bruseljsko konvencijoin to uredbo ter v ta namen predpisati prehodne določbe.To velja tudi za razlago Bruseljske konvencije s straniSodišča Evropskih skupnosti in Protokol iz leta 1971 (1) semora še naprej uporabljati za zadeve, ki so viseče v tre-nutku začetka veljavnosti te uredbe;

(20) Velika Britanija in Irska sta v skladu s členom 3 Protokolao stališču Velike Britanije in Irske, ki je priložen Pogodbi oEvropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropskeskupnosti, sporočili, da želita sodelovati pri sprejetju inuporabi te uredbe.

(21) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališčuDanske, ki je priložen Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi

(1) UL L 204, 2.8.1975, str. 28.UL L 304, 30.10.1978, str. 1.UL L 388, 31.12.1982, str. 1.UL L 285, 3.10.1989, str. 1.UL C 15, 15.1.1997, str. 1.Za prečiščeno besedilo glej UL C 27, 26.1.1998, str. 28.

19/Zv. 4 SL Uradni list Evropske unije 43

56

o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetjute uredbe in zato ni vezana z Uredbo in je ne bo uporab-ljala.

(22) V odnosih med Dansko in državami članicami, ki jih zave-zuje ta uredba, ostaja v veljavi Bruseljska konvencija in sezato med Dansko in državami članicami, ki jih zavezuje tauredba, še naprej uporabljata tako Konvencija kot Proto-kol iz leta 1971.

(23) Bruseljska konvencija se še naprej uporablja tudi na ozem-ljih držav članic, ki spadajo v ozemeljsko področje uporabete konvencije in so v skladu s členom 299 Pogodbeizključena iz uredbe.

(24) Prav tako zaradi doslednosti ta uredba ne bi smela vplivatina pravila o pristojnosti in priznanju sodnih odločb, ki jihvsebujejo posebni akti Skupnosti.

(25) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih pre-vzele države članice, ta uredba ne sme vplivati na konven-cije na posebnih pravnih področjih, katerih podpisnice sodržave članice.

(26) V temeljnih pravilih te uredbe je treba zagotoviti potrebnoprilagodljivost, ki bo omogočala upoštevanje posebnostiprocesnih pravil določenih držav članic. Zato bi ta uredbamorala vključevati nekatere določbe iz Protokola, prilože-nega Bruseljski konvenciji.

(27) Ta uredba za prehodno obdobje predvideva določbe, kiupoštevajo posebne razmere v nekaterih državah članicah,kar bo omogočilo nemoten prehod na nekaterih področ-jih, za katera so veljale posebne določbe Protokola, prilo-ženega Bruseljski konvenciji.

(28) Komisija bo najkasneje pet let po začetku veljavnosti teuredbe predložila poročilo o njeni uporabi in po potrebipredlagala prilagoditve.

(29) Komisija bo morala na podlagi sprememb, ki jih predlagazadevna država članica, prilagoditi Priloge od I do IV o pra-vilih glede nacionalne pristojnosti, o sodiščih ali pristojnihorganih in razpoložljivih pravnih sredstvih. SpremembePrilog V in VI je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkovza uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih poobla-stil (1)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, neglede na naravo sodne oblasti. Zlasti ne zajema davčnih, carinskihali upravnih zadev.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnihoseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporokein dedovanje;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnihpodjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnavein podobne postopke;

(c) socialno varnost;

(d) arbitražo.

3. V tej uredbi pomeni izraz „država članica“ države članice zizjemo Danske.

POGLAVJE II

PRISTOJNOST

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 2

1. Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebiva-liščem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo toženepred sodišči te države članice.

2. Za osebe, ki niso državljani države članice, v kateri imajostalno prebivališče, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajoza državljane te države.(1) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


57

Člen 3

1. Osebe s stalnim prebivališčem v državi članici so lahko toženepred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil, oprede-ljenih v oddelkih od 2 do 7 tega poglavja.

2. Zoper te osebe zlasti ni dovoljeno uporabiti nacionalnih pra-vil o pristojnosti iz Priloge I.

Člen 4

1. Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, se, obupoštevanju členov 22 in 23, pristojnost sodišč vsake države čla-nice določi po pravu te države.

2. Zoper takega toženca se lahko v tej državi vsaka oseba s stal-nim prebivališčem v eni izmed držav članic, ne glede na njenodržavljanstvo, na enak način kot državljani te države sklicuje natam veljavna pravila o pristojnosti, zlasti na tista iz Priloge I.

Oddelek 2

Posebna pristojnost

Člen 5

Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena vdrugi državi članici:

1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščemv kraju izpolnitve zadevne obveznosti;

(b) za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno,je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:

— v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor jebilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralobiti dostavljeno,

— v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjerso bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bimorale biti opravljene;

(c) če se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pod-odstavek (a);

2. v preživninskih zadevah pred sodišči v kraju, kjer imapreživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno pre-bivališče, ali, v primeru povezave zadeve s postopkom v zveziz osebnim stanjem osebe, pred sodiščem, ki je v skladu z

lastnim pravom tega sodišča, pristojno za te postopke, razenče ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene odstrank;

3. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja,kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek;

4. če gre za civilno tožbo za odškodnino ali za vrnitev v prejšnjestanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil sproženkazenski postopek, pred sodiščem, kjer je bil sprožen tapostopek, če to sodišče po lastnem pravu lahko odloča vcivilnopravnih zahtevkih;

5. če gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije alidruge poslovne enote, pred sodišči v kraju, v katerem se nahajata podružnica, agencija ali poslovna enota;

6. kot ustanovitelj, upravitelj ali upravičenec trusta, oblikovanegana podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnimdokazilom, pred sodišči države članice, v kateri se ta trustnahaja;

7. če gre za spor v zvezi z izplačilom nagrade za reševanje tovora,pred sodiščem, pod pristojnostjo katerega je bil predmetnitovor:

(a) zadržan zaradi zavarovanja plačila; ali

(b) bi lahko bil zadržan, vendar je bila dana varščina ali drugojamstvo,

ob upoštevanju, da se ta določba uporablja samo v primeru,če se zatrjuje, da ima toženec pravice na tovoru, ali da je imelte pravice v času reševanja.

Člen 6

Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko toženatudi:

1. če je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjerima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevkimed seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati


58

in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganjunezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica loče-nih postopkov;

2. v tožbi glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah, predsodiščem, kjer teče prvotni postopek, razen če je bil tapostopek začet samo z namenom, izvzeti to osebo izpristojnosti sodišča, ki bi bilo pristojno v tej zadevi;

3. če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dej-stev, na katerem je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem,kjer je v teku prvotni postopek;

4. v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje stožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami nanepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri senahaja nepremičnina.

Člen 7

Če je na podlagi te uredbe sodišče države članice pristojno vtožbah v zvezi z odgovornostjo zaradi uporabe ali obratovanjaladje, je to sodišče ali katero koli nadomestno sodišče, določenoz notranjim pravom, pristojno tudi za odločanje v sporih oomejitvi te odgovornosti.

Oddelek 3

Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem

Člen 8

Brez poseganja v člen 4 in točko 5 člena 5 je pristojnost v zadevahv zvezi z zavarovanjem določena v tem oddelku.

Člen 9

1. Zavarovalnica s stalnim prebivališčem v državi članici je lahkotožena:

(a) pred sodišči države članice, kjer ima stalno prebivališče; ali

(b) v drugi državi članici v primeru tožb, ki jih vložijozavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, predsodiščem kraja, kjer ima stalno prebivališče tožnik;

(c) če gre za sozavarovalnico, pred sodišči v državi članici, vkateri je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico.

2. Za zavarovalnico, ki nima stalnega prebivališča v državi čla-nici, temveč ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvoali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanjapodružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima stalnoprebivališče v tej državi članici.

Člen 10

Glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepremičnin jezavarovalnica lahko tožena tudi pred sodiščem v kraju, kjer jeprišlo do škodnega dogodka. Enako velja, če premičnine innepremičnine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel istidogodek.

Člen 11

1. Glede zavarovanja odgovornosti je možno, če to dovoljujepravo sodišča, zavarovalnico pozvati, da se udeleži postopka, kiga je oškodovanec sprožil zoper zavarovanca.

2. Členi 8, 9 in 10 se uporabljajo za tožbe, ki jih je oškodovanecvložil neposredno zoper zavarovalnico, če so take neposrednetožbe dopustne.

3. Če pravo, ki ureja te neposredne tožbe, določa, da se zavaro-valca ali zavarovanca lahko toži z isto tožbo, je zanju pristojnoisto sodišče.

Člen 12

1. Brez poseganja v člen 11(3) lahko zavarovalnica sprožipostopek samo pred sodišči države članice, v kateri ima toženecstalno prebivališče, ne glede na to, ali je toženec zavarovalec,zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.

2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitvenasprotne tožbe pred sodiščem, pred katerim je v skladu s temoddelkom v teku prvotni postopek.

Člen 13

Od določb tega oddelka je mogoče odstopati samo z dogovorom:

1. ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali


59

2. ki omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zava-rovanja, da sproži postopek pred drugimi sodišči kot tistimi,določenimi v tem oddelku; ali

3. ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imataoba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajnoprebivališče v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodiščte države, in sicer celo v primeru, da pride do škodnegadogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju spravom zadevne države; ali

4. ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališča vdržavi članici, razen če je zavarovanje obvezno ali se nanašana nepremičnine v državi članici; ali

5. ki se nanaša na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali večzavarovalnih primerov iz člena 14.

Člen 14

Člen 13(5) se nanaša na naslednje zavarovalne primere:

1. vsako izgubo ali poškodovanje:

(a) morskih plovil, naprav ob obali ali na odprtem morju, alizrakoplovov, ki je posledica nevarnosti v zvezi z njihovouporabo v gospodarske namene;

(b) blaga v tranzitu, razen potniške prtljage, kadar tranzitpomeni ali vključuje prevoz s temi plovili ali zrakoplovi;

2. vsako odgovornost, razen za telesno poškodbo potnikov aliizgubo ali poškodovanje njihove prtljage:

(a) ki izvira iz uporabe ali delovanja plovil, naprav alizrakoplovov iz točke 1(a), razen če v primeru slednjegapravo države članice, v kateri je registriran ta zrakoplov,ne prepoveduje dogovorov o pristojnosti v zvezi z zava-rovanji teh zavarovalnih primerov;

(b) za izgubo ali poškodovanje, ki ga povzroči blago v tran-zitu iz točke 1(b);

3. vsako finančno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjemplovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), zlasti izgubotovora ali čartersko izgubo;

4. vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim kolizavarovalnim primerom iz točk od 1 do 3;

5. ne glede na točke od 1 do 4 vse „velike nevarnosti“, opredel-jene v Direktivi Sveta 73/239/EGS (1), kakor je bilaspremenjena z Direktivo Sveta 88/357/EGS (2) in DirektivoSveta 90/618/EGS (3), in z morebitnimi nadaljnjimi spremem-bami.

Oddelek 4

Pristojnost za potrošniške pogodbe

Člen 15

1. V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba —potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven njegovepoklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu stem oddelkom brez poseganja v člen 4 in v peto točko člena 5:

(a) če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke; ali

(b) če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem aliza kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodajeblaga; ali

(c) v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo,ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi čla-nici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakr-šen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članicoali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba paspada v okvir te dejavnosti.

2. Če potrošnik sklene pogodbo s stranko, ki nima stalnega pre-bivališča v državi članici, vendar pa ima v eni od držav članic pod-ružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, kiizhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovneenote, šteje, da ima ta stranka stalno prebivališče v tej državi.

3. Ta oddelek se ne uporablja za pogodbe o prevozu, razen zapogodbe, po katerih cena vključuje kombinacijo prevoza innamestitve.

(1) UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnjespremenjena z Direktivo 2000/26/ES Evropskega parlamenta inSveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65).

(2) UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnjespremenjena z Direktivo 2000/26/ES.

(3) UL L 330, 29.11.1990, str. 44.


60

Člen 16

1. Potrošnik lahko sproži postopek zoper drugo pogodbenostranko bodisi pred sodišči v državi članici, v kateri ima ta strankastalno prebivališče, ali pred sodišči kraja, kjer ima potrošnik stalnoprebivališče.

2. Druga pogodbena stranka lahko sproži postopek zoperpotrošnika samo pred sodišči države članice, v kateri imapotrošnik stalno prebivališče.

3. Ta člen ne vpliva na pravico do vložitve nasprotne tožbe predsodiščem, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotnipostopek.

Člen 17

Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogo-voru:

1. ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali

2. ki omogoča potrošniku, da sproži postopek pred sodišči, kiniso navedena v tem oddelku; ali

3. ki je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko,ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče aliobičajno prebivališče v isti državi članici, in ki določa pristoj-nost sodišč te države članice, pod pogojem, da ta dogovor niv nasprotju s pravom zadevne države članice.

Oddelek 5

Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi

Člen 18

1. V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi sepristojnost določa v skladu s tem oddelkom brez poseganja včlen 4 in v peto točko člena 5.

2. Če delavec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi zdelodajalcem, ki nima stalnega prebivališča v državi članici,vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvoali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja tepodružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da imadelodajalec stalno prebivališče v tej državi članici.

Člen 19

Delodajalec s stalnim prebivališčem v državi članici je lahkotožen:

1. pred sodišči v državi članici, kjer ima stalno prebivališče; ali

2. v drugi državi članici:

(a) pred sodišči v kraju, kjer delavec običajno opravlja svojedelo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljalsvoje delo; ali

(b) če delavec običajno ne opravlja ali ni opravljal svojega delav eni in isti državi, pred sodišči v kraju, kjer se nahaja alise je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca.

Člen 20

1. Delodajalec lahko sproži postopek samo pred sodišči državečlanice, kjer ima delavec stalno prebivališče.

2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitvenasprotne tožbe pred sodiščem, kjer je v skladu s tem oddelkomv teku prvotni postopek.

Člen 21

Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoruo pristojnosti:

1. ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali

2. ki omogoča delavcu, da sproži postopek pred sodišči, ki nisonavedena v tem oddelku.

Oddelek 6

Izključna pristojnost

Člen 22

Izključno pristojna so naslednja sodišča, in to ne glede na stalnoprebivališče:

1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremič-ninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, vkaterih se nahaja nepremičnina.


61

Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakupnepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šestzaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, vkaterih ima toženec stalno prebivališče, pod pogojem, da jenajemnik/zakupnik fizična oseba in da imatanajemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalnoprebivališče v isti državi članici;

2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnostali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb alizdruženj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev nji-hovih organov, sodišča držav članic, v katerih imagospodarska družba, pravna oseba ali združenje svoje stalnoprebivališče. Za ugotovitev tega stalnega prebivališča sodiščeuporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;

3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javneknjige, sodišča države članice, kjer se vodi javna knjiga;

4. v postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo paten-tov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je trebadeponirati ali registrirati, sodišča države članice, v kateri je bilavložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se jedeponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnegaakta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.

Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada vskladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki jebila podpisana v Münchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodiščavsake države članice izključno pristojnost, ne glede na stalnoprebivališče, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjokaterega koli evropskega patenta, podeljenega za to državo;

5. v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča državečlanice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bilaizvršena.

Oddelek 7

Dogovor o pristojnosti

Člen 23

1. Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebiva-lišče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki

bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem,pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, jepristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Tapristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile dru-gače. Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen:

(a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali

(b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama;ali

(c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimiobičaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in kiso splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upošte-vani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevnepanoge.

2. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavljatrajen zapis dogovora, je enakovredna pisni obliki.

3. Če tak dogovor sklenejo stranke, od katerih nobena nima stal-nega prebivališča v državi članici, sodišča drugih držav članic nisopristojna za njihove spore, razen če izbrano sodišče ali sodiščaniso odklonila pristojnosti.

4. Sodišče ali sodišča države članice, ki jim je bila podeljena pri-stojnost na podlagi akta o ustanovitvi trusta, imajo izključno pri-stojnost v vseh postopkih zoper ustanovitelja, upravitelja ali upra-vičenca, če gre za razmerja med temi osebami ali njihove praviceali obveznosti v okviru trusta.

5. Dogovori ali določbe iz akta o ustanovitvi trusta, ki podelju-jejo pristojnost, nimajo pravne veljave, če so v nasprotju s členi13, 17 ali 21 ali če izključujejo pristojnost sodišč, ki imajo vskladu s členom 22 izključno pristojnost.

Člen 24

Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojnotudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti vpostopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da biugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s členom 22 izključnopristojno drugo sodišče.


62

Oddelek 8

Preizkus pristojnosti in dopustnosti

Člen 25

Če je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavnipredmet je zadeva, za katero so po členu 22 izključno pristojnasodišča druge države članice, se to sodišče po uradni dolžnostiizreče za nepristojno.

Člen 26

1. Če je toženec s stalnim prebivališčem v eni od držav članictožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodiščepo uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnostizhaja iz določb te uredbe.

2. Sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi,da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopkaali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravilobrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.

3. Če je treba v skladu s to uredbo poslati iz ene države članice vdrugo državo članico pisanje o začetku postopka ali drugo ena-kovredno pisanje, se namesto določb iz odstavka 2 uporabičlen 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z 29. maja 2000 ovročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskihzadevah v državah članicah (1).

4. V primeru, da se določbe Uredbe (ES) št. 1348/2000 neuporabljajo, se uporabi člen 15 Haaške konvencije o vročanjusodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevahz dne 15. novembra 1965, če je treba vročiti pisanje o začetkupostopka ali enakovredno pisanje v skladu s to konvencijo.

Oddelek 9

Litispendenca in sorodne pravde

Člen 27

1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istimzahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je

prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svojepostopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvozačelo postopek.

2. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek,se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejoza nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 28

1. Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic,lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, pre-kinejo postopek.

2. Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča, razentistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izre-čejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pri-stojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljujezdružitev pravd.

3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so takotesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnavain odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnostinezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

Člen 29

Če je za odločanje izključno pristojnih več sodišč, se vsa sodiščarazen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojnav korist prvega sodišča.

Člen 30

Za namene tega oddelka se šteje, da je sodišče začelo postopek:

1. v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovrednopisanje vloženo na sodišču, pod pogojem, da tožnik kasneje niopustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisa-nja tožencu; ali

2. če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v tre-nutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, podpogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moralopraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče.(1) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.


63

Oddelek 10

Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja

Člen 31

Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasneukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te državečlanice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavnistvari pristojna sodišča druge države članice.

POGLAVJE III

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV

Člen 32

Za namene te uredbe pomeni „sodna odločba“ vsako odločbo, kijo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje,vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepomo izvršbi, kakortudi odločitev o stroških, ki jo izda sodni uradnik.

Oddelek 1

Priznanje

Člen 33

1. Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državahčlanicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakr-šen koli poseben postopek.

2. Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uve-ljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopkom izoddelkov 2 in 3 tega poglavja zahteva, da se sodna odločba pri-zna.

3. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen ododločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju, lahko o pri-znanju odloči to sodišče.

Člen 34

Sodna odločba se ne prizna:

1. če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redomv državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

2. če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanjeo začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in natak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec nizačel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imelto možnost;

3. če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istimastrankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

4. če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugidržavi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka medistima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločbaizpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri sezahteva priznanje.

Člen 35

1. Poleg tega se sodna odločba ne prizna, če se ni upoštevalodoločb oddelkov 3, 4 ali 6 poglavja II ali v primeru iz člena 72.

2. Pri preverjanju pristojnosti iz prejšnjega odstavka je sodišče alipristojen organ, pred katerih se zahteva priznanje, vezan na ugo-tovitve dejstev, na katerih je sodišče v državi članici izvorautemeljilo svojo pristojnost.

3. Brez poseganja v prvi odstavek pristojnosti sodišč države čla-nice izvora ni dovoljeno preverjati. Preizkusa javnega reda iztočke 1 člena 34 ni dovoljeno uporabiti glede pravil o pristojnosti.

Člen 36

Pod nobenimi pogoji tuje sodne odločbe ni dovoljeno preverjatiglede vsebine.

Člen 37

1. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodneodločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, čeje bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo.

2. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodneodločbe, izdane na Irskem ali v Združenem kraljestvu, lahko pre-kine postopek, če je izvršitev v državi izvora začasno zadržanazaradi odločanja o pravnem sredstvu.


64

Oddelek 2

Izvršitev

Člen 38

1. Sodna odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državičlanici, se izvrši v drugi državi članici, ko je na zahtevo katere koliod zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej državi.

2. Vendar se v Združenem kraljestvu taka sodna odločba izvrši vAngliji in Walesu, na Škotskem ali na Severnem Irskem po tem,ko je bila na zahtevo ene od zainteresiranih strank registrirana zaizvršitev v zadevnem delu Združenega kraljestva.

Člen 39

1. Zahteva se vloži pri sodišču ali pri pristojnem organu izseznama v Prilogi II.

2. Krajevna pristojnost se določi po stalnem prebivališču dol-žnika ali po kraju izvršitve.

Člen 40

1. Za postopek vložitve zahteve se uporablja pravo države čla-nice, v kateri se zahteva izvršitev.

2. Vlagatelj zahteve mora na območju pristojnosti sodišča, prikaterem je bila vložena zahteva, izbrati naslov za vročitve. Če papravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev, ne predpisujetovrstnega naslova, imenuje vlagatelj zahteve pooblaščenca zavročitve.

3. Zahtevi se priložijo listine iz člena 53.

Člen 41

Sodna odločba se razglasi za izvršljivo takoj po izpolnitviformalnosti iz člena 53 brez kakršnega koli preizkusa iz členov 34in 35. Dolžnik v tej fazi postopka nima možnosti podajatikakršnih koli izjav glede zahteve.

Člen 42

1. O razglasitvi izvršljivosti je treba nemudoma obvestiti vlaga-telja zahteve v skladu s postopkom, predpisanim po pravu državečlanice, v kateri se zahteva izvršitev.

2. Razglasitev izvršljivosti se vroči dolžniku skupaj s sodnoodločbo, če mu ta ni bila vročena že prej.

Člen 43

1. Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravnosredstvo.

2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču iz seznama v Prilogi III.

3. Pravno sredstvo se obravnava v kontradiktornem postopku.

4. Če se dolžnik ne spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča opravnem sredstvu, ki ga je vložil vlagatelj, se uporablja člen 26(2)do (4), tudi če dolžnik nima stalnega prebivališča v nobeni oddržav članic.

5. Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti je treba vložiti venem mesecu po njeni vročitvi. Če dolžnik nima stalnega prebi-vališča v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost,temveč v drugi državi članici, je rok za pravno sredstvo dvameseca in začne teči od dne vročitve njemu osebno ali na njego-vem stalnem prebivališču. Tega roka ni dovoljeno podaljšati naračun oddaljenosti.

Člen 44

Odločitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbijasamo s pravnim sredstvom iz Priloge IV.

Člen 45

1. Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 43 ali44, zavrne razglasitev izvršljivosti oz. prekliče razglasitevizvršljivosti samo na podlagi enega izmed razlogov iz členov 34in 35. Svojo odločitev mora sprejeti brez odlašanja.

2. Pod nobenimi pogoji tuje sodne odločbe ni dovoljenopreverjati glede vsebine.

Člen 46

1. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s čle-nom 43 ali 44, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če jebilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo v državičlanici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel; vslednjem primeru sodišče lahko določi rok za vložitev tega prav-nega sredstva.

2. Če je bila sodna odločba izdana na Irskem ali v Združenemkraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na razpolago v državičlanici izvora, za namene odstavka 1 šteje za redno pravnosredstvo.


65

3. Sodišče lahko pogojuje izvršbo s plačilom varščine, ki jo samodoloči.

Člen 47

1. Ko je treba sodno odločbo priznati v skladu s to uredbo, imavlagatelj zahteve vedno možnost uveljavljati začasne ukrepe aliukrepe zavarovanja po pravu zaprošene države članice, ne da bibilo za to treba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s čle-nom 41.

2. Razglasitev izvršljivosti vključuje pooblastilo za ukrepe zava-rovanja.

3. V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 43(5) zoperrazglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sred-stvu zoper dolžnika ni dovoljeno sprejeti nobenega ukrepa izvr-šbe, razen ukrepov zavarovanja.

Člen 48

1. Če je tuja sodna odločba odločila o več zahtevkih iz tožbe, paizvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodišče alipristojni organ razglasi izvršljivost glede enega ali več izmed tehzahtevkov.

2. Vlagatelj zahteve lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivostiomeji na del izreka sodne odločbe.

Člen 49

Tuja sodna odločba, ki nalaga plačilo periodične denarne kazni, jeizvršljiva v državi članici, v kateri se zahteva izvršitev, samo vprimeru, če je znesek kazni sodišče države članice izvoradokončno določilo.

Člen 50

Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrenapopolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitevstroškov postopka, je ta upravičen v postopku, predvidenem vtem oddelku, do kar najširše brezplačne pravne pomoči alioprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo zaprošenedržave članice.

Člen 51

Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za izvršitevsodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno

zahtevati nobene oblike varščine ali depozita iz razloga, ker je tastranka tuj državljan ali ker nima stalnega prebivališča ali ker neprebiva v državi, v kateri se zahteva izvršitev.

Člen 52

V državi članici, v kateri se zahteva izvršitev, v postopku zarazglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse,pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost spornegapredmeta.

Oddelek 3

Skupne določbe

Člen 53

1. Stranka, ki zahteva priznanje ali vloži zahtevo za razglasitevizvršljivosti, mora predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjujepogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti.

2. Brez poseganja v člen 55 mora stranka, ki vloži zahtevo zarazglasitev izvršljivosti, predložiti tudi potrdilo iz člena 54.

Člen 54

Sodišče ali pristojni organ države članice, v kateri je bila izdanasodna odločba, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strankpotrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi.

Člen 55

1. Če potrdilo iz člena 54 ni predloženo, lahko sodišče ali pris-tojni organ določi rok za njegovo predložitev, sprejme enako-vredno listino ali, če jemnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki,stranko oprosti predložitve.

2. Če to zahteva sodišče ali pristojni organ, je treba listine pred-ložiti v prevodu. Prevod mora overiti v eni izmed držav članic zato pooblaščena oseba.

Člen 56

Za listine iz člena 53 ali 55(2) ali za pooblastilo za pravdo se nezahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.


66

POGLAVJE IV

JAVNE LISTINE IN SODNE PORAVNAVE

Člen 57

1. Listina, ki je bila uradno sestavljena ali registrirana kot javnalistina in je izvršljiva v eni od držav članic, se razglasi za izvršljivov drugi državi članici na podlagi zahteve, vložene v skladu spostopkom iz člena 38 in nadaljnjih členov. Sodišče, pri kateremje vloženo pravno sredstvo iz člena 43 ali 44, zavrne ali razve-ljavi razglasitev izvršljivosti samo v primeru, če bi bila izvršitevjavne listine očitno v nasprotju z javnim redom v zaprošeni državičlanici.

2. Dogovori v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjenipred upravnimi organi ali potrjeni z njihove strani, prav takoveljajo za javne listine v smislu odstavka 1.

3. Predložena listina mora izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo zanjeno verodostojnost v državi članici izvora.

4. Smiselno se uporablja oddelek 3 iz poglavja III. Pristojni organdržave članice, v kateri je bila sestavljena ali registrirana javna lis-tina, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo nastandardnem obrazcu iz Priloge VI k tej uredbi.

Člen 58

Poravnava, ki je sklenjena pred sodiščem in ki je izvršljiva v državičlanici, v kateri je bila sklenjena, je izvršljiva v zaprošeni državipod enakimi pogoji kot javne listine. Sodišče ali pristojni organdržave članice, v kateri je bila sklenjena sodna poravnava, izda nazahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnemobrazcu iz Priloge V k tej uredbi.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 59

1. Pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče v državičlanici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabisvoje notranje pravo.

2. Če stranka nima stalnega prebivališča v državi članici, predsodišči katere je bil začet postopek, pri ugotavljanju, ali imastranka stalno prebivališče v drugi državi članici, sodišče uporabipravo te države članice.

Člen 60

1. Za namene te uredbe ima gospodarska družba ali druga pravnaoseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb stalno prebivališče vkraju, kjer ima:

(a) statutarni sedež; ali

(b) glavno upravo; ali

(c) glavno poslovno enoto.

2. V zvezi z Združenim kraljestvom in Irsko „statutarni sedež“označuje registered office ali, če tega sedeža ni, place of incorporation(kraj inkorporacije, tj. kraj pridobitve pravne osebnosti) ali, če tuditega kraja ni, kraj, po pravu katerega je prišlo do ustanovitve.

3. Za določitev, ali ima trust svoj sedež v državi članici, predsodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoja pravilamednarodnega zasebnega prava.

Člen 61

Brez poseganja v bolj ugodne določbe nacionalnega prava osebes stalnim prebivališčem v državi članici, ki so za kaznivo dejanje,ki ni bilo strojeno z naklepom, sodno preganjane pred kazenskimisodišči države članice, katere državljani niso, lahko v njihovinenavzočnosti na sodišču zastopajo v ta namen pooblaščeneosebe. Vendar pa sodišče, ki vodi postopek, lahko odredi njihovoosebno navzočnost. Če prizadeta oseba kljub temu ne nastopipred sodiščem, sodne odločbe, izdane v navzočnosti prizadeteosebe, ki ji ni bila dana možnost pripraviti svoje obrambe, v delu,ki zadeva civilnopravno razmerje, v drugih državah članicah nitreba priznati ali izvršiti.

Člen 62

Na Švedskem v zvezi s sumarnimi postopki betalningsföreläggande(postopek v zvezi s plačilnimi nalogi) in handräckning (postopekpomoči pri izterjavi) izraz „sodišče“ vključuje kronofogdemyndighet(švedsko službo za izterjavo).

Člen 63

1. Oseba s stalnim prebivališčem na ozemlju Velikega vojvodstvaLuksemburg, ki je tožena pred sodiščem druge države članice vskladu s členom 5(1), lahko uveljavlja nepristojnost tega sodišča,če je končni kraj dostave blaga ali opravljanja storitev v Luksem-burgu.


67

2. Če je v skladu z odstavkom 1 končni kraj dostave blaga aliopravljanja storitev v Luksemburgu, je vsak dogovor o pristojnostiveljaven samo, če je sestavljen ali potrjen v pisni obliki v smislučlena 23(1)(a).

3. Določbe tega člena se ne uporabljajo za pogodbe o opravlja-nju finančnih storitev.

4. Določbe tega člena se uporabljajo šest let od začetka veljavno-sti te uredbe.

Člen 64

1. V postopkih v zvezi s sporom med poveljnikom in članomposadke pomorske ladje, ki je registrirana v Grčiji ali naPortugalskem in ki zadeva plačilo ali druge pogoje službovanja,sodišče v državi članici ugotovi, ali je bil pristojni diplomatski alikonzularni uradnik obveščen o sporu. Odloči lahko takoj po tem,ko je bil uradnik obveščen.

2. Določbe tega člena se uporabljajo šest let od začetka veljavno-sti te uredbe.

Člen 65

1. Pristojnosti iz člena 6(2) in člena 11 v tožbah glede garancij aliv drugih intervencijskih tožbah ni mogoče uveljavljati v Nemčijiali Avstriji. Vsaka oseba s stalnim prebivališčem v drugi državi čla-nici je lahko pozvana pred sodišča:

(a) Nemčije v skladu s členi 68 in 72 do 74 Zakona o pravdnempostopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi;

(b) Avstrije v skladu s členom 21 Zakona o pravdnem postopku(Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi.

2. Sodne odločbe, izdane v drugih državah članicah na podlagičlena 6(2) ali člena 11, se priznajo in izvršijo v Nemčiji in Avstrijiv skladu s poglavjem III. Vsi učinki, ki jih imajo lahko v teh drža-vah izdane sodne odločbe zoper tretje osebe ob uporabi določbiz odstavka 1, se prav tako priznajo v drugih državah članicah.

POGLAVJE VI

PREHODNE DOLOČBE

Člen 66

1. Ta uredba se uporablja samo za pravne postopke, ki so bilizačeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kotjavne listine po tem, ko je ta uredba začela veljati.

2. Če pa je bil postopek v državi članici izvora začet pred začet-kom veljavnosti te uredbe, se sodne odločbe, izdane po temdnevu, priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem III:

(a) če je bil postopek v državi članici izvora začet po začetkuveljavnosti Bruseljske ali Luganske konvencije tako v državičlanici izvora kot v zaprošeni državi članici;

(b) v vseh drugih primerih, če je bila pristojnost določena v skladus pravili iz poglavja II ali iz konvencije, sklenjene med državočlanico izvora in zaprošeno državo članico, ki je veljala v časuzačetka postopka.

POGLAVJE VII

RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH AKTOV

Člen 67

Ta uredba ne vpliva na uporabo določb, ki urejajo pristojnost inpriznanje ter izvršitev sodnih odločb na posebnih pravnihpodročjih, zajetih v predpisih Skupnosti ali v nacionalnizakonodaji, ki je bila sprejeta zaradi uskladitve s temi predpisi.

Člen 68

1. Ta uredba med državami članicami nadomešča Bruseljskokonvencijo, razen za ozemlja držav članic, ki sodijo na ozemelj-sko področje uporabe te konvencije in ki so v skladu s členom 299Pogodbe izključena iz te uredbe.

2. V obsegu, v katerem ta uredba med državami članicami nado-mešča določbe Bruseljske konvencije, se vsako sklicevanje na tokonvencijo razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 69

Ob upoštevanju člena 66(2) in člena 70 so s to uredbo med drža-vami članicami nadomeščene naslednje konvencije in medna-rodne pogodbe, sklenjene med dvema ali več državami članicami:

— Konvencija med Belgijo in Francijo o pristojnosti in veljavno-sti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih lis-tin, podpisana 8. julija 1899 v Parizu,


68

— Konvencija med Belgijo in Nizozemsko o pristojnosti, stečajuin veljavnosti ter izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb terjavnih listin, podpisana 28. marca 1925 v Bruslju,

— Konvencija med Francijo in Italijo o izvrševanju sodnih odločbv civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 3. junija 1930v Rimu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Francosko repub-liko o vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih ingospodarskih zadevah s protokolom, podpisana18. januarja 1934 v Parizu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Belgijoo vzajemnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih ingospodarskih zadevah s protokolom, podpisana 2. maja 1934v Bruslju,

— Konvencija med Nemčijo in Italijo o priznanju in izvrševanjusodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana9. marca 1936 v Rimu,

— Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznanju inizvršitvi sodnih odločb in javnih listin v zvezi s preživninskimiobveznostmi, podpisana 25. oktobra 1957 na Dunaju,

— Konvencija med Nemčijo in Belgijo o medsebojnem prizna-nju in izvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih lis-tin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana30. junija 1958 v Bonnu,

— Konvencija med Nizozemsko in Italijo o priznanju in izvrše-vanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, pod-pisana 17. aprila 1959 v Rimu,

— Konvencija med Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem priznanjuin izvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civil-nih in gospodarskih zadevah, podpisana 6. junija 1959 naDunaju,

— Konvencija med Belgijo in Avstrijo o vzajemnem priznanju inizvrševanju sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin vcivilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 16. junija 1959na Dunaju,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Zvezno republikoNemčijo o vzajemnem priznanju in izvrševanju sodnih odločbv civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1960v Bonnu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Avstrijo ovzajemnem priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnihin gospodarskih zadevah, podpisana 14. julija 1961 naDunaju,

— Konvencija med Grčijo in Nemčijo o vzajemnem priznanju inizvrševanju sodnih odločb, poravnav in javnih listin v civilnihin gospodarskih zadevah, podpisana 4. novembra 1961 vAtenah,

— Konvencija med Belgijo in Italijo o priznanju in izvrševanjusodnih odločb in drugih izvršljivih listin v civilnih ingospodarskih zadevah, podpisana 6. aprila 1962 v Rimu,

— Konvencija med Nizozemsko in Nemčijo o medsebojnem pri-znanju in izvrševanju sodnih odločb in drugih izvršljivih lis-tin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 30. avgu-sta 1962 v Haagu,

— Konvencija med Nizozemsko in Avstrijo o vzajemnem pri-znanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnihin gospodarskih zadevah, podpisana 6. februarja 1963 vHaagu,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Italijansko repub-liko o vzajemnem priznanju in izvrševanju sodnih odločb vcivilnih in gospodarskih zadevah, podpisana 7. februarja 1964v Rimu, s Protokolom o spremembah, podpisanim14. julija 1970 v Rimu,

— Konvencija med Francijo in Avstrijo o priznanju in izvrševa-nju sodnih odločb in javnih listin v civilnih in gospodarskihzadevah, podpisana 15. julija 1966 na Dunaju,

— Konvencija med Združenim kraljestvom in Kraljevino Nizo-zemsko o vzajemnem priznanju in izvrševanju sodnih odločbv civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana17. novembra 1967 v Haagu,

— Konvencija med Španijo in Francijo o priznanju in izvrševa-nju sodnih in arbitražnih odločb v civilnih in gospodarskihzadevah, podpisana 28. maja 1969 v Parizu,

— Konvencija med Luksemburgom in Avstrijo o priznanju inizvrševanju sodnih odločb in javnih listin v civilnih ingospodarskih zadevah, podpisana 29. julija 1971 v Luxem-bourgu,

— Konvencija med Italijo in Avstrijo o priznanju in izvrševanjusodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sodnihporavnav in javnih listin, podpisana 16. novembra 1971 vRimu,

— Konvencija med Španijo in Italijo o pravni pomoči ter o pri-znanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih ingospodarskih zadevah, podpisana 22. maja 1973 v Madridu,

— Konvencija med Finsko, Islandijo, Norveško, Švedsko in Dan-sko o priznanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zade-vah, podpisana 11. oktobra 1977 v Kopenhagnu,

— Konvencija med Avstrijo in Švedsko o priznanju in izvrševa-nju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana16. septembra 1982 v Stockholmu,

— Konvencija med Španijo in Zvezno republiko Nemčijo o pri-znanju in izvrševanju sodnih odločb, poravnav in izvršljivihjavnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah, podpisana14. novembra 1983 v Bonnu,

— Konvencija med Avstrijo in Španijo o priznanju in izvršitvisodnih odločb, poravnav in izvrševanju javnih listin v civilnihin gospodarskih zadevah, podpisana 17. februarja 1984 naDunaju,

— Konvencija med Finsko in Avstrijo o priznanju in izvrševanjusodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana17. novembra 1986 na Dunaju, in


69

— Pogodba med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom opristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih inarbitražnih odločb ter javnih listin, podpisana24. novembra 1961 v Bruslju, v kolikor velja.

Člen 70

1. Pogodbe in konvencije iz člena 69 bodo še naprej učinkovalev zvezi z zadevami, za katere se ne uporablja ta uredba.

2. Še naprej bodo učinkovale v zvezi s sodnimi odločbami, ki sobile izdane, in listinami, ki so bile uradno sestavljene ali registri-rane kot javne listine, še pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 71

1. Ta uredba ne vpliva na nobeno konvencijo, pogodbenicekatere so države članice in ki na posebnem pravnem področjuureja pristojnost, priznanje ali izvršitev sodnih odločb.

2. Da bi se zagotovila njegova enotna razlaga se odstavek 1uporablja na naslednji način:

(a) ta uredba ne preprečuje sodišču države članice, ki je pogod-benica konvencije na posebnem pravnem področju, da svojopristojnost opre na to konvencijo, tudi če ima toženec stalnoprebivališče v drugi državi članici, ki ni pogodbenica te kon-vencije. Sodišče, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabičlen 26 te uredbe;

(b) sodne odločbe, ki jih v državi članici izda sodišče, ki je oprlosvojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnempodročju, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah vskladu s to uredbo.

Če sta tako država članica izvora kot zaprošena država čla-nica pogodbenici konvencije na posebnem pravem področju,ki določa pogoje za priznanje ali izvršitev sodnih odločb, seuporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijodoločbe te uredbe o postopku za priznanje in izvršitev sodnihodločb.

Člen 72

Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se države članiceše pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s členom 59

Bruseljske konvencije zavezale, da ne bodo priznavale sodnihodločb, izdanih zlasti v drugih državah pogodbenicah tekonvencije, zoper tožence s stalnim prebivališčem ali običajnimprebivališčem v tretji državi, če bi v primerih iz člena 4 tekonvencije sodna odločba temeljila samo na pristojnosti, določeniv drugem odstavku člena 3 te konvencije.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 73

Najkasneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe bo KomisijaEvropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemuodboru predložila poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu bo popotrebi priložila predloge za prilagoditve te uredbe.

Člen 74

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o besedilih, ki spre-minjajo sezname iz Prilog od I do IV. Komisija priloge ustreznoprilagodi.

2. Ažuriranje ali tehnične prilagoditve vzorcev obrazcev iz Pri-log V in VI se sprejme v svetovalnem postopku iz člena 75(2).

Člen 75

1. Komisiji pomaga odbor.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek, se uporabljata člena 3 in7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 76

Ta uredba začne veljati 1. marca 2002.


70

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu sPogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 22. decembra 2000

Za Svet

Predsednik

C. PIERRET


71

PRILOGA I

Pravila o pristojnosti iz člena 3(2) in člena 4(2)

Pravila o pristojnosti iz člena 3(2) in člena 4(2) so naslednja:

— v Belgiji: člen 15 Civilnega zakonika (Code civil/Burgerlijk Wetboek) in člen 638 Sodnega zakonika (Codejudiciaire/Gerechtelijk Wetboek),

— v Nemčiji: člen 23 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung),

— v Grčiji: člen 40 Zakona o pravdnem postopku Κώδικας Πολιτικής Δικονομίας);

— v Franciji: člena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil),

— na Irskem: pravila, ki omogočajo, da pristojnost temelji na vročitvi pisanja o začetku postopka tožencu v časunjegove začasne prisotnosti na Irskem,

— v Italiji: člena 3 in 4 Zakona 218 z dne 31. maja 1995,

— v Luksemburgu: člena 14 in 15 Civilnega zakonika (Code civil),

— na Nizozemskem: člena 126(3) in 127 Zakona o pravdnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering),

— v Avstriji: člen 99 Zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm),

— na Portugalskem: člena 65 in 65A Zakona o pravdnem postopku (Código de Processo Civil) in člena 11 Zakona opostopku v sporih iz delovnih razmerij (Código de Processo de Trabalho),

— na Finskem: drugi, tretji in četrti stavek prvega odstavka člena 1 poglavja 10 Zakona o sodnem postopku(oikeudenkäymiskaari/rättegångsbalken),

— na Švedskem: prvi stavek prvega odstavka člena 3 poglavja 10 Zakona o sodnem postopku (rättegångsbalken),

— v Združenem kraljestvu: pravila, ki omogočajo, da pristojnost temelji na:

(a) vročitvi pisanja o začetku postopka tožencu v času njegove začasne prisotnosti v Združenem kraljestvu; ali

(b) prisotnosti premoženja toženca v Združenem kraljestvu; ali

(c) zasegu premoženja, ki se nahaja v Združenem kraljestvu, s strani tožnika.


72

PRILOGA II

Sodišča ali pristojni organi, pri katerih se lahko vloži zahteva iz člena 39, so naslednji:

— v Belgiji „tribunal de première instance“ ali „rechtbank van eerste aanleg“ ali „erstinstanzliches Gericht“,

— v Nemčiji predsednik senata „Landgericht“,

— v Grčiji „Μονομελές Πρωτοδικείο“,

— v Španiji „Juzgado de Primera Instancia“,

— v Franciji predsednik „tribunal de grande instance“,

— na Irskem „High Court“,

— v Italiji „Corte d’appello“,

— v Luksemburgu predsednik „tribunal d’arrondissement“,

— na Nizozemskem: predsednik „arrondissementsrechtbank“,

— v Avstriji: „Bezirksgericht“,

— na Portugalskem „Tribunal de Comarca“,

— na Finskem „käräjäoikeus/tingsrätt“,

— na Švedskem „Svea hovrätt“,

— v Združenem kraljestvu:

(a) v Angliji in Walesu „High Court of Justice“ ali v primeru preživninske sodbe preko „Secretary of State“„Magistrate’s Court“;

(b) na Škotskem „Court of Session“ ali v primeru preživninske sodbe preko „Secretary of State“ „Sheriff Court“;

(c) na Severnem Irskem „High Court of Justice“ ali v primeru preživninske sodbe preko „Secretary of State“„Magistrate’s Court“;

(d) na Gibraltarju „Supreme Court of Gibraltar“ ali v primeru preživninske sodbe preko „Attorney General ofGibraltar“ „Magistrate’s Court“.


73

PRILOGA III

Sodišča, pri katerih je mogoče vložiti pravna sredstva iz člena 43(2), so naslednja:

— v Belgiji:

(a) pravno sredstvo dolžnika: „tribunal de première instance“ ali „rechtbank van eerste aanleg“, ali„erstinstanzliches Gericht“

(b) pravno sredstvo vlagatelja zahteve: „Cour d’ appel“ ali „hof van beroep“,

— v Zvezni republiki Nemčiji: „Oberlandesgericht“,

— v Grčiji: „Εφετείο“,

— v Španiji: „Audiencia Provincial“,

— v Franciji: „cour d’ appel“,

— na Irskem: „High Court“,

— v Italiji: „corte d’ appello“,

— v Luksemburgu: „Cour supérieure de Justice“, ki zaseda kot pritožbeno sodišče za civilne zadeve,

— na Nizozemskem:

(a) za dolžnika: „arrondissementsrechtbank“,

(b) za vlagatelja zahteve: „gerechtshof“,

— v Avstriji: „Bezirksgericht“,

— na Portugalskem: „Tribunal de Relação“,

— na Finskem: „hovioikeus/hovrätt“,

— na Švedskem: „Svea hovrätt“,

— v Združenem kraljestvu;

(a) v Angliji in Walesu: „High Court of Justice“ ali v primeru preživninske sodbe „Magistrate’s Court“;

(b) na Škotskem: „Court of Session“ ali v primeru preživninske sodbe „Sheriff Court“;

(c) na Severnem Irskem: „High Court of Justice“ ali v primeru preživninske sodbe „Magistrate“ s Court;

(d) na Gibraltarju: „Supreme Court of Gibraltar“ ali v primeru preživninske sodbe „Magistrate“ s Court.


74

PRILOGA IV

Pravna sredstva, ki jih je mogoče vložiti v skladu s členom 44, so naslednja:

— v Belgiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem: kasacijska pritožba,

— v Nemčiji „Rechtsbeschwerde“,

— na Irskem pravno sredstvo v zvezi s pravnim vprašanjem na „Supreme Court“,

— v Avstriji „Revisionsrekurs“,

— na Portugalskem pravno sredstvo v zvezi s pravnim vprašanjem,

— na Finskem pravno sredstvo na „korkein oikeus/högsta domstolen“,

— na Švedskem pravno sredstvo na „Högsta domstolen“,

— v Združenem kraljestvu eno samo pravno sredstvo, ki je omejeno na pravna vprašanja.


75

PRILOGA V

Potrdilo iz členov 54 in 58 Uredbe glede sodnih odločb in sodnih poravnav

(slovensko, Slovene, Slowenisch, slovène, sloveno, …)

1. Država članica izvora

2. Sodišče ali pristojni organ, ki je izdal potrdilo

2.1 Ime

2.2 Naslov

2.3 Tel./faks/elektronska pošta

3. Sodišče, ki je izreklo sodno odločbo/pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava (*)

3.1 Vrsta sodišča

3.2 Kraj sodišča

4. Sodna odločba/sodna poravnava (*)

4.1 Datum

4.2 Opravilna številka

4.3 Stranki v sodni odločbi/sodni poravnavi (*)

4.3.1 Ime(-na) tožnika(-ov)

4.3.2 Ime(-na) toženca(-ev)

4.3.3 Ime(-na) morebitne(-ih) druge(-ih) stranke(strank)

4.4 Datum vročitve pisanja o začetku postopka, če je bila sodna odločba izdana, ne da bi se toženec spustilv postopek

4.5 Besedilo sodne odločbe/sodne poravnave (*), kakor je priloženo temu potrdilu

5. Imena strank, ki jim je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Sodna odločba/sodna poravnava (*) je izvršljiva v državi članici izvora (člena 38 in 58 Uredbe) zoper:

Ime:

V/Na ………………………………………, dne ………………………………………

Podpis in/ali žig ………………………………………………………………………

(*) Neustrezno prečrtajte.


76

PRILOGA VI

Potrdilo iz člena 57(4) Uredbe glede javnih listin

(slovensko, Slovene, Slowenisch, slovène, sloveno, …)


2. Pristojni organ, ki je izdal potrdilo

2.1 Ime

2.2 Naslov

2.3 Tel./faks/elektronska pošta

3. Organ, ki je overil listino

3.1 Organ, ki je sodeloval pri sestavi javne listine (po potrebi)

3.1.1 Ime in opis organa

3.1.2 Kraj organa

3.2. Organ, ki je registriral javno listino (po potrebi)

3.2.1 Vrsta organa

3.2.2 Kraj organa

4. Javna listina

4.1 Opis listine

4.2 Datum

4.2.1 sestave listine

4.2.2 registracije listine (če se razlikujeta)


4.4 Stranke listine

4.4.1 Ime upnika

4.4.2 Ime dolžnika

5. Besedilo izvršljive obveznosti, kakor je priloženo temu potrdilu.

Javna listina je izvršljiva zoper dolžnika v državi članici izvora (člen 57(1) Uredbe).

V/Na ………………………………………, dne ………………………………………

Podpis in/ali žig ………………………………………………………………………


77

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb

v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)

3b

I

(Zakonodajni akti)

UREDBE

UREDBA (EU) št. 1215/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2012

o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah

(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 67(4) ter točk (a), (c) in (e) člena 81(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom ( 2 ),


(1) Dne 21. aprila 2009 je Komisija sprejela poročilo o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 3 ). Iz poročila izhaja, da je na splošno izvajanje navedene uredbe zadovoljivo, da pa bi bilo treba izbolj šati izvajanje nekaterih njenih določb ter s tem še bolj olajšati prosti pretok sodnih odločb in dostop do

sodnega varstva. Ker so potrebne številne spremembe navedene uredbe, bi jo bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.

(2) Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2009 v Bruslju sprejel nov večletni program z naslovom „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ ( 4 ). V Stockholmskem programu je Evropski svet menil, da bi bilo treba v obdobju navedenega programa nadaljevati z odpravo vseh vmesnih ukrepov (eksekvatur). Odpravo vseh vmesnih ukrepov bi morala spremljati vrsta jamstev.

(3) Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, med drugim z lajšanjem dostopa do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(4) Določene razlike med nacionalnimi predpisi, ki urejajo pristojnost in priznavanje sodnih odločb, ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga. Nujno je potrebno sprejetje določb za poenotenje kolizijskih pravil glede pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah ter zagotavljanje hitrega in enostavnega priznanja ter izvršitve sodnih odločb, sprejetih v državi članici.

(5) Te določbe spadajo na področje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah v smislu člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

SL 20.12.2012 Uradni list Evropske unije L 351/1

( 1 ) UL C 218, 23.7.2011, str. 78. ( 2 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2012 (še ni

objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. decembra 2012.

( 3 ) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. ( 4 ) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

81

(6) Zaradi doseganja cilja prostega pretoka sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba zagotoviti in je primerno, da pravila, ki urejajo pristojnost ter priznanje in izvršitev sodnih odločb, ureja zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni akt Unije.

(7) Takratne države članice Evropskih skupnosti so 27. septembra 1968 na podlagi četrte alinee člena 220 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti sklenile Bruseljsko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila pozneje dopolnjena s konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji ( 1 ) (v nadaljnjem besedilu: Bruseljska konvencija iz leta 1968). Takratne države članice Evropskih skupnosti in nekatere države Efte so 16. septembra 1988 sklenile Lugansko konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu: Luganska konvencija iz leta 1988), ki je vzporedna Bruseljski konvenciji iz leta 1968. Luganska konvencija iz leta 1988 je 1. februarja 2000 začela veljati za Poljsko.

(8) Svet je 22. decembra 2000 sprejel Uredbo (ES) št. 44/2001, ki nadomešča Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, kar zadeva ozemlja držav članic, za katere velja PDEU, in sicer za države članice, razen Danske. Skupnost je s Sklepom Sveta 2006/325/ES ( 3 ) z Dansko sklenila sporazum, ki zagotavlja izvajanje določb Uredbe (ES) št. 44/2001 na Danskem. Skupnost, Danska, Islandija Norveška in Švica so 30. oktobra 2007 v Luganu podpisale konvencijo o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 4 ), ki je spremenila Lugansko konvencijo iz leta 1988 (v nadaljnjem besedilu: Luganska konvencija iz leta 2007).

(9) Bruseljska konvencija iz leta 1968 se še naprej uporablja na ozemljih držav članic, ki spadajo v ozemeljsko področje uporabe navedene konvencije in so v skladu s členom 355 PDEU izključena iz te uredbe.

(10) Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vse glavne civilne in gospodarske zadeve, razen točno opredeljenih zadev, zlasti preživninskih obveznosti, ki bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe zaradi sprejetja Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju

in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah ( 5 ).

(11) Za namene te uredbe bi morala sodišča držav članic vključevati sodišča, ki so skupna več državam članicam, kot je Sodišče Beneluksa, kadar izvajajo svojo pristojnost v zadevah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. Zato bi se morale sodne odločbe takšnih sodišč priznavati in izvrševati v skladu s to uredbo.

(12) Ta uredba se ne bi smela uporabljati za arbitražo. Ta uredba ne bi smela v ničemer preprečevati, da sodišča države članice, pred katerimi teče tožba v zvezi z zadevo, glede katere so stranke sklenile arbitražni sporazum, stranke v skladu s svojim nacionalnim pravom napotijo na arbitražo, prekinejo postopek ali ga zavržejo, ali da preučijo, ali je arbitražni sporazum ničen ali neveljaven, nima učinka ali ga ni mogoče izvršiti.

Za odločitev sodišča države članice o tem, ali je arbitražni sporazum ničen, nima učinka ali ga ni mogoče izvršiti, se ne bi smela uporabljati pravila o priznavanju in izvrševanju iz te uredbe, ne glede na to, ali je sodišče o tem odločalo kot o glavnem ali predhodnem vprašanju.

Nasprotno pa dejstvo, da sodišče države članice, ki je pristojno na podlagi te uredbe ali po nacionalnem pravu, ugotovi, da je arbitražni sporazum ničen in neveljaven, nima učinka ali ga ni mogoče izvršiti, ne bi smelo preprečevati priznanja sodne odločbe sodišča o glavni stvari ali njene izvršitve v skladu s to uredbo. To ne bi smelo posegati v pristojnost sodišč držav članic za odlo čanje o priznavanju in izvrševanju arbitražnih odločb v skladu s Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, podpisano 10. junija 1958 v New Yorku (v nadaljnjem besedilu: Newyorška konvencija iz leta 1958), ki prevlada nad to uredbo.

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za tožbe ali pomožne postopke, zlasti v zvezi z ustanovitvijo arbitražnega sodišča, pristojnosti arbitrov, izvedbo arbitražnega postopka ali drugimi vidiki takšnega postopka, niti za tožbo ali sodno odločbo v zvezi z razveljavitvijo, pregledom, priznavanjem in izvrševanjem arbitražne odločbe ali pravnim sredstvom zoper to odločbo.

SL L 351/2 Uradni list Evropske unije 20.12.2012

( 1 ) UL L 299, 31.12.1972, str. 32, UL L 304, 30.10.1978, str. 1, UL L 388, 31.12.1982, str. 1, UL L 285, 3.10.1989, str. 1, UL C 15, 15.1.1997, str. 1. Za prečiščeno različico glej UL C 27, 26.1.1998, str. 1.

( 2 ) UL L 319, 25.11.1988, str. 9. ( 3 ) UL L 120, 5.5.2006, str. 22. ( 4 ) UL L 147, 10.6.2009, str. 5. ( 5 ) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.

82

(13) Med postopki, za katere se uporablja ta uredba, in ozemljem držav članic mora biti povezava. Zato bi se morala skupna pravila o pristojnosti praviloma uporabljati, če ima toženec stalno prebivališče v eni od držav članic.

(14) Za toženca, ki nima stalnega prebivališča v eni od držav članic, praviloma veljajo nacionalna pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo na ozemlju države članice sodišča, ki je začelo postopek.

Da bi zagotovili varstvo potrošnikov in zaposlenih, zaščitili pristojnost sodišč držav članic v situacijah, ko imajo izključno pristojnost, in spoštovali avtonomnost strank, pa bi morala določena pravila o pristojnosti iz te uredbe veljati ne glede na to, kje ima toženec stalno prebivališče.

(15) Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.

(16) Poleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja. Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost in preprečitil možnost, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.

(17) Lastnik predmeta kulturne dediščine, kot je opredeljen v členu 1(1) Direktive Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice ( 1 ), bi moral imeti po tej uredbi možnost vložiti civilnopravni zahtevek za vračilo takega predmeta kulturne dediščine iz naslova lastninske pravice le-tega na sodiščih v kraju, kjer se predmet kulturne dediščine nahaja ob začetku postopka. Ti postopki ne bi smeli posegati v postopke, začete v skladu z Direktivo 93/7/EGS.

(18) Šibkejša stranka bi morala biti v zvezi z zavarovalnimi ter potrošniškimi pogodbami in pogodbami o zaposlitvi zaščitena s pravili o pristojnosti, ki so za varstvo njenih pravic ugodnejša od splošnih pravil.

(19) Razen pri zavarovalnih pogodbah, potrošniških pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi, kjer je avtonomija glede določitve pristojnih sodišč dovoljena samo v omejenem obsegu, bi bilo treba, ob upoštevanju izklju čnih pristojnosti, določenih v tej uredbi, spoštovati avtonomijo pogodbenih strank.

(20) Vprašanje, ali je dogovor o pristojnosti sodišča, s katerim se izbere sodišče ali sodišča države članice, z vidika materialne veljavnosti ničen in neveljaven, bi bilo treba presoditi po pravu države članice sodišča ali sodišč iz dogovora, vključno s kolizijskimi pravili navedene države članice.

(21) V interesu usklajenega delovanja pravosodja je treba čim bolj zmanjšati možnost sočasnih postopkov in zagotoviti, da v različnih državah članicah niso izdane nezdru žljive sodne odločbe. Obstajati bi moral jasen in učinkovit mehanizem za reševanje primerov litispendence in sorodnih pravd ter za preprečevanje problemov, ki izhajajo iz razlik med državami članicami v zvezi z določitvijo trenutka, ko se šteje, da postopek teče. Za namene te uredbe bi bilo treba ta trenutek opredeliti kot avtonomen koncept.

(22) Za izboljšanje učinkovitosti dogovorov o izključni pristojnosti sodišča in v izogib zlorabi procesnih pravil je treba določiti odstopanje od splošnega pravila litispendence, da bi zadovoljivo rešili določene primere, kadar lahko pride do sočasnih postopkov. To so primeri, kadar postopek začne sodišče, ki ni bilo izbrano v dogovoru o izključni pristojnosti sodišča, kasneje pa začne postopek še izbrano sodišče v zvezi z istim zahtevkom in med istima strankama. V takem primeru bi moralo sodišče, ki je prvo začelo postopek, ustaviti postopek takoj, ko začne teči postopek pred izbranim sodiščem, in vse do trenutka, ko to sodišče izjavi, da v okviru dogovora o izključni pristojnosti sodišča nima pristojnosti. S tem se zagotovi, da ima izbrano sodišče v takšnem primeru prednost pri odločitvi o veljavnosti dogovora in o tem, v kolikšni meri ta dogovor velja za spor, ki ga to sodišče obravnava. Izbrano sodišče bi moralo imeti možnost, da obravnava primer ne glede na to, ali je neizbrano sodišče že odločilo o ustavitvi postopka.


( 1 ) UL L 74, 27.3.1993, str. 74.

83

Ta izjema ne bi smela zajemati primerov, ko so stranke sklenile nasprotujoče si dogovore o izključni pristojnosti sodišča ali kjer je sodišče, izbrano v dogovoru o izključni pristojnosti sodišča, prvo začelo postopek. V takšnih primerih bi se moralo uporabljati splošno pravilo o litispendenci iz te uredbe.

(23) Ta uredba bi morala določati prožen mehanizem, ki bi sodiščem držav članic omogočil upoštevanje postopkov, ki tečejo pred sodišči tretjih držav, v obzir pa bi vzel zlasti možnost priznanja in izvršitve sodbe tretje države v zadevni državi članici v skladu s pravom te države članice ter ustreznim delovanjem pravosodja.

(24) Pri oceni ustreznega delovanja pravosodja bi moralo sodišče zadevne države članice upoštevati vse okoliščine posamezne zadeve. Te okoliščine bi lahko vključevale povezavo med dejstvi primera in strankami v zadevni tretji državi, fazo, v kateri je postopek v tretji državi, ko se postopek začne na sodišču države članice, in vpra šanje, ali lahko sodišče tretje države izda sodno odločbo v razumnem roku.

V navedeni oceni bi se lahko upoštevalo tudi vprašanje, ali ima sodišče tretje države izključno pristojnost v konkretni zadevi v okoliščinah, v katerih bi imelo sodišče države članice izključno pristojnost.

(25) Pravni institut začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, bi moral na primer vsebovati odredbe za zavarovanje, namenjene pridobivanju informacij ali zavarovanju dokazov, kot določata člena 6 in 7 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ( 1 ). Ne bi smel vključevati ukrepov, ki nimajo narave zavarovanja, kot so ukrepi odreditve zaslišanja priče. To ne bi smelo posegati v izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah ( 2 ).

(26) Medsebojno zaupanje pri delovanju pravosodja v Uniji upravičuje načelo, da bi bilo treba sodne odločbe, izdane v državi članici, priznati v vseh državah članicah, ne da bi bil zato potreben kakšen poseben postopek. Poleg tega

namen skrajšanja trajanja čezmejnih pravd ter zmanjšanja njihovih stroškov upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvršitvijo sodne odločbe v zaprošeni državi članici. Posledično bi bilo treba sodbo sodišča posamezne države članice obravnavati, kot da je bila dana v zapro šeni državi članici.

(27) Zaradi prostega pretoka sodnih odločb bi bilo treba sodno odločbo iz države članice priznati in izvršiti v drugi državi članici, tudi če se nanaša na osebo, ki nima stalnega prebivališča v državi članici.

(28) Če sodna odločba vsebuje ukrep ali odredbo, ki je pravo zaprošene države članice ne pozna, se ta ukrep ali odredba, vključno z vsemi pravicami, ki izhajajo iz nje, kolikor je mogoče, prilagodi ukrepu ali odredbi, ki ima v pravu zadevne države članice enakovredne učinke ter je namenjena izpolnjevanju podobnih ciljev. Vsaka država članica bi morala določiti, kdo opravi prilagoditev in na kakšen način.

(29) Neposredno izvrševanje sodne odločbe iz države članice v zaprošeni državi članici brez razglasitve izvršljivosti ne bi smelo ogroziti spoštovanja pravic obrambe. Zato bi morala imeti oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, možnost vložitve zahtevka za zavrnitev priznanja ali izvršitve sodne odločbe, če meni, da je izpolnjen eden od razlogov za zavrnitev priznanja. Med temi bi moral biti tudi razlog, da ta oseba ni imela priložnosti pripraviti svoje obrambe, kjer je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca v civilni tožbi, povezani s kazenskimi postopki, ter razlogi, na katere se sklicuje na podlagi sporazuma med zaprošeno državo članico in tretjo državo, sklenjenega v skladu s členom 59 Bruseljske konvencije iz leta 1968.

(30) Stranki, ki izpodbija izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, bi moralo biti omogočeno, da se, kolikor je mogoče, in v skladu s pravnim sistemom zaprošene države članice, v istem postopku poleg razlogov za zavrnitev iz te uredbe sklicuje tudi na razloge za zavrnitev, ki jih predvideva nacionalno pravo, v rokih, ki jih predpisuje to pravo.

Priznanje sodne odločbe bi bilo treba zavrniti le, če obstaja eden ali več razlogov za zavrnitev, navedenih v tej uredbi.


( 1 ) UL L 157, 30.4.2004, str. 45. ( 2 ) UL L 174, 27.6.2001, str. 1.

84

(31) Med celotnim postopkom izpodbijanja izvršitve sodne odločbe, vključno s pritožbami, bi moralo biti sodiščem zaprošene države članice omogočeno, da dovolijo izvršitev, razen v primeru omejitve izvršitve ali plačila varščine.

(32) Da se osebo, zoper katero se zahteva izvršitev, obvesti o izvršitvi sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, bi ji bilo treba v razumnem roku pred prvim izvršilnim ukrepom vročiti potrdilo, določeno s to uredbo, ki bi mu bilo treba po potrebi priložiti sodno odločbo. V povezavi s tem bi moral prvi izvršilni ukrep pomeniti prvi izvršilni ukrep po vročitvi.

(33) Kadar začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, odredi sodišče, pristojno za odločanje o glavni stvari, bi bilo treba s to uredbo zagotoviti njihov prosti pretok. Začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih je odredilo takšno sodišče, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, v okviru te uredbe ne bi smeli priznati in izvršiti, razen če se sodna odločba z zadevnimi ukrepi vroči tožencu pred izvršitvijo. To ne bi smelo preprečiti priznanja in izvršitve takšnih ukrepov skladno z nacionalnim pravom. Če pa začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, odredi sodišče države članice, ki ni pristojno za odločanje o glavni stvari, bi bilo treba učinek takšnih ukrepov v tej uredbi omejiti na ozemlje države članice, kjer je navedeno sodišče.

(34) Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, Uredbo (ES) št. 44/2001 in to uredbo ter v ta namen predpisati prehodne določbe. To velja tudi za razlago Bruseljske konvencije iz leta 1968 in uredb, ki so jo nadomestile, s strani Sodišča Evropske unije.

(35) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih prevzele države članice, ta uredba ne bi smela vplivati na konvencije na posebnih pravnih področjih, katerih pogodbenice so države članice.

(36) Brez poseganja v obveznosti držav članic v skladu s Pogodbo ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo dvostranskih konvencij in sporazumov, ki sta jih tretja država in država članica sklenili pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001, ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.

(37) Da bi zagotovili posodabljanje potrdil, ki se uporabljajo v zvezi s priznanjem ali izvršitvijo sodnih odločb, javnih listin in sodnih poravnav v skladu s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog I in II k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(38) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zajamčene v členu 47 Listine.

(39) Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(40) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen PEU in takratni Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sodelovali pri sprejetju in uporabi Uredbe (ES) št. 44/2001. V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, sta Združeno kraljestvo in Irska podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(41) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja, vendar to ne posega v možnost, da Danska na podlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 1 ) uporablja spremembe Uredbe (ES) št. 44/2001 –


( 1 ) UL L 299, 16.11.2005, str. 62.

85

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii).


(a) osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze ali razmerje, za katerega se v skladu z zakonom, ki se zanj uporablja, šteje, da ima primerljiv učinek kot zakonska zveza;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;


(d) arbitražo;

(e) preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva;

(f) oporoke in dedovanje, vključno s preživninskimi obveznostmi, ki so nastale zaradi smrti.

Člen 2

Za namene te uredbe:

(a) „sodna odločba“ pomeni vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kakor tudi z odločbo o določitvi stroškov, ki jo izda sodni uradnik.

Za namene poglavja III „sodna odločba“ vsebuje začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih odredi sodišče,

ki je na podlagi te uredbe pristojno za odločanje o glavni stvari. Ne zajema začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih odredi sodišče, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, razen če je bila sodna odločba, ki vsebuje ukrep, tožencu vročena pred izvršitvijo;

(b) „sodna poravnava“ pomeni poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče države članice, ali je bila sklenjena med postopkom pred sodiščem države članice;

(c) „javna listina“ pomeni listino, ki je bila v državi članici izvora uradno sestavljena ali registrirana kot javna listina in katere pristnost:

(i) se nanaša na podpis in vsebino listine ter

(ii) jo je potrdil javni organ ali za to pooblaščen drug organ;

(d) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana sodna odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava oziroma formalno sestavljena ali registrirana javna listina;

(e) „zaprošena država članica“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe ali v kateri se zahteva izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine;

(f) „sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, katere priznanje ali izvršitev se zahteva.

Člen 3

Za namene te uredbe izraz „sodišče“ vključuje naslednje organe, kolikor so pristojni za zadeve, ki spadajo v področje uporabe te uredbe:

(a) na Madžarskem, v skrajšanih postopkih v zvezi s plačilnimi nalogi (fizetési meghagyásos eljárás): notarje (közjegyző);

(b) na Švedskem, v skrajšanih postopkih v zvezi s plačilnimi nalogi (betalningsföreläggande) in pomočjo pri izterjavi (handräckning): službo za izterjavo (Kronofogdemyndigheten).


86

POGLAVJE II

PRISTOJNOST

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 4

1. Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.

2. Za osebe, ki niso državljani države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajo za državljane te države članice.

Člen 5

1. Osebe s stalnim prebivališčem v državi članici so lahko tožene pred sodišči druge države članice samo na podlagi pravil iz oddelkov 2 do 7 tega poglavja.

2. Zoper osebe iz odstavka 1 se ne uporabljajo zlasti pravila o nacionalni pristojnosti, o katerih Komisijo v skladu s točko (a) člena 76(1) uradno obvestijo države članice.

Člen 6

1. Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici, se pristojnost sodišč vsake države članice ob upoštevanju člena 18(1), člena 21(2), členov 24 in 25 določi po pravu te države članice.

2. Vsaka oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko ne glede na svoje državljanstvo zoper takega toženca v tej državi članici uporabi tam veljavna pravila o pristojnosti, zlasti tista, o katerih Komisijo v skladu s točko (a) člena 76(1) uradno obvestijo države članice, na enak način kot državljani te države članice.

ODDELEK 2

Posebna pristojnost

Člen 7

Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:

1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;

(b) za namene te določbe, in razen če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:

— v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,

— v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene;

(c) če se ne uporabi točka (b), potem se uporabi točka (a);

2. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka;

3. če gre za civilnopravni zahtevek za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil začet kazenski postopek, pred sodiščem, kjer je bil začet ta postopek, če to sodišče po lastnem pravu lahko odloča v civilnopravnih zahtevkih;

4. če gre za civilnopravni zahtevek za vračilo predmeta kulturne dediščine iz naslova lastninske pravice le-tega, kot je opredeljen v točki 1 člena 1 Direktive 93/7/EGS, ki ga je vložila oseba, ki zahteva vračilo takšnega predmeta, pred sodišči v kraju, kjer se predmet nahaja ob začetku postopka;

5. če gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodišči v kraju, v katerem se nahaja ta podružnica, predstavništvo ali poslovna enota;

6. če gre za spor zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravičenca trusta, oblikovanega na podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnim dokazilom, pred sodišči države članice, v kateri se ta trust nahaja;

7. če gre za spor v zvezi z izplačilom nagrade za reševanje tovora, pred sodiščem, v pristojnosti katerega je bil predmetni tovor:

(a) zadržan zaradi zavarovanja plačila; ali

(b) bi lahko bil zadržan, vendar je bila dana varščina ali drugo jamstvo;

ob upoštevanju, da se ta določba uporablja samo v primeru, če se zatrjuje, da ima toženec pravice na tovoru, ali da je imel te pravice v času reševanja.


87

Člen 8

Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi:

1. če je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov;

2. v tožbi glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah, pred sodiščem, kjer teče prvotni postopek, razen če je bil ta postopek začet samo z namenom, izvzeti to osebo iz pristojnosti sodišča, ki bi bilo pristojno v tej zadevi;

3. če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerih je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek;

4. v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina.

Člen 9

Če je na podlagi te uredbe sodišče države članice pristojno v tožbah v zvezi z odgovornostjo zaradi uporabe ali obratovanja ladje, je to sodišče ali katero koli nadomestno sodišče, določeno z notranjim pravom te države članice, pristojno tudi za odlo čanje v sporih o omejitvi te odgovornosti.

ODDELEK 3

Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem

Člen 10

Brez poseganja v člen 6 in točko 5 člena 7 je pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem določena v tem oddelku.

Člen 11

1. Zavarovalnica s sedežem v državi članici je lahko tožena:

(a) pred sodišči države članice, v kateri ima sedež;

(b) v drugi državi članici v primeru tožb, ki jih vložijo zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, pred sodiščem v kraju, kjer ima stalno prebivališče tožnik, ali

(c) če gre za sozavarovalnico, pred sodišči v državi članici, v kateri je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico.

2. Za zavarovalnico, ki nima sedeža v državi članici, temveč ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima sedež v tej državi članici.

Člen 12

Glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepremičnin je zavarovalnica lahko tožena tudi pred sodiščem v kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Enako velja, če premičnine in nepremičnine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel isti dogodek.

Člen 13

1. Glede zavarovanja odgovornosti je možno, če to dovoljuje pravo sodišča, zavarovalnico pozvati, da se udeleži postopka, ki ga je oškodovanec začel zoper zavarovanca.

2. Členi 10, 11 in 12 se uporabljajo za tožbe, ki jih je oškodovanec vložil neposredno zoper zavarovalnico, če so take neposredne tožbe dopustne.

3. Če pravo, ki ureja te neposredne tožbe, določa, da se zavarovalca ali zavarovanca lahko toži z isto tožbo, je zanju pristojno isto sodišče.

Člen 14

1. Brez poseganja v člen 13(3) lahko zavarovalnica začne postopek samo pred sodišči države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče ali sedež, ne glede na to, ali je toženec zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.

2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitve nasprotne tožbe pred sodiščem, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.

Člen 15

Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru:

1. ki je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora;

2. ki omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da začne postopek pred drugimi sodišči kot tistimi, določenimi v tem oddelku;

3. ali ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče ali sedež v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, in sicer celo če pride do škodnega dogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice;


88

4. ali ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, razen če je zavarovanje obvezno ali se nanaša na nepremičnine v državi članici, ali

5. ki se nanaša na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali več zavarovalnih primerov iz člena 16.

Člen 16

Točka 5 člena 15 se nanaša na naslednje zavarovalne primere:

1. vsako izgubo ali poškodovanje:

(a) morskih plovil, naprav ob obali ali na odprtem morju, ali zrakoplovov, ki je posledica nevarnosti v zvezi z njihovo uporabo v gospodarske namene;

(b) blaga v tranzitu, razen potniške prtljage, kadar tranzit pomeni ali vključuje prevoz s temi plovili ali zrakoplovi;

2. vsako odgovornost, razen za telesno poškodbo potnikov ali izgubo ali poškodovanje njihove prtljage:

(a) ki izvira iz uporabe ali delovanja plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), razen če v primeru slednjega pravo države članice, v kateri je registriran ta zrakoplov, ne prepoveduje dogovorov o pristojnosti v zvezi z zavarovanji teh zavarovalnih primerov;

(b) za izgubo ali poškodovanje, ki ga povzroči blago v tranzitu iz točke 1(b);

3. vsako finančno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjem plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), zlasti izgubo tovora ali čartersko izgubo;

4. vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim koli zavarovalnim primerom iz točk 1 do 3;

5. ne glede na točke 1 do 4 vse „velike nevarnosti“, opredeljene v Direktivi 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ( 1 ).

ODDELEK 4

Pristojnost za potrošniške pogodbe

Člen 17

1. V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba – potrošnik – za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove

poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 6 in točko 5 člena 7:

(a) če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke;

(b) če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali

(c) v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti.

2. Če potrošnik sklene pogodbo s stranko, ki nima stalnega prebivališča ali sedeža v eni od držav članic, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima ta stranka stalno prebivališče ali sedež v tej državi članici.

3. Ta oddelek se ne uporablja za pogodbe o prevozu, razen za pogodbe, po katerih cena vključuje kombinacijo prevoza in namestitve.

Člen 18

1. Potrošnik lahko začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodišči države članice, v kateri ima ta stranka stalno prebivališče, ne glede na stalno prebivališče druge stranke, bodisi pred sodišči v kraju, kjer ima potrošnik stalno prebivališče.

2. Druga pogodbena stranka lahko začne postopek zoper potrošnika samo pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče.

3. Ta člen ne vpliva na pravico do vložitve nasprotne tožbe pri sodišču, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.


( 1 ) UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

89

Člen 19


1. ki je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali

2. ki omogoča potrošniku, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku, ali

3. ki je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, če ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice.

ODDELEK 5

Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi

Člen 20

1. V zadevah v zvezi z individualnimi pogodbami o zaposlitvi se pristojnost določa v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 6, točko 5 člena 7 in v primeru postopka zoper delodajalca točko 1 člena 8.

2. Če delavec sklene individualno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki nima sedeža v državi članici, vendar pa ima v eni od držav članic podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima delodajalec sedež v tej državi članici.

Člen 21

1. Delodajalec s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožen:

(a) pred sodišči države članice, v kateri ima stalno prebivališče, ali

(b) v drugi državi članici:

(i) pred sodišči v kraju, kjer ali odkoder delavec običajno opravlja svoje delo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo, ali

(ii) če delavec običajno ne opravlja ali ni opravljal svojega dela v eni in isti državi, pred sodišči v kraju, kjer se nahaja ali se je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca.

2. Delodajalec, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, je lahko tožen pred sodiščem države članice v skladu s točko (b) odstavka 1.

Člen 22

1. Delodajalec lahko začne postopek samo pred sodišči države članice, kjer ima delavec stalno prebivališče.

2. Določbe tega oddelka ne vplivajo na pravico do vložitve nasprotne tožbe pri sodišču, kjer je v skladu s tem oddelkom v teku prvotni postopek.

Člen 23


1. ki je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali

2. ki omogoča delavcu, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku.

ODDELEK 6

Izključna pristojnost

Člen 24

Ne glede na stalno prebivališče strank so izključno pristojna naslednja sodišča države članice:

1. v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremi čninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina.

Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, v katerih ima toženec stalno prebivališče, če je najemnik/zakupnik fizična oseba in če imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivališče v isti državi članici;

2. v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, druga pravna oseba ali združenje svoj sedež. Za določitev tega sedeža sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;

3. v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodišča države članice, kjer se vodi javna knjiga;


90

4. v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, ne glede na to, ali je bilo vprašanje postavljeno s tožbo ali z ugovorom, sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Unije ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.

Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana 5. oktobra 1973 v Münchnu, imajo sodišča vsake države članice izključno pristojnost v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za navedeno državo članico;

5. v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.

ODDELEK 7


Člen 25

1. Če so se stranke, ne glede na njihovo stalno prebivališče, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno dolo čeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice, razen če je po pravu navedene države članice materialna veljavnost dogovora nična. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače. Dogovor o pristojnosti je sklenjen:

(a) v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki;

(b) v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama, ali

(c) v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini ter jih redno upoštevajo stranke pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.

2. Vsaka komunikacija po elektronskih medijih, ki zagotavlja trajen zapis dogovora, je enakovredna „pisni obliki“.

3. Sodišče ali sodišča države članice, ki jim je bila podeljena pristojnost na podlagi akta o ustanovitvi trusta, imajo izključno pristojnost v vseh postopkih zoper ustanovitelja, upravitelja ali upravičenca, če gre za razmerja med temi osebami ali njihove pravice ali obveznosti v okviru trusta.

4. Dogovori ali določbe iz akta o ustanovitvi trusta, ki podeljujejo pristojnost, nimajo pravne veljave, če so v nasprotju s členi 15, 19 ali 23 ali če izključujejo pristojnost sodišč, ki imajo v skladu s členom 24 izključno pristojnost.

5. Dogovor o pristojnosti, ki je del pogodbe, se obravnava kot dogovor, ki je neodvisen od drugih pogodbenih pogojev.

Veljavnosti dogovora o pristojnosti ni mogoče ugovarjati zgolj na podlagi trditve, da je pogodba neveljavna.

Člen 26

1. Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti, ali če je v skladu s členom 24 izključno pristojno drugo sodišče.

2. V zadevah iz oddelkov 3, 4 ali 5, v katerih je toženec zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja, oškodovanec, potrošnik ali delavec, sodišče pred prevzemom pristojnosti v skladu z odstavkom 1 zagotovi, da je bil tožencu zagotovljen pravni pouk o njegovi pravici, da ugovarja pristojnosti sodišča, in o posledicah spustitve ali nespustitve v postopek.

ODDELEK 8

Preizkus pristojnosti in dopustnosti

Člen 27

Če je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so v skladu s členom 24 izključno pristojna sodišča druge države članice, se to sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.

Člen 28

1. Če je toženec s stalnim prebivališčem v eni državi članici tožen v drugi državi članici in se ne spusti v postopek, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razen če pristojnost izhaja iz določb te uredbe.


91

2. Sodišče prekine postopek za toliko časa, dokler se ne ugotovi, da je bilo tožencu omogočeno prejeti pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripravil obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.

3. Člen 19 Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) ( 1 ) se uporabi namesto odstavka 2 tega člena, če je treba v skladu z navedeno uredbo poslati iz ene države članice v drugo državo članico pisanje o začetku postopka ali drugo enakovredno pisanje.

4. Če se Uredba (ES) št. 1393/2007 ne uporablja, se uporabi člen 15 Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, če je treba pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje poslati v tujino v skladu z navedeno konvencijo.

ODDELEK 9


Člen 29

1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, brez poseganja v člen 31(2), vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2. V zadevah iz odstavka 1 katero koli sodišče, pred katerim teče postopek, na zahtevo sodišča, ki je začelo postopek v sporu, nemudoma obvesti slednje, kdaj je začelo postopek v skladu s členom 32.

3. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 30

1. Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek.

2. Če teče pravda pred sodiščem, ki je prvo začelo postopek, na prvi stopnji, se lahko vsa druga sodišča na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo

postopek, pristojno za odločanje v zadevnih pravdah in če pravo tega sodišča dovoljuje njihovo združitev.

3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

Člen 31

1. Če je za odločanje izključno pristojnih več sodišč, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist prvega sodišča.

2. Če postopek začne sodišče države članice, ki mu je izključna pristojnost podeljena z dogovorom iz člena 25, sodišča druge države članice ne glede na člen 26 prekinejo postopek, dokler sodišče, ki je začelo postopek na podlagi dogovora, ne izjavi, da ni pristojno na podlagi dogovora.

3. Če se je sodišče, določeno v dogovoru, spoznalo za pristojno v skladu z dogovorom, se vsa sodišča druge države članice izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za zadeve iz oddelkov 3, 4 ali 5, če je tožnik zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja, oškodovanec, potrošnik ali delavec in če dogovor ni veljaven na podlagi določb iz teh oddelkov.

Člen 32

1. Za namene tega oddelka se šteje, da je sodišče začelo postopek:

(a) v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo pri sodišču, če tožnik pozneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu, ali

(b) če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če tožnik pozneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja pri sodišču.

Organ, pristojen za vročitev, iz točke (b) je prvi organ, ki prejme pisanja, ki jih je treba vročiti.


( 1 ) UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

92

2. Sodišče ali organ, ki je pristojen za vročitev iz odstavka 1, zabeleži datum vložitve pisanja o začetku postopka oziroma enakovredno pisanje ali datum prejema pisanj, ki jih je treba vročiti.

Člen 33

1. Kadar pristojnost temelji na členu 4 ali na členih 7, 8 ali 9 in pred sodiščem tretje države teče postopek, ko je pred sodiščem države članice vložena tožba v zvezi z istim zahtevkom med istima strankama kot v postopku pred sodiščem v tretji državi, lahko sodišče države članice prekine postopek, če:

(a) se pričakuje, da bo sodišče tretje države izdalo sodno odločbo, ki jo bo mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici, in

(b) meni, da je prekinitev potrebna zaradi ustreznega delovanja pravosodja.

2. Sodišče države članice lahko kadar koli nadaljuje postopek, če:

(a) je postopek pred sodiščem tretje države prekinjen ali ustavljen;

(b) sodišče države članice meni, da postopek pred sodiščem tretje države verjetno ne bo končan v razumnem roku, ali

(c) je nadaljevanje postopka potrebno zaradi ustreznega delovanja pravosodja.

3. Sodišče države članice ustavi postopek, če se je postopek pred sodiščem tretje države končal in je bila v njem izdana sodna odločba, ki jo je mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici.

4. Sodišče države članice uporablja ta člen na zahtevo ene od strank ali, kadar je to mogoče po nacionalnem pravu, po uradni dolžnosti.

Člen 34

1. Kadar pristojnost temelji na členu 4 ali na členih 7, 8 ali 9 in pred sodiščem tretje države teče postopek, ko je pred

sodiščem države članice vložena tožba, ki je povezana s tožbo pred sodiščem v tretji državi, lahko sodišče države članice prekine postopek, če:

(a) se zdita skupna obravnava sorodnih tožb in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov;

(b) se pričakuje, da bo sodišče tretje države izdalo sodno odločbo, ki jo je mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici;

(c) sodišče države članice meni, da je prekinitev potrebna zaradi ustreznega delovanja pravosodja.

2. Sodišče države članice lahko kadar koli nadaljuje postopek, če:

(a) sodišče države članice meni, da ni več nevarnosti nezdru žljivih sodnih odločb;

(b) je postopek pred sodiščem tretje države prekinjen ali ustavljen;

(c) sodišče države članice meni, da postopek pred sodiščem tretje države verjetno ne bo končan v razumnem roku, ali

(d) je nadaljevanje postopka potrebno zaradi ustreznega delovanja pravosodja.

3. Sodišče države članice lahko ustavi postopek, če se je postopek pred sodiščem tretje države končal in je bila v njem izdana sodna odločba, ki jo je mogoče priznati in po potrebi izvršiti v navedeni državi članici sodišča.

4. Sodišče države članice uporablja ta člen na zahtevo ene od strank ali, kadar je to mogoče po nacionalnem pravu, po uradni dolžnosti.

ODDELEK 10

Začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja

Člen 35

Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.


93

POGLAVJE III

PRIZNANJE IN IZVRŠITEV

ODDELEK 1

Priznanje

Člen 36

1. Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.

2. Vsaka zainteresirana stranka lahko v skladu s postopkom iz pododdelka 2 oddelka 3 zahteva odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja iz člena 45.

3. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o zavrnitvi priznanja kot o predhodnem vprašanju, je za to vprašanje pristojno to sodišče.

Člen 37

1. Stranka, ki želi v državi članici uveljaviti sodno odločbo, izdano v drugi državi članici, predloži:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene verodostojnosti, in

(b) potrdilo, izdano v skladu s členom 53.

2. Po potrebi lahko sodišče ali organ, pred katerim se uveljavlja sodna odločba, izdana v drugi državi članici, od stranke, ki uveljavlja sodno odločbo, zahteva, da v skladu s členom 57 predloži prevod ali transliteracijo vsebine potrdila iz točke (b) odstavka 1. Sodišče ali organ lahko namesto prevoda vsebine potrdila zahteva prevod sodne odločbe, če ne more nadaljevati dela brez prevoda sodne odločbe.

Člen 38

Sodišče ali drug organ, pred katerim se uveljavlja sodna odločba, izdana v drugi državi članici, lahko v celoti ali delno začasno prekine postopek, če:

(a) se sodna odločba izpodbija v državi članici izvora; ali

(b) je bila vložena zahteva za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja iz člena 45 ali za odločitev o zavrnitvi priznanja na podlagi enega od teh razlogov.

ODDELEK 2

Izvršitev

Člen 39

Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, je izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.

Člen 40

Izvršljiva sodna odločba po samem zakonu vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja, ki so predpisani z zakonodajo zaprošene države članice.

Člen 41

1. Ob upoštevanju določb tega oddelka postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zapro šene države članice. Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici, se tam izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici.

2. Ne glede na odstavek 1 se razlogi za zavrnitev ali začasno prekinitev izvršitve po pravu zaprošene države članice uporabljajo, če niso neskladni z razlogi iz člena 45.

3. Stranki, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v zaprošeni državi članici ni treba imeti poštnega naslova. Tej stranki v zaprošeni državi članici prav tako ni treba imeti pooblaščenca, razen če je tak pooblaščenec obvezen ne glede na državljanstvo ali stalno prebivališče strank.

Člen 42

1. Za namene izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v državi članici, vlagatelj predloži organu, pristojnemu za izvršitev:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti, in

(b) potrdilo, izdano v skladu s členom 53, ki potrjuje izvršljivost sodne odločbe, ter vsebuje izvleček sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o vračljivih stroških postopka ter izračun obresti.


94

2. Za namene izvršitve sodne odločbe o začasnih ukrepih, vključno z ukrepi zavarovanja, izdane v drugi državi članici, v državi članici, vlagatelj predloži organu, pristojnemu za izvršitev:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti;

(b) potrdilo, ki je izdano v skladu s členom 53 in vsebuje opis ukrepa ter potrjuje, da je:

(i) sodišče pristojno za odločanje o glavni stvari;

(ii) sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora, in

(c) dokaz o vročitvi sodne odločbe, če je bil ukrep odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče.

3. Organ, pristojen za izvršitev, lahko po potrebi zahteva, da vlagatelj v skladu s členom 57 predloži prevod ali transliteracijo vsebine potrdila.

4. Organ, pristojen za izvršitev, lahko od vlagatelja zahteva, da predloži prevod sodne odločbe le, če ne more nadaljevati dela brez takega prevoda.

Člen 43

1. Če se zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, se potrdilo, izdano v skladu s členom 53, osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, vroči pred prvim izvršilnim ukrepom. Potrdilu je priložena sodna odločba, če mu še ni bila vročena.

2. Če oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v državi članici izvora, temveč v drugi državi članici, lahko zahteva prevod sodne odločbe, da bi izpodbijala izvršitev sodne odločbe, če ni bila napisana v enem izmed naslednjih jezikov ali če ji ni priložen prevod v enem iz naslednjih jezikov:

(a) v jeziku, ki ga razume; ali

(b) v uradnem jeziku države članice, v kateri ima stalno prebivališče, ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja, v katerem ima stalno prebivališče.

Če se prevod sodne odločbe zahteva v skladu s prvim pododstavkom, se ne smejo sprejeti nobeni izvršilni ukrepi razen ukrepov zavarovanja, dokler oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, ni prejela prevoda.

Ta odstavek se ne uporablja, če je bila osebi, zoper katero se zahteva izvršitev, že vročena sodna odločba v enem od jezikov iz prvega pododstavka, ali ji je bil priložen prevod v enem od teh jezikov.

3. Ta člen se ne uporablja za izvršitev sodne odločbe, ki vsebuje ukrep zavarovanja, ali če oseba, ki zahteva izvršitev, uveljavlja ukrepe zavarovanja v skladu s členom 40.

Člen 44

1. V primeru zahteve za zavrnitev izvršitve sodne odločbe v skladu s pododdelkom 2 oddelka 3, lahko sodišče v zaprošeni državi članici na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev:

(a) omeji postopke izvršitve na ukrepe zavarovanja;

(b) pogojuje izvršitev s plačilom varščine, ki jo samo določi, ali

(c) v celoti ali delno začasno prekine postopek izvršitve sodne odločbe.

2. Pristojni organ v zaprošeni državi članici na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, začasno prekine postopke izvršitve, če se izvršljivost sodne odločbe začasno prekine v državi članici izvora.

ODDELEK 3

Zavrnitev priznanja in izvršitve

P o d o d d e l e k 1

Z a v r n i t e v p r i z n a n j a

Člen 45

1. Priznanje sodne odločbe se zavrne na zahtevo katere koli zainteresirane stranke:

(a) če je priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v zaprošeni državi članici;

(b) če je bila sodna odločba izdana v odsotnosti toženca, če tožencu ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost;


95

(c) če je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo, izdano med istima strankama v zaprošeni državi članici;

(d) če je sodna odločba nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v zaprošeni državi članici, ali

(e) če je sodna določba v nasprotju z:

(i) oddelki 3, 4 ali 5 poglavja II, ker je bil toženec zavarovalec, zavarovanec, upravičenec iz zavarovanja, oškodovanec, potrošnik ali delavec, ali

(ii) oddelkom 6 poglavja II.

2. Pri preverjanju podlage pristojnosti iz točke (e) odstavka 1 je sodišče, kateremu je predložena zahteva, vezano na ugotovitve dejstev, na katerih je sodišče izvora utemeljilo svojo pristojnost.

3. Brez poseganja v točko (e) odstavka 1 pristojnosti sodišča izvora ni dovoljeno preverjati. Preizkusa javnega reda iz točke (a) odstavka 1 ni dovoljeno uporabiti za pravila o pristojnosti.

4. Zavrnitev priznanja se zahteva v skladu s postopki iz pododdelka 2, če je ustrezno, pa tudi oddelka 4.

P o d o d d e l e k 2

Z a v r n i t e v i z v r š i t v e

Člen 46

Na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, se izvršitev sodne odločbe zavrne na podlagi tega, da obstaja eden od razlogov iz člena 45.

Člen 47

1. Zahteva za zavrnitev izvršitve se vloži pri sodišču, katerega ime je zadevna država članica sporočila Komisiji v skladu s točko (a) člena 75 kot sodišče, pri katerem se zahteva vloži.

2. Za postopek zavrnitve izvršitve, kolikor ga ne določa ta uredba, se uporablja pravo zaprošene države članice.

3. Vlagatelj zahteve sodišču predloži izvod sodne odločbe in po potrebi njen prevod ali transliteracijo.

Sodišče lahko vlagatelja oprosti predložitve dokumentov iz prvega pododstavka, če jih že ima ali če se mu zdi, da zahteva za njihovo predložitev ni razumna. V slednjem primeru lahko sodišče zahteva, da navedene dokumente predloži druga stranka.

4. Stranki, ki zahteva zavrnitev izvršitve sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, v zaprošeni državi članici ni treba imeti poštnega naslova. Tej stranki v zaprošeni državi članici prav tako ni treba imeti pooblaščenca, razen če je tak pooblaščenec obvezen ne glede na državljanstvo ali stalno prebivališče strank.

Člen 48

Sodišče nemudoma odloči o zahtevi za zavrnitev izvršitve.

Člen 49

1. Obe stranki lahko o zahtevi za zavrnitev izvršitve vložita pravno sredstvo.

2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime je zadevna država članica sporočila Komisiji v skladu s točko (b) člena 75 kot sodišče, pri katerem se taka zahteva vloži.

Člen 50

Odločitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo s pravnim sredstvom, v kolikor so bila sodišča, pri katerih se lahko vloži nadaljnje pravno sredstvo, sporočena Komisiji s strani države članice v skladu s točko (c) člena 75.

Člen 51

1. Sodišče, pri katerem je vložena zahteva za zavrnitev izvršitve, ali sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 49 ali 50, lahko prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo v državi članici izvora ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel. V slednjem primeru lahko sodišče določi rok, v katerem mora biti to pravno sredstvo vloženo.

2. Če je bila sodna odločba izdana na Cipru, Irskem ali v Združenem kraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na voljo v državi članici izvora, za namene odstavka 1 šteje za redno pravno sredstvo.


96

ODDELEK 4

Skupne določbe

Člen 52

Pod nobenimi pogoji sodne odločbe, izdane v državi članici, ni dovoljeno preizkusiti glede vsebine v zaprošeni državi članici.

Člen 53

Sodišče izvora na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda potrdilo na obrazcu iz Priloge I.

Člen 54

1. Če sodna odločba vsebuje ukrep ali odredbo, ki je pravo zaprošene države članice ne pozna, se ta ukrep ali odredba, kolikor je najbolj mogoče, prilagodi ukrepu ali odredbi, ki obstaja v pravu zadevne države članice in ima enakovredne učinke ter je namenjena izpolnjevanju podobnih ciljev in interesov.

Taka prilagoditev ne sme imeti učinkov, ki bi presegali učinke, določene v pravu države članice izvora.

2. Vsaka od strank lahko pred sodiščem izpodbija prilagoditev zadevnega ukrepa ali odredbe.

3. Od stranke, ki zahteva priznanje sodne odločbe ali njeno izvršitev, se po potrebi lahko zahteva, da zagotovi prevod ali transliteracijo sodne odločbe.

Člen 55

Sodna odločba, izdana v državi članici, ki nalaga plačilo denarne kazni, je izvršljiva v zaprošeni državi članici samo, če je znesek kazni dokončno določilo sodišče izvora.

Člen 56

Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene oblike varščine ali depozita, ker je ta stranka tuj državljan ali ker nima stalnega prebivališča ali ker ne prebiva v zaprošeni državi članici.

Člen 57

1. Če se po tej uredbi zahteva prevod ali transliteracija, se besedilo transliterira ali prevede v uradni jezik zadevne države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, v

katerem se uveljavlja sodna odločba, izdana v drugi državi članici, ali se vlaga zahteva, in sicer po pravu te države članice.

2. V obrazcih iz členov 53 in 60 se lahko besedilo transliterira ali prevede tudi v kateri koli drug uradni jezik ali uradne jezike institucij Unije, za katere je ta država članica navedla, da so sprejemljivi.

3. Vsak prevod po tej uredbi mora opraviti oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

POGLAVJE IV


Člen 58

1. Javna listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, je izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da se zahteva razglasitev izvršljivosti. Izvršitev javnih listin se lahko zavrne le, če je očitno v nasprotju z javnim redom zaprošene države članice.

Po potrebi se za javne listine uporabi oddelek 2, pododdelek 2 oddelka 3 oziroma oddelek 4 poglavja III.

2. Predložena javna listina mora izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo za ugotovitev njene verodostojnosti v državi članici izvora.

Člen 59

Sodna poravnava, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se v drugih državah članicah izvrši pod enakimi pogoji kot javne listine.

Člen 60

Pristojni organ ali sodišče države članice izvora izda na zahtevo katere koli zainteresirane stranke potrdilo na obrazcu iz Priloge II, ki vsebuje povzetek izvršljive obveznosti, navedene v javni listini, ali povzetek dogovora med strankama, navedenega v sodni poravnavi.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 61

Za dokumente, izdane v državi članici v okviru te uredbe, se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.


97

Člen 62

1. Pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoje notranje pravo.

2. Če stranka nima stalnega prebivališča v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, pri ugotavljanju, ali ima stranka stalno prebivališče v drugi državi članici, sodišče uporabi pravo te države članice.

Člen 63

1. V tej uredbi ima gospodarska družba ali druga pravna oseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb stalno prebivališče v kraju, kjer ima:

(a) statutarni sedež;

(b) glavno upravo; ali

(c) glavno poslovno enoto.

2. V zvezi z Irsko, Ciprom in Združenim kraljestvom „statutarni sedež“ označuje „registered office“ ali, če tega sedeža ni, „place of incorporation“ (kraj inkorporacije, tj. kraj pridobitve pravne osebnosti) ali, če tudi tega kraja ni, kraj, po pravu katerega je prišlo do ustanovitve.

3. Za določitev, ali ima trust svoj sedež v državi članici, pred sodišči katere je bil začet postopek, sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava.

Člen 64

Brez poseganja v bolj ugodne določbe nacionalnega prava lahko osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, ki so za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno z naklepom, sodno preganjane pred kazenskimi sodišči države članice, katere državljani niso, v njihovi nenavzočnosti na sodišču zastopajo v ta namen pooblaš čene osebe. Vendar lahko sodišče, ki vodi postopek, odredi njihovo osebno navzočnost. Če zadevna oseba kljub temu ne nastopi pred sodiščem, sodne odločbe, izdane v navzočnosti zadevne osebe, ki ji ni bila dana možnost pripraviti svoje obrambe, v delu, ki zadeva civilnopravno razmerje, v drugih državah članicah ni treba priznati ali izvršiti.

Člen 65

1. Pristojnosti iz točke 2 člena 8 in člena 13 v tožbah glede garancij ali jamstev ali v drugih intervencijskih tožbah je mogoče uveljavljati v državah članicah s seznama, ki ga je

pripravila Komisija v skladu s točko (b) člena 76(1) in členom 76(2) le, kolikor to dovoljuje nacionalno pravo. Osebe s stalnim prebivališčem v drugi državi članici so lahko pozvane v postopke pred sodišči teh držav članic na podlagi pravil o obvestilu drugega o pravdi z navedenega seznama.

2. Sodne odločbe, izdane v državi članici na podlagi točke 2 člena 8 ali člena 13, se priznajo in izvršijo v vseh drugih državah članicah v skladu s poglavjem III. Vsi učinki, ki jih imajo sodne odločbe, izdane v državah članicah s seznama iz odstavka 1, zoper tretje osebe v skladu s pravom teh držav, se ob uporabi odstavka 1 priznajo v vseh državah članicah.

3. Države članice s seznama iz odstavka 1 v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES ( 1 ) (v nadaljnjem besedilu: Evropska pravosodna mreža), zagotavljajo informacije o tem, kako se po njihovem nacionalnem pravu določajo učinki sodnih odločb iz drugega stavka odstavka 2.

POGLAVJE VI

PREHODNE DOLOČBE

Člen 66

1. Ta uredba se uporablja samo za sodne postopke, ki so bili začeti, za javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in za sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene na dan 10. januarja 2015 ali po tem.

2. Ne glede na člen 80 se Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej uporablja za sodne odločbe, izdane v sodnih postopkih, ki so bili začeti, za javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in za sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene pred 10. januarjem 2015, ki sodijo na področje uporabe navedene uredbe.

POGLAVJE VII

RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH AKTOV

Člen 67

Ta uredba ne vpliva na uporabo določb, ki urejajo pristojnost in priznanje ter izvršitev sodnih odločb na posebnih pravnih področjih, zajetih v predpisih Unije ali v nacionalni zakonodaji, ki je bila sprejeta zaradi uskladitve s temi predpisi.


( 1 ) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

98

Člen 68

1. Ta uredba med državami članicami nadomešča Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, razen za ozemlja držav članic, ki sodijo na ozemeljsko področje uporabe navedene konvencije in ki so v skladu s členom 355 PDEU izključena iz te uredbe.

2. V obsegu, v katerem ta uredba med državami članicami nadomešča določbe Bruseljske konvencije iz leta 1968, se vsako sklicevanje na navedeno konvencijo razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 69

Ob upoštevanju členov 70 in 71 so s to uredbo med državami članicami nadomeščene konvencije, ki urejajo ista področja kot ta uredba. Zlasti so nadomeščene konvencije s seznama, ki ga je pripravila Komisija v skladu s točko (c) člena 76(1) in členom 76(2).

Člen 70

1. Konvencije iz člena 69 bodo še naprej učinkovale v zvezi z zadevami, za katere se ne uporablja ta uredba.

2. Še naprej bodo učinkovale v zvezi s sodnimi odločbami, ki so bile izdane, javnimi listinami, ki so bile formalno sestavljene ali registrirane, in sodnimi poravnavami, ki so bile potrjene ali sklenjene pred dnevom začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001.

Člen 71

1. Ta uredba ne vpliva na nobeno konvencijo, pogodbenice katere so države članice in ki na posebnem pravnem področju ureja pristojnost, priznanje ali izvršitev sodnih odločb.

2. Da bi se zagotovila njena enotna razlaga, se odstavek 1 uporablja na naslednji način:

(a) ta uredba ne preprečuje sodišču države članice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem področju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi če ima toženec stalno prebivališče v drugi državi članici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodišče, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi člen 28 te uredbe;

(b) sodne odločbe, ki jih v državi članici izda sodišče, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem

pravnem področju, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah v skladu s to uredbo.

Če sta tako država članica izvora kot zaprošena država članica pogodbenici konvencije na posebnem pravem področju, ki določa pogoje za priznanje ali izvršitev sodnih odločb, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo določbe te uredbe o priznanju in izvršitvi sodnih odločb.

Člen 72

Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se države članice še pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001 v skladu s členom 59 Bruseljske konvencije iz leta 1968 zavezale, da ne bodo priznavale sodnih odločb, izdanih zlasti v drugih državah pogodbenicah navedene konvencije, zoper tožence s stalnim prebivališčem ali običajnim prebivališčem v tretji državi, če bi v primerih iz člena 4 navedene konvencije sodna odločba temeljila samo na pristojnosti, določeni v drugem odstavku člena 3 navedene konvencije.

Člen 73

1. Ta uredba ne vpliva na uporabo Luganske konvencije iz leta 2007.

2. Ta uredba ne vpliva na uporabo Newyorške konvencije iz leta 1958.

3. Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih konvencij in sporazumov, ki so bili med tretjo državo in državo članico sklenjeni pred datumom začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001, ki se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 74

Države članice v okviru Evropske pravosodne mreže in z namenom, da bi bile informacije dostopne javnosti, predložijo opis nacionalnih predpisov in postopkov na področju izvršitve sodnih odločb, vključno z organi, pristojnimi za izvršitve, in informacijami o vsakršnih omejitvah izvrševanja, zlasti predpisih o varstvu dolžnika, ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih.

Države članice te podatke stalno posodabljajo.


99

Člen 75

Države članice Komisiji do 10. januarja 2014 sporočijo:

(a) sodišča, pri katerih se po členu 47(1) predloži zahteva za zavrnitev izvršitve;

(b) sodišča, pri katerih se po členu 49(2) vloži pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevi za zavrnitev izvršitve;

(c) sodišča, pri katerih se po členu 50 vložijo kakršna koli nadaljnja pravna sredstva, in

(d) jezike, ki so sprejemljivi za prevod obrazcev iz člena 57(2).

Komisija prek ustreznih sredstev, zlasti prek Evropske pravosodne mreže, omogoči, da so vse informacije dostopne javnosti.

Člen 76

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o:

(a) pravilih o pristojnosti iz člena 5(2) in člena 6(2);

(b) pravilih o obvestilu drugega o pravdi iz člena 65, in

(c) konvencijah iz člena 69.

2. Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic iz odstavka 1 pripravi ustrezne sezname.

3. Države članice uradno obvestijo Komisijo o morebitnih naknadnih spremembah, ki jih je treba vnesti v te sezname. Komisija te sezname ustrezno spremeni.

4. Komisija sezname in njihove morebitne naknadne spremembe objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5. Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže, omogoči, da so vsi podatki, uradno sporočeni v skladu z odstavkoma 1 in 3, na voljo javnosti.

Člen 77

Komisija je v zvezi s spremembami prilog I in II pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 78.

Člen 78

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 77 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 9. januarja 2013.

