4

ARUvodnik

objektivnih strokovnih argumentih in v nepoenoteniterminologiji spomeniško-varstvenih strok.

predstavlja uvod v eno naslednjih tem, kopredstavlja štiri primere prenove iz njegove široke, bogate inmnogokrat nagrajevane prakse.

Prav posebno tematiko odpira

dnotenju znanstvenega dela objavlja

ti, ki nakazujejo posebnostiarhitekturne stroke po svetu.

podelili drugonagrado za likovno izvedbo revije.

Lenko Pleština

Martina Z

ARArhitektura raziskave / Architecture Research

Gregor Èok

bašnik-Senegaènik

Iztok Kovaèiè

Tadeja Zupanèiè Strojan,

, ki v èlankuprikazuje klasifikacijo nastajajoèih prostorskih rešitev, kjeropozarja na vzorèno delovanje samograditeljske prakse innakazuje mo�nost regulacije obravnavanih procesov.

nadaljuje svojo temo omaterialih. V evropskem prostoru so se izoblikovale štiri tehnikegradnje, ki se med seboj moèno razlikujejo. V prispevku soobdelane posamezne tehnike gradnje in njihova uporaba vzgodovini.

, ki se ukvarja kot mladi raziskovalec zraèunalniki, trdi, da niè veè ne obstaja en sam centralniraèunalnik, ki nadzira dogajanje celega objekta, temveè so vsamem objektu raèunalniški èipi, razpredeni v vseh, tudinajmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omre�je.

Problemski èlanek o vreki v podatkovnih bazah "ISI", katerih

površinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšim znanostimuspešno slu�i za utemeljevanje njihove znanstvene odliènosti vSloveniji, išèe podatkovne plas

Èlankom sledi nekaj poroèil o raziskavah 2oo4, ki so v celotidosegljive v knji�nici FA, ter poroèila o kongresih v letu 2oo4.

Razveseljiva informacija je, da je Zalo�ba EDUCA vsodelovanju z Goriško knji�nico Franceta Bevka pripravilarazstavo Slovenska strokovna periodika, kjer so reviji

�elim vam prijetno branje.

urednik

Prva številka v letu 2oo5 je razdeljena kakor ponavadi: naèlanke in na pregled znanstveno raziskovalnega dela zraziskavami in s poroèili o nastopih na kongresih v letu 2oo4.

Potem, ko se je v letu 2oo4 poveèal dotok sredstev z 1 FTE na1.7 FTE smo prièa nekaj manjšemu številu raziskav. Vzroke botreba analizirati, na vsak naèin pa bo na fakulteti treba rezultatomprilagoditi razdelitev sredstev, ki jih za raziskovalno delonamenja Agencija za raziskovalno dejavnost RS v okviruprograma. Po kontroli OSIC (Knji�nice FDV, ki je pristojna zaurejanje v dru�boslovju) se je naša knji�nica FAustre no odzvalaz uvedbo formularja, kjer vsak avtor sam, z odgovornostjopredlaga klasifikacijo vpisa. Dokonèna oblika vpisa je še vednopod kontrolo OSIC, dokler Znanstveni svet na ARRS ne doloèiskupnih pravil v okviru sistema COBISS. Veè o tem piše kolegicZupanèièeva v svojem èlanku te številke. Sami pa moramoskrbeti za objave ter za zbiranje citatov: oboje je nujno zaocenjevanje znanstvene odliènosti naše raziskovalne skupine.

Èlanki so tokrat dokaj raznoliki: od problemov naèrtovanjanaselij do raèunalništva. Dva èlanka odpirata eno naslednjih tem:prenovo. To sta prispevka zagrebškega kolega Pleštine in -posebej vzpodbudno - mlade študentke Maše Kavèiè, ki suverenovstopa v profesionalni svet objavljanja problematike na njenempodroèju.

v èlanku trdi, da se s preobrazbo socialnein ekonomske strukture pode�elja preoblikujejo tudi ustaljeneprostorske oblike krajin in naselij. Spremembe so pozitivne innegativne, zato je potrebno oblikovati podrobnejša merila zaurejanje prostora s poudarkom na urejanju manjših naselij, skaterimi bo mogoèe kvalitetno usmerjati aktualne prostorsketrende.

govori, da so znaèilnosti naselbinskihvzorcev in oblik zajete med stabilnostjo in nestabilnostjo.Ocenjujemo jih po njihovi historièni vrednosti, vendar se jenjihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletjaspreminjanja, prostoru prilagajanja in preoblikovala, zato ni veèrazpoznavna v izvorni obliki.

tavitve objekta poka�e na ontološko bistvonjegove zasnove in ekstremno izra�a identiteto objekta, kadarpoka�emo izvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadartakšna predstavitev pomeni preoblikovanje vidnega (in èutnega)sveta v èisto abstraktno o

Gostja na arhitekturnem podroèjuproblematiko glede vprašanja dopustnosti

rekonstrukcije v Sloveniji predvsem v starih konservatorskihnaèelih, zakonodaji, pomanjkanju interdisciplinarnegasodelovanja, nepopolnem dokumentacijskem sistemu, finanèniproblematiki, strogih varstvenih re�imi

z

a

Novi doktor znanosti predstavlja trditev, dakadar oblika preds

bliko, tedaj govorimo o obliki(predstavitve arhitekturnega prostora kot) ideograma, predvsempa s tem potrjujemo tudi zvezo med arhitekturo in ostalimizvrstmi likovne umetnosti.

pravi, da jerazlog za strokovno

h, bolj ali manj

Peter Gabrije

Alenka Fikfak

Peter Marolt

lèiè

Maša Kavèiè

2oo5 / 1

5

AREditorial

the reasons for professional problems concerning legitimacy ofreconstruction in Slovenia lie in outdated conservationprinciples, legislature, as well as lack of interdisciplinarycooperation, incomplete documentation system, financialproblems, strict protection rules, more or less objectiveprofessional arguments and un-harmonised terminology ofprofessions involved with heritage protection.

presents an introduction to one of the futuretopics by showing four examples of renewal, taken from hisbroad, rich and often awarded practise.

A very specific theme is introduced by , whopresents a classification of emerging spatial solutions, wherebyhe stresses the operational patterns of self-building practices andpoints out possibilities for regulating the processes at hand.

continues her theme aboutmaterials. In European space four building techniques haveevolved, which are inherently different. The article showsparticular building techniques and their use in history.

, a young researcher involved with computers,claims that there is no central computer anymore for controllingactivities within a building but that there are computer chipsdistributed throughout the building, even in its smallestcomponents. All these small computers mutually interconnectinto a network.

, has submitted an articlequestioning the evaluation of scientific work whereby data layersin 'ISI' databases were searched for, which distinguish specificsof the architectural profession worldwide and whose superficialacknowledgment is used by the productively most successfulsciences in Slovenia to argument their scientific excellence.

The articles are followed by several reports about researchdone in 2004, all of which are available in the Faculty 's Library,and reports from congresses in 2004.

Cheerful information is that the publisher EDUCA, whoprepared an exhibition of Slovene professional periodicalstogether with the Library France Bevk in Gorica, granted

the secondprize for artistic execution of a magazine.

I wish you pleasant reading.

Lenko Pleština

ARArhitektura raziskave / Architecture Research

Gregor Èok

Martina Zbašnik-Senegaènik

Iztok Kovaèiè

Tadeja Zupanèiè Strojan

Editor

The first issue of the 2005 volume is as usual divided intoarticles and a review of scientific research work with reportsabout presentations at congresses in 2004.

Since our income of research resources in 2004 has increasedfrom 1 to 1.7 FTE, we have been witness to a somewhatdiminished quantity of research. The causes will have to beanalysed, but in any case, funds allocated to the Facultyaccording to the Agency for research activities of the Republic ofSlovenia's (ARRS) programme, will have to be redistributed andadapted to the research results. Following the OSIC control(Library of the Faculty for social sciences, responsible for thefield of social sciences) our Faculty's library respondedaccordingly by introducing a questionnaire, which is filled byauthors themselves, who are also responsible for the proposedentered qualification. The final entry will be controlled by OSICuntil the Scientific Council at ARRS decides upon common ruleswithin the COBISS system. More on the topic

This time the articles are rather varied: from issues inplanning settlements to computer related topics. Two articlesintroduce one of the future topics: renewal, namely the article byLenko Pleština, our colleague from Zagreb, and rathersignificant

urageously entering the professional world by publishingissues from her field.

In his article claims that transformations ofsocial and economic structures in the countryside are alsoconditioning transformations of spatial forms of landscape andsettlements. Changes are positive and negative, thereforedetailed measures for spatial management, which can beimplemented to provide quality directions for ongoing spatialtrends, have to be devised, with emphasis on management ofsmaller settlements.

argues that characteristics of settlementpatterns and forms are caught between stability and instability.They are assessed according to their historical values, albeit thattheir presently recognised image changed, adapted to the realityand transformed through centuries, meaning that it cannot bedistinguished in its original form.

The new doctor of science presents thestatement that when the form of an object's representation showsits conceptual ontological essence and extreme expression of theobject's identity, when we show the source, idea's structure andmodel of thought, when such representation impliestransformation of the visual (and tactile) world into pure abstractform, then we speak about the form of (representation ofarchitectural space as) an ideogram, but above all prove the tiebetween architecture and other disciplines of fine arts.

, a guest in the field of architecture, argues that

is described by ourcolleague Zupanèiè in her article. It is still our responsibility totake care of publishing and to collect citations: all are essential forevaluating scientific excellence of our research group.

ly the young student Maša Kavèiè, who isco

Alenka Fikfak

Peter Marolt

Peter Gabrijelèiè

Maša Kavèiè

2oo5 / 1

Peter Gabrijelèiè

8

Najizrazitejša znaèilnost slovenske poselitve je nesorazmerno veliko številonaselij in zaselkov v razmerju do števila prebivalcev in do površine dr�ave: 44%od pribli�no 2 miljona prebivalcev �ivi v 88 naseljih z veè kot 2000 prebivalci,kar predstavlja samo 1,46% vseh naselij, vsi ostali prebivajo v preostalih 5797manjših naseljih in zaselkih.S preobrazbo socialne in ekonomske strukture pode�elja se preoblikujejo tudiustaljene prostorske oblike krajin in naselij. Spremembe so pozitivne innegativne, zato je potrebno oblikovati podrobnejša merila za urejanje prostora spoudarkom na urejanju manjših naselij, s katerimi bo mogoèe kvalitetnousmerjati aktualne prostorske trende.S tipološko karto slovenskih krajin glede na primarne razvojne potencialeprostora ter s tipologijo naselij glede na njihov agrarni oziroma urbani znaèaj,stopnjo ohranjenosti stavbne dedišèini in glede na njihovo vlogo v urbanemsistemu, je mogoèe doloèiti za vsako obmoèje oziroma za vsako manjše naselje vSloveniji konkretno tipološko opredelitev ter izoblikovati splošna inpodrobnejša pravila za njihovo prostorsko urejanje.Priroènik s podrobnejšimi pravili za urejanje manjših naselij, s katerim sedopolnjuje splošna pravila PRS, predvsem v smislu razloèevanja medurejevalskimi pravili glede na agrarni ali neagrarni znaèaj naselij, omogoèamednivojsko usklajevanje oziroma realizacijo temeljnih usmeritev SPRS inPRS pri izdelavi SPRO in PRO.

izvleèek

2oo5 / 1 ARUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NASTOPNJO URBANOSTI

kljuène besede:

Kaj razumemo pod pojmom manjša naselja? Ob pregledutemeljnih pravil za urejanje prostora, zapisanih v osnutkuprostorskega reda Slovenije, se spro�a dilema: ali je prav, da vdokumentu ni loèitve med dvema osnovnima oblikama prostora:urbanim prostorom in pode�eljem? Na eni strani je takšno loèitevsmotrno ohraniti, saj je prisotna tudi v vseh dokumentih EU in jetorej predmet splošne terminologije in teoretiène prakse.Nasprotno je za slovenske razmere morda bolj koristnanaèelnejša delitev na urbani prostor in krajino, saj ima izrazpode�elje v našem kulturnem kontekstu pogosto pejorativenpomen. Delitev na "mešèane" in "pode�elane" je izrazitoneproduktivna, saj spro�a nepotrebne negativne konotacije in stem socialne in kulturne konflikte. Prav tako so tradicionalnavaška naselja v Sloveniji oblika, ki zaradi sodobnih �ivljenjskihpogojev nezadr�no izginja in jo smiselneje nadomešèaterminološka oznaka pode�elska naselja, ki so dostikompleksnejši poselitveni pojav, ki vkljuèuje tudi dele nekdajèistih vaških naselij.

Tudi v še povsem ruralnih naseljih v Sloveniji bodotransformacijski procesi �e v bli�nji bodoènosti privedli donjihove veènamenske preobrazbe in izbrisali ostro mejo medurbanimi in vaškimi sestavinami, zato je smotrneje govoriti ofenomenu manjših naselij na splošno. Govorimo torej o kulturnihkrajinah in o naseljih, ki jih urejamo po splošnih pravilih, kiveljajo na splošno za vsa naselja, in po podrobnejših merilih, ki senanašajo na specifiko naselij, glede na to ali le�ijo v urbanih ali v"pode�elskih" krajinah.

Ker je veèina manjših naselij v Sloveniji še vedno vezana naagrarni izvor, smo za namen in potrebe prostorskega naèrtovanja

Tipologija slovenskih krajin in naselij glede na stopnjourbanosti

izdelali karto s prikazom tipologije slovenskih krajin in naselijglede na potencial prostora za agrarno proizvodnjo oziroma gledena stopnjo njegove urbanosti. S pomoèjo tipološke karte lahkodoloèimo specifiko posameznih obmoèij oziroma posameznihnaselij v Sloveniji. Karta je opremljena s komentarji in razvojnimismernicami, ki so koristne za pripravo dr�avne prostorskedokumentacije in obèinskih strategij. V sinteznem prikazu soopredeljeni štirje tipi krajin in sicer: A - naravna krajina, B -gozdna krajina (lesnoproizvodni gozd), C - kmetijsko manjintenzivno krajina in D - kmetijsko intezivna krajina. Ob teh štirihprimarnih kategorijah doloèamo še dve podkategoriji in sicer: C1- kmetijsko manj intezivno krajino v urbanem vplivnem obmoèjuin D1 - kmetijsko intezivno krajino v urbanem vplivnemobmoèju. V tem okviru so merila in ukrepi za urejanje naselijodvisni od razliènih prostorskih kriterijev (tipologije naselij,arhitekturne prepoznavnosti, zasnove omre�ne poselitve), kiizhajajo iz naèelnih usmeritev Strategije prostorskega razvojaSlovenije (SPRS). Ugotavljamo, da doloèa kljuène ukrepe zaurejanje naselij in njihovih vplivnih obmoèij razvojna strategijadr�ave, v kateri moramo jasno opredeliti primarne razvojneusmeritve za posamezen tip krajine.

Iz tipološke karte krajin in razpredelnice (Slika 1), v kateri jeopredeljena tipologija krajin je mogoèe doloèiti za vsako obmoèjeoziroma naselje v Sloveniji konkretno tipološko opredelitev.

Tako pomeni sestavljena tipološka oznaka "CGJO" = naselje,ki le�i v kmetijsko manj intenzivni krajini, ima ruralni znaèaj inohranjeno arhitekturno dedišèino ter ima vlogo središèaregionalnega pomena v urbanem sistemu poselitve. Na osnoviomenjene tipološke opredelitve je mogoèe za potrebe prostorskestrategije za vsako naselje ali pode�elsko obmoèje posebejdoloèiti splošne in podrobne usmeritve za njihov trajnostnirazvoj.

The most pronounced characteristic of Slovene settlement is the disproportionatequantity of small settlements and hamlets in relation to the population size andnational territory. Out of the 2 million inhabitants, 44 % live in 88 settlements withmore than 2000 inhabitants, meaning only 1,46 % of all settlements. All the rest livein the remaining 5797 small settlements and hamlets.Transformation of the countryside's social and economic structure is also coupledwith transformation of established spatial forms of landscape and settlements.Changes are positive and negative. It is therefore necessary to devise more detailedcriteria for spatial management, with emphasis on management of smallersettlements, whereby quality in direction will be given to ongoing spatial trends.By applying the typological map of Slovene landscapes, in view of primary spatialdevelopment potentials, and in conjunction with type of settlement, in view of itsagrarian or urban character, level of preservation of built heritage and role in theurban system, it is possible to determine a concrete typological definition for eacharea or any smaller settlement in Slovenia, as well as formulate general and detailedrules for their spatial management.Above all by distinguishing between management rules concerning agrarian andnon-agrarian character of settlements, the manual, with detailed rules formanagement of smaller settlements, which complements the general rules stipulatedin the Slovene planning order, enables harmonisation between levels and theachievement of basic directions stipulated in the Strategy of spatial development ofSlovenia and Slovene planning order during production of Municipal strategies ofspatial development and Municipal planning orders.

abstract

landscape typology, agrarian potential, detailed rules, management of smallsettlements

key words:tipologija krajin, agrarni potencial, podrobnejša pravila, urejanje manjšihnaselij

Management of small settlements in view of their level of urbanity

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanek

711.2

Tipologija krajin iz vidika razvoja pode�elja oziromapotencialov za primarno proizvodnjo

Tipologija naselij glede na dele� urbanih oziroma ruralnihsestavin

O slovenskih krajinah lahko govorimo kot o krajinah vpreobrazbi.Agrarni sistemi, ki so nekdaj oblikovali tradicionalnevzorce rabe prostora, so �e davno tega razpadli. Novi, vitalnielementi, ki se vrivajo v pode�elsko strukturo, so v strokovnihkrogih vednomer ocenjeni kot negativni pojav. �elimo jihvkalupiti v stare vzorce ali pa jih ocenjujemo kot zaèasno motnjov sistemu. Pa vendar so postali ti novi elementi pogosto �eprevladujoè krajinski motiv in so v resnici vzpostavili nov, lastensistem rabe prostora. Zato moramo razviti nov vrednostni sistem,ki bo bolj naklonjen današnjim in bodoèim prostorskimspremembam in predvsem izhajati iz stališèa, da bo potrebno vbodoèe uèinkoviteje izkoristiti vse razpolo�ljive prostorskepotenciale in vzpostaviti realnejši odnos med razvojno invarstveno politiko. Obse�ne prostorske spremembe prièakujemopredvsem v obmoèjih, kjer se ugotavlja velik potencial zauèinkovito kmetijsko proizvodnjo, medtem ko bomo naobmoèjih, ki so manj primerna za kmetovanje, ohranjalikmetijstvo v vlogi skrbnika kulturne krajine ali pa se bodo taobmoèja postopoma urbanizirala ali renaturalizirala.

Glede na razmerja med naravo - kmetijstvom - urbanizacijo jemogoèe za potrebe prostorskega naèrtovanja na dr�avni ravniopredeliti šest tipov krajine. Ti so:

Starejša strokovna literatura še dosledno razlikuje medmestnimi in pode�elskimi (vaškimi) naselji. Danes je te�kopostaviti mejo med eno in drugo strukturo. Tovrstna delitev jelahko le teoretièna in definira le skrajna pola poselitve, medkaterima je mno�ica podvzorcev, ki sooblikujejo celoten prostor.Najveèje prostorske spremembe prièakujemo v obmoèjih, kjerprevladujejo mešani vzorci urbanih in ruralnih struktur. Podefiniciji je naselje obmoèje, ki obsega javne površine, zemljišèapozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbenoin�enirskimi objekti. Naselje tvori skupina veè kot petihstanovanjskih stavb s pripadajoèimi dopolnilnimi objekti, ki nisov sorodstveni ali gospodarski povezavi. Naselja se med seboj

1

razlikujejo po funkciji in vlogi v omre�ju naselij ter velikosti,urbanistièni ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih,morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršèav:

Pri naèrtovanju in urejanju pode�elskih naselij z visokostopnjo ohranjene stavbne in naselbinske dedišèine je potrebnoohranjati in razvijati njihovo identiteto in tradicionalnonaselbinsko strukturo. V naselbinskih obmoèjih in naseljih skvalitetno stavbno dedišèino uveljavljamo prenovo kotprednostno razvojno strategijo. Kvalitetna stavbna dedišèinaoblikuje znaèilno podobo širših pode�elskih obmoèij inposameznih naselij, katerih struktura predstavlja vrednoto. Zatoni za�eljeno pretirano zgošèevanje naselij, ki imajo nesporneambientalne kvalitete. Identiteto teh naselij predstavlja pogostoprav odnos med pozidanim in praznim, ki ga z zgošèevanjem alicelo nadomestno gradnjo docela iznièimo! Ohranjati inposodabljati je treba kmeèko arhitekturno dedišèino in pospešenoprenavljati in razvijati vasi ob soèasnem upoštevanju nujnihrazvojnih trendov in strukturnih sprememb. Glede na odnos medurbanimi in ruralnimi sestavinami ter glede na stopnjoohranjenosti stavbne in naselbinske dedišèine loèimo štiri tipenaselij in sicer:

Omre�je urbanih središè z razliènim gravitacijskim vplivomzagotavlja prebivalcem dostop do centralnih funkcij, delovnihmest, storitev in znanja. Primarno omre�no ogrodje predstavljajosredišèa nacionalnega in regionalnega pomena, ki ga dopolnjuješe sekundarno omre�je naselij medobèinskega pomena in ostalihnaselij.

Aktualni prostorsko-razvojni trendi te�ijo k oblikovanjuusklajenega omre�nega sistema z izrazito policentrièno strukturo,ki temelji na integraciji zaledja urbanih središè in reanimacijiobstojeèih potencialov. Na oblikovanje vloge posamezneganaselja v omre�nem sistemu bodo vplivali razlièni razvojnimotivi, ki bodo sledili temeljim ciljem prostorskega razvoja. Zopredelitvijo primarne razvojne usmeritve krajine se bodorazlièno intenzivno (in vsebinsko) razvijala posamezna središèain posledièno njihov pomen v urbanem sistemu poselitve. V temokviru lahko prièakujemo vidnejše spremembe predvsem v tistihnaseljih, ki bodo izpostavljena intenzivni transformaciji prostoraza potrebe sodobnega kmetijstva. Zaradi specifiène(razdrobljene) zasnove kmetijskih zemljišè bodo potrebniradikalni prostorski in tehnološki posegi v smeri oblikovanjaobse�nih in uèinkovitih (konkurenènih) obdelovalnih površin.Predpostavljamo, da bodo predvsem manjša naselja (naselja brezsredišènega pomena) na obmoèjih z velikim agrarnimpotencialom podvr�ena monokulturni agrarni usmeritvinjihovega gravitacijskega zaledja. Drugod se bodo naseljapospešeno preoblikovala z veèjo ali manjšo stopnjo urbanosti.

V omre�nem sistemu poselitve je glede na vlogo in pomenposameznega naselja mogoèe opredeliti naslednje kategorije:

Tipologija naselij glede na stopnjo ohranjenosti stavbne innaselbinske dedišèine

Tipologija naselij glede na vlogo naselij v urbanem sistemu

A Naravna krajinaB Gozdna krajinaC Kmetijsko manj intezivna krajinaC1 Kmetijsko manj intezivna krajina v urbanem vplivnem obmoèjuD Kmetijsko intezivna krajinaD1 Kmetijsko intezivna krajina v urbanem vplivnem obmoèju (urbane

krajine, kot posebne kategorije, v okviru te naloge ne obravnavamo)

I Naselja z ohranjeno naselbinsko dedišèinoJ Naselja z ohranjeno ruralno naselbinsko dedišèinoK Naselja z ohranjeno urbano in ruralno naselbinsko dedišèinoL Naselja z ohranjenimi elementi arhitekturne dedišèine

Peter Gabrijelèiè

9

UREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANOSTIAR 2005/1

E Urbana naseljaF Pode�elska naseljaG Ruralna (vasi) naseljaH Naselja sekundarnega pomena (turistièna in poèitniška naselja)

I. TIPOLOGIJA

KRAJINiz vidika razvoja pode�eljaoziroma potencialov zaprimarno proizovdnjo

II. TIPOLOGIJA

NASELIJglede na dele� urbanihoziroma ruralnih sestavin

III. TIPOLOGIJA

NASELIJglede na stopnjo ohranjenostistavbne in naselbinskeDediš ineè

IV. URBANI SISTEM

POSELITVEZasnova poselitve, omre�jenaselij in vloga naselij vurbanem sistemu

A - Naravna krajina

B - Gozdna krajina

C - Kmetijsko manjintezivna krajina

C1 - Kmetijsko manjintezivna krajina vurbanem vplivnemobmocju

D - Kmetijsko intezivnakrajina

D1 - Kmetijsko intezivnakrajina v urbanemvplivnem obmocju

E - Urbana naseja

F - Pode�elska naselja

G - Ruralna (vasi) naselja

H - Naselja sekundarnegapomena (turisti na inèPo itniška naselja)è

I - Naselja z ohranjenonaselbinsko dediš inoè

J - Naselja z ohranjenoruralno naselbinskoDediš inoè

K - Naselja z ohranjenourbano in ruralnonaselbinsko dediš inoè

L - Naselja z ohranjenimielementi arhitekturneDediš ineè

M - Nacionalno središ eèmednarodnega pomena

N - Središ e nacionalnegaèpomena

O - Središèe regionalnegapomena

P - Središ e medob inskegaè èpomena

R - Naselje brezsrediš nega pomenaè

Slika 1: Tipološka opredelitev krajin, naselij, arhitekturne prepoznavnosti inpomena naselij v urbanem in krajinskem sistemu.Typological definition of landscapes, settlements, architecturalidentity and significance of settlements in the urban and landscapesystem.

Podrobnejša merila za urejanje manjših naselij brezsredišènega pomena

Naselje

urbanapode�elska ruralna sekundarnega pomena

Naselje:

Vas

Ruralno naselje

Naselja sekundarnega pomenaTuristièna naselja -

Obmoèja poèitniških hiš -

Manjša naselja

Najizrazitejša znaèilnost slovenske poselitve je ne-sorazmerno veliko število naselij in zaselkov v razmerju številaprebivalcev do površine dr�ave: 44% od pribli�no 2 miljonaprebivalcev �ivi v 88 naseljih z veè kot 2000 prebivalci, karpredstavlja samo 1,46% vseh naselij, vsi ostali prebivajo vpreostalih 5797 manjših naseljih in zaselkih. Kljub velikemuštevilu naselij predstavljajo pozidane in poseljene površine samo8.8% celotne površine Slovenije. Odprto ostaja vprašanjedoloèitve praga med pojmom manjša naselja in naselja srednjevelikosti. Ob tem si lahko pomagamo s sledeèimi terminološkimiizhodišèi:

je obmoèje, ki obsega zemljišèa pozidana sstanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno in�enirskimiobjekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetihstanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkcijiin vlogi v omre�ju naselij ter velikosti, urbanistièni ureditvi inarhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskihmeril in kazalcev se naselja razvršèa v naselja,

, (vasi) ter naselja(turistièna in poèitniška naselja) [Gabrijelèiè et. Al., 2004:Urejanje poselitvenih vzorcev na pode�elju. CRP].

najbolj splošen prostorski vzorec, v katerem sozajete vse naselbinske oblike, ki so veèje od zaselka in manjše odmesta, vendar se v primerjavi z vzorcem vasi prebivalci veèinomane ukvarjajo veè s kmetijstvom.

je naselje, ki ima manjše število prebivalcev in vsaj 10odstotni dele� prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijskodejavnostjo kot dru�inska delovna sila in/ali kot zaposleni nadru�inskih kmetijah. Veèina slovenskih naselij je nastala v èasu,ko je bilo kmetijstvo temeljna dejavnost, na kar ka�eta njihovpolo�aj in naèin pozidanosti, funkcijsko in socialno pa so �e takospremenjena, da oznaka "kmeèka" ni veè najprimernejša

je naselje, katerega znaèilnosti so posledicaprevlade kmetijske dejavnosti. Pojmi kot so kmetija, zaselek, vaspredstavljajo ruralna naselja. Pojem vas, ki je neposrednopovezan s pode�eljem in kmetovanjem, je definiran kot "navadnomanjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo veèinoma skmetijstvom" [Bajec idr. 1994: 1491]. V èasu postavitvenaselbine v prostoru so bili njeni prvotni prebivalci veèinomakmetje, s èimer je danes pojem vasi povezan v tradicionalnoozadje. Prvi kljuèni kriterij je velikost, vendar ga omejuje drugi,ki je funkcija.

. V to kategorijo spadajo:poselitveno obmoèje z razvito turistièno

infrastrukturo ter drugimi vsebinami, ki so pomembne zaoblikovanje turistiène ponudbe. Kot turistièno naseljeupoštevamo tista naselja, v katerih število turistov presega zapetdeset odstotkov število stalnih prebivalcev naselja v èasuenega meseca v obdobju najveèjega turistiènega obiska.

namenjene so obèasnemu aliprostoèasnemu bivanju posameznikov in njihovih dru�in.

so vsa tista naselja, ki ne zagotavljajopomembne oskrbe storitev, dejavnosti in izobra�evanja ter zatonimajo veèjega vpliva na svoje gravitacijsko zaledje. Med tanaselja štejemo naslednja: pode�elska naselja, vasi, zaselke insamotne kmetije; turistièna naselja in obmoèja poèitniških hiš.

2

Peter Gabrijelèiè

10

UREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANOSTI

Naselja brez središènega pomena

Urbanizirana in polurbanizirana pode�elska naselja:

Pode�elska naselja:

Opredelitev tipa naselij glede na njihov odnos do agrarnegaprostora in glede na dele� kmeèkega prebivalstva

so vsa naselja, ki nimajoveèjega vpliva na svoje gravitacijsko zaledje oziroma nezagotavljajo pomembne oskrbe storitev, dejavnosti inizobra�evanja.

V raziskovalni nalogi "Podrobnejša pravila urejanja prostoraza urejanje manjših naselij" smo obravnavali le tista naselja, ki soopredeljena kot [Ravbar, 2001]:

so vširšem zaledju mest, v bli�ini pomembnih prometnih poti ali pagre za manjša urbana (tudi industrializirana) jedra sredi prete�noruralne pokrajine. Izrazito urbanizirana in polurbaniziranaprehodna naselja štejejo 964 (16 %) naselij. V prete�ni meri gre zaindustrijska središèa in/ali z delovnimi mesti v oskrbnih instoritvenih dejavnostih. Zanje je znaèilna intenzivnastanovanjska gradnja, velik dele� dnevnih migrantov, pozitivendemografski razvoj in pozitiven migracijski saldo ter dobradostopnost do urbanih središè. V naseljih prevladujejo urbanielementi nad agrarnimi, èeprav so slednji še opazni v dele�ukmeèkih ali mešanih delavsko kmeèkih gospodinjstev ter številukmeèkih hiš. Pokrajina je kmetijsko intenzivno izkorišèena, kljubštevilnim urbanim dejavnostim. Prièakovati je nadaljnourbanizacijo, predvsem stanovanjsko gradnjo ter z njo povezanrazvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti.).

obsegajo preostali poseljeni prostor. Greza 3942 naselij, kjer je kmetijstvo še pomemben oblikovaleckrajine. Naselja imajo prete�no agrarni znaèaj z nadpovpreènimdele�em kmeèkih ali polkmeèkih gospodinjstev. Znaèilno jezmanjševanje števila prebivalcev. Med pode�elskimi naseljiobièajno razlikujemo tista s stabilnim prebivalstvenim razvojemod tistih, ki so ogro�ena ali celo odmirajo. Na pode�elju jepotrebno ohranjati prebivalstvo in kmetijsko funkcijo prostora,hkrati pa omogoèati razvoj neagrarnih dejavnostih, kidopolnjujejo primarno proizvodnjo. Gradbena dejavnost naj boprvenstveno usmerjena v varovanje in prenovo obstojeèihobjektov, stanovanjska gradnja in proizvodne dejavnosti naj seusmerjajo prete�no v centralna naselja. Med pode�elskimi naseljiposebej razlikujemo še obmoèja z redko poselitvijo ali naselja, kiso le obèasno obljudena (npr. planinske koèe, planine, poèitniškabivališèa, samotne kmetije v sredogorju). Na teh obmoèjih jevarovanje naravne krajine in kmetijske dejavnosti primarno,poselitev je mo�na le v obstojeèih objektih. Gradbena dejavnost jeusmerjena v prenovo ter gradnjo objektov, ki so povezani zvarovanjem narave in vzdr�evanjem kmetijske proizvodnje tergozdarstva.

Med izrazito agrarnim in izrazito bivalnim tipom naselijobstajajo številne "vmesne" razvojne stopnje. Kot smo �euvodoma ugotovili, loèimo med naselji, ki imajo še izrazitoagrarno funkcijo in naselji brez kmeèkega prebivalstva ali pa jekmeèko prebivalstvo v odloèni manjšini. Za prostorske planerje jeto kljuèna opredelitev, iz katere vodi dvoje povsem razliènihkriterijev in usmeritev prostorskega urejanje. Predlagamoopredelitev dveh, po genezi in stanju razliènih temeljnih tipovmanjših naselij: agrarna in neagrarna (Slike 2, 3 in 5). V naseljihagrarnega tipa, z velikim dele�em kmetov, kjer je naselje šemoèno povezano s svojim agrarnim produkcijskim zaledjem, boizhodišèe prostorskega urejanja kmetijski upravljalski naèrt. Tabo omogoèal celovito naèrtovanje in upravljanje celotnegavaškega teritorija, vkljuèno z urejanjanjem naselja. Kmetijskiupravljalski naèrt se bo izvajal na podlagi sprejete kmetijskepolitike upravljanja s "kmetijskimi zemljišèi". Izvajal se bo s

AR 2005/1

M Nacionalno središèe mednarodnega pomenaN Središèe nacionalnega pomenaO Središèe regionalnega pomenaP Središèe medobèinskega pomenaR Naselje brez središènega pomena

11

pomoèjo instrumentov zemljiške politike: z agrarnimioperacijami, intergralnimi melioracijami in komasacijami,katerih sestavni del je tudi ureditveni naèrt naselja. �ivljenje vnaseljih agrarnega tipa je pogojeno z agrarnim naèinomproizvodnje in prostorske ureditve, zato so vsi normativni pogoji(sanitarno-tehnièni, prometni, gradbeni, okoljevarstveni, itd)temu prilagojeni. V nasprotnem primeru bodo veljala v manjšihnaseljih urbanega tipa, ki so brez kmeèkega prebivalstva (ali le sposameznimi kmeti) splošna pravila urejanja naselij po PRS,dopolnjena s podrobnimi doloèili, ki se nanašajo na posebnostimanjših naselij. Morebitno kmeèko prebivalstvo v naseljihizrazito urbanega tipa, bo moralo upoštevati urbanistiènenormative in prilagoditi svojo proizvodnjo standardom, ki veljajoza urbana naselja. Mnogokrat bodo le v funkciji skrbnikakulturne krajine.

Med izrazito agrarnim in izrazito "neagrarnim" tipom naselij,ki ga doloèa funkcija naselja, obstajajo številne "vmesne"razvojne stopnje. Pri tem nista niti velikost naselja niti njegovavloga v sistemu poselitve merilo za doloèanje tovrstnefunkcionalne tipološke opredelitve.

Podrobnejša pravila za urejanje manjših naselij kotdopolnitev PRS je potrebno oblikovati predvsem na podroèjih:- èlenitve prostora,- naèrtovanja poselitve in graditev objektov,- naèrtovanja prostorskih ureditev in graditev v krajini.Za potrebe urejanja manjših naselij predstavlja priroènik (Slika4) podrobnejše nadaljevanje tistih vsebin, ki nastopajo kotobvezujoèa komponenta pri izdelavi razliènih prostorskih aktovali kot potrebna strokovna interpretacija temeljnih pravil PRS.Podrobnejša pravila omogoèajo mednivojsko usklajevanjeoziroma realizacijo temeljnih usmeritev pri izdelavi SPRO inPRO.

Opredelitev izhodišè za oblikovanje vsebine priroènika zaurejanje manjših naselij

Definicija pojma "podrobnejša merila"

Slabosti dosedanje zakonodaje in prakse na podroèjuurejanja manjših naselij

Podrobnejša merila v priroèniku za urejanje manjših naselijopredeljujejo mo�nost naèrtovanja in izvajanja posegov v prostorna kakovosten naèin. Podrobnejša razlaga temeljnih pravil vpriroèniku ne sme postati knjiga po vzoru "naredi si sam", temveèmora imeti znaèaj pojasnjevanja in usmerjanja v kvalitetnejšoizgradnjo naselbinskih vzorcev; tako za strokovnjake(izdelovalce urbanistiènih naèrtov za manjša naselja) kot tudi zauporabnike (prebivalce obstojeèih in prihodnjih manjših naselij).V tem smislu je �e pred definiranjem vsebine tovrstnegapriroènika nujno potrebno definirati "kaj bomo dosegli inopredeljevali s podrobnejšimi merili" tovrstnega priroènika.

"Uvajanje priroèniškega urbanizma, ki temelji na gibkihmetodah postavljanja pravil postorskega reda (izobra�evanju,seznanjanju in svetovanju s pomoèjo priroènikov oz. priporoèil),je hitro in stvarno izvedljivi naèin deregulacije urbanistiènenormativne ureditve, ki namesto natanènih pravil urejanjapostavlja meje dovoljenega. Znotraj teh meja je dovoljeno vse,kar ni prepovedano" [Èerpes, 2001: 3].

Pri pripravi prostorskih planov obèin, po novem prostorskihstrategij obèin (PRO), se v praksi pojavlja dilema ali sodidoloèanje novih sklenjenih površin za razvoj naselij, (ki jihpredlaga stroka za potrebe stanovanjske gradnje, obrti, industrije,itd) med javni interes ali ne. Svetniki na nekaterih obèinah sonamreè preprièani, da sodijo v plan (strategijo) le tiste površine,za katere so dali pobudo konkretni lastniki zemljišè oziroma tistepovršine, za katere so dali lastniki izrecno pisno soglasje, da sejim lahko spremeni namembnost. Iskanje pisnega soglasja zapobude, ki jih oblikuje stroka, bi vsekakor ote�ilo, èe ne celoonemogoèilo kvalitetno strokovno delo pri pripravi prostorskihdokumentov. Planer je namreè v postopku priprave prostorskegadokumenta moderator, ki predlaga obèinskemu svetu na podlagistrokovnih podlag in razvojne vizije strokovne rešitve (vvariantah), ki omogoèajo po njegovi strokovni oceni bistvenoizboljšanje kvalitete �ivljenja v naselju. To pomeni, da predlaga

Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANOSTIAR 2005/1

TIPA:AGRARNANASELJA

PRETE�NO NEAGRARNE

- prete�no agrarne dejavnosti- agrarna organiziranost naselja- dostopnost do obdelovalnih površin- izvajanje agrarnih operacij- izvajanje agrarnih servisnih dejavnosti- gradnja agrarnih gospodarskih poslopij- prilagajanje neagrarnih funkcij osnovnifunkciji naselja

�

TIPB: NEAGRARNANASELJA

PRETE�NOAGRARNE

- prete�no stanovanjska funkcija naselja- prete�no neagrarne dejavnosti v naselju- izrazita dru�bena infrastruktura- tipološke in ambientalne karakteristike- prilagajanje agrarnih funkcij in agrarnih

ureditev osnovni funkciji naselja

�

Slika 2: Funkcije naselja in njegove strukturne karakteristike.Settlement functions and structural characteristics.

Slika 3: Delitev naselij glede na prete�no rabo prostora in osrednjo dejavnost.Division of settlements according to prevalent land use and centralfunctions.

Slika 4: Vsebina priroènika.Contents of the manual.

splošne doloèbeUVODNI DEL

KATALOG ELEMENTOVUREJANJA

PRIPORO ILA INNORMATIVI

È

REFERENCE

kaj urejamo?

kako urejamo?

primeridobre prakse

tip A:

pravila za urejanje naselijkot del kmetijskega ureditvenega naèrta

naselje se prilagaja agrarni tehnologijitip B:

pravila za urejanje naselijagrarna tehnologija se prilagaja naselju

manjšanaselja

pode�elska naselja

vasi

zaselki

samotna kmetija

turistièna naselja

obmoèja poèitniških hiš

A B

?

?

?

?

?

?

?

?

A

B

takšne rešitve, ki omogoèajo izpolniti minimalne prostorskestandarde z vidika urejanja. V ta namen predvidi nove površine zaširitev naselja, s katerimi se lastniki zemljišè lahko tudi nestrinjajo, vendar pa je njihova sprememba v zazidljiva zemljišèalahko v javnem interesu vseh obèanov, saj bi njihova realizacijabistveno poveèala kvaliteto bivanja ali sanirala obstojeèeprostorske konflikte. Na obèinskih svetnikih, kot voljenihpredstavnikih obèanov, je te�a odloèitve, da presodijo, aliponujene prostorske rešitve zaradi svojega javnega pomena resopravièujejo poseg v interese lastnikov zemljišè. V tem smislu jepomembna odloèitev zakonodajalca, da uvrsti zagotavljanjepotrebnih površin za prostorski razvoj naselij med

. Na ta naèin je mogoèe uporabiti instrument. Med drugim tudi

razlastitve za potrebe izgradnje neprofitnih in socialnihstanovanj. Za ta stanovanja je potrebno pridobiti ustreznepovršine, ki jih lahko stroka predlaga mimo interesa lastnikovzemljišè in so kasneje predmet razlastitve, v kolikor se lastniki nestrinjajo z njihovo odprodajo.

Doloèila, ki govorijo o gradnji objektov izven poselitvenihobmoèij, še posebej v povezavi z nadomestno gradnjo in gradnjomanj zahtevnih objektov, bodo po mojem mnenju predmetnajveèjega števila zlorab v prostoru. Pri umešèanju tovrstnihobjektov v prostor bo potrebna zato

, saj bodo vse tovrstne lokacije enkratne in izjemne.Prav posamezni posegi v poselitveno nedotaknjen prostor bodovizualno najbolj izpostavljeni, še posebej zato, ker bodo zahtevalipoleg gradnje objektov še številne druge dodatne posege kot so:gradnjo dovoznih cest, elektriènih vodov, novih gozdnih posek,preoblikovanje terena, itd.

Ko je govora o zunaj poselitvenihobmoèij, bi radi opozorili, da gre v veèini primerov zanadomešèanje avtohtonih objektov (mlini, �age, gospodarskaposlopja, lovska poslopja, posamezne osamele domaèije,zidanice, kašèe, itd.), ki so napomembnejši identitetni elementitradicionalnih kulturnih krajin. Z instrumentom nadomestnegradnje smo v Sloveniji �e porušili veèino avtohtone stavbne

uveljavljanjejavne koristirazlastitve kot konkretizacije javne koristi

stalna in kreativnastrokovna presoja krajinskega arhitekta, urbanista inarhitekta

Prav zato je potrebno datipostopkom za pripravo strokovnih podlag za gradnjoobjektov izven poselitvenih obmoèij še posebej veliko te�o.

nadomestni gradnji

dedišèine ter jo nadomestili z objekti slabe ali najslabšearhitekturne vrednosti. Bojim se, da bomo z nadaljevanjemnekritiènega odnosa do tega problema �e v kratkem izbrisali izprostora ves zgodovinski spomin.

Podoben problem se nanaša tudi na adaptacije inrekonstrukcije objektov zunaj poselitvenih obmoèij, kjer jeizpostavljeno stališèe, da je mogoèe obstojeèe objekteadaptirati in rekonstruirati le ob pogojih, da se zadr�i njihovaosnovna funkcija. Razumljivo je, da se hoèe na ta naèinprepreèiti masovno zlorabo tega doloèila v smisluspreminjanja osnovne funkcije (najprej kašèa, potem vikend,nato stanovanjski objekt ali nadomestna gradnja...).

Pogosto za pre�ivetje stavbnededišèine ni druge mo�nosti kot da sprejme nove vsebine, kiohranjajo vitalnost objekta in s tem tudi interes za njegovovzdr�evanje oziroma prenovo.

Vendar pa je takšno radikalno stališèe usodno zaavtohtono stavbno dedišèino.

Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANOSTI AR 2005/1

12

Slika 5: Primer naselij na slovenskem pode�elju: tipa A, tip B.Examples of settlements in the Slovene countryside: types A and B.

13

Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANOSTIAR 2005/1

prof mag PeterUniverza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Gabrijelèiè

peter.gabrijelcic@arh.uni-lj.si

Viri in literatura

A�man Momirski, L., Fikfak,A., (ur.), 2002: Oblike prostorskega naèrtovanja: odmestnega naèrta do urejanja naselij. Publikacija Mednarodnega posveta dec.1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Èerpes, I. (ur.), 2001: Priporoèila za urejanje naselij (raziskovalna naloga).Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Inštitut za arhitekturo inprostor, Ljubljana

Fikfak, A., 1997: Metoda in elementi metode za pripravo ureditvenih naèrtov zaurejanje nemestnih naselij (magistrska naloga). Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Fikfak, A., 2004: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi, zaplikacijo na Slovenskem primorju: Goriška brda (doktorska disertacija).Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Fister, P., 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ministrstvo za okolje inprostor RS, Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., 1985: Varstvo in urejanje kulturne krajine (magistrska naloga).Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Šašek-Divjak, M., Prinèiè, A., Fikfak, A., Zavodnik, A., Sodnik,A., 1993: Projektna delavnica - Razvoj slovenske obale z zaledjem. FAGG-Arhitektura,. Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., Èok, G., Gruev, M., Marušiè, I., Kobler, A., 2005:Podrobnejša pravila urejanja prostora- urejanje manjših naselij - CRP.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., 1996: Celostni vidiki bodoèega razvoja v izvenmestnem prostoru(raziskovalni projekt ZEMLJA). Univerza v Ljubljani, Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., Zavodnik, A., 1998: Urejanje prostora iz vidikarazpršene gradnje (raziskovalna naloga - CRP). Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Gabrijelèiè, Peter, Fikfak, Alenka, Globoènik, Tomo, Leva, Bojan, Štefanec,Drago, Zavodnik Lamovšek,Alma, Katalog izvemnestnih naselij: prostorskoureditveni pogoji za izvenmestni prostor obèine Novo mesto, Ljubljana,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo,Šola za arhitekturo, 1994.

Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura (univerzitetniuèbenik). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Gruev, M., Kos, D., Èok, G., Fikfak,A., 2004: Razvoj pode�elja inurejanje poselitvenih vzorcev in naselij na pode�elju. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Prosen, A., Fikfak, A., Zavodnik, A., Leva, B., 1993: Izdelava planov celostnegarazvoja naselij v demografsko ogro�enih obmoèjih. Univerza v Ljubljani,FAGG-Geodezija, Ljubljana

Ravbar, M. (nosilec projekta), 2001: Poselitev in prostorski razvoj Slovenije.Inštitut za geografijo, Ljubljana.

Opombe1 Pri ponovnem poskusu doloèitve mestnih naselij (od leta 2002 je na

razpolago šele nerecenzirano delovno gradivo) so na SURS za izhodišèepostavili štiri skupine kvantitativnih kazalcev in njihove kombinacije.Kriteriji so bili: število prebivalcev, razmerje med številom razpolo�ljivihdelovnih mest ter številom aktivnega prebivalstva, stanujoèega v naselju,prostorska in zaposlitvena pripadnost naselja mestnemu obmoèju. Slednjeje obmoèje, na katerem so jedrno mestno naselje, ki daje mestnemuobmoèju ime, ter vsa sosednja naselja, ki imajo z njim skupno mejo. Kriterijza oblikovanje mestnega obmoèja je sklenjena pozidava (z urbanimznaèajem), med jedrnim naseljem in naseljem v njegovi okolici.Naselje je opredeljeno v skladu z Zakonom o imenovanju in evidentiranjunaselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, 5/80, 42/86, 8/90), in sicer kot"strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisnoenoto (mesto, trg, vas, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišèe itd.). Imaskupno ime, lastni sistem oštevilèenja stavb ter doloèeno obmoèje, ki gatvori en statistièni okoliš ali veè" [A�man Momirski, Fikfak 2002: 9].

2 P. Fister vkljuèuje "vas" v kategorijo "naselja" (N.2.1.3), "kamor sovkljuèeni vsi vzorci, ki so veèji kot zaselek" [Fister 1993: 16].

Alenka Fikfak

14

Znaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo innestabilnostjo. Ocenjujemo jih po njihovi historièni vrednosti, vendar se jenjihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletja spreminjala, prostoruprilagajala, zato ni veè razpoznavna v izvorni obliki. Èas predstavlja tisti "nad-dejavnik", ki uravnava, odreja in preoblikuje notranje silnice naselbinskestrukture, na katere odloèilno vplivajo socialne povezave. Nestabilnost se lahkospremeni v stabilnost in obratno. Neodvisno od celovitega sistema pa seindividualni elementi vzorca stalno spreminjajo (širjenje in krèenje naselbin ternjihovih osnovnih bivalnih enot), pri èemer ne moremo predvideti trenutka, kosistem preide v nestabilenega in obratno. Zato se površinski znaèaj vzorca terrazmerje med stopnjo nukleacije ali disperzije stalno prilagajanja novimokolišèinam.Razvoj razliènih oblik naselbinskega prostora je bil pogojen z morfološko-geografskimi znaèilnostmi obmoèja, s proizvodnjo (naèinom gospodarjenja) kottudi z agrarno in kolonizacijsko zgodovino. Prve spremembe na pode�elju sepoka�ejo z vnosom novih transportnih povezav. V slovenskem prostoru se jenajveèji preobrat zgodil po 2. svetovni vojni predvsem s sprememboorganizacije v dru�benopolitiènem sistemu ter uvedbo številnih akcij v smislupodru�bljanja pode�elja.

izvleèek

2oo5 / 1 ARSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORA

kljuène besede:

Interakcije med kulturami, naèinom bivanja, ekonomskoosnovo in socialno dru�bo so kompleksne in jih ne moremopoenostavljeno razlo�iti. Sklenjenost med temi dejavniki vprostoru opazimo tudi brez podrobnega in temeljitega pregleda,nanaša pa se na naslednji dejstvi: v kakšnem odnosu je bilakrajina do njenih uporabnikov v preteklosti in kako jespremenljivost tega odnosa vplivala na nadaljevanje/prelomkvalitet, ki so ustvarjale pogoje za bivanje na toèno doloèenilokaciji.

Na primarne znaèilnosti prostora vplivata relief in vegetacija,ki sta povezana s stabilnostjo, z geologijo in geomorfološkopreteklostjo doloèenega obmoèja. Mno�ica raznolikosti vizoblikovanosti površin, npr. gozdov (razlika med tropskim iniglastim gozdom), ka�e na vlogo terena, ki vpliva na èloveškeaktivnosti, hkrati pa vkljuèuje naravne dobrine v okolju, kjer se jepreko stoletij razvil doloèen naèin �ivljenja.

Krajina, kot jo vidimo danes, vkljuèuje fiziène in kulturneznaèilnosti, ki dajejo lokaciji karakter, predstavljajo osnovo skatero raziskujemo naselbine in vsoto vseh procesov v njih. Vpreteklosti je bil ravninski del neprivlaèen za poselitev inizkorišèanje naravnih dobrin (npr. moèvirje), mnogo bolj iskanagrièevnata lega (varnost), danes pa je to grièevje zanemarjeno inopustošeno...

Ali so grièi predstavljali tisto osnovo, ki je sledila kolonizacijiin je ravnina postala privlaèna šele, ko so spretnosti in tehnologijanapredovali? Ekonomski naèin �ivljenja je osnovna znaèilnost invodilo èloveške kulture, pa vendar je krajina veè kot samoprometno sredstvo za ekonomske aktivnosti.

Pri raziskovanju naselbinskih vzorcev in oblik se sooèamo zdvema nasprotujoèima si pojavoma. Na eni strani je nezmo�nost

Morfološko ogrodje

klasifikacije in poenostavljanja navidezno neskonènih variacijoblik; podobne oblike lahko nastanejo na popolnoma razliènenaèine in v razliènem èasovnem obdobju. Na drugi strani pa imajonaselbinske oblike tesno povezavo s kulturo naroda, v kateri sezrcalijo bivalna kultura, naèin bivanja in identiteta posameznikater okolja - kontekst kraja. Dejstvo, da lahko doloèeno oblikoidentificiramo, ji doloèimo znaèaj in jo klasificiramo (Slika 1)pomeni, da jo hkrati opazujemo v razliènih razvojnih stopnjah. Topa zadeva proces spreminjanja naselbine in njene oblike, zakatero ni nujno, da bi se na razliènih nivojih z njo ujemala(spreminjanje osnovne bivalne enote vpliva na spremembo vposelitvi, vendar ne nujno v smislu sistemske spremembe).Prepoznavanje pa hkrati ne pomeni spreminjanja. Posameznaoblika ne pomeni zanesljivega zavzemanja obmoèja za toènodoloèen namen, temveè lahko npr. kmetija postane samogospodarsko poslopje ali samo stanovanjska hiša, lahko panastane iz nje naselje, v doloèenem obdobju in pod posebnimipogoji celo mesto. Iz tega sledi, da ne moremo izvzeti mo�neneprièakovane dinamiènosti v razvoju posameznega vzorca navseh nivojih, od posameznega objekta do celotnega sistemaposelitve.

Characteristics of settlement patterns and forms are encompassed betweenstability and instability. We evaluate them according to their historical value, buttheir image, as perceived today after centuries of changing, adapting andtransformation, cannot be recognised in its original form. Time is the “super-factor” that balances, determines and transforms internal forces of settlementstructures, and is decisively conditioned by social links. Instability can change tostability and vice versa. Individual elements of the pattern constantly change,independently from the comprehensive system (expansion and shrinking ofsettlements and their particular residential units), but we cannot predict themoment when the system becomes unstable and vice versa. Thus the patternssuperficial character and ratio between the level of particularisation ordispersion constantly adapt to new circumstances. The development of variousforms of settlement space was conditioned by morphological-geographicalfeatures of the area, production (management method), as well as the history ofagriculture and colonisation. The first changes in the countryside emerged withthe introduction of new transport links. In Slovenia the most substantial changehappened after WW2, mainly following changes in organisation in the social-political system and introduction of numerous measures implyingcollectivisation (nationalisation) in the countryside.

abstract

settlement patterns and forms, rural settlements, stability, adaptability

key words:naselbinski vzorci in oblike, ruralne naselbine, stabilnost, spremenljivost

Stability of settlement space

UDK

15.5.2005prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

711.3

Slika 1: Klasifikacija naselbinskih oblik in vzorcev. Podobne oblike lahkonastanejo na popolnoma razliène naèine in v razliènem èasovnemobdobju.Classification of settlement forms and patterns. Similar forms canemerge in completely different ways and in different times.

VZOREC RAZVOJNA STOPNJA LEGA V PROSTORUOBLIKA ZASNOVA

samotna kmetija nukleacija ravninalinija regularnaS N RL R

Z Ds RtK I

V Df PM

N S S

Cn U

zaselek disperzija ravninska terasakrog (centriènost) ireglarna

vas difuzija poboèjemre�a

naselje suburbanizacija sleme

centralno naselje urbanizacija

Alenka Fikfak

15

STABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORA

Prva usmeritev v raziskovanje osnovne oblike se nanaša narazumevanje organizacije zaèetnih toèk: samotne kmetije so sipostavljene bli�je od 150 metrov. Nukleacija (zgošèanje) sepriène v trenutku, ko so te toèke samotnih kmetij tri. Zaène serazvijati ena od dveh osnovnih zasnov [Drozg, 1995:87]:izoblikuje se geometrièna oblika linije ali trikotnika. Ko je vednoveè toèk dodanih nukleusu, se èedalje bolj formira osnovnarazdelitev na vrsto ali aglomeracijo . Èlenitev in razdelitev naregularno ali neregularno obliko sta odvisni od urejenosti znotrajposameznih bivalnih enot ter med njimi. Aglomeracije so lahkotudi pravokotne, osnovane na mre�i, lahko tudi kro�ne; v vsehprimerih pa so regularne ali iregularne. In konèno, nukleacijeimajo lahko v notranjosti naselbinske strukture notranji odprtiprostor, zeleno površino ali trg.

V mre�o naselbinskih oblik so vkljuèene razliène zasnove, odsamotne kmetije do naselbine višjega reda (centralno naselje).Vendar je pri tem pomembno naslednje: številne naselbine sosestavljene iz razliènih zasnov in ne samo iz ene, kompozicijopredstavljajo �e kot znaèilnost...

Beseda "regularen" v povezavi z naselbinsko obliko spominjana sistematiène strukture reda, prisotne v razvrstitvi objektov in(parcelnih) mej. Geometrièni regularni vzorci izhajajo izplaniranega, nadzorovanega procesa, ki sledi principomenostavnih oblik.

Enostavni vzorci, strukture so tiste oblike, ki so definirane zminimalnim številom podatkov. V primeru urbanistiènihmodelov, s katerimi smo (in še danes) urejali prostor, govorimo oosnovnih oblikah, kot so: toèka, linija, ploskev in prostorskimodel; mre�a (regularna, iregularna, trikotna, poligonalna, itd.),pa je �e nadgradnja predhodnega vzorca. To so enostavni,nezmotljivi modeli, lahko èitljivi in obvladljivi. Vendar vprostoru sreèamo zelo malo tovrstnih, jasnih oblik. Tudi tistenaselbinske oblike, ki so bile naèrtovane na ta naèin, so zaradidelovanja èasa in z vnosom novih elementov spremenileenostaven red v drugo obliko, ki jo dojemamo kot vizualnokaotièno podobo. Navidezno iregularnost ali kaotiènost stanjalahko opredelimo kot skupek prepletajoèih se struktur, ki delujejopo principu lastnih dinamiènih tokov. Struktura je sestavljena iz

1

2

Regularne in neregularne zasnove

" "

razliènih plasti delovanja, katerih oblika in funkcioniranjeposameznega nivoja sloni lahko na regularnem ali iregulranemvzorcu. V prepletanju moramo omogoèiti pretoènost innekonfliktno delovanje, prehod strukture iz ene oblike v drugo.To so oblike naselbin, ki delujejo kot kreativni procesi, iz katerihse rojeva zapletenost bogato prepletenih vzorcev, ki so vèasihstabilni ali pa nestabilni, vèasih konèni ali neskonèni, vedno pa sozanimivi in dinamièni kot premikanje in vibriranje �ivih bitij.

Proces spreminjanja naselbin skozi èas sloni na treh kljuènihelementih: stabilnost , širjenje in protislovje . Stabilnost je te�kodefinirati, saj je pojem hitro zamenljiv s stagnacijo. In vendar najbi vkljuèeval: postopno spreminjanje in prilagajanje novimoblikam, ekonomsko stagnacijo, socialno marginalizacijo,demografsko stabilnost, konzervatizem in administrativneomejitve v primeru širitev. Širjenje naselbin v okviru obstojeèestrukture je razpoznavno v številnih oblikah: najprej se je zaèeladelitev obstojeèih parcel na manjše enote, nato pa zapolnjevanjeodprtih prostorov znotraj naselbine in dodajanje novih zazidljivihpovršin, najveèkrat na robovih grajene strukture. Tretji proces,protislovje, pa vkljuèuje primere kot so popolno izpraznjenedoloèenega vzorca, popolna porušitev ipd.

Širitev doloèene naselbinske strukture je bila velikokrat kotnasprotje temu uravnote�ena s krèenjem, ki ga je povzroèilabolezen, vojskovanje, sprememba v ekonomiji idr. Spremembomoramo doumeti kot neenakomeren pulz/curek energije, kiizhaja iz ekonomskega gospodarjenja ter predstavlja pretok�ivljenja ruralnih naselbin, stimulira njih rast ali propad. Ob temrazmišljanju se poraja vprašanje prostorske razpršenosti inporazdelitve teh pulzov, kaj so v prostoru in kakšna je njihpredvidljivost. Iz tega sledi prvo pomembno spoznanje: bolj kotje naselbina majhna, pomembnejši je vsak nov vnos in vpliv le-tega na obstojeèi prostor.

