67

GLASNIK 54 1-2 2010 67-80 ISBN 0583-4961

UDK 737.1(497.723)„15“

KOVA^NICATA NA MONETI VO KRATOVO ZA VREMEVLADEEWETO NA SULTANOT

SULEJMAN I VELI^ESTVENIOT (1520 – 1566)

Sr|an Kati} Istoriski institut – Belgrad, Republika Srbija

Kova~nicata na moneti vo Kratovo bila vtora po proizvodstvo vo Osmanliskoto Carstvo vo poslednata decenija na 15. i vo tekot na prvite {est decenii na 16 vek, a pozna~ajna od nea bila samo kova~nicata vo Novo Brdo. No, i pokraj toa, za rabotata na kratovskata kova~nica se znae mnogu malku. Poznatite fakti do sega glavno se odnesuvaat na godi{nite priho-di navedeni vo popisite na ]ustendilskiot sanxak od 16 vek, kako i na iz-nosite na ~etirite trigodi{ni zakupnini od istiot vek.1

Va`ni podatoci za zakupninite na kova~nicata na moneti vo Kratovo pronajdovme vo eden od defterite na glavnata osmanliska finansiska kan-celarija.2 Defterot se odnesuva na zakupninite na carskite prihodi vo Rumelija vo tekot na dvaesettite, triesettite i ~etiriesettite godini na 16 vek, me|u koi se nao|ale i zakupninite na site aktivni kova~nici na mo-neti. Zaradi va`nosta na spomenatiot izvor, transkripcijata i prevodot na delot koj{to se odnesuva na kova~nicata na moneti vo Kratovo go pri-lo`uvame na krajot od ovoj trud.3

Vremeosnovaweto na kova~nicata na moneti vo Kratovo go posve-do~uvaat samo numizmati~kite naodi, nastanati vo vremevladeeweto na

1 A. STOJANOVSKI, Makedonija vo turskoto srednovekovie od krajot na

XIV do po~etokot na XVIII vek, Skopje 1989, 452-453). Podatocite za zakupninite na kra-tovskata kova~nica A. Stojanovski gi prezel od neobjavenata doktorska disertacija: H. SAHİLİOĞLU, Kuruluştan XVII. Asırın sonlarına kadar Osmanlı Para Tarihi üzerine bir deneme, İstanbul, 1958. Site spomenati iznosi A. [erif gi podredil hro-nolo{ki, pretstavuvaj}i gi i vkupnite iznosi od trigodi{nite zakupnini kako ednogodi{ni prihodi (Rudarstvo vo Makedonija vo vreme na osmanliskoto vla-deewe, Skopje 2001, 105).

2 Maliye defteri – Maliyeden müdevver defteri [MAD] 656, Başbakanlık Аrşivi Istanbul. Defterot ima 388 stranici vo format 44 cm х 16 cm.

3 MAD 656, 92-93.

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

68

sultanot Bajazit II (1481–1512).4 Osmanliskite moneti ne ovozmo`uvaat poblisko datirawe zatoa {to godinata {to se nao|a na niv ne se odnesuva na vremekoveweto, tuku ja ozna~uva godinata na stapuvaweto na prestolot na vladetelot. Izvesno e, me|utoa, deka vo prvite godini na Bajazitovoto vladeewe kova~nicata na moneti vo Kratovo s# u{te ne bila otvorena. Imeno, vo toj period osmanliskite kova~nici bile raspodeleni vo tri zakupni~ki grupi, od niv dve bile vo Rumelija i edna vo Anadolija, no me|u niv ne se naveduva Kratovo. Prvata rumeliska grupa ja so~inuvale kova~-nicite na moneti vo Istanbul, vo Edrene i vo Galipole, a vtorata kova~-nicite vo Novo Brdo, vo Skopje i vo Ser. Trigodi{nite zakupnini na rumeliskite kova~nici vo 1481 godina gi prezele dve dru`ini na evrejski ortaci, koi poradi dolgovite ne ja obnovile zakupninata. Taka, od 1484 go-dina, zakupec na prvata grupa kova~nici stanal Abdi Fakih od Jawevo, a zakupci na vtorata grupa kova~nici stanale Jovan Koni} od Kratovo i Stepan, sin na Branko od Belasica. Jovan i Stepan gi zakupile na tri go-dini prihodite od kova~nicite vo Novo Brdo, vo Skopje i vo Ser za iznos od 16.424.000 ak~iwa.5 Na toj na~in, kapitalot na eden bogat kratovec bil vlo`en vo rabotite so zakup na kovnici i pred da zapo~ne koveweto moneti vo Kratovo. Toa svedo~i i za zna~itelniot ekonomski razvitok na samiot grad od koj{to poteknuval Jovan, ostvaren blagodarenie na s# pogolemoto proizvodstvo vo lokalnite rudnici.

