vloga za pridobitev soglasja - Univerza v Ljubljani

UL FF - DRUGOSTOPENJSKI MAGISTRSKI PEDAGOŃKI DVOPREDMETNI ŃTUDIJSKI PROGRAM ITALIJANŠČINA

1

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA

K DRUGOSTOPENJSKEMU MAGISTRSKEMU PEDAGOŠKEMU

DVOPREDMETNEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU ITALIJANŠČINA

FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI

(AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA)

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1.1. Podatki o predlagatelju

Filozofska fakulteta je začela z delovanjem v ńtudijskem letu 1919/20.

Naslov: Filozofska fakulteta, Ańkerčeva 2, Ljubljana,

Kontaktni osebi:

izr. prof. Martina Oņbot, [email protected], tel. 2411398

asist. dr. Darja Mertelj, [email protected], tel. 2411396, privat: 040 925 070

Akreditiranih je 60 bolonjskih programov na dan 31.12.2008:

Bolonjski univerzitetni programi prve stopnje:

Anglistika

Anglistika (dvodisciplinarni študijski program)

Antični in humanistični študiji

Arheologija

Bibliotekarstvo in informatika

Bohemistika (dvodisciplinarni študijski program)

Etnologija in kulturna antropologija

Etnologija in kulturna antropologija (dvodisciplinarni študijski program)

Filozofija

Filozofija (dvodisciplinarni študijski program)

Francistika (dvodisciplinarni študijski program)

Francistika z romanistiko

Geografija

Geografija (dvodisciplinarni študijski program)

Germanistika

Grški jezik, knjiţevnost in kultura (dvodisciplinarni študijski program)

Italijanski jezik in knjiţevnost (dvodisciplinarni študijski program)

Japonologija

Japonologija (dvodisciplinarni študijski program)


2

Juţnoslovanski študiji (dvodisciplinarni študijski program)

Kulture Vzhodne Azije (dvodisciplinarni študijski program)

Latinski jezik, knjiţevnost in kultura (dvodisciplinarni študijski program)

Medjezikovno posredovanje

Muzikologija

Nemcistika (dvodisciplinarni študijski program)

Pedagogika in andragogika

Pedagogika in andragogika (dvodisciplinarni študijski program)

Polonistika (dvodisciplinarni študijski program)

Primerjalna knjiţevnost in literarna teorija

Primerjalna knjiţevnost in literarna teorija (dvodisciplinarni študijski program)

Primerjalno jezikoslovje (dvodisciplinarni študijski program)

Primerjalno slovansko jezikoslovje (dvodisciplinarni študijski program)

Psihologija

Rusistika (dvodisciplinarni študijski program)

Sinologija

Slovakistika (dvodisciplinarni študijski program)

Slovenistika

Slovenistika (dvodisciplinarni študijski program)

Sociologija (dvodisciplinarni študijski program)

Sociologija kulture

Splošno jezikoslovje (dvodisciplinarni študijski program)

Španski jezik in knjiţevnost (dvodisciplinarni študijski program)

Umetnostna zgodovina

Umetnostna zgodovina (dvodisciplinarni študijski program)

Zgodovina

Zgodovina (dvodisciplinarni študijski program)

Bolonjski programi druge stopnje:

Bibliotekarstvo

CREOLE – skupna diploma (Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi)

Geografija

Informacijska znanost z bibliotekarstvom

Prevajanje

Primerjalna knjiţevnost in literarna teorija

Slovenistika

Sociologija kulture

Tolmačenje


Zaloţniški študiji

Zgodovina

Zgodovina jugovzhodne Evrope – skupna diploma

Bolonjski program tretje stopnje:

Prevodoslovje


3

Akreditirani in ņe izvajani bolonjski programi na Filozofski fakulteti v ńtudijskem letu 2008/09 so :

Bolonjski univerzitetni programi prve stopnje:

Bibliotekarstvo in informatika

Etnologija in kulturna antropologija

Geografija

Germanistika

Medjezikovno posredovanje

Sociologija kulture


Bolonjski univerzitetni program druge stopnje:

Tolmačenje

Bolonjski program tretje stopnje:

Prevodoslovje

Akreditiranih in izvajanih drugih dodiplomskih univerzitetnih ńtudijskih programov na Filozofski fakulteti je

38. Univerzitetni enopredmetni in dvopredmetni ńtudijski programi so:

univerzitetni enopredmetni programi: univerzitetni dvopredmetni programi:

Angleńki jezik in knjiņevnost Angleńki jezik in knjiņevnost

Arheologija Bibliotekarstvo

Bibliotekarstvo Čeńki jezik in knjiņevnost

Etnologija in kulturna antropologija Filozofija

Filozofija Francoski jezik in knjiņevnost

Geografija Geografija

Muzikologija Grńki jezik in knjiņevnost

Nemńki jezik in knjiņevnost Hrvańki, srbski in makedonski jezik in knjiņevnosti

Pedagogika – pedagogika, - andragogika Italijanski jezik in knjiņevnost

Prevajalski ńtudij Latinski jezik in knjiņevnost

Primerjalna knjiņevnost in literarna teorija Muzikologija

Psihologija Nemńki jezik in knjiņevnost

Slovenski jezik in knjiņevnost Pedagogika

Splońno jezikoslovje Poljski jezik in knjiņevnost

Umetnostna zgodovina Primerjalna knjiņevnost in literarna teorija

Zgodovina Primerjalno indoevropsko jezikoslovje

Primerjalno slovansko jezikoslovje

Ruski jezik in knjiņevnost

Slovańki jezik in knjiņevnost

Slovenski jezik in knjiņevnost

Sociologija

Sociologija kulture

Splońno jezikoslovje

Ńpanski jezik in knjiņevnost


Vzhodnoazijske ńtudije – Japonologija in sinologija

Zgodovina


4

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI (abecedno)

MAGISTRSKI IN DOKTORSKI SPECIALISTIČNI PROGRAMI

1. Arheologija Andragogika

2. Bibliotekarstvo Klinično psiholońko svetovanje

3. Filozofija Konferenčno tolmačenje

4. Amerińke ńtudije Ńolska pedagogika

5. Etnologija in kulturna antropologija Ńolska psihologija

6. Geografija

7. Germanski jeziki in knjiņevnosti

8. Klasična filologija

9. Muzikologija

10. Pedagogika in andragogika

11. Primerjalna knjiņevnost in literarna teorija

12. Primerjalno jezikoslovje

13. Psihologija

14. Romanski jeziki in knjiņevnosti

15. Slovanski jeziki in knjiņevnosti

16. Socialna antropologija

17. Sociologija kulture

18. Splońno jezikoslovje

19. Umetnostna zgodovina

20. Zgodovina

21. Ņenske ńtudije in feministična teorija

Številčni podatki o vpisanih študentih po letnikih in diplomantih za zadnjih 5 let so naslednji:

Število študentov na dodiplomskem študiju:

Štud. leto 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Absolvent

2004/2005 2396 1543 1441 1045 1937

2005/2006 2350 1548 1318 1244 1841

2006/2007 2047 1280 1191 1134 1894

2007/2008 2138 1150 1206 1047 1769

2008/2009 1991 1181 983 1024 1760

Število diplomantov na dodiplomskem študiju:

Leto Število diplomantov

2004 863

2005 813

2006 843

2007 925

2008 867


5

Vpis v 1. in 2. letnik magistrskega in specialističnega študija

ŠTUDIJSKO LETO

VPIS

1. letnik (ŠT.)

VPIS

2. letnik (ŠT.)

SKUPAJ

1. in 2. letnik

2004/2005 231 196 427

2005/2006 210 213 423

2006/2007 202 173 375

2007/2008 226 147 373

2008/2009 195 178 373

Št. študentov, ki jim je bil odobren neposredni prehod na doktorski študij

ŠTUDIJSKO LETO

ŠT. ŠTUDENTOV, ki jim je bil odobren

neposreden prehod na doktorski študij

2002/2003 35

2003/2004 81

2004/2005 76

2005/2006 77

2006/2007 48

2007/2008 48

Uspešnost magistrskega in specialističnega ter doktorskega študija

ŠTUDIJSKO LETO

ZAKLJUČEN MAGISTRSKI

IN SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ

(ŠT.) ZAKLJUČEN DOKTORSKI ŠTUDIJ (ŠT.)

2002/2003 101 50

2003/2004 116 53

2004/2005 89 45

2005/2006 84 52

2006/2007 86 48

2007/2008 102 60

VPIS TUJIH ŠTUDENTOV NA MAGISTRSKI IN SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ

ŠTUDIJSKO LETO

ŠT. ŠTUDENTOV

1. letnik

ŠT. ŠTUDENTOV

2. letnik

SKUPAJ

1. in 2. letnik

2002/2003 5 7 12

2003/2004 5 7 12

2004/2005 10 4 14

2005/2006 14 10 24

2006/2007 17 13 30

2007/2008 11 7 18

2008/2009 16 13 29


6

Ńtevilo zaposlenih na Filozofski fakulteti na dan 31. 7. 2008

I. UČITELJI:

1. redni profesorji 74

2. izredni profesorji 64

3. Docenti 57

4. vińji predavatelji -

5. Predavatelj 2

6. učitelj ńportne vzgoje 4

Skupaj: 201

LEKTORJI:

7. Lektorji – NAŃI 55

8. Lektorji-tujci 10

9. lektorji v tujini 27

10. lektor v Centru 1

Skupaj: 93

ASISTENTI: 99

ASISTENTI STAŢISTI: -

SKUPAJ UČITELJI IN SODELAVCI: 393

II. POGODBENI UČITELJI IN SODELAVCI (33% ZAP.) 92

III. RAZISKOVALNI DELAVCI

11. mladi raziskovalci 42

12. delavci na projektih 32

SKUPAJ: 74

IV. KNJIŢNIČNI DELAVCI

13 Bibliotekarji 38 (od tega 2 nadomeńčanj)

14 Knjiņ.manipulant 2

15. Vodja OHK 1

SKUPAJ 41

V. LABORANTI 2

VI. STROKOVNI DELAVCI

na oddelkih 22 (od tega 1 porodnińka)

strokovne sluņbe, tehnična sluņba 50 (od tega 2 porodnińki)

CSTJ (10), CPI (4), ZIFF (6),

Zaloņba (2 (od tega 1 nadomeńčanje, Knjigarna (2)

24

SKUPAJ STROKOVNI DELAVCI 96

VSE SKUPAJ: 698

Ljubljana, 18.09.2008

KADROVSKA SLUŢBA FF


7

Zgodovina delovanja zavoda

Zametki ńtudija, ki se danes nadaljuje na Filozofski fakulteti, segajo v leto 1597, ko je bil v

Ljubljani ustanovljen jezuitski kolegij. Od tedaj je na Slovenskem v različnih oblikah obstajalo

nepretrgano poučevanje osnovnih humanističnih ved. Leta 1848 se je odločno začela pojavljati

zahteva po slovenski univerzi, ki je svojo zgodovinsko formulacijo dobila februarja 1898 v

kranjskem deņelnem zboru.

Po koncu prve svetovne vojne se je končno, julija 1919, uresničila ņelja po slovenski

univerzi s sprejetjem zakona o Univerzi v Ljubljani, sestavljeni iz teolońke, pravne, filozofske,

tehnične in nepopolne medicinske fakultete. Ljubljanska Filozofska fakulteta je svoje neprekinjeno

delovanje začela v zimskem semestru 1919/20, in sicer z 245 ńtudenti. Prirodoslovno-matematični

del se je prvič ločil od humanistično-druņboslovnega leta 1949, dokončno pa leta 1957. Deset strok

je na Filozofski fakulteti ņe od samega začetka: filozofija, pedagogika, zgodovina, geografija,

umetnostna zgodovina, slavistika, romanistika, germanistika, klasična filologija in primerjalno

jezikoslovje, vsaj za filozofijo in klasično filologijo pa je mogoče v resnici trditi, da se v Ljubljani

poučujeta ņe ńtiristo let.

Diferenciacija strok znotraj osnovnih smeri je prisotna ņe od uradnih začetkov Filozofske

fakultete, saj je bilo zlasti na jezikoslovnih oddelkih mogoče ńtudirati po različnih ńtudijskih

programih: slovenski jezik in knjiņevnost, primerjalno slovansko jezikoslovje, ruski jezik in

knjiņevnost, srbski, hrvańki in makedonski jezik in knjiņevnosti, francoski jezik in knjiņevnost,

italijanski jezik in knjiņevnost, ńpanski jezik in knjiņevnost, angleńki jezik in knjiņevnost, nemńki

jezik in knjiņevnost, latinski jezik in knjiņevnost, grńki jezik in knjiņevnost – nekateri programi so

novi, samo načelo ńtudijskega programa pa se ni spremenilo.

Oddelka primerjalne knjiņevnosti (1925) in etnologije (1940) sta bila ustanovljena pred

drugo svetovno vojno, drugi oddelki so se jima pridruņili po koncu vojne: arheologija (1948),

psihologija (1950), sociologija (1960; leta 1983 je dobila drugi, B-program – sociologijo kulture),

muzikologija (1962) in bibliotekarstvo (1987). Program vzhodnoazijskih ńtudij z usmeritvama

japonologija in sinologija je nastal pozneje (1995), kmalu za njim pa tudi prevajalstvo (1998). Leta

2004 so bili na fakulteti razpisani ńtudijski programi čeńki jezik in knjiņevnost, slovańki jezik in

knjiņevnost, poljski jezik in knjiņevnost. V okviru bolonjske prenove ńtudijskih programov pa sta

bila leta 2006 prvič razpisana ńtudijska programa medjezikovno posredovanje ter bibliotekarstvo in

informatika.

Vprańanje enopredmetnega oziroma dvopredmetnega ńtudija je bilo aktualno ņe od samega

začetka. Prevladovala je dvopredmetnost, poljubne povezave so se deloma uveljavile s

spremembami ńtudija v ńestdesetih letih, zlasti pa s statutom iz leta 1977 in z visokońolskimi

izobraņevalnimi programi iz leta 1985, ki so trajanje smeri B s treh podaljńali na ńtiri leta in ga

izenačili s ńtudijem A, kar se je dejansko formaliziralo v devetdesetih letih. Takrat sta se ńtudija A

in B preimenovala v dvopredmetni ńtudij. Programi se lahko kombinirajo poljubno, kar je velika

prednost pri zaposljivosti diplomantov.

Danes fakulteta izdaja več kot 700 različnih vrst diplom, ima izjemno razvito mreņo

mednarodnih povezav in organizira veliko ńtevilo znanstvenih srečanj, omogoča udeleņbo v

mednarodnih raziskovalnih in aplikativnih projektih ter akademsko mobilnost učiteljev in

ńtudentov. V okviru fakultete, tako v podporo njenih dejavnosti kot za ńirńo javnost, deluje

Osrednja humanistična knjiņnica (OHK), ki je po knjiņnem fondu druga največja slovenska

knjiņnica. Raznolikost znanstvenih disciplin Filozofske fakultete in prisotnost različnih virov

znanja na istem mestu omogočata in celo spodbujata interdisciplinarnost tako pri podajanju znanja

kakor tudi pri ńtudiju samem.


8

1.2. Kratka utemeljitev vloge

1.2.1. Uvodno pojasnilo k pedagoškim dvopredmetnim študijskim programom Filozofske fakultete

Filozofska fakulteta je največja slovenska ustanova za izobraņevanje učiteljev in učiteljic. Ńtudentje bodo

lahko izbirali med preoblikovanimi drugostopenjskimi pedagońkimi ńtudijskimi programi, bodisi

dvopredmetnimi ali enopredmetnimi. Katerega izmed obeh tipov ńtudijskih programov so pripravili oddelki,

ki se zdruņujejo na Filozofski fakulteti in izobraņujejo za učiteljski poklic, je bilo odvisno od fakultetnega

nacionalnega in akademskega poslanstva, razvoja ved, potreb druņbe in, ne nazadnje, od kadrovskih,

prostorskih in finančnih omejitev.

Pedagoška dvopredmetnost na Filozofski fakulteti – struktura in specifika

Struktura

Ńtudent/ka izbere izmed akreditiranih in razpisanih pedagońkih dvopredmetnih ńtudijskih programov

poljubna dva programa, ki skupaj tvorita celoto. Kot doslej bo struktura dvopredmetnega ńtudija

enakovredno sestavljena iz vsebin in kompetenc dveh disciplin oz. strokovnih področij in skupnega

pedagońkega modula:

Pedagońki modul, ki je podrobneje predstavljen v samem programu, zajema skupaj

60 točk, od tega 24 točk za skupne pedagońke, psiholońke in izbirne vsebine ter po

18 točk za vsako specialno didaktiko, pedagońko prakso in izbirne predmete.

Vsako področje zavzema po odńtetju 60 točk točno polovico, torej 50% obremenitev

in točk, se pravi, da ima vsako področje 30 ECTS. Dva dvopredmetna ńtudijska

programa skupaj s pedagońkim modulom tvorita en zaključen ńtudij.

Ker pomeni pedagońka dvopredmetnost največjo mero izbirnosti, se predpisana

izbirnost v obsegu najmanj 10% izpolni znotraj obeh področji oz. tako, kot to

predvidevata posamezna programa in pedagońki modul.

Moņne so povezave med vsemi pedagońkimi dvopredmetnimi programi.

Ńtudij je končan, ko ńtudirajoči opravi vse obveznosti na obeh dvopredmetnih

ńtudijskih programih in pedagońkega modula ter uspeńno zagovarja magistrsko delo.

Strokovni naslov je sestavljen iz navedbe obeh zaključenih disciplin.

Specifika

Enakovredna dvopredmetnost

Iz zgornje strukture je razvidna temeljna enakovrednost obeh disciplin, ki sestavljata pedagońki

dvopredmetni ńtudij. Povezovanje dveh ali več ved v en ńtudij je posebej za učiteljski poklic tradicionalno in

ustaljeno, posebno v humanistiki in druņboslovju. Posebnost modela Filozofske fakultete je enakovrednost

disciplin, ki omogoča izenačeno usposabljanje na obeh področjih: nastala iz druņbenih potreb in na ņeljo

ńtudentske populacije zaradi boljńe zaposljivosti.

Prosta izbirnost disciplin

Specifika pedagońke dvopredmetnosti na Filozofski fakulteti je poleg enakovrednosti disciplin oz.

strokovnih področij tudi moņnost prostega kombiniranja. Tu se razlikujemo od nekaterih drugih ponudnikov

dvopredmetnosti, kjer je ta vezana na nekaj kombinacij, saj poučujejo strokovno veliko bolj homogena

področja (matematika in fizika, biolońke vede ipd.). Prednost proste izbirnosti pa je, da daje ńtudentom in

ńtudentkam moņnost sledenja lastnim interesom in s tem večjo motiviranost za ńtudij. Omogoča zelo veliko

mero fleksibilnosti v učiteljskih profilih, s tem pa zvińuje zaposljivost.


9

Pedagoški modul

Obvezna sestavina vsakega ńtudijskega programa ali smeri, ki omogoča pridobitev pedagońkega strokovnega

naslova in skladno s predpisi ustreza za poučevanje v osnovnih in srednjih ńolah, je pedagońki modul.

Pedagońki modul (60 KT) obsega dva dela:

- skupni del pedagońkega modula na ravni fakultete (1. letnik, 24 KT)

- specialni del, ki ga načrtujejo posamezni ńtudijski programi (1. in 2. letnik, 36 KT)

Skupni del pedagońkega modula tvorijo ńtudijski predmeti, ki so obvezni ali obvezno izbirni za vse ńtudente

pedagońkih smeri. Skupni del pedagońkega modula obsega 300 ur organiziranega pedagońkega dela ali 24

ECTS.

Skupni predmeti pedagońkega modula so: Psihologija za učitelje, Obča didaktika, Pedagogika – teorija

vzgoje in andragogika, Opazovalna praksa (pri enem od skupnih predmetov) in en obvezni izbirni predmet

(ńtudentom so na voljo: Slovenńčina za učitelje, Humanistika in druņboslovje ali Raziskovanje učnega

procesa).

Specialni del pedagoškega modula sestavljajo predmeti:

Didaktika ITALIJANŃČINE 1 in 2 ,

Didaktika ITALIJANŃČINE – pedagońka praksa in Didaktika ITALIJANŃČINE 3

Zgodovinski oris dvodisciplinarnosti

Kot je v humanistiki in druņboslovju običajno, je bila večina disciplin, ki so se razvijale in jih je bilo mogoče

ńtudirati na Filozofski fakulteti od ustanovitve Univerze v Ljubljani, zasnovanih tako, da so se lahko v veliki

meri povezovale ali sestavljale. K temu je pripomogel tudi skupni strokovni naslov – področja, za katera se

je ńtudent usposobil, so bila razvidna iz opravljenih predmetov in obveznosti. Postopoma, z razvojem

disciplin, se je vedno bolj ustalila obveza opravljanja določenih predmetnih sklopov za doseganje ņelenega

poklicnega profila oz. profilov. Ńirjenje področij je sledilo potrebi po zagotavljanju čim večje palete strok in

ved na slovenski univerzi ter svetovnemu razvoju pri specializiranju znanja, raziskav in njegovega

posredovanja.