Poseben pomen imajo naselbine v odmevu preteklosti , ki�ivi v spominu starih oèetov ter predhodnih generacij - spomini,ki se prenašajo od lokacije do lokacije in poudarjajo njihov ruralniznaèaj. Tovrstni razvoj sloni na stabilnosti , ki izhaja iznadaljevanja tradicije: stabilnost, ki nima razvojnega znaèaja inprej pomeni zamiranje (propad) kot pa obstoj. Hkrati pa so

Spreminjanje in stabilnost

3 4

5

" "

AR 2005/1

NUKLEACIJA DISPERZIJA

SKUPNOST INDIVIDUALNOST

napor (dose�ek)

varènogospodarjenje

uveljavljanje

svoboda/status

dohodek

NA

SELB

INA

INPR

IPA

DA

JOÈ

ABI

VALN

AEN

OTA

centripetalne sile centrifugalne sile

EKO

NO

MSK

I DEJ

AVN

IKI

GLAVNI CILJI EKONOMIJA

pre�ivetje

akumulacijabogastva

stabilnost

spremenljivost

kmetijstvo

industrija/obrt

ribolov

rudarstvo

drugo

SOC

IALN

IDEJ

AVN

IKI

PREBIVALSTVOVELIKOSTLOKACIJA

DOSTOP DODOBRIN

fiziènidostop

kulturnidostop

fiziènookolje

preskrbas hrano

socialnidejavniki

gostotapreb.

demografskiprofil

Imigracije

emigracije

tveganja(vojne, lakota itd.)

POLI

TIÈN

IDEJ

AVN

IKI

NOTRANJI ZUNANJI

ODLOÈANJE ODLOÈANJE

UPRAVLJANJEUPRAVLJANJE

A

B

A

B

Slika 2: Prostorski diagram zdru�uje številne dejavnike, ki vplivajo na zgradbo in bistvo naselbinske strukture.The spatial diagram unites numerous factors that affect the form and essence of settlement structure.

znaèilnosti naselbin in nadaljevanje njihove prisotnosti vprostoru mnogo bolj odvisne od širitve grajene strukture inurbanizacije pode�elja, ki spodbuja dostopnost in oddaljenost odcentralnih naselij. To je razvojni dejavnik, pri katerem soogro�ene povezave s tradicijo - spreminjanje, ki lahko vplivahkrati na prelom in zaton ohranjanja duhovnih in socialnihkvalitet.

Vsa zgoraj našteta dejstva lahko strnemo v dve toèki (Slika 2),ki ju je potrebno podrobneje opredeliti: naselbine se stalnospreminjajo, kar pomeni, da je èas tisti nad-dejavnik , kiuravnava, odreja, preoblikuje... oziroma regulira notranje silnicedogajanja. Naslednja pomembna toèka so socialne povezave,silnice med ljudmi , ki v doloèeni naselbinski strukturi delujejo

navzven in navznoter: na nivoju dru�ine, socialnih interakcij,preko naselbinske strukture v smeri pode�elja kot kulturnegaogrodja, na nivoju doloèene dru�be… Glavni cilji bivanja so bili

" "

" "

Alenka Fikfak

16

STABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORA

prvotno povezani s pre�ivetjem, ki je predstavljalo bolj stabilnostsistema kot spreminjanje (notranjih faktorjev). Posebnost ruralnedru�be v tem kontekstu je prav navidezna nespremenljivost , kije bila v preteklosti odvisna od letnega ciklusa kmetijskega leta.Blagostanje pa v ruralnem okolju povezujemo s kapitalistiènodru�bo, pri èemer je pomembno, da so bili pred tem nivojem vsiostali cilji prese�eni (pre�ivetje, stabilnost, spreminjanje). Kotnasprotje tem ciljem in splošnim dejavnikom vplivov na ruralnenaselbine ter njihov kontekst pa moramo omeniti, da so dokajnepovezano in samosvoje delovale odloèitve in uveljavljanjepolitiènih dejavnikov, ki se odvijajo znotraj dru�be (in hkratizunaj naselbine) ter neposredno, vèasih tudi predpisovalnovplivajo na naselbinsko strukturo.

Zakljuèen krog delovanja nenazadnje vpliva na fizièni izraznaselbinske strukture, ki se nam v prostoru predstavlja kot uèinekdelovanja centripetalnih in centrifugalnih silnic, ki vplivajo na

" "

" "

" "

AR 2005/1

Slika 3: Naselbinska kultura in stabilnost sistema v prostoru. Vpliv razliènih dejavnikov v odnosu do izpostavljenega stanja izoblikuje številne prepletajoèe se vezi, kidelujejo v obe smeri.Settlement culture and the system's spatial stability. The resulting effects of different factors in relation to the exposed condition are numerous interconnectedlinks, which work in both directions.

STABILNOST

NIHANJE STABILNOSTI – v trenutku se lahko stabilni sistem spremeni v nestabilnega

linija razvoja

STANJE PRIHODNOST

DEJAVNIKI MERILA PROSTOR

PROSTORSKI (fizicna pojavnost) Razvojna stopnja

stabilnosti/nestabilnosti

grajeni (poselitev, gradnja)

TEHNOLOŠKI NI ZAZNAVE KRAJINA

tehnologija ne stabilnosti, ne raznolikosti

EKONOMSKI STABILNOST

navezava in nadaljevnaje tradicije NASELBINA

STABILNOST/RAZNOLIKOST

SOCIALNI element, ki je v razvoju

demografija, BIVALNA ENOTA

kultura RAZNOLIKOST

vnos novega elementa

DRU�BENOPOLITICNI

EKOLOŠKI

varovanje okolja

KULTURNOESTETSKI

enotna ali razpoznavna delitev glede nadef. dejavnike

vloga vzorcev in oblik v odnosu doPripadajoèega teritorija

odnos do pripadajoèega zemljišèèa inzunanjega prostora

naravni (teren, voda, svetloba, klima,vegetacija),

infrastruktura, prometne povezave,tr�išèe, dejavnosti

Dru�benopolitièni okvirnormativnoupravna merila

vpliv okolja, stil objektov, hišne oblike inkultura

17

Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORA

trenutno stanje naselbinske strukture. Ta je zdaj v oblikinukleacije, drugiè disperzije, v prehajanju ene oblike v drugo pazavzema celoten spekter vmesnih stopenj, ki jih zaznamo kotvsesplošno prostorsko razpršenost poselitvenega vzorca.

S prouèevanjem stabilnosti naselbinskega sistema,naselbinskih vzorcev, oblik in njih znaèilnosti raziskujemo nesamo fizièno pojavnost naselij, vasi in zaselkov, ampak tudivsebino sestavnih bivalnih enot. Pomembno je dejstvo, da vnaselbinah prebivajo ljudje, ki pripadajo razliènim socialnim,ekonomskim, dru�benim, kulturnim skupinam itd. Oblikanaselbine in njenih osnovnih bivalnih enot odseva prav toèloveško raznolikost, ki se mnogo bolj spreminja v primerjavi sfizièno pojavnostjo objekta in glede na èasovno oddaljenost odsodobnosti. V tem smislu je zelo nazoren naslednji opispojmovanja osnovnih vrednot, ki so v preteklih stoletjihustvarjale razmere za bivanje: ... Mo�, ki ga je opisovala, je imelvse vrline, saj je imel veliko kmetijo. Za to �eno mo� ni bil va�enkot oseba. Va�en je bil ekonomski razlog, ki bi v prejšnjih èasihomogoèil dru�ini pre�ivetje, èe ne bi mo� s pijanèevanjem vsegazapravil. Èe pogledamo na to z današnjega stališèa, bi se namzdelo tragièno, èe pa na to pogledamo s stališèa dekle izprejšnjega stoletja, je bila poroka z moškim, ki je lahko nudilpre�ivetje dru�ini, glavna vrednota. V dru�bi, kjer je bilopre�ivetje odloèujoè faktor, je bil najpomembnejši dejavnikposestvo ali pa sposobnost za delo [Gomiršek, 1999:98].

V okviru prepoznavanja notranjih povezav in odnosov jemo�no izoblikovati dve osnovni shemi, ki sta danes prepoznavnidel prostora Evrope: nekatere oblike izhajajo iz sorodstvenihvezi, nekatere pa iz gospodarskih. To je èlenitev na dvanasprotujoèa si pola, ki pa med eno in drugo skrajno mejoizoblikujeta številne kombinacije, iz katerih je sestavljena realnaslika prostora. To nasprotje je uporabno tudi pri raziskovanjudelitve na regularne/iregularne vzorce: prvi so v povezavi zgospodarskimi vezmi (planiranje in naèrtovanje širitve,doloèanje vzorca in oblike brez vnaprej prisotnega prebivalca,nepremièninsko trgovanje idr.); iregularne zasnove pa so bolj vpovezavi s sorodstvenimi vezmi (nadaljevanje, dograjevanje inširitev doloèene enote za sorodnike v smislu adicije, glede nanamen in dejanske mo�nosti).

Bivalne enote lahko èlenimo in delimo na razliène kategorije,vendar so s stališèa fiziène pojavnosti pomembne predvsem vsmislu prisotnost in trajanje grajenega v prostoru tersoustvarjanje pogojev izkorišèanja/bogatenja doloèenega okolja(Slika 3). Objekti ne trajajo veèno, vendar nas nekatere struktureopominjajo (npr. gradovi in cerkve) na preteklost .

Nestabilen proces spreminjanja je tesno povezan s krajšimèasovnim obdobjem obstojnosti doloèene naselbine ali bivalneenote v prostoru. Vzorci, katerih strukturna ureditev se vèasovnem obdobju glede na �ivljenje vsakega posameznika malospreminjajo, pa so povezani s stabilnostjo naselbinskegaprostora. Ta pojav ne izkljuèuje nenadne izgradnje novega,vendar v procesu spreminjanja prevladuje stabilnost.

V vseh socialno-dru�benih skupnostih zaznavamo prisotnostprostorskih interakcij, pretokov ali silnic, ki reagirajo nadogajanje izmenjave od primitivnih materialnih izmenjav dobrinvse do umske izmenjave idej v sodobnem svetu. Te silnice sledijokomunikacijskim tokovom ali mre�i - avtocestam kot tudi raznimtehnološkim komunikacijskim tokovom. V tem sistemu soindividualne naselbine odvisne od izoblikovanja vozlišè ali toèk

" "

"

"

" "

Notranje socialne in ekonomske povezave

Razvoj naselbinskih vzorcev

6

sreèanja, ki so locirane na mre�i. Ta vozlišèa so po znaèaju enaka,vendar se glede na prostorske omejitve ustvarja medsebojnahierarhija, v kateri veèje naselbine dominirajo nad manjšimi.Integracija teh elementov (silnic, mre�, vozlišè in hierarhije) vsistem predstavlja vplivno polje/obmoèje posamezne naselbine vprostoru. Raznolikost teh obmoèij omogoèa prepoznavanjepovršine pripadnosti, tip in naèin izrabe zemljišèa (land-use).

Znaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete medstabilnostjo in nestabilnostjo in zelo variirajo v prostoru in èasu.Nestabilnost se lahko spremeni v stabilnost in obratno, kar seodvija v razliènih èasovnih obdobjih ter v razliènih okoljih. Vsaknaselbinski vzorec vkljuèuje v akcijo spreminjanja štiridejavnike: prisotnost kontinuitete pod vplivom hitrostispreminjanja, kataklizmiène spremembe, vpliv kolonizacije inspreminjanje ekonomskega sistema; le-ti so s kasnejšimèasovnim razmakom �e prepoznani kot del �ivljenjskega sistema,povezanega z ekonomsko raznolikostjo in demografskimspreminjanjem.

Ideja kontinuitete v naselbinskem sistemu sloni na dejstvu, daje struktura vzorcev in oblik prisotna v prostoru �e dolga stoletja,kljub temu da se spreminja, vendar ostaja v bistvu stabilna.Nadaljevanje kontinuitete v naselbinah, v katerih je prisotnate�nja po zgošèevanju, je znaèilnost stabilnih sistemov, kar seka�e tudi v urejenosti infrastrukture (ohranjanje, vzdr�evanje indopolnjevanje). Kaj kontinuiteta vzorca in oblike resniènopredstavljajo s stališèa celovitosti naselbine, njenega dela insistema poselitve (ekonomija, dru�ba in prebivalstvo) ostajavprašanje, ki mu ne moremo podati odgovora, saj se vsak delspreminja na svoj naèin. Vendar ostaja del tega sistema, ki jete�ko spremenljiv in se nanaša na prepoznavanje znaèilnostilokacije, na naravne zakonitosti prostora.

Veèina naselbinskih procesov te�i k dopolnjevanju,dograjevanju, stopnjevanju, kar se na zunanji podobi doloèenenaselbine pozna šele s èasovnim odmikom. Vendar se nekateriprocesi v okolju hitro odvijajo - lahko v nekaj urah, minutah alicelo sekundah (Slika 4). Geomorfološke spremembe, kot je npr.poplavljanje reke, lahko traja nekaj ur, vendar vnos kulturnekataklizme predstavlja za naselbinsko stabilnost mnogo veèjospremembo (npr. vnos novih prebivalcev v okolje kot vojaškiposeg). Takšna opustošenja so bila del naselbinskega razvoja, prièemer je pomenila tuja invazija za domaèe prebivalce vednokatastrofalno spremembo.

7

Razvojni procesi

Kontinuiteta in kataklizma

" "

AR 2005/1

Slika 4: Preoblikovanje prostorskih elementov - soobstoj z novimi ali nasilnarušitev - diskontinuiteta? (arhiv Peter Gabrijelèiè)Transformation of spatial elements - coexistence with the extant orviolent demolition - discontinuity?

pomenila gradnja razvojnih in prometnih koridorjev avtocest.Prostor je s stališèa dojemanja površine zaèel postajati vsemanjši. Iz obmoèij urbane zgostitve ob prometnih koridorjih so se(in se še) preko gosto razvejanega omre�ja sekundarnih cestizoblikovali kratki dostopi v agrarno zaledje, ki pa postajajo ciljsamo uporabnikom in nedeljskim izletnikom , ki išèejo spominna pretekle èase .

Vedno veèja uporaba nove informacijske in komunikacijsketehnologije spreminja pomen prostora in prostorske oddaljenosti,ki nista veè merljiva v fiziènem smislu (kilometri), temveè shitrostjo sprejemanja inovacij in informacij. Prostor kotpovezovalni element izgublja svojo socialno vlogo, poveèuje pase funkcija sprošèanja mobilnosti ljudi, materialnih dobrin in idej,kar pa ogro�a obstoj posebnih lokalnih (kulturnih) identitet. PoMlinarju sta glavni merili, ki opredeljujeta vsako identiteto,diferenciacija in kontinuiteta. Namesto nekdanjih manjših in vasezaprtih kulturnih sistemov prihaja danes, vzporedno z vednoveèjim medsebojnim povezovanjem do veèje diferenciacijepolo�aja na vseh nivojih bivanja, medtem ko se o�je kulturna inprostorska identiteta vedno bolj utrjujeta. S tem naj bi sezagotavljala posebnost bivanja v skrèenem globalnem prostoru.

Vzporedno s tem dogajanjem se globalne spremembeodvijajo tudi na podroèju uvajanja tr�ne konkurenènosti napodroèju pridelave hrane , kar je v kratkem èasu razkrilo velikerazlike med posameznimi pode�elskimi regijami (Slika 5) termed posameznimi kmetijsko usmerjenimi dr�avami. Klasiènimproblemom praznjenja in staranja pode�elja (zaradi slabihnaravnih in gospodarskih razmer ter slabše dostopnosti) so setako pridru�ili še problemi ukinjanja delovnih mest v kmetijstvuzaradi nekonkurenènosti proizvodnje v posameznih regijah. Vprihodnje bo postal ekonomski razvoj pode�elskih obmoèij šebolj odvisen od drugih dejavnosti: turizma, gozdarstva,industrije. Te dejavnosti bodo na nekaterih obmoèjih nadomestilekmetijstvo, na drugih pa bodo samo dopolnilnega znaèaja. Zopisanimi strukturnimi spremembami se selijo v pode�elskiprostor tudi izrazito urbani programi in oblike grajenih vzorcev,saj postaja kmetijstvo obrtniška tr�no usmerjena dejavnost in niveè usmerjeno samo v pridelavo hrane.

Kljub iskanju vseh mo�nih metod, ki bi dejansko stanje vprostoru objektivno predstavile, je pomembno, da je raziskaniproces le trenutno stanje, na katero vplivajo številni dejavniki.Med temi so pomembnejši: polo�aj/lega v prostoru, tehnološki,socialni in ekonomski dejavniki, demografsko stanje ternajpomembnejše dejstvo - historiène okolišèine nastanka

" " ""

9

Zakljuèek

Slika 5: Dinamièni tokovi v prostoru Goriških brd. Dejavnosti se med seboj prepletajo, hkrati pa so odvisne od bli�ine in vpliva urbanih struktur mest ininfrastrukturnih napeljav.Dynamic flows in the space of Goriška brda. Activities intertwine, but are simultaneously dependent on the vicinity and influence of urban structures cities andutilities.

Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORA AR 2005/1

18

Kolonizacija

Ekonomska diferenciacija

Dinamika naselbinskega sistema v prihodnosti

Kolonizacija je bila proces, ki je vplival na difuzijo novihtipov naselbin v obmoèja krajin, kjer pred tem ni biloprebivalstva. Kolonizacija okolja kot naèin/sistem obdelavezemljišèa, je bila odvisna od dejavnikov v prostoru v povezavi skaterimi je nudila mo�nosti stalne naselitve, predvsem pa odprisotnosti dobre, rodovitne zemlje, katere je moralo biti dovoljna razpolago ter jo je bilo mo�no obdelovati na razliène naèine, odselitvenega do cikliènega kmetovanja.

Prisotnost kompleksnega sistema naravnih dobrin pomeni, dadoloèenih naselbin, njih nastanka in razvoja ne moremoenostavno opredeliti kot posledico kolonizacije in spreminjanjaizrabe zemljišèa, temveè so bile pod vplivom gospodarskegarazvoja in zasnove ekonomskega sistema. To posredno vpliva napreoblikovanje, prilagajanje naselbinskih znaèilnostigospodarstvu (tudi kolonizacijo lahko pove�emo s procesomekonomske diferenciacije).

Prvotni naselbinski vzorci in oblike so bili gospodarskopovezani samo z zemljišèi v svoji neposredni bli�ini. Izkorišèanjedobrin je kot posledica vplivalo na tip in naèin obdelavezemljišèa, ki se je spremenil, razvil ter povzroèil spreminjanjezasnove zemljišè (razdrobljenost, oddaljenost itd.). Majhni,enostavni zaselki in nekaj pripadajoèe rodovitne zemlje - to je bilapredhodna oblika, kateri je sledil razvoj kompleksnejših strnjenihnaselbin z organiziranim zemljiškim sistemom.

Z narašèanjem prebivalstva in širjenjem naselbin terspreminjanjem le-teh v kompleksnejše oblike, se je prostorpreobrazil v prepleteno strukturo uporabnikov, ki imajo zemljišèana razliènih lokacijah, vendar je njih delovanje odvisno odgospodarske zasnove ter glede na vpetost v mre�ni sistem odvišjega nivoja, širše zaobjetega prostora (regije in dr�ave).

Vse dokler so bili poselitveni vzorci vezani na kmetijskoizrabo površin, je bila glavna omejitev razpolaganje s še prostimipovršinami in omogoèanje izkorišèanja naravnih dobrin. Prostorje deloval v sozvoèju med naravo in grajeno strukturo vse doklerje bila gradnja podrejena mo�nostim, ki jih je nudilo okolje(kmetijske površine). V tem smislu predstavlja glavnoprelomnico v Sloveniji obdobje po 2. svetovni vojni, ko so se napode�elje zaèele vrinjati tudi neagrarne funkcije in iz tega sledeèiobjekti, ki so prostor uporabljali, niso pa bili v primarni povezaviz njim.

Naslednjo veliko spodbudo v rasti grajene strukture je

8

" "

pode�elska obmoèja z mešanimidejavnostmi

prete�no kmetijska pode�elskaobmoèja

te�ko dostopna pode�elskaobmoèja

ruralna obmocja v bli�ini gostourbaniziranih krajev

pode�elska turistièna obmoèja

19

Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAAR 2005/1

dr Alenka FikfakUniverza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturoalenka.fikfak@arh.uni-lj.si

Viri in literatura

Drozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Inštitut za geografijo,Geographica Slovenica, Ljubljana.

Fikfak,A., 2004: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijona Slovenskem primorju - Goriška brda (doktorska disertacija). Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura. Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Gomiršek, T., 1999: Dru�inske strukture v luèi �upnijskih matiènih virov (od1850 do 1910). V: Stres, P. idr. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. Obèina Brda,Dobrovo.

Mlinar, Z., 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Ljubljana.

Podveršiè, B., 1999: Izvor in oblike kolonata v Brdih. V: Stres, P. idr. (ur.), 1999:Briški zbornik 1999. Obèina Brda, Dobrovo.

Rifkin, J., 2001: Stoletje biotehnologije: kako bo trgovina z geni spremenila svet.Zalo�ba Krtina, Ljubljana.

Rihtar, F., Rihtar, K., 1996: Koherence v prostoru, na primeru vasi Volèji grad priKomnu. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Roberts, B. K., 1996: Landscapes of Settlement - Prehistory to the Present.Routledge, London.

Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji.Partizanska knjiga, Ljubljana.

Toš, I., 2003: Arhitektura in sistemologija (doktorska disertacija). Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Opombe1 Zgošèanje pomeni proces, ki se odvija v naselbinski obliki; strnjeno pa

pomeni obliko samo v doloèenem trenutku.2 Pojem "aglomeracija" v povezavi z naselbinskimi vzorci je bolj

prepoznan kot "gruèa", ki naj bi oznaèevala prosto razvrstitev objektov vskupini.

3 �e sama beseda stabilen je zelo plastovita in kompleksna ter nam nudirazliène razlage in vkljuèuje izkljuèujoèe se pomene pojma. Stalnanaselbina lahko pomeni npr. analizirani vzorec ni do�ivel veèjihsprememb v preteklosti in se to ne bo zgodilo tudi v prihodnosti. Kotnasprotje, èetudi z nestabilnimi, mobilnimi sistemi, so lahko nekaterielementi popolnoma stabilni, npr. prebivalstvo v doloèeni naselbini sekljub mobilnosti in migracijam ne spreminja.

4 Protislovje v smislu namembnosti poselitvenega vzorca. Njegovprvotni namen je slu�iti bivanju. Èe je èlovek izvzet, ostanejo praznelupine objektov, ki nimajo funkcije. V tem primeru se zgodiprotislovje: poselitveni vzorec kot fizièna struktura obstaja, vendar nimavsebine.

5 "Stabilni sistemi imajo sposobnost vzdr�evanja svojega ravnote�ja alinjegovega obvladovanja, èe se le-to zaèasno skali. Stabilni sistem jetisti, ki ima sledeèo lastnost: èe je premaknjen iz stanja ravnote�ja in (tako)pušèen, je (njegov) naslednji premik tako prilagojen v odnosu na

inicialni premik, da se sistem vrne v stanje ravnote�ja. Stabilni sistemise obnašajo tako, kot da išèejo to ravnote�je kot ciljno orientiranesisteme" [Toš, 2003:187].

6 Za evropskega èloveka sta zelo pomembni tradicija in preteklost vprostoru. Lokacija ima z "duhom" zgodovine veèjo vrednost.

7 Te naselbine postanejo veèje zaradi razvojnih procesov in niso "veèje"same po sebi.

8 Kolonat je kmetijski sistem s koreninami v antiènem Rimskemcesarstvu. Izraz kolonat je prevzet iz latinske besede colonus - kmet, kidela na zakupnem zemljišèu. Temeljil je na medsebojnem dogovoruzemljiškega gospodarja in kolona, ki je dobil zemljišèe zgolj vobdelovanje, za povraèilo pa je posestniku dajal del pridelka.Posamezna veleposestva so bila bolj ali manj skupek posameznihmanjših delov, ki so predstavljali ustaljene celote in so se dokajsvobodno zdru�evala ter razdru�evala. Tovrstno dogajanje je biloodvisno predvsem od razpolo�ljive kmeèke delovne sile, sprièo katereje gospodar kolonu zemljišèe bodisi dodajal bodisi odvzemal[povzeto po: Podveršiè, 1999:214-25].

9 "Stoletje biotehnologije prinaša s seboj mno�ico novosti: nov virsurovin, nov niz tehnologij za preoblikovanje, nove oblike tr�nezašèite, ki naj bi spodbudile trgovanje, svetovni trg, ob pomoèikaterega naj bi Zemljo poselili v drugo, tokrat z umetno ustvarjenimibitji, porajajoèo se evgenièno znanost, novo sociologijo, ki to znanostpodkrepljuje, novo komunikacijsko sredstvo za organiziranje inobvladovanje gospodarske dejavnosti na ravni genov ter novokozmološko pripoved, ki naj bi nam pomagala na tem potovanju. Vseskupaj - geni, biotehnologije, patenti za oblike �ivljenja, svetovnabiološka industrija, testiranje èloveških genov in genska kirurgija,novi kulturni tokovi, raèunalniki in popravljene teorije o evolucijizaèenja spreminjati naš svet" [Rifkin, 2001:24].

10 V tem pogledu so trenutne geomorfološke spremembe (potresi,poplave itr.) mnogo bolj dramatiène, saj prav naravno okolje pomeniza naselbinski prostor stabilnost sistema, ta se v primerjavi z ostalimidejavniki spreminja mnogo poèasneje (spremembe zaznamo šele popoteku mnogih stoletij).

doloèene naselbine, njen razvoj ter izkušnje in kultura bivanja:celovit refleks na prenovo v prostoru, èasu in materialni kulturi.

V okolju, kjer je kvaliteta osonèenja visoka in je dru�benookolje pozitivno naravnano, se je osnovni vzorec sèasomastabiliziral in ga danes prepoznamo kot stabilen naselbinskisistem. Kljub temu pa se individualni elementi vzorca stalnospreminjajo, pri èemer tudi v celoti ne moremo predvidetitrenutka, ko sistem preide v nestabilen in obratno. Zato sepovršinski znaèaj ter razmerje med stopnjo nukleacije alidisperzije stalno prilagaja novim okolišèinam. To sledirazumevanju in razlagi strukturnih sprememb v naselbinskihoblikah in njih vzorcih, ki so pod vplivom posebnih silnic vsakegaposameznega, individualnega kraja, kar je kljuènega pomena.

Ko doloèen vzorec dose�e stabilnost sistema, se njegovanaselbinska rast, oziroma obnavljanje v smislu uporabnostiizgrajenega, usklajuje glede na prepoznane prostorske vrednote.Vendar se lahko tudi stabilni sistemi spremenijo v nestabilne,do�ivijo prelom in ponovno priènejo z izgradnjo naselbinskekulture, ki je v svoji neponovljivosti prepoznavna zaradiuporabnika, ki s svojim naèinom bivanja in �ivljenjskim stilomvnese bistvo.

10

Peter Marolt

20

Èlanek predstavlja naèine neverbalne komunikacije in arhitekturni izraz kotnaèin likovne komunikacije. Naèini neverbalne komunikacije so se razvijaliskladno z zavestjo, napredkom znanosti in tehnologije, kulturno sredino. Spomoèjo "podob" in "znakov" pripeljejo do izpopolnjenega naèinasporazumevanja, kar posredno pripelje tudi do kompleksne predstavitvearhitekture, v prvi vrsti arhitekturnega naèrta. Tudi arhitekturni naèrt je naèinneverbalne komunikacije, podobno kot skica in ostali naèini predstavitvearhitekturnega prostora. Kadar oblika predstavitve objekta poka�e na ontološkobistvo njegove zasnove in ekstremno izra�a identiteto objekta, kadar poka�emoizvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitev pomenipreoblikovanje vidnega (in tipnega) sveta v èisto abstraktno obliko, tedajgovorimo o obliki predstavitve arhitekturnega prostora kot ideograma,predvsem pa s tem potrjujemo tudi zvezo med arhitekturo in ostalimi zvrstmilikovne umetnosti.

izvleèek

2oo5 / 1 ARARHITEKTURNA VSEBINAMED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM

kljuène besede:

Arhitektura je hkrati oblika in vsebina, v svojem bistvuabstraktna, a konkretno obstojeèa v materialni obliki. [Venturi,1983: 8] Na kvalitetno oblikovano arhitekturo naj bi gledali kotna enovito celoto, èeprav jo lahko opredelimo kot celoto, ki josestavlja niz soodvisnih, nasprotno predznaèenih in celoprotislovnih si elementov dvojic, ki jih poizkušamo uravnote�iti.Arhitekturo gradi vzajemni odnos med razumom in intuicijo,zamislijo in materialno obliko, obliko in uporabnostjo, konkretnopojavnostjo in vsebino, konstrukcijo in zamislijo o prostoru,umetnostjo in in�enirstvom, pojmovno obliko in tehniko kako toidejo uresnièiti, ekonomiènostjo in "lepoto",... . Arhitektura jekonkretna in abstraktna hkrati, pri èemer protislovnost medentitetami predstavlja sr� oblikovanja, v uspešnih rešitvah pa tudigibalo napredka.

Nepredmetna oblika mišljenja v procesu izoblikovanjaarhitekturnega prostora omogoèa, da ustvarjalec doloèene delecelote osami, preoblikuje, uskladi celoto ali odvzame za celotonepomembne dele, ki bi utegnili spodkopavati njeno enovitost.Kvaliteten arhitekturni prostor, ki na pravilen naèin izra�aarhitekturno vsebino, izhaja iz ontološkega bistva svoje zasnove,iz sveta idej in njihove predstavitve kot enovite celote.

Arhitektura se �e od svojih zaèetkov dalje, z organizacijoelementov kompozicije, z barvo, teksturo, dinamikoelementov,... kot kompleksnim znakom, ki izra�a vsebino,vseskozi izra�a na abstrakten naèin. Kadar arhitekt z iskanjemprave forme poizkuša eksplicitno izraziti vsebino, podobno kotostali likovni ustvarjalci, to poène s pomoèjo formalne analogije,pri èemer formalna analogija predstavlja podobnost poposebnostih. Forma tedaj vkljuèuje vsebini primerno semantiènovrednost.

Naèini neverbalne komunikacije

Arhitekturni prostor kot naèin likovne komunikacije

Michel de Montaigne pravi, da so besede le okorni simboli zaduhovne reèi, ki jih vsakdo lahko tolmaèi drugaèe. [Amalietti,1991] Obstajajo pa dogovorjeni naèini komunikacije, ki sorazumljivi bodisi posameznim strokam, bodisi pripadnikomrazliènih jezikovnih skupin, ki pa se vedno navezujejo na kulturoin nivo civilizacije. Naèini neverbalne komunikacije so za razlikood verbalne, neodvisni od govorjene, slišane ali pisane besede inzato razumljivi širšemu krogu ljudi. Dogaja pa se, da imaznakovna pisava, ki ima korenine daleè v zgodovini, lahko veèrazliènih pomenov.

Glavni namen vsakršnih komunikacijskih sistemov (recimopomorskih) je prenos znakov ali signalov, sporoèila na daljavo.Pri prenašanju sporoèila sta pomembni jasnost, nedvoumnost inprenašanje (vsebine) sporoèila v skladu z dogovorjenim naèinomkomunikacije. V splošnem pri tem velja pravilo, da se je privsakršni neverbalni komunikaciji, v našem primeru pri grafiènempodajanju informacije, potrebno izogniti dvoumnosti, saj gre vnasprotnem primeru za nejasnost sporoèila in za vnašanje zmede.Preveè "znakov", elementov, (kar velja v splošnem za vso likovnoumetnost) ustvarja nejasnost sporoèila. Še toliko bolj je topomembno za sodobne vizualne komunikacije. Malo, ne papremalo, je splošno pravilo. Naèin vizualne, neverbalnekomunikacije je tudi arhitekturni naèrt, zato za dober naèrt veljajoenake zakonitosti.

Jasnost je pomembna tudi za samo izra�anje arhitekturnevsebine. Arhitekturni izraz je namreè naèin komunikacije medavtorjem in okoljem, s konkretnim prostorom, kamor je stavbaumešèena: bodisi z urbanizmom, ruralnim okoljem, pa tudi skrajino.

The article presents methods of non-verbal communication and architecturalexpression as methods of artistic communication. Methods of non-verbalcommunication evolved in conjunction with consciousness, scientific andtechnological progress, cultural setting. By using “images” and “signs” theyled to improved methods of communication, indirectly leading to complexarchitectural representation with architectural plans in the forefront. Even anarchitectural plan is a method of non-verbal communication, similar to a sketchor any other form of representing architectural space. When the form ofrepresenting a building points out the ontological essence of its layout andexpresses its identity to the extreme, when the source, structure of the idea andcognitive model are shown, when such representation implies transformation ofthe visual (and tactile) world into pure abstract form, then we speak about theform of (representing architectural space as) an ideogram, above all we thusconfirm the link between architecture and other types of fine arts.

abstract

Architectural space, architectural content, methods of non-verbal artisticcommunication, conceptual thought, ideogram, archetype

key words:arhitekturni prostor, arhitekturna vsebina, naèini neverbalne - likovnekomunikacije, pojmovno mišljenje, ideogram, arhetip

Architectural content between the abstract and real

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanek

72.01

Skica in ostali naèini predstavitve arhitekturnega objektapredstavljajo naèine neverbalne komunikacije. Sve�ina skicnekaterih ustvarjalcev s podroèja arhitekture lahko predstavljapreskok na nivo samostojnega likovnega izraza. Podobno bilahko trdili celo za nekatere naèrte, pri katerih je pomembna sledroke. Kot vidna sporoèila in celo kot likovna dela lahko smatramotudi nekatere moderne notne zapise. (Takšen naèin vizualnekomunikacije - grafièni zapis, kot podoba, dobiva statuslikovnega dela - grafike, sam zapis pa pomeni obliko nekakšnegaglasbenega ideograma.)

Ustvarjalec na podroèju arhitekturnega oblikovanja lahko spomoèjo skice, modela, ki predstavlja vse bistveno, karopredeljuje zamišljeni prostor, �e postavi temelj kvalitetnooblikovanemu arhitekturnemu prostoru. Kadar pa predstavi vse,kar je v trenutku snovanja potrebno, pa lahko isto �e predstavljaumetniški objekt in zakljuèeno likovno delo (ki pa ni, ali še nimaterializiran arhitekturni objekt). Zamisel o arhitekturnemprostoru pa je lahko (istoèasno) predstavljena kot ideogram, kotpojmovni znak, ki predstavlja celoto.

Likovna umetnost (podobno kot na primer glasba, predvsempa njen notni zapis) je pravzaprav naèin neverbalnekomunikacije, ki se izra�a z likovnimi izraznimi sredstvi.Vizualne komunikacije so le zo�en del, ki sodi v sfero likovneumetnosti (grafièno oblikovanje, celostna grafièna podoba,logotipi, oznaèbe,… .)

Potreba po dodatnih opisih se vendarle ka�e tudi varhitekturnem naèrtu, ki poleg sheme z oznakami, obièajnovendarle potrebuje tudi dodatna pojasnila - tekst, da bi zadevotudi dejansko lahko izvedli. (Dober naèrt ob izvedbi terja le malopojasnil.) Predvsem pa �e od zaèetne faze naprej potrebujerazliène dodatne oblike prostorskih predstavitev, od perspektivnerisbe, bodisi aksonometrije, maket, fotomonta� do sodobnejšihraèunalniških predstavitev. Skica in delovna maketa obièajno

Od naèrta do znaka

Peter Marolt

21

ARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM

najla�e, predvsem pa najhitreje predstavita bistvo zamisli oprostoru. Seštevek predstavitev od arhitekturnega naèrta doprostorskih predstavitev tega objekta naj bi kar najbolje prikazalarhitekturni objekt. Prostorske predstavitve so nujne, kadar�elimo prostor sami razumeti ali pokazati kompleksnostoblikovanega prostora. S temi sredstvi poizkušamo predstavitiprostor kot kar se le da razumljivo celoto.

Za ustvarjanje arhitekture velja, da je skica obièajno innavkljub uporabi raèunalnika, zaenkrat še vedno osnovno orodjearhitekta. Predstavlja predstavo naèrtovalca o arhitekturnemprostoru, hkrati pa pomeni generator nove izpopolnjene zamisli,zaradi èesar tudi radi reèemo, da arhitekt razmišlja s pomoèjoskice. Skiciranje se tièe tako ustvarjalnega mišljenja kakor tudisame vešèine uporabe risala oziroma pisala.

Ideja v obliki skice lahko predstavlja zakljuèeno misel ali pa levmesno fazo pred dokonènim izoblikovanjem arhitekturnegaprostora. V obeh primerih ustvarjalec nastopa kot preoblikovalecstvarnosti in tvorec novega.

Ideogram - pojmovni znak je kot element, ki sestavljaznakovno pisavo, prastara vrsta komunikacije. (Izraz ideogram seuporablja tudi v primerih, kadar so ljudje povezali veèpiktogramov, da bi izrazili celo misel.) Kitajske pismenke -ideogrami, predstavljajo pojme kot celoto. Do njihove današnjeoblike so Kitajci prišli preko oblikovnega èišèenja inpreoblikovanja nekdanjih ideogramov v mnogih stoletjih.

Kadar (arhitekturna) skica pove vse o izhodišèni ideji, kadar

Pomen skice v arhitekturnem oblikovanju

Ideogram kot zapis pravzorca

AR 2005/1

Slika 1: Pojmovni znak pismenka "ma" v japonšèini pomeni prostor in jesestavljena iz pojmovnega znaka za dostop (vrata), znotraj kateregale�i ideogram za sonce (prvotno luna). Tako Kitajci kakor tudi Japoncita pojmovni znak v svoji zavesti razumejo kot trenutek, ko luna posijeskozi re�o v lesi, ki le�i v smeri dostopa. [Nitschke, 1993: 49] Takšnorazumevanje sveta ka�e na dojemanje sveta, ki vkljuèuje objektivno,pa tudi èlovekovo subjektivno obèutenje pojavov stvarnosti in njegovduhovni pol.In Japanese the conceptual sign ideogram "ma" means space and iscomposed of the ideogram for sun (at first moon) lying in the ideogramfor access (gateway). In their conscious both the Chinese andJapanese understand this ideogram as the moment when the moonshines thorough a gate lying in the direction of entry. [Nitschke, 1993:49] Such understanding of the world shows perception, which includesthe objective but also subjective human feeling of reality and itsspiritual pole.

Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies in architecturalanthropology in Japan) Academy Editions, Ernst & Sohn, London,Berlin.

Slika 2: Znaki naj bi bili kot oblika likovnega sporoèila predstavljeni nanaèin, da jih je moè prebrati in si jih tudi zapomniti. To velja še posebejv primerih, ko le-ti temelje na miselnih zvezah. Kitajsko pismenko zapojem moški sestavljata pismenka, ki predstavlja moè in druga, kipredstavlja ri�evo polje. Skupaj ponazarjata moè v ri�evih poljih , sajso nekdaj le moški obdelovali ri�eva polja. [Robinson, 1995: 147]

" "

" "" "

"Signs" as forms of artistic messages should be presented in a mannerenabling legibility and memorisation. This is most pending when theyare based on mental relations. The Chinese ideogram for"masculinity" is composed of two ideograms, one representing powerand the other a rice paddy. Together they imply "power in a ricepaddy", since formerly it was only men that cultivated rice paddies.[Robinson, 1995: 147]

Robinson, A., 1995: The Story of Writing (Alphabets,Hieroglyphs and Pictograms). Thames and Hudson, London.

ka�e na to, kar stvar v resnici je in ka�e na naèin bivanja nekestvari oziroma pojava ter predstavlja oèišèeno vizijo(arhitekturnega) prostora, nastopa kot pojmovni znak. Podobnolahko grafièno znamenje predstavlja celoto in nadomešèa nekpojem, besede kot nepopolne simbole. Kot kitajska pismenkalahko nastopa kot vzorec osnovne, prvotne oblike - arhetipa, sajtedaj poudarja znaèilnosti in bistvo. Tedaj tudi nastopa kot jasennaèin neverbalne komunikacije, kot pojmovni znak, ki doslednoizra�a lastnosti entitete.

O obliki ideograma govorimo v primerih, ko oblikapredstavitve objekta postane (pojmovni) znak, kadar poka�e naontološko bistvo njegove zasnove (ko poka�e osnovna naèelavodilne misli), kadar odstranimo manj pomembno in poka�emoosnovo, bistvo, izvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadartakšna predstavitev pomeni preoblikovanje vidnega sveta v èistoabstraktno obliko. Pojmovno mišljenje, ki pripelje do pojmovnihznakov - ideogramov, je tudi sredstvo, ki omogoèa likovnopreoblikovanje stvarnosti in je torej hkrati tudi sestavni dellikovnega sveta.

Peter Marolt

22

ARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM

Lahko da se razumevanje pojavnosti posameznih entitet,njihovega duhovnega pomena, izkazuje tudi pri nekaterihjaponskih oblikovalcih prostora, recimo pri Tadau Andu.Razumevanje stvarnosti, ki se izkazuje v osnovnih idejah oprostoru v obliki skic, kadar te predstavljajo nekakšne ideogrameprostora, bi lahko imelo korenine v tradiciji in kulturi, ki kot naèinpisnega (in likovnega) sporazumevanja uporablja pismenke,(Japonci so nekatere pismenke od Kitajcev prevzeli, drugedodali.) iz katerih naj bi izhajalo razumevanje pojma kot celote,posledièno pa morda tudi razumevanje enovitosti ostalih entitet.(Kitajska je v tej relaciji bolj zaprta, toga zaradi politiènegasistema, zato predvidevam, da zaenkrat sprejema poveèini le boljustaljene oblikovalske norme, ki ustrezajo predvsem vladajoèistrukturi ali pa novim kapitalistom, predvsem pa je v primerjavi zrazcvetom japonskega gospodarstva trenutno še v podrejenempolo�aju, zato bi te�ko našli primere, ki bi podpirali tezo.)

Starodavne civilizacije so vidni in èutni svet razumele kotponovitev kozmiènega vzorca. To matrico so povzemale vobredih, pa tudi v kozmiènih oziroma v kasnejših tempeljskiharhitekturah.Arhetipi se tièejo tudi razumevanja raja posameznihcivilizacij. Pri Babiloncih na primer je to pripeljalo do vzorca zamesto, pa tudi do vzorca za namakalni sistem. Zigurat s sedmimiterasami predstavlja kozmièno goro, simbolno podobo kozmosa ssedmimi do tedaj znanimi planeti, ki tu slu�ijo kot pravzorec.

Mircea Eliade v svojem delu Kozmos in zgodovina [1992: 8]meni, da so miti tisti, ki ohranjajo in posredujejo vzorène modele,paradigme in to za vsa pomembnejša poèetja, ki se jih loti èlovek.Po njegovem mnenju imajo idealne podobe mest svoje prototipena nebu. [Marolt, 2004: 37] Celo moderna mesta naj bi zgradili pomitskem vzorcu nebeškega mesta. [Eliade, 1992: 20-21] Kot v tejzvezi pravi Norberg Schulz [1975: 10, 11], vzorci (matrice) oprostoru obstajajo v èlovekovi zavesti kot arhetipi in izhajajo izkulturne in socialne sredine, iz katere izhaja posameznik.

Za vsako stvar znotraj kozmosa naj bi obstajal arhetip oblike.(Pojem arhetipa lahko v filozofskem smislu razumemo kot vzrok,prapoèelo vsega, kar je.) V likovni umetnosti so to med drugim

Arhetip in kozmos

AR 2005/1

Slika 3: Senca, ki jo meèe kri� (kot simbol), umešèen v fasadno odprtino,pomeni pravzaprav ideogram kapele, saj predstavlja bistven elementnjenega oblikovanja in vsebino objekta. (Tadao Ando: kršèanskaporoèna kapela na vzpetini Rokko, Kobe, Japonska, 1986.)A shadow, thrown by a cross (as a symbol) placed in a fasade opening,actually signifies the ideogram of a chapel, since it represents theessential element of the building's design and content. (Tadao Ando:Christian marriage chapel on the Rokko Hill, Kobe, Japan, 1986.)

Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies inarchitectural anthropology in Japan) Academy Editions, Ernst &Sohn, London, Berlin.

Slika 4: "Torii", šintoistièna simbolna vrata, ("ptièji drog" ali bolje "ptiè nadrogu" kot bi se besedo tudi dalo prevesti; op. av.) poleg vzpetin, vodein polj kot arhetip svetega, oznaèujejo glavni dostop do svetegaprostora, pri èemer istega tudi loèujejo od posvetnega. [Nitschke,1993: 14] Gornji nosilec "portala" pravzaprav simbolno (kot ptiè)lebdi nad prostorom. Simbolna vrata predstavljajo materialni nosilecduhovnega."Torii" Shinto symbolical gateway ("bird mast" or better "bird on amast", which is a loose translation), besides hills, water and fields,also an archetype of holiness, marks the main access to the sacredspace, whereby it also separates it from the profane. [Nitschke, 1993:14] The upper beam of the ‘portal’ actually symbolically (as a bird)hovers above the space. The symbolic gateway represents the materialbearer of the spiritual.

23

lahko oblike - liki in telesa: kvadrat, krog, kocka, krogla,tetraeder,..., pri èemer kvadrat kot simbol parcele, tudi atrija in iznjega izpeljana kocka kot prispodoba èlovekovega bivališèa,simbolizirata tuzemsko, medtem ko krog in z njim krogla, katereplašè se enakomerno širi v vse smeri, povzemata neskonènost,nebesa, kozmos,... . Tudi v oblikovanju prostora jih s pridomizkorišèamo v simbolne namene.

Najmanjša sestavina naravnih gradiv naj bi seimenovala"substanèno zrno" [Perme 2002: 115], ki naj bi ga ssimbolom nadomešèali �e pred 5000 leti. Sestavljala naj biga nasprotno naelektrena elektrièna naboja. Substanènikomponenti naj bi bili enako veliki in enako oblikovani,nezdru�ljivi, a nikoli povsem loèeni. Zaradi svoje oblike (katerenotranji rob je podoben "šivu", spoju teniške �ogice) naj biomogoèali le dve ekvivalentni rotacijski stanji zrn.

Simbol kot pojmovni znak elementarnega svetataijita

taijita

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMAR 2005/1

Oblika , ki nakazuje dinamièno ravnovesje in, �enskega in moškega principa, teme in svetlobe, pasivnega

in aktivnega, severnega in ju�nega (poboèja),… nakazujedinamiènost in gibanje. Predstavlja popoln ideogramsubstanènega zrna, predvsem pa ideogram globalne urejenostisveta, dveh polarnih, nasprotno predznaèenih entitet vnerazdru�ljivi dvojici, ki predstavlja celoto, kot njegovega gibala.Simbol predstavlja pojmovni znak elementarnega sveta.Konkretno gledano, predstavlja pogled (pri portretiranju se tapozicija imenuje polprofil) na substanèno zrno.

Pojem forme, to je oblike, se ne nanaša na nobeno obstojeèostvar ali pojav. Forma je abstrakcija. Popolnoma jo je mogoèeopisati le kadar obstaja v nematerialni obliki in le tedaj se lahkopribli�a idealnosti. [Muhoviè, 1997: 158] Arnheim ob tem pravi,

taijita jinajanga

taijita

Oblika in vsebina, formalna analogija

Slika 5: Hiroshi Hara: Petindvajset glasbenih stojal. "Zapis" meji na glasbenizapis, tehniški ideogram, "tehnogram", predvsem pa predstavlja naèinneverbalne vizualne komunikacije, dru�beno anga�irano likovnoumetnost, pa tudi èisto likovno sporoèilo. Likovno dejanje predstavljaznakovno predstavitev sistema odnosov v urbanem okolju, celota paumetnikovo interpretacijo podobe bivanja mesta. Na eni stranipredstavlja naèrt celotne strukture, na drugi strani zapis s pomoèjo"znakov".Hiroshi Hara: Twenty-five music stands. The "record" borders on amusical note, technical ideogram "technogram", but above allrepresents a method of nonverbal visual communication, sociallyinvolved fine art, but also clear artistic message. The artistic act ismanifested as a sign representation of relation systems in the urbanenvironment, while the whole is the artist's interpretation of the imageof a living city. On one hand it is a plan of the entire structure, on theother a record that uses "signs".

Bognar, B., 2001: Hiroshi Hara (The Floating World of hisAchitecture). Wiley Academy, Chichester.

" "

Slika 6: Najboljši primer zemljevida kot znaka je shema podzemne �eleznice,ki jo dostikrat najdemo na hrbtni strani mestnih zemljevidov in ki je vsvoji skrèeni obliki obièajno namešèena v vsakem vagonu. V takšniobliki naj bi jo prvi uvedli na londonski podzemni �eleznici in je kotpojem berljivosti prišla v zgodovino grafiènega oblikovanja. (Izgledtakšne sheme še najbolj spominja na elektrièno vezje.)The best example of a map as a sign, is a subway scheme, often found onthe back of city plans and also, in its reduced form, in all the subwaycarriages. This form was first introduced in the London undergroundand has, as a model of legibility, become part of the history of graphicdesign. (The scheme's image easily reminds us of electronic circuits.)

Slika 7: Streho, ki pokriva ostaline, arhitekta Otona Jugovca v Drami priŠentjerneju, lahko razumemo kot ideogram zatoèišèa, "strehe nadglavo".The roof that covers remnants, by architect Oton Jugovec in Dramanear Šentjernej, can be understood as an ideogram of shelter, "roofover one's head"

Peter Marolt

24

ARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM AR 2005/1

da forma ni le fizièna oblika, temveè tudi nosilec duhovnegapomena. [1977: 254]

Forma oziroma oblika naj bi predstavljala zunanji izrazvsebine, manifestacijo razmisleka o pomenu prostora, ki je vnajboljšem primeru analogno identièna vsebini, [Muhoviè, 2001:150] s èimer se strinjajo tako likovni kakor tudi arhitekturniteoretiki. Oblika ne pomeni le videza, temveè tudi notranji ustrojte vidne oblike in naèin organizacije (miselno strukturo), prièemer je èista forma obièajno najbolj uèinkovita. [Butina, 1997:82]

Likovnik išèe formalno enakost med vsebino in obliko, prièemer tudi dejansko velja, in to v najširšem smislu, da naj "forma"v pomenu strukture kot organiziranosti odnosov med elementi,sledi namenu tega, kar �elimo izraziti. Oblika naj izra�a duhovnovsebino, pri èemer naj upošteva simbolno vrednost in pomenentitet.

Ko razvršèamo "zapise" glede na stopnjo prikaza objekta,najsi bo to model, ki nam pozira, arhitekturni objekt ali predmet,lahko prikaze razvrstimo na risanje po modelu, ki pomeniposnemanje - mimezis, (èesar ne gre enaèiti s posnemanjemvzorca, arhetipa) na skice, ki lahko predstavljajo "delni" znak inna ideogram, ki ekstremno izra�a identiteto objekta in pomenipojmovno obliko te entitete in izra�a tisto, kar naj bi "objekt" vresnici bil. Ideogram izra�a njegovo bit.

Izraz arhitekturne vsebine predstavlja naèin neverbalne,likovne komunikacije, ki je odvisen tudi od èasa in kulturnesredine. Simbolièna forma je pri tem tista, s katero se izra�aoblikovalèev duh.

Tudi oblikovalec prostora lahko s pomoèjo skice, modela, kipredstavljata vse najpomembnejše kar predstavlja doloèenprostor, hkrati ponudi likovni artefakt, zakljuèeno likovno delo,ki z naèinom pojmovnega mišljenja, kadar predstavi vsenajpomembnejše, kar ustvarja celoto, predstavi hkrati"ideogram" te enovite celote. To se zgodi v primeru, kooblikovalec - likovni ustvarjalec doloèene dele osami,preoblikuje in/ali uskladi celoto, pri èemer odvzame vse tistedele, ki so za razumevanje celote bodisi nepotrebni, bodisi bispodkopavali njeno enovitost.

Za ustaljene naèine neverbalnih komunikacij je znaèilenuniformiran, poenoten in vsem jasen naèin sporazumevanja. Pri(likovni) umetnosti pa gre za preoblikovanje in tudi dodajanjenovih pomenov, predvsem pa za iskanje novih naèinovkomunikacije. Tudi arhitekturni prostor lahko v svojinajnaprednejši obliki ponuja nov model razumevanja sveta in stem organizacije prostora.

Pojmovno mišljenje, èe naj ima arhitektura pravo mero, ki ganudi likovno preoblikovanje stvarnosti, je za arhitekturo kotizrazito nepredmetno zvrst likovne umetnosti še toliko boljpomembno. Na raèun homogenosti arhitekturne celote jepotrebno �rtvovati dele njenih posameznih gradnikov, saj gre prioblikovanju arhitekturnega prostora za sooèenje protislovnihzahtev, ki jih moramo abstrahirati do te mere in toliko èasa, dalahko zaèno bivati druga ob drugi kot enovita celota. V procesuarhitekturnega naèrtovanja torej optimiziramo izhodišènepostavke, kar pa velja v splošnem tudi za vsakršno likovnoudejstvovanje.

Kompleksna predstavitev arhitekturnega prostora se skoziarhitekturno zgodovino postopoma razvija kot eden izmednaèinov neverbalne komunikacije. Izpopolnjeni naèinisporazumevanja s pomoèjo "znakov", naèrtov, so pripeljali tudido celovite predstavitve arhitekturnega prostora. Kadar oblikapredstavitve objekta poka�e na ontološko bistvo njegove zasnovein ekstremno izra�a identiteto objekta, kadar poka�emo izvor,

strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitevpomeni preoblikovanje vidnega sveta v èisto abstraktno obliko,tedaj govorimo o predstavitvi arhitekturnega prostora v oblikiideograma - pojmovnega znaka, s èimer tudi potrjujemo zvezomed arhitekturo in sfero likovne umetnosti.

Arhitektura je pravzaprav naèin (likovne) komunikacije zokoljem in uporabniki in jo zaradi tega tudi uvršèamo v podroèjelikovne umetnosti, saj likovna umetnost pooseblja likovnokomunikacijo, naèin prenosa likovnega sporoèila.

Teoretièno razmišljanje, ki se preobra�a v likovno mišljenje,lahko s pomoèjo abstrakcije in likovnih izraznih sredstev, pa tudiizraznih medijev, privede tudi do predstavitve arhitekturnevsebine kot pojmovnega znaka, ki obenem predstavlja temeljnovidenje prostora, njegove vsebine in pomena in ki lahko vraèaraziskovali duh na toèko teoretskega pisanja o arhitekturi, lahkopa v obliki likovnega artefakta predstavi nov model bivanja.

Pojmovno mišljenje in selektivna izbira "elementovsporoèila" veljata tudi za sliko, kip, oblikovanje prostora,… inslu�ita tudi pri oblikovanju vizualnih komunikacij. (Logotipizhaja bodisi iz ideograma, piktograma, bodisi iz zaèetnicèrkovnih znakov imena.)

Ideogram predstavlja pravzaprav "idealno strukturo celote",ki je posledica kompleksnega razumevanja doloèene entitete.Analiza, dedukcija, indukcija, abstrakcija, razmišljanje spomoèjo analogije, sinteza, veljajo za vsako ustvarjalnomišljenje, oznaèbe pa opredeljujejo tudi likovno mišljenje, to pavelja tudi za ideogram kot naèin vizualne oziroma likovnekomunikacije.

Ideogram, glede na pomen ideje in njenega "zapisa", kipomeni pojem, misel, zamisel, duha, vodilno misel,… z vidikafilozofije tudi prapodobo, pomeni znakovni opis, oris, grafiènopredstavitev prapodobe arhetipa, pojmovno znamenje oziromapojmovni znak, predvsem pa znakovno predstavitev duhovnegasveta (tudi sveta idej). Kot kitajska pismenka - pojmovni znak,pomeni zapisan ali tiskan znak, znamenje, ki simbolizira idejo,prapodobo stvari. Zapisi s pomoèjo znakov, ali celo v oblikiznaka, kar velja tudi za arhitekturno skico, risbo, model, vdoloèenih primerih pa tudi za idejni naèrt, v primerih kadar tipoka�ejo na ontološko bistvo entitete in model razmišljanja,kadar predstavijo bistvo in izhodišèa oblikovanja doloèenegaarhitekturnega prostora, s tem predstavljajo dobro izhodišèe zanjegovo izoblikovanje, obenem pa naj bi predstavljali oris (zapis)arhetipa, ki se tièe duhovnega sveta in ki omogoèa vsakršnonadaljnje delovanje in v svoji najboljši obliki predstavlja tudilikovno preoblikovanje stvarnosti.

Slika 8: Senca kot dinamièna komponenta prostora lahko predstavljaizhodišèno idejo oblikovanja poduhovljenega arhitekturnega prostora.A shadow as a dinamic component of space can represent an elementalidea in designing a spiritualy enhanced architectural space.

Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

25

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMAR 2005/1

dr Peter MaroltFakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljanipeter.marolt@arh.uni-lj.si

Viri in literatura

Amalietti, P. (izbor), 1991: O misli. PeterAmalietti in Valter Štefanèiè, LjubljanaArnheim, R., 1977: The Dynamics of Architectural Form. University of

California Press, Berkeley, LosAngeles, London.Butina, M., 1997: Uvod v likovno oblikovanje. Debora, Ljubljana.Eliade, M., 1992: Kozmos in zgodovina; mit o veènem vraèanju. (Prviè izdano:

Eliade, M., 1949: Le Mythe de l’eternel retour: archetypes et repetition.Librairie Gallimard, Pariz.) Nova Revija, Ljubljana.

Jean, G., 1997: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. DZS, Ljubljana.Marolt, P., 2004: Arhitektura v ravnovesju. AR (Arhitektura, raziskave), št

2004/1: 36-39.Muhoviè, J., 1997: Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar 1

Likovne Besede, Št 39-40: 154-161.Muhoviè, J., 2001: Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar 9

Likovne Besede, Št 55-56: 148-155.Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies in architectural anthropology

in Japan)Academy Editions, Ernst & Sohn, London, Berlin.Norberg Schulz, C., 1975: Egzistencija, prostor i arhitektura. Graðevinska

knjiga, Beograd. (prevod dela Norberg Schulz, C., 1971: Existence, Space&Architecture. Studio Vista, London.)

Perme, T., 2002: Bistvo �ivljenja. Samozalo�ba, Ljubljana.Venturi, R., 1983: Slo�enosti i protivureènosti u arhitekturi. Gradjevinska knjiga,

Beograd. (prevod originala Venturi, R. (1966) Complexity andContradiction inArchitecture. The Museum of ModernArt.)

Naèini predstavitve arhitekturnega prostora so pravzapravnaèini likovne komunikacije in pomenijo naèin prenosainformacij, obièajno na naèin dogovorjenih "znakov", oziromadogovorjenega zapisa in naj bi bili razumljivi predvsemstrokovnjakom in izvajalcem, (pa tudi uporabnikom), še posebejkadar govorimo o arhitekturnem naèrtu. Širše gledano, jevsakršno likovno delo naèin prenašanja likovnega sporoèila,likovne vsebine in kot takšno tudi naèin komuniciranja zlikovnimi izraznimi sredstvi. Arhitekturni prostor, ki jasno izra�avsebino, pravzaprav predstavlja kompleksen sistemkomunikacije med avtorjem in uporabnikom, med stavbo inokoljem.

Predstavitev arhitekturnega prostora ali pa materializacija teideje predstavljata ideogram v obliki pravzorca doloèene entitete,kadar se iz te oblike lahko razvijejo vse nadaljnje oblike in kadarta pojavna oblika ka�e na ontološko bistvo tega prostora.

Slika 9: Simbolni dostop.Symbolic gateway.

Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Slika 10: Bolnišnièna kapela, Bruck am Mur,Avstrija.Hospital chapel, Bruck am Mur, Austria.

Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Maša Kavèiè

26

Pojem sodobne in strokovno izpeljane rekonstrukcije vedno bolj predstavljatemeljne varstvene cilje pri ohranjanju kulturne dedišèine. Z rekonstrukcijolahko posameznemu spomeniku povrnemo estetsko in simbolno vrednost ternjegovo celovito razpoznavnost v doloèenem okolju. V marsikaterem primeruobnove arhitekturnih spomenikov je rekonstrukcija �e kar nujno potrebna, èehoèemo posamezni spomenik vkljuèiti v èloveški razvoj in ga s tem obvarovatipred propadom. Kljub temu pa je še vedno pojmovana kot falsificiranjepreteklosti in se v širšem merilu aktivnega varstva premalo upošteva kotmo�nost ohranjanja ali razkrivanja pomembnih znaèilnosti kulturne dedišèine.Razlog za strokovno problematiko glede vprašanja dopustnosti rekonstrukcije vSloveniji le�i predvsem v starih konservatorskih naèelih, zakonodaji,pomanjkanju interdisciplinarnega sodelovanja, nepopolnem dokumentacijskemsistemu, finanèni problematiki, strogih varstvenih re�imih, bolj ali manjobjektivnih strokovnih argumentih in nepoenoteni terminologiji spomeniško-varstvenih strok. Definicije, restrikcije in mo�nosti uporabe rekonstrukcije priohranjanju kulturnih spomenikov lahko zaenkrat povzamemo le iz mednarodnihlistin in preteklih primerov praktiènih konservatorskih-restavratorskih posegov.Pogoj za uveljavljanje rekonstrukcije je predvsem upoštevanje strokovnihkriterijev in doloèil ter njihovo prilagajanje potrebam, ki jih zahtevaindividualnost posameznega spomenika.

izvleèek

2oo5 / 1 ARPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJEPRI OHRANJANJU SPOMENIKOV

kljuène besede:

Danes naj bi bila vsaka èlovekova stvaritev last vsega èloveštvain vsakega posameznika. Krepila naj bi vedenje o preteklosti, brezkatere ne more obstajati noben èlovek in noben narod in prièala otem, da so vsi dosedanji dose�ki v prvi vrsti rezultat preteklosti in daje vse podvr�eno nekemu razvojnemu procesu.

Kljub takšnim idealistiènim idejam, ki so v resnici rezultatštevilnih mednarodnih konvencij, pa se tudi sodobni èas ne morepohvaliti s pretiranim razumevanjem kulturne dedišèine.Propadanje, unièevanje, ropanje, kraja in ponarejanje umetnin vzgodovini èloveštva vsekakor ni niè novega. Pa vendar se daneste�ko sprijaznimo z okrnjenostjo naše kulturne dedišèine in še manj zizgubo posameznega spomenika. Nikogar tudi ne more zadovoljiti,da nek spomenik obstaja le navidezno, v arhivskih dokumentih,naèrtih, risbah ali fotografijah. Naša najveèja, a hkrati popolnomaneuresnièljiva �elja je, da bi kulturna dedišèina obstajala v prvotnemin povsem neokrnjenem stanju, ker nas kot taka uèi o preteklosti inkulturi tistih, ki so �iveli in delovali pred nami. Ker je kulturnadedišèina tisti èlen v zgodovini èloveštva, ki nas oskrbuje inpovezuje v kulturni identiteti. Ker je sodobnemu svetu priskrbelaizjemno raznolikost in kontrastnost in ker predstavlja merilo vsemdosedanjim dose�kom. S tem pa je tudi ena izmed najbolj zanimivihin obenem najzahtevnejših nalog varstva kulturne dedišèine postalaravno ta, da �e obstojeèemu in kvalitetno oblikovanemu vendarokrnjenemu spomeniku ustvarimo dopolnitev, ki ne razvrednotiprvotne zasnove in se ji tudi slepo ne podredi [Fister, 1979:13].

Konservirati ali rekonstruirati? Vprašanje, ki je zaznamovalo 19.stoletje in bo strokovnjakom še dolgo belilo glave. Teoretièno inpraktièno se v odnosu do umetnosti preteklih obdobij in mo�nihnaèinov njenega ohranjanja razhajamo tudi danes, verjetno pa bodotakšna razhajanja vedno obstajala, saj temeljijo na bolj ali manjobjektivnih kriterijih vrednotenja. Slovenska spomeniško-varstvenastroka izhaja iz strogih konservatorskih naèel dunajske šole, kidrugaènih posegov kot konservacije niso dopušèala. Aktualnostrestavracije in rekonstrukcije je v evropskem prostoru prišla do

veljave šele po drugi svetovni vojni, v kateri je bilo okrnjenih tolikospomeniških vrednot, da gola dokumentarna konservacija pogospodarskem izraèunu ni veè opravièevala neštetih prizadetihspomenikov [Stele, 1953-54:5]. Splošno naèelo konservacije"Konservirati, ne restavrirati!", ki je zagovarjalo le ohranjanjedokumentarnosti spomenikov v obrambo pred tistimi, ki so hotelirekonstruirati zgodovinske stavbe [Miku�, 1992a:121], pa je takozaèelo odpirati vrata tudi estetiki in danes vse bolj popularniekonomiènosti, ki ju zahteva �ivljenje.

Konservacija v današnjem pomenu besede ne predstavlja lepreventivne konservacije kot cele vrste splošnih ukrepov, s kateriminaj bi stroka uèinkovito in celovito skrbela za premièno innepremièno kulturno dedišèino in jo z ustvarjanjem optimalnihpogojev dolgoroèno varovala. Ne pomeni tudi le aktivnekonservacije v smislu tehniènih ukrepov, s katerimi se neposredno inaktivno posega v vsak spomenik posebej, da bi se upoèasnilo njegovonadaljnje propadanje [Miliè, 1998]. Pod konservacijo danesrazumemo vse napore, vsak trud, ki omogoèa razumevanje kulturnededišèine, vse znanje o njeni zgodovini in pomenu, vse kar zagotavljanjeno materialno varnost in ohranitev njene celotne vrednosti. Pojemsodobne konservacije vkljuèuje vedno veèje število mo�nihintervencij, med katere se vkljuèuje tudi rekonstrukcija. Osnovninamen konservacije je ohraniti ali razkriti pomembne znaèilnostikulturne dedišèine. Takšen namen pa ima tudi rekonstrukcija.

Slovar slovenskega knji�nega jezika (SSKJ) pod pojmomrekonstruirati ponuja naslednjo razlago: iz posameznega dela,podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto // ponovnonarediti, sestaviti kako celoto, obnoviti narediti, da kaj slabega,neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenovitispremeniti sestavo.

Rekonstrukcija oz. v angleškem in francoskemjeziku, ki sta mednarodna jezika za dogovore, deklaracije in

Pomen sodobne konservacije

Terminološka problematika pojma rekonstrukcije

1.

2.3.

reconstruction

The concept of contemporary and professionally conducted reconstruction isincreasingly becoming a basic preservation goal in protection of culturalheritage. By reconstruction we can return aesthetic and symbolic value to aparticular monument, as well as its comprehensive distinctness in a givenenvironment. If we want to reintegrate particular monuments into humandevelopment and thus protect them from dilapidation, reconstruction is a direnecessity in many cases of renewal of architectural monuments. However it isstill coined as falsification of the past and in the wider sense of activepreservation is insufficiently seen as a possibility for preserving or unveilingimportant features of cultural heritage. The rationale of this professional issue,concerning legitimacy of reconstruction in Slovenia, mainly lies in outdatedconservation principles, legislature, lack of interdisciplinary cooperation,incomplete documentation systems, financial difficulties, strict protectionregimes, more or less objective professional argumentation and un-harmonisedterminology used by monument protection professions. Definitions, restrictionsand possibilities for applying reconstruction in preservation of culturalmonuments can temporarily only be summarised from international documentsand past examples of practical conservation-restoration interventions. Thecondition for enforcing reconstruction is above all respect for professionalcriteria and stipulations, as well as their adaptation to issues demanded by theindividuality of particular monuments.

abstract

reconstruction, conservation, restoration, cultural heritage, architecturalheritage, expert criteria, protection goals

key words:rekonstrukcija, konservacija, restavracija, kulturna dedišèina, arhitekturnadedišèina, strokovni kriteriji, varstveni cilji

Issues in reconstruction and maintenance of monuments

UDK

01.06.2005prejetoCOBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanek

72.025

Maša Kavèiè

27

PROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOV

podobno, je oznaèena s pomenom "obnovitev", vendar pa pomenibolj obnovo, ki deloma temelji na hipotezah, medtem ko se zaobnovo iz še danega materiala in elementov uporablja predvsemizraz rekonstitucija oz. [Fister, 1979:16]. V praksipoznamo veliko razliènih tehniènih posegov, ki jih oznaèujemo zizrazom rekonstrukcija: , t.i. ponovnogradnjo, ki je s strokovnega stališèa uvršèena v širši pojem obnove inpri nas še ni do�ivela konkretnega epiloga [Fister 1979:16];

, ki sta prisotni v vsakodnevnikonservatorski-restavratorski praksi, tako pri obnovi artefaktovlepih umetnosti kot elementov stavbne dedišèine;

, ki poskuša biti natanèna kopija originalov v smisluuporabljene tehnike, tehnologije, materialov in konènegaoblikovanja; , ki postajajo vedno boljpotrebne pri celovitih prezentacijah artefaktov in objektov, ki selahko nagibajo v smeri prave rekonstrukcije, v marsikateremprimeru pa lahko spadajo med "

; ne nazadnje so rekonstrukcije lahko oz.rekonstrukcijo vkljuèujejo tudi , pa tudi

polihromiranih spomenikov; rekonstrukcija je tudi, tehnièni poseg, ki ga obravnava predvsem arheološka

stroka; poznamo tudi rekonstrukcije glede na pojmovanjeposamezne stroke,

, itd.

Tako kot lahko govorimo o precejšnjih razlikah medznaèilnostmi stenskega in štafelajnega slikarstva, lesene ali kamniteplastike, arhitekture, njenih konstrukcijskih sistemov in stavbnihèlenov, itd., lahko govorimo tudi o precejšnjih razlikah pri mo�nostihrekonstrukcije v posameznem primeru.

Poskus razlage kaj vse pravzaprav lahko pomeni rekonstrukcija,je s strani spomeniško-varstvene stroke pri nas popolnoma neurejen.Problem postane toliko veèji, ko ugotovimo, da tudi razliène stroke,ki so vkljuèene v spomeniško varstvo, govorijo precej neenotenjezik, da so nejasnosti v veliki meri posledica nepoenoteneterminologije v razliènih strokah in pomanjkanja razširjenega,interdisciplinarnega pojmovanja problematike.

Problem je tudi v doloèanju vrednosti rekonstrukcije kot posega sstrani posameznih strok; sledimo namreè lahko precej širokemuumetnostno-zgodovinskemu repertoarju nestrinjanja gledevkljuèevanja rekonstrukcije kot mo�nosti ohranjanja ali celovarovanja kulturne dedišèine, po drugi strani pa odobravanja s stranirestavratorske stroke, ki si brez takšnih ali drugaènih rekonstrukcijvsakdanjega dela niti ne more veè predstavljati. Doloèene nejasnosti

reconstitution

integralno rekonstrukcijo

delno inpopolno rekonstrukcijo

pravorekonstrukcijo

rekonstrukcije po analogijah

nedopustne" spekulativnerekonstrukcije

razliène kopije replikeretušeanastiloza

rekonstrukcije glede zvrsti kulturne dedišèineter glede na njene sestavne èlene

se porajajo tudi v zvezi z vprašanjem: do katere stopnje posega jerekonstrukcija dejansko še rekonstrukcija. Oziroma, kakšen morabiti tip ali kolièina poškodbe oz. stopnja ohranjenosti spomenika, dalahko o predvidenem postopku posega na spomeniku govorimo kot omo�nosti rekonstrukcije?

Rekonstrukcija se, generalno gledano, v stroki pojmujepredvsem kot: obnova ene izmed razvojnih stopenj zgodovinskegaspomenika, ki ni veè �iva kot predmet v spominu današnjega rodu inkadar je ohranjenih zelo malo ali pa kadar ni ohranjenih nobenihprvotnih ostankov neposredna obnova nekega zgodovinskegaspomenika, katerega prvotna snov je popolnoma propadla [Fister,1979:20]. Stopnja ohranjenosti spomenika, pri katerem lahkogovorimo o rekonstrukciji, se potemtakem lahko giblje le med 25-0%ohranjenosti ali kveèjemu med 50-25 % ohranjenosti. To pojmovanjepa v praksi ni tako preprosto, saj se o rekonstrukciji, s stranikonservatorske-restavratorske stroke, ne govori le takrat, ko imamopred seboj kupe dokumentacij o spomeniku, ki ga danes ni veè alizelo malo, pa bi ga radi ponovno prikazali svetu v "prvotni" podobi,temveè tudi takrat, ko je delno utrpela poškodbe le ena izmed sestavinsicer èisto dobro ohranjenega spomenika. Tu lahko tudi pri majhnihpoškodbah, ki zahtevajo npr. reintegracijo barvne plasti nekegapolihromiranega spomenika, govorimo o npr. rekonstrukcijikontinuitete tona oz. barve. V širšem pogledu spomeniško-varstvenestroke se sicer manjše dopolnitve, omejene na najmanjšo potrebnomero, vkljuèujejo v pojem restavracije in ne rekonstrukcije. Èe bi taproblem skušali doreèi, bi morali v prvi vrsti upoštevati dosedanjeizkušnje v praksi. Tu lahko rekonstrukcijo razdelimo na dve širšipojmovanji: rekonstrukcija kot samostojen obnovitveni poseg(npr. integralna rekonstrukcija), ki vkljuèuje konservatorske,restavratorske, gradbeniške in druge postopke rekonstrukcija koteden izmed postopkov širšega konservatorskega - restavratorskegaposega (npr. delna rekonstrukcija nekega spomenika oz. enega odnjegovih sestavnih elementov).

Za takšna in drugaèna nesoglasja med posameznimi strokovnjakiin strokami je v veliki meri kriva tudi današnja zakonodaja. Kar setièe pojma rekonstrukcije je le ta definiran v zakonu o graditviobjektov [ZGO-1, 2002] v èlenu 2, tè.7.2: "rekonstrukcija objekta jespreminjanje tehniènih znaèilnosti obstojeèega objekta inprilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenimpotrebam oz. izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenivelikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa senjegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo drugenjegove izboljšave". Tu pa se moramo vprašati kaj sploh pomeni"bistvena sprememba zunanjega izgleda". Èe bi ta zakon oz. precejna široko opisani in rahlo dvoumni 2. èlen tè. 7.2 upoštevali kotnespornega pri obnovi kulturnih spomenikov, bi lahko na našistavbni dedišèini poèeli marsikaj. V resnici bi jo lahko povsempredelali, oropali njenih zgodovinskih kvalitet in prièevalnosti,popolnoma predrugaèili v smislu njenih konstrukcijskih elementovin izgleda notranjšèine; odvzemamo in dodajamo lahko kar �elimo,le namembnost in zunanji izgled morata ostati kolikor tolikonespremenjena, pod pogojem seveda, da imamo za to gradbenodovoljenje. ZGO-1 ponuja definicijo gradbeniške stroke in je zaobravnavanje rekonstrukcije na veèini kulturnih spomenikovneprimeren, v marsikaterem primeru celo nedopusten. V splošnem jevezan predvsem na mlajše gradnje in ga je veèinoma nemogoèeuporabljati pri doloèbah o varovanju kulturnih spomenikov.Prièakovati bi bilo, da so takšne definicije in doloèila obravnavanapredvsem v Zakonu o varstvu kulturne dedišèine [ZVKD, 1999].Definicijo o pojmu rekonstrukcije pa bomo tu iskali zaman, ravnotako tudi njen pomen, mo�nosti in restrikcije njene uporabe. Izrazi, kiimajo za spomeniško-varstveno stroko poseben pomen so v velikiveèini še vedno vezani na pojmovanje literarnih in pogovornihdefinicij, ki so s strokovnega stališèa velikokrat neprimerne ter zavsako stroko, ali celo posameznika, drugaène. Rekonstrukcija jemorda najbolje definirana s strani arhitekturne stroke, pravzaprav se

1.

2.

1.

2.

AR 2005/1

Sliki 1, 2 : Sv. Peter, Nova Lipa, p.c. sv. Duha: moèno okrnjena polihromacijabaroène lesene plastike po odstranitvi preslikav (levo);rekonstrukcija barvne plasti je bila izvedena po analogijah ter gledena podatke, ki so jih narekovali ohranjeni fragmenti originalnebaroène poslikave (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)St. Peter, Nova Lipa, s. c. Holy Ghost: severely mutilatedpolychromatic baroque wooden plastic after the removal ofilluminations (left); reconstruction of colour layers was donefollowing analogies and available data dictated by the preservedfragments of original baroque illuminations (right).

v prvotnem pomenu besede nanaša predvsem na stavbarstvo: izrazrekonstrukcija izvira iz latinske besede (re - inconctructio: stavba), pomeni pa ponovno zgraditev stavbe alinjenega dela v izvirni obliki [Marinko, 1997:359]. Upoštevanjeizvirne oblike in individualnosti posameznega spomenika pa je tudieden izmed najpomembnejših kriterijev, po katerih se v svojem deluravna današnja konservatorska-restavratorska stroka. Zato bi moralibiti tudi vsi èleni raznih zakonodaj, ki doloèajo izraze povezane sposegi na kulturnih spomenikih, dodatno opredeljeni, èe v današnjiobliki ne upoštevajo ravno izvirnosti pomenske vrednosti kulturnededišèine. Oèitno pa bomo v prihodnosti potrebovali tudi Zakon oobnovi in vzdr�evanju kulturne dedišèine.

V veèji meri kot v naših zakonih so ti izrazi definirani ali pa sovsaj do�iveli poskus definicije, v okviru raznih deklaracij, konvencij,priporoèil, listin oz. mednarodnih kodeksov. Listina iz Rige [TheRiga Charter, 2000] npr. povzema in delno nadgrajuje mednarodnamnenja, ki so bila doloèena v Beneški listini (1964) in ostalihdoktrinalnih priporoèilih ICOMOS, kot npr. v Listini iz Burre (1979),Firenški listini (1981), Dresdenski deklaraciji (1982), Listini izLausanne (1990), Nara dokumentu (1994), Priporoèilu UNESCa izNairobija (1976) in UNESCO konvenciji o varovanju svetovnekulturne in naravne dedišèine (1972). Doloèa sklep protirekonstrukciji kulturne dedišèine, z izjemo v primerih, kjer jerekonstrukcija nujna za pre�ivetje posameznega spomenika, kadar jeoškodovana celovitost posameznega spomenika, kadarrekonstrukcija pripomore k obnovitvi pomena in izrazaposameznega spomenika in kadar je oškodovanost posameznegaspomenika posledica nesreè naravnega ali èloveškega izvora. Vsplošnem se priznava rekonstrukcija tistih okrnjenih spomenikov, kirazpolagajo z izjemnim umetniškim, simboliènim ali okoliškim(urbanim ali ruralnim) pomenom regionalne zgodovine in kulture.Rekonstrukcija se odobrava le pod pogojem, da razpolagamo sprimernim vpogledom in znanjem o posameznem spomeniku terzgodovinsko dokumentacijo, ki vkljuèuje pomembne ikonografske,arhivske in materialne dokaze o spomeniku. Izvede se lahko le podpogojem, da ni domnevna in da ne ogro�a obstojeèegaoriginala [The Riga Charter, 2000].

reconstructio

in situ

Definicije pojma rekonstrukcije v mednarodnih listinah

Maša Kavèiè

28

PROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOV

Marsikatero mednarodno priporoèilo definira tudi pojmarekonstrukcije in restavracije. Èe povzamemo Listino iz NoveZelandije [Charter for the Conservation, 1992] in Listino iz Burre[The Burra Charter, 1999], lahko reèemo, da restavracija pomenivraèanje ohranjenega materiala oz. elementov spomenika v prvotnostanje z odstranitvijo kasnejših nebistvenih ali moteèih dodatkov ali zponovnim sestavljanjem komponent brez vnosa novih materialov.Tudi rekonstrukcija pomeni vraèanje spomenika v prvotno fazo, odrestavracije pa naj bi se razlikovala predvsem po dodajanju novihmaterialov originalnim sestavinam na mestih, kjer se je pojavilaizguba. Takšna definicija je morda nekoliko sporna, saj so vrestavratorski praksi poznani številni konsolidacijski in drugipostopki, ki zahtevajo vnos novih materialov v original, vendar bi jihte�ko vkljuèili v pojem rekonstrukcije. Kakorkoli �e, tudi v obehnaštetih listinah je doloèeno, da se rekonstrukcija odobrava, kadarpripomore k funkciji in razumevanju posameznega spomenika in jeprimerna le, kadar je spomenik okrnjen za svojo celovitost zaradipoškodb ali drugih sprememb. Restavracija in rekonstrukcija selahko uveljavita le v primeru, da razpolagamo z zadostnimi dokazi oprvotnosti materiala oz. sestavin oz. kadar imamo dovolj fiziènih inarhivskih dokazov, ki omogoèajo najmanjšo mo�no stopnjodomneve, obe pa morata razkriti pomembne aspekte kulturnegapomena posameznega spomenika. Doloèeno je tudi, darekonstrukcija obièajno ne sme predstavljati veèinskega dele�aspomenika, vedno pa mora ustrezati kriteriju razpoznavnosti.

Marsikatera doloèila mednarodnih listin velikokrat ne ustrezajoindividualni problematiki ohranjanja kulturne dedišèineposameznega naroda in jih je te�ko jemati kot temeljni aksiom.Nedvomno pa bi bilo dobro takšna sodobna doloèila upoštevati in jihprilagoditi potrebam slovenskega spomeniškega varstva.

O problemu rekonstrukcije se je pri nas �e precej razglabljalo,kljub temu pa se zdi, da se konservatorska stroka še vedno v velikimeri dr�i starih aksiomov konservacije kulturnih spomenikov. Vsplošnem je pri nas uveljavljeno normativno varstvo, ki temelji nasistemu prepovedi in omejevanja ter varovanim obmoèjem inposamièni arhitekturni dedišèini posveèa premalo pozornosti,sredstev in strokovnega prizadevanja. Rekonstruiranje, kopiranje,reproduciranje in imitiranje kulturne dedišèine je generalno gledanoše vedno prikazano kot popaèenje priè iz preteklosti. Umetniško delokot kreacija individualne zavesti v danem zgodovinskem momentune more biti reproducirano niti s strani samega avtorja, kaj šelenekoga drugega. Edino mo�nost, ki jo imamo je, da ustvarimorepliko, ponaredek ali popolnoma novo delo [Mora, 1977: 301-302].Takšna razmišljanja, èeprav so upravièena, so privedla dokonservativnih pristopov, ki dolgo èasa niso odobravali nikakršnihintervencij. Glavni vzrok za èisto konservacijo je bil predvsem vštevilnih preteklih nekvalitetnih renovatorskih posegih, ki pa so bilipogojeni z nejasnostjo o teoriji pristopa do kulturne dedišèine,njenem vrednotenju in nepoznavanju domaèih spomenikov ter vštevilnih skomercializiranih obnovah, ki smo jim prièa tudi vsedanjem èasu.

Treba pa je poudariti, da se danes upošteva predvsemindividualnost posameznega spomenika in da je marsikateri poseg zaprezentacijo nekega spomenika sporen ali celo nedopusten, nadrugem spomeniku lahko tretiran kot kvaliteten primer mo�nostiohranjanja in reševanja kulturne dedišèine. Tako morajo biti re�imivarstva v razliènih individualnih primerih razlièno strogi, ne le naravni premiène kulturne dedišèine in stavbne dedišèine varhitekturnem merilu, temveè tudi na ravni obmoèij naravnih inkulturnih vrednot, t.j. v merilu kulturne krajine. Doloèeni spomenikisami po sebi ne prenesejo nikakršne intervencije, bodisi zaradiizjemne vrednosti in redkosti, ki jo predstavljajo, ali zaradi izjemneokrnjenosti, ki intervencije ne prenese iz etiènih razlogov. Drugispomeniki zahtevajo razliène stopnje konservatorskih-

Argumenti za in proti rekonstrukciji / strokovni kriteriji

AR 2005/1

Slika 3: Visoko pod Kurešèkom, p. c. Sv. Nikolaja: poskus retuširanja barvneplasti na freskah [Bogovèiè, 2003:29 ; foto: Ivan Bogovèiè].Visoko pod Kurešèkom, s. c. st. Nikolaj: attempt at retouching thefresco's colour layers.

Slika 4: Visoko pod Kurešèkom, p. c. Sv. Nikolaja: poskus rekonstrukcijedekorativnega pasu z rozetami na severni ladijski steni, kjer je bilunièen del originalnega pasu [Bogovèiè, 2003:31; foto: IvanBogovèiè].Visoko pod Kurešèkom, s. c. st. Nikolaj: attempt at reconstruction ofthe decorative garland with rosettes on the nave's North wall, wherepart of the original garland was destroyed.

29

restavratorskih posegov, tretji rekonstrukcijo, prenekateri pa tudiadaptacijo.

Danes prevladuje mnenje, da so se posamezni spomenikikulturne dedišèine ohranili ravno zaradi svoje estetske ali pasimbolne vrednosti in da se zaradi tega pri obnovitvenih posegih nemoremo omejevati zgolj na arheološki in dokumentarni pristop. Èeso se strokovnjaki 20. stoletja spraševali kaj je pomembnejše:estetika ali dokumentarnost, se danes sprašujemo kako obnovitispomenik, da bomo zadostili prièevalnosti obeh kljuènih elementovnjegovega obstoja, pa tudi potrebi po ekonomiènosti. V mnogihprimerih je estetska vloga porušenega oz. kakorkoli prizadetegaspomenika morda celo pomembnejša od dokumentarne, rešitevnaloge z obnovo oz. rekonstrukcijo pa je dostikrat bolj zanesljiva kotiskanje sodobnega nadomestila [Stele, 1953-54:10]. V sodobnemèasu se moramo prilagoditi dobi nastanka posameznega spomenikain enakovredno upoštevati vse komponente njegove realizacije inobstoja v preteklosti ter zagotoviti njegov obstoj in vkljuèitev vaktivno �ivljenje tudi v prihodnosti. Danes je treba arhitekturopreteklih obdobij ne le konservirati, temveè èim bolj pozitivnovkljuèiti v èloveški razvoj [Fister, 1979:42].

V stroki velja, da lahko rekonstruiramo tiste elemente, pri katerihrazpolagamo z dovolj podatki, ki podkrepijo znanstveno utemeljenoin kvalitetno rekonstrukcijo. Bodisi da nam podatke narekuje samspomenik, da razpolagamo z zadostno arhivsko dokumentacijo aliuporabimo analogne podatke, tipike neke dobe, regije ali avtorskegadela. Opiranje na nazorno dokumentacijo spomeniške evidence indejstvo, da je predstava o unièenem elementu še �iva [Stele, 1953-54:10], sta dva izmed najbolj pomembnih argumentov zauveljavljanje rekonstrukcije na posameznem primeru. Problem je lev tem, da v našem sistemu evidentiranje še zdaleè ni popolno in dalahko z nazorno dokumentacijo razpolagamo le pri redkihspomenikih. Potrebna dokumentacija marsikje sploh ne obstaja oz.ni namenjena javni rabi, obièajno je podrejena le doloèenemunamenu uporabe in je redko interdisciplinarno zasnovana. Marsikjeje vprašljivo tudi potrebno znanje, še posebno, èe navedemo dejstvo,da so doloèene zvrsti kulturne dedišèine obdelane le v delèku svojegaobširnega gradiva. Ravno zaradi pomanjkanja celostnega fondapodatkov, pa tudi finanènega primanjkljaja, so prave rekonstrukcijepri nas redkost. Potrebi po rekonstrukciji obièajno zadostijo analognipodatki.

Marsikatero rekonstrukcijo po analogijah je danes mo�no izvestibrez veèjih strokovnih problemov, saj je strokovno konservatorsko-

restavratorsko delo v zadnjih desetletjih izjemno napredovalo.Veliko pa je takih primerov, ko tudi analogni podatki ne zadostijoznanstveno opravièljivi rekonstrukciji. Problematiène so predvsemrekonstrukcije kompleksnejših umetnin (npr. figuralnih motivov,ipd.), ki poskušajo zadostiti estetiki okrnjenih originalov, kot take pav marsikaterem primeru ponujajo subjektivne in spekulativne rešitvein so s stališèa sodobnih strokovnih kriterijev nedopustne. Dvom ouporabi rekonstrukcije ponuja tudi sodobno mišljenje, ki pravi, da jevsaka rekonstrukcija avtorsko delo. Kvaliteta posega pa jepotemtakem v veliki meri odvisna predvsem od vešèine, znanja,kritiènega zavedanja in objektivnosti kriterijev posameznegaavtorja. In kaj je potemtakem najbolj optimalna rešitev, ki bi nudilaizboljšavo, ne da bi pri tem razvrednotila vlogo in pomenposameznega spomenika? Kakšna rešitev pride v poštev, ko jerekonstrukcija, kljub svoji morebitni hipotetiènosti, paè nujnopotrebna, bodisi zaradi potrebe po likovno-prostorski integriteti alizaradi simbolnega, sociološkega ali katerega drugega pomena? Alitakšna rešitev sploh obstaja?

Umetniške stvaritve so bile v vseh obdobjih zgodovine èloveštvarealizirane za potrebe ljudi. Zaradi ljudi so bile odstranjene ali pa sose v bolj ali manj prvotni obliki ohranile vse do današnjega èasa intako bo tudi v prihodnje. Vzroki pozitivnega ali negativnega odnosaposameznega naroda do lastne kulturne dedišèine se najveèkratka�ejo v njegovem odnosu do tradicije, vrednotenju kulturnededišèine, v odnosu do njegove lastne zgodovine, v simbolièni,emocionalni, nacionalni, estetski in drugih vrednostih spomenikov,v materialnih dejstvih, na katerih sloni poznavanje zgodovine,razvoja dru�be in èloveštva splošno [Fister, 1979:29]. Številneaktivne obnove spomenikov ka�ejo na dejstvo, da je, ravno zaradiodnosa in potreb dru�be, teoretiène kriterije spomeniško-varstvenihstrok potrebno vedno znova prilagajati in da marsikatero naèelo neustreza potrebam, ki jih narekuje �ivljenje. Ohranjanje vrednotespomina in pomenske vrednosti je velikokrat enako ali celo boljpomembno kot ohranjanje zgodovinske vrednosti. S tem pa tudirekonstrukcija postaja pomemben èlen ohranjanja kulturnegapomena in vzpostavljanja namembnosti ter praktiène uporabeposameznega spomenika. Izraz "rekonstrukcija" namreè nepredstavlja le tehniènega posega, temveè pomeni tudi podajanjerazlage oz. interpretacijo neèesa kar ni veè prisotno, interpretacijopreteklosti skozi oèi sodobnosti in jo potemtakem lahko definiramotudi kot obujanje spomina [The Riga Charter, 2000].

Tipièen primer, kjer je doloèeno število rekonstrukcij danes �ekar nujno, èe hoèemo zadostiti vrednosti obredne vloge, pomena inspomina, je sakralna arhitektura. Marsikatera cerkvena arhitekturadanes razpolaga s kvalitetnimi oltarnimi nastavki, ki pa so v svojizgodovini obstoja do�iveli številne negativne spremembe. Na veèinilesenih polihromiranih plastikah lahko, zaradi številnih mehanskihstresov ter kemijskih, fizikalnih in bioloških vzrokov deterioracije,sledimo moènim poškodbam slikovnih plasti in lesne strukture.Prenekateri so tudi oropani svojih dragocenih plastik. Estetskooškodovani kipi v splošnem moèno krnijo vrednost takšnih oltarjev,osiromašena je tudi liturgièna vrednost in njen pomen v bogoslu�ju.Problematika manjkajoèih plastik pa je predvsem v tem, da oltarnimnastavkom doloèajo zgolj funkcijo bogato izrezljanih okvirjev, ki nezadostijo glavnemu motivu èašèenja in kot taki ne morejo obstajati,èe je cerkev aktivna [Lubej, 1998:73].

Podobno je tudi s stenskimi slikami, ki so pojmovane kotintegralni del arhitekture in so podrejene veèji celoti. Kadargovorimo o mo�nostih rekonstrukcije moramo najprej preuèitivrednost poslikave in njeno stopnjo podreditve arhitekturi. Stenskaslika namreè lahko prezentira veè stopenj realnosti ali iluzije:podobo lahko kreira v svojem lastnem prostoru ali pa je podrejenaarhitekturnemu okolju in ga dopolnjuje. Zaradi veèje ali manjšepodrejenosti pa tudi poškodbe slikovnih površin lahko tretiramo kotpoškodbe arhitekture. Velikokrat imajo poškodbe veèji oblikovniefekt kot pa sama poslikava. To je znaèilno posebno pri arhitekturnih

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVAR 2005/1

Sliki 5, 6: Lopata v Suhi Krajini, p.c. sv. Ne�e, notranjšèina: stanje predposegom s preslikanim stranskim baroènim oltarjem, stenskimislikami pod bele�i in moèno okrnjenim lesenim stropom (levo);stanje po rekonstrukciji oltarja, stenskih poslikav, stropa in oltarnemenze (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)Lopata v Suhi Krajini, s. c. st. Agnes, interior: condition before theintervention with the illuminated baroque side altar, wall paintingsunder the whitewash and severely damaged timber roof (left);condition after reconstruction of the altar, wall illuminations, roofand altar mensa (right).

trompe - l´oeil, pri imitacijah materialov, ki ponazarjajo pravearhitekturne elemente, iluzionistiènih piktoralnih kompozicijah, ki sevkljuèujejo v arhitekturo, dekorativnih elementih, ki pripomorejo karhitekturnemu ritmu, pa tudi pri ometu samem. Izguba takšnih površinobièajno predstavlja luknjo v arhitekturi, njihova rekonstrukcija pa takopostane restavracija arhitekture. Kadar gre za pomembne slikovneelemente, ki podkrepijo arhitekturo, se rekonstrukcija lahko omeji tudina veèje manjkajoèe predele, vendar z dokumentarnim pristopom, ki najbi izkljuèeval ugibanja [Mora, 1977:313-314].

V praksi se poslu�ujemo predvsem tistih posegov, ki predstavljajoneproblematièno rekonstrukcijo, npr. rekonstrukcijo elementov, ki nisotoliko samostojno umetniško delo. Veèji problem pa nam predstavljajoizkljuèno avtorska dela, katerih rekonstrukcije se ali izogibamo, da ne bipoustvarjali falsifikatov, ali pa se, èe se �e odloèimo za rekonstrukcijo,vprašujemo o vsebinski dilemi: ali se v celoti nasloniti na avtorja invztrajno iskati njegov umetniški izraz v vseh najmanjših podrobnostihali pa izdelati rekonstrukcijo v njegovi maniri in prepustiti npr.restavratorju toliko svobode, da rekonstrukcija še vedno lahko deluje�ivo in sve�e [Miku�, 1992b:130]. Ali lahko ustvarjamo popolnerekonstrukcije ali se moramo povsem asketsko izogniti detajlizmu?Marsikdaj prevladuje mnenje, da iskanje avtorjevega sloga vpodrobnostih ponareja umetnino in da je zato bolj zanesljivarekonstrukcija, ki ne gre v podrobnosti. Vendar pa pri takem naèinupodajanja celovitosti lahko hitro pride do shematiènih slik, ki neustrezajo motivu, v današnjem èasu pa tudi marsikatero mednarodnomnenje narekuje izogibanje posploševanju prikaza tipiènih potez, oblikin struktur. Za delno rekonstrukcijo se odloèamo predvsem v tistihprimerih, ko popolne rekonstrukcije na podlagi znanstvene gotovosti nemoremo izvesti in ko je vpeljava doloèenega tipa rekonstrukcijepotrebna za integralni prikaz. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da bolj ko serekonstrukcija širi, bolj problematièna postaja. Kot kritiènainterpretacija je rekonstrukcija z estetskega vidika upravièena le vprimeru, da je njen cilj la�ja razpoznavnost celovitosti motiva, ki obstajav fragmentih. Ta teza pa naj bi se vedno konèala, ko se zaène hipoteza,bodisi v motiviki ali v naèinu gradnje avtorskega dela. Zgodovinskinazor, ki pogojuje cenjenje avtentiènosti, pa rekonstrukciji predpisuje šedodatno omejitev. In sicer, da se mora rekonstrukcija vedno vizualnoloèevati od originala, hkrati pa dodatki ne smejo biti moteèi oz. semorajo integrirati v celovitost umetnine.

Marsikatero naèelo ali problem, opisan na primeru lesene plastike instenskih poslikav, velja tudi pri obnovi drugih zvrsti kulturne dedišèine.

Integralno vrednotenjeKonservatorska-restavratorska stroka je v splošni praksi

vezana predvsem na artefakte lepih umetnosti ter na posamezneelemente samostojne arhitekturne dedišèine. Vendar pa danesštevilna mednarodna mnenja doloèajo obravnavo celostnegavarstva zgodovinskih celot, kar pomeni, da ne konserviramo,restavriramo ali rekonstruiramo arhitekture v detajlih, temveè vprostoru [Fister, 1979:122]. Sodobna strokovna naèelanarekujejo obnovo, ki mora posameznemu spomeniku omogoèitipolno likovno �ivljenje. S tem pa se v marsikaterem primerupojavi potreba po rekonstrukciji številnih okrnjenih arhitekturnihsestavin, da bi zadostili tako vrednosti stavbne lupine kot tudinotranjšèine posamezne arhitekture.

V preteklosti je dolgo èasa prevladovala le obnova"pomembnejših" elementov, npr. fresk ali plastike, za arhitekturoin njene ostale sestavne dele pa se ni zmenila kaj dosti. Takšnozanemarjanje pa je še vedno prisotno v veliki meri, saj je zaobnovo vedno premalo razpolo�ljivih finanènih sredstev,pomanjkanje interdisciplinarnega sodelovanja, pa tudi veènopomanjkanje èasa, ki marsikdaj ne omogoèa kvalitetneobravnave. Potrebno je široko zasnovano vrednotenje, daugotovimo tiste kvalitete, ki spomenik dejansko tvorijo, hkrati panjihov prikaz ne sme biti v škodo integralnosti arhitekture.Zavedanje, da je za celostno obravnavo spomenika potrebnopravilno ovrednotiti, ohranjati pa tudi vraèati ne le umetnostne,temveè tudi konstrukcijske elemente neke arhitekture, je danesbistvenega pomena.

V splošnem lahko reèemo, da Slovenija še ne izpolnjujemednarodnih zahtev kot jih na primer obravnava Evropskaprostorska razvojna politika (ESDP, 1999), ki doloèa, da strogivarovalni ukrepi lahko pokrivajo le manjši del kulturnededišèine. Zahteve se ne izpolnjujejo dovolj tudi na ravniKonvencije o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva(Granada, 1985), ki je temeljni dokument za celostno varstvokulturne dedišèine v Evropi in posebej poudarja pomen inodgovornost urejanja prostora pri ohranitvi dedišèine. Granadskakonvencija doloèa, da je ohranjanje dedišèine pomembendejavnik boljšega �ivljenjskega okolja, da je treba naèrtovatiukrepe za splošno izboljšanje kakovosti okolja v okolicidedišèine, v naseljih in na drugih varovanih obmoèjih, da jepotrebno zagotoviti ponovno uveljavljanje tradicionalnegagradiva in tehnik, itd. Ne nazadnje pa tudi v planskem besedilu(prostorski plan, Ur.l. RS 11/99) med obveznimi smernicamilahko preberemo naslednja doloèila: posege in dejavnosti vprostoru je treba naèrtovati tako, da ne prizadenejo varovanihvrednot ali materialne sestavine dedišèine; posegi v prostor najprispevajo k trajni ohranitvi dedišèine ali poveèanju njenevrednosti; na obmoèjih naravne in kulturne dedišèine imataobnova in ohranjanje dedišèine prednost pred novogradnjami[Hudoklin, 2002:5-11]. Prostorsko identitetne razpoznavnevrednosti posameznih obmoèij slovenskega prostora se vednobolj izgubljajo, marsikatera arhitektura pa v takem prostorudobiva zgolj funkcijo muzejskega eksponata, ki ni veè vezana naokolje, v katerem je nekdaj pomenila vrhunsko kvalitetostavbnega oblikovanja [Fister, 2001:15] in kot taka ne bo mogladolgo obstajati. In ker se smotrnost prenove degradiranih delovarhitekturne dedišèine vedno bolj uveljavlja, bo v prihodnje tudirekonstrukcija nedvomno predstavljala mo�nost vraèanjaarhitekturne in prostorske identitete. Vrednost in presoja senenehno spreminjata skozi èas. Stavba, ki danes ne pomeniposebnega interesa, bo v prihodnosti morda vredna mnogo veè.Zaradi pomanjkanja takšnega naèina razmišljanja smo vpreteklosti izgubili mnogo kulturnih spomenikov. In èepomislimo, da unièevanje danes do�ivljajo tudi nekateranajboljša dela polpretekle dobe, predvsem petdesetih, šestdesetihin sedemdesetih let 20. stoletja, potem lahko reèemo, da ravno v

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOV AR 2005/1

Sliki 7,8: Lopata v Suhi Krajini, p.c. sv. Ne�e, zunanjšèina: spremenjena gotskastavbna lupina in nivo strešne kritine prezbiterija, na severni stranici stavidna poskusa rekonstrukcije poslikave vogalov (zgoraj);rekonstrukcija stavbne lupine s prvotnimi prezbiterialnimi okenskimiodprtinami, rekonstruiranim ometom, poslikavami vogalov in špalet terprvotnim nivojem strešne kritine prezbiterija (spodaj). (Foto: IvanBogovèiè)Lopata in Suha Krajina, s. c. st. Agnes, exterior: changed Gothicbuilding shell and level of presbytery's roofing, attempts atreconstruction are visible on the North side's corner illuminations (top);reconstruction of the building's shell with original window openings onthe presbytery, reconstructed plaster, corner illuminations, windowframe and original level of the presbytery's roofing (bottom).

30

31

èasu najveèjega truda za ohranjanje kulturnih vrednosti še vedno vveliki meri trpimo za kulturno amnezijo in da bo pojemrekonstrukcije v prihodnje morda precej bolj pomemben kot se zdidanes.

Vsaka posamezna naloga varstva ali obnove predstavlja svojlasten sklop problemov. Moralna plat strokovnih dilem pri obnovahkulturnih spomenikov je najveèkrat ta, da sodobni èlovek do�ivljaumetnino precej drugaèe, kot jo je obèutil umetnik v èasuustvarjanja. S tem pa se tudi rekonstrukcija, še posebej èe neupošteva strokovnih kriterijev in naèina dela, lahko hitro sreèa spojmom vulgarizacije umetnine in povsem iznièi njen pomen. Da biohranili posamezni spomenik, moramo velikokrat dodati alizamenjati poškodovane originalne sestavine z novimi deli, s tem palahko tako okrnimo izvirnost originala, da zmanjšamo tudi njegovospomeniško vrednost.

Kljub temu pa je marsikatera evropska dr�ava izgubopomembnih elementov nacionalne identitete ali likovne podobeprostora po drugi svetovni vojni reševala z rekonstrukcijo. Veliko jebilo takih primerov, v katerih se je odloèalo za integralnorekonstrukcijo celih stavb in stavbnih kompleksov. Èeprav so bile, inso še danes, takšne obnove velikokrat kritizirane, èeš da gre zafalsifikate brez spomeniške vrednosti, pa je vsako urbano središèe, kije do�ivelo kvalitetne rekonstrukcije arhitekturne dedišèine,nedvomno spomenik. Marsikateri spomenik je zaradi rekonstrukcijbolj razumljiv, nepomembna pa tudi ni njegova ponovna celovitapojavnost [Miku�, 1992a: 122]. Pravzaprav lahko posameznispomenik ravno zaradi takšne integritete èez doloèen èas pridobiveèjo vrednost, kot pa bi jo imel, èe bi ostal okrnjen. V splošnemlahko reèemo, da ima kulturna dedišèina paè vrednost, ki jo sodobnestrukture in rekonstrukcije še niso dosegle, najkvalitetnejše pa jonekoè zagotovo bodo.

Rekonstrukcija, èe je izvedena strokovno ter na podlagiznanstvene gotovosti, lahko danes predstavlja temeljne varstvenecilje, npr. trajno ohranitev ali ponovno vzpostavitev kulturnihvrednot, prepreèevanje ogro�enosti kulturne dedišèine, zagotovitevaktivnega vkljuèevanja v sodobno �ivljenje in celo višjo vrednostkulturne dedišèine v širšem merilu. Ne gre pa se slepiti, da s takšnimiposegi ustvarjamo nova stara dela. Sodobne obnove kljubznanstvenim utemeljitvam verjetno nikoli ne bodo realizirane vpodobah, kakršne so obstajale v preteklosti, ker se preteklostipreprosto ne da ponoviti.

Vrednost rekonstrukcije

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVAR 2005/1

Maša KavèièOddelek za restavratorstvo

Akademija za likovno umetnostUniverza v Ljubljani

masa.kavcic@email.si

Sliki 9, 10: Kostanjevica na Krki, cistercianski samostan : Jelovškova freska izleta 1737 v slabo ohranjenem stanju (levo); rekonstrukcija stenskeslike na kopiji po snetju Jelovškovega originala in rekonstrukcijaposlikave stolpièev (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)

" "

Figures 9, 10: Kostanjevica na Krki, Cistercian monastery: Fresco by Jelovšekfrom 1737, in bad state of repair (left); reconstruction of wall paintingon the copy after removal of Jelovšek's original and reconstruction ofthe column's embellishment (right).

" "

Naèini ohranjanja, s katerimi posegamo v spomenike kulturnededišèine, so v prvi vrsti izraz in dejanje sodobnega èasa terrealizirane v podobi, ki daje umetnosti novo oblièje. Zato, ker jo vdoloèeni obliki potrebujemo, ker jo �elimo ohraniti prihodnjimgeneracijam in predvsem, ker jo v taki obliki potrebujejo spomenikiza svoj nadaljnji obstoj. Èe �elimo posameznemu spomenikupodaljšati �ivljenjsko dobo, pa bo potrebno tudi kvalitetnerekonstrukcije današnjega èasa ohranjati za daljše obdobje, karpomeni uveljavljanje konservatorske metodologije tudi na sodobnihposegih.

Viri in literaturaBogovèiè, I., 1998: Problematika predstavitve stenskih slik na Muljavi. Cerkev

Marijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi, RES.,publikacija RCRS, 3/1998 Bogovèiè, I., 2003: Visoko pod Kurešèkom, p.c.sv. Nikolaja - projektna študija. Ljubljana

Fister, P., 1970: Konservatorski problemi, Mali grad v Kamniku. Varstvospomenikov, 15/1970

Fister, P., 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dedišèine. Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana

Fister, P., 2001: Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskemrazvoju. Fakulteta za ahitekturo, Ljubljana

Grobovšek, J., 2003: Doktrina 1, Mednarodne listine ICOMOS. Zdru�enjeICOMOS/SI, Ljubljana

Hudoklin, J., 2002: Slovenski prostor 2020: Ohranjanje narave in varstvokulturnih vrednot ter prostorski razvoj Slovenije, zasnova.Acer, d.o.o., Novomesto

Lubej, U., 1998: Mojstra muljavskega oltarja - Jernej Pluemberger in Janez JakobMönhardt.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi, RES.,publikacija RCRS, 3/1998

Marinko, J., 1997:Antièna arhitektura. Dru�ina, LjubljanaMiku�, J., 1992a: Minoritska cerkev v Ptuju,Argumenti za rekonstrukcijo in proti

njej.Varstvo spomenikov, 34/1992Miku�, J., 1992b: Reševanje ku�nega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru.

Varstvo spomenikov, 34/1992Miliè, Z., 1998: Definicija stroke in kodeks poklicne etike Društva restavratorjev

Slovenije. LjubljanaMora, P., Mora, L., Philippot, P.,1977: The Conservation of Mural Paintings.

BolognaOxley, R., 2003: Survey and Repair ofTraditional Buildings. Donhead, UKStele, F., 1953-54: Estetika in dokumentarnost v restavriranju spomenikov.

Varstvo spomenikov, 5/1953-54Zakon o varstvu kulturne dedišèine (ZVKD), 1999. Uradni list RS št. 7/1999Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), 2002. Uradni list RS št. 110/2002The Burra Charter: The Australia ICOMOS Charter for the Conservation of

Places of Cultural Significance, 1999; http://icomos.org/australia/burra.html (april 2005)

Charter for the Conservation of Places of Cultural Heritage Value, ICOMOS NewZealand, 1992; http://www.icomos.org/docs/nz_92charter.html, (april2005)

Convention for the Protection of the Arhitectural Heritage of Europe, Granada,1985; http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/121.htm (april2005)

The Riga Charter on Authenticity and Historical Reconstruction in Relationshipto Cultural Haritage, Riga, 2000 ;http://www.rathausseite.de/dokumente_17.asp (april 2005)

Slikovno gradivo predstavlja avtorsko delo konservatorskih-restavratorskihposegov prof. Ivana Bogovèièa (ALU, Oddelek za restavratorstvo), je njegovalast in objavljeno z njegovim dovoljenjem.

Lenko Pleština

32

Obiteljska kuæa se poput stroja troši i zastarijeva, kako u materijalu,konstrukcijama i instalacijama, tako i svojim prostornim performansama.Generacijske promjene ili promjene korisnika postavljaju nove zahtjeve,uspostavljaju novu kvalitetu �ivljenja, kao što i nove tehnologije ili svjetonazoriuspostavljaju nove standarde obiteljskog stanovanja. Na èetiri primjeraprikazana su neka moja iskustva, pri:- obnovi sadr�aja kod vile zagrebaèke moderne iz tridesetih (vila Galiæ)- obnovi forme kao �elji za promjenom (kuæa u Ivaniæ-gradu)- obnovi kroz proces rasta kuæe iz XIX stoljeæa (kuæa Klis 1)- obnovi razorenog gospodarskog objekta u rezidencijalni prostor (kuæa Klis 2)Zapa�a se da stupanj prostorne prenamjene, obnova materijala i opreme, mo�ebiti jako visoka, tako da se preliminarni oblik razlo�no mijenja i dobiva novupojavnost.

izvleèek

2oo5 / 1 AROBNOVA OBITELJSKE KUÆEU ÈETIRI PRIMJERA

kljuène besede:

Panta rhei..

Sve se kreæe i ništa ne ostaje neizmijenjeno(Heraklit)

Obiteljska kuæa je izmeðu ostalog i stroj za stanovanje, strojkoji se vremenom troši, koji zastarijeva i kojeg je potrebnoobnavljati u njegovom fizièkom izdanju, a ponekad i kao ideju.Podloga izradi svakog stroja je racionalno razmišljanje ipostupak. Meðutim niti racionalnost koja je bila naglašena upodlozi tzv. funkcionalizma i stilskog izraza moderne, nijeuspjela ostvariti dugotrajne kuæe-strojeve, a da ne spominjemoone primjere gdje je iskljuèivo formalistièka reprezentativnost ilis druge strane substandardna jednostavnost obilje�ila objekte zadanas neadekvatno stanovanje. Obnovu i stalnu promjenuobiteljske kuæe uzrokuju novi korisnici, novi materijali, novaoprema kojom se stalno nadopunjava kuæa stroj. Pojava novihoblikovnih svjetonazora mo�e takoðer inicirati obnovu kuæe.

Tokom XX stoljeæa dešavaju se radikalne promjene ugraðenju i u korištenju obiteljskih stambenih kuæa. Lokalni iruèno obraðeni materijali nestaju. Kameni klesani blokovi ilimasivna drvena tesana graða su samo romantièno sjeæanje. Noviindustrijski pripremljeni materijali su armirani beton (cement,drobljeni agregat, armatura, oplate), èelik (raznovrsni profili),staklo (veæi formati, kaljeno, višeslojno i termoizolirajuæe),aluminij i prefabricirano drvo. Potrošnja energije se radikalnopoveæava. Kvaliteta grijanja je u progresu. Kruta goriva, drvo iugljen, pomalo nestaju i zamjenjuju ih nafta, plin i elektriènaenergija. Èini se da æe u buduænosti sunèani kolektori zamijenitistari romantièni dimnjak.

Pojavom vodovoda desila se je sanitarna revolucija i stupanjhigijene je radikalno porastao. Ne samo jedan, veæ nekolikosanitarnih èvorova je u kuæi. Naèin prehrane se mijenja.Industrijski pripremljeni sastojci, konzervirana i zamrznuta

hrana je dio svakodnevnice, a dijelovi kuhinjske linije suhladnjaci, zamrzivaèi, mikrovalne peænice. Prisustvo drugihraznovrsnih aparata u novoj kuæi-stroju je veliko: perilica,suðerica, radio, TV, video, hi-fi, usisivaè, kompjutorska opremaitd. �arulja je rasvijetlila unutrašnjost kuæe, a veæi otvori donoseviše sunca i svjetla (zdravlja) u interijer.

Na èetiri slijedeæa primjera prikazano je vlastito iskustvo istavovi pri obnovi .

Kuæa Galiæ ima va�nost unutar zagrebaèke modernearhitekture meðuratnog razdoblja prošlog stoljeæa. Njen autor ikorisnik bio je uva�eni hrvatski arhitekt i profesor naArhitektonskom fakultetu Drago Galiæ (1907-1991). Tridesetihgodina bio je sljedbenik, suradnik i partner Dragi Ibleru, tadanajznaèajnijoj arhitektonskoj liènosti u Zagrebu. Unutar podruèjastambene arhitekture, pedesetih i šezdesitih godina, imao je nizzapa�enih realizacija, pa se danas njegovim imenom zove i visokanagrada za stambenu arhitekturu u Hrvatskoj.

Kao vjenèani poklon od oca, 1932. dobiva teren od 500 m ,sjeverno od Ilice, na pješaèkoj udaljenosti od centra grada. Tu nablago kosom terenu zapadne padine, sagradio je manju drvenukuæu, jednostavno oblikovanu sa plitkim jednostrešnim krovom.Drugim zahvatom, proširenjem 1938. godine, skromnu bajtu jepretvorio u elegantnu modernu kuæu. Pojavio se je i masivni zidod cigle kao protupo�arna zaštita prema sjevernom susjedu. To jeujedno i dobra zaštita od hladnoæe i vjetra s te neugodne stranesvijeta. Na zid je "prislonjena" cijela drvena kuæa koja u drugojfazi dobiva i armiranobetonske dijelove. Produ�enjem volumena,kuæa sa zaravni dolazi iznad kosine i na tom dijelu prizemljepostaje kat. Podrum (suteren) je osjetno uvuèen èime je postignutugoðaj lakoæe gornjeg volumena, jer taj cijeli dio kuæe stoji na

KUÆA I

2

Similar to a machine, even a family home becomes used and obsolete, whenspeaking about materials, structures, utilities, as well as inherent physicalperformance. Changes of generations or users bring new demands,establishment of new living qualities, similar to new technologies or attitudes,which are conditioning new standards for family homes. I have shown some ofmy experiences with four examples:- Renewal of content in a villa belonging to the Zagreb modernism period from

the 30s (villa Galiæ);- Renewal of form as a desire for change (home in Ivaniæ-grad);- Renewal as a growth process of a house from the 19th century (house Klis 1);- Renewal of a destroyed outbuilding into a residential building (house Klis 2).We can establish that the level of physical change of use, renewal of materialsand equipment, can be very high, thus the primary form consequentially changesand gains a new image.

abstract

family home, renewal, change, addition, Croatia

key words:obiteljska kuæa, obnova, promjena, dogradnja, Hrvatska

Four examples of renewal of family homes

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

728.3 (72.025)

nova. Bivše individualno grijanje po sobama na drva, na plin, naelektriku, zamijenjeno je centralnim grijanjem. Nova prostornaorganizacija je kroz kuæu uspostavila cirkulaciju,transparentnost, horizontalnu i vertikalnu kru�nu vezu, te vezuizmeðu prizemnog boravka i terase-palube na katu, gdje suizazovne vizure na grad.

Postojeæa gara�a nije bila dovoljna za novog korisnika,vlasnika firme za trgovinu automobilima. Dok se je Fiat-Puntomogao smjestiti tamo gdje se nekada gara�irao profesorov maliPeugeot, za Mercedes-S trebalo je napraviti puno veæespremište. Ni ulazna vrata na parcelu nisu mogla ostatineizmijenjena. Profesor Galiæ je bio visine poput Corbusiera iWrighta (170 i koji centimetar), i ulazna vrata od 200 cm, ako neraskošna, bila su prava mjera. Meðutim, novi stanar je visok 198cm i korekciju ulaznog otvora je trebalo napraviti. Èesto putarazlike izmeðu ranijih i kasnijih stanara nisu tako antropološkizamjetne i fizièki mjerljive, ali iako "nevidljive", znaèajne su iosjetne. Novi "stroj za stanovanje" trebao bi uva�avati i te noveokolnosti i legitimne posebnosti stanara nasljednika.

Lenko Pleština

33

OBNOVA OBITELJSKE KUÆE U ÈETIRI PRIMJERA

jednom jedinom, malo uvuèenom stupu, koji je doljearmiranobetonski 40/40, a poviše èelièni fi=12 cm. Modernostantigravitacijskog kubusa pojaèava i vrpèasti potez prozora.Elementi corbusianskih "5 points" recepture su vještoprimijenjeni i jasno nazoèni na istaknutom dijelu kuæe premaulici. Uvlaèenjem drvene nadgradnje, naglašava se tankakonzolno izvuèena ploha krova. Dojam, da više lebdi nego što seoslanja na donju konstrukciju, udru�en sa izrazom drvenogmaterijala, priziva duh wrightovske organiène modernosti.

U kuæi su �ivjeli supru�nici bez djece cijeli �ivot. Iako je bilapredviðena sobica za kuænu pomoænicu, ona bi dolazila samojednom mjeseèno za veliko spremanje. Gospoða (prva, ujedno itreæa supruga), profesorica nije bila zaposlena, pa je kuæa bilauglavnom na njenoj brizi. Za vrijeme II svjetskog rata višepoznatih ljevièara u ilegali (Augustinèiæi) se je povremenoskrivalo u ovoj kuæi. Od smrti supruge, profesor je �ivio sam, anakon njegove smrti kuæa je pet godina bila prazna i nekorištena.Iz profesorovog kratkog braènog egzodusa, šestomjeseènogdrugog braka (1947.) rodio se je sin koji je na kraju ovu kuæu inaslijedio, da bi je 1997. prodao. Više od pedeset godina bezznaèajnih ulaganja u odr�avanje, kuæa najveæim dijelom izdrvene graðe, bila je dosta potrošena, instalacije iz tridesetihjedva upotrebljive, a "vjeèni materijal-eternit" (valoviti salonit)na krovu dijelom je popucao i propuštao vodu. Locirani na padiniu zoni jakih podzemnih voda, niti temelji nisu bili besprijekorni.

Prostori prilagoðeni �ivotu dvoje ljudi, nisu bili prikladni zasmještaj nove obitelji sa dvoje djece i planiranim širenjem.Sadr�ajno je kuæu trebalo prilagoditi �ivotu novih korisnika, i to ukontekstu novih suvremenijih moguænosti. Trebalo je poveæatibroj spavaonica, broj kupaonica, dodati zimski vrt i bazen, slo�itiotvorene kamine na drva. Obzirom na arhitektonsko kulturološkuva�nost, oèuvanje vanjštine i oblikovnog ugoðaja kuæe bilo jeizvan rasprave, mada bi novi vlasnik bio najsretniji da je imaopraznu parcelu i novu kuæu od temelja. Tek minimalni dodaci kodulaza su napravljeni, a iza sjevernog zida u zoni koja nijeznaèajnije eksponirana pogledima, izveden je manji anex. Nakraju, kuæa je poput japanskog hrama, gotovo kompletnoobnovljena. Osim armiranobetonskih dijelova konstrukcije,platica od ariševa drveta na proèelju i ponešto od drvene nosivekonstrukcije, sve ostalo je zamijenjeno. Graðevinski, kuæa jeobnovljena s oko 80% novog materijala, a instalacijski je 100%

AR 2005/1

Slika 1: Kuæa Galiæ iz 1938.godine.The Galiæ House in 1938.

Slika 2: Kuæa Galiæ - tlocrti iz 1938. i 1998. godine.The Galiæ House - layouts from 1938 and 1998.

Slika 3: Kuæa Galiæ - nakon obnove i dogradnje 1998. godine.The Galiæ House - after refurbishment and extension in 1998.

KUÆA IIPeteroèlana obitelj uspješnog mladog poduzetnika �ivjela je u

kuæi na periferiji Ivaniæa-grada sa oko 8000 stanovnika.Zadovoljni postojeæim komforom prizemne kuæe, �eljeli su ipak,obzirom na rast djece proširiti se na potkrovlje te dograditiverandu. Kuæa je graðevinski solidno izgledala osim što je pokrovod tamnosmeðe eternita pokazivao znakove trošnosti, i vlasnicisu ga htjeli zamijeniti bakrenim limom.

Uz to, vlasnici su se zasitili kuæe koju su izgradili prijepetnaest godina i glavni zadatak je bio dobiti novi oblik kuæe,postiæi formu koja æe se osjetno razlikovati od postojeæe. Zadatakje bio da se, ne dirajuæi previše u unutrašnju strukturu prostora,postigne oblikovna transformacija. Suburbana, forma u izrazunovog lokanog romantizma trebala je postati više urbana, višeartistièka i više unikatna forma.

