razlacni prava vrz dvizni stvari - разлачни права врз движни ствари

1

Ptolemi Soter i Ptolemi Filadelf

PRAVATA NA OBEZBEDUVAWE (RAZLA^NITE PRAVA) VRZ DVI@NITE STVARI VO EVROPSKOTO PRIVATNO PRAVO

Eva-Maria Kieninger

Cambridge University Press, 2004

2

DEL I - VOVED I KONTEKST

1. VOVED: RAZLA^NITE PRAVA VRZ DVI@NITE STVARI NA ZAEDNI^KIOT

PAZAR I PRIODOT NA ANALIZATA

Eva-Maria Kieninger

Temata "Razla~nite prava vrz dvi`nite stvari" ne treba mnogu da se pretstavuva. Prethodnite sporedbeni studii vo ovaa sfera pokaàa razliki vo odnos na principot i prakti~niot ishod na slu~aite. Zatoa, i zaradi potrebata od nekoja merka na harmonizacija, ne e za iznenaduvawe {to ovaa tema e izbrana kako eden od prvite pod-proekti na proektot Zaedni~ki osnovi. Zada~ata za podetalna analiza na sli~nostite i razlikite pome|u evropskite pravni sistemi vo sferata na obezbeduvaweto vrz dvi`nite stari }e ja realizirame vo Delot II od ovoj trud. Celta na ovoj kratok uvod e da se rezimiraat ekonomskite pri~ini zad kreiraweto na razla~nite prava, da se dade kratok pregled na osnovnite razliki i problemi kreirani za me|unarodnata, a osobeno za trgovijata vo ramkite na Evropskata Unija od vakvite razliki, kombinirano so postojnite pravila na me|unarodnoto privatno pravo i da gi skicira prethodnite napori za harmonizacija i unifikacija, kako i osnovnite argumenti {to voobi~aeno se istaknuvaat protiv izvodlivosta na takvata harmonizacija (del A). Delot B }e go pojasni specifi~niot priod na ovaa studija, {to ne samo {to se razlikuva od voobi~aeniot vid sporedbena analiza, tuku isto taka otstapuva - iako vo pomala merka - i od drugite studii na ovoj proekt.

A. Kratok pregled na status quo-to I. Ekonomski pri~ini za postoeweto na razla~nite prava Razla~nite prava ja podobruvaat verojatnosta deka doveritelot }e dobie isplata na

svojot zaem, osobeno vo slu~aj na insolventnost. Tokmu zatoa, voobi~aeno, doveritelot }e naplati pomala kamatna stapka ili mnogu polesno moè da bide podgotven da dade kredit ako dol`nikot e sposoben da dade obezbeduvawe. Zatoa, funkcionalniot sistem na razla~nite prava ne e samo korisen za doveritelite, tuku i za dol`nicite, zatoa {to ja namaluva cenata na pozajmuvaweto. Na makroekonomsko nivo, toa zna~i deka iznosot na kreditot so pomali tro{oci i so samoto toa i iznosot na kapitalot {to moè da se koristi za proizvodniot proces generalno }e bidat podobreni so dobro sostaveni zakonski pravila za transakciite za obezbeduvawe. Ovie funkcii na razla~nite prava se analizirani teoriski i empiriski. No osnovnoto priznanie za korisnite funkcii na razla~nite prava ne se dolì samo na napredokot na ekonomskata analiza, nitu pak na

nejzinata sovremena realizacija. Kako {to naveduva Corpus Iuris Civilis: "Pignus utriusque

gratia datur, et debitoris, quo magis ei pecunia credertur, et creditoris, quo magius ei in tuto sit

creditum." ("Obezbeduvaweto se dava vo polza na dvete stranki: na dol`nikot zata {to toj

moè polesno da pozajmuva, i na doveritelot zatoa {to negoviot zaemm e posiguren."). Fakti~ki, site proekti za reforma ili harmonizacija na pravoto za transakciite

na obezbeduvawe neizbe`no po~nuvaat od predlogot za dobro izgotven, harmoniziran ili ednoobrazen zakon so koj }e se pro{iri obemot na dostapniot kredit po niski tro{oci i

3

so samoto toa }e bide od polza za trgovijata i industrijata vo oddelnite jurisdikcii ili vo oblasta vo koja treba da se primenuva harmonizacionata merka. Ova ne po~iva samo na pogolemata verojatnost deka obezbedeniot doveritel }e dobie otplata na svojot zaem plus kamata, tuku i na sposobnosta na razla~nite prava da gi nadminat problemite na asimetri~niteinformacii: dol`nicite voobi~aeno se vo podobra pozicija vo sporedba so nivnite doveriteli da doznaat dali drugata stana e voqna i sposobna da gi ispolni svoite dogovorni obvrski. Kamatnata stapka, kako takva, ne e sposobna da ja signalizira voqata i sposobnosta za pla}awe. Doveritelite ne znaat dali prifa}aweto na povisokite kamatni stapki po~iva na profitabilnosta na pretprijatieto ili na faktot deka dol`nikot e podgotven da prezeme pogolem rizik. Sosema e verojatno deka povisokite kamatni stapki gi brkaat posigurnite i podoverlivite dol`nici nadvor od pazarot, fakt {to doveritelite }e go uvidat i }e go imaat predvid. Taka, iznosot na dostapniot kredit moè da se namali kako posledica na povisokite kamatni stapki, iako voobi~aeno koli~inata na ponudenite stoki se zgolemuva zaedno so cenata. Razla~nite prava moàt da go nadminat ovoj problem ovozmoùvaj}i im na doveritelite podobro da se informiraat vo vrska so kreditosposobnosta na dol`nikot.

Ovaa studija, {to se fokusira na tragaweto po zaedni~ki osnovi kaj zakonite na

dràvite ~lenki na EU vo sferata na transakciite na obezbeduvawe, sekako ne e mesto na koe treba da se rasprava vo detali za ekonomskata opravdanost na postoeweto na razla~nite prava i transakciite na obezbeduvawe, generalno. Me|utoa, ne treba da se zanemari faktot deka postoi i ogromna literatura {to ja doveduva vo pra{awe pretpostavkata deka razla~nite prava se ekonomski korisni. Iako so sigurnost moè da se kaè deka transakciite na obezbeduvawe im odat vo polza na dvete dogovorni strani ili barem ne im nanesuvaat {teta na nivnite interesi, slikata se menuva koga }e se zemat predvid interesite na drugite neobezbedeni doveriteli. Centralnata cel na razla~noto pravo e da mu dade prioritet na razla~niot doveritel vo odnos na drugite doveriteli ili

kako {to toa go istaknal Lynn LoPucki: "Obezbeduvaweto e dogovor pome|u liceto A i liceto B deka liceto C nema da zeme ni{to". Zaradi vakviot negativen nadvore{en efekt, drugite doveriteli ili potencijalni doveriteli sosema prirodno }e reagiraat za da ja minimiziraat {tetata. Kako {to pi{uva Alan Schwartz: "Razla~nite doveriteli }e naplatat pomali kamatni stapki, zatoa {to obezbeduvaweto go namaluva nivniot rizik, no neobezbedenite doveriteli }e gi zgolemat svoite kamatni stapki zatoa {to obezbeduvaweto go namaluva imotot od koj tie moàt da se namirat i so samoto toa go zgolemuva nivniot rizik." Zatoa po negovo mislewe, dol`nicite zemeno vo celina nema imaat nekoja polza od obezbeduvaweto. Nekoi avtori odat u{te ponatamu i tvrdat deka obezbeduvaweto ne samo {to pretstavuva realokacija na vrednosta od nekoi doveriteli na drugi, tuku e i sub-optimalno vo smisla na efikasnosta. Taka John Hudson tvrdi deka bankite {to udobno moàt da pozajmuvaat so obezbeduvawe "neizbe`no }e bidat dovedeni vo situacija da davaat krediti {to od aspekt na ekonomijata vo celina ne moàt da bidat opravdani i }e dovedat do izvitoperena alokacija na resursite."

Kako {to e navedeno prethodno ovaa kniga i nejziniot voved ne nastojuvaat da dadat pridones vo ovaa rasprava. No svesta za {tetnite efekti {to transakciite na obezbeduvawe bi moèle da gi imaat vrz neobezbedenite doveriteli pomaga da se razberat ograni~uvawata {to deneska postojat vo zakonite na dràvite ~lenki. Za celoto idno evropsko zakonodavstvo, bez somnenie od su{testvena va`nost e da se dobie jasna slika za ekonomskite prednosti i mo`nite negativni strani na sekoj sugeriran reìm na razla~nite prava.

4

II. Razla~nite prava vrz dvi`nite stvari: osnovni razliki Korenite na postojnata raznolikost na razla~nite prava leàt vo XIX vek. Kako

{to e podetalno objasneto vo natamo{niot tekst od strana na Willem Zwalve, vo toa vreme evropskite zakonodavstva po~nale da ne se soglasuvaat so hipotekata od romejskoto pravo i so praksite {to dozvoluvale kreirawe na zalo`no pravo samo so teorisko ili konstruktivno prenesuvawe na vladenieto od strana na zalo`niot dol`nik (zalogodavecot). Obemot na dostapni razla~ni prava vrz dvi`nite stvari na vakov na~in bil efektivno namalen samo na vladetelskata zaloga. Vo sito vreme, industriskata revolucija dovela do ogromno zgolemuvawe na pobaruva~kata za kredit vo trgovijata i

industrijata, {to ne moèlo da bide zadovoleno samo preku razla~nite prava in personam i so pravata vrz nedvi`nostite. Ovde i ne treba da se spomenuva deka vladetelskata zaloga vrz dvi`nite stvari ne bila dobro opremena da ja zadovoli taa potreba, zatoa {to gi imobilizirala stokite i predmetite {to mu bile potrebni na dol`nikot za vr{eweto na svojata trgovska dejnost, nezavisno dali stanuvalo zbor za ma{ini ili druga oprema, zalihi, surovini ili poluproizvodi. Edna od pri~inite za postojnata raznolikost leì i vo faktot {to konkretnite jurisdikcii odgovaraat na istiot ekonomski imperativ vo razli~na merka i so prifa}awe na razli~ni pravni modeli.

Vo nekoi jurisdikcii, na scena stapil zakonodavecot i kreiral poseben reìm na registrirani razla~ni prava, vtemelen vrz idejata za zalog, kade {to uslovot za registracija na zalo`noto pravo ja zamenuva potrebata za realno predavawe na zalo`niot predmet vo vladenie na doveritelot kako obezbeduvawe. Ovoj pat bil sleden vo Francija, kade {to so tekot na deceniite se kreirani razli~ni posebni razla~ni prava. Nekoi od ovie tovari imaat za cel da poddràt oddelni granki na trgovijata i industrijata, kako na primer razli~nite warrants ili gage sur vehicule automobile (vovedeno za da se stimulira proda`bata na avtomobili, koga zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo seu{te se smetalo za nepolnova`no vo okolnosti na insolventnost na kupuva~ot) ili da go zememe

posledniot i najkarakteristi~niot primer na nantissement des cinematographiques. Drugite tovari imaat po{iroka primena, kako na primer nantissement de l'outillage et du materiel

d'equipement ili nantissement de fonds de commerce spored koi celata oprema, inventarot i bestelesnite prava, kako patentite i trgovskite znaci na pretprijatieto, moàt da se koristat kako obezbeduvawe. Vo princip, Belgija, Luksemburg, Italija i [panija go sledat francuskiot primer, iako obemot na nivnite posebni razla~ni prava ostanuva poumeren. Vo Belgija, dvata vida tovari {to se moèbi najva`ni vo praksa se zakonskiot prioritet na neisplateniot prodava~ (privilege du vendeur) i nantissement sur fonds de

commerce. Italijanskoto pravo poznava poseben vid hipoteka vrz motornite vozila (privilegio sull'autoveicolo) i vrz ma{inerijata (privilegio del venditore di macchine), dodeka {panskoto zakonodavstvo izbralo poseopfatna forma na hipoteka so Zakonot za nevladetelski zalogi i hipoteki vrz dvi`nite stvari (ley sobre prenda sin desplazamiento y

hipoteca mobiliaria). So ponovite isklu~oci od belgiskata privilege du vendeur, site tie prava zavisat - barem vo pogled na nivnata izvr{nost vo odnos na tretite lica - od nekoja forma na registracija. Kako posledica na toa, sudovite vo princip ja negiraat polnova`nosta ili barem mo`nosta za protivewe na razla~nite prava {to ne se predvideni so zakon, tuku se kreirani od praksata vrz osnova na sopstvenosta, kako na primer prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ili zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo. Taka, pred

izmenata na soodvetnite zakoni za insolventnosta (zakoni za ste~ajot) vo 1980 godina vo Francija i vo 1988 godina vo Belgija, francuskite i belgiskite sudovi smetale deka zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo e nepolnova`no vo slu~aj na insolventnost (ste~aj) na kupuva~ot (dol`nikot). Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe seu{te se

5

smeta za "bez prigovor" vo dvete jurisdikcii (ne{to {to ne moè da se pobiva), a vo Italija i [panija negovata polnova`nost e sporna.

Vo Germanija i vo pomala merka vo Grcija, Avstrija i Holandija, pravniot razvoj se odvival vo druga nasoka. Pokraj posebnite tovari so registracija vrz brodovite, avionite (vozduhoplovite), zemjodelskiot inventar i prekumorskite kabli, germanskoto zakonodavstvo nema vovedeno nikakvo nevladetelsko razla~no pravo. Namesto toa, sudovite u{te od 1880 godina (Reichsgericht) preku razli~ni presudi go prifatile prenosot na sopstvenosta kako polnova`no obezbeduvawe {to moè da se izvr{uva i protiv tretite lica. Ovaa sudska praksa bila poddràna po stapuvaweto vo sila na germanskiot Gra|anski zakonik, iako ~lenovite 1205, 1253 od Gra|anskiot zakonik nedvosmisleno naveduvaat deka kreiraweto na zalogata bara realen prenos na vladenieto i deka pravata na zalo`niot doveritel prestananuvaat so vra}aweto na predmetot na obezbeduvaweto. Prenosot na pobaruvawata kako na~in na obezbeduvawe isto taka se smetal za polnovaèn, sledej}i gi op{tite pravila za cesijata (prenosot na pobaruvawata) {to ne baraat nitu nekoja posebna dogovorna forma, nitu izvestuvawe na dol`nikot, i ovde povtorno sprotivno na izre~nata odredba na ~lenot 1280 od Gra|anskiot zakonik koj za polnova`nosta na tovarot vrz pobaruvaweto sosema jasno bara takvo izvestuvawe na dol`nikot. Od kombinacijata na zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo so prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe se

razvila praksata na tnr. "prolongirani" (pro{ireni) formi na zadrùvawe na sopstveni~koto pravo preku koi prodava~ite dobivaat mo`nost da gi pro{irat svoite razla~ni prava i na prihodite od proda`bata i na proizvedenite stoki (zalihite).

Se do donesuvaweto na noviot Gra|anski zakonik od 1992 godina, holandskiot reìm na razla~ni prava be{e prili~no sli~en na onoj {to preovladuva{e vo Germanija. So dve presudi od 1929 godina, Hoge Raad ja prifati polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe vo odnos na tretite lica. No koga po Vtorata Svetska vojna zapo~na rabotata na noviot Gra|anski zakonik, edna od primarnite griì na izgotvuva~ite be{e ukinuvaweto na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe (deneska ~len 3:84(3) Gra|anski zakonik) i nivna zamena so nevladetelska zaloga (stil pandrecht), koja za da bide polnova`na mora da bide ili registrirana ili evidentirana so notarski akt. Zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost seu{te e polnova`no erga omnes, no sega e ograni~eno na negovata ednostavna

forma. ^lenot 3:92(2) od Gra|anskiot zakonik izre~no propi{uva deka toa ne moè da se koristi za obezbeduvawe na dolgovi, osven za kupovnata cena za stokite ~ija sopstvenost bila zadràna. Avstrija go kopira germanskiot praven razvoj samo do merkata do koja ne e vovedeno nikakvo posebno nevladetelsko razla~no pravo vo nekoj pogolem obem, no sprotivno na Germanija, avstriskite sudovi se ~ini deka mnogu poseriozno gi svatile odredbite od Gra|anskiot zakonik so koi razla~nite prava vrz dvi`nite stvari se ograni~eni na vladetelskata zaloga. Do deneska, avstriskoto pravo ne go priznava prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, a prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe go ograni~uva na istite uslovi {to se primenuvaat na kreiraweto razla~no

pravo vrz pobaruvaweto (izvestuvawe na debitor cessus ili registracija na prenosot na pobaruvaweto kako obezbeduvawe vo knigite na prenesuva~ot). Me|utoa, spored dominantnoto mislewe, ovie uslovi moàt da bidat zadovoleni duri i pred i pred da nastane pobaruvaweto (na idni pobaruvawa) so {to se obezbeduva mnogu poprakti~na mo`nost za koristewe na pobaruvawata kako predmeti za obezbeduvawe. Gr~koto pravo mnogu poblisku go sledi germanskiot razvoj vo sporedba so prethodnite dve jurisdikcii, iako detalite seu{te se sporni. Ako se sledi dominantnoto mislewe, gr~koto pravo prifa}a i prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenos na pobaruvawata kako

6

obezbeduvawe, bez toa da se podveduva na nekoi uslovi za objavuvawe (izvestuvawe). No za iznenaduvawe, duri vo 1980 godina sudovite ja prifatile polnova`nosta i izvr{livosta na (ednostavnoto) zadrùvawe na sopstveni~koto pravo vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot.

Bidej}i razvojot na osnovnite karakteristiki na angliskoto pravo podetalno e

objasnet od strana na Michael Bridge, ovde }e se ograni~ime samo na nekolku re~enici. Najva`nata inovacija vo sferata na razla~nite prava spored angliskoto pravo e floating

charge (promenlivo razla~no pravo) {to moè da se kreira siot ili vrz del od imotot na trgovskoto dru{tvo. Dodeka zaemodava~ite vo drugite jurisdikcii mora da se potprat na razli~ni vidovi prava za razli~nite vidovi predmeti (imot), angliskoto pravo predviduva eden edinstven mehanizam za obezbeduvawe {to manifestira natamo{na specifi~na karakteristika {to toj se sozdava (kreira) vrz individualnite predmeti duri vo momentot na kristalizacijata. Drugite mehanizmi na obezbeduvawe opfa}aat fixed

charges (fiksni razla~ni prava) i hipotekite (mortgages). Osven uslovot za registracija ako dol`nikot e trgovsko dru{tvo (kompanija), slobodata na strankite samite da gi oblikuvaat razla~nite prava na na~in {to najdobro }e im soodvetstvuva na nivnite potrebi (ili na potrebite na onaa stranka {to ima posilna pregovara~ka pozicija) e prakti~no neograni~ena. Edinstvenite doveriteli {to dobivaat relativno "surov dil" se prodava~ite spored mehanizmot na zadrùvawe na sopstveni~koto pravo - tie imaat mnogu mali mo`nosti da go pro{irat svoeto razla~no pravo na prihodite ili na proizvedenite proizvodi. Interesno e da se zabeleì jasnata razlika vo politikata pome|u angliskoto i germanskoto pravo vo vrska so ova pra{awe. Vo konfliktot pome|u zaemodava~ot i prodava~ot vo Anglija, voobi~aeno pobeduva zaemodava~ot koj pozajmuva pari, zatoa {to registracijata na klauzulata za proizvodite ili prihodite e krajno neprakti~na. Vo Germanija, od druga strana, sekoja{ }e pobedi prodava~ot, i vo pogled na prihodite. Spored sudskata praksa, prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe se smeta za nepolnovaèn ako dogovorot za kredit pome|u bankata i dol`nikot ne gi isklu~uva pobaruvawata {to pri redovnoto rabotewe bi bile preneseni (cedirani) na prodava~ot spored klauzulata za prihodite.

Od ovoj kus i sekako necelosen tour d'horizon moème da gi izvle~eme slednive glavni linii na podelbata.

Najnapred, jurisdikciite favoriziraat razli~ni pravni modeli. Vo nekoi od niv, vladetelskiot zalog e pro{iren na ne-vladetelskite formi, so zadrùvawe na osnovnite principi na orginalniot model, kako principot deka zalogodavecot ostaanuva sopstvenik na predmetot na obezbeduvaweto i go zadrùva ovlastuvaweto da raspolaga so toj predmet, {to i natamu podleì na razla~noto pravo ako nema posebni pravila za sovesnoto (bona

fide) steknuvawe. Drug princip e deka pravoto na razla~niot doveritel e ograni~eno na prioritetnoto pravo vrz prihodite ostvareni od proda`bata na zalo`niot predmet, nezavisno dali stanuva zbor za prinudna proda`ba {to ja sproveduva slu`benik na sudot ili vonsudska pazarna proda`ba. Sekoj vi{ok {to ne e potreben za isplata na dolgot mu se predava na porane{niot dol`nik. Isto taka, pravoto na razla~niot doveritel da stekne vladenie vrz predmetot na obezbeduvaweto e ograni~eno na okolnostite koga toa e neophodno ili za da se obezbedi dol`nikot da ne raspolaga so predmetot ili za da se izvr{i razla~noto pravo preku realizacija. Drug vaèn princip {to bil zadràn od orginalniot vladetelski model e principot na publicitet. Najgolemiot broj jurisdikcii {to se opfateni vo kusiot pregled go zamenuvaat prenosot na vladenieto od strana na zalogodavecot so nekoja forma na publicitet, voobi~aeno nekoj vid registracija. Nekoi me|utoa se zadovoluvaat so samo formalni uslovi. Na primer holandkoto pravo za kreiraweto na nevladetelskata zaloga (stil pandrecht) ne bara ni{to pove}e od upotreba na

7

javen dokument ili registracija na privaten dokument vo registerot {to ne e otvvoren za javnosta.

Drug osnoven model e upotrebata na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto, vo forma na prenos na sopstvenosta kako na~in za obezbeduvawe, prenos na pobaruvawata kako obezbeduvawe, zadrùvawe na sopstvenosta kako obezbeduvawe, hire purchase ili dogovor za lizing. So ovie vidovi razla~ni prava (interesi), na strankite ~esto im se dava pogolema avtonomija pri oblikuvaweto na nivnite pravni odnosi spored nivnite konkretni potrebi. Vo najgolem del, tie ne podleàt na uslovot za publicitet. Zemeno vo

celina, postoi tendencija za prifa}awe na hire-purchase i na lizing dogovorite, pa duri i na (ednostavnoto) zadrùvawe na pravoto na sopstvenost, bez pri toa ovie aran`mani da se stavaat pod istite restriktivni uslovi {to se primenuvaat na vladetelskata ili na nevladetelskata zaloga. Vo ovie slu~ai, sopstvenosta na prodava~ot ili na zakupodavecot se smeta za celosna, "normalna" sopstvenost, a ne za zakamuflirano razla~no pravo. Od druga strana, prenosot na sopstvenosta celosno za celite na obezbeduvaweto naiduva na mnogu pogolemi otpori, verojatno zatoa {to i premnogu jasno stanuva zbor za transakcija za obezbeduvawe, {to ne e na{minkana kako sekoj drug tip na dogovor i zatoa i premnogu nalikuva na (nepolnova`na) zaloga.

Toa vodi kon natamo{ni su{testveni razliki: prvo, principot na publicitet, {to im e zaedni~ki na najgolemiot broj jurisdikcii (duri i na germanskoto pravo, barem koga stanuva zbor za vladetelskata zaloga) se izvr{uva prinudno vo razli~na merka. Ve}e be{e navedeno deka nevladetelskite razla~ni prava {to se modelirani spored obrazecot na zalogata voobi~aeno podleàt na registracija, dodeka razla~nite prava {to po~ivaat na sopstvenosta vo najgolemiot del ne se publikuvaat. Koga se bara registracija, pravilata za administriraweto na tie registri, za pristapot na zainteresiranite pripadnici na javnosta i pravilata spored koi se reguliraat upisite na pravata isto taka vo golema merka se razlikuvaat, ne samo od zemja do zemja, tuku i vo ramkite na edna jurisdikcija vo zavisnost od konkretnoto razla~no pravo. Mnogu ~esto istovremeno i paralelno postojat pogolem broj registri, kako na primer vo [panija register osnovan so zakonot za hipoteki i ne-vladetelski zalozi i eden za proda`bite na rati {to opfa}a i zadrùvawe na sopstvenosta kako obezbeduvawe ili vo Francija, kade se kreirani posebni registri za sekoj vid posebno nevladetelsko razla~no pravo. O~igledno vakvata fragmentacija ne im pomaga na doveritelite koi skaat da znaat koi se razla~ni prava gi ima dadeno nivniot dol`nik. Vo toj pogled, sekako ima mnogu {to da se nau~i od sistemot na vlo{ki od ~lenot

9 UCC (amerikanski Ednoobrazen trgovski zakonik) {to podetalno e analiziran vo

prilogot na Harry Sigman. Druga razlika {to moè da se sogleda od gore navedeniot pregled postoi pome|u generalnite razla~ni prava i onie {to se primenuvaat samo na nekoja ograni~ena kategorija na predmeti za obezbeduvawe, kako avtomobilite (motornite vozila) ili kino-filmovite i, ili alternativno, na onie {to moàt da obezbedat samo nekoj poseben vid dolgovi, kako na primer dolgovite {to proizleguvaat od kupoproda`nite dogovori, {to e slu~aj so belgiskata privilege du vendeur.

Natamo{na linija za podelba postoi pome|u onie jurisdikcii {to se pridrùvaat do principot na konkretnosta (specifi~nosta) - {to ne dozvoluvaat kreirawe na razla~nite prava vrz zbirovi, celini ili corpus na predmeti ili imot - i onie jurisdikcii

{to go dozvoluvaat tokmu toa, kako na primer Anglija kade {to e razvien floating charge

(promenlivo ili varijabilno razla~no pravo). Ovaa distinkcija gi dopira duri i podlaboko vkorenetite pred-koncepcii vo vrska so pra{aweto {to se pretstavuva stvarno pravo (i dali voop{to toa pra{awe ima nekoe zna~ewe). Te{kotiite {to se kreirani so

voveduvaweto na floating charge vo jurisdikciite bazirani na romejskoto pravo moème da gi sledime vo {kotskiot izve{taj za slu~ajot 11. Kone~no, moè da se zabeleì razlikata

8

vo sevkupniot stav vo odnos na razla~nite prava: postojat zemji, kako na primer Anglija, Germanija ili SAD, kaj koi pravoto nastojuva da im obezbedi na doveritelite pove}e ili pomalku neograni~ena sloboda na dogovaraweto za obezbeduvaweto {to tie smetaat deka im e potrebno i drugi, kako Francija ili nordiskite zemji, koi vo interes na generalnite, neobezbedeni doveriteli se obiduvaat da go ograni~at obemot na dostapnite razla~ni prava.

III. Me|unarodno privatno pravo 1. Telesni dvi`ni stvari: lex rei sitae i ograni~uvawata na doktrinata za

prenosot (transpozicija) Razlikite {to gi navedovme vo odnos na materijalnite pravila kreiraat pomalku

ili moèbi nikakvi te{kotii za me|unarodnata trgovija ako strankite moàt samite da go izberat merodavnoto pravo. No, slobodata na izborot na merodavnoto pravo {to e pravilo za dogovornite obligacii (~len 3 Rimska konvencija) ne se primenuva vo sferata na pravoto za sopstvenosta. Vo dràvite ~lenki na EU praviloto lex rei situs gi opredeluva pra{awata na pravoto na sopstvenost vo odnos na nedvi`nostite i vo odnos na dvi`nite stvari. Vo SAD, ~lenot 9 UCC sopstveni~kite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari gi podveduva na pravoto na mestoto na dol`nikot. Obemnata literatura {to se zalaga vo polza na avtonomijata na strankite ne naiduva na pozitiven odgovor kaj sudovite ili zakonodavcite. Ako se dade sloboda na izborot na merodavnoto pravo, {to e na primer slu~aj vo [vajcarija, efektite se sveduvaat na odnosite inter partes.

Primeneto na razla~nite prava vrz predmetite {to gi preminuvaat granicite, praviloto lex situs vodi kon ne{to {to e poznato kako "conflit mobile". Ako na primer razla~noto pravo e kreirano dodeka predmetot na obezbeduvaweto se nao|a vo dràvata A i izvr{uvaweto se bara otkako toj predmet ve}e bil donesen vo dràvata B, treba da se primenat dva razli~ni sopstveni~ko-pravni reìmi: kreiraweto na razla~noto pravo podleì na pravoto na dràvata A, no pravata {to razla~niot doveritel gi ima vo odnos na konkurentskite doveriteli se utvvrduvaat soglasno pravoto na dràvata B. O~igledno toa vodi kon problemi ako dvete prava se razlikuvaat. Vo nekoi slu~ai, ovie problemi moàt da bidat nadminati preku tnr. doktrina na prenosot (transpozicijata). Moèbi prviot slu~aj vo koj bila primeneta ovaa doktrina (iako ne bila imenuvana taka) e slu~ajot The Colorado {to bil re{avan od strana na angliskiot Apelacionen sud. The

Colorado bil optovaren so francuska pomorska hipoteka (hypotheque maritime) vo francuska banka. Podocna, brodogradili{teto vo Kardif izvr{ilo popravki {to ne bile plateni, pa i toa istaknalo pravo na brodot. Se postavilo pra{aweto koe od ovie konkurentski prava ima prioritet. Sudot go primenil angliskoto pravo, kako pravo na realniot situs. Toj smetal deka francuskata hipoteka (hipotheque maritime) pove}e ili pomalku odgovara na

angliskiot maritime lien i deka zatoa treba da se primenat pravilata za prioritet za maritime lien. Na krajot, toa ja stavilo francuskata banka duri i vo podobra pozicija, otkolku {to taa bi ja imala spored francuskoto pravo. Druga dobra ilustracija na doktrinata za transpozicija e slu~ajot re{avan od strana na germanskiot Bundesgerichtof

(Vrhoven sud) vo 1963 godina. Nekoj vagon bil optovaren vo Francija so gage sur vehicule na francuska banka. Dodeka se nao|al vo Germanija, vagonot bil zaplenet vo izvr{na

postapka vo polza na doveritel - treto lice. Se postavilo pra{aweto dali gage sur vehicule

i dava na bankata pravo na prioritet spored germanskite pravila za izvr{uvaweto. Sudot smetal deka i pokraj toa {to treba da se primeni germanskoto pravo po promenata na situs,

9

bez ogled na toa vo predvid treba da se zemat prethodno vospostavenite sopstveni~ki prava za dobroto na me|unarodnata trgovija. Bidej}i germanskoto pravo prifa}a prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, ne moè da se tvrdi deka principot na publicitet e tolku su{testven {to vodi kon poni{tuvawe ili nepolnova`nost na registriranata, nevladetelska zaloga. Vrhovniot sud zaklu~il deka gage sur vehicule moè da se prevede kako fiducijaren prenos na stvarta i deka zatoa francuskata banka ima prioritetno pravo na ist na~in kako i da steknala sopstvenost kako obezbeduvawe spored germanskoto pravo.