Potreba druņbe po usposabljanju za jasno določene, vendar kljub temu sestavljene poklicne profile, ńe

posebej za učiteljski poklic, je v ńestdesetih letih privedlo do delitve na tako imenovani eno- in

dvopredmetni ńtudij z ustreznimi strokovnimi naslovi. (Doslej ustaljena izraza eno- in dvopredmetnost sta

nejasna, saj se danes beseda »predmet« v slovenńčini razume oņje. Verjetno sta prevzeta iz nemńke

terminologije, ki ńe danes omogoča ńirńe in oņje razumevanje. Ker se ńtudentje usposabljajo za dve disciplini

oz. strokovni področji, uporabljamo odslej izraz »dvodisciplinarnost«.)

Kot enodisciplinarni so bili takrat organizirani le nekateri t. i. nepedagońki ńtudiji, in sicer: arheologija,

muzikologija, primerjalna knjiņevnost, psihologija in zgodovina. Dvodisciplinarnost je bila strukturirana po

modelu glavnega in stranskega predmeta – A- in B-predmet. Pri takratnem A- in B-ńtudiju je bil večji

poudarek na A-vedi, obstajala pa je tudi ņe moņnost izbire dveh A-disciplin ter dodatnih, vzporednih C-

disciplin. To moņnost so izkoristili posebno uspeńni in zainteresirani ńtudentje. Povezovanje dveh predmetov

je bilo vezano na učiteljski poklic, ker je bilo za pedagońki poklic smotrno in gospodarsko smiselno povezati

dvoje strok.

»Nepedagońke« smeri na dvodisciplinarnih ńtudijskih programih so bile uvedene v osemdesetih letih; s tem

se je FF predvsem odzvala na ņelje ńtudirajočih. Prevladovalo je namreč mnenje, da se diplomanti in

diplomantke FF iz teh ved zaposlujejo tudi zunaj ńolstva in zato ne potrebujejo pedagońkih vsebin pač pa več

strokovnih. Tudi z uvedbo enodisciplinarnosti v nekaterih vedah, ki so se dotlej ńtudirale dvopredmetno, je

Filozofska fakulteta reagirala na spremenjeni trg delovne sile ter na potrebe diplomantov in gospodarstva, ki


10

so zahtevali čim boljńe in bolj poglobljeno usposabljanje za posamezne profile. Temu cilju smo sledili tudi

kasneje, v ńtudijskem letu 1997/98, z izenačenjem A- in B-dvodisciplinarnosti v enakovredne

dvodisciplinarne ńtudijske programe, pri čemer imata obe področji enak obseg ńtudija, zato je podelitev

strokovnega naslova z obeh področij v večji meri upravičena.

Kot je razvidno iz tega historiata, se je Filozofska fakulteta ņe od svoje ustanovitve do danes v oblikovanju

ponujenih ńtudijskih programov odzivala na potrebe druņbe, trga in gospodarstva kot so jih zaznale

discipline ter njeni »uporabniki«, torej ńtudirajoči ter diplomanti in diplomantke.

Kakovost študentov dvodisciplinarnega študija

Dvodisciplinarni ńtudij pomeni posebno prednost in kakovost Filozofske fakultete, ker se nanj vpisujejo

najbolj uspeńni dijaki in dijakinje. To je razvidno iz vsakoletne analize vpisa na univerzitetne ńtudijske

programe. Ti uspeńni dijaki in dijakinje so za ńtudij bolj motivirani in zainteresirani, imajo boljńe delovne

navade, so bolj samostojni in pripravljeni opraviti več dela in vloņiti več truda v doseganje vińjega, bolj

zahtevnega cilja. Iz statistike prijav je razvidno, da je zanimanje za dvodisciplinarni ńtudij vsako leto večje.

Prenovljena dvodisciplinarnost

Z ustvarjanjem diplomantov, ki se kompetentno gibljejo med dvema disciplinama in ju povezujejo,

izpolnjujemo ne le zahteve hitro spreminjajočega se trga, temveč tudi zahteve Lizbonske strategije,

bolonjskih in pobolonjskih evropskih dokumentov oz. akcijskih načrtov ter omogočamo zvińevanje

zaposljivosti, čeprav je izvedba takih programov zahtevnejńa.

1.2.2. PRENOVLJENI DRUGOSTOPENJSKI MAGISTRSKI PEDAGOŠKI DVOPREDMETNI

ŠTUDIJSKI PROGRAM ITALIJANŠČINA

Na Filozofski fakulteti se je italijanistika začela poučevati kmalu po ustanovitvi Univerze. Fakultetni svet je

na seji 23. novembra 1920 sklenil povabiti prof. Petra Skoka iz Zagreba kot gostujočega profesorja, ki je

prihajal predavat v Ljubljano v ńtud. letih 1921/22 in 1922/23 redno vsak teden. Ko je bila l. 1927

ustanovljena katedra za romanistiko, jo je zasedel dr. Fran Ńturm, ki se je v svojem raziskovalnem delu s

posebno vnemo posvečal tudi italijanskemu jeziku, ob njem pa tudi furlanńčini in ńirńim romansko-

slovenskih jezikovnim izmenjavam. Nato je v ńtud. letu 1937/38 začel delovati kot lektor za italijanski jezik

in pozneje kot učitelj dr. Stanko Leben. Italijanistična sekcija se je okrepila po vojni, ko se ji je ob vrnitvi iz

Beograda pridruņil Stanko Ńkerlj, in se nato razvijala vsa povojna desetletja kot sredińče italijanističnih

raziskav v Sloveniji.

Ńtudijski program italijanskega jezika in knjiņevnosti se je skozi desetletja vsebinsko in strukturno večkrat

spremenil in dopolnil, pomembneje ob uvedbi in kasnejńi ukinitvi dvostopenjskega ńtudija, ko so bili

oblikovani temelji sedaj veljavnega programa.

Danes je italijanski jezik in knjiņevnost mogoče ńtudirati na dodiplomski stopnji kot ńtiriletni

dvodisciplinarni nepedagońki ali pedagońki program, na podiplomski stopnji (magistrski oz. doktorski) pa

kot enodisciplinarni program, ki je sestavljen iz dveh smeri – italijanskega jezika in italijanske knjiņevnosti.

Programa ńtudija v zadnjem poldrugem desetletju formalno nismo bistveno spreminjali, a smo vanj nenehno

vnańali nove vsebine, skladno z razvojem strok, s hitrimi zunanjimi spremembami doma in v svetu ter z vse

ņivahnejńimi slovensko-italijanskimi kulturnimi, gospodarskimi in političnimi stiki. Prav v ciljih Bolonjske

deklaracije vidimo priloņnost za temeljito vsebinsko in formalno prenovo nańega ńtudijskega programa;

potrebo po prenovi ńtudijskih programov pa definira tudi 48. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah

Zakona o visokem ńolstvu (ZviS-D, Ur.l. RS, st. 63-04).

Nań program smo zastavili primerljivo s sorodnimi programi v tujini; odločili smo se za model 3+2, in sicer

na prvi stopnji kot triletni dvodisciplinarni ńtudij in na drugi stopnji kot dvoletni dvodisciplinarni ńtudij.

Magistrski ńtudij italijanńčine je nadaljevanje dodiplomskega ńtudija. Pri načrtovanju magistrskega programa

smo upońtevali rezultate razvoja stroke v zadnjih dveh desetletjih in zahteve, ki jih pred slovenskega


11

italijanista postavljajo izzivi dinamičnih druņbenih, kulturnih in gospodarskih sprememb doma in v svetu ter

nove razmere na trgu dela.

Nań magistrski program smo naravnali v skladu s sodobnimi evropskimi smernicami ńtudija in ńtudentu

poleg obveznih jedrnih vsebin ponudili kar največ izbirnih vsebin s področja jezika, knjiņevnosti, prevajanja,

kulture in civilizacije tako na teoretski kot na aplikativni ravni. Temeljni cilj novega magistrskega

ńtudijskega programa italijanskega jezika in knjiņevnosti je, da ńtudenti v dveh letih pridobijo poglobljeno

znanje o italijanskem jeziku, kulturi in knjiņevnosti ter nadgradijo in utrdijo sporazumevalne in medkulturne

spretnosti, ki so jih pridobili pri dodiplomskem ńtudiju. Obenem pa magistrski program ńtudente usposablja

za nadaljevanje ńtudija italijanistike na doktorski ravni.

Novi dvodisciplinarni podiplomski ńtudijski program italijanskega jezika in knjiņevnosti ima vse značilnosti

sodobnih evropskih programov italijanističnega ńtudija, sama dvodisciplinarnost pa tudi na drugi stopnji

ńtudentom omogoča več izbirnosti in večjo fleksibilnost programa ter s tem laņjo zaposljivost magistrandov

na raznolikih delovnih mestih.

Evropski proces prenove univerzitetnih programov v skladu s smernicami t. i. bolonjske reforme,

spremembe v poučevanju in učenju tujih jezikov kot tudi razvoj jezikoslovne, literarno-zgodovinske in

literarno-teoretske stroke v zadnjih letih so narekovali temeljito prenovo obstoječih programov. Novi

dvopredmetni ńtudijski program prinańa ńtevilne novosti:

- vrednotenje ńtudentskega dela z mednarodno primerljivimi kreditnimi točkami;

- ustreznejńe in vsebinsko primernejńe strukturiranje programov;

- vsebinska prenova posameznih predmetov z namenom zagotavljanja vińje kakovosti izobraņevanja;

- uvajanje novih predmetov;

- uvajanje novih načinov poučevanja in učenja;

- primerljivost pridobljene tujejezične kompetence s Skupnim evropskim referenčnim okvirom za

poučevanje jezikov;

- primerljivost ńtudijskega programa s programi na drugih evropskih univerzah in s tem povezano

mobilnost ńtudentov;

- omogočanje večje prehodnosti med stopnjami in znotraj njih;

- uvajanje krajńih, semestrskih sklopov predavanj in vaj;

- poudarjeno vlogo sprotnega ńtudija in preverjanja;

- poudarjeno vlogo ńtudenta pri oblikovanju lastnega predmetnika (uvajanje izbirnih predmetov);

- večjo vlogo individualnih oblik ńtudija;

- zagotavljanje boljńe zaposljivosti diplomantov.

Po primerjavi s sorodnimi programi v tujini in glede na potrebe pedagońke stroke smo se odločili za dvoletni

magistrski ńtudij. Program smo vsebinsko temeljito prenovili, posodobili, bodočim ńtudentom ponudili

izbirne vsebine in praktična znanja. Temeljni cilj novega univerzitetnega ńtudijskega programa

ITALIJANŠČINA je, da ńtudenti v treh letih pridobijo temeljito osnovno znanje o italijanskem jeziku, kulturi

in knjiņevnosti ter usvojijo sporazumevalne in medkulturne spretnosti in nato pridobijo učiteljske

kompetence za poučevanje italijanńčine.

Pri prenovi ńtudijskega programa igra pomembno vlogo dejstvo, da se zaradi včlanitve Slovenije v Evropsko

unijo, vedno vidnejńe vloge nańe drņave v mednarodnem prostoru in vedno tesnejńega gospodarskega,

kulturnega in znanstvenega sodelovanja s italijansko govorečimi drņavami potrebe po znanju italijanńčine

močno povečujejo. Novi ńtudijski program ima vse značilnosti sodobnih evropskih programov in daje veliko

večji poudarek praktičnemu usposabljanju, ńe posebej pedagońki praksi. Enakovredna dvopredmetnost

ńtudentom omogoča izenačeno usposabljanje na dveh področjih, več izbirnosti in posledično laņjo

zaposljivost.


12

2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k

predlaganemu študijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne: 18. maj 2010

Sprejet na senatu članice univerze oz. samostojnega visokońolskega zavoda dne: 23. september 2009

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskemu programu

Ekspertno mnenje so

pripravili (ime in priimek,

zavod, drţava):

1. Prof. dr. Miran Końuta, Università degli Studi di TRIESTE

2. Doc. dr. Andreja Cirman, Univerza v LJUBLJANI (Ekonomska fak.)

3. Prof. dr. Fabiana Fusco, Università degli Studi di UDINE

Vsa tri ekspertna mnenja so dostopna na:

http://intranet.uni-

lj.si/files/INTRANET/userfiles/komisije/za_mag_studij/Gradiva%20za%20seje/7seja13052010/2-

FFitalijanscina.pdf

http://intranet.uni-lj.si/files/INTRANET/userfiles/komisije/za_mag_studij/Gradiva%20za%20seje/7seja13052010/2-FFitalijanscina.pdf




13

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo

4. 1. Splošni podatki o programu

Naslov / ime

študijskega programa: ITALIJANŃČINA

Ńtudijski program je popolnoma nov in ne nadomeńča nobenega programa.

Ńtudijski program je nov in nadomeńča 'nebolonjski' univerzitetni ńtudijski program Italijanski jezik in

knjiņevnost (pedagońka smer)

Stopnja in vrsta študijskega

programa (označite):

dodiplomski – univerzitetni podiplomski – magistrski

dodiplomski – visokońolski strokovni podiplomski – doktorski

program za izpopolnjevanje dvojni

interdisciplinarni

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let

Smeri študijskega programa: - /

-

-

Moduli študijskega programa: - /

-

-

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraņevanje učiteljev in pedagońke vede

(21) umetnost

(22) humanistične vede

(31) druņbene vede

(32) novinarstvo in informiranje

(34) poslovne in upravne vede

(38) pravo

(42) vede o ņivi naravi

(44) vede o neņivi naravi

(46) matematika in statistika

(48) računalnińtvo

(52) tehnińke vede

(54) proizvodne tehnologije

(58) arhitektura in gradbenińtvo

(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribińtvo

(64) veterinarstvo

(72) zdravstvo

(76) socialno delo

(81) osebne storitve

(84) transportne storitve

(85) varstvo okolja

(86) varnost

Utemeljitev:

Ker ńtudijski program izobraņuje bodoče učitelje ter vključuje pedagońke predmete, spada po klasifikaciji

Isced v kategorijo 14.

Po Iscedovi lestvici ńtudijskih programov je ITALIJANŃČINA vključena med humanistične vede (22).

Ńtudijsko področje Filozofske fakultete je sicer opredeljeno v 7. členu Pravil Filozofske fakultete Univerze

v Ljubljani, ki je usklajen z 12. in 17. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

se nadaljuje z nadaljnjimi klasifikacijami


14

Razvrstitev študijskega programa po Klasifikacijskem sistemu izobraţevanja in usposabljanja –

KLASIUS (Ur. l. RS, št. 46/2006) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS–SRV (Program razvrstite po drugi in četrti

klasifikacijski ravni oziroma vpińite 2-mestno in 5-mestno kodo.)

oņja skupina vrst – raven: 1 7

podrobna skupina vrst – vrsta: 1 7 0 0 3

Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS– P (Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki

prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh ńtirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpińite 1-, 2-, 3-, in 4-

mestno kodo.) ńiroko področje 1

oņje področje 14

podrobno področje 145

nacionalnospecifično področje 1453 Utemeljitev:

Razvrstitev študijskih smeri po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpińite le 4-

mestno kodo.)

ńtudijska smer:……………………………………………………………………………………

nacionalnospecifično področje …..………………………………………………………………

ńtudijska smer:……………………………………………………………………………………

nacionalnospecifično področje …..……………………………………………………………...

ńtudijska smer:……………………………………………………………………………………


Utemeljitev:

Razvrstitev modulov po KLASIUS–P (Razvrstite jih po četrti klasifikacijski ravni oziroma vpińite le 4-mestno

kodo.)

modul:……………………………………………………………………………………………


modul:……………………………………………………………………………………………


modul:……………………………………………………………………………………………


Utemeljitev:

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):

naravoslovno-matematične vede

tehnińke vede

medicinske vede

biotehnińke vede

druņboslovne vede

humanistične vede

druge vede

Utemeljitev:

Program ITALIJANŃČINA je v klasifikaciji področij znanosti in tehnike po Frascatijevem priročniku

uvrńčena med 6.2. Jeziki in knjiţevnost.

Filozofska fakulteta je v evidenco raziskovalnih organizacij, ki po podatkih ARRS izpolnjujejo pogoje za

izvajanje proračunsko financiranih projektov, vpisana pod ńtevilko 0581.

Za izvajanje predlaganega ńtudijskega programa so relevantna naslednja področja, ki so ņe registrirana na

FF UL:

6.00.00 – Humanistične vede

6.05.00 – Humanistične vede / Jezikoslovje

6.07.00 – Humanistične vede / Literarne vede

Umetniške discipline (naštejte):/

Utemeljitev: /


15

4. 2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

4. 2. a. Temeljni cilji drugostopenjskih pedagoških dvopredmetnih programov

Drugostopenjski pedagońki dvopredmetni ńtudijski programi izobraņujejo ńtudente in ńtudentke na splońnem

humanističnem področju in jih hkrati usposobijo za prenos usvojenega znanja v različne vrste in oblike

izobraņevanja na vseh ńolskih stopnjah. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskih pedagońkih

dvopredmetnih ńtudijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh predmetov in temeljnih

pedagońkih vedenj. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na omenjenih področjih, so diplomanti in diplomantke

usposobljeni za kompetentno delo pri pouku v osnovnih in srednjih ńolah ter v drugih izobraņevalnih

ustanovah.

Poleg tega lahko načrtujejo in izvajajo najzahtevnejńa dela v različnih ńolskih in obńolskih dejavnostih.

Dvopredmetnost omogoča sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanj, metodologije,

razumevanja znanstvenih in pedagońkih metod, pristopov ter procesov. Kombinacija humanističnih znanj s

pedagońkimi omogoča diplomantom in diplomantkam razvijanje socialno-etične refleksije, strokovne

kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi in informacijami, pri sodelovanju v skupnosti ter zavezanost

profesionalni etiki. Pedagońki dvopredmetni ńtudijski programi ńirijo nabor zaposlitvenih moņnosti, saj

diplomanti in diplomantke obvladajo dve strokovni področji.

4. 2. b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

Diplomanti in diplomantke drugostopenjskih pedagońkih dvopredmetnih programov si pridobijo naslednje

splońne kompetence:

logično in abstraktno analizirajo, sintetizirajo in vrednotijo;

znajo poglobljeno izraņati znanja z obeh strokovnih področij v pisni in ustni obliki in jih kritično

vrednotiti;

kompetentno prenańajo intra- in interdisciplinarna znanja v prakso;

samostojno poglabljajo in izpopolnjujejo ter povezujejo pridobljena znanja in usposobljenosti z

različnimi strokovnimi področji;

kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo informacije;

prenańajo svoja znanja in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja);

reńujejo probleme, konfliktne situacije in delovne naloge intra- in interdisciplinarno;

so usposobljeni za timsko reńevanje problemov;

znajo organizirati in voditi strokovne skupine;

so sposobni (samo)evalvacije in (samo)ocenjevanja ter kritičnega in celostnega razmińljanja;

samostojno poińčejo, interpretirajo in uporabljajo nove vire znanja na strokovnih in znanstvenih

področjih;

so usposobljeni za strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in

posredovanju informacij;

zagotavljajo kvaliteto lastnega dela ter zvińujejo standarde kakovosti v delovnem okolju.

Poleg tega si diplomanti in diplomantke pridobijo naslednje splošne učiteljske kompetence:

Učinkovito poučevanje –

diplomant / diplomantka

- je usposobljen/-a za preoblikovanje in posredovanje strokovno-predmetnih vsebin na učencu razumljiv

način;


16

- pri uresničevanju ńolskega kurikuluma ustrezno povezuje cilje učnih načrtov, vsebine, načine učenja in

razvoj učencev;

- učinkovito načrtuje, organizira in izvaja učne aktivnosti;

- obvlada principe raziskovanja na pedagońkem področju ter jih uporablja pri izboljńevanju učenja in

poučevanja;

- spodbuja aktivno in neodvisno učenje, ki učencem omogoča, da sami načrtujejo, spremljajo, vrednotijo

in uravnavajo svoje učenje;

- spodbuja sodelovalno učenje, ki učencem omogoča razvoj socialnih veńčin za uspeńno sodelovanje v

različnih heterogenih skupinah.