Dominantna tema postojeæeg oblika bila je naglašeni"mansardni" krov, alpsko-tirolskog ugoðaja, dosta prisutnog i veæpomalo udomaæenog importa. Novo rješenje je umanjilopojavnost teme krova, a bakreni lim je omoguæio luèni krovniotvor kao eksponat i nova silueta na krovu. Isturena nadstrešnicaštiti ju�ni prozor od visokog ljetnog sunca. Pristup sa zapadnog,gara�nog, dijela parcele je naglašeni trijem koji postaje istaknutaoblikovna tema na glavnom, uliènom proèelju. Veranda svaljkastom staklenom stijenom je kontrast punim zidnim masamakuæe. Ranija koloristièka situacija smeðe-bijelo je promijenjena utoplocrveno-bijeli odnos.

Tra�eæi reference i primjere gdje je nova forma "progutala"stari objekt, sjetio sam se slavne Vile Karma (1906), no ovdje je zakomparaciju prikladnija vlastita kuæa Frank Gehrya (1979). Prijeadaptacije, to je bila pristojna, konvencionalna kuæa amerièkesuburbije, oblikovana prema senzibilitetu i ukusu prosjeènogamerièkog malograðanina. Metodom razaranja/graðenja,oduzimanja/dodavanja, proizveo se je ugoðaj sluèajnosti,adhokizma, oblikovnog nereda, promjene simbolièke situacije,neoèekivanosti i igre. Zahvat u Ivaniæu nema tu vrstu slobode, nitiprikaz konfrontacije sa bivšim stanjem. U komparaciji sGehryevom nonšalancijom, �ovijalnošæu i opuštenošæu, ovdje seneke teme, poput kolonade trijema, mogu do�ivjeti i previšeozbiljnim.

Lenko Pleština

34

OBNOVA OBITELJSKE KUÆE U ÈETIRI PRIMJERA

KUÆA IIIKamena puèka kuæa napravljena je 1870. da bi u svom

trajanju bila permanentno nadograðivana, oblikovnotransformirana i sadr�ajno mijenjana. Pet generacija graditelja ikorisnika su nešto dodavali i oblikovali, negdje èuvajuæikontinuitet, a negdje uvodeæi novu logiku, nove materijale i noveoblike. Prvi volumeni su napravljeni od kamena, odlomljenog iisklesanog tu na licu mjesta, dok su neki najnoviji materijaliugraðeni u kuæu ne samo iz drugih regija i dr�ava, nego i sa drugihkontinenata. Veæ nakon pojave tvornice cementa u neposrednojblizini (1910), kamen je u graðenju zamijenjen betonom. Lakšomnabavom stakla, otvori su postajali veæi i drugaèiji, veæomkolièinom energije koja se je mogla pribaviti prostori postajutopliji i ugodniji, a potrošnja vode je u sto godina nekolikodesetaka puta poveèana. Kuæa je 5 km od mora i 8 km odDioklecijanove palaèe nekada je bila gotovo dva sata od Splita,danas je tri sata od Zagreba.

Sto je godina slu�ila za stalno stanovanje, a onda je postalakuæa za odmor i za povremeni boravak. Podignuta kaosvojevremeni egzistenzraum, u dobroj mjeri i prenapuèena,danas je veæinom prazna ili udomljuje dvoje supru�nika kadatra�e bijeg od urbanog ritma u promjeni i opuštanju. Tu suzvukovi vjetra ili cvrèanje cvrèaka, mirisi zumbula ili rascvalepitosfore, èiste boje �ute procvale brnistre, crvenih ru�a ili plaveperunike. Kiša, oluja i grmljavina ovdje imaju svoju dra�,jednako kao ljetna �ega i sparina. Osim za izolaciju, ponekadkuæa slu�i i za fešte. Povremeno dolaze i djeca.

U èetveroeta�noj kuæi nalaze se posebno profilirani prostori:obiteljska soba tinel s kaminom, podrum s 130x240 orahovimstolom, konoba dokument prošlosti i vidikovac s pogledom "odmilijun eura". Kao jedan u generacijskom slijedu, kuæu osjeæamdijelom svoje biografije, dokument porijekla i genius-loci.

AR 2005/1

Slika 4: Kuæa u Ivaniæ-Gradu prije obnove i dogradnje.House in Ivaniæ-Grad before refurbishment and extension.

Slika 5: Kuæa u Ivaniæ-Gradu poslije obnove i dogradnje.House in Ivaniæ-Grad after refurbishment and extension.

Slika 6: Proces stalnog rasta i transformacije kuæe u Klisu.The process of continuous growth and transformation of the house inKlis.

Slika 7: Stanje kuæe u Klisu iz 2000. godine.Condition of the house in Klis in year 2000.

35

KUÆA IVGotovo srušena, kamena gospodarska kuæa, i to u svojoj

jednoj polovici, bila je podloga za izvedbu manje stambenejedinice za povremeni boravak, guest-house prethodne kuæe odkoje je udaljena koju stotinu metara. Ustvari postojeæe stanje subila tri kamena zida kuæe iz 1901., a sve ostalo bilo je sjeæanje i-hrpa urušenih kamenih ploèa s krova i krša drvene konstrukcije.Druga polovica kuæe pripada ljudima koji nisu pokazivalinikakav interes za obnovu ili prodaju, tako da je zahvat mogaoobuhvatiti svega 15 m (3,8 x 4,0) u tlocrtu. U dvije eta�e ipotkrovlju s ukupno 45 m , povezano spiralnim stubama,smješteni su sadr�aji za boravak, prehranu, odmor i higijenu.

Posebnost ovog objekta bili su kameni blokovi cca 30x40 cm,teški oko 30-40 kg, koje je neka strpljiva ruka klesara oblikovalada bi sazidali masivne stijene proèelja, s malim otvorima tek radinu�nog provjetravanja. Posebnost ovog mjesta je zanosni pogleds nadmorske visine +200 na Split kao na dlanu, njegovo brdoMarjan, sjevernu luku, brodogradilište... Uzbudljiva panoramaizmeðu planina Mosora i Kozjaka s najstarijim hrvatskim gradomi pet velikih jadranskih otoka, bila je hedonistièki izazov da se uinterijer maksimalno dovede uzbuðenje te okolnosti. Popadale iskršene ploèe znaèile su oproštaj od onog starog kamenog krovakoji je nekada bio dio ovog ambijenta, i koji bi se svakih nekolikogodina zabijelio od zaštite prelivenog vapna. Danas uobièajenipokrov, crveni crijep, mada legitimni nasljednik starih kamenihpokrova, kuæama daje ipak neku drugu senzualnost. Sa crijepomnije bilo moguæe napraviti niti rastvaranje krova i napajanjeprostora vizurama. Za veliki otvor na krovu trebalo je neštosuvremenije, poput aluminijskog lima, bijelog poput vapna.Sinteza komfora prostora i logike graðenja je otklonila dilemu"pogled na kuæu" ili "pogled iz kuæe".

Novosagraðeni stroj za stanovanje napravljen je ustvari odnovih materijala da zadovolji suvremene potrebe �ivljenja. Onošto je zateèeno, je u cjelini iskorišteno, a novo graðenje je slijedilosvoju graðevnu logiku, donekle poštujuæi stari gabarit. Za drugupolovicu kuæe se pretpostavlja da æe biti slièno oblikovana.

2

2

Rekapitulacija

Progresisti do�ivljavaju tradiciju kao "vladavinu mrtvih nad�ivima". U obnovi bi se to moglo prevesti kao vladavina "mrtveforme" nad novim "�ivim sadr�ajima" i novim materijalima.Bivša kuæa se mo�e muzejski konzervirati, zamrznuti kao skupieksponat, dotjerati kao ne�ivuæa forma ili je prepustiti raspadanjui konaènom nestanku. S druge strane, u nastavku funkcijestanovanja, ona mora slijediti �ivot, podvrgnuta je promjenama,stalno dobiva nove sadr�aje i smisao. Za oèekivati je da æe se injena forma razlo�no mijenjati kada slijedi nove zahtjeve. Novimaterijali i tehnologija imaju svoju vlastitu mjeru, izraz, oblik iproporciju, a pri obnovi ugraðene kolièine su znaèajne(!).Koristiti dijelove ranije graðevine i dodavati nove, znaèiusklaðivati razlièitosti, a pri tome izbjegavati imitaciju (=la�),mimikriju (=prikrivanje) i kamufla�u (=prerušavanje).

Kuæa nije vjeèni nepromjenjivi spomenik, niti su njenikorisnici glumci jednom ranije, za svagda, postavljenedramaturgije. Ako je kuæa odr�iva, èak za jednu generacijukorisnika, velika je vjerojatnost da poslije njih nastupa promjena.Zaustavljanje te promjene komplicira i ote�ava daljnje korištenje,dok zloupotreba promjene mo�e uništiti još uvijek korisne,postojeæe elemente i graditeljski kontinuitet.

Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KUÆE U ÈETIRI PRIMJERAAR 2005/1

prof dr Lenko PleštinaArhitektonski fakultetSveuèilište u Zagrebu

lenko.plestina@arhitekt.hr

Slika 8: Derutni gospodarski objekt sa urušenim krovom i srušenomunutrašnjom konstrukcijom.Dilapidated out-building with collapsed roof and demolished internalstructure.

Slika 9: Lijevo: Obnovljena polovica kuæe = jedna vlasnièka cjelina.Desno: Pretpostavljeni izgled nakon kompletne obnove.Left: Restored half of the house = one property unit.Right: Hypothesised image after completed restoration.

Slika 10: Shematièan prikaz postojeæeg stanja - tri zida i prikaz novihkonstrukcija - 95% zahvata, te tlocrti svih eta�a.Schematic representation of the extant condition three walls andrepresentation of the new structures - 95 % of the intervention, andlayouts of all the floors.

Stanje prije obnove: zahvat (godina): kolièina i vrijednostnovog materijala %

I jako trošna kuæa od obnova konstrukcijearhitektonske va�nostiiz 1932/38 (1998)

II tipièna suburbana kuæaiz 1982. oblika (1996) 35%

III puèka kamena/betonskakuæa u stalnom stalna dogradnja 70%rastu i promjenamaod 1870. (L.P. od 1976) (od 1976)

IV "tri kamena zida" bivšegospodarske kuæe iz 1901.

nadopuna sadr�aja 85%

dogradnja i promjena

i obnova

kuæa za odmor (2003) 95%

Gregor Èok

36

Sociološko in ekonomsko utemeljena lokacija dela na domu povzroèa doloèeneprostorske konsekvence, ki se zrcalijo v transformaciji bivalnega okolja. Pri temse stanovanjski objekt kot tipološko zakljuèena enota, s preobrazbo kompozicijein tlorisne zasnove spreminja v multifunkcionalni arhitekturni hibrid. V èlankuje prikazana klasifikacija nastajajoèih prostorskih rešitev, ki opozarja na vzorènodelovanje samograditeljske prakse in nakazuje mo�nost regulacijeobravnavanih procesov.

izvleèek

2oo5 / 1 ARPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIHOBJEKTOV ZA POTREBE DRU�INSKEGAPODJETNIŠTVA

kljuène besede:

Drobno gospodarstvo postaja osrednji afirmator prostorskegarazvoja slovenskega pode�elja, ki se v obdobju zatona agrarnegasektorja sooèa s strukturno in ekonomsko razvojno preobrazbo.Gre za alternativno zagotavljanje ekonomske blaginje nekdanjihagrarnih gospodinjstev in za nadomešèanje zaposlitvenepraznine, ki je nastala z izpadom kolektivne zaposlitve v okviruvelikih podjetij planskega gospodarstva. V fiziènem prostoru setakšne spremembe zrcalijo v mno�iènem ustanavljanju malihpodjetij, ki posledièno preoblikujejo arhitekturno in urbanistiènopodobo številnih naselij. Ugotavljamo, da gre za novo fazosamograditeljstva, ki je tokrat usmerjena predvsem vrekonstrukcijo obstojeèih objektov in v skladu s formalnimnaèrtovalskim pristopom analogna konceptu stihijske gradnjeenodru�inskih hiš v povojnih letih ekstenzivne urbanizacije.Delo na domu povzroèa razliène pozitive uèinke (sociološke inekonomske), zato je potrebno v okviru prostorskega planiranjazagotoviti ustrezne pogoje za njegov dolgoroèni obstoj.

V 90. letih prejšnjega stoletja se arhitekturna stroka ni aktivnoodzvala na razvojne potrebe podjetništva in na poslediènopreoblikovanje bivalnega okolja, saj ni izoblikovala potrebnihmehanizmov za njegovo ustrezno integracijo v fizièni prostor.

V raziskavi smo na podlagi analize stanja opredelili tipièneprostorske rešitve pri organizaciji dela na domu. Temeljnaznaèilnost zdru�evanja dela in bivanja se ka�e v obsegu in naravipodjetniške dejavnosti in v konceptu arhitekturne zasnove.Ugotavljamo, da je pri manjših intervencijah v stanovanjskiobjekt sporna predvsem oblikovna komponenta, pri organizacijiveèje dejavnosti pa nastopijo negativni vplivi na bivalno okolje.Rešitev se ka�ejo v oblikovanju podrobnejših pravil zaorganizacijo dela in bivanja in v opredelitvi robnega obsegadejavnosti, ki doloèa mo�nost delovanja v okviru naselja oziromapreselitvi poslovanja v gospodarsko cono.

Razvoj podjetniškega sektorja

Statistièna utemeljitev

Razvoj obratov malega gospodarstva lahko spremljamo �e vzgodnjem povojnem obdobju, v katerem se je poleg klasièneindustrije zaèela oblikovati takratna obrtna dejavnost. Slovenijaje imela �e v petdesetih letih uzakonjeno obrt kot dovoljenoobliko zasebne podjetniške prakse [Vadnjal 1996].

Dejavnosti so veèinoma potekale v obliki dela na domu, kar jezahtevalo doloèeno arhitekturno preobrazbo bivalnega okolja aligradnjo novih gospodarskih objektov. Te potrebe so v veèjihnaseljih urejali z oblikovanjem obrtnih (obrtno-industrijskih)con, drugje pa so ta vprašanja reševali zgolj ohlapni prostorskiureditveni pogoji in formalnimi inšpekcijskimi zahtevami.Mnoge obrtne delavnice so v veè kot štiridesetih letih poslovanjamoèno prerasle okvire obrti in postale celo srednje velika podjetjas sodobno industrijsko proizvodnjo.

Klasièna delitev na obrt in industrijo se z razvojem novihoblik gospodarskega delovanja zdru�uje v okviru pojmagospodarstvo-industrija (tj. veèjih gospodarskih dru�b) in pojmadrobno gospodarstvo-drobno podjetništvo (tj. manjših dru�b insamostojnih podjetnikov). V porastu so zlasti mala in srednjevelika podjetja, ki jih s tradicionalnimi pojmovanji ni veè mogoèeuvrstiti v eno od poznanih oblik. Leta 1993 sprejeti Zakon ogospodarskih dru�bah je z opredelitvijo temeljnihpravnoorganizacijskih oblik v statusnem smislu poenotildotedanjo delitev. Obrt je ostala zakonsko utemeljena zgolj kotnaèin opravljanja dejavnosti s predpisanimi omejitvami vsebin inobsega.

Razvoj podjetniškega sektorja je mogoèe statistièno opredelitiv evidencah poslovanja gospodarskih dru�b, obrtnem registru in vevidenci poslovnih subjektov. Èeprav posamezne podatkovne

1

The sociological and economic rationale of working from home is causingcertain spatial consequences that are reflected in the transformation of livingenvironments. Thus residential buildings, as typologically complete units, aretransforming their composition and layout and changing into multifunctionalarchitectural hybrids. The article deals with classification of emergent physicalsolutions, which point out patterns of self-building practises, and showspossibilities for regulating the described processes.

abstract

family entrepreneurship, working from home, typology of economic buildings

key words:dru�insko podjetništvo, delo na domu, tipologija gospodarskih objektov

Transformation of residential buildings for family entrepreneurial needs

UDK

15.5.2005prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

747:643.55

obsegu gre za povzemanje tipologije industrijskih zgradb alitradicionalnega gospodarskega poslopja. Posledica jearhitekturna hibridnost, ki je znaèilna predvsem po neskladnostivsebine z obliko; v jedru stanovanjskega naselja zasledimotipologijo industrijskih zgradb, novogradnjo, ki sledi tipologijiagrarnega poslopja ali številne hibridne kombinacije. V temokviru je potrebno loèevati tudi naravo dejavnosti. Opredelimolahko moteèe in manj moteèe dejavnosti, saj se delo na domuizvaja v neposredni bli�ini "procesa" bivanja (proizvodne obrtinaèeloma povzroèajo vplive, ki ote�ujejo bivanje: hrup, emisijeitd., medtem ko doloèene storitvene in poslovne dejavnosti nabivanje bistveno ne vplivajo).

Pri evidentiranju obstojeèega stanja smo ugotovili, da gre vštevilnih primerih (novogradnje ali prilagoditve obstojeèihobjektov) za povzemanje znaèilnosti posameznih arhitekturnihtipologij. Kot poznane oblike, v katerih se organizira podjetniškadejavnost, lahko opredelimo:

Zdru�evanje dela in bivanja - klasifikacija prostorskih oblik

1. tipologija industrijskih zgradb2. tipologija tradicionalnega gospodarskega poslopja3. poslovno stanovanjski objekti - nova tipologija4. novi gospodarski objekti (npr. proizvodna obrt) - nova

tipologijaZ analizo posameznih primerov smo ugotovili naslednjeprostorske trende:

Ugotavljamo, da gre veèinoma za povzemanje funkcije intipologije tradicionalnega gospodarskega poslopja. Posamezneprimere smo glede na naštete ugotovitve razvrstili v pet osnovnihskupin. Podrobnejša analiza bi opredelila tudi posebnosti glede naposamezne arhitekturne regije.

A) arhitekturna zasnova:opcije:

- povzemanje znaèilnosti tipologije tradicionalnega gospodarskega poslopja- povzemanje znaèilnosti tipologije stanovanjskega objekta- povzemanje znaèilnosti tipologije industrijskega objekta- medsebojne kombinacije- oblikovanje multifunkcionalne, hibridne arhitekture - nova tipologija

B) urbanistièna zasnova:opcije:

-dodajanje objektov z gospodarsko vsebino v neposredno bli�inostanovanjskega objekta oziroma oblikovanje nove prostorske kompozicije

-naèrtno odmikanje novih objektov poudarjanje razlike med posameznimifunkcijami

-povzemanje znaèilne situacije lociranosti gospodarskega poslopja vneposredni bli�ini stanovanjske zgradbe

-povzemanje tipiène umestitve (makrolokacija) industrijske cone na obrobjunaselja

-oblikovanje nove urbanistiène, polifunkcionalne zasnove

Gregor Èok

37

PREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRU�INSKEGA PODJETNIŠTVA

baze in naèini evidentiranja niso medsebojno eksaktnoprimerljivi, je v vseh primerih prikazano obèutno narašèanjenovoustanovljenih dru�b in samostojnih podjetnikov,predvsem v letih 1985-1995.

V tem obdobju je njihovo število poskoèilo s ca. 25 000 naca. 57 000, iz èesar izhaja tudi posledièna disperznamaterializacija v fiziènem prostoru.

:

Po letu 1995 se trend sicer umirja, istoèasno pa prihaja tudido vsebinske in prostorske reorganizacije znotraj sektorja.Zmanjšuje se število samostojnih podjetnikov, narašèa paštevilo gospodarskih dru�b. Njihov porast je posledica novihustanovitev, v doloèenem obsegu pa tudi prerašèanja okvirovobrti in poslediènega prehoda v sfero srednje velikih podjetij.

Razvoj sektorja drobnega gospodarstva je utemeljen sštevilnimi ekonomskimi in sociološkimi razlogi, njegovamaterializacija pa se vse bolj oèitno zrcali tudi v fiziènemprostoru. Ugotavljamo, da je njegova pojavnost splošnorazširjena, v principu pa razlikujemo obmoèja zgostitve inobmoèja disperzne toèkovne organizacije.

Organizacija dela v bivalnem okoju se zrcali v razlièniharhitekturnih in urbanistiènih zasnovah. V naslednjempoglavju predstavljamo nekatere tipiène rešitve, ki so znaèilneza novogradnje ali prilagoditve obstojeèih objektov potrebamvzporednih dejavnosti. Obravnavani posegi izhajajo izobdobja soèasnega razvoja obrti in stanovanjske gradnje vpovojnih desetletjih. Veèinoma predimenzionirane slovenskehiše so z obse�nimi manevrirnimi površinami inneizkorišèeno tlorisno zasnovo omogoèale ugodne prostorskepogoje za organizacijo obrtnih dejavnosti. Z organizacijoproizvodnih procesov v okviru stanovanjske zgradbe sonastajali razlièni prizidki, ki so naèenjali osnovno funkcijo inobliko.

Ustaljena samograditeljska praksa je v obdobju razvojapodjetništva še vedno prisotna, èeprav so opazne tudi številnesodobne (arhitekturne) zasnove, ki presegajo zgoljfunkcionalne prilagoditve obstojeèih objektov.

V okviru analitiène raziskave prostora smo evidentiraliposamezne primere organizacije dela na domu, kipredstavljajo specifiène tipološke rešitve . Tipološke variacijeso znaèilne predvsem za novogradnje, njihovo pojavnost pazasledimo tako v urbanem kot ruralnem prostoru.Stanovanjski objekti se v tem procesu prilagajajo(prezidavajo) v razliènih oblikah. Opredelimo lahko kljuènetendence povzemanja oblikovnih ali funkcionalnihznaèilnosti klasiènih arhitekturnih tipologij. V velikem

1985

1995

2002

… ca. 26.000

… ca. 57.000

… ca. 50.000

2

3

4

Rezultati - tipologija

Preoblikovanje bivalnega okolja - razvoj hibridneprostorske zasnove

AR 2005/1

Narašèanještevilagospodarskihdru�bin (predvsem)samostojnihpodjetnikovposameznikov

MATERIALIZACIJA VFIZIÈNEMPROSTORU

A) v strnjeni obliki

v disperzni oblikiB)

nastanitev v okviru gospodarskecone (obstojeèe ali nove)

monokulturna toèkovna pojavnost(predvsem samostojni podjetniki)

1985

1995..

2002

NOVE LOKACIJEIN NOVIGOSPODARSKIOBJEKTI

A) gospodarske conerevitalizacija obstojeèih in gradnja novihcon (150 novih con v letu 1995)

B) delo na domumonokulturna toèkovna pojavnost(predvsem samostojni podjetniki)

1. glede na lokacijo, kjer se odvija dejavnost:- v stanovanjskem objektu- ob stanovanjskem objektu se ga dotika- ob stanovanjskem objektu se ga ne dotika

2. glede na tipologijo, ki jo povzema:- na stanovanjskem objektu ni spremembe- objekt povzema znaèilnosti tipologije stanovanjske arhitekture- objekt povzema znaèilnosti tipologije tradicionalnega gospodarskega

poslopja- objekt povzema znaèilnosti tipologije industrijske arhitekture- hibridna oblika

3. glede na makrolokacijo v kontekstu naselja- lociran v naselju- lociran na obrobju- lociran na veliki razdalji zunaj naselja

Obravnavane primere smo naèelno klasificirali po kriterijihtipologije, mikrolokacije v razmerju do stanovanjskega objektain makrolokacije v okviru naselja:

V raziskavi variantnih prostorskih rešitev smo ugotovili, da soštevilne prednosti dela na domu vezane na maksimalno izraboobstojeèih površin in objektov ter ostalih potencialov, ki jihponuja bivalno okolje. Glede na evidentiranje obstojeèega stanja,analizo variantnih prostorskih zasnov in klasifikacijo tipiènihrešitev lahko opredelimo naslednje ugotovitve:

z minimalno reorganizacijo tlorisne zasnove v okviruobstojeèega objekta:

– z optimalnim posegom (veèja sprememba arhitekturnezasnove):

tipA– dejavnost se odvija v istem objektu - ni vizualne spremembe

tip B – dejavnost se odvija v istem objektu - sprememba oblike

tip C – dejavnost se odvija v loèenem, vendar dotikajoèem se objektu

tip D/1 – dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnostitipologije gosp. poslopja

tip D/2 – dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnostitipologije ind. objekta

Dejavnost se odvija v stanovanjskem objektu, pri èemer se zunanjost nespremeni. Ta oblika je znaèilna za zadnje desetletje, v katerem so seintenzivno ustanavljale trgovske in storitvene dejavnosti, ki so za svojaopravila potrebovale malo prostora in ustanovnega kapitala.

Dejavnost se odvija v stanovanjskem objektu, ki ima �e v konceptuzasnovane gospodarske ali poslovne prostore. Ti "dodatki" so obèutni invplivajo na vizualno in funkcionalno celoto.

Dejavnost se odvija v dotikajoèem se objektu. Oblikuje se nova hibridnakompozicija, ki vizualno loèuje delo in bivanje. Veèina obravnavanihprimerov povzema znaèilnosti tipologije stanovanjskega objekta.

Dejavnost se odvija v fizièno loèenem objektu, naèeloma v obstojeèemgospodarskem poslopju. Druga mo�nost je novogradnja, ki doslednopovzema znaèilnosti tipologije gospodarskega poslopja ali industrijskezgradbe.-

Dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnosti tipologijeindustrijskih zgradb. Lociran je v naselju ali na njegovem obrobju, vendarpripada eni od stanovanjskih hiš. V številnih primerih gre za obse�ne objekte,v katerih se odvija proizvodna dejavnost.

- tipologija gospodarskega poslopja- minimalne priredbe tlorisne zasnove- ni vizualne spremembe

- tipologija stanovanjskega objekta- konceptualno prirejena tlorisna zasnov- vizualna sprememba

- hibridna kompozicija- povzemanje znaèilnosti razliènih tipologij- velika vizualna spremeba

povzemanje znaèilnosti razliènih tipologij- povzemanje funkcije gospodarskega poslopja

- tipologija in funkcija industrijskih zgradb

a) organizacija dela v bivalnem okolju se izvaja z razliènimiposegi:–

- potrebna so minimalna sredstva za vzpostavitevposlovanja, na objektu ni relevantnih sprememb (tipa A inB),

- spremembe v objektu ne vplivajo na celostno podobososeske (tipa A in B, eventualno tip D/1),

- prilagoditev obstojeèega gospodarskega poslopja novivsebini (tip D/1),

Gregor Èok

38

PREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRU�INSKEGA PODJETNIŠTVA

- preoblikovanje obstojeèega objekta spremeniarhitekturno zasnovo (tip C, delno B),

- zasnova objekta, ki zdru�uje delo in bivanje, je lahkohibridna ali povzema znaèilnosti posamezne tipologije(tip C),

- hibridne zasnove so oblikovane ali nakljuène (tip C),- sprememba na objektu ali novogradnja lahko opazno

vpliva na širši prostor (tip C),- spremembe so razliène, nekatere vnašajo v prostor novo

vrednost, druge stihijo,- problematika arhitekturnih zasnov,

- problem oblikovanja velikih volumnov, ki povzroèajovizualno spremembo v širšem prostorskem merilu (tipaD/1 in D/2),

- problem interpretacije arhitekturnega oblikovanja novihproizvodnih objektov, pojavljajo se razliène mo�nosti(kvaliteta ali stihija),

- vprašanje racionalnosti posega glede na alternativnemo�nosti v obstojeèi coni (tip D/2).

– z izrazitim posegom v obstojeèo arhitekturno inurbanistièno zasnovo (industrija na domu):

- maksimalna izraba lastnih objektov, prostorov, parkirišè,manevrirnih površin itd.,

- maksimalna izraba doloèenih javnih površin, ki sicer niso vuporabi (npr. parkirišèa),

- souporaba (delo + bivanje) servisnih prostorov in objektov,- souporaba (delo + bivanje) komunalne, energetske idr.

infrastrukture.

nemoteèe dejavnosti:- poslovne, storitvene itd.; fizièna razdalja med bivalnimi in

poslovnimi prostori oz. objekti ni pomembna (tipiA, B, C),moteèe dejavnosti:

- vplivi na bivalne procese (npr. proizvodne dejavnosti vbivalnem okolju); z razdaljo se vplivi zmanjšujejo (tipa C,D/1),

- vplivi na širši prostor (npr. poveèan tranzit, emisije itd.); zrazdaljo se vplivi zmanjšujejo (tipi C, D/1, D/2)

- povzemanje znaèilnosti doloèene tipologije,- oblikovanje hibridne zasnove,- obse�en pojav prevzemanja funkcije agrarnega

gospodarskega poslopja (nova vsebina).

S splošnim dru�benim razvojem in uvajanjem informacijskedru�be se veèa spekter individualnih potreb, spreminjajo pa setudi znaèilnosti delovnega mesta. Delo v bivalnem okoljupredstavlja v okviru prostorskega planiranja specifièno strukturo,ki jo razumemo predvsem kot element dopolnjevanja dela vokviru velikih gospodarskih con. Pri tem je potrebno upoštevatinjene pozitivne lastnosti in jo v optimalnem obsegu tudispodbujati.

S predstavljeno analizo smo evidentirali tipiène prostorskerešitve pri organizaciji dela na domu. Ugotavljamo, da se prioblikovanju arhitekturnih zasnov posamezniki veèinomazgledujejo po konvencionalnih oblikah in tradicionalnempojmovanju umešèanja gospodarskih dejavnosti v fizièni prostor.Poleg izkorišèanja številnih obstojeèih potencialov se prizdru�evanju dela in bivanja sprošèajo tudi negativni uèinki, ki sepoleg skromne arhitekturne ambicije zrcalijo tudi v uèinkih na

5

b) organizacija dela v bivalnem okolju predstavljaizkorišèanje obstojeèih potencialov:

c) gospodarske dejavnosti povzroèajo vplive na bivalnookolje:

d) posegi v arhitekturno in urbanistièno zasnovo:

AR 2005/1

Slika 3: Tipiène prostorske rešitve zdru�evanja dela in bivanja.Typical design solutions for combining work and living.

39

bivalne funkcije. Pri dejavnostih, ki zahtevajo obse�ne površinein povzroèajo moteèe vplive v širšem prostoru, je problem šeoèitnejši (tipa D/1 in D/2). Alternativna rešitev je oblikovanjezgostitvenih obmoèij v neposredni bli�ini naselja (mini conenpr. obmoèja z mešano rabo, ki se trenutno v manjših naseljihredko uporabljajo). Taka obmoèja bi ponujala lokacijo zaizgradnjo gospodarskih objektov, katerih dejavnosti presegajopogoje bivalnega okolja in hkrati zagotavljajo njegovo posrednobli�ino.

Kljub normativnim lokacijskim in gradbenim pogojem jeosrednji problem obravnavanih objektov njihova oblikovnastihija, ki je posledica nedefiniranih meril urbanistiènega inarhitekturnega oblikovanja na nivoju obèinskih prostorskihdokumentov, oziroma nedefinirane vizije prostorskega razvoja(bivanje + obrt) veèine slovenskih obèin in regij. Pri izdelavinove prostorske dokumentacije (SPRO in PRO) je prioblikovanju ciljev in izhodišè prostorskega razvoja potrebnoopredeliti kljuène prostorske potrebe in konflikte. V tem okviru jedelo na domu tipièen primer, ki zahteva v procesu prostorskeganaèrtovanja kompleksno analitièno, planersko in oblikovalskoobravnavo.

Preoblikovanje stanovanjskega objekta za potrebe dela nadomu bi moralo potekati v okviru sinteznega (arhitekturnega)naèrtovanja s funkcionalno in oblikovno kvaliteto. V tem procesuje potrebno narediti miselni korak v smeri interpretacijeprostorskih posegov in preseèi zgolj funkcionalni in ekonomskiracionalizem. Pri tem zagovarjamo stališèe, da naj se tipologijanovih gospodarskih poslopij praviloma ne prilagaja obstojeèistanovanjski arhitekturi, ampak naj sledi sodobnim oblikovnimtrendom in razvije suvereno ter prepoznavno tipologijo, kot novoprostorsko kvaliteto.

6

7

Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRU�INSKEGA PODJETNIŠTVAAR 2005/1

dr Gregor ÈokUniverza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturogregor.cok@arh.uni-lj.si

Slika 4: Organizacija gospodarske dejavnosti na nivoju naselja; proizvodnjabetonskih izdelkov (Urbanistièna delavnica Medvode 2003).Organisation of an economic activity on the level of a settlement;production of concrete products (Urban design workshop Medvode2003).

ekonomije. V arhitekturnem smislu se je razvila prepoznavna tipologijastanovanjskega in loèenega gospodarskega objekta.2. Obrt in manufaktura: Obrtna dejavnost se je praviloma izvajala vokviru stanovanjskega ali (agrarnega) gospodarskega objekta inni ustvarila posebne tipologije. Razvoj obrti je v obdobju cehovsicer oblikoval hišo, v kateri je bilo pritlièje prirejeno cehovskidejavnosti ali trgovini, zaradi èesar so se bivalni prostoriorganizirali v nadstropju [Fister 1986)]. Kljub zdru�evanju dela inbivanja je objekt v konceptu še vedno ohranil znaèilnostistanovanjske arhitekture. Šele kasnejše manufakturne delavnicekot loèeni objekti predstavljajo prve zametke bodoèe industrijsketipologije.3. Industrijske zgradbe: Arhitektura industrijskih zgradb se zaènerazvijati s prvimi pojavi rudarstva in fu�inarstva [Košir 1986]. Stehnološkim razvojem (industrijska proizvodnja) se oblikuje tudinova tipologija, ki omogoèa izvajanje inovativnih procesov.Zaradi fiziènega obsega in specifiène vizualne pojavnosti je njenapodoba v prostoru oèitno prepoznavna.

5 V doloèenih primerih �elijo posamezniki vzpostaviti stanjeindustrije na domu, za kar so na razpolago številne reference izsosednjega sveta (tudi v RS se širi t.i. trend

).6 Mo�ni ukrep so komasacije, ki bi zagotovile lastnikom cenovno

ugodno (oziroma lastno) zemljišèe.7 SPRO - Strategija prostorskega razvoja obèine, PRO Prostorski

red obèine.

furlanizacijeprostora

Opombe1 Zakon v principu loèuje gospodarske dru�be in samostojne

podjetnike - posameznike.2 Do statusno pravne spremembe iz samostojnega podjetnika (s. p.) v

gospodarsko dru�bo (npr. d.o.o., d.n.o., d.d. itd.) prihaja tudi zaradi ostalihrazlogov (upravni, ekonomski itd.).

3 Evidentiranje je bilo izvedeno na obmoèju Ljubljanske urbane regije. Vpoglavju navajamo le tipiène primere, s katerimi utemeljujemo prikazanoklasifikacijo.

4 Kronološko lahko opredelimo naslednje osnovne tipologijeobjektov, v katerih se je odvijala doloèena gospodarska dejavnost:1. Tradicionalno agrarno gospodarsko poslopje: To gospodarskoposlopje je bilo kljuènega pomena v obsegu nekdanje dru�inske posestne

Viri in literaturaÈok, G., 2004: Razvoj regionalnega omre�ja gospodarskih con v pogojih sodobne

informacijske dru�be (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo,Univerza v Ljubljani, Ljubljana.

Faleskini, R., Guliè, A., Hoèevar, M., Kladnik, D., Praper, S., 1998: Vplivisodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture na prostorski razvojSlovenije. Urbanistièni inštitut RS, Ljubljana.

Fister, P., 1986: Umetnost stavbarstva na slovenskem. Cankarjeva zalo�ba,Ljubljana.

Gabrijelèiè, P., Èok, G., Ravnikar, V., 2003: Gospodarske cone in obstojeèa(degradirana) obmoèja, primerna za razvoj gospodarskih dejavnosti, kotelement v pripravi novega prostorskega plana obèine Medvode.Urbanistièna delavnica Medvode [sodelovali: 1. Skupina (mentorGabrijelèiè, P.): Grabar, A., Marc, T., Šepulj, B., Majcen, D.; 2. Skupina(mentor Èok, G.,): Les, R., Vukiè, D., Gramc, M., Gotz, G., Hajnrihar, A.,Grom, J. P., Cinterman, E.; 3. Skupina (mentor Ravnikar, V.)]. Zakljuènoporoèilo 1. In 2. Skupine, Uniarh, Ljubljana.

Goljuf, P., 2000: Razvoj podjetništva in malih podjetij v mestni obèini Novomesto v primerjavi s Slovenijo. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani,Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

Informacija o poslovanju gospodarskih dru�b v RS v letu 2002. Agencija RS zajavnopravne evidence in storitve (AJPES), Ljubljana.

Kavaš, D., Rojec, M., Èok, G., 2003: Vloga ponudbe stavbnih zemljišè pripridobivanju neposrednih tujih investicij. Inštitut za ekonomskaraziskovanja, Ljubljana.

Kališnik, M., Fister, P., Lah, L., Dekleva - Smrekar, D., 2003: Uvod vznanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèju arhitekture inurbanizma. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Kos, D., 1990: Zdru�evanje dela in bivanja. V: Teorija in praksa 27/12, Ljubljana.Kos, D., 1993: Prihodnost neformalnih dejavnosti v postsocializmu. V: Teorija in

praksa 30/56, Ljubljana.Košir, F., 1986: Razvoj oblikovanja industrijskih obmoèij in objektov na

Slovenskem v 19./20. St. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Toffler,A., 1981: The Third Wave. Bantam Books, NewYork.Vadnjal, J., 1996: Dru�insko podjetništvo. GEACollege, Ljubljana.Willke, H., 1993: Sistemska teorija razvitih dru�b. Dinamika in tveganost

moderne dru�bene samoorganizacije. Znanstvena knji�nica, Univerza vLjubljani, Fakulteta za dru�bene vede, Ljubljana.

Zakon o gospodarskih dru�bah (ZGD). Uradni list RS 93/2002 Odl. US: U-I-135/00-77.

Martina Zbašnik-Senegaènik

40

Ilovica je gradivo, ki je v velikih kolièinah na voljo na skoraj vseh predelihzemeljske oble pod humusno plastjo ob izkopu gradbene jame, kar je bil glavnirazlog za njeno uporabo �e od zaèetkov zgodovine gradnje. Tudi v evropskemprostoru, kjer so klimatski pogoji zelo raznoliki, je mogoèe z ilovico optimalnograditi. Velik del stavbnega, zlasti stanovanjskega fonda, ki je bil v preteklostizgrajen iz ilovice in ilovnatih gradiv, je v uporabi še po veè stoletjih in nudi zelougodno bivalno klimo.V evropskem prostoru so se izoblikovale štiri tehnike gradnje, ki se med sebojmoèno razlikujejo. Pri butani gradnji se ilovico buta med dva opa�a. Butanestene so nosilne. Tehnika gradnje z ilovico, pomešano s slamo, ne zahtevaopa�ev, stene pa so prav tako nosilne. Pri predalèni gradnji ilovica slu�i kotpolnilo, nosilna konstrukcija pa je obièajno lesena. Gradnja z ilovnatimi zidakizahteva najprej izdelavo zidakov, ki se posušijo na soncu in šele potem vgradijov nosilne in nenosilne stene.V prispevku so obdelane posamezne tehnike gradnje in njihova uporaba vzgodovini.

izvleèek

2oo5 / 1 ARTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICO

kljuène besede:

Ilovica je najstarejše gradivo na svetu. Kot prvi jo je uporabil samgospod Bog, ki je, kot poroèa Stara zaveza Svetega pisma [1 Mz2,7], šesti dan stvarjenja sveta vzel zemeljski prah in iz njeganaredil Adama. Prst, ki jo je uporabil, je bila ilovnata masa sprimernim razmerjem gline, peska, finega peska, proda inpodobnih primesi. Èlovek, ki ni imel bo�jega navdiha, je natopotreboval še dolgo èasa, da je odkril ugodne lastnosti tegagradiva.

Ilovica je gradivo, ki je na voljo pri izkopu gradbene jamepod 30 - 40 cm debelo humusno plastjo (Slika 1). Na splošno je tomešanica gline kot veziva in peska kot mineralnega ogrodja. Vnaravi so gline zelo razliène. Njihova osnovna sestavina je kaolin(Al O .2SiO .2H O), vsebujejo pa še številne druge spojine(predvsem �elezov oksid pa tudi apnene, magnezijeve,manganove in druge anorganske ter organske spojine).

Kaj je ilovica?

2 3 2 2

Gline dajejo ilovici lepljivost oziroma vezivnost. Ilovica vsebuješe otipljiv ali vsaj pod poveèevalnim steklom viden pesek in vodo,ki pri strjevanju delno izhlapi.

Meje med ilovico in glino so zelo zabrisane in te�kodoloèljive. Dele� gline v ilovici mora biti ravno pravi. Èe ilovicavsebuje preveè peska (pusta ilovica), ji glina ne daje veè zadostnelepljivosti, zato se s tako mešanico ne da graditi. Èe je dele� glineprevelik pa se ilovica (mastna ilovica) zaradi veèjih kolièin vode,ki jih potrebuje za obdelavo, pri sušenju zelo skrèi, kar povzroèarazpoke. Naravno sestavo ilovice za gradnjo je tako potrebnovèasih popraviti - pustim ilovicam dodati glino, mastnim papesek.

Ilovice se strjujejo s kohezijo umešanih delcev gline(kohezija je sila, ki privlaèi molekule iste snovi). Proces jereverzibilen, z dodajanjem vode se ilovica zopet zmeèa. Zaraditega pojava morajo biti zgradbe iz ilovice dobro zašèitene predatmosfersko in kapilarno vlago.

Ilovica je kot naravni gradbeni material na skoraj vseh gostoposeljenih podroèjih prisotna v velikih kolièinah veè kot 10 000let. Najstarejše ohranjene ilovnate zgradbe doslej so našli vJerihu. Hiše iz pribli�no 9300 pr.n.št. so bile iz ilovnatih zidakov.Ilovica je bila gradivo prvih mestnih naselij v Mezopotamiji preddeset tisoè leti, ki pa niso ohranjena. V Turkmenistanu so bileodkrite pravokotne zgradbe iz ilovnatih zidakov iz èasa 8000 -9000 pr.n.št., v Asiriji so dokazani temelji iz butane ilovice,datirani okrog 5000 pr.n.št. Angleški arheologi so našli 3000 letstaro zgradbo v Pakistanu [Minke 2004].

Ilovica v starih kulturah ni bila le gradivo za stanovanjskogradnjo, temveè tudi za utrdbe in kultne zgradbe. V neolitskihgomilah Stonehengea (3100 pr.n.št.) je nakopièena ilovica v

Gradnja z ilovico skozi zgodovino

Clay is a material that is abundantly available under the humus layer ofconstruction pits almost in all areas of the world, which is the main reason for itsuse since the beginnings of building. Even in Europe, where climatic conditionsare very varied, clay can be optimally used for building. A large share of thebuilding stock, especially housing, built in the past from clay or clay derivatives,is after many centuries still used and offers a very pleasant living climate.In European space four very diverse building techniques have been established.In compacted construction clay is compacted between two scaffolds. Compactedwalls are load-bearing. The technique of building in clay mixed with strawdoesn't require scaffolding, but the walls are also load-bearing. In cassettebuilding, clay is used for filling while the load-bearing structure is usuallytimber. The first demand of building with clay bricks is the production of bricksthat are dried in the sun and then built into load-bearing or partition walls.The article deals with particular building techniques and their use in history.

abstract

clay, compacted building, building in clay, mixed with straw, cassette claybuilding, clay bricks

key words:ilovica, butana gradnja, gradnja z ilovico, pomešano s slamo, predalènailovnata gradnja, ilovnati zidaki

Traditional building in clay

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

691.4

Slika 1: Ilovica po izkopu gradbene jame.(Foto: B. Juvanec)Clay after extraction from a clay pit.

Martina Zbašnik-Senegaènik

41

TRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICO

razliènih oblikah, prav tako v dolgi gomili West Kennet in vSilbury Hill (Slika 2), najveèji gomili v Evropi, ki jo je zgradilèlovek [http://www.stonepages.com/england/silburyhill.html,03.05.05]. Tudi pred cca 3000 leti zgrajen prvobitni Kitajski zidje bil skoraj izkljuèno iz butane ilovice, šele pozneje je biloblo�en z naravnim kamnom in opeènimi zidaki. ZnaniBabilonski stolp v Mezopotamiji iz 7 stol. pr. n. št. z višino 90 m jebil iz ilovice, keramièna je bila le obloga (Slika 3). Tudi jedroSonène piramide v Teotihuacanu v Mehiki, zgrajene v letih 300do 900 n.št., je sestavljeno iz pribli�no 2 milijonov ilovnatihzidakov.

V evropskem prostoru so dokazi o uporabi ilovnategagradiva �e iz èasov prvih civilizacij. Iz mnogih ostankov bronastedobe je dokazano, da se je ilovica uporabljala kot polnilo napalisadnih in prepletenih zgradbah na tleh današnje Nemèije.Dokazano je tudi, da so bili v 6. stol. pr.n.št. pri utrdbenem zidu vokro�ju Sigmaringen, domnevno v sodelovanju z grškimimojstri, vzidani ilovnati zidaki. Vitruvij (1. stol. pr.n.št.) opisuje vsvoji knjigi De Architectura libri decem, da ljudstva v Galiji inAkvitaniji (današnja Francija), Španiji, Lusitaniji (del današnjePortugalske) gradijo stene s kosi blatne zemlje (ilovica), ki jihpove�ejo s šibjem. Iz opisovanja Plinija Starejšega (23 - 79 n.št.)vemo, da se je butana ilovnata gradnja uporabljala najpozneje nakoncu 1. stoletja pr.n.št. v Španiji za utrdbe.

V provinci Yonding na severu Kitajske še danes obstajajoštevilne hiše iz butane ilovice, ki so stare preko 300 let (Slika 4).So kro�ne ali pravokotne , organizirane okrog notranjegadvorišèa, 3 - 4 nadstropne in dajejo zatoèišèe do 600 osebam

oblike

manjšinskega plemena Hakkas [http://www.chinavista.com/experience/hakkas/hakkas.html, 3.5.05]. Sicer pa na Kitajskemstanuje pribli�no 20 milijonov ljudi v podzemnih "ilovnatihzgradbah", v votlinah, ki so bile izkopane v puhlo ilovico(najla�ja, blaga in rodovitna zemlja z doloèeno sestavo[Niemeyer 1946:29]).

Uèinkovito uporabo ilovice za gradnjo dokazujejobrezštevilni, pogosto veè stoletij stari objekti, ki jih je mogoèevideti še danes, med drugim tudi v evropskem prostoru.

Ilovica je bila skozi vso zgodovino ceneno gradivo, povsodna voljo, zato je bila njena uporaba dostopna najširšemu slojuljudi. Zlasti se je gradnja z njo razmahnila v kriznih èasih, v èasupomanjkanja, po epidemijah in vojnah. Tehnologije gradnje so sepreko stoletij izpopolnile, velikokrat tudi s pomoèjo strokovnihnavodil v obliki priroènikov, ki naj bi pomagali uvajati ilovico kotgradivo. Gradnja z ilovico je bila ponekod podprta tudi zdr�avnimi predpisi.

Gradnja z ilovico je enostavno opravilo, ki pa kljub vsemuzahteva precej znanja [Volhard, Röhlen 2002]. Zelo pomemben jeizkušen vodja, opravila pa zahtevajo veliko nekvalificiranedelovne sile (Slika 5).

Tradicionalne tehnike gradnje v Evropi

AR 2005/1

Slika 2: Silbury Hill, gomila iz ilovice.(Foto: M. Juvanec)Silbury Hill, clay mound.

Slika 3: Babilonski stolp, kot ga je videl slikar Pieter Bruegel, okrog 1560.The Tower of Babel, as seen by painter Pieter Bruegel, around 1560.

Slika 5: Priprava lahke ilovice na gradbišèu in butanje stene: (1) slamo indruge vlaknate dodatke je potrebno razrezati na 10 - 15 cm dolgavlakna, (2) tekoèo ilovico se nalije preko vlaknatih snovi, (3) ilovicoin vlakna se zmeša z gnojnimi vilami, (4) nalaganje lahke ilovice medopa�e, (5) butanje lahke ilovice med opa�e, (6) vstavljene letve slu�ijokot ojaèitev stene [Volhard 1995].Preparation of light clay on the building site and compacting: (1)straw and other fibrous additives have to be cut into 10 - 15 cm longstrands, (2) liquid clay is poured over the fibrous substances, (3) theclay and fibres are mixed with dung forks, (4) layering light clay in thescaffolding, (5) compacting light clay in the scaffolding, (6) the addedslats function as wall reinforcement [Volhard 1995].

Slika 4: Veèstanovanjske zgradbe manjšinskega plemena Hakkas iz butaneilovice v kitajski provinciYoding.Multi-apartment buildings of the minority tribe Hakkas in the Chineseprovince Yoding made from compacted clay.

S pripravo ilovice za gradnjo je namreè veliko dela - najveèroènega, doloèena opravila pa je mogoèe narediti s pomoèjopreprostih naprav, ki roèno delo olajšajo. Obdelava je odvisna odnaravne sestave ilovice in njene nadaljnje uporabe [Niemeyer1946]. Bolj pusta, drobljiva ilovica praviloma ne potrebujeobdelave, temveè se lahko takoj uporabi za butano gradnjo ali, zdodatkom vode, za izdelavo ilovnatih zidakov ali ilovnate malte.Bolj mastno, grudasto ilovico je potrebno pred vgradnjo zdrobitiin zmešati, prav tako pa za veèino ilovnatih tehnik tudi osušiti zdodatkom peska. Soèasno se lahko umeša tudi druge dodatke.Slamo in druga vlaknata gradiva je potrebno skrbno narezati nazahtevano dol�ino in namoèiti. Nato se maso zmeša. Za pomoèpri mešanju so v preteklosti slu�ili posebni mlini, ki jih jepoganjala �ivina. Dokonèno zmešana ilovnata masa mora preduporabo 12 do 48 ur poèivati, da se ji poveèa lepljivost.

V evropskem prostoru so se, z delnimi regionalnimirazlikami, izoblikovali in razširili štirje naèini vgradnje ilovice, kise med seboj precej razlikujejo: tehnika butane gradnje, gradnja zilovico, pomešano s slamo, predalèna ilovnata gradnja in gradnjaz ilovnatimi zidaki.

(nem. , angl. , fr. , it.)

Pri butani gradnji se uporablja ilovica, izkopana neposrednoiz gradbene jame in po izkopu pravilomane potrebuje dodatne obdelave. Èe je premastna, jo je potrebnosušiti z dodatkom peska, èe je preveè pusta, pa ji je potrebnododajati glino. Suho gradivo ima gostoto 1700 - 2200 kg/m in je"najte�je" ilovnato gradivo. Butane zgradbe so samo iz ilovice - taje tu nosilno gradivo in ne potrebuje nosilnih elementov iz drugihgradiv.

Za butan naèin gradnje se uporabljajo razliène vrste ilovice:ilovica brez dodatkov, ilovica z dodatki kratko narezane slame,sena, resja ter ilovica z dodatkom peska [Niemeyer 1946:57].Dodatke je potrebno enakomerno zmešati z ilovico. Pripravljenogradivo se v vla�nem stanju buta med dva opa�a v 10 do (najveè!)15 cm visokih plasteh. Preden se zaène z butanjem naslednjeplasti, mora biti prejšnja plast suha. Tehnika gradnje je primernaza nosilne in nenosilne stene. Debeline nosilnih sten so 40 - 50cm.Pri sušenju se gradivo skrèi, zato lahko pride do razpok. Gradivo vèasu gradnje ne sme zamrzniti. Z gradnjo je potrebno zaèetispomladi, ko ni veè zmrzali, konèati pa najmanj 2 meseca predprièakovano jesensko zmrzaljo, da se lahko vsaj delno posuši.Èas gradnje je tako moèno omejen: od maja do avgusta.

Gradnja v butani tehniki je v Evropi zelo stara. V Nemèiji sodokazane masivne enonadstropne zgradbe iz 12. stol. V Francijiobstajajo zapiski iz leta 1562 o butani ilovnati gradnji v Lyonu[Minke 2004]. Iz Francije se je ta tehnika razširila v Nemèijo, kjerje v tistem èasu vladalo veliko pomanjkanje lesa. V Sachnu je bilozato leta 1575 izdano priporoèilo o izrabljanju gozda(Generalbestellung für die Forstbedienten), ki predpisuje, da segradbeni les lahko uporabi le takrat, ko je nemogoèe, da bispodnje eta�e gradili iz kamna ali ilovice [Rüger 2004]. Posledicapomanjkanja lesa je bil tudi leta 1764 izdan odlok Friedricha II. ouvajanju masivne ilovnate gradnje v Prusiji [Volhard 1995:19].Najpomembnejši impulz v gradnji s to tehniko je povzroèilo leta1790 izdano delo Ecole d'Architecture Rurale (Šola pode�elskearhitekture), s katerim je avtor, francoski arhitekt FrançoisCointeraux, opisoval butano gradnjo iz ilovice v Franciji, ki naj bise po izroèilu ohranila iz rimskih èasov. Knjiga je bila �e leta 1793

Butana gradnja

Butana gradnja v zgodovini

Stampflehmbau rammed earth pisé de terreterra-battuta

èe ima primerno sestavo

3

Martina Zbašnik-Senegaènik

42

TRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICO

prevedena v nemšèino (Cointeraux, F.: Schule der Landbaukunst,Hildburghausen, 1793), za seboj pa je povlekla še številnenemške kasnejše objave [Volhard 1995:19]. To delo je obprelomu 18. in 19. stol. prebujalo interes za moderno ilovnatoarhitekturo, ne le v Franciji in Nemèiji, temveè tudi v Zdru�enihdr�avah Amerike, v Italiji, na Danskem in Avstraliji [Delabie2004]. V 18. stol. in na zaèetku 19. stol. je tehnika gradnje zbutano ilovico omogoèala �e gradnjo višjih objektov, ki soohranjeni še danes (npr. stanovanjski veènadstropni objekti vWeiburgu, arh. W.J. Wimpf) [Volhard 1995:21]. Leta 1797 je D.Gilly, pruski arhitekt in gradbeni uradnik, izdal knjigo Handbuchder Land-Bau-Kunst (Priroènik pode�elske arhitekture), ki je bilodo leta 1836 šestkrat ponatisnjeno. V njem je propagiral naèinbutane ilovnate gradnje, ki pomeni znaten prihranek lesa. Zaradihudega pomanjkanja lesa namreè na mnogih podroèjih ni bilomogoèe zgraditi nobene hiše veè [Rüger 2004].

Pod vplivom tega dela je na Danskem istega leta 1797 K.H.Seidelin izdal brošuro Gradbena navodila za ugodne inognjevarne hiše iz ilovice, v kateri je predstavil veè tehnik gradnjes tem gradivom. Zaradi širitve obdelovalnih površin se je naDanskem dele� gozdnih površin zmanjšal na 3% skupnepovršine, zato je bil les okrog leta 1800 deficitarno gradivo.Seidelinova brošura je na Danskem naletela na veliko pozornost,še zlasti predstavljena butana ilovnata gradnja, ki je navdušiladanske strokovnjake, da so se šli izpopolnjevat v severnoNemèijo. Med leti 1800 in 1860 je na Danskem tako nastaloskupno 4000 ilovnatih hiš [Nielsen 2004].

1825 je pruski vladni gradbeni inšpektor S. Sachs objavilAnleitung zur Erd-Bau-Kunst, z navodili za butano gradnjo. Arh.W.J.Wimpf pa je leta 1836 objavil priporoèilo, "kako zgraditiskrajno poceni, trajno, toplotno in po�arno obstojne zgradbe izbutane ilovice" [Rüger 2004].

V Italiji je bila butana gradnja v uporabi v pokrajini Piemont,kjer je kar tretjina pode�elskih hiš in domaèij, vrstnih hiš pa tudicerkva in šol iz ilovice. Veliko hiš še danes stoji, vendar še nipodrobnejših analiz, ki bi ta inventar ovrednotile [Narici et al2004].

Butana gradnja se je v 19. stol. prenesla tudi v Slovenijo, zlastiv Prekmurje in na Ptujsko polje [Moškon, Vesel 1975]. Še posebejse je razmahnila po 2. svetovni vojni, ko so nastale cele vasi, natopa je v sedemdesetih letih popolnoma zamrla (Slika 6). VSloveniji so mojstri butaèi butali "but" (ilovico) med dve deskivišine 40 cm, zato so bile plasti višje kot drugje (Slika 7).

AR 2005/1

Slika 6: Prenovljena butana hiša iz Placerovcev na Ptujskem polju, grajena1954.(Foto: M. Zbašnik-Senegaènik)Restored compacted house in Placerovci on Ptujsko Polje, built in1954.

43

Gradnja z ilovico, pomešano s slamo

Gradnja z ilovico, pomešano s slamo v zgodovini

(nem. , angl. , fr. , it. )Ilovica, pomešana s slamo je mešanica iz ilovice z naravno

vla�nostjo (zemeljska vla�nost ob izkopu) in slame (25 kg na milovice). Suho gradivo ima gostoto 1500 do 1800 kg/m .

Z ilovico, pomešano s slamo se izdeluje nosilne in nenosilnestene. V nasprotju z butano gradnjo ta tehnika ne zahteva opa�ev.Tehnika gradnje stene z ilovico, pomešano s slamo, spada kstarejšim naèinom gradnje z ilovico in je izvedena v celoti roèno.Maso za gradnjo se izdela iz ilovice in daljših vlaken slame aliresja (30 - 40 cm) in mora pred gradnjo nekaj dni poèivati.Gradivo se na podstavek iz kamna nanaša z vilami in utrdi s te�oèloveka, ki stoji na steni in gradivo tepta s petami. Zaradi naèinadela so stene precej debele, spodaj najmanj 90 cm, proti vrhu sestena tanjša. Gradivo se nanaša v veè nizih, vsak predhodni niz semora pred nanosom naslednjega posušiti. Ko se stena posuši,sledi sekanje oziroma odrezovanje štrleèih delov s posebnotrikotno lopato. Pred zaèetkom ometavanja je potrebno napovršino vsekati utore za boljše oprijemanje nanosa. Tudi pritehniki gradnje z ilovico, pomešano s slamo je èas gradnjeomejen na poletne mesece, ker gradivo med sušenjem ne smezmrzniti.

Upoštevajoè število ohranjenih zgradb se zdi tehnikagradnje z ilovico, pomešano s slamo najbolj razširjentradicionalni naèin gradnje predvsem v Angliji. V grofiji Devonje veèina hiš grajenih s to tehniko - po oceni pribli�no 20 000stanovanjskih zgradb in dodatno 20 000 kmetijskih objektov(Slika 8). Najstarejša zgradba v tem naèinu gradnje je bilazgrajena okrog leta 1200, nato se je ta tehnika gradnje verjetnonepretrgoma uporabljala do konca 19. stol. Zgradbe v Devonuka�ejo, da so bile z ilovico, pomešano s slamo grajeni razliènistavbni tipi. Poznane so enostavne kmeèke zgradbe instanovanja, pa tudi gosposki objekti zemljiških posestnikov injavne zgradbe kot npr. osnovna šola Sandford. Ta naèin gradnje niomejen le na kmetijska podroèja, temveè je dal peèat tudištevilnim mestom v Devonu [Watson 2004].

V srednji Evropi se je gradnja z ilovico, pomešano s slamozaèela moèneje razvijati v 16. stol., ko je zaradi pomanjkanja lesapostopoma nadomestila lesene hiše. Uporabo te tehnike so vNemèiji podpirali številni predpisi (leta 1560, 1575 in 1776).Moèno se je razširila v okolici Dessaua, Magdeburga, Hallea inLeipziga. Hiše so bile pogosto dvonadstropne. Mnogo hiš, ki sobile zgrajene v tej tehniki do sredine 19. stol., še danes stoji. Sicer

Wellerlehmbau cob la bauge massone

3

3

pa je gradnjo z ilovico, pomešano s slamo po letu 1800 zaèelaizpodrinjati butana gradnja, ki je omogoèala gradnjo višjihobjektov [Rüger 2004].

V Franciji veèina zgradb iz ilovice, pomešane s slamo izhajaiz 18. in 19. stol. Zgradbe imajo eno nadstropje, redkeje sodvonadstropne. Najti jih je mogoèe v zahodnem deluNormandije, v pokrajinah Bassin de Rennes, Bretagne, delomatudi Vendée. Najstarejša znana stavba je bila zgrajena leta 1750,najmlajša 1910. V Franciji se tehnika gradnje z ilovico, pomešanos slamo ne uporablja veè skoraj sto let [Delabie 2004].

