Modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti - doktorat

Koper, 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

MODELIRANJE IN OCENJEVANJE TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI

Peter Štrukelj

Doktorska disertacija

Mentor: izr. prof. dr. Slavko Dolinšek

POVZETEK

Vsebina disertacije je celotna izpeljava specifičnega orodja za ocenjevanje tehnološke sposobnosti izbranih podjetij iz utemeljene začetne opredelitve tehnologije, koncepta tehnološke sposobnosti podjetja in novega modela (dimenzije in kazalniki) tehnološke sposobnosti podjetja. Opisan je razvoj novega orodja za ocenjevanje tehnološke sposobnosti, njegova oblika in vsebina, ter validacija orodja prek poglobljenih strukturiranih intervjujev s tehničnim vodstvom v izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih. Opisan je postopek ocenjevanja tehnološke sposobnosti 269 slovenskih proizvodnih podjetij leta 2013. Predstavljene so ključne statistične ugotovitve za izbrani vzorec podjetij ter uporabnost ocenjevanja tehnološke sposobnosti. Na koncu so utemeljeni najpomembnejši znanstveni prispevki disertacije.

Ključne besede: tehnologije, inovacije, tehnološka sposobnost, tehnološka presoja, management tehnologij, modeli, ocenjevanje.

SUMMARY

Dissertation's main theme is a complete derivation of a specific tool for assessing technological capability of selected firms from the appropriate initial conceptualization of technology and firm's technological capability, as well as from the new model (dimensions and parameters) of firm's technological capability. Development of this new assessment tool is described, together with its form and contents, and validation of the tool by means of several structured interviews with technical management in selected Slovenian production firms is provided. A description of the technological capability assessment process in 269 Slovenian production firms for the year 2013 is provided. Key statistical inferences for the selected sample of firms are presented, as well as practical implications of technological capability assessment. At the end, the dissertation's most important scientific contributions are demonstrated.

Keywords: technology, innovation, technological capability, technology audit, management of technology, models, assessment.

UDK: 658.5:001.895(043.2)

ZAHVALA

Za neomajno podporo in spodbudo bi se rad zahvalil družini ter drugim najbližjim in prijateljem, za mnogo dobrih vprašanj in koristnih predlogov svojemu mentorju ter njegovim sodelavcem na IRI UL, za vso preostalo pomoč, usmerjanje in spodbudo pa sodelavcem na Fakulteti za management UP. Disertacija je posvečena vsem, ki želijo izkoristiti poln potencial tehnologije za svojo materialno in intelektualno dobrobit.

VSEBINA

1 Uvod ..................................................................................................................................... 1

1.1 Znanstveno področje disertacije .................................................................................. 2

1.1.1 Relevantnost, dinamičnost in interdisciplinarnost managementa tehnologij ....... 3

1.1.2 Raznolikost metod in pristopov v managementu tehnologij .............................. 11

1.2 Izhodišča disertacije .................................................................................................. 12

1.3 Raziskovalni problemi ............................................................................................... 18

1.4 Osnovni raziskovalni problem disertacije ................................................................. 25

1.4.1 Namen raziskave ................................................................................................ 25

1.4.2 Cilji raziskave ..................................................................................................... 25

1.4.3 Raziskovalna vprašanja ...................................................................................... 26

1.4.4 Metode raziskave ................................................................................................ 26

2 Opredelitev tehnologije .................................................................................................... 28

2.1 Sklep in predlog rešitve ............................................................................................. 30

2.2 Opis postopka ............................................................................................................ 31

2.3 Kaj je tehnologija – rezultati ..................................................................................... 37

2.3.1 Razvrščanje tehnologij ....................................................................................... 40

2.3.2 Tehnologija in bogastvo družbe ......................................................................... 43

2.3.3 Tehnologija v organizacijah ............................................................................... 47

3 Tehnološka sposobnost podjetja ..................................................................................... 49


3.2 Opis postopka – izpeljava .......................................................................................... 55

3.2.1 Principi podjetij .................................................................................................. 55

3.2.2 Vloga tehnologije v podjetjih ............................................................................. 57

3.3 Tehnološka sposobnost podjetij – rezultati ............................................................... 59

3.4 Merjenje tehnološke sposobnosti ............................................................................... 61

3.4.1 Kompleksnost in problematičnost merjenja ....................................................... 63

3.4.2 Sklep ................................................................................................................... 65

3.5 Razvrščanje industrij na osnovi tehnološke intenzivnosti ......................................... 65

4 Tehnološka presoja podjetij – obstoječi modeli in orodja ............................................ 69

4.1 Model in orodja Svetovne banke ............................................................................... 69

4.1.1 Ocenjevanje tehnoloških sposobnosti ................................................................ 70

4.1.2 Razvijanje ustreznih merskih instrumentov ....................................................... 72

4.1.3 Uporaba orodij .................................................................................................... 74

4.1.4 Izpopolnjena različica orodja ............................................................................. 76

4.2 Technoscan – predloga za portfeljne managerje ....................................................... 80

4.2.1 Nastanek ............................................................................................................. 80

4.2.2 Zahteve za predlogo ........................................................................................... 81

4.2.3 Zgradba predloge ................................................................................................ 81

4.2.4 Uporaba predloge ............................................................................................... 84

4.3 TAM-model in orodje ................................................................................................ 84


5 Nov model tehnološke sposobnosti podjetja .................................................................. 90

6 Ocenjevanje tehnološke sposobnosti slovenskih proizvodnih podjetij ........................ 97

6.1 Razvoj novega orodja za tehnološko presojo ............................................................ 97

6.1.1 Intervjuji s tehničnim vodstvom o ocenjevanju tehnološke sposobnosti ........... 98

6.1.2 Oblika in vsebina novega orodja ...................................................................... 106

6.2 Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke sposobnosti ........................ 109

6.2.1 Specializirane baze elektronskih poštnih naslovov .......................................... 109

6.2.2 Potek spletnega ocenjevanja in struktura odziva .............................................. 112

7 Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti ............................................................. 116

7.1 Frekvenčne porazdelitve za 43 kazalnikov .............................................................. 116

7.2 Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje ............................ 141

7.2.1 Razvrstitev podjetij v skupine glede na oceno tehnološke sposobnosti ........... 144

7.2.2 Povezanost tehnološke sposobnosti in števila zaposlenih ................................ 147

7.2.3 Povezanost tehnološke sposobnosti in proizvodne dejavnosti ......................... 147

7.2.4 Povezanost tehnološke sposobnosti in uspešnosti podjetja .............................. 148

7.3 Multipla linearna regresija in faktorska analiza....................................................... 152

7.4 Statistične ugotovitve po 7 področjih ocenjevanja .................................................. 153

7.5 Splošne statistične ugotovitve za vzorec podjetij .................................................... 156

7.6 Validacija novega orodja za tehnološko presojo ..................................................... 158

8 Uporabnost ocenjevanja tehnološke sposobnosti ........................................................ 161

9 Povzetek ključnih ugotovitev ......................................................................................... 169

10 Znanstveni prispevki disertacije ................................................................................... 175

11 Zaključek ......................................................................................................................... 178

Literatura .............................................................................................................................. 180

Priloge .................................................................................................................................... 192

PREGLEDNICE

Preglednica 1: Predlagane definicije tehnologije ..................................................................... 28

Preglednica 2: Seznam pregledanih velikih ameriških proizvodnih podjetij glede uporabe izraza »techn-«, »capabilit-« in »capacit-« ......................................................................... 32

Preglednica 3: Seznam pregledanih velikih ameriških storitvenih podjetij glede uporabe izraza »techn-« .............................................................................................................................. 33

Preglednica 4: Primeri tehnologij v pregledanih izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih .. 34

Preglednica 5: Seznam 10 prebojnih nastajajočih tehnologij za posamezno leto .................... 36

Preglednica 6: Temeljne lastnosti tehnologije.......................................................................... 39

Preglednica 7: Predlagan način razvrščanja tehnologij (Khalil) .............................................. 41

Preglednica 8: Razvrstitev tehnoloških enot glede na funkcionalnost – mreža funkcionalnosti (Van Wyk) .......................................................................................................................... 43

Preglednica 9: Predlagane definicije tehnološke sposobnosti nekaterih bolj znanih avtorjev na področju MT ....................................................................................................................... 50

Preglednica 10: Industrijske tehnološke sposobnosti: ponazorilen okvir (Bell) ...................... 52

Preglednica 11: Pogostejše predlagane mere/kazalniki tehnološke sposobnosti po področjih in avtorjih................................................................................................................................ 62

Preglednica 12: OECD razvrstitev proizvodnih industrij v tehnološke kategorije .................. 65

Preglednica 13: Eurostat razvrstitev proizvodnih industrij glede na tehnološko intenzivnost 67

Preglednica 14: Pregled ocenjevalnega pristopa tehnološke sposobnosti (Svetovna banka) ... 71

Preglednica 15: Orodja za preiskovanje tehnološke sposobnosti (Svetovna banka)................ 72

Preglednica 16: Primer komponente poglobljenega orodja za tehnološko presojo (Rush, Bessant in Hobday) ............................................................................................................ 78

Preglednica 17: Predloga za tehnološko ocenjevanje (Van Wyk) ........................................... 81

Preglednica 18: Način ocenjevanja tehnološke sposobnosti v podjetjih – intervju s tehničnim vodstvom ............................................................................................................................ 98

Preglednica 19: Število podjetij v 1. bazi podatkov po proizvodnih industrijah glede na OECD-razvrščanje............................................................................................................ 109

Preglednica 20: Število in delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost ............... 113

Preglednica 21: Število in delež podjetij v vzorcu v preostalih proizvodnih dejavnostih ..... 114

Preglednica 22: Število in delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih ..................... 114

Preglednica 23: Deleži podjetij, ki niso znala oceniti vrednosti za kazalnike ....................... 138

Preglednica 24: Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za 4 skupine podjetij glede na število zaposlenih ........................................................................................................ 147

Preglednica 25: Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za 5 skupin podjetij glede na proizvodno dejavnost ................................................................................................... 148

Preglednica 26: 5 skupin podjetij, določenih z metodo k-povprečij glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti ..................................................................................................... 144

Preglednica 27: 2 skupini podjetij, razdeljenih na osnovi mediane glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti ..................................................................................................... 146

Preglednica 28: Vrednosti preizkusa normalnosti porazdelitve mer uspešnosti podjetja ...... 148

SLIKE

Slika 1: Gonilniki managementa tehnologij ............................................................................... 4

Slika 2: Interdisciplinarna narava managementa tehnologij ...................................................... 8

Slika 3: Povezave managementa tehnologij ............................................................................... 9

Slika 4: Temeljna znanja, potrebna za management tehnologij ............................................... 11

Slika 5: Zaporedje izpeljave modela/orodja, presoje in analize ............................................... 27

Slika 6: Tehnologija v organizaciji .......................................................................................... 48

Slika 7: Ključni elementi tehnološke sposobnosti (Arnold in Thuriaux) ................................. 54

Slika 8: Vloga tehnologije v podjetju ....................................................................................... 59

Slika 9: Skupine podjetij glede na tehnološko sposobnost (Svetovna banka) ......................... 70

Slika 10: 9 dimenzij tehnološke sposobnosti (Svetovna banka) .............................................. 72

Slika 11: Struktura modela za tehnološko presojo (Garcia-Arreola) ....................................... 85

Slika 12: Model tehnološke sposobnosti podjetja – 7 temeljnih sposobnosti .......................... 90

Slika 13: Področja in podpodročja ocenjevanja tehnološke sposobnosti podjetij .................. 108

Slika 14: Delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost ......................................... 113

Slika 15: Delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih ............................................... 115

Slika 16: Stopnja tehnološke naprednosti (samo-ocena) ........................................................ 116

Slika 17: Obstoj tehnološke strategije .................................................................................... 117

Slika 18: Določitev ključnih tehnologij v tehnološki strategiji .............................................. 117

Slika 19: Določitev načina izkoriščanja ključnih tehnologij v tehnološki strategiji .............. 118

Slika 20: Vključenost tehnoloških priložnosti in groženj v tehnološko strategijo ................. 118

Slika 21: Stopnja vpliva tehničnega direktorja pri ožjem odločanju uprave podjetja ............ 119

Slika 22: Stopnja formalizacije in informatizacije inovacijskega sistema ............................. 119

Slika 23: Raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnološkimi tveganji ........ 120

Slika 24: Obstoj standarda kakovosti ISO 9001 ..................................................................... 120

Slika 25: Ključna usmeritev razvoja v podjetju ..................................................................... 121

Slika 26: Obstoj posebnega oddelka za razvoj in raziskave ................................................... 121

Slika 27: Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke .................................................. 122

Slika 28: Število novih izdelkov v zadnjih 3 letih ................................................................. 122

Slika 29: Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg ................. 123

Slika 30: Število novih proizvodnih procesov v zadnjih 3 letih ............................................ 123

Slika 31: Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo ..................................................................................................... 124

Slika 32: Število prijavljenih patentov za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih ............... 124

Slika 33: Stopnja tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov ........................................... 125

Slika 34: Stopnja tehnološke zahtevnosti podpornih procesov (nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT ipd.) .......................................................................................... 125

Slika 35: Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celotne prihodke ......... 126

Slika 36: Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, ostale naprave), ki jo je podjetje zamenjalo z novo v zadnjih 5 letih ..................................................................... 126

Slika 37: Obstoj izdelanega tehnološkega načrta za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih in podpornih procesov ...................................... 127

Slika 38: Število udeleženih strokovnih (tehnoloških) sejmov na leto .................................. 127

Slika 39: Število ogledanih proizvodnih obratov konkurence na leto ................................... 128

Slika 40: Število udeleženih strokovnih konferenc o novih tehnologijah na leto .................. 128

Slika 41: Obstoj letnih lastnih analiz/predvidevanj pomembnih tehnoloških trendov ........... 129

Slika 42: Obstoj letnih SWOT-analiz za tehnologije podjetja ............................................... 129

Slika 43: Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana ......................................... 130

Slika 44: Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji ................................................ 130

Slika 45: Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo .............................................. 131

Slika 46: Delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka v zadnjih 3 letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij ................................................................................................... 131

Slika 47: Cene najbolj prodajanih izdelkov glede na konkurenco ......................................... 132

Slika 48: Stopnja razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov ..................................... 132

Slika 49: Število prodanih licenc za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih........................ 133

Slika 50: V strategiji podjetja zapisana usmeritev v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij .......................................................................................... 133

Slika 51: Število skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami v zadnjih 5 letih ............. 134

Slika 52: Število novih izdelkov kot rezultat skupnih projektov ........................................... 134

Slika 53: Število novih proizvodnih procesov kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami........................................................................................................................ 135

Slika 54: Sodelovanje podjetja v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež ................ 135

Slika 55: Raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje tehnoloških priložnosti in groženj za podjetje............................................................................................................ 136

Slika 56: Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene . 136

Slika 57: Število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja ............................................................................................................................ 137

Slika 58: Število dni organiziranega tehnično/tehnološkega usposabljanja, ki jih je povprečni zaposleni deležen na leto .................................................................................................. 137

Slika 59: Število inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov, ki jih povprečni inženir/tehnolog predlaga na leto ..................................................................................... 138

Slika 60: Frekvenčna porazdelitev ocen (točk) tehnološke sposobnosti ................................ 143

Slika 61: 5 skupin podjetij glede na točke tehnološke sposobnosti ....................................... 144

Slika 62: Tehnološka sposobnost – uspešnost podjetja (Coombs in Bierly) .......................... 151

Slika 63: Tehnološka strategija – na sposobnostih osnovan okvir organizacijskega učenja.. 166

Slika 64: Zbir politik za izboljšanje tehnoloških sposobnosti (Arnold in Thuriaux) ............. 168

KRAJŠAVE

MT management tehnologij OECD Organization for Economic Cooperation and Development TS tehnološka sposobnost R&R raziskave in razvoj

1 UVOD

Modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij je zelo kompleksna ter zahtevna tema – njene sestavine so namreč zelo splošni in elementarni pojavi/predmeti sedanjega časa.

Tehnologija se nanaša na praktični del našega izkustva. Ljudje intuitivno pojmujejo tehnologijo kot praktično sredstvo za povečevanje človeških zmogljivosti. Na splošno priznavajo, da ima lahko tehnologija zelo močne učinke na življenja ljudi. Prav tako menijo, da je tehnologija pomembna ali celo odločilna za uresničevanje mnogih praktičnih namenov ali pa za reševanje mnogih praktičnih težav.

Podjetja se nanašajo na osnovne proizvajalne obrate, ki ustvarjajo materialno bogastvo (izdelke in storitve) v sedanji družbi. Ljudje pojmujejo podjetja kot organizacije, ki so odločilne za njihovo materialno kakovost življenja, in se zavzemajo za čimvečji uspeh teh organizacij.

Sposobnost se nanaša na zmožnost opraviti neko delo in doseči pričakovane/želene/zahtevane rezultate. Sposobnosti obstaja toliko, kot obstaja različnih oblik dela, kar pomeni, da sama narava nekega dela/dejavnosti določa, kaj pomeni sposobnost za to delo. Disertacija obravnava tehnološko sposobnost ljudi in organizacij, torej sposobnost uporabe tehnologije za doseganje pričakovanih/želenih/zahtevanih rezultatov.

Ocenjevanje se nanaša na vrednotenje/presojanje nekega predmeta in vedno vključuje element subjektivnosti. Ocenjevanje temelji na določenih merilih, po katerih se nek predmet presoja, in ta merila niso stalna, nespremenljiva, vsesplošno obvezujoča, ampak so lahko predmet izbire. To pomeni, da je ocena nekega predmeta odvisna od izbranih meril presojanja in je lahko za isti predmet zelo različna. Ocenjevanje ni objektivno merjenje – za ocenjevanje ni na razpolago materialnih merskih naprav in objektivnih merskih postopkov.

Modeliranje pa se nanaša na ustvarjanje miselnih struktur, ki vključujejo osnovne elemente (in njihove povezave) nekega področja stvarnosti. Obstaja več vrst miselnih modelov (recimo matematični, fizikalni, ekonomski). V disertaciji so prisotni modeli tehnološke sposobnosti.

Iz tega kratkega opisa posameznih sestavin teme disertacije izhaja, da je tema disertacije zelo: • relevantna – ljudje na splošno menijo, da so tehnologije in podjetja zelo pomembni ali

celo odločilni za izboljšanje materialne kakovosti življenja, povečanje človeškihzmogljivosti ter reševanje mnogih praktičnih težav: tehnološka sposobnost podjetja jetorej zelo relevantna sposobnost v sedanjem času;

• abstraktna, kar pomeni, da ima velik znanstveni potencial – ustrezna analiza te temenamreč lahko zagotovi zelo relevantne in splošno veljavne ugotovitve gledetehnologij, podjetij, tehnološke sposobnosti ter modelov in ocenjevanj tehnološkesposobnosti podjetij.

1

Po drugi strani pa je tema disertacije zelo konkretna, če jo stvarno, časovno in krajevno omejimo na točno določen vzorec podjetij. Tema disertacije je namreč tudi konkretno ocenjevanje tehnološke sposobnosti izbranih konkretnih podjetij.

Disertacija obravnava temo tehnološke sposobnosti podjetij na obeh ravneh – na abstraktni, znanstveni ravni (1. del disertacije), ter na aplikativni, praktični ravni (2. del disertacije). Pomembni in uporabni sta obe ravni.

1.1 Znanstveno področje disertacije

Ožje znanstveno področje, na katerega se nanaša vsebina disertacije, je management tehnologij (v nadaljevanju MT). Izraz »management tehnologij« se nanaša tako na posebno znanstveno in akademsko disciplino, kakor na prakso managementa tehnologij v različnih organizacijah.

MT kot znanstvena in akademska disciplina je zelo mlada disciplina – MT je nastal v demokratični kapitalistični ureditvi v drugi polovici 20. stoletja v ZDA. Razlog za nastanek te discipline je bila izguba konkurenčnih prednosti mnogih tradicionalno prevladujočih ameriških industrij glede na industrije drugih držav in vedno hitrejši napredek v novih tehnologijah.

Eden izmed najbolj poznanih in najvplivnejših avtorjev na področju MT, Tarek Khalil (2000, xx), pravi, da so potrebo po izobraževanju na področju MT prvič opazili v poznih 70-ih in zgodnjih 80-ih letih 20. stoletja v ZDA. Očitna izguba konkurenčnih prednosti mnogih tradicionalno prevladujočih ameriških industrij v tistem časovnem obdobju je intenzivirala potrebo po izobraževanju na področju MT. Raziskave, ki so jih izvajali ameriški znanstveniki, in tehnologija, ki so jo ustvarili ameriški inženirji, so bile še vedno prevladujoče, toda ameriške konkurenčne prednosti na trgu so se zmanjšale. Japonska in Nemčija sta se znova pojavili kot gospodarski velesili in nekatere azijske države so postale neizprosni industrijski konkurenti. Ameriška industrija je doživela grobo streznitev na trgih zaradi globalne konkurence v tehnologiji in bila je prisiljena spremeniti svoje poslovne paradigme. Akademske ustanove so se na to poskušale odzvati z uvedbo predmetov in novih programov na področju MT, bodisi prek svojih inženirskih ali poslovnih šol.

Burgelman, Maidique in Wheelwright (1996, vii) prav tako pravijo, da se je na začetku 80-ih let 20. stoletja pojavljalo vedno večje zavedanje, da je učinkovit management tehnoloških inovacij postajal vedno večja prioritetna skrb za ameriške poslovneže. Med 80-imi in zgodnjimi 90-imi leti 20. stoletja je pomembnost tehnoloških inovacij za konkurenčne prednosti podjetij ter držav spodbudila raziskave in razvoj učnega materiala, povezanega s tehnološkimi inovacijami. Na stotine univerz je prek svojih inženirskih ali poslovnih (ali obojih) šol uvedlo ali znatno razširilo management tehnologij in inovacij kot del svojega

2

učnega načrta. To področje je postalo glavna tema širšega zanimanja študentov, managerjev in akademikov.

Thamhain (2005, 6) ugotavlja, da se je na začetku 90-ih let 20. stoletja pojavilo specializirano znanje, ki je povezovalo MT s širšimi operacijami podjetja in njegovo strategijo. Tehnologijo so začeli širše prepoznavati kot vir za učinkovitejšo poslovanje prek vseh funkcij podjetja, od razvoja koncepta do distribucije, in za vzdrževanje gospodarske rasti. Še več, tehnologija je postala strateško orožje za edinstveno pozicioniranje izdelkov in storitev na tržišču; MT je tako nastal kot managerska posebnost in poklicno področje.

Yanez, Khalil in Walsh (2010, 390) pravijo, da se je MT rodil kot interdisciplinarno področje znanja, ki združuje znanost, inženirstvo, podjetništvo in management ter se nenehno razvija. Posebna skupina za MT pri ameriškem nacionalnem svetu National Research Council je leta 1987 poudarila multidisciplinarno naravo področja MT. Področju so dali nalogo, naj poveže zgornje discipline (znanost, inženirstvo, podjetništvo in management), zato da bi med drugim proizvedlo večjo interdisciplinarnost izobraževalnega materiala. Ta zgodnji trud konvergence področja se je osredotočal na zajetje vrednosti tehnologije in inovacij v strateških, taktičnih, operativnih ter podjetniških organizacijskih terminih malih, srednjih in velikih podjetij.

Clarke (2005, viii) povzema, da je MT hibridna disciplina, običajno poslovnih zadev in inženirstva, ki je od konca 80-ih let 20. stoletja hitro rastoče akademsko področje.

Liao (2005, 382) opaža, da so managerji in akademiki tehnologiji in akademski disciplini MT, od 80-ih let 20. stoletja naprej, posvečali zelo razširjeno pozornost.

Pelc (2005, 25) ugotavlja, da je napredek v novih tehnologijah in njihov vedno večji vpliv na gospodarstva v zadnjih desetletjih pospešil razvoj MT kot akademske discipline. Ta pospešek so spodbujale potrebe managerske in inženirske prakse.

Yanez, Khalil in Walsh (2010, 392) pojasnjujejo, da ko je interes za MT rasel, je raslo tudi število revij ter poklicnih združenj, posvečenih raziskovanju in poučevanju na tem področju. Pojavila so se številna združenja in konference, ki so se osredotočala na MT. Sestava področja se je v času spremenila in zrasla. Mnogo izobraževalnih ustanov danes predlaga obsežnejši pogled na teme s področja MT.

1.1.1 Relevantnost, dinamičnost in interdisciplinarnost managementa tehnologij

MT je tako relevantna, dinamična in interdisciplinarna managerska dejavnost, kakor akademska disciplina. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve izbranih avtorjev s področja MT, ki to ponazarjajo.

3

Slika 1: Gonilniki managementa tehnologij

Vir: National Research Council 1987, 8.

Dolinšek idr. (2002, 178) pravijo, da je MT »zahtevna in široka panoga, ki obsega izrazito interdisciplinarna znanja tehnologij in managementa in daleč presega upravljanje tehnoloških procesov in management inovacij. V svetu zaradi izjemnega tehnološkega razvoja postaja tako pomembna, kakor je management organizacije in njenih poslovnih funkcij.«

Khalil (2000, xix) ugotavlja, da je gospodarski napredek držav in podjetij odvisen od učinkovitega MT. Ustrezno izkoriščanje tehnologije močno vpliva na konkurenčnost podjetij, ki ni več stvar izbire, ampak je stvar preživetja na trgu. Razvoj tehnologije daje inovatorjem vodilno prednost. Uporaba tehnologije, ne samo njen razvoj, je ključ do uspeha v konkurenčnem globalnem gospodarstvu. Inženirji, managerji, znanstveniki in snovalci politik bi se morali zavedati zadev, povezanih z MT. Od tega bosta odvisni tako gospodarska sedanjost in prihodnost njihovih podjetij, kakor njihovih držav.

Van Wyk (2004, 84) je relevantnost MT utemeljil na naslednji način. Tehnologija je velik in vedno večji del dnevnega izkustva vsakega managerja. Managerji razvijajo tehnologijo, uporabljajo tehnologijo, kupujejo tehnologijo in prodajajo tehnologijo. Da bi zagotovili nujno osnovo veščin na tem področju, je primerno, da izobraževalne ustanove razvijejo področje poučevanja in raziskovanja, ki ga lahko imenujemo management tehnologije. Izraz management se uporablja širše, zato da bi zajel delo korporacij, neprofitnih ustanov in javnih teles.

Tradicionalni funkcijski management

• Finance • Trženje • R&R • Proizvodnja • Načrtovanje

Tradicionalne akademske discipline

• Poslovne vede • Inženirstvo • Družbene vedenjske

znanosti

Management tehnologij: potrebe

Globalna konkurenca

Diverzifikacija, decentralizacija

itd.

Hitre tehnološke spremembe

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI (učni načrti)

(učitelji)

RAZISKOVANJE v MT

(baza znanja)

INDUSTRIJA AKADEMIJA

4

Burgelman, Maidique in Wheelwright (1996, vii) pravijo, da se mora tehnologijo in inovacije upravljati. Toliko se v splošnem strinjajo premišljeni strokovnjaki in praktikanti managementa. MT je v velikem interesu tistim akademikom in praktikantom, ki se ukvarjajo z organizacijami, v katerih so tehnologije ter inovacije vitalno pomembne. Burgelman, Maidique in Wheelwright prav tako pravijo (prav tam, viii), da je MT dinamično ter pomembno področje.

Khalil (2000, 8) pravi, da ima MT državne, organizacijske in posameznikove dimenzije. Na državni/vladni ravni (makro raven) MT prispeva k oblikovanju javne politike. Na ravni podjetja (mikro raven) MT prispeva k ustvarjanju in vzdrževanju konkurenčnih podjetij. Na ravni posameznika MT prispeva k povečanju vrednosti posameznika v družbi.

Pelc (2005, 27) ugotavlja, da se tehnološke spremembe pospešujejo in krepijo. Vpliv novih tehnologij na uspeh mnogih podjetij in na nacionalno gospodarstvo kot celoto je nakazal, da je ravnanje s tehnologijami bistveno za konkurenčno prednost in mora zatorej biti integralni del poslovnih procesov, organizacij ter strategij. Osredotočenost MT programov je na integraciji tehnološke in poslovne strategije, z vsemi pogoji ter posledicami te integracije.

Thamhain (2005, 6–7) meni, da sposobnost organizacije, da učinkovito integrira in uporablja tehnologijo, v znatni meri poganja uspeh organizacije. MT se prepoznava kot ključno sposobnost, odločilno za preživetje in rast vsakega podjetja. MT do neke mere vključuje ustvarjanje nove tehnologije, toda v večini situacij se osredotoča na uporabo tehnologije za ustvarjanje in izboljšanje izdelkov ter storitev in na izboljšanje poslovnih procesov za učinkovitejše, hitrejše, bolj agilne in bolj družbeno sprejemljive operacije. Znotraj sodobnega podjetja MT prehaja čez vse discipline, funkcije in organizacijske ravni.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 336) ugotavljajo, da podjetniško ter akademsko zanimanje za način, kako učinkoviteje ravnati s tehnologijo, raste skupaj s povečevanjem kompleksnosti, stroškov in stopnje tehnoloških inovacij, ko so prisotne vedno večje organizacijske in industrijske spremembe na globalni ravni. Nastajajoče tehnologije, kot recimo nanotehnologija, biotehnologija ter informacijske in komunikacijske tehnologije, prinašajo znatne priložnosti za inovacije, dobiček in rast, toda hkrati predstavljajo tudi potencialne grožnje sedanjim dejavnostim podjetij.

Beard (2005, 35) pojasnjuje, da so globoke spremembe v organizacijski tehnologiji, vključno s pisarniško, proizvodno in transakcijsko tehnologijo, hiter tempo tehnoloških sprememb ter vedno bolj globalno in konkurenčno tržišče organizacije spodbudile, da vnovič razmislijo, kako poslujejo, kar je vodilo do nastajajoče discipline MT. MT je konceptualna domena organizacijskih znanosti in praks, ki so jih v zadnjem času prepoznali kot ekonomsko ključne.

Khalil (2000, xxiii) pravi, da ima MT uporabno vrednost in je pomemben za predsednike uprav podjetij ter direktorje industrijskih korporacij, za vladne uradnike, vlagatelje in

5

poslovneže, podjetnike ter lastnike malih podjetij, za inženirje, managerje na vseh ravneh, in za fakultete, ki so vključene v izobraževanje o tehnologiji in poslovnih zadevah. Poleg tega ima MT vrednost in je pomemben za (prav tam, xxii) vladne stratege ter napovedovalce znanosti in tehnologije, za snovalce javnih politik, ter tako za makroekonomske, kakor mikroekonomske svetovalce snovalcem teh politik.

Gehani (1998, xi) pravi, da ima MT uporabno vrednost in je pomemben za managerje, inženirje, MT-študente, študente znanosti, inženirstvo, poslovne zadeve ter poklicne učitelje. Yanez, Khalil in Walsh (2010, 398) podobno pravijo, da skupnost MT meni, da je MT odločilno pomemben s strateškega vidika.

Management tehnologij kot managerska dejavnost

Khalil (2000, 7) pojasnjuje, da MT kot managerska dejavnost pomeni upravljanje sistemov, ki omogočajo ustvarjanje, pridobivanje in izkoriščanje tehnologije. MT vključuje prevzemanje odgovornosti za ustvarjanje, pridobivanje in razširjanje tehnologije, zato da bi pripomogli človeškim prizadevanjem in zadovoljili potrebe kupcev. Raziskave, izumi in razvoj so bistvene sestavine pri ustvarjanju tehnologije in pri povečevanju tehnološkega napredka. Toda za ustvarjanje bogastva je bolj pomembno izkoriščanje ali komercializacija tehnologije. Ko se tehnologijo poveže s kupcem, šele takrat so koristi tehnologije uresničene. Tehnologija ustvarja bogastvo, ko je komercializirana, ali pa ko se jo uporablja za dosego želenega strateškega ali operativnega namena organizacije.

Dolinšek idr. (2002, 180) pojasnjujejo, da MT kot managerska dejavnost pomeni: • identifikacijo tehnologije, ki poteka kot sodelovanje med univerzami, inštituti ali

razvojnimi oddelki organizacij ter vodilnim managementom organizacij; • izbiro tehnologije, ki izhaja iz dogovora in medsebojnega zaupanja med tehničnimi

strokovnjaki in vodilnim managementom; • pridobitev izbrane tehnologije, ki je lahko rezultat lastnega razvoja, nakupa

tehnologije ali strateškega partnerstva; • uporabo nove tehnologije, ki omogoča višanje dodane vrednosti; • zaščito znanja, ki je bilo uporabljeno oziroma je rezultat novih proizvodnih tehnologij

ali novih izdelkov/storitev.

Khalil (2000, xxii) meni, da je MT zelo dinamičen predmet in ključen za upravljanje v spreminjajočem se svetovnem okolju. Tehnologija nenehno napreduje in svetovni trgi se nenehno premeščajo ter spreminjajo. Uspeh ali propad organizacij je odvisen od njihove zmožnosti, da plavajo na valu sprememb in še vedno izidejo kot zmagovalci.

6

Gaimon (2008, 1) povzema, da se v okoliščinah hitrih tehnoloških inovacij MT ukvarja s tem, kako razviti, prilagoditi in izkoriščati tehnološke sposobnosti, zato da bi se ustvarili novi ali izboljšani izdelki ali storitve, s čimer bi se dosegli strateški cilji organizacije.

Burgelman, Maidique in Wheelwright (1996, 1) menijo, da je tehnologija vir najvišje pomembnosti za mnoge organizacije; posledica upravljanja tega vira za konkurenčne prednosti je integracija tehnologije s strategijo podjetja. Tudi Burgelman, Christensen in Wheelwright (2009, 237) menijo, da je tehnologija vir, ki je tako kot finančni in človeški viri izjemno pomemben v organizacijah. Ravnanje s tehnologijo je osnovna poslovna funkcija. To implicira potrebo po razvoju tehnološke strategije, analogno finančnim strategijam in strategijam človeških virov.

Gehani (1998, xii) opaža, da MT vedno bolj postaja med-kulturno in med-funkcijsko prizadevanje, kjer inženirji delajo z ramo ob rami z managerji proizvodnje ter nadzorniki trženja. Strokovnjaki iz različnih funkcijskih področij ter raznolikih usposobljenosti in izobraženosti morajo delati skupaj iz iste osnove. Gehani (prav tam, xiii) tudi meni, da je upravljanje kompleksne organizacije, ki jo poganja tehnologija, velik izziv. Ravnanje s tehnologijo večino časa vključuje sprejemanje tveganih odločitev v negotovih pogojih.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 343) pravijo, da učinkovit MT, ki dela v poslovno korist podjetja, tipično zahteva vključitev tehnoloških ter komercialnih funkcij v podjetju.

Spath, Renz in Seidenstricker (2009, 105–106) pa pravijo, da se v podjetjih povečuje zavedanje glede razvijanja tehnologij, analiziranja in ocenjevanja svojega lastnega tehnološkega dela, formulacije tehnološko osnovanih strategij ter ukrepov implementacije. Toda kot opozarjajo ti avtorji, še vedno obstaja znaten zaostanek glede uporabe sistematičnega tehnološkega managementa, ki ga je treba nadoknaditi.

Management tehnologij kot akademska disciplina

Khalil (2000, xxii) pravi, da sta za vsebino MT kot akademske discipline značilni raznolikost in interdisciplinarnost. Po njegovem mnenju (prav tam, xx) je MT interdisciplinarno področje, ki združuje znanost, inženirstvo in poslovodenje. Van Wyk (2004, 86) prav tako pravi, da je MT zelo raznovrstna dejavnost. Gehani (1998, xi) MT opisuje kot kompleksen in multidisciplinaren predmet. Poleg tega Gehani (prav tam, xiii) MT opisuje tudi kot na določene načine še vedno nastajajoče področje. Širino in multidisciplinarno naravo MT izpostavlja tudi Gaimon (2008, 1). Prav tako izpostavlja (prav tam, 9) multidisciplinarno naravo MT raziskovanja, s čimer misli tako širino tem, pomembnih za MT, kakor raznolikost raziskovalnih metodologij, ki se jih uporablja. Enako pravi Liao (2005, 389): MT je interdisciplinarna raziskovalna zadeva.

7

Inženirstvo

Poslovna teorija Industrijska praksa

MT

Družbene vede

Naravoslovje

Khalil (2000, 7) pravi, da je MT interdisciplinarno področje, ki združuje znanost, inženirstvo ter znanje in prakso managementa. Interdisciplinarna narava MT se kaže v tem, da povezuje inženirstvo, naravoslovje, družboslovje, industrijsko prakso in teorijo poslovnih zadev.

Slika 2: Interdisciplinarna narava managementa tehnologij

Vir: Khalil 2000, 7.

Khalil (2000, 10) torej razume MT kot interdisciplinarno področje proučevanja in uporabe. MT ustvarja povezavo med znanostjo, inženirstvom in managerskimi disciplinami. Tradicionalna področja v znanosti in inženirstvu prispevajo k znanstvenim odkritjem in ustvarjanju tehnologije. Tradicionalna področja v poslovodenju prispevajo k managementu podjetij: ekonomika, finance, trženje in javna politika. Khalil nadalje pravi (prav tam, 12), da MT povezuje discipline, ki se osredotočajo na ustvarjanje tehnologije, s tistimi, ki omogočajo pretvorbo tehnologije v bogastvo. MT proučuje, kako se tehnologijo ustvarja; kako se lahko tehnologijo izkorišča za ustvarjanje poslovnih priložnosti; kako združiti tehnološko strategijo s poslovno; kako uporabiti tehnologijo za pridobitev konkurenčne prednosti; kako lahko tehnologija izboljša fleksibilnost proizvodnih in storitvenih sistemov; kako strukturirati organizacije, ki sprejemajo tehnološke spremembe; in kdaj vstopiti v in kdaj opustiti tehnologijo. Predmeti, s katerimi se ukvarja MT, imajo implikacije za inženirje in managerje. Inženirji se ukvarjajo s fizičnimi sestavinami tehnologije. Oni morajo to tehnologijo povezati s trgi in ekonomskimi sistemi. Managerji morajo znati pričakovati implikacije tehnologije na poslovne zadeve. Vsi, ki jih to zadeva, pa morajo razumeti osnovni koncept povezovanja tehnologije s trgom za ustvarjanje bogastva.

Tudi Thamhain (2005, 5) meni, da je MT po svoji naravi multidisciplinaren. Vključuje vsaj dve uveljavljeni področji vednosti: (1) organizacijo in management ter (2) naravoslovje in inženirstvo, poleg tega pa še širok spekter disciplin z drugih področij v podporo bodisi managementu bodisi tehnologiji, kot recimo družboslovje, informacijska tehnologija in industrijski inženiring.

8

Management Inženirstvo / znanost

Management tehnologij

Slika 3: Povezave managementa tehnologij

Vir: National Research Council 1987, 11.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 336) menijo, da je MT izzivalna tema, tako glede teorije, kot prakse, in da se to zahvaljuje njegovi multidisciplinarni in multifunkcijski naravi. Z akademskega vidika so pomembne številne discipline, kot recimo znanost, inženirstvo, ekonomija, sociologija in psihologija. V poslovanju so odločilni prispevki komercialnih in tehnoloških funkcij, če želimo inovativne in uspešne izdelke ter storitve dostaviti na trg.

Yanez, Khalil in Walsh (2010, 391) opažajo, da izobraževalni programi na področju MT hitro rastejo in da so na mnogo načinov že dobro ustaljeni. Toda MT je področje, ki ga v osnovi poganja raziskovanje, ki je definiralo managersko pomembnost tehnologije in inovacij, raziskovanje njegovih mnogih smeri pa je tisto, ki še naprej redefinira področje MT.

Yanez, Khalil in Walsh (2010, 390) pojasnjujejo, da je področje MT osnovano na anti-tezi Keynesianske ekonomike ravnotežja. MT sprejema tako imenovani Avstrijski oziroma Schumpeterijanski pogled na ekonomijo, kjer sprememba in še posebno tehnološka sprememba povzroča priložnosti, ki so osnovane na neravnotežju. Večina MT-strokovnjakov meni, da je bistvo poslovne priložnosti sprememba. Največji nosilec sprememb v poslovanju pa je tehnologija in njena obljuba ekonomsko relevantnih inovacij.

Gehani (1998, xii) opaža, da se vedno več študentov inženirstva in znanosti udeležuje predmetov, ki so povezani z MT.

področja, neposredno pomembna za MT

9

Znanstvene in inženirske discipline

Discipline poslovodenja

MT

Znanja na osnovi disciplin Strateške/dolgoročne zadeve

glede tehnologije Znanja na osnovi disciplin

Znanstvene discipline Znanstvena in tehnološka politika

Računovodstvo

Tehnologije materialov Proces tehnoloških inovacij Finance

Produktne tehnologije R&R management Management

Proizvodne/procesne tehnologije

R&R infrastruktura in tehnološke spremembe

Trženje

Informacijske tehnologije Tehnološko podjetništvo in zagon novih podjetij

Ekonomija

Okoljske tehnologije Življenjski cikel izdelkov/procesov

Poslovno pravo

Tehnološko napovedovanje in načrtovanje

Tehnološke inovacije in strateško načrtovanje

Prenos tehnologij

Mednarodni prenos tehnologij in vloga transnacionalnih korporacij

Analize in ocene tehnoloških tveganj

Tehnološke in ekonomske analize

Tehnologija in človeške, družbene ter kulturne zadeve

Usposabljanje in izobraževanje v MT

MT v proizvodnih industrijah

MT v storitvenih industrijah

10

Informacijske tehnologije in druge nastajajoče tehnologije

Proizvodno trženje in po-prodajna interakcija

Tehnološke spremembe in organizacijska struktura

Management tehničnih projektov

Financiranje tehnologij in finančno odločanje

Kakovost in produktivnost

Metodologije v MT

Eko-učinkovitost in okoljska vzdržnost

Slika 4: Temeljna znanja, potrebna za management tehnologij

Vir: Khalil 2000, 11.

1.1.2 Raznolikost metod in pristopov v managementu tehnologij

Na področju MT obstaja velika raznolikost metod in metodologij izvajanja tako praktičnih managerskih nalog, kakor akademskega raziskovanja. Ni splošno sprejetih in obvezujočih metod in metodologij. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve, ki to ponazarjajo.

V svoji pregledni študiji nad celotno disciplino MT je Liao (2005, 381) ugotovil, da je to, kako ravnati s tehnologijami, postalo pomembna zadeva v zadnjih nekaj desetletjih, in MT-skupnost je posledično razvila širok obseg metodologij ter aplikacij za akademsko raziskovanje in praktično uporabo. Poleg tega je področje MT pritegnilo veliko prizadevanj za raziskovanje njegove narave, konceptov, okvirjev, arhitektur, teorij, sistemov, modelov, orodij, funkcij in implementacij v realnem svetu, zato da bi demonstrirali MT-metodologije ter njihove načine uporabe.

Liao prav tako ugotavlja (prav tam, 382), da so raziskovalci razvili celo množico managerskih definicij, konceptov, dejavnosti, ravni, kroženj in postopkov. Avtorji na področju MT so predlagali različne delovne definicije, paradigme, okvirje, koncepte, predmete, trditve, vidike, merjenja in vplive za namen preiskovanja vprašanj o tem, kaj je management tehnologij, kaj so njegove metode in tehnike ter kaj so njegove funkcije za podpiranje posameznikov in organizacij pri ravnanju s tehnologijami.

11

Liao (prav tam, 388) pojasnjuje, da so metodologije in aplikacije na področju MT široka kategorija raziskovalnih prizadevanj. Metodologije in aplikacije MT privabljajo veliko pozornosti in prizadevanj, tako akademskih, kot praktičnih. MT-metodologije in razvoji aplikacij so zelo raznoliki zaradi ozadij, strokovnega znanja in problemskih domen njihovih avtorjev – zaradi tega se lahko nekateri avtorji pojavijo v literaturi različnih metodologij in aplikacij. Po drugi strani pa imajo nekatere metodologije skupne koncepte in skupno vrsto tehnologije. Kljub temu pa obstaja kar nekaj avtorjev, ki delajo po različnih metodologijah in aplikacijah. To nakazuje, da je trend razvoja v metodologiji prav tako diverzificiran zaradi avtorjevih raziskovalnih interesov in njegovih zmožnosti v metodologiji ter problemski domeni.

1.2 Izhodišča disertacije

V tem poglavju predstavljamo najpomembnejša splošna dejstva, iz katerih izhaja disertacija, in ugotovitve izbranih avtorjev s področja MT, ki ta dejstva ponazarjajo.

1. Tehnologija je eden izmed najpomembnejših elementov sodobne človeške družbe.

Willoughby (2005, 120) pojasnjuje, da je tehnologija postala lajtmotiv sodobnega sveta in temelj mednarodne ekonomije. Podjetja, vlade, organizacije, skupnosti in posamezniki, na videz povsod, gledajo na tehnologijo kot ključ za dosego svojih ciljev. V nasprotju s temi pa obstajajo tisti, ki se upirajo laskanju tehnologiji, in ki kažejo na tehnološke vzroke človeških ter okoljskih težav. Skozi 20. stoletje je tehnologija postala vseprisotna. Vseprisotnost tehnologije ima vsaj dve pomembni razsežnosti: vzpon tehnologije sáme kot dela družbe in vzpon človeških skrbi o tehnologiji. Willoughby (prav tam, 121) vseprisotnost tehnologije v sodobni družbi pojasnjuje s tem, ko pravi, da ima večina družbenih, političnih, ekonomskih in okoljskih težav tehnološko razsežnost. Vseprisotnost tehnologije znotraj družbe pa pomeni (prav tam, 122), da je človeška družba sáma postala bolj tehnološka v svojem značaju. Posledica tega, da je družba postala bolj tehnološka, je, da je posebna sfera človeškega prizadevanja – »tehnološka praksa« – postala pomembnejša. To pomeni, da so postale tehnološke sposobnosti prvi predpogoj za sposobnosti v drugih sferah človeškega prizadevanja. Willoughby (prav tam, 124) še dodaja, da vseprisotnost tehnologije v družbi, ki daje tehnološki praksi kot sferi človeške prakse več pomembnosti, posredno ustvarja tako potrebo po bolj prefinjenih pristopih k tehnološki sestavi, kakor po novih vrstah ustanov, ki so povezane s tehnologijo. To se deloma izraža v rasti inštitutov tehničnega usposabljanja in tehničnih univerz, toda tudi v rasti s tehnologijo povezanih posebnih organizacij ter storitev, tako za navadne ljudi, kakor v akademskih programih s področja MT na univerzah.

Khalil (2000, xx) meni, da ima tehnologija temeljno vlogo v razvoju družbe. Pripisuje ji (prav tam, xxii–xxiii) pomembnost za zagotavljanje konkurenčnosti v globalnem gospodarstvu.

12

Tehnologija ima svojo zgodovino in družbeno-politično-ekonomske implikacije ter pomembnost kot sredstvo ustvarjanja ekonomskega bogastva.

Glede vloge tehnologije v sedanjem času Khalil (2000, 1) pravi, da v nobenem drugem času v zgodovini človeštva ni bila tehnologija tako predirljiva v človeških življenjih, kot je danes. V vedno večjem obsegu tehnologija vdira v vsak vidik človeškega prizadevanja. Vladne operacije, globalne korporacije, zasebna podjetja in posamezniki so za svoj uspeh zelo odvisni od tehnologije. Kot kaže, se bosta stopnja tehnološkega napredka in odvisnost družbe od tehnologije zgolj še intenzivirali v 21. stoletju.

Van Wyk (2004, 10) podobno ugotavlja, da ima tehnologija globok vpliv na naša življenja. Po eni strani je tehnologija vir mnogih koristi in večine našega bogastva. Po drugi strani pa je tehnologija moteče razdiralna. Učinkovito izkoriščanje tehnologije kliče po prodornem razumevanju, managerskih veščinah in sreči.

Thamhain (2005, 8–9) meni, da sta globalizacija in tehnologija morda dva najpomembnejša gonilnika poslovnih učinkov. Obe sta medsebojno povezani. Podjetja imajo koristi od ekonomij obsega, s tem ko globalno izkoriščajo tehnologijo, toda podjetja prav tako potrebujejo tehnologijo, da delujejo globalno. Tehnologija zatorej tako omogoča globalizacijo, kakor obratno .

2. V sedanjem globalnem kapitalizmu se nenehno dogajajo tehnološke spremembe. Tehnološki pogoji delovanja organizacij in ljudi se nenehno spreminjajo. MT v organizacijah se nenehno spopada s tehnološkimi spremembami.

Khalil (2000, xix) pojasnjuje, da hitrost in obseg tehnoloških sprememb danes močno vplivata na vsako človeško ustanovo. Zaradi tehnologije se naš svet razvija z izjemno hitrostjo. Uspeh organizacij je vedno bolj odvisen od zmožnosti njihovih voditeljev, da ustrezno upravljajo vire v svetu hitro spreminjajoče se tehnologije. Podjetja morajo tudi biti zmožna tekmovati na dinamičnem globalnem trgu.

Khalil (2000, 3) poudarja, da pospešena stopnja tehnoloških sprememb močno vpliva na družbo in življenjski standard. V 21. stoletju se industrijska revolucija umika »tehnološki revoluciji«. Avtor tudi pravi (prav tam, 12), da ne samo, da se danes svet zelo spreminja, ampak se v 21. stoletju nadaljuje tudi povečevanje tempa teh sprememb. Pojavljajo se nove tehnologije in dinamika trgovine se premika. Posledično se morajo spreminjati tudi managerski sistemi, zato da bi se spopadli s tehnološkimi spremembami. Ti premiki ustvarjajo popolnoma novo paradigmo za poslovanje. To ustvarja potrebo po učinkovitem ravnanju s tehnologijami (MT).

Khalil (2000, 13) dodatno pojasnjuje, da je najizrazitejša razlika med svetom danes in svetom včeraj hiter tempo tehnoloških sprememb. Ta tempo je združen z variacijami v obsegu

13

razširjanja tehnologije. Globalna konkurenca je tudi relativno nova. Večina držav zdaj zasleduje svobodno globalno trgovino in trgovinski bloki postajajo opredeljujoča značilnost sedanjega časa. Velikost in hitrost tehnoloških sprememb v zadnjih letih sta bili neznanski. Tehnološke spremembe so bile tako velike, da je za posameznike, in pogosto tudi za ustanove, težko, da jim sledijo. Stopnja sprememb se povečuje eksponentno. Države, podjetja in posamezniki morajo razviti svoje sposobnosti za sledenje tehnološkim spremembam ter za izkoriščanje tehnologije. Za uspešen sodobni management ima to za posledico (prav tam, 14), da so pri visoki stopnji tehnoloških sprememb uspešni tisti managerji, ki sprejemajo spremembe v korist svojih organizacij. V dinamičnem okolju tehnoloških sprememb hitrega tempa se naloge managerja razširjajo onstran tradicionalne vloge upravljana razpoložljivih virov v novo vlogo upravljanja sprememb. Manager mora biti zmožen ravnati tako s tehnologijo, kakor upravljati inovacijski proces.

3. Ustrezna in učinkovita tehnološka presoja je ena izmed osrednjih tem in izzivov na področju MT. Tehnološko presojo se lahko izvaja v vseh primerih, kjer se tehnologijo uporablja za doseganje nekega namena/cilja. Ustrezna tehnološka presoja je osnova za oblikovanje ustrezne tehnološke strategije organizacij.

Tehnološko presojo se običajno izvaja v podjetjih, lahko pa tudi v drugih vrstah organizacij (glej na primer Bell, Kingham in Powell 1992). Tehnološka presoja se lahko nanaša tudi na ocenjevanje nacionalnih tehnoloških sposobnosti (glej na primer Porter idr. 2002). Janeš in Dolinšek (2007, 1412) ugotavljata, da se lahko ovrednotenje, pridobljeno z notranjo tehnološko presojo, uporablja za spodbujanje tehnološkega razvoja v organizaciji. Notranja tehnološka presoja je orodje za določevanje prepada med obstoječim in želenim tehnološkim stanjem ter ponuja ovrednotenje možnosti za nadgradnjo tehnoloških sposobnosti. Janeš in Dolinšek (prav tam, 1410) prav tako izpostavljata, da podjetja redno izvajajo presoje kakovosti, pri tem ko implementirajo sistem managementa kakovosti. Vendar pa ni nobenih standardnih zahtev in postopkov za ovrednotenje tehnoloških sposobnosti. Eno izmed pomembnih področij generične presoje podjetja naj bi bilo zatorej tudi ovrednotenje njegovih tehnoloških sposobnosti prek notranje tehnološke presoje.

Khalil (2000, 265) pojasnjuje, da je tehnološka presoja analiza, ki se jo izvede zato, da se določijo prednosti in slabosti tehnoloških virov organizacije. Njen namen je oceniti položaj podjetja v tehnologiji glede na svoje konkurente in primere najboljše prakse. To velja za tehnologije celotnih funkcij v podjetju, ki dodajajo vrednost, vključno s produktnimi tehnologijami, proizvodnimi tehnologijami, storitvenimi tehnologijami in trženjskimi tehnologijami. Cilj presoje je razvoj baze, na osnovi katere se lahko oblikujejo tehnološka strategija in povezani načrti. Tehnološka presoja je kontinuiran proces ocenjevanja.

Kelessidis (2000, 2) pravi, da je tehnološka presoja metoda preiskovanja, ki meri na ovrednotenje: (a) tehnološke sposobnosti, (b) postopkov, in (c) potreb malih ter srednje

14

velikih podjetij oziroma neke organizacije. Tehnološka presoja je metoda identificiranja močnih in šibkih točk prek karakterizacije in splošne ocene osnovnega znanja podjetja (trženje, management, finance, človeški viri itn.). Je proces analize, ki vodi do konkretnih predlogov (akcijski načrt). Splošni namen tehnološke presoje je ovrednotiti sposobnost podjetij in organizacij, da integrirajo nove tehnologije, da delajo s tehnološkimi partnerji in da bolje definirajo, kaj potrebujejo.

Mohammad idr. (2010, 1) poudarjajo, da je prvi predpogoj za tehnološki razvoj v organizaciji, podjetjih ali državi določitev tehnoloških prioritet in strategij glede sposobnosti te organizacije oziroma podjetij. Ocena tehnološke sposobnosti je proces, v katerem lahko organizacija (ali podjetje) proučuje svoje trenutne in potencialne tehnološke zmožnosti in sposobnosti, pri čemer upošteva svoje dolgoročne cilje. Tako lahko načrtuje zmanjšanje tehnološkega prepada, ki je določen prek primerjanja svoje trenutne situacije z idealno situacijo ali s svojimi konkurenti. Mohammad idr. (prav tam, 2) pravijo, da je ocena sedanjega stanja prvi logični korak v razvoju učinkovitega programa MT. Če želi organizacija svoje vire investirati zgolj v najbolj kritična področja, bi morala najprej oceniti svoje trenutno stanje z neko obliko tehnološke presoje.

Spath, Renz in Seidenstricker (2009, 108) menijo, da je ključno, če želimo sprejeti informirano strateško odločitev, da pridobimo in ovrednotimo celo vrsto informacij. To vključuje izvedbo ne samo analize okolja, ampak tudi notranje tehnološke analize. Rush, Bessant in Hobday (2007, 228) podobno pravijo, da lahko tehnološka presoja usposobljenemu managerju, akademskemu raziskovalcu ali snovalcu politik omogoča določitev tistih obnašanj in rutin, ki prispevajo k razvoju tehnoloških sposobnosti podjetja oziroma so zanj nujne.

Kelessidis (2000, 2) je ugotovil, da ni nobenih »univerzalnih« standardov za izvajanje tehnološke presoje.

4. Danes obstaja več različnih modelov in orodij (recimo vprašalnikov, anket) za tehnološko presojo organizacij, ki so jih razvili ter predlagali različni avtorji in ki so (bili) uporabljeni v različnih okoliščinah, tudi v nekaterih slovenskih podjetjih. Ti modeli in orodja so bili oblikovani za uporabo v posameznih vrstah organizacij in ne za splošno uporabo.

Primere modelov in orodij tehnološke presoje so razvili, recimo, Garcia-Arreola (1996), Rush, Bessant in Hobday (2007), Kelessidis (2000), Mohammad idr. (2010), Van Wyk (2010). Ti modeli in orodja niso splošno uporabljivi za vse vrste organizacij (recimo podjetja, univerze, neprofitne nevladne organizacije, mednarodne organizacije ipd.), ampak so bili oblikovani za namen ocenjevanja posameznih vrst organizacij (večinoma podjetij).

15

Mohammad idr. (2010, 3) pravijo, da je bil vsak od teh modelov in tehnik razvit zaradi posebnega raziskovalnega namena. Modele za ocenjevanje tehnološke sposobnosti lahko razdelimo v tri kategorije:

• modeli, ki ocenjujejo sposobnost v proizvodnih podjetjih; • modeli, ki ocenjujejo sposobnost v raziskovalno-razvojnih organizacijah; • modeli, ki ocenjujejo sposobnost v managementu tehnologij.

Glavna razlika med modeli ocenjevanja tehnološke sposobnosti je v njihovih kriterijih in merjenju teh kriterijev.

5. V literaturi na področju MT obstajajo merila za ustreznost in kakovost managerskih orodij.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 338) pravijo, da obstaja veliko različnih vrst managerskih orodij, tehnik, procesov, modelov in okvirjev. Po mnenju avtorjev (prav tam, 336) implementacija učinkovitih MT-rešitev zahteva, da so številni elementi na mestu. Prvič, potrebna so praktična orodja za podpiranje odločitev in dejanj managementa, skupaj s tehnikami za njihovo uporabo. Drugič, zahtevani so managerski procesi za kombiniranje orodij in tehnik za reševanje specifičnih poslovnih težav. In končno, potrebni so konceptualni okvirji za vodenje mišljenja o MT, ki so osnovani na dobro utemeljenih teoretičnih principih.

Glede ustreznosti in kakovosti managerskih orodij s področja MT Phaal, Farrukh in Probert 2006, 336) menijo, da bi morala orodja, procesi in okvirji, ki se jih implementira za podporo MT, meriti na to, da so:

• robustna (teoretsko veljavna in zanesljiva), • ekonomična in praktična za implementacijo (ne preveč kompleksna ali s preveliko

viri), • integrirana (zmožnost skupnega delovanja in povezovanja z drugimi okvirji, procesi

in orodji, ki se jih razvija v poslovanju), • fleksibilna (prilagodljiva tako, da ustrezajo posameznim okoliščinam glede na

poslovni namen, tržno okolje, razpoložljive vire in informacije ter na korporativno kulturo).

Po mnenju avtorjev (prav tam, 337) se orodja nanašajo na praktično uporabo, okvirji pa na konceptualno razumevanje.

Farrukh idr. (1999, po Phaal, Farrukh in Probert 2006, 338) so prav tako navedli nekaj principov dobre prakse za oblikovanje orodij. Orodja naj bodo:

• utemeljena na objektivnem modelu najboljše prakse, • enostavna v konceptu in uporabi,

16

• fleksibilna tako, da dovolijo »najboljše ustrezanje« tekoči situaciji in potrebam podjetja,

• ne mehanicistična ali preskriptivna, • zmožna integracije z drugimi orodji, procesi in sistemi, • njihov učinek naj bo izboljšanje, ki se ga da kvantificirati, • podpirajo naj komunikacijo in odločanje.

Farrukh idr. (prav tam) so poleg tega identificirali še številne želene lastnosti kataloga orodij, ki naj bo:

• dobro strukturiran, z jasno definicijo izrazov in konsistentno terminologijo, • popoln glede pokrivanja (predmetna področja in viri), • implementiran v programski opremi in dostavljen prek spleta, • osredotočen na praktično poslovno uporabo, vključno z uporabnimi značilnostmi, kot

so recimo vstopne točke, inteligentna navigacija, kustomizacija in ekspanzija, • ustrezno podprt z zagotavljanjem storitev, kot so recimo nadgradnje, nasveti in

povratne informacije.

Več kot 850 takšnih orodij in okvirjev je bilo skupaj zbranih v katalog, ki predstavlja širok obseg managerskih disciplin.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 336) ugotavljajo, da so managerji, svetovalci in akademiki razvili veliko število pristopov (»orodij«) za razumevanje praktičnih ter konceptualnih zadev, povezanih z MT. Takšna orodja lahko zavzemajo mnogo oblik, vključno z matrikami, mrežami, preglednicami, grafi, kontrolnimi listami, taksonomijami, seznami in programsko opremo, ter skupaj s kombinacijami vseh teh oblik. Manager je soočen s številnimi izzivi, ko uporablja takšna orodja:

• Kako najti primerna orodja? • Kako oceniti kakovost in uporabnost razpoložljivih orodij? • Kako uporabiti orodja v praktičnih okoliščinah ali procesu? • Kako integrirati orodja z drugimi orodji, poslovnimi procesi in sistemi?

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 338) pravijo, da je bil izid številnih raziskovalnih programov objava praktičnih vodičev za podporo uporabe MT-orodij, in nekaj orodij so skupaj zbrali v kataloge. Vendar pa ti avtorji opozarjajo, da je kljub temu še vendarle treba napredovati v razumevanju narave in strukture takšnih orodij, zato da bi omogočili razvoj izboljšanih orodij in učinkovitejšo uporabo managerskih orodij v podjetjih.

Glede razvoja managerskih orodij s področja MT Phaal, Farrukh in Probert (2006, 341–342) menijo, da razvijanje managerskih orodij, ki so praktična za uporabo in dobro utemeljena v teoriji, zahteva raziskovalni in razvojni proces, ki vključuje obe razsežnosti. Ti avtorji priporočajo »procesni pristop«, ki poudarja potrebo po razvoju managerskih orodij na

17

ponavljalen in nadzorovan način, podprt z ustreznimi teoretskimi okvirji. Tipično so vključene številne faze, po katerih se orodja in okvirji razvijajo, dokler niso zrela in stabilna: 1. Eksploratorna faza: zgodnje preizkušanje managerskih okvirjev in konceptov orodij v

praktičnih uporabah, zato da se preizkusi uporabnost ter da se zagotovi, da so ključne razsežnosti problema zajete.

2. Razvojna faza: prečiščevanje okvirjev in orodij v praktičnih uporabah, ocenjevanje uporabnosti pristopa na vsakem koraku.

3. Faza preizkušanja: zagotavljanje stabilnosti in uporabnosti okvirjev ter orodij v raznolikih okoliščinah brez znatnih sprememb.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 343) zaključijo s tem, ko pravijo, da razvoj integriranih, dobro utemeljenih in uporabnih orodij, procesov in okvirjev predstavlja izziv managerjem, svetovalcem in raziskovalcem, ter priporočajo ponavljalen »procesni pristop«. Razvoj praktičnih in dobro utemeljenih orodij in okvirjev zahteva aktivno sodelovanje s podjetji ter skupno delo na »živih« managerskih težavah in izzivih.

1.3 Raziskovalni problemi

V tem poglavju predstavljamo najpomembnejše raziskovalne probleme, iz katerih izhaja disertacija, in ugotovitve izbranih avtorjev s področja MT, ki te probleme ponazarjajo.

1. MT in teorija tehnologije še nista dosegla stanja utrjene in splošno veljavne znanosti.

Van Wyk (2012b) ugotavlja, da je stanje tehnološke vednosti slabo: vednost o posameznih vidikih je briljantna, toda vednost o vseobsegajoči strukturi ne obstaja. Arthur (2009, 14): »Ne strinjamo se o tem, kaj beseda tehnologija pomeni, nimamo vseobsegajoče teorije o tem, kako tehnologije nastanejo, nimamo globljega razumevanja, iz česa sestoji inovacija, in nimamo teorije evolucije za tehnologijo. Manjka množica vseobsegajočih principov, ki bi predmetu dali logično strukturo, ta pa bi pomagala zapolniti te primanjkljaje. Z drugimi besedami, manjka teorija tehnologije – logija tehnologije.« Soočeni smo torej z omejenim razumevanjem (in posledično vodenjem) tehnološkega napredka.

Van Wyk (2012b) opozarja, da sedanji jezik v MT in teoriji tehnologije odraža globok razcep v tehnološki vednosti: mnogo posebnih »narečij« obstaja drugo ob drugem, ki niso povezana s skupno vezjo. Potrebujemo torej nov jezik tehnologije, da pospešimo inovacijsko verigo – zaporedje dogodkov, ki vodijo od znanstvenih odkritij, prek tehnološkega napredka, do praktičnih uporab. Ključ do skupnega jezika tehnologije je v določitvi osrednje lastnosti tehnologije, posameznih tehnoloških enot in zbora vseh tehnoloških enot (tehnosfera).

18

Van Wyk (2012a) pravi, da obstaja tudi konceptualna praznina v MT in teoriji tehnologije. Potrebujemo torej enotno množico konceptov in konstruktov: korenine enotne strukture so v strateški tehnološki analizi (več o tem, glej Van Wyk 2004), posebnem področju MT.

Pieterse (2005, 6) pojasnjuje, da v MT kot akademski disciplini vlada preobilje raznoraznih vidikov in v tem izoliranem obilju so na razpolago tudi raznorazne tehnike, toda ne obstajajo pa nobeni jasni procesi in široko sprejete metode. MT je disciplina, ki se še vedno razvija. Noben posamezni učbenik ali pristop k MT še ni dosegel širšega sprejetja. V disciplini vlada zbirka nezdružljivih vidikov o MT. Pieterse (prav tam, 7) tudi ugotavlja, da si sedanja literatura na področju MT ni edina v svojih pogledih in metodah tehnološke strategije, glede povezave tehnološke s poslovno strategijo, in glede tega, kako se tehnološko strategijo izvršuje in interno ocenjuje. Ne obstaja noben integriran model, ki bi managerja tehnologij vodil od skupnega, organizacijsko širšega strateškega pozicioniranja do ocenjevanja in usklajevanja tehnoloških gradnikov.

Willoughby (2005, 125) pravi, da je identificiranje nekaterih splošnih parametrov (v smislu abstraktnih principov) dobre prakse v tehnologiji eden izmed osrednjih izzivov tehnoloških študij kot akademskega področja. Temu izzivu bomo kos samo, če bo vzpostavljen ortodoksni jezik diskurza, kjer je v središču lucidni koncept tehnologije. Toda trenutno se zdi, da je področje tehnoloških študij obtičalo v semantičnem močvirju. Willoughby (prav tam, 127) sicer priznava, da je določena spremenljivost v uporabi jezika verjetno bistven del neke živeče akademske discipline, toda neka vrsta semantične ortodoksije v jedru področja je vendarle nujna za olajšanje spodobne analize politik in razprav.

Burgelman, Maidique in Wheelwright (1996, 1) so že pred časom ugotavljali, da je strateški management tehnologij in inovacij mlado področje in domena različnih, deloma prekrivajočih se konceptov, ki se še vedno nekoliko spreminjajo. Predstavljene definicije in medsebojne povezave niso dokončne.

Gehani (1998, xiii) pravi, da je področje MT, kot se ga danes razume, poplavljeno z mnogo podrobnostmi. Celo med MT-strokovnjaki je malo soglasja o tem, kaj naj to področje pokriva in česa ne.

Van Wyk (2004, 6) na splošno ugotavlja, da v naši družbi obstaja vedno večja potreba po boljši tehnološki pismenosti. Van Wyk (2005, 1) tudi meni, da zato ker igra tehnologija tako pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju, v naših poslovnih zadevah in v vladni politiki, moramo tehnologijo bolje razumeti. Toda tehnologija ni bila podvržena elegantni poenostavitvi, ki zaznamuje razvoj večine področij vednosti, ko postanejo zrela. Da bi dosegli poenostavitev, moramo najprej odkriti temeljno strukturo, ki podpira vse tehnologije. Takšna struktura bi se lahko zelo dobro izkazala kot ena izmed pomembnejših konceptualnih osnov 21. stoletja. Van Wyk (prav tam, 22) opozarja, da to skupno iskanje temeljne strukture v

19

tehnologiji danes ostaja pomembno vprašanje: iskanje takšne strukture je treba oživeti kot stvar visoke prioritete.

Clarke (2005, vii) opaža, da tehnologija trenutno za nas predstavlja nekaj nepredvidljivega in strašnega. Boljše temeljno razumevanje, če je mogoče, bi lahko tehnologijo naredilo manj strašno.

