Studijski program 2005-06.pmd - Fakulteta za strojništvo

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za strojništvo

Študijski program

DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA

za šza šza šza šza študituditudituditudijsjsjsjsjskkkkko leo leo leo leo lettttto 2005 - 2006o 2005 - 2006o 2005 - 2006o 2005 - 2006o 2005 - 2006

LJUBLJANA, 2005

Študijski program DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA - 2005/2006

II Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Pomembnejši podatki o Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani

Poštni naslov Fakulteta za strojništvoAškerčeva 61000 Ljubljana

Telefon (01) 4771-200Telefax (01) 2518-567E-mail [email protected]

Dekan prof.dr. Karl Kuzman, univ.dipl.inž.stroj.telefon: (01) 4771 - 144

(01) 4771 - 200 (interna 735)

Prodekan za pedagoško delo izr.prof.dr. Ivan Bajsić, univ.dipl.inž.stroj.telefon: (01) 4771 - 200 (interna 444)

Prodekan za znanstvenoraziskovalno delo prof.dr. Alojz Poredoš, univ.dipl.inž.stroj.

telefon: (01) 4771 - 200 (interna 408)

Prodekan za visokošolskistrokovni študij izr.prof.dr. Janez Kramar, univ.dipl.inž.stroj.

telefon: (01) 4771 - 200 (interna 415)

Tajnik fakultete dr. Tone Češnovar, univ.dipl.inž.stroj.telefon: (01) 4771 - 142


Fakulteta za strojništvo, Ljubljana III

K A Z A L O

1. UVOD .....................................................................................................................................… 1

1.1. Spremna beseda .............................................................................................................…. 11.2. Kratka zgodovina študija strojništva ............................................................................…. 1

1.2.1. Dekani in prodekani Fakultete za strojništvo ..........................................….. 4

1.3. Organizacijske enote na dan 31.05.2005 ......................................................................…. 71.4. Pomembnejši statistični podatki ..................................................................................….. 81.5. Seznam visokošolskih učiteljev in sodelavcev

(v delovnem razmerju na FS na dan 31.05.2005) .......................................................….. 10

1.5.1. Redni profesorji .........................................................................................….. 101.5.2. Izredni profesorji .......................................................................................….. 101.5.3. Docenti .....................................................................................................…... 111.5.4. Višji predavatelji .......................................................................................…... 121.5.5. Predavateljici tujega jezika ......................................................................…... 121.5.6. Predavatelja športne vzgoje ......................................................................….. 121.5.7. Učitelj veščin - organizator praktičnega usposabljanja ...........................….. 121.5.8. Asistenti ....................................................................................................…... 121.5.9. Asistent - stažist .......................................................................................…... 151.5.10. Visokošolski učitelji - zunanji delavci (na dan 31.05.2005)...................….. 151.5.11. Upokojeni visokošolski učitelji FS .........................................................…... 16

2. NAPOTKI ŠTUDENTOM ....................................................................................................... 18

2.1. Štipendije, stanovanje in prehrana ................................................................................…. 182.2. Zdravstveno varstvo ………………………….......................................................................…... 192.3. Knjižnica................................................. .....................................................................…... 192.4. INDOK služba .............................................................................................................…... 202.5. Učbeniki .......................................................................................................................…... 202.6. Obštudijska dejavnost študentov..................................................................................…… 20

3. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ZA PRIDOBITEV UNIVERZITETNEIZOBRAZBE NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU IN V PROGRAMU ZAPRIDOBITEV VISOKE STROKOVNE IZOBRAZBE .....................................................….. 21

3.1. Osnovni cilji programa in zaposlitvene možnosti .......................................................….. 21

3.1.1. Univerzitetni študijski program ..................................................................... 213.1.2. Visokošolski strokovni študijski program ..................................................... 213.1.3. Zaposlitvene možnosti diplomanta ............................................................… 21

3.2. Trajanje študija in smeri ..............................................................................................…... 22

3.2.1. Program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ........................................... 223.2.2. Program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ..................................... 233.2.3. Podrobnejši opis smeri študija za univerzitetni in visokošolski

strokovni študijski program ........................................................................... 23


IV Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

3.3. Pogoji za vpis v začetni letnik v šolskem letu 2005/2006 ter vpisna mesta .............…. 29

3.3.1. Univerzitetni študijski program ...............................................................…. 293.3.2. Visokošolski strokovni študijski program ................................................… 29

3.4. Načini in oblike izvajanja študija ................................................................................…. 30

3.4.1. Univerzitetni študijski program ................................................................… 303.4.2. Visokošolski strokovni študijski program ................................................... 30

3.5. Pogoji za napredovanje in ponavljanje ......................................................................….. 32

3.5.1. Univerzitetni študij ....................................................................................... 323.5.2. Visokošolski strokovni študij ....................................................................... 33

3.6.A. Pogoji za dokončanje študija - zaključek študija ...................................................….. 33

3.6.A.1. Univerzitetni študij ………………………...............................................……… 333.6.A.2. Visokošolski strokovni študij ..............................................................…. 34

3.6.B. Vrednotenje ocen …………………………………………………………...............................……… 34

3.7. Predmetnik ...................................................................................................................…. 34

3.8. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija - redni študij,predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – izredni študij inpredmetnik programa visokošolskega strokovnega študija - nadaljevalni program -kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi - izredni študij ... 35

3.8.1. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija - redni študij- Ljubljana ......................................................................................................... 35

3.8.2. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija - redni študij- Novo mesto ..................................................................................................... 56

3.8.3. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – izredništudij – Ljubljana ……………………..………………………………….......................... 60

3.8.4. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija - nadaljevalniprogram - kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolskiizobrazbi - izredni študij – Ljubljana ......................................................... 62

3.9. Predmetnik programa univerzitetnega študija ………………………..................………………. 64

4. IZREDNI ŠTUDIJ ................................................................................................................. 76

4.1. Program visokošolskega strokovnega študija – nadaljevalni program –izredni študij ................................................................................................................... 76

5. PREDAVANJA IN VAJE V ŠOLSKEM LETU 2004/2005 IN IZPITNA OBDOBJA- REDNI ŠTUDIJ ...............................................................................................................…. 77


Fakulteta za strojništvo, Ljubljana V

6. NAGRADE ŠTUDENTOM FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO ........................................…. 78

6.1. Nagrade najboljšim študentom Fakultete za strojništvo ............................................….. 786.2. Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo ............................................…. 856.3. Natečaj za Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo za leto 2005 ....…. 856.4. Razpisane teme za Prešernove nagrade za leto 2005 na Univerzi v Ljubljani

in na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ....................................................................….. 85

7. VSEBINA PRI POSAMEZNIH PREDMETIH - REDNI ŠTUDIJ ...................................…. 93

7.1. Visokošolski strokovni študij ..........................................................................................… 937.2. Univerzitetni študij ……………………...…………………….....................................................….. 1317.3. Visokošolski strokovni študij – nadaljevalni program – izredni študij …………….........…. 163

8. SEZNAM ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV, KI SO ZAKLJUČILI ŠTUDIJ NAFAKULTETI ZA STROJNIŠTVO V LETU 2003 .……………...............…................................ 172

8.1. Doktorice / Doktorji znanosti v letu 2003........................................................................… 1728.2. Magistrice / Magistri znanosti v letu 2003.......................................................................…. 1738.3. Univerzitetne diplomirane inženirke / Univerzitetni diplomirani inženirji

strojništva v letu 2003 ...........................................…………………………........................……. 1748.4.aDiplomirane inženirke / Diplomirani inženirji strojiništva

(nadaljevalni program - visokošolski strokovni študij - izredni) v letu 2003 ................. 1778.4.b Diplomirane inženirke / Diplomirani inženirji strojništva

(visokošolski strokovni študij – redni in izredni študij ) v letu 2003 ...........……..........….. 180

9. UČBENIKI .................................................................................................................................... 186


VI Fakulteta za strojništvo, Ljubljana


Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1

1. UVOD

1.1.Spremna beseda

Nekaj več kot dvesto let je od izuma parnega stroja (James Watt, 1769). Od tedaj je razvoj tehnike in z njotudi strojne tehnike vedno hitrejši in vedno bolj prepleten (interdisciplinaren). Danes si ni več mogočezamisliti, da bi se naša ali bodoče generacije odpovedale sodobnim prevoznim sredstvom, napravam instrojem v gospodinjstvu, v kmetijstvu, v vseh vejah industrije in obrti, v zdravstvu in športu, ... . Vse naštetenaprave in tudi drugi koristni pripomočki, ki jih poganja energija v mnogih oblikah, omogočajo danesbistveno lažje življenje kot je to bilo v preteklosti.

Nekateri dosežki tehnike so, žal, ogrozili tudi ravnovesje v naravi. Vendar rešitev teh težav ni v begu odtehnike, temveč v poglobljenem in etično neoporečnem raziskovalnem in razvojnem delu, ki dejanskoomogoča predvidevanje neželjenih učinkov novih tehničnih dosežkov ter njihovo pravočasno preprečevanje.

Posebno v dobi prehoda na nove oblike študija čutimo potrebo po boljšem informiranju vseh, ki so ali bodokakorkoli povezani s področjem strojništva. Fakulteta za strojništvo se je v zadnjih nekaj letih razvila vpomembno vzgojno in izobraževalno ter raziskovalno ustanovo. Odprla se je z vso svojo dejavnostjo navzven,se povezala s podjetji in na ta način postala sestavni del razvijajoče se industrije oziroma gospodarstva.

V želji, da Fakulteta za strojništvo izčrpneje predstavi svoja prizadevanja in hotenja pri vzgoji in izobraževanjustrokovnjakov strojne stroke, izide vsako leto publikacija kot je pred vami. Z njo je dana možnost vsem, ki sekakorkoli zanimajo za področje strojništva, da se podrobneje seznanijo s študijskimi programi na vsehravneh in smereh študija. Prav tako pa je namen publikacije seznaniti vse, ki študirajo in želijo študirati naFakulteti za strojništvo z vsemi obveznostmi, to je pravicami in dolžnostmi, od vpisa do diplome, o štipendijah,o študentskih domovih in zdravstvenem zavarovanju ter o športnih in obštudijskih dejavnostih. Na ta načinnaj bi postala publikacija tudi vez med študenti in učitelji na eni in med fakulteto in podjetji na drugi strani.Tako bodo informacije lahko koristno služile tudi podjetjem pri usmerjanju študentov na posamezne študijskesmeri.

1.2.Kratka zgodovina študija strojništva

Gospodarski razvoj na Slovenskem je že pred prvo svetovno vojno kazal potrebe po domačih kadrih stehnično izobrazbo. Inženirji, potrebni za tehnični napredek Slovenije, so se šolali predvsem na avstrijskihin čehoslovaških šolah.

Prve korake v smeri visokošolskega študija s področja tehnike na Slovenskem je storilo “Združenje inženirjevin arhitektov” takoj po razpadu avstro-ogrske monarhije. Organiziralo je “Začasni visokošolski tečaj”, kjerso predavali domači strokovnjaki. Tečaji so trajali do jeseni leta 1919 in so kandidati v tem času absolviralisnov prvega letnika. Istočasno je bila v Ljubljani ustanovljena univerza in imenovani so bili tudi prvi profesorjina tehniški fakulteti. Med petimi oddelki te univerze je bil tudi strojno-elektrotehniški oddelek, v kateremso se v šolskem letu 1919/20 začela predavanja v štirih semestrih. Ta predavanja so bila organizirana vstavbi stare tehnike, ki je nasproti sedanjim objektom Fakultete za strojništvo. Za dokončanje študija strojnegainženirja pa so morali kandidati potem prestopiti na drugo univerzo.

Postopoma se je izpopolnjeval študijski program in se hkrati s tem povečeval tudi krog predavateljev. Medučitelje, ki so postavili temelje uspešnemu razvoju študija strojništva, sodi prof. Feliks Lobe. V želji, da birešil problem neznosne prostorske stiske in da ustvari pogoje za ustanovitev popolnega štiriletnegavisokošolskega študija strojništva, se je vztrajno zavzemal za razširitev prostorov in ustanovitev laboratorijev.Uspelo mu je, da so v Beogradu odobrili kredite za gradnjo takoimenovanega “Zavoda za strojništvo” (sedanjastara stavba, Aškerčeva 8). Zgradbo so pričeli graditi leta 1938, dokončana in slovesno odprta je bila šelemarca 1946.


2 Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Že leta 1945 je bil učni program za študij strojništva razširjen na 8 semestrov. Hkrati z razvojem novihdejavnosti se je močno povečalo tudi število študentov strojništva. Nov osemsemestrski študij brez ustreznetradicije je bilo treba izpeljati samostojno z lastnimi kadri in v svojih prostorih. Stiska je bila velika. Novesodelavce - predavatelje je prof. Lobe vabil tako iz vrst asistentov, kakor tudi strokovnjake iz prakse.

Med strojnimi inženirji - prvimi nosilci strokovnih predmetov, ki so posvetili večji del svojega življenjavzgojno-izobraževalni in raziskovalni dejavnosti na fakulteti, še danes z veseljem omenjamo strokovnjake:prof. Leopold Andree, prof. Boris Černigoj, prof. Franček Kovačec, prof. dr. h.c. Bojan Kraut, prof. BoleslavLikar, akademik prof. dr. h.c. Feliks Lobe, prof. dr. Zoran Rant, prof. Albert Struna in prof. DobromilUran.

S prihodom novih pedagoških moči in vedno večjega števila študentov, je bilo treba rešiti tudi ponovnoprostorsko stisko. Z veliko prizadevnostjo prof. Likarja in prof. Krauta je po več predlogih o razširitviprostorov prišlo do odločitve, naj nova zgradba, namenjena študiju strojništva, stoji na dvorišču stare.Gradbena dela so začeli leta 1963, ta pa so se zaradi velikih finančnih težav močno zavlekla. Ponovnaprizadevanja prof. Krauta in uspešno strokovno sodelovanje prof. dr. Ervina Preloga pri sami gradnji so leta1970 končno privedla do izgotovitve stavbe. S tem je Fakulteta za strojništvo pridobila najnujnejše potrebneprostore za nemoteno pedagoško in organizirano znanstveno raziskovalno delo.

Organizacijsko je oddelek za strojništvo od osvoboditve do leta 1950 ostal oddelek tehniške fakultete Univerze.Ko se je v letu 1950 tehniška fakulteta ločila od ostale univerze kot Tehniška visoka šola, je oddelek zastrojništvo postal njena fakulteta. To je trajalo do leta 1957, ko je bila Tehniška visoka šola zopet ukinjena inso bile njene fakultete vključene v Univerzo. Od tedaj pa do leta 1960 je bil oddelek za strojništvo najprejkot oddelek tehniške fakultete, nato pa oddelek skupne fakultete za elektrotehniko in strojništvo. Dne 1.oktobra 1960 se je oddelek za strojništvo osamosvojil kot Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.

V tem času je bila izvedena prva reforma visokošolskega študija, katere plod je bil stopenjski študij. Podevetih letih takega študija je bilo ugotovljeno, da po zaključku študija prve stopnje ne dobimo pričakovanihstrokovnjakov. Fakulteta se je zato odločila za drugo reformo leta 1969, ko je prešla na organizirani višješolski,visokošolski in podiplomski študij, ki naj bi vsak zase izoblikoval ustreznega strokovnjaka strojne stroke.Izkušnje v vzgojno izobraževalnem procesu in rezultati teh diplomantov v praksi potrjujejo, da se je fakultetapravilno odzvala.

Zaradi potreb po strojniških strokovnjakih z višjo in visoko izobrazbo v industrijskih in sorodnih panogahje fakulteta organizirala v šolskem letu 1960/61 tudi izredni študij na prvi stopnji v Ljubljani in v centru zaizredni študij v Kopru. Začasno je bil organiziran izredni študij na prvi stopnji tudi v Kranju, Trbovljah inGoraždu v SR Bosni in Hercegovini.

Višješolski študij ob delu je v Ljubljani organizirano deloval do šolskega leta 1994/95.

Na pobudo in z organizacijsko pomočjo tovarne Litostroj je bil leta 1970 v Ljubljani enkratno organizirantudi študij ob delu na drugi stopnji, a v šolskem letu 1975/76 je fakulteta prvič organizirala v Ljubljani študijob delu na visokošolskem študiju.

Na temelju družbenega dogovora med Skupščino obalne skupnosti, Fakulteto za strojništvo in Srednjokovinarsko in prometno šolo v Kopru je bil v Kopru organiziran redni višješolski študij od šolskega leta1974/75 do vključno šolskega leta 1990/91.

V šolskem letu 1979/80 in 1980/81 so bila organizirana predavanja in vaje na višješolskem študijuv Novi Gorici.

Od šolskega leta 1976/77 je organiziran najprej izredni nato redni višješolski študij tudi v Novem mestu.



Študij v občasnih organizacijskih enotah s področja vzgojnoizobraževalne dejavnosti je organiziran takrat,ko so izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji.

Občutne spremembe v študijskih programih Fakultete za strojništvo so bile izvedene tudi v šolskem letu1985/86.

Šolsko leto 1996/97 pomeni novo prelomnico v visokošolskem izobraževanju. S tem letom je fakulteta zageneracijo, ki se je vpisala v začetni letnik študija, začela z izvajanjem dodiplomskega programa za pridobitevuniverzitetne izobrazbe na 8 semestrskem študiju in programom za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,ki se je v zgodovini visokega šolstva na slovenskem pojavil prvič in se je v celoti izvajal v 1., 2. in 3. letnikuod š.l. 1998/99 dalje.

V š.l. 1998/99 pa smo na univerzitetnem študiju začeli z izvajanjem predmetnika 9 semesterskega študija v1. letniku, ki smo ga postopoma v zaporednih šolskih letih uvajali v posamezne letnike univerzitetnegaštudija. Zaradi postopnega uvajanja programov je fakulteta v šolskem letu 2000/2001 zaključila z izvajanjemuniverzitetnega 8 semestrskega študija. V šolskem letu 2002/2003 se je 9 semestrski študij že v celoti izvajalv 1., 2., 3., 4. in 5. letniku.

V š.l. 1997/98 smo začeli z izvajanjem nadaljevalnega študijskega programa za pridobitev visokošolskestrokovne izobrazbe z vpisom v 3. letnik (6. semester - izredni študij) kot nadaljevanje izobraževanja popridobljeni višješolski izobrazbi, ki je potekalo do vključno š.l. 2002/03.



1.2.1. Dekani in prodekani Fakultete za strojništvoŠolsko leto D e k a n i P r o d e k a n i1961/62 dr.Zoran Rant,univ.dipl.inž.stroj. Bojan Kraut, univ.dipl.inž.stroj.

Albert Struna, univ.dipl.inž.stroj.

1962/63 Albert Struna, univ.dipl.inž.stroj. Boris Černigoj, univ.dipl.inž.stroj.


1964/65 Boleslav Likar, univ.dipl.inž.stroj. Boris Černigoj, univ.dipl.inž.stroj.

1965/66 Leopold Andrée, univ.dipl.inž.el. dr.Ervin Prelog, univ.dipl.inž.stroj.

1966/67 Leopold Andrée, univ.dipl.inž.el. dr.Ervin Prelog, univ.dipl.inž.stroj.

1967/68 Bojan Kraut, univ.dipl.inž.stroj. Leopold Andrée, univ.dipl.inž.el.

1968/69 Bojan Kraut, univ.dipl.inž.stroj. Leopold Andrée, univ.dipl.inž.el.



1971/72 Boris Černigoj, univ.dipl.inž.stroj. dr.Radislav Pavletič, univ.dipl.inž.stroj.



1974/75 dr.Janez Peklenik, univ.dipl.inž.stroj. dr.Jože Hlebanja, univ.dipl.inž.stroj.

1975/76 dr.Janez Peklenik, univ.dipl.inž.stroj. dr.Jože Hlebanja, univ.dipl.inž.stroj.

1976/77 dr.Dušan Poljak, univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Peklenik, univ.dipl.inž.stroj.dr.Marko Škerlj, univ.dipl.inž.stroj.



1979/80 dr.Viktor Prosenc, univ.dipl.inž.metal. dr.Polde Leskovar, univ.dipl.inž.stroj.dr.Bogomil Pertot, univ.dipl.inž.stroj.






Šolsko leto D e k a n i P r o d e k a n i

1983/84 dr.Polde Leskovar, univ.dipl.inž.stroj. dr.Anton Kuhelj, univ.dipl.inž.stroj.dr.Igor Janežič, univ.dipl.inž.stroj.




1987/88 dr.Anton Kuhelj, univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina, univ.dipl.fiz.dr.Igor Janežič, univ.dipl.inž.stroj.

1988/89 dr.Anton Kuhelj, univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina, univ.dipl.fiz.dr.Igor Janežič, univ.dipl.inž.stroj.

1989/90 dr.Branko Gašperšič, univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina, univ.dipl.fiz.dr.Janez Grum, univ.dipl.inž.stroj.

1990/91 dr.Branko Gašperšič, univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina, univ.dipl.fiz.dr.Janez Grum, univ.dipl.inž.stroj.

1991/92 dr.Peter Novak, univ.dipl.inž.stroj. dr.Matija Fajdiga, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Grum, univ.dipl.inž.stroj.

1992/93 dr.Peter Novak, univ.dipl.inž.stroj. dr.Matija Fajdiga, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Grum, univ.dipl.inž.stroj.

1993/94 dr.Peter Novak, univ.dipl.inž.stroj. dr.Viljem Kralj, univ.dipl.inž.el.dr.Igor Janežič, univ.dipl.inž.stroj.

1994/95 dr.Peter Novak, univ.dipl.inž.stroj. dr.Viljem Kralj, univ.dipl.inž.el.dr.Igor Janežič, univ.dipl.inž.stroj.

1995/96 dr.Matija Tuma, univ.dipl.inž.stroj. dr.Karl Kuzman, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kramar, univ.dipl.inž.stroj.

1996/97 dr.Matija Tuma, univ.dipl.inž.stroj. dr.Karl Kuzman, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kramar, univ.dipl.inž.stroj.

1997/98 dr.Franc Kosel, univ.dipl.inž.stroj. dr.Boris Štok, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kopač, univ.dipl.inž.stroj.

1998/99 dr.Franc Kosel, univ.dipl.inž.stroj. dr.Boris Štok, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kopač, univ.dipl.inž.stroj.

1999/2000 dr.Franc Kosel, univ.dipl.inž.stroj. dr.Dragica Noe, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kopač, univ.dipl.inž.stroj.

2000/2001 dr.Franc Kosel, univ.dipl.inž.stroj. dr.Dragica Noe, univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kopač, univ.dipl.inž.stroj.



Šolsko leto D e k a n i P r o d e k a n i

2001/2002 dr.Matija Fajdiga,univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina,univ.dipl.fiz.dr.Janez Grum,univ.dipl.inž.stroj.

2002/2003 dr.Matija Fajdiga,univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina,univ.dipl.fiz.dr.Janez Grum,univ.dipl.inž.stroj.

2003/2004 dr.Matija Fajdiga,univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina,univ.dipl.fiz.dr.Ivan Bajsić,univ.dipl.inž.stroj.

2004/2005 dr.Matija Fajdiga,univ.dipl.inž.stroj. dr.Janez Možina,univ.dipl.fiz.dr.Ivan Bajsić,univ.dipl.inž.stroj.

2005/2006 dr.Karl Kuzman,univ.dipl.inž.stroj. dr.Alojz Poredoš,univ.dipl.inž.stroj.dr.Ivan Bajsić,univ.dipl.inž.stroj.dr.Janez Kramar, univ.dipl.inž.stroj.



1.3. Organizacijske enote na dan 31. 05. 2005

Fakulteta opravlja pedagoško in znanstveno raziskovalno delo v okviru naslednjihorganizacijskih enot:

01 Katedra za sinergetiko

Predstojnik: akad.prof.dr. Igor Grabec, univ.dipl.fiz.02 Katedra za konstruiranje in razvoj

Predstojnik: prof.dr. Jožef Duhovnik, univ.dipl.inž.stroj.03 Katedra za energetsko strojništvo

Predstojnik: prof.dr. Ferdinand Trenc, univ.dipl.inž.stroj.04 Katedra za kibernetiko, mehatroniko in proizvodno inženirstvo

Predstojnik: prof.dr. Marko Starbek, univ.dipl.inž.stroj.05 Katedra za izdelovalne tehnologije in sisteme

Predstojnik: prof.dr. Karl Kuzman, univ.dipl.inž.stroj.06 Katedra za tehnologijo materialov

Predstojnik: prof.dr. Janez Grum, univ.dipl.inž.stroj.07 Katedra za toplotno in procesno tehniko

Predstojnik: prof.dr. Iztok Žun, univ.dipl.inž.stroj.08 Katedra za mehaniko

Predstojnik: prof.dr. Franc Kosel, univ.dipl.inž.stroj.09 Katedra za mehaniko polimerov in kompozitov

Predstojnik: prof.dr. Igor Emri, univ.dipl.inž.stroj.10 Katedra za optodinamiko in lasersko tehniko

V.d. predstojnika: akad.prof.dr. Igor Grabec, univ.dipl.fiz.11 Katedra za tribologijo in sisteme vzdrževanja

Predstojnik: prof.dr. Jožef Vižintin, univ.dipl.inž.stroj.12 Katedra za dinamiko fluidov in termodinamiko

Predstojnik: prof.dr. Iztok Žun, univ.dipl.inž.stroj.13 Katedra za prenos toplote in snovi ter okoljsko tehniko

Predstojnik: prof.dr. Alojz Poredoš, univ.dipl.inž.stroj.14 Katedra za menedžment obdelovalnih tehnologij

Predstojnik: prof. dr. Janez Kopač, univ. dipl. inž.stroj.15 Enota za dopolnilna znanja

V.d. vodja: izr.prof.dr. Ivan Bajsić, univ. dipl. inž.stroj.16 Oddelek za letalstvo

Vodja: prof.dr. Franc Kosel, univ.dipl.inž.stroj.

Vsaka od kateder ima en ali več laboratorijev. Tako katedre s svojo kadrovsko sestavo, strokovno strukturo,tehničnimi pogoji omogočajo in vodijo kvalitetno skupinsko in individualno pedagoško ter raziskovalnodelo in skrbijo za rast strokovne usposobljenosti delavcev in študentov.



1.4. Pomembnejši statistični podatki

Število učiteljev: 57Število asistentov: 76Skupno število zaposlenih: 323 (na dan 31. 05. 2005)Število diplom podeljenih v letu 2004:doktor(ica) znanosti 10magister(ica) znanosti 13univerzitetni(a) diplomirani(a) inženir(ka) strojništva 49diplomirani(a) inženir(ka) strojništva (VSŠ-nadaljevalni program) 56diplomirani(a) inženir(ka) strojništva (VSŠ-redni + izredni študij) (111+7) 118inženir(ka) strojništva* -Skupno število diplom podeljenih na Fakulteti za strojništvo do 31. decembra 2004:doktor(ica) znanosti 225magister(ica) znanosti 551univerzitetni(a) diplomirani(a) inženir(ka) strojništva 5412diplomirani(a) inženir(ka) strojništva (VSŠ-nadaljevalni program) 692diplomirani(a) inženir(ka) strojništva (VSŠ – redni + izredni) 389inženir(ka) strojništva* 5379

Število vpisanih študentov v š.l. 2004/2005 v posamezne letnike visokošolskega strokovnega študija (VSŠ)in univerzitetnega šudija (UN) na redni in izredni študij

Štev.študentov po smerehRedni Izredni Skupaj

Visokošolski strokovni študij (VSŠ) – Ljubljana (LJ)1. letnik 421 35 (1.sem.) 4562.letnik EPS 35 / 35

KVS 41 / 41PS 71 19 (3.sem. PS-VP) 90LE 34 / 34

Skupaj 2.letnik 181 19 2003.letnik EPS 21 2 23

KVS 24 2 26PS 45 1 46LE 39 / 39

Skupaj 3.letnik 129 5 134Skupaj VSŠ (1.-3.letnik)-LJ 731 59 790

Nadaljevalni študij (NAD.) – izredni3. letnik (6. semester LJ) / / /

Visokošolski strokovni študij (VSŠ) – Novo mesto (NM)1. letnik NM 54 / 542.letnik NM-PS-vp 30 / 303.letnik NM-PS-pt 5 / 53.letnik NM-PS-vp 25 2 27Skupaj VSŠ (1.-3.letnik)-NM 114 2 116

Skupaj VSŠ v LJ in v NM ternadaljevalni študij v LJ 845 61 906



Štev.študentov po smerehRedni Izredni Skupaj

Univerzitetni študij (UN) – Ljubljana (LJ)1. letnik 298 / 2982. letnik 115 / 115

3. letnik (9.sem.) ES 31 / 31KM 19 / 19

MA 7 / 7PS 32 / 32

Skupaj 3.letnik 89 / 894. letnik (9.sem.) ES 28 / 28

KM 20 / 20MA 9 / 9PS 25 / 25

Skupaj 4.letnik 82 / 825. letnik (9.sem.) ES 12 / 12

KM 28 / 28MA 15 / 15PS 31 / 31

Skupaj 5.letnik 86 / 86

Skupaj UN 670 / 670

VSŠ – LJ 731 59 790VSŠ – NAD –LJ / / /VSŠ – NM 114 2 116UNI – LJ 670 / 670

Skupaj (VSŠ, NAD.) + (UN) 1515 61 1576

* Po Zakonu o visokem šolstvu je bil zaključek študija po višješolskih programih do izteka š.l. 2001/2002(t.j. do 30.09.2002).



1.5. Seznam visok.šolskih uèiteljev in sodelavcev(v delovnem razmerju na FS na dan 31.05.2005)

1.5.1. Redni profesorji

dr.Jožef DUHOVNIK, univ. dipl. inž. stroj. Konstruiranje strojev dr.Igor EMRI,univ.dipl.inž.stroj., Mehanika dr.Matija FAJDIGA, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Vozila in pogonski

sklopi akad.dr.Igor GRABEC, univ.dipl.fiz., redni član SAZU

Fizika

dr.Janez GRUM, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva dr.Janez KOPAČ, univ. dipl. inž. stroj., Obelovalna tehnika dr.Franc KOSEL, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika dr.Karl KUZMAN, univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika dr.Alojz POREDOŠ, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika, Prenos toplote in snovi dr.Ivan PREBIL, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev dr.Marko STARBEK, univ.dipl.inž.stroj., Proizvodni sistemi dr.Boris ŠTOK, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika dr.Ferdinand TRENC, univ.dipl.inž.stroj., Toplotni batni stroji dr.Jožef VIŽINTIN, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Tribologija dr.Iztok ŽUN, univ.dipl.inž.stroj., Termodinamika, Mehanika tekočin 1.5.2. Izredni profesorji dr.Ivan BAJSIĆ, univ.dipl.inž.stroj., Eksperimentalne metode dr.Miha BOLTEŽAR, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika dr.Mirko ČUDINA, univ.dipl.inž.stroj., Energetski stroji dr.Janez DIACI, univ.dipl.inž.stroj., Laserska tehnika, Tehnična kibernetika in

avtomatizacija sistemov dr.Iztok GOLOBIČ, univ.dipl.inž.stroj., Prenos toplote in snovi, Procesna tehnika dr.Mihael JUNKAR, univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika dr.Zlatko KAMPUŠ, univ.dipl.inž.stroj., Izdelovalne tehnologije in sistemi



dr.Rajko KEJŽAR, univ.dipl.inž.kem.inž., Inženirski materiali dr.Tomaž KLINC, univ.dipl.inž.el., Matematika dr.Janez KRAMAR, univ.dipl.inž.stroj., Strojeslovje, stroji in naprave,

Konstrukcijske in razvojne tehnike dr. Marko NAGODE, univ. dipl.inž.stroj., Konstrukcijske in razvojne tehnike dr.Dragica NOE, univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika dr.Janez OMAN, univ.dipl.inž stroj., Generatorji toplote, Energetski sistemi in

toplotna postrojenja dr.Mihael PERMAN, univ.dipl.mat., Statistika dr.Jože PETRIŠIČ, univ.dipl.mat., Uporabna matematika v tehniki dr.Alojzij SLUGA, univ.dipl.inž.stroj., Eksperimentalne metode, Avtomatizacija

sistemov dr.Mirko SOKOVIĆ, univ.dipl.inž.stroj., Izdelovalne tehnologije in sistemi dr.Brane ŠIROK, univ.dipl.inž.stroj., Hidravlični stroji dr.Janez TUŠEK, univ.dipl.inž.stroj., Varjenje 1.5.3. Docenti dr.Peter BUTALA, univ.dipl.inž.stroj., Avtomatizacija sistemov dr.Zoran KARIŽ, univ.dipl.inž.stroj., Tehnična kibernetika in avtomatizacija

sistemov dr.Tadej KOSEL, univ.dipl.inž.stroj., Letalska tehnika dr.Miran KOVAČ, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva dr.Sašo MEDVED, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika, Nekonvencionalni viri energije in ekologija

dr.Jurij MODIC, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika dr.Jožef PEZDIRNIK, univ.dipl.inž.stroj., Fluidna tehnika, Vzdrževanje tehniških

sistemov dr.Mihael SEKAVČNIK, univ.dipl.inž.stroj., Energetski sistemi in toplotna postrojenja dr.Andrej SENEGAČNIK, univ.dipl.inž.stroj., Energetski sistemi in toplotna postrojenja



1.5.4. Višji predavatelji mag.Dragutin KELŠIN, univ.dipl.inž.el., Elektrotehnika mag.Jože STROPNIK, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika 1.5.5. Predavateljici tujega jezika mag.Bernarda KOSEL,prof.angleščine in francoščine,

Angleški jezik

Alenka Helena KUKOVEC,prof.angleščine in nemščine,

Angleški jezik

1.5.6. Predavatelja športne vzgoje spec.Jožef BRATUŽ,prof.športne.vzg., Znanost v športu – Kineziologija spec.Peter ŠUBIC,prof.športne.vzg., Znanost v športu – Kineziologija 1.5.7. Učitelj veščin – organizator praktičnega usposabljanja dr.Jože JURKOVIČ, viš.pred.,univ.dipl.inž.stroj.,

Obdelovalna tehnika

1.5.8. Asistenti Miha AMBROŽ, univ.dipl.inž. stroj., Strojeslovje, stroji in naprave mag.Ciril ARKAR, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska


Matej BALAŽIC, univ.dipl.inž.stroj., Izdelovalne tehnologije in sistemi mag.Tomaž BERLEC, univ.dipl.inž.stroj., Proizvodni sistemi Tomaž BEŠTER, univ. dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Vozila dr.Frančišek BIZJAN, univ.dipl.inž.stroj., docent Toplotni batni stroji dr.Bogdan BLAGOJEVIĆ, univ.dipl.inž.stroj., Eksperimentalne metode dr.Andrej BOMBAČ, univ.dipl.inž.stroj., docent Procesna tehnika Miha BROJAN, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika, Letalska tehnika dr.Vincenc BUTALA, univ.dipl.inž.stroj., izredni profesor

Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska tehnika, Nekonvencionalni viri energije in ekologija

Marko CEDILNIK, univ.dipl.inž.stroj., Izdelovalne tehnologije in sistemi Metod ČUK, univ. dipl. inž. stroj., Strojeslovje, stroji in naprave dr.Slavko DOLINŠEK, univ.dipl.inž.stroj., izredni profesor

Menedžment obdelovalnih tehnologij



mag.Boštjan DROBNIČ, univ.dipl.inž.stroj., Generatorji toplote in pare, Energetski sistemi in toplotna postrojenja

dr.Gašper GANTAR, univ.dipl.inž.stroj., Izdelovalne tehnologije in sistemi dr.Henrik GJERKEŠ, univ.dipl.inž.stroj., Prenos toplote in snovi, Procesna tehnika dr.Janez GRADIŠEK, univ.dipl.inž.stroj., docent Sinergetika mag.Miroslav HALILOVIČ, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika dr.Gorazd HLEBANJA, univ.dipl.inž.stroj., Avtomatizacija sistemov dr.Marko HOČEVAR, univ.dipl.fiz., Hidravlični stroji dr.Darja HORVAT, univ.dipl.fiz., Fizika Denis HREN, univ.dipl.kem., Tribologija Miha JANEŽIČ, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Vozila dr.Marjan JENKO, univ.dipl.inž.el., docent Elektrotehnika Jože JENKOLE, univ.dipl.inž.stroj., Avtomatizacija sistemov, Eksperimentalne

metode dr.Boris JERMAN, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Jeklene in varjene

konstrukcije, Transportne naprave in sistemi dr.Andrej JEROMEN, univ.dipl.fiz., Fizika mag.Tomaž KEK, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva dr.Marija KISIN, univ.dipl.inž.metal., Gradiva mag.Damjan KLOBČAR, univ.dipl.inž.stroj., Varjenje dr.Tomaž KOLŠEK, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev Andrej KOTAR, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika, Uporabna matematika v tehniki mag.Davorin KRAMAR, univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika Simon KRAŠNA, univ.dipl.inž.stroj., Strojeslovje, stroji in naprave dr.Robert KUNC, univ.dipl.inž.stroj., Strojeslovje, stroji in naprave dr.Janez KUŠAR, univ.dipl.inž.stroj., Proizvodni sistemi dr.Igor KUŠTRIN, univ.dipl.inž.stroj., Energetski sistemi in toplotna postrojenja,

Toplotni turbo stroji dr.Jože KUTIN, univ.dipl.inž.stroj., Meroslovje Janez LAP, univ.dipl.inž.stroj., Avtomatizacija sistemov, Eksperimentalne

metode



dr.Andrej LEBAR, univ.dipl.fiz., Obdelovalna tehnika Mitja MAHNIČ, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Vozila Franc MAJDIČ, univ.dipl.inž.stroj., Fluidna tehnika Mitja MORI, univ.dipl.inž.stroj., Energetski stroji Tina NOVAK, univ.dipl.mat., Matematika Dejan NOŽAK, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika, Letalska tehnika dr.Ivan OKORN, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev Primož PANGERŠIČ, univ. dipl. inž. stroj., Konstruiranje strojev dr.Tomaž PEPELNJAK,univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika dr.Tomaž PERME, univ.dipl.inž.stroj., docent Strežni in montažni procesi in sistemi dr.Matjaž PERPAR, univ.dipl.inž.stroj., Termodinamika, Prenos toplote in snovi,

Procesna tehnika dr.Rok PETKOVŠEK, univ.dipl.fiz., Fizika dr.Primož PODRŽAJ, univ.dipl.inž.stroj., Tehnična kibernetika, Avtomatizacija

sistemov dr.Ivan POLAJNAR, univ.dipl.inž.stroj., docent Varjenje dr.Matjaž PREK, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska


mag.Jurij PREZELJ, univ.dipl.inž.stroj., Hidravlični stroji dr.Janko REMEC, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika, Prenos toplote in snovi Janko SLAVIČ, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika dr.Uroš STRITIH, univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika, Nekonvencionalni viri energije in ekologija, Prenos toplote in snovi

dr.Alojz SUHADOLNIK, univ.dipl.inž.stroj., Uporabna matematika v tehniki dr.Viktor ŠAJN, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika, Letalska tehnika dr.Aleksej TURNŠEK, univ.dipl.mat., docent Matematika za tehnike dr.Joško VALENTINČIČ, univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika dr.Tomaž VIDENIČ, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika



dr.Helena ZAKRAJŠEK, univ.dipl.mat., Matematika dr.Darjo ZULJAN, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva dr.Samo ZUPAN, univ.dipl.inž.stroj., Strojeslovje, stroji in naprave dr.Danilo ZUPANČIČ, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva mag.Martin ZUPANČIČ, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva, toplotna obdelava in oplemenitenje

površin dr.Roman ŽAVBI, univ.dipl.inž.stroj., docent Konstruiranje strojev dr.Pavle ŽEROVNIK, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva dr.Matjaž ŽNIDARŠIČ, univ.dipl.inž.stroj., Gradiva Matej ŽVOKELJ, univ.dipl.inž.stroj., Strojeslovje, stroji in naprave 1.5.9. Asistent - stažist mag.Andrej WAGNER, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Vozila 1.5.10. Visokošolski učitelji – zunanji delavci (na dan 31.05.2005) R e d n i p r o f e s o r j i dr.Rastko GOLOUH,dr.med., Patologija dr.Franc BIZJAK, univ.dipl.ekon. Organizacija in ekonomika lesarstva dr.Janez LEVEC, univ.dipl.inž.kem.inž. redni član SAZU

Kemijsko inženirstvo

dr.Janez MOŽINA, univ.dipl.inž.fiz. Fizika, Laserska tehnika dr.Bojan PRETNAR, univ.dipl.inž.stroj., Ekonomika tehnologije in poslovodenje

inovacij dr.Jože RAKOVEC,univ.dipl.inž., meteor., Meteorologija dr. Leopold ŠKERGET, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika tekočin, Prenos toplote, Prenosni

pojavi dr.Jurij TASIČ, univ.dipl.inž.el., Sistemi, avtomatika in kibernetika,

Računalništvo I z r e d n i p r o f e s o r j i dr.Vladimir DRUSANY,univ.dipl.inž.stroj., Tehnika varnosti dr.Iztok TUREL, univ.dipl.kem., Anorganska kemija



D o c e n t i dr.Rastko FIŠER, univ.dipl.inž.el., Elektrotehnika dr.Zdravko KUTNJAK, univ.dipl.fiz., Fizika V i š j i p r e d a v a t e l j mag.Peter MARN,univ.dipl.prav., Varnost v zračnem prometu P r e d a v a t e l j i Andrej GREBENŠEK, univ.dipl.inž.tehnol.prom., Letalska tehnika, predmet Operativni

postopki služb zračnega prometa, Letališča in oprema za vodenje zračnega prometa

Alojz HLAČA, prof. šp. vzg., Športna vzgoja mag.Borut HORVAT, univ.dipl.inž.stroj., Letalska tehnika, predmet Letalska

navigacija II, Operativni postopki letal Bojan KADUNC,univ.dipl.mat., Letalska tehnika Radivoj KIKELJ,univ.dipl.inž.stroj., Letalska tehnika Primož ŠKUFCA, univ.dipl.inž.stroj., Letalska tehnika, predmet Operativni

postopki helikopterjev, Zmogljivosti helikopterja in načrtovanje leta

Miha ŠORN, univ.dipl.inž.stroj., Letalska tehnika, predmet Letalska

navigacija II, Operativni postopki letal Saša TARANIŠ, prof.šp.vzg., Športna vzgoja na fakultetah in visokih šolah 1.5.11. Upokojeni visokošolski učitelji FS izr.prof.dr.Franc CVETAŠ, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika izr.prof.Boris ČERNIGOJ, univ.dipl.inž.stroj., Termoenergetske strojne naprave red.prof.dr. Janez DEKLEVA,univ.dipl.inž.stroj., Proizvodni sistemi viš.pred.mag.Helena DRNOVŠEK-SRŠEN, univ.dipl.inž.stroj.,

Konstruiranje strojev

red.prof.dr.Branko GAŠPERŠIČ, univ.dipl. inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika, Prenos toplote in snovi red.prof.dr.Franc GOLOGRANC, univ.dipl. inž. stroj., Obdelovalna tehnika izr.prof.dr. Dominik GREGL, univ.dipl.inž.stroj., Letalska tehnika



red.prof.dr.Jože HLEBANJA, univ.dipl.inž. stroj., zaslužni profesor

Konstruiranje strojev, Tribologija, Lesno obdelovalni stroji

izr.prof.dr.Alojz HUSSU, univ.dipl.inž.el., Elektrotehnika, Tehnična kibernetika,

Matematika, predmet Programiranje in numerične metode

izr.prof.dr. Igor JANEŽIČ, univ.dipl.inž.stroj., Konstruiranje strojev, Mehanika - področje

Mehanizmi red.prof.dr.Viljem KRALJ,univ.dipl.inž.el., Varjenje red.prof.dr.Bogdan KRUŠIČ, univ.dipl.mat., Uporabna matematika red.prof.dr. Anton KUHELJ,univ. dipl.inž.stroj., Mehanika izr.prof.dr.Pavlina MIZORI-OBLAK, univ.dipl.mat., Matematika red.prof.dr. Peter NOVAK,univ.dipl.inž.stroj., Hladilna, ogrevalna in klimatizacijska

tehnika, Nekonvecionalni viri energije in ekologija

red.prof.dr.Miran OPREŠNIK, univ.dipl. inž.stroj., Termodinamika, Procesna tehnika red.prof.dr.Radislav PAVLETIČ, univ.dipl. inž.stroj., Toplotni batni stroji in podpodročje Teorija

zgorevanja v področju termodinamike akad.red.prof.dr.Janez PEKLENIK, univ.dipl.inž. stroj., redni redni član SAZU, zaslužni profesor

Tehnična kibernetika, Avtomatizacija sistemov, Eksperimentalne metode

izr.prof.dr. Bogomil PERTOT, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika, Uporaba matematike v tehniki red.prof.dr.Dušan POLJAK, univ.dipl.inž. stroj., Prenos toplote in snovi, Energetski sistemi in

toplotna postrojenja, Eksperimentalne metode

red.prof.dr.Viktor PROSENC, univ.dipl.inž.metal., Varjenje, Gradiva izr.prof.dr.Jože PUHAR, univ.dipl.inž.stroj., Obdelovalna tehnika red.prof.dr.Franc SCHWEIGER, univ.dipl.inž.stroj., Hidravlični stroji viš.pred.mag.Anton STUŠEK, univ.dipl.inž. stroj., Fluidna tehnika red.prof.dr.Marko ŠKERLJ, univ.dipl.inž.stroj., Mehanika red.prof.dr. Matija TUMA, univ.dipl.inž.stroj., Energetski sistemi in toplotna postrojenja



2. NAPOTKI ŠTUDENTOM

2.1. Štipendije, stanovanje in prehrana

Uspešen študij na fakulteti je pogojen z urejenostjo razmer, v katerih študent dela, zato mora marsikateridijak (predvsem tisti, ki ni doma iz Ljubljane) že pred začetkom študija na fakulteti razmisliti o štipendiji,stanovanju in prehrani.

Štipendije. Vsak študent, ki redno izpolnjuje vse študijske obveznosti, ima pravico do štipendije. Delimo jihna kadrovske štipendije in štipendije iz sredstev zaposlovanja - republiške štipendije.

Kadrovske štipendije so tiste, ki jih podeljujejo posamezne organizacije in delodajalci. Do te vrste štipendijeima pravico vsak študent, ki izpolnjuje razpisne pogoje.

Štipendije iz sredstev zaposlovanja pa podeljuje Zavod za zaposlovanje na osnovi sprejetih kriterijev. Teštipendije so namenjene študentom z nižjimi dohodki na družinskega člana.

Za kadrovske štipendije in štipendije iz sredstev zaposlovanja je objavljen razpis v dnevnem časopisju vmesecu marcu. Podrobnejše informacije o kadrovskih štipendijah bo dobil študent v kadrovski službištipenditorja, za katero se je na osnovi razpisa odločil, oziroma za štipendije iz sredstev zaposlovanja naZavodu za zaposlovanje v občini, kjer ima stalno bivališče.

Določeno število štipendij razpisuje tudi Univerza v Ljubljani.

Redno vpisanim študentom Fakultete za strojništvo UL so vsako leto na voljo štipendije ustanove “Sklad dr.Otta Likarja, dipl.inž. in Karle Likar” za študij na Tehniški Univerzi v Münchnu (TUM). Pridobiti je možnodvakrat po 10 mesecev štipendije. Vsakoletni razpisi so objavljeni v začetku koledarskega leta za naslednješolsko leto.

Stanovanje je naslednja skrb, ki muči marsikaterega študenta. Žal so zmogljivosti študentskih domov vLjubljani še vedno premajhne, da bi krile stanovanjske potrebe študentov vseh fakultet.

Študentom strojništva so v Ljubljani na voljo naslednji domovi:

Študentsko naselje pod Rožnikom,Dom študentov na Gerbičevi ulici 59 inAkademski kolegij na Vilharjevi cesti 13 (pri Gospodarskem razstavišču).

Sicer so v Ljubljani še štirje domovi, ki pa so namenjeni študentom drugih visokošolskih zavodov.

Sprejemanje študentov v domove ureja univerzitetna Komisija za sprejem študentov v domove (naslov:Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12). Vsako leto je v dnevnem časopisu objavljen razpis za sprejem v tedomove.

Stanovanja v študentskih domovih so namenjena predvsem študentom iz R Slovenije.

Prehrana za študente je urejena v restavracijah študentskih domov. Za študente strojništva je najbližjarestavracija v Študentskem naselju pod Rožnikom. Na sami fakulteti pa je organizirana razdeljevalnicaprehrane, kjer so na voljo topli in hladni obroki. Študentom je na tak način omogočeno celodnevno bivanjena fakulteti in čas res lahko racionalno izrabijo.



2.2. Zdravstveno varstvo

Zakon o zdravstvenem varstvu zagotavlja zdravstveno varstvo vsem, ki imajo status študenta rednega aliizrednega študenta, v kolikor niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Republiškemzavodu za zaposlovanje in njihovim ožjim družinskim članom (zakoncu in otrokom študenta). Zdravstvenovarstvo obsega preventivno zdravljenje in bolnišnično zdravljenje. Prvemu namenu služi Javni zavod,Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 4 (v neposredni bližini Fakultete za strojništvo).Poleg tega je v Študentskem naselju še splošna in zobna ambulanta.

2.3. Knjižnica

Knjižnica Fakultete za strojništvo sistematično zbira in nabavlja literaturo s področja strojništva ter sorodnihstrokovnih področij. V letu 2004 je pridobila 1455 knjig in 239 naslovov revij, 369 diplomskih, magistrskihin doktorskih del ter raziskovalnih nalog, 34 standardov … . Skupaj torej 2471 enot knjižničnega gradiva.Celotno knjižnično gradivo je na dan 31.12.2004 že doseglo 86.557 enot knjižničnega gradiva.

Vso dospelo literaturo strokovno obdeluje po standardih ISBD, jo hrani in daje v uporabo študentom našefakultete, vsem pedagoškim in raziskovalnim delavcem ter zunanjim uporabnikom iz drugih fakultet,samostojnih inštitutov in gospodarstva. Knjižnica je vključena tudi v medbibliotečno izposojo doma in vtujini.

Od leta 1990 knjižnica Fakultete za strojništvo aktivno sodeluje tudi v vzajemnem katalogu slovenskihknjižnic COBISS/OPAC (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi / Online public access catalogue),ki omogoča:

• iskanje in izpise iz lokalnih baz podatkov in online katalogov knjižničnega gradiva ustanov, vključenihv sistem COBISS,

• iskanje in izpise iz vzajemne baze podatkov COBIB.

Pregled nad omenjenim knjižničnim gradivom omogočajo tudi naslednji katalogi:

- abecedni imenski katalog (AIK) knjig,- sistematski decimalni katalog (UDK) knjig,- abecedni imenski katalog revij,- katalogi kongresnega gradiva (abecedni, kronološki, krajevni),- katalogi doktorskih disertacij ter magistrskih in diplomskih del.

V abecednem imenskem katalogu so knjige urejene po abecednem vrstnem redu avtorjev in naslovov, vsistematskem decimalnem katalogu pa so razvrščene po vrstilcih UDK- univerzalni decimalni klasifikaciji.Vsako knjigo klasificiramo po njeni vsebini. To pomeni, da v katalogu poiščemo UDK vrstilec, ki naszanima, ter s pomočjo UDK vrstilca najdemo na enem mestu vso razpoložljivo literaturo iz želenegapodročja. Tudi postavitev na policah je tematska po UDK (po ožjih vsebinskih področjih). Vse knjižničnogradivo je v prostem pristopu, tako da si uporabnik lahko želeno literaturo poišče sam: tekočo periodikov revijski čitalnici, knjige po UDK vrstilcih, priročnike, slovarje ter enciklopedije pa v priročni knjižnici.

Študentje si v knjižnici izposojajo knjige in drugo literaturo z veljavnimi študentskimi izkaznicamioziroma vpisom v knjižnico Fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani.

Študente naše fakultete sistematično uvajamo v uporabo knjižničnega gradiva ter v poizvedbe prekoCOBISS/OPAC sistema.



Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka od 7.00 do 16. ure, po potrebi tudi ob sobotah. Čitalnica zaštudente je odprta od 6. do 21. ure, izposoja učbenikov od 8. ure do 14. ure. V juliju in avgustu je knjižnicaodprta od 7. do 15. ure, čitalnica pa od 6. do 21. ure.

2.4. INDOK služba

V letu 2004 smo nadaljevali z vnosom bibliografij raziskovalcev Fakultete za strojništvo v sistem COBISS.Število kreiranih zapisov je v letu 2004 znašalo 1090 bibliografskih enot. Prav tako se je nadaljevalo delo napodročjih:

- vsebinske obdelave znanstvenih in strokovnih dokumentov,- posredovanje specialnih informacij in informacijskih virov,- retrospektivne poizvedbe za raziskovalce in študente.

Preko omrežja je uporabnikom (raziskovalcem, pedagoškemu osebju in študentom) na voljo dostop dopodatkovnih zbirk, informacijskih servisov in elektronskih revij. Dostop je mogoč z računalnikov, ki sonameščeni v prostorih fakultete.

V sodelovanju s Specializiranim informacijskim centrom za strojništvo v CTK poteka koordinacija znanstveno-tehnične informatike na področju strojništva.

2.5. Učbeniki

Za lažje razumevanje snovi mnogih predmetov, ki se predavajo na Fakulteti za strojništvo, so naši učiteljinapisali učbenike v obliki tiskanih script ali knjig. Učbeniki so namenjeni zlasti slušateljem nižjih letnikovin jih lahko kupijo vsak dan od ponedeljka do četrtka ob vnaprej objavljenih urah. Seznam učbenikov, ki jihje mogoče kupiti, je podan v poglavju 9.

2.6. Obštudijska dejavnost študentov

Ljubljana ima kot glavno mesto Slovenije vrsto kulturnih ustanov kot so različna gledališča, koncertne hiše,opera, umetnostne galerije, muzeji, ... . V Ljubljani delujejo razne folklorne in plesne skupine, pevskizbori, številni športni klubi, planinska društva in še bi lahko naštevali.

Prav je, da se mlad človek v času študija razgleda, poleg ožje stroke, tudi v širšem kulturnem in športnemokolju. Z aktivnim sodelovanjem v kateri od naštetih in nenaštetih dejavnosti človek preverja svojedrugačne sposobnosti, si širi poznanstva, ter kulturno, intelektualno in etično raste v celovito osebnost.

Svet tehnike je danes tako zapleten, da kar kliče po intelektualcih najširših obzorij z zmožnostjo poglobljeneinterdisciplinarnosti.

Tudi znotraj Univerze je nekaj možnosti za obštudijske dejavnosti. Univerzitetno športno društvo skrbiza krepitev telesnih sposobnosti študentov v najrazličnejših športnih disciplinah. Vsako leto organizira‘Prvenstvo univerze’ v več športnih zvrsteh.

Študentje strojništva vsako leto organizirajo “spoznavni ples”, študentje zaključnih letnikov pa tradicionalni“ples strojnikov z brucovanjem”. Priljubljene so tudi absolventske strokovne ekskurzije, ki segajo v najboljrazvite industrijske države sveta.



3. SPLOŠNI PODATKI O UNIVERZITETNEM IN VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM PROGRAMU

Potrebe slovenskega gospodarstva narekujejo visokemu šolstvu prilagajanje sodobnim trendom znanosti intehnike in oblikovanje takih strokovnjakov, ki bodo sposobni neposredne vključitve v učinkovito industrijskodelo ter znanstveno raziskovalno in razvojno delo.

Za dosego tega cilja je fakulteta oblikovala program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in program zapridobitev visoke strokovne izobrazbe:

3.1. Osnovni cilji programa in zaposlitvene možnosti:

3.1.1.Univerzitetni študijski program izobražuje za poglobljeno znanstveno raziskovalno in razvojno delo vindustrijskih razvojnih oddelkih ter v samostojnih inštitutih. Vsaka sodobna in uspešna tovarna sloninamreč na stalnem razvoju novih izdelkov in tehnologij ter na hitrih izboljšavah obstoječih rešitev.Povpraševanje po sposobnih razvijalcih in raziskovalcih bo v prihodnosti še naraščalo.

Diplomantu je odprta pot tudi v kvaliteten podiplomski (specialistični, magistrski in doktorski) študij, ki galahko nadaljuje na naši fakulteti ali katerikoli drugi univerzi.

3.1.2. Visokošolski strokovni študijski program strojništva se je v šolskem letu 1996/97 pojavil prvič! Oblikovanje po zgledu podobnih šol v zahodni Evropi, kjer je veliko povpraševanje po tehniških strokovnjakih, ki sosposobni kar najhitrejše vključitve v produktivno inženirsko delo. Osnovni cilj programa je izobrazitidiplomante za samostojno visoko strokovno in operativno delo na področju strojne tehnike in letalstva.Učne vsebine zajemajo poleg jasnih teoretičnih osnov tudi vsa tista strokovna znanja, ki so znanstveno in vpraksi preverjena ter potrebna za visoko produktivno in kvalitetno delo. Poseben povdarek je dan sinteziznanj za reševanje kompleksnih problemov razvoja, produkcije, vodenja in vzdrževanja. Dodatna netehničnaznanja diplomantu razširjajo obzorje ter ga usposabljajo za teamsko delo s strokovnjaki drugačnih profilovin tudi za vodenje posameznih služb ali manjših tudi lastnih podjetij.

Bistvena lastnost in nepogrešljiva faza tega študija je dobro organizirano praktično usposabljanje vindustrijskem okolju, ki traja pol leta.

Diplomant lahko svoje znanje poglobi še v podiplomskem specialističnem študiju, ki ga bo fakultetaorganizirala v sodelovanju s strokovnjaki iz prakse.

Tudi prehod na univerzitetni študij ni povsem zaprt. Zelo uspešen dodiplomski študij ter opravljeni nujnopotrebni diferencialni izpiti, študentu nudijo možnost vključitve v univerzitetni študij in nato še naprej, domagistrskega in doktorskega študija.

3.1.3. Zaposlitvene možnosti diplomanta

Zaradi razvejanosti in različnih povdarkov študija, široke razvitosti in razširjenosti strojne tehnike v sodobnemsvetu, se diplomantu nudi izjemno široka pahljača možnih poklicnih poti. S pridobitvijo dodatnih znanj spodročja poslovnih, pravnih in upravnih ved, pa tudi konkurenčnost v poslovnem in upravljalskem svetu.

Diplomanta strojništva potrebuje vsaka tovarna, vsaka veja industrije in vsaka veja gospodarstva. Diplomantistrojništva so v vladnih in upravnih službah, v prometu, rudarstvu, kmetijstvu, ....

Naj naštejemo samo nekaj poklicnih profilov diplomanta strojništva (obeh študijskih poti).



Osnovni poklicni profili:- znanstvenik, raziskovalec, inovator- srednješolski, višješolski in visokošolski učitelj- elastostatik, hidromehanik, termodinamik- snovalec novih vrhunskih (tudi mehatronskih) izdelkov- konstrukter, projektant, vodja projektive- načrtovalec in (ali) vodja vzdrževanja strojnega parka- snovalec novih tehnologij, načrtovalec tehnoloških postopkov- organizator proizvodnje, vodja proizvodnje, vodja montaže- projektant energetskega postrojenja, vzdrževalec energetskega postrojenja- projektant hišne in sanitarne tehnike- načrtovalec izdelovalnega procesa, projektant procesne opreme- navigator v letalskem prometu, vodja vzdrževalne službe letal- pilot helikopterja, pilot letala- ...................

Poklicni profili po pridobitvi dodatnih znanj:- strokovnjak za ekspertize in ekspertno odločanje- inšpektor za področje tehniških strok- specializiran dokumentalist- strokovnjak za intelektualno lastnino (patente)- tehnično usposobljen komercialist- prodajalec strojno tehnološke opreme- zastopnik domačih in tujih proizvodnih podjetij- direktor tovarne- lastnik tovarne- .............

3.2. Trajanje študija in smeri

3.2.1. Program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki se je začel izvajati v 1. letniku š.l. 1998/99 obsega 9semestrov in traja 4,5 let. V 3. letniku omogoča izbiro ene do smeri:- Energetsko in procesno strojništvo (ES)- Konstruiranje in mehanika (KM)- Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija (MA)- Proizvodno strojništvo (PS)

Ob vpisu v 4. letnik pa se študent odloči za vpis usmeritev znotraj že izbrane smeri.

Usmeritve v smereh:

Smer: “Energetsko in procesno strojništvo” vsebuje usmeritve:- Toplotni stroji in naprave- Hidravlični stroji- Inženirstvo tekočin- Toplotna tehnika- Procesna tehnika in tehnologija okolja

Smer: “Konstruiranje in mehanika” vsebuje usmeritve:- Modeliranje elementov in konstrukcij- Pogonska tehnika- Pogonski stroji in transportne naprave- Mobilna tehnika- Nelinearna mehanika konstrukcij- Dinamika strojev- Mehanika polimerov in kompozitov



Smer: “Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija” vsebuje usmeritve:- Mehatronika in mikromehanski sistemi- Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki

- Laserska tehnikaSmer: “Proizvodno strojništvo” vsebuje usmeritve:

- Proizvodne tehnologije- Proizvodno inženirstvo

- Varilne tehnologije

OPOMBA: ”Če je za kako smer premalo kandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogoča izbira medvsemi predmeti smeri; izjemoma po dogovoru med nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. Če bo pripredmetu pri posameznih usmeritvah manj kot 10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.

3.2.2. Program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe obsega 6 semestrov organiziranih predavanj, vaj inseminarjev in traja 3 leta (skupaj s praktičnim usposabljanjem 3,5 let). Ob vpisu v 2. letnik se študent odločiza eno izmed smeri:- Energetsko in procesno strojništvo- Konstruiranje in vzdrževanje strojev- Proizvodno strojništvo (odloči se še za izbirno skupino)- Letalstvo (odloči se še za izbirno skupino – od š.l. 2002/2003 dalje – na podlagi soglasja MŠZŠ k spremembipredmetnika na letalski smeri)Ob vpisu v 3. letnik pa se študent odloči za izbirno skupino znotraj že izbrane smeri, razen v smeri Proizvodnostrojništvo in Letalstvo (od š.l. 2002/2003 dalje), kjer se odloči za izbirno skupino že ob vpisu v 2. letnik.

Smer “Energetsko in procesno strojništvo” vsebuje izbirne skupine:- Energetska tehnika- Hišna in sanitarna tehnika- Procesna tehnika

Smer “Konstruiranje in vzdrževanje strojev” vsebuje izbirni skupini:- Konstrukterstvo in gradnja strojev- Vzdrževanje strojev

Smer “Proizvodno strojništvo” vsebuje izbirne skupine:- Proizvodne tehnologije- Vodenje proizvodnje- Varilstvo

Smer “Letalstvo” vsebuje izbirne skupine:- Snovanje in vzdrževanje letal- Prometni pilot letala- Prometni pilot helikopterja- Operativne službe

Po 3. letniku poteka organizirano 6 mesečno praktično usposabljanje v industriji ali drugih vejah gospodarstva,ki je različno za vsako od predvidenih smeri oz podsmeri.Predvideno je, da se bo sčasoma to usposabljanje pomaknilo v nižji semester in se s tem še bolj približalotujim vzorčnim modelom. V času praktičnega usposabljanja naj bi študentje opravili tudi nekaj zaostalihizpitov. V osmem semestru je predvideno dokončanje vseh preostalih izpitov, delo v okviru diplomskegaseminarja ter priprava diplomskega dela.

3.2.3. Podrobnejši opis smeri študija za univerzitetni in visokošolski strokovni študijski program

• Energetsko in procesno strojništvo (univerzitetni program)• Energetsko in procesno strojništvo (visokošolski strokovni program)

Del tehnike, ki se ukvarja s pretvarjanjem energij, imenujemo energetska tehnika. Večina teh pretvorb(razen pretvorb različnih energij v električno) spada v znanstveno področje energetskega strojništva. V



smeri energetsko in procesno strojništvo je posebna skupina predmetov namenjena predvsem obravnavanjuprocesov pri katerih se iz primarnih energetskih virov različne energije pretvarjajo v mehansko (in naprej velektrično) delo in toploto. Motorji z notranjim zgorevanjem, parni kotli, plinske in parne turbine, vodneturbine, črpalke, kompresorji ter spremljajoče naprave in postrojenja so značilni predstavniki energetsketehnike. Na procesih, strojih in napravah, ki so tu obravnavani, ter generatorjih, transformatorjih inprenosnikih električne energije, ki jih obravnava energetski del elektrotehnike, temelji obstoj in obratovanjecelotnega elektrogospodarstva, energetski procesi v industriji in v prometu. Namen teh predmetov je predvsemusposobiti študente za potrebno raziskovalno delo in vodenje obstoječih postrojenj, kjer bodo reševalipraktične naloge pri rednem obratovanju in prilagajanju v spremenjenih razmerah. Usposobili se bodo tudiza presojanje in poboljševanje procesov, ki jih je potrebno znati izvajati tudi okolju sprejemljivo.Zelo blizu gornjega področja je prenos toplote, ki je pogosto povezan tudi s prenosom snovi. Na tej vejiznanosti sloni ogrevalna in hladilna tehnika, ki jo prištevamo k takoimenovani hišni tehniki. Izraz ‘hiša’ tune zajema le stanovanjske hiše temveč vsako zgradbo, kjer živijo ali delajo ljudje ali se v njej odvija nekindustrijski proces in je potrebno njene prostore ogrevati, hladiti, zračiti, .... Ob upoštevanju še nekaterihvidikov lahko naštetim ‘hišnim’ tehnikam dodamo še sanitarno tehniko. Hišna in sanitarna tehnika zajematavrsto nepogrešljivih strojnih instalacij in tehnik v zgradbah kot so ogrevanje, hlajenje, klimatizacija, oskrbaz vodo, oskrba s plinom, sanitarna tehnika, protipožarna tehnika, ravnanje z odpadki, preskrba in uporaba‘obnovljivih virov energije’ itd. Naštete tehnike so danes zahtevni procesni sistemi, ki se s sodobnoinformacijsko tehnologijo nadzirajo, vodijo, medsebojno povezujejo in optimirajo. Hišna in sanitarna tehnikaje interdisciplinarno strokovno področje, ki združuje znanja s področij prenosa toplote, prenosa snovi,projektiranja in se navezuje na znanja iz elektrotehnike, mikroelektronike, biologije, kemije ter druga. VSloveniji se porabi za oskrbo stanovanjskih in poslovnih zgradb približno 30 % primarne energije, kar pričao pomembnosti tega znanja ne nazadnje zaradi nujnega zmanjšanja energetske potratnosti zgradb.Velik del sodobne industrijske proizvodnje, ki jo podpira predvsem kemijska tehnologija, je kontinuiran inkompleksen proces. Ker so v teh procesih prisotne pretvorbe in prenos energij ter snovi in mnogo mehanskeopreme, predstavlja procesno strojništvo poleg kemije osnovo za to vejo industrije.Brez sprememb energije in snovi ni izdelave, predelave in pridelave in ni življenja!