Preverjanje in ocenjevanje znanja ter spremljanje napredka učencev –


- ustrezno uporablja različne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja napredka posameznega

učenca v skladu s cilji ter daje konstruktivno povratno informacijo;

- spremlja in vrednoti napredek učencev na področju usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veńčin,

bralne in informacijske pismenosti;

- seznanja starńe in druge odgovorne osebe o napredku učencev.

Vodenje in komunikacija –


- učinkovito komunicira z učenci in razvija pozitivne odnose z njimi;

- oblikuje spodbudno učno okolje in skupnost učencev, v kateri se ceni različnost in v katerih se učenci

počutijo sprejete, varne in samozavestne;

- oblikuje jasna pravila za vedenje in disciplino v razredu; pravila temeljijo na spońtovanju vseh

udeleņencev;

- se uspeńno sooča z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti in uporablja ustrezne strategije za

njihovo reńevanje;

- daje vsem učencem enake moņnosti in prilagaja delo njihovim individualnim posebnostim;

- prepoznava učence s posebnimi potrebami, njihova močna in ńibka področja, prilagaja delo njihovim

zmoņnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami.

Širše profesionalne kompetence –


- razvija pozitiven odnos do učencev, kaņe spońtovanje do njihovega druņbenega, kulturnega,

jezikovnega, verskega izhodińča;

- pri svojem delu upońteva etična načela in zakonska določila;

- kaņe in spodbuja pozitivne vrednote, stalińča in vedenje, ki ga pričakuje od učencev;

- učinkovito komunicira in sodeluje s starńi ter drugimi osebami, odgovornimi za učence;

- sodeluje z drugimi učitelji in sodelavci na ńoli;

- se vključuje in sodeluje v različnih aktivnostih v oņjem in ńirńem okolju ter na področju izobraņevanja;

- načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.

Vseţivljenjsko učenje –


- uporablja ustrezne metode za motiviranje učencev in razvija strategije, ki omogočajo vseņivljenjsko

učenje;

- spodbuja proņnost in vztrajnost pri soočanju z novimi izzivi in nalogami ter sposobnost

samovrednotenja pri učencih;

- pri delu uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko

pismenost;

- pri učencih razvija komunikacijske in socialne veńčine.


17

4. 2. c. Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Diplomant / diplomantka:

obvladuje temeljne analitične, deskriptivne in metodolońke pojme za opis italijanskega jezika;

obvladuje temeljne analitične, deskriptivne in metodolońke pojme za opis italijanske knjiņevnosti;

obvladuje temeljne analitične, deskriptivne in metodolońke pojme za opis italijanske kulture;

je sposoben uporabljati različne jezikovne priročnike;

je sposoben uporabljati elektronska jezikovna orodja;

je sposoben prepoznavati različne besedilne tipe in zvrsti v italijanńčini;

je sposoben analizirati različne besedilne tipe in zvrsti v italijanńčini;

je sposoben analizirati strukturiranost besedila v italijanńčini;

je sposoben prepoznavati različne tipe jezikovne komunikacije v italijanńčini;

je sposoben prepoznavati italijanske jezikovne registre;

obvladuje komunikacijo v različnih jezikovnih registrih v italijanńčini;

prepoznava idiomatičnost v italijanńčini;

je sposoben uporabljati italijanske idiomatične strukture v različnih tipih komunikacije

obvlada sluńno razumevanje zahtevnejńe uradne in neuradne komunikacije v italijanńčini;

obvlada sluńno razumevanje umetnińkih besedil in medijskih prispevkov v italijanńčini;

obvlada bralno razumevanje zahtevnejńih uradnih in neuradnih besedil v italijanńčini;

obvlada bralno razumevanje leposlovnih besedil in periodike v italijanńčini;

obvlada govorno sporazumevanje v vsakodnevnih in neuradnih situacijah v italijanńčini;

obvlada govorno sporazumevanje v uradnih situacijah in različnih delovnih okoljih v italijanńčini;

obvlada zahtevnejńe govorno sporočanje v italijanńčini.

Druge predmetnospecifične kompetence so navedene v učnih načrtih k posameznim predmetom.


18

4. 3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

Tuji sorodni študijski

program

(ime programa, zavod, drţava):

- Lehramtstudium ITALIENISCH,

Karl-Franzens Universität GRAZ, Geisteswissenschaftliche

Fakultät, - Institut für Romanistik,

AVSTRIJA.

- ITALIENISCH – Lehramt an Gymnasien,

Universität FREIBURG - Institut für Romanistik,

NEMČIJA

- Master ITALS - II livello,

Universita' degli Studi di Venezia (Ca' Foscari),

ITALIJA

Izbrani tuji sorodni ńtudijski programi so dosegljivi na spletnih straneh:

- Univerza Karla Franca iz Gradca, Druņboslovna fakulteta, pedagońki ńtudij ITALIJANŃČINE:

http://www-gewi.uni-graz.at/rom/studium/studplan oz. http://www-gewi.uni-graz.at/rom

- ITALIENISCH – Lehramt an Gymnasien, Universität FREIBURG - Institut für Romanistik, NEMČIJA

http://www.romanistik.unifreiburg.de/studium/studiengaenge.html

- Univerza Ca'Foscari iz Benetk, pedagońki ńtudij italijanńčine kot tujega/drugega jezika Master ITALS –

(I e II livello), ki traja lahko 2 leti, in sicer najprej 1. stopnja ina zatem 2. stopnja.

http://venus.unive.it/italslab/modules.php?op=modload&name=ezcms&file=index&page_id=277

Nekaj nadaljnjih informacij je na voljo tudi v prilogah:

PRILOGA 3 A – FREIBURG – gl. datoteko 3a__ITAL_PED_M_mednar_FREIBURG_sept-09.pdf

PRILOGA 3 B – GRAZ – gl. datoteko 3b__ITAL_PED_M_mednar_GRAZ_sept-09.pdf

4. 3. a. Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

Glede na koncept, formalno in vsebinsko strukturiranost je nań predlagani program v veliki meri primerljiv z

vsemi navedenimi tujimi dvopredmetnimi ńtudijskimi programi; razlika je le v tem, da je ńtudij v

primerljivih programih organiziran stopenjsko, pri čemer je pedagońka izobrazba postavljena na drugo

stopnjo.

Pri vseh programih gre za akreditirane masters programe, ki se ņe izvajajo. Med opisanimi programi lahko

zaznamo precejńnjo skladnost pri navajanju temeljnih znanj in kompetenc. Programi usposabljajo

diplomante in diplomantke za poučevanje italijanńčine kot tujega jezika na vseh stopnjah izobraņevanja,

povsod je tudi poudarjena večjezikovnost in medkulturnost.

http://www-gewi.uni-graz.at/rom/studium/studplan

http://www-gewi.uni-graz.at/rom

http://www.romanistik.uni-freiburg.de/studium/studiengaenge.html

http://venus.unive.it/italslab/modules.php?op=modload&name=ezcms&file=index&page_id=277


19

NAZIV

UNIVERZE

Koncept,

formalna in

vsebinska

strukturiranost

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA

Geisteswissenschaftli

che Fakultät

Universität

FREIBURG

(Albert-Ludwigs-

Universität

Freiburg),

NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'

CA' FOSCARI,

Venezia, ITALIJA

Univerza v Ljubljani,

Filozofska fakulteta,

[ITALIJANŠČINA –

dvopredmetni]

Status programa

redni;

izvaja se od leta 2005

redni, se izvaja Se redno izvaja ņe 8 let

kot Master ITALS

prve stopnje(di I

livello), od ńtudij. leta

2005-2006 se izvaja

tudi druge stopnje

Master ITALS di II

livello.

Načrtovan.

Enakovreden

dvopredmetni ńtudij

ITALIJANŠČINE in

ńe enega predmeta.

Vrsta programa

Stopenjski pedagońki

ńtudij (gestuftes

Lehramtsstudium)

enoviti, 4-stopenjski

pedagońki ńtudij

Stopenjski pedagońki

ńtudij (vpis na Master

ITALS in Master

ITALS di II livello je

moņen po zaključenem

ńtudiju na ustreznih

področjih.

dvopredmetni

pedagońki ńtudij

Program je koncipiran

kot pedagońki ńtudij

italijanńčine ter ńe

enega poljubno

izbranega predmeta.

Trajanje ńtudija 2 leti

(120 KT na obeh

smereh), po »skupni«

prvi stopnji

Vsebinska

strukturiranost

Program je

dvostopenjski (2+3).

Program je

dvopredmetni z enim

glavnim ali stranskim

predmetom (Hauptfach

ali Nebenfach).

Po “osnovnem” 4-

semesterskem ńtudiju

sledijo ńe 4 semestri

(5-8.), za

“Hauptstudium” (20

kt), ki ga dopolnjuje

niz pedagońkih in

predmetno-didaktičnih

predmetov, skupaj 24

kt.

Ne gre za

dvopredmetni

pedagońki program z

dvema predmetoma,

nujna je ustrezna

predhodna izobrazba s

področja italijanistike

ali sorodnih področij.

Ńtudij ne pozna

različnih smeri.

Predmeti so razdeljeni

v ńtiri stebre (obvezni

splońni, obvezni

strokovni, strokovni

izbirni, splońni

izbirni). Deleņ

izbirnosti(skupno) je

minimalno skoraj 30%,

zunanje 5 %.

Znanja in

kompetence

Diplomanti so

usposobljeni za

procese učenja in

poučevanja na

gimnazijah in

Gesamtschulen ter za

načrtovanje, analizo in

evaluacijo pouka

italijanńčine.

Diplomanti so

usposobljeni

poučevanje

italijanńčine in X na

gimnazijah, lahko pa ta

jezik izberejo tudi kot

znanstveni stranski

predmet za poučevanje

umetnosti na

gimnazijah.

Kompetenčna

usposobljenost za

uspeńno poučevanje

italijanńčine kot

drugega / tujega jezika

na različnih stopnjah in

okoljih.

Program usposablja za

učitelje in učiteljice na

vseh stopnjah učenja in

poučevanja

italijanńčine.

Profil

Diplomant, ki je

sposoben kompetentno

delovati pri procesih

učenja in poučevanja

na gimnazijah in

Gesamtschulen.

gl. predhodno točko. Diplomant je sposoben

kompetentno delovati

pri procesih učenja in

poučevanja

italijanńčine kot

drugega / tujega jezika.

Zaposlitvene moņnosti

v različnih

izobraņevalnih

inńtitucijah, medijskih

hińah ipd.


20

4. 3. b. Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program

Moņnosti dostopa in pogojev za vpis so preteņno enakovredni pri vseh treh ńtudijskih programih in

primerljivi tudi z nańim predlaganim ńtudijskim programom. Na pedagońki ńtudij italijanńčine se je mogoče

vpisati po končanem bakalaureatu oz. po neki drugi univerzitetni diplomi prve stopnje ńtudija romanistike ali

kateregakoli drugega prvostopenjskega ńtudija z velikim deleņem italijanskega jezika. Kandidatom, ki

nimajo ustrezne predizobrazbe, se lahko predpińejo dodatne obveznosti.

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA

Geisteswissenschaftliche

Fakultät

Universität FREIBURG

(Albert-Ludwigs-

Universität Freiburg),

NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'

CA' FOSCARI, Venezia,

ITALIJA




dvopredmetni]

za 2. stopnjo:

bakalavreat oz. druga

univerzitetna diploma 1.

stopnje (najmanj 6

semestrov) ustrezne smeri.

omejitev vpisa in postopek

izbiranja kandidatov, 10%

vpisnih mest je na voljo po

čakalni dobi.

Za 2. stopnjo najmanj

dokončan 6-semestrski

ńtudij italijanńčine na

domači ali drugi univerzi;

strokovno in časovno

enakovreden zaključek

ńtudija na kakńni tuji

fakulteti

Uspeńno dokončan ńtudij

na prvi stopnji

4. 3. c. Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov

Druga stopnja traja 2 leti, ńtudentke in ńtudenti pa morajo v tem času zbrati 2 x 60 = 120 KT. Za prehod v

vińji letnik morajo sprotno opravljati ńtudijske obveznosti, glede natančnejńih določil o morebitnem

spregledu določenega deleņa ńtudijskih obveznosti večinoma ni podatkov. Ńtudij se na vseh treh tujih

programih konča z opravljenimi obveznostmi, magistrskim delom in zagovorom. Po končanem ńtudiju pa si

ńtudentke in ńtudenti pridobijo naziv Master of Education (v Nemčiji), pridobijo listino Master ITALS di II

livello (Italija oz. Ca' Foscari, Benetke).

Trajanje študija in število KT

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA


Fakultät


(Albert-Ludwigs-


NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'


ITALIJA




dvopredmetni]

2 leti za 2. stopnjo

4 leta oz. 8 semestrov:

2 x 4 semestre

po prvih 2 letih je vmesni

izpit.

2 leti za 2. stopnjo (Master

ITALS di II livello)

2 leti za 2. stopnjo


21

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA


Fakultät


(Albert-Ludwigs-


NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'


ITALIJA




dvopredmetni]

Prva stopnja obsega 4

semestre (42 KT na

italijanńčini), druga stopnja

obsega 6 semestrov (52

KT) in se zaključi z

magistrsko nalogo in

magistrskim izpitom.

POSEBNOSTI:

Le v 1. letniku so obvezni

predmeti, ki so pogoj za

napredovanje v 2. letnik.

Za napredovanje je

obvezno dokazilo o

predznanju iz latinńčine ali

izpit iz latinńčine.

Prva stopnja, tj. 4 semestri

obsegajo skupaj 36 kt , če

je italijanńčina glavni

predmet, oz. 18 kt, če je

stranski.

Na drugi stopnji

(“Hauptstudium”), tj. v

nadaljnjih 4 semestrih

morda ńtudent zbrati skupaj

76-80 kt oz. 36-40 kt, in jih

ne glede na to, ali gre za

Haupt- ali Beifach

dopolniti z izbiro v obsegu

24 kt pedagońkih in

predmetno-didaktičnih

vsebin.

2. stopnja

(Master ITALS di Ii

livello) obsega 60 KT,

po predhodnih 60 KT na

Master ITALS, torej skupaj

120 kt.

Od tega gre 12 KT za

magistrsko delo (tesina),

polovica od preostalih 48 kt

pa za spremljano

pedagońko prakso (lo stage)

in z njo povezane

predmete, preostalih 24 kt

pa za različne druge

predmetno-didaktične

predmete (po izboru).

2 leti (120 KT na obeh

smereh), doseņeno ńtevilo

KT na letnik je 60 KT

(izjemoma je dopuńčen

spregled 10 %),

magister profesor /

magistrica profesorica

italijanńčine in ...

4. 3. d. Primerljivost načinov in oblik študija

Ńtudij se izvaja redno oz. ponekod tudi izredno, kreditni sistem je v skladu z merili bolonjske deklaracije.

Velik je poudarek na uporabi IKT, pa tudi na e-učenju. V Italiji, na Ca' Foscari (Benetke) je zelo dobro

razvito tudi tutorstvo, ki ga s ńtudijskim letom 2007/2008 pričenjamo uvajati tudi pri nas.

Načini in oblike študija, deleţ izbirnosti, napredovanje, dokončanje študija in naziv

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA


Fakultät


(Albert-Ludwigs-


NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'


ITALIJA




dvopredmetni]

Ńtudij je organiziran

semestralno in ne letno.

Predmetna didaktika ne

vključuje praktičnega dela

na ńolah (hospitacije,

nastopi, praksa), ker ńtudiju

obvezno sledi

pripravnińtvo.

Ńtudij je organiziran

semestralno, redno, vsebuje

jezikoslovne, knjiņevne,

kulturno-civilizacijske in

jezikovno-praktične

vsebine, ter pedagońke in

predmetno-didaktične

ńtudijske in praktične

dejavnosti.

SAMO izredni ńtudij; v

precejńnji meri kot e-

learning. Kreditni sistem je

v skladu z merili bolonjske

deklaracije. Enoletni

(nadaljevalni) ńtudij Master

ITALS di II livello je moņna

nadgradnja enoletnega

ńtudija ITALS di I livello.

Glavni del ńtudija za

dosego Master ITALS di II

livello predstavljajo

predmeti, ki so različna

predmetno-didaktična

podpodročja.

predavanja, vaje, seminarji,

projektno delo, praksa

individualne naloge, vodeni

individualni ńtudij,

individualne konzultacije,

sodelovalno učenje,

simulacije, nastopi,

tutorstvo

pedagońka praksa: 1 teden

opazovalne prakse in 3

tedne aktivne pedagońke

prakse.


22

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA


Fakultät


(Albert-Ludwigs-


NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'


ITALIJA




dvopredmetni]

Deleņ izbirnosti v celotnem

programu ńtudija

italijanńčine

(120 KT) je 15% (18 KT),

ostalo (102 KT) je

namenjeno strokovnim

predmetom.

Deleņa izbirnosti ni

mogoče določiti (iz

razpoloņljivih podatkov).

Razmeroma visoka

notranja izbirnost (za 24 kt,

tj. 40%)

Obvezni predmeti in praksa

(24 kt), obvezno

magistrsko delo (12 kt);

zunanje izbirnosti ni

predvidene.

Velika notranja izbirnost,

zunanja izbirnost je

zagotovljena ņe z izbiro

drugega predmeta.

Sprotno opravljanje

ńtudijskih obveznosti.

Priporočljivo je sprotno

opravljanje ńtudijskih

obveznosti, vendar čas

ńtudija ni vnaprej določen.

24 kt za obvezni modul s

prakso (40%), 12 kt za

mag. delo (20%) pedagońki

praktikum, preostalo so

izpiti oz. mentorirani

tematski pisni izdelki.

Vse ńtudijske obveznosti na

obeh smereh, moņen

spregled obveznosti v vińini

10% (več v točki 4.9.)

Diplomska naloga

(Diplomarbeit) in

dipl. izpit

(Diplomprüfung).

Po končanem ńtudiju je

obvezna pripravnińka doba

in drņavni izpit za učitelje,

ki daje uradni naziv učitelj.

Za dokončanje ńtudija je

obvezno absolviranje

kulturno-civilizacijskih

vsebin, različne predmetno-

didaktične dejavnosti, vsaj

3-mesečno bivanje v drņavi

ciljnega jezika, ter

pedagońka praksa v obsegu

1 semestra (5mesecev).

Magistrsko delo in

zagovor. Kandidat mora

dokazati, da je zmoņen po

znanstvenih metodah

obdelati nek problem iz

svojega glavnega predmeta

in ustrezno predstaviti

rezultate svoje raziskave.

Magistrsko delo in

zagovor.

Master of Education. Lehramt Gymnasium

Master ITALS di II livello Magister/magistrica

profesor/ica italijanńčine

4. 3. e. Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost)

oz. skupni evropski visokošolski prostor

Navedeni programi omogočajo vključevanje v skupni evropski visokońolski prostor prek različnih

programov (Socrates, Erasmus), bilateralnih pogodb med univerzami in prek drugih programov.

Universität GRAZ

(Karl-Franzens

Universität Graz)

AVSTRIJA


Fakultät


(Albert-Ludwigs-


NEMČIJA

Romanistik

UNIVERSITA'


ITALIJA




dvopredmetni]

Predvsem v okviru

programov

Socrates/Erasmus in

CEEPUS.

Ni podatkov, vendar

univerza v Freiburgu v

splońnem sodeluje v

programih

Socrates/Erasmus in

CEEPUS.

Ni podatkov, vendar

univerza Ca' Foscari v

splońnem sodeluje v

programih

Socrates/Erasmus in

CEEPUS.

Erasmus/Socrates;

CEEPUS, bilateralni

sporazumi, gostujoči

profesorji, krediti so

prenosljivi


23

4. 3. f. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje

domačega gospodarstva in javnih služb

Predlagani ńtudijski program je vključen v slovenski jezikovni, kulturni, druņbeni in gospodarski prostor.

Moņnost izbiranja drugega predmeta dvopredmetnega ńtudija je sorazmerno velika, program ponuja

nadaljevanje sistematično zastavljenega ńtudija jezika in knjiņevnosti, bolj sistematično kot doslej je

pridobivanje pedagońkih znanj in veńčin (predmeti skupnega pedagońkega modula in predmetna didaktika so

skrbno premińljeni, jasno je začrtana pedagońka praksa).

Nań predlagani ńtudijski program se od tujih programov razlikuje predvsem po obseņnejńemu splońnemu

pedagońkemu modulu, pa tudi po tem, da je v nańem programu kreditnih točk za pedagońko prakso in

predmetno didakiko manj.