Vo sledniot period kova~nicite bile izdavani poedine~no, za {to posvedo~uva zakupninata na kova~nicata vo Novo Brdo, od 1490/91 godina vo sopstvenost na toga{ izvesniot Branko.6

Od stapuvaweto na vlast na sultanot Sulejman I vo 1520 godina, pa s# do 1580 godina, vo Kratovo, Novo Brdo, Skopje i vo Edrene bile kovani samo srebreni ak~iwa, dodeka vo Istanbul i vo Ser, pokraj ak~iwa, kovale i zlatni sultanii.7 Tokmu vo 1548., ili najdocna vo tekot na slednata godi-na, i vo Kratovo zapo~nalo kovewe na zlatni moneti.8 Kova~nicite na zlatni moneti, vo ekonomski pogled, a i vo pogled na proizvodstveniot proces, rabotele napolno nezavisno vo odnos na kova~nicite na srebreni moneti.9 Spored podatocite od popisite od 1550. i od 1573 godina,

4 S. SREĆKOVIĆ, Akches (Volume Two) Mehmed II Fatih - Selim I Yavuz 848 – 926 AH,

Beograd 2000, 93-125. 5 H. SAHİLİOĞLU, XV. yüzyıl sonunda Osmanlı darphane mukataaları, Iktisat Fakültesi

Mecmuası, 1-2 (1962/63), 182-212. 6 Ö. L. BARKAN, Süleymaniye Cami ve İmareti inşaatı (1550 - 1557), I, Ankara 1972, 371-372. 7 MAD 656, 4-5, 48-49, 50, 73-74, 92-93, 96-97. Vo tekot na triesettite godini e

otvorena kova~nica na moneti i vo Siderokapsa, koja vo po~etokot bila pod nepos-redna uprava na dr`avata. Duri pred krajot na periodot {to e opfaten so def-terot bila izdavana pod zakupnina, pa zatoa ne e relevantna za sporeduvawe so drugite kova~nici.

8 MAD 656, 92-93; STOJANOVSKI, Makedonija, 452. 9 H. İNALCIK, „Dâr al-Darb“, Encyclopaedia of Islam², CD – ROM Edition v. 1.0, Brill,

Leiden 1999, II, 117b.

Kova~nicata na moneti vo Kratovo za vremevladeeweto na sultanot Sulejman I…

69

zakupnina na kova~nicata na zlatni moneti vo Kratovo na dr`avata go-di{no i nosela po 10.000 ak~iwa.10

Vidlivo e deka dr`avata ostvaruvala zna~itelno povisoki prihodi od rudarskite kova~nici vo Kratovo i vo Novo Brdo otkolku {to go pravela toa od gradskite kova~nici vo Istanbul, Ser, Edrene i vo Skopje. Spored zbirniot popis na Rumelija od 1530 godina, godi{niot prihod od kova~ni-cata vo Kratovo iznesuval 700.000 ak~iwa, od kova~nicata vo Ser – 400.000 ak~iwa, od kova~nicata vo Edrene – 133.333, a onaa vo Skopje – 41.667 ak-~iwa.11 Za kova~nicata vo Novo Brdo, ~ie proizvodstvo poradi epidemic-jata na ~uma bilo vo kriza, mo`e da se navede samo pretpostaveniot iznos. Imeno, poedine~nite podatoci se nepotpolni, a relevanten e samo, na nekolku mesta, povtoreniot prihod od rudnikot, od kova~nicata i od lo-kalnite danoci i taksi, vo iznos od 3.983.785 ak~iwa.12 So ogled na toa deka prihodite od kova~nicata naj~esto iznesuvale okolu edna polovina od vkupnite prihodi, mo`e da se pretpostavi deka vo toa vreme prihodite od kova~nicata vo Novo Brdo iznesuvale okolu 2 miliona ak~iwa.13

Vo tekot na sproveduvaweto na spomenatiot popis kon krajot na dvae-settite godini na 16 vek i proizvodstvoto na kratovskata kova~nica se na{lo vo kriza. Krizata u{te pove}e se prodlabo~ila vo po~etokot na slednata decenija, koga trigodi{nata zakupnina na kova~nicata iznesuval samo 1.400.00014 ili 466.666 ak~iwa po godina. Za padot na proizvodstvoto sekako povlijaela golemata depopulacija na naselenieto, koja vo toa vreme gi zafatila pove}eto oblasti na centralniot Balkan, pa i samoto Krato-vo. Vo tekot na ne{to pove}e od edna decenija brojot na hristijanskite doma}instva vo Kratovo se namalil za re~isi dve petini.15 Od 376 doma-}instva {to is~eznale vo popisot, najgolemiot del verojatno go odnele ~estite epidemii, eden del od niv se otselile vo novoosvoenite oblasti

10 STOJANOVSKI, Makedonija, 452; Turski dokumenti za istorijata na

makedonskiot narod, Op{irni popisni defteri od XVI vek za ]ustendilskiot sanxak, tom V, kniga II, priredil M. SOKOLOSKI, Skopje 1980, 41.