• Konstruiranje in mehanika (univerzitetni program)• Konstruiranje in vzdrževanje strojev (visokošolski strokovni program)

Tržno najbolj donosni izdelki v svetovnem merilu so praviloma povsem novi in patentno zaščiteni izdelki.Do njih pridemo z načrtnim razvojnim delom. Ključni strokovnjaki v razvojnih skupinah so s celotnometodologijo konstruiranja dobro izobraženi snovalci, razvijalci in konstrukterji, ki odlično poznajo žeodkrite rešitve posameznih delov potencialno novih ali prenovljenih izdelkov ter imajo naravno intuicijo zaodkrivanje novega.Vsak izdelan stroj mora imeti določen namen, zahtevano zmogljivost, biti mora varen, ekonomično in tržnozanimiv. Stroji in naprave so vedno popolnejši zaradi vgrajenih mehanskih, elektronskih, računalniških inprogramskih krmilnih komponent. Inženirji razvijalci in konstrukterji morajo biti zato osebe z širokim intudi interdisciplinarnim znanjem. Spremljati morajo najnovejše dosežke na vseh področjih tehnike.Edina pot do višjega standarda za vse v Sloveniji vodi ob sodobnem kmetijstvu in turizmu le preko industrije,ki bo v večinski slovenski lasti. Taka industrija - ne samo kovinskopredelovalna - je v preteklosti v razvojnihoddelkih, konstrukcijskih in projektivnih birojih zaposlovala strojnike konstrukterje v znatnem številu.Tudi v prihodnosti bo - čim se bodo domača podjetja kapitalsko utrdila - bistveno naraslo povpraševanjepo prof ilu ‘inženir konstrukter’. Svetovni kazalci kažejo, da mora imeti uspešna tovarna vkovinskopredelovalni veji industrije od 5 do 15 % zaposlenih v pripravi novih in prenovljenih izdelkov zaprodukcijo. Odstotek, ki je naveden, je v glavnem odvisen od tega ali gre za velikoserijski ali maloserijskiizdelek. Zaradi povedanega smo se odločili, da v okviru univerzitetnega programa ponudimo poglobljeneosnove za znanstveno podprto razvojno delo v industrijskih družbah. V visokem strokovnem programu paposvečamo izjemno pozornost izobraževanju bodočih inženirjev konstrukterjev in projektantov.V vseh vejah industrije in tudi v drugih delih gospodarstva tvorijo stroji, naprave in vozila materialno osnovopridelave, predelave in izdelave.Vsak zastoj stroja zaradi okvare pomeni zaustavitev obratovanja in s tem ne



le primarno, temveč še mnogo večjo sekundarno škodo. Kjer je strojev, naprav in vozil veliko, je potrebendiplomirani inženir, da na sodobnih osnovah vodi njihovo vzdrževanje. Statistični prijemi ob dobrempoznavanju strukture stroja in zdržljivosti posameznih elementov ter prognozi možnih okvar lahko nekajkratznižajo čase zastoja ter zmanjšajo sekundarne škode. Večja podjetja in sistemi imajo praviloma svoje službevzdrževanja. Za vzdrževanje strojev, naprav in vozil v manjših enotah pa so se že in se še bodo razvilespecializirane skupine za vzdrževanje. Pričakujemo ne le dovolj velik vpis mladih v to smer, temveč tudimnoge že preizkušene vzdrževalce, ki bodo začutili, da imajo premalo teoretičnega in strokovnega znanja.

• Proizvodno strojništvo (univerzitetni program)

Izdelava parnega batnega stroja je močno vplivala na razvoj delovnih sredstev za proizvodnjo najrazličnejšihizdelkov vse do transportnih sredstev, komunikacijskih naprav, kmetijskih pripomočkov itd. Vrh te tehnologijepomeni proizvodnja Fordovih avtomobilov v Detroitu v začetku tega stoletja. Ford je prvi utemeljil inrealiziral principe, značilne za masovno proizvodnjo. T.i. detroitska avtomatizacija je v razvoju obdelovalnetehnologije pomenila skrajno poenotenje različnih postopkov izdelave in montaže delov v podsklope oziromasklope. Ta model industrijske proizvodnje so prevzele takrat vse tehnološko razvite dežele, kar je povzročiloizjemen razvoj tehnike v svetu in večanje nacionalnih bogastev. Želji po induvidualnosti in večji kvalitetiživljenja je sledila poplava izdelkov široke porabe, ta pa je imela za posledico razvoj konkurenčnosti natržišču. Konkurenčnost na trgu je omogočala nova in nova raziskovalno-razvojno dejavnost in tehnologijo,to pa je spet prineslo številna nova spoznanja in aplikacije. Če so proizvajalci želeli upoštevati posameznezahteve kupcev pri posameznih izdelkih, je bilo potrebno zmanjšati masovno naravo proizvodnje domaloserijske ali celo individualne proizvodnje. Velika variabilnost izdelkov innastanek majhnih serij stazahtevala razvoj prilagodljivih obdelovalnih sistemov. Tako je bila utemeljena nova znanstvena disciplinakibernetika, ki je omogočala, da je znameniti Massachusets Institute of Technology, v ZDA leta 1952izdelal prvi računalniško krmiljeni frezalno-vrtalni stroj, ki ga je upravljala računalniška logika. Tako je bilov sedemdesetih letih formirano veliko število računalniško podprtih obdelovalnih sistemov, ki jih sestavljajoNC stroji s posluževalnimi in transportnimi enotami. Področje proizvodnega strojništva danes pokrivaštevilne aktivnosti, ki omogočajo nadzorovanje obdelovalnega sistema z vsestransko računalniško podporo.Za obvladovanje obdelovalnih procesov je potrebno zelo dobro poznati različne in zelo številne proceseodrezavanja, preoblikovanja in toplotne obdelave. Nadzor nad procesom bo potekal uspešno le pod pogojem,če bomo za njega dobro popisali vse fizikalne spremembe na materialu obdelovanca in orodja.Katere fizikalne spremembe bodo igrale pomembnejšo vlogo, je odvisno od vrste materiala, orodja inobdelovanca ter pogojev pri katerih poteka obdelava, zato je neizogibno, da študentje v času študija najprejpridobijo zadostna temeljna znanja iz matematike, fizike, mehanike, termodinamike in gradiv, na katerihnato uspešno gradijo strokovna in teoretična izhodišča. Le na osnovi takšnega pristopa lahko pričakujemo,da bo inženirsko delo visoko produktivno in bo vodilo v visoko stopnjo avtomatizacije z zelo popolnoračunalniško podporo. Kibernetizacija proizvodnje pokriva področje računalniško podprtih delovnihprocesov, kot so konstruiranje (CAD), tehnološko planiranje in terminiranje z ekspertnimi sistemi (CAPP),izdelavo posameznih delov z računalniško krmiljenimi CNC obdelovalnimi stroji (CAM), kontrolo kvalitetemateriala in izdelkov (CAQ), vodenje in nadzor nad montažo (CAA). Za učinkovito uvajanje računalniškopodprtih delovnih in kontrolnih procesov pa se razvijajo številne baze podatkov in zanje prirejene bazeznanja za konstruiranje in tehnologijo, ki so odvisne od programske opreme.Posebna izbirna skupina predmetov je namenjena tistim študentom, ki se želijo več ukvarjati z vodenjemneposredne proizvodnje, vodenjem zaposlenih ter vodenjem posameznih projektov v proizvodnji. Podsmerima bolj tehnološko organizacijski značaj. V ta namen bo študent lahko izbiral med znanji o načrtovanjuproizvodnje, o toku materiala in vodenju, kar je osnovnega pomena za dobro organizacijo proizvodnje.Ker so varilske tehnologije praviloma tudi prostorsko izločene od drugih izdelovalnih tehnologij in sospecifične po učnih vsebinah in ker je na slovenskem precej kovinsko predelovalne industrije, ki v velikimeri sloni na varjenju, je bila že v obeh dosedanjih programih posebej organizirana izbirna skupina “varilstvo”.Iz nje so izšli odlični strokovnjaki z znanjem o gradivih, varilskih tehnologijah, varjenih konstrukcijah inpoznavanju varilnih strojev ter raznih pripomočkov. V predloženih programih se ta podsmer še poglablja inzaokroža tako, da bo dosežen še višji nivo znanja.



• Proizvodno strojništvo (visokošolski strokovni program)

Ena od osnovnih lastnosti diplomiranih inženirjev strojništva je dejstvo, da vse tisto, kar si zamislijo, tudiudejanijo, pri tem procesu pa igrajo eno od najpomembnejših vlog prav diplomirani inženirji proizvodnegastrojništva.Kandidati se po spoznavanju z osnovami strojništva, ki jih pridobijo po prvih dveh letih študija, odločajo zarazlične smeri, med katerimi je tudi proizvodno strojništvo. Za kandidate, ki so uspešno zaključili to smer jeznačilno, da so sposobni projekte zaključevati, torej jih pripeljati do izdelka ali do načrtovanja ali vodenjaproizvodnje za te izdelke.Področje proizvodnega strojništva je izredno obsežno, zato se deli še v tri usmeritve:- Proizvodne tehnologijeCilj usmeritve je kandidate seznaniti z najnovejšimi tehnologijami in to do take mere, da jih bodo sposobniuporabljati kot vodilni kadri v industrijskih družbah. Pri poslušanju predmetov in opravljanju relativnozahtevnih a hkrati zanimivih laboratorijskih vaj se bodo srečali s tehnologijami odrezovanja in alternativnimitehnologijami,oblikovanja kovin in nekovin ter s tehnologijami toplotne obdelave materialov in testiranjemmaterialov in izdelkov in končno še s tehnologijami in procesi strege ter montaže. Vsa ta znanja bodo natopodprta s tehnološkimi meritvami, obdelovalnimi stroji, elementi hidravlike in pnevmatike ter računalniškopodprtimi tehnologijami od CAD preko CAM/CAE/CAQ do CAPP. Optimalno izkoriščanje navedenihtehnologij pa razumljivo zahteva še znanja iz priprav in vodenja proizvodnje.- Vodenje proizvodnjeUsmeritev vsebuje osnovna znanja iz proizvodnih tehnologij, v nadgradnji pa so predvsem poudarjenevodstvene vsebine kot priprava, načrtovanje in vodenje proizvodnje. Tudi v tej usmeritvi je osnovamočno računalniško podprto okolje, ki je predpogoj za hitro in zanesljivo obvladovanje ter sprejemanjeodločitev s področja vodenja proizvodnih procesov. Dodatna znanja za postavitev in zagon novihproizvodnih objektov pa so zbrana v predmetu: Investicijski inženiring in vodenje projektov.- VarilstvoVarjenje in sorodne tehnike spajanja ter toplotnega rezanja so interdisciplinarno področje pri katerih študentjepraktično uporabijo znanja osnovnih predmetov iz prvega in drugega letnika. Ponovno se srečajo z materialiin njihovimi lastnostmi med varjenjem s taljenjem ali v trdnem stanju, obvladajo toplotno obdelavo materialovin različne metode za testiranje materialov in konstrukcij v sklopu zagotavljanja kakovosti izdelkov oz.proizvodov. Diplomanti poznajo varilne stroje in naprave kot tudi laser, elektronski snop, infrardečo svetlobo,rentgen, ultra zvok, ki se uporabljajo pri procesih varjenja. Skoraj ni proizvodnje končnih izdelkov pri katerise ne bi uporabila ena izmed tehnik spajanja materialov. Pri zagotavljanju kakovosti del so tehnologijespajanja podvržene veliki kontroli s številnimi predpisi in standardi. Veliko časa pa je posvečeno praktičnimprimerom spajanja v sodobni industriji (vesoljske tehnike,ladje, avtomobili, gospodinjski aparati, stroji,elektrotehnični elementi, mikroelektronika itd).

• Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija (univerzitetni program)

Z računalniškimi tehnologijami in informatiko so se odprla v strojni industriji povsem nova področja zarazvoj in proizvodnjo novih visoko tehnoloških proizvodov in izdelovalnih tehnologij.Strojna industrija je ena od industrij, ki doprinaša k nacionalnemu dohodku in s tem tehnični identitetiSlovenije pomemben delež. Vendar ne bo mogoče zagotavljati tej industriji mesto, ki ji gre v Evropi, če ta nebo z intenzivnim razvojem novih proizvodov, ki bodo temeljili na krmiljenju z računalniki, povezovanju tehv sisteme, fleksibilni avtomatizaciji delovnih strojev in naprav ter novih izdelovalnih tehnologijah, preskočilaiz stanja razvoja prve industrijske revolucije v drugo, ki temelji na informaciji, sistemih in računalniškemupravljanju.Naša industrija mora začeti zaposlovati inženirje, ki bodo znali razvijati takšne proizvode in tehnologije. Topa pomeni, da jim moramo posredovati znanje o strojništvu, informatiki in elektrotehniki v celoviti oblikiin povezavi, torej interdisciplinarno, da bo dosežen sinergetski učinek pri izobraževanju bodočih tehničnihkadrov za našo industrijo. Le tako bo omogočeno podjetjem prenoviti ponudbo novih proizvodov, ki bodona svetovnih tržiščih nedvomno konkurenčni. Na drugi strani pa bodo bodoči diplomanti te usmeritve



usposobljeni organizirati proizvodnjo tako, da bodo izdelki tudi cenovno in po kvaliteti omogočali prodorna zahtevna tržišča.Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija je po vsebini strukturirana tako, da bo študentizobražen interdisciplinarno in sicer v relevantnih strojniških, elektrotehniških in informacijskih disciplinah.Sestava vsebin posameznih predmetov je optimalno uravnotežena. Posebno pozornost bo študijska smernamenila realizaciji projektov v zadnjih treh semestrih, kjer bodo pod individualnim vodstvom mentorjev inprofesionalnih specialistov, študentje v teamskem delu realizirali nove zamisli o produktih, sistemih intehnologijah. S tem bo industrija dobila inženirje, ki bodo razmišljali interdisciplinarno in sistemsko terznali uporabiti svoje pridobljeno znanje z maksimalnim učinkom.

• Letalstvo (visokošolski strokovni program)

Začetki študija letalstva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani segajo v prva povojna leta, ko so študentjestrojništva v četrtem letniku lahko izbrali predmet „Letalstvo“ pri akademiku prof.dr. Antonu Kuhlju. Leta1978 je bil sprejet Zakon o zračni plovbi, ki je za poklicne pilote zahteval najmanj višješolsko izobrazbo.Nato je bila na pobudo slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways na Fakulteti za strojništvo v Ljubljaniustanovljena letalska smer. Prvega diplomanta smo dobili leta 1982. Praktični del šolanja za poklicne piloteje izvajal Izobraževalni center Adrie Airways. Višješolski študij letalske smeri na Fakulteti za strojništvo vLjubljani je zaključilo 169 diplomantov.

Prva večja dopolnitev programa na letalski smeri je bila zasnovana leta 1995 ob prehodu iz višješolske navisokošolsko strokovno izobraževanje. Pri tem so se upoštevala priporočila ICAO (International Civil AviationOrganization) in še veljavni Zakon o zračni plovbi kot tudi domače potrebe po kadrih za področje letalstva.Ključna je bila tudi usklajenost programa teoretičnega izobraževanja za poklicne pilote na letalski smeriFakultete za strojništvo s priporočili glede izdajanja dovoljenj za delo članom posadk letala (Flight CrewLicensing Proposals), saj je program potrdila tudi Uprava republike Slovenije za civilno letalstvo (URSCL).

Aprila 2001 je Slovenija postala polnopravna članica evropskega Združenja letalskih oblasti (JAA). S temje URSCL prevzela zahteve JAA (Joint Aviation Requirements - JAR) in jih vključila v slovenske zakone.Vsa usposabljanja oseb za delo na področju civilnega letalstva morajo biti v skladu s predpisi JAR (JointAviation Requrements), ki jih izdaja JAA in so že vključena v slovenski Zakon o letalstvu in Pravilnik olicenciranju letalskega osebja. V letu 2002 je Fakulteta za strojništvo v okviru Univerze v Ljubljani uspelana osnovi pozitivnega mnenja URSCL prenoviti študij na letalski smeri tako, da je usklajen z mednarodnimipredpisi JAR.

Sedaj poteka v okviru študija letalstva 750 urno usposabljanje za Prometnega pilota letala ATPL(A) inhelikopterja ATPL(H). V prvi generaciji študentov, ki so se usposabljali po novem študijskem programu inzaključili študij v letu 2003/2004, je Potrdilo o opravljenem teoretičnem usposabljanju po JAR-FCL1 zaPrometnega pilota letala ATPL(A) pridobilo 11 študentov.

V okviru študija letalske smeri na Fakulteti za strojništvo so študentom ponujene štiri izbirne skupine.Glavni dve izbirni skupini sta Prometni pilot letala in Snovanje in vzdrževanje letal, dodatni dve ob zadostnemvpisu pa sta Prometni pilot helikopterja in Operativne službe.Izbirni skupini Prometni pilot letala in Prometni pilot helikopterja po obsegu in vsebini ustrezata zahtevamJAR-FCL za pridobitev dovoljenja prometnega pilota letala oz. helikopterja. Diplomant teh dveh izbirnihskupin v okviru študija pridobi vsa potrebna teoretična znanja za pristop k teoretičnem izpitu pred komisijoURSCL. Zato se pod določenimi pogoji študij na Fakulteti za strojništvo prizna kot teoretično usposabljanjeza pridobitev pilotske licence prometnega pilota letala. S tako usposobljenostjo in s pridobljenim dovoljenjempoklicnega pilota s pooblastilom za instrumentalno letenje, lahko kandidat neposredno po končanem študijupridobi zaposlitev kopilota v komercialnem letalskem transportu.

V izbirni skupini Snovanje in vzdrževanje letal študent pridobi strokovna znanja, ki diplomantu omogočajoneposredno vključitev v delo na področju snovanja in vzdrževanja letal. Poudarek predmetnika je nakonstrukcijah in sistemih zrakoplovov, študentje pa pridobijo znanja tudi iz področja neporušnih preiskavmaterialov, postopkov vzdrževanja zrakoplovov in strokovne angleščine. Možnosti zaposlitve so pri domačih



proizvajalcih letal in servisnih službah (Adria je ustanovila servisni center za letala Canadair), kot tudi vtujini, kjer je veliko povpraševanje po tako usposobljenih kadrih. Šest-mesečno prakso študentje večinomaopravljajo v domačih podjetjih za izdelavo oz. servisiranje letal.

Izbirna skupina Operativne službe vključuje osnovni programa šolanja za kontrolorja letenja, ki je usklajen zevropskim programom Združenja kontrolorjev letenja EUROCONTROL. Skupaj s preostalimi predmetidiplomant te izbirne skupine dobi potrebna znanja, ki mu omogočajo zaposlitev v kontroli letenja, naaerodromih, URSCL ter ostalih službah povezanih s civilnim letalstvom tako v Sloveniji kot tudi v tujini.Šest-mesečno prakso študentje opravljajo na URSCL in aerodromih.

Diplomanti letalske smeri na Fakulteti za strojništvo pridobijo vsa potrebna znanja, ki so usklajena zmednarodnimi predpisi o usposabljanju oseb za delo na področju letalstva, kar jim nudi možnost opravljanjapoklica tako v Sloveniji, kot v državah Evropske unije.

Fakulteta za strojništvo v Ljubljani je 22.10.2003 postala Organizacija specializirana za teoretično usposabljanjepilotov potrjena s strani Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo.

Teoretično usposabljanje poteka na modularni način, kar pomeni, da morajo imeti študentje, ki želijo pozaključku študija pridobiti Potrdilo o opravljenem teoretičnem usposabljanju za prometnega pilota ATPL(A),že pred začetkom letnega semestra 2. letnika Dovoljenje športnega pilota letala (PPL(A)).

Pogoji za priznanje teoretičnega izobraževanja za prometnega pilota na letalski smeri s strani URSCL,potrebni za pristop k teoretičnemu izpitu na URSCL, so sledeči:

Do začetka letnega semestra 2. letnika mora študent dostaviti v študentski referat naslednje dokumente:

- fotokopijo Dovoljenja športnega pilota letala (PPL(A)),- fotokopijo Zdravniškega spričevala I ali II razreda.

Ostali pogoji za priznanje teoretičnega usposabljanja s strani URSCL:

- teoretično usposabljanje mora biti zaključeno v 18 mesecih od začetka šolanja. Začetek šolanja sešteje začetek letnega semestra 2. letnika, od tedaj v 18. mesecih morajo biti opravljeni vsi izpitiletalskih predmetov (16 predmetov, to so: Letalsko pravo in predpisi, Letalski instrumenti, Letalskimotorji, Sistemi na letalu I, Letalske konstrukcije I, Zmogljivosti letala in načrtovanje leta, Letalskapsihologija, Letalska medicina, Letalska meteorologija, Letalska navigacija I, Letalska navigacijaII, Operativni postopki letal, Aerodinamika, Mehanika leta letala, Angleška letalska terminologijain frazeologija, Letalska angleščina I),

- ocene izpitov in vaj letalskih predmetov 7 ali več,- prisotnost na predavanjih in vajah 80% ali več (odsoten največ trikrat na semester).

Študent lahko pridobi licenco PPL(A) v kateri koli letalski šoli v Sloveniji. Če so izpolnjeni vsi zgornjipogoji, študentu Fakuteta za strojništvo izda Potrdilo o opravljenem teoretičnem usposabljanju, ki ga predložiURSCL ob prijavi na teoretični izpit ATPL(A).



3.3. Pogoji za vpis v začetni letnik v šolskem letu 2005/2006 ter vpisna mesta

3.3.1. V univerzitetni študijski program strojništvo se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od

maturitetnih predmetov: mehanika, fizika, matematika, računalništvo, elektrotehnika ali tuj jezik;izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo

kandidati iz točke a) in c) izbrani glede na- splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 60 % točk,- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na- splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,- uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Vpisna mesta:- 260 mest (redni študij)- / mest (izredni študij)

3.3.2. V visokošolski strokovni študijski program strojništvo se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit vkateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:- splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oz. maturi 60 %,- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

Vpisna mesta:- 380 mest za visokošolski strokovni študij v Ljubljani (redni študij) in 50 mest v Novem mestu (redni

študij),- 60 mest v Ljubljani (izredni študij).

Nadaljevanje študija za pridobitev univerzitetne izobrazbe:Inženirji strojništva, ki so si pridobili strokovni naslov na eni izmed fakultet v Republiki Sloveniji oz. v tujiniin imajo v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo, lahko nadaljujejo študij v 3. letniku 9-semestrskegauniverzitetnega študija, če pred tem opravijo izpite iz predmetov Matematika II in Dinamika ali MatematikaII in Mehanika fluidov.

Diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki so srednješolsko izobraževanje zaključili z maturo lahkonadaljujejo študij v 3. letniku univerzitetnega študija, ne glede na povprečno pozitivno oceno študija navisokošolskem strokovnem študiju, če predhodno opravijo naslednja diferencialna izpita: Matematika II inDinamika ali Matematika II in Mehanika fluidov.

Diplomanti visokošolskega strokovnega študija, ki so srednješolsko izobraževanje zaključili z zaključnimizpitom lahko nadaljujejo študij v 3. letniku univerzitetnega študija, če so na visokošolskem strokovnemštudiju dosegli povprečno pozitivno oceno študija najmanj pravdobro (8) (t.j. povprečna pozitivna ocenaizpitov, vaj in seminarjev od 1.-3. letnika VSŠ) in če predhodno opravijo naslednja diferencialna izpita:Matematika II in Dinamika ali Matematika II in Mehanika fluidov.



3.4. Načini in oblike izvajanja študija

3.4.1. Univerzitetni študijski program bo za vse smeri organiziran samo kot redni študij in to le na sedežufakultete v Ljubljani.

Organizirano vzgojno-izobraževalno delo poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev, ekskurzij in strokovneprakse.

Strokovna praksa se izvaja v juliju oz. avgustu (med počitnicami) v podjetjih ali na visokošolskih zavodih.

Program vsebuje 2 strokovni praksi:

• Strokovna praksa 1Praksa je izvedena v počitnicah po drugem letniku in traja 1 mesec. Program strokovne prakse določivisokošolski zavod in podjetje, kjer se praksa izvaja, s pravilnikom o strokovni praksi. Namen prakse jespoznati aplikativne procese na področju energetike, konstruiranja in proizvodnega strojništva. Praksa senačrtuje z mentorjem letnika, študent izdela poročilo v obliki praktikuma.

• Strokovna praksa 2Praksa je izvedena v počitnicah po četrtem letniku in traja 1 mesec. Strokovno raziskovalna praksa jeorganizirana tako, da se študent vključi v raziskovalno skupino, ki dela v industrijskih laboratorijih alilabortorijih na fakulteti in pod mentorstvom sodeluje v segmentu raziskovalne naloge. Študent izdela poročilo,ki vsebuje elemente poročila raziskovalne naloge. Praksa je načrtovana z mentorjem - tutorjem.

3.4.2. Visokošolski strokovni študijski program pa bo organiziran kot redni in izredni študij.

Redni študij bo za vse smeri organiziran na sedežu fakultete v Ljubljani, v občasni organizacijski enotiNovo mesto pa bo organiziran le, če bodo izpolnjeni pogoji za začetek študija, to je, da bo v prvi letnikvpisanih vsaj 30 študentov.Popolni izredni visokošolski strokovni študij bo organiziran na sedežu fakultete v Ljubljani, če se bo v prviletnik vpisalo vsaj 30 novincev. Izredni študentje so ob vpisu dolžni plačati šolnino za tekoči letnik.V primeru premajhnega števila prijav za izredni študij, bo fakulteta zainteresiranim kandidatom ponudilaposlušanje predavanj z rednimi študenti, jih pri opravljanju vaj v največji možni meri vključila v tiste skupine,ki potekajo v njim ugodnem času, ter jim omogočila opravljanje izpitov.

Organizirano vzgojnoizobraževalno delo poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev, ekskurzij, delovne praksein praktičnega usposabljanja.

Visokošolski strokovni študijski program vključuje 1 mesec splošne industrijske prakse pred ali po prvemletniku študija in pol leta (25 tednov po 40 ur) praktičnega usposabljanja, ki je različna za vsako izmed smerioz. podsmeri študija in se izvaja po 3. letniku (šestem semestru). Prizna pa se tudi porazdeljena oblikapraktičnega usposabljana, ki se izvaja v poletnih mesecih ali v času pavziranja.a) Študentje smeri Energetsko in procesno strojništvo opravijo prakso, ki je specifična za posamezno izbirno

skupino:

Izbirna skupina: “Energetska tehnika” praviloma:- tri do štiri mesece v hidro-, termo- ali jedrski energetski enoti,- dva do tri mesece v energetskem sektorju proizvodnega obrata ali v projektivnem oddelku za energetske

ali pogonske stroje ali v proizvodnem obratu za izdelavo energetskih oziroma pogonskih strojev.

Izbirna skupina: “Hišna in sanitarna tehnika” praviloma:- tri do štiri mesece v projektivnem oddelku za ogrevalno, hladilno, sanitarno ali okoljevarstveno opremo,- dva do tri mesece v proizvodnem obratu za izdelavo ogrevalne, hladilne, sanitarne ali okoljevarstvene

opreme.



Izbirna skupina: “Procesna tehnika” praviloma:- dva do tri mesece v projektivnem oddelku za procesno opremo,- tri do štiri mesece v obratu s kontinuiranim procesom izdelave izdelka kot je npr.: papir, tekstil, guma,

zdravila, različne kemikalije, ... .

b) Študentje smeri Konstruiranje in vzdrževanje strojev opravijo prakso, ki je specifična za posameznoizbirno skupino:

Izbirna skupina: “Konstrukterstvo in gradnja strojev” praviloma:- tri do štiri mesece v konstrukcijskem oddelku strojev, vozil, naprav ali drugih predmetnih izdelkov,- dva do tri mesece v prototipni delavnici s preizkuševališči in laboratoriji ali v kakršnemkoli proizvodnem

obratu ali v laboratoriju za razvoj in konstruiranje novih izdelkov.

Izbirna skupina: “Vzdrževanje strojev” praviloma:- šest mesecev v sektorju za vzdrževanje v industrijskem obratu, v energetski ali procesni enoti, v kmetijski

sferi ali v prometni sferi.

c) Študentje smeri Proizvodno strojništvo opravijo prakso praviloma:- tri do štiri mesece v sektorju za pripravo dela v proizvodnji strojev, vozil, naprav ali drugih predmetnih

izdelkov ali polizdelkov,- dva do tri mesece v proizvodnem obratu ali v laboratoriju za izdelovalne tehnologije in CIM.

d) Študentje smeri Letalstvo opravijo prakso, ki je specifična za izbirno skupino:

Izbirna skupina: “Snovanje in vzdrževanje letal” praviloma:- šest mesecev v sektorju za proizvodnjo in vzdrževanje letal in navigacijskih naprav.

Izbirna skupina: “Operativne službe” praviloma:- šest mesecev v sektorju kontrole letenja na Ministrstvu za promet ali na letališčih.

Izbirni skupini: “Prometni pilot letala” in “Prometni pilot helikopterja” praviloma:- šest mesecev v kateremkoli industrijskem okolju – zaželjeno v sektorju zemeljske navigacije oz. sektorju

vzdrževanja letal in navigacijskih naprav ali pa:- 50 ur naleta oz. 50 ur aktivnega letenja z motornim letalom ali helikopterjem in dva meseca v industrijskem

okolju – zaželjeno v sektorju zemeljske navigacije oz. sektorju vzdrževanja letal in navigacijskih naprav.

Vsak študent smeri a), b) in c) si lahko zaradi razširitve obzorja izbere tudi kombinirano prakso omenjenihsmeri.

Okvirni program in del vsebine praktičnega usposabljanja pripravi Fakulteta za strojništvo, podrobnejšovsebino programa pa mentor iz okolja, kjer bo potekalo usposabljanje posameznega študenta.

O poteku praktičnega usposabljanja študent vodi dnevnik, ki ga podpišeta mentor in imenovani mentor izindustrijskega okolja oziroma drugih vej gospodarstva, ki tudi ocenjuje njegovo delo ter koordinatorpraktičnega usposabljanja na Fakulteti za strojništvo.

Izrednim študentom se lahko kot praktično delo prizna njihova dotedanja zaposlitev, če ustreza programupraktičnega dela posamezne smeri študija.

Fakulteta za strojništvo v svojem letnem delovnem načrtu planira za redne študente obeh programov tudiobvezno enodnevno strokovno ekskurzijo v podjetja z namenom, da študentje spoznajo delovne okoliščine vproizvodnih obratih in potek proizvodnje. Organizirane so v 3. letniku visokošolskega strokovnega študijater v 3. in 4. letniku univerzitetnega študija.



3.5. Pogoji za napredovanje in ponavljanje

3.5.1. Univerzitetni študij

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik oz. ponavljanje letnika so vezani na število kreditnih točk oziromana točkovanje predmetov, pri katerih je študent uspešno opravil izpit. Osnovo za točkovanje predmetapredstavlja število ur predmeta in sicer:

- 10 ur predavanj: 1 kreditna točka,- 20 ur vaj: 1 kreditna točka,- 10 ur seminarja: 1 kreditna točka.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik:

a) pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik: študent mora zbrati vsaj 36 kreditnih točk iz predmetov 1.letnika. Izmed opravljenih obveznosti mora študent imeti opravljen izpit iz Matematike 1 ali Fizike terinskripcijo in frekvenco pri vseh predmetih 1. letnika.

b)pogoj za napredovanje iz 2. v 3. letnik: študent mora imeti opravljene vse izpite iz 1. letnika in zbrati vsaj40 kreditnih točk iz predmetov 2. letnika

c) pogoj za napredovanje iz 3. v 4. letnik: študent mora imeti opravljene vse izpite iz prvih dveh letnikov inzbrati vsaj 40 kreditnih točk iz predmetov 3. letnika

d) pogoj za napredovanje iz 4. v 5. letnik (9. semester): študent mora imeti opravljene vse izpite iz prvihtreh letnikov in zbrati vsaj 40 kreditnih točk iz predmetov 4. letnika

Pogoji za ponavljanje letnika:

Po 66. členu Zakona o visokem šolstvu imajo študenti pravico, da v času študija le 1x ponavljajo letnik alispremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu:

a) ponovni vpis v 1. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 24 kreditnih točk iz predmetov 1.letnika

b) ponovni vpis v 2. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 50 kreditnih točk iz predmetovprvih dveh letnikov

c) ponovni vpis v 3. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 80 kreditnih točk iz predmetovprvih treh letnikov

d) ponovni vpis v 4. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 120 kreditnih točk iz predmetovprvih štirih letnikov



3.5.2. Visokošolski strokovni študij

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik oz. ponavljanje letnika so vezani na število kreditnih točk oziromana točkovanje predmetov, pri katerih je študent uspešno opravil izpit.

Osnovo za točkovanje predmeta predstavlja število ur predmeta in sicer:

- 10 ur predavanj: 1 kreditna točka- 20 ur vaj:1 kreditna točka- 10 ur seminarja:1 kreditna točka

Tako je npr. “tipičen” predmet, ki vsebuje 45 ur predavanj in 30 ur vaj ovrednoten s 6 kreditnimi točkami.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik:

a) Pogoj za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik: študent mora zbrati vsaj 45 kreditnih točk iz predmetov1. letnika. Izmed opravljenih obveznosti mora študent imeti opravljen izpit iz Tehniške matematike aliTehniške fizike ter inskripcijo in frekvenco pri vseh predmetih 1. letnika.

b) Pogoj za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik: študent mora zbrati vsaj 90 kreditnih točk, od tega 60kreditnih točk iz 1.letnika (oziroma vsi opravljeni izpiti iz 1.letnika) in vsaj 30 kreditnih točk iz predmetov2. letnika.

Pogoji za ponavljanje letnika:

Po 66. členu Zakona o visokem šolstvu imajo študenti pravico, da v času študija le 1x ponavljajo letnik alispremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšni smeri ali študijskem programu.

a) Ponovni vpis v 1. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 18 kreditnih točk iz predmetov 1.letnika.

b) Ponovni vpis v 2. letnik je dovoljen tistim študentom, ki so zbrali vsaj 55 kreditnih točk iz predmetovobeh letnikov.

Prestopni pogoji:

Če se študent ponovno vpisuje v 1. letnik in pri tem prestopa iz programa v drug program, potem prestoppomeni ponavljanje 1. letnika in kandidat mora izpolnjevati pogoje za ponavljanje 1. letnika. Pri prestopuna univerzitetni študij mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje, ki veljajo za prvi vpis na univerzitetni program.

3.6. A. Pogoji za dokončanje študija - zaključek študija

3.6.A.1. Univerzitetni študijŠtudent dodiplomskega študijskega programa strojništva za pridobitev univerzitetne izobrazbe dokončaštudij, ko opravi vse predpisane izpite, seminar z uporabo tuje literature in strokovni praksi ter izdela inzagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. Seminar in diplomsko nalogo lahko študent izbere prikateremkoli strokovnem predmetu v programu strojništva. Diplomska naloga je praviloma znanstveno-raziskovalna. Mnoge možnosti za izbiro teme diplomske naloge nudijo znanstveni, raziskovalni in razvojniprojekti posameznih raziskovalnih skupin. Študent lahko odda diplomsko nalogo po dveh (2), najkasneje vtreh (3) mesecih od podpisa teme diplomske naloge. Najkasneje 1 mesec po oddaji, (če niso vmes poletnepočitnice) študent diplomsko nalogo zagovarja pred diplomsko komisijo. V nasprotnem primeru lahkoštudent zaprosi za temo nove naloge.



3.6.A.2. Visokošolski strokovni študijŠtudent dodiplomskega študijskega programa strojništva za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbedokonča študij, ko opravi izpite iz vseh predpisanih in vpisanih predmetov ter seminar, doseže potrebnoštevilo kreditnih točk oz. ur, opravi predpisano enomesečno industrijsko prakso in šestmesečno praktičnousposabljanje ter izdela in zagovarja pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo. Teme diplomskih nalog sopraviloma zajete iz aktualnih strokovnih problemov prakse. Študent lahko odda diplomsko nalogo po dveh(2), najkasneje v treh (3) mesecih od podpisa teme diplomske naloge. Najkasneje en mesec po oddaji (čeniso vmes poletne počitnice), študent diplomsko nalogo zagovarja pred diplomsko komisijo. V nasprotnemprimeru lahko zaprosi za temo nove naloge.

3.6. B. Vrednotenje ocen

Razpon znanja na UL, s katerim je mogoče doseči posamezne ocene se v povprečju giblje med 51 in 60odstotki za zadostno (6), med 61 in 70 odstotki za dobro (7), med 71 in 80 odstotki za pravdobro (8), med81 in 90 odstotki za pravdobro (9), in med 91 in 100 odstotki za odlično (10).

3.7. Predmetnik

Predmetnik za program visokošolskega strokovnega študija - rednega študija je objavljen na straneh od 35do 59.

Predmetnik za program visokošolskega strokovnega študija – izrednega študija je objavljen na straneh 60 in61.

Predmetnik za program visokošolskega strokovnega študija - nadaljevalni program je objavljen na straneh 62in 63.

Predmetnik za program univerzitetnega študija je objavljen na straneh od 64 do 75.

3.8. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - REDNI ŠTUDIJ,predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA – IZREDNI ŠTUDIJin predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - NADALJEVALNIPROGRAM - kot nadaljevanje izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi- IZREDNI ŠTUDIJ

3.8.1 Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - REDNI ŠTUDIJ - LJUBLJANA



Štev. Predavatelj Štev. Predmet Semester zimski

pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur pr. v. s.

Štev. kred. točk

1. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem * Turnšek 2 Tehniška matematika 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

* Kutnjak 3 Tehniška fizika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 163/143/61/176

Stropnik/Emri/ Kosel F./Štok

4 Tehniška mehanika I 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75

328 Kovač 5 Gradiva 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 338 Prebil 6 Tehniška

dokumentacija in RPR 2

3

-

-

-

-

30

45

-

5.25

185/ 506

Kosel B./ Kukovec

7 Angleški jezik ali

506 Kukovec 8 Nemški jezik - - 2 - - 2 - - 60 6.00 67 Kelšin 9 Elektrotehnika - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 135/158/445

Junkar/Kopač /Kampuš

18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika

-

-

-

2

2

-

30

30

-

4.50 134 Petrišič 13 Numerične metode in

programiranje -

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 - 130 Delovna praksa 1 mesec 2. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem, razen na smeri Letalstvo 149 Žun 14 Tehniška

termodinamika 3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

350/ 163

Boltežar/ Stropnik

15 Tehniška mehanika II 4 3 - - - - 60 45 - 8.25

54/ 623

Fajdiga/ Nagode

16 Strojni elementi 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25

294 Bajsić 17 Meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 135/158/445



1

-

1

-

-

-

15

-

15

3.00 288 Tušek 19 Tehnika spajanja - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 46 Kariž 22 Osnove krmilne

tehnike -

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00

189 Soković 23 Zagotavljanje kakovosti

-

-

-

-

-

2

-

-

30

3.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -




pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur pr. v. s.

Štev kred. točk

Predmeti, ki so skupni na smeri Letalstvo 149 Žun 14 Tehniška termodinamika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 350/ 163

Boltežar/ Stropnik


54/ 623

Fajdiga/ Nagode

16 Strojni elementi 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25

294 Bajsić 17 Meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 135/ 158/ 445

Junkar/ Kopač/ Kampuš


1

-

1

-

-

-

15

-

15

3.00

441/ 110

Bratuž/ Šubic

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO 335 Poredoš 24 Prenos toplote in snovi - - - 3 3 - 45 45 - 6.75

140 Oman 25 Industrijska energetika - - - 2 1 1 30 15 15 5.25

Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV 61 Kosel F. 26 Tehniška mehanika III - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 701 Pezdirnik 27 Hidravlika in

pnevmatika -

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO 328 Kovač 28 Tehnologija

materialov -

-

-

3

1

-

45

15

-

5.25

189/ 158

Soković/ Kopač

29 Zagotavljanje kakovosti (PS)

-

-

-

1

-

-

15

-

-

1.50

OBVEZNI PREDMET V IZBIRNI SKUPINI Izbirna skupina: Proizvodne tehnologije 158/ 189

Kopač/ Soković

31 Tehnologija odrezavanja

-

-

-

2

3

-

30

45

-

5.25

Izbirna skupina: Vodenje proizvodnje 158/ 189

Kopač/ Soković

31 Tehnologija odrezavanja

-

-

-

2

3

-

30

45

-

5.25

Izbirna skupina: Varilstvo 288 Tušek 32 Varilni stroji in

naprave I -

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00




pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur pr. v. s.

Štev kred. točk

Smer: LETALSTVO (prenovljeni predmetnik se je začel izvajati s š.l. 2002/03) OBVEZNI PREDMETI V IZBIRNI SKUPINI Izbirna skupina: Snovanje in vzdrževanje letal

139 Grum 91 Neporušne preiskave - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 46 Kariž 22 Osnove krmilne tehnike - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 727/ Z430

Kosel T./ Petelin

92 Letalski instrumenti - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

506 Kukovec 93 Letalska angleščina I - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 727 Kosel T. 95 Aerodinamika - - - 2.7 1.3 - 40 20 - 5.00

Izbirna skupina: Prometni pilot letala, Prometni pilot helikopterja, Operativne službe

727/ Z430

Kosel T./ Petelin

92 Letalski instrumenti - - - 3 1 - 45 15 - 5.25

506 Kukovec 93 Letalska angleščina I - - - 2 2 - 30 30 - 4.50Z5 Golouh 94 Letalska medicina - - - 2.7 - - 40 - - 4.00727 Kosel T. 95 Aerodinamika - - - 2 .7 1.3 - 40 20 - 5.00727 Kosel T. 96 Letalska navigacija I - - - 3.3 3 - 50 45 - 7.25

Pogoji za napredovanje: iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.

Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. – seminar* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.

Število kreditni točk (KT): 10 ur predavanj: 1 KT20 ur vaj: 1 KT10 ur seminarja: 1 KT

Opomba: v š.l. 2005/06 se bodo študenti vpisovali v izbirni skupini “Snovanje in vzdrževanje letal” in“Prometni pilot letala”; v izbirni skupini “Prometni pilot helikopterja” in “Operativne službe” pa le, če jimbo odobren vzporedni vpis.

Opomba: če bo pri predmetih pri posameznih smereh manj kot 10 kandidatov, se predmet praviloma ne boizvajal.

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Energetska tehnika



Štev. Predavatelj Štev. Predmet Semester zimski pr. v. s.

Semester poletni pr. v. s.

Skupaj ur pr. v. s.

Število kreditnih točk

3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri: * Dolenc 103 Človek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške

varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00

Z459 Pretnar 105 Industrijsko pravo in lastnina

- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464

Bratuž/ Šubic/ Taraniš

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

294 Bajsić 109 Meritve v energetiki in procesni tehniki

1.7 1.3 -

- - -

25 20 -

3.50

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Energetska tehnika

140 Oman 123 Toplotna postrojenja 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 279 Čudina 124 Črpalke in kompresorji 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 658 Trenc 125 Motorji z notranjim

zgorevanjem 3 2 -

- - -

45 30 -

6.00

Z19 Širok 126 Hidravlični stroji 2 1 - - - - 30 15 - 3.75 200 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00

Izbirni predmeti v izbirni skupini: Energetska tehnika (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 140 Oman

232 Metode smotrne rabe

energije - - -

2 1 1

30 15 15

5.25

505 Senegačnik 233 Industrijski kotli - - - 2.7 1.3 1 40 20 15 6.50 505 Senegačnik

234 Zanesljivost obratovanja

energetskih postrojenj - - -

2 2 -

30 30 -

4.50

505 Senegačnik

261 Projektiranje in vzdrževanje energetskih postrojenj

- - -

1 2 1

15 30 15

4.50

279 Čudina 263 Tehnična akustika - - - 2 1 1 30 15 15 5.25 658 Trenc 264 Oprema in diagnostika

motorjev - - -

2.7 2.3 -

40 35 -

5.75

Z19 Širok 266 Hidroenergetski sistemi - - - 2 1 1 30 15 15 5.25 103 Starbek

281 Investicijski inženiring

in vodenje projektov - - -

2 2 -

30 30 -

4.50

NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV: Glede na sprejeti študijski program študent izbere izbirne predmetetako, da bo število ur predavanj, vaj in seminarjev v 3. letniku v skupnem obsegu 750 ur (t.j. 285 ur izbirnihpredmetov).

Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna.Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.

Za izbirni predmet študent ne more vpisati predmeta, ki ga je že 1x vpisal v 2. oz. 3. letniku.

Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar° - Številka predmeta bo objavljena kasneje.* - Številka predmeta bo objavljena kasneje.*** - V š.l. 2005/2006 se predmet ne bo izvajal.

Število kreditnih točk (KT): 10 ur predavanj: 1 KT 20 ur vaj: 1 KT 10 ur seminarja: 1 KT

Pogoji za dokončanje študija:Za dokončanje študija mora študent:- uspešno opraviti vse izpite iz predpisanih in vpisanih predmetov ter seminarja,- opraviti 1 mesečno industrijsko prakso,- uspešno opraviti 6-mesečno praktično usposabljanje,- se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. letniku,- izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo.






Skupaj ur pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti

54 Fajdiga ° Posebna vozila *** 61/ 350

Kosel F./ Boltežar

° Balistika in specialna mehatronika ***

° Uvod v vojaško vedo ***

Dodatna predmeta - nadstandard

° Osnove podjetništva *** 45 - - 185 / 506

Kosel B./ Kukovec

° Poslovni tuj jezik *** - - 60

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Hišna in sanitarna tehnika





Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK


varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00


- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

294 Bajsić 109 Meritve v energetiki in

in procesni tehniki 1.7 1.3 -

- - -

25 20 -

3.50

Obvezni predmeti v

izbirni skupini: Hišna in sanitarna tehnika

149 Žun 131 Toplota II 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 211/ 47

Butala V./ Modic

132 Hlajenje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

211

Butala V. 133 Osnove hišne tehnike 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

211/ 47

Butala V./ Modic

134 Ogrevanje in klimatizacija

2 2 -

- 2 -

30 60 -

6.00

203 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Hišna in sanitarna tehnika (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 294 Bajsić 238 Tehnika za okolje - - - 2 - 2 30 - 30 6.00 395 Medved 239 Obnovljivi viri energije - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 211/ 47

Butala V./ Modic

241 Plinske instalacije - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

211/ 47

Butala V./ Modic

242 Sanitarne in požarne instalacije

- - -

2 2 1

30 30 15

6.00

395 Medved 243 Elektroinstalacije - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 395 Medved 244 Razsvetljava - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 46 Kariž 245 Informatizacija zgradb - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 211/ 47

Butala V./ Modic

246 Komunalni in industrijski odpadki

- - -

3 1 -

45 15 -

5.25

103 Starbek 281 Investicijski inženiring in vodenje projektov

- - -

2 2 -

30 30 -

4.50

279 Čudina 282 Črpalke in kompresorji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna.Predmet, ki ga izbere študent izven smeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.




Pogoji za dokončanje študija:So enaki kot so navedeni v 3. letniku na smeri Energetsko in procesno strojništvo, izbirna skupina Energetskatehnika.






Skupaj ur pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar




° Osnove podjetništva*** 45 - - 185 / 506

Kosel B./ Kukovec


Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO - izbirna skupina Procesna tehnika





Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri: * Dolenc 103 Človek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške varnosti 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z459 Pretnar 105 Industrijsko pravo in

lastnina - - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

294 Bajsić 109 Meritve v energetiki in

in procesni tehniki 1.7 1.3 -

- - -

25 20 -

3.50

Obvezni predmeti v

izbirni skupini: Procesna tehnika

149 Žun 131 Toplota II 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 211/ 47

Butala V./ Modic

132 Hlajenje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

481 Golobič 139 Osnove procesne tehnike 3 - - - 2 - 45 30 - 6.00 ° Izbirni predmet *

(GLEJ NAVODILO ŠT.1) 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

204 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00

Izbirni predmeti v izbirni skupini:

Procesna tehnika (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV ŠT. 2)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 481 Golobič 236 Procesne naprave - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 211/ 47

Butala V./ Modic

237 Plinski sistemi - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

294 Bajsić 238 Tehnika za okolje - - - 2 - 2 30 - 30 6.00 149 Žun 247 Transport po ceveh - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 543/ 294

Kramar/ Bajsić

248 Tlačne posode, cevovodi in oprema

- - -

2 2 1

30 30 15

6.00

481 Golobič 249 Osnove sušenja in sušilnice

- - -

2 2 1

30 30 15

6.00

335 Poredoš 251 Toplotne črpalke - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 279 Čudina 252 Črpalke in kompresorji - - - 3 1 1 45 15 15 6.75 294 Bajsić 253 Prevzemni preizkusi

procesnih naprav - - -

2 1 -

30 15 -

3.75

NAVODILO ŠT. 1: Kot obvezni predmet izbere 1 izbirni predmet v skupini, ki ima 75 ur in najmanj5,25 KT.NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV ŠT. 2: Glede na sprejeti študijski program študent izbere izbirnepredmete tako, da bo število ur predavanj, vaj in seminarjev v 3. letniku v skupnem obsegu 750 ur (t.j. 255ur izbirnih predmetov).

Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izvensmeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.










Skupaj ur pr. v. s.

Število kreditnihtočk

Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec


Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV - Izbirna skupina Konstrukterstvo in gradnja strojev





Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v smeri * Dolenc 103 Človek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z460 Drusany 104 Osnove tehniške

varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00


- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

328 Kovač 113 Konstrukcijska gradiva 3 1 - - - - 45 15 - 5.25 Obvezni predmeti v

izbirni skupini: Konstrukterstvo in gradnja strojev

277 Duhovnik 144 Osnove in postopki

konstruiranja 4 2 -

- - -

60 30 -

7.50

543 Kramar 145 Nosilne konstrukcije 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 467/ */ 701

Vižintin/ Fišer/ Pezdirnik

146 Pogoni in prenosniki moči

4 3 -

- - -

60 45 -

8.25

206 Seminar iz konstruiranja strojev in naprav

- - -

- - 4

- - 60

6.00

Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Konstrukterstvo in gradnja strojev (GLEJ NAVODILAZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 338 Prebil 254 Mobilni stroji in vozila - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 543 Kramar 256 Transportne naprave in

sistemi - - -

3 2 -

45 30 -

6.00

277 Duhovnik 257 Konstruiranje strojev in naprav

- - -

2 3 -

30 45 -

5.25

505 Senegačnik 261 Projektiranje in vzdrževanje energetskih postrojenj

- - -

1 2 1

15 30 15

4.50

158 Kopač 274 Obdelovalni stroji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Študent izbira med predmeti,ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obezna. Predmet, ki ga izbere študent izvensmeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.


Opomba:pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar° - Številka predmeta bo objavljena kasneje.* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.*** - V š.l. 2004/2005 se predmet ne bo izvajal.

Število kreditnih točk (KT): 10 ur predavanj: 1 KT20 ur vaj: 1 KT10 ur seminarja: 1 KT







Skupaj ur pr. v. s.


543/ 294

Kramar/ Bajsić

275

Tlačne posode, cevovodi in oprema

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

* Fišer 276 Krmilja strojev in naprav

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

277 Računalniško vodenje transportnih naprav in sistemov***

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

338 Prebil 278 Finomehanika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 277/ 143

Duhovnik/ Emri

279 Konstrukcije iz nekovinskih gradiv

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

103 Starbek 281 Investicijski inženiring in vodenje projektov

- - -

2 2 -

30 30 -

4.50

Posebni izbirni predmeti


Kosel F./ Boltežar




° Osnove podjetništva *** 45 - - 185/ 508

Kosel B./ Kukovec


Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV - izbirna skupina Vzdrževanje strojev





Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK


varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00


- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

328 Kovač 113 Konstrukcijska gradiva 3 1 - - - - 45 15 - 5.25

Obvezni predmeti v izbirni skupini: Vzdrževanje strojev

467 Vižintin 150 Poškodbe in tehnična

diagnostika 4 3 -

- - -

60 45 -

8.25

623 Nagode 151 Efektivnost sistemov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 467/ *

Vižintin/ Kalin

152 Maziva in sistemi mazanja

2 3 -

- - -

30 45 -

5.25

701/ 467

Pezdirnik/ Vižintin

153 Tehnološki postopki pri vzdrževanju

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

701 Pezdirnik 154 Organizacija, logistika in ekonomika vzdrževanja

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

207 Seminar iz vzdrževanja strojev

- - -

- - 4

- - 60

6.00

Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Vzdrževanje strojev (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 701 Pezdirnik 258 Vzdrževanje v industriji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 Z466 Smerdu 259 Vzdrževanje v prometu - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 505 Senegačnik

261 Projektiranje in

vzdrževanje energetskih postrojenj

- - -

1 2 1

15 30 15

4.50

701 Pezdirnik 267 Vzdrževanje krmilnih sistemov

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

395 Medved 268 Varstvo okolja v industriji

- - -

4 - 1

60 - 15

7.50

103

Starbek 281 Investicijski inženiring in vodenje projektov

- - -

2 2 -

30 30 -

4.50


Študent izbira med predmeti,ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obezna. Predmet, ki ga izbere študent izvensmeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.










Skupaj ur pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec


Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Proizvodne tehnologije





Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK


varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00


- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104 Noe 117 Montaža izdelkov 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 103 Starbek 118 Priprava proizvodnje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 Obvezni predmeti

v izbirni skupini: Proizvodne tehnologije

445

Kampuš

159 Tehnologija preoblikovanja kovin in nekovin

3 2 -

- - -

45 30 -

6.00

135 Junkar 160 Alternativne tehnologije 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 135/ 86

Junkar/ Sluga

161 Meritve v proizvodnji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

158/ 257

Kopač/ Kuzman

162 Načrtovanje tehnologij in izdelkov

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00


izbirni skupini: Proizvodne tehnologije (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 158 Kopač 271 Obdelovalni stroji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25 104 Noe 286 Strega materiala in

sredstev - - -

3 2 -

45 30 -

6.00

158 / 353

Kopač / Butala P.

° Elementi računalniško integrirane proizvodnje

- - -

3 2 1

45 30 15

7.50

104/ *

Noe/ Herakovič

283 Hidravlična in pnevmatična krmilja

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

103 Starbek 287 Načrtovanje in vodenje proizvodnje

- - -

2 3 -

30 45 -

5.25

139 Grum 288 Preskušanje materialov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00


Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči.Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izven smeri jelahko le izbirni predmet tiste smeri.










Skupaj ur pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar





Kosel B./ Kukovec


Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Vodenje proizvodnje




Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izvensmeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.










Skupaj ur pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar



Dodatna predmeta -

nadstandard


Kosel B./ Kukovec


Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Varilstvo





Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK


varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00

Z459 Pretnar

105 Industrijsko pravo in lastnina

- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104 Noe 117 Montaža izdelkov 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 103 Starbek 118 Priprava proizvodnje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 Obvezni predmeti

v izbirni skupini: Varilstvo

Z/21 Kejžar 171 Varilska tehnologija 4 3 - - - - 60 45 - 8.25 328 Kovač 172 Nekovinska in

kompozitna gradiva 3 1 -

- - -

45 15 -

5.25

288 Tušek 177 Varilni stroji in naprave II

- - -

1 2 -

15 30 -

3.00

543 Kramar 174 Varjene konstrukcije - - - 4 3 - 60 45 - 8.25 139 Grum 175 Preskušanje materialov - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 139 Grum 176 Toplotna obdelava - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 213 Seminar - - - - - 4 - - 60 6.00 Izbirni predmeti v

izbirni skupini: Varilstvo ŠTUDENT NE IZBIRA PREDMETOV

Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar



Dodatna predmeta -

nadstandard


Kosel B./ Kukovec


Opomba:

pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar° - Številka predmeta bo objavljena kasneje.* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.*** - V š.l. 2005/2006 se predmet ne bo izvajal.






Smer: LETALSTVO - Izbirna skupina: Snovanje in vzdrževanje letal, Prometni pilot letala, Prometni pilothelikopterja, Operativne službe(prenovljen predmetnik se je začel izvajati s š.l. 2003/2004)





Skupaj ur pr. v. s.

Število kredit. Točk

3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni vsem izbirnim skupinam:

658 Trenc 900 Letalski motorji 2.7 1 - 2 2 - 70 45 - 9.25 727 Kosel T. 901 Sistemi na letalu I 2 1 - - - - 30 15 - 3.75 727 Kosel T. 902 Letalske konstrukcije I 2 1 - - - - 30 15 - 3.75 441/ 110/ Z464


120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Obvezni predmeti v izbirni

skupini: Snovanje in vzdrževanje letal

* Dolenc 103 Človek in tehnika 2 - - - - - 30 - - 3.00 61 Kosel F. 910 Lahka gradnja v letalstvu 3 2.3 - - - - 45 35 - 6.25 Z34 Šorn 911 Mehanika leta letala 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 996 Škufca 912 Mehanika leta helikopterja 3 1 - - - - 45 15 - 5.25 508 Kukovec 913 Letalska angleščina II - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 Z462 Kikelj 914 Letalske konstrukcije II - - - 3 2 1 45 30 15 7.50 727 Kosel T. 915 Sistemi na letalu II - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 467 Vižintin 916 Tehnološki postopki pri

vzdrževanju zrakoplovov -

-

-

3 2 -

45

30

-

6.00

917 Seminar - - - - - 2 - - 30 3.00 Skupni predmeti v izbirnih

skupinah : Prometni pilot letala, Prometni pilot helikopterja, Operativne službe

*/ Z26

Čečerov/ Marn

925 Letalsko pravo in predpisi 3 - 1 - - - 45 - 15 6.00

Z17 Rakovec 926 Letalska meteorologija 3.3 2 - - - - 50 30 - 6.50 Z5 Golouh 927 Letalska psihologija 2 - - - - - 30 - - 3.00 Z34 Šorn 928 Letalska navigacija II - - - 4 3 - 60 45 - 8.25 506 Kukovec 929 Angleška letalska

terminologija in frazeologija -

-

-

2 2 -

30

30

-

4.50


skupini : Prometni pilot letala

Z34 Šorn 911 Mehanika leta letala 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 Z34 Šorn 935 Zmogljivosti letala in

načrtovanje leta -

-

-

4

4 -

60

60

-

9.00

997 Horvat 936 Operativni postopki letal - - - 2 - - 30 - - 3.00

Opomba:

pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar° - Številka predmeta bo objavljena kasneje.* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.*** - V š.l. 2005/2006 se predmet ne bo izvajal.


Pogoji za dokončanje študija:So enaki kot so navedeni v 3. letniku na smeri Energetsko in procesno strojništvo, izbirna skupinaEnergetska tehnika.

Opomba: v š.l. 2005/06 se bodo študenti vpisovali v izbirni skupini “Snovanje in vzdrževanje letal” in“Prometni pilot letala”; v izbirni skupini “Prometni pilot helikopterja” in “Operativne službe” pa le, če jimbo odobren vzporedni vpis.






Skupaj ur pr. v. s.

Število kredit. Točk

3. LETNIK

Obvezni predmeti v izbirni skupini : Prometni pilot helikopterja

996 Škufca 912 Mehanika leta helikopterja 3 1 - - - - 45 15 - 5.25996 Škufca 940 Zmogljivosti helikopterja in

načrtovanje leta -

-

-

4

4 - 60

60

- 9.00

996 Škufca 941 Operativni postopki helikopterjev

-

-

-

2

- - 30

-

- 3.00


skupini : Operativne službe

Z34 Šorn 911 Mehanika leta letala 2 2 - - - - 30 30 - 4.50983 Grebenšek 950 Operativni postopki služb

zračnega prometa -

- -

2 2 - 30

30

- 4.50

983 Grebenšek 951 Letališča in oprema za vodenje zračnega prometa

-

- -

3 1 - 45

15

- 5.25

952 Seminar - - - - - 2 - - 30 3.00 Posebni izbirni predmeti 54 Fajdiga ° Posebna vozila *** 61/ 350

Kosel F./ Boltežar


° Uvod v vojaško vedo *** Dodatna predmeta -

nadstandard


Kosel B./ Kukovec


3.8.2. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA -REDNI ŠTUDIJ

- NOVO MESTO

Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.



Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Št. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. Točk

1. LETNIK +++ Predmeti, ki so skupni vsem smerem 134 Petrišič 2 Tehniška matematika 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

* Kutnjak 3 Tehniška fizika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00163/ 61/ 176/350

Stropnik/ Kosel F./ Štok/Boltežar

4 Tehniška mehanika I 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75

328 Kovač 5 Gradiva 3 2 - - - - 45 30 - 6.00338 Prebil 6 Tehniška dokumentacija

in RPR 2

3

-

-

-

-

30

45

- 5.25

185/ 506 506

Kosel B./ Kukovec Kukovec

7 8

Angleški jezik ali Nemški jezik ▪

-

-

2

-

-

2

-

-

60 6.00

67 Kelšin 9 Elektrotehnika - - - 2 2 - 30 30 - 4.50135/158/445

Junkar/Kopač/ Kampuš


-

-

-

2

2

-

30

30

- 4.50

134 Petrišič 13 Numerične metode in programiranje

-

-

-

3

2

-

45

30

- 6.00

441/110/*

Bratuž/Šubic /Hlača

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

130 Delovna praksa 1 mesec 2. LETNIK Predmeti, ki so skupni v smeri: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO 149/569 Žun/Bombač 14 Tehniška termodinamika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 163/176/ 61

Stropnik/Štok/ Kosel F.


623 Nagode 16 Strojni elementi 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25 294 Bajsić 17 Meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 135/158/445

Junkar/Kopač/ Kampuš


1

-

1

-

-

-

15

-

15

3.00

288 Tušek 19 Tehnika spajanja - - - 2 2 - 30 30 - 4.50

46 Kariž 22 Osnove krmilne tehnike - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 189 Soković 23 Zagotavljanje kakovosti - - - - - 2 - - 30 3.00 441/110/*

Bratuž/Šubic /Hlača

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

335 Poredoš 24 Prenos toplote in snovi - - - 3 3 - 45 45 - 6.75 140 Oman 25 Industrijska energetika - - - 2 1 1 30 15 15 5.25



Opomba: pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar+++ - Pedagoški proces se bo izvajal, če bo zadoščeno pogojem razpisa za vpis.* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje. - Predmet se bo izvajal v Ljubljani.





Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO - Izbirna skupina Vodenje proizvodnje – NOVO MESTO



Skupaj ur pr. v. s.


3. LETNIK


varnosti 2 - -

- - -

30 - -

3.00


- - -

2 - -

30 - -

3.00

441/ 110/ *

Bratuž/ Šubic/ Hlača

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

104 Noe 117 Montaža izdelkov 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 103 Starbek 118 Priprava proizvodnje 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 Obvezni predmeti v

izbirni skupini: Vodenje proizvodnje

445 Kampuš 159 Tehnologija

preoblikovanja kovin in nekovin

3 2 -

- - -

45 30 -

6.00

135 Junkar 160 Alternativne tehnologije 2 2 - - - - 30 30 - 4.50 103 Starbek 166 Načrtovanje in vodenje

proizvodnje - - -

2 3 -

30 45 -

5.25

104 Noe 167 Strega materiala in sredstev

- - -

3 2 -

45 30 -

6.00


izbirni skupini: Vodenje proizvodnje (GLEJ NAVODILA ZA IZBIRO PREDMETOV)

Z/21 Kejžar 231 Kemija - - - 2 1 - 30 15 - 3.75 140 Oman 262 Industrijska energetika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 158 / 353

Kopač / Butala P.

° Elementi računalniško integrirane proizvodnje

- - -

3 2 1

45 30 15

7.50

158 Kopač 271 Obdelovalni stroji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25 135/ 86

Junkar/ Sluga

272 Meritve v proizvodnji - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

104/ *

Noe/ Herakovič


- - -

3 2 -

45 30 -

6.00

103 Starbek

° Investicijski inženiring in vodenje projektov

- - -

2 2 1

30 30 15

6.00


Študent izbira med predmeti, ki so vpisani kot izbirni predmeti smeri in skupine, za katero se ob vpisuodloči. Priporočljiva je izbira 1 predmeta izven smeri, ni pa obvezna. Predmet, ki ga izbere študent izvensmeri je lahko le izbirni predmet tiste smeri.




Pogoji za dokončanje študija:So enaki kot so navedeni v 3. letniku na smeri Energetsko in procesno strojništvo (Ljubljana), izbirnaskupina Energetska tehnika.






Skupaj ur pr. v. s.


Posebni izbirni

predmeti


Kosel F./ Boltežar



Dodatna predmeta -

nadstandard


Kosel B./ Kukovec




3.8.3. Predmetnik programa VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA - IZREDNI ŠTUDIJ- LJUBLJANA +++

Pogoji za napredovanje: iz 1. v 2. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.Pogoji za ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.2.

Opombe:* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.+ - V š.l. 2004/2005 se je pedagoški proces izvajal pri predmetih označenih z + za 1. semester.++ - V š.l. 2005/2006 se bo pedagoški proces izvajal pri predmetih označenih z ++ za 2. semester in 1.

semester, če bo zadoščeno pogojem razpisa za vpis.+++ - Pedagoški proces v 1. semestru se bo izvajal, če bo zadoščeno pogojem razpisa za vpis.pr. - predavanja; v. - vaje; s. - seminar



pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur pr. v. s.

Štev. kred. Točk

1. LETNIK +++ Predmeti, ki so skupni vsem smerem 134 Petrišič 2 Tehniška matematika+ 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

* Kutnjak 3 Tehniška fizika++ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 61 Kosel F. 4 Tehniška mehanika I++ 2 1 - 3 2 - 75 45 - 9.75 139 Grum 5 Gradiva+ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 338 Prebil 6 Tehniška

dokumentacija in RPR+ 2

3

-

-

-

-

30

45

-

5.25 185

Kosel B.