Me|utoa, doktrinata na prenosot (transpozicijata) ne moè da gi re{i slu~aite vo koi predmetot na obezbeduvaweto se dviì od jurisdikcija {to nema tolku strog stav, kon jurisdikcija koja e postroga. Ova moè da se ilustrira so slednava presuda na francuskiot Kasacionen sud. Sopstvenosta kako obezbeduvawe vrz avtomobilot mu bila prenesena na tuìtelot, germanska banka, kako obezbeduvawe za kredit dodeka avtomobilot seu{te se nao|al vo Germanija. Podocna avtomobilot oti{ol vo Francija kade {to sopstvenikot na garaàta (avtomehani~arska rabotilnica) izvr{il vrz kolata zaradi neplatenite dolgovi za nejzina popravka. Kasacioniot sud odbil da go priznae razla~noto pravo na tuìtelot. Transpozicijata na vladetelskata zaloga bila

nevozmo`na, kako i transpozicijata vo gage sur vehicule, zatoa {to pravoto na tuìtelot ne bilo registrirano. Ovoj primer jasno ni pokaùva deka "koga materijalnite pravila se razlikuvaat, me|unarodnoto privatno pravo moè samo da se obide da go premosti jazot, no toa samoto po sebe ne moè da go obezbedi neophodniot materijal za izgradba na mostot."

2. Pobaruvawa: ~len 12 od Rimskata konvencija i negovite razli~ni tolkuvawa Kako {to vidovme, vo site dràvi ~lenki na EU, lex situs se smeta za svrzna to~ka za

sopstveni~kite prava vrz dvi`nite stvari. So pobaruvawata, pozicijata ne e tolku jasna. ^lenot 12 od Rimskata Konvencija izre~no regulira samo dva pravni odnosa. Prvo, dogovorniot odnos pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot se podveduva na merodavnoto pravo za cesijata (~len 12(1)). Vtoro, prenoslivosta i odnosot pome|u steknuva~ot i debitor cessus

se podvedeni pod pravoto so koe se regulira pravoto na koe se odnesuva cesijata (~len

12(2)). Vo prethodniot nacrt na Konvencijata, ~lenot 16(2) {to deneska e ~len 12(2) ja pro{iril svojata sfera na primena i na odnosite pome|u strankite na cesijata i tretite lica, kako na primer, doveritelite na steknuva~ot. Ovaa odredba e izbri{ana, prvo zatoa {to izgotvuva~ite smetale deka spa|a nadvor od sferata na Konvencijata, {to se fokusira na dogovornite odnosi i vtoro, zatoa {to po pristapuvaweto na Velika

Britanija, Irska i Danska na EEC ve}e nemalo op{ta soglasnost vo vrska so merodavnoto pravilo za odnosite so treti lica. Vo nedostatok na nekakvo jasno pravilo, postojat

najmalku ~etiri mo`ni re{enija: Hoge Raad i materijalnata literatura vo Holandija i Germanija go izbrale ~lenot 12(1) i so toa ja izbrale avtonomijata na strankite.

Germanskiot Vrhoven sud i angliskiot Apelacionen sud vo slu~ajot Raiffeisen za merodavno pravilo go smetale ~lenot 12(2) od Rimskata konvencija. Istoto re{enie go favorizira dominantnoto mislewe vo germanskata literatura, i pokraj o~iglednite problemi {to toa pravilo gi ima za cesijata na zbir na pobaruvawa (bulk assigments) vo me|unarodniot kontekst. Vo Francija, pravoto {to se primenuva na pra{aweto dali moè "da se izrazi protivewe" na cesijata tradicionalno e pravoto na mestoto na ìveali{teto ili sedi{teto na debitor cessus, iako deneska postoi prili~na poddr{ka za primena na ~lenot 12(2) od Rimskata konvencija. êtvrtoto mislewe sugerira deka najsoodvetna to~ka na vrzuvawe e ìveali{teto ili sedi{teto na prenesuva~ot na pobaruvaweto. Bidej}i ova

10

pravilo ne e predvideno so ~lenot 12 od Rimskata konvencija, toa seu{te ne nai{lo na odobruvawe pred evropskite sudovi, iako steeknuva se pogolem broj privrzanici na me|unarodna scena. Toa e generalno me|unarodno privatno-pravno pravilo vo izmenetiot ~len 9 UCC i vo Konvecijata za cesija (prenos) na pobaruvawata na Obedinetite nacii (~lenovi 22 i 30(1)). Vo evropskiot kontekst, najmalku {to treba da se postigne e nekoe ednoobrazno pravilo ili preku Evropskiot sud na pravdata spored ~lenot 68 od Dogovorot za EC, otkako Rimskata konvencija povtorno }e bide donesena kako propis ili mnogu podobro preku samata evropska legislativa vo tekot na toa povtorno prifa}awe. Za sega, moè slobodno da se zaklu~i deka osven holandskite sudovi, nacionalnite sudovi na dràvite ~lenki nema da im dozvolat na strankite vo cesijata samite da go biraat

merodavnoto pravo nadvor od nivnite odnosi inter partes. IV. Potreba od harmonizacija vo ramkite na EU

Razlikite vo vrska so materijalnoto pravo {to }e bidat skicirani vo Delot II, kombinirani so pravilata na me|unarodnoto privatno pravo {to predmalku gi razgleduvavme, ~esto vodat kon diskontinuitet na razla~nite prava od momentot koga predmetot na obezbeduvaweto }e gi premine dràvnite granici. Toa moè da se slu~i vo okolnosti {to strankite gi predvidele, na primer vo kontekstot na me|unarodnata proda`ba koga predmetot na obezbeduvaweto se koristi kako kupovna cena (pari) ili bez da gi predvidat, koga transakcijata orginalno bila zamislena kako celosno doma{na transakcija. Postojat brojni presudi na sudovite vo dràvite ~lenki na EU so koi razla~nite doveriteli trpat celosna ili delumna zaguba na svoite razla~ni prava, samo zaradi faktot {to predmetot na obezbeduvaweto bil prenesen od edna vo druga dràva ~lenka. Ovde i ne treba da se spomenuva deka ovaa sostojba na rabotite e sprotivna na samiot koncept za vnatre{niot pazar. Fakti~ki, akademskite avtori i prakti~arite ~esto naveduvaat deka sferata na razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti e sfera vo koja najintno se potrebni merki za harmonizacija. Vo eden neodamna objaven nacrt izve{taj za procenkata na gra|anskite i trgovskite pravila vo dràvite ~lenki, Komitetotot za pravni pra{awa i vnatre{en pazar na Evropskiot Parlament gi identifikuval razla~nite prava vrz dvi`nite stvari zaedno so op{toto dogovorno pravo kako edna od oblastite na koja treba da se fokusira idniot razvoj na evropskoto privatno pravo. Duri bilo i sugerirano od strana na nekoi avtori deka postojniot reìm vo nekoi okolnosti moè da go povredi principot na slobodnoto dvièwe na stokite i uslugite, ako toa vodi kon gubewe na razla~noto pravo {to bilo polnova`no kreirano vo zemjata na poteekloto. Nezavisno od toa dali ovoj predlog e dobro vtemelen ili ne, nema somnenie deka EU ima nadle`nost, vrz osnova na ~lenot 95 od Dogovorot za EC da nosi propisi vo ovaa sfera. Sprotivno na argumentot {to neodamna be{e iznesen vo Evropskiot Sovet na ministrite vo raspravata za direktivata za zadocnetoto pla}awe, ~lenot 295 od Dogovorot za EC, vo koj se predviduva deka Dogovorot "na nitu eden na~in nema da gi prejudicira pravilata vo dràvite ~lenki so koi se regulira sistemot na sopstvenost vrz stvarite" ne zabranuva harmonizacioni merki vo sferata na pravoto na sopstvenosta generalno. Toj ima mnogu poograni~ena sodrìna na prepu{tawe na odlukite za privatizacijata ili nacionalizacijata na odredeni sektori vo trgovijata i industrijata na diskrecijata na dràvite ~lenki.

11

V. Obidi za harmonizacija ili unifikacija: minato i sega{nost 1. Evropska Unija Od 1973 do 1980 godina, EEC napravi nekolku obidi da razre{i barem nekoi od

najitnite problemi {to proizleguvaa od nepriznavaweto na razla~nite prava pome|u dràvite ~lenki. Vo 1973 godina, be{e objavena nacrt direktivata "za priznavawe na razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti bez prenos na vladenieto i na klauzulite so koi se predviduva zadrùvawe na sopstvenosta pri proda`bata na dvi`nite stvari". Idejata be{e da se kreira obvrska za dràvite ~lenki da priznavaat odredeni razla~ni prava {to se polnova`no kreirani vo zemjata na potekloto i na da mu gi dadat na razla~niot doveritel onie prava {to toj bi gi imal kako zalogoprima~ spored pravoto na noviot situs. Me|utoa, be{e planirano deka vakvoto priznavawe i izvr{uvawe }e zavisi od prethodnata registracija na razla~nite prava. Bidej}i ne moè{e da se postigne nikakov

dogovor za sistemot na registracijata, proektot ne be{e realiziran. Vo 1979/1980 godina Komisijata na EEC napravi vtor obid, ovoj pat ograni~en na ednostavnoto zadrùvawe na sopstveni~koto pravo. Nacrt direktivata bara{e od dràvite ~lenki da go priznaat zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo {to e polnova`no kreirano spored zakonite na nekoja dràva ~lenka, pod uslov toa da bilo dogovoreno vo pismena forma, ne podocna od momentot na isporakata na predmetot (stokite). Dràvite ~lenki treba da mu dadat na prdava~ot pravo na revindikacija na stokite ako kupuva~ot stane insolventen ili ako vrz stokite se izvr{uva vo polza na doveritel - treto lice. Rabotata na ovoj proekt be{e

prekinata vo 1980 godina zatoa {to Evropskiot Sovet po~na da se zalaga za me|unarodna konvencija za priznavaweto na zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo, iako i ovoj obid se pokaà kako podednakvo bezuspe{en.

Razla~nite prava isto taka bea predmet na razli~ni proekti za harmonizacija na me|unarodnoto pravo za ste~ajot (insolventnosta). No dodeka prvite nacrti prezentirani pred Komisijata na EEC seu{te sodrèa nekoi uniformni materijalni pravila za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo i za negovata validnost vo ste~ajot, kone~no prifatenata EU Konvencija za me|unarodnata insolventnost (ste~aj), {to povtorno be{e

usvoena kako propis na 29 maj 2000 godina e ograni~ena na pravilata spored koi ste~ajnite postapki povedeni vo edna dràva ~lenka nema da vlijaat vrz stvarnite prava na

doveritelite (pravata in rem) vrz dvi`nite stvari {to se nao|aat nadvor od dràvata vo koja bila povedena ste~ajnata postapka (~len 5: prava in rem na treti lica generalno, ~len

6(1): zadrùvawe na sopstveni~koto pravo). Posledniot obid za prinuduvawe na dràvite ~lenki barem da ja garantiraat

polnova`nosta na ednosttavnoto zadrùvawe na sopstvenosta vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot e napraven vo kontekstot na direktivata za zadocnetite pla}awa (Direktiva 2000/35/EC od 29 juni 2000). Vo svojot vtor predlog Komisijata i Evropskiot Parlament popusto se obidele da postignat minimalna harmonizacija spored koja zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo, dogovorno vo pismena forma ne podocna od momentot na isporakata na stokite, }e moè da se vr{i vo odnos na doveritelite na kupuva~ot vo izvr{na i ste~ajna postapka. Na{ata studija }e pokaè dekaa toa bi bila vredna i istovremeno lesno ostvarliva merka. Bez ogled na toa, Sovetot silno se sprotistavi na site su{testveni pravila vo ovaa sfera, pa duri i se povika na ~lenot 295 od Dogovorot za EC za da gi

spre~i. Komitetot za mirewe (vidi ~len 251(3)-(6) Dogovor za EC) go predloì slednovo pravilo {to stana i kone~en ~len 4(1): "Dràvite ~lenki soglasno vaè~ite nacionalni odredbi predvideni so me|unarodnoto privatno pravo }e propi{at deka prodava~ot ja zadrùva sopstvenosta vrz stokite se dodeka ne bide celosno uplatena cenata, ako

12

klauzulata za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo bila izre~no dogovorena pome|u kupuva~ot i prodava~ot pred isporakata na stokite." Ovaa odredba ne samo {to ne sodrì upatuvawe na pravata na kupuva~ot vo odnos na tretite lica, tuku taa e li{ena od sekoja smisla preku upatuvaweto na vaè~kite nacionalni odredbi predvideni so me|unarodnoto privatno pravo. Nakuso, EU seu{te ne be{e vo mo`nost da priifati nekoja osmislena harmonizaciona merka vo vrska so razla~nite prava i pokraj trieset godi{nata rabota na toj problem.

2. UNCITRAL

Komisijata na Obedinetite nacii za me|unarodno trgovsko pravo (UNCITRAL) kon krajot na 1970 godina po~na da razgleduva mo`nost za unifikacija na pravoto za

obezbeduvawe, nezavisno od detalniot sporedben pregled izgotven od strana na Ulrich

Drobing i natamo{nite studii sprovedeni od strana na Sekretarijatot na UNICITRAL, no

vo toa vreme ne se slu~i ni{to. Na svojata XIII sesija, Komisijata re{i ova pra{awe da go trgne od svojot dneven red zatoa {to "svetskata unifikacija na pravoto za razla~nite prava.... po se izgleda deka e nevozmo`na". Po pove}e od deset godini ova pra{awe povtorno zaìvea, iako vo mnogu poograni~ena ramka. Vo 1993 godina, UNCITRAL zapo~na so rabota na ona {to deneska e poznato kako Konvencija na OON za prenosot na pobaruvawata vo me|unarodnata trgovija. Konvencijata gi opfa}a cesijata na me|unarodnite pobaruvawa i me|unarodnite cesii na "nacionalnite" pobaruvawa (~len 1(1)(a)) i go pro{iruva svojot obem na primena na cesiite (prenosite na pobaruvawata)

napraveni za celite na obezbeduvaweto (~len 2(a)). Izre~no dozvoluvaj}i cesija na grupa pobaruvawa i cesija na idni pobaruvawa, Konvencijata verojatno }e razre{i barem nekoi od problemite {to vo me|unarodnoto finansirawe na pobaruvawata se kreirani so postojnite razliki utvrdeni podolu vo kontekstot na slu~aite 5, 6, 12 i 13, pod uslov

Konvencijata da bide potpi{ana od strana na dràvite ~lenki na EU. Kone~no, treba da se spomene deka UNCITRAL deneska povtorno se obiduva da raboti na po{irokiot predmet na razla~nite prava vrz telesnite i beztelesnite dvi`ni stvari. Komisijata ja zapo~na svojata rabota na nacrt zakonodaven vodi~ za transakciite za obezbeduvawe {to treba da im pomogne na dràvite da izvr{at modernizacija na svoite prava za transakciite za obezbeduvawe, vklu~uvaj}i gi i mo`nite dvièwa kon harmonizacija. Na svojata XXXIV

sesija odràna 2001 godina, Komisijata go razgleduva{e obrazloènieto i formira{e rabotna grupa.

3. UNIDROIT

Me|unarodniot institut za unifikacija na privatnoto pravo (UNIDROIT) isto taka

bil aktiven vo sferata na razla~nite prava. Kon krajot na osumdesetite godini od XX vek, toj uspe{no zavr{i dve konvencii, ednata za me|unarodniot finansiski lizing, a drugata za me|unarodniot faktoring. No i dvete do deneska naidoa na ograni~en interes kaj

dràvite ~lenki na EU. Konvencijata za lizing be{e ratificirana od strana na Francija i Italija, a Konvencijata za faktoring od strana na Francija, Italija i Germanija. U{te porelevantna za na{ata sfera na interes e neodamna donesenata Konvencija od Kejp Taun za me|unarodnite interesi vrz mobilnata oprema, {to e dopolneta so Protokol za pra{awata specifi~ni za avio-opremata.

13

Osnovnata ideja e da se predvidat uniformni pravila za kreiraweto i izvr{uvaweto na registriraniteuniformni pravila za kreiraweto i izvr{uvaweto na registriranite me|unarodni razla~ni rpava specifi~no dizajnirani za skapata oprema, {to po samata svoja priroda ~esto gi preminuva nacionalnite granici ili duri i gi nadminuva, kako na primer vozduhoplovite, èlezni~kite vagoni i opremata vo kosmosot. Ako bide uspe{na, konvencijata }e bide ekstremno vredna alat ili duri i gi nadminuva, kako na primer vozduhoplovite, èlezni~kite vagoni i opremata vo kosmosot. Ako bide uspe{na, konvencijata }e bide ekstremno vredna alatka za finansiskata industrija {to ja koristi taa oprema i taa moè, dopolnitelno, da obezbedi dokazi za mo`nosta za postignuvawe na me|unarodna unifikacija vo sferata na razla~nite prava, iako ne moè da se zanemari deka kreiraweto na uniformniot reìm za razla~nite prava kaj site vidovi potencijalni obezbeduvawa pretstavuva sosema poinakov napor.

4. Evropska banka za obnova i razvoj Kone~no, treba da se spomene Model zakonot za transakciite za obezbeduvawe {to

be{e izgotven od strana na EBRD i objaven vo 1994 godina. Bidej}i ovoj trud sodrì posebna glava za ovoj Model zakon, ovde nema da go detalizirame ponatamu. Ovde e dovolno da se kaè deka iako toj ne e primarno dizajniran kako instrument za harmonizacija ili unifikacija, tuku poprvo kako sredstvo za poddr{ka na pravnite reformi vo Isto~na Evropa, bez ogled na toa moè da i pomogne na EU vo nejzinata potraga po na~in na harmonizacija.

B. PRIOD I CEL NA STUDIJATA I. "Zaedni~kata metodologija" primeneta na transakciite za obezbeduvawe

Ovaa studija e del od eden pogolem proekt, iniciran od strana na Mauro Bussani i Hugo Mattei, pod naslov "Zaedni~kite osnovi na evropskoto privatno pravo".

Nadograduvaj}i se na iskustvata na Rudolf Schlesinger i negoviot tim na Cornell Law School vo 1960 godina, proektot nastojuva da go razotkrie ona {to e zaedni~ko (ili razli~no) pome|u privatno-pravnite sistemi na dràvite ~lenki na Evropskata Unija. Specifi~na karakteristika na proektot za Zaedni~kite osnovi e {to od u~esnicite se bara da raspravaat za hipoteti~ki situacii, namesto tie da gi obrazloùvaat svoite nacionalni pravni sistemi na eden apstrakten na~in. Bidej}i proektot nastojuva da iznajde na koj na~in pravoto gi razre{uva problemite {to se javuvaat vo konkretni fakti~ki situacii, od urednicite na individualnite pra{alnici se bara da koristat kolku e mo`no pomalku pravna terminologija pri izborot i formuliraweto na slu~ajot. Primeneto na predmetot transakcii za obezbeduvawe, vakviot fakti~ki priod se pokaà korisen i problemati~en. Da po~neme od korisnite aspekti: oppasnostite inherentni na sporedbenite studii od klasi~en tip, {to se fokusiraat na koncepti i principi, se osobeno prisutni vo sferata na pravoto za sopstvenosta. Ako se koncentrirame primarno na va`nite linii na podelbata pome|u apstraktnite i kauzalnite, tradicionalnite i konsenzualnite sistemi ili na generalnite principi na pravoto za sopstvenosta, kako principite na specifi~nosta, publicitetot i numerus clausus, sekako }e bideme zavedeni da dademe pregolema teìna na tie koncepciski razliki, mo`bi mnogu pove}e od ona {to tie go

14

zasluùvaat. Ovaa studija pokaùva deka tie linii na razgrani~uvawe i razliki vo principite nemaat tolkavo golemo vlijanie, vrz prakti~niot ishod na slu~aite i vrz modelot na analizata, od ona {to moème da go o~ekuvame.

Ako gi razgledame poproblemati~nite aspekti, }e vidime deka sprotivno na predmetite kako "Sovesnosta i ~esnosta vo evropskoto dogovorno pravo" ili "îstata

ekonomska (materijalna) {teta" ne e mo`no da se formuliraat slu~ai za transakcii za obezbeduvawe kako ~isti fakti~ki situacii. Razla~nite prava o~igledno involviraat sloèni transakcii. Zatoa, ne moème ponekoga{ da go izbegneme koristeweto na pravnata terminologija i opisot na transakciite, duri i so opfa}awe na nekoi specifi~ni dogovorni klauzuli. Vtoro, utvrdivme deka ~esto ne e mo`no da se opi{e fakti~kata situacija na slu~ajot na nekoj re{ava~ki na~in, zatoa {to vo razli~nite jurisdikcii istata ekonomska cel moè da se postigne preku razli~ni tipovi transakcii. Vo takvite slu~ai, izbravme da prezentirame samo kusa fakti~ka situacija so koja se opi{uvaat osnovnite delovni situacii i tipot na obezbeduvaweto {to strankite sakaat da go koristat. Toga{ im e ostaveno na nacionalnite izvestuva~i da go navedat vidot na transakcijata {to moè da se koristi ili {to obi~no se koristi vo takvi situacii. Koga faktite ne opfa}aat specifi~ni transakcii na obezbeduvawe, na primer dogovor za proda`ba so klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenosta, od izvestuva~ite se bara da navedat dali taa klauzula e dovolna ili postoi nekoja druga ili povoobi~aena forma. Ovie zabele{ki ne vodat kon tretata specifika na na{iot proekt. Vo site, osven vo dva slu~aja, be{e neophodno na faktite da im se dodavaat drugi, pospecifi~ni pra{awa od generalnoto "Kakvi prava imaat strankite?" So ovie tri posebni karakteristiki vo izvesna merka otstapivme od voobi~aeniot priod na "Zaedni~kite osnovi" i vo taa ograni~ena merka da prifatime eden poklasi~en tip na sporedbena analiza. Veruvame deka ova otstapuvawe ili prilagoduvawe na metodologijata na "Zaedni~kite osnovi" be{e neizbe`no koga analizata se odnesuva na pra{awa {to se mnogu posloèni od ednostavniot dogovor.

II. Pregled na pravnoto miqe so ogled na potrebata od harmonizacija Celta na proektot "Zaedni~ki osnovi" e da se dobijat osnovnite linii na nekoja

sigurna geografska karta na pravoto vo Evropa, dodeka upotrebata na taa karta, spored generalnite urednici "ne gi interesira kartografite {to ja napravile kartata". Fakti~ki, tie "ne sakaat da ja prisiluvaat realnata razli~na realnost na pravoto i da ja vkalapuvaat vo edna edinstvena karta za da postignat uniformnost". Proektot ne e zamislen nitu kako aktivnost na konzervacija, nitu kako dvièwe kon povisok stepen na harmonizacija na privatnoto pravo, a u{te pomalku kako ~ekor napred kon Evropskiot

Gra|anski zakonik. Sprotivno na aktivnostite na tnr. Lando Komisija, proektot za Zaedni~kite osnovi, spored zborovite na negovite inicijatori ne se angaìra na urbanisti~ko planirawe na gradot, tuku na agnosti~ka pravna kartografija.

15

2. LAVIRINT NA DOVERITELI: KUS VOVED ZA ISTORIJATA NA

RAZLA^NITE PRAVA VRZ DVI@NITE PREDMETI

Willem J. Zwalve

1. Voved Istorijata na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari na evropskiot kontinent

po~nuva so "recepcijata" na romejskoto pravo vo varijantata na Justinijanoviot Corpus

Iuris Civilis od Sredniot vek. Kako i so sekoj zakonik, Justinijanovata kodifikacija pretstavuva zaklu~ok na edna era na razvoj na pravoto. Pravnite koncepti {to ne bile vgradeni vo zakonikot, kako drevnata fiducia cum creditore, tokmu zatoa bile prikrieni od pravnata svest, dodeka nekoi od niv ne bile izvle~eni od kolektivnata potsvest na

gra|anskoto pravo vo tekot na XIX vek. Procenkata na romejskoto poteklo na kontinentalno evropskiot sistem na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari e va`na, osobeno zatoa {to mnogu aspekti na sovremeniot sistem svesno se razvivani kako reakcija na romejskiot sistem. Postojnite zakonski odredbi za kreiraweto na polnova`nata zaloga, na primer, se seopfatni ako se ima predvid deka tie se formulirani kako odgovor na devijantnite odredbi od romejskoto pravo. Zatoa }e bide neophodno nakuso da se opi{e romejskiot sistem na razla~ni prava vrz dvi`nite stvari, onaka kako {to e sodràn vo Justinijanovata kodifikacija.

2. Justinijanovo romejsko pravo Po ruiniraweto na konceptot za fiducia, romejskoto pravo priznava samo dve

sopstveni~ki razla~ni prava, pignus i hypotheca. Dvete prava se razlikuvaat od fiducia vo

toa {to vo slu~ajot so pignus i hypoteca apsolutnoto sopstveni~ko pravo vrz predmetot na ovie razla~ni prava ostanuva kaj razla~niot dol`nik (zaemoprima~ot), dodeka kaj fiducia

postoi prenos na sopstvenosta od strana na razla~niot dol`nik na razla~niot doveritel. Dvete preostanati sopstveni~ki razla~ni prava vo romejskoto pravo bile iura in re aliena,

poseben sopstveni~ki interes vrz stoki {to mu pripa|aat na drug, vo najgolem broj slu~ai (iako ne i nu`no) na dol`nikot. Ovoj su{testven fakt ima nekoi va`ni konsekvenci {to go dominiraat pravoto vo vrska so ovoj predmet do deneska. Ednata e deka razla~niot dol`nik i natamu ima pravo da raspolaga so svojata sopstvvenost po sopstveno nao|awe i voqa, duri i koga vrz toj predmet ima vospostaveno razla~no pravo. Toj moè povtorno da go optovaruva predmetot za da obezbedi nekoj drug dolg. Natamu, toj duri moè i da go prenese sopstveni~koto pravo na nekoe drugo lice bez dozvola i soglasnost na razla~niot doveritel. Sekoj sprotiven dogovor ima dejstvo samo pome|u razla~niot dol`nik i razla~niot doveritel i ne vlijae vrz pravata na tretite lica, kako na podocne`nite tovari i na novite sopstvenici na stvarta. No, orginalniot razla~en doveritel ima razla~no pravo {to se rangira povisoko od site podocna vospostaveni razla~ni prava vrz istiot predmet, {to nego mu dava pravo da go dobie predmetot na obezbeduvaweto od sekoj negov nov sopstvenik. Zatoa, bi bilo sosema pogre{no kreiraweto na razla~noto pravo da se tolkuva kako sredstvo za izdvojuvawe na predmetot na obezbeduvaweto od ostanatiot imot na razla~niot dol`nik. I pokraj kreiraweto na razla~noto pravo, predmetot na obezbeduvaweto i natamu e sostaven del od imotot na razla~niot dol`nik, pa duri

16

podleì na pravata na negovite drugi, neobezbedeni doveriteli. Se {to ima razla~niot doveritel e pravo da go namiri svoeto pobaruvawe od prihodite ostvareni od proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto, imaj}i prioritet vo odnos na drugite doveriteli vrz tie prihodi. Me|utoa, ova pravo e pravo in rem (stvarno pravo). Za da moè da go vr{i, razla~niot doveritel ima pravo na tu`ba za vra}awe na predmetot vrz koj toj ima

razla~no pravo protiv site {to imaat vladenie vrz toj predmet, actio Serviana. No treba da se istakne, deka prirodata na ovaa tu`ba se razlikuva od prirodata na rei vindicatio,

sopstveni~ka romejska tu`ba na sopstvenikot za konkretna restitucija na negovata sopstvenost. Predmetot na actio Serviana e vra}awe na predmetot na obezbeduvaweto preku

stresovi, dodeka rei vindicatio pretpostavuva direktno pravo na vladenie, nezavisno od bilo koja posebna cel osven restitucijata na vladenieto.

Zatoa postojat ~esti sudiri na interesite pome|u razla~nite doveriteli, od edna

strana, i "trustee in bankruptcy", curator bonorum (ste~ajniot upravnik) od druga, vo golem broj civil law sistemi. Vo romejskoto pravo, ne postoela nekoja konkretna dol`nost za proda`ba

za razla~niot doveritel, kako {to postoi vo sovremenite civil law sistemi, no razla~niot doveritel moèlo da bide prinuden da go predade predmetot na obezbeduvaweto na razla~niot dol`nik, sekoga{ koga toj sakal da raspolaga so svojot predmet (sopstvenost). Zatoa moè da se pretpostavi deka curator bonorum moèl da ja blokira tu`bata za vra}awe na predmetot od strana na razla~niot doveritel, sekoga{ koga toj ne sakal da ja prodade stvarta. Objasnuvaweto sekako e deka po proda`bata na stvarta {to e predmet na obezbeduvawe vi{okot od prihodite mu ostanuva na razla~niot dol`nik.