S temi odstopanji od primerljivih programov v tujini se program Filozofske fakultete bolje prilagaja

potrebam domačega gospodarstva in javnih sluņb, saj nudi ńiroko paleto zaposlitvenih moņnosti. Prepričani

smo, da se bodo diplomantke in diplomanti nańega programa lahko kompetentno vključevali v različne

tokove na izobraņevalnem, pa tudi na gospodarskem, kulturnem in medijskem področju.

Ne glede na navedene razlike pa lahko glede na zbrane podatke trdimo, da je predlagani program tako po

svoji osnovni strukturi kot tudi vsebinski zasnovi povsem primerljiv z drugimi sorodnimi programi, kar

omogoča tudi veliko moņnost izmenjave ńtudentov v okviru obstoječih programov in izmenjav

(Socrates/Erasmus) ter morebitnih novih medfakultetnih pogodb in dogovorov.

4. 3. g. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

Poklic učitelja v Sloveniji ni zakonsko reguliran.

V nobeni od drņav poklici, za katere ńtudijski programi izobraņujejo, niso drņavno regulirani.

4. 4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je največja pedagońka in znanstvenoraziskovalna organizacija na

področju humanistike in druņboslovja pri nas, saj ima v raziskovalne programe in projekte vključenih okoli

300 raziskovalcev, ki sodelujejo v več kot 70ih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih programih in

projektih. Pri raziskovalnem delu sodeluje z drugimi priznanimi fakultetami in univerzami v Sloveniji kot

tudi zunaj nje. Sodelovanje z mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami postaja vedno večji deleņ vsega

raziskovalnega dela. V letu 2008 je Filozofska fakulteta izvajala 25 raziskovalnih projektov znotraj

Evropske unije (Velika Britanija, Romunija, Poljska, Čeńka, Norveńka, Ńpanija, Nemčija, Poljska, Avstrija,

Portugalska, Malta, Litva, Latvija itd.) in 10 z drņavami, ki niso članice Evropske unije (Kitajska, Rusija,

BIH, Hrvańka, Črna gora, Srbija itd.).

Mednarodno sodelovanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani sodeluje v ńtevilnih mednarodnih mreņah in projektih, poleg tega

pa organizira tudi ńtevilna mednarodna srečanja in konference.

Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih in mreņah:

Leto Raziskovalni projekti (EU) Raziskovalni projekti (ne EU) Mreţe

2002 4 10

2003 4 13

2004 10 14 2

2005 15 11 4


24

2006 21 12 4

2007 12 9 3

2008 25 10 1

Organizacija mednarodnih srečanj in konferenc:

Leto Število

2002 5

2003 4

2004 6

2005 4

2006 7

2007 8

2008 11

Mreţe (2008)

1. Socrates Erasmus – Creole - Curtural difference and transitional processes

Ostali mednarodni projekti EU (2008)

1. RAMSES 2, Reseau euro-mediterraneen des centres de recherche en sciences humaines sur l`aire

mediterraneenne

2. DYLAN, Language dynamics and management of divessity (Jezikovna dinamika in upravljanje z

raznolikostjo)

3. Divine pairs in RV, Divine pairs in ancient Indian scriptures: gender and stylistic expressions of dual deities in

the Rgveda

4. 2006/UK/06/B/F/NT-162_583, DISCO - Leonardo Da Vinci - Discovering The Archaeologists Of Europe

5. ERASMUS MOBILNOST - Europe's Socio-Cultural Borders - Inherited Perceptions and the Modern

Landscapes

6. ERASMUS MOBILNOST - Intensive Course on Diversity Management

7. 2007-3489/001-001,LLP - Development of a curriculum for medical interpreters

8. 2006-2516/001-001 SO2, COMENIUS - EMCI - European Multiple Choice Identity

9. 134301-LLP-1-2007 LLP - Web-based Health Organisations Learning Environment (WHOLE)

10. 2008-5223-COM-IST, LLP – COMENIUS, mag. Mojca Belak

11. 2008-5236-GR-IST, LLP - COMENIUS , Jana Ńimenc

12. LLP - COMENIUS, mag. Sańa Podgorńek

13. 2008-5404-COM-IST, LLP – COMENIUS, mag. Tamara Mikolič Juņnič

14. LLP - TRANSVERSAL PROGRAMME - NETWORK-LANQUA, dr. Neva Ńlibar

15. 2007-3656/001-001, LLP - ERASMUS NETWORK – MOLAN, dr. Neva Ńlibar

16. LLP – COMENIUS, mag. Sańa Podgorńek

17. TREN/05/FP6TR SO7.59641/019520, CAST Campaign and Awareness-raising Strategies in Traffic Safety

18. No 06-1/0, DAPHNE PROGRAMME II 2004-2008, Načini uveljavljanja evropskih direktiv o nasilju nad

ņenskami, otroki in mladimi - dobre prakse in priporočila

19. INTERREG IIIB CADSES Strategy for a Regional Polycentric Urban System in Central-Eastern Economic

Integrating Zone

20. TEMPUS - Traduction et Interpretation AU Kosovo

21. TU WIEN - Graz und Position in einem Europaischen Stadteranking als Smartcity

22. LUMASEC: Land use management for sustainable European cities


25

Ostali mednarodni projekti EU (2009)

1. RAMSES 2, Reseau euro-mediterraneen des centres de recherche en sciences humaines sur l`aire

mediterraneenne

2. DYLAN, Language dynamics and management of divessity (Jezikovna dinamika in upravljanje z

raznolikostjo)

3. DERREG - Developing Europes Rural Regions in the Era of Globalisation

4. Divine pairs in RV, Divine pairs in ancient Indian scriptures: gender and stylistic expressions of dual deities in

the Rgveda

5. LLP - Development of a curriculum for medical interpreters

6. COMENIUS - EMCI - European Multiple Choice Identity

7. LLP - Web-based Health Organisations Learning Environment (WHOLE)

8. 2008-5236-GR-IST, LLP - COMENIUS

9. LLP - TRANSVERSAL PROGRAMME - NETWORK-LANQUA

10. 2007-3656/001-001, LLP - ERASMUS NETWORK – MOLAN

11. TREN/05/FP6TR SO7.59641/019520, CAST Campaign and Awareness-raising Strategies in Traffic Safety

12. No 06-1/0, DAPHNE PROGRAMME II 2004-2008, Načini uveljavljanja evropskih direktiv o nasilju nad

ņenskami, otroki in mladimi - dobre prakse in priporočila

13. JEP_41027_2006, TEMPUS - Traduction et Interpretation AU Kosovo

14. URBACT program LUMASEC: Land use management for sustainable European cities

Bilateralni projekti (2008):

EU

1. BILAT.SLOV-ANGLIJA Dileme medkulturnega dialoga

2. BILAT.SLOV-ČEŃKA Ekolońko kmetijstvo kot razvojni potencial za podeņelje (primerjava med Čeńko

republiko in Slovenijo)

3. BILAT.SLOV-FRANCIJA Postkolonialne knjiņevnosti in anglofono ter frankofono ņensko pisanje v

slovenskem in francoskem akademskem kontekstu

4. BILAT.SLOV-ROMUNIJA Kulturna dedińčina in evropska integracija

Bilateralni projekti (2008) :

neEU

1. BILAT.SLOV-KITAJSKA Raziskava novega gradiva o delo in pisanju jezuitskega misionarja Avguńtina

F.Hallersteina na Kitajskem v času cesarja Qian Longa

2. BILAT.SLOV-KITAJSKA Tradicionalna Kitajska in tradicionalna evropska logika

3. BILAT.SLOV-KITAJSKA The early dinamics in Eurasian Paleoeconomy. The Evidences of Food and Food

Consumption in Prehistory, The Archeology of Artefacts and Cognitive Evolution in Eurasia

4. BILAT.SLOV-RUSIJA Tinformacijske tehnologije leksigrafij kot podpora za nov rusko-slovenski in

slovensko-ruski slovar

5. BILAT.SLOV-RUSIJA Literatura in intermedialnost (k vprańanju sodobnih umetnostnih oblik)

6. BILAT.SLOV-BIH Regionalna struktura kot element selitvene dinamike urbanih pokrajin v Sloveniji in v

BIH

7. BILAT.SLOV-BIH Analiza diskurza: k interkulturalni komunikaciji

8. BILAT.SLOV-HRVAŃKA Vloga emocionalne inteligentnosti v pozitivni psihologiji

9. BILAT.SLOV-ČRNA GORA Odnos do jezikov v Sloveniji ter Srbiji in Črni gori

Bilateralni projekti (2009)

EU

1. BILAT.SLOV-AVSTRIJA Habsburńka dedińčina v primerjalno slovensko-avstrijski in evropski perspektivi

2. BILAT.SLOV-FRANCIJA Metodologija datiranja reliefnih oblik in procesov ter vrednotenje geodiverzitete v

Alpah

3. BILAT.SLOV-FRANCIJA Postkolonialne knjiņevnosti in anglofono ter frankofono ņensko pisanje v

slovenskem in francoskem akademskem kontekstu


26

4. BILAT.SLOV-MADŅARSKA Primerjalna evalvacija uporabe slovenskega in madņarskega WordNeta pri

strojnem prevajanju

5. BILAT.SLOV-ROMUNIJA Kulturna dedińčina in evropska integracija

Bilateralni projekti (2009)

neEU

1. BILAT.SLOV-HRVAŃKA Zavarovana območja na dinarskem krasu Hrvańke in Slovenije

2. BILAT.SLOV-HRVAŃKA Med Jeziki in kulturami (tematska konferenca)

3. BILAT.SLOV-MAKEDONIJA Participiranje Turkov in vzhoda v ljudski glasbi na območju Bosne in

Hercegovine ter Slovenije: Etnomuzikolońke paralele

4. BILAT.SLOV-NORVEŃKA Prototipi aplikacij modela FZBZ

5. BILAT.SLOV-RUSIJA Oris razvoja glasbene pisave in kordofonih glasbil v slovenskem in ruskem ljudskem

izročilu

6. BILAT.SLOV-SRBIJA Nadgradnja učnih gradiv za učenje srbńčine in slovenńčine

7. BILAT.SLOV-SRBIJA Mednacionalne vezi v kontekstu dejavnosti jugoslovanskih glasbenih institucij.

Primera Srbije in Slovenije v letih 1945-1961.

8. BILAT.SLOV-SRBIJA Vloga strateńkega planiranja, primerjalnih podatkov EU in GIS za prostorski razvoj

srednjeevropskih mest: primer Ljubljana in Beograd

9. BILAT.SLOV-TURČIJA Vloga prevoda v procesih globalizacije v Sloveniji in Turčiji

Mobilnost študentov, visokošolskih učiteljev in sodelavcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

PROGRAM VŢU/ERASMUS

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani aktivno sodeluje v programu Vseņivljenjsko učenje (VŢU -

Lifelong Learning Programme) - Erasmus. Od leta 2000/2001, ko smo pričeli s sodelovanjem v programu

in je v tujino odńlo 17 ńtudentov, se je ńtevilo leta 2007/2008 povzpelo na 193 ńtudentov, za leto 2008/2009

pa smo oddali 212 prijav, realizirali smo jih 174. Za leto 2009/2010 smo oddali 228 prijav za ńtudij in 35

prijav za prakso. Prvo leto sodelovanja v programu so na Filozofski fakulteti gostovali 4 tuji ńtudenti, leta

2007/2008 smo jih gostili 82, v letu 2008/2009 gostimo 136 tujih ńtudentov.

V tem programu smo aktivni tudi pri izmenjavah profesorjev. V letu 2008/2009 je v skladu s finančnimi

moņnostmi Univerze v Ljubljani in sredstvi, ki jih pridobi za to področje, odobrenih 39 mobilnosti. Oddelki

imajo sklenjenih 322 bilateralnih sporazumov, ki so podlaga za izmenjave. Sodelujemo praktično z vsemi

drņavami članicami EU in tudi s pridruņenimi članicami v programu. Po vstopu v EU se je povečalo tudi

sodelovanje z univerzami iz novo pridruņenih članic EU.

BILATERALNE ERASMUS POGODBE NA FILOZOFSKI FAKULTETI

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

bilateralna pogodba z Alpen-Adria Universität Klagenfurt, A KLAGENF01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Masarykova univerzita, CZ BRNO05, 2009/2010-2013

bilateralna pogodba z UNIVERSIDAD DE ALCALA, E ALCAL01, 2009/2010-2013

bilateralna pogodba z Universitat de Barcelona, E BARCELO01, 2007-2013

bilateralna pogodba z Universität Leipzig, D LEIPZIG01, 2007/2008-2013/2014

bilateralna pogodba z University of the West of England, Bristol (UK), UK BRISTOL02, 2007-2013

bilateralna pogodba z Uniwersytet Marii Curie - Skłodowskiej, PL LUBLIN01, 2007-2010

bilateralna pogodba z WARSZAW SCHOOL OF SOCIAL SCIENCES AND HUMANITIES, PL

WARSZAW37, 2009/2010-2013

bilateralna pogodba z Západočeská univerzita v Plzni, CZ PLZEN01, 2009/2010-2013

Oddelek za arheologijo

bilateralna pogodba z Adam Mickiewicz University, Poznán, PL POZNAN01, 2007-2010

bilateralna pogodba z Aristotle University of Thessaloniki, G THESSALO01, 2008/2011


27

bilateralna pogodba z Eötvös Loránd Tudományegyetem, HU BUDAPES01, 2009/2010-2011/12

bilateralna pogodba z Instituto Politécnico de Tomar, P TOMAR01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Karl-Franzens-Universität Graz, A GRAZ01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Ludwig-Maximilians-Universität München, D MUNCHEN01, 2009/2010-2011/2012

bilateralna pogodba z UNIVERSITA DEGLI STUDI DI SIENA, I SIENA01, 2008/2009-2012/2013

bilateralna pogodba z Università degli Studi Sour Orsola Benincasa, I NAPOLI04, 2008/2012

bilateralna pogodba z Universität Wien, A WIEN01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Université de Franche - Comté, F BESANCO01, 2008/2010

bilateralna pogodba z Universiteit Gent, B GENT01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Univerzita Komenského v Bratislave, SK BRATISL02, 2007/2013

bilateralna pogodba z Uniwersyteta Jagiellońskiego, Krakow, PL KRAKOW01, 2007-2008 / 2009-2010

Oddelek za azijske in afriške študije

bilateralna pogodba z Vilniaus Universitetas, LT VILNIUS01, 2008/2013

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

bilateralna pogodba z City University London, UK LONDON83, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Hochschule für Technik, Wirtschaft und Kultur Leipzig, D LEIPZIG02, 2007/2010

bilateralna pogodba z Högskolan i Borås, S BORAS01, 2009-2013

bilateralna pogodba z Instituto Politécnico do Porto, P PORTO05, 2008/2010


bilateralna pogodba z Oxford Brookes University, UK OXFORD04, 2008/2013

bilateralna pogodba z Universita' degli Studi di Udine, I UDINE01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Univerzita Karlova v Praze, CZ PRAHA07, 2007/2013

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

bilateralna pogodba z Adam Mickiewicz University, Poznán, PL POZNAN01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Eberhard Karls Universität Tübingen, D TUBINGE01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Instituto Politécnico do Porto, P PORTO05, 2008/2013

bilateralna pogodba z Instituto Superior de Ciencas do Trabalho e da Empresa (ISCTE), P LISBOA07,

2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Johann Wolfgang Goethe Universitat Frankfurt am Main, D FRANKFU01, 2009/2010-

2012/2013

bilateralna pogodba z National University of Ireland, IRL MAYNOOT01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z National University of Ireland, IRL MAYNOOT01, 2007/2008-2012/2013

bilateralna pogodba z Paisii Hilendarski University of Plovdiv, BG PLOVDIV04, 2008/2013

bilateralna pogodba z Stockholms Universitet, S STOCKHO01, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z T. C. Yeditepe University, TR ISTANBU21, 2008/2009 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Universidad Miguel Hernandez de Elche, E ELCHE01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Universidad Pablo de Olavide, E SEVILLA03, 2007/2013

bilateralna pogodba z Università degli Studi di Trieste, I TRIESTE01, 2008/2010

bilateralna pogodba z Universitat Autònoma de Barcelona, E BARCELO02, 2007-2010

bilateralna pogodba z Universitat Autònoma de Barcelona, E BARCELO02, 2008/2013

bilateralna pogodba z Universität Bremen, D BREMEN01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Universitat de Barcelona, E BARCELO01, 2008/2009 - 2012/2013


bilateralna pogodba z Université de Provence - Aix-Marseille I, F MARSEIL01, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Université Lumière Lyon 2, F LYON02, 2008/2009 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Université René Descartes – Paris 5, F PARIS005, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z University of Durham, UK DURHAM01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z University of Macedonia Economic and Social Science, Thessaloniki, G THESSALO02,

2007/2008 -

bilateralna pogodba z Uniwersytet Wrocławski, PL WROCLAW01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Uniwersyteta Jagiellońskiego, Krakow, PL KRAKOW01, 2008/2010


28

bilateralna pogodba z Západočeská univerzita v Plzni, CZ PLZEN01, 2009-2013

Oddelek za filozofijo

bilateralna pogodba z Albert-Ludwigs-Universität Freiburg im Breisgau, D FREIBUR01, 2008/2009 -

2010/2011

bilateralna pogodba z Ludwig-Maximilians-Universität München, D MUNCHEN01, 2007 - 2010

bilateralna pogodba z Ludwig-Maximilians-Universität München, D MUNCHEN01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Mykolo Romerio Universitetas, LT VILNIUS06, 2007/2010

bilateralna pogodba z National and Kapodistrian University of Athens, G ATHINE01, 2006 - 2010

bilateralna pogodba z Università Degli Studi di Urbino "Carlo BO", I URBINO01, 2008/2009-2012/2013

bilateralna pogodba z Universitat de Valencia, E VALENCI01, 2009/2013

bilateralna pogodba z Universitat Hildesheim, D HILDESH01, 2009/2011



bilateralna pogodba z Universite de Bourgogne - Dijon, F DIJON01, 2007/2010


bilateralna pogodba z Uniwersytet Kardynała Stefana Wyszyńiego w Warszawie, PL WARSZAW07,

2008/2010

Oddelek za geografijo


bilateralna pogodba z Eberhard Karls Universität Tübingen, D TUBINGE01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Eötvös Loránd Tudományegyetem, HU BUDAPES01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Euskal Herriko Unibertsitatea/Universidad del Pais Vasco, E BILBAO01, 2009/2010-

2010/2011

bilateralna pogodba z Háskóli Íslands/University of Iceland, IS REYKJAV01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Julius-Maximilians-Universität Würzburg, D WURZBUR01, 2007/2010


bilateralna pogodba z Latvijas Universitāte, LV RIGA01, 2008/2013

bilateralna pogodba z Liverpool Hope University College, UK LIVERPO06, 2007/2013

bilateralna pogodba z Ludwig-Maximilians-Universität München, D MUNCHEN01, 2009/2010-2012/2013

bilateralna pogodba z Masarykova univerzita, CZ BRNO05, 2008/2009 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Ostravská univerzita v Ostravě, CZ OSTRAVA02, 2008/2013

bilateralna pogodba z Padagogische Hochschule Freiburg, D FREIBUR02, 2008/2013

bilateralna pogodba z PEDAGOGICAL UNIVERSITY OF KRAKOW, PL KRAKOW05, 2008/2013

bilateralna pogodba z Universidad de Sevilla, E SEVILLA01, 2008 - 2013

bilateralna pogodba z Universidade Nova de Lisboa, P LISBOA03, 2007/2013


bilateralna pogodba z UNIVERSITAT AUGSBURG, D AUGSBUR01, 2009-2013

bilateralna pogodba z UNIVERSITAT AUGSBURG, D AUGSBUR01, 2009-2013



bilateralna pogodba z UNIVERSITAT DES SAARLANDES, D SAARBRU01, 2009-2013

bilateralna pogodba z Universität Münster, D MUNSTER01, 2006/2010

bilateralna pogodba z Universite de la Mediterranee, F MARSEIL02, 2007/2013

bilateralna pogodba z Université des Sciences e Technologies de Ille, F LILLE, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universiteit van Amsterdam, NL AMSTERD01, 2007/2013

bilateralna pogodba z University College Dublin, IRL DUBLIN02, 2007/2013

bilateralna pogodba z University of Aberdeen, King's College Aberdeen, UK ABERDEEN, 2007/2013

bilateralna pogodba z University of Paris - Sorbonne (PARIS IV), F PARIS004, 2007/2013

bilateralna pogodba z University of the West of England, Bristol (UK), UK BRISTOL02, 2007/2013




29

bilateralna pogodba z Univerzita Palackého v Olomuci, CZ OLOMUC01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Uniwersytet Marii Curie - Skłodowskiej, PL LUBLIN01, 2009-2013