7 Angleški jezik+ ali

506 Kukovec 8 Nemški jezik+ - - 2 - - 2 - - 60 6.00 67 Kelšin 9 Elektrotehnika+ - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 135/ 158/ 445

Junkar/ Kopač/ Kampuš

18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika++

-

-

-

2

2

-

30

30

-

4.50

134 Petrišič 13 Numerične metode in programiranje++

-

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja++ - 2 - - 2 - - 60 - 130 Delovna praksa 1 mesec




pr. v. s.

Semester poletni

pr. v. s.

Skupaj ur pr. v. s.

Štev. kred. točk

2. LETNIK Predmeti, ki so skupni v smeri: Proizvodno strojništvo, izbirna skupina: Vodenje proizvodnje 149 Žun 14 Tehniška

termodinamika++ 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

163/176 Stropnik/Štok 15 Tehniška mehanika II+

4 3 - - - - 60 45 - 8.25

623 Nagode 16 Strojni elementi+ 3 2 - 2 3 - 75 75 - 11.25 294 Bajsić 17 Meritve+ 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

135/158/445


18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika+

1 - 1 - - - 15 - 15 3.00

288 Tušek 19 Tehnika spajanja++ - - - 2 2 - 30 30 - 4.50 46 Kariž 22 Osnove krmilne

tehnike++ - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

189 Soković 23 Zagotavljanje kakovosti++

- - - - - 2 - - 30 3.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja++ - 2 - - 2 - - 60 - 328 Kovač 28 Tehnologija

materialov++ -

-

-

3

1

-

45

15

-

5.25

189/ 158

Soković/ Kopač

29 Zagotavljanje kakovosti (PS)++

-

-

-

1

-

-

15

-

-

1.50

158/ 189

Kopač/ Soković

31 Tehnologija odrezavanja++

-

-

-

2

3

-

30

45

-

5.25

Opombe:pr. - predavanja; v. - vaje; s. – seminar+ - V š.l. 2004/2005 se je pedagoški proces izvajal pri predmetih označenih z + za 3. semester.++ - V š.l. 2005/2006 se bo pedagoški proces izvajal pri predmetih označenih z ++ za 4. semester.


Opomba: če bo pri predmetih pri posameznih smereh manj kot 10 kandidatov, se predmet praviloma nebo izvajal.



3.8.4. Predmetnik programa visokošolskega strokovnega študija – nadaljevalni program - kot nadaljevanje

izobraževanja po pridobljeni višješolski izobrazbi - IZREDNI ŠTUDIJ - LJUBLJANA °°°

Štev. Predavatelj Štev. Predmet Skupaj

ur pr. v.

Izbirni predmeti po posamezni študijski smeri 3. LETNIK - 6. SEMESTER °°° Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO Izbirna skupina: Energetska tehnika: 294 Bajsić 36 Meritve v energetiki in procesni tehniki 75 ur

140 Oman 37 Metode smotrne rabe energije 75 ur 279 Čudina 38 Tehnična akustika 75 ur Z19 Širok 39 Hidroenergetski sistemi 75 ur Izbirna skupina: Hišna in sanitarna tehnika: 211/47 Butala V./Modic 41 Osnove hišne tehnike 75 ur 211/47 Butala V./Modic 42 Plinske instalacije 75 ur 211/47 Butala V./Modic 43 Sanitarne in požarne instalacije 75 ur 211/47 Butala V./Modic 44 Projektiranje instalacij z računalnikom 75 ur Izbirna skupina: Procesna tehnika: 149 Žun 45 Transport po ceveh 75 ur 279 Čudina 46 Črpalke in kompresorji 75 ur 335 Poredoš 47 Toplotne črpalke 75 ur 294 Bajsić 48 Tehnika za okolje 75 ur Smer: KONSTRUIRANJE IN VZDRŽEVANJE STROJEV Izbirna skupina: Konstrukterstvo in gradnja strojev 277 Duhovnik 49 Konstruiranje z računalnikom (CAD) 75 ur 277 Duhovnik 51 Industrijsko oblikovanje 75 ur 543 Kramar 52 Transportne naprave in tehnična logistika 75 ur 277/143 Duhovnik/Emri 53 Konstrukcije iz nekovinskih gradiv 75 ur 85 Računalniško vodenje transportnih naprav in sistemov 75 ur 61 Kosel F. 86 Tehniška mehanika III 75 ur Izbirna skupina: Vzdrževanje strojev 701/467 Pezdirnik/Vižintin 55 Osnove vzdrževanja 75 ur 467 Vižintin 56 Poškodbe in tehnična diagnostika 75 ur 467 Vižintin 57 Maziva in sistemi mazanja 75 ur 54/623 Fajdiga/Nagode 58 Efektivnost sistemov 75 ur 701/467 Pezdirnik/Vižintin 59 Projektiranje in vzdrževanje mehanskih in hidravličnih

pogonov 75 ur



Štev. Predavatelj Štev. Predmet Skupaj

ur pr. v.

Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO 103 Starbek 61 Načrtovanje in vodenje proizvodnje 75 ur 158 Kopač 62 Načrtovanje tehnologij in izdelkov 75 ur 139 Grum 63 Toplotna obdelava 75 ur 445 Kampuš 64 Tehnologija preoblikovanja kovin in nekovin 75 ur 158 Kopač 65 Obdelovalni stroji 75 ur 135 Junkar 66 Alternativne tehnologije 75 ur 104 Noe 67 Montaža izdelkov 75 ur 189 Soković 68 Zagotavljanje kakovosti 75 ur 139 Grum 69 Neporušne preiskave 75 ur 288 Tušek 72 Fizika varilnega procesa 75 ur Z21 Kejžar 73 Metalurgija varjenja 75 ur Smer: LETALSTVO 46 Kariž 74 Osnove krmilne tehnike (izbirni samo za energetike) 75 ur 467 Vižintin 56 Poškodbe in tehnična diagnostika 75 ur 54/623 Fajdiga/Nagode 58 Efektivnost sistemov 75 ur 294 Bajsić 77 Meritve (izbirni samo za neenergetike) 75 ur 328 Kovač 78 Konstrukcijska gradiva 75 ur Dodatni izbirni predmeti za vse smeri: 103 Starbek 79 Investicijski inženiring in vodenje projektov 75 ur Z434 Vahčič 82 Osnove podjetništva 75 ur 505 Senegačnik 83 Vrednotenje opreme in strojev 75 ur Obvezni za vse smeri: 84 Projektni seminar 75 ur

Kandidati, ki želijo nadaljevati študij po predmetniku nadaljevalnega programa VSŠ se praviloma lahko vpišejole na isto smer kot so jo zaključili na VŠ študiju, razen če jim je izdana odločba za spremembo smeri glede naVŠ študij. Sprememba smeri se dovoljuje le izjemoma, če kandidat na željeni (novi smeri)strokovno deluje (bil zaposlen) najmanj 3 leta.Kandidati izberejo najmanj tri predmete iz smeri, ki jo vpišejo, razliko predmetov do 5 pa lahko izberejo medpredmeti v isti ali drugi smeri oz. dodatnimi izbirnimi predmeti za vse smeri.Opomba: pr. - predavanja (45), v. - vaje (30), projektni seminar - 75 ur

OPOMBA: Vpisni pogoji, organizacija študija, trajanje študija, pogoji za dokončanje študija, strokovni naslov so navedeni v poglavju 4 – točka 4.1.

°°° - V š.l. 2005/2006 se pedagoški proces ne bo izvajal.



3.9. Predmetnik programa UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Predmetnik se je v zaporednih šolskih letih uvajal v posamezne letnike študija. Začetek izvajanja:v š.l. 1998/99 v 1. letniku, v š.l. 1999/2000 v 2. letniku, v š.l. 2000/2001 v 3.letniku, v š.l. 2001/2002v 4. letniku, v š.l. 2002/2003 v 9 semestru).

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. točk 1. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem 718 Perman 1001 Matematika 1 4 2 - 4 2 - 120 60 - 15.00

78 Grabec 1002 Fizika 3 3 - 2 2 - 75 75 - 11.25

* Tasič 1003 Elektrotehnika 3 1 - - - - 45 15 - 5.25Z446 Turel 1004 Kemija 2 1 - - - - 30 15 - 3.75143/176 Emri/Štok 1005 Statika in kinematika 3 2 - - - - 45 30 - 6.00338 Prebil 1006 Tehnična dokumentacija - - - 2 3 - 30 45 - 5.25139 Grum 1007 Gradiva - - - 4 2 - 60 30 - 7.5061 Kosel F. 1008 Trdnost - - - 3 2 - 45 30 - 6.00441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

2. LETNIK Predmeti, ki so skupni vsem smerem 77 Klinc 1020 Matematika 2 3 2 - 3 2 - 90 60 - 12.00

134 Petrišič 1021 Numerične metode 2 2 - - - - 30 30 - 4.50149 Žun 1022 Termodinamika 4 2 - - - - 60 30 - 7.50350 Boltežar 1023 Dinamika 2 2 - 2 1 - 60 45 - 8.2554 Fajdiga 1024 Strojni elementi 1 2 2 - 3 3 - 75 75 - 11.25

Z492 Bizjak 1025 Ekonomika 2 - - - - - 30 - - 3.0061 Kosel F. 1026 Mehanika fluidov - - - 4 2 - 60 30 - 7.50176 Štok 1027 Metode numeričnega

modeliranja -

-

-

2

2

-

30

30

- 4.50

1028 Seminar - - - 1 - - 15 - - 1.50441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 - - Strokovna praksa 1 1 mesec

Pogoji za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.1.Pogoji za ponavljanje 1. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.1.

Pogoji za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.1.Pogoji na ponavljanje 2. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.1.





Semester zimski

Semester poletni

Skupaj ur Štev. Predavatelj Štev. Predmet

pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s.

Štev. kred. točk

3. LETNIK

Predmeti, ki so skupni vsem smerem 86 Sluga 1040 Eksperimentalne

metode 3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

481 Golobič 1041 Prenos toplote 3 1 - - - - 45 15 - 5.25 46 Kariž 1042 Tehnična kibernetika 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 78/ *

Grabec/ Govekar

1043 Naključni pojavi 3 1 - - - - 45 15 - 5.25

506/ 185

Kukovec/ Kosel B.

1044 1045

Tuj strokovni jezik: Nemški jezik ali Angleški jezik

1

1

-

-

-

-

15

15

-

2.25

441/ 110

Bratuž/ Šubic

120 Športna vzgoja - 2 - - 2 - - 60 -

Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO (ES)

Predmeti, ki so skupni v smeri 140 Oman

1060 Gospodarjenje z

energijo 2

2

1

-

-

-

30

30

15

6.00

149 Žun 1061 Dinamika tekočin - - - 3 3 - 45 45 - 6.75 294 Bajsić 1062 Merilna tehnika - - - 3 4 - 45 60 - 7.50 666 Sekavčnik 1063 Energetski stroji - - - 3 2 1 45 30 15 7.50

Predmet, ki je skupen v usmeritvi Usmeritev: Toplotni stroji in naprave (TSN) – Energetsko strojništvo (ENS) 279 Čudina 1070 Tehnična akustika - - - 3 2 1 45 30 15 7.50

Predmet, ki je skupen v usmeritvi Usmeritev: Toplotna tehnika (TOT) – Procesno strojništvo (PRS) 335 Poredoš 1075 Prenos toplote in snovi - - - 4 2 - 60 30 - 7.50

Smer: KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA (KM) Predmeti, ki so skupni v smeri 54 Fajdiga 1090 Strojni elementi 2 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 61 Kosel F. 1091 Višja trdnost - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 350 Boltežar 1092 Višja dinamika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 338 Prebil 1093 Mehanizmi - - - 3 1 1 45 15 15 6.75 467/ *

Vižintin/ Kalin

1094 Tribologija - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

277 Duhovnik

1095 Metodika konstruiranja

-

-

-

3

2

-

45

30

- 6.00



Ekskurzija v 3. letniku: predvidena enodnevna ekskurzija po podjetjih v Republiki Sloveniji v drugem tednu meseca maja

Pogoji za napredovanje iz 3. v 4. letnik: pogoji so objavljeni v točki 3.5.1.Pogoji za ponavljanje 3. letnika: pogoji so objavljeni v točki 3.5.1.






Smer: ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO (ES)

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. točk Usmeritev: Toplotni stroji in naprave (TSN)– Energetsko strojništvo (ENS) 4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi Z19 Širok 1200 Črpalke 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 Z19 Širok 1201 Dinamika tekočin v

turbinskih strojih 2

2

1

-

-

-

30

30

15

6.00

658 Trenc 1202 Toplotni batni stroji 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 140 Oman 1203 Generatorji toplote 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 666 Sekavčnik 1204 Energetski sistemi 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 Izbirni predmeti v usmeritvi

– študent izbere 3 predmete

279 Čudina 1214 Kompresorji in ventilatorji

-

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

505 Senegačnik 1215 Goriva in zgorevanje - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 Z19 Širok 1216 Preizkušanje energetskih

strojev -

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

658 Trenc 1217 Motorji z notranjim zgorevanjem

-

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

666 Sekavčnik 1218 Parne in plinske turbine - - - 2 2 1 30 30 15 6.00 1225 Projektni seminar # 150 ur 15.00441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 - Strokovna praksa 2 1 mesec

5. LETNIK - 9. semester

Izbirni predmeti v usmeritvi – študent izbere 2 predmeta

350 Boltežar 1233 Dinamika strojev 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 481 Golobič 1234 Termodinamika zmesi 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 257/ 158

Kuzman/ Kopač

1235 Proizvodne tehnologije 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

1240 Diplomski seminar # 150 ur 15.00441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 - Usmeritev: Toplotna tehnika (TOT) – Procesno strojništvo (PRS) 4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 294 Bajsić 1241 Eksperimentalna

mehanika tekočin 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

Z275 Škerget 1242 Računalniška dinamika tekočin

2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

211/ 47

Butala V./ Modic

1243 Klimatizacija 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

335 Poredoš 1244 Hlajenje 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75 481 Golobič 1245 Termodinamika zmesi 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 149 Žun 1246 Dvofazni tok - - - 3 2 - 45 30 - 6.00



Semester Semester Skupaj ur Štev.Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. točk


395 Medved 1255 Uvod v inženirstvo okolja - - - 2 2 1 30 30 15 6.00481 Golobič 1256 Procesna tehnika 1 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00335/ 481

Poredoš/ Golobič

1257 Prenosniki toplote - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

1265 Projektni seminar # 150 ur 15.00441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 - Strokovna praksa 2 1 mesec

5. LETNIK – 9. semester


395 Medved 1273 Obnovljivi viri energije 3 2 - - - - 45 30 - 6.00Z100/ 569

Levec/ Bombač

1274 Procesna tehnika 2 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Z200 Filipič 1275 Inteligentni sistemi 2 3 - - - - 30 45 - 5.25 1280 Diplomski seminar # 150 ur 15.00441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -

Ekskurzija v 4. letniku: predvidena enodnevna ekskurzija po podjetjih v Republiki Sloveniji v drugemtednu meseca maja


Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar# - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti.Število kreditnih točk (KT): 10 ur predavanj: 1 KT

20 ur vaj: 1 KT10 ur seminarja: 1 KT

Pogoji za dokončanje študija:Za dokončanje študija mora študent:

• uspešno opraviti vse izpite oz. obveznosti iz predpisanih in vpisanih predmetov ter projektnega indiplomskega seminarja

• opraviti enomesečno strokovno prakso 1 po 2. letniku in enomesečno strokovno prakso 2 po 4.letniku

• se udeležiti strokovne ekskurzije v 3. in 4. letniku• izdelati in uspešno zagovarjati pozitivno ocenjeno diplomsko nalogo

Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnihusmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na številoštudentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: »če je za kako smer premalokandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogoča izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovorumed nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. Če bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.«Glede na sklep se ne izvajajo naslednje usmeritve na smeri Energetsko in procesno strojništvo (ES):

- Hidravlični stroji (HIS) – Energetsko strojništvo (ENS)- Inženirstvo tekočin (INT) – Procesno strojništvo (PRS)- Procesna tehnika in tehnologija okolja (PTO) - Procesno strojništvo (PRS)



Smer: KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA (KM)

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred.

pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. točk

Usmeritev: Pogonska tehnika (POT) 4. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 277 Duhovnik 1401 Računalniško podprto

konstruiranje- CAD** 3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

623/ 54

Nagode / Fajdiga

1402 Efektivnost proizvodov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

467 Vižintin 1403 Mehanski pogoni 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 623/ 54

Nagode/ Fajdiga

1404 Metode vrednotenja konstrukcij

2

3

-

-

-

-

30

45

-

5.25

666 Sekavčnik 1405 Energetski stroji 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 701 Pezdirnik 1406 Fluidna tehnika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 277/ 143

Duhovnik/ Emri


-

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00

467/ *

Vižintin/ Podgornik

1408 Mehanika kontakta - - - 2 3 - 30 45 - 5.25

1425 Projektni seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 -

Strokovna praksa 2 1 mesec


Predmeti, ki so skupni v usmeritvi

543 Kramar 1432 Optimiranje izdelkov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 467 Vižintin 1434 Tehnična diagnostika 2 3 - - - - 30 45 - 5.25

1435 Diplomski seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -

Usmeritev: Nelinearna mehanika konstrukcij (NMK) 4. LETNIK

Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 277 Duhovnik 1441 Računalniško podprto

konstruiranje-CAD** 3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

623/ 54

Nagode/ Fajdiga

1442 Efektivnost proizvodov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

61 Kosel F. 1443 Stabilnost konstrukcij 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00 176 Štok 1444 Mehanika konstrukcij 3 2 - - - - 45 30 - 6.00 257/ 158

Kuzman/ Kopač

1445 Proizvodne tehnologije 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

176 Štok 1446 Plastomehanika - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 543 Kramar 1447 Nosilne konstrukcije - - - 3 2 - 45 30 - 6.00 143 Emri 1448 Mehanika polimerov in

kompozitov -

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

1465 Projektni seminar # 150 ur 15.00 441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vgoja # - 2 - - 2 - - 60 -






Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar# - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti.* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.** - V okviru predmeta CAD in dela projektnega seminarja lahko študentje izberejo skupen mednarodni

projekt E-GPR (European- Global Product Realization – Evropski program celovitega osvajanjaizdelkov), ki se izvaja med TU Delft, EPFL Lausanne, London City University, Univerzo v Zagrebu inUniverzo v Ljubljani. Študentje se prijavijo po vpisu v četrti letnik.






Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnihusmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na številoštudentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: »če je za kako smer premalokandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogoča izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovorumed nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. Če bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.«Glede na sklep se ne izvajajo naslednje usmeritve na smeri Konstruiranje in mehanika (KM) :

- Modeliranje elementov in konstrukcij (MEK) – Konstruiranje (K)- Pogonski stroji in transportne naprave (PTN) – Konstruiranje (K)- Mobilna tehnika (MOT) – Konstruiranje (K)- Dinamika strojev (DIS) – Mehanika (M)- Mehanika polimerov in kompozitov (MPK) – Mehanika (M)



Smer: MEHATRONIKA, MIKROMEHANSKI SISTEMI IN AVTOMATIZACIJA (MA)

Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. točk Usmeritev: Mehatronika in mikromehanski sistemi (MMS) 4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 353 Butala P. 1701 Mehatronski sistemi 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

892 Diaci 1702 Mikroprocesorski krmilni sistemi 1

2

2

1

-

-

-

30

30

15

6.00

353 Butala P. 1703 FMS in CIM sistemi 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

892 Diaci 1704 Laserski sistemi 2 1 2 - - - 30 15 30 6.75

46 Kariž 1705 Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki 1

3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

353 Butala P. 1706 Mehatronski sistemi 2 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

892 Diaci 1707 Mikroprocesorski krmilni sistemi 2

-

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

86 Sluga 1708 FMS in CIM sistemi 2 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

1720 Projektni seminar # 150 ur 15.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - 2 - - 60 -




353/ 86

Butala P./ Sluga

1731 Senzorji in aktuatorji 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

86/ 353

Sluga/ Butala P.

1732 Proizvodna kibernetika 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

86 Sluga 1733 Kontrola kvalitete 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

139 Grum 1734 Preizkušanje materialov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

1735 Robotika *** 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

1740 Diplomski seminar # 150 ur 15.00

441/110 Bratuž/Šubic 120 Športna vzgoja # - 2 - - - - - 30 -



Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar*** - V š.l. 2005/06 se predmet ne bo izvajal.# - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti.








Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnihusmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na številoštudentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: »če je za kako smer premalokandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogoča izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovorumed nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. Če bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.«Glede na sklep se ne izvajata naslednji usmeritvi na smeri Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija(MA):

- Laserska tehnika (LAT)- Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki (AEP)



Smer: PROIZVODNO STROJNIŠTVO (PS)

Semester Semester Skupaj ur Štev.Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s. točk Usmeritev: Proizvodne tehnologije (PRT) 4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 139 Grum 1801 Toplotna obdelava 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

103 Starbek 1823 Projektno vodenje 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

158 Kopač 1803 Odrezavanje 2 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

445 Kampuš 1804 Preoblikovanje 2 3 1 1 - - - 45 15 15 6.75

135/ 86

Junkar/ Sluga

1805 Tehnološke meritve 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

103 Starbek 1806 Proizvodni sistemi - - - 2 2 1 30 30 15 6.00

104/ *

Noe/ Herakovič

1807 Strega in montaža - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

Izbirni predmeti v usmeritvi – študent izbere 1 izbirni predmet

257 Kuzman 1817 Preoblikovalni stroji in naprave

-

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

445 Kampuš 1818 Stroji in orodja za polimerna gradiva

-

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

158 Kopač 1819 Odrezovalni stroji in naprave

-

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00

139 Grum 1820 Nauk o kovinah - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

666 Sekavčnik 1821 Energetski stroji - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

328 Kovač 1822 Nekovinska gradiva - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

353 Butala P. 1802 FMS in CIM sistemi 1 - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

135/ 257

Junkar/ Kuzman

1824 Manegement inovativnih tehnologij

-

-

-

2

2

1

30

30

15

6.00

892 Diaci 1825 Laserski sistemi - - - 2 1 2 30 15 30 6.75





Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 139 Grum 1834 Preizkušanje materialov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

277 Duhovnik 1835 Modeliranje proizvodov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00





Semester Semester Skupaj ur Štev. Štev. Predavatelj Štev. Predmet zimski poletni kred. pr. v. s. pr. v. s. pr. v. s

. točk

Usmeritev: Varilne tehnologije (VAT) 4. LETNIK Predmeti, ki so skupni v usmeritvi 139 Grum 1841 Toplotna obdelava 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

353 Butala P. 1842 FMS in CIM sistemi 1 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

288 Tušek 1843 Fizika varjenja 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

Z21 Kejžar 1844 Kemijsko metalurške osnove varilnih procesov in tehnologij

3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

139 Grum 1845 Preizkušanje materialov 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

86 Sluga 1846 Kontrola kvalitete - - - 3 2 - 45 30 - 6.00

543 Kramar 1847 Varilno tehnična zasnova elementov in konstrukcij

-

-

-

2

3

-

30

45

-

5.25

288 Tušek 1848 Oprema za varilne procese in varstvo pri delu

-

-

-

3

2

-

45

30

-

6.00





Predmet, ki je skupen v usmeritvi 892 Diaci 1866 Laserski sistemi 2 1 2 - - - 30 15 30 6.75

Izbirni predmeti v usmeritvi – študent izbere 1 predmet

257 Kuzman 1867 Preoblikovalni stroji in naprave

2

2

1

-

-

-

30

30

15

6.00

445 Kampuš 1868 Stroji in orodja za polimerna gradiva

2

2

1

-

-

-

30

30

15

6.00

158 Kopač 1869 Odrezovalni stroji in naprave

3

2

-

-

-

-

45

30

-

6.00

139 Grum 1870 Nauk o kovinah 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

103 Starbek 1871 Proizvodni sistemi 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

104/ *

Noe/ Herakovič

1872 Strega in montaža 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

328 Kovač 1873 Nekovinska gradiva 3 2 - - - - 45 30 - 6.00

103 Starbek 1874 Projektno vodenje 2 2 1 - - - 30 30 15 6.00

135/ 257

Junkar/ Kuzman


2

2

1

-

-

-

30

30

15

6.00







Opomba:pr. – predavanja; v. – vaje; s. – seminar* - Številka predavatelja bo objavljena kasneje.# - Projektni seminar, Diplomski seminar, Športna vzgoja so obvezni predmeti.



• uspešno opraviti vse izpite oz obveznosti iz predpisanih in vpisanih predmetov ter projektnega indiplomskega seminarja



Opomba: Senat UL je na 15. seji 26. junija 2001 sprejel sklep o zmanjšanju števila ponujenih možnihusmeritev (izbirnih skupin) v 7., 8. in 9. semestru posameznih smeri UN Strojništvo. Glede na številoštudentov se realizira le 7 od 18 ponujenih možnih usmeritev z opombo: »če je za kako smer premalokandidatov za izvedbo vseh usmeritev, je mogoča izbira med vsemi predmeti smeri, izjemoma po dogovorumed nosilci smeri tudi iz predmetov drugih smeri. Če bo pri predmetu pri posameznih usmeritvah manj kot10 kandidatov, se predmet ne bo izvajal.«Glede na sklep se ne izvajaja naslednja usmeritev na smeri Proizvodno strojništvo (PS):

- Proizvodno inženirstvo (PRI)



4. IZREDNI ŠTUDIJ

Vse do leta 1994/95 je fakulteta organizirala tudi izredni študij - študij ob delu na višješolskem študiju, ki jepotekal po istih študijskih programih kot redni študij višješolskega programa.Od š.l. 1996/1997 dalje je fakulteta vsako leto v Razpisu za vpis objavila, da bo organizirala izredni študij v1. semestru visokošolskega strokovnega študija v Ljubljani, če se bo vpisalo vsaj 30 študentov.

Fakulteta je v Razpisu za vpis za š.l. 2005/2006 ponovno objavila, da bo organizirala izredni študij v začetnemletniku programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe na matični fakulteti v Ljubljani, če se bo vpisalovsaj 30 kandidatov. Če bo število vpisanih kandidatov manjše od razpisanih mest, fakulteta ne bo posebejorganizirala izrednega študija.Vsem prijavljenim na izredni študij pa bo predlagala poslušanje predavanj skupaj z rednimi študenti, vključitevv tiste skupine vaj, ki so za njih v ugodnem času, ter opravljanje izpitov.

Dodatne informacije o podrobnostih lahko dobite na fakulteti osebno v referatu za študentske zadeve sobaI/1 ali na tel. štev. (01) 47-71-200, interna 145 ali 146.

4.1. Program visokošolskega strokovnega študija - nadaljevalni program - izredni študij

Fakulteta za strojništvo je s š.l. 1997/98 prvič objavila razpis za vpis v program za nadaljevanje izobraževanjapo pridobljeni višji izobrazbi z možnostjo vpisa v 3. letnik (6. semester).

Vpisni pogoji:V program se lahko vpiše:kdor je končal višješolsko izobraževanje na eni izmed fakultet v RS Sloveniji in si pridobil strokovni naslovinženir strojništva, pod posebnimi pogoji za določeno smer pa tudi inženir ladijskega strojništva.

Pogoji za organizacijo študija:Študij bo organiziran na naslednjih smereh: Energetsko in procesno strojništvo, Konstruiranje in vzdrževanjestrojev, Proizvodno strojništvo ter Letalstvo. Predavanja bodo organizirana, če se bo za posamezno smeroziroma izbirni predmet vpisalo dovolj kandidatov.

Trajanje študija:1 semester po predmetniku prilagojenem študijski smeri (5 predmetov z novimi vsebinami in projektniseminar) ter šest mesečno praktično usposabljanje, ki se lahko nadomesti z dokazljivo enoletno zaposlitvijona delovnem mestu z inženirskimi nalogami.

Pogoji za dokončanje študija:• uspešno opravljene obveznosti pri predpisanih predmetih in seminarjih.,• potrjeno 6 mesečno praktično usposabljanje,• uspešen zagovor pozitivno ocenjene aplikativno usmerjene diplomske naloge.

Strokovni naslov: diplomirani inženir strojništva oz.diplomirana inženirka strojništva



5. PREDAVANJA IN VAJE V ŠOLSKEM LETU 2005/2006 IN IZPITNA OBDOBJA – REDNI ŠTUDIJ

Predavanja in vaje potekajo:- v zimskem semestru od 3. oktobra 2005 do vključno 13. januarja 2006 (15 tednov),- v letnem semestru od 13. februarja 2006 do vključno 31. maja 2006 (15 tednov).

Študijsko leto traja od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006.

Izpitna obdobja:Zimsko izpitno obdobje od 16.01.2006 do 10.02.2006 (4 tedne)Letno izpitno obdobje od 01.06.2006 do 30.06.2006 (1 mesec)Jesensko izpitno obdobje od 25.08.2006 do 22.09.2006 (4 tedne)

Počitnice trajajo od 1.julija 2006 do 31.avgusta 2006.



6. NAGRADE ŠTUDENTOM FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO

6.1. Nagrade najboljšim študentom Fakultete za strojništvo

Fakulteta za strojništvo je prvič podelila nagrade za najboljši uspeh v posameznem letniku višješolskega invisokošolskega študija v š.l. 1989/90.

Priznanja in nagrade za najboljši uspeh v š.l. 1989/90 so prejeli:

Janez GRADIŠEK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študijaAndrej HORVAT za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaBoris KUSELJ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaBoštjan TALJAT za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Janko TOMC za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študijaMatjaž GUSTINČIČ za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaAndrej GREBENŠEK za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija


Robert KOCBEK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študijaMiran POKORN inJanez GRADIŠEK za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaNikola JAKŠIĆ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaBoris KUSELJ inIztok DOLENC za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Janez AŽMAN za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študijaSrečko PODLESNIK za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaVida MESEC za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija


Miroslav HALILOVIČ za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študijaDejan Aleksander SAJE za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaJanez GRADIŠEK za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaAndrej HORVAT za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Borut HORVAT za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študijaBojan HRIBAR za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaSrečko PODLESNIK za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanja za 2., 3. in 4. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija so prejeli še:

Marko VALJAVEC, Dejan JOKSIMOVIĆ in Martin KOLENC


Elvis BELAC za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študijaSimon MANDELJ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaDamjan CIRMAN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaMiran POKORN za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Sebastijan MENIČ za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študijaMiran SIRC za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaMatjaž VEHOVEC za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija



Priznanja za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:

Janko TOMC in Simon NOVAK

Priznanja za 2. in 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija so prejeli še:

Bojan HRIBAR, Metod KONCILIJA, Viljem Ivan LOGAR in Joško VALENTINČIČ.


Miha NASTRAN za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študijaPetar ORBANIĆ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaPrimož PODRŽAJ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaIgor LAVRIČ za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Mirko ZUPANC za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študijaSebastijan MENIČ za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaBorut HORVAT za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:

Alenka KOLAR in Peter JENKO

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija so prejeli še:

Miran SIRC, Aleš GABER in Matjaž ERŽEN


Boris NOVAK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študijaMiha NASTRAN za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaJože KUTIN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaBoštjan DROBNIČ za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Andrej HOSTNIK za najboljši uspeh v 1. letniku višješolskega študijaBojan LANGERHOLC za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaTomaž ANDREIZ za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:

Simon MANDELJ in Miha BOBIČ

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel še:

Peter PETRIČ


— za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega študija— za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaMiha NASTRAN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaPetar ORBANIĆ za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija— za najboljši uspeh v 1.letniku višješolskega študijaDamjan KLOBČAR za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaGorazd ČERNE za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija



Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija sta prejela še:Jure KNEZ in Jože KUTIN

Priznanje za 2. in 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija sta prejela še:Boštjan BERČAN in Bojan LANGERHOLC.


Tomaž BUČAR za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaPrimož ČERMELJ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega študijaMaja ROTAR za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega študijaMiha NASTRAN za najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija

Boštjan ZUPANC za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaMatjaž PETERNEL za najboljši uspeh v 2. letniku višješolskega študijaTilen BERGER za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija je prejel:Tomaž VIDIC

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel:Andrej HOSTNIK

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 4. letniku visokošolskega študija je prejel:Marko GARBAJS

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel:Matjaž KARIŽ


Aleš ŠOLAR za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaTomaž BUČAR za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaŽiga KOGEJ za najboljši uspeh v 3. letniku VIS-univerzitetnega študijaMaja ROTAR za najboljši uspeh v 4. letniku VIS-univerzitetnega študija

Anže ROVANŠEK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaDamijan IPAVEC za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaAndrej KOŠMRLJ za najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 4. letniku VIS-univerzitetnega študija je prejel:Roman SANABOR

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel:Matjaž PETERNEL

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 4. letniku VIS-univerzitetnega študija je prejel:Dejan ŽIHER

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 5. semestru višješolskega študija je prejel:Rado BAJT




Andrej PUKŠIČ za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaJanko SLAVIČ za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaTomaž BUČAR za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študijaŽiga KOGEJ za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija

Simon OMAN za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaIgor PERDIH za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaDejan NOŽAK za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija je prejel:

Tomaž ROBLEK

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija je prejel:

Aleš Gregor RISTIČ


Uroš PRIMOŽIČ


Erik BOČKO


Matej ŽVOKELJ za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaDavid BOMBAČ za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaHenri ORBANIĆ inJanko SLAVIČ za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študijaPeter KRAJNIK za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija

Jure KOKALJ za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaBoris PIRNAT za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaIgor PODJED za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Gregor BOBOVNIK

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija je prejel

Sebastjan JELEN


Borut HUDOBIVNIK

Priznanje za 3. najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija sta prejela:

Iztok KAVŠEKJožef KOVAČIČ




Jure BEZGOVŠEK za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaTadej PERHAVEC za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaMarko THALER za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaTine OGOREVEC za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študijaJanko SLAVIČ za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študijaHenri ORBANIĆ za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študijaGregor HRIBAR za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija

Tanja NOVAK za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaMiha BRUMEN za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaDalibor ŠEGA za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študijaAleš BOBNAR za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Igor PRODAN


Primož KRANJC


Aljaž OSTERMAN za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaBlaž RIHTARŠIČ za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaJure BEZGOVŠEK za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaMarko THALER za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študijaAndrej PUKŠIČ za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študija

Tomaž LOVRENČIČ za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaSašo UBOVIČ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaMiha BRUMEN za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Martin MELE


Gregor MIHEVC


Mitja MUHIČ


Mitja POVŠE




Lovro KUŠČER za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaAljaž OSTERMAN za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaMatjaž EBERLINC za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študijaJure SMREKAR za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študijaGašper ŠUŠTERŠIČ za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija

Janez RAMOVŠ za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaTomaž LOVRENČIČ za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaTanja NOVAK za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija

Priznanje za 2. najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija sta prejela:

Damjan ČELIČMiha BROJAN


Sašo UBOVIČ


Valter GRUDEN


Darko ŠINKOVEC


Denis UDOVIČ za najboljši uspeh v 1. letniku univerzitetnega študijaRok VRABIČ za najboljši uspeh v 2. letniku univerzitetnega študijaUroš LESKOVŠEK za najboljši uspeh v 3. letniku univerzitetnega študijaMilan AMERŠEK za najboljši uspeh v 4. letniku univerzitetnega študijaMarko THALER za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študijaMatej ŽVOKELJ za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študijaJure SMREKAR za najboljši uspeh v 5. letniku univerzitetnega študija

Tomaž ČAMPA za najboljši uspeh v 1. letniku visokošolskega strokovnega študijaDavid VODOPIVEC za najboljši uspeh v 2. letniku visokošolskega strokovnega študijaTilen TRAMPUŽ za najboljši uspeh v 3. letniku visokošolskega strokovnega študija


Miha ZUPANČIČ


Robert HOČEVAR


Luka ŠTRUBELJ




Tomaž LOVRENČIČ



6.2. Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo

Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za leto 2004 je prejel:

Marko THALERdelo: Napoved energije v daljinskih energetskih sistemihmentor: prof.dr. Alojz Poredošsomentor: akad.prof.dr. Igor Grabec

Prešernovo nagrado Fakultete za strojništvo za leto 2004 so prejeli:

1. fakultetna nagradaUroš ROSAdelo: Konstrukcija šasije športnega vozila Student Roadstermentor: doc.dr. Marko Nagodesomentor: prof.dr. Matija Fajdiga

2. fakultetna nagradaJure SMREKARdelo: Neželjeni dinamični pojavi v hladilnem stolpu in njihov vpliv na kvaliteto obratovanja termoelektrarnementor: izr.prof.dr. Janez Omansomentor: izr.prof.dr. Brane Širok

3. fakultetna nagrada za skupinsko deloVasja RAVBAR, Željko PELENGIĆdelo: Razvoj in uporaba opto-mehatronskega sistema za določitev reliefa majhnih predmetovmentor: doc.dr. Janez Diacisomentor: doc.dr. Ivan Polajnar

6.3. Natečaj za Prešernove nagrade študentom Fakultete za strojništvo za leto 2005

Namen Prešernovih nagrad študentom Fakultete za strojništvo je, da vzpodbujajo in potrjujejo strokovnoin raziskovalno dejavnost študentov v meri, ki presega okvire običajnih študijskih obveznosti. Na razpisulahko sodeluje vsak študent Fakultete za strojništvo, bodisi posamično ali skupinsko, z deli v okviru študijskegaprograma Fakultete za strojništvo. Posamezni kandidat lahko prejme le eno nagrado, bodisi posamično aliskupinsko. Fakulteta bo podelila največ tri nagrade po tem natečaju. Prešernove nagrade študentom za leto2005 bo izročil na slovesen način dekan Fakultete za strojništvo. Vsak nagrajenec bo prejel listino, spominskoplaketo z vgravirano Prešernovo podobo ter denarno nagrado.

6.4. Razpisane teme za Prešernove nagrade za leto 2005 na Univerzi v Ljubljani in na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani

1. TEMA: Sistem za zajemanje dinamskih parametrov pri vožnji z gorskim kolesom

Obstoječe naprave, ki omogočajo gorskemu kolesarju spremljanje kinematskih parametrov vožnje, sozasnovane predvsem na zaznavalih kotne hitrosti oz. zasuka, zaradi česar je nabor parametrov, ki jih jemogoče spremljati, precej omejen.V okviru predložene raziskovalne naloge je potrebno preučiti, kako bi z uporabo drugih vrst zaznaval razširilinabor parametrov dinamike vožnje, ki bi jih lahko spremljal zahtevnejši rekreativni kolesar oziromatekmovalec. Na tej osnovi je potrebno zasnovati, skonstruirati in izdelati mikrokrmilniško voden sistem, kibo z uporabo dodatnih zaznaval omogočal spremljanje in zajemanje večjega števila parametrov, kot to



zmorejo obstoječe naprave. Pri razvoju sistema je potrebno posebno pozornost posvetiti značilnostim, kidoločajo njegovo praktično uporabnost: npr. enostavnost uporabe (montaža, rokovanje,..), kompaktnost inrobustnost izvedbe, preglednost prikaza, povezljivost s standardno računalniško opremo.

Mentor:doc.dr. Janez Diaci

2. TEMA: Karakterizacija plezalnih vrvi pri dinamičnih obremenitvah

V Centru za eksperimentalno mehaniko razvijamo novo generacijo vrvi, ki bodo namenjene uporabi vektremnih pogojih. Vrvi bodo narejene iz nove generacije nanostrukturiranih poliamidnih vlaken. Cilj nalogeje raziskati dinamične karakteristike obstoječih vrvi in definirati izhodišča za razvoj nove generacije vrvi zauporabo v športne, varnostne in pomorske namene. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centraza eksperimentalno mehaniko. Meritve bodo izvajane na namensko razviti nestandardni merilni napravi.

Mentor: prof. dr. Igor Emri

3. TEMA: Vpliv vlage na mehanske lastnosti plezalnih vrvi

Znano je, da se mehanske lastnosti polimerov lahko spremenijo za nekaj velikostnih razredov, če je materializpostavljen vlagi za daljše časovno obdobje. Iz teoretičnega stališča relativno dobro razumemo vpliv vlagena ekstrudirane in brizgane materiale. Precej manj je znano o vplivu vlage na visokoorientirane polimerekot so vlakna. Cilj projekta je analizirati dinamične karakteristike poliamidnih vrvi, ki so bile izpostavljenerazlični vlažnostni zgodovini. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalnomehaniko. Meritve bodo izvajane na namensko razviti nestandardni merilni napravi.


4. TEMA: Vpliv temperaturne spremembe na mehanske lastnosti plezalnih vrvi

Pri plezalnih vrveh, je eden izmed ključnih parametrov, ki vpliva na življenjsko dobo, spreminjanjetemperaturnih robnih pogojev, ki so jim vrvi izpostavljene v ekstremnih klimatskih razmerah. Cilj naloge jeanalizirati vpliv ciklične temperaturne obremenitve na dinamične karakteristike vrvi, ki je izpostavljenavečkratnim impulznim mehanskim obremenitvam. Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centraza eksperimentalno mehaniko. Meritve bodo izvajane na namensko razviti nestandardni merilni napravi.


5. TEMA: Vpliv intenzivnosti impulza sile na trdnost dinamičnih vrvi

Ena izmed najpomembnejših karakteristik plezalnih vrvi je ulovitvena sila. Ulovitvena sila je sila, s kateroje obremenjen plezalec med padcem. Cilj naloge je analizirati velikost ulovitvene sile vrvi v odvisnosti odvišine padca in mase bremena (t.j. plezalca). Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra zaeksperimentalno mehaniko. Meritve bodo izvajane na namensko razviti nestandardni merilni napravi.


6. TEMA: Študij kinetike krčenja PA vlaken za kardio-vaskularno kirurgijo

Nova generacija PA materialov, ki so bili razviti in patentirani v sodelovanju med nemškim koncernomBASF in Centrom za eksperimentalno mehaniko, omogoča izdelavo poliamidnih (PA) vlaken s t.i.inteligentnim vedenjem. To pomeni, da se je vlakno sposobno krčiti oz. raztezati v odvisnosti od dovedeneenergije. Omenjena vlakna bi bilo med drugim mogoče uporabiti v medicini na področju razvoja novih



kirurških tehnik, ki bi omogočale kontrolirano zategovanje oz. popuščanje šivov na osnovi dovedene energije.Cilj predlagane naloge je študirati kinetiko krčenja inteligentnih PA vlaken, ki so izpostavljena različnimtemperaturnim obremenitvam. Pri tem nas zanima, do katere temperature poteka proces krčenja vlaken inkakšne so časovne karakteristike tega procesa. V sklopu naloge bodo analizirana vlakna različnih debelin,ki se uporabljajo v kardio-vaskularni kirurgiji (predvsem pri operacijah zamenjave srčne zaklopke). V prvifazi bodo določene termične in morfološke lastnosti PA vlaken. Na osnovi rezultatov diferenčne dinamičnekalorimetrije bo določena temperatura tališča materiala, temperatura steklastega prehoda, temperaturakristalizacije in stopnja kristaliničnosti PA vlaken. Z uporabo optične mikroskopije bodo analizirane razlikev strukturi vlaken. Časovno spreminjanje geometrije vlaken pri različnih temperaturnih pogojih bo potekalov temperaturni komori in bo temeljilo na uporabi optične metode. Predlagana naloga se bo izvajala vlaboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko.


7. TEMA: Analiza vpliva strukture (morfologije) na časovno odvisno vedenje PA materiala

Vedenje izdelkov iz polimernih materialov ni odvisno le od vrste in sestave vhodnega materiala, temvečpredvsem od tehnologije predelave. Vsaka sprememba robnih pogojev (t.j. tehnologije predelave), ki ji je bilpolimerni material izpostavljen, se odraža na strukturi končnega izdelka in posledično v časovno odvisnemvedenju, ki se lahko spremeni za nekaj velikostnih razredov. Iz tega razloga je izjemnega pomena poznativpliv strukture polimernega materiala na časovno odvisno vedenje le-tega, kar je osnovni cilj predlaganenaloge. V ta namen bodo pripravljeni vzorci iz poliamidnega (PA) materiala pri različnih temperaturnih intlačnih zgodovinah (t.j. pogojih predelave). Struktura vzorcev (velikost kristalov, distribucija velikosti kristalov,razmerje med amorfno in kristalinično fazo) bo analizirana z uporabo optične mikroskopije. Na istih vzorcihbodo izvedene termične meritve z uporabo diferenčne dinamične kalorimetrije ter meritve lezenja (t.j.proces časovne odvisnosti modula lezenja), ki bodo izvedene v temperaturnem območju od 20 do 140°C.Predlagana naloga se bo izvajala v laboratoriju Centra za eksperimentalno mehaniko.


8. TEMA: Medsebojni vplivi aktivnih nukleacijskih mest pri mehurčkastem vrenju

Mehurčkasto vrenje kot konvektivni prenos toplote s fazno preobrazbo je eno izmed najbolj učinkovitihoblik prenosa toplote. Za njegovo razumevanje je potrebno poznavanje mehanizmov, ki istočasno nastopajona grelni površini, na stičišču tekočine z grelno površino in v tekočini v bližini grelne površine. Zaradimedsebojnega delovanja teh treh skupin parametrov je vrenje kompleksen proces, ki ga še ni mogoče fizikalnonatančno popisati in zahteva dodatne eksperimentalne študije s ciljem osamitve posameznih vplivnihparametrov tako, da bo mogoče analizirati njihov vpliv na proces mehurčkastega vrenja. Aktivnost posameznihnukleacijskih mest in s tem intenzivnost prenosa toplote pri mehurčkastem vrenju je odvisna tudi odmedsebojnega vpliva bližnjih aktivnih nukleacijskih mest. S pomočjo sistema, ki vključuje hitrotekočodigitalno kamero in infrardečo kamero, je potrebno izvesti eksperiment nasičenega mehurčkastega vrenjana tanki grelni površini, ki bo omogočala eksperimentalno identifikacijo karakterističnih lastnostihposameznega nukleacijskega mesta in medsebojnega vpliva aktivnih nukleacijskih mest.

Mentor: izr.prof.dr. Iztok Golobič

9. TEMA: Avtomatsko zaznavanje mehanskih napak kompresorjev na osnovi signala akustične emisije

Pri proizvodnji kompresorjev se na izhodu proizvodne linije izvaja končna kontrola prisotnosti napak pridelovanju kompresorjev. Med napake kompresorjev sodi tudi nabor mehanskih napak, kot so staknjenevzmeti in nezaželeno dotikanje delov kompresorske enote z ohišjem. Namen naloge je preučiti možnostizvedbe avtomatskega zaznavanja mehanskih napak kompresorjev na osnovi akustične emisije (AE), ki se



generira ob zagonu in med stacionarnim obratovanjem kompresorja. Naloga zajema izvedbo meritev indoločitev najprimernejše karakteristik signalov AE za avtomatsko razpoznavanje napak kompresorjev. Nalogaje eksperimentalno analitične narave in bo potekala v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr. prof. dr. Edvard Govekar

10. TEMA: Avtomatsko zaznavanje poškodb orodja pri izdelovanju industrijskih odpreškov

Pri izdelovanju odpreškov občasno nastopijo težave, kot so: izraba orodja, poškodbe orodja ali celo odlomorodja. Tovrstne težave povzročajo zastoj proizvodnje in so praviloma povezane z visokimi stroški popravila,zato uvajamo nov način zgodnjega odkrivanja napak in s tem preprečevanja nastanka večje škode. Razpisananaloga obsega razvoj nove metode odkrivanja napak na osnovi izmerjenih tranzientnih vibracij medobratovanjem stroja. Naloga vključuje eksperimentalno delo in obdelavo podatkov. Meritve bodo potekalena strojnem parku Skupine TPV, analiza podatkov in razvoj sistema pa v Laboratoriju za sinergetiko.

Mentor: izr.prof.dr. Edvard GovekarSomentor: akad.prof.dr. Igor Grabec

11. TEMA: Analiza akustične emisije kompresorjev za gospodinjske aparate

Kompresorji so sestavni del mnogih gospodinjskih naprav. Zato poleg tehnoloških in funkcionalnih zahtev,ki jih morajo izpolnjevati kompresorji, prihajajo v ospredje tudi zahteve po ekološki primernosti kompresorjev.Med najbolj pereče ekološke probleme sodi oddajanje akustične emisije (AE) v slušnem območju, ki jouporabnik zazna kot hrupnost kompresorjev. V okviru naloge naj se na osnovi analize AE okarakteriziraposamezne izvore hrupa in poda predloge za zmanšanje hrupnosti kompresorjev. Naloga je eksperimentalnoanalitične narave in bo potekala v Laboratoriju za sinergetiko.


12. TEMA: Analiza nihanj in sil pri kompresorjih za gospodinjske aparate

Stiskanje hladilnega plina v kompresorjih, ki se vgrajujejo v sodobne gospodinjske aparate, vzbuja nihanjakompresorske enote, ki se preko elastičnega vpetja prenašajo na podlago oziroma gospodinjski aparat.Prenos sil, in s tem neželeno vzbujanje okolice sta še posebej izrazita ob zagonu. V okviru naloge naj se vodvisnosti od elastičnega vpetja kompresorske enote izmerijo in analizirajo nihanja kompresorske enote tersile, ki se prenašajo na podlago za čas zagona in delovanja kompresorja. Na osnovi ugotovljenih značilnostinihanj in na okolico delujočih sil naj se podajo predlogi za zmanjšanje prenosa sil na okolico. Naloga jeeksperimentalno analitične narave in bo potekala v Laboratoriju za sinergetiko.


13. TEMA: Vpliv elementov senzorja odbite laserske svetlobe na izhodni signal senzorja

Pri karakterizaciji laserskih proizvodnih procesov se za posredno karakterizacijo stanja procesa pogostouporablja svetloba, ki se emitira med procesom. V ta namen je bil v Laboratoriju za sinergetiko razvitsenzor za detekcijo odbite laserske svetlobe. Senzor je sestavljen iz različnih optičnih elementov. Namennaloge je preučiti vpliv posameznih elementov senzorja na izhodni signal senzorja. Vpliv posameznihelmentov se bo analiziral na osnovi izmerjenih signalov odbite svetlobe med procesom laserskega tvorjenjakapljic. Izvedba naloge je eksperimentalne narave in bo potekala v Laboratoriju za sinergetiko.




14. TEMA: Razvoj kačastega robota

V zvezi z razvojem modernih naprav za neporušno preizkušanje mehanskih delov v kompleksnih tehniškihnapravah in fleksibilnih strojev za obdelavo votlin s komplicirano geometrijsko obliko, se pojavlja vednovečja potreba po inteligentnih kačastih robotih, katerih propulzija je posledica valovitega spreminjanjanjihove oblike. Podobna problematika se pojavlja tudi na medicinskem področju v zvezi z razvojem inteligentihendoskopov. V nalogi naj se v ta namen razišče možnosti razvoja kačastega robota sestavljenega iz mnogomedsebojno gibljivih členkov in generatorjev vrtilnega momenta med njimi. Njegovo obliko naj bo možnokrmiliti računalniško in tako doseči propulzijo v geometrijsko kompliciranem okolju. V laboratoriju zasinergetiko naj se iz predloženih elementov izdela prototip in karakterizira osnovne lastnosti njegove dinamike.

Mentor:akad.prof.dr. Igor Grabec

15. TEMA: Lasersko utrjevanje s pretaljevanjem površine strojnih delov

Lasersko kaljenje s pretaljevanjem površine je novejši postopek utrjevanja površine, ki je primeren predvsemza strojne dele iz zlitin z večfazno mikrostrukturo. Postopek je primeren tudi v primerih, ko razpolagamo zlaserskimi izvori majhnih moči. Zaradi pretaljenega materiala površine dosežemo tudi znatno višjoabsorptivnost laserske svetlobe v površino materiala tako, da odpade zahtevna priprava površine pred in poobdelavi pri čemer dobimo v površini strojnega dela zelo fino mikrostrukro z visoko trdoto.S spreminjanjem moči laserskega izvora in prirejenimi optičnimi in kinematičnimi pogoji lahko dosežemorazlične vnose energije potrebne za segrevanje materiala. V sklopu naloge bo raziskana siva in nodularnalitina standardnih kvalitet z vidika iskanja optimalnih obdelovalnih pogojev. Kriteriji za izbiro optimalnihobdelovalnih pogojev bodo vključevali velikosti pretaljenega in kaljenega sloja, velikosti zaostalih napetosti,mikrostrukturna analiza in analiza mikrotrdote po globini modificiranega sloja.

Mentor:prof.dr. Janez Grum

16. TEMA: Vpliv interakcije laserskega snopa na mikrostrukturo izločevalno utrjevalnega jekla

Tlačno litje aluminijevih zlitin se pogosto uporablja za izdelavo delov v velikoserijski proizvodnji. Orodja zatlačno litje so tako iz konstrukcijskega kot tehnološkega vidika izjemno zahtevna, ker obratujejo pri visokihtemperaturah in tlakih. Od dragih orodij za tlačno litje se pričakuje čim daljša obratovalna doba, ki jo pa pripredpisani obliki izdelka lahko dosežemo le s pravilno izbiro materila, kvalitetno izdelavo orodja in pravilnoizvedbo toplotne obdelave, sprotnim vzdrževanjem orodja in z izbiro pravilnih obratovalnih pogojev priprocesu litja.

Za izbrano izločevalno utrjevalno jeklo, ki je primerno za izdelavo orodij za tlačno litje je potrebno raziskativpliv interakcije laserske svetlobe na mikrostrukturo in mehanske lastnosti materiala. Mikrostrukturo inlastnosti jekla je potrebno raziskati tudi po žarjenju z različnimi temperaturno – časovnimi pogoji oziromarazličnimi pogoji izločevalnega utrjevanja. Na osnovi izmerjenih podatkov o lastnostih jekla po različnihpogojih toplotne obdelave je potrebno izbrati optimalne lastnosti materiala oziroma optimalne pogojeizločevalnega utrjevanja jekla za dane obratovalne razmere.

Mentor:prof. dr. Janez Grum

17. TEMA: Vpliv mase jekla in gasilnega sredstva na zaostale napetosti

Mehanske lastnosti strojnega dela so odvisne od vrste izbranega jekla in od načina toplotne obdelave. V tanamen so bile razvite različne metode za ugotavljanje prekaljivosti jekel kot sta Jominyjeva in Grossmann-ova metoda ter Lomontovi diagrami in/ali Assimov diagram iz katerih lahko določimo pogoje toplotneobdelave, ki zagotavljajo ustrezne mehanske lastnosti jekla glede na maso strojnega dela in intenzivnostohlajevalnega medija.



Rezultati raziskave bodo prikazani na osnovi merjenja intenzivnosti ohlajanja posameznih polimernihohlajevalnih sredstev, z določevanjem hitrosti ohlajanja jekla za poboljšanje pri različnih masah strojnegadela. Rezultati različnih načinov toplotnih obdelav bodo potrjeni z mikrostrukturno analizo z merjenjemtrdote in z merjenjem zaostalih napetosti. Celostna analiza bo omogočala dober vpogled v razmere pritoplotni obdelavi jekel za poboljšanje in uspešno napovedovanje pogojev toplotne obdelave. Eksperimentalnipostopek združuje sestavine ugotavljanja prekaljivost po lastni zasnovi, ki vključuje tudi informacije oizbranem sredstvu za gašenje. Podatki imajo izjemno tehnološko uporabnost in bodo prirejeni za neposrednoindustrijsko uporabo.

Mentor: prof. dr. Janez Grum

18. TEMA: Analiza mehanizmov trenja v zavornih sistemih na osnovi keramičnih kompozitov

Proizvajalci avtomobilov (in motociklov) v prestižnem in športnem razredu snujejo vse večja in težja vozilaz močnejšimi motorji, ki dosegajo visoke hitrosti, zaradi česar potrebujejo taka vozila zavorne sistemevečjih zavornih moči kot jih zagotavljajo konvencionalne zavore. Izboljšanje zmogljivosti zavornega sistemase lahko doseže s povečanjem konvencionalnih sistemov, kar zaradi povečanja mase ni najustreznejša rešitev,ali z uporabo novih, boljših materialov za zavorne diske in ploščice. Med obetavne materiale, ki se uporabljajov te namene sodijo tudi keramični (C/C-SiC) kompozitni diski. Kljub majhni obrabi in sposobnosti prenašanjavisokih zavornih moči, je njihova uporaba zelo omejena zaradi trenutno neustreznih materialov zavornihploščic, ki bi se lahko uspešno uporabljali v paru s temi diski.V predlagani nalogi bo kandidat skušal določiti vpliv temperature na delovanje abrazivnih delcev in»mazalnih« komponent v »razvojni« zavorni ploščici na mehanizme trenja v kontaktih z diski iz keramičnegakompozita. Pri delu bo uporabljal povsem na novo skonstruirano napravo, ki lahko deluje pri temperaturahtudi nad 800oC, kakršne se lahko ustvarjajo v teh kontaktih. Rezultati bodo omogočili potrebno dopolnitevznanja v širšem industrijskem projektu razvoja zavornih ploščic za športne avtomobile prestižnega razreda.Tematika je povsem neraziskana in v literaturi nedostopna, saj se bodo uporabljali novi materiali z novimilastnostmi. Poleg tega bomo uporabili novo kombinirano eksperimentalno-teoretično tehniko korelacijemeritev in teoretične napovedi kontaktnih temperatur. Predlagano delo je posebno zahtevno in kvalitetnozaradi potrebne združitve in uporabe znanja več področij strojništva v širšem pomenu (delovanje zavornegasistema, konstruiranje, termodinamika), uporabe numeričnega modeliranja in površinskih analiznih tehnikna mikro in nano nivoju ter eksperimentalnega dela. Poleg tega vključuje inovativne eksperimentalne inteoretične pristope, podlaga za delo pa je tehnološko zahteven (»high-tech«) izdelek domače proizvodnje.

Mentor: doc. dr. Mitjan KalinSomentor: prof. dr. Jože Vižintin

19. TEMA: Razvoj alternativnih metodologij za empirično modeliranje in optimizacijo procesov brušenja

V zadnjih letih smo priča vse večjim potrebam po simulaciji in modeliranju učinkovitih procesov brušenja.Osnovni cilj omenjenih naporov je na eni strani razširitev osnovnega procesnega znanja in na drugi stranimožnost nadaljnega napredka tehnologij brušenja, ki je pod vse večjimi konkurenčnimi pritiski.

Najbolj razširjen pristop k procesnemu modeliranju je še vedno eksperimentalni, ki temelji na razvojuempiričnih modelov. Pri tem skušamo kar najbolj koristno uporabiti eksperimentalne podatke, sicer omejenez določeno končno kombinacijo abrazivov in materialov obdelovancev, na osnovi katerih lahko optimiramorelevantne procesne parametre, ki jih v končni fazi prenesemo nazaj v proces.

V okviru raziskovalne naloge želimo preveriti učinkovitost alternativnih metod za določitev kompleksnihmakroskopskih relacij med nastavljivimi procesnimi parametri in merljivimi procesnimi učinki ter v končnifazi izvesti nekonvencionalno optimizacijo razvitega modela.



Pri tem lahko koristno uporabimo več orodij računske inteligence. Eden izmed njih so nevronske mreže, kiomogočajo relacijsko aproksimacijo, oz. modeliranje tako linearnih, kot tudi nelinearnih procesov z večjimštevilom vhodov in izhodov. Alternativni pristopi k procesni večkriterijski optimizaciji pa temeljijo naevolucijskih programih, kot so na primer genetski algoritmi.

Metodologija bo testirana na najsodobnejših tehnologijah brušenja, ki se nanašajo na brušenje z velikimihitrostmi, novimi abrazivnimi orodji ali na obdelavo težko obdelovalnih materialov. Model bo implementirans pomočjo standardne programske opreme in testiran v konkretnem slovenskem industrijskem okolju.

Mentor: prof. dr. Janez Kopač

20. TEMA: Pretočni zalogovnik za odbrane in mešane komunalne odpadke

V tekmovalnem razvitem svetu morajo gospodarske družbe razvijati vedno nove izdelke, ki so tržno zanimivi.Enako velja tudi za podjetja v Republiki Sloveniji, ki so z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost izpostavljenaneizprosni konkurenci najbolj razvitega sveta. Konkurenca je že zelo ostra tudi na sorazmerno novempodročju varovanja okolja, kamor spada ravnanje s komunalnimi odpadki.V okviru predložene naloge je potrebno zasnovati in skonstruirati srednje velik Pretočni zalogovnik zasortirane in nesortirane komunalne odpadke, ki ima v dnu dva letvasta transporterja gnana s hidromotorjem.

Ob prevzemu te naloge bodo podani naslednji osnovni podatki:- zalogovna zmogljivost (prostornina zalogovnika),- vhodni tok odpadkov (pretočna zmogljivost predhodne enote),- izhodni tok odpadkov (pretočna zmogljivost te enote),- gostota sveže nasutih odpadkov v zalogovniku,- gostota sesedenih odpadkov v zalogovniku.

Novi pretočni zalogovnik bo vključen v celovito postrojenje za stiskanje komunalnih odpadkov v srednjevelikevaljaste stiskance.Konstrukcija zalogovnika naj bo v skladu z najnovejšimi spoznanji na področju varovanja okolja, najnovejšimimetodami konstruiranja in dimenzioniranja ter v okviru tehnoloških možnosti domače industrije.

Mentor: izr.prof.dr. Janez KramarSomentor: doc.dr. Ivan Polajnar

21. TEMA: Zmanjšanje termičnih napetosti v izmenjevalniku toplote z uporabo cevi z ukrivljeno osjo

V cevnih izmenjevalnikih toplote vedno nastopajo temperaturna polja, ki imajo homogeni in nehomogenidel. S primerno konstrukcijsko rešitvijo vpetja izmenjevalnika toplote je običajno možno odstraniti vplivhomogenega dela temperaturnega polja na napetostno sliko v njem. Mnogo težje je zmanjšati termičnenapetosti v izmenjevalniku, ki so posledica nehomogenega dela temperaturnega polja.

V okviru te raziskovalne teme raziščite:- upogibno podajnost ukrivljene cevi v primerjavi z ravno cevjo najmanj po dveh metodah,- upogibne napetosti v ukrivljeni cevi prav tako po dveh metodah,- optimalno obliko ukrivljene cevi, ki bi lahko služila za zmanjšanje termičnih napetosti v izmenjevalcu

toplote,- stopnjo zmanjšanja termičnih napetosti v prav določenem izmenjevalniku za temperaturno polje, kjer je

temperatura posamezne cevi odvisna od njene lege v celotnem snopu cevi.

Ena od zahtevanih raziskovalnih metod, ki je danes že povsem uveljavljena, naj bo metoda končnihelementov.



Uporabljene raziskovalne modele realnih konstrukcij in podonstrukcij ter metode raziskav je potrebnočimbolje utemeljiti in dokumentirati. Rezultate raziskav je potrebno prikazati s preglednimi in popolnimigrafi.

Mentor: izr.prof.dr. Janez Kramar

22. TEMA: Obravnava nizkocikličnega obremenjevanja orodij v pogojih termo-plastičnega odziva

Vsebinske usmeritve:Orodja, ki so v proizvodnem procesu izpostavljena cikličnemu termo-mehanskemu obremenjevanju, sopodvržena tako izgubi geometrijske natančnosti kot povečani obrabi, ob neustreznem načrtovanju pa tudinezaželenemu zlomu. Ker so opisani pojavi v prvi vrsti odvisni od intenzivnosti in dinamike termperaturnihsprememb, bi v nalogi najprej razdelali spremljajoče fizikalne mehanizme ter jih matematično formulirali.Pozornost gre ob tem usmeriti tudi v reološko obnašanje gradiva, še posebej iz vidika temperaturnospremenljivih snovnih lastnosti ter različnih utrjevalnih mehanizmov. Ob uporabi numerične analize ter nanjej zasnovanih računskih simulacijah bi zatem funkcionalno degradacijo orodij tudi ovrednotili. V sklepnemdelu naloge bi na temelju izvedenih občutljivostnih študij podali usmeritve za izboljšanje konstrukcijsko-tehnoloških rešitev.

Mentor: prof.dr. Boris Štok



7. VSEBINA PRI POSAMEZNIH PREDMETIH - REDNI ŠTUDIJ

7.1. VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ

1. L E T N I K

2 Tehniška matematika

Realna in kompleksna števila: povzetek algebrske zgradbe obsegov realnih in kompleksnih števil. Teorijavektorjev: Geometrijski vektorji, linearne operacije, linearna odvisnost/neodvisnost in geometrijski pomen,baze, skalarni produkt vektorjev, Cramerjev sistem dveh (treh) linearnih enačb z dvema (tremi) neznankami,determinante drugega in tretjega reda, orientirane baze, vektorski produkt vektorjev, mešani produkt, sestavljeniprodukti, nekaj geometrijskih rezultatov. Realne funkcije ene realne spremenljivke: definicija, teorija limite,zvezne funkcije, pregled osnovnih elementarnih funkcij. Diferenciabilne funkcije: lokalni afini približek inodvod, diferencial, diferenciabilnost inverzne in sestavljene funkcije, odvodi višjega reda, osnovne lastnosti,l’Hôpitalovi pravili, Taylorjeva formula, lokalni ekstremi, konveksne in konkavne funkcije, asimptote,konstrukcija grafa. Integracija: definicija integrala in povzetek lastnosti, primitivne funkcije in Newton-Leinbnizova formula, metoda integracije z uvedbo nove spremenljivke in s parcialno integracijo, uporaba vgeometriji, nepravi integrali. Številske vrste: zaporedja in številske vrste, o konvergenci, Cauchyjev,d’Alembertov in Cauchy-MacLaurinov kriterij, Leibnizov kriterij, nekateri postopki sumiranja vrst, Taylorjevavrsta. Realne funkcije več spremenljivk: definicija, limita, zveznost, diferenciabilnost, gradient, parcialni odvodi,odvod v smeri, odvodi višjega reda, o implicitnih funkcijah. Diferencialne enačbe: definicija, pojem rešitve,začetne vrednosti, enačbi z ločenima in ločljivima spremenljivkama, homogena enačba, linearna enačbaprvega reda, linearna enačba drugega reda s konstantnimi koeficienti, Lagrangeova metoda variacije konstant.