Van Wyk (2004, 6) pravi, da potrebujemo enostavno in izčrpno razumevanje tehnologije, zato da bi si pomagali pri sledenju vedno večjega števila specializiranih področij, vsakega z bolj natančno osredotočenim znanjem. Na makro ravni moramo razumeti, kako je tehnologija sestavljena, kako se tehnologija razvija in v kakšni interakciji je tehnologija z drugimi sistemi. Na kratko, potrebujemo nežno in nepretenciozno obliko totalne tehnološke pismenosti.

Van Wyk (2004, 10) opaža, da je precej nenavadno in presenetljivo, da je naše razumevanje tehnologije tako slabo strukturirano. Široko osnovano razumevanje tehnologije v razvoju človeške misli ni bila naša največja prioriteta. Toda (prav tam, 13) fascinantno iskanje preteklih nekaj let je bilo iskanje temeljne teoretične strukture, ki podpira vso tehnologijo. Takšna temeljna struktura bi materialno izboljšala naše razumevanje tehnologije, povečala našo zmožnost, da s tehnologijo bolje ravnamo, in povečala našo učinkovitost pri snovanju javne politike na tem področju.

Van Wyk (2004, 13) pravi, da ni težko najti dokazov, da obstaja potreba po temeljni strukturi. V akademskih razpravah se tehnološke terminologije ne uporablja na konsistenten način. Že sama beseda »tehnologija« ima izjemno različne pomene, ki segajo vse od računalnikov in programske opreme do celote vseh orodij, ki jih je človeštvo v svojem razvoju izoblikovalo. Ko opisujemo posamezne tehnologije, se ne nanašamo na konsistentne razlikovalne značilnosti. Na področju tehnologije nimamo splošno sprejete formalne taksonomije, načina klasifikacije vseh tehnologij. Različne organizacije uporabljajo različne verzije, večinoma narejene po lastni meri. Gledano v celoti se za teorijo tehnologije ne zdi, da bi imela zadovoljivo celotno paradigmo. Stanje področja lahko v najboljšem primeru opišemo, kot da je v »nestrukturirani«, »pragmatični« ali »pred-paradigmatski« fazi.

Van Wyk (2004, 13) nadalje pravi, da tudi v praksi MT obstajajo dokazi, da obstaja potreba po boljši strukturi. Večina korporativnih managerjev bo priznala, da so zaslepljeni zaradi nove tehnologije. Redki so predsedniki uprav, ki sistematično rišejo zemljevid globalne tehnološke pokrajine in ki vedo, kje je pričakovati definitiven razvoj tehnologije.

V primeru tehnološke politike (Van Wyk 2004, 14) ima zelo malo snovalcev politik koherenten pogled na tehnološko mejo in malo jih razume zapleteno interakcijo specializacije ter združevanja v tehnološki evoluciji. V svetu vlaganj teče denar v podjetja in iz njih, osnovana pa so na tehnologiji, bolj na osnovi mode kot pa na osnovi racionalne tehnološke

20

analize. Na mednarodnih delniških trgih je tehnologija postala sinonim za razdiralno in obubožajočo volatilnost.

2. V literaturi na področju MT in teorije tehnologije ni mogoče zaslediti enotne, jasne, prepričljive in splošno sprejete definicije ali konceptualizacije, kaj je to: • tehnologija, • znanost, • osnovni odnos med tehnologijo in znanostjo (še posebno inženirstvom), • tehnološka sposobnost, • tehnološka sposobnost podjetja, • management tehnologij.

V literaturi na področju MT obstaja precej različnih predlaganih opredelitev teh konceptov, vendar pa v splošnem ni mogoče zaslediti, ali in kako so te opredelitve sploh utemeljene, kako so nastale, kakšen je postopek določevanja teh konceptov ter kakšna so merila za presojanje ustreznosti (objektivnosti, prepričljivosti) predlaganih definicij in konceptualizacij.

Thamhain (2005, 3–4) recimo ugotavlja, da sta bila tako obseg kot tudi definicija MT predmet intenzivnih razprav, sporov in zmede. Besedi »management« in »tehnologija« vsaka nosita različne pomene in razmejitve, in v njuni kombinaciji predstavljata široko množico dejanj, metod, orodij in tehnik. Obseg MT je zelo širok in raznolik. Njegove meje se prav tako močno prekrivajo z mejami njegovih glavnih disciplin – inženirstvo in management. Z vedno večjo kompleksnostjo našega poslovnega okolja se MT močneje osredotoča na »upravljanje« organizacijskih procesov in ljudi, ki so vanje vključeni.

Willoughby (2005, 119) opozarja, da lahko v sferi tehnologije dobra semantika vodi do dobre tehnološke prakse, in obratno, slaba semantika lahko vodi do slabe tehnološke prakse. Dobra semantika je pomembna zato (prav tam, 124), ker ko praktičnosti človeške družbe in vodenja postanejo vedno bolj prepletene s tehnologijo, človeški jezik vedno bolj vsebuje nanašanja na tehnološke zadeve.

Willoughby (2005, 124–125) ugotavlja, da je bistvena razsežnost tehnološke prakse razvoj in uporaba s tehnologijo povezanega jezika. Razvijanje tehnološke sposobnosti in reševanje praktičnih človeških težav, povezanih z uporabo tehnologije, zahteva pripisovanje besed tehnološkim objektom in procesom ter konceptom o človeški uporabi tehnologije. Brez takšnega jezika postane reševanje težav v tehnološki praksi težavno, ker postanejo težave takšne, da se jih težko definira, razjasni in sporoča. Z novo tehnologijo nastanejo novi pojavi v tehnološki praksi. Ti zahtevajo nove izraze. Človeški jezik se mora zatorej prilagoditi in ta proces je nujno eksperimentalen, zapleten, dvoumen, pomešan ter problematičen. Toda ne glede na to, ta proces je neizogiben.

21

Glede pomembnosti ustrezne tehnološke semantike Willoughby (2005, 125) tudi pravi, da ko postane tehnološki jezik v družbi prominenten, hkrati z vzponom pomembnosti tehnološke prakse, postane tudi tehnološka semantika pomembnejša. Vseprisotnost tehnologije v družbi zatorej povečuje pomembnost tehnološke prakse kot sfere človeških sposobnosti in tehnološko semantiko kot element človeške prakse. Willoughby (prav tam) dodaja, da ker je tehnološka praksa postala prominenten del človeških zadev, postaja dobra tehnološka semantika prvi predpogoj za učinkovito izvajanje na mnogih področjih človeškega prizadevanja.

Yanez, Khalil in Walsh (2010, 391) pojasnjujejo, da sta pedagogika in raziskovanje na področju MT v mnogo ozirih področje, ki je osnovano na izrazih, katerih splošna in napačna uporaba je na začetku definirala potrebo po MT-programih. Avtorji opozarjajo na pogosto napačno uporabo osnovnih izrazov s strani managerjev in raziskovalcev, ki so bili in pogosto so še vedno neusposobljeni v razumevanju in razločevanju pomenov izrazov, ki so osnovni za učinkovito politiko ter iskanje konkurenčnih prednosti v ekonomiji znanja. Izraze, kot recimo »tehnologija«, »tehnološka sprememba«, »izum«, »izdelek« in »inovacija«, se pogosto napačno uporablja zunaj MT-področja. Avtorji (prav tam) tudi ugotavljajo, da veliko strokovnjakov zatrjuje, da celo danes večina managerjev težko shaja s pomembnostjo tehnologije v poslovanju. Zgodnji raziskovalci s področja MT so ugotovili, da tudi managerji s tehnološkim znanjem pogosto niso razumeli tehnologije v poslovnem smislu. In celo raziskovalci, ki preiskujejo MT-zadeve, so ne glede na svoje ozadje pogosto napačno uporabljali s tem povezano terminologijo.

Yanez, Khalil in Walsh (2010, 391) pravijo, da so že zgodnji pedagogi s področja MT ugotovili, da je naloga vseh managerjev ne glede na njihovo ozadje, da razumejo in razlikujejo med osnovnimi izrazi, kot so recimo »inovacija«, »izdelek«, in drugimi tehnološkimi izrazi v managerskem namesto v tehničnem smislu. Vendar pa managerji, tehnologi in akademiki danes še kar naprej uporabljajo izraze »tehnologija« in »izdelki« kot sinonime in tako izgubljajo priložnosti za managerski uvid. Zatorej ne preseneča, da se managerjem management tehnologije in inovacij pogosto zdi težavna naloga, ko pa mnogo pedagogov in avtorjev pogosto spregleda ali pa napačno uporablja osnovne definicije. Yanez, Khalil in Walsh (prav tam, 392) pravijo, da je zmeda glede poslovnega pomena besed »tehnologija« in »izdelek« bila in še vedno je uganka. Zmeda pri razlikovanju med tehnološko spremembo in inovacijo je prav tako ustvarila plodna tla za zgodnje raziskovanje na področju MT.

Orlikowski (1992, 398) poudarja, da je bila tehnologija vselej osrednja spremenljivka v organizacijski teoriji, informirala je tako raziskovanje kot prakso. Toda kljub letom in letom preiskovalnega truda obstaja malo strinjanja o definiciji in merjenju tehnologije, in nobenega prepričljivega dokaza ni o natančni vlogi tehnologije v organizacijskih zadevah. Razhajajoče se definicije in nasprotujoče si perspektive, povezane s tehnološkimi raziskavami, so omejile

22

naše razumevanje o tem, v kakšni interakciji je tehnologija z organizacijami – in teh nekompatibilnosti ni mogoče razrešiti z vzajemnim popuščanjem. Orlikowski (prav tam) meni, da je potrebna rekonstrukcija koncepta tehnologije, ki fundamentalno in vnovično preiskuje naše sedanje predstave o tehnologiji ter njeni vlogi v organizacijah. Prejšnje konceptualizacije tehnologije so se namreč vsaka posebej selektivno osredotočale na nekatere vidike tehnologije na račun drugih, izid tega pa je, da je sedanje stanje vednosti o tehnologiji v organizacijah dvoumno in konfliktno. Van Wyk (2004, 88) pravi, da je posledica težave najti skupno osnovo tudi to, da ni splošno sprejete definicije managementa tehnologij.

Willoughby (2005, 125–126) opaža, da je trend v literaturi in konferenčnih krogih, da se kot »tehnologija« opisuje skoraj karkoli. To pomeni, da ker je tehnologija praktično vse, potem je tehnologija dejansko tudi nič. Posledično uporabljajo komentatorji besedo »tehnologija« s tako široko raznolikostjo pomenov, da je izjemno težko vedeti, ali imata dva človeka, ki govorita dozdevno podobne stvari o »tehnologiji«, sploh vsaj malo podobne pomene v mislih. Willoughby (prav tam, 126) meni, da ta trend degradira jezik in otežuje koherenten govor o tehnoloških zadevah, in to lahko povzroča našo zaskrbljenost nad tem trendom.

Gehani (1998, 1) podobno ugotavlja, da je med tehnologi in strokovnjaki malo soglasja o tem, kaj tehnologija pomeni. Avtorji so predlagali različne hipoteze. Dodaja (prav tam, 4), da je definiranje tehnologije zelo zapleteno. Celo strokovnjaki se ne morejo strinjati o tem in celo zanje je težko definirati tehnologijo – tj. kaj vključiti v to definicijo in kaj izpustiti. Gehani (prav tam, 5) zaključi s tem, ko pravi, da je edino soglasje, ki ga imamo, to, da je tehnologijo težko definirati.

Willoughby (2005, 143) pravi, da v literaturi s področja tehnoloških študij ni definicije tehnologije, o kateri bi se vsi strinjali, čeprav obstaja veliko prekrivanja v predlaganih definicijah in čeprav obstaja neko splošno soglasje o tem, da se lahko identificira področje proučevanja pod rubriko »tehnologija«. Beard (2005, 36) podobno pravi, da je koncept tehnologije ekspanziven in varljiv.

Glede neenotnega razumevanja tehnologije Willoughby (2005, 126) pravi, da ima zmeda o naravi tehnologije zelo praktične posledice za vlade (ki lahko alocirajo sklade v tehnološke programe v veri, da bodo tako nastale ekonomske koristi) ali podjetja (ki lahko vlagajo v delnice »visoko tehnoloških« podjetij v veri, da bodo prinesle visoke donose na investicije). Ali vlaganje v tehnologijo pomeni vlaganje v ljudi, izobrazbo, znanost, usposabljanje, veščine, nakup strojev, nakup intelektualne lastnine, reformo organizacije, ali pa v zagotovitev višjih plač inženirjev? Težko je sprejeti informirano odločitev o takšnih zadevah brez jasne ideje o tem, kaj imamo v mislih z besedo »tehnologija«.

Willoughby (2005, 143) opozarja, da je tehnologija pomembna za večino področij človeškega prizadevanja, in zdi se, da je globoko vpletena v večino vidikov sodobne družbe. Toda hkrati je pomembno, da se izognemo sprejemanju definicije, ki je tako splošna, da dela koncept

23

nerazločljiv od drugih konceptov. Med avtorji obstaja glede definiranja tehnologije cel spekter med tistimi, ki sprejemajo široko, vse-vključujočo definicijo, in tistimi, ki sprejemajo ožjo, bolj razločujočo definicijo.

Khalil (2000, 1) ugotavlja, da kljub dejstvu, da je tehnologija močno predirljiva sila, ki danes vpliva na človeška življenja, ostaja tehnologija za mnoge skrivnostna, in njena eksaktna definicija ni jasna večini javnosti in mnogim strokovnjakom. Zatorej je pomembno začeti z jasno definicijo tehnologije. To bo omogočilo skupno razumevanje, na osnovi katerega lahko potem tvorimo nadaljnje argumente. Khalil (prav tam, xx) pravi, da je pomembno začeti s popolnim razumevanjem tega, kaj mislimo s »tehnologijo« v okoliščinah predmeta MT. Celo ljudje, ki delajo v tehnološki areni, imajo težave z definiranjem tehnologije ali upoštevanjem njenega vpliva.

Spath, Renz in Seidenstricker (2009, 106) menijo, da definicija izrazov »teorija«, »tehnologija« in »tehnika« prispeva k napredku v razumevanju koncepta MT. Vidiki managementa tvorijo drugo stran MT-kovanca.

Van Wyk (2004, 23) pravi, da je prvi korak pri ustvarjanju teorije strateške tehnološke analize (STA) definicija tehnologije. Vprašanje definicije tehnologije je kompleksno zaradi relativno nedokončanega stanja zadev v tehnološki teoriji.

3. V literaturi s področja MT ni mogoče zaslediti enotnega, jasnega, prepričljivega in splošno sprejetega modela tehnološke sposobnosti podjetja. Ni mogoče zaslediti opisa postopka, kako se tehnološko sposobnost podjetja modelira, kakšne vrste model je to, in ali so elementi modela merljivi ali ne.

4. Večina obstoječih modelov/orodij za tehnološko presojo podjetij je bolj ali manj poljubna množica kazalnikov ali pa vprašanj, ki se zdijo avtorju predlaganega modela/orodja pomembni za njegov partikularni raziskovalni ali praktični namen. Večina teh modelov/orodij za tehnološko presojo ni izpeljanih iz prepričljive in utemeljene teorije o tehnologiji in MT.

5. V literaturi s področja MT ni mogoče zaslediti analize in vrednotenja obstoječih modelov ter orodij za tehnološko presojo podjetij glede na merila za ustreznost in kakovost managerskih orodij, kot so prisotna v literaturi s področja MT.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 343) pravijo, da je treba razširiti vsebino in funkcionalnost kataloga managerskih orodij, zato da se zagotovi vir akademikom ter managerjem v podjetjih. Bolj je treba raziskati teoretične in praktične vidike razvoja ter uporabe orodij z namenom

24

boljšega razumevanja principov dobrega oblikovanja orodij, vključno z integracijo in kustomizacijo.

6. V literaturi s področja MT ni mogoče zaslediti analize praktičnih učinkov obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij. Ni mogoče zaslediti analize tega, kakšno praktično relevantnost imajo obstoječi modeli in orodja tehnološke presoje ter njihovi rezultati za podjetja, v katerih se takšne presoje izvajajo (to velja tudi za izvedene tehnološke presoje v nekaterih slovenskih podjetjih).

1.4 Osnovni raziskovalni problem disertacije

Osnovni raziskovalni problem, iz katerega izhaja disertacija, je torej naslednji.

V literaturi s področja MT ni mogoče zaslediti iz začetnih prepričljivih opredelitev temeljnih tehnoloških konceptov izpeljanega modela tehnološke sposobnosti podjetja ter na osnovi takšnega modela razvitega orodja za tehnološko presojo podjetij, ki bi dajalo praktično relevantne rezultate, in ki bi čim bolj ustrezalo merilom kakovosti managerskih orodij, kot so prisotna v literaturi na področju MT.

V konkretnem smislu je osnovni raziskovalni problem torej določitev in uporaba ustreznega merila/ključa za:

• veljavno opredelitev izraza tehnologija, • veljavno opredelitev koncepta tehnološke sposobnosti organizacije (podjetja), • izpeljavo tistih parametrov, ki določajo tehnološko sposobnost podjetja, • izpeljavo vprašanj (orodja) za ocenjevanje tehnološke sposobnosti v konkretnih

podjetjih, • validacijo ustreznosti tako razvitega vprašalnika (orodja).

1.4.1 Namen raziskave

Na osnovi opisa ožjega znanstvenega področja, izhodišč in osnovnih raziskovalnih problemov je izpeljan naslednji glavni namen disertacije:

Glavni namen raziskave je ugotoviti in izpeljati najustreznejši način za modeliranje tehnološke sposobnosti podjetja ter na osnovi tega oblikovati, uporabiti in validirati ustrezno orodje za praktično ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij.

1.4.2 Cilji raziskave

Na osnovi opisa ožjega znanstvenega področja, izhodišč, osnovnih raziskovalnih problemov in namena raziskave so izpeljani naslednji glavni cilji disertacije:

25

1. Opredeliti izraz tehnologija in koncept tehnološke sposobnosti na osnovi ustreznega ter utemeljenega merila/ključa.

2. Oblikovati model tehnološke sposobnosti podjetja in opisati postopek modeliranja tehnološke sposobnosti.

3. Na osnovi modela tehnološke sposobnosti podjetja razviti orodje za praktično ocenjevanje tehnološke sposobnosti konkretnih podjetij.

4. Oceniti in analizirati tehnološko sposobnost izbranih slovenskih podjetij z orodjem za praktično ocenjevanje (izvedba tehnološke presoje).

5. Validirati orodje za ocenjevanje.

1.4.3 Raziskovalna vprašanja

Na osnovi opisa ožjega znanstvenega področja, izhodišč, osnovnih raziskovalnih problemov, namena in ciljev raziskave so izpeljana naslednja glavna raziskovalna vprašanja disertacije: 1. Kako na osnovi ustreznega merila opredeliti izraz tehnologija in koncept tehnološke

sposobnosti na splošno veljaven način? 2. Kako določiti parametre, ki določajo tehnološko sposobnost podjetja (postopek)? Katere

parametre vključiti v model in kateri parametri so merljivi ter na kakšen način? 3. Kako iz modela tehnološke sposobnosti podjetja izpeljati orodje za praktično ocenjevanje

tehnološke sposobnosti – kakšni so kazalniki (vprašanja) za izvedbo tehnološke presoje? 4. Kako z izpeljanim orodjem tehnološke presoje izvesti ocenjevanje tehnološke sposobnosti

v konkretnih izbranih podjetjih? 5. Kakšna je tehnološka sposobnost izbranih slovenskih podjetij (ocena in medsebojna

primerjava)? 6. Kako validirati orodje za praktično ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij?

Odgovori na ta vprašanja so vsebina disertacije v nadaljevanju.

1.4.4 Metode raziskave

Metodologija raziskave je kompleksna in je podrobno opisana v nadaljevanju v vsakem poglavju posebej. Zaradi kompleksnosti in raznolikosti metodologije ni smiselno ter vsebinsko ustrezno, da bi jo v celoti predstavili v enem kratkem poglavju. Prav tako se metodologija vsebinsko nanaša na sklepe in predloge rešitev, ki so predstavljeni v nadaljevanju v vsakem poglavju posebej. Kljub temu lahko osnovno shemo izpeljave modela/orodja, presoje in analize predstavimo na naslednji način.

26

Slika 5: Zaporedje izpeljave modela/orodja, presoje in analize

Opredelitev tehnologije

Teorija podjetja – principi

Vloga tehnologije v podjetju (osnovni

principi)

Tehnološka sposobnost podjetja

(določitev)

Elementi tehnološke sposobnosti podjetja

(osnovni model) Kazalniki tehnološke sposobnosti podjetja

Preverjanje in izbor kazalnikov tehnološke sposobnosti v podjetjih

Vprašanja in lestvice za oceno tehnološke

sposobnosti slovenskih podjetij (vprašalnik)

Vzorec podjetij za ocenjevanje

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti v podjetjih (tehnološka

presoja)

Analiza odgovorov na vprašalnik

Validacija orodja za ocenjevanje

tehnološke sposobnosti

27

2 OPREDELITEV TEHNOLOGIJE

V tem poglavju predstavljamo rezultate prvega koraka v celotni izpeljavi – ustrezna opredelitev tehnologije.

V naslednji preglednici so prikazane predlagane definicije tehnologije nekaterih bolj znanih avtorjev na področju MT in teorije tehnologije.

Preglednica 1: Predlagane definicije tehnologije

Avtor Predlagana definicija tehnologije

Khalil (2000, 1–2)

»Tehnologijo lahko definiramo kot vse znanje, proizvode, procese, orodja, metode in sisteme, ki se jih uporablja pri ustvarjanju dobrin ali pri zagotavljanju storitev. Preprosto rečeno je tehnologija način, kako delamo stvari. Tehnologija je sredstvo, s katerim dosežemo cilje. Tehnologija je praktična implementacija znanja, je sredstvo za pomoč človeškemu prizadevanju.

Tehnologijo se običajno misli kot strojno opremo, recimo kot stroje, računalnike ali zelo napredne elektronske naprave. Vendar pa tehnologija vključuje veliko več kot samo stroje. Poleg strojne opreme je več tehnoloških enot, vključno s programsko opremo in človeškimi veščinami.«

Van Wyk (2004, 23) »Tehnologija je kompetenca, ki jo ustvarijo ljudje. Izražena je v tehnoloških enotah, ki sestojijo iz naprav, postopkov in pridobljenih človeških veščin.«1

Burgelman, Maidique in Wheelwright (1996, 2)

»Tehnologija se nanaša na teoretično in praktično znanje, veščine, ter izdelke (orodja), ki se lahko uporabljajo tako za razvoj proizvodov in storitev, kakor za njihovo proizvodnjo in dobavne sisteme. Tehnologija je lahko utelešena v ljudeh, materialih, kognitivnih in fizikalnih procesih, tovarnah, opremi, in orodjih.«

Orlikowski (2000, 408) »Določen stroj, tehnika, naprava ali orodje.«2

Rapp (1981) Tehnologija je celota postopkov in orodij, katerih namen je obvladovanje

1 Glede te definicije so pomembne 4 stvari: • Izraz ustvarjena opisuje umetno naravo tehnologije. Tehnologija je narejena; tehnologija se ne

pojavi spontano v naravi. • Izraz kompetenca poudarja, da se tehnologija ukvarja z načini in sredstvi za delovanje; ne ukvarja

pa se s končnimi nameni delovanja oziroma dejanj. • Izraz tehnološka enota si lahko predstavljamo kot vir kompetenc. • Izraz naprav, postopkov in pridobljenih človeških veščin. Ta izraz odraža konstitutivne elemente

tehnološke entitete. Komponenti strojne in programske opreme sta jasni. Veščine zahtevajo kvalifikacijo (usposobljenost). V to so vključene določene človeške sposobnosti, veščine, niso pa v to vključeni ljudje kot celote. Ljudje niso tehnološke enote in niso del definicije tehnologije.

2 Skupek materialnih in simbolnih lastnosti, ki so združene v neko družbeno prepoznavno obliko, tj. strojna oprema, programska oprema, tehnike (Orlikowski 2000, 408).

28

Avtor Predlagana definicija tehnologije narave prek preoblikovanja zunanjega materialnega sveta, in ki temeljijo na delovanju glede na inženirsko znanost ter znanstveno vednost.

Willoughby (2005) »Skupek izdelkov, orodij, ki so namenjeni temu, da funkcionirajo kot relativno učinkovita sredstva.«

Zeleny (1986)

Vsaka tehnologija sestoji iz treh neodvisnih, so-določujočih in enako pomembnih sestavin:3 • Strojna oprema: fizična struktura in logična razporeditev opreme ali strojev, ki se jih uporablja za izvedbo zahtevanih nalog. • Programska oprema: znanje o tem, kako uporabljati strojno opremo, da bi izvedli zahtevane naloge. • Možganska oprema: razlogi za uporabo tehnologije na določen način. Temu lahko rečemo tudi vedeti-zakaj.

Willoughby (2005) je ugotovil, da ne samo, da obstaja več različnih definicij tehnologije, ampak obstaja kar nekaj različnih vrst definicij tehnologije. Obstoječe poskuse definicij tehnologije je razvrstil na naslednji način:

• slovarske definicije, • zgodovinski pristop, • večpomenskost angleškega izrazoslovja, • širok obseg »tehnologije«, • tehnika in struktura, • človeštvo, narava in ekonomija, • učinkovita sredstva, • znanje, • izdelki, • tehnološka praksa.

Willoughby (2005, 134) meni, da je zelo težko podati konsistentno in uporabno definicijo tehnologije. Pomen in uporaba besede »tehnologija« sta se v času spreminjala, različne discipline in različni jeziki uporabljajo to besedo različno, običajna uporaba te besede je slučajnostna. Avtor kljub temu pravi, da potrebujemo informativno in zanesljivo definicijo tehnologije (poleg trditev o tehnologiji).

Willoughby (2005) je opazil, da teoretiki tehnologije vedno bolj poudarjajo razlikovanje med

3 Khalil (2000, 2) pravi, da moramo poleg teh treh sestavin neodvisno upoštevati tudi četrto komponento, kajti ta komponenta vključuje vse stopnje tehnoloških dosežkov: »Znanje, kako nekaj narediti: naučeno ali pridobljeno znanje ali tehnične veščine glede tega, kako narediti stvari dobro. To znanje je lahko rezultat izkušenj, prenosa znanja ali neposredne prakse. Ljudje pridobivajo tehnično znanje tako, da dobivajo formalno ali neformalno izobrazbo ali usposabljanje, ali pa tako, da tesno sodelujejo s strokovnjakom na določenem področju. Znanje se lahko pridobi tudi prek priznane metode prenosa tehnologije.«

29

tehnologijo in znanostjo. Dolinšek (2004) pojasnjuje, da se znanost ukvarja s proučevanjem sveta. Znanost določa zakone in elementarne lastnosti predmetov in pojavov (recimo, zakon gravitacije), medtem ko se tehnologija nanaša na razvoj in uporabo tehničnih pripomočkov (orodja in stroji) za različne praktične namene in dejavnosti. Znanost se ukvarja z razumevanjem sveta, tehnologija pa s praktičnim delovanjem prek različnih tehničnih pripomočkov.

Khalil (2000, 2) je »razliko« med znanjem, znanostjo in tehnologijo poskušal pojasniti takole:

Tehnologija je znanje, ki se uporablja za ustvarjanje dobrin, zagotavljanje storitev in izboljšanje našega upravljanja dragocenih in končnih virov; slabost tega pa je, da je tehnologija lahko uporabljena v uničujoče namene. Vendar pa ne glede na uporabo napredku tehnologije sledi razširitev znanja. Znanje ni informacija, ampak temelji na količini razpoložljivih informacij. Znanje je vse, kar je um zaznal ali dojel iz obsega razpoložljivih informacij. Ljudje so bili zmožni razvrščati informacije, nakopičene prek svojega okolja, v množico dejstev, principov in teorij, ki tvorijo osnovo za človeško razsvetljenje in učenje. Toda le ko je znanje praktično implementirano za ustvarjanje novih stvari, za vodenje procesov, ali pa za zagotavljanje storitev, šele takrat vstopimo v svet tehnologije.

Rubinstein (1931) je razliko med znanostjo in tehnologijo utemeljil tako, da je tehnologijo opredelil kot področje, kjer človek primarno kaže svoj aktivni odnos do narave, in v katerem ne samo, da razlaga svet (to dela znanost), ampak ga spreminja ter hkrati s tem spreminja tudi sebe. Podobno je Heilbroner (2001) tehnologijo opredelil kot vzvod materialnih sprememb in sredstvo razširjanja človeškega nadzora nad silami narave.

2.1 Sklep in predlog rešitve

Sklep: Na področju MT in teorije tehnologije torej obstaja izrazit pluralizem definicij in konceptualizacij tehnologije kot take. Obstoječe definicije in konceptualizacije so si vsebinsko precej različne, vendar so v določenih delih tudi enake. V literaturi s področja MT in teorije tehnologije v splošnem ni mogoče zaslediti, ali in kako so te definicije sploh utemeljene, kakšen je postopek določevanja teh definicij ter kakšna so merila za presojanje ustreznosti (objektivnosti, prepričljivosti) predlaganih definicij in konceptualizacij – obstoječe predlagane definicije in konceptualizacije tehnologije so večinoma zgolj postavljene.

Ker v obstoječi literaturi na področju MT in teorije tehnologije ni podanih meril za presojanje ustreznosti (objektivnosti, prepričljivosti) predlaganih definicij in konceptualizacij tehnologije, ni mogoče določiti, katera od predlaganih definicij in konceptualizacij tehnologije je ali pa bi lahko bila najustreznejša.

Namen predlaganih definicij in konceptualizacij tehnologije je, da poskušajo določiti vseobsegajoč in vsesplošen pomen tega, kaj je tehnologija – pomen, ki bi ustrezal vsem okoliščinam, vedno in povsod. Toda takšen namen in princip definiranja tehnologije je v

30

nasprotju z ugotovitvijo, da sta se pomen in uporaba besede »tehnologija« v času spreminjala (in se bosta morda znova spreminjala v prihodnosti), da različne discipline in različni jeziki uporabljajo to besedo različno, ter da je običajna uporaba te besede slučajnostna. To pomeni, da ni mogoče podati vsesplošne definicije tehnologije, ki bi ustrezala vsem okoliščinam.

Namen, da se določi vsesplošen pomen tega, kaj je tehnologija, ki bi bil vedno in povsod ustrezen, je vzrok za obstoječi pluralizem definicij in konceptualizacij tehnologije kot take – nestrinjanje avtorjev o tem, kaj je tehnologija, ter nezmožnost vsebinskega poenotenja obstoječih definicij in konceptualizacij z vzajemnim popuščanjem.

Predlog rešitve: Izhodišče za ustrezno opredelitev tehnologije je sama vsebina doktorske disertacije, tj. modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij. To pomeni, da ustrezna opredelitev tehnologije izhaja iz tega, kako se izraz »tehnologija« ali »tehnologije« uporablja v podjetjih, torej kakšen je pomen tega izraza, kot je določen s samo prakso podjetij.4 Merilo za ustrezno opredelitev tehnologije torej ni etimologija, nit vpliv ali ugled posameznih avtorjev na področju MT ali teorije tehnologije, niti poskus »uspešnega« kombiniranja obstoječih predlaganih definicij in konceptualizacij. Treba je torej določiti, kako se v sedanjem času uporablja izraz »tehnologija« ali »tehnologije« v podjetjih, in na osnovi tega je potem treba ustrezno opredeliti tehnologijo. Poleg tega se lahko tudi določi, ali in kako se v sedanjem času uporablja izraz »tehnološka sposobnost« ali »tehnološke sposobnosti« v podjetjih, in na osnovi tega je potem mogoče ugotoviti, ali se ta izraz v splošnem sploh uporablja v podjetjih, in če se, kaj je ustrezna opredelitev tega izraza. V nadaljevanju je najprej opisan postopek določevanja sedanje uporabe izrazov »tehnologija«, »tehnologije«, »tehnološka sposobnost«, »tehnološke sposobnosti«, nato pa je na osnovi te določitve prikazana in utemeljena ustrezna opredelitev tehnologije.

2.2 Opis postopka

Za 1. vzorec smo izbrali največja podjetja v ZDA.5 Revija Fortune vsako leto sestavi in objavi letno rangiranje največjih korporacij v ZDA glede na prihodke (CNNMoney 2012a). Podjetja na tem seznamu so rangirana tudi po industrijah. Na osnovi tega rangiranja po industrijah smo izbrali po 2 podjetji iz vsake od izbranih, večinoma proizvodnih industrij. Za vsako podjetje (večinoma proizvodna) smo potem poiskali najnovejše letno poročilo. V teh poročilih smo potem iskali vse izraze, ki imajo v korenu »techn-«, »capabilit-« ali »capacit-«, zato da bi našli vse primere uporabe izrazov »tehnologija«, »tehnološki«, »tehnološka sposobnost«, pa

4 Splošna opredelitev nekega izraza je teoretično delo in ker teorija vselej pojasnjuje praktična izkustva in dejstva, mora torej ustrezna opredelitev tehnologije pojasnjevati ustrezno aktualno tehnološko prakso, torej kako se izraz »tehnologija« uporablja v praksi (v primeru disertacije so to izbrana podjetja). 5 MT kot akademska disciplina je nastal v ZDA kot odziv na izgubo konkurenčnih prednosti ameriških industrij, angleščina je svetovni jezik, angleški izraz »technology« se po vsem svetu uporablja izjemno pogosto, torej tudi v velikih ameriških podjetij, zato smo začeli s takšnim vzorcem.

31

tudi »tehnika«, »tehnični«, »zmogljivost«, »zmožnost« ipd. Za vsako podjetje smo potem določili, na kakšen način oziroma v kakšnem kontekstu se uporabljajo izrazi, ki imajo v korenu »techn-«, »capabilit-« ali »capacit-«.

Preglednica 2: Seznam pregledanih velikih ameriških proizvodnih podjetij glede uporabe izraza »techn-«, »capabilit-« in »capacit-«

Industrija Pregledana podjetja

Aeronavtika in obramba The Boeing Company (2011), United Technologies (2011)

Kemikalije Dow (2011), DuPont (2011)

Računalniške periferne naprave

EMC (2011a), EMC (2011b), Western Digital (2011)

Računalniški programi Microsoft (2011), Oracle (2011)

Računalniki, pisarniška oprema Hewlett-Packard (2011), Apple (2011)

Gradbeni in kmetijski stroji Caterpillar (2011), John Deere (2011)

Elektronika, električna oprema Emerson (2011), Whirlpool (2011)

Industrijski stroji Illinois Tool Works (2011), Eaton (2011)

Storitve informacijske tehnologije IBM (2011), CSC (2011)

Internetne storitve in prodaja na drobno Amazon.com (2011), Google (2011)

Medicinski izdelki in oprema Medtronic (2011), Boston Scientific (2011)

Motorna vozila in deli General Motors (2010), Ford Motor (2011)

Omrežna in druga komunikacijska oprema Cisco Systems (2011), Motorola Solutions (2011)

Oprema za nafto in plin, storitve Halliburton (2011), Baker Hughes (2011)

Farmacevtski izdelki Pfizer (2011), Johnson & Johnson (2011)

Znanstvena, fotografska in kontrolna oprema Danaher (2011), Thermo Fisher Scientific (2011)

Polprevodniki in druge električne komponente Intel (2011), Texas Instruments (2011)

Telekomunikacije AT&T (2011), Verizon (2011)

Za 2. vzorec smo izbrali največja podjetja na svetu. Revija Fortune vsako leto sestavi in objavi letno rangiranje največjih korporacij na svetu glede na prihodke (CNNMoney 2012b). Na osnovi tega rangiranja smo izbrali 5 največjih svetovnih podjetij:

• Walmart (2012), • Royal Dutch Shell (2011), • ExxonMobil (2011), • BP (2011), • Sinopec (2011).

32

Za vsako podjetje smo potem poiskali najnovejše letno poročilo in ponovili isti postopek, kot je opisan zgoraj za največja podjetja v ZDA.

Za 3. vzorec smo izbrali največja svetovna finančna podjetja. Na osnovi letnega rangiranja največjih korporacij na svetu revije Fortune (CNNMoney 2012b) smo izbrali 5 največjih svetovnih finančnih podjetij:

• AXA (2011), • Fannie Mae (2011), • ING (2011), • Berkshire Hathaway (2011), • Bank of America (2011).

Za vsako podjetje smo potem poiskali najnovejše letno poročilo in ponovili isti postopek, kot je opisan zgoraj za največja podjetja v ZDA.

Za 4. vzorec smo izbrali največja storitvena podjetja v ZDA. Na osnovi letnega rangiranja največjih korporacij v ZDA po industrijah (CNNMoney 2011) smo izbrali 1–3 podjetja iz vsake od izbranih storitvenih industrij. Za vsako storitveno podjetje smo potem poiskali najnovejše letno poročilo. V teh poročilih smo potem iskali vse izraze, ki imajo v korenu »techn-«, zato da bi našli vse primere uporabe izrazov »tehnologija«, »tehnološki«, pa tudi »tehnika«, »tehnični« ipd. Za vsako podjetje smo potem določili, na kakšen način oziroma v kakšnem kontekstu se uporabljajo izrazi, ki imajo v korenu »techn-«.

Preglednica 3: Seznam pregledanih velikih ameriških storitvenih podjetij glede uporabe izraza »techn-«


Oglaševanje, trženje Omnicom (2009), Interpublic Group (2009)

Letalski promet Delta Air Lines (2009), AMR (2009)

Prodaja avtomobilov, storitve AutoNation (2009), Penske Automotive (2009)

Raznolike storitve zunanjega izvajanja dejavnosti Aramark (2010), Automatic Data Processing (2010)

Zabava Walt Disney (2009), News Corporation (2009), Time Warner (2009)

Trgovine s hrano in zdravili CVS Caremark (2009), Walgreens (2010)

Prehranske storitve McDonald's (2009), Starbucks (2009)

Splošni trgovci Target (2009)

Zdravstveno varstvo: zavarovanje in vodeno varstvo

UnitedHealth Group (2011, 2009), Aetna (2009)

Zdravstveno varstvo: farmacija in druge storitve Medco Health Solutions (2009), HCA (2009)

33


Hoteli, igralnice, letovišča Marriott International (2009), Caesars Entertainment (2009)

Dostava pošte, paketov in tovora United Parcel Service (2009), FedEx (2010)

Paketiranje, zabojniki Crown Holdings (2009), Ball (2009)

Objavljanje, tiskanje R. R. Donnelley & Sons (2009), McGraw-Hill (2009)

Prodajalci specializiranih izdelkov Costco Wholesale (2010), Home Depot (2009)

Začasna pomoč Manpower (2009), Kelly Services (2009)

Promet in logistika C. H. Robinson Worldwide (2009), Con-way (2009)

Prevozništvo s tovornjaki, najem tovornjakov YRC Worldwide (2009), Ryder System (2009)

Ravnanje z odpadki Waste Management (2009), Republic Services (2009)

Prodajalci na debelo: diverzificirani Genuine Parts (2009), W. W. Grainger (2009)

Drugo 3M (2009), Mattel (2009)

Primeri tehnologij

Za prve 4. vzorce smo torej skupno izbrali in obravnavali 88 večjih svetovnih (večinoma ameriških) podjetij. Za vsako izbrano podjetje smo v njihovih letnih poročilih tudi poiskali konkretne primere tehnologij, ki jih ta podjetja uporabljajo, razvijajo, kupujejo ali prodajajo. V Prilogi 1 so prikazani primeri tehnologij v 8 izbranih večjih svetovnih podjetjih (The Boeing Company 2011; Dow 2011; Google 2011; Boston Scientific 2011; Ford Motor 2011; Cisco Systems 2011, Intel 2011; BP 2011).

Za 5. vzorec smo prek spletnega iskalnika poslovne baze GVIN (2012) izbrali največja slovenska proizvodna podjetja iz 5 izbranih slovenskih proizvodnih industrij. Za vsako izbrano podjetje smo potem v njihovih letnih poročilih in spletnih straneh poiskali konkretne primere tehnologij, ki jih ta podjetja uporabljajo, razvijajo, kupujejo ali prodajajo.

Preglednica 4: Primeri tehnologij v pregledanih izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih

Industrija Pregledano podjetje Primeri tehnologij

C 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov

Helios Group (2010) nanotehnologije, SAP

34

Industrija Pregledano podjetje Primeri tehnologij

C 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

Krka (2011) dostavni sistemi, vrtinčnoslojni sušilnik, nanotehnologija, pakirna linija, polnilna linija, elektronsko usposabljanje

C 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

Elrad International (2011)

valjno spajkanje (spajkalne linije), avtomatska optična kontrola AOI (AOI VISCOM stroj, algoritmi, metode), lakirni stroj PVA, nalaganje SMD-elementov (nalagalne linije), strjevanje lepila v peči, spajkanje z vročim zrakom, zalivanje elektronskih enot z dvokomponentno poliuretansko zalivno maso, lasersko označevanje tiskanih vezij (stroj ASYS ALS03), tehnologija izdelave elektronskih vezij

Eurel (2011)

mostno dvigalo, brizgalni stroji, hladilni sistem za hlajenje orodij, robotika, tehnološki proces načrtovanja in proizvajanja plastičnih, elektronskih in mehatronskih komponent in naprav, avtomatska montaža, robotika, lasersko varjenje, ultrazvočno varjenje

C 27 Proizvodnja električnih naprav

Gorenje (2011)

tehnologija sušenja perila s toplotno črpalko, tehnologija ravnanja vlaken z ionizatorjem zraka IonTech, tehnologija sušenja s paro SteamTech, tehnologija IQcook, indukcija, pametni aparati, indukcijska kuhališča

Iskra Sistemi (2011)

TDM-omrežja, visokohitrostna paketna omrežja, SDR- (Software Defined Radio) tehnologija (programska oprema), TDM- in IP-tehnologije, xWDM-tehnologija, tehnologija časovnega multipleksiranja TDM, WDM-tehnologija, MPLS-tehnologija, IPv6, brezžične tehnologije, MPEG stiskanje video zapisa in IP-prenos, DPI- (Deep Packet Inspection) tehnologija, telekomunikacijske tehnologije, komunikacijske in merilne tehnologije, elektronski varnostni sistemi, tehnologija črtne kode in RFID-, DSP-tehnologija, govorne in računalniške tehnologije, skladiščne tehnologije, puzzle Solver (tm) tehnologija

C29 Proizvodnja Revoz (2010) naprave MAC-IPPS, tehnologija diskovnih

35

Industrija Pregledano podjetje Primeri tehnologij motornih vozil, prikolic in polprikolic

zmogljivosti sistema za vodenje vmesne zaloge vozil pred vhodom na montažni trak, sistem obveščanja logistike za dostavo manjkajočih delov v procesu proizvodnje (računalniški sistemi in GPRS), tehnologija Internet Protocol, delovne postaje za konstruiranje, datotečni strežnik

Revoz (2011) v celoti robotizirana linija zelo težkih stiskalnic

Hella Saturnus Slovenija (2011)

halogenska/ksenonska tehnologija, Bi-Xenon tehnologija, modularni sistemi svetlobne tehnologije, mikrostikalna tehnologija, tehnologije dodatnih žarometov, brizganje termoplastov, naparevanje dekorativnih in optičnih komponent iz kovin in polimerov, varjenje polimerov, lepljenje, proizvodnja PC-leč (brizganje, UV-lakiranje), robotske celice, prijemala za robote in manipulatorje, fleksibilne polavtomatske in avtomatske montažne linije, interna logistika in skladiščenje, LED-tehnologija

Za 6. vzorec smo izbrali pomembne prebojne, nastajajoče tehnologije, ki jih razvijajo podjetja ali raziskovalne ustanove. Massachusetts Institute of Technology (MIT) v svoji reviji Technology Review vsako leto sestavi in objavi seznam 10 pomembnih nastajajočih tehnologij za posamezno leto. Te tehnologije potem tudi na kratko poljudno opiše.

Preglednica 5: Seznam 10 prebojnih nastajajočih tehnologij za posamezno leto

Leto 2013 Leto 2012 Leto 2011

1. Umetno učenje6 Jajčne izvorne celice Družbeno indeksiranje

2. Začasna družbena omrežja7 Ultra-učinkovite sončne celice Pametni transformatorji

3. Prednatalno DNK-sekvenciranje

Fotografija svetlobnega polja Gestikularni vmesniki

4. Dodajalna proizvodnja8 Sončne mikromreže Genomika raka9

5. Baxter robot 3D-tranzistorji Baterije v trdnem stanju10

6 Programska oprema za učenje strojev/naprav. 7 Računalniški programi za sprotno brisanje sporočil. 8 Industrijska različica 3D-tiskanja. 9 Sekvenciranje DNK-ja rakavih celic. 10 Visoko-energijske celice.

36

Leto 2013 Leto 2012 Leto 2011

6. Elektronski možganski spominski vsadki

Hitrejša Fourierjeva transformacija11

Homomorfno filtriranje12

7. Pametne ure Nanoporno sekvenciranje13 Predvajanje v oblaku14

8. Ultra-učinkovite sončne celice

Množično financiranje (spletna stran)

Varna računalniška koda15

9. Zbiranje in analiziranje podatkov iz telefonov

Visoko-hitrostno odkrivanje materialov16

Ločevanje kromosomov17

10. Super-učinkovita električna omrežja

Facebookova časovnica (vmesnik)18

Sintetične celice19

Vir: Technology Review 2013; Technology Review 2012; Technology Review 2011.

2.3 Kaj je tehnologija – rezultati

Na osnovi določitve načina sedanje uporabe izrazov »tehnologija«, »tehnologije«, »tehnološki« in določitve sedanjih konkretnih primerov tehnologij v izbranih 88 (naj)večjih svetovnih podjetjih in 8 (naj)večjih slovenskih proizvodnih podjetjih ter na osnovi 30 pomembnih prebojnih, nastajajočih tehnologij, ki jih razvijajo podjetja ali raziskovalne ustanove, predlagamo naslednjo ustrezno opredelitev tehnologije, ki velja za pregledano izbrano sedanjo tehnološko prakso:

Tehnologije so naprave in njihovo izvrševanje nalog.

Pri tej opredelitvi je bistveno, da gre pri tehnologijah za njihovo samostojno (avtomatizirano) izvrševanje nalog (funkcij), kar pomeni, da so tehnologije nadomestitev, razširitev, dopolnitev in nadgradnja človeških telesnih in umskih funkcij.20

Tehnologije so delo človeka: ljudje in ustanove (recimo podjetja) izumljajo, izdelujejo, uporabljajo in izboljšujejo tehnologije – tehnologije torej niso delo narave.

11 Algoritem za procesiranje velikih količin podatkov. 12 Način procesiranja podatkov. 13 Sekvenciranje genoma (analiza DNK-ja, elektronsko branje dolgih DNK-nizov). 14 Visoko-produktivna programska oprema. 15 Programska oprema, varna pred sesutjem. 16 Način identifikacije materialov za baterije (visoko-produktivno preizkušanje). 17 Način branja DNK. 18 Strukturiranje velike količine podatkov, ki jih ustvarjajo uporabniki (zbiranje in analiziranje podatkov potrošnikov). 19 Snovanje in proizvajanje novih genomov od samega začetka. 20 Van Wyk (2012b) meni, da je bistvo tehnologije zagotovitev funkcionalnosti.

37

Tehnologije so tako materialni nosilci samostojnega izvrševanja nalog (naprave, stroji21), pogonski sistemi teh nosilcev (motorji, procesorji), kakor tudi sámi mehanizmi samostojnega izvrševanja nalog, ki potekajo prek teh nosilcev (programi, procesi). Tehnologije torej niso samo naprave, niso samo pogonski sistemi naprav in niso samo mehanizmi avtomatiziranega izvrševanja nalog naprav, ampak so vse to hkrati.

Predlagana opredelitev tehnologije torej vključuje:22 • Naprave, stroje (npr. vrtinčnoslojni sušilniki, lakirni stroji PVA, robotske celice,

naprave MAC-IPPS, pametni aparati, indukcijska kuhališča, mostna dvigala, brizgalni stroji, pametni transformatorji, sončne mikromreže, elektronski možganski spominski vsadki, pametne ure, Baxter robot, ultra-učinkovite sončne celice),

• Skupke, mreže (sisteme) naprav ali strojev (npr. polnilne linije, fleksibilne polavtomatske in avtomatske montažne linije, v celoti robotizirane linije zelo težkih stiskalnic, TDM-omrežja, WiFi, 4G LTE, super-učinkovita električna omrežja),

• Motorje (npr. EcoBoost motorji, PurePower PW1000G Geared TurboFan motorji, 1,4-litrski ecoflex motorji),

• Procesorje (npr. 3D-tranzistorji, mikroprocesorji), • Samostojne mehanizme izvrševanja nalog23 (npr. avtomatska optična kontrola AOI,

naparevanje dekorativnih in optičnih komponent iz kovin in polimerov, MPEG-stiskanje video zapisa in IP-prenos, lasersko varjenje, ultrazvočno varjenje, lasersko označevanje tiskanih vezij, homomorfno filtriranje, ločevanje kromosomov, predvajanje v oblaku, prednatalno DNK-sekvenciranje, 3D-tiskanje),

• Računalniške programe (npr. SAP, Google Apps, eSync’s analitika, UPS Developer Kit SM, Multidimensional Analysis, varna računalniška koda, programi za učenje strojev/naprav, programi za sprotno brisanje sporočil).

Predlagana opredelitev tehnologije ne vključuje orodij, pripomočkov in opreme (npr. navadnih nožev, izvijačev, kladiv, škarij, ravnil, dlet, stavb, pohištva ipd.), ki nimajo avtomatiziranih mehanizmov izvrševanja funkcij in lastnega pogonskega sistema.

21 Stroji so naprave, ki s pretvarjanjem energije opravljajo mehansko delo. Stroj ima pogon/motor, ki dostavlja energijo, s katero stroj obratuje – gibanje nekega gradnika samodejno povzroči gibanje drugega (povezanost gibljivih gradnikov). Stroji različne oblike energije (vir pogona, sile) pretvarjajo v večinoma vrtečo se energijo gibanja – energija pogona se pretvori v gibanje. Bistvena lastnost stroja je ponovljivost obratovanja (ogrodje, gradniki, ki imajo standardne funkcije), kar omogoča večjo načrtovanost obratovanja. Uporaba strojev pomeni ojačitev človeških sil in nadomestitev človeškega dela (predvsem za ponavljajoča se in nevarna dela). 22 Primeri tehnologij v tem seznamu so konkretni primeri tehnologij, ki smo jih našli v letnih poročilih in spletnih straneh izbranih svetovnih in slovenskih podjetij ter na seznamih pomembnih prebojnih nastajajočih tehnologij (glej poglavje 2.2). 23 Pogosto se namesto tega uporablja izraz »proizvodni procesi«, ki je preveč splošen in torej ni točen. Recimo, izdelava enostavne obutve z enostavnim orodjem (brez naprav in strojev) je tudi proizvodni proces, toda sedanja uporaba izraza »tehnologija« se ne nanaša na takšne proizvodne procese, ampak samo na tiste, ki potekajo prek (sistema) naprav in njihovih avtomatiziranih mehanizmov izvrševanja funkcij.

38

Predlagana opredelitev tehnologije ne vključuje ljudi (njihovih zmožnosti, sposobnosti, veščin, znanja, dela in dejavnosti) – tehnologije so materialni rezultat dela ljudi in ustanov (njihovih zmožnosti, sposobnosti, veščin, znanja, dela in dejavnosti), vendar pa ljudje niso tehnologija.24

Tehnologije torej niso veščine in znanje ljudi. Vendar pa namenska uporaba tehnologij za izvrševanje zahtevanih/želenih nalog zahteva veščine in znanje ljudi, kako s tehnologijami smiselno ravnati in jih upravljati. Brez teh veščin in znanja so tehnologije zgolj neuporabni in naključni materialni predmeti.

Tehnologija tudi ni znanost, vednost. Vendar pa so tehnologije lahko predmet proučevanja znanosti. Znanost, katere predmet proučevanja so tehnologije, je inženirstvo, ki se glede na vrsto obravnavanih tehnologij lahko deli na strojništvo, računalništvo, elektrotehniko ipd. Inženirstvo torej razlaga posamezne tehnologije (recimo njihovo sestavo, pogon, način izvrševanja funkcij, zmogljivost ipd.), medtem ko tehnologije izvršujejo zahtevane materialne funkcije (recimo obdelavo surovin, sestavljanje sklopov, procesiranje in prenos informacij ipd.).25

V naslednji preglednici so predstavljene temeljne lastnosti tehnologije.26

Preglednica 6: Temeljne lastnosti tehnologije

Lastnost Vprašanje

Naloge Kakšne naloge izvršuje naprava?

Način izvrševanja nalog Kako naprava izvršuje naloge?

Zmogljivost naprave Kakšna je zmogljivost izvrševanja nalog naprave?

Kakovost/uspešnost Kako dobro/uspešno naprava izvršuje naloge?

Sestava Kako je naprava sestavljena?

Snov Iz kakšne snovi je naprava?

Pogon Kaj napravo poganja?

Zagon Kako se napravo vklopi/izklopi, zažene/zaustavi?

Oblika Kako je naprava oblikovana?

Velikost Kako velika je naprava?

Teža Kako težka je naprava?

24 Willoughby (2005) pravi, da se popularna angleška jezikovna uporaba izraza »tehnologija« normalno nanaša na opredmetena odražanja tehnologije – stroji, naprave, orodja, tehnični izdelki itn. 25 Več o tem, glej MSZ (1985, 1987). 26 Ta seznam je razširitev okvirja osnovnih lastnosti tehnološke enote, kot ga je predlagal Van Wyk (2004).

39

Lastnost Vprašanje

Videz Kako je videti naprava?

Združljivost Kako je naprava združljiva z drugimi napravami?

Umestitev Kako je naprava umeščena med druge naprave?

Upravljanje Kako se napravo upravlja?

Ker so tehnologije materialni rezultat človeškega dela (in ne narave), je konkretna oblika teh temeljnih lastnosti tehnologije za vsako posamezno konkretno tehnologijo posledica želja, zahtev, pričakovanj ljudi in ustanov, ki te tehnologije izumljajo, izdelujejo, uporabljajo ali izboljšujejo (recimo želena oblika in videz naprave, zahtevane funkcije in zmogljivost naprave, pričakovana kakovost in združljivost naprave ipd.). Temeljne lastnosti tehnologije torej niso naravno dane in nespremenljive. Človek lahko te lastnosti preoblikuje po svoji volji glede na svoje želje, zahteve in pričakovanja.

Razvoj tehnologij lahko vključuje več stopenj (nekatere ali vse izmed naštetih): • zamisel za novo napravo/mehanizem, • osnutek/zasnova/načrt za novo napravo/mehanizem, • priprava nove naprave/mehanizma, • izdelava nove naprave/mehanizma (prototipi), • preizkušanje in merjenje nove naprave/mehanizma.

Razvoju in izdelavi tehnologij sledi uporaba tehnologij – upravljanje tehnologij, ravnanje z njimi. Pri tem je treba zagotavljati nadzor nad tehnologijami in njihovo uporabo. Treba je zagotavljati zaščito ljudi, ki bi lahko bili deležni negativnih učinkov uporabe tehnologije (varnost ljudi). Med uporabo tehnologij je treba zagotavljati vzdrževanje in morebitna popravila tehnologij. Med uporabo tehnologij pa je treba tudi preprečevati morebitne negativne učinke uporabe tehnologije na naravno in družbeno okolje.

2.3.1 Razvrščanje tehnologij

Tehnologije lahko razvrščamo na različne načine. Način razvrščanja tehnologij je odvisen od merila razvrščanja, ki ga določimo.

Če je merilo razvrščanja družbena uveljavljenost in razširjenost uporabe tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v zastarele (težnja k odstranitvi), standardne (prevladujejo) in nastajajoče (težnja k uveljavitvi).

Če je merilo razvrščanja uporaba tehnologij v proizvodnem procesu podjetja, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v procesne, produktne in podporne tehnologije.

40

Če je merilo razvrščanja osrednja naloga tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v predelovalne, transportne/logistične in informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Če je merilo razvrščanja pogonski sistem tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v tehnologije na pogon z notranjim izgorevanjem, električni pogon, hidravlični pogon ali pnevmatski pogon.

Če je merilo razvrščanja način izvrševanja nalog (recimo proizvodnja električne energije) tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v jedrske, solarne, vetrne, valovne, hidro- in termoelektrične.

Ne obstaja torej 1 način razvrščanja tehnologij, ki bi bil splošno veljaven in ustrezen za vsa merila razvrščanja in za vse okoliščine.

Khalil (2000, 4) prav tako meni, da lahko tehnologije različno razvrščamo. Predlaga naslednji način razvrščanja tehnologij.

Preglednica 7: Predlagan način razvrščanja tehnologij (Khalil)

Vrsta tehnologije Kratek opis

Nova

Katerakoli na novo uvedena ali implementirana tehnologija, ki ima ekspliciten vpliv na način, kako podjetje proizvaja izdelke ali opravlja storitve. Ni treba, da je tehnologija na svetu čisto nova, ampak samo, da je nova za podjetje. Nove tehnologije imajo globok učinek na izboljšanje produktivnosti in vzdrževanje konkurenčnega podjetja.

Nastajajoča

Katerakoli tehnologija, ki še ni popolnoma komercializirana, ampak bo to postala v 5 letih. Nastajajoče tehnologije ustvarjajo nove industrije in lahko obstoječe industrije naredijo za zastarele. Imajo zmožnost, da sprožijo velike spremembe v ustanovah in družbi.

Visoka

Katerakoli napredna ali visoko razvita tehnologija. Visoke tehnologije se uporabljajo v zelo različnih industrijah, ki imajo določene lastnosti. Podjetje je uvrščeno v visoko-tehnološko, če zaposluje visoko izobražene ljudi (veliko število zaposlenih so znanstveniki in inženirji), če se njegove tehnologije spreminjajo hitreje kot tehnologije v drugih industrijah, če tekmuje na osnovi tehnoloških inovacij, če ima visoko porabo za R&R, in če ima zmožnost, da uporablja tehnologijo za hitro rast, njegovo preživetje pa ogroža pojavljanje konkurenčnih tehnologij.

Nizka

Katerakoli tehnologija, ki se je razširila v velike segmente človeške družbe. Nizke tehnologije se uporabljajo v zelo različnih industrijah, ki zaposlujejo ljudi z relativno nizko stopnjo izobrazbe ali veščin, ki uporabljajo ročne ali polavtomatske operacije, ki imajo nizko porabo za R&R, katerih uporabljena tehnološka baza je stabilna z malo spremembami, in katerih proizvedeni izdelki so večinoma takšni, da zadovoljujejo osnovne človeške potrebe.

41

Vrsta tehnologije Kratek opis

Srednja Katerakoli tehnologija, ki je med visoko in nizko. Običajno so to zrele tehnologije, ki so bolj kot druge dostopne za prenos tehnologije.

Ustrezna

Dobro ustrezanje/skladnost med uporabljeno tehnologijo in viri, ki so potrebni za njeno optimalno uporabo. Tehnologija je lahko na katerikoli stopnji – nizka, srednja ali visoka. Učinka uporabe ustrezne stopnje tehnologije sta boljša izraba delovnih virov in boljša proizvodna učinkovitost.

Prikrita

To je neartikulirano znanje. Ni enotnega načina, kako je ta tehnologija predstavljena ali izražena veliki skupini ljudi. Običajno temelji na izkušnjah in zatorej ostaja znotraj uma njenih razvijalcev. Prikrita tehnologija se prenaša prek tesnega stika in interakcije med virom in gostiteljem.

Kodificirana

Ljudem dovoljuje, da izvejo, kako tehnologija deluje, toda ne nujno, zakaj deluje na določen način. Če je tehnologija izražena v kodificirani obliki, se jo lahko ohranja in učinkovito prenaša med uporabniki. Prenos tehnologije je lažji, če je tehnologija v kodificirani obliki. Popolno obvladovanje tehnologije zahteva razumevanje tako eksplicitnega kodificiranega znanja kot tudi implicitnega prikritega znanja.

Vir: povzeto po Khalil 2000, 4–5.

Van Wyk (2012b) meni, da je osrednja lastnost tehnologije funkcionalnost, tj. sposobnost preoblikovanja fizične stvarnosti.27 Fizična stvarnost ima 3 sestavine:

• snov, • energijo, • informacije.

3 dejanja povzročajo preoblikovanje fizične stvarnosti: • predelava (dobiti vhode določene vrste in jih preoblikovati v izhode druge vrste), • prevoz, • skladiščenje.

Funkcija tehnološke enote je, da predeluje, prevaža ali skladišči material, energijo ali informacije.

Obstaja torej 9 temeljnih kategorij funkcionalnosti, ki so opisane v naslednji mreži funkcionalnosti.

27 Funkcija tehnologije je vloga, ki jo tehnološka enota igra v danem sistemu (kaj enota dela) (Van Wyk 2004).

42

Preglednica 8: Razvrstitev tehnoloških enot glede na funkcionalnost – mreža funkcionalnosti (Van Wyk)

Način ravnanja (operacija)

Predelava Prevoz Skladiščenje

S či

m se

ravn

a (iz

hod)

Material npr. proizvesti jeklo npr. poslati z vlakom npr. kopičiti zaloge ingota

Energija npr. proizvesti elektriko

npr. prevajati prek mreže

npr. napolniti baterije

Informacije npr. izračunati matematično formulo

npr. prikazati na e-knjigi

npr. shraniti na trdi disk

Vir: Van Wyk 2004, 34; Van Wyk 2012a.

Van Wyk (2004) pravi, da lahko to funkcionalno razvrstitev (mrežo funkcionalnosti) uporabimo za različne namene:

• predstavitve tehnologij (laiki uporabljajo ta okvir, da bi razumeli opise tehnologij, ki jih dajejo poznavalci),

• tehnološki pregled – identificirati prebojne tehnologije in jih umestiti v tehnološko okolje,

• tehnološka presoja – umestiti ključne kompetence v primerno okolje, • pregled tehnoloških projektov znotraj raziskovalnih programov, • opazovanje interakcije med različnimi tehnologijami, • oblika za atlas tehnosfere (skupek vseh tehnologij).

2.3.2 Tehnologija in bogastvo družbe

Pri tehnologijah je bistveno njihovo samostojno (avtomatizirano) izvrševanje nalog (funkcij) – tehnologije so nadomestitev, razširitev, dopolnitev in nadgradnja človeških telesnih in umskih funkcij. To pomeni, da imajo tehnologije potencial za ustvarjanje in povečevanje materialnega in intelektualnega bogastva človeka ter družbe (količina, kakovost, raznolikost dobrin, omogočanje novih dejavnosti, prosti čas in olajšanje dela). V tem poglavju najprej predstavljamo ključne ugotovitve izbranih avtorjev glede osnovnega odnosa med tehnologijo in bogastvom družbe. Na osnovi teh ugotovitev, ki so si vsebinsko precej različne, celo nasprotujoče, na koncu predlagamo, kaj je temeljni odnos med tehnologijo in bogastvom človeka ter družbe.

Izbrane obstoječe ugotovitve

Khalil (2000, 19) denimo ugotavlja, da je tehnologija vedno igrala glavno vlogo pri ustvarjanju bogastva narodov in vplivu na življenjski standard ter kakovost življenja.

43

Tehnologija je bila vselej prepletena z družbenim napredkom, toda nikoli prej v zgodovini ni bila tako vidno povezana z izboljšanjem življenjskega standarda. Človeško prizadevanje za boljše življenje je vedno bolj odvisno od tehnologije in njenih učinkov na vse vidike življenja. Izboljšanje gospodarske blaginje držav, industrij in podjetij je odvisno od učinkovitega managementa tehnologij (prav tam, xix).

Heilbroner (2001) meni, da so pomen, funkcija in položaj tehnologije odvisni od družbeno-ekonomske ureditve. Rubinstein je že leta 1931 pojasnjeval, da so razmerja med znanostjo, tehnologijo in gospodarstvom odvisna od pogojev vsakokratne družbeno-ekonomske ureditve (kapitalizem, socializem ipd.) in ta razmerja se lahko glede na različne pogoje teh ureditev med seboj tudi izrazito razlikujejo. Razvoj znanosti in tehnologije se vselej odvija v posebnem družbenem okolju, v pogojih posebnega družbeno-ekonomskega sistema.

Nacionalni svet za znanost in tehnologijo Združenih držav Amerike (U. S. National Science and Technology Council 1996) je ugotovil, da je tehnični napredek edini najpomembnejši določujoči dejavnik v trajni gospodarski rasti države.28 Polovico dolgoročne gospodarske rasti ZDA v drugi polovici 20. stoletja so pripisali tehnologiji. Svet je poudaril, da je tehnologija motor gospodarske rasti: uspešnost posameznih podjetij – nosilci, prek katerih nastane gospodarska rast – je močno povezana z njihovo uporabo tehnologije. Uporaba tehnologije je dokazala, da izboljšuje proizvodnjo v vsaki kategoriji uspešnosti. Khalil (2000, 24) pravi, da tehnologija poganja izboljševanje produktivnosti, ki je odločilnega pomena za gospodarski sistem, ker preprečuje inflatorne pritiske in dovoljuje resnično izboljšanje življenjskega standarda.

Khalil (2000, 28–29) poudarja, da tehnologija sama ne ustvarja bogastva, ampak njena ustrezna in učinkovita uporaba. Ko se tehnologijo uporablja za dodajanje vrednosti virom in zagotavljanje iztržljivih izdelkov in storitev, šele takrat se bogastvo povečuje (tj. management tehnologij ustvarja bogastvo in blaginjo). Bogastvo se ustvarja na osnovi tehnologije, proizvodnje in pametnega dela.

Van Wyk (2012b) prav tako meni, da je tehnologija glavni vir gospodarske rasti. Za kapitalizem je značilen vsakodnevni izbruh novih tehnologij, vendar je težko izkoristiti njihov poln potencial. Tehnologija je kompleksna mešanica – težko jo je obvladovati, z njo ravnati. Tehnologija je tudi vir mnogih nevarnosti in sproža mnoge izzive: a) večina inovacij propade, b) milijarde dolarjev se zapravi za slabe tehnološke naložbe (ogromne finančne izgube), c) tehnološko pogojeno onesnaževanje uničuje sile narave, ki dajejo življenje.

Heilbroner (2001) je ugotovil, da so tehnološke spremembe glavni vir novih področij dobičkonosnega kopičenja. Za kapitalistično ekonomsko zgodovino so značilni izbruhi

28 Mnogi ortodoksni ekonomisti, recimo M. Abramovitz, R. Solow, E. Denison, M. J. Boskin, J. Lau, Nobelova fundacija, so ugotovili, da je tehnološki napredek daleč najpomembnejši vir gospodarske rasti držav.

44

akumulacije, ki so jih večinoma povzročile tehnološke spremembe, temu pa so sledila obdobja zmanjševanja ekspanzije, ko je konkurenca začela spodkopavati profitne marže. Tehnološke spremembe lahko prinesejo bremena, kakor tudi spodbude: uvedba novih proizvodnih procesov pogosto naredi zahteve po delu prejšnjih procesov za odvečne. Nenehno iskanje in uvajanje tehnologije je edini najpomembnejši vir kopičenja kapitala, tj. politične varnosti kapitala.

Skupina nemških znanstvenikov GegenStandpunkt (2012) pojasnjuje, da tehnološki napredek ni bil uveden za olajšanje dela, ampak za stroškovno ugodnejšo proizvodnjo podjetnikov. Z uporabo novih tehnologij in s tem povezane delitve dela se lahko isti izdelki izdelujejo ceneje, če privarčevane plače kompenzirajo dodatno porabljena sredstva za tehnološki napredek. Podjetnik z racionalizacijo svojega obrata povečuje produktivnost dela in hkrati skrbi za odpuščanje delavcev, tako da šele rastoče povpraševanje po delovnih mestih naduram daje svojevrsten draž.