3. Pooblastilo iz člena 77 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 77, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 79

Komisija do 11. januarja 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi te uredbe. V to poročilo vključi oceno, ali je pravila o pristojnosti treba razširiti na tožence, ki nimajo stalnega prebivališča v državi članici, pri tem pa upošteva praktično uporabo te uredbe in morebiten razvoj dogodkov na mednarodni ravni. Kadar je to primerno, poročilo vsebuje predlog za spremembo te uredbe.

Člen 80

Ta uredba razveljavlja Uredbo (ES) št. 44/2001. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.


100

Člen 81

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 10. januarja 2015, z izjemo členov 75 in 76, ki se uporabljata od 10. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 12. decembra 2012

Za Evropski parlament Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


101

PRILOGA I


102


103


104


105

PRILOGA II


106


107


108

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 44/2001 Ta uredba

Člen 1(1) Člen 1(1)

Člen 1(2), uvodno besedilo Člen 1(2), uvodno besedilo

Člen 1(2), točka (a) Člen 1(2), točki (a) in (f)

Člen 1(2), točke (b) do (d) Člen 1(2), točke (b) do (d)

— Člen 1(2), točka (e)

Člen 1(3) —

— Člen 2

Člen 2 Člen 4

Člen 3 Člen 5

Člen 4 Člen 6

Člen 5, uvodno besedilo Člen 7, uvodno besedilo

Člen 5, točka 1 Člen 7, točka 1

Člen 5, točka 2 —

Člen 5, točki 3 in 4 Člen 7, točki 2 in 3

— Člen 7, točka 4

Člen 5, točke 5 do 7 Člen 7, točke 5 do 7

Člen 6 Člen 8

Člen 7 Člen 9

Člen 8 Člen 10

Člen 9 Člen 11

Člen 10 Člen 12

Člen 11 Člen 13

Člen 12 Člen 14

Člen 13 Člen 15

Člen 14 Člen 16

Člen 15 Člen 17

Člen 16 Člen 18

Člen 17 Člen 19

Člen 18 Člen 20

Člen 19, točki 1 in 2 Člen 21, točka 1

— Člen 21, točka 2

Člen 20 Člen 22

Člen 21 Člen 23

Člen 22 Člen 24

Člen 23(1) in (2) Člen 25(1) in (2)


109


Člen 23(3) —

Člen 23(4) in (5) Člen 25(3) in (4)

— Člen 25(5)

Člen 24 Člen 26(1)

— Člen 26(2)

Člen 25 Člen 27

Člen 26 Člen 28

Člen 27(1) Člen 29(1)

— Člen 29(2)

Člen 27(2) Člen 29(3)

Člen 28 Člen 30

Člen 29 Člen 31(1)

— Člen 31(2)

— Člen 31(3)

— Člen 31(4)

Člen 30 Člen 32(1), točki (a) in (b)

— Člen 32(1), drugi pododstavek

— Člen 32(2)

— Člen 33

— Člen 34

Člen 31 Člen 35

Člen 32 Člen 2, točka (a)

Člen 33 Člen 36

— Člen 37

— Člen 39

— Člen 40

— Člen 41

— Člen 42

— Člen 43

— Člen 44

Člen 34 Člen 45(1), točke (a) do (d)

Člen 35(1) Člen 45(1), točka (e)

Člen 35(2) Člen 45(2)

Člen 35(3) Člen 45(3)

Člen 45(4)

Člen 36 Člen 52

Člen 37(1) Člen 38, točka (a)

Člen 38 —


110


Člen 39 —

Člen 40 —

Člen 41 —

Člen 42 —

Člen 43 —

Člen 44 —

Člen 45 —

Člen 46 —

Člen 47 —

Člen 48 —

— Člen 46

— Člen 47

— Člen 48

— Člen 49

— Člen 50

— Člen 51

— Člen 54

Člen 49 Člen 55

Člen 50 —

Člen 51 Člen 56

Člen 52 —

Člen 53 —

Člen 54 Člen 53

Člen 55(1) —

Člen 55(2) Člen 37(2), člen 47(3) in člen 57

Člen 56 Člen 61

Člen 57(1) Člen 58(1)

Člen 57(2) —

Člen 57(3) Člen 58(2)

Člen 57(4) Člen 60

Člen 58 Člen 59 in člen 60

Člen 59 Člen 62

Člen 60 Člen 63

Člen 61 Člen 64

Člen 62 Člen 3

Člen 63 —

Člen 64 —

Člen 65 Člen 65(1) in (2)


111


— Člen 65(3)

Člen 66 Člen 66

Člen 67 Člen 67

Člen 68 Člen 68

Člen 69 Člen 69

Člen 70 Člen 70

Člen 71 Člen 71

Člen 72 Člen 72

— Člen 73

Člen 73 Člen 79

Člen 74(1) Člen 75, prvi odstavek, točke (a), (b) in (c), in člen 76(1), točka (a)

Člen 74(2) Člen 77

— Člen 78

— Člen 80

Člen 75 —

Člen 76 Člen 81

Priloga I Člen 76(1), točka (a)

Priloga II Člen 75, točka (a)

Priloga III Člen 75, točka (b)

Priloga IV Člen 75, točka (c)

Priloga V Priloga I in Priloga II

Priloga VI Priloga II

— Priloga III


112

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004

o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov

3c

32004R0805

30.4.2004 URADNI LIST EVROPSKE UNIJE L 143/15

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 805/2004z dne 21. aprila 2004

o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti člena 61(c) in druge alinee člena 67(5) Pogodbe,


ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnegaodbora (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),


(1) Skupnost si je postavila za cilj ohranjanje in razvijanjeobmočja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zago-tovljeno prosto gibanje oseb. V ta namen mora Skupnostmed drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnegasodelovanja v civilnih zadevah, ki so potrebni za pravilnodelovanje notranjega trga.

(2) 3. decembra 1998 je Svet sprejel Akcijski načrt Sveta inKomisije o tem, kako najbolje izvesti določbeAmsterdamske pogodbe o območju svobode, varnosti inpravice (4) (Dunajski akcijski načrt).

(3) Srečanje Evropskega sveta v Tampereju 15. in16. oktobra 1999 je potrdilo načelo vzajemnega priznava-nja sodnih odločb kot temelja za vzpostavitev resničnegapravosodnega območja.

(4) 30. novembra 2000 je Svet sprejel program ukrepov zaizvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb vcivilnih in gospodarskih zadevah (5). Ta program vključujena svoji prvi stopnji odpravo exequatur, se pravi, uvedboevropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

(5) Opredelitev „nespornih zahtevkov“ zajema vse položaje, vkaterih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja gledevrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodnoodločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, kizahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodnaporavnava ali javna listina.

(6) Odsotnost ugovora dolžnika, kot je določeno včlenu 3(1)(b), je lahko izražena v obliki izostanka odnavzočnosti na sodni obravnavi ali kot neizpolnitev pozivasodišča dolžniku, naj pisno obvesti o svoji namerizagovarjati primer.

(7) Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javnelistine o nespornih zahtevkih, ter za sodne odločbe, izdaneo pravnih sredstvih zoper sodbe, sodne poravnave in javnelistine, ki se potrdijo kot evropski nalogi za izvršbo.

(8) Evropski svet je v svojih zaključkih v Tampereju menil, daje treba dostop do izvršbe v državi članici, ki ni država čla-nica izdaje sodbe, pospešiti in poenostaviti z odpravo vsehvmesnih ukrepov, ki naj bi se opravili pred izvršbo v državičlanici, kjer se izvršba zahteva. Sodbo, ki jo je sodiščeizvora sodbe potrdilo kot evropski nalog za izvršbo, jetreba za namen izvršbe obravnavati, kot da je bila izdana vdržavi članici, v kateri se zahteva izvršba. V Združenemkraljestvu se bodo na primer za vpis v register potrjene tujesodbe tako upoštevala ista pravila kot pri vpisu v registersodbe iz drugih delov Združenega kraljestva in ne bo smelavključevati preizkusa vsebine tuje sodbe. Ureditev izvršbesodb bo še naprej urejala nacionalna zakonodaja.

(9) Tak postopek bo prinesel znatne prednosti v primerjavi spostopkom exequatur, ki ga določa Uredba Sveta (ES)št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in pri-znavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ingospodarskih zadevah (6), ker ni potrebna odobritev sodne

(1) UL C 203 E, 27.8.2002, str. 86.(2) UL C 85, 8.4.2003, str. 1.(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 8. aprila 2003 (UL C 64 E,

12.3.2004, str. 79), Skupno stališče Sveta z dne 6. februarja 2004 (šeneobjavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta zdne 30. marca 2004 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

(4) UL C 19, 23.1.1999, str. 1.(5) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

(6) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnjespremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1496/2002 (UL L 225,22.8.2002, str. 13).


115

oblasti v drugi državi članici z zamudami in izdatki, ki jihta prinese.

(10) Če je sodišče v državi članici izdalo sodbo o nespornemzahtevku v odsotnosti sodelovanja dolžnika v postopku, jeodprava vseh preverjanj v državi članici izvršbe neizogibnopovezana in odvisna od obstoja zadostnega jamstva gledeupoštevanja pravic obrambe.

(11) Ta uredba si prizadeva zagotavljati temeljne pravice inupošteva načela, ki jih priznava predvsem Listina Evrop-ske unije o temeljnih pravicah. Predvsem si prizadevazagotoviti polno spoštovanje pravice do poštenega sojenja,kot jo priznava člen 47 Listine.

(12) Treba je uvesti minimalne standarde za postopke, ki vodijodo sodbe, da bi zagotovili obveščenost dolžnika o postop-kih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu, o zahtevah za nje-govo aktivno sodelovanje v postopkih za ugovarjanjezahtevku in o posledicah njegovega nesodelovanja, in sicerpravočasno in na tak način, ki mu omogoča pripravitiobrambo.

(13) Zaradi razlik med državami članicami glede predpisov ocivilnem postopku in predvsem tistih določb, ki urejajovročanje listin, je treba predpisati določno in podrobnoopredelitev tehminimalnih standardov. Predvsem se nobennačin vročanja, ki temelji na pravni fikciji glede izpolnje-vanja teh minimalnih standardov, ne more šteti kot zado-sten za potrditev sodbe kot evropskega naloga za izvršbo.

(14) Za vse načine vročanja, naštete v členu 13 in členu 14, jeznačilna bodisi popolna gotovost (člen 13) ali zelo visokastopnja verjetnosti (člen 14), da je vročeni dokument dose-gel naslovljenca. V drugi kategoriji se sodbo potrdi kotevropski nalog za izvršbo samo, če ima država članicaizvora vzpostavljen ustrezen mehanizem, ki omogočadolžniku zoper sodbo vložiti pravno sredstvo pod pogoji,določenimi v členu 19, v tistih izjemnih primerih, kodokument ne doseže naslovljenca kljub temu, da se je rav-nalo v skladu s členom 14.

(15) Osebna vročitev določenim osebam, ne pa dolžnikusamemu, na podlagi člena 14(1)(a) in (b) se šteje, da izpol-njuje zahteve navedenih določb samo, če so te osebedejansko sprejele/prejele zadevni dokument.

(16) Člen 15 se nanaša na primere, ko se dolžnik ne morezastopati na sodišču, kot v primeru pravne osebe, in ko je

oseba, ki ga zastopa, določena z zakonom, kot tudi v pri-meru, kjer je dolžnik pooblastil drugo osebo, predvsemodvetnika, da ga zastopa v določenih sodnih postopkih vzadevi.

(17) Sodišča, pristojna za nadzor nad popolno skladnostjo zminimalnimi postopkovnimi standardi, morajo v primeruustreznosti izdati standardizirano potrdilo o evropskemnalogu za izvršbo, ki zagotavlja preglednost navedeneganadzora in njegovega rezultata.

(18) Vzajemno zaupanje v pravosodje držav članic utemeljujepresojo sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsipogoji za potrditev sodbe kot evropskega naloga za izvr-šbo, ki omogoča, da se sodba izvrši v vseh drugih državahčlanicah brez sodnega preizkusa pravilne uporabe mini-malnih postopkovnih standardov v državi članici, kjer najse sodba izvrši.

(19) Ta uredba ne pomeni obveznosti za države članice, da pri-lagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnimpostopkovnih standardom, ki jih določa. Pomeni spod-budo v ta namen z omogočanjem učinkovitejše in hitrejšeizvršljivosti sodb v drugih državah članicah zgolj, če soizpolnjeni ti minimalni standardi.

(20) Zahtevek po potrditvi kot evropskega naloga za izvršbo zanesporne zahtevke je za upnika neobvezen, saj bo mordanamesto tega raje izbral sistem priznanja in izvršitve vskladu z Uredbo (ES) št. 44/2001 ali drugim pravnimaktom Skupnosti.

(21) Če je treba listino poslati iz ene države članice v drugozaradi vročitve, se ta uredba in predvsem pravila ovročanju, ki jih določa, uporabljajo skupaj z Uredbo Sveta(ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnihin zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevahv državah članicah (1), in zlasti s členom 14 te uredbe vpovezavi z izjavami držav članic, ki so jih podale počlenu 23 te uredbe.

(22) Ker ciljev predlaganih ukrepov države članice ne morejozadovoljivo doseči, in se zato lahko zaradi obsega ali učin-kov ukrepov bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahkoSkupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarno-

(1) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.


116

sti, kot je to določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z nače-lom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, tauredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tehciljev.

(23) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti vskladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podelje-nih izvedbenih pooblastil (1).

(24) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Pro-tokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je prilo-žen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, uradno izrazila svojo željo, da sode-lujeta pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(25) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o usta-novitvi Evropske skupnosti, Danska ni udeležena pri spre-jetju te uredbe in zato ta zanjo ni zavezujoča, niti je niobvezana uporabljati.

(26) V skladu z drugo alineo člena 67(5) Pogodbe se postopeksoodločanja za ukrepe iz te uredbe uporablja od 1. febru-arja 2003 –


POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Vsebina

Namen te uredbe je uvedba evropskega naloga za izvršbo zanesporne zahtevke, da bi z določitvijo minimalnih standardovomogočili prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin povseh državah članicah brez vsakršnih vmesnih postopkov, ki bi jihbilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem inizvršitvijo.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah neglede na vrsto sodišča. Ne velja pa predvsem za davčne, carinskeali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitvedejanj pri izvajanju državne oblasti („acta iure imperii“).


(a) status ali pravno sposobnost fizičnih oseb, premoženjska raz-merja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanja;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnihdružb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave inpodobne postopke;


(d) arbitražo.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice razenDanske.

Člen 3

Izvršilni naslovi, ki se potrjujejo kot evropski nalog zaizvršbo

1. Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne lis-tine o nespornih zahtevkih.

Zahtevek se šteje za nespornega, če:

(a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali sporavnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena predsodiščem med postopkom; ali

(b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjalskladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zako-nodaje države članice izvora; ali

(c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča gledenavedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjalzahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomenitiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnikv skladu z zakonodajo države članice izvora; ali

(d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.(1) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


117

2. Ta uredba se uporablja tudi za odločbe, izdane o pravnihsredstvih zoper sodbe, sodne poravnave ali javne listine, potrje-nih kot evropski nalogi za izvršbo.

Člen 4

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „sodba“: vsaka sodba, ki jo izda sodišče države članice, ne gledena to, kako se sodba imenuje, vključno s sklepom, odredbo,odločbo ali sklepom o izvršbi, kot tudi odmero stroškov aliizdatkov, ki jo določi sodni uradnik;

2. „zahtevek“: zahtevek za plačilo določenega zneska denarja, kije zapadel v plačilo ali za katerega je datum zapadlosti nave-den v sodbi, sodni poravnavi ali javni listini;

3. „javna listina“:

(a) listina, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javnalistina in katere pristnost:

(i) se nanaša na podpis in vsebino listine; in

(ii) je potrdil javni organ ali drugi organ, ki ga je za tanamen pooblastila država članica, iz katere izvira;

ali

(b) dogovor v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjen zupravnimi organi ali potrjen z njihove strani;

4. „država članica izvora“: država članica, v kateri je bila izdanasodba, je bila potrjena ali sklenjena sodna poravnava ali je bilasestavljena ali overjena javna listina in se bo potrdila kotevropski nalog za izvršbo;

5. „država članica izvršbe“: država članica, v kateri se zahtevaizvršitev sodbe, sodne poravnave ali javne listine, potrjene kotevropski nalog za izvršbo;

6. „sodišče izvora“: sodišče, na katerem teče postopek v časuizpolnitve pogojev iz člena 3(1)(a), (b) ali (c);

7. na Švedskem v skrajšanem postopku v zvezi z nalogi o plačilu(betalningsföreläggande) izraz „sodišče“ vključuje švedskoizvršilno službo (kronofogdemyndighet).

POGLAVJE II

EVROPSKI NALOG ZA IZVRŠBO

Člen 5

Odprava exequatur

Sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državičlanici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne dabi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnostiugovora njenemu priznanju.

Člen 6

Pogoji za potrditev kot evropskega naloga za izvršbo

1. Sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, se kadarkoli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvr-šbo, če:

(a) je sodba izvršljiva v državi članici izvora; in

(b) sodba ni v nasprotju s pravili o sodni pristojnosti, ki so dolo-čeni v oddelkih 3 in 6 poglavja II Uredbe (ES) št. 44/2001; in

(c) so sodni postopki v državi članici izvora izpolnili pogoje, kotso določeni v poglavju III, kadar je zahtevek nesporen v smi-slu člena 3(1)(b) ali (c); in

(d) je bila sodba izdana v državi članici stalnega bivališča dolžnikav smislu člena 59 Uredbe (ES) št. 44/2001, v primerih, ko:

— je zahtevek nesporen v smislu člena 3(1)(b) ali (c), in

— se nanaša na pogodbo, ki jo sklene oseba, potrošnik, zanamen, ki se lahko šteje, da je za izven njegovega poslo-vanja ali poklica, in

— je dolžnik potrošnik.

2. Ko sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, ni več izvr-šljiva ali je njena izvršljivost začasno odložena ali omejena, sekadar koli na zahtevo sodišču izvora izda potrdilo o neizvršljivo-sti ali omejitvi izvršljivosti ob uporabi standardnega obrazca izPriloge IV.


118

3. Kadar je bila izdana odločba po vložitvi pravnega sredstvazoper sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, se ne gledena člen 12(2) lahko na zahtevo kadar koli izda nadomestno potr-dilo skladno z odstavkom 1 tega člena z uporabo standardnegaobrazca iz Priloge V, če je ta odločba v zvezi s pravnim sredstvomizvršljiva v državi članici izvora.

Člen 7

Stroški v zvezi s sodnim postopkom

Kadar sodba vključuje izvršljivo odločbo o znesku stroškov vzvezi s sodnim postopkom, vključno z obrestmi, se potrdi kotevropski nalog za izvršbo tudi glede stroškov, razen če dolžnikizrecno ugovarja svoji obveznosti nositi take stroške med sodnimpostopkom, v skladu z zakonodajo države članice izvora.

Člen 8

Delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo

Če pravila te uredbe izpolnjujejo samo deli sodbe, se za te dele izdadelno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo.

Člen 9

Izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo

1. Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se izda z uporabostandardnega obrazca iz Priloge I.

2. Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se izda v jeziku sodbe.

Člen 10

Popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo

1. Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se na zahtevo sodiščuizvora:

(a) popravi, kadar zaradi vsebinske napake obstaja neskladje medsodbo in potrdilom;

(b) umakne, kadar je bilo očitno napačno odobreno glede napravila, določena v tej uredbi.

2. Za popravke ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbose uporablja zakonodaja države članice izvora.

3. Zahteva po popravku ali umiku potrdila o evropskem naloguza izvršbo se lahko opravi z uporabo standardnega obrazca iz Pri-loge VI.

4. Pritožba proti izdaji potrdila o evropskem nalogu za izvršboni dovoljena.

Člen 11

Veljavnost potrdila o evropskem nalogu za izvršbo

Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo velja samo v okviru mejaizvršljivosti sodbe.

POGLAVJE III

MINIMALNI STANDARDI ZA POSTOPKE O NESPORNIHZAHTEVKIH

Člen 12

Področje uporabe minimalnih standardov

1. Sodba o zahtevku, ki je nesporen v smislu člena 3(1)(b) ali (c),se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je sodnipostopek v državi članici izvora izpolnjeval postopkovna pravila,kot so določena v tem poglavju.

2. Ista pravila veljajo za izdajo potrdila o evropskem nalogu zaizvršbo ali nadomestnega potrdila v smislu člena 6(3) za odločbo,ki v zvezi s pravnim sredstvom zoper sodbe, če so v času teodločbe izpolnjeni pogoji člena 3(1)(b) ali (c).

Člen 13

Vročitev z dokazilom o dolžnikovem prejemu

1. Listina o začetku postopka ali enakovredna listina se lahkovroči dolžniku na enega od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu, vključnoz datumom prejema, ki ga podpiše dolžnik;


119

(b) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s stranipristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da jedolžnik prejel listino ali je brez pravne utemeljitve zavrnilnjen sprejem, ter datum vročitve;

(c) s poštno vročitvijo, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu, vključnoz datumom prejema, ki ga dolžnik podpiše in vrne;

(d) z vročitvijo preko elektronskega sredstva prenosa, kot jetelefaks ali e-pošta, ki jo potrjuje potrdilo o prejemu, vključnoz datumom prejema, ki ga dolžnik podpiše in vrne.

2. Vsi sodni pozivi na sodno obravnavo se lahko vročijo dolžnikuv skladu z odstavkom 1 ali ustno na prejšnji sodni obravnavi oistem zahtevku in se zapišejo v zapisniku te prejšnje sodne obrav-nave.

Člen 14

Vročitev brez dokazila o dolžnikovem prejemu

1. Vročitev listine o začetku postopka ali enakovredne listine invseh sodnih pozivov na sodno obravnavo dolžniku se lahkoopravi tudi na enega od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo na osebnem naslovu dolžnika osebam, kiživijo v istem gospodinjstvu kot dolžnik ali so tam zaposlene;

(b) v primeru samozaposlenega dolžnika ali pravne osebe zosebno vročitvijo v poslovnih prostorih dolžnika osebam, kijih zaposluje dolžnik;

(c) z oddajo listine v poštni nabiralnik dolžnika;

(d) z deponiranjem listine na poštnem uradu ali pri pristojnemjavnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponira-nju v poštni nabiralnik dolžnika, če pisno obvestilo jasnooznačuje naravo listine kot sodne listine ali pravni učinek pis-nega obvestila kot izvršitev vročitve in začetek teka rokov;

(e) s poštno vročitvijo brez dokazila na podlagi odstavka 3, koima dolžnik svoj naslov v državi članici izvora;

(f) z elektronskimi sredstvi prenosa, ki jih potrdi avtomatskapotrditev oddaje, če je dolžnik to metodo vročanja izrecnosprejel vnaprej.

2. V tej uredbi vročitev na podlagi odstavka 1 ni sprejemljiva, čedolžnikov naslov ni poznan z gotovostjo.

3. Vročitev na podlagi odstavka 1, (a) do (d), se potrdi z:

(a) dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki je opra-vila vročitev, z navedbo:

(i) uporabljenega načina vročitve; in

(ii) datuma vročitve; in

(iii) kadar je bila listina vročena drugi osebi in ne dolžniku,imena te osebe in njenega razmerja do dolžnika;

ali

(b) potrdilom o prejemu s strani osebe, ki ji je bila listina vročena,za namen odstavkov 1(a) in (b).

Člen 15

Vročitev zastopnikom dolžnika

Vročitev na podlagi člena 13 ali člena 14 se lahko izvrši tudizastopniku dolžnika.

Člen 16

Zagotovitev dolžniku ustrezne informacije o zahtevku

Da bi dolžniku zagotovili vse ustrezne informacije o zahtevku,mora listina o začetku postopka ali enakovredna listina vsebovatinaslednje:

(a) imena in naslove strank;

(b) znesek zahtevka;

(c) če se zahtevajo obresti na zahtevek, obrestno mero inobdobje, za katero se zahtevajo obresti, razen če se po zako-nodaji države članice izvora z zakonom določene obrestiavtomatično dodajo glavnici;

(d) utemeljitev zahtevka.


120

Člen 17

Zagotovitev ustreznih informacij dolžniku opostopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje

zahtevku

V listini ali skupaj z listino o začetku postopka, enakovredni listiniali pozivom na sodno zaslišanje, je treba jasno navesti naslednje:

(a) veljavna postopkovna pravila za ugovarjanje zahtevku,vključno z rokom za ugovarjanje zahtevku v pisni obliki aličasom sodne obravnave, imenom in naslovom institucije, nakatero je potrebno nasloviti odgovor ali kjer je treba bitinavzoč, in ali je obvezno, da ga zastopa odvetnik;

(b) posledice odsotnosti ugovora ali izostanka navzočnosti,predvsem, kjer je primerno, možnost, da se lahko protidolžniku izda ali izvrši sodba in odgovornost za plačilo stro-škov v zvezi s sodnimi postopki.

Člen 18

Popravek neskladnosti z minimalnimi standardi

1. Če postopki v državi članici izvora niso bili v skladu s postop-kovnimi pravili, kot so določena v členih 13 do 17, se takaneskladnost popravi in se sodba lahko potrdi kot evropski nalogza izvršbo, če:

(a) je bila sodba vročena dolžniku v skladu s pravili na podlagičlena 13 ali člena 14; in

(b) je dolžnik imel možnost zoper sodbo vložiti pravno sredstvoiz vseh razlogov in je bil dolžnik ustrezno obveščen v sodbiali skupaj s sodbo o postopkovnih pravilih za vložitev prav-nega sredstva, vključno z imenom in naslovom institucije, prikateri se mora vložiti, in, kjer je primerno, rokom za to; in

(c) dolžnik zoper sodbo ni vložil pravnega sredstva v skladu zustreznimi postopkovnimi pravili.

2. Če postopki v državi članici porekla niso bili v skladu s postop-kovnimi pravili, kot so določena v členu 13 ali členu 14, se takaneskladnost popravi, če ravnanje dolžnika v sodnem postopkudokazuje, da je osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo trebavročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo.

Člen 19

Minimalni standardi za pravno sredstvo v izjemnihprimerih

1. Poleg členov 13 do 18 se sodba lahko potrdi kot evropskinalog za izvršbo samo, če je dolžnik po zakonodaji države čla-nice izvora upravičen zoper sodbo vložiti pravno sredstvo, kadar:

(a) (i) je bila listina o začetku postopka ali enakovredna listinaali, kjer je to primerno, poziv na sodno zaslišanje, vročenna enega od načinov, ki jih določa člen 14; in

(ii) vročitev brez njegove krivde ni bila opravljena pravo-časno, da bi mu omogočila pripraviti svojo obrambo;

ali

(b) je višja sila ali so izredne okoliščine preprečile dolžniku, da bibrez njegove krivde ugovarjal zahtevku,

če v obeh primerih nemudoma ukrepa.

2. Ta člen ne posega v možnost držav članic, da omogočijo uve-ljavljanje pravnega sredstva zoper sodbo pod ugodnejšimi pogoji,kot pa so tisti iz odstavka 1.

POGLAVJE IV

IZVRŠBA

Člen 20

Postopek izvršbe

1. Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke izvr-šbe zakonodaja države članice izvršbe.

Sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, se izvrši pod istimipogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe.

2. Od upnika se zahteva, da pristojnim organom države članiceizvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži:

(a) izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njenepristnosti; in

(b) izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ki izpolnjujepogoje, potrebne za dokaz njegove pristnosti; in


121

(c) po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegovprevod v uradni jezik države članice izvršbe, ali, če obstaja večuradnih jezikov v tej državi članici, v uradni jezik ali v enegaod uradnih jezikov sodnega postopka kraja, kjer se zahtevaizvršba, v skladu z zakonodajo te države članice, ali v drugijezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemlji-vega. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik aliuradne jezike institucij Evropske skupnosti, drugačne od nje-nega lastnega, ki ga/jih lahko sprejme za izpolnitev potrdila.Prevod overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od državčlanic.

3. Od stranke, ki v eni državi članici zaprosi za izvršbo sodbe,potrjene kot evropski nalog za izvršbo v drugi državi članici, sena podlagi tega, da je tuj državljan ali da nima stalnega bivališčaali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nobene var-ščine, jamstva ali pologa ne glede na to, kako se imenuje.

Člen 21

Zavrnitev izvršbe

1. Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnikazavrne izvršbo, če je sodba, potrjena kot evropski nalog za izvr-šbo, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli državi čla-nici ali tretji državi, če:

(a) je prejšnja sodba temeljila na istem dejanskem stanju in je bilaizdana med istimi strankami; in

(b) je bila prejšnja sodba izdana v državi članici izvršbe ali izpol-njuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe; in

(c) nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovorv sodnem postopku v državi članici izvora.

2. Pod nobenim pogojem pa se sodba ali njena potrditev kotevropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjatiglede vsebine.

Člen 22

Sporazumi s tretjimi državami

Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se države članicepred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 44/2001 v skladu s

členom 59 Bruseljske konvencije o sodni pristojnosti inizvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah obvezale, dane bodo priznavale sodb, ki so bile izdane predvsem v drugihdržavah podpisnicah te konvencije, proti tožencem s stalnimbivališčem ali običajnim bivališčem v tretji državi, kadar je vprimerih, določenih v členu 4 navedene konvencije, sodba lahkotemeljila samo na sodni pristojnosti, določeni v drugem odstavkučlena 3 navedene konvencije.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Kadar je dolžnik

— vložil pravno sredstvo zoper sodbo, potrjeno kot evropskinalog za izvršbo, vključno s pravnim sredstvom v smislučlena 19, ali

— zahteval popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu zaizvršbo v skladu s členom 10,

lahko pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe nazahtevo dolžnika:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo varščine, kot jo določi; ali

(c) pod izjemnimi pogoji prekine postopek izvršbe.

POGLAVJE V

SODNE PORAVNAVE IN JAVNE LISTINE

Člen 24

Sodne poravnave

1. Poravnava glede zahtevka v smislu člena 4(2), ki jo je potrdilosodišče ali ki je bila med postopkom sklenjena pred sodiščem inje izvršljiva v državi članici, v kateri je bila potrjena ali sklenjena,se ob uporabi standardnega obrazca iz Priloge II potrdi kot evrop-ski nalog za izvršbo na zahtevo sodišču, ki jo je potrdilo ali predkaterim je bila sklenjena.

2. Poravnava, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo vdržavi članici izvora, se izvrši v drugih državah članicah, ne da bibila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugo-vora njeni izvršljivosti.


122

3. Določbe poglavja II, z izjemo členov 5, 6(1) in 9(1), terpoglavja IV, z izjemo členov 21(1) in 22, se uporabljajo, če je toprimerno.

Člen 25

Javne listine

1. Javna listina v zvezi z zahtevkom v smislu člena 4(2), ki je izvr-šljiva v eni državi članici, se ob uporabi standardnega obrazca izPriloge III potrdi kot evropski nalog za izvršbo na zahtevo organu,ki ga določi država članica izvora.

2. Javna listina, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbov državi članici izvora, se izvrši v drugih državah članicah, ne dabi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnostiugovora njeni izvršljivosti.

3. Določbe poglavja II, razen členov 5, 6(1) in 9(1), ter poglavjaIV, razen členov 21(1) in 22, se uporabljajo, če je to primerno.

POGLAVJE VI

PREHODNA DOLOČBA

Člen 26

Prehodna določba

Ta uredba se uporablja samo za izdane sodbe, potrjene alisklenjene sodne poravnave in za listine, ki so uradno sestavljeneali overjene kot javne listine po začetku veljavnosti te uredbe.

POGLAVJE VII

RAZMERJE DO DRUGIH LISTIN SKUPNOSTI

Člen 27

Razmerje do Uredbe (ES) št. 44/2001

Ta uredba ne vpliva na možnost zahtevati priznavanje in izvršitevsodbe, sodne poravnave ali javne listine o nespornem zahtevku vskladu z Uredbo (ES) št. 44/2001.

Člen 28


Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 1348/2000.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Podatki o postopkih izvršbe in organih

Države članice bodo sodelovale z namenom zagotavljanjapodatkov javnosti in strokovnim krogom glede:

(a) načinov in postopkov izvršbe v državah članicah; in

(b) pristojnih organov za izvršbo v državah članicah,

predvsem preko Evropske pravosodne mreže v civilnih ingospodarskih zadevah, vzpostavljene v skladu z Odločbo2001/470/ES (1).

Člen 30

Informacije v zvezi s postopki sodnega varstva, jeziki inorgani

1. Države članice obvestijo Komisijo o:

(a) postopkih za popravke in umik iz člena 10(2) in za pravnosredstvo iz člena 19(1);

(b) jezikih, sprejetih na podlagi člena 20(2)(c);

(c) seznamih organov iz člena 25,

in vseh njihovih naknadnih spremembah.

2. Komisija javno objavi podatke, sporočene v skladu z odstav-kom 1, v Uradnem listu Evropske unije in preko vseh drugih primer-nih sredstev.

(1) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.


123

Člen 31

Spremembe prilog

Vse spremembe standardnih obrazcev iz prilog se sprejme vskladu s svetovalnim postopkom iz člena 32(2).

Člen 32

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor iz člena 75 Uredbe (ES) št. 44/2001.

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.


Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 21. januarja 2004.

Uporablja se od 21. oktobra 2005, razen členov 30, 31 in 32, kise uporabljajo od 21. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodboo ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Strasbourgu, 21. aprila 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. COX

Za Svet

Predsednik

D. ROCHE


124

PRILOGA I

POTRDILO O EVROPSKEM NALOGU ZA IZVRŠBO – SODBA


125


126


127

PRILOGA II

POTRDILO O EVROPSKEM NALOGU ZA IZVRŠBO – SODNA PORAVNAVA


128


129

PRILOGA III

POTRDILO O EVROPSKEM NALOGU ZA IZVRŠBO – JAVNA LISTINA


130


131

PRILOGA IV

POTRDILO O NEIZVRŠLJIVOSTI ALI OMEJITVI IZVRŠLJIVOSTI


132


133

PRILOGA V

NADOMESTNO POTRDILO O EVROPSKEM NALOGU ZA IZVRŠBO PO VLOŽITVI PRAVNEGASREDSTVA


134


135


136


137

PRILOGA VI

ZAHTEVA PO POPRAVKU ALI UMIKU POTRDILA O EVROPSKEM NALOGU ZA IZVRŠBO(Člen 10(3))


138


139

3d

Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006

o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

I

(Akti, katerih objava je obvezna)

UREDBA (ES) št. 1896/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA


o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti člena 61(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,




(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanjaobmočja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajam-čen prosti pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takš-nega območja bi morala Skupnost med drugim sprejetiukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnihzadevah s čezmejnimi elementi, ki so potrebni za pravilnodelovanje notranjega trga.

(2) V skladu s členom 65(c) Pogodbe bi morali ti ukrepi vklju-čevati odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov,po potrebi s spodbujanjem združljivosti pravil o civilnihpostopkih, ki se uporabljajo v državah članicah.

(3) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. okto-bra 1999 pozval Svet in Komisijo, naj pripravita novozakonodajo o zadevah, ki so bistvenega pomena za dobropravosodno sodelovanje in izboljšan dostop do pravnegavarstva, ter je v zvezi s tem posebej izpostavil plačilnenaloge.

(4) Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program ukre-pov Komisije in Sveta za izvajanje načela vzajemnegapriznavanja odločb v civilnih in gospodarskih

zadevah (3). Program predvideva možnost, da se v Skup-nosti določi poseben, enoten ali usklajen postopek za izda-janje sodnih odločb na določenih področjih, vključnos področjem nespornih zahtevkov. To je bilo upoštevanov Haaškem programu, ki ga je Evropski svet sprejel5. novembra 2004, v katerem se poziva k aktivnemunadaljevanju dela v zvezi z evropskim plačilnim nalogom.

(5) Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigoo postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih zapoenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporihmajhne vrednosti. Zelena knjiga je odprla posvetovanjeo možnih ciljih in značilnostih enotnega ali usklajenegaevropskega postopka za izterjavo nespornih zahtevkov.

(6) Hitra in učinkovita izterjava neporavnanih, a nespornihdolgov, je bistvenega pomena za gospodarske subjekte vEvropski uniji, saj so zamude pri plačilih glavni razlog zaplačilno nesposobnost, ki ogroža preživetje podjetij, zlastimalih in srednje velikih, ter povzroča izgubo številnihdelovnih mest.

(7) Države članice poskušajo rešiti problem množičnosti izte-rjav nespornih zahtevkov, in sicer v večini držav z dolo-čitvijo poenostavljenega postopka za plačilni nalog, vendarse tako vsebina nacionalnih zakonodaj kot tudi učinkovi-tost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega sotrenutno obstoječi postopki v čezmejnih zadevah pogo-sto nedopustni ali so neizvedljivi.

(8) Zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva včezmejnih zadevah, ki so posledica zgoraj navedenega, inizkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi neena-kega delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upni-kom v različnih državah članicah, je potrebna zakonodajaSkupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike inupnike v vsej Evropski uniji.

(1) UL C 221, 8.9.2005, str. 77.(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2005 (še ni objav-

ljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 30. junija 2006(še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Parlamenta z dne25. oktobra 2006. Sklep Sveta z dne 11. decembra 2006. (3) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

30.12.2006 SL Uradni list Evropske unije L 399/1

143

(9) Namen te uredbe je z uvedbo postopka za evropskiplačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroškesodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zveziz nespornimi denarnimi zahtevki ter dopustiti prosti pre-tok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicahz določitvijo minimalnih standardov, katerih upoštevanjepovzroči nepotrebnost vseh vmesnih postopkov v državičlanici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

(10) Postopek, uveden s to uredbo, bi moral biti za tožečostranko dodatno in neobvezno sredstvo, ki ji dopušča, dauporabi postopek, ki ga predvideva nacionalno pravo. Tauredba ne nadomešča in ne usklajuje obstoječih mehaniz-mov za izterjavo nespornih zahtevkov v skladu z nacio-nalnim pravom.

(11) Zaradi olajšanja izvajanja postopka in uporabe avtomat-ske obdelave podatkov bi moral postopek v največji možnimeri temeljiti na uporabi standardnih obrazcev za komu-nikacijo med sodiščem in strankami.

(12) Pri odločanju, katera sodišča so pristojna za izdajo evrop-skega plačilnega naloga, bi morale države članice ustreznoupoštevati potrebo po zagotovitvi dostopa do pravnegavarstva.

(13) V vlogi za evropski plačilni nalog bi morala biti tožečastranka obvezana predložiti podatke, ki zadostujejo zajasno opredelitev zahtevka in njegove utemeljitve, tako dase tožena stranka lahko na podlagi teh podatkov odloči,ali bo zahtevku ugovarjala ali ne.

(14) V zvezi s tem bi morala biti tožeča stranka obvezana, dapriloži opis dokazov, ki podpirajo zahtevek. V ta namenbi moral obrazec za vlogo vsebovati kar se da izčrpenseznam vrst dokazov, ki se običajno predložijo v podporodenarnim zahtevkom.

(15) Predložitev vloge za evropski plačilni nalog bi moralapredpostavljati plačilo vseh veljavnih sodnih taks.

(16) Sodišče bi moralo na podlagi v vlogi navedenih podatkovpreučiti zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti inopisom dokazov. To naj bi sodišču omogočilo, da na prvipogled preuči vsebino zahtevka in med drugim izključiočitno neutemeljene zahtevke ali nedopustne vloge. Zapreučitev naj ne bi bilo potrebno, da jo izvede sodnik.

(17) Zoper zavrnitev vloge naj ne bi bilo pravnega sredstva.Vendar to ne izključuje možnosti ponovne preučitveodločbe o zavrnitvi zahtevka na isti stopnji.

(18) Evropski plačilni nalog bi moral toženo stranko poučitio možnosti, da bodisi plača znesek, ki je bil dodeljen tožečistranki, bodisi da v 30 dneh pošlje ugovor, če želi izpod-bijati zahtevek. Poleg vseh podatkov o zahtevku, ki jihpredloži tožeča stranka, bi bilo treba toženo stranko pou-čiti o pravnih posledicah evropskega plačilnega naloga inzlasti o posledicah neizpodbijanja zahtevka.

(19) Zaradi razlik v civilnih postopkih med državami člani-cami in predvsem v pravilih, ki urejajo vročanje pisanj, bibilo treba določiti posebno in podrobno opredelitev mini-malnih standardov, ki naj se uporabljajo v postopku zaevropski plačilni nalog. Zlasti se noben način, ki temeljina pravni domnevi o izpolnitvi teh standardov, ne bi smelšteti kot zadosten za vročitev evropskega plačilneganaloga.

(20) Za vse načine vročanja, navedene v členih 13 in 14, jeznačilna bodisi popolna gotovost (člen 13) bodisi zelovisoka stopnja verjetnosti (člen 14), da je vročeno pisanjedejansko prišlo v naslovnikove roke.

(21) Za osebno vročanje določenim osebam, ki niso toženestranke, bi se na podlagi člena 14(1)(a) in (b) moralo šteti,da izpolnjuje zahteve navedenih določb samo, če so teosebe evropski plačilni nalog dejansko sprejele/prejele.

(22) Člen 15 bi se moral uporabljati za primere, ko se toženastranka ne more sama zastopati na sodišču, kot v primerupravne osebe, in ko osebo, ki jo zastopa, določa zakon,kot tudi v primeru, ko je tožena stranka pooblastila drugoosebo, predvsem odvetnika, da jo zastopa v določenih sod-nih postopkih v zadevi.

(23) Tožena stranka lahko predloži ugovor na standardnemobrazcu, ki je določen s to uredbo. Vendar bi moralasodišča upoštevati tudi ugovore, ki so predloženi v dru-gačni pisni obliki, iz katere je jasno razvidna vsebinaugovora.

(24) Pravočasen ugovor bi moral zaključiti postopek za evrop-ski plačilni nalog in privesti do neposrednega prehodazadeve na običajni civilni postopek, razen če je tožečastranka izrecno zahtevala, da se postopek v tem primeruzaključi. Za namene te uredbe se pojma običajni civilnipostopek ne bi smelo nujno razlagati v smislu nacionalnezakonodaje.

L 399/2 SL Uradni list Evropske unije 30.12.2006

144

(25) Po izteku roka za predložitev ugovora bi morala imetitožena stranka v določenih izjemnih primerih pravico, dazahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga.Taka ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smelapomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vlo-žiti ugovor zoper zahtevek. Med postopkom ponovne pre-učitve naj se vsebino zahtevka presoja le v delu, ki zadevarazloge, povezane z izjemnimi okoliščinami, ki jih je uvel-javljala tožena stranka. Druge izjemne okoliščine bi lahkovključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji naneresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo.

(26) Sodne takse iz člena 25 ne bi smele na primer vključevatiodvetniških stroškov ali stroškov vročanja pisanj s stranisubjekta, ki ni sodišče.

(27) Izvršljiv evropski plačilni nalog, izdan v eni državi članici,bi bilo treba za namene izvršbe obravnavati kot plačilninalog, izdan v državi članici, v kateri se izvršba zahteva.Vzajemno zaupanje v pravosodje držav članic utemeljujepresojo sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsipogoji za izdajo evropskega plačilnega naloga ter da senalog lahko izvrši v vseh drugih državah članicah brezsodnega nadzora pravilne uporabe minimalnih postop-kovnih standardov v državi članici, kjer se zahteva izvršba.Brez poseganja v določbe te uredbe, zlasti v minimalnestandarde, določene v členu 22(1) in (2) ter v členu 23, bimoralo postopke za izvršbo evropskega plačilnega nalogaše naprej urejati nacionalno pravo.

(28) Za štetje rokov bi se morala uporabljati Uredba Sveta (EGS,Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvipravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (1). Toženostranko bi bilo treba o tem poučiti in jo obvestiti, da sebodo upoštevali dela prosti dnevi v državi članici, kateresodišče je izdalo evropski plačilni nalog.

(29) Ker ciljev te uredbe, in sicer oblikovanja enotnega in učin-kovitega mehanizma za izterjavo nespornih denarnihzahtevkov v celotni Evropski uniji, države članice nemorejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega inučinkov te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahkosprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti izčlena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iznavedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki sopotrebni za doseganje navedenih ciljev.

(30) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba spre-jeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanjeKomisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2).

(31) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Pro-tokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, prilože-nega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želitasodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(32) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališčuDanske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbio ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri spreje-tju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne upo-rablja –


Člen 1

Predmet urejanja

1. Namen te uredbe je:

(a) z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti,pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmej-nih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki;

in

(b) dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vsehdržavah članicah z določitvijo minimalnih standardov, kate-rih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsivmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članiciizvršbe pred priznanjem in izvršbo.

2. Ta uredba tožeči stranki ne preprečuje, da bi vložilazahtevek v smislu člena 4 v okviru nekega drugega postopka vskladu s pravom ene od držav članic ali s pravom Skupnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodar-skih zadevah, ne glede na vrsto sodišča. Ne uporablja pa se zlastiza davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost državeza dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („actaiure imperii“).

(1) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Skle-

pom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).


145


(a) premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke indedovanja;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnihdružb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnavein podobne postopke;


(d) zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen če:

(i) so bili predmet dogovora med strankami ali je prišlo dopripoznave dolga;

ali

(ii) se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izha-jajo iz skupnega premoženja.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članicez izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1. V tej uredbi pomeni čezmejna zadeva zadevo, v kateri imavsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi čla-nici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek.

2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pris-tojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnihin gospodarskih zadevah (1).

3. Za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je odločilen tre-nutek predložitve vloge za evropski plačilni nalog.

Člen 4

Postopek za evropski plačilni nalog

Za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, kiso v trenutku predložitve vloge za evropski plačilni nalog žezapadli v plačilo, se uvede postopek za evropski plačilni nalog.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri seizda evropski plačilni nalog;

2) „država članica izvršbe“ pomeni državo članico, v kateri sezahteva izvršba evropskega plačilnega naloga;

3) „sodišče“ pomeni vsak organ države članice, ki je pristojenza evropske plačilne naloge ali za katere koli druge z njimipovezane zadeve;

4) „sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki izda evropski plačilninalog.

Člen 6

Pristojnost

1. Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustrez-nimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo (ES)št. 44/2001.

2. Če pa se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba— potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven nje-gove poklicne ali pridobitne dejavnosti, in če je ta potrošniktožena stranka, so pristojna le sodišča države članice, kjer imatožena stranka stalno prebivališče v smislu člena 59 Uredbe (ES)št. 44/2001.

Člen 7

Vloga za evropski plačilni nalog

1. Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standard-nem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.

2. V vlogi se navede:

(a) imena in naslove strank ter po potrebi njihovih zastopni-kov in sodišča, ki mu je vloga predložena;

(b) znesek zahtevka, vključno z glavnico in z morebitnimiobrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški;

(c) če se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, zakaterega se obresti zahtevajo, razen če se po pravu državečlanice izvora zakonite obresti avtomatično prištejejok glavnici;

(d) temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljav-ljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevaneobresti;

(e) opis dokazov v podporo zahtevku;

(f) podlaga za pristojnost;

in

(g) čezmejna narava zadeve v smislu člena 3.

(1) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremen-jena z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/2004 (UL L 381, 28.12.2004,str. 10).


146

3. Tožeča stranka v vlogi izjavi, da so navedeni podatki ponjenem prepričanju resnični ter da se zaveda, da lahko kakršnakoli namerno neresnična izjava povzroči naložitev ustreznihkazni v skladu s pravom države članice izvora.

4. V dodatku k vlogi lahko tožeča stranka sodišče obvesti, dav primeru ugovora tožene stranke ugovarja prenosu na običajnipostopek v smislu člena 17. Tožeča stranka lahko sodišče obvestio tem tudi naknadno, vendar v vsakem primeru pred izdajonaloga.

5. Vloga se predloži v papirni obliki ali prek kakršnih kolidrugih komunikacijskih sredstev, tudi elektronskih, ki se spreje-majo v državi članici izvora in ki so dostopna sodišču izvora.

6. Vlogo podpiše tožeča stranka ali, kadar je primerno, njenzastopnik. Kadar se vloga v skladu z odstavkom 5 predloži velektronski obliki, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decem-bra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (1). Podpis seprizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahte-vati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in vtolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstajaalternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljodoločeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov teromogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Državečlanice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 8

Preučitev vloge

Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog,kakor hitro je to mogoče, na podlagi obrazca za vlogo preuči,ali so izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter ali se zdi,da je zahtevek utemeljen. Ta preučitev se lahko opravi v oblikiavtomatiziranega postopka.

Člen 9

Dopolnitev in popravek vloge

1. Če zahteve iz člena 7 niso izpolnjene, razen če je zahtevekočitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, sodišče tožeči strankida možnost, da vlogo dopolni ali popravi. Sodišče uporabi stan-dardni obrazec B, kot je določen v Prilogi II.

2. Kadar sodišče tožečo stranko pozove, da vlogo dopolni alipopravi, določi rok, ki se sodišču v takih okoliščinah zdi ustre-zen. Sodišče lahko rok po lastni presoji podaljša.

Člen 10

Sprememba vloge

1. Če zahteve iz člena 8 niso izpolnjene samo za del zahtevka,sodišče tožečo stranko o tem obvesti na standardnem obrazcuC, kot je določen v Prilogi III. Tožečo stranko se pozove, najsprejme ali zavrne predlog evropskega plačilnega naloga za zne-sek, ki ga določi sodišče, ter obvesti o posledicah njene odloč-itve. Tožeča stranka v roku, določenem s strani sodišča v skladus členom 9(2), pošlje odgovor na standardnem obrazcu C, ki jiga pošlje sodišče.

2. Če tožeča stranka sprejme predlog sodišča, sodišče izdaevropski plačilni nalog v skladu s členom 12 za tisti del zahtevka,ki ga je tožeča stranka sprejela. Posledice za preostali delo prvot-nega zahtevka ureja nacionalno pravo.

3. Če tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki gaje določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, sodišče v celotizavrne vlogo za evropski plačilni nalog.

Člen 11

Zavrnitev vloge

1. Sodišče vlogo zavrne, če:

(a) niso izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7;

ali

(b) je zahtevek očitno neutemeljen;

ali

(c) tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilosodišče v skladu s členom 9(2);

ali

(d) tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilosodišče, ali zavrne predlog sodišča v skladu s členom 10.

Tožeča stranka se o razlogih za zavrnitev obvesti na standard-nem obrazcu D, kot je določen v Prilogi IV.(1) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.


147

2. Proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva.

3. Zavrnitev vloge tožeči stranki ne preprečuje uveljavljanjaistega zahtevka z novo vlogo za evropski plačilni nalog ali z dru-gim postopkom, ki ga predvideva pravo države članice.

Člen 12

Izdaja evropskega plačilnega naloga

1. Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro jeto mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izdaevropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E, kot je dolo-čen v Prilogi V.

V rok 30 dni se ne všteva čas, ki ga je tožeča stranka potrebo-vala za dopolnitev, popravek ali spremembo vloge.

2. Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca zavlogo. Evropski plačilni nalog pa ne vsebuje podatkov iz Dodat-kov 1 in 2 k standardnemu obrazcu A, ki jih je predložila tožečastranka.

3. V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko poučio možnosti, da:

(a) tožeči stranki plača znesek iz naloga;

ali

(b) v roku 30 dni po dnevu, ko mu je bil nalog vročen, pošljeugovor na sodišče izvora.

4. Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti,da:

(a) je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih jenavedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo;

(b) bo nalog postal izvršljiv, razen v primeru, da je bil na sodiščuvložen ugovor v skladu s členom 16;

(c) se v primeru, da je bil vložen ugovor, postopek nadaljujepred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pra-vili običajnega civilnega postopka, razen če tožeča strankani izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeruzaključi.

5. Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladuz nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne stan-darde iz členov 13, 14 in 15.

Člen 13

Vročitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke

Evropski plačilni nalog se lahko toženi stranki vroči v skladuz nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vroči-tev, na enega izmed naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo s potrdilom o prejemu, ki vključujedatum prejema in ga podpiše tožena stranka;

(b) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisans strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo,da je tožena stranka prejela pisanje ali da je brez ustreznegarazloga zavrnila njegov sprejem, ter z navedbo datumavročitve;

(c) z vročitvijo po pošti s potrdilom o prejemu, ki vključujedatum prejema ter ga tožena stranka podpiše in vrne;

(d) z vročitvijo v elektronski obliki, kot je na primer telefaks alielektronska pošta, s potrdilom o prejemu, ki vključuje datumprejema in ga podpiše in vrne tožena stranka.

Člen 14

Vročitev brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke

1. Evropski plačilni nalog se toženi stranki lahko vroči vskladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opravitivročitev, tudi na enega od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo na osebnem naslovu tožene stranke ose-bam, ki s toženo stranko živijo v istem gospodinjstvu ali sotam zaposlene;

(b) v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebez osebno vročitvijo v poslovnih prostorih tožene strankeosebam, ki so zaposlene pri toženi stranki;

(c) z oddajo naloga v poštni nabiralnik tožene stranke;

(d) z deponiranjem naloga na poštnem uradu ali pri pristojnemjavnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponira-nju v poštni nabiralnik tožene stranke, če pisno obvestilojasno označuje naravo pisanja kot sodnega pisanja ali pravniučinek pisnega obvestila kot opravo vročitve in začetek tekarokov;

(e) s poštno vročitvijo brez dokazila iz odstavka 3, če imatožena stranka svoj naslov v državi članici izvora;


148

(f) v elektronski obliki z avtomatično potrditvijo dostave, če jetožena stranka to metodo vročanja vnaprej izrecno sprejela.

2. Za namene te uredbe je vročanje po odstavku 1 nedo-pustno, če obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova toženestranke.

3. Vročitev po odstavku 1(a) do (d) se potrdi:

(a) z dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki jeopravila vročitev, z navedbo:

(i) uporabljenega načina vročitve,

(ii) datuma vročitve,

in

(iii) če je bil nalog vročen drugi osebi namesto toženistranki, imena te osebe in njenega razmerja do toženestranke

ali

(b) za namene odstavka 1(a) in (b) s potrdilom o prejemu s straniosebe, ki ji je bilo pisanje vročeno.

Člen 15

Vročitev zastopniku

Vročitev po členu 13 ali 14 se lahko opravi tudi zastopnikutožene stranke.

Člen 16

Ugovor zoper evropski plačilni nalog

1. Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilninalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je dolo-čen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnimnalogom.

2. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženistranki.

3. Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarjazahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

4. Ugovor se predloži v papirni obliki ali prek drugih sred-stev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljivaza državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.

5. Ugovor podpiše tožena stranka ali, kadar je primerno, njenzastopnik. Kadar se ugovor predloži v elektronski obliki v skladuz odstavkom 4, se podpiše v skladu s členom 2(2)Direktive 1999/93/ES. Podpis se prizna v državi članici izvora inv zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnihpogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in vtolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstajaalternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljodoločeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov teromogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Državečlanice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 17

Učinki vložitve ugovora

1. Če se ugovor vloži v roku iz člena 16(2), se postopek nadal-juje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pra-vili običajnega civilnega postopka, razen če je tožeča strankaizrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

Kadar je tožeča stranka vložila zahtevek s pomočjo postopka zaevropski plačilni nalog, ne sme nič v okviru nacionalnega pravaposegati v njen položaj v okviru nadaljnjih običajnih civilnihpostopkov.

2. Prenos na običajni civilni postopek v smislu odstavka 1ureja pravo države članice izvora.

3. Tožečo stranko se obvesti, ali je tožena stranka vložila ugo-vor ter o vsakem prenosu na običajni civilni postopek.

Člen 18

Izvršljivost

1. Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primer-nega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugo-vora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvoraz uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII,nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodiščepreveri datum vročitve.

2. Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve za izvršlji-vost ureja pravo države članice izvora.

3. Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožečistranki.


149

Člen 19

Odprava eksekvatur

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članiciizvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bilapotrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovoranjegovemu priznanju.

Člen 20

Ponovna preučitev v izrednih primerih

1. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravicopred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevatiponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

(a) (i) je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov izčlena 14,

in

(ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravo-časno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo,

ali

(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sileali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upošte-vanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščemdržave članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskegaplačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdanali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3. Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan nobenod razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropskiplačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enegaod razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.

Člen 21

Izvršba

1. Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbepravo države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši v drugihdržavah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba,izdana v državi članici izvršbe.

2. Za izvršbo v drugi državi članici tožeča stranka pristojnimorganom te države članice predloži:

(a) kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor je bil razglašenza izvršljivega s strani sodišča izvora, ki izpolnjuje potrebnepogoje za ugotovitev njegove pristnosti;

in

(b) po potrebi prevod evropskega plačilnega naloga v uradnijezik države članice izvršbe, ali, če v tej državi članici obstajaveč uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnihjezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, vskladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga jedržava članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsakadržava članica lahko navede enega od uradnih jezikov ali večuradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ni/niso njenuradni jezik, ki ga/jih lahko sprejme v zvezi z evropskimplačilnim nalogom. Prevod overi oseba, ki je za to poobla-ščena v eni od držav članic.

3. Od tožeče stranke, ki v eni državi članici zahteva izvršboevropskega plačilnega naloga, izdanega v drugi državi članici, sezaradi tega, ker je državljan tuje države, ker nima stalnega prebi-vališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nika-kršne varščine, jamstva ali pologa.

Člen 22

Zavrnitev izvršbe

1. Pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog toženestranke izvršbo zavrne, če je evropski plačilni nalog nezdružljivs prej izdano odločbo ali nalogom, izdanim v kateri koli državičlanici ali tretji državi, pod pogojem, da:

(a) je prej izdana odločba ali nalog temeljil na istem dejanskemstanju in je bil izdan med istimi strankami;

in

(b) prej izdana odločba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne zapriznanje v državi članici izvršbe;

ter

(c) je nezdružljivosti bilo mogoče ugovarjati v sodnem postopkuv državi članici izvora.


150

2. Izvršba se na predlog zavrne tudi, če je tožena strankatožeči stranki plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnemnalogu.

3. Pod nobenim pogojem pa se evropski plačilni nalog vdržavi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.

Člen 23


Če je tožena stranka zahtevala ponovno preučitev v skladu s čle-nom 20, pristojno sodišče države članice izvršbe na predlogtožene stranke lahko:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe;

ali

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi;

ali

(c) v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe.

Člen 24

Zastopanje

Zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka niobvezno:

(a) za tožečo stranko v zvezi z vlogo za evropski plačilni nalog;

(b) za toženo stranko v zvezi z ugovorom zoper evropskiplačilni nalog.

Člen 25

Sodne takse

1. Skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilninalog in običajnih civilnih postopkov, do katerih pride v pri-meru ugovora na evropski plačilni nalog v državi članici, ne pre-segajo sodnih taks običajnih civilnih postopkov brezpredhodnega evropskega postopka za plačilni nalog v tej državičlanici.

2. Za namene te uredbe pojem sodnih taks vključuje dajatvein bremena, ki se morajo plačati sodišču in katerih znesek določanacionalno pravo.

Člen 26

Razmerje do nacionalnega procesnega prava

Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravna-vana, ureja nacionalno pravo.

Člen 27


Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj vcivilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (1).

Člen 28

Informacije v zvezi s stroški vročanja in izvršbo

Države članice sodelujejo z namenom zagotavljanja informacijjavnosti in strokovnim krogom glede:

(a) stroškov vročanja pisanj,

in

(b) organov, ki so pristojni za izvršbe iz členov 21, 22 in 23,

predvsem preko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospo-darskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo Sveta2001/470/ES (2).

Člen 29

Informacije v zvezi s pristojnostjo, postopki ponovnepreučitve, sredstvi komuniciranja in jeziki

1. Do 12. junija 2008 države članice sporočijo Komisiji:

(a) katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilneganaloga;

(b) postopek ponovne preučitve in pristojna sodišča za nameneuporabe člena 20;

(c) sredstva komuniciranja, ki so sprejemljiva v zvezi z postop-kom za evropski plačilni nalog in dostopna sodiščem;

(d) jezike, ki jih države članice sprejemajo v skladus členom 21(2)(b).

(1) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.(2) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.


151

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremem-bah teh informacij.

2. Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1,objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primernenačine.

Člen 30

Spremembe prilog

Da se zagotovi popolna skladnost z določbami te uredbe, se stan-dardni obrazci iz prilog posodabljajo ali tehnično prilagajajo vskladu s postopkom iz člena 31(2).

Člen 31

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 75 Uredbe(ES) št. 44/2001.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do(4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8Sklepa.


Člen 32

Pregled

Do 12. decembra 2013 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetuin Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložinatančno poročilo o pregledu delovanja postopka za evropskiplačilni nalog. To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka inpodrobno oceno vplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upošteva najboljšapraksa v Evropski uniji ter da se upošteva načela boljše zakono-daje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezis čezmejnim delovanjem evropskega plačilnega naloga. Te infor-macije vključujejo sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost,enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic za pla-čilne naloge.

Po potrebi Komisija poročilu priloži predloge za prilagoditev.

Člen 33


Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskeunije.

Uporablja se od 12. decembra 2008, razen členov 28, 29, 30 in31, ki se uporabljajo od 12. junija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladus Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Strasbourgu, 12. decembra 2006

Za Evropski parlamentPredsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za SvetPredsednik

M. PEKKARINEN


152

PRILOGA I


153


154


155


156


157


158


159


160


161

PRILOGA II


162


163

PRILOGA III


164


165

PRILOGA IV


166


167

PRILOGA V


168


169


170

PRILOGA VI


171


172

PRILOGA VII


173


174

Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti

3e

I

(Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna)

UREDBE


z dne 11. julija 2007

o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti členov 61(c) in 67 Pogodbe,





(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanjaobmočja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zago-tovljen prost pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takš-nega območja mora Skupnost med drugim na področjupravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmej-nimi posledicami sprejeti ukrepe, ki so potrebni za pra-vilno delovanje notranjega trga.

(2) V skladu s členom 65(c) Pogodbe ti ukrepi vključujejoodpravljanje ovir za nemoten potek civilnih postopkov,po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civil-nih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah.

(3) V zvezi s tem je Skupnost med drugimi ukrepi že sprejelaUredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali

gospodarskih zadevah v državah članicah (3), Uredbo Sveta(ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pris-tojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločbv civilnih in gospodarskih zadevah (4), Odločbo Sveta2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evrop-ske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zade-vah (5), Uredbo (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamentain Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega nalogaza izvršbo nespornih zahtevkov (6) in Uredbo (ES)št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilninalog (7).

(4) Na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju 15. in16. oktobra 1999 sta bila Svet in Komisija pozvana, dadoločita skupna procesna pravila za poenostavitev inpospešitev sodnih postopkov v čezmejnih potrošniških ingospodarskih sporih majhne vrednosti.

(5) Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program Komi-sije in Sveta o ukrepih za izvajanje načela vzajemnega pri-znavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (8).Program se nanaša na pospešeno reševanje in poenosta-vitev sodnih postopkov o čezmejnih sporih majhne vred-nosti. To je bilo upoštevano v Haaškem programu (9), kiga je Evropski svet sprejel 5. novembra 2004 in v kate-rem se poziva k aktivnemu nadaljevanju dela v zvezis spori majhne vrednosti.

(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 61.(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2006 (še ni objav-

ljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 13. junija 2007.

(3) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.(4) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena

z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).(5) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.(6) UL L 143, 30.4.2004, str. 15. Uredba, kakor je bila spremenjena

z Uredbo Komisije (ES) št. 1869/2005 (UL L 300, 17.11.2005, str. 6).(7) UL L 399, 30.12.2006, str. 1.(8) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.(9) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.


177

(6) Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigoo postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih zapoenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporihmajhne vrednosti. Z Zeleno knjigo se je začelo posvetova-nje o ukrepih glede poenostavitve in pospešitve sodnihpostopkov v sporih majhne vrednosti.

(7) Mnoge države članice so uvedle poenostavljene civilnepostopke za spore majhne vrednosti, saj ni nujno, da sestroški, zamude in zapletenost, povezani s sodnim postop-kom, zmanjšajo sorazmerno z vrednostjo zahtevka. Ovireza hitro in ne predrago sojenje so večje v čezmejnih zade-vah. Zato je nujno uvesti evropski postopek v sporihmajhne vrednosti. Cilj takšnega evropskega postopka bimorala biti poenostavitev dostopa do pravnega varstva.Izkrivljanje konkurence na notranjem trgu zaradi ne-ravnovesja glede delovanja procesnih sredstev, ki so navoljo upnikom v različnih državah članicah, povzročapotrebo po zakonodaji Skupnosti, ki zagotavlja enakepogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji. Pridoločanju stroškov za obravnavanje zahtevka v okviruevropskega postopka v sporih majhne vrednosti bi bilotreba nujno upoštevati načela enostavnosti, hitrosti insorazmernosti. Primerno bi bilo, da se podrobnosti zara-čunanih stroškov objavijo in da so načini določitve vsehtakšnih stroškov pregledni.

(8) Z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti bi semorali poenostaviti in pospešiti sodni postopki v čezmej-nih sporih majhne vrednosti ter znižati njihovi stroški intako zagotoviti alternativo možnostim, ki obstajajov skladu z zakoni držav članic, ki bodo ostale nespreme-njene. Ta uredba bi morala prav tako omogočiti lažje pri-znavanje in izvrševanje sodb, izdanih v okviru evropskegapostopka v sporih majhne vrednosti v drugi državi članici.

(9) Ta uredba si prizadeva spodbujati temeljne pravice in zlastiupošteva načela, priznana z Listino o temeljnih pravicahEvropske unije. Sodišča bi morala spoštovati pravico dopoštenega sojenja in načelo kontradiktornosti postopka,še zlasti pri odločanju o nujnosti glavne obravnave in izva-janja dokazov ter obsegu izvajanja dokazov.

(10) Zaradi poenostavitve izračuna vrednosti zahtevka bi bilotreba zanemariti vse obresti na znesek glavnice, stroške inizdatke. To ne bi smelo vplivati na pristojnost sodišč, dase jih določi s sodbo in na nacionalne predpise o izra-čunu obresti.

(11) Da bi olajšali začetek evropskega postopka v sporihmajhne vrednosti, bi morala tožeča stranka predložitivlogo tako, da izpolni standardni obrazec zahtevka in gavloži na sodišču. Obrazec zahtevka bi bilo treba vložiti lena pristojnem sodišču.

(12) Obrazcu zahtevka bi morale biti po potrebi priloženeustrezne dokazne listine. Vendar lahko tožeča stranka,kadar je ustrezno, predloži tudi nadaljnje dokaze medpostopkom. Enako načelo bi moralo veljati tudi za odgo-vor tožene stranke.

(13) Pojma „očitno neutemeljen“ glede zavrnitve zahtevka in„nedopusten“ glede zavrženja vloge bi bilo treba določitiv skladu z nacionalno zakonodajo.

(14) Evropski postopek v sporih majhne vrednosti bi moralpotekati pisno, razen če sodišče meni, da je potrebnaglavna obravnava, ali če to zahteva stranka. Sodišče lahkotakšno zahtevo zavrne. Te zavrnitve ni možno spodbijatiločeno.

(15) Zastopanje strank po odvetniku ali drugem pravnem stro-kovnjaku ne bi smelo biti obvezno.

(16) Pojem „nasprotne tožbe“ bi bilo treba razumeti v smislučlena 6(3) Uredbe (ES) št. 44/2001 kot nasprotno tožbo,ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstva, na katerem je teme-ljila prvotna tožba. Členi 2, 4, 5(3), (4) in (5) bi se moralismiselno uporabljati za nasprotne tožbe.

(17) V primerih, ko tožena stranka med postopkom uveljavljapravico do pobota, ta zahteva ne bi smela predstavljatinasprotne tožbe v smislu te uredbe. Zato tožena strankane bi smela biti obvezana uporabljati standardnegaobrazca A iz Priloge I za uveljavljanje take pravice.

(18) Država članica naslovnica za namene uporabe člena 6 jedržava članica, v kateri se vročitev izvede ali v katero sedokument pošlje. Da bi znižali stroške in zmanjšalizamude, bi bilo treba listine strankam vročiti zlasti popošti s potrdilom o prejemu, iz katerega je razviden datumprejema.

(19) Stranka lahko zavrne prejem dokumenta v času vročitve,ali tako, da ga vrne v enem tednu, če ni sestavljen alipreveden v uradni jezik države članice naslovnice (ali, čeje v državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik aliv enega izmed uradnih jezikov kraja, kjer naj se opravivročitev ali kamor se dokument pošilja), ali pa v jezik, kiga naslovnik razume.


178

(20) V okviru glavnih obravnav in izvajanja dokazov bi moraledržave članice spodbujati rabo moderne komunikacijsketehnologije v skladu z nacionalno zakonodajo države čla-nice, v kateri je sodišče. Sodišče bi moralo uporabitinajpreprostejši in najcenejši način izvajanja dokazov.

(21) Praktična pomoč, ki bi morala biti na voljo strankam, bimorala vključevati tehnične informacije v zvezi z razpo-ložljivostjo in izpolnjevanjem obrazcev.

(22) Informacije o postopkovnih vprašanjih lahko v skladuz nacionalno zakonodajo daje tudi sodno osebje.

(23) Ker je cilj te uredbe poenostaviti in pospešiti sodnepostopke v čezmejnih sporih majhne vrednosti, bi moralosodišče ukrepati čim prej tudi, ko ta uredba za določenofazo postopka ne predpisuje roka.

(24) Za računanje rokov, predvidenih v tej uredbi, bi bilo trebauporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datu-mov in iztekov rokov (1).

(25) Da bi pospešili izterjavo v sporih majhne vrednosti, bimorala biti sodba izvršljiva ne glede na možno pravnosredstvo in brez pogoja pologa varščine, razen če ni s touredbo določeno drugače.

(26) Vsako sklicevanje na pravno sredstvo v tej uredbi bimoralo vključevati vsa možna pravna sredstva, ki so navoljo po nacionalni zakonodaji.

(27) Sodišče mora vključevati osebo, ki je v skladu z nacio-nalno zakonodajo usposobljena za poklic sodnika.

(28) Kadar koli mora sodišče določiti rok, bi se moralo zadevnostranko obvestiti, kakšne so lahko posledice, če tega rokane upošteva.

(29) Stroške postopka bi morala nositi stranka, ki v pravdi niuspela. Stroški postopka bi morali biti določeni v skladuz nacionalno zakonodajo. Sodišče bi moralo ob upošte-vanju ciljev enostavnosti in stroškovne učinkovitosti odre-diti, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, plačati lestroške postopka, vključno tudi z na primer vsemi stro-ški, nastalimi zato, ker je drugo stranko zastopal odvetnikali drug pravni strokovnjak, ali vse stroške, nastale zaradivročitve ali prevoda dokumentov, ki ustrezajo vrednostizahtevka, ali so neizogibni.

(30) Da bi olajšali priznavanje in izvrševanje, bi morala bitisodba, izdana v državi članici v okviru evropskegapostopka v sporih majhne vrednosti, priznana in izvršljivav drugi državi članici brez potrebe po potrdilu o izvršlji-vosti in brez vsakršne možnosti nasprotovanja njenemupriznanju.

(31) Treba bi bilo predvideti minimalne standarde za preskussodbe v primerih, ko tožena stranka ni mogla spodbijatizahtevka.

(32) Ob upoštevanju ciljev enostavnosti in stroškovne učinko-vitosti se od stranke, ki zahteva izvršitev, razen v primeruuradnikov, pristojnih za izvršilni postopek v skladuz nacionalno zakonodajo zadevne države članice, ne bismelo zahtevati, da ima pooblaščenca ali poštni naslovv državi članici izvršbe.

(33) Poglavje III te uredbe bi se moralo uporabljati tudi zadoločitev stroškov in izdatkov sodnih uradnikov, nastalihzaradi sodbe na podlagi postopka iz te uredbe.

(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba spre-jeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanjeKomisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2).

(35) Komisijo bi bilo zlasti treba pooblastiti za sprejemanjeukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe v zvezi s poso-dobitvami ali tehničnimi spremembami obrazcev, določe-nih v prilogah. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in naj bispreminjali nebistvene določbe te uredbe in/ali dopolnje-vali to uredbo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bijih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkoms pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(36) Ker ciljev te uredbe, in sicer uvedbe postopka, ki bi poe-nostavil in pospešil reševanje čezmejnih sporov majhnevrednosti in zmanjšal stroške sodnih postopkov, nemorejo zadostno uresničiti države članice in se lahkozaradi obsega in učinkov te uredbe laže dosežejo na ravniSkupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladuz načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladuz načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenemčlenu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni zadoseganje teh ciljev.

(1) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Skle-

pom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).


179

(37) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kra-ljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji inPogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združenokraljestvo in Irska obvestila države članice, da želita sode-lovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(38) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustano-vitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri spreje-manju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo neuporablja –


POGLAVJE I

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba uvaja evropski postopek v sporih majhne vrednosti,katerega namen je poenostavitev in pospešitev reševanja čezmej-nih sporov majhne vrednosti in znižanje stroškov. Evropskipostopek v sporih majhne vrednosti je na voljo strankam v sporukot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi zakonov državčlanic.

Ta uredba tudi odpravlja vmesne postopke, ki so potrebni zaomogočanje priznavanja in izvrševanja sodb, ki jih v evropskempostopku v sporih majhne vrednosti izda ena država članica,v drugi državi članici.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodar-skih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, kjer vrednost zahtevkabrez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2 000 EURv času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka. Ne upora-blja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovor-nost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javneoblasti („acta iure imperii“).

2. Ta uredba se ne uporablja za zadeve v zvezi:

(a) s statusom ali pravno sposobnostjo fizičnih oseb;

(b) s premoženjskimi pravicami iz zakonske zveze,oporokami in dedovanji ter preživninskimi obveznostmi;

(c) s stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno nesposob-nih družb ali drugih pravnih oseb, postopki prisilne porav-nave in podobnimi postopki;

(d) s socialno varnostjo;

(e) z arbitražo;

(f) z delovnim pravom;

(g) z najemom ali zakupom nepremičnine, razen tožb z denar-nimi zahtevki; ali

(h) s kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključnoz obrekovanjem.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni vse države čla-nice z izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1. V tej uredbi je čezmejna zadeva tista, v kateri ima vsaj enaod strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki nidržava članica, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.

2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60Uredbe (ES) št. 44/2001.

3. Ustrezen trenutek za določitev, ali gre za čezmejno zadevo,je datum, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.

POGLAVJE II

EVROPSKI POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI

Člen 4

Začetek postopka

1. Tožeča stranka začne evropski postopek v sporih majhnevrednosti z izpolnitvijo standardnega obrazca zahtevka A iz Pri-loge I, ki ga vloži neposredno pri pristojnem sodišču po pošti alis katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elek-tronska pošta, ki je sprejemljiv v državi članici, kjer se postopekzačne. Obrazec zahtevka vključuje opis dokazil v podporozahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.


180

2. Države članice obvestijo Komisijo o zanje sprejemljivihnačinih sporočanja. Komisija te podatke objavi.

3. Kadar je zahtevek izven področja uporabe te uredbe, sodiščeo tem obvesti tožečo stranko. Sodišče obravnava zahtevekv skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporablja v državičlanici, v kateri teče postopek, razen če ga tožeča stranka neumakne.

4. Kadar sodišče meni, da podatki, ki jih je predložila tožečastranka, niso dovolj jasni ali so nezadostni, ali kadar vloga ni pra-vilno izpolnjena in razen če je zahtevek očitno neutemeljen alije vloga nedopustna, tožeči stranki omogoči dopolnitev alipopravek obrazca zahtevka ali predložitev dodatnih podatkov alilistin, ali pa da vlogo umakne, pri čemer v ta namen določi rok.Sodišče v ta namen uporabi standardni obrazec B iz Priloge II.

V primeru, ko je zahtevek očitno neutemeljen ali vloga nedo-pustna ali ko tožeči stranki ne uspe dopolniti ali popravitiobrazca zahtevka v določenem času, se vloga zavrže.

5. Države članice zagotovijo, da je obrazec zahtevka na voljona vseh sodiščih, na katerih se lahko začne evropski postopekv sporih majhne vrednosti.

Člen 5

Vodenje postopka

1. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisnipostopek. Sodišče izvede glavno obravnavo, če meni, da je tonujno, ali če stranka to zahteva. Sodišče lahko tako zahtevozavrne, če meni, da z vidika okoliščin zadeve glavna obravnavaočitno ni potrebna za pošteno vodenje postopka. Razlogi za zavr-nitev se pisno utemeljijo. Zavrnitvi ni možno ugovarjati ločeno.

2. Po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka sodiščeizpolni del I standardnega obrazca za odgovore C iz Priloge III.

Sodišče izvod obrazca zahtevka in dokaznih listin, kjer je toustrezno, skupaj z izpolnjenim obrazcem za odgovore vročitoženi stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14dneh po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka.

3. Tožena stranka poda odgovor v 30 dneh od vročitveobrazca zahtevka in obrazca za odgovore, tako da izpolni del IIstandardnega obrazca za odgovore C in po potrebi doda ustreznedokazne listine ter vlogo vrne sodišču ali na drug primeren načinbrez uporabe obrazca za odgovore.

4. V 14 dneh od prejema odgovora tožene stranke sodiščekopijo odgovora, skupaj z vsemi ustreznimi dokaznimi listinami,pošlje tožeči stranki.

5. Če tožena stranka v svojem odgovoru trdi, da vrednostnedenarnega zahtevka presega mejo iz člena 2(1), sodišče v 30dneh po tem, ko je odgovor poslan tožeči stranki, odloči, alizahtevek sodi na področje uporabe te uredbe. Take odločitve nimožno spodbijati ločeno.

6. Vsaka nasprotna tožba, ki se predloži z uporabo standard-nega obrazca A, in morebitne ustrezne dokazne listine se vročijotožeči stranki v skladu s členom 13. Te listine se pošljejo v 14dneh po prejemu.

Tožeča stranka ima od vročitve 30 dni časa, da odgovori namorebitno nasprotno tožbo.

7. Če nasprotna tožba presega vrednost, določenov členu 2(1), zahtevek in nasprotna tožba ne potekata v evrop-skem postopku v sporih majhne vrednosti, ampak se obravna-vata v skladu z ustreznim procesnim pravom, ki se uporabljav državi članici, v kateri teče postopek.

Člena 2 in 4 ter odstavki 3, 4 in 5 tega člena se smiselno upora-bljajo za nasprotne tožbe.

Člen 6

Jeziki

1. Obrazec zahtevka, odgovor, vsak nasprotni zahtevek, vsakodgovor na nasprotni zahtevek in vsak opis ustreznih dokaznihlistin se posredujejo v jeziku ali v enem od jezikov sodišča.

2. Če je kakšna druga listina, ki jo prejme sodišče, v jeziku, kini jezik postopka, lahko sodišče zahteva prevod te listine le, čese prevod zdi potreben za izdajo sodbe.

3. Če stranka noče sprejeti listine, ker ta ni v nobenem odnaslednjih jezikov:

(a) uradnem jeziku države članice naslovnice ali, če je v državičlanici več uradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enemizmed uradnih jezikov kraja, kjer naj se opravi vročitev alikamor se dokument pošlje; ali

(b) jeziku, ki ga naslovnik razume,

sodišče o tem obvesti drugo stranko in ji svetuje, da zagotoviprevod te listine.


181

Člen 7

Zaključek postopka

1. Sodišče v 30 dneh od prejema odgovora tožene ali tožečestranke, ki je bil vložen v roku, določenem v členu 5(3) ali (6),izda sodbo ali:

(a) od strank zahteva nadaljnje podrobnosti o zahtevku v dolo-čenem roku, ki ne presega 30 dni;

(b) izvaja dokaze v skladu s členom 9; ali

(c) povabi stranke na glavno obravnavo, ki se izvede v 30 dnehpo vabilu.

2. Sodišče izda sodbo v 30 dneh po morebitni glavni obrav-navi ali po prejemu vseh podatkov, potrebnih za izdajo sodbe.Strankama se sodba vroči v skladu s členom 13.

3. Če sodišče v roku, določenem v členu 5(3) ali (6), ne prejmeodgovora zadevne stranke, izda sodbo o zahtevku ali nasprotnitožbi.

Člen 8

Glavna obravnava

Sodišče lahko izvede glavno obravnavo z video konferenco alikakšno drugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo teh-nična sredstva.

Člen 9

Izvajanje dokazov

1. Sodišče določi načine izvajanja dokazov in obseg dokazov,ki so potrebni za sodbo v okviru pravil, ki se uporabljajo zadopustnost dokazov. Sodišče lahko dopusti izvajanje dokazovs pisnimi izjavami prič, strokovnjakov ali strank. Prav tako lahkosodišče dopusti izvajanje dokazov z video konferenco ali kakšnodrugo komunikacijsko tehnologijo, če so na voljo tehničnasredstva.

2. Sodišče lahko izvede strokovne dokaze ali pričanje le, če jeto potrebno za sodbo. Pri odločanju o tem sodišče upoštevastroške.

3. Sodišče izbere najpreprostejši in najmanj obremenilen načinizvajanja dokazov.

Člen 10

Zastopanje strank

Zastopanje z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom niobvezno.

Člen 11

Pomoč strankam

Države članice zagotovijo, da stranke lahko dobijo praktičnopomoč pri izpolnjevanju obrazcev.

Člen 12

Vloga sodišča

1. Sodišče od strank ne zahteva, da podajo pravno ocenozahtevka.

2. Če je potrebno, sodišče obvesti stranke o postopkovnihvprašanjih.

3. Kadar je to primerno, si sodišče prizadeva za poravnavomed strankama.

Člen 13

Vročitev listin

1. Listine se vročajo s poštnimi storitvami s potrdilom o pre-jemu, vključno z datumom prejema.

2. Če listin ni možno vročiti v skladu z odstavkom 1, se lahkovročitev izvede z enim izmed načinov, določenih v členu 13 ali14 Uredbe (ES) št. 805/2004.

Člen 14

Roki

1. Kadar sodišče določi rok, se zadevno stranko obvesti,kakšne posledice lahko ima zamuda roka.

2. Sodišče lahko v izjemnih okoliščinah podaljša roke, pred-videne v členih 4(4), 5(3) in (6) ter členu 7(1), če je to potrebno,da bi se zaščitile pravice strank.

3. Če v izjemnih okoliščinah sodišče ne more spoštovatirokov, predvidenih v členu 5(2) do (6) in členu 7, v najkrajšemmožnem času ukrene vse, kar predvidevajo te določbe.

Člen 15

Izvršljivost sodbe

1. Sodba je izvršljiva ne glede na možna pravna sredstva. Nezahteva se položitev varščine.

2. Člen 23 se uporablja tudi v primeru, ko se sodba izvršiv državi članici, v kateri je bila izrečena.


182

Člen 16

Stroški

Stroške postopkov nosi stranka, ki v pravdi ne uspe. Vendarsodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe,kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.

Člen 17

Pravna sredstva

1. Države članice obvestijo Komisijo, ali so po njihovem pro-cesnem pravu dopustna pravna sredstva zoper sodbo, izdanov evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, in v kakšnemroku se taka pravna sredstva vložijo. Komisija te podatke objavi.

2. Člen 16 se uporablja za vsa pravna sredstva.

Člen 18

Minimalni standardi za preskus sodbe

1. Tožena stranka ima pravico zahtevati preskus sodbe, izdanev evropskem postopku v sporih majhne vrednosti pred pristoj-nim sodiščem države članice, ki je izdalo sodbo, če:

(a) (i) sta bila obrazec zahtevka ali vabilo na glavno obrav-navo vročena na način, kjer ni dokaza o opravljeniosebni vročitvi, kakor je predvideno v členu 14 Uredbe(ES) št. 805/2004; in

(ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravo-časno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo;

ali

(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sileali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2. Če sodišče zavrne preskus, kjer ni podan noben od razlo-gov iz odstavka 1 za pravno sredstvo, ostane sodba v veljavi.

Če sodišče odloči, da je preskus utemeljen iz enega od razlogoviz odstavka 1, je sodba v evropskem postopku v sporih majhnevrednosti nična in neveljavna.

Člen 19

Veljavno procesno pravo

Ob upoštevanju določb te uredbe evropski postopek v sporihmajhne vrednosti ureja procesno pravo države članice, v kateriteče postopek.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE IN IZVRŠBA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

Člen 20

Priznavanje in izvršba

1. Sodba, izdana v državi članici v evropskem postopku v spo-rih majhne vrednosti, se prizna in izvrši v drugi državi članicibrez potrdila o izvršljivosti in brez vsakršne možnosti nasproto-vanja njenemu priznanju.

2. Sodišče na zahtevo stranke brez dodatnih stroškov izdaobrazec v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhnevrednosti, pri čemer uporabi standardni obrazec D iz Priloge IV.

Člen 21

Postopek izvršbe

1. Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke iz-vršbe zakonodaja države članice izvršbe.

Vsaka sodba, izdana v evropskem postopku v sporih majhnevrednosti, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državičlanici izvršbe.

2. Stranka, ki zahteva izvršbo, predloži:

(a) kopijo sodbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njenepristnosti; in

(b) kopijo obrazca iz člena 20(2) in, kjer je to potrebno, njego-vega prevoda v uradni jezik države članice izvršbe ali, če jev tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik aliv enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjerse zahteva izvršba, v skladu z zakonodajo te države članice,ali v drug jezik, ki ga je država članica izvršbe označila zasprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede uradnijezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, ki ni(-so)njen(-i) uradni jezik(-i), ki ga/jih lahko sprejme za evropskipostopek v sporih majhne vrednosti. Vsebino obrazca D pre-vede oseba, ki je v eni od držav članic usposobljena zaprevajanje.

3. Stranki, ki zahteva izvršbo sodbe izdane v evropskempostopku v sporu majhne vrednosti v drugi državi članici, nitreba imeti:

(a) pooblaščenca; ali

(b) poštnega naslova

v državi članici izvršbe, razen kadar gre za pooblaščene osebe zaizvršilni postopek.


183

4. Od stranke, ki v eni državi članici zaprosi za izvršbo sodbe,izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, v drugidržavi članici, se na podlagi tega, da je tuj državljan ali da nimastalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne smezahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa ne glede na to, kakose imenuje.

Člen 22

Odklonitev izvršbe

1. Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo osebe,proti kateri je vložena izvršba, odkloni izvršbo, če je sodba,izdana v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti,nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli državi čla-nici ali tretji državi, če:

(a) je prejšnja sodba temeljila na istem dejanskem stanju in jebila izdana med istimi strankami;

(b) če je bila prejšnja sodba izdana v državi članici izvršbe aliizpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članiciizvršbe; in

(c) če nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugo-vor v sodnem postopku v državi članici, kjer je bila izdanasodba v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

2. Pod nobenim pogojem se sodba izdana v evropskempostopku v sporih majhne vrednosti v državi članici izvršbe nesme preverjati glede njene vsebine.

Člen 23


Kadar stranka vloži pravno sredstvo zoper sodbo, izdanov evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, ali je vlogatakega pravnega sredstva še vedno možna, ali je stranka vložilazahtevek za preskus sodbe v smislu člena 18, lahko pristojnosodišče ali pristojni organ v državi članici izvršbe na zahtevostranke, proti kateri je vložena izvršba:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe;

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi;ali

(c) v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Obveščanje

Države članice sodelujejo pri obveščanju splošne in strokovnejavnosti o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti,vključno s stroški, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civil-nih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo2001/470/ES.

Člen 25

Informacije v zvezi s pristojnostjo, načini sporočanja terpravnimi sredstvi

1. Do 1. januarja 2008 države članice Komisiji sporočijo:

(a) imena in naslove sodišč, ki so pristojna za izdajanje sodbv evropskem postopku v sporih majhne vrednosti;

(b) načine sporočanja, ki so dovoljeni za namene evropskegapostopka v sporih majhne vrednosti in dostopni sodiščemv skladu s členom 4(1);

(c) ali so po njihovem procesnem pravu dopustna pravna sred-stva v skladu s členom 17 in pri katerem sodišču jih je trebavložiti;

(d) jezike, ki se lahko uporabijo v skladu s členom 21(2)(b); in

(e) kateri organi so pristojni za izvršbo in kateri organi so pris-tojni na področju uporabe člena 23.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremem-bah teh informacij.

2. Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1,objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primerne načine.

Člen 26

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in so v zvezi s poso-dobitvami ali tehničnimi spremembami obrazcev iz prilog, sesprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom izčlena 27(2).


184

Člen 27

Odbor



Člen 28

Pregled

Do 1. januarja 2014 Komisija predloži Evropskemu parlamentu,Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru podrobnoporočilo o pregledu delovanja evropskega postopka v sporihmajhne vrednosti ter o meji vrednosti zahtevka iz člena 2(1). Toporočilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno ocenovplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo naj-boljše prakse v Evropski uniji ter da se odražajo načela boljšezakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacijev zvezi z delovanjem evropskega postopka v čezmejnih sporihmajhne vrednosti. Te informacije bi morale zajemati sodne takse,hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notra-nje postopke držav članic v sporih majhne vrednosti.

Po potrebi se poročilu Komisije priložijo predlogi za prilagoditev.

Člen 29


Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskeunije.

Uporablja se od 1. januarja 2009, razen člena 25, ki se upora-blja od 1. januarja 2008.


V Strasbourgu, 11. julija 2007


H.-G. PÖTTERING

Za SvetPredsednik

M. LOBO ANTUNES


185

PRILOGA I


186


187


188


189


190


191


192

PRILOGA II


193


194

PRILOGA III


195


196

PRILOGA IV


197


198

Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih

v primeru insolventnosti

3f

32000R1346

30.6.2000URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTIL 160/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1346/2000z dne 29. maja 2000

o postopkih v primeru insolventnosti


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti člena 61(c) in 67(1) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije in RepublikeFinske,




(1) Evropska unija si je postavila za cilj oblikovanje območjasvobode, varnosti in pravice.

(2) Pravilno delovanje notranjega trga zahteva učinkovitost inuspešnost čezmejnih postopkov v primeru insolventnostiter je zaradi uresničitve tega cilja potrebno sprejetje teuredbe, kar sodi na področje pravosodnega sodelovanja vcivilnih zadevah v smislu člena 65 Pogodbe.

(3) Dejavnosti podjetij imajo vedno večje čezmejne učinke injih zato v čedalje večji meri ureja pravo Skupnosti. Med-tem ko insolventnost takih podjetij vpliva tudi na pravilnodelovanje notranjega trga, je potreben akt Skupnosti, ki binarekoval koordiniranje ukrepov, ki jih je treba sprejetiglede premoženja insolventnega dolžnika.

(4) Za pravilno delovanje notranjega trga se je treba izogibatispodbujanju strank k prenosu premoženja ali sodnihpostopkov iz ene države članice v drugo, da bi se tako sku-šal doseči ugodnejši pravni položaj (t.i. „forum shopping“).

(5) Teh ciljev ni mogoče zadovoljivo doseči na nacionalniravni, zato je ukrepanje na ravni Skupnosti upravičeno.

(6) V skladu z načelom sorazmernosti mora biti ta uredbaomejena na določbe, ki urejajo pristojnost za uvedbopostopkov v primeru insolventnosti in za odločbe, ki sesprejemajo neposredno na podlagi postopkov v primeruinsolventnosti in so tesno povezane s takimi postopki.Poleg tega mora uredba vsebovati določbe v zvezi s prizna-vanjem teh odločb in v zvezi s pravom, ki se uporablja, kiprav tako ustrezajo navedenemu načelu.

(7) Stečajni postopki, postopki poravnave ter podobnipostopki so izključeni s področja uporabe Bruseljske kon-vencije o pristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in trgo-vinskih zadevah (3), kakor je bila spremenjena s Konven-cijo o pristopu k tej konvenciji (4).

(8) Za uresničitev cilja izboljšanja učinkovitosti in uspešnostipostopkov v primeru insolventnosti s čezmejnimi učinki jepotrebno in primerno, da se v pravni akt Skupnosti, ki jezavezujoč in se neposredno uporablja v državah članicah,vključijo določbe o sodni pristojnosti, priznavanju inpravu, ki se uporablja na tem področju.

(1) Mnenje, dano dne 2. marca 2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu)(2) Mnenje, dano dne 26. januarja 2000 (še ni objavljeno v Uradnem

listu)

(3) UL L 299, 31.12.1972, str. 32.(4) UL L 204, 2.8.1975, str. 28; UL L 304, 20.10.1978, str. 1; UL L 388,

31.12.1982, str. 1; UL L 285, 3.10.1989, str. 1; UL C 15.1.1997,str. 1.


201

(9) Ta uredba mora veljati za postopke v primeru insolvent-nosti ne glede na to, ali je dolžnik fizična ali pravna oseba,trgovec ali zasebnik. Postopki v primeru insolventnosti, zakatere se uporablja ta uredba, so navedeni v prilogah.Postopke v primeru insolventnosti v zvezi z zavarovalni-cami, kreditnimi institucijami, naložbenimi podjemi, kirazpolagajo s sredstvi ali vrednostnimi papirji tretjih oseb,in kolektivnimi naložbenimi podjemi je treba izključiti spodročja uporabe te uredbe. Ta uredba ne sme zajemati tehpodjetij, ker zanje veljajo posebni predpisi in ker imajonacionalni nadzorni organi v določeni meri izredno širokapooblastila za intervencijo.

(10) Postopki v primeru insolventnosti nujno ne vključujejointervencije sodišča; v tej uredbi mora imeti pojem„sodišče“ širši pomen in označevati osebo ali organ, ki jepo nacionalnem pravu pooblaščena za uvedbo postopkovv primeru insolventnosti. Zaradi uporabe te uredbe morajobiti postopki (vključno s pravnimi dejanji in formalnostmi)ne le v skladu z določbami te uredbe, ampak morajo bititudi uradno priznani in pravno veljavni v državi članici, vkateri so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti,pri čemer morajo biti celotni postopki v primeru insolvent-nosti, ki imajo za posledico delni ali popolni odvzemdolžnikovega premoženja in imenovanje upravitelja.

(11) Ta uredba priznava dejstvo, da na podlagi zelo različnegamaterialnega prava uvedba postopkov v primeru insol-ventnosti z univerzalnim področjem uporabe v celotniSkupnosti ni izvedljiva. Uporaba prava države, v kateri sobili postopki uvedeni, brez kakršne koli izjeme bi zaraditega ozadja lahko pogosto povzročala težave. To velja, naprimer, za v Skupnosti zelo različno ureditev na področjupravic zavarovanja terjatev. Nadalje so v nekaterih prime-rih tudi prednostne pravice posameznih upnikov v postop-kih v primeru insolventnosti popolnoma različne. Tauredba mora to upoštevati na dva različna načina. Po enistrani je treba predvideti posebna pravila o pravu, ki seuporablja, v primeru posebno pomembnih pravic in prav-nih razmerij (npr. stvarnih pravic in pogodb o zaposlitvi).Po drugi strani pa je treba poleg glavnih postopkov v pri-meru insolventnosti z univerzalnim področjem uporabedovoliti tudi nacionalne postopke, ki zajemajo samopremoženje, ki se nahaja v državi, v kateri so bili uvedenipostopki v primeru insolventnosti.

(12) Ta uredba omogoča uvedbo glavnih postopkov v primeruinsolventnosti v državi članici, v kateri je središčedolžnikovih glavnih interesov. Ti postopki imajo univer-zalno področje uporabe s ciljem vključiti celotnodolžnikovo premoženje. Zaradi zaščite raznolikosti intere-sov ta uredba omogoča uvedbo sekundarnih postopkov v

primeru insolventnosti, vzporedno z glavnimi postopki.Uvedba sekundarnih postopkov je mogoča v državi članici,v kateri ima dolžnik poslovalnico. Učinki sekundarnihpostopkov so omejeni na premoženje, ki se nahaja vnavedeni državi. Obvezna pravila o koordinaciji z glavnimipostopki v primeru insolventnosti izpolnjujejo zahtevo pozagotavljanju enotnosti v Skupnosti.

(13) Za „središče dolžnikovih glavnih interesov“ mora veljatikraj rednega poslovanja dolžnika in je zato preverljiv zatretje osebe.

(14) Ta uredba velja samo za postopke, pri katerih se središčedolžnikovih glavnih interesov nahaja v Skupnosti.

(15) Pravila o pristojnosti iz te uredbe določajo samo medna-rodno pristojnost, kar pomeni, da državi članici določajosodišča, pri katerih je mogoče uvesti postopke v primeruinsolventnosti. Krajevna pristojnost v navedeni državi čla-nici mora biti določena po nacionalnem pravu zadevnedržave članice.

(16) Sodišče, pristojno za uvedbo glavnih postopkov v primeruinsolventnosti, mora biti pooblaščeno za odredbo začas-nih in zaščitnih ukrepov po prejemu zahtevka za uvedbopostopka. Varovalni ukrepi, sprejeti pred uvedbo postop-kov v primeru insolventnosti, pa tudi po njej, so pomembniza jamstvo učinkovitosti postopkov v primeru insolvent-nosti. Zato ta uredba ne more predvidevati različnih mož-nosti. Po eni strani mora biti sodišče, pristojno za glavnepostopke v primeru insolventnosti, pooblaščeno tudi zaodredbo začasnih zaščitnih ukrepov, ki zajemajopremoženje, ki se nahaja na ozemlju drugih držav članic.Po drugi strani pa mora biti upravitelju, ki je bil začasnoimenovan pred uvedbo glavnih postopkov v primeru insol-ventnosti, omogočeno, da lahko v državah članicah, vkaterih ima dolžnik poslovalnico, zaprosi za zaščitneukrepe, ki so mogoči po pravu teh držav.

(17) Pred uvedbo glavnih postopkov v primeru insolventnostimora biti pravica zahtevati uvedbo postopka v primeruinsolventnosti v državi članici, v kateri ima dolžnik poslo-valnico, omejena na domače upnike in na upnike domačeposlovalnice ali na primere, v katerih pravo države članice,v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov, ne dovo-ljuje uvedbe glavnih postopkov. Razlog za to omejitev je vtem, da so primeri, v katerih se uvedba krajevnih postop-kov v primeru insolventnosti zahteva pred glavnimipostopki v primeru insolventnosti, omejeni na tisto, kar jeneobhodno potrebno. Po uvedbi glavnih postopkov v pri-meru insolventnosti postanejo krajevni postopki sekun-darni.


202

(18) Po uvedbi glavnih postopkov v primeru insolventnosti pra-vica zahtevati uvedbo postopkov v primeru insolventnostiv državi članici, v kateri ima dolžnik poslovalnico, ni ome-jena s to uredbo. Upravitelj v glavnih postopkih v primeruinsolventnosti ali katera koli druga oseba, pooblaščena ponacionalnem pravu navedene države članice, lahko zahtevauvedbo sekundarnih postopkov v primeru insolventnosti.

(19) Sekundarni postopki v primeru insolventnosti imajo lahkopoleg zaščite lokalnih interesov različne namene. Lahko sepojavijo primeri, v katerih je dolžnikovo premoženjepreveč kompleksno, da bi se upravljalo kot celota, ali sorazlike v zadevnih pravnih sistemih tako velike, da bi raz-širitev učinkov prava države, v kateri je bil uvedenpostopek, v druge države, v katerih se nahaja premoženje,lahko povzročila težave. Iz tega razloga lahko upraviteljglavnih postopkov v primeru insolventnosti zahtevauvedbo sekundarnih postopkov, kadar je to potrebnozaradi uspešnega upravljanja s premoženjem.

(20) Glavni in sekundarni postopki v primeru insolventnostilahko prispevajo k uspešnemu unovčenju celotnega pre-moženja le pod pogojem usklajenosti vseh vzporednihnerešenih postopkov. Pri tem je osnovni pogoj tesno sode-lovanje med različnimi upravitelji, zlasti z izmenjavozadostne količine informacij. Za zagotovitev vodilne vlogeglavnih postopkov v primeru insolventnosti moraupravitelj takih postopkov imeti na voljo več možnostiinterveniranja v sočasne nerešene sekundarne postopke vprimeru insolventnosti. Na primer, mora imeti možnostpredlagati načrt prestrukturiranja ali poravnave ali zapr-ositi za odložitev unovčenja premoženja v sekundarnihpostopkih v primeru insolventnosti.

(21) Vsak upnik, ki ima običajno ali stalno prebivališče aliregistrirani sedež v Skupnosti, mora imeti pravico do pri-jave terjatev v vsakem postopku v primeru insolventnosti,ki tečejo znotraj Skupnosti in se nanašajo na premoženjedolžnika. Enako mora veljati tudi za davčne organe in usta-nove socialnega zavarovanja. Vendar pa je za zagotovitevenake obravnave upnikov potrebna koordinacija razdelitveiztržkov od unovčenja premoženja. Vsakemu upniku morabiti omogočeno, da obdrži tisto, kar je prejel v okvirupostopkov v primeru insolventnosti, vendar mora imetipravico sodelovati samo v razdelitvi skupnega premoženjav drugih postopkih, če so upniki z enakim položajem pri-dobili enak delež njihovih terjatev.

(22) Ta uredba mora zagotoviti takojšnje priznanje odločb ouvedbi, vodenju in končanju postopkov v primeru insol-ventnosti, ki sodijo na njeno področje uporabe, ter odločb,sprejetih v neposredni povezavi z takimi postopki v pri-meru insolventnosti. Avtomatično priznanje mora zato

pomeniti, da se posledice, ki se pripisujejo pravu države, vkateri so bili uvedeni postopki v primeru insolventnosti,razširijo na vse druge države članice. Priznavanje odločbsodišča držav članic mora temeljiti na načelu medseboj-nega zaupanja. Zato je treba vzroke za nepriznavanjezmanjšati na najmanjšo potrebno mero. Na tej podlagi jetreba reševati tudi spore, kadar se sodišča dveh držav čla-nic izrečejo za pristojna za uvedbo glavnih postopkov vprimeru insolventnosti. Odločbo sodišča, ki prvo uvedepostopek, morajo priznati druge države članice, razendržav članic, pooblaščenih za pregledovanje sodnihodločb.

(23) Ta uredba mora za zadeve, ki jih zajema, določiti enotnekolizijske norme, ki v okviru njihovega področja uporabenadomeščajo nacionalna pravila mednarodnega zasebnegaprava. Če ni določeno drugače, se mora uporabiti pravodržave članice, v kateri so bili uvedeni postopki v primeruinsolventnosti (lex concursus). Ta kolizijska norma moraveljati za glavne postopke, pa tudi za lokalne. Lex concursusdoloča vse procesne in materialne posledice postopkov vprimeru insolventnosti, za zadevne osebe in zadevnapravna razmerja. Ureja vse pogoje za uvedbo, vodenje inkončanje postopkov v primeru insolventnosti.

(24) Avtomatično priznavanje postopkov v primeru insolvent-nosti, za katere se praviloma uporablja pravo države, vkateri so bili uvedeni, lahko kolidira pravilom drugih državčlanic o izvajanju pravnih dejanj. Za zagotovitev zaščitezakonitih pričakovanj in pravne varnosti v državah člani-cah, ki niso tiste, v katerih so bili uvedeni postopki v pri-meru insolventnosti, je treba predvideti številne izjeme odsplošnega pravila.

(25) Obstaja zlasti potreba po posebni navedbi odstopanja odprava države, v kateri so bili uvedeni postopki v primeruinsolventnosti, v primeru stvarnih pravic, ker so teprecejšnjega pomena pri odobritvi kreditov. Podlago,veljavnost in učinkovanje takih stvarnih pravic je zatotreba praviloma določiti po pravu kraja (lex situs) in nanjene bi smela vplivati uvedba postopkov v primeru insol-ventnosti. Imetniku stvarnih pravic mora biti zato še naprejomogočeno dodatno jamstvo pri uveljavljanju izločitvenihin ločitvenih pravic. Kadar za premoženje v eni državi čla-nici veljajo stvarne pravice po pravu kraja, v katerem senahaja premoženje dolžnika, glavni postopki pa tečejo vdrugi državi članici, mora imeti upravitelj v glavnihpostopkih možnost zahtevati uvedbo sekundarnih postop-kov na območju pristojnosti nastanka stvarnih pravic, čeima dolžnik tam poslovalnico. Če sekundarni postopkiniso uvedeni, se presežek od prodaje premoženja, za kateroveljajo stvarne pravice, izplača upravitelju v glavnihpostopkih.


203

(26) Če pravo države, v kateri so bili uvedeni postopki, nedovoljuje pobota, je upnik kljub temu upravičen dopobota, če je ta mogoč po pravu, ki se uporablja za terjatevinsolventnega dolžnika. S tem pobot dobi neke vrste garan-cijsko funkcijo, ki temelji na predpisih in na katero sezadevni upnik lahko zanese v času nastanka terjatve.

(27) Potreba po posebni zaščiti obstaja tudi v primeru plačilnihsistemov in finančnih trgov. To velja, na primer, za dogo-vore o izravnavi in o poravnavanju neto saldov v okviruteh sistemov, pa tudi za prodajo vrednostnih papirjev in zagarancije, odobrene za take posle, kar posebej ureja Direk-tiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.maja 1998 o dokončnosti poravnave v sistemih poravnaveplačil in vrednostnih papirjev (1). Edino pravo, ki je bistve-nega pomena za take posle, je tisto, ki se uporablja zazadevni sistem ali trg. Namen te določbe je, da se v primeruinsolventnosti poslovnega partnerja v okviru sistemov pla-čil in poravnav ali na urejenih finančnih trgih držav članicprepreči možnost spreminjanja mehanizmov plačil inporavnave poslov. Direktiva 98/26/ES vsebuje posebnedoločbe, ki morajo imeti prednost pred splošnimi pravili izte uredbe.

(28) Zaradi zaščite zaposlenih in delovnih mest se morajoposledice postopkov v primeru insolventnosti na nadalje-vanje ali prenehanje delovnega razmerja ter na pravice inobveznosti vseh strank v delovnem razmerju določiti spravom, ki se v skladu s splošnimi kolizijiskimi normamiuporablja za pogodbo. Vsa druga pravna vprašanja v zveziz insolventnostjo, kot je vprašanje, ali so terjatve zaposle-nih zavarovane s prednostnimi pravicami in kakšen jelahko status teh prednostnih pravic, je treba določiti spravom države, v kateri so bili uvedeni postopki.