11 370 Numaralı Muhâsebe-i Vilâyet-i Rûm-ili defteri (937 / 1530), I <Dizin ve Tıpkı-basım>, Ankara 2001, 5, 123; 167 Numaralı Muhâsebe-i Vilâyet-i Rûm-ili defteri (937 / 1530), I <Dizin ve Tıpkıbasım>, Ankara 2003, 66, 246. Od spomenatiot popis ne raspolagame so podatoci za Istanbul.

12 167 Numaralı Muhâsebe-i Vilâyet-i Rûm-ili defteri (937 / 1530), II <Dizin ve Tıpkıba-sım>, Ankara 2004, 321, 368.

13 So ogled na toa deka se raboti za krizna godina, za Novo Brdo e izvesno deka osobeno pred, no i po ovoj popis, prihodite na lokalnata kova~nica bile zna~i-telno pogolemi. Na toa upatuva i popisot od 1544/45 godina, koga godi{iot prihod na kova~nicata iznesuval 2.434.282 ak~iwa (Tapu tahrir defterleri, Başbakanlık Аrşivi Istanbul, TD 234, 23).

14 STOJANOVSKI, Makedonija, 453. 15 Brojot na hristijanskite doma}instva me|u popisite od 1519. i od 1530 g. e

namalen od 982 na 606, dodeka brojot na vdovicite e zgolemen od 65 na 73 (A. STO-JANOVSKI, D. \ORGIEV, Naselbi i naselenie vo Makedonija – XV i XVI vek, Skopje 2001, 117).

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

70

na sever, dodeka nekolku desetini ja promenile verata i taka ja napu{tile hristijanskata zaednica.16

Sepak, vo prvata polovina na 16 vek imalo pove}e periodi na stabilno proizovodstvo, koga godi{niot prihod na kova~nicata bil zna~itelno pogolem. Vo popisite od 1519 i od 1550 godina prihodot iznesuval 1.111.555 ak~iwa, a od podatocite za zakupninite od krajot na triesettite i po~eto-kot na ~etiriesettite godini mo`e da se zaklu~i deka vo toa vreme, vo prosek, toj iznesuval 950.000 ak~iwa.17

Periodot podolg od dve i pol decenii od po~etokot na vladeeweto na sultanot Sulejman Veli~estveniot, vo ekonomski pogled go obele`ila op{tata neefikasnost na zakupni~kiot sistem a koja kriznite godini samo ja zabrzuvale. Dolgovite na zakupcite na carskite prihodi niz Rume-lija bile isklu~itelno golemi, a istoto bilo i vo tekot na osumte trigo-di{ni zakupnini na kova~nicata na moneti vo Kratovo, ~ij iznos na dol-got se dvi`el od 124.834 do 1.469.366 ak~iwa.18 Defterot {to go pretstavu-vame gi sodr`i samo dolgovite na zakupcite, a ne i dogovoreniot iznos, pa sporedbata mo`e da se napravi samo za tri zakupnini, za ~ii iznosi dozna-vame od eden drug izvor {to go koristel Halil Sahilioglu.19

Delot na dolgot pri trigodi{nite zakupnini na kova~nicata vo Kratovo

Datum na zakupninata

Iznosot na zakupninata

Iznosot na dolgot

%

10.11.1532 1.400.000 947.517 67,7 %

06.09.1538 2.800.000 726.178 25,9 %

04.08.1541 2.900.000 1.469.366 50,6 %

Podatocite od tabelata koi se odnesuvaat na prvata i tretata zakup-

nina se zna~itelno nad prosekot na dolgot, bidej}i vo 1532 godina iznosot na zakupninata bil ubedlivo najnizok, dodeka pri zakupninata od 1541 go-dina e napraven najgolemiot dolg. Kaj nekoi zakupnini, kako na primer onaa od 1544 godina, delot na dolgot bil nesporedlivo pomal. So dolg od 123.834 ak~iwa i so pretpostaveniot iznos na zakupninata od okolu 3 mi-lioni ak~iwa, toj del bi bil okolu 4%.20 Vrz osnova na postojnite podato-

16 I pokraj te{kite zdravstveni uslovi vo spomenatiot period, brojot na mus-

limanite vo Kratovo bil zgolemen od 155 na 165 (Isto). 17 STOJANOVSKI, Makedonija, 452-453. 18 MAD 656, c. 92-93. 19 STOJANOVSKI, Makedonija, 453. 20 Kako parametri pri presmetuvaweto na pretpostaveniot iznos na zakup-

ninata za 1544–1547 godina poslu`ile podatocite od dvete prethodni trigodi{ni zakupnini po 2.800.000 i 2.900.000 ak~iwa, kako i godi{nite prihodi od krajot na ~etiriesettite godini, koi su zavedeni vo popisot objaven vo 1550 godina, vo iznos od 1.111.555 ak~iwa (STOJANOVSKI, Makedonija, 452-453).

Kova~nicata na moneti vo Kratovo za vremevladeeweto na sultanot Sulejman I…

71

ci mo`e da se napravi pribli`na procena na prosekot na dolgot vo site osum zakupnini, koj iznesuval od 25% do 30%.