Ali natančneje (prav tam), tehnika je praktična uporaba spoznanj zakonitosti narave za zamenjavo človeškega dela z mehanskimi pripomočki in silami narave. Namen tehnike je torej predvsem v zamenjavi proizvodnega dejavnika delo s proizvodnim dejavnikom strojna in programska oprema (izdelana proizvodna sredstva obrata). Prednosti te zamenjave dela so očitne: produktivnost dela se neznansko poveča in se še vedno stalno povečuje. Slabosti te zamenjave so tudi zadostno poznane. Z mehanizacijo in avtomatizacijo delovnega procesa je človek vedno bolj odvisen od tehnologij. Za ekonomske kalkulacije podjetja se ta odvisnost kaže v zelo močnem premiku stroškovne strukture podjetja. Z zamenjavo dela se namreč zmanjšuje delež proporcionalnih stroškov (plač) znotraj celotnih stroškov podjetja, medtem ko se fiksni stroški rastoče strojne in programske opreme (vlaganj) močno povečajo. Podjetje postane s tem imobilno, spodnja meja cene je zaradi visokih fiksnih stroškov na zelo visoki ravni. To pomeni, da lahko podjetje zapade v težave, če njegova prodaja dlje časa nekoliko pada – takrat ne more več pokrivati fiksnih stroškov. Povečevanje produktivnosti zaposlenih pa je ravno tisto, ki povzroča kolikor se da hitro obračanje fiksnih stroškov podjetja. Delo zaposlenih je torej vse prej kot »zamenjano« s strani tehnike.

Rubinstein je leta 1931, kmalu po takratni svetovni krizi kapitala, razložil, da v pogojih kapitalizma znanost in tehnologija služita interesom dobička kapitala. Ustvarjanje dobička je namen in gonilna sila kapitalistične proizvodnje. Kapitalizem, v tem ko razvija proizvodnjo s stroji, zasleduje namen večanja dobičkov in ne razvoja proizvodnih sil. Kapitalizem torej uvede nov stroj samo, če je razlika med ceno tega stroja in stroški delovne sile, ki jo stroj nadomesti, dovolj velika, da zagotovi povprečen dobiček in uspešno konkuriranje na trgu.

Rubinstein (prav tam) je glede temeljnega odnosa med tehnologijo in kapitalizmom menil, da je v kapitalizmu implementacija tehnoloških dosežkov vselej izrazito pod možnim obsegom implementacije glede na dano stopnjo znanstvenega in tehnološkega razvoja. Realna aplikacija tehnoloških odkritij zelo zaostaja za že možnim razvojem proizvodnih sil. V

45

pogojih kapitalizma obstaja neskladnost med vsakokratnimi tehnološkimi možnostmi in njihovo industrijsko izrabo. Če bi vse proizvodne obrate posodobili na raven najboljših in najnaprednejših vsakokratnih tehnoloških dosežkov, bi bilo možno skrajšati delovni dan in hkrati povečati izhodne proizvodne količine. Sedanja stopnja znanstvenega in tehnološkega napredka zagotavlja tako veliko rast proizvodnih sil, kot je obstoječi kapitalizem ni zmožen nikoli realizirati. Če bi odstranili ovire kapitalizma, bi to v najkrajših zgodovinskih obdobjih lahko povzročilo neznanski napredek v gospodarskem razvoju. Učinek kapitalizma na znanstveni in tehnološki razvoj je tudi to, da del sodobne znanosti in tehnologije igra vlogo pri pripravljanju na periodične vojne, ki pomenijo uničevanje ljudi, ustvarjenega bogastva in narave.

Tehnologija in bogastvo ljudi – rezultat

Temeljni odnos med tehnologijo in bogastvom ljudi je v tem, da z izumljanjem, izdelavo, uporabo in izboljševanjem tehnologij lahko:

• proizvajamo dobrine hitreje in z manj človeškega dela (varčevanje, nadomeščanje človeškega dela, torej povečevanje prostega časa, in olajšanje človeškega dela),

• proizvajamo več dobrin (povečevanje količine razpoložljivih dobrin), • proizvajamo boljše dobrine (povečevanje kakovosti razpoložljivih dobrin), • proizvajamo nove dobrine (povečevanje raznolikosti razpoložljivih dobrin), • izvajamo nove dejavnosti (povečevanje obsega možnih dejavnosti).

To je temeljna možnost tehnologije v odnosu do bogastva ljudi. Vse to lahko naredimo s tehnologijo. Izumljanje, izdelava, uporaba in izboljševanje tehnologij je lahko naše večje obvladovanje narave in materialnih pogojev življenja. Tehnološki napredek je lahko odločilen za boljšo kakovost našega življenja. Tehnologija lahko opolnomoči ljudi.

Ali in v kolikšni meri je ta temeljna možnost tehnologije uresničena, in torej prispeva k bogastvu ljudi in človeške družbe, je odvisno od:

• razpoložljivosti materialnih virov, • volje ljudi, • iznajdljivosti/ustvarjalnosti ljudi, • veščin in sposobnosti ljudi za izumljanje, izdelavo, uporabo in izboljševanje

tehnologij, • zakonitosti družbene in gospodarske ureditve v človeški družbi, v kateri se tehnologijo

izumlja, izdeluje, uporablja in izboljšuje.

Ker je vsaka družbena in gospodarska ureditev podvržena drugačnim zakonitostim, tehnologija torej različno in v različni meri prispeva k bogastvu v vsaki posamezni (pretekli, zdajšnji, ali katerikoli možni prihodnji) družbeni in gospodarski ureditvi.

46

Npr., v sedanji prevladujoči globalni družbeni in gospodarski ureditvi (kapitalizem) je ta temeljna možnost tehnologije, in torej njen prispevek k bogastvu družbe, zaradi zakonitosti kapitalizma nujno le delno uresničena. V primerjavi z drugimi preteklimi in sedanjimi ureditvami se v kapitalizmu dobrine (v obliki tržnega blaga) proizvaja hitreje, v večjem obsegu in v večji raznolikosti, določene dejavnosti so olajšane in nove dejavnosti so omogočene – v kolikšni meri imajo ljudje potem dostop do teh proizvedenih dobrin (tržnega blaga), ni odvisno od tehnologije, ampak od njihove kupne moči, ki nujno obstaja v različnih razredih (mnogi z izjemno nizko in nekateri z izjemno visoko kupno močjo). Toda varčevanje, nadomeščanje človeškega dela zaradi uporabe novih tehnologij ne pomeni zmanjševanja delovnega časa (torej povečevanja prostega časa) in olajšanja dela ter na splošno bolj racionalne delitve dela. Uporaba tehnološkega napredka pomeni konstantne deleže brezposelnih (varčevanje plačanega dela), torej prisilnega prostega časa in oteževanje življenja. Za tiste, ki delajo, pa pomeni intenziviranje dela in pritisk po zmanjševanju prostega časa – meja intenziviranja je odvisna od družbene moči delavcev, njihovih bojev, in od posredovanja države. Po drugi strani pa nove tehnologije ustvarjajo nove proizvodne procese (in trge), kjer so potrebni novi delavci – tehnološke spremembe so glavni vir novih dobičkonosnih področij. V kapitalizmu se proizvaja in prodaja dobrine (tržno blago) od najboljše do najslabše kakovosti, ker nujno obstajajo različni razredi kupne moči – tisti z najvišjo kupno močjo imajo dostop do dobrin najboljše kakovosti, obratno velja za tiste, ki imajo nižjo kupno moč. Uporaba tehnološkega napredka v periodičnih vojnah pomeni potencialno vedno večje uničevanje naravnega in družbenega bogastva.

2.3.3 Tehnologija v organizacijah

Tehnologija in organizacija sta zelo splošna in spremenljiva pojava/pojma, kar pomeni, da se lahko pojavljata v mnogih in zelo raznolikih konkretnih oblikah. Temeljni odnos med tehnologijo kot táko in organizacijo kot táko je zatorej nujno tudi zelo splošen in spremenljiv (lahko se pojavlja v mnogih in zelo raznolikih konkretnih oblikah). Na osnovi predlagane ustrezne opredelitve tehnologije (glej zgoraj), predlagamo, da je temeljni odnos med tehnologijo kot táko in organizacijo kot táko naslednji.

Tehnologija je lahko vključena v namene in cilje organizacije, lahko je zgolj sredstvo organizacije za doseganje njenih namenov in ciljev, lahko pa je oboje hkrati (namen in sredstvo organizacije).

V organizaciji se lahko tehnologije bodisi izumlja bodisi izdeluje bodisi uporablja bodisi izboljšuje – ali katerakoli kombinacija izmed teh. To pomeni, da v organizaciji obstaja tudi management izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij (management tehnologij).

Izumljanje, izdelava, uporaba, izboljševanje tehnologij in management tehnologij v

47

organizaciji zahtevajo tehnološke veščine, spretnosti, usposobljenost, znanje, strokovnost v organizaciji.

Tehnološka sposobnost organizacije je torej njena sposobnost izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja takšnih tehnologij in na takšne načine, ki uresničujejo namen in cilje organizacije.29 Namen in cilji organizacije so torej merilo tega, kakšne tehnologije in kakšni načini izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij so v organizaciji ustrezni. Tehnološka sposobnost neke konkretne organizacije je torej odvisna od konkretnih namenov in ciljev te organizacije.30

Tehnološka sposobnost ni lastnost posameznih konkretnih tehnologij (tehnologije izvršujejo konkretne funkcije in imajo določeno stopnjo zmogljivosti, ne sposobnosti). Tehnološka sposobnost se nanaša na ljudi ali ustanove – oni imajo/razvijajo ali nimajo tehnološke sposobnosti (namenska uporaba tehnologij).

Tehnološka sposobnost tudi niso posamezne konkretne tehnološke veščine in znanje za upravljanje/ravnanje s konkretnimi tehnologijami, ampak se tehnološka sposobnost nanaša na sposobnost ljudi ali ustanov, da izumljajo, izdelujejo, uporabljajo in izboljšujejo takšne tehnologije in na takšne načine, ki uresničujejo njihove namene in cilje. Razvijanje tehnološke sposobnosti je torej osrednja naloga managementa tehnologij v organizaciji.

Organizacija lahko deluje v okolju, kjer se prav tako izumlja, izdeluje, uporablja, izboljšuje tehnologije in izvaja management tehnologij. To je tehnološko okolje organizacije, ki lahko na različne načine vpliva na tehnološko sposobnost organizacije.

Slika 6: Tehnologija v organizaciji

29 Tehnološka sposobnost je tudi: • sposobnost reševanja in odpravljanja tehnoloških težav, ovir (izum, iznajdba rešitev), • odpravljanje in izogibanje tehnološkim nevarnostim (nesreče, poškodbe, uničenje, škoda), • hitro popravljanje napak/zmot pri uporabi ali managementu tehnologij. 30 Reichert idr. (2011) podobno ugotavljajo, da je tehnološka sposobnost povezana s kontekstom podjetja, regije ali države, kjer je razvita.

Tehnološka sposobnost



Namen in cilji organizacije

Tehnologije in tehnološko znanje

48

3 TEHNOLOŠKA SPOSOBNOST PODJETJA

Tehnološka sposobnost podjetja je eden od osrednjih in najpomembnejših konceptov na področju MT.31

Von Zedtwitz in Jin (2007, 311) opažata, da je tehnološka sposobnost (v nadaljevanju TS) postala središče pozornosti ne samo med akademiki, ampak tudi med poslovnimi managerji in vladnimi uradniki. TS igra strateško vlogo pri vplivanju na konkurenčne prednosti podjetij, industrij in celo držav; postala je tudi močan dejavnik proizvodnje v prihodnosti. Za podjetja, še posebno podjetja v proizvodnem sektorju in države v dohitevalni fazi industrializacije, je razvoj TS zatorej odločilen.

Coombs in Bierly (2006, 422–423) menita, da je TS (najpomembnejši) vir trajne konkurenčne prednosti za podjetja – TS podjetja je neopredmeteno premoženje, ki ga tekmeci običajno težko posnemajo. Tehnološke sposobnosti vodijo do izboljšanj izdelkov/storitev, ki povečujejo njihovo vrednost, in do izboljšanj postopkov, ki zmanjšujejo stroške podjetja. TS podjetja ustvarja konkurenčne prednosti: podjetja brez podobnih tehničnih veščin težko razumejo, zakaj ali kako so izboljšave izdelkov/storitev in postopkov narejene. Ključni vir konkurenčne prednosti je stopnja, po kateri podjetja razvijejo ali pridobijo novo TS, in ne tehnologije, do katerih lahko trenutno dostopajo.

National Research Council (1987, 2) v ZDA je že leta 1987 zapisal, da MT povezuje discipline inženirstva, znanosti in managementa, da bi se lotili načrtovanja, razvoja in implementacije tehnoloških sposobnosti za oblikovanje in doseganje strateških in operativnih ciljev organizacije.

Reichert in Zawislak (2013, 3) sta ugotovila, da se je v 90-ih letih 20. stoletja veliko raziskav osredotočalo na TS podjetja (Lall 1992; Panda in Ramanathan 1996; Kim 1999). Študije so bile teoretične in empirične (preizkusi predhodnih teorij). Nato so te raziskave začele obravnavati razmerje med TS in uspešnostjo podjetja (Hall in Bagchi-Sen 2002; Garcia-Muiña in Navas-López 2007). Izvajale so se tudi sektorske študije (Archibugi in Pianta 1996; Jin in Von Zedtwitz 2008).

Avtorji teh študij so na splošno uporabljali določene izraze, povezane s TS, kot recimo internalizacija funkcij, proces učenja, znanje, potrebno za ustvarjanje sprememb, kopičenje znanja, stroji in oprema, vlaganja v raziskave in razvoj (v nadaljevanje R&R), ustvarjanje vrednosti, proizvodni procesi in novi proizvodi (Reichert in Zawislak 2013, 3).

Avtorji so poudarjali tehnološke spremembe kot ključno sestavino TS (Lall 1992; Bell in Pavitt 1995). Prav tako je veliko avtorjev TS povezovalo z znanjem in učenjem podjetja

31 Tehnološka sposobnost se lahko nanaša tudi na države, v tem primeru se uporablja izraz »nacionalne tehnološke sposobnosti« (za njihovo opredelitev in merjenje, glej recimo Lall 1992).

49

(Panda in Ramanathan 1996; Garcia-Muiña in Navas-López 2007; Jin in Von Zedtwitz 2008). Rush, Bessant in Hobday (2007, 221) pravijo, da je razvoj TS posledica razširjenega procesa učenja in da lahko zunanji nosilci politik igrajo pomembno vlogo pri tem razvoju.

V literaturi na področju MT obstaja več različnih definicij TS. Von Zedtwitz in Jin (2007, 312) ugotavljata, da se definicije TS razlikujejo glede na različne vidike, ki so odvisni od namenov raziskovalcev.

Preglednica 9: Predlagane definicije tehnološke sposobnosti nekaterih bolj znanih avtorjev na področju MT

Avtor Predlagana definicija tehnološke sposobnosti

Von Zedtwitz in Jin (2007, 312–313)

»Sposobnost za učinkovito uporabo tehničnega znanja in veščin, ne samo v prizadevanju za izboljševanje in razvijanje proizvodov in procesov, ampak tudi za izboljševanje obstoječe tehnologije in za ustvarjanje novega znanja in veščin, kot odziv na konkurenčno poslovno okolje.«

Garcia-Muiña in Navas-López (2007, 31)

»Generična znanjsko-intenzivna sposobnost za skupno mobilizacijo različnih znanstvenih in tehničnih virov, ki podjetju omogoča uspešno razvijanje svojih inovativnih proizvodov in/ali proizvodnih procesov z implementiranjem konkurenčne strategije in ustvarjanjem vrednosti v danem okolju.«

Panda in Ramanathan (1996, 562)

»Množica funkcionalnih sposobnosti, ki se odražajo v uspešnosti podjetja prek različnih tehnoloških dejavnosti in katerih temeljni končni namen je management vrednosti na ravni podjetja z razvijanjem organizacijskih sposobnosti, ki jih je težko posnemati.«

Gallon, Stillman in Coates (1995, 3)

»Tehnične sposobnosti, ki zagotavljajo neposredno podporo izdelčnemu ali storitvenemu portfelju: • Sposobnosti aplikativne znanosti – temeljno znanje, ki izhaja iz

temeljnih raziskav. • Sposobnosti oblikovanja in razvoja – discipline, ki se jih uporablja za

pretvarjanje ideje proizvoda v operacionalno realnost. • Sposobnosti proizvajanja – sposobnosti, ki se jih uporablja za, ali

neposredno podpirajo, vzpostavljeno proizvodnjo ali operacije.«

Bell in Pavitt (1993)

Viri, potrebni za ustvarjanje in upravljanje tehnoloških sprememb: • Rutinske sposobnosti (proizvodna zmogljivost, tj. viri, potrebni za

učinkovito proizvajanje izdelkov ali storitev) • Inovacijske sposobnosti (viri, potrebni za ustvarjanje in upravljanje

tehnoloških sprememb).

Lall (1990, 17) »Celoten kompleks človeških veščin (podjetniških, managerskih in tehničnih), potrebnih za učinkovito postavitev in upravljanje industrij skozi čas.«

Fransman (1984, 4) »Veščine, znanje in izkušnje, potrebne za:

50

Avtor Predlagana definicija tehnološke sposobnosti • iskanje razpoložljivih in izbor najprimernejših tehnoloških možnosti, • obvladovanje in učinkovito uporabo izbranih tehnologij, • prilagajanje teh tehnologij lastnim okoliščinam in lokalnim potrebam, • doseganje naknadnih izboljšav prek inkrementalnih inovacij, • formalizacijo R&R dejavnosti, • izvajanje temeljnih raziskav.«

Panda in Ramanathan (1996, 563–564) sta sredi 90-ih let 20. stoletja naredila povzetek najbolj znanih dotedanjih študij s področja TS. Predstavila sta, kako je 11 znanih avtorjev (osebe in ustanove) različno opredelilo 6 vrst TS: pridobitvena, operativna, implementacijska, inovacijska, podporna, trženjska.

Leta 1992 je Lall razvil ponazorilno matriko tehnoloških sposobnosti, v kateri je 1. dimenzija funkcionalno področje podjetja (investicije, proizvodnja, povezave znotraj ekonomije), 2. dimenzija pa je stopnja kompleksnosti (osnovna, vmesna, napredna). V matriki so potem naštete aktivnosti podjetja po funkcionalnih področjih in stopnji kompleksnosti.

Leta 1995 je Bell razvil izpopolnjeno različico Lallove ponazorilne matrike. Bellova ponazorilna matrika je prikazana v naslednji preglednici.

51

Preglednica 10: Industrijske tehnološke sposobnosti: ponazorilen okvir (Bell)

Vir: Bell 1995, po Arnold in Thuriaux 1997, 20.

In

vesti

cijsk

e akt

ivno

sti

Dob

ava k

apita

lskih

do

brin

Proi

zvod

ne ak

tivno

sti

Akt

ivno

sti

pove

zova

nja

O

dloč

anje

in n

adzo

r up

orab

nika

obr

ata

Prip

rava

in

impl

emen

taci

ja p

roje

kta

Org

aniz

acija

pro

cesa

in

pro

izvo

dnje

O

sred

otoč

eno

na

izde

lek

Osn

ovne

pro

izvo

dne

spos

obno

sti

Spos

obno

sti u

pora

be

obsto

ječi

h pr

oizv

odni

h te

hnik

• A

ngaž

iranj

e pr

imar

nega

po

godb

enik

a •

Zago

tavl

janj

e in

izpl

ačilo

fina

nc

• U

rado

vanj

e na u

vodn

i slo

vesn

osti

• Pr

ipra

va za

četn

ega

ostn

uka p

roje

kta

• G

radn

ja o

snov

nih

civi

lnih

del

•

Enos

tavn

a pos

tavi

tev

obra

ta

• Re

prod

ukci

ja

nesp

rem

enje

nih

pred

met

ov o

brat

a in

stroj

ev

• Ru

tinsk

e ope

raci

je in

os

novn

o vz

drže

vanj

e »d

anih

« ob

rato

v •

Izbo

ljšev

anje

uč

inko

vito

sti iz

iz

kuše

nj v

obs

toje

čih

nalo

gah

• Re

prod

ukci

ja fi

ksni

h sp

ecifi

kaci

j in

oblik

•

Rutin

ski n

adzo

r ka

kovo

sti za

vz

drže

vanj

e ob

stoje

čih

stand

ardo

v in

spec

ifika

cij

• N

abav

a ra

zpol

ožlji

vih

vhod

ov o

d ob

stoje

čih

doba

vite

ljev

• Pr

odaj

a »da

nih«

pr

oizv

odov

ob

stoje

čim

in

novi

m st

rank

am

Tehn

ološ

ke sp

osob

nosti

(spo

sobn

osti

ustv

arja

nja i

n up

ravl

janj

a teh

nolo

ških

spre

mem

b)

Osn

ovne

• A

ktiv

ni m

onito

ring

in

nadz

or:

- Št

udij

izved

ljivo

sti

- Iz

bire

/prid

obiv

anja

teh

nolo

gije

- Te

rmin

skeg

a nač

rta

proj

ekta

• Št

udije

izve

dljiv

osti

• O

kvirn

o na

črto

vanj

e •

Nab

ava s

tand

ardn

e op

rem

e •

Inže

nirin

g en

osta

vnih

po

mož

nih

sred

stev

• K

opira

nje n

ovih

vrs

t ob

rato

v in

stro

jev

• En

osta

vna

prila

godi

tev

obsto

ječi

h ob

lik in

sp

ecifi

kaci

j

• Ja

vno

naro

čanj

e, isk

anje

in

odpr

avlja

nje n

apak

•

Izbo

ljšan

a ra

zpor

edite

v,

term

insk

o na

črto

vanj

e in

vzdr

ževa

nje

• M

anjše

pril

agod

itve

• M

anjše

pril

agod

itve

tržni

m p

otre

bam

in

inkr

emen

taln

o iz

boljš

anje

v

kako

vosti

pro

izvo

da

• Is

kanj

e in

črpa

nje

novi

h in

form

acij

od

doba

vite

ljev,

stra

nk

in lo

kaln

ih u

stano

v

Vm

esne

• Is

kanj

e, ov

redn

oten

je in

iz

bor t

ehno

logi

je/v

irov

• Ra

zpisi

/pog

ajan

ja •

Skup

en p

roje

ktni

m

anag

emen

t

• Po

drob

ni in

ženi

ring

• N

abav

a sre

dste

v ob

rata

•

Oce

na o

kolja

•

Term

insk

o na

črto

vanj

e in

man

agem

ent p

roje

ktov

•

Javn

o na

roča

nje

• U

spos

ablja

nje/

kadr

ovan

je

• In

krem

enta

lno

inov

ativ

en o

brat

ni

inže

nirin

g in

izvi

rna

oblik

a obr

atov

in

stroj

ev

• Iz

boljš

evan

je in

»n

atez

anje

« pr

oces

ov

• Li

cenc

iranj

e nov

e te

hnol

ogije

•

Uva

janj

e or

gani

zaci

jskih

sp

rem

emb

(JIT

itn.

)

• Li

cenc

iranj

e nov

e pr

oduk

tne t

ehno

logi

je

in/a

li ob

ratn

i in

ženi

ring

• In

krem

enta

lna n

ova

oblik

a pro

izvo

da

• Pr

enos

tehn

olog

ij k

doba

vite

ljem

in

stran

kam

za

pove

čeva

nje

učin

kovi

tosti

, ka

kovo

sti in

lo

kaln

ega

prid

obiv

anja

Nap

redn

e

• Ra

zvija

nje n

ovih

pr

oizv

odni

h sis

tem

ov

in k

ompo

nent

• O

snov

na za

snov

a pro

cesa

in

pov

ezan

R&

R •

R&R

za o

blik

e in

spec

ifika

cije

nov

ih

obra

tov

in st

roje

v

• Pr

oces

ne in

ovac

ije in

po

veza

n R&

R •

Radi

kaln

e ino

vaci

je v

or

gani

zaci

ji

• Pr

oduk

tne i

nova

cije

in

pov

ezan

R&

R •

Sode

lova

nje v

ra

zvoj

u te

hnol

ogij

52

Fransman in King (1987, po Reichert idr. 2011, 16) menita, da TS vključuje naslednje aktivnosti:

• iskanje perspektivnih alternativnih tehnologij, • izbiranje najprimernejših tehnologij, • obvladovanje tehnologij, • prilagoditev tehnologije, da ustreza posebnim pogojem proizvodnje, • razvoj tehnologije prek malih inovacij, • institucionalizirano iskanje najpomembnejših inovacij R&R oddelka, • izvajanje temeljnih raziskav.

Reichert idr. (2011, 16) menijo, da lahko te aktivnosti vidimo kot sorodne 3 stopnjam TS, kot jih je predlagal Lall (1992): osnovna, vmesna in napredna.

Z izvedbo prvih 5 aktivnosti, kot sta jih predlagala Fransman in King (1987), lahko podjetje pridobi minimalno znanje glede uporabljene tehnologije. Da bi ohranila in prilagodila tehnologije konkurenčnim pogojem, podjetja pridobivajo in ustvarjajo znanje prek majhnih inovacij, ki so potrebne za njihovo delovanje in razvoj. Te aktivnosti so povezane s tem, kar Lall (1992) imenuje osnovna tehnološka sposobnost, tj. sposobnost prilagoditve tehnologije za vzdrževanje učinkovitosti procesa, osnovana pa je na izkustvenem neformalnem učenju; z njo se reši probleme, ki ovirajo rutinske proizvodne operacije podjetja (Reichert idr. 2011, 16).

Po drugi strani pa namen vmesne TS ni samo zagotovitev delovanja proizvodnega sistema, ampak v glavnem vključuje sposobnost izboljševanja uporabljene tehnologije prek znanstvene vednosti in strokovnega znanja. Za to je treba imeti strukturo, ki je sposobna reševati, nadzorovati in preprečevati probleme. Ko pa podjetja vlagajo v temeljne raziskave, s čimer ciljajo na kompleksnejše inovacije prek uporabe visoke tehnologije, imajo napredno TS, ki je njihova zmožnost za inovacije. Da bi to dosegla, podjetja vlagajo v formalno strukturo z ljudmi, ki se ukvarjajo z R&R, v iskanju novih oblik proizvajanja in novih proizvodov (Reichert idr. 2011, 16).

Te 3 stopnje TS so torej povezane z različnimi dimenzijami: investicije, proizvodnja in povezave z ekonomijo (Lall 1992). Na osnovi analize teh 3 dimenzij je Lall potem razvil razvrščanje podjetij v tista z osnovno, vmesno ali napredno TS.

Leta 1997 sta Arnold in Thuriaux TS razdelila na 3 ključne sposobnosti: • strateške sposobnosti, • notranje sposobnosti, • zunanje sposobnosti (mreženje).

Vsaka od teh 3 sposobnosti nadalje vsebuje različne aktivnosti TS.

53

Slika 7: Ključni elementi tehnološke sposobnosti (Arnold in Thuriaux)

Vir: Arnold in Thuriaux 1997, 17.


Sklep: Po pregledu letnih poročil in spletnih strani izbranih 88 (naj)večjih svetovnih podjetij in 8 (naj)večjih slovenskih proizvodnih podjetij smo ugotovili, da se izraz »tehnološka sposobnost« ali »tehnološke sposobnosti« zelo redko uporablja na tem izbranem vzorcu. TS podjetij je torej teoretični koncept, ki se uporablja v akademski disciplini MT in ne v navadni praksi izbranih podjetij. Toda kljub temu je TS podjetij eden izmed osrednjih in najpomembnejših konceptov akademske discipline MT – TS podjetij je bila in še vedno je predmet številnih raziskav na področju MT.

Na področju MT obstaja pluralizem definicij in konceptualizacij TS. Obstoječe definicije in konceptualizacije so si vsebinsko različne, vendar so si v določenih delih tudi podobne. V literaturi s področja MT v splošnem ni mogoče zaslediti, ali in kako so te definicije sploh utemeljene, kakšen je postopek določevanja teh definicij ter kakšna so merila za presojanje ustreznosti (objektivnosti, prepričljivosti) predlaganih definicij in konceptualizacij – obstoječe predlagane definicije in konceptualizacije TS so večinoma zgolj postavljene.

Strateške sposobnosti • Iskanje tržnih priložnosti • Razumevanje in upravljanje skladnosti med sposobnostmi podjetja in

tržnimi potrebami

Notranje sposobnosti

Upravljanje opredmetene tehnološke baze • Proizvodi • R&R zmogljivosti • Ustrezen obrat in oprema

Razvijanje in upravljanje ustreznih neopredmetenih virov • Kodificiran intelektualni kapital • Profil usposobljenosti in veščin,

prilagojen potrebam podjetja • Prikrito znanje

Ustvarjanje potrebne organizacije • Sposobnosti managementa tehnologij • Sposobnosti managementa sprememb • Usklajevanje med notranjimi »imetniki«

sposobnosti

Zunanje sposobnosti (mreženje)

Dostopanje do zunanjega znanja • Znanost • Tehnologija, tehnike • Izdelki (orodja), prakse • Znanje-kako-nekaj-narediti, prikrito znanje • Informacijski viri Upravljanje odnosov proizvajalec/uporabnik Dostopanje do partnerjev s potrebnim komplementarnih premoženjem • Komplementarno znanje • Komplementarna proizvodnja • Komplementarna vloga dobavne verige

54

Izbrani avtorji na področju MT se ne strinjajo o tem, katere sposobnosti in aktivnosti sestavljajo TS podjetij. Avtorji se prav tako ne strinjajo o tem, koliko stopenj TS obstaja in kakšne so razlikovalne lastnosti teh stopenj.

Ker v obstoječi literaturi na področju MT ni podanih meril za presojanje ustreznosti (objektivnosti, prepričljivosti) predlaganih definicij in konceptualizacij TS podjetij, ni mogoče določiti, katera od predlaganih definicij in konceptualizacij TS podjetij je ali pa bi lahko bila najustreznejša.

Subjektivno poudarjanje nekaterih specifičnih vidikov TS in nezadostno upoštevanje drugih vidikov je vzrok za obstoječi pluralizem definicij in konceptualizacij TS – nestrinjanje avtorjev o tem, kaj je TS (katere sposobnosti in aktivnosti jo sestavljajo), ter nezmožnost vsebinskega poenotenja obstoječih definicij in konceptualizacij z vzajemnim popuščanjem.

Predlog rešitve: Izhodišče in merilo za ustrezno izpeljavo in opredelitev TS podjetij so: a) sámi principi delovanja podjetij kot takih, torej bistvene, osnovne, nujne lastnosti podjetij kot posebne vrste organizacij v posebni družbeno-gospodarski ureditvi, in b) posebna vloga, ki jo ima tehnologija32 v teh principih delovanja podjetij. Merilo za ustrezno opredelitev TS podjetij torej ni vpliv ali ugled posameznih avtorjev na področju MT, niti poskus »uspešnega« kombiniranja obstoječih predlaganih definicij in konceptualizacij, ki niso zadostno utemeljene (odsotnost postopka določevanja teh definicij in konceptualizacij). V nadaljevanju so torej najprej opisani osnovni principi podjetij in vloga tehnologije v teh principih, nato pa je na osnovi tega opisa izpeljana ustrezna opredelitev TS podjetij.

3.2 Opis postopka – izpeljava

Osnovni principi delovanja podjetij (njihove osnovne in bistvene lastnosti) ter posebna vloga tehnologije v teh principih so v ustrezni znanstveni literaturi že pojasnjeni in znani. V nadaljevanju so na preprost način opisani osnovni principi podjetij in posebna vloga tehnologije v teh principih, kot to izhaja iz spoznanj izbranih avtorjev (GegenStandpunkt 2012; Sivagnanam in Srinivasan 2010; Corsten in Reiss 2008; Töpfer 2007; Witte 2007; Jung 2006; Sturm 2006; Domschke in Scholl 2005; Peters, Brühl in Stelling 2005).

3.2.1 Principi podjetij

Temeljni namen podjetja je dolgoročno kolikor je le mogoče velik dobiček z vloženim kapitalom (dobičkonosnost). Temeljni namen je večanje dobička in denarne vrednosti premoženja/lastnine v podjetju pod vsakokrat posebnimi pogoji, je ustvarjanje denarne vrednosti kot presežek prodajne vrednosti glede na vloženo/stroškovno vrednost.

32 Tehnologija v smislu, kot je opredeljena v poglavju 2.3, torej naprave in njihovo samostojno izvrševanje funkcij.

55

Dobiček je obrestovanje vloženega lastnega kapitala, je dohodek podjetja (vlagateljev kapitala), je interes lastnikov. Pričakovani dobiček vpliva na odločitev o vrsti in količini izdelkov/storitev, ki se jih izdeluje/opravlja.

Temeljne mere uspešnosti podjetja so torej:33 • Dobiček: prihodki – stroški > 0 (pozitivna razlika med z denarnimi enotami

ovrednotenim donosom in z denarnimi enotami ovrednoteno porabo), 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑘𝑖

> 1

(dobičkonosnost),

• Dobičkonosnost lastnega kapitala: 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘𝑙𝑎𝑠𝑡𝑛𝑖 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙

,

• Dobičkonosnost celotnega kapitala: 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘 +𝑜𝑏𝑟𝑒𝑠𝑡𝑖 𝑡𝑢𝑗𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟𝑒č𝑛𝑖 𝑐𝑒𝑙𝑜𝑡𝑛𝑖 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙

(mera obrestovanja

v podjetju vezanega denarja/kapitala),

• Dobičkonosnost prihodkov od prodaje: 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒

.

Namen podjetja je, da se vrednost teh mer povečuje. To se meri v odstotkih glede na časovna obdobja (recimo, dobiček nekega podjetja se je v 1 letu povečal za 5 %).

Dolgoročna maksimizacija dobička pomeni minimizacijo stroškov in maksimizacijo prihodkov.

Temeljna sredstva podjetja so denar, zgradbe, oprema (orodja, pripomočki, naprave, pohištvo), surovine/polizdelki, delavci za plačo, energetski viri. Minimizacija stroškov pomeni čimcenejša sredstva podjetja. Podjetje pridobi sredstva večinoma na trgu (nabava) ali pa jih pridobi sámo.

Podjetje si zagotavlja prihodke z ustvarjanjem in zadovoljitvijo plačilno sposobnih potreb (povpraševanja) tretjih (kupcev, strank), z ustvarjanjem in izkoriščanjem kupne moči, s prodajanjem izdelkov/storitev. Podjetje izdeluje in ponuja izdelke/storitve na trgu za prodajo (ustvarjanje nove denarne vrednosti), za plačilno sposobne potrebe (povpraševanje) tretjih (kupcev, strank), za izkoriščanje kupne moči. Izdelke izdelujejo in storitve opravljajo v podjetju zaposleni delavci za plačo. Maksimiranje prihodkov pomeni povečevanje števila kupcev in obsega potreb na kupca ter povečevanje novih plačilno sposobnih potreb, ki jih podjetje ustvarja in izkorišča. Povečevanje števila kupcev in obsega potreb na kupca pomeni povečevanje obsega izdelave izdelkov-/-opravljanja storitev. Povečevanje novih plačilno sposobnih potreb pomeni povečevanje izdelave in prodaje novih izdelkov/storitev na trgu.

Naloga vodstva/uprave podjetja je čim bolj učinkovito izkoriščanje sredstev podjetja za ustvarjanje nove denarne vrednosti (dobičkonosnost, uresničevanje namena in ciljev podjetja).

33 Temeljne mere uspešnosti podjetja so v osnovi računovodske kategorije. Na tem seznamu so prikazane zgolj najpomembnejše in v praksi podjetij zelo pogosto uporabljene mere uspešnosti podjetja. Poleg teh mer obstaja še mnogo drugih računovodskih mer uspešnosti podjetij.

56

Podjetje deluje v konkurenci z drugimi podjetji. Dolgoročna maksimizacija dobička pomeni ustvarjenje konkurenčnih prednosti podjetja pred tekmeci. Podjetje ustvarja konkurenčne prednosti pred tekmeci z izdelavo in prodajanjem novejših izdelkov/storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce glede na tekmece in z nižanjem cene izdelkov/storitev glede na tekmece. Podjetje niža ceno izdelkov/storitev z večanjem produktivnosti plačanega dela (zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve) glede na tekmece in nižanjem stroškov podpornih procesov glede na tekmece. Konkurenca pomeni malo podjetij-zmagovalcev, preostalo so sledilci in poraženci.

Država ustvarja pogoje delovanja podjetij in konkurence. Država ustvarja takšne pogoje, ki spodbujajo splošno maksimizacijo dobičkov podjetij. Države delujejo v konkurenci z drugimi državami za ustvarjanje teh pogojev. Konkurenca pomeni malo držav-zmagovalk, preostalo so sledilke in poraženke.

Podjetje je izpostavljeno spremenljivosti in naključnostim trga (dobavitelji, delavci za plačo, kupci/stranke, tekmeci, vlagatelji kapitala, država). Podjetje je izpostavljeno tržnemu in kapitalskemu tveganju zmanjševanja in izgube dobička, izgube vrednosti premoženja in kapitala lastnikov.

Podjetja imajo cilje, ki so sredstvo za doseganje temeljnega namena maksimizacije dobička. Ti cilji so lahko recimo:

• Proizvodni/storitveni: količine izdelkov/storitev, kakovost in vrsta izdelkov/storitev itn.,

• Tržni: večanje prodaje/prihodkov, trgi in tržni segmenti, tržni položaj (večanje tržnega deleža), podoba podjetja itn.,

• Finančni: ohranitev plačilne sposobnosti, razpoložljivost in struktura kapitala, večanje vrednosti kapitala itn.,

• Vodstveni: način vodenja, delitev dela, nadzor itn., • Socialni: pravično plačilo, ugodni delovni pogoji in čas, socialne storitve itn., • Ekološki: zmanjševanje škodljivih izpustov, recikliranje itn.

3.2.2 Vloga tehnologije v podjetjih

Tehnologije so sredstvo podjetja – podjetje uporablja tehnologije, da doseže cilje podjetja. Tehnologije so naprave in njihovo izvrševanje nalog (obdelovalni stroji, informacijsko-komunikacijske naprave, programska oprema, roboti, transportne/logistične naprave in stroji ipd.). Podjetje bodisi izumlja bodisi izdeluje bodisi uporablja bodisi izboljšuje tehnologije (ali katerokoli kombinacijo izmed teh). Tehnologije v podjetju so bodisi:

• sredstvo izdelave izdelkov (proizvodne tehnologije) / opravljanja storitev (storitvene tehnologije),

• izdelek za prodajo (produktne tehnologije),

57

• sredstvo podpornih procesov v podjetju (podporne tehnologije).

Podjetje pridobi tehnologije tako, da jih bodisi razvije in izdela sámo (ali v sodelovanju z drugimi) bodisi jih kupi na trgu.

Tehnologije so sredstvo konkurence, z njimi si podjetje ustvarja konkurenčno prednost. Tehnologija kot sredstvo konkurence pomeni izumljanje, izdelavo in uporabljanje novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij v podjetjih. Zaposleni delavci za plačo v podjetjih izumljajo, razvijajo, izdelujejo, uporabljajo (upravljajo) in izboljšujejo tehnologije. Posledica tehnološke konkurence je povečevanje števila tehnologij (hiter tehnološki napredek). Povečevanje števila tehnologij (in tehnološkega znanja) pomeni, da se zmanjšuje sposobnost posameznega podjetja, da v celoti obvladuje obstoječe tehnologije (in tehnološko znanje) in da je za razvoj novih tehnologij vedno bolj odvisno od drugih podjetij in (raziskovalnih) ustanov.

Namen novejših, zmogljivejših, boljših proizvodnih in storitvenih tehnologij kot sredstva konkurence je:

• izdelava novejših izdelkov-/-opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,

• povečevanje produktivnosti plačanega proizvodnega in storitvenega dela in posledično nižanje stroškov (cene) izdelkov/storitev (zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve)

glede na konkurenčna podjetja.

Cilj takšnih ukrepov je povečevanje števila kupcev, izkoriščanega obsega njihovih plačilno sposobnih potreb in povečevanje obsega novih plačilno sposobnih potreb (povečevanje prihodkov) in zmanjševanje stroškov (glej zgoraj).

Namen novejših, zmogljivejših, boljših produktnih tehnologij kot sredstva konkurence je: • večja dodana tehnološka vrednost za kupce,

glede na konkurenčna podjetja.

Cilj takšnih ukrepov je povečevanje števila kupcev, izkoriščanega obsega njihovih plačilno sposobnih potreb in povečevanje obsega novih plačilno sposobnih potreb (povečevanje prihodkov) (glej zgoraj).

Namen novejših, zmogljivejših, boljših podpornih tehnologij kot sredstva konkurence je: • povečevanje produktivnosti plačanega podpornega dela in posledično nižanje stroškov

podpornih procesov v podjetju, glede na konkurenčna podjetja.

Cilj takšnih ukrepov je zmanjševanje stroškov (glej zgoraj).

58

Država predpisuje (v obliki splošnih določil), kakšne tehnologije in njihova uporaba so dovoljene v podjetjih. To pomeni, da tehnologije in njihova uporaba v podjetjih ustrezajo tehnološkim predpisom države.

Podjetje je izpostavljeno spremenljivosti in naključnostim tehnologij tekmecev, tehnoloških potreb kupcev in tehnoloških predpisov države. To pomeni, da je podjetje izpostavljeno tveganjem, da tehnologije, ki jih uporablja, niso učinkovito sredstvo konkurence (ne zagotavljajo konkurenčnih prednosti) in ne ustrezajo tehnološkim predpisom države.

Slika 8: Vloga tehnologije v podjetju

3.3 Tehnološka sposobnost podjetij – rezultati

Tehnološka sposobnost organizacije je njena sposobnost izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja takšnih tehnologij in na takšne načine, ki uresničujejo namen in cilje organizacije. Namen in cilji organizacije so torej merilo tega, kakšne tehnologije in kakšni načini izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij so v organizaciji ustrezni. Tehnološka sposobnost neke konkretne organizacije je torej odvisna od konkretnih namenov in ciljev te organizacije.

Tehnološka sposobnost podjetja kot posebne vrste organizacije v posebni družbeno-gospodarski ureditvi je torej odvisna od posebne vrste namenov in ciljev podjetij. Temeljni namen podjetij je dolgoročno ustvarjanje čimvečjega dobička iz vloženega kapitala, torej je TS podjetja v najbolj splošnem sposobnost dobičkonosnega izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij. Podjetja imajo poleg tega temeljnega namena tudi posebne cilje

Predpisi države

Tveganja

Konkurenčna

podjetja

Tehnologije

Vlagatelji kapitala

Inovativnost

Maksimiranje dobička

Večanje produktivnosti plačanega dela

Zmanjševanje stroškov

Večanje prihodkov

Zadovoljitev potreb kupcev

59

(proizvodne/storitvene, tržne, finančne, vodstvene itn.), ki se lahko v svoji konkretni obliki med podjetji precej razlikujejo, lahko pa so si tudi precej podobni.

Podjetja kot posebna vrsta organizacij delujejo po določenih osnovnih principih in tehnologija ima v teh principih (osnovnih, bistvenih lastnostih podjetij) tudi posebno vlogo. Na osnovi opisanih osnovnih principov delovanja podjetij in posebne vloge tehnologije v teh principih predlagamo naslednjo opredelitev tehnološke sposobnosti podjetij.

Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost podjetja, da uporablja vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za:

• izdelovanje novejših izdelkov-/-opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,

• povečevanje produktivnosti plačanega dela ter posledično nižanje stroškov (cene) izdelkov/storitev (zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve) in nižanje stroškov podpornih procesov v podjetju,

• večjo dodano tehnološko vrednost za kupce, glede na tekmece, in da pri tem ustreza tehnološkim predpisom države.

V to opredelitev so torej vključene proizvodne, storitvene, podporne in produktne tehnologije.

Iz te opredelitve TS podjetij izhajajo 3 temeljne lastnosti TS podjetij: • večanje obsega uporabe tehnologij (vlaganja v tehnologijo, večanje tehnološke

opreme), • inovativnost (uporaba novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij), • relativnost sposobnosti glede na konkurenco (tekmeci so odločilni dejavnik, ali ima

podjetje ustrezno TS, tj. ali tehnologije in njihova uporaba v podjetju ustvarjajo konkurenčno prednost).

TS podjetij se hkrati nanaša na: • sredstva podjetja (tehnologije, denar za vlaganja v posodobitve in inoviranje,

zaposleni in njihove tehnološke veščine in znanje), • dejavnosti podjetja (uporaba tehnologij, posodabljanje tehnološke opreme, inoviranje), • rezultate podjetja (doseganje proizvodnega načrta, znižanje stroškov dela na enoto

proizvoda, število inovacij).

Takšen princip TS od podjetij torej zahteva, da računajo in ugotavljajo, ali jim novejše, zmogljivejše, boljše tehnologije zagotavljajo:

• izdelavo novejših izdelkov-/-opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,


60

• večjo dodano tehnološko vrednost za kupce, glede na konkurenčna podjetja, in sprejemanje ustreznih tehnoloških ukrepov, ki zagotavljajo takšno stanje.34

To od podjetij zahteva, da računajo in ugotavljajo, ali njihove tehnologije in njihova uporaba ustrezajo predpisom države in sprejemanje ustreznih tehnoloških ukrepov, ki zagotavljajo takšno stanje.

To od podjetij zahteva, da predvidevajo bodočo uporabo tehnologij tekmecev, bodoče tehnološke potrebe kupcev in bodoče tehnološke predpise države.35

Pravi način razvoja in uporabe tehnologij v podjetju je tisti, ki posredno v največji možni meri uresničuje namen podjetja (dobiček) – v tem primeru ima podjetje največjo možno tehnološko sposobnost, podjetje popolnoma obvladuje uporabo tehnologije. Pravi način razvoja in uporabe tehnologij v podjetju določajo naslednji ključni zunanji dejavniki: a) potrebe, želje, zahteve kupcev, in b) konkurenti. Ti dejavniki so podvrženi nenehnim tehnološkim spremembam/inovacijam, ki spreminjajo te dejavnike, zato:

• ni mogoče vnaprej določiti pravilnega načina razvoja in uporabe tehnologije v podjetju;

• univerzalni pravilni način razvoja in uporabe tehnologije v podjetjih, ki bi maksimiral dobiček vsakega podjetja, ne obstaja zaradi principa konkurence (če bi tak splošni način obstajal, bi ga vsa podjetja takoj implementirala, toda potem bi se ravno izničila vsaka konkurenčna prednost, ki razlikuje obstoječa uspešna podjetja od manj- in neuspešnih);36

• razvoj in uporaba tehnologije v podjetju sta vselej tvegana zaradi spremenljivosti zunanjih dejavnikov (kupci, tekmeci, dobavitelji, država).

3.4 Merjenje tehnološke sposobnosti

V literaturi na področju MT obstajajo različni poskusi merjenja TS. V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše pristope pri merjenju TS podjetij in ugotovitve izbranih avtorjev s področja MT o kompleksnosti in problematičnosti merjenja TS podjetij.

Reichert in Zawislak (2013, 5) sta ugotovila, da so raziskave, katerih namen je bil merjenje uspešnosti podjetja kot posledice njegove TS, pogosto uporabljale vlaganja v R&R in število

34 V praksi podjetij to pomeni analize konkurence, analize navad in zahtev kupcev. 35 V praksi podjetij to pomeni tehnološko napovedovanje, analize tehnoloških trendov. 36 Konkurenčna prednost podjetij se pokaže šele v delovanju podjetij na trgih, v konkurenčnem boju, torej je ni mogoče določiti vnaprej in ni mogoče izpeljati univerzalnega recepta za konkurenčno prednost podjetja. Bistvo konkurenčne prednosti je ravno v tem, da jo nekaj podjetij ima, preostali pa ne. Konkurenčni boj podjetij namreč pomeni malo podjetij-zmagovalcev, preostalo so sledilci in poraženci.

61

registriranih patentov podjetja kot mere TS. Avtorji so do zdaj predlagali že vsaj 90 različnih mer TS. Najpogostejši pristop se nanaša na R&R dejavnosti in registriranje patentov.

Preglednica 11: Pogostejše predlagane mere/kazalniki tehnološke sposobnosti po področjih in avtorjih

Področje TS Mere/kazalniki tehnološke sposobnosti in njihovi avtorji

Raziskave in razvoj

• Alokacija virov v R&R (Archibugi in Pianta 1996; Kim 1999; Tsai 2004; Figueiredo 2009)

• Povprečna R&R-vlaganja kot % prodaje (Madanmohan, Kumar in Kumar 2004)

• R&R-intenzivnost (razmerje med izdatki za R&R in prodajo) (Coombs in Bierly 2006; Hall in Bagchi-Sen 2002)

• R&R za specifikacije proizvoda (Bell in Pavitt 1995)

• Kooperativni R&R (Lall 1992; Jin in Von Zedtwitz 2008)

• Temeljne raziskave (Lall 1992)

• Razvoj novih tehnologij prek partnerstev (Bell in Pavitt 1995)

• R&R-projekti (Panda in Ramanathan 1996)

• Izvajanje R&R-dejavnosti (Archibugi in Pianta 1996; Jin in Von Zedtwitz 2008)

• Obstoj R&R-oddelka (Kim 1999)

• R&R-sposobnosti (Yam idr. 2004)

• Napori v R&R (interni R&R, kooperativni R&R in uvoz tehnologij) (Tsai 2004)

• Obstoj R&R-središč, ki imajo partnerstvo z raziskovalnimi ustanovami (Figueiredo 2009)

Patenti

• Število patentov (Archibugi in Pianta 1996; Tsai 2004; Coombs in Bierly 2006; Figueiredo 2009)

• Patentne prijave (domače in mednarodne) (Hall in Bagchi-Sen 2002)

• Odobritve patentov (domače in mednarodne) (Hall in Bagchi-Sen 2002)

• Vpliv patentov (merjeno v povprečnih citiranjih, ki so jih patenti prejeli) (Coombs in Bierly 2006)

• Čas tehnološkega cikla (povprečno število let, ko je bil patent zelo citiran) (Coombs in Bierly 2006)

• Znanstvene povezave (citiranja patentov v znanstvenih člankih)

62

Področje TS Mere/kazalniki tehnološke sposobnosti in njihovi avtorji (Coombs in Bierly 2006)

• Razmerje med patentnim kazalnikom in njegovim vplivom (Coombs in Bierly 2006)

• Skupne znanstvene povezave patentov podjetja (Coombs in Bierly 2006)

• Lokalne lastninske pravice proizvoda (Jin in Von Zedtwitz 2008)

Vir: Reichert in Zawislak 2013, 5–6.

3.4.1 Kompleksnost in problematičnost merjenja

V tem poglavju predstavljamo ugotovitve Coombsa in Bierlyja (2006) glede merjenja TS podjetij.

Avtorja poudarjata kompleksnost in problematičnost merjenja TS podjetij, kar je posledica tega, da je TS podjetja izrazito več-razsežen, kompleksen in neoprijemljiv teoretični konstrukt, ki ga ni mogoče opazovati – zatorej je treba analizirati različne kazalnike, od katerih vsak ponuja določene indice o tem konstruktu, ne da bi ga neposredno meril. Mere, kot so recimo R&R-izdatki, patenti, število citatov, absorpcijska sposobnost, nagnjenost znanstvenikov v podjetju za soavtorstvo znanstvenih člankov, so kazalniki posameznih elementov širokega konstrukta TS, toda nobena od teh mer ni celostna mera.37

Avtorja ugotavljata, da obstajajo različni načini merjenja TS podjetja, in da so najpogosteje uporabljeni kazalniki TS različne patentne statistike in mere R&R-intenzivnosti (npr. skupno število R&R-izdatkov, R&R-izdatki, deljeni s skupnim številom prihodkov od prodaje). Opozarjata, da je treba poglobljeno razumeti, kaj vsaka mera predstavlja, in kaj so pomanjkljivosti vsake mere (učinkovitost različnih mer TS).

Uporaba R&R-izdatkov kot mere TS ima dve osnovni težavi: • domneva, da bo R&R-poraba uspešna in da bo ustvarila TS, je lahko napačna, • podjetja različno merijo R&R (nekatera podjetja nimajo uradne mere R&R, ampak

namesto tega eksperimentirajo in razvijajo nove izdelke in procese kot del svojih običajnih proizvodnih operacij).

Nekateri so kot vhodne mere TS dodali različne organizacijske mere, ki spodbujajo uspeh raziskovalnih projektov: a) mere obsega, v katerem podjetja spodbujajo in ohranjajo obsežen pretok informacij preko meja podjetja, in b) mere obsega, v katerem podjetja spodbujajo in

37 Avtorja razlikujeta med vhodnimi in izhodnimi merami TS podjetja. Vhodne mere TS (npr. R&R izdatki) se kažejo v povečanju TS, še posebno če organizacijska kultura, struktura in sistem nagrajevanja spodbujajo raziskovalni proces.

63

ohranjajo obsežen pretok informacij preko meja med znanstvenimi disciplinami znotraj podjetja.

Patenti so izhodne mere TS. Uporaba števila patentov kot mere TS je problematična: • patenti se zelo razlikujejo glede svoje tehnične in ekonomske signifikantnosti, • vseh vrst TS ni mogoče patentirati, • patentne strategije se zelo razlikujejo glede na pogostost patentiranja.

Pomanjkljivosti patentnih mer kot mer TS so: • vsi patentirani izumi niso inovacije, • veliko inovacij ni nikoli patentiranih, • večina patentov je relativno brez vrednosti, veliko jih ima neko zmerno vrednost, zelo

malo patentov pa ima resnično veliko vrednost.

Da bi se izognili tem pomanjkljivostim, lahko poleg števila patentov kot mere TS uporabimo tudi druge patentne statistike: recimo, kakovost patenta lahko merimo s tem, kako pogosto ga drugi citirajo. Citiranja patentov merimo s številom, kolikokrat je bil patent citiran v nadaljnjih patentih. Potencialna težava glede uporabe patentnih citiranj je ta, da nekatera podjetja morda ne bodo natančno beležila svojih virov zunanjega znanja, še posebno, če so od tekmecev.

Razlikovanje med R&R kot vhodno mero TS in patenti kot izhodno mero TS ni čisto natančno. Obstaja zelo močna povezava med R&R-merami in patenti, srednji R2 (determinacijski koeficient) je približno 0,9. Toda zapoznela povezava med R&R in patenti je veliko šibkejša, R2 je običajno okoli 0,3 – to je zato, ker se patente običajno pridobi v zgodnji fazi raziskovalnega projekta in velik del R&R se porabi za razvoj po tem, ko je patent pridobljen.

Izhodna mera TS je tudi število znanstvenih objav.38 Toda objave in patenti dejansko merijo TS na različnih stopnjah raziskovalnega projekta. Znanstvene objave so mere izhoda v zgodnji fazi in so kazalniki temeljne znanosti in raziskav, medtem ko so patenti mere izhoda v poznejši fazi in so boljši kazalniki tehnoloških inovacij, ki proizvajajo nove izdelke/storitve ali bolj učinkovite procese.

V teoriji je najboljša izhodna mera TS število novih izdelkov/storitev in razvitih procesov. Toda to mero je zelo težko oceniti: zelo težko je razlikovati resnično nove izdelke od tistih, ki so samo malo spremenjeni, kjer ni dodano nič zares novega – podjetje lahko ima veliko različic istega izdelka. Glede procesnih inovacij je treba upoštevati kakovost izboljšav in tajnost glede razvoja izboljšav.

38 Mera TS so lahko tudi podatki o citiranosti znanstvenih člankov.

64

Coombs in Bierly (2006) menita, da bi morali raziskovalci in managerji uporabljati mnogovrstne mere TS, da bi bolje razumeli različne razsežnosti tega konstrukta – pomembno je uporabljati bolj izpopolnjene in prefinjene mere TS.

3.4.2 Sklep

TS podjetja je zelo kompleksen, več-razsežen teoretični konstrukt, ki ga ni mogoče neposredno meriti: TS podjetja ni preprosta, v navadni praksi podjetij obstoječa in poznana količina, za katero bi obstajale merske/računske naprave in merski/računski postopki, kako jo (iz)meriti ali (iz)računati. TS podjetja lahko zgolj ocenjujemo na osnovi ustrezno izbranih in utemeljenih kazalnikov (mer), ki lahko šele skupno kot povezana celota zagotovijo smiselno oceno TS podjetja.

TS podjetja ni fizikalna količina, zato merjenje in merljivost, kot to velja za fizikalne količine (merska količina, merska enota, merska naprava, merski postopek, merski pogoji, količine, ki vplivajo na merjenje), nista prenosljiva na TS podjetja in zanjo to ne velja.

3.5 Razvrščanje industrij na osnovi tehnološke intenzivnosti

Na področju MT se poleg koncepta tehnološke sposobnosti podjetja uporablja tudi koncept tehnološke intenzivnosti, ki se nanaša tako na podjetja kot na industrije (proizvodne sektorje). Na osnovi koncepta tehnološke intenzivnosti se potem podjetja in industrije razvršča v različne skupine glede na izbrana merila tehnološke intenzivnosti. V tem poglavju predstavljamo 2 najbolj znani razvrščanji podjetij in industrij glede na tehnološko intenzivnost, ki sta jih predlagali Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) in Evropski statistični urad (v nadaljevanju Eurostat).

OECD je leta 2011 predlagal razvrstitev proizvodnih industrij v 4 različne tehnološke kategorije na osnovi R&R-intenzitet.

Preglednica 12: OECD razvrstitev proizvodnih industrij v tehnološke kategorije

Visoko-tehnološke industrije Srednje-visoko-tehnološke industrije

Letalska in vesoljska Električni stroji in aparati, n. k. d.

Farmacevtska Motorna vozila, prikolice in pol-prikolice

Pisarniški, računovodski in računalniški stroji in naprave

Kemikalije razen farmacevtskih izdelkov

Radijska, TV in komunikacijska oprema Železniška in transportna oprema, n. k. d.

Medicinski, precizni in optični instrumenti Stroji in oprema, n. k. d.

65

Srednje-nizko-tehnološke industrije Nizko-tehnološke industrije

Gradnja in popravilo ladij in čolnov Proizvodnja, n. k. d.; recikliranje

Izdelki iz gume in plastike Les, pulpa, papir, papirnati izdelki, tisk in izdaja

Koks, rafinirani naftni izdelki in jedrsko gorivo

Prehrambni izdelki, pijača in tobak

Drugi nekovinski mineralni izdelki Tekstilije, tekstilni izdelki, usnje in obutev

Osnovne kovine in proizvedeni kovinski izdelki

Vir: OECD 2011, 1.

Merilo za to razvrstitev proizvodnih industrij v tehnološke kategorije so neposredne R&R

intenzivnosti: meje med 4 skupinami določata 𝑅&𝑅𝑑𝑜𝑑𝑎𝑛𝑎 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡

in 𝑅&𝑅𝑏𝑟𝑢𝑡𝑜 𝑝𝑟𝑜𝑖𝑧𝑣𝑜𝑑𝑛𝑗𝑎

.39

Klasifikacija industrij glede na tehnološko intenzivnost (neposredne R&R-intenzitete) je relativna. Veliko proizvodnih dejavnosti lahko pojmujemo kot »visoko-tehnoloških«, toda če upoštevamo neposredne R&R-intenzivnosti, potem v tem primeru razvrščamo glede na relativne nedavne R&R-rezultate. Prav tako lahko»visoko-tehnološke« industrije proizvajajo zelo raznolike izdelke, ki se uvrščajo tako med »nizko-tehnološke« kot med »visoko-tehnološke« (OECD 2011, 1).40

Neposredne R&R-intenzivnosti niso veliko v pomoč za storitvene dejavnosti. Namesto tega je treba raziskati druge kazalnike, kot recimo intenzivnost veščin (npr. 𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑗𝑒 𝑖𝑧𝑜𝑏𝑟𝑎𝑧𝑏𝑒 𝑣 𝑖𝑛𝑑𝑢𝑠𝑡𝑟𝑖𝑗𝑖 × 𝑝𝑜𝑘𝑙𝑖𝑐𝑛𝑒 𝑚𝑎𝑡𝑟𝑖𝑘𝑒) in posredne R&R-mere, kot recimo tehnologija, ki je utelešena v vlaganjih, ali pa vlaganja v IKT-blago po industrijah (prav tam).

Eurostat (2011) je prevzel to OECD-definicijo tehnološke intenzivnosti in jo preoblikoval v NACE Rev. 2. (agregacije »visoke tehnologije« in »storitev na osnovi znanja«).

Eurostat uporablja naslednjo agregacijo proizvodnih industrij na osnovi tehnološke intenzivnosti.

39 Industrije, ki so klasificirane v višje kategorije, imajo višjo povprečno intenzivnost za oba kazalnika kot pa industrije v nižjih kategorijah. Meje med skupinami so jasne, razen morda razlikovanje med srednje-nizko- in nizko-tehnološkimi skupinami. Nizko-tehnološko skupino sestavljajo relativno agregatni sektorji zaradi omejenih podrobnih podatkov o R&R-izdatkih po državah (OECD 2011, 3). 40 Zamisel je bila, da se ustvari klasifikacijo za OECD kot celoto. Posamezne države lahko imajo nekoliko drugačne klasifikacije pri uporabi iste metode.

66

Preglednica 13: Eurostatova razvrstitev proizvodnih industrij glede na tehnološko intenzivnost

Visoka tehnologija Srednja visoka tehnologija

Proizvodnja osnovnih farmacevtskih izdelkov in farmacevtskih preparatov

Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov

Proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov

Proizvodnja orožja in municije

Proizvodnja letalskih, vesoljskih in povezanih strojev

Proizvodnja električne opreme

Proizvodnja strojev in opreme, n. k. d.

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in pol-prikolic

Proizvodnja druge transportne opreme, razen gradnje ladij in čolnov, in proizvodnje letalskih, vesoljskih in povezanih strojev

Proizvodnja medicinskih in zobozdravniških instrumentov in oskrbe

Srednja nizka tehnologija Nizka tehnologija

Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

Proizvodnja prehrambnih izdelkov, pijač, tobačnih izdelkov, tekstilij, oblačil, usnja in povezanih izdelkov, lesa in izdelkov iz lesa, papirja in izdelkov iz papirja

Proizvodnja koksa in rafiniranih naftnih izdelkov

Tisk in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastike Proizvodnja pohištva

Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov

Druga proizvodnja, razen proizvodnje medicinskih in zobozdravniških instrumentov in oskrbe

Proizvodnja osnovnih kovin

Proizvodnja predelanih kovinskih izdelkov, razen strojev in opreme, brez proizvodnje orožja in municije

Gradnja ladij in čolnov

Popravilo in namestitev strojev in opreme

Vir: Eurostat 2011.

67

Eurostat je svoje agregacije storitev na osnovi znanja razdelil na znanjsko-intenzivne storitve in manj znanjsko-intenzivne storitve, kjer je vsak sektor razdeljen v nadaljnje podsektorje. Podsektor znanjsko-intenzivnih storitev so tudi visoko-tehnološke znanjsko-intenzivne storitve:

• produkcija filma, videa in TV programa, • zapisovanje zvoka in izdaja glasbe, • programske in radijske dejavnosti, • telekomunikacije, • računalniško programiranje, • svetovanje in povezane dejavnosti, • informacijske storitve, • znanstveno raziskovanje in razvoj.

68

4 TEHNOLOŠKA PRESOJA PODJETIJ – OBSTOJEČI MODELI IN ORODJA

Tehnološka presoja podjetij je eden izmed osrednjih teoretičnih in praktičnih izzivov na področju MT. Tehnološka presoja pomeni presojanje, vrednotenje, ocenjevanje tehnologij, tehnološkega znanja, managementa tehnologij, tehnološke sposobnosti ali tehnološkega potenciala podjetij. V zadnjih 20-ih letih so bili predlagani različni modeli in orodja za ocenjevanje, presojanje tehnološke sposobnosti/potenciala podjetij. V nadaljevanju predstavljamo izbrane obstoječe modele in orodja za tehnološko presojo.41

4.1 Model in orodja Svetovne banke

V tem poglavju predstavljamo modele in orodja za ocenjevanje TS, kot jih je predstavila Svetovna banka (2003) v svojem poročilu o tehnologiji, veščinah in spletnih storitvah v Južni Koreji. Predstavljamo nastanek, zgradbo in uporabnost teh modelov in orodij.

Leta 2003 je Svetovna banka v kontekstu ekonomije znanja na primeru Južne Koreje predstavila enostavni okvir za ocenjevanje podjetij glede na njihovo stopnjo TS.42 Na osnovi tega okvirja so razvili orodje za presojo, ki omogoča ocenjevanje posameznih podjetij glede na 9 dimenzij TS.

Izpeljava orodja za presojo ima naslednje zaporedje: 1. enostavni model inovacijske sposobnosti, 2. osnovni okvir TS, 3. orodje za presojo, izpeljano iz okvirja, ki ima 9 dimenzij TS, po katerih lahko ocenjujemo

podjetja.

Okvir za ocenjevanje inovacij na ravni podjetja v Južni Koreji (glej sliko 9) temelji na študijah o tehnološkem učenju in inovacijah, tako v razvitih državah, kot v državah v razvoju. Inovacijski okvir spodaj je povzet iz poročila Svetovni banki (Bessant, Rush in Hobday 2000). Ta študija opaža, da so raziskave konsistentno pokazale, da se podjetja med sabo močno razlikujejo v svojih TS, strategijah in absorpcijskih zmožnostih. Enostavni model na sliki 9 predstavlja podjetja na lestvici, ki razlikuje med: a) stopnjo, do katere se podjetja zavedajo tehnoloških zadev, in b) kako dobro je podjetje pripravljeno in se je sposobno izboljševati v praksi.

4 kategorije podjetij so predstavljene na lestvici stopenj sposobnosti, od vrste A do vrste D.43

41 Avtorji nekaterih drugih modelov in orodij za ocenjevanje TS, ki v nadaljevanju niso predstavljeni, so recimo še Kelessidis (2000) in Mohammad idr. (2010). 42 Študija temelji na delu Arnold idr. (2000). 43 Medtem ko je bil ta model razvit za to specifično študijo, pa lahko podobne koncepte najdemo v drugih študijah o organizacijski in TS.

69

Slika 9: Skupine podjetij glede na tehnološko sposobnost (Svetovna banka)

Vir: Svetovna banka 2003, 39.

Svetovna banka je podrobno opisala bistvene lastnosti vseh 4 vrst podjetij. Okvir se lahko uporabi za celotno podjetje, posamezen oddelek ali podružnico transnacionalne korporacije.

Da bi ocenili, kje na lestvici sposobnosti ležijo podjetja, so Bessant, Rush in Hobday (2000) predstavili orodje, izpeljano iz študij o inovacijah. Izraz »tehnološka sposobnost« se nanaša na tiste dejavnosti, ki podjetjem omogočajo, da izberejo in uporabljajo tehnologijo, da bi ustvarila konkurenčne prednosti. Obstaja vsaj 9 takšnih dejavnosti: 1. Zavedanje potrebe po izboljševanju. 2. Sposobnost iskanja v odnosu do zunanjih groženj in priložnosti. 3. Razvijanje edinstvenih ključnih sposobnosti. 4. Razvoj tehnološke strategije za podporo poslovanju. 5. Sposobnost ocenjevanja in izbora ustreznih tehnoloških rešitev. 6. Pridobivanje in absorpcija obravnavanih tehnologij. 7. Implementacija in učinkovita uporaba tehnologij. 8. Sposobnost učenja iz izkušenj za izboljšanje sposobnosti tehnološke spremembe. 9. Sposobnost oblikovanja in izkoriščanja povezav z mrežo dobaviteljev in podjetij, s

katerimi se sodeluje.

4.1.1 Ocenjevanje tehnoloških sposobnosti

Z uporabo enostavnega modela inovacijske sposobnosti in osnovnega okvirja TS lahko oblikujemo zaporedje vprašanj, ki jih postavimo podjetjem, da lahko ocenimo, kako dobro

Vrsta A podjetij: nezavedna/pasivna

Vrsta B podjetij: reaktivna

Vrsta D podjetij: kreativna

Vrsta C podjetij: strateška

nizka

nizka

Stopnja učinkovitosti v praksi

visoka

visoka

Stopnja zavedanja tehnologije

70

razvita je njihova TS. V odziv na zastavljena vprašanja lahko podjetju dodelimo oceno/število v vsaki dimenziji TS. Naslednja preglednica je pregled takšnega pristopa.