Tehnika gradnje z ilovico, pomešano s slamo je bila razvitatudi v centralni Italiji ob jadranski obali. V regiji Marche in vAbruzzih je mogoèe še danes sreèati predvsem pode�elskezgradbe, ki so izvedene v tej tehniki [Narici et al 2004].

(nem. , fr. )Pri predalèni gradnji se kot konstrukcijsko nosilno gradivo

uporablja les, ilovnata gradiva pa slu�ijo kot polnila (Slika 9).Najveèkrat so v ta namen uporabljali vlaknato ali slamnatoilovico (imenovano tudi lahka ilovica).

Vlaknata ilovica je mehka do kašnata mešanica iz slame alidrugih vlaken in ilovice z gostoto 1200 do 1700 kg/m . Kotdodatki so primerne mehke vrste slame kot r�, oves, jeèmen,grobo seno in druga rastlinska vlakna, narezana na dol�ino 5 - 20cm. Vlaknata ilovica se po potrebi dodatno osuši z dodatkompeska. Priprava je zakljuèena, ko je ilovica enakomerno zmešanaz dodatki. Vlakna morajo biti z vseh strani obdana z ilovico.

Vlaknata ilovica se je med predalèja vgrajevala s pomoèjoopa�ev, prepleta iz lesenih palic med stojkami ipd. ali pa so bili iz

Predalèna ilovnata gradnjaLehmfachwerk le torchis

3

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICOAR 2005/1

Slika 8: Najbolj znana angleška zgradba iz ilovice, pomešane s slamo vDevonu iz leta 1539.The best known English building made from clay mixed with straw,built in Devon in 1539.

Slika 9: Predalène stene s polnili iz ilovice.Cassette walls with clay filling.

Slika 7: Butanje ilovnatih sten na Ptujskem polju v zaèetku 70-tih(Foto: D. Moškon)Compacting clay walls on Ptujsko Polje in the early 70s.

nje izdelani zidaki, ki so bili vstavljeni med nosilne leseneelemente.

Predalèna gradnja je bila najbolj pogosta na nemškempodroèju. �e Tacitus okrog leta 100 n. št. v svojem delu Germania(De origine et situ Germanorum) piše, da so stari Germani gradiliz lesom in ilovico. Zgodovina ilovnate gradnje v Nemèiji jenasploh najbolj vezana na tehniko predalèja vse do konca 19.stol., ko je ilovico kot polnilo postopoma zamenjala �gana opeka[Volhard 1995:19].

VAngliji je bila predalèna gradnja razširjena tam, kjer je bilona voljo zadosti lesa. Konstrukcija iz lesenega predalèja aliprepleta je bila zapolnjena z ilovico, dobro zmešano s hlevskimgnojem in narezano slamo. Ta naèin gradnje se je ponekoduporabljal do 16., v nekaterih regijah pa celo do 18. stol. [Watson2004]. V severovzhodnem delu Anglije so se gradile relativnotanke stene. To je omogoèal postopek, imenovan "mud and stud".Leseno predalèje je bilo zapolnjeno s palicami, obdanimi zilovico. Ohranjenih je še pribli�no 200 takih hiš iz 18. in 19. stol.,zlasti v okolici Lincolnshirea, nekatere med njimi so danesobleèene v opeko [Cousins, R.: Lincolnshire Buildings in theMud and Stud Tradition, http://www.lincsheritage.org/pubs/heritage/mud-stud.html, 20.4.05].

(nem. , , angl. , fr. ,it. , , )

Ilovnati zidaki se izdelujejo iz ilovice z dodatki ali brez.Mehko ilovnato gradivo se nabije (napacka) v modele in potemsuši na soncu (Slika 10). Ilovnati zidaki so zidaki razliènihdimenzij. Razlikujeta se dve vrsti ne�ganih zidakov: ilovnatizidaki in surovci.

Ilovnati zidaki so zidaki, ki se uporabljajo samo za ilovnatogradnjo. Imeti morajo trdno strukturo, homogeno notranjokvaliteto in izredno dobro vodno resistenco. Gostota ilovice zazidake mora biti vsaj 1200 kg/m . Zidaki so lahko tudi luknjièavi,èe imajo dele� lukenj najveè 15%. Lahki ilovnati zidaki so zidakiiz vlaknate ilovice (ilovica z dodatki slame, resja, sena...) zgostoto pod 1200 kg/m . Ilovnati zidaki in lahki ilovnati zidaki seuporabljajo kot polnila pri nenosilni gradnji, za zgornji delstropov in za suho gradnjo zidov. Pri zadostni trdnosti se lahkouporabijo tudi za nosilne zidove.

Surovci (nem. Grünlinge) so zidaki, ki so namenjeni zaproizvodnjo opeènih zidakov, vendar niso �gani. Surovci se hitrozlomijo, so vodotopni, v vodi tudi hitro nabreknejo. Surovci se nesmejo uporabiti za nosilne zidove. Poleg tega niso primerni zapolnila zunanjih sten na podroèjih, ki so obremenjena z

Gradnja v predalèni tehniki v zgodovini

Gradnja z ilovnatimi zidakiLehmsteine Grünlinge clay lump adobe l'adobe

adobe brste ladiri

3

3

,

atmosferilijami ali zmrzujejo. Vgrajujejo se v nenosilne notranjestene.

Ilovnati zidaki morajo biti pri zidanju popolnoma suhi, brezrazpok zaradi krèenja in z ostrimi robovi. Zida se s pomoèjoilovnate ali apnene malte (Slika 11).

Gradnja z ilovnatimi zidaki je sicer eden najstarejših naèinovgradnje s tem gradivom, zlasti v suhih, vroèih, subtropskihklimatskih conah. V evropskem prostoru se ta tehnika, razen vItaliji, ni masovno uporabljala. Ilovnati zidaki in bloki razliènihdimenzij so sicer v veèji meri slu�ili kot polnilo pri predalènigradnji in za zatrepe.

Tehniko izdelave ilovnatih zidakov z mehanskim pritiskomnaj bi v èasu francoske revolucije 1789 iznašel �e omenjenifrancoski arhitekt François Cointeraux. Skrbno izdelani zidakivelikih formatov so se imenovali "umetni kamen". S toracionalizacijo ljudske tradicije se je hotel prilagoditi potrebamnove francoske dru�be. S svojimi zidaki je ustvarjal mestne inpode�elske hiše, ki so odgovarjale zahtevam razliènih socialnihplasti, prav tako kmetijska gospodarska poslopja in industrijskeobrate, ki so slu�ili gospodarskemu razvoju pode�elja.Industrijsko izdelovanje ilovnatih zidakov naj bi pripomoglo krazcvetu kmetijstva, trgovine in industrije, vendar ga niti oblastniti strokovnjaki niso podprli [Delabie 2004].

Okrog leta 1790 je vzbudila pozornost javna zgradba izilovnatih zidakov, sušenih na zraku arh. D. Gillya, ki se je sicerbolj zavzemal za uvedbo masivnih butanih zgradb. Omenjenazgradba je bila porušena v I. svetovni vojni [Minke 2004:121].

V Italiji se je tehnika gradnje z ilovnatimi zidaki, najboljuporabljala in sicer v provinci Emilia Romagna, v Centu, vvelikih venecijanskih hišah Padove, v Kalabriji (" ), naSardiniji (" ) in drugod [Narici et al. 2004].

Ilovnata gradiva je ob koncu 19. stol. zaèela poèasiizpodrinjati opeka. Porušenje velikega dela stavbnega fonda v II.svetovni vojni in nizek �ivljenjski standard pa sta v povojnemobdobju doprinesla k ponovnemu (kratkotrajnemu) razcvetuilovnate gradnje. Mnogo arhitektov, med njimi Le Corbusier vFranciji, Frank Lloyd Wright v ZDA in Albert Speer v Nemèiji soz razliènimi motivi zagovarjali uporabo ilovnate gradnje [Rüger2004]. V Nemèiji sta 1944 izšli dve deli: Behelfsfibel für denLehmbau (Zasilni abecednik za ilovnato gradnjo) inLehmbauordnung (Gradbeni predpisi za ilovico). Slednji so biliosnova za norme DIN 18951 Lehmbau (Ilovnata gradnja), ki sobile 1971 brez nadomestila ukinjene. Leta 1946 je Richard

Gradnja z ilovnatimi zidaki v zgodovini

Zaton ilovnatih gradiv in njihovo ponovno rojstvo

brste"ladiri"

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICO AR 2005/1

44

Slika 10: Postopek izdelovanja ilovnatih zidakov z lesenimi modeli.(Foto: B. Juvanec)Adobe production procedure with wooden models.

Slika 11: Stene iz ilovnatih zidakov.(Foto: B. Juvanec)Walls made of clay bricks.

45

Niemeyer izdal priroènik Lehmbau, kjer je s sliko in besedoprikazal praktièno uporabo ilovice za gradnjo. Kljub te�njamposameznikov, da bi obdr�ali ilovico kot gradivo, pa je ilovnatagradnja v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povsej Evropi popolnoma zamrla.

Ponovno rojstvo ilovice kot gradiva je omogoèilo ekološkogibanje v zaèetku osemdesetih let 20. stol., ki je v njej spoznalonaravno gradivo brez negativnih potencialov, s katerimi sozaznamovana novodobna gradiva. Sodobne raziskave so priilovici dokazale številne ugodne lastnosti [Volhard 1995, Minke2004]:- ne vsebuje

strupenih ali škodljivih substanc, ki bi ogro�ale èlovekovozdravje, ne dra�i ko�e, je brez vonja. Prav tako soneproblematièni dodatki, ki jih ilovnata gradiva vsebujejo(slama, resje, leseni ostru�ki, pesek…). Strjuje se zizhlapevanjem vode, zato ne povzroèa emisij.

- ob predpostavki, da jevedno v suhem okolju.

- sorazmerno hitro ve�evlago, ko je relativna zraèna vlaga v prostoru visoka in jozopet oddaja, ko je zrak v prostoru suh. Raziskave vlaboratoriju za eksperimentalno gradnjo na Univerzi Kassel[Minke 2004] so pokazale, da ne�gani ilovnati zidaki v dvehdneh sprejmejo 30-krat veè vlage kot zidaki iz �gane opeke,èe relativna zraèna vlaga naraste s 50% na 80%, kar omogoèavse leto skoraj konstanto vlago (v prostoru povpreèno 50%+/- 5%). To zmanjšuje izsuševanje sluznic, reducira tvorboprahu in deluje preventivno proti prehladnim obolenjem.

- in s tem izboljšuje bivalno klimo,pri pasivni izrabi sonène energije pa doprinaša k prihrankuenergije. Stanovanja iz masivnih ilovnatih gradiv so pozimitopla in poleti hladna.

- ne le zaradi relativnovisoke lastne te�e, temveè tudi zaradi elastiènosti inmehkobnosti, ki dušita visoke frekvence in zmanjšujetaresonanèno nihanje.

- ilovica z gostoto nad 1790 kg/m jenegorljiva, organski dodatki v njej pa se te�ko vnamejo, ker soobdani z ilovico.

- pri predelavi in obdelaviv nasprotju z drugimi gradivi potrebuje zelo malo energije in stem ne onesna�uje okolja (strojna obdelava in transportzahtevata cca 2-5 kWh/m primarne vgradne energije, kar je le1% vgradne energije za proizvodnjo betona).

- je poceni, saj jeveèinoma prisotna �e kar v gradbeni jami, zato odpadejo tuditransportni stroški.

- posušenoilovico se zdrobi in navla�i z vodo, nato se jo lahko ponovnovgradi. V nasprotju z drugimi gradivi nikoli ne obremenjujeokolja kot odpadni gradbeni material.

- vla�nost v ilovici je vedno manjša,kot jo za razvoj potrebujejo �ivalski in rastlinski škodljivcilesa ali drugih organskih gradiv, ki so vgrajeni v ilovico.

- analize historiènihometov [Minke 2004] ka�ejo, da se v zgornjih plasteh ilovicena stenah ve�ejo snovi iz zraka.

- mobilnihmre�, brez�iènih telefonov, UMTS in GPS bistveno bolje kotdruga masivna gradiva.

V primerjavi z drugimi industrijsko izdelanimi gradivi imailovica , ki jih je potrebno poznati in pri gradnji

Ilovica je zdravstveno neoporeèno gradivo:

Ilovica je trpe�no in trajno gradivo:

Ilovica regulira vlago v prostoru:

Ilovica shranjuje toploto

Ilovica je dobro zvoènoizolativna:

Ilovica ne gori:

Ilovica je nizkoenergijsko gradivo:

Ilovica je lokalno, povsod prisotno gradivo:

Ilovico je vedno mogoèe ponovno uporabiti:

Ilovica konzervira les:

Ilovica ve�e škodljive snovi iz zraka:

Ilovica varuje pred visokofrekvenènim sevanjem

tri slabe lastnosti

3

3

tudi skrbno upoštevati:- glede na nahajališèe ima

razliène lastnosti, kar je potrebno upoštevati pri izbiri tehnikeobdelave. Potrebno je poznati njeno sestavo, da se ocenilastnosti in jih v danih primerih spremeni z dodatki.

- z izhlapevanjem vode, ki je bilaprimešana v ilovico, da jo je bilo mo�no obdelovati inaktivirati njene vezivne sposobnosti, se volumen zmanjša,nastanejo razpoke. Skrèki so npr. pri butani ilovici 0,4 - 2 %.Krèenje se z zmanjševanjem dele�a vode in gline in zoptimiranjem sestave bistveno zmanjša.

- strjuje se z reverzibilnimprocesom. Po ponovnem stiku z vodo se posušena in strjenailovica zopet zmehèa. Zaradi tega pojava mora biti v vla�nemokolju zašèitena pred padavinami in zmrzovanju. Dolgotrajnazašèita ilovnatih sten pred delovanjem vlage so konstruktivniukrepi (strešni napušè, podstavek, horizontalna hidroizolacijaproti kapilarni vlagi) in ustrezna površinska obdelava(opleski, hidrofobiranje, ometi).

Ilovica velja v zadnjih desetletjih kot "poceni gradivo za revneèase", saj se je njena uporaba dejansko vedno razmahnila v èasihpomanjkanja. Z višanjem �ivljenjskega standarda v drugipolovici 20. stol. je zato popolnoma izginila s seznama gradiv.Zgodovina se tudi tokrat ponavlja: številnim kriznim obdobjem vèloveški zgodovini se pridru�uje še ekološka kriza, ki nakazuje vprihodnosti katastrofo velikih razse�nosti, èe ne bo kmalu prišlodo resnega zmanjševanja obremenjevanja okolja. Velik dele�onesna�enja okolja gre tudi na raèun graditeljske sfere. Podatkika�ejo, da je kar 50% virov surovin namenjenih zgradbam, veèkot 50% odpadkov nastane v zgradbah in zaradi njih, okrog 40%porabe energije v Evropi pa je vezano na zgradbe [Anink, D. etal., 1996: Handbook of Sustainable Building, James and James].

Vse to narekuje bolj kritièen pristop k izbiri gradiv intehnologij gradnje. Ilovica je staro gradivo, ki se je s svojouporabnostjo dokazalo skozi zgodovino, v zadnjih letih papozitivna izkustva starih ljudstev dokazujejo tudi številneraziskave relevantnih laboratorijev. Te ka�ejo zanimiva dejstva:ilovica in ilovnata gradiva dajejo zgradbam prijetnejšo in velikobolj zdravo bivalno ugodje kot sodobna gradiva in hkratizadošèajo vsem gradbeno-fizikalnim in ekološkim zahtevam.Predsodki so sicer še vedno veliki, pa vendar je èedalje veèprojektov po vsem svetu in tudi v Evropi, ki pionirsko uvajajotehnologije ilovnate gradnje, poznane �e mnogo stoletij.

Ilovica ni normirano gradivo:

Ilovica se pri sušenju krèi:

Ilovica ni odporna na vodo:

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICOAR 2005/1

doc dr Martina Zbašnik-SenegaènikFakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljanimartina.zbasnik@arh.uni-lj.si

Viri in literatura

Berge, B., 2000: Ecology of Building Materials,Architectural Press, Oxford.Minke, G., 2004: Das neue Lehm-Handbuch, Ökobuch, Staufen bei Freiburg.Moškon, D., Vesel, S., 1975: Gradbeno tehnološka raziskava ilovnatega naboja in

njena aplikativna vrednost v regionalni arhitekturi severovzhodne Slovenije,raziskovalna naloga, FAGG, Ljubljana.

Niemeyer, R., 1982 (nespremenjen ponatis originalne izdaje iz leta 1946): DerLehmbau, Ökobuch, Staufen bei Freiburg.

Sveto pismo stare in nove zaveze: slovenski standardni prevod, Svetopisemskadru�ba Slovenije, Ljubljana, 2000.

Volhard, F., Röhlen, U., 2002: Lehmbauregeln, Vieweg, Breunschweig,Wiesbaden.

Volhard, F., 1995: Leichtlehmbau, C.F.Müller, Heidelberg.http://www.moderner-lehmbau.de, 17.XII.04 (Rüger, B.: Kurze Geschichte des

Lehmbaues in Deutschland; Delabie, Ch.: Wellerbauten in Frankreich;Nielsen, F., R.: Lehmbau in Dänemark; Narici, B. et al.: Lehmbau in Italien;Watson, L.: Lehmbau in England,Wellerbauten in Devon/England)

Toma� Slak, Vojko Kilar

46

Gradnja v jeklu in še posebej okolju prijazna gradnja v lesu postajata vse boljaktualni tudi pri nas. V veljavo stopa novi predpis Eurocode 8, ki vsebujepredpise o zasnovi in projektiranju stavb iz razliènih materialov na potresnihobmoèjih. Zaradi obse�nosti problematike se v èlanku omejujemo na zasnovolesenih in jeklenih konstrukcij na potresnih obmoèjih in le na tista doloèilapredpisa Eurocode 8, ki jih mora arhitekt-projektant upoštevati/poznati �e prizasnovi stavbe. Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre le za poznavanjepredpisov, temveè tudi za njihovo pravilno tolmaèenje in vkljuèevanje njihovihzahtev v samo idejno zasnovo v arhitekturi. Izhajamo iz preprièanja, da moraarhitekt projektant dobro poznati vse tiste zahteve zakonskih predpisov drugihtehniènih strok, ki se neposredno nanašajo na arhitekturno stroko, saj jih lahkotako vkljuèi �e v samo idejno zasnovo objekta. Èlanek razlaga in povzemaglavna za arhitekta relevantna doloèila Eurocode 8 za zasnovo lesenih injeklenih konstrukcij na potresnih obmoèjih.

izvleèek

2oo5 / 1 ARZASNOVA LESENIH IN JEKLENIHKONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH

kljuène besede:

Slovenija je obmoèje veèje potresne ogro�enosti, zato morabiti horizontalna nosilnost stavb v Sloveniji veèja kot v veèinidr�av srednje in severne Evrope pa tudi od mnogih delov ZDA.To pomeni, da preslikave konstrukcij in konstrukcijskih sistemoviz t.i. razvitega sveta zahodne Evrope v naše obmoèje v splošnemniso mogoèe brez ustreznega poveèanja horizontalne nosilnostiali zmanjševanja števila eta�. Gradnjo na potresnih obmoèjihdoloèajo gradbeni predpisi, ki so od svojih zaèetnih oblik s konca19. stoletja preko veè dodelav - te so izhajale predvsem izizkušenj med potresi - pripeljale do zadnjega sve�nja predpisov vobliki standarda, ki naj bi veljal za vso Evropo in tudi zaSlovenijo: Eurocode 8 [European Standard prEN 1998].

Pravilna zasnova konstrukcije bistveno poveèuje potresnoodpornost objektov. Posebej je potrebno poudariti, da so pastislabe konstrukcije obièajno skrite �e v arhitektovi idejni zasnoviobjekta, ki zajema tudi konstrukcijski sistem. Za "dobro" zasnovokonstrukcije sta torej odgovorna tako arhitekt-projektant kot tudistatik-konstruktor, ki izvaja numerièni dokaz varnostikonstrukcije. Ker je pojem dobro zasnovane konstrukcije dokajkompleksen, je potrebno, da arhitekt pozna in razume osnovnezakonitosti potresno varne gradnje in specifiko posameznihgradbenih materialov [Slak 2004]. V predhodnih objavah [Kilar,Slak 2003, 2004] smo �e obravnavali splošni del potresnoodporne gradnje, armiranobetonske in zidane konstrukcije. V temèlanku zato delo smiselno nadaljujemo z obravnavo konstrukcij vlesu in jeklu.

Splošna pravila za stavbe ostajajo ne glede na material enaka zavse konstrukcije:- upoštevanje potresne nevarnosti v zgodnji fazi snovanja

Gradnja na potresnih obmoèjih po Eurocode 8 - osnovnipojmi

stavbe,- enostavnost konstrukcije,- jasen in neposreden prenos potresnih sil v temelje,- uniformiranost (zveznost) in simetrija,- uporaba pravilno razporejenih konstrukcijskih elementov,- statièna nedoloèenost,- nosilnost in togost v dveh horizontalnih smereh - torzijska

nosilnost in togost,- ustrezna povezava nosilnih elementov z medeta�nimi

plošèami (toge plošèe),- ustrezno temeljenje,- racionalna razporeditev mas,- majhne vitkosti - vitkost elementov povzroèa lokalne uklone

in izboèenja v tlaènih conah (še posebej je ta problem opazenpri jeklenih elementih),

- ujemanje raèunskega modela in izvedene konstrukcije,- pravilnost konstrukcije v tlorisu in po višini.

Pojem "potresno varen" oz. "potresno odporen" ne pomenipopolne varnosti, še manj pa odsotnosti poškodb na gradbenihobjektih. Obratno, osnovni princip gradnje obièajnih objektov napotresnih obmoèjih je ta, da pri moènih potresih lahko pride do(kontroliranih) poškodb.V terminologiji potresnega in�enirstva jeregularna stavba ali zasnova pravilna, v skladu s predpisizasnovana stavba, ki se ob potresni (horizontalni) obremenitviobnaša nadzorovano in predvidljivo. Premiki regularnekonstrukcije so praviloma translatorni, napetosti pa nastajajo veni in/ali drugi ortogonalni smeri. Nasprotno pa pri neregularnikonstrukciji nastopi rotiranje objekta okoli vertikalne osi,nastanejo nepredvidljive preène obremenitve in stri�ni lomi.Neregularno zasnovano konstrukcijo je raèunsko mo�no

Neregularne konstrukcije: veèja cena - manjša varnost

Steel structures and especially environment friendly timber structures, arebecoming increasingly present even in our environment. The new regulationEurocode 8, which contains regulations concerning layouts and designs ofbuildings constructed from various materials in earthquake-prone areas, isbeing enforced. Because of the topic's vastness, we have limited our article to thedesigns of timber and steel structures in earthquake-prone areas, as well asthose regulations of Eurocode 8, which an architect-designer has to abideto/know in early phases of design. Herewith we have to emphasise that it is notsimply a matter of knowing the regulation, but moreover, their correctunderstanding and integration of stated demands in the architecture'sconceptual design. We embark from the belief that an architect-designer has tohave sufficient knowledge about all legal demands of other technical professionsthat apply to the architectural profession, for it is the only condition for theirintegration and respect in the conceptual design of a building. The articleexplains and summarises the main regulations of Eurocode 8 for the design oftimber and steel structures in earthquake-prone areas, which are relevant forarchitects.

abstract

concept of building structures, earthquake resistant structures, structuredesign, timber structures, steel structures

key words:zasnova konstrukcij stavb, potresno odporne konstrukcije, projektiranjekonstrukcij, lesene konstrukcije, jeklene konstrukcije

Concept of timber and steel structures in earthquake-prone areas

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.04 strokovni èlanek

699.841

Toma� Slak, Vojko Kilar

47

ZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH

projektirati tako, da prenese raèunske obremenitve, vendar se bov primeru moènega potresnega sunka najverjetneje moènopoškodovala prav na mestih nezveznosti in tam, kjer jekonstrukcija oèitno neregularna [Slak, Kilar 2005]. Gradnjanepravilnih (neregularnih) konstrukcij v predpisih ni izrecnoprepovedana, je pa s stališèa gradbene stroke z njimi v nasprotju.Ker je pri nepravilnih konstrukcijah precej te�je zagotoviti visoknivo potresne varnosti, so le-te, ne glede na "navidez" veljavenraèunski dokaz, v splošnem manj varne. Regularno zasnovo sokot predpogoj potresno odporne gradnje sprejeli pisci vsehsvetovnih zakonodaj s tega podroèja.

Faktor obnašanja (q) je faktor, s katerim reduciramo(zmanjšamo) raèunske potresne sile. Veèji kot je faktor q, namanjše sile lahko dimenzioniramo konstrukcijo. Redukcijapotresnih sil implicitno zajema duktilnost in s tem poškodbekonstrukcije ("sipanje" energije pri nelinearnem obnašanjukonstrukcije) in je odvisna predvsem od izbire konstrukcijskegasistema in kvalitete izvedbe konstrukcijskih detajlov, ki jo izbereprojektant (stopnja duktilnosti) [Fischinger 2002]. Zzagotavljanjem duktilnosti lahko reduciramo potresne sile alizahtevano nosilnost, kar konstrukcijo poceni in omogoèasvobodnejše oblikovanje arhitekture.

Pri projektiranju sodobnih in cenovno konkurenènihkonstrukcijskih sistemov je bolje izbirati tiste s èim veèjimfaktorjem q. Takšni sistemi sicer zahtevajo bistveno kvalitetnejšoizdelavo spojev, detajlov, kontrolo ..., vendar pa predstavljajotrenutne dose�ke s podroèja stroke. Pri tem je treba pripomniti, davišji faktor q lahko pomeni tudi veèje pomike konstrukcije. Vprimeru, da so horizontalni pomiki konstrukcije veèji od šesprejemljivih, je potrebno izbrati drug konstrukcijski sistem, kiima veèjo togost (npr. dodati stene, diagonale, polnila...). Boljtoge konstrukcije prenesejo precej veèje potresne sile in imajomanjše pomike. Pri teh je predpisan q faktor ni�ji, saj takšnakonstrukcija ne nudi tolikšne rezerve v neelastiènem obmoèju.Takšne konstrukcije so torej dimenzionirane na veèje potresnesile, so ustrezno dra�je, vendar potresno bolj varne. O izbirikonstrukcijskega sistema, ki doloèa tudi faktor q, se mora arhitektprojektant posvetovati s konstrukterjem.

Potresno odporne lesene stavbe lahko projektiramo po enemizmed naslednjih naèinov:

a) konstrukcije s sposobnostjo sipanja energije (duktilnekonstrukcije)

b) konstrukcije brez sposobnosti sipanja energije (neduktilnekonstrukcije).

Po naèinu a) upoštevamo sposobnost delov konstrukcije(obmoèij sipanja energije, duktilnih obmoèij), da prevzamejopotresne obremenitve zunaj elastiènega obmoèja. Pri uporabiprojektnega spektra, vzamemo faktor obnašanja q, veèji od 1,5.Za obmoèja sipanja energije lahko upoštevamo le mesta vozlišèin spojev z mehanskimi veznimi sredstvi, medtem ko moramo zasame lesene elemente predpostaviti elastièno obnašanje. Ponaèinu b) raèunamo notranje sile (ne glede na tip konstrukcije) zelastièno analizo brez upoštevanja nelinearnega obnašanjamateriala. Pri uporabi projektnega spektra upoštevamo faktorobnašanja q = 1,5. Temu naèinu ustrezajo konstrukcije nizkestopnje duktilnosti (DC-L).

Faktor obnašanja q

Posebna pravila za lesene stavbe

Materiali in lastnosti obmoèij sipanja energije (duktilnaobmoèja)

Stopnja duktilnosti, tipi konstrukcij in faktorji obnašanja

Za konstrukcijo s sposobnostjo sipanja energije veljajonaslednja doloèila:- v obmoèjih spojev s sposobnostjo sipanja energije lahko

uporabljamo le materiale in mehanska spojna sredstva, ki soustrezno odporna proti utrujanju pri cikliènem(ponavljajoèem) obremenjevanju,

- za lepljene zveze moramo upoštevati, da niso sposobne sipatienergije,

- tesarske zveze lahko uporabljamo samo, èe imajo zadostnosposobnost sipanja energije.

Lesene konstrukcije moramo glede njihovega duktilnegaobnašanja in sposobnosti sipanja energije pri potresni obte�birazvrstiti v enega od treh stopenj duktilnosti: nizka (DC-L),srednja (DC-M), ali visoka (DC-H), ki so podani v sliki 1, kjer jenaveden tudi ustrezen faktor obnašanja q.

Èe konstrukcija ni regularna po višini, moramo vrednostifaktorja q, ki so navedene v sliki 1, zmanjšati za 20% (vendar nipotrebno, da so manjše od q = 1,5).

Pri konstrukcijskih sistemih, ki imajo v smereh x in ydrugaène in neodvisne lastnosti (Slika 2), lahko pri raèunu

AR 2005/1

Stopnja duktilnosti

DC-L (nizka duktilnost)

DC-M (srednja duktilnost)

DC-H (visoka duktilnost)

faktor q

1.5

2

2.5

4

5

3

Primeri konstrukcij

Konzole, grede, dvo- in troèlenski lok,palièja s povezavami

Lepljeni stenski paneli z lepljenimiplošèami povezanimi z �eblji in mozniki,palièja z moznièenimi ali �ebljanimispoji, mešane konstrukcije z lesenimiokviri in nenosilnimi polnili.

Statièno nedoloèeni portalni okviri z�ebljanimi ali moznièenimi spoji

Statièno nedoloèeni okviri z �ebljanimiali moznièenimi spoji

�ebljani stenski paneli z �ebljanimiplošèami povezanimi z �eblji inmozniki.

�ebljani stenski paneli z lepljenimiplošèami povezanimi z �eblji inmozniki. Palièja z �ebljanimi spoji.

Slika 2: Primer konstrukcije z razliènim obnašanjem v dveh glavnih smereh.Example of a structure with different behaviour in the two maindirections.

Slika 1: Razredi duktilnosti (DC) in faktorji obnašanja q za razliène vrstekonstrukcij.Ductile classes (DC) and behaviour factors q for various types ofstructures.

notranjih sil zaradi potresa v vsaki glavni smeri uporabimodrugaèen q-faktor.

Elemente v tlaku in njihove prikljuèke (npr. tesarske zveze),ki se lahko porušijo zaradi deformacij pri obte�bispreminjajoèega se predznaka, moramo projektirati tako, daprepreèimo njihovo loèevanje in zagotovimo, da ostanejo vsvojem prvotnem polo�aju (Slika 3). Vijake (sornike) in moznikemoramo trdno pritegniti in zagotoviti tesno prileganje vodprtinah. Na splošno naj ne bi uporabljali gladkih �ebljev inspon brez dodatnih ukrepov za prepreèitev izvleka. Vendar pa jenjihova uporaba dopustna pri panelih za spoje obloge in lesenegaokvira ter pri sekundarnih elementih. V primerih natega, ki delujepravokotno na vlakna, moramo z dodatnimi ukrepi prepreèiticepitev, npr. na naèine, ki so prikazani na sliki 4.

Za praktièno pribli�no oceno dimenzij lesenih stebrovpriporoèamo uporabo izraza:

Konstrukcijska pravila - spoji

Stebri

les = porušna napetost lesa (les=2.5 kN/cm2, smrekov les, tlakvzporedno z vlakni)

N = osna sila samo zaradi vertikalne obte�be (kN), doloèimo jo izvplivnih površin

A = prerez stebra (cm )2

Toma� Slak, Vojko Kilar

48

ZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH AR 2005/1

Slika 3: Slika tesarske zveze z oznaèeno povezavo proti razpadu v primerunateznih sil kot posledice potresa. Brez povezave se tesarske zveze napotresnih tleh ne smejo uporabljati.Image of a carpenter's joint with shown braces for preventing collapseunder tension forces caused by earthquakes. Carpenter's joints withoutbraces shouldn't be used in earthquake prone areas.

Slika 4: Primeri sprejemljivih ukrepov v primeru nateznih napetosti pravokotnona vlakna.Examples of acceptable measures for tension forces perpendicular tothe grain.

Medeta�ne (stropne) konstrukcije iz panelov (vodoravnetoge plošèe)

Grede

Dodatna nosilnost in posebna kontrola

Posebna pravila za jeklene stavbe

Tipi jeklenih konstrukcij in faktorji obnašanja q

Brez dodatnih dokazov lahko upoštevamo, da so stropnekonstrukcije toge v svoji ravnini, èe upoštevamokonstrukcijska pravila za medeta�ne konstrukcije navedene vnadaljevanju in èe odprtine v njih nimajo pomembnega vplivana togost v ravnini stropov. Vse robove plošè, ki se nenaslanjajo na elemente okvira, moramo podpreti in povezati spodlo�nimi elementi oz. z diagonalnimi ojaèitvami. Takšneelemente moramo zagotoviti tudi v vodoravnih panelih nadnavpiènimi elementi, ki nosijo vodoravno obte�bo (npr.stenami). Na mestih motenj v panelih moramo zagotovitizveznost gred in še posebej obrob odprtin.

Razmerje širina/višina gred mora biti omejena s h/b < 4(npr.: 30 cm visoka greda mora biti široka najmanj 7,5 cm).

Da v primeru potresa zagotovimo zadostno sipanjeenergije po konstrukciji, moramo vse druge elemente in spojeprojektirati moènejše (z dodatno nosilnostjo). Ta zahtevavelja predvsem za:- sidrne vezi in katerikoli prikljuèek z masivnimi

podelementi,- stike med paneli medeta�nih konstrukcij in navpiènimi

elementi za prenos horizontalne obte�be.

Potresno odporne jeklene stavbe projektiramo na enegaod naštetih naèinov:a) konstrukcije s sposobnostjo sipanja energije (duktilne

konstrukcije),b) konstrukcije z nizko ali brez sposobnosti sipanja energije

(neduktilne konstrukcije).

Èe projektiramo po naèinu a) upoštevamo, da so doloèenideli konstrukcije sposobni prevzeti potresne obremenitvezunaj elastiènega obmoèja. Pri potresnem spektruupoštevamo faktor q veèji od 1,5 in je odvisen od tipakonstrukcije. Te konstrukcije morajo biti glede detajlov inizvedbe primerne za srednjo ali visoko stopnjo duktilnosti(DC-M ali DC-H). Po naèinu b) raèunamo notranje sile zelastièno analizo in upoštevamo, da je faktor obnašanja q = od1,5 do 2. Zahtevam za duktilnost, ki so podane v nadaljevanju,pri tem naèinu projektiranja ni treba zadostiti. Takšnekonstrukcije so, vkolikor nimajo potresne izolacije, primernele za obmoèja z nizko potresno ogro�enostjo.

Faktorji obnašanja q, ki upoštevajo sposobnost sipanjaenergije, so za vse tipe konstrukcij podani v tabeli. Veljajo leob pogoju, da smo upoštevali zahteve za regularnost inkonstrukcijska pravila podana v nadaljevanju. Èekonstrukcija ni regularna po višini, moramo vse vrednostifaktorja q zmanjšati za 20% (pri èemer je najni�ja vrednostfaktorja q = 1.0). Med prikazanimi konstrukcijskimi sistemiso uèinkovitejši tisti, ki imajo višji faktor q.

les

potrles

potr

NA

A

N

��

�����

25.025.0

Vrsta (tip) konstrukcije

49

Konstrukcijska pravilaKonstrukcije morajo biti projektirane tako, da obmoèja

sipanja energije (to so obmoèja, kjer nastanejo plastièni èlenki,lokalno izboèenje, teèenje materiala ipd.) ne vplivajo nastabilnost konstrukcije kot celote. Obnašanje konstrukcije morabiti kontrolirano oz. naèrtovano, kar pomeni, da nastanejopoškodbe tam, kjer smo jih predvideli. To dose�emo z dodatnonosilnostjo elementov (ali spojev) v katerih do teh poškodb nesme priti (Slika 6).

Elementi ali deli elementov, ki so tlaèno ali upogibnoobremenjeni, morajo imeti omejeno razmerje širine b protidebelini t (b/t), ker jim s tem zagotovimo zadostno lokalnoduktilnost. Razmerja b/t so doloèena z razredi prerezov,navedenimi v Eurocode 3, doloèi pa jih konstruktor z izbirofaktorja q in stopnje duktilnosti.

Spoji v obmoèjih s sposobnostjo sipanja energije naj bodotako ojaèani (dodatna nosilnost), da omogoèijo teèenje spojenihdelov in nastanek plastiènih èlenkov v gredah. Navedeno pomeni,da naj bodo spoji tako moèni, da v njih ne nastopi pretrganje prejkot nastopi porušitev spojenih elementov gred (Slika 7).

(slika 8) prevzemajo horizontalne sile predvsemz upogibnim delovanjem elementov. V teh konstrukcijah sopodroèja sipanja energije predvsem na mestih plastiènih èlenkovv bli�ini vozlišè stebrov in gred, energija pa se sipa pri cikliènihupogibnih deformacijah. V stebrih lahko nastopijo podroèjasipanja energije samo ob vpetju okvira, na vrhu stebrov vzgornjem nadstropju ter na vrhu in ob vpetju stebra pri enoeta�nihobjektih. V gredah mesta sipanja energije niso posebej doloèena.

Pomiène okvire moramo projektirati tako, da plastièni èlenkinastanejo v gredah in ne v stebrih (princip "moèni stebri in šibkegrede"). To ni potrebno ob vpetju stebra v temelj ter v zgornjemnadstropju veèeta�nih stavb oz. pri enoeta�nih stavbah. Stebermora biti na upogibno obremenitev moènejši od gred, ki sopovezane s stebrom. Posebno pozornost je treba posvetiti stikomstebrov z gredami in upoštevati nevarnost stri�nih sil. Zapraktièno pribli�no oceno dimenzij stebrov priporoèamo uporaboizraza:

Vpliv horizontalnih sil v gornjih izrazih direktno ni zajet, èeso stebri del potresno odpornega okvira, so lahko njihovepotrebne dimenzije tudi veèje. Vpliv horizontalnih sil je zajetposredno, saj je po tej formuli dovoljeno izkoristiti le 25%nosilnosti stebra (dopustna napetost je enaka 25% porušne tlaènenapetosti).

(Sliki 9 in 10) prevzamejohorizontalno obte�bo predvsem z osno obremenjenimi elementinateznimi diagonalami, ki predstavljajo tudi mesta sipanjaenergije. Takšne okvire delimo v dve kategoriji: povezja zaktivnimi nateznimi diagonalami, v katerih horizontalne obte�beprenašajo le natezne diagonale, brez upoštevanja tlaènih diagonal

Pomièni okviri

Okviri s koncentriènim povezjem

u = porušna napetost jekla (u=24 kN/cm2)N = osna sila samo zaradi vertikalne obte�be (kN), doloèimo jo iz

vplivnih površinA = prerez stebra (cm2)

a) Pomièni okvir /veèja

b1)Okvir s koncentriènimi povezjidiagonale /majhna podajnost

b2)Okvir s koncentriènimi povezji "V"povezja /majhna podajnost

c) Okvir z ekscentriènimi povezji /manjšapodajnost/

d) Konzolna konstrukcija (obrnjeno nihalo)/velika podajnost/

f) Pomièni okvir + koncentriène diagonale/majhna podajnost/

g1)Pomièni okvir + nosilna masivna polnila(polnilo loèeno od konstrukcije) /majhnapodajnost/

g2)Pomièni okvir + nosilna masivna polnila(AB polnilo povezano s konstrukcijo)/majhna podajnost/

g3)Pomièni okvir + nosilna masivna polnila(nepovezano, betonsko ali zidano polnilo vstiku z okvirom) /majhna

e) Mešana konstrukcija (okvir+betonskestene), konstrukcija z jedrom /manjšapodajnost/

Razred duktilnosti, faktor qDC-H

5,5 - 6 (max.8)

5,5 (max. 8)

4

5,5

4

22,5

1 - 1.1

3

2

4,8 (max. 8)

5,5 6 (max. 8)-

4,4 6,4 (max.8)-

4

2

2

1

DC-M

Slika 6: Oslabitev grede oz. diagonale, ki zagotavlja plastièno porušitev le-tepred porušitvijo stebra ali spoja.Weakening of a beam or diagonal, which ensures its plastic demolitionbefore collaps of the column or joint.

Slika 7: Obnašanje nesimetriènih stikov pri potresni obte�bi: Èe greda nispojena s stebrom simetrièno, pride do pretrganja spodnjih vijakov vnategu.Behaviour of asymmetrical joints under earthquake load: if the beamisn't joined to the column symmetrically, the lower screws break undertension.

Slika 8: Pomièni okvir (veèja podajnost).Moment resisting frame (greater elasticity).

u

potru

potr

NA

A

N

���

������

25.025.0dop

ZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHAR 2005/1Toma� Slak, Vojko Kilar

Slika 5: .Tipi konstrukcij in faktorji obnašanja qTypes of structures and behaviour factors q.

(Slika 9) in V-povezja, v katerih upoštevamo obe diagonali: tlaèno innatezno (Slika 10). Seèišèe diagonal mora le�ati na neprekinjenemhorizontalnem elementu. K-povezja, pri katerih le�i seèišèe diagonalna stebru, po EC 8, niso dovoljena. (Slika 10)

Projektiramo jih tako, da plastifikacija nateznih diagonal(neelastièno razvleèenje - trajna deformacija) nastopi predplastifikacijo ali uklonom gred ali stebrov in pred porušitvijo spojev.To pomeni, da natezne diagonale sipajo veèino dovedene energije inso edine moèneje poškodovane (so v slu�bi "varovalke"). Diagonalnielementi morajo biti postavljeni tako, da so pomiki in deformacije vvsaki eta�i, pri potresni obte�bi v vseh smereh podobne. Namenjeniso samo prenašanju potresne obte�be, pri vertikalni obte�bi jih neupoštevamo. Spoji diagonal morajo biti dodatno ojaèani (dodatnanosilnost) tako, da je njihova nosilnost za 20% veèja od osnenosilnosti diagonale. Pri V-povezjih je treba grede projektirati tako,da lahko prevzamejo vse predvidene obremenitve brez upoštevanjadiagonal (greda ne sme "viseti" na diagonalah, te so tu zgolj zaradihorizontalnih obremenitev).

(Slika 11) prevzemajohorizontalno obte�bo predvsem z osno obremenjenimi elementi,ekscentriènost v zasnovi povezja pa je takšna, da se energija lahkosipa s cikliènimi upogibnimi ali stri�nimi deformacijami gred.Teèenje upogibnih elementov (v upogibu ali strigu) mora nastopitipreden ti elementi popustijo zaradi natega ali tlaka. Ti okviri soprojektirani tako, da so v obmoèjih ekscentriènih povezav

Okviri z ekscentriènim povezjem

(imenovanih potresne zveze "seismic links"), sposobni sipatienergijo s plastiènim upogibom in/ali plastiènim strigom. Topomeni, da se mora potresna zveza plastièno deformirati,preden se kaj podobnega zgodi v kateremkoli spoju alielementu osnovne konstrukcije. Konstrukcijski sistem morabiti zasnovan tako, da dose�emo enakomerno duktilnoobnašanje vseh potresnih zvez. Potresne zveze (seismic links)so lahko vertikalne ali horizontalne (Slika 12).

(Slika 13) sokonstrukcije, kjer je veèina mase v zgornjem delu. Obmoèjesipanja energije je v glavnem ob vpetju konstrukcije. Posebejse preverja stebre in vpetje stebrov v temelje. Relativnavitkost stebrov je omejena na 1.5 (r < 1.5), kar pomeni, da jeuklonska nosilnost stebra najmanj 40% osne nosilnosti stebra.

(Slika 14) so konstrukcije zarmiranobetonskimi jedri ali stenami, katere v glavnemprevzemajo vse horizontalne obte�be. Mešana konstrukcija jetudi konstrukcija, ki del horizontalne obremenitve prevzame spomiènimi okviri in del z okviri s povezji, ki sodelujejo v istiravnini. Polnila oz. polnilne stene morajo biti enakomernorazporejene po višini. S tem se izognemo zahtevi popoveèanju duktilnosti v elementih okvira. Èe ta zahteva niizpolnjena, moramo stavbo obravnavati kot neregularno povišini.

Konzolne konstrukcije (obrnjeno nihalo)

Mešane konstrukcije

Slika 9: Okvir s koncentriènimi povezji diagonale (majhna podajnost).Frame with concentric diagonal bracings (small elasticity).

Slika 10: Okvir s koncentriènimi povezji "V" povezja (majhna podajnost).Frame with concentric bracings "V" bracings (small elasticity).

Slika 12: Naèin delovanja horizontalne potresne zveze: a) primerne zakrajše razpone med stebri, b) ustrezne za varovanje stebrov (ker jezveza daleè od stebra).Working of the horizontal seismic links: a) suitable for smallerspans between columns, b) suitable for protecting columns (sincethe joint is away from the column).

Slika 13: Konzolna konstrukcija - obrnjeno nihalo (velika podajnost).Cantilever structure - inverted pendulum (greater elasticity).

Slika 14: Mešana konstrukcija (okvir+betonske stene), konstrukcija zjedrom (manjša podajnost).Mixed structure (frame+concrete walls), structure with a core(lesser elasticity).

Slika 11: Okvir z ekscentriènimi povezji (manjša podajnost).Frame with eccentric bracings (lesser elasticity).

ZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH AR 2005/1

50

Toma� Slak, Vojko Kilar

Vsak element (okvir: jeklo, polnila: zid, beton,...)obravnavamo po doloèilih, ki veljajo za ta material, iz katerega jeelement. Èe je polnilo polno vpeto v okvir, ga obravnavamo kotsovpre�no konstrukcijo, sestavljeno iz jekla in betona. Èe jepolnilo loèeno od konstrukcije, sistem obravnavamo kot jeklenokonstrukcijo. Èe je polnilo nepovezano, vendar v stiku zokvirjem, morajo biti polnila po višini enakomerno porazdeljenapo konstrukciji. Èe temu ni tako, je treba konstrukcjo obravnavatikot neregularno po višini. Upoštevati je treba tudi vpliv polnila nakonstrukcijo (Slika 15).

(Slika 16) potresno obte�bo prevzemajo s pomiènimi okviri in šedodatno s koncentriènimi diagonalami.

(Slika 17)so sestavljene iz jeklenih pomiènih okvirov in iz betonskih alizidanih polnil s sposobnostjo prevzema vodoravne obte�be.

Zagotoviti je treba, da bo izvedena konstrukcija ustrezalaprojektirani. Delavniški naèrti in naèrti monta�e morajovsebovati detajle spojev, dimenzije in kakovost vijakov in zvarovter kakovost jekla za elemente. Posebej mora biti navedenamaksimalna meja elastiènosti v obmoèjih s sposobnostjo sipanjaenergije. Dejanska meja elastiènosti uporabljenega jekla ne sme

Pomièni okviri z dodanimi koncentriènimi diagonalami

Jeklene konstrukcije z nosilnimi masivnimi polnili

Kontrola projektiranja in gradnje

51

presegati meje elastiènosti, uporabljene v raèunu za veè kot 10%!Med gradnjo je treba prepreèiti kakršnokoli spremembokonstrukcije, ki bi povzroèila poveèanje ali zmanjšanje togosti alinosilnosti za veè kot 10%.

Èlanek povzema pravila potresno odporne gradnje za lesenein jeklene konstrukcije iz zakonodaje (EC 8), ter jih skušaaplikativno razlo�iti za potrebe arhitekturne projektantskeprakse. Delo je omejeno samo na bistvene principe in priporoèila,ki se nanašajo na potresno odporno gradnjo. Eno od pomembnihsporoèil standarda EC 8 je, da izrazito slabe konstrukcijskezasnove ni mogoèe preoblikovati v varno zasnovo s pomoèjodobrega statiènega raèuna in ustreznega konstruiranja oz.projektiranja. Tovrstna raèunska varnost je le namišljena in jolahko razgali �e prvi resnejši potresni sunek. Zelo pomembno seje zavedati, da so raèunske potresne sile v predpisih reducirane, tj.zmanjšane in prilagojene stavbam s "povpreèno" dobro zasnovo,predpisani ukrepi pa zagotavljajo le minimalno potresnoodpornost.

Slika 15: Negativni vpliv nepovezanega polnila v stiku z okvirjem na glavnokonstrukcijo pri parapetnem polnilu in pri prestrigu polnilne stene.Negative effect of masonry infills disconnected from the frame at thejoint on the main structure in parapet infills and shear failure of amasonry infill.

Slika 16: Pomièni okvir + koncentriène diagonale (majhna podajnost).Moment resisting frame + concentric bracing (small elasticity).

Slika 17: Pomièni okvir + nosilna masivna polnila - polnilo loèeno odkonstrukcije (majhna podajnost).Moment resisting frame + load-bearing concrete or masonry infills -infills separated from the structure (small elasticity).

asist mag Toma� Slakdoc dr Vojko Kilar

Fakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljani

tomaz.slak@arh.uni-lj.sivojko.kilar@arh.uni-lj.si

Viri in literatura

European Standard prEN 1998-1, Revised Final PT Draft (preStage 49), DraftMay 2002 prEN 1998-1:200X, Doc CEN/TC250/SC8/N317. Eurocode 8:Design of structures for earthquake resistance Part 1: General rules, seismicactions and rules for buildings, CEN, European Committee forStandardization.

Fajfar, Peter, 1999: Gradivo za Seminar o uporabi evropskih predpisov zakonstrukcije: Eurocode 8 - Splošno in analiza, IKPIR - FGG, Ljubljana.

Fischinger, M., 2002: EC 8 projektiranje potresno odpornih konstrukcij. V:Zbornik seminarja: Novosti v potresnem in�enirstvu, ur: P. Fajfar, M.Fischinger, Ljubljana. UL- FGG, IKPIR in Slovensko društvo za potresnoin�enirstvo

Kilar, V., Slak, T., 2003: Zasnova armiranobetonskih in zidanih konstrukcij napotresnih obmoèjih,. V: Juvanec, B., ur.: Arhitektura, raziskave 2003/1, str.30-35 in 86-87. UL- Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Kilar, V., Slak, T., 2002: Vpliv zasnove konstrukcije na potresno odpornost. V:Ujma, št. 16, str. 264-273, Ljubljana.

Slak, T., Kilar, V.; 2005: Arhitekt in zasnova potresno odpornih stavb po predpisuEurocode 8: Osnove, pristopi k problemu in izvleèki predpisa skomentarjem : poroèilo o raziskovalnem delu na Fakulteti za arhitekturo vletu 2004. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.

ZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHAR 2005/1Toma� Slak, Vojko Kilar

Iztok Kovaèiè

52

Delo z raèunalnikom je postalo globalna stvarnost. Raèunalnik je sestavni delnašega bivalnega okolja in v prihodnosti se bo njegov vpliv še poveèeval. Zintegracijo informacijske tehnologije (IT) v vsakdanje okolje lahko izposameznih gradnikov hiše dobimo nove komponente, iz katerih zraste novo,inteligentno okolje. Niè veè ne obstaja en sam centralni raèunalnik, ki nadziradogajanje vsega objekta, temveè so v samem objektu raèunalniški èipi,razpredeni v vseh, tudi v najmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omre�je, preko katerega komunicirajo vsak z vsakim v stotinkisekunde ter tako posredujejo in sprejemajo informacije o bivalnem okolju: hišadejansko postane raèunalnik. Pri tem je potrebno opredeliti, kateri so tistielementi bivalnega okolja, ki jih lahko nadgradimo z raèunalnikom, hkrati pa jepomembno definirati tudi tiste elemente, na katere naj bi se raèunalnik odzivaloziroma sprejemal njih dra�ljaje. Ti elementi so: èlovek, prostor, predmeti,mre�a, ovoj in vsebina.V prihodnjih letih bo raèunalnik postal vseprisoten (omniprezenten), ob tem pabo zaradi konstantne miniaturizacije postal praktièno neviden. Pasivni, fiziènisvet, ki ga definirajo gole funkcionalne strukture, znotraj katerih ljudje išèejozavetje, konzumirajo produkte ter komunicirajo s svetom preko ekranov, se bopopolnoma umaknil inteligentnemu okolju. Arhitektura kot oblikovanjeprostora ima potencial, da v tej novi, hibridni situaciji prevzame odloèilno vlogoter postane vmesnik za interakcijo med uporabnikom in inteligentnim okoljem.

izvleèek

2oo5 / 1 ARINTEGRACIJA RAÈUNALNIKAIN ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

kljuène besede:

Raèunalnik kot sestavni del bivalnega okoljaVsaka tehnološka pridobitev je v doloèeni zgodovinski dobi

prispevala svojevrsten doprinos k razvoju bivalnega okolja, skozikaterega se poleg takratnih tehnoloških zmo�nosti odra�ajo tudisoèasne ekonomske, socialne in kulturne razmere. V 19. stoletjuje napeljava vodovoda na dom privedla do razvoja kuhinje inkopalnice. V 20. stoletju smo s pojavom umetne razsvetljave inelektrike dobili povsem nove oblike organizacije gospodinjstva;gospodinjski aparati so omogoèili ljudem hrambo �ivil za daljšeèasovno obdobje, hkrati pa so jim omogoèili veè prostega èasa,saj so lahko postorili veè dnevnih opravil v krajšem èasu. Spojavom televizije pa smo sredi tradicionalne dnevne sobe dobiliokno v svet, v katerem vladajo masovni mediji.

Èas, v katerem �ivimo, prinaša razvoj vedno novih, vednobolj izdelanih, sofisticiranih in mobilnih pridobitevinformacijske in komunikacijske tehnologije, ki spreminjajodom v mikro mesto [Guallart, 2004:30]. Tako se zaradi pojavaraèunalnika po stoletjih razvoja zopet vraèamo k znamenitemuAlbertijevemu reklu kot ga navaja Košir [Košir, 1993:164]: "...Quod si civitas philosophorum sententia maxima quaedam estdomus et contra domus ipsa minima quadem est civitas, quidniharum ipsarum membra minima quaedam esse domiciliadicentur?" "Kajti zakaj ne bi oznaèili, èe imajo modrijani mesto(samo) za nekakšno zelo veliko hišo in obratno, hišo le za mesto vmalem, tudi elemente te iste hiše ... kot nekakšne hišice vmalem?" Z integracijo raèunalnikov v domaèe okolje, predvsempa z njihovim povezovanjem v lokalno in globalno omre�je(internet), dom dejansko postaja pravo veèopravilno okolje,vkljuèno z delom, nakupovanjem, poèitkom in prostim èasom, izkaterega naseljujemo globalno vas.

Nove tehnologije prispevajo dodano kvaliteto v vsakdanjemarhitekturnem prostoru. S pospešeno integracijo raèunalnika v

najrazliènejše segmente bivalnega okolja je bil v zadnjih letihdose�en velik napredek pri vzpostavitvi izboljšane kvalitete�ivljenja ljudi ki bivajo v njem. Kot primer vzemimo moderneenodru�inske hiše: le-te se v nasprotju s hišami predhodnegeneracije, ki so bile namenjene predvsem osnovnemu bivanju,veliko bolj prilagajajo potrebam uporabnika. Razlièni sistemirazsvetljave, senèenja, ogrevanja, ohlajanja, protivlomne zašite,zašèite proti po�aru, itd., se povezujejo preko inteligentnihinstalacij. Na ta naèin hiše postajajo kompleksnejše, ponujajo veèugodja in so opremljene tako, da je poskrbljeno za udobje, varnostin varèevanje z energijo. S tem pa razvoj še zdaleè ni konèan.Stremljenja v prihodnosti so usmerjena k še bolj kompleksnejšiprepletenosti informacijskega omre�ja s fizièno arhitekturo, katereosnovni namen je še vedno v tem, da slu�i èloveku za potrebebivanja.

Nadaljnji napredek je lahko zgolj rezultat interakcije medrazliènimi disciplinami in vejami znanosti. Projekcije zaprihodnost so si enotne glede napovedi, da se bodo arhitektom priprojektiranju objektov v vse veèji meri pridru�evali raèunalniškiprogramerji, strojni in elektro in�enirji, fiziki, antropologi,ergonomi, oblikovalci ter poznavalci spletnih tehnologij. Takšnoskupno sodelovanje bo nujno za raziskovanje vseh mo�nihpovezav med fizièno in informacijsko strukturo, kot je recimotelekomunikacijsko omre�je v bivalnem okolju ali pa integracijamultimedijev v arhitekturni prostor.

Eno od mo�nih razlièic arhitekture prihodnosti prouèujeprojekt Media House Project, ki je nastal kot plod sodelovanjaskupine Metapolis iz Barcelone, inštituta MIT Media Lab terFundacio Politecnica de Catalunya v povezavi s konzorcijemi2CAT in Elisava Design School. Skupaj so zgradili prototipinformacijske hiše, kjer so lahko raziskali uporabnost naprednihtehnologij, ne da bi se pri tem neposredno navezovali na raèunalnikv klasiènem smislu.

Working with computers has become a global reality. The computer is an integralpart of our living environment and its influence will increase even more in thefuture. From particular components of houses we can obtain new components,from which a new, intelligent environment can grow with the integration ofinformation technology (IT) into day-to-day environment. There is no centralcomputer controlling the entire building, instead there are computer chipsdispersed throughout the building, even in the smallest components. All thesesmall computers join together into a network, within which they communicatewith each other in a fraction of a second and thus forward or receive informationabout the living environment: the house actually becomes a computer. Wenevertheless have to define particular elements of the living environment that canbe upgraded with computers and simultaneously define elements, to which thecomputer should respond or accept their stimuli. These elements are: man, space,objects, network, envelope and content.In the coming years the computer will become omni-present, but because ofconstant miniaturisation become practically invisible. The passive, physicalworld, which is defined by bare functional structures that are used by people tofind shelter, consume products and communicate by screens with the world, willcompletely retire before the intelligent environment. Architecture, which is spatialdesign, has the potential to take over the leading role in this new, hybrid conditionand become the interface for interaction between the user and the intelligentenvironment.

abstract

computer, component, intelligent environment, elements, interface,architecture

key words:raèunalnik, gradnik, inteligentno okolje, elementi, vmesnik, arhitektura

Integration of computer and architecture of the future

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

72:519.68

Iztok Kovaèiè

53

INTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

Z integracijo informacijske tehnologije (IT) v vsakdanje okoljelahko iz posameznih gradnikov hiše dobimo nove komponente, izkaterih raste novo informacijsko okolje, ki se razvija z njenofizièno formo. Mnogi majhni raèunalniki (na stotine, na tisoèe) somed sabo povezani, da delujejo kot ena celota. Niè veè ne obstajaen sam centralni raèunalnik, ki nadzira dogajanje celega objekta,temveè so v samem objektu raèunalniški èipi, razpredeni v vseh,tudi najmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omre�je, preko katerega komunicirajo vsak z vsakimv stotinki sekunde ter tako posredujejo in sprejemajo informacije obivalnem okolju: hiša dejansko postane raèunalnik.

Raèunalnik je mo�no integrirati v praktièno katerikoli sklopbivalnega okolja. Pri tem je potrebno opredeliti kateri so tistielementi bivalnega okolja, ki jih lahko nadgradimo zraèunalnikom, hkrati pa je pomembno definirati tudi tisteelemente, na katere naj bi se raèunalnik odzival oziroma sprejemalnjih dra�ljaje. Po Guallartu naj bi se bivalno okolje delilo na šestelementov, ki so: èlovek, prostor, predmeti, mre�a, ovoj in vsebina[ 2004:56].

Delitev bivalnega okolja v odvisnosti od raèunalnika

Guallart,

Èlovek

Prostor

Èlovek je edini pravi razlog za obstoj grajenega okolja. Podtem pojmom razumemo ljudi oziroma vsa �iva bitja, kamor lahkopogojno prištevamo še �ivali in rastline. Naèeloma pa gre za bitja,ki bivajo in imajo v svoji najrazvitejši obliki inteligenco. Ta bitjaimajo metabolizem oziroma svoj notranji biološki ustroj, ki jimomogoèa, da lahko funkcionirajo. Njihovo fizièno stanje se lahkoodra�a na mnogo naèinov. Eden najboljših pokazateljev v primeruèloveka je njegova telesna temperatura.

