KOŽELJSKI Fran Sal.

Poduk v igranju na citrah I. zv.

/

I

Cena lgld.50 kr.

s c m v E N r j■J ißa.rn a

1895.

Založil L . S c h w e n t n e r ,

knjigama v Brežicah

ob Savi.

Natisnila Jos. Eberle in dr.na Dunaji, VII.31* » / *

C )

hinnii/

ran oz. '% &JS/ . ■

K * ? f e R Iv/ ! . V t ’ K M -' iUHUOTUHK

IH ^ y ' 1895.

Založil L . S c h w e n t n e r ,

knjigama v Brežicah

ob Savi.

Cena lgld.50 kr.

Natisnila Jos. Eberle m dr. na Ounaji, VII.4IM/M

RENTNE*

2

P r e d g o v o r .

Citre so postale v novejši dobi tudi Slovencem priljubljeno glasbeno orodje,

a kdor se ga je hotel naučiti, moral je seči po tujih (nemških)podučnih knjigah. Ker sem

se doslej veliko bavil s poducevanjem v citrah, občutil sem živo, kako zelo je treba slo­

venskega navoda v igranju tega ljubkega instrumenta. To m e j e napotilo sestaviti priču­

joči poduk. Sestavljen je po najnovejših zistemih (Huber, Enslein), za vaje so pa vporabljeni

v ogromni večini le s lo v e n s k i napevi. Izkusil sem, s kolikim veseljem so se poprijeli

učenci prvih vaj, zaslišajoc v njih domače napeve. Upam torej, da bode to delo ugajalo

začetnikom; spretni igralci se bodo pa po mnogoštevilnih pesmih in etudah toliko

bolj izurili.

V V e l e n j u m a r c a m e s c a 1 8 9 5 .Fr. Sal. Koželjski.

SHch der Musikaliendruckerei V. Jos .Eberle 8 C? Wien, VII.

/ M K ) ^ o c a < 3 5 7 j\

L. S.

feg»

au cis

ais

’isats cis

Snopiči:

es

S p r e m n e s tr u n e .

24

h gjj-JliS-

ai.

r i s(11S

( t is[is

c is risf f l Syis

*Z * zaznamovane strune so vd.ec e.

B a s o v e s t r u n e . N a d š te v i ln i basi.

ica

*

Yvodrii pojrai.'

3

Glasba je umetnost, ki po glasih ali tonih vzbuja in izraža notranja čutila v petji ali pa po glasbenih

orodjih (instrumentih).

Glasba se zaznamuje z znamenji, katera imenujemo note (sekirice). Ta znamenja naznanjajo nam: Lime,

2. visokost ali nižavo in 3. veljavo glasu.

Glasba obsega veliko število tonov, ki so po visokosti in nižavi drug od drugega sicer različni, vender

pa toliko sorodni, da se morejo vsi zaznamovali z dvanajstimi toni. Izmed teh dvanajst tonov ima jih zopet samo

sedem samostojna imena; drugi pa so postranski, od njih izpeljani. Sedem samostojnih tonov nazivljamo s slede­

čimi črkami: f{ c f g n h

Zaporedna vrsta teh tonov imenuje se l e s t v i c a ali s k a la * * ) njihov obseg pa o k t a v a . Da se torej so­

rodni toni, ki imajo enaka imena, pa so različni po visočini, med seboj razločujejo, razdeli se cela vrsta tonov

v več oktav: Kontra-oktava (najnižji toni) C, IJ, JR, / \ G, A , IJ; velika oktava: C, D , E , F, G, A , //,- mala

oktava: c, d , e , f, g, a , h ; enkrat nadčrtana oktava: č, d, e, f, g , a , h; dvakrat nadčrtana oktava,- c, d, e, f\ g, ci. h;

trikrat nadčrtana oktava: c, d, e, f, g, ä,T>-, in štirikrat nadčrtana oktava (pri citrah le nepopolna).- c, d .

Sestava not.

Znamenja za note so pike, ali polne (m) ali votle (o ).

Da ž njimi naznanjamo visokost ali nižavo glasu, pišemo je na peterorižne vrste, in sicer.- a) na pet

glavnih črt, b) v štiri medprostore, c) pod in d) nad glasbeno vrsto s pomočjo postranskih (pomožnih) črtic, ki

se za vsako noto posebič stavijo.

d) f>) c)

1---------------------------------------

d)------------------6-------------------»----------------------------- m *

l4 * = = = = = = =

------- a—-------------- » ---------— }—z-------------m--------- H r i r ** ' V - s ---------------------

note na črtah, v medprostorih pod vrsto •nad vrsto

Note se imenujejo s prej omenjenimi črkami: c, d , e, f, g, a , h . Imena not (torej tudi visočino glasu)

odločuje pa pred vsem tako imenovani ključ, ki stoji v začetku vsake glasbene vrste. Ključev se rabi v glasbi

več, katerih vsaki da notam druga imena; pri citrah pa rabimo samo dva: vijolinski ali G-ključ (< >) in basov

ali F-ključ ( 9 :)*

*) Sprva podamo le najpotrebnejše iz splošne glasbene teorije, ker se bodo vse podrobnosti pozneje razložile in s prak­tičnimi vajami razjasnile.

**) Ta lestvica se lahko začenja in končuje z vsakim teh sedem tonov; n. pr. d, e, f, g, n, h, v,e, f, g, a, h, c, d i. t. d.

L. s . 8.

Citarju je treba poznati sledeče note: štirikrat nad-

a ) v vijolmskem ključu: trikrat nadčrtana oktava črtana nkta\a_ - ♦ * -

. mala oktava, enkrat nadčrtai

7 ž -------- ------—.................. , 'T' , i 'i 1

ia oktava

- J J h

dvakrat nadčrtana oktava ^ m t z

r r p r r r ^ i f f r F f F F | r r =j j j 1 j J i J

3 ♦ ir ♦ * T: d e f<■ d e / ' f/ " h

b) v basovem ključu:

kontra oktava velika oktava

--------------- H-------------- ;---------- -------

J- d * ■ II

t/ a h

ma

f - P --------L - 1— J----------«------------------------------------ IH-------------

7' d e f (j a h c d e f' Tj a h v d

enkrat nadčrtana oktava a oktava m m. —

. y f : - - n _ r _ .

' i i ....... i J J * ' 'J J, V /> E F (i A

V e l

. . # —

/ / c

j a v a i

- f - — f— 1 ---------------------------- — — i

d e f f/ n h r d e f Tj Ti

i o t in p a v z .