Preglednica 14: Pregled ocenjevalnega pristopa tehnološke sposobnosti (Svetovna banka)

Področje Ocena/število Ocena TS

1. Zavedanje

2. Iskanje

3. Razvijanje ključnih sposobnosti

4. Tehnološka strategija

5. Ocenjevanje in izbiranje

6. Pridobivanje tehnologije

7. Implementacija

8. Učenje

9. Povezovanje z zunanjimi viri


To oceno/število v vsaki dimenziji lahko uporabimo za to, da nam da indikacijo, kje ima podjetje prednosti in slabosti v svoji TS in kje je potreben nadaljnji razvoj.

Kratka, samo-ocenjevalna različica orodja je prikazana v Prilogi 2. Druge različice dovoljujejo različnim skupinam (npr. visoko usposobljenim raziskovalcem in svetovalcem na eni ter neizkušenim in mladim raziskovalcem/svetovalcem na drugi strani), da hitro ocenijo TS podjetij. Orodje daje mehanizem za: a) hitro presojanje sposobnosti posameznih podjetij, in b) identificiranje prednosti in slabosti posameznih podjetij glede na konceptualni model najboljše prakse najnaprednejših podjetij, ki delujejo na Zahodu in na Japonskem (vrsta D-podjetij). Zadnja vprašanja v orodju zadevajo povezave podjetja z zunanjimi podpornimi storitvami, ki jih včasih zagotavljajo vlade kot del nacionalnega inovacijskega sistema.

71

Slika 10: 9 dimenzij tehnološke sposobnosti (Svetovna banka)


Slika 10 kaže, kako lahko z uporabo orodja za vsako podjetje oblikujemo profil sposobnosti. Povprečna ocena sposobnosti glede na 9 dimenzij omogoča razvrstitev podjetij glede na 4 glavne kategorije podjetij: pasivna, reaktivna, strateška in kreativna.

4.1.2 Razvijanje ustreznih merskih instrumentov

Da bi omogočili ocenjevalni proces, je Svetovna banka razvila 3 komplementarna »orodja«, ki jih lahko uporabljajo podjetja sáma, tehnološke podporne agencije, snovalci politik, raziskovalci itn.

Preglednica 15: Orodja za preiskovanje tehnološke sposobnosti (Svetovna banka)

Orodje Tipična uporaba Glavne značilnosti

Enostavna anketa

Hitra ocena.

Samo-ocena podjetja.

Anketa po navadni ali elektronski pošti.

Uporablja majhno število vprašanj in ima zatorej prednost hitrosti. Glavna pomanjkljivost je to, da ne preiskuje globlje in da lahko da zgolj pregledno oceno.

Intervju Podrobnejša ocena na osnovi zaporedja Daje priložnost za preiskovanje

0

1

2

3

4Zavedanje

Iskanje

Ključnekompetence

Strategija

Oceniti/izbratiPridobiti

Implementirati

Učiti se

Povezave

Model najboljše prakse

Profil podjetja X

72

Orodje Tipična uporaba Glavne značilnosti

vprašanj, ki lahko vodi intervju (1 ura) z višjim in informiranih tehničnim in strateškim managementom.

zadev globlje in naknadno zasledovanje posameznih tem. Oblika intervjuja dovoljuje, da primeri in drug material potrjujejo odgovore na ključna vprašanja. Odvisno je od pridobivanja dostopa in od veščin in izkušenj spraševalca.

Študija primera

Zelo podrobna ocena na osnovi širokega obsega vprašanj, ki preiskujejo vidike procesa tehnološke spremembe. Vključuje večkratne intervjuje z managerji prek celotne organizacije.

Daje globlji pregled tehnološkega managementa znotraj podjetja in dovoljuje, da primeri ponazarjajo in razjasnijo oceno. Zahteva čas in dostop in določeno mero veščin raziskovalca/spraševalca.


Enostavna anketa

V idealnem primeru naj bi različni ljudje iz različnih oddelkov in različnih starostnih stopenj izpolnili vprašalnik, da bi dobili reprezentativen pogled od znotraj podjetja. Včasih so lahko namreč razlike v zaznavanju med različnimi skupinami znotraj podjetja zelo zanimive in informativne.

Anketa postavlja trditve/vprašanja, ki pomenijo opise, lastnosti, standarde, scenarije najboljše prakse podjetij, ki imajo najvišjo TS.

Iz ocen (1–4) po posameznih vprašanjih lahko izračunamo (seštejemo) sedanjo skupno stopnjo TS podjetja (skupna ocena) in identificiramo podrobne prednosti ter slabosti glede na različne pomembne kategorije tehnološke dejavnosti. Svetovna banka je podrobno opisala 4 kategorije podjetij (skupni rezultati presoje).

Na osnovi podrobnih ocen po posameznih vprašanjih (nanašajo se na 9 glavnih kategorij TS) lahko oblikujemo profil tehnoloških prednosti in slabosti.

Za vsako ključno področje TS nato določimo, kako dobro se podjetje primerja z najboljšo prakso (celotna možna ocena). Lahko se identificirajo najnižje (področja tehnološke slabosti) in najvišje (tehnološke prednosti) ocene. Te informacije lahko vodijo do razvoja programa izboljševanja.

73

Intervju

To je bolj izpopolnjena oblika enostavne ankete in služi kot vodič ali načrt, ki spraševalcu pomaga usmerjati pogovor z managementom podjetja okrog ključnih zadev glede TS. Intervju ima 9 poglavij, ki ustrezajo modelu na sliki 10, in spraševalec lahko ugotovi, da so nekatera poglavja pomembnejša od drugih. Znotraj tega formata so ključna in dopolnilna vprašanja, ki se jih lahko uporablja za izpopolnjevanje posameznih tem (navodila za to je pripravila Svetovna banka). Za vsako poglavje obstaja kratka povzemajoča ocena, ki kaže na obseg, do katerega je podjetje razvilo sposobnost na tem področju.

Za vsako poglavje (področje/dimenzijo sposobnosti) je najprej opis te sposobnosti. Nato sledijo ključna vprašanja. Pri vsakem vprašanju so opisane osnovne teme za intervju. Na koncu vsakega vprašanja je opisano, kako naj se tolmači odgovor intervjuvanca.

Na koncu vsakega poglavja je izračun skupne ocene. Na osnovi odgovorov na vprašanja posameznega poglavja se podjetje umesti na lestvico od 1 do 4. Za vsako oceno (1–4) je opis tipičnih lastnosti, tako da lahko ocenimo, v katero od 4 skupin podjetij se podjetje umešča.

Če seštejmo skupne ocene na koncu vsakega od 9 poglavij, dobimo celotno oceno TS za podjetje. Na osnovi tega lahko izdelamo enostaven profil rezultatov tehnološke presoje, ki kaže sliko relativnih prednosti in slabosti v TS (glej sliko 10.)

Študije primera

3. raven ocenjevanja vključuje podrobno množico intervjujev prek celotne organizacije in z različnimi ljudmi. Namen tega je, da na sistematični osnovi zberemo informacije o uspešnosti podjetja na vsaki stopnji v modelu. Za to se lahko uporabi isti okvir. Vprašanja tako v enostavni anketi kot v intervjuju so koristna osnova za študij. Poleg tega obstajajo nekatera strukturirana orodja, ki se jih lahko uporabi za globlje preiskovanje specifičnih zadev (npr. profiliranje konkurenčnosti, kartografiranje kompetenc in analiza strategije).

4.1.3 Uporaba orodij

Predlagan način ocenjevanja je uporaben za številne skupine: • za sámo podjetje kot enostavna oblika povratne informacije o tem, kako dobro mu gre,

in kam bi lahko koristno usmerjalo svoje razvojne napore; • za agencije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem različnih vrst tehnološke podpore, da

lahko identificirajo, kje in kako bi podjetja lahko imela težave pri dostopanju do njihovih storitev;

• za snovalce politik, ki se ukvarjajo z razvijanjem osredotočenih načinov povezovanja ponudbe tehnološkega znanja s povpraševanjem.

74

Orodja za tehnološko presojo so bila oblikovana tako, da se jih lahko uporablja v: • državah na različnih razvojnih stopnjah z različnimi industrijskimi strukturami, • malih in velikih podjetjih, • tujih, lokalnih ali povezanih podjetjih.

Namen orodij je podpora zbiranju strukturiranih informacij o inovacijskih sposobnosti znotraj podjetij, da se dobi vpogled v razvojni proces na ravni podjetja – s tem se dopolni bolj konvencionalne študije na makro ravni, na sektorski ravni in študije politik. Če se orodja uporablja na široko, lahko to potencialno daje tudi osnovo za primerjalno, kvanitativno ocenjevanje inovacijske sposobnosti podjetij.

Oblika orodij nakazuje, da lahko najdemo pomembne razlike med podjetij, ki delujejo v podobnih političnih in makro pogojih, kar je posledica njihovih odločitev, strategij, prioritet in sposobnosti. Obnašanje na ravni podjetja torej ni v celoti posledica makro ali političnega okolja.

Podatki o TS podjetij lahko zagotovijo pomemben vhod v snovanje politik. Eden izmed glavnih ciljev snovanja politik v industrijskih državah je spodbujanje podjetij, da se povzpenjajo po tehnološki lestvici, da tako postanejo bolj inovativna in konkurenčna. Toda cilji politik se močno razlikujejo glede na to, kje so skupine podjetij umeščene na tehnološki lestvici, prikazani na sliki 9. Svetovna banka je opisala posebne politike za vse 4 skupine podjetij.

Uporaba orodja v slovenskih podjetjih

Leta 2007 je Gramc s sodelavci izvedel tehnološko presojo v 90 slovenskih podjetjih (tehnološko intenzivna dejavnost, uspešnejša v svoji panogi glede rentabilnosti, velikosti izvoza in ugleda, redna in intenzivna prisotnost na mednarodnem trgu).

Gramc (2007) je izpostavil, da orodje Svetovne banke za tehnološko presojo ni popolnoma univerzalna in primerljivo uporabna metoda za podjetja vseh velikosti in dejavnosti – orodje daje boljše ocene večjim oziroma starejšim podjetjem. Gramc (2007, ) je prav tako opozoril na vprašanje zanesljivosti izjav kontaktnih oseb v podjetjih in njihove interpretacije nedavnih dogodkov:

Obstaja torej verjetnost, da bi ob izbiri drugih kontaktnih oseb za posamezno podjetje prišli do nekoliko drugačnih ocen. Podobne pomanjkljivosti se pojavljajo pri večini kvalitativnih modelov merjenja tehnoloških sposobnosti, predvsem pri tistih, ki stremijo k enostavnosti in ekonomičnosti. Temu problemu se je mogoče v veliki meri izogniti, če se namesto intervjuja izvede temeljitejša študija primera, pri kateri ocenjevalec dobi informacije od več sogovornikov, ki opravljajo različne funkcije.

75

4.1.4 Izpopolnjena različica orodja

V tem poglavju predstavljamo izpopolnjeno različico orodja za ocenjevanje TS podjetij (glede na orodja Svetovne banke), kot so jo predstavili Rush, Bessant in Hobday (2007).

Leta 2007 so Rush, Bessant in Hobday predstavili razvoj orodja za presojo/ocenjevanje TS podjetij, ki so ga oblikovali zato, da bi lahko umestili podjetja znotraj 4 kategorij (tipov podjetij) na osnovi njihove stopnje zrelosti v 9 ključnih dimenzijah managementa tehnologij. Namen orodja je, da pomaga premostiti vrzel med našim teoretičnim razumevanjem principov managementa tehnologij in prakso politik. To naj bi snovalcem politik dovoljevalo oblikovati mehanizme, ki usmerjajo vire na področja, ki te vire najbolj potrebujejo, prek ustreznega izbora političnih mehanizmov in osredotočene zasnove politik.

Avtorji so, črpajoč iz pristopov »kompetenčnih« ali »zrelostnih« stopenj, predlagali, da lahko razvoj TS vidimo kot množico »poudarjenih ravnotežnostnih« stanj. Ko se podjetja pomikajo v kompleksnejša okolja, potrebujejo bogatejšo zalogo sposobnosti, da se lahko učinkovito spopadajo z grožnjami in priložnostmi, s katerimi se soočajo. Avtorji obravnavajo ta model v smislu 4 kategorij (tipov podjetij), ki so značilna za ta stanja, in ki jih avtorji tudi podrobno opišejo:

• nezavedna/pasivna podjetja, • reaktivna podjetja, • strateška podjetja, • kreativna podjetja.

Identificiranje teh tipov podjetij, ki so značilna za vsakega od 4 »poudarjenih ravnotežnostnih« stanj v razvoju TS, ima zgolj omejeno vrednost za snovalce politik. Še vedno namreč potrebujemo sredstvo za natančno umeščanje podjetij znotraj okvirja, da lahko identificiramo njihove prednosti in slabosti, in da lahko uporabimo ustrezne politike in organizacijske razvojne strategije.

Avtorji so, črpajoč iz literature o managementu inovacijskih procesov, poskusili povezati znanje o ključnih sposobnosti v tehnoloških inovacijah s stanji razvoja TS, ki podjetju omogočajo, da izbira in uporablja tehnologijo za ustvarjanje strateške konkurenčne prednosti. Študije, ki so še posebno vplivale na razmišljanje avtorjev pri razvoju orodja, so bile študije razvitih držav o tehnološkem razvoju in pomembne študije, ki so se osredotočale na države v razvoju. Študije organizacijskega učenja prav tako podpirajo pomembnost razvoja sposobnosti v podjetjih. Ta literatura je zagotovila temelj za poskus avtorjev, da povežejo znanje o ključnih sposobnosti v tehnoloških inovacijah s stanji razvoja TS, ki podjetju omogočajo, da izbira in uporablja tehnologijo za ustvarjanje strateške konkurenčne prednosti. Avtorji so identificirali in podrobno opisali 9 glavnih komponent, ki naj bi bile temeljne za model:

76

• začetno zavedanje potrebe po spremembah in pripravljenost za začetek iskanja možnih sprožilcev sprememb znotraj in zunaj podjetja,

• iskanje sprožilcev sprememb, • razvijanje ključnih sposobnosti, • razvoj tehnološke strategije, • preiskovanje in ocenjevanje obsega razpoložljivih tehnoloških možnosti in izbor

najustreznejše možnosti na osnovi primerjav, • pridobivanje tehnologije, • implementacija, absorpcija in upravljanje tehnologije znotraj podjetja, • učenje, • izkoriščanje zunanjih povezav in spodbud.

Teh 9 komponent se lahko preslika na enostaven model tehnoloških sprememb skozi čas, ki vključuje več stanj na osnovi 4 tipov podjetij. Čeprav se lahko zdi, da je takšen model linearen proces, pa obstajajo številne interakcije in povratne zanke med različnimi komponentami.

Z uporabo okvirja 9 komponent lahko oblikujemo zaporedje vprašanj, ki jih postavimo podjetjem, da nam pomagajo oceniti njihovo TS. Takšna vprašanja, s pomočjo ustreznih navodil (opomb), ki jih spremljajo, lahko usposobljenim managerjem, akademskim raziskovalcem ali snovalcem politik dovoljujejo identifikacijo tistih obnašaj in rutin, ki prispevajo k razvoju TS podjetja ali pa so zanj nujne. Ta pristop lahko uporabimo za vseh 9 komponent modela, vključenih v orodje, in dodelimo oceno (1–4) podjetju v vsaki od dimenzij TS.

Orodje za presojo je bilo prvotno razvito za izvajanje poglobljenih študij primerov, poštnih anket in hitrih presoj z intervjujem v živo. Različica orodja, ki je prikazana v Prilogi 2, je zelo poenostavljena, kratka različica celotnega orodja, ki je prikazano v Bessant, Rush in Hobday (2000). Uporablja se lahko za začetno »filtriranje« podjetij in dobro nakazuje obseg vprašanj, ki jih pokriva poglobljeno orodje.

Vprašanja v kratki različici orodja zahtevajo, da eden ali več višjih managerjev posameznega podjetja subjektivno oceni 9 dimenzij sposobnosti glede na lestvico v orodju, ki ustreza 4 stopnjam sposobnosti. Vprašanja 1. dela se bolj osredotočajo na to, koliko se podjetje zaveda tehnoloških zadev, medtem ko se vprašanja 2. dela osredotočajo na to, kako dobro je podjetje zmožno dosegati rezultate v praksi. Za vsako podjetje se potem oblikuje grafična predstavitev stopnje sposobnosti glede na vsako od 9 dimenzij, običajno v obliki polarnega ponazorila (slika 10).

Primer poglavja (komponente) celotnega poglobljenega orodja za presojo je prikazan v naslednji preglednici.

77

Preglednica 16: Primer komponente poglobljenega orodja za tehnološko presojo (Rush, Bessant in Hobday)

Vir: Rush, Bessant in Hobday 2007, 232.

Pogl

avje

7: Im

plem

entir

anje

in ab

sorb

iranj

e teh

nolo

gije

Po te

m, k

o je

podj

etje

tehno

logi

jo p

ridob

ilo, j

o mo

ra im

plem

entir

ati z

notra

j org

aniza

cije,

kar l

ahko

vkl

juču

je ra

znol

ike

stopn

je na

daljn

ega

razv

oja

do k

ončn

ega

lansir

anja,

kot

v p

rimer

u no

vega

izde

lka a

li sto

ritve

na zu

nanj

em tr

žišču

, ali

pa no

vega

proi

zvod

nega

proc

esa a

li me

tode

znot

raj or

gani

zacij

e.

To po

gosto

vklju

čuje

nada

ljne i

nova

cije,

ko je

tehn

olog

ija pr

ilago

jena i

n pre

oblik

ovan

a.

Poleg

znan

ja in

vešč

in zn

otra

j pod

jetja

bo vo

diln

o pod

jetje

običa

jno p

otre

bova

lo do

bro r

azvi

te sp

osob

nosti

proj

ektn

ega m

anag

emen

ta, da

zago

tovi

učin

kovi

to im

plem

entac

ijo.

Vpra

šanj

e O

snov

ne te

me

Kak

o tol

mač

iti od

govo

re

Kako

upra

vljat

e pro

ces i

mplem

entir

anja

tehno

lošk

o-os

nova

nih p

rojek

tov?

Us

pešn

a pod

jetja

imajo

vešč

ine i

n izk

ušnj

e v pr

ojek

tnem

m

anag

emen

tu.

Če je

podj

etje n

eizku

šeno

ali n

espo

sobn

o pro

jektn

ega

man

agem

enta,

obsta

ja vi

soko

tveg

anje,

da se

bodo

proj

ekti

trajal

i čez

rok a

li pr

orač

un.

Kako

upra

vljat

e s tv

egan

ji v r

azvo

jnih

proj

ektih

? Us

pešn

a pod

jetja

izvaja

jo ne

ko ob

liko u

prav

ljanj

a s tv

egan

ji,

kot r

ecim

o za v

oden

je ra

zvoj

a izd

elka.

Brez

ustre

zneg

a okv

irja z

a upr

avlja

nje s

tveg

anji

je lah

ko

podj

etje n

ezmo

žno s

prem

ljati

napr

edek

ali p

a pre

kinj

ati

proj

ekte,

ki so

padl

i v te

žave

ali p

a se n

e skl

adajo

več s

str

ategi

jo.

Kako

zago

tavlja

te so

delo

vanj

e in k

omun

ikac

ijo m

ed

razli

čnim

i fun

kcija

mi v

podj

etju –

R&

R, in

ženi

ring,

proi

zvod

nja,

tržen

je, it

n.?

Uspe

šna p

odjet

ja so

spos

obna

anga

žirati

med

-funk

cijsk

o zna

nje

(npr

. trž

enje,

proi

zvod

nja,

kako

vost)

za us

tvar

janje

novi

h pr

oizv

odov

/pro

ceso

v.

Če po

djetj

e ni z

možn

o pov

ezati

razli

čnih

funk

cij m

ed

proj

ekto

m, ob

staja

tveg

anje

za st

rošk

ovne

in ča

sovn

e pro

blem

e.

Skup

na oc

ena

Na os

novi

odgo

voro

v na t

a (in

drug

a) vp

raša

nja,

kam

bi um

estil

i pod

jetje

na te

j les

tvici

?

Oce

na

1 2

3 4

Tipi

čne z

načil

nosti

Po

djetj

e ima

malo

izku

šenj

ali

struk

ture

proj

ektn

ega

man

agem

enta.

Pro

jekti

lahko

zla

hka s

polzi

jo iz

nadz

ora.

Podj

etje i

ma ne

kaj z

nanj

a iz p

rojek

tneg

a m

anag

emen

ta, to

da ni

ma ok

virje

v za u

prav

ljanj

e s t

vega

nji a

li za

kont

inui

rano

ocen

jevan

je na

pred

ka pr

ojek

tov.

Podj

etje u

pora

blja

okvi

r za

upra

vljan

je s t

vega

nji i

n ima

ve

ščin

e pro

jektn

ega m

anag

emen

ta.

Podj

etje i

ma do

bro r

azvi

t okv

ir za

up

ravl

janje

s tve

ganj

i in i

ma

izkuš

nje i

z pro

jektn

ega

man

agem

enta.

Pos

tavlje

ne im

a str

uktu

re in

proc

ese,

ki om

ogoč

ajo

med

-funk

cijsk

o sod

elova

nje i

n zg

odnj

e vkl

juče

vanj

e.

Vaša

ocen

a

78

Iz vsakega podjetja se zbere zgodovinski material in pridobi se »zgodba«, ki pokriva tehnološki napredek in ključne mejnike. Med intervjujem se prav tako preveri in posodobi osnovne informacije o zgodovini podjetja, številu zaposlenih, prodaji, trgih proizvoda in zahtevanih tehnologijah. Pojasnjevalne odgovore na vprašanja presoje se zapišejo, da se zagotovi podrobna, kvalitativna ocena za vsako podjetje. Čeprav se pripisuje ocene/števila, kar dovoljuje umestitev podjetja, pa takšne ocene še vedno predstavljajo subjektivni proces in nekatere sposobnosti, ki se jih ocenjuje, so do neke mere neopredmetene – in to je razlog, zakaj so pojasnjevalni odgovori in podvrženost podanim navodilom pomembni za ohranjanje zaupanja v zanesljivost orodja.

Uporaba orodja za presojo

Kratka različica orodja zagotavlja enostaven mehanizem za hitro presojanje sposobnosti posameznih podjetij in je tudi način za primerjanje prednosti in slabosti posameznih podjetij z modelom najboljše prakse, ki ga definira kreativni tip podjetij. Namen ni razvijanje natančnih kvantitativnih meritev, ampak hitro ustvarjanje slike o tem, kako uspešno je podjetje v celoti, in ključna področja prednosti in slabosti preko 9 dimenzij.

Poglobljeno različico orodja se prav tako lahko uporablja znotraj podjetja s strani managerjev z zadostnim znanjem (kot lahko to najdemo npr. v velikem podjetju, ki spada v strateško ali kreativno kategorijo) ali pa s strani zasebnih managerskih svetovalcev kot del organizacijskega razvojnega programa. Toda orodje je bilo oblikovano zato, da ga uporabljajo agenti politik (v idealnem primeru inovacijski svetovalci), ki bi tipično potrebovali 1 dan usposabljanja za uporabo orodja. Uporaba kratke različice orodja bi tipično zahtevala nekaj ur od enega ali več primernih managerjev, odvisno od velikosti podjetja. Izvajanje celotnega poglobljenega ocenjevanja zahteva več časa in napora ter identifikacijo ustreznega osebja. Toda če bi najeli izkušene inovacijske svetovalce, ki bi uporabljali razširjen proces intervjujev-/-fokusnih skupin, in ki bi delali z managerji, ki so že vnaprej pripravljeni za nalogo, bi lahko dokončali ocenjevanje v 1–3 dnevih, odvisno od velikosti podjetja.

Orodja za presojo imajo izobraževalni vidik, vključno z metodami razumevanja in razgradnje težavnih konceptov, kot sta recimo sposobnost in inovacije.

Orodje za presojo so uporabili na vzorcu 25 podjetij v Južni Koreji (npr. proizvodnja elektronskih naprav in avtomobilov), ki so bila lokalna, tuja in skupna podjetja. Na osnovi pridobljenih izkušenj z izvedbo tehnološke presoje na tem vzorcu so Rush, Bessant in Hobday (2007) ugotovili, da so zbrani podatki in informacije večinoma trenutni posnetek stanja, opirajo se na spomin intervjuvanca o nedavni zgodovini – ni celovita analiza preteklih dogodkov. Poudarili so pomembnost izbora intervjuvanca in več intervjujev. Predlagajo, da bi zbrani podatki morali biti dopolnjeni (po možnosti vnaprej pred intervjuji) z uporabo sekundarnih virov (npr. letna poročila, patentne baze), ki so lahko razpoložljivi od podjetja

79

(npr. letna poročila) ali spletnih iskanj poslovnih novic in ocen analitikov delniških trgov itn. Uporaba takšnih sekundarnih virov se lahko izkaže kot koristna pri kontekstualiziranju rezultatov iz orodja in intervjuvančevega razumevanja odgovorov, pridobljenih v intervjuju, toda malo verjetno je, da bodo takšni viri kadarkoli zamenjali potrebo po intervjujih v živo.

Orodje za presojo so uporabili tudi na Tajskem (sektor elektronike) in na Irskem (kratka različica orodja – 15 podjetij; celotno orodje – 28 podjetij). Na osnovi uporabe orodij na tem vzorcu so ugotovili, da kratka različica orodja teži k temu, da se podjetje oceni z višjo stopnjo zaznane sposobnosti, kot pa to naredi celotno orodje, ki se ga dokonča s pomočjo dobro obveščene osebe.

4.2 Technoscan – predloga za portfeljne managerje

V tem poglavju predstavljamo nastanek, zgradbo in uporabnost orodja (predloge) za presojanje tehnološkega potenciala podjetij, kot ga je predstavil Van Wyk (2010), in ki je prvotno namenjeno portfeljnim managerjem.

4.2.1 Nastanek

Leta 2004 je CFA združenje Minnesote (ZDA) v sodelovanju z ameriškim tehnološkim središčem Technoscan (Minneapolis, ZDA) gostilo raziskovalno srečanje, da bi poiskali ustrezen postopek za tehnološko presojo/ocenjevanje. Udeleženi porfteljni managerji in investicijski strokovnjaki so na srečanju izrazili svoje zahteve in izpostavili potrebo po skrajno enostavnem orodju, ki bi se ga lahko hitro in brez težav naučili, in ki bi se lahko osredotočalo na ključna merila tehnološke moči in potenciala (potreba po predlogi tehnološke presoje). Na srečanju so potem predlagali izdelavo Predloge za tehnološko presojo, s čimer bi pomagali presojati tehnološko prožnost in potencial podjetij. To se je povezalo s kontinuiranimi raziskavami središča Technoscan, katerih namen je formalizirati strukturo tehnološke vednosti in poenostaviti jezik tehnologije. V naslednjih letih so enostavno predlogo razvili, ovrednotili v akademskem okolju (delavnice) in preizkusili v praksi (predstavitve v podjetjih, konference vlagateljev). Pripravili so tudi navodila za uporabo.

Leta 2008 je CFA inštitut, globalno združenje investicijskih strokovnjakov, v svoj program strokovnega razvoja dodal novo temo: »Kako presojati tehnološko moč in potencial podjetij«. Ta ponudba odraža vedno večjo pomembnost tehnoloških obravnav pri vlagateljskih odločitvah. Ponudba je ukoreninjena v obsežen postopek za tehnološko ovrednotenje. Postopek se opira na nedavni napredek v MT, in še posebno na mrežo funkcionalnosti, ki je ključni konstrukt v teoriji tehnologije. Postopek je povzet na eni strani Predloge za tehnološko presojo, ki portfeljnim managerjem omogoča izvajanje hitrega posamičnega ocenjevanja.

80

4.2.2 Zahteve za predlogo

Na osnovi razprav z investicijski strokovnjaki je morala predloga izpolniti 5 zahtev: • dodatek k tradicionalnim ocenjevalnim postopkom, ne nadomestek, • dovolj preprosta, da jo lahko hitro in brez težav razumejo laiki, • zgoščena – v idealnem primeru oblikovana na 1 strani, • prilagodljiva – mora biti uporabljiva za način »hitre presoje«, ki traja manj kot 1 uro,

kakor tudi za način »globlje tehnološke preiskave«, ki bi lahko zahtevala nekaj dni, • vsestranska za uporabo, tj. zmožna ocenjevati tako pisni material, kakor intervjuje v

živo.

Zahtevi preprostosti in vsestranskosti sta bili še poseben izziv glede na kompleksnost tehnološkega znanja. V zadnjih nekaj desetletjih so teoretiki tehnologije, črpajoč iz nedavnega napredka v teoriji tehnologije, razvili edinstveno orodje, ki se imenuje Strateška tehnološka analiza (STA). Na osnovi osrednje oblike, ki se imenuje »mreža funkcionalnosti«, je STA ponudila množico okvirjev za poenotenje in poenostavitev tehnološke vednosti (za razvoj STA glej Clarke 2005; Van Wyk 2004).

4.2.3 Zgradba predloge

Snovalci Predloge so se osredotočili na 3 pomembna merila. Tehnološka moč in potencial zahtevata:

• robustno tehnološko bazo, • učinkovite postopke za tehnološko obnavljanje, • tehnološko usposobljen management.

Za presojanje teh 3 meril se lahko uporabljajo kazalniki, ki pomenijo opise, lastnosti, standarde, scenarije najboljše prakse podjetij, ki imajo največjo tehnološko moč in potencial.

Preglednica 17: Predloga za tehnološko ocenjevanje (Van Wyk)

Merilo Kazalnik Pripomba

Robustna tehnološka baza

Ključne tehnologije so bile identificirane in razvrščene.

Tehnološka baza ima jasen funkcionalni fokus.

Ključne tehnologije imajo visok potencial.

Ključne tehnologije se dobro skladajo z dolgoročnimi tehnološkimi trendi.

81

Merilo Kazalnik Pripomba

Učinkoviti postopki za tehnološko obnavljanje

Obstajajo postopki za odkrivanje novih tehnologij.

Obstajajo postopki za uravnavanje strategije s tehnološkimi grožnjami in priložnostmi.

Tehnološko usposobljen management

Tehnološko znanje je sistematizirano.

Tehnološki pregled je formaliziran.

Vir: Van Wyk 2010, 224.

Z vstavljanjem osebnih pripomb (vrednotenj, vtisov) za vsak kazalnik v 3. stolpec Predloge lahko portfeljni managerji izdelajo tehnološki izkaz za podjetje. To jim pomaga, da oblikujejo osebno presojo o tehnološki moči in potencialu podjetja. Ta presoja je intuitivna. Predloga je kot oblika namenjena za podporo osebni presoji in ni bila oblikovana kot samostojna kontrolna lista.

Viri informacij vključujejo literaturo podjetja in odgovorne/vodilne v podjetju. Literatura podjetja vključuje letna poročila, medijske objave in spletno stran. Odgovorni/vodilni v podjetju, ki se jih lahko intervjuja, vključujejo predsednika tehnološke komisije, predsednika uprave, vodjo tehnologije, strateški tim, tehnološki tim in strokovnjake za odnose z vlagatelji.

Vprašanja, s katerimi ocenjujemo tehnološki potencial podjetij, so po posameznih kazalnikih naslednja:

1. Robustna tehnološka baza (1. merilo)

a) Ključne tehnologije so bile identificirane in razvrščene: • Kako podjetje identificira ključne tehnologije in jih med sabo razlikuje? • Ali in kako so te tehnologije razvrščene glede na pomembnost za podjetje?

b) Tehnološka baza ima jasen funkcionalni fokus: • Ali ima podjetje jasen pogled na svoj profil funkcionalnosti (ali tehnološka baza jasno

odraža funkcionalni fokus, ki ga podjetje zagovarja)?

c) Ključne tehnologije imajo visok potencial: • Kakšna je relativna tehnološka potenca podjetja?

82

d) Ključne tehnologije se dobro skladajo z dolgoročnimi tehnološkimi trendi: • Ali se ključne tehnologije podjetja skladajo z dolgoročnimi tehnološkimi trendi?

2. Učinkoviti postopki za tehnološko obnavljanje (2. merilo)

a) Obstajajo postopki za odkrivanje novih tehnologij: • Kakšne postopke/pristope odkrivanja novih tehnologij uporablja podjetje? • V kakšnem obsegu podjetje išče nenehno vključevanje v tehnološki napredek (kakšne

postopke uporablja podjetje za odkrivanje in izkoriščanje tehnološkega napredka)? • V kakšnem obsegu ima raje enkratno vključitev v tehnološki napredek? • V kakšnem obsegu podjetje uporablja eksplicitne postopke, da se informira o stopnji

in smeri tehnološkega napredka?

b) Obstajajo postopki za uravnavanje strategije s tehnološkimi grožnjami in priložnostmi:

• Kakšne postopke/pristope uravnavanja skupne strategije s tehnološki grožnjami in priložnostmi uporablja podjetje?

• V kakšnem obsegu so ti postopki odkrivanja novih tehnologij ustrezno vpeljani v celoten proces strategije? V kakšnem obsegu je podjetje razvilo svojo lastno strokovno znanje na tem področju?

3. Tehnološko usposobljen management (3. merilo)

a) Tehnološko znanje je sistematizirano: • Kakšna je stopnja celotnega tehnološkega poznavanja med managerji? • Kakšne modele uporabljajo managerji, ko prakticirajo tehnološko vodenje? • Kaj managerji mislijo s tem, ko uporabljajo besedo »tehnologija«? • Kako usposobljeno managerji ravnajo z raznoliko uporabo izraza »tehnologija« in

kako konsistentno uporabljajo ta izraz znotraj svojega lastnega podjetja? • Kakšen model, impliciten ali ekspliciten, managerji uporabljajo za vizualizacijo

tehnološke totalitete? • Ali in kako managerji uporabljajo eksplicitno strukturo za organiziranje tehnološkega

znanja?

b) Tehnološki pregled je formaliziran: • V kolikšni meri managerji uporabljajo strukturiran tehnološki pregled – v nasprotju z

naključno množico mnenj?

83

4.2.4 Uporaba predloge

V njeni osnovni obliki lahko Predlogo kot samostojno orodje uporablja kdorkoli, ki posveča pozornost tehnologijam. Tako se jo lahko uporablja kot hitro ocenjevanje. Za globlje vrednotenje potrebujejo portfeljni managerji obsežnejša navodila. Za najgloblje preiskovalne študije pa bi morali managerji postati tehnološko visoko izobraženi in izkušeni. Za podporo takšnim študijam je Technoscan pripravil vodič za uporabnike.

Predlogo so oblikovali zato, da bi izboljšali zdajšnje postopke presojanja perspektivnosti investicijskih pričakovanj, ki jim sledijo portfeljni managerji. Ti postopki vključujejo vrednotenje finančnih podatkov in preiskovanje managementa. Presojanje tehnološke moči in potenciala zatorej postane dodatni element pri investicijskih odločitvah.

Predloga pomaga portfeljnim managerjem strukturirati svoje misli o tehnologiji, ko preglejujejo literaturo podjetja in izvajajo intervjuje. Z uporabo Predloge dobijo portfeljni managerji boljše razumevanje tehnološke baze in njenega prihodnjega razvoja ter tega, kako podjetje izkorišča tehnološke priložnosti.

Primeri uporabe Predloge: • 20. mednarodna konferenca o managementu tehnologij (Mednarodno združenje za

management tehnologij IAMOT), Miami, ZDA, 2011: delavnica »Tehnološka presoja za investicijske strokovnjake«;

• različne praktične uporabe presoje med letoma 2011 in 2013: visoko-tehnološka podjetja, surovinska podjetja.

4.3 TAM-model in orodje

V tem poglavju predstavljamo nastanek, zgradbo in uporabnost modela/orodja za tehnološko presojo, kot je predstavljen v Khalil (2000, 265–275).

Leta 1996 je Garcia-Arreola v okviru svojega magistrskega dela razvil model za tehnološko presojo (TAM – Technology Audit Model), ki vključuje vsa pomembna področja, ki jih je treba upoštevati pri tehnološki presoji. Cilji modela so:

• določiti trenutni tehnološki položaj, • izpostaviti področja priložnosti, • izkoristiti močne zmogljivosti podjetja.

Model vključuje 3 ravni, pri katerih gre vsaka naslednja globlje v bolj specifične funkcije. Zgornja raven je sestavljena iz 6 kategorij. Na drugi ravni je 20 področij ocenjevanja. Tretjo raven pa sestavlja 43 elementov ocenjevanja.

84

Slika 11: Struktura modela za tehnološko presojo (Garcia-Arreola)

Vir : Khalil 2000, 267.

Model ocenjuje položaj podjetja v tehnologiji in temelji na naslednjih 6 kategorijah:

1. Tehnološko okolje – uspešne strategije so pogosto implementirane v ugodnih okoljih, ki spodbujajo timsko delo, ustvarjalnost in prilagodljivost. Poslovni okoljski dejavniki, ki jih je treba preiskati, vključujejo vodstvo, vpeljane strategije, organizacijsko strukturo, tehnološko kulturo in management človeških virov.

2. Razvrščanje tehnologij – poslovni uspeh je deloma definiran prek tehnologij, ki jih podjetje uporablja. Odločilne tehnologije lahko najdemo tako v izdelkih, kot v procesih. Toda, nenehno se pojavljajo nove tehnologije, ki ogrožajo, da bodo sedanje tehnologije naredile za zastarele in odveč. Pomembno je ovrednotiti raven znanja in cenjenja podjetja glede svojih tehnologij, najbolj naprednih tehnologij ter nastajajočih tehnologij. To se dela prek verige vrednosti od zgornjih R&R do spodnjih dejavnosti trženja in po-prodajnih storitev.

3. Trgi in tekmeci – globoko razumevanje okolja, v katerem podjetje tekmuje, je odločilno za management tehnologij. Odnosi med dobavitelji, distribucijski kanali, kupci in tekmeci se lahko spremenijo z ustvarjanjem ali vpeljavo novih tehnologij. Poslovne odločitve na tem področju vključujejo cenitev, izbiro distribucijskih kanalov, pozicioniranje izdelka itn.

4. Inovacijski proces – pretvarjanje idej v konkurenčno prednost ni rezultat sreče. Inovacije se zgodijo pod določenimi danimi pogoji, ki so na razpolago večini podjetij. Sposobnost prinesti inovacije na trg v najkrajšem možnem času je vsaj tako pomembno kot

1. Tehnološko okolje

Voditeljstvo uprave

Tehnološka strategija

Organizacijska struktura

Tehnološka kultura

Ljudje

2. Razvrščanje tehnologij

Produktne tehnologije

Procesne tehnologije

Tehnologija v trženju

3. Tekmeci in trg

Tržne potrebe

Položaj tekmecev

4. Inovacijski proces

Ustvarjanje idej

Ustvarjalci tehnologij

Od zasnove do trga

5. Funkcije dodane vrednosti

R&R

Operacije

Okolju prijazne

tehnologije

6. Pridobivanje in izkoriščanje

tehnologije

Pridobivanje

Prenos tehnologij

Izkoriščanje za dobiček

Zaščita tehnologij

85

same inovacije. Poslovne odločitve na tem področju vključujejo razporeditev virov, sistem nagrajevanja, čas uvajanja izdelka itn.

5. Funkcije v dodajanju vrednosti – Tehnologijo se na trg prinese prek verige dodane vrednosti – dejavnosti, ki dodajajo vrednost končnemu izdelku, npr. R&R, proizvodnja, prodaja in distribucija. Vrednotenje/ocena izvedbe teh funkcionalnih področij in celotnega sistema je odločilna. Kakovost in prilagodljivost sta nujni za zadovoljitev trenutnih tržnih zahtev. Vrednotenja/ocene poslovnih odločitev na tem področju vključujejo pregled kapitalskih vlaganj, mehanizme delanja politik, organizacijsko strukturo, stroške itn.

6. Pridobivanje in izkoriščanje tehnologije – učinkovita vpeljava tehnologije zahteva, da znanje teče od vira do prejemnika. Tehnološka učinkovitost je odvisna od tega, kako uspešno je ta postopek implementiran. Poslovne odločitve za pridobivanje in izkoriščanje tehnologij določajo uspeh organizacije. Pomembne odločitve vključujejo kapitalska vlaganja, izbor zavezniških parterjev itn.

Kot teh 6 področij nakazuje, lahko tehnološka presoja postane zelo zahteven in kompleksen proces. Kontrolna lista lahko pomaga voditi presojevalca skozi proces tehnološke presoje. Kontrolna lista za tehnološko presojo je prikazana v Prilogi 2.

Tehnološki presojevalec mora narediti naslednje: 1. Analizirati notranje tehnologije podjetja (izdelke in procese) za določitev ključnih

sposobnosti. 2. Identificirati zunanje in osnovne tehnologije. 3. Identificirati »tehnološke vrzeli«, to so področja, kjer se morajo pridobiti nove

tehnologije. 4. Pregledati tehnološki/znanstveni »potisk« in tržni »poteg«. 5. Ugotoviti, ali inovacijski proces upošteva »potisk« znanosti in »poteg« trga. 6. Preveriti »čas-od-zasnove-do-trga«. Identificirati omejitve v procesu. 7. Pregledati R&R-strategijo. Ali je konsistentna z znanstvenim »potiskom« in tržnim

»potegom«? 8. Preveriti konsistentnost med ključnimi tehnologijami, R&R in trženjem. 9. Iskati dokaze o nenehnih izboljšavah v proizvodnji. 10. Analizirati partnerstva in skupna podjetja. Ali so skladna s skupno strategijo? 11. Pregledati postopke prenosa tehnologij. Kako podjetje zagotavlja, da se znanja ohranja in

prenaša? 12. Analizirati strukturo podjetja. Je prilagodljiva? Kakšna je komunikacija med ravnmi?

Kvantitativno vrednotenje/ocenjevanje za tehnološko presojo je izziv. Kot del modela tehnološke presoje se predlaga 5-stopenjska lestvica, ki sega od odlično do slabo. Ocena 5 je odlično, 4 je dobro, 3 je povprečno, 2 je podpovprečno, 1 je slabo. Definira se idealni scenarij, ki naj bi bil vodilo za to, kaj naj vključuje ocena 5. To bi potem služilo kot merilo, glede na

86

katerega bi se potem pripisalo oceno vsakemu elementu modela. Skupna ocena se lahko izračuna s seštevanjem vseh posameznih ocen.

Tehnološka presoja naj se periodično ponavlja (vsaj enkrat na leto), da se določi napredek. Tehnološka presoja daje celotno oceno vodstvenega pristopa, metod, strategij, načrtov, ciljev in politik podjetja. Je prvi korak k odličnosti managementa tehnologij. Toda, čeprav je pristop pomemben, so za ocenjevanje učinkovitosti prav tako bistveni rezultati, ki so doseženi v smislu »časa-od-zasnove-do-trga«, dobičkov, tržnega deleža itn. Podjetje mora dosegati rezultate, da bi ostalo na trgu. Presojevalec ne sme pozabiti, da mora biti podjetje usmerjeno v rezultate. Po razumnem časovnem obdobju (npr. 2 letih) se lahko tehnološka presoja ponovi in spremembe v ocenah se lahko analizirajo. Rezultati uspešnosti podjetja morajo biti merilo, ki se uporablja za ocenjevanje učinkovitosti njegove sposobnosti managementa tehnologij. Če rezultati niso zadovoljivi, se mora upoštevati spremembo strategije.

Proces tehnološke presoje lahko služi kot uporabno orodje za podjetja na različne načine: • kot diagnostično orodje za določanje prednosti in slabosti, • kot metoda za identifikacijo ključnih priložnosti za izboljšave, • kot orodje za primerjavo (»benchmarking«) s tekmeci v isti tehnologiji ali

industrijskem sektorju, • kot orodje za merjenje doseženega napredka in učinkovitosti implementiranih

programov, • kot orodje za nenehne izboljšave, • kot orodje za samo-ocenjevanje, kar vodi k ustreznemu tehnološkemu načrtovanju.

Janeš in Dolinšek sta s sodelavci uporabila TAM-orodje v več kot 50 slovenskih storitvenih in proizvodnih podjetjih. Poudarila sta (2007, 9) naslednje glavne koristi uporabe TAM-orodja:

• priprava in pregled obstoječe pomembne dokumentacije sistema managementa kakovosti in podpornih ključnih tehnologij,

• določitev tehnoloških virov in sposobnosti podjetja, • določitev ključnih kompetenc podjetja za pregled strategije in podporo sprememb, • podpora tehnološkemu kartografiranju in portfelj tehnoloških razvojnih projektov.

Izpostavila sta tudi naslednje 3 dobre lastnosti TAM-orodja (prav tam, 10): • splošna uporabljivost orodja v storitvenih in proizvodnih industrijah, • dobro dopolnilo zahtevam ISO 9001 standarda in EFQM-modela, • možnost integracije TAM-orodja v splošne presoje ali samo-ocenjevanja podjetij in v

IMS (integriran sistem managementa).

87


Sklep: V literaturi na področju MT in sorodnih področjih obstaja več, med seboj precej različnih, deloma pa tudi precej podobnih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij, ki so jih razvili in uporabili različni avtorji. Posamezni modeli tehnološke presoje se nanašajo na določene dimenzije in kazalnike tehnološke sposobnosti/potenciala/položaja podjetja, posamezna orodja tehnološke presoje pa se nanašajo na določene vprašalnike in ocenjevalne liste za ocenjevanje TS podjetij: ti vprašalniki in ocenjevalni listi so bili razviti na osnovi predlaganih posameznih modelov (dimenzije in kazalniki).

Na osnovi izrazite raznolikosti obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij lahko ugotovimo, da je tehnoloških vidikov/področij podjetja, ki jih lahko ocenjujemo in vrednotimo, zelo veliko. To pomeni, da je nabor vseh možnih kazalnikov (in na osnovi tega vprašanj) o tehnoloških vidikih podjetja zelo obširen, če pa vključimo še vse druge vidike/področja podjetja, ki so zgolj posredno povezani s tehnologijami, managementom tehnologij in tehnološko sposobnostjo, pa je število možnih kazalnikov (in na osnovi tega vprašanj) še veliko večje.

V literaturi o obstoječih modelih in orodjih za tehnološko presojo podjetij ni mogoče zaslediti celotne izpeljave teh modelov in orodij iz ustrezne in veljavne začetne opredelitve tehnologije in tehnološke sposobnosti/potenciala podjetja, zato ni mogoče sklepati, ali so bili ti modeli (dimenzije in kazalniki) ter orodja (vprašalniki in ocenjevalni listi) sploh ustrezno izpeljani iz veljavne opredelitve tehnologije in tehnološke sposobnosti/potenciala podjetja. Na osnovi obstoječe literature o teh modelih in orodjih torej ni mogoče ugotoviti njihove teoretične veljavnosti.

V literaturi na področju MT tudi ni mogoče zaslediti analiz, ali in v kolikšni meri obstoječi modeli in orodja za tehnološko presojo podjetij kot celote sploh ustrezajo merilom, ki naj bi veljala za dobre modele in orodja na področju MT, in kot so jih že predlagali nekateri avtorji (npr. Phaal, Farrukh in Probert 2006; Farrukh idr. 1999; Brown 1997)44, zatorej ni mogoče sklepati, kakšna je v celoti kakovost in uporabnost obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij.

Večina obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij temelji na mnenjskem/interpretativnem/opisnem ocenjevanju (kvalitativne ocene). V nekaterih orodjih se vprašanja za presojo začenjajo z »Ali«, »Kdo«, »Kaj«, »Kako«, »Kateri«, »Kakšen«. Takšna vrsta kvalitativnih vprašanj zahteva kvalitativne odgovore (opise, naštevanja), na osnovi katerih potem raziskovalec, svetovalec ali pa zaposleni v podjetju subjektivno presodi, kakšno kvalitativno oceno/mnenje bo pripisal podjetju v posamezni tehnološki kategoriji ocenjevanja ali pa v katero tehnološko skupino bo uvrstil podjetje na osnovi takšnih

44 Več o teh merilih, glej poglavje 1.2.

88

kvalitativnih ocen/mnenj. V nekaterih orodjih se tehnološko stanje v podjetju ocenjuje glede na opis nekega idealnega podjetja/scenarija, ki je vodilo za presojo. V tem primeru raziskovalec, svetovalec ali pa zaposleni v podjetju subjektivno presodi, v kolikšni meri se tehnološko stanje v podjetju ujema z opisom idealnega podjetja (primer najboljše prakse), in na osnovi te subjektivne ocene o (ne)ujemanju potem podjetju pripiše neko kvalitativno oceno/mnenje. Nekatera orodja (npr. orodja Svetovne banke ali pa TAM-kontrolna lista) temeljijo na kvalitativnih lestvicah ocenjevanja (npr. zelo se strinjam-/-se ne strinjam, dobro/slabo) posameznih tehnoloških področij/dimenzij.

Večina obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij torej temelji na kvalitativnih/mnenjskih lestvicah, vprašanjih, odgovorih in kvalitativnih končnih ocenah/mnenjih. Posledici kvalitativne narave teh modelov in orodij sta:

• Večja verjetnost za bolj raznolike ocene, mnenja, opise po posameznih tehnoloških kategorijah/področjih glede na izbranega ocenjevalca/presojevalca.

• Težja primerljivost ocen, mnenj, opisov med podjetji po posameznih tehnoloških kategorijah/področjih.

Predlog rešitve: Na osnovi že predlagane ustrezne opredelitve tehnologije in TS podjetja se izpelje nov model tehnološke sposobnosti podjetja. Ustrezna predhodna opredelitev tehnologije in TS podjetja je torej merilo za izpeljavo novega modela TS podjetja. Nov model pomeni določitev temeljnih dimenzij TS podjetja in določitev kazalnikov znotraj vsake od teh dimenzij. Kazalniki TS podjetja znotraj vsake od teh dimenzij niso mnenjski/interpretativni/opisni, ampak so lahko 3 vrst:

• številski (izraženi v absolutnih ali relativnih številih neke količine), • stopenjski (izraženi v zaporedju stopenj neke lastnosti, recimo sposobnosti, tehnološke

zahtevnosti, formalizacije), • eksistenčni (izraženi v obstoju/neobstoju nekega predmeta ali lastnosti).45

Na osnovi tako izpeljanega novega modela TS podjetja se lahko potem izpelje neko specifično orodje za ocenjevanje TS, ki se ga uporabi na izbranem vzorcu podjetij – primer izpeljave in uporabe specifičnega orodja za ocenjevanje TS podjetij je prikazan v poglavju 6. Tako je potem predstavljena celotna izpeljava nekega specifičnega orodja za ocenjevanje TS podjetij iz ustreznih začetnih opredelitev temeljnih tehnoloških konceptov in iz ustreznega modela TS podjetja, kar je osrednji namen disertacije.

45 Nekatere kvalitativne kazalnike lahko pretvorimo v stopenjske ali eksistenčne. Recimo, kazalnik »Moje podjetje je dobro opremljeno za ocenjevanje tehnoloških priložnosti.« (Svetovna banka 2003, 169) lahko pretvorimo v kazalnik »stopnja sposobnosti zaposlenih za ocenjevanje tehnoloških priložnosti«.

89

5 NOV MODEL TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI PODJETJA

Na osnovi opisanih osnovnih principov delovanja podjetij in posebne vloge tehnologije v teh principih smo predlagali naslednjo opredelitev tehnološke sposobnosti podjetij (glej poglavje 3.3).

Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost podjetja, da uporablja vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za:

• izdelovanje novejših izdelkov-/-opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,


• večjo dodano tehnološko vrednost za kupce, glede na tekmece, in da pri tem ustreza tehnološkim predpisom države.

Iz tega izhaja, da je tehnološka sposobnost podjetja izrazito kompleksen, več-razsežen konstrukt. To pomeni, da je tehnološka sposobnost podjetja sestavljena iz več posameznih sposobnosti (razsežnosti), ki šele kot celota tvorijo tehnološko sposobnost podjetja. Na osnovi opredelitve tehnološke sposobnosti podjetja, osnovnih principov delovanja podjetij in posebne vloge tehnologije v teh principih lahko določimo 7 posebnih sposobnosti, ki sestavljajo tehnološko sposobnost podjetja. Te temeljne sposobnosti celotne TS podjetja prikazuje naslednja slika.

Slika 12: Model tehnološke sposobnosti podjetja – 7 temeljnih sposobnosti


podjetja

1. Operativna (proizvodna)

2. Inovacijska

3. Absorpcijska

4. Investicijska 5. Vodstvena

6. Analitična

7. Povezovalna

90

V nadaljevanju pojasnimo, kako se vsaka od teh temeljnih sposobnosti vsebinsko nanaša na predlagano opredelitev TS podjetja, opis osnovnih principov delovanja podjetij in posebno vlogo tehnologije v teh principih. Na osnovi te razlage potem pri vsaki od teh temeljnih sposobnosti predlagamo osnovne kazalnike (številske, stopenjske, eksistenčne, ne kvalitativne), ki se vsebinsko nanašajo na te temeljne sposobnosti, kar pomeni, da lahko s temi kazalniki ocenjujemo te temeljne sposobnosti ter prek tega celotno TS podjetij.46

7 temeljnih sposobnosti se med seboj vsebinsko dopolnjuje in podpira, kar pomeni, da teh sposobnosti ni mogoče vsebinsko povsem ločiti.

1. Operativna (proizvodna) sposobnost

Bistvo te sposobnosti je stroškovno učinkovito izkoriščanje tehnologije za proizvodnjo izdelkov-/-opravljanje storitev in izvajanje podpornih funkcij. Ta sposobnost se nanaša na: a) zahtevo po povečevanju produktivnosti plačanega dela ter posledično nižanju stroškov (cene) izdelkov/storitev (zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve) in nižanju stroškov podpornih procesov v podjetju, in b) zahtevo po izdelovanju novejših izdelkov-/-opravljanju novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce.

Za podjetje je ključno, da tehnologije uporablja z minimalnimi stroški in minimalno časovno porabo glede na zastavljene cilje (recimo količina in vrste izdelkov/storitev). Prav tako je ključno, da uporablja tehnologije za razvoj in izdelavo takšnih izdelkov-/-opravljanje takšnih storitev, ki kupcem prinašajo čimvišjo vrednost (ugodna cena, visoka kakovost, naprednost ter kompleksnost izdelka/storitve).

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: • delež odstopanja od proizvodnega plana, • število zastojev v proizvodnji (Wireman 2004; Podrekar 2009), • delež slabih proizvodov glede na celotno proizvodnjo (Dolinšek 2002), • delež reklamacij prodanih proizvodov (Wireman 2004), • delež znižanja stroškov dela na enoto proizvoda zaradi uvedbe novih, zmogljivejših

tehnologij (UMAR 2013), • delež znižanja stroškov podpornih procesov podjetja zaradi uvedbe novih,

zmogljivejših tehnologij, • stopnja stroškovne prednosti proizvodov, • stopnja naprednosti in kompleksnosti proizvodov (Kos 2002).

46 Predlagani osnovni kazalniki v nadaljevanju niso vsi možni kazalniki za posamezne temeljne sposobnosti. Nabor vseh možnih posebnih kazalnikov za vsako temeljno sposobnost je zelo obsežen. Pri nekaterih kazalnikih navajamo avtorje, ki so te kazalnike v podobni obliki že uporabljali v svojih raziskavah in analizah.

91

2. Inovacijska sposobnost

Bistvo te sposobnosti sta čimhitrejši razvoj in uvajanje novih tehnologij ter izdelkov (tehnološke inovacije kot sredstvo konkurence). Ta sposobnost se nanaša na: a) zahtevo po uporabi novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za proizvodnjo novejših proizvodov z večjo dodano vrednostjo za kupce in za večanje produktivnosti dela in nižanje stroškov, ter b) zahtevo po razvoju in tržnem uvajanju novejših, zmogljivejših, boljših produktnih tehnologij, ki imajo večjo dodano tehnološko vrednost za kupce (npr. nove funkcije, večja zmogljivost, odpornejši in trajnejši material ipd.)

Za podjetje je ključno, da razvija in izboljšuje tehnologije ter proizvode, zato da lahko izdeluje in prodaja proizvode, ki imajo višjo vrednost za kupce v primerjavi s tekmeci, in da lahko povečuje svoj tržni delež ter moč na trgu. Prav tako je ključno, da podjetje zmanjšuje čas od zasnove novega proizvoda ali tehnologije do njegove vpeljave v proizvodnjo ali na trg.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:47 • stopnja tehnološke naprednosti razvoja (Dolinšek 2002), • obstoj oddelka za raziskave in razvoj (Kim 1999), • delež vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj (Coombs in Bierly 2006; Kos 2002), • število novih proizvodov, ki jih je podjetje razvilo in uspešno vpeljalo na trg (Coombs

in Bierly 2006), • povprečen čas od potrjene oblike (prototipa) novega proizvoda do njegove vpeljave na

trg (Khalil 2000; Accenture 2008), • število novih tehnologij, ki jih je podjetje razvilo in uspešno vpeljalo v proizvodnjo

(Coombs in Bierly 2006), • povprečen čas od potrjene zasnove/oblike nove tehnologije do njene vpeljave v

proizvodnjo, • število prijavljenih patentov za proizvode ali tehnologije (Coombs in Bierly 2006; Kos

2002), • delež prihodkov od novih proizvodov glede na celotne prihodke (Hollanders in

Tarantola 2011),

47 Do zdaj je bilo predlaganih in uporabljenih veliko kazalnikov (kvalitativnih in kvantitativnih) za ocenjevanje inovacijske sposobnosti različnih organizacijskih oblik, kot na primer: • EU vsako leto ocenjuje inovacijski/raziskovalni potencial in sposobnost svojih držav članic (25

kvantitativnih kazalnikov, od katerih se jih večina nanaša na podjetja) ter regij v državah članicah (11 kvantitativnih kazalnikov),

• Eurostat (2010) vsaki 2 leti ocenjuje inovacijsko dejavnost podjetij v EU (večinoma kvalitativni kazalniki),

• Nilsson idr. (2010) so predlagali 93 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov za ocenjevanje inovacijske dejavnosti in uspešnosti inovativnih skupin delavcev,

• OECD (2013) vsaki 2 leti ocenjuje znanstveni, tehnološki in industrijski potencial ter uspešnost držav članic OECD in partnerskih držav (skupno 260 kvantitativnih kazalnikov, od katerih se jih nekaj nanaša tudi na inovacijsko sposobnost podjetij).

92

• delež stroškov inovacijske dejavnosti glede na skupne prihodke od inovacij (Likar idr. 2011).

3. Absorpcijska sposobnost

Bistvo te sposobnosti je čimhitrejše črpanje in uporaba novega tehnološkega znanja ter veščin (razvijanje tehnološke usposobljenosti zaposlenih). Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi vedno več novejših tehnologij za proizvodnjo novejših proizvodov z večjo dodano vrednostjo in za povečevanje produktivnosti dela (nižanje stroškov proizvodov).

Za podjetje je ključno, da imajo zaposleni tehnološko znanje in veščine, s katerimi učinkovito razvijajo, uporabljajo ter izboljšujejo tehnologije in proizvode. Tehnološko znanje in izkušnje zaposlenih so ključni tudi za predlaganje uporabnih rešitev za izboljšave proizvodov in tehnologij ter za dobro ocenjevanje tehnoloških priložnosti in groženj. Zaradi hitrega tehnološkega napredka in uvajanja novejših tehnologij pri tekmecih morajo imeti zaposleni sposobnost hitrega tehnološkega učenja.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: • raven sposobnosti zaposlenih za redno iskanje in ocenjevanje tehnoloških priložnosti

ter groženj (Svetovna banka 2003), • delež tehnološko visoko usposobljenih zaposlenih (inženirji, tehnologi, raziskovalci)

glede na vse zaposlene, • število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja

(Dolinšek 2002; Kos 2002), • število dni na zaposlenega, namenjenih za organizirano usposabljanje glede

obvladovanja tehnologij (Dolinšek 2002), • obseg vlaganj v izobraževanje zaposlenih glede obvladovanja tehnologij (Dolinšek

2002), • število uporabnih predlogov na inženirja/tehnologa glede izboljšanja tehnologij in

proizvodov.

4. Investicijska sposobnost

Bistvo te sposobnosti je periodično povečevanje obsega in naprednosti tehnološke opreme. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za proizvodnjo novejših proizvodov z večjo dodano vrednostjo in za povečevanje produktivnosti dela (nižanje stroškov proizvoda).

Za podjetje je ključno, da redno povečuje obseg svoje tehnološke opreme in jo posodablja, s tem pa povečuje količino, raznolikost ter razvojno zahtevnost proizvodov. Uvajanje naprednejših tehnologij je ključno tudi zaradi stroškovne in časovne optimizacije vseh

93

podpornih funkcij podjetja (recimo nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT itn.). Prav tako je povečevanje in posodabljanje tehnološke opreme ključno zaradi vedno hitrejšega tehnološkega napredka in ker to delajo tudi tekmeci.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: • stopnja tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov (Kos 2002), • stopnja tehnološke zahtevnosti podpornih procesov, • delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme (Kos 2002), • delež tehnološke opreme, ki jo je podjetje zamenjalo z novo (Kos 2002) • delež povečanja tehnološke opreme, • obstoj načrta za nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnih in podpornih procesov.

5. Vodstvena sposobnost

Bistvo te sposobnosti je strateško ravnanje s tehnologijami in tehnološkim znanjem/veščinami. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po vodenju, usklajevanju, načrtovanju in nadziranju uporabe vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za 3 temeljne namene, kot so določeni v opredelitvi TS podjetja, na takšen način, ki zagotavlja konkurenčno prednost podjetja.

Za podjetje je ključno, da ima tehnološko strategijo (del strategije podjetja), v kateri je določeno, katere so ključne tehnologije podjetja, in kako jih bo podjetje razvijalo ter uporabljajo za učinkovito doseganje strateških in operativnih ciljev. Prav tako je ključno, da ima podjetje sistematizirano vodstveno funkcijo, ki je odgovorna za oblikovanje, implementacijo in spremljanje tehnološke strategije (manager tehnologij). Za strateško ravnanje s tehnologijami je ključen tudi obstoj inovacijskega sistema, standardov kakovosti za tehnologije in proizvode ter sposobnost ravnanja s tehnološkimi tveganji.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: • obstoj tehnološke strategije kot dela poslovne strategije (Khalil 2000), • določitev ključnih tehnologij v strategiji (Van Wyk 2010), • določitev načina za učinkovito izkoriščanje ključnih tehnologij v strategiji, • določitev glavnih tehnoloških prioritet v strategiji (Svetovna banka 2003), • vključenost ocenjenih tehnoloških priložnosti in groženj v strategiji (Van Wyk 2010), • utemeljenost strategije na tehnoloških trendih, ki so jih predvideli strokovnjaki (Van

Wyk 2010), • redno spremljanje izvajanja tehnološke strategije, • stopnja vpliva tehničnega direktorja, direktorja proizvodnje ali vodje razvoja pri ožjem

odločanju uprave (Khalil 2000), • obstoj formalnega in informacijsko podprtega inovacijskega sistema (Khalil 2000), • raven sposobnosti za ravnanje s tehnološkimi tveganji,

94

• obstoj standardov kakovosti za tehnologije in proizvode.

6. Analitična sposobnost

Bistvo te sposobnosti je redno spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij glede na tekmece (relativnost TS) in zahtevo po ustrezanju tehnološkim predpisom države.

Za podjetje je ključno, da redno spremlja in analizira razvoj ter uporabo tehnologij v okolju, še posebno pri tekmecih, da se lahko z njimi primerja in posledično odpravlja tehnološki zaostanek ali ohranja tehnološko prednost. Redno spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja je ključno tudi za določitev tehnoloških priložnosti ter groženj za podjetje.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: • število strokovnih tehnoloških sejmov, ki se jih udeležijo predstavniki podjetja, • število proizvodnih obratov svojih tekmecev, ki si jih predstavniki podjetja ogledajo, • število strokovnih in znanstvenih konferenc s področja novih tehnologij, ki se jih

udeležijo predstavniki podjetja, • obstoj analiz/predvidevanj tehnoloških trendov (Stanovnik 2008), • obstoj SWOT-analiz za tehnologije podjetja.

7. Povezovalna sposobnost

Bistvo te sposobnosti je izvajanje skupnih tehnoloških projektov z zunanjimi partnerji. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi tehnologij in tehnološkega znanja od zunanjih partnerjev zaradi vedno hitrejšega splošnega povečevanja novih tehnologij ter tehnološkega znanja, ki ga poganja princip konkurence, in ki zmanjšuje sposobnost podjetja za celovito obvladovanje vseh obstoječih tehnologij ter tehnoloških znanj.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: • obstoj strateške usmeritve v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju proizvodov

in tehnologij (Svetovna banka 2003), • število skupnih tehnoloških projektov z raziskovalnimi ustanovami (Svetovna banka

2003), • število novih izdelkov kot rezultat skupnih tehnoloških projektov z raziskovalnimi

ustanovami, • število novih tehnologij kot rezultat skupnih tehnoloških projektov z raziskovalnimi

ustanovami, • delež vlaganj v skupne tehnološke projekte z raziskovalnimi ustanovami (Kos 2002), • število skupnih tehnoloških projektov s partnerskimi podjetji (dobavitelji, tudi

tekmeci) (Svetovna banka 2003),

95

• število novih izdelkov kot rezultat skupnih tehnoloških projektov s partnerskimi podjetji,

• število novih tehnologij kot rezultat skupnih tehnoloških projektov s partnerskimi podjetji,

• delež vlaganj v skupne tehnološke projekte s partnerskimi podjetji, • aktivna vključenost v tehnološke mreže (parki, centri, grozdi, združenja, inkubatorji)

(Svetovna banka 2003).

96

6 OCENJEVANJE TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI SLOVENSKIH PROIZVODNIH PODJETIJ

Na osnovi predlaganega novega modela tehnološke sposobnosti podjetja lahko razvijemo orodja za tehnološko presojo v izbranih podjetjih. Odločili smo se, da bomo razvili orodje za tehnološko presojo v slovenskih proizvodnih podjetjih. V Sloveniji so nekateri avtorji že izvajali tehnološke presoje podjetij, pri čemer so za ocenjevanje TS podjetij uporabili različna orodja s kazalniki, ki so imeli kvalitativne/mnenjske lestvice (glej npr. Janeš in Dolinšek 2007; Gramc 2007). Vzorec podjetij za tehnološko presojo ni bil v nobenem od teh primerov ocenjevanj TS večji od 100. Obsežnejše ocenjevanje TS slovenskih podjetij se torej do zdaj še ni izvedlo.

Avtorji, ki so že izvajali tehnološke presoje, so ocenjevali TS tako storitvenih, kot proizvodnih podjetij. Proizvodna podjetja v primerjavi z drugimi vrstami podjetij pri svojem delovanju v splošnem uporabljajo več različnih vrst tehnologij (obdelovalni stroji, proizvodne linije, informacijsko-komunikacijske naprave, programska oprema, roboti, transportne/logistične naprave in stroji ipd.), poleg tega pa so večinoma tudi izrazito izvozno usmerjena in veliko prihodkov ustvarjajo z izvozom, zato smo se odločili, da bomo izvedli obsežno ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij. Da bi to lahko izvedli, smo morali oblikovati novo orodje za ocenjevanje TS teh podjetij, ki bi temeljilo na predlaganem novem modelu TS podjetja.

V tem poglavju predstavljamo razvoj novega orodja za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij, njegovo obliko in vsebino, izvedbo spletnega ocenjevanja TS ter osnovne lastnosti vzorca podjetij, ki so ocenila svojo TS.

6.1 Razvoj novega orodja za tehnološko presojo

Novo orodje za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij je moralo ustrezati merilom, ki so jih izbrani avtorji na področju MT (Phaal, Farrukh in Probert 2006, 336; Farrukh idr. 1999) predlagali za dobra in veljavna orodja na področju MT:

• teoretsko veljavno, • varčno, • enostavno, • praktično za uporabo, • zmožno povezovanja z drugimi modeli in orodji, • prilagodljivo, • dobro strukturirano, z jasno definicijo izrazov in konsistentno terminologijo, • zajema vsa predmetna področja, • implementirano v programski opremi in dostavljeno prek spleta.

97

Teoretska veljavnost orodja izhaja iz tega, da je bilo orodje razvito na osnovi predlaganega novega modela TS podjetja, ki je bil izpeljan iz utemeljenih začetnih opredelitev tehnologije in tehnološke sposobnosti.