Zatoa i ne treba da e ~udno {to samo eden zakupec vo Kratovo go prezel i sledniot trigodi{en ciklus. Toa bil izvesniot Mija{ Marko-vi}, koj vo svojata prva zakupnina napravil dolg od 367.257 ak~iwa. Vo na-redniot zakupni~ki period toj ne uspeal da ja nadomesti zagubata, tuku na-pravil nov dolg od 947.517 ak~iwa, pa bil uapsen i zatvoren vo istanbul-skata zandana. U{te trojca zakupci na kratovskata kova~nica se zatvoreni vo Istanbul, a eden od niv i umrel tamu. So ogled na iznosot na dolgot, sigurno u{te dvajca zakupci bi bile uapseni, no edniot od niv umrel vo tekot na zakupninata, a drugiot, koj{to verojatno bil te{ko bolen, umrel vo Kratovo dve godini pred zavr{uvaweto na zakupninata. Taka, samo pri edna zakupnina, onaa na dvorjaninot Ilijas, ubedlivo najmaliot dol`nik, ne e zapi{ana nikakva druga zabele{ka za apsewe ili za smrt.21

Me|u pomalite dol`nici od kratovskata kova~nica se naveduvaat i zlatarite zergeri (zergerân). Tie bile vraboteni vo kova~nicata bez ogled na toa dali vo nea se kovele zlatnici ili ne. Pri~inata za toa e {to za-vr{niot proces pri izdvojuvaweto na zlatototo od srebroto se izveduval vo kova~nicata, a ne vo rudarskite topilnici od koi pristignuvalo sreb-roto. Toj proces bil nare~en ifrazie, a stru~nite lica zadol`eni za nego gi narekuvale ifrazxii. Vo toa vreme kratovskite zergeri bile hristi-jani, tie vo gradot imale svoe maalo, koe go noselo nivnoto ime.22 Pomali dolgovi napravile i sahibite-ajari (sâhib-i ayâr), stru~ni lica zadol`eni za kvalitetot na iskovanite moneti, a ~ij dolg, kako {to se naveduva, pro-izleguval od „kusokot vo nivnata crpalka“. Imeno, pred procesot na kove-we, sahibi-ajarot so kep~ija (golema bakarna crpalka) zafa}al srebro do te`ina od 13.000 dirhemi, kolku {to bilo predvideno da se iskove vo edna tura. Na toa koli~estvo toj dodaval u{te 65 dirhemi, bidej}i pri kovewe-to se gubele 0,5% srebro. Dokolku zagubata bila pogolema, tro{ocite gi podnesuval samiot sahiba-ajar.23 Me|u dol`incite bile i upravnicite na kova~nicata – emini, no vidot na nivniot dolg ne se naveduva.24

Koga se sporeduvaat zakupite na site kova~nici vo Rumelija, se zabe-le`uvaat golemi razliki vo goleminata na dolgot. Me|u rudarskite kova~-nici toa e ve}e spomenatiot dolg od 1.469.366 ak~iwa, no duri 6.316.172

21 MAD 656, 92-93. H. Sahilioglu isto taka spomenuva i apsewe na eden zaku-

pec vo spomenatiot period, no ~estopati pravel gre{ki pri ~itaweto na imiwata, naveduvaj}i go pritoa datumot na po~etokot na nivnata zakupnina namesto datumot koga bile uapseni. Taka, na primer, za pogorespomenatiot Mija{ Markoviћ napi-{al „Ilijas sin na Marko (zapis od 14. XII 1529)“, iako toa bil datumot na po~e-tokot na negovata zakupnina, dodeka spomenatiot bil uapsen duri na 15. III 1536 go-dina.

22 167 Numaralı, I, 246. 23 F. SPAHO, „Turski rudarski zakoni“, Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, 1-2

(1913), 169. 24 MAD 656, 92-93.

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

72

ak~iwa pri zakupninata na kova~nicata vo Novo Brdo od 1521 godina,25 {to isto taka posvedo~uva za ogromnite prihodi na ovaa kova~nica vo po-~etokot na dvaesettite godini od 16 vek.

Kaj gradskite kova~nici najgolemiot dolg pri edna zakupnina vo pora-nonavedeniot period e zabele`an vo Edrene: 371.995 ak~iwa, potoa vo Is-tanbul: 185.325, vo Ser: 167.372 i vo Skopje: samo 1.194 ak~iwa.26 Za site ovie kova~nici se naveduvaat podatoci od osum zakupnini, a samo za skop-skata kova~nica od ~etiri. Pri~ina za toa e raboteweto bez dolgovi ili, poverojatno, prekinite vo raboteweto, na {to upatuva napomenata za zatvoraweto na skopskata kova~nica od 8 maj 1547 godina.27

Vo koristeniot izvor se vidlivi i drugi specifi~nosti povrzani so zastapenosta na pripadnicite na oddelnite konfesii i za brojnosta na doj-dencite zakupci i na onie od lokalnite zaednici. Vo rudarskite kova~-nici zakupcite hristijani bile vo ogromno mnozinstvo: od osumte zakup-nini vo Kratovo tie upravuvale so sedum, a vo Novo Brdo so {est, dodeka drugite zakupnini gi dr`ele muslimani. Vo Istanbul pove}eto zakupci bile evrei, a vo Skopje muslimani,28 dodeka vo Ser zakupninite bile po-deleni me|u hristijanite i muslimanite. Samo vo Edrene me|u zakupcite bile zastapeni site tri konfesii, i toa ~etvorica muslimani, trojca ev-rei i eden hristijanin.29