(29) Zaradi poslovnega interesa je treba na zahtevo upraviteljabistveno vsebino odločbe o uvedbi postopkov objaviti vdrugih državah članicah. Če je poslovalnica v zadevnidržavi članici, se lahko zahteva obvezna objava. V nobe-nem primeru pa objava ne more biti predpogoj za prizna-nje tujih postopkov.

(30) Lahko se zgodi, da nekatere zadevne osebe niso seznanjenez uvedbo postopkov in v dobri veri ravnajo v nasprotju z

novo situacijo. Za zaščito teh oseb, ki dolžniku opravijoplačilo, ne da bi vedele za uvedbo tujih postopkov, ko bi vbistvu morale opraviti plačilo tujemu upravitelju, je trebapredvideti, da ima tako plačilo učinek pokritja dolga.

(31) Ta uredba mora vsebovati priloge, ki se nanašajo na orga-nizacijo postopkov v primeru insolventnosti. Ker se te pri-loge nanašajo izključno na zakonodajo držav članic, obsta-jajo posebni in tehtni razlogi, da si Svet pridrži pravico dosprememb teh prilog zaradi upoštevanja kakršnih kolisprememb domačega prava držav članic.

(32) V skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva inIrske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbio ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvoin Irska sporočila svojo željo po sodelovanju pri sprejema-nju in uporabi te uredbe.

(33) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o usta-novitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri spreje-manju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo neuporablja –


POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za vse postopke v primeru insolvent-nosti, ki imajo za posledico delni ali popolni odvzemdolžnikovega premoženja in imenovanje upravitelja.

2. Ta uredba se ne uporablja za postopke v primeru insolvent-nosti v zvezi z zavarovalnicami, kreditnimi institucijami, nalož-benimi podjemi, ki opravljajo storitve na podlagi razpolaganja ssredstvi ali vrednostnimi papirji tretjih oseb, ali kolektivniminaložbenimi podjemi.(1) UL L 166, 11.6.1998, str. 45.


204

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi

(a) „postopki v primeru insolventnosti“ pomenijo vse postopke izčlena 1(1). Ti postopki so našteti v Prilogi A;

(b) „upravitelj“ pomeni katero koli osebo ali organ, katere funk-cija je upravljanje ali unovčenje premoženja, ki je bilo odvzetodolžniku, ali nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Te osebein organi so našteti v Prilogi C;

(c) „likvidacijski postopek“ pomeni postopek v primeru insol-ventnosti v smislu točke (a), ki vodi do likvidacijedolžnikovega premoženja, vključno kadar se je postopek kon-čal s poravnavo ali z drugim ukrepom za prenehanje insol-ventnosti ali zaradi pomanjkanja premoženja. Ti postopki sonašteti v Prilogi B;

(d) „sodišče“ pomeni sodni organ ali katerikoli drugi pristojniorgan države članice, ki je pooblaščen za uvedbo postopkovv primeru insolventnosti ali sprejemanje odločb med takimipostopki;

(e) „odločba“ o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti aliimenovanju upravitelja vključuje odločbo katerega kolisodišča, pooblaščenega za uvedbo takih postopkov ali za ime-novanje upravitelja;

(f) „čas uvedbe postopkov“ pomeni čas začetka učinkovanjaodločbe o uvedbi postopkov, ne glede na to, ali je odločbadokončna;

(g) „država članica, v kateri se nahaja premoženje,“ v primeru:

— premoženja v stvareh pomeni državo članico, na katereozemlju se to premoženje nahaja,

— lastništva ali upravičenja do premoženja in pravic, ki morabiti vpisano v javni register, pomeni državo članico, podkatere nadzorom se vodi register,

— terjatev pomeni državo članico, na katere ozemlju imatretja oseba, ki bi jih morala izpolniti, središče glavnihinteresov, kakor je določeno v členu 3(1);

(h) „poslovalnica“ pomeni katerikoli kraj poslovanja, v kateremdolžnik opravlja stalno gospodarsko dejavnost, ki predpostav-lja udeležbo ljudi in premoženja.

Člen 3

Mednarodna pristojnost

1. Sodišča držav članic, na katerih ozemlju je središče dolžnikihglavnih interesov, so pristojna za uvedbo postopkov v primeruinsolventnosti. Pri družbi ali pravni osebi se, dokler se ne dokaženasprotno, domneva, da je središče dolžnikih glavnih interesovregistrirani sedež.

2. Kadar je središče dolžnikovih glavnih interesov na ozemljudržave članice, so sodišča druge države članice pristojna zauvedbo postopkov v primeru insolventnosti zoper navedenegadolžnika samo, če ima ta poslovalnico na ozemlju navedene drugedržave članice. Učinki teh postopkov so omejeni na dolžnikovopremoženje, ki se nahaja na ozemlju slednje države članice.

3. Kadar so bili postopki v primeru insolventnosti uvedeni poodstavku 1, so vsi postopki, ki so bili pozneje uvedeni po odstavku2, sekundarni. Ti slednji postopki morajo biti likvidacijski.

4. Uvedba teritorialnih postopkov v primeru insolventnosti,navedenih v odstavku 2, je mogoča pred uvedbo glavnih postop-kov v primeru insolventnosti v skladu z odstavkom 1 samo,

(a) kadar uvedba postopkov v primeru insolventnosti poodstavku 1 ni mogoča zaradi pogojev, ki jih določa pravodržave članice, na katere ozemlju je središče dolžnikovih glav-nih interesov, ali

(b) kadar uvedbo postopkov v primeru insolventnosti zahtevaupnik, ki ima stalno ali običajno prebivališče ali registriranisedež v državi članici, na katere ozemlju ima poslovalnico, aličigar terjatev izhaja iz poslovanja navedene poslovalnice.

Člen 4

Pravo, ki se uporablja

1. Če ta uredba ne določa drugače, je pravo, ki se uporablja zapostopke v primeru insolventnosti in njihove učinke, pravodržave članice, na katere ozemlju so bili uvedeni postopki, vnadaljnjem besedilu „država, v kateri so bili uvedeni postopki“.


205

2. Pravo države, v kateri so bili uvedeni postopki, določa pogojeza uvedbo, vodenje in končanje teh postopkov. Zlasti pa določa:

(a) zoper katere dolžnike je mogoče uvesti postopke v primeruinsolventnosti;

(b) premoženje, ki je sestavni del mase, in obravnavanje premo-ženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj prenesenopo uvedbi postopkov v primeru insolventnosti;

(c) ustrezna pooblastila dolžnika in upravitelja;

(d) pogoje, pod katerimi je mogoče uveljavljati pobote;

(e) posledice postopkov v primeru insolventnosti na trenutnepogodbe, katerih stranka je dolžnik;

(f) posledice postopkov v primeru insolventnosti na postopke,ki so jih sprožili posamezni upniki, razen na pravde v teku;

(g) terjatve, ki jih je treba prijaviti zoper dolžnikovo premoženje,in obravnavo terjatev, nastalih po uvedbi postopkov v pri-meru insolventnosti;

(h) pravila o prijavi, preverjanju in pri priznanju terjatev;

(i) pravila o razdelitvi iztržkov od unovčenja premoženja, raz-vrščanju terjatev ter pravicah upnikov, ki so po uvedbipostopkov v primeru insolventnosti prejeli delno zadoščenjena podlagi stvarnih pravic ali prek pobota;

(j) pogoje in učinke končanja postopkov v primeru insolvent-nosti, zlasti s poravnavo;

(k) pravice upnikov po končanju postopkov v primeru insol-ventnosti;

(l) kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopki vprimeru insolventnosti;

(m) pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjopravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov.

Člen 5

Stvarne pravice tretjih oseb

1. Uvedba postopkov v primeru insolventnosti ne sme vplivati nastvarne pravice upnikov ali tretjih oseb glede dolžnikovih opred-metenih ali neopredmetenih sredstev, premičnin ali nepremičnin– posebnega premoženja, pa tudi večine premoženja, ki ni dolo-čeno in se od časa do časa spreminja – ki se ob uvedbi postopkovv primeru insolventnosti nahajajo na ozemlju druge države čla-nice.

2. Pravice, navedene v odstavku 1, pomenijo zlasti:

(a) pravico unovčiti premoženje ali naročiti njegovo unovčenjeter prejeti zadoščenje iz iztržka od prodaje ali prihodka odtega premoženja, zlasti na podlagi zastavne pravice ali hipo-teke;

(b) izključno pravico do poplačila terjatve, zlasti na podlagizastavne pravice na terjatvi ali z odstopom terjatve na pod-lagi jamstva;

(c) pravico zahtevati premoženje in/ali zahtevati vračilo premo-ženja od kogar koli, ki poseduje ali uporablja premoženje vnasprotju z željami upravičenca;

(d) stvarno pravico do uživanja posesti.

3. Pravica, ki je vpisana v javni register in izvršljiva zoper tretjeosebe ter na podlagi katere je mogoče pridobiti stvarno pravico vsmislu odstavka 1, se šteje za stvarno pravico.

4. Odstavek 1 ne preprečuje ničnosti, izpodbojnosti alineizvršitve pravnih dejanj, kakor je navedeno v členu 4(2)(m).

Člen 6

Pobot

1. Uvedba postopkov v primeru insolventnosti ne vpliva na pra-vico upnikov, da zahtevajo pobot njihovih terjatev s terjatvamidolžnika, kadar je tak pobot dopusten po pravu, ki se uporabljaza insolventnega dolžnika.

2. Odstavek 2 ne preprečuje ničnosti, izpodbojnosti alineizvršitve pravnih dejanj, kakor je navedeno v členu 4(2)(m).

Člen 7

Pridržek lastninske pravice

1. Uvedba postopkov v primeru insolventnosti zoper kupca pre-moženja ne vpliva na pravice prodajalca, ki temeljijo na pridržkulastninske pravice, kadar se v času uvedbe postopkov premoženjenahaja na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri si bili uve-deni postopki.

2. Uvedba postopkov v primeru insolventnosti zoper prodajalcapremoženja po njegovi izročitvi ne upravičuje razveljavitve aliodpovedi prodaje in kupcu ne sme preprečevati pridobitvelastninske pravice, kadar se v času uvedbe postopkov premoženjenahaja na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri so bili uve-deni postopki.


206

3. Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta ničnosti, izpodbojnosti alineizvršitve pravnih dejanj, kakor je navedeno v členu 4(2)(m).

Člen 8

Pogodbe v zvezi z nepremičninami

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pogodbo, skatero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabenepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na katereozemlju se nepremičnina nahaja.

Člen 9

Plačilni sistemi in finančni trgi

1. Brez poseganja v člen 5 posledice postopkov v primeru insol-ventnosti na pravice in obveznosti udeležencev v plačilnemsistemu, v sistemu poravnav ali na finančnem trgu ureja izključnopravo države članice, ki se uporablja za navedeni sistem ali trg.

2. Odstavek 1 ne preprečuje ničnosti, izpodbojnosti alineizvršitve plačil ali poslov po pravu, ki se uporablja za ustrezniplačilni sistem ali finančni trg.

Člen 10

Pogodbe o zaposlitvi

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pogodbe ozaposlitvi in delovna razmerja ureja izključno pravo državečlanice, ki se uporablja za pogodbe o zaposlitvi.

Člen 11

Posledice na pravice, za katere je potrebna registracija

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravice dolžnikana nepremičnini, ladji ali zrakoplovu, za katero je potreben vpisv javni register, določa pravo države članice, pod katere nadzoromse vodi register.

Člen 12

Patenti in blagovne znamke Skupnosti

Za namene te uredbe se lahko patent Skupnosti, blagovna znamkaSkupnosti ali katera koli druga podobna pravica, pridobljena popravu Skupnosti, vključi samo v postopek, naveden v členu 3(1).

Člen 13

Škodljiva dejanja

Člen 4(2) se ne uporablja, če oseba, ki je imela korist od dejanja,ki je v škodo vsem upnikom, dokaže, da:

— je za navedeno dejanje odločilno pravo države članice, ki nidržava, v kateri so bili uvedeni postopki, in

— v ustreznem primeru pravo ne dopušča nobenega sredstva zaizpodbijanje navedenega dejanja.

Člen 14

Zaščita kupcev, ki so tretje osebe

Kadar dolžnik na podlagi dejanja, nastalega po uvedbi postopkovv primeru insolventnosti, odplačno proda

— nepremičnino ali

— ladjo ali zrakoplov, za katero je potreben vpis v javni register,ali

— vrednostne papirje, katerih nastanek je pogojen z registracijov javnem registru, določenim z zakonom,

veljavnost navedenega dejanja ureja pravo države, na katereozemlju se nahaja nepremičnina ali pod katere nadzorom se vodiregister.

Člen 15

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde vteku

Posledice postopkov v primeru insolventnosti na pravde v teku, kise nanašajo na premoženje ali pravico, ki je bilo odvzeto dolžniku,ureja izključno pravo države članice, v kateri so navedene pravdev teku.

POGLAVJE II

PRIZNAVANJE POSTOPKOV V PRIMERU INSOLVENTNOSTI

Člen 16

Načelo

1. Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti,ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po členu 3, se pri-zna v vseh drugih državah članicah od trenutka, ko začne učin-kovati v državi, v kateri so bili uvedeni postopki.


207

To pravilo velja tudi, kadar zaradi dolžnikovega položaja uvedbapostopkov zoper njega v drugih državah članicah ni mogoča.

2. Priznanje postopkov iz člena 3(1) ne preprečuje uvedbepostopkov, navedenih v členu 3(2), s stani sodišča v drugi državičlanici. Slednji postopki so sekundarni postopki v primeru insol-ventnosti v smislu poglavja III.

Člen 17

Posledice priznanja

1. Odločba o uvedbi postopkov iz člena 3(1) ima, brez nadalj-njih formalnosti, enake posledice v katerikoli drugi državi članici,kakor jih ima po tem pravu države, v kateri so bili uvedenipostopki, če ta uredba ne določa drugače in dokler v drugi državičlanici niso uvedeni nobeni postopki, navedeni v členu 3(2).

2. Posledic postopkov, navedenih v členu 3(2), ni mogoče izpod-bijati v drugih državah članicah. Vse omejitve pravic upnikov,zlasti odlog ali poplačilo, učinkujejo v zvezi s premoženjem, ki senahaja na ozemlju druge države članice, samo zoper tiste upnike,ki s tem soglašajo.

Člen 18

Pooblastila upravitelja

1. Upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, pristojno po členu 3(1),lahko v drugi državi članici izvršuje vsa pooblastila, ki mu pripa-dajo po pravu države, v kateri so bili uvedeni postopki, kolikor vnavedeni državi članici niso bili uvedeni drugi postopki v primeruinsolventnosti ali ni bil sprejet noben nasproten zaščitni ukrep napodlagi zahtevka za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti.Zlasti lahko odstrani dolžnikovo premoženje z ozemlja državečlanice, na katerem se nahaja, s pridržkom členov 5 in 7.

2. Upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, pristojno po členu 3(2),lahko v katerikoli drugi državi članici sodno ali izvensodno uve-ljavlja, da so bile premičnine po uvedbi postopkov z ozemljadržave, v kateri so bili uvedeni postopki, odstranjene na ozemljenavedene druge države članice. Prav tako lahko vloži kakršno koliizpodbojno tožbo, ki je v interesu upnikov.

3. Pri izvrševanju pooblastil upravitelj ravna v skladu s pravomdržave članice, na katere ozemlju namerava ukrepati, zlasti v zvezis postopki unovčenja premoženja. Ta pooblastila ne smejovsebovati prisilnih ukrepov ali pravice do odločanja o pravnihpostopkih ali sporih.

Člen 19

Dokazilo o imenovanju upravitelja

Imenovanje upravitelja se izkaže z overjeno kopijo izvirneodločbe o njegovem imenovanju ali s kakršnim koli drugimpotrdilom, ki ga izda pristojno sodišče.

Lahko se zahteva tudi prevod v uradni jezik ali v enega izmeduradnih jezikov države članice, na katere ozemlju nameravaukrepati. Pri tem ni potrebna nobena overitev ali druga podobnaformalnost.

Člen 20

Vračilo in vračunavanje

1. Upnik, ki po uvedbi postopkov, navedenih v členu 3(1), nakakršenkoli način, zlasti z izvršbo, pridobi delno ali celotnopoplačilo njegovih terjatev iz premoženja dolžnika, ki se nahajana ozemlju druge države članice, mora s pridržkom členov 5 in 7prejeto vrniti upravitelju.

2. Za zagotovitev enake obravnave upnikov upnik, ki je medpostopki v primeru insolventnosti prejel delež iz naslova svojeterjatve, sodeluje v razdelitvi v drugih postopkih samo, kadar soupniki enakega položaja ali kategorije prejeli enak delež.

Člen 21

Objava

1. Upravitelj lahko zahteva, da se vsebina odločbe o uvedbipostopkov v primeru insolventnosti in po potrebi odločba o nje-govem imenovanju objavita v vsaki drugi državi članici popostopkih za objavo, ki so določeni v navedeni državi. V takiobjavi mora biti naveden tudi imenovani upravitelj in skladnostpravila o pristojnosti s členom 3(1) ali členom 3(2).


208

2. Vendar lahko vsaka država članica, na katere ozemlju imadolžnik poslovalnico, zahteva obvezno objavo. V takih primerihupravitelj ali katerikoli za to pooblaščeni organ države članice, vkateri so bili uvedeni postopki iz člena 3(1), sprejme vse potrebneukrepe za zagotovitev take objave.

Člen 22

Vpis v javni register

1. Upravitelj lahko zahteva vpis odločbe o uvedbi postopkov izčlena 3(1) v zemljiško knjigo, register podjetij ali katerikoli drugijavni register, ki ga vodijo druge države članice.

2. Vendar pa lahko vsaka država članica zahteva obvezni vpis vregister. V teh primerih upravitelj ali katerikoli za to pooblaščeniorgan države članice, v kateri so bili uvedeni postopki iz člena3(1), sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev takega vpisa vregister.

Člen 23

Stroški

Stroški objave in vpisa v register, kakor je predvideno v členih 21in 22, se štejejo kot stroški in izdatki, ki so nastali v postopkih.

Člen 24

Izpolnitev obveznosti do dolžnika

1. Kadar je bila v državi članici izpolnjena obveznost v korist dol-žnika, zoper katerega so bili v drugi državi članici uvedenipostopki v primeru insolventnosti, čeprav bi morala biti izpol-njena v korist upravitelja v teh postopkih, je oseba, ki jo je izpol-nila, obveznosti oproščena, če ni vedela za uvedbo postopkov.

2. Kadar je obveznost izpolnjena pred objavo, predvideno v členu21, se za osebo, ki je obveznost izpolnila, če ni dokazanonasprotno, domneva, da ni vedela za uvedbo postopkov; kadar jeobveznost izpolnjena po objavi, se za osebo, ki je obveznostizpolnila, če ni dokazano nasprotno, domneva, da je vedela zauvedbo postopkov.

Člen 25

Priznavanje in izvršljivost drugih odločb

1. Odločbe sodišča, katerega odločba o uvedbi postopkov se pri-zna v skladu s členom 16, ki zadevajo vodenje in končanjepostopkov v primeru insolventnosti, in poravnave, ki jih je

odobrilo navedeno sodišče, se prav tako priznajo brez kakršnihkoli nadaljnjih formalnosti. Take odločbe se izvršijo v skladu sčleni 31 do 51, razen s členom 34(2) Bruseljske konvencije opristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in trgovinskih zadevah,kakor je bila spremenjena s Konvencijo o pristopu k tej konven-ciji.

Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe, ki so neposrednosprejete na podlagi postopkov v primeru insolventnosti in so znjimi tesno povezane, četudi jih je sprejelo drugo sodišče.

Prvi pododstavek prav tako velja za odločbe o varovalnih ukre-pih, sprejete po vložitvi zahtevka za uvedbo postopkov v primeruinsolventnosti.

2. Priznavanje in izvršitev drugih odločb, ki niso navedene vodstavku 1, ureja konvencija iz odstavka 1, pod pogojem, da senavedena konvencija uporablja.

3. Države članice niso zavezane priznati ali izvršiti odločbe izodstavka 1, ki bi lahko vodila do omejevanja osebne svobode alipoštne tajnosti.

Člen 26 (1)

Javni red

Vsaka država članica lahko zavrne priznanje postopkov v primeruinsolventnosti, ki so bili uvedeni v drugi državi članici, ali izvršitevodločbe, sprejete v okviru takih postopkov, kadar bi bile posledicetakega priznanja ali izvršitve očitno v nasprotju z javnim redomnavedene države, zlasti z njenimi temeljnimi načeli ali ustavnimipravicami in svoboščinami posameznikov.

POGLAVJE III

SEKUNDARNI POSTOPKI V PRIMERU INSOLVENTNOSTI

Člen 27

Uvedba postopkov

Če sodišče države članice uvede postopke iz člena 3(1), ki sopriznani v drugi državi članici (glavni postopki), lahko sodiščenavedene druge države članice, pristojno po členu 3(2), uvedesekundarne postopke v primeru insolventnosti, brez ugotavljanjadolžnikove insolventnosti v navedeni drugi državi. Ti slednjipostopki morajo biti navedeni med postopki v Prilogi B. Njihoveposledice se omejijo na dolžnikovo premoženje, ki se nahaja naozemlju navedene druge države članice.

(1) Glej Izjavo Portugalske glede uporabe členov 26 in 37 (UL C 183,30.6.2000, str. 1).


209

Člen 28

Pravo, ki se uporablja

Če ta uredba ne določa drugače, je pravo, ki se uporablja vsekundarnih postopkih, pravo države članice, na katere ozemljuso bili uvedeni sekundarni postopki.

Člen 29

Pravica zahtevati uvedbo postopka

Uvedbo sekundarnih postopkov lahko zahtevajo:

(a) upravitelj v glavnih postopkih,

(b) katera koli druga oseba ali organ, ki ima po pravu države čla-nice, na katere ozemlju se zahteva uvedba sekundarnihpostopkov, pravico zahtevati uvedbo postopkov v primeruinsolventnosti.

Člen 30

Predplačilo stroškov in izdatkov

Kadar pravo države članice, v kateri je bila zahtevana uvedbasekundarnih postopkov, zahteva, da dolžnikovo premoženjezadostuje za celotno ali delno pokritje stroškov in izdatkovpostopkov, lahko sodišče ob prejemu takega zahtevka odvlagatelja zahtevka zahteva predplačilo stroškov ali ustreznojamstvo.

Člen 31

Dolžnost sodelovanja in posredovanja informacij

1. S pridržkom predpisov o omejevanju posredovanja informa-cij imajo upravitelj v glavnih postopkih in upravitelji v sekundar-nih postopkih dolžnost medsebojne izmenjave informacij. Nemu-doma posredujejo vse informacije, ki bi lahko bile pomembne zadruge postopke, zlasti o napredku, doseženem pri prijavi in pre-verjanju terjatev ter vseh ukrepih, katerih cilj je končanjepostopka.

2. S pridržkom predpisov, ki veljajo za vsakega od postopkov,imajo upravitelj v glavnih postopkih in upravitelji v sekundarnihpostopkih dolžnost medsebojnega sodelovanja.

3. Upravitelj v sekundarnih postopkih pravočasno omogočiupravitelju v glavnih postopkih, da predloži predlog za unovče-nje ali uporabo premoženja v sekundarnih postopkih.

Člen 32

Izvrševanje pravic upnikov

1. Vsak upnik lahko prijavi terjatev v glavnih postopkih in v kate-rem koli sekundarnem postopku.

2. Upravitelji v glavnih postopkih in v katerem koli sekundarnempostopku prijavijo v drugih postopkih terjatve, ki so že bile pri-javljene v postopkih, za katere so bili imenovani, pod pogojem,da je s tem zadoščeno interesom upnikov v slednjih postopkih, spridržkom pravice upnikov, da temu nasprotujejo ali da umak-nejo prijave njihovih terjatev, če tako predvideva pravo, ki seuporablja.

3. Upravitelj v glavnih ali sekundarnih postopkih je pooblaščen,da sodeluje v drugih postopkih kot upnik, zlasti z udeležbo naskupščini upnikov.

Člen 33

Prekinitev unovčenja

1. Sodišče, ki je uvedlo sekundarne postopke, delno ali v celotiprekine postopek unovčenja po prejemu zahtevka upravitelja vglavnih postopkih, pod pogojem, da lahko v tem primeru odupravitelja v glavnih postopkih zahteva sprejetje kakršnih koli pri-mernih ukrepov za zavarovanje interesov upnikov v sekundarnihpostopkih in posameznih kategorij upnikov. Tak zahtevek upra-vitelja se lahko zavrne le, če prekinitev očitno ni v interesu upni-kov v glavnih postopkih. Taka prekinitev postopka unovčenja selahko odredi za največ tri mesece. Lahko se podaljša ali obnovi zaenako obdobje.

2. Sodišče iz odstavka 1 konča s prekinitvijo postopka unovče-nja:

— na zahtevo upravitelja v glavnih postopkih,

— po uradni dolžnosti, na zahtevo upnika ali na zahtevo upra-vitelja v sekundarnih postopkih, če se zdi, da navedeni ukrepni več upravičen, zlasti glede na interese upnikov v glavnih alisekundarnih postopkih.


210

Člen 34

Ukrepi za končanje postopka

1. Kadar pravo, ki se uporablja za sekundarne postopke, omo-goča končanje takega postopka brez likvidacije s sanacijskimnačrtom, poravnavo ali primerljivim ukrepom, je upravitelj vglavnih postopkih pooblaščen, da tak ukrep predlaga sam.

Končanje sekundarnih postopkov z ukrepom, navedenim v prvempododstavku, ne postane dokončno brez soglasja upravitelja vglavnih postopkih; če njegovega soglasja ni, pa lahko postanedokončno, če predlagani ukrep ne vpliva na finančne intereseupnikov v glavnih stečajnih postopkih.

2. Kakršna koli omejitev pravic upnikov, ki izhaja iz ukrepa,navedenega v odstavku 1 in predlaganega v sekundarnih postop-kih, kot je odložitev plačil ali pokritje dolga, ne bi smela vplivatina dolžnikovo premoženje, ki ga navedeni postopki ne zajemajo,brez soglasja vseh zainteresiranih upnikov.

3. Med prekinitvijo postopka unovčenja, ki je bila odrejena počlenu 33, lahko samo upravitelj v glavnih postopkih ali dolžnik zupraviteljevim soglasjem v sekundarnih postopkih predlagaukrepe, določene v odstavku 1 tega člena. Nobenega drugegapredloga za tak ukrep ni mogoče izglasovati ali odobriti.

Člen 35

Preostalo premoženje v sekundarnih postopkih

Če je z unovčenjem premoženja v sekundarnih postopkih mogočeporavnati vse terjatve, pripoznane v teh postopkih, upravitelj, kije bil imenovan v teh postopkih, nemudoma prenese vse preostalopremoženje na upravitelja v glavnih postopkih.

Člen 36

Naknadna uvedba glavnih postopkov

Kadar so postopki, navedeni v členu 3(1), uvedeni potem, ko sobili v drugi državi članici uvedeni postopki, navedeni v členu 3(2),veljajo členi od 31 do 35 za najprej uvedeni postopek, kolikor todovoljuje potek takega postopka.

Člen 37 (1)

Preoblikovanje prejšnjih postopkov

Upravitelj v glavnih postopkih lahko zahteva preoblikovanjepostopkov, naštetih v Prilogi A, ki so bili že prej uvedeni v drugidržavi članici, v likvidacijske postopke, če se izkaže, da jepreoblikovanje v interesu upnikov v glavnih postopkih.

Sodišče, pristojno po členu 3(2), odredi preoblikovanje v enegaizmed postopkov, naštetih v Prilogi B.

Člen 38

Varovalni ukrepi

Kadar sodišče države članice, pristojno po členu 3(1), imenujezačasnega upravitelja, da bi zagotovilo varovanje dolžnikovegapremoženja, je navedeni začasni upravitelj pooblaščen, da zazavarovanje in ohranitev kakršnega koli premoženja dolžnika, kise nahaja v drugi državi članici, zahteva kakršne koli ukrepe, ki sopredvideni po pravu navedene države za čas od vložitve zahtevkaza uvedbo postopkov v primeru insolventnosti do izdaje odločbeo uvedbi postopkov.

POGLAVJE IV

OBVEŠČANJE UPNIKOV IN PRIJAVA NJIHOVIH TERJATEV

Člen 39

Pravica do prijave terjatev

Upniki z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranimsedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uvedenipostopki, vključno z davčnimi organi in organi socialne varnosti,lahko pisno prijavijo terjatve v postopkih v primeruinsolventnosti.

Člen 40

Dolžnost obveščanja upnikov

1. Takoj po uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v državičlanici pristojno sodišče navedene države članice ali upravitelj, kiga je imenovalo to sodišče, nemudoma obvesti znane upnike zobičajnim ali stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem vdrugih državah članicah.

(1) Glej Izjavo Portugalske glede uporabe členov 26 in 37 (UL C 183,30.6.2000, str. 1)


211

2. Navedene informacije, ki so bile poslane s posameznim obve-stilom, morajo vsebovati zlasti roke, posledice zamude teh rokov,organ, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in druge dolo-čene ukrepe. Tako obvestilo lahko tudi navaja, ali morajo upniki,katerih terjatve so prednostne ali zavarovane s stvarmi, prijavitisvoje terjatve.

Člen 41

Vsebina prijave terjatve

Upnik pošlje kopije morebitne dokazne dokumentacije in navedevrsto terjatve, datum njenega nastanka in znesek, pa tudi, ali zaterjatev uveljavlja prednost, zavarovanje s stvarmi ali pridržeklastninske pravice, in katero premoženje je predmet jamstva, ki gauveljavlja.

Člen 42

Jeziki

1. Informacije po členu 40 je treba poslati v uradnem jeziku ali venem od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedeni postopki.V ta namen se uporabi obrazec z naslovom „Poziv k prijaviterjatve. Roki, ki jih je treba upoštevati!“ v vseh uradnih jezikihinstitucij Evropske unije.

2. Vsak upnik z običajnim ali stalnim prebivališčem ali registri-ranim sedežem v državi članici, ki ni država, v kateri so bili uve-deni postopki, lahko prijavi svojo terjatev v uradnem jeziku ali venem od uradnih jezikov navedene druge države. V tem primerupa njegova prijava nosi naslov „Prijava terjatve“ v uradnem jezikuali v enem od uradnih jezikov države, v kateri so bili uvedenipostopki. Poleg tega se od njega lahko zahteva, da zagotoviprevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države, vkateri so bili uvedeni postopki.

POGLAVJE V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 43

Časovno področje uporabe

Določbe te uredbe se uporabljajo samo za postopke v primeruinsolventnosti, ki so bili uvedeni po začetku njene veljavnosti. Zadolžnikova pravna dejanja, storjena pred začetkom veljavnosti teuredbe, se še naprej uporablja pravo, ki se je zanje uporabljalo včasu, ko so bila opravljena.

Člen 44

Razmerje do konvencij

1. Po začetku njene veljavnosti ta uredba na njenem področjuuporabe v zvezi z odnosi med državami članicami nadomestikonvencije, sklenjene med dvema državama članicama ali več,zlasti:

(a) Konvencijo med Belgijo in Francijo o sodni pristojnosti, pri-znavanju in izvrševanju sodnih odločb, arbitražnih odločb inverodostojnih listin, podpisano v Parizu 8. julija 1899;

(b) Konvencijo med Belgijo in Avstrijo o stečaju, poravnavi, inodložitvi plačil (z Dodatnim protokolom z dne 13. junija1973), podpisano v Bruslju 16. julija 1969;

(c) Konvencijo med Belgijo in Nizozemsko o sodni pristojnosti,stečaju in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb, arbitraž-nih odločb in verodostojnih listin, podpisano v Bruslju 28.marca 1925;

(d) Pogodbo med Nemčijo in Avstrijo o stečaju in poravnavi,podpisano na Dunaju 25. maja 1979;

(e) Konvencijo med Francijo in Avstrijo o sodni pristojnosti, pri-znavanju in izvrševanju odločb na področju postopkov v pri-meru insolventnosti, podpisano na Dunaju 27. februarja1979;

(f) Konvencijo med Francijo in Italijo o izvrševanju sodb v civil-nih in trgovinskih zadevah, podpisano v Rimu 3. junija 1930;

(g) Konvencijo med Italijo in Avstrijo o stečaju in poravnavi,podpisano v Rimu 12. julija 1977;

(h) Konvencijo med Kraljevino Nizozemsko in Zvezno republikoNemčijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju sodnihodločb in drugih izvršljivih pravnih naslovov v civilnih intrgovinskih zadevah, podpisano v Haagu 30. avgusta 1962;

(i) Konvencijo med Združenim kraljestvom in Kraljevino Belgijoo medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgo-vinskih zadevah, s Protokolom, podpisano v Bruslju 2. maja1934;

(j) Konvencijo med Dansko, Finsko, Norveško, Švedsko in Islan-dijo o stečaju, podpisano v Kobenhavnu 7. novembra 1933;

(k) Evropsko konvencijo o nekaterih mednarodnih vidikih ste-čaja, podpisano v Istanbulu 5. junija 1990.

2. Konvencije, navedene v odstavku 1, ostanejo v zvezi spostopki, ki so bili uvedeni pred začetkom veljavnosti te uredbe,še naprej v veljavi.


212

3. Ta uredba ne velja:

(a) v katerikoli državi članici, kolikor je nezdružljiva z obvez-nostmi, ki v zvezi s stečajem izhajajo iz konvencije, sklenjenemed navedeno državo in eno tretjo državo ali več pred začet-kom veljavnosti te uredbe;

(b) v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, koli-kor je nezdružljiva z obveznostmi, ki v zvezi s stečajem izha-jajo iz kakršnih koli sporazumov v okviru Commonwealth inso obstajale v času začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 45

Spremembe prilog

Svet lahko na pobudo enega od svojih članov ali na predlogKomisije s kvalificirano večino spremeni priloge.

Člen 46

Poročila

Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu inEkonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te uredbenajpozneje do 1. junija 2002 in nato vsakih pet let. Poročilu je popotrebi priložen predlog za prilagoditev te uredbe.

Člen 47


Ta uredba začne veljati 31. maja 2002.


V Bruslju, 29. maja 2000

Za Svet

Predsednik

A. COSTA


213

PRILOGA A

Postopki v primeru insolventnosti iz člena 1 (a)

BELGIË—BELGIQUE

— Het faillissement/La faillite

— Het gerechtelĳk akkoord/Le concordat judiciaire

— De collectieve schuldenregeling/Le règlement collectif de dettes

DEUTSCHLAND

— Das Konkursverfahren

— Das gerichtliche Vergleichsverfahren

— Das Gesamtvollstreckungsverfahren

— Das Insolvenzverfahren

ΕΛΛΑΣ

— Πτώχευση

— Η ειδική εκκαθάριση

— Η προσωρινή διαχείριση εταιρίας. Η διοίκηση και η διαχείριση τωνπιστωτών

— Η υπαγωγή επιχείρησης υπό επίτροπο με σκοπό τη σύναψη συμβιβασμούμε τους πιστωτές

ESPAÑA

— Concurso de acreedores

— Quiebra

— Suspensión de pagos

FRANCE

— Liquidation judiciaire

— Redressement judiciaire avec nomination d’un administrateur

IRELAND

— Compulsory winding up by the court

— Bankruptcy

— The administration in bankruptcy of the estate of persons dyinginsolvent

— Winding-up in bankruptcy of partnerships

— Creditors’ voluntary winding up (with confirmation of a Court)

— Arrangements under the control of the court which involve thevesting of all or part of the property of the debtor in the OfficialAssignee for realisation and distribution

— Company examinership

ITALIA

— Fallimento

— Concordato preventivo

— Liquidazione coatta amministrativa

— Amministrazione straordinaria

— Amministrazione controllata

LUXEMBOURG

— Faillite

— Gestion contrôlée

— Concordat préventif de faillite (par abandon d’actif)

— Régime spécial de liquidation du notariat

NEDERLAND

— Het faillissement

— De surséance van betaling

— De schuldsaneringsregeling natuurlĳke personen

ÖSTERREICH


— Das Ausgleichsverfahren

PORTUGAL

— O processo de falência

— Os processos especiais de recuperação de empresa, ou seja:

— A concordata

— A reconstituição empresarial

— A reestruturação financeira

— A gestão controlada


214

SUOMI—FINLAND

— Konkurssi/konkurs

— Yrityssaneeraus/företagssanering

SVERIGE

— Konkurs

— Företagsrekonstruktion

UNITED KINGDOM

— Winding up by or subject to the supervision of the court

— Creditors’ voluntary winding up (with confirmation by the court)

— Administration

— Voluntary arrangements under insolvency legislation

— Bankruptcy or sequestration


215

PRILOGA B

Postopki v primeru insolventnosti iz člena 2 (c)

BELGIË—BELGIQUE

— Het faillissement/La faillite

DEUTSCHLAND


— Das Gesamtvollstreckungsverfahren

— Das Insolvenzverfahren

ΕΛΛΑΣ

— Πτώχευση

— Η ειδική εκκαθάριση

ESPAÑA

— Concurso de acreedores

— Quiebra

— Suspensión de pagos basada en la insolvencia definitiva

FRANCE

— Liquidation judiciaire

IRELAND

— Compulsory winding up

— Bankruptcy

— The administration in bankruptcy of the estate of persons dyinginsolvent

— Winding-up in bankruptcy of partnerships

— Creditors’ voluntary winding up (with confirmation of a court)

— Arrangements under the control of the court which involve thevesting of all or part of the property of the debtor in the OfficialAssignee for realisation and distribution

ITALIA

— Fallimento

— Liquidazione coatta amministrativa

LUXEMBOURG

— Faillite

— Régime spécial de liquidation du notariat

NEDERLAND

— Het faillissement

— De schuldsaneringsregeling natuurlĳke personen

ÖSTERREICH


PORTUGAL

— O processo de falência

SUOMI—FINLAND

— Konkurssi/konkurs

SVERIGE

— Konkurs

UNITED KINGDOM

— Winding up by or subject to the supervision of the court

— Creditors’ voluntary winding up (with confirmation by the court)

— Bankruptcy or sequestration


216

PRILOGA C

Upravitelji iz člena 2(b)

BELGIË—BELGIQUE

— De curator/Le curateur

— De commissaris inzake opschorting/Le commissaire au sursis

— De schuldbemiddelaar/Le médiateur de dettes

DEUTSCHLAND

— Konkursverwalter

— Vergleichsverwalter

— Sachwalter (nach der Vergleichsordnung)

— Verwalter

— Insolvenzverwalter

— Sachwalter (nach der Insolvenzordnung)

— Treuhänder

— Vorläufiger Insolvenzverwalter

ΕΛΛΑΣ

— Ο σύνδικο

— Ο προσωρινός διαχειριστής. Η διοικούσα επιτροπή των πιστωτών

— Ο ειδικός εκκαθαριστής

— Ο επίτροπος

ESPAÑA

— Depositario-administrador

— Interventor o Interventores

— Síndicos

— Comisario

FRANCE

— Représentant des créanciers

— Mandataire liquidateur

— Administrateur judiciaire

— Commissaire à l’exécution de plan

IRELAND

— Liquidator

— Official Assignee

— Trustee in bankruptcy

— Provisional Liquidator

— Examiner

ITALIA

— Curatore

— Commissario

LUXEMBOURG

— Le curateur

— Le commissaire

— Le liquidateur

— Le conseil de gérance de la section d’assainissement du notariat

NEDERLAND

— De curator in het faillissement

— De bewindvoerder in de surséance van betaling

— De bewindvoerder in de schuldsaneringsregeling natuurlĳke personen

ÖSTERREICH

— Masseverwalter

— Ausgleichsverwalter

— Sachwalter

— Treuhänder

— Besondere Verwalter

— Vorläufiger Verwalter

— Konkursgericht


217

PORTUGAL

— Gestor judicial

— Liquidatário judicial

— Comissão de credores

SUOMI—FINLAND

— Pesänhoitaja/boförvaltare

— Selvittäjä/utredare

SVERIGE

— Förvaltare

— God man

— Rekonstruktör

UNITED KINGDOM

— Liquidator

— Supervisor of a voluntary arrangement

— Administrator

— Official Receiver

— Trustee

— Judicial factor


218

219

Prosti pretok sodnih odločb na področju družinskega prava

4

Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti

in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih

v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000

4a

32003R2201

23.12.2003URADNI LIST EVROPSKE UNIJEL 338/1

UREDBA SVETA (ES) št. 2201/2003z dne 27. novembra 2003

o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi sstarševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti člena 61(c) in člena 67(1) Pogodbe,





(1) Evropska skupnost si je zastavila cilj oblikovati območjesvobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljenprost pretok oseb. V ta namen mora Skupnost med dru-gim sprejeti tudi ukrepe na področju pravosodnega sode-lovanja v civilnih zadevah, potrebne za pravilno delovanjenotranjega trga.

(2) Evropski svet je v Tampereju podprl načelo medsebojnegapriznavanja sodnih odločb kot temelj za oblikovanje res-ničnega pravosodnega prostora in opredelil pravico do sti-kov z otrokom kot prednostno nalogo.

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000 (4) določa pravila opristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb vzakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovor-nostjo za otroke obeh zakoncev, ki so bile izrečene v

zakonskih sporih. Vsebina te uredbe je v bistvu povzeta poKonvenciji z dne 28. maja 1998 o isti zadevi (5).

(4) Dne 3. julija 2000 je Francija predložila pobudo za uredboSveta o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb o pravicido stikov z otroki (6).

(5) Da bi se zagotovila enakost za vse otroke, zajema ta uredbavse odločbe o starševski odgovornosti, vključno z ukrepiza zaščito otrok, neodvisno od kakršne koli povezave spostopki v zakonskih sporih.

(6) Ker se vprašanje uporabe pravil o starševski odgovornostipogosto pojavi v okviru postopkov v zvezi z zakonskimispori, je bolj ustrezno imeti en sam instrument za zadeve,povezane z razvezo in starševsko odgovornostjo.

(7) Področje uporabe te uredbe obsega civilne zadeve, ne gledena vrsto sodišča.

(8) Glede sodnih odločb o razvezi, prenehanju življenjskeskupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze je treba touredbo uporabljati le za prenehanje zakonskih vezi in nesme zadevati vprašanj, kot so razlogi za razvezo, premo-ženjske posledice zakonske zveze ali drugih pomožnihukrepov.

(9) Glede premoženja otroka se ta uredba uporablja le zaukrepe varstva otroka, t. j. glede (i) postavitve in nalogosebe ali organa, zadolženega za otrokovo premoženje,zastopanje ali pomoč otroku, ter (ii) upravljanja, skrbi zaohranitev otrokovega premoženja in razpolaganja z njim.V tem smislu se mora ta uredba na primer uporabljati vprimerih, kadar je med staršema spor glede upravljanjaotrokovega premoženja. Ukrepe, ki se nanašajo naotrokovo premoženje, vendar niso povezani z varstvom

(1) UL C 203 E, 27.8.2002, str. 155.(2) Mnenje z 20. septembra 2002 (še neobjavljeno v Uradnem listu).(3) UL C 61, 14.3.2003, str. 76.(4) UL L 160, 30.6.2000, str. 19.

(5) V času sprejetja Uredbe (ES) št. 1347/2000 se je Svet seznanil s poro-čilom o razlagi konvencije, ki ga je pripravil prof. Alegría Borrás(UL C 221, 16.7.1998, str. 27).

(6) UL C 234, 15.8.2000, str. 7.


223

otroka, še naprej ureja Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju terizvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zade-vah (1).

(10) Ta uredba se ne uporablja za zadeve socialne varnosti, zajavne ukrepe splošne narave na področju izobraževanja inzdravstva, prav tako se ne uporablja za odločbe o pravicido azila ali o priseljevanju. Ne uporablja se za ugotavljanjeočetovstva oz. materinstva, ker se te zadeve razlikujejo odpodelitve starševske odgovornosti, in tudi ne za drugavprašanja, povezana s statusom oseb. Prav tako se neuporablja za ukrepe, izrečene otrokom zaradi storitve kaz-nivih dejanj.

(11) Obveznosti preživljanja so izključene iz področja uporabete uredbe, ker jih ureja že Uredba Sveta št. 44/2001.Sodišča, ki so pristojna v skladu s to uredbo, bodo v glav-nem lahko odločala o obveznostih preživljanja na podlagičlena 5(2) Uredbe Sveta št. 44/2001.

(12) Temelji pristojnosti v zadevah starševske odgovornosti,določeni v tej uredbi, so oblikovani tako, da kar najboljupoštevajo interese otroka, zlasti kriterij povezanosti. Topomeni, da je v prvi vrsti pristojna država članica, v kateriima otrok običajno prebivališče, z izjemo nekaterih prime-rov spremembe otrokovega prebivališča ali v skladu ssporazumom med nosilcema starševske odgovornosti.

(13) Ta uredba omogoča, da v interesu otroka izjemoma in poddoločenimi pogoji, pristojno sodišče lahko prenese zadevona sodišče druge države članice, če je to sodišče boljprimerno za odločanje o zadevi. Drugo sodišče v takšnemprimeru ne sme imeti možnosti prenesti zadeve na katerokoli tretje sodišče.

(14) Ta uredba mora učinkovati brez poseganja v uporabomednarodnega javnega prava glede diplomatske imunitete.Kadar izvrševanje pristojnosti na podlagi te uredbe nimogoče zaradi obstoja diplomatske imunitete v skladu zmednarodnim pravom, je treba pristojnost izvrševati vskladu z nacionalno zakonodajo države članice, v katerizadevna oseba nima takšne imunitete.

(15) Za vročitev listin v postopkih, začetih v skladu s to uredbo,se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne

29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj vcivilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (2).

(16) Ta uredba ne sme preprečevati sodiščem držav članic, da vnujnih primerih sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zava-rovanja glede oseb ali premoženja, ki se nahajajo v tejdržavi.

(17) V primerih neupravičene premestitve ali zadržanja otrokaje treba nemudoma doseči otrokovo vrnitev in v ta namense Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 uporablja šenaprej, kot je bila dopolnjena z določbami te uredbe, zlastis členom 11. Sodišča države članice, v katero ali v kateri jebil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, bi moralabiti upravičena do nasprotovanja otrokovi vrnitvi v poseb-nih, ustrezno utemeljenih primerih. Vendar pa takoodločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča državečlanice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovoneupravičeno premestitvijo ali zadržanjem. Če je posledicaodločbe vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potrebno zapriznanje in izvršitev navedene sodne odločbe v državi čla-nici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadr-žan, noben poseben postopek.

(18) Kadar sodišče odloči, da se otrok ne bo vrnil na podlagičlena 13 Haaške konvencije iz leta 1980, obvesti pristojnosodišče ali osrednji organ v državi članici, kjer je imel otrokobičajno prebivališče pred neupravičeno premestitvijo alizadržanjem. Razen če ni bila sodišču v tej državi članici tazadeva že dodeljena, to sodišče ali osrednji organ obvestistranke. Ta obveznost tudi ne preprečuje osrednjemuorganu, da obvesti ustrezne javne organe v skladu z nacio-nalno zakonodajo.

(19) Zaslišanje otroka ima pomembno vlogo pri uporabi teuredbe, čeprav ta instrument ni namenjen spreminjanjuveljavnih postopkov nacionalne zakonodaje.

(20) Zaslišanje otroka v drugi državi članici lahko poteka vskladu z ureditvijo, ki jo določa Uredba Sveta (ES)št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju medsodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih aligospodarskih zadevah (3).

(21) Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, izrečenih vdržavi članici, mora temeljiti na načelu medsebojnegazaupanja, razloge za nepriznanje pa je treba omejiti na karnajmanjši obseg.


(2) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.(3) UL L 174, 27.6.2001, str. 1.


224

(22) Javne listine in dogovore med strankami, ki so izvršljivi veni državi članici, je treba za namene uporabe pravil o pri-znavanju in izvrševanju obravnavati kot enakovredne„sodnim odločbam“.

(23) Evropski svet v Tampereju je v svojih sklepih (točka 34)upošteval, da je treba sodne odločbe z družinskopravnegapodročja „avtomatično priznavati v vsej Uniji, brez kakrš-nih koli vmesnih postopkov ali razlogov za zavrnitev izvr-šitve“. Zato se morajo sodne odločbe o pravici do stikov zotrokom in sodne odločbe o vrnitvi, za katere je bilo vdržavi članici izvora izdano potrdilo v skladu z določbamite uredbe, priznati in izvršiti v vseh drugih državah člani-cah, ne da bi bil za to potreben kakršenkoli nadaljnjipostopek. Ureditev za priznavanje takšnih sodnih odločbše naprej ureja nacionalna zakonodaja.

(24) Zoper potrdilo, izdano za lažjo izvršitev sodne odločbe, nipravnega sredstva. Popraviti ga je mogoče le, kadar jenastala vsebinska napaka, t.j. kadar ne odraža pravilnosodne odločbe.

(25) Osrednji organi morajo sodelovati v splošnih kakor tudi vposebnih primerih, vključno z namenom, da bi doseglisporazumno razrešitev družinskih sporov v zadevahstarševske odgovornosti. V ta namen sodelujejo v Evrop-ski pravosodni mreži v civilnih in gospodarskih zadevah,oblikovani z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mrežev civilnih in gospodarskih zadevah (1).

(26) Komisija mora ažurirati in omogočiti javen dostop doseznamov sodišč in pravnih sredstev, ki jih sporočijodržave članice.

(27) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti vskladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podelje-nih izvedbenih pooblastil (2).

(28) S to uredbo se nadomesti Uredba (ES) št. 1347/2000, ki seposledično razveljavi.

(29) Da bi se zagotovilo pravilno delovanje te uredbe, Komisijaponovno pregleda njeno uporabo in predlaga spremembe,ki se zdijo potrebne.

(30) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Pro-tokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je prilo-žen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, podali obvestilo, da želita sodelovatipri sprejetju in uporabi te uredbe.

(31) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališčuDanske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbio ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri spreje-manju te uredbe, zato je ta uredba ne obvezuje in se zanjone uporablja.

(32) Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljevte uredbe in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti,lahko Skupnost te ukrepe sprejme v skladu z načelom sub-sidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sora-zmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega,kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33) Ta uredba priznava temeljne pravice in upošteva načelaListine o temeljnih pravicah Evropske unije. Njen namen jepredvsem zagotoviti spoštovanje temeljnih otrokovih pra-vic, kakor so določene v členu 24 Listine o temeljnih pra-vicah Evropske unije –


POGLAVJE 1

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnihzadevah, ki se nanašajo na:

(a) razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitevzakonske zveze;

(b) podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševskeodgovornosti.

(1) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


225

2. Zadeve iz odstavka 1(b) lahko zlasti zadevajo:

(a) pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov zotrokom;

(b) skrbništvo, rejništvo in podobne institute;

(c) določitev in naloge katere koli osebe ali telesa, ki so dolžniskrbeti za otrokovo osebnost ali premoženje, za zastopanje alipomoč otroku;

(d) namestitev otroka v rejniško družino ali v oskrbo zavoda;

(e) ukrepe za zaščito otroka v zvezi z upravljanjem, ohranjanjemnjegovega premoženja ali razpolaganjem z njim.


(a) ugotavljanje ali izpodbijanje razmerja roditelj-otrok;

(b) odločbe o posvojitvi, ukrepih pred posvojitvijo ali razvelja-vitvi ali preklicu posvojitve;

(c) priimek in ime otroka;

(d) pravila o polnoletnosti;

(e) preživninske obveznosti;

(f) truste ali dedovanje;

(g) ukrepe, ki so posledica kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

1. „sodišče“ pomeni vse organe v državi članici, ki so v skladu sčlenom 1 pristojni za odločanje o zadevah s področjauporabe te uredbe;

2. „sodnik“ pomeni sodnika ali uradno osebo, ki ima enakapooblastila kot sodnik v zadevah s področja uporabe teuredbe;

3. „država članica“ pomeni vse države članice z izjemo Danske;

4. „sodna odločba“ pomeni odločbo o razvezi, prenehanju živ-ljenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, kakor tudi

sodno odločbo, ki se nanaša na starševsko odgovornost, in joje izdalo sodišče države članice, ne glede na to, kakšno je imesodne odločbe, vključno s sklepom, odredbo ali odločbo;

5. „država članica izvora“ pomeni državo članico, kjer je bilaizdana sodna odločba, ki jo je treba izvršiti;

6. „država članica izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri sezahteva izvršitev sodne odločbe;

7. „starševska odgovornost“ pomeni vse pravice in dolžnosti vzvezi z osebnostjo ali s premoženjem otroka, ki so fizični alipravni osebi podeljene s sodno odločbo, po samem zakonuali s pravno veljavnim dogovorom. Izraz zajema pravice dovarstva in vzgoje otroka in pravice do stikov z otrokom;

8. „nosilec starševske odgovornosti“ pomeni osebo, ki imastarševsko odgovornost do otroka;

9. „pravice do varstva in vzgoje“ vključujejo pravice in dolž-nosti, ki se nanašajo na skrb za otrokovo osebnost in zlastipravico določitve kraja otrokovega prebivališča;

10. „pravice do stikov z otrokom“ vključujejo zlasti pravico, dase otroka v omejenem časovnem obdobju lahko odpelje vkraj, ki ni isti, kakor njegovo običajno prebivališče;

11. „neupravičena premestitev ali zadržanje“ pomeni premesti-tev ali zadržanje otroka, kadar:

(a) je to kršitev pravic do varstva in vzgoje, pridobljenih ssodno odločbo ali po samem zakonu ali z dogovorom, kiima pravno veljavo v skladu z zakonodajo države članice,v kateri je imel otrok običajno prebivališče neposrednopred premestitvijo ali zadržanjem;

in

(b) pod pogojem, da so se pravice do varstva in vzgoje otrokav času premestitve ali zadržanja dejansko izvajale, skupajali posamezno, ali bi se bile izvajale, če do premestitve alizadržanja ne bi prišlo. Za varstvo in vzgojo otroka sešteje, da se izvršuje skupno, kadar v skladu s sodnoodločbo ali po samem zakonu eden od nosilcevstarševske odgovornosti ne more odločati o krajuotrokovega prebivališča brez soglasja drugega nosilcastarševske odgovornosti.


226

POGLAVJE II

PRISTOJNOST

ODDELEK 1

Razveza zakonske zveze, ločitev ali razveljavitev zakonskezveze

Člen 3

Splošna pristojnost

1. V zadevah glede razveze, prenehanja življenjske skupnosti alirazveljavitve zakonske zveze so pristojna sodišča države članice:

(a) na ozemlju katere:

— zakonca običajno prebivata ali

— sta zakonca nazadnje običajno prebivala, če eden od njijuše vedno tam prebiva, ali

— nasprotna stranka običajno prebiva ali

— v primeru skupne vloge, običajno prebiva eden odzakoncev ali

— vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj letodni neposredno pred vložitvijo vloge, ali

— vlagatelj običajno prebiva, če je bival tam najmanj šestmesecev neposredno pred vložitvijo vloge in je bodisidržavljan te države članice ali pa ima, v primeru Združe-nega kraljestva in Irske, tam svoj „domicile“;

(b) katere državljana sta oba zakonca ali, v primeru Združenegakraljestva in Irske, kjer imata oba zakonca svoj „domicile“.

2. Za namen te uredbe ima „domicile“ enak pomen kot v pravnihsistemih Združenega kraljestva in Irske.

Člen 4

Nasprotni zahtevek

Sodišče, pristojno za odločanje na podlagi člena 3, je pristojnotudi za odločanje o nasprotnem zahtevku, če ta sodi na področjeuporabe te uredbe.

Člen 5

Pretvorba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo

Brez poseganja v člen 3 sodišče države članice, ki je izdalo sodnoodločbo o prenehanju življenjske skupnosti, lahko odloči tudi ospremembi te sodne odločbe v odločbo o razvezi, če tako določazakonodaja te države članice.

Člen 6

Izključni značaj pristojnosti po členih 3, 4 in 5

Proti zakoncu, ki:

(a) običajno prebiva na ozemlju države članice ali

(b) je državljan države članice ali ima – v primeru Združenegakraljestva in Irske – na ozemlju ene od teh dveh držav članic„domicile“,

se lahko začne postopek v drugi državi članici samo v skladu sčleni 3, 4 in 5.

Člen 7

Subsidiarna pristojnost

1. Kadar po členih 3, 4 in 5 ni pristojno nobeno sodišče državečlanice, se pristojnost v vsaki državi članici določi v skladu z zako-nodajo te države.

2. Proti nasprotni stranki, ki nima običajnega prebivališča in nidržavljan države članice niti – v primeru Združenega kraljestva inIrske – na ozemlju ene od teh dveh držav članic nima „domicile“,se lahko vsak državljan države članice z običajnim prebivališčemna ozemlju druge države članice sklicuje na predpise opristojnosti, ki se uporabljajo v tej drugi državi, tako kot njenidržavljani.

ODDELEK 2

Starševska odgovornost

Člen 8


1. Sodišča države članice so pristojna v zadevah starševske odgo-vornosti v zvezi z otrokom, ki običajno prebiva v tisti državi čla-nici v trenutku, ko je sodišče začelo postopek.


227

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 9, 10 in 12.

Člen 9

Nadaljevanje pristojnosti po kraju otrokovega prejšnjegaobičajnega prebivališča

1. Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugoin tam pridobi novo običajno prebivališče, obdržijo z odstopa-njem od člena 8 sodišča države članice prejšnjega otrokovega obi-čajnega prebivališča pristojnost še tri mesece po preselitvi, dalahko spremenijo sodno odločbo o pravicah do stikov z otrokom,ki je bila izdana v navedeni državi članici preden se je otrokpreselil, kadar ima nosilec pravic do stikov z otrokom na podlagisodne odločbe o pravicah do stikov svoje običajno prebivališče vdržavi članici otrokovega prejšnjega običajnega prebivališča.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če nosilec pravic do stikov z otro-kom iz odstavka 1 sprejme pristojnost sodišč države članicenovega otrokovega običajnega prebivališča s tem, da se udeležujepostopkov pred temi sodišči, ne da bi izpodbijal njihovo pristoj-nost.

Člen 10

Pristojnost v primerih ugrabitve otroka

Pri neupravičeni premestitvi ali zadržanju otroka sodišča državečlanice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno predneupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, obdržijo svojo pristoj-nost, dokler otrok ne pridobi običajnega prebivališča v drugidržavi članici in:

(a) vse osebe, institucije ali drugi organi, ki imajo pravico do var-stva in vzgoje otroka, privolijo v premestitev ali zadržanje;

ali

(b) otrok prebiva v drugi državi članici najmanj eno leto po tem,ko so bile ali bi morale biti osebe, institucije ali drugi organi,ki imajo pravico do varstva in vzgoje otroka, seznanjeni skrajem otrokovega bivanja in se je otrok vživel v novo okoljeter je bil izpolnjen najmanj eden od naslednjih pogojev:

(i) v enem letu, ko je ali bi lahko bil nosilec pravic do var-stva in vzgoje otroka seznanjen s krajem bivanja otroka,ni bila vložena nobena zahteva za vrnitev pri pristojnihorganih države članice, kamor je bil otrok premeščen alikjer je zadržan;

(ii) zahteva za vrnitev, ki jo je vložil nosilec pravic do varstvain vzgoje otroka, je bila umaknjena in v roku iz odstavka(i) ni bila vložena nobena nova zahteva;

(iii) primer pred sodiščem v državi članici, kjer je otrok obi-čajno prebival neposredno pred neupravičenopremestitvijo ali zadržanjem, je bil zaključen na podlagičlena 11(7);

(iv) sodno odločbo o varstvu in vzgoji otroka, ki ne nalagavrnitve otroka, so izdala sodišča države članice, kjer jeotrok običajno prebival neposredno pred neupravičenopremestitvijo ali zadržanjem.

Člen 11

Vrnitev otroka

1. Kadar oseba, institucija ali drug organ, ki ima pravico do var-stva in vzgoje otroka, zahteva od pristojnih organov v državi čla-nici, da izdajo sodno odločbo na podlagi Haaške konvencije z dne25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitveotrok (v nadaljnjem besedilu „Haaška konvencija iz leta 1980“), dabi dosegla vrnitev otroka, ki je bil neupravičeno premeščen alizadržan v drugi državi članici, ki ni država članica, kjer je obi-čajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo alizadržanjem, se uporabljata odstavka 2 do 8.

2. Pri uporabi členov 12 in 13 Haaške konvencije iz leta 1980 sezagotovi otroku možnost biti med postopkom zaslišan, razen četo ni primerno zaradi otrokove starosti ali zrelosti.

3. Sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek za vrnitev otrokaiz odstavka 1, ukrepa v postopku na podlagi zahtevka kar se dahitro in uporabi najhitrejši postopek, ki ga predvideva nacionalnopravo.

Brez poseganja v prvi pododstavek izda sodišče sodno odločbo vroku šestih tednov po vložitvi zahtevka, razen takrat, kadarizjemne okoliščine to onemogočajo.

4. Sodišče ne more zavrniti vrnitve otroka na podlagi člena 13bHaaške konvencije iz leta 1980, če se ugotovi, da so sprejeti vsipotrebni ukrepi za zagotovitev zaščite otroka po njegovi vrnitvi.

5. Sodišče ne more zavrniti vrnitve otroka ne da bi bila osebi, kizahteva vrnitev otroka, dana možnost biti zaslišana.

6. Če je sodišče v skladu s členom 13 Haaške konvencije iz leta1980 izdalo sodno odločbo, da se otrok ne vrne, mora v skladu znacionalno zakonodajo takoj neposredno ali preko svojegaosrednjega organa poslati kopijoodločbe, da se otrok ne vrne, in


228

kopije ustreznih dokumentov, zlasti prepisa zaslišanja predsodiščem, pristojnemu sodišču ali osrednjemu organu v državičlanici, kjer je otrok običajno prebival neposredno predneupravičeno premestitvijo ali zadržanjem. Sodišče mora prejetivse omenjene dokumente v enem mesecu od dne izdaje odločbeo tem, da se otrok ne vrne.

7. Razen v primeru, da je ena od strank začela postopek predsodišči v državi članici, kjer je otrok običajno prebival neposrednopred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, mora sodišče aliosrednji organ, ki prejme dokumente iz odstavka 6, o tem obve-stiti stranke in jih povabiti, naj v skladu z nacionalno zakonodajopredložijo sodišču v roku treh mesecev od dne obvestila svojepredloge, da bi lahko sodišče preučilo vprašanje dodelitve varstvain vzgoje otroka.

Brez poseganja v pravila o pristojnosti iz te uredbe sodišče zaključiprimer, če v roku ne prejme nobenih predlogov.

8. Ne glede na sodno odločbo, da se otrok ne vrne, na podlagičlena 13 Haaške konvencije iz leta 1980, je kakršna koli kasnejšasodna odločba, ki zahteva vrnitev otroka in jo izda na podlagi teuredbe pristojno sodišče, izvršljiva v skladu z Oddelkom 4Poglavja III spodaj, da bi se zagotovila vrnitev otroka.

Člen 12


1. Sodišča države članice, ki so pristojna na podlagi člena 3 zazahtevek za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti alirazveljavitev zakonske zveze, so pristojna v vseh zadevah, ki senanašajo na starševsko odgovornost, povezano z navedenimzahtevkom, če:

(a) ima vsaj en zakonec starševsko odgovornost do otroka;

in

(b) so zakonca in nosilci starševske odgovornosti pristojnostsodišč sprejeli izrecno ali na drugačen nedvoumen način v tre-nutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, in je to votrokovo korist.

2. Pristojnost, dodeljena v odstavku 1, preneha takoj, ko:

(a) je sodna odločba, s katero se ugodi zahtevku ali zavrnezahtevek za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti alirazveljavitev zakonske zveze, postala pravnomočna;

(b) v primeru, da postopki v zvezi s starševsko odgovornostjo nadan, naveden pod (a) še tečejo, sodna odločba v teh postop-kih postane pravnomočna;

(c) se postopki iz (a) in (b) končajo zaradi nekega drugega raz-loga.

3. Sodišča držav članic so pristojna tudi v zvezi s starševskoodgovornostjo v drugih postopkih, poleg navedenih v odstavku1, kadar:

(a) ima otrok bistveno povezavo s to državo članico, zlasti zaradidejstva, da eden od nosilcev starševske odgovornosti običajnoprebiva v navedeni državi članici ali je otrok državljannavedene države članice;

in

(b) so vse stranke v postopku pristojnost sodišč sprejele izrecnoali na drugačen nedvoumen način v trenutku, ko se je predsodiščem začel postopek, in je to v otrokovo korist.

4. Kadar ima otrok običajno prebivališče na ozemlju tretje države,ki ni pogodbenica Haaške konvencije z dne 19. oktobra 1996 opristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelo-vanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščitootrok, se šteje, da je pristojnost po tem členu v korist otroku,zlasti če se ugotovi, da v zadevni tretji državi postopek ni mogoč.

Člen 13

Pristojnost na podlagi navzočnosti otroka

1. Kadar ni mogoče ugotoviti otrokovega običajnega prebivališčain se pristojnosti ne da določiti na podlagi člena 12, so pristojnasodišča države članice, kjer se otrok nahaja.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi za otroke begunce ali otroke, kiso razseljeni na mednarodni ravni zaradi nemirov v njihovi državi.

Člen 14


Kadar v skladu s členi od 8 do 13 niso pristojna sodišča nobenedržave članice, se pristojnost v vsaki državi članici določi v skladuz zakonodajo te države.


229

Člen 15

Prenos pristojnosti na sodišče, ki je bolj primerno zaodločanje o zadevi

1. Izjemoma lahko sodišča države članice, ki so po vsebini pri-stojna za zadevo, če menijo, da bi bilo sodišče druge države čla-nice, s katero je otrok posebej povezan, primernejše za obravnavozadeve ali njenega dela in če je to v korist otroka:

(a) prekinejo obravnavo zadeve ali njenega dela ter pozovejostranke, naj začnejo postopek pri sodišču te druge države čla-nice v skladu z odstavkom 4; ali

(b) zaprosijo sodišče druge države članice, naj prevzame pristoj-nost v skladu z odstavkom 5.

2. Odstavek 1 se uporabi:

(a) na pobudo stranke ali

(b) po uradni dolžnosti ali

(c) na podlagi zahteve sodišča druge države članice, s katero jeotrok v skladu z odstavkom 3 posebej povezan.

S prenosom po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve sodiščadruge države članice se mora strinjati vsaj ena od strank.

3. Za otroka se šteje, da je posebej povezan z državo članico vsmislu odstavka 1, če je:

(a) otrok v njej pridobil običajno prebivališče, po tem ko se jezačel postopek pred sodiščem iz odstavka 1, ali

(b) v njej prejšnje običajno prebivališče otroka ali

(c) otrok njen državljan ali

(d) v njej običajno prebivališče nosilca starševske odgovornosti ali

(e) v njej otrokovo premoženje in se zadeva tiče ukrepov zazaščito otroka, ki se nanašajo na upravljanje, ohranjanje inrazpolaganje s tem premoženjem.

4. Sodišče države članice, ki je po vsebini pristojno, določi rok, vkaterem je treba pred sodišči druge države članice začeti postopekv skladu z odstavkom 1.

Če sodišča v tem roku ne začnejo postopka, nadaljuje z izvrševa-njem pristojnosti v skladu s členom od 8 do 14 sodišče, ki jezačelo postopek.

5. Sodišča te druge države članice lahko, kadar je to zaradi poseb-nih okoliščin v korist otroka, sprejmejo pristojnost v šestih tednihod začetka postopka pred njimi v skladu z odstavkom 1(a) ali1(b). V tem primeru sodišče, pred katerim se je potopek najprejzačel, odkloni pristojnost. V nasprotnem primeru sodišče, predkaterim se je potopek najprej začel, nadaljuje z izvrševanjempristojnosti v skladu s členi od 8 do 14.

6. Sodišča za namene tega člena sodelujejo neposredno ali prekoosrednjih organov, določenih v skladu s členom 53.

ODDELEK 3

Skupne določbe

Člen 16

Začetek postopka

1. Šteje se, da je sodišče začelo postopek:

(a) v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovrednopisanje vloženo na sodišču, pod pogojem, da vlagatelj kasnejeni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijopisanja nasprotni stranki;

ali

(b) če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v tre-nutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, podpogojem, da vlagatelj kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moralopraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče.

Člen 17

Preizkus pristojnosti

Če je sodišču predložena zadeva, za katero po tej uredbi nipristojno in za katerega je po tej uredbi pristojno sodišče drugedržave članice, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.


230

Člen 18

Preizkus dopustnosti

1. Če se nasprotna stranka, ki nima običajnega prebivališča vdržavi, v kateri proti njej poteka postopek, ne spusti v postopek,pristojno sodišče prekine postopek, dokler se ne ugotovi, da jebilo nasprotni stranki omogočeno prejeti pisanje o začetkupostopka ali enakovredno pisanje pravočasno, da je lahko pripra-vila obrambo, ali da so bili storjeni vsi potrebni koraki v tej smeri.

2. Če je treba v skladu s to uredbo poslati iz ene države članice vdrugo državo članico pisanje o začetku postopka ali drugo ena-kovredno pisanje, se namesto določb iz odstavka 1 tega členauporabi člen 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000.

3. V primeru, da se določbe Uredbe (ES) št. 1348/2000 neuporabljajo, se uporabi člen 15 Haaške konvencije o vročanju vtujini sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskihzadevah z dne 15. novembra 1965, če je treba vročiti pisanje ozačetku postopka ali enakovredno pisanje v skladu s to konven-cijo.

Člen 19


1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki v zvezi zrazvezo, prenehanjem življenjske skupnosti ali razveljavitvijozakonske zveze med istima strankama, sodišče, ki je drugo začelopostopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse doklerse ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istimzahtevkom v zvezi s starševsko odgovornostjo do istega otroka,sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinesvoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki jeprvo začelo postopek.

3. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek,se sodišče, ki je drugo začelo postopek, izreče za nepristojno vkorist prvega sodišča.

V tem primeru lahko stranka, ki je začela postopek pred sodiščem,ki je drugo začelo postopek, začne ta postopek pred sodiščem, kije prvo začelo postopek.

Člen 20


1. Določbe te uredbe v nujnih primerih sodiščem države članicene preprečujejo sprejetja začasnih ukrepov ali ukrepov zavarova-nja glede v tej državi nahajajočih se oseb ali premoženja,

ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko je potej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojno sodišče drugedržave članice.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se prenehajo uporabljati, ko sodišče vdržavi članici, ki je po vsebini pristojno na podlagi te uredbe,sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE IN IZVRŠITEV

ODDELEK 1

Priznanje

Člen 21

Priznanje sodne odločbe

1. Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državahčlanicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakr-šenkoli poseben postopek.

2. Brez poseganja v odstavek 3 za vpis spremembe osebnega sta-nja v uradne evidence države članice na podlagi sodne odločbe orazvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvizakonske zveze, izdane v drugi državi članici, proti kateri popravu te države ni možno vložiti nadaljnjega pravnega sredstva,predvsem ni potrebno začeti kakršnega koli posebnega postopka.

3. Brez poseganja v oddelek 4 tega poglavja lahko vsaka zainte-resirana stranka v skladu s postopkom iz oddelka 2 tega poglavjazahteva izdajo odločbe o priznanju oz. nepriznanju sodneodločbe.

Krajevna pristojnost sodišča s seznama, o katerem vsaka državačlanica uradno obvesti Komisijo v skladu s členom 68, se določipo notranjem pravu države članice, v kateri se začne postopek zapriznanje oz. nepriznanje.

4. Kadar je priznanje sodne odločbe pred sodiščem posameznedržave članice postavljeno kot predhodno vprašanje, lahko o temvprašanju odloči to sodišče.


231

Člen 22

Razlogi za nepriznanje sodnih odločb o razvezi,prenehanju življenjske skupnosti in razveljavitvi zakonske

zveze

Sodna odločba, ki se nanaša na razvezo, prenehanje življenjskeskupnosti ali razveljavitev zakonske zveze, se ne prizna:

(a) če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnimredom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

(b) če nasprotni stranki, ki se ni spustila v postopek, ni bilovročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanjepravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo,razen če je ugotovljeno, da se nasprotna stranka s sodnoodločbo nedvoumno strinja;

(c) če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v postopku medistima strankama v državi članici, v kateri se zahteva prizna-nje; ali

(d) če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugidržavi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka medistima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločbaizpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri sezahteva priznanje.

Člen 23

Razlogi za nepriznanje sodnih odločb o starševskiodgovornosti

Sodna odločba v zvezi s starševsko odgovornostjo se ne prizna:

(a) če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnimredom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, z upo-števanjem otrokovih koristi;

(b) če je bila izdana, razen v nujnih primerih, ne da bi bila otrokudana možnost zaslišanja in so bila kršena temeljna načelapostopka države članice, v kateri se zahteva priznanje;

(c) če zadevni osebi, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročenopisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravo-časno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razenče je ugotovljeno, da se ta oseba s sodno odločbo nedvoumnostrinja;

(d) na zahtevo osebe, ki zatrjuje, da sodna odločba posega v njenostarševsko odgovornost, če je bila izdana, ne da bi bila tejosebi dana možnost zaslišanja;

(e) če je nezdružljiva s poznejšo sodno odločbo o starševskiodgovornosti, izdano v državi članici, v kateri se zahteva pri-znanje;

(f) če je nezdružljiva s poznejšo sodno odločbo o starševskiodgovornosti, izdani v drugi državi članici ali državi nečlanici,kjer ima otrok običajno prebivališče, pod pogojem, dapoznejša sodna odločba izpolnjuje pogoje, potrebne za njenopriznanje v državi članici, kjer se zahteva priznanje;

ali

(g) če ni bil upoštevan postopek, ki ga določa člen 56.

Člen 24

Prepoved preverjanja pristojnosti sodišča izvora

Pristojnosti sodišča države članice izvora se ne sme preverjati.Preizkusa javnega reda iz členov 22(a) in 23(a) ni dovoljenouporabiti glede pravil o pristojnosti, določenih v členih od 3do 14.

Člen 25

Razlike v zakonodajah

Priznanje sodne odločbe se ne sme zavrniti zato, ker zakonodajadržave članice, v kateri se tako priznanje zahteva, na podlagiugotovljenega dejanskega stanja ne dovoljuje razveze, prenehanjaživljenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze.

Člen 26

Izključitev preverjanja vsebine sodne odločbe

Pod nobenimi pogoji tuje sodne odločbe ni dovoljeno preverjatiglede vsebine.

Člen 27

Prekinitev postopka

1. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodneodločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, čeje zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo.


232

2. Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodneodločbe, izdane na Irskem ali v Združenem kraljestvu, lahko pre-kine postopek, če je izvršitev v državi članici izvora začasno zadr-žana zaradi odločanja o pravnem sredstvu.

ODDELEK 2

Zahteva za razglasitev izvršljivosti

Člen 28

Izvršljive sodne odločbe

1. Sodna odločba o izvrševanju starševske odgovornosti gledeotroka, izdana v državi članici in ki je izvršljiva v tej državi članiciter je bila vročena, se izvrši v drugi državi članici, ko je na zahtevokatere koli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tejdržavi.

2. Vendar se v Združenem kraljestvu taka sodna odločba izvrši vAngliji in Walesu, na Škotskem ali na Severnem Irskem po tem,ko je bila na zahtevo ene od zainteresiranih strank registrirana zaizvršitev v zadevnem delu Združenega kraljestva.

Člen 29

Krajevno pristojna sodišča

1. Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču izseznama, o katerem vsaka država članica uradno obvesti Komi-sijo v skladu s členom 68.

2. Krajevna pristojnost se določi po kraju običajnega prebivališčaosebe, proti kateri se zahteva izvršitev ali po običajnem prebiva-lišču katerega koli otroka, na katerega se zahteva nanaša.

Kadar v državi članici, kjer se zahteva izvršitev, ni mogoče najtinobenega od krajev, navedenih v pododstavku 1, se krajevna pri-stojnost določi po kraju izvršitve.

Člen 30

Postopek

1. Za postopek vložitve zahteve se uporablja pravo države čla-nice, v kateri se zahteva izvršitev.

2. Vlagatelj zahteve mora na območju pristojnosti sodišča, prikaterem je bila vložena zahteva, izbrati naslov za vročitve. Če papravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev, ne predpisujetovrstnega naslova, imenuje vlagatelj zahteve pooblaščenca zavročitve.

3. Zahtevi se priložijo listine iz členov 37 in 39.

Člen 31

Odločba sodišča

1. Sodišče, pri katerem se vloži zahteva, odloči takoj. Oseba, protikateri se zahteva izvršitev, v tej fazi postopka nima možnostipodajati kakršnih koli izjav glede zahteve.

2. Zahteva se lahko zavrne samo zaradi enega od razlogov iz čle-nov 22, 23 in 24.

3. Pod nobenimi pogoji tuje sodne odločbe ni dovoljenopreverjati glede vsebine.

Člen 32

Obvestilo o odločbi

Pristojni uradnik sodišča v skladu s postopkom, predpisanim popravu države članice, v kateri se zahteva izvršitev, o izdani odločbinemudoma obvesti vlagatelja zahteve.

Člen 33

Pravno sredstvo proti odločbi

1. Obe stranki lahko zoper odločbo v zvezi z razglasitvijoizvršljivosti vložita pravno sredstvo.

2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču iz seznama, o kateremvsaka država članica uradno obvesti Komisijo v skladu s čle-nom 68.


4. Če vloži pravno sredstvo vlagatelj zahteve za razglasitevizvršljivosti, se stranko, proti kateri se zahteva izvršitev, pozove,naj se spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sred-stvu. Če se zadevna oseba ne spusti v postopek, se uporabljajodoločbe člena 18.

5. Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti je treba vložiti venem mesecu po njeni vročitvi. Če stranka, proti kateri se zahtevaizvršitev, nima običajnega prebivališča v državi članici, v kateri jebila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok zapravno sredstvo dva meseca in začne teči od dne vročitve njejosebno ali na njenem običajnem prebivališču. Tega roka ni dovol-jeno podaljšati na račun oddaljenosti.


233

Člen 34

Sodišča, pristojna za pravno sredstvo, in izpodbijanjeodločitev o pravnem sredstvu

Odločitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbijasamo v postopku iz seznama, o katerem vsaka država članicauradno obvesti Komisijo v skladu s členom 68.

Člen 35

Prekinitev postopka

1. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s čle-noma 33 ali 34, lahko na zahtevo stranke, proti kateri se zahtevaizvršitev, prekine postopek, če je bilo vloženo redno pravnosredstvo v državi članici izvora ali če se rok za to pravno sredstvoše ni iztekel; v slednjem primeru sodišče lahko določi rok zavložitev tega pravnega sredstva.

2. Če je bila sodna odločba izdana na Irskem ali v Združenemkraljestvu, se vsako pravno sredstvo, ki je na razpolago v državičlanici izvora, za namene odstavka 1 šteje za redno pravnosredstvo.

Člen 36

Delna izvršitev

1. Če je tuja sodna odločba odločila o več zahtevkih, paizvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodiščerazglasi izvršljivost glede enega ali več izmed teh zahtevkov.

2. Vlagatelj zahteve lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivostiomeji na del izreka sodne odločbe.

ODDELEK 3

Skupne določbe za oddelka 1 in 2

Člen 37

Listine

1. Stranka, ki zahteva ali izpodbija priznanje sodne odločbe alivloži zahtevo za razglasitev izvršljivosti, mora predložiti:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potr-ditev njegove verodostojnosti;

in

(b) potrdilo iz člena 39.

2. Stranka, ki zahteva priznanje sodne odločbe ali vloži zahtevoza razglasitev izvršljivosti, mora v primeru zamudne sodneodločbe predložiti tudi:

(a) izvirnik ali overjen prepis listine, ki potrjuje, da je bilonasprotni stranki vročeno pisanje o začetku postopka ali ena-kovredno pisanje;

ali

(b) katerokoli listino, ki dokazuje, da se nasprotna stranka s sodnoodločbo nedvoumno strinja.

Člen 38

Pomanjkljivosti v listinah

1. Če listine, navedene v členu 37(1)(b) ali (2) niso predložene,lahko sodišče določi rok za njihovo predložitev, sprejme enako-vredne listine ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki,stranko oprosti predložitve.

2. Če to zahteva sodišče, je treba listine predložiti v prevodu.Prevod mora overiti v eni izmed držav članic za to pooblaščenaoseba.

Člen 39

Potrdila o sodnih odločbah v zakonskih sporih in o sodnihodločbah v zvezi s starševsko odgovornostjo

Pristojno sodišče ali organ države članice, v kateri je bila izdanasodna odločba, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strankpotrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge I (sodne odločbe vzakonskih sporih) ali iz Priloge II (sodne odločbe v zvezi sstarševsko odgovornostjo).

ODDELEK 4

Izvršljivost nekaterih sodnih odločb o pravici do stikov innekaterih sodnih odločb o vrnitvi otroka

Člen 40

Področje uporabe

1. Ta oddelek se uporablja za:

(a) pravico do stikov z otrokom;

in

(b) vrnitev otroka, ki je določena v sodni odločbi, izrečeni v skladus členom 11(8).


234

2. Določbe tega oddelka ne preprečujejo nosilcu starševske odgo-vornosti, da zahteva priznanje in izvršitev sodne odločbe v skladuz določbami oddelkov 1 in 2 tega poglavja.

Člen 41

Pravica do stikov z otrokom

1. Pravica do stikov z otrokom iz člena 40(1)(a), priznana v izvr-šljivi sodni odločbi izrečeni v državi članici, se prizna in je izvr-šljiva v drugi državi članici, ne da bi bila potrebna razglasitevizvršljivosti in brez možnosti nasprotovanja njenemu priznanju,če je bilo o sodni odločbi v državi članici izvora izdano potrdilo vskladu z odstavkom 2.

Celo kadar nacionalno pravo za odločbo o pravici do stikov nepredvideva izvršljivosti po samem zakonu, lahko sodišče izvoraodloči, da je sodna odločba izvršljiva ne glede na možnost prav-nega sredstva.

2. Sodnik izvora izda potrdilo na standardnem obrazcu iz Pri-loge III (potrdilo o pravici do stikov), navedeno v odstavku 1 le,če:

(a) v primeru, da je bila izdana zamudna sodna odločba, je bilostranki, ki se ni spustila v postopek, vročeno pisanje o začetkupostopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način,da bi lahko pripravila obrambo, ali če je bilo ugotovljeno, dase ta stranka, ki ji je bilo to pisanje vročeno, vendar ne obupoštevanju teh pogojev, nedvoumno strinja s sodnoodločbo;

(b) so vse zadevne stranke imele možnost biti zaslišane;

in

(c) je bila otroku dana možnost biti zaslišan, razen če se jesmatralo, da zaslišanje ni primerno zaradi otrokove starosti alizrelosti.

Potrdilo se izpolni v jeziku, v katerem je sestavljena sodnaodločba.

3. Kadar pravica do stikov z otrokom v trenutku izdaje sodneodločbe vključujejo čezmejni element, se potrdilo izda po uradnidolžnosti, ko postane sodna odločba izvršljiva, četudi le začasno.Če se čezmejni element pojavi naknadno, se izda potrdilo nazahtevo ene od strank.

Člen 42

Vrnitev otroka

1. Pravica do stikov z otrokom iz člena 40(1)(b), priznana v izvr-šljivi sodni odločbi izrečeni v državi članici, se prizna in je izvr-šljiva v drugi državi članici, ne da bi bila potrebna razglasitevizvršljivosti in brez možnosti nasprotovanja njenemu priznanju,če je bilo o sodni odločbi v državi članici izvora izdano potrdilo vskladu z odstavkom 2.

Celo kadar nacionalno pravo za odločbo o pravici do stikov nepredvideva izvršljivosti po samem zakonu, lahko sodišče izvoraodloči, da je sodna odločba izvršljiva ne glede na možnost prav-nega sredstva.

2. Sodnik izvora, ki je izdal sodno odločbo iz člena 40(1)(b), izdapotrdilo iz odstavka 1 le, če:

(a) je bila otroku dana možnost biti zaslišan, razen če se jesmatralo, da zaslišanje ni primerno zaradi otrokove starosti alizrelosti;

(b) so stranke imele možnost biti zaslišane in

(c) je sodišče upoštevalo pri izdaji sodne odločbe razloge indokaze, na podlagi katerih se izda odredba v skladu s čle-nom 13 Haaške konvencije iz leta 1980.

Če sodišče ali drug organ sprejme ukrepe za zagotovitev zaščiteotroka po njegovi vrnitvi v državo običajnega prebivališča,vsebuje potrdilo podrobne podatke o takšnih ukrepih.

Sodnik izvora po lastni presoji izda navedeno potrdilo nastandardnem obrazcu iz Priloge IV (potrdilo o vrnitvi otroka(otrok)).

Potrdilo se izpolni v jeziku, v katerem je sestavljena sodnaodločba.

Člen 43

Popravek potrdila

1. Za vsak popravek potrdila se uporablja pravo države članiceizvora.

2. Zoper izdajo potrdila v skladu s členoma 41(1) ali 42(1) nipravnega sredstva.


235

Člen 44

Učinki potrdila

Potrdilo učinkuje v okvirih izvršljivosti sodne odločbe.

Člen 45

Listine

1. Stranka, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, predloži:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potr-ditev njegove verodostojnosti;

in

(b) potrdilo iz člena 41(1) ali 42(1).

2. Za namen tega člena

— je priložen potrdilu iz člena 41(1) prevod točke 12, ki senanaša na dogovore za izvrševanje pravice do stikov,

— je priložen potrdilu iz člena 42(1) prevod točke 14, ki senanaša na dogovore za izvrševanje ukrepov za zagotovitevotrokove vrnitve.

Prevod se izdela v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikovdržave članice izvršitve ali v katerem koli drugem jeziku, ki gadržava članica izvršitve sprejme. Prevod mora overiti v eni izmeddržav članic za to pooblaščena oseba.

ODDELEK 5

Javne listine in dogovori

Člen 46

Listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javnelistine in so izvršljive v eni izmed držav članic, kakor tudi dogovorimed strankami, ki so izvršljivi v državah članicah, v katerih so bilisklenjeni, je treba priznati in jih razglasiti za izvršljive pod enakimipogoji kot sodne odločbe.

ODDELEK 6

Druge določbe

Člen 47

Postopek izvršitve

1. Postopek izvršitve ureja pravo države članice izvršitve.

2. Vsaka sodna odločba, ki jo izda sodišče druge države članicein ki je razglašena za izvršljivo v skladu z oddelkom 2 ali se o njejizda potrdilo v skladu s členom 41(1) ali členom 42(1), se izvrši vdržavi članici izvršitve pod enakimi pogoji, kot če bi bila izdana vtej državi članici.

Zlasti velja, da sodna odločba, o kateri je bilo izdano potrdilo vskladu s členom 41(1) ali členom 42(1), ne more biti izvršena, čeje nezdružljiva s kasnejšo izvršljivo sodno odločbo.

Člen 48

Praktična ureditev izvrševanja pravice do stikov zotrokom

1. Sodišča države članice izvršitve lahko določijo praktično ure-ditev za organiziranje izvrševanja pravice do stikov, če potrebnaureditev pravice do stikov ni bila opredeljena ali ni bila dovoljnatančno opredeljena v sodni odločbi, ki so jo izdala sodiščadržave članice, ki so bila pristojna po vsebini, ter pod pogojem,da se upoštevajo bistveni elementi te sodne odločbe.

2. Praktična ureditev v skladu z odstavkom 1 se prenehauporabljati po tem, ko izdajo sodno odločbo sodišča države čla-nice, ki so pristojna po vsebini.

Člen 49

Stroški

Določbe tega poglavja, z izjemo oddelka 4, se uporabljajo tudi zadoločitev stroškov postopka v skladu s to uredbo in za izvršitevkaterega koli sklepa o stroških postopka.

Člen 50

Brezplačna pravna pomoč

Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrenapopolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitevstroškov postopka, je ta upravičen v postopku iz členov 21, 28,41, 42 in 48 do kar najširše brezplačne pravne pomoči alioprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članiceizvršitve.

Člen 51

Varščina ali depozit

Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za izvršitevsodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno


236

zahtevati nobene oblike varščine ali depozita iz naslednjih razlo-gov:

(a) ker stranka nima običajnega prebivališča v državi članici, vkateri se izvršitev zahteva, ali

(b) ker je stranka tuj državljan oz. kadar se izvršitev zahteva vZdruženem kraljestvu ali na Irskem, nima „domicile“ v nobeniod navedenih držav.

Člen 52

Uradna potrditev ali podobna formalnost

Za listine iz členov 37, 38 in 45 ali za pooblastilo za pravdo se nezahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.

POGLAVJE IV

SODELOVANJE MED OSREDNJIMI ORGANI V ZADEVAHSTARŠEVSKE ODGOVORNOSTI

Člen 53

Določitev

Vsaka država članica določi enega ali več osrednjih organov zapomoč pri uporabi te uredbe in za vsakega opredeli geografsko alifunkcijsko pristojnost. Kadar država članica določi več osrednjihorganov, se obvestila navadno pošljejo neposredno ustreznemuosrednjemu pristojnemu organu. Kadar se obvestilo pošljeosrednjemu organu, ki ni pristojen, je ta organ odgovoren, dapošlje obvestilo naprej pristojnemu osrednjemu organu in o temobvesti pošiljatelja.

Člen 54

Glavne naloge

Osrednji organi sporočijo podatke o nacionalni zakonodaji inpostopkih ter ustrezno ukrepajo za boljšo uporabo te uredbe inboljše sodelovanje. Temu namenu služi Evropska pravosodnamreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljena zOdločbošt. 2001/470/ES.

Člen 55

Sodelovanje v posameznih zadevah v zvezi s starševskoodgovornostjo

Osrednji organi na zahtevo osrednjega organa druge države čla-nice ali nosilca starševske odgovornosti sodelujejo v posameznih

zadevah, da bi se doseglo cilje te uredbe. V ta namen neposrednoali s pomočjo javnih organov ali drugih organov sprejmejo vseustrezne ukrepe v skladu s pravom navedene države članice gledevarstva osebnih podatkov, da bi:

(a) zbrali in si izmenjali podatke:

(i) o položaju otroka;

(ii) o vseh postopkih, ki potekajo; ali

(iii) o sprejetih odločitvah, ki se nanašajo na otroka;

(b) nudili podatke in pomoč nosilcem starševske odgovornostipri njihovih prizadevanjih za priznanje in izvršitev odločb nasvojem ozemlju, zlasti v zvezi s pravico do stikov z otrokomin z vrnitvijo otroka;

(c) omogočili lažje komuniciranje med sodišči, zlasti za uporabočlena 11(6) in (7) in člena 15;

(d) nudili takšne podatke in pomoč, kot jo potrebujejo sodišča zauporabo člena 56; in

(e) olajšali sklenitev dogovorov med nosilci starševske odgovor-nosti s posredovanjem ali drugimi sredstvi in v ta namenomogočili boljše čezmejno sodelovanje.

Člen 56

Namestitev otroka v drugo državo članico

1. Kadar sodišče, ki je pristojno v skladu s členi od 8 do 15, raz-mišlja o namestitvi otroka v oskrbo zavoda ali rejniške družine inkadar naj bi se takšna namestitev izvedla v drugi državi članici, senajprej posvetuje z osrednjim organom ali drugim organom, kiima pristojnost v drugi državi, če se v navedeni državi članici zanamestitev otroka v okviru te države zahteva posredovanje jav-nega organa.

2. Sodna odločba o namestitvi iz odstavka 1 se lahko izda vdržavi prosilki le, če je pristojni organ zaprošene države pristal nanamestitev.

3. Postopke posvetovanja ali soglasja iz odstavkov 1 in 2 urejanacionalno pravo zaprošene države.

4. Kadar se organ, ki je pristojen v skladu s členi od 8 do 15,odloči, da bo namestil otroka v rejniško družino in da naj setakšna namestitev izvede v drugi državi članici ter se posredova-nje javnega organa v navedeni državi članici ne zahteva za names-titev otroka v okviru te države, o tem obvesti osrednji organ alidrugi pristojni organ v navedeni državi.


237

Člen 57

Metoda dela

1. Vsak nosilec starševske odgovornosti lahko predložiosrednjemu organu države članice svojega običajnega prebivališčaali osrednjemu organu države članice, kjer otrok običajno prebivaali je navzoč, prošnjo za pomoč, ki je omenjena v členu 55. Pro-šnja v glavnem vsebuje vse dosegljive podatke, pomembne zanjeno izvršitev. Kadar se prošnja za pomoč nanaša na priznanjein izvršitev sodne odločbe o starševski odgovornosti, ki spada napodročje uporabe te uredbe, priloži nosilec starševske odgovor-nosti potrdila, predvidena v členih 39, 41(1) ali 42(1).

2. Države članice obvestijo Komisijo o uradnem jeziku ali jezikihinstitucij Skupnosti, ki je različen od njihovega, v katerih se lahkosprejmejo obvestila osrednjim organom.

3. Pomoč, ki jo nudijo osrednji organi v skladu s členom 55, jebrezplačna.

4. Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške.

Člen 58

Sestanki

1. Za lažjo uporabo te uredbe se osrednji organi redno sestajajo.

2. Ti sestanki se sklicujejo v skladu z Odločbo št. 2001/470/ES oustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih ingospodarskih zadevah.

POGLAVJE V

RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH INSTRUMENTOV

Člen 59

Razmerje do drugih pravnih instrumentov

1. Ob upoštevanju določil členov 60, 63, 64 ter odstavka 2 tegačlena ta uredba med državami članicami nadomesti v trenutkuzačetka veljave obstoječe konvencije, ki so bile sklenjene meddvema ali več državami članicami ter se nanašajo na zadeve, ki jihureja ta uredba.

2. (a) Finska in Švedska imata možnost izjaviti, da se bo Kon-vencija z dne 6. februarja 1931 med Dansko, Finsko,

Islandijo, Norveško in Švedsko, ki vsebuje določbemednarodnega zasebnega prava o zakonski zvezi,posvojitvi in skrbništvu, skupaj s pripadajočim Sklepnimprotokolom v celoti ali delno uporabljala v njihovih med-sebojnih odnosih namesto pravil te uredbe. Take izjave sepriložijo tej uredbi in se objavijo v Uradnem listu Evropskihskupnosti. Navedene države jih lahko kadarkoli v celoti alidelno prekličejo.

(b) Spoštuje se načelo nediskriminacije glede na državljanstvomed državljani Unije.

(c) Pravila o pristojnosti v vseh prihodnjih mednarodnihsporazumih, sklenjenih med državami članicami iz pod-odstavka (a), ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo,morajo biti usklajena s pravili, določenimi v tej uredbi.

(d) Sodne odločbe, izdane v kateri od nordijskih držav, ki sopodale izjavo v skladu s pododstavkom (a), s strani sodišča,ki je utemeljilo svojo pristojnost na navezni okoliščini, kiustreza tistim iz Poglavja II, se priznajo in izvršijo v drugihdržavah članicah v skladu s pravili iz Poglavja III.

3. Države članice pošljejo Komisiji:

(a) kopijo mednarodnih sporazumov in poenotenih zakonov, kiprenašajo sporazume iz odstavkov 2(a) in (c);

(b) odpovedi ali spremembe teh mednarodnih sporazumov alipoenotenih zakonov.

Člen 60

Razmerje do določenih večstranskih konvencij

S to uredbo so med državami članicami nadomeščene naslednjekonvencije, v kolikor se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo:

(a) Haaška konvencija z dne 5. oktobra 1961 o pristojnosti inpravu, ki se uporablja, v zvezi z zaščito mladoletnih oseb;

(b) Luxembourška konvencija z dne 8. septembra 1967 o prizna-vanju odločb o veljavnosti zakonskih zvez;

(c) Haaška konvencija z dne 1. junija 1970 o priznavanju razvezin prenehanju življenjskih skupnosti;


238

(d) Evropska konvencija z dne 20. maja 1980 o priznavanju inizvršitvi odločb o skrbništvu nad otroki in ponovnem vzpo-stavljanju skrbništva nad otroki;

in

(e) Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnihvidikih mednarodne ugrabitve otrok.

Člen 61

Razmerje do Haaške konvencije z dne 19. oktobra 1996 opristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in

sodelovanju na področju starševske odgovornosti inukrepov za zaščito otrok

Glede Haaške konvencije z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti,pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju napodročju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok, seta uredba uporablja:

(a) kadar ima zadevni otrok običajno prebivališče na območjudržave članice;

(b) kar zadeva priznavanje in izvršitev sodne odločbe, ki jo jeizdalo sodišče države članice, na območju druge države čla-nice, četudi ima zadevni otrok običajno prebivališče naobmočju tretje države članice, ki je pogodbenica navedenekonvencije.

Člen 62

Področje nadaljnjega učinkovanja

1. Sporazumi in konvencije iz členov 59(1), 60 in 61 še naprejučinkujejo na pravnih področjih, za katera se ta uredba neuporablja.

2. Konvencije, omenjene v členu 60, zlasti Haaška konvencija izleta 1980, v skladu s členom 60 še naprej učinkujejo med drža-vami članicami, ki so njihove pogodbenice.

Člen 63

Pogodbe s Svetim sedežem

1. Ta uredba se uporablja brez poseganja v mednarodnopogodbo (konkordat) med Svetim sedežem in Portugalsko,podpisano v Vatikanu dne 7. maja 1940.

2. Vsaka odločba o neveljavnosti zakonske zveze, izdana v skladus pogodbo iz odstavka 1, se prizna v državah članicah v skladu spogoji, določenimi v Oddelku 1 Poglavja III.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 se uporabljajo tudi za naslednjemednarodne pogodbe (konkordate) s Svetim sedežem:

(a) Lateransko pogodbo z dne 11. februarja 1929 med Italijo inSvetim sedežem, spremenjeno s sporazumom, ki vsebujeDodatni protokol, podpisanim v Rimu dne18. februarja 1984;

(b) Sporazum med Svetim sedežem in Španijo o pravnih zade-vah z dne 3. januarja 1979.

4. Za priznanje odločb iz odstavka 2 lahko v Španiji in Italijiveljajo isti postopki in ista preverjanja, kot se uporabljajo zaodločbe cerkvenih sodišč, ki so izdane v skladu z mednarodnimipogodbami iz odstavka 3, sklenjenimi s Svetim sedežem.


(a) kopijo pogodb iz odstavkov 1 in 3;

(b) vse odpovedi teh pogodb ali njihove spremembe.

POGLAVJE VI

PREHODNE DOLOČBE

Člen 64

1. Določbe te uredbe se uporabljajo samo za postopke, listine, kiso bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine, in zasporazume, začete, sestavljene oz. sklenjene po dnevu začetkauporabe njene uporabe v skladu s členom 72.

2. Sodne odločbe, izdane po dnevu začetka uporabe te uredbe vpostopkih, začetih pred navedenim dnem, vendar po dnevuzačetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1347/2000, se priznajo in izvr-šijo v skladu z določbami Poglavja III te uredbe, če je pristojnosttemeljila na pravilih, skladnih s pravili v Poglavju II ali v Uredbi(ES) št. 1347/2000 ali v konvenciji, sklenjeni med državo članicoizvora in zaprošeno državo članico, ki je bila veljavna, ko se jepostopek začel.

3. Sodne odločbe, izdane pred dnem začetka uporabe te uredbev postopkih, začetih po dnevu začetka veljavnosti Uredbe (ES)št. 1347/2000, se priznajo in izvršijo v skladu z določbamiPoglavja III te uredbe, pod pogojem da se nanašajo na razvezo,prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zvezeali na starševsko odgovornost za otroke obeh zakoncev, o katerije bilo odločeno v okviru teh zakonskih sporov.


239

4. Sodne odločbe, izdane pred dnem začetka uporabe te uredbe,vendar po datumu začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1347/2000,v postopkih, ki so se začeli pred dnem, ko je začela veljati Uredba(ES) št. 1347/2000, se priznajo in izvršijo v skladu z določbamiPoglavja III te uredbe, pod pogojem da se nanašajo na razvezo,prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zvezeali na starševsko odgovornost za otroke obeh zakoncev, o katerije bilo odločeno v okviru teh zakonskih sporov, ter da je pristoj-nost temeljila na pravilih, skladnih s pravili v Poglavju II ali vUredbi (ES) št. 1347/2000 ali v konvenciji, sklenjeni med državočlanico izvora in zaprošeno državo članico, ki je bila veljavna, kose je postopek začel.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 65

Revizija

Najkasneje 1. januarja 2012 in nato vsakih pet let predložiKomisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemuekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive napodlagi podatkov, ki jih dajo države članice. Poročilu se priložijopo potrebi predlogi za spremembe.

Člen 66

Države članice z dvema ali več pravnimi sistemi

Za državo članico z dvema ali več pravnimi sistemi ali pravili ozadevah, ki jih ureja ta uredba:

(a) se vsako sklicevanje na običajno prebivališče v navedenidržavi članici nanaša na običajno prebivališče v ozemeljskienoti;

(b) se vsako sklicevanje na državljanstvo, ali v primeru Združe-nega kraljestva na „domicile“, nanaša na ozemeljsko enoto, kijo opredeljuje zakonodaja navedene države;

(c) se vsako sklicevanje na organ države članice nanaša na organozemeljske enote v navedeni državi;

(d) se vsako sklicevanje na pravila zaprošene države članicenanaša na pravila ozemeljske enote, v kateri se uveljavlja pri-stojnost, priznanje ali izvršitev.

Člen 67

Informacije o osrednjih organih in sprejemljivih jezikih

Države članice sporočijo Komisiji v treh mesecih po začetkuveljavnosti te uredbe:

(a) imena, naslove in sredstva sporočanja osrednjih organov,določenih v skladu s členom 53;

(b) jezike, ki jih v skladu s členom 57(2) sprejemajo osrednjiorgani;

in

(c) jezike, sprejemljive za potrdilo o pravici do stikov z otrokomv skladu s členom 45(2).

Države članice sporočijo Komisiji vsako spremembo v zvezi stemi podatki.

Komisija poskrbi, da so ti podatki javno dostopni.

Člen 68

Informacije o sodiščih in pravnih sredstvih

Države članice Komisijo uradno obvestijo s seznami sodišč inpravnimi sredstvi iz členov 21, 29, 33 in 34 ter njihovihspremembah.

Komisija te podatke sproti dopolnjuje in z objavo v Uradnem listuEvropske unije in na druge načine poskrbi, da so javno dostopni.

Člen 69

Spremembe prilog

Spremembe standardnih obrazcev iz Prilog od I do IV se sprejmejov skladu s postopkom posvetovanja iz člena 70(2).

Člen 70

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor (v nadaljevanju „odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa1999/468/ES.



240

Člen 71

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1347/2000

1. Z dnem začetka uporabe te uredbe se razveljavi Uredba (ES)št. 1347/2000.

2. Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1347/2000 se šteje kot sklice-vanje na to uredbo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.

Člen 72


Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2004.

Ta uredba se začne uporabljati 1. marca 2005, z izjemo členov 67,68, 69 in 70, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2004.


V Bruslju, 27. novembra 2003

Za Svet

Predsednik

R. CASTELLI


241

PRILOGA I

POTRDILO IZ ČLENA 39 O SODNIH ODLOČBAH V ZAKONSKIH SPORIH (1)


2. Sodišče ali organ, ki izdaja potrdilo

2.1 Naziv

2.2 Naslov

2.3 Tel./faks/E-pošta

3. Zakonska zveza

3.1 Žena

3.1.1 Ime in priimek

3.1.2 Naslov

3.1.3 Država in kraj rojstva

3.1.4 Datum rojstva

3.2 Mož


3.2.2 Naslov

3.2.3 Država in kraj rojstva

3.2.4 Datum rojstva

3.3 Država, kraj (če je znan) in datum sklenitve zakonske zveze

3.3.1 Država sklenitve zakonske zveze

3.3.2 Kraj sklenitve zakonske zveze (če je znan)

3.3.3 Datum sklenitve zakonske zveze

4. Sodišče, ki je izdalo sodno odločbo

4.1 Naziv sodišča

4.2 Kraj sodišča

5. Sodna odločba

5.1 Datum


5.3 Vrsta sodne odločbe

5.3.1 Razveza

5.3.2 Razveljavitev zakonske zveze

5.3.3 Prenehanje življenjske skupnosti

(1) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb vzakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000.


242

5.4 Ali je bila izdana zamudna sodba?

5.4.1 Ne

5.4.2 Da (1)

6. Imena strank, ki se jim je nudila pravna pomoč

7. Ali je proti sodni odločbi možno po zakonodaji države članice izvora vložiti pravno sredstvo?

7.1 Ne

7.2 Da

8. Datum pravnega učinka v državi članici, kjer je bila sodna odločba izdana

8.1 Razveza

8.2 Prenehanje življenjske skupnosti

V/Na ………………………………………………………, dne ………………………………………………………

Podpis in/ali žig

(1) Priložiti je treba dokumente iz člena 37(2).


243

PRILOGA II

POTRDILO IZ ČLENA 39 O SODNIH ODLOČBAH GLEDE STARŠEVSKE ODGOVORNOSTI (1)



2.1 Naziv

2.2 Naslov


3. Oseba s pravico do stikov z otrokom

3.1 Ime in priimek

3.2 Naslov

3.3 Datum in kraj rojstva (če je znan)

4. Nosilci starševske odgovornosti, če niso isti kot navedeni pod 3 (2)

4.1


4.1.2 Naslov

4.1.3 Datum in kraj rojstva (če je znan)

4.2


4.2.2 Naslov


4.3


4.3.2 Naslov



5.1 Naziv sodišča

5.2 Kraj sodišča

6. Sodna odločba

6.1 Datum


6.3 Ali je bila izdana zamudna sodba?

6.3.1 Ne

6.3.2 Da (3)


(2) Pri skupnem varstvu in vzgoji otroka se lahko osebo pod postavko 3 navede tudi pod postavko 4.(3) Priložiti je treba listine iz člena 37(2).