Ne samo po visokosti, temuč tudi po veljavi so note različne, namreč: cole, polovrie, četrtinke.osminke, šestnajstinke, dvaintridesetinke i. t. d. Nota vsaktere omenjene vrste je za polovico krajša od

prejšnje; cela nota velja torej za dve polovni, polovna za dve četrtinki, četrtinka za dve osminki i. t. d., kakor

kaže sledeča tabela,-

Cela nota velja za

2polovni

'Ičetrti nke

8o s m i n k

lf>šestnajstink

32Hvaintride-

s e t i n k

° 4 vštiriinšest-desetink

Prenehljaje v sredi kakega glasbenega dela imenujemo p av z e (odmori ali stanke), ki so tudi enako notam

po veljavi različne.

w m‘en

/ •

dva tri

rj

štir’

en dva

M

f— -itri

m

štir’

j v - m----------------

r ■

-m--------------- M-------- ----- —M------— —----. ' r

m-------m-------•m------- m------

_ u

- m-------m-------

t ....— ......r

m------- m------- m-------m----v r r = h = r

m—*—m—m—

= = T— i - - - ' = 4 - ----- i H -

-ien

l "! „1 \dva Itri

i :štir’

nota

pavza

cela45

polovna1*

četrtinkai.4

Posminka

JL8

šestnajstinkaJL16

dvaintride­setima

štiriinšest­deseti nka

I iL. S. 8.

5

P i k a (•) za noto ali za pavzo podaljša nje trajanje za polovico njene veljave; nota s piko velja torej

za tri polkrajše note; istotako tudi pavza, n. pr.:

* note: pavze:

pisava^ 4

/L '3 "

-2 •

7 ' m

m -

m m o a i

t '

* ^

/*

*7 Vf f 1 ^ = M

A r * 7

Takt.Vsaka skladba je razdeljena v istovredne (t.j. enako dolgo trajajoče) dele ali odstavke, katere imenujemo

takte in so zaznamovani z navpično črtico (taktnico) čez glasbeno vrsto. Veljava takta je vselej naznanjena v za­

četku skladbe poleg ključa. Takt je različen, ter se najbolj rabijo sledeči:

enojni takti:: '< 5 1 -T% zloženi takti: z t tS

Razne note in pavze morajo se v skladbi tako razdeliti, da jih stoji med dvema taktnicama po vrednosti

toliko, kolikor jih je potrebno, da dopolnijo veljavo takta, v začetku skladbe naznanjenega, n. pr.

i u : m m

štej: 1 2 3 4 1 2 3 4

F=~-P P i-1 2 3 4 3 4

U p i

Prestavna znamenja.Najmanjše razdalje (interval) med dvema tonoma glede visočine je pol tona. Tako razdalje se nahaja

med e in f , pa med h in n. Med trugimi toni skale: med c in d , d in e, f in ff, ff in a, a in h obsega pa

razdalje po dva pol tona ali celi ton, ker se med takima tonoma še eden v sredi nahaja. Postavimo pa pred noto

križec (#), tedaj se poviša nota za pol tona. Tako povišana nota dobi zdaj drugo ime, pridene se ji namreč

z l o g - i s , n. pr. pred noto c pomeni, da je ta nota pol tona višja kot e , ter se imenuje c i s . Od c is do d

je pa zopet pol tona. Narobe zniža be (1>) noto za pol tona; znižani noti se doda pri imenovanju zlog - e s , n.

pr. z \f znižani d je pol tona nižji, kakor d ter se imenuje „ d e s “ Izjema je le ta, da se znižani h navadno ne

imenuje „ h e s “ temuč 6, znižani a se imenuje „ a s “ znižani e pa es.

i , . i______________ i I | j? i ____ i 2________________

i § J tiJ W ^ - *J - l|J r' r i f'r f - l,J J ^ -LJ iJ P P i- n - —' ’ _ 1 1 /iesr, cis, d , d is , e, f , f i s , ff, gin, a , »is, h , c, e, h, «n a , as , ff, t/es, f , e, es , d , des, c.

b

Da med tonoma e - f in h - c ne najdemo niti križca, niti be-ja, izvira iz tega, ker je med tema to­

noma že naravno razdalje pol tona.

Tone brez prestavnih znamenj imenujemo glavne, s prestavnimi znamenji pa postranske. Postranski

toni, o kterih smo v začetku (str. 3) govorili, nastanejo s povišanjem ali znižanjem tonov.

Prestavna znamenja, ki veljajo samo za iste note v enem taktu, prekliče zopet oddelatelj ali bekvadrat

(!j); nota, pred kojo stoji, zadobi zopet svoje prvotno ime.

P i ni p i j p ijj l i i M § V i J P i j j i|j i j j ^v, cis, c , d , d is , d , f\ f is , f, ff, tj is , ff, ff, ffes, ff, f f, e, es, e, d , des, d .

e

*) Ker obsega razdalje e - f , h - c samo pol tona nastane z povišanega e (eis) ton f in z povišanega h (his) nastane c ;

znižani c (res) je isto kakor h, in znižani f (fes) isto kar e.

L. s. e.

6 O c i t r a h p o s e b e j . Melodijska tablica.

C itre imajo navadno 32 do 36 s t ru n , koje se r a z d e le v t r i v rs te : melodijske, spremne in basove s t r u n e . M elodijsk ih strun je pet, r a zp e te so p rek melodijske tablice (Griffbre tt) , k a t e r a jes poprečnimi žicami ( k r s n i c a m i ) p rep režena . q a____

P rv a s t ru n a imenuje se A in se zaznam uje z noto (fa J , d ruga j e D iffipz E , t re t ja „pomožni“

G ~ TV~ , če tr ta zopet G , toda za oktavo nižja, k ak o r p re jšn ja , kakor se že iz p i s a v e razvidi:

. P e ta s t ru n a je C - p , najnižja nota vijolinskega ključa.*)

P ro s te m elodijske s t ru n e pišejo se to re j :

2. 3. 5. struna

a d y g c

Prosto r med dvema k rsn icam a imenuje se s n o p i č . Bele pike na 5, 9, 12. in 15. snopiču olajšajop reg led na melodijski tablici. S led eč i obrazec predočuje nam del melodijske tablice, in s ic e r prvih sedemsnopičev z vsemi toni, ki se na njih nahaja jo ,_obsega tedaj vse tone od c do š . Ob enem kaže ta obrazec,na k terih snopičih se nahajajo g lavn i in po s tran sk i toni; ce le note pomenjajo nam reč g lavne, če tr t in k e pap o s t ran sk e tone.

proste strune 1. 2 . 3. 4 . 5 . 6 . 7. snopič

ö.struna

Razvidno je , da ima sedmi snopič s t ru n e C enako noto, kakor p ro s ta G -s t ru n a , to re j tudi isti glas

ali ton-, ravno tako ima sedmi snopič s trune G isto noto s prosto D - s t r u n o , in sedm i snopič s trune D s pro­

sto A - s t runo . Pomožna G - s t ru n a ima pa vse tone č e t r te G -s t ru n e za oktavo v iš je . Da se i s te note

nahajajo na razn ih s t ru n ah , to jako v s t r e z a ig ran ju , č e s a se bodemo pozneje p re p r ič a l i .