3 Tehniška fizika

Uvod. Kinematika, Dinamika masne točke. Prožnost. Vrtenje. Mehanska energija. Tlak in temperatura.Termodinamski procesi. II. zakon termodinamike. Električno polje. Električni tok. Magnetno polje. Magnetnaindukcija. Nihanje. Valovanje. Zvok. Geometrijska optika. Valovna optika. Optični instrumenti. Kvantnipojavi. Atomi in molekule. Polprevodniki. Atomska jedra. Zaključek.

4 Tehniška mehanika I

Naloga, delitev in razvoj mehanike. Veličine v mehaniki. Sile in njihova delitev. Aksiomi in zakoni mehanike.Analitično podajanje sile. Podpore in njihove reakcije. Sistem sil s skupnim prijemališčem, sistem sil brezskupnega prijemališča. Pojem in definicija momenta, vektorski značaj momenta. Dvojica sil in njen moment.Ravnotežje momentov. Redukcija sil. Sestavljanje in ravnotežje sil v ravnini in prostoru. Nosilci v ravnini inprostoru. Določanje notranjih veličin stanja v statično določenih nosilcih. Ravninska in prostorska paličja.Mešani sistemi v ravnini. Točkovno obremenjene vrvi. Osnovne enačbe zvezno obremenjenih vrvi. Trenje,Coulomb-ove predpostavke. Drsno trenje pri mirovanju in gibanju. Drsno in kotalno trenje v ležajih. Trenjegibke vrvi na kolutu. Določanje masnega središča elementarnih in sestavljenih teles. Masno središče enoosnih,ravninskih prostorskih teles. Pappus - Guldinovi pravili.Geometrijske karakteristike prerezov. Statični in vztrajnostni momenti, polarni in deviacijski momenti,odpornostni moment, vztrajnostni radij. Definicija vektorja napetosti. Ravninsko napetostno stanje. Definicijavektorja premikov. Specifične deformacije. Določitev elastičnega in strižnega modula. Hook-ov zakon, kiveže normalno oziroma tangencialno napetost z normalno oziroma tangencialno specifično deformacijopri enoosnem napetostnem stanju. Nesestavljena napetostno-deformacijska stanja enoosnih elementov. Uklon.Razlika med uklonskimi in trdnostnimi problemi.Eulerjev uklon. Diagram uklonske napetosti, omega postopek. Dimenzioniranje uklonskoobremenjenih palic. Porušitvene hipoteze. Analiza uporabe posameznih porušitvenih hipotez.Določitev tangencialnih dopustnih napetosti. Sestavljanje normalnih napetosti. Sestavljanjetangencialnih napetosti. Sestavljanje normalnih in tangencialnih napetosti. Jedro prereza.Membranska teorija lupin, kotlovska enačba.



Temperaturne napetosti v enoosnih konstrukcijskih elementih. Geometrijska optimizacija indimenzioniranje. Dimenzioniranje statično in dinamično obremenjenih konstrukcijskih elementov.Računalniško podprto dimenzioniranje. Uvod v reševanje statično nedoločenih nosilcev inkonstrukcij.

5 Gradiva

Fizikalni vidik gradiv. Kristalna struktura kovin. Preskušanje. Tehnične zlitine. Rafiniranje. Utrjevanje zblokiranjem dislokacij. Toplotna obdelava. Jekla in litine. Neželezne zlitine. Sintranje. Litje. Gnetenje.Oksidacija in korozija. Korozijska zaščita. Polimerni materiali. Kompoziti, ojačeni z vlakni.

6 Tehniška dokumentacija in RPR

Opisna geometrija: projiciranje in načini projiciranja, projekcijske ravnine, kolineacija in afiniteta, preseki,mreže, predori. Konstrukcijska dokumentacija: postopki v konstrukcijskem procesu, zgradba konstrukcijskedokumentacije, konstrukcijska dokumentacija kot osnova podjetniške dokumentacije, tipiziranje vkonstrukcijski dokumentaciji, modulni sistemi, klasifikacijski sistemi, standardizacija, splošna pravila zaizdelavo dokumentacije (SIST, ISO, DIN, EN), mednarodna unifikacija konstrukcijske dokumentacije.Računalniško podprto risanje: stanje tehnologije in razlogi za uporabo CAD, sistemi vodenja tehničnedokumentacije v CAD procesu, oblike prikazovanja, tehnike komuniciranja, vpliv CAD na konstrukcijskodokumentacijo.

7 Angleški jezik

Razvoj naslednjih jezikovnih spretnosti: a) branje in razumevanje strokovnih besedil; b) pisno izražanje; c)poznavanje strokovne terminologije; d) poznavanje obravnavane funkcije besedilne zvrsti.Predmet razvija naslednje oblike jezikovnega sporočanja:a) znotraj povedi: definicija, klasifikacija, navajanje primerov, izražanje kontrasta in podobnosti, navodilaza izvajanje eksperimentov in opažanja, napovedi, hipotetičnih vprašanj, časovnih povezav ipd. s poudarkomna uporabljeni slovnični strukturi.b) znotraj besedila: bistvene misli znotraj odstavka, medstavčna povezava, logična koherenca, analizastrokovnega besedilaObravnavane teme: The science of mechanics, Units in engineering, Mechanical properties of material,Friction and wear, Hydraulics, Internal combustion engines, Limits and fits, Industrial robots, Computerintegrated manufacturing.

8 Nemški jezik

Razvoj naslednjih jezikovnih spretnosti: a) branje in razumevanje strokovnih besedil; b) pisno izražanje; c)poznavanje strokovne terminologije; d) poznavanje obravnavane funkcijske besedilne zvrsti.Predmet razvija naslednje oblike jezikovnega sporočanja:a) znotraj povedi: definicija, klasifikacija, navajanje primerov, izražanje kontrasta in podobnosti, navodilaza izvajanje eksperimentov in opažanja, napovedi, hipotetičnih vprašanj, časovnih povezav ipd. s poudarkomna uporabljeni slovnični strukturi.b) znotraj besedila: bistvene misli znotraj odstavka, medstavčna povezava, logična koherenca, analizastrokovnega besedilac) ponovitev slovnice, s poudarkom na strukturah, ki se pojavljajo v jeziku stroke: das Passiv, der Gliedsatzund seine Formen: Finalsatz, Konsekutivsatz, Vergleichsatz, Adversativsatz, Modelsatz, Kausalsatz,Relativsatz, etc., beschreibende Atrribute.Obravnavane teme: Werkstoffe im Maschinenbau, Gebrauch der Werkzeuge, Machinenelemente,Verbindungselemente, Verbrenungsmotoren. Am Anfang der dritten industriellen Revolution.



9 Elektrotehnika

Pregled razvoja. Električne lastnosti materialov, prevajanje električnega toka v trdnih snoveh, tekočinah,plinih, učinki električnega toka. Električni in magnetni pojavi, električne lastnosti materialov. Elementielektričnih vezij. Vezja z enosmernimi viri, predpostavke in osnovni zakoni, postopki reševanja. Prehodnipojavi ob vklopu in izklopu virov, časovne konstante. Izmenične napetosti, sinusna napetost, delovni injalovi tok, moč (navidezna, delovna, jalova), efektivna in srednja vrednost napetosti in toka. Vezja s sinusnimvirom, kazalci, impedance. Frekvenčna odvisnost vezij, resonančni pojavi, filtri. Usmerniki in razsmerniki,diode, stabilizacija napetosti in toka. Trifazni in večfazni sistemi. Osnove električnih strojev in naprav.Aktivni elementi in vezja, tranzistorji, tiristorji in drugi, stabilizatorji in krmilniki napetosti, toka in moči.Meritve, pretvorniki električnih in neelektirčnih veličin, mostički, števci, merilni instrumenti, instrumentacija.Zaščita, elektromedicina, predpisi. Instalacije, razsvetljava. Elektrokemija, galvanski členi, akumulatorji,gorivne celice.


1. Osnovne dejavnosti inženirskega poklica: zgodovina in razvoj inženirskega poklica, industrijske revolucije,sodobni izzivi inženirstva, izobrazba in potreba po interdisciplinarnih znanjih, kreativnost in metodeinovativnega razvojnega dela.2. Načrtovanje in inženirska ekonomija: razvoj in načrtovanje izdelka, zamisel izdelka - zamisel tehnologije,izbira materialov in procesov, konstruiranje izdelkov z ozirom na montažo, obdelava z odrezavanjem, tlačnimlitjem, preoblikovanje pločevine in cevi, hladno toplo ali vroče kovanje, tehnologija praškaste metalurgije,dokumenti za sledenje razvoja izdelka, prodajanja, ograševanja, vzdrževanja. Struktura stroškov, izdelavaponudbe, vnaprejšnji ekonomski izračun izdelave, variantni izračun za različne tehnologije.3. Izdelovalne tehnologije: tehnologije s preoblikovanjem, tehnologije z odrezavanjem, nekonvencionalnetehnologije odnašanja.4. Integracija sodobnih teorij v proizvodnjo: strukture proizvodnih organizacij glede na vrsto proizvodnje -posamična, maloserijska, masovna proizvodnja, merjenje učinkovitosti podjetij, patenti, njihova vloga inuporaba pri razvoju novih tehnologij, okolje, varstveni vidiki pri uvajanju novih tehnologij.

13 Numerične metode in programiranje

Uvod v operacijski sistem DOS in okolje Windows. Programirno okolje programskega jezika Fortran.Programski jezik Fortran: konstante, spremenljivke, funkcije, izrazi, polja, logične vrednosti, vhodno izhodnisistem, krmilni stavki, podprogrami, računanje s polji in dinamična polja, dvojna natančnost, kompleksnevrednosti, sestavljen tip podatkov, zahtevnejše oblikovanje izpisa, uvod v grafiko. Uvod v numerične metode:definicija področja, napake pri numeričnem računanju. Koreni enačb: grafična metoda z računalnikom,bisekcijska metoda, navadna iterativna metoda, Newtonova metoda, sekantna metoda. Sistemi nelinearnihenačb: navadna iterativna metoda, Newtonova metoda. Sistemi linearnih enačb: eliminacijske metode,iterativne metode. Aproksimacija funkcij: metoda najmanjših kvadratov, polinomska, nelinearna in Fourierovaaproksimacija. Interpolacija: Lagrangeov interpolacijski polinom, Aitkenova interpolacijska shema,interpolacija z zlepki. Odvajanje in integriranje: numerično računanje odvodov. Trapecna in Simpsonovaformula. Rombergov postopek, Gaussove integracijske formule. Navadne diferencialne enačbe: začetniproblem. Taylorjeva, Eulerjeva in metoda Runge-Kutta, metoda prediktor-korektor. Robni problem.Diferenčna metoda, strelska metoda. Problem lastnih vrednosti.

120 Športna vzgoja

Študent se odloči za eno od razpisanih športnih zvrsti: atletika, boks, judo, košarka, odbojka, nogomet,plavanje. V prvem letniku študenti spoznavajo ali utrjujejo tehniko izbrane športne zvrsti in z intenzivnovadbo izboljšujejo svoje telesne sposobnosti. V višjih letnikih spoznavajo študenti taktične variante določenezvrsti in jih vnašajo v samo igro.



130 Delovna praksa

Delovna praksa zajema področja, ki jih je študent tekom študija teoretično spoznaval ali pa je o njih le slišalbežna pojasnila.

Zajema področja priprave proizvodnje, delo v mehanskih obratih, delo v okviru tehnične kontrole proizvodnjein montaže. Na delovni praksi si študent pridobi osnovna znanja iz ročne in strojne obdelave kovin, varjenja,ulivanja in kovanja. Program dela obsega sledeča področja: ročna obdelava kovin kot so piljenje, žaganje,brušenje, poliranje. Vrtanje z ročnimi in avtomatsko podajalnimi stroji. Struženje enostavnih strojnihelementov s poudarkom na točnosti izdelanih mer. Skobljanje in frezanje. Priprava kalupov in ulivanje,kovanje enostavnih predmetov, varjenje tankih in debelih pločevin ter strojnih delov.

Študenti višjih letnikov delajo na delovnih mestih, kjer se seznanijo s snovanjem, projektiranjem,konstruiranjem in tehnološko pripravo izdelka. Delajo na NC strojih in v tehnični kontroli končnih izdelkovter montaži.



2. L E T N I K

14 Tehniška termodinamika (EPS, KVS, PS, LE)1

Termodinamski sistem: enostavni sistem, sestavljeni sistem; Veličine stanja: volumen, tlak, temperatura,termična enačba stanja; Termodinamske preobrazbe in procesi: Prvi glavni zakon termodinamike: energija,delo, toplota, kalorična enačba stanja, preobrazba idealnih plinov, izohora, izobara, izoterma, izentropa,politropa; Drugi glavni zakon termodinamike: teorija sestavljenega sistema, povračljivi in nepovračljiviprocesi, energija, eksergija in anergija, entropija, eksergijska analiza in optimizacija procesov; Delovni procesi:splošno, nepovračljivosti, parni procesi, plinski procesi, motorji z notranjim zgorevanjem.

15 Tehniška mehanika II (EPS, KVS, PS, LE)

Uvod, predstavitev predmeta in zgodovinski razvoj. Kinetika točke. Osnovni pojmi in opis kinematičnihveličin v Kartezijevem, polarnem in naravnem koordinatnem sistemu. Posebne vrste gibanja točke(premočrtno, kroženje, poševni met, harmonično).Kinematika togega telesa. Določanje tirov, hitrosti in pospeškov točk pri translacijskem, krožnem inravninskem gibanju. Sestavljeno gibanje točke in togega telesa. Coriolisov pospešek. Sestavljanje dveh rotacijokoli vzporednih osi. Prenosniki gibanja (navadni in sestavljeni).Kinetika točke. Zakoni in ravnotežne enačbe. Delo, energija in energijski zakoni. Gibalna in vrtilna količinain zakona o njuni spremembi. Impulz sile. Sistem masnih točk. Centrični trk elastičnih teles - normalni inpoševni, trk mase z rotirajočim telesom.Kinetika togega telesa. Glavna enačba. Energija pri translaciji in rotaciji telesa. Dinamični vztrajnostnimomenti teles. Izračun vztrajnika. Dinamično uravnotežanje rotorjev in sile na ležaje zaradineuravnoteženosti.Mehanska nihanja. Nihanje z eno prostostno stopnjo - lastno nedušeno in dušeno nihanje, vsiljeno nedušenoin dušeno nihanje zaradi harmonske motnje, resonanca, upogibna in torzijska nihanja. Izolacija nihanj.Kritična vrtilna frekvenca gredi rotorjev. Osnove za izračun seizmičnih obremenitev pri konstrukcijah.Splošni pojmi mehanike fluidov (agreg. stanja, masa, gostota, tlak, viskoznost, stisljivost, itd.)Statika fluidov. Eulerjeva hidrostatična enačba. Hidrostatični tlak in njihovo ravnotežje. Atmosfera. Pascalovzakon. Relativno mirovanje fluida-enačba gladine. Vezne posode. Sila na dno in ravne stranske stene. Silana ukrivljene stranske stene. Hidrostatični vzgon in stabilnost plavanja teles.Dinamika fluidov. Osnovni pojmi in vrste gibanja fluidov. Zakon o ohranitvi mase. Eulerjeva hidrodinamičnaenačba. Bernoullijeva enačba in njena uporaba. Venturijev princip. Iztekanje skozi majhne in velike odprtinev stenah posode pri konstantni in spremenljivi gladini.Impulzni zakon. Zvočna hitrost. Bernoullijeva enačba za stisljiv fluid. Adiabatno pretakanje fluida. Osnoveteorije podobnosti tokov. Pretakanje realnih fluidov po cevovodih. Določanje linijskih in lokalnih izgub.Določanje optimalnega premera dolgega cevovoda. Odpor pri obtekanju teles. Osnove hidravličnega udarain ukrepi za preprečevanje. Problem kavitacije.

16 Strojni elementi (EPS, KVS, PS, LE)

Osnove snovanja in zakonitosti oblikovanja strojnih elementov: razdelitev strojnih elementov, parametriobremenitve in dimenzioniranja strojnih naprav in sestavnih elementov iz kovinskih materialov. Nekovinskimateriali za izdelavo nosilnih strojnih delov: preračune in oblikovanje. Neločljive zveze: oblikovanje, trdnostnelastnosti in preračun varjenih konstrukcij, lotanih in lepljenih zvez. Kovičenje lahkih konstrukcij.Elementi ločljivih zvez: pritrdilni in gibalni vijaki, sorniki, zatiči, gradiva, statični in dinamični preračun,oblikovanje.

1 EPS–Energetsko in procesno strojništvo, KVS–Konstruiranje in vzdrževanje strojev,PS–Proizvodno strojništvo, LE–Letalstvo



Vzmeti: karakteristike, oblike, trdnostne lastnosti, kovinske in nekovinske vzmeti, izkoristek. Rotacijskielementi: osi in gredi, drsni in kotalni ležaji, maziva in mazanje ležajev. Zveza pesta z gredjo. Tesnila: medmirujočimi in relativno gibajočimi deli, oblike, karakteristike, materiali, načini vgradnje, uporaba.Mehanizmi: struktura in klasifikacija mehanizmov, osnove sinteze mehanizmov.Povezava gonilnega in gnanega stroja: gredne vezi in sklopke, karakteristike, velikost, uporaba.Mehanska gonila: vrste, karakteristike. Torna gonila: vrste, karakteristike, kinematika, preračun,uporaba. Zobniki: cikloidno in evolventno ozobje, valjasti in stožčasti zobniki, kinematika intoleranca zobnikov. Zobniška gonila: kinematika, konstrukcijske izvedbe gonil z valjastimi,stožčastimi in polžastimi zobniki, dimenzioniranje, izkoristek, mazanje in vzdrževanje gonil.Planetna gonila: osnove kinematičnega in trdnostnega preračuna, konstrukcijske izvedbe, izoristek.Verige in verižna gonila. Jermenska gonila s ploščatimi in klinastimi jermeni: kinematika,demenzioniranje, konstrukcijske rešitev, vzdrževanje in izkoristek. Zaporni elementi: pipe, ventili,zasuni, lopute, karakteristične izvedbe za pretok različnih medijev, obratovalni pogoji, uporaba,vzdrževanje.

17 Meritve (EPS, KVS, PS, LE)

Osnove električnega merjenja neelektričnih veličin. Obravnava merilnih pogreškov. Osnovne značilnosti inzgradba merilnih zaznaval. Merilni signali in elementi za njihovo obdelavo. Pregled sodobnih merilnihpretvornikov in njihova uporaba. Osnove procesnih merilnih sistemov.

18 Mehanska tehnologija in inženirska ekonomika (EPS, KVS, PS, LE)

Osnovne dejavnosti inženirskega poklica: zgodovina in razvoj inženirskega poklica, industrijske revolucije,sodobni izzivi inženirstva, izobrazba in potreba po interdisciplinarnih znanjih, kreativnost in metodeinovativnega razvojnega dela.Načrtovanje in inženirska ekonomija: razvoj in načrtovanje izdelka, zamisel izdelka - zamisel tehnologije,izbira materialov in procesov, konstruiranje izdelkov z ozirom na montažo, obdelava z odrezavanjem, tlačnimlitjem, preoblikovanje pločevine in cevi, hladno toplo ali vroče kovanje, tehnologija praškaste metalurgije,dokumenti za sledenje razvoja izdelka, prodajanja, oglaševanja, vzdrževanja. Struktura stroškov, izdelavaponudbe, vnaprejšnji ekonomski izračun izdelave, variantni izračuni za različne tehnologije.Izdelovalne tehnologije: tehnologije s preoblikovanjem, tehnologije z odrezavanjem, nekonvencionalnetehnologije odnašanja.Integracija sodobnih teorij v proizvodnji: strukture proizvodnih organizacij glede na vrsto proizvodnje -posamična, maloserijska, masovna proizvodnja, merjenje učinkovitosti podjetij, patenti, njihova vloga inuporaba pri razvoju novih tehnologij, okolje, varstveni vidiki pri uvajanju novih tehnologij.

19 Tehnika spajanja (EPS, KVS, PS)

Uvod. Osnovni pojmi. Varjenje s pritiskom. Uporovno varjenje. Fizika obloka s stabilnostjo insamoreguliranjem dolžine slednjega ter klasifikacija prehajanja materiala po IIW. Viri energije za varjenjein njihove osnovne karakteristike. Nevarnosti pri varilskih delih, zaščita pred nevarnostmi ter varno delo.Ročno obločno varjenje z oplaščenimi elektrodami. Obločno varjenje v zaščitnih plinih in plinskih mešanicahpo postopkih: TIG, MIG/MAG, EPP in s plazemskim oblokom. Varjenje pod žlindro. Varjenje s snopomelektronov in svetlobe (posebno še z laserjem). Aluminotermično in plamensko varjenje. Plamensko rezanjes čistim kisikom in z dodatki. Rezanje z oblokom, s plazemskim oblokom in z laserjem. Lotanje, lepljenje innabrizgavanje kovin in nekovin. Varjenje termoplastov. Toplotna polja in toplotni pojavi. Notranje napetostiin deformacije ter preprečevanje in odpravljanje slednjih. Varivost in metode za preizkušanje varivosti.Varivost in varjenje železa, bakra, aluminija, magnezija niklja, berilija, titana in cirkonija ter njihovih zlitin.

22 Osnove krmilne tehnike (EPS, KVS, PS, LE)

Uvod v kibernetiko. Delitev krmilnih sistemov. Prenosne karakteristike gradnikov krmilnih zank. Obnašanjekrmilnih sistemov in njihova kakovost. Frekvenčne metode analize delovanja krmilnih zank. Stabilnost



krmilne zanke. Zvezni krmilniki in izbira njihovih parametrov. Osnove diskretnih krmilnih sistemov. Osnovenelinearnih krmilnih sistemov. Računalniško krmiljenje.

23 oz. 29 Zagotavljanje kakovosti (seminar oz. predavanja) (EPS, KVS, PS)

Osnovni pojmi kakovosti. Razvojna pot zagotavljanja kakovosti. Obvladovanje kakovosti izdelkov in storitev.Določitev nivoja kakovosti izdelkov in storitev.Človek in kakovost. Vplivi okolja na človeka in njegov odnos do kakovosti. Ergonomija delovnega mesta.Usposabljanje za kakovost. Motivacija za izboljšanje kakovosti. Autokontrola. Krožki kakovosti. Kakovostin ekologija.Sistemi zagotavljanja kakovosti. Organizacija in struktura sistema zagotavljanja kakovosti v podjetju. Serijastandardov ISO 9000. Certificiranja sistema zagotavljanja kakovosti. Pridobitev znaka CE - tehnične zahteveza izvoz v EU.Statistični nadzor procesa (SPC). Elementarne statistične metode za kontrolo kakovosti in njihova uporabav praksi. Sedem orodij za izboljšanje kakovosti. Vrste kontrolnih kart. Analiza sposobnosti procesov - definicijaindeksov sposobnosti cp, pk., cm, cq; povezava med indeksi.Stroški zagotavljanja kakovosti. Sodoben pristop pri analizi stroškov zagotavljanja kakovosti. Struktura invrednotenje stroškov.

120 Športna vzgoja (glej 1. letnik) (EPS, KVS, PS, LE)

24 Prenos toplote in snovi (EPS)

Termohidrodinamični preračun toplotnih prenosnikov. Naravne zakonitosti. Metodologija, prenosnik toplote:cev v cevi, posoda z mešalom, cevni prenosnik toplote. Transport energije s toplotnim sevanjem, kondenzacijoin uparjanjem. Molekularna in konvektivna snovna izmenjava, Fiekov zakon, Stefanov tok, prenos snovi naplošči, cevi. Splošni zakon snovne izmenjave pri večkomponentnih sistemih. Snovna izmenjava pri večjihsnovskih tokovih.

25 Industrijska energetika (EPS)

Energija: vrste, viri, pretvorbe, vrednotenje, alternative. Energetika: energetsko gospodarstvo, načrtovanje,potrebe, stanje v Sloveniji. Batni stroji: kompresorji, motorji z notranjim zgorevanjem. Turbostroji: črpalke,kompresorji, vodne, parne in plinske turbine. Parna in plinska postrojenja v industriji. Kotli, prenosnikitoplote, industrijske turbine, vplivi na okolje. Tehnologije energetskih in tehničnih plinov, sistemi, naprave,opreme. Procesi in postrojenja za kogeneracijo toplote in električne energije. Raba energije v tehnološkihprocesih. Stopenjsko uvajanje ukrepov za smotrno rabo energije, energetske analize in programi, energetskosvetovanje. Organizacije in delo energetskih služb v industriji.

26 Tehniška mehanika III (KVS)

Teorija napetosti. Teorija deformacij. Energijski stavki. Posplošen Hookov zakon. Mejna stanja. Elastoplastičniupogib. Uporaba energijskih izrekov pri reševanju statično določenih in nedoločenih sistemov. Ravnotežnain energijska metoda reševanja enoosnih in dvoosnih stabilnostnih problemov v elasto in elastoplastičnemobmočju. Metode povečanja nosilnosti. Preskok sistema. Zvrnitev nosilcev. Stabilnost okvirnih konstrukcij.Lokalna stabilnost. Osnove lomne mehnaike. Vpliv razpok, stabilne in nestabilne razpoke. Krhki lom.Vpliv oksidnega klina na širjenje razpok. Kontaktni problemi. Linearna teorija z vlakni ali tkanino ojačenihkonstrukcijskih elementov. Vpliv kvalitete filamenta na nosilnost titra in vlakna. Vrste in nosilnost polnil.Hookov zakon za ortotropni sloj s poljubno orientacijo tkanine ali ojačitvenih vlaken. Hookov zakon zavečslojni nosilni konstrukcijski element, sestavljen iz slojev poljubne ortotropije. Izdelava elementov znavijanjem in brizganjem. Izdelava z nadtlakom. Parametri izdelave, čas, tlak, temperatura in drugi. Vplivkrčenja med ohlajanjem. Pregled metod reševanja problemov iz Tehniške mehanike III. Analitične ineksperimentalne metode. Metode prevojne točke. Metode modelne mehanike.



27 Hidravlika in pnevmatika (KVS)

Uvod: opredelitev, zgod. razvoja in primerjava H/P z mehaniko, elektriko in elektroniko, kriteriji za uporaboH/P v strojih in postrojenjih.Zgradba H in P naprav (HPN)jk v relaciji s členitvijo strojnih sistemov.Delovni mediji H fluid in stisnjen zrak, lastnosti, parametri.Uporaba osnovnih fizikalnih zakonitosti hidrostatike in hidrodinamike v H sestavinah in napravah.Simbolika risanja hidravličnih (H) in pnevmatičnih (P) shem.Sestavine HN (po skupinah: definicija, sistematika, načela delovanja, izvedbe, lastnosti, izračuni in uporaba);črpalke, motorji, valji, krmilniki (klasični) in pomožne sestavine s tesnili in tesnenjem.Osnovni tipični krmilni zlogi H sestavin pri projektiranju HN.Čistoča in čiščenje H fluidov; standardi o čistoči, dimenzioniranje H filtrov.Osnove proporcionalnih in servoventilov; izvedbe, lastnosti, uporaba, kriteriji za izbiro, prednosti in slabostiv primerjavi s klasičnimi krmilniki.Osnove hidrostatičnih prenosnikov in hidrostatičnih pogonov.Osnove možnostne pnevmatike; valji, krmilniki, pomožne sestavine.Projektiranje HPN z vidika vzdrževanja oz. vzdrževabilnosti.

28 Tehnologija materialov (PS)

Elastičnost. Difuzija. Ternarni diagrami. Dilatometrična analiza. TTT diagrami. Prekaljivost (Grossmannovain Lemontova metoda ter Jominy preskus). Prekaljivost cementiranih delov. Deformacija kovin. Lezenje inrelaksacija napetosti. Krhki zlom. Weibull-ova teorija najšibkejšega člena. Žilavi zlom. Jekla.

29 Zagotavljanje kakovosti (glej 2.letnik EPS, KVS, PS) (PS)

31 Tehnologija odrezavanja (PS)

Razlaga in demonstracija odrezavanja v okviru blagega uvoda v obliki teorije odrezavanja in nato s poudarkomna tehniki odrezavanja.Predstavitev aktualnih odrezovalnih postopkov (struženja, vrtanje, frezanje navojev, povrtavanje, brušenje,poliranje, super finiš, honanje) v direktni povezavi s sprotnim načrtovanjem tehnologije odrezavanja(predpisovati parametre obdelave, ustrezno geometrijo in kvaliteto orodja). Seznanitev slušateljev s sodobnimirezalnimi orodji in obdelovalnimi materiali ter na osnovi banke tehnoloških podatkov kreiranje optimalnihparametrov odrezavanja, ki zagotavljajo racionalno obdelavo.

32 Varilni stroji in naprave I (PS)

Uvod in osnovni pojmi.Osnove fizike varjenja s posebnim poudarkom na obloku, njegovi stabilnosti in samoreguliranju dolžineobloka, na silah v obloku, prehajanju materiala in klasifikaciji slednjega po IIW ter na talini zvara, pihalniučinek – vzrok za nastanek in ukrepi za preprečitev.Elektriški viri energije za varjenje, razdelitev, delovanje, osnovne karakteristike in uporaba (transformator,usmernik, generator, inverter, sinergetski viri energije, mehka logika v varilstvu).Stroji in naprave za obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, v zaščitnih plinih, pod talili in za posebnepostopke kot so: varjenje z udarom, z elektromagnetno krmiljenim oblokom in v ozki reži.Naprave za uporovno varjenje, vključno za varjenje pod talili.Naprave za varjenje z visokimi gostotami moči: plazemske, za varjenje z elektronskim snopom in s snopomsvetlobe, vključno laserske naprave.Naprave za varjenje čepov, za varjenje s trenjem, difuzijsko varjenje, ultrazvočno in vibracijsko varjenje indruge naprave za varjenje z mehansko silo.



91 Neporušne preiskave (LE)

Izobraževanje kadrov, certificiranje osebja, oprema za neporušne preiskave in zahteve laboratorijev zaopravljanje preiskav, standardi na področju neporušnih preiskav.Integriteta površin, zaostale napetosti, strukturne spremembe, spremembe v trdoti, napake v materialu,avtomatizacija kontrole materialov med in po obdelovalnem in izdelovalnem procesu, primeri uporabeneporušne kontrole materialov v individualni in serijski & avtomatizirani proizvodnji.Načrtovanje in izvajanje neporušnih preiskav, dokumentiranje rezultatov, interpretacija rezultatov, kritičnaocena velikosti napake, arhiviranje dokumentov / zapisov.Optična in mehanska boreskopija, namen preiskav, uporaba boreskopije, vrste boreskopov, opis celotnegasistema. Ločilna sposobnost, osvetljevanje objektov, vrednotenje površine in napak.Penetrantski način preiskav, fizikalne osnovne, ocenjevanje površin in načini dokumentiranja stanja površin,načini preiskušanja.Preiskave površinskih napak z magnetnimi metodami, fizikalne osnove, načini magnetenja, vrste magnetnihsredstev, načini razmagnetenja preiskušancev, sistemi za kontrolo, merjenje sipanega polja, prikazi rezultatov.Preiskave lastnosti materialov in napak v materialu z vrtinčnimi tokovi, fizikalne osnove, postopkipreiskušanja, sistemi za kontrolo delov, prikazi rezultatov.Preiskave z rentgenskimi in gama žarki, fizikalne osnove, vrste in oblike rentgenskih cevi, vrste anodnihglav, žarišče cevi, pregled načinov merjenja intenzivnosti, kakovost slike in notranja neostrina, določevanjeoptimalne razdalje cevi od preiskušanca, ocenjevanje napak, varstvo proti sevanju.Preiskave materialov z ultrazvokom in akustična emisija: fizikalne osnove, pridobivanje ultrazvoka postopkipreiskušanja, naprave za preiskušanje. Ultrazvočne glave, posebni postopki preiskušanja.

92 Letalski instrumenti (LE)

Tematike po JAR FCLLetalski instrumenti: pnevmatski instrumenti, žiroskopski instrumenti, magnetni kompas, radiovišinomer,elektronski sistem letalskih instrumentov (EFIS), sistem za vodenje letala (FMS).Sistem za avtomatsko vodenje letala: sistem za avtomatsko vodenje leta, avtopilot, zaščita pred preobremenitvijoletala, blažilnik zanosa iz smeri, avtomatski trimer vzdolžnega položaja, izračun potiska (moči), avtomatskouravnavanje potiska.Oprema za opozarjanje in beleženje: splošna opozorila, sistem, ki opozarja na višino leta, sistem, ki opozarjana bližino tal (GPWS), sistem, ki opozarja na promet in preprečuje trčenje (TCAS), opozorilo o prekoračitvihitrosti, opozorilo o porušitvi vzgona, zapisovalnik podatkov o letu (FDR), zapisovalnik zvoka v pilotskikabini (CVR), opozorilo premajne in prevelike hitrosti rotorja in motorja.Instrumenti za nadzorovanje pogonskega in ostalih sistemov: merilec tlaka, merilec temperature, indikatorštevila vrtljajev na minuto (RPM), merilec porabe goriva, merilec količine goriva, merilec vrtilnega momenta,merilec časa letenja, nadzorovanje vibracij, sistem daljinskega (signalnega) prenosa, elektronski prikaz,detekcija opilkov.

93 Letalska angleščina I (LE)

Razvijanje naslednjih jezikovanih spretnosti: a) komunikacija; b) branje in razumevanje strokovnih besedil;c) poznavanje strokovne terminologije; d) poznavanje obravnavane funkcijske besedilne zvrsti.Jezikovna sredstva za posredovanje: definicija, klasifikacija, uvajanje primerov, izražanje kontrasta,podobnosti, namena, pogojnosti časovnih povezav, itd.Ponovitev slovnice s poudarkom na strukturah, ki se pojavljajo v komunikaciji in v jeziku stroke.Obravnavane teme: Theory of Flying, Structure of the Airplane, Light Aircraft, Helicopters, Military Aircraft,Aircraft Engines, Aircraft Systems, Instruments, Aviation Weather, Wind Shear, Aerodromes, FlightProcedures, Air Traffic Control, Flight Plan, Flight Safety, Language of Radiotelephony.



95 Aerodinamika (LE)

Tematike po JAR FCLPodzvočna aerodinamika: osnove, zakoni in definicije, osnove zračnega toka, aerodinamične sile, oblikeaeroprofilov, oblike kril, dvodimenzionalni zračni tok pri aerodinamičnem profilu, tokovno polje, zastojnatočka, porazdelitev tlaka, center potiska, vzgon in odlklon toka, vzgon in vrtinci, vpliv vpadnega kota,separacija toka pri velikih vpadnih kotih, graf vzgon-vpadni kot, koeficient vzgona, koeficient upora,tridimenzionalni tok okrog letala, tokovno polje, inducirani upor, skupni upor, zemeljski efekt, porušitevvzgona, hitrost porušitve vzgona, začetek porušitve vzgona in širjenje po razpetini, opozorilo na porušitevvzgona, posebni pojavi pri porušitvi vzgona, naprave za povečanje vzgona – zakrilca in predkrilca, generatorjivrtincev, spojlerji, zračne zavore, mejni sloj, laminarni mejni sloj, turbolentni mejni sloj. Aerodinamikahelikopterja.

Transonična aerodinamika: definicija Machovega števila, hitrost zvoka, vpliv temperature in višine, stisljivost,udarni val, kritično machovo število, aerodinamično segrevanje, normalni poševni tlačni tok, način zaizogibanje učinka prekoračitve kritičnega machovega števila.Nadzvočna aerodinamika: poševni tlačni tok, mahovo območje, vpliv teže letala, ekspanzijski valovi, centerpotiska, valovni upor.

94 Letalska medicina (LE)

Letalska higiena: vpliv višine, vpliv pospeškov, vplivi temperaturnih sprememb, vplivi hrupa in vibracij,vplivi na sposobnost vida, vplivi na sposobnost sluha, senzorne iluzije.Higiena potnikov: spanje, počitek, prehrana, alkohol, tobak, zdravila, letalska bolezen.

TEMATIKE PO JAR FCLČloveški dejavniki: osnovni koncepti: človeški dejavniki v letalstvu, pooblastila in omejitve, statistični podatkio nesrečah, koncepti o varnosti letenja.Osnovna fiziologija in ohranjanje zdravja: osnove fiziologije, sestava atmosfere, respiratorni in cirkulatornisistem, okolje velikih višin, ozon, sevanje, vlažnost, človek in njegovo okolje, senzorni sistem, centralni inperiferalni živčni sistem, vid, sluh, ravnotežje, povezovanje senzoričnih signalov, zdravje in higiena, osebnahigiena, področje problemov pilota, intoksikacija, inkapacitenca.

96 Letalska navigacija I (LE)

Osnove navigacije: sončni sistem, zemlja, čas in časovne spremembe, smeri, razdalje.Magnetizem in kompas: splošna načela, magnetizem v letalu, poznavanje osnov, rezervni in pristajalni kompasiter kompasi z daljinskim odčitavanjem,Zemljevidi: osnovne lastnosti različnih vrst projekcij, predsavitev meridianov, vzporednikov, velikih krogovin loksodrom, uporaba veljavnih letalskih kart .Računska navigacija: osnove računske navigacije, uporaba navigacijskega računalnika, trikotnik hitrosti inmetode za določanje, določanje pozicije s pomočjo računske navigacije, merjenje elementov računskenavigacije, rešitev tekočih problemov pri računski navigaciji, merjenje, računanje maksimalnega doleta inakcijskega radia, netočnosti in praktična sredstva za popravke pri računski navigaciji.Navigacija med letenjem: uporaba vizualnih opažanj pri navigaciji med letenjem, navigacija med vzpenjanjemin spuščanjem, navigacija med križarjenjem, uporaba navigacijskih točk za revizijo navigacijskih podatkov,dnevnik leta, namen FMS.Inercijski navigacijski system (INS): osnova in uporaba v praksi, postopki poravnavanja, natančnost,zanesljivost, napake in pokrivanje, oprema v pilotski kabini in delovanje, delovanje inercijskega navigacijskegasistema (INS).Osnove radionavigacije: osnove uporabe radionavigacijskih sredstev.



3. L E T N I K

PREDMETI SKUPNI NA SMERI EPS,KVS IN PS2

103 Človek in tehnika

Bistvo človeka. Človek kot razumno, čustveno in voljno bitje. Ustvarjalnost kot osnovna človekova racionalnapotreba. Pogoji za ustvarjalno delo. Delo kot smotrna dejavnost, kot ustvarjanje novega, česar še ni - napodlagi že prej doseženega. Družbena narava dela.Odnos individuum - družba preko produkcije.Osnovne zakonitosti družbenega razvoja. Slojevitost, struktura neke družbe. Vpliv produkcije na razvojdružbenih odnosov in narobe. Pravo, ekonomija, njuna vloga pri urejanju odnosov med posamezniki.Odtujeno delo kot zgolj trošenje umskih in fizičnih moči posameznika. Nezmožnost posameznika, daustvarjalno dela, ga žene v zadovoljevanje drugih potreb.Človekova narava. Potreba po sreči, ugodju, varnosti. Biološke in socialne potrebe. Produkcija kotzadovoljevanje potreb. Produkcija kot ustvarjanje novih potreb. Realne in fiktivne potrebe.Potrošništvo, ki se naslanja na človekovo potrebo po uživanju. Potrošništvo kot prvenstveno zadovoljevanje,fiktivnih, sprevrženih potreb, ki jih je produkcija umetno ustvarila. Odtujitev človeka od narave (svoje lastne)in narave, ki ga obdaja.Ekonomija in tehnika. Ekonomija kot organizacija vseh produkcijskih sil neke družbe.Kapital in profitni motiv kot gonilo produkcije in tehnološkega razvoja.Produkcija, ki presega profitni motiv (čeravno ga vključuje).Znanost in tehnika. Znanost kot razvoj osnovnih paradigem. Teorija in praksa. Merjenje in eksperiment.Tehnika kot podaljšek znanosti in človekovega svetovnega nazora. Znanost kot glavna produkcijska moččloveka. Tehnika kot umetnost ustvarjanja novega. Tehnika kot aplikacija znanstvenih dosežkov. Odvisnostznanstvenih dosežkov od tehnike in tehnološkega razvoja neke družbe. Znanost in tehnika v službi profitnegamotiva. Preseganje tega v sodelovanju med posamezniki v produkcijskim procesu. Ustvarjalno sodelovanjenamesto agresivne tekmovalnosti.Skrb za posameznika. Skrb za okolje, v katerem posameznik živi in dela. Ključ za razreševanje človekovegaodnosa do narave leži v pravih družbenih odnosih. Skrb za okolje. Okolju prijazna tehnika in tehnologija.Produkcijski proces kot moment kroženja snovi in energije v naravi. Problem reciklaže odpadnih, odvečnihsnovi, ki nastajajo v produkcijskim procesu. Problem samih finalnih izdelkov kot predmetov potrošnje.Nujnost vgrajevanja smrti v izdelek zaradi naravnega kroženja snovi. Smiselnost produkcije in tehnološkegarazvoja sploh. Njihova odvisnost od splošnih hotenj, miselnosti posameznika oziroma družbe.

120 Športna vzgoja


104 Osnove tehniške varnosti

Uvod. Osnove varnosti in zagotavljanja zdravja pri zasnovi in gradnji strojev.Obravnava ergonomskih osnov. Obravnava osnov varnosti pri konstrukciji krmilnih sistemov.Zanesljivost vgradnih delov, kot osnova za popolno varstnostno delovanje - redundanca - samonadzor. Osnoveročnega krmiljenja.Zmanjšanje nevarnosti s pnevmatično ali hidravlično opremo.Varovanje pred nevarnostmi elektrike.Tehniška zaščita. Varnostne razdalje. Stabilna zaščita. Stabilna zaščita, ki se jo prilagaja. Blokirne varnostnenaprave. Posode pod tlakom.

2 EPS–Energetsko in procesno strojništvo, KVS–Konstruiranje in vzdrževanje strojev,PS–Proizvodno strojništvo



Analize varnosti. Drevo dogodkov. Drevo odpovedi. Matrika odpovedi.Hazop.Varnost transporta. Osnove. Deli transportnih naprav pomembni za varnost. Varovanje bremen pri transportu.Varnost pri delu z dvigali. Varnost pri dvižnih napravah z vodili. Varnostna analiza transporta. Skladiščenjemateriala.Seminarska naloga.

105 Industrijsko pravo in lastnina

Gospodarsko pravo v svetu. Gospodarsko pravo v Republiki Sloveniji. Državna lastnina. Družbena lastnina.Privatna lastnina. Pravni vidiki pogodb. Avtorske pravice in industrijska lastnina. Patentno pravo.

PREDMETI NA SMERI EPS – IZBIRNA SKUPINA ENERGETSKA TEHNIKA

109 Meritve v energetiki in procesni tehniki

Osnove električnega merjenja neelektričnih fizikalnih veličin. Statične in dinamične značilnosti merilnihzaznaval za temperaturo, tlak .... Osnove načrtovanja in izvajanja preizkusov. Merilni pogreški, analizamerilne negotovosti in obdelava izmerkov. Metrologija tlakov in tlačnih razlik. Metrologija temperature.Merjenje hitrosti in tokov enofaznih tekočin. Merjenje in razdeljevanje toplotne energije. Metrologija vlage.Pregled standardov.

123 Toplotna postrojenja

Najobsežnejše je obravnavano področje parnih postrojenj. Obdelani so posamezni elementi, kotel s kuriščem,priprava goriva in čistilne naprave, jedrski reaktor z generatorjem pare, parna turbina in elementi parnegapostrojenja, kondenzator in hladilni stolp. Na tej osnovi so prikazani elementi optimizacije postrojenja kotso regenerativno gretje vode, vmesno pregrevanje pare ipd.Podrobno so obravnavana: klasično kondenzacijsko postrojenje in jedrsko postrojenje. Posebej je obdelanamehanska, kemična in toplotna priprava vode ter posamični ekološki problemi. Industrijska parna in plinskapostrojenja.Pri obravnavi plinsko turbinskega postrojenja so podane najprej skupne karakteristike, nato pa elementi:kompresor, gorilnik, plinska turbina itd.V zadnjem delu predavanj so prikazane variante in posebnosti kogeneracijskega plinsko-parnega procesa inspecifični elementi ter področja uporabe posameznih procesov.

124 Črpalke in kompresorji

Namen, pomen in razdelitev delovnih strojev po zgradbi in principu delovanja.Črpalke za tekočine: zgradba, princip delovanja, osnove izračuna in konstrukcijskih izvedb batnih,rotacijskih, turbo in posebnih črpalk. Značilnosti in posebnosti posameznih tipov črpalk. Krmiljenje pribatnih črpalkah. Moč, izgube in izkoristek črpalk. Pojav kavitacije pri črpalkah. Karakteristike črpalk inregulacija, njihov zagon in vzdrževanje. Izbira črpalke.Črpalke za pline: zgradba, princip delovanja, osnove izračuna in konstrukcijskih izvedb batnih, rotacijskihin turbokompresorjev in ventilatorjev. Problematika krmiljenja (ventilov) in uravnovešenja nihajnih mas pribatnih kompresorjih. Indikatorski diagram. Posebnosti ventilatorjev in njihovih izvedb. Termodinamičnipotek kompresije v p-v in T-s diagramu, adiabatna in izotermna kompresija. Vpliv torne toplote in Mahovegaštevila pri turbokompresorjih. Mazanje in hlajenje kompresorjev. Karakteristike, regulacija, izbira, zagon invzdrževanje kompresorjev in ventilatorjev.Vakuumske črpalke za grobi, srednji, visoki in ultravisoki vakuum. Zgradbe in pricipi delovanja. Zagon,regulacija in vzdrževanje vakuumskih črpalk. Gas balast.Kompresorska postaja. Osnovni elementi, vzdrževanje in varnostni predpisi.



125 Motorji z notranjim zgorevanjem

Termodinamične osnove in značilnosti različnih teoretičnih procesov v MNZ z ozirom na: izkoristek, delovnosposobnost, ekološko primernost.Goriva: pridobivanje, razdelitev, lastnosti (realna krivulja, nagnjenost k vžigu, potrebna količina zraka,kurilna vrednost, sestava izpušnih plinov).Realni procesi v MNZ: odprti del delovnega procesa (polnitev 2 in 4 - T motorjev, krmilni časi), zaprti deldelovnega procesa (kompresija, vžig), zgorevanje v Otto in Dizelskem motorju, ekspanzija.Pomembni parametri motorja: navor, srednji tlak procesa, moč, specifične veličine, vpliv osnovne geometrijevalja, značilna karakteristična polja motorja.

126 Hidravlični stroji

Teoretične osnove turbinskih strojev, Eulerjeva turbinska enačba. Kaskada in aksialni turbostroj. Zakonipodobnosti. Karakteristike (hidravlične, energijske, kavitacijske). Elementi pretočnega trakta. Oblikovanjecentrifugalnih in aksialnih črpalk. Centrifugalni in aksialni ventilatorji. Francisove, Kaplanove, cevne,Peltonove in reverzibilne turbine.

200 Seminar

231 Kemija

Zgradba snovi, elektroni in jedra atomov. Elementi in spojine. Utežni in energijski odnosi pri kemijskihreakcijah. Periodni zakon in elektronska zgradba atomov. Idealni in realni plin. Kemijska vez. Voda inraztopine. Hitrosti kemijskih reakcij. Kemijsko ravnotežje. Kisline, baze. Reakcije, oksidacije in redukcije.Osnove elektrokemije, korozija. Pregled kemije elementov glavnih skupin periodnega sistema. Pregledkemije elementov prehoda. Uvod v organsko kemijo. Goriva, maziva, lepila, laki. Naravne in umetne masein vlakna.

232 Metode smotrne rabe energije

V uvodu se namensko obravnavajo nekateri pojmi in poglavja kot so: entropije snovi, nepovračljivosti,koristna in izgubljena energija, eksergetska in energetska analiza procesov in izkoristki. Temeljni principracionalne priprave in rabe energij. Analiza izgub energije in eksergije. Kvaliteta zgorevanja, eksergija goriv,izgube pri gorenju in vrstah goriva, metode določanja popolnosti zgorevanja, zgorevalni zrak, merilna inregulacijska oprema zgorevalnih naprav.Racionalizacija rabe energije v industriji, energijske pretvorbe pred in v tehnoloških procesih, tehnologijeza izkoriščanje odpadne toplote in vrednotenje investicij za racionalizacijo. Usklajevanje priprave in rabeenergij, nadzor nad parametri in razvrščanje po parametrih, pomen načina obratovanja in organizacijadela. Stopenjski pristop k sanacijam v industriji. Značilni primeri izvedenih ukrepov v industrijskih inkomunalnih energetikah in energetski pregledi (vrste, izvedbe).

233 Industrijski kotli

Goriva, karakteristike goriv, zgorevanje, produkti zgorevanja, zgorevalni zrak, priprava goriv. Kontrolazgorevanja, metode, analize, merjenje, krmilne zanke. Kurilnost, temperature pri gorenju, razpoložljivatoplota produktov zgorevanja. Zgorevalne naprave, ogrevalne površine, vrenje, cirkulacija, vlek.Dimenzioniranje konvektivnih in sevalnih ogrevalnih površin. Materiali, konstrukcije, izvedbe, pogoni.Vzdrževanje, okvare in varnost, predpisi, inšpekcija. Merilno regulacijska oprema, senzorji. Izkoristki,izgube.Prikaz preračuna kotla, ogrevalnih površin in naprav. Utilizatorji, sistemi za izkoriščanje odpadnetoplote, večtlačni in enotlačni, pinch metoda. Kotli za kurjenje posebnih odpadkov, pirolitične naprave,odprte, zaprte. Kotli za kurjenje lesnih ostankov. Čistilne naprave, filtri, de-NOx sistemi, razžvepljavanje.



234 Zanesljivost obratovanja energetskih postrojenj

Predstavitev zanesljivosti in pomena le-te za kvaliteto, ekonomiko in varnost obratovanja tehničnih sistemov.Prvi del je namenjen uporabi teorije in prikazu zanesljivosti kot delu iz teorije verjetnosti in matematičnestatistike. Osvojeni so osnovni pojmi in porazdelitve okvar elementov. Določanje zanesljivosti sistemovsestavljenih iz osnovnih elementov in obravnava metod kot so drevo okvar in analiza možnih okvar inposledic. Uporaba splošnih prijemov, spremljanje obratovanja in popisa okvar za prognoziranje zanesljivosti.Drugi del je namenjen pregledu že izvedenih praktičnih primerov določanja zanesljivosti raznih strojnihelementov, elementov energetskih sistemov: kotel, turbina, drugih turbo strojev, mazalnih sistemov. Posebejse obravnava vplivnosti konstrukcije elementa in določitev kritičnih komponent in načrtovanje remontnihdel na osnovi zapisnikov obratovanja.

261 Projektiranje in vzdrževanje energetskih postrojenj

Poglavja o projektiranju posredujejo poleg splošnih osnov najprej zasnovo energetskega postrojenja odmakro projekta do posameznega detajla. Prikazana so izhodišča in potrebne bilance ter izračuni zaoblikovanje projekta, kjer se morajo odražati specifike energetskih pretvorb in rabe energije. Sledijo poglavjao potrebni dokumentaciji, načrtovanju in časovnem spremljanju posameznih faz, izvedbe, posebnosti pridoločevanju garancij in prevzemni preizkusi ter prevzem energetskih objektov.Poglavja o vzdrževanju energetskih postrojenj obsegajo: tehnično ekonomske značilnosti vzdrževanjaenergetskih objektov, kadrovska in organizacijska problematika, nadzor vzdrževanja, statistika izpadov,vrste okvar, prognoze okvar, inšpekcije in diagnoze.Nadalje so obravnavani: tekoče vzdrževanje, remonti in revitalizacije. Posebej sta obdelana še preventivnovzdrževanje in metoda določevanja preostale življenjske dobe posameznih sklopov energetskih postrojenj.Snov se zaokroži s primeri sistemov preventivnega vzdrževanja in opisi nekaterih elementov vtermoelektrarnah in industrijski energetiki.

263 Tehnična akustika

Fizikalne značilnosti nastanka in širjenja zvoka. Definicija zvoka in hrupa. Zvočni tlak, zvočna intenzivnostin zvočna moč. Zvočne ravni. Odboj, absorbcija in propustnost hrupa v odvisnosti od valovne dolžine,vrste materiala in strukture stene. Širjenje zvoka v zraku, vodi in togih strukturah. Aerodinamični instrukturalni hrup. Vpliv hrupa na konstrukcijske rešitve stroja in naprave.Metode za identifikacijo, lokalizacijo, merjenje in vrednotenje hrupa stroja ali naprave v prostem zvočnempolju in na mestu vgradnje oz. obratovanja. Merilni instrumenti za merjenje in analizo hrupa, karakteristiketipal in kalibracija. Standardi, smernice in priporočila. Spektralna analiza hrupa. Ozkopasovna, terčna inoktavna frekvenčna analiza.Metode in postopki za zmanjševanje hrupa. Zmanjševanje hrupa zaradi vpliva okolice, absorbcija zvoka vzraku v odvisnosti od frekvence zvočnega valovanja. Zmanjševanje hrupa na mestu vira s spremembogeometrije in obratovalnih pogojev s pomočjo izolatorjev vibracij itd. Zmanjševanje hrupa na poti širjenjain sprejemanja hrupa z uporabo aktivnih in pasivnih metod (z glušniki, z ovirami, kabinami, protihrupnimizaščitnimi sredstvi itn.). Izbor metode za zmanjšanje hrupa glede na lastnosti zvočnega vira, zlasti glederavni in frekvence zvočnega valovanja.Vpliv hrupa na zdravje ljudi, delovno učinkovitost in sprostitev. Mejne vrednosti.

264 Oprema in diagnostika motorjev

Ročični mehanizem motorjev: kinematika, določitev sil - obremenitev, določitev vztrajnika.Komponente motorjev: dimenzioniranje, oblikovanje, zunanji vplivi na zanesljivost obratovanja, vzdrževanje,tehnologije, gradiva, posebnosti: ročična gred. Bat, batni sornik, batni obročki. Ojnica (vijaki). Valj; pušezračno in vodno hlajenih motorjev. Okrov motorja. Glava valja; ventili, krmilni mehanizem, odmikalnagred. Ležaji. Sistemi za mazanje. Hlajenje (tekočinsko, zračno). Sistemi za dovod goriva; vplinjači, tlačilke,šobe. Vžigalni sistemi.



266 Hidroenergetski sistemi

Črpalka in transportni sistem: vrste in osnovni parametri. Turbinski in črpalno turbinski sistemi, posebnostimalih turbin. Regulacija vodnih turbin. Črpalka v obratovanju: karakteristike črpalke in sistema, regulacijapretoka, prilagoditev črpalke potrebam potrošnika, črpanje viskoznih kapljevin. Črpalke za posebne potrebe:napajalne, akumulacijske, kondenzantne, inducerji in batne črpalke. Meritve na turbinskih strojih in napravah,prevzemne meritve. Standardi in predpisi.

281 Investicijski inženiring in vodenje projektov

Investicije v reprodukcijskem ciklu podjetja kot poslovni sistem. Dimenzije informacijskega sistema podjetjaz vidika potreb pri odločanju o investicijah.Metode ekonomskega vrednotenja in rangiranja investicijskihvariant. Analiza in projekcija financiranja izvedbe investicijskih nabav. Vrednotenje investicijskih projektovv razmerah negotovosti. Investicijski program v poslovnem sistemu. Definicija projekta, matematičnaformulacija projekta. Organizacija in metode dela projektnega tima. Faze projekta, organizacijska razčlenitevprojekta, organizacijske strukture, matrike odgovornosti in mrežni plan projekta. Analiza časa, virov instroškov projekta. Izdelava bazičnega plana projekta, spremljanje realizacije projekta in preseki stanja. Analizauspešnosti gospodarjenja na projektu.

PREDMETI NA SMERI EPS – IZBIRNA SKUPINA HIŠNA IN SANITARNA TEHNIKA

109 Meritve v energetiki in procesni tehniki (glej 3.letnik EPS –Energetska tehnika)

131 Toplota II

Realne snovi: značilnosti, dvofazna področja.Viri toplote: zgorevanje, kurilnost in temperatura zgorevanja, tretji glavni zakon termodinamike,nepovračljivost zgorevanja, alternativni viri toplote.Hladilni in grelni procesi: osnovne zakonitosti, hladilni procesi, gretje, toplotna črpalka.Delovni procesi: splošno, nepovračljivosti, parni procesi, plinski procesi, motorji z notranjim zgorevanjem.Tokovi: transportne enačbe, konstitucijske enačbe, tok idealnega plina v ceveh, šobe in difuzorji.Prenos toplote: prevajanje, konvekcija, sevanje, toplotni izmenjevalci.Vlažen zrak: psihrometrija, procesi z vlažnim zrakom, sušenje snovi.

132 Hlajenje

Hladilni procesi. Procesi za proizvodnjo hladu: parni z batnimi kompresorji - eno in več stopenjski, s parnimiejektorji, sorpcijski (absorpcijski, adsorpcijski) procesi, električni procesi.Hladiva. Vrste hladiv, lastnosti hladiv, vpliv hladiv na okolje, alternativna hladiva, posamezna hladiva.Elementi hladilnih naprav. Inženirske metode za dimenzioniranje in nadzor posameznih naprav: kompresor,uparjalnik, kondenzator, dušilni organi, absorber, generator, toplotni prenosnik, cevovodi.Montaža in preizkušanje hladilnih sistemov. Transport in montaža, tlačni preizkus, praznjenje in polnjenjesistema. Odstranjevanje vlage. Meritve moči sistema. Ukrepi in racionalni načini vodenja hladilnih sistemov.Uporaba hlajenja. Klimatizacija, toplotna črpalka, tehnologija hlajenja v prehrambeni verigi, postopki prihlajenju živil. Izračun hladilnic. Izdelava umetnega snega.Regulacija hladilnih naprav. Regulacija temperature prostora, regulacija uparjanja, regulacija kondenzacije,regulacija kompresorja, regulacija sesalnega tlaka, regulacija velikih hladilnih sistemov, dimenzioniranjeelementov za regulacijo.



133 Osnove hišne tehnike

Kakovost bivanja. Tehnično fizikalni pogoji ugodja. Kakovost zraka. Meteorološke osnove. Prenos toplotein snovi v zgradbi. Optimizacija toplotne zaščite. Zimske in poletne toplotne obremenitve. Snovi v zgradbah.Vlažen zrak in procesi. Goriva in zgorevanje. Voda in njene lastnosti. Snovi za varstvo pred požari.Termodinamični pojavi pri požaru Plini. Osnove tehničnih plinov v zgradbi. Osnove razsvetljave. Čiščenjezraka. Sevanje. Električne instalacije in informatika.

134 Ogrevanje in klimatizacija

Elementi ogrevalnih sistemov. Generatorji toplote, ogrevala, cevovodi, varnostne naprave, armature. Filtri,grelniki, hladilniki, sušilniki, ovlaževalniki, ventilatorji, črpalke, glušniki, kanali, vpihovalni elementi.Ogrevalni sistemi. Lokalno ogrevanje, toplovodno ogrevanje, vročevodno ogrevanje, parno ogrevanje,dvocevno in enocevno ogrevanje, podno in stensko ogrevanje. Daljinsko ogrevanje, varovanje sistemov.Sistemi za prezračevanje. Naravno prezračevanje, prezračevanje stanovanjskih objektov. Prisilnoprezračevanje, posebni primeri (predori, jaški).Sistemi za klimatizacijo. Zračni sistemi, enokanalni sistemi, dvokanalni sistemi. Zračno vodni sistemi,indukcijske naprave, dvocevne, trocevne in štiricevne naprave, naprave z ventilatorskimi konvektorji.Uporaba odpadne toplote. Mešanje tokov, regenerativno pridobivanje odpadne toplote. Rekuperativnopridobivanje odpadne toplote, toplotni prenosniki.

203 Seminar

231 Kemija (glej 3.letnik EPS –Energetska tehnika)

238 Tehnika za okolje

Osnove usklajenega razvoja. Etika okolja. Politika in razvoj. Okolje in zdravje. Okolje in energija. Gospodarskirazvoj in okolje. Emisije in imisije. Zakonske osnove varstva okolja. Čiščenje plinov. Čiščenje voda. Varstvopred hrupom. Varstvo plodne zemlje. Ravnanje z odpadki. Vrste odpadkov (komunalni, posebni, nevarni).Reciklaža odpadkov. Ekološka presoja projektov. Globalni aspekti varstva okolja.

239 Obnovljivi viri energije

Vloga obnovljivih virov energije v energetiki Slovenije in v svetu. Osnove: sončna energija, veter, vodnaenergija, energija valov, bibavica, geotermalna energija, biomasa. Naravno ogrevanje zgradb s soncem, metodeizračuna, simulacija. Aktivni sistemi za uporabo sončne energije, SSE, hranilniki toplote, projektiranjesistemov, avtomatizacija, simulacija. Ekonomičnost solarnih sistemov. Sončne celice, osnove, projektiranje,simulacija.

241 Plinske instalacije

Lastnosti plina. Plinska goriva, mestni plin, zemeljski plin, tekoči plin, fizikalne in kemične lastnosti plina,zgorevanje, toplotna moč, kondenzacija v dimnih plinih.Plinovodi. Magistralni plinovodi, razdelilni plinovodi, hišna instalacija, elementi instalacij, preizkušanjeplinovodov. Hišna plinska instalacija. Priključek na zunanjo mrežo, regulacijska postaja, razvod plinskemreže, armature, regulacija, dimenzioniranje, varnost pri uporabi plina.Uporaba plina. Gospodinjstva, velike kuhinje, priprava tople vode, absorpcijske hladilne naprave, ogrevanje.Ogrevanje s plinom. Lokalno ogrevanje, etažno ogrevanje, centralno ogrevanje, plinske kotlovnice, varnostnipredpisi pri uporabi plina.Regulacija in varovanje. Plinske armature, naprave za nadzor plamena, plinski gorilniki, skladiščenje plina.Posebni (medicinski) plini. Plinske instalacije v bolnicah, instalacije za CO2, kisik, dušikov oksidul,stisnjen zrak, vakuum, izvedbe, dimenzioniranje, elementi.




Lastnosti vode. Kemični, fiziološki in bakteriološki sestav pitne vode, zahtevane lastnosti pitne vode, lastnostideževnice.Oskrba s pitno vodo. Količina in tlak vode, razdelilno omrežje, dimenzioniranje vodovodnih sistemov,sanitarni predmeti in armature.Visokotlačni vodovod. Naprave za povišanje tlaka, direktni in indirektni priključki, izvedbe, dimenzioniranje,armature.Priprava tople vode. Lokalna priprava tople vode, centralna priprava tople vode. Viri toplote: elektrika,plin, sončna energija, toplotna črpalka. Dimenzioniranje, higienska ustreznost, legionela, mehčanje vode.Posebni primeri uporabe pitne vode. Priprava vode za plavalne bazene, mehčanje, kosmičenje, desinfekcija,filtriranje, kloriranje, ozoniranje, ogrevanje.Sistemi za uporabo deževnice. Prihranki pitne vode, čiščenje in zbiranje deževnice, razvod deževnice,dimenzioniranje sistemov, analiza obstoječih sistemov.Odtočni sistemi. Deljeni sistem, mešani sistem, odvodnjavanje, elementi sistemov, dimenzioniranje, čiščenjeodpadnih vod.Avtomatske gasilne naprave. Sistemi na razpršeno vodo, mokri in suhi sistemi, naprave za gašenje s peno,naprave za gašenje s prahom, naprave za gašenje s halonom, način gašenja s CO2, avtomatski sistemi zagašenje s CO2, oprema gasilnih sistemov, instalacije, dimenzioniranje, ravnotežje v sistemih.

243 Elektroinstalacije

Instalacije jakega toka. Razsvetljava. Instalacije šibkega toka. Telefonija. Informacijski sistemi. Varovanje.Instalacije dvigal in transportnih trakov. Predpisi.

244 Razsvetljava

Vizuelno ugodje: fotometrične lastnosti materialov.Naravna osvetlitev: Potencial kratkovalovnega sevanja neba in sonca.Elementi za naravno osvetlitev (okna, atriji, svetlobni jaški, HOE, prizmatični sistemi).Umetna razsvetljava: žarnice, meritve karakteristik, instalacije.Kontrolni sistemi za naravno in umetno razsvetljavo.Zasnova razsvetljave v individualnih in poslovnih zgradbah.Inženirske metode za določitev osvetljenosti pri navavni in umetni razsvetljavi.Računska orodja za integralno energetsko vrednotenje sistema naravne in umetne osvetlitve v zgradbah.

245 Informatizacija zgradb

Pametna zgradba. Osnovni koncepti. Integracija sistemov. DDC senzorji. DDC hardware in software.Povezava človek - naprava. Komunikacijski sistemi. Bodočnost.

246 Komunalni in industrijski odpadki

Razvrstitev odpadkov. Komunalni in gospodinjski odpadki, posebni odpadki, klasifikacija, ločevanje.Osnovni načini ravnanja z odpadki. Zbiranje, ločevanje, transport, skladiščenje, sežiganje.Zakonodaja. Razvrstitev in klasifikacija, predpisi o ravnanju s posameznimi vrstami, zaščita ljudi, zaščitaokolja.Obdelava komunalnih odpadkov. Odlaganje, transport, skladiščenje.Sežiganje komunalnih odpadkov. Sežiganje, pridobivanje toplote, čiščenje dimnih plinov, pirolitično sežiganje.Posebni in nevarni odpadki. Postopki in ravnanje s posebnimi odpadki, reciklaža, predelava in ponovnauporaba.Pridobivanje odpadne toplote pri sežiganju. Termoelektrarne, toplarne, lokalni ogrevalni sistemi.Stranski in strupeni proizvodi pri posebnih odpadkih. Nastajanje strupenih proizvodov, zaščita ljudi inokolja, toksičnost stranskih proizvodov, čiščenje dimnih plinov.



281 Investicijski inženiring in vodenje projektov (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

282 Črpalke in kompresorji (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

PREDMETI NA SMERI EPS – IZBIRNA SKUPINA PROCESNA TEHNIKA

109 Meritve v energetiki in procesni tehniki (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

131 Toplota II (glej 3.letnik EPS – Hišna in sanitarna tehnika)

132 Hlajenje (glej 3.letnik EPS – Hišna in sanitarna tehnika)

139 Osnove procesne tehnike

Ločevanje zmesi z uparjanjem. Ločevanje zmesi hlapnih sestavin z destilacijo in rektifikacijo (pojačevalnain odgonska premica, izvedbe kolon, termodinamični izračun). Mešanje raztopine s parno fazo ene izmedsestavin (izračun absorberjev, izvedbe). Ostali postopki hladne in tople procesne tehnike.