244

7. Otroci, ki jih sodna odločba zajema (1)

7.1 Ime, priimek in datum rojstva




8. Imena strank, ki jim je bila dana pravna pomoč

9. Potrditev izvršljivosti in vročitve

9.1 Ali je sodna odločba izvršljiva v skladu z zakonodajo države članice izvora?

9.1.1 Da

9.1.2 Ne

9.2 Ali je bila sodna odločba vročena stranki, zoper katero se zahteva izvršitev?

9.2.1 Da

9.2.1.1 Ime in priimek stranke

9.2.1.2 Naslov

9.2.1.3 Datum vročitve

9.2.2 Ne

10. Posebni podatki o sodnih odločbah glede pravice do stikov, kadar se zahteva razglasitev izvršljivosti v skladus členom 28. To možnost predvideva člen 40(2).

10.1 Praktična ureditev izvrševanja pravice do stikov z otrokom (v tolikšnem obsegu, kot jih določa sodnaodločba)

10.1.1 Datum in ura

10.1.1.1 Začetek

10.1.1.2 Konec

10.1.2 Kraj

10.1.3 Posebne obveznosti za nosilce starševske odgovornosti

10.1.4 Posebne obveznosti za osebo s pravico do stikov

10.1.5 Kakršne koli omejitve, povezane z izvajanjem pravice do stikov

11. Posebni podatki za sodne odločbe o vrnitvi otroka, kadar se zahteva razglasitev izvršljivosti v skladu sčlenom 28. To možnost predvideva člen 40(2).

11.1 V sodni odločbi je določena vrnitev otroka

11.2 Oseba, ki naj bi ji bil otrok vrnjen (v obsegu, določenem v sodni odločbi)


11.2.2 Naslov

V/Na ………………………………………………………, dne ………………………………………………………

Podpis in/ali žig

(1) Če sodna odločba zajema več kakor štiri otroke, uporabite drugi obrazec.


245

PRILOGA III

POTRDILO IZ ČLENA 41(1) O SODNIH ODLOČBAH GLEDE PRAVICE DO STIKOV (1)



2.1 Naziv

2.2 Naslov


3. Oseba/osebe s pravico do stikov z otrokom

3.1 Ime in priimek

3.2 Naslov

3.3 Datum in kraj rojstva (če je znan)

4. Nosilci starševske odgovornosti, če niso isti kot navedeni pod 3 (2) (3)

4.1


4.1.2 Naslov


4.2


4.2.2 Naslov

4.2.3. Datum in kraj rojstva (če je znan)

4.3 Drugi


4.3.2 Naslov



5.1 Naziv sodišča

5.2 Kraj sodišča

6. Sodna odločba

6.1 Datum



(2) Pri skupnem varstvu in vzgoji otroka se lahko osebo pod postavko 3 navede tudi pod postavko 4.(3) Ustrezno polje za osebo, proti kateri naj bi bila sodna odločba izvršena, označite s križcem.


246






8. Ali je sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora?

8.1 Da

8.2 Ne

9. Če je bilo stranki, ki se ni spustila v postopek, vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanjepravočasno in na tak način, da je lahko pripravila obrambo, ali če je bilo osebi pisanje vročeno, a ne v skladus temi pogoji, vendar je bilo ugotovljeno, da se nasprotna stranka s sodno odločbo nedvoumno strinja.

10. Vse zadevne stranke so imele možnost biti zaslišane

11. Otrokom je bila danamožnost biti zaslišani, razen če se je štelo, da zaslišanje ni ustrezno glede na njihovo starostali zrelost

12. Praktična ureditev izvrševanja pravice do stikov z otrokom (v tolikšnem obsegu, kot jo določa sodna odločba)

12.1 Datum in ura

12.1.1 Začetek

12.1.2 Konec

12.2 Kraj

12.3 Posebne obveznosti za nosilce starševske odgovornosti

12.4 Posebne obveznosti za osebo s pravico do stikov

12.5 Kakršne koli omejitve, povezane z izvajanjem pravice do stikov


V/Na ………………………………………………………, dne ………………………………………………………

Podpis in/ali žig



247

PRILOGA IV

POTRDILO IZ ČLENA 42(1) O VRNITVI OTROKA (1)



2.1 Naziv

2.2 Naslov


3. Oseba, ki ji je treba vrniti otroka (v obsegu, določenem v sodni odločbi)

3.1 Ime in priimek

3.2 Naslov

3.3 Država in kraj rojstva (če je znan)

4. Nosilci starševske odgovornosti (2)

4.1 Mati


4.1.2 Naslov (če je znan)


4.2 Oče




4.3 Drugi




5. Nasprotna stranka (če je dosegljiva)

5.1 Ime in priimek

5.2 Naslov (če je znan)


6.1 Naziv sodišča

6.2 Kraj sodišča


(2) Ta postavka je neobvezna.


248

7. Sodna odločba

7.1 Datum







9. Iz sodne odločbe izhaja vrnitev otroka

10. Ali je sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora?

10.1 Da

10.2 Ne

11. Otrokom je bila danamožnost biti zaslišani, razen če se je štelo, da zaslišanje ni ustrezno glede na njihovo starostali zrelost

12. Vse zadevne stranke so imele možnost biti zaslišane

13. Iz sodne odločbe izhaja vrnitev otrok in sodišče je pri izdaji sodne odločbe upoštevalo razloge in dokaze, nakatere se opira odločitev, ki je bila sprejeta v skladu s členom 13 Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok

14. Če je ustrezno, podrobnosti o ukrepih, ki so jih sprejela sodišča ali organi, da bi zagotovili zaščito otroka ponjegovi vrnitvi v državo članico običajnega prebivališča


V/Na ………………………………………………………, dne ………………………………………………………

Podpis in/ali žig



249

PRILOGA V

PRIMERJALNA TABELA Z UREDBO (ES) št. 1347/2000

Razveljavljeni členi Ustrezni členi v novem besedilu

1 1, 2

2 3

3 12

4

5 4

6 5

7 6

8 7

9 17

10 18

11 16, 19

12 20

13 2, 49, 46

14 21

15 22, 23

16

17 24

18 25

19 26

20 27

21 28

22 21, 29

23 30

24 31

Razveljavljeni členi Ustrezni členi v novem besedilu

25 32

26 33

27 34

28 35

29 36

30 50

31 51

32 37

33 39

34 38

35 52

36 59

37 60, 61

38 62

39

40 63

41 66

42 64

43 65

44 68, 69

45 70

46 72

Priloga I 68

Priloga II 68

Priloga III 68

Priloga IV Priloga I

Priloga V Priloga II


250

PRILOGA VI

Izjavi Švedske in Finske v skladu s členom 59(2)(a) Uredbe Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnihodločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000.

Izjava Švedske:

Na podlagi člena 59(2)(a) Uredbe Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskihsporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 Švedska izjavlja,da se bo Konvencija z dne 6. februarja 1931 med Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko, ki obsegadoločbe mednarodnega zasebnega prava o zakonski zvezi, posvojitvi in skrbništvu, skupaj s priloženim Končnimprotokolom, v celoti uporabljala v odnosih med Švedsko in Finsko namesto pravil te uredbe.

Izjava Finske:

Na podlagi člena 59(2)(a) Uredbe Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskihsporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 Finska izjavlja,da se bo Konvencija z dne 6. februarja 1931 med Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko, ki obsegadoločbe mednarodnega zasebnega prava o zakonski zvezi, posvojitvi in skrbništvu, skupaj s priloženim Končnimprotokolom, v celoti uporabljala v odnosih med Finsko in Švedsko namesto pravil te uredbe.


251

Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti,

pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter

sodelovanju v preživninskih zadevah

4b

I

(Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna)

UREDBE

UREDBA SVETA (ES) št. 4/2009


o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanjuv preživninskih zadevah







(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območjesvobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljenoprosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnegaobmočja mora Skupnost med drugim na področju pravo-sodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi po-sledicami sprejeti ukrepe, če je to potrebno za pravilnodelovanje notranjega trga.

(2) V skladu s členom 65(b) Pogodbe so med temi ukrepi tuditakšni, ki spodbujajo združljivost pravil, ki se uporabljajov državah članicah glede kolizije zakonov in sporovo pristojnosti.

(3) V zvezi s tem je Skupnost med drugimi ukrepi že sprejelaUredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločbv civilnih in gospodarskih zadevah (3), Odločbo Sveta2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropskepravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (4),Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanjudokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (5), DirektivoSveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju do-stopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbominimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pritakih sporih (6), Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvr-ševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezis starševsko odgovornostjo (7), Uredbo (ES) Evropskegaparlamenta in Sveta št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtev-kov (8) in Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parla-menta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanjusodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih za-devah v državah članicah (vročanje pisanj) (9).

(1) Mnenje z dne 13. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) inmnenje z dne 4. decembra 2008 po ponovnem posvetovanju (še niobjavljeno v Uradnem listu)

(2) Mnenje podano po neobveznem posvetu (UL C 185, 8.8.2006, str. 35).

(3) UL L 12, 16.1.2001, str. 1.(4) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.(5) UL L 174, 27.6.2001, str. 1.(6) UL L 26, 31.1.2003, str. 41.(7) UL L 338, 23.12.2003, str. 1.(8) UL L 143, 30.4.2004, str. 15.(9) UL L 324, 10.12.2007, str. 79.


255

(4) Na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju 15. in16. oktobra 1999 sta bila Svet in Komisija pozvana, da do-ločita skupna procesna pravila za lažje in hitrejše reševa-nje čezmejnih sporov, med drugim tudi sporov v zvezis preživninskimi zahtevki. Evropski svet se je zavzel tudi zaodpravo predhodnih ukrepov, ki so bili potrebni, da bi sev zaprošeni državi lahko priznala in izvršila sodna odloč-ba, izdana v drugi državi članici, zlasti sodna odločbav zvezi s preživninskim zahtevkom.

(5) Skupni program Komisije in Sveta z ukrepi za izvajanjenačela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih ingospodarskih zadevah je bil sprejet 30. novembra 2000 (1).Program se nanaša na odpravo postopka eksekvature zapreživninske zahtevke, da bi preživninskim upravičencemzagotovili učinkovitejša sredstva za zaščito njihovih pravic.

(6) Evropski svet je na zasedanju v Bruslju 4. in 5. novembra2004 sprejel nov program, imenovan „Haaški program:krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“(v nadaljnjem besedilu: Haaški program) (2).

(7) Svet je na zasedanju 2. in 3. junija 2005 sprejel akcijskinačrt Sveta in Komisije, s katerim se Haaški program pre-naša v konkretne ukrepe in ki navaja, da je treba sprejetipredloge o preživninskih obveznostih (3).

(8) Skupnost in njene države članice so v okviru Haaškekonference o mednarodnem zasebnem pravu sodelovalepri pogajanjih, ki so se končala 23. novembra 2007 s spre-jetjem Konvencije o mednarodni izterjavi preživnin otrokin drugih oblik preživnin družin (v nadaljnjem besedilu:Haaška konvencija iz leta 2007) in protokola o pravu, kise uporablja za preživninske obveznosti (v nadaljnjem be-sedilu: Haaški protokol iz leta 2007). V okviru te uredbe bibilo zato treba upoštevati oba instrumenta.

(9) Preživninski upravičenec bi moral imeti možnost, dav državi članici zlahka pridobi sodno odločbo, ki boneposredno izvršljiva v drugi državi članici brez nadaljnjihformalnosti.

(10) Za dosego tega cilja bi bilo smotrno oblikovati instrumentSkupnosti na področju preživninskih obveznosti, v kate-rem bi bile združene določbe o sporih o pristojnosti,koliziji zakonov, priznavanju in izvršljivosti, izvrševanju,pravni pomoči in sodelovanju med osrednjimi organi.

(11) Področje uporabe te uredbe bi moralo zajeti vsepreživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskega raz-merja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, da bi zago-tovili enako obravnavo vseh preživninskih upravičencev.Za namene te uredbe bi bilo treba „preživninskoobveznost“ razlagati kot avtonomen pojem.

(12) Da bi upoštevali različne možnosti reševanja vprašanjv zvezi s preživninskimi obveznostmi v državah članicah,bi se ta uredba morala uporabljati tako za sodne odločbekot tudi za odločbe upravnih organov, če ti organi zago-tavljajo jamstva zlasti glede nepristranskosti in pravicestrank do zaslišanja. Ti organi bodo zato morali upoštevativsa pravila iz te uredbe.

(13) Iz navedenih razlogov bi bilo treba s to uredbo zagotovititudi priznanje in izvršitev sodnih poravnav in javnih listin,ne da bi to posegalo v pravico katere od strank takšne sod-ne poravnave ali takšne listine, da takšne instrumente iz-podbijajo pred sodiščem države članice izvora.

(14) V tej uredbi bi bilo treba določiti, da so v pojem „upravi-čenec“ zajete tudi javne institucije, ki imajo za namene pri-znanja in izvrševanja sodnih odločb v preživninskihzadevah pravico nastopati v imenu oseb, upravičenih dopreživnine, ali zahtevati povračilo nadomestila, ki je biloupravičencu izplačano namesto preživnine. Če javna insti-tucija nastopa v tej vlogi, bi morala imeti pravico do ena-kih storitev in enake pravne pomoči kot upravičenec.

(15) Zaradi varovanja interesov preživninskih upravičencev inspodbujanja ustreznega sodnega varstva v Evropski uniji bibilo treba pravila o pristojnosti, kot izhajajo iz Uredbe (ES)št. 44/2001, prilagoditi. Dejstvo, da je običajno prebivališ-če tožene stranke v tretji državi, ne bi smelo več biti raz-log, da se pravila Skupnosti o pristojnosti ne uporabijo, inprav tako ne bi bilo več treba predvideti napotitve nanacionalna pravila o pristojnosti. Zato pa bi bilo treba v tejuredbi opredeliti, v kakšnem primeru lahko sodišče nekedržave članice uveljavi pomožno pristojnost.

(16) Da bi odpravili zlasti primere odrekanja sodnega varstva, bibilo treba v tej uredbi določiti tudi forum necessitatis,v okviru katerega lahko sodišče neke države članice v iz-jemnih primerih sprejme pristojnost za spor, ki je tesnopovezan s tretjo državo. Takšen izjemen primer bi bil lahkopodan, če bi se postopek v tretji državi izkazal zaneizvedljivega, na primer zaradi državljanske vojne, ali čene bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bo vlagateljlahko sprožil in izpeljal postopek v tej državi. Pristojnostv okviru forum necessitatis pa se lahko izvršuje le, če je sporv zadostni meri povezan z državo članico, v kateri je so-dišče, ki mu je bila zadeva predložena, kot je na primer po-vezan na podlagi državljanstva ene izmed strank.

(1) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.(2) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.(3) UL C 198, 12.8.2005, str. 1.


256

(17) Z dodatnim pravilom o pristojnosti bi bilo treba določiti,da, razen v posebnih okoliščinah, zavezanec postopek zaspremembo obstoječe sodne odločbe v preživninskih za-devah ali za izdajo nove odločbe, lahko sproži le v državipogodbenici, v kateri je imel upravičenec običajno prebi-vališče, ko je bila izdana sodna odločba, in v kateri ima šenaprej običajno prebivališče. Da se zagotovi ustreznapovezava med Haaško konvencijo iz leta 2007 in to ured-bo, bi bilo treba to pravilo uporabljati tudi za sodne od-ločbe izdane v tretji državi, ki je pogodbenica te konvencije,če ta konvencija velja med zadevno državo in Skupnostjoter če zajema enake preživninske obveznosti v tej državi inv Skupnosti.

(18) V tej uredbi bi bilo treba določiti, da se pojem „državljan-stva“ na Irskem nadomesti s pojmom „domicil“; enako veljatudi za Združeno kraljestvo, če se v skladu s členom 4 Pro-tokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je pri-ložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, ta uredba uporablja tudi v tej državičlanici.

(19) Zaradi večje pravne varnosti, predvidljivosti in avtonomijestrank bi morala ta uredba strankam omogočiti sklenitevsporazuma o pristojnosti sodišča na podlagi določenihnaveznih okoliščin. Da bi zagotovili varstvo šibkejše stran-ke, te pravice do izbire sodišča ne bi smeli dovoliti v pri-meru preživninskih obveznosti do otroka, mlajšega odosemnajst let.

(20) V tej uredbi bi bilo treba določiti, da se za države članice,ki jih zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, uporabljajodoločbe o kolizijskih pravilih, ki so predvidene v navede-nem protokolu. V ta namen bi bilo treba v uredbo vključitidoločbo, ki se sklicuje na navedeni protokol. Skupnost boHaaški protokol iz leta 2007 sklenila pravočasno, da se bolahko uporabljala ta uredba. Da bi upoštevali primer, ko seHaaški protokol iz leta 2007 ne uporablja za vse državečlanice, bi bilo treba za namen priznanja, izvršljivosti in iz-vršitve sodnih odločb razlikovati med državami članicami,ki jih zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, in državamičlanicami, ki nanj niso vezane.

(21) V tej uredbi bi bilo treba jasno navesti, da kolizijska praviladoločajo le pravo, ki se uporablja za preživninskeobveznosti, in ne določajo prava, ki se uporablja zadoločitev družinskega razmerja, na katerem temeljijopreživninske obveznosti. Določitev družinskega razmerjaše naprej ureja nacionalno pravo držav članic, vključnoz njihovimi pravili o mednarodnem zasebnem pravu.

(22) Da bi zagotovili hitro in učinkovito izterjavo preživninsketerjatve in preprečili ravnanja, ki zavlačujejo postopek, bisodne odločbe v preživninskih zadevah, izdane v državičlanici, načeloma morale biti začasno izvršljive. Zato bibilo treba v tej uredbi določiti, da bi sodišče izvora lahkorazglasilo začasno izvršljivost sodne odločbe, tudi če na-cionalno pravo v zakonu ne predvideva izvršljivosti in če-prav je bilo v skladu z nacionalnim pravom proti odločbivloženo pravno sredstvo oziroma bi lahko bilo še vloženo.

(23) Za zmanjšanje stroškov postopkov, ki jih ureja ta uredba,bi bilo koristno v mejah možnosti uporabiti sodobno ko-munikacijsko tehnologijo, še posebej pri zaslišanju strank.

(24) Jamstva, ki jih omogoča uporaba kolizijskih pravil, bi mo-rala zagotoviti, da se sodne odločbe v preživninskih zade-vah, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokoliz leta 2007, priznajo in da veljajo za izvršljive v vsehdrugih državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakr-šen koli postopek, in brez preverjanja vsebine v državi čla-nici izvršitve.

(25) Edini namen priznavanja sodne odločbe v preživninskihzadevah v drugi državi članici je omogočiti izterjavopreživninskega zahtevka, ki je določen v sodni odločbi. Izodločbe ne sledi, da ta država članica priznava družinskorazmerje, starševstvo, zakonsko zvezo ali svaštvo, na kate-rem temeljijo preživninske obveznosti in na podlagi kate-rih je bila sprejeta odločba.

(26) Glede sodnih odločb, izdanih v državi članici, ki je Haaškiprotokol iz leta 2007 ne zavezuje, bi bilo treba v tej uredbidoločiti postopek za priznavanje in za razglasitevizvršljivosti. Ta postopek bi moral temeljiti na postopku inrazlogih za zavrnitev priznanja iz Uredbe (ES) št. 44/2001.Da bi pospešili postopek in upravičencu omogočili čim-prejšnjo izterjavo zahtevka, bi bilo treba določiti, da morasodišče, ki mu je bila zadeva predložena, odločbo izdativ predpisanem roku, razen če so podane izredneokoliščine.

(27) Prav tako bi bilo treba formalne zahteve glede izvršitve, kipovečujejo stroške preživninskega upravičenca, čim boljomejiti. Zato ta uredba določa, da od preživninskega upra-vičenca ni treba zahtevati, da mora imeti v državi članici iz-vršitve poštni naslov ali pooblaščenca; ta določba ne vplivana notranjo organizacijo držav članic na področju postop-kov izvršbe.

(28) Zaradi zmanjšanja stroškov postopka izvršbe bi bilo trebaopuščati zahteve po prevodih, razen če se izvršba izpodbi-ja; to ne posega v pravila o vročanju pisanj.


257

(29) Da bi zagotovili spoštovanje pravice do poštenega sojenja,bi bilo treba v tej uredbi toženi stranki, ki se ni zglasilapred sodiščem izvora, zagotoviti pravico, da zahteva po-novno preučitev sodne odločbe v fazi izvršbe. Vendar pa bimorala tožena stranka ponovno preučitev zahtevati v do-ločenem roku, ki bi moral začeti teči najpozneje z dnem,ko v postopku izvršbe njeno premoženje prvič v celoti alidelno postane nerazpoložljivo. Pravica do ponovne pre-učitve bi morala biti izredno pravno sredstvo, ki se zago-tovi toženi stranki, ki se ni spustila v postopek, in neposega v uporabo drugih izrednih pravnih sredstev, ki sopredvidena po pravu države članice izvora, če ta pravnasredstva niso nezdružljiva s pravico do ponovne preučitvev skladu s to uredbo.

(30) Za hitrejšo izvršitev sodne odločbe, izdane v državi člani-ci, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, v drugidržavi članici, bi bilo treba omejiti razloge za zavrnitev aliodložitev izvršbe, ki bi jih zavezanec lahko uveljavil zaradičezmejnega značaja preživninskega zahtevka. Omejitev nebi smela vplivati na razloge za zavrnitev ali odložitev izvr-šbe, ki so predvideni po nacionalnem pravu in niso ne-združljivi z razlogi iz te uredbe, kot je na primer poravnavadolga s strani zavezanca med izvršbo ali zaščiteni del do-ločenega premoženja.

(31) Da bi olajšali čezmejno izterjavo preživninskih zahtevkov,bi bilo treba vzpostaviti sistem sodelovanja med osrednji-mi organi, ki jih imenujejo države članice. Ti organi bipreživninskim upravičencem in zavezancem morali poma-gati, da bodo lahko v drugi državi članici uveljavili svojepravice s predložitvijo zahtev za priznavanje, razglasitevizvršljivosti in izvršitev že obstoječih sodnih odločb, za nji-hovo spremembo ali za pridobitev odločbe. Poleg tega bisi morali izmenjavati informacije, na podlagi katerih bilahko ugotavljali, kje se nahajajo zavezanci in upravičenci,po potrebi pa tudi, kakšni so njihovi prihodki inpremoženje. Ne nazadnje bi morali sodelovati z medseboj-no izmenjavo splošnih informacij in spodbujati sodelovan-je med pristojnimi organi v svoji državi članici.

(32) Osrednji organ, imenovan v skladu s to uredbo, bi moralkriti lastne stroške, razen če je posebej določeno drugače,ter zagotavljati pomoč vlagateljem, ki imajo prebivališčev njegovi državi članici. Merilo za ugotavljanje, ali ima po-sameznik pravico zaprositi osrednji organ za pomoč, bimoralo biti manj strogo od navezne okoliščine „običajne-ga prebivališča“, ki se uporablja drugje v tej uredbi. Vendarpa bi moralo merilo „prebivališča“ izključevati zgoljprisotnost.

(33) Da bi osrednji organi lahko v celoti zagotovili pomočpreživninskim upravičencem in zavezancem ter v kar naj-večji meri olajšali čezmejno izterjevanje preživnin, bi mo-rali imeti možnost, da pridobijo določene osebne podatke.Ta uredba bi morala države članice torej obvezovati, da za-gotovijo svojim osrednjim organom dostop do teh infor-macij pri javnih organih ali upravah, ki zadevneinformacije hranijo v okviru svojih običajnih dejavnosti.Vendar pa bi morale države članice same odločati o nači-nu dostopa do teh podatkov. Države članice bi skladnos tem morale biti sposobne določiti javne organe ali upra-ve, ki bodo osrednjemu organu dolžni zagotavljatiinformacije v skladu s to uredbo; po potrebi bi bili to lahkotudi javni organi ali uprave, ki so bili določeni že v zveziz drugimi sistemi dostopa do informacij. Pri določanjujavnih organov ali uprav morajo države članice paziti, dabo njihov osrednji organ imel dostop do informacij, ki jihti hranijo in se zahtevajo v skladu s to uredbo. Države čla-nice bi morale svojemu osrednjemu organu dostop do za-htevanih informacij omogočiti tudi pri vseh drugih pravnihosebah, ki jih hranijo in so odgovorne za njihovo obdelavo.

(34) Pri dostopu do osebnih podatkov, njihovi uporabi in po-sredovanju bi bilo treba spoštovati zahteve iz Direktive Ev-ropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnihpodatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1), kakorje bila prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic:

(35) Za namene uporabe te uredbe bi bilo treba opredelitiposebne pogoje za dostop do osebnih podatkov ter za nji-hovo uporabo in prenos. V tem smislu je bilo upoštevanomnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (2).Oseba, o kateri se zbirajo podatki, bi morala o tem biti ob-veščena v skladu z nacionalnim pravom. Vendar bi bilotreba določiti, da se navedeno obvestilo lahko odloži ins tem prepreči, da bi zavezanec svoje premoženjeprerazporedil in tako ogrozil izterjavo preživninskegazahtevka.

(36) Zaradi stroškov postopka bi bilo treba predvideti zelo ugo-den sistem pravne pomoči, tj. kritje vseh stroškov, pove-zanih s postopki, ki se nanašajo na preživninske obveznostido otrok, mlajših od 21 let, in so bili sproženi s posredo-vanjem osrednjih organov. Obstoječa pravila glede pravnepomoči v okviru Evropske unije, določena v Direktivi2003/8/ES, bi bilo treba zato dopolniti s posebnimi pravili

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.(2) UL C 242, 7.10.2006, str. 20.


258

in s tem vzpostaviti poseben sistem pravne pomoči zapreživninske obveznosti. V tej zvezi bi pristojnemu orga-nu zaprošene države članice izjemoma moralo biti omo-gočeno, da terja povračilo stroškov od stranke, ki prejmebrezplačno pravno pomoč in z zahtevkom ne uspe, podpogojem, da to dopušča njeno finančno stanje. Takšenprimer bi bila premožna oseba, ki ni nastopala v dobri veri.

(37) Poleg tega bi bilo treba v zvezi z drugimi preživninskimiobveznostmi, razen navedenih v predhodni uvodni izjavi,vsem strankam jamčiti enako obravnavanje kar zadevapravno pomoč pri izvršitvi odločbe v drugi državi članici.Določbe o stalnosti pravne pomoči iz te uredbe bi biloskladno s tem treba razlagati tako, da bi bila takšne pomo-či lahko deležna tudi stranka, ki sicer ni prejela pravne po-moči v postopku za izdajo ali spremembo odločbe v državičlanici izvora, vendar pa je nato prejela takšno pomoč odte države v zvezi z zahtevo za izvršitev odločbe. Podobnobi morala biti stranka, ki ji je bil odobren brezplačenpostopek pred enim od upravnih organov, naštetih v pri-logi IX, v državi članici izvršitve upravičena do najboljugodne pravne pomoči ali do najobsežnejše oprostitvestroškov in izdatkov, pod pogojem, da izkaže, da bi bilauživala enako pomoč v državi članici izvora.

(38) Da bi znižali stroške prevajanja dokaznih listin, naj bi so-dišče, ki mu je bila zadeva predložena, prevod teh listin za-htevalo le po potrebi in brez poseganja v pravice doobrambe in pravila, ki se uporabljajo glede vročanja pisanj.

(39) Da bi olajšali uporabo te uredbe, bi bilo treba državam čla-nicam naložiti obveznost, da Komisiji sporočijo imena inkontaktne podatke svojih osrednjih organov ter tudi drugeinformacije. Te informacije bi bilo treba dati na voljostrokovnim delavcem in javnosti z objavo v Uradnem listuali elektronskim dostopom do Evropske pravosodne mre-že v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Od-ločbo 2001/470/ES. Poleg tega naj bi stike med osrednjimiorgani olajšala in pospešila uporaba obrazcev, s katero biomogočili predložitev zahtevkov po elektronski poti.

(40) Treba bi bilo opredeliti razmerje med to uredbo in dvo-stranskimi oziroma večstranskimi konvencijami insporazumi na področju preživninskih obveznosti, katerihpogodbenice so države članice. V tej zvezi bi bilo trebadoločiti, da države pogodbenice konvencije z dne23. marca 1962 med Švedsko, Dansko, Finsko, Islandijo inNorveško o izterjavi preživninskih zahtevkov s strani državčlanic, to konvencijo lahko uporabljajo še naprej, saj sov njej določena pravila o priznavanju in izvršitvi ugodnej-ša od tistih, ki jih določa ta uredba. Kar zadeva sklepanjedvostranskih sporazumov s področja preživninskihobveznosti s tretjimi državami v prihodnosti, bi morali

biti postopki in pogoji, pod katerimi bi se države članicelahko v svojem imenu pogajale o takšnih sporazumih in jihsklepale, določeni v okviru razprav o predlogu, ki ga boo tej zadevi predložila Komisija.

(41) Pri računanju rokov in iztekov rokov, določenih v tejuredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Eura-tom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravilglede rokov, datumov in iztekov rokov (1).

(42) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo trebasprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanjeKomisiji (2) podeljenih izvedbenih pooblastil.

(43) Komisijo bi bilo treba predvsem pooblastiti, da lahkosprejme spremembe obrazcev iz te uredbe v skladus svetovalnim postopkom iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES.Za pripravo seznama upravnih organov, ki spadajo na po-dročje uporabe te uredbe, kakor tudi seznam organov pri-stojnih za odločanje o pravici do pravne pomoči, pa bi bilotreba Komisijo pooblastiti, naj uporabi upravljalnipostopek iz člena 4 navedenega sklepa.

(44) S to uredbo bi bilo treba spremeniti Uredbo (ES)št. 44/2001, in sicer z nadomestitvijo tistih določb v njej,ki se uporabljajo za preživninske zadeve. Države članice bimorale ob upoštevanju prehodnih določb iz te uredbev preživninskih zadevah od začetka uporabe te uredbenamesto določb Uredbe (ES) št. 44/2001 uporabljatidoločbe o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju odločbin o pravni pomoči iz te uredbe.

(45) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev teuredbe, in sicer vzpostavitve vrste ukrepov, ki bodo omo-gočili zagotovitev učinkovite izterjave preživninskih za-htevkov v čezmejnih primerih in s tem olajšanje prostegagibanja oseb znotraj Evropske unije, in jih torej zaradi ob-sega in učinkov te uredbe laže doseže Skupnost, lahkoSkupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarno-sti, kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z na-čelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu,ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganjeteh ciljev.

(46) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kra-ljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji inPogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska sporo-čila, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(1) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


259

(47) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenegakraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropskiuniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Zdru-ženo kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in zatozanj ni zavezujoča niti se zanj ne uporablja. Vendar to neposega v možnost, da Združeno kraljestvo v skladu s čle-nom 4 Protokola po sprejetju te uredbe poda uradnoobvestilo o svoji nameri, da želi sprejeti to uredbo.

(48) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o usta-novitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri spre-jetju te uredbe in zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej neuporablja, vendar to ne posega v možnost, da Danska napodlagi člena 3 Sporazuma z dne 19. oktobra 2005 medEvropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti inpriznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ingospodarskih zadevah (1) uporablja vsebino spremembUredbe (ES) št. 44/2001


POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izha-jajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva.

2. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice, zakatere se ta uredba uporablja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1. V tej uredbi:

1. „sodna odločba“ pomeni sodno odločbo v preživninskihzadevah, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to,kako je sodna odločba poimenovana, na primer sklep, sod-ba, odredba ali sklep o izvršitvi ali tudi sklep sodnega urad-nika o odmeri stroškov sodnega postopka. Za namenepoglavij VII in VIII „sodna odločba“ pomeni tudi sodno od-ločbo v preživninskih zadevah, izdano v tretji državi;

2. „sodna poravnava“ pomeni poravnavo v preživninskih zade-vah, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena med postop-kom pred sodiščem;

3. „javna listina“ pomeni:

(a) listino, ki je bila v državi članici izvora uradno sestavlje-na ali overjena kot javna listina v preživninskih zadevahin katere pristnost:

(i) se nanaša na podpis in vsebino javne listine; in

(ii) jo je potrdil javni organ ali za to pooblaščen drugiorgan; ali

(b) dogovor v zvezi s preživninskimi obveznostmi, sklenjenz upravnimi organi države članice izvora ali potrjenz njihove strani;

4. „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri jebila, odvisno od primera, izdana sodna odločba, potrjena alisklenjena sodna poravnava in izdana javna listina;

5. „država članica izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri sezahteva izvršitev sodne odločbe, sodne poravnave ali javnelistine;

6. „država članica prosilka“ pomeni državo članico, katereosrednji organ pošlje zahtevek za pomoč v skladu s poglav-jem VI;

7. „zaprošena država članica“ pomeni državo članico, katereosrednji organ prejme zahtevek za pomoč v skladu s poglav-jem VII;

8. „država pogodbenica Haaške konvencije iz leta 2007“pomeni pogodbenico Haaške konvencije z dne 23. novembra2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblikpreživnine družin (v nadaljnjem besedilu: „Haaška konvenci-ja iz leta 2007“), kolikor se ta konvencija uporablja medSkupnostjo in zadevno državo;

9. „sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki je izdalo sodno odločbo,ki jo je treba izvršiti;

10. „upravičenec“ pomeni vsako fizično osebo ki ima pravico dopreživnine ali to pravico uveljavlja;

11. „zavezanec“ pomeni vsako fizično osebo ki mora plačatipreživnino ali od katere se zahteva plačilo preživnine;

2. Za namene te uredbe pojem „sodišče“ vključuje tudi upravneorgane v državah članicah, ki so pristojni za preživninske zadeve,če ti organi zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti inpravice strank do zaslišanja in so njihove odločbe, ki jih izdajov skladu z zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež,

(i) lahko predmet pritožbe ali ponovne preučitve s strani sod-nega organa in

(ii) imajo enakovredno veljavnost in učinek kot odločba sodne-ga organa glede iste zadeve.(1) UL L 299, 16.11.2005, str. 62.


260

Ti upravni organi so našteti v prilogi X. Ta priloga se pripravi inse spremeni v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 73(2) nazahtevo države članice, v kateri ima zadevni upravni organ sedež.

3. Pojem „domicil“ za namene členov 3, 4 in 6 nadomesti„državljanstvo“ v tistih državah članicah, kjer se ta pojemuporablja kot navezna okoliščina v družinskih zadevah.

Za stranke, ki imajo „domicil“ v različnih ozemeljskih enotah istedržave članice, se za namene člena 6 šteje, da imajo skupni„domicil“ v zadevni državi članici.

POGLAVJE II

SODNA PRISTOJNOST

Člen 3

Splošna sodna pristojnost

V državah članicah ima sodno pristojnost v preživninskihzadevah:

(a) sodišče kraja, kjer ima tožena stranka običajno prebivališče,ali

(b) sodišče kraja, kjer ima upravičenec običajno prebivališče, ali

(c) sodišče, ki je po svojem pravu pristojno za postopke v zvezis statusom osebe, če je zahtevek glede preživnine povezans tem postopkom, razen če ta pristojnost temelji izključno nadržavljanstvu ene izmed strank, ali

(d) sodišče, ki je po svojem pravu pristojno za postopke v zvezis starševsko odgovornostjo, če je zahtevek glede preživninepovezan s tem postopkom, razen če ta pristojnost temelji iz-ključno na državljanstvu ene izmed strank.

Člen 4

Sporazum o pristojnosti

1. Stranki se lahko sporazumeta, da bo za odločanje o sporih,ki nastanejo ali bi lahko nastali med njima v preživninskih zade-vah, pristojno naslednje sodišče ali sodišča države članice:

(a) sodišče ali sodišča države članice, v kateri ima ena od strankobičajno prebivališče,

(b) sodišče ali sodišča države članice, katere državljanstvo imaena od strank,

(c) pri preživninskih obveznostih med zakoncema ali bivšimazakoncema:

(i) sodišče, ki je pristojno za odločanje o njunemzakonskem sporu, ali

(ii) sodišče ali sodišča države članice, v kateri sta najmanjeno leto imela zadnje skupno običajno prebivališče.

Pogoji iz točk (a), (b) in (c) morajo biti izpolnjeni ob sklenitvisporazuma o pristojnosti ali ob predložitvi zadeve sodišču.

Pristojnost, ki se določi s sporazumom, je izključna, razen čese stranki nista sporazumeli drugače.

2. Sporazum o pristojnosti se sklene v pisni obliki. Komuni-kacije po elektronskih medijih, ki zagotavljajo trajen zapissporazuma, so enakovredne pisni obliki.

3. Ta člen se ne uporablja za spore o preživninski obveznostido otroka, mlajšega od osemnajst let.

4. Če sta se stranki sporazumeli o izključni pristojnosti sodiš-ča ali sodišč države pogodbenice Konvencije o pristojnosti in pri-znavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskihzadevah (1), podpisane v Luganu 30. oktobra 2007 (v nadaljnjembesedilu: Luganska konvencija), in če ta država ni država članica,se uporablja navedena konvencija, razen za spore iz odstavka 3.

Člen 5

Pristojnost sodišča pred katerim se stranka spustiv postopek

Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristoj-no tudi sodišče države članice, pred katerim se tožena strankaspusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je stranka spustilav postopek, da bi ugovarjala pristojnosti.

Člen 6

Pomožna pristojnost

Kadar na podlagi členov 3, 4 in 5 nobeno sodišče države članicenima pristojnosti in tudi nobeno sodišče države pogodbeniceLuganske konvencije ni pristojno na podlagi določb te konvenci-je, so pristojna sodišča države članice, katere državljanstvo imataobe stranki.

(1) UL L 339, 21.12.2007, str. 3.


261

Člen 7

Forum necessitatis

Če na podlagi členov 3, 4, 5 in 6 nobeno sodišče države članiceni pristojno, lahko sodišča države članice v izjemnih primerihodločajo o sporu, če v tretji državi, s katero je spor tesno pove-zan, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih aliče postopek tam ni mogoč.

Spor mora biti v zadostni meri povezan z državo članico, v katerije sodišče, ki mu je bila zadeva predložena.

Člen 8

Omejitev pristojnosti

1. Če je sodna odločba izdana v državi članici ali državipogodbenici Haaške konvencije iz leta 2007, v kateri ima upra-vičenec običajno prebivališče, zavezanec ne more sprožiti postop-ka za spremembo odločbe ali izdajo nove odločbe v nobeni drugidržavi članici, dokler ima upravičenec običajno prebivališčev državi, v kateri je bila sodna odločba izdana.

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

(a) če sta se stranki v skladu s členom 4 sporazumeli, da je pri-stojno sodišče te druge države članice;

(b) če se upravičenec v skladu s členom 5 spusti v postopek predsodiščem te druge države članice;

(c) če pristojni organ v državi izvora, ki je država pogodbenicaHaaške konvencije iz leta 2007, ne more sprejeti pristojnostiza spremembo sodne odločbe ali izdajo nove odločbe ali topristojnost zavrne, ali

(d) če se sodna odločba, izdana v državi izvora, ki je državapogodbenica Haaške konvencije iz leta 2007, ne more pri-znati ali razglasiti za izvršljivo v državi članici, v kateri se pre-učuje možnost postopka za novo ali spremenjeno odločbo.

Člen 9

Začetek postopka

Za namene tega poglavja se šteje, da se postopek pred sodiščemzačne:

(a) v trenutku, ko je pisanje, s katerim se začne postopek ali enako-vredno pisanjevloženo na sodišču, pod pogojem da tožečastranka pozneje ni opustila dejanj, ki bi jih morala opravitiv zvezi z vročitvijo pisanja toženi stranki, ali

(b) če je treba pisanje vročiti še pred vložitvijo na sodišče, v tre-nutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, podpogojem da tožeča stranka pozneje ni opustila dejanj, ki bijih morala opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče.

Člen 10


Če se pred sodiščem države članice začne postopek v zadevi, zakatero to sodišče po tej uredbi ni pristojno, se po uradni dolžnos-ti izreče za nepristojno.

Člen 11


1. Če se tožena stranka, ki nima običajnega prebivališčav državi, v kateri proti njej poteka postopek, ne spusti v postopek,pristojno sodišče zadrži postopek, dokler se ne ugotovi, ali je bilotoženi stranki omogočeno prejeti listino o začetku postopka alienakovredno listino pravočasno, da je lahko pripravila obrambo,ali da je bilo za to storjeno vse potrebno.

2. Namesto določbe odstavka 1 tega člena se uporabi člen 19Uredbe (ES) št. 1393/2007, če je morala država članica v skladuz navedeno uredbo poslati listino o začetku postopka ali enako-vredno listino drugi državi članici.

3. Če se določbe Uredbe (ES) št. 1393/2007 ne uporabljajo, seuporabi člen 15 Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskihzadevah v tujini, če je bilo treba listino o začetku postopka ali ena-kovredno listino v skladu s to konvencijo vročiti v tujini.

Člen 12

Litispendenca

1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istimzahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki jeprvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke,vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelopostopek.

2. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelopostopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek,izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 13

Sorodne pravde

1. Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav čla-nic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek,prekinejo postopek.


262

2. Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča,razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strankizrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek,pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovo-ljuje združitev pravd.

3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če sotako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna ob-ravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili ne-varnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenihpostopkov.

Člen 14


Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasneukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te državečlanice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavnistvari pristojna sodišča druge države članice.

POGLAVJE III

PRAVO, KI SE UPORABLJA

Člen 15

Določitev prava, ki se uporablja

Pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti, se določiv skladu s Haaškim protokolom z dne 23. novembra 2007 o pra-vu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (v nadaljnjem be-sedilu: „Haaški protokol iz leta 2007“) v državah članicah, ki jihta instrument zavezuje.

POGLAVJE IV

PRIZNAVANJE, IZVRŠLJIVOST IN IZVRŠEVANJE SODNIHODLOČB

Člen 16

Področje uporabe tega poglavja

1. To poglavje ureja priznavanje, izvršljivost in izvrševanjevseh sodnih odločb, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

2. Oddelek 1 se uporablja za sodne odločbe, izdane v državičlanici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007.

3. Oddelek 2 se uporablja za sodne odločbe, izdane v državičlanici, ki je Haaški protokol iz leta 2007 ne zavezuje.

4. Oddelek 3 se uporablja za vse sodne odločbe.

ODDELEK 1

Sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaškiprotokol iz leta 2007

Člen 17

Odprava exequatur

1. Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaškiprotokol iz leta 2007, se prizna tudi v drugi državi članici, ne dabi bilo treba začeti poseben postopek in brez možnosti ugovoranjenemu priznanju.

2. Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaškiprotokol iz leta 2007, in izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudiv drugi državi članici, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo.

Člen 18

Ukrepi zavarovanja

Izvršljiva sodna odločba po samem zakonu vključuje pooblastiloza ukrepe zavarovanja, ki obstajajo po zakonodaji države članiceizvršitve.

Člen 19

Pravica do zahteve za ponovno preučitev

1. Tožena stranka, ki se ne spusti v postopek v državi članiciizvora, ima pravico, da zahteva ponovno preučitev sodne odloč-be na pristojnem sodišču te države članice, če:

(a) ji listina o začetku postopka ali enakovredna listina ni bilavročena pravočasno in na način, ki bi ji omogočil pripravoobrambe, ali

(b) ni mogla ugovarjati preživninskemu zahtevku zaradi višje sileali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

razen če ni začela postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čepravje to možnost imela.

2. Rok za vložitev zahteve za ponovno preučitev začne teči oddneva, ko je bila tožena stranka dejansko seznanjena z vsebinosodne odločbe in je bila sposobna ukrepati, vendar najkasneje oddneva prvega izvršilnega ukrepa, zaradi katerega njenopremoženje v celoti ali delno postane nerazpoložljivo. Toženastranka ukrepa nemudoma, v vsakem primeru pa v roku 45 dni.Ta rok se ne sme podaljšati zaradi velike razdalje.


263

3. Če sodišče zavrne zahtevo za ponovno preučitev izodstavka 1, ker za to ni podan noben od tam navedenih razlo-gov, ostane sodna odločba veljavna.

Če sodišče odloči, da je zahteva za ponovno preučitev utemeljenazaradi enega od razlogov iz odstavka 1, je sodna odločba nična inneveljavna. Vendar upravičenec ne izgubi pravic, ki izhajajo izprekinitve prekluzivnih ali zastaralnih rokov ali pravice, da za na-zaj zahteva preživnino, pridobljeno v prejšnjnem postopku.

Člen 20

Listine za namene izvršitve

1. Za namene izvršitve sodne odločbe v drugi državi članicivlagatelj predloži organom, pristojnim za izvršitev:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje potrebne za ugo-tovitev njegove verodostojnosti;

(b) izvleček sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države čla-nice izvora na obrazcu iz Priloge I;

(c) po potrebi dokument o stanju zakasnelih plačil z navedbodatuma izračuna;

(d) po potrebi transliteracijo ali prevod vsebine obrazca iz točke(b) v uradni jezik države članice izvršitve ali, če v tej državičlanici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega oduradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva iz-vršitev, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik,ki ga je država članica izvršitve označila za sprejemljivega.Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradne je-zike institucij Evropske unije, drugačne od njenega lastnega,ki ga oziroma jih lahko sprejme za izpolnitev obrazca.

2. Pristojni organi države članice izvršitve ne smejo zahtevatiprevoda sodne odločbe od stranke, ki zahteva izvršitev. Prevod pase sme zahtevati, če se izpodbija izvršitev sodne odločbe.

3. Prevod na podlagi tega člena mora opraviti oseba, ki je v eniod držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 21

Zavrnitev ali prekinitev izvršitve

1. Razlogi za zavrnitev ali prekinitev izvršitve v skladus pravom države članice izvršitve se upoštevajo, če niso nezdruž-ljivi z uporabo odstavkov 2 in 3.

2. Na zahtevo zavezanca pristojni organ v državi članici izvr-šitve zavrne – v celoti ali delno – izvršitev odločbe sodišča izvora,če je pravica izvršitve odločbe sodišča izvora zastarala, bodisi popravu države članice izvora ali po pravu države članice izvršitve,glede na to, katero od njiju določa daljši rok za zastaranje.

Nadalje lahko pristojni organ v državi članici izvršitve na zahtevozavezanca v celoti ali delno zavrne izvršitev odločbe sodišča iz-vora, če je ta nezdružljiva z odločbo, izdano v državi članici izvr-šitve, ali z odločbo, izdano v drugi državi članici ali tretji državi,ki izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članiciizvršitve.

Odločba, ki spreminja predhodno preživninsko odločbo na pod-lagi spremenjenih okoliščin, ne velja za nezdružljivo odločbov smislu drugega pododstavka.

3. Pristojni organ v državi članici izvršitve lahko na zahtevozavezanca v celoti ali delno prekine izvršitev odločbe sodišča iz-vora, če je pristojno sodišče države članice izvora začelo postopekna podlagi zahteve za ponovno preučitev odločbe sodišča izvorav skladu s členom 19.

Poleg tega pristojni organ države članice izvršitve na zahtevo za-vezanca prekine izvršitev odločbe sodišča izvora, če se izvršljivostte odločbe začasno razveljavi v državi članici izvora.

Člen 22

Neučinkovanje na obstoj družinskih razmerij

Priznanje in izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah potej uredbi nikakor ne pomeni priznanja družinskega razmerja,starševstva, zakonske zveze ali svaštva, na podlagi katerih je bilasprejeta sodna odločba o preživninski obveznosti.

ODDELEK 2

Sodne odločbe, izdane v državi članici, ki je Haaški protokoliz leta 2007 ne zavezuje

Člen 23

Priznanje

1. Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški proto-kol iz leta 2007 ne zavezuje, se v drugih državah članicah prizna,ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli posebenpostopek.


264

2. Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet sporauveljavlja priznanje sodne odločbe, lahko v skladu s postopki iztega oddelka zahteva, da se sodna odločba prizna.

3. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen ododločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju, lahko o pri-znanju odloča to sodišče.

Člen 24

Razlogi za zavrnitev priznanja

Sodna odločba se ne prizna:

(a) če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnimredom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje. Preiz-kus javnega reda se ne sme uporabiti glede pravilo pristojnosti;

(b) če toženi stranki, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročenopisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravo-časno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razenče tožena stranka ni začela postopka za izpodbijanje sodneodločbe, čeprav je imela to možnost;

(c) če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu medistima strankama v državi članici, v kateri se zahtevapriznanje;

(d) če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugidržavi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka medistima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odloč-ba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri sezahteva priznanje.

Odločba, ki na podlagi spremenjenih okoliščin spreminja pred-hodno preživninsko odločbo, ne velja za nezdružljivo odločbov smislu točk (c) in (d).

Člen 25

Prekinitev postopka

Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje odločbe, kijo izda sodišče države članice, ki je Haaški protokol iz leta 2007ne zavezuje, prekine postopek, če je izvršljivost odločbe v državičlanici izvora začasno razveljavljena zaradi odločanja o pravnemsredstvu.

Člen 26

Izvršljivost

Sodna odločba, izdana v državi članici, ki je Haaški protokol izleta 2007 ne zavezuje, in je izvršljiva v tej državi, je izvršljiva tudiv drugi državi članici, če je bila na zahtevo zainteresirane stranketam razglašena za izvršljivo.

Člen 27

Krajevna pristojnost

1. Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču alipristojnem organu države članice izvršitve, katerega ime ta državačlanica sporoči Komisiji v skladu s členom 71.

2. Krajevna pristojnost se določi glede na običajno prebivališ-če stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ali glede na krajizvršitve.

Člen 28

Postopek

1. Zahtevku za razglasitev izvršljivosti se priložijo naslednjidokumenti:

(a) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugo-tovitev njegove verodostojnosti;

(b) izvleček odločbe pristojnega organa države članice izvora naobrazcu iz Priloge II, brez poseganja v člen 29;

(c) po potrebi transliteracija ali prevod vsebine obrazca iz točke(b) v uradni jezik države članice izvršitve ali, če v tej državičlanici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega oduradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se vložizahtevek, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi je-zik, ki ga je država članica izvršitve označila za sprejemljive-ga. Vsaka država članica lahko navede uradni jezik ali uradnejezike institucij Evropske unije, drugačne od njenega lastne-ga, ki ga oziroma jih lahko sprejme za izpolnitev obrazca.

2. Sodišče ali pristojni organ ki je začel postopek na podlagipredloženega zahtevka, od vlagatelja ne sme/gl. člen 20 zahtevatiprevoda sodne odločbe. Prevod pa se sme zahtevati v okviru po-stopka s pravnimi sredstvi iz členov 32 ali 33.

3. Prevod na podlagi tega člena mora opraviti oseba, ki je v eniod držav članic pooblaščena za prevajanje.


265

Člen 29

Nepredložitev izvlečka

1. Če izvleček iz člena 28(1)(b) ni predložen, lahko sodišče aliorgan določi rok za njegovo predložitev ali sprejme enakovrednolistino ali, če je mnenja, da razpolaga z zadostnimi podatki, stran-ko oprosti predložitve.

2. V primeru iz odstavka 1 in če to zahteva sodišče ali organ,je treba predložiti prevod listin. Prevod opravi oseba, pooblašče-na za prevajanje v eni od držav članic.

Člen 30

Razglasitev izvršljivosti

Takoj po izpolnitvi formalnosti iz člena 28 in najpozneje v30 dneh po izpolnitvi teh formalnosti, se sodna odločba razglasiza izvršljivo v smislu člena 24, razen če to ni mogoče zaradi iz-jemnih okoliščin. Stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, v tejfazi postopka nima možnosti podajati kakršnih koli izjav gledezahteve.

Člen 31

Obvestilo o razglasitvi izvršljivosti

1. Vlagatelj je nemudoma obveščen o razglasitvi izvršljivostina način, ki ga predpisuje pravo države članice izvršitve.

2. Razglasitev izvršljivosti se vroči stranki, zoper katero sezahteva izvršitev, skupaj z sodno odločbo, če ji ta ni bila vročenaže prej.

Člen 32

Pravna sredstva zoper sodno odločbo glede razglasitve

1. Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložitapravno sredstvo.

2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime zadevnadržava članica sporoči Komisiji v skladu s členom 71.


4. Če se stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, ne spustiv postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sredstvu, ki ga jevložil vlagatelj, se uporabijo določbe člena 11, tudi če stranka, zo-per katero se zahteva izvršitev, nima običajnega prebivališča v no-beni od držav članic.

5. Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti se vloži v30 dneh po njeni vročitvi. Če stranka, zoper katero se zahteva iz-vršitev, nima običajnega prebivališča v državi članici, v kateri jebila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok zavložitev pravnega sredstva 45 dni, teči pa začne z dnem vročitvetej stranki osebno ali na njenem stalnem prebivališču. Ta rok sene sme podaljšati zaradi velike razdalje.

Člen 33

Postopek izpodbijanja odločbe glede pravnih sredstev

Odločba, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbijasamo po postopku, o katerem je država članica obvestila Komi-sijo v skladu s členom 71.

Člen 34

Zavrnitev ali preklic razglasitve izvršljivosti

1. Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz čle-na 32 ali člena 33, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samona podlagi enega od razlogov iz člena 24.

2. Ob upoštevanju člena 32(4) sodišče, ki začne postopekv zvezi s pravnim sredstvom iz člena 32, sprejme odločitev v90 dneh od datuma, ko se je postopek začel, razen če to ni mo-goče zaradi izjemnih okoliščin.

3. Sodišče, ki je začelo postopek v zvez s pravnim sredstvomiz člena 33, svojo odločitev sprejme brez odlašanja.

Člen 35

Prekinitev postopka

Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz členov 32 ali33, na zahtevo stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, prekinepostopek, če je bila izvršljivost sodne odločbe v državi članici iz-vora začasno razveljavljena zaradi odločanja o pravnem sredstvu.

Člen 36


1. Če je treba sodno odločbo priznati v skladu s tem oddel-kom, lahko vlagatelj vedno uveljavlja začasne ukrepe ali ukrepezavarovanja po pravu države članice izvršitve, ne da bi bilo za totreba razglasiti izvršljivost sodne odločbe v skladu s členom 30.

2. Razglasitev izvršljivosti po samem zakonu vključuje poob-lastilo za ukrepe zavarovanja.


266

3. V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 32(5) zo-per razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnemsredstvu zoper stranko, proti kateri se zahteva izvršitev, ni dovol-jeno sprejeti nobenega izvršilnega ukrepa, razen ukrepovzavarovanja.

Člen 37

Delna izvršljivost

1. Če je s sodno odločbo odločeno o več zahtevkih, paizvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodišče aliorgan razglasi izvršljivost glede enega ali več izmed teh zahtevkov.

2. Vlagatelj lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omejina del izreka sodne odločbe.

Člen 38

Nobene takse, pristojbine ali dajatve

V državi članici izvršitve v postopku za razglasitev izvršljivosti nidovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izraču-nane glede na vrednost spornega predmeta.

ODDELEK 3

Skupne določbe

Člen 39

Začasna izvršljivost

Sodišče izvora lahko razglasi začasno izvršljivost sodne odločbene glede na morebitna pravna sredstva, tudi če nacionalno pravone predvideva izvršljivosti po samem zakonu.

Člen 40

Uveljavljanje priznane sodne odločbe

1. Stranka, ki želi v drugi državi članici uveljaviti sodno odloč-bo, priznano v smislu člena 17(1) ali priznano v skladu z oddel-kom 2, predloži kopijo odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne zaugotovitev njene verodostojnosti.

2. Po potrebi lahko sodišče države članice, pred katerim seuveljavlja priznana sodna odločba, od stranke, ki uveljavlja odloč-bo, zahteva, da predloži izvleček, ki ga je izdalo sodišče izvora naobrazcu iz Priloge I oziroma, odvisno od primera, iz Priloge II.

Sodišče izvora izda tak izvleček tudi na zahtevo ene od zaintere-siranih strank.

3. Stranka, ki uveljavlja priznano sodno odločbo, po potrebipredloži transliteracijo ali prevod vsebine obrazca iz odstavka 2v uradni jezik zadevne države članice ali, če je v tej državi članici

več uradnih jezikov, v enega od uradnih jezikov sodnega postop-ka v kraju, v katerem se uveljavlja priznana odločba, v skladus pravom te države članice, ali v drug jezik, ki ga je zadevna državačlanica označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko na-vede uradni jezik ali uradne jezike institucij Evropske unije, dru-gačne od njenega lastnega, ki ga oziroma jih lahko sprejme zaizpolnitev obrazca.

4. Prevod iz naslova tega člena mora opraviti oseba, ki je v eniod držav članic pooblaščena za prevajanje.

Člen 41

Postopek in pogoji izvršitve

1. Ob upoštevanju določb te uredbe postopek izvršitve sodnihodločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo države članiceizvršitve. Sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvr-šljiva v državi članici izvršitve, se izvrši pod enakimi pogoji kotsodna odločba, izdana v tej državi članici izvršitve.

2. Stranki, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, izdane v drugidržavi članici, v državi članici izvršitve ni treba imeti poštneganaslova niti pooblaščenca, razen kadar gre za osebe, pristojne zaizvršilni postopek.

Člen 42

Izključitev preverjanja vsebine sodne odločbe

Sodne odločbe, izdane v državi članici, v nobenem primeru ni do-voljeno preverjati glede vsebine v državi članici, v kateri se zahtevapriznanje, izvršljivost ali izvršitev.

Člen 43

Izterjava stroškov nima prednosti

Izterjava stroškov, ki nastanejo ob uporabi te uredbe, nima pred-nosti pred izterjavo preživnine.

POGLAVJE V

DOSTOP DO PRAVNEGA VARSTVA

Člen 44

Pravica do pravne pomoči

1. Stranke v sporu, na katerega se nanaša ta uredba, imajov skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, dejanski dostop dopravnega varstva v drugi državi članici, med drugim tudi v okvirupostopka izvrševanja in postopkov s pravnimi sredstvi.


267

V primerih iz poglavja VII zaprošena država članica omogočidejanski dostop do pravnega varstva vsem prosilcem, ki prebiva-jo v državi članici prosilki.

2. Za zagotovitev tega dejanskega dostopa nudijo države čla-nice pravno pomoč v skladu s tem poglavjem, razen če seuporablja odstavek 3.

3. V primerih iz poglavja VII državi članici ni treba nuditi prav-ne pomoči, če postopki te države članice strankam omogočajo, dasvoje zahteve uveljavljajo brez pravne pomoči, in sicer v obsegu,ki ga omogočajo ti postopki, in osrednji organ vse potrebnestoritve zagotovi brezplačno.

4. Pravica do pravne pomoči ne sme biti bolj restriktivna odpravice do pravne pomoči v enakovrednih nacionalnih primerih.

5. Za zagotovitev poravnave stroškov v postopkiho preživninskih obveznostih se ne sme zahtevati nikakršnavarščina, jamstvo ali polog.

Člen 45

Obseg pravne pomoči

1. Pravna pomoč, zagotovljena v skladu s tem poglavjem, jepomoč, ki jo potrebujejo stranke, da se seznanijo s svojimi pravi-cami in jih uveljavljajo; zagotavlja, da so njihove vloge, predlože-ne prek osrednjih organov ali neposredno pristojnim organom,obravnavane učinkovito in v celoti. Po potrebi zajema naslednje:

(a) pred-pravdne nasvete z namenom doseči poravnavo pred za-četkom postopka;

(b) pravno pomoč pri vložitvi zadeve pri organu ali sodišču inzastopanje na sodišču;

(c) oprostitev sodnih stroškov in honorarjev oseb, določenih zaopravljanje nalog med postopkom, ali pomoč pri kritju tehstroškov in honorarjev;

(d) v državah članicah, v katerih je stranka, ki v postopku neuspe, dolžna plačati stroške nasprotne stranke, pravnapomoč v primerih, ko prejemnik pravne pomoči izgubi za-devo, vključuje tudi stroške nasprotne stranke, če bi pravnapomoč vključevala te stroške, če bi prejemnik običajno pre-bival v državi članici sodišča, pred katerim teče postopek;

(e) tolmačenje;

(f) prevajanje dokumentov, ki jih zahteva sodišče ali pristojniorgan in predloži prejemnik pravne pomoči ter ki so potreb-ni za rešitev zadeve, in

(g) potne stroške, ki jih nosi prejemnik pravne pomoči, ko zakonali sodišče zadevne države članice zahteva fizično navzočnostoseb, ki so vključene v predstavitev prejemnikove zadeve, nasodišču in ko sodišče odloči, da zadevne osebe ne morejo bitina za sodišče sprejemljiv način drugače zaslišane.

Člen 46

Brezplačna pravna pomoč osrednjih organov za zahtevoglede preživnine otrok

1. Zaprošena država članica zagotovi brezplačno pravnopomoč pri vseh zahtevah upravičenca iz člena 56 gledepreživninske obveznosti, izhajajoče iz razmerja starši – otrok, doosebe, mlajše od 21 let.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko pristojni organ zaprošenedržave članice v zvezi z zahtevami, ki ne spadajo v člen 56(1)(a) in(b), zavrne brezplačno pravno pomoč, če po preučitvi dejanskegastanja meni, da zahteva ali katero koli pravno sredstvo očitno niutemeljeno.

Člen 47

Primeri, ki jih ne ureja člen 46

1. V primerih, ki jih ne ureja člen 46, in s pridržkom čle-nov 44 in 45 se lahko pravna pomoč dodeli v skladu z nacional-nim pravom, zlasti v zvezi s pogoji za oceno premoženjskegastanja prosilca ali utemeljenosti zahteve.

2. Ne glede na odstavek 1 je stranka, ki ji je bila v državi čla-nici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomočali oprostitev stroškov postopka, upravičena v okviru postopkovpriznavanja, izvršljivosti ali izvrševanja do kar najširšega obsegabrezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki judopušča pravo države članice izvršitve.

3. Ne glede na odstavek 1 je stranka, ki ji je bil v državi članiciizvora odobren brezplačen postopek pred upravnim organom izpriloge IX, v okviru postopkov priznavanja, izvršljivosti ali izvr-ševanja upravičena do pravne pomoči v skladu z odstavkom 2.V ta namen predloži potrdilo pristojnega organa države članiceizvore, iz katerega izhaja, da izpolnjuje finančne pogoje, na pod-lagi katerih mu je lahko odobrena popolna ali delna brezplačnapravna pomoč ali oprostitev plačila stroškov postopka.

Za namene tega odstavka so pristojni organi našteti v prilogi XI.Ta priloga se pripravi in spreminja v skladu z upravljalnim po-stopkom iz člena 73(2).


268

POGLAVJE VI

SODNE PORAVNAVE IN JAVNE LISTINE

Člen 48

Uporaba te uredbe pri sodnih poravnavah in javnihlistinah

1. Sodne poravnave in javne listine, ki so izvršljive v državi čla-nici izvora, so v skladu s poglavjem IV priznane in izvršljivev drugi državi članici kot sodne odločbe.

2. Določbe te uredbe se po potrebi uporabljajo tudi za sodneporavnave in javne listine.

3. Pristojni organ države članice izvora izda na zahtevo vsakezainteresirane stranke izvleček sodne poravnave ali javne listine,in sicer na obrazcu v Prilogi I in II ali III in IV.

POGLAVJE VII

SODELOVANJE

Člen 49

Imenovanje osrednjih organov

1. Država članica imenuje osrednji organ za izpolnjevanjeobveznosti, ki so mu naložene v skladu s to uredbo.

2. Zvezne države članice, države članice z več kot enim prav-nim sistemom ali države članice, sestavljene iz avtonomnih oze-meljskih enot, lahko določijo več osrednjih organov in navedejoozemeljski ali osebni obseg njihovih nalog. Če je država članicadoločila več osrednjih organov, določi osrednji organ, kateremuse lahko pošiljajo obvestila za posredovanje ustreznemuosrednjemu organu v tej državi. Kadar se sporočilo pošljeosrednjemu organu, ki ni pristojen, je ta organ odgovoren, dasporočilo posreduje pristojnemu osrednjemu organu in o tem ob-vesti pošiljatelja.

3. Država članica v skladu s členom 71 obvesti Komisijoo imenovanju osrednjega organa ali osrednjih organov, ji sporočinjihove kontaktne podatke in po potrebi obseg njihovihpristojnosti v skladu z odstavkom 2.

Člen 50

Splošne naloge osrednjih organov

1. Osrednji organi:

(a) sodelujejo, vključno z izmenjavo informacij, in spodbujajosodelovanje pristojnih organov v svojih državah članicah, dabi zagotovili uresničevanje ciljev te uredbe;

(b) poskušajo v največji možni meri poiskati rešitve za težave, kinastanejo pri uporabi te uredbe.

2. Osrednji organi sprejmejo ukrepe za lažjo uporabo te ured-be in boljše sodelovanje. Temu namenu služi Evropskapravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanov-ljena z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 51

Posebne naloge osrednjih organov

1. Osrednji organi zagotovijo pomoč pri zahtevah iz člena 56,zlasti pri:

(a) pošiljanju in sprejemanju takšnih zahtev;

(b) začetku postopkov ali omogočanju lažjega začetka postop-kov na podlagi tovrstnih zahtev.

2. V zvezi s temi zahtevki osrednji organi sprejmejo tudi vseustrezne ukrepe, da bi:

(a) po potrebi zagotovili pravno pomoč ali olajšali zagotovitevtake pomoči;

(b) pomagali najti preživninskega zavezanca ali upravičenca,zlasti z uporabo členov 61, 62 in 63;

(c) pomagali priskrbeti potrebne informacije o dohodku in popotrebi drugih finančnih razmerah preživninskega zavezan-ca ali upravičenca, med drugim tudi o tem, kje imapremoženje, zlasti z uporabo členov 61, 62 in 63;

(d) spodbujali sklenitev mirnega dogovora, da bi se preživninaplačevala prostovoljno, po potrebi s pomočjo mediacije,konciliacije (lahko tudi: posredovanja) ali podobnegapostopka;

(e) spodbujali redno izvrševanje sodnih odločb v preživninskihzadevah, tudi morebitnih izostalih plačil;

(f) olajšali izterjavo in hitro posredovanje plačil preživnine;

(g) olajšali zbiranje dokazil, v obliki listin ali v drugi obliki, brezposeganja v Uredbo (ES) št. 1206/2001;

(h) pomagali ugotoviti sorodstveno razmerje, kjer je to potrebnoza izterjavo preživnine;

(i) začeli postopek ali olajšali začetek postopka, da bi po potre-bi dosegli potrebne začasne ukrepe, ki se nanašajo na dolo-čeno ozemlje, s pomočjo katerih bi lahko uspešno zavarovalivložene zahteve za izterjavo preživnine;

(j) omogočili lažje vročanje listin, brez poseganja v Uredbo (ES)št. 1393/2007.


269

3. Naloge osrednjega organa v skladu s tem členom lahko v to-likšnem obsegu, kot to dovoljuje zakonodaja zadevne države čla-nice, opravljajo javni organi ali drugi organi, ki jih nadzirajopristojni organi te države članice. Država članica v skladu s čle-nom 71 obvesti Komisijo o imenovanju takega javnega organa alidrugih organov ter ji sporoči njihove kontaktne podatke in obsegnjihovih nalog.

4. Ta člen in člen 53 osrednjemu organu v nobenem primerune nalagata obveznosti izvajanja pooblastil, ki so po pravu zapro-šene države članice v izključni pristojnosti pravosodnih organov.

Člen 52

Pooblastilo

Osrednji organ zaprošene države članice lahko od vlagateljazahteva pooblastilo le, če v sodnem postopku ali pri drugih orga-nih nastopa v imenu in za račun vlagatelja ali da bi lahko imeno-vala zastopnika za take namene..

Člen 53

Zahteve za posebne ukrepe

1. Osrednji organ lahko ob ustrezni utemeljitvi zaprosi drug(drugi?) organ, naj sprejme ustrezne posebne ukrepe v skladus členom 51(2)(b), (c), (g), (h), (i) in (j) tudi, če na podlagi člena 56ni bila vložena nobena zahteva. Zaprošeni osrednji organ sprejmeukrepe, ki se izkažejo za koristne, če meni, da so ti ukrepi potreb-ni, da bi morebitnemu vlagatelju pomagali pri vložitvi zahteve izčlena 56 ali mu pomagali ugotoviti, če bi bilo treba zahtevovložiti.

2. Če je bila vložena zahteva glede ukrepov iz člena 51(2)(b) in(c), zaprošeni osrednji organ pridobi zahtevane podatke, če jepotrebno ob uporabi člena 61. Podatki iz člena 61(2)(b), (c) in (d)pa se lahko pridobijo le, če je upravičenec predložil izvod sodneodločbe, sodne poravnave ali javne listine, ki jo je treba izvršiti inji je po potrebi priložen izvleček iz členov 20, 28 ali 48.

Zaprošeni osrednji organ sporoči pridobljene podatkeosrednjemu organu, ki je zanje zaprosil. Če so bili ti podatki pri-dobljeni na podlagi člena 61, se v sporočilu navede le naslovosebe, ki bi lahko bila tožena v zaprošeni državi članici. V prime-ru zahteve za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev sev sporočilu lahko dodatno navede zgolj, ali ima zavezanec v tejdržavi prihodke ali premoženje.

Če zaprošen osrednji organ ne more priskrbeti zahtevanihpodatkov, to nemudoma sporoči osrednjemu organu, ki je zanjezaprosil, in svojo odločitev utemelji.

3. Poleg tega lahko osrednji organ na zahtevo drugegaosrednjega organa sprejme posebne ukrepe glede nerešenega pri-mera v državi članici prosilki z mednarodnim elementom v zveziz izterjavo preživnine.

4. Za zahteve na podlagi tega člena osrednji organi uporabijoobrazec v Prilogi V.

Člen 54

Stroški osrednjega organa

1. Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, ki nastanejo priizvajanju te uredbe.

2. Osrednji organi vlagatelju ne smejo naložiti nobenih stro-škov za storitve, ki jih zagotavljajo v skladu s to uredbo, razen iz-rednih stroškov, ki nastanejo zaradi zahteve po posebnih ukrepihiz člena 53.

Za namene tega odstavka se stroški, povezani z ugotavljanjem, kjese nahaja zavezanec, ne štejejo kot izredni.

3. Zaprošeni osrednji organ sme terjati vračilo stroškov zastoritve iz odstavka 2 samo, če je vlagatelj pred opravo teh stori-tev privolil, da se opravijo po zadevni ceni.

Člen 55

Zahteva prek osrednjega organa

Zahteva iz tega poglavja se prek osrednjega organa države člani-ce, v kateri vlagatelj prebiva, vloži pri osrednjem organu zapro-šene države članice.

Člen 56

Vrste zahtev

1. Upravičenec, ki si prizadeva v skladu s to uredbo izterjatipreživnino, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

(a) priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodneodločbe;

(b) izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznanav zaprošeni državi članici;

(c) izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko sodne od-ločbe še ni, po potrebi med drugim tudi ugotovitevsorodstvenega razmerja;

(d) izdaja sodne odločbe v zaprošeni državi članici, ko priznanjein razglasitev izvršljivosti sodne odločbe, ki je bila izdanav državi, ki ni zaprošena država članica, ni mogoče;

(e) sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošenidržavi članici;


270

(f) sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni za-prošena država članica.

2. Zavezanec, za katerega je bila izdana sodna odločbav preživninskih zadevah, lahko vloži naslednje vrste zahtev:

(a) priznanje sodne odločbe, zaradi katere se prekine ali omejiizvršitev prejšnje sodne odločbe v zaprošeni državi članici;

(b) sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v zaprošenidržavi članici;

(c) sprememba sodne odločbe, ki je bila izdana v državi, ki ni za-prošena država članica.

3. Pri zahtevah iz tega člena pomoč in zastopanje v smislu čle-na 45(1)(b) zagotovi osrednji organ zaprošene države članiceneposredno ali prek javnih ali drugih organov ali oseb.

4. Če v tej uredbi ni drugače določeno, se o zahtevah iz od-stavkov 1 in 2 odloča v skladu s pravom zaprošene države člani-ce in zanje veljajo pravila o pristojnosti, ki se uporabljajo v tejdržavi.

Člen 57

Vsebina zahtev

1. Za zahtevo iz člena 56 se uporabi standardni obrazec iz Pri-loge VI ali VII.

2. Vse zahteve iz člena 56 vsebujejo najmanj naslednjepodatke:

(a) izjavo o vrsti zahteve ali zahtev;

(b) ime in kontaktne podatke, med drugim tudi naslov in datumrojstva vlagatelja;

(c) ime in naslov, če je znan ter datum rojstva tožene stranke;

(d) ime in datum rojstva vseh oseb, za katere se terja preživnina;

(e) razlogi za vložitev zahteve;

(f) v zahtevi upravičenca, podatki o tem, kam se plačilopreživnine pošlje ali elektronsko nakaže;

(g) ime in kontaktni podatki osebe ali enote osrednjega organadržave članice prosilke, ki je pristojna za obravnavo prošnje.

3. Za namene točke (b) odstavka 2 se lahko v primeru nasiljav družini namesto osebnega naslova vlagatelja predloži kak drugnaslov, če se v nacionalni zakonodaji zaprošene države članice odvlagatelja ne zahteva, da za namene potrebnih postopkov pred-loži osebni naslov.

4. Zahtevek vključuje tudi naslednje podatke, če so znani in seizkažejo za koristne:

(a) finančne razmere upravičenca;

(b) finančne razmere zavezanca, vključno z imenom in naslo-vom njegovega delodajalca ter vrsto njegovega premoženjain kraj, kjer se to nahaja;

(c) drugi podatki, ki bi bili lahko koristni pri ugotavljanju, kje setožena stranka nahaja.

5. Zahtevi se priložijo vsi potrebni podatki ali dokazila, meddrugim po potrebi tudi dokazila o pravici vlagatelja do pravne po-moči. Zahtevam iz člena 56(1)(a) in (b) ter člena 56(2)(a) se po po-trebi priložijo le listine iz členov 20, 28 in 48 ali iz člena 25Haaške konvencije iz leta 2007.

Člen 58

Pošiljanje, prejem in obdelava zahtev in primerov prekosrednjih organov

1. Osrednji organ države članice prosilke pomaga vlagateljuzagotoviti, da so zahtevi priloženi vsi podatki in listine, za katereta organ ve, da so potrebni za preučitev zahteve.

2. Osrednji organ države članice prosilke posreduje zahtevekosrednjemu organu zaprošene države članice, ko meni, dazahtevek ustreza pogojem iz te uredbe.

3. Zaprošeni osrednji organ potrdi prejem zahteve v 30 dnehod dneva prejema na podlagi obrazca v dodatku 1 Priloge VI, inobvesti osrednji organ države članice prosilke, kakšni začetniukrepi so že bili ali bodo sprejeti glede obravnave zahteve, terlahko zahteva dodatne potrebne dokumente in podatke. V istemčasovnem obdobju 30 dni zaprošeni osrednji organ sporočiosrednjemu organu prosilcu ime in kontaktne podatke osebe alienote, ki je pristojna odgovoriti na poizvedbe o napredku pri ob-ravnavi zahteve.

4. V 60 dneh od potrditve prejema zaprošeni osrednji organna podlagi obrazca v Prilogi VIII, obvesti osrednji organ, ki je vlo-žil zaprosilo, o stanju obravnave zahteve.

5. Osrednji organ prosilec in zaprošeni osrednji organ se ob-veščata o:

(a) osebi ali enoti, ki je pristojna za posamezen primer;

(b) napredku pri obravnavi primera

ter na vsa vprašanja odgovarjata ažurno.


271

6. Osrednji organi zaključijo primer tako hitro, kakor to do-pušča strokovna preučitev.

7. Osrednji organi uporabijo najhitrejša in najučinkovitejšasredstva sporazumevanja, ki jih imajo na voljo.

8. Zaprošeni osrednji organ lahko obravnavo zahteve zavrnesamo, če je očitno, da zahteve iz te uredbe niso izpolnjene. V temprimeru osrednji organ na podlagi obrazca v Prilogi IX, osrednjiorgan prosilec nemudoma obvesti o razlogih za zavrnitev.

9. Zaprošeni osrednji organ ne sme zavrniti zahteve samozaradi tega, ker so potrebni dodatni dokumenti ali podatki. Vendarpa lahko od osrednjega organa prosilca zahteva, da priskrbi te do-datne dokumente in podatke. Če osrednji organ prosilec tega nestori v 90 dneh ali daljšem obdobju, ki ga določi zaprošeniosrednji organ, lahko slednji odloči, da zahteve ne bo več obrav-naval. V tem primeru zaprošeni osrednji organ svojo odločitevsporoči osrednjemu organu prosilcu na obrazcu v Prilogi IX.

Člen 59

Jeziki

1. Obrazec za zahtevo ali vloga se izpolnita v uradnem jezikuzaprošene države članice ali, če je v tej državi članici več uradnihjezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja,v katerem ima zadevni osrednji organ sedež, ali v drugem urad-nem jeziku institucij Evropske unije, ki ga je zaprošena država čla-nica navedla kot sprejemljivega, razen če se je osrednji organ tedržave članice prevodu odpovedal.

2. Listine, ki se priložijo obrazcu za zahtevo ali vlogi, seprevedejo v jezik, določen v skladu z odstavkom 1, le, če je prevodpotreben zaradi zagotovitve pomoči, za katero se zaprosi, brezposeganja v člene 20, 28, 40 in 66.

3. Vsakršno drugo sporazumevanje med osrednjimi organi po-teka v jeziku, določenem v skladu z odstavkom 1, razen če seosrednji organi ne dogovorijo drugače.

Člen 60

Srečanja

1. Za lažjo uporabo te uredbe imajo osrednji organi rednasrečanja.

2. Ta srečanja se sklicujejo v skladu z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 61

Dostop osrednjih organov do podatkov

1. Pod pogoji iz tega poglavja in z izjemo člena 51(4) zaprošeniosrednji organ uporabi vsa primerna in razumna sredstva, da bipridobil podatke iz odstavka 1a, ki so potrebni, da se v določenizadevi olajša pridobitev, sprememba, priznavanje, ugotovitevizvršljivosti ali izvršitev sodne odločbe.

Javni organi ali uprave, ki imajo v okviru svojih rednih dejavnostiv zaprošeni državi članici podatke iz odstavka 2 in so odgovorneza njihovo obdelavo v smislu Direktive 95/46/ES, jih, če ni ome-jitev, utemeljenih z državno varnostjo ali javno varnostjo, posre-dujejo zaprošenemu osrednjemu organu na njegovo zahtevo, četa organ nima neposrednega dostopa do teh podatkov.

Države članice lahko imenujejo javne organe ali uprave, ki lahkozaprošenemu osrednjemu organu posredujejo podatke izodstavka 2. Če država članica opravi takšno imenovanje, zagoto-vi, da ima osrednji organ v skladu s tem členom na podlagi izbireorganov ali uprav možnost dostopa do zaprošenih podatkov.

Druge pravne osebe, ki imajo v zaprošeni državi članici podatkeiz odstavka 2 in so odgovorne za njihovo obdelavo v smislu Di-rektive 95/46/ES, jih posredujejo zaprošenemu osrednjemu orga-nu na zahtevo, če so pooblaščene po pravu zaprošene državečlanice.

Zaprošeni osrednji organ tako pridobljene podatke po potrebi po-sreduje osrednjemu organu, ki je zanje zaprosil.

2. Podatki iz tega člena so podatki, ki jih že imajo organi, up-rave ali osebe iz odstavka 1. Podatki morajo biti primerni,ustrezni in ne pretirani ter so:

(a) naslov zavezanca ali upravičenca;

(b) prihodki zavezanca;

(c) zavezančev delodajalec in zavezančev bančni račun oziromaračuni ter

(d) premoženje zavezanca.

Za izdajo ali spremembo sodne odločbe lahko zaprošeni osrednjiorgan zahteva le podatke iz točke (a).

Za priznavanje, razglasitev izvršljivosti ali izvršitev sodne odloč-be lahko zaprošeni osrednji organ zahteva vse podatke iz prvegapododstavka. Vendar se podatki iz točke (d) lahko zahtevajo le, čepodatki iz točk (b) in (c) ne zadostujejo za izvršitev sodne odločbe.


272

Člen 62

Posredovanje in uporaba podatkov

1. Osrednji organi posredujejo znotraj države članice podatkeiz člena 61(2) pristojnim sodiščem in organom, pristojnim zavročanje listin, oziroma organom, pristojnim za izvrševanjesodnih odločb.

2. Vsak organ ali sodišče, ki so mu bili podatki posredovaniv skladu s členom 61, lahko te podatke uporabi le za olajšanjeizterjave preživninskih zahtevkov.

Razen podatkov, ki se nanašajo le na obstoj naslova, prihodkov alipremoženja v zaprošeni državi članici, se podatki iz člena 61(2)ne smejo razkriti osebi, ki je zaprosila osrednji organ, ki je vložilzaprosilo, ob upoštevanju uporabe procesnih pravil predsodiščem.

3. Noben organ, ki obdeluje podatke, ki so mu bili posredova-ni v skladu s členom 61, podatkov ne sme hraniti po preteku ob-dobja, ki je potrebno za namene, zaradi katerih so bili podatkiposredovani.

4. Organ, ki obdeluje podatke, ki so mu bili posredovaniv skladu s členom 61, zagotovi zaupnost teh podatkov v skladus svojim nacionalnim pravom.

Člen 63

Obvestilo posamezniku, na katerega se osebnipodatki nanašajo

1. Posameznik, na katerega se zbrani podatki sporočila nana-šajo delno ali v celoti, je obveščen v skladu z nacionalnim pravomzaprošene države članice.

2. Če bi takšno obvestilo lahko poslabšalo učinkovitostizterjave preživninskega zahtevka, se lahko odloži za največ90 dni od datuma, ko je zaprošeni osrednji organ dobil podatke.

POGLAVJE VIII

JAVNE INSTITUCIJE

Člen 64

Javne institucije kot vlagatelji

1. V zahtevi za priznanje in razglasitev izvršljivosti sodnihodločb ali za njihovo izvršitev pomeni „preživninski upravičenec“tudi javno institucijo, ki nastopa v imenu fizične osebe, upraviče-ne do preživnine, ali institucijo, upravičeno do povračilanadomestila, ki je bilo izplačano namesto preživnine.

2. Pravica javne institucije, da nastopa v imenu fizične osebe,ki je upravičena do preživnine, oziroma da zahteva povračilonadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namesto preživnine,se ureja z zakonodajo, ki velja za institucijo.

3. Javna institucija lahko zahteva priznanje in razglasitevizvršljivosti ali izvršitev:

(a) sodne odločbe, izdane zoper zavezanca na zahtevo javne in-stitucije, ki zahteva plačilo nadomestila, izplačanega namestopreživnine;

(b) sodne odločbe, izdane med upravičencem in zavezancem dovišine nadomestila, ki je bilo upravičencu izplačano namestopreživnine.

4. Javna institucija, ki zahteva priznanje in razglasitevizvršljivosti sodne odločbe ali njeno izvršitev, na zahtevo priskrbivse dokumente, ki so potrebni, da bi v skladu z odstavkom 2 do-kazala svojo pravico, in iz katerih je razvidno, da je bilo upravi-čencu izplačano nadomestilo.

POGLAVJE IX


Člen 65

Uradna potrditev ali podobna formalnost

V okviru te uredbe se ne zahteva nikakršna uradna potrditev alipodobna formalnost.

Člen 66

Prevod dokaznih listin

Brez poseganja v člene 20, 28 in 40, lahko sodišče, kateremu jebila zadeva predložena, zahteva od strank prevod dokaznih listin,ki niso v jeziku postopka, le, če meni, da je prevod potreben zaizdajo sodne odločbe ali zaradi spoštovanja pravic tožene stranke.

Člen 67

Povračilo stroškov

Brez poseganja v člen 54 lahko pristojni organ zaprošene državečlanice izjemoma terja povračilo stroškov od stranke, ki v postop-ku ni uspela in je prejela brezplačno pravno pomoč v skladu s čle-nom 46, če to omogoča njeno finančno stanje.


273

Člen 68

Razmerje do drugih pravnih instrumentov Skupnosti

1. Ob upoštevanju člena 75(2) ta uredba spreminja Uredbo(ES) št. 44/2001 tako, da nadomešča določbe navedene uredbe, kise uporabljajo za preživninske obveznosti.

2. Ta uredba v preživninskih zadevah nadomešča Uredbo (ES)št. 805/2004, z izjemo evropskih nalogov za izvršbo v zvezis preživninskimi obveznostmi, izdanih v državi članici, ki je nezavezuje Haaški protokol iz leta 2007.

3. V preživninskih zadevah ta uredba ne posega v Direktivo2003/8/ES, ob upoštevanju poglavja V.

4. Ta uredba ne posega v Direktivo 95/46/ES.

Člen 69

Razmerje do obstoječih konvencij in mednarodnihsporazumov

1. Ta uredba ne vpliva na uporabo dvostranskih alivečstranskih konvencij in sporazumov, katerih pogodbenice soena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki se nanašajona zadeve, ki jih ureja ta uredba, brez poseganja v obveznostidržav članic v skladu s členom 307 Pogodbe.

2. Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba brez poseganja v od-stavek 3 v odnosih med državami članicami prednost pred kon-vencijami in sporazumi, ki se nanašajo na zadeve, urejene s touredbo, in h katerim so pristopile države članice.

3. Ta uredba ne izključuje uporabe konvencije z dne 23. marca1962 med Švedsko, Dansko, Finsko, Islandijo in Norveško o iz-terjavi preživninskih zahtevkov s strani držav članic, ki so pogod-benice te konvencije, saj ta v zvezi s priznanjem, izvršljivostjo aliizvršitvijo sodnih odločb določa:

(a) poenostavljene in pospešene postopke za izvršitev sodnihodločb v preživninskih zadevah in

(b) pravno pomoč, ugodnejšo od pravne pomoči iz poglavja Vte uredbe.

Vendar pa zaradi uporabe te konvencije tožena stranka ne smebiti prikrajšana za varstvo v skladu s členoma 19 in 21 te uredbe.

Člen 70

Podatki dani v dostop javnosti

Države članice predložijo naslednje podatke v okviru Evropskepravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanov-ljene z Odločbo 2001/470/ES, da bi bili ti dostopni javnosti:

(a) opis nacionalnega prava in postopkov v zvezis preživninskimi obveznostmi;

(b) opis ukrepov, sprejetih za izpolnitev obveznosti iz člena 51;

(c) opis načina zagotavljanja dejanskega dostopa do pravnegavarstva, kot se zahteva v členu 44, in

(d) opis nacionalnih predpisov in postopkov za izvrševanje,vključno z informacijami o vsakršnih omejitvah izvrševanja,zlasti predpisov o zaščiti upravičenca in zastaralnih rokov.

Države članice te podatke stalno posodabljajo.

Člen 71

Obveščanje o kontaktnih podatkih in jezikih

1. Države članice najpozneje do 18. septembra 2010 Komisijisporočijo:

(a) imena in kontaktne podatke sodišč ali organov, ki so pristoj-ni za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladus členom 27(1) in za obravnavanje pravnih sredstev zopersodne odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 32(2);

(b) pravna sredstva iz člena 33;

(c) postopek ponovne preučitve za namene uporabe člena 19 terimena in kontaktne podatke pristojnih sodišč;

(d) imena in kontaktne podatke svojih osrednjih organov in popotrebi obseg njihovih nalog v skladu s členom 49(3);

(e) imena in kontaktne podatke javnih ali drugih institucij in popotrebi obseg njihovih nalog v skladu s členom 51(3);

(f) imena in kontaktne podatke organov, ki so pristojni za izvr-šitve po členu 21;

(g) jezike, sprejemljive za prevod listin iz členov 20, 28 in 40;

(h) jezike, ki jih je osrednji organ odobril za sporazumevanjez drugimi osrednjimi organi v skladu s členom 59.

Države članice obveščajo Komisijo o naknadnih spremembah tehpodatkov.

2. Komisija objavi podatke, sporočene v skladu z odstav-kom 1, v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugihkontaktnih podatkov sodišč in organov iz točk (a), (c) in (f).


274

3. Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prekEvropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah,ustanovljene zOdločbo 2001/470/ES, omogoči, da so vsi podatki,predloženi v skladu z odstavkom 1, dostopni javnosti.

Člen 72

Sprememba obrazcev

Vse spremembe obrazcev iz te uredbe se sprejmejo v skladu s po-stopkom v posvetovalnem odboru iz člena 73(3).

Člen 73

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, predviden v členu 70 Uredbe (ES)št. 2201/2003.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata čle-na 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 74

Klavzula o pregledu

Komisija najpozneje do Evropskemu parlamentu, Svetu in Evrop-skemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročiloo uporabi te uredbe, vključno z oceno praktičnih izkušenj napodročju upravnega sodelovanja med osrednjimi organi, zlasti karzadeva njihov dostop do podatkov, ki jih imajo javni organi inuprave, in oceno delovanja postopkov priznavanja, izvršljivosti aliizvrševanja, ki se uporabljajo za sodne odločbe, izdane v državičlanici, ki je ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007. Poročilu sepo potrebi priložijo predlogi za spremembe.

Člen 75

Prehodne določbe

1. Ta uredba se s pridržkom odstavkov 2 in 3 uporablja samoza postopke, začete po datumu začetka uporabe te uredbe, zasodne poravnave, potrjene ali sklenjene po tem datumu, in za jav-ne listine, ki so bile po tem datumu uradno sestavljene alievidentirane.

2. Oddelka 2 in 3 poglavja IV se uporabljata:

(a) za sodne odločbe, izdane v državah članicah pred dnem za-četka uporabe te uredbe, za katere se zahtevata priznanje inrazglasitev izvršljivosti po tem dnevu;

(b) za sodne odločbe, izdane po dnevu začetka uporabe te ured-be v postopkih, začetih pred navedenim dnem, če te sodneodločbe sodijo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 44/2001za namene priznanja in izvršitve.

Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej velja za postopke priznanja inizvršitve, ki že potekajo na dan, ko se ta uredba začne uporabljati.

Prvi in drugi pododstavek se uporabljata mutatis mutandis zasodne poravnave, potrjene ali sklenjene, in javne listine, izdanev državah članicah.

3. Poglavje VII o sodelovanju se uporablja za vloge in zahteve,ki jih je osrednji organ prejel od datuma začetka uporabe teuredbe.

Člen 76


Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listuEvropske unije.

Členi 2(2), 47(3), 71, 72 in 73 se uporabljajo od 18. septembra2010.

Ta uredba se z izjemo členov iz drugega odstavka uporablja od18. junija 2011, pod pogojem, da se na ta dan v Skupnostiuporablja Haaški protokol iz leta 2007. Če ta pogoj ne boizpolnjen, se ta uredba uporablja od dne, ko se ta protokol začneuporabljati v Skupnosti.



Za SvetPredsednik

M. BARNIER


275

PRILOGA I

IZVLEČEK SODNE ODLOČBE/SODNE PORAVNAVE O PREŽIVNINSKI ZADEVI, ZA KATERO NEVELJATA POSTOPEK PRIZNANJA ALI POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člena 20 in 48 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja,priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))

POMEMBNO

Izdajo sodišče izvora

Izda se le, če sta sodna odločba ali sodna poravnava izvršljivi v državi članici izvora

Navedite le podatke iz sodne odločbe ali sodne poravnave oziroma podatke, s katerimi je biloseznanjeno sodišče izvora

1. Vrsta listine:

Sodna odločba Sodna poravnava

Datum in referenčna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sodna odločba/sodna poravnava se prizna in je izvršljiva v drugi državi članici, ne da bi bila potrebnarazglasitev izvršljivosti in brez možnosti nasprotovanja njenemu priznanju (člen 17 in 48 Uredbe (ES)št. 4/2009).

2. Sodišče izvora:

2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.1 Ulica in hišna številka/poštni predal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.2 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.3 Država članica

Belgija Bolgarija Češka Nemčija Estonija Irska GrčijaŠpanija Francija Italija Ciper Latvija Litva Luksemburg Madžarska MaltaNizozemska Avstrija Poljska Portugalska Romunija Slovenija Slovaška FinskaŠvedska

2.3 Telefon/Telefaks/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Tožeča(-e) stranka(-e) (*) (**)

3.1 Oseba A

3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1.2 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.(*) Če stranki v sodni odločbi/sodni poravnavi nista navedeni kot tožeča ali tožena stranka, se morata brez razlikovanja navesti kot tožeča ali

tožena stranka.(**) Če se sodna odločba ali sodna poravnava nanaša na več kot tri tožeče ali tožene stranke, priložite dodatni list.


276

3.1.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1.4 Naslov:

3.1.4.1 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1.4.2 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1.5 Oseba:

3.1.5.1 je prejela pravno pomoč:

Da Ne

3.1.5.2 je bila oproščena plačila stroškov in izdatkov:

Da Ne

3.1.5.3 je uveljavila pravico do brezplačnega postopka pred upravnim organom iz Priloge IX Uredbe (ES) št. 4/2009:

Da Ne

3.2 Oseba B

3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.2.4 Naslov:



3.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.2.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne


277

3.3 Oseba C

3.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.3.4 Naslov:



3.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

4. Tožena(-e) stranka(-e) (*) (**)

4.1 Oseba A

4.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


4.1.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.1.4 Naslov:



4.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če stranki v sodni odločbi/sodni poravnavi nista navedeni kot tožeča ali tožena stranka, se morata brez razlikovanja navesti kot tožeča alitožena stranka.

(**) Če se sodna odločba ali sodna poravnava nanaša na več kot tri tožeče ali tožene stranke, priložite dodatni list.


278

4.1.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

4.2 Oseba B

4.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.2.4 Naslov:



4.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.2.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

4.3 Oseba C

4.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




279

4.3.4 Naslov:



4.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.3.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

5. Sodna odločba/sodna poravnava

5.1 Valuta:

Evro (EUR) Bolgarski lev (BGN) Češka krona (CZK) Estonska krona (EEK)Madžarski forint (HUF) Litvanski litas (LTL) Latvijski lats (LVL) Poljski zlot (PLN)Romunski lev (RON) Švedska krona (SEK) Drugo (navedite standard ISO): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2 Preživninski zahtevek (*)

5.2.1 Preživninski zahtevek A:

5.2.1.1 Znesek za preživnino izplača

(zavezanec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

(upravičencu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)osebe, ki se ji mora vsota dejansko izplačati)

Oseba, ki se ji preživnina dolguje:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

5.2.1.2 Izplačilo v enkratnem znesku

Zajeto obdobje, po potrebi: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(od (dd/mm/llll) do (dd/mm/llll) oziroma dogodek)

Datum zapadlosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če se sodna odločba ali sodna poravnava nanaša na več kot tri preživninske zahtevke, priložite dodatni list.


280

5.2.1.3 Izplačilo v večkratnih zneskih

Datum zapadlosti(dd/mm/llll) Znesek

5.2.1.4 Periodično izplačilo

Enkrat tedensko

Enkrat mesečno

Drugo (navedite pogostost): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

Datum zapadlosti: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Po potrebi do (datum (dd/mm/llll) ali dogodek): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V primeru indeksacije preživninskega zahtevka, navedite način izračuna indeksacije:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Indeksacija velja od . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

5.2.1.5 Retroaktivni dolg

Zajeto obdobje: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (od (dd/mm/llll) do (dd/mm/llll))

Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.1.6 Obresti (če so določene v sodni odločbi/sodni poravnavi)

Če pri preživninskem zahtevku nastanejo obresti, navedite višino: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Obresti zapadejo: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

5.2.1.7 Izplačilo v blagu (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.1.8 Drug način izplačila (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


281

5.2.2 Preživninski zahtevek B



(upravičencu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek in ime/-na osebe, ki se ji mora vsota dejansko izplačati)


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)


Zajeto obdobje, po potrebi:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


Datum zapadlosti: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.2.3 Izplačilo v večkratnih zneskik



Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)


Po potrebi do (datum (dd/mm/llll) ali dogodek): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V primeru indeksacije preživninskega zahtevka, navedite način izračuna indeksacije: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Indeksacija velja od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


282





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.3 Preživninski zahtevek C





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



283

Po potrebi do (datum (dd/mm/llll) ali dogodek):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.3 Stroški in izdatki

V skladu s sodno odločbo/sodno poravnavo mora

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

izplačati vsoto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(upravičencu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na).

Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Podpis in/ali žig sodišča izvora:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


284

PRILOGA II

IZVLEČEK SODNE ODLOČBE/SODNE PORAVNAVE O PREŽIVNINSKI ZADEVI, ZA KATERO VELJATAPOSTOPEK PRIZNANJA IN POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člena 28 in 75(2) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja,priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))

POMEMBNO

Izdajo sodišče izvora

Izda se le, če sta sodna odločba ali sodna poravnava izvršljivi v državi članici izvora

Navedite le podatke iz sodne odločbe ali sodne poravnave oziroma podatke, s katerimi je bilo seznanjenosodišče izvora

1. Vrsta listine

Sodna odločba Sodna poravnava

Datum in referenčna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Sodišče izvora

2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Naslov:

2.2.1 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




2.3 Telefon/Faks/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Tožeča(-e) stranka(-e) (*) (**)

3.1 Oseba A

3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.(*) Če stranki v sodni odločbi/sodni poravnavi nista navedeni kot tožeča ali tožena stranka, se morata brez razlikovanja navesti kot tožeča ali

tožena stranka.(**) Če se sodna odločba ali sodna poravnava nanaša na več kot tri tožeče ali tožene stranke, priložite dodatni list.


285


3.1.4 Naslov:



3.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.1.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

3.2 Oseba B

3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.2.4 Naslov:



3.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.2.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne


286

3.3 Oseba C

3.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.3.4 Naslov:



3.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

4. Tožena(-e) stranka(-e) (*) (**)

4.1 Oseba A

4.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.1.4 Naslov:



4.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če stranki v sodni odločbi/sodni poravnavi nista navedeni kot tožeča ali tožena stranka, se morata brez razlikovanja navesti kot tožeča alitožena stranka.

(**) Če se sodna odločba ali sodna poravnava nanaša na več kot tri tožeče ali tožene stranke, priložite dodatni list.


287

4.1.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

4.2 Oseba B

4.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.2.4 Naslov:



4.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.2.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

4.3 Oseba C

4.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




288

4.3.4 Naslov:



4.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.3.5 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

5. Sodna odločba/sodna poravnava

5.1 Valuta:



5.2.1 Preživninski zahtevek A





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če se sodna odločba ali sodna poravnava nanaša na več kot tri tožeče ali tožene stranke, priložite dodatni list.


289

5.2.1.3 Izplačilo v večkratnih zneskih.



Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V primeru indeksacije preživninskega zahtevka, navedite način izračuna indeksacije:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


290






. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

Dan/datum zapadlosti: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


291





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.3 Preživninski zahtevek C:





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



292


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.3 Stroški in izdatki

V skladu s sodno odločbo/sodno poravnavo mora

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

izplačati vsoto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Podpis in/ali žig sodišča izvora:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


293

PRILOGA III

IZVLEČEK JAVNE LISTINE NA PODROČJU PREŽIVNINSKIH OBVEZNOSTI, ZA KATERO NE VELJATAPOSTOPEK PRIZNANJA ALI POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člen 48 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanjuin izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))

POMEMBNO

Izda pristojni organ v državi članici izvora

Izda se le, če je javna listina izvršljiva v državi članici izvora

Navedite le podatke iz javne listine oziroma podatke, s katerimi je bil seznanjen pristojni organ

1. Datum in referenčna številka javne listine: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Javna listina se prizna in je izvršljiva v drugi državi članici, ne da bi bila potrebna razglasitevizvršljivosti in brez možnosti nasprotovanja njenemu priznanju (člen 48 Uredbe (ES) št. 4/2009).

2. Vrsta javne listine

2.1 Listina, ki je bila sestavljena ali registrirana dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

Dogovor, sklenjen ali overjen dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

2.2 Pristojni organ:

2.2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.2 Naslov:



2.2.2.3 Država članica


2.2.3 Telefon/Faks/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Preživninski upravičenec(-ci) (*)

3.1 Oseba A

3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.(*) Če se javna listina nanaša na več kot tri preživninske upravičence ali zavezance, priložite dodatni list.


294


3.1.4 Naslov:



3.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.2 Oseba B

3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.2.4 Naslov:



3.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3 Oseba C

3.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.3.4 Naslov:



3.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Zavezanec(-ci) (*)

4.1 Oseba A

4.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.1.4 Naslov:



4.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če se javna listina nanaša na več kot tri preživninske upravičence ali zavezance, priložite dodatni list.


295

4.2 Oseba B

4.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.2.4 Naslov:



4.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.3 Oseba C

4.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.3.4 Naslov:



4.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Vsebina javne listine

5.1 Valuta:



5.2.1 Preživninski zahtevek A


(zavezanec) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



296




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno

Drugo (navedite pogostost) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Obresti zapadejo:.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

5.2.1.7 Izplačilo v blagu (navedite):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


297




. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek in ime/-na osebe, ki se ji mora vsota dejansko izplačati)


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


298





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.3 Preživninski zahtevek C



(upravičencu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na osebe, ki se ji mora vsota dejansko izplačati)


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



299


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Obresti zapadejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.3 Stroški

V skladu z javno listino mora

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

izplačati vsoto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ., dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Podpis in/ali žig pristojnega organa:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


300

PRILOGA IV

IZVLEČEK JAVNE LISTINE NA PODROČJU PREŽIVNINSKIH OBVEZNOSTI, ZA KATERO VELJATAPOSTOPEK PRIZNANJA IN POSTOPEK O RAZGLASITVI IZVRŠLJIVOST SODNE ODLOČBE

(Člena 48 in 75(2) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja,priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))

POMEMBNO

Izda pristojni organ v državi članici izvora

Izda se le, če je javna listina izvršljiva v državi članici izvora

Navedite le podatke iz javne listine oziroma podatke, s katerimi je bil seznanjen pristojni organ

1. Datum in referenčna številka javne listine: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Vrsta javne listine

2.1 Listina, ki je bila sestavljena ali registrirana dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

Dogovor, sklenjen ali overjen dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

2.2 Pristojni organ:

2.2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.2 Naslov:



2.2.2.3 Država članica:


2.2.3 Telefon/Faks/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Preživninski upravičenec(-ci) (*)

3.1 Oseba A

3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.(*) Če se javna listina nanaša na več kot tri preživninske upravičence ali zavezance, priložite dodatni list.


301


3.1.4 Naslov:



3.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.2 Oseba B

3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.2.4 Naslov:



3.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3 Oseba C

3.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



3.3.4 Naslov:



3.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Zavezanec(-ci) (*)

4.1 Oseba A

4.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.1.4 Naslov:



4.1.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



302

4.2 Oseba B

4.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.2.4 Naslov:



4.2.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4.3 Oseba C

4.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



4.3.4 Naslov:



4.3.4.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Vsebina javne listine

5.1 Valuta:



5.2.1 Preživninski zahtevek A:





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



303




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Obresti zapadejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


304

5.2.2 Preživninski zahtevek B:


(zavezanec). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

5.2.2.2 Izplačilo v enkratnem znesku.


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


305





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.3 Preživninski zahtevek C:





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)



. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Enkrat tedensko

Enkrat mesečno


Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Od: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)



306


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .




Znesek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Način plačila: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .





. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.3 Stroški

V skladu z javno listino mora

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na)

izplačati vsoto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


Če so bile priložene dodatne strani, navedite število strani: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ., dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Podpis in/ali žig pristojnega organa:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


307

PRILOGA V

ZAHTEVA ZA IZVAJANJE POSEBNIH UKREPOV

(Člen 53 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanjuin izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))

DEL A: Izpolni osrednji organ prosilec

1. Osrednji organ prosilec

1.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2 Naslov:





1.3 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.4 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.5 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.6 Referenčna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.7 Oseba, zadolžena za spremljanje zahteve:

1.7.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.7.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.7.3 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Zaprošeni osrednji organ

2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Naslov:





(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.


308

3. Zahteva

3.1 Namen zahtevanega posebnega ukrepa je:

3.1.1 pomagali najti preživninskega zavezanca ali upravičenca (glej točki 3.3 in 3.4)

3.1.2 lažje iskanje podatkov o prihodkih ali premoženju preživninskega zavezanca ali upravičenca (glejtočki 3.3 in 3.4)

3.1.3 olajšanje zbiranja dokazil, v obliki listin ali v drugi obliki

3.1.4 pridobitev pomoči pri ugotavljanje starševstva

3.1.5 sprožitev postopka ali poenostaviti sprožitev postopka, da bi se dosegli potrebni začasni ukrepi ozemeljskenarave

3.1.6 lažje vročanje dokumentov

3.2 Utemeljitev zahteve:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3 Zahtevani podatki se nanašajo na:

3.3.1 naslednjega zavezanca

3.3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.1.2 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.1.3 Zadnji znani naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.1.4 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.1.5 Kateri koli drug podatek, ki bi bil lahko koristen (**):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.2 naslednjega preživninskega upravičenca

3.3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.2.2 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.2.3 Zadnji znani naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.2.4 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.3.2.5 Kateri koli drug podatek, ki bi bil lahko koristen (**):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če je podatek znan.(**) Npr. ime prejšnjega delodajalca, imena in naslovi članov družine, podatki o vozilu ali nepremičnini, ki bi lahko bila v lasti zavezanca.


309

3.4 Zahtevani podatki

3.4.1 Sedanji naslov preživninskega zavezanca/upravičenca

3.4.2 Prihodek preživninskega zavezanca/upravičenca

3.4.3 Premoženje preživninskega zavezanca/upravičenca, vključno s krajem premoženja preživninskegazavezanca/upravičenca

Upravičenec je predložil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki jo je treba izvršiti, po potrebiskupaj z ustreznim obrazcem

Da Ne

Obstaja tveganje, da bi lahko obvestilo osebe, o kateri se zbirajo ti podatki, ogrozilo učinkovito izterjavopreživninskega zahtevka (člen 63(2) Uredbe (ES) št. 4/2009).