Pravnata dihotomija pome|u dvi`nite stvari i nedvi`nostite e su{testvena za golem broj, ako ne i za site, sovremeni kontinentalno-evropski sistemi, barem koga stanuva zbor za razla~nite prava. No toa ne bilo taka vo romejskoto pravo. Ne postoelo pravilo za ograni~uvawe na nevladetelskite razla~ni prava vrz nedvi`nostite (real

property) i na vladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari (personal property). Sosema sprotivno: zalogata (pignus), kako vladetelsko razla~no pravo, moèla da se dava vrz

dvi`ni stvari i vrz nedvi`nosti, dodeka hipotekata (hypotheca), kako nevladetelsko razla~no pravo vo romejskoto pravo isto taka moèla da se dava vrz nedvi`nosti, kako i

vrz dvi`ni stvari. Stanuvalo samo za prakti~na rabota {to zalogata (pignus) bila povrzana so dvi`nite stvari (stokite), zatoa {to tie se mnogu posoodvetni za isporaka (predavawe) vo sporedba so nedvi`nostite (zemji{teto i zgradite). Tokmu zatoa, dvete razla~ni prava vo romejskoto pravo se razlikuvale samo do merkata do koja stanuvalo zbor za na~inot na nivnoto kreirawe, zatoa {to zalogata (pignus) bila kreirana so predavaweto

na vladenieto (traditio), dodeka hipotekata (hypotheca) po pat na ednostaven dogovor: D.13.7.9.2 (Ulpianus): "'Pignus' soodvetno se koristi koga vladenieto vrz stvarta mu

bilo preneseno na doveritelot, a 'hipotekata', duri i koga vladenieto ne e preneseno na doveritelot."

Romejskata zaloga (pignus) radikalno se razlikuva od sovremenata evropska "zaloga"

(pledge). Nekoi od problemite so koi se soo~uva sovremenoto evropsko pravo moàt da se razberat samo ako se ima na um deka ovaa razlika moè da se sledi do potekloto i razvojot

na romejskiot koncept za zaloga (pignus).

Pignus se kreiral so traditio, to est so predavawe na civilis possessio (gra|anskoto vladenie) na razla~niot doveritel. Razla~niot doveritel ne stanuval obi~en detentor

(bailee), kakov {to e toj vo sovremenite kontinentalno evropski gra|anski prava, tuku vladetel (lice vo vladenie), a razla~niot dol`nik ne go zadrùval duri ni konstruktivnoto vladenie. Podocne`noto predavawe na vladenieto od strana na razla~niot doveritel na razla~niot dol`nik ne zna~i prestanok na negovoto razla~no pravo, kako {to e toa slu~aj vo sovremenite kontinentalno-evropski sistemi. Zatoa,

17

predmetot na vladetelskoto razla~no pravo ne ba{ retko bil davan vo zakup na razla~niot doveritel:

D. 13.7.35.1 (Florentinus): "Pignus samo mu dava vladenie na doveritelot, zatoa {to predmetot i natamu ostanuva vo sopstvenost na dol`nikot: me|utoa dol`nikot moè da ja koristi svojata stvar po voqa na razla~niot doveritel ili zakupecot."

D. 13.7.37 (Paulus): "Sekoga{ koga go zemam vo zakup predmetot na obezbeduvaweto {to mi go predal sopstvenikot, jas go zadrùvam vladenieto vrz predmetot, zatoa {to pred dol`nikot da go zeme predmetot, toj ne bil vo negovo vladenie, u{te pove}e zatoa {to jas imam voqa da go zadràm vladenieto, a razla~niot doveritel ne moè da ima voqa da stekne vladenie."

Sekoga{ koga vrz predmetot e kreirano razla~no pravo po pat na zaloga i podocna toj predmet e prenesen vo detencija na razla~niot doveritel (bailed), prakti~no i ne se javuvala nikakva razlika pome|u pignus i hypotheca. Ova e o~iglednata pri~ina za

zabele{kata na romejskiot pravnik Marcianus deka "razlikata pome|u pignus i hypotheca e ~isto verbalna". Ovoj fenomen isto taka pomaga da se objasni zo{to romejskite izvori go

koristat konceptot na pignus na po malku kavaqerski na~in: ponekoga{ pod nego se podrazbira posebno razla~no pravo, kreirano preku predavawe na vladenieto, a

ponekoga{ toj e sinonim so konceptot "razla~no pravo" generalno. Zatoa pri analizata, antitezata pome|u pignus i hypotheca vo romejskoto pravo nu`no ne soodvetstvuva na distinkcijata pome|u vladetelskite i nevladetelskite razla~ni prava vo sovremenite civil

law sistemi: romejskata "zaloga" isto taka moèla da pretstavuva nevladetelsko razla~no pravo.Taa moèla duri i da bide kreirana preku konstruktivna isporaka (constitutum

possessorium), taka {to razla~niot dol`nik nikoga{ ne go gubel fakti~koto vladenie vrz predmetot so koj bil obezbeden negoviot dolg vo odnos na razla~niot doveritel.

Poznatiot romejski pravnik Ulpian ve}e zabeleàl deka doveritelite ~esto gi ostavaat svoite dol`nici vo realno vladenie so predmetot vrz koj bila kreirana zalogata (pignus).

Romejskoto pravo se na{lo vo prili~na zbrka zaradi faktot deka bilo mo`no kaj site vidovi razla~ni prava predmetot na obezbeduvaweto da se ostavi vo racete na dol`nikot. Celosnoto otsustvo na kakov bilo sistem na publicitet pretstavuvalo seriozen problem vo praksa, osobeno koga stanuvalo zbor za rangiraweto na podocne`nite tovari (razla~ni prava) vrz istiot predmet. Rangiraweto bilo dominirano od ednostavno pravilo - prior tempore, potior iure (prv vo vremeto, posilen vo pravoto) - vo najgolemiot del od istorijata na romejskoto pravo. Rafiniraweto bilo izvr{eno duri relativno docna. Vo 427 godina n.e. imperatorot Lav (Leo) utvrdil deka razla~noto pravo kreirano so "javen instrument" ili pi{an memorandum potpi{an od tri svedoka ima povisok prioritet od prethodnite razla~ni prava {to ne bile kreirani na takov na~in. Treba da se istakne deka imperatorot ne gi poni{til razla~nite prava {to ne bile kreirani soglasno ovaa

odredba. Sosema sprotivno: duri i po 472 godina site razla~ni prava kreirani soglasno drevnite pravila na romejskoto common law seu{te bile polnova`ni, iako onie razla~ni prava {to bile kreirani soglasno odredbata na Lav imale prioritet vo odnos na site razla~ni prava {to ne bile soglasni so navedenite formalnosti. Zna~eweto na imperatorskata inovacija se sostoelo vo toa {to toj vovel dopolnitelno pravilo za

prioritetite, so {to rabotite se zbrkale u{te pove}e. Po 427 godina, tretite lica koi steknale sopstveni~ko pravo vrz predmetot vrz koj bilo kreirano razla~no pravo od strana na negoviot prethoden sopstvenik i natamu bile soo~eni so tovari {to dotoga{ nim ne im bile poznati, so tu`bi za vra}awe na predmetot za izvr{uvawe za dolgovite na nivniot prethodnik po titulata (sopstveni~koto pravo).

Drug faktor {to prili~no go kompliciral romejskiot sistem na razla~ni prava bil toj {to razla~nite prava moèle da bidat kreirani ne samo na individualnite delovi

18

od imotot na dol`nikot, tuku i vrz celiot negov imot. Prvite bile ozna~eni kako "posebni ili specijalni" razla~ni prava, a vtorite kako "generalni ili op{ti" razla~ni prava. Nemalo nekoi su{testveni razliki pome|u "generalnite" i "posebnite" razla~ni prava, a nivniot odnos bil opredeluvan so istite drevni pravila za prioritetite i so dekretot na Lav od 427 godina. Zatoa ~esto se slu~uvalo postarite generalni razla~ni prava imaat prioritet vrz podocna kreiranite posebni razla~ni prava, duri i ako posebnite prava bile kreirani so prenos na vladenieto vrz predmetot na razla~noto pravo na razla~niot doveritel.

Vo ovoj del jas }e se ograni~am na konsenzualnite razla~ni prava, imeno na onie kreirani po sila na dogovor. Me|utoa treba da se zabeleì deka vo romejskoto pravo imalo mnogu "posebni" kako i "generalni" zakonski razla~ni prava. Tie mora da se razlikuvaat od obi~nite privilegii, zatoa {to privilegiite se odnesuvaat samo na prioritetot, dodeka razla~nite prava se izvoren tovar vrz predmetot na dol`nikot. Sekako, nekoi od navedenite zakonski razla~ni prava bile "privilegirani" zatoa {to imale prioritet vo odnos na postarite konsenzualni razla~ni prava.

Duri i ako se zanemari konfuznata sloènost na "generalnite" i "posebnite" vo odnos na konsenzualnite i zakonskite razla~ni prava, romejskiot sistem na razla~ni prava ima eden osnoven nedostatok: otsustvo na adekvaten sistem na publicitet, osobeno koga stanuvalo zbor za dvi`nite stvari. Bez publicitet, romejskoto pravo moèlo da go odrì svojot sistem na razla~ni prava samo preku povikuvawe na pomo{ na krivi~noto pravo preku predviduvawe na krivi~no delo ako se izvr{i prenos na sopstvenosta bez da mu se kaè na steknuva~ot za optovarenosta na stvarta so razla~ni prava (stellionatus).

3. Podocneèn razvoj na evropskoto ius commune Kon krajot na XV vek, romejskiot sistem na razla~ni prava stanal del od pravata na

re~isi site evropski zemji, so isklu~ok na Anglija i Vels. Ovoj sistem bil ostro

kritikuvan od strana na slavniot holandski pravnik Johannes Voet (1647 - 1713) ~ii Commentarius ad Pandectas se smetale za avtoritativna rekapitulacija na evropskoto ius

commune na celiot evropski kontinent i vo [kotska se do XIX vek. Toj go okarakteriziral sistemot kako "lavirint na doveriteli, vo koj advokatite se muvaat naokolu so {tetni trikovi". Me|utoa, nedostatocite na sistemot ne bile otstraneti se do voveduvaweto na soodveten sistem na publiciet i registracija, so postepena eliminacija na nekoi, ako ne i na site, posledici na romejskoto nevladetelsko razla~no pravo hypotheca (hipoteka), barem vo odnos na dvi`nite stvari.1

1 Ovoj del od trudot ne e sosema to~en. Takvi registri na "vladenija i robovi" postoele

u{te od vremeto na Ptolemi Soter i prili~no se usovr{eni vo vremeto na Ptolemi Filadelf. "Golem del od istraùvaweto e fokusiran na registracijata na zemji{nite prenosi vo

elinisti~kiot Egipet vo tekot na poslednite tri veka od pret-hristijanskata era, vreme vo koe

Egipet bil pod vladenie na makedonskata dinastija Ptolomies (Ptolomei) i vo tekot na prvite

vekovi na rimskoto vladeewe so provincijata, koga pravnite institucii, kako i oficijalniot jazik seu{te ostanale gr~ki. Kuso vreme po sredinata na prviot vek n.e. rimskata vlast vo Egipet

vospostavila arhiva na vladenija (bibliotheke enkteseon), ~ija osnovna cel bila da se ~uvaat dokazite

za titulite i hipotekite vrz nedvi`nostite i robovite. Posebnata kniga (diastromata) vo koja bile

vneseni site transakcii {to vlijaele vrz zemji{teto i robovite se ~uvala vo glavniot grad na sekoja administrativna oblast. Spored papirusite od ptolomejskiot i rimskiot period na vladeewe, prenosot na titulata vrz robovite i zemji{tata se vr{ela po sila na akt poznat kako katagraphe. Katagraphe bil sostavuvan od strana na javen slu`benik poznat kako agoranomos ~ii

19

Za da se izbegnat nedorazbirawata, treba da se istakne deka fenomenot poznat kako "recepcija" na romejskoto pravo na evropskiot kontinent i vo [kotska ne dovel do

kreirawe na nekoe evropsko "common law". Osven nacionalnite i regionalnite razliki vo obi~ajnoto i zakonskoto pravo, romejskoto pravo imalo samo status na vtorostepeno (subsidijarno) pravo i nikoga{ ne pretstavuvalo ekskluziven izvor za nitu eden predmet. Zatoa, postojat prili~ni varijacii vo obemot do koj romejskiot sistem na razla~ni prava bil vgraden vo pravoto na najgolemiot broj drugi evropski zemji. Ovoj del od trudot e pi{uvan vrz osnova na "romano-holandskoto" pravo, ne samo zatoa {to toa seu{te ìvee vo Republikata Ju`na Afrika, tuku i zatoa {to i natamu pretstavuva izvonreden primer za "sovremenata primena" (usus modernus) na romejskoto pravo. Ova se promenilo duri

otkako slavnite holandski avtori od XVII i XVIII vek bile zameneti so proslavenite germanski "Pandektisti" od XIX vek. Me|utoa do toa vreme, tradicionalniot sistem prakti~no prestanal da postoi sekade na evropskiot kontinent.

Vo Holandija, kako i vo nekoi evropski zemji, odnosot pome|u "generalnite" i "posebnite" razla~ni prava bil postaven na poinakvo ramni{te od ona {to postoelo vo romejskoto pravo. "Posebnite" razla~ni prava dobile prioritet vo odnos na "generalnite" razla~ni prava. Toa pretstavuval prviot ~ekor vo razvojot na sovremeniot kontinentalen "princip za specifi~nosta (konkretnosta ili opredelenosta)" {to dozvoluva kreirawe na razla~ni prava samo vrz konkreten predmet ({to e opredelen ili opredeliv) od imotot na dol`nikot i (barem teoriski) gi ukinuva starite romejski "generalni" razla~ni prava. Drug nov razvoj e {to vo nekoi, iako ne vo site, evropski "civil

law" jurisdikcii site hipoteki, "generalni" i "posebni" bile podvedeni na drevnata obi~ajna maksima mobilia non habent sequelam, "meubles n'ont pas de suite" ("dvi`nite stvari ne

moàt da se sledat vo racete na treti lica"). Sekoga{ koga dvi`nata stvar (li~nata stvar vo anglo-saksonskata terminologija, personal property) {to podleì na hipoteka }e mu bide

funkcii bile sli~ni na onie {to gi vr{at javnite notari vo sovremenite civil law sistemi. Agoranomoi imale zabrana za sostavuvawe na akt za prenos bez ovlastuvawe (poznato kako epistalma) {to bilo izdavano od strana na registracionata kancelarija {to ja vodela diastromata. Ova

ovlastuvawe se izdavalo duri otkako registracionata kancelarija potvrdila deka potencijalniot

prenesuva~ na pravoto (transferor) vo registerot se javuva kako sopstvenik soglasno upisite navedeni

vo diastromata.1

Se ~ini deka registracionite praksi {to preovladuvaat vo elinisti~kiot Egipet sluèle za dvojna cel za spre~uvawe na izmamnite prenosi i za obezbeduvawe na sobiraweto na danocite {to se naloùvale vrz prenosot na zemji{tata i robovite. Registracioniot akt ne pretstavuval

preduslov za sozdavaweto na pravoto in rem, i ne postojat dokazi deka pravata na onie koi steknale

nekakov interes potpiraj}i se na informaciite obezbedeni od strana na diastromata se pravno

za{titeni. Se ~ini deka registracijata glavno bila nameneta samo da obezbedi sredstvo za javna kontrola naso~ena kon minimizirawe na mo`nosta za prenosi od strana na lica koi nemaat

ovlastuvawe da raspolagaat so imotot. Kakvo i da bilo orginalnoto zna~ewe na bibliotheke enkteseon i potesnite celi {to vo toa vreme moèla da gi ima registracijata, vo nitu eden drug region i vo nitu eden drug period na starata civilizacija, registracijata na zemji{tata ne postignala tolku visok stepen na sofistikacija kako vo elinisti~kiot Egipet. Ovoj zemji{en register podocna vo

{ega bil narekuvan "Aleksandriska biblioteka". Inaku zemji{nite registri za prv pat se javile

vo Egipet, odkade {to gi prezele i makedonskite dinastii i gi vgradile vo doma{niot sistem. Zadolèna za nivnoto vodewe vo Egipet bila sve{teni~kata klasa navedena kako "pisari" (scribe), a

od niv podocna vo Vizantiskata imperija nastanala profesijata "notar", "nekoj {to vodi bele{ki", "pisar" ili "zapisni~ar" (deneska "sekretar") {to isto taka barem vo prvite vekovi bila

sve{teni~ka klasa. Notarskata profesija se zadràla se do padot na Vizantija, a podocna e

prezemena vo Zapadna Evropa. Taa postepeno gubi sekakva vrska so verskiot ìvot (kako i advokaturata) i stanuva celosno sekularizirana profesija.

20

prenesena na treto lice, razla~noto pravo se gasi. Od ovde, hipotekite vrz dvi`nite stvari moè da se vr{at prisilno samo do momentot do koj hipotekarniot dol`nik seu{te ima vladenie vrz stvarta. Toga{ se postavilo pra{aweto dali toa se primenuva i na nevladetelskite zalozi, kaj koi zalo`niot doveritel nema vladenie, bilo zatoa {to razla~noto pravo bilo kreirano so konstruktivna isporaka (constitutum possessorium) ili zatoa {to zalo`niot doveritel go vratil realnoto vladenie na zalo`niot dol`nik kako negov detentor (bailee).

Voet smetal deka site nevladetelski razla~ni prava, nezavisno od toa dali stanuva zbor za hipoteka ili nevladetelska zaloga podleàt na maksimata mobilia non habent

sequelam. Toj oti{ol u{te ponatamu sugeriraj}i deka razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti moàt da bidat polnova`no kreirani samo preku prenos na vladenieto na doveritelot, so {to prakti~no ja eliminiral romejskata hipoteka vrz dvi`nite stvari. Negovoto mislewe bilo izre~no otfrleno od strana na "Visokiot sovet" na Holandija, najvisokata holandska sudska vlast vo toa vreme, vo edna va`na presuda od 13 noemvri 1737 godina. Slu~ajot se odnesuval na du}anxija koj gi prenel svoite trgovski zalihi (stokite vo du}anot) na svojot doveritel po pat na konstruktivna isporaka,(to est go zadràl vladenieto vrz stokite) o~igledno za da gi izbegne pravilata {to se primenuvale na hipotekite. Sudot smetal deka e obvrzan da ja utvrdi vistinskata priroda na transakcijata vpu{taj}i se vo razgleduvawe na vistinskite zborovi {to gi upotrebile strankite. Toj utvrdil deka strankite realno imale namera da kreiraat razla~no prav po pat na konstruktivna isporaka. No ona {to realno se slu~ilo, i pokraj sprotivnoto mislewe na

Voet bilo kreirawe na polnova`na zaloga vrz stokite (zalihite) po pat na konstruktivna isporaka. "Visokiot sovet" se soglasil so ovoj presedan se dodeka postoel kako posebno telo.2 Tokmu zatoa, kuso vreme pred donesuvaweto na prviot holandski Gra|anski zakonik od 1809 godina, pravoto vo Holandija priznavalo ne pomalku od ~etiri vida razla~ni prava vrz dvi`nite stvari: vladetelska zaloga (pignus, kaj koja razla~niot doveritel go zadrùva vladenieto vrz stvarta), hibriden "nevladetelski vid na zaloga, hipoteka i sekako generalna hipoteka vrz celiot dvièn imot na dol`nikot.

Situacijata vo [kotska bila (i e) pomalku sloèna. Romejskata hipoteka vrz dvi`nite stvari nikoga{ ne bila vgradena vo {kotskoto pravo. Zaradi tesnite vrski pome|u romejsko-holandskoto i {kotskoto pravo, avtoritetot na Voet bil sosema dovolen da go obezbedi otfrlaweto na zalogot kreiran po pat na konstruktivna isporaka (constitutum possessorium) i da se vovede pravilo deka sekoga{ koga zalo`niot predmet }e dojde vo vladenie na razla~niot dol`nik, zalogata (razla~noto pravo) se gasi. Ovde i nema potreba da se istaknuva deka pravoto na Holandija ili pravoto na bilo koja druga zemja so sli~ni pravni pravila ne go prifa}a konceptot na fiducijaren prenos na sopstveni~koto pravo vrz dvi`nite predmeti po pat na konstruktivna isporaka za celite na kreiraweto na ona {to vo osnova pretstavuva razla~no pravo vrz taka prenesenite dvi`ni stvari.

Misleweto na Voet deka prenosot na vladenieto bil neophoden za kreiraweto na tovarot (razla~noto pravo) preovladal vo [kotska i vo "romejsko-holandskoto" pravo na Republika Ju`na Afrika. Obidite za baj-pasirawe (nadminuvawe) na ova striktno pravilo opfa}ale fiducijaren prenos po pat na konstruktivna isporaka i proda`na i

lease-back transakcija (to est dol`nikot najnapred vr{el konstruktiven ili teoriski

2 Treba da se istakne deka toga{nite pravni prakti~ari vo golema merka ne bile svesni za

mislewata na sudot, zatoa {to vo toa vreme sudskite mislewa se davale bez obrazloènie.

Izve{taite na Bynkershoek i Pauw ne bile objaveni se do XX vek. Ovoj ~uden fenomen ni pomaga da

si objasnime zo{to misleweto na Voet ostanalo vlijatelno, i pokraj faktot {to kako {to deneska znaeme toa bilo izre~no otfrleno od strana na Visokiot sovet.

21

prenos na predmetot, iako realno go zadrùval vladenieto vrz stvarta, a potoa doveritelot ja kupuval stvarta i pak mu ja vra}al na dol`nikot vo zakup). Dvata mehanizma

vo [kotska bile bezuspe{ni, sekoga{ koga nemalo de facto prenos na vladenieto, to est sekoga{ koga prenosot na sopstveni~koto pravo bil vr{en po pat na traditio ficta (fiktivna tradicija). Sli~nite obidi isto taka bile neuspe{ni vo Ju`na Afrika. Novite mo`nosti se pojavile vo [kotska po donesuvaweto na Zakonot za proda`ba na stoki od 1893 godina. Kaj dogovorite za proda`ba na stoki, Zakonot go ukinal drevnoto romejsko pravilo deka sopstvenosta vrz stvarta moè da se prenese samo po pat na predavawe ili isporaka (traditio) i vo vovel common law praviloto deka sopstvenosta (titulata) preminuva so samoto sklu~uvawe na dogovorot za proda`ba. Noviot sistem na prenos na titulata (sopstveni~koto pravo) se ~ini deka ja otvoril mo`nosta za kreirawe razla~ni prava vrz dvi`nite predmeti bez da se izvr{i prenos na vladenieto na razla~niot doveritel preku proda`ba i lease-back (povraten zakup ili naem). No i ovie obidi isto taka propadnale.

4. Razla~nite prava vrz dvi`nite predmeti vo kontinentalno-evropskite

zakonici Francuskiot Code civil (1804) go zaklu~il procesot na napu{tawe na romejskata

hipoteka vrz dvi`nite stvari vo Francija propi{uvaj}i prenos na vladenieto za da moè da se kreira razla~noto pravo vrz dvi`nite predmeti (nantissement) i preku

ograni~uvaweto na hipotekata samo na nedvi`nostite (real property, immovables). Kreiraweto na zalogata (gage) po pat na konstruktivna isporaka, kako i mo`nosta razla~niot dol`nik da ja drì zaloènata stvar vo polza na razla~niot doveritel (vo detencija ili bailment), efektivno bile eliminirani so ~lenot 2076 od Gra|anskiot zakonik: :Dans tous les cas, le privilege ne subsiste sur le gage qu'autant que ce gage a ete mis et est

reste en la possession du creancier, ou d'un tiers convenu entre les parties". Stariot holandski Gra|anski zakonik (1838 godina), stariot italijanski Gra|anski zakonik (1865 godina),

{panskiot Gra|anski zakonik, pa duri i germanskiot Gra|anski zakonik od 1900 godina sodrèl sli~ni odredbi. Germanskiot Zakon za ste~aj (Reichskonkursordnung) od 1877 godina ve}e propi{uval deka razla~nite prava vrz dvi`nite stvari, {to ne se kreirani so permanenten prenos na vladenieto na razla~niot doveritel, ne kreiraat prioritet, so {to kone~no e ukinata drevnata romejska hipoteka vrz dvi`nite stvari (Mobiliahypothek) i vo Germanija. Analizata za na~inot na koj sovremenite kontinentalno-evropski prava moèle da se soo~at so ovie odredbi }e im ja prepu{tam na drugi i }e se ograni~am na nekoi generalni zabele{ki za razla~nite prava vrz dvi`nite stvari na evropskiot kontinent vo tekot na XIX vek.

Od sovremena perspektiva, se ~ini ~udno {to ukinuvaweto na nevladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari vo kontinentalno-evropskite zakonici ne naiduvaat na posilen otpor od strana na bankite i barem od nekoj pogolem del na delovnata (trgovskata) zaednica. Zakonskite odredbi go prinuduvaat zalo`niot dol`nik da go prenese vladenieto vrz svoite dvi`ni stvari {to niv gi pravi neproduktivni, posledica {to duri moè da ne mu e vo interes na negoviot doveritel. Zalo`niot doveritel, od druga strana, e prinuden da gi skladira i da gi ~uva i odrùva stokite po visoka cena, bez da ima pravo duri ni da gi koristi tie stoki za sebe. Po moe mislewe, ovoj vonredno neprakti~en i lo{o zamislen zakonski aran`man moè da se objasni so slednive zabele{ki.

22

Prvo, bankarskiot svet vo docniot XVIII i raniot XIX vek, po moe mislewe ne bil strukturiran da obezbedi deloven kapital za industriskata zaednica vrz osnova na razla~nite prava vrz stokite i zalihite ili ma{inite na svoite klienti. Iako bankite ja finansirale trgovijata na golemo, toa mnogu po~esto se pravelo vrz osnova na li~no obezbeduvawe (garancii, ìranti), a ne vrz osnova na obezbeduvawa od sopstveni~ka priroda. Trgovecot ili pretpriema~ot koj imal potreba od kredit za da gi pro{iri svoite industriski aktivnosti voobi~aeno bil zavisen od drugi izvori, a ne od bankite. Tokmu toa e pri~inata za naglata i eksplozivna ekspanzija na komanditnite dru{tva vo

XIX vek. Bankite verojatno eksperimentirale so drugite formi na obezbeduvawe, osven garanciite, duri po pojavata i razvojot na sovremenite trgovski korporacii (kompaniite kako pravni lica). Ovaa strukturna promena vo finansiraweto na industriskite aktivnosti od strana na bankite isto taka moèla da vodi poteklo od preteranata ponuda na pari na germanskite pazari, kako posledica na reparaciite {to i gi platila Francija

po vojnata 1870-1871 godina. Dali toa bile ekonomskite izvori i potekloto na germanskiot "Sicherheitsubereignung" (prenos na sopstvenosta preku obezbeduvawe)?

Vtoro, delovnata (trgovskata) zaednica ne bila osobeno popre~ena so odredbite na novite zakonici. Dolgo vreme pred nivnoto donesuvawe, standardnata procedura vo Amsterdam i vo drugite va`ni pristani{ta bila prenosot na sopstvenosta skladirana vo

skladi{tata preku prenosot na voranti (konosmani, bills of lading) i so optovaruvawe na tie stoki preku zaloùvawe na vorantot (konosmanot) na doveritelot. Ovie praksi duri i bile sankcionirani vo nekoi zakonici, na primer vo holandskiot Zakonik od 1838 godina. Voop{to ne e za iznenaduvawe {to ovaa trgovska praksa gi inspirirala prvite francuski mehanizmi za voveduvawe na nevladetelski razla~ni prava vrz dvi`nite stvari po donesuvaweto na Code civil.

5. Common law i civil law

Angliskoto common law isto taka priznava dve razla~ni prava vrz dvi`nite stvari (stokite), edno vladetelsko, imeno zalogata (pledge ili pawn), drugoto nevladetelsko,

imeno chattel mortgage (hipoteka na dvi`na stvar). Duri i se sugerira deka ovie dve common

law razla~ni prava korespondiraat so romejskite razla~ni prava: zalogata (pledge) vo

su{tina e romejskiot pignus, a prirodata na (chattel) mortgage vo osnova e ista kako i onaa na romejskata hypotheca. Me|utoa ovaa ravenka e izre~no otfrlena vo poznatiot slu~aj

Ryall v. Rolle (1749). Sudijata Burnet J to~no zabeleàl deka spored romejskoto pravo isporakata na vladenieto se bara samo za kreiraweto na razla~noto pravo vo slu~ajot na

zaloga, kako {to bilo - i seu{te e - spored common law. No, u~eniot sudija izre~no i nedvosmisleno ja otfrlil sugestijata deka common law (chattel) mortgage moè da se identifikuva so romejskata hipoteka.

"Hipotekata dava samo razla~no pravo (lien), a ne sopstveni~ko pravo so pravoto da se dobie namiruvawe vo slu~aj na neispolnuvawe na uslovot, a na{ata hipoteka (mortgage)

pretstavuva direkten prenos na sopstvenosta so oblastuvawe (pravo) na otkup i dava zakonska sopstvenost."

Sosema e vredno da se istakne deka sudijata Burnet J se obidel da ja definira common

law mortgage upatuvaj}i na tekstot na Corpus Iuris C.4.54.2: "Ako tvoite roditeli go prodale zemji{teto pod uslov toa da se restavrira (vrati)

ako tie ili nivnite naslednici vo nekoe vreme ili vo ramkite na nekoj period ponudat da ja otplatat cenata i ako naslednikot na kupuva~ot ne saka da se drì do svojot del od

23

dogovorot, koga vie ste podgotveni da go namirite, imate pravo na (li~na, personalna) tu`ba vrz osnova na toj dogovor."