Gledano z vidika èloveka mora bivalni prostor odgovarjatištevilnim pogojem. Tudi zaradi prisotnosti sodobnih tehnologij sele-ti spreminjajo. Zato je potrebno znova preuèiti razlike v odnosihèloveka do prostora, ki zadevajo: velikost in fleksibilnostpotrebnega prostora, kulturne dejavnike, delovne navade, spol,starost, spalne navade, èas odsotnosti od doma, obiske, prisotnostotrok, lastništvo prostora, prisotnost drugih �ivih bitij(rastline/�ivali), odnos v kontekstu do bli�njega okoliša, prisotnosttelekomunikacij (telefon, televizija, raèunalnik, internet), itd.

Bivalni prostor je projektiran na dimenzije èloveškega telesa. Vnekem smislu gre za zadnji, vrhnji sloj uporabnikove ko�e. Najboljnaraven naèin uporabe prostora bi bil, èe bi le-ta doumel našepotrebe in dejanja preprosto v skladu z našim gibanjem. Znanostte�i k oblikovanju prostora, ki bi lahko sprejemal telesne impulzekot so gibanje, utrip srca ali temperatura, jih prepoznal in se odzivals primerno povratno reakcijo.

Prazen prostor nam omogoèa bivanje. Meri se v kubiènihmetrih in ima kemièno komponento (kisik), ki nam omogoèa, dadihamo. Èe ta faktor presahne, je èlovekov obstoj onemogoèen.Posamezne lastnosti prostora, kot so temperatura, vlaga, hitrostgibanja zraka, zvoèna intenziteta, ipd., lahko izmerimo z vmesniki,ki jih je moè vgraditi v vsakega od posameznih delov prostora,ponavadi pa so razporejeni v ovoju, ki omejuje bivalni prostor.Glede na to, da je mogoèe posamezne lastnosti prostora izmeriti, jemo�no z njimi tudi manipulirati, za kar gre zasluga �e pretekliindustrijski dobi. Klimatizacija je le ena od mnogih mo�nihoperacij znotraj bivalnega okolja, s katerimi spreminjamo pogojebivanja.

Doloèena bivalna okolja lahko imenujemo inteligentna, kadarizpolnjujejo naslednje pogoje: da razpoznajo in se zavedajouporabnikovih potreb, da se na podlagi uporabnikovih potrebodloèijo kako se odzvati ter da se odzovejo na prepoznaven inprièakovan naèin, ki ne dopušèa dvomov, saj si s tem pridobijozaupanje uporabnika. Prvi korak na poti k izpolnitvi teh zahtev jevgradnja posebnih tipal, ki zaznajo podatke v fiziènem prostoru, jih

AR 2005/1

Slika 1: Media House prototip informacijske hiše.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is thenetwork (Media house project). Iaac, Barcelona)Media House prototype of an information house.

Slika 3: Šest elementov bivalnega okolja.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is thenetwork (Media house project). Iaac, Barcelona)Six elements of the living environment.

Slika 2: Hiša postane raèunalnik.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure isthe network (Media house project). Iaac, Barcelona)The house becomes a computer.

obdelajo ter iz njih izlušèijo ustrezne informacije. Na podlagi tehinformacij se lahko sistem odzove na razliène naèine.Najenostavnejša varianta so povratna sporoèila prek razliènihvmesnikov v obliki teksta, zvoka ali slike, lahko pa se sistemodzove tudi z drugaèno reakcijo kot je sprememba razsvetljave,glasba, projekcija, kombinacije veè medijev,… Za pretvorbonekega dogodka iz fiziènega okolja v digitalno informacijo inobratno, potrebujemo vmesnike, ki so poleg zaznave fiziènihsprememb sposobni tudi emitiranja multimedijskih vsebin vodvisnosti od funkcije bivalnega prostora.

Prostor sam po sebi nima prepoznavne funkcije. Šele spostavitvijo predmetov v samem prostoru mu doloèimo neknamen. Predmeti so torej elementi, ki zavzemajo doloèen delprostora in mu hkrati doloèajo funkcijo. Nekateri predmeti sopostali tako znaèilni za doloèen prostor, da je njihova pripadnost �esamoumevna (štedilnik, WC školjka, pralni stroj…), medtem ko sedrugi lahko pojavljajo praktièno kjerkoli (miza, stol, omara,…).Tipièni predmeti so tudi elektrièni gospodinjski aparati. Njihovapripadnost danemu prostoru je �e skoraj zgodovinska. Osnova zanjihovo delovanje je elektrika, poleg tega pa imajo vsi �e v osnovivgrajeno neko vrsto vmesnika, ki omogoèa ljudem, dakomunicirajo z njimi. V bivalnem okolju se pojavlja vse veèpredmetov, ki razvijajo svojo pripadnost, se elektrificirajo inpridobivajo nove informacijske funkcije na domu. Vsak predmet(tudi miza, stol, predalnik, slika…) lahko vsebuje vmesnik.

Vse veè predmetov se zaradi integracije z naprednimitehnološkimi sistemi razvija v inteligentne objekte, ki so sposobnisprejemanja in oddajanja informacij [Streitz, 2001:28].Uporabnost takšnih inteligentnih objektov dokazujejo številniprototipi, ki so jih razvili na Fraunhoferjevem inštitutu vsodelovanju s partnerji iz razliènih vej gospodarskih panog(pohištvena industrija, telekomunikacije, informacijskatehnologija...). Takšno kombinacijo opreme z raèunalnikom sopoimenovali Roomware (sobna oprema). Mednje zaenkratspadajo Commboard (komunikacijska tabla), InteracTable(interaktivna miza), CommChair (komunikacijski stol),InterWall (pregradna stena), itd. Inteligentni objekti imajo �e v

osnovi vgrajeno neko vrsto vmesnika, ki omogoèa ljudem, dakomunicirajo z njimi, poleg tega pa se povezujejo tudi med sabo inskupaj tvorijo omre�je.

Omre�je zagotavlja, da so informacije strukturirane inrazposlane po prostoru. Omre�je je definirano v prerezu in pa spotekom doloèene napeljave. Razvodi energije, vode, plina,podatkovnega omre�ja, itd. so danes stalnica bivalnega okolja.Posamezna razlièna omre�ja se med seboj lahko zdru�ujejo nanaèin, da uporabljajo isti potek kanalov in reagirajo usklajenoglede na vrste podatkov. Brez�iène povezave postajajo enanajpomembnejših pridobitev tehnološkega napredka inomogoèajo povezovanje med posameznimi sklopi bivalnegaokolja, ki vkljuèuje tako predmete kot tudi sam ovoj prostora.

Predmeti

Omre�je

" "" " " "

" "" "

Iztok Kovaèiè

54

INTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTI

Ovoj

Vsebina

Ovoj je konstruiran z namenom, da se znotraj omejenegaprostora zagotovi doloèene �ivljenjske pogoje za bivanje, ki sorazlièni od tistih v naravnem okolju. Meri se v kvadratnih metrih inje v prerezu ponavadi sestavljen iz razliènih plasti ter materialov(opeka, izolacija, zraèni sloj, omet, barva,...). Ovoj bivalnegaokolja je bil tradicionalno statièen. V �elji po izboljšanjufunkcionalnosti prostora pa znanost išèe bolj prilagodljiv,dinamièen in fleksibilen ovoj.

Poleg tega, da z ovojem dose�emo znotraj omejenega prostoradrugaène �ivljenjske pogoje kot so tisti v naravnem okolju, lahko znjim med sabo loèimo tudi prostore z drugaèno funkcijo invsebino. V tem procesu postajajo mediji oziroma multimedijipomemben sestavni del prostora in se kot taki zaènejo pojavljatipovsod tam, kjer �elimo z njimi upravljati. Vsaka sprememba vprostoru ali pa v polo�aju èloveškega telesa lahko spro�i proces, kirezultira s primernim odzivom medijev. Na ta naèin dodamoprostoru novo avdio-vizualno dimenzijo, katere vsebina sespreminja v skladu z našim ravnanjem in ravnanjem okoliceznotraj ovoja.

Vsebina je subjektivna informacija, ki jo je moè zaznati šele vnekem doloèenem kontekstu bivalnega okolja. Za primer vzemimoradio, ki proizvaja zvok z jakostjo in tonom. Obe lastnosti zvoka seda fizikalno izmeriti in tako doloèiti njegovo objektivno vrednost.Subjektivna vrednost slišane informacije pa je vsebina in jeodvisna od psihološke interpretacije vsakega posameznika. Daneslahko raèunalnik z lahkoto izraèuna vse fizikalne parametrenekega dra�ljaja, kmalu pa bo nastopil èas, ko bo lahko razbral tudisubjektivni pomen doloèene informacije. Razlièni mediji (zvok,slika, video) ali pa fizikalni parametri (razsvetljava, vlaga, gibanjezraka) lahko oblikujejo povsem subjektiven obèutek doloèenegaprostora in mu s tem dajejo vsebino. Èe je industrijska dobaprinesla nadzor nad fizikalnimi parametri (ogrevanje, ohlajanje,klimatizacija…), pa je z informacijsko dobo prišla na vrstomedijska manipulacija prostora. Po Macluhanu so mediji �e takointegralni del sodobnega �ivljenja. Tisto, kar jim v bivalnem okoljuprimanjkuje, je interaktivnost oziroma sposobnost odzvati se natrenutna dejanja èloveka in okolja samega.

Avdiovizualni elektronski mediji so v domaèem okolju prisotnivse od njihovega razvoja v 1950-ih, takrat še preko televizijskihzaslonov, kasneje pa tudi �e preko raèunalnikov. Postali so kljuènielementi, okoli katerih se vrti dru�abno �ivljenje v hiši kot se je vsedo prejšnjega stoletja vrtelo okoli ognjišèa [Macluhan, 1992].Danes se veèina prostega èasa odvija pred televizorjem, oziroma vzadnjem èasu okoli raèunalnika. Oba sta kot vmesnika precejomejena, tako z uniformiranostjo standardnih velikosti zaslonovkot tudi z vsebino prikazanega, ki nudi zgolj mo�nost izbora nekevnaprej doloèene vsebine, najsi gre za film, nogometno tekmo,kulturno debato ali pa pregled spletne strani. V tem smislu gre zaprecej preproste vmesnike, brez sposobnosti interakcije in odzivana okolico. Rešitev tega problema ponujajo trije novi elementi,razviti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so se znotrajbivalnega okolja zaèeli uveljavljati tudi na komercialnem nivoju:digitalni interaktivni sistemi, novi podatkovni zasloni inprostorske vhodne naprave.

Prve interaktivne sisteme povezujemo s formatom CD-Rom, kiso jih na zaèetku uporabljali predvsem v kulturne in komercialnenamene. Na njih so bile multimedijske vsebine, ki so vsebovaleavdio, video, grafiko in slikovni material. Kolièina podatkov inmo�nost dostopa do njih je bila precej fleksibilna, a še vednoomejena. Danes lahko do takšnih vsebin poljubno dostopamopreko širokopasovnih internetnih povezav. Ti sistemi ne

AR 2005/1

Slika 4: Inteligentni objekti - Roomware.(Vir: Rötzer, I., 2002: Office furniture goes online. Frauenhofermagazine, special issue 1. 2002.)Intelligent objects Roomware.

55

omogoèajo samo dostopnost do najrazliènejših oblik informacij,temveè med njimi ustvarjajo dinamiène povezave in generirajonove metode dostopa do njih. V tem procesu postane uporabnikaktivni udele�enec, ki istoèasno sprejema in hkrati posreduje noveinformacije.

Na drugi strani imamo razvoj novih generacij slikovnihzaslonov kot so LCD projektorji ali plazemski zasloni, kipresegajo standardne, dimenzijsko omejene ekrane ter omogoèajoprojekcijo na poljubno veliko ploskev. Poleg tega se lahkoizognemo tudi tradicionalnemu naèinu prikaza informacij zmonitorjem, postavljenim pravokotno na tla, saj jih lahko namestotega projiciramo na katerokoli šestih ploskev prostora in vodgovarjajoèi velikosti.

Hkrati z razvojem interaktivnih sistemov in podatkovnihzaslonov se razvijajo tudi nove vhodne naprave, preko katerihuporabnik upravlja s podatki veliko enostavneje kot to dopušèatradicionalna miška. Zasloni na dotik, senzorji gibanja, glasovnivnos podatkov, površine, sposobne prepoznavanja obrisov aliumetni vid omogoèajo prepoznavanje èlovekovih dejanj, kispro�ijo primeren odziv multimedijskih sistemov, namešèenih vprostoru. Kakšen naj bo ta odziv, je v prvi vrsti odvisno od funkcijeposameznega prostora znotraj bivalnega okolja.

Skupni imenovalec vseh sprememb v prihodnosti je tehnološkinapredek, ki bo vplival na razvoj vsakega od šestih elementovbivalnega prostora kot smo ga delili po Guallartu. Novetehnologije, kot so fleksibilni transparentni zasloni, elektronskipapir, nanoraèunalniki, drobni, skoraj nevidni senzorji inbrez�ièna povezava s popolnoma novimi tipi opreme bodoposamezniku omogoèali stalno prikljuèenost na informacijskomre�o [Bauer in sod., 2003:30]. Raèunalnik bo postal vseprisoten(omniprezenten), ob tem pa bo zaradi konstantne miniaturizacijepostal praktièno neviden. Visoko loèljivi zasloni z glasovnimiukazi in prepoznavanjem kretenj bodo vmesniki med èlovekom inraèunalnikom.

V nekaj letih se bo pasivni, fizièni svet, ki ga definirajo golefunkcionalne strukture, znotraj katerih ljudje išèejo zavetje,konzumirajo produkte ter komunicirajo s svetom preko ekranov,popolnoma umaknil inteligentnemu okolju. V njem bodo ljudje inpredmeti proizvajali in sprejemali informacije ter jih spreminjali vnovo znanje. Oblikovanje fiziènega kot digitalnega prostora bomoralo potekati istoèasno, v procesu konstantnega izmenjavanjainformacij, v katerem se bosta oba svetova uèila drug od drugegater o njunih medsebojnih zmo�nostih in omejitvah. Materija ininformacija se bosta v tem procesu aktivno prepletali in zdru�evali.

Arhitektura kot oblikovanje prostora pomembno vpliva narazvoj èlovekove dejavnosti, zato ima potencial, da v tej novi,hibridni situaciji prevzame odloèilno vlogo ter ob redefiniciji same

Arhitekturne perspektive

sebe postane vmesnik za interakcijo med uporabnikom ininteligentnim okoljem oziroma med realnim in navideznimprostorom.

S predpostavko o integraciji raèunalnika v vse kljuèneelemente bivalnega okolja nam znanost zagotavlja, da bo razviladom, ki bo opremljen za ustvarjanje in uvajanje novih spoznanj,katera bo posameznik, prebivalec sveta, lahko izmenjeval zostalimi ljudmi, ob tem pa mu bo omogoèeno �ivljenje na višjikvalitetni ravni. Pri tem se seveda poraja vprašanje kakšna je takvalitetna raven, kaj èlovek od nje prièakuje in do kolikšne merenaj pusti raèunalniku, da kontrolira njegovo �ivljenje.

Eno od skrajnosti ponuja navidezna resniènost, ki naj bi vkombinaciji s primerno opremo omogoèala tudi zaznavanjerazliènih tekstur materialov, temperaturnih razlik ter vonjav, ki bibile stimulirane v naših mo�ganih in �ivènih konèièih senzorjev zavonj. Poleg tega naj bi se softver toliko posodobil, da bi kvalitetaizgleda predmetov in celotnega sveta postala še bolj realistièna inomogoèala premikanje po prostoru v realnem èasu. Vse to bi lahkovodilo v simulacijo realnega �ivljenja, pri èemer obstaja nevarnost,da se razvijejo biološkemu bivanju škodljive odvisnosti, ker bièlovek lahko pozabil na realne biološke potrebe, saj bi zelektrostimulacijo pravih �ivènih centrov na èloveškem telesu le-to dobilo napaène informacije o dejanskem stanju (lakota, �eja,obèutek za èas,...). Trenutno je to problematika, s katero seukvarjajo razlièni znanstveni scenariji in ne sloni toliko na realnihdejstvih, gre paè za poigravanje z resniènostjo in virtualnostjo.

Veliko bolj verjetna je druga varianta, ki predvideva tiho inneopazno integracijo raèunalnika v èlovekovo bivalno okolje.Navkljub visoki tehnologiji se bodo tako v poslovnem kot vdomaèem okolju ohranile mnoge stare navade: jutranji èasopis,vo�nja do pisarne, prometni zamaški, privatni pogovori s kolegi izslu�be, skodelica kave, kratki roki in seveda èloveške napake.Èlovek bo ohranil ves nadzor nad raèunalnikom, tako da bo brezmotiviranega posameznika z znanjem (izobra�ene delovne sile)tudi najnovejši softver in najbolj razvito omre�je neuèinkovito[Bauer in sod., 2003:30-40]. Ker bo èlovek še vedno v središèuvsega dogajanja, bo razvoj v prihodnosti posveèen novimkonceptom bivalnih prostorov za poveèanje kreativnosti ter zaveèanje njegove psihiène in fiziène produktivnosti. Raèunalniknas torej, navkljub izrednemu napredku tehnologije še ne bonadomestil.

Humana dimenzija

Viri in literaturaBauer, W., Rieck, A., Stiefel, K. 2003, OFFICE 21 Push for the Future. Better

performance in innovative working environments. Egmont vgsverlagsgesellschaft mbH, Köln

Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is the network (Mediahouse project). Iaac, Barcelona

Košir, F., 1993: Zamisel mesta. Slovenska matica, LjubljanaMacluhan, M., 1992, The global village : transformations in world life and media

in the 21st century. Oxford University Press, NewYorkStreitz, N., 1999:Arbeitswelten im Wandel - fit für die Zukunft? Deutsche Verlags

-Anstalt, Stuttgart

Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTIAR 2005/1

Slika 5: COMET (COMmunication EnvironmenT). Primer multimedijskegadelovnega okolja.(Bauer, W., Rieck, A., Stiefel, K. 2003, OFFICE 21 - Push for theFuture. Better performance in innovative working environments.Egmont vgs verlagsgesellschaft mbH, Köln)COMET (COMmunication EnvironmenT). Example of a multimediawork environment.

Iztok Kovaèièiztok.kovacic@volja.net

kategorij v humanistiki je le "kaplja v morje", èe mora humanistpripraviti šestnajst èlankov v slovenski reviji s seznama ARRS, dadose�e vrednost najvišje vrednotenega v SCI-ju. Trditev, da lahkonpr. humanisti dose�ejo enakovreden nivo "odliènosti" s pisanjemknjig, razvodeni v priznavanju dvakratne odliènosti knjigi vmednarodni zalo�bi v primerjavi z nacionalno. Knjiga naznanstvenem podroèju, ki zadeva kulturna vprašanja regionalnegaoz. nacionalnega pomena, je v navedenem sistemu ne glede na

Tadeja Zupanèiè Strojan

56

Èlanek nadaljuje prizadevanja za oblikovanje kriterijev in meril znanstveneravni v arhitekturi, ko se le-ta sooèa s pospešenim uveljavljanjem kolièinskihkazalcev odliènosti znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. V podatkovnihbazah ISI , katerih površinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšimznanostim uspešno slu�i za utemeljevanje njihove znanstvene odliènosti vSloveniji, išèe podatkovne plasti, ki nakazujejo posebnosti arhitekturne strokepo svetu. Poseben poudarek posveèa razmerju med arhitekturno in celotnoznanstveno produkcijo v izbranih kulturnih obmoèjih znotraj referenènegapodatkovnega sistema. Prispeva k utemeljitvi potrebe po kakovostni opredelitvivplivnosti znanstvene ravni v arhitekturi kot dopolnitve favoriziranega faktorjavplivnosti , morda ustreznega za vede, ki se v izbranih podatkovnih sistemihodlikujejo z najvišjo produktivnostjo. V zakljuèku nakazuje mo�nosti takšnihopredelitev znanstvene vplivnosti v arhitekturi.

" "

""

izvleèek

2oo5 / 1 AR" "FAKTOR VPLIVNOSTIZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI

kljuène besede:

Stopnjevanje diskriminacije znanstvenih podroèij v SlovenijiOb razmišljanjih o znanstveni ravni arhitekture v Sloveniji

[Zupanèiè Strojan, 2004] se v zadnjem èasu sooèamo sstopnjevanjem diskriminacije znanstvenih ved in podroèij. Te�njaje razvidna iz primerjave veljavnih pravilnikov na podroèjuraziskovalne dejavnosti v Sloveniji ["Pravilnik o ocenjevanju...",2005: 18. èlen] ["Pravilnik o (so)financiranju...", 2005: 30 èlen] spredhodnimi merili ["Pravilnik o pogojih in metodologiji...",2002]. Trditev naj ilustrira doloèilo o kazalcih znanstveneuspešnosti, ki poprej enotno kategorijo èlankov v revijah zuveljavljenih citatnih baz (tj. tistih, ki ponujajo informacije o citatihznotraj istega sistema), podrobno razèlenjuje glede na "faktorvpliva" revije (tj. glede na pogostost citiranja povpreènega èlankaizbrane revije v izbrani bazi in izbranem letu), s èimer naj bi kazalomo�ni vpliv èlanka. Še veè: citatne baze, ki pripadajo istemupodatkovnemu sistemu (ISI / Web of Science), in so doloèene poprevladujoèi vsebini (SCI in SCI Expanded, za narovoslovje intehnologijo, SSCI, za dru�boslovje in A@HCI, za humanistiko,kamor je v tem primeru uvršèena tudi arhitektura) ne "dosegajo"istega "najvišjega" nivoja "odliènosti". Èe je res uvrstitev èlanka vbaze SCI oz. SCI Expanded, SSCI in A@HCI znak njegoveodliènosti, kako je mogoèe trditi, da je èlanek v reviji z SCI / SCIExpanded samo zaradi faktorja vpliva (v svoji vsebinskikategoriji!) lahko štirikrat veè vreden kot èlanek revije z A@HCI,oz. dvakrat veè kot tisti, ki ga je mogoèe najti v bazi SSCI? Kje se jeizgubila "vsebinska kategorija" ob "prestopu" v drugo bazo istegasistema? Kako je mogoèe, da je èlanek v "spodnji polovici" SSCI-jaše vedno dvakrat pomembnejši kot tisti z A@HCI-ja, medtem ko je"zadnja èetrtina SCI-ja A@HCI-ju enakovredna? Ali je èlanek vreviji, ki jo je mogoèe najti v specializirani bazi za posameznapodroèja, samo zato dvakrat "manj vreden" kot najskromnejši v eniizmed baz, ker specializirani sistemi bibliografskih baz ne ponujajomo�nosti enostavnega preverjanja citatov? Razširitev pomembnih

The article is a continuation of efforts for the formulation of criteria andmeasures for scientific work in architecture, which is in Slovenia confronted withaccelerated enforcement of quantitative indicators of excellence of scientificresearch work. It searches for those data layers in the "ISI" databases, whichpoint out specifics of the architectural profession worldwide and whosesuperficial acknowledgment is used by the productively most successful sciencesin Slovenia to argument their scientific excellence. Special emphasis is given tothe relation between architecture and the entire scientific production in selectedcultural fields within the referential data system. It contributes to argumentationof the need for quality definitions of influence of architecture's scientific levelthat should complement the favoured "impact factor", which is better suited fordisciplines that figure in the selected data systems with highest productivity. Inconclusion possibilities for such definition of scientific influence of architectureare pointed out.

abstract

scientific research work, architecture

key words:znanstvenoraziskovalno delo, arhitektura

" "The impact factor of the scientific level in architecture

UDK

1.9.2005prejetoCOBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanek

72:001.8

Slika 1: Ponazoritev veljavnih meril Agencije za raziskovalno dejavnostSlovenije. [ Pravilnik o ocenjevanju... , 2005] [ Pravilnik o(so)financiranju... , 2005]

" " ""

Cureent criteria of ARDS.

Tadeja Zupanèiè Strojan

57

" "FAKTOR VPLIVNOSTI ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI

svojo vplivnost "vredna" skoraj pol manj kot èlanek npr. napodroèju biotehnologije, ki se glede na potencialni vpliv v bazahISI uvršèa v najvišjo kategorijo.

Uveljavljeni sistem ved in podroèij ARRS ne diskriminira leved, temveè tudi podroèja znotraj njih, katerih pestrost priznavasam referenèni sistem (ISI). Hkrati popolnoma destimulira v širšemtransregionalnem prostoru uveljavljeni problemski pristop, sajspodbuja povezovanje najbolj produktivnih med seboj.

Primerjava veljavnih znanstvenih meril na ravni univerze["Merila...", 2001] nakazuje, da kriterij potencialnega vpliva narazliènih podroèjih ni vsesplošno izenaèen s faktorjem vpliva revijv podatkovnem sistemu ISI. Zelo enostavno lahko odèitamopodroèja, ki sama priznavajo vsesplošnost tega kriterija(klasifikacija glede na IF je navedena v merilih Biotehniškefakultete, Fakultete za farmacijo, Fakultete za matematiko infiziko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijskotehnologijo, Medicinske Fakultete, Veterinarske Fakultete inVisoke šole za zdravstvo). Oèitno je, da si humanistiène indru�boslovne vede, pa tudi nekatera podroèja tehnike in celonaravoslovja, ob prepoznavanju potencialnega vpliva rezultatovraziskovalnega dela ne morejo pomagati s klasifikacijo glede na IFv izbranih citatnih bazah, saj je primerljivost mo�na zgolj znotrajpodobno produktivnih podroèij v izbranem referenènem sistemu.Podrobnejši vpogled v sistem ISI pove, da le-ta premore dosti veèjopodatkovno pestrost kot jo priznavajo v citatnih bazah najboljproduktivne vede. Kako daleè smo torej od deklarativnih oz.formalnih doloèil o dru�beno-prostorski praviènosti in trajnerazvojne uravnote�enosti, ki zadeva tudi personalni razvoj?Izhajajoè iz opredelitve splošnih kriterijev znanstvene odliènosti,lahko s stališèa arhitekture izpostavimo nekaj "lekcij", ki jihponujajo analize znotraj sistema" ISI.

Kriterije znanstvene odliènosti, ki lahko veljajo za vsediscipline, je moè izraziti le v abstraktnih pojmih kot so kvaliteta,ustvarjalnost, pomembnost (koristnost…). Po njih lahkoocenjujemo tako raziskovalne rezultate kot tudi programe. Obocenjevanju programov preverjamo še pogoje delovanja: vitalnostin izvedljivost. Primerov tako splošno opredeljenih kriterijev jecela vrsta, npr. v okviru evropskega raziskovalnega sistema[Zupanèiè Strojan, 2004: 80]. Tudi med nacionalnimi sistemivrednotenja lahko v Evropi najdemo zelo splošne rešitve, kiomogoèajo relativno primerljivost kakovostne ravni zupoštevanjem vse pestrosti podroèij in priznavanjem njihoveavtonomije. Tokrat izpostavimo nizozemski primer klasifikacije izpostopka ocenjevanja raziskovalnih organizacij ["StandardEvaluation Protocol...", 2003]:- odlièno: v mednarodnem ospredju, z mo�nim pomembnim

vplivom na podroèju. Znanstvenoraziskovalna institucija veljakot vodilni akter v mednarodnem merilu;

- zelo dobro: delo, ki je mednarodno konkurenèno, in lahkoprièakujemo njegov pomemben vpliv; nacionalno v ospredju napodroèju. Znanstvenoraziskovalna institucija se s takšnimi deliizkazuje kot mednarodni akter, ki je vodilni v nacionalnemmerilu;

- dobro: konkurenèno delo na nacionalni ravni in bo verjetnopozitivno vplivalo v mednarodnem prostoru. V tem primeru greza mednarodno prepoznavne, nacionalne akterje;

- zadostno: solidno, toda ne izzivalno delo, ki lahko pripomore krazumevanju problema/podroèja. Instituciji je priznananacionalna vidnost.

Kvaliteto je torej mogoèe oceniti v okviru podroèja. Recenzentskisistemi zagotavljajo njeno osnovno raven. Kvaliteta je nujni pogojznanstvene odliènosti: kvalificirani recenzenti pravilomapreverjajo aktualnost oz. utemeljenost vsebine glede na polje

Splošni kriteriji znanstvene odliènosti

znanja na relevantnih podroèjih, stopnjo inovativnosti prispevka,stopnjo doseganja zastavljenih ciljev, ustreznost metodologije,logiko utemeljevanja, naèin razlage. Kompetentnost recenzentov jetorej kljuènega pomena.

Stopnjo ustvarjalnosti je mogoèe opredeljevati s pomoèjobibliometrièih in sociometriènih kazalcev ter sinteznih kakovostnihocen. V kolikor so bibliometrièni kazalci ustvarjalnosti (npr. številoèlankov, knjig…) obravnavani brez upoštevanja sociometriènegavidika, so rezultati vsakršnega vrednotenja znanstvene odliènostivprašljivi. Kako je mogoèe primerjati število èlankov po razliènihpodroèjih in glede na rezultat prisoditi višji nivo znanstveneodliènosti bolj produktivni vedi ali podroèju? Celo primerjavaproduktivnosti znotraj istega podroèja je brez upoštevanja pogojevdelovanja v izbranem okolju vprašljiva. Ne glede na to paraziskovalna praksa ka�e, da je na vsakem podroèju za doseganjedobrih rezultatov potreben tudi osnovni obseg prizadevanj, ki pa niabsolutno doloèljiv. S poveèevanjem kolièine predstavitevrezultatov pa se, ob pretiravanju, izgublja prav vsebina, ki naj bi sepredstavila. Ustvarjalnost zaradi ustvarjalnosti postane -neustvarjalna in v nasprotju s poslanstvom znanosti v ustvarjanjunovega znanja. Pomen pripisuje znanstvenemu delu dru�beno-prostorsko okolje. To velja tako za dejanski kot tudi za mo�nipomen rezultatov. Katero je to okolje? Na kakšen naèin je pomen vnjem prepoznaven? Dostopnost znanstvenih rezultatov lahko ka�epotencialni pomen. Za koga? Ali je baza ISI bolj dostopna kotICONDA, èe je npr. raven dostopnosti podatkov v njih v prostorihraziskovalnih institucij enaka? Ali je elektronsko publiciranje nainternetu manj dostopno kot natisnjene objave v knji�nicah? Kdo teinformacije uporablja in zakaj? Izbrano delo je lahko pomembno leza tiste, ki predstavljene rezultate razumejo. Objava v enemsvetovnih jezikov razširja krog akademske publike, ne pa nujnopublike regionalnega dru�beno-prostorskega okolja.

Uveljavljenost podatkovnih sistemov tudi ne odpira poti novimznanostim ali naèinom predstavitev znanstvenih rezultatov. Tako jepripisovanje najvišjega pomena najdlje uveljavljenimpodatkovnim sistemom, z najvišjim komercialnim pomenom vsmislu prodajanja tujih rezultatov s strani zalo�nikov ["Open…",2004]. vprašljiva prav s stališèa bistva znanosti. V kolikor pa jezadeva dejansko uporabna in tudi uporabljena v relevantnemkulturnem okolju, v katerem presojamo pomen raziskovalnihdose�kov, je takšen kriterij bolj vreden upoštevanja. Tista izmedkolièinsko usmerjenih metod ocenjevanja, ki pripisuje faktorjuvpliva revije bistven pomen, torej upošteva samo pomen v okolju inv vedah, kjer je podatkovni sistem uveljavljen, oz. se uporablja.Hkrati izkljuèuje vse druge oblike vpliva, ki so prisotne v istem alimorda v drugem okolju. Avtomatizem formalistiènega priznavanjapomena znanstvenoraziskovalnim predstavitvam pomeniizogibanje potrebi in odgovornosti kakovostnega ocenjevanja inreprezentanènega izbora po pomenu, s spoštovanjem posebnostiposameznih podroèij. Presoja kakovosti vpliva zahteva metodevrednotenja, ki presegajo zanašanje na bibliometriène kazalcemo�nega vpliva. Pomembna je usmerjenost k relevantni ciljnipubliki, pestrost ravni vpliva, predvsem pa kakovost vpliva vkulturnem okolju, kateremu je delo namenjeno.

Vitalnost in izvedljivost se nanašata na osebno ali skupinskosposobnost razvoja raziskovalnih prizadevanj. Delovnih pogojev,koordinacije vsebine, aktivnosti, realnosti raziskovalnih strategij nimogoèe vrednotiti samo ob pregledu �e predstavljenihraziskovalnih rezultatov. Potrebna je ocena programov, naèinovnjihove priprave…

Za razmislek o omejitvah sistema ISI z vidika ocenjevanjavpliva znanstvenih rezultatov slu�ijo tudi podatki sistema samega.

Površinsko prevzemanje podatkov iz sistema ISI ["ISI Web ofLekcije kazalcev produktivnosti

AR 2005/1

knowledge"], zanemarja podatke o medsebojnih razmerjih, ki jihponuja sam sistem.

V SCI ("Expanded"), SSCI in A&HCI v svetovnem meriluarhitektura ni primerljiva z drugimi znanostmi. Rezultati analize popodatkih "Science Indicators" ["ISI Web of Science" / "ISI ScienceIndicators"], ka�ejo, da ni vprašljiva le njena primerljivost z (vnavedenih bazah) najbolj produktivno klinièno medicino, ampakcelo z drugimi v kulturno okolje usmerjenimi znanostmi.

Rezultati poizvedbe ne pomenijo, da znanstvena raven varhitekturi nima vpliva, ampak zgolj dejstvo, da je pomen merjenjanjenega vpliva s kolièinskimi kazalci v omenjeni bazi zanemarljiv,celo v primerjavi s celoto dru�boslovnih znanosti ali okoljskousmerjenih ved. Predstavljeni kolièinski kazalci nakazujejo, dasledenje politiki prioritetnih objav v navedenih bazah pomenioddaljevanje od bistva in poslanstva arhitekture, katere kvalitetneaplikacije zahtevajo trdne znanstveno raziskovalne temelje.

Primerjanje števila objav in citatov med znanstvenimi podroèjibrez hkratnega upoštevanja primerjav izbranega podroèja pogeografskih obmoèjih zanemarja pogoje referenènegageografskega okvira, celo v izbranem sistemu/bazi. Ti pogoji sovsaj deloma razvidni iz primerjave razmerij med arhitekturno incelotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotnoprodukcijo drugih evropskih dr�av, oz. drugih transregionalnihokvirov. T.i. ute� podroèja ponuja edino vrsto za vrednotenjeodliènosti v arhitekturi morda relevantnih podatkov, vsaj zapublikacije z baz ISI-ja.

Èe upoštevamo kriterij razmerja med objavami na podroèjuarhitekture in celotno produkcijo dr�ave (tj. vseh ved) v izbranihbazah (upoštevane so samo evropske dr�ave s pozitivnimrazmerjem, ter povpreèja transregionalnih geografskih celot), sepoka�e primerljivost arhitekturne produkcije v bazah ISI vSloveniji z razmerjem v Avstriji, na Èeškem, Poljskem,Norveškem, Finskem, v Belgiji. Višja vrednost razmerja je lahkoposledica nizke splošne produktivnosti v izbranih bazah (Francija),ali pa jezikovne povezanosti z angleškim govornim podroèjem, kiizboljšuje razmerje kulturno usmerjenih ved do celote (UK).Bistveno ni�ja vrednost npr. na Danskem ne more pomeniti, da jevpliv znanstvene ravni arhitekture na Danskem zanemarljiv, èevelja danska arhitektura v znanstveni in strokovni literaturi zazgledno z najrazliènejših vidikov. Èemu torej v Sloveniji usmerjati

Tadeja Zupanèiè Strojan

58

" "FAKTOR VPLIVNOSTI ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI

predstavitve znanstvenih rezultatov v te baze? Kam potemtakemusmerjati? Izhodišèe za usmeritve je nedvomno dedišèinauniverzitetnih kriterijev za arhitekturo oz. njene znanstvene ravni.

Kaj so doslej slovenski arhitekti prepoznali kot "znanstvenoodlièno"? Kako se le-to povezuje z novo-uveljavljenim sistemompodatkovnih bazARRS-ja in posledièno tudi Univerze?

Upoštevanje baz podatkov, ki ob vkljuèevanju serijskihpublikacij preverjajo recenzentski sistem, pomeni siceravtomatizem priznavanja "pomembnosti" znanstvenimpredstavitvam glede na dose�eno soglasje o minimalnih zahtevah(=recenzije). Nakazujejo pomen s stališèa dostopnosti podatkov ins tem potencialni vpliv. Dejanski vpliv v doloèenem kulturnemokolju pa je odvisen tudi od uveljavljenosti nekaterih bibliografskihbaz. Na podroèju arhitekture je v širšem prostorskem kontekstudosti bolj kot baze SCI ("Expanded"), SSCI inA&HCI v uporabi nanacionalnih centrih osnovana specializirana baza ICONDA, ki vveliki meri pokriva arhitekturne in urbanistiène revije. To jerazvidno tudi iz rezultatov ankete, ki jo je v letu 2004 izvedlaKomisija za znanstvenoraziskovalna merila FA. Za bolj anglosaškousmerjene je morda uporabna (ne pa tudi uporabljana) baza AveryIndex ofArchitectural Periodicals, saj v njej najdemo vrsto v širšemkulturnem okolju pomembnih arhitekturnih revij. Pojavljajo se tudinove baze, ki uèinkovito slu�ijo svojemu namenu kot zbirke"sve�ega" referenènega gradiva z vsega sveta, še posebej napodroèjih, ki se jim pomen poveèuje v zadnjih desetletjih in letih(podroèje raèunalniškega arhitekturnega projektiranjaCUMINCAD = Cumulative Index of Computer AidedArchitectural Design ["Cumulative Index…", 2005].) in sezavestno oddaljujejo neposrednim komercialnim ciljem. Dostop do

Dedišèina univerzitetnih kriterijev za podroèje arhitekture vSloveniji

AR 2005/1

Slika 2: Primerjava števila objav in vpliva po podatkih ScienceIndicators za obdobje 2000-2004 v arhitekturi in drugih podroèjih, kise ukvarjajo s kulturnim okoljem, z objavami najbolj produktivnih .

" " ""

" "Comparison of number of published works on architecture and otherfields that deal with the cultural environment and influenceaccording to Science Indicators data for the period 2000-2004 withpublished works of the most productive fields.

" "" "

" "

Slika 3: Primerjava števila objav po podatkih Science indicators za obdobje2000-2004 v arhitekturi s povpreèji na problemsko povezanihpodroèjih.

" "

Comparison of number of published works on architecture accordingto "Science Indicators" data for the period 2000-2004 with averagesin relevant related fields.

Field % Cited

Art & Architecture 6,78

Computer Science 38,75

Engineering 37,95

Environment/Ecology 49,35

Multidisciplinary 40,57

Social Sciences, general 36,62

Slika 4: Razmerja ute�i podroèja arhitekture po podatkih Scienceindicators za obdobje 2000-2004: razmerja med arhitekturno incelotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotno produkcijodrugih evropskih dr�av, oz. drugih transregionalnih okvirov.

" " ""

Ratios between the architecture's field weighting according toScience indicators data for the period 2000-2004: ratios between

architecture and the entire production in Slovenia, as well asarchitecture and the entire production in other European countries orother trans-regional frameworks.

" "" "

Field Citations Papers Impact1 Clinical Medicine 4420055,00 891334,00 4,96

2 Literature 2365,00 19501,00 0,12

3 History 5681,00 15791,00 0,36

4 Philosophy 507,00 10968,00 0,46

5 General 2003,00 918,00 0,22

6 Language & Linguistics 2897,00 7285,00 0,40

7 Religion & Theology 205,00 7076,00 0,29

8 Performing Arts 1643,00 5858,00 0,28

9 Art & Architecture 480,00 5088,00 0,09

10 Archaeology 4251,00 3897,00 1,09

11 Classical Studies 467,00 2098,00 0,22

59

razliènih informacijskih ravni je primerljiv z drugimi bazami,potencialni vpliv je usmerjen v specializirano publiko, ravenkakovosti pa je zagotovljena s pomoèjo enakovredno urejenegarecenzentskega sistema vseh kljuènih transregionalnih znanstvenihorganizacij s podroèja, ki zdru�ujejo najnovejše izsledke v skupniinformacijski sistem.

Prepušèanje doloèanja relevantnih baz za doloèeno podroèjedrugim strokam je vprašljivo, saj le-te ne poznajo potrebraziskovalcev po utemeljevanju inovativnosti, kar poslediènopredhodnim rezultatom dviguje raven vplivnosti. Zato smo na FApripravili analizo "pojavljanja" revij, katerim smo doslej priznavalipomen, v bazah, ki jih priznavaARRS (in posledièno Univerza, karje razvidno iz letošnjih sklepov Senata).

Vpogled v bazi ICONDA in Avery Index to ArchitecturalPeriodicals ka�e, da seznami ARRS-ja in Univerze izkljuèujejonekaj slovenskih arhitekturnih oz. za arhitekturo zanimivih revij:AB, Oris, pa tudi ITcon ter delo in Varnost.

Slovenske revije z mednarodnih bibliografskih baz, ki jihpriznava ARRS , ki doslej niso bile vkljuèene v Bibliografskiindeks arhitekture, pa morda zadevajo sorodna podroèjaspecializacij znotraj arhitekturnega polja delovanja (v oklepajih sonavedene baze teh revij):

Acta geographica Slovenica (Curr. Geogr. Pub.),Acta HistoriaeArtis Sloveniae (Hist. Abstr., ABC-CLIO), AnthropologicalNotebooks (Antropol. Index), Arheološki vestnik: ActaArchaeologica (Zachkat. DAI; Antropol. Index), Èasopis zazgodovino in narodopisje (Hist. Abst. ABC-CLIO), Filozofskivestnik (A&HCI ; CSA Philos. Index), Geografski vestnik (CurrGeogr. Pub.), Glasnik slovenskega etnološkega društva (Antropol.Index; Abst. Music. Lit.), Image Analysis & Stereology (IM,CAplus), Javnost / The public (SSCI; CCSBC, IBSS; CSAWPSA,CSASA, CA), Materiali in tehnologije (METADEX), Phainomena(CSA Philos. Index), Prispevki za novejšo zgodovino (Hist. Abst.ABC-CLIO), Psihološka obzorja (PsychINFO), Razprave / IV.razred SAZU (Georef), Razprave in gradivo (CSAWPSA,CSASA), Sodobna pedagogika (CSASA), Teorija in praksa(PSAWPSA; CSASA), Traditiones (Anthr. Index; Francis-.E. C.Europe), Varstvoslovje (CSAWPSA), Zdravstveno varstvo (IM),Zgodovinski èasopis (Hist.Abst,ABC-CLIO).

Razširitev spektra "relevantnih" revij, v katerih "se priznavajo"objave arhitektov kot "odliène", pomeni sicer ukinitev vproblemskem pristopu omejujoèega seznama iz tujine ob iskanjuprimernega medija za relevantno ciljno publiko, brskanje po bazah,ki jih doslej nismo bili vajeni, saj niso prvenstveno namenjene

Tadeja Zupanèiè StrojanAR 2005/1

Slika 5: Bibliografski indeks arhitekture (razlièici: H-habilitacijska merila, D-pogoj za neposredni prehod na doktorski študij).Bibliographical architectural index (variations: H-habilitation criteria, D-conditions for direct passage to Ph.D. courses).

RAZLIÈICA BAZA

REVIJE, KI IZHAJAJO V TUJINIAD, Architectural Design (Academy Editions, London, UK) (ne izhaja veè) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

AMC (Architectueutre, Mouvement, Continuite, Pariz, Francija) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

AR, Aarchitectural Rev iew (The Architectural Press, London, UK H, D A&HCI, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

ARCH+, Zeitschrift fuer architektur und Staedtebau (Arch+Verlag, Aachen, Nemèija) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

ARCHIS (Nederlands Architectural Institut, Rotterdam, Nizozemska) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

ARHITEKTURA (Savez arhitekata Hrvatske, Zagreb, Hrvaška) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

BAUTECHNIK (Ernst & Sohn Verlag, Berlin, Nemèija) H, D ICONDA

BAUVELT (Bertelsmann Verlag, Berlin, Nemèija) H, D ICONDA

BLAETTER FUER TECHNIKGESCHICHTE (Texchnisches Museum Wien, Avstria) H

CASABELLA (Elmond Periodici, Milano, italija) H, D ICONDA

ÈiP, Èovjek i prostor (Savez arhitekata hrvatske, Zagreb, Hrvaška) H

DBZ, Deutsche Bauzeitschrift (Bartelsmannverlag, Berlin, Nemèija) H, D ICONDA

DETAIL (Institut fuer internationale Architektur-Dokumentation, Muenchen, Nemèija) H, D ICONDA

DOKUMENTE ZUR ARACHITEKTUR (HDA,Has der Architektur, Graz, Avstrija) H, D (tudi monografska publikacija! )

DOMUS (Bordone Editrice, Milano, Italija) H ICONDA

EL CROQUIS (El Croquis Ed., Madrid, Španija) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

GRADJEVINAR (HSGI, Zaagreb, Hrvaška) H, D ICONDA

HOUSING STUDIES (Harfax Publishing, Basingstoke, UK) H, D SSCI

INTERNAQTIONAL JOURNAL FOR HOUSING SCINECE (Florida IU, Miami, ZDA) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

ISG NACHRICHTEN MAGAZIN (Internationales Staedteforum, Graz, Avstrija) H, D ICONDA

JA, The Japan Architect (Shinkencniku-Sha Co., Tokio, Japopnska) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

L'ARCHITECTURE D'AUJOURDHUI (Groupe Expansion SA, Pariz, Francija H, D A&HCI, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

LOTUS INTERNTIONAL (Elmond Periodici, Milano, Italia) H, D A&HCI, ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

LUOGHI (Circolo Trentino per Architettura Contemporanea, Trento, Italija) H

ORIS (Arhitekst, Zagreb, Hrvaška) AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

PRO-HOLZ (DIV, Muenchen, Nemèija) (ne izhaja veè) > ZUSCHNITT (Pro:Holz, H

PROSTOR (Sveuèilište Zagreb, Arhitektonski fakultet, Zagreb, Hrvaška) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

QUADERNS (Collegio de arquitectos de Cataluna, Barcelona, Španija) H, D ICONDA

RICERCA (Universita di Udine, Udine, Italija) H, D

STAHLBAU (Ernst & Sohn Verlag, Berlin, Nemèija) H ICONDA

URBAN MORPHOLOGY (University of Birmingham, Birmingham, UK) AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

WERK, Bauen und Wohnen (Werk AG Verlag, Zuerich, Šv ica) ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

WOHNUNG & GESUNDHEIT (Institut fuer Baubiologije, Neubern, Nemèija) ICONDA

WORLD OF WOOD (Alan Brooks, Albuquerque, USA)

REVIJE, KI IZHAJAJO V SLOVENIJIAB, Arhitektov bilten (DAL, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDA

ANNALES, (ZDzJ Primorsko, Koper, Slovenija) H, D BIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICAL ABSTRACTS) vkljuèenost v bazo velja za ‚Series Historia Naturalis’

AR, Arhitektura/Raziskave (FAUL, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDA

ETNOLOG (SEM, Ljubljana, Slovenija) H Antropol. Index, Francis-E.C.E

GRADBENIK (Tehnis, d.o.o., Ljubljana, Slovenija) H

GRADBENI VESTNIK (DGIT, Ljubljana, Slovenija) H ICONDA

HIŠE (IDM, Ljubljana, Slovenija) H

KLIK (Pro anima d.o.o., Ljubljana, Slovenija) H

KRONIKA (ZZDS, LJUBLJANA, Slovenija) H BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART

LES (ZLS, Ljubljana, Slovenija) H, D CAB Abstracts

LIKOVNE BESEDE (ZDSLU, Ljubljana, Slovenija) H

LIST (DAL, Ljubljana, Slovenija (ne izhaja veè) H

PIRANESI (Piranesi, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS

UJMA (Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Slovenija) H

URBANI IZZIV (UI, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDA

VARSTVO SPOMENIKOV (Ministrstvo za kulturo & URSKD, Ljubljana, Slovenija) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS, BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART

SINTEZA (ZDAS, Ljubljana, Slovenija) do 1994 H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS, BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART

ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO (FF/UL, Ljlubljana, Slovenija) D BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ART

" "FAKTOR VPLIVNOSTI ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI

arhitekturi, ter morda bli�anje arhitekturne problematike drugimznanosti v Sloveniji, vendar lahko hkrati pomeni tudi oddaljevanjeod bistva arhitekture... Te�išèe odgovornosti za oceno vsebinskeustreznosti glede na podroèje obravnave je tako v izborukompetentnih strokovnih komisij.

Razmislek o kriterijih znanstvenega raziskovanja v arhitekturitemelji na predhodnih opredelitvah raziskovanja in znanstvenegaraziskovanja. [Zupanèiè Strojan, 2004] Prispeva k razpravi okriterijih "odliènosti" v arhitekturi, in sicer z razlago "formalnih"mo�nih dokazil vplivnosti in vitalnosti arhitekturnegaraziskovanja, ki bi lahko nadomestili kategorizacijo glede na"faktor vpliva", ki ga �e omenjena podroèja vsiljujejo kot splošnikriterij znanstvene "odliènosti". Znanstvenoraziskovalna merilamorajo biti v primeru arhitekture glede ocenjevanja vplivausklajena z umetniškimi merili, vzpostavljati morajo podroènoravnote�je (s spodbujanjem razmisleka o bistvu arhitekture ter onjeni mnogoterosti), hkrati pa spodbujati medsebojno povezanost

Kriteriji znanstvenega raziskovanja v arhitekturi in "faktorvpliva"

znanstvenih disciplin v problemskem pristopu.Arhitektura kot v kulturni prostor zazrto podroèje se lahko

usmerja v lokalno, regionalno, transregionalno in svetovno raven zisto stopnjo znanstvene odliènosti. Relevantnost znanstvenoraziskovalnih rezultatov se najbolj jasno odra�a v njihovem vplivuv prostoru, kateremu so rezultati namenjeni. Vpliv (pozitiven!) seizra�a:- v (pozitivnih) znanstvenih citatih,- v objavljenih (pozitivnih) recenzijah znanstvenoraziskovalnih

del,- v ocenah dru�beno-prostorskih sprememb kot znanstvenihaplikacijah (t.j. v vplivu na dogajanje v konkretnem prostoru). Le-teh ni mogoèe dokazati s faktorjem vpliva revij, temveè z javnopozitivno znanstveno oceno posledic v stroki (še posebej, èe gre zarezultate razvojnih raziskav).

Odmevnost pa se ka�e tudi v raznovrstnih navedbah,omembah...

Odzive akademske sfere in kompetentnih recenzentov/ kritikovdopolnjujejo odzivi strokovne javnosti nasploh, in tudi laiène (vsajglede kompetenc s podroèja arhitekture vanjo sodijo tudi

Tadeja Zupanèiè StrojanAR 2005/1

60

Slika 6: Dostopnost baz, v katerih najdemo doslej priznane revije z Bibliografskega indeksa arhitekture ." "Accessibility to databases where we can find magazines recognised by the Bibliographical architectural index ." "

MEDNARODNEBIBLIOGRAFSKE BAZE SSEZNAMA ARRS, VKATERIH SO NAVEDENEREVIJEBIBLIOGRAFSKEGAINDEKSA ARHITEKTURE

DOSTOP DOSTOPNOST / OPOMBE

VSE BAZE S SEZNAMA ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/kateg-znan-publ.asp

v splošnem dostopu so seznami revij, ki so jih pripravili slovenski Osrednji specializiraniinformacijski centri / niso nujno navedene vse za stroko relevantne periodiène publikacije, èepravmorda ustrezajo kriterijem za navedbo - potrebno je sprotno preverjanje in dopolnjevanje

SCI (Expanded) seznami: http ://www.isinet.com/journals/

(Science Citation Index (Expanded)) podrobnejši podatki: http ://wos.izum.si/

SSCI (Social Sciences Citation

Index)

g l. SCI g l. SCI / citatna baza za dru�boslovne vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCE

seznam in podatki:

seznam: seznam: splošni dostop;

http ://www.cabi-

publishing.org/AbstractDatabases.asp?Subje

ctArea=&Subject=&Section=sc&PID=125

podatki: dostop iz prostorov UL - Biotehniške fakulte te , Veterinarske fakulte te , Kmetijskega inštituta,

Univerzite tne knji�nice Maribor / specializirana baza za biotehniko

seznam:

http ://www.isinet.com/cgi-

b in/jrnlst/jloptions.cg i?PC=BP

Antropol. Index, http ://aio .anthropology.org.uk/cg i-

b in/uncgi/search_bib_ai/anthind

dostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakulte te in NUK / dostop z

lokacij univerze v Ljub ljani (g l. npr. stre�nik NUK-a)

seznam

http://connectsciences.inist.fr/bases/internes/

perana/test.php

podatki

http ://www.nuk.uni-lj.si/vstop.cg i

seznam

seznam

BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY

OF ART

http :/www.rlg .org/en/page.php?page_ID==17

3

seznam: splošni dostop; podatki: omejitve

DRUGE RELEVANTNE BAZECUM INCAD (Cum ulative Index of

Com puter Aided Architec tural

Design)Cum ulative Index of Com puter

Aided Architec tural Design)

http ://cumincad.scix.net/cg i-b in/works/Home bib liografski podatki: sp lošni dostop; podrobnejši podatki: èlanarina v eni izmed transregionalnih

organizacij (as ACADIA, CAADRIA, eCAADe, SiGraDi, CAAD futures) / specializirana baza za

raèunalniško arhitekturno pro jektiranje ; 6900 bib liografskih vnosov

seznami, b ib liografski podatki: sp lošni dostop; podrobnejši podatki: iz prostorov

univerzite tnih/raziskovalnih institucij / specializirana baza za arhitekturo, gradbeništvo in urbanizem, na

CSASA (=Socio log ical Abstracts) seznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA –vse baze: http ://www.ctk.uni-lj.si/Zb irke/

http ://www.ctk.uni-lj.si/Zb irke/

http ://www.csa.com/factsheets/supplements/

sociossl.php

http ://www.csa.com/factsheets/po lsci-set-

c.php

FRANCIS-East Central Europe dostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakulte te in NUK / dostop z

lokacij univerze v Ljub ljani (g l. npr. stre�nik NUK-a)

CSAWPSA (=Worldw.

Pol.Sci.Abstracts)

seznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA –vse baze: http ://www.ctk.uni-lj.si/Zb irke/

CAB Abstracts

BIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICAL

ABSTRACTS)

seznam: splošni dostop; podrobnejši podatki: p laèilo / pecializirana baza za bio log ijo v sistemu Web of

Science

ICONDA http ://www.irbd irekt.de/iconda/

AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL

PERIODICALS

seznam in podatki dostopni prek stre�nika CTK-ja / specializirana baza za arhitekturo, prostorsko

planiranje, ob likovanje, spomeniško varstvo (iskalnik za veè baz: CSA)

seznami: sp lošni dostop; podrobnejši podatki (b ib liografski, izvleèki, citiranost): iz prostorov

univerzite tnih/raziskovalnih institucij / citatna baza za naravoslovne vede in tehnolog ijo , vkljuèena v ISI-

WEB OF SCIENCE

A&HCI (Arts&Humanities Citation

Index)

g l. SCI g l. SCI / citatna baza za humanistiène vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCE

" "FAKTOR VPLIVNOSTI ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI

61

akademski predstavniki drugih znanosti…). Presoje morebitnihsprememb ravnanja strokovne in laiène javnosti v ravnanju sprostorom, ki jih je mogoèe pripisati odmevnim raziskovalnimugotovitvam, je mogoèe ocenjevati šele iz utrezne "zgodovinskeoddaljenosti".

Prepoznavanje splošnih kriterijev "znanstvene odliènosti" vširšem trans-regionalnem okolju prispeva k razumevanju razlikglede na merilo obmoèja obravnave in omogoèa vzpostavljanjemedsebojno povezanih rešitev.

Lekcije izbranih kazalcev produktivnosti nakazujejo mo�nostipremošèanja razlik med znanstveno ravnijo arhitekture in drugimiznanostmi, še posebej s tistimi z izrazito pozitivistiènim pristopom.Razlike v produktivnosti in v naèinih, v katerih se izra�a odmevnostna razliènih podroèjih znanosti, ne izvirajo iz kakovostiznanstvenih dose�kov, temveè iz narave znanosti na razliènihpodroèjih. Najvišji dose�ek v izbrani disciplini je torej naèelomaenakovreden najvišjemu dose�ku v drugi disciplini, ne glede nauveljavljene naèine predstavitev, ali naèine, po katerih je mogoèepresojati vplivnost raziskovalnih rezultatov.

Glede na uveljavljenost baze COBISS v Sloveniji veljaposebno pozornost posvetiti tistim naèinom predstavitevznanstvenih rezultatov, ki jim tudi druge znanosti priznavajopotencialni pomen, hkrati pa ustrezajo vsaj še kakovostni ravniuveljavljenih naèinom znanstvenih predstavitev. Poleg èlankov jeto nedvomno znanstvena knjiga. Obenem pa bi lahko tudi arhitektiprilagodili uporabo COBISS-a kot celote svojim podroènimpotrebam (npr. z vnašanjem podatkov o materializacijah in drugihoblikah aplikacij raziskovalnega dela). Selektivni izbor, ki gaponuja sistem, si lahko skrojimo tudi po svojih potrebah. Drugimpodroèjem bi s tem predstavili bogastvo in pestrost arhitekturnegaudejstvovanja, ki se ne omejuje zgolj v produkcijo za akademskekroge, ampak si prizadeva za vplivnost glede na relevantnostobravnavanega problema. Kompleksna uporaba baze, ki nam je navoljo, lahko poka�e kompleksnost ravni potencialne vplivnostiznanstvene ravni v arhitekturi.

Doloèitev kriterijev odliènosti za znanstveno knjigo je varhitekturi bistveno pomembnejša kot iskanje pomena "faktorjavpliva" v bazah ISI. Zato je tudi uvršèanje publikacij v kategorijo,ki je pripoznana kot "odlièen" naèin predstavitve znanstvenihrezultatov na nacionalni ravni, vèasih vprašljiva. Informatorji se obkategorizaciji sklicujejo zgolj na formalne kriterije, avtorji nakakovost vsebine, ne glede na raven samokritiènosti. Zahteve po"znanstveni, sistematièni, izèrpni in vseobsegajoèi obravnaviproblema, vprašanja ali predmeta, osebe ali dogodka" (ne glede naštevilo zvezkov) so zato interpretirane na razliènih nivojih, medtemko zahtev po elementih za pridobitev CIP in ISBN ni te�ko doseèi.Recenzije potrjujejo osnovno raven kvalitete, v kolikor so sevedaizbrani kompetentni recenzenti. Tudi v našem kulturnem prostoruse poèasi uveljavlja elektronsko publiciranje. Zato mo�nostimultimedijskih kombinacij, ki bi sledile logiki knji�nih izdaj, šedaleè niso izèrpane (znanstveni film pa se sploh ne upošteva kot"odlièna" predstavitev znanstvenoraziskovalnih rezultatov).COBISS uvršèa med znanstvene monografije še "znanstvenokritiène objave izvirnikov, znanstvene prevode s komentarjem,znanstvene slovarje in znanstvene zemljevide". To pomeni, da jearhitekturnim grafiènim prikazom pot odprta ne glede na razmerjemed besedilom in ilustracijo. Bolj je pomembno kaj znanstvena"srenja" prepozna kot "znanstveno knjigo". Zborniki s konferencter raziskovalna poroèila "ne sodijo v to kategorijo". Kaj je torejtisto, kar znanstveno knjigo v arhitekturi "dela odlièno"? Ne gledena tematiko, pristop oz. metodologijo je nujna primerjalnautemeljitev inovativnih vidikov predstavitve. "Znanstvena"

Mo�nosti poveèanja vplivnosti znanstvene ravni arhitekturepri nas

Tadeja Zupanèiè StrojanAR 2005/1

sistematiènost ne izkljuèuje ustvarjalnega "naboja"! Vsebinskacelovitost oz. poglobljenost sta nujni znaèilnosti. Izrazno jezikovnobogastvo (besedno in slikovno)... naj bi arhitekturne znanstvenemonografije odlikovale v bolj izrazito tehniški sosešèini. Grafika,ne glede na stopnjo "multimedijskosti" mora biti samoumevnovredna arhitekta. V arhitekturi se ka�e mo�nost hkratnegapribli�evanja vsebinske ravni, ki je sicer morda primarnonamenjena akademski sferi, tudi splošno-strokovni, s pomoèjoilustracij pa morda tudi splošni javnosti. Meja med znanstveno instrokovno knjigo je v arhitekturi delno zabrisana, èe �elimo doseèièim širši spekter ciljne publike. Zaradi utemeljevanja prispevka kdelom predhodnikom pa se znanstvena monografija kljub širjenjuciljne publike ne sme odreèi izhodišèem znanosti, znanstvenemupristopu in metodam, ciljem in namenu znanosti. Znanstveni"aparat" jo s stališèa splošne publike morda po nepotrebnemobremenjuje. Kako torej ohraniti raven "odliènosti", prepoznavnoza znanstveno kritiko, obenem pa prestopiti prag akademske sfere,s tem doseèi veèjo in bolj "otipljivo" vplivnost, vplivnost naprostorske posege v arhitekturi? "Slovenska znanstvena zalo�ba"se mora po kriterijih ARRS vsako leto potrditi z najmanj tremiznanstvenimi knjigami, ne le svojih avtorjev, v urejenem intransparentnem recenzentskem postopku poznanih recenzentov, inna podlagi natanèno opredeljenih vsebinskih naèel izdajateljskepolitike znanstveno kvalificiranega uredništva.