I dodeka etni~kata pripadnost na muslimanite ne mo`e da se utvrdi, vrz osnova na imiwata na hristijanite mo`e da se zaklu~i deka Grcite gi dr`ele site zakupnini vo Ser, dve dr`ele vo Novo Brdo i edna vo Edrene, Ermencite imale edna zakupnina vo Novo Brdo, dodeka vo Kratovo site hristijanski zakupci bile od ju`noslovensko poteklo, a na istata etni~ka grupa $ pripa|ale i trojca zakupci vo Novo Brdo i eden vo Skopje.30

Vo Kratovo hristijanite zakupci poteknuvale od samiot grad, dodeka zakupecot musliman bil xame{uj (cameşuy), dvorjanin zadol`en za sultano-vata dolna obleka. I vo drugite kova~nici lokalnite zakupci bile vo go-lemo mnozinstvo, a isklu~ok bila samo kova~nicata vo Novo Brdo, vo koja dvajca zakupci bile od Istanbul, dvajca od Trep~a i eden od Kratovo.31

Zakupec od Kratovo bil izvesniot Isa Bali, sin na Ilijas, `itel na maaloto na kratovskata kova~nica na moneti. Toj od 1536 godina prezel trigodi{na zakupnina na kova~nicata vo Novo Brdo i poradi dolgot od 5.401.614 ak~iwa zavr{il vo istanbulskiot zatvor.32 Vo zakupninite na

25 MAD 656, 96. 26 MAD 656, 4, 48, 50, 73. 27 MAD 656, 50. 28 Vo Skopje trite zakupnini gi dr`ele muslimani, a samo edna hristijanin

(MAD 656, 50.). 29 MAD 656, 4-5, 48-49, 50, 73-74, 92-93, 96-97. 30 MAD 656, 48-49, 50, 73-74, 92-93, 96-97. 31 MAD 656, 4-5, 48-49, 50, 73-74, 92-93, 96-97. 32 MAD 656, 97.

Kova~nicata na moneti vo Kratovo za vremevladeeweto na sultanot Sulejman I…

73

drugite kova~nici se naveduvaat u{te dvajca kratovci hristijani kako ga-ranti na zakupninata na kova~nicata na moneti vo Skopje.33

Neefikasnosta na osmanliskiot zakupni~ki sistem i golemata kriza od dvaesettite i po~etokot na triesettite godini dovela do opstojni reformi, koi zapo~nale so kodifikacijata na rudarskoto zakonodavstvo vo 1536 godina i traele s# do polovinata na vekot. Rezultatite na refor-mata bile osobeno uspe{ni vo rudarstvoto, pa vo pedesettite, {eeset-tite i sedumdesettite godini na 16 vek vo evropskiot del na Osmanliskoto Carstvo bile otvoreni mnogu novi rudnici. Zgolemuvaweto na rudarskoto proizvodstvo za vremevladeeweto na Sulejman I (1520–1566) po-vlijaelo da se otvorat u{te ~etiri rudarski i edna gradska kova~nica na moneti vo zapadnite provincii na carstvoto i toa vo Siderokapsa, vero-jatno kon polovinata na triesettite godini, potoa vo Srebrenica i vo Ku-~ajna, vo po~etokot na pedesettite i vo Modava i vo Belgrad vo prvata polovina na {eesettite godini na 16 vek.34

Vo kratovskata kova~nica na moneti visokoto nivo na proizvodstvo bilo odr`uvano do sredinata na vekot koga, spored podatocite od op{ir-niot popis od 1550 godina, nejziniot prihod iznesuval 1.111.555 ak~iwa. Za vreme na Sulejmenoviot naslednik, sultanot Selim II (1566–1574), bil za-bele`an pad na proizvodstvoto, koe vo 1571 godina iznesuvalo okolu 700.000, a vo 1573 godina 573.099 ak~iwa. Osven vo s# pogolemiot broj ko-va~nici na moneti vo Rumelija, kon koi vo toa vreme se pridru`ila i novootvorenata kova~nica vo Ohrid, pri~inata treba da se bara i vo opa-|aweto na proizvodstvoto na srebro vo mati~niot rudnik, kade s# pogo-lemo vnimanie se posvetuvalo na proizvodstvoto na bakar.35

Okolu 2/3 prihodi od zakupninite na carskite mukati, pa i od kra-tovskata kova~nica, bile ispra}ani vo dr`avnata blagajna. Ostatokot od parite bil namenet za platite na posadite vo tvrdinite od okolinata na grani~nite oblasti, kako i za izgradba i odr`uvawe na infrastrukturata, a spored podatocite od 1530 godina, 3.960 ak~iwa mu bile uplatuvani na va-kafot na xamijata na sultanot Murat vo Kratovo.36