V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Ime in podpis uradnika osrednjega organa prosilca:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

DEL B: Izpolni zaprošeni osrednji organ

4. Referenčna številka zaprošenega osrednjega organa: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Oseba, zadolžena za spremljanje zahteve:

5.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.3 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.4 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Sprejeti ukrepi in doseženi rezultati

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


310

7. Zbrani podatki:

7.1 Brez uporabe členov 61, 62 in 63 Uredbe (ES) št. 4/2009:

7.1.1 Naslov zavezanca/upravičenca:

Ne Da (navedite):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.1.2 Prihodek zavezanca/upravičenca:

Ne Da (navedite):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.1.3 Premoženje zavezanca/upravičenca:

Ne Da (navedite):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.2 Ob uporabi členov 61, 62 in 63 Uredbe (ES) št. 4/2009:

7.2.1 Naslov zavezanca/upravičenca:

Ne Da (navedite):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.2.2 Obstoj prihodka preživninskega zavezanca:

Ne Da

7.2.3 Obstoj premoženja preživninskega zavezanca:

Ne Da

POMEMBNO

(ob uporabi členov 61, 62 in 63 Uredbe)

Razen podatkov, ki se nanašajo le na obstoj naslova, prihodkov ali premoženja v zaprošeni državi članici, seob upoštevanju uporabe procesnih pravil pred sodiščem podatki iz člena 61 ne smejo razkriti osebi, ki jezaprosila osrednji organ prosilec (drugi pododstavek člena 62 Uredbe (ES) št. 4/2009).


311

8. Zahtevanih podatkov ni mogoče posredovati:

Zaprošeni osrednji organ ne more predložiti zahtevanih podatkov iz naslednjih razlogov:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Ime in podpis pooblaščenega uradnika zaprošenega osrednjega organa:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


312

PRILOGA VI

OBRAZEC ZA ZAHTEVO ZA PRIZNAVANJE, RAZGLASITEV IZVRŠLJIVOSTI ALI IZVRŠEVANJESODNIH ODLOČB V PREŽIVNINSKI ZADEVI



1. Zahteva

Zahteva za priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe (člen 56(1)(a))

Zahteva za priznanje sodne odločbe (člen 56(2)(a))

Zahteva za izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi članici (člen 56(1)(b))


2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Naslov:

2.2.1 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.2 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



2.3 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.4 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.5 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.6 Referenčna številka zahteve: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zahteva se obravnava skupaj z zahtevo/zahtevami z naslednjo(-imi) referenčno(-imi) številko(-ami): . . . . . . . . . . . .

2.7 Oseba, zadolžena za nadaljnjo obravnavo zahteve:

2.7.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.7.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.7.3 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.


313


3.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.2 Naslov:





4. Dokumenti, priloženi (*) zahtevi v primeru sodne odločbe, izdane v državi članici

Kopija sodne odločbe/sodne poravnave/javne listine

Izvleček sodne odločbe/sodne poravnave/javne listine na obrazcu iz Priloge I, Priloge II, Priloge III aliPriloge IV

Transliteracija ali prevod vsebine obrazca iz Priloge I, Priloge II, Priloge III ali Priloge IV

Po potrebi kopija sodne odločbe o razglasitvi izvršljivosti

Dokument, iz katerega je razvidna višina neplačanih terjatev in datum izračuna tega zneska

Dokument, ki dokazuje, da je vlagatelj prejel pravno pomoč ali da je bil oproščen plačila stroškov postopka

Dokument, ki dokazuje, da je bil vlagatelju odobren brezplačen postopek pred upravnim organom v državičlanici izvora, in da vlagatelj izpolnjuje finančne pogoje, na podlagi katerih je upravičen do pravne pomo-či ali oprostitve plačila stroškov

Dokument, ki daje javnemu organu pravico, da zahteva vračilo prispevkov, izplačanih upravičencu, in ute-meljuje izplačilo teh prispevkov

Drugo (navedite) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Dokumenti, priloženi (*) zahtevi v primeru sodnih odločb, izdanih v tretji državi

Celotno besedilo sodne odločbe

Povzetek ali izvleček sodne odločbe, ki ga je pripravil pristojni organ države izvora

Dokument, ki navaja, da je sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora, ter v primeru odločbe uprav-nega organa dokument, ki navaja, da so izpolnjene zahteve iz člena 19(3) Haaške konvencije iz leta 2007

(*) Prosimo, da ustrezno označite in oštevilčite dokumente v takem vrstnem redu, kot jih priložite.


314

Če tožena stranka ni bila ne prisotna niti zastopana v postopku v državi izvora, dokument ali dokumenti,ki dokazujejo, da je bila ustrezno obveščena o postopku in da je imela možnost biti zaslišana oziroma daje bila ustrezno obveščena o sodni odločbi in je dejansko in pravno imela možnost izpodbijanja ali ugovora

Dokument, ki prikazuje višino neplačanih terjatev in datum izračuna tega zneska

Dokument s podatki, potrebnimi za ustrezen izračun v primeru sodne odločbe, ki določa avtomatskoindeksacijo

Dokument, ki prikazuje, v kolikšni meri je tožeča stranka prejela pravno pomoč v državi izvora

Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Število vseh dokumentov, priloženih k obrazcu zahteve: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Ime in podpis uradnika osrednjega organa prosilca: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

DEL B: Izpolni vlagatelj ali po potrebi oseba/organ, ki je v državi članici prosilki pristojen za izpolnitev ob-razca v imenu vlagatelja

6. Zahteva

6.1 Zahteva za priznanje ali priznanje in razglasitev izvršljivosti sodne odločbe

Zahteva temelji na:

6.1.1 oddelku 2 Poglavja V Uredbe (ES) št. 4/2009

6.1.2 Haaški konvenciji iz leta 2007

6.1.2.1 Podlaga za priznanje in izvršitev v skladu s členom 20 Konvencije: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.1.2.2 Tožena stranka je začela postopek v državi izvora oziroma je bila v postopku zastopana:

Da Ne

6.1.3 nacionalnem pravu zaprošene države članice

6.1.4 Drugo (navedite) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.2 Zahteva za izvršitev sodne odločbe, ki je bila izdana ali priznana v zaprošeni državi članici


315

7. Sodna odločba

7.1 Datum in referenčna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.2 Naziv sodišča izvora: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8. Tožeča stranka

8.1 Fizična oseba:

8.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.2 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.4 Državljanstvo: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.5 Poklic: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.6 Zakonski stan: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.7 Naslov:

8.1.7.1 Na naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na) (**)

8.1.7.2 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.7.3 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



8.1.8 Telefon/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.1.9 Oseba:


Da Ne


Da Ne


Da Ne

8.1.10 Po potrebi priimek, ime/-na in kontaktni podatki o zastopniku vlagatelja (odvetnik itn. . . . . . . . . . . . .): . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če je podatek na voljo.(**) V primerih nasilja v družini (glej člen 57(3)).


316

8.2 Javni organ:

8.2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.2 Naslov:

8.2.2.1 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.2.2 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



8.2.3 Telefon/Faks/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.4 Ime osebe, ki zastopa organ v postopku (*):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.5 Oseba, zadolžena za nadaljnjo obravnavo zahteve:

8.2.5.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.5.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.5.3 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8.2.5.4 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. Tožena stranka

9.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.2 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.4 Državljanstvo (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.5 Poklic (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.6 Zakonski stan (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.7 Naslov (**):





10. Vsi drugi podatki, ki bi bili v pomoč pri iskanju tožene stranke:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če je ustrezno.(**) Če so podatki na voljo.


317

11. Oseba(-e), za katero(-e) se zahteva preživnina oziroma se ji(-m) ta dolguje (*)

11.1 Oseba je ista oseba kot tožeča stranka iz točke 8

11.2 Oseba je ista oseba kot tožena stranka iz točke 9

11.3 Tožeča stranka Tožena stranka

je zakoniti zastopnik (**) naslednje(-ih) osebe(oseb):

11.3.1 Oseba A

11.3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.1.2 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.1.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.1.4 Državljanstvo (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.1.5 Poklic (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.1.6 Zakonski stan (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.2 Oseba B

11.3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



11.3.2.4 Državljanstvo (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.2.5 Poklic (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.2.6 Zakonski stan (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.3 Oseba C

11.3.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



11.3.3.4 Državljanstvo (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.3.5 Poklic (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3.3.6 Zakonski stan (***): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12. Zavezanec




je zakoniti zastopnik (**) naslednje osebe:

12.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) V primeru več kot treh oseb priložite dodatni list.(**) Na primer oseba s starševsko odgovornostjo ali skrbnik varovane polnoletne osebe.(***) Če so podatki znani in/ali ustrezni.


318


12.3.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.3.4 Državljanstvo (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.3.5 Poklic (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.3.6 Zakonski stan (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13. Podatki o izplačevanju, če zahtevo vloži preživninski upravičenec

13.1 Elektronsko izplačevanje:

13.1.1 Ime banke: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.1.2 BIC ali druga ustrezna bančna koda: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.1.3 Imetnik računa: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.1.4 Mednarodna številka bančnega računa (IBAN): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.2 Izplačilo s čekom

13.2.1 Ček izplačljiv na ime: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.2.2 Ček se pošlje na ime:

13.2.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.2.2.2 Naslov:

13.2.2.2.1 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.2.2.2.2 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.2.2.2.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

14. Dodatni podatki (po potrebi):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Podpis vlagatelja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .in/ali, kadar je ustrezno:Ime in podpis osebe/organa, ki je v državi članici prosilki pristojen za izpolnitev obrazca v imenu vlagatelja:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če so podatki na voljo.


319

PRILOGA VII

OBRAZEC ZA ZAHTEVO ZA PRIDOBITEV ALI SPREMEMBO SODNE ODLOČBE V PREŽIVNINSKIZADEVI



1. Zahteva

Zahteva za izdajo sodne odločbe (Člen 56(1)(c))

Zahteva za izdajo sodne odločbe (Člen 56(1)(d))

Zahteva za spremembo sodne odločbe (člen 56(1)(e))

Zahteva za spremembo sodne odločbe (člen 56(1)(f))

Zahteva za spremembo sodne odločbe (člen 56(2)(b))

Zahteva za spremembo sodne odločbe (člen 56(2)(c))


2.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Naslov:




Belgija Bolgarija Češka Nemčija Estonija Irska Grčija Španija FrancijaItalija Ciper Latvija Litva Luksemburg Madžarska Malta NizozemskaAvstrija Poljska Portugalska Romunija Slovenija Slovaška FinskaŠvedska

2.3 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.4 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.5 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.6 Referenčna številka zahteve: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zahteva se obravnava skupaj z zahtevo/zahtevami z naslednjo(-imi) referenčno(-imi) številko(-ami): . . . . . . . . . . . .


2.7.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.7.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.7.3 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.


320


3.1 Naziv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3.2 Naslov:





4. Dokumenti, priloženi zahtevi, če je to potrebno (*)

Sodna odločba, s katero zaprošena država članica zavrača priznanje ali izjavo o izvršljivost

Kopija sodne odločbe, ki jo je treba spremeniti

Izvleček iz sodne odločbe, ki jo je treba spremeniti

Dokazilo(-a) za spremembo prihodkov ali druge spremembe okoliščin

Rojstni list(-i) ali enakovreden(-ni) dokument(-i)

Priznanje starševstva s strani zavezanca

Dokazilo(-a) za biološko starševstvo

Odločba ustreznega organa v zvezi s starševstvom

Rezultati genetskih testov

Potrdilo o posvojitvi

Poročni list ali potrdilo o enakovrednem razmerju

Dokazilo(-a) za datum razveze/ločitve

Dokazilo(-a) za skupno prebivališče strank

Potrdilo(-a) o šolanju

Dokazilo(-a) za finančni položaj

Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Število vseh dokumentov, priloženih k obrazcu zahteve: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Ime in podpis uradnika osrednjega organa prosilca:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Prosimo, da ustrezno označite in oštevilčite dokumente v takem vrstnem redu, kot jih priložite.


321

DEL B: Izpolni vlagatelj ali po potrebi oseba/organ, ki je v državi članici prosilki pristojen za izpolnitev ob-razca v imenu vlagatelja

5. Zahteva

5.1 Zahteva za izdajo sodne odločbe

5.1.1 Starševstvo ni ugotovljeno

5.1.2 Sodna odločba ne obstaja

5.1.3 Priznavanje in razglasitev izvršljivosti obstoječe sodne odločbe nista mogoči

5.1.4 Zahtevana vsota:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2 Zahteva za spremembo sodne odločbe

5.2.1 Sodna odločba je bila izdana v zaprošeni državi članici

5.2.2 Sodna odločba je bila v državi, ki ni zaprošena država članica

5.2.3 Datum (dd/mm/llll) in referenčna številka sodne odločbe: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.4 Naziv sodišča izvora: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2.5 Sprememba okoliščin:

Sprememba prihodkov:

osebe(oseb), za katero(-e) se zahteva preživnina oziroma se ji(-m) ta dolguje

osebe, ki ima primarno preživninsko obveznost do oseb(-e), za katere(-o) se zahteva preživnina oziromase ji(-m) ta dolguje

zavezanca

Sprememba stroškov in izdatkov:



zavezanca

Sprememba položaja otroka/otrok

Sprememba zakonskega stana:



zavezanca

Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


322

5.2.6 Zahtevana(-e) sprememba(-e):

Zvišanje zneska preživnine (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Znižanje zneska preživnine (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sprememba pogostosti izplačil (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sprememba načina izplačil (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sprememba vrste izplačil (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prenehanje preživninske obveznosti (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Vlagatelj

6.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.2 Naslov:

6.2.1 Naslovnik: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (priimek, ime/-na) (*)





6.3 Telefon/Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.4 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.5 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.6 Državljanstvo: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.7 Poklic: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.8 Trenutni zakonski stan: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6.9 Po potrebi priimek, ime/-na in kontaktni podatki o zastopniku vlagatelja (odvetnik itn.):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) V primerih nasilja v družini (glej člen 57(3) Uredbe).(**) Če je podatek znan.


323

7. Tožena stranka

7.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.2 Naslov (*):





7.3 Datum (dd/mm/llll) in kraj rojstva (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.4 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.5 Državljanstvo (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.6 Poklic (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7.7 Trenutni zakonski stan (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8. Vsi drugi podatki, ki bi bili v pomoč pri iskanju tožene stranke:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. Oseba(-e), za katero(-e) se zahteva preživnina oziroma se ji(-m) ta dolguje (**)


9.2 Oseba je ista oseba kot tožena stranka iz točke 7.


je zakoniti zastopnik (***) naslednje(-ih) osebe(oseb):

9.3.1 Oseba A

9.3.1.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


9.3.1.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (****): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če je podatek znan.(**) V primeru več kot treh oseb priložite dodatni list.(***) Na primer oseba s starševsko odgovornostjo ali skrbnik varovane polnoletne osebe.(****) Če so podatki znani in/ali pomembni.


324

9.3.1.4 Državljanstvo (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.1.5 Poklic (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.1.6 Zakonski stan (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.1.7 Preživnina izhaja iz naslednjega razmerja:

Starševstvo (opredelite sorodstveno vez): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zakonska zveza

Razmerje, enako zakonski zvezi

Sorodstvo (opredelite sorodstveno vez): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.2 Oseba B

9.3.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


9.3.2.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.2.4 Državljanstvo (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.2.5 Poklic (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.2.6 Zakonski stan (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .



Zakonska zveza



Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.3 Oseba C

9.3.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


9.3.3.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.3.4 Državljanstvo (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.3.5 Poklic (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9.3.3.6 Zakonski stan (*): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Če so podatki znani in/ali pomembni.


325



Zakonska zveza



Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10. Zavezanec




je zakoniti zastopnik (*) naslednje osebe:

10.3.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


10.3.3 Enotna matična številka občana ali številka socialnega zavarovanja (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10.3.4 Državljanstvo (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10.3.5 Poklic (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10.3.6 Zakonski stan (**): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10.3.7 Preživnina izhaja iz naslednjega razmerja:


Zakonska zveza


Svaštvo (opredelite sorodstveno vez): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Drugo (navedite): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11. Podatki o finančnem položaju oseb, na katere se nanaša zahtevek (navedite le podatke, ki so pomemb-ni za izdajo ali spremembo sodne odločbe)

11.1 Valuta

Evro (EUR) Bolgarski lev (BGN) Češka krona (CZK) Estonska krona (EEK)Madžarski forint (HUF) Litvanski litas (LTL) Latvijski lats (LVL) Poljski zlot (PLN)Romunski lev (RON) Švedska krona (SEK) Drugo (navedite standard ISO): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(*) Na primer oseba s starševsko odgovornostjo ali skrbnik varovane polnoletne osebe.(**) Če je podatek znan.


326

11.2 Oseba(-e), za katero(-e) se zahteva preživnina oziroma se ji(-m) ta dolguje in oseba, ki ima primarno preživninsko obveznostdo te osebe (teh oseb)

11.2.1 Bruto prihodek

Monthly

Annual

Oseba, ki imaprimarno

preživninskoobveznost doosebe(oseb), zakatero(-e) se

zahteva preživninooziroma se ji(-m)ta

dolguje

Zakonec alitrenutni partnerosebe, ki ima

primarnopreživninskoobveznost doosebe(oseb), zakatero(-e) se

zahteva preživninaoziroma se ji(-m)

ta dolguje

Oseba, za katerose zahtevapreživnino

oziroma se jita dolguje(Oseba A)

Oseba, za katerose zahtevapreživnina

oziroma se jita dolguje(Oseba B)


oziroma se jita dolguje(Oseba C)

Plača (plačilo v blagu), starostnepokojnine, invalidske pokojnine,preživnina, renta, dosmrtna renta,nadomestilo za brezposelnost

Prihodki iz neplačanega dela

Prihodki od vrednostnihpapirjev/investicijski kapital/prihodki od nepremičnin

Drugi viri prihodkov

SKUPAJ

11.2.2 Stroški in izdatki

Mesečna osnova

Letna osnova

Oseba, ki imaprimarno

preživninskoobveznost doosebe(oseb), zakatero(-e) se

zahteva preživninooziroma se ji(-m)ta

dolguje

Zakonec alitrenutni partnerosebe, ki ima

primarnopreživninskoobveznost doosebe(oseb), zakatero(-e) se

zahteva preživninaoziroma se ji(-m)

ta dolguje

Oseba, za katerose zahtevapreživnino

oziroma se jita dolguje(Oseba A)


oziroma se jita dolguje(Oseba B)


oziroma se jita dolguje(Oseba C)

Davki in dajatve

Zavarovalne premije, obvezniprispevki za socialno varnost

Najemnina/stroški za solastništvo,hipotekarna plačila

Izdatki za hrano in oblačila

Zdravstveni stroški

Preživnina za tretjo osebov skladu z zakonsko obveznostjoin/ali izdatki za druge vzdrževaneosebe, ki jih ne zajema zahteva

Stroški šolanja otrok

Odplačilo posojila, drugi dolgovi

Drugi odhodki:

SKUPAJ


327

11.2.3 Drugo premoženje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.3 Zavezanec

11.3.1 Bruto prihodek

Mesečna osnova

Letna osnova

Zavezanec Soprog(a) ali trenutnipartner zavezanca

Plača (plačilo v blagu), starostne pokojnine, invalidskepokojnine, preživnina, renta, dosmrtna renta, nadomestiloza brezposelnost

Prihodki iz neplačanega dela

Prihodki od vrednostnih papirjev/investicijskikapital/prihodki od nepremičnin

Drugi viri prihodkov

SKUPAJ

11.3.2 Stroški in izdatki

Mesečna osnova

Letna osnova

Zavezanec Soprog(a) ali trenutnipartner zavezanca

Davki in dajatve

Zavarovalne premije, obvezni prispevki za socialno varnost

Najemnina/stroški za solastništvo, hipotekarna plačila

Izdatki za hrano in oblačila

Zdravstveni stroški

Preživnina za tretjo osebo v skladu z zakonsko obveznostjoin/ali izdatki za druge vzdrževane osebe, ki jih ne zajemazahteva

Stroški šolanja otrok

Odplačilo posojila, drugi dolgovi

Drugi odhodki:

SKUPAJ

11.3.3 Drugo premoženje

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


328

12. Podatki o izplačevanju, če zahtevo vloži preživninski upravičenec

12.1 Elektronsko izplačevanje:

12.1.1 Ime banke: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.1.2 BIC ali druga ustrezna bančna koda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.1.3 Imetnik računa: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.1.4 Mednarodna številka bančnega računa (IBAN): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.2 Izplačilo s čekom

12.2.1 Ček izplačljiv na ime: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.2.2 Ček se pošlje na ime:

12.2.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.2.2.2 Naslov:

12.2.2.2.1 Ulica in hišna številka/poštni predal: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.2.2.2.2 Kraj in poštna številka: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12.2.2.2.3 Država: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13. Dodatni podatki (po potrebi):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Podpis vlagatelja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .in/ali, kadar je ustrezno:Ime in podpis osebe/organa, ki je v državi članici prosilki pristojen za izpolnitev obrazca v imenu vlagatelja:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


329

PRILOGA VIII

POTRDILO O PREJEMU ZAHTEVE

(člen 58(3) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanjuin izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))

To potrdilo o prejemu je treba poslati v 30 dnevih od dneva prejema zahteve.


1.1 Referenčna številka osrednjega organa prosilca: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2 Ime(na) in priimek osebe, zadolžene za nadaljnjo obravnavo zahteve:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


2.1 Referenčna številka zaprošenega osrednjega organa: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


2.2.1 Priimek in ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.3 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.4 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Datum prejema: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)

4. Začetni ukrepi, ki so bili ali bodo sprejeti za obravnavo zahteve

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Druga potrebna dokumentacija ali podatki (navedite)

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Poročilo o postopku obravnave sledi v 60 dnevnih.

V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Ime in podpis pooblaščenega uradnika zaprošenega osrednjega organa:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.


330

PRILOGA IX

OBVESTILO O ZAVRNITVI ALI PRENEHANJU OBRAVNAVE ZAHTEVE

(Člen 58(8) in (9) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja,priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (1))


1.1 Referenčna številka osrednjega organa prosilca: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2 Ime(na) in priimek osebe, zadolžene za nadaljnjo obravnavo zahteve:

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


2.1 Referenčna številka zaprošenega osrednjega organa: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


2.2.1 Priimek, ime/-na: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.2 Telefon: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.3 Telefaks: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2.4 Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Zaprošeni osrednji organ zavrača obravnavo zahteve, ker je očitno, da zahtevani pogoji niso izpolnjeni

Razlogi (navedite):

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Zaprošeni osrednji organ preneha obravnavati zahtevo, ker osrednji organ prosilec dodatnihdokumentov ali podatkov, ki jih je zahteval zaprošeni osrednji organ, ni predložil v roku 90 dni oziro-ma daljšem roku, ki ga je določil slednji organ.

V: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dne: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (dd/mm/llll)Ime in podpis pooblaščenega uradnika zaprošenega osrednjega organa:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(1) UL L 7, 10.1.2009, str. 1.


331

PRILOGA X

Seznam upravnih organov iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 4/2009:


332

PRILOGA XI

Seznam pristojnih organov iz člena 47(3) Uredbe (ES) št. 4/2009:


333

Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju

in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju

4c

UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA


o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju


ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 81(2) Pogodbe,


ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom ( 2 ),


(1) Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) V skladu s točko (c) člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije so lahko med takšnimi ukrepi tudi ukrepi, katerih cilj je zagotoviti združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in glede pristojnosti.

(3) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil načelo vzajemnega priznavanja sodb in drugih odločb pravosodnih organov kot temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah ter pozval Svet in Komisijo, naj sprejmeta program ukrepov za izvajanje tega načela.

(4) Skupni program Komisije in Sveta z ukrepi za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 3 ) je bil sprejet 30. novembra 2000. V tem programu so ukrepi za harmonizacijo kolizijskih pravil opredeljeni kot ukrepi, ki naj bi olajšali vzajemno priznavanje odločb, predvidena pa je tudi priprava instrumenta, ki bo urejal oporoke in dedovanje.

(5) Evropski Svet, ki se je sestal 4. in 5. novembra 2004 v Bruslju, je sprejel nov program, imenovan „Haaški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“ ( 4 ). V tem programu je poudarjena potreba po sprejetju instrumenta o dednih zadevah, ki bo obravnaval predvsem vprašanja kolizije zakonov, pristojnosti, medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb področju dedovanja ter evropskega potrdila o dedovanju.

(6) Evropski svet je na zasedanju 10. in 11. decembra 2009 v Bruslju sprejel nov večletni program z naslovom „Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ ( 5 ). V tem programu Evropski svet meni, da bi bilo treba vzajemno priznavanje razširiti na področja, na katerih se to načelo še ne uporablja, so pa bistvena za vsakdanje življenje, kot na primer dedovanje in oporoke, ob upoštevanju pravnih sistemov držav članic, vključno z javnim redom, in nacionalnih izročil na tem področju.

(7) Pravilno delovanje notranjega trga bi bilo treba omogo čiti z odpravo ovir za prosto gibanje oseb, ki se danes srečujejo s težavami pri uveljavljanju svojih pravic pri dedovanju s čezmejnimi posledicami. V evropskem območju pravice morajo imeti državljani možnost vnaprej urediti svoje dedovanje. Učinkovito je treba zagotavljati pravice dedičev in volilojemnikov, drugih oseb, ki so blizu zapustniku, ter upnikov zapuščine.

(8) Za dosego teh ciljev bi bilo treba v tej uredbi združiti določbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju ali, odvisno od primera, sprejemljivosti, izvršljivosti in izvrševanju odločb, javnih listin in sodnih poravnav ter o uvedbi evropskega potrdila o dedovanju.


( 1 ) UL C 44, 11.2.2011, str. 148. ( 2 ) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2012 (še ni obja

vljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 7. junija 2012.

( 3 ) UL C 12, 15.1.2001, str. 1. ( 4 ) UL C 53, 3.3.2005, str. 1. ( 5 ) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

337

(9) Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vsa civilnopravna vprašanja glede dedovanja zapuščine po zapustniku, torej vse oblike prehoda premoženja, pravic in obveznosti zaradi smrti, ne glede na to, ali gre za prehod po volji zapustnika na podlagi razpolaganja za primer smrti ali za prehod z dedovanjem na podlagi zakona.

(10) Ta uredba se ne bi smela uporabljati za davčne zadeve in upravne zadeve s področja javnega prava. Zato bi morala nacionalna zakonodaja določiti, kako bi bili na primer izračunani in plačani davki in obveznosti s področja javnega prava ne glede na to, ali bi šlo za davke, ki bi jih moral plačati zapustnik v trenutku smrti, ali kakršen koli davek na zapuščino, ki bi ga bilo treba plačati iz zapuščine ali bi ga morali plačati upravičenci. Prav tako bi moralo nacionalno pravo določiti, ali se prehod zapu ščine na upravičence v skladu s to uredbo ali vpis zapu ščine v register obdavčita.

(11) Ta uredba bi se morala uporabljati samo za dedovanje, ne pa tudi za druga področja civilnega prava. Zaradi jasnosti bi morala biti nekatera vprašanja, ki bi jih bilo mogoče povezati z dednimi zadevami, izrecno izključena iz področja uporabe te uredbe.

(12) Ta uredba se tako ne bi smela uporabljati za vprašanja glede premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, vključno s pogodbami o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, kot jih poznajo nekateri pravni sistemi, kolikor te pogodbe ne urejajo dednih zadev, in vprašanja v zvezi s premoženjskopravno ureditvijo razmerij, ki imajo primerljiv učinek kot zakonska zveza. Organi, ki obravnavajo določeno dedovanje v skladu s to uredbo, pa bi morali glede na okoliščine posameznega primera pri določanju zapuščine zapustnika in posameznih deležev upravičencev upoštevati likvidacijo premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ali podobnih premoženjskopravnih razmerij zapustnika.

(13) Iz področja uporabe te uredbe bi morala biti izključena tudi vprašanja v zvezi z ustanovitvijo, upravljanjem in likvidacijo skladov. Tega ne bi smeli razumeti kot splošne izključitve skladov. Če je sklad ustanovljen z oporoko ali na podlagi zakona v primeru dedovanja na podlagi zakona, bi bilo treba za prehod premoženja in določitev upravičencev uporabljati pravo, ki se uporablja za dedovanje v skladu s to uredbo.

(14) Pravice in premoženje, ki so nastali ali prešli drugače kot z dedovanjem, na primer z darili, bi morali biti prav tako izključeni iz področja uporabe te uredbe. Vendar bi moralo biti pravo, ki je v tej uredbi opredeljeno kot pravo, ki se uporablja za dedovanje, tisto, ki določa, ali je treba ta darila ali druge oblike razpolaganj inter vivos s

takojšnjim stvarnopravnim učinkom vrniti ali zmanjšati zaradi določitve deležev upravičencev po pravu, ki se uporablja za dedovanje.

(15) Ta uredba bi morala omogočiti ustanovitev pravice na nepremičnini ali premičnini ali njen prehod z dedovanjem, kot je določeno v pravu, ki se uporablja za dedovanje. Vendar ne bi smela posegati v omejeno število („numerus clausus“) stvarnih pravic, ki jih pozna nacionalno pravo nekaterih držav članic. Državi članici ne bi bilo treba priznati stvarne pravice na premoženju na njenem ozemlju, če njeno pravo takšne stvarne pravice ne pozna.

(16) Da pa bi lahko upravičenci uživali pravice, ki so nanje prešle z dedovanjem, v drugi državi članici, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se neznana stvarna pravica prilagodi najbolj enakovredni stvarni pravici po pravu te druge države. Pri takšni prilagoditvi bi bilo treba upoštevati namene in interese določene stvarne pravice ter z njo povezane učinke. Organi ali pristojne osebe v državi, katere pravo se je uporabilo za dedovanje, se lahko zaprosijo za dodatne informacije o naravi in učinkih stvarne pravice, če je to potrebno za določitev najbolj enakovredne nacionalne stvarne pravice. V ta namen bi bilo treba uporabiti obstoječe mreže za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah in druga razpoložljiva sredstva za lažje razumevanje tujega prava.

(17) Prilagoditev neznanih stvarnih pravic, določena s to uredbo, ne bi smela izključevati drugih oblik prilagoditev v okviru uporabe te uredbe.

(18) Zahteve za vpis pravice na nepremičnini ali premičnini v register bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe. Zato bi moralo zakonske pogoje in način vpisa pravice ter organe, kot so zemljiške knjižne ali notarji, ki so pristojni, da preverijo, ali so izpolnjene vse zahteve in ali je predložena ali veljavna dokumentacija zadostna oziroma vsebuje vse potrebne informacije, določati pravo države članice, v kateri se vodi register (za nepremičnine, lex rei sitae). Organi lahko zlasti preverijo, ali je pravica zapustnika na zapuščini, ki je navedena v listini, predloženi za vpis, vpisana v register ali kako drugače izkazana v skladu s pravom države članice, v kateri se vodi register. Da ne bi prišlo do podvajanja listin, bi morali organi, pristojni za vpis, priznati listine, ki jih sestavijo pristojni organi v drugi državi članici in katerih obtok je predviden v tej uredbi. Zlasti evropsko potrdilo o dedovanju, ki se izda v skladu s to uredbo, bi moral biti veljavna listina za vpis zapuščine v register države članice. To ne pomeni, da organi, pristojni za vpis, ne morejo zahtevati, naj oseba, ki zaprosi za vpis, zagotovi dodatne informacije ali predloži dodatne listine, ki se


338

zahtevajo po pravu države članice, v kateri se vodi register, na primer informacije ali listne v zvezi s plačilom davka. Pristojni organ lahko osebi, ki zaprosi za vpis, svetuje glede pridobitve manjkajočih informacij ali listin.

(19) Iz področja uporabe te uredbe bi bilo treba izključiti tudi učinke vpisa pravice v register. Zato bi moralo pravo države članice, v kateri se vodi register, določati, ali ima vpis na primer deklaratorni ali konstitutivni učinek. Če je torej po pravu države članice, ki vodi register, pridobitev pravice na nepremičnini treba vpisati v register, da se zagotovi učinek erga omnes takega vpisa ali da se zaščitijo pravni posli, pravo te države določa, kdaj se takšna pravica pridobi.

(20) Ta uredba bi morala upoštevati različne sisteme za urejanje dednih zadev, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi moral imeti izraz „sodišče“ v tej uredbi širok pomen, tako da se ne bi nanašal le na sodišča v pravem pomenu besede, ki izvajajo sodno funkcijo, temveč tudi na notarje ali matične urade v nekaterih državah članicah, ki v nekaterih dednih zadevah tako kot sodišča izvajajo sodno funkcijo, ter v nekaterih državah članicah na notarje in pravne strokovnjake, ki v določenih dednih zadevah izvajajo sodno funkcijo na podlagi prenosa pooblastil s strani sodišča. Za vsa sodišča, kot so opredeljena v tej uredbi, bi morala veljati pravila o pristojnosti iz te uredbe. Nasprotno pa izraz „sodišče“ ne bi smel vključevati izvensodnih organov držav članic, ki so po nacionalnem pravu pooblaščeni za obravnavanje dednih zadev, kot so notarji v večini držav članic, v katerih navadno ne izvajajo sodne funkcije.

(21) Ta uredba bi morala vsem notarjem, ki so pristojni za obravnavanje dednih zadev v državah članicah, omogočiti izvajanje te pristojnosti. Veljavnost pravil o pristojnosti iz te uredbe za notarje v določeni državi bi morala biti odvisna od tega, ali spadajo v opredelitev sodišča iz te uredbe.

(22) Listine, ki jih notarji izdajo v dednih zadevah v državah članicah, bi morale biti v obtoku v skladu s to uredbo. Kadar notarji izvajajo sodno funkcijo, zanje veljajo pravila o pristojnosti, odločbe, ki jih izdajo, pa bi morale biti v obtoku v skladu z določbami o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju sodnih odločb. Kadar notarji

ne izvajajo sodne funkcije, zanje ne veljajo pravila o pristojnosti, javne listine, ki jih izdajo, pa bi morale biti v obtoku v skladu z določbami o javnih listinah.

(23) Zaradi vse večje mobilnosti evropskih državljanov bi bilo treba zaradi zagotovitve pravilnega delovanja pravosodja v Evropski uniji in zagotovitve obstoja resnične navezne okoliščine med dedovanjem in državo članico, v kateri se izvaja pristojnost, v tej uredbi določiti, da mora biti splošna navezna okoliščina za določitev pristojnosti in tudi prava, ki se uporablja, običajno prebivališče zapustnika v trenutku njegove smrti. Da bi se določilo običajno prebivališče, bi moral organ, ki obravnava dedovanje, oceniti vse okoliščine življenja zapustnika v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer bi moral upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod kakšnimi pogoji in zakaj je tam bival. Tako določeno običajno prebivališče bi moralo izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo, upoštevajoč posebne cilje te uredbe.

(24) V nekaterih primerih se lahko izkaže, da je določitev običajnega prebivališča zapustnika zapletena. Do takšnega primera bi lahko zlasti prišlo, če je zapustnik iz poklicnih ali ekonomskih razlogov odšel delat v tujino, lahko tudi za dalj časa, vendar je ohranil tesno in trdno povezavo z državo izvora. V takšnem primeru se glede na okoliščine lahko šteje, da ima zapustnik še vedno običajno prebivališče v svoji državi izvora, ki je še vedno središče interesov njegove družine in kjer se je odvijalo njegovo družabno življenje. Do drugih zapletenih primerov bi lahko prišlo, če je zapustnik izmenično živel v več državah ali potoval iz ene države v drugo, ne da bi se v kateri stalno naselil. Če je bil zapustnik državljan ene od teh držav ali je imel vse glavno premoženje v eni od teh držav, bi bilo lahko njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin.

(25) Za določitev prava, ki se uporablja za dedovanje, lahko organ, ki obravnava dedovanje, v izjemnih primerih, če se je zapustnik na primer razmeroma nedavno pred smrtjo preselil v državo, v kateri je imel običajno prebivališče, in je iz vseh okoliščin zadeve jasno, da je bil očitno tesneje povezan z neko drugo državo, zaključi, da bi moralo biti pravo, ki se uporablja za dedovanje, pravo države, s katero je bil zapustnik očitno tesneje povezan, ne pa pravo države, v kateri je imel običajno prebivališče. Vendar se očitno najtesnejša povezava ne bi smela uporabljati kot pomožna navezna okoliščina vsakič, ko bi se določanje običajnega prebivališča zapustnika ob njegovi smrti izkazalo za težavno.


339

(26) Ta uredba v ničemer ne bi smela preprečevati sodiščem, da uporabijo mehanizme za preprečevanje izogibanja zakonov, kot je izigravanje zakonodaje v mednarodnem zasebnem pravu.

(27) Pravila te uredbe so zasnovana tako, da bo organ, ki obravnava dedovanje, v večini primerov uporabil svoje pravo. Ta uredba zato predvideva vrsto mehanizmov, ki bi se uporabili v primerih, ko bi zapustnik za pravo, ki ureja dedovanje po njem, izbral pravo države članice, katere državljan je bil.

(28) Eden od teh mehanizmov bi moral zadevnim strankam omogočiti, da sklenejo dogovor o izbiri sodišča v korist sodišč države članice, katere pravo je bilo izbrano. Za vsak primer posebej bi bilo treba glede na vprašanje, na katero se nanaša dogovor o izbiri sodišča, določiti, ali morajo dogovor skleniti vse stranke dedovanja ali pa se lahko nekatere od njih dogovorijo, da pred izbranim sodiščem začnejo postopek glede točno določenega vprašanja, če odločitev sodišča o tem vprašanju ne bi vplivala na druge stranke dedovanja.

(29) Če je sodišče začelo postopek dedovanja po uradni dolžnosti, kar je primer v nekaterih državah članicah, bi moralo to sodišče končati postopek, če se stranke dogovorijo, da bodo dedovanje sporazumno uredile zunaj sodišča v državi članici, katere pravo je bilo izbrano. Če sodišče postopka ni začelo po uradni dolžnosti, ta uredba ne bi smela preprečevati strankam, da dedovanje sporazumno uredijo zunaj sodišča (na primer pri notarju) v državi članici, ki so jo izbrale, če je to mogoče po pravu te države članice. To bi moralo veljati, tudi če pravo, ki se uporablja za dedovanje, ni pravo te države članice.

(30) Da bi zagotovili, da lahko sodišča vseh držav članic iz istih razlogov izvajajo pristojnost za odločanje o dedovanju po osebah, ki ob smrti niso imele običajnega prebivališča v državi članici, bi bilo treba v tej uredbi taksativno in po pomembnosti našteti razloge, na podlagi katerih je mogoče izvajati takšno subsidiarno pristojnost.

(31) Da bi odpravili zlasti primere odrekanja sodnega varstva, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi forum necessitatis, tako da bi lahko sodišče države članice izjemoma odlo čalo o dedovanju, ki je tesno povezano s tretjo državo. Do takšnega izjemnega primera bi lahko prišlo, če postopek v tretji državi ne bi bili mogoč, na primer zaradi državljanske vojne, ali če ni mogoče upravičeno pričakovati, da bo upravičenec lahko začel ali izvedel

postopek v tej državi. Pristojnost na podlagi forum necessitatis pa bi se lahko izvajala le, če bi bila zadeva v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, ki je začel postopek.

(32) Da bi olajšali položaj dedičev in volilojemnikov, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, v kateri se obravnava ali se bo obravnavalo dedovanje, bi morala ta uredba vsem osebam, ki lahko po pravu, ki se uporablja za dedovanje, dajo izjave o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu ali omejitvi svoje odgovornosti za zapustnikove dolgove, omogočiti, da dajo takšne izjave v obliki, določeni s pravom države, v kateri imajo običajno prebivališče, pred sodišči te države članice. To ne bi smelo pomeniti, da takšnih izjav ni mogoče dati pred drugimi organi v tej državi članici, ki so v skladu z nacionalnim pravom pristojni za sprejemanje izjav. Osebe, ki se bodo odločile za možnost, da dajo izjavo v državi članici, v kateri imajo običajno prebivališče, bi morale sodišče ali organ, ki obravnava ali bo obravnaval dedovanje, same obvestiti o obstoju takšnih izjav v roku, ki ga določa pravo, ki se uporablja za dedovanje.

(33) Če želi oseba omejiti svojo odgovornost za zapustnikove dolgove, za to ne bi smela zadostovati izjava v ta namen pri sodiščih ali drugih pristojnih organih države članice, v kateri ima običajno prebivališče, če pravo, ki se uporablja za dedovanje, od njega zahteva, da na pristojnem sodišču začne poseben sodni postopek, npr. postopek za popis dediščine. Izjava, ki jo v takšnih okoliščinah da oseba v državi članici, v kateri ima običajno prebivališče, v obliki, ki jo določa pravo te države članice, za namene te uredbe torej ne bi smela biti formalno veljavna. Prav tako se pisanje o začetku postopka ne bi smelo šteti kot izjave za namene te uredbe.

(34) Zaradi pravilnega delovanja pravosodja bi se bilo treba izogibati izdajanju nezdružljivih odločb v različnih državah članicah. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti splošna postopkovna pravila, podobna pravilom v drugih instrumentih Unije s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(35) Eno od takšnih postopkovnih pravil je pravilo o litispendenci, ki se bo uporabilo, če bo isti primer dedovanja predložen različnim sodiščem v različnih državah članicah. Na podlagi tega pravila se bo nato določilo, katero sodišče bo dejansko obravnavalo dedovanje.


340

(36) Ker lahko v nekaterih državah dedne zadeve obravnavajo izvensodni organi, kot so notarji, za katere ne veljajo pravila o pristojnosti iz te uredbe, ni mogoče izključiti, da se lahko v zvezi z istim dedovanjem v različnih državah članicah vzporedno začneta postopek za sporazumno ureditev zunaj sodišča in sodni postopek ali dva postopka za sporazumno ureditev zunaj sodišča. V takšnem primeru bi se morali stranki postopka, ko ugotovita, da potekata vzporedna postopka, dogovoriti o nadaljnjem postopku. Če se ne moreta dogovoriti, bi morala dedovanje obravnavati in o njem odločati sodišča, ki so pristojna v skladu s to uredbo.

(37) Da bi državljani ob upoštevanju načela pravne varnosti lahko uživali ugodnosti, ki jih ponuja notranji trg, bi jim moralo biti na podlagi te uredbe vnaprej jasno, katero pravo se bo uporabljalo za dedovanje po njih. Uvesti bi bilo treba harmonizirana kolizijska pravila, da bi se preprečilo nasprotujoče si izide. Glavno pravilo bi moralo zagotoviti, da je dedovanje urejeno s predvidljivim pravom, s katerim je tesno povezano. Zaradi pravne varnosti in da bi preprečili razdrobljenost zapuščine, bi moralo to pravo urejati celotno dedovanje, torej vse premoženje, ki sestavlja zapuščino, ne glede na to, za kakšno premoženje gre, in ne glede na to, ali se premo ženje nahaja v drugi državi članici ali v tretji državi.

(38) Ta uredba bi morala državljanom omogočati, da vnaprej uredijo dedovanje z izbiro prava, ki se bo uporabljalo za dedovanje po njih. Izbira bi morala biti omejena na pravo države, katere državljani so, da bi zagotovili povezavo med zapustnikom in izbranim pravom ter prepre čili, da bi se pravo izbralo, zato da se ne bi uresničila legitimna pričakovanja oseb, ki so upravičene do nujnega deleža.

(39) Izbira prava bi se morala izrecno navesti v izjavi, ki ima obliko razpolaganja za primer smrti ali pa izhajati iz določil takšnega razpolaganja. Lahko bi se štelo, da je izbira prava izražena, če je na primer zapustnik v razpolaganju navedel točno določene določbe iz prava države, katere državljan je, ali je kako drugače omenil to pravo.

(40) Izbira prava v skladu s to uredbo bi morala biti torej veljavna tudi, če izbrano pravo ne določa izbire prava v dednih zadevah. Vendar pa bi moralo izbrano pravo določati materialno veljavnost dejanja, s katerim se izbere pravo, tj. ali se za osebo, ki izbira pravo, lahko domneva, da razume, kaj dela, in s tem soglaša. Enako bi moralo veljati za dejanje, s katerim se spremeni ali prekliče izbira prava.

(41) Za namene uporabe te uredbe bi bilo treba predhodno rešiti vprašanje ugotavljanja državljanstva ali več državljanstev zadevne osebe. Vprašanje, ali je oseba državljan določene države, ne spada v področje uporabe te uredbe in se rešuje po nacionalnem pravu, po potrebi pa tudi v skladu z mednarodnimi konvencijami, pri čemer se dosledno spoštujejo splošna načela Evropske unije.

(42) Pravo, določeno kot pravo, ki se uporablja za dedovanje, bi moralo urejati dedovanje od začetka postopka do prehoda lastništva premoženja, ki sestavlja zapuščino, na upravičence, kot jih določa zakon. Urejati bi moralo tudi vprašanja v zvezi z upravljanjem zapuščine in odgovornostjo za zapustnikove dolgove. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je morda treba upoštevati vrstni red poplačevanja upnikov, zlasti če to določa pravo, ki se uporablja za dedovanje.

(43) V tej uredbi določena pravila o pristojnosti lahko v nekaterih primerih pripeljejo do okoliščin, ko sodišče, pristojno za odločanje o dedovanju, ne bo uporabljajo svojega prava. Če do takega primera pride v državi članici, katere pravo predvideva obvezno imenovanje upravitelja zapuščine, bi morala ta uredba sodiščem te države članice omogočiti, da v skladu s svojim pravom imenujejo enega ali več upraviteljev, ko začnejo postopek. To ne bi smelo posegati v morebitno odločitev strank, da dedovanje sporazumno uredijo zunaj sodišča v drugi državi članici, če je to mogoče po pravu tiste države članice. Da bi se zagotovilo nemoteno usklajevanje med pravom, ki se uporablja za dedovanje, in pravom države članice sodišča, ki imenuje upravitelje, bi moralo sodišče imenovati osebe, ki bi lahko upravljale zapuščino po pravu, ki se uporablja za dedovanje, kot so denimo izvršitelj zapustnikove oporoke ali dediči sami ali, če pravo, ki se uporablja za dedovanje to zahteva, tretja oseba. Sodišče lahko v posameznih primerih, če je to po pravu zahtevano, kot upravitelja imenuje tretjo osebo tudi, če tega pravo, ki se uporablja za dedovanje, tega ne predvideva. Če je zapustnik imenoval izvršitelja oporoke, se tej osebi pooblastila ne smejo vzeti, razen če pravo, ki se uporablja za dedovanje, predvideva prenehanje njenega mandata.

(44) Pooblastila upraviteljev, ki so bili imenovani v državi članici sodišča, ki je začelo postopek, bi morala biti pooblastila za upravljanje, ki jih lahko izvajajo v skladu pravom, ki se uporablja za dedovanje. Če je na primer dedič imenovan za upravitelja, bi moral imeti pooblastila za upravljanje premoženja, ki dediču pripadajo v skladu s tem pravom. Če pooblastila za upravljanje, ki se izvajajo


341

v skladu s pravom, ki se uporablja za dedovanje, ne zadostujejo za ohranitev zapuščine ali zaščito pravic upnikov ali drugih oseb, ki so jamčile za zapustnikove dolgove, lahko upravitelj/-i, imenovan/-i v državi članici sodišča, ki je začelo postopek, kot dodatni ukrep izvaja/- jo pooblastila za upravljanje, ki jih za to področje določa pravo te države članice. Ta dodatna pooblastila lahko vključujejo na primer sestavo seznama premoženja in dolgov, ki so predmet dedovanja, seznanitev upnikov o uvedbi dedovanja in povabilo, naj uveljavljajo svoje zahteve, ter sprejetje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, katerih namen je zaščita zapuščine. Dejanja upravitelja pri izvajanju dodatnih pooblastil bi morala biti v skladu z določbami prava, ki se uporablja za dedovanje, o prehodu lastništva zapuščine, vključno z vsemi pravnimi posli, ki so jih sklenili upravičenci pred imenovanjem upravitelja, odgovornostjo za zapustnikove dolgove in pravicami upravičencev, tudi z morebitno pravico za sprejem ali odpoved dediščine. Taka dejanja bi lahko denimo pomenila odtujitev premoženja ali plačilo dolgov, če je to dovoljeno po pravu, ki se uporablja za dedovanje. Če po pravu, ki se uporablja za dedovanje, imenovanje upravitelja, ki je tretja oseba, spremeni odgovornost dedičev, bi bilo treba takšno spremembo spoštovati.

(45) Ta uredba ne bi smela posegati v dejstvo, da lahko dediči po potrebi in tudi s pomočjo pooblaščenca za zaščito svojih pravic sprejmejo nadaljnje ukrepe, ki so na voljo po nacionalnem pravu, v skladu z ustreznimi instrumenti Unije.

(46) Ta uredba bi morala omogočiti, da se o uvedbi dedovanja obvestijo morebitni upniki v drugih državah članicah, v katerih se nahaja premoženje. Glede izvrševanja te uredbe bi bilo treba razmisliti o možnosti vzpostavitve mehanizma, morda s pomočjo portala e-pravosodje, ki bi morebitnim upnikom v drugih državah članicah omogočil dostop do pomembnih podatkov, tako da lahko uveljavijo svoje zahtevke.

(47) Pravo, ki se uporablja za dedovanje, bi moralo določati upravičence v posamezni dedni zadevi. Izraz bo v večini pravnih sistemov obsegal dediče, volilojemnike in osebe, upravičene do nujnega deleža, čeprav pravni položaj volilojemnikov v vseh pravnih sistemih ni enak. V nekaterih lahko volilojemnik prejme neposredni delež iz zapuščine, v drugih pa ima le pravico zahtevati izpolnitev volila od dedičev.

(48) Da bi zagotovili pravno varnost oseb, ki želijo vnaprej urediti svoje dedovanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti posebno kolizijsko pravilo v zvezi z dopustnostjo in materialno veljavnostjo razpolaganja za primer smrti. Da bi zagotovili enotno uporabo tega pravila, bi bilo treba v uredbi navesti, kateri elementi naj veljajo za elemente materialne veljavnosti. Preverjanje materialne veljavnosti razpolaganja za primer smrti bi lahko pokazalo, da je razpolaganje za primer smrti neveljavno.

(49) Dedna pogodba je oblika razpolaganja za primer smrti, ki ima v državah članicah različno dopustnost in sprejemljivost. Da bi se dedne pravice, pridobljene z dedno pogodbo, laže priznale v državah članicah, bi bilo treba v tej uredbi določiti, katero pravo ureja dopustnost takšnih pogodb, njihovo materialno veljavnost in njihove zavezujoče učinke za stranke, vključno s pogoji razveze.

(50) Pravo, ki bo v skladu s to uredbo urejalo dopustnost in materialno veljavnost razpolaganja za primer smrti in v zvezi z dednimi pogodbami zavezujoče učinke takih pogodb za stranke, ne bi smelo posegati v pravice oseb, ki so po pravu, ki se uporablja za dedovanje, upravičene do nujnega deleža ali imajo drugo pravico, za katero jih oseba, za katere zapuščino gre, ne more prikrajšati.

(51) V tej uredbi bi bilo treba napotila na pravo, ki bi se uporabljalo za dedovanje po osebi, ki je razpolagala, če bi umrla na dan, ko je bilo razpolaganje napravljeno oziroma spremenjeno ali preklicano, razumeti kot napotila na pravo države, v kateri je imela zadevna oseba na ta dan običajno prebivališče, ali, če je izbrala pravo v skladu s to uredbo, pravo države, katere državljan je bila na ta dan.

(52) Ta uredba bi morala urejati veljavnost glede oblike vseh pisnih razpolaganj za primer smrti s pravili, ki so v skladu s Haaško konvencijo z dne 5. oktobra 1961 o koliziji zakonov glede oblike oporočnih razpolaganj. Pri presojanju o tem, ali je določeno razpolaganje za primer smrti formalno veljavno v skladu s to uredbo, pristojni organ ne bi smel upoštevati mednarodnega elementa, ki je bil ustvarjen z goljufivim namenom izogniti se pravilom o formalni veljavnosti.


342

(53) Za namene te uredbe se vsaka pravna določba, ki omejuje dopustne oblike razpolaganj za primer smrti s sklicevanjem na določene osebne okoliščine osebe, ki razpolaga, kot je na primer starost, obravnava kot predmet oblike. Tega se ne bi smelo razlagati tako, da naj bi pravo, ki se uporablja za formalno veljavnost razpolaganja za primer smrti v skladu s to uredbo, dolo čalo, ali mladoletna oseba lahko razpolaga za primer smrti. To pravo bi moralo določati le, ali lahko osebna okoliščina, kot je na primer mladoletnost, osebi onemogoča razpolaganje za primer smrti v določeni obliki.

(54) Nekatere nepremičnine, podjetja in druge posebne kategorije premoženja so zaradi gospodarskih, družinskih ali družbenih razlogov predmet posebnih pravil v državi članici, v kateri se nahajajo, ter za njih veljajo določene omejitve, ki zadevajo dedovanje tega premoženja ali nanj vplivajo. Ta uredba bi morala zagotoviti uporabo teh posebnih pravil. Vendar je treba to izjemo od uporabe prava, ki se uporablja za dedovanje, razlagati strogo, da ne bi bila v nasprotju s splošnim ciljem te uredbe. Zato niti kolizijska pravila, v skladu s katerimi za nepremi čnine velja drugačno pravo kot za premičnine, niti določbe o nujnem deležu zapuščine, ki določajo večji delež, kot ga določa pravo, ki se uporablja za dedovanje v skladu s to uredbo, ne veljajo za posebna pravila o omejitvah, ki zadevajo dedovanje določenega premoženja ali nanj vplivajo.

(55) Da bi zagotovili enotno obravnavo primerov, ko umreta dve ali več oseb, katerih dedovanje bi urejali različni pravni sistemi, vrstni red smrti teh oseb pa ni gotov, bi moralo biti v tej uredbi določeno, da nobena od teh umrlih oseb nima dednih pravic po drugem ali drugih.

(56) V določenih okoliščinah se lahko zgodi, da je zapuščina brez dediča. V različnih pravnih sistemih so ti primeri različno urejeni. Po nekaterih pravih ima država na primer pravico do dedovanja, ne glede na to, kje se premoženje nahaja. Po nekaterih drugih pravih pa si lahko država prisvoji samo premoženje, ki je na njenem ozemlju. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti, da uporaba prava, ki se uporablja za dedovanje, ne bi smela preprečevati državi članici, da si po svojem pravu prisvoji premoženje, ki se nahaja na njenem ozemlju. Da bi zagotovili, da s tem pravilom ne bodo oškodovani upniki, ki imajo terjatve do zapuščine, bi bilo treba dodati določbo o tem, da lahko upniki, ki imajo terjatve

do zapuščine, zahtevajo, da se te pobotajo s celotnim zapuščinskim premoženjem, ne glede na to, kje se nahaja.

(57) Uporaba kolizijskih pravil iz te uredbe lahko pomeni, da se bo uporabilo pravo tretje države. V takšnem primeru bi bilo treba upoštevati pravila mednarodnega zasebnega prava te države. Če je v teh pravilih določena napotitev na pravo države članice ali pravo tretje države, ki bi za dedovanje uporabila svoje pravo, bi bilo treba zaradi mednarodne skladnosti takšno napotitev sprejeti. Zavra čanje pa bi moralo biti izključeno, če je zapustnik za dedovanje izbral pravo tretje države.

(58) Zaradi javnega interesa bi morala imeti sodišča in drugi pristojni organi, ki obravnavajo dedne zadeve v državah članicah, v izjemnih okoliščinah možnost neupoštevanja nekaterih določb tujega prava, kadar bi bila njegova uporaba v določenem primeru očitno nezdružljiva z javnim redom zadevne države članice. Vendar sodišča ali drugi pristojni organi ne bi smeli imeti možnosti uporabe izjeme javnega reda, da bi zavrnili pravo druge države članice ali priznanje ali morda izvršitev odločbe, javne listine ali sodne poravnave, izdanih v drugi državi članici, kadar bi bilo to v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo.

(59) Glede na splošni cilj te uredbe, ki je vzajemno priznavanje odločb, izdanih v državah članicah v dednih zadevah ne glede na to, ali so bile takšne odločbe izdane v pravdnem ali nepravdnem postopku, bi bilo treba v tej uredbi določiti pravila o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb, podobna tistim iz drugih instrumentov Unije s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(60) Da bi upoštevali različne sisteme za obravnavo dednih zadev v državah članicah, bi bilo treba s to uredbo zagotoviti sprejemljivost in izvršljivost javnih listin, izdanih v dednih zadevah, v vseh državah članicah.

(61) Javne listine bi morale imeti v drugi državi članici enako dokazno moč kot v državi članici izvora ali najbolj primerljive učinke. Pri določanju dokazne moči dane javne listine v drugi državi članici ali njenih najbolj primerljivih učinkov bi bilo treba upoštevati vrsto in obseg dokazne moči javne listine v državi članici izvora. Zato bo dokazna moč javne listine v drugi državi članici odvisna od prava države članice izvora.


343

(62) Verodostojnost javne listine bi moral biti avtonomen pojem, ki naj zadeva vprašanja, kot so pristnost listine, zahteve glede obličnosti za listino, pooblastila organa, ki sestavi listino, in postopek, po katerem se listina sestavi. Vključevati bi moral tudi dejstva, ki jih v javno listino zapiše zadevni organ, kot je dejstvo, da sta se navedeni stranki določenega dne sestali v prisotnosti tega organa in dali navedene izjave. Stranka, ki želi izpodbijati verodostojnost javne listine, bi morala to storiti na pristojnem sodišču države članice, iz katere izvira javna listina, po pravu te države članice.

(63) Pojme „pravni posli ali pravna razmerja, zapisana v javni listini“ bi bilo treba razlagati kot sklicevanje na materialno vsebino javne listine. Pravni posli, zapisani v javni listini, bi bili lahko na primer pogodba med strankama o delitvi zapuščine, oporoka ali dednopravna pogodba oziroma druga izjava volje. Pravna razmerja bi bila lahko na primer določitev dedičev in drugih upravi čencev, določenih po pravu, ki se uporablja za dedovanje, ter določitev njihovih deležev, obstoj nujnega deleža ali drugi elementi po pravu, ki se uporablja za dedovanje. Stranka, ki želi izpodbijati pravne posle ali pravna razmerja, zapisana v javni listini, bi morala to storiti na sodiščih, pristojnih po tej uredbi, ki bi morala o tem odločati po pravu, ki se uporablja za dedovanje.

(64) Če je vprašanje, ki zadeva pravne posle ali pravna razmerja, zapisane v javni listini, obravnavano kot predhodno vprašanje na sodišču države članice, bi moralo biti za odločanje o tem vprašanju pristojno to sodišče.

(65) Izpodbijana javna listina ne bi smela imeti nobene dokazne moči v državi članici, ki ni država članica izvora, dokler je postopek izpodbijanja v teku. Če se izpodbija samo določena zadeva v zvezi s pravnimi posli ali pravnimi razmerji, zapisanimi v javni listini, izpodbijana javna listina v državi članici, ki ni država članica izvora, ne bi smela imeti nobene dokazne moči glede izpodbijane zadeve, dokler je postopek izpodbijanja v teku. Javna listina, ki je zaradi izpodbijanja razglašena za neveljavno, ne bi smela imeti nobene dokazne moči več.

(66) Organ, ki bi na podlagi uporabe te uredbe prejel neskladni javni listini, bi moral oceniti, katera od obeh, če sploh katera, naj ima prednost glede na okoliščine posamezne zadeve. Če iz teh okoliščin ni razvidno, katera od obeh javnih listin, če sploh katera, bi morala imeti prednost, bi morala o tem odločiti sodišča, ki so pristojna v skladu s to uredbo, ali – če se to vprašanje

postavi kot predhodno vprašanje v postopku, sodišče, pred katerim teče ta postopek. Če sta neskladni javna listina in odločba, bi bilo treba upoštevati razloge za nepriznanje iz te uredbe.

(67) Za hitro, nemoteno in učinkovito urejanje dedovanja s čezmejnimi posledicami v Evropski uniji bi moral imeti dediči, volilojemniki, izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine možnost, da zlahka dokažejo svoj status in/ali uveljavlja svoje pravice in pooblastila v drugi državi članici, na primer v državi članici, v kateri je zapuščina. V ta namen bi morala ta uredba določati uvedbo enotnega potrdila, tj. evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ki se izda za uporabo v drugi državi članici. To potrdilo zaradi upoštevanja načela subsidiarnosti ne bi smelo nadomestiti nacionalnih dokumentov, ki se lahko za enak namen izdajajo v državah članicah.

(68) Organ izdajatelj potrdila bi moral upoštevati obličnosti, ki so potrebne za vpis v register nepremičnine v državi članici, kjer se nahaja register. Ta uredba bi morala za ta namen določiti izmenjavo informacij med državami članicami o teh obličnostih.

(69) Uporaba potrdila ne bi smela biti obvezna. To pomeni, da osebam, ki lahko zaprosijo za potrdilo, tega ni treba storiti, temveč lahko uporabijo druge instrumente, ki so na voljo v skladu s to uredbo (odločbe, javne listine ali sodne poravnave). Vendar pa noben organ ali oseba, ki se mu/ji predloži potrdilo, izdano v drugi državi članici, ne bi smela zahtevati, da se mu/ji namesto potrdila predloži odločba, javna listina ali sodna poravnava.

(70) Potrdilo bi morala izdati država članica, katere sodišča so pristojna v skladu s to uredbo. Države članice bi morale v nacionalni zakonodaji določiti, kateri organi bodo pristojni za izdajo potrdila, tj. bodisi sodišča, kot so opredeljena v tej uredbi, bodisi drugi organi, ki so pristojni za dedne zadeve, kot so na primer notarji. Države članice bi morale v nacionalni zakonodaji določiti tudi, ali lahko organ izdajatelj, pri izdaji sodeluje z


344

drugimi pristojnimi organi, na primer organi, ki so pristojni za sprejemanje zapriseženih izjav. Komisiji bi morale sporočiti ustrezne informacije o svojih organih izdajateljih, da bi se lahko objavile.

(71) Potrdilo bi moralo imeti enake učinke v vseh državah članicah. Samo po sebi ne bi smelo biti izvršilni naslov, imeti pa bi moralo dokazno moč, poleg tega bi se moralo zanj predpostavljati, da točno odraža elemente, ki so bili ugotovljeni po pravu, ki se uporablja za dedovanje, ali po katerem koli drugem pravu, ki se uporablja za posamezne elemente, kot je materialna veljavnost razpolaganja za primer smrti. Dokazni učinek potrdila ne bi smel vključevati elementov, ki niso urejena s to uredbo, kot je ugotavljanje očetovstva in materinstva ali vprašanje, ali je določeno premoženje pripadalo zapustniku ali ne. Vsakomur, ki izroči plačilo ali preda zapu ščino osebi, ki je v potrdilu navedena kot upravičena, da prejme takšno plačilo ali premoženje kot dedič ali volilojemnik, bi bilo treba zagotoviti ustrezno zaščito, če je ravnal v dobri veri in se pri tem zanašal na to, da so informacije, navedene v potrdilu, točne. Enako zaščito bi bilo treba zagotoviti vsakomur, ki se zanaša na to, da so informacije, navedene v potrdilu, točne, in ki kupi ali prejme premoženje od osebe, ki je v potrdilu navedena kot upravičena, da razpolaga s tem premoženjem. Zaščito bi bilo treba zagotoviti, če se predložijo še vedno veljavne overjene kopije. Ta uredba ne bi smela urejati vprašanja, ali je takšna pridobitev premoženja s strani tretje osebe veljavna ali ne.

(72) Pristojni organ bi moral izdati potrdilo na zahtevo. Organ izdajatelj bi moral izvirnik potrdila obdržati, prosilcu zahtevka in vsem drugim osebam, ki izkažejo upravičeni interes, pa izdati eno ali več overjenih kopij. To ne bi smelo preprečevati državam članicam, da v skladu z nacionalnimi pravili o dostopu javnosti do dokumentov dovolijo, da se kopije potrdila razkrijejo javnosti. Ta uredba bi morala omogočati pritožbe zoper odločitve organa izdajatelja, vključno zoper odločitev o zavrnitvi izdaje potrdila. Če je bilo potrdilo popravljeno, spremenjeno ali preklicano, bi moral organ izdajatelj s tem seznaniti osebo, ki so ji bile izdane kopije, da bi se preprečila njihova nepravilna uporaba.

(73) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih sprejele države članice, ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v trenutku sprejetja te uredbe. Zlasti bi moralo biti omogočeno državam članicam, ki so pogodbenice Haaške konvencije z dne 5. oktobra 1961 o koliziji zakonov glede oblike oporočnih razpolaganj, da za formalno veljavnost oporok in skupnih oporok še naprej uporabljajo določbe te konvencije namesto določb te uredbe. Zaradi skladnosti s splošnimi cilji te uredbe pa

bi morala v razmerjih med državami članicami ta uredba prevladati nad konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali več državami članicami, kolikor se te konvencije nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.

(74) Ta uredba ne bi smela preprečevati, da države članice, ki so pogodbenice konvencije med Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko z dne 19. novembra 1934, ki vsebuje določbe mednarodnega zasebnega prava o dedovanju, oporokah in upravljanju zapuščine, še naprej uporabljajo nekatere določbe iz te konvencije, kot je bila spremenjena z medvladnim sporazumom med državami pogodbenicami te konvencije.

(75) Za lažjo uporabo te uredbe bi bilo treba določiti, da morajo države članice sporočiti nekatere podatke o svoji zakonodaji in postopkih v zvezi z dedovanjem v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES ( 1 ). Da bi lahko vse informacije, pomembne za uporabo te uredbe v praksi, pravočasno objavili v Uradnem listu Evropske unije, bi morale države članice takšne informacije Komisiji sporočiti pred začetkom uporabe te uredbe.

(76) Prav tako bi bilo treba zaradi lažje uporabe te uredbe in da bi omogočili uporabo modernih komunikacijskih tehnologij pripraviti standardne obrazce za dokazila, ki se predložijo ob vložitvi zahtevkov za razglasitev izvršljivosti odločbe, javne listine ali sodne poravnave in vložitvi zahtevka za izdajo evropskega potrdila o dedovanju ter za potrdilo samo.

(77) Pri izračunu rokov in iztekov rokov, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov ( 2 ).

(78) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila glede oblikovanja in kasnejših sprememb dokazil in obrazcev za razglasitev izvršljivosti odločb, sodnih poravnav in javnih listin ter evropskega potrdila o dedovanju. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo


( 1 ) UL L 174, 27.6.2001, str. 25. ( 2 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

345

(EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( 1 ).

(79) Za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se sprejmejo in kasneje spreminjajo dokazila in obrazci, določeni v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati svetovalni postopek v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(80) Ker ciljev te uredbe, in sicer prostega gibanja oseb, možnosti, da lahko evropski državljani vnaprej uredijo svoje dedovanje na ravni Unije ter zaščite pravic dedičev in volilojemnikov ter oseb, ki so blizu zapustniku in upnikov do zapuščine, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(81) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Sodišča in drugi pristojni organi držav članic morajo pri uporabi te uredbe upoštevati te pravice in načela.

(82) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zanju ni zavezujoča in se zanju ne uporablja. Vendar to ne posega v možnost, da Združeno kraljestvo in Irska v skladu s členom 4 navedenega protokola po sprejetju te uredbe pošljeta uradno obvestilo o svoji nameri, da želita sprejeti to uredbo.

(83) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se zanjo ne uporablja –


POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v zadevah dedovanja. Ne uporablja pa se v davčnih, carinskih ali upravnih zadevah.

2. Iz področja uporabe te uredbe so izključeni:

(a) status fizičnih oseb ter družinska razmerja in razmerja, ki imajo primerljive učinke po pravu, ki se uporablja za takšna razmerja;

(b) pravna ali poslovna sposobnost fizičnih oseb, brez poseganja v točko (c) člena 23(2) in v člen 26;

(c) vprašanja v zvezi s pogrešanostjo, odsotnostjo ali domnevno smrtjo fizične osebe;

(d) vprašanja v zvezi s premoženjskimi razmerji med zakoncema in premoženjskimi razmerji, ki imajo po pravu, ki se uporablja za takšna razmerja, primerljive učinke kot zakonska zveza;

(e) preživninske obveznosti, ki niso posledica smrti;

(f) formalna veljavnost razpolaganja za primer smrti, napravljenega v ustni obliki;

(g) pravice in premoženje, ki so nastali ali prešli drugače kot z dedovanjem, kot so na primer darila, skupna lastnina več oseb, ki preide na preživele(ga), pokojninski načrti, zavarovalne pogodbe in podobni dogovori, brez poseganja v točko (i) člena 23(2);

(h) vprašanja prava družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, kot so klavzule v ustanovnih aktih in statutih družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, ki določajo, kaj se zgodi z deleži ob smrti članov;


( 1 ) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

346

(i) likvidacijo, izbris in združitev družb in drugih subjektov, s pravno osebnostjo ali brez nje;

(j) ustanovitev, upravljanje in likvidacijo skladov;

(k) naravo stvarnih pravic in

(l) vpis pravic na nepremičnini ali premičnini v register, vključno s pravnimi zahtevami za takšen vpis in učinki vpisa ali nevpisa takšnih pravic v register.

Člen 2

Pristojnost za dedne zadeve v državah članicah

Ta uredba ne vpliva na pristojnost organov držav članic za obravnavanje dednih zadev.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi:

(a) „dedovanje“ pomeni dedovanje zapuščine po zapustniku in obsega vse oblike prehoda premoženja, pravic in obveznosti zaradi smrti, ne glede na to, ali gre za prehod na podlagi zapustnikovega razpolaganja za primer smrti ali za prehod z dedovanjem na podlagi zakona;

(b) „dedna pogodba“ pomeni dogovor, vključno z dogovorom, izhajajočim iz vzajemnih oporok, ki odplačno ali neodplačno podeljuje, spreminja ali odvzema pravice ene ali več oseb, ki so stranke dogovora, do bodoče zapuščine ali bodočih zapuščin;

(c) „skupna oporoka“ pomeni oporoko, ki jo sestavita dve ali več oseb v enem aktu;

(d) „razpolaganje za primer smrti“ pomeni oporoko, skupno oporoko ali dedno pogodbo;

(e) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava, sestavljena javna listina ali izdano evropsko potrdilo o dedovanju;

(f) „država članica izvršitve“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti ali izvršitev odločbe, sodne poravnave ali javne listine;

(g) „odločba“ pomeni vsako odločbo v dednih zadevah, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je odločba poimenovana, vključno s sklepom sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka;

(h) „sodna poravnava“ pomeni poravnavo v dedni zadevi, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila med postopkom sklenjena pred sodiščem;

(i) „javna listina“ pomeni listino v dedni zadevi, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v državi članici in katere verodostojnost:

(i) se nanaša na podpis in vsebino javne listine, ter

(ii) jo je ugotovil javni organ ali drug organ, ki ga je za ta namen pooblastila država članica izvora.

2. V tej uredbi izraz „sodišče“ pomeni vsak sodni organ ter vse druge organe in pravne strokovnjake, pristojne za dedne zadeve, ki izvajajo sodno funkcijo ali delujejo na podlagi pooblastil, ki jih nanje prenese sodni organ, ali pod nadzorom sodnega organa, če ti drugi organi in pravni strokovnjaki zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja in so odločbe, ki jih izdajo, po pravu države članice, v kateri delujejo:

(a) lahko predmet pritožbe, naslovljene na sodni organ, ali predmet ponovne preučitve s strani tega organa ter

(b) imajo podobno veljavo in učinek kot odločba sodnega organa glede iste zadeve.

Države članice v skladu s členom 79 uradno obvestijo Komisijo o drugih organih in pravnih strokovnjakih iz prvega pododstavka.


347

POGLAVJE II

PRISTOJNOST

Člen 4


Sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, so pristojna za odločanje o celotnem dedovanju.

Člen 5

Dogovor o izbiri sodišča

1. Če je pravo, ki ga je zapustnik izbral za urejanje dedovanja po njem v skladu s členom 22, pravo države članice, se zadevne stranke lahko dogovorijo, da je za odločanje o vseh vprašanjih, povezanih z dedno zadevo, izključno pristojno sodišče oziroma sodišča te države članice.

2. Takšen dogovor o izbiri sodišča se sklene v pisni obliki, je datiran in podpisan s strani zadevnih strank. Komunikacije po elektronskih medijih, ki zagotavljajo trajen zapis dogovora, so enakovredne pisni obliki.

Člen 6

Zavrnitev pristojnosti v primeru izbire prava

Če je pravo, ki ga je zapustnik izbral za urejanje dedovanja po njem v skladu s členom 22, pravo države članice, se sodišče, ki je začelo postopek v skladu s členom 4 ali členom 10:

(a) na zahtevo ene od strank postopka lahko izreče za nepristojno, če meni, da so sodišča države članice, katere pravo je bilo izbrano, primernejša za odločanje o dedovanju glede na dejanske okoliščine dedovanja, na primer glede na to, kje imajo stranke običajno prebivališče in kje se nahaja premo ženje, ali

(b) izreče za nepristojno, če so se stranke v postopku v skladu s členom 5 dogovorile, da bodo pristojnost prenesle na sodišče ali sodišča države članice, katere pravo je bilo izbrano.

Člen 7

Pristojnost v primeru izbire prava

Sodišča države članice, katere pravo je zapustnik izbral v skladu s členom 22, so pristojna za odločanje o dedovanju, če:

(a) se je sodišče, ki je že začelo postopek, v skladu s členom 6 izreklo za nepristojno v isti zadevi,

(b) so se stranke postopka v skladu s členom 5 dogovorile, da bodo prenesle pristojnost na sodišče ali sodišča te države članice, ali

(c) so stranke postopka izrecno sprejele pristojnost sodišča, ki je začelo postopek.

Člen 8

Končanje postopka, začetega po uradni dolžnosti, v primeru izbire prava

Sodišče, ki je po uradni dolžnosti začelo postopek v dedni zadevi v skladu s členom 4 ali členom 10, konča postopek, če so se stranke postopka dogovorile, da bodo dedovanje sporazumno uredile zunaj sodišča v državi članici, katere pravo je izbral zapustnik v skladu s členom 22.

Člen 9

Pristojnost na podlagi spustitve v postopek

1. Če se v postopku pred sodiščem države članice, ki je pristojno v skladu s členom 7, izkaže, da dogovora o izbiri sodišča niso sklenile vse stranke v postopku, ostane sodišče še naprej pristojno, če se stranke v postopku, ki dogovora niso sklenile, spustijo v postopek, ne da bi ugovarjale pristojnosti sodišča.

2. Če stranke v postopku, ki dogovora niso sklenile, ugovarjajo pristojnosti sodišča iz odstavka 1, se sodišče izreče za nepristojno.

V tem primeru so za odločanje o dedovanju pristojna sodišča, ki so pristojna v skladu s členom 4 ali členom 10.

Člen 10


1. Če zapustnik ob smrti nima običajnega prebivališča v državi članici, so za odločanje o celotnem dedovanju vseeno pristojna sodišča države članice, v kateri je zapuščina, če:

(a) je bil zapustnik ob smrti državljan te države članice ali, če tega ni,


348

(b) je imel zapustnik prejšnje običajno prebivališče v navedeni državi članici, pod pogojem, da od spremembe običajnega prebivališča do začetka postopka pred sodiščem ni preteklo več kot pet let.

2. Če ni pristojno nobeno sodišče v državi članici v skladu z odstavkom 1, so sodišča države članice, v kateri se nahaja zapu ščina, vseeno pristojna za odločanje o tem premoženju.

Člen 11

Forum necessitatis

Če ni pristojno nobeno sodišče države članice v skladu z drugimi določbami te uredbe, lahko sodišča države članice izjemoma odločajo o dedovanju, če v tretji državi, s katero je zadeva tesno povezana, postopka ni mogoče začeti ali izvesti v razumnih okvirih ali če postopek tam ni mogoč.

Zadeva mora biti v zadostni meri povezana z državo članico, v kateri je sodišče, ki je začelo postopek.

Člen 12

Omejitev postopka

1. Če zapuščina obsega premoženje, ki se nahaja v tretji državi, lahko sodišče, ki je začelo postopek, da bi odločilo o dedovanju, na zahtevo ene od strank odloči, da ne bo odločalo o enem ali več delih tega premoženja, če je mogoče pričakovati, da njegova odločitev o tem premoženju ne bo priznana in, kjer je primerno, razglašena za izvršljivo v tej tretji državi.

2. Odstavek 1 ne vpliva na pravico strank do omejitve predmeta postopka po pravu države članice, v kateri je sodišče, ki je začelo postopek.

Člen 13

Sprejem ali odpoved dediščini, volilu ali nujnemu deležu

Poleg sodišča, ki je pristojno za odločanje o dedovanju v skladu s to uredbo, so sodišča države članice običajnega prebivališča katere koli osebe, ki lahko po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pred sodiščem poda izjavo o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali o odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu ali izjavo o omejitvi odgovornosti zadevne osebe za obveznosti, ki izhajajo iz zapuščine, pristojna sprejeti takšno izjavo, če se po pravu te države članice takšne izjave lahko dajo pred sodiščem.

Člen 14

Začetek postopka

Za namene tega poglavja se šteje, da je sodišče začelo postopek:

(a) v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, če tožeča stranka po tem ni opustila dejanj, ki bi jih morala opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja toženi stranki;

(b) če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, če tožeča stranka po tem ni opustila dejanj, ki bi jih morala opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče, ali

(c) če se postopek začne po uradni dolžnosti, v trenutku, ko sodišče sprejme sklep o začetku postopka, ali, če takšen sklep ni potreben, v trenutku, ko je zadeva vpisana pri sodišču.

Člen 15


Če se pred sodiščem države članice začne postopek v dedni zadevi, za katero to sodišče po tej uredbi ni pristojno, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.

Člen 16


1. Če se tožena stranka, ki nima običajnega prebivališča v državi, v kateri proti njej poteka postopek, ne spusti v postopek, pristojno sodišče prekine postopek, dokler se ne ugotovi, da je lahko tožena stranka pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje prejela pravočasno, da je lahko pripravila svojo obrambo, ali da je bilo za to storjeno vse potrebno.

2. Namesto odstavka 1 tega člena se uporabi člen 19 Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročitev dokumentov) ( 1 ), kadar je treba v skladu z navedeno uredbo pisanje o začetku postopka ali drugo enakovredno pisanje poslati iz ene države članice v drugo.


( 1 ) UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

349

3. Če se Uredba (ES) št. 1393/2007 ne uporablja, se uporabi člen 15 Haaške konvencije z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, če je bilo treba v skladu s to konvencijo pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje poslati v tujino.

Člen 17

Litispendenca

1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

2. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.

Člen 18

Sorodne pravde

1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo sorodne pravde, lahko vsa sodišča, razen tistega, pred ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopke.

2. Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če njegovo pravo dovoljuje združitev pravd.

3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.

Člen 19


Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi če so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.

POGLAVJE III

PRAVO, KI SE UPORABLJA

Člen 20

Univerzalna uporaba

Uporabi se vsako pravo, na katerega napotuje ta uredba, ne glede na to, ali gre za pravo ene od držav članic.

Člen 21

Splošno pravilo

1. Če v tej uredbi ni določeno drugače, je pravo, ki se uporablja za celotno dedovanje, pravo države, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.

2. Če je izjemoma iz vseh okoliščin zadeve jasno, da je bil zapustnik ob smrti očitno tesneje povezan z državo, ki ni država, katere pravo bi se uporabljalo v skladu z odstavkom 1, je pravo, ki se uporablja za dedovanje, pravo te druge države.

Člen 22

Izbira prava

1. Oseba lahko za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njej, izbere pravo države, katere državljanstvo ima v času izbire ali ob smrti.

Oseba, ki ima več državljanstev, lahko izbere pravo katere koli od držav, katerih državljanstvo ima v času izbire ali ob smrti.

2. Izbira prava se izrecno navede v izjavi, ki ima obliko razpolaganja za primer smrti, ali pa jasno izhaja iz določil takšnega razpolaganja.

3. Materialno veljavnost listine, v kateri je bilo izbrano pravo, ureja izbrano pravo.

4. Sprememba ali preklic izbire prava izpolnjuje zahteve glede oblike spremembe ali preklica razpolaganja za primer smrti.

Člen 23

Področje uporabe prava, ki se uporablja

1. Pravo, določeno v skladu s členom 21 ali členom 22, ureja celotno delovanje.


350

2. To pravo ureja zlasti:

(a) vzroke, čas in kraj uvedbe dedovanja;

(b) določitev upravičencev, njihovih deležev in obveznosti, ki jim jih je morda naložil zapustnik, ter določitev drugih dednih pravic, vključno z dednimi pravicami preživelega zakonca ali partnerja;

(c) dedno sposobnost;

(d) razdedinjenje in dedno nevrednost;

(e) prehod premoženja, pravic in obveznosti, ki sestavljajo zapuščino, na dediče in, če je ustrezno, volilojemnike, skupaj s pogoji in učinki sprejema dediščine ali volila ali odpovedi dediščini ali volilu;

(f) pooblastila dedičev, izvršiteljev oporoke in drugih upraviteljev zapuščine, zlasti za prodajo premoženja in poplačilo upnikov, brez poseganja v pooblastila iz člena 29(2) in (3);

(g) odgovornost za zapustnikove dolgove;

(h) razpoložljivi del zapuščine, nujne deleže in druge omejitve svobode razpolaganja za primer smrti ter terjatve, ki bi jih osebe, ki so bile blizu zapustniku, lahko uveljavljale iz zapu ščine ali proti dedičem;

(i) vrnitev in zmanjšanje daril, predujmov na račun dednega deleža ali volil pri določanju dednih deležev posameznih upravičencev, in

(j) delitev zapuščine.

Člen 24

Razpolaganja za primer smrti, ki niso dedne pogodbe

1. Dopustnost in materialno veljavnost razpolaganja za primer smrti, ki ni dedna pogodba, ureja pravo, ki bi se v skladu s to uredbo uporabljalo za dedovanje po osebi, ki je razpolagala, če bi umrla na dan, ko je bilo razpolaganje napravljeno.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko oseba za pravo, ki naj ureja dopustnost in materialno veljavnost razpolaganja za primer

smrti, izbere pravo, ki bi ga ta oseba lahko izbrala v skladu s členom 22 pod tam določenimi pogoji.

3. Odstavek 1 se, če je primerno, uporablja za spremembo ali preklic razpolaganja za primer smrti, ki ni dednopravna pogodba. V primeru izbire prava v skladu z odstavkom 2 spremembo ali preklic ureja izbrano pravo.

Člen 25

Dedne pogodbe

1. Dopustnost in materialno veljavnost dedne pogodbe, ki se nanaša na dedovanje po eni osebi, ter njene zavezujoče učinke za stranke, vključno s pogoji njene razveze, ureja pravo, ki bi se v skladu s to uredbo uporabljalo za dedovanje po tej osebi, če bi umrla na dan sklenitve pogodbe.

2. Dedna pogodba, ki se nanaša na dedovanje po več osebah, je dopustna le, če je dopustna po vsakem izmed prav, ki bi po tej uredbi urejalo dedovanje vsake od udeleženih oseb, če bi umrle na dan sklenitve pogodbe.

Materialno veljavnost dedne pogodbe, ki je dopustna v skladu s prvim pododstavkom, in njene zavezujoče učinke za stranke, vključno s pogoji njen razveze, ureja tisto od prav, navedenih v prvem pododstavku, s katerim ima pogodba najtesnejšo povezavo.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko stranke za pravo, ki naj ureja dopustnost, materialno veljavnost njihove dedne pogodbe in njene zavezujoče učinke za stranke, vključno s pogoji njene razveze, izberejo pravo, ki bi ga lahko ena ali več oseb, katerih zapuščina se ureja, izbrala v skladu s členom 22 pod tam določenimi pogoji.

Člen 26

Materialna veljavnost razpolaganj za primer smrti

1. Za namene členov 24 in 25 so elementi materialne veljavnosti:

(a) sposobnost osebe, ki razpolaga za primer smrti, za takšno razpolaganje;


351

(b) posebni razlogi, zaradi katerih oseba, ki razpolaga, ne more razpolagati v korist določenih oseb ali zaradi katerih dolo čena oseba ne more dobiti zapuščine od osebe, ki razpolaga;

(c) dopustnost zastopanja pri razpolaganju za primer smrti;

(d) razlaga razpolaganja;

(e) prevara, grožnja, zmota in vsako drugo vprašanje, povezano s soglasjem ali voljo osebe, ki razpolaga.

2. Če ima po pravu, ki se uporablja v skladu s členom 24 ali členom 25, oseba sposobnost razpolaganja za primer smrti, kasnejša sprememba prava, ki se uporablja, ne vpliva na njeno sposobnost, da spremeni ali prekliče takšno razpolaganje.

Člen 27

Veljavnost glede oblike pisnega razpolaganja za primer smrti

1. Pisno razpolaganje za primer smrti je veljavno glede oblike, če je njegova oblika skladno s pravom:

(a) države, v kateri je bilo napravljeno razpolaganje ali sklenjena dedna pogodba;

(b) države, katere državljanstvo je imel oporočitelj ali vsaj ena od oseb, katere dedovanje zadeva dedna pogodba, bodisi takrat, ko je bilo napravljeno razpolaganje ali sklenjena pogodba, bodisi ob smrti;

(c) države, v kateri je imel oporočitelj ali vsaj ena od oseb, katere dedovanje zadeva dedna pogodba, stalno prebivališče, bodisi takrat, ko je bilo napravljeno razpolaganje ali sklenjena pogodba, bodisi ob smrti;

(d) države, v kateri je imel oporočitelj ali vsaj ena od oseb, katere dedovanje zadeva dedna pogodba, običajno prebivališče, bodisi takrat, ko je bilo napravljeno razpolaganje ali sklenjena pogodba, bodisi ob smrti, ali

(e) v primeru nepremičnin, države, v kateri je nepremičnina.

Ali je imel oporočitelj ali katera koli oseba, katere dedovanje zadeva dedna pogodba, stalno prebivališče v neki državi ali ne, se ugotavlja po pravu te države.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi za razpolaganje za primer smrti, s katerim se spreminja ali preklicuje prejšnje razpolaganje. Sprememba ali preklic sta veljavna glede oblike tudi, če sta skladna s katerim koli pravom, po katerem je bilo v skladu z odstavkom 1 veljavno razpolaganje za primer smrti, ki je bilo spremenjeno ali preklicano.

3. Za namene tega člena se vsaka pravna določba, ki omejuje dopustne oblike razpolaganj za primer smrti s starostjo, državljanstvom ali drugimi osebnimi okoliščinami oporočitelja ali oseb, katerih dedovanje zadeva dedna pogodba, šteje za predmet oblike. Isto pravilo se uporablja za lastnosti, ki jih morajo imeti priče, da bi bilo razpolaganje za primer smrti veljavno.

Člen 28

Veljavnost glede oblike izjave o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini

Izjava o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža oziroma odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu oziroma izjava o omejitvi odgovornosti osebe, ki da izjavo, je veljavna glede oblike, če je v njihova oblika skladu z zahtevami:

(a) prava, ki se uporablja za dedovanje v skladu s členom 21 ali členom 22, ali

(b) prava države, v kateri ima oseba, ki da izjavo, običajno prebivališče.

Člen 29

Posebna pravila o imenovanju in pooblastilih upravitelja zapuščine v nekaterih primerih

1. Če je imenovanje upravitelja obvezno ali obvezno na podlagi zahteve po pravu države članice, katere sodišča so pristojna za odločanje o dedovanju na podlagi te uredbe in je pravo, ki se uporablja za dedovanje, tuje pravo, lahko sodišča te države članice, ki začnejo postopek, v skladu s svojim pravom in pod pogoji iz tega člena imenujejo enega ali več upraviteljev.


352

Upravitelj/upravitelji, imenovani v skladu s tem odstavkom, so osebe, zadolžene za izvrševanje oporoke zapustnika in/ali upravljanje zapuščine po pravu, ki se uporablja za dedovanje. Če to pravo ne določa, da premoženje upravlja oseba, ki ni upravičenec, lahko sodišča države članice, v kateri se imenuje upravitelj, za upravitelja imenujejo tretjo osebo v skladu z njihovim pravom, če to pravo tako zahteva ter se pojavlja resno navzkrižje interesov med upravičenci ali med upravičenci in upniki ali drugimi osebami, ki so jamčile za zapustnikove dolgove, ali se pojavljajo nesoglasja med upravičenci o upravljanju premo ženja ali gre za premoženje, ki ga je zaradi njegovih značilnosti težko upravljati.

Upravitelj/upravitelji, imenovani v skladu s tem odstavkom, so edine osebe, upravičene do izvajanja pooblastila iz odstavka 2 ali 3.

2. Oseba/osebe, imenovane za upravitelja/e v skladu z odstavkom 1, izvajajo pooblastila za upravljanje premoženja, ki jih lahko izvajajo po pravu, ki se uporablja za dedovanje. Sodišče, ki imenuje upravitelja, lahko v svoji odločbi določi posebne pogoje za izvajanje takih pooblastil v skladu s pravom, ki se uporablja za dedovanje.

Če pravo, ki se uporablja za dedovanje, ne določa pooblastil, ki bi zadostovala za ohranitev zapuščinskega premoženja ali zaščito pravic upnikov ali drugih oseb, ki so jamčile za zapustnikove dolgove, lahko sodišče, ki imenuje upravitelja/upravitelje, odloči, da upravitelj/upravitelji lahko izvajajo dodatne ukrepe, ki jih za dosego tega cilja določa njegovo pravo, ter lahko v svojo odločbi določi posebne pogoje za izvajanje takšnih pooblastil v skladu s tem pravom.

Ko se izvajajo takšna dodatna pooblastila, upravitelj/upravitelji upošteva/jo tiste določbe prava, ki se uporablja za dedovanje, ki se nanašajo na prehod lastništva zapuščine, odgovornost za pokojnikove dolgove, pravice upravičencev, vključno z morebitno pravico za sprejem ali odpoved dediščini, in po potrebi pooblastila izvršitelja oporoke zapustnika

3. Če je pravo, ki se uporablja za dedovanje, pravo tretje države, lahko sodišče, ki imenuje enega ali več upraviteljev v skladu z odstavkom 1, ne glede na odstavek 2, izjemoma odloči, da tem upraviteljem podeli vsa pooblastila za upravljanje, ki so predvidena po pravu države članice, v kateri so imenovani.

Ko se izvajajo takšna pooblastila, pa morajo upravitelji upoštevati zlasti določitev upravičencev in njihove dedne pravice, vključno s pravico do nujnega deleža ali zahtevka do zapuščine ali dedičev po pravu, ki se uporablja za dedovanje.

Člen 30

Posebna pravila o omejitvah, ki se nanašajo na dedovanje določenega premoženja ali nanj vplivajo

Če pravo države, v kateri se nahajajo določene nepremičnine, podjetja ali druge posebne kategorije premoženja, vsebuje posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo na dedovanje tega premoženja ali nanj vplivajo, se ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje pod pogojem, da se po pravu te države uporabljajo ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje.

Člen 31

Prilagoditev stvarnih pravic

Če oseba uveljavlja stvarno pravico, do katere je upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna, se ta stvarna pravica po potrebi in v možnem obsegu prilagodi najbolj enakovredni stvarni pravici po pravu te države, pri tem pa se upoštevajo nameni in interesi zadevne stvarne pravice ter z njo povezani učinki.

Člen 32

Komorienti

Kadar dve ali več oseb, katerih dedovanje urejajo različna prava, umre v okoliščinah, v katerih ni gotovo, v kakšen zaporedju so umrle, in ta prava urejajo ta položaj različno ali ga sploh ne urejajo, nobena od teh umrlih oseb nima pravice do dedovanja po drugi ali drugih osebah.

Člen 33

Zapuščina brez dediča

Kolikor po pravu, ki se v skladu s to uredbo uporablja za dedovanje, za nobeno premoženje ni niti dediča niti volilojemnika, določenega z razpolaganjem za primer smrti, niti ni fizične osebe, ki bi dedovala na podlagi zakona, uporaba tako določenega prava ne izključuje pravice države članice ali subjekta, ki ga v ta namen imenuje ta država članica, da si po svojem pravu prilasti zapuščino, ki je na njenem ozemlju, pod pogojem da lahko upniki zahtevajo pobotanje svojih terjatev iz celote premoženja, ki tvori zapuščino.


353

Člen 34

Zavračanje

1. Uporaba prava katere koli tretje države, določenega s to uredb pomeni uporabo v tej državi veljavnih pravil, vključno s pravili mednarodnega zasebnega prava, kolikor ta pravila napotujejo na:

(a) pravo države članice, ali

(b) pravo druge tretje države, ki bi uporabila svoje pravo.

2. Zavračanje se ne uporablja za pravo iz člena 21(2), člena 22, člena 27, točke (b) člena 28 in člena 30.

Člen 35

Javni red

Uporaba določbe prava katere koli države, določenega s to uredbo se lahko zavrne le, če je taka uporaba očitno nezdru žljiva z javnim redom države članice sodišča.

Člen 36

Države z več kot enim pravnim sistemom – kolizija predpisov ozemeljskih enot

1. Če je pravo, določeno s to uredbo, pravo države, ki obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja pravna pravila za dedovanje, se ustrezna ozemeljska enota, katere pravna pravila se uporabljajo, določi na podlagi notranjih kolizijskih pravil te države.

2. Če takšnih notranjih kolizijskih pravil ni:

(a) se vsako napotilo na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z določbami o običajnem prebivališču zapustnika, razlaga kot napotilo na pravo ozemeljske enote, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče;

(b) se vsako napotilo na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z določbami o državljanstvu zapustnika, razlaga kot napotilo na pravo ozemeljske enote, s katero je imel zapustnik najtesnejšo povezavo;

(c) se vsako napotilo na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve prava, ki se uporablja v skladu z drugimi določbami o drugih elementih kot naveznih okoliščinah razlaga kot napotilo na pravo ozemeljske enote, v kateri je zadevni element.

3. Ne glede na odstavek 2 se vsako napotilo na pravo države iz odstavka 1 za namene določitve ustreznega prava v skladu s členom 27 razlaga kot napotilo na pravo ozemeljske enote, s katero je imel oporočitelj ali osebe, katerih dedovanje zadeva dedna pogodba, najtesnejšo povezavo, če ta država nima notranjih kolizijskih pravil.

Člen 37

Države z več kot enim pravnim sistemom – kolizije, povezane s kategorijami oseb

Če ima država za dedovanje dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil, ki se za dedovanje uporabljajo za različne kategorije oseb, se vsako napotilo na pravo te države razlaga kot napotilo na pravni sistem ali sklop pravil, ki ga določajo veljavna pravila te države. Če teh pravil ni, se uporablja pravni sistem ali sklop pravil, s katerim je bil zapustnik najtesneje povezan.

Člen 38

Neuporaba te uredbe za notranjo kolizijo zakonov

Državi članici, ki obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja pravna pravila za dedovanje, te uredbe ni treba uporabljati za kolizijo zakonov, ki nastane samo med temi ozemeljskimi enotami.

POGLAVJE IV

PRIZNANJE, IZVRŠLJIVOST IN IZVRŠEVANJE ODLOČB

Člen 39

Priznanje

1. Odločba, izdana v eni od držav članic, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek.

2. Vsaka zainteresirana stranka, ki kot glavni predmet spora uveljavlja priznanje odločbe, lahko v skladu s postopkom iz členov 45 do 58 zahteva, da se odločba prizna.


354

3. Če je izid postopka pred sodiščem države članice odvisen od odločitve o priznanju kot o predhodnem vprašanju, lahko o priznanju odloči to sodišče.

Člen 40

Razlogi za nepriznanje

Odločba se ne prizna:

(a) če je njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

(b) če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravo časno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če toženec ni začela postopka za izpodbijanje odločbe, čeprav je imel to možnost;

(c) če je nezdružljiva z odločbo, izdano v postopku med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;

(d) če je nezdružljiva s predhodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi v postopku glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.

Člen 41

Nepreverjanje vsebine

Pod nobenimi pogoji odločbe, izdane v državi članici, ni dovoljeno preverjati glede vsebine.

Člen 42

Prekinitev postopka za priznanje

Sodišče države članice, v kateri se zahteva priznanje sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, lahko prekine postopek, če je bilo zoper odločbo v državi članici izvora vloženo redno pravno sredstvo.

Člen 43

Izvršljivost

Odločbe, izdane v državi članici in izvršljive v tej državi, so izvršljive v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 45 do 58.

Člen 44

Določitev stalnega prebivališča

Da bi sodišče, ki je začelo postopek, ugotovilo, ali ima stranka za namene postopka iz členov 45 do 58 stalno prebivališče v državi članici izvršitve, uporabi notranje pravo te države članice.

Člen 45

Krajevna pristojnost

1. Zahteva za razglasitev izvršljivosti se vloži pri sodišču ali pristojnem organu države članice izvršitve; ime sodišča ali pristojnega organa ta država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 78.

2. Krajevna pristojnost se določi glede na stalno prebivališče stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ali glede na kraj izvršitve.

Člen 46

Postopek

1. Za postopek vložitve zahteve se uporablja pravo države članice, v kateri se zahteva izvršitev.

2. Vlagatelju v državi članici izvršitve ni treba imeti poštnega naslova ali pooblaščenega predstavnika.

3. Zahtevi se priložijo naslednje listine:

(a) izvod odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njene verodostojnosti;

(b) dokazilo, ki ga izda sodišče ali pristojni organ države članice izvora na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 81(2), brez poseganja v člen 47.


355

Člen 47

Nepredložitev dokazila

1. Če dokazilo iz točke (b) člena 46(3) ni predloženo, lahko sodišče ali pristojni organ določi rok za njegovo predložitev, sprejme enakovredno listino ali, če meni, da razpolaga z zadostnimi podatki, stranko oprosti predložitve.

2. Na zahtevo sodišča ali pristojnega organa se listine prevedejo. Listine prevede oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

Člen 48

Razglasitev izvršljivosti

Odločba se razglasi za izvršljivo takoj po izpolnitvi formalnosti iz člena 46 brez kakršnega koli preizkusa iz člena 40. Stranka, zoper katero se zahteva izvršitev odločbe, v tej fazi postopka nima možnosti dajati nobenih izjav glede zahteve.

Člen 49

Obvestilo o razglasitvi izvršljivosti

1. O razglasitvi izvršljivosti se nemudoma obvesti vlagatelj zahteve v skladu s postopkom, predpisanim po pravu države članice izvršitve.

2. Razglasitev izvršljivosti se vroči stranki, zoper katero se zahteva izvršitev, skupaj z odločbo, če ji ta ni bila vročena že prej.

Člen 50

Pravno sredstvo zoper razglasitev izvršljivosti

1. Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo.

2. Pravno sredstvo se vloži pri sodišču, katerega ime zadevna država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 78.

3. Pravno sredstvo se obravnava po kontradiktornem postopku.

4. Če se stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, ne spusti v postopek pred sodiščem, ki odloča o pravnem sredstvu, ki jo

je vložil vlagatelj, se uporabijo določbe člena 16, tudi če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v nobeni od držav članic.

5. Pritožbo zoper razglasitev izvršljivosti se vloži v 30 dneh po njeni vročitvi. Če stranka, zoper katero se zahteva izvršitev, nima stalnega prebivališča v državi članici, v kateri je bila razglašena izvršljivost, temveč v drugi državi članici, je rok za vložitev pritožbe 60 dni, teči pa začne z dnem, ko je stranki potrdilo o izvršljivosti vročeno osebno ali na njenem prebivališču. Ta rok se ne sme podaljšati zaradi oddaljenosti.

Člen 51

Postopek izpodbijanja razsodbe o pravnemu sredstvu

Razsodba o pravnemu sredstvu se lahko izpodbija samo po postopku, katerega je zadevna država članica sporočila Komisiji v skladu s členom 78.

Člen 52

Zavrnitev ali preklic razglasitve izvršljivosti

Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo iz člena 50 ali člena 51, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi enega izmed razlogov iz člena 40. Odločitev o tem mora sprejeti nemudoma.

Člen 53

Prekinitev postopka

Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 50 ali členom 51, na zahtevo stranke, zoper katero se zahteva izvršitev odločbe, prekine postopek, če je bila izvršljivost odločbe v državi članici izvora zaradi vložitve pravnega sredstva začasno zadržana.

Člen 54


1. Ko je treba odločbo priznati v skladu s tem poglavjem, lahko vlagatelj vedno uveljavlja začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, po pravu države članice izvršitve, ne da bi bilo za to treba razglasiti izvršljivost odločbe v skladu s členom 48.

2. Razglasitev izvršljivosti po zakonu vključuje pooblastilo za uvedbo ukrepov zavarovanja.


356

3. V predpisanem roku za pravno sredstvo iz člena 50(5) zoper razglasitev izvršljivosti in vse do odločitve o tem pravnem sredstvu zoper lastnino stranke, zoper katero se zahteva izvršitev, ni dovoljeno sprejeti nobenega ukrepa izvršbe, razen ukrepov zavarovanja.

Člen 55

Delna izvršljivost

1. Če je s odločbo odločeno o več zahtevkih, pa izvršljivosti ni mogoče razglasiti glede vseh zahtevkov, sodišče ali pristojni organ razglasi izvršljivost za enega ali več teh zahtevkov.

2. Vlagatelj lahko zahteva, da se razglasitev izvršljivosti omeji na del odločbe.

Člen 56

Pravna pomoč

Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stro škov postopka, je ta v postopku za razglasitev izvršljivosti upravičen do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.

Člen 57

Brez varščine, jamstva ali pologa

Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za priznanje, izvršljivost ali izvršitev odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene varščine, jamstva ali pologa iz razloga, da je ta stranka tuj državljan ali da nima stalnega prebivališča oziroma ne prebiva v državi članici izvršitve.

Člen 58

Brez taks, pristojbin ali dajatev

V državi članici izvršitve v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost spornega predmeta.

POGLAVJE V


Člen 59

Sprejemljivost javnih listin

1. Javna listina, sestavljena v eni državi članici, ima v drugi državi članici enako dokazno moč kot v državi članici izvora ali

najbolj primerljive učinke, če to ni v očitnem nasprotju z javnim redom zadevne države članice.

Oseba, ki želi uporabiti javno listino v drugi državi članici, lahko zaprosi organ, ki je sestavil javno listino v državi članici izvora, naj izpolni obrazec, sprejet po svetovalnem postopku iz člena 81(2), v katerem opiše dokazno moč javne listine v državi članici izvora.

2. Verodostojnost javne listine se lahko izpodbija le na sodi ščih v državi članici izvora in se presoja po pravu te države. Izpodbijana javna listina nima nobene dokazne moči v drugi državi članici, dokler je postopek izpodbijanja pred pristojnim sodiščem v teku.

3. Pravni posli ali pravna razmerja, zapisana v javni listini, se izpodbijajo na sodiščih, ki imajo pristojnost v skladu s to uredbo, in se presojajo po pravu, ki se uporablja v skladu s poglavjem III. Izpodbijana javna listina nima nobene dokazne moči v drugi državi članici, dokler je postopek izpodbijanja pred pristojnim sodiščem v teku.

4. Če je izid postopka na sodišču države članice odvisen od odločitve o predhodnem vprašanju, ki zadeva pravne posle ali pravna razmerja, zapisane v javni listini o dedni zadevi, je za odločanje o tem vprašanju pristojno to sodišče.

Člen 60

Izvršljivost javnih listin

1. Javna listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se razglasi za izvršljivo v drugi državi članici na podlagi zahteve, ki jo vloži zainteresirana stranka po postopku iz členov 45 do 58.

2. Organ, ki je sestavil javno listino, za namene točke (b) člena 46(3), na zahtevo katere koli zainteresirane stranke, izda dokazilo na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 81(2).

3. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 50 ali člena 51, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti le, če je izvršitev javne listine očitno v nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve.


357

Člen 61

Izvršljivost sodnih poravnav

1. Sodna poravnava, ki je izvršljiva v državi članici izvora, se razglasi za izvršljivo v drugi državi članici na podlagi zahteve, ki jo vloži zainteresirana stranka po postopku iz členov 45 do 58.

2. Sodišče, ki je potrdilo poravnavo ali pred katerim je bila poravnava sklenjena, za namene točke (b) člena 46(3) na zahtevo katere koli zainteresirane stranke izda dokazilo na obrazcu, sprejetem po svetovalnem postopku iz člena 81(2).

3. Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo iz člena 50 ali člena 51, zavrne ali prekliče razglasitev izvršljivosti samo v primeru, če je izvršitev sodne poravnave očitno v nasprotju z javnim redom v državi članici izvršitve.

POGLAVJE VI

EVROPSKO POTRDILO O DEDOVANJU

Člen 62

Uvedba evropskega potrdila o dedovanju

1. Ta uredba uvaja evropsko potrdilo o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ki se izda za uporabo v drugi državi članici in ima učinke, ki so navedeni v členu 69.

2. Uporaba potrdila ni obvezna.

3. Potrdilo ne nadomešča nacionalnih dokumentov, ki se za podobne namene uporabljajo v državah članicah. Vendar potrdilo, potem ko je bilo izdano za uporabo v drugi državi članici, učinkuje, kot je navedeno v členu 69, tudi v državi članici, katere organi so ga izdali v skladu s tem poglavjem.

Člen 63

Namen potrdila

1. Potrdilo je namenjeno dedičem, volilojemnikom z neposrednimi pravicami v dedni zadevi in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine, ki morajo v drugi državi članici dokazati svoj status ali uveljavljati svoje pravice kot dediči ali volilojemniki in/ali pooblastila kot izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine.

2. Potrdilo se lahko uporablja zlasti, da se dokaže eno ali več od naslednjega:

(a) status in/ali pravice posameznega dediča oziroma volilojemnika, omenjenega v potrdilu, in njihovi deleži na zapuščini;

(b) dodelitev določenega premoženja, ki je del zapuščine, dedi ču/dedičem oziroma volilojemniku/volilojemnikom, omenjenemu/omenjenim v potrdilu;

(c) pooblastila osebe, omenjene v potrdilu, za izvrševanje oporoke ali upravljanje zapuščine.