Omenjeni o b ra z e c kaže tudi na n ek a te r ih snopičih po dvoje not (četrtink). Na teh snopičih so po­

s t ra n sk i toni, od glavnih izp e ljan i. Znano j e (s tr .5 ) , da poviša križec (#) noto, p r e d kojo s to j i , za pol

tona, a ravno toliko jo zniža be (b). Med g la v n im a tonoma c in d j e r a z d a l j e c e l e g a tona-, ako c s križ­

cem povišam o, imamo c i s , če pa d z be-jem znižamo, dobimo d e s . C i s in d e s im ata s ic e r različno pisavo,

g lasita se pa enako, in zato vidimo obedve noti na enem snopiču (g l . l . snopič s t ru n e C; 6. sn. s t ru n e G ; 4 .

sn. s trune A i . t .d . ) . Take note, k a te re se ig ra jo na enem in is tem snopiču in imajo i s t i g las , pa različno

pisavo, imenujemo sozvočne ali enharmonične. Ker med e in f , k a k o r tudi med A in c ni nobenega

snopiča, ig ra t i se ima povišani e (eis) na snopiču / ‘ in pov išan i h (his) na snopiču c-, znižani / ‘(fes) se igra na snopiču e in znižani e (ces) na snopiču h.

M elodijsko tab lico (v z a če tk u le ta odlomek) j e t r e b a c i t r a r ju tak o dobro poznati, da ve za noto v sak e g a snopiča .

*)Pri tej priliki se naj učenec nauči vseh not vijolinskega ključa (str. 4.)* * ) Melodijske strune ubirajo se na vec načinov, vender je ta, tako imenovani „dunajski način“ najpripavnejši. Manj so rabi sledeči

„stirski“ ali „bavarski“ način:

Lega eiter in poraba prstov7

Citre postavi ig ra lec pred se na mizo malo postransko, tako, d a j e glava citer (t., j Jeva stran z vijaki)

od njega nekoliko bolj oddaljena (kakih 5cm), kakor desna s tran . Sedi naj prim erno visoko, torej bodi igralna

miza nekoliko nižja kakor navadne mize, ali pa sedež nekoliko višji, in s icer zato, da mu je mogoče z rokami

složno, brez t ru d a ig ra t i . Na visoki mizi ig ra t i veliko bolj u trudi.

Za igranje na citrah se rabijo š t i r i p rs t i v sak e roke . Z ače tn ik a uče š tev i lke nad notami ( p r s t n i

r e d , ) s katerim prstom ima dotično noto prijeti. Tako pomeni 1 palec, 2 k aza lec , 3 sred inec, 4 p r s t a n e c ; o

(ničla) pa označi p ros to s truno. Ta prstni red velja za obedve roki, a piše se navadno le za levo roko, ker

desna roka več ali manj enakomerno ig ra , in tedaj prstn i red vedno isti o s tane .

D e s n a r o k a u d a r j a s trune: pa lec melodijske, 2. in 3. p rs t spremne, 4. p rs t basove s trune , me­

zinec pa leži mirno na k r a j i c i . Učenec naj torej najprvo položi mezinec na k ra jico , od ka te re ga ne sme

premakniti-, sploh naj se desna ro k a le z mezincem cite r dotika. Za tem položi se 4. p rs t na 17.struno, 3 .prst

na 9. in 2. p rs t . na 6. s truno . Palec , na k a t e r e g a se natakne za to pripraven n a p r s t n i k (Zitherring),položi sc

na 1. melodijsko s truno. Tako naj leže p rs t i nekoliko časa na s trunah , potem se pa mora p o lag a n je p rs tov

po navedenem načinu v eč k ra t ponoviti.

L e v a r o k a pa tako re k o č p r i p r a v l j a tone na m elodijsk i tablici; njeni p r s t i p r i t iska jo strune

navzdol na k rsn ice . Da se tudi leva roka privadi pravilnemu polaganju prstov na m elodijske strune, položi

se 4. p rs t te roke na 2. snopič m elodijske tablice (s početka n a jp r im ern e jše na 2. snopič prve A - strune);

dalje 3. p r s t na 3. snopič, 2. p rs t na 5. snopič, palec pa nahajaj se nad 7. snopičem. Roka se drži precej visoko;

roko povešati napravi vtis lenega ig ran ja . P rs t i se ne smejo polagati na sred ino snopičev,temuč tikoma h krs-

nicam na desno. Tudi ta vaja, polaganje prs tov na melodijsko tablico, se ima večkrat ponoviti, da vsak prst svoj

prostor naglo najde, ne da bi bilo t reba dolgo premišljati in iskati.

Udarjanje melodijskih strun.Po prejšnjem navodu položi sc desna roka na c i t re . P r s t i : 2, 3. in 4. leže mirno na s tru n ah ,

palec pa ud ar i z naprstnikom prvo struno A, se takoj nasloni na d ru g o struno D, in vzdigne tedaj, kadar

mora zopet s truno udarit i . Is to se s to r i z 2., 3., 4. in 5. melodijsko s truno . K edar se udar i 5. s t ru n a , na­

sloni se palec na prvo spremno s t ru n o . Vsak g la s naj se s l i š i čisto in jasn o , b rez rož ljan ja aližvenketanja,

torej se s t ru n a s palcem ne sme premočno udar ja t i . K edar se p ros te s t ru n e že dovolj č is to in pravilno

udarjajo, preide naj učenec k daljnim vajam. Melodijska tab lica in note morajo biti že znane, torej ne bode težko

najti posameznih tonov, poleg teg a pa še številke nad notami naznanjajo p rs tn i re d leve ro k e . Opozorimo

pa še enkra t , da m ora palec desne roke tako dolgo na struni ležati, dokler ne udar i prihodnje note. Igra

se naj že s p o č e tk a v taktu , to re j naj se tak t med igran jem g lasno šteje , k ak o r naznanjajo š tev ilke pod

notno v r s to . . .Enojni takti.

* 3. prst

E EC - e -

1n : « - « - r c

Stej: 1 2 3 4 1 2 8 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4

Za vyolinskim ključem stoji C znamenje eveteročetrtinskega takta. Šte je se p ri njem-, en, dva, tri, š t ir \ na vsak u darec p ride en a če tr t in k a , pri polovni noti se š t e je ta dva, p r i celi pa š t i r i u darc i ._ Na koncu melodičnih delov se tak tn e č r te podvojijo,

rt 3 4__________ 2 3 1 2 4 3

E$r — r i r r

š t e j : 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4

2 4 3

p l f f 'pczz

P1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4

3 4 2 3

“ r r r c T r r r J fL.S.8.

8

Is to tako igra jo se te vaje na 2., 3., 4. in 5. s truni na istih snopičih in z istim prstnim redom, kakor na 1.struni.

L)-struna ■^ E E E

pomožnaG-strunaŽna'una.irtz:

o o a- o -

a o o 3 i : W - |

G-struna.a&v*13

■ K

j - — -C -stru n a .f i& 3E E E E

17&

v os ~V'

Prihodnje vaje z raznovrstnimi notami in pavzami ig ra jo se na razn ih s trunah . Pomožna G - s t r u n a se pa navadno rabi le v d v o -a l i trozvokih, učenec nima s p rv a ž njo nič opraviti.