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko

bilateralna pogodba z Alpen-Adria Universität Klagenfurt, A KLAGENF01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Erasmushogeschool Brussels, B BRUSSEL46, 2007 - 2013

bilateralna pogodba z Freie Universität Berlin, D BERLIN01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Göteborgs Universitet, S GOTEBOR01, 2006/2007 - 2010/2011

bilateralna pogodba z Humboldt Universität Berlin, D BERLIN13, 2009/2010-2012/2013

bilateralna pogodba z Johannes Gutenberg-Universität Mainz, D MAINZ01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Stockholms Universitet, S STOCKHO01, 2006/2007 - 2010/2011

bilateralna pogodba z TU Darmstadt, D DARMSTA01, 2008/2013

bilateralna pogodba z Universidade de Santiago de Compostela, E SANTIAG01, 2008/2009 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Universidade do Porto, P PORTO02, 2007/2010

bilateralna pogodba z Università degli Studi di Palermo, I PALERMO01, 2006/2007 - 2010/2011

bilateralna pogodba z Universität Bayreuth, D BAYREUT01, 2007/2008 - 2013/2014


bilateralna pogodba z Universität Leipzig, D LEIPZIG01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Universität Regensburg, D REGENSB01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Universität Salzburg, A SALZBUR01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Universität Siegen, D SIEGEN01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Universitatea "Lucian Blaga" din Sibiu, RO SIBIU01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Universiteit Antwerpen, B ANTWERP01, 2009/2013

bilateralna pogodba z University of Limerick, IRL LIMERIC01, 2007/2008 - 2010/2011

bilateralna pogodba z Universytet Warszawski, PL WARSZAW01, 2008/2009-2011-2012

bilateralna pogodba z Univerzita Palackého v Olomuci, CZ OLOMUC01, 2007/2008 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Univerzita Pardubice, CZ PARDUB01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Uniwersytet Rzeszowski, PL RZESZOW02, 2007/2008 - 2013/2014

Oddelek za klasično filologijo

bilateralna pogodba z National and Kapodistrian University of Athens, G ATHINE01, 2008 - 2010

bilateralna pogodba z Università degli Studi di Foggia, I FOGGIA03, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Universität Wien, A WIEN01, 2007 - 2013

Oddelek za muzikologijo

bilateralna pogodba z Alpen-Adria Universität Klagenfurt, A KLAGENF01, 2008-2013

bilateralna pogodba z Cardiff University, UK CARDIFF01, 2008/2010

bilateralna pogodba z Humboldt Universität Berlin, D BERLIN13, 2007/2010

bilateralna pogodba z Istanbul Teknik Üniversitesi, TR INSTANBU04, 2008-2013



bilateralna pogodba z Università di Roma Tre, I ROMA16, 2008/2013


bilateralna pogodba z Universität Regensburg, D REGENSB01, 2007/2008 - 2013/2014

Oddelek za pedagogiko in andragogiko

bilateralna pogodba z Danmarks Paedagogiske Universitet, DK KOBENHA07, 2009/2010

bilateralna pogodba z Hanze University Groningen, NL GRONING03, 2008/2010

bilateralna pogodba z Oulu University of Applied Sciences, SF OULU11, 2007 - 2010

bilateralna pogodba z Talinna Ülikool/Talinn University, EE TALLINN05, 2007/2010

bilateralna pogodba z Universidad de Las Palmas de Gran Canaria, E LAS-PAL01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Universität Osnabrück, D OSNABRU01, 2008/2013

bilateralna pogodba z UNIVERSITE LOUIS PASTEUR - STRASBOURG I, F STRASBO01, 2008-2013

bilateralna pogodba z University of Tampere, SF TAMPERE01, 2007/2008 - 2009/2010


30


bilateralna pogodba z Univerzita Tomáńe Bati ve Zlínĕ, CZ ZLIN01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Velikoturnovski Universitet "Sv. Kiril i Metodij", Veliko Turnovo, BG VELIKO01,

2008/2009 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Vytautas Magnus University / Vytauto Didņiojo universitetas, LT KAUNAS01,

2009/2013

Oddelek za prevajalstvo

bilateralna pogodba z Akademia Techniczno-Humanistyczna w Bielsku-Białej , PL BIELSKO02, 2007/2008 -

2013/2014

bilateralna pogodba z Eberhard Karls Universität Tübingen, D TUBINGE01, 2008-2013

bilateralna pogodba z Ekonomikas un Kulturas Augstskola, LV RIGA34, 2007/2013

bilateralna pogodba z Fachhochschule Köln, Cologne University of Applied Scienses, D KOLN04, 2008-2010

bilateralna pogodba z Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa, P LISBOA02, 2007/2013

bilateralna pogodba z Göteborgs Universitet, S GOTEBOR01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Haute École de Bruxelles – Traduction et Interpretation, B BRUXEL81, 2007/2013


bilateralna pogodba z Institut Libre Marie Haps (Haute Ecole Leonardo da Vinci), B BRUXEL87, 2007/2013

bilateralna pogodba z Institut National des Languages et Civilisations Orientales (INALCO), F PARIS178,

2008/2009 -

bilateralna pogodba z Johannes Gutenberg-Universität Mainz, D MAINZ01, 2008/2013



bilateralna pogodba z Katholieke Universiteit Leuven, B LEUVEN01, 2007/2013

bilateralna pogodba z New Bulgarian University, BG SOFIA02, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universidad de Valladolid, E VALLADO01, 2009/2012

bilateralna pogodba z Universidad de Vigo, E VIGO01, 2008/2013

bilateralna pogodba z Universidad Pablo de Olavide, E SEVILLA03, 2009-2013

bilateralna pogodba z Università degli Studi di Roma »La Sapienza«, I ROMA01, 2006/2013



bilateralna pogodba z Universitat de Vic, E VIC01, 2008/2013

bilateralna pogodba z Université Catholique de l'Ouest, Angers, F ANGERS04, 2009/2010

bilateralna pogodba z Université Paris XII Val di Marne, F PARIS012, 2007/2013

bilateralna pogodba z Université Sorbonne Nouvelle -Paris III, F PARIS003, 2008 - 2013

bilateralna pogodba z University of Helsinki, SF HELSINK01, 2008/2013

bilateralna pogodba z University of Nottingham, UK NOTTING01, 2007/2008 - 2012/2013

bilateralna pogodba z University of Tampere, SF TAMPERE01, 2009/2010-2013

bilateralna pogodba z University of the West of England, Bristol (UK), UK BRISTOL02, 2007-2013

bilateralna pogodba z University of Warwick, UK COVENTR01, 2008/2013

Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje

bilateralna pogodba z UNIVERSIDAD DE CADIZ, E CADIZ01, 2009/2010

bilateralna pogodba z Universidad de Leon, E LEON01, 2009/2010

bilateralna pogodba z Universität Wien, A WIEN01, 2007 - 2013

bilateralna pogodba z University of the West of England, Bristol (UK), UK BRISTOL02, 2007 - 2013

Oddelek za primerjalno knjiţevnost in literarno teorijo


2013/2014


2008/2009 -


bilateralna pogodba z Universidad de Zaragoza, E ZARAGOZ01, 2008 - 2010



31

bilateralna pogodba z Universitá degli Studi di Napoli "L'Orientale", I NAPOLI02, 2007/2008 - 2009/2010



Oddelek za psihologijo


bilateralna pogodba z Freie Universität Berlin, D BERLIN01, 2009/2013

bilateralna pogodba z Lessius Hogeschool, B ANTWERP60, 2009/2010

bilateralna pogodba z Oulu University of Applied Sciences, SF OULU11, 2008/2009-2009/2010

bilateralna pogodba z Universidad de Granada, E GRANADA01, 2009/2010 - 2011/2012

bilateralna pogodba z Universidad de la Laguna, E TENERIF01, 2009/2013

bilateralna pogodba z Universidad de Salamnca, E SALAMAN02, 2008/2010

bilateralna pogodba z Universitat Autònoma de Barcelona, E BARCELO02, 2008/2013

bilateralna pogodba z Universite de Reims Champagne-Ardenne, F REIMS01, 2007/2010

bilateralna pogodba z Universiteit Maastricht, NL MAASTRICHT01, 2009/2010

bilateralna pogodba z University of Jaen, E JAEN01, 2008/2009-2013

bilateralna pogodba z UNIVERSITY OF PECS, HU PECS01, 2009/2013

Oddelek za romanske jezike in knjiţevnosti

bilateralna pogodba z Albert-Ludwigs-Universität Freiburg im Breisgau, D FREIBUR01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Alpen-Adria Universität Klagenfurt, A KLAGENF01, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Berzsenyi Dániel Főiskola, HU SZOMBAT01, 2007 - 2013

bilateralna pogodba z INSTITUT CATHOLIQUE DE TOULOUSE, F TOULOUS09, 2008/2009-2012/2013


2008/2009 -

bilateralna pogodba z Rheinisch-Westfalische Technische Hochschule Aachen (RWTH), D AACHEN01,

2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Szegedi Tudományegyetem University of Szeged, HU SZEGED01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universidad Autonoma Madrid, E MADRID04, 2009/2010-2012/2013

bilateralna pogodba z Universidad Autonoma Madrid, E MADRID04, 2009/2010-2012/2013

bilateralna pogodba z UNIVERSIDAD DE ALCALA, E ALCAL01, 2009/2010-2013

bilateralna pogodba z Universidad de Granada, E GRANADA01, 2009/2011

bilateralna pogodba z Universidad de Leon, E LEON01, 2007/2012

bilateralna pogodba z Universidad de Sevilla, E SEVILLA01, 2008 - 2013

bilateralna pogodba z Universidad de Valladolid, E VALLADO01, 2009/2012

bilateralna pogodba z Universidad de Zaragoza, E ZARAGOZ01, 2008/2010

bilateralna pogodba z Universita' degli Studi di Firenze, I FIRENZE01, 2008/2009 - 2012/2013


bilateralna pogodba z Universitá degli Studi di Napoli "L'Orientale", I NAPOLI02, 2007/2010

bilateralna pogodba z Università degli Studi di Trieste, I TRIESTE01, 2007/2008 - 2009/2010




bilateralna pogodba z Université de Nantes, F NANTES01, 2008/2009 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Université Charles de Gaulle, F LILLE03, 2007/2011

bilateralna pogodba z Universite de Bourgogne - Dijon, F DIJON01, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Université libre de Bruxelles, B BRUXEL04, 2008/2013

bilateralna pogodba z Université Sorbonne Nouvelle -Paris III, F PARIS003, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z University of Paris - Sorbonne (PARIS IV), F PARIS004, 2007/2013

bilateralna pogodba z Univerzo v Padovi, I PADOVA01, 2007/2014

bilateralna pogodba z Velikoturnovski Universitet "Sv. Kiril i Metodij", Veliko Turnovo, BG VELIKO01,

2007/2008-2012/2013

Oddelek za slavistiko


32

bilateralna pogodba z Adam Mickiewicz University, Poznán, PL POZNAN01, 2008-2011


2013/2014


bilateralna pogodba z Humboldt Universität Berlin, D BERLIN13, 2009/2010-2012/2013


bilateralna pogodba z Masarykova univerzita, CZ BRNO05, 2008/2013

bilateralna pogodba z Masarykova univerzita, CZ BRNO05, 2009-2011

bilateralna pogodba z Matej Bel University, SK BANSK01, 2007/2013


bilateralna pogodba z Sofia University "Saint Kliment Ohridski", BG SOFIA06, 2008/2009 - 2013/2014

bilateralna pogodba z Universidad de Granada, E GRANADA01, 2009-2014


bilateralna pogodba z Universitat Konstanz, D KONSTAN01, 2009/2010-2012/2013

bilateralna pogodba z Universiteit Gent, B GENT01, 2008/2009 - 2009/2010



bilateralna pogodba z Univerzita Karlova v Praze, CZ PRAHA07, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Univerzita Komenského v Bratislave, SK BRATISL02, 2007/2008 - 2011

bilateralna pogodba z Univerzita Palackého v Olomuci, CZ OLOMUC01, 2007/2013


bilateralna pogodba z Uniwersytet Łódzki, PL LODZ01, 2009-2013

bilateralna pogodba z Uniwersytet Ślaski W Katowicah, PL KATOWIC01, 2009-2013

bilateralna pogodba z Uniwersytet Wrocławski, PL WROCLAW01, 2008/2009-2012/2013

bilateralna pogodba z Uniwersyteta Jagiellońskiego, Krakow, PL KRAKOW01, 2008/2012

bilateralna pogodba z Uniwersyteta Jagiellońskiego, Krakow, PL KRAKOW01, 2010/2011 - 2013/2014


Oddelek za slovenistiko


2013/2014

bilateralna pogodba z Eberhard Karls Universität Tübingen, D TUBINGE01, 2008 - 2013





bilateralna pogodba z Matej Bel University, SK BANSK01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Sofia University "Saint Kliment Ohridski", BG SOFIA06, 2008/2009 - 2013/2014



bilateralna pogodba z Universiteit Gent, B GENT01, 2008/2009 - 2009/2010



bilateralna pogodba z Universytet Warszawski, PL WARSZAW01, 2008/2009 - 2012/2013

bilateralna pogodba z Univerzita Komenského v Bratislave, SK BRATISL02, 2007/2008 - 2011

bilateralna pogodba z Univerzita Konńtantína Filozofa v Nitre, SK NITRA01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Univerzita Konńtantína Filozofa v Nitre, SK NITRA01, 2008-2013

bilateralna pogodba z Univerzita Pardubice, CZ PARDUB01, 2007 - 2014

bilateralna pogodba z Univerzo v Padovi, I PADOVA01, 2007/2014

bilateralna pogodba z Uniwersytet Łódzki, PL LODZ01, 2008/2014

bilateralna pogodba z Vilniaus Universitetas, LT VILNIUS01, 2007 - 2014


33

Oddelek za sociologijo

bilateralna pogodba z Bogazici University, TR ISTANBU01, 2009-2013

bilateralna pogodba z Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa, P LISBOA02, 2008/2009 - 2010/2011

bilateralna pogodba z Gaziantep Üniversitesi, TR GAZIANT01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universidad de Salamnca, E SALAMAN02, 2007/2013

bilateralna pogodba z Università di Bologna, I BOLOGNA01, 2008/2009-2009/2010

bilateralna pogodba z Université catholique de Louvain (UCL), B LOUVAIN01, 2008/2009 - 2012/2013


bilateralna pogodba z Universiteit Utrecht, NL UTRECHT01, 2009/2010-2012/2013

bilateralna pogodba z Vytautas Magnus University / Vytauto Didņiojo universitetas, LT KAUNAS01,

2008/2010

Oddelek za umetnostno zgodovino

bilateralna pogodba z Adam Mickiewicz University, Poznán, PL POZNAN01, 2007/2013


bilateralna pogodba z Universita' degli Studi di Firenze, I FIRENZE01, 2008/2009 - 2012/2013


bilateralna pogodba z Universitá degli Studi di Napoli "L'Orientale", I NAPOLI02, 2007/2010

bilateralna pogodba z Università Degli Studi di Urbino "Carlo BO", I URBINO01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universitat de Barcelona, E BARCELO01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universität Osnabrück, D OSNABRU01, 2007/2013

bilateralna pogodba z Universytet Warszawski, PL WARSZAW01, 2009/2010-2013

Oddelek za zgodovino

bilateralna pogodba z Dicle Üniversitesi, TR DIYARBA01, 2008/2010

bilateralna pogodba z Eberhard Karls Universität Tübingen, D TUBINGE01, 2009/2012

bilateralna pogodba z Faculdade de Letras da Universidade de Lisboa, P LISBOA02, 2009-2011



bilateralna pogodba z Silesian University in Opava, CZ OPAVA01, 2008/2010

bilateralna pogodba z Universidad de la Castilla-La Mancha, E CIUDAR01, 2007/2008 - 2010/2011



bilateralna pogodba z Université de Caen Basse-Normandie, F CAEN01, 2008/2013

bilateralna pogodba z Université de Fribourg, CH FRIBOUR01, 2007/2008 - 2009/2010

bilateralna pogodba z Université de Poitiers, F POITIER01, 2007 - 2010

bilateralna pogodba z Université libre de Bruxelles, B BRUXEL04, 2008/2013



bilateralna pogodba z UNIVERSITY OF PECS, HU PECS01, 2009/2013

bilateralna pogodba z University of the West of England, Bristol (UK), UK BRISTOL02, 2007 - 2013

bilateralna pogodba z Universytet Warszawski, PL WARSZAW01, 2009/2010-2013

bilateralna pogodba z Univerzita Komenského v Bratislave, SK BRATISL02, 2007/2008 - 2010/2011



PROGRAM CEEPUS

Filozofska fakulteta je aktivna tudi v programu CEEPUS. Ńtevilo odobrenih mreņ se giblje od 3 do 6 letno

(trenutno so delujoče mreņe na Oddelku za slavistiko (2), Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo,

Oddelku za geografijo, Oddelku za arheologijo in na Oddelku za filozofijo). Preko tega programa gostuje na

Filozofski fakulteti med 20 in 40 ńtudentov letno.


34

CEEPUS mreņe na Filozofski fakulteti (2008/2009):

Department of Ethnology and Cultural Anthropology – BORDERS AND BORDERLINES (RO-0014)

Department of Geography – GEOREGNET (SI-0111)

Department of Philosophy – COGNITIVE SCIENCE (AT-0103)

Department of Slavic Languages – LANGUAGE AND LITERATURE (AT-0012)

Department of Slavic Languages – SLAVIC PHILOLOGY (AT-0037)

Department of Archeology-ARHEOPED (SI-0113).

Gostimo tudi ńtudente, ki prihajajo preko programa bilateralnih štipendij, med 20 in 40 letno; pribliņno

enako ńtevilo jih vsako leto gostuje v tujini preko tega programa.

Na Filozofski fakulteti smo gostili nekaj Fulbrightovih štipendistov. Sodelujemo tudi v programih in

mobilnostnih shemah Leonardo da Vinci, Erasmus-Mundus – Basileus, Štipendijski sklad UL za JUv

Evropo.

V organizaciji oddelkov Filozofske fakultete potekajo poletne šole oz. intenzivni programi (v okviru

programa Ceepus in programa VŅU –Erasmus), oddelki so vključeni tudi v različne tematske mreņe.

Mobilnost študentov v študijskem letu 2007/2008:

program Drţava število

študentov

študentje

FF v tujini VŅU Erasmus

Avstrija, Belgija, Čeńka Republika, Estonija, Finska,

Francija, Grčija, Islandija, Italija, Litva, Nemčija,

Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovańka, Ńpanija,

Ńvedska, Turčija, Velika Britanija

174 (ńtudij)

10 (prakse)

Ostali programi

(Ceepus,

bilateral,

ńtipendije JV

Evrope):

Drņave JV Evrope, drņave na podlagi meddrņavnih

pogodb (decentralizirane prijave-Cmepius ali UL)

71

tuji študentje na

FF

Ceepus Avstrija, Bolgarija, Čeńka, Hrvańka, Madņarska,

Makedonija, Poljska, Romunija, Slovańka, Srbija 16

VŅU Erasmus

Avstrija, Belgija, Čeńka Republika, Estonija, Finska,

Francija, Grčija, Islandija, Italija, Litva, Nemčija,

Nizozemska, Poljska, Slovańka, Ńpanija, Ńvedska,

Turčija, Velika Britanija

82

bilaterala

Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Čeńka, Hrvańka, Italija,

Japonska, Makedonija, Madņarska, Poljska, Rusija,

Slovańka, Ńpanija

14

Ostali programi

(Freemover,

Fulbright,

ńtipendije JV

Evrope):

Drņave JV Evrope, drņave na podlagi meddrņavnih

pogodb

18


35

Sodelovanje na Filozofski fakulteti poteka ńe preko vzpostavljenih meduniverzitetnih sporazumov

(gostovanja profesorjev) in medfakultetnih pogodb, ki jih ima fakulteta sklenjenih 46.

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ima podpisane naslednje medfakultetne pogodbe:

SEZNAM MEDFAKULTETNIH POGODB

Fakulteta Univerza Datum

podpisa

Oddelek Veljavnost

1 Fakulteta za socialne in

vedenjske znanosti,

Neofilolońka fakulteta in

Fakulteta za zgodovinske

znanosti

Univerza v

Tübingenu

6.10.1983 brez časovne

omejitve

2 Fakulteta za kulturolońke

znanosti

Eberhard-

Karlova

univerza v

Tübingenu

29. 3. 1984 brez časovne

omejitve

3 Filozofska fakulteta Univerza

Toulon in Var

romanski

jeziki in

knjiņevnosti

avtomatično

podaljńanje

4 Filolońka fakulteta

St. Petersburńka

drņavna

univerza

25.11.2000 avtomatično

podaljńanje

5 Filozofsko sociolońka

fakulteta

Drņavna

univerza v

Permu

11.7.2000 avtomatično

podaljńanje

6 Fakulteta za pedagońke in

kulturolońke znanosti

Univerza v

Osnabrücku

4.3.1992 pedagogika brez časovne

omejitve

7 Filozofska fakulteta Karlova

univerza v

Pragi

29. 9. 1997 avtomatično

podaljńevanje

8 Filolońka fakulteta

Univerza »Sv.