Člen 64

Pristojnost za izdajo potrdila

Potrdilo se izda v državah članicah, katerih sodišča so pristojna v skladu s členom 4, členom 7, členom 10 ali členom 11. Organ izdajatelj je:

(a) sodišče, kot je opredeljeno v členu 3(2), ali

(b) drug organ, ki je po nacionalnem pravu pristojen za obravnavanje dednih zadev.

Člen 65

Zahteva za potrdilo

1. Potrdilo se izda na zahtevo katere koli osebe iz člena 63(1) (v nadaljnjem besedilu: prosilec).

2. Prosilec lahko za vložitev zahteve uporabi obrazec, sprejet po svetovalnem postopku iz člena 81(2).

3. Zahteva vsebuje podatke, naštete v nadaljevanju, kolikor prosilec takšne podatke pozna in kolikor so potrebni za to, da lahko organ izdajatelj potrdi elemente, za katere prosilec želi, da se potrdijo; zahtevi se priložijo vse ustrezne listine bodisi v izvirniku bodisi kopije, ki izpolnjujejo pogoje, potrebne za ugotovitev njihove verodostojnosti, brez poseganja v člen 66(2):

(a) podatke o zapustniku: priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja), naslov v času smrti, datum in kraj smrti;

(b) podatke o prosilcu: priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja), naslov ter morebitno razmerje z zapustnikom;


358

(c) podatke o morebitnem zastopniku prosilca: priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, naslov in pooblastila zastopnika;

(d) podatke o zapustnikovem zakoncu ali partnerju ter po potrebi bivšemu zakoncu/bivših zakoncih ali bivšemu partnerju/ bivših partnerjih: priimek (po potrebi dekliški priimek), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja) in naslov;

(e) podatke o morebitnih drugih upravičencih na podlagi razpolaganja s premoženjem za primer smrti in/ali na podlagi zakona: priimek in ime/imena ali ime organizacije, identifikacijska številka (če obstaja) in naslov;

(f) predvideni namen potrdila v skladu s členom 63;

(g) kontaktne podatke sodišča ali drugega pristojnega organa, ki obravnava ali je obravnaval(o) dedovanje kot tako, če to pride v poštev;

(h) elemente, na podlagi katerih prosilec, kjer je ustrezno, uveljavlja pravico do zapuščine kot upravičenec in/ali pravico do izvrševanja oporoke zapustnika in/ali pravico do upravljanja zapuščine;

(i) podatek o tem, ali je zapustnik razpolagal s premoženjem za primer smrti; če ni priložen ne izvirnik ne kopija, podatek o tem, kje je izvirnik;

(j) podatek o tem, ali je pokojnik sklenil pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ali pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij v zvezi z razmerjem, ki ima lahko primerljiv učinek kot zakonska zveza; če nista priložena ne izvirnik in ne kopija pogodbe, podatek o tem, kje je izvirnik;

(k) podatek o tem, ali je kateri od upravičencev dal izjavo o sprejemu dediščine oziroma odpovedi dediščini;

(l) izjavo, v kateri prosilec navede, da elementi, ki jih je treba potrditi, po njegovi vednosti niso predmet spora na sodišču;

(m) kateri koli drug podatek, ki se prosilcu zdi koristen za izdajo potrdila.

Člen 66

Preučitev zahteve

1. Organ izdajatelj po prejemu zahteve preveri podatke, izjave, listine in druga dokazila, ki jih predloži prosilec. Po uradni dolžnosti opravi poizvedbe, potrebne za to preverjanje, če tako določa ali dovoljuje nacionalno pravo, ali pozove prosilca, naj predloži dodatna dokazila, ki se mu zdijo potrebna.

2. Če prosilec ne more predložiti kopij ustreznih listin, ki izpolnjujejo pogoje, potrebne za ugotovitev njihove verodostojnosti, se lahko organ izdajatelj, odloči sprejeti druge oblike dokazil.

3. Organ izdajatelj lahko, če je tako določeno v nacionalnem pravu, zahteva, da se pod pogoji, ki jih to pravo določa, izjave dajo pod prisego ali v obliki častne izjave.

4. Organ izdajatelj stori vse potrebno, da obvesti upravičence o zahtevi za potrdilo. Če je potrebno za ugotovitev elementov, ki jih je treba potrditi, zasliši vse udeležene osebe in izvršitelje ali upravitelje ter z javnimi obvestili da možnost drugim morebitnim upravičencem, da uveljavljajo svoje pravice.

5. Za namene tega člena pristojni organ države članice organu izdajatelju druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi informacije, zlasti iz zemljiške knjige, matičnih knjig in registrov, v katere se vpišejo listine in dejstva, pomembna za dedovanje ali za premoženjska razmerja med zakoncema ali za primerljiva premoženjska razmerja zapustnika, če je ta pristojni organ po nacionalnem pravu pooblaščen za zagotavljanje takšnih informacij drugemu nacionalnemu organu.

Člen 67

Izdaja potrdila

1. Organ izdajatelj po postopku iz tega poglavja nemudoma izda potrdilo, ko so elementi, ki jih je treba potrditi, ugotovljeni po pravu, ki se uporablja za dedovanje, ali po katerem koli drugem pravu, ki se uporablja za posamezne elemente. Uporabi obrazec, sprejet po svetovalnem postopku iz člena 81(2).


359

Organ izdajatelj ne izda potrdila, zlasti če:

(a) se elementi, ki jih je treba potrditi, izpodbijajo ali

(b) potrdilo ne bi bilo skladno z odločbo, ki zadeva iste elemente.

2. Organ izdajatelj stori vse potrebno, da obvesti upravičence o izdaji potrdila.

Člen 68

Vsebina potrdila

Potrdilo vsebuje naslednje podatke, kolikor so potrebni za namen, za katerega se potrdilo izda:

(a) ime in naslov organa izdajatelja;

(b) referenčno številko zadeve;

(c) elemente, na podlagi katerih organ izdajatelj, meni, da je pristojen za izdajo potrdila;

(d) datum izdaje;

(e) podatke o prosilcu: priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja), naslov ter morebitno razmerje z zapustnikom;

(f) podatke o zapustniku: priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena, spol, datum in kraj rojstva, osebno stanje, državljanstvo, identifikacijsko številko (če obstaja), naslov v času smrti, datum in kraj smrti;

(g) podatke o upravičencih: priimek (po potrebi priimek ob rojstvu), ime/imena in identifikacijsko številko (če obstaja);

(h) podatek o tem, ali je zapustnik sklenil pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema, ali po potrebi podatek o tem, ali je zapustnik sklenil pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij glede razmerja, ki ima po pravu, ki se uporablja za takšna razmerja, primerljiv učinek kot zakonska zveza, in informacije o premoženjskem razmerju med zakoncema ali primerljivem premo ženjskem razmerju;

(i) pravo, ki se uporablja za dedovanje, in elemente, na podlagi katerih je bilo to pravo določeno;

(j) podatek o tem, ali se deduje na podlagi zakona ali razpolaganja za primer smrti vključno s podatki o elementih, iz katerih izhajajo pravice in/ali pooblastila dedičev, volilojemnikov, izvršiteljev oporoke ali upraviteljev zapuščine;

(k) po potrebi se za vsakega upravičenca navede, kako je sprejel dediščino ali se ji odpovedal;

(l) delež, ki pripada vsakemu, in po potrebi seznam pravic in/ali premoženja, ki pripadajo posameznemu dediču;

(m) seznam pravic in/ali premoženja, ki pripadajo oziroma pripada posameznemu volilojemniku;

(n) omejitve pravic dediča/dedičev in, če je ustrezno, volilojemnika/volilojemnikov po pravu, ki se uporablja za dedovanje, in/ali v skladu z razpolaganjem za primer smrti;

(o) pooblastila izvršitelja oporoke in/ali upravitelja zapuščine ter omejitve teh pooblastil po pravu, ki se uporablja za dedovanje in/ali v skladu z razpolaganjem za primer smrti.

Člen 69

Učinki potrdila

1. Potrdilo učinkuje v vseh državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben postopek.

2. Predpostavlja se, da potrdilo točno odraža elemente, ki so bili ugotovljeni po pravu, ki se uporablja za dedovanje, ali po katerem koli drugem pravu, ki se uporablja za posamezne elemente. Za osebo, ki v na potrdilu navedena kot dedič, volilojemnik, izvršitelj oporoke ali upravitelj zapuščine se predpostavlja, da ima status, naveden v potrdilu, in/ali pravice ali pooblastila, navedena v potrdilu, in da ni nobenih drugih pogojev in/ali omejitev v zvezi s temi pravicami ali pooblastili, razen tistih, ki so navedeni v potrdilu.

3. Za osebo, ki na podlagi podatkov, potrjenih v potrdilu, izvrši plačila ali izroči premoženje osebi, ki je v potrdilu, navedena kot pooblaščenec za sprejem plačila ali premoženja, se šteje, da je poslovala z osebo, ki je pooblaščena za sprejem plačila ali premoženja, razen če ve, da vsebina potrdila ni točna, ali tega ne ve zaradi hude malomarnosti.


360

4. Če oseba, ki je v potrdilu navedena kot upravičena razpolagati z zapuščino, s to zapuščino razpolaga v korist druge osebe, velja za to drugo osebo, da je poslovala z osebo, ki je pooblaščena za razpolaganje z zadevnim premoženjem, če deluje na podlagi podatkov iz potrdila, razen če ve, da vsebina potrdila ni točna, ali tega ne ve zaradi hude malomarnosti.

5. Potrdilo je veljavna listina za vpis zapuščine v ustrezni register države članice, brez poseganja v točki (k) in (l) člena 1(2).

Člen 70

Overjene kopije potrdila

1. Organ izdajatelj hrani izvirnik potrdila ter prosilcu in kateri koli drugi osebi, ki izkaže upravičeni interes, izda eno ali več overjenih kopij.

2. Organ izdajatelj za namene členov 71(3) in 73(2) hrani seznam oseb, ki so jim bile izdane overjene kopije v skladu z odstavkom 1.

3. Izdane overjene kopije so veljavne v omejenem obdobju šestih mesecev, pri čemer mora biti v overjeni kopiji naveden datum prenehanja veljavnosti. V izjemnih upravičenih primerih se lahko organ izdajatelj odloči za odstopanje, in podaljša obdobje veljavnosti. Po poteku tega roka mora vsaka oseba, ki ima overjeno kopijo, zaprositi organa izdajatelja za podaljšanje obdobja veljavnosti overjene kopije ali zaprositi za novo overjeno kopijo, da bi lahko še naprej uporabljala potrdilo za namene, določene v členu 63.

Člen 71

Popravek, sprememba ali preklic potrdila

1. Organ izdajatelj, na zahtevo vsake osebe, ki izkaže upravičeni interes, ali po uradni dolžnosti popravi potrdilo, če vsebuje administrativno napako.

2. Organ izdajatelj, na zahtevo vsake osebe, ki izkaže upravičeni interes, ali, če to omogoča nacionalno pravo, po uradni dolžnosti spremeni ali prekliče potrdilo, če je bilo ugotovljeno, da potrdilo ali posamezni elementi potrdila niso točni.

3. Organ izdajatelj o popravku, spremembi ali preklicu potrdila nemudoma obvesti vse osebe, ki so jim bile izdane overjene kopije potrdila v skladu s členom 70(1).

Člen 72

Pravna sredstva

1. Odločbe, ki jih organ izdajatelj sprejme v skladu s členom 67, lahko izpodbija vsakdo, ki je upravičen, da zaprosi za potrdilo.

Odločbe, ki jih organ izdajatelj sprejme v skladu s členom 71 in točko (a) člena 73(1), lahko izpodbija vsakdo, ki izkaže upravi čeni interes.

Pravno sredstvo izpodbijanja se vloži pri sodnem organu v državi članici organa, ki izda potrdilo, v skladu z njenim nacionalnim pravom.

2. Če se v postopku izpodbijanja iz odstavka 1 ugotovi, da izdano potrdilo ni točno, pristojni sodni organ spremeni ali prekliče potrdilo ali poskrbi, da potrdilo popravi, spremeni ali prekliče organ izdajatelj.

Če se v postopku izpodbijanja iz odstavka 1 ugotovi, da zavrnitev izdaje potrdila ni bila upravičena, pristojni sodni organ izda potrdilo ali poskrbi, da organ izdajatelj, ponovno preuči primer in o njem na novo odloča.

Člen 73

Začasna odložitev učinkov potrdila

1. Učinke potrdila lahko začasno odloži:

(a) organ izdajatelj na zahtevo osebe, ki izkaže upravičeni interes, dokler se potrdilo v skladu s členom 71 ne spremeni ali prekliče, ali

(b) sodni organ na vlogo osebe, upravičene, da izpodbija odlo čitev, ki jo organ, ki je izdal potrdilo, sprejme v skladu s členom 72, dokler ni razsojeno o izpodbijani odločitvi.

2. Organ izdajatelj, oziroma sodni organ nemudoma obvesti vse osebe, ki so jim bile izdane overjene kopije potrdila v skladu s členom 70(1), o začasni odložitvi učinkov potrdila.

V času, ko so učinki potrdila odloženi, se ne smejo izdati nobene nove overjene kopije.


361

POGLAVJE VII


Člen 74

Uradna potrditev in druge podobne formalnosti

Za dokumente, izdane v državi članici v okviru te uredbe, se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali druge podobne formalnosti.

Člen 75

Razmerje do veljavnih mednarodnih konvencij

1. Ta uredba ne vpliva na uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki se nanašajo na zadeve, urejene s to uredbo.

Zlasti države članice, ki so pogodbenice Haaške konvencije z dne 5. oktobra 1961 o koliziji zakonov glede oblike oporočnih razpolaganj, še naprej uporabljajo določbe te konvencije namesto člena 27 te uredbe, kar zadeva formalno veljavnost oporok in skupnih oporok.

2. Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba v odnosih med državami članicami prednost pred konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali več državami članicami, kolikor se te konvencije nanašajo na zadeve, ki so urejene s to uredbo

3. Ta uredba ne preprečuje uporabe konvencije med Dansko, Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko z dne 19. novembra 1934, ki vsebuje določbe mednarodnega zasebnega prava o dedovanju, oporokah in upravljanju zapuščine, kot so jo z medvladnim sporazumom med temi državami z dne 1. junija 2012 spremenile države članice pogodbenice te konvencije, v kolikor določa:

(a) pravila o postopkovnih vidikih upravljanja zapuščine, kot so opredeljena v konvenciji, in tozadevno pomoč organov držav pogodbenic konvencije, ter

(b) enostavnejše in hitrejše postopke za priznanje in izvrševanje odločb v dednih zadevah.

Člen 76

Razmerje do Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000

Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti ( 1 ).

Člen 77

Informacije, ki so na voljo javnosti

Države članice pošljejo Komisiji kratek opis nacionalnega prava in postopkov v zvezi z dedovanjem, vključno z informacijami o tem, kateri organi so pristojni za dedne zadeve in kateri za sprejemanje izjav o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu, zato da bi se dale te informacije na voljo javnosti v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

Države članice pošljejo tudi sezname dokumentov in/ali podatkov, običajno potrebnih za vpis nepremičnin, ki so na njihovem ozemlju.

Države članice informacije nenehno posodabljajo.

Člen 78

Obveščanje o kontaktnih podatkih in postopkih

1. Države članice Komisiji do 16. januarja 2014 sporočijo:

(a) imena in kontaktne podatke sodišč ali organov, ki so pristojni za obravnavanje zahtev za razglasitev izvršljivosti v skladu s členom 45(1) in za obravnavanje pravnih sredstev zoper odločbe o takšnih zahtevah v skladu s členom 50(2);

(b) postopke izpodbijanja razsodbe o pravnem sredstvu iz člena 51;

(c) ustrezne podatke o organih, ki so v skladu s členom 64 pristojni za izdajo potrdila, ter

(d) pravna sredstva iz člena 72.

Države članice obveščajo Komisijo o naknadnih spremembah navedenih podatkov.


( 1 ) UL L 160, 30.6.2000, str. 1.

362

2. Komisija objavi podatke, sporočene v skladu z odstavkom 1, v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugih kontaktnih podatkov sodišč in organov iz točke (a) odstavka 1.

3. Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, omogoči, da so vsi podatki, sporočeni v skladu z odstavkom 1, na voljo javnosti.

Člen 79

Sestava in kasnejše spreminjanje seznama, ki vsebuje podatke iz člena 3(2)

1. Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic sestavi seznam drugih organov in pravnih strokovnjakov iz člena 3(2).

2. Države članice obvestijo Komisijo o naknadnih spremembah podatkov iz seznama. Komisija seznam ustrezno spremeni.

3. Komisija seznam in morebitne naknadne spremembe objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4. Komisija tudi na vsak drug ustrezen način, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, omogoči, da so vsi podatki, uradno sporočeni v skladu z odstavkoma 1 in 2, na voljo javnosti.

Člen 80

Sestava in kasnejše spreminjanje dokazil in obrazcev iz členov 46, 59, 60, 61, 65 in 67

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme in kasneje spreminja dokazila in obrazce iz členov 46, 59, 60, 61, 65 in 67. Ta izvedbena pravila se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 81(2).

Člen 81

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 82

Pregled

Komisija do 18. avgusta 2025 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poro čilo o uporabi te uredbe, vključno z oceno vseh praktičnih težav v zvezi z vzporednimi sporazumnimi ureditvami zunaj sodišča v dednih zadevah v različnih državah članicah ali sporazumnimi ureditvami zunaj sodišča v eni državi članici, ki potekajo vzporedno s poravnavami pred sodiščem v drugi državi članici. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb.

Člen 83

Prehodne določbe

1. Ta uredba se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015.

2. Če je zapustnik pravo, ki se uporablja za dedovanje po njem, izbral pred 17. avgustom 2015, se ta določitev šteje za veljavno, če izpolnjuje pogoje iz poglavja III ali če je veljavna po pravilih mednarodnega zasebnega prava, ki so veljala v času izbire v državi, v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče, ali v kateri koli drugi državi, katere državljanstvo je imel.

3. Razpolaganje za primer smrti, napravljeno pred 17. avgustom 2015, je materialno in formalno dopustno in veljavno, če izpolnjuje pogoje iz poglavja III ali če je materialno in formalno dopustno in veljavno po pravilih mednarodnega zasebnega prava, ki so veljala v času, ko je bilo razpolaganje napravljeno, v državi, v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče, ali v kateri koli drugi državi, katere državljanstvo je imel, ali v kateri koli drugi državi članici, kjer se nahaja organ, ki obravnava dedovanje.

4. Če je bilo razpolaganje za primer smrti napravljeno pred 17. avgustom 2015 v skladu s pravom, ki bi ga zapustnik lahko izbral v skladu s to uredbo, se šteje, da je bilo to pravo izbrano kot pravo, ki se uporablja za dedovanje.


363

Člen 84


Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 17. avgusta 2015, razen členov 77 in 78, ki se uporabljata od 16. januarja 2014, in členov 79, 80 in 81, ki se uporabljajo od 5. julija 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 4. julija 2012.

Za Evropski parlament Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


364

5

365

Vročanje pisanj

5

366

5a

5a


z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih

ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj”) in razveljavitvi

Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000


z dne 13. novembra 2007

o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah(„vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti terzlasti člena 61(c) in druge alinee člena 67(5) Pogodbe,





(1) Unija si je za cilj postavila ohranjati in razvijati se kotobmočje svobode, varnosti in pravice, na katerem se zago-tavlja prosto gibanje oseb. Za vzpostavitev takega območ-ja mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe v zvezis pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah, ki so po-trebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) Za pravilno delovanje notranjega trga je potrebno boljše inhitrejše pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnihali gospodarskih zadevah pri vročanju med državamičlanicami.

(3) Svet je z Aktom z dne 26. maja 1997 (3) pripravil Konven-cijo o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih aligospodarskih zadevah v državah članicah Evropske unijein priporočil, naj jo države članice sprejmejo v skladus svojimi ustavnimi pravili. Navedena konvencija ni začelaveljati. Zagotoviti bi bilo treba ohranitev rezultatov, dose-ženih v okviru pogajanj za sklenitev Konvencije.

(4) Svet je 29. maja 2000 sprejel Uredbo (ES) št. 1348/2000o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih aligospodarskih zadevah v državah članicah (4). Bistveni delvsebine navedene uredbe temelji na Konvenciji.

(5) Komisija je 1. oktobra 2004 sprejela Poročilo o izvajanjuUredbe (ES) št. 1348/2000. Zaključek poročila je, da se jepošiljanje in vročanje pisanj med državami članicami odzačetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1348/2000 leta 2001na splošno izboljšalo ter pospešilo, vendar pa izvajanjenekaterih določb navedene uredbe ni v celoti zadovoljivo.

(6) Zaradi učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov v civil-nih zadevah mora pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanjpotekati neposredno in s hitrimi sredstvi med lokalnimiorgani, ki jih imenujejo države članice. Države članicelahko izrazijo svoj namen, da bodo za obdobje petih letimenovale en organ za pošiljanje in en organ za sprejem,ali samo en organ, ki bo opravljal obe nalogi. Vendar se toimenovanje lahko obnovi vsakih pet let.

(7) Hitrost pošiljanja upravičuje uporabo vseh ustreznihsredstev, če so izpolnjeni določeni pogoji glede čitljivosti inzanesljivosti prejetega pisanja. Zaradi varnosti pošiljanjamora biti pisanju, ki se pošilja, priložen standardni obrazec,ki mora biti izpolnjen v uradnem jeziku ali v enem oduradnih jezikov kraja, kjer naj se vročitev opravi, aliv drugem jeziku, ki je za zadevno državo članico sprejemljiv.

(8) Ta uredba se ne glede na stalno prebivališče stranke ne bismela uporabljati za vročitev pisanja pooblaščenemu pred-stavniku stranke v državi članici, kjer poteka postopek.

(9) Vročitev pisanja bi bilo treba opraviti čim prej, v vsakemprimeru pa v enem mesecu po njegovem prejemu s straniorgana za sprejem.

(10) Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba mož-nost, da se vročitev pisanja zavrne, omejiti na izjemneprimere.

(11) Za lažje pošiljanje in vročanje pisanj med državami člani-cami bi bilo treba uporabljati standardne obrazce iz prilogk tej uredbi.

(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 7.(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006 (UL C 303 E,

13.12.2006, str. 69), Sklep Sveta z dne 28. junija 2007 (UL C 193 E,21.8.2007, str. 13) in Stališče Evropskega parlamenta z dne24. oktobra 2007.

(3) UL C 261, 27.8.1997, str. 1. Svet se je na isti dan, kot je bila priprav-ljena Konvencija, seznanil z obrazložitvenim poročilom o Konvenciji,ki je objavljeno na strani 26 prej navedenega Uradnega lista. (4) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.


369

(12) Organ za sprejem bi moral z uporabo standardnega obraz-ca pisno poučiti naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisa-nja, ki se vroča, in sicer v času vročitve ali tako, da pisanjev enem tednu vrne organu za sprejem, če ni napisano v je-ziku, ki ga naslovnik razume, ali v uradnem jeziku ali v en-em od uradnih jezikov kraja vročitve. To pravilo bi semoralo uporabljati tudi za naknadne vročitve, potem ko jenaslovnik uporabil pravico do zavrnitve. Ta pravila o za-vrnitvi bi se morala uporabljati tudi za vročanje prek di-plomatskih ali konzularnih predstavnikov za vročanjez uporabo poštnih storitev in za neposredno vročanje. Do-ločiti bi bilo treba, da se lahko vročitev zavrnjenega pisa-nja opravi z vročitvijo prevoda pisanja naslovniku.

(13) Hitrost pošiljanja upravičuje, da se pisanje vroči v nekajdneh po njegovem prejemu. V primeru, da se vročitev neopravi po preteku enega meseca, bi moral organ za sprejemo tem obvestiti organ za pošiljanje. Potek tega obdobja nebi smel pomeniti, da se zaprosilo vrne organu za pošilja-nje, če je jasno, da je vročitev izvedljiva v razumnem roku.

(14) Organ za sprejem bi moral tudi v primerih, ko vročitve nibilo mogoče opraviti v enem mesecu, na primer, ker je biltoženec zdoma zaradi dopusta ali ga ni bilo v službi zaradislužbenega potovanja, nadaljevati z vsemi potrebnimiukrepi za vročitev pisanja. Vendar pa bi bilo treba organuza pošiljanje dati možnost, da v standardnem obrazcudoloči rok, po katerem vročanje ni več potrebno, s čimerse organu za sprejem ne bi naložilo neomejene obveznostinadaljevati s vsemi ukrepi za vročitev pisanja.

(15) Zaradi razlik v postopkovnih pravilih med državami čla-nicami je dejanski datum vročitve glede na državo članicorazličen. Ob upoštevanju teh okoliščin in morebitnih te-žav, ki lahko nastanejo, bi morala ta uredba predvideti si-stem, po katerem se dan vročitve določi po pravuzaprošene države članice. Kadar pa je treba v skladus pravom države članice pisanje vročiti v določenem roku,se v zvezi s prosilcem upošteva tisti dan vročitve, ki gadoloča pravo te države članice. Ta sistem dvojnega datu-ma obstaja le v nekaterih državah članicah. Države člani-ce, ki ta sistem uporabljajo, bi morale o tem obvestitiKomisijo, ta pa bi morala to informacijo objaviti v Urad-nem listu Evropske unije in jo dati na voljo prek Evropskepravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, us-tanovljene z Odločbo Sveta 2001/470/ES (1).

(16) Da bi olajšali dostop do pravnega varstva, bi morali stro-ški, nastali zaradi storitve sodnega uradnika ali osebe, pri-stojne po pravu zaprošene države članice, ustrezati enotnifiksni taksi, ki jo ta država članica določi vnaprej, obupoštevanju načel sorazmernosti in nediskriminacije. Za-hteva po enotni fiksni taksi ne bi smela izključevati mož-nosti držav članic, da, če upoštevajo ti dve načeli, določijorazlične takse za različne vrste vročitev.

(17) Vsaka država članica bi morala imeti možnost, da osebam,ki imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, vroči pi-sanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s pri-poročenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovredennačin.

(18) Vsaki osebi, ki jo zadeva nek sodni postopek, bi moralo bitiomogočeno, da vroča pisanja neposredno po sodnihuradnikih, uradnikih ali drugih pristojnih osebah zaproše-ne države članice, kadar pravo te države članice dopuščatakšno neposredno vročanje.

(19) Komisija bi morala pripraviti priročnik, ki bi vsebovalinformacije za pravilno uporabo te uredbe in ki bi bil navoljo prek Evropske pravosodne mreže v civilnih ingospodarskih zadevah. Komisija in države članice bi si mo-rale po svojih najboljših močeh prizadevati, da zagotovijoposodobljene in popolne informacije, zlasti kontaktneinformacije organov za sprejem in pošiljanje.

(20) Za štetje rokov in iztek rokov, določenih v tej uredbi, bibilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom)št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glederokov, datumov in iztekov rokov (2).

(21) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo trebasprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanjeKomisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(22) Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila zaposodabljanje ali tehnične prilagoditve standardnih obraz-cev iz prilog. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so na-menjeni spremembi/črtanju nebistvenih določb te uredbe,bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkoms pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(1) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(2) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom

2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).


370

(23) Ta uredba v razmerjih med državami članicami pogodbe-nicami prevlada nad določbami dvostranskih alivečstranskih sporazumov ali dogovorov z istim področjemuporabe, sklenjenih med državami članicami, zlasti pa nadProtokolom, ki je priložen k Bruseljski konvenciji z dne27. septembra 1968 (1), in Haaško konvencijo z dne15. novembra 1965 (2). Ta uredba državam članicam nepreprečuje, da ohranijo ali sklenejo sporazume ali dogovo-re za pospešitev ali poenostavitev pošiljanja pisanj, pod po-gojem, da so združljivi s to uredbo.

(24) Informacije, ki se pošiljajo v skladu s to uredbo, bi moralebiti ustrezno varovane. To vprašanje sodi na področjeuporabe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta inSveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov priobdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takihpodatkov (3) ter Direktive 2002/58/ES Evropskega parla-menta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnihpodatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskihkomunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskihkomunikacijah) (4).

(25) Komisija bi morala najpozneje do 1. junija 2011 in potemvsakih pet let pregledati uporabo te uredbe in predlagatipotrebne spremembe.

(26) Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivodoseči in ker te cilje zaradi obsega ali učinkov ukrepov laž-je doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepev skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena tauredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosega-nje navedenih ciljev.

(27) Zaradi lažje dostopnosti in berljivosti določb bi bilo trebaUredbo (ES) št. 1348/2000 razveljaviti in jo nadomestitis to uredbo.

(28) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kra-ljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji inPogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kra-ljestvo in Irska sodelujeta pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(29) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o usta-novitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri spre-jetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej neuporablja –


POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah,kadar je treba poslati sodno ali izvensodno pisanje iz ene državečlanice v drugo državo članico z namenom vročitve v slednjidržavi članici. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske aliupravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitvedejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2. Ta uredba se ne uporablja, kadar naslov osebe, ki ji je trebavročiti pisanje, ni znan.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članicerazen Danske.

Člen 2

Organi za pošiljanje in sprejem

1. Vsaka država članica imenuje javne uradnike, organe alidruge osebe (v nadaljevanju „organi za pošiljanje“), ki so pristojniza pošiljanje sodnih ali izvensodnih pisanj z namenom vročitvev drugi državi članici.

2. Vsaka država članica imenuje javne uradnike, organe alidruge osebe (v nadaljevanju „organi za sprejem“), ki so pristojniza sprejem sodnih ali izvensodnih pisanj iz druge države članice.

3. Država članica lahko imenuje en organ za pošiljanje in enorgan za sprejem ali en organ, ki opravlja obe nalogi. Zveznadržava, država, v kateri se uporablja več pravnih sistemov alidržava z avtonomnimi teritorialnimi enotami ima možnost ime-novati več kot en tak organ. Imenovanje učinkuje pet let in selahko obnovi vsakih pet let.

4. Vsaka država članica zagotovi Komisiji naslednjeinformacije:

(a) imena in naslove organov za sprejem iz odstavkov 2 in 3;

(1) Bruseljska konvencija z dne 27. septembra 1968 o sodni pristojnostiter izvrševanju sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 299,31.12.1972, str. 32; prečiščena različica v UL C 27, 26.1.1998, str. 1).

(2) Haaška konvencija z dne 15. novembra 1965 o vročitvi sodnih in zu-najsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini.

(3) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjenaz Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4) UL L 201, 31.7.2002, str. 37. Direktiva, kakor je bila spremenjenaz Direktivo 2006/24/ES (UL L 105, 13.4.2006, str. 54).


371

(b) geografska območja, za katera so pristojni;

(c) razpoložljive načine sprejemanja pisanj in

(d) jezike, v katerih se lahko izpolni standardni obrazec izPriloge I.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki naknadni spre-membi teh informacij.

Člen 3

Osrednji organ

Vsaka država članica imenuje osrednji organ, ki je odgovoren za:

(a) zagotavljanje informacij organom za pošiljanje;

(b) reševanje vseh težav, ki se lahko pojavijo pri pošiljanju pisanjza vročitev;

(c) v izjemnih primerih in na zaprosilo organa za pošiljanje, po-sredovanje zaprosila za vročitev pristojnemu organu zasprejem.

Zvezna država, država, v kateri se uporablja več pravnih siste-mov ali država z avtonomnimi teritorialnimi enotami ima mož-nost imenovati več kot en osrednji organ.

POGLAVJE II

SODNA PISANJA

Odd e l e k 1

Pošiljanje in vročanje sodnih pisanj

Člen 4

Pošiljanje pisanj

1. Pošiljanje sodnih pisanj med organi, imenovanimi na pod-lagi člena 2, poteka neposredno in čim hitreje.

2. Pošiljanje pisanj, zaprosil, potrditev, potrdil o prejemu,drugih potrdil in vseh drugih listin med organi za pošiljanje inorgani za sprejem lahko poteka na kakršen koli primeren način,pod pogojem, da ostane vsebina prejete listine istovetna vsebiniposlane listine in da so vse informacije v njej dobro čitljive.

3. Pisanju, ki se pošilja, se priloži zaprosilo, izpolnjeno nastandardnem obrazcu iz Priloge I. Obrazec se izpolni v uradnemjeziku zaprošene države članice ali, če je v tej državi članici večuradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikovkraja, kjer je treba opraviti vročitev, lahko pa tudi v drugem jezi-ku, ki ga je država članica navedla kot sprejemljivega. Vsaka

država članica poleg svojega uradnega jezika navede še uradni je-zik ali jezike institucij Evropske unije, ki je/so zanjo pri izpolnje-vanju obrazca sprejemljivi.

4. Pisanj in nobene od listin, ki se pošiljajo, ni treba overjatioziroma se za njih ne zahteva kakšna druga enakovrednaformalnost.

5. Če organ za pošiljanje želi, da se izvod pisanja vrne skupajs potrdilom iz člena 10, pošlje pisanje v dvojniku.

Člen 5

Prevod pisanj

1. Organ za pošiljanje pouči prosilca, od katerega prejme pi-sanje v pošiljanje, da lahko naslovnik odkloni sprejem pisanja, četa ni v enem od jezikov iz člena 8.

2. Prosilec krije vse stroške prevajanja, nastale pred pošilja-njem pisanja, brez poseganja v morebitno naknadno odločitev so-dišča ali pristojnega organa o teh stroških.

Člen 6

Prejem pisanj s strani organa za sprejem

1. Ob prejemu pisanja organ za sprejem čim prej, v vsakemprimeru pa v sedmih dneh po prejemu, pošlje organu za pošilja-nje potrdilo o prejemu po najhitrejši možni poti, pri čemeruporabi standardni obrazec iz Priloge I.

2. Če na podlagi poslanih informacij ali pisanj zaprosila za vr-očitev ni mogoče izpolniti, organ za sprejem po najhitrejši možnipoti naveže stik z organom za pošiljanje, da se zagotovijomanjkajoče informacije ali pisanja.

3. Če je zaprosilo za vročitev očitno izven področja uporabete uredbe ali če neizpolnjevanje zahtevanih formalnih pogojevonemogoča vročitev, se poslano zaprosilo in pisanja ob prejemuvrnejo organu za pošiljanje skupaj z obvestilom o vračiluz uporabo standardnega obrazca iz Priloge I.

4. Organ za sprejem, ki prejme pisanje za vročitev, vendar nikrajevno pristojen za njegovo vročitev, pisanje skupajz zaprosilom pošlje krajevno pristojnemu organu za sprejem v is-ti državi članici, pod pogojem, da zaprosilo izpolnjuje pogoje izčlena 4(3), in o tem s standardnim obrazcem iz Priloge I obvestiorgan za pošiljanje. Organ za sprejem obvesti organ za pošiljanjeo prejemu pisanja na način, ki je določen v odstavku 1.


372

Člen 7

Vročanje pisanj

1. Organ za sprejem sam vroči pisanje ali poskrbi za njegovovročitev v skladu s pravom zaprošene države članice ali na pose-ben način, ki ga zahteva organ za pošiljanje, če je ta način združ-ljiv s pravom te države članice.

2. Organ za sprejem sprejme vse potrebne ukrepe, da se vroči-tev pisanja opravi čim prej, v vsakem primeru pa v enem mesecupo prejemu. Če vročitev v enem mesecu po prejemu ni bila mo-goča, organ za sprejem:

(a) o tem nemudoma obvesti organ za pošiljanje s potrdilom nastandardnem obrazcu iz Priloge I, ki se izpolni v skladu s čle-nom 10(2); in

(b) še naprej izvaja vse potrebne ukrepe za vročitev pisanja, če sevročitev zdi mogoča v razumnem roku, razen če organ zapošiljanje ne določi drugače.

Člen 8

Zavrnitev sprejema pisanja

1. Organ za sprejem z uporabo standardnega obrazca iz Pri-loge II pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vr-očitev v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu zasprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od na-slednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjihjezikov:

(a) jezik, ki ga naslovnik razume;

ali

(b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi večuradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikovkraja, kjer je treba opraviti vročitev.

2. Če je organ za sprejem obveščen, da naslovnik zavračaprejem pisanja v skladu z odstavkom 1, o tem s potrdilom iz čle-na 10 nemudoma obvesti organ za pošiljanje ter vrne zaprosiloin pisanja, za katera se zahteva prevod.

3. Če je naslovnik zavrnil sprejem pisanja v skladu z odstav-kom 1, se lahko vročitev pisanja naslovniku opravi tako, da se muv skladu z določbami te uredbe vroči pisanje, ki mu je priloženprevod v jezik iz odstavka 1. V tem primeru je dan vročitve pisa-nja datum, na katerega se v skladu s pravom zaprošene države čla-nice vroči pisanje, ki mu je priložen prevod. Kadar pa je treba

v skladu s pravom države članice pisanje vročiti v določenemroku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan vročitve začetnega pi-sanja, določen v skladu s členom 9(2).

4. Za načine pošiljanja in vročitve sodnih pisanj iz oddelka 2se prav tako uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

5. Za namene odstavka 1 diplomatski ali konzularnipredstavniki, če se pisanje vroča v skladu s členom 13, ali organali oseba, če se pisanje vroča v skladu s členom 14, poučijo na-slovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja in da mora zavrnjenopisanje poslati tem predstavnikom, organu oziroma osebi.

Člen 9

Dan vročitve

1. Brez poseganja v člen 8 je dan vročitve pisanja v skladus členom 7 datum, na katerega se vročitev opravi v skladus pravom zaprošene države članice.

2. Kadar pa je treba v skladu s pravom države članice pisanjevročiti v določenem roku, se v zvezi s prosilcem upošteva dan, kiga določa pravo te države članice.

3. Za načine pošiljanja in vročitve sodnih pisanj iz oddelka 2se prav tako uporabljata odstavka 1 in 2.

Člen 10

Potrdilo o vročitvi in izvod vročenega pisanja

1. Po izpolnitvi formalnosti v zvezi z vročitvijo pisanja se nastandardnem obrazcu iz Priloge I sestavi potrdilo o izpolnitvi tehformalnosti in se ga pošlje organu za pošiljanje, če seuporabi člen 4(5), skupaj z izvodom vročenega pisanja.

2. Potrdilo se izpolni v uradnem jeziku ali v enem od uradnihjezikov izvorne države članice ali v drugem jeziku, za katerega jeizvorna država članica navedla, da je zanjo sprejemljiv. Vsakadržava članica poleg svojega uradnega jezika navede še uradni je-zik ali jezike institucij Evropske unije, ki je/so zanjo za izpolnitevobrazca sprejemljivi.

Člen 11

Stroški vročitve

1. Za vročitev sodnih pisanj iz držav članic se za storitve za-prošene države članice ne zahteva nikakršno plačilo ali povračilotaks ali stroškov.


373

2. Vendar prosilec plača ali povrne stroške:

(a) storitve sodnega uradnika ali osebe, pristojne po pravu za-prošene države članice;

(b) uporabe posebnega načina vročitve.

Stroški storitve sodnega uradnika ali osebe, pristojne po pravu za-prošene države članice, ustrezajo enotni fiksni taksi, ki jo tadržava članica določi vnaprej v skladu z načeloma sorazmerno-sti in nediskriminacije. Države članice te fiksne takse sporočijoKomisiji.

O d d e l e k 2

Drugi načini pošiljanja in vročanja sodnih pisanj

Člen 12

Pošiljanje po konzularni ali diplomatski poti

Vsaka država članica ima možnost, da v izjemnih okoliščinahz namenom vročitve uporabi konzularne ali diplomatske poti zapošiljanje sodnih pisanj organom druge države članice, ki jih je taimenovala v skladu s členom 2 ali 3.

Člen 13

Vročanje po diplomatskih ali konzularnih predstavnikih

1. Vsaka država članica ima možnost, da osebam s stalnimprebivališčem v drugi državi članici vroči sodno pisanjeneposredno po svojih diplomatskih ali konzularnih predstavni-kih, vendar brez vsakršne prisile.

2. Vsaka država članica lahko v skladu s členom 23(1) izjavi,da nasprotuje taki vročitvi na svojem ozemlju, razen če se morajopisanja vročiti državljanom države članice, iz katere pisanjaizvirajo.

Člen 14

Vročanje z uporabo poštnih storitev

Vsaka država članica ima možnost, da osebam s stalnim prebiva-liščem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposrednoz uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vr-očilnico ali na drug, enakovreden način.

Člen 15

Neposredno vročanje

Vsaka oseba, ki ima interes v sodnem postopku, lahko vroča sod-na pisanja neposredno po sodnih uradnikih, uradnikih ali drugihpristojnih osebah zaprošene države članice, kadar pravo te državečlanice dopušča takšno neposredno vročitev.

POGLAVJE III

IZVENSODNA PISANJA

Člen 16

Pošiljanje

Izvensodna pisanja se za vročitev v drugi državi članici pošiljajov skladu z določbami te uredbe.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Izvedbena pravila

Ukrepi v zvezi s spremembo nebistvenih določb te uredbe gledeposodabljanja ali tehničnega spreminjanja standardnih obrazceviz prilog I in II, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkoms pregledom iz člena 18(2).

Člen 18

Odbor



Člen 19

Primeri, ko se toženec ne spusti v postopek

1. Če je treba v skladu z določbami te uredbe z namenom vr-očitve poslati v drugo državo članico pisanje, na podlagi kateregase začne postopek, ali enakovredno pisanje in se toženec ne spu-sti v postopek, se sodba ne izreče, dokler se ne ugotovi, ali:

(a) je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošenedržave članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih po-stopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice;ali

(b) je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostav-ljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drugnačin, predviden s to uredbo;


374

in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljenadovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.

2. Vsaka država članica lahko v skladu s členom 23(1) izjavi,da sodnik ne glede na določbe odstavka 1 lahko izreče sodbo, če-prav ni prejel potrdila o vročitvi oziroma o dostavi, če so izpol-njeni vsi naslednji pogoji:

(a) pisanje je bilo poslano na enega od načinov, predvidenih v tejuredbi;

(b) od dne pošiljanja pisanja je preteklo obdobje, ki ga sodnikv vsaki posamezni zadevi oceni kot dovolj dolgo in ki ni kraj-še od šestih mesecev;

(c) kljub razumnim prizadevanjem za pridobitev potrdila pri pri-stojnih organih zaprošene države članice ni bilo mogoče pri-dobiti nikakršnega potrdila.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko sodnik v nujnem prime-ru odredi začasne ali zaščitne ukrepe.

4. Če je bilo treba pisanje, na podlagi katerega se začnepostopek, ali enakovredno pisanje v skladu z določbami te ured-be z namenom vročitve poslati v drugo državo članico in je bilaproti tožencu, ki se ni spustil v postopek, izrečena sodba, lahkosodnik tožencu v zvezi z rokom za vložitev pritožbe dovolivrnitev v prejšnje stanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) toženec brez svoje krivde s pisanjem ni bil seznanjen dovoljzgodaj, da bi lahko pripravil svojo obrambo, ali ni bil sezna-njen s sodbo dovolj zgodaj, da bi lahko vložil pritožbo; in

(b) obramba toženca v glavni stvari ima prima facie možnosti zauspeh.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se lahko vloži samo v razum-nem roku po tem, ko je bil toženec seznanjen s sodbo.

Vsaka država članica lahko v skladu s členom 23(1) izjavi, da ta-kega predloga ne bo obravnavala, če je vložen po preteku roka, kiga navede v izjavi, vendar pa ta rok v nobenem primeru ne smebiti krajši od enega leta po datumu sodbe.

5. Odstavek 4 se ne uporablja za sodbe v zvezi s statusom alisposobnostjo oseb.

Člen 20

Razmerje do drugih sporazumov ali dogovorov, katerihpogodbenice so države članice

1. Ta uredba v zadevah, za katere se uporablja, prevlada naddrugimi določbami dvostranskih ali večstranskih sporazumov alidogovorov, ki so jih sklenile države članice, zlasti pa nad čle-nom IV Protokola k Bruseljski konvenciji iz leta 1968 in Haaškokonvencijo z dne 15. novembra 1965.

2. Ta uredba ne preprečuje posameznim državam članicam, daohranijo ali sklenejo sporazume ali dogovore za dodatno pospe-šitev ali poenostavitev pošiljanja pisanj, pod pogojem, da sozdružljivi s to uredbo.


(a) kopije sporazumov ali dogovorov iz odstavka 2, sklenjenihmed državami članicami, in osnutke takih sporazumov alidogovorov, ki jih nameravajo skleniti; in

(b) vsako odpoved ali spremembo teh sporazumov alidogovorov.

Člen 21

Pravna pomoč

Ta uredba ne vpliva na uporabo člena 23 Konvencije o civilnempostopku z dne 17. julija 1905, člena 24 Konvencije o civilnempostopku z dne 1. marca 1954 ali člena 13 Konvencije o medna-rodnem dostopu do sodišča z dne 25. oktobra 1980 med drža-vami članicami, ki so pogodbenice teh konvencij.

Člen 22

Varstvo poslanih informacij

1. Informacije, zlasti osebne podatke, ki se pošiljajo po tejuredbi, sme organ za sprejem uporabiti samo za namen, za katere-ga so bili poslani.

2. Organi za sprejem zagotovijo zaupnost teh informacijv skladu s svojim nacionalnim pravom.

3. Odstavka 1 in 2 ne vplivata na nacionalno pravo, ki omo-goča subjektom, na katere se osebni podatki nanašajo, da so ob-veščeni o uporabi informacij, poslanih po tej uredbi.

4. Ta uredba ne posega v direktivi 95/46/ES in 2002/58/ES.

Člen 23

Sporočanje in objava

1. Države članice sporočijo Komisiji informacije iz členov 2, 3,4, 10, 11, 13, 15 in 19. Države članice sporočijo Komisiji, čese po njihovi zakonodaji pisanje v skladu s členoma 8(3) in 9(2)vroči v določenem roku.

2. Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1,objavi v Uradnem listu Evropske unije, razen naslovov in drugihkontaktnih informacij organov in osrednjih organov ter geograf-skih območjih, za katera so ti pristojni.


375

3. Komisija sestavi in redno posodablja priročnik, ki vsebujeinformacije iz odstavka 1 in je na voljo v elektronski obliki, zlastiprek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskihzadevah.

Člen 24

Pregled

Komisija najpozneje do 1. junija 2011 in potem vsakih pet let Ev-ropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o izvajanju te uredbe, obtem pa posebno pozornost nameni učinkovitosti organov, ime-novanih v skladu s členom 2, in praktičnemu izvajanju čle-na 3(c) in člena 9. Poročilo po potrebi spremljajo predlogi zaprilagoditve te uredbe razvoju sistemov obveščanja.

Člen 25

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 1348/2000 se razveljavi z dnem začetkauporabe te uredbe.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanjana to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo izPriloge III.

Člen 26



Uporablja se od 13. novembra 2008, razen člena 23, ki seuporablja od 13. avgusta 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladus Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Strasbourgu, 13. novembra 2007


H.-G. PÖTTERING

Za SvetPredsednik

M. LOBO ANTUNES


376

PRILOGA I


377


378


379


380


381


382


383


384


385

PRILOGA II


386


387


388


389


390


391


392


393


394


395


396


397


398


399


400


401


402


403


404


405


406


407


408

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA


člen 1(1) člen 1(1), prvi stavek

— člen 1(1), drugi stavek

člen 1(2) člen 1(2)

— člen 1(3)

člen 2 člen 2

člen 3 člen 3

člen 4 člen 4

člen 5 člen 5

člen 6 člen 6


člen 7(2), prvi stavek člen 7(2), prvi stavek

člen 7(2), drugi stavek člen 7(2), drugi stavek (uvodni stavek) in člen 7(2)(a)

— člen 7(2)(b)

člen 7(2), tretji stavek —

člen 8(1), uvodni stavek člen 8(1), uvodni stavek

člen 8(1)(a) člen 8(1)(b)

člen 8(1)(b) člen 8(1)(a)


— člen 8(3) do (5)

člen 9(1) in (2) člen 9(1) in (2)

člen 9(3) —

— člen 9(3)

člen 10 člen 10

člen 11(1) člen 11(1)

člen 11(2) člen 11(2), prvi pododstavek

— člen 11(2), drugi pododstavek

člen 12 člen 12

člen 13 člen 13

člen 14(1) člen 14

člen 14(2) —

člen 15(1) člen 15

člen 15(2) —

člen 16 člen 16

člen 17, uvodni stavek člen 17

člen 17(a) do (c) —

člen 18(1) in (2) člen 18(1) in (2)


409


člen 18(3) —

člen 19 člen 19

člen 20 člen 20

člen 21 člen 21

člen 22 člen 22

člen 23(1) člen 23(1), prvi stavek

— člen 23(1), drugi stavek

člen 23(2) člen 23(2)

— člen 23(3)

člen 24 člen 24

člen 25 —

— člen 25

— člen 26

Priloga Priloga I

— Priloga II

— Priloga III


410

6

411

Pridobivanje dokazov

6

412

6a

6a

Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med

sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah

32001R1206


UREDBA SVETA (ES) št. 1206/2001z dne 28. maja 2001

o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah



ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije (1),




(1) Evropska unija si je zastavila cilj, da bo vzdrževala in raz-vijala Evropsko unijo kot območje svobode, varnosti inpravice, v katerem bo zagotovljeno prosto gibanje oseb. Zapostopno vzpostavitev takega območja bo Skupnost meddrugim sprejela ukrepe, ki se nanašajo na pravno sodelo-vanje v civilnih zadevah in ki so potrebni za neoporečnodelovanje notranjega trga.

(2) Za zagotovitev neoporečnega delovanja notranjega trga jetreba izboljšati, predvsem poenostaviti in pospešiti sodelo-vanje med sodišči na področju pridobivanja dokazov.

(3) Na konferenci v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 jeEvropski svet pozval k pripravi nove postopkovne zako-nodaje v zadevah z mednarodnim elementom, zlasti napodročju pridobivanja dokazov.

(4) To področje sodi v področje dejavnosti člena 65 Pogodbe.

(5) Države članice ne morejo v zadostni meri uresničiti pred-laganih ciljev delovanja, tj. izboljšanja sodelovanja medsodišči pri pridobivanju dokazov v civilnih aligospodarskih zadevah; ti cilji se zato lahko bolje uresničijona ravni Skupnosti. Skupnost lahko sprejme ukrepe vskladu z načelom subsidiarnosti, ki je opredeljeno v členu 5Pogodbe. V skladu z načelom proporcionalnosti, ki je opre-deljeno v tem členu, obravnava uredba le tisto, kar je nujnoza dosego teh ciljev.

(6) Do danes ne obstaja pravni akt s področja pridobivanjadokazov, ki bi bil zavezujoč za vse države članice Evrop-ske skupnosti. Haaška konvencija z dne 18. marca 1970 opridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevahv tujini velja le za enajst držav članic Evropske unije.

(7) Ker je za odločitev v civilni ali gospodarski zadevi, ki seobravnava na sodišču v državi članici, pogosto nujnopotrebno dokaze pridobiti v drugi državi članici, delova-nje Skupnosti ne more biti omejeno na področje posredo-vanja sodnih in zunajsodnih listin v civilnih aligospodarskih zadevah, kar sodi v Uredbo sveta (ES)št. 1348/2000 z 29. maja 2000 o vročanju sodnih inzunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah vdržavah članicah (4). Zaradi tega je treba še naprej izbolj-ševati medsebojno sodelovanje med sodišči držav članic napodročju pridobivanja dokazov.

(8) Za učinkovitost sodnih postopkov v civilnih aligospodarskih zadevah je potrebno, da se zaprosilo za izvr-šitev pridobivanja dokazov posreduje in izvrši neposrednoin na najhitrejši možni način med sodišči držav članic.(1) UL C 314, 3.11.2000, str. 2.

(2) Mnenje, podano 14. marca 2001 (še ni bilo objavljeno v Uradnemlistu).

(3) Mnenje, podano 28. februarja 2001 (še ni bilo objavljeno v Uradnemlistu). (4) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.


415

(9) Hitrost posredovanja zaprosil za izvršitev pridobivanjadokazov utemeljuje uporabo vseh ustreznih sredstev obupoštevanju določenih pogojev, ki se nanašajo na čitljivostin zanesljivost prejete listine. Za zagotovitev kar največjejasnosti in pravne varnosti mora biti zaprosilo za izvršitevpridobivanja dokazov posredovana na obrazcu, izpolnje-nem v jeziku države članice zaprošenega sodišča ali vdrugem jeziku, ki ga je sprejela ta država. Iz istih razlogovse morajo obrazci v čimvečji meri uporabljati pri nadaljnjikomunikaciji med zadevnimi sodišči.

(10) Zaprosilo za izvršitev pridobivanja dokazov mora bitinaglo izvršeno. Če izvršitev zaprosila ni možna v rokudevetdesetih dni po prejemu od zaprošenega sodišča, moraomenjeno sodišče o tem obvestiti sodišče, ki je zaprosilo,in hkrati navesti razloge, ki preprečujejo naglo izvršitevzaprosila.

(11) Za zagotavljanje učinkovitosti te uredbe mora biti možnostodklonitve izvršitve zaprosila za pridobivanje dokazovstrogo omejena na izjemne situacije.

(12) Zaprošeno sodišče mora izvršiti zahtevo v skladu s pravomdržave članice, ki ji pripada.

(13) Strankam in njihovim zastopnikom, če jih imajo, mora bitiomogočena navzočnost pri pridobivanju dokazov, če takodoloča pravo države članice sodišča, ki je zaprosilo, da tilahko sledijo postopku na primerljiv način, kot če bi bilidokazi pridobljeni v državi članici sodišča, ki je zaprosilo.Prav tako morajo imeti pravico zaprositi, da se jim omo-goči sodelovanje, ki jim zagotavlja dejavnejšo vlogo pri pri-dobivanju dokazov. Vendar pa mora pogoje za sodelo-vanje določiti zaprošeno sodišče v skladu s pravom državečlanice, ki ji pripada.

(14) Predstavnikom sodišča, ki je zaprosilo, mora biti za boljšooceno dokazov omogočena navzočnost pri njihovem pri-dobivanju, če je to v skladu s pravom države članicesodišča, ki je podalo zahtevo. Prav tako morajo imeti pra-vico zaprositi, da se jim omogoči sodelovanje pod pogoji,ki jih določi zaprošeno sodišče v skladu s pravom državečlanice, kateri pripada, z namenom dejavnejšega sodelova-nja pri pridobivanju dokazov.

(15) Za lažje pridobivanje dokazov mora biti sodišču v državičlanici v skladu z njenim pravom omogočeno, da jih pri-dobi neposredno v drugi državi članici, če to omenjena

država članica sprejme, in pod pogoji, ki jih določi osrednjiorgan ali pristojni urad zaprošene države članice.

(16) Izvršitev zaprosila v skladu s členom 10 ne sme povzročitizaprosila po povračilu dajatev ali stroškov. Če zaprošenosodišče kljub temu zahteva povračilo, izplačila nagradeizvedencem in tolmačem kot tudi stroškov, ki nastanejozaradi uporabe člena 10(3) in (4), ne smejo bremeniti tegasodišča. V takem primeru mora sodišče, ki je zaprosilo,sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev takojšnjega povra-čila. Kadar je potrebno mnenje izvedenca, lahko zaprošenosodišče pred izvršitvijo zaprosila zaprosi sodišče, ki jepodalo zahtevo, za ustrezen polog ali predujem za kritjestroškov.

(17) Ta uredba bi morala prevladati nad odločbami, ki se nana-šajo na področje uporabe in ki jih vsebujejo mednarodnekonvencije, ki so jih sklenile države članice. Države članicesvobodno sklepajo sporazume ali dogovore v smislunadaljnjega olajševanja sodelovanja pri pridobivanju doka-zov.

(18) Podatki, posredovani v skladu s to uredbo, morajo bitizaščiteni. Zaradi veljavnosti Direktive 95/46/ES Evrop-skega parlamenta in Sveta z 24. oktobra 1995 o varstvuposameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostempretoku takih podatkov (1) in Direktive 97/66/ES Evrop-skega parlamenta in Sveta, z 15. decembra 1997 o obde-lavi osebnih podatkov in varovanju zasebnosti v telekomu-nikacijskem sektorju (2) posebne določbe o varstvupodatkov v tej uredbi niso potrebne.

(19) Treba je sprejeti ukrepe za izvajanje te uredbe v skladu zOdločbo Sveta 1999/468/ES z 28. junija 1999 (3) o dolo-čitvi postopka izvajanja izvršilnih pooblastil, podeljenihKomisiji.

(20) Za ustrezno učinkovitost te uredbe mora Komisija sprem-ljati njeno izvrševanje in predlagati morebitne potrebnespremembe.

(21) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Pro-tokola o položaju Združenega kraljestva in Irske, ki je pri-ložen Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, sporočili, da želita sodelovati pri spre-jemu in uporabi te uredbe.

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.(2) UL L 24, 30.1.1998, str. 1.(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


416

(22) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o položajuDanske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbio ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejemute uredbe, torej ta uredba zanjo ni obvezujoča in Danskani zavezana njeni uporabi –


POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v civilnih ali gospodarskih zadevah,kadar sodišče države članice, v skladu s pravom te države, zaprosi:

(a) da pristojno sodišče druge države članice pridobi dokaze;

(b) neposredno pridobivanje dokazov v drugi državi članici.

2. Zaprosilo ne sme biti podano z namenom pridobitve dokaza,ki ni namenjen uporabi v začetem ali predvidenem sodnempostopku.

3. V tej uredbi se izraz „država članica“ nanaša na države članicerazen Danske.

Člen 2

Neposredno posredovanje med sodišči

1. Zaprosila v skladu s členom 1(1)(a), v nadaljevanju „zaprosila“,posreduje sodišče, pred katerim se je začel ali je predvidenpostopek, v nadaljevanju je „sodišče, ki je zaprosilo“, neposrednopristojno sodišče druge države članice, v nadaljevanju „zaprošenosodišče zaradi izvršitve izvajanja dokazov“.

2. Vsaka država članica sestavi seznam sodišč, pristojnih za izvr-ševanje pridobivanja dokazov. Seznam vsebuje tudi krajevno, inkadar je to primerno, tudi stvarno pristojnost teh sodišč.

Člen 3

Osrednji organ

1. Vsaka država članica imenuje osrednji organ, odgovoren za:

(a) oskrbovanje sodišč s podatki;

(b) iskanje rešitev morebitnih težav, ki lahko nastopijo v zvezi zzaprosilom;

(c) dostavljanje zaprosila pristojnemu sodišču v izjemnih prime-rih na zaprosilo sodišča, ki je zaprosilo.

2. Zvezna država, država, v kateri velja več pravnih sistemov, alidržava z avtonomnimi področnimi enotami lahko imenuje večosrednjih organov.

3. Za odločanje o zaprosilih v skladu s členom 17 vsaka državačlanica imenuje osrednji organ iz odstavka 1 tega člena ali enegaali več pristojnih uradov.

POGLAVJE II

POSREDOVANJE IN IZVRŠITEV ZAPROSIL

Oddelek 1

Posredovanje zaprosil

Člen 4

Oblika in vsebina zaprosila

1. Zaprosilo se poda z obrazcem A, ali kadar je to primerno, zobrazcem I iz Priloge. Vsebovati mora naslednje podatke:

(a) sodišče, ki je zaprosilo, in kadar je to primerno, zaprošenosodišče;

(b) imena in naslove strank postopka in njihovih zastopnikov, čejih imajo;

(c) vrsto in vsebino primera ter kratko navedbo dejstev;

(d) opis pridobivanja dokazov, ki se bo izvršilo;

(e) kadar se zahteva zaslišanje osebe:

— ime(-na) in naslov(-i) oseb(-e), ki bo zaslišana,

— vprašanja, ki bodo zastavljena osebi(-am), ki bo(-do)zaslišana(-e), ali navedbo dejstev, o katerih bo(-do)oseba(-e) zaslišana(-e),

— kadar je to primerno, sklicevanje na pravico do odklonitvepričanja po pravu države članice sodišča, ki je zaprosilo,


417

— morebitna zaprosila po izvršitvi zaslišanja pod prisego alinamesto tega z izjavo in morebitno posebno obliko, ki bouporabljena,

— kadar je to primerno, morebitne druge podatke, ki jihsodišče, ki je zaprosilo, šteje za potrebne;

(f) kadar se zahteva druga oblika pridobivanja dokazov, listine alidruge predmete, ki bodo pregledani;

(g) kadar je to primerno, vsako zaprosilo v skladu s členi 10(3)in (4) ter 11 in 12 in vse potrebne podatke za njihovouporabo.

2. Zaprosila z vsemi pripadajočimi listinami ne bo treba overjatiali opravljati kakšnih drugih tovrstnih formalnosti.

3. Listine, ki jih je po mnenju sodišča, ki je zaprosilo, treba pri-ložiti za izvršitev zahteve, je treba prevesti v jezik, v katerem jebila napisana zahteva.

Člen 5

Jezik

Zaprosila in sporočila v skladu s to uredbo so podani v uradnemjeziku zaprošene države članice, ali če je v tej državi članici večuradnih jezikov, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikovkraja, kjer bo izvršeno pridobivanje dokazov, ali v drugem jeziku,ki ga je zaprošena država članica navedla kot sprejemljivega.Vsaka država članica poleg svojega ali svojih uradnih jezikovnavede uradni jezik ali jezike institucij Evropske skupnosti, ki je aliso zanjo sprejemljivi za izpolnitev obrazcev.

Člen 6

Posredovanje zaprosil in drugih sporočil

Zaprosila in sporočila v skladu s to uredbo se posredujejo nanajhitrejši možni način, ki je sprejemljiv za zaprošeno državočlanico. Posredovanje se lahko izvrši na kateri koli ustrezen način,če sprejeta listina natančno odseva vsebino odposlane listine in sovsi podatki v njej čitljivi.

Oddelek 2

Prejem zahteve

Člen 7

Prejem zaprosila

1. V roku sedmih dni od prejema zaprosila zaprošeno pristojnosodišče sodišču, ki je zaprosilo, pošlje potrdilo o prejemu, pričemer se uporabi obrazec B iz Priloge. Kadar zahteva ne izpol-njuje pogojev iz členov 5 in 6, zaprošeno sodišče o tem dodaopombo v potrdilo o prejemu.

2. Kadar izvršitev zaprosila, podanega z obrazcem A iz Priloge,izpolnjuje pogoje iz člena 5, vendar ne sodi v pristojnost sodišča,ki mu je bila posredovana, omenjeno sodišče zahtevo pošlje pri-stojnemu sodišču države članice, kateri pripada, in o tem zobrazcem A iz Priloge obvesti sodišče, ki je zaprosilo.

Člen 8

Nepopolno zaprosilo

1. Če zaprosilo ne more biti izvršeno, ker ne vsebuje vsehpotrebnih podatkov v skladu s členom 4, zaprošeno sodišče o tembrez odlašanja in najkasneje v roku 30 dni od prejema zaprosila zobrazcem C iz Priloge obvesti sodišče, ki je zaprosilo, pri čemerzaprosi za manjkajoče podatke, ki morajo biti navedeni kar se danatančno.

2. Če zaprosilo nemore biti izvršeno, ker sta za izvršitev potrebnapolog ali predujem v skladu s členom 18(3), zaprošeno sodišče otem brez odlašanja in najkasneje v roku 30 dni od prejema zapro-sila z obrazcem C iz Priloge obvesti sodišče, ki je zaprosilo, in gaobenem obvesti, kako je treba izročiti polog ali predujem. Zapr-ošeno sodišče brez odlašanja in najkasneje v roku 10 dni od pre-jema pologa ali predujma z obrazcem D potrdi prejem pologa alipredujma.

Člen 9

Dopolnitev zaprosila

1. Če je zaprošeno sodišče v potrdilu prejema v skladu s čle-nom 7(1) navedlo, da zaprosilo ne izpolnjuje pogojev, opredelje-nih v členih 5 in 6, ali je v skladu s členom 8 obvestilo sodišče, kije podalo zahtevo, da zahteva ne more biti izvršena, ker ne vsebujevseh potrebnih podatkov v skladu s členom 4, začne rok izčlena 10 teči od trenutka, ko zaprošeno sodišče prejme natančnodopolnjeno zaprosilo.


418

2. Če je zaprošeno sodišče zahtevalo polog ali predujem v skladus členom 18(3), začne rok teči od trenutka, ko je polog alipredujem izročen.

Oddelek 3

Pridobivanje dokazov na zaprošenem sodišču

Člen 10

Splošne določbe o izvrševanju zaprosila

1. Zaprošeno sodišče zaprosilo izvrši brez odlašanja in najkas-neje v roku 90 dni od njenega prejema.

2. Zaprošeno sodišče zaprosilo izvrši v skladu s pravom svojedržave članice.

3. Sodišče, ki je zaprosilo, lahko z obrazcem A iz Priloge zahtevaizvršitev zaprosila v skladu s posebnim postopkom, ki ga določapravo njegove države članice. Zaprošeno sodišče mora izpolnititako zaprosilo, razen ko postopek ni v skladu s pravom državečlanice zaprošenega sodišča, ali ob večjih praktičnih težavah. Čezaprošeno sodišče ne izpolni zaprosila zaradi enega od navede-nih razlogov, z obrazcem E iz Priloge o tem obvesti sodišče, ki jezaprosilo.

4. Sodišče, ki je zaprosilo, lahko zaprosi zaprošeno sodišče, dapri izvršitvi pridobivanja dokazov uporabi sredstva komunikacij-ske tehnologije, zlasti videokonferenco in telekonferenco.

Zaprošeno sodišče izpolni tako zaprosilo, razen ko je ta v naspro-tju s pravom države članice zaprošenega sodišča, ali ob večjihpraktičnih težavah.

Če zaprošeno sodišče ne izpolni zaprosila zaradi enega od nave-denih razlogov, o tem z obrazcem E iz Priloge obvesti sodišče, kije zaprosilo.

Če sodišče, ki je zaprosilo, ali zaprošeno sodišče nimata dostopado zgoraj omenjenih tehničnih pripomočkov, lahko sodišči tepripomočke pridobita z medsebojnim sporazumom.

Člen 11

Izvršitev ob navzočnosti in sodelovanju strank

1. Če pravo države članice sodišča, ki je zaprosilo, to določa,imajo stranke in njihovi zastopniki, če jih imajo, pravico bitinavzoči pri izvršitvi pridobivanja dokazov na zaprošenemsodišču.

2. Sodišče, ki je zaprosilo, z obrazcem A iz Priloge v svojem zapr-osilu obvesti zaprošeno sodišče, da bodo navzoče stranke in nji-hovi zastopniki, če jih imajo, in kadar je to primerno, da je nji-hova udeležba zaželjena. Ti podatki so prav tako lahko podani vkaterem koli drugem primernem trenutku.

3. Če je sodelovanje strank in njihovih zastopnikov, če jih imajo,zaželjeno pri izvršitvi pridobivanja dokazov, zaprošeno sodišče vskladu s členom 10 določi pogoje za sodelovanje.

4. Zaprošeno sodišče z obrazcem F iz Priloge obvesti stranke innjihove zastopnike, če jih imajo, o času in kraju poteka postopka,in jih, kadar je to primerno, tudi obvesti o pogojih za sodelovanje.

5. Odstavki od 1 do 4 ne izključujejo možnosti zaprošenegasodišča, da povabi stranke in njihove zastopnike, če jih imajo, knavzočnosti ali k sodelovanju pri izvršitvi pridobivanja dokazov,če to možnost določa pravo države članice zaprošenega sodišča.

Člen 12

Izvršitev ob navzočnosti in sodelovanju predstavnikovsodišča, ki je zaprosilo

1. Če je to v skladu s pravom države članice sodišča, ki je zapr-osilo, imajo njegovi predstavniki pravico biti navzoči pri izvršitvipridobivanja dokazov na zaprošenem sodišču.

2. Za potrebe tega člena vključuje izraz „predstavnik“ člane sod-nega osebja, ki jih imenuje sodišče, ki je zaprosilo, v skladu spravom države članice, ki ji pripada. Sodišče, ki je zaprosilo, pravtako lahko imenuje katero koli drugo osebo, na primer izvedenca,v skladu s pravom države članice, ki ji pripada.

3. Sodišče, ki je zaprosilo, z obrazcem A iz Priloge v svojem zapr-osilu obvesti zaprošeno sodišče o navzočnosti svojih predstavni-kov, in kadar je to primerno, da je njihova navzočnost zaželjena.Ti podatki so prav tako lahko podani ob katerem koli drugem pri-mernem trenutku.


419

4. Če je pri izvršitvi pridobivanja dokazov zaželjeno sodelovanjepredstavnikov sodišča, ki je zaprosilo, zaprošeno sodišče v skladus členom 10 določi pogoje, pod katerimi ti lahko sodelujejo.

5. Zaprošeno sodišče z obrazcem F iz Priloge obvesti sodišče, kije zaprosilo, o času in kraju poteka postopka, in kadar je toprimerno, tudi o pogojih, pod katerimi predstavniki lahko sode-lujejo.

Člen 13

Prisilni ukrepi

Kadar je treba, zaprošeno sodišče pri izvršitvi zaprosila uporabiustrezne prisilne ukrepe takšne stopnje in obsega, kot ga določapravo države članice zaprošenega sodišča, za izvršitev zaprosila,ki jo z istim namenom podajo državni organi ali ena od strank vdžavi članici.

Člen 14

Odklonitev izvršitve

1. Zaprosilo za zaslišanje osebe ne bo izvršeno, kadar oseba trdi,da ima pravico odkloniti pričanje ali da ji je pričanje prepovedano,

(a) po pravu države članice zaprošenega sodišča; ali

(b) po pravu države članice sodišča, ki je zaprosilo, in je bilatakšna pravica podrobno določena v zaprosilu ali jo je nazaprosilo zaprošenega sodišča potdilo sodišče, ki je podalozaprosilo, če je bilo to potrebno.

2. Poleg razlogov iz odstavka 1 tega člena se lahko izvršitevzaprosila odkloni le, če:

(a) zaprosilo ne sodi v področje delovanja te uredbe, kot je dolo-čeno v členu 1; ali

(b) izvršitev zaprosila po pravu države članice zaprošenegasodišča ne sodi v sodno pristojnost; ali

(c) sodišče, ki je podalo zaprosilo, ne izpolni zahteve zaproše-nega sodišča, da v skladu s členom 8 dopolni zahtevo v roku30 dni po tem, ko je zaprošeno sodišče to od njega zahtevalo;ali

(d) v roku 60 dni po zahtevi nista izročena polog ali predujem,ki ju je zaprošeno sodišče zahtevalo v skladu s členom 18(3).

3. Zaprošeno sodišče ne sme odkloniti izvršitve zgolj iz razloga,da ima po pravu države članice zaprošenega sodišča sodišče tedržave članice izključno pristojnost v zadevi ali da zakon te državečlanice ne dovoljuje ukrepanja v tej zadevi.

4. Če je izvršitev zaprosila odklonjena iz enega od razlogov, ome-njenih v odstavku 2 tega člena, zaprošeno sodišče z obrazcem Hiz Priloge v roku 60 dni od prejema zahteve o tem obvesti sodišče,ki je zaprosilo.

Člen 15

Obvestilo o zamudi

Če zaprošeno sodišče ne more izvršiti zaprosila v roku 90 dni odnjenega prejema, o tem z obrazcem G iz Priloge obvesti sodišče,ki je zaprosilo. Ob tem poda razloge za zamudo in potreben čas,ki ga zaprošeno sodišče predvideva za izvršitev zaprosila.

Člen 16

Postopek po izvršitvi zaprosila

Zaprošeno sodišče sodišču, ki je zaprosilo, nemudoma pošljelistine, ki dokazujejo izvršitev zaprosila, in kadar je to primerno,vrne listine, ki jih je prejelo od sodišča, ki je zaprosilo. Listinam sedoda potrditev izvršitve, pri čemer se uporabi obrazec H iz Priloge.

Oddelek 4

Neposredno pridobivanje dokazov sodišča, ki je zaprosilo

Člen 17

1. Kadar sodišče zaprosi, da se dokazovanje izvede neposredno vdrugi državi članici, predloži zahtevo osrednjemu organu ali pri-stojnemu uradu iz člena 3(3) v tej državi, pri čemer uporabi obra-zec I iz Priloge.

2. Neposredno pridobivanje dokazov se lahko opravi le, če jelahko izvršeno prostovoljno brez prisilnih ukrepov.

Kadar neposredno pridobivanje dokazov pomeni, da bo osebazaslišana, sodišče, ki je zaprosilo, obvesti to osebo, da bo izvrši-tev izvedena prostovoljno.


420

3. Pridobivanje dokazov mora izvršiti član sodnega osebja alikatera koli druga oseba, na primer izvedenec določen po pravudržave članice sodišča, ki je zaprosilo.

4. V roku 30 dni od prejema zaprosila osrednji organ ali pristojniurad zaprošene države članice z obrazcem J obvesti sodišče, ki jezaprosilo, če je zaprosilo odobreno, in če je treba, pod katerimipogoji prava države članice sodišča, ki je zaprosilo, bo izvršitevpotekala.

Zlasti lahko osrednji organ ali pristojni urad v državi članici, kateripripadata, določita sodišče, ki bo sodelovalo pri izvršitvi pridobi-vanja dokazov, z namenom, da se zagotovi pravilna uporaba tegačlena in izpolnjevanje določenih pogojev.

Osrednji organ ali pristojni urad mora spodbujati uporabosredstev komunikacijske tehnologije, na primer videokonferencali telekonferenc.

5. Osrednji organ ali pristojni urad lahko odkloni neposrednopridobivanje dokazov, le če:

(a) zaprosilo ne sodi v področje uporabe te uredbe, kot je opre-deljeno v členu 1;

(b) zaprosilo ne vsebuje vseh potrebnih podatkov v skladu s čle-nom 4;

(c) je zaprošeno neposredno pridobivanje dokazov v nasprotju stemeljnimi načeli pravnega reda države članice osrednjegaorgana ali pristojnega urada.

6. Sodišče, ki je zaprosilo, jo izvrši v skladu s pravom države čla-nice, ki ji pripada, ne glede na pogoje, določene v odstavku 4.

Oddelek 5

Stroški

Člen 18

1. Izvršitev zaprosila v skladu s členom 10 ne more povzročitizahteve po povračilu dajatev ali stroškov.

2. Če zaprošeno sodišče to vseeno zahteva, sodišče, ki je zapr-osilo, nemudoma zagotovi povračilo:

— nagrad izvedencem in tolmačem, in

— stroškov, ki so posledica uporabe člena 10(3) in 4.

Dolžnost strank, da krijejo te nagrade ali stroške, ureja pravodržave članice sodišča, ki je zaprosilo.

3. Kjer je potrebno mnenje izvedenca, lahko zaprošeno sodišče,preden izvrši zaprosilo, zaprosi sodišče, ki je zaprosilo, za ustre-zen polog ali predujem za kritje stroškov. V vseh ostalih primerihpolog ali predujem ne smeta biti pogoj za izvršitev zaprosila.

Polog ali predujem morajo izročiti stranke, če tako določa pravodržave članice sodišča, ki je zaprosilo.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Pravila za izvajanje

1. Komisija sestavi in redno posodablja priročnik, ki je dostopentudi v elektronski obliki in vsebuje podatke, ki jih priskrbijodržave članice v skladu s členom 22 ter veljavne sporazume indogovore v skladu s členom 21.

2. Posodabljanje ali tehnični popravki standardnih obrazcev izPriloge potekajo v skladu s svetovalnim postopkom, ki ga določačlen 20(2).

Člen 20

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 3 in 7Odločbe 1999/468/ES.

3. Odbor sprejme poslovnik.

Člen 21

Razmerje do trenutnih ali prihodnjih sporazumov alidogovorov med državami članicami

1. Ta uredba glede zadev, na katere se nanaša, prevlada nad pre-ostalimi določbami, ki jih vsebujejo dvostranski ali večstranskisporazumi ali dogovori, ki so jih sklenile države članice, zlastiHaaška konvencija z dne 1. marca 1954 o civilnem postopku inHaaška konvencija z dne 18. marca 1970 o pridobivanju doka-zov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, v razmerjih meddržavami članicami, ki jih zavezuje.


421

2. Ta uredba ne ovira držav članic pri ohranitvi ali sklenitvi spo-razumov ali dogovorov med dvema ali več državami, da bi takoše bolj olajšale pridobivanje dokazov, pod pogojem, da so tovrstnisporazumi in dogovori v skladu s to uredbo.

3. Države članice Komisiji pošljejo:

(a) do 1. julija 2003 prepis sporazumov ali dogovorov med drža-vami članicami iz odstavka 2;

(b) prepis sporazumov ali dogovorov, ki so sklenjeni med drža-vami članicami, iz odstavka 2 kot tudi osnutke teh sporazu-mov in dogovorov, ki jih nameravajo sprejeti; in

(c) vsakršno odpoved ali spremembo teh sporazumov in dogo-vorov.

Člen 22

Sporočila

Do 1. julija 2003 vsaka država članica Komisiji sporoči naslednje:

(a) seznam v skladu s členom 2(2), ki navaja krajevno, in kadarje to primerno, stvarno pristojnost sodišč;

(b) imena in naslove osrednjih organov in pristojnih uradov vskladu s členom 3, iz katerih je razvidna njihova krajevna pri-stojnost;

(c) tehnična sredstva za sprejem zaprosil, ki bodo na voljosodiščem na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 2(2);

(d) jezike, ki so sprejemljivi za podajanje zaprosil v skladu s čle-nom 5.

Države članice obvestijo Komisijo o vsakršnih naknadnihspremembah teh podatkov.

Člen 23

Pregled

Najpozneje do 1. januarja 2007 in nato vsakih pet let KomisijaEvropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemuodboru predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, pri čemer nameniposebno pozornost uporabi členov 3(1)(c) in 3 ter 17 in 18.

Člen 24


1. Ta uredba začne veljati 1. julija 2001.

2. Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2004, razen členov 19,21 in 22, ki se uporabljajo od 1. julija 2001.



Za Svet

Predsednik

T. BODSTRÖM


422

PRILOGA


423


424


425


426


427


428


429


430


431


432


433


434


435


436


437


438

7

439

Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah

7

440

7a

7a

Odločba Sveta z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže

v civilnih in gospodarskih v civilnih in gospodarskih zadevah (2001/470/ES)

32001D0470


ODLOČBA SVETAz dne 28. maja 2001

o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah

(2001/470/ES)


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti členov 61(c) in (d), 66 in 67(1) Pogodbe,





(1) Evropska unija si je zastavila cilj ohranjanja in razvojaEvropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice,na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb.

(2) Postopna ustanovitev tega območja in zanesljivo delova-nje notranjega trga pomenita potrebo po izboljšanju, poe-nostavitvi in pospešenju pravosodnega sodelovanja meddržavami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah.

(3) Akcijski načrt Sveta in Komisije o tem, kako najbolje izva-jati določbe Amsterdamske pogodbe na območju svobode,

varnosti in pravic (4), ki ga je sprejel Svet dne3. decembra 1998 in odobril Evropski Svet dne 11. in12. decembra 1998 potrjuje, da predstavlja krepitev pra-vosodnega sodelovanja v civilnih zadevah temeljnostopnjo pri ustvarjanju evropskega pravosodnega območja,ki bo prinesel stvarne ugodnosti vsakemu državljanuEvropske unije.

(4) Eden izmed ukrepov, predvidenih v odstavku 40 akcijskeganačrta, je preučiti možnost razširjanja koncepta evropskepravosodne mreže v kazenskih zadevah na vključitev civil-nih postopkov.

(5) Zaključki posebnega Evropskega Sveta, ki je zasedal dne15. in 16. oktobra 1999 v Tampereju, priporočajo vzpo-stavitev lahko dostopnega informacijskega sistema, ki gabo vzdrževalo in posodabljalo omrežje pristojnih nacional-nih organov.

(6) Da bi izboljšali, poenostavili in pospešili učinkovitopravosodno sodelovanje med državami članicami v civil-nih in gospodarskih zadevah, je treba na ravni Skupnostivzpostaviti omrežno organiziranost sodelovanja – Evrop-sko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah.

(1) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 281.(2) Mnenje podano 5. aprila 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).(3) UL C 139, 11.5.2001, str. 6. (4) UL C 19, 23.1.1999, str. 1.


443

(7) To je predmet, ki sodi v obseg členov 65 in 66 Pogodbe inje treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 67.

(8) Da bi zagotovili dosego ciljev Evropske pravosodne mrežev civilnih in gospodarskih zadevah bi bilo treba pravila, kiurejajo njeno ustanovitev, določiti v prisilnem predpisuSkupnosti.

(9) Ciljev predlaganega ukrepanja, namreč izboljšanje učinko-vitega pravosodnega sodelovanja med državami članicamiin učinkovitega dostopa do sodišča za osebe, ki se ukva-rjajo s čezmejnim pravdanjem, države članice ne morejozadovoljivo doseči in ti se lahko zato zaradi obsega aliučinkov ukrepanja bolje dosežejo na ravni Skupnosti;Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsi-diarnosti kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu značelom sorazmernosti kot je določeno v tistem členu taodločba ne posega globlje kot je potrebno za dosego tehciljev.

(10) Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskihzadevah, ki jo ustanavlja ta odločba, si prizadeva pospeše-vati pravosodno sodelovanje med državami članicami vcivilnih in gospodarskih zadevah tako na območjih, nakatera se nanašajo obstoječe listine in na tistih, kjer nobeninstrument trenutno ni veljaven.

(11) Na določenih posebnih področjih Skupnost ali medna-rodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem vcivilnih in gospodarskih zadevah že omogočajo mehani-zme sodelovanja. Evropska pravosodna mreža v civilnih ingospodarskih zadevah ne določa zamenjave teh mehaniz-mov in mora delovati v popolni skladnosti z njimi. Taodločba zato ne bo vplivala na Skupnost ali mednarodneinstrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civil-nih ali gospodarskih zadevah.

(12) Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskihzadevah bi bilo treba vzpostaviti postopno na podlaginajtesnejšega sodelovanja med Komisijo in državami čla-nicami. Morala bi biti sposobna izkoristiti sodobne komu-nikacijske in informacijske tehnologije.

(13) Za dosego njenih ciljev in za zagotovitev sodelovanja svo-jih organov s posebnimi pristojnostmi za pravosodnosodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah morajoEvropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskihzadevah podpirati kontaktne točke, ki jih določijo države

članice. Kontakti med njimi in občasna srečanja so bistvenaza delovanje mreže.

(14) Bistvenega pomena je, da prizadevanja za vzpostavitevobmočja svobode, varnosti in pravic ustvarijo stvarneugodnosti za osebe, ki se ukvarjajo s čezmejnimpravdanjem. V skladu s tem je potrebno, da Evropskapravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevahpospešuje dostop do sodišča. V ta namen bi morala mrežaob uporabi podatkov, ki jih dobavijo in posodobijo kon-taktne točke, postopoma vzpostaviti informacijski sistem,ki je dostopen javnosti, tako splošni javnosti kot strokov-njakom.

(15) Ta odločba ne izključuje zbiranje drugih informacij znot-raj Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskihzadevah in javnosti kot so določene tukaj. Naštevanja vnaslovu III zato ni mogoče šteti za izčrpno.

(16) Obdelava informacij in podatkov bi se morala izvajati vskladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta inSveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov priobdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takihpodatkov (1) ter Direktivo 97/66/ES Evropskega parla-menta ter Sveta z dne 15. decembra 1997 v zvezi z obde-lavo osebnih podatkov in varstvom zasebnosti na področjutelekomunikacij (2).

(17) Da bi zagotovili, da Evropska pravosodna mreža v civilnihin gospodarskih zadevah ostane učinkovit instrument, davključuje najboljšo prakso v pravosodnem sodelovanju ternotranjem delovanju in da izpolnjuje pričakovanja javno-sti, bi bilo treba poskrbeti za občasno ocenjevanje in zapredloge za takšne spremembe kot bi se zdele potrebne.

(18) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Pro-tokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je prilo-žen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, izrazila željo sodelovati pri sprejema-nju in uporabi te odločbe.

(19) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališčuDanske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in kPogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje prisprejetju te odločbe in je zato le-ta ne veže niti ni zavezananjegovi uporabi –

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.(2) UL L 24, 30.1.1998, str. 1.


444

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

NASLOV I

NAČELA EVROPSKE PRAVOSODNE MREŽE V CIVILNIH INGOSPODARSKIH ZADEVAH

Člen 1

Ustanovitev

1. Med državami članicami se zato ustanovi Evropskapravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah („mreža“).

2. V tej odločbi izraz „država članica“ pomeni države članice zizjemo Danske.

Člen 2

Sestava

1. Mreža je sestavljena iz:

(a) kontaktnih točk, ki jih določijo države članice v skladu zodstavkom 2;

(b) osrednjih teles in osrednjih organov, ki jih določajo instru-menti Skupnosti, instrumenti mednarodnega prava, katerihpogodbenice so države članice ali predpisi domače zakono-daje na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih ingospodarskih zadevah;

(c) sodnikov za zvezo, na katere se nanaša Skupni ukrep96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjavesodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanjamed državami članicami Evropske unije (1), kadar imajonaloge pri sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah;

(d) vseh drugih primernih pravosodnih ali upravnih organov znalogami za pravosodno sodelovanje v civilnih ingospodarskih zadevah, katerih članstvo v mreži država čla-nica, ki ji pripada, šteje za koristno.

2. Vsaka država članica določi kontaktno točko. Vendar pa lahkovsaka država članica določi omejeno število drugih kontaktnihtočk, če šteje to za potrebno na podlagi obstoja ločenih pravnihsistemov, domače razdelitve sodne pristojnosti, nalog, ki jih jetreba zaupati kontaktnim točkam ali pa zato, da bi sodna telesa,

ki se pogosto ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem, povezalineposredno z dejavnostmi kontaktnih točk.

Kadar država članica določi številne kontaktne točke, mora zago-toviti, da se med njimi uporabijo ustrezni koordinacijski meha-nizmi.

3. Države članice opredelijo istovetnost organov, ki so omenjeniv točkah (b) in (c) odstavka 1.

4. Države članice določijo organe, ki so omenjeni v točki (d)odstavka 1.

5. Države članice v skladu s členom 20 uradno obvestijo Komi-sijo o imenih in polnih naslovih organov, ki so navedeni vodstavku 1, z navedbo:

(a) komunikacijskih sredstev, ki so jim na voljo;

(b) njihovega znanja jezikov; in

(c) njihovih posebnih nalog v mreži, kadar je to primerno.

Člen 3

Naloge in dejavnosti mreže

1. Mreža je pristojna za:

(a) pospeševanje pravosodnega sodelovanja med državami člani-cami v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z obliko-vanjem, postopnim vzpostavljanjem in posodabljanjem infor-macijskega sistema za člane mreže;

(b) oblikovanje, postopno vzpostavljanje in posodabljanje infor-macijskega sistema, ki je dostopen javnosti.

2. Brez poseganja v druge instrumente Skupnosti ali mednarodneinstrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih aligospodarskih zadevah, mreža razvija svoje dejavnosti predvsem vnaslednje namene:

(a) neovirano delovanje postopkov, ki imajo čezmejni vpliv, terolajševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje med drža-vami članicami, predvsem kadar se ne uporablja noben instru-ment Skupnosti ali mednarodni instrument;

(b) učinkovita in praktična uporaba veljavnih instrumentov alikonvencij Skupnosti med dvema ali več državami članicami;

(c) vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema zajavnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih ingospodarskih zadevah v Evropski uniji, ustreznihinstrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov terdomačega prava držav članic s posebnim sklicevanjem nadostop do sodišča.(1) UL L 105, 27.4.1996, str. 1.


445

Člen 4

Način delovanja mreže

Mreža uresničuje svoje naloge predvsem z naslednjimi sredstvi:

1. olajšuje ustrezne kontakte med organi držav članic, ki sonavedeni v členu 2(1), za uresničitev nalog, ki jih predvidevačlen 3;

2. organizira občasna srečanja kontaktnih točk in članov mrežev skladu s pravili, ki jih določa naslov II;

3. sestavi in ažurira informacije o pravosodnem sodelovanju vcivilnih in gospodarskih zadevah ter pravnih sistemih državčlanic, ki so navedene v naslovu III v skladu s predpisi, ki sodoločeni v tem naslovu.

Člen 5

Kontaktne točke

1. Kontaktne točke so na voljo organom, navedenim včlenu 2(1)(b) do (d) za uresničevanje nalog, ki jih določa člen 3.

Kontaktne točke so na voljo tudi krajevnim pravosodnim orga-nom v njihovi lastni državi članici v iste namene skladno s pra-vili, ki jih določi posamezna država članica.

2. Kontaktne točke predvsem:

(a) oskrbujejo ostale kontaktne točke, organe, navedene včlenu 2(1)(b) do (d) in krajevne pravosodne organe v njihovilastni državi članici z vsemi informacijami, ki so potrebne zadobro pravosodno sodelovanje med državami članicami vskladu s členom 3, da bi jim pomagale pri pripravi izvedljivihprošenj za pravosodno sodelovanje in pri vzpostavljanjunajprimernejših neposrednih kontaktov;

(b) iščejo rešitve za težave, ki nastanejo ob zaprosilu zapravosodno sodelovanje, brez vpliva na odstavek 4 tegačlena in na člen 6;

(c) pospešujejo usklajevanje obdelave zaprosil za pravosodnosodelovanje v ustrezni državi članici, predvsem kadar številnezahteve pravosodnih organov tiste države članice nisoizvršene v drugi državi članici;

(d) sodelujejo v organizaciji in se udeležujejo srečanj iz člena 9;

(e) pomagajo pri pripravi in ažuriranju podatkov iz naslova III inpredvsem pri informacijskemu sistemu za javnost v skladu spredpisi, določenimi v tem naslovu.

3. Kadar kontaktna točka prejme zaprosilo po podatkih od dru-gega člana mreže, na katerega ni zmožna odgovoriti, ga pošljekontaktni točki ali članu mreže, ki je nanj najbolj sposoben odgo-voriti. Kontaktna točka je še naprej na voljo za vsakršno pomoč,ki je morda koristna za kasnejše kontakte.

4. Na področjih, kjer Skupnost ali mednarodni instrumenti, kiurejajo pravosodno sodelovanje, že predvidevajo določitevorganov, ki so odgovorni za pospeševanje pravosodnega sodelo-vanja, kontaktne točke usmerijo prosilce na take organe.

Člen 6

Ustrezni organi za namene Skupnosti ali mednarodnihinstrumentov, ki se nanašajo na pravosodno sodelovanje v

civilnih in gospodarskih zadevah

1. Vključitev ustreznih organov, ki jo predvideva Skupnost alimednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem vcivilnih in gospodarskih zadevah v mreži ne posega v pooblas-tila, ki jim jih podeljuje instrument, ki predvideva njihovo dolo-čitev.

Kontakti znotraj mreže ne posegajo v redne ali občasne kontaktemed temi organi.

2. V vsaki državi članici se organi, ki jih predvideva Skupnost alimednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem vcivilnih in gospodarskih zadevah, ter kontaktne točke mrežeukvarjajo z rednimi izmenjavami pogledov in kontaktov, da bizagotovili čim širše razširjanje njihovih odgovarjajočih izkušenj.

3. Kontaktne točke mreže so na voljo organom, ki jih predvidevaSkupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnimsodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah in jim poma-gajo na vse izvedljive načine.

Člen 7

Znanje jezika kontaktnih točk

Da bi olajšali praktično delovanje mreže, vsaka država članicazagotovi, da imajo kontaktne točke primerno znanje uradnegajezika institucij Evropske skupnosti, ki ni njihov, saj morajo bitisposobne komunicirati s kontaktnimi točkami v drugih državahčlanicah.

Države članice omogočajo in spodbujajo specializirano jezikovnousposabljanje za osebje kontaktnih točk in pospešujejo izmenjaveosebja med kontaktnimi točkami v državah članicah.


446

Člen 8

Sredstva komuniciranja

Kontaktne točke uporabljajo najustreznejše tehnološkepripomočke, da bi kakor je mogoče učinkovito in hitro odgovorilena podana zaprosila.

NASLOV II

SREČANJA ZNOTRAJ MREŽE

Člen 9

Srečanja kontaktnih točk

1. Kontaktne točke mreže se srečujejo najmanj enkrat na pol letav skladu s členom 12.

2. Vsako državo članico na teh srečanjih predstavlja ena ali večkontaktnih točk, ki jih lahko spremljajo drugi člani mreže, vendarne smejo biti več kot štirje predstavniki na državo članico.

3. Prvo zasedanje kontaktnih točk bo najkasneje 1. marca 2003,brez vpliva na možnost predhodnih pripravljalnih srečanj.

Člen 10

Namen občasnih srečanj kontaktnih točk

1. Namen občasnih srečanj kontaktnih točk je:

(a) omogočiti kontaktnim točkam, da bi spoznale druga drugo inizmenjale izkušnje, predvsem glede delovanja mreže;

(b) določiti podlago za razgovor o praktičnih in pravnih proble-mih, na katere naletijo države članice v toku pravosodnegasodelovanja s posebnim sklicevanjem na uporabo ukrepov, kijih je sprejela Evropska skupnost;

(c) opredeliti najboljše postopke v pravosodnem sodelovanju ingospodarskih zadevah in zagotoviti, da se ustrezneinformacije razširijo znotraj mreže;

(d) izmenjati podatke in poglede, predvsem na strukturo, organi-zacijo in vsebino ter dostop do razpoložljivih informacij, ki soomenjene v naslovu III;

(e) sestaviti navodila za postopno vzpostavljanje praktičnih po-datkovnih kartic, ki jih predvideva člen 15, predvsem v zvezis vsebino, ki jo je treba zajeti, ter obliko takih informacijskihlistov;

(f) opredeliti posebne pobude, drugačne od tistih iz naslova III,ki si zastavljajo primerljive cilje.

2. Države članice zagotovijo, da se na srečanjih kontaktnih točkizmenjajo izkušnje pri delovanju posebnih mehanizmov sodelo-vanja, ki jih predvidevajo instrumenti Skupnosti ali mednarodniinstrumenti.

Člen 11

Srečanja članov mreže

1. Srečanja, ki so odprta za vse člane mreže, se organizirajo zato,da bi jim omogočila medsebojno spoznavanje in izmenjavo izku-šenj, da bi jim nudila podlago za razgovor o praktičnih in prav-nih problemih, s katerimi se soočajo, ter obravnavo posebnihvprašanj.

Srečanja lahko potekajo tudi o posebnih zadevah:

2. Kadar je primerno, se srečanja skličejo v skladu s členom 12.

3. Komisija v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in zdržavami članicami določi za vsako srečanje največje število ude-ležencev.

Člen 12

Organizacija in postopki srečanj mreže

1. Komisija v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in zdržavami članicami skliče srečanja, ki jih predvidevata člena 9 in11. Predseduje jim in poskrbi za tajniške storitve.

2. Komisija pred vsakim srečanjem pripravi osnutek dnevnegareda v dogovoru s predsedstvom Sveta in v posvetovanju z drža-vami članicami preko njihovih ustreznih kontaktnih točk.

3. Pred srečanjem se kontaktne točke uradno obvesti o dnevnemredu. Zaprosijo lahko za spremembe ali za vpis dodatnih točkpostavk.

4. Komisija po vsakem srečanju pripravi zapis, ki se uradno poš-lje kontaktnim točkam.

5. Srečanja kontaktnih točk in članov mreže lahko potekajo vkateri koli državi članici.


447

NASLOV III

RAZPOLOŽLJIVI PODATKI ZNOTRAJ MREŽE ININFORMACIJSKI SISTEM ZA JAVNOST

Člen 13

Podatki, ki se razširijo znotraj mreže

1. Podatki, ki se razširijo znotraj mreže, vključujejo:

(a) podatke iz člena 2(5);

(b) vse nadaljnje podatke, ki jih kontaktne točke štejejo zakoristne za pravilno delovanje mreže.

2. Komisija za namen odstavka 1 v posvetovanju s kontaktnimitočkami postopno vzpostavi elektronski sistem izmenjavepodatkov z varnostnim omejenim dostopom.

Člen 14

Informacijski sistem za javnost

1. V skladu s členoma 17 in 18 se postopoma vzpostaviinformacijski sistem za javnost, ki temelji na internetu, vključnoz namensko spletno stranjo za mrežo.

2. Informacijski sistem vsebuje naslednje elemente:

(a) Instrumente Skupnosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjemv civilnih in gospodarskih zadevah, ki so veljavni ali so v pri-pravi;

(b) notranje ukrepe za domače izvajanje veljavnih instrumentoviz točke (a);

(c) veljavne mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnimsodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, katerihpogodbenice so države članice, ter izjave in pridržke, podanev zvezi s takimi instrumenti;

(d) ustrezne elemente sodne prakse Skupnosti na področju pra-vosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;

(e) podatkovne kartice, ki jih predvideva člen 15.

3. Za dostop do informacij, ki so omenjene v odstavku 2(a) do(d), bi morala mreža na svoji spletni strani, kjer je to primerno,uporabiti povezave do drugih spletnih strani, kjer se nahajajoizvirne informacije.

4. Spletna stran, namenjena mreži, prav tako olajša dostop doprimerljivih pobud javnih informacij v povezanih zadevah in dospletnih strani, ki vsebujejo informacije v zvezi s pravnimi sistemidržav članic.

Člen 15

Podatkovne kartice

1. Podatkovne kartice so zaradi prednosti namenjene vpraša-njem, ki se nanašajo na dostop do sodišča v državah članicah invključujejo informacije o postopkih za sprožitev sodnih postop-kov na sodiščih in za pridobivanje pravne pomoči, brez vpliva nadruge pobude Skupnosti, ki jih mreža v celoti spoštuje.

2. Podatkovne kartice so praktične in zgoščene. Napisane so vlahko razumljivem jeziku in vsebujejo praktične informacije zajavnost. Postopno se izdelajo za vsaj naslednje predmete:

(a) načela pravnega sistema in organizacija pravosodja držav čla-nic;

(b) postopke za sprožitev sodnih postopkov na sodišču s poseb-nim ozirom na majhne zahtevke in kasnejše sodne postopke,vključno z možnostmi in postopki pritožbe;

(c) pogoje in postopke za pridobivanje pravne pomoči, vključnoz opisi nalog nevladnih organizacij, ki so aktivne na tempodročju, pri čemer se upošteva že opravljeno delo v dialoguz državljani;

(d) nacionalne predpise, ki urejajo vročitev dokumentov;

(e) predpise in postopke za izvršitev sodb, ki so bile izrečene vdrugih državah članicah;

(f) možnosti in postopke za pridobivanje začasnih ukrepovpomoči s posebnim sklicevanjem na zaseg sredstev za namenizvršbe;

(g) alternativne oblike reševanja sporov z navedbo nacionalnihinformacijskih in svetovalnih centrov vseskupnostne mrežeza izvensodno reševanje potrošniških sporov;

(h) organizacijo in delovanje pravnih poklicev.

4. Kjer je to primerno, podatkovne kartice vključujejo elementeustrezne sodne prakse držav članic.

5. Podatkovne kartice lahko strokovnjakom zagotovijo več pod-robnih podatkov.

Člen 16

Ažuriranje informacij

Vse podatke, razdeljene znotraj mreže in javnosti na podlagičlenov 13 do 15, redno ažurirajo.


448

Člen 17

Vloga Komisije v javnem informacijskem sistemu

Komisija:

1. je pristojna za vodenje informacijskega sistema za javnost;

2. izgrajuje namensko spletno stran za mrežo na njeni internetnistrani v posvetovanju s kontaktnimi točkami;

3. v skladu s členom 14 posreduje informacije o ustreznih vidi-kih zakonodaje in postopkov Skupnosti, vključno s sodnoprakso Skupnosti;

4. (a) zagotavlja, da je format podatkovnih kartic dosleden in davsebujejo vse podatke, ki jih mreža šteje za potrebne;

(b) potem poskrbi, da se prevedejo v druge uradne jezikeinstitucij Skupnosti in jih namesti na stran, namenjenomreži.

Člen 18

Vloga kontaktnih točk v sistemu javnega obveščanja

Kontaktne točke zagotovijo, da

1. Komisiji posredujejo ustrezne podatke, ki so potrebne zaustvarjanje in delovanje informacijskega sistema;

2. so podatki, nameščeni v sistemu, točni;

3. se Komisijo takoj uradno obvesti o vseh posodobitvah, kakorhitro informacijska postavka zahteva spremembo;

4. se postopno vzpostavljajo podatkovne kartice v zvezi z njiho-vimi državami članicami v skladu s smernicami izčlena 10(1)(e);

5. je v njihovi državi članici urejeno najširše možno razširjanjepodatkovnih kartic, nameščenih na mreži namenjeni strani.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Pregled

1. Najkasneje 1. decembra 2005 in vsaj vsakih pet let potemKomisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te odločbe na podlagiinformacij, ki jih posredujejo kontaktne točke. Poročilu se popotrebi predložijo predlogi za prilagoditve.

2. Poročilo med drugimi pomembnimi zadevami upošteva vpra-šanje možnega neposrednega javnega dostopa do kontaktnih točkmreže, dostopa do in vključitve pravnih poklicev v njihovedejavnosti ter sodelovanje z vseskupnostno mrežo za izvensodnoreševanje potrošniških sporov. Upošteva tudi odnos medkontaktnimi točkami mreže in pristojnimi organi, ki ga predvide-vajo instrumenti Skupnosti ali mednarodni instrumenti v zvezi spravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 20

Ustanovitev osnovnih sestavnih delov mreže

Najkasneje 1. junija 2002 države članice uradno obvestijoKomisijo o podatkih, ki jih zahteva člen 2(5).

Člen 21

Datum začetka uporabe

Ta odločba se uporablja od 1. decembra 2002 z izjemo členov 2in 20, ki se uporabljata od notifikacije odločbe državam članicam,na katere je naslovljena.

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo oustanovitvi Evropske skupnosti.


Za Svet

Predsednik

T. BODSTRÖM


449

450

8

451

Pravna pomoč

8

452

8a

8a

Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju

dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih

32003L0008

31.1.2003 URADNI LIST EVROPSKIH SKUPNOSTI L 26/41

DIREKTIVA SVETA 2003/8/ESz dne 27. januarja 2003

o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezis pravno pomočjo pri takih sporih


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti inzlasti členov 61(c) in 67 Pogodbe,





(1) Evropska unija je za svoj cilj določila ohranjanje in razvojobmočja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zago-tovljen prost pretok oseb. Za postopno uvedbo takšnegaobmočja mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe, ki senanašajo na sodelovanje pravosodnih organov v civilnihzadevah s čezmejnimi posledicami in ki so potrebni za pra-vilno delovanje notranjega trga.

(2) Skladno s členom 65(c) Pogodbe morajo ti ukrepi vključe-vati ukrepe za odpravo ovir za nemoten potek civilnegapostopka, po potrebi s pospeševanjem skladnosti predpi-sov o civilnem postopku, ki se uporabljajo v državah čla-nicah.

(3) Evropski svet v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 je Svetpozval k uvedbi minimalnih standardov za zagotavljanjeustrezne ravni pravne pomoči v čezmejnih zadevah v vsejUniji.

(4) Vse države članice so pogodbenice Evropske konvencije zazaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne4. novembra 1950. Zadeve, omenjene v tej direktivi, seobravnavajo v skladu s to konvencijo in zlasti v duhu spo-štovanja načela enakopravnosti obeh strank v sporu.

(5) Ta direktiva si prizadeva za pospeševanje uporabe pravnepomoči v čezmejnih sporih za osebe, ki nimajo dovoljsredstev, kadar je pomoč potrebna, da se zagotovi dejanskidostop do pravnega varstva. Splošno priznano pravico do

dostopa do pravnega varstva potrjuje tudi člen 47 Listineo temeljnih pravicah Evropske unije.

(6) Dejanskega dostopa do pravnega varstva ne bi smelo ovi-rati niti pomanjkanje sredstev stranke v sporu, ne glede nato ali je tožnik ali toženec, niti težave, ki so posledicačezmejne razsežnosti spora.

(7) Ker države članice same ciljev te direktive ne morejo dosečiv zadostni meri in se jih da zato bolje doseči na ravni Skup-nosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelomsubsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladnoz načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenemčlenu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno zadoseganje teh ciljev.

(8) Glavni namen te direktive je zagotoviti ustrezno ravenpravne pomoči v čezmejnih sporih z določitvijo nekaterihminimalnih standardov v zvezi s pravno pomočjo v takš-nih sporih. Direktiva Sveta je najustreznejši zakonodajniinstrument za ta namen.

(9) Ta direktiva se uporablja v čezmejnih sporih v civilnih ingospodarskih zadevah.

(10) Vse osebe, vpletene v civilni ali gospodarski spor, nakaterega se nanaša ta direktiva, morajo imeti možnost uve-ljaviti svoje pravice na sodiščih, tudi če jim njihov osebnifinančni položaj onemogoča, da bi nosili stroške postop-kov. Pravna pomoč se smatra kot ustrezna, če prejemnikuomogoča dejanski dostop do pravnega varstva pod pogojiiz te direktive.

(11) Pravna pomoč bi morala kriti predpravdne nasvete z name-nom doseči poravnavo, preden se sproži sodni postopek,pravno pomoč pri vložitvi zadeve na sodišče ter zastopa-nje na sodišču in pomoč pri kritju ali oprostitvi plačilastroškov postopka.

(12) Zakonodaji države članice, v kateri zaseda sodišče ali vkateri se zahteva izvršitev, je prepuščeno, ali stroškipostopka lahko vključujejo stroške nasprotnika, ki se nalo-žijo prejemniku pravne pomoči.

(13) Vsi državljani Unije, ne glede na kraj stalnega ali običajnegabivališča na ozemlju države članice, morajo biti upravičenido pravne pomoči v čezmejnih sporih, če izpolnjujejopogoje, predvidene s to direktivo. Isto velja za državljanetretjih držav, ki običajno in zakonito prebivajo v državi čla-nici.