Razun čvetero-če tr t inskega takta , v k a te rem so ses tav l jen e p re jšn je vaje, p r iš te v a jo se še k enojnim taktom: tr i-eetrtinsk i, dvo-četrtinski in tri-osm inski takt.

a.) P r i tri-četrtinskem taktu š te je jo se če tr t in k e : on, dva, tri.

Valček po narodnih motivih.

S tru n e ^ I) ... G A IX. .. G. A I). ... G. A... D ... G ...........3 2. 2 3 4 2 3 2 3 2 2 3 4 2 3 2

72X-

Štei:'J: 12 3 12 3

V a lč e k .Strune D

'4

3 =tA d

3A3

Ps t ej : 1 2 3

D4 2 1 &

1 2 3

2 ............3A4

D3

iA l )3 4 2

A3

Solnce že doli gre .Strune G ............

2 0 2

iD ................................................................ G..............4 1 2 3 2 3 4 1 2 2 0 2

J [J J J 1J «I J

1 2 3 1 2 3

D .............................. G ..........4 1 2 3 2 3 2m £ 3 1

Š te j : j ;J 1 2 3

7 ^

2 3 'i l 2

: (N: o

a 4 1

-t—

2------

2 0 2-

i 2 3

t = l

2

—j— t ---- f 1

¥ = io — m--- - o

m - . . . m 4---—0

H-J 71 - II

Varijacija iste pesmi z osminkami. 2 1 4 1 2

S te j:

i2 3 S P i

L. S. 8.

9

Z a g o r s k a .

'1 1 3 'i i 2 3 1 4 1 2 '1 i 3 4 3 2 -----------

* štej: -9 -9\ 2

--- Js

4 5h -

9------ 0 - 3 ^

1 a :t * 2i •> -i

-

♦ V * J

i- ‘ ’ i2 3 4 3 2 12 4 1 2 3 4 3 2-n—+—■H

m*L 1 l=±©• -L*^ JrTž i1m r tHy=j=j 1 2Ta pesem se začenja z nepopolnim (aktom (predtakt). Predtakt in zadnji takt se dopolnjujeta v eno celoto.

b) Dvo-četrtinski takt se šte je .-en , dva.

2 1

Zdravijo a.

f e s CflEfm m m m4 -rn- m - i

StOj:

t i r iL r r4 1 2 3

Narodna.

dM i 2 'i 2 3 2 3' 4 , Hm 2 1 2

> * * f c - i3 2 0 2 2

Th

7^Stoj:

■ «i■fj’-U4*) 3

• *-9 21

2 ■ 2

m 0 m i............ m

2 4 2------- P~m----------

-J-

1 3 2

* ■ # ...

1 2------1—

" J J i 14 2 3 2 3

* m *~9

2 Wn i - J ^ N

1H —

2^ 1

-------J

Tza

■v 'a Cr 'c.J-tf- M1 2

Tudi ta napev se začne s predtaktom.

*) Zvezdica naznanja tu izjemo v prstnem redu. Prime se namreč p na D-struni s 4. prstom in ne s 3., kakor je bilo

doslej zaznamovano; to pa zategadelj, da ni treba skakati s 3. prstom od / ' (3. sn. D-strune) do h ('t. sn. G-strune.)

Vese lja dom.

j ' *> 12 /| 2 1 2 2 4 9

= 'a 2 4 2 1 2 4

p s ? ” |

-ar

••

• m * i

w ♦

----

h 1 . N J

■m*

0 's 1- 0vI 2 2. !I ... ..

1 2 3 1 2

—FH1 p - 4 2

*) 3 4 1

- 1—2 4

----------- —

% i - 7 ^

n 2, _j

F-— V ♦ »2 4 3 2 4 2 1

—J J

2 4 3

» * * ^

2 * 2

kH-2

3-* 3

—

2

¥ m ♦*)lzjeme v prstnem redu.

**)Znamenje ll::ll (repeticija) naznanja, da se napev ponavlja, in sicer toliko taktov, kolikor jih stoji med tema zna­menjema. Pri ponavljanju se pa takt zaznamovan s l?(primo=prvikrat) izpusti in nadomesti s taktom 2'.' (secundo^dru- gikrat.) i,. s. 8.

10

c.) T r i - o s m i n s k i t a k t se š te je kakor t ro jno - če tr t in sk i s tem razločkom , da t r a ja osminka en udarec , če tr t inka dva udarca i . t .d .

Lavdon.m

2 3 4___ L 3 2 3 4 1

ll; 12 3 1 2 1 4 3 2 1

štej: 3 J 2 .j 1 2 3

O

§- j Jw *

Napitnica. ((Ty

2 3 2 2 2 2r j - i r j i 2 i 3

1 3

m— 0 * — m

1 2 1 2 3 2 3

tStej: ^ 1 2 3 1 2 3

3 4 1 o

p mmn j r r J i f f l

3 4 0 2 0 0 1 3 0 4 2

C\ 3 4 3 1 2 2 2 1 — — . I I ....

p s3 n g | n "IjT3 p 7 JI

^ 1 2

Zloženi takti.a ) S e s t e r o - o s m i n s k i t a k t j e ses tav l jen z dveh t r i - osminskih.

2 1 2 4 3 j | 3 t , f 4 j j > 3 2 , 3g r— — -------

Narodna.

0 ^ J_j£ ,|J > | I 3 1 2 I i ‘. J - 2 3 2 1 3 r n - i i - n

Štei: 1 2 c

* ■ * )

1 23 4 5 (stej: 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6

*)Nota / ' ima svoje mesto na 8. snopiču A-strune; prijema se s 1. prstom.**)Poteza ( ' — čez dve noti iste stopnje pomeni, da se druga nota kot podaljšanje prve ne smo vnovič udariti; prva nota se torej za toliko dalje vzdrži, kolikor je druga vredna. Isto se naj opazuje pri prihodnji vaji.

- f2

*= =

1m •

2

*—3-----p

ö A -5— ------ -'i 2----- 3------4----

9 P2 4 S>

V^ - 8 -Stej:3

^ —1 2 3

2 3

- - — p —

--------i S

A— r-

4—2 4

M3 ___— —

» • - <P V I •

f =i

i T — f * — *

3—

i1-------

—J -

1

.

*--------«1

■ .

------ «

3

'

iP§ 1 o : .

H1

E=im •

2 2

N ’i

r > ■ P2 3

1=4

P " : / : h2 .....3

-V—

4----- r-2

1—

J—

'i 3 ___—

M i

(>) D eve te ro -osm insk i tak t j e ses tav ljen z t r e h tr i -osm insk ih .

N a r o d n a ,

stej:

L L 2 1 2___ a2 2

n

Vse te vajo se morajo zopet in zopet ponavljati. Sploh ravnaj se učenec po pravilu.- ne lotiti se nove vaje,

preden se vse prejšnje pravilno, točno in gladko ne igrajo.