Za izbrana slovenska proizvodna podjetja je moralo biti orodje zanimivo in enostavno za uporabo. Oblika in vsebina orodja sta torej morali biti takšni, da je bilo ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij čim bolj izvedljivo v čimvečjem obsegu. To je pomenilo, da smo morali oblikovati spletni ocenjevalni list za TS podjetij, ki bi ga lahko potem prek spleta poslali ustreznim predstavnikom slovenskih proizvodnih podjetij.48

Da bi ugotovili, kakšna oblika in vsebina orodja sta za izbrani vzorec podjetij najbolj ustrezni, zato da se zagotovi čimvečja izvedljivost ocenjevanja TS v čimvečjem obsegu, smo izvedli poglobljene strukturirane intervjuje o ocenjevanju TS podjetij s tehničnim/splošnim vodstvom v izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih. Phaal, Farrukh in Probert (2006, 343) menijo, da razvoj praktičnih in dobro utemeljenih orodij ter modelov zahteva aktivno sodelovanje s podjetji. V naslednjem poglavju predstavljamo rezultate teh intervjujev.

6.1.1 Intervjuji s tehničnim vodstvom o ocenjevanju tehnološke sposobnosti

Poglobljene strukturirane intervjuje o ocenjevanju TS podjetij smo izvedli v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih različnih velikosti in dejavnosti. Intervjuvanci so bili večinoma vodje razvoja, tehnični direktorji ali splošni direktorji (v vsakem podjetju je bil 1 intervjuvanec).49

Naslednja preglednica prikazuje, kaj je po mnenju intervjuvancev ustrezen način ocenjevanja TS podjetja, če bi predstavniki tehničnega vodstva v podjetjih po elektronski pošti prejeli ocenjevalni list (orodje) za oceno TS svojega podjetja.

Preglednica 18: Način ocenjevanja tehnološke sposobnosti v podjetjih – intervju s tehničnim vodstvom

48 Uporabili bi lahko tudi metodi intervjuja ali študije primera. Takšna orodja bi še vedno lahko bila teoretsko veljavna, dobro strukturirana, z jasno definicijo izrazov in konsistentno terminologijo, prilagodljiva, zajemala bi vsa predmetna področja, toda njihova varčnost, enostavnost, praktičnost za uporabo ter zmožnost povezovanja z drugimi modeli in orodji bi se temu ustrezno precej zmanjšala. Prav tako bi z uporabo takšnih metod zelo težko izvedli obsežnejše ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij. 49 Vabilo in vprašanja za strukturirane intervjuje so prikazana v Prilogi 3.

Intervjuvanec Max. vprašanj Max. minut Način ocenjevanja Vrsta lestvice

1. 10 Izbor elementa na lestvici Vseeno

2. 20 20 Izbor elementa na lestvici Odstotki in števila

3. odvisno od

vsebine odvisno od

vsebine

98

Spletno ocenjevanje TS podjetja bi torej moralo biti kratko (v povprečju največ 15 minut), z malo vprašanji (v povprečju največ 12), ocenjevalci v podjetjih pa bi ocenjevali tako, da izberejo element na ponujeni lestvici odgovorov, ki je lahko kvalitativna (strinjanje, dobro/slabo) ali kvantitativna (odstotki, števila).

Intervjuvanci so ocenjevali ustreznost naših predlaganih kazalnikov TS po posameznih področjih (sposobnostih/dimenzijah)50 in navedli, ali v svojih podjetjih spremljajo ter ocenjujejo vrednosti za te kazalnike.

Predlagani kazalniki, ki so jih intervjuvanci povprečno ocenili s 4 ali več glede ustreznosti merjenja TS, so naslednji:

• delež vlaganj v R&R novih tehnologij, • delež povečanja tehnološke opreme, • delež novih, zmogljivejših tehnologij glede na celotno tehnološko opremo, • delež tehnološke opreme, ki jo je podjetje sámo razvilo ali izboljšalo, • skupna učinkovitost opreme, • delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka zaradi uvedbe novih, zmogljivejših

tehnologij, • stopnja tehnološke zahtevnosti izdelkov, • delež povečanja števila novih tehnologij na trgu, • delež povečanja prihodkov zaradi prodaje novih tehnologij, • delež povečanja tržnega deleža zaradi prodaje novih tehnologij,

50 Ustreznost predlaganih kazalnikov TS so ocenjevali na 5-stopenjski lestvici od 1 (neustrezno) do 5 (ustrezno).

Intervjuvanec Max. vprašanj Max. minut Način ocenjevanja Vrsta lestvice

4. 10 10 Izbor elementa na lestvici Se (ne) strinjam



7. 4 5 Izbor elementa na lestvici 1–5

8. 20 30 Izbor elementa na lestvici, številke

Se (ne) strinjam, dobro – slabo

9. 10 15 Izbor elementa na lestvici, opisi

Vseeno

10. 20 Izbor elementa na lestvici 1–5

11. 10 5 Izbor elementa na lestvici Odstotki in števila

12. 10 5 Izbor elementa na lestvici

Povprečje 11,9 vprašanj 14,5 minut

99

• delež zmanjšanja zastojev v proizvodnji, • delež zmanjšanja delovnih nesreč zaradi slabega delovanja tehnologije ali slabe

tehnološke usposobljenosti zaposlenih, • število analiz o tehnoloških potrebah kupcev, • delež povečanja števila tehnološko visoko usposobljenih zaposlenih (inženirjev), • število usposabljanj zaposlenih glede obvladovanja tehnologij, • število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov z dobavitelji, • število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov s tekmeci, • število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami.

Predlagani kazalniki, ki so jih intervjuvanci povprečno ocenili z manj kot 3 glede ustreznosti merjenja TS, so naslednji:

• število pridobljenih patentov (za tehnologije), • število pridobljenih tehnologij prek prevzemov drugih podjetij, • stopnja zahtevnosti tehnologij za podporo trženju, • število analiz o ustrezanju tehnologij tehnološkim predpisom države, • število skupnih tehnoloških projektov z dobavitelji.

Predlagani kazalniki, ki jih spremlja in ocenjuje vsaj 50 % podjetij, so naslednji: • delež vlaganj v R&R novih tehnologij, • skupna učinkovitost opreme, • delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka zaradi uvedbe novih, zmogljivejših

tehnologij, • delež zmanjšanja zastojev v proizvodnji, • število usposabljanj zaposlenih glede obvladovanja tehnologij.

Potreba po ocenjevanju TS

7 od 12 intervjuvancev (58,3 %) je dejalo, da v njihovem podjetju obstaja potreba po ocenjevanju TS. Svoje odgovore so nekateri pojasnili takole:

• Da. Primerjava s konkurenco. • Da. Zaradi načrtovanja proizvodnje. • Da. Zaradi potrebe po povečevanju učinkovitosti, izboljševanju produktivnosti,

uvajanju novih proizvodov in tehnologij. • Da. Da se lahko primerjamo s konkurenco, da vidimo, v čem smo boljši/slabši, to se

lahko dela na sejmih. Primer: naprave za avtomatsko montažo. • Da. Tehnološko sposobnost je smiselno ocenjevati, da lahko interno spremljamo, na

kakšni ravni smo, in ker ISO TS 16949 od nas zahteva nenehne izboljšave. • Da. Zaradi zagotavljanja kakovosti proizvodnje. Mi sicer ne delamo obsežnih analiz

glede tehnološke sposobnosti, vendar veliko razpravljamo na to temo zaradi samega

100

razvoja podjetja, tako da se skoraj vsakodnevno ukvarjamo z ocenjevanjem in izboljševanjem naših tehnoloških sposobnosti.

• Ne. Zakaj bi? • Ne. Ker smo mikro podjetje. • Ne. To vprašanje se mi zdi neumno. • Ne. To že izvajamo, vendar posredno in spontano. Ne vidim potrebe po sistematičnem

pristopu. • Ne. Ne uporabljamo tega izraza/koncepta, imamo druge standarde (recimo ISO) in

notranje presoje dela.

Periodično ocenjevanje TS

4 od 12 intervjuvancev (25 %) so dejali, da njihovo podjetje periodično izvaja ocenjevanje svoje TS. Svoje odgovore so nekateri pojasnili takole:

• Ne. Ni potrebe po tem. • Ne. Smo mikro podjetje. • Ne. Ni nekega posebnega procesa ocenjevanja, se pa občasno dela primerjave s

konkurenco. • Ne. Izvajamo interne presoje (kako se dela po oddelkih, kje so napake in kaj se lahko

izboljša) ter presoje za obnavljanje standardov (recimo ISO). • Da. Po potrebi. • Da. Na 6 mesecev. Za ugotavljanje in zagotavljanje napredka. • Da. Izvaja se v sklopu projektov prenašanja proizvodnje kupljencev v podjetje,

povečevanja proizvodnih kapacitet, uvajanja novih produktov ali tehnologij, razvoja novih izdelkov.

Razumevanje tehnologije in tehnološke sposobnosti

Nekateri intervjuvanci bi takole opredelili tehnologijo in tehnološko sposobnost v svojem podjetju:

• Tehnologija je osnova za naše delo. Tehnološka sposobnost podjetja je, kako dobro znamo uporabiti in izkoristiti tehnologijo.

• Tehnologija je »navidezno« orodje za izvajanje tehnoloških procesov. Tehnološka sposobnost podjetja je obvladovanje tehnologij.

• Tehnologija je sposobnost in znanje za proizvodnjo izdelkov. Tehnološka sposobnost podjetja je učinkovitost izkoriščanja tehnologije.

• Tehnologija je oprema + znanje. Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost uporabiti ustrezne tehnologije za nastanek proizvoda.

• Tehnologija je sposobnost, da se z uporabo proizvodnih orodij in znanja izdelajo izdelki. Tehnološka sposobnost podjetja je isto kot tehnologija.

101

• Tehnologija so orodja (mehanska in programska), ki jih uporabljamo za izdelavo izdelkov. Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost razviti izdelek, prilagojen novim zahtevam trga.

• Tehnologija je uvedba novega proizvoda v proizvodnjo, večanje produktivnosti, reševanje težav v proizvodnji, reševanje reklamacij. Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost, da se naredi končni izdelek.

• Tehnologija je nabor procesov, ki podjetju omogočajo ustrezno (konkurenčno) tržno pozicioniranje. Tehnološka sposobnost podjetja je skupna raven procesov, ki podjetju omogočajo tržno pozicioniranje oz. tržno diferenciranje.

• Tehnologija je proizvodni postopek (kako neko stvar izdelati), tehnologija ni končni izdelek. Govorjenje v javnosti o tehnologiji, visoki tehnologiji, je marketinški ukrep in ne stvarni opis dejanskih pojavov. Tehnološka sposobnost podjetja je: ne uporabljamo tega koncepta/izraza, glavna težava so tolerance (+/– 1 stotinka ali +/– 3 stotinke).

• Tehnologija je naše znanje, strojna oprema, nadzor kakovosti in vse ostalo, kar omogoča proizvodnjo in prodajo naših izdelkov. Tehnološka sposobnost je zmožnost podjetja za čim bolj učinkovito rabo lastne tehnologije. V našem primeru proizvodnje veliko-serijskih preciznih komponent konsistentne kakovosti in s konkurenčnimi stroški.

Ključni kazalniki TS v podjetju

Nekateri intervjuvanci so takole našteli, kateri so po njihovem mnenju ključni kazalniki/merila TS v podjetju:

• Delež vlaganj v R&R novih tehnologij, delež novih, zmogljivejših tehnologij glede na celotno tehnološko opremo, skupna učinkovitost opreme, delež znižanja stroškov dela zaradi uvedbe novih tehnologij, delež zmanjšanja zastojev.

• »Benchmarking« kakovosti posameznih procesov, produktivnost, zmožnost diferenciacije na trgu.

• Natančnost izračunov, natančnost izdelave, izguba transformatorjev, toleranca, drugače se uporabljajo poslovni kazalniki poslovanja.

• Oprema, postopki, znanje, kakovost. • Tehnološka zmožnost po načelu »fit-for-purpose«, rast prodaje, stroškovna

učinkovitost, doseganje pričakovane profitabilnosti, povečevanje produktivnosti. • S primerjavo z drugimi podobnimi podjetji, s primerjavo z novimi tehnologijami, ki so

trenutno na trgu. • Znanje zaposlenih, kakovost programske opreme, kakovost strojnega parka, sodobnost

opreme, inovativnost zaposlenih, zmožnost reševanja zapletenih tehnoloških težav. • Odstotek novih izdelkov (kako dinamično je podjetje pri uveljavljanju ali razvoju

novih tehnologij), delež prihodkov, porabljen za R&R, odstotek marže ali odstotek

102

dobička, ki ga dosežemo s tistimi izdelki v celotnih prihodkih, ki so bili lansirani v zadnjih 2 letih, delež sredstev, porabljen za investicije.

Uporabnost orodja za oceno TS

Nekateri intervjuvanci so takole pojasnili, kaj mora vsebovati orodje za oceno TS, da bo uporabno za podjetje:

• Mora biti prilagojeno naši panogi. • Elementi, ki upoštevajo stopnjo tehnološke sposobnosti glede na že realizirane

projekte. • Prisegam na metodologijo benchmarkinga; nisem povsem prepričan, ali razumem vašo

zamisel. • Jasno povezavo s ključnimi kazalniki učinkovitosti, uspešnosti in strateškimi cilji.

Orodje za oceno tehnološke sposobnosti bi moralo biti pripomoček za odkrivanje priložnosti za izboljšave.

• Če hočete imeti bolj podrobne odgovore, je edina pot osebni pristop. Če pošljete elektronsko pošto, ne bo odziva. Če pokličete in poveste, za kaj bi to rabili, ter da nekoga prepričate, da si vzame čas in to naredi.

• Če obstaja potreba po ocenjevanju, če obstaja jasen cilj in konkreten razlog, za kaj se to potrebuje, in kaj bo podjetje imelo od tega, potem se lahko dela takšno oceno, drugače je odveč in nima smisla.

• Zmožnost kvantifikacije navedenih kazalnikov (delež vlaganj v R&R novih tehnologij, delež novih, zmogljivejših tehnologij glede na celotno tehnološko opremo, skupna učinkovitost opreme, delež znižanja stroškov dela zaradi uvedbe novih tehnologij, delež zmanjšanja zastojev).

• Če boste ocenjevali tehnološke sposobnosti podjetij in boste imeli takšna vprašanja, kjer je potrebna neka velika analitika, zbiranje nekih podatkov, da lahko tisti, ki je anketiran, pripravi odgovor, ne boste uspeli. Če bo vprašanje takšno, da bom moral angažirati 2 ali 3 sodelavce, da mi bodo pripravili odgovor, bom tisti trenutek dal vprašalnik na stran. Zato morajo biti ta merila merjenja takšna, kot so praktično neka splošno uveljavljena merila v svetu.

• Za nek znanstveni pristop je vse to teoretično mogoče spremljati. Če pa bi to hoteli aplicirati v podjetja, morajo biti merila ali pa kazalniki, ki se jih spremlja, nastavljeni tako, da ni potrebno kakšno prehudo administriranje. Pri tem je treba biti zelo selektiven, treba je spremljati in zelo dobro preučiti tudi literaturo, stanje, ki je že danes v svetu (morda kakšen kazalnik manjka), da si ne bi izmišljali kakšnih zelo natančnih kazalnikov, ki so teoretično sicer super, v praksi pa jih podjetja ne bodo vzela za svoje.

103

Dodatna pojasnila glede ocenjevanja TS

Nekateri intervjuvanci so takole dodatno pojasnili svoje mnenje glede ocenjevanja TS v podjetjih:

• Tehnologije tekmecev je zelo težko ugotavljati. • Prek dobaviteljev se lahko naučimo kaj novega o tehnologiji. • Če se poveča število inženirjev, to še nič ne pomeni glede uspeha končnih izdelkov na

trgu. • Prijavljamo inovacije, dobili smo tudi nagrade. Inoviranje je ena izmed naših običajnih

delovnih nalog. • Število prijavljenih patentov – to ni ključni dejavnik, ki bi govoril o neki naši

(ne)inovativnosti. • Nižanje stroškov in cene izdelkov se absolutno računa in se mora poznati. Prav tako se

spremlja učinkovitost izrabe opreme, in na osnovi tega se potem vpeljujejo izboljšave. • Imamo sistem nagrajevanja za inovativne predloge. Običajno ne nagrajujemo

individualno, ampak nagradimo nek tim. Timsko delo je veliko boljše kot individualno.

• V podjetju se izvaja načrtovanje tehnoloških akcij, naredi se ekonomski izračun/elaborat upravičenosti naložbe in potem se odloči, ali se gre v naložbo ali ne. To potrjujejo člani uprave.

• Tehnologijo razvijamo sami in jo tudi izdelamo (primer: tehnologija za preizkušanje izdelkov, ki nadomešča ročno delo). Lahko pa tehnologijo tudi kupimo (primer: pranje izdelkov).

• V podjetju imamo prirejen KanBan sistem. Trg nas sili v produktivnost (avtomatizacija ali izboljšanje logistike, zmanjševanje vmesnih zalog) – to potem zagotavlja konkurenčnost.

• Vprašanje je, kako točno izračunati zmanjševanje stroškov dela na enoto izdelka – izdelujejo se drugačni izdelki in kupujejo se nove tehnologije. Če je neka tehnologija zmogljivejša, še ne pomeni, da je nova.

• Podjetje ne patentira, zadeve so že znane in patenti so dragi. Podjetje kupuje licence za programsko opremo, sami je ne razvijamo. Podjetje kupuje tehnologije na trgu. Zakaj bi sami razvijali, če nekaj že obstaja in se lahko kupi?

• Poznamo delež investiranja, a teh kazalnikov ne. Ni potrebe za te kazalnike. Izdela se statični predračun za 3, 4, 5 let in potem gre v plan. Nato se izvede dinamični predračun/vrednost – to gre potem na kolegij uprave za potrditev.

• Patentov se ne prijavlja, ker so velik strošek, Kitajci lahko posnemajo, potem so tu dragi sodni postopki (to zahteva dobro skupino odvetnikov, ki so dragi). Raje smo tiho, če razvijemo kakšno novo stvar, in poskušamo nove stvari zadržati zase.

• Nemogoče je priti v konkurenčna podjetja in videti/spoznati njihove tehnologije. Konkurenco in kupce spremljamo na sejmih. Sami ne delamo analiz, ampak

104

spremljamo tehnološke trende in se jim prilagajamo. Delamo projektno, po naročilu kupcev.

• Glavna težava glede tehnologij v slovenski industriji je znanje glede tehnologij, obvladovanje tehnologij. Premalo je bazičnih znanj, ki bi jih lahko potem nadgradili v industriji. Tehnološko opremo se lahko kupi, a obvladovanje kupljene tehnologije je težava.

• Pomembno je znanje. Če ga nimamo, moramo kupovati tehnologije na trgu. Nek izdelek smo lahko sposobni narediti, tudi če nimamo tehnologije za to – jo kupimo na trgu. Smo in nismo tehnološko sposobni – svojih tehnologij, ki bi jih sami razvili, nimamo, a vseeno znamo in naredimo končni izdelek. Pomembno je, da hodimo po svetu, zbiramo informacije. Pomembno je znanje.

• Tehnologijo iz okolja spremljamo do neke mere. Primer pred 20 leti: s sodelavcem sva bila v Nemčiji, kjer sva videla neko napravo in jo začela risati. Obiski konkurenčnih podjetij – gremo sicer na izlet, a veliko se da videti, če gledaš s pravimi očmi. Hodimo na sejme, kjer spremljamo tehnologijo in se tudi izobražujemo. Udeležujemo se tudi strokovnih posvetov o avtomatizaciji strege in montaže – izobraževanje.

• Ni smiselno ocenjevati tehnološke sposobnosti. Primer, ocenjevati delovanje neke blagajne, v čem je dobra in v čem ne, to je smiselno, a ocenjevati tehnološke sposobnosti ni smiselno. Podjetja se med seboj zelo razlikujejo in je težko določiti splošno orodje, s katerim bi lahko ocenjevali vsa podjetja. Če bi bila podjetja ista, zelo podobna, ista panoga, potem bi mogoče to še šlo, drugače pa je vprašanje, ali je mogoče.

• Ključni dejavniki, ki vplivajo na to, kako bomo tehnološko sposobni – vse se začne in konča pri porabljenem denarju. Če nimaš dovolj sredstev, da lahko izvajaš določene raziskave in razvoj, boš težje konkurenčen. In zagotovo je ključen dejavnik imeti dovolj sredstev, denar, namenjen temu. In pa drugo, imeti kritično maso znanja, potrebnega za to področje. To kritično maso znanja je na eni strani možno imeti v podjetju, en del pa tudi pri partnerjih, pri raziskovalnih ustanovah izven podjetja.

• Naš cilj je razviti nek konkreten izdelek, ki ga lahko prodamo, na njem zaslužimo, če tega ne moremo, potem vse skupaj nima smisla. In potem potrebujemo za to takšno in takšno opremo, takšno in takšno znanje, takšne in takšne ljudi, takšne in takšne materiale (polizdelke). Ko poznamo potrebe/zahteve/pričakovanja kupcev, moramo narediti takšen izdelek, ki bo temu ustrezal, in potem izberemo in uporabimo za to ustrezna sredstva. Ostalo je odvečno delo. Ne delamo statističnih analiz zavoljo statistike same.

• Razvrščati podjetja v visoko-, srednje- in nizko-tehnološka ni smiselno, ker podjetja uporabljajo različne tehnologije. Ni smiselno razvrščati tehnologij, ki delujejo na drugačen način in se jih uporablja za druge namene, v visoko tehnologijo, srednjo tehnologijo in nizko tehnologijo. Primerjave se delajo s konkurenco uspešnih na ravni izdelkov. Proizvodne postopke je zelo težko primerjati, ker je težko ugotavljati,

105

kakšne proizvodne postopke uporablja konkurenca, čeprav se trudimo, da bi to ugotovili.

• Pri patentih je treba ločiti merjenje količine patentov – to je neka kvantiteta – in kakovost patentov – to je tista, ki je bistvena. Naša filozofija ni imeti toliko in toliko patentnih prijav, ampak prijavljati res tisto, in ščititi tisto znanje, za katerega smo prepričani, da ima visoko stopnjo inovativnosti, ki nam omogoča/daje resnično konkurenčno prednost na trgu. Ne tekmujemo s tistimi igralci, ki so večji od nas, da bi imeli veliko količino patentov, ampak želimo ščititi tisto znanje, kjer res mislimo, da je naša konkurenčna prednost. To je težko meriti.

Sklep

Mnenja in odgovori predstavnikov tehničnega ali splošnega vodstva v izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih o ocenjevanju TS podjetij so se med seboj precej razlikovali, zato na osnovi teh mnenj in odgovorov ni bilo mogoče sklepati, kakšna točno je najustreznejša oblika in vsebina orodja za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij.

6.1.2 Oblika in vsebina novega orodja

Na osnovi 12 intervjujev smo lahko le na splošno ocenili, da mora imeti spletni ocenjevalni list za TS podjetja naslednje lastnosti, zato da bi zagotovili čimvečjo izvedljivost ocenjevanja TS slovenskih proizvodnih podjetij v čimvečjem obsegu:

• Ocenjevanje traja največ 15 minut. • Izpolnjuje se hitro in tekoče. • Razumljiv jezik. • Zanimiva, enoznačna in kratka vprašanja. • Izbira odgovorov na vprašanja je dana vnaprej. • Lestvice s 5 razredi (absolutna ali relativna števila, stopnje) ali Da/Ne vrsta odgovorov

za posamezna vprašanja. • Ustrezni ocenjevalci v podjetjih razumejo vsak kazalnik. • Za ustrezne ocenjevalce v podjetjih je enostavno, da ocenijo posamezne kazalnike, ni

pa nujno, da poznajo čisto natančno vse številke in odstotke. • Vrednosti za kazalnike v orodju za posamezno podjetje načeloma niso dostopne v

letnih poročilih podjetij, splošnih statističnih bazah podatkov ter podobnih dokumentih in bazah podjetij.

• Možnost odgovora »ne znam oceniti« pri številskih razredih. • Ocenjevalec v podjetju lahko kadarkoli prekine z ocenjevanjem TS in pozneje

nadaljuje tam, kjer je prej zaključil. • Zanimivo in razumljivo vabilo podjetjem po elektronski pošti za ocenjevanje TS

podjetij.

106

Na osnovi predlaganega novega modela TS podjetja, na osnovi meril, ki v MT veljajo za dobra orodja, ter na osnovi splošnih ocen 12 intervjujev s tehničnim/splošnim vodstvom v izbranih podjetjih smo potem razvili novo orodje za ocenjevanje tehnološke sposobnosti slovenskih proizvodnih podjetij. To orodje je v celoti prikazano v Prilogi 5, vabilo in opomnik proizvodnim podjetjem za ocenjavanje TS pa sta prikazana v Prilogi 4.

Ocenjevalni list je razdeljen na 7 področij, ki izhajajo iz 7 temeljnih sposobnosti TS podjetja (operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcijska, investicijska, vodstvena, analitična, povezovalna sposobnost – glej model zgoraj). Ocenjevalni list se začne s samo-oceno tehnološke naprednosti posameznega proizvodnega podjetja, nato pa sledi 43 vprašanj/kazalnikov, po katerih predstavnik tehničnega/splošnega vodstva posameznega proizvodnega podjetja ocenjuje TS svojega podjetja.

Lestvice za posamezne kazalnike/vprašanja v ocenjevalnem listu za TS podjetij imajo različno vsebino številskih (absolutnih, odstotkovnih) razredov in različno vsebino stopenj.51 Posamezne razrede v lestvicah za številske in stopenjske kazalnike smo oblikovali na osnovi intervjujev s tehničnim vodstvom v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih ter na osnovi razredov, ki so jih za lestvice za posamezne številske in stopenjske kazalnike že oblikovali nekateri drugi avtorji (npr. Dolinšek 2002; Kos 2002) v drugih raziskavah. Številske razrede v lestvicah za posamezne kazalnike smo oblikovali tako, da bi zagotovili čimvečjo variabilnost odgovorov/vrednosti. Če bi vrednosti za številske (in vse druge) kazalnike za vsa slovenska proizvodna podjetja že poznali, ne bi bilo treba razviti in uporabiti orodja za oceno TS podjetja (torej oblikovati razredov vrednosti za posamezne kazalnike). Ker pa vrednosti za kazalnike v orodju za posamezna proizvodna podjetja načeloma niso bile dostopne v letnih poročilih podjetij in splošnih statističnih bazah podatkov, smo morali te vrednosti pridobiti z razvojem in uporabo spletnega ocenjevalnega lista za TS podjetij (torej z oblikovanjem razredov vrednosti za posamezne kazalnike). Uporaba tako oblikovanega orodja za ocenjevanje TS podjetij na izbranem vzorcu podjetij (tj. podatki iz ocen TS po posameznih podjetjih) je potemtakem tudi preizkus veljavnosti v orodju oblikovanih razredov vrednosti za posamezne kazalnike.

51 Nekatera druga obstoječa orodja za tehnološko presojo, npr. enostavna orodja Svetovne banke (2003), ali pa TAM-kontrolna lista (Khalil 2000, 265–275), imajo 1 lestvico, ki je enaka za vse kazalnike v orodju (glej Prilogo 2).

107

Slika 13: Področja in podpodročja ocenjevanja tehnološke sposobnosti proizvodnih podjetij

108

6.2 Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke sposobnosti

Da bi izvedli spletno ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij, smo morali najprej novo orodje za tehnološko presojo oblikovati v ustreznem računalniškem programu. Spletni ocenjevalni list smo oblikovali v prostem in odprtokodnem spletnem anketnem računalniškem programu LimeSurvey. Ko je bil ocenjevalni list oblikovan, smo morali pridobiti elektronske poštne naslove predstavnikov tehničnega in splošnega vodstva slovenskih proizvodnih podjetij ter splošne elektronske poštne naslove teh podjetij. To pomeni, da smo morali izdelati več specializiranih baz ustreznih elektronskih poštnih naslovov in dodatnih podatkov za ta podjetja. V nadaljevanju na kratko predstavljamo sestavo teh baz.

6.2.1 Specializirane baze elektronskih poštnih naslovov

1. specializirano bazo podatkov smo oblikovali tako, da smo najprej na osnovi spletnega iskalnika poslovne baze podatkov GVIN (2012) poiskali slovenska proizvodna podjetja, ki imajo vsaj 50 zaposlenih, torej srednja in velika podjetja. Skupno je bilo teh podjetij 521. Podjetja smo v tej 1. bazi razvrstili v 4 skupine na osnovi OECD-razvrščanja proizvodnih industrij v 4 tehnološke kategorije glede na njihovo tehnološko intenzivnost (R&R-intenzitete). Naslednja preglednica prikazuje število podjetij, zbranih v 1. specializirano bazo podatkov, po proizvodnih industrijah glede na OECD-razvrščanje.

Preglednica 19: Število podjetij v 1. bazi podatkov po proizvodnih industrijah glede na OECD-razvrščanje

Visoko-tehnološka podjetja Srednje-visoko-tehnološka podjetja

C21 – Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov (2 podjetji)

C20 – Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (24 podjetij)

C26 – Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (21 podjetij)

C27 – Proizvodnja električnih naprav (34 podjetij)

C30.3 – Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil (1 podjetje)

C28 – Proizvodnja drugih strojev in naprav (63 podjetij)

C29 – Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (28 podjetij)

C30 – Proizvodnja drugih vozil in plovil (3 podjetij)

109

Srednje-nizko-tehnološka podjetja Nizko-tehnološka podjetja

C22 – Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (43 podjetij)

C10 – Proizvodnja živil (43 podjetij)

C23 – Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (27 podjetij)

C11 – Proizvodnja pijač (6 podjetij)

C24 – Proizvodnja kovin (22 podjetij) C13 – Proizvodnja tekstilij (20 podjetij)

C25 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (87 podjetij)

C14 – Proizvodnja oblačil (11 podjetij)

C15 – Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (9 podjetij)

C16 – Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (25 podjetij)

C17 – Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (15 podjetij)

C18 – Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (10 podjetij)

C31 – Proizvodnja pohištva (16 podjetij)

C32 – Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (11 podjetij)

1. baza je vsebovala naslednje postavke/spremenljivke za teh 521 podjetij: • naziv podjetja, naslov, pošta, kraj, • vrsta predelovalne dejavnosti (SKD 2008), • ime in priimek pristojne osebe iz tehničnega ali splošnega vodstva, • njena funkcija v podjetju.

Za ta podjetja smo potem poiskali elektronske poštne naslove za naslednje skupine pristojnih oseb:

• tehnični direktorji, • direktorji razvoja, • direktorji proizvodnje, • direktorji proizvodnih sektorjev, • direktorji tehnologije, • produktni vodje, • splošni/glavni direktorji, • namestniki/pomočniki glavnih direktorjev.

110

Poiskali smo tudi splošne elektronske poštne naslove za ta podjetja.

Vir elektronskih poštnih naslovov v 1. bazi podjetij so bile posamezne spletne strani podjetij ter osebne kontaktne vizitke, ki jih hrani Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (IRI UL).

2. bazo podatkov smo oblikovali na osnovi spletne podatkovne baze slovenskih izvoznikov SloExport (2013). V tej bazi so podjetja razvrščena glede na dejavnost. Za oblikovanje 2. baze podatkov smo najprej poiskali vsa podjetja, ki so v SloExport bazi uvrščena v naslednje proizvodne dejavnosti:

• kmetijstvo (poljedelstvo, živinoreja, ribištvo, proizvodnja in prodaja živil ter pijač, stroji za kmetijstvo in poljedelstvo),

• strojna in kovinska industrija (proizvodnja in trgovina s kovinami, stroji in opremo, mehanska obdelava kovin, montaža industrijskih strojev in naprav),

• elektroindustrija (proizvodnja in prodaja elektro, elektronskih in optičnih izdelkov, proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev),

• lesna industrija in gozdarstvo (gozdarstvo, obdelava in predelava lesa, pohištvena industrija),

• ostala industrija (proizvodnja in trgovina s tekstilom ter oblačili, papirjem in izdelki iz papirja, proizvodnja osnovnih kemikalij, izdelkov iz gume in plastičnih mas, stekla in steklenih izdelkov).

V vseh teh dejavnostih je bilo skupno 2246 podjetij, ki smo jih uvrstili v našo 2. bazo podatkov. Ta je vsebovala naslednje postavke/spremenljivke za teh 2246 podjetij:

• naziv podjetja, naslov, pošta in kraj, • splošni elektronski poštni naslov podjetja, • naslov spletne strani, • ime in priimek glavnega direktorja, • elektronski poštni naslov glavnega direktorja, • število zaposlenih, • glavna dejavnost podjetja glede na NACE-klasifikacijo.

Na osnovi te baze smo potem oblikovali 2 specializirani bazi. 1. specializirana baza je vsebovala vsa mala proizvodna podjetja. Teh podjetij je bilo 648, postavke/spremenljivke pa so bile iste kot pri osnovni 2. bazi. 2. specializirana baza pa je vsebovala vsa srednja in velika proizvodna podjetja. Teh podjetij je bilo 605, postavke/spremenljivke pa so bile iste kot pri osnovni 2. bazi.

Te 3 specializirane baze podatkov za slovenska proizvodna podjetja smo potem preoblikovali, da bi lahko podatke in elektronske poštne naslove za ta podjetja uvozili v program LimeSurvey. Na osnovi teh 3 specializiranih baz podatkov smo oblikovali 2 bazi:

111

1. baza: 618 malih podjetij. Postavke: naziv podjetja, ime in priimek splošnega/glavnega direktorja. Elektronski poštni naslovi: splošni/glavni direktorji, splošni naslovi podjetij. Vir: SloExport (2013).

2. baza: srednja in velika podjetja. 1. del: 330 oseb. Postavke: ime in priimek pristojne osebe iz tehničnega vodstva,

funkcija v podjetju. Elektronski poštni naslovi: tehnični direktorji, direktorji razvoja, direktorji proizvodnje, direktorji proizvodnih sektorjev, direktorji tehnologije, produktni vodje. Vir: spletne strani podjetij, osebne kontaktne vizitke na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani (IRI UL).

2. del: 361 oseb. Postavke: ime in priimek direktorja ali njegovega namestnika/pomočnika. Elektronski poštni naslovi: splošni/glavni direktorji ali njihovi namestniki/pomočniki. Vir: spletne strani podjetij, osebne kontaktne vizitke na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani (IRI UL), SloExport (2013).

3. del: 157 oseb. Postavke: ime in priimek direktorja ali njegovega namestnika/pomočnika. Elektronski poštni naslovi: splošni naslovi podjetij. Vir: spletne strani podjetij, SloExport (2013).

4. del: 332 podjetij. Postavke: naziv podjetja. Elektronski poštni naslovi: splošni naslovi podjetij. Vir: spletne strani podjetij, SloExport (2013).

Ti 2 bazi nazivov, elektronskih poštnih naslovov in funkcij pristojnih oseb smo potem uvozili v bazo programa LimeSurvey. Ta končna baza je vsebovala 1837 nazivov in elektronskih poštnih naslovov. Tako smo lahko potem spletni ocenjevalni list za TS podjetij pošiljali na vse te naslove.

6.2.2 Potek spletnega ocenjevanja in struktura odziva

Spletni ocenjevalni list za TS podjetij smo skupaj z uvodnim vabilom poslali 1.200 slovenskim proizvodnim podjetjem (malim, srednjim in velikim).

Spletno ocenjevanje TS podjetij je trajalo od 23. 10. do 13. 12. 2013. V tem času je bilo 425 odzivov (delnih in popolnih) na poslana vabila za oceno TS, 269 ciljnih podjetij pa je v celoti ocenilo svojo tehnološko sposobnost (22,4-% odzivnost). Po uvodnem vabilu smo poslali še 3 opomnike.

Za vsako izmed 269 podjetij, ki so v celoti ocenila svojo TS, smo iz spletne baze poslovnih podatkov slovenskih podjetij Bizi.si (2013) pridobili podatke za vrsto proizvodne dejavnosti, število zaposlenih, čisti dobiček, dodano vrednost na zaposlenega, EBITDA, ROE in ROA za teh 269 podjetij. Podatki so za leto 2012.

112

Osnovna predstavitev vzorca

Naslednji preglednici prikazujeta število in delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost.

Preglednica 20: Število in delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost

Proizvodna dejavnost Število

podjetij v vzorcu

Delež podjetij v vzorcu

1. C 25 Kovinski izdelki, razen stroji in naprave 51 19 %

2. C 28 Drugi stroji in naprave 34 12,6 %

3. C 22 Izdelki iz gume in plastičnih mas 28 10,4 %

4. C 27 Električne naprave 25 9,3 %

5. C 26 Računalniki, elektronski in optični izdelki 20 7,4 %

6. Preostale proizvodne dejavnosti 111 41,3 %

Slika 14: Delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost

Kovinski izdelki

Drugi stroji in naprave

Izdelki iz gume in plastičnih mas

Električne naprave Računalniki, elektronski in optični izdelki

Ostale proizv. dejavnosti

113

Preglednica 21: Število in delež podjetij v vzorcu v preostalih proizvodnih dejavnostih

Proizvodna dejavnost Število podjetij

v vzorcu Delež podjetij

v vzorcu

1. C 10 Živila 15 5,6 %

2. C 11 Pijače 3 1,1 %

3. C 13 Tekstilije 5 1,9 %

4. C 14 Oblačila 1 0,4 %

5. C 15 Usnje, usnjeni in sorodni izdelki 4 1,5 %

6. C 16 Obdelan in predelan les, izdelki iz lesa, plute, slame in protja

9 3,3 %

7. C 17 Papir in izdelki iz papirja 7 2,6 %

8. C 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

2 0,7 %

9. C 20 Kemikalije, kemični izdelki 12 4,5 %

10. C 21 Farmacevtske surovine in preparati 1 0,4 %

11. C 23 Nekovinski mineralni izdelki 9 3,3 %

12. C 24 Kovine 8 3 %

13. C 29 Motorna vozila, prikolice in polprikolice

12 4,5 %

14. C 30 Druga vozila in plovila 3 1,1 %

15. C 31 Pohištvo 11 4,1 %

16. C 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti

6 2,2 %

Naslednja preglednica prikazuje število in delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih (velikost).

Preglednica 22: Število in delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih

Število zaposlenih Število podjetij

v vzorcu Delež podjetij

v vzorcu

1. ≤ 10 – Mikro podjetja 14 5,2 %

2. ≤ 50 – Mala podjetja 81 30,1 %

3. ≤ 250 – Srednja podjetja 128 47,6 %

4. ≤ 500 – Velika podjetja I 21 7,8 %

5. > 500 – Velika podjetja II 25 9,3 %

114

Slika 15: Delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih

V vzorcu prevladujejo srednja in mala podjetja. Skupaj je teh podjetij 77,7 % v celotnem vzorcu.

Povprečni čisti dobiček za vzorec podjetij za leto 2012 je bil približno 400.000 €, najvišji dobiček pa približno 15.000.000 €.

Povprečna dodana vrednost na zaposlenega za vzorec podjetij za leto 2012 je bila približno 36.000 €, največja 175.000 €, najmanjša pa 2.800 €.

Povprečna EBITDA-stopnja je bila 8,3, povprečna ROE 9,8 (velik standardni odklon, 60) ter povprečna ROA 2,2.

Mikro

Mala

Srednja

Velika I

Velika II

115

7 REZULTATI OCENJEVANJA TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI

Podatki, ki smo jih pridobili iz spletnega ocenjevanja TS 269 slovenskih proizvodnih podjetij, so lahko predmet statistične analize.52 Te podatke smo zato vnesli v računalniški statistični program SPSS 21, jih tam uredili in pripravili za statistično analizo. V nadaljevanju poglavja predstavljamo frekvenčne porazdelitve, izračunane opisne statistike in multivariatne statistične mere (izračunali smo jih z uporabo več multivariatnih metod v programu SPSS 21), ki se nanašajo na 43 kazalnikov TS podjetij ter na nove spremenljivke, ki smo jih oblikovali/izračunali na osnovi teh 43 kazalnikov.

7.1 Frekvenčne porazdelitve za 43 kazalnikov

V tem poglavju predstavljamo frekvenčne porazdelitve za samo-oceno tehnološke naprednosti podjetij in za 43 kazalnikov, po katerih so podjetja ocenjevala svojo TS. Pri vsaki porazdelitvi pojasnimo bistvene lastnosti glede frekvenc vrednosti za posamezni kazalnik. Na koncu predstavimo povzetek ugotovitev, ki izhajajo iz predstavljenih porazdelitev frekvenc vrednosti za kazalnike.

Samo-ocena tehnološke naprednosti

Slika 16: Stopnja tehnološke naprednosti (samo-ocena)

Lastnosti porazdelitve so: • modus vzorca (Mo) = srednja stopnja tehnološke naprednosti, • asimetričnost porazdelitve v levo (g = –0,337),

52 Bistvo statistične analize je izračun in razlaga kvantitativnih lastnosti slučajnostnih, verjetnostnih spremenljivk ter odnosov med njimi. Namen statistične analize je povzemanje in skrčenje obsežnejših količin podatkov.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

116

• koničastost porazdelitve = (Kurt = 0,274), • ni normalna porazdelitev (Shapiro-Wilk testna statistika normalnosti

porazdelitve = 0,879; sig. = 0,000).

34,9 % podjetij je samo sebe ocenilo kot srednje-visoko tehnoloških in 10,4 % kot visoko-tehnoloških. Največ (42,8 % podjetij) se jih je ocenilo kot srednje tehnoloških. Le 3,7 % podjetij je samo sebe ocenilo kot nizko tehnoloških.

Porazdelitve frekvenc vrednosti za 43 kazalnikov

Slika 17: Obstoj tehnološke strategije

29,4 % podjetij nima tehnološke strategije (ciljev in načrta, kako bo razvijalo in izkoriščalo tehnološko opremo in znanje).

Slika 18: Določitev ključnih tehnologij v tehnološki strategiji

Ima Nima0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Da Ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

117

96,3 % podjetij, ki ima tehnološko strategijo, ima v tej strategiji določeno, katere tehnologije so ključne za podjetje.

Slika 19: Določitev načina izkoriščanja ključnih tehnologij v tehnološki strategiji

90,7 % podjetij, ki ima v tehnološki strategiji določene ključne tehnologije za podjetje, ima v tej strategiji določeno, kako bo učinkovito izkoriščalo ključne tehnologije.

Slika 20: Vključenost tehnoloških priložnosti in groženj v tehnološko strategijo

79,5 % podjetij, ki ima tehnološko strategijo, ima v tej strategiji vključene tehnološke priložnosti in grožnje, ki jih je podjetje identificiralo in ocenilo.

Da Ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Da Ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

118

Slika 21: Stopnja vpliva tehničnega direktorja pri ožjem odločanju uprave podjetja

V 74,7 % podjetij je stopnja vpliva tehničnega direktorja (oziroma direktorja proizvodnje ali vodje razvoja) pri ožjem odločanju uprave podjetja srednje-visoka ali visoka, le v 3 % podjetij je nizka.

Slika 22: Stopnja formalizacije in informatizacije inovacijskega sistema

V 65,8 % podjetij je stopnja formalizacije (ustaljeni postopki, pravilniki, obrazci, komisije) in informatizacije zbiranja in ocenjevanja inovativnih predlogov zaposlenih do največ srednja, v 11,5 % podjetij pa je ta stopnja visoka.

0%

10%

20%

30%

40%

0%

10%

20%

30%

40%

119

Slika 23: Raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnološkimi tveganji

V 74,3 % podjetij je raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnološkimi tveganji srednja ali srednje-visoka.

Slika 24: Obstoj standarda kakovosti ISO 9001

26,8 % podjetij nima standarda kakovosti ISO 9001.

0%

10%

20%

30%

40%

Da Ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

120

Slika 25: Ključna usmeritev razvoja v podjetju

51,3 % podjetij je usmerjenih v izboljšave svojih tehnologij in izdelkov, 29,7 % podjetij pa v popolnoma nove izdelke ali tehnologije. 8,9 % podjetij nima razvoja.

Slika 26: Obstoj posebnega oddelka za razvoj in raziskave

37,1 % podjetij, ki imajo razvoj, nimajo posebnega oddelka za razvoj in raziskave.

0%10%20%30%40%50%60%

Da Ne-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

121

Slika 27: Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke

76 % podjetij, ki imajo razvoj, vlaga do 6 % celotnih prihodkov v razvoj, 10,5 % podjetij pa vlaga več kot 10 % celotnih prihodkov v razvoj.

Slika 28: Število novih izdelkov v zadnjih 3 letih

49,2 % podjetij, ki imajo razvoj, je v zadnjih 3 letih razvilo in uspešno vpeljalo na trg 1–5 novih izdelkov, 20 % podjetij več kot 20 novih izdelkov, 5 % podjetij pa v zadnjih 3 letih ni razvilo in uspešno vpeljalo na trg nobenega novega izdelka.

< 1 % 1 – 3 % 3 – 6 % 6 – 10 % več kot10 %

0%

10%

20%

30%

40%

0 1 – 5 6 – 10 11 – 20 več kot20

0%

10%

20%

30%

40%

50%

122

Slika 29: Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg

V 28,6 % podjetij, ki razvijajo nove izdelke, je povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg manj kot 6 mesecev, v 9,2 % podjetij pa je ta čas več kot 18 mesecev.

Slika 30: Število novih proizvodnih procesov v zadnjih 3 letih

54 % podjetij, ki imajo razvoj, je v zadnjih 3 letih sámo razvilo in vpeljalo 1–3 novih proizvodnih procesov, 9,8 % podjetij več kot 10 novih proizvodnih procesov, 11,1 % podjetij pa v zadnjih 3 letih ni razvilo in vpeljalo nobenega novega proizvodnega procesa.

< 6mesecev

6 – 12 mesecev

12 – 18 mesecev

18 – 24 mesecev

več kot 2leti

0%

10%

20%

30%

40%

50%

0 1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot10

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

123

Slika 31: Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo

V 37,4 % podjetij, ki razvijajo nove proizvodne procese, je povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo manj kot 6 mesecev, v 20,1 % podjetij pa je ta čas več kot 12 mesecev.

Slika 32: Število prijavljenih patentov za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih

70,5 % podjetij, ki imajo razvoj, v zadnjih 3 letih ni prijavilo nobenega patenta za izdelke ali tehnologije. 2,1 % podjetij, ki imajo razvoj, pa je v zadnjih 3 letih prijavilo več kot 10 patentov za izdelke ali tehnologije.

< 6mesecev

6 – 12 mesecev

12 – 18 mesecev

18 – 24 mesecev

več kot 2leti

0%

10%

20%

30%

40%

50%

0 1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot10

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

124

Slika 33: Stopnja tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov

V 40,5 % podjetij imajo proizvodni procesi srednjo stopnjo tehnološke zahtevnosti, v 10,4 % podjetij pa visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti (najbolj kompleksni stroji, visoko-avtomatizirana in računalniško integrirana proizvodnja, roboti).

Slika 34: Stopnja tehnološke zahtevnosti podpornih procesov (nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT ipd.)

V 42,8 % podjetij imajo podporni procesi (nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT ipd.) srednjo stopnjo tehnološke zahtevnosti, v 12,6 % podjetij pa visoko stopnjo tehnološke zahtevnosti (visoko-avtomatizirani, informatizirani in računalniško integrirani procesi).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

125

Slika 35: Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celotne prihodke

74 % podjetij vlaga največ do 6 % celotnih prihodkov v posodobitev tehnološke opreme, 8,4 % podjetij pa več kot 10 % celotnih prihodkov.

Slika 36: Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, ostale naprave), ki jo je podjetje zamenjalo z novo v zadnjih 5 letih

45,4 % podjetij je v zadnjih 5 letih zamenjalo do največ 10 % tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, ostale naprave) z novo, 13,5 % podjetij pa je v zadnjih 5 letih več kot 20 % tehnološke opreme zamenjalo z novo.

< 1 % 1 – 3 % 3 – 6 % 6 – 10 % več kot10 %

0%

10%

20%

30%

40%

0 – 5 % 5 – 10 % 10 – 15 % 15 – 20 % več kot20 %

0%

10%

20%

30%

126

Slika 37: Obstoj izdelanega tehnološkega načrta za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih in podpornih procesov

46,8 % podjetij nima izdelanega tehnološkega načrta za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih in podpornih procesov.

Slika 38: Število udeleženih strokovnih (tehnoloških) sejmov na leto

V 89,9 % podjetij se predstavniki podjetja na leto udeležijo do največ 5 strokovnih (tehnoloških) sejmov, v 4,1 % podjetij pa več kot 7 takšnih sejmov na leto.

Da Ne-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

0 – 1 1 – 3 3 – 5 5 – 7 več kot 70%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

127

Slika 39: Število ogledanih proizvodnih obratov konkurence na leto

V 70,9 % podjetij si predstavniki podjetja na leto ogledajo do največ 2 proizvodna obrata konkurence, v 10,7 % podjetij pa je takšnih ogledov več kot 4.

Slika 40: Število udeleženih strokovnih konferenc o novih tehnologijah na leto

V 84,4 % podjetij se tehnični kader (inženirji/razvojniki) na leto udeleži do največ 3 strokovnih konferenc o novih tehnologijah, v 1,9 % podjetij pa je udeleženih strokovnih konferenc o novih tehnologijah več kot 7 na leto.

0 – 1 1 – 2 2 – 3 3 – 4 več kot 40%

10%

20%

30%

40%

0 – 1 1 – 3 3 – 5 5 – 7 več kot 70%

10%

20%

30%

40%

50%

128

Slika 41: Obstoj letnih lastnih analiz/predvidevanj pomembnih tehnoloških trendov

66,5 % podjetij ne izdeluje lastnih letnih analiz/predvidevanj tehnoloških trendov, ki so pomembni za podjetje.

Slika 42: Obstoj letnih SWOT-analiz za tehnologije podjetja

71,7 % podjetij ne izdeluje letnih SWOT-analiz (prednosti, slabosti, priložnosti, grožnje) za tehnologije podjetja.

Da Ne-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Da Ne0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

129

Slika 43: Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana

V 70 % podjetij je povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana do največ 6%, v 11,8 % podjetij pa je odstopanje več kot 10 %.

Slika 44: Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji

V 59,1 % podjetij je povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji do največ 3, v 13,1 % podjetij pa jih je več kot 10.

< 1 % 1 – 3 % 3 – 6 % 6 – 10 % več kot10 %

0%

10%

20%

30%

40%

< 1 1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot10

0%

10%

20%

30%

40%

130

Slika 45: Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo

V 66,9 % podjetij je delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo do največ 1 %, v 5,5 % podjetij pa je delež slabih izdelkov več kot 5 %.

Slika 46: Delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka v zadnjih 3 letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij

V 93,1 % podjetij so se v zadnjih 3 letih stroški dela na enoto izdelka zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij znižali, v 6,9 % podjetij pa so se ti stroški povečali. 9,7 % podjetij je v zadnjih 3 letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij stroške dela na enoto izdelka znižalo za več kot 10 %.

< 0,1 % 0,1 – 1 % 1 – 5 % 5 – 10 % več kot10 %

0%

10%

20%

30%

40%

50%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

131

Slika 47: Cene najbolj prodajanih izdelkov glede na konkurenco

V 26,4 % podjetij so cene najbolj prodajanih izdelkov višje glede na konkurenco, le v 3,8 % podjetij so te cene bistveno nižje.

Slika 48: Stopnja razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov

V 68,8 % podjetij imajo najbolj prodajani izdelki do največ srednjo stopnjo razvojne zahtevnosti. Le v 4,5 % podjetij imajo najbolj prodajani izdelki visoko stopnjo razvojne zahtevnosti (najbolj kompleksni, avtomatizirani in razvojno zahtevni izdelki: recimo roboti, letala, kompleksni informacijski sistemi).

bistvenonižje

malonižje

približnoenake

malovišje

bistvenovišje

0%

10%

20%

30%

40%

50%

0%10%20%30%40%50%60%

132

Slika 49: Število prodanih licenc za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih

95 % podjetij v zadnjih 3 letih ni prodalo niti 1 licence za izdelek ali tehnologijo.

Slika 50: V strategiji podjetja zapisana usmeritev v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij

52,4 % podjetij v svoji strategiji nima zapisane usmeritve v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij.

0 1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot10

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Da Ne-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

133

Slika 51: Število skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami v zadnjih 5 letih

44,7 % podjetij nima skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami. 19,1 % podjetij je v zadnjih 5 letih imelo 4 ali več skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami.

Slika 52: Število novih izdelkov kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami

28,8 % podjetij, ki imajo skupne projekte z raziskovalnimi ustanovami, je razvilo 4 ali več novih izdelkov kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami. 15,8 % podjetij ni razvilo nobenega novega izdelka kot rezultat skupnih projektov.

0 1 2 3 4 ali več0%

10%

20%

30%

40%

50%

0 1 2 3 4 ali več0%

10%

20%

30%

134

Slika 53: Število novih proizvodnih procesov kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami

35,3 % podjetij, ki imajo skupne projekte z raziskovalnimi ustanovami, ni razvilo nobenega novega proizvodnega procesa kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami. 13,7 % podjetij je razvilo 4 ali več novih proizvodnih procesov kot rezultat skupnih projektov.

Slika 54: Sodelovanje podjetja v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež

68,3 % podjetij ne sodeluje v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež.

0 1 2 3 4 ali več0%

10%

20%

30%

40%

Da Ne-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

135

Slika 55: Raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje tehnoloških priložnosti in groženj za podjetje

V 71,8 % podjetij je raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehnološke priložnosti in grožnje za podjetje, do največ srednja, le v 4,9 % podjetij je raven te sposobnosti visoka.

Slika 56: Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene

V 19,3 % podjetij je delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene manj kot 5 %, v 12,9 % podjetij pa je delež tehničnega kadra več kot 20 %.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

< 5 % 5 – 10 % 10 – 15 % 15 – 20 % več kot20 %

0%

10%

20%

30%

40%

136

Slika 57: Število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja

54,9 % podjetij nima niti 1 zaposlenega z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja, v 3 % podjetij pa je takšnih zaposlenih več kot 11.

Slika 58: Število dni organiziranega tehnično/tehnološkega usposabljanja, ki jih je povprečni zaposleni deležen na leto

V 86,9 % podjetij je povprečni zaposleni deležen do največ 5 dni organiziranega tehnično/tehnološkega usposabljanja na leto, v 2,7 % podjetij pa je število teh dni več kot 10.

0 1 – 5 6 – 10 11 – 15 več kot15-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

0 – 1 1 – 5 5 – 10 10 – 15 več kot15-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

137

Slika 59: Število inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov, ki jih povprečni inženir/tehnolog predlaga na leto

V 67,5 % podjetij povprečni inženir/tehnolog na leto predlaga do največ 3 inovativne rešitve glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov, v 5,3 % podjetij pa je takšnih inovativnih predlogov več kot 10 na leto.

Pri vsakem številskem kazalniku v spletnem ocenjevalnem listu za TS podjetja je imel ocenjevalec iz podjetja možnost odgovora »ne znam oceniti«. V naslednji preglednici so prikazani deleži podjetij, ki niso znala oceniti vrednosti za posamezni številski kazalnik.

Preglednica 23: Deleži podjetij, ki niso znala oceniti vrednosti za posamezni številski kazalnik

Kazalnik Delež podjetij

1. Delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka v zadnjih 3 letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij

19,3 %

2. Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji 11,9 %

3. Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana 8,6 %

4. Število novih izdelkov kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami

7,9 %

5. Število novih proizvodnih procesov kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami

7,9 %

6. Število inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov, ki jih povprečni inženir/tehnolog predlaga na leto

7,5 %

7. Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celotne 7,1 %

0 1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot10-10%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

138

Kazalnik Delež podjetij prihodke

8. Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke 6,5 %

9. Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo 4,5 %

10. Število novih proizvodnih procesov v zadnjih 3 letih 4,1 %

11. Število prijavljenih patentov za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih

3,3 %

12. Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, preostale naprave), ki jo je podjetje zamenjalo z novo v zadnjih 5 letih

3,3 %

13. Cene najbolj prodajanih izdelkov glede na konkurenco 3,3 %

14. Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg 3 %

15. Število ogledanih proizvodnih obratov konkurence na leto 3 %

16. Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo

2,7 %

17. Cene najbolj prodajanih izdelkov glede na konkurenco 2,6 %

18. Število dni organiziranega tehnično/tehnološkega usposabljanja, ki jih je povprečni zaposleni deležen na leto

2,6 %

19. Število udeleženih strokovnih konferenc o novih tehnologijah na leto 2,2 %

20. Število skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami v zadnjih 5 letih

2,2 %

21. Število novih izdelkov v zadnjih 3 letih 2 %

22. Število udeleženih strokovnih (tehnoloških) sejmov na leto 0,4 %

23. Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene

0,1 %

24. Število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja

0,1 %

Na osnovi teh deležev lahko ugotovimo, da so imela nekatera podjetja največ težav pri ocenjevanju številskih kazalnikov, ki se nanašajo na ocenjevanje operativne/proizvodne in povezovalne sposobnosti.

Povzetek ugotovitev za 43 kazalnikov TS

Na osnovi frekvenčnih porazdelitev vrednosti za 43 kazalnikov TS podjetja lahko povzamemo naslednje ugotovitve za 269 podjetij, ki so v celoti ocenila svojo TS:

• 30 % jih nima tehnološke strategije,

139

• 2/3 jih ima slabo ali srednje razvit inovacijski sistem, • 1/4 jih nima ISO 9001 standarda kakovosti, • 1/2 jih je usmerjenih v izboljšave svojih tehnologij in izdelkov, 30 % pa v nove

izdelke ali tehnologije, • 37 % tistih, ki ima razvoj, nima posebnega razvojnega oddelka, • 55 % jih vlaga 1–6 % prihodkov v razvoj, • 70 % tistih, ki ima razvoj, ne patentira izumov, • slaba 1/2 nima načrta za nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnih in podpornih procesov, • v 85 % se tehnični kader na leto v povprečju udeleži 0–3 strokovnih konferenc o novih

tehnologijah, • 2/3 jih ne izvaja analiz tehnoloških trendov, • 88 % jih znižuje stroške dela zaradi uvedbe novejših tehnologij, • 69 % jih ima nizko ali srednjo stopnjo razvojne zahtevnosti izdelkov, • dobra 1/2 ni strateško usmerjena v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju, • 45 % jih ne sodeluje z raziskovalnimi ustanovami,53 • 68 % jih ni aktivno vključenih v tehnološke mreže (skupni projekti), • 20 % ima manj kot 5 % tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse

zaposlene, • 55 % nima niti 1 zaposlenega z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-

tehničnega področja, • v 87 % je povprečni zaposleni deležen manj kot 5 dni tehnološkega usposabljanja na

leto, • v 68 % povprečni inženir/tehnolog na leto predlaga 0–3 inovativnih rešitev glede

izboljšanja tehnologij ali izdelkov.

Preizkus veljavnosti razredov vrednosti za posamezne kazalnike

Na osnovi pridobljenih porazdelitev frekvenc vrednosti za 43 kazalnikov TS podjetij lahko ugotovimo naslednje: 1. pri vseh frekvenčnih porazdelitvah obstajajo vrednosti za najnižji in najvišji razred

vrednosti; edina izjema je »število prodanih licenc za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih«, kjer ni bilo vrednosti za zgornja 2 razreda;

2. pri vseh frekvenčnih porazdelitvah obstajajo vrednosti za vse razrede vrednosti; edina izjema sta »število prijavljenih patentov za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih«, kjer ni bilo vrednosti za 1 vmesni razred, in »število prodanih licenc za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih«, kjer ni bilo vrednosti za zgornja 2 razreda;

53 Dolinšek (2013, 1) ugotavlja, da se Slovenija na globalnem inovacijskem indeksu med vsemi področji ocenjevanja najslabše uvršča ravno pri kazalniku, ki je za prihodnost najpomembnejši: povezave med javnimi raziskovalnimi organizacijami in podjetji. Avtor prav tako ugotavlja, da tista podjetja, ki so pred splošno gospodarsko krizo dovolj vlagala v R&R in so intenzivno sodelovala z R&R-inštituti, veliko lažje in uspešnejše premagujejo splošno krizo.

140

3. pri nobeni frekvenčni porazdelitvi, kjer je bilo 5 razredov vrednosti, ni v najboljšem razredu več kot 50 % (večina) vrednosti.

Iz tega sklepamo, da smo ustrezno oblikovali razrede vrednosti v lestvicah številskih in stopenjskih kazalnikov TS podjetja ter da smo zagotovili ustrezno variabilnost vrednosti/odgovorov za te kazalnike.

7.2 Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje

Na osnovi vrednosti za vsak posamezni kazalnik v orodju za oceno TS podjetij ni mogoče izračunati skupne ocene TS za posamezno proizvodno podjetje, ker so vrednosti za te kazalnike nezdružljive, ni jih mogoče seštevati ali množiti. To pomeni, da je treba razredom vrednosti za posamezne kazalnike pripisati nove vrednosti na osnovi enotne lestvice, ki jo oblikujemo enako za vsak posamezni kazalnik. Ta enotna lestvica za vse kazalnike je lahko točkovalna lestvica, kar pomeni, da so vrednosti te lestvice posamezne točke. Orodje za oceno TS slovenskih proizvodnih podjetij temelji na 5-stopenjskih lestvicah in Da/Ne odgovorih, torej mora biti enotna točkovalna lestvica tudi 5-stopenjska (5 različnih točk, od najmanjše do največje). S to enotno lestvico potem vsaki vrednosti za vsak posamezni kazalnik pripišemo točko glede na razred vrednosti – najslabšemu/najnižjemu razredu najmanj točk in najboljšemu/najvišjemu razredu vrednosti največ točk. Vrednosti za enotno točkovalno lestvico lahko določimo tako, da so razlike med posameznimi točkami enake ali pa ne. V literaturi na področju MT ni nobenih splošno veljavnih pravil in meril za takšne točkovalne lestvice, zato smo oblikovali točkovalno lestvico, kjer so razlike med posameznimi točkami enake. Oblikovali smo točkovalno lestvico, ki ima 5 vrednosti: 0, 1, 2, 3, 4 točk.54 Točka 0 se pripiše najslabšemu/najnižjemu razredu vrednosti, točka 4 pa najboljšemu/najvišjemu razredu za vsak posamezni kazalnik. Če ima kazalnik samo 2 vrednosti (npr. Da/Ne), potem se pripiše 0 točk najslabšemu razredu (v tem primeru Ne) in 4 točke najboljšemu razredu (v tem primeru Da). Primer pripisa točk posameznim vrednostim izbranega kazalnika TS podjetja je naslednji:

Ključna usmeritev razvoja v podjetju je:

Odgovori Število točk

ni razvoja, le proizvodnja po naročilu 0

posnemanje tujih tehnologij in izdelkov 1

54 Orodja Svetovne banke (2003) za tehnološko presojo podjetij temeljijo na enotni točkovalni lestvici, ki ima 4 vrednosti (4 možne točke, razlike med točkami so enake), kar ustreza 4 razredom inovacijsko-tehnološko sposobnih podjetij. TAM-orodje za presojo podjetij (Khalil 2000) prav tako temelji na enotni točkovalni lestvici, ki pa ima 5 vrednosti (5 možnih točk, razlike med točkami so enake). Enotne točkovalne lestvice v teh orodjih torej omogočajo izračun skupne ocene TS za vsako podjetje na osnovi vsebinsko različnih kvalitativnih kazalnikov.

141

izboljšave svojih tehnologij in izdelkov 2

popolnoma novi izdelki 3

popolnoma nove tehnologije 4

Tako se potem pripišejo točke od 0 do 4 (oziroma 0 ali 4 za kazalnike z 2 vrednostma) za vsako vrednost ali razred vrednosti za vsak posamezen kazalnik v orodju za oceno TS podjetja.

Za 263 podjetij v vzorcu, ki so v celoti ocenila svojo TS, smo tako vse njihove vrednosti/odgovore po posameznih področjih in kazalnikih pretvorili v točke glede na enotno točkovalno lestvico od 0 do 4 točk. Pri točkovanju smo upoštevali 42 kazalnikov.55

Na osnovi tako pridobljenih točk za vsako podjetje (za vse kazalnike) smo potem izračunali povprečno oceno (točke; 0 = min., 4 = max.) za vsakega izmed 7 področij v orodju, ki predstavljajo 7 temeljnih sposobnosti modela TS podjetja. Nato smo za vsako podjetje izračunali povprečne vrednosti teh 7 povprečnih ocen (točk) za posamezno področje in to povprečje 7 področnih povprečnih ocen pomnožili s 25, da smo dobili skupno oceno (točke) TS za vsako podjetje, ki je lahko imela vrednosti od 0 do 100 točk: če je imelo podjetje za vsak kazalnik 4 točke, potem je bila skupna ocena 4 𝑡𝑜č𝑘𝑒 (𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟𝑒č𝑗𝑒) × 25 = 100 𝑡𝑜č𝑘.56 Tako smo oblikovali/izračunali novo spremenljivko – skupna ocena (točke) tehnološke sposobnosti podjetja. Naslednja slika prikazuje frekvenčno porazdelitev te nove spremenljivke.

55 Pri 6 podjetjih je bilo preveliko število odgovorov »ne znam oceniti« pri posameznih kazalnik, kar pomeni, da odgovorov teh podjetij ni bilo mogoče v zadostni meri pretvoriti v točke, zato smo jih izključili iz nadaljnje statistične analize. Za kazalnik »Stopnja razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov« smo opravili statistični preizkus, ali je ta kazalnik statistično značilno povezan z vrsto dejavnosti podjetja. Z enosmerno ANOVO smo izračunali, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinami podjetij iz različnih proizvodnih dejavnosti glede stopnje razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov (F = 2,255, sig. = 0,001). Z neparametričnim Kruskal-Wallis preizkusom smo izračunali, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinami podjetij iz različnih proizvodnih dejavnosti glede povprečnega ranga razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov (χ2 = 44,598, sig. = 0,003). Stopnjo razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov smo zato izločili iz nadaljnje statistične analize, ker je imela vrsta dejavnosti podjetij statistično značilen vpliv na to stopnjo. 56 Če bi namesto 0, 1, 2, 3 in 4 točk kot vrednosti enotne točkovalne lestvice določili 0, 2,5, 5, 7,5 in 10 točk (enake razlike med točkami), in bi na koncu skupno povprečno število točk množili z 10, bi dobili popolnoma isto skupno oceno (točke) TS za vsako podjetje.

142

Slika 60: Frekvenčna porazdelitev ocen (točk) tehnološke sposobnosti

Osnovne lastnosti te porazdelitve so: • število ocenjenih podjetij (n) = 263, • najnižja ocena (min.) = 10,8 točk, • najvišja ocena (max.) = 80,9 točk, • razpon ocen = 70,1 točk, • povprečna ocena (X�) = 44,5 točk, • standardna napaka ocene (SEX�) = 0,9 točk, • mediana (Md) = 43,8 točk, • standardni odklon (s) = 14,7 točk, • minimalna asimetričnost porazdelitve v desno (g = 0,084), • rahla sploščenost porazdelitve (Kurt = –0,426), • približno normalna verjetnostna porazdelitev ocene TS podjetij (Shapiro-Wilk testna

statistika normalnosti porazdelitve = 0,993; sig. = 0,254).

Stopnja TS podjetij je za izbrani vzorec 263 podjetij torej v celoti nekoliko podpovprečna in precej normalno porazdeljena. Med posameznimi podjetji obstaja zelo velik razpon njihove stopnje TS.

143

7.2.1 Razvrstitev podjetij v skupine glede na oceno tehnološke sposobnosti

263 podjetij v vzorcu smo najprej z nehierarhično metodo razvrščanja k-povprečij (konvergenca je bila dosežena v 7 ponovitvah) razvrstili v 5 skupin glede na skupno oceno (točke) tehnološke sposobnosti za posamezno podjetje.57

Preglednica 26: 5 skupin podjetij, določenih z metodo k-povprečij glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti

Skupina Število podjetij Delež podjetij Povprečno število točk TS

1. 27 10,3 % 19,5

2. 82 31,2 % 34,1

3. 73 27,8 % 46,5

4. 55 20,9 % 57,1

5. 26 9,9 % 70,9

Slika 61: 5 skupin podjetij glede na točke tehnološke sposobnosti

Osnovne lastnosti porazdelitve 5 skupin podjetij glede na točke TS so: • asimetričnost porazdelitve v desno (g = 0,202), • sploščenost porazdelitve (Kurt = –0,804), • ni normalna porazdelitev (Shapiro-Wilk testna statistika normalnosti porazdelitve =

0,911; sig. = 0,000).