(1) UL C 103 E, 30.4.2002, str. 368.(2) Mnenje podano 25. septembra 2002 (še ni objavljeno v Uradnem

listu).(3) UL C 221, 17.9.2002, str. 64.


455

(14) Državam članicam bi moralo biti prepuščeno, da določijoprag, nad katerim se šteje, da je neka oseba sposobna nositistroške postopkov pod pogoji, določenimi v tej direktivi.Te prage je treba določiti glede na različne objektivnedejavnike, kot so dohodek, premoženje ali družinske raz-mere.

(15) Cilja te direktive pa ni mogoče doseči, če prosilci za pravnopomoč ne morejo dokazati, da ne morejo nositi stroškovpostopkov, tudi če njihova sredstva presegajo prag, ki gadoloči država članica, v kateri sodišče zaseda. Ko se oce-njuje, ali naj se pravna pomoč na tej podlagi odobri, organidržave članice, v kateri zaseda sodišče, lahko upoštevajoinformacije o tem, ali prosilec izpolnjuje merila v zvezi sfinančno upravičenostjo v državi članici njegovega stal-nega ali običajnega bivališča.

(16) Možnost, da se v konkretni zadevi uporabijo drugi meha-nizmi za zagotovitev dejanskega dostopa do pravnega var-stva, ni oblika pravne pomoči. Vendar pa lahko upravičujedomnevo, da zadevna oseba lahko nosi stroške postopkovkljub svojemu neugodnemu finančnemu položaju.

(17) Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da zavrnejovloge za pravno pomoč v zvezi z očitno neutemeljenimipostopki ali iz razlogov v zvezi s samo vsebino zadeve, čese ponudijo predpravdni nasveti in je zagotovljen dostopdo pravnega varstva. Pri odločanju o vsebini vloge lahkodržave članice zavrnejo vloge za pravno pomoč, če prosi-lec trdi, da je bila povzročena škoda njegovemu ali nje-nemu dobremu imenu, vendar pa ni utrpel materialnih alifinančnih izgub, ali če se vloga nanaša na zahtevek, ki jeneposredno povezan s prosilčevimi posli ali njegovimidejavnostmi kot samozaposlene osebe.

(18) Zapletenost in razlike med pravnimi sistemi držav članicter stroški, neločljivo povezani s čezmejno razsežnostjospora, ne bi smeli onemogočati dostopa do pravnega var-stva. Pravna pomoč bi morala ustrezno pokriti stroške,neposredno povezane s čezmejno razsežnostjo spora.

(19) Ko tehtajo, ali je potrebna fizična navzočnost neke osebena sodišču, bi morala sodišča države članice upoštevati vseprednosti možnosti, ki jih ponuja Uredba Sveta (ES)št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju medsodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih aligospodarskih zadevah (1).

(20) Če se pravna pomoč odobri, mora kriti celoten postopek,vključno s stroški, ki nastanejo pri izvršitvi sodbe;prejemnik bi moral še naprej dobivati to pomoč, če se vloži

pritožba proti njemu ali jo vloži on, če so še naprej izpol-njeni pogoji v zvezi s finančnimi sredstvi in vsebino spora.

(21) Pravna pomoč se podeli pod enakimi pogoji za običajnesodne postopke in izvensodne postopke, kot je mediacija,če njihovo uporabo zahteva zakon ali jo odredi sodišče.

(22) Pravno pomoč je treba podeliti tudi za izvršitev javnih lis-tin v drugi državi članici pod pogoji, opredeljenimi v tejdirektivi.

(23) Glede na to, da pravno pomoč podeljuje država članica, vkateri sodišče zaseda ali v kateri se zahteva izvršitev, zizjemo predpravdnih nasvetov, mora v primeru, da prosi-lec za pravno pomoč nima stalnega ali običajnega bivališčav državi članici, v kateri zaseda sodišče, ta država članicauporabljati svojo zakonodajo v skladu z načeli te direktive.

(24) Primerno je, da pravno pomoč odobri ali zavrne pristojniorgan države članice, v kateri zaseda sodišče ali v kateri najbi se sodba izvršila. To velja tako v primerih, kadar sodiščezadevo že obravnava, kot tudi kadar mora najprej odločiti,ali je pristojno.

(25) Za spodbujanje informiranja javnosti in strokovnih krogovter za poenostavitev in pospešitev prenosa vlog za pravnopomoč med državami članicami je med državami člani-cami treba organizirati pravosodno sodelovanje v civilnihzadevah.

(26) Mehanizmi obveščanja in prenosa, predvideni s to direk-tivo, se zgledujejo neposredno po mehanizmih Evropskegasporazuma o prenosu vlog za pravno pomoč, podpisanegav Strasbourgu 27. januarja 1977, v nadaljevanju„Sporazum iz leta 1977“. Za prenos vlog za pravno pomočje določen rok, ki ni predviden v Sporazumu iz leta 1977.Sorazmerno kratek rok prispeva k nemotenemu delovanjusodnega varstva.

(27) Informacije, poslane skladno s to direktivo, je treba varo-vati. Ker se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega par-lamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posa-meznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostempretoku takih podatkov (2) in Direktiva 97/66/ES o obde-lavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti v sektorju tele-komunikacij (3), ni potrebe po posebnih določbah o var-stvu podatkov v tej direktivi.



456

(28) Zaradi uvedbe standardiziranega obrazca za vlogo zapravno pomoč in za prenos vlog za pravno pomoč v pri-meru čezmejnih sporov bodo postopki lažji in hitrejši.

(29) Poleg tega bi morali biti ti in nacionalni obrazci za vlogona razpolago na evropski ravni v okviru informacijskegasistema Evropske pravosodne mreže, ustanovljene v skladuz Odločbo 2001/470/ES (1).

(30) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo trebasprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanjeKomisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2).

(31) Treba bi bilo določiti, da uvedba minimalnih standardovpri čezmejnih sporih državam članicam ne preprečuje, dabi predvidele ugodnejše rešitve za prosilce in prejemnikepravne pomoči.

(32) Sporazum iz leta 1977 in dodatni Protokol k Evropskemusporazumu o prenosu vlog za pravno pomoč, podpisanleta 2001 v Moskvi, se še naprej uporabljata v zvezi zodnosi med državami članicami in tretjimi državami, ki sopodpisnice Sporazuma iz leta 1977 ali Protokola. Vendarpa ima ta direktiva v odnosih med državami članicamiprednost pred določbami iz Sporazuma iz leta 1977 inProtokola.

(33) Združeno kraljestvo in Irska sta izrazili željo sodelovati prisprejetju te direktive skladno s členom 3 Protokola ostališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priloženPogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evrop-ske skupnosti.

(34) Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustano-vitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetjute direktive in je ta ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati–

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1. Namen te direktive je izboljšati dostop do pravnega varstva včezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi spravno pomočjo za take spore.

2. Uporablja se za čezmejne spore v civilnih in gospodarskihzadevah ne glede na naravo sodišča. Zlasti se ne uporablja zadavčne, carinske ali upravne zadeve.

3. V tej direktivi „država članica“ pomeni države članice razenDanske.

Člen 2

Čezmejni spori

1. V tej direktivi je čezmejni spor tisti, v katerem ima stranka, kizaprosi za pravno pomoč v smislu te direktive, stalno ali običajnobivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri zasedasodišče ali v kateri se izvrši odločba.

2. Država članica, v kateri ima stranka stalno bivališče, se določiskladno s členom 59 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanjusodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3).

3. Relevantni trenutek za odločitev, ali gre za čezmejni spor, ječas vložitve zahtevka v skladu s to direktivo.

POGLAVJE II

PRAVICA DO PRAVNE POMOČI

Člen 3

Pravica do pravne pomoči

1. Fizične osebe, vpletene v spor, ki ga ureja ta direktiva, imajopravico do ustrezne pravne pomoči, da se zagotovi njihovdejanski dostop do pravnega varstva v skladu s pogoji, določenimiv tej direktivi.

2. Šteje se, da je pravna pomoč ustrezna, če zagotavlja:

(a) predpravdne nasvete z namenom doseči poravnavo preden sesproži sodni postopek;

(b) pravno pomoč in zastopanje na sodišču ter oprostitev alipomoč pri prejemnikovih stroških postopka, vključno s stro-ški iz člena 7 in honorarji za osebe, ki jih sodišče pooblasti zaopravljanje dejanj med postopkom.

Če prejemnik izgubi zadevo, v državah članicah, v katerih jestranka, ki izgubi, dolžna plačati stroške nasprotnika, pravnapomoč vključuje stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če bivključevala te stroške, če bi imel prejemnik stalno ali običajnobivališče v državi članici, v kateri zaseda sodišče.

(1) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.



457

3. Državam članicam ni treba zagotoviti pravne pomoči ali zasto-panja pred sodišči v postopkih, v katerih je bistveno, da se strankebranijo osebno, razen če sodišča ali drug pristojni organ ne odločidrugače, da zagotovi enakopravnost strank ali zaradi zapletenostizadeve.

4. Države članice lahko zahtevajo, da prejemniki pravne pomočiplačajo razumen prispevek h kritju stroškov postopka, pri čemerse upoštevajo pogoji iz člena 5.

5. Države članice lahko predvidijo, da sme pristojni organ odlo-čiti, da morajo prejemniki pravne pomoči to v celoti ali delnovrniti, če se je njihov finančni položaj pomembno izboljšal ali čeje bila odločitev o dodelitvi pravne pomoči sprejeta na podlaginetočnih podatkov, ki jih je dal prejemnik.

Člen 4

Nediskriminacija

Države članice podeljujejo pravno pomoč brez razlikovanja meddržavljani Unije in državljani tretjih držav, ki zakonito bivajo v eniizmed držav članic.

POGLAVJE III

POGOJI IN OBSEG PRAVNE POMOČI

Člen 5

Pogoji v zvezi s finančnimi viri

1. Države članice podelijo pravno pomoč osebam iz člena 3(1),ki so zaradi svojega premoženjskega položaja delno ali povsemnesposobne kriti stroške postopka iz člena 3(2), da jim zagoto-vijo dejanski dostop do pravnega varstva.

2. Premoženjski položaj posameznika oceni pristojni organdržave članice, v kateri zaseda sodišče, glede na različne objek-tivne dejavnike, kot so dohodek, premoženje ali družinske raz-mere, vključno z oceno virov oseb, ki so od prosilca finančnoodvisne.

3. Države članice lahko določijo prage, nad katerimi se prosilci zapravno pomoč štejejo delno ali v celoti sposobni nositi stroškepostopka, določene v členu 3(2). Te prage se določi na podlagimeril iz odstavka 2 tega člena.

4. Pragi, opredeljeni skladno z odstavkom 3 tega člena, ne smejopreprečevati prosilcem za pravno pomoč, ki prag presegajo, da bipravno pomoč dobili, če lahko dokažejo, da niso sposobni pla-čati stroškov postopka iz člena 3(2) zaradi razlik v življenjskihstroških med državo članico njihovega stalnega ali običajnegabivališča in državo članico, kjer zaseda sodišče.

5. Pravne pomoči ni treba zagotoviti prosilcem, ki imajo v kon-kretni zadevi dejanski dostop do drugih mehanizmov, ki krijejostroške postopka iz člena 3(2).

Člen 6

Pogoji v zvezi z vsebino spora

1. Države članice lahko predvidijo, da pristojni organi lahkozavrnejo vloge za pravno pomoč v zvezi s postopki, ki so očitnoneutemeljeni.

2. Če je ponujena predpravdna pomoč, se nadaljnja pravnapomoč lahko odkloni ali prekliče iz razlogov v zvezi s samo vse-bino zadeve, če je zagotovljen dostop do pravnega varstva.

3. Pri odločanju o vsebini vloge in brez poseganja v člen 5 državečlanice upoštevajo pomembnost posamezne zadeve za prosilca,upoštevajo pa lahko tudi naravo zadeve, če prosilec trdi, da je bilapovzročena škoda njegovemu ali njenemu dobremu imenu,vendar pa ni utrpel materialnih ali finančnih izgub, ali če se vlogananaša na zahtevek, ki je neposredno povezan s prosilčevimi posliali njegovimi dejavnostmi kot samozaposlene osebe.

Člen 7

Stroški, povezani s čezmejno naravo spora

Pravna pomoč, podeljena v državi članici, v kateri zaseda sodišče,krije naslednje stroške, neposredno povezane s čezmejno naravospora:

(a) tolmačenje,

(b) prevajanje dokumentov, ki jih zahteva sodišče ali pristojniorgan in predloži prejemnik ter ki so potrebni za rešitevzadeve, ter

(c) potne stroške, ki jih nosi prosilec, ko zakon ali sodiščenavedene države članice zahteva fizično navzočnost oseb, kijih zadeva predstavitev prosilčeve zadeve, na sodišču in kosodišče odloči, da zadevne osebe ne morejo biti na za sodiščesprejemljiv način drugače zaslišane.

Člen 8

Stroški, ki jih krije država članica stalnega ali običajnegabivališča

Država članica, v kateri ima prosilec za pravno pomoč stalno aliobičajno bivališče, zagotovi pravno pomoč, kot je navedeno včlenu 3(2), potrebno za kritje:

(a) stroškov v zvezi s pomočjo lokalnega odvetnika ali drugeosebe, ki ima po zakonu pravico dajati pravne nasvete, ki sonastali v tej državi, dokler država članica, v kateri zasedasodišče, ne prejme vloge za pravno pomoč skladno s to direk-tivo;

(b) prevod vloge in potrebnih dokazil, ko se vloga predloži orga-nom te države članice.


458

Člen 9

Stalnost pravne pomoči

1. Pravna pomoč se prejemnikom še naprej v celoti ali delnozagotavlja za kritje stroškov, ki nastanejo z izvršitvijo sodbe vdržavi članici, v kateri zaseda sodišče.

2. Prejemnik, ki je prejel pravno pomoč v državi zasedanjasodišča, prejme pravno pomoč, predvideno z zakonom državečlanice, v kateri se zahteva priznavanje ali izvršitev.

3. Ob upoštevanju členov 5 in 6 je pravna pomoč še naprej navoljo, če prejemnik vloži pravno sredstvo ali če je vložena pravnosredstvo proti njemu.

4. Države članice lahko predvidijo ponovno preučitev vloge vkateri koli fazi postopka iz razlogov iz členov 3(3) in (5), 5 ter 6,vključno s postopki iz odstavkov 1 do 3 tega člena.

Člen 10

Zunajsodni postopki

Pod pogoji iz te direktive pravna pomoč vključuje tudi zunajsodnepostopke, če zakon zahteva, da jih stranke uporabijo, ali če sodiščestrankam v sporu naloži, da jih uporabijo.

Člen 11

Javne listine

Pravna pomoč se dodeli tudi za izvršitev javnih listin v drugidržavi članici pod pogoji, opredeljenimi v tej direktivi.

POGLAVJE IV

POSTOPEK

Člen 12

Organ, ki dodeljuje pravno pomoč

Brez poseganja v člen 8 pravno pomoč odobri ali zavrne pristojniorgan države članice, v kateri zaseda sodišče.

Člen 13

Predložitev in prenos vlog za pravno pomoč

1. Vloge za pravno pomoč se lahko predloži:

(a) pristojnemu organu države članice, v kateri ima prosilecstalno ali običajno bivališče (predajni organ), ali

(b) pristojnemu organu države članice, v kateri zaseda sodišče aliv kateri se izvršuje odločba (prejemni organ).

2. Vloge za pravno pomoč se izpolnijo in dokazila prevedejo v:

(a) uradni jezik ali enega od jezikov države članice pristojnegaprejemnega organa, ki se ujema z enim od jezikov institucijSkupnosti, ali

(b) drug jezika, za katerega je tista država članica navedla, da galahko sprejme v skladu s členom 14(3).

3. Pristojni predajni organi se lahko odločijo, da odklonijo pre-nos vloge, če je očitno:

(a) neutemeljena; ali

(b) ne sodi na področje uporabe te direktive.

Za takšne odločitve se uporabljajo pogoji iz člena 15(2) in (3).

4. Pristojni predajni organ prosilcu pomaga zagotoviti, da sovlogi priložena vsa dokazila, za katera ve, da se zahtevajo za odlo-čitev o vlogi. Prosilcu pomaga tudi pri zagotavljanju potrebnihprevodov dokazil skladno s členom 8(b).

Pristojni predajni organ preda vlogo pristojnemu prejemnemuorganu v drugi državi članici v 15 dneh po prejemu ustreznoizpolnjene vloge v enem od jezikov, omenjenih v odstavku 2, indokazil, po potrebi prevedenih v enega od teh jezikov.

5. Dokumenti, predani po tej direktivi, so izvzeti iz overjanja alikakršne koli enakovredne formalnosti.

6. Države članice storitev, opravljenih skladno z odstavkom 4, nesmejo zaračunavati. Države članice, v katerih imajo prosilci zapravno pomoč stalno ali običajno bivališče, lahko predpišejo, damora prosilec povrniti stroške prevoda, ki jih je kril pristojnipredajni organ, če pristojni organ zavrne vlogo za pravno pomoč.

Člen 14

Pristojni organi in jezik

1. Države članice določijo organ ali organe, pristojne za pošilja-nje (predajni organi) in prejem (prejemni organi) vlog.

2. Vsaka država članica Komisiji posreduje naslednje informacije:

— imena in naslove pristojnih prejemnih ali predajnih organoviz odstavka 1,

— geografska območja njihove pristojnosti,


459

— sredstva, preko katerih so na voljo za prejem vlog, in

— jezike, ki se smejo uporabljati za izpolnjevanje vlog.

3. V skladu s to direktivo države članice Komisijo obvestijo, kateriuradni jezik ali jeziki institucij Skupnosti razen njihovih je ali sosprejemljivi za pristojni prejemni organ za izpolnjevanje vlog zapravno pomoč, ki jih bodo prejeli v skladu s to direktivo.

4. Države članice Komisiji sporočijo informacije iz odstavkov 2in 3 do 30. novembra 2004. Kakršno koli spremembo teh infor-macij se sporoči Komisiji najkasneje dva meseca pred začetkomveljavnosti spremembe v navedeni državi članici.

5. Informacije iz odstavkov 2 in 3 se objavijo v Uradnem listuEvropskih skupnosti.

Člen 15

Obravnavanje prošenj

1. Nacionalni organi, pooblaščeni za odločanje o vlogah zapravno pomoč, zagotovijo, da je prosilec v celoti obveščen opostopku v zvezi z vlogo.

2. Če se vloge v celoti ali delno zavrnejo, se navedejo razlogi zazavrnitev.

3. Države članice predvidijo pravno sredstvo zoper odločitve ozavrnitvi vlog za pravno pomoč. Države članice lahko izvzamejoprimere, ko vlogo za pravno pomoč zavrne sodišče, zoperodločitve katerega o glavnem predmetu spora po nacionalnizakonodaji ni pravnega sredstva ali, ko vlogo zavrne pritožbenosodišče.

4. Če so pravna sredstva zoper odločitev o zavrnitvi ali o prene-hanju pravne pomoči na podlagi člena 6 upravne narave, morabiti na zadnji stopnji na voljo sodno varstvo.

Člen 16

Standardni obrazec

1. Za lažji prenos se v skladu s postopkom iz člena 17(2) uvedestandardni obrazec za vloge za pravno pomoč in za prenos tehvlog.

2. Standardni obrazec za prenos vlog za pravno pomoč se uvedenajkasneje do 30. maja 2003.

3. Standardni obrazec za vloge za pravno pomoč se uvedenajkasneje do 30. novembra 2004.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Odbor


2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa1999/468/ES.


Člen 18

Obveščanje

Pristojni nacionalni organi sodelujejo pri zagotavljanju informacijo različnih sistemih pravne pomoči javnosti in strokovnimkrogom, zlasti prek Evropske pravosodne mreže, ustanovljene vskladu z Odločbo 2001/470/ES.

Člen 19

Ugodnejše določbe

Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da bi predvideleugodnejše rešitve za prosilce in prejemnike pravne pomoči.

Člen 20

Razmerje do drugih instrumentov

Ta direktiva ima med državami članicami in v zvezi z zadevami,za katere se uporablja, prednost pred določbami iz dvostranskihin večstranskih sporazumov, ki so jih sklenile države članice,vključno z:

(a) Evropskim sporazumom o prenosu vlog za pravno pomoč,podpisanim v Strasbourgu 27. januarja 1977, kakor je bilspremenjen z dodatnim Protokolom k Evropskemusporazumu o prenosu vlog za pravno pomoč, podpisanim vMoskvi leta 2001;

(b) Haaško konvencijo z dne 25. oktobra 1980 o mednarodnemdostopu do pravnega varstva.

Člen 21

Prenos v nacionalno zakonodajo

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebneza uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. novembra 2004, zizjemo člena 3(2)(a), ki se prenese v nacionalno zakonodajonajkasneje do 30. maja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.


460

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivoali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načinsklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila glavnih določbnacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga urejata direktiva.

Člen 22


Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskihskupnosti.

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodboo ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 27. januarja 2003

Za Svet

Predsednik

G. PAPANDREOU


461

462

9

463

Odškodnina žrtvam kaznivih dejanj

9

464

9a

9a

Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini

žrtvam kaznivih dejanj

32004L0080

6.8.2004URADNI LIST EVROPSKE UNIJEL 261/15

DIREKTIVA SVETA 2004/80/ESz dne 29. aprila 2004

o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlastičlena 308,





(1) Eden od ciljev Evropske skupnosti je odprava ovir prostegapretoka oseb in storitev med državami članicami.

(2) Sodišče Evropskih skupnosti je v primeru Cowan (4) odlo-čilo, da je, kadar zakonodaja Skupnosti fizični osebi zago-tavlja prost prehod v drugo državo članico, zaščita te osebepred škodo v zadevni državi članici na enaki osnovi, kotvelja za državljane in prebivalce te države, posledica takš-nega prostega gibanja. Ukrepi za olajšanje dodeljevanjaodškodnine žrtvam kaznivih dejanj naj pripomorejo kuresničevanju tega cilja.

(3) Na zasedanju v Tampereju dne 15. in 16. oktobra 1999 jeEvropski svet pozval k oblikovanju minimalnih standardovzaščite žrtev kaznivih dejanj, predvsem dostopa žrtev kaz-nivih dejanj do sodišča in njihovih pravic do odškodnineza povzročeno škodo, vključno s pravnimi stroški.

(4) Bruseljski Evropski svet je na zasedanju dne 25. in26. marca 2004 v Deklaraciji o boju proti terorizmupozval k sprejemu te direktive pred 1. majem 2004.

(5) 15. marca 2001 je Svet sprejel Okvirni sklep2001/220/PNZ o položaju žrtev v kazenskem postopku (5).Ta sklep, ki temelji na Naslovu VI Pogodbe o Evropskiuniji, žrtvam kaznivih dejanj omogoča, da med kazenskimpostopkom zahtevajo odškodnino od storilca kaznivegadejanja.

(6) Žrtve kaznivih dejanj v Evropski uniji imajo pravico dopoštene in primerne odškodnine za poškodbe, ki so jih utr-pele, ne glede na to, kje v Evropski uniji je bilo storjenokaznivo dejanje.

(7) S to direktivo se vzpostavlja sistem sodelovanja za olajšandostop do odškodnine žrtvam kaznivih dejanj v čezmejnihprimerih, ki naj deluje na podlagi shem držav članic oodškodninah žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj,storjenih na njihovem ozemlju. Tako naj se mehanizemodškodnin izvaja v vseh državah članicah.

(8) V večini držav članic so takšne sheme odškodnin že uve-ljavljene, nekatere zaradi izpolnitve obveznosti Evropskekonvencije z dne 24. novembra 1983 o odškodnini žrtvamkaznivih dejanj.

(9) Ker so ukrepi, ki jih vsebuje ta direktiva, nujni za dosegciljev Skupnosti, in ker Pogodba za sprejem te direktive nepredvideva drugih pristojnosti kot tistih, določenih s čle-nom 308, se uporabi ta člen.

(10) Žrtve kaznivih dejanj od storilca pogosto ne bodo mogledobiti odškodnine, ker storilec lahko nima zadostnihsredstev, da izpolni sodbo o denarni odškodnini, ali ker sestorilca ne da identificirati ali preganjati.

(11) Uvede naj se sistem sodelovanja med organi držav članicza olajšan dostop do odškodnine v primerih, ko je bilokaznivo dejanje storjeno v državi članici, v kateri žrtev kaz-nivega dejanja ne prebiva.

(12) Ta sistem naj zagotovi, da se žrtve kaznivega dejanja lahkovedno obrnejo na organ v državi članici, kjer prebivajo, inolajša vse praktične in jezikovne težave, ki se pojavljajo pričezmejnem primeru.

(13) Sistem naj vsebuje nujno potrebne določbe, ki omogočajožrtvi kaznivega dejanja odkrivanje potrebnih informacij zaprijavo in učinkovito sodelovanje med sodelujočimiorgani.

(14) Ta direktiva upošteva temeljne pravice in ustreza načelom,potrjenim kot splošna načela zakonodaje Skupnosti zlastiz Listino temeljnih pravic Evropske unije.

(1) UL C 45 E, 25.2.2003, str. 69.(2) Mnenje z dne 23. oktobra 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu).(3) UL C 95, 23.4.2003, str. 40.(4) Primer 186/87, Poročila Sodišča Evropskih skupnosti 1989, str. 195.(5) UL L 82, 22.3.2001, str. 1.


467

(15) Ker se cilja olajšanega dostopa do odškodnine v čezmejnihprimerih žrtvam kaznivih dejanj zaradi čezmejnih ele-mentov ne da zadovoljivo doseči le na ravni držav članicin se ga zaradi obsega in učinkov dejavnosti laže doseže naravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladnoz načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe.Skladno z načelom sorazmernosti, kot je določeno v ome-njenem členu, ta direktiva ne presega tega, kar je potrebnoza uresničitev tega cilja.

(16) Nujni ukrepi za izvajanje te direktive naj se sprejmejoskladno z Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanjeizvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (1) –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

DOSTOP DO ODŠKODNINE V ČEZMEJNIH PRIMERIH

Člen 1

Pravica do vložitve prošnje v državi članici prebivališča

Države članice zagotovijo, da ima prosilec, ki zaprosi zaodškodnino za nasilno naklepno kaznivo dejanje, storjeno vdržavi članici, ki ni država članica njegovega stalnega prebivališča,pravico vložiti prošnjo organu ali kakemu drugemu telesu v državičlanici stalnega prebivališča.

Člen 2

Odgovornost za izplačilo odškodnine

Odškodnino izplača pristojni organ države članice, na ozemljukatere je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Člen 3

Odgovorni organi in upravni postopki

1. Države članice ustanovijo ali imenujejo enega ali več organovali drugih teles, v nadaljnjem besedilu „pomožnih organov aliteles“, ki so odgovorni za uporabo člena 1.

2. Države članice ustanovijo ali imenujejo enega ali več organovali drugih teles, ki so odgovorni za odločanje o prošnjah zaodškodnino, v nadaljnjem besedilu „organi ali telesa za odloča-nje“.

3. Države članice si prizadevajo za to, da se od prosilca zaodškodnino zahtevajo minimalne upravne formalnosti.

Člen 4

Informacije, ki se posredujejo morebitnim prosilcem

Države članice zagotovijo, da imajo morebitni prosilci zaodškodnino dostop do osnovnih informacij o možnostih, dazaprosijo za odškodnino, na kateri koli način, ki ga države članiceštejejo za primernega.

Člen 5

Pomoč prosilcu

1. Pomožni organ prosilcu posreduje informacije iz člena 4 inpotrebne obrazce na podlagi priročnika, sestavljenega skladno sčlenom 13(2).

2. Pomožni organ prosilcu na prošnjo nudi splošne smernice ininformacije o tem, kako izpolniti prošnjo, in o morebitni dokaznidokumentaciji.

3. Pomožni organ prošnje ne ocenjuje.

Člen 6

Prenos prošenj

1. Pomožni organ prošnjo in dokazno dokumentacijo kar najhi-treje prenese organu za odločanje.

2. Pomožni organ prošnjo prenese z uporabo standardnegaobrazca iz člena 14.

3. Jezik prošnje in vse dokazne dokumentacije se določijoskladno s členom 11(1).

Člen 7

Prejem prošenj

Ob prejemu prošnje, prenesene skladno s členom 6, organ zaodločanje pomožnemu organu in prosilcu kar najhitreje pošljenaslednje informacije:

(a) ime kontaktne osebe ali oddelka, pristojnega za obravnavozadeve;

(b) potrdilo o prejemu prošnje;

(c) če je mogoče, približno navedbo časa, v katerem bo odločitevo prošnji sprejeta.(1) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


468

Člen 8

Prošnje za dodatne informacije

Pomožni organ prosilcu po potrebi ponudi splošne smernice priizpolnjevanju kakršne koli zahteve po dodatnih informacijah sstrani organa za odločanje.

Na prošnjo prosilca jo nato čimprej posreduje neposredno organuza odločanje, in po potrebi priloži seznam vse prenesene dokaznedokumentacije.

Člen 9

Zaslišanje prosilca

1. Če organ za odločanje skladno z zakonodajo svoje države čla-nice sklene zaslišati prosilca ali kako drugo osebo, na primer pričoali izvedenca, se lahko poveže s pomožnim organom zato, daposkrbi za naslednje:

(a) neposredno zaslišanje oseb(-e) s strani organa, ki odloča,skladno z zakonodajo njegove države članice, z uporabo zlastitelefonske ali video konference; ali

(b) zaslišanje oseb(-e) s strani pomožnega organa, skladno zzakonodajo njegove države članice, ki bo nato posredovalporočilo o zaslišanju organu, ki odloča.

2. Neposredno zaslišanje skladno z odstavkom 1(a) se lahkoizvede le v sodelovanju s pomožnim organom in na prostovoljnipodlagi, brez možnosti prisilnih ukrepov, ki jih naloži organ zaodločanje.

Člen 10

Posredovanje sklepa

Organ, ki odloča, prosilcu in pomožnemu organu čimprej pošljeodločitev o prošnji za odškodnino z uporabo standardnegaobrazca iz člena 14, skladno z nacionalno zakonodajo, posprejemu sklepa.

Člen 11

Druge določbe

1. Informacije, ki se prenašajo med organi skladno s členoma 6in 10, se izrazijo v:

(a) uradnih jezikih ali enem od jezikov države članice ali organa,ki je prejemnik informacij, kar ustreza enemu od jezikov usta-nov Skupnosti; ali

(b) drugem jeziku ustanov Skupnosti, ki ga je ta država članicaoznačila kot sprejemljivega;

razen:

(i) celotnega besedila odločitev, ki jih sprejme organ, ki odloča,pri katerih uporabo jezikov ureja zakonodaja njegove državečlanice;

(ii) poročil, sestavljenih po zaslišanju skladno s členom 9(1)(b),pri katerih uporabo jezikov določa pomožni organ, skladnoz zahtevo, da ustreza enemu od jezikov ustanov Skupnosti.

2. Storitve, ki jih nudi pomožni organ skladno s členi 1 do 10,ne smejo povzročiti zahteve po vračilu dajatev ali stroškov s straniprosilca ali organa, ki odloča.

3. Obrazci za prijavo in vsa druga dokumentacija, ki se posredujeskladno s členi 6 do 10, so oproščeni potrditve verodostojnosti alidruge ustrezne formalnosti.

POGLAVJE II

NACIONALNE SHEME ODŠKODNIN

Člen 12

1. Predpisi o dostopu do odškodnine v čezmejnih primerih, dolo-čeni s to direktivo, delujejo na podlagi shem držav članic gledeodškodnine žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj, storjenihna njihovem ozemlju.

2. Vse države članice zagotovijo, da njihovi nacionalni predpisizagotavljajo obstoj sheme odškodnin žrtvam nasilnih naklepnihkaznivih dejanj, storjenih na njihovem ozemlju, ki žrtvam zago-tavlja pošteno in primerno odškodnino.

POGLAVJE III

IZVEDBENE DOLOČBE

Člen 13

Informacije, ki se pošljejo Komisiji, in priročnik

1. Države članice najpozneje do 1. julija 2005 pošljejo Komisijipodrobne podatke o naslednjem:

(a) seznamu organov, ustanovljenih ali imenovanih skladno s čle-noma 3(1) in 3(2), ki po potrebi vključuje informacije oposebni in krajevni pristojnosti teh organov;

(b) jeziku(-ih) iz člena 11(1)(a), ki jih organi lahko sprejmejo zauporabo členov 6 do 10, in uradnem jeziku ali jezikih, razenlastnega, ki so sprejemljivi za prenos prošenj skladno s čle-nom 11(1)(b).


469

(c) informacijah, pridobljenih skladno s členom 4;

(d) prošnji za odškodnino;

Države članice Komisijo obvestijo o vseh nadaljnjih spremembahteh informacij.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami uvede in naspletu objavi priročnik, ki vsebuje informacije, podane s stranidržav članic skladno z odstavkom 1. Komisija je odgovorna zapotrebne prevode priročnika.

Člen 14

Standardni obrazec za prenos prošenj in odločb

Najpozneje do 31. oktobra 2005 se oblikujejo standardni obrazciza prenos prošenj in odločb skladno s postopkom iz člena 15(2).

Člen 15

Odbor


2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 3 in 7Odločbe 1999/468/ES.


Člen 16

Centralne službe za stike

Države članice imenujejo centralno službo za stike za naslednjenamene:

(a) pomoč pri izvajanju člena 13(2);

(b) pospeševanje tesnega sodelovanja in izmenjavo podatkovmed pomožnimi in odločilnimi organi držav članic; in

(c) pomoč in iskanje rešitev pri težavah, ki se lahko pojavijo priuporabi členov 1 do 10.

Službe za stike se redno sestajajo.

Člen 17

Ugodnejše določbe

Če so omenjene določbe držav članic združljive s to direktivo, tadirektiva državam članicam ne preprečuje:

(a) uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb v korist žrtev kazni-vega dejanja ali drugih oseb, ki jih prizadene kaznivo dejanje;

(b) uvedbe ali ohranjanja določb za dodeljevanje odškodninžrtvam kaznivih dejanj, zagrešenih izven njihovega ozemlja,ali drugim osebam, ki jih prizadene kaznivo dejanje, obupoštevanju vseh pogojev, ki jih države članice lahkopodrobno določijo v ta namen.

Člen 18

Izvajanje

1. Države članice uveljavijo zakone, predpise in upravne določbe,ki so potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do1. januarja 2006, z izjemo člena 12(2), pri katerem je datumuskladitve 1. julij 2005.O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice lahko določijo, da se ukrepi, potrebni za uskla-ditev s to direktivo, uporabljajo le za prosilce, katerih poškodbeso povzročila kazniva dejanja, zagrešena po 30. juniju 2005.

3. Kadar države članice sprejmejo te ukrepe, se morajo sklicevatina to direktivo ali pa morajo biti opremljeni s takim sklicevanjemob svoji uradni objavi. Načine sklicevanja določijo države članice.

4. Države članice Komisiji sporočijo besedilo poglavitnih določbdomačega zakona, ki ga sprejmejo na področju, ki ga ureja tadirektiva.

Člen 19

Pregled

Komisija najpozneje do 1. januarja 2009 posreduje Evropskemuparlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemuodboru poročilo o uporabi te direktive.

Člen 20


Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listuEvropske unije.

Člen 21

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 29. aprila 2004

Za Svet

Predsednik

M. McDOWELL


470

10

471

Mediacija v civilnih zadevah

10

472

10a

Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008

o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah

10a

DIREKTIVE

DIREKTIVA 2008/52/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. maja 2008

o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah







(1) Skupnost si je postavila cilj, da ohranja in razvijaobmočje svobode, varnosti in pravice, na katerem jezagotovljeno prosto gibanje oseb. V ta namen moraSkupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravo-sodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki so potrebni zapravilno delovanje notranjega trga.

(2) Načelo dostopa do sodnega varstva je temeljnega pomenain zaradi omogočanja lažjega in boljšega dostopa dosodnega varstva je Evropski svet na zasedanju v Tampe-reju 15. in 16. oktobra 1999 države članice pozval, daoblikujejo alternativne izvensodne postopke.

(3) Svet je maja 2000 sprejel sklepe o alternativnih načinihreševanja sporov po civilnem in gospodarskem pravu, vkaterih navaja, da je vzpostavitev temeljnih načel na tempodročju bistven korak k omogočanju ustreznega razvojain delovanja izvensodnih postopkov za poravnavosporov v civilnih in gospodarskih zadevah in s tem kpoenostavitvi in izboljšanju dostopa do sodnega varstva.

(4) Komisija je aprila 2002 predstavila zeleno knjigo alterna-tivnih načinih reševanja sporov v civilnem in gospodar-skem pravu, v kateri je povzela dejansko stanje v zvezi zalternativnimi načini reševanja sporov v Evropski uniji inzačela obsežna posvetovanja z državami članicami inzainteresiranimi stranmi o možnih ukrepih za spodbu-janje uporabe mediacije.

(5) Cilj zagotavljanja boljšega dostopa do sodnega varstva, kije del politike za vzpostavitev območja svobode, varnostiin pravice Evropske unije, bi moral vključevati dostop dosodnih in izvensodnih načinov reševanja sporov. Tadirektiva bi morala prispevati k pravilnemu delovanjunotranjega trga, zlasti glede razpoložljivosti storitevmediacije.

(6) Mediacija lahko zagotavlja stroškovno učinkovito in hitroizvensodno reševanje sporov v civilnih in gospodarskihzadevah s pomočjo postopkov, prilagojenih potrebamstrank. Za dogovore, dosežene v mediaciji, je verjetneje,da se bodo izvajali prostovoljno in pomagali ohranitiprijateljski in trajnostni odnos med strankami. Te pred-nosti postanejo še izrazitejše v primerih s čezmejnimielementi.

(7) Da bi nadalje spodbudili uporabo mediacije in zagotovili,da se lahko stranke, ki se zatečejo k mediaciji, zanesejona predvidljiv pravni okvir, je treba uvesti okvirno zako-nodajo, v kateri so obravnavani zlasti ključni vidikicivilnih postopkov.

(8) Določbe te direktive bi se morale uporabljati le za media-cijo v čezmejnih sporih, vendar državam članicam nič nebi smelo preprečevati uporabe teh določb tudi v notra-njih postopkih mediacije.

(9) Ta direktiva na noben način ne bi smela preprečevatiuporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij vpostopku mediacije.

SL24.5.2008 Uradni list Evropske unije L 136/3

(1) UL C 286, 17.11.2005, str. 1.(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2007 (UL C 27 E,

31.1.2008, str. 129), Skupno stališče Sveta z dne 28. februarja 2008(še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Evropskega parlamentaz dne 23. aprila 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

475

(10) Ta direktiva bi se morala uporabljati za postopke, vkaterih poskušata dve ali več strank v čezmejnem sporuprostovoljno s pomočjo mediatorja doseči sporazumnidogovor za rešitev spora. Uporabljati bi se morala vcivilnih in gospodarskih zadevah. Za pravice in obvez-nosti, o katerih stranke v skladu z ustrezno veljavnozakonodajo ne morejo svobodno odločati, pa naj se nebi uporabljala. Takšne pravice in obveznosti so zlastipogoste v družinskem in delovnem pravu.

(11) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za predpogodbenapogajanja ali postopke sodne narave, kot so določenisodni poravnalni postopki, pritožbeni postopki potroš-nikov, arbitraža in imenovanja izvedencev, ali zapostopke, ki jih vodijo osebe ali organi, ki izdajajopravno zavezujoča ali nezavezujoča uradna priporočilaza reševanje spora.

(12) Ta direktiva bi se morala uporabljati za primere, v katerihsodišče stranke napoti na mediacijo ali pa je mediacijapredpisana z notranjim pravom. Če notranje pravosodniku omogoča opravljati vlogo mediatorja, bi senadalje morala ta direktiva uporabljati tudi za mediacijo,ki jo vodi sodnik, ki ni pristojen za noben sodnipostopek v zvezi z zadevo ali zadevami, ki so predmetspora. Ta direktiva pa ne bi smela zajemati poskusovsodišča ali sodnika, ki mu je zadeva predložena v reše-vanje, v okviru sodnega postopka o zadevnem sporu, aliprimerov, v katerih sodišče ali sodnik, ki mu je bilazadeva predložena, za pomoč ali nasvet zaprosi pristojnoosebo.

(13) Mediacija, predvidena v tej direktivi, bi morala potekatiprostovoljno, tako da stranke same vodijo postopek, terga lahko organizirajo tako kot želijo, in zaključijo, kadarželijo. Vseeno bi moralo biti sodiščem v skladu z notra-njim pravom omogočeno, da postopek mediaciječasovno omejijo. Poleg tega bi morala sodišča imetimožnost opozarjanja strank na možnost mediacije,kadar je to ustrezno.

(14) Nobena določba te direktive ne bi smela posegati vnacionalno zakonodajo, ki določa, da je mediacijaobvezna oziroma povezana s spodbudami ali sankcijami,pod pogojem, da takšna zakonodaja strankam ne prepre-čuje uveljavljati njihovih pravic v sodnem sistemu. Pravtako ta direktiva ne bi smela na noben način vplivati naobstoječe, samoregulirane sisteme mediacije, če ti obrav-navajo vidike, ki jih ta direktiva ne zajema.

(15) Da se zagotovi pravna varnost, bi bilo treba v tej direktivinavesti datum, ki je odločilen za ugotovitev, ali je spor, kiga poskušajo stranke rešiti z mediacijo, čezmejni spor. Čeo tem ni pisnega dogovora, bi moralo veljati, da strankesoglašajo z uporabo mediacije v trenutku, ko sprejmejoposebne ukrepe za začetek postopka mediacije.

(16) Da bi zagotovili potrebno medsebojno zaupanje gledezaupnosti, učinka na prekluzivne in zastaralne roke terpriznavanja in izvrševanja dogovorov, doseženih vmediaciji, bi morale države članice na ustrezen načinspodbujati usposabljanje mediatorjev in uvedbo učinko-vitih mehanizmov nadzora kakovosti v zvezi z zagotav-ljanjem storitev mediacije.

(17) Države članice bi morale opredeliti takšne mehanizme, kilahko vključujejo tudi uporabo tržno zasnovanih rešitev,od njih pa se s tem v zvezi ne bi smelo zahtevati, dazagotovijo kakršno koli financiranje. Cilj mehanizmov bimoral biti ohranjanje prožnosti postopka mediacije inavtonomije strank ter zagotavljanje učinkovite, nepri-stranske in strokovne mediacije. Mediatorji bi moralibiti seznanjeni z Evropskim kodeksom ravnanja mediato-rjev, ki bi moral biti prek interneta na voljo javnosti.

(18) Na področju varstva potrošnikov je Komisija sprejelauradno priporočilo (1) o določitvi minimalnih meril kako-vosti, ki bi jo morali izvensodni organi, vključeni vsporazumno reševanje potrošniških sporov, ponuditiuporabnikom. Vse mediatorje ali organizacije s področjauporabe priporočila, bi bilo treba spodbuditi k upošte-vanju v njem določenih načel. Da bi olajšali razširjanjeinformacij, ki se nanašajo na te organe, bi morala Komi-sija vzpostaviti podatkovno bazo o izvensodnihpostopkih, ki po mnenju držav članic izpolnjujejo načelatega priporočila.

(19) Mediacija ne bi smela veljati za slabšo možnost odsodnih postopkov v smislu, da bi bilo izvajanje dogo-vorov, doseženih v mediaciji, odvisno od dobre voljestrank. Države članice naj bi zato strankam pisnegadogovora, doseženega v mediaciji, zagotovile izvršljivostvsebine njihovega dogovora. Država članica bi lahko izvr-šljivost dogovora zavrnila le, če je njegova vsebina vnasprotju z zakonodajo te države članice, vključno znjenim mednarodnim zasebnim pravom, ali če njenazakonodaja ne predvideva izvršljivosti vsebine določenegadogovora. To bi se lahko zgodilo, če obveznosti, dolo-čene v dogovoru, po naravi niso izvršljive.

SLL 136/4 Uradni list Evropske unije 24.5.2008

(1) Priporočilo Komisije 2001/310/ES z dne 4. aprila 2001 o načelih zaizvensodne organe, ki so vključeni v sporazumno reševanje potroš-niških sporov (UL L 109, 19.4.2001, str. 56).

476

(20) Vsebina dogovora, doseženega v mediaciji, ki je bilarazglašena za izvršljivo v eni državi članici, bi moralabiti v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti ali notra-njim pravom priznana in razglašena za izvršljivo vdrugih državah članicah. Podlaga za to bi na primerlahko bila Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvr-ševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskihzadevah (1) ali Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju terizvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporihv zvezi s starševsko odgovornostjo (2).

(21) Uredba (ES) št. 2201/2003 izrecno določa, da je pogoj zaizvršljivost dogovorov med strankami v drugi državičlanici njihova izvršljivost v državi članici, v kateri sobili doseženi. V primeru, da vsebina v mediaciji doseže-nega dogovora v družinskopravni zadevi ni izvršljiva vdržavi članici, v kateri je bil dosežen dogovor in vloženazahteva za njegovo izvršljivost, ta direktiva ne bi smelaspodbujati strank, da obidejo zakon te države članice stem, da dosežejo izvršljivost dogovora v drugi državičlanici.

(22) Ta direktiva ne bi smela vplivati na predpise držav članicglede izvršbe dogovorov, doseženih v mediaciji.

(23) Zaupnost v postopku mediacije je pomembna, zato bimorala ta direktiva zagotoviti minimalno stopnjo združ-ljivosti predpisov, ki urejajo civilni postopek, in sicer vzvezi z načinom, kako varovati zaupnost mediacije vvseh naknadnih civilnih in gospodarskih sodnihpostopkih ali pri arbitraži.

(24) Da bi stranke spodbudili k uporabi mediacije, bi moraledržave članice zagotoviti, da njihovi predpisi o zasta-ralnih in prekluzivnih rokih strankam ne preprečujejodostopa do sodišča ali arbitraže v primeru neuspešnemediacije. Države članice bi morale zagotoviti, da se tacilj doseže, čeprav ta direktiva ne usklajuje nacionalnihpredpisov o zastaralnih in prekluzivnih rokih. Na določbeo zastaralnih in prekluzivnih rokih v mednarodnih spora-zumih, kot se izvajajo v državah članicah, na primer napodročju prava prometa, ta direktiva ne bi smela vplivati.

(25) Države članice bi morale spodbujati zagotavljanje infor-macij širši javnosti o tem, kako stopiti v stik z mediatorjiin organizacijami, ki zagotavljajo storitve mediacije. Pravtako bi morale spodbuditi odvetnike, da svoje strankeobvestijo o možnosti mediacije.

(26) V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma oboljši pripravi zakonodaje (3) se države članice spodbuja,da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo inobjavijo lastne tabele, ki naj, kolikor nazorno je tomogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepiza prenos v nacionalno pravo.

(27) Ta direktiva si prizadeva spodbujati temeljne pravice inupošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropskeunije o temeljnih pravicah.

(28) Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivodoseči in jih zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažjedoseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe vskladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Vskladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena tadirektiva ne prekoračuje okvirov, potrebnih za doseganjetega cilja.

(29) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenegakraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski unijiin Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Zdru-ženo kraljestvo in Irska sporočila, da želita sodelovati prisprejetju in uporabi te direktive.

(30) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske,ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi oustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje prisprejetju te direktive, ki zanjo zato ni zavezujoča niti se vnjej ne uporablja –


(1) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spreme-njena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2) UL L 338, 23.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena zUredbo (ES) št. 2116/2004 (UL L 367, 14.12.2004, str. 1). (3) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

477

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj in področje uporabe

1. Cilj te direktive je olajšati dostop do alternativnega reše-vanja sporov in spodbuditi mirno reševanje sporov s spodbuja-njem uporabe mediacije in zagotavljanjem uravnoteženegaodnosa med mediacijo in sodnimi postopki.

2. Ta direktiva se uporablja v čezmejnih sporih v civilnih ingospodarskih zadevah, razen za tiste pravice in obveznosti, skaterimi stranke po ustrezni veljavni zakonodaji ne morejorazpolagati. Ne uporablja se zlasti v davčnih, carinskih aliupravnih zadevah ali glede odgovornosti države za dejanja inopustitve pri izvajanju državne oblasti („acta iure imperii“).

3. Za namene te direktive „država članica“ pomeni vse državečlanice razen Danske.

Člen 2

Čezmejni spori

1. Za namene te direktive čezmejni spor pomeni spor, kadarima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državičlanici, v kateri stalno ali običajno ne prebiva nobena drugastranka, na dan, ko:

(a) se stranki po nastanku spora dogovorita za uporabo media-cije;

(b) mediacijo odredi sodišče;

(c) po notranjem pravu nastane obveznost, da se uporabimediacija, ali

(d) je bil za namene člena 5 izdan poziv strankam.

2. Ne glede na odstavek 1 je za namene členov 7 in 8čezmejni spor tudi tisti spor, kadar se sodni postopek ali arbi-traža, ki sledi mediaciji med strankami, začne v državi članici, kini država članica, v kateri so imele stranke stalno ali običajnoprebivališče na dan iz odstavka 1(a), (b) ali (c).

3. Za namene odstavkov 1 in 2 se stalno prebivališče določiv skladu s členoma 59 in 60 Uredbe (ES) št. 44/2001.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljata naslednji opredelitvi:

(a) „Mediacija“ pomeni strukturiran postopek, kakor koliimenovan ali naveden, v katerem dve ali več strank vsporu poskuša prostovoljno s pomočjo mediatorja dosečidogovor o rešitvi spora. Ta postopek lahko začnejo strankeali pa ga predlaga oziroma odredi sodišče ali predpiše zako-nodaja države članice.

Vključuje mediacijo, ki jo vodi sodnik, ki ni pristojen zanobenega od sodnih postopkov v zvezi z zadevnim sporom.Izključeni pa so poskusi sodišča ali sodnika, ki mu je zadevapredložena v reševanje, med sodnim postopkom ozadevnem sporu.

(b) „Mediator“ pomeni vsako tretjo osebo, ki je zaprošena, davodi mediacijo učinkovito, nepristransko in strokovno, neglede na njen naziv ali poklic v zadevni državi članici in neglede na način, na katerega je bila tretja oseba imenovana alizaprošena za vodenje mediacije.

Člen 4

Zagotavljanje kakovostne mediacije

1. Države članice na kakršen koli način, ki se jim zdiprimeren, spodbujajo razvijanje prostovoljnih kodeksovravnanja in njihovo spoštovanje s strani mediatorjev in organi-zacij, ki opravljajo storitve mediacije, ter drugih učinkovitihmehanizmov nadzora kakovosti v zvezi z opravljanjem storitevmediacije.

2. Države članice spodbujajo začetno in nadaljnje usposab-ljanje mediatorjev, da se v odnosu do strank zagotovi učinko-vito, nepristransko in strokovno vodenje mediacije.

Člen 5

Uporaba mediacije

1. Sodišče, na katerem je vložena tožba, lahko, če je toprimerno in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, strankepovabi, da za rešitev spora uporabijo mediacijo. Sodišče lahkostranke prav tako povabi, da se udeležijo informativnegasestanka o uporabi mediacije, če taki sestanki potekajo in solahko dostopni.


478

2. Ta direktiva ne posega v nacionalno zakonodajo, po katerije mediacija pred uvedbo sodnega postopka ali po njej obveznaoziroma povezana s spodbudami ali sankcijami, pod pogojem,da takšna zakonodaja strankam ne preprečuje uveljavljanjapravice dostopa do sodnega sistema.

Člen 6

Izvršljivost v mediaciji doseženih dogovorov

1. Države članice zagotovijo, da lahko stranke oziroma enaod strank ob izrecnem soglasju ostalih strank zahtevajo razgla-sitev izvršljivosti vsebine pisnega dogovora, doseženega vmediaciji. Vsebina takšnega dogovora je izvršljiva, razen če jev zadevnem primeru vsebina dogovora v nasprotju z zakono-dajo države članice, v kateri je bila vložena zahteva, ali če njenazakonodaja ne predvideva njegove izvršljivosti.

2. Vsebino dogovora lahko sodišče ali drug pristojni organ vskladu z zakonodajo države članice, v kateri se vloži zahteva,razglasi za izvršljivo s sodbo, odločbo ali javno listino.

3. Države članice Komisiji sporočijo imena sodišč ali drugihorganov, ki so pristojni za sprejemanje zahtev v skladu zodstavkoma 1 in 2.

4. Ta člen v ničemer ne vpliva na predpise, ki se uporabljajoza priznanje in izvršitev dogovora, ki je razglašen za izvršljivegav skladu z odstavkom 1, v drugi državi članici.

Člen 7

Zaupnost mediacije

1. Ker naj bi mediacija potekala na način, ki spoštuje zaup-nost, države članice zagotovijo, da, razen če se stranke ne dogo-vorijo drugače, niti mediator niti osebe, ki sodelujejo privodenju postopka mediacije, v civilnih in gospodarskih sodnihpostopkih ali arbitraži ne morejo biti prisiljene, da zagotovijodokaze v zvezi s podatki, ki izhajajo iz postopka mediacije aliso z njim povezani, razen:

(a) kadar je to potrebno zaradi pomembnih razlogov javnegareda zadevne države članice, zlasti kadar je treba zagotovitizaščito interesov otrok ali preprečiti poseg v telesno aliduševno integriteto osebe; ali

(b) če je razkritje vsebine dogovora, doseženega v mediaciji,potrebno za izvajanje ali izvršitev tega dogovora.

2. Nobena določba iz odstavka 1 državam članicam nepreprečuje uzakonitve strožjih ukrepov za varstvo zaupnostimediacije.

Člen 8

Učinek mediacije na prekluzivne in zastaralne roke

1. Države članice zagotovijo, da stranke, ki so v poskusureševanja spora izbrale mediacijo, zaradi izteka prekluzivnihali zastaralnih rokov v postopku mediacije v nadaljevanju neizgubijo možnosti uvedbe sodnega postopka ali arbitraže.

2. Odstavek 1 ne posega v določbe o prekluzivnih ali zasta-ralnih rokih, ki so del mednarodnih sporazumov, katerihpogodbenice so države članice.

Člen 9

Informacije za širšo javnost

Države članice na ustrezen način spodbujajo zagotavljanje infor-macij širši javnosti, zlasti prek svetovnega spleta, o tem, kakovzpostaviti stik z mediatorji in organizacijami, ki ponujajostoritve mediacije.

Člen 10

Informacije o pristojnih sodiščih in organih

Komisija na ustrezen način omogoči, da so informacije opristojnih sodiščih ali organih, ki jih sporočijo države članicev skladu s členom 6(3), dostopne javnosti.

Člen 11

Pregled

Komisija najpozneje 21. maja 2016 Evropskemu parlamentu,Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložiporočilo o uporabi te direktive. Poročilo obravnava razvojmediacije v vsej Evropski uniji in vpliv te direktive v državahčlanicah. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za prilago-ditev te direktive.


479

Člen 12

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise,potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 21. majem 2011,razen člena 10, za katerega se uskladitev izvede najpozneje do21. novembra 2010. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivoali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načinsklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih pred-pisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga urejata direktiva.

Člen 13


Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listuEvropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 21. maja 2008


H.-G. PÖTTERING

Za SvetPredsednikJ. LENARČIČ


480

11

481

Veljavno pravo

11

482

11a

11a

Rimska konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih

razmerjih iz leta 1980

I

(Informacije)

SVET

KONVENCIJA O UPORABI PRAVA V POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH

(Prečiščeno besedilo)

PRVI PROTOKOL O RAZLAGI KONVENCIJE IZ LETA 1980 S STRANI SODIŠČA


DRUGI PROTOKOL O PRENOSU PRISTOJNOSTI ZA RAZLAGO KONVENCIJE IZ LETA 1980NA SODIŠČE


(2005/C 334/01)

PREDHODNA OPOMBA

Podpis dne 14. aprila 2005 Konvencije o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper,Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, RepublikeSlovenije in Slovaške republike k Rimski konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjihter k protokoloma o njeni razlagi s strani Sodišča je spodbudil pripravo prečiščenega besedila Rimskekonvencije in teh dveh protokolov.

Ta besedila spremlja šest izjav, prva iz leta 1980 v zvezi s potrebo po skladnosti ukrepov, ki bodo sprejetiglede pravil o izbiri prava s strani Skupnosti in tistimi na podlagi Konvencije, druga, prav tako iz leta1980, o razlagi Konvencije s strani Sodišča, tretja iz leta 1996 o skladnosti s postopkom, predvidenim včlenu 23 Rimske konvencije, kar zadeva prevoz blaga po morju, četrta iz leta 2005 o rokih, določenih zaratifikacijo konvencij o pristopu, peta, prav tako iz leta 2005, o pravočasni predložitvi predloga uredbe ouporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, in šesta, prav tako iz leta 2005, o izmenjavi infor-macij.

Besedilo v tej izdaji je pripravil generalni sekretariat Sveta, v čigar arhivih so deponirani izvirniki zadevnihlistin. Opozoriti je treba, da to besedilo ni zavezujoče. Uradna besedila prečiščenih instrumentov se naha-jajo v naslednjih uradnih listih.

Jezikovna različicaUradnega lista

Konvencija iz leta1980

Konvencija opristopu iz leta

1984

Protokol I iz leta1988

Protokol II iz leta1988


1992


1996


2005

nemška L 266, stran 1,9. 10. 1980

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

angleška L 266, stran 1,9. 10. 1980

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

danska L 266, stran 1,9. 10. 1980

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

30.12.2005 C 334/1Uradni list Evropske unijeSL

485

Jezikovna različicaUradnega lista

Konvencija iz leta1980


1984

Protokol I iz leta1988

Protokol II iz leta1988


1992


1996


2005

francoska L 266, stran 1,9. 10. 1980

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

grška L 146, stran 7,31. 5. 1984

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

irska Posebna izdaja(L 266)

Posebna izdaja(L 146)




Posebna izdaja(C 15)

Posebna izdaja (C169)

italijanska L 266, stran 1,9. 10. 1980

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

nizozemska L 266, stran 1,9. 10. 1980

L 146, stran 1,31. 5. 1984

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

španska Posebna izdajaPoglavje 1,zvezek 3,stran 36,(glej tudi UL L333, stran 17)

Posebna izdajaPoglavje 1,zvezek 4,stran 36,(glej tudi UL L333, stran 72)

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

portugalska Posebna izdajaPoglavje 1,zvezek 3,stran 36,(glej tudi UL L333, stran 7)

Posebna izdajaPoglavje 1,zvezek 4,stran 72,(glej tudi UL L333, stran 7)

L 48, stran 1,20. 2. 1989

L 48, stran 17,20. 2. 1989

L 333, stran 1,18. 11. 1992

C 15, stran 10,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

finska C 15, stran 70,15. 1. 1997

C 15, stran 66,15. 1. 1997

C 15, stran 60,15. 1. 1997

C 15, stran 64,15. 1. 1997

C 15, stran 68,15. 1. 1997

C 15, stran 53,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

švedska C 15, stran 70,15. 1. 1997

C 15, stran 66,15. 1. 1997

C 15, stran 60,15. 1. 1997

C 15, stran 64,15. 1. 1997

C 15, stran 68,15. 1. 1997

C 15, stran 53,15. 1. 1997

C 169, stran 1,8. 7. 2005

češka C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

estonska C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

latvijska C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

litovska C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

madžarska C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

malteška C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

poljska C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

slovaška C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

slovenska C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran23, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran10, 8. 7. 2005

C 169, stran26, 8. 7. 2005

C 169, stran28, 8. 7. 2005

C 169, stran 1,8. 7. 2005

30.12.2005C 334/2 Uradni list Evropske unijeSL

486

KONVENCIJA (1) O UPORABI PRAVA V POGOD-BENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, NA VOLJO ZA

PODPIS 19. JUNIJA 1980 V RIMU


(1) BESEDILO, KAKOR JE SPREMENJENO S KONVENCIJO Z DNE 10. APRILA 1984 O PRISTOPU HELENSKE REPU-BLIKE – V NADALJEVANJU „KONVENCIJA IZ LETA 1984“ –, KONVENCIJO Z DNE 18. MAJA 1992 O PRISTOPUKRALJEVINE ŠPANIJE IN PORTUGALSKE REPUBLIKE – V NADALJEVANJU „KONVENCIJA O PRISTOPU IZ LETA1992“ –, KONVENCIJO O PRISTOPU REPUBLIKE AVSTRIJE, REPUBLIKE FINSKE IN KRALJEVINE ŠVEDSKE – VNADALJEVANJU „KONVENCIJA O PRISTOPU IZ LETA 1996“ –, IN KONVENCIJO O PRISTOPU ČEŠKE REPUBLIKE,REPUBLIKE ESTONIJE, REPUBLIKE CIPER, REPUBLIKE LATVIJE, REPUBLIKE LITVE, REPUBLIKE MADŽARSKE,REPUBLIKE MALTE, REPUBLIKE POLJSKE, REPUBLIKE SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REPUBLIKE – V NADALJEVANJU„KONVENCIJA O PRISTOPU IZ LETA 2005“.

487

PREAMBULA

VISOKE POGODBENICE Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

V ŽELJI nadaljevati delo, ki je bilo v Skupnosti že opravljeno pri poenotenju prava na področju mednarod-nega zasebnega prava, zlasti na področju pristojnosti in izvrševanja sodnih odločb,

V ŽELJI oblikovati enotna pravila za uporabo prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih,

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE KONVENCIJE

Člen 1

Področje uporabe Konvencije

1. Pravila te konvencije se uporabljajo za pogodbena obligacijska razmerja v vseh primerih, ko je trebaizbrati med pravi več držav.

2. Pravila te konvencije se ne uporabljajo za:

(a) zadeve, ki se nanašajo na status, pravno ali poslovno sposobnost fizičnih oseb, brez poseganja v člen11;

(b) pogodbena obligacijska razmerja v zvezi z:

— oporokami in dedovanjem,

— premoženjskimi razmerji med zakoncema,

— pravicami in obveznostmi iz družinskih razmerij, starševstvom, zakonsko zvezo ali svaštvom,vključno z obveznostjo preživljanja nezakonskih otrok;

(c) obveznosti, ki izhajajo iz menic, čekov in zadolžnic ter iz drugih prenosljivih vrednostnih papirjev,kolikor obveznosti iz teh drugih prenosljivih vrednostnih papirjev izvirajo iz njihove prenosljivenarave;

(d) arbitražne dogovore in dogovore o izbiri sodišča;

(e) vprašanja, ki jih ureja pravo družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, kot so naprimer ustanovitev z registracijo ali kako drugače, pravna in poslovna sposobnost, notranja organiza-cija, likvidacija družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje ter osebna odgovornostdružbenikov in organov za obveznosti družbe in drugih subjektov;

(f) vprašanje, ali lahko zastopnik s svojimi dejanji zavezuje zastopanega nasproti tretji osebi in ali organlahko zavezuje družbo ali subjekt s pravno osebnostjo ali brez nje nasproti tretji osebi;

(g) ustanovitev „trustov“ ter za razmerja med ustanovitelji, skrbniki in upravičenci „trustov“;

(f) dokaze in postopek, brez poseganja v člen 14.


488

3. Pravila te konvencije se ne uporabljajo za zavarovalne pogodbe, ki krijejo tveganja na ozemljih državčlanic Evropske gospodarske skupnosti. Sodišče pri odločanju, ali je tveganje na teh ozemljih, uporabi svojenotranje pravo.

4. Prejšnji odstavek se ne uporablja za pozavarovalne pogodbe.

Člen 2

Uporaba prava držav nepogodbenic

Uporabi se vsako pravo, na katerega napotuje ta konvencija, ne glede na to, ali gre za pravo ene od pogod-benic.

NASLOV II

ENOTNA PRAVILA

Člen 3

Svoboda izbire

1. Pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Izbira pogodbenih strank mora biti izraženaizrecno ali pa mora dovolj nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali okoliščin primera. Pogodbenistranki se lahko dogovorita, da se izbrano pravo uporablja za pogodbo v celoti ali le za njen del.

2. Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo, kot se jeuporabljalo prej, bodisi na podlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagi drugih določb tekonvencije. Sprememba prava, ki naj se uporablja za pogodbo, o kateri se pogodbeni stranki dogovoritapo sklenitvi pogodbe, ne more vplivati na njeno formalno veljavnost v smislu člena 9 ali na pravice tretjihoseb.

3. V primeru, da so vse druge okoliščine v trenutku izbire prava povezane le z eno državo, dejstvo, dasta pogodbeni stranki izbrali tuje pravo, ne glede na to, ali sta pri tem izbrali tudi tuje sodišče, ne moreizključiti uporabe določb prava te države, od katerih s pogodbo ni dovoljeno odstopati (v nadaljevanju „pri-silne določbe“).

4. Obstoj in veljavnost dogovora pogodbenih strank o izbiri prava, ki naj se uporabi, se presoja v skladuz določbami členov 8, 9 in 11.

Člen 4

Pravo, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava

1. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava v skladu s členom 3, se za pogodbo uporablja pravo države,s katero je ta pogodba najtesneje povezana. Če je mogoče posamezen del pogodbe ločiti od preostalepogodbe in je ta del tesneje povezan z drugo državo, se zanj lahko uporablja pravo te druge države.

2. Ob upoštevanju določb odstavka 5 se domneva, da je pogodba najtesneje povezana z državo, v kateriima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, v trenutku skle-nitve pogodbe običajno prebivališče ali, v primeru subjekta s pravno osebnostjo ali brez nje, glavno upravo.Če pa ta pogodbena stranka pogodbo sklene v okviru opravljanja svoje gospodarske ali poklicne dejavnosti,se domneva, da je pogodba najtesneje povezana z državo, v kateri je glavna poslovna enota te pogodbenestranke ali, če mora po pogodbi obveznosti izpolniti druga poslovna enota in ne glavna poslovna enota,država, v kateri je ta druga poslovna enota.


489

3. Če je predmet pogodbe stvarna pravica na nepremičnini ali pravica do uporabe nepremičnine, se neglede na določbe odstavka 2 domneva, da je pogodba najtesneje povezana z državo, v kateri se nahajanepremičnina.

4. Domneva iz odstavka 2 ne velja za pogodbo o prevozu blaga. Če je država, v kateri ima prevoznik vtrenutku sklenitve pogodbe svojo glavno poslovno enoto, hkrati tudi država kraja nakladanja ali krajarazkladanja ali država, kjer se nahaja glavna poslovna enota pošiljatelja, se domneva, da je pogodba najtes-neje povezana s to državo. Za namene uporabe tega odstavka se pogodba o zakupu vozila za en samprevoz in druge pogodbe, katerih glavni namen je prevoz blaga, štejejo za pogodbe o prevozu blaga.

5. Odstavek 2 se ne uporablja, če značilne izpolnitve ni mogoče določiti. Domneve iz odstavkov 2, 3 in4 ne veljajo, kadar je glede na vse okoliščine mogoče sklepati, da je pogodba tesneje povezana z drugodržavo.

Člen 5

Potrošniške pogodbe

1. Ta člen se uporablja za pogodbe, katerih predmet je dobava premičnih stvari ali opravljanje storitevza osebo (potrošnika) za namen, ki ga ni mogoče obravnavati kot gospodarsko ali poklicno dejavnost teosebe, ali za pogodbe o financiranju take dobave ali storitev.

2. Ne glede na določbe člena 3 izbira prava s strani pogodbenih strank ne sme pripeljati do izključitveprisilnih določb o varstvu potrošnika po pravu države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče:

— če sklenitev pogodbe izhaja iz posebne ponudbe za potrošnika ali reklame v tej državi in je potrošnik vtej državi opravil vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe ali

— če je druga pogodbena stranka ali njen zastopnik prevzel potrošnikovo naročilo v tej državi ali

— če gre za pogodbo o prodaji stvari in je potrošnik potoval iz te države v drugo državo, kjer je oddalsvoje naročilo, pod pogojem, da je potrošnikovo potovanje organiziral prodajalec, da bi ga spodbudil knakupu.

3. V primeru, da pogodbeni stranki v skladu s členom 3 ne izbereta prava in ne glede na določbe člena4 ureja potrošniške pogodbe pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, če je pogodbasklenjena v okoliščinah iz odstavka 2 tega člena.

4. Ta člen se ne uporablja:

(a) za prevozne pogodbe;

(b) za pogodbe o opravljanju storitev, če se storitve za potrošnika opravijo izključno zunaj države, v kateriima običajno prebivališče.

5. Ne glede na določbe odstavka 4 se ta člen uporablja za pogodbo, ki po skupni ceni predvidevakombinacijo potovanja in nastanitve.

Člen 6

Pogodbe o zaposlitvi

1. Ne glede na določbe člena 3 izbira prava s strani pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi ne smepripeljati do izključitve prisilnih določb o varstvu pravic delavcev po pravu države, ki bi se uporabljalo vskladu z odstavkom 2, če pogodbeni stranki ne bi izbrali prava.


490

2. V primeru, da pogodbeni stranki v skladu s členom 3 ne izbereta prava, in ne glede na določbe člena4 se za pogodbo o zaposlitvi uporablja:

(a) pravo države, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo, tudi če je začasnonapoten v drugo državo; ali

(b) pravo države, v kateri je poslovna enota, ki ga je zaposlila, če delavec običajno ne opravlja svojega delasamo v eni državi;

razen kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba tesneje povezana z drugo državo — v tem primeru seza pogodbo uporablja pravo te države.

Člen 7

Prisilne določbe

1. Kadar se po tej konvenciji uporablja pravo določene države, je možno uporabiti prisilne določbeprava druge države, s katero je dejansko stanje tesno povezano, če in kolikor se morajo po pravu te drugedržave take določbe uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo. Pri odločitvi ouporabi teh prisilnih določb se upošteva njihovo naravo in namen ter posledice njihove uporabe oz.neuporabe.

2. Nobena določba te konvencije ne omejuje uporabe prisilnih določb prava države sodišča, predkaterim poteka postopek, ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.

Člen 8

Soglasje volj in materialna veljavnost

1. Sklenitev in veljavnost pogodbe ali veljavnost pogodbenih določil se presoja po pravu, ki bi seuporabljalo po tej konvenciji, če bi bila pogodba ali pogodbena določila veljavna.

2. Vseeno se lahko pogodbena stranka, kadar zatrjuje, da se ni strinjala, sklicuje na pravo države, vkateri ima običajno prebivališče, če je iz okoliščin mogoče sklepati, da učinka njenega ravnanja ni primernopresojati po pravu iz odstavka 1.

Člen 9

Oblika

1. Pogodba, sklenjena med osebami, ki se nahajajo v isti državi, je formalno veljavna, če zadosti oblič-nostnim zahtevam po pravu države, ki se zanjo uporablja v skladu s to konvencijo, ali po pravu države, vkateri je bila sklenjena.

2. Pogodba, sklenjena med osebami, ki se nahajajo v različnih državah, je formalno veljavna, če zadostiobličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanjo uporablja v skladu s to konvencijo, ali po pravu eneod teh držav.

3. Če se pogodba sklene po zastopniku, se za namene odstavkov 1 in 2 upošteva država, kjer se nahajazastopnik, ko sklene pogodbo.

4. Enostransko pravno dejanje v zvezi z obstoječo ali nameravano pogodbo je formalno veljavno, čezadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanj uporablja ali bi se uporabljalo v skladu s tokonvencijo, ali po pravu države, v kateri je bilo to dejanje opravljeno.


491

5. Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za pogodbo, za katero se uporablja člen 5 in je bilasklenjena v okoliščinah iz člena 5(2). Oblika takih pogodb se presoja po pravu države, v kateri imapotrošnik običajno prebivališče.

6. Ne glede na odstavke 1 do 4 se za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica na nepremičnini alipravica do uporabe nepremičnine, uporabljajo prisilne določbe o obliki po pravu države, v kateri je nepre-mičnina, če so po tem pravu te določbe obvezne ne glede na to, v kateri državi je bila pogodba sklenjena,in ne glede na to, katero pravo se uporablja za pogodbo.

Člen 10

Domet uporabe prava, ki se uporablja

1. Pravo, ki se uporablja za pogodbo v skladu s členi 3 do 6 in členom 12 te konvencije, ureja pred-vsem:

(a) razlago;

(b) izpolnitev;

(c) v mejah pristojnosti, ki jih ima sodišče v skladu s procesnim pravom, posledice delne in popolne neiz-polnitve obveznosti, vključno z oceno škode, kolikor tako oceno urejajo pravna pravila;

(d) različne načine prenehanja obveznosti ter zastaranje samih pravic in pravic zahtevati izpolnitev obvez-nosti;

(e) posledice neveljavnosti pogodbe.

2. V zvezi z načinom izpolnitve in dejanji, ki jih je treba opraviti v primeru nepopolne izpolnitve, seupošteva pravo države, kjer se pogodba izpolni.

Člen 11

Poslovna nesposobnost

V primeru pogodbe, sklenjene med osebami, ki se nahajajo v isti državi, se lahko fizična oseba, ki bi bilaposlovno sposobna po pravu te države, sklicuje na svojo poslovno nesposobnost na podlagi prava drugedržave samo, če je druga pogodbena stranka v trenutku sklenitve pogodbe vedela za njegovo nesposobnostoz. tega ni vedela zaradi malomarnosti.

Člen 12

Odstop terjatve

1. Za medsebojne obveznosti upnika in prevzemnika terjatve se uporablja pravo, ki se v skladu s tokonvencijo uporablja za pogodbo o odstopu terjatve.

2. Dopustnost odstopa terjatve, razmerja med prevzemnikom terjatve in dolžnikom, pogoje, pod kate-rimi se lahko odstopljena terjatev uveljavlja nasproti dolžniku, ter vprašanje, ali je dolžnik izpolnil svojeobveznosti, se presoja po pravu države, ki se uporablja za odstopljeno terjatev.


492

Člen 13

Subrogacija

1. Kadar ima oseba (upnik) nasproti drugi osebi (dolžniku) terjatev iz pogodbe, tretja oseba pa imaobveznost poravnati to terjatev upniku ali je to terjatev na podlagi svoje obveznosti že poravnala upniku,se upravičenost tretje oseba, da uveljavlja pravice, ki jih je imel upnik nasproti dolžniku po pravu, ki se jeuporabljalo za njuno razmerje, ter obseg uveljavljanja te pravice presoja po pravu, ki ureja obveznost tretjeosebe, da poravna to terjatev upniku.

2. Isto pravilo se uporablja, če mora več oseb poravnati isto pogodbeno terjatev in je ena od njih toterjatev upniku že poravnala.

Člen 14

Dokazovanje

1. Skupaj s pravom, ki se v skladu s to konvencijo uporablja za pogodbo, se uporabljajo tudi zakonskedomneve ali ureditve dokaznega bremena, ki so s tem pravom predvidene za pogodbena razmerja.

2. Pogodba ali enostransko pravno dejanje se lahko dokazuje z vsakim dokaznim sredstvom, ki gadopušča pravo države sodišča, pred katerim poteka postopek, ali katero koli pravo iz člena 9, po kateremje pogodba ali enostransko pravno dejanje veljavno, pod pogojem, da je tako dokazno sredstvo predsodiščem, pred katerim poteka postopek, možno izvesti.

Člen 15

Izključitev zavračanja

Uporaba prava katere koli države po tej konvenciji pomeni uporabo v tej državi veljavnih pravil, razenpravil mednarodnega zasebnega prava te države.

Člen 16

Javni red

Uporaba pravnega pravila katere koli države po tej konvenciji se lahko zavrne le, če je taka uporaba očitnov nasprotju z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek.

Člen 17

Izključitev veljavnosti za nazaj

Ta konvencija se v pogodbenici uporablja za pogodbe, sklenjene po datumu začetka veljavnosti te konven-cije v tej državi.

Člen 18

Enotna razlaga

Pri razlagi in uporabi zgornjih enotnih pravil je treba upoštevati njihov mednarodni značaj ter zaželenostdoseganja enotne razlage in uporabe teh pravil.


493

Člen 19

Države z več kot enim pravnim sistemom

1. Če država obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoja lastna pravna pravila za pogod-bena obligacijska razmerja, se pri določanju, katero pravo se uporablja po tej konvenciji, vsaka od teh enotobravnava kot država.

2. Država, v kateri imajo različne ozemeljske enote svoja lastna pravna pravila za pogodbena obliga-cijska razmerja, te konvencije ni dolžna uporabljati za kolizije med pravnimi redi teh enot.

Člen 20

Prevlada prava Skupnosti

Ta konvencija ne vpliva na uporabo določb, ki v zvezi s posameznimi zadevami določajo pravila za izbiroprava za pogodbena obligacijska razmerja in ki jih vsebujejo ali jih bodo vsebovali bodisi akti institucijEvropskih skupnosti bodisi usklajeni nacionalni zakoni za izvajanje teh aktov.

Člen 21

Razmerje do drugih konvencij

Ta konvencija ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je ali bo postala katerakoli pogodbenica te konvencije.

Člen 22

Pridržki

1. Vsaka pogodbenica si lahko v trenutku podpisa, ratifikacije, sprejetja ali odobritve pridrži pravico, dane bo uporabljala:

(a) določb člena 7(1);

(b) določb člena 10(1)(e).

2. (1)

3. Vsaka pogodbenica lahko podane pridržke kadar koli umakne; pridržki prenehajo učinkovati prvidan tretjega meseca po uradnem obvestilu o umiku.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

1. Če želi pogodbenica po datumu, na katerega je ta konvencija začela zanjo veljati, sprejeti kakršno kolinovo pravilo o izbiri prava v zvezi s katero koli skupino pogodb s področja uporabe te konvencije, sporočisvoj namen drugim podpisnicam prek generalnega sekretarja Sveta Evropskih skupnosti.

2. Vsaka podpisnica lahko v šestih mesecih po datumu sporočila generalnemu sekretarju od njegazahteva, da z namenom dosege dogovora med podpisnicami skliče posvetovanja.


(1) Odstavek, črtan s členom 2(1) Konvencije o pristopu iz leta 1992.

494

3. Če v tem roku nobena podpisnica ne zahteva posvetovanj ali če v dveh letih po sporočilu general-nemu sekretarju s posvetovanji ni dosežen dogovor, lahko zadevna pogodbenica spremeni svojo zakono-dajo, kot je navedla v sporočilu. Zadevna država preko generalnega sekretarja Sveta Evropskih skupnosti osprejetih ukrepih obvesti druge podpisnice.

Člen 24

1. Če želi pogodbenica po datumu, na katerega je ta konvencija začela zanjo veljati, pristopiti kvečstranski konvenciji, katere glavni cilj ali eden izmed glavnih ciljev je določiti pravila mednarodnegazasebnega prava v zvezi s katero koli zadevo, ki jo ureja ta konvencija, se uporabi postopek iz člena 23.Pri tem se rok dveh let iz odstavka 3 navedenega člena skrajša na eno leto.

2. Postopka iz prejšnjega odstavka ni treba uporabiti, če je pogodbenica ali katera od Evropskih skup-nosti že pogodbenica te večstranske konvencije ali če je cilj te konvencije revizija konvencije, katere pogod-benica je zadevna država, ali v primeru konvencije, sklenjene v okviru Pogodb o ustanovitvi Evropskihskupnosti.

Člen 25

Če pogodbenica meni, da sklenitev sporazumov, ki jih člen 24(1) ne zajema, ogroža poenotenje, doseženos to konvencijo, lahko od generalnega sekretarja Evropskih skupnosti zahteva, da med podpisnicami tekonvencije skliče posvetovanja.

Člen 26

Vsaka pogodbenica lahko zahteva revizijo te konvencije. V tem primeru predsednik Sveta Evropskih skup-nosti skliče konferenco za revizijo konvencije.


495

Člen 27 (1)

Člen 28.

1. Ta konvencija je 19. junija 1980 na voljo za podpis pogodbenicam Pogodbe o ustanovitvi Evropskegospodarske skupnosti.

2. Podpisnice to konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Listine o ratifikaciji, sprejetju aliodobritvi se deponirajo pri generalnemu sekretarju Sveta Evropskih skupnosti (2).

Člen 29 (3)

1. Ta konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po deponiranju sedme listine o ratifikaciji, spre-jetju ali odobritvi.

2. Ta konvencija začne veljati za posamezno državo podpisnico, ki konvencijo ratificira, sprejme aliodobri pozneje, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.


(1) Člen, črtan s členom 2(1) Konvencije o pristopu iz leta 1992.(2) Ratifikacijo konvencij o pristopu urejajo naslednje določbe teh konvencij:

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1984 člen 3 te konvencije, ki se glasi:„Člen 3To konvencijo ratificirajo podpisnice. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnemu sekretarju Sveta Evrop-skih skupnosti.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1992 člen 4 te konvencije, ki se glasi:„Člen 4To konvencijo ratificirajo podpisnice. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnemu sekretarju Sveta Evrop-skih skupnosti.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1996 člen 5 te konvencije, ki se glasi:„Člen 5To konvencijo ratificirajo podpisnice. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskeunije.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 2005 člen 4 Konvencije, ki se glasi:„Člen 4To konvencijo ratificirajo podpisnice. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evropskeunije.“.

(3) Začetek veljavnosti konvencij o pristopu urejajo naslednje določbe teh konvencij:— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1984 člen 4 te konvencije, ki se glasi:

„Člen 4Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po tem, ko so Helenskarepublika in sedem držav, ki so ratificirale Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih,deponirale zadnjo listino o ratifikaciji.Ta konvencija začne veljati za vsako pogodbenico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po deponi-ranju njene listine o ratifikaciji.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1992 člen 5 te konvencije, ki se glasi:„Člen 5Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po tem, ko sta KraljevineŠpanije ali Portugalske republike ter ena pogodbenica, ki je ratificirala Konvencijo o uporabi prava v pogodbenihobligacijskih razmerjih, deponirale zadnjo listino o ratifikaciji.Ta konvencija začne veljati za vsako pogodbenico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po deponi-ranju njene listine o ratifikaciji.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1996 člen 6 te konvencije, ki se glasi:„Člen 61. Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po tem, ko sta Repu-blika Avstrija, Republika Finska ali Kraljevina Španija ter ena pogodbenica, ki je ratificirala Konvencijo o uporabiprava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, deponirali zadnjo listino o ratifikaciji.2. Ta konvencija začne veljati za vsako pogodbenico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca podeponiranju njene listine o ratifikaciji.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 2005 člen 5 Konvencije, ki se glasi:„Člen 51. Ta konvencija začne veljati med državami, ki so jo ratificirale, prvi dan tretjega meseca po deponiranjudruge listine o ratifikaciji.2. Ta konvencija začne veljati za vsako podpisnico, ki jo naknadno ratificira, prvi dan tretjega meseca po depo-niranju njene listine o ratifikaciji.“

496

Člen 30.

1. Ta konvencija velja deset let od datuma začetka veljavnosti v skladu s členom 29(1), in sicer tudi zadržave, za katere začne veljati pozneje.

2. Če ni odpovedana, se veljavnost konvencija molče podaljšuje vsakih pet let.

3. Pogodbenica, ki želi odpovedati to konvencijo, o tem uradno obvesti generalnega sekretarja SvetaEvropskih skupnosti najmanj šest mesecev pred iztekom 10-letnega oz. 5-letnega obdobja. Odpoved selahko omeji na katero koli ozemlje, na katerega se je ta konvencija razširila z izjavo v skladu s členom27(2) (1).

4. Odpoved ima učinek le za državo, ki je poslala uradno obvestilo o odpovedi. Konvencija še naprejvelja med vsemi drugimi pogodbenicami.

Člen 31 (2)

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropskegospodarske skupnosti o:

(a) podpisih,

(b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,

(c) datumu začetka veljavnosti te konvencije,

(d) sporočilih, poslanih v skladu s členi 23, 24, 25, 26 in 30 (3),

(e) pridržkih in umikih pridržkov iz člena 22.

Člen 32

Protokol, ki je priložen tej konvenciji, je njen sestavni del.


(1) Stavek, črtan s Konvencijo o pristopu iz leta 1992.(2) Uradno obveščanje v zvezi s konvencijami o pristopu urejajo naslednje določbe teh konvencij:

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1984 člen 5 te konvencije, ki se glasi:„Člen 5Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti podpisnice o:(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1992 člen 6 te konvencije, ki se glasi:„Člen 6Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti podpisnice o:(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1996 člen 7 te konvencije, ki se glasi:„Člen 7Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno obvesti države podpisnice o:(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.“;

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 2005 člen 6 Konvencije, ki se glasi:„Člen 6Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti uradno obvesti podpisnice o:(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;(b) datumih začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenice.“.

(3) Točka (d), kakor je spremenjena s Konvencijo o pristopu iz leta 1992.

497

Člen 33 (1)

Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, irskem, italijanskem,nemškem in nizozemskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponirav arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo tekonvencije vladam vseh podpisnic.


(1) Navedbe verodostojnih besedil konvencije o pristopu se nahajajo v naslednjih določbah:— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1984 v členih 2 in 6 te konvencije, ki se glasita:

„Člen 2Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti pošlje Vladi Helenske republike overjeno kopijo Konvencije ouporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v angleškem, danskem, francoskem, irskem, italijanskem,nemškem in nizozemskem jeziku.Besedilo Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v grškem jeziku je priloženo tejKonvenciji. Besedilo v grškem jeziku je verodostojno pod enakimi pogoji kakor ostala besedila Konvencije ouporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih.“„Člen 6Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem,nemškem in nizozemskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh osmih jezikih enako verodostojna, se deponira varhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošlje overjeno kopijo vladam vsehpodpisnic.“

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1992 v členih 3 in 7 te konvencije, ki se glasita:„Člen 31. Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti pošlje vladam Kraljevine Španije in Portugalske republikeoverjeno kopijo Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v angleškem, danskem, franco-skem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem in nizozemskem jeziku.2. Besedilo Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih v portugalskem in španskemjeziku se nahaja v prilogah I in II te konvencije. Besedilo, sestavljeno v portugalskem in španskem jeziku, je vero-dostojno pod enakimi pogoji kakor ostala besedila Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razme-rjih.“„Člen 7Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem,nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh desetih jezikih enakoverodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalni sekretar pošljeoverjeno kopijo vladam vseh podpisnic.“

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 1996 v členih 4 in 8 te konvencije, ki se glasita:„Člen 41. Generalni sekretar Sveta Evropske unije pošlje vladam Republike Avstrije, Republike Finske in KraljevineŠvedske overjeno kopijo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988,Drugega protokola iz leta 1988 in Konvencije iz leta 1992 v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem,italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku.2. Besedilo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega proto-kola iz leta 1988 in Konvencije iz leta 1992 v finskem in švedskem jeziku je verodostojno pod enakimi pogojikakor druga besedila Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugegaprotokola iz leta 1988 in Konvencije iz leta 1992.“„Člen 8Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijan-skem, nemškem, nizozemskem, portugalskem španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh dvanaj-stih jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije. Generalnisekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.“

— kar zadeva Konvencijo o pristopu iz leta 2005 v členih 3 in 7 te konvencije, ki se glasita:„Člen 31. Generalni sekretar Sveta Evropske unije pošlje vladam Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper,Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Slovaške republikein Republike Slovenije overjeno kopijo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta1988, Drugega protokola iz leta 1988, Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996 v angleškem, danskem,finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in šved-skem jeziku.2. Besedilo Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega proto-kola iz leta 1988, Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996 v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem,madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku je verodostojno pod enakimi pogoji kakordruga besedila Konvencije iz leta 1980, Konvencije iz leta 1984, Prvega protokola iz leta 1988, Drugega proto-kola iz leta 1988, Konvencije iz leta 1992 in Konvencije iz leta 1996.“„Člen 7Ta konvencija, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem,grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem,portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh 21 jezikihenako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije. Generalni sekretar pošljeoverjeno kopijo vladam vseh podpisnic.“.

498

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to konvencijo.

V Rimu, devetnajstega junija tisoč devetsto osemdeset

[Podpisi pooblaščencev]


499

PROTOKOL (1)

Visoke pogodbenice so se dogovorile o naslednji določbi, ki se priloži h Konvenciji:

„Ne glede na določbe Konvencije lahko Danska, Švedska in Finska ohranijo nacionalne predpise ouporabi prava v zadevah v zvezi s prevozom blaga po morju in lahko te predpise spremenijo, ne da biuporabile postopek iz člena 23 Rimske konvencije. Gre za naslednje nacionalne predpise:

— na Danskem: odstavka 252 in 321(3) in (4) ‚Sølov‘ (pomorski zakon),

— na Švedskem: poglavje 13, člen 2(1) in (2) ter poglavje 14, člen 1(3) ‚sjölagen‘ (pomorski zakon),

— na Finskem: poglavje 13, člen 2(1) in (2) ter poglavje 14, člen 1(3) ‚merilaki‘/‚sjölagen‘ (pomorskizakon).“.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.




(1) Besedilo, kakor je spremenjeno s Konvencijo o pristopu iz leta 1996.

500

SKUPNA IZJAVA

Ob podpisu Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih so vlade Kraljevine Belgije,Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikegavojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske:

I. v prizadevanju, da bi se v čim večji meri izognilo razpršenosti pravil o izbiri prava med številnimipravnimi instrumenti in razlikami med temi pravili, izrazile željo, da naj si institucije Evropskih skup-nosti pri izvrševanju svojih pooblastil v skladu s pogodbami, s katerimi so bile ustanovljene, prizade-vajo, kadar je to potrebno, določiti pravila o izbiri prava, ki bodo čim bolj skladna s pravili te konven-cije;

II. izrazile svoj namen, da se bodo od datuma podpisa te konvencije do začetka njene veljavnosti v skladus členom 24 med seboj posvetovale, če bi ena od podpisnic želela pristopiti h kateri koli konvenciji, zakatero bi se uporabljal postopek iz člena 24;

III. izrazile stališče, da bi morala glede na prispevek Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacij-skih razmerjih k poenotenju pravil glede izbire prava v Evropskih skupnostih vsaka država, ki postanečlanica Evropskih skupnosti, pristopiti k tej konvenciji.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to skupno izjavo.




501

SKUPNA IZJAVA

vlad Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Francoske republike, Irske, Italijanskerepublike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske ter Združenega kraljestva Velike Brita-nije in Severne Irske so ob podpisu Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih;

v želji, da bi zagotovile, da se Konvencija uporablja čim bolj učinkovito;

v želji preprečiti, da bi razlike pri razlagi Konvencije ogrožale njen učinek na poenotenje;

izrazile svojo pripravljenost:

1. da preučijo možnosti prenosa pristojnosti za nekatere zadeve na Sodišče Evropskih skupnosti in da sepo potrebi pogajajo o sporazumu, ki bi uredil tak prenos pristojnosti;

2. da v rednih časovnih presledkih skličejo sestanke svojih predstavnikov.





502

Skupna izjava visokih pogodbenic o rokih, določenih za ratifikacijo Konvencije o pristopu

„Visoke pogodbenice, ki so se sestale na Svetu ob podpisu Konvencije o pristopu Češke republike, Repu-blike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte,Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Rimski konvenciji iz leta 1980 o uporabiprava v pogodbenih obligacijskih razmerjih izjavljajo, da bodo uvedle vse potrebne ukrepe za ratifikacijo tekonvencije v razumnem času in, če je le mogoče pred decembrom 2005.“

Izjava držav članic o pravočasni predložitvi predloga uredbe o uporabi prava v pogodbenih obliga-cijskih razmerjih

„Države članice zahtevajo, da Komisija čim prej in do najkasneje konca 2005 predloži predlog uredbe ouporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih.“

Skupna izjava držav članic o izmenjavi informacij

„Vlade Kraljevine Belgije, Češke republike, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Republike Esto-nije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, RepublikeCiper, Republike Latvije, Republike Litve, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Repu-blike Malte, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Portugalske republike, RepublikeSlovenije, Slovaške republike, Republike Finske, Kraljevine Švedske ter Združenega kraljestva Velike Brita-nije in Severne Irske,

ob podpisu Konvencije o pristopu iz leta 2005 h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskihrazmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, ter k Prvemu in Drugemu protokolu o razlagi tekonvencije s strani Sodišča evropskih skupnosti, kakor sta bila spremenjena,

v želji, da bi zagotovile, da se določbe Prvega protokola uporabljajo čim bolj učinkovito in enotno,

izjavljajo, da so pripravljene organizirati v sodelovanju s Sodiščem Evropskih skupnosti izmenjavo infor-macij o sodbah, ki so postale pravnomočne in so jih v skladu s Konvencijo o uporabi prava v pogodbenihobligacijskih razmerjih izrekla sodišča iz člena 2 navedenega protokola. Izmenjava informacij bo obsegala:

— da pristojni nacionalni organi pošiljajo Sodišču sodbe, ki so jih izrekla sodišča iz člena 2(a) Prvegaprotokola, in pomembnejše sodbe, ki so jih izrekla sodišča iz člena 2(b) tega protokola,

— da Sodišče razvršča in dokumentarno uporablja te sodbe, kar po potrebi pomeni tudi pripravopovzetkov in prevodov ter objavo posebej pomembnih sodb,

— da Sodišče pošilja dokumentarno gradivo pristojnim nacionalnim organom držav, ki so pogodbeniceprotokola, Komisiji in Svetu Evropskih skupnosti.“


503

PRVI PROTOKOL (1) O RAZLAGI KONVENCIJE O UPORABI PRAVA V POGODBENIH OBLIGA-CIJSKIH RAZMERJIH, NA VOLJO ZA PODPIS 19. JUNIJA 1980 V RIMU, S STRANI SODIŠČA

EVROPSKIH SKUPNOSTI

VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI SO SE,

OB UPOŠTEVANJU skupne izjave, ki je bila priložena h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obliga-cijskih razmerjih, na voljo za podpis od 19. junija 1980 v Rimu,

SO Z NAMENOM skleniti Protokol o prenosu pristojnosti za razlago te konvencije na Sodišče Evropskihskupnosti in so v ta namen imenovale svoje pooblaščence:

[Pooblaščenci, ki jih imenujejo države članice]

KI so se sestali v okviru Sveta Evropskih skupnosti in so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisaniobliki–

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za odločanje o razlagi:

(a) Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980v Rimu, v nadaljnjem besedilu „Rimska konvencija“;

(b) Konvencije o pristopu k Rimski konvenciji držav, ki postanejo države članice Evropskih skupnosti podatumu, ko je bila Konvencija na voljo za podpis;

(c) tega protokola

Člen 2

Spodaj navedena sodišča lahko zaprosijo Sodišče za predhodno odločanje o vprašanju v zadevi, ki jo obrav-nava in ki se nanaša na razlago določb, ki jih vsebujejo instrumenti iz člena 1, če ta sodišča menijo, da jeza izrek njihovih sodb potrebna odločitev o tem vprašanju:

(a) — v Belgiji:

„la Cour de cassation“ („het Hof van Cassatie“) in „le Conseil d'Etat“ („de Raad van State“),

— na Češkem:

„Nejvyšší soud České republiky“ in „Nejvyšší správní soud“,

— na Danskem:

„Højesteret“,

— v Zvezni republiki Nemčiji:

„die obersten Gerichtshoefe des Bundes“,

— v Estoniji:

„Riigikohus“,

— v Grčiji:

„Τα ανώτατα ∆ικαστήρια,“,


(1) Besedilo, kakor je spremenjeno s Konvencijo o pristopu iz leta 2005.

504

— v Španiji:

„el Tribunal Supremo“,

— v Franciji:

„la Cour de cassation“ in „le Conseil d'État“,

— na Irskem:

the Supreme Court,

— v Italiji:

„la Corte suprema di cassazione“ in „il Consiglio di Stato“,

— na Cipru:

„Ανώτατο ∆ικαστήριο“,

— v Latviji:

„Augstākās Tiesas Senāts“,

— v Litvi:

„Lietuvos Aukščiausiasis Teismas“ in „Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas“,

— v Luksemburgu:

„la Cour Supérieure de Justice“, kadar zaseda kot „Cour de cassation“,

— na Madžarskem:

„Legfelsõbb Bíróság“,

— na Malti:

„Qorti ta' l-Appell“,

— v Avstriji:

„Oberste Gerichtshof“, „Verwaltungsgerichtshof“ in „Verfassungsgerichtshof“,

— na Nizozemskem:

„de Hoge Raad“,

— na Poljskem:

„Sąd Najwyższy“ in „Naczelny Sąd Administracyjny“,

— na Portugalskem:

„o Supremo Tribunal de Justiça“ in „o Supremo Tribunal Administrativo“,

— v Sloveniji:

„Ustavno sodišče Republike Slovenije“,

„Vrhovno sodišče Republike Slovenije“,

— na Slovaškem:

„Najvyšší súd Slovenskej republiky“,

— na Finskem:

„korkein oikeus/högsta domstolen“, „korkein hallinto-oikeus/högsta förvaltningsdomstolen“, „mark-kinatuomioistuin/marknadsdomstolen“ in „työtuomioistuin/arbetsdomstolen“,

— na Švedskem:

„Högsta domstolen“, „Regeringsrätten“, „Arbetsdomstolen“ in „Marknadsdomstolen“,

— v Združenem kraljestvu:

the House of Lords in druga sodišča, proti odločbam katerih nadaljnja pritožba ni več možna;

(b) sodišča držav pogodbenic, ko odločajo kot pritožbena sodišča.


505

Člen 3

1. Pristojni organ pogodbenice lahko zaprosi Sodišče za odločanje o vprašanju glede razlage določb, kijih vsebujejo instrumenti iz člena 1, če so sodbe sodišč te države v nasprotju z razlago Sodišča ali sodboenega od sodišč druge države pogodbenice iz člena 2. Določbe tega odstavka se uporabljajo samo za sodbe,ki so postale pravnomočne.

2. Razlaga Sodišča na podlagi takih zaprosil ne vpliva na sodbe, zaradi katerih je bilo vloženo zaprosiloza razlago.

3. Državni pravobranilci pri vrhovnih sodiščih pogodbenic ali drug organ, ki ga imenuje pogodbenica,ima pravico zaprositi Sodišče, da odloča o razlagi v skladu z odstavkom 1.

4. Sodni tajnik Sodišča o zaprosilu obvesti pogodbenice, Komisijo in Svet Evropskih skupnosti; ki imajopravico v dveh mesecih po obvestilu Sodišču predložiti zaznamke ali pisne ugotovitve.

5. Za postopke iz tega člena se ne zaračunajo ali priznajo nobeni stroški.

Člen 4

1. Razen če ta protokol ne določa drugače, se določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarskeskupnosti in Protokola o Statutu Sodišča, priloženega k Pogodbi, ki se uporabljajo, kadar se Sodišče zaprosiza predhodno odločanje, uporabljajo tudi za postopke za razlago instrumentov iz člena 1.

2. Poslovnik Sodišča se po potrebi prilagodi in dopolni v skladu s členom 188 Pogodbe o ustanovitviEvropske gospodarske skupnosti.

Člen 5 (1)

Ta protokol podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnemu sekretarju SvetaEvropskih skupnosti.

Člen 6 (2)

1. Ta protokol začne veljati, ko ga ratificira sedem držav, za katere velja Rimska konvencija. Ta protokolzačne veljati prvi dan tretjega meseca po tem, ko listino o ratifikaciji deponira zadnja država, ki se je odlo-čila za ratifikacijo. Če pa Drugi protokol o prenosu določenih pristojnosti za razlago Konvencije o uporabiprava v pogodbenih obligacijskih razmerjih na Sodišče Evropskih skupnosti, na voljo za podpis 19. junija1980 v Rimu, sklenjen v Bruslju 19. decembra 1988 (3), začne veljati pozneje, ta protokol začne veljati nadatum začetka veljavnosti Drugega protokola.

2. Vsaka ratifikacija po začetku veljavnosti tega protokola začne veljati prvi dan tretjega meseca podeponiranju listine o ratifikaciji, da je za zadevno državo ratifikacija, sprejetje ali odobritev Rimske konven-cije, že začela učinkovati.


(1) Glej opombo 1 na strani 12.(2) Glej opombo 3 na strani 12.(3) Glej stran 14.

506

Člen 7 (1)

Generalni sekretar Sveta Evropskih skupnosti obvesti podpisnice o:

(a) deponiranju vsake listine o ratifikaciji;

(b) datumu začetka veljavnosti tega protokola;

(c) imenovanjih, sporočenih v skladu s členom 3 (3);

(d) sporočilih v skladu s členom 8.

Člen 8

Ppogodbenice sporočijo generalnemu sekretarju Sveta Evropskih skupnosti besedila vseh določb njihovezakonodaje, ki zahtevajo spremembo seznama sodišč iz člena 2 (a).

Člen 9

Ta protokol učinkuje dokler velja Rimska konvencija pod pogoji iz člena 30 navedene konvencije.

Člen 10

Vsaka pogodbenica lahko zahteva revizijo tega protokola. V tem primeru predsednik Sveta Evropskih skup-nosti skliče konferenco za revizijo protokola.

Člen 11 (2)

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem,nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh desetih jezikihenako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalnisekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.

V potrditev tega so podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, devetnajstega decembra tisoč devetsto oseminosemdeset



(1) Glej opombo 1 na strani 13.(2) Glej opombo 1 na strani 14.

507

SKUPNE IZJAVE

Skupna izjava

Vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, KraljevineŠpanije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizo-zemske, Portugalske republike ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske —

ob podpisu Prvega protokola o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih,na voljo za podpis od 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti;

v želji, da bi zagotovile, da se konvencija uporablja čim bolj učinkovito in enotno —

izražajo svojo pripravljenost organizirati v sodelovanju s Sodiščem Evropskih skupnosti izmenjavo infor-macij o sodbah, ki so postale pravnomočne in so jih v skladu s Konvencijo o uporabi prava v pogodbenihobligacijskih razmerjih izrekla sodišča iz člena 2 navedenega protokola. Izmenjava informacij bo obsegala:

— pošiljanje sodb, ki so jih izrekla sodišča iz člena 2(a), in pomembnejših sodb, ki so jih izrekla sodišča izčlena 2(b), s strani nacionalnih organov Sodišču;

— razvrščanje in dokumentarno uporabo teh sodb s strani Sodišča, kar po potrebi pomeni tudi pripravopovzetkov in prevodov ter objavo posebej pomembnih sodb,

— posredovanje dokumentarnega gradiva s strani Sodišča pristojnim nacionalnim organom pogodbenicProtokola, Komisiji in Svetu Evropskih skupnosti.




Skupna izjava

Vlade Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, KraljevineŠpanije, Francoske republike, Irske, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizo-zemske, Portugalske republike ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske–

ob podpisu Prvega protokola o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih,na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti;

ob upoštevanju skupne izjave, ki je priložena h Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskihrazmerjih;

v želji, da bi zagotovile, da se konvencija uporablja čim bolj učinkovito in enotno;

v želji preprečiti, da bi razlike pri razlagi Konvencije ogrožale njen učinek na poenotenje —


508

izražajo stališče, da mora vsaka država, ki postane članica Evropskih skupnosti, pristopiti k temu proto-kolu.





509

DRUGI PROTOKOL O PRENOSU DOLOČENIH PRISTOJNOSTI ZA RAZLAGO KONVENCIJE OUPORABI PRAVA V POGODBENIH OBLIGACIJSKIH RAZMERIJ; NA VOLJO ZA PODPIS

19. JUNIJA 1980 V RIMU, NA SODIŠČE EVROPSKIH SKUPNOSTI

VISOKE POGODBENICE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI SO SE —

KER bo Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija1980 v Rimu, v nadaljnjem besedilu 'Rimska konvencija´, začela veljati po deponiranju sedme listine o rati-fikaciji, sprejetju ali odobritvi;

KER enotna uporaba pravil, določenih v Rimski konvenciji, zahteva, da se vzpostavi mehanizem za zago-tavljanje enotne razlage in ker je v ta namen treba na Sodišče Evropskih skupnosti prenesti določenepristojnosti še preden začne Rimska konvencija veljati za vse države članice Evropske gospodarske skup-nosti —

ODLOČILE skleniti ta protokol in so v ta namen imenovale svoje pooblaščence:

[Pooblaščenci, ki jih imenujejo države članice]

KI so se sestali v okviru Sveta Evropskih skupnosti in so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisaniobliki —

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Sodišče Evropskih skupnosti ima v zvezi z Rimsko konvencijo pristojnost, ki je bila nanj prenesena sPrvim protokolom o razlagi Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo zapodpis 19. junija 1980 v Rimu, s strani Sodišča Evropskih skupnosti, sklenjenim v Bruslju 19. decembra1988 (1). Pri tem se uporabljata Protokol o statutu Sodišča Evropskih skupnosti in Poslovnik Sodišča.

2. Poslovnik Sodišča se po potrebi prilagodi in dopolni v skladu s členom 188 Pogodbe o ustanovitviEvropske gospodarske skupnosti.

Člen 2 (2)

Ta protokol podpisnice ratificirajo. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri generalnemu sekretarju SvetaEvropskih skupnosti.

Člen 3 (3)

Ta protokol začne veljati prvi dan tretjega meseca po tem, ko listino o ratifikaciji deponira zadnja podpis-nica, ki izpolni to formalnost.


(1) Glej stran 1.(2) Glej opombo 1 na strani 12.(3) Glej opombo 3 na strani 12.

510

Člen 4 (1)

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, danskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem,nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh desetih jezikihenako verodostojna, se deponira v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropskih skupnosti. Generalnisekretar pošlje overjeno kopijo vladam vseh podpisnic.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, devetnajstega decembra tisoč devetsto oseminosemdeset.



(1) Glej opombo 1 na strani 14.

511

11b


z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)


z dne 17. junija 2008

o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)







(1) Skupnost si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območjesvobode, varnosti in pravice. Za postopno vzpostavitevtakšnega območja Skupnost sprejema ukrepe na področjupravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimiposledicami, kolikor so potrebni za pravilno delovanjenotranjega trga.

(2) V skladu s členom 65(b) Pogodbe so med temi ukrepi tuditisti, ki spodbujajo združljivost predpisov, ki se uporabljajov državah članicah glede kolizije zakonov in sporovo pristojnosti.

(3) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju dne 15. in16. oktobra 1999 potrdil načelo vzajemnega priznavanjasodb in drugih odločb pravosodnih organov kot temeljpravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah ter pozvalSvet in Komisijo, naj sprejmeta program ukrepov zaizvajanje tega načela.