Maalata {to nastanale okolu kova~nicite na moneti bile musliman-ski, a nivnite `iteli glavno rabotele vo kova~nicite. @itelite od maa-lata okolu kova~nicata na moneti vo Kratovo vo tekot na 16 vek, kako spo-menatiot Isa Bali, sin na Ilijas, bile poznati kako golemi investitori vo rudarsko-topilni~arskata dejnost niz celiot Balkan. Tie vlo`uvale

33 MAD 656, 50. 34 S. SREĆKOVIĆ, Akches (Volume Three) Süleyman I Kanunî 926 – 974 AH, Beograd

2003. 35 STOJANOVSKI, Makedonija, 452-453; SOKOLOSKI, ]ustendilskiot sanxak,

V/2, 41; S. SREĆKOVIĆ, Akches (Volume Four) Selim II Sari – Murad III 974 – 1003 AH, Be-ograd 2005, 56-57; MAD 654, 182-215.

36 Od taa suma, imamot {to ja vr{el dol`nosta hatib dnevno dobival po 6 ak-~iwa, muezinot po 4, a tro{okot za sve}ite i asurite iznesuval 1 ak~e (167 Numa-ralı, I, 197).

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

74

pari duri i vo nekoi rudnici od Podunavieto. Taka, na primer, izvesniot Husein, so negovata rudarska dru`ina bile me|u osnova~ite na rudnikot na zlato, srebro i olovo Ku~ajna vo dene{na Srbija, koj bil otvoren vo 1553 godina zaedno so kova~nicata na zlatni, srebreni i bakarni moneti.37 Toj bil eden od sopstvenicite na rudarsko-topilni~arskite postrojki vo Ku~ajna, a edno od najstarite maala vo Ku~ajna go dobilo imeto po nego.38

Najvpe~atliviot primer sepak se odnesuva na zakupninata na rudnici-te @eleznik i Kremkovica vo kadilacite Berkovica i Sofija od 1583 go-dina. Zakupninata ja prezelo svoevidnoto akcionersko dru{tvo, sozdadeno vrz princip na garanti, vo koe imalo 12 lu|e. Na negovo ~elo stoel Murat, sin na Abdulah, od maaloto na kratovskata kova~nica na moneti, a me|u najimotnite ~lenovi bile u{te petmina `iteli od toa maalo i u{te eden kratovec od maaloto Haxi Kara|oz, koe pak, kako {to e navedeno, se izdvo-ilo tokmu od maaloto na kratovskata kova~nica.39 Tie ponudile zgolemu-vawe na zakupninata vo srebro i vo moneti i obnovuvawe na rudnikot Kremkovica koj{to, kako {to se naveduva, ne rabotel prethodnite petnae-set godini. Za vozvrat postavile pove}e uslovi, od prezemawe na plate-nite slu`bi na eminot, pisarot i {afarot vo spomenatite rudnici i vo hasovite do slu`bite kadija-inspektor i nazir, koi upravuvale so Sofis-kiot nezaret.40 Va`en uslov bil i toj od spomenatite rudnici zlatono-snoto srebro pove}e da ne se ispra}a vo kova~nicata vo Novo Brdo tuku vo kova~nicata vo Kratovo, kako i ifrazxijata, evreinot Elija, da se pre-frli od Novo Brdo vo Kratovo. Kako svedoci pri potpi{uvaweto na dogo-vorot se naveduvaat eminot na kratovskata kova~nica i u{te desetina ug-ledni `iteli na Kratovo.41

Ovoj primer mo{ne slikovito poka`uva vo koja mera za `itelite na maaloto okolu kova~nicata vo Kratovo bilo va`no {ireweto na dejnosta nadvor od Kratovo, kako i zgolemuvaweto na prometot vo mati~nata ko-va~nica.

37 Vidi poop{irno: С. КАТИЋ, Улога Јевреја у отварању и развоју рудника Кучај-

на и Мајданпек у другој половини XVI века, Годишњак за друштвену историју, 1–2, (2001), 7-17 и С. КАТИЋ, Обрачуни ковнице златника у Кучајни из 1562/63. и 1570/71. године, Мешовита грађа - Miscellanea, XXXI, (2010), 123-136. Sli~nosta na imiwata Ku~ajna i Ko~ani gi navela nekoi numizmati~ari i istori~ari da zaklu~at deka vo mestoto Ko~ani vo Makedonija nekoga{ imalo kova~nica na pari.

38 TD 316, 56a-57a. 39 Vo popisot na ]ustendiskiot sanxak od 1573 godina, maaloto okolu kova~-

nicata na moneti vo Kratovo imalo dvojno ime: „Maalo Darbhane ili Haxi Ka-ra|oz“, SOKOLOSKI, ]ustendilskiot sanxak, V/2, 29. Vo maaloto bile zavedeni dvajca imami i eden muezin, {to zna~i deka Haxi Kara|oz verojatno bil ktitorot na noviod mezxid okolu koj, vo narednite godini, se formiralo posebno maalo.