Spremljevanje.Doslej smo se pečali le z melodijsko tablico. Melodija je pa prazna brez spremljevanja, in treba se nam

je tudi tega učiti. Skladbe za citre se pišejo na dve glasbeni vrsti. Na zgornjo se piše melodija za melodijske

strune (leva roka), na spodnjo vrsto pa spremljevanje, katero izvršujejo 2., 3. in 4. prst desne roke na spremnih,

oziroma basovih strunah. Spremljevanje je pisano v basovem ključu, ker bi se pri nizkih tonih v vijolinskem klju­

ču preveč pomožnih črtic potrebovalo. *) Obedve glasbeni vrsti sklenjeni ste s početka z oklepom in med skladbo

s taktnicami.

m

vijolinski ključ (mel. tablica) leva roka

basov ključ (spremIjevanje) desna roka

Kakor je že znano, razdele se ostale strune od melodijskih naprej v dve vrsti: spremne in basove. Spremno

strune udarjata 2. in 3. prst, basove pa 4. prst. Učenec ima zdaj to nalogo, da so najprvo nauči basove note (str.4),

potem pa imena in pisavo spremnih in basovih strun (gl. tudi podobo citer).

k

w'f br f T § f r f r % %s

t t x en I) f c a d a e h f i x r i x n i x v " t i * ^ ^ —' ■’ i J es ,, f ,/ a e /, /Vv ncitl ;f!s , . 1 , 1 *s p re m n e s t r u n e b a s o v e s t ru n e n a d š te v i ln i basi

Z zvezdo zaznamovane strune so rdeče, da igralec vse strune laglje pregleda. Zadnje štiri strune niso

neohhodno potrebno, ter se ne nahajajo na vseh citrah, zato se imenujejo . .n ad š tcv i tn e V

Ta pisava strun je navadnejša. Kar je pa bilo rečeno (str. 6 ) o sozvoonih ali enharmoničnih notah na

melodijski tablici, to velja tudi o spremnih strunah. Mnogokrat namreč se morajo te strune drugače pisati, kakor

na prej omenjeni način. Zato podamo še enkrat celo vrsto spremnih in basovih strun v navadni pisavi, in enhar-

monično spremenjene, ter opomnimo, da je to le dvojna pisava za isto struno.

Kar se pa tiče udarjanja spremnih in basovih strun, je treba pomniti: Prsti se polagajo na strune in no

vtikajo m ed nje. Ko se pa struna udari, položi se dotični prst na sosedno struno, da more udarjena struna prosto

doneti, in leži na njej tako dolgo, dokler mu ni treba zopet udarjati. Ravnati se ima tedaj s prsti na spremnih stru­

nah ravno tako, kakor s palcem na melodijskih strunah.

Tudi spremne in basove strune mora začetnik dobro poznati, zato naj igra nastopne vaje.

*) Skladbe stavljene ria štirski način imajo spremljevanje tudi v vijolinskem ključu.

I,. s . s.

12

Vaj e s spremnimi strunami.

r r - r* r* r* - T ?' r*J 4—---------- -----

, f i r , , f . * . .p . p 1*’rJ—H----------- -----L

^ 3 - f - f f 1 i f f f i r r r f | f f^ ~ T r ~ r f = # ^ mJ Ü ---- '-- --- T- —I-

F r i r ir fr ir r f f ^

r r

* I»-» „ p -»■—^

^45------------- ----

-—1— — l— 1-------Vaje z basovimi strunami.

J 4 Ji— h p ^ = ... K. e. - O.... '5 • -L#J,— 1 — *

--- ---- 1^ J J 1- -J—m — —r~

G ---Jt ' ' « ' ® i .

| -- J J

jfco J’ ^...

---t----——----1 1 1 II4 J foj- J J

---- i ' I 7-~

jzziatabs < « < * * *

:----— --- ==3=V-----

l J IflJ J J J M

J 4 j j J -1 J--J-

---T---------------- -

• »z/ »•>.. - g;. » * r

-r----- r- H- ■ i ,

sU---.L J j . j i j .---

—i------ *—*—

Va

7 L ---f— ^

,1 J-J^LI J .J

je s spremnimi in basovimi strun

i l M . ^.,---.^-1» f

ami.p ...........! lZagorska. _/ ^ «• ~ * « ■■ ■ ----- ■ ..-J-. • m- • J>~

Narodna.:

Spremni akordi.Akord imenujemo soglasje več tonov. Strune na citrah razvrščene so tako, da sestavljajo 1., 2., 5. in 13.

spremna struna eden spremni dur-akord. Z 2., 3. in 0. spremne in 1. basove(14.)slrune sestane drugi dur-akord. Na ta način, vedno za eno struno dalje sestavljajo se vsi na citrah potrebni dur-akordi.

i-. s . s.

13

Začnimo pa s C-dur^akordom! Po danem navodu položi se desna roka na citre in sicer 2. prst na 6. {G-\

3. na 9. (E -) in 4. na 17. ali 4. basovo (C-) struno. Ko roka pravilno leži, udari se s 4. prstom basova (C-) struna, in

pusti prst na sosedni ležati. Zdaj potegneta 2. in 3. prst enakočasno čez spremne strune, tako da udari 3. prst K -

struno, 2. prst pa ob enem 6r-in C-struno. Ker je treba za celi dur-akord treh spremnih in ene basove strune, mora

2. prst vsikdar dve struni udarjati, dočim ostala prsta le po eno struno udarjata. Paziti se mora, da roka vedno

v pravilni legi ostane, prsti udarijo strune lahko in enakomerno, a nikdar jih ne smejo puliti. Seveda s kraja se ne

bo vse prav zvršilo, bodisi da se strune ne udarijo enakomerno, ali prsti ne obleže na drugi struni, ali roka zgubi

pravilno lego, kar pa učenca ne sme prestasiti, in prav zato je treba akorde dobro vaditi, da se vse nepravilnosti

odstranijo.

Ta akord, ki smo ga ravnokar spoznali, se imenuje C - d u r akord, ter se piše tako-le:

Ako se glasi več tonov ob enem (n. pr. v akordu), pišejo se note druga pod drugo. Pomožne črto spodnjih

not veljajo tudi za zgornjo noto.

Po istem načinu pomaknejo se prsti za eno struno dalje: 4. prst udari 18. (č?-) struno, 3. prst 10. (//), 2.pa

7. in 6. {D- in G-) spremno struno. Tako nastane drugi akord, ki se imenuje G -d u r akord in čegar pisava je:

2 -B~3 mr

w I -/

— --------- m -

Kdor se je tema akordoma popolnoma privadil, našel bode tudi druge akorde; igrajo se vsi na isti način,

pa na različnih strunah. Igra se naj sledeča vaja:

. , . . ^ . ,^ , , 4 - ^ » » f f ^ f p f f

I f f IJ f f I I f f U f F ||.J f f i I P P i f f i J aPalec naj pri teh vajah mirno leži na kterikoli izmed melodijskih strun.