Kiril i

Metodij«,

Skopje

5. 12. 1995 avtomatično

podaljńevanje

9 Fakulteto za druņboslovje in

informatiko

Univerza

Gunma,

Japonska

23. 3. 2000 azijske in

afrińke ńtudije

avtomatično

podaljńevanje

10 Institut za prevajalce in

tolmače ISTI

Visoka ńola v

Bruslju (HEB)

21. 8. 2000 prevajanje in

tolmačenje

obnavljanje vsako

leto

11 Hochschule fuer Bibliotheks-

und Informationswesen

Fachhochschule

Sttutgart

4.12.2001 bibliotekarstvo brez časovne

omejitve

12 Univerza v Chengduju Univerza v

Chengduju,

Kitajska


afrińke ńtudije

veljavnost 5 let;

avtomatično

podaljńanje ńe za

5 let

13 Filozofska fakulteta

Zagreb 23. 12. 1999 slavistika,

slovenistika,

ostale

discipline

brez časovne

omejitve

14 Prirodno matematički

fakultet

Sveučilińte u

Zagrebu

Podpisal

dekan red.

prof. dr.

Ludvik

Horvat

geografija za obdobje 5 let


36

15 Centro Studi Universitari

Internacionali (CSUI)

Lugano and

Nouva Unigest

SA – Lugano

25. 10. 2001 psihologija brez časovne

omejitve

16 Filozofski fakultet Sveućilińte u

Zagrebu

20. 1. 2001 slovanski

jeziki in

knjiņevnosti

avtomatično

podaljńevanje

17 College za japonski jezik in

kulturo

Univerza v

Tsukubi,

Japonska


afrińke ńtudije

veljavnost 5 let,

lahko se podaljńa

ńe za 5 let

18 Fakulteta za politične vede

Univerza v

Sarajevu

14.4.2003 aneks OEIKA veljavnost do

pisnega preklica

19 Fachbereich 3 – Sprach -

Literatur – und

Medienwissenschaften – der

Universität

Siegen

31. 7. 2003 veljavnost 5 let,

na zaprosilo ene

stranke se lahko

podaljńa

20 Fakulteta za arheologijo

Univerza v

Leidnu

30. 9. 2003 arheologija veljavnost 5 let,

na zaprosilo ene

stranke se lahko

podaljńa

21 Filozofska fakulteta

Univerza v

Novem Sadu

15.10.2004 Aneks

slavistika

brez časovne

omejitve

22 The Faculty of Social

Sciences

University of

Bayreuth

10. 1. 2005 OEIKA veljavnost 5 let,

na zaprosilo ene

stranke se lahko

podaljńa

23 Univerza Fasta Bariloche

Universidad

Fasta

Bariloche,

Argentina,

10.2.2005 OEIKA veljavnost 5 let,

na zaprosilo ene

stranke se lahko

podaljńa

24 Facolta di Lettere

dell'Universita degli Studi di

Siena

Facolta di

Lettere

dell'Universita

degli Studi di

Siena

23.6.2004 OEIKA veljavnost 5 let

25 The Centre of Patagonic

studies (CEP)-Faculty of

Sciences of Education

National

University of

Comahue

(Argentina)

2004 OEIKA veljavnost 5 let

26 Faculty of Geography

University of

Belgrade,

Serbia and

Montenegro

21. 2. 2005 geografija brez časovne

omejitve

27 Fakulteta za humanistične

vede Japonske ņenske

univerze

Japan Women's

University

5.7.2005;

podaljńano

10. 6. 2008

do 10. 6.

2010

azijske in

afrińke ńtudije

dvoletna

pogodba;

podaljńevanje

28 Department of Geography,

Faculty of Science

University of

Sarajevo,

Bosnia and

Herzegovina

6.10.2005 geografija brez časovne

omejitve

29 School of Modern languages

University of

Nottingham

1993 Center za

slovenńčino

kot drugi/tuji

jezik

prekinitev moņna

pisno 6 mesecev

vnaprej


37

30 College of Liberal Arts

Chung-Ang

University,

South Korea

12.1.2007 veljavnost 5 let,

avtomatično se

podaljńa ńe za 5

let; do 12.1.2017

31 Evropska akademija za

visoko izobraņevanje,

znanstveno raziskovanje in

razvoj

Lugano 17.10.2006 psihologija izjava o dobri

nameri

akademskega

sodelovanja

32 Filozofske fakultete JV

Evrope

december

2006

memorandum on

forming an

academic

network; velja od

dneva podpisa,

brez časovne

omejitve

33 The Faculties of Letters

The Babeş-

Bolyai

University

28.5.2007 veljavnost 5 let

34 The Faculty of Science

University of

Culcutta

22.6.2007 OEIKA veljavnost 5 let

35 International Student Centre

Tokyo Institute

of Technology

21.2.2007 veljavnost 5 let

36 Fakulteta za Humanistiko Nacionalna

Univerza Chi

Nan

25.9.2007 veljavnost 5 let,

avtomatično

podaljńanje za 5

let, če ni pisnega

preklica

37 Filozofska fakulteta,

Filolońka fakulteta,

Filozofska fakulteta

Karlova

Univerza v

Pragi

Jagelonska

Univerza v

Krakovu

Univerza

Komenskega v

Bratislavi

9.3.2007 nedoločen čas +

izvedbeni

protokol v letih

2008-2010

38 Instytut Badań Literackich

Poljska

akademija

znanosti

21.4.2004 aneks

slavistika

veljavnost do

31.12.2008

39 Filozofska fakulteta Univerza v

Sarajevu

18. 6. 2008 brez časovne

omejitve

40 Museum of Semberija Bjeljina, Bosna

in Hercegovina

15.9.2008 Veljavnost 5 let –

do 15.9.2013

41 Le CRATIL (Centre de

Recherche)

Raziskovalno

sredińče ISIT-a

v Parizu

20.01.2009 Oddelek za

prevajalstvo

Veljavnost 3 leta-

avtomatično

podaljńevanje

Pogodbe, katerih (so)podpisnik je Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

1 Ruska drņavna pedagońka

Univerza A.I. Hercena

St.

Petersburg

18.1.2008 do preklica

2 Tokyo University of Foreign

Studies

Tokyo

University

1.9.2007 Academic

Cooperation; 5 let


38

3 Institut informacijskih znanosti

Maribor, Univerza v Ljubljani,

Sveučilińte u Zadru, Universiteti

i Prishtines in Univerzizet »Sv.

Kiril i Metodij« Skopje,

Maribor,

Zadar,

Prińtina,

Skopje

19.6.2007 bibliotekarstv

o

organiziranje

izrednega

diplomskega ńtudija

informacijskih

znanosti –

knjiņničarstva v

akademskih letih

2007/2008 in

2008/2009

4 History of South-Eastern Europe

(Joint Degree),

13.10.2007 zgodovina Master's Program

Co-operation

Contract; pričetek

2007/2008

5 Sporazum o izmenjavi ńtudentov

in znanstvenem sodelovanju

med Univerzo v Ljubljani in

Univerzo Gunma (Aneks ńt. 1

Izmenjava ńtudentov, Aneks ńt.

2 Sodelovanje na znanstveno

raziskovalnem področju)

Gunma,

Japonska

19.9.2008 velja 3 leta, če ni

preklica se letno

avtomatično

podaljńuje

Ńtevilo tujih ńtudentov, vpisanih na dodiplomski ńtudij:

Študijsko leto Število

2004/2005 171

2005/2006 184

2006/2007 197

2007/2008 151

2008/2009 131

Ńtevilo tujih ńtudentov, vpisanih na magistrski in specialistični ńtudij:

Študijsko leto 1. letnik 2. letnik

2004/2005 10 4

2005/2006 14 10

2006/2007 17 13

2007/2008 16 15

2008/2009 16 13


39

Mednarodno sodelovanje Sekcije za italijanski jezik in književnost Oddelka za romanske jezike in

knjiţevnosti Filozofske fakultete v Ljubljani

a) Na Oddelku ņe več kot ńtirideset let izhaja mednarodna znanstvena revija Linguistica, poleg nje pa tudi

Verba Hispanica, ki se posveča hispanofonskim ńtudijam.

Soorganizacija mednarodnih dogodkov:

1999:

Letna konferenca Evropskega jezikoslovnega druńtva Societas Linguistica Europea.

2003, 2004, 2005, 2006, 2007:

Vsako leto konec oktobra, v sodelovanju z Italijanskim inńtitutom za kulturo, poteka Teden italijanskega

jezika in kulture z vabljenimi predavatelji.

Obiski tujih predavateljev na katedri za italijanski jezik in knjiţevnost (v obdobju 2003-2008):

- dr. Fabio Caon (Univerza v Benetkah)

- prof. dr. Paolo Balboni (Univerza v Benetkah)

- prof. dr. Pier Marco Bertinetto (Scuola Normale

Superiore, Pisa)

- prof. dr. Renzo Bragantini (Univerza v Vidmu)

- dr. Alessandra Burelli (Univerza v Vidmu)

- prof. dr. Erasmo Leso (Univerza v Veroni)

- Paolo Maurensig (pisatelj)

- Giuseppe Pintorno (Univerza Bocconi, Milan)

- prof. dr. Gilberto Pizzamiglio (Univerza v

Benetkah),

dr. Ursula Reuter-Meyering (Univerza v Celovcu)

- prof. dr. J. C. Smith (Univerza v Oxfordu)

- Giovanna Stefancich (Rim)

- Silvio Perrella (pisatelj, novinar)

- Piera Mattei (pisateljica)

- prof. dr. Andrea Afribo (Univerza v Padovi)

- prof. dr. Marzio Porro (Univerza v Milanu,

Univerza v Trstu)

- prof. dr. Mladen Machiedo (Univerza v Zagrebu)

- prof. dr. Cristina Lavinio (Univerza v Cagliariju)

- prof. dr. Erminia Ardissino (Univerza v Torinu)

- prof. dr. Marco Mezzadri (Univerza v Paviji)

4. 5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti

Specifika ńtudija jezika in knjiņevnosti zahteva od ńtudentov sprotno delo. Sem sodijo domače naloge,

domača branja, aktivno sodelovanje pri učnem procesu, redna udeleņba pri vajah in seminarjih ter utrjevanje

in ponavljanje snovi, ki je ključna za to, da lahko uspeńno sledijo učnemu procesu.

Seminarske naloge, nastope in teste ńtudent opravlja ņe med semestrom in ne ob koncu semestra. Pri

dvosemestrskih predmetih dobi ńtudent ob zaključku semestra določeno ńtevilo kreditnih točk za opravljeno

sprotno delo in ob koncu letnika preostale kreditne točke za opravljeno izpitno obveznost.

4. 5. a. Število in poimenska navedba učnih enot (UE)

Ńtevilo učnih enot (UE) ter poimenska navedba učnih enot sta razvidna iz preglednice 1.

Vsebinska struktura programa s kreditnimi točkami (KT), kontaktnimi urami (KU) ter letnim in celotnim

ńtevilom ur ńtudijske obveznosti ńtudenta (ŃO) je razvidna iz preglednice 2.

Učni načrti in predvideni nosilci po predmetniku so navedni v naslednjih prilogah k Vlogi:

PRILOGA 1 A – gl. datoteko 1a_UN-PM skupni jun.09.doc

PRILOGA 1 B – gl. datoteko 1b_UN-PM izbirni avg.09.doc

PRILOGA 1 C – gl. datoteko 1c_UN-ITAL_PED_M_sept-09.doc

PRILOGA 1 D – predmetnik in predvideni nosilci – gl. datoteko 1-d_Obrazec MVZT-PM skupni apr.09.xls

PRILOGA 1 E – predmetnik in predvideni nosilci – gl. datoteko 1-e_Obrazec MVZT-PM izbirni avg.09.xls

PRILOGA 1 F – predmetnik in predvideni nosilci – gl. datoteko 1-f_Obrazec MVZT_ITAL_PED_M.xls


40

Preglednica 1:

Osnovna struktura programa s številom in poimensko navedbo učnih enot (UE)

po letnikih

Legenda: UE – učne enote

ńt. UE UE

1. letnik 3

2 Skupni del pedagońkega modula

1 Didaktika italijanńčine*

1 Izbirni strokovni predmet programa (I.) in (II.)**

2. letnik 5

1 Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa*

1 Magistrsko delo

1 Izbirni romanistični pedagońki predmet

1 Izbirni strokovni predmet programa (I.) in (II.) **

1 Izbirni predmet ŃIRŃE (zunanja izbirnost)

SKUPAJ 8

* To je sta edina dvosemestrska predmeta na 2. stopnji (magistrski ńtudij, pedagońki).

** Na programu ITALIJANŠČINA ńtudent smiselno izbira med izbirnimi predmeti programa, ki so vsi enosemesterski:

(I.) pomeni predmete, ki so predvideni za izvajanje v 1. oz. 3. semestru, v (II.) so izbrani predmeti, ki naj bi se izvajali

v 2. oz. 4. semestru. Ńtudent si s izbiro zagotavlja uravnoteņeno pridobivanje znanj s področij modernega italijanskega

jezika, teoretičnega in aplikativnega jezikoslovja ter knjiņevnosti.

podrobnejńa predstavitev UE UE

1. LETNIK 3

OBVEZNI PREDMETI 2

Skupni del pedagońkega modula

Didaktika italijanńčine

IZBIRNI STROKOVNI PREDMET PROGRAMA (I.) in (II.) 1

gl. nabor v preglednici 6a

2. LETNIK 5

OBVEZNI PREDMETI 2

Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa

Magistrsko delo*

IZBIRNI ROMANISTIČNI PEDAGOŠKI PREDMET 1

1. Učne strategije pri učenju tujega jezika

2. Bralno in sluńno razumevanje pri pouku tujega jezika

3. Igra kot didaktično sredstvo

4. Poučevanje/učenje slovnice (tuji jeziki)

5. Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika

6. Gledalińče kot didaktično sredstvo

IZBIRNI STROKOVNI PREDMET PROGRAMA (I.) in (II.) 1

gl. nabor v preglednici 6a (str. 44)

IZBIRNI PREDMET ŠIRŠE 1

ńtudent poljubno izbere en tak predmet

* Ńtudent praviloma izdela interdisciplinarno magistrsko delo, ki je ovrednoteno z 18 KT (po 9 KT na vsakem od

dvopredmetnih ńtudijskih programov, na katera je vpisan). Če interdisciplinarna tema ni mogoča, lahko napińe po eno

ločeno magistrsko delo za vsakega od obeh programov, ki je ovrednoteno z 9 KT.


41

Preglednica 2:

Vsebinska struktura programa s kreditnimi točkami (KT), kontaktnimi urami (KU)

ter letnim in celotnim številom ur študijske obveznosti študenta (ŠO)

Legenda: KT – kreditne točke KU – kontaktne ure ŃO – ńtevilo ur ńtud. obveznosti ńtudenta

KT KU ŠO

1. LETNIK 30 360 900

1. SEMESTER 15 180 450

Skupni del pedagoškega modula 6 75 180

Obvezni strokovni predmeti 6 75 180

Didaktika italijanńčine 6 75 180

IZBIRNI STROKOVNI PREDMET PROGRAMA 3 30 90

gl. nabor v preglednici 6a (str. 44) 3 30 90

2. SEMESTER 15 180 450

Skupni del pedagoškega modula 6 75 180


Didaktika italijanńčine 6 75 180



2. LETNIK 30 285+ 900

3. SEMESTER 15 210 450


Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa 6 120 180

Izbirni strokovni predmeti (pedagoški romanistični) 3 30 90

Učne strategije pri učenju tujega jezika 3 30 90

Bralno in sluńno razumevanje pri pouku tujega jezika 3 30 90

Igra kot didaktično sredstvo 3 30 90

Poučevanje/učenje slovnice (tuji jeziki) 3 30 90

Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja tujega jezika 3 30 90

Gledalińče kot didaktično sredstvo 3 30 90



Izbirni predmeti ŠIRŠE 3 30 90

Izbirni predmet ŃIRŃE 3 30 90

4. SEMESTER 15 75+ 450

Obvezni strokovni predmeti 12 45+ 360

Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa 3 45 90

Magistrsko delo 9 +? 270



SKUPAJ oba letnika

60

675+

1800


42

POJASNILA

A. Obrazloţitev strukture predmetnika

Sorazmerno veliko ńtevilo predmetov v okviru posamičnih UE:

- je posledica prizadevanj za semestrskost,

- izhaja iz ugotovitve, da je le s takńno »razdrobljenostjo« mogoče zagotoviti

specifičnost vsakega posameznega predmeta (jezikoslovnega, literarnega,

didaktičnega).

B. Pedagoški modul

Pedagońki modul obsega v celoti 60 KT. V skladu s fakultetnim dogovorom je na vsakem od obeh

dvopredmetnih pedagońkih programih zanj predvidenih 30 KT. Struktura pedagońkega modula

dvopredmetnega ńtudijskega programa ITALIJANŠČINA je naslednja

Preglednica 2a:

Pedagoški modul za drugostopenjski dvopredmetni štud. program ITALIJANŠČINA

PEDAGOŠKI MODUL: 50% UE KT KU ŠO

Skupni del pedagońkega modula 2 12 150 360

Didaktika italijanńčine s pedagońko prakso 2 18 210 540

Skupaj 4 30 360 900

C. Skupni del pedagoškega modula (FF)

Za vse pedagońke programe Filozofske fakultete je bil sprejet dogovor o skupnem delu pedagońkega

modula. Njegova struktura je naslednja:

Preglednica 2b:

Skupni del pedagoškega modula (FF)

SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA UE KT KU ŠO

1. LETNIK 4 24 300 720

OBVEZNI SPLOŃNI PREDMETI (skupni) 3 19 240 570

IZBIRNI STROKOVNI PREDMET (skupni) 1 5 60 150

V skladu s fakultetnim dogovorom se skupni del pedagońkega modula enakomerno porazdeli na oba

ńtudijska programa, tako velja:

Preglednica 2c:

Skupni del pedagoškega modula na vsakem izmed dvopredmetnih programov – 50 %

SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA na vsakem izmed

dvopredmetnih programov - 50% UE KT KU ŃO

1. LETNIK 2 12 150 360

D. Izbirni predmeti (steber strokovni izbirni)

Nabor izbirnih predmetov (Izbirni predmeti programa, Izbirni romanistični pedagoški predmet) se bo vsako

leto spreminjal, saj se bodo predmeti izvajali ciklično. Predmeti se bodo tako lahko glede na interes

ńtudentov, kadrovske zmogljivosti in razvoj stroke izvajali vsako leto ali pa samo vsake dve ali tri leta.


43

4. 5. b. Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa

Učne enote predmetnika ńtudijskega programa ITALIJANŃČINA se razvrńčajo v tri stebre:

Obvezni strokovni predmeti: predmeti, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo znanja osnovnih predmetov in

ponujajo izhodińča zlasti za nadaljevanje ńtudijske poti.

Strokovni izbirni predmeti: predmeti, ki ńtudentu omogočajo usmeritev na posamezna ńtudijska

področja in mu posredujejo znanja, ki mu bodo koristila v poklicnem ņivljenju.

Splošni izbirni predmeti: predmeti, ki jih ńtudent prosto izbira iz ńtudijskih programov na drugih

oddelkih Filozofske fakultete ali katere druge fakulteta oziroma univerze v Sloveniji ali tujini. Predmeti

morajo biti kreditno ovrednoteni. Seznam predlaganih predmetov se spreminja glede na ponudbo drugih

oddelkov Filozofske fakultete, drugih članic Univerze v Ljubljani in drugih univerz v Sloveniji in tujini..