Ob vseh formalizacijah ostaja torej bistveno vprašanje: kaj jepravzaprav vsebina tistega, kar naj bi arhitekti raziskovali in skušalis tem vplivati na svoje dru�beno-prostorsko okolje? Vsaj zapripadnike akademske ustanove, ki �eli vzgajati arhitekta-generalista, je odgovor o odzivnosti na lokalne in regionalneprilike, vendar na skupnem kakovostnem nivoju, skritem medenajstimi toèkami direktive 85/384/EEC o medsebojnempriznavanju kvalifikacij na podroèju arhitekture ["EU directives..."1985-1990-]. V duhu te direktive kot skupnega konsenza evropskihdr�av, se lahko vprašamo: katero je torej podroèje delovanja, kjerkljub interdisciplinarnim pristopom, PREVLADUJE arhitektura?Kaj potrebujemo kot znanstveno raziskovalni temelj za vzgojoarhitekta-generalista?

doc dr Tadeja Zupanèiè StrojanFakulteta za arhitekturo

Univerza v Ljubljanitadeja.zupancic@arh.uni-lj.si

Viri in literatura

Open, self organising repository for scientific information exchange SciX. 2004.http://www.scix.net/ (2005)

Cumulative Index of Computer Aided Architectural Design; CUMINDAD.http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Home (2005)

EU directives in the field of regulated professions. II. Sectoral directives.Architect. Directive 85/384/EEC... 1985-1990-. Http://www.aic.lv/ace/tools/dir_en/sektoru.htm (2005)

ISIWeb of Knowledge. http://www.isinet.com (2005)ISI Web of Science. 2000 / ISI Science Indicators. 2005. Http://home.izum.si/

izumft_baze/wos.htm (2005)Merila za volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev in

sodelavcev. 2001 http://intranet.uni-lj.si/Pravilniki/Habilitacijskamerila/MerilaZaVolitve.asp (2005)

Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega inaplikativnega raziskovanja. Ur.l. RS, št. 21/2001, 38/2002.

Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnihprogramov. Ur. l. RS, št. 12/2005

Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnihprojektov. Ur. l RS, št. 12/2005

Standard Evaluation Protocol 2003-2009 for Public Research OrganisationsUtrecht, Den Haag, Amsterdam, VSNU, NWO and KNAW, 2003. The samegeneral criteria can be traced in numerous systems, the diversity can be foundin their interpretation.

Zupanèiè Strojan, T., 2004: Arhitektura kot znanost v sistemu vrednotenjaraziskovalnih dose�kov. AR, Arhit. razisk. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], Št 1,str. 78-83.

" "FAKTOR VPLIVNOSTI ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI

64

Peter Gabrijelèiè, Alenka Fikfak, Gregor Èok 2oo5 / 1 AR

Slika 1: V skladu s prostorsko-razvojnimi potenciali bodo posamezna naseljarazvijala svojo središèno vlogo in primarno usmeritev. Slednja bo odvisnapredvsem od strategije razvoja širšega obmoèja, ki bo izrazito varovalna(naravna krajina), agrarna (kmetijsko intenzivna krajina) ali pa bo sledilazmernim trendom urbanizacije pode�elja (kulturna krajina manjintenzivna kmetijska obmoèja). Intenzivno kmetovanje bo najbolj vplivalona strukturno zasnovo naselij brez središènega pomena, ki se bodo v celotiprilagodila tehnološkim (obse�ni agrarni gospodarski objekti) inprostorskim (komasacije zemljišè) zahtevam. Naselja bodo integralnonadgrajevala svoj status in središèni pomen.According to spatial-development potentials particular settlements willdevelop their central role and primary orientation. The latter will mainlydepend on the wider area's development strategy, which can beexceptionally protective (natural landscape), agrarian (intensiveagricultural landscape) or follow moderate trends of countrysideurbanisation (cultural landscape less intensive agricultural areas).Intensive agriculture will most significantly affect structural layout of thesettlements without central significance, which will totally adapt totechnological (expansive agrarian production buildings) and spatial(replotting of land) demands. Settlements will integrally add to their statusand central significance.

Slika 2: Spremembe v naèinih pridobivanja dohodka v posestni ekonomiji sopovzroèile opušèanje pridelovalnih zemljišè in spremembo odnosa znaravnim, kmetijskim okoljem.Changes in manners of obtaining income in land ownership economy havecaused abandoning of cultivated land and changes to attitudes to natural,agricultural environments.

Slika 3: V naselbinskih obmoèjih in naseljih s kvalitetno stavbnodedišèino uveljavljamo prenovo kot prednostno razvojnostrategijo.In populated areas and settlements with quality built heritagerehabilitation is promoted as the primary development strategy.

Slika 4: Predpostavljamo, da bodo predvsem manjša naselja (naselja brezsredišènega pomena) na obmoèjih z velikim agrarnimpotencialom podvr�ena monokulturni agrarni usmeritvi njihovegagravitacijskega zaledja.Our hypothesis is that mainly smaller settlements (settlementswithout central significance) in areas with agrarian potentialswill be subject to mono-cultural agrarian developments in theirgravitational hinterland.

Peter Gabrijelèiè, Alenka Fikfak, Gregor Èok

povzetek

2oo5 / 1ARUREJANJE PODE�ELSKIH NASELIJ -

NASELJA BREZ SREDIŠÈNEGA POMENA

S preobrazbo socialne in ekonomske strukture pode�elja sepreoblikujejo tudi ustaljene prostorske oblike naselij brezsredišènega pomena (funkcionalna, arhitekturna in urbanistiènazasnova). Spremembe so pozitivne in negativne, zato je potrebnooblikovati primerno metodologijo, ki bo s pomoèjo analitiènihindikatorjev in selektivnih kriterijev omogoèala regulacijoaktualnih prostorskih trendov.

Tipi pode�elske poselitve ter agrarnih naselij in njihovihsestavnih delov so prav gotovo bistven element kulturne krajine, vkateri so se skozi zgodovinska obdobja menjavale razliènecivilizacije v obliki nenehne kulturne sedimentacije. V odvisnostiod spreminjajoèih se proizvodnih odnosov prihaja do nenehneintegracije starejših in mlajših oblik organizacije prostora in s temdo izoblikovanja novih kvalitet v odnosu med oblikami poselitve,rabo tal in socialno èlenitvijo.

raziskava, research

MANAGEMENT OF SETTLEMENTS IN THE COUNTRYSIDE -SETTLEMENTS WITHOUT CENTRAL SIGNIFICANCE

dose�eni cilji, namen in rezultatiZ oblikovanjem tipologije krajin smo ugotavljali razmerja med

naravno in kmetijsko krajino ter vpetost posameznih naselij vsistem poselitve. Kljuèni ukrepi za urejanje naselij in njihovihvplivnih obmoèij so odvisni od temeljne strategije oziromaprimarne razvojne usmeritve krajine. Praktièen rezultat nalogepredstavlja karta s prikazom tipologije pode�elskih krajin inpode�elskih naselij, s pomoèjo katere je mogoèe okvirno opredelitikarakter vseh posameznih obmoèij v prostoru Slovenije. Taèlenitev prostora predstavlja izhodišèe za definiranje podrobnejšihmeril/pravil za urejanje manjših naselij glede na njihovotipologijo, kulturno-krajinske tipe in glede na specifiko lokacije.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Kljuèni problem podroèja raziskave je poleg urejanja"prostorskih trendov", ki jih povzroèajo aktualne socio-ekonomske spremembe tudi prehod iz ustaljene planerske praksein spremljajoèih upravnih postopkov v nov sistem prostorskeganaèrtovanja in urejanja prostora.

Naloga razkriva pomanjkljivosti obstojeèe zakonodaje napodroèju podrobnejših pravil urejanja prostora. V Splošnihpravilih prostorskega naèrtovanja (SPRO, PRO) so izrazitopoudarjeni varstveni vidiki, manj pa je izpostavljena arhitekturnain urbanistièna presoja (zlasti pri presoji variantnih rešitev, ki sozahtevane v doloèenih postopkih). Arhitekturna in urbanistiènastroka mora v navedenih postopkih izdelave posameznihprostorskih aktov pridobiti vidnejšo vlogo, saj je vprašanjeestetskih (oblikovnih) meril za podobo prostora kljuènega pomena(razpoznavnost identitete, skladnost z obstojeèo celoto, strukturnespremembe, ki so �e v teku ali so naèrtovane, prisotnost vizualnihpoudarkov, simbolna vrednost itd.).

kljuène besedepode�elje, poselitveni vzorci, urejanje prostora, naselja brez

središènega pomena, tipologija pode�elskih krajin

summary

Transformation of the countryside's social and economicstructure is also coupled with transformation of established spatialforms of settlements without central significance (functional,architectural and urbanistic layout). Changes are positive andnegative. It is therefore necessary to devise a more adequatemethodology, which will, supported by analytical indicators andselective criteria, enable regulation of present spatial trends.

The type of settlement in the countryside and agrariansettlement, as well as their composite parts, is surely the essentialelement of a cultural landscape, in which throughout historicalperiods, different civilisations replaced each other in the form ofconstant cultural sedimentation. Depending on changingproduction relations there is a constant integration of older andyounger forms of spatial organisation and correspondingly theformation of new qualities related to forms of settlement, land useand social structuring.

intentions, goals and resultsIn designing the landscape typology we determined the

relations between natural and cultural landscapes and theintegration of independent settlements in the settlement system.The key measures for management of settlements and theirinfluential areas depend on the fundamental strategy andlandscape's priority development direction. The research'spractical result is a map showing typologies of countrysidelandscapes and pertaining settlements, which can be used to givegeneral definitions of the character of all the separate areas inSlovene territory. This structuring represents a starting point fordefining more detailed measures/rules for management of smallersettlements with respect of their typology, cultural-landscape typeand specifics of their setting.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

Besides management of "spatial trends" caused by ongoingsocial-economic changes the key researched issue was transitionfrom present planning practise and corresponding administrativeprocedures to the new system of spatial planning and management.

The research discloses deficiencies of valid laws in the segmentof detailed rules regulating spatial management. In the generalrules of spatial management (Strategy, order) protective aspectsare exceptionally emphasised, while architectural and urbanisticassessment are hardly mentioned (especially in assessment of ideaproposals, which are demanded in certain procedures). Thearchitectural and urbanistic practices have to be given a moresubstantial role in the production procedures of such planningacts, after all issues of aesthetic (design) measures for spatialimage are of vital importance (distinction, identity, harmony withthe extant entity, ongoing or planned structural changes, presenceof landmarks, symbolic value etc.).

key wordscountryside, settlement patterns, spatial management,

settlement without central significance, typology of countrysidelandscape

65

66

Borut Juvanec 2oo5 / 1 AR

Switzerland 1995, 2oo4Yemen 2oo5Yemen 2oo5 Switzerland 1995, 2oo4

Slika 1: Primer znaèilne strani na Internetu. Poglavja sledijo od 1 do 11.Example for typical page on the Internet. Chapters follow from 1 to 11.

Slika 2: Skica za prvo stran: naslov, tekst in poglavja s številkami.Sketch for the first page: title, text and chapters with numbers.

Slika 3: Skica za poglavje s tekstom. Mo�nost izbire poglavij.Sketch for the chapter with text. Other chapters can be chosen.

Slika 4: Skica poglavja z grafiko: risba, naèrt, fotografija.Chapter with graphics: drawing, technical drawing and photo.

Slika 5: Howd, kamnito zatoèišèe v gorovju Haraz,Yemen.Howd, the stone shelter on the Haraz Mountains, Yemen.

Slika 6: Crot /scele, kamnito zatoèišèe v kantonu Graubuenden / Grisson, CH.Crot / scele, the stone shelter in canton Graubuenden / Grisson, CH.

Borut Juvanec

povzetek

2oo5 / 1ARMEDIJSKA PREDSTAVITEV RAZISKAVE

KAMEN NA KAMEN" "

Medijska predstavitev raziskave je postavitev znanstvenihrezultatov na internet.

Raziskava Kamen na kamen / Stone upon Stone je raziskovalnanaloga, ki je tekla v letu 2oo3, oddana pa je bila na Univerzi vLjubljani, Fakulteta za arhitekturo 2oo4. Vsebina zaokro�uje zaèetkein izvore arhitekture v kamnu, konstrukcijo, tipiko in teorijo terokolje, konèuje s problematiko. Posebna poglavja so indeks, viri inliteratura ter povzetki v slovenšèini, anglešèini, nemšèini, hrvašèiniin v kastilšèini. Raziskava je postavljena v formatu 2o x 28 cm inobsega 141 strani teksta s slikami. Slikovno gradivo so fotografije,skice, risbe, sheme, raèunalniške sheme na fotografijah,fotografirani leseni modeli in raèunalniške simulacije. Vse gradivoje v barvah. Tu so tudi podatki o avtorju ter tri recenzije. Recenzentiso bili prof Christian Lassure, CERAV, Pariz; prof dr Paul Oliver,Oxford Brookes University; dr Berislav Horvatiè, Institut za fizikuRH, Zagreb.

Vsebinsko je medijska predstavitev z naslovomrazdeljena na elemente (zaradi Neta je vse tekstualno gradivo vanglešèini):

, ki vsebuje 10 poglavijabstract, history, construction, typics, theory, objects, environment,problematics, links, bibliography,

, v kateri je trenutno predstavljeno 18 tipovkamnitih zatoèišè Mediterana, po Evropi, pa tudi v Palestini, naSinaju in v Jemnu. Vsak tip zatoèišèa je predstavljen s krajšimtekstom, makro in mikro zemljevidom lokacije in nekajfotografijami. Zaradi relativno visokega odstotka uporabnikovinterneta (do 30% - odvisno od ciljne publike), ki še vedno uporablja15 palène monitorje z loèljivostjo 800 x 600 pikslov, je izbranaefektivna širina strani 760 px. Vsa navigacija in bistveni podatki soznotraj te meje, tako da lahko tudi obiskovalci z najmanjšimi ekraninemoteno brskajo po strani. Strani so centrirane na levi rob ekrana,na desni pa se pri veèjih ekranih po širini nekaj grafiènih elementovrazširi po vsem ekranu tudi pri veèjih loèljivostih (širina 100%).Gradivo je izrazito interaktivno: vsebini lahko sledimo po vrstnemredu od zaèetka do konca (v celoti ali le s povzetki), dosegljiva soposamièna poglavja, objekte pa lahko izbiramo po abecedi (lokalnihizrazov), po de�elah ali po karti Evrope (s severnim delomAfrike).

The Stone

teoretièni del

dokumentacija

Dejan Jakhel, Maj Juvanec, Domen Zupanèièraziskava, research

MEDIA REPRESENTATION OF THE RESEARCHSTONE UPON STONE" "

dose�eni cilji, namen in rezultatiCilj je bil podati celovito informacijo o objektih korbelinga, od

teorije do prakse in do stanja objektov v prostoru. Rezultat jedigitalna informacija o predstavitvi v vseh kljuènih brskalnikih.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Arhitektura kamna je najstarejša arhitektura, kar jih poznamo.Vernakularna arhitektura postaja v svetovnem okviru vse boljpomembna in je umešèena v pedagoške procese vseh pomembnejšihšol za arhitekturo (Oxford, Rim, Valencia, Paris, Lausanne,Grenoble, Trento, Milano).

Raziskava je dosegljiva v Knji�nici FA.Naslov: www.stoneshelter.org

kljuène besedekamen, vernakularna arhitektura, zatoèišèe, korbeling

summaryThe media presentation of the research is placement of scientific

results on the Internet.The research Stone upon Stone was carried out during 2003 and

published by the University of Ljubljana, Faculty of Architecture, in2004. The content encompasses the beginnings and sources ofarchitecture in stone, structure, typology, theory and environmentand concludes with the issues. Separate chapters are: index, sourcesand literature and abstracts in Slovene, English, German, Croat andSpanish. The layout was done in a 20x28 cm format and contains 141pages of text with figures. The graphic material containsphotographs, sketches, drawings, computer schemes onphotographs, photographed wooden models and computersimulations. All is in full colour. Data about the reviewers is added.They were: Prof. Christian Lassure, CERAV, Paris; Prof. dr. PaulOliver, Oxford Brookes University, Oxford; Dr. Berislav Horvatiè,Institute for physics, Zagreb.

The content of the media presentation, titled The Stone, is dividedinto elements (because of the web, all textual material is in English):The theoretical part contains 10 chapters: abstract, history,construction, typology, theory, objects, environment, issues, links,bibliography, documentation, which presently contains 18 types ofstone shelters from the Mediterranean basin, Europe, as well asPalestine, Sinai and Yemen. All types of shelters are presented byshort texts, macro- and micro-maps of the site and severalphotographs.Because of the relatively high share of internet users(up to 30 % - depending on the goal public) who still use 15 inchmonitors and resolution 800 x 600 pixels, the selected effective pagewidth is 760 px. All navigation and essential data is within this range,thus visitors with smaller monitors can also surf the pages easily. Thepages are justified to the left side of the monitor, with wider monitorscertain graphical elements expand across the whole screen (width100 %).

The material is exceptionally interactive: the content can befollowed in order, from beginning to end (comprehensively or only byabstracts), separate chapters are easily reached; buildings can beselected by alphabetical order (local names), country or a map ofEurope (with Northern Africa).

intentions, goals and resultsThe goal was to present comprehensive information about

corbelled objects, from theory to practise and the condition ofbuildings in space. The result is digital information aboutpresentation in all key browsers.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

Architecture in stone is the oldest known architecture.Vernacular architecture is even in the global framework becomingincreasingly important and is positioned in all pedagogic processesof all important schools of architecture (Oxford, Rome, Valencia,Paris, Lausanne, Grenoble, Trento and Milano).

The research is available in the library of the Faculty of architecture.Address: www.stoneshelter.org

key wordsstone, vernacular architecture, shelter, corbelling

67

68

Vojko Kilar, Toma� Slak 2oo5 / 1 AR

Konstrukcijski sistem iz stebrov in gred (okvirna konstrukcija)

Tloris regularne konstrukcije.Layout of a regular structure.

Okvirna konstrukcija z mehko pritlièno eta�o.Nihajni èas je 0,58 s.Frame structure with soft ground floor. Oscillationtime is 0,58 s.

Stenasta konstrukcija, 1,5 % površine sten v vsakismeri. Nihajni èas je 0,42 s.Wall structure, 1,5 % of wall in all directions.Oscillation time is 0,42 s.

Regularna konstrukcija tipièni okvir.Nihajni èas je 1,8 s.Regular structure typical frame.Oscillation time is 1,8 s.

Okvirna konstrukcija s kratkim stebrom.Nihajni èas je 1,6 s.Frame structure with short column.Oscillation time is 1,6 s.

Stenasta konstrukcija.(šibka vzdol�na smer smer X).Wall structure.(weak longitudinal direction direction X).

Prostorska okvirna konstrukcija z neregularno tlorisnorazporeditvijo (torzija). Nihajni èas je 2,1s.Spatial frame structure with irregular layoutdistribution (torsion). Oscillation time is 2,1 s.

Ravninska okvirna konstrukcija z neregularnorazporeditvijo parapetov. Nihajni èas je 0,94 s.Planar frame structure with irregular distribution ofparapets. Oscillation time is 0,94 s.

Nihanje stenaste konstrukcije s šibko vzdol�no smerjopri potresu v vzdol�ni smeri. Nihajni èas je 2,9 s.Oscillation of wall structure with weak longitudinaldirection in an earthquake with longitudinaldirection. Oscillation time is 2,9 s.

Konstrukcijski sistem iz sten (stenasta konstrukcija)

Vojko Kilar, Toma� Slak

povzetek

2oo5 / 1ARPRIMERJAVA OBNAŠANJA REGULARNIH IN

NEREGULARNIH KONSTRUKCIJ PRI POTRESNI OBREMENITVI

Vrsta predpisov, zahtev, smernic in priporoèil v predpisih ogradnji stavb na potresnih obmoèjih poudarja pomembnost tako vtlorisu kot v po višini èim bolj pravilnih (to ne pomeni nujnosimetriènih) konstrukcij stavb. Kot negativne se obravnavajo vsakeveèje prekinitve vertikalnih nosilnih elementov kot tudi vsakeveèje spremembe togosti v posameznih eta�ah. Ob pregledusodobnih konstrukcij stavb pa lahko ugotovimo, da se kreativnostsodobnega arhitekturnega izraza obièajno izogiba uporabipreprostih regularnih oblik in se rada zateka k oblikam, ki so skonstrukcijskega stališèa neregularne. Uporaba neregularnihkonstrukcij v predpisih sicer ni izrecno prepovedana, pomembnopa se je zavedati, da so takšne konstrukcije naèeloma dra�je, manjvarne in posledièno nekonkurenène.

raziskava, research

COMPARISON OF THE BEHAVIOUR OF REGULAR AND IRREGULARSTRUCTURES UNDER EARTHQUAKE LOADS

dose�eni cilji, namen in rezultatiV predstavljeni raziskavi smo izbrali dva pri nas najobièajnejša

konstrukcijska sistema: a) AB okvir in b) AB stenasto konstrukcijoter pet najtipiènejših oblik neregularnosti: 1) nepravilnosti prirazporeditvi nosilnih elementov v tlorisu, 2) mehke eta�e, 3) kratkistebri, 4) neenakomerna razporeditev polnil in 5) razlièna nosilnostv dveh pravokotnih smereh. V predstavljeni fazi raziskave smo seomejili na elastièen dinamièen raèun èasovnega poteka odziva.Uporabljena akcelerograma sta si po maksimumih podobna, pofrekvenèni sestavi pa zelo razlièna. Prikazan je maksimalnihorizontalni pomik na vrhu konstrukcij, maksimalni relativnipomik ter maksimalni moment in preèna sila v stebru. Priprimerjavah je pomembna predvsem primerjava pomikov medrazliènimi nepravilnostmi pri isti obte�bi in pri istemkonstrukcijskem sistemu, saj so dobljene razlike posledicaneregularne zasnove, ki je predmet raziskave. Raèunalniškesimulacije so pokazale, da nepravilnosti in skoki v togostipovzroèajo poveèanje napetosti in neugodnih stri�nih ali torzijskihobremenitev. Še posebej je to nevarno kadar takšne napetostinastanejo v stebrih ni�jih nadstropij ali kadar se vzpostavi lokalniporušni mehanizem. Èetudi elementom, v katerih je prišlo doprekoraèitev napetosti, lahko poveèamo dimenzije in jih moènejearmiramo, so to še vedno mesta v konstrukciji, kjer bo v primerumoènega potresnega sunka lahko prišlo do hujših poškodb.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Neregularnim konstrukcijam se je potrebno izogibati �e v fazizasnove konstrukcije, saj so takšne stavbe dra�je in potresno manjvarne. V prid arhitektom-projektantom lahko reèemo le, da vnekaterih primerih vplivi moèno neregularnih zasnov niso biliprièakovano veliki. Moèno so lahko razlièni pri razliènih potresih zistim pospeškom tal in razlièno prevladujoèo frekvenco. Nalogapotrjuje tezo, da je regularna zasnova konstrukcij in t. i. "potresnoodporna" gradnja po novih evropskih predpisih EC 8 ob ustreznemsodelovanju arhitekta in gradbenika pri zasnovi objektov dobrazašèita pred posledicami moènih potresov.

kljuène besedeZasnova konstrukcij, pravilnost, regularnost, potresno varna

gradnja, arhitektura konstrukcij, Eurocode 8.

summary

Var ious regu la t ions , demands , gu ide l ines andrecommendations stipulated in building legislature forconstruction in earthquake prone areas state the importance ofregular building structures, both in layout and heights (whichdoesn't mean they are necessarily symmetrical). All largerdiscontinuity of vertical load-bearing elements, just as anysignificant changes in rigidity of particular floors, is seen asnegative. Upon a review of contemporary building structures wecan nevertheless establish that creativity in contemporaryarchitectural expression usually refrains from using simple regularforms and likes to take recluse in forms, which are, from thestructural attitude, irregular. Use of irregular structures is notstrictly prohibited in regulations, but we have to be aware that suchstructures are in principal more expensive, less safe andconsequentially less competitive.

intentions, goals and resultsIn the presented research we chose two of the most often

structural systems used domestically: a) reinforced concrete frameand b) reinforced concrete wall structure and five of the mosttypical forms of irregularity: 1) irregularity in placement of load-bearing elements in the layout, 2) soft floors, 3) short columns, 4)unequal distribution of fillers and 5) different load-bearingcapacities in two perpendicular directions. In the presented phaseof the research we limited ourselves to elasticity calculation of timeprogression of response. The used acceleration graphs are similarin maximum values, while their frequency structures are verydifferent. The maximal horizontal shift at the top of structures,maximal relative shift, and maximal momentum and maximaltraverse force in columns, are shown. In comparisons, above allcomparison of shifts between different irregularities under thesame load and the same structural systems is important, since theobtained differences are consequences of irregular concepts, whichis the research issue at hand. Computer simulations showed thatirregularities, discontinuance and inconsistent rigidity causeincrease in tension and unbeneficial shearing or torsion loads inparticular elements of the structure. This is especially dangerouswhen these tensions emerge in columns of lower floors or whenlocal collapse mechanisms are established. Even if we increase thedimensions and add more reinforcement to elements, in whichtensions are excessive, these are still the places in a structure,where a stronger earthquake surge could cause serious damage.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

Irregular structures have to be avoided in early phases of thestructural design, since such buildings are more expensive and lessearthquake safe. For the benefit of architects-designers we can saythat in some cases the effects of irregular concepts weren't as bad asexpected. They can be very different under different earthquakeswith the same ground acceleration and different prevailingfrequency. The research proves the hypothesis that regularstructural concepts and so called "earthquake resistant" building,according to the new European regulation EC8, can provide goodprotection before consequences of strong earthquakes, if thearchitect and engineer cooperate adequately.

key wordsstructural concept, correctness, regularity, earthquake-safe

construction, construction architecture, Eurocode 8.

69

70

Peter Marolt 2oo5 / 1 AR

Vir slik:

Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor.(doktorska disertacija) Univerza v Ljubljani, Fakultetaza arhitekturo.

Slika 1: Prostorska likovna kompozicija.Spatial artistic composition.

Slika 2: Kompozicija v prostoru.Composition in space.

Slika 3: Likovna kompozicija na ploskvi.Artistic composition on a plane.

Slika 4: Vizualno te�išèe ni nujno identièno s fiziènimte�išèem.Visual centre of gravity is not necessarily identical tothe physical centre of gravity.

Slika 5: Oblika in vsebina. Model meditativne kapele.Form and content. Model of a meditative chapel.

Slika 6: Svetloba kot eden bistvenih elementov oblikovanjaprostora.Light as one of the essential elements of spatialdesign.

Peter Marolt

povzetek

2oo5 / 1ARLIKOVNI PROSTOR IN ARHITEKTURA

KOT KOMPLEKSNA CELOTA

Raziskava potrjuje smiselnost primerjave širšega likovnegasveta z umetnostjo oblikovanja prostora, s èimer posrednodokazuje tudi likovno komponento kot soustvarjalcaarhitekturnega prostora. Arhitektura je namreè znanost, pa tudivešèina kako nekaj narediti po nekih pravilih, "ars" oziroma"tehne". Predstavlja kompleksno celoto, katere cilj jemnogoplasten. Pojavlja se na razliènih nivojih, vse do nivojadru�be in civilizacije.

Arhitekturni prostor naj bi bil oblikovan v in po meriluèloveka. Kvalitetno stavbarstvo naj bi oznaèevala red inurejenost. Kadar arhitektura ni takšna, lahko slu�i le kot primerkakšna ne bi smela biti. "Lepoto" opredeljuje skladnostelementov, oblikovanje naj bi bilo usklajeno z namenom, pa tudiz vsebino arhitekturnega prostora. Namembnost se pri temnavezuje tudi na pravilno izbrano konstrukcijo, ki je kot taka �esama zase estetska in predmet obèudovanja.

raziskava, research

ARTISTIC SPACE AND ARCHITECTUREAS A COMPLEX ENTITY

dose�eni cilji, namen in rezultatiArhitektura je konkretna in abstraktna hkrati. Raziskava

dokazuje, da likovno mišljenje kot nepredmetna oblika mišljenjanudi širše izhodišèe dokonènemu izoblikovanju prostora, sajpoleg tega, da omogoèa konkretne produkte, navaja tudi nakompleksnejši razmislek. Raziskovanje oblike - likovnoraziskovanje je nujni pogoj in pomemben èlen v snovanjukvalitetnega arhitekturnega prostora, saj omogoèa, da ustvarjalecpravilno oblikuje in uskladi celoto.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Uporabnost arhitekture izvira iz praznine, ki jo omejujearhitekturni ovoj. V splošnem jo opredeljuje niz soodvisnih,nasprotno predznaèenih elementov dvojic, ki jih skozi procesizoblikovanja arhitekturnega prostora poizkušamo uravnote�iti.Kvalitetna arhitektura temelji na ravnovesju, redu, harmoniji.Gradi jo vzajemni odnos med razumom in intuicijo, zamislijo inmaterialno obliko, formo in uporabnostjo, konstrukcijo inzamislijo o prostoru, umetnostjo in in�enirstvom, pojmovnoobliko in tehniko oziroma tehnologijo, ekonomiènostjo in"lepoto"... Oblikovalec prostora, ki se spoprijema znamembnostjo, se s tem loti tudi (likovnega) oblikovanja.V svojinajboljši obliki, skozi proces, oziroma s pomoèjo procesapreoblikovanja stvarnosti, naj bi arhitektura celo ponudila novomo�nost bivanja in tako tudi dejansko omogoèala tako fizièno,predvsem pa duhovno pre�ivetje èloveka.

kljuène besedearhitekturni prostor, likovnost, oblikovanje, komponente

arhitekture, pojmovno mišljenje, ravnovesje

summary

The research confirms the sensibility of comparing thebroader artistic field with the art of spatial design, wherebyindirect confirmation is given to the artistic component of the co-creation of architectural space. Architecture is in fact a science,but also skill of creating something by certain rules "ars" and"tehne". It is a complex entity with a many-layered goal. Itappears at various levels, all the way to society and civilisation.

Architectural space should be designed in and for the humanscale. Quality building should be marked by order andorderliness. When architecture isn't like that, it can only serve asan example of what it shouldn't be. "Beauty" is defined asharmony of elements, while design should be aligned to purpose,as well as content of the architectural space. Utility therebyconnects to correct choice of structure, which is for such simplereason aesthetical and the object of admiration.

intentions, goals and resultsArchitecture is simultaneously real and abstract. The

research proves that artistic thought , as an immaterial form ofthought, offers a wider starting position for definite design ofspace, since besides ensuring real products, it also guidestowards complex consideration. Research of form, artisticresearch, is the essential condition and important link in theconceptualisation of architectural space, since it enables thecreator to correctly design and harmonise the whole.

" "

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

The utility of architecture stems from the void, limited by anarchitectural envelope. In general it is defined by a series ofinterdependent, inversely marked pairs, which we try to balanceby the process of designing architectural space. Qualityarchitecture is based on balance, order, harmony. It grows fromthe mutual relation between intellect and intuition, idea andmaterial form, form and utility, structure and idea about space,art and engineering, abstract form and technique or technology,economics and "beauty"… A spatial designer, when challengedby utility, simultaneously undertakes (artistic) design. In its bestform, by the process or aided by the process of transformation ofreality, architecture should offer new possibilities of existenceand thus also enable physical but above all spiritual survival ofhumanity.

key wordsarchitectural space, artistic character, design, architectural

components, conceptual thought, balance

71

72

Toma� Novljan 2oo5 / 1 AR

Slika 1: Raziskava - stanovanjsko obmoèje Rakovnik v Ljubljani.Research - organised multi-residental area at Rakovnik in Ljubljana.

Slika 2: Rakovnik - prostorske analize, študentska delavnica 2001.

P. Hudobivnik, J. Vaniè, M. Novina, K. Šrot, I. Gantar, A. Uršiè, N.Rakovnik - spatial analysis, student workshop 2001.

Slika 3: Shema matrike za obdelavo podatkov.

Krem�ar, 2001.Scheme of the data processing matrix.

" "

Toma� Novljan

povzetek

2oo5 / 1ARCILJI - MATRICA - UKREPI:

STANOVANJSKO OBMOÈJE RAKOVNIK

Velik del slovenskega stanovanjskega fonda predstavljajo objekti,ki datirajo v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Globalnespremembe, sprememba dru�bene ureditve in kulture bivanja,sodobni stanovanjski standardi in zakonodaja s podroèjagradbeništva zahtevajo ukrepe, ki bi obstojeèe stanovanjske objekteprilagodili moderni rabi. Zaradi specifiènosti posameznihstanovanjskih naselij in posameznih veèstanovanjskih objektov jepotrebno izdelati univerzalen sistem vrednotenja in iz tega izhajajoèsistem prenovitvenih ukrepov. Sistem bi upošteval materialne innematerialne danosti posameznih okolij, v katerih se nahajajostanovanjski objekti, jih analiziral ter na podlagi tega predlagalukrepe za prenovo. Posamezne danosti in potrebne spremembe soobravnavane z veè razliènih vidikov, ki so med seboj primerljivi. Togenerira posebno matriko, ki s pomoèjo vrednotenja in medsebojneprimerjave vhodnih podatkov išèe primerne povezave in iz tegaizhajajoèe mo�ne ukrepe.

raziskava, research

GOALS MATRIX MEASURES:THE RESIDENTIAL AREA RAKOVNIK

dose�eni cilji, namen in rezultatiPrikaz mo�nosti za izdelavo univerzalnega sistema primerjavmaterialnih (naravnih in grajenih) ter nematerialnih danostiizbranega stanovanjskega okolja na podlagi medsebojne primerjavein smiselnosti razliènih ukrepov prenove kolektivnih stanovanjskihambientov.Doseèi pozitiven odnos do mo�nosti izboljšave in s tem ohranitvevrednosti obstojeèega stanovanjskega fonda. Dvigniti nivo bivalnekulture povpreènega stanovalca. Stanovanjskim obmoèjemomogoèiti trajnosten razvoj, prilagodljivost spremembam,pozitiven odnos do o�jega in širšega naravnega okolja v katerem senahajajo. Vzpostaviti enotnejša merila za vrednotenje stanja ininstrumente za izvedbo potrebnih posegov v prostor.Pripomoèek naèrtovalcem in oblikovalcem stanovanjske politike inzakonodaje. Preizkusni instrument za izvedbo predhodnihlaboratorijskih študij brez pretiranega in vèasih tveganega

vkljuèevanja, tj. vznemirjanja neposrednih uporabnikov izbranegaprostora. Osnova za dopolnjevanje in prilagajanje prostorskih meril.

" "

" "

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenPredmet obravnave predstavljajo neurejene razmere prenovestanovanjskega fonda v Sloveniji in vpliv le-teh na arhitekturnevidike prenove kot poseben problem. Namen reševanja tegaproblema pa pomeni povezovanje arhitekturnih vidikov v smislutrajnostnega razvoja bivalnega okolja pri nas. Prenoviteljska praksanaj bi prestopila prag površnih, kozmetiènih posegov in vstopila vprostor celostnih, konceptualnih rešitev, s ciljem poveèati stopnjocelovitosti tudi z arhitekturnega vidika. V nalogi uporabljenametoda temelji na razèlenitvi in analizi podatkov SURS in njihoviprimerjavi s podobnimi relevantnimi študijami. Predlog sinteznihukrepov sledi iz ocene trenutnih razmer in oblikovanja gradbenoarhitekturnih usmeritev v povezavi z arhitekturno-urbanistiènimi,gradbeno-tehniènimi in dru�beno-prostorskimi. Stanje, obseg instarost slovenskega stanovanjskega fonda tako rezultira v nujnostipotrebe po prenovi z arhitekturnih vidikov in kot tak predstavljapraktièno uporaben prispevek k sistemskim ukrepom prenove.

" "

kljuène besedematrika, nivoji, prenova, stanovanja, ukrepi, zgradbe

summary

A significant share of the Slovene housing stock is represented bybuildings dating to the 50s and 60s of the last century. Globalchanges, changes of social order and living culture, contemporaryhousing standards and legislature dealing with building demandmeasures, which would adapt the extant residential buildings tomodern use. Because of the specifics of particular housing estatesand independent multi-apartment buildings a universal system forevaluation has to be devised with a corresponding system ofrehabilitation measures. The system would respect material andimmaterial features of the particular environments with residentialbuildings, analyse them and suggest rehabilitation measures.Particular features and necessary changes are tackled from variousmutually comparative aspects. Thus a special matrix is generated,which uses evaluation and mutual comparison of input data tosearch for suitable connections and possible resultant measures.

intentions, goals and resultsTo show possibilities for devising a universal system for comparingmaterial (natural and built) and immaterial features of a selectedresidential environment, which are based on mutual comparisonsand sensibility of various measures for renovating collectiveresidential places. To achieve a positive attitude for the opportunityof refurbishment and corresponding preservation of value of theextant housing stock. To raise the level of residential culture of

average occupants. Ensure sustainable development, adaptabilityto changes, positive attitudes to wider and immediate naturalenvironments for the residential area's surroundings. To establishharmonised measures for evaluating the condition, as well asinstruments for implementation of necessary interventions. And aidto planners and designers of housing policies and legislature.

Testing instrument for conducting preliminary laboratory studieswithout exhaustive and sometimes risky inclusion, i.e. bothering, ofimmediate users of a selected place. Basis for amending andadapting planning measures.

" "

" "

The researched subject is the disorganised condition for renewal ofthe housing stock in Slovenia and its effect on architectural aspectsof renewal as a special issue. The purpose of resolving the issuemeans integrating architectural aspects, in the sense of sustainabledevelopment of living environments in Slovenia. The practises of

renewal should exceed the present level of superficial cosmeticinterventions and enter the space of comprehensive, conceptualsolutions, whose intent is to increase the level ofcomprehensiveness, even from the architectural aspect. The appliedmethod is based on structuring and analysis of official statisticaldata their comparison with similar relevant studies. The proposedsynthesised measures follow from the assessment of presentconditions with formulation of architectural-engineering guidelinesin conjunction with architectural-urbanistic, engineering-technicaland social-spatial guidelines. From the architectural aspects, theage, scope and extent of the Slovene housing stock thus result innecessary renewal, also confirming the research's practicalcontribution to the system of renewal measures.

" "

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

key wordsmatrix, levels, renewal, housing, measures, buildings.

73

74

Toma� Slak, Vojko Kilar 2oo5 / 1 AR

Slika 1: Osnovni pojmi seizmologije: hipocenter, epicenter, epicentralnadistanca, plasti tal, potresni valovi, prelomnica, akcelerogram,pospešek tal ... [Lagorio, 1990].Basic terms of seismology: hypocentre, epicentre, epicentre distance,ground layers, earthquake waves, fault, acceleration graph, groundacceleration.

Slika 3: Spekter odziva za potres Petrovac (5% dušenje) in "zglajeni"idealizirani spekter podobne oblike kot se upošteva v predpisih(projektni spekter).Spectre of response for the Petrovac earthquake (5% muffling) and a"chamfered", idealised spectre of similar form, as is used inregulations (project spectre).

Slika 5: Primer lokalnega porušnega mehanizma: nenaden padec togosti inpojav plastiènih èlenkov v stebrih ene izmed eta� [Fischinger et al,1997].Example of a local collapse mechanism: sudden loss of rigidity andemergence of plastic joints in one of the floor's columns.

Slika 2 Ponazoritev efekta vztrajnostnih sil (simulacija uèinkapotresnega sunka) [Anièiè et al, 1990].

:

Illustration of the effect of persistency forces (simulated effect ofan earthquake surge).

Slika 4: Skica s sredine 19. stol., ki ka�e na takratne pomisleke o zadostnihorizontalni togosti konstrukcije Kristalne palaèe.Sketch from the mid 19th century, which shows the presentsecond thoughts about sufficient horizontal rigidity of theCrystal Palace's structure.

Slika 6: Poškodovanost stavb v središèu Kobeja ob potresu leta 1995 vodvisnosti od leta njihove gradnje. [Fischinger, 1999].Damage to buildings in central Kobe after the earthquake in1995 in relation to year of construction.

Toma� Slak, Vojko Kilar

povzetek

2oo5 / 1ARARHITEKT IN ZASNOVA POTRESNO ODPORNIH STAVB

PO PREDPISU EUROCODE 8

Raziskava se loteva široke problematike zasnove konstrukcij varhitekturi in izhaja iz predpostavke, da sta za izdelavo v potresnemsmislu odporne konstrukcije potrebna konstruktor in arhitekt. Nalogaobširno povzema rezultate raziskav zadnjih let in se sistematiènoloteva poglavij kot so: razlage osnovnih pojmov potresnegain�enirstva, pristop arhitekta, pristop gradbenika, problemi pri njunemsodelovanju, zgodovinsko ozadje ipd. V raziskavi je zbranih veèinapredpisov in pravil, ki jih mora arhitekt upoštevati pri zasnovipotresno odporne stavbe in ki izhajajo iz novih standardov Eurocode8, tokrat v celoti.

Problematika je obravnavana na nivoju idejnega projekta, kjermora biti arhitekt èimbolj samozadosten ter na nivoju projekta zaPGD/PZI, kjer mora sodelovati z gradbeniki. V tem primeru moraarhitekt v osnovi poznati zahteve tehniènih strok in obvladati naèineza njihovo vkljuèevanje v konèni projekt.

raziskava, research

THE ARCHITECT AND THE LAYOUT OF EARTHQUAKE RESISTANTBUILDINGS ACCORDING TO THE REGULATION EUROCODE 8

dose�eni cilji, namen in rezultatiProjektiranje je zaradi vkljuèevanja mno�ice razliènih

strokovnjakov, investitorja in izvajalcev kompleksen proces, kipogosto zahteva iteracijski pristop. Ob vsakem neujemanju zahtev jepotrebno usklajevati zaèetno zasnovo, kar vodi do podaljševanjarokov, konfliktov med strokami, neusklajenih projektov in tudi donekvalitetnih objektov.

Na dobro zasnovo konstrukcije je potrebno praviloma misliti �e vprvih fazah zasnove konstrukcije, ki je v najveèji meri odvisna odarhitekta. Pravila v predpisih in standardih veèinoma nastopajo vobliki priporoèil, katerih izpolnjevanje je tako prepušèeno presoji inizkušnjam projektantov. Nekatera naèela so podana le kot opisnapriporoèila (npr. zahteva po jasnem in neposrednem prenosu sil vtemelje), ki so odvisna od razumevanja in izkušenj arhitekta in/alistatika. Spet druga so podana v obliki analitiènih izrazov (npr. zaminimalno torzijsko togost eta�e) za katere je potrebno izvestidoloèene predhodne analize.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Arhitekt projektant mora poznati vse tiste zahteve zakonskihpredpisov drugih tehniènih strok, ki se nanašajo na arhitekturo, kottudi vrste in tehnološke meje sodobnih tehniènih rešitev, da jih lahkovkljuèi v idejno zasnovo objekta. Naloga vkljuèuje povzetek, razlagoin uporabo relevantnih tehniènih predpisov s podroèja zasnovekonstrukcij na potresnih obmoèjih. Ta pristop predstavlja novost, ki bodirektno vplivala na kvaliteto projektiranja kot tudi na konkurenènostnaših projektov arhitekture v širšem evropskem merilu.

V raziskavi ne gre le za poznavanje predpisov, temveè tudi zanjihovo pravilno tolmaèenje in vkljuèevanje v idejno zasnovoarhitekture. Pogosto je to onemogoèeno, saj so tehnièni predpisiprilagojeni in�enirjem in zahtevajo predhodne analize, ki v fazi idejnezasnove objekta ter iskanju rešitev in kompromisov z investitorjemniso niti izvedljive niti smiselne.

kljuène besedeZasnova gradbenih konstrukcij, potresno varna gradnja,

arhitektura konstrukcij, eurocode 8, gradbeni predpisi

summaryThe research tackles the very wide issue of structural concepts in

architecture and stems from the hypothesis that the production ofearthquake resistant structures demands both a structural engineerand an architect. The research gives an expansive summary of resultsof several years of research and systematically deals with varioustopics, such as: explanations of basic terms of earthquakeengineering, architect's approach, structural engineer's approachand problems linked to their cooperation, historical background of theissue etc. The research brings a collection of stipulations, regulationsand rules, which an architect-designer should respect when planningthe concept of an earthquake resistant building, and which emerge,this time fully, from the new Eurocode 8 standard. The issue is dealtwith on the level of the idea proposal, where the architect-designer hasto be as self-sufficient as possible, and the level of project forobtainment of building permit and building itself, where an architecthas to cooperate with civil engineers. In this case it is necessary thatthe architect, as project leader, basically has knowledge aboutdemands of technical professions and masters methods of theirintegration in the final project.

intentions, goals and resultsIn general, designing is a complex process that includes many

experts from various disciplines, which is often done by iteration. Inany case of more serious discordance of demands the primary concepthas to be harmonised, implying lengthening of time limits forcompletion, frequent disagreements between the professions, un-harmonised projects and, of course, buildings of bad quality. A soundstructure has to be thought about in early stages of the structuraldesign, but this depends most on the architect, designer of the building.

Some principles are stated only as descriptive recommendations(e.g. the demand for simplicity of load-bearing structures and clearand direct transfer of loads to the foundations), thus theirimplementation depends on the understanding and experience of thearchitect and/or structural engineer. Others are presented in the formof analytical equations (e.g. minimal torsion rigidity of floors,coefficient of heat conductivity of peripheral walls), which requirecarrying out certain preliminary analyses of the structure.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

The architect designer has to have sound knowledge about alldemands from legal documents of other technical professions, whichdirectly affect architectural work, as well as types and technologicallimits of contemporary technical solutions, since in this way they canbe integrated in early stages of the design work. The research containsa summary, explanation and use of relevant technical regulationconcerning the field of structural design in earthquake-prone areas.This is a novel approach, which can directly affect the quality of designas well as competitiveness of domestic architectural projects in thewider European scale. This is not just an issue of knowledge ofregulations, but also their correct interpretation and integration ofdemands of technical professions into idea proposals of architecture.The present condition of technical regulations is often unbeneficial,since regulations are adapted to engineering needs and demandprevious analyses, which in early stages of designing and findingsolutions and compromises with investors cannot be done or would besenseless.

key wordsConcept of engineering structures, earthquake-safe construction,

construction architecture, Eurocode 8, building regulations

75

76

Lara Slivnik 2oo5 / 1 AR

Slika 1: London 1852: Charles Burton: Predlog tisoè èevljev visokega stolpa.

vir: Hix, 1996: 188London 1852: Charles Burton: Proposal for 1000 feet high tower.

Slika 3: Bruselj 1958:André Waterkeyn:Atomium.

Vir:http://www.atomium.be/HTMLsite/dyn/images/ATPRO005.jpg(september 2004)

Brussels 1958: André Waterkeyn: Atomium.

Slika 5: London 2004: Norman Foster: Swiss Re - 30 St MaryAxe Building.

vir: http://www.delmatic.com/swissre.jpg (december 2004)London 2004: Norman Foster: Swiss Re - 30 St Mary Axe Building.

Slika 2: Philadelphia 1876: Clarke in Reeves: Predlog tisoè èevljevvisokega stolpa.

vir: Peters, 1996: 263

Philadelphia 1876: Clarke in Reeves: Proposal for 1000 feet hightower.

Slika 4: Seattle 1962: Graham, Steinbrueck in Ridley: Space Needle.

vir: http://www.ijcai.org/past/ijcai-01/Space%20Needle%201.jpg(september 2004)

Seattle 1962: Graham, Steinbrueck in Ridley: Space Needle.

Lara Slivnik

povzetek

2oo5 / 1ARARHITEKTURA STOLPOV IN NEBOTIÈNIKOV

Prièujoèi dokument z naslovom Arhitektura stolpov in nebotiènikovje povzetek enoletnega raziskovanja dveh tem, ki se prepletata. Prvatema je povezana s stolpi na svetovnih razstavah, druga tema jearhitekturno oblikovanje in konstrukcijska zasnova nebotiènikov.

Osrednji del raziskave je razdeljen v štirinajst podpoglavij. Prvopodpoglavje uvodno povzema oblike stolpov od Mezopotamije dodvajsetega stoletja. Babilonski stolp je tema drugega podpoglavja. Vnjem sta citirana dva odlomka, prvi je iz Herodotovih Zgodb, drugi pa izMojzesove knjige Stare zaveze, prikazani so nekateri primeriupodobitve babilonskega stolpa v slikarstvu. Tretje podpoglavjeobravnava prve naèrte in nerealizirane predloge za visoke stolpe, odRicharda Trevithicka, Charlesa Burtona, Jamesa Bogardusa, od Clarkain Reevesa in Roberta Millsa. V èetrtem podpoglavju se tema stolpovumakne temi nebotiènikov - z opisom znaèilnosti Èikaške šole, spredstavitvijo najpomembnejših stavb in s prvim nebotiènikom. Petopodpoglavje je posveèeno Eifflovemu stolpu, ki je s tristo metri prvizgrajeni velikan. V šestem podpoglavju so predstavljeni trije utopièninaèrti z zaèetka dvajsetega stoletja: Sant'Elia s Cittá Nuova, TonyGarnier s Cité Industrielle in LeCorbusier z Ville Contemporaine.Sedmo podpoglavje je namenjeno predstaviti Tatlinovega spomenikaTretji Internacionali. Osmo in deveto podpoglavje je osredotoèeno nadva nateèaja: prvi je za stanovanjsko hišo ob postaji Friedrichstrasse vBerlinu, drugi za Chicago Tribune Tower v Chicagu. Desetopodpoglavje je namenjeno nebotiènikom New Yorka pred drugosvetovno vojno, enajsto podpoglavje pa razcvetu nebotiènikov po drugisvetovni vojni v Ameriki in delno v Evropi. V dvanajstem in trinajstempodpoglavju se z Atomiumom v Bruslju in Space Needle v Seattlu zopetvrnem na temo stolpov na svetovnih razstavah. Zadnje je podpoglavje znaslovom Danes - tekma se nadaljuje, v katerem so prikazani najnovejšiprimeri gradnje nebotiènikov, predvsem na daljnem vzhodu.

raziskava, researchARCHITECTURE OF TOWERS AND SKYSCRAPERS

dose�eni cilji, namen in rezultatiV diskusiji so podane glavne znaèilnosti nebotiènikov, opisani so

trendi in smernice njihovega razvoja. Pet najpomembnejših osnovnihpogojev, ki jih naèrtovalci, predvsem v manjših krajih, pogosto prezrejo.Prvi je ekonomski pogoj, med katerega štejemo visoko vrednostzemljišèa, mo�nost odtoka delavne sile in kapitala; drugi je socialnipogoj, med katerega štejeta sposobnost dela in �ivljenja v velikihskupinah med najpomembnejše znaèilnosti, poleg tega pa še uèinkovitopodjetnost in smotrno organizacijo dela; tretji je tehnološki pogoj zaureditev gradbišèa s primernimi delovnimi stroji in delovnimi procesigradnje ter zagotovitev zadostnih virov energije; èetrti je psihološkipogoj zavestnih in nezavestnih (nezavednih) �elja, ki jih visoka zgradbaspodbuja in spro�a; ter še peti, estetski pogoj, ki zdru�uje veselje dovišine in �eljo po izstopanju stolpov med nizkimi stavbami.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Vsi v èlanku omenjeni stolpi in nebotièniki, tako nezgrajeni kotzgrajeni, pa tudi �e porušeni, ka�ejo na �eljo po dokazovanju konstrukcijna meji mo�nega. Stolpi in nebotièniki so vedno dobro obiskanaatrakcija, saj ponujajo svojim obiskovalcem izvrsten razgled, za vseostale pa pomeni dominanto, razpoznavni znak v krajini. Naèrtovanjestolpov in nebotiènikov je stvar presti�a arhitektov, konstruktorjev,gradbenikov in predvsem investitorjev.

kljuène besedeArhitektura 20. stoletja, nebotièniki, stolpi, svetovne razstave

summaryThe presented document, titled Architecture of towers and

skyscrapers, is the abstract of a year-long research on two intertwinedtopics. The first links to towers at world exhibitions and the other toarchitectural design and structural concepts of skyscrapers.

The central part of the research is divided into fourteen sub-chapters. The first sub-chapter is a review of tower forms fromMesopotamia to the twentieth century. The Tower of Babel is the topic ofthe second sub-chapter. It includes two quotations, the first from Herod'sstories, the other from The Book of Moses in the Old Testament, withsome examples of illustrations of the Tower of Babel by figurers. Thethird sub-chapter deals with the first plans and never built proposals oftall towers, from Richard Trevithick, Charles Burton, James Bogardus,to Clark and Reeves and Robert Mills. In the fourth sub-chapter thetower, as the theme, is substituted by the skyscraper, with descriptions ofthe Chicago School's characteristics, some of their most importantbuildings and first skyscraper. The fifth sub-chapter is dedicated to TheEiffel Tower, which was with its 300 metres the first completed colossus.In the sixth sub-chapter three utopian projects from the early twentiethcentury are presented: Sant'Elia's Cittá Nuova, Tony Garnier's CitéIndustrielle and LeCorbusier's Ville Contemporaine. The seventh sub-chapter shows Tatlin's monument to the Third International. The eighthand ninth sub-chapters focus on two competitions: the first for aresidential building by the station on Friedrichstrasse in Berlin and theother for the Chicago Tribune Tower in Chicago. The tenth sub-chapterdeals with skyscrapers built in New York before the Second World War,while the eleventh describes the proliferation of skyscrapers in Americaand partly in Europe after the war. With the twelfth and thirteenth sub-chapters we return to the World exhibitions: the Atomium in Brussels andSpace Needle in Seattle. The last sub-chapter, titled Today thecompetition continues, shows the most recent examples of buildingskyscrapers, especially in the Far East.

intentions, goals and resultsThe discussion provides the main characteristics of skyscrapers and

describes the main trends and directions their development is taking.Five of the most important conditions most often ignored by designers,especially in smaller places, are elaborated. The first is the economiccondition, which amongst other includes high property value andavailable labour force and capital. The second is the social condition,including amongst other, as the most important, the capability forworking and living in a large group. The third is the technologicalcondition for organising building sites with adequate constructionmachinery and construction working process, as well as ensuringsufficient energy resources. The fourth is the psychological condition ofconscious or unconscious (subconscious) desires, which a tall buildingcould affect or release. The fifth is the aesthetic condition, which unitesthe desire for height and the distinction of towers amongst lowerbuildings.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

All towers and skyscrapers un-built, completed or demolished,which are referred to in the article, support the desire for provingstructures that limit on the impossible. Towers and skyscrapers arealways well-visited attractions, since they offer their visitors excellentviews and are a landmark, a distinct feature in the landscape, foreverybody else. The designing of towers and skyscrapers is a matter ofprestige for architects, builders, engineers and, above all, investors.

key words20th century architecture, skyscrapers, towers, world exhibitions

77

78

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal 2oo5 / 1 AR

Slika 2: Pregibna stena.Jointed wall.

Slika 4: Teleskopska stena.Telescope wall.

Slika 6: Navojna stena.Rolled wall.

Slika 1: Demonta�na stena.Assembled wall.

Slika 3: Harmonika stena.Accordion wall.

Slika 5: Drsna stena.Sliding wall.

Slika 8: Dvi�na stena.Bascule wall.

Slika 7: Zastor.Screen.

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal

povzetek

2oo5 / 1ARPREDELNE STENE

Predelne stene v zgradbi loèujejo prostore, njihove ostalefunkcije pa so še nosilnost, zvoèna, po�arna in toplotna zašèita,tesnost, hkrati pa nudijo tudi psihološko ugodje. V zgodovini sobile najveè v uporabi stene iz zidakov in blokov, ki so povezanimed seboj z malto. Prvo monolitno konstrukcijo predstavljabutana stena iz ilovice, pojav betona pa je število monolitnih stenbistveno razširil. Sredi 20. stol. je te�nja po hitremu prilagajanjutlorisne zasnove zgradbe trenutnim potrebam in razvoj serijskeproizvodnje pripeljal do izdelave tipskih predelnih sten zenotnimi moduli, ki so omogoèali variacije razliènih postavitev.Stene so postale lahke, enostavne za vgradnjo, pa tudi hitrodemonta�o. V zadnjih desetletjih so se predvsem sistemineprosojnih predelnih sten racionalizirali do te mere, da so sipostali zelo podobni. Izbira razliènih oblog, ki je bila donedavnega na voljo, se je skrèila na uporabo mavèno-kartonskihplošè. Unikatno oblikovanje in izdelava sta seveda iz te trditveizvzeti. Veèji spekter izbire nudijo sistemi prosojnih predelnihsten s pestro izbiro stekel in površinskih obdelav.

V raziskovalni nalogi so podrobneje obdelane funkcijepredelnih sten, njihova zvoèna in protipo�arna zašèita. Predelnestene so sistemizirane v pregledne sheme. Posamezni termini soobdelani v obliki glosarja.

raziskava, researchPARTITION WALLS

dose�eni cilji, namen in rezultatiV raziskovalni nalogi so obravnavane stenske konstrukcije

znotraj zgradbe, katerih primarna funkcija je loèevanje prostorov,druge funkcije pa so še doprinos k statièni stabilnosti objekta,zvoèna, toplotna in po�arna zašèita, zagotavljanje tesnosti medposameznimi enotami, izravnavanje vlage v prostoru inustvarjanje psihološkega udobja v prostoru.

Predelne stene so uvodoma sistematsko razdeljene porazliènih kriterijih (po konstrukciji, nosilnosti, funkciji inpremiènosti). Vsak pojem je podrobneje obdelan v zadnjempoglavju Glosar. V srednjem delu naloge sta podrobnejepredstavljeni podroèji zvoène in po�arne zašèite predelnih sten.Namen naloge je sistemizirati predelne stene po razliènihkriterijih in poiskati zanje relevantne premere iz prakse.

Rezultat raziskave bo slu�il kot pomo�no gradivo pripredmetu Tehnologija gradnje in gradivo v arhitekturi.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Razvoj tehnologije gradnje je danes tudi pri predelnih stenahzelo hiter. Pojavljajo se številni novi sistemi, ki nadomešèajoklasiène toge predelne stene. Te niso nudile mo�nosti poprilagajanju trenutnim potrebam, kar omogoèajo današnje lahkein še zlasti premiène predelne stene. Današnje tr�išèe ima navoljo številne sisteme. V okviru raziskovalne naloge smoovrednotili njihove funkcije, poiskali relevantne primere zanje inopredelili glavne pojme, ki so potrebni za razumevanje inposledièno izbiro pravega sistema v projektantski praksi..

kljuène besedepredelne stene, funkcije predelnih sten, zvoèna zašèita predelnihsten, po�arna zašèita predelnih sten

summary

Partition walls in buildings separate spaces; their otherfunctions are load-bearing capacity, noise-, fire- and heatinsulation, water-tightness, but they simultaneously have to offerpsychological comfort. Historically speaking the most often usedwalls were made of bricks or blocks, bonded together withmortar. The first monolithic structure was the compacted claywall; with the introduction of cement the use of monolithic wallssignificantly proliferated. The tendency for quick adaptation ofbuilding layouts to pending needs and the development of serialproduction in the mid 20th century instigated the production oftypified partition walls with uniform modules, which enabledvariations in placement. Walls became light, simple for assembly,but also de-assembly. In the last decades mainly systems of non-translucent partition walls were rationalised to such an extentthat they became very similar. The choice of various coatings,available until recently, has become limited to the use of plaster-cardboard plates. Unique design and production are of courseexempt from this statement. A larger choice spectre is offered fortranslucent partition walls, where there is a varied offer of glassand surface treatments.