Skupno igranje.M e lo d i ja in s p r e m l jo v a n je . Kar smo se učili o melodijski tablici posebej in o akordih posebej, to ho­

čemo zdaj združiti. Melodija prihodnjih vaj je že znana, ker se jo je učenec že posebej na melodijski tablici učil

(str. 7); tej melodiji naj doda še spremljevanje (bas ali akord) in posebno pazi, da se melodijska struna z basom

ali akordom enakomerno udari. V začetku igra se naj počasi, potlej polagoma hitreje pa kolikor mogoče v taktu,

zato se naj takt glasno šteje. Prstni red, ki je pri prvi vaji zaznamovan, ostane tudi pri drugi vajah.

š te j: I U 4 1 2 4

*) Pomen dur-akorda se bo pozneje razjasnil.

14

2.

3.

4.

i |b « r C -

K - f M

- 1 9 ------ 9 ------ i p

t l

E i d #

f s

~ T — r —

* *1 1

:

O -C

4 =

r —

» . \ j__h ------ML------

stoj: 1 'i ti 4

( rL t* 'F • i* *

- - J ------ J -------^i 2 » 4

■ j r j L

• • • mr

tf? & 4 » 1 j

:K=H * “ r r f f m m

< v : >r

i ■ ■ 1

i r r r f :

1 ' Y ( ‘ J - ^ : 4 4 ^

. . ] pr"» W- 9

M * • » *

H -

4 4 4 =

-f

»/ t ; w ..

Stoj: 1 2 3 4

( J h — r - -------------

• •± -ä — - m -------L #

' o - 9

' - i T r

•o

p-

m .... L -------------- 'S -----

i t -j— —t _j

-4 ------ >—

■■ ......... /

r.... A

j *

J f - rf ! .

- J + - t # - r » f

■ ' h - -

4 4 5 * tf ..... 1

Stejs i 2 :*

( - ß - ^ - r r — m -

1 J 1 1 I Ji 2 ;{

' o « 9

. . . . . . 0

• ----- 7T

®.

— » - f -

-------- LJ—

■ / p. p

1 u 1

*

! c

^ r

r A.

j - '.. i

i ^ 4 f J i-----

F* - f '

n

-m- -m-t i

» j

= * = - { ; - -

4 4

^ = p

1t f r

\ J ž i ^ ----------—

Štej: 1 2 :{

/ J :t m m m -

I J 1 U—1 —4-----■-

• — f ----- w

... ■ “

o a °

i------ S ----

*--- m -

.. __ tP _A

p * r r c ., ;

i - l ----------------L^l

- = £ = = E

m *= u = L

-------------- L*#------

" T =

F I i

----------*-J—

-

m £ = * =

5.

6.

š te j : 1 2 3

V a l č e k .

(Po narodnih motivih.)

S f7.

/ i «

I I f i i t i ii l i77. Ul f f

f i

f f I i i t

i i£

iJ L J L L L

i iL. S. 8.

Vale e k.J. M.

15

I I

2

U l

p .2

•3 1

p ...2

-G -- 3 4 2L? fČ=^\

4= \ = \

3 0 1 2

i, j4 2

“f ------ “

• v

' O

. >l i

l

m-1

I

►

\ji

f

J

f f

■ .

n i i

■ <5—

=1#

o- *1*- I*"f £

\J - • r • ' - TL#l ------------------- -----

O LJ— LJ—■ ...........! a

# = 1iv' 2

19-----3 4 29—3

o H4 3 t 1 2 1 2 3

*

1*7- H i ]»1

(m-1

9-I

r »-1 fl-

r H

--

l

9

■►

1fl-1

--4

:1

►1

►1

-J--4

1

i—M

J

E

f -

f *

-- -J-- -J-- L» r •

Solnce ze doli gre.

f i ž - » — i---------- r

/! 1 2 3 2 3 4 1 2 2 0 2 4 1 2

— I------3 2 3 2

-------------- *—

/ #

ff ® a fl ^w

d - " ° d? Ow

r

-e-

, f f f fLJ------

l iLJ— !-----------

f

m --------- 1

9.

*)

¥

2 L

•5^5-t 4 ^ 2, 2 0 2 1 4 3 ) 2 3 2S Ü P i i

i_ f S I i f Iv

H f l ■Ul£

*) Ta sc naj posebno pazi na osminke, da se pravilno in enakomerno igrajo ; dve osminki v melodiji p r id e te na eno četrtinko v spremljevanju.

L. S. 8.

lfj

10. d w

Zagorska.2. 1 3 4 ! g. * ) 3 4 2 2, *) 3 1

t a i it äffif i

fI I

i

i4 1 4

LE Lt

ište j: 1 2 3

3 2 3 1 2, 3 *) 4 1. 4 3 2 3 t 2 3 * ) 4 1, 4 3

P ifi 1 1 il t i

i; t t t ff L l

ii

1'* * ) w ***)*) V teh taktih je druga četrtinka v melodiji podaljšana s piko; udari se torej spremni akord sam, in še le za njim

pride osminka v melodiji. **)F-akord.***) Izjema v basu: C-akord in G-bas; take izjeme so pogostne.

Vse mine.DP G. Ipavic.

11.

Stej: 1

4 22 22

2 1

P £ S l *4 1 2. 3 H H fr P -JL .jt

¥s* f I I

if f i i i f

i ±f **)*) S piko podaljšane osminke se imajo nekoliko dalje vzdržati in šestnajstinke kratko ig ra ti .** ) D-akord.

Odslej naj se tudi g le d a na t r i g lavne znake p redavan ja : p (piano = rah lo) m/ (m ezzo-forte =sredr\je močno) in / (T o r te = močno, krepko).

Zdravijea.3

1a o <

«=■»------ m=4 . - e

= = = ■

IttŽ f__nJi

m—

1

m-t

tl

M►t

ß .t

a ------

i

m-t

12 .

Stej: 1 2 1 2L. S .8.

17

Narodna1 o

• « Zf:

F f ]

' o■m- V ♦ ♦

--- ^-m-JJ

f

----------, f

----------

ta» *

13.

4 o*)

teH=o—£— ■r~|» m-

V j-

m JF 1 f._m-| ‘. ■ ■ i—— —

" sa1

■m-

¥ * 44»-.... _ _f

M--- ..*) Znamenje ^ (k o ro n a ) naznanja, da se nota, nad kojo stoji, vzdrži nekoliko dalje, kakor je prav za prav vredna.

Veselja dom.

14.= 5

t e

mk*

S(A. M. Slomšek.)

1 ° /(__ a 2 4 2 1 j 4__ 3 2 4 2

1 2 4 .‘i 1- i r"27

i

1 2 3 1 2

1V■o-( t e

r?Y. **)

1E 3

r\£ /

*)

a temjpo

p p i p § i*

K t f

pi ___ i i i t f t y i

Si i

***)*)Bas se udari enakočasno s spremnimi strunami.**) Ritenuto { r i t e n , ali r i t . = zadrževaje) pomeni, da se ima nadotičnem mestu počasneje igrati; a te m p o (= v časomerju) pa veli, da se odslej zopet ig ra v prvotni meri.***) Basi menjajo.