Preglednica 3:

Vrsta in deleţ učnih enot glede (UE) na njihovo vključenost v strukturo programa –

z razvrstitvijo po semestrih (SE), s kreditnimi točkami (KT) in kontaktnimi urami (KU)

Legenda: SE: semester KT: kreditne točke KU: kontaktne ure

SE KT KU

1. LETNIK 30 360

Skupni pedagoški modul 1 in 2 12

(6+6) 150

Obvezni strokovni predmeti 12 150

Didaktika italijanńčine 1 in 2 12

(6+6)

150

Izbirni strokovni predmeti 6 60

Strokovni predmeti programa

gl. nabor predmetov v preglednici 6a (str. 44)

1 3 30



2 3 30

2. LETNIK 30 285+

Obvezni strokovni predmeti 18 165+

Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa 1 in 2 9

(6+3)

165

Magistrsko delo 2 9 ?+


Izbirni romanistični pedagońki predmeti

gl. nabor 6 predmetov v preglednici 6b (str. 45)

1 3 30




1 3 30



2 3 30

Izbirni predmeti ŠIRŠE 3 30

Izbirni predmet ŃIRŃE 1 3 30


44

Skupni del pedagoškega modula 20 %

OBVEZNI - Obvezni strokovni

predmeti

50 %

IZBIRNI – Izbirni strokovni predmeti 25 %

IZBIRNI – Izbirni predmeti ŠIRŠE 5 %

Skupni deleţ obveznih učnih enot: 20 % SDPM + 50 %

in Skupni deleţ izbirnih učnih enot: 30 %

Preglednica 3a:

Razdelitev učnih enot po stebrih in njihov deleţ v študijskem programu

Obvezni splošni

predmeti (O-SP)

Obvezni strokovni

predmeti

(O-SK in O-ST)

Izbirni strokovni

predmeti (I-ST)

Izbirni predmeti ŠIRŠE

(I-Š)

O-SK

Skupni pedagońki modul

Izbirni romanistični

pedagońki predmet

(gl. preglednico 6b)

Izbirni predmet ŃIRŃE

O-ST

Didaktika italijanńčine

Strokovni predmeti

programa (I.)

(gl. preglednico 6a)

O-ST

Didaktika italijanńčine –

pedagońka praksa

Strokovni predmeti

programa (II.)

(gl. preglednico 6a)

O-ST

Magistrsko delo

skupno: 32 KT skupno: 15 KT skupno: 3 KT

20 % + 50 % = 70 % 25 % 5 %

Skupaj 60 KT


45

Preglednica 3b:

Preglednica predmetov po semestrih (SE), stebrih (ST) in kreditnih točkah (KT)

Legenda:

SE – semester ST – steber KT – kreditne točke

O-SK – obvezni strokovni predmeti – SKUPNI

O-ST – obvezni strokovni predmeti

O-SP – obvezni splońni predmeti

I-ST – izbirni strokovni predmeti

I-Ń – izbirni predmeti ŃIRŃE

SE ST KT

1. LETNIK 30

Skupni pedagoški modul 1. in 2. O-SK 12

OBVEZNI PREDMETI (strokovni) 12

Didaktika italijanńčine 1. in 2. O-ST 12

IZBIRNI PREDMETI (strokovni) 3

Izbirni strokovni predmet programa, gl. preglednico 6a 3. I-ST 3


2. LETNIK 30

OBVEZNI PREDMETI (strokovni) 18

Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa 3. in 4. O-ST 9

Magistrsko delo 4. O-ST 9

IZBIRNI PREDMETI (strokovni) 9

Izbirni romanistični pedagońki predmet, gl. preglednico 6b 3. I-ST 3



IZBIRNI PREDMETI ŠIRŠE 3

Izbirni predmet ŃIRŃE 3. I-Ń 3

SKUPAJ oba letnika 60

4. 5. c. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija

Preglednica 4:

Razmerje med predavanji, seminarji, vajami in drugimi oblikami študija v celotnem skupnem

pedagoškem modulu.

SDPM Kontaktne ure ECTS

1. LETNIK P S V D SUM

1. semester 90 30 30 0 150 12

2. semester 60 80 0 10 150 12

SKUPAJ 150 110 30 10 300 24

V ODSTOTKIH 50% 37% 10% 3% 100%


46

Razmerje med predavanji, seminarji, vajami in drugimi oblikami študija na vsakem izmed

dvopredmetnih programov

SDPM Kontaktne ure ECTS

1. LETNIK P S V D SUM

1. semester 45 15 15 0 75 6

2. semester 30 40 0 5 75 6

SKUPAJ 75 55 15 10 150 12

V ODSTOTKIH 50% 37% 10% 3% 100%

4. 5. d. Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje

Praksa ńtudentov ńtudijskega programa ITALIJANŠČINA obsega:

1 teden opazovalne prakse, ki je vezana na skupne pedagońke-psiholońke predmete (nujna vez med

teorijo in prakso, zagotovilo »ņivljenjskosti« - ńtudent opravlja opazovalne naloge) – 1 ECTS. Splońno

opazovalno prakso lahko ńtudentje opravljajo v okviru kateregakoli izmed splońnih pedagońkih

predmetov: pedagogika in andragogika, didaktika ali psihologija. Podrobnosti: gl. učni načrt.

OPAZOVALNA PRAKSA Kontaktne ure ECTS ŠO

P S V D SUM

Opazovalna praksa pri obči didaktiki 5 0 0 10 15 1 30

Opazovalna praksa pri psihologiji 5 0 0 10 15 1 30

Opazovalna praksa pri pedagogiki in andragogiki 5 0 0 10 15 1 30

3 tedne aktivne učne pedagoške prakse za ńtudijski program ITALIJANŠČINA. Pedagońka praksa je

kreditno ovrednotena z vidika ńtudentove obremenjenosti v skladu z uradnim priporočilom: 2 ECTS za vsak

teden prakse, skupaj torej 6 KT. Nadaljnje oz. preostale 3 KT pridobi ńtudent v okviru predmeta Didaktika

italijanščine – pedagoška praksa v 2. semestru, ko potekajo na FF evalvacije različnih vidikov ńtudentove

pedagońke prakse. Vse podrobnosti in način izvedbe so navedeni v učnem načrtu.

Praksa poteka na osnovnih in srednjih ńolah, v organizacijah, ki izvajajo osnovno in srednje izobraņevanje

odraslih, ter drugih izobraņevalnih organizacijah (jezikovne ńole). V izvedbi prakse sodelujejo učitelji

mentorji.

Pogoji za izvedbo prakse

Vsak ńtudent mora opraviti en zgledni/izpitni nastop. Kadrovski pogoji za organizacijo prakse se opredelijo

na podlagi:

- predvidenih kontaktnih ur (120 ur),

- normativa 3 ur za eno uro zglednega ali izpitnega nastopa ńtudenta,

- dela mentorjev na osnovnih in srednjih ńolah.

Opazovalna praksa se izvaja periodično v posameznih dnevih skozi ńtudijsko leto, aktivna učna praksa pa

praviloma strnjeno tedensko.


47

4. 5. e. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Vertikalna povezanost predmetov

Vertikalno se povezujejo naslednji predmeti:

SDPM in Didaktika italijanńčine in Didaktika italijanńčine - pedagońka praksa, ter vseh 6 izbirnih

pedagońkih romanističnih predmetov, pa tudi izbirni strokovni predmeti programa (Seminar iz didaktike

italijanńčine, Italijanńčina kot tuji jezik stroke).

Vertikalno se povezuje tudi večina ponujenih izbirnih predmetov programa (po 2 predmeta, z označbama I.

in II.), npr. Italijanska stilistika 1 (1. oz. 3. semester) in Italijanska stilistika 2 (2. oz. 4. semester).

Po enakem principu (po 2 predmeta, z označbama I. in II.) se vertikalno povezujejo tudi preostali ponujeni

predmeti. V mreņah so navedene zaporedne ńtevilke predmeta, kot se pojavljajo v preglednici 6, 6a in 6b.

Horizontalna povezanost predmetov

Horizontalna povezanost predmetov po posameznih letnikih je prikazana v obliki mreņe. Predmeti so

označeni z zaporedno ńtevilko, ki ustreza zaporednim ńtevilkam predmetov v preglednici 1 (točka 4. 5. a.) in

v preglednicah 6, 6a in 6b (točka 4. 5. f.).

Znak v mreņi pomeni, da se predmeta medsebojno povezujeta, prazen prostor pa, da ne kaņeta medsebojne

povezanosti.

Preglednica 5: Horizontalna povezanost predmetov po posameznih letnikih oz. semestrih

1. letnik

Za 1. in 2. letnik je horizontalna povezanost predmetov prikazana po semestrih, saj se nabor izbirnih predmetov v 3. in

4. semestru razlikuje.

1. semester

skupni del pedagoškega modula Did. ital. izbirni predmeti programa I.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18

1 2 3 4 5

6 7 8

9

10

11 12 13

14

15 16

17

18


48

2. semester

skupni del pedagoškega modula Did. ital. izbirni predmeti programa II.

1 2 3 4 5 6 7 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

1 2 3 4 5

6 7 8

19 20

21 22 23

24

25 26

27

28

2. letnik – 3. semester

Izbirni romanistični pedag. predm. PP izbirni predmeti programa I. I-Š

30 31 32 33 34 35 29 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 36

30

31

32

33

34

35

29

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

36


49

2. letnik – 4. semester

Mag. Did. ital.-PP izbirni predmeti programa II.

37 29 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

37

29

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28


50

4. 5. f. Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot,

letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter

letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

Preglednica 6: kreditno ovrednotenje (KT) celotnega programa in posameznih učnih enot

(P-predavanja, S-seminar, V-vaje), semestrsko ter letno in celotno število ur

študijskih obveznosti študenta (ŠO) ter letno in celotno število

organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa (KU)

Legenda:

P: predavanja S: seminarji V: vaje D: druge oblike ńtudija

SUM: skupno ńtevilo kontaktnih ur

ECTS: kreditne točke ŃO: ńtevilo ur ńtudijskih obveznosti ńtudenta

Ker se ńtevilo KU za različne izbirne predmete razlikuje, so pri skupnem ńtevilo KU po letnikih in programu

upońtevane samo obvezne učne enote.

1. LETNIK Kontaktne ure ECTS ŠO

P S V D SUM

1. semester 80+ 40+ 30+ 180 15 450

1 UE Skupni del pedagońkega modula

(50%), (ńt. 1-7)*

35 25 15 75 6 180

Obvezni strokovni predmeti

1 UE Didaktika italijanńčine (ńt. 8) 45 15 15 75 6 180

Obvezni strokovni predmeti programa I.

1 UE gl. nabor v preglednici 6a (ńt. 9-18) 30 3 90

2. semester 70 90 15 5 180 15 450

1 UE Skupni del pedagońkega modula

(50%), (ńt. 1-7) 40 30 - 5 75 6 180


Didaktika italijanńčine (ńt. 8) 30 30 15 75 6 180

Obvezni strokovni predmeti programa II.

1 UE gl. nabor v preglednici 6a (ńt. 19-28) 30 3 90

Skupaj 1. letnik*

150

+?

130

+?

45

+?

5

+?

360

30

900

* V oklepajih so navedene zaporedne ńtevilke predmeta (enak je tudi vrstni red v prilogah z učnimi načrti).

SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA*

1. letnik Kontaktne ure ECTS ŠO

2 UE P S V D SUM

1. semester 70 50 30 0 150 12 360

1 Psihologija za učitelje 45 30 15 0 90 7 210

2 Obča didaktika 25 20 15 0 60 5 150

2. semester 80 60 0 10 150 12 360

3 Pedagogika – teorija vzgoje in

andragogika 45 30 0 0 75 6 180

4 Opazovalna praksa** 5 0 0 10 15 1 30

5, 6, 7 Obvezni izbirni predmet 30 30 0 0 60 5 150

Skupaj 150 110 30 10 300 24 720


51

* Ker gre za dvopredmetni ńtudij, vsak ńtudijski program prevzema 12 KT skupnega dela pedagońkega

modula v 1. letniku, in sicer 6 KT v 1. semestru in 6 KT v 2. semestru.

** Predmet lahko ńtudent izbere pri kateremkoli od skupnih pedagońkih predmetov, se pravi bodisi pri

obči didaktiki, psihologiji ali pedagogiki in andragogiki:

Obvezni izbirni predmet skupnega dela pedagoškega modula

2. semester Kontaktne ure ECTS ŠO

P S V D SUM

5 Humanistika in druņboslovje 30 30 0 0 60 5 150

6 Slovenńčina za učitelje 30 30 0 0 60 5 150

7 Raziskovanje učnega procesa 30 30 0 0 60 5 150

Preglednica 6a: Izbirni predmeti programa I. in II.

Izbirni predmeti programa I. in II.

1. oz. 3. semester (I.) Kontaktne ure ECTS ŠO

1 UE P S V D SUM

9 Sinhrono italijansko jezikoslovje 2 30 30 3 90

10 Latinńčina za italijaniste A1 30 30 3 90

11 Latinńčina za italijaniste A2 30 30 3 90

12 Italijanńčina in romanski jeziki 30 30 3 90

13 Italijanska stilistika 1 30 30 3 90

14 Italijansko-slovenski odnosi 1 15 15 30 3 90

15 Italijanske jezikovne zvrsti 1 30 30 3 90

16 Knjiņevnost v praksi 1 30 30 3 90

17 Seminar iz italijanske knjiņevnosti 1 30 30 3 90

18 Literarne zvrsti v italijanski knjiņevnosti 1 30 30 3 90

2. oz. 4. semester (II.) Kontaktne ure ECTS ŠO

1 UE P S V D SUM

19 Sinhrono italijansko jezikoslovje 1 30 30 3 90

20 Seminar iz didaktike italijanńčine 30 30 3 90

21 Italijanńčina kot tuji jezik stroke 10 10 10 30 3 90

22 Razvoj romanskih jezikov 30 30 3 90

23 Italijanska stilistika 2 30 30 3 90

24 Italijansko-slovenski odnosi 2 15 15 30 3 90

25 Italijanske jezikovne zvrsti 2 30 30 3 90

26 Knjiņevnost v praksi 2 30 30 3 90

27 Seminar iz italijanske knjiņevnosti 2 30 30 3 90

28 Literarne zvrsti v italijanski knjiņevnosti 2 30 30 3 90


52

Ker se ńtevilo KU za različne izbirne predmete razlikuje, so pri skupnem ńtevilo KU po letnikih in programu

upońtevane samo obvezne učne enote.

2. LETNIK Kontaktne ure ECTS ŠO

P S V D SUM

3. semester 25+ 40+ 55+ 30+ 210 15 450


1 UE Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa (29)* 15 30 45 30 120 6 180

Izbirni strokovni predmeti

1 UE Izbirni romanistični pedagońki predmet (30-35) 10 10 10 30 3 90

1 UE Izbirni strokovni predmet programa (I.) (9-18) +? +? +? 30 3 90

Izbirni predmeti ŠIRŠE

1 UE Izbirni predmet ŃIRŃE +? +? +? +? 30 3 90

4. semester 15+ 60+ 15+ 120 15 450


Didaktika italijanńčine – pedagońka praksa (29) 15 15 30 3 90

1 UE Magistrsko delo (37) 60 60 9 270

Izbirni strokovni predmeti

1 UE Izbirni strokovni predmet programa (II.) (19-28) +? +? +? 30 3 90

Skupaj 2. letnik* 40

+?

100

+?

70

+?

30

+?

330

30

900

* V oklepajih so navedene zaporedne ńtevilke predmeta (enak je tudi vrstni red v prilogah z učnimi načrti).

Preglednica 6b: STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI – Izbirni romanistični pedagoški predmeti

STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI – Izbirni romanistični pedagoški predmeti

2. letnik, 1. semester Kontaktne ure ECTS ŠO

P S V SUM

1 UE - Izbirni romanistični pedagoški predmet (1 izmed 6) 30 3 90

Učne strategije pri učenju tujega jezika 10 10 10 30 3 90

Bralno in sluńno razumevanje pri pouku tujega jezika 10 10 10 30 3 90

Igra kot didaktično sredstvo 10 10 10 30 3 90

Poučevanje/učenje slovnice (tuji jeziki) 10 10 10 30 3 90

Spremljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja tujega j. 10 10 10 30 3 90

Gledalińče kot didaktično sredstvo 10 10 10 30 3 90

Za STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI – Izbirni strokovni predmet programa I. in II. gl. predhodno

preglednico 6a.

4. 5. g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah

Učni načrti so zaradi večje preglednosti v naslednjih prilogah k Vlogi:

PRILOGA 1 A – gl. datoteko 1a_UN-PM skupni jun.09.doc

PRILOGA 1 B – gl. datoteko 1b_UN-PM izbirni avg.09.doc

PRILOGA 1 C – gl. datoteko 1c_UN-ITAL_PED_M_sept-09.doc


53

4. 5. h. Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik,

študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba)

Pristojni organ za ECTS Univerze v Ljubljani je Senat UL. V skladu s 95. členom Statuta Univerze v

Ljubljani so ńtudijske obveznosti v ńtudijskih programih ovrednotene s kreditnimi točkami po ECTS.

Trajanje, kreditno ovrednotenje in dokončanje podiplomskega ńtudija določa 98. člen Statuta Univerze v

Ljubljani.

Univerzitetni predstavitveni zbornik (za tuje ńtudente) je dosegljiv na spletni strani:

http://www.uni-

lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/InternationalRelationsZacasno/WelcomeGuideFEBRUARY2006.pdf

Obrazci dokumentov iz 9. člena meril za kreditno ovrednotenje ńtudijskih programov po ECTS (študentova

prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) so v prilogah 4 A, 4 B, 4 C;

dosegljivi so tudi na spletni strani Univerze v Ljubljani:

http://www.uni-lj.si/bolonjski_proces/dokumenti.asp

Predstavitveni zborniki akreditiranih programov Filozofske fakultete so objavljani na spletni strani fakultete:

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/BolonjskiProgrami.html

Oddelčni zbornik s predstavitvami programov je v pripravi (gl. prilogo 4 D).

4. 6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pogoji za vpis na ńtudijski program so usklajeni s členi 33, 38, 38a, 38b ter 41 ZViS-UPB3, UL RS 119/06,

16. členom prehodnih in dokončnih določb ZViS-UPB3, UL RS 119/06 ter 117. členom Statuta Univerze v

Ljubljani.

V drugostopenjski pedagońki dvopredmetni ńtudijski program se lahko vpińe, kdor je končal:

1. prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni študijski program istih disciplin, vrednoten s 180

KT;

2. katerega koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z ustreznih

strokovnih področij (jezikoslovje, druţboslovje, humanistika), če je kandidat pred vpisom

opravil ńtudijske obveznosti, ki so bistvene za ńtudij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede

na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT;

3. katerega koli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z drugih

strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil ńtudijske obveznosti, ki so bistvene za

ńtudij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in

obsegajo do 60 KT;

4. visokošolski strokovni študijski program po starem programu z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, druţboslovje, humanistika), če je kandidat pred vpisom opravil ńtudijske

obveznosti, ki so bistvene za ńtudij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost

strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT;

http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/InternationalRelationsZacasno/WelcomeGuideFEBRUARY2006.pdf

http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/InternationalRelationsZacasno/WelcomeGuideFEBRUARY2006.pdf


54

5. visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij,

če je kandidat pred vpisom opravil ńtudijske obveznosti, ki so bistvene za ńtudij na drugi stopnji; te

obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT.

Kandidat oz. kandidatka lahko predpisane obveznosti opravi med ńtudijem na prvi stopnji, v programih za

izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v ńtudijski program druge stopnje.

Obveznosti določita oba oddelka, ki izvajata program.

POTENCIALNE OBVEZNOSTI

(izbor je narejen na osnovi

prvostopnjskega dvopredmetnega programa ITALIJANSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST):

PRVI letnik KT DRUGI letnik KT TRETJI letnik KT

Moderni italijanski jezik 1

– glagol 5 Moderni italijanski jezik 3 4 Uvod v italijansko

jezikoslovje 4

Slovensko-italijanska

kontrastivna analiza

5 Poglavja iz italijanske

sintakse

4 Novejńa italijanska

knjiņevnost

8

Uvod v ńtudij italijanske

knjiņevnosti

7 Starejńa italijanska

knjiņevnost

8

Italijanska kultura in

civilizacija 1

3 Moderni italijanski jezik 4 4

Moderni italijanski jezik 2 6

SKUPAJ: 26 SKUPAJ: 20 SKUPAJ: 12

SKUPAJ IZ VSEH 3 LETNIKOV: 58 KT

Vsaka prońnja se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih ńtudijskih

obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za ńtudij na drugi stopnji.

V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na ńtudij za pridobitev izobrazbe

izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraţevanje v tujini. Postopek vodi pooblańčena oseba

Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma

univerze skladno s 77. oz. 47. členom Statuta UL.

Predvideno ńtevilo vpisnih mest je 40 za redni ńtudij in 15 za izredni ńtudij.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po merilih, ki jih predvidevata programa, v

katera se ńtudent ņeli vpisati.