Sudijata zabeleàl deka toa e opis na angliskiot mortgage vo romejskoto pravo i isto taka upatil na C. 4.54.7 ("Ako liceto koe go spomena kupilo od tebe pod uslov prodadenata stvar da bide vratena ako bide platen nekoj iznos vo nekoj opredelen rok, ti ne moè{ da podnese{ tu`ba spored na{iot "rescript" deka dogovorot treba da se poni{ti. No ako toj se obide da izbega od svojata obvrska zadrùvaj}i ja stvarta zaradi svojata

sopstvenost, ti moè{ da go obezbedi{ svojot interes so pravnite lekovi signification,

deposition i sequestration (to est so parite {to treba da se platat"). Ovie zabele{ki ni

davaat odli~en opis na common law mortgage vo smisla na romejskoto pravo. Tekstot {to go koristi sudijata Burnet J e zemen od delot 54 od ~etvrtata kniga na Kodeksot na Justinijan

naslovena kako De pactis inter emptorem et venditorem compositis ("Za uslovite dogovoreni pome|u kupuva~ot i prodava~ot"). Common law mortgage na vakov na~in e konstruirana kako uslovna proda`ba, koja na razla~niot doveritel mu dava generalno sopstveni~ko pravo (interes) vrz zemji{teto ili dvi`nata stvar (chattel) {to e dadena vo mortgage. Ovie odredbi od Kodeksot na Justinijan imale klu~na uloga vo razvojot na noviot vid nevladetelsko razla~no pravo vrz dvi`nite stvari vo Evropa vo tekot na XIX vek.

Najgolemiot broj kontinentalno-evropski zakonici, kako francuskiot Code civil,

holandskiot Gra|anski zakonik od 1838 godina, pa duri i germanskiot Gra|anski zakonik od 1900 godina, sodràt odredbi {to proizleguvaat od navedenite pasusi na Zakonikot na

Justinijan. Ovie odredbi, poznati kako "faculte de rachat" ili "vente a remere" vo Francija se odnesuvaat na vetuvaweto (stipulacijata) na prodava~ot deka }e ja otkupi svojata sopstvenost (stvar) koga }e ja plati cenata. Romejskoto pravo isto taka go predviduva ovoj vid dogovor, sekako ne kako alternativa na razla~nite prava za {to toa i nemalo potreba, tuku da ja regulira mo`nosta (opcijata) {to mu bila dadena na prodava~ot za otkup na

predmetot. Ednata mo`nost bila negovata opcija da mu dava samo pravo in personam

(obligacija inter partes), a ne pravo in re (stvarno pravo). Po voveduvaweto na striktni pravila za kreiraweto na zalogot vo evropskite zakonici i po eliminacijata na romejskata hipoteka vrz dvi`nite stvari (chattels), ovie zakonski odredbi za pravoto na otkup bile koristeni za da se nadminat strogite zakonski odredbi za kreiraweto na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari. Vakvite obidi se soo~ile so razli~en stepen na uspeh vo Evropa, so {to predizvikale izvorna podelba pome|u evropskite pravni sistemi. Vo najgolemiot broj jurisdikcii, na primer vo Francija, ovie obidi doìveale celosen neuspeh. Sudovite gledale preku formata na ovie transakcii i ~esto utvrduvale deka o~igledno polnova`nata forma zatskriva su{testveno nezakonska rabota. Germanija i Holandija sledele sosema poinakov priod.

Prvo, germanskiot Zakon za ste~aj prakti~no ja ukinal starata hipoteka vrz dvi`nite stvari preku ograni~uvawe na prioritetot pred generalnite doveriteli vo ste~ajot na zalozite kreirani so prenos na vladenieto na zalo`niot doveritel. Duri tri

godini podocna, noviot germanski Reischsgericht bil soo~en so dva slu~aja vo vrska so obidot da se kreira razla~no pravo vrz dvi`na stvar po pat na proda`ba i lease-back transakcija. Vo ednata od presudite, tretoto gra|ansko oddelenie na sudot re{ilo deka so ovaa transakcija vo su{tina e kreirano razla~no pravo pod maskata na dogovor za kupoproda`ba na stoki so pravo na otkup na prodava~ot. Sudot utvrdil deka dogovorot e ni{toven. Me|utoa, vo edna druga presuda prvoto gra|ansko oddelenie na sudot smetalo deka vakviot dogovor e prifatliv ako izvornata namera na prodava~ot bila realen prenos na sopstvenosta vrz stvarite so odredba za podocneèn otkup. Faktot {to ekonomskata cel na dogovorot bila kreirawe na razla~no pravo, sudot go smetal za nevaèn. Se dodeka e zadràna formata i pojavnosta na izvoren kupoprodaèn dogovor i lease-back, moè da se

24

kreira razla~no pravo vrz osnova na toj dogovor za kupoproda`ba i lease-back. Kupoproda`niot dogovor sekako bil izvr{en so konstruktivna isporaka, ostavaj}i go prodava~ot vo vladenie i konvertiraj}i go negovoto pravo na otkup vo zakonska ili ekonomska obvrska za otkup. Deset godini podocna, Reichsgericht izre~no priznal deka

osnovot (causa) za konstruktivniot prenos na dvi`nata stvar moè da bide kreiraweto na razla~noto pravo vrz toj predmet. Taka po izvesen period, vo civil law sistemite povtorno

bila vovedena fiducia. Holandskiot "Visok sovet" go sledel ovoj razvoj na nastanite vo 1929 godina.

Otprilika vo isto vreme koga kontinentalno-evropskite pravnici povtorno ja

"pronao|ale" drevnata romejska fiducia cum creditore preku transformiraweto na odredbite od Zakonikot na Justinijan za prenosot na sopstvenosta so obvrska za otkup za da se

nadminat strogite romejski odredbi za prenosot, karakterot na chattel mortgage - vo osnova prenos na stvarta so obvrska za otkup - su{testveno se izmenil vo Anglija. Zakonot {to ja povlekol taa izmena bil Nacrt Zakonot za proda`ba od 1878 godina i uslovot za

registracija. Od toa vreme, "chattel mortgage" bile dozvoleni samo ako davatelot realno vr{el prenos na vladenieto na primatelot. Samo toga{ mortgage uìvala prioritet pred generalnite doveriteli vo slu~aj na ste~aj na dol`nikot. Doveritelite sosema prirodno se obidele da gi baj-pasiraat ovie odredbi vra}aj}i se na arhetipot na nevladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari od common law, uslovnata proda`ba (proda`ba i lease-

back ili hire-purchase dogovor). Ne bilo obrnato dovolno vnimanie na kontinentot, a osobeno vo Holandija, na na~inot na koj angliskite sudovi go sproveduvaat Zakonot za

proda`ba na stoki. "Sudot treba da gleda niz i zad dokumentite i da dojde do realnosta". Mnogu ~esto sudovite utvrduvale izmami ili simulirani razla~ni transakcii zad o~igledno polnova`nite transakcii i odbivale da mu ovozmoàt na doveritelot da se potpre na sopstveni~koto razla~no pravo kreirano na vakov na~in.

Su{tina na romejskoto razla~no pravo 1. ako ima realen prenos na sopstvenosta stanuva zbor za fiducia

2. ako vladenieto ostanuva kaj dol`nikot stanuva zbor za hipoteka (hypotheca)

ili realen tovar (charge)

3. ako vladenieto preminuva kaj doveritelot stanuva zbor za zalog (pignus), no zaradi prezumpcijata vo nekoi sistemi deka "vladenieto e ednakvo na sopstvenost"

pignusot ne se smeta za tovar (charge) tuku samo za dogovorno razla~no pravo (zaloga). Od ovde se pojavile dva tipa hipoteki: hipoteka kako realen tovar i dogovorna hipoteka (prenos na sopstvenost kako obezbeduvawe).

fiducia se razlikuva od pignus i od hypotheca po toa {to vodi kon realen prenos na

pravoto na sopstvenost, dodeka kaj pignus i hypotheca postoi varijacija samo vo pogled na vladenieto vrz stvarta, ne i vo odnos na sopstvenosta koja konstantno e kaj dol`nikot.

Kolku e dràvniot poredok pofeudalen poprisutna e fiducia, kolku poredokot e popazaren tolku poprisutni se pignus i hypotheca.

25

3. RAZLA^NITE PRAVA VRZ DVI@NITE STVARI VO SAD - EDNOOBRAZEN

TRGOVSKI ZAKONIK, ^LEN 9: OSNOVA ZA SPOREDBA

Harry C. Sigman

Celta na ovoj del od trudot e da mu obezbedi na ~itatelot mo`nost za sporedba na

pravilata za razla~nite prava vo Evropa, osobeno vo pogled na nivnite "zaedni~ki osnovi", so soodvetnite pravni pravila vo SAD. Ovoj del od trudot go opi{uva priodot vo SAD, priod {to ve}e ima{e zna~itelno vlijanie i nadvor od granicite na SAD, {to se dvi`i od su{testveno celosno prifa}awe vo re~isi site provincii na Kanada, do vidlivo

vlijanie vo formulacijata na EBRD Model zakonot za obezbedenite transakcii (1994), Konvencijata na OON za prenos (cesija) na pobaruvawa vo me|unarodnata trgovija (1994)

(odobrena od strana na Generalnoto sobranie vo 2001 godina), UNIDROIT Konvencijata za me|unarodnite interesi vrz mobilnata oprema (neodamna odobrena na diplomatskata

konferencija vo Cape Town) i vrz OAS Model Me|u-Amerikanskiot Zakon za obezbedenite transakcii (neodamna odobren na [estata Me|u-Amerikanska specijalizirana konferencija za me|unarodnoto privatno pravo) i vrz direktnoto ili indirektnoto vlijanie vrz sovremenite zakonodavni reformi vo Nov Zeland, Isto~na Evropa, Meksiko i na drugi mesta.

^lenot 9, del od Ednoobrazniot Trgovski zakonik (UCC) e biten del od

zakonodavstvoto, najnapred donesen na po~etokot na pedesetite godini na XX vek, {to nastojuva da go olesni finansiraweto obezbedeno so "li~na sopstvenost" (to est dvi`ni

stvari, telesni ili bestelesni, kako razli~ni od "realnata sopstvenost", to est zemji{tata i zgradite) pravej}i go toa finansirawe poefikasno, poekonomi~no i

podostapno. Pottiknuva~ki mnogu pove}e otkolku regulatoren, ~lenot 9 nastojuva da ja postigne taa cel obezbeduvaj}i kolku e mo`no pogolema sigurnost i predvidlivost predviduvaj}i seopfaten zbir na fleksibilni pazarno-orientirani pravila za kreirawe i izvr{uvawe na razla~nite prava i za utvrduvawe na prioritetite pome|u konkurentskite pobaruvawa vrz predmetot na obezbeduvaweto, minimiziraj}i ja potrebata i izgledite za sudskite parnici. Zakonite sekako po~ivaat na nekoja osnova na pravoto za sopstvenosta i pravoto za dogovorite, no pravilata pove}e se bazirani na ona {to i e potrebno na praksata, a ne na teorijata, i tie se formulirani imaj}i gi predvid potrebite na pazarot.

Iako SAD e common law jurisdikcija, sferata na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari se regulira na seopfaten i detalen na~in so ~lenot 9 i sosema svesno mnogu malku i e ostaveno na sudskata praksa za natamo{en razvoj. Ovoj priod e zna~itelno porazli~en od pravoto za razla~nite prava vo Evropa, kade {to pravoto e ili re~isi celosno razvieno od strna na sudovite, vrz osnova na mnogu mal broj odredbi vo Gra|anskiot zakonik, {to e na primer slu~aj vo Germanija ili kaj koi postoi kombinacija na op{tite odredbi od Gra|anskiot zakonik dopolneti so posebni zakoni {to se odnesuvaat na konkretni transakcii, kako na primer razli~nite nantissements i warrants vo Francija, vo situaciite vo koi zakonodavecot bil pottikant od prakti~nata nu`nost da otstapi od nekoi od pravilata ili/i od logikata na op{tite principi na Gra|anskiot zakonik, iako toa go pravel na ograni~eni osnovi; ili vo ponovo vreme koga postoi opfatno zakonodavstvo so koe direktno se modificiraat inaku va`e~kite generalni pravila, kako {to toa ni go ilustrira belgiskiot Zakon od 6 juli 1994 godina za prenosot na pobaruvawata (cesssion et

mise en gage de creances).

26

Vo ovoj del, terminite definirani vo UCC se navedeni vo bold italik, koga za prv pat }e bide upotreben nekoj termin. Obrnuvaweto vnimanie na faktot deka terminot e definiran sluì da se istakne zna~eweto na definicijata vo metodologijata na ~lenot 9, da mu se pomogne na ~itatelot {to podetalno saka da go analizira ~lenot 9 i da se predupredi ~itatelot teka terminite ne mora da imaat ednostavno jazi~ko zna~ewe. Vo

UCC mnogu su{testveni elementi se vgradeni vo definiciite. Definiciite se klu~ot za razbiraweto i primenata na su{testvenite pravila, osobeno na onie {to se odnesuvaat na perfekcijata i prioritetot. Ovoj del ne pretstavuva seopfatna rasprava i prostorot ne ni dozvoluva citirawe na definiciite. No tie lesno se nao|aat vo zakonot. Iako nekoi definicii gi sre}avame vo ~lenot 1-201, najgolemiot broj od niv gi sre}avame vo 9-102 po azbu~en redosled. Ako terminot e definiran na nekoe drugo mesto, a ne vo navedenite dva ~lena, se naveduva ~lenot vo koj e dadena soodvetnata definicija. Konceptite ili terminite {to se zna~ajni, no {to ne se definirani vo zakonot se pokaàni so obi~ni zna~i na navodi prviot pak koga }e se pojavat vo tekstot.

Kus opis na klu~nite karakteristiki na ~lenot 9 ^lenot 9 propi{uva unitaren mehanizam za obezbeduvawe {to se primenuva na

re~isi site formi na li~na sopstvenost (dvi`ni stvari), telesni i besteleni (vklu~uvaj}i gi i pravata od intelektualna sopstvenost i pari~nite pobaruvawa ili drugite pobaruvawa vo odnos na trti lica) i se primenuva na postojnite i na idnite stvari kako obezbeduvawe, nezavisno od prirodata na obligacijata {to se obezbeduva, na site vidovi doveriteli (to est neograni~eno na bankite ili na nekoi posebni vidovi zaemodavci i vklu~uvaj}i gi i prodava~ite na obezbeden kredit, kako prodava~ite {to go

zadrùvaat pravoto na sopstvenost) i na site vidovi dol`nici (to est ne-ograni~eno samo na dol`nicite trgovci ili trgovski pretprijatija, vklu~uvaj}i gi i poedincite nezavisno od toa dali tie se profesionalci, trgovci-poedinci ili potro{uva~i).

Namesto celosno kategori~no isklu~uvawe, koga e toa soodvetno, se pravat distinkcii vo vrska so tipot na dol`nicite, obezbedenite strani (razla~nite

doveriteli) i predmetot na obezbeduvaweto (collateral), i se propi{uvaat posebni i precizni odredbi; tie ne po~ivaat na apstraktni koncepcii, tuku na osnovi na politikata vo kontekstot na realnosta na pazarot. Taka na primer, namesto celosno isklu~uvawe na potro{uva~kite transakcii, {to moàt da imaat posledici na li{uvaweto na potro{uva~ite od koristite na efikasnoto i poeftinoto finansirawe, vo ramkite na

~lenot 9 se propi{uvaat posebni za{titni pravila primenlivi na dol`nicite potro{uva~i ili na potro{uva~kite transakcii.

Natamu, seopfatnosta na ~lenot 9 pod eden ist reìm gi podveduva i telesnite stvari i pravoto na naplata (pobaruvawata), {to vrz koi ~esto zaedno se kreiraat razla~nite prava. Ova se razlikuva od strukturata {to tipi~no se sre}ava vo Evropa, kade {to ovie dva vida stvari se pokrieni so posebni reìmi.

Unitarniot mehanizam, nare~en razla~no pravo (security interest) pretstavuva interes (pravo) vrz predmetot - ova pravo pove}e e realno (stvarno-pravno), otkolku li~no (personalno ili obligaciono) pravo. Garanciite vgradeni vo vetuvawata na tretite lica, {to se li~ni prava (obligacii), a ne realni prava (stvarni prava) direktno ne se

smetaat za predmet na obezbeduvaweto (collateral) spored ~lenot 9, tie se razlikuvaat od razla~nite prava i se reguliraat so posebni, glavno ne-zakonski, pravni pravila (mnogu korisno sistematizirani neodamna so Restatement of the Law of Suretyship and Guaranty). Taka obvrskata na liceto B vo odnos na liceto L za otplata na zaemot, prosledena samo so

27

garancijata na liceto G nema da pretstavuva obezbedena obvrska spored ~lenot 9 i toj nema da se primenuva na taa transakcija. Na transakciite na koi inaku se primenuva ~lenot 9 (na primer zatoa {to obligacijata e obezbedena so dvi`na stvar) koga predmetot na obezbeduvaweto e pravo na naplata ili pari~no pobaruvawe (na primer obvrskata na liceto B vo odnos na liceto L za otplata na zaemot e obezbedena so pobaruvaweto na B vo

odnos na liceto X), ako pari~noto pobaruvawe na liceto B od liceto X e pridruèno so garancija dadena od strana na liceto G, taa garancija vo vrska so predmetot na

obezbeduvaweto }e se tretira kako dopolnitelno obezbeduvawe vo polza na liceto L, kako poddrùva~ka obligacija (za {to raspravame podolu).

Opfatot na sega{nite i na idnite predmeti na obezbeduvawe (olesneti so prifatlivosta na generalnite "opisi" na predmetot na obezbeduvaweto) i dozvolata so predmetot na obezbeduvaweto da se obezbeduvaat sega{ni i idni obvrski, bez ograni~uvawe vo vrska so prirodata ili iznosot, zaedno moàt da se navedat kako koncept na "floating lien" ("promenlivo razla~no pravo"). Promenlivoto ili varijabilnoto razla~no pravo gi olesnuva sovremenite transakcii na finansirawe kakvi {to se revolving kreditot i cesijata na zbir (bulk assignments) na pobaruvawa. Nekoi ili site elementi na promenlivoto razla~no pravo gi sre}avame vo nekoi evropski sistemi, iako tie ~esto (i) se ograni~eni na konkretna klasa dol`nici (na primer vo Anglija, "promenlivoto razla~no pravo" iako koncepciski nu`no ne e vrzano za korporativnite dol`nici, to est dol`nicite pravni lica, e vgrgradena vo Zakonot za kompaniite i sudskata praksa go razvila vo kontekstot na kompaniite-dol`nici i kako takvo ne se koristi vo odnos na drugite dol`nici, kako trrgovcite poedinci ili personalnite

trgovski dru{tva); (ii) se ograni~eni na posebna klasa razla~ni doveriteli (na primer belgiskoto gage sur fonds de commerce/pand op de handelszaak i podobrenata varijanta na

cesija na pobaruvawata spored francuskiot Loi Dailly (2 januari 1981) moàt da se kreiraat samo vo polza na banka ili druga finansiska institucija; i (iii) opfa}aat dobar

del, no ne i celiot imot na dol`nikot (na primer francuskata nantissement sur fonds de

commerce ne go pokriva inventarot, a belgiskoto go pokriva samo do 50 posto od negovata vrednost). Isto taka treba da se vidat posebnite zakoni za hipotekite vrz pretprijatijata doneseni vo [vedska i Finska vo 1984 godina i tie treba da se sporedat so EBRD Model zakonot za "razla~noto pravo vrz pretprijatieto".

Razla~noto pravo od ~lenot 9 e bazirano na funkcionalen priod, a ne na teoriski distinkcii i zatoa ovde e sosema nerelevantno koj go ima pravoto na sopstvenost vrz predmetot {to sluì za obezbeduvawe. Ova e sosema sprotivno na onie evropski sistemi kaj koi sopstvenosta (duri i vo nekoi slu~ai, sopstvenosta kreirana za celite na obezbeduvaweto) e re{ava~ki faktor za ishodot na slu~ajot. ^lenot 9 se primenuva na site transakcii so dvi`ni stvari {to imaat za cel ili za posledica obezbeduvawe na nekoja obligacija. Ovde nema posebna grupa pravila za specijalizirani nantissements ili warrants so razli~ni pravila i razli~ni posledici od generalniot princip i ne se pravi generalna razlika pome|u prodava~ot koj ja zadrùva sopstvenosta vrz stvarta za da go obezbedi podocne`noto pla}awe na kupovnata cena i zaemodavecot - treto lice koe (pla}aj}i mu na prodava~ot ili pozajmuvaj}i pari na kupuva~ot koj niv gi koristi za da mu plati na prodava~ot) vr{i identi~na ekonomska funkcija na obezbeudvawe kupoven kredit za kupuva~ot - dol`nik.

O~iglednata forma na transakcijata i jazikot na dokumentacijata, za ovaa cel, ne se zemaat predvid; ona {to e va`no e ekonomskata su{tina. Formata i jazikot sekako moàt da imaat vlijanie za nekoi drugi celi, na primer za dano~nite posledici, za prezentacijata na bilansot na sostojbata itn. Dol`nikot dobiva ista za{tita na svoeto pravo vrz stokite (equity) nezavisno od prirodata na kreditot ili od kreditorot

28

(doveritelot), a site vidovi kreditori {to imaat "razla~ni prava vo vrska so kupovnata cena" (purchase money security interest, ovoj termin vo strogata smisla na toj zbor ne e

definiran, no ima su{testveno zna~ewe za mnogu obemnite odredbi na ~lenot 9-103) vrz stokite imaat isti pravila za prioritetot i za pravnite lekovi. Denominacijata na

transakcijata kako "lease" (zakup) ne e kontrolna; za celite na ~lenot 9 transakcijata se tretira kako transakcija na obezbeduvawe ako nejzinite realni ekonomski efekti se identi~ni na obezbedenata proda`ba na oprema (equipment) so odloèno pla}awe. Iako konceptot na ignorirawe na nomenklaturata {to ja koristele strankite za da ja opi{at svojata transakcija ne e nepoznat vo Evropa (vidi ja na primer holandskata odredba za proda`ba so pla}awe na rati: "Site dogovori, {to imaat isto zna~ewe, sklu~eni vo koja bilo forma ili pod koe bilo ime, se tretiraat kako kupuvawe i prodavawe na rati"

7A:1576 lid 3 BW - Gra|anski zakonik i analognite odredbi od zakonot za naem-kupuvawe

(hire-purchase), 7A:1576h lid 3 BW, {to se doneseni u{te vo 1936 godina), a nivnata sudska rekaraktrizacija se ~ini retka. Germanskiot sistem priznava kategorija na sopstvenost za

celite na obezbeduvaweto; ovaa kategorija e izre~no otfrlena vo Holandija (3:84 lid 3 BW)

i Belgija (cesija na pobaruvawe otfrlena vo ste~ajna postapka zatoa {to bila napravena so obvrska za re-cesija po isplatata na dolgot, Cass, 17 oktomvri 1996 godina).

Spored ~lenot 9 funkcionalniot priod e ekspliciten i pretstavuva klu~en element na pravoto. No bidej}i postoi samo eden edinstven mehanizam, ~lenot 9 ne postavuva nikakvo pra{awe na distinkcii pome|u istovremeno postojnite vidovi razla~ni prava i nikakvo pra{awe vo vrska so nemo`nosta na strankite da kreiraat novi vidovi sopstveni~ki prava {to ne se navedeni vo Gra|anskiot zakonik (numerus clausus). Natamu, ~lenot 9 ja izbegnuva zavisnosta od sudiskata genijalnost da gi oblikuva aran`manite so koi se osovremenuva pravoto ili na nekoj drug na~in da im odgovori na potrebite na trgovijata (vidi go na primer neodamne{niot germanski slu~aj za "preteranoto- obezbeduvawe", to est premnogu dadenite razla~ni prava).

Za da se maksimalizira sigurnosta i za da im se ovozmoì na razla~nite doveriteli efikasno da ja procenat svojata izloènost na pobaruvawata na drugite vo odnos na predmetot na obezbeduvaweto, ~lenot 9 propi{uva detalna, gri`livo izgotvena {ema na prioriteti, koja vo zakonot gi specificira ishodite (rezultatite) (namesto da gi ostavi tie da se razvijat so vreme i nepredvidlivo od strana na sudovite). Ovie pravila se

gri`livo sostaveni za da gi poddràt vkupnite politi~ki celi na UCC vo kontekst na pazarot. Vidi gi na primer podolnite raspravi za distinkciite {to se pravat kaj posebnite super-pravila za prioritetot vo vrska so kupovnata cena ili kaj pravilata za

kupuva~ot vo redovnoto rabotewe (buyer in ordinary course of business). Klu~en del od {emata za prioritetite e sistemot na deponirawe (registracija).

Deponiraweto ili registracijata na izjavite za finansiraweto vospostavuva nekoj objektiven marker, datum {to sekako ne podleì na privatni manipulacii, {to moè i vo najgolemiot broj slu~ai i se koristi za utvrduvawe na prioritetite. Ovie va`ni funkcii se opsluùvaat bez potreba za javno objavuvawe na privatnite finansiski detali i bez potreba od naloùvawe uslovi, kako notarizacija {to vodi kon zna~itelni tro{oci i docnewa. Kako {to podetalno raspravame podocna, sistemot na deponirawe (filing system)

obezbeduva baza na podatoci {to se dovolni da predupredat deka doveritelot moè, sega ili vo idnina, da go pobara razla~noto pravo vrz stvarta vrz koja konkretniot identifikuvan dol`nik ima ili }e ima nekoi prava, pri {to predmetot na obezbeduvaweto e indiciran na konkreten ili na generalen na~in, a istovremeno informaciite {to se davaat vo izjavite za finansiraweto ne se tolku detalni nitu da otkrivaat doverlivi podatoci, nitu pak da ja preoptovarat kancelarijata za deponirawe. Izjavite za finansiraweto obezbeduvaat samo minimum podatoci za identifikacija {to

29

se dovolni na liceto koe ja istraùva bazata na podatoci da gi za{titi svoite interesi. Orginalnite aran`mani na obezbeduvawe ili drugite dokumenti ne mora da se deponiraat. Izjavata za finansiraweto ne e ograni~ena na konkretna transakcija (taa moè da sluì i za transakciite sklu~eni po deponiraweto, nezavisno od toa dali tie bile predvideni ili ne vo vremeto na inicijalnoto deponirawe) i moàt da bidat deponirani duri i pred da bide sklu~en aran`manot na obezbeduvaweto. Bazata na podatoci e dostapna na javnosta, a tro{ocite za koristewe ne se visoki.

Postoeweto na ovoj sistem na deponirawe ovozmoùva efikasno finansirawe obezbedeno so nevladetelski prava vrz telesnite stvari i so cesija na bestelesni stvari, sega{ni ili idni, poedine~ni ili zbirni. Poimot publicitet vo vrska so razla~nite prava vrz dvi`nite stvari razli~no e prifaten vo Evropa, pri {to toj generalno se otfrla vo Germanija i ima ograni~ena, no bitna uloga vo Belgija i Francija i zna~itelna uloga vo Norve{ka (Ungarija, Polska, Bugarija i Albanija isto taka osnovale registri za nevladetelskite prava vrz dvi`nite stavri). Konvencijata od Cape Town predviduva me|unaroden register. No toj }e bide register baziran na imotot, sprotivno na ~lenot 9 koj kreira register baziran na dol`nikot. Registri {to se bazirani na imotot vo vrska so vozduhoplovite ve}e psotojat vo golem broj zemji.

Kone~no, ~lenot 9 voveduva efikasna pazarna {ema na pravni lekovi, {to im dozvoluva na strankite da odat na sud za da ja dobijat pomo{ta ili za{titata {to ja smetaat za neophodna, no samo ako ednata od strankite izbrala da go stori toa. Vo poinakov slu~aj, razla~niot doveritel moè da izvr{i vrz predmetot na obezbeduvaweto preku raspolagawe bez sudsko ili administrativno involvirawe, iako podlo`no na obvrska da se postapuva sovesno i ~esno (in good faith) i na trgovski odgovoren na~in. Dostapnosta na efikasnite i brzi pravni lekovi celiot sistem go pravi efikasen i potpiraweto na sudskoto involvirawe vo procesot na realizacija na pravoto relativno retko.

Ovaa analiza nema za cel da dokaùva deka ~lenot 9 ja nudi edinstvenata efikasna tipologija na obezbeduvaweto vrz dvi`nite stvari. Nema nikakov somne` deka Eigentumsvorbehalt (osobeno koga verlangerter Eigentumsvorbehalt i erweiterter

Eigentumsvorbehalt), kako {to se razvieni od strana na sudskata praksa vo tekot na XX vek pretstavuva mnogu mo}en mehanizam za prodava~ite, krajno uspe{en vo dominantnite ekonomski i op{testveni uslovi i pravna struktura. Toj mehanizam e daleku pomo}en vo sporedba so negovite pandani vo drugite evropski zemji, iako vo Francija i Belgija zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo e napraveno mnogu poefikasno vo poslednite dve decenii. Naporite vo toj period za unifikacija na pravoto za zadrùvawe na sopstveni~koto pravo na evropsko nivo sepak ne bea uspe{ni. Na sli~en na~in, osobeno vo tandem so postojnoto ste~ajno pravo i praksa vo Anglija, fiksnite i promenlivite razla~ni prava se prili~no potentni i donekade tehni~ki alatki za davaweto obezbeden kredit vo Anglija.

Istorija i kontekst Raspravata za istorijata i kontekstot na ~lenot 9 moè da bide informativna za

evropskiot ~itatel, za da se objasni na koj na~in ~lenot 9 stanal ona {to e deneska, da se obezbedi kontrast vo procesot na donesuvaweto na zakonite i da se ohrabri i olesni natamo{nata analiza na ~lenot 9.

Spored federalniot sistem na SAD, op{to zemeno, pravoto za sopstvenosta i dogovornoto pravo im e prepu{teno za regulacija na federalnite dràvi. Odredeni

30

specificirani temi ustavot i gi prenesuva na federacijata, vklu~uvaj}i go i ({to e relevantno za na{ata analiza) ste~ajnoto pravo, avtorskoto pravo i patentite i do merkata utvrdena od strana na Kongresot, nekoi pra{awa {to vlijaat vrz me|u-dràvnata trgovija. Spored ovaa struktura, pravilata za razla~nite prava vrz dvi`nite stvari gi reguliraat federalnite dràvi, no vo nekoi konteksti, federalnoto pravo moè da bide paralelno ili do merkata do koja toa e utvrdeno od strana na Kongresot moè da ima prednost pred pravoto na federalnite dràvi. UCC ne e eden federalen zakon , tuku e zakon koj oddelno bil prifa}an od strana na sekoja oddelna federalna dràva; ~lenot 9 deneska e vo sila vo site federalni dràvi vo su{testveno identi~na forma.