57 Namen metode razvrščanja k-povprečij je, da razvrsti enote vzorca v k skupin, kjer vsaka enota spada v skupino z najbližjim povprečjem, ki služi kot prototip skupine. Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6.

19,5 točk

34,1 točk 46,5 točk

57,1 točk

70,9 točk

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Število podjetij

Povprečno število točk TS po skupinah (0 - 100)

144

Diskriminantna funkcija za 5 skupin podjetij

Na osnovi 5 skupin podjetij, ki smo jih izračunali z nehierarhično metodo k-povprečij, smo izračunali diskriminantne funkcije za teh 5 skupin.58

Ugotovili smo, da so pri vseh 7 področjih modela TS podjetja (operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcijska, investicijska, vodstvena, analitična, povezovalna sposobnost) statistično značilne razlike v povprečni oceni teh področij med 5 različnimi skupinami podjetij glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti (sig. = 0,000 za vseh 7 področij). To pomeni, da vseh 7 področij zelo dobro napoveduje, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo uvrstilo podjetje.

1. kanonična diskriminantna funkcija (λ = 14,7, pojasnjuje 98,4 % variance, koeficient kanonične korelacije = 0,968), ki smo jo izračunali, statistično značilno napoveduje, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo podjetje uvrstilo (Wilks' Lambda = 0,052; χ2 = 758,873; sig. = 0,000).

Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,862) najbolj vplivajo na to, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo podjetje uvrstilo. Glede na napovedno moč sledijo:

• razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,587),

• posodabljanje tehnološke opreme (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,577),

• strateško ravnanje s tehnologijami (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,537),

• spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,513).

Najmanj na razvrstitev vplivata: • učinkovito izkoriščanje tehnologije (standardizirani koeficient kanonične

diskriminantne funkcije = 0,38), • tehnološka usposobljenost zaposlenih (standardizirani koeficient kanonične

diskriminantne funkcije = 0,433).

Napovedni model kanonične diskriminatne funkcije je 95,8% prvotno razvrščenih podjetij pravilno razvrstil v 5 skupin, kar kaže na veliko napovedno moč modela.

58 Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6.

145

Diskriminantna funkcija za 2 skupini podjetij

263 podjetij v vzorcu smo nato na novo razvrstili v 2 skupini glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti na osnovi mediane točk tehnološke sposobnosti. Razvrstitev v 2 skupini temelji na rahli bimodalni (dva vrha) porazdelitvi točk tehnološke sposobnosti (Kolmogorov-Smirnov Z testna statistika uniformnosti porazdelitve = 2,57; sig. = 0,000). Točka razcepa na dva vrha je zelo blizu mediane in aritmetične sredine točk tehnološke sposobnosti. Zaradi enake velikosti 2 skupin je bila kot mera (meja) razdelitve določena mediana (Md) = 43,8 točk.

Preglednica 27: 2 skupini podjetij, razdeljenih na osnovi mediane glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti

Skupina Število podjetij Povprečno število točk TS

1. (nizko-tehnološka) 131 32,4

2. (visoko-tehnološka) 132 56,5

Na osnovi teh 2 skupin smo izračunali diskriminantne funkcije za ti 2 skupini.59

Ugotovili smo, enako kot za 5 skupin, da so pri vseh 7 področjih modela TS podjetja (operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcijska, investicijska, vodstvena, analitična, povezovalna sposobnost) statistično značilne razlike v povprečni oceni teh področij med 2 skupinama podjetij (nizko – visoko) glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti (sig. = 0,000 za vseh 7 elementov). To pomeni, da vseh 7 področij zelo dobro napoveduje, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo uvrstilo podjetje.

1. kanonična diskriminantna funkcija (λ = 2,077, pojasnjuje 100 % variance, koeficient kanonične korelacije = 0,822), ki smo jo izračunali, statistično značilno napoveduje, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo podjetje uvrstilo (Wilks' Lambda = 0,325; χ2 = 289,421; sig. = 0,000).

Enako kot pri 5 skupinah tudi pri tej diskriminantni funkciji skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,474) najbolj vplivajo na to, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo podjetje uvrstilo. Glede na napovedno moč sledijo:

• posodabljanje tehnološke opreme (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,33),

• strateško ravnanje s tehnologijami (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,31),

• razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,29),

59 Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6.

146

• spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,281).

Najmanj na razvrstitev vplivata: • tehnološka usposobljenost zaposlenih (standardizirani koeficient kanonične

diskriminantne funkcije = 0,122), • učinkovito izkoriščanje tehnologije (standardizirani koeficient kanonične

diskriminantne funkcije = 0,184).

Napovedni model kanonične diskriminatne funkcije je 99,6 % prvotno razvrščenih podjetij pravilno razvrstil v 2 skupini, kar kaže na veliko napovedno moč modela.

7.2.2 Povezanost tehnološke sposobnosti in števila zaposlenih

Pearsonov koeficient linearne povezanosti (ρXY) med skupnimi točkami tehnološke sposobnosti za podjetje in številom zaposlenih je 0,27, kar pomeni, da ne gre za močno linearno povezavo. Tehnološka sposobnost se torej ne povečuje zelo premosorazmerno z večanjem števila zaposlenih.

Preglednica 24: Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za 4 skupine podjetij glede na število zaposlenih

Mikro podjetja Mala podjetja Srednja podjetja Velika podjetja

Število podjetij 14 81 123 45

Povprečje točk TS 36,1 40,8 44,9 52,5

Najmanj točk 17,9 10,8 11,7 30,6

Največ točk 56,9 77,6 77,7 80,9

Razpon točk 39 66,8 66 50,3

Če primerjamo te 4 skupine podjetij glede statistično značilnih razlik v povprečni vrednosti točk tehnološke sposobnosti (enosmerna ANOVA), potem ugotovimo, da se te 4 skupine statistično značilno razlikujejo glede na povprečno vrednost točk tehnološke sposobnosti (F = 8,266; sig. = 0,000) in da imajo velika podjetja najvišjo povprečno oceno tehnološke sposobnosti, mikro podjetja pa najnižjo.

7.2.3 Povezanost tehnološke sposobnosti in proizvodne dejavnosti

Med stopnjo tehnološke sposobnosti in proizvodno dejavnostjo za 5 skupin podjetij v naslednji preglednici ne obstaja statistično značilna povezava (Pearson χ2 = 19,41; sig. = 0,248).

147

Preglednica 25: Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za 5 skupin podjetij glede na proizvodno dejavnost

C 22 C 25 C 26 C 27 C 28

Število podjetij 26 51 20 25 32

Povprečje točk TS 50,7 43,3 45,7 52 40,8

Najmanj točk 17,7 12,9 10,8 25,9 13,3

Največ točk 75,8 72,8 65,6 80,9 63,2

Razpon točk 58,1 59,9 54,8 55 49,9

Oznake za proizvodne dejavnosti podjetij pomenijo: • C 22: izdelki iz gume in plastičnih mas, • C 25: kovinski izdelki, razen stroji in naprave, • C 26: računalniki, elektronski in optični izdelki, • C 27: električne naprave, • C 28: drugi stroji in naprave.

Če primerjamo teh 5 skupin podjetij glede statistično značilnih razlik v povprečni vrednosti točk tehnološke sposobnosti (enosmerna ANOVA), potem ugotovimo, da se teh 5 skupin statistično značilno ne razlikuje glede na povprečno vrednost točk tehnološke sposobnosti (F = 3,347; sig. = 0,012).60

7.2.4 Povezanost tehnološke sposobnosti in uspešnosti podjetja

Ugotovili smo, da med skupno oceno TS podjetja in različnimi merami uspešnosti podjetja (čisti dobiček, dodana vrednost na zaposlenega, EBITDA, ROE, ROA) obstajajo šibke ali zanemarljive linearne povezave. Tudi med samimi merami uspešnosti podjetja prevladujejo zelo šibke ali zanemarljive linearne povezave (izjema je srednje močna linearna povezava med EBITDA in ROA; ρXY = 0,657).61 Mere uspešnosti podjetja se ne približajo normalni porazdelitvi.

Preglednica 28: Vrednosti preizkusa normalnosti porazdelitve mer uspešnosti podjetja

Mera uspešnosti podjetja Shapiro-Wilk testna statistika

normalnosti porazdelitve Sig.

Čisti dobiček 0,279 0,000

Dodana vrednost na zaposlenega 0,794 0,000

60 Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo. 61 Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6.

148

Mera uspešnosti podjetja Shapiro-Wilk testna statistika

normalnosti porazdelitve Sig.

EBITDA 0,809 0,000

ROE 0,427 0,000

ROA 0,881 0,000

Izračunali smo tudi koeficiente statistične povezanosti rangov (Kendall's tau b in Spearman ρXY) med izbranimi merami TS podjetja in različnimi merami uspešnosti podjetja (neparametrična korelacijska matrika). Izbrane mere TS podjetja so bile 7 od 8 kazalnikov dimenzije inovacijske sposobnosti podjetja:

• Ključna usmeritev razvoja v podjetju, • Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke, • Število novih izdelkov v zadnjih 3 letih, • Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg, • Število novih proizvodnih procesov v zadnjih 3 letih, • Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave

v proizvodnjo, • Število prijavljenih patentov za izdelke ali tehnologije v zadnjih 3 letih.

Mere uspešnosti podjetja so bile: • Čisti dobiček, • Dodana vrednost na zaposlenega, • EBITDA, • ROE, • ROA.

Ugotovili smo, da tudi med izbranimi merami TS podjetja (kazalniki inovacijske sposobnosti podjetja) in merami uspešnosti podjetja obstajajo šibke ali zanemarljive bodisi pozitivne bodisi negativne statistične povezave rangov. Vrednost koeficientov Kendall's tau b in Spearman ρXY je bila nizka pri vseh parih povezav – največja vrednost koeficientov neparametrične korelacije je bila pri statistični povezavi med deležem vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke in ROE (Spearman ρXY = 0,311).

Do zelo podobnih ugotovitev glede povezave med TS in uspešnostjo podjetja sta prišla tudi avtorja Coombs in Bierly (2006). V nadaljevanju na kratko predstavljamo njune ugotovitve.

149

Avtorja ugotavljata, da so povezave med mnogokratnimi merami TS in merami uspešnosti (rezultati) podjetja zelo kompleksne.62 Uporaba različnih mer TS lahko vodi do različnih rezultatov, kar pomeni, da mere TS zelo različno učinkujejo na mere uspešnosti podjetja.

Avtorja opažata, da je na splošno malo soglasja o tem, kakšen natančno je učinek TS na rezultate podjetja. Razlog je v tem, da obstajajo različni načini merjenja teh dveh konstruktov.

Avtorja menita, da je TS eden izmed vzrokov boljših rezultatov, torej naj bi mere rezultatov sledile meram TS; TS ima neposreden učinek na rezultate podjetja, na katere prav tako vplivajo drugi viri podjetja in struktura industrije.

Avtorja sta v svoji raziskavi povezanosti TS in uspešnosti podjetja določila naslednje mere TS podjetja:

• skupno število patentov, ki jih je podjetje izdalo – kot kazalnik splošne (širine) tehnološke dejavnosti;

• število, kolikokrat so bili patenti podjetja prejšnjih nekaj let citirani v določenem letu, deljeno s povprečno citiranostjo, ki so jo prejeli vsi patenti v ZDA na tem tehnološkem področju za to leto – kot mera kakovosti patentov podjetja;

• srednja starost (mediana) v letih ameriških patentnih sklicevanj, citiranih na prvi strani patentov podjetja v nekem časovnem obdobju – ta mera kaže: a) hitrost inovacij, kjer manjša vrednost te mere nakazuje hitrejšo uporabo nove tehnologije, in b) hitrost, s katero podjetje bodisi uporabi novo tehnologijo, ki jo razvije, bodisi posnema nov razvoj tekmeca;

• povprečno število znanstvenih člankov, na katere so se sklicevali na prvi strani patentov podjetja v določenem časovnem obdobju – kazalnik, kako napredna je tehnologija podjetja, in ali podjetje gradi svojo tehnološko bazo na znanstvenem napredku: bolj kot novi izumi vključujejo zadnja znanstvena odkritja iz virov zunaj organizacije in so tesno povezani s temeljno znanostjo, več citatov bo podjetje zabeležilo na svojih patentih;63

• povprečni količnik med skupnimi R&R-izdatki podjetja in skupnimi prihodki od prodaje – kot kazalnik pomembnosti R&R in kot vhodna mera TS.

Avtorja sta predlagala naslednji model, ki prikazuje povezanost različnih vhodnih mer TS z različnimi izhodnimi merami uspešnosti podjetja.

62 March in Sutton (1997) poudarjata zahtevnost pojasnjevanja dejavnikov uspešnosti organizacij (recimo podjetij). Izpostavljata teoretično neveljavnost in praktično neuporabnost večine raziskav v zadnjih desetletjih, ki so uspešnost organizacije pojmovale kot odvisno spremenljivko, in ki so na osnovi tega predlagale najrazličnejše kavzalne modele, v katerih so bile neodvisne spremenljivke najrazličnejši dejavniki, ki naj bi pojasnjevali uspeh organizacij. 63 Nekatera podjetja morda ne bodo natančno beležila svojih virov zunanjega znanja z ustreznimi citati (npr. pri osebni komunikaciji, predstavitvah na konferencah).

150

Slika 62: Tehnološka sposobnost – uspešnost podjetja (Coombs in Bierly)

Vir: Coombs in Bierly 2006, 424.

Coombs in Bierly (2006, 432–435) sta na osnovi statistične analize povezanosti izbranih mer TS z izbranimi merami uspešnosti podjetja ugotovila naslednje:64

• Hitrost inovacij ni v zelo močni korelaciji z nobeno od mer uspešnosti. • 4 od 5 patentnih mer TS so pozitivno povezane s tržno dodano vrednostjo, toda ne

statistično značilno.65 • Povprečni količnik med skupnimi R&R-izdatki podjetja in skupnimi prihodki od

prodaje je negativno povezan s tržno dodano vrednostjo, toda ne statistično značilno.66 • 3 patentne mere TS so statistično značilno negativno povezane z ekonomsko dodano

vrednostjo.67 • 3 mere TS niso statistično značilne za tržno vrednost. • Povprečni količnik med skupnimi R&R-izdatki podjetja in skupnimi prihodki od

prodaje je statistično značilno in negativno povezan z donosom od prodaje.68 • Patenti so statistično neznačilno in negativno povezani z donosom od prodaje.

64 Vzorec za analizo je vključeval 201 velikih javnih proizvodnih podjetij v ZDA. 65 Avtorja pravita, da so nekatere raziskave ugotovile pozitivno, a statistično neznačilno povezavo med patenti in tržno dodano vrednostjo. 66 Avtorja pravita, da tudi v nekaterih drugih empiričnih študijah R&R-poraba ni bila v statistično značilni korelaciji s tržno vrednostjo ali finančnimi rezultati. 67 Avtorja domnevata, da je to posledica pomanjkljivosti uporabe patentnih podatkov kot ustreznih mer TS (večina patentov je relativno brez vrednosti, veliko jih ima neko zmerno vrednost, zelo malo patentov pa ima resnično veliko vrednost). 68 Avtorja opozarjata na težave z uporabo 𝑅&𝑅

𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑎 kot mero TS: večina R&R ne vodi do povečanih

dobičkov, ampak jih potencialno lahko tudi zmanjšuje (domneva, da R&R vodi do nove TS, je lahko napačna). Zaradi organizacijskih ovir in managerske neučinkovitosti le majhen del R&R uspešno povečuje TS in dobičke.

Uspešnost

Tehnološka moč

Značilnosti industrije

Viri podjetja

ROS

Tržna vrednost


Računovodski rezultati

Tržni rezultati

Tržna dodana vrednost

Ekonomska dodana vrednost

ROA

ROE

Znanstvene povezave

Znanstvena moč

Čas tehnološkega cikla

Indeks sedanjega vpliva

R&R intenzivnost

Patenti

151

• Nobena od mer TS ni statistično značilno povezana z donosnostjo lastnega kapitala. • Povprečni količnik med skupnimi R&R-izdatki podjetja in skupnimi prihodki od

prodaje je negativno povezan z donosnostjo celotnega kapitala. • 3 patentne mere TS so le marginalno statistično značilne za donosnost lastnega

kapitala, število patentov pa je celo negativno in statistično neznačilno povezano z donosnostjo lastnega kapitala.

• Ni statistično značilne povezave med patenti in večino mer uspešnosti podjetja (čeprav so nekateri patenti finančno zelo vredni, jih večina ni).69

• Nekatere mere TS imajo nasprotni učinek na različne mere uspešnosti podjetja. • Povezava med TS in uspešnostjo podjetja je medla in jo je težko tolmačiti. • Razvoj na osnovi najnaprednejše tehnologije je najučinkovitejši način povečevanja

bogastva delničarjev, tudi če upoštevamo potrebni kapital, ki je potreben za razvoj tehnologije.

7.3 Multipla linearna regresija in faktorska analiza

Na osnovi poskusa multiple linearne regresije za 7 področij modela TS podjetja (operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcijska, investicijska, vodstvena, analitična, povezovalna sposobnost) smo ugotovili, da ta področja niso ustrezna za multiplo linearno regresijo (čisti dobiček ali dodana vrednost na zaposlenega kot odvisna spremenljivka):

• zelo majhen determinacijski koeficient (popravljeni R2 = 0,023 in 0,08), • zelo nizka vrednost standardiziranih beta koeficientov, ki nimajo zadostne statistične

značilnosti determinacije (sig. > 0,05), torej imajo zelo nizko pojasnjevalno (napovedno) moč.70

Na osnovi korelacijske matrike za 42 kazalnikov TS podjetja smo ugotovili, da med temi kazalniki TS obstajajo večinoma šibke in zanemarljive linearne povezave (ρXY).71

Na osnovi poskusa faktorske analize kazalnikov TS podjetja smo ugotovili, da ti kazalniki TS niso ustrezni za faktorsko analizo (metoda največje verjetnosti):

• Kaiser-Meyer-Olkin mera ustreznosti vzorca = 0,559, • število faktorjev z λ > 1 je 14 (vseh spremenljivk je 39), • prvi faktor z najvišjo λ (8) pojasni 20,5 % skupne variance, medtem ko drugi

najmočnejši faktor (λ = 2,65) pojasni le 6,8 % skupne variance.72

69 Avtorja ugotavljata, da v prejšnjih raziskavah povezava med patenti in rezultati podjetja ni bila statistično značilna, toda število citatov na patent je bilo v statistično značilni pozitivni korelaciji s finančnimi rezultati. 70 Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6. 71 Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6. 72 Za računalniški izpis izračunov glej Prilogo 6.

152

7.4 Statistične ugotovitve po 7 področjih ocenjevanja

V tem poglavju predstavljamo, kako sta skupna ocena TS podjetja in dodana vrednost na zaposlenega statistično povezani s posameznimi kazalniki TS podjetja po 7 področjih ocenjevanja. Za izračun statistične povezave posameznega kazalnika s skupno oceno TS podjetja smo uporabili enosmerno analizo variance (primerjava povprečij), za dodano vrednost na zaposlenega (ni normalno porazdeljena) pa Kruskal-Wallis neparametrični preizkus razlik povprečnih rangov.

1. Strateško ravnanje s tehnologijami

Podjetja, ki imajo tehnološko strategijo, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 141,383; sig. = 0,000).

Večji kot je vpliv tehničnega direktorja pri ožjem odločanju uprave podjetja, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje (F = 15,165; sig. = 0,000).

Bolj kot imajo podjetja formaliziran in informatiziran sistem zbiranja in ocenjevanja inovativnih predlogov, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 33,43; sig. = 0,000).

Bolj kot so uprava in inženirji sposobni ravnati s tehnološkimi tveganji, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje (F = 36,199; sig. = 0,000).

Podjetja, ki imajo standard kakovosti ISO 9001, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 37,186; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 5573; sig. = 0,011).

2. Razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov

Bolj kot so podjetja pri razvoju usmerjena v popolnoma nove izdelke in tehnologije, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 33,123; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (χ2 = 19,745; sig. = 0,001).

Podjetja, ki imajo poseben oddelek za raziskave in razvoj, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 49,907; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 5509,5; sig. = 0,006).

Več kot podjetja vlagajo v razvoj (glede na prihodke), višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti, vendar se začne ta stopnja po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 6–10 % prihodkov, porabljenih za razvoj (F = 11,951; sig. = 0,000).

153

Več novih izdelkov kot podjetja razvijejo in uspešno vpeljejo na trg, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 15,455; sig. = 0,000).

Več novih proizvodnih procesov kot jih podjetja sama razvijejo in vpeljejo, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 17,118; sig. = 0,000).

Več patentov kot jih podjetja prijavijo, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 18,017; sig. = 0,000).

3. Posodabljanje tehnološke opreme

Bolj kot so proizvodni procesi podjetja tehnološko zahtevni, višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 23,359; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega ima v povprečju podjetje (χ2 = 18,524; sig. = 0,001).

Bolj kot so podporni procesi podjetja tehnološko zahtevni, višjo stopnjo tehnološke sposobnosti ima v povprečju podjetje (F = 22,579; sig. = 0,000).

Več kot podjetja vlagajo v posodobitev tehnološke opreme (glede na prihodke), višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti, vendar se začne ta stopnja po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 6–10 % prihodkov, porabljenih za posodobitve opreme (Welch testna statistika enakosti povprečij = 25,883; Brown-Forsythe testna statistika enakosti povprečij = 17,84; sig. = 0,000 za oba robustna testa enakosti povprečij).

Več kot podjetja zamenjujejo tehnološko opremo z novo, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti, vendar se začne ta stopnja po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 15–20 % zamenjave tehnološke opreme v 5 letih (F = 16,87; sig. = 0,000).

Podjetja, ki imajo izdelan tehnološki načrt za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih in podpornih procesov, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 149,282; sig. = 0,000).

4. Spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja

Več strokovnih tehnoloških sejmov, kot se jih predstavniki podjetja udeležijo na leto, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 37,329; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega podjetje (χ2 = 14,645; sig. = 0,005).

Večkrat kot si predstavniki podjetja na leto ogledajo proizvodne obrate konkurence, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje (F = 15,815; sig. = 0,000).

154

Več strokovnih konferenc o novih tehnologijah kot se jih tehnični kader udeleži na leto, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje (F = 41,849; sig. = 0,000).

Podjetja, ki izdelujejo lastno analizo/predvidevanje pomembnih tehnoloških trendov, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 91,141; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 6800,5; sig. = 0,044).

Podjetja, ki izdelujejo SWOT-analizo za tehnologije podjetja, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 56,898; sig. = 0,000).

5. Učinkovito izkoriščanje tehnologije

Za povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana ni statistično značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti (F = 3,151; sig. = 0,015).73

Za povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji ni statistično značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti (F = 0,569; sig. = 0,686).

Za delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo ni statistično značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti (F = 1,282; sig. = 0,278).

Bolj kot podjetja znižujejo stroške dela na enoto izdelka zaradi novih, zmogljivejših tehnologij, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 10,17; sig. = 0,000).

Za cene najbolj prodajanih izdelkov glede na konkurenco ni statistično značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti (F = 0,343; sig. = 0,849).

Več licenc za izdelke ali tehnologije, kot jih podjetje proda, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 4,221; sig. = 0,016).

6. Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji

Podjetja, ki so strateško usmerjena v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 129,215; sig. = 0,000).

Več skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami, kot jih ima podjetje, višja je v povprečju stopnja tehnološke sposobnosti podjetja (F = 47,661; sig. = 0,000).

Večje, kot je število novih izdelkov kot rezultat teh sodelovalnih projektov, višja je v povprečju stopnja tehnološke sposobnosti podjetja (F = 16,674; sig. = 0,000).

73 Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

155

Večje, kot je število novih proizvodnih procesov kot rezultat teh sodelovalnih projektov, višja je v povprečju stopnja tehnološke sposobnosti podjetja (F = 13,694; sig. = 0,000).

Podjetja, ki sodelujejo v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti (F = 61,681; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 6502,5; sig. = 0,036).

7. Tehnološka usposobljenost zaposlenih

Večja, kot je raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehnološke priložnosti in grožnje za podjetje, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje (F = 56,527; sig. = 0,000).

Večji, kot je delež tehničnega kadra (glede na vse zaposlene), višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetja, vendar se začne ta stopnja po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 15–20 % tehničnega kadra glede na vse zaposlene (F = 18,091; sig. = 0,000).

Več, kot je zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje (F = 22,023; sig. = 0,000).

Večje, kot je število dni tehnološkega usposabljanja na leto, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetja, vendar se začne ta stopnja po določenem številu zmanjševati – optimalno število dni za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 10–15 dni na leto (F = 38,319; sig. = 0,000).

Večje, kot je število inovativnih predlogov na leto, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetja, vendar se začne ta stopnja po določenem številu izravnavati (ostaja ista) – optimum za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 7 inovativnih predlogov na leto ali več (F = 19,02; sig. = 0,000).

7.5 Splošne statistične ugotovitve za vzorec podjetij

Podjetja so v povprečju statistično značilno višje ocenila svojo tehnološko sposobnost (sámo-ocena), kot pa je pokazalo orodje za oceno TS (parni t-test za vsako od 5 skupin podjetij glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti; sig. < 0,05 za vsak posamezni parni t-test).

Med samo-oceno tehnološke sposobnosti in skupno oceno tehnološke sposobnosti (orodje za oceno TS) je srednje močna linearna povezava (ρXY = 0,641).

156

Med razvrstitvijo podjetij glede na ocenjeno tehnološko sposobnost (5 skupin) in OECD-razvrstitvijo teh istih podjetij glede na tehnološko intenzivnost (4 skupine) je zelo šibka korelacija ranga (Kendall's tau b = 0,157).74

Med podjetji iz različnih predelovalnih dejavnosti ni statistično značilnih razlik v povprečni tehnološki sposobnosti (enosmerna ANOVA; F = 1,673; sig. = 0,033).75 Dejavnost torej ne vpliva na stopnjo tehnološke sposobnosti.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečni tehnološki sposobnosti glede na velikost podjetja (enosmerna ANOVA; F = 8,266; sig. = 0,000) – velika podjetja imajo najvišjo povprečno oceno tehnološke sposobnosti, mikro podjetja pa najnižjo.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega dobička med 5 skupinami podjetij glede na tehnološko sposobnost (Kruskal-Wallis; χ2 = 22,368; sig. = 0,000) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang čistega dobička.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu dodane vrednosti na zaposlenega med 5 skupinami podjetij glede na tehnološko sposobnost (Kruskal-Wallis; χ2 = 21,52; sig. = 0,000) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang dodane vrednosti na zaposlenega.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega dobička med 2 skupinama podjetij glede na tehnološko sposobnost (Mann-Whitney; Mann-Whitney U = 5733,5; sig. = 0,000) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang čistega dobička.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu dodane vrednosti na zaposlenega med 2 skupinama podjetij glede na tehnološko sposobnost (Mann-Whitney;

74 OECD (2011) razvršča proizvodne industrije v 4 tehnološke kategorije/intenzivnosti na osnovi R&R-intenzitet. Za vzorec 227 slovenskih proizvodnih podjetij smo zato izračunali koeficiente statistične povezanosti rangov (Kendall's tau b in Spearman ρXY) med deležem vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke podjetja in OECD razvrstitvijo podjetij v vzorcu v 4 skupine tehnoloških kategorij. Ugotovili smo, da med R&R-intenzitetami in OECD razvrščanjem v tehnološke kategorije obstaja šibka oziroma zanemarljiva pozitivna statistična povezava rangov (Kendall's tau b = 0,161 in Spearman ρXY = 0,186). To pomeni, da je lahko neko podjetje uvrščeno med nizko-tehnološka podjetja glede na OECD način razvrščanja, vendar pa ima nadpovprečno visok delež vlaganj v razvoj (velja tudi obratno – visoko-tehnološko podjetje glede na OECD način razvrščanja lahko ima podpovprečen ali celo zelo nizek delež vlaganj v razvoj). OECD način razvrščanja proizvodnih industrij temelji na agregaciji R&R-intenzitet za posamezne industrije, zato ni mogoče tega načina razvrščanja industrij neposredno uporabljati tudi za posamezna podjetja. Prav tako smo ugotovili, da med posameznimi kazalniki inovacijske sposobnosti podjetja (ključna usmeritev razvoja, delež vlaganj v razvoj, število novih izdelkov in proizvodnih procesov, število prijavljenih patentov) in dejavnostjo podjetja ne obstajajo statistično značilne povezave. 75 Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

157

Mann-Whitney U = 6531,5; sig. = 0,001) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang dodane vrednosti na zaposlenega.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega dobička glede na velikost podjetja (Kruskal-Wallis; χ2 = 18,634; sig. = 0,000) – večja podjetja imajo višji povprečni rang čistega dobička.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega dobička glede na predelovalno dejavnost podjetja (Kruskal-Wallis; χ2 = 45,636; sig. = 0,000).

Ni statistično značilnih razlik v povprečnem rangu dodane vrednosti na zaposlenega glede na velikost podjetja (Kruskal-Wallis; χ2 = 3,797; sig. = 0,284).

Ni statistično značilnih razlik v povprečnem rangu dodane vrednosti na zaposlenega glede na predelovalno dejavnost podjetja (Kruskal-Wallis; χ2 = 32,57; sig. = 0,005).76

7.6 Validacija novega orodja za tehnološko presojo

Izbrani avtorji na področju MT (Phaal, Farrukh in Probert 2006, 336; Farrukh idr. 1999) so predlagali splošna merila, ki naj bi veljala za dobra in veljavna orodja na področju MT (glej poglavje 6.1), kamor lahko uvrščamo tudi novo razvito orodje za tehnološko presojo, vendar pa v literaturi na področju MT ni bilo mogoče zaslediti niti posebnih meril, ki naj bi veljala za dobra in veljavna orodja ocenjevanja TS podjetij, niti posebnih postopkov preverjanja in potrditve novo razvitih orodij (za ocenjevanje TS podjetij) na področju MT.

Začetno preverjanje in potrditev novega orodja za tehnološko presojo sta bila vključena v sam razvoj in prvo uporabo orodja na izbranem vzorcu slovenskih proizvodnih podjetij. Razvoj in uporaba novo razvitega orodja za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij imata naslednje bistvene lastnosti:

• Orodje je bilo oblikovano na osnovi poglobljenih strukturiranih intervjujev s tehničnimi direktorji, vodji razvoja ali splošnimi direktorji v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih različnih velikosti in dejavnosti o ocenjevanju TS podjetij ter na osnovi ustrezno utemeljenega in izpeljanega modela TS podjetja.

o Intervjuvanci (strokovno osebje) so torej preverjali in potrjevali ustreznost izpeljanih temeljnih sposobnosti/dimenzij TS ter ustreznost predlaganih kazalnikov za ocenjevanje TS znotraj teh dimenzij.

• 269 od približno 1.200 ciljnih slovenskih proizvodnih podjetij je v celoti ocenilo svojo tehnološko sposobnost (22,4-% odzivnost).

76 Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

158

o Izredno hiter in velik odziv izbranih podjetij torej potrjuje zanimanje za oceno njihove TS (na kateri stopnji se trenutno nahajajo) ter za sam način ocenjevanja TS (področja in kazalniki).

• 151 od 269 podjetij (56 %), ki so v celoti ocenila svojo tehnološko sposobnost, je želelo prejeti rezultate ocenjevanja tehnološke sposobnosti na izbranem vzorcu.

o Veliko zanimanje podjetij za rezultate ocenjevanja TS torej posredno potrjuje relevantnost orodja za ocenjevanje TS podjetij in njegovih rezultatov ter ustreznost sestave samega orodja (področja in kazalniki).

• Med posameznimi kazalniki tehnološke sposobnosti v orodju je nizka ali zanemarljiva kolinearnost.

o Nizka kolinearnost potrjuje neodvisnost in elementarnost izpeljanih kazalnikov TS podjetja (ni odvečnih in sestavljenih kazalnikov).

• Vseh 7 ocenjevalnih področij v orodju (strategija, inovacije, procesi, okolje, izkoriščanje, sodelovanje, zaposleni) ima veliko napovedno moč razvrščanja v skupine podjetij glede na skupno oceno (točke) tehnološke sposobnosti za posamezno podjetje.

o Velika napovedna moč vseh ocenjevalnih področij v orodju potrjuje njihovo relevantnost in odločilnost pri razvrščanju podjetij v skupine glede na skupno oceno TS za posamezno podjetje.

Te bistvene lastnosti razvoja in prve uporabe novo razvitega orodja lahko uporabimo kot posebna merila za presojanje veljavnosti/ustreznosti novo razvitega orodja za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij.

Nobeno orodje za tehnološko presojo podjetij do zdaj še ni bilo uporabljeno na istem vzorcu 269 slovenskih malih, srednjih in velikih proizvodnih podjetij, kot je bilo pri našem ocenjevanju, zato tudi ni mogoče primerjati veljavnosti/ustreznosti razvoja, uporabe in rezultatov našega novo razvitega orodja za TS podjetij z drugimi orodji. Edina možna primerjava je med načinom razvrščanja podjetij glede na skupno oceno TS (novo razvito orodje za tehnološko presojo) in OECD (2011) načinom razvrščanja proizvodnih industrij (in posledično podjetij) v tehnološke kategorije glede na R&R-intenzitete (glej poglavje 3.5). Če primerjamo ta dva načina razvrščanja podjetij v tehnološke kategorije, potem ugotovimo, da obstaja med razvrstitvijo podjetij v vzorcu glede na ocenjeno tehnološko sposobnost (5 skupin) in OECD-razvrstitvijo podjetij v vzorcu glede na tehnološko intenzivnost (4 skupine) zelo šibka korelacija ranga (Kendall's tau b = 0,157). To pomeni, da je lahko neko podjetje uvrščeno med nizko-tehnološka podjetja glede na OECD način razvrščanja, vendar pa ima zelo visoko oceno TS glede na novo razvito orodje za tehnološke presojo, s čimer se uvršča v skupino podjetij z najvišjo stopnjo tehnološke sposobnosti v proučevanem vzorcu (velja tudi obratno – visoko-tehnološko podjetje glede na OECD način razvrščanja lahko ima podpovprečno ali celo zelo nizko stopnjo TS glede na novo razvito orodje za tehnološko presojo). Vendar pa zgolj primerjava rezultatov dveh različnih načinov razvrščanja podjetij ni validacija niti enega niti drugega načina razvrščanja.

159

Nadaljnji postopek validacije novo razvitega orodja za tehnološko presojo, ki ni predmet disertacije, je lahko naslednji:

1. Preverjanje ustreznosti opredelitve tehnologije glede na jasno opisana merila, uporabljena v disertaciji (glej poglavje 2) – novo orodje izhaja iz te začetne opredelitve.

2. Preverjanje ustreznosti izpeljave koncepta tehnološke sposobnosti podjetja glede na jasno opisana merila, uporabljena v disertaciji (glej poglavje 3) – novo orodje izhaja iz tega začetnega koncepta.

3. Preverjanje ustreznosti izpeljave modela tehnološke sposobnosti podjetja glede na jasno opisana merila, uporabljena v disertaciji (glej poglavje 5) – novo orodje izhaja iz tega modela.

4. Preverjanje ustreznosti razvoja novega orodja za tehnološko presojo iz modela tehnološke sposobnosti in iz odgovorov predstavnikov tehničnega vodstva v izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih; preverjanje ustreznosti orodja glede na splošna merila, ki veljajo za dobra orodja na področju MT (glej poglavje 6).

5. Preverjanje pravilnosti statističnih izračunov in ugotovitev na osnovi rezultatov ocenjevanja TS slovenskih proizvodnih podjetij (glej poglavji 7 in 8).

160

8 UPORABNOST OCENJEVANJA TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI

Uporabnost ocenjevanja TS podjetij z novim orodjem za tehnološko presojo lahko ponazorimo z odzivom 2 podjetij, ki sta v celoti izpolnili spletni ocenjevalni list za TS podjetja:

1. Ali bi bilo mogoče dobiti .pdf obliko vprašanj za oceno tehnološke sposobnosti? Zelo bi mipomagala pri poslovnem načrtu za naslednje leto. Ali organizirate kakšne seminarje na to temo?

2. Tema je v našem podjetju trenutno še bolj kot po navadi aktualna, zato menim, da bi bilavsakršna izmenjava informacij, mnenj in potencialnega medsebojnega sodelovanja v obojestransko korist.

Temeljna uporabnost ocenjevanja tehnološke sposobnosti podjetij je v možnosti primerjave podjetij med sabo. Za takšno medsebojno primerjavo podjetij obstajata 2 temeljna načina:

1. Podjetja se lahko med seboj primerjajo glede na vrednosti za posamezne kazalnike TS terna osnovi tega ugotavljajo, po katerih kazalnikih in za koliko zaostajajo ali prehitevajotekmece ali primerljiva podjetja.

2. Podjetja lahko skupno/področno oceno TS svojega podjetja primerjajo:• s skupnimi/področnimi ocenami TS tekmecev,• s skupnimi/področnimi ocenami TS podjetij v svoji panogi (povprečna stopnja TS,

najvišja/najnižja stopnja TS, razpon ocen TS),• s skupnimi/področnimi ocenami TS podjetij v isti velikostni skupini (povprečna

stopnja TS, najvišja/najnižja stopnja TS, razpon ocen TS),• s skupnimi/področnimi ocenami TS celotne populacije podjetij v regiji ali državi,• s skupnimi/področnimi ocenami TS tujih podjetij (po panogah, velikostnih skupinah,

regijah ali državah),ter na osnovi tega ugotavljajo, za koliko točk skupne ocene TS zaostajajo ali prehitevajo tekmece ali primerljiva podjetja.

Primerjava s tehnološko najnaprednejšimi podjetji v vzorcu

Ob predpostavki, da novo razvito orodje za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij dejansko ocenjuje tehnološko sposobnost/naprednost teh podjetij (glej poglavje 7.6), potem imajo tehnološko najnaprednejša podjetja v vzorcu 255 podjetij naslednje vrednosti za posamezne kazalnike po 7 temeljnih dimenzijah TS:77

1. Učinkovito izkoriščanje tehnologije (operativna/proizvodna sposobnost)• Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana je manj kot 1 %.

77 Te vrednosti za posamezne kazalnike TS veljajo ne glede to, ali je podjetje malo, srednje ali veliko – izjeme so napisane v oklepajih v seznamu lastnosti. Mikro podjetja iz izhodiščnega vzorca (skupaj 14 mikro podjetij) v ta seznam lastnosti niso vključena. Pri večini kazalnikov TS so predstavljeni tudi deleži podjetij v izhodiščnem vzorcu 269 podjetij, ki imajo najnižje vrednosti za te kazalnike.

161

o V 30 % podjetij v izhodiščnem vzorcu je 6 % ali več. • Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji je manj kot 1.

o V 41 % podjetij je 4 ali več. • Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo je manj kot 0,1 %.

o V 13 podjetij je 1 % ali več.

• Stroški dela na enoto izdelka so se v zadnjih 3 letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij znižali za več kot 10 %.

o V dobrih 23 podjetij za 5 % ali manj, ali pa so se celo povečali.

• Cene najbolj prodajanih izdelkov so glede na konkurenco bistveno nižje (za velika podjetja je max. stopnja malo nižje).

o V dobri 14 podjetij so višje.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih prodalo 4 – 6 licenc za izdelke ali tehnologije (za velika podjetja je max. 1 – 3 licenc).

o 95 % podjetij ni prodalo niti 1 licence.

2. Razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov (inovacijska sposobnost) • Ključna usmeritev razvoja v podjetju so popolnoma novi izdelki in tehnologije.

o V 70 % podjetij v izhodiščnem vzorcu je ključna usmeritev bodisi posnemanje tujih ali izboljševanje svojih tehnologij in izdelkov, ali pa sploh ni razvoja.

• V podjetju obstaja poseben oddelek za razvoj in raziskave. o V 37 % podjetij ni posebnega oddelka.

• Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke je več kot 10 % (za velika podjetja je max. 6 – 10 %).

o V slabi 12 podjetij je 3 % ali manj.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih razvilo in uspešno vpeljalo na trg več kot 20 novih78 izdelkov.

o V dobri 12 podjetij 5 ali manj.

• Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg je manj kot 6 mesecev.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih sámo razvilo in vpeljalo več kot 10 novih proizvodnih procesov.

o V 23 podjetij 3 ali manj.

• Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo je manj kot 6 mesecev.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih prijavilo več kot 10 patentov za izdelke ali tehnologije (za mala podjetja je max. 4 – 6 patentov).

78 Nov izdelek je bodisi bistvena novost za kupce, ki kupujejo izdelek, bodisi ima bistveno povečane zmogljivosti glede na prejšnje različice izdelka.

162

o 70 % podjetij ni patentiralo.

3. Tehnološka usposobljenost zaposlenih (absorpcijska sposobnost)• Raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehnološke priložnosti

in grožnje za podjetje, je visoka.• Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene je več

kot 20 %.

o V dobri 12 podjetij v izhodiščnem vzorcu je 10 % ali manj.

• V podjetju je več kot 15 zaposlenih z magisterijem ali doktoratom iz naravoslovno-tehničnega področja (za mala podjetja je max. 6 – 10 zaposlenih, za srednja pa 11 – 15zaposlenih).

o V dobri 12 podjetij nimajo niti 1 takšnega zaposlenega.

• Povprečni zaposleni je na leto deležen več kot 15 dni organiziranegatehnično/tehnološkega usposabljanja.

o V 87 % podjetij je 5 dni ali manj.• Povprečni inženir/tehnolog na leto predlaga več kot 10 inovativnih rešitev glede

izboljšanja tehnologij ali izdelkov.

o V dobrih 23 podjetij 3 ali manj.

4. Posodabljanje tehnološke opreme (investicijska sposobnost)• Proizvodni procesi podjetja imajo najvišjo stopnjo tehnološke zahtevnosti (najbolj

kompleksni stroji, visoko-avtomatizirana in računalniško integrirana proizvodnja,roboti).

o V 58 % podjetij v izhodiščnem vzorcu je stopnja srednja ali nižja.• Podporni procesi podjetja (nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT ipd.) imajo

najvišjo stopnjo tehnološke zahtevnosti (visoko-avtomatizirani, informatizirani inračunalniško integrirani procesi).

o V dobri 12 podjetij je stopnja srednja ali nižja.

• Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celotne prihodke je več kot10 %.

o V 34 podjetij je 6 % ali manj.

• Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, ostale naprave), ki jo jepodjetje zamenjalo z novo v zadnjih 5 letih, je več kot 20 %.

o V slabi 12 podjetij je 10 % ali manj.

• Podjetje ima izdelan tehnološki načrt za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo inračunalniško integracijo proizvodnih in podpornih procesov.

o Slaba 12 podjetij tega nima.

163

5. Strateško ravnanje s tehnologijami (vodstvena sposobnost) • Podjetje ima tehnološko strategijo (cilje in načrt, kako bo razvijalo in izkoriščalo

tehnološko opremo in znanje): v strategiji je določeno, katere tehnologije so ključne za podjetje, kako bo podjetje učinkovito izkoriščalo ključne tehnologije, v strategiji pa so vključene tudi tehnološke priložnosti in grožnje, ki jih je podjetje identificiralo in ocenilo.

o 30 % podjetij v izhodiščnem vzorcu nima tehnološke strategije. • Stopnja vpliva tehničnega direktorja (oziroma direktorja proizvodnje ali vodje razvoja)

pri ožjem odločanju uprave podjetja je visoka. • Stopnja formalizacije (ustaljeni postopki, pravilniki, obrazci, komisije) in

informatizacije zbiranja in ocenjevanja inovativnih predlogov zaposlenih je visoka.

o V 23 podjetij je stopnja srednja ali nižja.

• Raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnološkimi tveganji79 je visoka.

• Podjetje ima standard kakovosti ISO 9001.

o 14 podjetij tega nima.

6. Spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja (analitična sposobnost) • Predstavniki podjetja se na leto udeležijo več kot 7 strokovnih (tehnoloških) sejmov.

o V 23 podjetij v izhodiščnem vzorcu 3 ali manj.

• Predstavniki podjetja si na leto več kot 4-krat ogledajo proizvodne obrate konkurence. o V 71 % podjetij 2-krat ali redkeje.

• Tehnični kader podjetja (inženirji/razvojniki) se na leto udeleži več kot 7 strokovnih konferenc o novih tehnologijah (za mala podjetja je max. 5 – 7 konferenc).

o V 84 % podjetij 3 ali manj. • Podjetje vsako leto izdela lastno analizo/predvidevanje tehnoloških trendov, ki so

pomembni za podjetje.

o 23 podjetij tega ne dela.

• Podjetje vsako leto izdela SWOT analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, grožnje) za tehnologije podjetja.

o 72 % podjetij tega ne dela.

7. Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji (povezovalna sposobnost) • V strategiji podjetja je zapisana usmeritev v povezovanje z zunanjimi partnerji pri

razvoju izdelkov in tehnologij.

o V dobri 12 podjetij v izhodiščnem vzorcu tega ni.

79 Predvidevanje možnih tehnoloških zastojev, napak, nesreč, vdorov v informacijske sisteme, posnemanj in kraj tehnološkega znanja, ter pravočasno ukrepanje.

164

• Podjetje je v zadnjih 5 letih imelo 4 ali več skupnih projektov z raziskovalnimiustanovami.

o Slaba 12 podjetij ni imela skupnih projektov.

• Podjetje je razvilo 4 ali več novih izdelkov kot rezultat teh skupnih projektov.

o Dobra 12 podjetij je razvila 2 ali manj.

• Podjetje je razvilo 4 ali več novih proizvodnih procesov kot rezultat teh skupnihprojektov.

o 45 podjetij je razvilo 2 ali manj.

• Podjetje sodeluje v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež80.

o Dobri 23 podjetij ne sodeluje.

Slovenska proizvodna podjetja lahko seznam teh vrednosti po 7 temeljnih dimenzijah TS uporabijo za to, da se po posameznih kazalnikih TS primerjajo z vrednostmi tehnološko najnaprednejših podjetij (ne glede na število zaposlenih) v proučevanem vzorcu. Na ta način lahko ugotovijo, po katerih kazalnikih najbolj zaostajajo za tehnološko najnaprednejšimi podjetji, in na osnovi tega sprejemajo premišljene ukrepe, s katerimi čimhitreje zmanjšujejo ta zaostanek.

Specifična/konkretna priporočila posameznim podjetjem, kako zmanjšati zaostanek za primerljivo najboljšimi podjetji pri posameznih kazalnikih TS, lahko oblikujemo le na osnovi sistematične in poglobljene študije primera posameznega podjetja ali manjše skupine zelo podobnih podjetij. Šele na osnovi takšne posamične analize lahko ugotovimo vzroke za zaostanek pri posameznih kazalnikih in predlagamo ustrezne ukrepe za izboljšanje, vendar pa takšne posamične študije primerov niso predmet disertacije.81

Priporočila za podjetja glede izboljševanja svoje TS na splošno temeljijo na 2 predpostavkah: • Tehnološka sposobnost je pomemben vir za doseganje in ohranjanje konkurenčnih

prednosti podjetja (glej Von Zedtwitz in Jin 2007, 311; Coombs in Bierly 2006, 422–423).

80 Tehnološki parki, centri, grozdi, združenja. 81 269 podjetij, ki so bila vključena v ocenjevanje TS, se med seboj razlikuje po mnogih lastnostih. Glavne izmed teh so dejavnost, vrsta in količina izdelkov, vrsta opreme in proizvodnih postopkov, število zaposlenih, lokacija, starost, glavni kupci, glavni dobavitelji, posebna znanja in veščine zaposlenih. 269 podjetij v vzorcu se razlikuje še po drugih lastnostih (npr. oblike organiziranosti, načini vodenja, lastniška struktura, stopnja uspešnosti glede na finančne kazalnike itn.), toda po mnogih lastnostih so si ta podjetja tudi precej podobna ali enaka (npr. izvozna usmerjenost, visoka stopnja zadolženosti, posodabljanje informacijske opreme, podrejenost slovenski in EU zakonodaji itn.). Zaradi precejšnje raznolikosti podjetij, ki so bila vključena v ocenjevanje in analizo TS, ni mogoče oblikovati specifičnih in konkretnih priporočil za vsako podjetje posebej, ker se statistični izračuni in ugotovitve nanašajo na ta raznolik vzorec podjetij kot celoto, ali pa na večje skupine podjetij znotraj tega vzorca, in ne na posamezna podjetja.

165

• Predlagano orodje za oceno tehnološke sposobnosti (področja ocenjevanja in kazalniki) je ustrezno za ocenjevanje TS podjetij (glej poglavji 6 in 7.6 ter Prilogo 5).

Splošna uporabnost orodij za tehnološko presojo

Na splošno je uporabnost orodij za ocenjevanje TS v tem, da se podrobno določijo tehnološke prednosti in slabosti glede na tekmece, najboljša podjetja ter glede na lastne cilje in strategije. Te informacije lahko vodijo potem do razvoja in implementacije različnih programov izboljševanja.

Ocenjevanje TS podjetij je torej uporabno za: • identifikacijo ključnih priložnosti za izboljšave,• merjenje doseženega napredka in učinkovitosti implementiranih programov,• nenehne izboljšave,• za sámo-ocenjevanje, kar vodi k ustreznemu tehnološkemu načrtovanju (Khalil 2000,

275).

Ocena TS podjetja je osnova za oblikovanje ustrezne tehnološke strategije (cilji in načrti), ki prek implementacije in sprotnega učenja izboljšuje tehnološke sposobnosti ter povečuje konkurenčne prednosti podjetja. Ta princip ponazarja naslednji model, kot so ga predlagali Burgelman, Christensen in Wheelwright (2009, 238).82

Slika 63: Tehnološka strategija – na sposobnostih osnovan okvir organizacijskega učenja

Vir: Burgelman, Christensen in Wheelwright 2009, 238.

82 Podjetje izbere optimalno strategijo za pridobivanje in izkoriščanje tehnologije. Burgelman, Christensen in Wheelwright (2009, 237) razlagajo, da je tehnološka strategija funkcija količine in kakovosti tehničnih sposobnosti in kompetenc. Izkušnje, pridobljene z izvajanjem tehnološke strategije, ponovno napajajo tehnične sposobnosti in tehnološko strategijo. Tehnološko strategijo lahko torej pojmujemo kot evolucijski organizacijski proces učenja.

Tehnološke sposobnosti

Tehnološka strategija

Izkušnje

166

Podjetja lahko posamezne ocene TS podjetij uporabijo za presojanje in izbiro ustreznih dobaviteljev ter za odločanje o perspektivnosti prevzemov drugih podjetij.

Ocenjevanje TS je uporabno za naslednje skupine: • za sáma podjetja kot strukturirana povratna informacija o tem, kako dobro jim gre, in

kam bi lahko koristno usmerjala svoje razvojne napore; • za podporne agencije, ki zagotavljajo različne vrste tehnološke podpore, • za snovalce politik, ki oblikujejo ustrezne tehnološke politike in organizacijske

razvojne strategije (Svetovna banka 2003, 167).

Orodja za ocenjevanje TS podjetij so oblikovano tako, da se jih lahko uporablja v: • državah na različnih razvojnih stopnjah in z različnimi industrijskimi strukturami, • malih, srednjih in velikih podjetjih, • tujih, lokalnih ali povezanih podjetjih (Svetovna Banka 2003, 44).

Ocenjevanje TS podjetij z različnimi orodji ima tudi izobraževalni učinek: spodbuja namreč razumevanje in razčlenjevanje težavnih konceptov, kot sta recimo sposobnost in inovacije (Rush, Bessant in Hobday 2007, 234).

Orodja za ocenjevanje TS podjetij lahko uporabljajo podjetja sáma, tehnološke podporne agencije, snovalci tehnoloških politik, raziskovalci, svetovalci itn.

Uporabnost za vlagatelje in portfeljne managerje

Vlagatelji in portfeljni managerji lahko na osnovi ocenjevanja TS izdelajo tehnološki izkaz za posamezno podjetje. Tako oblikujejo intuitivno osebno presojo o tehnološki moči in potencialu podjetja. Z ocenjevanjem TS podjetja se izboljšajo zdajšnji postopki presojanja perspektivnosti investicijskih pričakovanj, ki jim sledijo portfeljni managerji, in ki vključujejo vrednotenje finančnih podatkov ter preiskovanje managementa; ocenjevanje tehnološke sposobnosti in potenciala tako postane dodatni element pri investicijskih odločitvah.

Uporaba orodij za ocenjevanje TS podjetij portfeljnim managerjem in vlagateljem pomaga strukturirati svoje misli o tehnologiji, ko pregledujejo literaturo podjetja ter izvajajo intervjuje. Z uporabo teh orodij dobijo boljše razumevanje tehnološke baze podjetja in njenega prihodnjega razvoja ter tega, kako dobro podjetje izkorišča tehnološke priložnosti (Van Wyk 2010, 228).

Uporabnost za tehnološke politike

Podatki o TS podjetij so lahko pomembna osnova za snovanje (tehnoloških) politik. Eden izmed glavnih ciljev snovanja politik v industrijskih državah je spodbujanje podjetij, da so tehnološko vedno bolj sposobna, in da tako postanejo bolj inovativna in konkurenčna. Vendar

167

pa se cilji politik močno razlikujejo glede na to, v katere skupine tehnološke sposobnosti se podjetja uvrščajo (Svetovna banka 2003, 41).83

Ocene TS podjetij snovalcem politik omogočajo oblikovanje osredotočenih mehanizmov/programov, ki usmerjajo vire na tista področja, kjer jih podjetja najbolj potrebujejo. Naslednja slika prikazuje primere splošnih političnih mehanizmov/programov za izboljševanje TS podjetij, kot sta jih predlagala Arnold in Thuriaux (1997, 37).

Slika 64: Zbir politik za izboljšanje tehnoloških sposobnosti (Arnold in Thuriaux) Vir: Arnold in Thuriaux 1997, 37.

83 Svetovna banka je recimo opisala posebne politike za 4 različne skupine podjetij glede na stopnjo tehnološke sposobnosti.

Strateške sposobnosti • Razvijanje poslovnih sposobnosti, še posebno trženja • Poslovne in tehnološke presoje; mentoriranje • Programi ozaveščanja, vključno z obiski in primerjavami • Ocenjevanja izvedljivosti

Notranje sposobnosti

Upravljanje opredmetene tehnološke baze • Pomoč pri razvoju proizvodov • Davčne olajšave za R&R • Državno-subvencioniran R&R programi • Proizvodno svetovanje

Razvijanje in upravljanje ustreznih neopredmetenih virov • Programi kakovosti • Zaposlovanje kvalificiranega osebja, npr.

diplomiranih inženirjev • Posojanje raziskovalnega osebja • Analiziranje potreb po usposabljanju in

programi usposabljanja

Ustvarjanje potrebne organizacije • Tečaji managementa tehnologij

Zunanje sposobnosti (mreženje)

Dostopanje do zunanjega znanja • Inovacijski »čeki« ali krediti • Znanstveni parki • Tehnološki centri • Raziskovalne ustanove in združenja • Mreže razvoja tehnologij • Programi in posredovanja prenosa tehnologij

- Raziskave-industrija - Podjetje-podjetje

• Univerzitetni uradniki za povezovanje • Fakultetna industrijska zaposlovanja • Subvencije za R&R sodelovanja med univerzo

in industrijo • Informacijske storitve za tehnologijo • Programi in storitve za metrologijo Upravljanje odnosov proizvajalec/uporabnik • Programi nabave

- Državno naročanje - Razvoj dobaviteljev podjetij

Dostopanje do partnerjev s potrebnim komplementarnim premoženjem • Programi iskanja partnerjev • Programi mrež znotraj podjetij

168

9 POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV

V tem poglavju predstavljamo povzetek ključnih ugotovitev disertacije. Za izpeljavo, utemeljitev (opis postopka) teh ugotovitev, za razlikovanje teh ugotovitev od drugih obstoječih ugotovitev na področju MT in teorije tehnologije, ter za ugotavljanje novosti teh ugotovitev, glej posamezna poglavja disertacije, ki vsebujejo izpeljavo/utemeljitev teh ugotovitev, ter poglavje 10 in Priloge.

1. Tehnologije so naprave in njihovo izvrševanje nalog. Pri tehnologijah je bistveno njihovo samostojno (avtomatizirano) izvrševanje nalog (funkcij), kar pomeni, da so tehnologije nadomestitev, razširitev, dopolnitev in nadgradnja človeških telesnih in umskih funkcij. Tehnologije so tako materialni nosilci samostojnega izvrševanja nalog (naprave, stroji), pogonski sistemi teh nosilcev (motorji, procesorji), kakor tudi sámi mehanizmi samostojnega izvrševanja nalog, ki potekajo prek teh nosilcev (programi, procesi). Tehnologije torej niso samo naprave, niso samo pogonski sistemi naprav in niso samo mehanizmi avtomatiziranega izvrševanja nalog naprav, ampak so vse to hkrati. Tehnologija torej vključuje: • Naprave, stroje, • Skupke, mreže (sisteme) naprav ali strojev, • Motorje, • Procesorje, • Samostojne mehanizme izvrševanja nalog (operacije, funkcioniranje), • Računalniške programe.

2. Tehnologije lahko razvrščamo na različne načine. Način razvrščanja tehnologij je odvisen od merila razvrščanja, ki ga določimo. Možna merila razvrščanja so: • družbena uveljavljenost in razširjenost uporabe tehnologij, • uporaba tehnologij v proizvodnem procesu podjetja, • osrednja naloga tehnologij, • pogonski sistem tehnologij, • način izvrševanja nalog tehnologij. Ne obstaja torej 1 način razvrščanja tehnologij, ki bi bil splošno veljaven in ustrezen za vsa merila razvrščanja in za vse okoliščine.

3. Tehnologije imajo potencial za ustvarjanje in povečevanje materialnega in intelektualnega bogastva človeka ter družbe (količina, kakovost, raznolikost dobrin, omogočanje novih dejavnosti, prosti čas in olajšanje dela). Temeljni odnos med tehnologijo in bogastvom ljudi je v tem, da z izumljanjem, izdelavo, uporabo in izboljševanjem tehnologij lahko: • proizvajamo dobrine hitreje in z manj človeškega dela (varčevanje, nadomeščanje

človeškega dela, torej povečevanje prostega časa, in olajšanje človeškega dela), • proizvajamo več dobrin (povečevanje količine razpoložljivih dobrin),

169

• proizvajamo boljše dobrine (povečevanje kakovosti razpoložljivih dobrin), • proizvajamo nove dobrine (povečevanje raznolikosti razpoložljivih dobrin), • izvajamo nove dejavnosti (povečevanje obsega možnih dejavnosti). To je temeljna možnost tehnologije v odnosu do bogastva ljudi. Vse to lahko naredimo s tehnologijo. Izumljanje, izdelava, uporaba in izboljševanje tehnologij je lahko naše večje obvladovanje narave in materialnih pogojev življenja. Tehnološki napredek je lahko odločilen za boljšo kakovost našega življenja. Tehnologija lahko opolnomoči ljudi. Ali in v kolikšni meri je ta temeljna možnost tehnologije uresničena, in torej prispeva k bogastvu ljudi in človeške družbe, je odvisno od: • razpoložljivosti materialnih virov, • volje ljudi, • iznajdljivosti/ustvarjalnosti ljudi, • veščin in sposobnosti ljudi za izumljanje, izdelavo, uporabo in izboljševanje

tehnologij, • zakonitosti družbene in gospodarske ureditve v človeški družbi, v kateri se

tehnologijo izumlja, izdeluje, uporablja in izboljšuje. Ker je vsaka družbena in gospodarska ureditev podvržena drugačnim zakonitostim, tehnologija torej različno in v različni meri prispeva k bogastvu v vsaki posamezni (pretekli, zdajšnji, ali katerikoli možni prihodnji) družbeni in gospodarski ureditvi.

4. Tehnološka sposobnost (TS) organizacije je njena sposobnost izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja takšnih tehnologij in na takšne načine, ki uresničujejo namen in cilje organizacije. Namen in cilji organizacije so torej merilo tega, kakšne tehnologije in kakšni načini izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij so v organizaciji ustrezni. TS neke konkretne organizacije je torej odvisna od konkretnih namenov in ciljev te organizacije. Razvijanje TS je osrednja naloga managementa tehnologij v organizaciji.

5. Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost podjetja, da uporablja vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za: • izdelovanje novejših izdelkov-/-opravljanje novejših storitev z večjo dodano

vrednostjo za kupce, • povečevanje produktivnosti plačanega dela ter posledično nižanje stroškov (cene)

izdelkov/storitev (zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve) in nižanje stroškov podpornih procesov v podjetju,

• večjo dodano tehnološko vrednost za kupce, glede na tekmece, in da pri tem ustreza tehnološkim predpisom države. V to opredelitev so torej vključene proizvodne, storitvene, podporne in produktne tehnologije. Iz te opredelitve TS podjetij izhajajo 3 temeljne lastnosti TS podjetij: • večanje obsega uporabe tehnologij (vlaganja v tehnologijo, večanje tehnološke

opreme), • inovativnost (uporaba novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij),

170

• relativnost sposobnosti glede na konkurenco (tekmeci so odločilni dejavnik, ali ima podjetje ustrezno TS, tj. ali tehnologije in njihova uporaba v podjetju ustvarjajo konkurenčno prednost).

TS podjetij se hkrati nanaša na: • sredstva podjetja (tehnologije, denar za vlaganja v posodobitve in inoviranje,

zaposleni in njihove tehnološke veščine in znanje), • dejavnosti podjetja (uporaba tehnologij, posodabljanje tehnološke opreme,

inoviranje), • rezultate podjetja (doseganje proizvodnega načrta, znižanje stroškov dela na enoto

proizvoda, število inovacij). Temeljni namen podjetij je dolgoročno ustvarjanje čimvečjega dobička iz vloženega kapitala, torej je TS podjetja v najbolj splošnem sposobnost dobičkonosnega izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij.

6. Pravi način razvoja in uporabe tehnologij v podjetju je tisti, ki posredno v največji možni meri uresničuje namen podjetja (dobiček) – v tem primeru ima podjetje največjo možno TS, podjetje popolnoma obvladuje uporabo tehnologije. Pravi način razvoja in uporabe tehnologij v podjetju določajo naslednji ključni zunanji dejavniki: a) potrebe, želje, zahteve kupcev, in b) konkurenti. Ti dejavniki so podvrženi nenehnim tehnološkim spremembam/inovacijam, ki spreminjajo te dejavnike, zato: • ni mogoče vnaprej določiti pravilnega načina razvoja in uporabe tehnologije v

podjetju; • univerzalni pravilni način razvoja in uporabe tehnologije v podjetjih, ki bi maksimiral

dobiček vsakega podjetja, ne obstaja zaradi principa konkurence (če bi tak splošni način obstajal, bi ga vsa podjetja takoj implementirala, toda potem bi se ravno izničila vsaka konkurenčna prednost, ki razlikuje obstoječa uspešna podjetja od manj- in neuspešnih);

• razvoj in uporaba tehnologije v podjetju sta vselej tvegana zaradi spremenljivosti zunanjih dejavnikov (kupci, tekmeci, dobavitelji, država).

7. TS podjetja je zelo kompleksen, več-razsežen teoretični konstrukt, ki ga ni mogoče neposredno meriti: TS podjetja ni preprosta, v navadni praksi podjetij obstoječa in poznana količina, za katero bi obstajale merske/računske naprave in merski/računski postopki, kako jo (iz)meriti ali (iz)računati. TS podjetja lahko zgolj ocenjujemo na osnovi ustrezno izbranih in utemeljenih kazalnikov (mer), ki lahko šele skupno kot povezana celota zagotovijo smiselno oceno TS podjetja. TS podjetja ni fizikalna količina, zato merjenje in merljivost, kot to velja za fizikalne količine (merska količina, merska enota, merska naprava, merski postopek, merski pogoji, količine, ki vplivajo na merjenje), nista prenosljiva na TS podjetja in zanjo to ne velja.

171

8. TS podjetja je sestavljena iz več posameznih sposobnosti (razsežnosti), ki šele kot celota tvorijo tehnološko sposobnost podjetja. TS podjetja sestavlja 7 posebnih sposobnosti: • Operativna (proizvodna), • Inovacijska, • Absorpcijska, • Investicijska, • Vodstvena, • Analitična, • Povezovalna. Vsaka od teh temeljnih sposobnosti vsebuje kazalnike (številske, stopenjske, eksistenčne, ne kvalitativne), ki se vsebinsko nanašajo na te temeljne sposobnosti, kar pomeni, da lahko s temi kazalniki ocenjujemo te temeljne sposobnosti ter prek tega celotno TS podjetij. 7 temeljnih sposobnosti se med seboj vsebinsko dopolnjuje in podpira, kar pomeni, da teh sposobnosti ni mogoče vsebinsko povsem ločiti. Na osnovi tako izpeljanega modela TS podjetja (7 dimenzij + kazalniki znotraj teh dimenzij) se lahko potem izpeljejo specifična orodja za ocenjevanje TS, ki se jih uporabi na izbranih vzorcih podjetij.

9. Novo razvito orodje za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij ustreza merilom za dobra in veljavna orodja na področju MT: • teoretsko veljavno, • varčno, • enostavno, • praktično za uporabo, • usklajeno z ustreznimi predstavniki podjetij, • zmožno povezovanja z drugimi modeli in orodji, • prilagodljivo, • dobro strukturirano, z jasno definicijo izrazov in konsistentno terminologijo, • zajema vsa predmetna področja, • implementirano v programski opremi in dostavljeno prek spleta.

10. Izračunana stopnja TS (skupne točke) za proučevani vzorec 263 slovenskih proizvodnih podjetij je bila v celoti nekoliko podpovprečna in precej normalno porazdeljena. Med posameznimi slovenskimi proizvodnimi podjetji obstaja zelo velik razpon njihove stopnje TS (min. 10,8 točk in max. 80,9 točk od vseh možnih 100 točk TS). Pri večini kazalnikov TS obstaja velika skupina podjetij, ki dosegajo nizke vrednosti pri teh kazalnikih TS. Skoraj pri vsakem kazalniku TS pa obstaja zelo majhna skupina podjetij, ki dosega najvišje vrednosti pri teh kazalnikih TS. Podjetja so v povprečju statistično značilno višje ocenila svojo TS (sámo-ocena), kot pa je pokazalo orodje za oceno TS.

172

11. Med skupno oceno TS (točke) podjetja in številom zaposlenih, proizvodno dejavnostjo in 5 merami uspešnosti podjetja obstajajo šibke ali zanemarljive statistične povezave. Med 3 skupinami podjetij glede na velikost (velika, srednja, mala) obstajajo statistično značilne razlike v povprečni skupni oceni (točkah) TS. Velika podjetja imajo v povprečju najvišjo stopnjo TS, mala podjetja pa najnižjo. Če 263 proučevanih podjetij razvrstimo v 5 skupin (nehierarhična metoda k-povprečij) ali v 2 enaki skupini (na osnovi mediane) glede na skupno oceno TS podjetja, potem obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega dobička in dodane vrednosti na zaposlenega med temi skupinami podjetij glede na TS – podjetja z višjo oceno TS imajo višji povprečni rang čistega dobička in dodane vrednosti na zaposlenega. Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji najbolj vplivajo na to, v katero skupino TS se bo podjetje uvrstilo. Glede na napovedno moč sledijo: • razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov, • posodabljanje tehnološke opreme, • strateško ravnanje s tehnologijami, • spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja. Najmanj na razvrstitev vplivata: • učinkovito izkoriščanje tehnologije, • tehnološka usposobljenost zaposlenih. Med razvrstitvijo podjetij glede na ocenjeno TS (5 skupin) in OECD-razvrstitvijo teh istih podjetij glede na tehnološko intenzivnost (4 skupine) je zelo šibka korelacija ranga.