Če bo zanimanja za vpis več, kot je razpisanih mest, in bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo na

drugostopenjskem magistrskem pedagońkem dvopredmetnem ńtudijskem programu ITALIJANŃČINA

kandidati izbrani glede na prednostno lestvico, sestavljeno po naslednjih kriterijih:

- povprečna ocena na dodiplomskem oz. prvostopenjskem ńtudiju: 40%

- ocena iz preizkusa znanja in sposobnosti: 50%

- bibliografija, nagrade in priznanja: 10%

Razpisani ńtudijski programi, ńtevilo vpisnih mest in pogoji za vpis so vsako leto objavljeni v Razpisu za

vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za znanost in visoko ńolstvo.


55

4. 7. Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti,

pridobljenih pred vpisom v program (9. člen Meril)

Določila o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v ńtudijski program, se smiselno

upońtevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih med ńtudijem, v kolikor je v obliki učnega

sporazuma to dogovorjeno vnaprej.

Po univerzitetnih dvodisciplinarnih ńtudijskih programih druge stopnje se lahko kandidatom in kandidatkam

priznavajo tudi znanja, usposobljenosti in zmoņnosti, ki jih je kandidat/ka pridobil/a pred vpisom v različnih

oblikah formalnega in neformalnega izobraņevanja in ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma

ustrezajo splońnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim z dvodisciplinarnim ńtudijskim

programom.

Postopek priznavanja neformalno pridobljenega znanja in spretnosti je v celoti usklajen s Pravilnikom o

postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetem 29. maja 2007

na Senatu Univerze v Ljubljani.

Ńtudentje oz. ńtudentke znanja, pridobljena v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraņevanja

ter izkustvenega učenja (portfolijo, projekti, objave avtorskih del ipd.), izkaņejo s spričevali in drugimi

listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloņenega dela ńtudenta.

Vloga za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti mora vsebovati:

- spričevala,

- druge listine (različni dokumenti, ki jih izda delodajalec in dokazujejo izkuńnje, potrdila o udeleņbi na

seminarjih in usposabljanjih ipd.),

- portfolijo, v katerem kandidat pripravi svojo biografijo s podatki o izobrazbi, o zaposlitvah ter drugih

izkuńnjah in znanjih, ki jih je pridobil v preteklosti,

- druga dokazila (izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela kandidatov; projekti, izumi, patenti ipd).

Priznana znanja, usposobljenosti oz. zmoņnosti se lahko upońtevajo kot opravljene ńtudijske obveznosti

znotraj vseh delov ńtudijskega programa. Iz njih pa morata biti jasno razvidna tako vsebina kot obseg

vloņenega dela ńtudenta, da se lahko znanja ovrednotijo s kreditnimi točkami.

Na podlagi individualnih dokumentiranih vlog ńtudentov oz. ńtudentk odloča o priznavanju in vrednotenju

tako pridobljenih znanj, usposobljenosti in zmoņnosti Filozofska fakulteta na predlog posameznih oddelkov.

Ob tem upońteva Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in

spretnosti, sprejet 29. maja 2007 na Senatu Univerze v Ljubljani, druge določbe statuta Univerze v Ljubljani

ter Pravila Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

4. 8. Načini ocenjevanja

Izpitni reņim je usklajen s Statutom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: pisni in ustni izpiti, testi, kolokviji, referati,

eseji, seminarske naloge, projektne naloge, portfolijo in drugo.

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih.

Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) ter 1-5 (negativno):

10 odlično izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami

9 prav dobro nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami

8 prav dobro solidni rezultati

7 dobro dobro znanje, vendar z večjimi napakami

6 zadostno znanje ustreza minimalnim kriterijem

5-1 nezadostno znanje ne ustreza minimalnim kriterijem


56

4. 9. Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje po programu so usklajeni s 151.-153. členom statuta Univerze v Ljubljani:

- Za napredovanje iz prvega v drugi letnik drugostopenjskega pedagońkega dvopredmetnega ńtudijskega

programa mora ńtudent oz. ńtudentka v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in

posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT (tj. 30 KT na vsakem programu).

- V skladu s sklepom Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (43. seja senata FF z dne 25. 5.

2005) in s 153. členom Statuta Univerze v Ljubljani se lahko ńtudentu oz. ńtudentki pri prehodu v vińji

letnik izjemoma spregleda do 6 KT študijskih obveznosti (10 % skupnega ńtevila KT za posamezni

letnik), če ima za to opravičljive razloge. Opravičljivi razlogi so navedeni v Statutu Univerze v

Ljubljani. Spregledane ńtudijske obveznosti mora ńtudent oz. ńtudentka opraviti pred vpisom v vińji

letnik.

- V skladu s 152. členom Statuta Univerze v Ljubljani ima ńtudent oz. ńtudentka, ki ni opravil oz. opravila

vseh ńtudijskih obveznosti za vpis v vińji letnik, določenih s ńtudijskim programom, moņnost, da v času

ńtudija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s ńtudijskim programom določene pogoje za ponavljanje.

Pogoj za ponavljanje letnika v okviru predlaganega ńtudijskega programa so opravljene ńtudijske

obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega ńtevila KT za posamezni letnik).

- Pogoji za podaljńevanje statusa ńtudenta so določeni z 238. členom, pogoji za mirovanje statusa ńtudenta

pa z 240. členom Statuta Univerze v Ljubljani.

- Ńtudentom in ńtudentkam glede usmerjanja v različne smeri ńtudija, izbire posameznih modulov znotraj

ńtudijskih programov in drugih vprańanj, povezanih s ńtudijem, svetujejo predstavniki ńtudentov, tutorji

ńtudenti, tutorji učitelji, mentorji posameznih letnikov ter drugi sodelavci ustreznih oddelkov v okviru

govorilnih ur.

4.10. Določbe o prehodih med programi

Prehode med programi urejajo: Merila za prehode med ńtudijskimi programi (Ur. l. RS ńt 45/94 in 78/98);

Statut UL (181. - 189. člen); Zakon o visokem ńolstvu - ZviS-UPB3 (Ur. l. RS ńt. 119/06); Zakon o

spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem ńolstvu - ZviS-E (Ur. l. RS ńt. 94/06).

Prehodi so mogoči:

- če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v 1. letnik ńtudijskega programa druge stopnje, na katerega se

vpisuje;

- če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v 2. letnik po ńtudijskem programu univerze, na katero je vpisan;

- v okviru razpoloņljivih ńtudijskih mest;

- če se kandidatu pri vpisu lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je opravil v prejńnjem ńtudijskem

programu;

Prehajanje na drugostopenjski pedagońki dvopredmetni ńtudijski program je moņno:

- iz dvodisciplinarnih ńtudijskih programov druge stopnje z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje,

druņboslovje, humanistika); o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča na podlagi ńtudentove prońnje

senat FF UL, ki na predlog oddelkov za vsakega kandidata posebej določi morebitne diferencialne izpite

(od min. 10 do max. 60 KT) in druge obveznosti za vpis v letnik, v katerega se sme vpisati.

- iz dvopredmetnih ali dvodisciplinarnih ńtudijskih programov druge stopnje s kateregakoli drugega

strokovnega področja; o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča na podlagi ńtudentove prońnje senat FF

UL, ki na predlog oddelkov za vsakega kandidata posebej določi diferencialne izpite (od 10 do 60 KT)

in druge obveznosti za vpis v letnik, v katerega se sme vpisati.


57

- za diplomante starih dvopredmetnih ńtiriletnih ńtudijskih programov istih področij. Kandidati se lahko

vpińejo v 2. letnik; pri tem se jim lahko prizna ńe do 30 KT. O izpolnjevanju pogojev za prehod odloča

na podlagi ńtudentove prońnje senat FF UL, ki na predlog oddelkov za vsakega kandidata odloča

individualno.

Prehajanje iz univerzitetnih ńtudijskih programov z drugih strokovnih področij ni moņno.

4. 11. Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija

Načini in oblike izvajanja študija

(izberite): redni ńtudij izredni ńtudij ńtudij na daljavo

Program se bo izvajal v

dislocirani enoti (kraj, naslov) 1. /

2. /

Ńtudijski program se bo izvajal v obliki rednega in izrednega ńtudija. Redni ńtudij bo potekal v obliki

organiziranih predavanj, vaj in seminarjev. Izredni ńtudij bo v skladu z 91. členom Statuta UL in 2. in 3.

členom Pravilnika o izrednem dodiplomskem ńtudiju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organiziran

glede na ńtevilo vpisanih ńtudentov:

- Če bo vpisanih ńtudentov 5 ali manj, bo izredni ńtudij potekal v obliki konzultacij, organiziranih za

celotno skupino. Konzultacije bodo obsegale vsaj 30 % ńtudijskega programa pri posameznih predmetih

glede na redni ńtudij. Urniki konzultacij bodo izdelani in posredovani ńtudentom ob začetku ńtudijskega

leta.

- Če bo vpisanih ńtudentov več kot 5, bo za izredni ńtudij organizirano posebno pedagońko delo v obsegu

najmanj 30 % obsega pedagońkega dela v okviru rednega ńtudija. Pedagońko delo se bo izvajalo v

popoldanskem času in ob koncu tedna. Urnik pedagońkega dela bo izdelan in posredovan ob začetku

ńtudijskega leta.

Predvideno ńtevilo rednih ńtudentov, vpisanih v prvi letnik, je 40. Ńtevilo razpisnih mest za izredni ńtudij bo

določeno vsako ńtudijsko leto posebej.

4. 12. Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje ńtudijskega programa mora ńtudent oz. ńtudentka na obeh dvopredmetnih programih uspeńno

zaključiti pedagońko prakso in zagovarjati magistrsko delo ter opraviti ńe vse druge ńtudijske obveznosti, kot

jih določa drugostopenjski pedagońki dvopredmetni ńtudijski program, v skupnem obsegu 120 KT.

Za dokončanje drugostopenjskega magistrskega dvodisciplinarnega ńtudijskega programa Italijanńčina mora

ńtudent oz. ńtudentka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo ńtudijski programi in učni načrti predmetov,

predpisani na izbranih programih, v skupnem obsegu 60 KT. Ker gre za dvodisciplinarni ńtudijski program,

mora ńtudent oz. ńtudentka za dokončanje celotnega ńtudija opraviti tudi vse obveznosti pri drugi disciplini,

v skupnem obsegu 60 KT, skupaj torej 120 KT.

4. 13. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa

Program ne predvideva moņnosti dokončanja posameznih delov ńtudijskega programa.


58

4. 14. Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova

Po uspeńno opravljenih ńtudijskih obveznostih pridobi diplomantka oz. diplomant ńtudijskega programa

strokovni naslov

- magistrica profesorica italijanščine in ... oziroma magister profesor italijanščine in ....

- okrajńava: mag. prof. ital. in mag. ...,

pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge ńtudijske discipline.

Strokovni naslov je določen v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l. RS 62/2006).

5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje

5.1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa

Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje ńtudijskega programa (izpolnjen obrazec ńt. 4, podatki

o referencah nosilcev posameznih predmetov, odločbe o izvolitvah in preglednica s predmetnikom in

predvidenimi nosilci) so v prilogah od 5 A do 5 CCCC, in sicer:

PRILOGA 5 A – izpolnjen Obrazec št. 4 – gl. datoteko 5a_Obrazec 4 PM skupni avg.09.xls

PRILOGA 5 B – izpolnjen Obrazec št. 4 – gl. datoteko 5b_Obrazec 4 PM izbirni avg.09.xls

PRILOGA 5 C – izpolnjen Obrazec št. 4 – gl. datoteko 5c_Obrazec 4 ITAL_PED_M_sept-09.doc

PRILOGA 5 AA – gl. datoteko 5aa_Nosilci in izvajalci - PM skupni apr.09.doc

PRILOGA 5 BB – gl. datoteko 5bb_Nosilci in izvajalci - PM izbirni avg.09.doc

PRILOGA 5 CC – gl. datoteko 5cc_Nosilci in izvajalci - ITAL_PED_M_sept-09.doc

PRILOGA 5 AAA – podatki o referencah nosilcev – gl. datoteko 5aaa_Refer_PM skupni avg.09.doc

PRILOGA 5 BBB – podatki o referencah nosilcev – gl. datoteko 5bbb_Refer_PM izbirni avg.09.doc

PRILOGA 5 CCC – podatki o referencah nosilcev – gl. datoteko 5ccc_Refer_ITAL_PED_M_sept-09.doc

PRILOGA 5 AAAA – veljavne izvolitve v naziv – gl. datoteko 5aaaa_Dokazila_PM skupni avg.09.doc

PRILOGA 5 BBBB – veljavne izvolitve v naziv – gl. datoteko 5bbbb_Dokazila_PM izbirni avg.09.doc

PRILOGA 5 CCCC – veljavne izvolitve v naziv – gl. datoteko 5cccc_Dokazila_ITAL_PED_M_sept-09.doc

5.2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega programa

Drugostopenjski magistrski dvodisciplinarni ńtudijski program Italijanńčina bo potekal v prostorih Oddelka

za romanske jezike in knjiņevnosti ter drugih prostorih FF UL, ki imajo ustrezne pogoje in opremo za

izvajanje programa.

Izpis iz zemljińke knjige in preglednica s podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje ńtudijskega

programa sta v prilogah 6 A do 6 D:

– gl. datoteko 6a_Podatki_o_materialnih_pogojih_FF.bmp

– gl. datoteko 6b_Podatki_o_prostorskih_pogojih_FF.bmp

– gl. datoteko 6c_zemljisce_FF_1.bmp

– gl. datoteko 6d_zemljisce_FF_2.bmp


59

6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja

Praksa poteka na osnovnih in srednjih ńolah, v organizacijah, ki izvajajo osnovno in srednje izobraņevanje

odraslih, ter drugih izobraņevalnih organizacijah (jezikovne ńole), s katerimi ņe zdaj uspeńno sodelujemo. V

izvedbi prakse sodelujejo učitelji mentorji. Vsak ńtudent mora opraviti en zgledni/izpitni nastop.

Kadrovski pogoji za organizacijo prakse se opredelijo na podlagi: predvidenih kontaktnih ur (120 ur),

normativa 3 ur za eno uro zglednega ali izpitnega nastopa ńtudenta, dela mentorjev na osnovnih in srednjih

ńolah. Opazovalna praksa se izvaja periodično v posameznih dnevih skozi ńtudijsko leto, aktivna učna

praksa pa praviloma strnjeno tedensko.

7. Zaposljivost diplomantov

Diplomanti drugostopenjskega dvopredmetnega ńtudijskega programa ITALIJANŠČINA bodo kompetentni

predvsem za opravljanje del in nalog učitelja na vseh stopnjah učenja in poučevanja italijanńčine.

7.1. Podatki o moţnostih zaposlovanja diplomantov

Diplomanti drugostopenjskega dvopredmetnega ńtudijskega programa ITALIJANŠČINA se bodo lahko

zaposlovali kot učitelji na osnovnih in srednjih ńolah, v jezikovnih ńolah in drugih vzgojno-izobraņevalnih

inńtitucijah, pa tudi v javnih ustanovah in zavodih, kjer je poudarek na izobraņevanju.

Obenem bodo diplomanti drugostopenjskega dvopredmetnega ńtudijskega programa ITALIJANŠČINA

usposobljeni za opravljanje del in nalog, ki zahtevajo poglobljeno poznavanje italijanskega jezika,

knjiņevnosti in kulture. Zaposlovali se bodo lahko torej tudi na različnih delovnih mestih, kjer sta potrebna

dobro poznavnaje in vsakdanja aktivna raba italijanńčine. Vedno večje mednarodno udejstvovanje Slovenije

ustvarja potrebo po profilih s področja italjanskega jezika in kulture v javnih in drņavnih sluņbah ter v

kulturnih ustanovah, pa tudi v povsem gospodarskih panogah, npr. na področju turizma, zaloņnińtva,

knjigotrńtva, oglańevanja, novinarstva, urednińtev različnih tiskanih in elektronskih medijev.

Poklic učitelja v RS ni drņavno reguliran.

O dobri zaposljivosti diplomantov pričajo tudi podatki Zavoda za zaposlovanje RS o povprečnem ńtevilu

prijavljenih brezposelnih profesorjev italijanńčine.

Ńtevilo brezposelnih oseb na dan 31.12. posameznega leta:

Dec.02 Dec.03 Dec.04 Dec.05 Dec.06 Dec.2007

PROFESOR ITALIJANŃČINE 7 8 3 6 5

Ńtevilo novoprijavljenih brezposelnih oseb v obdobju od januarja do decembra v posameznem letu:

2002 2003 2004 2005 2006 2007

PROFESOR ITALIJANŃČINE 9 11 9 9 6


60

7.2. Mnenje panoţne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih zdruţenj

delodajalcev

V prilogah ńt. 7 A in 7 B so priloņena mnenja Drņavnega izpitnega centra RS in knjigarne Vale Novak:

PRILOGA 7 A – mnenje RIC o zaposljivosti – gl. datoteko 7a_ITAL_PED_M_zapos_sept-09.pdf

PRILOGA 7 B – mnenje VALE NOVAK o zaposljivosti – gl. datoteko 7b_ITAL_PED_M_zapos_sept-09.pdf

8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški

obveznosti

Zakon o visokem ńolstvu v 63. členu določa neposredno pedagońko obveznost v času organiziranega

ńtudijskega procesa v visokońolskem izobraņevanju, ki znańa:

– za docenta, izrednega in rednega profesorja ńest ur tedensko,

– za lektorja devet ur tedensko,

– za asistenta deset ur tedensko.

Če z neposredno tedensko pedagońko obveznostjo ni mogoče izvesti ńtudijskih programov, lahko pristojni

organ visokońolskega zavoda visokońolskemu učitelju oziroma sodelavcu določi dodatno tedensko

pedagońko obveznost, in sicer največ:

– dve uri docentu, izrednemu in rednemu profesorju,

– tri ure lektorju,

– ńtiri ure asistentu.

Postopek za zmanjńanje neposredne pedagońke obveznosti je opredeljen v Merilih za vrednotenje dela

visokońolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani.

Največ 4 ure dodatne tedenske pedagońke obveznosti za druge, v členu ne nańtete visokońolske sodelavce,

določi rektor univerze s posebnim predpisom.

Predmetnik z nosilci posameznih predmetov po letnikih je priloņen v prilogah 1 D, 1 E in 1 F:

PRILOGA 1 D – predmetnik in predvideni nosilci – gl. datoteko 1-d_Obrazec MVZT-PM skupni apr.09.xls

PRILOGA 1 E – predmetnik in predvideni nosilci – gl. datoteko 1-e_Obrazec MVZT-PM izbirni avg.09.xls

PRILOGA 1 F – predmetnik in predvideni nosilci – gl. datoteko 1-f_Obrazec MVZT_ITAL_PED_M.xls

9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega

programa, in predvideni viri

Vire financiranja, potrebne za izvajanje ńtudijskih programov, določa 265. člen Statuta Univerze v Ljubljani.

V skladu z njim se dejavnost univerze, ki se nanańa na program visokońolskega ńtudija ter nacionalnega

raziskovalnega in razvojnega programa, financira iz proračuna Republike Slovenije.

Predlagani ńtudijski program bo delno nadomestil sedanji dodiplomski ńtudijski program Italijanski jezik in

knjiņevnost. Nadomestitev bo potekala postopoma. S prvim vpisom v prenovljeni univerzitetni ńtudijski

program se bo postopoma prenehal izvajati stari dodiplomski ńtudijski program.

Ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje ńtudijskega programa je priloņena v prilogi ńt. 8:

PRILOGA 8 – ocena financ – gl. datoteko 8_ITAL_PED_M_FINANCNE_TABELE_dvopred.II.st(1).xls


61

10. Evalvacijski postopki programa

Oddelek bo spremljal izvajanje ńtudija in njegovo uspeńnost ter izvajal redne ankete med ńtudenti o

njihovem mnenju o primernosti in kakovosti obstoječega programa ter predloge za dopolnitev. Program

ńtudija bo redno primerjal in usklajeval z novostmi v stroki in izsledki raziskovalnega dela, objavljenimi

doma ali v tujini.

Ńtudentsko mnenje o programu DRUGOSTOPENJSKI MAGISTRSKI PEDAGOŃKI DVOPREDMETNI

ŃTUDIJSKI PROGRAM ITALIJANŠČINA je v prilogi ńt. 9:

PRILOGA 9 – mnenje študentov – gl. datoteko 9_ITAL_PED_M_mnenje_studentov_sept-09.pdf

Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe in ţig

Ljubljana, 31. marec 2010

dekan Filozofske fakultete

prof. dr. Valentin Bucik

rektorica Univerze v Ljubljani

prof. dr. Stane Pejovnik

vloga za pridobitev soglasja - Univerza v Ljubljani

Documents

Transcript of vloga za pridobitev soglasja - Univerza v Ljubljani