UCC e razvien so zaedni~ki napori na Nacionalnata konferencija na komesarite za ednoobraznite dràvni zakoni i na Amerikanskiot praven institut. Prvata, stara okolu 100 godini, i sostavena od lica nazna~eni od funkcionerite na oddelnite federalni dràvi izgotvuva model zakoni, iako nema zakonodavni ovlastuvawa. Vtoriot e

organizacija so nacionalno ~lenstvo, star okolu 70 godini i sostaven od po~ituvani sudii, akademici i prakti~ari, posveten na zada~ata za organizirawe i reformirawe na pravoto.

Pokraj negovoto u~estvo vo formuliraweto na UCC, Institutot se angaìra i na drugi proketi, a najpoznat od niv e objavuvaweto na mnogu poznatite Restatement of Law (na primer dogovori, {teti, sudir na zakonite i vo ponovo vreme ìratni i garancii) vo koi se sintetizira pravoto za razli~nite oblasti kako {to se razviva so tekot na vremeno vo celata zemja. Vo tekot na re~isi eden vek, Koferencijata izgotvuva i im gi prezentira na federalnite dràvi na razgleduvawe ednoobraznite (uniformnite) zakoni za razli~ni temi; ovie predlozi naiduvaat na razli~en stepen na uspe{nost. Kuso vreme pred Vtorata Svetska vojna, dodeka Konferencijata ja sostavuva{e aùriranata verzija na Ednoobrazniot zakon za proda`ba, be{e re{eno da se pro{iri obemot na proektot i isto taka be{e re{eno na ovoj proekt da se sorabotuva so Institutot. Ovie odluki vo kraen stepen dovedoa do UCC, prvo usvoen vo 1953 godina vo Pensilvanija.

UCC ne e sistematsko obrazloènie na generalnite principi. Toj e izgotven vo mnogu postandarden zakonodaven koncept i se odnesuva na nekolku predmeti so razli~en stepen na seopfatnost i detali. Inicijalno, toj bil sostaven od devet ~lena, a sekoj od ~lenovite sodrèl brojni, ~esto dolgi i sloèni oddeli. ^lenot 1 se sostoi od op{ti principi i definicii {to se primenuvaat vo tekstot na UCC. ^lenot 2 se odnesuva na transakciite so stokite i e naslednik na prethodnata verzija na Ednoobrazniot zakon za proda`bata ({to samiot e baziran na angliskiot Zakon za proda`ba na stoki od 1893 godina). ^lenot 3 se odnesuva na negocijabilnite dokumenti. Toj isto taka e naslednik na Ednoobrazniot zakon za negocijabilnite dokumenti. 6lenot 4 se odnesuva na procesot na pribirawe i naplata na ~ekovite. ^lenot 5 se odnesuva na akreditivite. ^lenot 6, podocna izmenet vo mnogu federalni dràvi se odnesuva na prenosite na zbirovi (bulk

transfers), vo osnova e ednoobrazen praven naslednik na zakonite {to bile donesuvani vo razli~nite dràvi vo tekot na XIX vek {to nastojuvale da gi zabranat proda`bite na zbirovi dvi`ni stvari naso~eni kon izmama na doveritelite na prodava~ot. ^lenot 7 se odnesuva na dokumentite za sopstveni~kite prava (skladi{nici, konosmani i sli~no). ^lenot 8 se odnesuva na investicioniot imot, glavno na pravata i obvrskite pome|u izdava~ite, izdava~ite i steknuva~ite na hartiite od vrednost (su{testvenata za{tita na investitorite i trgovskata regulacija e predmet na drugi federalni i dràvni zakoni). Kone~no ~lenot 9 se odnesuval na transakciite za obezbeduvawe {to se odnesuvale na dvi`nite stvari.

Vo tekot na pedesetite i {eesetite godini, UCC e usvoen vo re~isi site federalni dràvi. Usvojuvaweto vo Luizijana dojde malku docna, iako docneweto so prifa}aweto na ~lenot 9 be{e rezultat na lokalnata politika vo vrska so upravuvaweto na sistemot na

31

deponirawe i nema{e nikakva vrska so faktot {to pravoto na Luizijana za razla~nite prava vrz dvi`nite stvari vodi poteklo od civil law tradicijata.

U{te kon krajot na osumdesetite godini, UCC pretrpe nekolku izmeni. Be{e prepora~ano ukinuvawe na ~lenot 6; ~lenovite 3 i 4 bea zna~itelno izmeneti; ~lnot 8 pretrpe dve izmeni, a podocna vo 1994 godina toj stana sovremena fleksibilna alatka vo erata na dematerijaliziranite i indirektno poseduvanite hartii od vrednost (evropskoto priznavawe na potrebata od osovremenuvaweto na pravoto vo ovaa sfera moè da se sogleda vo postojnata podgotovka na Direktivata za prekugrani~nata upotreba na vakvoto obezbeduvawe i vo nacrt Konvencijata na Ha{kata Konferencija za me|unarodno privatno pravo za "merodavnoto pravo za opredeleni prava vrz hartiite od vrednost {to se ~uvaat kaj posrednici"); ~lenot 5 be{e izmenet za pojasno koordinirawe so Ednoobraznite obi~ai i praksi na Me|unarodnata trgovska komora i za da se zeme predvid su{testveniot razvoj na upotrebata na sandby letters of credit (stendbaj garanciite), dodeka bea dodadeni ~lenot 2A {to se odnesuva na vistinskiot "lizing" na stoki i ~lenot 4A {to se odnesuva na elektronskiot prenos na sredstva. Izmenetata verzija na ~lenot 1 be{e odobrena neodamna i naporite za negovo usvojuvawe }e zapo~nat naskoro. Vo ovoj trud upatuvame na orginalnata verzija na ~lenot 1.

^lenot 9 neodamna be{e su{testveno izmenet (ima{e nekoi pomali izmeni vo 1972 godina). Su{testvenata rasprava za ~lenot 9 vo ovoj trud se bazira na oficijalniot tekst

na izmenetiot ~len 9 od 2000 godina (toj inicijalno be{e odobren od strana na sponzorite vo 1998 godina i nezna~itelno be{e izmenet vo 2000 godina) {to vo momentov e vo sila vo site pedeset federalni dràvi.

Navistina vredi da se elaborira prirodata na izmenite na ~lenot 9 i samiot proces na revizija. Procesot ima dlaboko vlijanie vrz su{tinata. Komitetot za izgotvuvawe nacrti se sostoi od prakti~ari (eden od niv e i sudija na ste~ajniot sud) so golemo iskustvo i ekspertiza po pra{aweto, kako i od nekolku akademski avtori, koi bea nazna~eni od strana na dvata sponzora na UCC, Konferencijata i Institutot. Site postapki bea javni, nacrtite bea stavani na internet i bea predmet na programite za advokatite, parapravnicite, bankarite, slu`benicite vo kancelariite za deponirawe i drugite. Zainteresiranite grupi bea povikuvani da prisustvuvaat na sostanocite i da dostavuvaat komentari, iako sekoj moè{e da prisustvuva i bez pokana. Bea obezbedeni sredstva za da im se ovozmoì prisustvoto na pretstavnicite na potro{uva~ite i nivnoto u~estvo vo procesot na izgotvuvawe na odredbite. Nacrtite bea menuvani od ~lenovite na organizaciite sponzori i kone~no bea odobreni na nivnite godi{ni konferencii. Otvorenosta na procesot i u~estvoto na onie ~ii interesi bea zasegnati, i na stranata na dol`nicite i na stranata na doveritelite, garantira prifa}awe i poddr{ka, no i uramnoteènost vo prifa}aweto na prakti~nite re{enija {to se posakuvani od strana na zasegnatite strani.

Za kratko vreme po negovoto proglasuvawe od strana na organizaciite sponzori, izmenetiot ~len 9 ve}e be{e usvoen od site federalni dràvi i od Okrugot Kolumbija. Vo naporite da se minimiziraat tranzicionite pra{awa i problemite so sudirot na zakonite, sponzorite sugeriraa uniformna nacionalna data na stapuvawe vo sila za 1 juli 2001 godina. Izmenetiot ~len 9 stapi vo sila vo isto vreme vo ~etirieset i {est dràvi, a od 1 januari 2002 godina se primenuva vo site federalni dràvi.

Toa e zna~ajno za najmalku tri aspekti: (1) ~lenot 9 e donesen re~isi perfektno uniformno (lokalnite misliteli bea vo golemo malcinstvo i na marginite, generalno dodavaj}i nekoi potesni isklu~oci od obemot na ~lenot 9); na toj na~in nacionalnata uniformnost su{testveno e postignata, iako ovoj zakon ne e usven od strana na Kongresot, tuku od strana na site federalni dràvi oddelno; (2) vo minatoto, obi~no minuvaa po

32

nekolku godini pred site federalni dràvi da usvojat nekoj uniformen zakon ili izmena na nekoj ~len, dodeka vo ovoj slu~aj celiot proces na usvojuvawe be{e zavr{en za tri zakonodavni sesii; i (3) dogovorenata odloèna data za uniformno stapuvawe vo sila be{e uspe{no iskoristena za prv pat vo istorijata na ednoobraznite zakoni vo SAD so {to dramati~no se namalija tro{ocite za promenata na zakonite.

Vredno e da se odbeleì deka i pokraj rizicite na neuniformnosta, inherentni na faktot deka ~lenot 9 e dràven, namesto federalen zakon - toj moè{e da bide prifaten so zna~itelni lokalni varijacii i moè{e razli~no da se tolkuva od strana na sudovite vo site federalni dràvi - no nitu eden od navedenite rizici ne se materijalizira vo nekoja zna~itelna merka i rizicite se duri i pomali spored izmenetiot ~len 9, bazirano na uspe{nosta na procesot na usvojuvawe i na svesnite napori da se ograni~i sudskiot razvoj na pravoto.

Vo osnovam izmenetiot ~len 9 gi ostavi nedopreni site osnovni principi i politiki {to se sre}avaa vo prethodnata verzija. Toj go pro{iri obemot, donekade ja reorganizira{e zakonskata struktura, vovede nova terminologija, go modernizira{e i go napravi poefikasen sistemot za deponirawe, koj stana uniformen i transparenten, me|u drugoto so natamo{no ograni~uvawe na ulogata na kancelarijata za deponirawe {to dobi mnogu poministerijalna funkcija. Izmenata isto taka go napravi ~lenot 9 mnogu posoodveten za tehnolo{kiot razvoj, odrazuvaj}i ja vo golema merka zgolemenata ekonomska va`nost na bestelesnite stvari, kako pravata od intelektualna sopstvenost i priznavaj}i deka transakciite sega se sklu~uvaat i bez pismena forma, pa ovie prava se pove}e se javuvaat vo ne-materijalni formi i deka komunikacionata revolucija im ovozmoùva na strankite da dejstvuvaat vo elektronska ili druga forma {to dotoga{ i ne bila poznata. Odredbite na ~lenot 9 isto taka se izmeneti za tie da stanat posoodvetni za novite brzi i sofisticirani transakcii, kako direkten odgovor na potrebite na ekonomijata. Izmenite trebaa da gi nadminat dogovornite i zakonskite odredbi so koi se zabranuva{e ili ograni~uva{e prenoslivosta na pravata. Kone~no, bea rafinirani dispozitivnite odredbi za da go odrazat iskustvoto i da obezbedat pogolem broj nasoki, pravej}i nekoi od odredbite pove}e za{titni~ki vo odnos na dol`nicite, a nekoi pravni lekovi pofleksibilni.

Izmenetiot ~len 9 e organiziran vo sedum dela i sodrì 135 oddeli (~lenovi).

^len 9 detalno Kreirawe, prika~uvawe i izvr{uvawe na razla~noto pravo

Razla~noto pravo spored ~lenot 9 se "kreira" so ednostaven dogovor. Dogovorot za obezbeduvawe (security agreement) zna~i sekoj dogovor so koj se "kreira ili predviduva" razla~no pravo. Nema uslovi vo vrska so jazikot, ne mora da se koristat nekoi magi~ni zborovi. Dogovorot za obezbeduvawe ne mora da bide denominiran kako takov (imenuvan) ili da se nao|a na poseben dokument ili na posebna forma (obrazec). Edna edinstvena re~enica kako slednava }e bide sosema dovolna: Dol`nikot mu dava razla~no pravo na razla~niot doveritel vrz site dvi`ni stvari, kade i da se nao|aat, kako i da se steknati, za da se obezbedat site sega{ni i idni obvrski na dol`nikot, od sekakva priroda, nezavisno od toa koga i kako nastanale, vo polza na razla~niot doveritel. Na vakov na~in }e bide kreirano razla~noto pravo ne samo na sega{nite i idnite dvi`ni stvari na

dol`nikot, tuku i avtomatski (osven ako izre~no ne e isklu~eno) vrz site prihodi od sekakva mo`na priroda (vklu~uvaj}i ~ekovi i pari~ni pobaruvawa na otvorenite smetki)

33

ili evidentirani so instrument (na primer sopstvena menica) ili chattel paper (hartija

za dvi`nite stvari, termin skovan od strana na ~lenot 9 za da ozna~i lizing na stokite ili kombinacija na obvrskata na kupuva~ot da plati i pravata vrz stokite so koi se obezbeduva toa vetuvawe, kako zadrùvawe na pravoto na sopstvenost {to vo SAD naj~esto

se narekuva dogovor za uslovna kupoproda`ba). Ilustrativniot jazik isto taka demonstrira relaksirani pravila za opis na predmetot na obezbeduvaweto vo ~lenot 9-108. Ovaa odredba izre~no veli deka dovolen opisot so koristewe na terminite definirani vo

UCC. Upotrebeniot jazik sekako isto taka e dozvoliv, na primer dvi`nite stvari nekoj moè da gi opi{e kako "site kompjuteri {to gi ima dol`nikot za proda`ba ili naem".

Zatoa, kreiraweto na razla~noto pravo e ednostavno i eftino. Sekako tipi~nata dokumentacija za zaemot (kreditot) }e opfati mnogu pove}e od ednostavnata fraza dovolna za kreirawe na razla~noto pravo, na primer obvrski i garanciite na zaemoprima~ot, no toa ne se zakonski su{testveni elementi za dogovorot za obezbeduvawe i ne se baraat za kreiraweto na razla~noto pravo, pa zatoa i ne se reguliraat so ~lenot 9.

Iako razla~noto pravo se kreira so dogovor, za da moè razla~noto pravo da se "prika~i" (~len 9-203) za konkretniot predmet na obezbeduvaweto se baraat tri elementi - prika~uvaweto e momentot od koj razla~noto pravo stanuva "izvr{no" ili "prinudno izvr{no" vo odnos na dol`nikot i tretite lica vo odnos na konkretniot predmet na obezbeduvaweto.

Trite elementi na prika~uvaweto i izvr{nosta se: (1) da bide dadena vrednost (ova ne bara ni{to pove}e od ispolnuvawe (consideration); opfa}a postoewe na prethodno daden kredit, kako i vetuvawe za davawe kredit; (2) dol`nikot ima pravo vrz predmetot na obezbeduvaweto (pravoto na dol`nikot ne mora da bide celosno sopstveni~ko pravo, nitu ima potreba da bide platteno za nego; pa duri moè da bide i ru{livo ili ni{tovno pravo na sopstvenost); i (3) ili (i) dol`nikot go avtenticiziral dogovorot za obezbeduvawe {to sodrì opis na predmetot na obezbeduvaweto ili (ii) vo vrsska so specificiraniot tip na predmetot na obezbeduvaweto, soglasno dogovorot za obezbeduvawe predmetot se nao|a vo "vladenie" na razla~niot doveritel (iako ova ne e definiran termin, konceptot ima dobieno zna~ewe so ~lenot 9-313) ili kontrola (definiran termin, vo vrska so konkreten tip predmeti, vo ~lenot 9-104-9-107 i 8-108). Tretiot element - avtenticiziran dogovor - e evidencionen; toa e edinstveniot uslov vo vrska so formata, po svojata priroda od zakonot za izmami. Ovoj uslov lesno se zadovoluva

i retko se kr{i. Avtentifikacijata e definira termin {to go odrazuva faktot deka ~lenot 9 ja sledi sovremenata tehnologija - toj opfa}a potpi{uvawe ({to spored definicijata od ~lenot 1-201, dolgo vreme ne e ograni~en na ra~no napi{ano ime) i opfa}a sekoe prifa}awe na simbol ili enkripcija ili sli~en prenos na podatoci so namera da se identifikuva liceto i da se prifati podatokot. Izve{taj (ili podatok) zna~i "informacija {to e zapi{ana na telesen medium ili skladirana na elektronski ili drug medium i {to moè da se vrati vo vidliva forma". Zatoa dogovorot za obezbeduvawe moè da bide vo elektronska forma.

Korisno e nakuso da go razgledame elementot na "opisot" na predmetot na obezbeduvaweto, vo negoviot kontrast so konceptot specificity (opredelenost ili opredelivost) spored na primer holandskoto pravo. Generalnoto zna~ewe e razumna identifikacija, no toa e dopolneto so specifi~ni odredbi {to dozvoluvaat opis spored kategorija, tip (so upotreba na koj bilo termin od UCC), koli~ina ili alokaciona formula. Zakonot izre~no propi{uva deka nema da bide dovolno ako se koristi supergeneri~en opis kako "celiot imot na dol`nikot" (iako ~lenot 9-504) propi{uva deka upotrebata na supergeneri~niot opis e dovolen za celite na "indikacijata" na predmetot na obezbeduvaweto naveden vo izjavata za finansiraweto). Ova pravilo vo

34

vrska so supergeneri~niot opis ne e pravilo so koe se ograni~uva obemot na predmetot na obezbeduvaweto {to moè da se zeme; toa se odnesuva samo na na~inot na negoviot opis vo dogovorot za obezbeduvawe.

Trite elementi na prika~uvaweto ne treba da se javat vo nekoja konkretna sekvenca, no razla~noto pravo nema da se prika~i za nekoj konkreten predmet na obezbeduvawe se dodeka ne bidat ispolneti tie tri uslovi.

Prika~uvaweto na razla~noto pravo za predmetot na obezbeduvaweto ne samo {to avtomatski na razla~niot doveritel mu dava pravo vrz prihodite (prinosite) od

predmetot na obezbeduvaweto, tuku isto taka i spored ~lenot 9-203 pretstavuva prika~uvawe na razla~noto prav na site poddrùva~ki obvrski (na primer prava od

akreditivot ili garancija), i na sekoe razla~no pravo ili hipoteka ili drugo zalo`no pravo vrz dvi`nite stvari ili nedvi`nostite {to go poddrùva ili obezbeduva predmetot na obezbeduvaweto, to est pravo na pari~no pobaruvawe ili ispolnuvawe (na primer instrument ili smetka). Spored ~lenot 9 -203, prika~uvaweto na razla~noto pravo na smetkata za hartii od vrednost (definirana vo ~len 8-501) pretstavuva prika~uvawe na

razla~noto pravo na site prava od hartijata od vrednost (definirani vo ~lenot 8-102) {to se nao|aat na smetkata za hartii od vrednost. Ovaa odredba pretstavuva element na metodologijata i ja ilustrira terminologijata {to se koristi za da se olesni finansiraweto obezbedeno so "indirektno poseduvanite" hartii od vrednost (definirani vo ~len 8-102). Vidi generalno del 5 od ~lenot 8.

^lenot 9-204 ja potvrduva polnova`nosta na odredbite vo dogovorot za obezbeduvawe vo koj se predviduva razla~no pravo vr predmet na obezbeduvawe {to }e bide steknat podocna (po sklu~uvaweto na dogovorot, osven za potro{uva~kite stoki) i {to propi{uva deka predmetot na obezbeduvaweto moè da gi obezbedi natamo{nite avansi ili druga vrednost, nezavisno od toa dali tie se dadeni soglasno nekoe obvrzuvawe ili ne.

^lenot 9-205 gi potvrduva (prglasuva deka ne se izmamni vo odnos na doveritelite) transakciite na obezbeduvawe vo koi na dol`nikot mu e ostavena slobodata da gi koristi, me{a ili da raspolaga so predmetot na obezbeduvaweto bez da dava ot~et za prihodite ili da go zamenuva predmetot na obezbeduvaweto. Ovie odredbi, vo kontekstot na dozvolivosta na formata i jazikot sluàt za davawe sila i da gi olesnat varijabilnite ili promenlivite razla~ni prava.

Pogore analiziranite odredbi ja odrazuvaat osnovnata struktura na ~lenot 9 vo vrska so kreiraweto i prika~uvaweto na razla~noto pravo {to se smeta za pravo vrz stvarta (imotno pravo) izvr{no vo odnos na dol`nikot i tretite lica. Ovaa struktura e pridruèna so detalna {ema za prioritetite, {to ja razgleduvame podocna, so koja se specificira koga i do koja merka razla~noto pravo }e ima prioritet vo odnos na pobaruvawata, pravata i interesite na konkretni treti lica vo dadeni okolnosti.

Obem na opfatot na ~lenot 9 ^lenot 9 se primenuva na "transakcijata, nezavisno od nejzinata forma, so koja se

kreira (1) razla~noto pravo vrz dvi`nite stvari ili dvi`nite pricvrsteni za nedvi`nost stvari (fixtures) so dogovor ... (2) proda`ba na pobaruvawa (accounts), chattel paper (hartii), plate`ni bestelesni stvari (pobaruvawa, payment intangibles) ili sopstveni menici; (3) konsignacija.... (~len 9-109). Prvata od trite navedeni kategorii e ekstremno {iroka i nejzinata artikulacija go implementira pogore opi{aniot funkcionalen priod. Ovaa kategorija opfa}a na primer transakcii {to se imenuvani kako zakup, no pri detalnoto razgleduvawe na nivnite odredbi (soglasno gri`livo izgotvenite zakonski

35

odredbi od ~lenot 1-201(37), definicija na razla~noto pravo) ekonomski ne moè da se razlikuvaat od uslovnite proda`bi. Vtorata kategorija gi opfa}a prenosite na prava na pari~ni isplati (pari~nite pobaruvawa) {to ne se napraveni za celite na obezbeduvaweto. Zaradi su{testveno prakti~ni pri~ini, ovie prenosi vo izvesna merka se tretiraat kako prenosi za celite na obezbeduvaweto, i na niv moè da se primenat odredbite na ~lenot 9. Vo nekoi slu~ai, ovie transakcii mnogu te{ko moàt da se razlikuvaat od prenosite napraveni za celite na obezbeduvaweto, pa nivnoto podveduvawe pod odredbite na ~lenot 9 gi podveduva na uslovite na deponiraweto i ja pravi vidliva potrebata da se napravi vakvata distinkcija se do po-neispolnuvaweto. Vo drugite slu~ai, tie se opfateni pod ~lenot 9 (po barawe na industrijata) za ovie transakcii, {to ~esto podleàt na sekuritizacija, da gi dobijat jasnite pravila, sigurnosta i uniformnosta na ~lenot 9. Na sli~en na~in, opfateni se i konsignaciite za da im se obezbedi publicitet na doveritelite, povtorno so cel da moè da se sledi vistinskata priroda na transakcijata imenuvana kako konsignacija (sklu~ena za celite na obezbeduvaweto ili ne) se do neispolnuvaweto.

Ovoj {irok obem donekade e stesnat so listata na isklu~oci od ~lenot 9-109 - posebni transakcii za koi se ~ini deka ne e potrebna primenata na odredbite od ~lenot 9. Isto taka, iako ne pretstavuva isklu~ok od obemot, ~lenot 9-201 go podveduva ~lenot 9 na site zakonski pravila so koi se utvrduva poinakvo praviloo vo vrska so potro{uva~ite.

Drugite odredbi gi utvrduvaat pravata i obvrskite na strankite koga razla~niot doveritel e vo vladenie ili kontrola na predmetot na obezbeduvaweto (na primer ovlastuvaweto na razla~niot doveritel koj e zaloèn doveritel da go dade predmetot na obezbeduvaweto vo pod-zalog) i obvrskata na razla~niot doveritel da mu odgovori na dol`nikot koj bara ot~et ili spisok na predmetite na obezbeduvaweto.

Iako re~isi site pogore navedeni odredbi moàt da bidat smeneti so dogovorot pome|u strankite, gri`livata artikulacija vo zakonot ja otstranuva potrebata tie da se elaboriraat vo dogovorot, toga{ koga nema potreba od nivna modifikacija.

Izbor na merodavno pravo (vklu~uvaj}i go i va`noto pra{awe kade da se izvr{i deponiraweto)

Zaradi federalnata priroda na SAD, utvrdeni se pravila za utvrduvaweto na

merodavnoto pravo vo kontekstot na transakciite {to imaat vrska so pove}e od edna federalna dràva, iako nie ovde nema da gi razgleduvame. Sekako ako materijalnite pravila vo oddelnite dràvi se identi~ni, konfliktot nema da se pojavi. No bez ogled na toa, duri i vo takvi situacii postoi potreba od upatuvawe kade treba da se izvr{i deponiraweto, to est pravila {to upatuvaat na toa koj sistem za deponirawe }e preovlada.

Za taa cel, primarnoto pravilo {to go sre}avame vo ~lenot 9-301 e "lokacijata" na dol`nikot (nezavisno od toa dali predmetot na obezbeduvaweto e telesna ili bestelesna

stvar), {to e specificirana kako "glavno ìveali{te" ako dol`nikot e fizi~ko lice (duri i ako e trgovec) i "mesto na dejnosta" (ili "glavnata izvr{na kancelarija" ako dol`nikot ima pove}e od edno mesto vo koe ja vr{i dejnosta) ako dol`nikot e organizacija. Konceptot na lokacijata e razvien vo ~lenot 9-307.

Zna~eweto na praviloto za lokacijata na generalniot dol`nik e modificirano ako dol`nikot e registrirana organizacija (naj~esto navedena kako doma{na korporacija) i vo takov slu~aj lokacijata na dol`nikot e jurisdikcijata na organizacijata, a ne mestoto na vr{ewe na dejnosta (glavnata izvr{na kancelarija). Ovoj reper obezbeduva objektivno opredeliva lokacija {to moè da se proveri vo javnite registri. ^lenot 9-307 isto taka

36

predviduva posebni pravila za lokacijata za registriranite organizacii organizirani spored federalnite zakoni, podru`nicite na stranskite banki i agencii i izbrani drugi klasi na dol`nici.

Praviloto za lokacijata na generalniot dol`nik ne se primenuva ako lokacijata na dol`nikot ne se nao|a vo jurisdikcija "~ii zakoni generalno baraat informaciite vo vrska so postoeweto na nevladetelskite razla~ni prava da se napravat generalno dostapni preku sistemot na deponirawe, registracija ili pribeleùvawe, kako uslov ili posledica na steknuvaweto prioritet na razla~noto pravo pred pravata na druite zalo`ni doveriteli vo odnos na predmetot na obezbeduvaweto." Vo ovoj slu~aj, se smeta deka dol`nikot e lociran vo Okrugot Kolumbija. Ova pravilo nema da se primeni ako dol`nikot e lociran vo SAD, no moè da bide primeneto ako dol`nikot e lociran na nekoe drugo mesto.

Vaèn isklu~ok od praviloto za lokacijata na generalniot dol`nik sre}avame vo ~lenot 9-305(a)(3) {to upatuva na lokalnoto pravo na "jurisdikcijata na posrednikot so

hartiite od vrednost" (utvvrdeno so ~lenot 8-110(e)) za utvrduvaweto na pravoto spored koe se regulira perfekcijata, kako i prioritetot vo odnos na razla~nite prava vrz prihodite od hartiite od vrednost i vrz smetkite za hartiite od vrednost. (Sporedi so nacrt odredbite od Ha{kata Konvencija).

^lenot 9-316 propi{uva pravila vo vrska so efektite na perfekcijata na promenata na merodavnoto pravo (na primer ppromenata na faktite {to vodi vodi kon sistem na deponirawe na nekoja druga federalna dràva). Posebnite pravila za ~etiri meseci ili edna godina moàt da baraat deponirawe vo druga jurisdikcija koga lokacijata na dol`nikot se promenila od edna jurisdikcija vo druga ili koga predmetot na obezbeduvaweto bil prenesen na steknuva~ lociran vo druga jurisdikcija. (NB:

steknuva~ot na predmetot na obezbeduvaweto stanuva dol`nik duri i koga, zatoa {to ne se

obvrzal da plati ili ispolni obezbedena obvrska, steknuva~ot ne stanuva obligor - lice koe prezemalo nekoja obligacija ili obvrska).

Perfekcija

Konceptot za "perfekcijata" (vidi ~lenovi 9-308 - 9-316) se koristi vo ~lenot 9

kako element na {emata za prioritetite. Terminot e donekade pogre{en zatoa {to sugerira apsolut, {to ovde ne e slu~aj. Perfektuiranoto razla~no pravo generalno, no ne sekoga{ preovladuva pred konkurentskie interesi, a neperfektuiranoto razla~no pravo ne sekoga{ gubi. Nu`no e da se razgleda specifi~noto (konkretnoto) pravilo za prioritetot {to se primenuva na konkretniot kontekst za da se proceni dali perfekcijata utvrduva koja od strankite }e preovlada. Perfekcijata e nerelevantna vo odnos na dol`nikot.