40 Lokalna finansiska institucija, zadol`ena za nadzor na carskite prihodi. 41 MAD 6148.

Kova~nicata na moneti vo Kratovo za vremevladeeweto na sultanot Sulejman I…

75

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

76

T R A N S K R I P C I J A:

[93] Der livâ-i Köstendil

Der zimem-i mezkûrîn ‘an mahsûl-i Dârü’d-darb-i nükre der Kratova Der zimmet-i Petri Yoviça ‘an mahalle-i Pop Pavle der Kratova,

‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova, ‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 927 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 1.403.979

Habs şüd der zindân fî 29. Ramazân sene 930

Minhâ

Der zimmet-i zergerân-i Darb-hâne-i mezkûre ber mûceb-i muhâsebe-i Bâlî b. Sinân emîn 3.974

Der zimmet-i Mustafâ sahib-i ayâr ‘an noksân-ı kefçe-i hod 6.694 El-bâki der zimmet-i âmil-i mezkûr 1.393.311 Der zimmet-i Dimitri veled-i Yovan ‘an mahalle-i Mala der Kratova,

‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova, ‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 930 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 784.320

Mürde şüd fî 16. Zi’l-ka‘de sene 931

Minhâ

Der zimmet-i Abbâs emîn 3.652 Der zimmet-i Ahmed emîn ‘an bеhâ-yı nükre 1.680 Der zimmet-i Yûsuf ‘an ebnâ-i sipâhiyân, havâle 5.000 Der zimmet-i Yakov ve Peyo zergerân 1.794 El-bâki der zimmet-i âmil 772.194 Der zimmet-i Miyaş Markoviк ‘an mahalle-i Petko der Kratova,

‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova, ‘an 11. Rebî‘u’l-âhir sene 936 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 367.257

Habs şüd der zindân-i İstanbul fî 22. Ramazân sene 942 Der zimmet-i Miyaş Markoviк el-mezbûr, ‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova,

‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 939 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 947.517

Der zindân-i İstanbul fî 22. Ramazân sene 942

Minhâ

Der zimmet-i Alî emîn 800 El-bâki der zimmet-i âmil 946.717

Kova~nicata na moneti vo Kratovo za vremevladeeweto na sultanot Sulejman I…

77

[94] Der zimmet-i Buçin veled-i Radiç, ‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova,

‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 942 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 761.237

Der zindân-i İstanbul, mürde şüd, 17. Ramazân 946 Der zimmet-i Matey ‘an nefs-i Kratova, ‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova,

‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 945 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 726.178

Der zindân-i İstanbul habs şüd fî 11. Cemâziye’l-âhir sene 948

Minhâ

Der zimmet-i sahib-i ayâr ‘an noksân kefçe-i hod 1.560 El-bâki der zimmet-i âmil 724.618 Der zimmet-i Marko veled-i Nikola ‘an mahalle-i Balıkçılar der Kratova,

‘an kıst-ı Dârü’d-darb-i Kratova, ‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 948 ‘an kıst-ı selâse sinin mea rüsûm ve teslîmât 1.469.366

Mürde şüd der Kratova fî selh-i Zi’l-hicce sene 952 Der zimmet-i İlyâs câmeşuy ‘an silahdârân emîn mültezim ‘an kıst-ı Dârü

’d-darb-i Kratova, ‘an 11. Rebî‘ü’l-âhir sene 951 ber mûceb-i muhâsebât 124.834

Yekûn: Der zimem-i ümenâ 130.966 Der zimem-i havâlât 5.000 Der zimem-i baıs 20.022 Der zimem-i âmil 6.434.700 P R E V O D:

[93] Vo sanxakot ]ustendil

Dolgovi navedeni na ime na prihodot od kova~nicata na srebro vo Kratovo

Kako zadol`uvawe na Petrija [sin na Jovica] od maaloto Pop Pavle vo Kratovo, od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir42 927 godina (21.3.1521), trigodi{nata zakupnina so danoci i rati 1.403.979

Uapsen, vo zandana od 29 ramazan, 930 godina (31.7.1524)

42 ^etvrtiot mesec na muslimanskiot hixretski kalendar.

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

78

Od toa

Kako zadol`uvawe na zlatarot na spomenatata kova~nica, spored presmetkata na Balija, sin na eminot Sinan 3.974

Kako zadol`uvawe na Mustafa sahiba-ajar, za zagubata od negovata crpalka 6.694

Ostatokot, kako dolg na spomenatiot zakupec 1.393.311

Kako zadol`uvawe na Dimitrija, sin na Jovan, od maaloto Mala43 vo Kratovo, od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiula- hir 930 godina (17.2.1524) za trigodi{nata zakupnina so danoci i rati 784.320

Umrel na 16 zilkade 931 godina (4.9.1525)