204 Seminar

231 Kemija (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

236 Procesne naprave

Naprave za uparjenje, destilacijo in rektifikacijo. Naprave za absorpcijo, ekstrakcijo in kristalizacijo. Sušilnenaprave.

237 Plinski sistemi

Realni plini: značilnosti, faktor realnosti. Tehnični plini: vrste, lastnosti, uporaba. Pretakanje stisljivegafluida: osnovne enačbe, konstitucijski zakoni. Padec tlaka: cevovodi, standardni elementi, cevne mreže.Plinovodi: vrste, uporaba, zaščita, dimenzioniranje cevovodov, optimizacija premera cevi, preskušanjeplinovoda, merilno-regulacijska oprema. Kompleksni plinski sistemi: plinsko omrežje, planiranje porabe,skladiščenje plina, pokrivanje konic. Pregled standardov.

238 Tehnika za okolje (glej 3.letnik EPS – Hišna in sanitarna tehnika)

247 Transport po ceveh

Padec tlaka v ceveh, kanalih, spojih in napravah. Laminarni tok, turbulentni tok, Bernoullijeva enačba,spoji, cevni spoji, snopi cevi, nasutje, dvofazni tok. Dimenzijska analiza in brezdimenzijska števila. Tokoviv cevnih mrežah. Vzbujanje, filtracija, flotacija, atomizacija, razprševanje, homogenizacija.

248 Tlačne posode, cevovodi in oprema (glej 3.letnik KVS – Konstrukterstvo in gradnja strojev)

249 Osnove sušenja in sušilnice

Termodinamični popis procesa sušenja. Vlažnost zraka in h-x diagram. Toplotno snovna izmenjava prisušenju. Energijska in masna bilanca. Potek sušenja, določevanje hitrosti sušenja. Tehnološke zahteve prisušenju zraka, živil in v procesni industriji. Vrste sušilnic. Kontaktne, konvekcijske,sevalne, vakuumske insorbcijske sušilnice. Bobnasti sušilnik. Rotirajoči sušilnik. Kaskadni sušilnik. Sušilnik z lebdečim slojem.Razpršilni sušilnik. Obratovanje in vzdrževanje sušilnice. Varnostni ukrepi pri sušenju.



251 Toplotne črpalke

Kriteriji za izbiro in uporabo toplotnih črpalk glede na energetsko-ekonomsko analizo.Viri toplote: voda, zrak, zemlja, odpadne toplote. Hladiva: specifične zahteve, energetska in ekološka presoja.Elementi toplotnih črpalk: specifične zahteve konstrukcije kompresorja, uparjalnika, kondenzatorja inregulacijskih ter varnostnih sistemov. Določitev letne porabe energije in letnega delovnega ter grelnegaštevila. Vključevanje toplotnih črpalk v kombinirane ogrevalne sisteme.

252 Črpalke in kompresorji (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

253 Prevzemni preizkusi procesnih naprav

Metode načrtovanja in izvajanja preizkusov. Posebnosti obdelave izmerkov prevzemnih preizkusov. Kriterijiza izbiro merilne opreme. Uporaba računalnika in programske opreme za prevzemne preizkuse. Pregled inkomentar veljavnih mednarodnih standardov in priporočil za prevzemne preizkuse.

PREDMETI NA SMERI KVS – IZBIRNA SKUPINA KONSTRUKTERSTVO IN GRADNJA STROJEV

113 Kontrukcijska gradiva

Kovinska gradiva: standardizirane skupine aluminijevih zlitin (mehanske lastnosti, toplotna obdelovalnost,mehanska obdelovalnost, varivost in korozijska odpornost). Standardizirani broni in medi. Standardiziraneskupine jekel, jeklenih litin in nikljevih zlitin (vpliv dodajnih elementov, mehanske lastnosti, toplotnaobdelovalnost, mehanska obdelovalnost, varivost in korozijska odpornost).Nekovinska gradiva: keramika (namembnost in mehanske lastnosti). Polimeri (sestava, mehanske lastnostiin časovne odvisnosti mehanskih lastnosti, gorljivost, prijaznost oz. neprijaznost okolju, električne lastnostiin toplotne lastnosti). Kompoziti (vrste, namembnost, mehanske in druge lastnosti). Les. Naravno in umetnousnje. Beton.Posebna gradiva za reparature: specialna lepila. Posebne snovi za zalitja obrabljenih področij pomembnihpovršin izdelkov.

144 Osnove in postopki konstruiranja

Konstruiranje: pomen konstruiranja. Funkcijska analiza. Snovanje konstrukcij. Značilnosti oblikovanjakonstrukcij glede na: uporabljene materiale, postopke, izdelave, montažo, vzdrževanje. Izbiranje primernihalternativ. Dokumentacija. Računalniške tehnologije. Uporaba v konstruiranju. Strojna in programskaoprema. Informacijski tok v CAD. Osnove računalniške grafike.

145 Nosilne konstrukcije

Osnove: mehanske lastnosti gradiv; kriterij za izbor gradiva; uporaba kriterijev dimenzioniranja pri nosilnihkonstrukcijah; razmestitev nosilnih elementov; študij obremenitev; okolica kot robni pogoj;Polni in tenkosteni linijski nosilni elementi: natezni, tlačni, upogibno strižni in torzijski linijski nosilni elementi;notranja struktura tenkostenih linijskih elementov; prevzem obremenitev; spoji v in med linijskimi elementi;ločni nosilni element; nosilni okvir; obročast nosilec; Posebni primeri nosilnih kontrukcij: nosilna ogrodjadvigal in transportnih naprav; nosilna struktura preoblikovalnih strojev; tlačne posode; tlačni cevovodi.

146 Pogoni in prenosniki moči

Osnove in delitev pogonov. Električni pogoni; osnovna stanja el. pogonov, karakteristike el. motorjev,obratovalna stanja pogonskega sistema, enosmerni, izmenični, asinhronski, sinhronski, mali el. motorji.Hidravlični pogoni. Motorji z notranjim zgorevanjem; konstrukcijske osnove, karakteristike, Otto, Dieselmotorji. Delitev prenosnikov moči. Gonila s stalnim prestavnim razmerjem. Gonila s spremenljivimprestavnim razmerjem. Torne in enosmerne sklopke in torne zavore. Tolerance elementov gonil, gonil in



pogonskih sklopov. Materiali in vpliv obdelave na zanesljivost elementov gonil, gonil in pogonov. Hrupgonil in mehanskih pogonov. Izkoristek, izgube energije, segrevanje in hlajenje.

206 Seminar


254 Mobilni stroji in vozila

Razvrstitev cestnih, industrijskih, gradbenih specialnih vozil na pnevmatikah. Osnove dinamike vozil: uporivožnje, bilanca sil in moči, dinamične karakteristike vozila, vpliv vzdolžnih in prečnih dinamičnih sil.Specifični fizikalni pojavi na vozilih: nakotaljevanje, specifični zdrs, koeficient sojemanja, poševnonakotaljevanje, kombinacija obremenitev na pnevmatike.Smerna stabilnost vozila: enostavni pogoji stabilnosti v vzdolžni in prečni smeri, prekrmiljenje, podkrmiljenje.Specifični elementi vozil: sklopka, izklopni mehanizem, menjalniki, razdelilnik pogona, kardanske gredi,diferenciali, polgredi in kolesni sklopi, obese koles, preme, krmilni mehanizem, zaviralne naprave, okvirji.Tehnične karakteristike mobilni strojev in vozil.

256 Transportne naprave in sistemi

Tokovi materiala v rudarstvu, kmetijstvu, proizvodnji in trgovini. Lastnosti materiala, ki se transportira.Tehnična regulativa na področju transportnih naprav. Razdelitev transportnih naprav. Glavni tehničniparametri naprav. Glavni sklopi naprav za kosovni transport. Določanje moči pogonskih enot. Glavneskupine dvigalnih naprav in pristopi k njihovemu snovanju. Razdelitev naprav za neprekinjen transport.Določanje potrebne in projektne zmogljivosti naprav za neprekinjen transport. Glavne naprave (in njihovisklopi) za neprekinjen transport.

257 Konstruiranje strojev in naprav

Variantno iskanje rešitev funkcionalnega zahtevka stroja / naprave. Opredelitev potrebnih sklopov stroja /naprave. Izbor že razvitih sklopov. Razvitje še nerazvitih sklopov. Izbor primernih gradiv za posamezneelemente ter določitev njihovega stanja (npr. toplotne obdelave). Konstruiranje posameznih elementov.Določitev izdelovalnih toleranc in zahtevkov o kvaliteti površin. Zasnova načrta za montažo. Zasnovaizdelovalnega načrta in ocena izdelovalne cene izdelka. Izdelava prototipa. Preizkušanje prototipa. Izboljšaveprvotne zasnove. Priprava navodil za vzdrževanje.

261 Projektiranje in vzdrževanje energetskih postrojenj (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

274 Obdelovalni stroji

Osnovna načela strojegradnje; značilnosti pri konstruiranju strojev. Pristop k modulnemu načrtovanju strojevz vključevanjem že izdelanih posameznih enot, ki jih nudi tržišče. Seznanitev s posameznimi moduli kot so:temelji stroja, vretenjak, vodila, postelja stroja, suport, konjiček itd. Značilnice strojev kot so stružnica,frezalni stroj, vrtalni stroj, preoblikovalni stroj za tlačno litje, za brizganje plastike, itd.Preizkušanje strojev, kontrola natančnosti, delovna natančnost. Koncipiranje, oblikovanje inkonstruiranje izven standardnih, posebnih in preciznih strojev in orodij. Dinamika in kinematika strojev,konstrukcijske značilnosti; nadzor - senzorika strojev; povezava stroj-orodja-izdelek. Sodobni načiniupravljanja in krmiljenja strojev. Odločitvena strategija za izbiro - nabavo ustreznega stroja glede nazahteve (obliko izdelka, število kosov v seriji, ceno, itd.).



275 Tlačne posode, cevovodi in oprema

Določitev projektnih osnov za snovanje tlačnih in procesnih posod. Snovanje in dimenzioniranje tlačnih inprocesnih posod. Določitev trase cevovoda v prostoru. Izbor premera cevovoda glede na pretok obsprejemljivih energetskih izgubah in porabi gradiva. Zaporni organi, varovalna sita, dilatacijski kosi, opornielementi. Dimenzioniranje vročevodnih cevovodov. Dimenzioniranje cevovodov velikega premera. Razcepnikosi cevovodov velikega premera. Montaža cevovodov. Mehanska oprema hidrocentral in njen pomen.Grobe in fine varovalne rešetke na vtoku. Zasuni velikih premerov. Drsne in kotalne tablaste zapornice.Globinske in prelivne segmentne zapornice. Pomožne zapornice. Čistilni stroji. Montaža mehanske opreme.Vzdrževanje tlačnih in procesnih posod, cevovodov in opreme.

276 Krmilja strojev in naprav

Vloga avtomatizacije strojev in naprav. Sodobna gradnja strojev in naprav: močnostni del, krmilni del,spremljanje parametrov dela iz okolja z ustreznimi senzorji, povezovanje raznih delov stroja v prilagojenoceloto z avtomatskim delovanjem.Krmilja strojev in naprav: pregled razvoja, razdelitev krmilij po raznih vidikih, razlikovanje krmiljenja inregulacije.Sestavni deli krmilja, obnašanje. Osnovni način krmiljenja: programsko, sekvenčno itd.Pravila krmilne tehnike, osnove stikalne algebre. Krmilni sistemi s povratno zvezo: regulacijskisistemi, servosistemi, kompleksni sistemi z avtomatskim upravljanjem.Osnovne značilnosti in pomembne karakteristike takih sistemov, kaj je odločilno za pravilen izbor.Sestavni deli sodobnega avtomatskega stroja ali naprave: izvršni organi, krmilniki, regulatorji, senzorji, ipd.Vloga sodobnih elektronskih komponent in računalništva v gradnji krmilij strojev in naprav.Napotki za konstruiranje krmilij.

277 Računalniško vodenje transportnih naprav in sistemov

Senzorji in aktuatorji pri krmiljenju transportnih naprav in sklopov transportnih naprav. Osnovni gradnikiaparaturne opreme naprav za krmiljenje. Osnovni pristopi k računalniškemu upravljanju kompleksnihsistemov internega transporta (centralizirani in distribuirani sistemi). Prenos informacij med posameznimikrmilji v enovitem sistemu za upravljanje. Osnovni gradniki programske opreme sistemov za upravljanjetransportnih naprav in sistemov. Spremljanje in zagotavljanje zanesljivosti delovanja celovitih sistemov.Inženirski pristop k razvoju programske opreme (CASE orodja). Zagotavljanje kakovosti pri gradnjiračunalniških sistemov za upravljanje.

278 Finomehanika

Uvod v finomehaniko: gradiva, oblikovanje, tolerance, trdnost, funkcionalne zahteve, standardi.Elementi finomehanike: nerazstavljive in razstavljive zveze, vzmeti, ležaji, vodila, elementi optičnihinstrumentov, elektromehanski in elektronski elementi.Postopki obdelave in oblikovanja: struženje, brušenje, litje, pihanje umetnih mas, štancanje, tiskanje, postopkiobdelave površin, elektroerozija.Konstrukcijske rešitve finomehanskih elementov in sklopov: funkcionalne zahteve, izbira ustreznega elementa,montažni pogoji, oblikovanje elementov in sklopov.Montaža: načela zlogovne gradnje, uporaba standardnih elementov.Finomehanski elementi v pnevmatiki in hidravliki.Povezava mehanskih in elektronskih elementov.Konstrukcijske izvedbe senzorjev: osnovni sestavni elementi.Preizkušanje finomehanskih naprav: statično, dinamično, kompenzacija zunanjih vplivov.Izdelava številčnic in merilnih skal instrumentov.




Posebnosti pri konstruiranju delov iz nekovinskih gradiv. Izbira okolju prijaznih in reciklažno ugodnihgradiv. Konstrukcije iz gume. Konstrukcije iz keramike. Konstrukcije iz raznih vrst plastike.

281 Investicijski inženiring in vodenje projektov (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

PREDMETI NA SMERI KVS – IZBIRNA SKUPINA VZDRŽEVANJE STROJEV

113 Konstrukcijska gradiva (glej 3.letnik KVS – Konstrukterstvo in gradnja strojev)

150 Poškodbe in tehnična diagnostika

Vrste in oblike poškodb. Teoretične osnove nastanka poškodb. Mehanizmi širjenja poškodb. Vpliv izbire materiala,obdelave in oblike strojnega dela na širjenje poškodb. Uvod v tehnično diagnostiko. Modeli vzdrževanja gledena stanje. Kriteriji za izbiro modela vzdrževanja glede na stanje. Metode za spremljanje stanja strojnih delov innaprav. Metode za spremljanje stanja mazalnih sredstev. Ostale metode tehnične diagnostike. Uporaba računalnikav tehnični diagnostiki. Uporaba in metode uvajanja tehnične diagnostike v prakso.

151 Efektivnost sistemov

Sistemi v strojništvu in obratovalni pogoji. Uspešnost, pripravljenost za obratovanje, zanesljivost in elastičnost.Popisovanje uspešnosti in zanesljivosti. Osnove vpliva strukture sistema na zanesljivost. Vzdrževanje inefektivnost. Vpliv preventivnega, kurativnega, periodičnega itd. vzdrževanja na efektivnost. Vzdrževalnostin vpliv na efektivnost.


Osnove trenja in obrabe. Realni kontakt in zgradba tehnične površine. Vrste trenja glede na vmesni medij.Sestava maziv, bazna olja. Dodatki baznim oljem.Klasifikacija in vrste maziv. Lastnosti maziv. Izbira maziv.Načini mazanja. Vrste in delovanje mazalnih sistemov. Konstrukcijske zasnove mazalnih sistemov. Metodeza analizo lastnosti maziv.

153 Tehnološki postopki pri vzdrževanju

Demontaža elementov, sestavin in sklopov na napravah in strojih namenjenih za popravilo.Pregled poškod (lomi, korozijska in mehanska obraba), defektaža in priprava poškodovanih/obrabljenihdelov za popravilo oz. postopki za zamenjavo z novimi. Analiza vzrokov poškodb (trajna trdnost, staranje,krhkost, obraba, računska kontrola delovnih parametrov, nepredvidljive obremenitve, itd.). Postopki intehnologije popravil pri lomih strojnih delov (lepljenje, spajkanje, varjenje), upoštevanje različnih materialov(jeklo, baker, aluminij in njune zlitine). Postopki in tehnologije z navarjanjem in nabrizgavanjem materialov(materiali odporni proti obrabi, materiali za protikorozijsko zaščito, zaščito proti visokim temperaturam,materiali z nizkim koeficientom trenja, ipd.). Postopki oplemenitenja površin; pregled zaščitnih plasti intehnologij oplemenitenja. Postopki izdelave rezervnih delov ob hitrih vzdrževalnih posegih. Postopki inpogoji pri menjavah tesnil, izdelava tesnil ob nujnih hitrih vzdr. posegih. Postopki pri kontroli vrste instanja ter menjavah mazalnih in hidravličnih olj. Postopki pri menjavah filtrov ali filtrskih vložkov; preverjanjeobratovalnih parametrov in karakteristik filtrov za mazalna in hidravlična olja.

154 Organizacija, logistika in ekonomika vzdrževanja

Predmet, namen, naloge, vloga vzdrževanja tehničnih sredstev in sistemov ter upravičenost vzdrževalnedejavnosti v podjetju.Vrsta organiziranosti vzdrževalne dejavnosti v organizacijski shemi podjetja.



Opredelitev načinov vzdrževanja in osnovni kriteriji za izbiro načina upoštevaje predvsem obseg, vrste inekonomičnost proizvodnje oziroma storitev. Opredelitev pojmov zanesljivost, vzdrževalnost inrazpoložljivost.Organiziranost službe vzdrževanja; vključitev v organizacijsko strukturo strukturo podjetja,vrste organizacijskih struktur. Priprava vzdrževalnih del in dejavnosti. Logistika in optimalizacija zalogrezervnih delov in materialov. Planiranje, izvajanje in nadzor vzdrževalnih del in aktivnosti. Komunikacijskisistem vzdrževanja. Ekonomika in stroški vzdrževanja. Kazalci učinkovitosti vzdrževanja. Varstvo privzdrževalnih delih.

207 Seminar


258 Vzdrževanje v industriji

Pomen, vloga in temeljne naloge vzdrževalne dejavnosti. Osnovni načini vzdrževanja (po stanju, preventivno,prediktivno). Utemeljitev uporabe posameznega načina vzdrževanja glede na vrsto in efektivnost proizvodnje,nivo opreme, zahtevano razpoložljivost, obsežnost vzdrževalnega področja... Zanesljivost, vzdrževabilnostin razpoložljivost industrijske opreme v odnosu do vzdrževalne dejavnosti. Vzdrževanje po stanju; neplaniranoodpravljanje napak in okvar. Preventivno vzdrževanje; prednosti, osnovne dejavnosti tega načina; prediktivninačin vzdrževanja v sklopu preventivnega. Planiranje vzdrževalnih posegov (odpravitve napak, popravil,remontov) ter rekonstrukcij strojev in postrojenj. Vpliv vzdrževalne dejavnosti na kvaliteto in količinoproizvodov. Projektiranje in konstruiranje za vzdrževabilnost; splošni principi in načela vzdrževabilnosti.Sodelovanje vzdrževalne stroke v fazah planiranja in izvajanja investicij ter nadalje preskusnega obratovanjastrojev / postrojenj.

259 Vzdrževanje v prometu

Uvod (karakteristike sistema, učinkovitost, zanesljivost, vzdrževalnost in postopki vzdrževanja mobilne tehnike).Intenzivnost okvar in vzdrževanje. Postopek vzdrževanja (servisiranje, nadziranje, detekcija, popravila).Popravila in zamenjava delov. Časovna opredelitev vzdrževanja. Preventivna, naknadno in kombiniranovzdrževanje. Uspešnost in kvaliteta postopkov vzdrževanja. Vzdrževalna primernost (alokacija vzdrževalneprimernosti). Izbira variante postopka vzdrževanja (modeli). Organizacija vzdrževanja mobilne tehnike.

261 Projektiranje in vzdrževanje energetskih postrojenj (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

267 Vzdrževanje krmilnih sistemov

Vrste krmilnih sistemov strojev/postrojenj, načini krmiljenja, trendi razvoja krmilij; povezava z elektrotehnikoin elektroniko. Organiziranje vzdrževanja krmilnih sistemov glede na vrsto in obširnost vzdrževalnegapodročja ter razpoložljive vzdrževalne kadre in opremo. Različni pristopi k vzdrževanju hidravličnih inpnevmatičnih (H/P) krmilij; dejavniki/okoliščine, ki pogojujejo izbiro načina vzdrževanja. Preventivnovzdrževanje H/P krmilij; postopki, aktivnosti; vloga tovrstnega vzdrževanja, upoštevaje predvsem zanesljivost,efektivnost in razpoložljivost strojev/postrojenj. Diagnosticiranje napak v H in P sestavinah in krmiljih;potrebna znanja, oprema in postopki; funkcijska namembnost - osnova za diagnosticiranje. Pogoste poškodbein napake v delovanju H in P sestavin, vzroki zanje, preventivne mere; pomen čistoče in kvalitete delovnegamedija. Medsebojna zanesljivost H in P sestavin; vloga standardov in tipizacije; upoštevanje delovnihparametrov, funkcije in karakteristik krmilnih sestavin. Konstruiranje in projektiranje H in P sestavin inkrmilij z vidika vzdrževabilnosti. Planiranje in izvajanje investicij ter preskusno obratovanje strojev inpostrojenj z vidika vzdrževanja njihovih krmilnih sistemov.

268 Varstvo okolja v industriji

Uvod: globalni, regionalni (Evropa) in lokalni (Slovenija) ekološki problemi in trendi sprememb v okolju,pregled kontaminantov in njihovih poti.



Procesno integrirano varstvo okolja:a) minimiziranje emisij, organiziranje čiste proizvodnjeb) analiza življenjskega kroga izdelkov, načrtovanje okolju prijaznih izdelkovTehnologije za varstvo okolja:a) odpadni plini (tehnika čiščenja, zakonodaja)b) odpadne vode (tehnike čiščenja, zakonodaja)c) ravnanje z odpadki (klasifikacija, načini ravnanja, zakonodaja)d) odpadna energija (hrup, vibracije, sevanja).

281 Investicijski inženirig in vodenje projektov (glej 3.letnik EPS – Energetska tehnika)

PREDMETI NA SMERI PS – IZBIRNA SKUPINA PROIZVODNE TEHNOLOGIJE

117 Montaža izdelkov

Montaža, montažni proces, montažna opravila, montažne operacije. Tehnika povezovanja. Struktura izdelkain struktura montaže. Ročna montaža (oblikovanje ročnega montažnega mesta in ergonomija, povezovanjeročnih montažnih mest). Montažne naprave in postroji (standardne montažne enote, montažni avtomati,paletni montažni sistemi, manipulatorji in roboti v montaži). Avtomatizirana kontrolna in preskusna mestav montaži. Oblikovanje izdelkov za montažo. Kriteriji za izbiro in načrtovanje montažnega postroja.

118 Priprava proizvodnje

Kreativno iskanje idej (osnovne metode zbiranja in vrednotenja idej). Čas kot osnova planiranja proizvodnje(načini določanja normativnih in efektivnih časov). Priprava konstrukcijske, tehnološke in delavniškedokumentacije. Oblikovanje sistema toka materiala in informacij za individualno, serijsko in masovnoproizvodnjo. Grafični načini prikaza potekov dela. Tehnike in metode mrežnega planiranja (analiza strukture,časa, virov in stroškov).


Vloga preoblikovanja v izdelovalni tehnologiji. Osnove: deformacije, krivulja plastičnosti, deformacijskodelo, pogoji za tečenje materiala. Tribologija v preoblikovanju. Preoblikovalnost, vplivi, meje. Postopkimasivnega preoblikovanja; napetostno-deformacijsko stanje, sile, energija, meje. Postopki preoblikovanjapločevine: napetostno-deformacijsko vrtanje, sile, energija, meje. Natančnost pri preoblikovanju, analizavplivnih parametrov, gospodarnost.CAD v preoblikovanju. Postopki preoblikovanja polimerov ter konstrukcija pripadajočih orodij.

160 Alternativne tehnologije

Razvoj kombiniranih in nekonvencionalnih postopkov obdelave. Definicija enotnega dogodka obdelave.Skale velikosti odvzemov in specifičnih energij. Razčlenitev postopkov glede na obliko energije, fizikalneosnove procesov in modeli konverzije energije. Elektrotermični procesi, elektrokemični procesi in mehanskiprocesi. Določitev atributov procesov za izbiro alternativnega načrtovanja. Tehnološke značilnosti procesovpri obdelavi površin in primeri aplikacij pri različnih tehnologijah: nanotehnologija, litografija, nanos tankihplasti, površinsko vzorčenje (teksturiranje), rezanje kompleksnih oblik in miniaturnih izdelkov, vrtanjemajhnih lukenj ter obdelava novih materialov, elektrokemično brušenje z nizkimi zaostalimi napetostmi.

161 Meritve v proizvodnji

Spoznavanje osnovnih konceptov v merilni tehniki - definiranje pojmov v merilnem procesu - signali, podatki,umerjanje, informacije, znanje. Določitev merilnega sistema, osnovni pojmi: ločljivost, natančnost,zanesljivost, pogreški. Merjenje dolžin, merilni elementi, merilne naprave. Mehanične, optične, pnevmatske,



električne, laserske. Merjenje kotov: neposredne in posredne metode, pripomočki in naprave. Kontrola inmerjenje navojev: navojni kalibri, tolerance meril, merjenje premerov, koraka in kotov. Merjenje zobnikov:krožni tek, debelina zob in kotov, tangencialna in radialna kontrola. Trodimenzionalno merjenje: postopki,merjenja, izvedbe merilnikov, strojna oprema, računalniška oprema, negotovosti merilnikov, merilni pogreški,pogreški pozicioniranja. Tehnološke meritve v proizvodnji, merilnica v proizvodnji, celovita kontrolaproizvodnje, kontrolni postopki, statistična kontrola. Praktični in analitični primeri pri odkrivanju vzrokovnapak med tehnološkim procesom. Prevzemni test strojev, ki zajemajo predvidena tolerančna območja(statični in dinamični testi).


Tehnologija je sestavni del razvoja izdelka. Pri razvoju izdelka je pomembna organizacija, kjer je sodobenvzporedni pristop tisti, ki polaga več pozornosti pripravi, zato je izvedbena faza izdelave krajša. Načrtovanjeizdelka zajema obširen pregled za pripravo projekta - izdelka, ki se v obliki elaborata predloži menagementupodjetja. Ta odobri (ali tudi ne) finančna sredstva, da se prične “razvoj” izdelka. Pot od ideje do izdelkapoteka po sistemu QFD. Oblikovanje izdelka z vidika lažje obdelave in montaže ob sočasnem upoštevanjuekologije in recikliranja mora biti zajeto, če želimo sodobno izdelavo.Naslednja pomembna faza je načrtovanje/izbira tehnologij, kjer je pomembna tehnološka dejavnost v povezaviz ekonomijo. Zato predstavljamo vrsto novih in sodobnih tehnologij, ki omogočajo izdelavo “izdelka”. Tubo zajeto preoblikovanje, odrezavanje, EDM, laserska obdelava, rezanje s curkom, visokohitrostna obdelava,tlačni liv, brizganje plastike, itd.Za izbran postopek pa bo na koncu potrebno določiti tehnologijo (stroji, orodja, parametri) in optimiratiizdelovalni proces glede na čas in ceno izdelave.

211 Seminar


271 Obdelovalni stroji (glej 3.letnik KVS – Konstrukterstvo in gradnja strojev)

286 Strega materiala in sredstev

Strega materiala in sredstev v proizvodnji. Strega na delovnem mestu. Strežne funkcije. Oblika materiala instrega. Pozicioniranje in vpenjanje obdelovancev kot strežna funkcija. Standardni vpenjalni pripomočki,visokotlačni hidravlični vpenjalni sistemi. Skupinski vpenjalni pripomočki. Sestavljivi vpenjalni pripomočki.Hitra menjava orodij pri preoblikovalnih strojih. Ekonomska upravičenost posameznih izvedb obdelovalnihpripomočkov. Transport materiala med delovnimi mesti. Strega v obdelovalnih enotah (strega v vrtalnofrezalnih celicah, v stružilnih, montažnih, varilnih, preoblikovalnih celicah). Prenos materiala vavtomatiziranih postrojih. Sredstva za avtomatizirano strego: manipulatorji, roboti, prijemala, urejevalniki,magazini, žlebovi in drče, vmesni zalogovniki. Palete pri stregi materiala. Strega vpenjalnih naprav(skladiščenje pripomočkov in dostop do podatkov). Oblikovanje izdelkov za strego. Pomen ekonomskih insocioloških kriterijev za izbiro strežnega sistema.

o Elementi računalniško integrirane proizvodnje

Opredelitev strukture proizvodnega sistema ter vloge integriranega informacijskega sistema. Opredelitevinformacijskih in materialnih tokov v proizvodnji. Tovarna kot kibernetski sistem. Analiza elementovračunalniško integrirane proizvodnje: računalniško podprt razvoj in konstruiranje proizvodov, metode inorodja, računalniško podprto načrtovanje tehnologije (metode in orodja), vključitev celovitega zagotavljanjakakovosti v CIM, računalniško podprta proizvodnja. Zasnova informacijskega sistema za proizvodnjo.Računalniške mreže v proizvodnji. Kreiranje podatkovnih baz in optimizacijskih modelov v povezavi značrtovanjem proizvodnih tehnologij. Vloga spletnih tehnologij v proizvodnji.



Računalniško krmiljenje obdelovalnih sistemov. Struktura elementarnega delovanega sistema. Programiranjeobdelovalnih strojev, struktura NC programov, analiza programskih sistemov. Tehnologije hitregaprototipiranja proizvodov. Njihova integracija v razvojni sistem.Seminar: študent izbere eno od razpisanih tem ter jo samostojno obdela (možno je tudi timsko delo). Temeso s področij:- izdelava računalniško podprtih programov za direktno izvajanje procesov obdelave v integriranem CAD/

CAM okolju (Proengineer ali MasterCam). V tem okviru je potrebno določiti stroj, vpenjalno napravo,orodja in tehnološke parameter ter pripraviti NC-kodo za delo na stroju. Testiranje programa na stroju,

- razvoj segmentov podatkovnih baz za konstrukcijo in tehnologijo,- uporaba spletnih tehnologij v proizvodnji.


Uvod: opredelitev, zgodovina razvoja in primerjav H/P z mehaniko, elektriko in elektroniko, kriteriji zauporabo H/P v strojih in postrojenjih. Zgradba H in P naprav (HNP) je v relaciji s členitvijo strojnihsistemov. Delovni mediji H fluid in stisnjen zrak, lastnosti, parametri. Uporaba osnovnih fizikalnih zakonitostihidravlike in hidrodinamike v H sestavinah in napravah. Simbolika risanja hidravličnih (H) in pnevmatičnih(P) shem. Sestavine HN (po skupinah: definicija, sistematika, načela delovanja, izvedbe, lastnosti, izračuniin uporaba); črpalke, motorji, valji, krmilniki (klasični) in pomožne sestavine s tesnili in tesnenjem. Osnovnitipični krmilni zlogi H sestavin pri projektiranju HN. Čistoča in čiščenje H fluidov; standardi o čistoči,dimenzioniranje H filtrov. Osnove proporcionalnih in servoventilov; izvedbe lastnosti, uporaba, kriteriji zaizbiro, predmeti in slabosti v primerjavi s kladičnimi krmilniki. Osnove hidrostatičnih prenosnikov inhidrostatičnih pogonov. Osnove močnostne pnevmatike; valji, krmilniki, pomožne sestavine. ProjektiranjeHPN z vidika vzdrževanja oz. vzdrževalnosti.

287 Načrtovanje in vodenje proizvodnje

Elementi in model proizvodnega sistema. Izračun kapacitet celotnega sistema in šeststopenjska metodaoblikovanja proizvodnega sistema. Načrtovanje in vodenje materialnih potreb ter kapacitet delovnih sredstevin osebja. Tehnike planiranja toka materiala. Osnovni modeli poteka dela in planiranje prostorske razmestitvedelovnih sredstev. Razčlenitev funkcij sistema planiranja in krmiljenja proizvodnje (PPS sistem), postopekizbora in uvedbe PPS sistema. Opis in karakteristike osnovnih sistemov načrtovanja in vodenja proizvodnjeter njihovih kombinacij v individualni, serijski in masovni proizvodnji.

288 Preskušanje materialov (3.letnik PS – Varilstvo)

PREDMETI NA SMERI PS – IZBIRNA SKUPINA VODENJE PROIZVODNJE

117 Montaža izdelkov (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

118 Priprava proizvodnje (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

159 Tehnologija preoblikovanja kovin in nekovin (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

160 Alternativne tehnologije (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

166 Načrtovanje in vodenje proizvodnje (3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)



167 Strega materiala in sredstev (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

212 Seminar


262 Industrijska energetika

Energija: vrste, viri, pretvorbe, vrednotenje, alternative. Energetika: energetsko gospodarstvo, načrtovanje,potrebe, stanje v Sloveniji. Batni stroji: kompresorji, motorji z notranjim zgorevanjem. Turbostroji: črpalke,kompresorji, vodne, parne in plinske turbine. Parna in plinska postrojenja v industriji. Kotli, prenosnikitoplote, industrijske turbine, vplivi na okolje.Tehnologije energetskih in tehničnih plinov, sistemi, naprave, opreme. Procesi in postrojenja za kogeneracijotoplote in električne energije. Raba energije v tehnoloških procesih. Stopenjsko uvajanje ukrepov za smotrnorabo energije, energetske analize in programi, energetsko svetovanje. Organizacije in delo energetskih službv industriji.

o Elementi računalniško integrirane proizvodnje (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

271 Obdelovalni stroji (glej 3.letnik KVS – Konstrukterstvo in gradnja strojev)

272 Meritve v proizvodnji (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

283 Hidravlična in pnevmatična krmilja (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

o Investicijski inženiring in vodenje projektov

Investicije v reprodukcijskem ciklu podjetja kot poslovni sistem. Dimenzije informacijskega sistema podjetjaz vidika potreb pri odločanju o investicijah.Metode ekonomskega vrednotenja in rangiranja investicijskihvariant. Analiza in projekcija financiranja izvedbe investicijskih nabav. Vrednotenje investicijskih projektovv razmerah negotovosti. Investicijski program v poslovnem sistemu. Definicija projekta, matematičnaformulacija projekta. Organizacija in metode dela projektnega tima. Faze projekta, organizacijska razčlenitevprojekta, organizacijske strukture, matrike odgovornosti in mrežni plan projekta. Analiza časa, virov instroškov projekta. Izdelava bazičnega plana projekta, spremljanje realizacije projekta in preseki stanja. Analizauspešnosti gospodarjenja na projektu.Seminar: Preizkus podane metodologije na praktičnem primeru (uporaba računalniškega programa CASPJ).

PREDMETI NA SMERI PS – IZBIRNA SKUPINA VARILSTVO

117 Montaža izdelkov (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

118 Priprava proizvodnje (glej 3.letnik PS – Proizvodne tehnologije)

171 Varilska tehnologija

Tehnologija varjenja s taljenjem (plam. varjenje; boločna varjenja: R.O., TIG, MIG, MAG in EPP; EPŽ,Plazma, El. snop). Kristalizacija zvarov (oblike in dimenzije kopeli, osnove kristalizacije - nehomogenosti,pore in vključki). Razpoke v zvarih (vroče, hladne, žarilne in lamelarni lom). Toplotni varilski ciklus (strukturavara in okolice - cona zlivanja in toplotno vplivamo področje). Spajkanje (mehko in trdo spajkanje: spajkein talila). Navarjanje (po postopkih varjenja s taljenjem; platiranje z valjanjem in eksplozijsko). Nabrizgavanje



(metalizacija; plamensko, obločno, plazemsko in eksplozijsko; nanašanje umetnih snovi). Toplotno rezanje(s kisikom in s toploto). Tehnologija varjenja brez taljenja (hladno in vroče s pritiskom; torno varjenje,varjenje z difuzijo in ultrazvokom ter eksplozijsko varjenje). Uporovno varjenje (točkovno, bradavičasto,kolutno in obžigalno). Napetosti in deformacije (termične in strukturne napetosti, odstranjevanje notranjihnapetosti; deformacija v konstrukcijah ter ukrepi za preprečevanje deformacij in ravnanje varjencev). Varivostin preizkušanje varivosti, Fittnes for purpose, varivost in varjenje kovin, zvarjanje različnih kovin med seboj,navarjanje obrabno in korozijsko obstojnih jekel in litin, varivost, varjenje in navarjanje umetnih snovi.

172 Nekovinska in kompozitna gradiva

Vezalne sile in trdnost trdnin. Tehnične keramike. Sintranje keramičnih materialov. Polimeri. Kompozitnimateriali. Ojačitve in povezava med osnovo in ojačitvijo. Kompoziti s kovinsko osnovo. Kompoziti s keramičnoosnovo. Kompoziti s polimerno osnovo. Togost, trdnost in ostale lastnosti. Togosti enosmernih kompozitovin laminatov. Utrujanje in vplivi okolja. Spajanje kompozitnih materialov. Neporušno preizkušanje materialov.

174 Varjene konstrukcije

Osnove: kriteriji za izbor odpornih proti krhkemu lomu. Klasifikacija zvarnih spojev. Priprava varilnihžlebov. Klasifikacija napak v zvarnih spojih. Razredi kvalitete zvarnih spojev. Osnove dimenzioniranjasoležnih in kotnih zvarnih spojev.

Varjeni nosilni elementi: polnostenski in palični varjeni “linijski” nosilni elementi. Notranja struktura(ojačitve) varjenih “linijskih” nosilnih elementov. Neokrepljeni in okrepljeni ločni ter okvirni elementi.Priključki in križanja “linijskih” nosilnih elementov.

Celovite varjene konstrukcije (zgledi): varjena nosilna ogrodja stavb. Tlačne posode in cevovodi. Ogrodjatransportnih naprav. Ogrodja vozil. Ogrodja preoblikovalnih strojev.

175 Preskušanje materialov

Mehanski preizkusi: načrtovanje mehanskih preizkusov, izbor vzorcev, prikaz rezultatov in ocena stanjamaterialov.Optična mikroskopija: optični mikroskopi, preparativna tehnika, merjenje in ocenjevanje strukturnihznačilnosti v materialu, boreskopija, fiberskopija, penetrantski preizkusi.Integriteta površin: zaostale napetosti, obrabni procesi, korozija.Elektronska mikroskopija: delovanje el. mikroskopa, vrste el. mikroskopov, preparativna tehnika, uporabael. mikroskopa (primeri).Spektralna analiza: načini vzbujanja svetlobe, uklon svetlobnih žarkov, kvalitativna in kvantitativna analiza(primeri).Preiskave površinskih napak z magnetnimi metodami: fizikalne osnove, načini magnetenja, vrste magnetnihsredstev, načini razmagnetenja preizkušancev, sistemi za kontrolo, prikazi rezultatov.Preiskave lastnosti materialov in napak v materialu z vrtinčnimi tokovi: fizikalne osnove, postopkipreizkušanja, sistemi za kontrolo delov, prikazi rezultatov.Preiskave z rentgenskimi in gama žarki: fizikalne osnove, vrste in oblike rentgenskih cevi, vrste anodnihglav, žarišče cevi, pregled načinov merjenja intenzivnosti, kakovost slike in notranja neostrina, določevanjeoptimalne razdalje cevi od preizkušanca, ocenjevanje napak, varstvo proti sevanju.Preiskave materialov z ultrazvokom: fizikalne osnove, pridobivanje ultrazvoka, postopki preizkušanja, napraveza preizkušanje, ultrazvočne glave, posebni postopki preizkušanja.

176 Toplotna obdelava

Poglobljeno seznaniti študente s toplotnimi obdelavami: normalizacijo, žarjenjem na mehko, perlitizacijo,žarjenjem na grobo zrno, difuzijskim žarjenjem in žarjenjem za odpravo notranjih napetosti. Izbira načina



kaljenja in ohlajevalnega sredstva glede na zahteve in vrsto materiala (enostavno kaljenje, kaljenje v dvehsredstvih zaohlajanje, bainitno poboljšanje). Analiza procesa popuščanja pri ogljikovih jeklih. Poglobljenoanalizirati proces izločevalnega utrujanja.Rekristalizacijski proces med varjenjem v okolici zvara, ali tudi že v predhodno nanesenih varkih zvara.Precipitacija in snovanje zvara in celotne cone toplotnega vpliva zvara. Topnost in izločanje plinov iz materialazvara in vpliv na krhkost zvara. Toplotna obdelava varjenih delov, posebno nerjavnih jekel različnih tipov.Korozijska obstojnost varjenih delov, posebno pri jeklih s povišano korozijsko odpornostjo in nerjavnih jekel.

177 Varilni stroji in naprave II

Pregled snovi iz predmeta “Varilni stroji in naprave I”.Stroji in naprave za plamensko varjenje in rezanje, skladiščenje in transport plinov, armature in varovalke.Naprave za termično rezanje materialov. To so naprave in oprema za plamensko rezanje z raznimi plini, skovinskim in keramičnim prahom, kisikovo kopje, naprave za žlebljenje in naprave za rezanje pod vodo.Plazemske naprave za rezanje nad vodo, na vodi in pod vodo, za rezanje pod vodno zaveso. Viri toka zaplazemsko rezanje, lastnosti plinov. Naprave za rezanje z laserjem in elektronskim snopom.Pogonski sistemi za pogon žic in vozičkov pri avtomatskem varjenju.Varilni pristroji in pomožne naprave, kot so varilne mize, upenjalne naprave za predgrevanje varjencev.Regulacija in avtomatizacija varilnih strojev in naprav.Preskušanje in kontrola strojev in naprav ter njihovo vzdrževanje.Zaščita in varstvo pri varilskih delih in pri varilnih strojih in napravah.Odsesovalne naprave in osebna varovalna sredstva za varilno osebje.

213 Seminar

PREDMETI NA SMERI LETALSTVO

PREDMETI, SKUPNI VSEM IZBIRNIM SKUPINAM (SVL, PPL, PPH, OS)2

900 Letalski motorji

Tematike po JAR FCLBatni motorji: splošno, sistem mazanja, zračno hlajenje, vžig, oskrba motorjev z gorivom, zmogljivost motorja(višinska kompenzacija), naprave za večanje moči motorja, gorivo, priprava zmesi za zgorevanje, upravljanjez motorjem, operativni kriteriji.Turbinski motor: osnove delovanja, vrste konstrukcije, vstopnik zraka, kompresor, difuzor, zgorevalna komora,plinska turbina, potisna šoba, potek tlaka, temperature in toka zraka v turbinskem motorju, negativni potisk(zaviranje), način za povečanje potiska in zmogljivosti motorja, zajem zraka iz kompresorja (Bleed air),pomožni reduktor.Sistemi na motorju: vžig, zaganjalnik (starter), nepravilnosti pri zagonu motorja, sistem za gorivo, mazanje,gorivo, potisk, delovanje in nadzorovanje pogonskih sistemov.Pomožna pogonska enota (APU): splošno, turbina na zrak, zajet iz kompresorja (Ram air turbine).

901 Sistemi na letalu I

• Uvod, čemu sistemi na letalu, zanesljivost delovanja in kriteriji zanesljivosti• Sistem klimatizacije• Sistem zaščite pred ledom in dežjem• Sistem za oskrbo s kisikom• Gorivni sistem• Hidravlični sistem• Pnevmatski sistem• Sistem avtopilota



• Električni sistem• Sistem zaščite pred požarom• Sistem podvozja letala• Pitot/statični sistem• Sistem motorske grupe letala /brez motorja/• Sistem pogona krmil, zakrilc in spojlerjev• Oprema za zasilne slučaje

Tematike po JAR FCLReševalna oprema: vrata in zasilni izhodi, naprava za odkrivanje dima, naprava za odkrivanje požara, opremaza gašenje požara, kisikova oprema v letalu, reševalna oprema.Sistemi: hidravlični sistemi, pnevmatični sistemi, sistemi v letalu, ki jih poganja zrak (turbopropelerska inreaktivna letala), sistemi za nepnevmatično odstranjevanje ledu in preprečevanje zaledenitve, sistem za gorivo.Električni sistem: enosmerni (DC) in izmenični (AC) tok, polprevodniki, osnovno poznavanje računalnikov,osnove širjenja radijskega signala.

902 Letalske konstrukcije I

• Evolucija letalskih struktur (gradiva, tehnologija, zmogljivosti)• Tipologija in sistematika letal (uporaba, geometrija, komponente)• Osnove konstruiranja letal (principi, specifikacije, predpisi)• Obremenitve letala (osnove, bremena v letu, na zemlji)• Napetosti v strukturi (strižne, natezne, torzijske)• Deformacije• Stabilnost konstrukcijskih elementov• Gradiva v letalstvu (lastnosti, tehnologija, preizkusi)• Osnovni elementi gradnje• Uporaba kompozitnih gradiv (laminati, satovje, vlakna)• Konstruiranje posameznih delov letala

Tematike po JAR FCLKonstrukcija letala: trup, tipi konstrukcij, strukturalni elementi in materiali, okna v pilotski in potniškikabini, konstrukcija (laminirano steklo), strukturne omejitve, krila, tipi konstrukcij, strukturni elementi inmateriali, obremenitve zaradi motorjev, napetosti, površine, s katerimi zagotovimo stabilnost letala, vertikalne,horizontalne in V-repne površine, konstrukcijski materiali, napetosti, flutter, kompenzacijski sistem, machtrim, podvozje letala, tipi, konstrukcija, naprave za zaklepanje in sistem za izvlačenje v sili, naprave zapreprečevanje nenamernega uvlačenja koles, pozicijske luči in indikatorji, krmarjenje nosnega kolesa, kolesain pnevmatike (konstrukcija in omejitve), zavorni sistem, konstrukcija, parkirna zavora, krmila letala, krmilovišine, krmilo smeri in krmilo nagiba, trimerji, sekundarna krmila.

120 Športna vzgoja (glej 3.letnik EPS, KVS, PS)

PREDMETI, SKUPNI V IZBIRNI SKUPINI SNOVANJE IN VZDRŽEVANJE LETAL

103 Človek in tehnika (glej 3.letnik EPS, KVS, PS)

910 Lahka gradnja v letalstvu

Teorija napetosti. Teorija deformacij. Energijski stavki. Posplošen Hookov zakon. Mejna stanja. Elastoplastičniupogib. Uporaba energijskih izrekov pri reševanju statično določenih in nedoločenih sistemov. Ravnotežnain energijska metoda reševanja enoosnih in dvoosnih stabilnostnih problemov v elasto in elastoplastičnemobmočju. Preskok sistema. Zvrnitev nosilcev. Stabilnost okvirnih konstrukcij. Lokalna stabilnost. Uporabateorije II. in III. reda pri snovnem in geometrijskem optimiranju vitkih letalskih reber krila in trupa. Snovnain geometrijska optimizacija vitkih lupinskih elementov krila in trupa. Geometrijski kriteriji za nosilnost



sestavljenih letalskih sistemov skeletna konstrukcija – lupina v elastičnem in elastoplastičnem območju.Stabilnost z rebri ojačanih plošč. Izbočitev aksialno, radialno in torzijsko obremenjenih lupin. Vpliv aksialnihin radialnih reber na stabilnost lupin. Posebnosti pri geometrijskem optimiranju superlahkih letal, zmajevin balonov. Pregled metod reševanja. Analitični pristop, numerične metode: diferenčna metoda, Ritz-ovametoda, metoda končnih elementov. Eksperimentalne metode: Southwell-ova metoda, metoda dinamičnegakriterija stabilnosti, metoda prevojne točke. Pojav in širjenje razpok. Stabilne in nestabilne razpoke. Vplivrazpok na nosilnost konstrukcij in elementov iz nekovinskih kompozitov. Elementi modelne mehanike.Metode povečanja nosilnosti. Linearna teorija napetosti z vlakni ali tkanino ojačenih konstrukcijskihelementov. Hookov zakon za ortotropni sloj s poljubno orientacijo tkanine ali ojačitvenih vlaken. Hookovzakon za večslojni nosilni konstrukcijski element, sestavljen iz slojev poljubne ortotropije. Določitev optimalneorientacije posameznega sloja glede na izotropnost kompozita. Porušitvene hipoteze in določanje primerjalnihnapetosti. Metode dimenzioniranja konstrukcijskih elementov iz nekovinskih kompozitnih gradiv. Analizalokalnih napetosti.

911 Mehanika leta letala

Tematike po JAR FCLAerodinamika letala: tridimenzionalni zračni tok okrog letala, skupni upor, talni učinek, razmerje medkoeficientom vzgona in hitrostjo za konstanten vzgon, mejna plast, porušitev vzgona, povečanje Czmax,sredstva za znižanje razmerja Cz-Cx, povečanje upora, posebne okoliščine.Propelerji: pretvorba vrtilnega momenta motorja v potisk, okvara motorja ali ustavitev motorja, konstrukcijaza absorbiranje moči, momenti in dvojice sil zaradi delovanja propelerja.Mehanika leta letala: sile, ki delujejo na letalo, asimetrični potisk, spust v sili, diagram razpoložljive inpotrebne vlečne sile ali moči, trajanje leta, dolet, vrhunec leta, sposobnosti pri vzletu in pristanku.Stabilnost: pogoji ravnotežja pri stabilnem horizontalnem letu, metode za doseganje ravnotežnih sil, statičnavzdolžna stabilnost, statična prečno-smerna stabilnost, dinamična vzdolžna stabilnost, dinamična prečno-smerna stabilnost.Krmarljivost: splošno, sprememba kota zrakoplova glede na horizontalno ravnino, kontrola nihanja, krmiljenjeokrog prečne osi, krmiljenje okrog navpične osi, krmiljenje okrog vzdolžne osi, medsebojni vpliv v različnihravninah (nihanje/nagibanje), sredstva za zmanjšanje krmilnih sil, masno ravnoteže, uravnoteženje.Omejitve: operativne omejitve, diagram dovoljenih obremenitev letala med letom, diagram dovoljenihobremenitev letala pri sunku vetra.

912 Mehanika leta helikopterja

Tematike po JAR FCLAerodinamika: osnove, zakoni in definicije, izvor vzgona in upora, razmerje vzgon-upor, vzgonska formula,oblike aeroprofilov, center potiska, vpadni kot, porazdelitev tlaka okrog aeroprofila, profilni upor, induciraniupor.Aerodinamika helikopterja: helikopter in pripadajoča terminologija, diagram sil in pripadajoča terminologija,poenotenost moči rotorja vzdolž razpona, porazdelitev sil in momentov, prevlečene lopatice rotorja,nadzvočni pojavi na lopaticah, omejitve, degradacija performans, krmila helikopterja, prostostne stopnjegibanja rotorja, fazno zaostajanje in napredovanje kota, vertikalni let, sile v ravnotežju, translacijski vzgon.Mehanika leta helikopterja: potrebna moč, aerodinamika premočrtnega leta, razpoložljiva in potrebna močza horizontalni let, čas leta, dolet, vrhunec leta, flare/power flight, setting with power (vortex ring), bladesailing, vertikalna avtorotacija, avtorotacija v letu, kontrola moči.Stabilnost: pogoji ravnotežja pri stabilnem horizontalnem letu, statična in dinamična stabilnost helikopterja,vpliv višine in hitrosti na stabilnost.Krmarljivost: splošno, sprememba kota zrakoplova glede na horizontalno ravnino, krmiljenje okrog prečneosi, krmiljenje okrog navpične osi, krmiljenje okrog vzdolžne osi, medsebojni vpliv v različnih ravninah(nihanje/nagibanje), sredstva za zmanjšanje krmilnih sil, faktorji, ki vplivajo na omejitve ciklične palice,omejitve repnega motorja.



913 Letalska angleščina II

Razvijanje in poglablanje naslednjih jezikovnih spretnosti: a) branje in razumevamje strokovnih besedil; b)poznavanje strokovne terminologije; c) poznavanje obravnavane funkcijske besedilne zvrsti; d) komunikacija.Poglablanje znanja slovnice s poudarkom na strukturah, ki se pojavljajo v jeziku stroke.Obravnavane teme: Airplane Structure, Helicopter Structure, Fuel System, Electrical System, HydraulicSystem, Pneumatic System, Landing Systems, Avionics, Ice Control, Aircraft Documents and Maintenance.

914 Letalske konstrukcije II

• Obremenitve in dimenzioniranje elementov konstrukcije letala• Preverjanje konstrukcije z metodami brez porušitve• Sistemi pregledov konstrukcije letala• Trdnostna analiza nosilnih elementov (varnost, uklon)• Struktura letala (kriteriji, gradnje, komponente)• Aeroelastičnost (osnove, divergenca, obrat krmil, flutter)• Načini dimenzioniranja• Zunanje obremenitve• Lastnosti materialov• Strukturalna analiza• Napetosti v nosilcih• Napetosti v ploščah in lupinah• Skatlasti nosilci• Vezni elementi in spoji• Kovičenje, varjenje, lepljenje• Popravljanje poškodovane strukture• Strukturni testi• Uporaba sodobnih gradiv v letalstvu• Dimenzioniranje struktur iz kompozitnih gradiv

915 Sistemi na letalu II

• Klimatizacija (uravnavanje tlaka in temperature v kabini, pretoka zraka, izmenjevalci toplote,hladilni sestav, odstranjevanje odvisne vlage)

• Avtopilot (tipalni elementi, elementi za odklanjanje krmil)• Komunikacijski sistem letala• Elektro energetski sistem z energetsko bilanco (releji, pretvorniki, uravnavanje

generatorjev)• Gasilne snovi, goriva• Elementi hidravličnega sistema in amortizerji• Zaščita pred ledom in dežjem• Pomožna pogonska naprava (APU)

916 Tehnološki postopki pri vzdrževanju zrakoplovov

Pomen, vloga in cilj vzdrževalne dejavnosti ter njeno mesto v letalstvu.Sistemi pregledov letal (po stanju, preventivno, napovedano).Splošno; mala letala (m < 12500 lb); velika letala (m > 12500 lb); predpoletni pregled; izredni pregledi;izvedba 100 urnega in letnega pregleda; pregled strukture potniškega letala; tehnične publikacije v letalstvu;dokumentacija za nov tip letala homologacijsko spričevalo,dopolnilno homologacijsko spričevalo;



dokumentacija za letalo, motor, propeler, ki so že v uporabi, okrožnica s tehničnimi napotki (Advisorycircular – AC), sistem obveščanja o težavah in napakah pri eksploataciji (Service dificulty reporting programm– SDR), Airworthiness directives – AD nota; publikacije, ki jih izda proizvajalec Service bulletin in Alertservice bulletin Instruction for continued airworthiness; ostalo; načini vodenja in razvrščanja tehničnepublikacije; standardni letalski deli; splošno, letalski standardi; vijaki; matice; podložke; nenavojni veznielementi (zatiči, kovice); specialni vezni elementi; ostalo (razcepke, varovalna žica, univerzalna zapirala,deli za jeklene vrvi); popravila strukture letal; splošno; klasifikacija strukture (nosilna, nenosilna); klasifikacijapoškodb; splošna navodila in primeri.

917 Seminar

PREDMETI, SKUPNI V IZBIRNIH SKUPINAH PPL, PPH IN OS

925 Letalsko pravo in predpisi

• Pojem prava in njegova praktična uporaba v letalstvu• Najpomembnejši domači in mednarodni predpisi, ki urejajo letalski promet• Pravne ureditve letalskega prometa v posameznih vejah prava (civilno, kazensko, javno, mednarodno zasebno in mednarodno javno).

Tematike po JAR FCLMednarodni sporazumi in organizacije: čikaška konvencija, drugi mednarodni sporazumi, pristojnost inodgovornost vodje letala PIC glede varnosti letenja in varnostnih ukrepov, odgovornost letalskega prevoznikain pilotov za potnike in blago na zemlji v primeru poškodb ali škode pri upravljanju z letalom, komercialnedejavnosti in z njimi povezana pravila (najem).Aneks 8 – plovnost letala.Aneks 7 – državna pripadnost letala ter registrske oznake.Aneks 1 – licence osebja.Letalska pravila: aneks 2.Postopki v zračni plovbi-letalske operacije Doc. 8168-OPS/611, 1. zvezek: predgovor, definicije in kratice, postopkipri odletu, postopki pri priletu, postopek čakanja, postopki za nastavitev višinomera, operativni postopkiodzivnika sekundarnega nadzornega radarja.Letalske službe: letalske službe (ATS)-aneks 11, letalski predpisi in letalske službe.Letalska informacijska služba: aneks 15.Letališča: aneks 14.Spremljajoče dejavnosti: prihod in odhod zrakoplova, vstop in izstop oseb ter prtljage.Iskanje in reševanje: aneks 12.Varnostni ukrepi: aneks 17.Preiskava nesreče letala:aneks 13.JAR FCL:Nacionalni zakon:nacionalni zakoni in razlike glede na ustrezne aneksa ICAO in zahteve združenih letalskihorganov (JAR).

926 Letalska meteorologija

• Splošni pojmi o atmosferi in standardna atmosfera.• Meteorološki elementi in vremenski pojavi (toplotni izvori, temperatura zraka, zračni tlak, zračni

tokovi, adiabatni procesi v suhi atmosferi, vlažnost zraka, adiabatni procesi v vlažni atmosferi,oblaki, padavine, vidnost).

• Osnovni pojmi analize in prognoze vremena (zračne mase, fronte, barični sistemi, obdelava inanaliza sinoptičnih kart, osnove prognoziranja vremena).

• Za letalstvo neugodni meteorološki fenomeni (megla in nizki oblaki, nevihte, turbulenca v suhemzraku in v oblakih, zaledenitev letala).

• Osnove radarske in satelitske meteorologije.



• Operativno meteorološko zavarovanje zračnega prometa (synop, metar, speci, poročila o stanjusteze, QAM, TAF, TREND).

• Meteorološka dokumentacija.

Tematike po JAR FCLAtmosfera:sestava, obseg, vertikalna razdelitev atmosfere, temperatura, atmosferski tlak, gostota atmosfere,mednarodna standardna atmosfera (ISA), merjenje višine.Veter: definicija in merjenje, primarni vzrok vetra, splošna cirkulacija, turbolenca, spremembe vetra gledena relativno višino, krajevni vetrovi, vetrovni strženi (jet streams), satični valovi.Termodinamika: vlaga, speremembe agregatnega stanja, adiabatni procesi.Oblaki in megla: tvorba oblakov in opis, megla, zamegljenost (vlažna motnost), suha motnost.Padavine: razvoj padavin, vrste padavin.Zračne mase in fronte: vrste zračnih mas, fronte.Sistemi zračnega pritiska: področje visokega in nizkega zračnega pritiska, anticiklon, nefrontalna depresija,tropski vrtinčasti viharji.Klimatologija: klimatske cone, tropska klimatologija, tipična vremenska situacija v zmernih zemljepisnihširinah, krajevno sezonsko vreme in vetrovi, letalska klimatologija.Nevarnosti med letom: zaledenitev, turbolenca, strižni veter, nevihte, tornado, inverzije na nizkem in visokemnivoju, stratosferski pogoji, nevarnosti pri letu prek hribovitih področij, pojavi, ki zmanjšujejo vidljivost.Meteorološke informacije: opazovanje, vremenske karte, informacije pomembne za načrtovanje letenja.

927 Letalska psihologija

Tematike po JAR FCLOsnovna letalska psihologija: človeška predelava informacij, pozornost in budnost, usmerjanje pozornosti,deljena pozornost, zaznavanje, iluzije, subjektivnost zaznavanja, procesiranje od spodaj navzgor in od zgorajnavzdol, spomin, senzorski spomin, delovni spomin, dolgotrajni spomin, motorični spomin (veščine),izbiranje odgovora, metode in tehnike učenja, motivacija in zmogljivosti, človeške napake in zanesljivost,podobnost, frekvenca, vzročnost, teorija in model človeških napak, proizvajanje napak, notranji vzroki,zunanji vzroki, ergonomija, ekonomija, socialno okolje, sprejemanje odločitev, koncepti sprejemanja odločitev,strukture, meje, tveganje, praktična uporaba, izogibanje napakam in ravnanje pri pojavu napak: upravljanjev pilotski kabini, varnostna zavest, koordinacija v smislu več članov posadke, dinamika majhnih grup, vodenje,zadolžitve, komunikacija, osebnost, individualne razlike v osebnosti, prevelika in premajhna stopnjaobremenjenosti človeka, stres, utrujenost, ritem telesa in spanje, vodenje stresa in utrujenosti, višja stopnjaavtomatizacije v pilotski kabini, prednosti in slabosti, delovni koncepti.

928 Letalska navigacija II

Tematike po JAR FCLRadionavigacija.Radijska sredstva: goniometer (vključujoč klasifikacijo smeri), ADF (ter z njimi povezani neusmerjeni radijskioddajniki in uporaba radiomagnetnega indikatorja), VOR in Dopplerjev VOR (vklučujoč uporabo radio-magnetnega indikatorja), DME (naprava za merjenje razdalje), ILS (instrumentalni pristajalni sistem),MLS (mikrovalovni pristajalni sistem).Osnove radarskega delovanja: tehnike pulza in s tem povezani izrazi, radar na zemlji, vremenski radar naletalu, sekundarni nadzorni radar (SSR) in transponder, uporaba radijskih opazovanj in uporabnost vnavigaciji med letom.Sistemi območne navigacije: splošna filozofija, tipična oprema pilotske kabine in delovanje, indikacijeinstrumentov, vrste vhodnih podatkov sistema območne navigacije, območna navigacija VOR/DME (RNAV),vključevanje sistema za avtomatsko vodenje leta (FD) in avtopilota.Samostojni navigacijski sistemi in sistemi, ki delujejo na podlagi zunanjih signalov: Doppler, nizkofrekvenčnisistemi (Omega in VLF), Loran-C, Decca navigacijski sistem, satelitska navigacija: GPS/GLONASS/DGPS.



929 Angleška letalska terminologija in frazeologija

Analiza strokovnega ustnega in pisnega sporočila (strokovni jezik sporazumevanja v zraku, strokovni jezikpravil in predpisov).Uvajanje specifičnih sredstev za posredovanje informacij s specifičnega jezikovnega področja (definicija,klasifikacija, okrajšava, itd.).Uvajanje strokovnega besedja (standardne besede in fraze, standardno in nestandardno besedišče).

Tematike po JAR FCLVFR komunikacija:definicije, pomen in pomembnost uporabljenih izrazov, okrajšave, ki jih uporablja kontrola letenja (ATC),glavne Q kodirne skupine, ki se uporabljajo pri radijskih (RT) komunikacijah zemlja-zrak, kategorije sporočil.Splošni operativni postopki: prenos črk, prenos številk (vključujoč informacije o višini leta), prenos časa,tehnika prenosa sporočil, uporaba standardnih besed in fraz (vklučujoč pomembno RT frazeologijo),radiotelefonski pozivni znaki za radijske postaje vključno z uporabo skrajšanih pozivnih znakov,radiotelefonski pozivni znaki zrakoplova, vklučno z uporabo skrajšanih pozivnih znakov, prenoskomunikacije, testni postopki vključno s skalo slišnosti, zahteve po glasni ponovitvi in potrditvi sporočila,frazeologija radarskih postopkov.Pomembni izrazi v vremenskih situacijah: vreme na letališču, radiotelefonsko vremensko poročilo.Zahtevani ukrepi v primeru okvare na komunikacijskih zvezah.Postopki pri nevarnosti prve stopnje in nevarnosti druge stopnje: nevarnost prve stopnje (definicije-frekvence-spremljanje frekvenc nevarnosti prve stopnje-signal-sporočilo), nevarnost druge stopnje (definicije-frekvence-signal-sporočilo).Splošni postopki širjenja po VHF in dodelitev frekvenc.IFR komunikacije:definicije, pomen in pomembnost uporabljenih izrazov, okrajšave, ki jih uporablja kontrola letenja (ATC).Splošni operativni postopki: uporaba standardnih besed in fraz (pomembna RT frazeologija), radiotelefonskipozivni znaki za radijske postaje vključno z uporabo skrajšanih pozivnih znakov, radiotelefonski pozivniznaki zrakoplova, vklučno z uporabo skrajšanih pozivnih znakov, zahteve po glasni ponovitvi in potrditvisporočila, spremembe višin in sporočanje (javljanje).Ukrepi v primeru okvare na radijski zvezi.Postopki pri nevarnosti prve stopnje in nevarnosti druge stopnje: PAN-medicinski, nevarnost prve stopnje(definicije-frekvence-spremljanje frekvenc nevarnosti prve stopnje-signal-sporočilo).Pomembni izrazi v vremenskih situacijah: vreme na letališču, vremenska napoved.Splošni principi VFR komunikacije in frekvence.Morzejevi znaki.

PREDMETI, SKUPNI V IZBIRNI SKUPINI PROMETNI PILOT LETALA

911 Mehanika leta letala (glej 3.letnik LE – Snovanje in vzdrževanje letal)

935 Zmogljivosti letala in načrtovanje leta

Tematike po JAR FCLMasa in ravnotežje: masno središče (CG), omejitve mase in položaja masnega središča.Natovarjanje letala: terminologija, preverjanje mase zrakoplova, postopki za izpolnjevanje dokumentacije omasi in ravnotežju letala, vpliv preobremenitve.Masno središče (CG): osnove za izračun masnega središča (dokumentacija obremenitve in ravnotežja), izračunmasnega središča, zavarovanje tovora, maksimalna masa tovora na površinsko enoto tal, maksimalna masatovora na dolžinsko enoto.