Kako se postignuva perfekcijata? Vo nekoi slu~ai, pefekcijata e avtomatska, odnosno ne mora da se prezemaat

nikakvi dopolnitelni ~ekori nadvor od onie {to se potrebni za prika~uvaweto na razla~noto pravo za predmetot na obezbeduvaweto. Vidi go ~lenot 9-309. Primeri za razla~ni prava {to se perfektuirani avtomatski se: razla~en interes vrz potro{uva~kite stoki za kupovnata cena; razla~en interes vrz investicionite stvari

37

kreiran od strana na brokerot ili posrednikot so hartiite od vrednost (definirani

vo ~lenot 8-102) i proda`bata na sopstvena menica ili pari~no pobaruvawe (payment

intangible). Ova pravilo ja prodolùva praksata {to postoe{e so prethodnata verzija na

~lenot 9 - ne se bara{e deponirawe zatoa {to porane{niot ~len 9 ne gi opfa}a{e ovie transakcii. Nivnoto vklu~uvawe vo ~lenot 9, no so avtomatska perfekcija nudi pokritie so ~lenot 9 na zajmovnite u~estva (i kako rezultat na toa sigurnost i ednoobraznost na vaè~koto pravo), bez da se bara nepotrebnoto deponirawe od vode~kata banka na prenesuva~ot. Pokraj toa, spored ~lenot 9-308, perfekcijata na razla~noto pravo vrz predmetot na obezbeduvaweto isto taka go perfektuira i razla~niot interes vrz pridru`nite obligacii vo vrska so toj predmet; perfekcijata na razla~niot interes vrz pari~noto pobaruvawe isto taka go perfektuira i razla~niot interes vrz razla~nite interesi i drugite zalozi vrz stvarta so koja e obezbedeno pari~noto pobaruvawe; a perfektuiraweto na razla~niot interes vrz smetkata za hartii od vrednost avtomatski go perfektuira i razla~niot interes vrz pravata od hartiite {to se realiziraat preku taa smetka.

Koga perfekcijata ne e avtomatska, treba da se izvr{i ednata od trite tehniki za perfekcija: deponirawe na izjava za finansiraweto, vladenie ili kontrola. Vidi gi ~lenovite 9-310-9-314. Klu~nata varijabila e prirodata na predmetot na obezbeduvaweto. Vo vrska so nekoi vidovi obezbeduvawe, nekoj od navedenite metodi e i edinstveniot vozmoèn metod; vo vrska so drugite, toj metod moè da bide dozvolen ili moè da ne bide dostapen. Deponiraweto e re~isi sekoga{ dozvoliv metod. Treba da se zabeleì deka izborot na metodot na perfekcijata moè da ima vlijanie vrz prioritetot. Koga konkretnata stvar se regulira so vaè~koto pravo na federalnata dràva ili so nekoj federalen zakon so koj e propi{an nekoj konkreten na~in na perfekcija ili nekoe konkretno mesto na deponirawe, toga{ toa pravilo,a ne ~lenot 9 go kontrolira metodot na perfekcijata. Vidi ~len 9-311. Najvoobi~aen primer na primena na ova pravilo e dràvnoto pravo vo najgolemiot broj jurisdikcii {to propi{uvaat perfekcija za motornite vozila (osven koga toa e vo zaliha na dilerot) {to obi~no se postignuva so zabele{ka (notacija) na sertifikatot za titulata (sopstveni~koto pravo). Taka, iako ~lenot 9 gi regulira materijalnite elementi vo vrska so razla~noto pravo vrz motornite vozila, perfekcijata obi~no ne se postignuva so deponirawe vo kancelarijata za deponirawe predvidena so ~lenot 9. Treba da se zabeleì deka toa ne e slu~aj vo kanadskite provincii, kade {to deponiraweto za motornite vozila e osnoven del od site deponirawa spored Zakonot za obezbeduvaweto na li~niot imot (PPSA).

Kontrolata kako metod na perfekcija e mo`na samo vo pogled na investicionite

stvari, depozitnite smetki, pravata od akreditivite i electronic chattel paper

(elektronskite hartii), dodeka na~inot na postignuvaweto na kontrolata e definiran oddelno za sekoj od tie ~etiri tipa predmeti na obezbeduvawe. Kontrolata se definira na na~in {to mu ovozmoùva na razla~niot doveritel da go perfektuira razla~noto pravo istovremeno ovozmoùvaj}i mu na dol`nikot da trguva so stvarite na negovata smetka za hartii od vrednost i da pi{uva ~ekovi od svojata depozitna smetka. Na vakov na~in, kontrolata nu`no ne zna~i gubewe na vladenieto (ili poprecizno, gubewe na ovlastuvawata) na dol`nikot, tuku taa pretstavuva tehnika {to definitivno go fiksira vremeto za celite na prioritetite i go olesnuva izvr{uvaweto po eventualnoto neispolnuvawe.

Vladenieto sekako moè da se iskoristi kako metod na perfekcija samo vo odnos na predmetot na obezbeduvaweto {to e telesna stvar. Vladenieto ima svoe tradicionalno zna~ewe, pri {to razla~niot doveritel moè da go drì vladenieto sam ili preku svojot zastapnik (ili preku bailee koj ima polnomo{no za razla~niot doveritel), no dol`nikot

38

sekako ne moè da bide zastapnik na razla~niot doveritel za taa cel. Ovoj metod na perfekcija zna~i realno, ne konstruktivno ili drugo fiktivno, vladenie.

Vo vrska so najgolemiot broj vidovi predmeti na obezbeduvawe, dosega najvoobi~aenata tehnika e deponiraweto. Sistemot na deponirawe e opi{an podolu.

Perfekcijata moè da nastane pred ili po prika~uvaweto (vidi ~len 9-308(a)) (me|utoa, perfekcijata ne nastapuva se dodeka ne dojde do prika~uvawe). Na primer, kaj tipi~noto varijabilno ili promenlivo razla~no pravo, deponiraweto sekoga{ }e bide izvr{eno pred dol`nikot da gi stekne pravata vrz predmetot na obezbeduvaweto {to se steknuva podocna.. Ne e nevoobi~aeno deponiraweto na izjavata za finansiraweto da se izvr{i pred da nastapat site elementi na prika~uvaweto. Vidi ~len 9-502(d)).

Koga dol`nikot raspolaga so predmetot na obezbeduvaweto, generalno razla~noto pravo i natamu psotoi vrz toj predmet, duri i koga toj se nao|a vo racete na steknuva~ot, osven ako zakonot izre~no ne propi{uva ne{to drugo (kako {to e opi{ano podolu vo kontekstot na obezbeduvaweto vrz zalihite prodadeni na kupuva~ot vo tekot na redovnoto rabotewe, isklu~okot go ukinuva praviloto) i isto taka toa razla~no pravo i natamu postoi vrz prihodite od predmetot na obezbeduvaweto, no samo ako tie moàt da se identifikuvaat (opredeleni ili opredelivi).

Pravila za prioritetite

[emata na prioritetite od ~lenot 9 ja sre}avame vo ~lenovite 9-317 - 9-339. Ovie prili~no op{irni odredbi ne utvrduvaat nekoj generalen princip, tuku sodràt detalni pravila so koi se specificiraat ishodite na konkretnite situacii vo koi ima me|usebna konkurencija na pravata na doveritelite. Klu~nite prvaila se rezimirani na sledniov na~in.

Razla~niot doveritel (secured party) v. lien creditor (ovoj termin upatuva na doveritelot koj se steknal so razla~no pravo ne preku dogovor, tuku so sudska postapka, vrz nekoj konkreten predmet na dol`nikot (na primer garnishment na pobaruvawe)3, kako sprotivnost na doveritelot koj ima samo li~no pravo vo odnos na dol`nikot, no ne i pravo vrz negoviot imot; terminot gi opfa}a i ste~ajnite upravnici -trustee - vo ste~ajna postapka): Razla~niot doveritel ima prednost vo odnos na lien creditor, osven koga liceto stanalo lien creditor pred ona {to e poprvo od (i) momentot na perfekcijata na razla~noto pravo ili (ii) momentot na deponiraweto na izjavata za finansiraweto {to go pokriva predmetot na obezbeduvaweto i sklu~uvaweto na dogovorot za obezbeduvawe. Vidi ~len 9-317(a).

Razla~niot doveritel (secured party) v. kupuva~ na predmetot na obezbeduvaweto: Ovaa konkurencija podleì na nekolku pravila. Kupuva~ vo redovnoto rabotewe (kako {to e navedeno pogore stanuva zbor za definiran termin) na stokite od "liceto koe prodava stoki od toj vid kako svojata dejnost" steknuva osloboden od razla~nite prava vrz tie stoki, duri i koga razla~noto pravo vrz stokite e perfektuirano

3 Vo doma{nata terminologija toa se narekuva administrativna zabrana, koga od smetkata na

dol`nikot redovno se simnuvaat sredstvata za naplata na nekoe pobaruvawe, na primer otplata na rata za kredit, bez da se odi na sud (to est stanuva zbor za zabrana {to proizleguva od dogovor).

Terminite secured party i lien creditor zna~at isto "razla~en doveritel" pa zatoa se naveduvaat vo

orginal. Terminot secured party moè da bide po{irok zatoa {to moè da opfa}a i situacii na prednos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto (primer fiducia) {to ne e slu~aj kaj lien.

39

i duri i koga kupuva~ot znael za postoeweto na toa razla~no pravo (iako ne i ako kupuva~ot znael deka proda`bata zna~i povreda na pravata na razla~niot doveritel). Vidi ~len 9-320. Ova e pravilo bazirano na efikasnosta {to ovozmoùva slobodno dvièwe na stokite od zalihite na prodava~ite, {to e celosno soglasno so o~ekuvawata na razla~niot doveritel koj saka zalihite da bidat prodadeni i ~ie razla~no pravo i natamu postoi vrz prihodite ostvareni od tie proda`bi. Praviloto go stava rizikot od dol`nikovite raspolagawa so prihodite ostvareni od proda`bite na zalihite na razla~niot doveritel, a ne na kupuva~ot. Ovde ne se postavuvaat mnogu fakti~ki pra{awa. Vo nekoi okolnosti praviloto }e dovede do razli~ni rezultati od ona {to moè da se o~ekuva spored generalnoto pravilo za "sovesniot i ~esniot steknuva~", bazirano na steknuvaweto od lice koe ima vladenie vrz stvarta (na primer ~len 2279 od belgiskiot Gra|anski zakonik). Na primer, kupuva~ot na oprema od dol`nikot ne podpa|a pod ova pravilo, zatoa {to dol`nikot ne ja prodava svojata oprema kako redovna dejnost. Zatoa kupuva~ot na opremata ja zema opremata vrz koja i natamu postoi perfektuiranoto razla~no pravo. ^lenot 9-321 propi{uva analogno pravilo za zakupecot vo redovnoto rabotewe vo odnos na zakupenite stoki i na steknuva~ot na licenca vo tekot na redovnoto rabotewe {to go {titi ne-ekskluzivniot steknuva~ na licencata vrz generalnata

bestelesna stvar (na primer avtorskoto pravo). Vo vrska so neperfektuiranite razla~ni prava (vidi ~len 9-317) (nadvor od

redovnoto rabotewe) kupuva~ot ili zakupecot steknuvaat oslobodeni od razla~nite interesi samo ako kupuva~ot ili zakupecot davaat protiv-vrednost (protiv-ispolnuvawe), a vo slu~aj na telesni stvar kako obezbeduvawe, ja primat isporakata na predmetot na obezbeduvaweto, bez da znaat za postoeweto na razla~noto pravo i pred perfektuiraweto na toa pravo. Steknuva~ite na licenci vrz generalnite bestelesni stvari steknuvaat oslobodeni od razla~nite prava samo ako dale vrednost, bez znaewe za postoeweto na razla~noto pravo i pred toa da bide perfektuirano.

Posebno pravilo (~len 9-317(e)) propi{uva dvaeset dneven grejs period; toa na razla~niot doveritel, {to ima pravo vrz predmetot za cenata i {to vr{i deponirawe na izjavata na finansirawe pred ili vo ramkite na rokot od 20 dena otkako dol`nikot ja primil isporakata na predmetot na obezbeduvaweto, mu dava prioritet pred pravata na lien creditor, kupuva~ot ili zakupecot {to nastanale vo periodot pome|u prika~uvaweto na razla~noto pravo i momentot na deponiraweto. Povtorno, ova pravilo po~iva vrz efikasnosta i mu dozvoluva na prodava~ot vedna{ da gi ispora~a stokite na kredit, bez da bide prinuden da ja odloùva isporakata do momentot na deponiraweto na izjavata.

Treba da se zabeleì deka terminite buyer i purchaser ne zna~at edno isto. Terminot buyer se koristi vo generalna smisla i go ozna~uva liceto koe steknuva vo proda`nata transakcija. Sprotivno na toa terminot purchaser ozna~uva sekoe lice koe prima vo dobrovolen prenos - i ovde e opfatena, kako najva`no i obezbedenata stranka (secured party - razla~niot doveritel). Ovaa distinkcija mora da se ima predvid zatoa {to

nekoi pravila za prioritetite se primenuvaat na kupuva~ite (buyers), dodeka drugite se primenuvaat na site kupuva~i (purchasers) ({to sekako gi opfa}a i buyers).

Secured party v. secured party - general (vidi ~len 9-322) (obezbedena strana v. obezbedena strana - generalno): Spored ~lenot 9, vrz eden ist predmet na obezbeduvawe istovremeno moàt da postojat nekolku razla~ni prava. Fakti~ki ~lenot 9-401 izre~no go ovlastuva dol`nikot natamu da kreira razla~ni prava vrz istiot predmet, duri i koga postoi opasnost od zabrana na dogovorot za obezbeduvawe, iako taa odredba ne ja spre~uva obezbedenata strana da gi vr{i pravnite lekovi vo slu~aj na neispolnuvawe, ako povredata na taa zabrana pretstavuva slu~aj na neispolnuvawe.

40

Pravilata za prika~uvawe i prioritet na ~lenot 9 ja otfrlaat konceptualnata premisa deka otkako }e kreira razla~no pravo vrz nekoj svoj predmet, dol`nikot nema ni{to {to bi mu prenel na nekoj drug. ^lenot 9-318 propi{uva deka za celite na utvrduvaweto na pravata na doveritelite i na kupuva~ite za vrednost vrz smetka (pobaruvawe) ili telesna hartija od dol`nikot {to ja prodal smetkata (pobaruvaweto) ili telesnata hartija, dodeka razla~niot interes na kupuva~ot seu{te ne e perfektuiran, se smeta deka dol`nikot ima pravo i sopstvenost tie stvari identi~ni so ona pravo i sopstvenost {to mu bile prodadeni na kupuva~ot, pa zatoa dol`nikot ima ovlastuvawe, ako ne i pravo, povtorno da gi prodade ili prenese za celite na obezbeduvaweto istite smetki (pobaruvawa) ili telesni hartii (chattel paper).

Generalnoto pravilo kaj konkurencijata pome|u konfliktnite razla~ni prava vrz ist predmet na obezbeduvawe e deka prioritetot odi kaj obezbedenata stranka koja "prva deponirala ili perfektuirala". Ova pravilo e vremenski bazirano, no relevantniot ~initel ne e sekvencata na kreiraweto na konkurentskoto razla~no pravo. Ne e nitu sekvencata na perfekcijata, zatoa {to praviloto i dava prioritet na obezbedenata strana koja izvr{ila deponirawe pred konkurentot da izvr{i perfekcija, duri i koga onoj koj prv deponiral e liceto koe vtoro perfektuiralo. Elementot na znaeweto (svesta) e nerelevanten, to est onoj koj prv deponiral ima prioritet, duri i ako znael za postoeweto na konkurentsko razla~no pravo vo vremeto koga prvo deponiral ili podocna perfektuiral. Ova pravilo im dava polnova`nost na javnite registri, dava pottik za itno deponirawe i ja eliminira potrebata od sporovi za fakti~ki intenzivnoto i pomalku objektivnoto pra{awe za svesta (znaeweto). Sekako, perfektuiranoto razla~no pravo ima prioritet pred neperfektuiranoto i ako i dvete prava ne se perfektuirani, prioritet ima ona {to prvo se prika~ilo.

Praviloto e elaborirano i rafinirano vo vrska so prinosite (prihodite) (~len 9-

322) i se odnesuva i na idnite avansi (~len 9-323). Iako ovie rafinirawa rabotata ja pravat posloèna, tie imaat su{testvena va`nost za efikasnoto i fleksibilnoto strukturirano finansirawe.

Obezbedena stranka v. obezbedena stranka - razla~no pravo za cena (~len 9-324) (secured party v. secured party - purchase-money security interests): Me|u navedenite generalni pravila za prioritetot pome|u konkurentskite razla~ni doveriteli, postojat i posebni pravila za razla~nite interesi kreirani za kupovnata cena. Povtorno ~lenot 9 predviduva detalni pravila. Ovie pravila se bazirani na efikasnosta, a ne na favoriziraweto na prodava~ite. Kako {to e ve}e zabeleàno pogore, razla~niot interes za kupovnata cena moè da postoi vo polza na finansierot - treto lice koj go ovozmoìl steknuvaweto na predmetot na obezbeduvaweto od strana na dol`nikot, pa zatoa ova ne go koristat samo prodava~ite. Zaradi validacijata na promenlivoto razla~no pravo i zaradi davaweto prioritet na prviot koj izvr{il deponirawe, vo nedostatok na pravila za super-prioritetot, razla~niot doveritel }e bide vo pozicija da go spre~i ili monopolizira finansiraweto na podocne`noto steknuvawe na novi zalihi ili oprema od strana na dol`nikot vrz osnovi na obezbeduvawe. Bidej}i politikata na ~lenot 9 e da se promovira dostapnosta i efikasnosta na obezbedenoto finansirawe, vo ovoj kontekst dopolneto so politika na olesneto steknuvawe na novi stoki, se dava super-prioritet za da se ovozmoì razla~niot interes vrz stokite za kupovnata cena da dobie prioritet pred prethodno deponiranite obezbedeni stranki ~ii deponirawa gi pokrivaat podocna steknatite stoki. Vo slu~aj na predmet na obezbeduvawe koj ne e del od zalihite, super prioritetot e usloven so perfektuiraweto na razla~noto pravo za kupovnata cena, ne podocna od 20 dena od momentot vo koj dol`nikot go steknal vladenieto vrz predmetot na obezbeduvaweto.

41

Sli~no pravilo e predvideno vo vrska so zalihite kako predmet na obezbeduvaweto, no vo ovoj slu~aj postojat dopolnitelni uslovi {to mora da bidat ispolneti za da moè da se stekne super-prioritet. Vo slu~aj na trgovskite zalihi, finansierot mora, pred dol`nikot da stekne vladenie vrz zalihata, da izvr{i perfekcija i da go izvesti konkurentot so razla~noto pravo {to prethodno izvr{il deponirawe deka toj steknal ili o~ekuva da stekne razla~no pravo vrz opi{anite zalihi za kupovnata cena. Ednostavnoto izvestuvawe e polnova`no vo rok od pet godini. Pri~inata za ovie dopolnitelni uslovi se dolì na prirodata na finansiraweto na zalihite. Ovde, vo nedostatok na izvestuvawe, finansierot koj e prv vo vremeto, potpiraj}i se na prioritetot {to mu go dava negovoto prvo deponirawe (so {to se gubi potrebata da vr{i dopolnitelni proverki na registerot pred da dade dopolnitelni avansi), dava dopolnitelen kredit ili vrz osnova na faktura {to pokaùva deka dol`nikot sega steknuva novi zalihi ili vrz osnova na uvid {to pokaùva novo ispora~ani zalihi. Ovoj efikasen aran`man ({to normalno ne postoi vo kontekstot na stokite {to ne se zaliha) mora da bide za{titen i zatoa, tovarot e na finansierot za kupovnata cena koj vo baraweto super-prioritet treba da go izvesti razla~niot doveritel koj prethodno izvr{il deponirawe, kako uslov za steknuvaweto na toj super-prioritet vo vrska so zalihata kako predmet na obezbeduvaweto.

Ovaa rasprava, iako e daleku od detalna, ima za cel da go ilustrira sloèniot i krajno rafiniraniot pristap na reìmot na prioritetite na ~lenot 9 i pazarnite motivi na pravilata.

Drugi pravila za prioritetot: Dopolnitelnite odredbi opfa}aat: pravila so koi se regulira relativnata pozicija na obezbedenata strana ~ij interes i natamu postoi vrz predmetot na obezbeduvaweto {to e prenesen od strana na dol`nikot vis a vis obezbedenata strana na steknuva~ot koja ima razla~no pravo vrz preneseniot predmet na obezbeduvaweto po sila na podocna steknata stvar (~len 9-325); pravilo {to go specificira efektot na perfekcijata i prioritetot na obezbedenata stranka koga nejziniot dol`nik }e se spoi so liceto naslednik (~len 9-326); posebni pravila za onie koi imaat kontrola vrz depozitnite smetki (~len 9-327); investiccioniot imot (~len 9-

328) ili pravata od akreditivite (~len 9-329); posebni pravila za konfliktnite interesi vrz instrumentite i telesnite hartii so koi se izrazuva negocijabilnata priroda na

prvite i se utvrduvaat tehnikite za finansirawe vo odnos na vtorite (~lenovi 9-330 i 9-

331); posebno pravilo za prioritetite vo odnos na imatelite na zakonski vladetelski razla~ni prava predvideni so drugi zakoni na onie {to vr{at snabduvawe so uslugi ili materijali vo pogled na predmetot na obezbeduvaweto, na primer razla~noto pravo na liceto koe go popravilo predmetot (~len 9-333), razla~no pravo donekade analogno na droit de retention/retentierecht; pravila za prioritetot vo odnos na pricvrstenite stvari, so {to se gleda me|usebnoto vlijanie na ~lenot 9 i pravata vrz pricvrstenite stvari spored reìmot na sopstveni~kite prava (~len 9-334); i pravila vo vrska so

predmetot na obezbeduvaweto {to stanal pripadok na drug predmet (~len 9-335) ili bil "pome{an" so drugi predmeti (~len 9-336).

Iako ovoj detalen reìm na prioritetite vodi kon sloèn zakon, toj sepak obezbeduva nekoi pred-transakciski nasoki na strankite, ja ukinuva potrebata od razvoj na sudskata praksa vo vrska so ovaa tema i obezbeduva pravila {to se generirani od strana na onie ~ija ekspertiza i pristap do podatocite {to obi~no ne gi sre}avame vo kontekstot na sudskiot razvoj na tie pravila. Toa isto taka bitno ja namaluva potrebata {to ponekoga{ ja pottiknuvaat samite sudovi, za izvitoperuvawe na pravilata za da se izbegnat nepravednite, neefikasnite ili inaku nesoodvetnite rezultati.

42

Prava na tretite lica ^lenot 9 isto taka sodrì niza odredbi vo vrska so pravata na tretite lica, {to ne

se povrzani so pra{awata za prioritetite. ^lenot 9 pod posebni okolnosti ja validira izvr{nosta na steknuva~ot na

pobaruvaweto, hartijata ili generalnata bestelesna stvar, so dogovor na dol`nikot (lice obvrzano vo odnos na prenesenoto pravo, to est debtor cessus) i prenesuva~ot deka dol`nikot nema da gi istaknuva vo odnos na steknuva~ot svoite pobaruvawa ili prigovori {to moè da gi ima vo odnos na prenesuva~ot. Vidi ~len 9-403. Ovaa odredba sluì ovie pobaruvawa da gi napravi povredni kako predmet na obezbeduvawe i se pretpostavuva deka od niv polza imaat duri i dol`nicite. Na sli~en na~in, ~lenot 9 proopi{uva prioritet pred dogovornite i zakonskite klauzuli za anti-cesija. Vidi ~len 9-406 i 9-408. ^lenot 9-

406 isto taka sodrì odredbi so koi se elaborira na koj na~in dol`nikot na prenesenoto pari~no pobaruvawe se osloboduva od svojata obvrska. Ovde navedenite odredbi silno vlijaeja vrz Konvencijata na OON za cesija na pobaruvawata.

Sistem na deponirawe ^lenot 9 predviduva {ema za "deponirawe na izvestuvawa" - minimalen broj

informacii (na obrazec od edna stranica koga se deponira vo hartiena forma) - {to se deponiraat vo javen register. Dovolna e izjavata za finansiraweto, spored ~lenot 9-502

ako taa gi identifikuva dol`nikot i obezbedenoto lice i obezbeduva "indikacija" za predmetot na obezbeduvaweto ({to spored ~lenot 9-504 moè da bide konkretna ili so generalen opis, pa duri i so supergeneri~en jazik). Sistemot na deponirawe vo SAD e vo proces na menuvawe od hartieno na elektronsko deponirawe (re~isi polvinata od federalnite dràvi ve}e se na elektronska forma na deponirawe). Vo Kanada, elektronskoto deponirawe e norma, a vo New Brunswick, provincija {to neodamna go prifati Zakonot za li~noto obezbeduvawe se prifa}a samo elektronska forma. Sekoja jurissdikcija {to deneska go prifa}a reìmot na deponirawe na izvestuvawa bez somnenie mora da bide celosno kompjuterizirana i verojatno }e funkcionira samo vrz osnova na elektronsko deponirawe. Vakviot sistem ne samo {to virtuelno e osloboden od gre{ki, tuku i ne e skap za vospostavuvawe, ekstremno e efikasen i finansiski samo-odr`liv. Duri i vo sistemite vo SAD koi i natamu funkcioniraat so hartienite formi, deponiraweto odi mnogu brzo i vo golem broj federalni dràvi deponiraweto moè da se izvr{i preku faks. Proviziite za deponirawe se dviàt od $5 do $20. Pretragite se vr{at elektronski preku internet vo polovinata federalni dràvi (a vo polovina od niv pretragata na indeksot se vr{i besplatno).

Duri i sistemot za deponirawe spored postojniot ~len 9 ne e skap za upravuvawe, toj e efikasen i ne bara mnogu birokratija. Toj ne e skladi{te na osnovnite dokumenti i ne kreira, nitu pak nu`no gi odrazuva sopstveni~kite prava. Toj ednostavno na liceto koe bara mu ovozmoùva metod na otkrivawe deka e mo`no da postoi nekoj razla~en doveritel, koj vo nekoe vreme moè da istaknuva stvarni prava (kreirani so dogovorot za obezbeduvawe ~ii uslovi ne se navedeni vo javniot register), {to moè da ima prioritet vrz osnova na momentot na deponiraweto na izjavata za finansiraweto. Ostanuva na liceto koe prebaruva - obi~no potencijalniot kreditor - da postapuva spored informaciite dobieni od javnite registri (zaedno so informaciite odbieni od dol`nikot i od izvorite na pazarot) na koj na~in e mudro da postapuva za da gi za{titi svoite interesi. Ona {to se deponira, vo hartiena forma ili elektronski, se osnovni

43

informacii - nikakvi detali vo vrska so sega{nite ili idnite krediti i nema uslov da se specificira maksimalniot iznos {to e obezbeden.

Spored ovoj sistem, za nominalna provizija i za samo nekolku minuti se dobivaat osnovni podatoci, a razla~niot doveritel so sigurnost }e znae koj prioritet mu e daden na deponiraniot razla~en interes {to moè da se odnesuva na milioni dolari kredit obezbeden so milioni dolari vrednost na postoen ili iden imot vo tekot na nekoj dolg vremenski period.

Vo najgolemiot broj situacii, spored ~lenot 9-515 polnova`nosta na izjavata za finansiraweto mora da se obnovuva na sekoi pet godini - povtorno preku deponirawe na ednostavna izjava za prodolùvaweto na va`nosta - za da se za~uva prioritetot pred konkurentskite kupuva~i za vrednost. Fiksnoto traewe go pravi broeweto na datumite i presmetkata na provizijata lesno i efikasno i za deponentot i za kancelarijata i ovozmoùva registriranite podatoci samite se ~istat od registerot.

Kako {to e spomenato pogore, izjavite za finansiraweto moàt da se deponiraat pred prika~uvaweto na razla~niot interes, pa duri i pred sklu~uvaweto na dogovorot za obezbeduvaweto. Vidi go ~lenot 9-502(d). Me|utoa, deponiranata izjava za finansiraweto nema da bide polnova`na se dodeka deponiraweto ne e ovlasteno od strana na dol`nikot. Vidi ~len 9-509. Iako ovlastuvaweto ne mora da se evidentira so potpis na izjavata za finansiraweto, toa mora da bide odrazeno vo avtenticiziraniot registriran podatok

(sosema e dovolen avtenticiziran dogovor za obezbeduvawe). Dokazite za ovlastuvaweto ne mora da se registriraat vo javniot register. Ne mora da se davaat informacii za prirodata ili iznosot na obezbedenite obvrski.

So ogled na faktot {to imeto na dol`nikot e klu~no za otkrivaweto na izjavata za finansiraweto vo javniot register, ~lenot 9 propi{uva detali za dovolnosta na imeto. Vidi ~lenovi 9-503 i 9-506. Od druga strana, realniot davatel na kreditot ne mora da se identifikuva, zatoa {to izjavata za finansiraweto moè da go navede imeto na zastapnikot na rzla~niot doveritel, a negovoto zastapni~ko svojstvo ne mora da se naveduva. (Na primer snabduva~ot koj go zadrùva sopstveni~koto pravo ili negoviot klient moè da sakaat zaradi perfektno legitimni delovni pri~ini svoite odnosi da gi napravat doverlivi).

Izmenetiot ~len 9 dodava nekolku odredbi za da ja pojasni ministerijalnata priroda na ulogata na kancelarijata za deponirawe i za da ja napravi nejzinata rabota u{te poefikasna, transparentna i uniformna. ^lenot 9 specificira ograni~en broj osnovi vrz koi moè da se odbie deponiraweto - kusa lista, {to podleì na objektivni primeni na stavkite nu`ni za funkcioniraweto na sistemot, {to sepak ne se bazira na formalnosti. Na sli~en na~in, izmenata gi izrazuva odredbite za deponiraweto so jazik koj e neutralen kako medium, za da se ohrabri koristeweto na elektronskite deponirawa ili nekoi u{te poefikasni tehniki {to moàt da se razvijat vo idnina.