(4) Svet je 30. novembra 2000 sprejel Skupni programukrepov Komisije in Sveta za izvajanje načela vzajemnegapriznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3).Program ukrepe za usklajevanje kolizijskih pravil oprede-ljuje kot ukrepe, ki olajšujejo vzajemno priznavanje sodnihodločb.

(5) S Haaškim programom (4), sprejetim dne 5. novembra2004, je Evropski svet pozval k dejavnemu nadaljevanjudela na področju kolizijskih pravil za pogodbena obliga-cijska razmerja („Rim I“).

(6) Pravilno delovanje notranjega trga zaradi večje predvidlji-vosti izida pravde, gotovosti o tem, katero pravo seuporablja, ter prostega pretoka sodnih odločb zahteva, dakolizijska pravila držav članic določajo uporabo isteganacionalnega prava ne glede na državo sodišča, kjer jevložena tožba.

(7) Vsebinsko področje uporabe in določbe te uredbe morajobiti skladne z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju terizvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskihzadevah („Bruselj I“) (5) in Uredbo (ES) št. 864/2007Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti(Rim II) (6).

(8) Družinska razmerja bi morala zajemati starševstvo, zakon-sko zvezo, svaštvo in sorodstvo v stranski vrsti. Sklicevanjev členu 1(2) na razmerja, ki imajo primerljive učinke kotzakonska zveza, in na druga družinska razmerja bi semoralo razlagati v skladu s pravom države članice, v katerije sodišče, pred katerim poteka postopek.

(9) Obveznosti iz menic, čekov in zadolžnic ter iz drugihprenosljivih vrednostnih papirjev bi morale zajemati tudinakladnico, kolikor obveznosti iz nakladnice izhajajo iznjene prenosljive narave.

(10) Obveznosti, ki izhajajo iz pogajanj pred sklenitvijopogodbe, ureja člen 12 Uredbe (ES) št. 864/2007. Takšneobveznosti bi bilo treba zato izvzeti iz področja uporabe teuredbe.

(11) Svoboda pogodbenih strank, da izberejo pravo, ki naj seuporablja, bi morala biti temelj sistema kolizijskih pravil napodročju pogodbenih obligacijskih razmerij.

(12) Pri ugotavljanju, ali je izbira prava, ki naj se uporablja,nedvoumna, bi bilo treba kot enega izmed elementovupoštevati dogovor med pogodbenima strankama, da imaza odločanje v sporih v zvezi s pogodbo izključnopristojnost eno ali več sodišč države članice.

(13) Ta uredba pogodbenim strankam ne preprečuje, da sev pogodbi sklicujeta na nedržavno pravo ali mednarodnokonvencijo.


(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 56.(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2007 (še ni

objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 5. junija 2008.(3) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.(4) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(5) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnjespremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363,20.12.2006, str. 1).

(6) UL L 199, 31.7.2007, str. 40.

515

(14) Če bi Skupnost v ustreznem pravnem aktu določila pravilamaterialnega pogodbenega prava, vključno s standardnimisplošnimi pogoji, ta akt lahko predvidi, da se pogodbenistranki lahko odločita, da se uporabljajo ta pravila.

(15) Če je bilo pravo izbrano in se vsi drugi elementi, pomembniza primer, navezujejo na državo, katere prava pogodbenistranki nista izbrali, izbira prava ne bi smela vplivati nauporabo določb prava te države, od katerih ni dovoljenoodstopanje z dogovorom. To pravilo bi se moralouporabljati ne glede na to, ali je bilo poleg prava izbranotudi sodišče. Ker namen te uredbe ni vsebinsko odstopanjeod člena 3(3) Konvencije iz leta 1980 o uporabi pravav pogodbenih obligacijskih razmerjih (1) („Rimska konven-cija“), bi moralo biti besedilo te uredbe, kolikor je mogoče,usklajeno s členom 14 Uredbe (ES) št. 864/2007.

(16) Da bi kolizijska pravila prispevala k doseganju splošnegacilja te uredbe − k pravni varnosti v evropskem pravosod-nem prostoru − bi morala biti zelo predvidljiva. Vendar bimorala imeti sodišča kljub temu določeno stopnjodiskrecije pri določanju prava, ki je najtesneje povezanos primerom.

(17) Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, bi se v zvezis pravom, ki naj se uporabi, koncepta „opravljanja storitev“in „prodaje blaga“ morala razlagati na enak način kot priuporabi člena 5 Uredbe (ES) št. 44/2001, če prodaja blagain opravljanje storitev sodita na področje uporabe navedeneuredbe. Čeprav so franšizne pogodbe in pogodbe o distri-buciji pogodbe o storitvah, veljajo zanje posebna pravila.

(18) Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, bi morali bitiv zvezi s pravom, ki naj se uporabi, večstranski sistemi tisti,v katerih poteka trgovanje, kot so na primer organiziranitrgi in večstranski sistemi trgovanja iz člena 4 Direktive2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (2), neglede na to, ali se opirajo na osrednjo nasprotno strankoali ne.

(19) Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, bi bilo treba pravo,ki se uporabi, določiti v skladu s pravilom, ki velja zaposamezno vrsto pogodbe. Če se pogodba ne more šteti zaeno od opredeljenih vrst pogodbe oziroma če se njenisestavni deli uvrščajo v več kot eno opredeljeno vrstopogodbe, bi se moralo zanjo uporabljati pravo države,v kateri ima pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti zapogodbo značilno izpolnitev, običajno prebivališče. Čepogodba sestoji iz skupka pravic in obveznosti, ki jih je

možno uvrstiti v več kot le eno opredeljeno vrsto pogodbe,bi bilo treba značilno izpolnitev pogodbe določiti glede nanjeno težišče.

(20) Kadar je pogodba očitno tesneje povezana z državo, nakatero člen 4(1) ali (2) ne napotuje, zaščitna klavzulaomogoča, da se uporabi pravo te države. Da bi se določiloto državo, bi bilo treba med drugim upoštevati, ali jezadevna pogodba zelo tesno povezana s kakšno drugopogodbo oziroma pogodbami.

(21) Če pogodbeni stranki nista izbrali prava in prava, ki naj seuporabi, ni mogoče določiti niti z uvrstitvijo pogodbe v enood opredeljenih vrst pogodb, niti na podlagi običajnegaprebivališča pogodbene stranke, ki je dolžna opraviti zapogodbo značilno izpolnitev, bi moralo pogodbo urejatipravo države, s katero je najtesneje povezana. Da bi sedoločilo to državo, bi bilo treba med drugim upoštevati, alije zadevna pogodba zelo tesno povezana s kakšno drugopogodbo oziroma pogodbami.

(22) Glede razlage pogodb o prevozu blaga namen te uredbe ninikakršno vsebinsko odstopanje od tretjega stavka čle-na 4(4) Rimske konvencije. Zato se pogodbe o najemuvozila za en sam prevoz in druge pogodbe, katerih glavninamen je prevoz blaga, obravnavajo kot pogodbe o prevozublaga. Za namene te uredbe se bi moral izraz „pošiljatelj“nanašati na katero koli osebo, ki s prevoznikom vstopav pogodbo o prevozu, izraz „prevoznik“ pa bi se moralnanašati na pogodbeno stranko, ki prevaža blago, če toopravlja sama ali ne.

(23) V pogodbah, pri katerih velja ena pogodbena stranka zašibkejšo, bi morala biti ta šibkejša pogodbena strankazaščitena s kolizijskimi pravili, ki so za varstvo njenihinteresov ugodnejša od splošnih pravil.

(24) Zlasti kar zadeva potrošniške pogodbe, bi moralo kolizijskopravilo omogočati zmanjšanje stroškov reševanja sporov, kiso večinoma spori majhne vrednosti, in upoštevati razvojtehnik prodaje na daljavo. Zaradi usklajenosti z Uredbo (ES)št. 44/2001 bi moral biti po eni strani pogoj za uporabopravila za varstvo potrošnika sklicevanje na konceptusmerjanja dejavnosti, po drugi strani pa bi bilo treba takoncept v Uredbi (ES) št. 44/2001 in tej uredbi usklajenorazlagati, ob upoštevanju, da Skupna izjava Sveta inKomisije v zvezi s členom 15 Uredbe (ES) št. 44/2001navaja, da za uporabo člena 15(1)(c) „ni dovolj, da podjetjeusmerja svojo dejavnost v državo članico, v kateri imapotrošnik stalno prebivališče, ali v več držav, vključno s todržavo članico, poleg tega mora pogodba spadati v okvir tedejavnosti“. Ta izjava opozarja tudi, da „samo dejstvo, da jespletna stran dostopna, ni dovolj za uporabo člena 15, saj jepoleg tega potrebno še, da ta spletna stran vabi k sklepanjupogodb na daljavo in da je bila na tak ali drugačen način


(1) UL C 334, 30.12.2005, str. 1.(2) UL L 145, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje

spremenjena z Direktivo 2008/10/ES (UL L 76, 19.3.2008, str. 33).

516

pogodba dejansko sklenjena na daljavo. V tem pogledu jezikali valuta, uporabljena na spletni strani, nista pomembnaelementa“.

(25) Potrošniki bi morali biti zaščiteni s takšnimi pravili državenjihovega običajnega prebivališča, od katerih ni dovoljenoodstopanje z dogovorom, pod pogojem, da je bilapotrošniška pogodba sklenjena kot rezultat opravljanjagospodarskih in poklicnih dejavnosti podjetnika v tejdržavi. Enako varstvo bi moralo biti zagotovljeno, čepodjetnik pri opravljanju gospodarskih ali poklicnihdejavnosti, vendar ne v državi, kjer potrošnik običajnoprebiva, na kakršen koli način usmerja svoje dejavnosti v todržavo ali v več držav, vključno s to državo, in je pogodbasklenjena kot rezultat teh dejavnosti.

(26) Za namene te uredbe bi moralo za finančne storitve, kot sonaložbene storitve in dejavnosti ter pomožne storitve, ki jihza potrošnika opravi podjetnik, iz oddelkov A in B Pri-loge I k Direktivi 2004/39/ES, in za pogodbe za prodajoenot v kolektivnih naložbenih podjemih, ne glede na to, aliso zajeti v Direktivi Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisovo kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljivevrednostne papirje (KNPVP) (1), veljati člen 6 te uredbe.Kadar gre za sklicevanje na pogoje izdajanja ali ponudbeprenosljivih vrednostnih papirjev javnosti ali sklicevanje navpis in odkup enot v kolektivnih naložbenih podjemih, bizato morala ta sklicevanja vključevati vse vidike, kiizdajatelja ali ponudnika zavezujejo v razmerju dopotrošnika, ne bi pa smela vključevati vidikov, ki senanašajo na opravljanje finančnih storitev.

(27) Za potrošniške pogodbe bi bilo treba omogočiti različneizjeme od splošnega kolizijskega pravila. V skladu z eno odtakih izjem se splošno pravilo ne bi smelo uporabljati zapogodbe, katerih predmet so stvarna pravica na nepremič-nini ali najemne pravice na takšni lastnini, razen zapogodbe, katerih predmet je pravica do uporabe nepre-mičnine na podlagi časovnega zakupa v smislu Direktive94/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra1994 o varstvu nakupov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodbo nakupu pravice do uporabe nepremičnin na podlagičasovnega zakupa (2).

(28) Pomembno je zagotoviti, da za pravice in obveznostiv zvezi s finančnim instrumentom ne velja splošno pravilo,ki se uporablja za potrošniške pogodbe, saj bi to lahkopovzročilo, da bi se za vsak izdan instrument uporabljalodrugo pravo, s čimer bi se spremenil njegov značaj terizničila njegova zamenljivost pri trgovanju in ponudbi. Pravtako, kadar se izdajo ali ponudijo takšni instrumenti, za

pogodbeno razmerje med izdajateljem ali ponudnikom inpotrošnikom ne bi smela veljati obvezna uporaba pravadržave običajnega prebivališča potrošnika, saj je za izdajanjeali ponudbo treba zagotoviti enotne pogoje. Enako bimoralo veljati za večstranske sisteme iz člena 4(1)(h), prikaterih bi bilo treba zagotoviti, da pravo države običajnegaprebivališča potrošnika ne bi posegalo v pravila, ki seuporabljajo za pogodbe, sklenjene v okviru teh sistemov aliz upravljavcem takšnih sistemov.

(29) Za namene te uredbe bi morala sklicevanja na pravice inobveznosti, ki so sestavni del pogojev izdajanja, ponudbjavnosti ali javnih prevzemnih ponudb prenosljivih vred-nostnih papirjev, ter sklicevanja na vpis in odkup enotv kolektivnih naložbenih podjemih vključevati pogoje, kimed drugim urejajo razporejanje vrednostnih papirjev alienot, pravice v primeru prekomernega vpisa, pravico doumika in podobne zadeve v okviru ponudbe, pa tudi zadeveiz členov 10, 11, 12 in 13, da bi se zagotovilo, da bo vseustrezne pogodbene vidike ponudbe, ki izdajatelja aliponudnika zavezujejo v odnosu do potrošnika, urejaloeno pravo.

(30) Za namene te uredbe so finančni instrumenti in prenosljivivrednostni papirji instrumenti iz člena 4 Direktive 2004/39/ES.

(31) Nič v tej uredbi ne bi smelo posegati v delovanjeformalnega dogovora, zasnovanega kot sistem, v skladus členom 2(a) Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta inSveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave priplačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (3).

(32) Glede na poseben značaj prevoznih in zavarovalnih pogodbbi morale posebne določbe zagotoviti zadostno ravenzaščite potnikov in zavarovalcev. Zato se člen 6 ne bi smeluporabljati za te posebne pogodbe.

(33) Kadar zavarovalna pogodba, ki ne vključuje velike nevar-nosti, vključuje več kot eno nevarnost, od katere se vsaj enanahaja v državi članici in vsaj ena v tretji državi, se bimorala posebna pravila o zavarovalnih pogodbah v tejuredbi nanašati zgolj na nevarnost ali nevarnosti, navzočev ustrezni državi članici oziroma državah članicah.

(34) Pravilo o individualnih pogodbah o zaposlitvi ne bi smeloposegati v uporabo prevladujočih obveznih določb države,v katero je delavec napoten v skladu z Direktivo 96/71/ESEvropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanjastoritev (4).




517

(35) Delavcev se ne bi smelo prikrajšati za zaščito, ki jim jozagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopanjez dogovorom ali od katerih je dovoljeno odstopanje lev njihovo korist.

(36) Kar zadeva pogodbe o zaposlitvi se opravljanje dela v drugidržavi obravnava kot začasno, če se pričakuje, da bo delavecnadaljeval s svojim delom v državi izvora, ko bo opravilsvoje naloge v tujini. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvis prvotnim delodajalcem ali delodajalcem, ki pripada istiskupini družb kot prvotni delodajalec, ne bi smeloizključevati tega, da se delavec obravnava, kot da začasnoopravlja svoje delo v drugi državi.

(37) Upoštevanje javnega interesa upravičuje, da se sodiščemdržav članic v izjemnih okoliščinah da možnost uporabitiizjeme na podlagi javnega reda in prevladujočih obveznihdoločb. Koncept „prevladujoče obvezne določbe“ bi bilotreba razlikovati od izraza „določbe, od katerih ni dovoljenoodstopanje z dogovorom,“ ter ga razlagati bolj restriktivno.

(38) V kontekstu odstopa terjatve bi moral izraz „razmerje“pojasniti, da se člen 14(1) uporablja tudi za stvarnopravnevidike odstopa terjatve med odstopnikom in prevzemni-kom v pravnih redih, v katerih so stvarnopravni inobligacijski vidiki obravnavani ločeno. Vendar se izraz„razmerje“ ne bi smel razlagati v smislu, da se nanaša navsako razmerje, ki lahko obstaja med odstopnikom inprevzemnikom. Zlasti ne bi smel zajemati predhodnihvprašanj v zvezi z odstopom terjatev s pogodbo. Izraz bi semoral nanašati samo na vidike, ki so neposredno relevantniza zadevni odstop terjatve s pogodbo.

(39) Zaradi pravne varnosti je potrebna jasna opredelitevobičajnega prebivališča, zlasti za družbe in druge subjekte,s pravno osebnostjo ali brez nje. Za razliko od člena 60(1)Uredbe (ES) št. 44/2001, v katerem so določena tri merila,bi moralo biti pravilo o izbiri prava vezano na eno samomerilo, sicer bi bilo pogodbenima strankama onemogo-čeno, da predvidita, katero pravo se bo uporabljalo zanjuno zadevo.

(40) Treba bi se bilo izogibati stanju, ko so kolizijska pravilarazpršena med več instrumentov, ter razlikam med temipravili. Vendar pa ta uredba ne izključuje možnostivključitve kolizijskih pravil za pogodbena obligacijskarazmerja v predpise prava Skupnosti v zvezi s posebnimizadevami.

Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo drugihinstrumentov, ki opredeljujejo določbe, katerih namen jeprispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga, če se te

določbe ne morejo uporabljati skupaj s pravom, ki gadoločajo pravila te uredbe. Uporaba določb prava,določenega s pravili te uredbe, ne bi smela omejevatiprostega pretoka blaga in storitev, kot ga urejajo instru-menti Skupnosti, kakršen je Direktiva 2000/31/ES Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterihpravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlastielektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktivao elektronskem poslovanju) (1).

(41) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jihprevzele države članice, ta uredba ne bi smela vplivati namednarodne konvencije, katerih pogodbenice so ena ali večdržav članic v trenutku, ko se sprejme ta uredba. Komisija bimorala za zagotovitev lažje dostopnosti veljavnih pravil napodlagi informacij, ki jih predložijo države članice, objavitiseznam zadevnih konvencij v Uradnem listu Evropske unije.

(42) Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu predložilapredlog v zvezi s postopki in pogoji, v skladu s katerimi bise lahko države članice same v posameznih in izjemnihprimerih v zvezi s področnimi zadevami pogajale insklenile sporazume s tretjimi državami, ki bi vsebovalidoločbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijskarazmerja.

(43) Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivodoseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov te uredbe lažjedoseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladuz načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladnoz načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba neprekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenegacilja.

(44) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenegakraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski unijiin Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irskapredložila uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetjuin uporabi te uredbe.

(45) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenegakraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski unijiin Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brezposeganja v člen 4 tega protokola Združeno kraljestvo nesodeluje pri sprejetju te uredbe in zato zanj ni zavezujočaniti se zanj ne uporablja.

(46) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki jepriložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitviEvropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju teuredbe in zato zanjo ni zavezujoča niti se zanjo neuporablja –


(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

518


POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebinsko področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za pogodbena obligacijska razmerjav civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride dokolizije med zakoni več držav.

Ne uporablja pa se zlasti v davčnih, carinskih ali upravnihzadevah.


(a) zadeve, ki se nanašajo na status, pravno ali poslovnosposobnost fizičnih oseb, brez poseganja v člen 13;

(b) obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij in razmerij, kiimajo po pravu, ki se uporablja za taka razmerja, primerljivučinek, vključno s preživninskimi obveznostmi;

(c) obveznosti, izhajajočih iz premoženjskih razmerij medzakoncema in iz premoženjskih ureditev razmerij, ki imajopo pravu, ki se uporablja za taka razmerja, primerljivučinek kot zakonska zveza, ter za oporoke in dedovanje;

(d) obveznosti, ki izhajajo iz menic, čekov in zadolžnic ter izdrugih prenosljivih vrednostnih papirjev, kolikor obvez-nosti iz teh drugih prenosljivih vrednostnih papirjevizvirajo iz njihove prenosljive narave;

(e) arbitražne dogovore in dogovore o izbiri sodišča;

(f) vprašanja, ki jih ureja pravo družb in drugih subjektovs pravno osebnostjo ali brez nje, kot so na primer njihovaustanovitev z registracijo ali kako drugače, pravna inposlovna sposobnost, notranja organizacija ali likvidacijadružb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali breznje ter osebna odgovornost družbenikov in organov zaobveznosti družbe ali drugih subjektov;

(g) vprašanje, ali lahko zastopnik s svojimi dejanji zavezujezastopanega nasproti tretji osebi in ali organ lahko zavezujedružbo ali drugi subjekt s pravno osebnostjo ali brez njenasproti tretji osebi;

(h) ustanovitev „trustov“ ter razmerja med ustanovitelji,skrbniki in upravičenci „trustov“;

(i) obveznosti, ki izhajajo iz pogajanj pred sklenitvijo pogodbe;

(j) zavarovalne pogodbe, izhajajoče iz dejavnosti, ki jih izvajajoorganizacije, različne od podjetij iz člena 2 Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra2002 o življenjskem zavarovanju (1), katerih namen jezagotavljanje ugodnosti zaposlenim ali samozaposlenimosebam iz podjetij ali skupin podjetij, oziroma iz dejavnostiali skupine dejavnosti v primeru smrti, preživetja, pre-nehanja ali omejitve dejavnosti, bolezni, povezane z delom,ali nesreč na delovnem mestu.

3. Ta uredba se ne uporablja za dokaze in postopek, brezposeganja v člen 18.

4. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice, zakatere se ta uredba uporablja. V členu 3(4) in v členu 7 pa taizraz pomeni vse države članice.

Člen 2

Univerzalna uporaba

Uporabi se vsako pravo, na katerega napotuje ta uredba, ne gledena to, ali gre za pravo ene od držav članic.

POGLAVJE II

ENOTNA PRAVILA

Člen 3

Svoboda izbire

1. Pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki.Izbira mora biti izrecno izražena ali mora jasno izhajati izpogodbenih določil ali okoliščin primera. Pogodbeni stranki selahko dogovorita, da se izbrano pravo uporablja za pogodbov celoti ali le za njen del.

2. Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita, da se zapogodbo uporablja drugo pravo, kot se je prej uporabljalo napodlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagidrugih določb te uredbe. Če se pogodbeni stranki po sklenitvipogodbe dogovorita za spremembo prava, ki naj se uporablja zapogodbo, to ne posega v formalno veljavnost pogodbe v smislučlena 11 ali v pravice tretjih oseb.

3. Kadar so vsi elementi, pomembni za zadevo, v trenutkuizbire prava v državi, katere prava pogodbeni stranki nista izbrali,izbira pogodbenih strank ne posega v uporabo določb prava tedržave, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

4. Kadar so vsi elementi, pomembni za zadevo, v trenutkuizbire prava v eni ali več državah članicah, izbira prava tretje


(1) UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnjespremenjena z Direktivo 2008/19/ES (UL L 76, 19.3.2008, str. 44).

519

države s strani pogodbenih strank ne posega v uporabo določbprava Skupnosti, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovo-rom, po potrebi kakor so te določbe prava Skupnosti izvedenev državi članici sodišča, pred katerim poteka postopek.

5. Obstoj in veljavnost dogovora pogodbenih strank o izbiriprava se presoja v skladu z določbami členov 10, 11 in 13.

Člen 4

Pravo, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izberetaprava

1. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava v skladu s členom 3,se pravo, ki se uporablja za pogodbo, določi brez poseganjav člene 5 do 8, kakor sledi:

(a) za prodajno pogodbo o prodaji blaga se uporablja pravodržave, v kateri ima običajno prebivališče prodajalec;

(b) za pogodbo o opravljanju storitev se uporablja pravodržave, v kateri ima običajno prebivališče izvajalec storitev;

(c) za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica nanepremičnini ali najemna pravica na nepremičnini, seuporablja pravo države, v kateri se nahaja nepremičnina;

(d) ne glede na točko (c) se za najemno pogodbo zanepremičnino, sklenjeno za začasno zasebno uporabo zanajveč šest zaporednih mesecev, uporablja pravo države,v kateri ima običajno prebivališče najemodajalec, podpogojem, da je najemojemalec fizična oseba in da imaobičajno prebivališče v isti državi;

(e) za franšizno pogodbo se uporablja pravo države, v kateriima običajno prebivališče franšizojemalec;

(f) za pogodbo o distribuciji se uporablja pravo države, v kateriima običajno prebivališče distributer;

(g) za prodajno pogodbo o prodaji blaga na dražbi se uporabljapravo države, v kateri poteka dražba, če je tak kraj mogočedoločiti;

(h) za pogodbo, sklenjeno v okviru večstranskega sistema, kizdružuje ali omogoča združevanje več nakupnih inprodajnih interesov tretjih oseb v zvezi s finančnimiinstrumenti, kot so opredeljeni s točko 17 člena 4(1)Direktive 2004/39/ES, v skladu s pravili, ki niso diskrecijskain ki jih ureja eno samo pravo, se uporablja to pravo.

2. Če pogodba ni zajeta v odstavku 1 ali če bi lahko elementepogodbe uvrstili v več kot eno točko od (a) do (h) iz odstavka 1,se za pogodbo uporablja pravo države, v kateri ima običajnoprebivališče pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti zaposamezno pogodbo značilno izpolnitev.

3. Kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je pogodbaočitno v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo iz odstavka 1ali 2, se uporablja pravo te druge države.

4. Če prava, ki se uporablja, ni mogoče določiti v skladuz odstavkoma 1 ali 2, se za pogodbo uporablja pravo države,s katero je ta pogodba najtesneje povezana.

Člen 5

Prevozne pogodbe

1. Kadar pravo, ki naj se uporabi za pogodbo o prevozu blaga,ni bilo izbrano v skladu s členom 3, se uporablja pravo državeobičajnega prebivališča prevoznika, če se tudi kraj prevzemablaga v prevoz ali kraj dostave blaga ali običajno prebivališčepošiljatelja nahaja v tej državi. Če ti pogoji niso izpolnjeni, seuporablja pravo države, v kateri se nahaja kraj dostave, o kateremsta se dogovorili pogodbeni stranki.

2. Kadar pogodbeni stranki prava, ki naj se uporabi zapogodbo o prevozu potnikov, nista izbrali v skladu z drugimpododstavkom, je pravo, ki se uporablja, pravo države običajnegaprebivališča potnika, če je v tej državi tudi kraj odhoda alinamembni kraj. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se uporablja pravodržave, v katerem ima prevoznik običajno prebivališče.

Pogodbeni stranki lahko za pravo, ki se uporablja za pogodboo prevozu potnikov, v skladu s členom 3 izbereta le pravodržave, v kateri:

(a) ima običajno prebivališče potnik ali

(b) ima običajno prebivališče prevoznik ali

(c) je prevoznikova glavna uprava ali

(d) je kraj odhoda ali

(e) je namembni kraj.

3. Če je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je – v primeru,da pogodbeni stranki ne izbereta prava – pogodba očitnov tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo iz odstavka 1 ali 2,se uporablja pravo te druge države.

Člen 6

Potrošniške pogodbe

1. Brez poseganja v člena 5 in 7 se za pogodbo, ki jo fizičnaoseba sklene za namen, ki ga ni mogoče obravnavati kotposlovno ali poklicno dejavnost te osebe („potrošnik“), z drugo


520

osebo, ki opravlja svojo poslovno ali poklicno dejavnost(„podjetnik“), uporablja pravo države, v kateri ima potrošnikobičajno prebivališče, pod pogojem, da podjetnik:

(a) izvaja svoje poslovne ali poklicne dejavnosti v državi,v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, ali

(b) na kakršen koli način usmerja take dejavnosti v to državoali več držav, vključno s to državo,

in da pogodba spada v okvir takih dejavnosti.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbeni stranki zapogodbo, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, izbereta pravo, kinaj se uporablja v skladu s členom 3. Vendar pa taka izbirapotrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajodoločbe, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, popravu, ki bi se uporabljalo v skladu z odstavkom 1, če pogodbenistranki ne bi izbrali drugega prava.

3. Če pogoji iz točk (a) ali (b) odstavka 1 niso izpolnjeni, sepravo, ki se uporablja za pogodbo med potrošnikom inpodjetnikom, določi na podlagi členov 3 in 4.

4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata:

(a) za pogodbe o opravljanju storitev, če se storitve zapotrošnika opravijo izključno zunaj države, v kateri imapotrošnik običajno prebivališče;

(b) za prevozne pogodbe, razen za pogodbe o paketnihpotovanjih v smislu Direktive Sveta 90/314/EGS z dne13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranihpočitnicah in izletih (1);

(c) za pogodbe, katerih predmet je stvarna pravica nanepremičnini ali najemna pravica na nepremičnini, razenza pogodbe, katerih predmet je pravica do uporabenepremičnin na podlagi časovnega zakupa v smisluDirektive 94/47/ES;

(d) za pravice in obveznosti, ki tvorijo finančni instrument, terpravice in obveznosti, ki tvorijo pogoje, ki urejajo izdajanjeali javne ponudbe in javne prevzemne ponudbe prenosljivihvrednostnih papirjev ter vpis in odkup enot v kolektivnihnaložbenih podjemih, kolikor te dejavnosti ne predstavljajofinančnih storitev;

(e) za pogodbe, sklenjene v okviru sistema, ki sodi v področjeuporabe člena 4(1)(h).

Člen 7

Zavarovalne pogodbe

1. Ta člen se uporablja za pogodbe iz odstavka 2, ne glede nato, ali je krita nevarnost v državi članici ali zunaj nje, ter za vsedruge zavarovalne pogodbe, ki krijejo nevarnosti na ozemljudržav članic. Ne uporablja se za pozavarovalne pogodbe.

2. Zavarovalno pogodbo, ki krije veliko nevarnost, kot jeopredeljena v členu 5(d) Prve direktive Sveta 73/239/EGS z dne24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisovo začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednegazavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (2), ureja pravo, kiga pogodbeni stranki izbereta v skladu s členom 3 te uredbe.

Če pogodbeni stranki ne izbereta prava, ki naj se uporablja, se zazavarovalno pogodbo uporablja pravo države, kjer ima svojeobičajno prebivališče zavarovalnica. Kjer je iz vseh okoliščinv zadevi jasno, da je pogodba očitno tesneje povezana z drugodržavo, se uporablja pravo te druge države.

3. V primeru zavarovalne pogodbe, ki ne sodi med pogodbe izodstavka 2, lahko pogodbeni stranki v skladu s členom 3 izberetale naslednje pravo:

(a) pravo vsake države članice, v kateri je v trenutku sklenitvepogodbe nevarnost;

(b) pravo države, v kateri ima zavarovalec svoje običajnoprebivališče;

(c) v primeru življenjskega zavarovanja pravo države, kateredržavljan je zavarovalec;

(d) za zavarovalne pogodbe, ki krijejo nevarnosti, omejene nadogodke, ki se pripetijo v državi članici, ki ni država članica,v kateri je nevarnost, pravo te države članice;

(e) če zavarovalec iz pogodbe, ki sodi na področje tegaodstavka, opravlja poslovno ali industrijsko dejavnost alisvobodni poklic ter zavarovalna pogodba krije dve ali večnevarnosti, ki se nanašajo na te dejavnosti in se nahajajov različnih državah članicah, pravo katere koli od teh državčlanic ali pravo države, v kateri ima običajno prebivališčezavarovalec.

Kadar v primerih iz točke (a), (b) ali (e) zadevne države članiceponujajo večjo svobodo izbire prava za zavarovalno pogodbo,lahko pogodbene stranke to svobodo izkoristijo.


(1) UL L 158, 23.6.1990, str. 59.


521

Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, ki naj se uporablja,v skladu s tem odstavkom, se za takšno pogodbo uporablja pravodržave članice, v kateri je nevarnost v trenutku sklenitvepogodbe.

4. Naslednja dodatna pravila se uporabljajo za zavarovalnepogodbe, ki krije nevarnosti, za katere država članica nalagaobveznost sklenitve zavarovanja:

(a) zavarovalna pogodba ne izpolnjuje obveznosti sklenitvezavarovanja, če ne izpolnjuje posebnih določb, ki senanašajo na to zavarovanje in jih določa država članica,ki nalaga to obveznost. Če si pravo države članice, v katerije nevarnost, in pravo države članice, ki nalaga obveznostsklenitve zavarovanja, med seboj nasprotujeta, prevladaslednje;

(b) z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 lahko država članicadoloči, da se za tako zavarovalno pogodbo uporablja pravodržave članice, ki nalaga obveznost sklenitve zavarovanja.

5. Če pogodba krije nevarnosti, ki se nahajajo v več kot enidržavi članici, se za namene uporabe tretjega pododstavkaodstavka 3 in odstavka 4 šteje, da pogodbo sestavlja več pogodb,od katerih se vsaka nanaša le na eno državo članico.

6. Za namene tega člena se država, v kateri je nevarnost, določiv skladu s členom 2(d) Druge direktive Sveta 88/357/EGS z dne22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisovo neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, kiopredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobodeopravljanja storitev (1), v primerih življenjskega zavarovanja paje država, v kateri je nevarnost, država članica obveznostiv smislu člena 1(1)(g) Direktive 2002/83/ES.

Člen 8

Individualne pogodbe o zaposlitvi

1. Za individualne pogodbe o zaposlitvi se uporablja pravo, kiga v skladu s členom 3 izbereta pogodbeni stranki. Vendar pataka izbira prava delavca ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jozagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati z dogo-vorom, po pravu, ki bi se uporabljalo v skladu z odstavki 2, 3 in4 tega člena, če pogodbeni stranki ne bi bili izbrali drugegaprava.

2. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabljaza individualno pogodbo o zaposlitvi, se za pogodbo uporabljapravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanjupogodbe običajno opravlja svoje delo. Če delavec začasnoopravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateriobičajno opravlja delo, spremenila.

3. Če prava, ki naj se uporablja, ni mogoče določiti v skladuz odstavkom 2, se za pogodbo uporablja pravo države, v kateri senahaja poslovna enota, ki je delavca zaposlila.

4. Kadar iz vseh okoliščin izhaja, da je pogodba v tesnejši zveziz drugo državo kot z državo iz odstavka 2 ali 3, se uporabljapravo te druge države.

Člen 9

Prevladujoče obvezne določbe

1. Prevladujoče obvezne določbe so določbe, katerih upošte-vanje je po mnenju države bistvenega pomena za zaščito njenihjavnih interesov, kot je na primer njena politična, socialna aligospodarska ureditev, in sicer do take mere, da se te določbeuporabljajo za vse primere, ki sodijo na njihovo področjeuporabe, ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja zapogodbo na podlagi te uredbe.

2. Nobena določba te uredbe ne omejuje uporabe prevladujo-čih obveznih določb prava države sodišča, pred katerim potekapostopek.

3. Prevladujočim obveznim določbam prava države, v katerimorajo biti ali so bile izpolnjene obveznosti, ki izhajajo izpogodbe, se lahko prizna učinek, kolikor te prevladujočeobvezne določbe izpolnitev pogodbe opredeljujejo kot nezako-nito. Pri odločitvi o učinkovanju teh določb se upošteva njihovanarava in namen ter posledice njihove uporabe oziromaneuporabe.

Člen 10

Soglasje volj in materialna veljavnost

1. Obstoj in veljavnost pogodbe ali obstoj in veljavnostpogodbenih določil se presoja po pravu, ki bi se uporabljalopo tej uredbi, če bi bila pogodba ali pogodbena določila veljavna.

2. Vseeno se lahko pogodbena stranka, kadar zatrjuje, da nisoglašala, sklicuje na pravo države, v kateri ima običajnoprebivališče, če je iz okoliščin mogoče sklepati, da učinkanjenega ravnanja ni primerno presojati po pravu iz odstavka 1.

Člen 11

Formalna veljavnost

1. Pogodba, sklenjena med osebami, ki so ali katerih zastopnikiso ob sklenitvi pogodbe v isti državi, je formalno veljavna, če



522

zadosti obličnostnim zahtevam po pravu, ki se v skladu s touredbo uporablja za samo vsebino pogodbe, ali obličnostnimzahtevam po pravu države, v kateri je pogodba sklenjena.

2. Pogodba, sklenjena med osebami, ki so ali katerih zastopnikiso ob sklenitvi pogodbe v različnih državah, je formalnoveljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu, ki sev skladu s to uredbo uporablja za vsebino pogodbe, aliobličnostnim zahtevam po pravu ene od držav, v kateri se obsklenitvi pogodbe nahaja ena od pogodbenih strank ali eden odzastopnikov, ali po pravu države, v kateri je imela ena odpogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe običajnoprebivališče.

3. Enostranski pravni posel v zvezi z obstoječo ali nameravanopogodbo je formalno veljaven, če zadosti obličnostnim zahtevampo pravu države, ki se v skladu s to uredbo uporablja za samovsebino pogodbe ali bi se zanjo uporabljalo, ali po pravu države,v kateri je bil ta posel opravljen, ali po pravu države, v kateri jeimela oseba, ki je ta posel opravila, v tistem trenutku običajnoprebivališče.

4. Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se ne uporabljajo za pogodbe,ki sodijo na področje uporabe člena 6. Obliko takih pogodb urejapravo države, v kateri ima običajno prebivališče potrošnik.

5. Ne glede na odstavke 1 do 4 se za pogodbo, katere predmetje stvarna pravica na nepremičnini ali najemna pravica nanepremičnini, uporabljajo obličnostne zahteve po pravu države,v kateri je nepremičnina, če so po tem pravu:

(a) te obličnostne zahteve obvezne ne glede na to, v kateridržavi je bila pogodba sklenjena, in ne glede na to, kateropravo se uporablja za pogodbo, in

(b) od teh zahtev ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

Člen 12

Obseg uporabe prava, ki se uporablja

1. Pravo, ki se uporablja za pogodbo v skladu s to uredbo, urejapredvsem:

(a) razlago;

(b) izpolnitev;

(c) v mejah pristojnosti, ki jih ima sodišče v skladu s procesnimpravom, posledice delne in popolne neizpolnitve obvez-nosti, vključno z oceno škode, kolikor tako oceno urejajopredpisi;

(d) različne načine prenehanja obveznosti, prekluzijo inzastaranje terjatev;

(e) posledice neveljavnosti pogodbe.

2. V zvezi z načinom izpolnitve in dejanji, ki jih je trebaopraviti v primeru nepopolne izpolnitve, se upošteva pravodržave, kjer se pogodba izpolni.

Člen 13

Poslovna in pravna nesposobnost

V primeru pogodbe, sklenjene med osebama, ki se nahajata v istidržavi, se lahko fizična oseba, ki bi bila pravno in poslovnosposobna po pravu te države, sklicuje na svojo pravno inposlovno nesposobnost na podlagi prava druge države samo, čeje druga pogodbena stranka v trenutku sklenitve pogodbe vedelaza njeno nesposobnost oziroma tega ni vedela zaradi malomar-nosti.

Člen 14

Odstop terjatev in pogodbena subrogacija

1. Za razmerje med odstopnikom in prevzemnikom priodstopu terjatve ali pogodbeni subrogaciji nasproti drugi osebi(„dolžnik“) se uporablja pravo, ki se v skladu s to uredbouporablja za pogodbo med odstopnikom in prevzemnikom.

2. Pravo, ki se uporablja za terjatev, ki je predmet odstopaoziroma subrogacije, določa, ali je terjatev prenosljiva, določarazmerja med prevzemnikom in dolžnikom, pogoje, podkaterimi se lahko odstop ali subrogacija uveljavlja nasprotidolžniku, ter vprašanje, ali je dolžnik izpolnil svoje obveznosti.

3. Koncept odstopa v tem členu vključuje popoln odstopterjatve, odstop terjatve v zavarovanje, pa tudi odstop zastavnepravice ali drugih pravic, ki obstojijo na terjatvah zaradizavarovanja.

Člen 15

Subrogacija po zakonu

Kadar ima oseba („upnik“) nasproti drugi osebi („dolžnik“)pogodbeno terjatev, tretja oseba pa ima obveznost poravnati toterjatev upniku ali je to terjatev na podlagi svoje obveznosti žeporavnala upniku, se upravičenost tretje osebe, da uveljavljapravice, ki jih je imel upnik nasproti dolžniku po pravu, ki se jeuporabljalo za njuno razmerje, in obseg te upravičenostipresojata po pravu, ki se uporablja za obveznost te tretje osebe,da poravna terjatev.

Člen 16

Več dolžnikov

Če ima upnik terjatev do več dolžnikov, ki odgovarjajo za istoterjatev, in je eden od dolžnikov terjatev že deloma ali v celotiporavnal, se pravo, ki se uporablja za obveznost dolžnika doupnika, uporablja tudi za pravico dolžnika zahtevati povračilo od


523

ostalih sodolžnikov. Ostali sodolžniki lahko proti temu dolžnikuuveljavljajo ugovore, ki so jih imeli nasproti upniku po pravu, kise uporablja za njihove obveznosti do upnika.

Člen 17

Pobot

Kadar se pogodbeni stranki nista dogovorili o pravici do pobota,se za pobot uporablja pravo, ki se uporablja za terjatev, protikateri se uveljavlja pravica pobota.

Člen 18

Dokazno breme

1. Pravo, ki ureja pogodbeno obligacijsko razmerje po tejuredbi, se uporablja kolikor glede pogodbenih obligacijskihrazmerij postavlja zakonske domneve ali določa dokazno breme.

2. Pravni posel se lahko dokazuje z vsakim dokaznimsredstvom, ki ga dopušča pravo države sodišča, pred katerimpoteka postopek, ali katero koli pravo iz člena 11, po katerem jepravni posel formalno veljaven, pod pogojem, da je takodokazno sredstvo pred sodiščem, pred katerim poteka postopek,možno izvesti.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 19

Običajno prebivališče

1. Za namene te uredbe je običajno prebivališče družb indrugih subjektov, s pravno osebnostjo ali brez nje, kraj njihoveglavne uprave.

Običajno prebivališče fizične osebe, ki opravlja svojo poslovnodejavnost, je glavni kraj njenega poslovanja.

2. Kadar je pogodba sklenjena v okviru poslovanja agencije,podružnice ali druge poslovne enote ali če mora po pogodbiobveznosti izpolniti taka agencija, podružnica ali druga poslovnaenota, se za običajno prebivališče šteje kraj, v katerem se nahajata agencija, podružnica ali druga poslovna enota.

3. Za namene ugotavljanja običajnega prebivališča je odločilentrenutek sklenitve pogodbe.

Člen 20


Uporaba prava katere koli države po tej uredbi pomeni uporabov tej državi veljavnih pravil, brez pravil mednarodnega zasebnegaprava te države, razen če je s to uredbo drugače določeno.

Člen 21

Javni red države sodišča, pred katerim poteka postopek

Uporaba posamezne določbe prava katere koli države po tejuredbi se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitnonezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerimpoteka postopek.

Člen 22

Države z več kot enim pravnim sistemom

1. Če država obsega več ozemeljskih enot, od katerih ima vsakasvoja lastna pravna pravila za pogodbena obligacijska razmerja,se pri določanju, katero pravo se uporablja po tej uredbi, vsakaod teh enot obravnavana kot država.

2. Država članica, v kateri imajo različne ozemeljske enotesvoja lastna pravna pravila za pogodbena obligacijska razmerja,te uredbe ni dolžna uporabljati za kolizije med pravnimi redi tehenot.

Člen 23

Razmerje do drugih določb prava Skupnosti

Z izjemo člena 7 ta uredba ne posega v uporabo določb pravaSkupnosti, ki v zvezi s posameznimi zadevami določajokolizijska pravila za pogodbena obligacijska razmerja.

Člen 24

Razmerje do Rimske konvencije

1. Ta uredba v državah članicah nadomesti Rimsko konvencijo,razen v zvezi z ozemlji držav članic, ki sodijo v ozemeljskopodročje uporabe te konvencije in za katera se v skladus členom 299 Pogodbe ta uredba ne uporablja.

2. V obsegu, v katerem ta uredba nadomesti določbe Rimskekonvencije, se vsako sklicevanje na to konvencijo razume kotsklicevanje na to uredbo.

Člen 25

Razmerje do obstoječih mednarodnih konvencij

1. Ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij,katerih pogodbenice so v trenutku sprejetja te uredbe ena ali večdržav članic in ki določajo kolizijska pravila za pogodbenaobligacijska razmerja.


524

2. Vendar pa ta uredba v razmerjih med državami članicamiprevlada nad konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema aliveč državami članicami, kolikor se te konvencije nanašajo nazadeve, ki jih ureja ta uredba.

Člen 26

Seznam konvencij

1. Države članice do 17. junija 2009 uradno obvestijoKomisijo o konvencijah iz člena 25(1). Po tem datumu državečlanice Komisijo uradno obvestijo o vseh odpovedih tehkonvencij.

2. Komisija v šestih mesecih po prejemu uradnih obvestil izodstavka 1 v Uradnem listu Evropske unije objavi:

(a) seznam konvencij iz odstavka 1;

(b) odpovedi iz odstavka 1.

Člen 27

Klavzula o pregledu

1. Komisija do 17. junija 2013 predloži Evropskemu parla-mentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboruporočilo o uporabi te uredbe. Če je to primerno, poročilu priložipredloge za spremembo te uredbe. Poročilo vključuje:

(a) študijo o pravu, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe, inpresojo vplivov morebitnih določb, ki naj se uvedejo; in

(b) oceno uporabe člena 6, zlasti glede skladnosti pravaSkupnosti na področju varstva potrošnikov.

2. Komisija do 17. junija 2010 predloži Evropskemu parla-mentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboruporočilo o vprašanju učinkov odstopa terjatve nasproti tretjimosebam in o vprašanju prednosti odstopljene terjatve predpravico druge osebe. Če je to primerno, poročilu priloži predlogza spremembo te uredbe in presojo vplivov določb, ki naj seuvedejo.

Člen 28

Časovna uporaba

Ta uredba se uporablja za pogodbe, sklenjene po 17. decembru2009.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Začetek veljavnosti in uporaba


Uporablja se od 17. decembra 2009, z izjemo člena 26, ki seuporablja od 17. junija 2009.


V Strasbourgu, 17. junija 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


525

526

11c

11c


z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene

obveznosti („Rim II“)



o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“)


ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti terzlasti členov 61(c) in 67 Pogodbe,



v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, obupoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbordne 25. junija 2007 (2),


(1) Skupnost si je zadala cilj ohranjati in razvijati območjesvobode, varnosti in pravice. Za postopno vzpostavitevtakšnega območja bi morala Skupnost sprejeti ukrepe,povezane s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zade-vah s čezmejnimi posledicami, in sicer v obsegu, v kakrš-nem so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) V skladu s členom 65(b) Pogodbe so med temi ukrepi tuditisti, ki spodbujajo združljivost predpisov, ki se uporab-ljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporovo pristojnosti.

(3) Evropski svet je na zasedanju v Tampereju dne 15. in16. oktobra 1999 potrdil načelo vzajemnega priznavanjasodb in drugih odločb pravosodnih organov kot temeljpravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah ter pozvalSvet in Komisijo, naj sprejmeta program ukrepov za izva-janje navedenega načela.

(4) Svet je dne 30. novembra 2000 sprejel skupni programukrepov Komisije in Sveta za izvajanje načela vzajemnegapriznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3).Program ukrepe za usklajevanje kolizijskih pravil oprede-ljuje kot ukrepe, ki olajšujejo vzajemno priznavanje sodb.

(5) S Haaškim programom (4), sprejetim dne 5. novembra2004, je Evropski svet pozval k aktivnemu nadaljevanjudela v zvezi s pravili glede kolizije zakonov glede nepo-godbenih obveznosti („Rim II“).

(6) Pravilno delovanje notranjega trga zaradi večje predvidlji-vosti izida pravde, pravne varnosti ter prostega pretokasodnih odločb zahteva, da kolizijska pravila držav članicdoločajo uporabo istega nacionalnega prava ne glede nadržavo sodišča, kjer je vložena tožba.

(7) Vsebinsko področje uporabe in določbe te uredbe bimorale biti skladne z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvr-ševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zade-vah (5) („Bruselj I“) in instrumenti o pravu, ki se uporabljaza pogodbene obveznosti.

(8) Ta uredba bi se morala uporabljati ne glede na vrstosodišča, ki vodi postopek.

(9) Zahtevki, nastali zaradi „acta iure imperii“, bi morali vklju-čevati zahtevke zoper uradnike, ki delujejo v imenudržave, in odgovornost za dejanja državnih organov,vključno z odgovornostjo javno imenovanih uslužbencev.Zato bi bilo treba te zadeve izvzeti iz področja uporabe teuredbe.

(10) Družinska razmerja zajemajo starševstvo, zakonsko zvezo,svaštvo in sorodstvo v stranski vrsti. Sklicevanjev členu 1(2) na razmerja, ki imajo primerljiv učinek kotzakonska zveza in druga družinska razmerja, naj se razla-gajo v skladu s pravom države članice, v kateri je sodišče,ki vodi postopek.

(11) Pojem nepogodbene obveznosti se v državah članicah raz-likuje. Zato bi se moral za namene te uredbe izraz nepo-godbena obveznost razumeti kot avtonomen pojem.Kolizijska pravila, določena v tej uredbi, bi morala zaje-mati tudi nepogodbene obveznosti, ki izhajajo iz objek-tivne odgovornosti.

(12) Pravo, ki se uporablja, bi moralo urejati tudi vprašanje spo-sobnosti prevzemanja odgovornosti za škodno dejanje.

(1) UL C 241, 28.9.2004, str. 1.(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (UL C 157 E,

6.7.2006, str. 371), Skupno stališče Sveta z dne 25. septembra 2006(UL C 289 E, 28.11.2006, str. 68) in Stališče Evropskega parlamentaz dne 18. januarja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zako-nodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 inSklep Sveta z dne 28. junija 2007.

(3) UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

(4) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.(5) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremen-

jena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).


529

(13) Z enotnimi pravili, uporabljenimi ne glede na pravo,katerega uporabo določajo, se lahko prepreči tveganjeizkrivljanja konkurence med pravdnima strankamaSkupnosti.

(14) Zahteva po pravni varnosti in potreba po pravičnem rav-nanju v posameznih primerih sta bistvena elementa napodročju pravosodja. Ta uredba določa navezne okoliš-čine, ki so najprimernejše za dosego teh ciljev. Ta uredbazato določa splošno pravilo, pa tudi posebna pravila ter,v določenih določbah, „odstopno klavzulo“, ki dovoljujeodstopanje od teh pravil, kadar je iz vseh okoliščin pri-mera razvidno, da je škodno dejanje očitno v tesnejši zveziz drugo državo. Ta pravila torej tvorijo prilagodljiv okvirkolizijskih pravil. Prav tako pa omogočajo sodišču, ki vodiprimer, da posamezne primere ustrezno obravnava.

(15) Načelo lex loci delicti commissi pomeni temeljno rešitevv zvezi z nepogodbenimi obveznostmi v skoraj vseh drža-vah članicah, vendar je praktična uporaba tega načelav primeru razpršenosti dejavnikov primera na več državlahko različna. Takšno stanje ogroža pravno varnost gledeprava, ki se uporabi.

(16) Enotna pravila izboljšajo predvidljivost sodnih odločb inzagotovijo razumno ravnotežje med interesi osebe, za ka-tero se zatrjuje, da nosi odgovornost, in osebe, ki je utr-pela škodo. Povezava z državo, v kateri je neposrednaškoda nastala (lex loci damni), vzpostavi pravično ravno-težje med interesi osebe, za katero se zatrjuje, da nosiodgovornost, in osebe, ki je utrpela škodo, in tudi odražasodoben pristop k civilnopravni odgovornosti in k raz-voju sistemov objektivne odgovornosti.

(17) Pravo, ki se uporablja, bi se moralo določiti na podlagitega, kje je nastala škoda, ne glede na državo ali države,v katerih lahko pride do posrednih posledic. Zato bimorala biti v primerih telesne poškodbe ali materialneškode na premoženju država, v kateri je nastala škoda,tista država, v kateri je prišlo do telesne poškodbe ali kjerje nastala materialna škoda na premoženju.

(18) Splošno pravilo iz te uredbe bi moralo biti „lex loci damni“iz člena 4(1). Izjema od tega splošnega načela je člen 4(2),saj vzpostavlja posebno povezavo, kadar imata stranki obi-čajno prebivališče v isti državi. Določbo člena 4(3) bi bilotreba razumeti kot „odstopno klavzulo“ glede načlen 4(1) in (2), kadar je iz vseh okoliščin primera raz-vidno, da je škodno dejanje očitno v tesnejši zvezi z drugodržavo.

(19) Treba bi bilo določiti posebna pravila za primere poseb-nih škodnih dejanj, kjer splošno pravilo ne omogoča raz-umnega ravnotežja med zadevnimi interesi.

(20) V zvezi z odgovornostjo za izdelke naj bi kolizijsko pra-vilo upoštevalo cilje pravične razdelitve tveganja, ki je delsodobne družbe z visoko razvito tehnologijo, varovanjazdravja potrošnikov, spodbujanja inovacij, zagotavljanjaneizkrivljene konkurence in poenostavitve trgovine. Urav-notežena rešitev v zvezi s temi cilji je vzpostavitev kaskad-nega sistema povezovanja dejavnikov skupaj s klavzulopredvidljivosti. Prvi dejavnik, ki ga je treba upoštevati, jepravo države, v kateri je imela oseba, ki je utrpela škodo,v času nastale škode običajno prebivališče, če se je izdelektržil v tej državi. Drugi elementi v kaskadnem sistemu sesprožijo, če se izdelek ni tržil v tej državi, brez poseganjav člen 4(2) in v možnost očitno tesnejše zveze z drugodržavo.

(21) Posebno pravilo iz člena 6 ni izjema od splošnega pravilaiz člena 4(1), ampak zgolj njegovo pojasnilo. V zadevahglede nelojalne konkurence bi moralo kolizijsko pravilovarovati konkurente, potrošnike in splošno javnost terzagotavljati pravilno delovanje tržnega gospodarstva.Povezava s pravom države, v kateri so razmerja med kon-kurenti ali skupni interesi potrošnikov prizadeti ali bilahko bili prizadeti, je na splošno v skladu s temi cilji.

(22) Nepogodbene obveznosti, nastale zaradi omejevanja kon-kurence iz člena 6(3), bi morale zajemati kršitve takonacionalnega konkurenčnega prava kot konkurenčnegaprava Skupnosti. Pravo, ki se uporablja za takšne nepo-godbene obveznosti, bi moralo biti pravo države, na kateretrgu ima, ali bi lahko imela, taka omejitev učinek. Kadarima taka omejitev učinek na trgu več kot ene države, bise lahko v določenih okoliščinah oseba, ki zahtevaodškodnino, odločila, da bo za podlago svoje tožbe izbralapravo sodišča, pri katerem je tožbo vložila.

(23) Za namene te uredbe, bi moral pojem omejevanja konku-rence vključevati prepoved sporazumov med podjetji,odločitev podjetniških združenj in usklajenih ravnanj,katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje aliizkrivljanje konkurence v državi članici ali na notranjemtrgu, kakor tudi prepoved zlorabe prevladujočega polo-žaja v državi članici ali na notranjem trgu, kadar so takšnisporazumi, odločitve, usklajena ravnanja ali zlorabe pre-povedane s členoma 81 in 82 Pogodbe ali z zakonodajodržave članice.

(24) „Okoljska škoda“ bi morala pomeniti škodljive spremembenaravnih virov, kot so voda, tla in zrak, ali okrnitev katereod funkcij teh naravnih virov v prid drugega naravnegavira ali javnosti, kakor tudi zmanjšanje raznolikosti živihorganizmov.


530

(25) Glede okoljske škode, člen 174 Pogodbe, ki določa, da bibilo treba doseči visoko raven varstva, ki temelji na načeluprevidnosti in načelih, da bi bilo treba delovati preven-tivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljatipri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve,popolnoma upravičuje uporabo načela diskriminacijev korist osebe, ki je utrpela škodo. Vprašanje, kdaj lahkooseba, ki zahteva odškodnino, izbira pravo, ki naj se upo-rabi, bi bilo treba določiti v skladu s pravom države čla-nice, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.

(26) Glede kršitev pravic intelektualne lastnine bi bilo trebaohraniti splošno priznano načelo lex loci protectionis. Zanamene te uredbe bi bilo treba izraz „pravice intelektualnelastnine“ razlagati v pomenu, na primer, avtorske pravice,sorodne pravice, pravice sui generis za varstvo zbirk podat-kov ter pravice industrijske lastnine.

(27) Točna vsebina pojma „protestnega delovanja“ delavcev alidelodajalcev, kot je stavka ali izprtje, se v državah člani-cah razlikuje in je urejena v skladu z notranjimi predpisivsake države članice. Zaradi tega ta uredba temelji nasplošnem načelu, da se uporablja pravo države, v kateri jeprišlo do takega delovanja delavcev ali delodajalcev,s ciljem, da se zaščitijo njihove pravice in obveznosti.

(28) Posebno pravilo o protestnem delovanju delavcev ali delo-dajalcev iz člena 9 ne posega v pogoje v zvezi z izvedbotakega delovanja v skladu z nacionalno zakonodajo ter neposega v pravni status predstavniških organizacij delav-cev ali sindikatov, kakor je predvideno v nacionalni zako-nodaji držav članic.

(29) Treba bi bilo predvideti posebna pravila za primere, kjerškodo povzroči dejanje, ki ni škodno dejanje, na primerneupravičena obogatitev, negotiorum gestio in culpa incontrahendo.

(30) Culpa in contrahendo je za namene te uredbe avtonomenpojem, za katerega ni nujno, da se razlaga v okvirupomena, ki ga ima v nacionalnem pravu. Vključeval najbi kršitev dolžnosti razkritja in prekinitev pogodbenihpogajanj. Člen 12 zajema le nepogodbene obveznosti, kipredstavljajo neposredno povezavo z dejanji pred sklenit-vijo pogodbe. To pomeni, da se uporabljajo člen 4 alidruge ustrezne določbe te uredbe, če oseba med pogajanjio pogodbi utrpi telesno poškodbo.

(31) Zaradi upoštevanja načela avtonomije strank in večjepravne varnosti bi morali stranki imeti možnost izbrati,katero pravo se bo uporabljalo za nepogodbeneobveznosti. Ta izbira bi morala biti izražena izrecno alipa bi morala dovolj nedvoumno izhajati iz okoliščin

primera. Ko se ugotavlja obstoj sporazuma, mora sodiščespoštovati voljo strank. Da bi zaščitili šibkejšo stranko, bibilo treba izbiro prava omejiti z nekaterimi pogoji.

(32) Upoštevanje javnega interesa upravičuje, da lahko sodiščadržav članic v izjemnih okoliščinah uporabijo izjeme napodlagi javnega reda in prevladujočih obveznih določb.Zlasti uporaba določb prava, kakor to določa ta uredba,ki bi povzročila dodelitev nesorazmerne eksemplarične alikazenske odškodnine, odvisno od okoliščin primera alipravnega reda države članice sodišča, kjer je bila vloženatožba, bi lahko veljala za nasprotujočo si z javnem redom(„ordre public“) pristojnega sodišča.

(33) Kadar do nesreče pride v državi, v kateri žrtev nima obi-čajnega prebivališča, bi moralo sodišče, pri katerem je vlo-žena tožba, po veljavnih nacionalnih praviliho odškodninah za žrtve prometnih nesreč pri oceni škodev primeru telesnih poškodb upoštevati vse relevantnedejanske okoliščine posamezne žrtve, kar bi naj vključe-valo zlasti dejanske izgube in stroške poznejše pomoči inzdravniške oskrbe.

(34) Prizadevanje za razumno ravnotežje med strankamazahteva, da se, kolikor je to primerno, upoštevajo pravilao varnosti in ravnanju, ki veljajo v državi, v kateri je bilopovzročeno škodno dejanje, četudi se za nepogodbenoobveznost uporablja drugo pravo. Izraz „pravila o varno-sti in ravnanju“ bi bilo treba razumeti tako, da se nanašana vse predpise, ki so v kakršni koli povezavi z varnostjoin ravnanjem, vključno na primer s predpisi o varnostiv cestnem prometu v primeru nesreče.

(35) Treba bi se bilo izogibati stanju razpršenosti kolizijskihpravil med več instrumenti in obstoju razlik med temi pra-vili. Vendar pa ta uredba ne izključuje možnosti vključitvekolizijskih pravil za nepogodbene obveznosti v določbepredpisov Skupnosti v zvezi z določenimi zadevami.

Ta uredba ne sme vplivati na uporabo drugih instrumen-tov, ki opredeljujejo določbe, katerih namen je spodbujatipravilno delovanje notranjega trga, če se te določbe nemorejo uporabljati skupaj s pravom, določenim s pravilite uredbe. Uporaba določb prava, ki se uporablja, kakorto določa ta uredba, ne bi smela omejevati prostega pre-toka blaga in storitev, kakor je to urejeno z instrumentiSkupnosti, kot na primer Direktiva 2000/31/ES Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekat-erih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlastielektronskega poslovanja na notranjem trgu („Direktivao elektronskem poslovanju“) (1).

(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.


531

(36) Zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti, ki so jih pre-vzele države članice, ta uredba ne sme vplivati na medna-rodne konvencije, katerih pogodbenice so ena ali več državčlanic v času, ko se sprejme ta uredba. Komisija bi moralaza zagotovitev lažje dostopnosti veljavnih pravil na pod-lagi informacij, ki jih predložijo države članice, objavitiseznam zadevnih konvencij v Uradnem listu Evropske unije.

(37) Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu predložilapredlog v zvezi s postopki in pogoji, v skladu s katerimibi se lahko države članice v svojem imenu v posameznihin izjemnih primerih v zvezi s sektorskimi zadevami poga-jale in sklenile sporazume s tretjimi državami, ki bi vsebo-vali določbe o pravu, ki se uporablja za nepogodbeneobveznosti.

(38) Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljate uredbe, ampak ga je mogoče zaradi obsega in učinkovte uredbe bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skup-nost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti,kakor je navedeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z nače-lom sorazmernosti iz istega člena, ta uredba ne prekora-čuje tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(39) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kra-ljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji inPogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združenokraljestvo in Irska sporočila željo, da bi sodelovala prisprejetju in uporabi te uredbe.

(40) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, kije priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustano-vitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri spreje-manju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjone uporablja –


POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se v primeru kolizije zakonov uporablja za nepo-godbene obveznosti v civilnih in gospodarskih zadevah. Ne upo-rablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve, kot tudine za odgovornost države glede dejanj in opustitev pri izvajanjudržavne oblasti („acta iure imperii“).

2. Iz področja uporabe te uredbe so izvzete:

(a) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz družinskih razmerijin razmerij, ki imajo po pravu, ki se uporablja za taka raz-merja, primerljiv učinek, vključno s preživninskimiobveznostmi;

(b) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz premoženjskega sta-nja zakoncev, premoženjskega stanja partnerskih zvez, kiimajo po pravu, ki se uporablja za te zveze, primerljiv uči-nek kot zakonska zveza, oporoke in dedovanja;

(c) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz menic, čekov inzadolžnic ter drugih prenosljivih vrednostnih papirjev,kolikor obveznosti iz teh drugih prenosljivih vrednostnihpapirjev izvirajo iz njihove prenosljive narave;

(d) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz prava družb in drugihpravnih oseb glede zadev, kot je ustanovitev, z registracijoali kako drugače, pravna sposobnost, notranja organizacijaali likvidacija družb in drugih pravnih oseb, osebna odgo-vornost družbenikov in članov organov kot takih zaobveznosti družbe ali druge pravne osebe, kot tudi osebnaodgovornost revizorjev družbe ali njenih članov pri obvez-nih revizijah računovodskih dokumentov;

(e) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz razmerij med usta-novitelji, skrbniki in upravičenci prostovoljno ustanovlje-nega sklada;

(f) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz jedrske škode;

(g) nepogodbene obveznosti, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti inosebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.

3. Ta uredba se ne uporablja za dokaze in postopke, brezposeganja v člena 21 in 22.

4. V tej uredbi „država članica“ pomeni vse države članice,razen Danske.

Člen 2

Nepogodbene obveznosti

1. Za namene te uredbe, škoda zajema vse posledice, ki sonastale zaradi škodnih dejanj, neupravičene obogatitve, negotio-rum gestio ali culpa in contrahendo.

2. Ta uredba se uporablja tudi za nepogodbene obveznosti,za katere je verjetno, da bodo nastale.


532

3. Vsak sklic v tej uredbi na:

(a) dogodek, ki je povzročil škodo, zajema dogodke, ki povzro-čijo škodo in za katere je verjetno, da se bodo zgodili; in

(b) škodo vključuje škodo, za katero je verjetno, da se bozgodila.

Člen 3

Splošna uporaba

Pravo, opredeljeno v tej uredbi, se uporablja tudi, če ni pravodržave članice.

POGLAVJE II

ŠKODNA DEJANJA

Člen 4

Splošno pravilo

1. Če v tej uredbi ni določeno drugače, je pravo, ki se uporab-lja za nepogodbeno obveznost, nastalo iz škodnega dejanja,pravo države, v kateri škoda nastane, ne glede na državo, v kate-ri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo, in ne gledena državo ali države, v kateri so nastale posredne posledice.

2. Vendar kadar imata oseba, za katero se zatrjuje, da je odgo-vorna, in oseba, ki je utrpela škodo, ob nastanku škode običajnoprebivališče v isti državi, se uporablja pravo te države.

3. Kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je škodnodejanje očitno v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo izodstavkov 1 ali 2, se uporablja pravo te druge države. Očitnotesnejša zveza z drugo državo bi lahko temeljila zlasti na žeobstoječih razmerjih med strankama, kot je na primer pogodba,ki je tesno povezana z obravnavanim škodnim dejanjem.

Člen 5

Odgovornost za izdelke

1. Brez poseganja v člen 4(2) je pravo, ki se uporablja za nepo-godbene obveznosti, nastale zaradi škode, ki so jo povzročiliizdelki z napako, naslednje:

(a) pravo države, kjer je imela oseba, ki je utrpela škodo, v časunastale škode običajno prebivališče, če se je izdelek tržil v tejdržavi; ali, če to ni mogoče,

(b) pravo države, v kateri je bil izdelek kupljen, če se je izdelektržil v tej državi; ali, če to ni mogoče,

(c) pravo države, v kateri je nastala škoda, če se je izdelek tržilv tej državi.

Vendar pa je pravo, ki se uporablja, pravo države, v kateri imaoseba, za katero se zatrjuje, da je odgovorna, običajno prebiva-lišče, če ta oseba v razumnih okvirih ni mogla predvideti trženjaizdelka ali izdelka iste vrste v državi, kjer se uporablja pravo iz(a), (b) ali (c).

2. Kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je škodnodejanje očitno v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo izodstavka 1, se uporablja pravo druge države. Očitno tesnejšazveza z drugo državo bi lahko temeljila zlasti na že obstoječihrazmerjih med strankama, kot denimo pogodba, ki je tesno pove-zana z obravnavanim škodnim dejanjem.

Člen 6

Nelojalna konkurenca in akti, ki omejujejo svobodnokonkurenco

1. Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastalezaradi nelojalne konkurence, je pravo države, v kateri je konku-renca ali skupni interes potrošnikov prizadet ali bi bil lahkoprizadet.

2. Kadar dejanje nelojalne konkurence prizadene izključnointeres posebnega konkurenta, se uporablja člen 4.

3. (a) Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti,nastale zaradi omejevanja konkurence, je pravo države,na katere trgu ima, ali bi lahko imela, taka omejitevučinek.

(b) Kadar ima, ali bi lahko imela, taka omejitev učinek natrgu več kot ene države, se lahko oseba, ki zahtevaodškodnino za škodo in ki vloži tožbo na sodišču stal-nega prebivališča toženca, odloči, da bo za podlagosvoje tožbe izbrala pravo sodišča, pri katerem je tožbovložila, če je bil trg v tej državi članici eden izmedtistih, ki so bili neposredno ali bistveno prizadeti zaradiomejevanja konkurence, ki je povod za nastanek nepo-godbene obveznosti, na podlagi katere je osnovanatožba; kadar upravičenec v skladu z veljavnimi pravilio jurisdikciji na tem sodišču toži več kot enega toženca,lahko za svojo tožbo izbere le pravo tega sodišča, čeje zaradi omejevanja konkurence, na kateri temeljitožba proti vsakemu od teh tožencev, neposredno alibistveno prizadet tudi trg v državi članici tega sodišča.

4. Od prava, ki se uporablja na podlagi tega člena, ni mogočeodstopiti s sporazumom v skladu s členom 14.


533

Člen 7

Okoljska škoda

Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, ki izvirajo izokoljske škode ali škode, povzročene osebam ali premoženju,kot posledica take škode, je pravo, ki se določi ob upo-rabi člena 4(1), razen če se oseba, ki zahteva odškodnino zaškodo, odloči, da se za zahtevek uporablja pravo države, v katerise je zgodil dogodek, ki je povzročil škodo.

Člen 8

Kršitev pravic intelektualne lastnine

1. Za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi kršitve pravicintelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero sezahteva zaščita.

2. V primeru nepogodbenih obveznosti, nastalih zaradi krši-tev enotne pravice intelektualne lastnine Skupnosti, se za vpraša-nja, ki jih ustrezni instrument Skupnosti ne obravnava, uporabljapravo države, v kateri je bila kršitev storjena.

3. Od prava, ki se uporablja na podlagi tega člena, ni mogočeodstopiti s sporazumom v skladu s členom 14.

Člen 9

Protestno delovanje delavcev ali delodajalcev

Brez poseganja v člen 4(2) je pravo, ki se uporablja za nepogod-bene obveznosti v zvezi z odgovornostjo osebe v funkciji delavcaali delodajalca ali organizacij, ki zastopajo svoje poklicne inte-rese, za škodo, povzročeno s protestnim delovanjem delavcev alidelodajalcev, do katere je ali bo prišlo, pravo države, v kateri jeali bo do takega delovanja prišlo.

POGLAVJE III

NEUPRAVIČENA OBOGATITEV, NEGOTIORUM GESTIOIN CULPA IN CONTRAHENDO

Člen 10

Neupravičena obogatitev

1. Če se nepogodbena obveznost, nastala zaradi neupravičeneobogatitve, vključno s prejemom neupravičenega plačila, nanašana razmerje med strankama, denimo na pogodbo ali škodno deja-nje, ki je v tesni zvezi s to neupravičeno obogatitvijo, zanjo veljapravo, ki velja za to razmerje.

2. Kadar se pravo, ki se uporablja, ne more določiti na pod-lagi odstavka 1, stranki pa sta imeli v času, ko se je zgodil dogo-dek, zaradi katerega je nastala neupravičena obogatitev, običajnoprebivališče v isti državi, se uporablja pravo te države.

3. Kadar se pravo, ki se uporablja, ne more določiti na pod-lagi odstavkov 1 ali 2, se uporablja pravo države, v kateri je neu-pravičena obogatitev nastala.

4. Kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je nepogod-bena obveznost, nastala zaradi neupravičene obogatitve, očitnov tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo iz odstavkov 1, 2 in3, se uporablja pravo te druge države.

Člen 11

Negotiorum gestio

1. Če se nepogodbena obveznost, nastala zaradi dejanja osebe,ki nima pooblastila za opravljanje dejanj za zadeve druge osebe,nanaša na obstoječe razmerje med strankama, nastalo denimos pogodbo ali škodnim dejanjem, ki je v tesni zvezi s to nepo-godbeno obveznostjo, zanjo velja pravo, ki velja za to razmerje.

2. Kadar se pravo, ki se uporablja, ne more določiti na pod-lagi odstavka 1, stranki pa sta imeli v času, ko je nastal dogodek,ki je povzročil škodo, običajno prebivališče v isti državi, se upo-rablja pravo te države.

3. Kadar se pravo, ki se uporablja, ne more določiti na pod-lagi odstavkov 1 ali 2, se uporablja pravo države, v kateri se jedejanje zgodilo.

4. Kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je nepogod-bena obveznost, nastala zaradi dejanja osebe, ki nima pooblas-tila za opravljanje dejanj za zadeve druge osebe, očitno v tesnejšizvezi z drugo državo kot z državo iz odstavkov 1, 2 in 3, se upo-rablja pravo te druge države.

Člen 12

Culpa in contrahendo

1. Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastalezaradi dejanj pred sklenitvijo pogodbe, ne glede na to, ali je bilapogodba dejansko sklenjena, je pravo, ki se uporablja za pogodboali bi se uporabljalo za to pogodbo, če bi bila sklenjena.

2. Kjer se pravo, ki se uporablja, ne more določiti na podlagiodstavka 1, je pravo, ki se uporablja:

(a) pravo države, v kateri je škoda nastala, ne glede na državo,v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo,in ne glede na državo ali države, v katerih so nastaleposredne posledice; ali

(b) kadar imata stranki v času, ko je nastal dogodek, ki jepovzročil škodo, običajno prebivališče v isti državi, pravo tedržave; ali

(c) kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je nepogod-bena obveznost, ki je nastala z dejanji pred sklenitvijopogodbe, očitno v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državoiz odstavkov (a) in (b), pravo te druge države.


534

Člen 13

Uporaba člena 8

Za namene tega poglavja se člen 8 uporablja za nepogodbeneobveznosti, ki nastanejo zaradi kršitve pravic intelektualnelastnine.

POGLAVJE IV

SVOBODA IZBIRE

Člen 14

Svoboda izbire

1. Stranki se lahko dogovorita, da se za nepogodbeneobveznosti uporablja pravo po njuni izbiri, in sicer:

(a) s sporazumom, sklenjenim po dogodku, ki je povzročilnastalo škodo;

ali

(b) kadar obe stranki opravljata gospodarsko dejavnost, tudis sporazumom, o katerem sta se stranki svobodno dogovo-rili pred dogodkom, ki je povzročil nastalo škodo.

Izbiro je treba izraziti ali pokazati z razumno gotovostjo gledena okoliščine primera. Izbira ne vpliva na pravice tretjih oseb.

2. Kadar so vsi dejavniki, pomembni za situacijo v časudogodka, ki je povzročil nastalo škodo, prisotni v državi, katereprava stranki nista izbrali, izbira strank ne vpliva na uporabodoločb prava te druge države, od katerih ni dovoljeno odstopitis sporazumom.

3. Kadar so vsi dejavniki, pomembni za situacijo v časudogodka, ki je povzročil nastalo škodo, prisotni v eni ali več drža-vah članicah, izbira strank glede prava, ki se uporablja, in ki nipravo države članice, ne sme ovirati uporabe določb prava Skup-nosti, in kadar je to primerno, njihovega izvajanja s strani pri-stojnega sodišča države članice, od katerih ni dovoljeno odstopitis sporazumom.

POGLAVJE V

SKUPNA PRAVILA

Člen 15

Področje uporabe prava, ki se uporabi

Pravo, ki se na podlagi te uredbe uporablja za nepogodbeneobveznosti, ureja zlasti:

(a) podlago in obseg odgovornosti, vključno z določitvijo oseb,ki bi lahko bile odgovorne za svoja dejanja;

(b) razloge za izključitev odgovornosti, njeno omejitev alidelitev;

(c) obstoj, naravo in oceno škode ali zahtevano odškodnino;

(d) v okviru pooblastil sodišča v skladu s procesnim pravomukrepe, ki jih lahko sprejme sodišče za preprečitev aliodpravo poškodbe ali škode ali za zagotovitev odškodnine;

(e) vprašanje, ali je pravica do nadomestila ali odškodnine lahkoprenosljiva, vključno z dedovanjem;

(f) osebe, upravičene do nadomestila za osebno utrpelo škodo;

(g) odgovornost za dejanja druge osebe;

(h) način prenehanja obveznosti ter pravila glede zastaranja inizgube pravic, nastale s potekom roka zastaranja, vključnos pravili v zvezi z začetkom, prekinitvijo in zadržanjemzastaralnega roka ali roka za izgubo pravic.

Člen 16

Prevladujoče obvezne določbe

Ta uredba ne omejuje uporabe določb prava pristojnega sodišča,kadar so te obvezne ne glede na pravo, ki se sicer uporablja zanepogodbene obveznosti.

Člen 17

Pravila glede varnosti in ravnanja

Pri ocenjevanju ravnanja osebe, za katero se zatrjuje, da je odgo-vorna, se, dejansko in kolikor je to potrebno, upoštevajo pravilaglede varnosti in ravnanja, veljavna na kraju in v času dogodka,iz katerega izhaja odgovornost.

Člen 18

Neposredna tožba zoper zavarovatelja odgovorne osebe

Oseba, ki je utrpela škodo, lahko vloži neposreden odškodninskizahtevek zoper zavarovatelja odgovorne osebe, če to določapravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ali za zava-rovalno pogodbo.

Člen 19

Prenos pravic in obveznosti

Kadar ima oseba („upnik“) do druge osebe („dolžnika“) nepogod-beno terjatev, tretja oseba pa mora izpolniti obveznosti do upnikaali je svoje obveznosti do upnika že izpolnila na način, ki je spre-jemljiv za upnika, se po pravu, ki ureja obveznosti tretje osebedo upnika, presodi, ali in do kakšne mere ima ta tretja oseba pra-vico uveljavljati terjatve proti dolžniku, ki jih je upnik imel dotega dolžnika po pravu, ki se uporablja za njuno razmerje.


535

Člen 20

Deljena odgovornost

Če ima upnik terjatev iz nepogodbenega razmerja do več dolžni-kov, ki so odgovorni za isto terjatev, eden izmed dolžnikov pa jeterjatev v celoti ali deloma že poravnal, se pravica tega dolžnikado nadomestila s strani drugih dolžnikov ureja po pravu, ki seuporablja za nepogodbene obveznosti tega dolžnika do upnika.

Člen 21

Formalna veljavnost

Enostransko dejanje, ki naj bi imelo pravni učinek v zvezi z nepo-godbeno obveznostjo, je formalno veljavno, če zadosti formal-nim zahtevam po pravu države, ki se uporablja za tonepogodbeno obveznost, ali pravu države, v kateri je bilo deja-nje opravljeno.

Člen 22

Dokazno breme

1. Pravo, ki ureja nepogodbene obveznosti po tej uredbi, seuporablja v obsegu, v katerem predvideva pravila za postavljanjepravnih domnev ali določanje dokaznega bremena za nepogod-bene obveznosti.

2. Dejanja, ki naj bi imela pravne učinke, se lahko dokazujejoz vsemi načini dokazovanja, ki jih priznava pravo pristojnegasodišča ali katero koli pravo iz člena 21, po katerem je to deja-nje formalno veljavno, če je tak način dokazovanja mogočeizvesti pred pristojnim sodiščem.

POGLAVJE VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 23

Običajno prebivališče

1. Za namene te uredbe velja za običajno prebivališče družbin drugih pravnih oseb kraj njihove glavne uprave.

Kadar dogodek, ki povzroči škodo, ali škoda nastane med poslo-vanjem podružnice, agencije ali katere koli druge poslovne enote,kraj, kjer je ta podružnica, agencija ali druga poslovna enota,predstavlja običajno prebivališče.

2. Za namene te uredbe velja za običajno prebivališče fizičneosebe, ki deluje v okviru svoje poslovne dejavnosti, glavni krajposlovanja.

Člen 24


Uporaba prava katere koli države, določenega s to uredbo,pomeni uporabo veljavnih pravnih predpisov te države razenpredpisov mednarodnega zasebnega prava.

Člen 25

Države brez enotnega pravnega reda

1. Če obsega država več ozemeljskih enot, ki imajo vsaka svojepravne predpise za nepogodbene obveznosti, se pri določitvi, ka-tero pravo se uporablja v skladu s to uredbo, vsaka ozemeljskaenota obravnava kot država.

2. Država članica, v kateri imajo različne ozemeljske enotesvoje pravne predpise za nepogodbene obveznosti, ni dolžnauporabljati te uredbe za urejanje kolizije zakonodaj teh ozemelj-skih enot.

Člen 26

Javni red države pristojnega sodišča

Uporaba določb prava države, kakor to določa ta uredba, se lahkozavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnimredom („ordre public“) pristojnega sodišča.

Člen 27

Razmerje do drugih določb prava Skupnosti

Ta uredba ne posega v uporabo določb prava Skupnosti, ki zaposebne zadeve določajo kolizijska pravila za nepogodbeneobveznosti.

Člen 28


1. Ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij,katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetjate uredbe in ki določajo kolizijska pravila za nepogodbeneobveznosti.

2. Vendar pa ima ta uredba med državami članicami pred-nost pred konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali večdržavami članicami, če se te konvencije nanašajo na zadeve, kijih ureja ta uredba.


536

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Seznam konvencij

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o konvencijah izčlena 28(1) do 11. julija 2008. Po tem datumu države članiceuradno obvestijo Komisijo o preklicu katere od teh konvencij.

2. Komisija v šestih mesecih po prejemu v Uradnem listu Evrop-ske unije objavi naslednje:

(i) seznam konvencij iz odstavka 1;

(ii) preklice konvencij iz odstavka 1.

Člen 30

Klavzula o pregledu

1. Najpozneje do 20. avgusta 2011 Komisija predloži Evrop-skemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu popotrebi priloži predloge za prilagoditve te uredbe. Poročilovsebuje:

(i) študijo o tem, na kakšen način se tuje pravo obravnava v raz-ličnih jurisdikcijah ter v kolikšni meri sodišča držav članicv praksi uporabljajo tuje pravo v skladu s to uredbo;

(ii) študijo o učinkih člena 28 te uredbe v zvezi s Haaško kon-vencijo z dne 4. maja 1971 o zakonu, ki velja za prometnenesreče.

2. Najpozneje do 31. decembra 2008 Komisija predložiEvropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru študijo o razmerah na področju prava, ki seuporablja za nepogodbene obveznosti, ki izhajajo iz kršitevzasebnosti in osebnostnih pravic, ob upoštevanju pravil o svo-bodi tiska in svobodi izražanja v medijih, ter kolizijskopravnihvprašanj v zvezi z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta inSveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obde-lavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1).

Člen 31

Časovna uporaba

Ta uredba se uporablja za škodne dogodke, ki nastanejo pozačetku veljavnosti te uredbe.

Člen 32

Začetek uporabe

Ta uredba se uporablja od 11. januarja 2009, razen člena 29, kise začne uporabljati od 11. julija 2008.


V Strasbourgu, 11. julija 2007


H.-G. PÖTTERING

Za SvetPredsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.


537

Izjava Komisije glede klavzule o pregledu (Člen 30)

Komisija bo po pozivu Evropskega parlamenta in Sveta v okviru člena 30 Uredbe „Rim II“ najpozneje dodecembra 2008 predložila študijo o stanju na področju prava, ki se uporablja v nepogodbenih razmerjih, kiizhajajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic. Komisija bo upoštevala vse vidike stanja in sprejelaustrezne ukrepe, če bo to potrebno.

Izjava Komisije glede prometnih nesreč

Komisija se zaveda, da veljajo v državah članicah različne prakse glede stopenj odškodnine za žrtve promet-nih nesreč in je zato pripravljena proučiti posebne težave, nastale prebivalcem EU, vpletenim v prometnenesreče v državi članici, ki ni država članica njihovega običajnega prebivališča. Komisija bo zato do koncaleta 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila študijo o vseh možnostih, vključno z vprašanji gledezavarovanja, za izboljšanje položaja čezmejnih žrtev, ki bo utrla pot za zeleno knjigo.

Izjava Komisije glede obravnavanja tujega prava

Komisija se zaveda, da veljajo v državah članicah različne prakse glede obravnavanja tujega prava in bo zatonajpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti Uredbe „Rim II“, v vsakem primeru pa, ko bo slednja na voljo,objavila horizontalno študijo o uporabi tujega prava v civilnih in gospodarskih zadevah s strani sodišč državčlanic ob upoštevanju ciljev Haaškega programa. Pripravljena je tudi sprejeti ustrezne ukrepe, če bo topotrebno.


538

Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju

okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze

in prenehanje življenjske skupnosti

11d

UREDBA SVETA (EU) št. 1259/2010


o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti


ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 81(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti ( 1 ),


po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,


(1) Unija si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi elementi, zlasti če je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) V skladu s členom 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije med te ukrepe spadajo tudi ukrepi, katerih cilj je zagotoviti združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov.

(3) Komisija je 14. marca 2005 sprejela zeleno knjigo o pravu, ki se uporablja in sodni pristojnosti v zadevah, povezanih z razvezo zakonske zveze. S tem se je začelo obsežno javno posvetovanje o možnih rešitvah za težave, ki bi lahko nastale v sedanjih razmerah.

(4) Komisija je 17. julija 2006 predlagala spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 ( 2 ) glede sodne pristojnosti in uvedbe pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih.

(5) Svet je na zasedanju v Luksemburgu 5. in 6. junija 2008 ugotovil, da soglasja o predlogu ni in da ga zaradi nepremostljivih težav ne bo mogoče doseči ne takoj ne v bližnji prihodnosti. Ugotovil je tudi, da ciljev tega predloga z uporabo ustreznih določb Pogodb ne bo mogoče uresničiti v razumnem času.

(6) Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Portugalska, Romunija in Slovenija so Komisiji nato poslale prošnjo, v kateri so sporočile, da nameravajo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih. Grčija je 3. marca 2010 svojo prošnjo umaknila.

(7) Svet je 12. julija 2010 sprejel Sklep 2010/405/EU o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti.

(8) V skladu s členom 328(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko v okrepljeno sodelovanje ob vzpostavitvi vključi vsaka država članica, ki izpolnjuje morebitne pogoje za sodelovanje, določene v sklepu o odobritvi. Vanj se lahko vključi tudi kadar koli pozneje, ob upoštevanju navedenih pogojev in v tem okviru že sprejetih aktov. Komisija in države članice, ki že sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, zagotovijo, da se spodbudi sodelovanje čim več držav članic. Ta uredba bi morala biti v celoti zavezujoča in bi jo bilo treba neposredno uporabljati samo v sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.

(9) S to uredbo bi bilo treba oblikovati jasen in celovit pravni okvir na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti v sodelujočih državah članicah, državljanom zagotoviti ustrezne rešitve glede pravne varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti, ter preprečiti primere, v katerih bi eden od zakoncev vložil tožbo za razvezo zakonske zveze pred drugim z namenom, da bi si zagotovil postopek v skladu s pravom, ki je po njegovem mnenju z vidika njegovih interesov ugodnejše.


( 1 ) UL L 189, 22.7.2010, str. 12.

( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

541

(10) Vsebinsko področje uporabe te uredbe in njene določbe bi morali biti skladni z Uredbo (ES) št. 2201/2003. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za razveljavitev zakonske zveze.

Ta uredba bi se morala uporabljati le za primere razpadlih ali razrahljanih zakonskih vezi. Za razloge za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti bi se moralo uporabljati pravo, ki ga določajo kolizijska pravila iz te uredbe.

Predhodna vprašanja, kot sta pravna sposobnost in veljavnost zakonske zveze, ter vprašanja, kot so premo ženjske posledice razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti, ime, starševska odgovornost, preživninske obveznosti ali drugi morebitni pomožni ukrepi, bi morala določati kolizijska pravila, ki se uporabljajo v sodelujoči zadevni državi članici.

(11) Za jasno določitev teritorialnega področja uporabe te uredbe je treba navesti države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje.

(12) Obstajati bi morala možnost univerzalne uporabe te uredbe, kar pomeni, da bi enotna kolizijska pravila omogočala določitev prava sodelujoče države članice, prava države članice, ki ne sodeluje ali prava države, ki ni članica Evropske unije.

(13) To uredbo bi bilo treba uporabljati ne glede na vrsto sodišča, ki mu je zadeva predložena. Po potrebi bi bilo treba šteti, da se je pred sodiščem začel postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/2003.

(14) Da bi zakoncema omogočili svobodno izbiro prava, ki se uporablja in s katerim sta tesno povezana ali, če nimata možnosti izbire, da se to pravo uporablja za njuno razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, bi bilo treba to pravo uporabljati tudi, če to ni pravo sodelujoče države članice. Kadar se določi pravo druge države članice, bi lahko mreža, ustanovljena s Sklepom Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah ( 1 ), sodiščem dajala informacije glede vsebine tujega prava.

(15) Zaradi vse večje mobilnosti državljanov je potrebna večja prožnost in hkrati tudi večja pravna varnost. Za dosego tega cilja bi morala ta uredba strankam v zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze in prenehanjem življenjske skupnosti zagotoviti večjo avtonomnost, in sicer tako, da bi jim do neke mere omogočala izbiro prava, ki bi se naj uporabilo za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti.

(16) Zakonca bi morala imeti možnost, da kot pravo, ki se uporabi za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, izbereta pravo države, s katero imata posebne vezi, ali pravo sodišča, pred katerim

poteka postopek. Pravo, ki ga izbereta zakonca, mora biti skladno s temeljnimi pravicami, ki so priznane s Pogodbama in z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(17) Preden se določi pravo, ki se uporablja, je pomembno, da imata zakonca dostop do najnovejših informacij glede bistvenih vidikov nacionalne zakonodaje in prava Unije ter postopkov na področju razveze zakonske zveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da se zagotovi dostop do ustreznih in kakovostnih informacij, jih Komisija redno posodablja na spletnem informacijskem sistemu za javnost, ki je bil vzpostavljen s Sklepom Sveta 2001/470/ES.

(18) Seznanitev obeh zakoncev o možnosti izbire je temeljno načelo te uredbe. Vsak zakonec bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire prava, ki se uporablja. Možnost, da se zakonca sporazumno dogovorita o pravu, ki se uporablja, ne bi smelo posegati v njune pravice in enake možnosti. Zato bi se morali sodniki iz sodelujočih držav članic zavedati pomena seznanitve zakoncev o možnostih izbire v zvezi s pravnimi posledicami sklenjenega dogovora o izbiri prava.

(19) Določiti je treba pravila o materialni in formalni veljavnosti, da bi se omogočila lažja seznanitev zakoncev o možnostih izbire in zagotovilo spoštovanje njunega soglasja, s čimer se zagotovita pravna varnost in boljši dostop do sodstva. Na področju formalne veljavnosti bi bilo treba uvesti določena jamstva, s katerimi bi se zagotovilo zavedanje zakoncev o posledicah svoje izbire. Stranki bi morali dogovor o izbiri prava, ki se uporabi, skleniti v pisni obliki z datumom in podpisom. Če pa so v pravu sodelujoče države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, določena dodatna formalna pravila, bi bilo treba uporabiti ta pravila. Taka dodatna formalna pravila lahko na primer obstajajo v sodelujoči državi članici, kjer je dogovor vključen v pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema. Če imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče v različnih sodelujočih državah članicah, ki imajo različna formalna pravila, bi zadoščalo upoštevanje formalnih pravil ene od teh držav. Če ima le eden od zakoncev ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče v sodelujoči državi članici, ki ima določena dodatna formalna pravila, bi bilo treba uporabiti ta pravila.

(20) Dogovor o določitvi prava, ki se uporabi, bi moralo biti mogoče skleniti in spremeniti najpozneje do začetka postopka pred sodiščem, ki začne postopek, pa tudi med postopkom, če to dopušča pravo sodišča, pred katerim poteka postopek. V tem primeru bi moralo zadostovati, da tovrstni dogovor evidentira sodišče v skladu s svojim pravom.


( 1 ) UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

542

(21) V primerih, ko pravo, ki se uporablja, ni izbrano, in zaradi zagotavljanja pravne varnosti in predvidljivosti, pa tudi preprečevanja primerov, ko bi eden od zakoncev vložil tožbo za razvezo zakonske zveze pred drugim, da bi si tako zagotovil, da bo postopek potekal v skladu s tistim pravom, ki je po njegovem mnenju z vidika njegovih interesov ugodnejše, bi morala ta uredba določiti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo na obstoju tesne povezave med zakoncema in zadevnim pravom. Takšne navezne okoliščine bi bilo treba izbrati zato, da se zagotovi, da postopki glede razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom države, s katero sta zakonca tesno povezana.

(22) Kadar se v tej uredbi v zvezi z uporabo prava države kot navezna okoliščina navaja državljanstvo, naj bi se vpra šanje, kako obravnavati primere večkratnega državljanstva, reševalo v skladu z nacionalnim pravom, ob popolnem spoštovanju splošnih načel Evropske unije.

(23) Če se pred sodiščem začne postopek, s katerim bi se prenehanje življenjske skupnosti spremenilo v razvezo zakonske zveze, in če pravo, ki se uporablja, ne bi bilo izbrano, bi bilo treba za razvezo zakonske zveze uporabiti pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti. Takšna kontinuiteta bi strankam zagotovila predvidljivost in okrepila pravno varnost. Če v pravu, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, ni predvidena sprememba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze, bi morala za razvezo zakonske zveze veljati kolizijska pravila, ki se uporabljajo, kadar pravo ni izbrano. To zakoncema ne bi smelo preprečevati, da bi zaprosila za razvezo zakonske zveze na podlagi drugih pravil iz te uredbe.

(24) V določenih primerih, kadar pravo, ki se uporablja, bodisi ne predvideva razveze zakonske zveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, bi se moralo vseeno uporabljati pravo sodišča, pred katerim bi se začel postopek. Vendar to ne bi smelo posegati v klavzulo o javnem redu.

(25) Zaradi upoštevanja javnega interesa bi morala imeti sodišča sodelujočih držav članic možnost, da v izjemnih okoliščinah zavrnejo uporabo določbe tujega prava, kadar bi bila njena uporaba v določenem primeru očitno v nasprotju z javnim redom države, v kateri je sodišče, pred katerim se začne postopek. Vendar sodišča ne bi smela imeti možnosti, da z uporabo izjeme zaradi javnega reda ne upoštevajo določbe prava druge države, kadar bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členom 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo.

(26) Če je v Uredbi navedeno dejstvo, da v pravu sodelujoče države članice, pred katere sodiščem se je začel postopek, ni predvidena razveza zakonske zveze, bi bilo to treba razlagati tako, da pravo te države članice ne pozna instituta razveze zakonske zveze. V tem primeru sodišče ne bi smelo biti dolžno izreči razvezo zakonske zveze na podlagi te uredbe.

Če je v Uredbi navedeno dejstvo, da po pravu sodelujoče države članice, pred katere sodiščem se je začel postopek, zadevna zakonska zveza za namene postopka razveze ni veljavna, bi bilo to treba med drugim razlagati tako, da ta zakonska zveza po pravu te države članice ne obstaja. V tem primeru sodišče ne bi smelo biti dolžno izreči razvezo zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti na podlagi te uredbe.

(27) Ker imajo države in sodelujoče države članice dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, bi bilo treba določiti, kako se določbe te uredbe uporabljajo na različnih ozemeljskih enotah in za različne kategorije oseb v teh državah in sodelujočih državah članicah.

(28) Če pravila za določitev prava, ki se uporablja, ne obstajajo, bi morali stranki, ki izbereta pravo države, katere državljan je ena ali druga stranka, hkrati navesti ozemeljsko enoto, katere pravo sta izbrali, če je zadevna država razdeljena na več ozemeljskih enot, ki imajo lastne pravne sisteme ali sklope pravil glede razveze zakonske zveze.

(29) Ker države članice z enostranskim ukrepanjem v postopkih v zakonskih sporih z mednarodnim elementom ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, namreč okrepiti pravno varnost in povečati predvidljivost in prilagodljivost ter s tem poenostaviti prost pretok oseb po Evropski uniji, bi jih bilo zaradi obsega in učinkov te uredbe torej lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe za okrepljeno sodelovanje teh držav članic, kadar je to primerno, v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

(30) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členu 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sodišča v sodelujočih državah članicah bi morala uporabljati to uredbo ob upoštevanju teh pravic in načel –


543


POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, RAZMERJE DO UREDBE (ES) 2201/2003, OPREDELITVI IN NAČELO UNIVERZALNOSTI

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v primeru kolizije zakonov pri razvezi zakonske zveze in prenehanju življenjske skupnosti.

2. Ta uredba se ne uporablja za naslednje zadeve, tudi če se obravnavajo kot predhodno vprašanje v okviru razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti:

(a) pravno sposobnost fizičnih oseb;

(b) obstoj, veljavnost ali priznanje zakonske zveze;

(c) razveljavitev zakonske zveze;

(d) priimke zakoncev;

(e) premoženjske posledice zakonske zveze;

(f) starševsko odgovornost;

(g) preživninske obveznosti;

(h) sklade ali dedovanje.

Člen 2


Uporaba te uredbe ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 2201/2003.

Člen 3

Opredelitvi

Za namene te uredbe je:

1. „sodelujoča država članica“ država članica, ki je vključena v okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, na podlagi Sklepa Sveta 2010/405/EU z dne 12. julija 2010 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, ali na podlagi sklepa sprejetega v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2. „sodišče“ vsak organ sodelujočih držav članic s sodno pristojnostjo za zadeve s področja uporabe te uredbe.

Člen 4

Načelo univerzalnosti

Pravo, določeno v skladu s to uredbo, se uporablja ne glede na to, ali je pravo sodelujoče države članice ali ne.

POGLAVJE II

ENOTNA PRAVILA O PRAVU, KI SE UPORABI V PRIMERU RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE IN PRENEHANJA ŽIVLJENJSKE

SKUPNOSTI

Člen 5

Stranki izbereta pravo, ki se uporabi

1. Zakonca se lahko dogovorita o določitvi prava, ki se uporabi za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, pod pogojem, da je to eno od naslednjega:

(a) pravo države, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, ali

(b) pravo države, v kateri sta zakonca nazadnje imela običajno prebivališče, če eden od njiju ob sklenitvi dogovora tam še vedno prebiva, ali

(c) pravo države, katere državljan je eden ali drugi zakonec ob sklenitvi dogovora, ali

(d) pravo sodišča, pred katerim poteka postopek.

2. Brez poseganja v odstavek 3 se dogovor o pravu, ki se uporabi, lahko sklene in spremeni kadar koli, vendar najpozneje ob začetku postopka pred sodiščem.

3. Zakonca lahko pravo, ki naj ga uporabi sodišče, izbereta tudi med postopkom, če to dopušča pravo sodišča, pred katerim poteka postopek. V tem primeru sodišče pred katerim poteka postopek, to izbiro evidentira v skladu s svojim pravom.

Člen 6

Soglasje in materialna veljavnost

1. Sklenitev in veljavnost dogovora o izbiri prava ali veljavnost njegovih določb se presoja po pravu, ki bi se uporabljalo po tej uredbi, če bi dogovor ali njegove določbe bile veljavne.


544

2. Kljub temu se lahko zakonec, kadar zatrjuje, da ni soglašal, sklicuje na pravo države, v kateri ima običajno prebivališče ob začetku postopka pred sodiščem, če je iz okoliščin mogoče sklepati, da učinka njegovega ravnanja ni primerno presojati po pravu iz odstavka 1.

Člen 7

Formalna veljavnost

1. Dogovor iz člena 5(1) in (2) se sklene v pisni obliki, z datumom in podpisom obeh zakoncev. Vsa elektronska sporočila, ki zagotavljajo trajen zapis dogovora, se štejejo za enakovredna pisni obliki.

2. Vendar če so s pravom sodelujoče države članice, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, za takšne dogovore določene dodatne formalne zahteve, veljajo te zahteve.

3. Če imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče v različnih sodelujočih državah članicah in če pravo teh držav določa različne formalne zahteve, je dogovor formalno veljaven, če izpolnjuje zahteve po enem ali drugem pravu.

4. Če ima le eden od zakoncev ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče v sodelujoči državi članici in če ima ta država določene dodatne formalne zahteve, veljajo te zahteve.

Člen 8

Pravo, ki se uporabi, če ga stranki ne izbereta

Če stranki v skladu s členom 5 ne izbereta prava, ki se uporabi, se za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države:

(a) običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, ali, če to ni mogoče,

(b) zadnjega običajnega prebivališča zakoncev, pod pogojem, da več kot eno leto pred začetkom postopka pred sodiščem tam nista nehala prebivati in če eden od njiju ob začetku sodnega postopka tam še vedno prebiva, ali, če to ni mogoče,

(c) katere državljana sta oba zakonca v trenutku, ko se je začel postopek pred sodiščem, ali, če to ni mogoče,

(d) v kateri se je začel postopek pred sodiščem.

Člen 9

Sprememba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze

1. Kadar se prenehanje življenjske skupnosti spremeni v razvezo zakonske zveze, se za razvezo zakonske zveze uporabi

pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, razen če se stranki v skladu s členom 5 ne dogovorita drugače.

2. Vendar, če sprememba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze ni predvidena v pravu, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, se uporabi člen 8, razen če se stranki v skladu s členom 5 ne dogovorita drugače.

Člen 10

Uporaba prava sodišča, pred katerim poteka postopek

Kadar pravo, ki se uporabi v skladu s členoma 5 ali 8, bodisi ne predvideva razveze zakonske zveze bodisi enemu od zakoncev zaradi spola ne daje enakih možnosti za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, se uporabi pravo sodišča, pred katerim poteka postopek.

Člen 11


Kadar je s to uredbo določena uporaba prava države, to pomeni uporabo veljavnih pravnih pravil te države in ne pravil mednarodnega zasebnega prava.

Člen 12

Javni red

Uporaba določbe prava, izbranega v skladu s to uredbo, se lahko zavrne le, če bi bila ta uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom države sodišča, pred katerim poteka postopek.

Člen 13

Razlike med nacionalnimi pravnimi redi

Sodišča sodelujoče države članice, v katere pravu razveza zakonske zveze ni predvidena ali ki v postopku za razvezo zadevne zakonske zveze ne šteje za veljavno, niso obvezana z uporabo te uredbe razvezati zakonske zveze.

Člen 14

Države z dvema ali več pravnimi sistemi – kolizije, povezane z ozemeljskimi enotami

Če država obsega več ozemeljskih enot, pri čemer ima vsaka svoj pravni sistem ali sklop pravil za urejanje zadev iz te uredbe:


545

(a) se pri določitvi prava, ki se uporabi v skladu s to uredbo, vsa sklicevanja na pravo te države nanašajo na veljavno pravo zadevne ozemeljske enote;

(b) se vsa sklicevanja na običajno prebivališče v tej državi nana šajo na običajno prebivališče v zadevni ozemeljski enoti;

(c) se vsa sklicevanja na državljanstvo nanašajo na ozemeljsko enoto, ki jo opredeljuje zakonodaja te države ali, če zadevnih pravil ni, na ozemeljsko enoto, ki jo izbereta stranki ali, če stranki nista izbrali ozemeljske enote, na ozemeljsko enoto, s katero je zakonec ali sta zakonca najtesneje povezana.

Člen 15

Države z dvema ali več pravnimi sistemi – kolizije, povezane s kategorijami oseb

V primeru držav, ki imajo dva ali več pravnih sistemov ali sklopov pravil, ki se uporabljajo za različne kategorije oseb v zadevah, ki jih ureja ta uredba, se vsa sklicevanja na pravo teh držav nanašajo na pravni sistem, določen z veljavnimi pravili teh držav. Če teh pravil ni, se uporablja pravni sistem ali sklop pravil, s katerim je zakonec ali sta zakonca najtesneje povezana.

Člen 16

Izključitev uporabe te uredbe za notranje kolizije zakonov

Sodelujoča država članica z različnimi pravnimi sistemi ali sklopi pravil, ki se uporabljajo za zadeve, ki jih ureja ta uredba, ni zavezana uporabljati te uredbe za kolizijo zakonov, ki se pojavi med temi pravnimi sistemi ali sklopi pravil.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 17

Informacije, ki jih zagotovijo sodelujoče države članice

1. Sodelujoče države članice do 21. septembra 2011 obvestijo Komisijo o morebitnih nacionalnih določbah glede:

(a) veljavnih formalnih zahtev za dogovore o izbiri prava, ki se uporabi, v skladu s členom 7(2) do (4), in

(b) možnosti določitve prava, ki se uporabi, v skladu s členom 5(3).

Sodelujoče države članice sporočijo Komisiji vse naknadne spremembe teh določb.

2. Komisija poskrbi, da so vse informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, ustrezno javno dostopne, zlasti na spletni strani Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 18

Prehodne določbe

1. Ta uredba se uporablja za tekoče sodne postopke in vrste dogovorov iz člena 5, sklenjene od 21. junija 2012.

Vendar učinkuje tudi dogovor o izbiri prava, ki se uporablja, če je sklenjen pred 21. junijem 2012 in skladen s členoma 6 in 7.

2. Ta uredba ne vpliva na dogovore o izbiri prava, ki se uporablja, sklenjene v skladu s pravom sodelujoče države članice sodišča, pred katerim se je začel postopek pred 21. junijem 2012.

Člen 19


1. Brez poseganja v obveznosti sodelujočih držav članic v skladu s členom 351 Pogodbe o delovanju Evropske unije ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je ob sprejetju te uredbe ali sklepa v skladu v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom člena 331(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ena ali več sodelujočih držav članic in ki določajo pravila glede kolizije zakonov o razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti.

2. Vendar ta uredba v razmerju med sodelujočimi državami članicami prevlada nad konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali več sodelujočimi državami članicami, če se te konvencije nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.

Člen 20

Klavzula o pregledu

1. Komisija do 31. decembra 2015 in zatem vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko- socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu po potrebi priloži predloge za prilagoditve te uredbe.


546

2. Sodelujoče države članice Komisiji v ta namen sporočajo ustrezne informacije o tem, kako njihova sodišča uporabljajo to uredbo.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. junija 2012, razen člena 17, ki se uporablja od 21. junija 2011.

Za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi sklepa, sprejetega v skladu z drugim in tretjim pododstavkom člena 331(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, se ta uredba uporablja od datuma, določenega v zadevnem sklepu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.


Za Svet Predsednica

J. SCHAUVLIEGE


547

Evropska komisija

Zbirka zakonodaje Evropske unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2013

2013 — 547 str. — 16,8 x 24,5 cm

ISBN 978-92-79-29650-5doi:10.2838/14276

KAKO DO PUBLIKACIJ EU

Brezplačne publikacije:• na spletni strani knjigarne EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);• pri predstavništvih ali delegacijah Evropske unije.

Njihovi kontaktni podatki so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu ali po faksu +352 2929-42758.

Plačljive publikacije:• na spletni strani knjigarne EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Naročnine (na primer na Uradni list Evropske unije in poročila o zadevah pred Sodiščem Evropske unije):• pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije

(http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).

http://bookshop.europa.eu

http://ec.europa.eu

http://bookshop.europa.eu

DS-32-13-339-SL-C

Zbirka zakonodaje Evropske unije o pravosodnem ...

Documents

Transcript of Zbirka zakonodaje Evropske unije o pravosodnem ...