ZMOGLJIVOST LETALAZmogljivost enomotornih letal, ki niso potrjena v okviru JARIFAR 25 (lahka letala) - zmogljivost razreda B :definicija uporablenih izrazov in hitrosti, zmogljivost letala - vzlet in pristanek, zmogljivost letala - vzpenjanjein križarjenje.Zmogljivost večmotornih letal, ki niso potrjena v okviru JARIFAR 25 (lahka dvomotorna letala) – zmogljivostrazreda B: definicija izrazov in hitrosti, pomembnost izračuna zmogljivosti, elementi zmogljivosti, uporabagrafov zmogljivosti in podatkov v preglednici.Zmogljivost letal, potrjenih v okviru JARIFAR 25 – zmogljivost razreda A: vzlet, razdalja, namenjena pospeševanjuin zaustavljanju, začetno vzpenjanje, vzpenjanje, križarjenje, spuščanje in pristajanje, praktična uporabatipičnega priročnika o zmogljivosti letala.

NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE LETENJA LETALAPlani letenja za prelet med letališči: navigacijski načrt, načrtovanje količine goriva, spremljanje letenja insprememba rute med letom, ridijska in navigacijska sredstva.ICAO/ATC plan leta: vrste planov leta, izpolnjevanje plana leta, predložitev/registracija plana leta, zaključekplana leta, upoštevanje plana leta.Praktično načrtovanje leta: priprava kart, navigacijski načrt, enostavno načrtovanje porabe goriva, običajnipostopki pri načrtovanju radiozveze.Načrtovanje IFR letenja (zračne poti): upoštevanje vremenskih razmer, izbira rut do namembnega inalternativnih letališč, splošne naloge pri načrtovanu leta.Načrtovanje leta z reaktivnimi letali: dodatni vidik pri načrtovanju letenja z reaktivnimi letali (višja stopnjanačrtovanja), računalniško načrtovanje leta.Praktično izpolnjevanje plana leta (plan leta, dnevnik letenja, navigacijski dnevnik, ATC plan, itd.): izvlečekpodatkov.Oddaljena področja in področja nad morjem: dodatno načrtovanje leta za oddaljena področja in področjanad morjem, načrtovanje leta z računalnikom.

936 Operativni postopki letal

Tematike po JAR FCLSplošno: ICAO aneks 6, deli I, II in III, zahteve JAR-OPS, splošne zahteve, certificiranje operaterjev innadzor, zahteve operacijskih postopkov, zahteve postopkov v vsakem vremenu: operacije v slabi vidljivosti,zahteve instrumentov in varnostne opreme, zahteve komunikacijske in navigacijske opreme, popravilo letala,posadka, kabinsko osebje, vodenje leta, transonični in polarni leti, navigacijske zahteve za lete na dolgeproge.Posebni operativni postopki in nevarnosti (splošni vidik): seznam minimalne opreme (MEL), razledenitev nazemlji, nevarnost trčenja s pticami in izogibanje, zmanjševanje hrupa, požar/dim, znižanje tlaka v kabini,strižni veter, sunki vetra v bližini CB, turbolenca za letali, pristanek v primeru nevarnosti in preventivnipristanek, izpuščanje goriva v zraku, prevoz nevarnih snovi, kontaminirane vzletno-pristajalne steze.

PREDMETI, SKUPNI V IZBIRNI SKUPINI PROMETNI PILOT HELIKOPTERJA

912 Mehanika leta helikopterja (glej 3.letnik LE – Snovanje in vzdrževanje letal)

940 Zmogljivosti helikopterja in načrtovanje leta

Tematike po JAR FCLMasa in ravnotežje: masno središče (CG), omejitve mase in položaja masnega središča.Natovarjanje helikopterja: terminologija, preverjanje mase zrakoplova, postopki za izpolnjevanje dokumentacijeo masi in ravnotežju helikopterja, vpliv preobremenitve.



Masno središče (CG): osnove za izračun masnega središča (dokumentacija obremenitve in ravnotežja), izračunmasnega središča, zavarovanje tovora, maksimalna masa tovora na površinsko enoto tal, maksimalna masatovora na dolžinsko enoto.

NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE LETENJA HELIKOPTERJAPlani letenja za prelet med letališči: navigacijski načrt, načrtovanje količine goriva, spremljanje letenja insprememba rute med letom, ridijska in navigacijska sredstva.ICAO/ATC plan leta: vrste planov leta, izpolnjevanje plana leta, predložitev/registracija plana leta, zaključekplana leta, upoštevanje plana leta.Praktično načrtovanje leta: priprava kart, navigacijski načrt, enostavno načrtovanje porabe goriva, običajnipostopki pri načrtovanju radiozveze.Načrtovanje IFR letenja (zračne poti): upoštevanje vremenskih razmer, izbira rut do namembnega inalternativnih letališč, splošne naloge pri načrtovanju leta.Načrtovanje leta z reaktivnimi letali: dodatni vidik pri načrtovanju letenja z reaktivnimi letali (višja stopnjanačrtovanja), računalniško načrtovanje leta.Praktično izpolnjevanje plana leta (plan leta, dnevnik letenja, navigacijski dnevnik, ATC plan, itd.): izvlečekpodatkov.Oddaljena področja in področja nad morjem: dodatno načrtovanje leta za oddaljena področja in področjanad morjem, načrtovanje leta z računalnikom.Sposobnost za letenje- zahteve: definicije izrazov in hitrosti.Definicije hitrosti:Spodobnosti pri vzletu, križarjenju in pristanku:Sposobnosti helikopterjev po JAR OPS 3, podpoglavja F, G, H in I:Uporaba-zmogljivost razreda 1, 2 in 3, splošno,terminologija.Zmogljivost razreda 1 podpoglavje G:splošno in uporaba, odpoved motorja med letom, zasilni pristanek.Zmogljivost razreda 2 podpoglavje H: splošno in uporaba, vzlet, odpoved motorja med letom, pristanek.Zmogljivost razreda 3 podpoglavje 1: splošna uporaba zrakoplovov s certifikati A in B, vzlet, let, pristanek.

941 Operativni postopki helikopterjev

Tematike po JAR FCLSplošno: ICAO aneks 6, del III, zahteve JAR-OPS, splošne zahteve, certificiranje operaterjev in nadzor,zahteve operacijskih postopkov, zahteve postopkov v vsakem vremenu: operacije v slabi vidljivosti, zahteveinstrumentov in varnostne opreme, zahteve komunikacijske in navigacijske opreme, popravilo letala, posadka,kabinsko osebje, vodenje leta.Posebni operativni postopki in nevarnosti (splošni vidik): seznam minimalne opreme (MEL), razledenitev nazemlji, nevarnost trčenja s pticami in izogibanje, zmanjševanje hrupa, požar/dim, znižanje tlaka v kabini, strižniveter, sunki vetra v bližini CB, turbolenca za letali, pristanek v primeru nevarnosti in preventivni pristanek,izpuščanje goriva v zraku, prevoz nevarnih snovi, kontaminirane vzletno-pristajalne steze, tok zraka za rotorjem.Postopki v sili: odpoved motorja, ogenj v pilotski kabini/ potniški kabini/ motorju, odpoved repnega rotorja,resonanca, porušitev vzgona na lopaticah rotorja, vrtinčni obroč, prekoračitev kota vzpenjanja, prekoračitevmaksimalne hitrosti, nenadna zaustavitev, dinamični prevrat.

PREDMETI, SKUPNI V IZBIRNI SKUPINI OPERATIVNE SLUŽBE

911 Mehanika leta letala (glej 3.letnik LE – Snovanje in vzdrževanje letal)

950 Operativni postopki služb zračnega prometa

Tematike po EUROCONTROLUpravljanje zračnega prometa: servisi upravljanja zračnega prometa (ATSC), servis letalskih informacij (FIS),alerting servis, ATFM in ASM.Radiotelefonija: RTF splošni postopki.ATC dovoljenja in napotki: vrsta in vsebina ATC dovoljenj, ATC navodila.



Koordinacija: načini, potreba, metode.Merjenje višine in določanje nivojev: nivoji prehoda, merjenje višine.Standardi za separacijo: vertikalna separacija, horizontalna separacija, vizualna separacija, geografskaseparacija, radarska separacija, separacija glede na turbolenco za letali.Izogibanje nesrečam: v zraku, na tleh.Prikaz podatkov: izločevanje podatkov, upravljanje s podatki.

951 Letališča in oprema za vodenje zračnega prometa

Tematike po EUROCONTROLOPREMA ZA VODENJE ZRAČNEGA PROMETASplošno: ATC oprema.Radio: teorija radia, radijske komunikacije, iskanje smeri.Druge zvočne komunikacije: ATC komunikacije, airline komunikacije.Radar: splošni, PSR, SSR, uporaba PSR/SSR, mod S, PAR.ADS:Oprema v prihodnosti.Uporaba računalnika: računalnik, računalniški sistem, uporaba.Avtomatizacija v ATS: splošno, AFTN, OLDI, CCIS, ATIS in VOLMET.Delovni položaji: splošno, letališka kontrola, prihodna kontrola, območna kontrola.Letališča: splošno, zahteve, oprema, letališke službe.

952 Seminar



7.2. UNIVERZITETNI ŠTUDIJ

1. L E T N I K UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

1001 Matematika I

Realna in kompleksna števila: množice in funkcije, pregled algebrske zgradbe obsegov realnih in kompleksnihštevil.Teorija vektorjev: linearne operacije, linearna odvisnost/neodvisnost, vektorski prostori, baze, skalarniprodukt, orientirane baze, vektorski produkt, mešani produkt, sestavljeni produkti, nekaj geometrijskihrezultatov.Realne funkcije ene realne spremenjljivke: teorija limite, zvezne funkcije, infinitezimale, zvezne strogomonotone funkcije, osnovne elementarne funkcije.Diferenciabilne funkcije: lokalni afini približek in odvod, diferencial, diferenciabilnost inverzne in sestavljenefunkcije, odvodi višjega reda, osnovne lastnosti, Hôpitalovi pravili, Taylorjeva formula, lokalni ekstremi,konveksne in konkavne funkcije, asimptote, konstrukcija grafa.Integracija: definicija in analiza integrala, metode integracije, polinomi, integracija racionalnih funkcij,uporaba v geometriji, nepravi integrali.Številske vrste: definicija vrste, kriterij konvergence, vrste s pozitivnimi členi, d’ Alembertov, Cauchyjev,Cauchy-MacLaurinov kriterij, absolutna konvergenca, izmenične vrste.Realne funkcije več spremenljivk: limita, zveznost, diferenciabilnost, gradient, parcialni odvodi, odvod vsmeri, odvodi višjega reda, implicitne realne funkcije.Sistemi linearnih enačb: teorija determinant, Cramerjevo pravilo, rang matrice, Kronecker-Capellijev izrek,rešitev sistema.Diferencialne enačbe: enačba z ločenima/ločljivima spremenljivkama, homogena enačba, linearna enačbaprvega reda, linearna enačba drugega reda s konstantnimi koeficienti, Lagrangeva metoda variacije konstant.

1002 Fizika

Uvod: merjenje v fiziki, enote, naravni zakoni, napake pri merjenjih.Mehanika: Opis gibanja. Newtonovi zakoni, razne vrste sil, relativno gibanje. Gibalna količina in sunek sile,vrtilna količina in vrtilni moment. Sistem masnih točk in telo, rotacija togega telesa. Delo in energija, izreko ohranitvi mehanske energije. Deformacija teles, Hookov zakon, stisljivost in Boylov zakon. Tekočine,površinska napetost, tlak v tekočinah, gibanje tekočin in zakoni upora.Termodinamika: Raztezanje snovi in definicija temperature, splošni plinski zakon. Toplota in notranjaenergija, prvi zakon termodinamike, specifična toplota, adiabatne spremembe. Fazni diagram, ploskevtermodinamskih ravnovesnih stanj. Obrnljive in neobrnljive spremembe, izkoristek toplotnih strojev, entropijain drugi zakon termodinamike. Molekularna zgradba idealnih plinov in specifična toplota.Elektrika in magnetizem: Električno polje: naboj in Culombov zakon, poljska jakost, potencial in napetost,energija polja, snov v polju in dielektričnost, kapacitivnost. Električni tok: moč toka, tok v kovinah inOhmov zakon, tok v elektrolitih in Faradayev zakon, elementarni naboj, razelektrenje v plinih, katodna cevin prenos naboja v vakuumu. Magnetno polje: poljska gostota in jakost, polje tokovodnikov, magnetni pretokin induktivnost, snov v polju. Magnetna indukcija: premikanje tokovodnika, spreminjanje polja v tuljavi,Lenzovo pravilo, energija polja, izmenična napetost in transformator. Prehodni pojavi v tokokrogih.Nihanja in valovanja. Harmonična nihanja mehanskih nihal, energija nihal, dušeno in vsiljeno nihanje.Električni nihajni krog: mehanska valovanja, hitrost longitudinalne in transverzalne motnje, zvok.Elektromagnetna valovanja. Prenos energije z valovanji, spekter valovanj. Pojavi na prehodih: interferenca,lom, odboj, Dopplerjev pojav.

Optika: Hitrost svetlobe, pojavi na mejah snovi, interferenca in polarizacija. Geometrijska optika: preslikavein instrumenti; Sevanje segretih teles. Osvetljenost, svetilnost, svetlost, absorbcija svetlobe.

Osnove relativnostne mehanike: Galilejeva in Lorenzova transformacija. Relativistična masa in ekvivalentenergije.



Osnove kvantne mehanike: Fotoefekt in pojem fotona. Materialni valovi.

Osnove atomike: Masni spektograf in korpuskularna slika snovi. Bohrov model H atoma. Rentgenski žarkiin struktura kristalov. Zgradba jedra, izotopi, vezavna energija in masni defekt. Jedrske reakcije in reaktor.Osnovni delci.

Modeliranje naravnih zakonov: Empirični in analitični pristop, avtomatsko modeliranje in nevronske mreže.

1003 Elektotehnika

Pregled razvoja.Električne lastnosti materialov, prevajanje električnega toka v trdnih snoveh, tekočinah, plinih, učinkielektričnega toka.Električni in magnetni pojavi, lastnosti materialov.Elementi električnih vezij.Vezja z enosmernimi viri, predpostavke in osnovni zakoni, postopki reševanja. Prehodni pojavi ob vklopuin izklopu virov, časovne konstante.Izmenične napetosti, sinusna napetost, delovni in jalovi tok, moč (navidezna, delovna, jalova), efektivna insrednja vrednost napetosti in toka.Vezja s sinusnim virom, kazalci, impedance.Frekvenčna odvisnost vezij, resonančni pojavi, filtri.Usmerniki in razsmerniki, diode, stabilizacija napetosti in toka.Trifazni in večfazni sistemi.Osnove električnih strojev in naprav.Aktivni elementi in vezja, tranzistorji, tristorji in drugi, stabilizatorji in krmilniki napetosti, toka in moči.Meritve, pretvorniki električnih in neelektričnih veličin, mostički, števci, merilni instrumenti, instrumentacija.Zaščita, elektromedicina, predpisi.Instalacije, razsvetljava.Elektrokemija, galvanski členi, akumulatorji, gorivne celice.

1004 Kemija

Atomi in molekule. Osnovni kemijski zakoni. Kvantitativni pomen simbolov, formul in enačb. Kemijskoračunanje. Idealni in realni plini. Snovne spremembe in energija. Notranja energija in entalpija.Zgradba atomov. Starejši modeli zgradbe atoma, valovnomehanski model vodikovega atoma in interpretacijazgradbe težjih atomov. Periodni sistem, periodične fizikalne lastnosti elementov.Struktura molekul in kemijska vez. Osnovni principi teorije valenčne vezi.Kondenzirano stanje snovi in zgradba kristalov. Osnovni koncepti kristalografije. Ionska vez in ionski kristali;koordinacijsko število, mrežna energija. Kovinski kristali.Raztopine. Procesi raztapljanja. Lastnosti raztopin. Koncentracija raztopin. Elektrolitska disociacija. Šibkiin močni elektroliti. Kisline in baze; ionski produkt, pH. Koloidne raztopine. Kemijsko ravnotežje.Redoks procesi in elektrokemija. Oksidacija in redukcija. Galvanski členi. Elektrokemijska napetostna vrsta.Elektroliza.Pregled kemije elementov glavnih skupin periodnega sistema. Pregled kemije elementov prehoda.Uvod v organsko kemijo. Goriva, maziva, lepila, laki. Naravne in umetne polimerne snovi in vlakna.

1005 Statika in kinematika

Naloga, delitev in razvoj mehanike. Veličine v mehaniki. Sile in njihova delitev. Aksiomi in zakoni mehanike.Analitično podajanje sile. Podpore in njihove reakcije. Sistem sil s skupnim prijemališčem, sistem sil brezskupnega prijemališča. Pojem in definicija momenta. Moment dvojice sil. Redukcija sil. Sestavljanje inravnotežje sil v ravnini in prostoru. Nosilci v ravnini in prostoru. Določanje notranjih veličin stanja vstatično določenih nosilcih. Ravninska in prostorska paličja. Mešani sistemi v ravnini. Točkovno obremenjene



vrvi. Osnovne enačbe zvezno obremenjenih vrvi. Trenje, Coulomb-ove predpostavke. Drsno trenje primirovanju in gibanju. Drsno in kotalno trenje v ležajih. Trenje gibke vrvi na kolutu. Določanje masnegasredišča enoosnih, dvoosnih, in prostorskih teles.Gibanje masne točke. Definicija vektorja hitrosti in pospeška. Določitev trajektorij masne točke. Hitrost inpospešek v različnih koordinatnih sistemih. Posebni primeri gibanja masne točke, ploščinska hitrost, centralnogibanje. Translacija in vrtenje togega telesa okoli stalne osi. Ravninsko gibanje togega telesa. Analitičnametoda. Grafična metoda. Vrtenje togega telesa okoli stalne točke. Splošno prostorsko gibanje. Uvod indefinicija sestavljenega gibanja. Hitrost in pospešek pri sestavljenem gibanju. Posebni primeri.

1006 Tehnična dokumentacija

Opisna geometrija: projiciranje in načini projiciranja, projekcijske ravnine, kolineacija in afiniteta, preseki,mreže, predori.Konstrukcijska dokumentacija: postopki v konstrukcijskem procesu, zgradba konstrukcijske dokumentacije,konstrukcijska dokumentacija kot osnova podjetniške dokumentacije, tipiziranje v konstrukcijskidokumentaciji, modulni sistemi, klasifikacijski sistemi, standardizacija, splošna pravila za izdelavodokumentacije (SLS, ISO, DIN, EU), mednarodna unifikacija konstrukcijske dokumentacije. Računalniškopodprto risanje: stanje tehnologije in razlogi za uporabo CAD, sistemi vodenja tehnične dokumentacije vCAD procesu, oblike prikazovanja, tehnike komuniciranja, vpliv CAD na konstrukcijsko dokumentacijo.

1007 Gradiva

Zgradba trdnih snovi: medatomske vezi, kristalno zrno, lastnosti kristalne zgradbe.Osnove metalografije: strjevanje taline, ohlajevalne krivulje, osnovni diagrami stanja zlitin, optičnamikroskopija.

Mehanske lastnosti gradiv: preiskusti trdnosti in trdote, preizkusi udarne žilavosti, trajna statična in dinamičnatrdnost materiala, vplivi na lastnosti materialov.Osnove toplotne obdelave: tehnično železo, diagram Fe-Fe3C, vplivi hitrosti ohlajanja na nastanek struktur,postopki žarjenja, kaljenje in poboljšanje jekel, kemotermični postopki toplotne obdelave, vplivi toplotneobdelave na mehanske lastnosti.

Železne zlitine: splošna konstrukcijska jekla, konstrukcijska jekla za toplotno obdelavo, posebnakonstrukcijska jekla, lastnosti jekel glede na različne načine toplotne obdelave.

Litje: postopki izdelave form, postopki litja, litje jeklene, sive in nodularne litine, litje neželeznih zlitin,posebni postopki litja, napake v ulitkih, posebnosti pri konstruir. ulitkov.

Neželezne zlitine: aluminijeve, bakrove, nikljeve zlitine, toplotna obdelava neželeznih zlitin.

Sintranje: pridobivanje in priprava kovinskega prahu, prešanje in sintranje, izbira tehnologije sintranja gledena lastnosti izdelkov, izbira sintranih materialov in polizdelkov.

Preoblikovanje polizdelkov: teorija preoblikovanja, valjanje, vlečenje, iztiskavanje, izdelava cevi, stanje inlastnosti jeklarskih polizdelkov, izbira vrste polizdelka.

Polimerna in kompozitna gradiva: lastnosti polimerov, vrste in uporabnost polimerov, postopki predelavepolimerov, pregled in uporaba polimerov ojačanih s kovinami, polimernimi steklenimi in keramičnimisestavinami.

Steklo in keramika: vrste stekel in keramike, mehanske in fizikalno-kemične lastnosti stekel in keramike,postopki oblikovanja izdelkov, uporaba keramičnih materialov.Korozija in zaščita: pojavne oblike korozije, hitrost elektrokemičnih reakcij, preizkušanje korozije, korozijskahitrost, vplivi spremembe okolja, pregled postopkov zaščite pred korozijo.



1008 Trdnost

Geometrijske karakteristike prerezov. Statični in vztrajnostni momenti, polarni in deviacijski momenti,odpornostni moment, vztrajnostni radij. Definicija vektorja napetosti. Definicija napetosti v masni točki.Ravninsko napetostno stanje. Definicija vektorja premikov. Specifične deformacije pri enoosnem inravninskim napetostnem stanju. Hook-ov zakon. Določitev elastičnega in strižnega modula. Hook-ov potenčnizakon. Nesestavljena napetostno-deformacijska stanja enoosnih elementov. Uklon. Razlika med uklonskimiin trdnostnimi problemi. Eulerjev uklon in Tetmayerjev uklon. Omega postopek. Uklon sestavljenih palic.Dimenzioniranje uklonsko obremenjenih palic. Porušitvene hipoteze. Analiza uporabe posameznihporušitvenih hipotez. Določitev tangencialnih dopustnih napetosti. Sestavljanje normalnih napetosti.Sestavljanje tangencialnih napetosti. Sestavljanje normalnih in tangencialnih napetosti. Jedro prereza.Membranska teorija lupin. Kotlovska enačba. Temperaturne napetosti v enoosnih konstrukcijskih elementih.Geometrijska optimizacija in dimenzioniranje. Dimenzioniranje statično in dinamično obremenjenihkonstrukcijskih elementov. Računalniško podprto dimenzioniranje. Uvod v reševanje statično nedoločenihnosilcev in konstrukcij.

120 Športna vzgoja





1020 Matematika 2

Vektorske funkcije: limita, zveznost, linearne preslikave in Jacobijeve matrice, diferenciabilnost, jacobiani,implicitne vektorske funkcije, poti v IRn , zgradba poti v IR3 ,elementi diferencialne geometrije.Dvojni in trojni integral: teorija, izračun in transformacija dvojnega ter trojnega integrala, nepravi dvojni/trojni integrali, integrali odvisni od parametra.Krivuljni in ploskovni integral: Greenova formula, potencialna in brezvrtinčna vektorska polja, Poincarejev izrek,površina ploskve, Ostrogradskij - Gaussova formula, Stokesova formula, diferencialni operatorji teorije polj.Kompleksna analiza: kompleksne funkcije realne/kompleksne spremenljivke, holomorfne funkcije, funkcijskein potenčne vrste, integracija v kompleksni ravnini, Cauchyjev izrek, lastnosti zvezno diferenciabilnih funkcij,veje logaritma, indeks poti, izolirane singularne točke, izračun integralov z metodo ostankov.Fourierjeve vrste: ortogonalna funkcijska zaporedja in ortogonalne vrste, trigonometrijska ortogonalnazaporedja. Fourierjeva trigonometrijska vrsta, odsekoma gladke funkcije in Dirichletov izrek, primeri razvojav trigonometrijske Fourierjeve vrste.Diferencialne enačbe: linearne diferencialne enačbe višjega reda, struktura rešitev in Cauchyjev problem,Lagrangeva metoda variacije konstant, Liouvilleova formula, enačbe s konstantnimi koeficienti, enačbe spolinomskimi koeficienti.

1021 Numerične metode

Uvod v operacijski sistem DOS in okolje Windows.Programirno okolje programskega jezika Fortran.Programski jezik Fortran: konstante, spremenljivke, funkcije, izrazi, polja, logične vrednosti, vhodno izhodnisistem, krmilni stavki, podprogrami, računanje s polji in dinamična polja, dvojna natančnost, kompleksnevrednosti, sestavljen tip podatkov, zahtevnejše oblikovanje izpisa, uvod v grafiko.Uvod v numerične metode: definicija področja, napake pri numeričnem računanju.Koreni enačb: grafična metoda z računalnikom, bisekcijska metoda, navadna iterativna metoda, Newtonovametoda, sekantna metoda.Sistemi nelinearnih enačb: navadna iteracijska metoda, Newtonova metoda.Sistemi linearnih enačb: eliminacijske metode, iterativne metode. Problem lastnih vrednosti.Aproksimacija funkcij: metoda najmanjših kvadratov, polinomska, nelinearna in Fourierova aproksimacija,Fourierov integral in Fourierova transformacija.Interpolacija: Lagrangeov interpolacijski polinom, Aitkenova interpolacijska shema, interpolacija z zlepki.Odvajanje in integriranje: numerično računanje odvodov, Trapecna in Simpsonova formula, Rombergovpostopek, Gaussove integracijske formule. Večkratni integrali.Navadne diferencialne enačbe: začetni problem. Taylorjeva, Eulerjeva in metoda Runge - Kutta, metodaprediktor - korektor. Robni problem. Diferenčna metoda, strelska metoda. Problem lastnih vrednosti.Parcialne diferenčne enačbe.

1022 Termodinamika

Termodinamski sistemi in procesi. Strukturna slika; ožji sistem, širši sistem, ožja okolica, širša okolica.Kontrolirani sistem, nekontrolirani sistem. Krajevna skala, element, stanje. Časovna skala, proces, delo,toplota.Prvi glavni zakon termodinamike. Energije. PVT sistem, lastnosti in preobrazbe. Preobrazbe elementovsestavljenih sistemov.Drugi glavni zakon termodinamike. Nepovračljivost. Entropija, eksergija in anergija. Bilance.Delovni in transportni sistemi. Delovni cikel. Transportni cikel.Termodinamska razmerja. Kombinacija prvega in drugega zakona. Heimholtzova funkcija. Gibbsova funkcija.Maxwellova termodinamska razmerja.Realne snovi. Toplotna kapaciteta. Faze čiste snovi v PVT sistemu. Dvofazna področja. Joule - Kelvinovefekt. Ukapljevanje plinov. Clapeyronova enačba.



Delovni procesi. Parni stroj in Rankinov cikel. Izboljšave parnega procesa. Plinski procesi. Motorji z notranjimizgorevanjem.Hladilni in grelni procesi. Lastnosti hladilnih snovi. Parni hladilni procesi. Toplotna črpalka.Viri toplote. Zgorevanje. Tretji glavni zakon termodinamike. Eksergija goriv in dimnih plinov.

1023 Dinamika

Kinetika točke. Newtonovi zakoni, gibalna in vrtilna količina, sunek sile. Mehansko delo, kinetična inpotencialna energija, moč.Kinetika sistema točk in togega telesa. Sistem masnih točk in togo telo. Zakon o gibanju masnega središča,zakon o vrtilni količini. Masni vztrajnostni momenti, kinetična energija. Vrtenje togega telesa okrog stalneosi. Vztrajnik, kinetika ravninskega gibanja togega telesa. Vrtenje togega telesa okrog stalne točke. Trk inudar.Analitična mehanika. Princip virtualnega dela. Razširitev na dinamične sisteme - LaGrangeve enačbe drugevrste. Hamiltonov princip.Vibracije.Sistemi z 1 prostostno stopnjo. Lastna nedušena in dušena nihanja. Vibracijska energija. Vsiljena nihanjazaradi harmonske motnje. Kritična vrtilna hitrost rotorja. Vibroizolacija. Merilniki vibracij.Sistemi z večprostorskimi stopnjami. Lastna nedušena nihanja. Matrični zapis, uporaba računalniškihprogramov. Statična in dinamična vezava kordinat, glavni kordinatni sistem. Vsiljena nihanja zaradiharmonskih motenj. Izračun amplitud vsiljenih nihanj. Vpliv dušenja.

1024 Strojni elementi 1

Konstruiranje in razvoj znotraj proizvodnega procesa.Osnove snovanja in vrednotenja konstrukcij.Kriteriji za vrednotenje ( deterministični in probabilistični koncept dimenzioniranja ).Elementi za nerazstavljive zveze ( varjenje, lotanje, lepljenje, kovične zveze ).Elementi za razstavljive zveze ( vijaki, zatiči, sorniki, gredne vezi, tesni nasedi ).Tlačne posode ( cilindrične plošče, cevi, dna, pokrovi, prirobice, zaporni organi, tesnila ).Vzmeti ( karakteristike, stopnja izkoriščenosti, jeklene, gumijaste ).Osi in gredi ( oblikovanje, vrednotenje, po trdnostnem deformacijskem kriteriju na lastno frekvenco ).Ležaji ( drsni, kotalni, tesnila ).Sklopke ( za zvezo, za vklapljanje, za prosti tek, momentne ).Osnove prenosnikov moči s trenjem ( torni prenosniki, jermenski prenosniki s ploščatimi, klinastimijermeni ).Osnove prenosnikov moči z obliko ( ozobljeni jermeni, verige in verižna kolesa ).Zobniki (zakon ozobja, cikloidne, evolventne oblike, sprega zobnikov, korekture oblike, izdelovalni postopki,osnove preračuna ).

1025 Ekonomika

Združba kot poslovni sistem. Družbenogospodarski in poslovno sistemski vidik ekonomike poslovanja.Prvine poslovnega procesa. Stroški kot cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa in vrste stroškov,stroškovna mesta, stroškovni nosilci, kalkulacije ( delitvene, dodatne ), predračunavanje in obračunavanjestroškov. Cene in njihovo oblikovanje, popolna in nepopolna konkurenca. Prihodki, odhodki in poslovniizid. Sredstva in viri sredstev. Informacijske funkcije pri izražanju ekonomskih kategorij ( knjigovodstvo kotdel računovodstva, analiza poslovanja s kazalniki ).

1026 Mehanika fluidov

Definicija in fizikalne lastnosti fluida. Statika fluidov. Eulerjeve enačbe mirujočega fluida. Sile na potopljenotelo. Relativno mirovanje. Reologija fluida. Kinematika fluidov. Reynoldsov prenosni teorem. Gaussov inStokesov teorem, gibanje in deformiranje fluidnega delca. Thomsonov teorem. Kinetika idealnega fluida.Navier-Stokesove enačbe newtonskega fluida. Eulerjeve enačbe. Bernoullijev integral Eulerjeve enačbe.



Hemiltonova enačba. Kompleksni potencial in kompleksa hitrost. Osnovna in sestavljena potencialna polja.Kutta - Žukovskega teorem. Dinamika viskoznega fluida. Laminaren in turbolenten tok. Tokovi v ceveh inkanalih. Lokalne in linijske izgube. Cevni sistemi. Teorija mejne plasti. Osnove mehanike gibanja delno inpopolnoma potopljenih teles v fluidih. Metode za povečanje vzgona in zmanjšanje upora na profilu lopaticeoziroma letalskega krila.

1027 Metode numeričnega modeliranja

O aproksimativnem reševanju, modeliranju ter diskretizaciji.Variacijska integralska formulacija kot skupno izhodišče.Metoda končnih razlik.Metoda končnih elementov.Metoda robnih elementov.Prostorska in časovna diskretizacija.Eksplicitne in implicitne računske sheme.Konvergenca in stabilnost.Predstavitev nekaterih računalniških programov.

1028 Seminar

Seminar je namenjen za informiranje študentov pred odločitvijo izbire smeri (zanjo se študent odloča privpisu v 3. letnik); za podusmeritve znotraj že izbrane smeri pa v 4. letniku, razen EP.Obveznosti študenta:

• Udeležba na seminarjih.• Izdelava seminarske naloge

Študent izbere seminarsko nalogo pri kateremkoli visokošolskem učitelju FS. Seminarska naloga se oceni zoceno od 1–10. Pozitivno ocenjena seminarska naloga se šteje za napredovanje oz. ponavljanje letnika.

120 Športna vzgoja





PREDMETI, SKUPNI VSEM SMEREM (ES -TSN, TOT; KM; MA; PS)11040 Eksperimentalne metode

Uvod - Merilni sistemi in njihova uporaba v tehniki. Zgradba in funkcijski elementi merilnih sistemov.Izoblikovanje vhoda in izhoda merilnega sistema. Izbiranje in vsklajevanje elementov. Statične in dinamičneperformančne karakteristike. Umerjanje merilnih sistemov.Senzorji za merjenje fizikalnih veličin - poti in raztezkov, hitrosti, pospeškov mehanskih nihanj ter sil,momentov in moči.Pretvarjanje in obdelava signalov - mostične vezave, ojačevalniki, modulacija in demodulacija signalov,filtri, dinamična kompenzacija, generatorji signalov. Prenos podatkov - karakteristike kablov in optičnihvlaken, brezžični prenos. Enote za prikaz signalov - merilniki napetosti, galvanometri, osciloskopi,magnetofoni, pomnilniki, pisalniki.Obdelava in vrednotenje signalov - histogram, porazdelitvene karakteristike, položajni in centralni momenti,vrednotenje naključnih spremenljivk in procesov.Avtomatizacija meritev in obdelave signalov v merilni tehniki. Instrumenti na osnovi mikroprocesorjev,analogno-digitalna pretvorba, sistemi za zajemanje podatkov, digitalno procesiranje signalov, komunikacijskivmesniki, primeri avtomatiziranih sistemov v industriji.

1041 Prenos toplote

Osnovni zakon prevoda toplote (Founier) ter njegova uporaba pri reševanju eno in dvodimenzijskihproblemov.Prevajanje toplote v telesih sestavljenih iz plasti različnih snovi.Toplotne prestopnosti pri prevajanju toplote, prestopu toplote, prehodu toplote in sevanju.Prevod toplote pri telesih z notranjimi toplotnimi izvori, stacionarni in nestacionarni prevod toplote.

1042 Tehnična kibernetika 1

Uvod. Prikaz komponent krmilnih sistemov. Operatorski račun. Zgradnja krmilnega sistema. Frekvenčnemetode. Analiza krmilnega sistema. Snovanje krmilnega sistema. Uvod v nelinearne sisteme.

1043 Naključni pojavi

Uvod: intuitivni pristop k opisu naključnih pojavov.Verjetnost: opis dogodkov in relacij med njimi. Aksiomi verjetnosti. Naključne spremenljivke in porazdelitveverjetnosti. Vektorske naključne spremenljivke. Funkcije naključnih spremenljivk. Povprečja in momenti.Naključni procesi: opis procesov in različni primeri. Momenti in karakteristike procesov. Stacionarnost inergodičnost. Linearne transformacije procesov v sistemih. Povezava med odzivnimi funkcijami inkarakteristikami procesov. Fourierova analiza in spektralne gostote.Statistika: osnovni pojmi. Lastnosti pomembnejših statistik, relativna frekvenca, vzročno povprečje invariance. Porazdelitve statistik: hi-kvadrat in Studentova porazdelitev. Osnove teorije cenilk: točkovnoocenjevanje, metodi momentov in maksimalne zanesljivosti, intervalne ocene. Statistične hipoteze: osnovnipojmi in napake pri sklepanju, hi-kvadrat test in preverjanje statistične odvisnosti, test Kolmogorova. Analizavariance. Cenilke funkcij: parametrična in neparametrična regresija. Vzročenje procesov.

1 ES–Energetsko in procesno strojništvo: TSN- Toplotni stroji in naprave, TOT- Toplotna tehnika, KM–Konstruiranje in mehanika MA–Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija PS–Proizvodno strojništvo



Tuj strokovni jezik

1044 Nemški jezik1045 Angleški jezik

Razvrstitveni test.Pisanje strokovnih poročil / povzetkov v tujem jeziku: uvodno predavanje o specifičnosti stokovnih besedilin osnovni zgradbi strokovnih poročil / člankov. Posredovanje izbranih tem. Bralne tehnike / beležke. Pripravaprvega osnutka (delo v skupinah). Individualno pisanje. Individualne konzultacijske ure. Oddaja končnegaporočila / povzetka.Program je usmerjen v individualno delo pri učenju tujega strokovnega jezika. Učitelj posreduje študentominformacije in navodila za pisanje strokovnih poročil / povzetkov in jih seznani z jezikoslovno literaturo inslovarji.

120 Športna vzgoja (glej 1. letnik)

PREDMETI, SKUPNI NA SMERI ES1060 Gospodarjenje z energijo

Uvodna poglavja so namenjena prikazu razmer na področju virov energije in energentov v svetovnem indržavnem merilu. Prikazane so potrebe, vrednotenja, raziskave in dolgoročni vidiki preskrbe z energijo.Posebno poglavje je namenjeno energetskem gospodarstvu države, posebej še elektrogospodarstvu terupravljanju velikih energetskih sitemov.

V nadaljevanju se obravnava energetske prognoze, baze podatkov, metode predvidevanja v energetiki, cenovnapolitika države, modeli za določanje tržne vrednosti energij, cene ekološke neoporečnosti rabe energij.

Poglavje optimiranje v energetiki obsega energetsko svetovanje v industriji, racionalizacija potreb in rabeenergij v industriji, prometu in komunalni energetiki, nadomeščanje goriv, kvaliteta energije in ohranjanjeeksergije.

Daljinsko ogrevanje, elektrarne, toplarne. Življenska doba energetskih objektov, zanesljivost, obratovalnapripravljenost, revitalizacija, planiranje novogradenj, testiranje velikih energetskih postrojenj.

1061 Dinamika tekočin

Vzorci in procesi. Predstavitev in razprava. Ugotovitve.Osnovni pojmi. Fluid, kontinuum, strukture. Osnovne lastnosti: tlak, stisljivost, viskoznost, površinskanapetost. Laminani tok, turbulentni tok.Modeliranje. Trenutna in lokalna formulacija. Splošna lokalna bilanca spremembe lastnosti. Integralskemetode analize – povprečenja.Spremembe lastnosti enofaznega toka – trenutni in lokalni popis. Kontinuitetna enačba. Gibalna enačba.Bernoullijev teorem. Energijska enačba. Reynoldsova pravila povprečenja. Reynoldsova turbulentnaobremenitev. Energijski spekter.Enorazsežni enofazni tok - povprečenja. Primer Eulerjevega povprečenja po volumnu. Primer Eulerjevegapovprečenja vzdolž strujnice. Bernoullijeva enačba za idealni tok. Strujna cev.Konstitucijski zakoni. Fenomenološki principi vs zaključitveni pogoji. Drugi glavni zakon termodinamike.Konstitucijske enačbe stanja. Mehanske konstitucijske enačbe stanja. Energijske konstitucijske enačbe.



Fenomenološki principi mejne plasti. Parametri mejne plasti. Lokalni popis saminarne mejne plasti;Prandtlove enačbe. Integralski popis mejne plasti; Von Karmanov teorem. Kriteriji za spremembo režimav mejni plasti. Kontrola tokovnih režimov v mejni plasti.Fenomenološke teorije turbolentnega toka. Integracija Reynoldsove gibalne enačbe. Boussineq-jevateorija. Prandtlova teorija mešalne dolžine. Taylorjeva transportna teorija vrtincev. Von Karmanovahipoteza podobnosti. Dimenzijska analiza. Zakon stene.Statistične teorije turbolentnega toka. Osnovne vrste fizikalnih variabel. Osnovne lastnosti naključnihvariabel. Reynoldsova fizikalna slika turbulentnega toka. Opis turbulentnega polja, korelacija, intenziteta,skala, spekter.

1062 Merilna tehnika

Osnove električnega merjenja neelektričnih veličin. Statične in dinamične značilnosti merilnih zaznaval.Osnove načrtovanja in modeliranja preizkusov. Merilni pogreški, analiza merilne negotovosti in merilnasledljivost. Teoretična izhodišča dinamične analize merilnih zaznaval in korekcije. Metrologija tlakov intlačnih razlik. Metrologija stacionarnih in nestacionarnih temperaturnih razmer. Merjenje hitrosti,prostorninskih in masnih tokov enofaznih tekočin. Merjenje toplotnih tokov in toplotne energije. Metrologijavlažnosti zraka. Merilna zaznavala in metode merjenja višine gladin.

1063 Energetski stroji

Obravnavani so energetski stroji, ki so razvrščeni po načinu delovanja (volumenski in turbinski stroji) in ponamenu (delovni in pogonski stroji). Slušatelji dobijo s tega področja osnovno znanje in spoznajo teoretičneosnove, ki so skupne vsem volumenskim in osnove, ki so skupne vsem turbinskim strojem. S sistemskega (inne s konstrukcijskega) vidika so izbrani najpomembnejši predstavniki teh strojev in njihove značilnostipodrobneje obdelane. Razdeljeni so na dve glavni skupini.Volumenski stroji: batne črpalke, batni kompresorji, motorji z notranjim zgorevanjem, parni batni stroji.Turbinski stroji: turbinske črpalke, ventilatorji in kompresorji, propelerji, vodne turbine, hidrodinamičniprenosniki moči, vetrnice, plinske in parne turbine.

PREDMET, SKUPEN NA SMERI ES – USMERITEV: TOPLOTNI STROJI IN NAPRAVE (TSN) –PODROČJE ENERGETSKO STROJNIŠTVO


Osnove zvočnega valovanja: zvočno valovanje in hrup. Zvočni tlak, zvočna intenzivnost in zvočna moč.Ravno, sferično in cilindrično valovanje. Kompleksno valovanje. Enačbe valovanja. Interferenca, rezonanca,akustična impedanca.Osnove vibracij: proste vibracije in vsiljene zaradi delovanja periodičnih in naključnih sil. Vibracije lopaticin ohišja stroja pri toku fluida in temperaturnem gradientu.Definicija ravni in spektra zvoka: ravni zvočnega tlaka, zvočne intenzivnosti in zvočne moči; ravni hitrostiin pospeška vibracij. Vrste zvočnih spektrov.Viri hrupa: definicija zvočnega vira in njegove pojavne oblike. Mehanizmi generiranja hrupa. Aerodinamičniin strukturalni hrup. Hrup energetskih strojev in sistemov. Hrup v ceveh in armaturah, kavitacijski hrup inhrup curka medija (jet noise).Meritev in analiza hrupa in vibracij: karakteristike tipal in kalibracija. Vrste merilne okolice. Standardi.Merjenje zvočnega tlaka in intenzivnosti. Totalna raven hrupa. Spektralna analiza - ozkopasovna, terčna inoktavna. FFT. Analiza napak.Numerične metode (MKE/MRE, SEA, MA) za popis in napovedovanje vira hrupa.Zmanjševanje hrupa: vpliv okolice. Aktivno zmanjševanje hrupa na mestu vira (z izbiro optimalnekonfiguracije oblike in materiala, s protihrupom) in na poti širjenja hrupa ( z izolatorji vibracij, z vgradnjorezonatorja, ekspanzijske komore, glušnika, antiakustične prevleke in z viskoelastičnimi premazi). Pasivnodušenje hrupa (s prekrivanjem, z oklepanjem vira, z ovirami, kabinami in z osebnimi zaščitnimi sredstvi).



PREDMET, SKUPEN NA SMERI ES – USMERITEV: TOPLOTNA TEHNIKA (TOT) – PODROČJE,PROCESNO STROJNIŠTVO1075 Prenos toplote in snovi

Termohidrodinamični preračun toplotnih prenosnikov. Naravne zakonitosti. Metodologija, prenosnik toplote:cev v cevi, posoda z mešalom, cevni prenosnik toplote. Transport energije s toplotnim sevanjem, kondenzacijoin uparjanjem. Molekularna in konvektivna snovna izmenjava, Fiekov zakon, Stefanov tok, prenos snovi naplošči, cevi. Splošni zakon snovne izmenjave pri večkomponentnih sistemih. Snovna izmenjava pri večjihsnovskih tokovih.

PREDMETI, SKUPNI NA SMERI KM

1090 Strojni elementi 2

Razteznostni vijak v tesnjenih spojih. Tesni in krčni nased v elastičnem in plastičnem področju. Vzmetiza visoko stopnjo izkoriščenosti (lamelne, parabolične). Torne razmere v sklopkah za vklapljanje. Torniprenos moči (tangencialni, diferenčni zdrs, koeficient sojemanja, vpliv na prestavno razmerje, preračuntornih prenosov moči). Prenos moči z obliko (verižna gonila, poligonski efekt, nihanja verige, sile,dimenzioniranje). Poševno ozobljeni zobniki (oblika, nosilnost). Stožčasti zobniki (oblike, nosilnost).Vijačni in polžasti prenosi (oblika, nosilnost, izkoristek). Osnove sinteze zobnikov v gonila.

1091 Višja trdnost

Uporaba tenzorjev v mehaniki. Teorija napetosti. Teorija deformacij. Definicija deformacijskega in rotacijskegatenzorja v masni točki. Kompatibilnostne enačbe za enkrat in večkrat povezana območja. Teorija velikihdeformacij. Energijski stavki. Uporaba energijskih izrekov pri reševanju statično določenih in nedoločenihsistemov. Osnove reologije. Osnove plastomehanike. Napetostno-deformacijske zveze v plastičnem območju.Teorija mejnih stanj. Kriteriji za dimenzioniranje v elastoplastičnem območju. Analiza deformacijskegastanja v elastoplastičnem območju po razbremenitvi. Osnove nelinearne mehanike vitkih elementov.Definicija teorije I.,II. in III. reda. Upogib vitkih elementov v elastičnem in elastoplastičnem območju.Kriteriji statične stabilnosti. Ravnotežna in energijska metoda reševanja geometrijsko nelinearnih problemovv elastoplastičnem območju. Preskok sistema. Osnove geometrijske optimizacije. Osnove lomne mehanike.Vpliv stacionarnega in nestacionarnega temperaturnega polja na širjenje razpok. Stabilne in nestabilnerazpoke. Krhki, elastični in elastoplastični lom. Vpliv oksidnega klina na širjenje razpok. Elementi modelnemehanike. Metode povečanja nosilnosti. Osnove kontaktnega problema, Hertz-ov trk.

1092 Višja dinamika

Vsiljena nihanja sistema z 1 p.s.: harmonska (ponovitev), periodična in udarna motnja.Nihanja sistemov s končnim številom prostosti. Matrični zapis gibalnih enačb in splošno reševanje s pomočjoračunalnika nedušenih in dušenih lastnih in vsiljenih nihanj. Uvod v modalno analizo: časovni, frekvenčniin fazni prostor, Laplaceova in Fourierjeva transformacija, prenosne funkcije. Eksperimentalni pristop,spektralna analiza.Posebne metode za obravnavo nihanj sistemov z več prostostnimi stopnjami. Metoda matričnih iteracij,energijska Rayleigh-Kullova metoda, metoda prenosnih matrik za upogibna in torzijska nihanja (Holzerjevatabulacija). Metoda končnih elementov in druge metode.Nihanja zveznih sistemov. Tranzientna nihanja. Uvod v nelinearna in naključna nihanja. Aktivna kontrolavibracij. Interakcija: vibracije - človek.



1093 Mehanizmi

Uvod: definicije in cilj mehanizmov v strojih, klasifikacija mehanizmov.Štirizgibni ravninski ročični mehanizmi: modifikacija motornega mehanizma, kinematična in strukturnaanaliza, grafična in analitična sinteza ročičnih mahanizmov, sinteza višjih kinematičnih parov.Oblikovanje mehanizmov: dimenzioniranje, konstrukcijske rešitve in izvedbe.Dinamična analiza ročičnih mehanizmov: trdnost in obraba elementov mehanizma.Točnost gibanja: histerezna zanka, ponovljivost gibov, elastični členi in zgibi, vrtljivi in translatorno gibajočizgibi.Ročični mehanizem kot stroj.Krivuljni mehanizmi: klasifikacija krivuljnih mehanizmov, modifikacija gibanja in krivulj, krivuljni mehanizmiza prekinjeno gibanje, kinematična in dinamična analiza krivuljnih mehanizmov; kinematični ekvivalent indinamično modeliranje, krivulje in zveznost gibanja delovnega člena.Oblika krivulj: analitično določanje oblike krivulj, minimalni krivinski radij, točnost in ponovljivost gibanja,kritične hitrosti.Konstrukcijske izvedbe: rotirajoči, nihajoči in premočrtno gibajoči zgibi, krivulje in delovni členi.Sinteza ročičnih in krivuljnih mehanizmov: mehanizmi majhnih pomikov, uporaba in izvedbe ročičnih terkrivuljnih mehanizmov pri avtomatih, manipulatorjih in robotih.Trend razvoja mehanizmov.

1094 Tribologija

Pomen tribologije in ekonomski prihranki. Teorija sistema, tribološki sistem, tribološki kontakt in tribološkidotik. Definicija trenja, vrste trenja in koeficient trenja. Kontaktni procesi; Herzova teorija, mikrogeometrijapovršine, nominalna, realna in mejna dotikalna površina, meja elastičnega in plastičnega kontakta. Fizikalnokemijski procesi v dotiku; tehnična površina, adhezivne vezi, tribooksidacija. Procesi trenja, fizikalni modelitrenja, kontaktni procesi in sila trenja, sila trenja pri drsenju, kotalno trenje, kotalni upor pri valjanju zelastično in plastično deformacijo, porušitveni proces pri kotaljenju, makro in mikro zdrs, določitev velikostidrsne in ravnine brez zdrsa. Obrabni procesi; obraba pri utrujanju, adheziji, abraziji in tribokemičnemprocesu. Temperatura v tribološkem dotiku. Načini mazanja; hidrodinamično in EHD mazanje, mešano inmejno mazanje. Maziva (lastnosti, klasifikacija, sestava in uporaba).

1095 Metodika konstruiranja

Naloge konstrukterja. Delovni koraki konstruiranja. Tehniški sistem. Najdenje novega izdelka, definiranjetehniškega problema. Koncept rešitev: abstracija problema. Funkcijska struktura. Metode za najdenjerešitve. Variante rešitev. Realizacija. Vrednotenje in optimiranje. Zasnova rešitve: osnovna pravilaoblikovanja. Varnostni principi. Oblikovanje glede na materialne in trdnostne zahteve. Konstruiranjeglede na zahteve reciklaže. Modularni načini gradnje. Razvoj tipskih vrst.

PREDMETI, SKUPNI NA SMERI MA

1090 Strojni elementi 2 (glej 3. letnik – smer KM)

1091 Višja trdnost (glej 3. letnik – smer KM)

1096 Dinamika strojev

Dinamika rotorja: balansiranje rotorjev (togi in fleksibilni), razne metode balansiranja, balansirne naprave,standardi. Določanje kritičnih hitrosti rotorjev, upoštevanje prožnosti ležajev in drugih prožnosti, žiroskopskihefektov in drugih vplivov. Nestabilno gibanje rotorjev: vzroki,pojavi, metode izračuna.Dinamika batnih strojev: balansiranje enovaljnega motorja, balansiranje večvaljnih motorjev. Vibracije strojazaradi neizravnanih sil in momentov, vsiljena dušena nihanja elastično podprtega agregata. Standardi zamirnost teka. Torzijske vibracije gredi povezanih z gredjo batnega stroja: lastna nihanja (Holzerjeva tabela),



vsiljena nihanja, dočitev vzbujalnih momentov, izračun amplitud vsiljenih nihanj v glavnih in stranskihresonancah in izven njih.Vibracije enoosnih konstrukcijskih elementov: osne, torzijske, upogibne. Vibracije okvirjev in sličnihkonstrukcij.Vibracije dvoosnih ravninskih konstrukcijskih elementov (plošča, stena) in triosnih prostorskih (lupine)konstrukcijskih elementov.Strukturni hrup.

1095 Metodika konstruiranja (glej 3. letnik – smer KM)

1097 Proizvodne tehnologije

Opis, definicija izdelkov in njihova navezanost na izdelavo. Parametri, ki pogojujejo izbiro določenetehnologije. Vpliv trga, časa, količin na iskanje optimalnih tehnoloških poti.Razvrstitev izdelovalnih postopkov. Poglobljena predstavitev postopkov odrezovanja z definirano innedefinirano obliko odrezka, postopki preoblikovanja, postopki odrezovanja in preoblikovanja z direktnimdovajanjem energije, postopki ločevanja, postopki sestavljanja in montaže.Informacija o strojih in napravah, o računalniški podpori pri načrtovanju in vodenju procesov.

1098 Planiranje in krmiljenje proizvodnje

Kreativno iskanje idej. Faze človekove kreativnosti, timsko reševanje problema. Opis glavnih metod. Izbornajprimernejše metode. Analiza vrednosti, osnovni pojmi, sistem analize vrednosti, delovni plan, izvedbaanalize vrednosti. ABC-analiza (matematične osnove, aplikacije). Tehnike mrežnega planiranja (CPM, PERTv dogodkovnih in aktivnostnih mrežnih diagramih). Čas kot osnova realnega planiranja in krmiljenjaproizvodnje. Vrste časov, naključno snemanje časovnih struktur, snemanje efektivnih časov, načini določanjapretočnih časov. Normiranje. Priprava konstrukcijske in tehnološke dokumentacije, računalniška podporaizdelave konstrukcijske tehnološke in delovne dokumentacije. Planiranje in krmiljenje materialnih potreb,kapacitet delovnih sredstev in osebja. Rokovnik in terminski plan. Planiranje zasedbe delovnih sredstev zdelovnimi nalogami. Sinteza aktivnosti planiranja in krmiljenja proizvodnje.

PREDMETI, SKUPNI NA SMERI PS

1110 Odrezavanje 1

Tehnika odrezavanja. Teorija odrezavanja. Tehnologija odrezavanja. Rezalna orodja. Sodobni obdelovalnimateriali. Baze tehnoloških podatkov. Načrtovanje obdelovalnih postopkov. Izbira postopka. Optimiranjeparametrov. Izračun stroškov obdelave. Nadzor rezalnega procesa. Senzorika. Upravljanje z rezalnimi orodji.

1111 Preoblikovanje 1

Preoblikovanje kot integralni del izdelovalnih tehnologij. Elementarna teorija plastičnosti: napetostna indeformacijska stanja, hitrost deformacije, pogoji za plastično tečenje, krivulje plastičnosti in trdot, specifičnodeformacijsko delo. Trenje in mazanje. Preoblikovalnost, preoblikovalni pogoji, kazalniki preoblikovalnosti.Načrtovanje procesov preoblikovanja z ozirom na zahtevano končno stanje izdelka. Elementi stroškovneanalize procesov preoblikovanja. Specifika oblikovanja izdelkov za preoblikovanje.



1112 Nekonvencionalni procesi

Razvoj kombiniranih in nekonvencionalnih postopkov. Razčlenitev postopkov glede na obliko energije,fizikalne osnove procesov in modeli konverzije energije. Elektrotermični procesi (EDM in žarkovni procesi- LASER, EBM, IBM, PLASMA), elektrokemični procesi, termični procesi in mehanski procesi (brušenje,abrazivni vodni curek, ultrazvočna obdelava). Tehnologije rezanja in alternativno načrtovanje procesov izvidika tehno-ekonomskih in ekoloških vidikov. Integracija nekonvencionalnih procesov v obdelovalne sisteme.

1098 Planiranje in krmiljenje proizvodnje (glej 3. letnik – smer MA)

1113 Montaža

Opredelitev procesa montaže in mesto montaže v proizvodnem procesu in v življenski dobi izdelka.Montažne operacije (standardizirane montažne operacije, razdelitev montažnih operacij na montažna mesta,primernost montažnih operacij za avtomatizacijo, zaporedje montažnih operacij, časi za izvajanje montažnihoperacij).Izdelek, sestavni deli, struktura izdelka in struktura montažnega procesa (enonivojska in večnivojskastruktura, modulna gradnja, bazni elementi).Ročna montaža (oblikovanje ročnih montažnih mest - ergonomija, povezovanje ročnih montažnih mest,integracija ročne montaže v avtomatizirane sisteme).Avtomatizacija montažnih operacij (avtomatično privijanje, vlaganje itd.).Montažni proces v togih avtomatiziranih postrojih (enopostajni, linijski in krožni avtomati).Fleksibilna avtomatizacija montaže (definicija fleksibilnosti, realizacija fleksibilnosti, fleksibilni paletnisistemi, montaža v robotiziranih celicah in linijah).Kontrola in preskušanje v procesu montaže ter zanesljivost montažnih sistemov.Metode planiranja montažnih postrojev, ekonomsko ovrednotenje in pomen simulacije.Simultani razvoj izdelkov in montažnih postrojev, oblikovanje izdelkov za montažo in demontažo.

1114 Tehnologije spajanja

Uvod. Osnovni pojmi. Postopki varjenja s pritiskom. Viri energije za varjenje. Nevarnosti, zaščita in varstvopri varjenju. Postopki obločnega varjenja z oplaščenimi elektrodami. Postopki obločnega varjenja v zaščitah.Postopki varjenja z visokimi gostotami moči. Postopki varjenja s kemično eksotermično energijo. Postopkitoplotnega rezanja. Postopki uporovnega varjenja. Postopki nabrizgavanja kovin in nekovin. Postopki lotanja.Postopki lepljenja kovin in nekovin. Postopki varjenja umetnih snovi. Toplotni pojavi pri varjenju. Napetostiin deformacije pri varjenju. Varivost in metode za ugotavljanje slednje. Varivost in varjenje najpogostejeuporabljenih kovin in zlitin v strojništvu.



4. L E T N I K IN 5. L E T N I K OZ. 9-SEMESTER UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

SKUPNI PREDMET NA VSEH SMEREH

120 Športna vzgoja (glej 1. letnik)

PREDMETI NA SMERI ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO (ES) – USMERITEVTOPLOTNI STROJI IN NAPRAVE (TSN) – ENERGETSKO STROJNIŠTVO

1200 Črpalke

Klasifikacija in osnovni parametri črpalk in transportnega sistema.Teoretične osnove toka skozi turbočrpalko: osnovne enačbe, dinamična podobnost, izgube, kavitacija,večstopenjske izvedbe.Dimenzioniranje in izračun centrifugalnih in aksialnih gonilnikov, oblikovanje difuzorja, vodilnika in spirale.Črpalke v obratovanju: hidravlične, energetske in kavitacijske karakteristike, karakteristika sistema, regulacijapretoka, prilagoditev črplake potrebam potrošnika, črpanje viskoznih kapljevin.Črpalke za posebne potrebe: akumulacijske, napajalne, kondenzatne, inducerji.Batne in zobniške črpalke.

1201 Dinamika tekočin v turbinskih strojih

Enačbe mehanike fluidov in njihova uporaba v teoriji turbinskih strojev.Uporaba teorije o mejni plasti za določanje profilnega upora lopatičnih profilov.Teorija kaskad: merdianska in kaskadna ravnina., preizkušanje kaskad, kvazi 3D metoda izračuna, direktniin indirektni problem, singularitetna metoda, napoved performanc.Kavitacija: osnovni pojmi, posledice, metode določanja kavitacijske obstojnosti materialov, metode zaopazovanje kavitacije.Vodni udar: togi in elastični vodni udar, zmanjšanje vodnega udara v hidroenergetskih sistemih.

1202 Toplotni batni stroji

Model batnega stroja: teoretični procesi zaprtega medija, pomen regeneracije toplote, izkoristek procesa,delovna sposobnost.Realni procesi: realni Ottov proces, zakon zgorevanja, segrevanje in prenos toplote preko sten valja.Zgorevanje: goriva, sestava, potrebna količina zraka, ekologija.Odprti del delovnega procesa: pretok medija skozi vstopni in izstopni organ, kvaliteta zamenjave polnitve,krmilni časi.Zaprti del procesa – zgorevanje: model zgorevanja zmesi pri:

- Otto motorjih: fronta plamena, hitrost, klenkanje, zamuda vžiga,- difuznem zgorevanju: dimljenje, trdi tek, sistemi za dovod goriva.

1203 Generatorji toplote

Parni kotli; produkti zgorevanja, energijski in eksergijski tokovi, entropija pri zgorevanju. Dimenzioniranjeogrevalnih površin, cirkulacija, vlek, kurjave, značnilne konstrukcija, lebdeči sloj. Izgube, izkoristki.Reguliranje parametrov, regulacijske zanke, merilna oprema.Obratovanje in vplivi na okolje, čiščenje dimnih plinov, ekološko sprejemljivo kurjenje premoga. Pripravavode.Tehnološke peči; konstrukcije, obratovalne značilnosti, izkoristki, racionalizacija.Kotli na odpadno toploto; kogeneracija, enakotlačni in večtlačni sistemi, pinch metoda, ORC procesi.Posebne vrste generatorjev toplote: jedrski, sončni, geotermalni.



1204 Energetski sistemi

Obravnavane so različne možnosti pretvarjanja ene vrste energije v drugo, tehnične možnosti spreminjanjaprimarne energije v sekundarno in naprej v končno. Pri tem je toplotnim postrojenjem zaradi njihovepomembnosti odmerjen največji del vsebine. Obravnavana je aktualna energetska problematika; poudarekje vedno na inženirskem pristopu, kjer se teorija in praksa prepletata.

Elektrarne na klasična fosilna goriva, jedrske elektrarne, plinske elektrarne, sočasno pridobivanje električneenergije in toplote, vodne elektrarne, nekonvencionalni energetski viri, prenos, shranjevanje in odjemelektrične energije in toplote, bodoča preskrba z energijo.

1214 Kompresorji in ventilatorji

Razdelitev kompresorjev, puhal in ventilatorjev po zgradbi in principu delovanja ter primerih uporabe.Batni kompresorji: teorija enostopenjskega kompresorja, idealna in dejanska kompresija, indikatorskidiagrami. Primerjalni procesi in izkoristek. Vplivni faktorji na stopnjo dobave in izkoristek kompresorja.Izgube in moč kompresorja. Krmiljenje batnega kompresorja. Večstopenjska kompresija. Dinamika batnihkompresorjev. Konstrukcijske zgradbe. Hlajenje in mazanje. Karakteristike in regulacija.Rotacijski kompresorji in vakuumske črpalke: tipi, zgradbe, principi delovanja in uporaba. Termodinamičniprocesi. Izvedba suhih kompresorjev in mazanih z oljem. Karakteristike in regulacija. Vakuumske črpalkeza grobi in visoki vakuum.Turbokompresorji, pihala in ventilatorji: radialne in aksialne izvedbe. Geometrijske in termodinamičneznačilnosti eno in večstopenjske izvedbe turbokompresorja. Posebnosti turbopuhal za tlačno polnjenemotorjev. Glavna (Eulerjeva) enačba turbostrojev. Vpliv notranjega trenja in kompresijskih sunkov natermodinamični proces kompresije. Teorija kaskade. Karakteristike, hlajenje in regulacija. Aksialna in radialnasila pri turbokompresorjih.Posebnosti ventilatorja: tipi in izvedbe ventilatorjev, posebnosti bobnastega ventilatorja. Kriteriji za določanjeglavnih dimenzij ventilatorja. Hrup ventilatorja. Karakteristika, optimalna točka obratovanja in regulacija.Izbira ventilatorja.

1215 Goriva in zgorevanje

Goriva. Splošen pregled rabe goriv, razmere in projekcija v bodočnosti. Posamezne vrste goriv, karakteristike,transport in priprave za zgorevanje. Kemična sestava goriv, kemična notranja energija, kurilnost in eksergijagoriv.Zgorevanje. Stehiometrični izračuni, statika in kinematika zgorevanja. Energija in entropija pri gorenju.Teoretične temperature pri zgorevanju, hitrosti reakcij, sestave plamenov in vplivni faktorji pri gorenju.Produkti zgorevanja, zgorevalni zrak, presežek in razmernik zraka.Kontrola zgorevanja. Analiza dimnih plinov, metoda določanja kvalitete zgorevanja in količine zgorevalnegazraka. Definicija popolnega zgorevanja. Neželjeni produkti zgorevanja – polutanti.Gorilniki. Zgorevalne naprave, priprave goriv, karakteristike, oprema, obratovanje, krmiljenje.Čiščenje dimnih plinov.Zemeljski plin, vplinjanje premogov, gorilne celice.

1216 Preizkušanje energetskih strojev

Splošni principi testiranja in preizkušanja, metode in vrste preizkusov, merilna veriga in merilni instrumenti.Elementi preizkuševališča. Formulacija problema. Definicija konstantnih in spremenljivih parametrov,definicija začetnih pogojev.Zgradba preizkuševališča: za znanstveno-raziskovalne namene, za preliminarne oz. prototipne in rutinsketeste, za določanje karakteristik stroja in naprave, za prevzemne oz. garancijske teste. Standardiziranipreizkusi. Odprte in zaprte testne proge, specialna preizkuševališča za kavitacijske preizkuse, merjenjehrupa, zračni tuneli, itd. Preizkusi na originalu, na prototipu in na modelu, prednosti in pomanjkljivosti.Preizkusi na modelu: teorija modela, kriteriji podobnosti, tvorba modelih zakonov (dimenzijska analiza inBuckingahamov τ teorem).Modelni preizskusi, posebnosti pri povečanem in pomanjšanem modelu. Uporaba



alternativnih preizskusnih medijev (npr. zraka namesto vode in obratno). Praktični primeri modelnihpreizkusov v strojništvu in kemijskem inženirstvu.Izvedba preizkusa. Posebnosti merilnih metod, kalibracija, obdelava in prikaz rezultatov, stopnja natančnosti,analiza napak (sistemskih in slučajnih).Računalniško vodenje preizkusa: računalniško zbiranje merilnih podatkov in njihovo procesiranje ter prikazin krmiljenje poteka meritev in celotnega preizkusa oz. testa.

1217 Motorji z notranjim zgorevanjem

Osnovne karakteristike za: ocena vplivnih parametrov, ki določajo moč motorjev.Tlačna polnitev: namen, razdelitev sistemov, ocena sistemov, vmesno hlajenje zraka za zgorevaje in njegovvpliv na karakteristike delovnega cikla, vpliv na emisijo izpušnih plinov.Hlajenje motorjev: tekočinsko (opis, izvedbe, učinkovitost); zračno (prenos toplote preko orebrenih površin,optimiranje geometrije reber). Ročični mehanizem: osnovna kinematika, uravnoteženje prostih sil inmomentov, konstrukcijske posebnosti pri ročični gredi, tehnologija; bat, obročki sornik, ojnica – napetosti,konstrukcijske rešitve.

1218 Parne in plinske turbine

Obravnavana sta teorija in toplotni preračun turbin, statične in dinamične obremenitve najvažnejših delov,tehnične izvedbe in obratovanje.Parne turbine: turbinska stopnja, izkoristki venca lopat, notranje in zunanje izgube, turbina kot celota;lopatje, ležaji in oljni sistem, turbinski okov, varovalne naprave, okvare, posebnosti krmiljenja in regulacija.Plinske turbine: toplotno delovanje, teoretični in dejanski krožni proces, tehnične izvedbe, glavni sesalnideli, goriva, obratovanje, področje uporabe.