Sistemot na deponirawe spored ~lenot 9 treba da se razlikuva od registrite {to se poznati vo re~isi site pravni sistemi, kako onie {to se odnesuvaat na nedvi`nostite. Tie vo golem broj slu~ai se izvor na stvarnite prava (mnogu pove}e otkolku forma na publicitet za realnite ili potencijalnite prava {to se kreirani na nekoj drug na~in). Vo tie registri, za registracija se davaat orginalnite materijalni dokumenti vo celost, {to se ra~no sostaveni i potpi{ani so golemi formalnosti (na primer notari, svedoci, pe~ati). Ne taka retko, vo tie registri, registriraniot podatok e dostapen samo na onie koi }e go uverat registracioniot slu`benik za postoeweto na nivniot legitimen interes za razgleduvaweto na registerot. Vo takvite registri isto taka registracionite slu`benici obi~no gi proveruvaat dokumentite pred da dozvolat nivna registracija. Zatoa registriraweto e bavno, skapo i prili~no tehni~ko kako proces.

44

Sistemot za deponirawe spored ~lenot 9 isto taka treba da se razlikuva od registracijata {to postoi na primer vo Holandija za privatnite (ne-notariziranite)

akti za bezitloos pand ili za stil pand. Ovaa registracija ima za cel da utvrdi nekoja data za polnova`nosta na transakcijata, no ne moè da se prebaruva od javnosta i ne e nameneta da sluì na funkcija za izvestuvawe.

Prava i pravni lekovi po neispolnuvaweto Kone~no, ~lenot 9 propi{uva efikasni, fleksibilni i pazarno orientirani

pravni lekovi za izvr{uvaweto. Iako obezbeduva za{tita na dol`nikot so nekolku klu~ni odredbi (od koi vo najgolemiot del dol`nikot ne moè da se otkaè so dogovor avtenticiziran po neispolnuvaweto), toj priznava deka vo najgolemiot broj slu~ai, kreditorite ne vr{at zloupotreba i deka dol`nicite imaal korist od maksimiziraweto na neto prihodite realizirani kako rezultat na izvr{uvaweto.

Klu~niot praven lek dodaden vo ~lenot 9, so koj se dopolnuvaat inaku dostapnite pravni lekovi (na primer poznatata sudska proda`ba od strana na slu`benik na sudot) e ovlastuvaweto na razla~niot doveritel samiot da raspolaga so predmetot na obezbeduvaweto vo ne-sudska proda`ba. Vklu~uvaweto na ovoj praven lek zna~i priznanie deka mnogu podobra cena se obezbeduva ako proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto se vr{i so javna ili privatna proda`ba od strana na razla~niot doveritel na trgovski osnovi, otkolku koga predmetot go prodava sudot, i toa }e bide napraveno pobrzo i so pomali tro{oci za proda`bata. Obvrskata na razla~niot doveritel e raspolagaweto da go izvr{i na sovesen i ~esen i na "trgovski odgovoren" na~in. I pokraj toa {to dobar del od sudskata praksa spored porane{niot ~len 9 se odnesuva na pra{aweto na trgovskata razumnost, golemiot broj izvr{uvawa na razla~nite prava vo SAD se vr{i bez involvirawe na sudot. Sekako sekoja od strankite moè da se povika na sudskata intervencija vo sekoja faza na procesot na izvr{uvawe. Nesudskoto raspolagawe tipi~no se vr{i otkako razla~niot doveritel miroqubivo go steknal vladenieto vrz predmetot na obezbeduvaweto, bez involvirawe na sudskiot slu`benik ({to mnogu ~esto vo literaturata se naveduva kako "samo-pomo{"). ^lenot 9 go ovlastuva razla~niot doveritel da go prezeme vladenieto vrz predmetot "bez sudska postapka, ako prodolì bez naru{uvawe na mirot". Sorabotkata na dol`nikot pretstavuva op{to mesto zaradi postoeweto na efikasni pravni lekovi za izvr{uvawe.

Urednata postapka na doveritelot e mnogu poverojatna zaradi postoeweto na definiran reìm za prioritetite. Sekako ako pred raspolagaweto so predmetot na obezbeduvaweto bila povedena ste~ajna postapka spored federalnite propisi, razla~niot doveritel mora da dobie "osloboduvawe" od "avtomatskoto zapirawe" pred da prodolì so izvr{uvaweto; vo me|uvreme, toj ima pravo na "soodvetna za{tita" (toa se termini od ste~ajnite propisi vo SAD).

[emata za vonsudsko izvr{uvawe vo SAD ostro se razlikuva od ona {to tipi~no se sre}ava vo Evropa. Vo Belgija na primer duri i kaj vladetelskata zaloga, razla~niot doveritel ne moè da raspolaga so predmetot bez involvirawe na sudot (vidi ~len 2078 od Gra|anskiot zakonik).

Kone~no razla~niot doveritel ima na raspolagawe i alternativen praven lek, {to e prili~no podobren vo novata verzija na ~lenot 9 - prifa}awe na predmetot na obezbeduvaweto kako celosno ili delumno namiruvawe na obezbedenata obvrska. Vidi

~lenovi 9-620 - 9-622. Razla~niot doveritel, po izvestuvaweto na dol`nikot i na drugite {to imaat subordinirani interesi vrz predmetot na obezbeduvaweto moàt da predloàt

45

takvo zadrùvawe namesto raspolagawe, no tie ne moàt da go zadràt predmetot kako {to e toa predloèno so vremen prigovor.

Zaklu~ok ^lenot 9 efikasno go olesni kreiraweto na razla~nite prava vo SAD. I pokraj

negovata kompleksnost, sloèniot jazik i ~udniot stil na tektot, toj verojatno }e ima mnogu pogolema uloga kako izvor na idei, ako ne i kako model za implementacija vo kontekstot na evropskite doma{ni, regionalni i me|unarodni reformi na pravoto na obezbeduvaweto vrz razla~nite stvari.

46

4. ANGLISKOTO PRAVO ZA OBEZBEDUVAWE: PRIJATELSKO KON

DOVERITELOT, NO NEREFORMIRANO A. ^lenot 9 poglednat so o~ite na angliskiot pravnik Za da se razbere karakterot na angliskoto pravo generalno, sekoga{ e od pomo{

toa da se sporedi so pravoto vo SAD, {to e sli~no i razli~no. Angliskoto i

amerikanskoto pravo se common law sistem, no amerikanskoto {to se razvilo od angliskoto, stanuva se porazli~no. Stanuva se pote{ko za advokatite kako prakti~ari ili za pravnite avtori da migriraat pome|u dvata sistema.

Ako gi pogledneme detalite i strukturata na pravilata vo vrska so transakciite za obezbeduvawe, po~nuvaat da se javuvaat su{testvenite razliki pome|u angliskoto i amerikanskoto pravo. Pobliskoto razgleduvawe na dvete prava ni pokaùva deka tie se sli~ni vo svoite koreni vo vrska so prijatelskiot odgovor {to go davaat na obezbedenite krediti. Razlikite pome|u pravata vo zna~itelna merka se razliki na zakonodavniot stil. Ako gi zememe postjnite angliski pravila za razla~nite prava vrz dvi`nite stvari i gi prevedeme na amerikanskata terminologija, rezultatot verojatno nema mnogu da se razlikuva od ~lenot 9 od UCC. Osnovnite vrednosti na dvata pravni sistema se mnogu sli~ni.

Dominantnata karakteristika na pravoto na SAD vo sferata na transakciite za obezbeduvawe e negovata posvetenost na vode~kite principi na jurisprudencijalnoto mislewe poznato kako amerikanski realizam. Ovaa filozofija se manifestira vo odbivniot odnos kon koncepciskite razliki {to go prikrivaat identitetot na funkcijata. Ako dvata koncepta pravat ista rabota, tie treba da se ozna~at i da se tretiraat na ist na~in. Ne e dovolno da se kaè deka tie se razvile vo razli~ni vremiwa i

na razli~ni na~ini ili deka ednite pretstavuvaat pridones na common law, a drugite pridones na sudovite po equity. Ona {to e bitno nad se e dali tie pravat ista rabota.

^lenot 9 od Ednoobrazniot trgovski zakonik pretstavuva krajno dostignuvawe na amerikanskata realisti~ka filozofija. Najnapred, toj ne pravi nikakva razlika pome|u zakonskata sopstvenost i sopstvenosta spored equity ili razla~nite prava, {to kako razlika seu{te opstojuva vo angliskoto pravo. Natamu, podelbata pome|u zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo (ili titulata, kako {to ja narekuvaat amerikancite) od strana na prodava~ot koj seu{te ne ja dobil kupovnata cena i kreiraweto na razla~no pravo od strana na doveritelot vrz imotot na dol`nikot e celosno ukinata. Ako na rabotata i pristapime so vrednostite na amerikanskiot advokat, da pretpostavime deka odam vo banka da baram avans {to mene }e mi ovozmoì da kupam avtomobil. Bankata kreira razla~no pravo vrz avtomobilot. Alternativno, odam kaj prodava~ot i baram kredit. Prodava~ot mu go prenesuva vladenieto vrz voziloto i se obvrzuva deka }e mi ja prenese sopstvenosta vrz toa vozilo duri koga jas celosno ja }e platam negovata cena. Vo edniot slu~aj, razla~noto pravo na bankata e tovar; vo vtoriot slu~aj, obezbeduvaweto na prodava~ot e zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost. Toj prodava~ od svoja strana moè da go prenese svoeto pobaruvawe i svoeto sopstveni~ko pravo na nekoja banka za sega{nata vrednost. Zo{to ima potreba da se pravi razlika pome|u razli~nite za{titni mehanizmi prifateni od strana na kreditorite? Ako tie sluàt za ista rabota, zo{to ne bi bile tretirani na ist na~in? I zo{to nekoj bi trebalo da bide zagrièn okolu oznakata {to se dava na obezbeduvaweto na doveritelot, dali taa se vikala tovar ili zadrùvawe na sopstvenosta? Ako pravnite lekovi za doveritelot se isti - i ~lenot 9 utvrduva kodeks na

47

pravni lekovi bazirani na pravata od hipotekata - ne postoi prakti~na prednost {to moè da se stekne ako na za{titniot mehanizam na doveritelot mu prilepime nekoja posebna etiketa i ime.

Vakviot priod dozvoluva funkcionalno identi~nite mehanizmi da se razgleduvaat na ist na~in vo ist zakon. Toa ni ovozmoùva kreirawe na osnovno pravilo za prioritetot, {to e sopstveni~ki, imeno deka prvoto razla~no pravo {to }e bide deponirano ili na drug na~in perfektuirano }e ima prioritet pred site drugi. No vovedeni se principielni isklu~oci. Tie ne se baziraat na ednostavni pretpostavki, kako na primer podocne`nata rezerni pretpostavki, kako na primer podocne`nata rezervacija na sopstveni~koto pravo sekoga{ ima prednost pred prethodno kreiranoto razla~no pravo (tovar) vrz celiot postoen i iden imot na dol`nikot, so obrazloènie deka tovarot ne moè da se prika~i za stvarite {to seu{te e ne se vo sopstvenost na dol`nikot. Toa e priodot na angliskoto pravo i tojj priod e ot priod e otfrlen vo SAD. So ovaa linija na rezonirawe i sprotivno na direktnite impresii, prv vo vremeto e neplateniot prodava~, a ne bankata so razla~no pravo, zatoa {to po~etnata to~ka ne e dogovorot pome|u dol`nikot i doveritelot, tuku datumot na koj dol`nikot steknuva prava vrz predmetot na obezbeduvaweto (ili vrz obezbedeniot imot). Ova dava i pregolemo zna~ewe na apstraktniot poim na titulata (sopstveni~koto pravo) i toa e premnogu mehani~ki poim za da bide prifatliv za nekoj amerikanski realist.

Namesto toa, spored ~lenot 9 poseben prioritet mu se dava na podocne`niot doveritel koj dava sredstva za steknuvawe na nekoj konkreten predmet (kako i na neplateniot prodava~). Toa se narekuva purchase money security interest (razla~no pravo za kupovnata cena) i negovoto nenavedeno zakonsko obrazloènie moè da se izloì na razli~ni na~ini. Eden na~in, na primer e da se kaè deka toa im ovozmoùva na dol`nicite da odat na drugi mesta za da baraat sveì pari i finansirawe i so toa pomagaat da se skr{i situacioniot monopol na generalniot finansier na dol`nikot. Drug na~in da se izrazi ova e da se ohrabri vklu~uvaweto na dopolnitelen imot koj generira profit vo trgovskoto pretprijatie na dol`nikot, zatoa {to del od tie prihodi odi za pla}awe na cenata na finansierot (snabduva~ot). Pla}aweto ne se vr{i od ve}e

optovreniot imot na dol`nikot. Zatoa i postojniot generalen doveritel i purchase money

creditor (doveritelot za kupovnata cena) imaat polza od korekcijata na osnovnoto pravilo za prioritetot. Ogromna literatura se odnesuva na ekonomskite i pregovara~kite karakteristiki na ovoj i na drugite aspekti na ~lenot 9 i na pravilata od ste~ajnite propisi. Negovata unificira~ka karakteristika, osven polemi~kiot ton na debatata, e negovata re{ava~ka koncentracija na teoriskite pra{awa i odbivaweto ili barem pokaànite nesimpatii da se poglednat empiriskite dokazi {to stojat zad kreditnata praksa. Ona {to celosno nedostasuva od scenata e sekakva principielna obvrska vo odnos na sopstvenosta. Stokite i drugite dvi`ni stvari vo najgolemiot del se potro{ni stvari so ograni~en vek na traewe.

Ovaa filozofija provejuva niz Ednoobrazniot trgovski zakonik. ^lenot 2, {to se odnesuva na dogovorite za proda`ba na stoki e mnogu sli~en vo svojot priod kon sopstvenosta. Dogovornite prava na prodava~ot i kupuva~ot se izdvoeni od momentot na preminuvaweto na titulata (sopstveni~koto pravo) pome|u niv, iako ~lenot 2 ne utvrduva pravilo za prenosot {to moè da bide potrebno za dano~nite, licencnite i drugite celi

{to se nadvor od sferata na dogovorot i negovoto izvr{uvawe. Moè da se tvrdi deka UCC

ne vodi dovolno smetka za dlabokite sentimentalni ~uvstva za sopstvenosta i deka formalniot karakter na pravoto ne moè da se izbri{e ednostavno zaradi funkcionalniot priod. ^lenot 9 uspe{no go integrira tretmanot na razli~nite mehanizmi {to fakti~ki sluàt za obezbeduvawe na vetuvaweto deka }e se plati, no toj ne

48

e taka uspe{en pri utvrduvaweto na inicijalniot test na funkcionalizmot, {to treba da sluì kako lakmusov test za utvrduvaweto koi se transakcii podleàt na odredbite od ~lenot 9. Osobeno, voop{to ne e jasno deka isplatata na parite {to se vo trust i {to treba da se upotrebat za nekoja cel pretstavuvaat obezbeduvawe. Povtorno, sistemite na ~lenot 9 vo Kanada i SAD se daleku od uniformni vo vrska so na~inot na koj gi tretiraat finansiskite zakupi (lizingot) na svoite razli~ni odredbi.

^lenot 9 vo taa smisla e regulatoren propis. Toj ne vodi smetka za toa na koj na~in strankite sami ja strukturirale svojata transakcija i celosno e indiferenten na toa kade tie pozajmuvale vo transakciite pred stapuvaweto vo sila na zakonot, iako negoviot uspeh so tek na vremeto im ovozmoì na strankite da gi napu{tat starite tipovi transakcii. Ona {to go pravi ~lenot 9 e da gi regulira efektite na transakciite na strankite. Toj nikoga{ otvoreno ne gi iznel svoite distributivni celi, iako tie sekako se predmet na {pekulacii i informirani komentari. Angliskoto pravo, od druga strana, se ~ini deka e vodeno od edna osnovna ideja i deka ne e svesno za distributivnite motivi. Tie motivi sekako se sr`ta na raspredelbata vo ste~ajnata postapka, kaj koja imotot na dol`nikot se raspredeluva pari passu pome|u obi~nite doveriteli na dol`nikot. No mnogu e va`no da se razbere kolku e marginalno ova pravilo i kolku malku pomo{ dava na obi~nite neobezbedeni doveriteli. Prvo, postojat ograni~eni kategorii prioritetni doveriteli, koi nemaat razla~ni prava, tuku se rangiraat pari passu pome|u sebe i pred obi~nite doveriteli. Vtoro, razla~nite doveriteli imaat mo`nost da go optovarat siot imot na dol`nikot i da ne ostavat ni{to za namiruvawe na obi~nite doveriteli. Obi~nite doveriteli toga{ se gra|ani na demokrtijata vo eden opusto{en svet: tie moàt podednakvo da si gladuvaat. Nema sredstva {to mora da se ostavat slobodni za raspredelba vo ste~ajnata postapka. Razla~nite (obezbedenite) doveriteli moàt da go evakuiraat imotot na dol`nikot vo ste~aj i da ne ostavat ni{to. Na ova postoi eden isklu~ok: nekoi vidovi obezbeduvawe (promenlivite ili varijabilnite razla~ni prava) se odloèni so zakon za prioritetnite doveriteli.

B. Vrednosti na angliskoto pravo Osnovnata ideja {to go dviì angliskoto pravo za obezbeduvaweto e slobodata na

dogovaraweto. Ovaa vrednost najjasno se gleda vo sposobnosta na doveritelot finansier da kreira edno edinstveno razla~no pravo vrz celiot imot na kompanijata dol`nik. Koga

toa }e se postigne, razla~noto pravo e floating charge (promenlivo ili varijabilno razla~no pravo). Zaradi pri~ini povrzani so prioritetot moè da ne bide poèlno potpiraweto samo na edno razla~no pravo, no sprotivno na germanskoto i francuskoto pravo na primer, angliskoto pravo ne im pravi te{kotii na razla~nite doveriteli propi{uvaj}i mno{tvo razli~ni formi na obezbeduvawe za da moè da se optovari siot ili za najgolemiot del od imotot na dol`nikot. Natamu, ne postoi imot na dol`nikot {to

ne moè da se optovari so floating charge na vakov na~in. Dve raboti zasluùvaat natamo{na elaboracija. Prvo, postojat mnogu malku

prakti~ni ograni~uvawa na obemot do koj doveritelite moàt da si pomognat so obezbeduvaweto, duri i koga }e bide prezentirana standardna bankarska obvrznica na dol`nikot vrz osnova "zemi ili ostavi". Te{ko deka ima nekoj prostor za nekoe pregovarawe. Kaj poedincite i personalnite trgovski dru{tva, postoi nekoja ograni~ena kontrola za za{tita na dol`nikot vo nacrtite na Zakonot za proda`ba od 1878-1891 godina. Tie se kreirani kako reakcija na nekoi formi na maltretirawe vo

49

Viktorijanskata era i prakti~no deneska ne se ni{to pove}e od fusnoti. Zakonite ne se primenuvale na kompaniite dol`nici, za koi nemalo soodvetna forma na za{tita.

Vtoro, dogovorot e bilateralen (dvostran) odnos, osobeno vo angliskoto pravo koe drì do doktrnata za privity (inter partes), {to e indiferentna za interesite na tretite lica. Motivite povrzani so raspredelbata na imotot na doveriteli (distribucijata) se tu|i na dogovornoto pravo. Koga stanuva zbor za kompaniite, mnogu, iako ne i site razla~nite prava {to gi davaat kompaniite dol`nici, eden od uslovite za potisnuvawe na pravata na doveritelite - treti lica e javnata registracija na razla~noto pravo na razla~niot doveritel. Toa ne zna~i ni{to za prethodno postojnite neobezbedeni doveriteli i ne mnogu za idnite trgovski doveriteli. Individualno, tie ne moàt da gi osporuvaat neregistriranite tovari (razla~ni prava). Toa moè da go stori duri likvidatorot, vo tekot na likvidacijata, dejstvuvaj}i vo kolektivna polza na neobezbedenite doveriteli. Koga im konkuriraat na registriranite razla~ni prava, trgovskite doveriteli koi snabduvaat so stoki, isto taka se sudiraat so limitite na zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo vo angliskoto pravo, zatoa {to nivnata rezervacija na sopstvenosta funkcionira samo za orginalno nabavenite stoki, a ne i za novite proizvodi {to bile proizvedeni od tie stoki. Trgovskite doveriteli obi~no nemaat realna alternativa na snabduvaweto stoki na kredit na kupuva~ite dol`nici. Nivniot status kako finansieri na kupovnata cena (purchase money financiers) e priznaen, no samo vo ograni~ena merka, a vakvoto priznavawe ima forma na odbivawe tie da se tretiraat kako nekoj {to zema obezbeduvawe vrz orginalno ispora~anite stoki. Zatoa tie i ne se obvrzani da gi registriraat svoite zadrùvawa na sopstveni~koto pravo.

Priznavaweto na slobodata na dogovaraweto pri kreiraweto na razla~nite prava e dopolneta so otsustvoto na sekakva organizirana {ema ili seopfaten zakon za rangirawe na razli~nite doveriteli na dol`nikot. Tabelata so rangiraweto (prioritetite) bez somnenie moè neformalno da bide sostavena, no so golemi te{kotii po sintetiziraweto na raznite bilateralni prioriteti izvle~eni od sudskata praksa i od zakonskite odredbi. Vo svojata posvetenost na slobodata na dogovaraweto, angliskoto pravo sodrì nekoj vid na individualisti~ki mentalitet "sloboden za site doveriteli", {to nekade moè da se smeta za mnogu poamerikanski stav od samiot amerikanski zakon. Toa moè da ima polza od nekoi efikasni merki {to se karakteristi~ni za ~lenot 9. Voveduvaweto na deponiraweto na izvestuvawata za razla~nite prava sekako }e pretstavuva podobruvawe na postojnata praksa na deponirawe podatoci za razla~nite prava {to gi proveruva personalot na Companies House (trgovskiot register) imaj}i go predvid samiot instrument na razla~noto pravo. Iako zakonodavstvoto dozvoluva da se navedat kusi podatoci za razla~noto pravo, voobi~aeno se naveduvaat detali za pravata na nekolku stranici. Pravoto na razla~nite doveriteli da davaat natamo{ni avansi {to moàt da se potprat na ve}e postojnata prioritetna pozicija ne e otideno podaleku od ona {to go gledame vo ~lenot 9. Od druga strana, angliskoto pravo e pozitivno raspoloèno za kreirawe obezbeduvawa vrz promenliviot iden imot mnogu vreme pred ~lenot 9 da gi izbri{e ograni~uvawata za ovoj vid obezbeduvawe. Toa moè da se pokaè so primerot na invencijata na equity vo sredinata na XIX vek na floating charge. Zatoa angliskoto pravo ja nema taa itna potreba kako pravoto vo SAD da vr{i nekoi golemi reformi na pravoto za obezbeduvawata za da gi zadovoli trgovskite potrebi za kredit.

Angliskoto pravo priznava samo tri tipa konsenzualni mehanizmi na obezbeduvawe, imeno zalogata (pledge), charge (tovarot) i mortgage (hipoteka). Charges

moàt da bidat promenlivi (varijabilni, floating) ili fiksni (fixed, ponekoga{ nare~eni posebni ili specifi~ni, konkretni). Vo tie granici, angliskoto pravo dozvoluva zna~itelen stepen na sloboda, pa mnogu mal broj doveriteli so dogovorna sila za

50

pregovarawe za obezbeduvaweto }e bidat popre~eni vo svojata èlba da izvle~at efikasno obezbeduvawe. Vo pravoto na transakciite za obezbeduvawe ima mnogu sli~nosti so onoj del od pravoto {to pravi razlika pome|u dano~na evazija i dano~no izbegnuvawe. Na sli~en na~in, pravoto tolerira ve{ta~ki transakcii. No toa }e gi ruinira izmamnite transakcii, no izmamnata transakcija e transakcija {to pogre{no gi prikaùva pravnite ~ekori {to gi prezemaat strankite. Ne e dovolno transakcijata da e neverojatna, naso~ena za nekoj praven, a ne ekonomski efekt. Transakciite nare~eni hire-purchase (naem-kupuvawe) nikoga{ ne bi bile izmisleni, da ne bile ograni~uvawata na zakonite za proda`ba na stoki, prenosot na sopstvenosta i zakonite za pozajmuvaweto pari na drugi. Angliskoto pravo mnogu polaga na pravnata genijalnost vo slu`ba na golemite institucionalni zaemodavci. Sledniot primer na vakviot priod e pou~en. Moème da naveduvame i brojni drugi primeri.

Ovoj primer se odnesuva na lightweight floating charge (lesno promenlivo razla~no pravo). Za da go razbereme negovoto sozdavawe, najnapred mora da imame na um deka upravuvaweto (administracijata, administration) e vovedena vo sredinata na osumdesetite godini od XX vek kako ste~ajna postapka, za da mu se dadat na nazna~eniot slu`benik, administrator (upravitel), upravni ovlastuvawa vo kompanijata pogolemi od onie {to gi imaat likvidatorite, za da se postignat edna ili pove}e zakonski utvrdeni celi. Tie opfa}ale podobra realizacija na imotot na dru{tvoto, od ona {to moèle da go postignat likvidatorite i odrùvaweto ili preìvuvaweto na dru{tvoto kako funkcionalno pretprijatie (going concern). Osnovnata ideja bila da se obezbedi nazna~uvawe na administrator (upravitel) vo onie slu~ai vo koi ne postoela bankarska obvrznica spored koja moèl da se nazna~i privaten receiver (druga forma na upravitel) so {iroki ovlastuvawa. Ovaa postapka na recivership vo minatoto, osven korista za bankite, be{e falena zaradi povolnite efekti vrz pozicijata na doveritelite i akcionerite na dru{tvoto. Za da se postigne zakonskata cel ili celi, na administratorot mu bea dadeni prava na vme{uvawe vo razla~nite prava i pravata na zadrùvawe na sopstvenosta. Bidej}i administratorot, iako treba da gi po~ituva razla~nite prava i zadrùvaweto na sopstvenosta, ima dol`nost i obvrska da postapuva vo interes na site doveriteli, dodeka

privatniot receiver bil obvrzan da dejstvuva samo vo interes na bankata {to go nazna~ila, toa zna~i deka bankite so pravo da nazna~at receiver normalno }e sakaat da go spre~at

nazna~uvaweto na administratorot. Zakonot za ste~aj od 1986 godina niv im dozvoli da go storat toa vo opredeleni uslovi.

Nakuso, bankata koja nazna~uva receiver klasificiran kako administrativen

receiver moè da go blokira nazna~uvaweto na administrator. No {irokite ovlastuvawa na administrativniot receiver bea povrzani so nazna~uvaweto spored uslovite na obvrznicata

{to sodrè{e floating charge (varijabilno razla~no pravo). Soo~ena so toa, bankata be{e soo~ena so neprijaten izbor: ili moè da se potpre na promenlivoto razla~no pravo

(floating charge) i so toa da go blokira nazna~uvaweto na administratorot koj nema isklu~ivo da i sluì na nejzinite interesi ili moè da se za{titi samata sebe so edna serija fiksni, ne floating, charges (razla~ni prava) vrz kolku e mo`no pogolem broj stvari vo dru{tvoto, i na toj na~in da dojde do prioritet pred drugite prioritetni doveriteli, koi od svoja strana imaat povisok prioritet od doveritelite so floating charge. Se ~inelo deka bankata ne moèla vo isto vreme da se za{titi sebe si od prioritetnite doveriteli i od nazna~uvaweto na administratorot.

Bez ogled na toa, podetalnoto razgleduvawe na definicijata na

administrativniot receiver e instruktivna i pou~na. ^lenot 29(2) od Zakonot za ste~aj (insolventnost) od 1986 godina naveduva deka administrativniot receiver e lice koe e "receiver ili upravitel na celiot (ili su{testveno na celiot) imot na kompanijata

51

nazna~en od ili vo polza na imatelite na site obvrznici na dru{tvoto obezbedeni so tovar (charge) {to e kreiran kako floating charge ili so takov tovar (charge) i edno ili

pove}e drugi razla~ni prava". Toa zna~i deka, pod uslov receiverot da go kontrolira re~isi celiot imot na dru{tvoto, {to moè da se napravi preku kombinacija na fixed i floating

charges, toj receiver se kvalifikuva kako administrativen receiver i imatel na obvrznica so ovlastuvawe da go blokira nazna~uvaweto na administratorot. Me|utoa floating charge

bil sine qua non za da moè toa da se postigne. Vo slu~ajot Re Croftbell Ltd. e demonstrirano kolku nesu{testven moè da bide toj

floating charge. Kompanijata bila posebno pravno lice koe ne vr{elo trgovska dejnost i ~ij imot vo osnova se sostoel od sopstvenost vrz akcionerskiot kapital na nekoe drugo

dru{tvo koe poseduvalo edna vredna zemji{na parcela. Bankata kreirala fixed charge vrz akciite {to gi poseduvalo dru{tvoto -dol`nik i floating charge vrz ostanatiot imot {to dru{tvoto moèlo da go ima, {to bil minoren i skoro zanemarliv. Iako edinstvenata vistinska cel na floating charge bila bankata da se stavi vo pozicija da go blokira nazna~uvaweto na administratorot po barawe na drugite doveriteli na kompanijata ili

po barawe na eden ili pove}e od nejzinite direktori, sudot sepak go priznal floating charge.

Toa bil triumf na formata vrz su{tinata. Re Croftbell Ltd. ni otkriva, vo terminologijata na obezbeduvaweto, {to se slu~ilo

so floating charge. Od instrument {to opfa}al se (celiot imot na dru{tvoto), angliski ekvivalent na promenlivo (varijabilno) razla~no pravo (lien), {to potsetuva na blanko razla~no pravo spored ~lenot 9, toa deneska stanalo nekoj vid na kraen dodatok vo instrumentot na tovarot {to gi opfa}a samo onie stvari vrz koi ne moèlo da bide

kreirano fiksno razla~no pravo (fixed charge). Angliskoto pravo, vo edna serija slu~ai re{avani vo poslednite trieset godini, dozvolilo fixed charges vrz knigovodstvenite pobaruvawa vo polza na bankite, sekoga{ propi{uvaj}i deka prihodite se pla}aat na smetka kontrolirana od strana na bankata. Toa zna~i deka edinstvenata su{testvena kategorija imot za koj bankata moè da dobie samo floating charge }e bidat surovinite, proizvodite vo proces na proizvodstvo (nezavr{enite proizvodi ili poluproizvodite) i zalihite (inventarot), zaradi neprakti~nosta bankata da go kontrolira koristeweto i potro{uva~kata na toj tip imot (stvari).