Od toa

Kako zadol`uvawe na eminot Abas 3.652 Kako zadol`uvawe na eminot Ahmed od vrednosta na srebroto 1.680 Kako zadol`uvawe na spahijata Jusuf,44 sobira~ na dr`avni prihodi 5.000 Kako zadol`uvawe na Jakov i na zlatarot Pejo 1.794 Ostatokot od zadol`uvaweto na spomenatiot zakupec 772.194 Kako zadol`uvawe na Mija{ Markovi} od maaloto Petko vo

Kratovo, od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir 939 godina (10.11.1532), za trigodi{nata zakupnina so danoci i rati 367.257

Uapsen, vo istanbulskata zandana od 22 ramazan 942 godina (15.3.1536) Kako zadol`uvawe na spomenatiot Mija{ Markovi}, od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir 939 godina (10.11.1532), za trigodi{nata zakupnina so danoci i rati 947.517

Uapsen, vo istanbulskata zandana od 22 ramazan 942 godina (15.3.1536)

Od toa

Kako zadol`uvawe na eminot Alija 800 Ostatokot, kako zadol`uvawe na spomenatiot zakupec 946.717

43 A. Stojanovski i I. Eren imeto na ova maalo go ~itale kako Mala, a M. So-koloski kako Gorna, od tur. Bala (]ustendilskiot sanxak, V/2 34).

44 Pripadnik na sultanovata postojana kowica.

Kova~nicata na moneti vo Kratovo za vremevladeeweto na sultanot Sulejman I…

79

[94] Kako zadol`uvawe na Bu~in, sin na Radi~, od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir 942 godina (9.10.1535), za trigodi{nata zakupnina, so danoci i rati 761.237

Vo istanbulskata zandana, umrel na 17 ramazan 946 godina (26.1.1540) Kako zadol`uvawe na Mateja od samoto Kratovo, od deloto na

kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir 945 godina (6.9.1938) za trigodi{nata zakupnina, so porezi i rati 726.178

Vo istanbulskata zandana, uapsen na 11 xumaziulahir 948 godina (2.10..1541)

Od toa

Kako zadol`uvawe na sahibot-ajar, za zagubata od negovata crpalka 1.560 Ostatokot, kako zadol`uvawe kaj spomenatiot zakupec 724.618 Kako zadol`uvawe na Marko, sin na Nikola, od maaloto Ribari45

vo Kratovo, od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir 948 godina (4.8.1541) za trigodi{nata zakupnina, so danoci i rati 1.469.366

Umrel vo Kratovo na 30 zilhixe 952 godina (3.3.1546) Kako zadol`uvawe na Iljas xame{ujot, pripadnik na silahdarite,

emin na zakupcite od delot na kratovskata kova~nica, od 11 rebiulahir 951 godina (2.7.1544), spored presmetkite 124.834

VKUPNO:

Kako dolgovi na eminot 130.966 Kako dolgovi na sobira~ot na porezi 5.000 Kako dolgovi nastanati poradi {teti 20.022 Kako dolgovi na zakupci 6.434.700

Prevod od srpski jazik: Vesna Stoj~evska

45 Vo objavenite popisi ova maalo e narekuvano Maalo na ribite (mahalle-i

mâhî). M. Sokoloski, vo sloboden prevod, pretpostavuval deka se raboti za maalo na ribari (Sokoloski, ]ustendilskiot sanxak, V/2, 33). Negovata pretpostavka e to~na bidej}i vo dokumentot {to go pretstavuvame pisarot navel precizno ime: Maalo na balik~ii (mahalle-i balıkçılar) – ribari.

GLASNIK 54 1-2 2010 Sr|an Kati}

80

Srđan KATIC

KRATOVO’S SMITHY DURING THE REIGN OF SULTAN SULEIMAN I THE MAGNIFICENT

(1520 – 1566)

The reign of Suleiman I the Magnificent (1520-1566) is considered a period of the greatest expansion of the Ottoman Empire. As for mining and metallurgy, the first two decades of his reign represent a period of crisis. Due to vast decrease of production, nu-merous reforms were implemented in mining, metallurgy and tenure system, starting from 1536. Their results were visible not before fifties and sixties, when the production in existing mines was considerably increased and many new mines and mints were open. Because of significant changes, this tumultuous period was chosen for time-fra-me of our article.

Kratovo mint was the second biggest producer in the Ottoman Empire, after Novo Brdo, since its opening, most probably in the last decade of the XV century, as well as in the first six decades of the XVI century. The aforementioned Ottoman mining and metallurgy crisis reflected on the Kratovo mint too. Starting from 1521, in seven three-year leases, all tenants, who were local Christians, had enormous debts for which majo-rity of them was imprisoned in Istanbul. It was not until mid-forties of the century debt was reduced to 4-5% of the total amount of mint lease that indicated more successful production in the forthcoming period.

Besides the financial aspect, special attention was given to the mint employees who mostly lived in the mahala of goldsmiths and in the mahala of mint. Inhabitants of these two mahalas were famous for their investments into mining and melting business throughout the Balkans. They participated in the opening of the Kučajna and Majdan-pek mines, restoration of the Kremkovica mine, as well as in the leases of the biggest mines and mints, like Novo Brdo.