L. S .8.

18

Vojaški boben.

i*)3 2

P15.

IgEš ' I f f fl = d

i $ a i

¥

) mšM if f f L = ^ £

m

F ine.

42 3 2 3 2 1________ 3 't 3 'i :t 1_______ 2 :i 2 1 2 1_______ 3 '(___ 3

1rr \

MW- ,m ■■* *

t i c r r T - m - -

IsfeeJLJ--I

0-I___= * =

:(D u LJ--

•f

*-i _ ^ .f f

-J— ;=— L-D a ca p o a l F ine.**)

*) Križec ($) velja za vse iste note v enem taktu, ako ga ne preklice oddelatelj. Prva nota v 4. taktu ni več ris, te-muc c; oddelatelj se sicer v tem slučaju vcasi piše, pa ni ravno potrebno (gl. 8., 10. in 12. takt).

*"*) D a ca p o a l F in e (okrajšano I). C. a l F ine) naznanja, do se skladba igra še enkrat od kraja (da capo) in koncapri besedi „Fine“ (konec).

Zvezda.(Tam za goro zvezda sveti.)

2 :t 2, 3 'I 1m iE f m--m-

16. v

mf f f M.

f ■ II M 1 f fi i

/rJP ... ■■■■■— 1 2 3

. i\ 3

3 = F2 3 • ’---- -------

4

J p HJ

1

L J>■ i

1 i

E.

f

1

e.

r

• •

•-

r

9 - - —

i

2

► *1 j

m-t nf

* = 4

r---

t 0

= 4 4

f »—

H

H

i

4J--- L-m L-4J-- — a*ti

— L3 =

-----4*— —

3 1 2 a ' L i 2

s t mf p

mf /

i i * 1 * T 1 i

S IM f f

*)*) Izjema v basu.

L. S .8 .

Pod oknom.(Fleišman.j

19

£'t 3 2 4

31 3 2 3 4

I1 2 3 2 1 2 3 4

* S3EE17.

m i 4M s 1 m m 3Ul1 3 A l i 3

1 5 1 M 'M f f H f i r t t ; --------- — tK _ ------ J - 1 J 1 * 1 1 * T - 1 - .....~ r

La* } 2

0 i L '1 ^ 3 4 J - 4/ 3 - — v - - - - 4 — - — s s s — - - s -

* .............. ■*■ - - -■ ■ /---------------------------------------- L_^----------------0--------------L

vdon.-2 5>^ 4 r. 3 1 2 1 4

— 1---------------------- 1------r — ------------------- —

j i = l

3 1

18. |i ^ s „ _____ . • , , _______________

m m M m k d

. ' ° - ' « . . . o ®

U M š U k

3 = ^

* 5

0 2

J n 1 \ IjJ 4 ^ -J 1

^ ^

J ........ J - -------------

w ~ ^ —

, T 5

y = N d ' m m* j* * « - - - - - - -

* # ■ - ■ # * ■■ j . - j1 S

y ^ j

*) Note z znamonjom > sc naslajajo.

Napitnica.2 3 2 2 2 2

a1_____3

1 2

P3EE13 2 3 4

19.i t

( i

P

» Y : 3i t

f f * i * a>

Mm| m i i

B f c i §

i f f

| P

P= F = £7 » '

f?3 * 1 i>

I . .N .8 .

M* .

Ms i

f f f f

| P

2 0

0 3

) *y d ;) f

4 0 .. 2 0 0 1 3 0

* , ,

f *

4 2 2

4 f f f r

j 2—h j3 J J J- f

? i f

{=fc3i

» ?

J -►

* CJ—i

;^ = .| J ■ -l

J I

'----ff—?

^=*=

r «v S

'j 'c j j

m ' ■■ n F --------- c—j,----- v-Key • ---- d— d-----d-

U . f f . j s " #

i_# * • # •

* i t

ö -o

f *

---- 4

4 f£

' 'V = &

rn-H- ^

' d - 1

I... ff l-.

LJ--------Ld-----

----- J--------—1—

3 ^

o o a

( f U

* " .

- * 1 ...

J:

M

° ° o * t

M i

J—J— — t r -.

t -

l 3

-----

flT 1 'j'"j—

= y ^ = Lt

rt^l.-ir

Narc3

J-J---- -—LV—►dna.

i 2 i ' p»ff r ~* • - T -

— t C f c

—1___ 2 3 2 1 3

V2 0 . '

*

8 « J j i : ^ _ 1—

p IM

X— ^ ■ ■■

‘ u

ö o , ....

* * 4 * *= 4

7

fV’

! f $ = T

i » r - ht ~1 n - j

5 H—fr---- ff

üs —LJ------- J—

._p.— —J_ m •

J 1

v

M Ht f f f

; ~ - -?

* * * *

- —U=J—•—* -

* * 5

- , ' g : f i f _

/

■4. -

y = y J d J ~

O ft --------------Zvoniki

2 3 3 2 3fr—u—r .----H—w—

i-J------—J----ariova.o o jj :

r - ~

4 2 i

.....--j—

/ .

2---«—

Z_ .

3

fl'

2 1 . f*14

h s - o ' ■

P

): *> 7 J..7r - ;

7 - -/ 'f

=*=£*=f

V 1 .._ v - _ */ _

---- ž 1

s7 --- 7 of

-Y-H--

■i4- -

-V\ 7

//£ P-* "

' H— dStei- 1 2 3 MeJ: ali 1

2 3 1» p--l-=±

/ . <J4 5« \ Z A 2 1

1--------4-1—1

- - /4 5«2

15---- fr-

_ l / / c*#1 J 3

v_ff

/- . 1---- * ---

i i 3 . . f

N

- ^ 7V : V

------!-------------- *-#—

- " 4 ; — — — "■ ■■-4 ^ = / f t

y T I d J x

/—

i

L. S. 8.

21

I *'BM lm Si*) Prsti se preminjajo na istem snopiču, da ni treba z 2. prstom skakati od d do tj.

Hrvaška.3 2 :i 2 V--------- L _ 1 2 1 2

<1

22. P w -f f i ä

- ___ - - ....

/m ip 3 E

sStej: I 2

£a 1 - a ^ 2 i

' ....... t f « 1 -

l4=§ii fi" eii LE

iPFine.

s

i§/( r{ a— * _ -4—3—3----»------—Si

* i.~T

¥ C lT C g eI H

--- M 1 i3 = 3

Narodna.

D .C .a l F in e .

23.

Štej:

1 2 22 4 i 2 3 4 14 1 2 30. 2

* »

L. S .8.

2 2

Trijola in sekstola.

Omenili smo (str.4), da se vsaka nota po vrednosti deli v dve polovici, n. pr. cela v dve polovni, polovna

v dve četrtinki i. t. d. Razdeliti se pa da vsaka nota tudi v tri enake dele, tako da imajo tri note isto veljavo, kakor

dve polovici. Takošnje note imenujemo trijole; zaznamujejo se s številko 3 nad notami, navadno tudi s potezo čez

nje ('"F " ''). Trijole z osminkami, šestnajstinkami vežejo se vkup.