1225 Projektni seminar

1233 Dinamika strojev

Dinamika rotorja: balansiranje rotorjev (togi in fleksibilni), razne metode balansiranja, balansirne naprave,standardi. Določanje kritičnih hitrosti rotorjev, upoštevanje prožnosti ležajev in drugih prožnosti, žiroskopskihefektov in drugih vplivov. Nestabilno gibanje rotorjev: vzroki, pojavi, metode izračuna.Dinamika batnih strojev: balansiranje enovaljnega motorja, balansiranje večvaljnih motorjev. Vibracije strojazaradi neizravnanih sil in momentov, vsiljena dušena nihanja elastično podprtega agregata. Standardi zamirnost teka. Torzijske vibracije gredi povezanih z gredjo batnega stroja: lastna nihanja (Holzerjeva tabela),vsiljena nihanja, določitev vzbujalnih momentov, izračun amplitud vsiljenih nihanj v glavnih in stranskihresonancah in izven njih.Vibracije enoosnih konstrukcijskih elementov: osne, torzijske, upogibne. Vibracije okvirjev in sličnihkonstrukcij.Vibracije dvoosnih ravninskih konstrukcijskih elementov (plošča, stena) in triosnih prostorskih (lupin)konstrukcijskih elementov.Strukturni hrup.

1234 Termodinamika zmesi

Zmesi idealnih plinov. Vlažen zrak. h-x diagram. Suhi in mokri termometer. Gretje in hlajenje.Sušenje in vlaženje. Mešanje. Klimatizacija. Hladilni stolp. Veličine stanja realne zmesi. Procesi z zmesmi.Termodinamika kemičnih reakcij in zgorevanje. Reakcijska in fazna ravnotežja. Transportne lastnostizmesi.



1235 Proizvodne tehnologije (v 3. letniku je obvezni predmet – 1097)

Opis, definicija izdelkov in njihova navezanost na izdelavo. Parametri, ki pogojujejo izbiro določenetehnologije. Vpliv trga, časa, količin in iskanja optimalnih tehnoloških poti.Razvrstitev izdelovalnih postopkov. Poglobljena predstavitev postopkov odrezovanja z definirano innedefinirano obliko odrezka, postopki preoblikovanja, postopki odrezovanja in preoblikovanja zdirektnim dovajanjem energije, postopki ločevanja, postopki sestavljanja in montaže. Informacija ostrojih in napravah, o računalniški podpori pri načrtovanju in vodenju procesov.

1240 Diplomski seminar

PREDMETI NA SMERI ENERGETSKO IN PROCESNO STROJNIŠTVO (ES) – USMERITEVTOPLOTNA TEHNIKA (TOT) – PROCESNO STROJNIŠTVO

1241 Eksperimentalna mehanika tekočin

Fizikalni zakoni mehanike tekočin in njihova uporaba v merilni tehniki.Sodobne merilne tehnike v mehaniki tekočin: termoanemometrija, laserska anemometrija LDA in PDA,interferometrija, vizualizacija tokov.Merjenje hitrosti in tokov na temelju korelacijske analize signalov.Merilna tehnika v dvofaznih tekočinah.Meritve intenzivnosti turbulence in strižnih napetosti.Lokalne meritve tlakov in hitrosti (povprečene po času).Preizkusne postaje in prevzemne meritve.Načrtovanje in modeliranje merilnih sistemov.

1242 Računalniška dinamika tekočin

Uvod v računalniško dinamiko tekočin. Prednosti in slabosti CFD. Značilni praktični primeri.Vodilne enačbe dinamike tekočin. Klasifikacija parcialnih-diferencialnih enačb.Zakoni ohranitve inkonstiutivni zakoni. Konzervativne, nekonzervativne in brezdimenzijske oblike prenosnih enačb.Navier - Stokesove enačbe za osnovne in izpeljane veličine. Laminarni in turbulentni tok (modeliranjeturbulence). Robni in začetni pogoji.Metoda končnih razlik. Aproksimacija krajevnih in časovnih odvodov. Diskretizacija. Implicitne in eksplicitnesheme. Napaka metode in zaokroževanja, konvergenca, stabilnost.Iterativni in direktni postopki reševanja sistemov enačb. Aplikacija.Metode utežnih ostankov. Splošna formulacija. Metoda končnih volumnov. Metoda končnih elementov.Metoda robnih elementov.Spektralna metoda. Diskreticazija. Interpalacijski polinemi. Generacijanumerične mreže. Adaptivni postopki. Vektorsko in paralelno računanje. Aplikacije.

1243 Klimatizacija

Kakovost zraka v bivalnih prostorih. Norme. Osnovni procesi z vlažnim zrakom. Naravno prezračevanje.Umetno prezračevanje. Elementi klimatizacijskih naprav. Vpihovanje zraka v prostore. Dimenzioniranjekanalov in rešetk. Zračni sistemi. Zračno-vodni sistemi. Industrijsko prezračevanje. Rekuperacija toplote.Cenralni nadzorni sistemi. Osnovna načela projektiranja. Preizkušanje in prevzem. Ocenjevanje kakovosti.Matematično modeliranje in simulacija.

1244 Hlajenje

Hlajenje v celotni prehrambeni verigi: temperaturni vpliv in čas skladiščenja ter shranjevanja živil,proces ohlajanja in zmrzovanja živil,hladilna obremenitev.Hladilni postopki za proizvodnjo hladu: parni hladilni proces z batnimi kompresorji, vplivi obratovalnihparametrov na hladilno število, eksergijska ocena značilnih hladilnih procesov.



Hladiva: fizikalne in kemične lastnosti, vpliv na okolje, alternativna hladiva.Ostali hladilni procesi: električni, magnetni, s parnimi ejektorji, hladilni stolpi, sorpcijski (absorpcijski,adsorpcijski).

1245 Termodinamika zmesi (glej 4. oz. 5. letnik – smer EPS-TSN)

1246 Dvofazni tok

Analitične tehnike. Homogeni tok. Enorazsežni popis ravnotežnega toka. Faktor trenja. Padec tlaka v cevnihelementih. Neravnotežni tok.Tok ločenih faz. Kontinuitetna enačba. Gibalna enačba. Energijska enačba.Tok s faznimi spremembami. Tok, kjer prevladujejo vztrajnostne sile. Koncept generacije entropije. Modelvleka. Splošna teorija. Nestacionarni tokovi. Enorazsežni valovi. Kontinuitetni valovi. Dinamični valovi.Dinamični šok. Pojavi na faznem stiku. Aplikacije. Trdni delci v tekočini. Mehurčkast tok. Čepast tok.Kolobarjast tok. Kapljičast tok.

1255 Uvod v inženirstvo okolja

Okolje in človek. Matematika rasti. Kakovost življenja in tehnologije. Kemija okolja. Emisije in imisije.Nevarne snovi in analize tveganja. Ravnanje s tekočimi in trdnimi odpadki. Energija in okolje. Globalneatmosferske spremembe. Radioaktivno onesnaževanje. Tehnologija in okolje. Ekonomija in okolje. Principiusklajenega razvoja. Okolje v Sloveniji. Zakon o varstvu okolja. Pogled v prihodnost.

1256 Procesna tehnika 1

Ločevanje zmesi z uparjanjem (namen in uporaba, izvedbe, toplotno tehnični preračun, eno invečstopenjske izvedbe). Ločevanje zmesi hlapnih sestavin z destilacijo in rektifikacijo (pojačevalna inodgonska premica, izvedbe kolon, termohidrodinamičin preračun). Mešanje raztopine s parno fazo eneizmed sestavin - absorpcija (termodinamični izračun absorberjev, izvedbe, eno in večstopenjske izvedbe).Ostali postopki hladne in tople procesne tehnike.

1257 Prenosniki toplote

Konstrukcijske značilnosti. Toplotne razmere v prenosnikih.Modeliranje, preračun in dimenzioniranje, metode e-NTU, P-NTU:

- kotelni,- ploščni,- lamelni,- rekuperatorji,- regeneratorji.

Materiali. Integracija v procesne naprave.


1273 Obnovljivi viri energije

Obnovljivi viri energije – njihova potencialna vloga v energetiki. Sončno sevanje. Sekundarne obliki inučinkovitost konverzije. Toplotna konverzija sončne energije (SE) – principi, materiali.Nizkotemperaturna konverzija sončne energije (SE). Visokotemperaturna in fotokemična konverzija (SE).Konverzija SE v elektriko – sončne celice. Ekonomičnost in tržno uveljavljanje solarnih sistemov. Energijavetra – teorija vetrnic. Akumulacija toplote. Nizkotemperaturna konverzija SE – naravno ogrevanje (pasivnisistemi). Sistemi za ogrevanje in hlajenje s soncem.Sončne elektrarne - toplotne. Sončne elektrarne s sončnimi celicami. Energija vode, valovi, bibavice inprincipi pretvarjanja. Geotermalna energija.



1274 Procesna tehnika 2

Ločevanje zmesi z ekstrakcijo in kristalizacijo (namen in uporaba, izvedbe, toplotno tehnični preračun).Fermentacijska tehnika (vzgoja mikroorganizmov pri optimalnih pogojih, tvorjenje metabolitov, kinetikarasti mikroorganizmov, fermentacijski procesi).

1275 Inteligentni sistemi

Umetna inteligenca in računska inteligenca. Pregled področja. Kaj zmorejo inteligentni računalniški sistemi?Intelitentni sistemi za reševanje praktičnih problemov.Ekspertni sistemi. Ekspertno znanje in problemi njegovega vnosa v računalnik. Namen in zgradba ekspertnihsistemov. Metode za predstavitev znanja. Sklepanje in pojasnjevanje. Aplikacija: diagnostika sistemov innaprav.Sistemi strojnega učenja. Strojno učenje kot metoda za zajemanje in kompresijo podatkov. Vrste strojnegaučenja. Strojno učenje na osnovi primerov. Učni sistemi tipa ID3. Aplikacija: izbira parametrov tehnološkihpostopkov, kontrola industrijskih procesov.Sistemi evolucijskega računanja: motivacija, koncepti, metode. Genetski algoritmi. Genetsko programiranje.Aplikacije: numerična optimizacija, razporejanje opravil v proizvodnji, avtomatsko programiranjeračunalnikov.


PREDMETI NA SMERI KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA (KM) – USMERITEV POGONSKATEHNIKA (POT)

1401 Računalniško podprto konstruiranje - CAD

Metode pri konstruiranju: predstavitev, analiza, podpora računalniške tehnologije.Klasifikacija: načini klasificiranja, naravna klasifikacija, povezanost oblike s funkcijo.Ekspertni sistemi: namen, predstavitev znanja, mehanizmi sklepanja.Strojna oprema primera za konstruiranje: enote, sistemi, omrežja.Programska oprema: osnove, geometrijski modeler (topologije, baza podatkov), geometrijski inuporabniški primitivi, prostorska orientacija, uporaba oz. možnosti parametričnih krivulj.Standardna programska oprema: GKS, PHIGS, IGES, STEP,

1402 Efektivnost proizvodov

Tehnični sistemi v strojništvu in obratovalni pogoji (definicije, kriteriji za oceno, efektivnost inobratovalni pogoji).Funkcija efektivnosti (pripravljenost za obratovanje, zanesljivost, elastičnost).Naključnost efektivnosti in model za popis.Konstrukterski in razvojni postopki za napoved in ugotavljanje efektivnosti.Efektivnost in kvaliteta proizvoda.Efektivnost in vzdrževanje.Strukturiranje za efektivnost in zanesljivost, vpliv strukture, alokacija efektivnosti, konstrukterski in razvojnikoraki.Efektivnost in zanesljivost kot presek obratovalnega stanja in kritičnih obremenitev.Obratovalno stanje (obremenitve, naključnost, popis obremenitev, verjetnost realizacije obremenitev).Zdržljivost konstrukcije oz. proizvoda (statična nosilnost, malociklična, časovna in trapodinamična trdnost,hipoteze o akumulaciji poškodb).Vrednotenje proizvoda na efektivnost in zanesljivost.Eksperimentalno ugotavljanje efektivnost in zanesljivosti.



1403 Mehanski pogoni

Osnove in delitev gonil. Ekonomika gradnje in uporabe mehanskih pogonov. Gonila s stalnim prestavnimrazmerjem. Gonila s spremenljivim prestavnim razmerjem. Torne in enosmerne sklopke in torne zavore.Tolerance elementov gonil, gonil in pogonskih sklopov. Materiali in vpliv obdelave na zanesljivost elementovgonil, gonil in pogonov. Poškodbe elementov gonil, gonil in pogonov. Hrup gonil in mehanskih pogonov.Izkoristek, izgube energije, segrevanje in hlajenje. Maziva in mazanje. Trendi v pogonski tehniki.

1404 Metode vrednotenja konstrukcij

Vrednotenje kot del razvojnega postopka. Kriteriji za vrednotenje (funkcionalni, dimenzijski, ekonomski,ekološki, surovinski, tehnološki, estetski, regenerativni, rekuperativni, vzdrževalni).Efektivnost(pripravljenost, zanesljivost in elastičnost) kot merilo za vrednotenje.Ovrednotenje konstrukcij na varnost (deterministični koncept). Ovrednotenje konstrukcij na zanesljivost(probabalistični koncept). Popis obremenitvenega stanja (dinamičnost, stacionarnost, ergodičnost zunanjihobremenitev). Prehod iz zunanjih na notranje obremenitve in specifične obremenitve. Obremenitveni kolektivi(števne metode). Raztros obremenitvenih kolektivov (teorija maximumov, Gumbelova teorija). Zdržljivostv področju statične, malociklične, časovne in trajnodinamične ter obratovalne trdnosti. Osnove lomnemehanike (rast in širjenje razpok). Makro in mikro podporni učinek (Neuberjeva hipoteza, Siebel-ova teorija).Vpliv oblike, obremenitve, gradiva in tehnologij, ter okolice na zdržljivost. Eksperimentalno ugotavljanjezdržljivosti (Wöhler, obratovalna trdnost, prikazi).Analitična napoved zdržljivosti (hipoteza o akumulacijipoškodb). Postopki dimenzioniranja, optimiranja in dokazovanja nosilnosti. Standardne metodedimenzioniranja.

1405 Energetski stroji (v 3. letniku obvezni predmet – 1063)

Obravnavani so energetski stroji, ki so razvrščeni po načinu delovanja (volumenski in turbinski stroji) in ponamenu (delovni in pogonski stroji). Slušatelji dobijo s tega področja osnovno znanje in spoznajo teoretičneosnove, ki so skupne vsem volumenskim in osnove, ki so skupne vsem turbinskim strojem. S sistemskega (inne s konstrukcijskega) vidika so izbrani najpomembnejši predstavniki teh strojev in njihove značilnostipodrobneje obdelane. Razdeljeni so na dve glavni skupini.Volumenski stroji: batne črpalke, batni kompresorji, motorji z notranjim zgorevanjem, parni batni stroji.Turbinski stroji: turbinske črpalke, ventilatorji in kompresorji, propelerji, vodne turbine, hidrodinamičniprenosniki moči, vetrnice, plinske in parne turbine.

1406 Fluidna tehnika

Pomen fluidne tehnike (FT), predvsem v gradnji strojev; lastnosti, opredelitev FT kot področja strojništvaza prenos, pretvarjanje in krmiljenje toka energije, krmilnih signalov in snovi s pomočjo fluidov; odprti inzaprti tokokrogi; osnovne razlike med sestavinami in napravami hidravlike (H) in pnevmatike (P).Fluidi v napravah FT; vrste, karakteristike, zagotavljanje ustreznih lastnosti in stanja; kriteriji za izbirofluida; tesnenje v FT.Primarni in sekundarni pretvorniki energije; osnove, kriteriji za izbiro.Klasični krmilniki v FT; namembnost; sedežni, drsniški; direktno vkrmiljeni, predkrmiljeni; poti, tlaka,toka, zapirni, hidrologični.Principi tlačne tehnice in zaznavanja obremenitve.Izdelavno-tehnološke in konstrukcijske posebnosti elementov in sestavin FT, tolerance, ujemi, reže, tribološkaproblematika, sile v krmilnikih.Servo in proporcionalni ventili; vrste, lastnosti, uporaba.Pomožne in pasivne sestavine H in P naprav; vrste, namembnost.Kriteriji za zasnovo / izbiro krmilja in krmiljenja v napravah FT, projektiranje naprav FT tudi z vidikavzdrževanja; načrti in sheme v FT.Aplikacija H in P krmilnikov in tipična krmilja; krmiljenje/regulacija parametrov oziroma izvršilnih sestavinstrojev in postrojenj.




Osnovne skupine materialov in uporaba. Značilnosti, konstruiranje s plastičnimi masami in kompoziti.Struktura in osnovne značilnosti. Splošni kriteriji konstruiranja. Vpliv okolja na izdelek. Vpliv izdelka naokolje. Tipične izdelčne skupine ter analiza. Plastični materiali. Tehnologija izdelave in vpliv na oblikovanjeizdelka. Posebnosti testiranja in kontrole.

1408 Mehanika kontakta

Kontakt dveh deformabilnih teles: evolucijske in konstitucijske enačbe, robni in kompatibilnostni pogoji.Analiza kompatibilnostnih pogojev v kontaktnem območju pri mirujočem in premikajočem kontaktu. Metodeza reševanje in modeliranje kontaktnih problemov. Hitrostne razmere dveh in treh elementov v kontaktu.Hertzova teorija. Kontakt pri drsenju obremenjen z normalno in tangencialno silo. Kontakt pri kotaljenjuza elastična in plastična telesa. Kontakt z vmesnim medijem (mazani kontakt). Temperaturne razmere vkontaktu. Kontakt na hrapavih površinah.


1432 Optimiranje izdelkov

Konstrukcijski proces. Odnos med analizo konstrukcije in snovanjem konstrukcije. Procesdimenzioniranja in optimiranja izdelka. Formulacija naloge optimalnega snovanja. Spremenljivke prioptimalnem snovanju. Ciljna funkcija, masa porabljenega gradiva kot ciljna funkcija. Cena izdelka kotciljna funkcija. Globalni in lokalni minimum. Optimalno snovanje brez omejitvenih pogojev. Omejitvenipogoji. Pomen Lagrange-ovih multiplikatorjev. Optimalno snovanje z omejitvenimi pogoji. Khun-Tuckerjevi pogoji. Primeri optimalnega snovanja glede na maso gradiva in (ali) ceno izdelka. Interaktivnooptimalno snovanje izdelkov.

1434 Tehnična diagnostika

Uvod v tehnično diagnostiko. Metode vzdrževanja tehničnih sistemov. Modeli vzdrževanja glede na stanje.Kriteriji za izbiro modela vzdrževanja glede na stanje. Analiza procesov v obratovanju. Subjektivne metodetehnične diagnostike. Metoda vibracij. Metode za spremljanje termičnega stanja. Metode za spremljanjestanja obrabe z analizo olja. Nedestruktivne metode za indikacijo poškodb. Metode za odkrivanje korozije.Ostale metode tehnične diagnostike. Uvajanje in uporaba računalnika v tehnični diagnostiki. Osnove fuzzylogike in nevronskih mrež. Zgradba ekspertnega sistema.


PREDMETI NA SMERI KONSTRUIRANJE IN MEHANIKA (KM) – USMERITEV NELINEARNAMEHANIKA KONSTRUKCIJ (NMK)

1441 Računalniško podprto konstruiranje – CAD (glej 4. oz. 5. letnik – smer KM-POT)

1442 Efektivnost proizvodov (glej 4. oz. 5. letnik – smer KM-POT)

1443 Stabilnost konstrukcij

Analiza ravnotežne in energijske metode. Preskok sistema sestavljenega iz enoosnih ali lupinskih elementov.Eksaktno reševanje uklona palic v elastičnem in plastičnem območju. Vpliv temperaturnih obremenitev nauklon. Uklon palic iz visokoelastičnega gradiva. Upogib vitkih elementov. Zvrnitev nosilcev. Vpliv sestavljenihzunanjih obremenitev na izbočitev plošč in zvrnitev nosilcev. Stabilnost sestavljenih sistemov. Stabilnostplošč v elastičnem in plastičnem območju. Nosilnost plošč v nadkritičnem območju. Stabilnost ortotropnihplošč in plošč iz kompozitnega gradiva. Lokalna stabilnost večslojnih plošč. Stabilnost z rebri ojačanih



plošč. Izbočitev aksialno in radialno in torzijsko obremenjenih lupin. Vpliv aksialnih in radialnih reber nastabilnost lupin. Pregled metod reševanja. Analitični pristop, numerične metode: diferenčna metoda, Ritz-ova metoda, metoda končnih elementov. Ekspetimentalne metode: Southwell-ova metoda, metodadinamičnega kriterija stabilnosti, metoda prevojne točke. Metode modelne mehanike.

1444 Mehanika konstrukcij

Diferencialna enačba enoosnega elementa za splošne obremenitvene primere (statične in temperaturne).Statika statično nedoločenih linijskih konstrukcij (metoda sil in metoda deformacij).Torzija prizmatičnihnosilnih elementov. Diferencialne enačbe osnovnih ploskovnih nosilnih elementov (stene, plošče in lupine)za statične in temperaturne obremenitvene primere. Analitične metode reševanja osnovnih ploskovnihelementov.Reševanje sestavljenih ploskovnih konstrukcij. Osnove nelinearne mehanike konstrukcij.Aproksimativno reševanje.

1445 Proizvodne tehnologije (v 3. letnik je obvezen predmet – 1097) (glej 4. oz. 5.let.–EPS-TSN)

1446 Plastomehanika

Zveza med napetostmi in deformacijami pri nelinearnem materialnem odzivu.Vpliv temperature na reološke odvistnosti. Enačbe plastomehanike ter osnovni robni problemi.Kriteriji plastičnega tečenja. Metode reševanja. Analitično obravnavanje preprostih primerov.O aproksimativnem reševanju, modelilranju ter diskretizaciji.

1447 Nosilne konstrukcije

Osnove: mehanske lastnosti gradiva, kriterij za izbor gradiva, uporaba kriterijev dimenzioniranja pri nosilnihkonstrukcijah, razmestitev nosilnih elementov, študij obremenitev, okolica kot robni pogoj.Polni in tenkosteni linijski nosilni elementi: natezni, tlačni, upogibno strižni in torzijski linijski nosilnielementi, optimiranje prečnih presekov, notranja struktura tenkostenih linijskih elementov, prevzemobremenitev, spoji v in med linijskimi elementi, ločni nosilni element, nosilni okvir, obročast nosilec.Ploskovni nosilni elementi: rotacijske lupine in njih deli, poliedrične strukture, celične strukture.Posebni primeri nosilnih konstrukcij: nosilna ogrodja dvigal in transporntih naprav, nosilna strukturapreoblikovalnih strojev, nosilna struktura strojev za odrezavanje, nosilna struktura hidravličnih strojev inhidromehanske opreme, tlačne posode, tlačni cevovodi, nosilna struktura druge industrijske opreme,nekovinske nosilne strukture.

1448 Mehanika polimerov in kompozitov

Uvod: vrste polimerov in njihove fizikalne lastnosti, termoplasti, polimeri s kristalno strukturo, termoseti.Strukturne razlike med materiali in njihov vpliv na fizikalne lastnosti.Pojem steklastega prehoda: definicija steklastega prehoda, koncept prostega volumna, pojem aktivacijskeenergije. Zveza med T, Tg, in Tm. Dinamika molekularnih verig.Materialne funkcije: superpozicijski princip časa in temperature. Lezenje, relaksacija. Metode merjenjamaterialnih funkcij. Modeliranje materialnih funkcij s serijskimi in paralelnimi modeli.Zveza med materialnimi funkcijami: zveza med modulom relaksacije in retardacije. Zveze med odzivnimifunkcijami v frekvenčnem prostoru. Metoda Kronig-Kramer-ja. Zveza med časovnimi in frekvenčnimiodzivnimi funkcijami. Linearna, izotermalna teorija visokoelastičnosti: sistemski pristop k popisu zvezemed napetostjo in deformacijo. Konstitutivne enačbe. Boltzmanov superpozicijski princip. Reimanovakonvolucija.Mehanski spekter (materialna prenosna funkcija): pojem mehanskega spektra-materialne prenosne funkcije.Definicija zveznega spektra v časovnem in frekvenčnem prostoru. Metode določevanja zveznega spektra inodziva materiala. Disipacija energije in dušilne lastnosti materiala.Kompozitni materiali: definicija osnovnih fizikalnih pojmov. Problem mejne plasti. Delaminacija, »pull –out«. Standardne oblike kompozitov. Polimerni kompoziti. Kovinski kompoziti. Kompoziti na bazi keramike.Ogljikovi kompoziti.



Mikromehanika kompozitov: mehanske lastnosti. Predikcija materialnih funkcij, Halpin-Tsai metoda.Transversalne napetosti. Vpliv temperature in vlage. Prenos obremenitve med vlakni in matrico.Makromehanske lastnosti: določitev materialnih funkcij pri predpostavki izotropije. Laminati. Vplivorientacije vlaken na mehanske lastnosti. Konstitutivne enačbe za kompozite z usmerjenimi vlakni (laminatiin usmerjana kratka vlakna).Konstitutivne enačbe: zveza med napetostmi in deformacijo. Linearna transformacija napetostnega indeformacijskega tenzorja. Interakcija med strižnimi in normalnimi napetostmi. Lezenje in relaksacija. Popisvpliva temperature in vlage. Analogija vpliva temperature in vlage.


1474 Eksperimentalna mehanika

Analiza ravninskega deformacijskega stanja. Teoretične osnove. Uporovni merilni lističi, načini vezave,temperaturna kompenzacija, kalibracija, šum, lezenje, izbira lepila… Interpretacija izmerjenih signalov,določitev glavnih deformacij. Posebnosti pri polimerih in kompozitih. Večkanalno računalniško vodenomerjenje deformacijskega stanja konstrukcij.Karakterizacija »statičnih« lastnosti materialov. Natezni, tlačni in upogibni preizkusi. Vpliv hitrostiobremenjevanja. Načini merjenja deformacije. Bauschingerjev efekt utrjevanja. Porušitveni kriteriji. Uporabaračunalnika za kontrolo meritev in analizo rezultatov. Programiranje v programskem jeziku LEM (jezik razvit vCentru za eksperimentalno mehaniko). Lezenje, relaksacija in retardacija. Posebnosti pri polimerih in kompozitih.Karakterizacija dinamičnih lastnosti materialov. Hitri natezni preizkusi, vpliv hitrosti obremenjevanja. Udarnipreizkusi. Ciklični preizkusi. Obremenjevanje s konstantno frekvenco, resonančni preizkusi, merjenjehistereze, naključno obremenjevanje. Posebnosti pri polimerih in kompozitih.Dinamična analiza strojev in konstrukcij. Merjenje pospeškov, hitrosti in pomikov. Analiza vibracijskegastanja strojev in konstrukcij. Uporaba visokoelastičnih materialov za dušenje vibracij in hrupa. Pasivna inaktivna izolacija. Utrujanje materialov.Eksperimentalna modalna analiza. Teoretične osnove. Izbira senzorjev in merilnih mest. Mehanski odziv,električni odziv. Kalibracija. Interpretacija rezultatov.

1475 Računalniška analiza konstrukcij

Deformacijsko-napetostna stanja v linijskih in ploskovnih konstrukcijskih elementih. Definicija notranjihsil. Analiza vpliva geometrije konstrukcijskega elementa, njegovega podprtja ter obremenitve na membranskiin upogibni značaj mehanskega odziva.Diferencialne enačbe osnovnih konstrukcijskih elementov (stene,plošče in lupine) in pripadajoči robni pogoji. Metode mehanske analize konstrukcij. Osnove oaproksimativnem reševanju: računski model, diskretizacija območja problema, robni pogoji. Delo zračunalniškimi paketi, grajenimi na osnovi metode končnih elementov. Reševanje inženirskih problemov zračunalniškimi programi. Interpretacija diskretnih numeričnih rezultatov ter njihova ekstrapolacija poobmočju problema. Ocena o natančnosti numerično dobljenih rezultatov.


PREDMETI NA SMERI MEHATRONIKA, MIKROMEHANSKI SISTEMI IN AVTOMATIZACIJA (MA)– USMERITEV MEHATRONIKA IN MIKROMEHANSKI SISTEMI (MMS)

1701 Mehatronski sistemi 1

Uvod – pomen mehatronike za razvoj novih proizvodov in tehnologij s primeri; sistematika konstruiranjamehatronskih sistemov (MS) in programske opreme, specifikacija MS; izhodišča za določanje funkcijskihenot krmilnih in merilnih sistemov – določitev konstant napak in napak stacionarnega stanja; določitevtransferne funkcije sistema motor – gonilo – breme z ozirom na konstrukcijske parametre; izbira motorja nasistemu breme - gonilo – prenosni elementi; izračun in meritve na izhodu iz sistema. Specifičnosti mehanskihkonstrukcij v MS; določitev povratnih zvez in specifičnosti elektronske opreme MS, specifikacija projekta.



1702 Mikroprocesorski krmilni sistemi 1

Osnove digitalnih sistemov: številski sistemi, kodiranje, Grayev kod, komunikacije, vzporedni in zaporedniprenos, zaščita procesa, pariteta, Hammingov kod, signaturni kodi.Boolova algebra in logične funkcije: zapisi in poenostavljanje zapisov logičnih funkcij, analiza prehodnihpojavov.Sekvenčni avtomati: sinhronski, asinhronski, modeli, opisi, postopki sinteze, celični avtomati.Tehnologija digitalnih sistemov: metode realizacije, diskretni elementi, integrirani, PAL, mikroprocesorji,periferna vezja. Arhitetktura mikroprocesorjev in ukazi. Povezave visokointegriranih vezij.

1703 Fleksibilni obdelovalni in računalniško integrirani proizvodni sistemi 1 (FMS in CIM sistemi 1)

Kibernetski koncept proizvodnega sistema, kvalitativni in kvantitativni parametri razvoja f leksibilneavtomatizacije, razvoj in integracija obdelovalnih sistemov in celic.Informacijski sistemi: analiza informacij v konstrukciji, tehnološki pripravi in proizvodnji, osnove bazgeometričnih in tehnoloških podatkov, sistemi za obdelavo geometričnih in tehnoloških informacij; grupnatehnologija in klasifikacijski sistemi, mikrofilm v informacijskem sistemu.Obdelovalni procesi in njihovo optimiranje. Sistematika obdelovalnih procesov. Metode identifikacije inoptimiranje obdelovalnih procesov.

1704 Laserski sistemi

Interakcija med laserskim žarkom in snovjo. Konstrukcija in delovanje komponent laserskih sistemov. Laserskiobdelovalni sistemi: varjenje in rezanje, vrtanje, označevanje, dolbljenje, graviranje in druge ablacijskepostopke, toplotno obdelavo in oplemenitenje površin, upogibanje in preoblikovanje. Laserski merilni sistemi:triangulacija in profilometrija, interferometrija, velocimetrija, holografija, posebne vizualizacijske tehnike,optična ultrasonika in optodinamika. Integracija laserskih sistemov v mehatronske sisteme. Varnost in zaščitav laserskih sistemih.

1705 Avtomatizacija v energetiki in procesni tehniki 1

Uvod: metode krmiljenja energ. in procesnih sistemov. Primeri.Opis dinamičnih lastnosti energ. in procesnih objektov: enačbe bilanc, vezni pogoji, operaterske metode.Analiza krmilnih zank: krmilne zanke in njihov matematični zapis. Analiza stabilnosti. Analiza preh.procesov.Metode istovetenja.

1706 Mehatronski sistemi 2

Električne funkcijske enote – krmilne karakteristike DC, AC – koračnih motorjev in njihove transfernefunkcije, elektromagnetne sklopke in zavore. Hidravlične funkcijske enote – krmilni koncepti v hidravliki;krmiljenje pretoka z ravzvodniki; analiza pozicionirnega servo sisema z razvodnikom; nesimetrični hidravličnisistemi; karakteristike enostavnega pozicionirnega sistema z razvodnikom; karakteristike razvodnika z okroglozaslonko; elektrohidravlični servo sistemi; analiza servo sistemov s črpalkami; transferna funkcija elastičnoobešenega masnega sistema; direktno digitalno hidravlično krmiljenje.Mehanski elementi krmilnih in merilnih sistemov; posebnosti konstrukcije vodil, ležajev, zobniških gonil,vijačnih gonil in drugih mehanskih komponent.Elektronske komponente merilnih sistemov: magnetni ojačevalci, tyristerski ojačevalci in njihove transfernekarakteristike: Senzorji in oblikovanje povratne zveze. Uporaba procesnih računalnikov in mikroprocesorjevv krmilnih sistemih.



1707 Mikroprocesorski krmilni sistemi 2

Splošni mikroprocesorji in namenski (PLC, signalni, za vgradnjo). Mikroračunalniški sistemi za učenje, zavgradnjo, za osebne računalnike.Zbirni, makro in višji programski jeziki. Programiranje PLC krmilnikov. Operacijski sistemi. Programiranjev realnem času. Programski pripomočki, splošni in za programiranje v realnem času.Modeli procesov in metod programiranja (diagrami prehajanj stanj. Petrijeve mreže, DARTS). Simulacijain krmiljenje zveznih sistemov.Diskretni opisi zveznih sistemov. Z-transformacija, diskretni filtri, digitalniregulatorji. Simulacija in krmiljenje diskretnih sistemov.

1708 Fleksibilni obdelovalni in računalniško integrirani proizvodni sistemi 2 (FMS in CIM sistemi 2)

Adaptivno krmiljenje obdelovalnih sistemov; Performansično krmiljenje z optimiranjem, AC krmiljenje zomejitvami, geometrično adaptivno krmiljenje, merilni sistemi, kompenzacijska gonila in izvedba ACkrmiljenja.Programiranje NC obdelovalnih sistemov: osnovna izhodišča, struktura NC programov, analiza nekaterihprogramskih sistemov.Krmilniki za NC in CNC obdelovalne stroje, fleksibilna avtomatizacija posameznih funkcij delovne napraveoz. stroja; osnovni elementi NC, CNC in PLC krmiljenja obdelovalnih sistemov; DNC krmiljenje,karakteristični elementi NC sistemov, merilni sistemi in izvedbe mehanskih elementov obdelovalnih strojev.Sistemi orodij, organizacija orodne službe, kodiranje in prednastavitve orodij, Ekonomska analiza uporabeNC strojev v proizvodnji.


1731 Senzorji in aktuatorji

Vloga senzorjev in aktuatorjev v mehatronskih sistemih. Uvod v senzorsko tehniko. Osnove in kriteriji zakonstruiranje in za vgradnjo senzorjev in aktuatorjev v krmilne sisteme s povdarkom na merjenju tergeneriranju linearnih in kotnih poti in hitrosti. Induktivni senzorji, potenciometri, sinhroji, resolverji,induktosin, DC in AC tahogeneratorji: optoelektronski senzorji, digitalni enkoderji, merilne letve, laserskiinerferometri.Uvod v pogonsko tehniko v mehatronskih sistemih. Električni aktuatorji, DC in AC servomotorji, momentnimotorji, koračni motorji, linearni elektromotorji. Hidravlični aktuatorji, rotacijski in linearni hidromotorji.Pnevmatski aktuatorji.

1732 Proizvodna kibernetika 1

Splošna definicija in opis delovnih in proizvodnih sistemov, elementi delovnih sistemov, primeri. Analizakrmiljenja delovnih sistemov. Relacija med objektov in subjektom, definica ciljev, informacije o objektu,povezava med stanjem objektov in cilji. Krmilni sistem delovne naprave. Analiza medsebojnih povezavmed delovnim procesom kot objektom krmiljenja, delovnim strojem, krmilnim mehanizmom in subjektom.Značilnosti kompleksnih objektov krmiljenja. Koraki pri koncipiranju in realizaciji krmiljenja kompleksnihobjektov. Določitev ciljev krmiljenja, določitev objekta krmiljenja, strukturna sinteza modela, identifikacijaparametrov modela, načrtovanje eksperimentov, sinteza krmiljenja, realizacija krmiljenja, korekture. Primerrazvoja krmiljenja na kompleksnem objektu.

1733 Kontrola kvalitete

Vloga in mesto kontrole kakovosti v proizvodnem sistemu. Osnovne definicije kakovosti. Sistemskoobvladovanje kakovosti. Sistemi kakovosti v proizvodnih sistemih. Načrtovanje kakovosti in specifikacijeproizvodov. Obvladovanje kakovosti procesov in proizvodov. Stroški kakovosti.



Statistične metode načrtovanja in obladovanja kakovosti izdelkov in procesov. Statistična kontrola procesov.Analiza procesov na osnovi kontrolnih kart: oblikovanje, uvajanje in uporaba kontrolnih kart. Specifičnemetode kotrole procesov v maloserijski proizvodnji. Ocenjevanje sposobnosti procesov, sposobnost procesovin specifikacije. Prevzemno vzorčenje – vzorčni načrt in operacijske karakteristike, prevzemni in mejni nivokakovosti ter povprečna izhodna kakovost.Odkrivanje napak in izboljšave procesov. Načrtovanje proizvodov oz. procesa. Osnove in uporaba statističneganačrtovanja eksperimetnov na področju načrtovanja kakovosti proizvodov in procesov.

1734 Preizkušanje materialov

Mehanski preizkusi: načrtovanje mehanskih preizkusov, izbor vzorcev, prikaz rezultatov in ocena stanjamateriala.Optična mikroskopija: optični mikroskopi, preparativna tehnika, merjenje in ocenjevanje strukturnihznačilnosti v materialu, boreskopija in fiberskopija, penetrantski preizkusi.Integriteta površin: zaostale napetosti, obrabni procesi, korozija.Elektronska mikroskopija:razvoj elektronskih mikroskopov, vrste elektronskih mikroskopov, glavne sestavineelektronskih mikroskopov, preparativna tehnika, uporaba elektronske mikroskopije (primeri).Mikrokemična metalografija: kristalna spektroskopija, energijsko disperzijska spektroskopija, pripravavzorcev, elektronska mikroanaliza, analizni transmisijski elektronski mikroskop.Površinska metalografija: raziskovalne metode, spektroskopija Augerjevih elektronov.Spektralna analiza: vzbujanje svetlobe, uklon svetlobnih žarkov, kvalitativna in kvantitativna analiza (primeri).Preiskava površinskih napak z magnetnimi metodami: fizikalne osnove, načini magnetenja in načinirazmagnetenja preizkušancev, vrste magnetnih sredstev, sistemi za kontrolo in prikaz rezultatov.Preiskave lastnosti materialov in napak v materialu z vrtinčnimi tokovi: fizikalne osnove, postopkipreizkušanja, razvoj kriterijev za ocenjevanje različnih lastnosti materialov.Preiskave z rentgenskimi in gama žarki: fizikalne osnove, vrste in oblike rentgenskih cevi, vrste anodnihglav, žarišče cevi, pregled načinov merjenja intenzivnosti, kakovost slike in notranja neostrina, določevanjeoptimalne razdalje cevi od preizkušanca, ocenjevanje napak, varstvo proti sevanju.Preiskava materialov z ultrazvokom: fizikalne osnove, pridobivanje ultrazvoka, postopki preizkušanja, napraveza preizkušanje, ultrazvočne glave, posebni postopki preizkušanja materialov in stanja materialov.Akustična emisija.

1735 Robotika

Kinematični opis odprtih aktivnih kinematičnih sistemov. Ortogonalne in homogene transformacije vprimerjavi s kvaternioni in drugimi zapisi v kinematiki. Denavit-Hartenbergova notacija, direktna in inverznakinematika in delovni prostor. Diferencialni pomiki, Jacobijeva matrika in singularnosti. Transformacija silin momentov, togost in podajnost, robot v dotiku z okolico. Planiranje, generiranje in interpolacija trajektorij.Kalibracija robotov in normativi.


PREDMETI NA SMERI PROIZVODNO STROJNIŠTVO (PS) – USMERITEV PROIZVODNETEHNOLOGIJE (PRT)

1801 Toplotna obdelava 1

Osnovne teorije toplotne obdelave: čisto železo, diagram stanja Fe-Fe3C, nastanek avstenita pri segrevanju,transformacija podhlajenega avstenita, kontinuirni in izotermni TTt diagrami.Postopki toplotne obdelave, postopki žarjenja, napake pri postopkih žarjenja, sredstva za gašenje, kaljenje vvodi, v olju, v vodnih raztopinah mineralnih soleh, kaljenje na zraku, vplivi na proces kaljenja, termalnokaljenje, prekinjeno kaljenje, napetosti pri kaljenju, napake pri kaljenju, popuščanje kot difuzijski proces,strukturne spremembe pri popuščanju, poboljšanje, vplivi na poboljšanje jekel, popustna krhkost, patentiranje.



Prekaljivost jekel: prekaljivost po Grossmanu, po Jominyju, intenziteta hlajenja – H vrednost, vpljivi naprekaljivost.Difuzijski postopki toplotne obdelave: cementacija, postopki kaljenja po ogljičenju, lastnosti cementiranihdelov, nitriranje, mehanizem difuzije dušika, opis različnih postopkov nitriranja in karbonitriranja, strukturnespremembe in lastnosti.Površinsko kaljenje: indukcijsko kaljenje, fizikalne osnove, izvori energije, termični parametri induktivnegasegrevanja, postopki indukcijsko kaljenih delov, lastnosti površinsko kaljenih delov, materiali za induktivnokaljenje, plamensko kaljenje, materiali za plamensko kaljenje, postopki plamenskega kaljenja.Toplotna obdelava jeklene litine, sive litine in nodularne litine.Toplotna obdelava neželeznih zlitin na osnovi aluminija, bakra, titana, itd.

1802 Fleksibilni obdelovalni in računalniško integrirani proizvodni sistemi 1 (FMS in CIM sistemi 1)(glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)

1803 Odrezavanje 2

Analiza realne cone; strižne, tlačne in normalne napetosti, torne razmere v rezalni coni, definicija pozitivnerezalne karakteristike procesa. Vibracije pri odrezavanju, transferna funkcija rezalnega procesa.Kakovost obdelane površine; precizna obdelava, povezava z obvladovanjem kakovosti, vodenjem kakovosti.Izvajanje korekcij v stalni povezavi proces/izdelek.

1804 Preoblikovanje 2

Preoblikovanje kot izdelovalni podsistem.Analitična obravnava procesov preoblikovanja kot: masivno preoblikovanje v odvistnosti od temperature,preoblikovanje pločevine.Dimenzioniranje procesov preoblikovanja z ozirom na snovne in geometrijske lastnost, tribologijo,obremenitve orodij, količine, velikost, razpoložljivo strojno opremo.Uporaba MKE za simulacije procesov preoblikovanja.Določitev parametrov za konstrukcijo aktivnih delov orodij.Kritični pregled drugih metod reševanja problemov preoblikovanja.

1805 Tehnološke meritve

Merilna znanost in tehnološke meritve v integriranih obdelovalnih sistemih – vloga merilne znanosti, vlogatehnoloških meritev za doseganje kakovosti, pomembnost nacionalnega merilnega sistema, pomembnostizboljšanja kakovosti merilnih sistemov. Osnovni koncepti v merilni tehniki-definiranje pojmov v merilnemprocesu – signali, podatki, umerjanje, informacije, znanje. Določitev merilnega sistema, osnovni pojmi -ločljivost, natančnost, zanesljivost, pogreški. Merjenje dolžin, merilni elementi, merilne naprave – mehanične,optične, pnevmatske, električne, laserske. Merjenje kotov – neposredne in posredne metode, pripomočki innaprave. Kontrola in merjenja navojev – navojni kalibri, tolerance meril, merjenje premerov, koraka inkotov. Merjenje zobnikov – krožni tek, debelina zob in kotov, tangencialna in radialna kotrola.Trodimenzionalno merjenje – postopki, merjenja, izvedbe merilnikov, strojna oprema, računalniška oprema,negotovosti merilnikov, merilni pogreški, pogreški pozicioniranja. Tehnološke meritve v proizvodnji, merilnicav proizvodnji, celovita kontrola proizvodnje, kotrolni postopki, statistična kontrola. Praktični in analitičniprimeri pri odkrivanju vzrokov med tehnološkim procesom. Prevzemni test strojev, ki zajemajo predvidenatolerančna območja (statični in dinamični testi).

1806 Proizvodni sistemi

Teorija sistema – formalna ponazoritev sistema, odprti iz zaprti sistem, sistemski pristop. Elementi in modelproizvodnega sistema. Izračun kapacitet proizvodnega sistema. Diagnostika proizvodnega sistema.Šeststopenjska metoda oblikovanja proizvodnega sistema. Tehnike planiranja toka materiala. Tehnikeplaniranja površin – upoštevanje smernic, koeficienti površin, metoda nadomestnih površin in metodastvarnih površin. Osnovni modeli poteka dela. Principi oblikovanja poteka dela – delavniški princip,



izdelovalni otoki, izdelovalne linije in tekoča izdelava. ÷- m diagram. Planiranje layout-a – grobega in finega,tehnike prikaza layout-a. Računalniško podprto planiranje layout-a s pomočjo simulatorja.

1807 Strega in montaža

Opredelitev procesa montaže in mesto montaže v proizvodnem procesu in v življenski dobi izdelka. Izdelek,sestavni deli, struktura izdelka in struktura montažnega procesa. Montažne operacije, montažni koraki,zaporedje montažnih operacij. Ročna montaža, avtomatizacija montažnih operacij. Montažni proces vtogih avtomatiziranih postrojih, fleksibilna avtomatizacija montaže. Metode planiranja montažnih postrojev,ekonomsko ovrednotenje in pomen simulacije. Simultani razvoj izdelkov in montažnih postrojev, oblikovanjeizdelkov za montažo in demontažo. Strežne funkcije in naprave pri stregi kosovnih surovcev in obdelovancevna posamičnih proizvodnih mestih, strega materiala v trakovih in palicah. Strega v povezanih avtomatiziranihsistemih (toge linije, elastične linije, fleksibilni sistemi). Povezovanje delovnih mest in skladiščenje. Metodeplaniranja in simulacije pri razvoju stežnih in skladiščnih postrojev.

1817 Preoblikovalni stroji in naprave

Tehnološke karakteristike preoblikovalnih strojev, razdelitev, temeljne funkcije. Kinematična analiza trehosnovnih skupin strojev kot: stroji z omejeno energijo, silo in gibom. Energijski tokovi, akumulator, vztrajnik.Sinteza tehnologija/stroj/orodje. Varovanje strojev, orodij pred preobremenitvijo, nadzor procesov.Orodja: materiali in njihove lastnosti, zgradba, normalije, standardizacija, tipizacija, skupinska tehnologija.Dimenzironiranje aktivnih delov orodij za poglavitne preoblikovalne operacije.

1818 Stroji in orodja za polimerna gradiva

Primarno oblikovanje nekovinskih (polimernih) gradiv omogoča racionalno serijsko izdelavo širokega spektraizdelkov. Postopki predelave se razlikujejo po uporabi različnih strojev in orodij. Funkcija stroja je, dapripravi in transformira gradivo izdelka v orodje, ki nam daje končno obliko. Najpogostejše je cikličnooblikovanje s tlakom in temperaturo v dvodelnih zaprtih kalupih na strojih za brizganje in prešanje. Sledijostroji za ekstrudiranje, ki omogočajo kontinuirano izstiskanje predelane mase skozi šobo stroja, kjer seoblikuje v končni profil. Šoba stroja pri tem predstavlja orodje za ekstrudiranje. S stroji za preoblikovanjenavadno v končno obliko preoblikujemo plošče, trakove ali folije. Omeniti velja še stroje za kalandriranje skaterimi izvajamo oplaščevanje in kaširanje folij in trakov.

1819 Odrezovalni stroji in naprave

Osnovna načela strojegradnje. Teoretične in tehnične značilnosti pri konstruiranju posameznih sklopovodrezovalnih strojev. Modulno koncipiranje in načrtovanje temeljev, postelje stroja, vodil vretenjaka, pogona,suporta konjička ipd. Uporaba znanja iz datotek in sestavljanje stroja s pomočjo že izdelanih enot.Konstrukcijsko prilagajanje in usklajevanje modulov z zaključno enoto.

Simulacije, modeli in aplikacije odrezavanja v postopke za izdelavo odrezovalnih in preoblikovalnih orodij.Načrtovanje – obdelava – izdelava matric (patric za orodjarstvo). Konstruiranje posebnih odrezovalnihorodij.

Preizkušanje – kontrola natančnosti odrezovalnih strojev. Geometrična in delovna natančnost strojev. Statičnain dinamična togost. Izvajanje UMIST, BAS testov. Povezava kakovosti izdelka z vibracijami odrezovalnegastroja.



1820 Nauk o kovinah

Zgradba trdnih snovi: medatomske vezi, kristalno zrno, lastnosti kristalne zgradbe. Idealna in realna zgradbakovin: napake v kristalnih rešetkah. Metode določevanja premenskih točk v kovinah in zlitinah: metode,TTT diagrami, ohlajevalne krivulje, diagrami stanja. Kristalizacija kovin: termodinamične razmere prikristalizaciji, kinetika nastanka kristalnih zrn in popis razmer pri rekristalizaciji v trdnem stanju, posebnebinarne zlitine, ternarne zlitine. Difuzija: difuzijski mehanizmi, difuzijski zakoni, vpliv na difuznost.Prekaljivost jekel: postopki preizkušanja, vplivi na prekaljivost. Plastična deformacija kovin: mehanizmiplastične deformacije, deformacija v vročem stanju, deformacija v hladnem stanju, termomehanska obdelava.Mehanizmi utrjevanja: obdelava materiala v hladnem in žarjenje, povečanje trdnosti zlitin v obliki trdnihraztopin in utrjevanje zlitin z izločanjem, difuzijsko utrjevanje. Lezenje in relaksacija napetosti: kristalnazrna, kristalne meje, utrjevanje pri nategu, staranje zaradi napetosti, temperaturni vplivi, vplivi natezneobremenitve, merjenje procesa lezenja, preprečevanje procesa lezenja. Porušitev kovinskih materialov: krhkiin žilavi lom, teorija kohezijske trnosti, Griffithova teorija, krhki lom pri kristalnih materialih, žilavi zlom,teorija nastanka razpok, prehod žilavega v krhki zlom, utrujenostni zlom.

1821 Energetski stroji (glej 4. oz. 5. letnik – smer KM-POT)

1822 Nekovinska gradiva

Vezalne sile in trdnost trdnin. Tehnične keramike. Sintranje keramičnih materialov. Polimeri.Kompozitni materiali. Ojačitve in povezava med osnovo in ojačitvijo. Kompoziti s kovinsko osnovo. Kompozitis keramično osnovo. Kompoziti s polimerno osnovo. Togost, trdnost in ostale lastnosti. Togosti enosmernihkompozitov in laminatov. Utrujanje in vplivi okolja. Spajanje kompozitnih materialov. Neporušnopreizkušanje kompozitnih materialov.

1823 Projektno vodenje

Definicija projekta. Vrste in značilnosti projektov. Matematična formulacija projekta. Struktura ciljev projekta.Organizacija projektnega tima in usposabljanje za kreativno delo v timu. Koncipiranje, definiranje in izvajanjeprojekta. Organizacijska razčlenitev projekta. Organizacijske strukture za projektno vodenje. Matrikeodgovornosti. Struktura aktivnosti projekta – mrežni plan. Analiza časa, virov in stroškov. Izdelava bazičnegaplana. Zagon projekta. Projektni informacijski sistem ter metode lansiranja in zajemanja informacij. Presekistanja, analize, ukrepi in simulacije. Analiza uspešnosti gospodarjenja na projektu. Multiprojekti. Analizavrednosti kot projekt. Računalniško podprto planiranje in izvajanje projekta.


Kaj je menedžment in kdo je menedžer – uvod v menedžment kot disciplino. V okvirju znanja za menedžmentso obravnavane: načrtovanje, organizacija, motiviranje in obvladovanje aktivnosti menedžerja. Teorijamotivacije in vodenja ljudi ter ustvarjanje delovnih skupin. Menedžment informcijskih sistemov. Tehnologin menedžer v tovarni po letu 2000. Menedžment financ, človeških virov in časa. V okvirju veščin zamenedžment so obravnavani: veščine vodenja, komunikacije pogajanja in predstavljanja pred strokovnojavnostjo.

1825 Laserski sistemi (glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)


1834 Preizkušanje materialov (glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)



1835 Modeliranje proizvodov

Funkcije izdelka:- programiranje,- razpis,- povezovanje funkcij,- predstavitev,- povezava z obliko.


PREDMETI NA SMERI PROIZVODNO STROJNIŠTVO (PS) – USMERITEV VARILNE TEHNOLOGIJE(VAT)

1841 Toplotna obdelava 1 (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1842 Fleksibilni obdelovalni in računalniško integrirani proizvodni sistemi 1(FMS in CIM sistemi 1)(glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)

1843 Fizika varjenja

Uvod – simboli, enote, dimenzije. Fizikalne lastnosti fluidov pri povišanih temperaturah. Elektrika inmagnetika. Dinamika in magnetodinamika fluida. Električni oblok pri varjenju. Prenos kovine in masni tokv talini zvara. Varjenje z visoko gostoto moči. Toplotna polja. Osnove za izračun prevajanja toplote.Izračunavanje segrevanja kovine z električnim oblokom. Izračunavanje segrevanja kovine s plamenom.Izračuni pojavov taljenja na osnovnem in dodajnem materialu pri obločnem varjenju. Segrevanje elektrodnežice izražene z varilnimi parametri. Raztalitev osnovnega materiala z oblokom. Razsežnosti taline zvara inobmočja taljenja. Izračunavanje poteka temperature v osnovnem materialu. Hitrost ohlajanja zvara in okolice.

1844 Kemijsko metalurške osnove varilnih procesov in tehnologij

Kemijsko metalurške osnove varilskih procesov. Disociacija plinov v varilnem obloku. Tvorba oksidov –oksidacijsko redukcijski procesi med varjenjem. Kemični potencial, ravnotežje. Pojavi v talinah, na faznihmejah. Površinska napetost.Viskoznost. Difuzijski pojavi.Obravnava fizikalno kemičnih procesov pri posameznih varilnih postopkih (plam. varj.)varjenje z oplaščenimielektrodami; TIG, MIG, MAG, in EPP varjenje; Plazma; El. snop, varjenje brez taljenja, spajkanje, rezanje,in brizganje). Metalurgija varjenja (nehomogenosti, razpoke, strukturne premene). Napetosti in deformacije.

1845 Preizkušanje materialov (glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)

1846 Kontrola kvalitete (glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)

1847 Varilno tehnična zasnova elementov in konstrukcij

OSNOVE: kriteriji za izbor jekel odpornih proti krhkemu lomu. Klasifikacija napak v zvarnih spojih. Kvalitetazvarnih spojev. Kriteriji dimenzioniranja zvarnih spojev. Trajne deformacije kot posledica varjenja.ZASNOVA VARJENIH NOSILNIH ELEMENTOV: varjeni odprti in zaprti »linijski« nosilni elementi.Notranja struktura (ojačitve) varjenih »linijskih« nosilnih elementov. Priključki in križanja »linijskih« nosilnihelementov. »Ploskovni« varjeni elementi. Poliedrične in celične strukture.ZASNOVA VARJENIH KONSTRUKCIJ (zgledi): varjena nosilna ogrodja stavb. Varjeni cestni in železniškimostovi. Tlačne posode in cevovodi. Ogrodja transportnih naprav. Ogrodja strojev.



1848 Oprema za varilne procese in varstvo pri delu

Uvod. Osnovni pojmi. Elektriški viri energije za varjenje. Naprava za ročno obločno varjenje z oplaščenoelektrodo. Naprave za varjenje v zaščitnih plinih. Naprave za varjenje pod talili. Naprave za uporovnovarjenje. Naprave za plazemsko varjenje in rezanje. Naprave za varjenje z radiacijsko energijo. Naprave zavarjenje in rezanje s plamenom. Pogonski sistemi. Varilni pristroji in pomožne naprave.Regulacija inavtomatizacija varilnih strojev in naprav. Vzdrževanje, preskušanje in kontrola strojev in naprav. Zaščita invarstvo pri delu.


1866 Laserski sistemi (glej 4. oz. 5. letnik – smer MA-MMS)

1867 Preoblikovalni stroji in naprave (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1868 Stroji in orodja za polimerna gradiva (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1869 Odrezovalni stroji in naprave (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1870 Nauk o kovinah (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1871 Proizvodni sistemi (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1872 Strega in montaža (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1873 Nekovinska gradiva (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1874 Projektno vodenje (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)

1875 Manegement inovativnih tehnologij (glej 4. oz. 5. letnik – smer PS-PRT)




7.3 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ - NADALJEVALNI PROGRAM - IZREDNI ŠTUDIJ

36 Meritve v energetiki in procesni tehniki

Osnove električnega merjenja neelektričnih fizikalnih veličin. Statične in dinamične značilnosti merilnihzaznaval za temperaturo, tlak, .... . Osnove načrtovanja in izvajanja preizkusov. Merilni pogreški, analizamerilne negotovosti in obdelava izmerkov. Metrologija tlakov in tlačnih razlik. Metrologija temperature.Merjenje hitrosti in tokov enofaznih tekočin. Merjenje in razdeljevanje toplotne energije. Metrologija vlage.Pregled standardov.

37 Metode smotrne rabe energije

V uvodu se namensko obravnavajo nekateri pojmi in poglavja kot so: entropije snovi, nepovračljivosti,koristna in izgubljena energija, eksergetska in energetska analiza procesov in izkoristki. Temeljni principracionalne priprave in rabe energij. Analiza izgub energije in eksergije. Kvaliteta zgorevanja, eksergija goriv,izgube pri gorenju in vrstah goriva, metode določanja popolnosti zgorevanja, zgorevalni zrak, merilna inregulacijska oprema zgorevalnih naprav.

Racionalizacija rabe energije v industriji, energijske pretvorbe pred in v tehnoloških procesih, tehnologijeza izkoriščanje odpadne toplote in vrednotenje investicij za racionalizacijo. Usklajevanje priprave in rabeenergij, nadzor nad parametri in razvrščanje po parametrih, pomen načina obratovanja in organizacijadela. Stopenjski pristop k sanacijam v industriji. Značilni primeri izvedenih ukrepov v industrijskih inkomunalnih energetikah in energetski pregledi (vrste, izvedbe).


Fizikalne značilnosti nastanka in širjenja zvoka Definicija zvoka in hrupa. Zvočni tlak, zvočna intenzivnostin zvočna moč. Zvočne ravni. Odboj, absorbcija in propustnost hrupa v odvisnosti od valovne dolžine, vrstemateriala in strukture stene. Širjenje zvoka v zraku, vodi in togih strukturah. Aerodinamični in strukturalnihrup. Vpliv hrupa na konstrukcijske rešitve stroja in naprave.Metode za identifikacijo, lokalizacijo, merjenje in vrednotenje hrupa stroja ali naprave v prostem zvočnempolju in na mestu vgradnje oz. obratovanja. Merilni instrumenti za merjenje in analizo hrupa, karakteristiketipal in kalibracija. Standardi, smernice in priporočila. Spektralna analiza hrupa. Ozkopasovna, terčna inoktavna frekvenčna analiza.Metode in postopki za zmanjševanje hrupa. Zmanjševanje hrupa zaradi vpliva okolice, absorbcije zvoka vzraku v odvisnosti od frekvence zvočnega valovanja. Zmanjševanje hrupa na mestu vira s spremembogeometrijje in obratovalnih pogojev s pomočjo izolatorjev vibracij itd. Zmanjševanje hrupa na poti širjenjain sprejemanja hrupa z uporabo aktivnih in pasivnih metod (z glušniki, z ovirami, kabinami, protihrupnimizaščitnimi sredstvi itn.). Izbor metode za zmanjšanje hrupa glede na lastnosti zvočnega vira, zlasti glederavni in frekvence zvočnega valovanja.Vpliv hrupa na zdravje ljudi, delovno učinkovitost in sprostitev. Mejne vrednosti.

39 Hidroenergetski sistemi

Črpalka in transportni sistem: vrste in osnovni parametri. Turbinski in črpalno turbinski sistemi, posebnostimalih turbin. Regulacija vodnih turbin. Črpalka v obratovanju: karakteristike črpalke in sistema, regulacijapretoka, prilagoditev črpalke potrebam potrošnika, črpanje viskoznih kapljevin. Črpalke za posebne potrebe:napajalne, akumulacijske, kondenzatne, inducerji in batne črpalke. Meritve na turbinskih strojih in napravah,prevzemne meritve. Standardi in predpisi.

41 Osnove hišne tehnike

Kakovost bivanja. Tehnično fizikalni pogoji ugodja. Kakovost zraka. Meteorološke osnove.Prenos toplote in snovi v zgradbi. Optimizacija toplotne zaščite. Zimske in poletne toplotne obremenitve.Snovi v zgradbah. Vlažen zrak in procesi. Goriva in zgorevanje. Voda in njene lastnosti. Snovi za varstvo



pred požari. Termodinamični pojavi pri požaru. Plini. Osnove tehničnih plinov v zgradbi. Osnove razsvetljave.Čiščenje zraka. Sevanje. Električne instalacije in informatika.

42 Plinske instalacije

Lastnosti plina: Plinska goriva, mestni plin, zemeljski plin, tekoči plin, fizikalne in kemične lastnosti plina,zgorevanje, toplotna moč, kondenzacija v dimnih plinih.Plinovodi: Magistralni plinovodi, razdelilni plinovodi, hišna instalacija, elementi instalacij, preizkušanjeplinovodov.Hišna plinska instalacija: Priključek na zunanjo mrežo, regulacijska postaja, razvod plinske mreže, armature,regulacija, dimenzioniranje, varnost pri uporabi plina.Uporaba plina: Gospodinjstva, velike kuhinje, priprava tople vode, absorpcijske hladilne naprave, ogrevanje.Ogrevanje s plinom: Lokalno ogrevanje, etažno ogrevanje, centralno ogrevanje plinske kotlovnice, varnostnipredpisi pri uporabi plina.Regulacija in varovanje: Plinske armature, naprave za nadzor plamena, plinski gorilniki, skladiščenje plina.Posebni (medicinski) plini: Plinske instalacije v bolnicah, instalacije za CO2, kisik, dušikov oksidul, stisnjenzrak, vakuum, izvedbe, dimenzioniranje, elementi.


Lastnosti vode: Kemični, fiziološki in bakteriološki sestav pitne vode, zahtevane lastnosti pitne vode, lastnostideževnice.Oskrba s pitno vodo: Količina in tlak vode, razdelilno omrežje, dimenzioniranje vodovodnih sistemov,sanitarni predmeti in armature.Visokotlačni vodovod: Naprave za povišanje tlaka, direktni in indirektni priključki, izvedbe, dimenzioniranje,armature.Priprava tople vode: Lokalna priprava tople vode, centralna priprava tople vode.Viri toplote: elektrika, plin, sončna energija, toplotna črpalka, dimenzioniranje, higienska ustreznost,legionela, mehčanje vode.Posebni primeri uporabe pitne vode: Priprava vode za plavalne bazene, mehčanje, kosmičenje, dezinfekcija,filtriranje, kloriranje, ozoniranje, ogrevanje.Sistemi za uporabo deževnice: Prihranki pitne vode, čiščenje in zbiranje deževnice, razvod deževnice,dimenzioniranje sistemov, analiza obstoječih sistemov.Odtočni sistemi: Deljeni sistem, mešani sistem, odvodnjavanje, elementi sistemov, dimenzioniranje, čiščenjeodpadnih vod.Avtomatske gasilne naprave: Sistemi na razpršeno vodo, mokri in suhi sistemi, naprave za gašenje s peno,naprave za gašenje s prahom, naprave za gašenje s halonom, način gašenja s CO2, avtomatski sistemi zagašenje s CO

2, oprema gasilnih sistemov, instalacije, dimenzioniranje, ravnotežje v sistemih.

44 Projektiranje instalacij z računalnikom

Pregled obstoječih računalniških orodij za projektiranje.Procesi z vlažnim zrakom: ogrevanje, hlajenje, ovlaževanje, sušenje, mešanje, zimski proces klimatizacije,letni proces klimatizacije.Izračun toplotnih obremenitev: ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacija.Dimenzioniranje prezračevalnih in klimatizacijskih sistemov: klimatizacijske centrale, razvodno (kanalsko)omrežje, akustika v prostoru, distribucija zraka, hladilni stropovi, dušenje zvoka.Dimenzioniranje ogrevalnih sistemov: kotlovnice, razvodno omrežje, daljinsko razvodno omrežje, ogrevala,podno ogrevanje, stensko ogrevanje, sevalno ogrevanje, enocevno ogrevanje.Vodovodne in požarne instalacije: oskrba s pitno vodo, potrebne količine, visokotlačni sistemi, požarnisistemi, razvodno omrežje, odtočno omrežje.Plinske instalacije: količine in vrste plinov, visokotlačno razdelilno omrežje, nizkotlačno razdelilno omrežje.



45 Transport po ceveh

Padec tlaka v ceveh, kanalih, spojih in napravah. Laminarni tok, turbulentni tok, Bernoullijeva enačba,spoji, cevni spoji, snopi cevi, nasutje, dvofazni tok. Dimenzijska analiza in brezdimenzijska števila. Tokoviv cevnih mrežah. Vzbujanje, filtracija, flotacija, atomizacija, razprševanje, homogenizacija.

46 Črpalke in kompresorji

Namen, pomen in razdelitev delovnih strojev po zgradbi in principu delovanja.Črpalke za tekočine: Zgradba, princip delovanja, osnove izračuna in konstrukcijskih izvedb batnih, rotacijskih,turbo in posebnih črpalk. Značilnosti in posebnosti posameznih tipov črpalk. Krmiljenje pri batnih črpalkah.Moč, izgube in izkoristek črpalk. Pojav kavitacije pri črpalkah. Karakteristike črpalk in regulacija, njihovzagon in vzdrževanje. Izbira črpalke.Črpalke za pline: Zgradba, princip delovanja, osnove izračuna in konstrukcijskih izvedb batnih, rotacijskihin turbokompresorjev in ventilatorjev. Problematika krmiljenja (ventilov) in uravnovešenja nihajnih mas pribatnih kompresorjih. Indikatorski diagram. Posebnosti ventilatorjev in njihovih izvedb. Termodinamičnipotek kompresije v p-v in T-s diagramu, adiabatna in izotermna kompresija. Vpliv torne toplote in Mahovegaštevila pri turbokompresorjih. Mazanje in hlajenje kompresorjev. Karakteristike, regulacija, izbira, zagon invzdrževanje kompresorjev in ventilatorjev.Vakuumske črpalke za grobi, srednji, visoki in ultravisoki vakuum. Zgradbe in principi delovanja. Zagon,regulacija in vzdrževanje vakuumskih črpalk. Gas balast.Kompresorska postaja. Osnovni elementi, vzdrževanje in varnostni predpisi.