12. Začetno preverjanje in potrditev novega orodja za tehnološko presojo sta bila vključena v sam razvoj in prvo uporabo orodja na izbranem vzorcu slovenskih proizvodnih podjetij. Razvoj in prva uporaba novo razvitega orodja za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij imata naslednje bistvene lastnosti: • Orodje je bilo oblikovano na osnovi poglobljenih strukturiranih intervjujev s

tehničnimi direktorji, vodji razvoja ali splošnimi direktorji v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih različnih velikosti in dejavnosti o ocenjevanju TS podjetij ter na osnovi ustrezno utemeljenega in izpeljanega modela TS podjetja.

• 269 od približno 1.200 ciljnih slovenskih proizvodnih podjetij je v celoti ocenilo svojo TS (22,4-% odzivnost).

• 151 od 269 podjetij (56 %), ki so v celoti ocenila svojo TS, je želelo prejeti rezultate ocenjevanja TS na izbranem vzorcu.

• Med posameznimi kazalniki TS v orodju je nizka ali zanemarljiva kolinearnost. • Vseh 7 ocenjevalnih področij v orodju (strategija, inovacije, procesi, okolje,

izkoriščanje, sodelovanje, zaposleni) ima veliko napovedno moč razvrščanja v skupine podjetij glede na skupno oceno (točke) TS za posamezno podjetje.

Te bistvene lastnosti razvoja in prve uporabe novo razvitega orodja potrjujejo začetno veljavnost/ustreznost novo razvitega orodja za ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij.

173

13. Temeljna uporabnost ocenjevanja TS podjetij je v možnosti primerjave podjetij medsabo. Za takšno medsebojno primerjavo podjetij obstajata 2 temeljna načina:• Podjetja se lahko med seboj primerjajo glede na vrednosti za posamezne kazalnike TS

ter na osnovi tega ugotavljajo, po katerih kazalnikih in za koliko zaostajajo aliprehitevajo tekmece ali primerljiva podjetja.

• Podjetja lahko skupno/področno oceno TS svojega podjetja primerjajo:o s skupnimi/področnimi ocenami TS tekmecev,o s skupnimi/področnimi ocenami TS podjetij v svoji panogi (povprečna stopnja

TS, najvišja/najnižja stopnja TS, razpon ocen TS),o s skupnimi/področnimi ocenami TS podjetij v isti velikostni skupini

(povprečna stopnja TS, najvišja/najnižja stopnja TS, razpon ocen TS),o s skupnimi/področnimi ocenami TS celotne populacije podjetij v regiji ali

državi,o s skupnimi/področnimi ocenami TS tujih podjetij (po panogah, velikostnih

skupinah, regijah ali državah),ter na osnovi tega ugotavljajo, za koliko točk skupne ocene TS zaostajajo ali prehitevajo tekmece ali primerljiva podjetja.

14. Specifična/konkretna priporočila posameznim podjetjem, kako zmanjšati zaostanek zaprimerljivo najboljšimi podjetji pri posameznih kazalnikih TS, lahko oblikujemo le naosnovi sistematične in poglobljene študije primera posameznega podjetja ali manjšeskupine zelo podobnih podjetij. Šele na osnovi takšne posamične analize lahkougotovimo vzroke za zaostanek pri posameznih kazalnikih in predlagamo ustrezne ukrepeza izboljšanje. Priporočila za podjetja glede izboljševanja svoje TS na splošno temeljijona 2 predpostavkah:• TS je pomemben vir za doseganje in ohranjanje konkurenčnih prednosti podjetja.• Predlagano orodje za oceno TS (področja ocenjevanja in kazalniki) je ustrezno za

ocenjevanje TS podjetij.

174

10 ZNANSTVENI PRISPEVKI DISERTACIJE

Najpomembnejši znanstveni prispevek disertacije je celotna izpeljava specifičnega orodja za ocenjevanje TS izbranih konkretnih podjetij iz utemeljenih začetnih opredelitev tehnologije in TS podjetij ter utemeljenega modela (sposobnosti in kazalniki) TS podjetja. V dosedanji literaturi na področju MT in teorije tehnologije na različnih mestih obstaja mnogo poskusov različnih opredelitev tehnologije in TS podjetij, obstajajo različni modeli (dimenzije, kazalniki) TS podjetij ter različna orodja za ocenjevanje TS ali tehnološkega potenciala podjetij, toda nikjer ni mogoče zaslediti povezane, enovite in konsistentne celotne izpeljave specifičnega orodja iz začetnih osnovnih konceptov.

Avtorji na področju MT (npr. Phaal, Farrukh in Probert 2006), ki so predlagali merila za ustreznost in veljavnost orodij na področju MT, so kot prvo lastnost dobrih orodij določili teoretsko veljavnost – najpomembnejši znanstveni prispevek disertacije je torej v izpeljavi teoretske veljavnosti na novo razvitega orodja za ocenjevanje TS podjetij.

Posamezni znanstveni prispevki disertacije so naslednji: 1. Utemeljena opredelitev tehnologije. Predlagana opredelitev tehnologije v disertaciji

temelji na točno določenem merilu in podrobno opisanem postopku konceptualizacije tehnologije. Predlagana opredelitev tehnologije temelji na splošni, relevantni in zdajšnji tehnološki praksi podjetij ter ima zatorej potencial zdajšnje splošne veljavnosti in ustreznosti za podjetja.84 V dosedanji literaturi na področju MT in teorije tehnologije na različnih mestih obstaja mnogo poskusov različnih opredelitev tehnologije, toda nikjer ni mogoče zaslediti točno določenih meril ter podrobno opisanih postopkov konceptualizacije tehnologije.

2. Določitev temeljnega odnosa med tehnologijo (njenim potencialom) in materialnim ter intelektualnim bogastvom ljudi. V dosedanji literaturi na področju MT in ekonomije prevladuje obravnavanje tehnologije kot enega izmed najpomembnejših virov/dejavnikov rasti kapitala, kar pa ni isto kot utemeljitev in razlaga temeljne vsebinske povezave tehnologije (njenega potenciala) in bogastva ljudi. Obravnavanje tehnologije kot zgolj pomembnega vira/dejavnika, ki zelo vpliva na rast kapitala, tudi ni isto kot razlaga vsebinske povezave (kako, na kakšen način) med tehnologijo (njeno uporabo) in rastjo kapitala – torej, kakšna točno je vloga tehnologije v mehanizmu rasti kapitala. Avtorji v obstoječi literaturi večinoma tudi ne razlikujejo med uporabo tehnologije v različnih

84 Veljavna opredelitev in razumevanje izraza omogoča učinkovitejše sporočanje v praksi. Willoughby (2005, 119) opozarja, da lahko v sferi tehnologije dobra semantika vodi do dobre tehnološke prakse, in obratno, slaba semantika lahko vodi do slabe tehnološke prakse. Dobra semantika je pomembna zato (prav tam, 124), ker ko praktičnosti človeške družbe in vodenja postanejo vedno bolj prepletene s tehnologijo, človeški jezik vedno bolj vsebuje nanašanja na tehnološke zadeve. Brez takšnega jezika postane reševanje težav v tehnološki praksi težavno, ker postanejo težave takšne, da se jih težko definira, razjasni in sporoča.

175

družbenih in gospodarskih ureditvah ter kako je tehnologija v različnih ureditvah povezana z bogastvom posameznih družb.

3. Določitev temeljnega odnosa med tehnologijo in organizacijo ter na osnovi tegadoločitev TS organizacije. V dosedanji literaturi na področju MT prevladujeobravnavanje tehnologije v odnosu do posebnih vrst organizacij (podjetja, univerze,razvojno-raziskovalni inštituti, države ipd.) in posledično obravnavanje TS teh posebnihvrst organizacij (npr. tehnološka sposobnost podjetja, nacionalne tehnološke sposobnostiitn.), nikjer pa ni mogoče zaslediti ustrezne razlage temeljnega odnosa med tehnologijokot táko in organizacijo kot táko ter posledično ustrezne opredelitve TS organizacije kottáke.

4. Utemeljena opredelitev tehnološke sposobnosti podjetja. Predlagana opredelitev TSpodjetja v disertaciji temelji na točno določenem merilu in podrobno opisanem postopkukonceptualizacije TS podjetja. Predlagana opredelitev TS podjetja temelji na ustreznipredhodni opredelitvi tehnologije in razlagi vloge tehnologije v osnovnih principihdelovanja podjetij. Ta opredelitev ima zatorej potencial sedanje splošne veljavnosti inustreznosti za podjetja. V dosedanji literaturi na področju MT na različnih mestih obstajaprecej poskusov različnih opredelitev TS podjetja, toda nikjer ni mogoče zaslediti točnodoločenih meril in podrobno opisanih postopkov konceptualizacije TS podjetja.

5. Nov model tehnološke sposobnosti podjetja. Predlagani model TS podjetja v disertaciji jeizpeljan iz začetne opredelitve tehnologije in TS podjetja (temeljna vloga tehnologije vosnovnih principih delovanja podjetij). Model vključuje 7 vrst sposobnosti in kazalnike,ki so številski, stopenjski ali eksistenčni, kar omogoča lažje in bolj smiselne primerjavemed podjetij po posameznih kazalnikih TS. Večina obstoječih modelov TS podjetjavključuje mnenjske, interpretativne, opisne kazalnike, ki otežujejo smiselno primerjavomed podjetji po posameznih kazalnikih TS.

6. Novo orodje za ocenjevanje tehnološke sposobnosti proizvodnih podjetij. Predlaganoorodje je izpeljano iz modela TS podjetja in upošteva merila za ocenjevanje TSslovenskih proizvodnih podjetij, kot izhajajo iz splošnih ocen mnenj ter odgovorovpredstavnikov tehničnega in splošnega vodstva v izbranih slovenskih proizvodnihpodjetjih o (spletnem) ocenjevanju TS v podjetjih. Teoretska veljavnost in usklajenost stehničnim/splošnim vodstvom v izbranih proizvodnih podjetjih pomenita, da novo razvitoorodje za ocenjevanje TS podjetij ustreza pomembnim merilom, ki veljajo za dobraorodja v MT.

Predlogi za nadaljnje raziskovanje

Modeliranje in ocenjevanje TS podjetij je multidisciplinarna in izjemno več-razsežna tema za raziskovanje. Na osnovi rezultatov in prispevkov disertacije so možnosti za nadaljnje raziskovanje te teme lahko naslednje:

176

1. Ponovitev ocenjevanja TS slovenskih proizvodnih podjetij čez 2–3 leta ter primerjava rezultatov ocenjevanja in statističnih ugotovitev.

2. uporaba novo razvitega orodja za ocenjevanje TS podjetij v proizvodnih podjetjih v tujih državah in na osnovi tega mednarodna primerjava TS proizvodnih podjetij,

3. dopolnitev predlaganega novega modela TS podjetja z možnimi dodatnimi kazalniki, ki se vsebinsko nanašajo na 7 temeljnih sposobnosti modela,

4. preverjanje teoretske veljavnosti obstoječih modelov tehnološke sposobnosti/potenciala podjetij,

5. analiza konkretnih praktičnih posledic rezultatov tehnoloških presoj podjetij (ali in kako so podjetja upoštevala rezultate presoj ter ali so bila pri tem uspešna),

6. izpeljava drugih specifičnih orodij za ocenjevanje TS podjetij iz predlaganega novega modela TS podjetja (recimo specifična orodja za storitvena podjetja, specifična orodja za posamezne proizvodne sektorje, specifično orodje za posamezno podjetje – študija primera),

7. izpeljava ustreznih tehnoloških politik (ukrepov/programov za podjetja) na osnovi rezultatov ocenjevanj TS podjetij.

Phaal, Farrukh in Probert (2006, 338) ugotavljajo, da je treba še napredovati v razumevanju narave in strukture orodij na področju MT, zato da bi omogočili razvoj izboljšanih orodij in učinkovitejšo uporabo managerskih orodij v podjetjih. Avtorji (prav tam, 343) pravijo, da je treba razširiti vsebino in funkcionalnost kataloga managerskih orodij, zato da se zagotovi vir akademikom ter managerjem v podjetjih. Bolj je treba raziskati teoretične in praktične vidike razvoja ter uporabe orodij, z namenom boljšega razumevanja principov dobrega oblikovanja orodij, vključno z integracijo in kustomizacijo.

177

11 ZAKLJUČEK

Za management tehnologij kot akademsko disciplino in področje raziskav je že od samega njegovega začetka pa do danes značilen izrazit pluralizem definicij, konceptualizacij, razlag, modelov in orodij. Nekateri svetovno znani avtorji na področju MT (npr. Van Wyk 2005; Pieterse 2005; Burgelman, Maidique in Wheelwright 1996) menijo, da je MT kot akademska disciplina še na pred-znanstveni stopnji, ter da takšno stanje ni zadovoljivo. Vednost na posameznih specializiranih inženirskih področjih je zelo dobra, obsežna, splošno sprejeta in hitro napreduje, toda vednost o temeljni strukturi tehnologije in strukturi njene povezave z drugimi temeljnimi področji (npr. okolje, ekonomija, morala) je zelo pomanjkljiva in o tej temeljni strukturi ni nobenega širšega soglasja.

Intervjuji s tehničnim in splošnim vodstvom v izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih so pokazali, da je izrazit pluralizem definicij, konceptualizacij in razlag te temeljne strukture tehnologije, tehnološke sposobnosti ter ocenjevanja tehnološke sposobnosti prisoten tudi v praksi samih podjetjih.

Disertacija poskuša izpostaviti in utemeljiti odločilne pomanjkljivosti obstoječih poskusov opredelitve te temeljne strukture tehnologije ter tehnološke sposobnosti. Na osnovi utemeljitve teh pomanjkljivosti disertacija predlaga rešitve in zagotovi rezultate glede te temeljne strukture. Na vsaki stopnji izpeljave rezultatov disertacija opiše in utemelji točno določena merila in postopek, po katerih poteka izpeljava – tako zagotavlja popolno preverljivost rezultatov in ponovljivost postopka ter zadosten teoretični material za možnost splošnega sprejetja rezultatov (poenotenje discipline MT). Disertacija tako prispeva k napredku vednosti na področju MT in teorije tehnologije. Ko bo enkrat ta temeljna teoretična struktura tehnologije in tehnološke sposobnosti prepričljivo utemeljena ter splošno sprejeta, napredek na tem področju ne bo več mogoč, ampak samo še na posameznih specializiranih inženirskih področjih.

Van Wyk (2012a, 2012b) pravi, da lahko na področju MT in teorije tehnologije v prihodnosti pričakujemo naslednje razvoje:

• jezik tehnologije, • atlas tehnologije (uporaba mreže funkcionalnosti kot temelj za atlas tehnosfere), • znanost tehnologije, • iskanje poslovnih priložnosti v inovacijah, ki temeljijo na tehnologiji, • tehnološke presoje.

Relevantnost in zanimivost tehnoloških presoj za podjetja je potrdilo ocenjevanje TS slovenskih proizvodnih podjetij leta 2013. 269 ciljnih podjetij je v celoti ocenilo svojo TS, kar je velik odziv na poslana vabila za spletno ocenjevanje TS. 56 % podjetij, ki so ocenila svojo TS, pa je želelo prejeti statistične rezultate ocenjevanja TS na tem vzorcu.

178

Z analizo podatkov iz ocenjevanja TS slovenskih proizvodnih podjetij smo ugotovili, da so poleg običajne stroškovne učinkovitosti izkoriščanja tehnologij in vlaganj v posodabljanje tehnološke opreme pomembne tudi druge elementarne sposobnosti, kot so recimo: a) sposobnost strateškega ravnanja s tehnologijami in tehnološkim znanjem (obstoj ustrezne

tehnološke strategije, formaliziran inovacijski sistem, ravnanje s tehnološkimi tveganji,standardi kakovosti),

b) sposobnost strateškega povezovanja z zunanjimi partnerji pri razvoju in uvajanju novihproizvodov in tehnologij ter aktivno vključevanje v projekte znotraj tehnoloških mrež,

c) sposobnost rednega spremljanja in analiziranja tehnološkega okolja podjetja.

Te 3 elementarne sposobnosti so močno vplivale na to, v katero skupino glede na skupno oceno (točke) TS se bodo podjetja uvrščala. Pomembnost in odločilnost vodstvene/strateške, analitične in povezovalne tehnološke sposobnosti izhajata iz temeljnega principa nenehnih in vedno hitrejših tehnoloških sprememb v sedanji družbeni ureditvi, kar bistveno zmanjšuje sposobnost podjetij za celovito obvladovanje obstoječih tehnologij in tehnološkega znanja. Konkurenca med podjetji je namreč motor pospešenega tehnološkega napredka in sili podjetja v kooperativno-tekmovalen odnos na trgih. Ta odnos pa zahteva izgradnjo celovite tehnološke sposobnosti podjetij, ne samo zniževanje proizvodnih stroškov ter nakup novih strojev in naprav.

179

LITERATURA

Accenture. 2008. Innovation in consumer products: how to achieve high performance through new product innovation. Http://www.accenture.com/SiteCollectionDocuments/PDF/ConsumerProductsGroupPoV_103008_fnl.pdf (20. 2. 2014).

Archibugi, D. in M. Pianta. 1996. Measuring technological change through patents and innovation surveys. Technovation 16 (9): 451–468.

Arnold, E. in B. Thuriaux. 1997. Developing Firms’ Technological Capabilities. Http://technopolis.keymedia.info/resources/downloads/reports/094_Capabilities_970707.pdf (20. 2. 2014).

Arnold, E., M. Bell, J. Bessant in P. Brimble. 2000. Enhancing Policy and Institutional Support for Industrial Technology Development in Thailand. Vol 1: The Overall Policy Framework and the Development of the Industrial Innovation System. Washington, D.C.: World Bank/National Science and Technology Development Agency (NSTDA) of Thailand.

Arthur, W. B. 2009. The Nature of Technology. New York: The Free Press. Beard, J. W. 2005. Managemet of Technology: A Three-Dimensional Framework with

Propositions for Future Research. V Theory of technology, ur. David Clarke, 35–49. New Brunswick in London: Transaction Publishers.

Bell, E. R. J., D. R. Kingham in A. Powell. 1992. Technology Audit: Methodology and Case Example. Ftp://ns1.ystp.ac.ir/YSTP/1/1/ROOT/DATA/PDF/.../technology%20audit.pdf (20. 2. 2014).

Bell, M. in K. Pavitt. 1993. Technological Accumulation and Industrial Growth: Contrasts Between Developed and Developing Countries. Industrial and Corporate Change 2 (2): 157–210.

Bell, M. in K. Pavitt. 1995. The development of technological capabilities. V Trade, Technology and International Competitiveness, ur. I. U. Haque, 69–100. Washington: Economic Development Institute of the World Bank.

Bell, M. 1995. Aiming for 2020: a demand-driven perspective on industrial technology policy in Malaysia. Brighton: Science Policy Research Unit.

Bessant, J., H. Rush in M. Hobday. 2000. Assessing technological capabilities: an audit tool. Interno poročilo, Svetovna banka.

Brown, D. 1997. Innovation Management Tools: A Review of Selected Methodologies. European Commission. EUR 17018.

Burgelman, R. A., M. A. Maidique in S. C. Wheelwright. 1996. Strategic Management of Technology and Innovation. 2. izdaja. Boston: McGraw-Hill/Irwin.

Burgelman, R. A., C. M. Christensen in S. C. Wheelwright. 2009. Strategic Management of Technology and Innovation. 5. izdaja. New York: McGraw-Hill/Irwin.

Clarke, D. 2005. Theory of technology. Ur. David Clarke. New Brunswick: Transaction Publishers.

Coombs, J. E. in P. E. Bierly. 2006. Measuring technological capability and performance. R&D Management 36 (4): 421–438.

180

Corsten, H. in M. Reiss. 2008. Betriebswirtschaftslehre: Bd 1 Grundlagen, Internes Rechnungswesen, Externes Rechungswesen, Beschaffung. 4. izdaja. München in Dunaj: Oldenbourg Wissenschaftsverlag.

Dolinšek, S. 2002. Pregled in ugotovitev dejavnosti ter razvojnega potenciala zasavske industrije. Interno poročilo, Regionalni tehnološki center Zasavje.

Dolinšek, S., C. Bavec, A. Mihelič in I. Prodan. 2002. Upravljanje tehnologije – ključ konkurenčnosti. Strojniški vestnik 48 (3): 178–182.

Dolinšek, S. 2004. Management tehnologij: Učinkovito obvladovanje tehnoloških sprememb. Skripta. Koper: Fakulteta za management.

Dolinšek, S. 2013. Innovations – some views and facts on knowledge transfer, innovations and technological development. V 5th International Scientific Conference Management of Technology – Step to Sustainable Production, CD-ROM, 1. Zagreb: Croatian Association for PLM.

Domschke, W. in A. Scholl. 2008. Grundlagen der Betriebswirtschaftslehre: Eine Einführung aus entscheidungsorientierter Sicht. 4. izdaja. Berlin: Springer.

Eurostat. 2010. The Community Innovation Survey 2010: The Harmonised Survey Questionnaire. Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/microdata/documents/CIS_Survey_form_2010.pdf (15. 6. 2014).

Eurostat. 2011. Aggregations of manufacturing based on NACE Rev. 2. Eurostat indicators of High-tech industry and knowledge-intensive services. Annex 3 – High-tech aggregation by NACE Rev. 2. Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_SDDS/Annexes/htec_esms_an3.pdf (20. 2. 2014).

Farrukh, C. J. P., R. Phaal in D. R. Probert. 1999. Tools for Technology Management: Dimensions and Issues. V Proceedings of the Portland International Conference on Management of Engineering and Technology (PICMET 1999). Portland: PICMET.

Figueiredo, P. N. 2009. Gestao da Inovaçao. Conceitos, Métricas e Experiencias de Empresas no Brasil. Rio de Janeiro: LTC.

Fransman, M. 1984. Technological capability in the Third World. V Technological capapability in the Third World, ur. M. Fransman in K. King, 3–30. London: Macmillan.

Fransman, M. in K. King. 1987. Technological Capability in the Third World. Hong Kong: Macmillan Press.

Gaimon, C. 2008. The Management of Technology: A Production and Operations Management Perspective. Production and Operations Management 17 (1): 1–11.

Gallon, M. R., H. M. Stillman in D. Coates. 1995. Putting Core Competency Thinking into Practice. Research-Technology Management 38 (3): 20–28.

Garcia-Arreola, J. 1996. Technology Effectiveness Audit Model: A Framework for technology Auditing. Miami: University of Miami.

García-Muina, F. E. in J. E. Navas-López. 2007. Explaining and measuring success in new business: The effect of technological capabilities on firm results. Technovation 27 (1/2): 30–46.

181

GegenStandpunkt. 2012. Die Konkurrenz der Kapitalisten. München: GegenStandpunkt Verlag.

Gehani, R. R. 1998. Management of Technology and Operations. Kanada: John Wiley & Sons, Inc.

Gramc, B. 2007. Ocena tehnološke sposobnosti slovenskih podjetij po modelu Svetovne banke. Naše gospodarstvo 53 (3/4): 18–30.

Hall, L. A. in S. Bagchi-Sen. 2002. A Study of R&D, Innovation, and Business Performance in the Canadian Biotechnology Industry. Technovation 22 (4): 231–244.

Heilbroner, R. 2001. Technology and Capitalism. V Technology and the Rest of Culture, ur. Arien Mack, 379–383. Ohio: Ohio State University Press.

Hollanders, H. in S. Tarantola. 2011. Innovation Union Scoreboard 2010 – Methodology report. Http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/ius-methodology-report_en.pdf (15. 6. 2014).

Janeš, A. in S. Dolinšek. 2007. Technology Audit Model (TAM) and the Impact of Technology on Companies and Society. Http://bib.irb.hr/datoteka/328439.MIC3176.pdf (20. 2. 2014).

Jin, J. in M. Von Zedtwitz. 2008. Technological capability development in China's mobile phone industry. Technovation 28 (6): 327–334.

Jung, H. 2006. Allgemeine Betriebswirtschaftslehre. 10. izdaja. München in Dunaj: Oldenbourg Wissenschaftsverlag.

Kelessidis, V. 2000. Technology Audit. Http://www.adi.pt/docs/innoregio_techn_audits.pdf (20. 2. 2014).

Khalil, T. 2000. Management of Technology: The Key to Competitiveness and Wealth Creation. New York: McGraw-Hill.

Kim, L. 1999. Building technological capability for industrialization: analytical frameworks and Korea's experience. Industrial and Corporate Change 8 (1): 111–136.

Kos, M. 2002. Vprašalnik o tehnološkem razvoju za leto 2002. B. k. Lall, S. 1990. Building Industrial Competitiveness in Developing Countries. Paris: OECD. Lall, S. 1992. Technological Capabilities and Industrialization. World Development 20 (2):

165–186. Liao, S. 2005. Technology management methodologies and applications: A literature review

from 1995 to 2003. Technovation 25: 381–393. Likar, B., P. Fatur, M. Ropret, D. Trček, M. Markič, C. Bavec, M. Škafar in K. Rodman.

2011. Referenčni model inoviranja: zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Koper: Fakulteta za management.

Madanmohan, T. R., U. Kumar in V. Kumar. 2004. Import-led technological capability: a comparative analysis of Indian and Indonesian manufacturing firms. Technovation 24 (12): 979–993.

March, J. G. in R. I. Sutton. 1997. Organizational Performance as a Dependent Variable. Organization Science 8 (6): 698–706.

Mohammad, A. P., S. Razaee, F. Shayegh in F. Torabi. 2010. A Model For Technology Capability Assessment in R&D Centers. Http://www.civilica.com/EnPaper-IOGPC17-IOGPC17_225.html (20. 2. 2014).

182

MSZ. 1985. Technologie. Ausgabe 10. Http://www.gegenstandpunkt.com/msz/html/85/85_10/techno.htm (20. 2. 2014).

MSZ. 1987. Die Leistungen der Naturwissenschaft (2. Teil). Ausgabe 2. Http://www.gegenstandpunkt.com/msz/html/87/87_2/natur2.htm (20. 2. 2014).

National Research Council. 1987. Management of Technology – The Hidden Competitive Advantage. Washington, D.C.: National Academy Press.

Nilsson, F., B. Regnell, T. Larsson in S. Ritzén. 2010. Measuring for innovation – a guide for innovative teams. Http://www.innovationmanagement.se/2011/10/10/measuring-for-innovation%E2%80%93a-guide-for-innovative-teams/ (15. 6. 2014).

OECD. 2011. ISIC Rev. 3 Technology intensity definition; Classification of manufacturing industries into categories based on R&D intensities. OECD Directorate for Science, Technology and Industry; Economic Analysis and Statistics Division. Http://www.oecd.org/dataoecd/43/41/48350231.pdf (20. 2. 2014).

OECD. 2013. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013: Innovation for growth. OECD Publishing. Http://www.oecd.org/sti/scoreboard.htm (15. 6. 2014).

Orlikowski, W. J. 1992. The Duality of Technology: Rethinking the Concept of Technology in Organizations. Organization Science 3 (3): 398–427.

Orlikowski, W. J. 2000. Using Technology and Constituting Structures: A Practice Lens for Studying Technology in Organizations. Organization Science 11 (4): 404–428.

Panda, H. in K. Ramanathan. 1996. Technological capability assessment of a firm in the electricity sector. Technovation 16 (10): 561–588.

Pelc, K. I. 2005. Knowledge Mapping: The Consolidation of the Technology Management Discipline. V Theory of technology, ur. David Clarke, 25–34. New Brunswick in London: Transaction Publishers.

Peters, S., R. Brühl in J. N. Stelling. 2005. Betriebswirtschaftslehre: Einführung. 12. izdaja. München in Dunaj: Oldenbourg Wissenschaftsverlag.

Phaal, R., C. J. P. Farrukh in D. R. Probert. 2006. Technology management tools: concept, development and application. Technovation 26 (3): 336–344.

Pieterse, E. 2005. The development of an internal technology strategy assessment framework within the services sector utilizing Total quality management principles. Pretoria, SA: University of Pretoria etd.

Podrekar, J. 2009. Optimizacija tlačnih orodij in zmanjševanje zastojev pri tlačnem litju. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

Porter, A., J. D. Roessner, X. Y. Jin in N. C. Newman. 2002. Measuring national 'emerging technology' capabilities. Emerging technology. Science and Public Policy 29 (3): 1–12.

Rapp, F. 1981. Analytical Philosophy of Technology. Dordrecht: D. Reidel. Reichert, F. M., R. S. Beltrame, K. B. Corso, M. Trevisan in P. A. Zawislak. 2011.

Technological Capability’s Predictor Variables. Journal of Technology Management & Innovation 6 (1): 14–25.

Reichert, F. M. in P. A. Zawislak. 2013. The Relationship between Technological Capability and Firm Performance in an Emerging Economy. Http://www.altec2013.org/programme_pdf/1235.pdf (20. 2. 2014).

183

Rubinstein, M. 1931. Relations of Science, Technology, and Economics Under Capitalism, and in the Soviet Union. Http://www.marxists.org/subject/science/essays/rubinstein.htm (20. 2. 2014).

Rush, H., J. Bessant in M. Hobday. 2007. Assessing the technological capabilities of firms: developing a policy tool. R&D Management 37 (3): 221–236.

Sivagnanam, K. J. in R. Srinivasan. 2010. Business Economics. New Delhi: Tata McGraw-Hill Education Private Limited.

Spath, D., K. C. Renz in S. Seidenstricker. 2009. Technology Management. Ur. M. Schlick. Berlin, Heidelberg: Springer-Verlag.

Stanovnik, P. 2008. Tehnološka predvidevanja in slovenske razvojne prioritete: končno poročilo – II. faza. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Fakulteta za družbene vede; Koper: Fakulteta za management.

Sturm, R. 2006. Allgemeine Betriebswirtschaftslehre. München: Oldenbourg Wissenschaftsverlag.

Svetovna banka. 2003. Technology, Skills and Internet Services in Korea: Moving Towards a Knowledge-based Economy. Interno poročilo, Svetovna banka.

Thamhain, H. J. 2005. Management of Technology: Managing Effectively in Technology-Intensive Organizations. Hoboken, New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.

Töpfer, A. 2007. Betriebswirtschaftslehre: Anwendungs- und prozessorientierte Grundlagen. 2. izdaja. Berlin, Heidelberg in New York: Springer.

Tsai, K. H. 2004. The impact of technological capability on firm performance in Taiwan’s electronics industry. Journal of High Technology Management Research 15 (2): 183–195.

UMAR. 2013. Stroški dela na enoto proizvoda. V Poročilo o razvoju 2013: Kazalniki razvoja Slovenije, ur. Rotija K. Zupančič, 112–113. Ljubljana: UMAR.

U.S. National Science and Technology Council. 1996. Technology in the National Interest. Interno poročilo, Office of Technology Policy, U.S. Department of Commerce, Washington, DC.

Van Wyk, R. J. 2004. Technology – a unifying code; A simple and coherent view of technology. Cape Town: Stage Media Group.

Van Wyk, R. J. 2005. Technology: A Fundamental Structure? V Theory of technology, ur. David Clarke, 1–24. New Brunswick in London: Transaction Publishers.

Van Wyk, R. J. 2010. Technology assessment for portfolio managers. Technovation 30 (4): 223–228.

Van Wyk, R. J. 2012a. Atlas of Technology: Presentation to International Telecommunication Union (ITU), Kaleidoscope. Http://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/29/05/T29050000100003PDFE.pdf (20. 2. 2014).

Van Wyk, R. J. 2012b. Technology – A Uniform Language: Presentation to Schwegman, Lundberg and Woessner, Patent Attorneys. Http://www.technoscan.com/pdf/slw2.pdf. (20. 2. 2014).

184

Von Zedtwitz, M. in J. Jin. 2007. Process of Technological Capability Development: Cases from China’s Mobile Phone Industry. V Management of Technology: New Directions in Technology Management, ur. M. H. Sherif in T. M. Khalil, 311–326. Amsterdam: Elsevier Ltd.

Willoughby, K. W. 2005. Technological Semantics and Technological Practice: Lessons from an Enigmatic Episode in Twentieth-Century Technology Studies. V Theory of technology, ur. David Clarke, 119–154. New Brunswick in London: Transaction Publishers.

Wireman, T. 2004. Total Productive Maintenance. 2. izdaja. New York: Industrial Press, Inc. Witte, H. 2007. Allgemeine Betriebswirtschaftslehre: Lebensphasen des Unternehmens und

betriebliche Funktionen. 2. izdaja. München: Oldenbourg Wissenschaftsverlag. Yam, R. C. M., J. C. Guan, K. F. Pun in E. P. Y. Tang. 2004. An audit of technological

innovation capabilities in Chinese firms: some empirical findings in Beijing, China. Research Policy 33 (8): 1123–1140.

Yanez, M., T. M. Khalil in S. T. Walsh. 2010. IAMT and Education: Defining a Technology and Innovation Management (TIM) Body-of-Knowledge (BoK) for graduate education (TIMBoK). Technovation 30 (7/8): 389–400.

Zeleny, M. 1986. High Technology Management. Human Systems Management 6 (2): 109–120.

VIRI

3M. 2009. Annual Report. Http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/80/80574/annualreport/2009_Annual_Report.pdf (5. 4. 2012).

Aetna. 2009. Annual Report. Http://investor.aetna.com/phoenix.zhtml?c=110617&p=irol-reportsAnnual (17. 4. 2012).

Amazon.com. 2011. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=97664&p=irol-reportsAnnual (3. 4. 2012).

AMR. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=117098&p=irol-reportsannual (6. 4. 2012).

Apple. 2011. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/AAPL/1771577761x0xS1193125-11-282113/320193/filing.pdf (19. 4. 2012).

Aramark. 2010. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=130030&p=irol-sec&seccat01.1_rs=11&seccat01.1_rc=10 (8. 4. 2012).

AT&T. 2011. Annual Report. Http://www.att.com/Common/about_us/files/pdf/ar2011_annual_report.pdf (13. 4. 2012).

Automatic Data Processing. 2010. Annual Report. Http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/8670/000120677410001881/adp_10k.htm (15. 4. 2012).

AutoNation. 2009. Annual Report. Http://investors.autonation.com/phoenix.zhtml?c=85803&p=irol-reportsannual (23. 4. 2012).

185

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/80/80574/annualreport/2009_Annual_Report.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/80/80574/annualreport/2009_Annual_Report.pdf

http://investor.aetna.com/phoenix.zhtml?c=110617&p=irol-reportsAnnual

http://investor.aetna.com/phoenix.zhtml?c=110617&p=irol-reportsAnnual

http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=97664&p=irol-reportsAnnual


http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=117098&p=irol-reportsannual


http://files.shareholder.com/downloads/AAPL/1771577761x0xS1193125-11-282113/320193/filing.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/AAPL/1771577761x0xS1193125-11-282113/320193/filing.pdf

http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=130030&p=irol-sec&seccat01.1_rs=11&seccat01.1_rc=10

http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=130030&p=irol-sec&seccat01.1_rs=11&seccat01.1_rc=10

http://www.att.com/Common/about_us/files/pdf/ar2011_annual_report.pdf

http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/8670/000120677410001881/adp_10k.htm

http://investors.autonation.com/phoenix.zhtml?c=85803&p=irol-reportsannual

AXA. 2011. Annual Report. Http://www.axa.com/lib/en/uploads/anr/group/2011/AXA_Reference_Document_2011.pdf (7. 4. 2012).

Baker Hughes. 2011. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/BHI/1805922044x0x552289/ab71ed40-d03c-4544-b731-df563bbb7d35/34732_NewYork_Annual_BHI_Final_Color_LoRes.pdf (11. 4. 2012).

Ball. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=115234&p=irol-reportsannual (29. 4. 2012).

Bank of America. 2011. Annual Report. Http://media.corporate-ir.net/Media_Files/IROL/71/71595/AR2011.pdf (18. 4. 2012).

Berkshire Hathaway. 2011. Annual Report. Http://www.berkshirehathaway.com/2011ar/2011ar.pdf (15. 4. 2012).

Bizi.si. 2013. Poslovni imenik slovenskih podjetij. Http://www.bizi.si/ (7. 12. 2013). Boston Scientific. 2011. Annual Report. Http://nocache-phx.corporate-

ir.net/staging/phoenix.zhtml?c=62272&p=irol-reportsannual (1. 4. 2012). BP. 2011. Annual Report.

Http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/set_branch/STAGING/common_assets/bpin2011/downloads/BP_Annual_Report_and_Form_20F_2011.pdf (14. 4. 2012).

Caesars Entertainment. 2009. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-5FED0N/1879771780x0xS1193125-10-51491/858339/filing.pdf (5. 4. 2012).

Caterpillar. 2011. Year in Review. Http://www.caterpillar.com/cda/files/2674611/7/cat_yir_1.pdf (10. 4. 2012).

C.H. Robinson Worldwide. 2009. Annual Report. Http://investor.chrobinson.com/phoenix.zhtml?c=97366&p=irol-reportsannual (24. 4. 2012).

Cisco Systems. 2011. Annual Report. Http://www.cisco.com/assets/cdc_content_elements/docs/annualreports/media/2011-ar.pdf (8. 4. 2012).

CNNMoney. 2011. Fortune 500: Our annual ranking of America's largest corporations. Industries. Http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune500/2010/industries/ (20. 9. 2013).

CNNMoney. 2012a. Fortune 500: Our annual ranking of America's largest corporations. Industries. Http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune500/2011/industries/ (20. 9. 2013).

CNNMoney. 2012b. Global 500: Our annual ranking of the world's largest corporations. Http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2011/full_list/ (20. 9. 2013).

Con-way. 2009. Annual Report. Http://www.con-way.com/resources/annual_reports/2009_AR.pdf (28. 4. 2012).

Costco Wholesale. 2010. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=83830&p=irol-reportsannual (11. 4. 2012).

186

http://www.axa.com/lib/en/uploads/anr/group/2011/AXA_Reference_Document_2011.pdf

http://www.axa.com/lib/en/uploads/anr/group/2011/AXA_Reference_Document_2011.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/BHI/1805922044x0x552289/ab71ed40-d03c-4544-b731-df563bbb7d35/34732_NewYork_Annual_BHI_Final_Color_LoRes.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/BHI/1805922044x0x552289/ab71ed40-d03c-4544-b731-df563bbb7d35/34732_NewYork_Annual_BHI_Final_Color_LoRes.pdf



http://media.corporate-ir.net/Media_Files/IROL/71/71595/AR2011.pdf

http://media.corporate-ir.net/Media_Files/IROL/71/71595/AR2011.pdf

http://www.berkshirehathaway.com/2011ar/2011ar.pdf

http://www.bizi.si/

http://nocache-phx.corporate-ir.net/staging/phoenix.zhtml?c=62272&p=irol-reportsannual

http://nocache-phx.corporate-ir.net/staging/phoenix.zhtml?c=62272&p=irol-reportsannual

http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/set_branch/STAGING/common_assets/bpin2011/downloads/BP_Annual_Report_and_Form_20F_2011.pdf

http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/set_branch/STAGING/common_assets/bpin2011/downloads/BP_Annual_Report_and_Form_20F_2011.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-5FED0N/1879771780x0xS1193125-10-51491/858339/filing.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-5FED0N/1879771780x0xS1193125-10-51491/858339/filing.pdf

http://www.caterpillar.com/cda/files/2674611/7/cat_yir_1.pdf

http://investor.chrobinson.com/phoenix.zhtml?c=97366&p=irol-reportsannual

http://www.cisco.com/assets/cdc_content_elements/docs/annualreports/media/2011-ar.pdf

http://www.cisco.com/assets/cdc_content_elements/docs/annualreports/media/2011-ar.pdf

http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune500/2010/industries/

http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune500/2011/industries/

http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2011/full_list/

http://www.con-way.com/resources/annual_reports/2009_AR.pdf

http://www.con-way.com/resources/annual_reports/2009_AR.pdf



Crown Holdings. 2009. Annual Report. Http://investors.crowncork.com/phoenix.zhtml?c=85121&p=irol-reports (6. 4. 2012).

CSC. 2011. Annual Report. Http://assets1.csc.com/investor_relations/downloads/2011_CSC_AnnRep_10_K.pdf (16. 4. 2012).

CVS Caremark. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=99533&p=irol-reportsannual (3. 4. 2012).

Danaher. 2011. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=82105&p=proxy (19. 4. 2012).

Delta Air Lines. 2009. Annual Report. Http://www.delta.com/about_delta/investor_relations/annual_report_proxy_statement/index.jsp (27. 4. 2012).

Dow. 2011. Annual Report. Http://www.dow.com/investors/pdfs/161-00769_2011_Annual_Report_Final.pdf (21. 4. 2012).

DuPont. 2011. Annual Rreview. Http://investors.dupont.com/phoenix.zhtml?c=73320&p=irol-reportsannual (22. 4. 2012).

Eaton. 2011. Annual Report. Http://www.eaton.com/Eaton/OurCompany/InvestorRelations/FinancialReports/AnnualReport/index.htm (13. 4. 2012).

Elrad International. 2011. Tehnologija v proizvodnji. Http://www.elrad-int.si/html/SLO/ProductionTechnology.html (2. 4. 2012).

EMC. 2011a. Letter to Shareholders. Http://www.emc.com/collateral/about/investor-relations/h8663-shareholder-letter-2011-ho.pdf (20. 4. 2012).

EMC. 2011b. Notice of the Annual Meeting of Shareholders. Http://www.emc.com/collateral/corporation/2011-proxy.pdf (3. 4. 2012).

Emerson. 2011. Annual Report. Http://www.emerson.com/SiteCollectionDocuments/Annual%20Reports/2011-Annual-Report/pdf/Emerson%20Annual%20Report.pdf (14. 4. 2012).

Eurel. 2011. Plastikarna. Http://www.eurel.si/storitve/plastikarna (9. 4. 2012). ExxonMobil. 2011. Summary Annual Report.

Http://www.exxonmobil.com/Corporate/Files/news_pub_sar2011.pdf (27. 4. 2012). Fannie Mae. 2011. Annual Report. Http://www.fanniemae.com/resources/file/ir/pdf/quarterly-

annual-results/2011/10k_2011.pdf (12. 4. 2012). FedEx. 2010. Annual Report. Http://media.corporate-

ir.net/media_files/irol/73/73289/ar/2010annualreport.pdf (2. 4. 2012). Ford Motor. 2011. Annual Report. Http://corporate.ford.com/doc/2011_annual_report.pdf

(10. 4. 2012). General Motors. 2010. Annual Report. Http://investor.gm.com/pdfs/Annual-Report.pdf

(25. 4. 2012). Genuine Parts. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-

ir.net/phoenix.zhtml?c=98901&p=irol-reportsAnnual (18. 4. 2012).

187

http://investors.crowncork.com/phoenix.zhtml?c=85121&p=irol-reports

http://assets1.csc.com/investor_relations/downloads/2011_CSC_AnnRep_10_K.pdf



http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=82105&p=proxy

http://www.delta.com/about_delta/investor_relations/annual_report_proxy_statement/index.jsp

http://www.delta.com/about_delta/investor_relations/annual_report_proxy_statement/index.jsp

http://www.dow.com/investors/pdfs/161-00769_2011_Annual_Report_Final.pdf

http://www.dow.com/investors/pdfs/161-00769_2011_Annual_Report_Final.pdf

http://investors.dupont.com/phoenix.zhtml?c=73320&p=irol-reportsannual

http://investors.dupont.com/phoenix.zhtml?c=73320&p=irol-reportsannual

http://www.eaton.com/Eaton/OurCompany/InvestorRelations/FinancialReports/AnnualReport/index.htm

http://www.eaton.com/Eaton/OurCompany/InvestorRelations/FinancialReports/AnnualReport/index.htm

http://www.elrad-int.si/html/SLO/ProductionTechnology.html

http://www.elrad-int.si/html/SLO/ProductionTechnology.html

http://www.emc.com/collateral/about/investor-relations/h8663-shareholder-letter-2011-ho.pdf

http://www.emc.com/collateral/about/investor-relations/h8663-shareholder-letter-2011-ho.pdf

http://www.emc.com/collateral/corporation/2011-proxy.pdf

http://www.emerson.com/SiteCollectionDocuments/Annual%20Reports/2011-Annual-Report/pdf/Emerson%20Annual%20Report.pdf

http://www.emerson.com/SiteCollectionDocuments/Annual%20Reports/2011-Annual-Report/pdf/Emerson%20Annual%20Report.pdf

http://www.eurel.si/storitve/plastikarna

http://www.exxonmobil.com/Corporate/Files/news_pub_sar2011.pdf

http://www.fanniemae.com/resources/file/ir/pdf/quarterly-annual-results/2011/10k_2011.pdf

http://www.fanniemae.com/resources/file/ir/pdf/quarterly-annual-results/2011/10k_2011.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/73/73289/ar/2010annualreport.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/73/73289/ar/2010annualreport.pdf

http://corporate.ford.com/doc/2011_annual_report.pdf

http://investor.gm.com/pdfs/Annual-Report.pdf



Google. 2011. Annual Report. Http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1288776/000119312512025336/d260164d10k.htm (9. 4. 2012).

Gorenje. 2011. Letno poročilo. Http://www.gorenjegroup.com/si/odnosi_z_investitorji/letna_porocila (24. 4. 2012).

GVIN. 2012. GVIN iskalnik: finančni podatki. Http://www.gvin.com/FinancniPodatki/Default.aspx?Stran=ProIsk (5. 4. 2012).

Halliburton. 2011. Annual Report. Http://ir.halliburton.com/phoenix.zhtml?c=67605&p=irol-reportsAnnual (21. 4. 2012).

HCA. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=63489&p=irol-sec&control_selectgroup=Annual%20Filings (16. 4. 2012).

Helios Group. 2010. Letno poročilo. Http://www.helios-group.eu/slo/informacije-za-delnicarje/financni-kazalci-in-poslovna-porocila (7. 4. 2012).

Hella Saturnus Slovenija. 2011. Vstopna stran. Http://www.hella-saturnus.si/hella-si-si/index.html (30. 4. 2012).

Hewlett-Packard. 2011. Annual Report. Http://h30261.www3.hp.com/phoenix.zhtml?c=71087&p=irol-irhome (4. 4. 2012).

Home Depot. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=63646&p=irol-reportsannual (1. 4. 2012).

IBM. 2011. Annual Report. Http://www.ibm.com/annualreport/2011/bin/assets/2011_ibm_annual.pdf (28. 4. 2012).

Illinois Tool Works. 2011. Annual Report. Http://investor.itw.com/phoenix.zhtml?c=71064&p=irol-IRHome (17. 4. 2012).

ING. 2011. Annual Report. Http://www.ing.com/Our-Company/About-us/Annual-Reports.htm (8. 4. 2012).

Intel. 2011. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/INTC/1797845924x0x554126/05fe1ae3-821f-4f87-b5d7-00b2c2e51000/Intel_2011_Annual_Report_and_Form_10-K.pdf(22. 4. 2012).

Interpublic Group. 2009. Annual Report. Http://investors.interpublic.com/phoenix.zhtml?c=87867&p=irol-reportsannual (19. 4. 2012).

Iskra Sistemi. 2011. Iskra sistemi. Http://www.iskrasistemi.si/ (16. 4. 2012). John Deere. 2011. Annual Report.

Http://www.deere.com/en_US/docs/Corporate/investor_relations/pdf/financialdata/reports/2012/2011_annual_report.pdf (13. 4. 2012).

Johnson & Johnson. 2011. Annual Report. Http://www.investor.jnj.com/annual-reports.cfm (26. 4. 2012).

Kelly Services. 2009. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/KELYA/1883598415x0x363989/5E0E7FCF-9CE1-47C4-8BD3-866774EE94FA/Kelly_Services_Annual_Report_2009.pdf (30. 4. 2012).

188

http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1288776/000119312512025336/d260164d10k.htm

http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1288776/000119312512025336/d260164d10k.htm

http://www.gorenjegroup.com/si/odnosi_z_investitorji/letna_porocila

http://www.gvin.com/FinancniPodatki/Default.aspx?Stran=ProIsk

http://ir.halliburton.com/phoenix.zhtml?c=67605&p=irol-reportsAnnual

http://ir.halliburton.com/phoenix.zhtml?c=67605&p=irol-reportsAnnual

http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=63489&p=irol-sec&control_selectgroup=Annual%20Filings

http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=63489&p=irol-sec&control_selectgroup=Annual%20Filings

http://www.helios-group.eu/slo/informacije-za-delnicarje/financni-kazalci-in-poslovna-porocila

http://www.helios-group.eu/slo/informacije-za-delnicarje/financni-kazalci-in-poslovna-porocila

http://www.hella-saturnus.si/hella-si-si/index.html

http://www.hella-saturnus.si/hella-si-si/index.html

http://h30261.www3.hp.com/phoenix.zhtml?c=71087&p=irol-irhome



http://www.ibm.com/annualreport/2011/bin/assets/2011_ibm_annual.pdf

http://investor.itw.com/phoenix.zhtml?c=71064&p=irol-IRHome

http://www.ing.com/Our-Company/About-us/Annual-Reports.htm

http://www.ing.com/Our-Company/About-us/Annual-Reports.htm

http://files.shareholder.com/downloads/INTC/1797845924x0x554126/05fe1ae3-821f-4f87-b5d7-00b2c2e51000/Intel_2011_Annual_Report_and_Form_10-K.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/INTC/1797845924x0x554126/05fe1ae3-821f-4f87-b5d7-00b2c2e51000/Intel_2011_Annual_Report_and_Form_10-K.pdf

http://investors.interpublic.com/phoenix.zhtml?c=87867&p=irol-reportsannual

http://www.iskrasistemi.si/

http://www.deere.com/en_US/docs/Corporate/investor_relations/pdf/financialdata/reports/2012/2011_annual_report.pdf

http://www.deere.com/en_US/docs/Corporate/investor_relations/pdf/financialdata/reports/2012/2011_annual_report.pdf

http://www.investor.jnj.com/annual-reports.cfm

http://files.shareholder.com/downloads/KELYA/1883598415x0x363989/5E0E7FCF-9CE1-47C4-8BD3-866774EE94FA/Kelly_Services_Annual_Report_2009.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/KELYA/1883598415x0x363989/5E0E7FCF-9CE1-47C4-8BD3-866774EE94FA/Kelly_Services_Annual_Report_2009.pdf

Krka. 2011. Letno poročilo. Http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/financna-porocila/ (21. 4. 2012).

Manpower. 2009. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/MAN/1886627174x0x357366/28671613-8399-463C-98BA-CF93545FFEF5/Manpower_AR_2009_Final.pdf (15. 4. 2012).

Marriott International. 2009. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/MAR/1879762137x0x364053/B4988C82-12B9-4BAA-8CC8-50E085A764D5/Marriott_09AR.pdf (9. 4. 2012).

Mattel. 2009. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/MAT/1884963838x0x362364/DE3C1DC8-EDD4-41AD-81E5-2D8251DB8E5D/Mattel_Annual_Report_As_Printed1.pdf (11. 4. 2012).

McDonald's. 2009. Annual Report. Http://www.aboutmcdonalds.com/content/dam/AboutMcDonalds/Investors/C-%5Cfakepath%5Cinvestors-2009-annual-report.pdf (17. 4. 2012).

McGraw-Hill. 2009. Annual Report. Http://investor.mcgraw-hill.com/phoenix.zhtml?c=96562&p=irol-reportsannual# (24. 4. 2012).

Medco Health Solutions. 2009. Annual Report. Http://phx.corporate-ir.net/phoenix.zhtml?c=69641&p=irol-reportsAnnual (18. 4. 2012).

Medtronic. 2011. Annual Report. Http://www.medtronic.com/wcm/groups/mdtcom_sg/@mdt/documents/documents/mdt2011ar.pdf (12. 4. 2012).

Microsoft. 2011. Annual Report. Http://www.microsoft.com/investor/reports/ar11/download_center.html (25. 4. 2012).

Motorola Solutions. 2011. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-2FO3VV/1790403314x0x552627/1344EB61-45BA-4EAD-9EC4-A99116BE997C/MSI_2011_AR.pdf (10. 4. 2012).

News Corporation. 2009. Annual Report. Http://www.newscorp.com/Report2009/AR2009.pdf (16. 4. 2012).

Omnicom. 2009. Annual Report. Http://files.omnicomgroup.com/ReportManagement/UploadedFiles/129158239757215000.pdf (2. 4. 2012).

Oracle. 2011. Annual Report. Http://www.oracle.com/us/corporate/investor-relations/financials/10k-2011-423237.pdf (21. 4. 2012).

Penske Automotive. 2009. Annual Report. Http://investors.penskeautomotive.com/phoenix.zhtml?c=82644&p=irol-reportsannual (8. 4. 2012).

Pfizer. 2011. Financial Report. Http://www.pfizer.com/files/annualreport/2011/financial/financial2011.pdf (22. 4. 2012).

Republic Services. 2009. Annual Report. Http://www.republicservices.com/Corporate/InvestorRelations/investor-relations.aspx (13. 4. 2012).

189

http://www.krka.si/sl/za-vlagatelje/financna-porocila/

http://files.shareholder.com/downloads/MAN/1886627174x0x357366/28671613-8399-463C-98BA-CF93545FFEF5/Manpower_AR_2009_Final.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/MAN/1886627174x0x357366/28671613-8399-463C-98BA-CF93545FFEF5/Manpower_AR_2009_Final.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/MAR/1879762137x0x364053/B4988C82-12B9-4BAA-8CC8-50E085A764D5/Marriott_09AR.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/MAR/1879762137x0x364053/B4988C82-12B9-4BAA-8CC8-50E085A764D5/Marriott_09AR.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/MAT/1884963838x0x362364/DE3C1DC8-EDD4-41AD-81E5-2D8251DB8E5D/Mattel_Annual_Report_As_Printed1.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/MAT/1884963838x0x362364/DE3C1DC8-EDD4-41AD-81E5-2D8251DB8E5D/Mattel_Annual_Report_As_Printed1.pdf

http://www.aboutmcdonalds.com/content/dam/AboutMcDonalds/Investors/C-%5Cfakepath%5Cinvestors-2009-annual-report.pdf

http://www.aboutmcdonalds.com/content/dam/AboutMcDonalds/Investors/C-%5Cfakepath%5Cinvestors-2009-annual-report.pdf

http://investor.mcgraw-hill.com/phoenix.zhtml?c=96562&p=irol-reportsannual

http://investor.mcgraw-hill.com/phoenix.zhtml?c=96562&p=irol-reportsannual



http://www.medtronic.com/wcm/groups/mdtcom_sg/@mdt/documents/documents/mdt2011ar.pdf

http://www.medtronic.com/wcm/groups/mdtcom_sg/@mdt/documents/documents/mdt2011ar.pdf

http://www.microsoft.com/investor/reports/ar11/download_center.html

http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-2FO3VV/1790403314x0x552627/1344EB61-45BA-4EAD-9EC4-A99116BE997C/MSI_2011_AR.pdf



http://www.newscorp.com/Report2009/AR2009.pdf

http://files.omnicomgroup.com/ReportManagement/UploadedFiles/129158239757215000.pdf

http://files.omnicomgroup.com/ReportManagement/UploadedFiles/129158239757215000.pdf

http://www.oracle.com/us/corporate/investor-relations/financials/10k-2011-423237.pdf

http://www.oracle.com/us/corporate/investor-relations/financials/10k-2011-423237.pdf

http://investors.penskeautomotive.com/phoenix.zhtml?c=82644&p=irol-reportsannual

http://www.pfizer.com/files/annualreport/2011/financial/financial2011.pdf

http://www.republicservices.com/Corporate/InvestorRelations/investor-relations.aspx

Revoz. 2010. Letno poročilo. Http://www.revoz.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=16CA3055-92F8-793A-716C-958A55100E8F (4. 4. 2012).

Revoz. 2011. Proces izdelave. Http://www.revoz.si/sl/inside.cp2?cid=F37CE3DC-7E57-DE6A-6A7B-FD6142490065&linkid=inside (19. 4. 2012).

Royal Dutch Shell. 2011. Annual Report. Http://reports.shell.com/annual-report/2011/servicepages/downloads/files/entire_shell_20f_11.pdf (23. 4. 2012).

R. R. Donnelley & Sons. 2009a. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/RRD/1883467933x0x365621/578FBBBB-0C85-40A9-88F9-BCAD62A41C5E/RRD10K.pdf (5. 4. 2012).

R. R. Donnelley & Sons. 2009b. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/RRD/1883467933x0x365610/3ED9B70C-E6D2-414D-BD03-6DE0E26ACE0B/RRD2009AR.pdf (5. 4. 2012).

Ryder System. 2009. Annual Report. Http://ryder.q4cdn.com/a2ffad71-1f11-4524-9e31-99952afce58b.pdf?noexit=true (27. 4. 2012).

Sinopec. 2011. Annual Report. Http://english.sinopec.com/download_center/reports/2012/20120326/download/2011AnnualReport.pdf (12. 4. 2012).

SloExport. 2013. Podatkovna baza slovenskih izvoznikov. Http://www.sloexport.si/ (25. 1. 2013).

Starbucks. 2009. Annual Report. Http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/99/99518/SBUX_AR.pdf (30. 4. 2012).

Target. 2009. Annual Report. Http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/65/65828/AP_Hi.pdf (14. 4. 2012).

Technology Review. 2011. 10 Emerging Technologies 2011. Http://www.technologyreview.com/tr10/?year=2011 (3. 12. 2013).

Technology Review. 2012. 10 Emerging Technologies 2012. Http://www.technologyreview.com/tr10/?year=2012 (3. 12. 2013).

Technology Review. 2013. 10 Breakthrough Technologies 2013. Hhttp://www.technologyreview.com/lists/breakthrough-technologies/2013/ (9. 12. 2013).

Texas Instruments. 2011. Annual Report. Http://www.ti.com/corp/docs/investor/ar11/ar11.pdf (1. 4. 2012).

The Boeing Company. 2011. Annual Report. Http://www.envisionreports.com/BA/2012/14427FE12E/5aeaf07f40c94540856bcbf8d53d7e39/Boeing_AR_3-9-12_SECURED_2-reduced.pdf (12. 4. 2012).

Thermo Fisher Scientific. 2011. Annual Report. Http://ir.thermofisher.com/phoenix.zhtml?c=89145&p=irol-reportsannual (15. 4. 2012).

Time Warner. 2009. Annual Report. Http://ir.timewarner.com/phoenix.zhtml?c=70972&p=irol-reportsannual (29. 4. 2012).

UnitedHealth Group. 2009. Summary Annual Report. Http://www.unitedhealthgroup.com/2009-annual-report/content/assets/documents/2009-Annual-Report.pdf (21. 4. 2012).

190

http://www.revoz.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=16CA3055-92F8-793A-716C-958A55100E8F

http://www.revoz.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=16CA3055-92F8-793A-716C-958A55100E8F

http://www.revoz.si/sl/inside.cp2?cid=F37CE3DC-7E57-DE6A-6A7B-FD6142490065&linkid=inside

http://www.revoz.si/sl/inside.cp2?cid=F37CE3DC-7E57-DE6A-6A7B-FD6142490065&linkid=inside

http://reports.shell.com/annual-report/2011/servicepages/downloads/files/entire_shell_20f_11.pdf

http://reports.shell.com/annual-report/2011/servicepages/downloads/files/entire_shell_20f_11.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/RRD/1883467933x0x365621/578FBBBB-0C85-40A9-88F9-BCAD62A41C5E/RRD10K.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/RRD/1883467933x0x365621/578FBBBB-0C85-40A9-88F9-BCAD62A41C5E/RRD10K.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/RRD/1883467933x0x365610/3ED9B70C-E6D2-414D-BD03-6DE0E26ACE0B/RRD2009AR.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/RRD/1883467933x0x365610/3ED9B70C-E6D2-414D-BD03-6DE0E26ACE0B/RRD2009AR.pdf

http://ryder.q4cdn.com/a2ffad71-1f11-4524-9e31-99952afce58b.pdf?noexit=true

http://ryder.q4cdn.com/a2ffad71-1f11-4524-9e31-99952afce58b.pdf?noexit=true

http://english.sinopec.com/download_center/reports/2012/20120326/download/2011AnnualReport.pdf

http://english.sinopec.com/download_center/reports/2012/20120326/download/2011AnnualReport.pdf

http://www.sloexport.si/

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/99/99518/SBUX_AR.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/99/99518/SBUX_AR.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/65/65828/AP_Hi.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/irol/65/65828/AP_Hi.pdf

http://www.technologyreview.com/tr10/?year=2011



http://www.ti.com/corp/docs/investor/ar11/ar11.pdf

http://www.envisionreports.com/BA/2012/14427FE12E/5aeaf07f40c94540856bcbf8d53d7e39/Boeing_AR_3-9-12_SECURED_2-reduced.pdf

http://www.envisionreports.com/BA/2012/14427FE12E/5aeaf07f40c94540856bcbf8d53d7e39/Boeing_AR_3-9-12_SECURED_2-reduced.pdf

http://ir.thermofisher.com/phoenix.zhtml?c=89145&p=irol-reportsannual

http://ir.timewarner.com/phoenix.zhtml?c=70972&p=irol-reportsannual

http://www.unitedhealthgroup.com/2009-annual-report/content/assets/documents/2009-Annual-Report.pdf

http://www.unitedhealthgroup.com/2009-annual-report/content/assets/documents/2009-Annual-Report.pdf

UnitedHealth Group. 2011. Annual Report. Http://www.unitedhealthgroup.com/invest/2011/UNH-2011-10-K.pdf (7. 4. 2012).

United Parcel Service. 2009. Annual Report. Http://www.investors.ups.com/phoenix.zhtml?c=62900&p=irol-reportsannual (11. 4. 2012).

United Technologies. 2011. Annual Report. Http://2011ar.utc.com/pdfs/UT_2011_Full_Report.pdf (6. 4. 2012).

Verizon. 2011. Annual Report. Http://www22.verizon.com/investor/anualreports.htm (14. 4. 2012).

Walgreens. 2010. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/WAG/1879582765x0x415505/1D8F76D6-DBFF-4936-8168-A67ECF0488DF/WALGREEN_2010_ANNUAL_Lo.pdf (20. 4. 2012).

Walmart. 2012. Annual Report. Http://www.walmartstores.com/sites/annual-report/2012/WalMart_AR.pdf (3. 4. 2012).

Walt Disney. 2009. Annual Report. Http://cdn.media.ir.thewaltdisneycompany.com/2009/annual/twdc-yir-2009.pdf (22. 4. 2012).

Waste Management. 2009. Annual Report. Http://investors.wm.com/phoenix.zhtml?c=119743&p=irol-reportsannual (17. 4. 2012).

Western Digital. 2011. Annual Report. Https://materials.proxyvote.com/Approved/958102/20110916/AR_102301/images/Western_Digital-AR2011.pdf (9. 4. 2012).

Whirlpool. 2011. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-5DXEK8/1782052053x0x549029/E5BD186A-FFDB-42DA-8917-0D7CF903F123/Whirlpool_2011AR.pdf (13. 4. 2012).

W. W. Grainger. 2009. Annual Report. Http://invest.grainger.com/phoenix.zhtml?c=76754&p=irol-reports (24. 4. 2012).

YRC Worldwide. 2009. Annual Report. Http://files.shareholder.com/downloads/YRCW/1883681338x0x375190/A2D39522-F4B5-40C1-B108-0B9166AA7489/YRCW_Annual_Report_2009.pdf (9. 4. 2012).

191

http://www.unitedhealthgroup.com/invest/2011/UNH-2011-10-K.pdf

http://www.investors.ups.com/phoenix.zhtml?c=62900&p=irol-reportsannual

http://2011ar.utc.com/pdfs/UT_2011_Full_Report.pdf

http://www22.verizon.com/investor/anualreports.htm

http://files.shareholder.com/downloads/WAG/1879582765x0x415505/1D8F76D6-DBFF-4936-8168-A67ECF0488DF/WALGREEN_2010_ANNUAL_Lo.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/WAG/1879582765x0x415505/1D8F76D6-DBFF-4936-8168-A67ECF0488DF/WALGREEN_2010_ANNUAL_Lo.pdf

http://www.walmartstores.com/sites/annual-report/2012/WalMart_AR.pdf

http://www.walmartstores.com/sites/annual-report/2012/WalMart_AR.pdf

http://cdn.media.ir.thewaltdisneycompany.com/2009/annual/twdc-yir-2009.pdf

http://investors.wm.com/phoenix.zhtml?c=119743&p=irol-reportsannual

https://materials.proxyvote.com/Approved/958102/20110916/AR_102301/images/Western_Digital-AR2011.pdf

https://materials.proxyvote.com/Approved/958102/20110916/AR_102301/images/Western_Digital-AR2011.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/ABEA-5DXEK8/1782052053x0x549029/E5BD186A-FFDB-42DA-8917-0D7CF903F123/Whirlpool_2011AR.pdf



http://invest.grainger.com/phoenix.zhtml?c=76754&p=irol-reports

http://files.shareholder.com/downloads/YRCW/1883681338x0x375190/A2D39522-F4B5-40C1-B108-0B9166AA7489/YRCW_Annual_Report_2009.pdf

http://files.shareholder.com/downloads/YRCW/1883681338x0x375190/A2D39522-F4B5-40C1-B108-0B9166AA7489/YRCW_Annual_Report_2009.pdf

PRILOGE

Priloga 1 Primeri tehnologij v izbranih večjih svetovnih podjetjih

Priloga 2 Izbrana obstoječa orodja za tehnološko presojo

Priloga 3 Vprašalnik za intervju s tehničnim vodstvom podjetja o ocenjevanju tehnološke sposobnosti

Priloga 4 Vabilo in opomnik za spletno ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij

Priloga 5 Spletno orodje za oceno tehnološke sposobnosti podjetja

Priloga 6 Računalniški SPSS 21 izpisi izračunov statističnih mer za podatke o tehnološki sposobnosti slovenskih proizvodnih podjetij

192

Priloga 1

PRIMERI TEHNOLOGIJ V IZBRANIH VEČJIH SVETOVNIH PODJETJIH

Primeri tehnologij in primeri uporabe izraza »tehnologija« so prikazani v izvirnem (angleškem) jeziku in zatorej namenoma niso prevedeni.