Pregled trijol.polovna trijola četrtinska, osminska, šestnajstinska, dvaintridesetinska

velja za

ali

# 72 p za

*dve polovni

*eno celo

dve četrtinki

meno polovno

Edve osminki

eno četrtinko

dve šestnajstinki

eno osminko

P

dve dvaintridesetinki

eno šestnajstinko

¥Vaja v trijolah.

24.

3 2 I .■{ 2______ 3 ^ 2

PlJ- I J2 4 ^ 2 O4 3 4 JI-Ü .

/ n f : *

3 0 0 4 2 2 1 4 0

v------ =šSU-

U-- -i -J n J"» O n

« j...

) ^ * r * ) : * '

i i

ja. ... .

I# t

—d-r,----

J i ._pj— i— i—

1 §

— m

$ r "M'"0 f S

I fi

{ S 1 1 ir 1 m

-m-

j f ____

221 i

L. S. 8 .

Sirota.( iz Hajdrihove pesmi.)

2 3

3

(* •--- Ai-- 1- - - - 3—p 2 3 1 i 1 i . . . . i

m3

rj . . . . . . . ~i2 1

2

\ m i% =

4L

# 4

m- <

:a

0 Z * U

t i "4 1 :0-

f ------

0 ' m 0- m 0------------------ 3 -----‘f -0-

-0---------25 .

0 m 3 2 3/i r r f -

1 4

t ; j i i

3

p —r?------i

*'j -1. . . . .

^ = H 0-------f :

• » - - * .....

iJ * » J —

f l = £ 3 = f

W = 4Za trijole ni vsikdar treba troh not. Večkrat se prva ali druga podaljša, da velja za dve; nadomestujejo

se pa tudi lahko note s pavzami, n. pr.

0 0

Ako sledi cela vrsta trijol druga za drugo, ni neobhodno potrebno, vse zaznamovati s številko, temuc zazna­movana je navadno le prva trijola, ali pa trijole prvega takta, n. pr.

Seksto la . Kakor velja trijola za dve noti, tako velja sekstola (šest not) za štiri note enake vrednosti.

Prava sekstola je tridelna; dvadelna sekstola se imenuje neprava sekstola, ali dvojna trijola. Sekstola se zazna­

muje z

tridelna dvadelna tridelna dvadelna.

Tu pa tam nahajajo se še druge delitve not, n. pr. kvintole, septole, novemole, decimole, n.pr.

v v

Številka nad skupino naznanja, koliko not se mora igrati v casu ene četrtinke. Take gruče se pa pri citrah le zelo redkoma nahajajo.

Pogostnejše so pa skupine, ki se igrajo brez ozira na takt, ter se njih izpeljava prepušča volji igralčevi.

Take skupine pišejo se navadno z manjšimi notami v četrtinkah, osminkah ali šestnajstinkah in naznanja ta pisava

le to, da se imajo gruče s četrtinkarni malo počasneje, z osminkami ali šestnajstinkami pa hitreje igrati, toda ne

oziraje se na takt. Navadno stoji pod skupinami opazka „ a d l i b i t u m “ (okrajšano a d lih .), t.j. „poljubno“ Kjer

se pričnejo zopet navadne note, zadobi tudi takt zopet svojo veljavo.

/ Jf a ■ n ------- ------- ------h— -* Hv’Tr rV — —-— -r>,

1*9" V------ Na a .. l-

f <»): a—»---- s , ,iv -__ l

t <—f: ‘

%______ i j\ -J h *— ... .

i -A... n .f ....... k _ J

. ..._A. A -------------- fc— ^

_t— — . . . . -------A— A . .. .

Takošnje izvanredne skupine not imenjemo kadence, o katerih se bo pozneje še več govorilo.

Ti. S. 8.

2 4

Ubiranje citer,

Zelo važna reč pri citrah je ubiranje strun. Ubiranje citer je v prvi vrsti odvisno od posluha. Kdor je

obdarjen z dohrim posluhom, mu ne bo težko, strune na citrah dobro ubrati, pa tudi manj obdarjenim je mogoče,

da si po večkratnih vajah sčasoma svoj posluh zboljšajo.

Ubiranje melodijskih strun. Prva struna A ubere se po glasbenih vilicah ali piščalki, po njej pa druara,

/)-s truna , in sicer se mora glasiti 7. snopič />-strune enako prosto doneči ^4-struni.

Tretja, pomožna 6r-struna, ubere se enako 5 .snopiču ubrane druge strune 1).

Četrta ^-struna,- 7. snopič te strune se mora glasiti enako prosti /)-s trun i.

Pota, C -struna: njen 7. snopič zopet enako prosto doneči ^ - s t ru n i .

Spremne strune ubirajo se na sledeči način:

1. spremna struna A s enako 7. snopiču melodijske ZJ-strune

2. „ E s 1. „ I)3. »i B 3. „ n G

4. i» F 3. d

5. „ n ( ' 5. „ G

f i. „ G 5. ii I)

7. n D 7. ii n G

8 . »i A 2. ii ii 6r

9. „ E 2_ »i l )

10. H 4. ii ti (r

11. „ F is 4. „ i )12. ,, „ C is 6. i» i» G

13. Gis 1. „ (jr

Basove strune ubirajo se po enako imenovanih spremnih strunah, eno ali dve oktavi nižje:

1. basova struna E s dve oktavi nižje, kakor spremna E s struna.

2. i» 11 H eno oktavo ,1 B

3. i» »> F dve oktavi »i ii F

4. »» i» C eno oktavo n ii c

5. »» »» G dve oktavi ii »i ii G „

6. »» i» I) dve oktavi »» i» D

7. »» ii A eno oktavo »» »l A „

8. »» »l E dve oktavi »» i» E

9. n «i n eno oktavo „ ii H

10. ii »» Fis dve oktavi ,i ii F is „

11. ** i» d s dve oktavi n »» „ C is

12. i» ii Gis eno oktavo t» 11 „ Gis „

Nadštevilni basi ubirajo se eno oktavo nižje od enako imenovanih basovih strun

1. Nadštevilni bas C ono oktavo nižje kakor basova C -s tru n a .

2. i» n H »» »l !> „ H „

3. » b ?» i* ii 11 „ B „

4 . »> n A i» i» 11 »i A

Dobro je strune večkrat premeniti, posebno melodijske vsak mesec enkrat, ker rade zarjave in vsled toga

Založba knjigarne L. Sehwentner v Brežicah,--------------------- o -* -* 0 « -J-o ---------------------

Slovenski citrar.Zbirka kompozicij in prevodov za citre.

Štev. 1. Mešiček, J o s . Pozdrav slovenskim citrarjem. (Narodna koračnica) Gld._.40kr.

2. Koželjski, Fr. S. Na vasi, fantazija................................................................................... „ —45 „

Mešiček, Jos. Venec slovenskih pesni j za citre (drugi natis) G'.d, _. 70 kr.

f