47 Toplotne črpalke

Kriteriji za izbiro in uporabo toplotnih črpalk glede na energetsko-ekonomsko analizo.Viri toplote: voda, zrak, zemlja, odpadne toplote.Hladiva: specifične zahteve, energetska in ekološka presoja.Elementi toplotnih črpalk: specifične zahteve konstrukcije kompresorja, uparjalnika, kondenzatorja inregulacijskih ter varnostnih sistemov. Določitev letne porabe energije in letnega delovnega ter grelnegaštevila. Vključevanje toplotnih črpalk v kombinirane ogrevalne sisteme.

48 Tehnika za okolje

Osnove usklajenega razvoja. Etika okolja. Politika in razvoj. Okolje in zdravje. Okolje in energetika.Gospodarski razvoj in okolje. Emisije in imisije. Zakonske osnove varstva okolja. Čiščenje plinov. Čiščenjevoda. Varstvo pred hrupom. Varstvo plodne zemlje. Ravnanje z odpadki. Varstvo odpadkov (komunalni,posebni, nevarni). Reciklaža odpadkov. Ekološka presoja projektov. Globalni aspekti varstva okolja.

49 Konstruiranje z računalnikom (CAD)

Metode pri konstruiranju: predstavitev, analiza, podpora računalniške tehnologije.Klasifikacija: načini klasificiranja, naravna klasifikacija, povezanost oblike s funkcijo.Ekspertni sistemi: namen, predstavitev znanja, mehanizmi sklepanja.Strojna oprema primera za konstruiranje: enote, sistemi, omrežja.Programska oprema: osnove, geometrijski modeler (topologije, baza podatkov), geometrijski in uporabniškiprimitivi, prostorska orientacija, uporaba oz. možnosti parametričnih krivulj.Standardna programska oprema: GKS, PHIGS, IGES, STEP.

51 Industrijsko oblikovanje

Uvodno predavanje. opredelitev pojma, definicija, metode in osnovni cilji. Sodelovanje skupine strokovnjakov.Oblika kot pomemben kriterij za oceno izdelka. Predstavitev tehnične in arhitekturne oblike. Poudarek naharmonizaciji oblike in funkcije. Predstavitev konkretnega primera v procesu snovanja, izdelave tehnične



dokumentacije in izdelave ter vstopa na trg. Vizija in poslanstvo industrijskega oblikovanja v stategijinacionalnega razvoja.

Ergonomija v delu vidne percepcije, antropometrije in biomehanike. Ergonomska kazaustika. Oblikovanjein identiteta prostora, časa in kulture. Primeri iz oblikovanja. Povezovanje mehanskega sistema z obliko.Oblikovanje kot funkcijsko sledenje. Oblikovanje kot umetnost. Razmerje med funkcionalizmom inumetnostjo. Oblikovanje prevoznih sredstev, motornih koles, gospodarskih vozil in obdelovalnih strojev.Barve in kompozicija. Izdelčna grafika.

Oblikovanje povezano v proizvodnem procesu. Trženje z obliko. Metode predstavitve izdelka na trgu. Primeritehnik predstavitev. Informacija iz trga kot vzgib novitet. Oblikovna zasnova izdelka kot posledicatehnološkega razvoja oz. možnosti.

52 Transportne naprave in tehnična logistika

Dvižne in prenašalne naprave za kosovna bremena: vrste naprav, njihova zmogljivost, dvižna višina, hitrosti,delovno polje, instalirane moči; kontinuirne transportne naprave za kosovni in sipki material: vrste, hitrosttransportiranja, zmogljivost, možna razgibanost trase, instalirana moč; transportne naprave v proizvodnji,skladiščih, pristaniščih in drugod; transportna naloga, izbira transportne naprave, izračun potrebnihparametrov za rešitev transportne naloge; pripravljalne in vzporedne naloge s področja logistike transporta.


Posebnosti pri konstruiranju delov iz nekovinskih gradiv. Izbira okolju prijaznih in reciklažno ugodnihgradiv. Konstrukcije iz gume. Konstrukcije iz keramike. Konstrukcije iz raznih vrst plastike.

55 Osnove vzdrževanja

Pomen, vloga in cilji vzdrževalne dejavnosti ter njeno mesto v organizacijski strukturi podjetja.Osnovni načini vzdrževanja (po stanju, preventivno, napovedano). Kriteriji za izbiro in utemeljitevposameznega načina vzdrževanja glede na obseg, vrsto in efektivnost proizvodne ali storitvene dejavnosti,tehnično-tehnološki nivo opreme, zahtevano razpoložljivost naprav in strojev, ipd. Zanesljivost, vzdrževalnostin razpoložljivost industrijske in druge proizvodne ter storitvene opreme v odnosu do vzdrževalne dejavnosti;njihova medsebojna odvisnost. Vzdrževanje po stanju; neplanirano odpravljanje napak in okvar. Preventivnovzdrževanje; prednosti, postopki in osnovne dejavnosti pri tem načinu vzdrževanja; napovedno vzdrževanjev sklopu preventivnega vzdrževanja. Planiranje vzdrževalnih posegov (odpravitve napak, popravila, remonti)ter rekonstrukcij strojev in postrojenj. Tehnična diagnostika pri vzdrževalni dejavnosti. Logistika privzdrževalni dejavnosti. Vpliv vzdrževalne dejavnosti na količino ter kvaliteto proizvodov in storitev.Projektiranje in konstruiranje strojev/postrojenj za vzdrževalnost; splošni principi in načela vzdrževalnosti.Sodelovanje vzdrževalne stroke v fazah planiranja in izvajanja investicij in/ali rekonstrukcij ter nadalje vfazi zagona in preskusnega obratovanja strojev/postrojenj.

56 Poškodbe in tehnična diagnostika

Vrste in oblike poškodb. Teoretične osnove nastanka poškodb. Mehanizmi širjenja poškodb. Vpliv izbiremateriala, obdelave in oblike strojnega dela na širjenje poškodb. Uvod v tehnično diagnostiko. Modelivzdrževanja glede na stanje. Kriteriji za izbiro modela vzdrževanja glede na stanje. Metode za spremljanjestanja strojnih delov in naprav. Metode za spremljanje stanja mazalnih sredstev. Ostale metode tehničnediagnostike. Uporaba računalnika v tehnični diagnostiki. Uporaba in metode uvajanja tehnične diagnostikev prakso.




Osnove trenja in obrabe. Realni kontakt in zgradba tehnične površine. Vrste trenja glede na vmesni medij.Sestava maziv, bazna olja. Dodatki baznim oljem. Klasifikacija in vrste maziv. Lastnosti maziv. Izbira maziv.Načini mazanja. Vrste in delovanje mazalnih sistemov. Konstrukcijske zasnove mazalnih sistemov. Metodeza analizo lastnosti maziv.

58 Efektivnost sistemov

Sistemi v strojništvu in obratovalni pogoji. Uspešnost, pripravljenost za obratovanje, zanesljivost in elastičnost.Popisovanje uspešnosti in zanesljivosti. Osnove vpliva strukture sistema na zanesljivost. Vzdrževanje inefektivnost. Vpliv preventivnega, kurativnega, periodičnega itd. vzdrževanja na efektivnost. Vzdrževalnostin vpliv na efektivnost.

59 Projektiranje in vzdrževanje mehanskih in hidravličnih pogonov

Osnove in delitev gonil. Osnove konstruiranja in vzdrževanja gonil s stalnim in gonil s spremenljivimprestavnim razmerjem. Konstrukcija in vzdrževanje tornih in enosmernih sklopk ter tornih zavor. Pogonskistroj - pogonski sklop - delovni stroj; konstrukcija, vzdrževanje. Materiali in termična obdelava elementovgonil. Poškodbe na elementih gonil: jamičenje, zajedanje, obraba. Vrste, zgradba in značilnosti hidravličnihpogonov (HP) ter kriteriji za izbiro HP. Pregled sestavin hidravličnih pogonov. Osnove o hidrodinamičnihprenosnikih moči. Hidravlični hidrostatični pogoni. Hidravlični reverzirni pogoni. Tok energije, moči, sile,vrtilni momenti in prestavna razmerja HP. Dinamična problematika HP; hidravlični udari brez in zupoštevanjem bremen, nihanja toka in tlaka v fluidu, lastne in vsiljene frekvence HP. Vzdrževanje hidravličnihpogonov; po stanju, preventivno, napovedano; vpliv vzdrževanja na zanesljivost in razpoložljivost HP ter naodnos stroja do varovanja okolja. Projektiranje in konstruiranje pogonov za vzdrževalnost. Izkoristek, izgubeenergije, segrevanje in hlajenje mehanskih in hidravličnih pogonov. Hrupnost delovanja mehanskih inhidravličnih pogonov.

61 Načrtovanje in vodenje proizvodnje

Elementi in model proizvodnega sistema. Izračun kapacitet celotnega sistema in šeststopenjska metodaoblikovanja proizvodnega sistema. Načrtovanje in vodenje materialnih potreb ter kapacitet delovnih sredstevin osebja. Tehnike planiranja toka materiala. Osnovni modeli poteka dela in planiranje prostorske razmestitvedelovnih sredstev. Razčlenitev funkcij sistema planiranja in krmiljenja proizvodnje (PPS sistem), postopekizbora in uvedbe PPS sistema. Opis in karakteristike osnovnih sistemov načrtovanja in vodenja proizvodnjeter njihovih kombinacij v individualni, serijski in masovni proizvodnji.


Tehnologija je sestavni del razvoja izdelka. Pri razvoju izdelka je pomembna organizacija, kjer je sodobenvzporedni pristop tisti, ki polaga več pozornosti pripravi, zato je izvedbena faza izdelave krajša. Načrtovanjeizdelka zajema obširen pregled za pripravo projekta - izdelka, ki se v obliki elaborata predloži menagementupodjetja. Ta odobri (ali tudi ne) finančna sredstva, da se prične “razvoj” izdelka. Pot od ideje do izdelkapoteka po sistemu QFD. Oblikovanje izdelka z vidika lažje obdelave in montaže ob sočasnem upoštevanjuekologije in recikliranja mora biti zajeto, če želimo sodobno izdelavo.Naslednja pomembna faza je načrtovanje/izbira tehnologij, kjer je pomembna tehnološka dejavnost v povezaviz ekonomijo. Zato predstavljamo vrsto novih in sodobnih tehnologij, ki omogočajo izdelavo “izdelka”. Tubo zajeto preoblikovanje, odrezavanje, EDM, laserska obdelava, rezanje s curkom, visokohitrostna obdelava,tlačni liv, brizganje plastike, itd.Za izbran postopek pa bo na koncu potrebno določiti tehnologijo (stroji, orodja, parametri) in optimiratiizdelovalni proces glede na čas in ceno izdelave.



63 Toplotna obdelava

Poglobljeno seznaniti študente s toplotnimi obdelavami: normalizacijo , žarjenjem na mehko, perlitizacijo,žarjenjem na grobo zrno, difuzijskim žarjenjem in žarjenjem za odpravo notranjih napetosti. Izbira načinakaljenja in ohlajevalnega sredstva glede na zahteve in vrsto materiala (enostavno kaljenje, kaljenje v dvehsredstvih za ohlajanje, bainitno poboljšanje). Analiza procesa popuščanja pri ogljikovih jeklih. Poglobljenoanalizirati proces izločevalnega utrujanja.Rekristalizacijski proces med varjenjem v okolici zvara ali tudi že v predhodno nanesenih varkih zvara.Precipitacija in snovanje zvara in celotne cone toplotnega vpliva zvara. Topnost in izločanje plinov iz materialazvara in vpliv na krhkost zvara. Toplotna obdelava varjenih delov, posebno nerjavnih jekel različnih tipov.Korozijska obstojnost varjenih delov, posebno pri jeklih s povišano korozijsko odpornostjo in nerjavnihjekel.


Vloga preoblikovanja v izdelovalni tehnologiji. Osnove: deformacije, krivulja plastičnosti, deformacijskodelo, pogoji za tečenje materiala. Tribologija v preoblikovanju. Preoblikovalnost, vplivi, meje. Postopkimasivnega preoblikovanja: napetostno-deformacijsko stanje, sile, energije, meje. Postopki preoblikovanjapločevine: napetostno-deformacijsko vrtanje, sile, energija, meje. Natančnost pri preoblikovanju, analizavplivnih parametrov, gospodarnost. CAD v preoblikovanju. Postopki preoblikovanja polimerov terkonstrukcija pripadajočih orodij.

65 Obdelovalni stroji

Osnovna načela strojegradnje; značilnosti pri konstruiranju strojev. Pristop k modulnemu načrtovanju strojevz vključevanjem že izdelanih posameznih enot, ki jih nudi tržišče. Seznanitev s posameznimi moduli kot so:temelji stroja, vretenjak, vodila, postelja stroja, suport, konjiček itd. Značilnice strojev kot so stružnica,frezalni stroj, vrtalni stroj, preoblikovalni stroji za tlačno litje, za brizganje plastike, itd.Preizkušanje strojev, kontrola natačnosti, delovna natančnost. Koncipiranje, oblikovanje in konstruiranjeizven standardnih, posebnih in preciznih strojev in orodij. Dinamika in kinematika strojev; konstrukcijskeznačilnosti; nadzor - senzorika strojev; povezava stroj - orodja - izdelek. Sodobni načini upravljanja inkrmiljenja strojev. Odločitvena strategija za izbiro - nabavo ustreznega stroja glede na zahteve (obliko izdelka,število kosov v seriji, ceno, itd.).

66 Alternativne tehnologije

Razvoj kombiniranih in nekonvencionalnih postopkov obdelave. Definicija enotnega dogodka obdelave.Skale velikosti odvzemov in specifičnih energij. Razčlenitev postopkov glede na obliko energije, fizikalneosnove procesov in modeli konverzije energije. Elektrotermični procesi, elektrokemični procesi in mehanskiprocesi. Določitev atributov procesov za izbiro alternativnega načrtovanja. Tehnološke značilnosti procesovpri izdelavi površin in primeri aplikacij pri različnih tehnologijah; nanotehnologija, litografija, nanos tankihplasti, površinsko vzorčenje (tekstuiranje), rezanje kompleksnih oblik in miniaturnih izdelkov, vrtanje majhnihlukenj ter obdelava novih materialov, elektrokemično brušenje z nizkimi zaostalimi napetostmi.

67 Montaža izdelkov

Montaža, montažni proces, montažna opravila, montažne operacije. Tehnika povezovanja. Struktura izdelkain struktura montaže. Ročna montaža (oblikovanje ročnega montažnega mesta in ergonomija, povezovanjeročnih montažnih mest). Montažne naprave in postroji (standardne montažne enote, montažni avtomati,paletni montažni sistemi, manipulatorji in roboti v montaži). Avtomatizirana kontrola in preskusna mestav montaži. Oblikovanje izdelkov za montažo. Kriteriji za izbiro in načrtovanje montažnega postroja.



68 Zagotavljanje kakovosti

Osnovni pojmi kakovosti. Razvojna pot zagotavljanja kakovosti. Obvladovanje kakovosti izdelkov in storitev.Določitev nivoja kakovosti izdelkov in storitev.Človek in kakovost. Vplivi okolja na človeka in njegov odnos do kakovosti. Ergonomija delovnega mesta.Usposabljanje za kakovost. Motivacija za izboljšanje kakovosti. Autokontrola. Krožki kakovosti. Kakovostin ekologija.Sistemi zagotavljanja kakovosti. Organizacija in struktura sistema zagotavljanja kakovosti v podjetju. Serijastandardov ISO 9000. Certificiranja sistema zagotavljanja kakovosti. Pridobitev znaka CE - tehnične zahteveza izvoz v EU.Statistični nadzor procesa (SPC). Elementarne statistične metode za kontrolo kakovosti in njihova uporabav praksi. Sedem orodij za izboljšanje kakovosti. Vrste kontrolnih kart. Analiza sposobnosti procesov - definicaindeksov sposobnosti cp, pk., cm, cq; povezava med indeksi.Stroški zagotavljanja kakovosti. Sodoben pristop pri analizi stroškov zagotavljanja kakovosti. Struktura invrednotenje stroškov.

69 Neporušne preiskave

Pregled neporušnih metod preiskave materialov, izobraževanje kadrov, certificiranje osebja, opreme inlaboratorijev, standardi na področju neporušnih preiskav.Integriteta površin: zaostale napetosti, strukturne spremembe, spremembe v trdoti, napake v materialu,avtomatizacija kontrole materialov med in po obdelovalnem in izdelovalnem procesu, primeriuporabe neporušne kontrole materialov v individualni in serijski / avtomatizirani proizvodnji.Načrtovanje in izvajanje neporušnih preiskav, dokumentiranje rezultatov, interpretacija rezultatov, kritičnaocena velikosti napake, arhiviranje dokumentov / zapisov.Boreskopija: namen preiskav, uporaba boreskopije, vrste boreskopov, opis celotnega sistema, ločilnasposobnost, osvetljevanje objektov, vrednostenje površine in napak.Penetrantski načini preiskav: fizikialne osnove, ocenjevanje površin in načini dokumentiranja stanja površin,načini preiskušanja.Preiskave površinskih napak z magnetnimi metodami: fizikalne osnove, načini magnetenja, vrste magnetnihsredstev, načini razmagnetenja preiskušancev, sistemi za kontrolo, prikazi rezultatov.Preiskave lastnosti materialov in napak v materialu z vrtinčnimi tokovi: fizikalne osnove, postopkipreiskušanja, sistemi za kontrolo delov, prikazi rezultatov.Preiskave z rentgenskimi in gama žarki: fizikalne osnove, vrste in oblike rentgenskih cevi, vrste anodnihglav, žarišče cevi, pregled načinov merjenja intenzivnosti, kakovost slike in notranja neostrina, določevanjeoptimalne razdalje cevi od preiskušanca, ocenjevanje napak, varstvo proti sevanju;Preiskave materialov z ultrazvokom: fizikalne osnove, pridobivanje ultrazvoka, postopki preiskušanja, napraveza preiskušanje, ultrazvočne glave, posebni postopki preiskušanja.

72 Fizika varilnega procesa

Osnove o električnem in varilnem obloku, vžig obloka, ionizacija in disociacija, plazma, sestavni deli varilnegaobloka, pogoji za stabilno gorenje, električni, dimenzijski in temperaturni parametri varilnega obloka, izkoristekvarilnega obloka, izvori varilnega toka, statična in dinamična karakteristika izvorov toka in varilnega obloka,zaščitna atmosfera za varilni oblok, varilni oblok za taljenje jekla in drugih kovin, varilni oblok pri varjenju staljivo in netaljivo elektrodo, varilni oblok pri varjenju s stržensko žico, vnos energije v varjenec, vpliv obločneenergije na taljenje in strjevanje materiala v varu in v prehodni coni, varilni oblok pri T.I.M.E., RAPID-ARC,RAPID-MELT procesih, varilni oblok pri varjenju z večžično elektrodo, varilni oblok za navarjanje in nabrizgavanje,primerjava varilnega obloka s plamenom za varjenje, z elektronskim snopom, z laserjem in s plazmo, uporabavarilnega obloka za predgrevanje, za toplotno obdelavo, za odpravo zaostalih napetosti in deformacij.

73 Metalurgija varjenja

Seznanjanje s problemi nastajanja vara - dezooksidacijo in legiranjem taline vara. Pomen dodajnih inpomožnih materialov bo sistematično obdelan s stališča termodinamike in fizikalno kemijskih ravnotežij



(termična disociacija v trdnem, tekočem in plinastem stanju; topnost plinov in dogajanja na faznih mejnihploskvah; vzpostavljanje navideznih ravnotežij med talino vara, varilno žlindro in plinsko fazo - dezoksidacija,legiranje ter vplivi površinske napetosti in viskoznosti; kristalizacija ter vzroki nehomogenosti, poroznosti,vključkom in razpokam v varu).Podrobno bodo obdelani vplivi vnosa energije na spremembe v toplotno vplivanem področju - varivost inpreiskušanje varivosti (pomen kaljivosti materialov ter njihova nagnjenost k staranju in krhkem lomu ...).Na koncu bodo sistematično obdelani varivostni problemi jekel, litin, neželeznih kovin in njihovih zlitin terumetnih snovi. Podrobno bodo obdelani tudi problemi navarjanja obrabno in korozijsko odpornih materialovter varjenja različnih kovin med seboj in oplatenih jekel.

74 Osnove krmilne tehnike

Uvod v kibernetiko. Delitev krmilnih sistemov. Prenosne karakteristike gradnikov krmilnih zank. Obnašanjekrmilnih sistemov in njihova kakovost. Frekvenčne metode analize delovanja krmilnih zank. Stabilnostkrmilne zanke. Zvezni krmilniki in izbira njihovih parametrov. Osnove diskretnih krmilnih sistemov. Osnovenelinearnih krmilnih sistemov. Računalniško krmiljenje.

77 Meritve

Osnove električnega merjenja neelektričnih veličin. Obravnava merilnih pogreškov. Osnovne zančilnosti inzgradba merilnih zaznaval. Merilni signali in elementi za njihovo obdelavo. Pregled sodobnih merilnihpretvornikov in njihova uporaba. Osnove procesnih merilnih sistemov.

78 Konstrukcijska gradiva

Kovinska gradiva: Standardizirane skupine aluminijevih zlitin (mehanske lastnosti, toplotna obdelovalnost,mehanska obdelovalnost, varivost in korozijska odpornost). Standardizirani broni in medi. Standardiziraneskupine jekel, jeklenih litin in nikljevih zlitin (vpliv dodajnih elementov, mehanske lastnosti, toplotnaobdelovalnost, mehanska obdelovalnost, varivost in korozijska odpornost).Nekovinska gradiva: Keramika (namembnost in mehanske lastnosti). Polimeri (sestava, mehanske lastnosti inčasovne odvisnosti mehanskih lastnosti, gorljivost, prijaznost oz. neprijaznost okolju, električne lastnosti in toplotnelastnosti). Kompoziti (vrste, namembnost, mehanske in druge lastnosti). Les. Naravno in umetno usnje. Beton.Posebna gradiva za reparature: Specialna lepila. Posebne snovi za zalitja obrabljenih področij pomembnihpovršin izdelkov.

79 Investicijski inženiring in vodenje proizvodnje

Investicije v reprodukcijskem ciklu podjetja kot poslovni sistem. Dimenzije informacijskega sistema podjetja zvidika potreb pri odločanju o investicijah. Metode ekonomskega vrednotenja in rangiranja investicijskih variant.Analiza in projekcija financiranja izvedbe investicijskih nabav. Vrednotenje investicijskih projektov v razmerahnegotovosti. Investicijski program v poslovnem sistemu. Definicija projekta, matematična formulacija projekta.Organizacija in metode dela projektnega tima. Faze projekta, organizacijska razčlenitev projekta, organizacijskestrukture, matrike odgovornosti in mrežni plan projekta. Analiza časa, virov in stroškov projekta. Izdelava bazičnegaplana projekta, spremljanje realizacije projekta in preseki stanja. Analiza uspešnosti gospodarjenja na projektu.

82 Osnove podjetništva

Opredelitve: Podjetništvo - Management - Podjetnik - Manager.Problem preživetja: Propad novega podjetja. Uspeh novega podjetja.Elementi podjetniškega procesa: Ustanovitelji. Priložnost. Sredstva.Vloga podjetništva v razvoju: Razvite države. Države v razvoju. Socialistične države.Vloga podjetništva v prestrukturiranju socialističnih držav: Socialistična črna luknja. Zapolnjevanjesocialistične črne luknje od spodaj. Zapolnjevanje socialistične črne luknje zgoraj.Podjetništvo kot disciplina: Pouk podjetništva. Teoretska osnova podjetništva kot znanstvene discipline.



Nove poslovne ideje: Poslovna ideja in poslovna priložnost. Podjetništvo, inovacija in invencija. Viri poslovnihidej. Poslovne mreže. Obstoječa podjetja.Nova poslovna priložnost: Prepoznavanje poslovne priložnosti. Opredelitev poslovne priložnosti. Ocenjevanjeposlovne priložnosti.Napotki za izbor poslovne priložnosti: Pogoji za poslovne priložnosti. Opis proizvoda, storitev ali dejavnosti.Trg in kupci. Konkurenčne prednosti. Ocena poslovnih rezultatov. Podjetniški tim. Tveganje in ostali problemi.Proces podjetniškega razmišljanja: Spoznanja o podjetnikih. Nepodjetniško razmišljanje. Motivacijapodjetnika.Podjetniški manager: Opredelitev podjetniškega managerja. Obvladovanje rastočega podjetja. Podjetniškimanager v velikem podjetju.Podjetniški tim: Pomembnost podjetniškega tima. Oblikovanje podjetniškega tima. Kritični elementioblikovanja podjetniškega tima.Podjetniški pristop k pridobivanju sredstev: Opredelitev. Zunanji strokovnjaki. Druga sredstva.Izdelava poslovnega načrta: Vloga poslovnega načrta. Elementi poslovnega načrta. Primeri.Vodič za pripravo poslovnega načrta: Povzetek. Analiza trga. Ekonomika poslovanja. Plan trženja. Načrtrazvoja. Načrt proizvodnje. Management tim. Terminski plan. Tveganje in problemi.

83 Vrednotenje opreme in strojev

Metode vrednotenja premičnin (stroji, oprema, naprave in drugi premakljivi predmeti); stroškovna tržna indohodkovna metoda. Definicija posameznih premičnin. Identifikacija strojev in opreme. Klasifikacija strojevin opreme. Katalogi strojev in opreme s poudarkom na relevantnih podatkih za vrednotenje. Časovna,tehnološka in ekonomska zastaranost strojev in opreme. Etična načela cenilca. Toleranca dobljene vrednosti.Oblika in vsebina cenilnega poročila.


85 Računalniško vodenje transportnih naprav in sistemov

Senzorji inaktuatorji pri krmiljenju transportnih naprav in sklopov transportnih naprav.Osnovni gradniki aparaturne opreme naprav za krmiljenje.Osnovni pristopi k računalniškemu upravljanju kompleksnih sistemov internega transporta (centraliziraniin distribuirani sistemi).Prenos informacij med posameznimi krmilji v enovitem sistemu za upravljanje.Osnovni gradniki programske opreme sistemov za upravljanje transportnih naprav in sistemov.Spremljanje in zagotavljanje zanesljivosti delovanja celovitih sistemov.Inženirski pristop k razvoju programske opreme (CASE orodja).Zagotavljanje kakovosti pri gradnji računalniških sistemov za upravljanje.

86 Tehniška mehanika III

Teorija napetosti. Teorija deformacij. Energijski stavki. Posplošen Hookov zakon. Mejna stanja. Elastoplastičniupogib. Uporaba energijskih izrekov pri reševanju statično določenih in nedoločenih sistemov. Ravnotežnain energijska metoda reševanja enoosnih in dvoosnih stabilnostnih problemov v elasto in elastoplastičnemobmočju. Metode povečanja nosilnosti. Preskok sistema. Zvrnitev nosilcev. Stabilnost okvirnih konstrukcij.Lokalna stabilnost. Osnove lomne mehnaike. Vpliv razpok, stabilne in nestabilne razpoke. Krhki lom.Vpliv oksidnega klina na širjenje razpok. Kontaktni problemi. Linearna teorija z vlakni ali tkanino ojačenihkonstrukcijskih elementov. Vpliv kvalitete filamenta na nosilnost titra in vlakna. Vrste in nosilnost polnil.Hookov zakon za ortotropni sloj s poljubno orientacijo tkanine ali ojačitvenih vlaken. Hookov zakon zavečslojni nosilni konstrukcijski element, sestavljen iz slojev poljubne ortotropije. Izdelava elementov znavijanjem in brizganjem. Izdelava z nadtlakom. Parametri izdelave, čas, tlak, temperatura in drugi. Vplivkrčenja med ohlajanjem. Pregled metod reševanja problemov iz Tehniške mehanike III. Analitične ineksperimentalne metode. Metode prevojne točke. Metode modelne mehanike.



8. SEZNAM ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV, KI SO ZAKLJUČILI ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO V LETU 2004

8.1. Doktorice / Doktorji znanosti v letu 2004 / število – 10/ (od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004)

Ime in priimek Mentor(ica) / Tema

Somentor(ica)

Andrej Kostanjevec Fajdiga Napovedovanje lastnosti tesnilnih materialov zneparametričnimi metodami

Primož Podržaj Kariž Krmiljenje procesa električnega uporovnegavarjenja

Tomaž Videnič Kosel F. Ovirana povračljivost v konstrukcijskihelementih iz materiala z oblikovnim spominom

Gašper Gantar Kuzman/Filipič Povečanje stabilnosti in optimizacija postopkovglobokega vleka

Matija Jezeršek Možina Laserski sistem za tridimenzionalno merjenjehitro spreminjajoče se oblike teles

Blaž Nardin Noe/Kuzman Model dinamične porazdelitve dela v povezanihorodjarnah

Samo Zupan Prebil Model nosilnosti vrtljive kotalne zveze v realnihobratovalnih pogojih

Tomaž Katrašnik Trenc/Medica Numerično modeliranje prehodnih pojavov vtlačno polnjenem dizelskem motorju

Marjan Suban Tušek Razvoj naprave in tehnologije varjenja s tremižicami s skupnim virom varilnega toka

Janko Tomc Tušek Vloga površinske napetosti taline pri varjenjuA-TIG in vpliv na trdnostne lastnosti zvarnegaspoja



8.2. Magistrice /Magistri znanosti v letu 2004 / število – 13/ (od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004)

Ime in priimek Mentor(ica) / Tema Somentor(ica)

Gregor Bobovnik Bajsić Vplivi vgradnje na delovanje Coriolisovegamerilnika

Iztok Kunšek Bajsić Modeliranje procesa sušenja tehnične keramikev konvekcijski sušilnici

Jurij Prezelj Čudina Aktivno dušenje hrupa prezračevalnih sistemov

Vili Malnarič Fajdiga Modeliranje Coffin-Manson-Morrov krivuljzdržljivosti izdelkov z nevronskimi mrežami

Martin Lesjak Grabec/Rakovec Razvoj avtomatskega letališkega meteorološkegasistema

Borut Kecelj Kampuš/Kuzman Celovit računalniško podprt pristop k izdelavioblikovalnih orodij

Simon Jevšnikar Kosel F. Poševni upogib enoosnih elementov znelinearnim reološkim modelom

Danijel Langus Kralj/Kejžar Impulzno obločno varjenje s taljivo elektrodo vzaščitnem plinu

Robert Planinc Kramar Kuhelj Izboljšave sistema za rokovanje z jedrskimgorivom

Branko Tolar Kramar/Kuzman Posebnosti konstruiranja progresivnih orodij zaizdelke iz žice

Blaž Florjanič Kuzman Odločitveni model za izbiro dolivnih sistemovv orodjih za injekcijsko brizganjetermoplastičnih materialov

Štefan Žun Medved Ekološko sledenje razvoja lokalnih skupnosti

Matej Petrič Poredoš Določitev termomehanskih stanj in konstrukcijatermooljnih peči za peko kruha



8. 3. Univerzitetne diplomirane inženirke / Univerzitetni diplomirani inženirji strojništva v letu 2004 (od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004) / število – 49 /

Ime in priimek Štev.dipl. Mentor(ica) / Temanaloge Somentor(ica)

Darijan Skalja 5398 Bajsić Razvoj merilnega preizkuševališča zadoločanje pretočnih značilnicelektromagnetnih ventilov

Tomaž Žagar 5429 Bajsić Analiza dinamičnih lastnosti priključnih cevktlačnih zaznaval na podlagi časovnega odziva

Luka Štrubelj 5403 Bajsić/Tiselj Dvodimenzionalna simulacija Kelvin-Helmholtzove nestabilnosti

Gregor Čepon 5413 Boltežar Karakterizacija vibracij jermenskega gonila

Saša Marušič 5442 Boltežar Ovrednotenje poškodb valjčne sklopkezaganjalnika

Robert Rebec 5444 Boltežar Karakterizacija vibracij alternatorja AAN

Rok Jeršinovič 5434 Butala V. Vizualizacija in meritve distribucije zraka prilokalni klimatizaciji delovnih mest

Simon Grbec 5425 Diaci Zasnova novega tipa prenosnegaoptomehatronskega prikazovalnika ssvetlečimi diodami

Željko Pelengić 5423 Diaci Projektorji strukturirane svetlobe za optičnemeritve majhnih sprememb površine

Bogdan Pregelj 5445 Diaci Razvoj pogonskega sklopa prenosnega opto-mehatronskega prikazovalnika

Vasja Ravbar 5424 Diaci/Polajnar Razvoj algoritma določitve reliefa majhnihpredmetov

Nikola Vukašinović 5428 Duhovnik Rekonstrukcija površine iz oblakov točk ssamodejno orientacijo

Gregor Kustec 5417 Golobič Merjenje kritične gostote toplotnega toka privrenju na nagnjenih površinah

Jure Petkovšek 5414 Golobič Trodimenzionalno spremljanje gibajočih sedelcev z uporabo hitrotekoče digitalne kamere

Jernej Povšič 5416 Golobič Merjenje toplotne prevodnosti vakuumskegaizolacijskega panela

Oki Blatnik 5409 Junkar Uporaba deleža kratkostičnih razelektritev zanadzor ploskovne gostote toka prielektroerozijskem procesu



Gregor Hvala 5419 Junkar Modeliranje zaostajanja abrazivnega vodnegacurka

Aleš Marinčič 5420 Kampuš Tehnologija večkomponentnega brizganja

Matej Balažic 5437 Kopač Izdelava kolčnega sklepa in analizaekonomičnosti proizvodnje

Igor Rant 5441 Kopač Vpliv predhodnega odrezavanja na kakovostkončno obdelane površine

Gregor Rupret 5404 Kopač Določanje tehnoloških parametrov obdelavepri poliranju s polirnimi gobami

Primož Bedenk 5407 Kopač/Dolinšek Upravljanje z orodji s pomočjo modernihprogramov

Boštjan Jemec 5402 Kopač/Dolinšek Načrtovanje izdelkov s pomočjo sodobnihračunalniških programov

Matjaž Obrč 5432 Kopač/Dolinšek Izboljšanje karakteristik lasersko sintranihorodij

Mitja Muhič 5426 Kosel F. Analiza laminarnega toka fluida med dvemarotirajočima valjema

Dejan Nožak 5435 Kosel F. Analiza toka fluida v De Lavalovi šobi

Jaka Ogrič 5405 Kosel F. Analiza deformacij roba debelih bakrenihprofilov

Andrej Pukšič 5406 Kosel F. Prostorsko napetostno stanje v konstrukcijskihelementih iz gradiva z oblikovnim spominom

Ivana Tršelič Buble 5436 Kosel F. Analiza turbulentnega toka fluida okrogdeformabilnega jadra

Aleš Petek 5412 Kuzman Določitev krivulje mejnih deformacij spomočjo numerične simulacije

Rok Vidrih 5410 Kuzman Uvajanje procesov injekcijskega brizganjaduroplastov

Simon Brlek 5399 Modic Prezračevanje in vodenje prometa z oziromna požarno varnost v slovenskih avtocestnihpredorih

Valter Gruden 5422 Možina Laserski gravirni sistem

Luka Cerar 5421 Nagode/Fajdiga Konstrukcija zaprte meglenke za motornavozila

Vojko Golob 5415 Nagode/Fajdiga Koncentracije napetosti v Y in T spojihokroglih cevi



Jure Smrekar 5411 Oman/Širok Vpliv spreminjanja obratovalnih pogojev vhladilnem stolpu na učinkovitosttermoelektrarne

Jernej Goznikar 5427 Poredoš Sistem za naravno ogrevanje, hlajenje inprezračevanje bivalnih objektov

Niko Verstovšek 5400 Poredoš Vpliv pretoka kapljevine na omočenost gladkehorizontalne cevi

Marko Thaler 5401 Poredoš/Grabec Napoved rabe energije z uporaboneparametrične regresije in genetskegaalgoritma

Matej Žvokelj 5431 Prebil Model prednapete vijačne zveze poVDI 2230/2001

Veljjan Stefanoski 5430 Senegačnik Plinsko parni proces v toplarni

Leon Nastav 5440 Sluga/Polajnar Zagotavljanje kakovosti pri gradnji manjšihbark visokega cenovnega razreda

Marko Cedilnik 5433 Soković/Kopač Uporaba 3D-skeniranja in vzvratnegainženiringa pri izdelavi kompleksnih oblik

Marko Obad 5418 Starbek Uvedba sistema šest sigma

Primož Bajželj 5439 Širok Vpliv spreminjanja temperature hladilnegazraka na učinkovitost hladilnih stolpov nanaravni vlek

Enver Gashi 5408 Širok Korekcija prestavnega razmerja multiplikacijevrtljajev vetrne turbine z zobniško črpalko

Polona Teržan 5397 Širok/Bombač Oblikovanje fenomenološkega modelakinematike toka nenewtonske kapljevine vnestandardnem turbinskem mešalu

Aleksander Jenko 5438 Trenc/Bizjan Določitev lastne rabe - mehanskega izkoristkatlačno polnjenih dizelskih motorjev

Marko Sedlaček 5446 Vižintin/Podgornik Pregled prevlek na osnovi trdega ogljika innjihove tribološke lastnosti



8.4. a. Diplomirane inženirke / Diplomirani inženirji strojništva(nadaljevalni program – visokošolski strokovni študij – izredni) v letu 2004 / število – 56 /(od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004)


Igor Nelec 1091 Bajsić Izločanje trdnih delcev in par iz tehnološkegaodpadnega plina

Rajko Peterlin 952 Bajsić Primerjava tehnologij za kompostiranjekomunalnih odpadkov

Milutin Vujić 1088 Bajsić Vpliv emisije tovornih vozil na okolje

Josip Vitez 1021 Boltežar Načrtovanje izvedbe masnega uravnoteženjarotorjev elektromotorjev

Zoran Pavković 1083 Butala V. Poraba, trendi in sistemi pitne vode

Franc Peternelj 1079 Duhovnik/Žavbi Modul konstrukterskega okolja za trdnostnokontrolo valjastih evolventnih zobnikov

Marko Kovač 864 Grum Lasersko oblaganje tankih površinskih slojev

Matjaž Lenassi 970 Junkar Grozdne strukture kot nova paradigmasodelovanja sodobne proizvodnje

Damijan Mihelj 969 Junkar Menedžment dizajna

Drago Ostanek 1033 Junkar Sistematično načrtovanje procesov priizdelavi prototipnih izdelkov

Gregor Mertelj 997 Kampuš Globoki vlek z obročem iz elastomera

Gregor Flerin 1010 Kejžar Infrastrukturno vzdrževanje tirnic s postopkivarjenja

Jožef Vrhovec 631 Kejžar/Grum Navarjanje toplotno utrjevalnih zlitin

Branimir Pleterski 927 Kejžar/Polajnar Popis tehnologije varjenja absorbcijskegauparjalnika

Tomaž Goršič 990 Kelšin Simulacija toplotnih odzivov zgradbe

Vinko Rotar 945 Kopač Značilnosti pri strojnem vrezovanju navojev

Ivan Turk 1065 Kopač/Dolinšek Analiza uspešnosti linije za sestavljanjeodmične spone

Peter Čadež 1028 Kopač/Jurkovič Izbira stroja za visokohitrostno odrezavanjev trdo



Damijan Križman 1022 Kopač/Jurkovič Poti razvoja izdelka

Peter Bandelj 1090 Kramar Steklene fasade in njih nosilni elementi

Borut Gričar 1005 Kramar Alternativni javni potniški promet

Simon Plešnik 1013 Kramar Prevozna sesalno-tlačna posoda

Robert Nučič 1055 Kramar/Janežič Rezkalni stroj za izdelavo zunanje lupinemodelov čolnov

Jože Kolander 960 Modic Optimizacija porabe plina in tehnološke pare

Tomaž Močnik 924 Modic Priključna postaja za zemeljski plin

Tomaž Polšak 1035 Modic Energetska analiza zgradbe in spremljanjenjene rabe energije

Janez Radoš 993 Modic Čiščenje odpadnih vod v malih čistilnihnapravah

Darja Semolič Horvat 842 Modic Analiza ogrevanja v sanitarnem objektu

Vojko Zupančič 1023 Modic/Butala V. Energetska sanacija stavbe

Simon Zgaga 983 Nagode/Fajdiga Načrtovanje preskusov v razvoju sesalnih enotza mokro sesanje

Rafael Zupan 950 Nagode/Fajdiga Trdnostna analiza snegolova Trimoform

Marijan Maršić 996 Noe Avtomatizacija končne montaže NL -kompresorja

Marijan Štefančič 978 Noe Prenova linije za montažo statorjev

Jože Zakotnik 995 Noe Stroj za izoliranje hladilnika

Radoš Zorko 956 Oman Energetski pregled steklarske peči

Ciril Baškovč 1064 Soković Integracija sistemov vodenja kakovosti,ravnanja z okoljem in presoje poklicnegazdravja in varnosti

Ludvik Benedičič 1012 Soković Priprava potrebne dokumentacije zaoznačevanje laboratorijskih stresalnikov zznakom CE

Branka Bradica 1008 Soković Možnosti zmanjšanja števila neustreznihkosov pri sestavi sedežev X65

Marko Kos 1029 Soković Zagotavljanje ponovljivosti procesa ofsetnegatiska

Ivo Kreča 971 Soković Sistem vodenja kakovosti in ravnanja zokoljem na poti k poslovni odličnosti



Aleš Laharnar 1066 Soković Zagotavljanje kakovosti v carinski službi

Roman Lašič 1101 Soković Implementacija metode AMSMA v sistemzagotavljanja kakovosti vzdrževanja letal

Marjan Brenčič 982 Starbek Krajšanje pripravljalno zaključnih časov

Franc Kozole 1031 Starbek Analiza koristnosti

Janez Novljan 912 Starbek Hiša kakovosti

Drago Tomšič 958 Starbek Minimizacija pripravljalno zaključnih časov

Franc Bradeško 1007 Širok Raziskava zračnega toka v usedalni komorina liniji za proizvodnjo kamene volne

Ivo Rifl 1009 Širok Regulacija polimerizacije kamene volne vtrdilni komori z vrtilno frekvenco inštaliranihventilatorjev

Jožef Blažič 967 Tuma/Kunc Določitev poštene tržne vrednosti razkladalnepakirne linije v proizvodnji opečnih izdelkovv podjetju Goriške opekarne

Tomaž Florjančič 710 Tuma/Kunc Določitev realne tržne vrednosti rabljenihavtobusov za medmestni promet po vseh trehpristopih na dan 31.03.2003

Darko Kušej 951 Tuma/Kunc Določitev vpliva kronološkega časa inprevoženih kilometrov na trenutno vrednostza dvovagonsko kompozicijo z dizel motornimpogonom

Peter Šprajc 1092 Tušek Analiza površine zvarnih spojev na ceveh iznerjavnega jekla za farmacevtsko,prehrambeno in drugo procesno industrijo

Marko Bijol 984 Vižintin Podaljšanje življenjske dobe torzijskihelementov v glavi helikopterja Bell-206

Stanko Marolt 994 Vižintin Vpliv stroškov vzdrževanja na poslovanjepodjetja

Stanko Trpin 966 Vižintin Vzdrževanje streliva in eksploziva

Franko Jesenšek 977 Vižintin/Kalin Program šolanja za preizkusnega pilota



8.4.b. Diplomirane inženirke / Diplomirani inženirji strojništva(Visokošolski strokovni študij - redni in izredni študij) v letu 2004 / število – 118 /(od 1. 1. 2004 do 31. 12.2004)


Jurij Drev 991 Bajsić Dimenzioniranje presnovališča čistilnenaprave za odpadne vode in ocena stroškovinvesticije

Peter Frim 1058 Bajsić Sistem za nadzor tlaka v avtopnevmatikah

Andrej Grebenc 975 Bajsić Dimenzioniranje krmilnega ventila zabalansiranje

Janez Hočevar 1038 Bajsić Ultrazvočno merjenje pretoka odpadnih vodav odprtih pretočnih kanalih

Gregor Hribernik 1057 Bajsić Kavitacija v krmilnih ventilih

Samo Jenko 1015 Bajsić Določanje mehanskih in fizikalnih lastnostitervol plošč

Jernej Jug 1063 Bajsić Merilna oprema za določanje tlaka vavtopnevmatikah

Tomaž Kobe 1105 Bajsić Popis tlačnih razmer in sanacija vakuumskegarazdelilnega sistema

Aleš Kristan 1097 Bajsić Značilnosti radarskega merilnega sistemaletala A320

Samo Lečnik 1045 Bajsić Membranska tehnologija za čiščenje voda

Aleš Legan 1004 Bajsić Računalniški algoritem za ovrednotenjeemisije izpušnih plinov za necestne premičnestroje

Albin Mirtič 1002 Bajsić Primerjava tehnologij za kompostiranjeorganskih odpadkov

Marjan Janez Muc 1124 Bajsić Pomen nitrifikacije v procesu čiščenjaodpadnih komunalnih voda

Marko Muzic 1104 Bajsić Dinamične značilnosti uporovnihtemperaturnih merilnih zaznaval

Peter Papež 1003 Bajsić Merjenje emisije izpušnih plinov vozil

Boštjan Pečjak 953 Bajsić Pregled in primerjava tehnologij zarecikliranje odpadnih avtoplaščev

Aleksander Račič 1061 Bajsić Uporaba merilne in programske opreme zauravnoteženje rotorjev



Andrej Radež 1062 Bajsić Določanje temperaturnega stanja nazavornem sistemu

Rok Trelc 1016 Bajsić Uporaba sevalne termometrije v procesukontinuiranega ulivanja jekla

Sašo Ubović 1059 Bajsić Uporaba optičnih merilnih zaznaval zadoločanje mehanskih lastnosti elastičnihgradiv

Damjan Verhovec 976 Bajsić Filtriranje stisnjenega zraka

Franc Vozelj 1014 Bajsić Določitev tlačnega stanja v dolivnem orodjuza brizganje plastike

Miha Žnidaršič 974 Bajsić Suha filtracija odpadnih plinov iz procesatlačnega litja

Matic Brojan 944 Bajsić/Rakovec Ocena uporabnosti sistemov za zaznavanjestrižnega vetra

Gregor Zupan 1070 Butala V. Eksergijska analiza uporabe biomase vStirlingovem motorju

Marko Drvar 1084 Čudina Hrup izpušnega sistema pri motociklih

Joni Jakša 1037 Čudina Vpliv ozvočenja na razumljivost govora vpredavalnicah

Roman Šeme* 1086 Diaci Uporaba laserja pri karakterizacijieksplozivnih snovi

Janez Gasser 1000 Duhovnik Univerzalni avtomat za izdelavo obločnihkomor

Rok Žunič 1095 Duhovnik Frezanje prostih površin

Aleš Remškar 1039 Duhovnik/Medič Konstrukcija mlina za predelavo lesnihodpadkov

Damjan Pongračič 1074 Emri Analiza dinamike krčenja inteligentnih PAvlaken

Aleš Bambič 999 Golobič Tesnenje oken

Marjan Brulc 987 Golobič Določevanje emisivnosti površine s pomočjoinfrardeče kamere

Martin Hafner 1073 Golobič Destilacijska naprava za zmes metanol - voda

Franc Mirtek 988 Golobič Razširitev procesno energetske oskrbefarmacevtskega podjetja

Dušan Novak 986 Golobič Čista para v farmacevtski industriji



Lidija Pograjc 989 Golobič Vpliv polnila na izolativno sposobnost(roj. Povše) vakuumske ploskovne izolacije

Tadej Rovšnik 1098 Golobič Temperiranje procesnih sistemov vfarmacevtski industriji

Ivan Sedmak 1067 Golobič Študij prenosa toplote pri vrenju s pomočjohitre digitalne kamere

Dejan Zajec 998 Golobič/Vižintin Tesnilni material z armaturo 4K

Daniel Župan 1069 Golobič Uporaba infrardeče in hitrotekoče digitalnekamere pri preučevanju maneverskegaplastičnega naboja

Rudi Žagar 1068 Golobič Sušenje izolacije transformatorja

Blaž Plavčak 973 Grum/Kikelj/Tušek Točkovne poškodbe aluminijeve oplate letalazaradi udara strele

Zdravko Bogataj 1026 Junkar Ključne lastnosti izdelkov pri določanjunačina izdelave

Alojz Drnovšek* 1011 Junkar Uvajanje tehnologije rezanja z abrazivnimvodnim curkom (AVC)

Rok Starc 957 Junkar Razvoj obrti v okolju sodobnih tehnologij

Tilen Štremfelj 1111 Junkar Razvoj preciznega dodajalnika abraziva

Branko Leban 1052 Kampuš Optimizacija tehnologije izdelave rotorja

Igor Mubi 980 Kampuš Vplivi na kakovost brizganih izdelkov iztermoplastov

Martin Potočnik 985 Kampuš Optično merjenje deformacij v tehnikipreoblikovanja

Primož Erjavec 1019 Kampuš/Kopač Postopno preoblikovanje pločevine

Valter Nagode 1080 Kejžar Prednosti in hibe dezoksidacije varov zaluminijem

Anton Lipovec 1056 Kejžar/Polajnar Navarjanje rezilnih robov na preoblikovalnaorodja

Dominik Kaluža 932 Kopač Sočasno inženirstvo pri razvoju in izdelavinovega orodja

Janez Kržan 1053 Kopač Izdelava pečatne in formirne plošče izmateriala hovadur CCNB

Dalibor Šega 1036 Kopač Strojno poliranje natančnih krogelnih oblikin površin z gnanimi orodji na VH stružnici



Sebastjan Smrkolj 1119 Kopač Koncepti modernega programiranja vrtanja

Boštjan Perčič 1020 Kopač/Dolinšek Meritve karakteristik čelnega frezanja

Matjaž Dolinar 1094 Kopač/Jurkovič Izdelava orodja za brizganje plastike spodporo programa Pro Eng

Gregor Kren* 1041 Kopač/Jurkovič Optimizacija tehnologije izdelaveprezračevalnih kanalov

Simon Zarabec* 1076 Kopač/Jurkovič Razvoj novih izdelkov, osnovan napredhodnih izkušnjah in analizah

Damjan Žagar 1018 Kopač/Jurkovič Oblikovanje lukenj s trdokovinskim orodjem

Tanja Novak 1082 Kosel T. Aerodinamični preračun dvomotornega letalasplošne kategorije

Jure Olaj 1114 Kosel T. Nosila za helikoptersko reševanje

Rok Rotar 1071 Kosel T. Primerjava izračunanih in izmerjenihkarakteristik propelerjev majhnih moči

Igor Kuzma 1087 Kosel F./Golouh Desinhronizacija cirkadianih ritmov vletalstvu

Samo Hribar 925 Kosel F./Kadunc Sistem opozarjanja in izogibanja prometu naletalu CRJ-200

Matej Mejač 1129 Kosel F./Kadunc Navigacija v območju Severnega Atlantika

Peter Brunšek* 965 Kosel F./Marn Primerjalni status licenc pilotov letal vSloveniji

Roman Ulašič 941 Kosel F./Marn Pravna ureditev instrumentalnega letenja vpogojih zmanjšane vidljivosti

Jure Sodja 1044 Kosel F./Mesarič Spreminjanje oblike profila

Matija Svršina 1043 Kosel F./Mesarič Vgradnja motorja v športno letalo

Antonio Pablo Jeretina 1093 Kosel F./Prhavc Sistem zagona in vžiga za motor V2500

Mitja Kozole* 949 Kosel F./Prhavc Gorivni in hidravlični sistem na helikopterjuBELL 206B JET RANGER-III

Jure Loncnar 1077 Kramar Konstruiranje in izdelava krpelj posebneizvedbe

Marko Majdič 1072 Kramar Korčni elevator za žito

Simon Mohorič 984 Kuzman Osvajanje orodij za tlačno litje neželeznih kovin

Mitja Šega 1100 Kuzman Analiza elastičnega izravnavanja pri postopkihpreoblikovanja pločevine z upogibanjem



Bogdan Bošnjak 916 Medved Parametrična analiza prenosa toplote v talnihkonvektorjih z naravnim in prisilnimkroženjem zraka

Jani Uranič 1048 Medved Energijska in okoljska presoja proizvodnjeporobetona

Boštjan Čebron 1132 Modic Klimatizacija proizvodne hale

Matej Furlan 1099 Modic Zagotavljanje udobja s prezračevalnimi inklimatizacijskimi sistemi

Mirko Smolič 1050 Modic Zmanjšanje rabe energije v stanovanjskembloku

Franci Urbanija 1049 Modic Aktivna požarna zaščita proizvodnihprostorov

Marko Bradač 1006 Nagode/Fajdiga Konstrukcija stroja za nalivanje folij za Kekooprema

Uroš Bucaj 1042 Nagode/Fajdiga Posodobitev preskuševališča za mehanskepreizkuse pedalnih sklopov vozil

Jasmir Poljak 946 Noe Prenova montažnega postopka klimatskihnaprav z ventilatorsko enoto

Izidor Prevodnik 1054 Noe Izboljšanje strege izdelkov in polizdelkov izkamene volne

Robert Starešinič 1120 Noe Razvoj in izdelava montažne linije za ohišjekompresorja

Samo Žnidarčič 1117 Noe Kontrola v procesu montaže vzglavnika

Milan Hernaus 1047 Oman Povečanje toplotne moči vročevodnega kotla

Stanislav Marić 1040 Oman/Senegačnik Določevanje izkoristka parnih kotlov vtermoelektrarnah

Jože Pinoza* 959 Pezdirnik Projektna rešitev nove hidravlične naprave zadrsni ležaj (naprava “Jacking Oil Pump” v TEB)

Blaž Žagar 992 Pezdirnik Hidravlična naprava rezalno-cepilnegalesnega stroja

Matjaž Pajek 1032 Poredoš Tehnična in ekonomska analizarekuperatorjev zraka

Jernej Rode 1024 Poredoš Metodologija izračuna garancijskih pogojevprenosnikov toplote po VDI 2076

Primož Primec 1113 Prebil Merilna naprava za merjenje trenja voznihpovršin



Pavel Rupnik 1025 Prebil Razvoj polavtomatskega stroja za kontrolokomutatorjev

Dušan Tominc 1034 Prebil Razvoj strežne naprave za obdelavo komuta-torjev na CNC stružnici MAZAK SQT 10M

Denis Oblak 1096 Senegačnik Dimovodne naprave malih kurilnih naprav

Marko Bohar 1081 Soković Priprava tehnične mape za avtomatsko linijoza razrez Al-profilov - ALAP

Borut Vehar 1103 Soković Zmanjšanje števila slabih delov z uporaboorodij kakovosti

Jože Zupančič 1030 Soković Analiza napak na liniji za izdelovanje lahkihgradbenih plošč

Klemen Štibilj 1089 Soković/Prhavc Analiza sistema IAPS letala CRJ-200lr sstališča zagotavljanja kakovosti

Primož Kranjc 979 Starbek Analiza upravičenosti nakupa stroja

Jure Martinjak 1110 Starbek Projektno osvajanje novega izdelka

Marko Miklavčič 972 Starbek Sistemi v naprej napovedanih časov

Damjan Vučko 938 Širok/Kikelj Aerodinamična analiza športnega letala tiparacman s programom Panair

Martin Fabjan 1078 Trenc/Bizjan Hlajenje generatorja električnega toka, ki je prigra-jen na vztrajnik dizelskega motorja za pogon ladij

Klemen Kokalj 803 Trenc/Bizjan Vpliv krmilnih časov in hoda sesalnega ventilana karakteristiko bencinskega motorja

Arber Kramar 1027 Trenc/Bizjan Sestava, vzdrževanje ter zanesljivost sistemaza dovod goriva na letalu AIRBUS A320

Aleš Mlekuž 1001 Trenc/Bizjan Primerjava karakteristik kompresorjev plinsketurbine za pogonska motorja helikopterjaCougar AS 532 AL in letala Pilatus PC-9

Tomaž Logar 1109 Tušek Analiza tehnologije varjenja kotla za centralnoogrevanje po postopku MAG

Miha Prosnik 1051 Tušek Spajanje materialov v letalski industriji

Aleš Šoško 1108 Tušek Lasersko varjenje titana z aluminijem

Darko Šinkovec 1046 Tušek Študij laserskega varjenja titana

Matjaž Medvešček 1121 Vižintin Tesnenje na drsnih ležajih rotacijske peči

* - izredni študij – pri rednem študiju



9. UČBENIKI

1. Bedenk, K.: Deutsch für Maschinenbau III, 1990

2. Bertoncelj, J.: Lepljenje kovin, 1973

3. Bizjak, F.: Osnove ekonomike podjetja za inženirje, 2004

4. Cvetaš, F.: Statika - zbirka 460 rešenih nalog, 3.predelana izdaja, 1991

5. Diagram h-s za vodo in vodno paro, pripravila I. Kuštrin in A. Senegačnik, 2001

6. Diagram T-s za zrak, priredil B.Černigoj, 1981

7. Černigoj, B.: Plinske turbine v teoriji in praksi,1983

8. Černigoj, B.: Slovensko-nemški strojniški slovar, 1994

9. Černigoj, B.: Toplotne turbine: izvedbe, obremenitve, obratovanja, 1985

10. Černigoj, B.: Toplotne turbine: izvedbe, teorija in toplotni preračun, 2.predelana izdaja, 1987

11. Černigoj, B.: Nemško slovenski strojniški slovar, 2. izdaja, 1999

12. Černigoj, B.: Angleško-slovenski slovar za študij strojništva, 2000

13. Čudina, M.: Tehnična akustika, 2001

14. Čudina, M., Želežič, E.: Črpalke in kompresorji - laboratorijske vaje, 1999

15. Diaci, J.: Dinamika in hidromehanika - Zbirka izpitnih nalog z rešitvami, 1995

16. Dolinšek, S., Kopač, J.: Odrezavanje - dop. gradivo za pred. in vaje, 1992

17. Florjančič, D.: Priročnik za uporabnike črpalk, 2001

18. Gašperšič, B.: Prenos toplote, 2001

19. Goli, D.: Avtomatizacija klimatizacijskih naprav, 1986

20. Gologranc, F.: Preoblikovanje - I.del, 1991

21. Gologranc, F.: Preoblikovanje - II. del, 1999

22. Grabec, I.: Predavanja iz fizike, 2004

23. Grabec, I., Gradišek, J.: Opis naključnih pojavov, 2000

24. Grafični simboli za toplotna energetska postrojenja po DIN 2481. Prevedel B.Černigoj, 1985

25. Grafični simboli za prikaz osnovnih funkcij merilnih in krmilnih naprav (po JUS

M.A.O.100), 1986. Pripravil B.Černigoj

26. Hlebanja, J.: Metodika konstruiranja, 2003

27. Horvat, D., Možina, J.: Računske vaje iz fizike, 3. natis 2004

28. Hussu, A.: Elektrotehnika, 2003

29. Kampuš, Z.: Osnove tehnologije preoblikovanja kovin, 2003

30. Kariž, Z.: Avtomatizacija energetskih sistemov: razširjeni zapis predavanj, 1986

31. Klinc, T.: Predavanja iz matematike - I. del, 1994

32. Klinc, T.: Predavanja iz matematike - II. del, 1997

33. Kokol, M.: Zbirka rešenih nalog iz fizike, 2004

34. Kopač, J.: Odrezavanje, 1991

35. Kopač, J.: Obdelovalni stroji – 1. zvezek, dopolnjena izdaja 2001, Osnovna izhodišča in značilnosti

36. Kopač, J., Noe, D.: Strega in montaža, 1989

37. Kopač, J., Soković, M.: Tehnika odrezavanja - sodobna rezalna orodja, 1993

38. Kosel, B.: The Product is You, 2003

39. Kosel, B., Kukovec, A.: English for Mechanical Engineers, Self study ..., 1994

40. Kosel, F.: Trdnost - zbirka rešenih nalog, 2002

41. Kovač, M.: Tehnologija kovin - slike k predavanjem, 1994



42. Kovač, M.: Gradiva - zapiski k predavanjem, 2001

43. Kraut, B.: Metalografske slike - kovine v strojništvu. Izbral in priredil B.Kraut, 1975

44. Kuhelj, A.ml.: Mehanika - kinematika, 2.izdaja, Ponatis, 1990

45. Kuhelj, A.ml.: Mehanika - Dinamika, 1998

46. Kukovec, A., Škrubej, M.: English in flight, 1986

47. Kuštrin, I.: Program za računanje termodinamičnih lastnosti vode in vodene pare IAPWS-IF97 V3.2,

1999

48. Kuštrin, I., Senegačnik, A.: Tabele termodinamičnih lastnosti vode in vodne pare, 2001

49. Kuzman, K., Kampuš, Z., Pipan, J.: Priporočila za načrtovanje tehnologij preoblikovanja, Ponatis

2000

50. Kuzman, K.: Vaje iz tehnike preoblikovanja - tabele in diagrami, 4.dopolnjena izdaja, 1989

51. Leskovar, P.: Gradiva 2. del., Ponatis, 1986

52. Medved, S.: CD ROM (Energija, ekologija), 1995

53. Medved, S.: Solarni inženiring, 1993

54. Medved, S.: Toplotna tehnika v zgradbah, 2. razširjena izdaja, 1997

55. Medved, S., Novak, P.: Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, 2000

56. Mizori-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja 1. del, Ponatis, 2004

57. Mizori-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja 2. del, 2001

58. Mizori-Oblak, P.: Matematika za študente tehnike in naravoslovja 3.del,

3.dopolnjena izdaja, 1991

59. Mizori-Oblak, P., Kukman, I.: Rešene naloge s sprejemnih izpitov, 1992

60. Muren, H.: Elementi odrezovalnih strojev, 1991

61. Muren, H.: Elementi odrezovalnih strojev - hidravlični pogoni - separatni odtis, 1991

62. Muren, H.: Odrezavanje in odnašanje, 1995

63. Muren, H.: Računanje menjalnih zobnikov, 2. predelana in dopol. izdaja, 1987

64. Oprešnik, M.: Termodinamika, 4.izdaja, 1992

65. Oprešnik, M.: Termodinamika zmesi, 3.predelana izdaja, 1988

66. Pavletič, R.: Zgorevanje, 1996

67. Pavletič, R.: Motorji z notranjim zgorevanjem, 2000

68. Petrišič, J.: Fortran, 1994

69. Petrišič, J.: Reševanje enačb, 1996

70. Petrišič, J.: Visual Workbench, 1995

71. Petrišič, J.: Interpolacija in osnove računalniške grafike, 1999

72. Povše, R.: Energetski stroji in naprave, 4.dopolnjena izdaja, 1990

73. Prebil, I.: Opisna geometrija, 2002

74. Prek, M., Modic, J.: Sanitarna tehnika - Tabele in algoritmi za dimenzioniranje vodovodnih, odtočnih

in plinovodnih instalacij, 1992

75. Puhar, J.: Mehanska tehnologija I/1, Preoblikovanje-postopki, 1990

76. Puhar, J.: Tehnološke meritve - I. del, 1.natis, 1996

77. Puhar, J.: Tehnološke meritve - II. del, 1998

78. Puhar, J.: Evolventne zobniške dvojice, 2000

79. Prelog, E.: Elasto in plastomehanika. Ponatis, 1978

80. Rant, Z.: Termodinamika – knjiga za uk in prakso, ponatis, 2001

81. Rigler, J.: Varjene konstrukcije, 2.dopolnjena izdaja, 1990



82. Senegačnik, A., Oman, J.: Lastnosti zraka, goriv in dimnih plinov, 2004

83. Soković, M.: Mehanska tehnologija 2.zvezek: Računske vaje iz odrezovanja, 2.popravljena izdaja,

1990

84. Soković, M., Kampuš, Z.: Mehanska tehnologija 1.zvezek: Računske vaje iz preoblikovanja, 1990

85. Sršen, A.: Opisna geometrija. Ponatis z dodatkom, 1989

86. Stropnik, J.: Hidromehanika - zbirka nalog z rešitvami, 3.izdaja, 1991

87. Stropnik, J.: Kinematika - zbirka nalog z rešitvami, 3.dop.izdaja, 1989

88. Stropnik, J.: Kinetika - za višješolski študij, 1995

89. Stropnik, J.: Tehniška mehanika I. - delovni zvezek, 2. natis, 2001

90. Stropnik, J.: Mehanika tekočin – 1. del – Statika tekočin, 2001

91. Stropnik, J.: Priporočila avtorjem študijskih in strokovnih publikacij, 1997

92. Šali, S., Kopač, J.: Obdelovalna tehnika in eksperimentalne metode, 2003

93. Škerget, L.: Mehanika tekočin, 1994

94. Škerlj, M.: Mehanika - trdnost, 4.izdaja, 1988

95. Tuma, M.: Energetski sistemi - preskrba električne energije in toplote, 2.izdaja, 1991

96. Tuma, M., Sekavčnik, M.: Energetski sistemi – preskrba z električno energijo in toploto, 2004

97. Turel, I.: Kemija 2000

98. Turel, I., Leban, I.: Kemija – zbirka računskih nalog, 2004

99. Zupančič, D.: Označevanje materialov - jekla in železove litine, 1998

100. Žontar, M.: Poročila o laboratorijskih vajah, 1987

Vsi navedeni učbeniki so v prodaji v grafičnem studiu Fakultete za strojništvo.



Izdala in založila Univerza v LjubljaniFakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, Ljubljana

Uredil: Ivan Bajsić

Likovna zasnova, prelom straniin priprava za tisk: Darko Švetak

Tiskal: Tiskarna PovšePovšetova 36/a,

Ljubljana

Število izvodov: 780

ISSN C501-3453

(c:/my documents/studijski program/2005-2006/sp2005 1-8)



BELEŽKE

Studijski program 2005-06.pmd - Fakulteta za strojništvo

Documents

Transcript of Studijski program 2005-06.pmd - Fakulteta za strojništvo