Functions, noise muffling capacity and fire safety of partitionwalls were researched in more detail. Partition walls aresystemised into easily legible charts. A glossary with describedterms was added.

intentions, goals and resultsThe research dealt with wall structures inside buildings

whose primary function is separation of spaces, while their otherfunctions contribute to the building's stability, noise, heat and fireinsulation, ensuring water-tightness between particular units,equalising humidity in the space and providing psychologicalcomfort.

Partition walls were first systematically divided according tovarious criteria (structure, load-bearing capacity, function andmobility). All the terms were dealt with in detail in the lastchapter, the Glossary. The central part of the research gives adetailed account of noise and fire insulation of partition walls.The intent of the research was to systemise partition wallsaccording to various criteria and find relevant illustrativeexamples from practise.

The result of the research will be used as additional materialfor the course Building technology and materials in architecture.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

Today building technology is developing very fast, even ofpartition walls. Numerous new systems are emerging, whichsubstitute classical rigid partition walls. The latter didn't offerpossibilities for adapting to present needs, which arenevertheless catered to by modern light and especially mobilepartition walls. The market today offers numerous systems.Within the research framework we evaluated their functions,found relevant illustrative examples and defined the main termsthat are needed for understanding and consequential choice ofthe suitable system in architectural practise.

key wordspartition walls, functions of partition walls, sound insulation,sound insulation of partition walls, fire protection of partitionwalls

79

80

2oo5 / 1 ARKVADRAT, DIAGONALA KVADRATA IN KOREN IZ DVETHE SQUARE, THE SQUARE'S DIAGONALAND SQUARE ROOT OF TWO

Borut Juvanec

interdisciplinarna raziskava, interdisciplinary research

povzetekVernakularna arhitektura je preprosta in enostavna, a najbli�e

teoriji, ki jo udejanja. Prve arhitekture so plod nešolanih, a neneukih mojstrov. Njihovo znanje se je podedovalo kot dedišèina.Danes ga razlagamo na znanstven naèin, vèeraj so to razumeli kotsamoumeven red. Ta red je danes vse premalo poznan.

Naloga se ukvarja multidisciplinarno z evidentiranjem,prepoznavanjem in z aplikacijo teh pravil.

Peter Fister, Igor Kalèiè, Jo�e Kušar, Peter Marolt, EdoWallner, Martina Zbašnik Senegaènik, Domen Zupanèiè

dose�eni cilji, namen in rezultatiVsa stara arhitektura, kolikor je še imamo, je vredna

arhitektura, kajti vsa slaba se je v èasu �e zdavnaj podrla. Zato seiz dobre lahko uèimo: a le na teoretskih osnovah. Te pa moramopoznati: prepoznati in razumeti. Interdisciplinarna zasnovanaloge potrjuje celovito vrednost vernakularne arhitekture, ki jevèasih predstavljala kljuèni element kulture prostora.Primerjalna vrednost razliènih nalog je pri tem kljuènega pomenain predstavlja cilj in neposredni rezultat raziskave, ki se odra�a vkvaliteti arhitekture same.

problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomen

Vernakularna arhitektura je bila stoletja zanemarjana, paèeprav kot izjemno uspešna panoga. Predvsem s stikom s svetom(zdomstvo), z informacijami in z boljšim ekonomskimpolo�ajem èloveka je vse bolj izgubljala svojo vlogo. Danes jogledamo celovito in realno in predstavlja predvsem kulturnovrednoto, ki tudi v svetu (predvsem v Evropi) vedno boljpridobiva na pomenu. Ne nazadnje je vse veè šol za arhitekturo,kjer je vernakualrna arhitektura temeljni element šolske teorije.

Poroèilo o raziskovalni nalogi in posamiène raziskave sodosegljive v Knji�nici FA.

kljuène besedevernakularna arhitektura, razvoj, zakonitost, kozolec, detajl,

statika, simbol, naravni materiali, ekonomika

summary

Vernacular architecture is simple and easy, but closest to thetheory it materialises. The first architecture was done byuneducated but not ignorant masters. Their knowledge waspassed on as inheritance. Today we explain it scientifically;formerly it was understood as a self-referential order. This orderis hardly known any more.

The research deals with evidence, recognition andapplication of these rules in an interdisciplinary fashion.

intentions, goals and resultsAll old architecture, as much as is left of it, is valuable

architecture, since all bad architecture has collapsed ages ago.We can therefore learn from good architecture: but only ontheoretical foundations. These we have to know: recognise andunderstand. The interdisciplinary framework of the researchproves the comprehensive value of vernacular architecture,which formerly represented the key element of spatial culture.Thus the comparative value of separate tasks is of key importanceand represents the goal and direct result of the research,expressed in the quality of architecture itself.

architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significance

Vernacular architecture was for centuries ignored, althoughit is an extremely successful discipline. Mainly because ofcontacts with the world (emigrants), information and bettereconomic position of man, its role was incessantly lower. Todaywe see it more comprehensively and realistically, thus itrepresents a cultural value, which is even globally (mainly inEurope) gaining in significance. After all, the number ofarchitectural schools that run courses on vernacular architectureas a basic element of theory is increasing.

The research report and independent researches areavailable in the library of the Faculty of architecture.

key wordsvernacular architecture, development, legality, Slovene

hayrack, detail, structural engineers, symbol, natural materials,economics

81

Peter Fister: Razvojne zakonitosti v prostoru in v èasu

Borut Juvanec: Gradivo za raziskavo o kozolcu

Igor Kalèiè: Kompozicija, funkcija, konstrukcija, estetika vdetajliranju z lesom

Jo�e Kušar: Tradicija gradnje kladnih stavb v Sloveniji

Peter Marolt: Vernakularna arhitektura - pre�ivetje insimbol

Edo Wallner: Prednapete seizmiène ojaèitve

Martina Zbašnik Senegaènik: Ilovica - tradicionalno gradivo

Domen Zupanèiè: Ekonomski vidiki obnove v vernakularniarhitekturi

Vernakularna arhitektura je v prostorsko, èasovno, kulturnodoloèljivih okvirih uporabljala in razvijala posebne oblikovalske,funkcionalne, tehnološke in semantiène sestavine, ki so postalitemelji identitete prostorskih entitet in so vedno bili hkrati tudinajosnovnejša merila za kvaliteto bivanja.

Elementi, ki dopolnjujejo globalno raziskavo o kozolcu, so vletu 2004 dopolnjeni z dokazovanjem teorije in s praktiènouporabo le te v tesarskih kompozicijah; z raziskavo naprave zasušenje "chischner" v Graubuendnu v Švici (ki je še najboljpodoben kozolcu, a to vendar ni); s promocijo vedenja o kozolcuv obliki edukativnega koledarja; z zbirom virov s komentarjem; sslovarèkom na temo kozolec.

Neobdelan in naravno sušen les je bil osnova za vseavtohtone in neavtorske arhitekture. Tak les je izpolnjeval ne lesamo konstruktivno in gradbeno funkcijo, ampak tudi estetsko inumetniško vrednost.

-Kladne stavbe nedvomno sodijo v prvobitno arhitekturo in s

tem tudi v kulturno dedišèino Slovenije. Raziskava obdelujeredke, še obstojeèe primerke kladnih zgradb kot osnovo zakonstrukcije, tehnologije in statiène preveritve nosilnosti prirazliènih obremenitvah.

Dom od nekdaj predstavlja fizièno in duhovno zatoèišèeprebivalcev. Predstavlja identiteto njegovih stanovalcev, širšegledano pa tudi prepoznavnost naroda. Ognjišèe kot simbolminulega naèina �ivljenja pa predstavlja te�e predstavljiv pojemdoma.

Mnoge izkušnje iz preteklosti ka�ejo na to, da najveèèloveških �rtev potresa nastane v nerazvitem in predvsem vrevnejšem delu sveta. To je tam, kjer gradbena stroka ni ustreznorazvita in tam, kjer je zaradi ekonomskih ozirov ni mogoèeizboljšati ali spremeniti. Zato je potreben najprej pregled, potempa saniranje objektov. Posebej problematièna je pri temtradicionalna gradnja in ta predstavlja za statika poseben izziv.

V de�elah nerazvitega sveta še danes �ivi skoraj polovicaljudi v ilovnatih zgradbah. V industrijskih de�elah pa, kjer sezapravlja energijo s centralizirano, kapitalsko in intenzivnoproizvodnjo, predstavlja ilovica svojo renesanso. Prepoznati jetreba njene prednosti in tehniène ter tehnološke znaèilnosti termo�nosti za vgradnjo danes.

Etimološko predstavlja pojem "obnove" popravek neèesa vzaèetno stanje. Doloèitev zaèetnega stanja pa zahteva odstrokovnjakov poznavanje zgodovine, uporabe, delovanja,tipološko razvrstitev, okolišèine in uporabnika samega.Ekonomika izra�a rezultate (dobre in slabe) v primerljivihenotah, ki jih lahko apliciramo na posamiène detajle in postanejotako še bolj komparativni in uporabni. Ekonomika z merljivimirezultati je najboljši pokazatelj uspešnosti gradnje v prostoru.

2oo5 / 1AR Borut Juvanec

Slika 1: Entropija v raziskovanju.

(D.Zupanèiè)

Entropy in the research field.

Slika 2: Metodologija ekonomike.Methodology of economics.

(D.Zupanèiè)

82

2oo5 / 1 ARPROSTORSKO-RAZVOJNE MO�NOSTINA OBMEJNEM OBMOÈJU SLOVENIJE IN ITALIJE

interdisciplinarna raziskava, interdisciplinary research

Tadeja Zupanèiè Strojan, Manca Plazar Mlakar, ŠpelaHudnik

Ankaran - Milje

Predstavitev nakazuje prispevka ZRS Koper in ljubljanskeFakultete za arhitekturo k razvojnemu projektu v programuInterreg IIIA Italija/Slovenija z naslovom "Poselitveni modeli intipologije z vidika trajnostnega razvoja v èezmejnem obmoèjuSlovenija-Italija". V sooblikovanju sistema kazalcevtrajnostnega razvoja na obravnavanem obmoèju in razvojnegamodela njegove dolgoroène stabilnosti se sooèata faktografski infenomenološki naèrtovalski pristop. Naloga prispeva tudi ksooèenju izobra�evalnih sistemov, posledièno pa k usposobitviakterjev za skupne planerske in oblikovalske naloge. Orisznaèilnih prostorskih presekov: Koper - Milje; Štanjel - Devin;Tolmin - Dreka, ki jih obravnavajo predstavljeni podprojekti, ternjihovo merilo obravnave prostora, utemeljujeta potrebo poprilagajanju naèrtovalskih pristopov razliènim stopnjamobèutljivosti naselbinsko-krajinskega prostora.

Koper - Milje: Fizièni prostor obmoèja odseva številnanasprotja prostorsko-razvojnih politik, neravnovesij v odnosihmed dru�benim, naravnim in naselbinsko-kulturnim prostorom.Izhodišèno prevrednotenje elementov in sistemov naèrtovanjanaj bi vodilo v preobrat prostorskega razvoja.

Štanjel - Devin: Tr�aški, predvsem pa Komenski Kras se vprimerjavi s preostalima primeroma odlikujeta z veliko merorazvojnih potencialov, ki izhajajo iz avtentiènosti naselbinsko-krajinske zasnove in podobe, ter iz vitalnosti dru�benegaprostora, ki ga soustvarja. Ohranitev in obogatitev le-tega se ka�ekot njegova konkurenèna prednost v širšem regionalnemprostoru.

Tolmin - Dreka: Obravnavano podroèje je naselbinsko-krajinsko obèutljivo, hkrati pa demografsko v primerjavi spreostalima najbolj ogoro�eno. Zato posebna pozornost veljaiskanju pre�ivetvenih mo�nosti v njem.

Manca Plazar Mlakar

Fizièni prostor Ankaranskega in Miljskega polotoka odsevaštevilna nasprotja prostorsko-razvojnih politik na obeh straneh

ZUPANÈIÈ-STROJAN, Tadeja, GABRIJELÈIÈ, Peter,FIKFAK, Alenka, HUDNIK, Špela idr. Modelli e tipologie insediativenell"ottica della sostenibilita ambientale nelle aree trasfrontaliere Italia-Slovenia = Poselitveni modeli in tipologije z vidika trajnostnega razvoja vèezmejnem obmoèju Slovenija-Italija = Sustainable settlement models andtypologies for transborder territories. Trst: Dipartimento progettazionearchitettonica e urbana, 2004. 7 zv., ilustr. [COBISS.SI-ID 1692036]

Nosilec naloge je Regija "Friuli Venezia Giulia", kljuèniizvajalec Univerza v Trstu (Oddelek za arhitekturo in urbanizem), slovenskiregijski partner ZRS Koper, drugi partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakultetaza arhitekturo, "GreenLab Area Science Park" Trst, Univerza vVidmu, Tehniška univerza na Dunaju. Soavtorji: Ilaria Garofolo, (tudikoord.), Paola Di Biagi, Elena Marchigiani, Alessandra Marin, StefanoAlonzi, Vittorio Torbianelli, Sara Basso, Sebastiano Roveroni, MancaPlazar, Giancalro Vieceli, Tadeja Zupanèiè Strojan, Peter Gabrijelèiè,Alenka Fikfak, Andreas Voigt, Marco Apollonio, Boštjan Bugariè, ClaudiaFerluga, Vera Volejnikova, Mauro Bertagnin, Špela Hudnik, Sandro Fabbro

meje ter neravnovesij v odnosih med dru�benim, naravnim innaselbinsko-kulturnim prostorom. Izhodišèno prevrednotenjeelementov in sistemov naèrtovanja naj bi vodilo v iskanje novegaravnote�ja v prostoru. Cilj slovenske skupine, ki je sodelovala nadelavnici "Ankaran - Milje", je bil razlo�iti in napovedatiprostorske razvojne trende na sub-regionalni ravni s povezavofenomenološkega in faktografskega pristopa.

Kompleksno analizo prostorskih struktur in prostorskihfenomenov so študentje pripravili v prvem delu prostorskedelavnice. Da bi dosegli zastavljeni rezultat - celovitorazumevanje dinamike razvoja prostora - so izdelali razlièneanalize: od geomorfološke, do pedološke, ekološke, antropogenestrukture in poselitvene strukture. Skupini z obeh strani meje stase nekajkrat sešli, uskladili metodologije, pristope in naèinpredstavitve ter razpravljali o odprtih vprašanjih.

Slika 1: Razumevanje fenomenologije prostora s pomoèjo analize.Understanding of space femenology through analyses.

Na podlagi razumevanja prostorske razvojne dinamike smoizbrali nabor kazalcev, s pomoèjo katerih preverjamo innadziramo prostorsko dinamiko v preteklosti. Z istim naboromkazalcev razvijamo prostorske dinamiène sestavine v štirihrazliènih prihodnostih, ki jih izra�ajo štirje scenariji: scenarijtrenda, scenarij "Laissez faire", ekološki scenarij, ter vzdr�niscenarij.

Tadeja Zupanèiè Strojan

SPATIAL DEVELOPMENT OPPORTUNITIES INSLOVENIA-ITALY BORDER REGION

Na obravnavanem obmoèju smo izbrali tri naselja (Ankaran,Spodnje Škofije, Jelarji) in jih uporabili kot sonde, v katerih smopreverjali dinamiko prostora v preteklosti (1975, 1992, 2002) in vštirih razliènih prihodnostih (èez deset let), ki jih izra�ajo scenariji.Izbrani nabor kazalcev je povezan z vsemi tremi poglavitnimiskupinami kazalcev: naravnimi, socialnimi in kulturnimi.

Poglavitni rezultati delavnice so prikazani v obliki modela,prikazujoèega izbrane kazalce, ki oznaèujejo razvoj posameznegakazalca v preteklosti in v vsaki od štirih mo�nih prihodnosti,opredeljenih s scenariji. Rezultati predstavljajo osnovo zaseminarsko delo študentov v drugem semestru.

Mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelèiè, dr. Manca Plazar Mlakar, mag. MarkoApollonio; Sodelujoèi študentje: Andreja Ravljen, Špela Marn, Janez Grom,Jaka Soklar, Jasmina Pišek

dr Manca Plazar MlakarStudio Mediteraneastudio.mediterana@siol.net

Tadeja Zupanèiè Strojan

Cilj slovenskega prispevka h kraški delavnici je bil podobno kotv prvem primeru usmerjen k povezovanju faktografskega pristopa sfenomenološkim. Izhodišèa študentskih analiz so izhajala izugotovitev naloge prof. mag. Petra Gabrijelèièa z naslovom Varstvoin urejanje kulturne krajine. (Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, 1985.). Faktografski pristop prevladuje vpripravi seznama mo�nih kazalcev trajno uravnote�enega razvoja vregionalnem prostoru v okviru predhodne projektne faze. Vfenomenološki nadgradnji pa se ob oblikovanju razvojnih scenarijevosmišlja tudi izbor kazalcev. V nalogi so prikazani in preverjeni trijescenariji: kulturološki (trajno uravnote�en), svobodni (ki ga vodiekonomija, progresivni) in disperzni (nepredvidljivi, spontani).Izbor kazalcev o naravnih pogojih, o dru�benem okolju in oposledicah dru�benega prilagajanja fiziènega prostora dopolnjujejotudi kazalci medsebojnih razmerij med naravnimi pogoji in njihovopreobrazbo. Preverjanje kljuènih toèk (Štanjela, Komna in Devina)ka�e pogoje v mikroregiji izbranega prereza Komenskega intr�aškega Krasa.

Komenski in Tr�aški Kras

Rezultati projektne faze so predstavljeni v obliki fotografijfiziènih modelov, ki vizualizirajo stanje izbranih kazalcev v razliènihèasovnih okvirih skozi scenarije preverjanja. Slu�ijo kot izhodišèeza podrobne naloge v okviru predmeta Projektiranje in kompozicijana ljubljanski Fakulteti za arhitekturo v tekoèem semestru.

Kraško študijo kot celoto bi lahko ocenili kot prispevek kpreverjanju komplementarnosti pristopov projektnih skupin z obehstrani meje, z dveh razliènih arhitekturnih šol. Namesto delitveobmoèja in uporabe iste metodologije prevlada soglasje o izboru"prereza" kot prve "rdeèe niti naloge"; komplementarnost pristopovpa kot druge. Vloge v okviru projektnih skupin so namreèkomplementarne: slovenski pristop je krajevno orientiran,problemski v razliènih merilih; italijanski pa je tematski, in slojicelotno regijo na prekrivajoèe se sisteme. Tako vsak prepoznavatendence in oblikuje scenarije na svoj naèin; rezultati pa sokomplementarni in izhodišèe za pogajalske procese.

Razvojni potenciali Krasa, ki izhajajo iz avtentiènostinaselbinsko-krajinske zasnove in podobe, ter vitalnosti dru�benegaprostora, ki ga soustvarja, ob preverjanju razvojnih scenarijev seka�ejo kot konkurenèna prednost v širšem prostoru.

83

2oo5 / 1AR

Mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelèiè, doc. dr. Tadeja ZupancicStrojan, asist. dr.Alenka FikfakSodelujoèi študentje: Katja Arnejšek, Laura Kropušek, MajaSapund�iæ, Mojca Nagliè,Andra� Hojnik,Andreja Pikelj

doc dr Tadeja Zupanèiè StrojanUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturotadeja.zupancic@arh.uni-lj.si

Špela Hudnik

Z vzpostavitvijo schengenskega prostora teritorialnanepropustnost ni veè mogoèa. Prostor zahteva nove definicijekontinuitete nekdaj skupnih mestnih in krajinskih potez innjihove vpetosti v sodoben evropski teritorialni in globalnikontekst. Zato je povezava obmejnih obèin Tolmin in Drekanujna posledica èasa vse veèje mednarodne soodvisnosti inhkrati praktièen primer preverjanja metodologije skupnihèezmejnih pristopov urejanja prostora. Dva dosedajavtonomna teritorija skušamo vpeti v nove urbane sisteme,mre�e uèinkovitega pretoka in interakcije, kjer meja postanenevidna èrta sodobnega evropskega teritorija.

Fenomenologija študijskega primera Tolmin - Dreka/Drenchia predstavlja teritorij, ki ima moèno poudarjenepoteze naravnih (gore, poboèja, reke, doline) in umetnih -politiènih meja. Tolmin kot gospodarsko središèe, vnadaljevanju gruèaste vasi vzdol� glavne ceste po dolini Soèein 14 razpršenih vasi po JZ poboèju Kolovrata(Dreka/Drenchia), vpetih v ustja rek Soèe, Tolminke inNadi�e so le osnovne informacije v kontekstu krajinske slike,njenih geomorfoloških znaèilnosti in teritorialnerazgibanosti, pedoekologije, antropogene èlenitve, ekologije,socialne strukture in naselij. Z identifikacijo prostora innjegove problematike vzpostavimo sistem mo�nih razvojnihpotencialov.

Na podlagi terenskih analiz, intervjujev z regionalnimipredstavniki, predstavniki lokalnih skupnosti in lokalnimprebivalstvom so podani problemi in posledièno noveteritorialne razvojne mo�nosti. K problemom sodijo: ozka inzaprta dolina Soèe, preèna komunikacija, omejenadostopnost, povezava z veèjimi mestnimi centri, loèenostteritorija Tolmin - Dreka/Drenchia, razvojna stagnacija,ambientalni viri, visoka stopnja zašèitenosti, ljudskaarhitektura, zapušèen teritorij, hiše, vasi (14 razpršenih vasi -Dreka), razdrobljena lastnina, parcelacija, nizek ekonomskistandard, nizka socialna struktura, upadanje rastiprebivalstva, soèasnost dveh razliènih etniènih skupin:Slovenci in Italijani, program, ni razvojne vizije. Mo�nosti paponujajo: nedotaknjena narava (reke - Soèe, Tolminke inNadi�e, gore, jame, gozd, …), dober potencial za razvojturizma, potencial pridobivanja alternativnih virov energije(les, voda).

Identifikacijski karton (po metodologiji prof. mag. PetraGabrijelèièa) predstavlja celovit pogled na prostor in jeosnova za razvoj mo�nih scenarijev.

Prostorska vizija èezmejnega povezovanja med obèinamaTolmin in Dreka

2oo5 / 1 AR

Vizija mo�nega razvoja teritorija je predstavljena v treh razliènihscenarijih:

Zapušèeni teritorij (kljuène besede: meja, omejitve, naravnoobmoèje, izguba prebivalstva): Razvoj teritorija temelji nalokalnih intervencijah, brez skupne komunikacije in skupnihinteresov razvoja."Banalni" teritorij (kljuène besede: brez omejitev,infrastruktura, nestabilno prebivalstvo): Razvoj teritorijatemelji na institucionalnih infrastrukturnih razvojnihprogramih.Teritorij na meji (kljuène besede: transformacija, selekcija,ponovna naselitev): Razvoj teritorija temelji na posebnihprogramih in projektih, ki se prepletajo.

Cilj projekta (èezmejnega teritorija) je povezovanje obèinTolmin in Dreka, ki bi omogoèalo, da nove razvojne paradigmeizhajajo iz konceptov teritorija odprtih in fleksibilnih struktur,prilagajanja medobèinskih, regionalnih prostorskih planov invzpostavitev razliènih programov razvoja (sistem komunikacij,sistem ponovne poselitve, uporaba alternativnih virov, turistiènirazvoj,...). Razvojne strukture temeljijo na zašèiti okolja in natrajnostnem razvoju.

Projekt predstavlja refleksijo idej na èezmejnem obmoèju.Proces razvoja projekta je potekal od ideje meje kot , skozidelovni proces analiz in dialogov do meje kot in konènoz vidika preènih povezav in razpoznavnosti identitet do idejemeje kot . Scenariji ( , " "

in ) napovedujejo mo�ne situacije,nastale zaradi odsotnosti dialoga, pomanjkanja vizij in razvojnihprogramov in hkrati zaradi prisotnosti dialoga in dobrih razvojnihprogramov.

Sodelovanje med slovensko in italijansko skupino študentovje odprlo nov dialog in preseglo razliko dveh etniènih skupnosti.Skupaj ponujajo nove vizije prostorskega razvoja Tolmina inDreke/Drenchie, kot sodobnega evropskega teritorija.

a

b

c

linijeobmoèja

prostora zapušèeni teritorij banalniteritorij teritorij na meji

Vodji projekta: prof. Mauro Bertagnin, Univerza v Vidmu, prof.mag. PeterGabrijelèiè, mentorica skupine Tolmin: dr. Špela Hudnik, mentoricaskupine Dreka/Drenchia: Daniela Deperini, zunanja sodelavka: CristinaChersi, skupina študentov: Katja Saje, Andrea Catto, Andreja Zajc,Marianna Collaut, Špela Petrovèiè, Simone Gobber, Matej Tiselj, ElisaRuzzier, Nejc Trošt, Johanna Riva

dr Špela HudnikMonochrome arhitekti, Ljubljana; teh. sod. Univerze v Ljubljani, Fakultete zaarhitekturomonochrome@siol.net

84

Slika 2: Levo - osnovni model.Desno - zapušèen teritorij.Left - basic model.Right - abandon territory.

Slika 5: Fenomenologija prostora.Space fenomenology.

Slika 3: Levo - banalni teritorij.Desno - teritorij na meji.Left - banal territory.Right - border territory.

Slika 4: Fenomenologija razvoja.Development fenomenology.

85

2oo5 / 1AR

88

2oo5 / 1AR 2oo5 / 1

Borut JuvanecODNOS MED VERNAKULARNO ARHITEKTURO INMESTOMLorca, Španija

Conference permanente sur la cooperation desvilles historiques de la Mediterranee

Raport entre l'Architecture vernaculaire et la Ville(VIIe Séminaire de la Conférence permanente des Villeshistoriques de la Méditerranée)Borut Juvanec, SlovénieL'architecture vernaculaire

La maison

L'organisation de la vie

Le village

Le village á expansion naturelle

L'administration

La ville

L'expansion dans le temps

november 2004,Kongres

, na katerega semvabljen kot ustanovni èlan, ima dva organizatorja:ISPROM Istituto per studi et programmi dell Mediteranneo ,Universita di Sassari ITALIAUniversite de Paris I, Sorbonne Pantheon, FRANCE

est une architecture simple,façonnée par des gens de la campagne n'ayant aucune formationthéorique. Les bâtiments vernaculaires sont composées de locauxd'habitation et de locaux agricoles, étant á l'écart ou faisant partieintégrante du domaine.

sert d'habitation, pouvant parfois aussi servir de lieude travail ou d'entrepôt. Il en existe plusieurs types: celle dupropriétaire, celle destinée aux autres membres de la famille,celle pour les personnes âgées. La maison peut parfois regrouperautour d'elle des bâtiments agricoles, comme par exemple,l'étable, la porcherie, le grenier á foin ou le grenier á céréales.

au sein du domaine est primordiale: lavie du paysan est essentiellement consacrée au travail, tous lesmoyens doivent donc y contribuer.

regroupe plusieurs maisons ou domaines, avec pournoyau le puits, le tilleul du village (comme corps consultatif: leconseil), la place ou le marché, la chapelle ou l'église.

réunit besoins, possibilités etprotection, lui conférant ainsi une harmonie avecl'environnement. Ce type de village est construit de maniérerationnelle, á l'image de la vie du paysan. Ce n'est que plus tardque la route fait son entrée dans le village et vice-versa: facteurqui n'est d'ailleurs nullement synonyme d'expansion.

avec ses procédures est la continuation dutravail effectué par l'ancien du village, bien que fonctionnant demaniére plutôt artificielle: l'ordre est restrictif. La colonisationpar exemple préconisait la parité des parcelles; celle ayant le plusde valeur était celle confinant á la route, puis celle se trouvantdans un champs, le long d'un cours d'eau ou sur un terrain enpente. Les parcelles datant de cette époque sont ainsi étroites etlongues, le plus souvent perpendiculaires á la route. Il en est demême avec la maison: il n'est pas possible d'y former une cour detravail close semblable á celle des domaines sans ces restrictions,où le travail, l'accés et le contrôle sont assurés depuis la cuisine.

n'est pas un grand village , mais le regroupement deplusieurs noyaux indépendants avec toutes leurs caractéristiques.Les voies de transport et l'industrialisation représentent unprobléme majeur: le premier á cause d'une augmentationquantitative, le deuxiéme á cause de besoins locaux qui s'excluent(emplois et pollution). La ville est de par sa fonction de typeadministratif, tout en étant un centre éducatif, culturel etcommercial.

est tributaire des changementséconomiques, culturels, et politiques. Le chemin de fer, parexemple, a contribué aussi bien á l'expansion de certaines villesqu'á leur déclin.Nous voilá á nouveau au probléme du transport: les liens entre lesvillages et les villes par le biais de routes et du chemin de fer

" "

dépendent fortement de leur développement, aussi bien sur le planhorizontal que vertical (en hauteur): certaines villes ont ainsigrimpé jusqu'au ciel.

certains exemples, bien que bizarres au premierabord, demandent seulement un petit effort de compréhension.

et l'espace y sont tréscaractéristiques. Les débuts de la ville remontent á l'époqueromaine, ou elle joua le rôle de fortification; au Moyen-Age, elles'élargit autour de la colline où se trouvait le château et le long dela riviére où naviguèrent jadis lesArgonautes.La ville aurait dû s'étendre tout autour. Cela a-t-il effectivement eulieu?La ville a connu une expansion particulière déjá á l'époqueromaine, façonnant de par la même son histoire et sa forme autourde cette colline, mais avec une expansion encore plus intensive lelong de la riviére. Le coeur de la ville, appelé Mestni trg (place dela ville) a grandi autour de l'hôtel de ville et le long d'une étroiteruelle.Il y a une dizaine ou quinzaine d'années, les grandes surfaces devente sont devenues, elles aussi, une réalité á Ljubljana. Les petitsmagasins du centre-ville étaient chers, alors que les grands centrespermettaient en plus de se garer sans difficulté. La fin économiquedu coeur de la ville est imminente.

a fait tres tôt son apparition á Ljubljana, á lamoitié du XIXeme siecle en reliant Vienne et Trieste. Les autresvilles le long de ces lignes de chemins de fer avaient leur gare loindu centre (en raison de la pollution: les locomotives étaient toutesá vapeur), tout en restant le plus proche possible pour resteraccessibles. La gare de Ljubljana se trouve aujourd'hui á quelque25 minutes de marche á pied du coeur de la ville: autrefois elleétait située trés á l'extérieur, aujourd'hui elle est entourée debâtiments et présente maintes difficultés aussi bien au niveau dutransport qu'au niveau de l'expansion de la ville.

est simple: théorie et pratique ne marchent pastoujours la main dans la main. Les villes surtout choisissent leurpropre chemin. Aucun modéle, aucune recette, et aucun ordre nepeuvent totalement prévoir leur expansion. La théorie permet demieux comprendre la problématique; le fait de comprendre peutalors permettre d'infléchir quelque peu le développement etl'expansion de la ville.

Predavanje bo objavljeno v Zborniku konference, ki bo uradnopredstavljen na VIII. konferenci v mestu Byblos, Libanon,novembra 2005.

je bil organiziran na WAS, WelshSchool ofArchitecture, Cardiff / Caerdydd, Wales UK

Vernacular architecture is important part of our culture. We cannotsay it is primitive: it is simple, modest, but definitelly effective.Science, on the other side, is not primitive, is not simple, is notmodest. But: vernacular architecture with its primitive ways inusing science, is much more close than we can imagine.

Et la réalité:

Ljubljana: les changements dans le temps

Le chemin de fer

La conclusion

Borut JuvanecPRIMITIVNO V ZNANOSTI IN ZNANOST VPRIMITIVNI ARHITEKTURICardiff / Caerdydd, september 2004 Zdru�eno kraljestvo

Primitive Congress

Primitive in Science and Science in PrimitiveArchitecture(Primitive Conference: WAS Conference, Cardiff 2004Borut Juvanec, Slovenia

89

2oo5 / 1 ARMan is cultural being, and anthropology researches his essence,intends, work and results.The prime man worked and he developed his thought: in time andin the space. In early time there were more work and less thought,survival was his idea. Then, with brain, he stopped his fears offire: more - he used it for his own purposes (for self-defence, forbaking, for making light, for technology).Architecture is science of design the room for all neededpurposes: living, working, defending, making culture and fun (ifthose are not the same). Architecture has theory and practice.While practice means construction mostly, theory is morecomplicated.It is the question of culture if we understand the prime man andnature, man in the nature, or man in front of nature.In the history, nature had been teaching and the prime manlearned from it. And he survived, in spite of wild animals, whowere stronger and bigger.Very important detail is that all old architecture (man's work, is tomention) we have today, is good architecture, because all badconstructions collapsed in time, hundred or thousand years ago.So: man could learn from old architecture.And he made the first measures by himself: on his brain and on hisbody. His thought developed the culture and aesthetics in theory,his hands developed some skills, for practical use. Both brain andhands developed some methods. Today we hardly believe theyexisted, but they did.The man had been taught by nature with construction, and hecould continue with understanding the sense, Today we wouldsay typology .The prime man understood that order is the most important. Orderbetween quanta: in length, room or in cube. And the firstmeasures were built by himself: inch (finger), elbow, foot. Theproblem was that no one foot or elbow were not the same.The second problem was in relation of quanta, lengths mostly.Thousands years before the first theoretic (Pythagoras forinstance) he used holy triangle (3, 4, 5, known as Egyptiantriangle ) and other physical orders, as well as equilateraltriangle, squares etc. Golden section is widely in use in detail as inwhole (Le Corbusier: Modulor and UNO palace in NewYork).Egyptian triangle can be constructed with the help of rope andfour men: composed triangle has right angle.Square root of two is diagonal, if the side of square is equal to one.It is very easy to construct: the biggest rectangle, drawn in thecircle, is square. If the baseline is equal to one, its diagonal issquare root of two.And: if the circle's diameter is equal to one, thesquare has baseline equal to square root of two by two.Square root of three is height of equilateral triangle with side,equal to two: it can be composed with help of three sticks with thesame length, and this is the prime game of small shepherds onduty.Golden section has complex mathematical expression, butheights of the human body from the bottom to the navel, and fromnavel to the top wear proportions of the golden section.Theory and theoretic expressions are more close than we canimagine.Theory of systems and mathematics in architecture are scienciesand they are not primitive: thus three sticks, rope, pins are. Use ofbrain only is not science yet. Simple tools only can be primitive,but results are not. So: do we have primitive architecture at all?

Objava predavanja v: Odgers, J. 2004: PRIMITIVE (ISBN 1-899895-35-3), WAS Cardiff

" "

" " ""

Vojko KilarTRENDI RAZVOJA IN PROJEKTIRANJA SODOBNIHKONSTRUKCIJ STAVBSlovensko društvo gradbenih konstrukterjev

Kljuène besede:

Toma� NovljanSVETLOBA JE SOOBLIKOVALEC PODZEMNEGAPROSTORA7. mednarodno posvetovanje o gradnji predorov inpodzemnih prostorovLjubljana, 17. - 19. november 2004Društvo za podzemne in geotehniène konstrukcije,Univerza v Ljubljani

Ljubljana, Slovenija19.5.2004,

Èlanek povzema nekatere glavne trende razvoja in projektiranjasodobnih konstrukcij stavb. V prvem delu je prikazana grobadelitev vseh obstojeèih stavb v Sloveniji glede na namen uporabe.V nadaljevanju je podrobneje prikazana uporaba materialovnosilnih konstrukcij v obstojeèih stanovanjskih stavbah, prièemer je kot razpolo�ljivi vir podatkov upoštevan Popisprebivalcev, gospodinjstev in stanovanj s strani Statistiènegaurada Republike Slovenije v letu 2002. Trend uporabe materialovnosilnih konstrukcij je razviden iz primerjave med stavbamigrajenimi v zadnjih nekaj letih (po letu 2000) in stavbamigrajenimi pred tem. Izrazito je opazno poveèanje uporabebetonskih in lesenih konstrukcij. V nadaljevanju je obravnavanastarost stavb in iz nje izhajajoèa potreba po prenovi, ki se ka�e kotena od obse�nejših nalog, ki so pred nami v naslednjih letih.Ugotovitve, ki so zbrane za stanovanjske stavbe, lahkoposplošimo tudi na nosilne konstrukcije nestanovanjskih stavb,kot so npr. poslovne, industrijske in druge stavbe. V nadaljevanjuso navedeni nekateri pozitivni in negativni splošni trendi gradnjein projektiranja stavb. Poseben razdelek, s poudarkom nakomunikaciji in sodelovanju med arhitektom-projektantom ingradbenikom konstrukterjem, kritièno obravnava trendesodobnega projektiranja stavb in sodelovanja med strokami. Vzakljuènem delu so podane vizije mo�nih izboljšav sodelovanja,ki jih naèeloma predstavlja trenutno le deloma izvedena izdelavapovzetkov in razlag glavnih èlenov gradbenih predpisovEurocode za potrebe arhitektov.

stanovanjski fond, uporaba materialov, nosilnekonstrukcije, prenova, trendi razvoja, projektiranje sodobnihkonstrukcij stavb.

Prispevek je objavljen v zborniku simpozija, str. 151-158.

Svetloba je bila poleg temperature in naravnih kemijskihelementov eden od kljuènih dejavnikov, ki so omogoèili nastanek�ivljenja na Zemlji, razvoj in obstoj èloveka ter njegovo zavednoin nezavedno delo. Glede na to, da ima èlovek od vseh èutilnajbolj razvit vid, predstavlja svetloba, bodisi naravna ali umetna,enega kljuènih pogojev za opravljanje dela. V preteklosti je bilaintenzivnost èlovekovih aktivnosti v veliki meri pogojena znaravno svetlobo, ki je bila odvisna od dnevnega in letnega èasa,zemljepisne lege in vremenskih razmer. Šele z iznajdbo plinske inkasneje elektriène razsvetljave se je aktivni del dneva lahkopodaljšal na 24 ur in na vse dni v letu. Še posebej je to vplivalo nadelo in bivanje v tistih ambientih, kjer je odsotnost naravne

90

2oo5 / 1AR 2oo5 / 1

svetlobe prevladujoèa ali celo stalna. Danes je nivo osvetlitve vtakih prostorih toèno doloèena s tehniènimi predpisi. Kljub temulahko po doloèenem èasu nastopi mo�nost èasovnedezorientacije in motnje bioritma. Predvsem v noènem èasu.Tako imenovana dinamièna umetna osvetlitev lahko topotencialno nevarnost preventivno omili. Dodatno dovajanjenaravne svetlobe s pomoèjo optiènih vodnikov posreduje vpodzemni prostor vedno spreminjajoèe se svetlobne in barvnedra�ljaje "zunanjega sveta".

Objavljeno v: Zbornik referatov, 403, str. 317 -323

V prispevku je obravnavan vpliv konstrukcije in uporabe novihkonstrukcijskih materialov na razvoj arhitekture visokih stavb vobdobju od konca 18. do zaèetka 20. stoletja. V historiènemzaporedju smo obravnavali nekatere zanimive konstrukcije instavbe ter analizirali medsebojno odvisnost konstrukcije inarhitekture v tem obdobju. Èlanek posebej izpostavlja, kako jenekaterim arhitektom in konstruktorjem v 19. stoletju zinovativnim pristopom in s principi konstrukcijske logike, ki jepo mnenju avtorjev eden od kljuènih pogojev za kvalitetnoarhitekturo, uspelo doloèiti samo arhitekturo.Namen èlanka je osvetliti vpliv konstrukcije in uporabe novihkonstrukcijskih materialov na arhitekturo in njen razvoj vokvirnem obdobju 19. stoletja, ko se zgodovinsko gledano zaèneprvo resnejše loèevanje graditeljstva na arhitekturno in gradbenostroko. Konstrukcija oz. konstrukcijski sistem pomembno doloèaarhitekturo vseh stavb in ne samo in�enirskih gradenj, zato jepoznavanje konstrukcijskih mo�nosti, materialov in rešitevvedno pomembno vplivalo na sam izgled in funkcionalnost stavb.Zaèetek 19. stoletja predstavlja v zgodovini obdobje skokovitegaznanstvenega razvoja. Še posebej je opazna èedalje veèjauporaba novih (umetnih) materialov v gradbeništvu. Novezahteve uporabnikov, razvoj gradbeništva in predvsem loèitevin�enirstva in arhitekture, je privedlo do posebne obravnavekonstrukcij v gradbeništvu. Nova spoznanja, do katerih so sedokopali in�enirji takratnega èasa, so odloèilno vplivali nanadaljnji razvoj arhitekture, ki je kot posebna, loèena vejaznanosti oz. umetnosti po tej plati postajala èedalje bolj odvisnaod in�enirjev ekspertov, po drugi strani pa je s tem postajala tudivse bolj avtonomna.Od prvih enostavnih konstrukcij kot je preprosta preklada(arhitrav) do oboka, la�nega in kasneje pravega, so preteklastoletja. Kri�ni oboki, pravi lok in kupole, ki prevzemajo samotlaène obremenitve, so pogojevali razmeroma majhne razpone inni�je konstrukcije vse do pojava prvih �elezobetonskih in�eleznih oz. jeklenih konstrukcij v 19. stoletju. Do tega obdobjaso bili objekti grajeni zelo tektonsko (mase èim bolj spodaj,spodaj debeli zidovi, ki se proti vrhu tanjšajo, višine nisopresegale cca. 4 - 5 eta�, zasnova je bila veèinoma zelo enostavnain pravilna - simetrièna). Poseben problem je predstavljalapotresna obremenitev. Konstrukcijski elementi so bili zaradivelikih mas v glavnem obremenjeni tlaèno in do prevladujoèih

Toma� Slak, Vojko KilarVLOGA KONSTRUKCIJE V RAZVOJU ARHITEKTURESTAVB OD KONCA18. DO ZAÈETKA20. STOLETJASlovensko društvo gradbenih konstrukterjevBled, Slovenijaod 28. do 29. oktobra 2004

nategov ali upogibnega delovanja zaradi horizontalnihobremenitev v glavnem ni prihajalo. S pojavom novih materialov,ki so omogoèili drugaèno zasnovo, višje in vitkejše objekte terkonstrukcijo, ki je dopušèala boljši izkoristek prostorov, pa jesèasoma tudi potresna (beri: horizontalna) obremenitev postalavse bolj pomemben dejavnik.Zasnova konstrukcije je bolj ali manj bistven del arhitekturnegaoblikovanja vsake stavbe. Ugotavljamo, da je v splošnemkonstrukcijsko logiko precej la�je obvladati, èe je objektobremenjen le vertikalno (lastna te�a, koristna in stalna obte�ba),kjer la�je delamo po obèutku . Èim pa se pojavijo moènejšehorizontalne obremenitve, kakršna je npr. potres, pa samo priuèenobèutek za konstrukcijo ni veè dovolj. Tudi izkušnje iz prakseka�ejo, da prihaja danes do najveèjih konfliktov innerazumevanja med arhitektom in gradbenikom prav v primeruupoštevanja potresnih obremenitev.

Prispevek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Jo�e (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 143-152, ilustr.

V èlanku so predstavljeni utopièni in realizirani naèrti nenavadnovisokih stolpov, ki so jih hoteli zgraditi ob svetovnih razstavah vdevetnajstem in dvajsetem stoletju. Prvi nerealiziran stolp, visokpreko tisoè èevljev (320 metrov), je bil sestavljen iz sestavnihdelov Kristalne palaèe, naèrt zanj pa je naredil C. Burton �e pokonèani londonski razstavi leta 1852. Naslednji projekt je bilpredlog ameriškega in�enirja J. Bogardusa, ki je predlagal tristoèevljev (90 metrov) visok stolp nad osrednjo zgradbo za svetovnorazstavo leta 1853 v New Yorku. Tudi za svetovno razstavo vPhiladelphiji leta 1876 sta in�enirja Clarke & Reeves predlagalatisoè èevljev (304,80 metrov) visok stolp. Zgradili so šele tristometrov visok - Eifflov stolp za svetovno razstavo v Parizu leta1889. Visoke stolpe so postavili v Bruslju leta 1958 - Atomium inv Seattlu leta 1962 - Space Needle.

Èlanek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Jo�e (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 153-158, ilustr. [COBISS.SI-ID 1638276]

Prispevek obravnava pouèevanje vaj pri predmetu Konstruiranjein dimenzioniranje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v

" "

Lara Slivnik, Jo�e KušarSTOLPI SVETOVNIH RAZSTAV26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled,28.-29. oktober 2004

Edo Wallner, Lara Slivnik, Eva Kri�aj, Mladen Bratoviæ,Jo�e KušarKONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE NAFAKULTETI ZA ARHITEKTURO26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled,28.-29. oktober 2004

91

2oo5 / 1 ARLjubljani. V zadnjem èasu pri vajah, kjer študenti obièajnopreizkušajo svoje teoretièno znanje s praktiènimi raèunskiminalogami ugotavljamo, da so dobljeni rezultati izkljuènoraèunskega dela vaj za študente vse bolj imaginarni. Zato smonekoliko zmanjšali obseg raèunskega dela in dodali modeliranjekonstrukcijskih elementov ter eksperimentalni del vaj.Raèunski del vaj zajema skoraj celotno vsebino naèrta gradbenihkonstrukcij stanovanjske enodru�inske hiše. Poleg tehniènegaporoèila, statiènega raèuna in pozicijskih naèrtov, študentiizdelajo še armaturni naèrt. Predmet Konstruiranje indimenzioniranje obravnava predvsem podroèje poznavanjakoncepta konstrukcijskih elementov objekta, doloèevanja obte�bna objektu in dimenzioniranju prerezov na osnovi le teh, manj pareševanju kompliciranih statiènih modelov. Zato je za vzorènimodel izbrana enostavna stavba, ki jo v veèini tvorijo enostavni,statièno doloèeni konstrukcijski elementi.Modeliranje konstrukcijskih elementov študentom omogoèanajboljšo predstavo o realnem izgledu konstrukcijskih elementovz vsemi pomembnejšimi detajli, vkljuèno s spoznavanjemzahtevnosti in naèinom izvedbe.Glavni cilj eksperimentalnega dela vaj je, da se teorija potrjuje zeksperimenti. Le tako študent pridobi zaupanje v teorijo in vsvoje lastno znanje. Slednje je nujno za vsakega samostojnegauniverzitetnega diplomiranega in�enirja arhitekture.

Èlanek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Jo�e (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 259-266, ilustr. [COBISS.SI-ID 1672068]

Slovenija gradi avtoceste jeslogan, ki se na cestah pojavlja predvsem zaradi prièakovanihzastojev, v prihodnosti pa najavlja rešitve mnogih problemov, kiso povezani s transportom. Izgrajen avtocestni kri� bo dejanskoomogoèil razvoj mnogim gospodarskim panogam, med njimitudi turizmu. �e sedaj znane turistiène destinacije ob morju,zdraviliških kompleksih, turistièno atraktivnih toèkahprièakujejo še veèji donos. Masovni turizem je v razmahu,poveèuje se dele� pre�ivljanja dopusta doma - v slovenskihturistiènih središèih.Pomemben del turistiène dejavnosti postaja tudi krajinskozaledje, ki se napaja preko gosto razvejanega omre�jasekundarnih cest s kratkimi dostopi v agrarna naselja. Šeneokrnjena agrarna krajina ni veè samo cilj nedeljskihizletnikov , ki išèejo spomin na pretekle èase . T.i. kmeèkiturizem je povezan s te�njo po do�ivljanju poèitnic daleè proè odturistiènih središè, ob vkljuèevanju v kmeèko �ivljenje (kmeèkaopravila, bivalne navade, hrana), vendar v okviru sodobnih

Martina Zbašnik-Senegaènik,Alenka FikfakTURISTIÈNI POTENCIALGORIŠKIH BRD

19. INTERNATIONALCONGRES OFENERGYAND THEENVIRONMENT 2004, CROATIAN SOLAR ENERGYASSOCIATION, Opatija, Croatia, october 27. - 29. 200419. Meðunarodni kongres Energija i okoliš 2004,Hrvatski savez za sunèevu energiju, Opatija, Hrvaška, 27. -29. okt.2004ISBN 953-6886-06-5, [COBISS.SI-ID 1637764]

Strategija turistiènega razvoja:

TOURIST POTENTIALOF GORIŠKABRDA

" "

"" " " "

"

bivalnih standardov. Ruralna naselja lahko s svojo arhitekturo inkvalitetnim ambientom postanejo pomemben del turistièneponudbe.

Strategy of tourist development: Slovenia has been buildingmotorways is the slogan that appears on motorways mainlybecause of the expected traffic jams. In the future it will announcesolutions to many problems related to transport. The constructedmotorway interchange cloverleaf will really enable developmentof many lines of business, among others also of tourism. Thealready known destinations at the seaside, spa complexes, touristattractions expect even better return. Mass tourism is in fullswing, the share in holidays spent in Slovenia i.e. in Slovenetourist centres has increased.An important segment of the tourist activity has become thecountry background that has been fed from the densely spreadnetwork of secondary roads with short accesses to agriculturalsettlements. The unspoilt agricultural countryside is not only thedestination of people making Sunday trips , as a memory of theold times . The so-called farm tourism is related to the trend of

revival of holidays far away from tourist centres, combined withjoining in the farm life (work on a farm, habits relating to living,foods), but in scope of modern accommodation standards. Therural settlements can become an important part of the touristattractions to be offered due to their architecture and qualityenvironment.

""

" "" " " "

GLASNIK SED(Glasnik Slovenskega etnološkega društva)

ISSN 0351-2908

Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ki ga izdaja Slovenskoetnološko društvo je strokovno-znanstvena publikacija, v kateri soobjavljeni razlièni prispevki s podroèja etnologije, kulturneantropologije in sorodnih ved. Vsebina vsake številke GlasnikaSED prinaša znanstvena, strokovna in poljudna besedila razliènihavtorjev; strokovnjakov in znanstvenih sodelavcev, mlajšihkolegov, študentov, pa tudi ljubiteljev etnologije. Recenzije inocene, poroèila, intervjuji, eseji ter diskusije so ravno takovsebinska stalnica vsake številke. Naloga Glasnika SED kotdruštvenega glasila je tudi obvešèanje èlanov in javnosti odelovanju Slovenskega etnološkega društva.Slovensko etnološko društvo ravno v letošnjem letu (2005)praznuje 30-letnico obstoja. Ustanovni obèni zbor društva jepotekal 22. oktobra 1975 ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I vLjubljani. Tako je na naslovnici prve letošnje, dvojne, številkeGlasnika SED objavljeno vabilo na ta ustanovni obèni zbor.

Razliène avtorice so pripravile pogovore z nekdanjimipredsednicami in predsedniki SED. Trinajst etnologinj in etnologovje s svojim vodenjem društva zaznamovalo stanovsko društvo, kidanes zdru�uje okoli 350 èlanov, tako profesionalnih etnologov kotstrokovnjakov iz drugih podroèij ter ljubiteljev etnologije.Enajst predsednikov SED (ena predsednica je pogovor odklonila,druga pa odlo�ila in bo objavljen v naslednji številki), 5 predsednicin 6 predsednikov, predstavlja razlièna obdobja delovanja SED.Rekorderka v vodenju društva je dr. Duša Krnel Umek, ki je bila

prva predsednica in je to delo opravljala kar osem let, dvakrat poštiri leta (1975-1979 in 1997-2001). Okvirna vprašanja so vsespraševalke priredile, dopolnile, preoblikovale in tako so nastali

raznoliki pogovori, ki so tudi zaradi razliènih naèinov pristopa knalogi zanimivi.Podobo tridesetih let SED dopolnjujeta krajši besedili prof. dr.Janeza Bogataja, ki je pripravil uvodnik in prof. dr. SlavkaKremenška, èastnega èlana SED, ki je zapisal nekaj spominov insvojih pogledov na delovanje društva.Kot zanimivost, gradivo in pomemben dokument je kot uvod vbranje pogovorov objavljen zapisnik ustanovnega obènega zbora,oba objavljena dokumenta, vabilo na naslovnici in zapisnik pa stashranjena v arhivu SED.T. I. društvena številka , ki je izšla maja 2005, je zanimiv vpogled vtrideset let SED v prvi vrsti za èlane društva, zbrani pogledipredsednikov pa so zagotovo pomemben prispevek k osvetlitvidelovanja enega izmed stanovskih (strokovnih) društev naSlovenskem.

Trideset let Slovenskega etnološkega društva je osrednjatema Glasnika SED 45/1,2.

" "

" "

" "

Slovenski etnografski mu ejzMetelkova 21000 Ljubljana

http://urbaniizziv.urbinstitut.si http://www.sed-drustvo.si

94

AR 2oo5 / 1

Urbani Izziv je znanstveno - strokovna trans-disciplinarnaperiodièna publikacija z mednarodnim uredniškim odborom, ki jenamenjena predstavitvi dejavnosti izdajatelja, Urbanistiènegainštituta Republike Slovenije, in obravnavi aktualnih problemovurejanja prostora v Sloveniji in v tujini. Pisci so domaèi in tujistrokovnjaki dru�boslovnih, humanistiènih in tehniènih ved.Osrednji deli posameznih številk revije so zasnovani tematsko, tiprispevki so objavljeni v dveh jezikih. Tematskim prispevkomsledijo redne rubrike: odzivi (na tekste iz prejšnjih številk),razmišljanja (poljudne teme), poroèila (s konferenc, sreèanj,delavnic), predstavitve (lastnih in tujih projektov), prostorskainformatika idr. Pomemben del revije so poroèila iz knji�niceUrbanistiènega inštituta, obèasno tudi recenzije novih knjig, ki sona razpolago.

Revija izhaja od leta 1989. Vpisana je v razvid medijev, ki gavodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 595.Izdajanje revije v letu 2005 sofinancira Javna agencija zaraziskovalno dejavnost RS.

letnik 16, št. 1junij 2005Problemati ni projektiè

Problematièen projekt je praviloma oznaka tistega, s katerim sejavnost navadno sooèa na zelo neposreden in vèasih karbrezobziren naèin. Problem sicer pomeni znanstveno nalogo in galahko enaèimo z vprašanjem. Prvotno pa problem pomeni, da senanaša na tisto, kar je postavljeno ali vr�eno pred koga, tako davnese nemir. Podoben prvotni pomen ima tudi beseda projekt.Neprizanesljivost naèina je pri problematiènem projektu dvojnopoudarjena, ne samo etimološko, ampak veèinoma tudi dejansko.Dodani pridevnik problematièno je tudi lahko politièna platformanasprotnikov ali prizadetih. Tematski èlanki so:- Metka Sitar: Strategije razvoja mest med evropeizacijo, dr�avo

in regijo- Luèka A�man Momirski: Novi Kolizej v Ljubljani: vprašanja

programa- Kaliopa Dimitrovska Andrews, Matej Nikšiè: Vloga

urbanistiènega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij- Bla� Kri�nik: Ideološki uèinki mestne prenove- Alja� Plevnik: Hitre �elezniške povezave - naslednji slovenski

infrastrukturni projekt stoletja?- Mojca Golobiè: So vetrne elektrarne problematièen projekt?- Alenka Cof, Ivan Marušiè, Krešimir Bakiæ, Franc Jakl:

Naèrtovanje infrastrukturnih vodov z doloèanjem njihovihokoljsko sprejemljivih koridorjev

Med èlanki, ki sledijo v rednih rubrikah je še posebno zanimivodrugo nadaljevanje o razvoju prostorskega planiranja v Sloveniji,tokrat o obdobju uveljavljanja regionalno-prostorskega planiranjamed leti 19671972, o katerem pripoveduje Milan Naprudnik.

ISSN 0353-6483

Urbanistièni inštitut Republike SlovenijeTrnovski pristan 21127 Ljubljana, Slovenija

URBANI IZZIV

95

AR2oo5 / 1

Zadnja desetletja pomenijo revolucijo v svetu vizualnih medijevzlasti, v tistih, ki jih uèenci redno spremljajo oz. uporabljajo.Revolucija, ki je na zaèetku govorila o raèunalniku kot zgolj orodju,je dobila neslutene razse�nosti in je �ivljenje moèno obogatila, patudi silno spremenila. V tem kontekstu se sprašujemo s katerimielementi bo èlovek razvijal tisto roèno spretnost, ki jo zahtevajopisanje, risanje in likovno izra�anje na splošno, ter kako se bodospremenile oblike uèenja in kako bo bodoèi uèenec razvijalkapaciteto imaginacije prostora in prostorskih odnosov takrat, kone bo veè potrebna imaginacija in razvita prostorska predstavljivostpri postopku, ki ga predstavlja risba. Ali je usoda oblikovanja vsebolj v "raèunalniški mo�nosti" poskusa in zmote?

V kontekstu ravnokar predstavljenih misli je povezovanje strok,ki se ukvarjajo z razliènimi vidiki likovnosti ne samo za�eleno,ampak nujno. Revija LIKOVNA VZGOJA je prostor, ki ponujamo�nosti za izmenjave izkušenj, zlasti danes, ko se v prenovljenihprogramih devetletke prostorsko (arhitekturno) oblikovanjeobravnava �e od prvega razreda. To potrjuje, da je tak prostorpomemben tudi za vse, ki se tako ali drugaèe ukvarjamo zarhitekturo.

Številka 29/30 revije LIKOVNA VZGOJA ponuja bralcuraznoliko in vsekakor zanimivo branje z gradivom namenjenimvsem stopnjam vzgoje in izobra�evanja. Vstop Slovenije vEvropsko unijo je odprl nove mo�nosti za mednarodnosodelovanje, izmenjave in predstavitev dela slovenskih uèiteljev vtujini. V tokratni LIKOVNI VZGOJI predstavljamo dva èlanka:"Ustvarjalnost pri likovni vzgoji ne pozna meja - domišljijsko kosiloza japonske vrstnike" avtorice Marjane Prevodnik in mednarodniprojekt "Svojo kulturo delimo z drugimi" avtorice Petre NovakTrobentar, ki opisujeta zanimiva projekta, v katerih so se našiuèenci sreèali s vrstniki iz Finske, Islandije in celo oddaljeneJaponske ter izmenjali izkušenje in spoznanja. Risba je obièajnozaèetna faza pri mnogih ustvarjalnih dejavnostih. O risbi, ki je temeljslikarstva, nam govori èlanek prof. Toma�a Gorjupa "Risba vslikarstvu"; risbo, ki je postala svetovna medijska zvezda zzanesljivo popularnostjo - strip, nam duhovito predstavlja èlanekJake Bevk "Stripi - mo�je v pajkicah, ki kvarijo mojega otroka!".Prostorsko (arhitekturno) oblikovanje je podroèje, na katerem je ševedno veliko odprtih vprašanj s stališèa likovne didaktike. V tokratništevilki LIKOVNE VZGOJE ponujamo èlanek avtorice BeatrizTomšiè Èerkez z naslovom "Red, vrste gradenj in oblike prostora",ki skuša pojasniti razlike med t.i. vrstami gradnje s poudarkom naobliki prostorov, ki nastajajo, in mo�ne aplikacije pri likovni vzgoji.

Likovno umetniški predmeti na razliènih programih srednje šolein v gimnazijah so zadnje "sistematièno" sreèanje za likovnoumetnost za vse tiste mladostnike, ki ne bodo izbrali �ivljenjskihpoklicev v tem podroèju. Zato je pomembno kako se ti predmetiizvajajo in kakšne izkušnje porajajo pri dijakih. Kustosinji naumetniških galerijah v Mariboru in Ljubljani ponujata izrednozanimive refleksije o polo�aju srednješolskega izobra�evanja,pedagoški vlogi muzejev in galerij ter dilem, ki jih je odprla prenovagimnazijskih programov pri predmetu likovna umetnost:"Neotipljivo, nematerialno - delavnica performansa za dijake vUmetnostni galeriji Maribor in Obrat od umetnine k sebi … v galeriji"avtorice Brigite Strnad in "Interdisciplinarni pristopi k likovnemu -refleksija na okroglo mizo s temo srednješolsko likovnoizobra�evanje avtorice Monike Ivanèiè. Èlanek "Likovni izdelkiuèencev in njihovo priznanje v o�jem in širšem okolju" avtoriceTonke Tacol predstavlja posebne uspehe, ki so jih uèenci in njihovimentorji dosegli na �e tradicionalnih likovnih nateèajih "Likovni svetotrok" in "Otroci odraslim".

ISSN 1408-4090