The Boeing Company (2011) information technology, High Energy Laser Technology, aircraft technologies, anti-terrorism technologies, weapon systems technologies, Structural Technologies, Twister Data Framework technology, cyber solution technology, atomic clock technology, fifth-generation boom, second-generation remote vision system, new wing air refueling pods, centerline hose drum unit, robust endothermic hydrocarbon-fueled scramjet propulsion system in flight

Dow (2011) EVOQUE™ Pre-Composite Polymer Technology, PASCAL™ Insulation Technology, trait technology, ELITE™ Advanced Technology Polyethylene Resins, lithium-ion battery technology, hydrogen peroxide to propylene oxide (HPPO) technology, Colex-D™ Technology, clean-energy solutions like lithium-ion battery systems for electric vehicles, DOW POWERHOUSE™ Solar Shingles and AIRSTONE™ Systems for Wind Energy, LED Technologies, FORMASHIELD™ Formaldehyde Abatement Technology, Water and Process Solutions technologies, solar and energyharvesting technologies, polyolefin technologies, herbicide-tolerant technology, photoresist technology, Advanced Packaging Technology, eco-washing machine technology, ultrafiltration technology for arsenic removal, reverse osmosis technology, Display Technologies, Growth Technologies, Interconnect Technologies and Semiconductor Technologies, SATISFIT™ Weight Care Technology, solvent to water-based technologies, DESIGNED DIFFUSION™ Technology, ROPAQUE™ EZ Clean Technology, VERSAIR™ Low VOC/Low Odor Technology, water purification and separation technology, emissions control technology, ENFORCER™ Technology, ENHANCER™ Technology for carpet and turf backing, hydrogen peroxide to propylene oxide (HPPO) manufacturing technology, water-borne technologies, multiple catalyst and process technologies, manufacturing and application technology, UNIPOL™ PP process technology, agricultural biotechnology, polyethylene process technology, SmartStax® multi-event technology, remediation technologies, track and trace technologies, licensing and catalyst technologies

Google (2011) HTML5, WebGL, the latest, fastest browsers, search technologies, DoubleClick advertising technology, ad serving technology, mobile-specific search technologies include search by voice, search by sight, and search by location, Google Apps (cloud computing suite of message and collaboration tools), which includes Gmail, Google Docs, Google Calendar, and Google Sites, hosted, web-based applications, Google Search Appliance (real-time search of business applications, intranet applications, and public websites), Google Site Search (custom search engine), Google Commerce Search (for online retail enterprises), Google Maps Application Programming Interface (API) for businesses (including fully interactive Google Maps for public and internal websites), Google Earth Enterprise (a behind-the-company-firewall software solution for imagery and data visualization), web search technology, internet and related technologies, Android, Google Search, Google AdWords, Google AdSense, Google Books, Google News, Google Image Search, Google Chrome, Google Talk, Google Voice, and YouTube, indexing technology, automated technology

Priloga 1

Boston Scientific (2011) WATCHMAN® Left Atrial Appendage Closure Device/Technology, medical technology, Precision Plus™ Spinal Cord Stimulator (SCS) System, SmoothWave™ Technology, Interventional Cardiology technologies, mapping and ablation catheters, Coronary Intravascular Ultrasound technology, Gastroenterology technologies, microelectronic implantable technologies, Neuromodulation technology, Multiple Independent Current Control, medical technologies: radio frequency (RF) generators, steerable RF ablation catheters, intracardiac ultrasound catheters, diagnostic catheters, delivery sheaths, temperature ablation catheters, closed-loop irrigated catheter, Chilli II® cooled ablation catheter, Blazer™ Open-Irrigated ablation catheter, CRM technologies, including INCEPTA™, ENERGEN™ and PUNCTUA™ defibrillators and LATITUDE® Patient Management System, products and technology features, including INGENIO™ pacemaker system and INCEPTA™, ENERGEN™ and PUNCTUA™ defibrillators, drug-eluting stent system technology, products and technology features, including PROMUS® Element™ and TAXUS® Element™ stent systems, everolimus-eluting stent system, the PROMUS® Element™ platinum chromium coronary stent, INGENIO™ family of pacemaker systems, pacemaker system technology, catheter-based bronchial thermoplasty procedure, Bronchial Thermoplasty System – device-based asthma treatment, pulmonary devices, ablation catheters, radio-frequency ablation catheter, Peripheral Interventions technology, Urology technology, visualization and programming technology, endovascular devices such as guidewires and other catheter-based technologies, stent and balloon technology, Medical Device Technology, EndoVascular Technologies, InterVentional Technologies

Ford Motor (2011) Lane Keeping System, adaptive cruise control, active park assist and MyFord Touch®, fuel-saving technologies, EcoBoost engine, wireless communication technology, sustainable technologies, EcoBoost, direct injection of gasoline or diesel fuel, six-speed transmissions, and hybrid and plug-in hybrid powertrains, smart technology, safety technology, rear inflatable seat belts: restraint system, image rendering technologies, driver-aid technologies, mobile connectivity that’s enabled by Ford SYNC®, driver assist systems, SYNC AppLink™, AdvanceTrac stability control, Curve Control, active park assist, Lane Keeping System, adaptive cruise control, sensors, EcoBoost-powered vehicle – this fuel-saving technology, turbocharging and direct injection, automatic start-stop technology,EcoBoost 4 technology, automatic transmission, C-MAX hybrids – hybrid vehicle technology, fuel economy technology, vehicle technology, the advanced 6-speed PowerShift™ and automatic transmissions, liquid-injection petroleum gas ("LPG") system – LPG technology, stop-start capability, engine technologies, including high-tech naturally-aspirated engines, 100 % ethanol ("E100"), EcoBoost, and hybrid electric ("HEV"), HEV technology, crash protection and crash avoidance technology, driver-assist crash-avoidance technologies, MyKey®, SYNC system, crash-avoidance technology – Collision Warning with Brake Support, inflatable seat belts, Blind Spot Information System™, Active Park Assist, and Adaptive Cruise Control, driver assistance technologies – Lane Keeping Aid and Driver Alert, Active City Stop, Forward Alert, Speed Limiter, Torque Vectoring Control, Traffic Sign Recognition System, All-Seat Beltminder®, and Power Child Locks, driver engagement technologies, Hands Free Liftgate, Lincoln Drive Control system

Cisco Systems (2011) network – information technology, routing and switching technologies, virtualization/the cloud, video, collaboration, networked mobility technologies, virtualization, scalable processing, cloud computing, networking, computing, storage, and software technologies, siloed technologies, routers – from core network infrastructure and mobile Internet network to access routers, technologies, including Etheret, Power over Ethernet, Fibre Channel over Ethernet (FCoE), Packet over Synchronous Optical Network, and Multiprotocol Label Switching, wireless technology, physical security and video surveillance, data center, virtualization, and collaboration technologies, Cisco Unified Communications and call center products and applications, Cisco WebEx collaboration tools, and Cisco TelePresence systems

Priloga 1

products, as well as other video and security products and systems, information technologies, data center technologies, networked technologies, hardware and software, IP, encryption technology, virtual private network (VPN), firewall, and intrusion-prevention services, product technologies, including high-end routing, video and network management software, collaboration technologies such as unified communications and Cisco TelePresence systems products, Digital Technologies, Internet Protocol (IP)-based networking technologies, routing, switching, and other networking-based technologies such as application networking services, collaboration, home networking, security, storage area networking, telepresence systems, unified communications, unified computing, video systems, and wireless

Intel (2011) 22-nanometer process technology, semiconductor technology, 3-D Tri-Gate transistor, 22nm 3-D transistor technology, computing technology, integrated digital technology platforms: a platform consists of a microprocessor and chipset, and may be enhanced by additional hardware, software, and services, silicon and process technology, silicon process technology, vPro™ technology – a computer hardware-based security technology, Bluetooth* wireless technology, embedded and mobile device software products, including virtualization technologies, notebook PC technologies, communication technologies such as wireless wide area network, WiFi, and 4G LTE, wired connectivity solutions, such as our Thunderbolt™ technology, Intel® WiFi technology, 2G and 3G technologies, McAfee DeepSAFE* technology, hardware and software technologies, ARM or MIPS Technologies, wireless technologies, integrated circuits, technology innovations such as three-dimensional Tri-Gate and Hi-k metal gate transistor technologies, silicon manufacturing process technology, 22nm three-dimensional Tri-Gate transistor process technology, processor technologies, flash memory technology products, Cross Platform Technologies, Logic Technology, Assembly Technology, Sort Test Technology, Chemical Mechanical Polish Technology, Storage Technologies, Low Power Technologies, Circuit Technology, Photonics Technology, Network and Security Technology, Memory Technology, Transistor Technology, SoC Technology, Device Technology, Operational Decision Support Technology, Analytical and Microsystems Technologies

BP (2011) energy efficiency technologies, carbon capture and storage technologies, seismic imaging, conversion technology, refining technology, petrochemicals technology, lubricants technology, fuels technology, petrochemicals manufacturing technology, response technology, extraction process: in situ steam-assisted gravity drainage (SAGD) technology (production technique, in situ process), low-carbon technologies, hydraulic fracturing process, gas extraction technologies, remote operating vehicle (ROV) intervention system, subsea dispersant injection system, exploration technologies: seismic acquisition methods (distance separated simultaneous sources (DS3) and independent simultaneous sources (ISS®) methods), digital, sensing and control technologies, well advisor module, technologies such as early kick detection, enhanced oil recovery (EOR) technologies, Designer Water® EOR technology, LoSal® EOR technology, refining and marketing technology, integrity monitoring systems, wireless Permasense sensors, engine technology, processing technologies, PTA technology, coal-upgrading Veba combi-cracking (VCC) technology (hydrogen-addition technology), cellulosic technology, waste-heat recovery, energy storage, carbon funds and land-carbon projects, new solar and bio-energy technologies, thermoelectric device (thermoelectric technology), abatement technologies, decommissioning technologies, clean-up technology

Priloga 2

IZBRANA OBSTOJEČA ORODJA ZA TEHNOLOŠKO PRESOJO

1. Enostavna anketa

(Avtor: Svetovna banka 2003)

Naziv podjetja …

Število zaposlenih/prihodki …

Proizvodi/trgi …

Zahtevane tehnologije …

Ime intervjuvanca …

Prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja glede na predstavljeno lestvico – vstavite 1, 2, 3 ali 4 za vsako vprašanje.

Področje tehnološke dejavnosti

Ključna vprašanja

Zelo se ne

strinjam

Nekoliko se ne

strinjam

Nekoliko se

strinjam

Zelo se strinjam

Ni odgovora

Ocena 1 2 3 4

1. Tehnologija igra pomembno vlogo vposlovni strategiji mojega podjetja.

2. Moje podjetje se dobro zavedatehnologij, ki so najpomembnejše za njegov posel.

3. Moje podjetje je dobro opremljeno zaocenjevanje tehnoloških priložnosti.

4. Moje podjetje lahko brez težav ocenitehnološke grožnje.

5. Moje podjetje ima posebnetehnološke prednosti, ki jih je sposobno izkoriščati.

6. Moje podjetje ve, katere tehnologijeoutsourcati in katere razviti interno.

7. Naš management je usposobljen za

Priloga 2


Ključna vprašanja

Zelo se ne

strinjam

Nekoliko se ne

strinjam

Nekoliko se

strinjam

Zelo se strinjam

Ni odgovora

Ocena 1 2 3 4 formuliranje tehnološke strategije, da doseže poslovne cilje.

8. Naše podjetje pozna svoje glavnetehnološke prioritete.

9. Naše podjetje ima dobro razvitotehnološko »vizijo«.

10. Naše podjetje ve, kako izbratitehnologijo, ki je potrebna za naš posel.

11. Naše podjetje ve, kateri so najboljšiviri tehnologije.

12. Naše podjetje je učinkovito pripridobivanju tehnologije iz zunanjih virov.

13. Naše podjetje ima dobre povezave spomembnimi zunanjimi dobavitelji tehnologije.

14. Naše tehnološke dejavnosti (npr.inženirstvo in R&R) so učinkovito organizirane znotraj našega podjetja.

15. Imamo jasne procese za izvrševanjetehnoloških projektov.

16. Naše podjetje ima dober sistem zaocenjevanje tehnoloških projektov.

17. Naše podjetje izvaja po-projektnepreglede.

18. Sposobni smo se učiti od enegatehnološkega projekta do drugega.

19. Vladne politike nas spodbujajo, najvlagamo v tehnologijo.

20. Uporabljamo zunanje organizacije(npr. svetovalna podjetja), da nam pomagajo z ocenjevanjem tehnologije.

21. Uporabljamo zunanja telesa, da nam

Priloga 2


Ključna vprašanja

Zelo se ne

strinjam

Nekoliko se ne

strinjam

Nekoliko se

strinjam

Zelo se strinjam

Ni odgovora

Ocena 1 2 3 4 pomagajo razviti tehnologijo.

22. Zunanje organizacije nam pomagajooceniti naše tehnološke rezultate.

23. Delamo z univerzami pri ključnihtehnoloških projektih.

24. Delamo z vladnimi raziskovalnimiinštituti pri pomembnih tehnoloških projektih.


2. Kratka različica orodja za presojo tehnološke sposobnosti

(Avtorji: Rush, Bessant in Hobday 2007)


Ključna vprašanja1

Nezavedno

zelo šibka sposobnost

Odzivno

šibka do povprečna sposobnost

Strateško

močna sposobnost

Kreativno

zelo močna sposobnost

Ocena 1 2 3 4

V 1 + 2 Zavedanje

1. V kolikšnem obsegu igratehnologija vlogo v poslovni strategiji vašega podjetja?

2. Katere tehnologije sonajpomembnejše za vaš posel?

V 3+ 4 Iskanje

3. Kako vaše podjetjeocenjuje tehnološke priložnosti in grožnje?

1 Pri vsakem vprašanju je na koncu še 5. možnost – ni odgovora.

Priloga 2



Nezavedno


Odzivno


Strateško

močna sposobnost

Kreativno


Ocena 1 2 3 4

4. Kdo (oseba ali skupina) jeodgovoren za ocenjevanje tehnologije znotraj vašega podjetja?

V 5 + 6 Razvijanje ključnih sposobnosti

5. Prosimo, opišite katerokoliposebno tehnološko prednost, od katere ima vaše podjetje koristi?

6. Kako vaše podjetjeuporablja tehnologijo za ustvarjanje poslovnih priložnosti za v prihodnje?

V 7+ 8 + 9 Tehnološka strategija

7. Kako usposobljen je vašmanagement v formuliranju tehnološke strategije, da uresniči poslovne cilje?

8. Kaj so glavne tehnološkeprioritete vašega podjetja?

9. Kako se tehnologija skladaz »vizijo« vašega podjetja?

V 10 + 11 Ocenjevanje in izbiranje tehnologije

10. Kako vaše podjetjepostopa pri izbiranju tehnologije, ki jo potrebuje za svoj posel?

11. Kako veste, kdaj steizbrali najboljšo tehnološko možnost?

V 12 + 13 Pridobivanje tehnologije

Priloga 2



Nezavedno


Odzivno


Strateško

močna sposobnost

Kreativno


Ocena 1 2 3 4

12. Kako vaše podjetjepostopa pri pridobivanju tehnologije iz zunanjih virov, potem ko je tehnologija enkrat izbrana?

13. Kateri zunanji dobaviteljitehnologije so najpomembnejši za vaš posel?

V 14 + 15 Implementacija in absorpcija tehnologije

14. Kako so vaše raznoliketehnološke dejavnosti (npr. inženirstvo in R&R) organizirane znotraj vašega podjetja?

15. Kako so projekti zauvajanje novih tehnologij organizirani?

V 16 + 17 + 18 Učenje

16. Ali ima vaše podjetjesisteme za ocenjevanje tehnoloških projektov? Če ima, prosimo, pojasnite.

17. Ali se vaše podjetjeučinkovito uči od enega tehnološkega projekta do drugega? In če se, kako se uči?

18. Ali vaše podjetje izvajapo-projektne preglede? Prosimo, opišite.

V 19 – 24 Razvijanje zunanjih povezav

19. Ali uporabljatekakršnekoli vladne agencije ali

Priloga 2



Nezavedno


Odzivno


Strateško

močna sposobnost

Kreativno


Ocena 1 2 3 4 programe, ko razvijate tehnologijo? Če jih, katere so to?

20. Ali uporabljate kakršnekoli zasebne svetovalne organizacije, da vam pomagajo pri ocenjevanju tehnologij? Če jih, katere so to?

21. Ali uporabljate kakršnakoli zunanja telesa, da vam pomagajo razviti tehnologijo? Če jih, katera so to?

22. Ali najemate kakršnekoli zunanje organizacije, da vam pomagajo oceniti vaše tehnološke rezultate? Če jih, katere so to?

23. Ali delate s kakršnokoli univerzo pri ključnih tehnoloških projektih? Če da, s katero?

24. Ali sodelujete s kakršnimkoli vladnim raziskovalnim inštitutom za prihodnje tehnološke projekte? Če da, s katerim?

Vir: Rush, Bessant in Hobday 2007, 229–230.

Priloga 2

3. Kontrolna lista za tehnološko presojo (TAM)

(Avtor: Garcia-Arreola 1996)

Področja ocenjevanja Elementi Ocena

1. Podjetniško okolje

1.1 Vodstvene sposobnosti in usmeritev uprave

• Tehnologija kot najvišja prioriteta – tehnologijo se ceni in z njo se ravna kot ključnim dejavnikom v celotni poslovni strategiji. Obstaja manager tehnologij, katerega presoja ima pomemben vpliv pri odločanju. Managerski pristop je skladen z zrelostjo podjetja.

1 Slabo 2 3 4 5 Odlično

• Vključenost in udeležba – managerji so dejavni člani tehnološke kulture znotraj podjetja. Imajo tesno povezavo z managerjem tehnologij in skrbniki tehnologij.


1.2 Tehnološka strategija

• Strategija podjetja – obstaja strategija podjetja, ki je namenjena doseganju vizije podjetja. En vidik te strategije je namenjen tehnologijam znotraj podjetja. Tehnološka strategija pomembno prispeva k strategiji podjetja.


• Cilji – obstajajo specifični cilji, ki so usmerjeni k vzpostavitvi tehnoloških standardov in pozicioniranju podjetja kot industrijskega vodje.


• Razširjenost – tehnološka strategija se učinkovito sporoča in razširja prek vseh ravni organizacije.


1.3 Organizacijska struktura

• Organizacijska oblika – organizacija ima strukturo, ki omogoča agilnost. Olajšuje in pospešuje proces odločanja. Tehnologijo eksplicitno predstavlja vodja tehnologij, katerega presoja vpliva na proces odločanja. Obstaja dokaz o organizacijski strukturi okoli tehnologij, ne okoli izdelkov.


• Timsko delo – vloge in službe so oblikovane tako, da olajšujejo timsko delo. Timi so samo-upravljani z zgolj priložnostnimi pregledi managerjev. Timi lahko vzpostavijo svoje lastne cilje in ukrepe za podporo celotne tehnološke strategije.


1.4 Napredek tehnološke • Kultura – v podjetju obstajajo vrednote, ki 1 Slabo

Priloga 2

Področja ocenjevanja Elementi Ocena kulture poudarjajo pomembnost tehnologije kot strateškega

dejavnika. Kultura podjetja podpira in spodbuja tehnologijo. 2 3 4 5 Odlično

• Učeča se organizacija – Organizacija ima veščine za ustvarjanje, pridobivanje in prenos znanja, in za spreminjanje svojega obnašanja kot odraz novega znanja in uvidov. Organizacija je vzpostavila metode za sistematično reševanje težav, poskušanje z novimi pristopi, učenje iz svojih lastnih izkušenj (tako uspehov kot neuspehov) in najuspešnejših praks drugih, in prenašanje znanja hitro in učinkovito po organizaciji. Nauki so dokumentirani in razdeljeni po organizaciji.


• Komunikacija – ni organizacijskih ovir, ki bi ogrožale komunikacijo od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor in horizontalno. Ideje in pomisleki so lahko svobodno izraženi. Informacije so na razpolago vsakomur, ki bi jih potreboval. Organizacijska struktura ni ovira, ko se poskuša komunicirati z ravnjo najvišjega managementa.


• Management sprememb – organizacija je učinkovita pri spopadanju s spremembami. Ljudje spremembe zaznavajo kot priložnost in ne kot grožnjo. Time se lahko na lahek način reorganizira, da se hitro prilagodijo novim potrebam podjetja.


1.5 Ljudje (Zaposlene se pojmuje in so obravnavani kot najpomembnejše premoženje podjetja. Vse ravni managementa so zavezane k obravnavanju ljudi s spoštovanjem in poštenostjo.)

• Politike kadrovanja – kadrovske službe so v neprestanem stiku z operativnimi oddelki, da se zavedajo njihovih potreb glede novih zaposlenih. Kandidate se identificira in izbere, pri čemer se upošteva njihovo zavzetost, vodstvene sposobnosti in tehnične veščine.


• Usposabljanje – uveljavljen je proces, ki zagotavlja, da so zaposleni visoko usposobljeni, viri znanja, sledijo potrebam kupcev in znajo reševati težave.


• Pooblaščanje – zaposleni imajo pooblastila za neposredno ukrepanje ob pojavljanju težav ali ko obstaja priložnost. Managerje se zaznava kot spodbujevalce. Podatki so na razpolago osebi/timu, ki jih potrebuje.


• Sistem nagrajevanja – sistem nagrajevanja upošteva tako različne motivacijske dejavnike za managerje, inženirje, znanstvenike in podjetnike, kakor prilagodljivo naravo organizacije.


Priloga 2

Področja ocenjevanja Elementi Ocena

2. Razvrstitev tehnologij

2.1 Storitvene/produktne tehnologije

• Notranje tehnologije – podjetje je jasno identificiralo svoje ključne sposobnosti, storitve in izdelke. Managerji zagotavljajo, da so napori osredotočeni na krepitev in izkoriščanje teh sposobnosti, storitev in izdelkov.


• Zunanje tehnologije – skrbniki tehnologije so identificirali zunanje tehnologije, ki so vključene v izdelku. Zagotavljajo, da nobena izmed njih ni strateškega pomena. Sistem mora biti zmožen identificirati vsako pomembno tehnologijo in jo razviti v podjetju, še preden postane dejavnik konkurenčnosti. Vzpostavljeni so sistemi za napovedovanje prihodnjega razvoja.


• Osnovne tehnologije – osnovne tehnologije industrije so jasno identificirane in vzdrževane v dobrem konkurenčnem položaju. Vzpostavljeni so sistemi za napovedovanje prihodnjega razvoja.


• Tehnološki trendi – skrbniki tehnologije poznajo trenutni položaj in trende tehnologij, ki stojijo za ključnimi sposobnostmi. Vzpostavljeni so sistemi za napovedovanje razvoja v prihodnosti.


2.2 Procesne tehnologije

• Notranje tehnologije – organizacija ceni razvoj procesnih tehnologij enako kot razvoj produktnih tehnologij. Managerji zagotavljajo, da so napori osredotočeni na krepitev in izkoriščanje procesnih tehnologij.


• Zunanje tehnologije – skrbniki tehnologije so identificirali zunanje tehnologije, ki so vključene v procesih. Zagotavljajo, da je najnovejši razvoj vključen v procese. Vzpostavljeni so sistemi za napovedovanje razvoja v prihodnosti.


• Ocena osnovnih tehnologij – osnovne tehnologije industrije so jasno identificirane in vzdrževane v dobrem konkurenčnem položaju. Vzpostavljeni so sistemi za napovedovanje razvoja v prihodnosti.


• Tehnološki trendi – skrbniki tehnologije poznajo trenutni položaj in trende ključnih procesnih tehnologij, ki podpirajo izdelovalne procese ključnih izdelkov. Vzpostavljeni so sistemi za napovedovanje razvoja v prihodnosti.


2.3 Tehnologija v trženju • Inovacije v trženju – podjetje razvija zdrave in 1 Slabo

Priloga 2

Področja ocenjevanja Elementi Ocena napadalne tržne načrte, da bolje kapitalizira lastnosti izdelkov in da jih naredi dostopnejše kupcem.

2 3 4 5 Odlično

• Koncept izdelek-storitev – podjetje je sposobno identificirati storitve, ki jo kupci zahtevajo od izdelkov, in poiskati alternativne načine za zadovoljitev te potrebe. Izdelki so kupcu prilagojene rešitve. Meja med izdelkom in storitvijo postane manj očitna.


3. Trgi in tekmeci

3.1 Tržne potrebe

• Sistem ocenjevanja trga – obstajajo sistemi, ki učinkovito identificirajo tržne potrebe in možne prihodnje tržne trende. Te informacije so na razpolago vodjem R&R. Ljudi znotraj organizacije se spodbuja, da te trende razumejo. Tržni trendi so vključeni v skupno strategijo podjetja. Skrbniki tehnologije so dejavni udeleženci v tem procesu.


• Trženje tehnologije – tržni oddelek je razvil sisteme za izkoriščanje ne samo izdelkov, ampak tudi tehnologij. Načrti morajo biti skladni s politikami izkoriščanja in s skupno tehnološko strategijo.


3.2 Položaj tekmecev

• Ocena konkurence – več-funkcijski timi periodično ocenjujejo ključne sposobnosti, tehnološki položaj in možne prihodnje sposobnosti konkurentov.


• Primerjalna presoja – podjetje periodično išče najboljše prakse, povezane s svojim poslovanjem, kjerkoli jih lahko najde. Interne procese in politike se primerja z najboljšimi praksami in razvija se načrte za zmanjšanje razlik.


4. Inovacijski proces

4.1 Ustvarjanje idej

• Notranje podjetništvo – obstajajo politike, ki dovoljujejo inoviranje na vseh ravneh organizacije. Zaposlene se spodbuja, naj predlagajo nove ideje za izdelke, storitve, ali procese. Uveljavljeni so sistemi nagrajevanja, ki spodbujajo inoviranje znotraj podjetja. Zaposleni poznajo tržne potrebe in na tej osnovi ustvarjajo nove izdelke ali storitve. Obstaja sistem, ki notranjim podjetnikom omogoča sporočanje in razvoj novih idej.


• Podjetništvo – podjetniki so motivirani za razvijanje svojih lastnih idej znotraj organizacije, če so te

1 Slabo 2

Priloga 2

Področja ocenjevanja Elementi Ocena skladne s strategijo. V nasprotnem primeru sistem podjetniku dovoljuje, da gre drugam, kjer potem razvije idejo.

3 4 5 Odlično

4.2 Ustvarjalci tehnologij

• Znanstveni »potisk« – skrbniki tehnologije imajo vire, ki jim omogočajo, da so strokovnjaki na svojem področju in da so pooblaščeni za predlaganje novih smernic in trendov. Zavedajo se najnovejših znanstvenih odkritij na njihovem področju.


• Tržni »poteg« – trženje je sposobno povezati trenutne izdelke s tržnimi potrebami, identificirati vrzeli in priložnosti. Informacije glede tržnih potreb so na razpolago vsem osebam/timom, ki jih to zanima.


4.3 Od zasnove do trga • Čas in stroški točke preloma – obstaja dokaz o nenehnih izboljšavah spremenljivke čas od zasnove do trga. Timi so sposobni spremljati stroške prek celotne faze.


5. Funkcije dodane vrednosti

5.1 Raziskave in razvoj

• Med-funkcijski timi – več-funkcijski in samostojni timi se uporabljajo za načrtovanje, razvoj in implementacijo novih izdelkov, procesov in/ali storitev. Načrt za zmožnost izdelave se doseže z zgodnjim vključevanjem vseh oddelkov v podjetju. Vsak nov projekt ima šampiona, ki vodi napore.


• Upravičevanje portfelja – R&R portfelj se popolnoma sklada s poslovno in tehnološko strategijo, z zrelostjo industrije ter s ključnimi sposobnostmi podjetja. Obstaja proces za izbiro novih izdelkov, ki bo podprl celotno strategijo in njeno povezanost s tehnološkimi prioritetami, pridobivanjem in izkoriščenjem.


• Analiza uspeha/neuspeha – projekti se analizirajo, da se identificirajo in dojamejo vzroki uspeha ali neuspeha; nauki so dokumentirani in distribuirani znotraj podjetja.


5.2 Procesi in postopki

• Izboljšave – obstajajo merila, ki so povezana z vsemi pomembnimi spremenljivkami procesa. Obstajajo dokazi o nenehnih izboljšavah glede na ta merila. Organizacija lahko dosega ekonomije obsega, da zadovolji tržne potrebe.


5.3 Okolju prijazna tehnologija

• Okolju prijazni izdelki in procesi – podjetje skrbi za konstruiranje in proizvajanje okolju prijaznih izdelkov. Procesi so opremljeni s filtri ali ustreznimi napravami, ki ne

1 Slabo 2 3 4

Priloga 2

Področja ocenjevanja Elementi Ocena onesnažujejo. 5 Odlično

• Reciklaža – pri konstruiranju izdelkov se upošteva dejstvo, da bo izdelek ob koncu svoje življenjske dobe odvržen; recikliranje je upoštevano.


6. Pridobivanje in izkoriščanje tehnologije

6.1 Pridobivanje tehnologij

• Metoda pridobivanja – možnosti pridobivanja tehnologije (notranji R&R, »joint-ventures«, licenciranje, nakup ...) podpirajo tehnološko strategijo. Odločitve temeljijo na položaju tehnologije v življenjskem ciklu. Odločitve upoštevajo dejavnike: položaj podjetja, nujnost pridobitve, vlaganje, kategorija tehnologije.


• Investiranje – ustreznost kapitalskih vlaganj se analizira in sprejme ne samo glede na finančni položaj, ampak tudi glede na konkurenčne prednosti, ki jih ta vlaganja lahko povzročijo.


6.2 Prenos tehnologije

• Postopki prenosa – podjetje ima vzpostavljene postopke prenosa, ki mu omogočajo, da uspešno prenaša tehnologije iz drugih institucij (podjetij, laboratorijev, univerz).


• Prenos ljudi – ko se nova tehnologija pridobi, se prav tako premesti ljudi za podporo procesu prenosa.


6.3 Izkoriščanje za dobiček

• Izkoriščanje za dobiček – Obstajajo postopki, ki zagotavljajo optimalno izkoriščanje tehnologij, bodisi v izdelku ali procesih, outsourcingu proizvajanja, »joint ventures«, ali licenciranju. Odločitve so skladne s skupno tehnološko strategijo in tehnološko klasifikacijo.


6.4 Zaščita • Zaščita – inovacijski proces tvori zaprto zanko, ki zahteva zaščito znanja s patentiranjem ali drugimi metodami.


Vir: Garcia-Arreola v Khalil 2000, 268–274.

Priloga 3

VPRAŠALNIK ZA INTERVJU S TEHNIČNIM VODSTVOM PODJETJA O OCENJEVANJU TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI

Vabilo za intervju s tehničnim vodstvom Spoštovani, Na Fakulteti za management (Univerza na Primorskem) in Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani (IRI UL) izvajamo raziskavo tehnološke sposobnosti slovenskih podjetij ter razvijamo orodje za oceno tehnološke sposobnosti. Rezultati tehnološke presoje služijo kot osnova za oblikovanje tehnološke strategije. Za ta namen bi želeli z Vami izvesti intervju, s katerim bi želeli ugotoviti:

- potrebo po ocenjevanju tehnološke sposobnosti v Vašem podjetju, - ustrezen način praktične izvedbe ocenjevanja tehnološke sposobnosti prek

spletnega vprašalnika, - ustreznost predlaganih kazalnikov tehnološke sposobnosti in ali jih Vaše

podjetje uporablja/spremlja. Zelo bi cenili Vaš čas in kratko sodelovanje. Odgovori na vprašanja so večinoma v obliki lestvice od 1 do 5, v obliki DA/NE, in v obliki številk. S pomočjo Vaših odgovorov bomo lahko bolje oblikovali končno orodje za oceno tehnološke sposobnosti. Predvideni čas intervjuja je 45–60 minut. Prek Vašega sodelovanja pri intervjuju boste dobili:

- vpogled v predlagano orodje za ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetja, - končno obliko spletnega vprašalnika za oceno tehnološke sposobnosti

slovenskih podjetij, - povzetek rezultatov raziskave tehnološke sposobnosti slovenskih proizvodnih

podjetij. Avtor raziskave: Peter Štrukelj, mladi raziskovalec in doktorski študent na področju managementa tehnologij na Fakulteti za management (Univerza na Primorskem). Mentor raziskovalca: prof. dr. Slavko Dolinšek, direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani (IRI UL).

Priloga 3

Vprašanja za intervju s tehničnim vodstvom

Podjetje: Intervjuvanec: Kraj in datum: Tema: ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetja. Namen intervjuja:

- ugotoviti potrebo po ocenjevanju tehnološke sposobnosti v podjetju, - ugotoviti ustrezen način praktične izvedbe ocenjevanja tehnološke

sposobnosti prek spletnega vprašalnika, - ugotoviti ustreznost predlaganih kazalnikov tehnološke sposobnosti in ali jih

podjetje uporablja/spremlja.

1. Ali v vašem podjetju obstaja potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti?

DA Zakaj? ______________________

NE Zakaj? _____________________

2. Ali v vašem podjetju periodično izvajate oceno vaše tehnološke sposobnosti?

DA Kako pogosto? __________________

NE Zakaj? ______________________

Priloga 3

3. Če dobite po elektronski pošti vprašalnik za oceno tehnološke sposobnosti vašega podjetja,

- koliko je maksimalno število zaželenih vprašanj? (prosimo, vpišite

število) _________

- koliko je maksimalno število minut reševanja vprašalnika? (prosimo, vpišite število) ____________

- kakšen je zaželen način odgovarjanja:

v obliki opisov izbor elementa na lestvici ponujenih odgovorov vseeno

- kakšna je zaželena lestvica možnih odgovorov:

dobro / slabo se strinjam / se ne strinjam močno / šibko odstotki in števila vseeno

drugo: ______________?

4. Kako bi vi opredelili tehnologijo in tehnološko sposobnost v vašem podjetju? Tehnologija je ______________________________________ Tehnološka sposobnost podjetja je ______________________

5. Kateri so ključni kazalniki/merila tehnološke sposobnosti v vašem podjetju? (kako bi vi ocenjevali ali merili tehnološko sposobnost vašega podjetja)

- - - - -

6. Kaj mora vsebovati orodje za oceno tehnološke sposobnosti, da bo resnično uporabno za vaše podjetje?

Priloga 3

Prosimo, ocenite naslednje predlagane kazalnike tehnološke sposobnosti in označite, ali jih v vašem

podjetju spremljate.

7. Strateško pridobivanje tehnologije je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Podjetje pridobiva tehnologije bodisi z nakupom ali z lastnim razvojem. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje učinkovitega pridobivanja tehnologij? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓

Ustreznost kazalnika 1 – neustrezno 2 – manj ustrezno 3 – srednje ustrezno 4 – precej ustrezno 5 – ustrezno

Ali spremljate in ocenjujete

vrednosti za ta kazalnik?

delež vlaganj v R&R novih tehnologij

1 2 3 4 5

DA NE

število pridobljenih patentov (za tehnologije)

1 2 3 4 5

DA NE

število kupljenih licenc za tehnologije

1 2 3 4 5

DA NE

vrednost nakupa tehnologij glede na prihodke

1 2 3 4 5

DA NE

število pridobljenih tehnologij prek prevzemov drugih podjetij

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik strateškega pridobivanja tehnologij, ga prosimo navedite:

- Kazalnik 1: - Kazalnik 2: - Kazalnik 3:

VAŠ KOMENTAR:

Priloga 3

8. Ustrezna in napredna tehnološka oprema je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem je pomembna tehnološka zahtevnost opreme in proizvodnih procesov ter redno posodabljanje tehnološke opreme. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje tehnološke opreme in njenega posodabljanja? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




delež povečanja tehnološke opreme v zadnjih 2 letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež novih, zmogljivejših tehnologij glede na celotno tehnološko opremo, ki jih je podjetje vpeljalo v zadnjih 2

letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež tehnološke opreme podjetja, ki jo je podjetje sámo razvilo ali izboljšalo v zadnjih 2

letih

1 2 3 4 5

DA NE

stopnja tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov

1 2 3 4 5

DA NE

stopnja zahtevnosti tehnologij za podporo dobavi

1 2 3 4 5

DA NE

stopnja zahtevnosti tehnologij za podporo trženju

1 2 3 4 5

DA NE

stopnja zahtevnosti tehnologij za podporo razvoju novih

izdelkov

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik tehnološke opreme in njenega posodabljanja, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

Priloga 3

9. Učinkovito izkoriščanje tehnologije je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem je pomembna izkoriščenost in produktivnost tehnološke opreme, zniževanje stroškov zaradi novih tehnologij in stopnja tehnološke zahtevnosti izdelkov. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje strateškega izkoriščanja tehnologij? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




skupna učinkovitost opreme (angl. Overall Equipment

Efficiency)

1 2 3 4 5

DA NE

delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka/storitve v zadnjem

letu zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij

1 2 3 4 5

DA NE

delež znižanja stroškov podpornih procesov podjetja v zadnjem letu zaradi uvedbe

novih, zmogljivejših tehnologij

1 2 3 4 5

DA NE

stopnja tehnološke zahtevnosti izdelkov

1 2 3 4 5

DA NE

stopnja moči na trgu zaradi uvedbe novih tehnologij

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik strateškega izkoriščanja tehnologij, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

Priloga 3

10. Učinkovito trženje tehnologije je vidik tehnološke sposobnosti podjetja.2 Pri tem je pomembna prodaja novih tehnologij, povečevanje prihodkov od prodaje novih tehnologij in povečevanje tržnega deleža. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje trženja tehnologij? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




delež povečanja števila novih tehnologij na trgu v zadnjih 3

letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež povečanja prihodkov zaradi prodaje novih tehnologij

v zadnjih 3 letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež povečanja tržnega deleža zaradi prodaje novih tehnologij glede na tekmece v zadnjih 3

letih

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik trženja tehnologije, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

2 Velja samo za tista podjetja, ki prodajajo tehnologijo kot svoj izdelek.

Priloga 3

11. Sposobnost reševanja tehnoloških težav je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem so pomembni zastoji in izpadi v proizvodnih in podpornih procesih, delovne nesreče pri uporabi tehnologij ter reklamacije3. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje tehnoloških problemov in njihovega reševanja? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




delež zmanjšanja zastojev v proizvodnji v zadnjih 3 letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež zmanjšanja delovnih nesreč zaradi slabega delovanja tehnologije ali slabe tehnološke

usposobljenosti zaposlenih v zadnjih 3 letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež znižanja reklamacij pri prodaji novih tehnologij v zadnjih

3 letih4

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik tehnoloških težav in njihovega reševanja, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

3 Velja samo za tista podjetja, ki prodajajo tehnologijo kot svoj izdelek. 4 Velja samo za tista podjetja, ki prodajajo tehnologijo kot svoj izdelek.

Priloga 3

12. Redno spremljanje poslovnega okolja glede tehnologij je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem so pomembne analize tekmecev, analize kupcev, analize državnih predpisov in analize tehnoloških trendov v prihodnosti. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za ocenjevanje rednega spremljanja vašega poslovnega okolja? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




število analiz v zadnjih 3 letih, v katerih je podjetje ugotavljalo,

ali in v čem imajo njegove tehnologije prednosti pred tehnologijami tekmecev

1 2 3 4 5

DA NE

število analiz v zadnjih 3 letih, v katerih je podjetje ugotavljalo, kakšne so tehnološke potrebe

kupcev 5

1 2 3 4 5

DA NE

število analiz v zadnjih 3 letih, v katerih je podjetje ugotavljalo,

ali njegove tehnologije ustrezajo tehnološkim predpisom države

1 2 3 4 5

DA NE

število analiz v zadnjih 3 letih, v katerih je podjetje predvidevalo tehnološke trende v prihodnosti

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik rednega spremljanja vašega tehnološkega okolja, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

5 Velja samo za tista podjetja, ki prodajajo tehnologijo kot svoj izdelek.

Priloga 3

13. Ustrezna usposobljenost zaposlenih glede obvladovanja tehnologij je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem so pomembni izobrazba, znanja, veščine in ustvarjalnost zaposlenih na področju tehnologij ter njihovo izobraževanje. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje tehnološke usposobljenosti zaposlenih? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




delež povečanja števila tehnološko visoko

usposobljenih zaposlenih (inženirjev) v zadnjih 3 letih

1 2 3 4 5

DA NE

število usposabljanj zaposlenih glede obvladovanja tehnologij v

zadnjih 3 letih

1 2 3 4 5

DA NE

delež vlaganj v izobraževanje zaposlenih glede obvladovanja

tehnologij

1 2 3 4 5

DA NE

število uporabnih inovativnih predlogov zaposlenih glede

novih tehnologij v zadnjem letu

1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik tehnološke usposobljenosti zaposlenih in njihovega izobraževanja, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

Priloga 3

14. Strateško ravnanje s tehnologijami je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem je pomemben obstoj funkcije managerja tehnologij, obstoj tehnološke strategije in načrtovanja. Imate v vašem podjetju kakršnekoli kazalnike, ki se nanašajo na strateško ravnanje s tehnologijami?

NE

DA

Prosimo, navedite: ☐obstoj funkcije manager tehnologij ☐obstoj tehnološke strategije kot dela poslovne strategije ☐redno spremljanje uresničevanja ciljev tehnološke strategije ☐obstoj inovacijskega sistema ☐zaščita intelektualne lastnine Drugo: ____________________ VAŠ KOMENTAR:

15. Strateško sodelovanje z zunanjimi partnerji na področju tehnologij je vidik tehnološke sposobnosti podjetja. Pri tem je pomembno sodelovanje z dobavitelji, kupci, tekmeci in raziskovalnimi ustanovami na področju tehnologij. Ali menite, da so naslednji kazalniki ustrezni za spremljanje in ocenjevanje tehnološkega sodelovanja? (Prosimo, označite ustrezno.)

KAZALNIKI

↓




Dobavitelji

delež vlaganj v skupne tehnološke projekte

1 2 3 4 5

DA NE

število skupnih tehnoloških projektov

1 2 3 4 5

DA NE

število novih tehnologij kot

Priloga 3

rezultat skupnih projektov

1 2 3 4 5

DA NE Kupci


1 2 3 4 5

DA NE


1 2 3 4 5

DA NE

število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov

1 2 3 4 5

DA NE

Tekmeci


1 2 3 4 5

DA NE


1 2 3 4 5

DA NE


1 2 3 4 5

DA NE

Raziskovalne ustanove


1 2 3 4 5

DA NE


1 2 3 4 5

DA NE


1 2 3 4 5

DA NE

Če uporabljate ali pa menite, da obstaja še kakšen drug pomemben kazalnik tehnološkega sodelovanja, ga prosimo navedite:


VAŠ KOMENTAR:

Priloga 4

VABILO PODJETJEM ZA OCENO NJIHOVE TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI

Naslov: TEHNOLOŠKA SPOSOBNOST podjetja – ocena in primerjava

Spoštovani,

V sklopu poslanstva Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani (IRI UL) smo skupaj z našimi sodelavci razvili model in orodje za ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetja. Uporabnost orodja želimo preveriti v praksi, zato ocenjujemo tehnološko sposobnost slovenskih proizvodnih podjetij. K sodelovanju bi želeli povabiti tudi Vas kot ustrezno osebo iz vašega podjetja:

Http://ankete.fm-kp.si/index.php?sid=96741&lang=sl

Z Vašim sodelovanjem dobite vpogled v metodo ocenjevanja tehnološke sposobnosti, ugotovite, kako je to merilo povezano s preostalimi merili uspešnosti podjetja (dodana vrednost na zaposlenega, donosnost kapitala …), iz rezultatov pa se lahko primerjate tudi z drugimi podjetji.

Izpolnjevanje ni zahtevno, posamezne postavke so zanimive in jasno napisane. Ne traja več kot 10 min. Vsi vaši odgovori so in bodo ostali popolnoma anonimni.

O rezultatih raziskave bomo ustrezno poročali; če želite biti osebno obveščeni, na koncu vprašalnika vpišite svoj e-naslov.

Ključne definicije, model in področja ocenjevanja si lahko ogledate na: http://www.iri.uni-lj.si/novice/?id=173.

Za dodatna vprašanja vam je na razpolago vodja raziskave, Peter Štrukelj: [email protected].

Za vaše odgovore se Vam že vnaprej zahvaljujemo.

S prijaznimi pozdravi,

prof. dr. Slavko Dolinšek, direktor IRI UL

Peter Štrukelj, mag., UP, Fakulteta za management Koper

Priloga 4

Opomnik podjetjem za oceno njihove tehnološke sposobnosti

Naslov: TEHNOLOŠKA SPOSOBNOST podjetja – ocena in primerjava

Spoštovani,

pred kratkim smo Vas že povabili k sodelovanju pri oceni tehnološke sposobnosti proizvodnih podjetij:

Http://ankete.fm-kp.si/index.php?sid=96741&lang=sl

Veseli smo začetnega odziva podjetij, s čimer smo dobili potrditev zanimivosti raziskave in posredne koristnosti orodja za ocenjevanje tehnološke sposobnosti.

Zaradi metodološke korektnosti raziskave (utemeljenih/relevantnih ugotovitev) bi želeli, da bi bil odziv podjetij še boljši – da bi še več podjetij sodelovalo pri ocenjevanju.

Zato Vas kot najbolj primerno osebo iz vašega podjetja vljudno prosimo, če si lahko vzamete do 10 minut vašega časa in ocenite tehnološko sposobnost vašega podjetja (izpolnjevanje je zanimivo in tekoče, ni zahtevno). S tem boste pomembno prispevali k raziskavi in dobili vpogled v ocenjevalno orodje ter rezultate ocenjevanj.

Za Vaše odgovore (so popolnoma anonimni) se Vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo.

Vodja raziskave – Peter Štrukelj: [email protected].

Ključne definicije, model in področja ocenjevanja:

Http://www.iri.uni-lj.si/novice/?id=173

S prijaznimi pozdravi,

prof. dr. Slavko Dolinšek, direktor IRI UL

Peter Štrukelj, mag., UP, Fakulteta za management Koper

Priloga 5

SPLETNO ORODJE ZA OCENO TEHNOLOŠKE SPOSOBNOSTI PODJETJA

Podatki za spletni vprašalnik v programu LimeSurvey Naslov TEHNOLOŠKA SPOSOBNOST 2013 ID 96741 URL ankete http://ankete.fm-kp.si/index.php?sid=96741&lang=sl Opis Ocena za proizvodna podjetja.

Uvodna stran Vprašanja so zanimiva, enoznačna in kratka – izbira odgovorov je dana vnaprej. Izpolnjuje se hitro in tekoče.

Administrator Peter Štrukelj ([email protected]) Predloga LSprilagojena Osnovni jezik Slovenščina Izhodna povezava IRI UL (http://iri.uni-lj.si/sl/prva-stran/) Število vprašanj/skupin 45/9 Ime preglednice za anketo lime_survey_96741

TEHNOLOŠKA SPOSOBNOST 2013

SAMO-OCENA Kontrolna spremenljivka. 1. Koliko je vaše podjetje tehnološko napredno? (Samo-ocena) Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

nizko srednje-nizko srednje srednje-visoko visoko

I. STRATEŠKO RAVNANJE S TEHNOLOGIJAMI Za podjetje je ključno, da ima tehnološko strategijo (del strategije podjetja), v kateri je določeno, katere so ključne tehnologije-/-tehnološke sposobnosti podjetja, in kako jih bo podjetje razvijalo ter uporabljajo za učinkovito doseganje strateških in operativnih ciljev. Prav tako je ključno, da ima podjetje sistematizirano vodstveno funkcijo, ki je odgovorna za oblikovanje, implementacijo in spremljanje tehnološke strategije (manager tehnologij). Za strateško ravnanje s tehnologijami je ključen tudi obstoj inovacijskega sistema, standardov kakovosti za proizvodne procese in izdelke ter sposobnost ravnanja s tehnološkimi tveganji. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 2. Podjetje ima tehnološko strategijo (cilje in načrt, kako bo razvijalo in izkoriščalo tehnološko opremo in znanje): Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

3. V strategiji je določeno, KATERE tehnologije so ključne za podjetje: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če je odgovoril z 'DA' na vprašanje '2.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

Priloga 5

4. V strategiji je določeno, KAKO bo podjetje učinkovito izkoriščalo ključne tehnologije: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če je odgovoril z 'DA' na vprašanje '3.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

5. V strategiji so vključene tehnološke priložnosti in grožnje, ki jih je podjetje identificiralo in ocenilo: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če je odgovoril z 'DA' na vprašanje '2.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

6. Stopnja vpliva tehničnega direktorja (oziroma direktorja proizvodnje ali vodje razvoja) pri ožjem odločanju uprave podjetja je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

nizka srednje-nizka srednja srednje-visoka visoka

7. Stopnja formalizacije (ustaljeni postopki, pravilniki, obrazci, komisije) in informatizacije zbiranja ter ocenjevanja inovativnih predlogov zaposlenih je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


8. Raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnološkimi tveganji* je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


* Predvidevanje možnih tehnoloških zastojev, napak, nesreč, vdorov v informacijske sisteme, posnemanj in kraj tehnološkega znanja ter pravočasno ukrepanje. 9. Podjetje ima standard kakovosti ISO 9001: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

Priloga 5

II. RAZVOJ NOVIH PROIZVODNIH PROCESOV IN IZDELKOV Za podjetje je ključno, da razvija in izboljšuje proizvodne procese ter izdelke, zato da lahko izdeluje in prodaja izdelke, ki imajo višjo vrednost za kupce v primerjavi s tekmeci, in da lahko povečuje svoj tržni delež ter moč na trgu. Prav tako je ključno, da podjetje zmanjšuje čas od zasnove novega izdelka ali proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo ali na trg. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 10. Ključna usmeritev razvoja v podjetju je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

ni razvoja, le proizvodnja po naročilu posnemanje tujih tehnologij in izdelkov izboljšave svojih tehnologij in izdelkov popolnoma novi izdelki popolnoma nove tehnologije

11. V podjetju obstaja poseben oddelek za razvoj in raziskave: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z 'ni razvoja, le proizvodnja po naročilu' na vprašanje '10.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

12. Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke je približno: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z 'ni razvoja, le proizvodnja po naročilu' na vprašanje '10.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

< 1 % 1 – 3 % 3 – 6 % 6 – 10 % več kot 10 % ne znam oceniti

13. V zadnjih 3 letih ste razvili in uspešno vpeljali na trg naslednje število novih* izdelkov: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z 'ni razvoja, le proizvodnja po naročilu' na vprašanje '10.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0 1 – 5 6 – 10 11 – 20 več kot 20 ne znam oceniti

* Nov izdelek je bodisi bistvena novost za kupce, ki kupujejo izdelek, bodisi ima bistveno povečane zmogljivosti glede na prejšnje različice izdelka. 14. Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg je: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z '0' na vprašanje '13.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

< 6 mesecev 6 – 12 mesecev 12 – 18 mesecev

Priloga 5

18 – 24 mesecev več kot 2 leti ne znam oceniti

15. V zadnjih 3 letih ste sámi razvili in vpeljali naslednje število novih proizvodnih procesov: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z 'ni razvoja, le proizvodnja po naročilu' na vprašanje '10.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


16. Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo je: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z '0' na vprašanje '15.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

< 6 mesecev 6 – 12 mesecev 12 – 18 mesecev 18 – 24 mesecev več kot 2 leti ne znam oceniti

17. V zadnjih 3 letih ste prijavili naslednje število patentov za izdelke ali tehnologije: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z 'ni razvoja, le proizvodnja po naročilu' na vprašanje '10.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


III. POSODABLJANJE TEHNOLOŠKE OPREME Za podjetje je ključno, da redno povečuje obseg svoje tehnološke opreme in jo posodablja, s tem pa povečuje količino, raznolikost ter razvojno zahtevnost izdelkov. Uvajanje naprednejših tehnologij je ključno tudi zaradi stroškovne in časovne optimizacije vseh podpornih funkcij podjetja (recimo nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT ipd.). Prav tako je povečevanje in posodabljanje tehnološke opreme ključno zaradi vedno hitrejšega tehnološkega napredka in ker to delajo tudi tekmeci. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 18. Proizvodni procesi imajo naslednjo stopnjo tehnološke zahtevnosti: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

1 – (najbolj enostavni stroji in programi, veliko ročnega dela z enostavnim orodjem) 2 3

Priloga 5

4 5 – (najbolj kompleksni stroji, visoko-avtomatizirana in računalniško integrirana proizvodnja,

roboti) 19. Podporni procesi (nabava, finance, računovodstvo, kadri, IT ipd.) imajo naslednjo stopnjo tehnološke zahtevnosti: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

1 – (najbolj enostavne naprave, veliko ročnega dela z enostavnim orodjem) 2 3 4 5 – (visoko-avtomatizirani, informatizirani in računalniško integrirani procesi)

20. Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celotne prihodke je približno: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


21. Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, ostale naprave), ki ste jo zamenjali z novo v zadnjih 5 letih, je približno: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0 – 5 % 5 – 10 % 10 – 15 % 15 – 20 % več kot 20 % ne znam oceniti

22. Podjetje ima izdelan tehnološki načrt za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih ter podpornih procesov: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

IV. SPREMLJANJE IN ANALIZIRANJE TEHNOLOŠKEGA OKOLJA Za podjetje je ključno, da redno spremlja in analizira razvoj ter uporabo tehnologij v okolju, še posebno pri tekmecih, da se lahko z njimi primerja in posledično odpravlja tehnološki zaostanek ali ohranja tehnološko prednost. Redno spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja je ključno tudi za določitev tehnoloških priložnosti ter groženj za podjetje. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 23. Koliko strokovnih (tehnoloških) sejmov se predstavniki podjetja udeležijo na leto? Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

Priloga 5

0 – 1 1 – 3 3 – 5 5 – 7 več kot 7 ne znam oceniti

24. Kolikokrat na leto si predstavniki podjetja ogledajo proizvodne obrate konkurence? Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


25. Koliko strokovnih konferenc o novih tehnologijah se vaš tehnični kader (inženirji/razvojniki) udeleži na leto? Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


26. Podjetje vsako leto izdela lastno analizo/predvidevanje tehnoloških trendov, ki so pomembni za podjetje: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

27. Podjetje vsako leto izdela SWOT-analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, grožnje) za tehnologije podjetja: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

V. UČINKOVITO IZKORIŠČANJE TEHNOLOGIJE Za podjetje je ključno, da tehnologije uporablja z minimalnimi stroški in minimalno časovno porabo glede na zastavljene cilje (recimo količina in vrste izdelkov). Prav tako je ključno, da uporablja tehnologije za razvoj in izdelavo takšnih izdelkov, ki kupcem prinašajo čim višjo vrednost (ugodna cena, visoka kakovost, naprednost ter kompleksnost izdelka). To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 28. Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

< 1 % 1 – 3 % 3 – 6 % 6 – 10 % več kot 10 %

Priloga 5

ne znam oceniti 29. Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

< 1 1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot 10 ne znam oceniti

30. Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo je približno: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

< 0,1 % 0,1 – 1 % 1 – 5 % 5 – 10 % več kot 10 % ne znam oceniti

31. Stroški dela na enoto izdelka so se v zadnjih 3 letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij znižali za: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0 – 0,1 % 0,1 – 1 % 1 – 5 % 5 – 10 % več kot 10 % stroški dela so se povečali ne znam oceniti

32 Cene najbolj prodajanih izdelkov so glede na konkurenco: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

bistveno nižje malo nižje približno enake malo višje bistveno višje ne znam oceniti

33. Najbolj prodajani izdelki imajo naslednjo stopnjo razvojne zahtevnosti: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

1 – (najbolj enostavni, razvojno nezahtevni izdelki: recimo osnovne surovine, hrana) 2 3 4 5 – (najbolj kompleksni, avtomatizirani in razvojno zahtevni izdelki: recimo roboti, letala,

kompleksni informacijski sistemi) 34. V zadnjih 3 letih ste prodali naslednje število licenc za izdelke ali tehnologije: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0

Priloga 5

1 – 3 4 – 6 7 – 10 več kot 10 ne znam oceniti

VI. SKUPNI TEHNOLOŠKI PROJEKTI Z ZUNANJIMI PARTNERJI Za podjetje je ključno, da izvaja skupne tehnološke projekte z zunanjimi partnerji. Zaradi splošnega povečevanja števila novih tehnologij (in tehnološkega znanja) se zmanjšuje sposobnost podjetja, da v celoti obvladuje obstoječe tehnologije (in tehnološko znanje), zato je za razvoj novih izdelkov in tehnologij vedno bolj odvisno od drugih podjetij, (raziskovalnih) ustanov ter posameznikov. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 35. V strategiji podjetja je zapisana usmeritev v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

DA NE

36. Število skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami v zadnjih 5 letih je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0 1 2 3 4 ali več ne znam oceniti

37. Število novih izdelkov kot rezultat teh projektov je: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z '0' na vprašanje '36.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


38. Število novih proizvodnih procesov kot rezultat teh projektov je: [Ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če NI odgovoril z '0' na vprašanje '36.'] Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


39. Podjetje sodeluje v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež*: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

Priloga 5

DA NE

* Tehnološki parki, centri, grozdi, združenja.

VII. TEHNOLOŠKA USPOSOBLJENOST ZAPOSLENIH Za podjetje je ključno, da imajo zaposleni tehnološko znanje in veščine, s katerimi učinkovito razvijajo, uporabljajo ter izboljšujejo tehnologije in izdelke. Tehnološko znanje in izkušnje zaposlenih so ključni tudi za predlaganje uporabnih inovativnih rešitev za izboljšave izdelkov in proizvodnih procesov ter za dobro ocenjevanje tehnoloških priložnosti in groženj. Zaradi hitrega tehnološkega napredka in uvajanja novejših tehnologij pri tekmecih morajo imeti zaposleni sposobnost hitrega tehnološkega učenja. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 40. Raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehnološke priložnosti in grožnje za podjetje, je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


41. Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


42. Število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja je: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


43. Koliko dni na leto je povprečni zaposleni deležen organiziranega tehnično/tehnološkega usposabljanja? Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


Priloga 5

44. Koliko inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov predlaga povprečni inženir/tehnolog na leto: Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:


REZULTATI RAZISKAVE 45. Če želite prejeti rezultate raziskave, vpišite kontaktni e-naslov. (neobvezno) Vpišite vaš odgovor:

Priloga 6

RAČUNALNIŠKI SPSS 21 IZPISI IZRAČUNOV STATISTIČNIH MER ZA PODATKE O TEHNOLOŠKI SPOSOBNOSTI SLOVENSKIH PROIZVODNIH

PODJETIJ

Analiza skupin glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti

Initial Cluster Centers Cluster

1 2 3 4 5

TS točke povprečje 63,452381 28,035714 80,892857 45,357143 10,833333

Iteration Historya

Iteration Change in Cluster Centers

1 2 3 4 5

1 2,203 2,238 5,809 ,163 5,208

2 2,085 1,945 1,781 ,149 1,790

3 1,209 ,776 1,309 ,262 ,555

4 ,476 ,406 ,554 ,185 ,294

5 ,361 ,415 ,526 ,185 ,550

6 ,000 ,241 ,000 ,176 ,257

7 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000

a. Convergence achieved due to no or small change in cluster centers.

The maximum absolute coordinate change for any center is ,000. The

current iteration is 7. The minimum distance between initial centers is

17,202.

Final Cluster Centers

Cluster

1 2 3 4 5

TS točke povprečje 57,118738 34,057056 70,912644 46,477087 19,486961

Priloga 6

Diskriminantna analiza za 5 skupin podjetij glede na tehnološko sposobnost

Tests of Equality of Group Means

Wilks' Lambda F df1 df2 Sig.

STATEGIJA povprečje ,412 92,017 4 258 ,000

INOVACIJE povprečje ,588 45,266 4 258 ,000

PROCESI povprečje ,473 71,921 4 258 ,000

OKOLJE povprečje ,451 78,405 4 258 ,000

IZKORIŠČANJE povprečje ,906 6,728 4 258 ,000

SODELOVANJE povprečje ,445 80,432 4 258 ,000

ZAPOSLENI povprečje ,425 87,272 4 258 ,000 Summary of Canonical Discriminant Functions

Eigenvalues

Function Eigenvalue % of Variance Cumulative % Canonical

Correlation

1 14,669a 98,4 98,4 ,968

2 ,218a 1,5 99,9 ,423

3 ,012a ,1 100,0 ,109

4 ,004a ,0 100,0 ,063

a. First 4 canonical discriminant functions were used in the analysis.

Wilks' Lambda

Test of Function(s) Wilks' Lambda Chi-square df Sig.

1 through 4 ,052 758,873 28 ,000

2 through 4 ,808 54,449 18 ,000

3 through 4 ,984 4,055 10 ,945

4 ,996 1,015 4 ,907

Standardized Canonical Discriminant Function Coefficients

Function

1 2 3 4

STATEGIJA povprečje ,537 -,658 -,111 ,359

INOVACIJE povprečje ,587 -,241 ,779 ,004

PROCESI povprečje ,577 -,176 -,142 -,600

OKOLJE povprečje ,513 ,555 ,425 -,120

IZKORIŠČANJE povprečje ,380 ,255 ,134 ,801

SODELOVANJE povprečje ,862 ,371 -,331 ,041

ZAPOSLENI povprečje ,433 ,048 -,434 ,036

Priloga 6

Classification Resultsa,c

TS skupina Predicted Group Membership Total

0 1 2 3 4

Original

Count

0 23 4 0 0 0 27

1 0 82 0 0 0 82

2 0 1 71 1 0 73

3 0 0 3 52 0 55

4 0 0 0 2 24 26

%

0 85,2 14,8 ,0 ,0 ,0 100,0

1 ,0 100,0 ,0 ,0 ,0 100,0

2 ,0 1,4 97,3 1,4 ,0 100,0

3 ,0 ,0 5,5 94,5 ,0 100,0

4 ,0 ,0 ,0 7,7 92,3 100,0

Cross-validatedb

Count

0 23 4 0 0 0 27

1 0 81 1 0 0 82

2 0 3 68 2 0 73

3 0 0 3 52 0 55

4 0 0 0 3 23 26

%

0 85,2 14,8 ,0 ,0 ,0 100,0

1 ,0 98,8 1,2 ,0 ,0 100,0

2 ,0 4,1 93,2 2,7 ,0 100,0

3 ,0 ,0 5,5 94,5 ,0 100,0

4 ,0 ,0 ,0 11,5 88,5 100,0

a. 95,8% of original grouped cases correctly classified.

b. Cross validation is done only for those cases in the analysis. In cross validation, each case is classified by the

functions derived from all cases other than that case.

c. 93,9% of cross-validated grouped cases correctly classified.

Priloga 6

Diskriminantna analiza za 2 skupini podjetij glede na tehnološko sposobnost

Tests of Equality of Group Means

Wilks' Lambda F df1 df2 Sig.

STATEGIJA povprečje ,594 178,364 1 261 ,000

INOVACIJE povprečje ,720 101,569 1 261 ,000

PROCESI povprečje ,615 163,326 1 261 ,000

OKOLJE povprečje ,619 160,406 1 261 ,000

IZKORIŠČANJE povprečje ,931 19,236 1 261 ,000

SODELOVANJE povprečje ,611 166,120 1 261 ,000

ZAPOSLENI povprečje ,625 156,686 1 261 ,000

Summary of Canonical Discriminant Functions

Eigenvalues

Function Eigenvalue % of Variance Cumulative % Canonical

Correlation

1 2,077a 100,0 100,0 ,822

a. First 1 canonical discriminant functions were used in the analysis.

Wilks' Lambda

Test of Function(s) Wilks' Lambda Chi-square df Sig.

1 ,325 289,421 7 ,000

Standardized Canonical Discriminant

Function Coefficients Function

1

STATEGIJA povprečje ,310

INOVACIJE povprečje ,290

PROCESI povprečje ,330

OKOLJE povprečje ,281

IZKORIŠČANJE povprečje ,184

SODELOVANJE povprečje ,474

ZAPOSLENI povprečje ,122

Priloga 6

Classification Resultsa,c

TS skupina 2 Predicted Group Membership Total 0 1

Original

Count 0 131 0 131

1 1 131 132

% 0 100,0 ,0 100,0

1 ,8 99,2 100,0

Cross-validatedb

Count 0 131 0 131

1 1 131 132

% 0 100,0 ,0 100,0

1 ,8 99,2 100,0

a. 99,6% of original grouped cases correctly classified.

b. Cross validation is done only for those cases in the analysis. In cross validation, each case is classified by

the functions derived from all cases other than that case.

c. 99,6% of cross-validated grouped cases correctly classified.

Priloga 6

Korelacijska matrika

Correlations TS točke Število

zaposlenih

Čisti

dobiček

Dodana

vrednost na

zaposlenega

EBITDA ROE ROA

TS točke

Pearson

Correlation

1 ,270** ,012 ,276** ,180** -,052 ,101

Sig. (2-tailed) ,000 ,842 ,000 ,003 ,404 ,102

N 263 263 263 262 262 258 262

Število zaposlenih

Pearson

Correlation

,270** 1 -,147* -,047 -,041 -,071 -,062

Sig. (2-tailed) ,000 ,017 ,448 ,513 ,257 ,320

N 263 263 263 262 262 258 262

Čisti dobiček

Pearson

Correlation

,012 -,147* 1 -,064 ,189** ,141* ,403**

Sig. (2-tailed) ,842 ,017 ,302 ,002 ,023 ,000

N 263 263 263 262 262 258 262

Dodana vrednost

na zaposlenega

Pearson

Correlation

,276** -,047 -,064 1 ,390** ,016 ,350**

Sig. (2-tailed) ,000 ,448 ,302 ,000 ,800 ,000

N 262 262 262 262 262 257 262

EBITDA

Pearson

Correlation

,180** -,041 ,189** ,390** 1 -,013 ,657**

Sig. (2-tailed) ,003 ,513 ,002 ,000 ,837 ,000

N 262 262 262 262 262 257 262

ROE

Pearson

Correlation

-,052 -,071 ,141* ,016 -,013 1 ,048

Sig. (2-tailed) ,404 ,257 ,023 ,800 ,837 ,446

N 258 258 258 257 257 258 257

ROA

Pearson

Correlation

,101 -,062 ,403** ,350** ,657** ,048 1

Sig. (2-tailed) ,102 ,320 ,000 ,000 ,000 ,446

N 262 262 262 262 262 257 262

**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

Priloga 6

Regresijska analiza

Čisti dobiček kot odvisna spremenljivka

Model Summary

Model R R

Square

Adjusted R

Square

Std. Error of

the Estimate

Change Statistics

R Square

Change

F

Change

df1 df2 Sig. F

Change

1 ,221a ,049 ,023 5476303,29661 ,049 1,874 7 255 ,074

a. Predictors: (Constant), ZAPOSLENI povprečje, IZKORIŠČANJE povprečje, SODELOVANJE povprečje,

INOVACIJE povprečje, PROCESI povprečje, OKOLJE povprečje, STATEGIJA povprečje

Coefficientsa

Model Unstandardized

Coefficients

Standardized

Coefficients

t Sig. Collinearity

Statistics

B Std. Error Beta Tolerance VIF

1

(Constant) -

2756238,413

1581122,233 -1,743 ,083

STATEGIJA

povprečje

20243,374 500006,431 ,003 ,040 ,968 ,534 1,873

INOVACIJE

povprečje

-515914,657 508117,248 -,076 -1,015 ,311 ,670 1,492

PROCESI povprečje 365047,988 556649,077 ,055 ,656 ,513 ,522 1,917

OKOLJE povprečje 205420,473 515058,886 ,033 ,399 ,690 ,555 1,800

IZKORIŠČANJE

povprečje

1136408,649 706598,984 ,103 1,608 ,109 ,914 1,094

SODELOVANJE

povprečje

-854025,513 340491,292 -,194 -2,508 ,013 ,625 1,599

ZAPOSLENI

povprečje

1196353,709 784493,228 ,133 1,525 ,128 ,489 2,045

a. Dependent Variable: Čisti dobiček

Priloga 6

Dodana vrednost na zaposlenega kot odvisna spremenljivka

Model Summary

Model R R

Square

Adjusted R

Square

Std. Error of

the Estimate

Change Statistics

R Square

Change

F

Change

df1 df2 Sig. F

Change

1 ,324a ,105 ,080 17589,40823 ,105 4,260 7 254 ,000

a. Predictors: (Constant), ZAPOSLENI povprečje, IZKORIŠČANJE povprečje, SODELOVANJE povprečje,

PROCESI povprečje, INOVACIJE povprečje, OKOLJE povprečje, STATEGIJA povprečje

Coefficientsa

Model Unstandardized

Coefficients

Standardized

Coefficients

t Sig. Collinearity

Statistics

B Std. Error Beta Tolerance VIF

1

(Constant) 14166,814 5079,302 2,789 ,006

STATEGIJA

povprečje

293,926 1618,876 ,015 ,182 ,856 ,531 1,882

INOVACIJE povprečje 742,664 1653,056 ,033 ,449 ,654 ,660 1,514

PROCESI povprečje 4291,948 1788,993 ,197 2,399 ,017 ,521 1,919

OKOLJE povprečje -1299,167 1654,581 -,063 -,785 ,433 ,556 1,800

IZKORIŠČANJE

povprečje

3716,914 2271,816 ,102 1,636 ,103 ,913 1,095

SODELOVANJE

povprečje

476,060 1095,403 ,033 ,435 ,664 ,623 1,604

ZAPOSLENI

povprečje

3278,335 2537,219 ,110 1,292 ,197 ,485 2,063

a. Dependent Variable: Dodana vrednost na zaposlenega

Priloga 6

Faktorska analiza

KMO and Bartlett's Test

Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,559

Bartlett's Test of Sphericity

Approx. Chi-Square 1276,790

df 741

Sig. ,000

Total Variance Explained

Factor Initial Eigenvalues

Total % of Variance Cumulative %

1 8,003 20,519 20,519

2 2,648 6,789 27,309

3 2,235 5,731 33,040

4 1,934 4,960 38,000

5 1,836 4,707 42,708

6 1,672 4,288 46,996

7 1,559 3,998 50,994

8 1,517 3,890 54,884

9 1,280 3,283 58,167

10 1,242 3,185 61,352

11 1,141 2,926 64,278

12 1,104 2,830 67,108

13 1,052 2,698 69,806

14 1,004 2,573 72,379

15 ,983 2,521 74,900

16 ,917 2,351 77,251

17 ,903 2,315 79,566

18 ,802 2,057 81,623

Extraction Method: Maximum Likelihood.

Priloga 6

Factor Matrixa

a. Attempted to extract 14 factors. In iteration 25, no local

minimum was found. Extraction was terminated.

Modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti - doktorat

Documents

Transcript of Modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti - doktorat