V. Idninata na angliskoto pravo Vo razni priliki, oficijalnite izve{ati baraa reforma na angliskoto pravo za

obezbeduvaweto, dol` liniite na ~lenot 9. No bez ogled na toa, Ministerstvoto za trgovija i industrija vo minatoto, po soslu{uvaweto na misleweto na prakti~arite i na trgovcite, demonstrira{e jasno preferirawe za postojniot priod kon razla~nite prava. Toa be{e slu~aj po promenata na pravilata za kompaniskite razla~ni prava so reformite vo 1989 godina, dol` liniite {to bea konzistentni so dvièweto vo nasoka na vidot razla~ni prava od tipot na ~lenot 9 UCC. No zakonite {to toa bi go propi{ale nikoga{ ne stapija vo sila, zatoa {to nekoi karakteristiki dobija ostro protivewe od strana na nekoi grupi.

Noviot proces na konsultacii po~na neodamna. i vode{e kon predlog za bitni promeni na postojnoto pravo. Bidej}i na dneven red bea samo kompaniskite razla~ni prava, a ne i bills of sale {to gi izdavaat fizi~kite lica (trgovci poedinci) i personalnite trgovski dru{tva, usvojuvaweto na nekoj generalen zakon dol` liniite na ~lenot 9 ne e vo izgled. Bez ogled na toa, iako e sekoga{ te{ko da se predvidi so nekoja to~nost idniot zakonodaven razvoj, postojnite znaci se deka idnite zakonodavni promeni

52

namesto deponirawe podatoci pridruèni so instrumentot za razla~noto pravo }e baraat deponirawe na izvestuvawe. Doveden do svojot logi~en zaklu~ok, sistemot na deponirawe na izvestuvawata }e ovozmoùva deponiraweto da se vr{i i pred kreiraweto na razla~noto pravo i }e ovozmoùva edno deponirawe da gi opfati site idni avansi, nezavisno dali tie se dadeni soglasno nekoi prethodni obvrski ili ne. Toa sekako }e ja olesni registracijata na klauzulite za zadrùvawe na sopstveni~koto pravo vo onie slu~ai vo koi trgovskite snabduva~i mu ispora~uvaat stoki na dol`nikot na kredit vo pove}e navrati. Bez ogled na toa, ako rezervacijata na sopstveni~koto pravo se registrira taka lesno, postojnite pravila za sledewe na imotot }e gi spre~at trgovskite snabduva~i da se za{titat sebe si preku edno edinstveno deponirawe za site idni snabduvawa. Ovie pravila mu davaat prioritet na razla~niot doveritel (RD1) za idnite avansi, pred nekoj

drug razla~en doveritel (RD2) koj intervenira pome|u davaweto na prvoto obezbeduvawe i idnite avansi, no samo vo ograni~en broj slu~ai. Konkretno, diskrecionite avansi dadeni po izvestuvaweto za interventnoto obezbeduvawe na RD 2 se subordinirani na obezbeduvaweto na RD 2. Snabduva~ite na stoki ovde imaat problem koj se sostoi vo toa {to individualnite snabduvawa, voobi~aeno na malo, retko se vr{at vrz osnova na nekoi prethodni iili dolgoro~ni obvrski. Prioritetnata pozicija na RD 1 }e se pro{iri i na diskrecionite idni avansi.

Koga i ako se vovede deponiraweto na izvestuvaweto, angliskoto pravo donekade }e se pridviì vo nasoka na ~lenot 9. Za da dojde do nekoe navistina realno pridviùvawe, treba da postoi uslov site zadrùvawa na sopstveni~koto pravo da podleàt na registracija, pridruèno so promena na pravilata za sledewe za da se obezbedi finansiraweto na idnite avansi. No ne e mnogu verojatno deka }e se slu~i ne{to od seto toa na kratok ili na sreden rok. No ako i se slu~i, {to se e potrebno za da se zaokruì tranzicijata kon ~lenot 9? Treba da se obvrzeme kon poimot i koncepcijata na purchase

money obezbeduvawe (obezbeduvawe za kupovnata cena) {to treba da ima povisok prioritet od prethodno registriranite charge. Ovaa gorka pilula i nema tolku te{ko da se progolta, so eho na sopstveni~koto pravo i so tendencija da se favoriziraat pomalite klasi na razla~ni doveriteli. Konceptot seu{te postoi vo zarodi{; no prvailoto deka zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo ima povisok prioritet od hipotekite i charges

dadeni od strana na dol`nikot - kupuva~ e tivka poddr{ka za postoeweto na konceptot purchase maniy security vo angliskoto pravo.

Ako klauzulite za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo se podvedat na registracija, pod uslov tie zakonski da ne se smetaat za razla~ni prava (charges), nema da postoi nu`nosta za kreirawe na posebno pravilo za zakonskite prioriteti vo nivna

polza, za tie da dobijat povisok prioritet od registriranite razla~ni prava (charges). Bez ogled na toa, ako se misli deka site pravila za prioritetite (vklu~uvaj}i go i rezerviraweto na sopstvenosta) treba da bidat sodràni vo eden zakon, toa }e dade jasen signal razla~noto pravo i zadrùvaweto na sopstvenosta da se stavat pod edna generalna obvivka na razla~nite prava. So toa pribliùvaweto na angliskoto pravo kon ~lenot 9 }e stane mnogu poo~igledno.

Postoi u{te edna osnovna motivacija. Deneska, deponiraweto spored ~lenot 9 pretstavuva prioritetno pra{awe. Vo angliskoto pravo, registracijata na razla~nite prava vo registerot na kompaniskite razla~ni prava pretstavuva to~ka na perfekcija, zatoa {to ako nema registracija, razla~noto pravo moè da se pobie od odreden broj lica kako na primer kompaniskite likvidatori, administratori i konkurentskite razla~ni doveriteli. Toa neregistrirano razla~no pravo, ostanuva perfektno polnova`no pome|u razla~niot dol`nik i razla~niot doveritel, kako i vo odnos na kupuva~ite na predmetot na obezbeduvaweto (vklu~uvaj}i gi i faktorite). Razla~noto pravo {to bilo

53

registrirano, zavisi od svojot prioritet, no ne od pravilata od Zakonot za kompaniite, tuku od nekodificiranite pravila na common law i equity. Ednoto od tie pravila veli deka registracijata spored ~lenot 395 od Zakonot za kompaniite od 1985 godina pretstavuva konstruktivno izvestuvawe za razla~noto pravo. Deneska, te{ko moè da se bide precizen za obemot na ova konstruktivno izvestuvawe. Generalno zemeno, ne sekoe lice koe trguva so kompanijata ima konstruktivno izvestuvawe. Eden takov isklu~ok bi bil direktniot kupuva~ na nekoja stvar {to podleì na fixed charge {to naloùva ograni~uvawa na na~inot i okolnostite na proda`bata na toj predmet. Neformalnosta na direktnata proda`ba ne treba da se kompromitira zaradi prakti~nite potrebi povrzani so prebaruvaweto na registerot na razla~nite prava. Drug isklu~ok e bankata {to dobila razla~no pravo za krediten mehanizam daden preku tekovna smetka. Ako ova pravilo za konstruktivnoto izvestuvawe treba adekvatno da se definira i da dobie zakonska forma, toga{ angliskoto pravo navistina }e stane blizok bratu~ed na ~lenot 9 od UCC. No ~istiot ~len 9 veli deka ako site konkurentni pobaruvawa, involviraj}i go i likvidatorot, kupuva~ot, neisplateniot prodava~ i razla~niot doveritel se opfateni so eden zakon, nema da ima potreba da se zboruva za konstruktivno izvestuvawe. Pra{aweto }e stane predmet na seopfatno rangirawe na prioritetite spored faktot na registracijata (zaedno so drugite metodi na perfekcija, imeno steknuvaweto na vladenieto ili kontrolata vrz nekoj imot). Predloènite promeni kaj registracijata na kompaniskite razla~ni prava, so koi registracijata prestanuva da bide perfekcija na pravoto od aspekt na razla~nite prava, pretstavuvaat jasen ~ekor vo taa nasoka.

G. Rezime Vo ovaa kusa analiza, ne se obidov da dadam edno generalno rezime na angliskoto

pravo za obezbeduvawata, tuku da go dofatam negoviot duh. Angliskoto pravo, kako {to moè da se o~ekuva, na povr{inata gi pokaùva svoite istoriski prethodnici. I pokraj site podemi i padovi na zakonskite inovacii i trgovskata genijalnost, pravoto deneska e re~isi isto kakvo {to bilo kreirani pred pove}e od sto godini. Ako otporot kon modernizacijata moè da se smeta za nekoja angliska karakteristika, taa delumno moè da

se objasni so faktot deka common law na Anglija sekoga{ pokaùvalo simpatii na trgovskite potrebi i o~ekuvawa, pa zatoa i nema nekoja osobeno itna potreba za nekoi

pogolemi reformi {to bi odele do korenot na sistemot na kreditirawe. Floating charge dolgo vreme go ohrabruva davaweto krediti na kompaniite. Toj moè da se izgubi vo kompaniite {to davale razli~ni fixed charges na oddelni stvari od svojot imot, no samoto negovo postoewe ni demonstrira deka samiot biznis i kreditot vo Anglija ne stradale mnogu vo racete na nekoe opstruktivno pravo za sopstvenosta. Vo Anglija dolgo vreme se izrazuva zagriènosta za nedostatokot od kredit za malite i srednite pretprijatija. Koi i da se pri~inite za toa, tie ne opfa}aat nesoodvetna pravna za{tita na bankite {to baraat razla~ni prava za svoite avansi. Otsustvoto na zakonskata modernizacija na nitu eden na~in ne e ograni~eno na Anglija i angliskoto pravo za obezbeduvaweto. Toa zasega brojni oblasti na trgovskoto pravo, kako kupoproda`bata i menicite. Edna od najgolemite pre~ki za modernizacijata e {to parlamentot nema vreme za da izvr{i reforma na privatnoto pravo, zatoa {to toa ne gi pali strastite na partizanskite parlamentarni grupi vo Dolniot dom. Vo otsustvo na parlamentarna reforma, te{ko moè da se vidi koj }e se zafati so ovoj problem.

Kone~no, upatuvaweto na angliskoto pravo nema da bide celosno ako ne se spomenat mo}nite pravni lekovi {to toa gi dava na razla~nite doveriteli vo slu~aj na

54

neispolnuvawe na dol`nikot. Pravoto ne ja popre~uva dogovornata sloboda na dol`nikot i na doveritelot, i bez da odat na sud, da nazna~at receiver za da go upravuva pretprijatieto na dol`nikot i da go isplati zaemot. Tehnikata so koja se pravi toa e {to doveritelot od dol`nikot dobiva polnomo{no da dejstvuva kako negov zastapnik pri nazna~uvaweto na receiver, ~ij mandat e da dejstvuva vo interes na doveritelot. Iako ima fiducijarni obvrski vo odnos na kompanijata dol`nik i go menuva nejziniot odbor na direktori (upraven odbor), osnovnata dol`nost na receiver e da dejstvuva vo polza na doveritelite. Vakvata sloboda ne im e dadena na amerikanskite razla~ni doveriteli. Angliskoto pravo natamu dava {iroka sloboda na doveritelite vo slu~aj na barawe zaem za zabrzuvawe na otplatata po kuso izvestuvawe. Toa e definirano kako vreme {to mu e potrebno na dol`nikot za da gi dobie sredstvata za otplata od povolnoto mesto, {to e razli~no od vremeto {to mu e potrebno do tie sredstva da dojde od nekoi alternativni izvori za finansirawe. No se ~ini deka plimata na pravata na razla~nite doveriteli postepeno se namaluva. Zakonot za insolventnost od 2000 godina dava pravo na kompaniskite direktori {to baraat kompaniski dobrovolni aran`mani da im se dade moratorium na izvr{uvaweto na pravata na razla~nite doveriteli. Kako {to vidovme pogore, vladata ja najavi svojata namera da bara zakonite da gi spre~at razla~nite doveriteli, nadvor od pazarite na kapitalot, da nazna~uvaat administrativni receivers za da ja blokiraat pouramnoteènata procedura na upravuvaweto so kompanijata. Ne e mnogu verojatno deka }e sledi nekoja natamo{na erozija.

Post-skriptum Pravoto {to e analizirano vo ovoj del e izmeneto vo nekoi bitni aspekti so zakon,

Zakonot za pretprijatijata od 2002 godina, {to neodamna stapi vo sila kako rezultat na edna serija nalozi za stapuvawe vo sila. Nakuso, so nego se postignuvaat tri raboti.

Prvo, so nekoi mnogu va`ni isklu~oci na pazarite na kapitalot i na finansiskite pazari so privatna inicijativa, toj go spre~uva razla~niot doveritel so dogovor so razla~niot dol`nik da obezbedi nazna~uvawe na administrativen receiver, koj kako {to vidovme pogore, im pogoduva samo na interesite na razla~niot doveritel. Me|utoa, ova pravo e zameneto so novo, vkoreneto pravo (ovlastuvawe) za nazna~uvawe na administrator nadvor od sudskata postapka, kako lice (upravitel) koe prethodno moè{e da bide nazna~eno samo so sudski nalog. Ovaa merka na razla~niot doveritel mu dava ovlastuvawe da nazna~uva administrativen receiver vo momentot koga na dneven red }e dojde nazna~uvaweto na administratorot. Vo odnos na sega{niot reìm na administrativniot receivership, ne postoi uslov dol`nikot da bide insolventen vo smisla na Zakonot za

insolventnost od 1986 godina za razla~niot doveritel da go izvr{i nazna~uvaweto. Spored novite odredbi, razla~niot doveritel mora da bide nositel na "kvalifikuvan

floating charge". Natamu, razla~niot doveritel so vakvo ovlastuvawe, iako ne e edinstveniot so vakvo von-sudsko ovlastuvawe za nazna~uvawe, ima prioritetno pravo za nazna~uvawe. Obi~no mamewe e ako nazna~uvaweto na administratorot od strana na razla~niot doveritel go nare~eme kolektivna procedura.

Sprotivno na prethodnite zakonski zali na administracijata, noviot sistem pretstavuva tri prinudni celi spored nadolen redosled na izborot. Prvo, postoi spasuvawe na "kompanijata". Re~isi e nevozmo`no da se zamisli deka "kompanijata" moè da bide spasena vo vremeto vo koe spasuvaweto e iscrpeno i zapo~nal procesot na administracija. Po tolku zborewe za kulturata na spasuvawe vo poslednite dvaeset

55

godini, gorkata vistina e deka kompaniite propa|aat i deka spasuvaweto ne e vo sr`ta na korporativniot ste~aen reìm vo Anglija.

Vtorata zakonska cel, koja stapuva na scenata koga prvata "ne e razumno izvodliva" e deka administratorot mora da nastojuva i da se bori za "podobri rezultati za doveritelite na kompanijata vo celina" {to nema da bide slu~aj vo likvidacionata postapka. Ova upatuvawe na faktot deka administratorot vr{i upravni ovlastuvawa, {to likvidatorot gi nema i raspolaga so imotot na kompanijata, neznavisno dali e toj optovaren so razla~ni prava ili ne, kako blok {to nastojuva da ja maksimalizira vrednosta na kompanijata. Nema nikakov somne` deka sudskata praksa }e go pojasni ona {to se podrazbira pod "razumno izvodlivo". Na koj na~in administratorot vodi smetka za blagosostojbata na kompaniskite doveriteli vo celina ne e ne{to {to e o~igledno, zatoa {to ne postoi realna zaednica na interesite pome|u razla~nite i drugite doveriteli, osobeno koga vo mnozinstvoto slu~ai razla~nite doveriteli nema da uspeat celosno da se namirat od postapkata na izvr{uvawe, po {to za drugite ne ostanuva ni{to. Dolìnata na procesot na upravuvawe ovde pretstavuva klu~no pra{awe. Me|utoa ne e mnogu verojatno deka administratorot }e treba da se zanimava so razli~nite klasi na doveriteli. Samo kaj ovaa vtora cel, koga }e se pokaè deka ne e razumno izvodlivo, administratorot }e se svrti kon tretata cel da izvr{i raspredelba (distribucija) na eden ili pove}e razla~ni ili prioritetni doveriteli. Vo jasno raskinuvawe so minatoto, administratorot deneska e cvrsto lociran vo biznisot na raspredelba, i razla~nite doveriteli koi go nazna~uvaat se nadevaat i o~ekuvaat deka toj }e postapuva brzo i bez pre~ki za da dojde do realizacija na ovaa treta cel.

Vtorata osnovna karakteristika na Zakonot za pretprijatijata od 2002 godina e {to toj gi ukinuva krunskite prioriteti, {to e osobeno bitno prakti~no pra{awe vo odnos na VAT i PAYE odbivawata do platite na vrabotenite. Treto, toj kreira fond ~ii sredstva se vle~at od imotot na insolventnoto lice {to treba da se raspredelati, {to e

osobeno bitno prakti~no pra{awe vo odnos na VAT i PAYE odbivawata do platite na vrabotenite. Treto, toj kreira fond ~ii sredstva se vle~at od imotot na insolventnoto lice {to treba da se raspredelat pome|u negovite neobezbedeni doveriteli. Iznosite {to vaka moàt da se raspredeluvaat se ograni~eni i se vle~at od imotot na kompanijata {to porano treba{e da odi kaj krunata kako prioriteten doveritel. Neobezbedenite

doveriteli vo vrska so ovoj fond se rangiraat pred site floating razla~ni doveriteli. Isto taka postojat izgledi za bitna zakonodavna promena {to moè da gi zasegne

samite osnovi na angliskoto pravo za obezbeduvaweto. Konsultativniot dokument za registracijata na razla~nite prava na Pravnata Komisija iznese predlog za reforma na pravoto na obezbedenite krediti {to glavno e modelirana soglasno ~lenot 9 na amerikanskiot UCC. Postojat prili~no realni izgledi deka ovie predlozi moàt da pominat kako podzakonski akti doneseni soglasno Zakonot za kompaniitn doveritel. Neobezbedenite doveriteli vo vrska so ovoj fond se rangiraat pred site floating razla~ni doveriteli.

Isto taka postojat izgledi za bitna zakonodavna promena {to moè da gi zasegne samite osnovi na angliskoto pravo za obezbeduvaweto. Konsultativniot dokument za registracijata na razla~nite prava na Pravnata Komisija iznese predlog za reforma na pravoto na obezbedenite krediti {to glavno e modelirana soglasno ~lenot 9 na amerikanskiot UCC. Postojat prili~no realni izgledi deka ovie predlozi moàt da pominat kako podzakonski akti doneseni soglasno Zakonot za kompaniite, {to vo prv red }e se primenuvaat samo na kompaniite zaemoprima~i, so mo`no pro{iruvawe na fizi~kite lica i personalnite trgovski dru{tva vo nekoja podocne`na data preku primarnoto zakonodavstvo.

56

5. PROEKTOT ZA TRANSAKCIITE ZA OBEZBEDUVAWE NA EVROPSKATA

BANKA ZA OBNOVA I RAZVOJ (EBRD): MODEL ZAKON I OSNOVNI PRINCIPI ZA SOVREMENITE ZAKONI ZA TRANSAKCIITE ZA OBEZBEDUVAWE VO

ZEMJITE OD CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA (I NASEKADE)

Frederique Dahn i John Simpson Voved Vredno e da se zabeleì deka Proektot za zaedni~kite osnovi na evropskoto

privatno pravo, me|u mnogute predmeti {to moèle da se pokarijat, go izbral pra{aweto na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari {to e predmet {to se zanemaruva za vreme na studiraweto na pravnite fakulteti, barem osobeno mi se ~ini vo Velika Britanija kade {to toj spa|a nekade pome|u kursevite za zemji{no pravo i trgovsko pravo. Me|utoa, vo praksa, dvi`nite stvari imaat krajno zna~ewe. Toa e osobeno vidlivo vo sferata na kreditot, kade razli~nosta i adaptabilnosta na dvi`nite stvari niv gi pravat primarni za doveritelite kako sredstvo za obezbeduvawe na nivnite pobaruvawa. So ogled na toa {to transakciite {to se odnesuvaat na dvi`nite stvari se mnogu pobrojni, ova mno{tvo go zgolemuva brojot na prilikite vo koi moàt da se iznajdat razli~ni aran`mani i konstrukcii vo vrska so dvi`nite stvari. Petnaesette slu~ai obraboteni vo ovoj trud se dobar, iako mal primer za toa.

Vo ekonomiite vo tranzicija, kakvi {to se ekonomiite na Centralna i Isto~na Evropa i porane{nite republiki na SSSR - deneska Sojuz na nezavisni dràvi - dvi`nite stvari kako mehanizam za olesnuvawe na kreditnite aran`mani i uslovi pretstavuva nov koncept. Vo izvesna merka, i samiot obezbeden kredit pretstavuva nov koncept. Se do 1990 godina, te{ko deka imalo nekoja zakonska odredba {to ovozmoùvala upotreba na dvi`nite stvari za garantirawe na zaem bez da se izgubi mo`nosta za natamo{na upotreba na taa stvar. Vo osnova, vladetelskata zaloga pretstavuvala edinstvenoto dostapno sredstvo. Alternativniot na~in bil hipoteka vrz nedvi`nostite. No ova, ako i voop{to bilo mo`no, se odnesuvalo samo na dol`nicite koi imale vo sopstvenost zemji{te ili zgradi.

Bidej}i zemjite od Centralna i Isto~na Evropa po~naa da se dviàt kon pazarno stopanstvo, stanuva{e se pojasno deka delovniot razvoj prili~no zavisi od dostapnosta na kreditot. Vo Polska na primer za nekolku godini po 1989 godina, po radikalnite ekonomski i politi~ki promeni vo zemjata, novite pretprijatija nekako uspevaa da rastat bez potpirawe na bankarskite finansii, blagodarej}i i na prirodata na aktivnostite so koi se zanimavaa (glavno uslugi, {to ne baraat nekoj osoben kapital), kako i od sredstva obezbedeni od rodninite i prijatelite. No kako izminuvaa godinite, stanuva{e se pojasno deka e nu`no nadvore{no finansirawe i deka doveritelite }e baraat nekoj vid obezbeduvawe za da gi garantiraat svoite zaemi i krediti. Ako se saka{e doa|awe na stranski investitori vo zemjata, tie moraa da imaat doverba vo sigurnosta na nivnite krediti, so koristewe na nekoi pravni tehniki {to voobi~aeno se koristat na zapad.

57

Model zakonot na EBRD za transakciite za obezbeduvawe: ~etiri celi Vo ovoj kontekst, Evropskata banka za obnova i razvoj vo 1992 godina re{i

transakciite za obezbeduvawe da gi stavi vo prv prioritet za reforma. Konkretno, diskusiite na problemot na trkaleznata masa vo Budimpe{ta taa godina dovede do toa trojca eminentni pravnici od Centralna Evropa da pobaraat od EBRD taa da predloì nekoja osnova za ednoobrazna ili sli~na regulacija na transakciite za obezbeduvawe vo

regionot (stanuva zbor za dr. Atilla Harmathy od Ungarija, profesorot Petar [ar~evi} od Hrvatska i profesorot Stanislav Soltysinski od Polska).4 Rezultatot be{e EBRD Model

zakonot za transakciite za obezbeduvawe {to be{e objaven vo 1994 godina. U{te od samiot po~etok be{e istaknato deka Model Zakonot ne e naso~en kon detalno regulirawe na zakonodavstvoto za da moè direktno da bide inkorporiran vo lokalnite pravni sistemi na regionot. Model zakonot be{e izgotven za da se ispolnat ~etiri osnovni celi.

Prvo, Model zakonot moè{e da se koristi kako ilustracija na osnovnite komponenti za pravilata za transakciite za obezbeduvawe i za na~inot na koj tie pravila moèa da bidat vgradeni vo zakonite. Iako ovaa uloga moè da ja ima i nacionalnoto pravo, mnogu e poprakti~no site komponenti da se navedat vo eden edinstven dokument na racionalen i progresiven na~in. Na vakov na~in isto taka se izbegnuva pra{aweto na nacionalnata gordost koga treba da se re{i koj stranski sistem }e se zeme predvid vo kontekstot na pravnite reformi.

Vtoro, Model zakonot pretstavuva referentna to~ka i potsetnik za reformatorite na pravoto. Bidej}i sekoja zemja treba da gi zeme predvid svojata tradicija i postojnata pravna i institucionalna ramka, va`no e da se obezbedi lista na pra{awa {to treba da se opfatat za da se vospostavi eden seopfaten sistem. Model Zakonot stava osoben akcent na brojot na pra{awata vo koi postojnite zakonski odredbi treba da se najslabi, na primer, tipot na imotot {to moè da se ponudi kako obezbeduvawe i registracijata na razla~noto pravo. Model zakonot treba da pretstavuva osnova od koja nacionalnite zakonodavci na zemjite vo tranzicija moàt da nadograduvaat, da se potprat na nego kako na po~etna to~ka, indiciraj}i vo detalniot zakonski tekst na koj na~in moàt da se izvedat osnovnite komponenti na transakciite za obezbeduvawe, dozvoluvaj}i visok stepen na fleksibilnost za da se ovozmoì prisposobuvawe na lokalnite uslovi. Iako pra{awata se sloèni, Model zakonot treba da bide ednostaven za da moè da se koristi vo pazarnite ekonomii vo tranzicija. Od ovoj osnoven sistem, moè da se razvijat mnogu posofisticirani pravila.

Treto, Model zakonot dava nasoki vo vrska so o~ekuvawata na me|unarodnite investitori i zaemodavci. Sosema jasno, Model zakonot e izgotven od strana na me|unarodna finansiska organizacija {to vo isto vreme e i komercijalna banka {to primenuva zdravi bankarski i investicioni principi na site svoi operacii. Koga potpi{uva dogovor, bankata obra}a vnimanie na paketot na razla~nite prava i nastojuva da gi dobie soglasno sovremenata finansiska praksa. Modelot na primer dozvoluva razla~no pravo vrz site vidovi telesni i bestelesni stvari, bez da ima potreba za steknuvawe vladenie vrz predmetot na obezbeduvaweto. Toj isto taka predlaga re{enija za da se ovozmoì brzo i efikasno realizirawe na situacijata vo koja pogolem broj zaemodava~i (bankarski sindikat) saka da spodeli ist predmet na obezbeduvawe.

êtvrto i kone~no, Model zakonot isto taka ima za cel da promovira harmonizacija vo priodot kon transakciite za obezbeduvawe vo regionot. Ograni~en na Evropskata Unija, toj gi pokaà svoite limiti vo mnogu oblasti. Celta na Zaedni~kite

4 Pravnicite se tolku eminentni {to e podobro da ne ste slu{nale za niv.

58

osnovi na privatnoto pravo ne e harmonizacijata, tuku razbiraweto, identifikacijata na glavnite razliki pome|u pravnite sistemi. Koga tie razliki }e bidat istaknati - ili moèbi nivnoto nepostoewe - ima samo mal ~ekor kon predlagawe na na~inite za nivnata celosna eliminacija. Samiot Model zakon e rezultat na edna sporedbena studija i taa be{e pod vlijanie na brojni pravni sistemi, blagodarenie na poddr{kata na me|unarodniot sovetodaven odbor (sostaven od dvaeset ~lena od petnaeset razli~ni zemji). Eden princip {to ne vode{e pri izgotvuvaweto na Model zakonot be{e producirawe na tekst {to }e bide kompatibilen so civil law konceptite {to se tradicija vo golem broj

zemji od Centralna i Isto~na Evropa i vo isto vreme da se potpre na common law sistemot {to razvi mnogu korisni re{enija za prisposobuvawe na sovremenite finansiski tehniki. Izgotvuva~ite se potpiraa na pravni i prakti~ni izvori vo Centralna, Isto~na i Zapadna Evropa i nasekade vo svetot, osobeno vo SAD. Za zemjite {to ve}e imaa dobro utvrdeni zakonski odredbi za transakciite za obezbeduvawe, sekoja promena bara{e dominantna èlba za takva promena kaj site zainteresirani i soglasnost za sodìnata na novite pravila. Vo Centralna i Isto~na Evropa pottikot za taa promena ve}e postoe{e. Zatoa ima{e mo`nost da se vovede nekoj vid uniformnost vo regionot kaj pravniot reìm na transakciite za obezbeduvawe, za da se olesnat me|u-regionalnite trgovski transakcii. No toa ne be{e osnovnata cel na Model zakonot i zatoa negovata uspe{nost ne moè da se meri so toa.

Desette klu~ni principi na EBRD Drug vaèn pridones na EBRD vo reformskiot proces za transakciite za

obezbeduvawe vo regionot se desette klu~ni principi {to go sledea objavuvaweto na Model zakonot. Fakti~ki, za vreme na konkretnata rabota po zemji na pravnite tranzicioni timovi na bankata, stana o~igledno deka Model zakonot e vaèn i deka pomaga na lokalnite reformatori. Me|utoa, isto taka stana jasno deka e potrebna pogeneralna formulacija na celite i principite za uspe{nata reforma za da dojde do zabrzan ekonomski razvoj. Toa ja pottikna EBRD da definira deset klu~ni principi za zakonodavstvoto za transakciite za obezbeduvawe. Ovie princii se osnovata za procenka na pravoto za transakciite za obezbeduvawe na sekoja zemja i za identifikacija na potrebata od reforma. Principite se potpiraat na pretpostavkata deka ulogata na pravoto za obezbeduvawe e ekonomska. Toa ne e potrebno kako del na su{testvenata pravna infrastruktura na zemjata: toa treba da obezbedi pravna ramka vo koja moè da funkcionira pazarot na obezbedeniot kredit. Vo izvesna merka, klu~nite principi treba da gi potsetat pravnicite deka }e zgre{at ako Model zakonot go tretiraat kako materijal {to vedna{ moè da se primeni vo nivnite sopstveni sistemi. Kaàno poednostavno, prevodot na Model zakonot na lokalen jazik ne moè da i dade na zemjata funkcionalno zalo`no pravo. Ne postoi zamena za dolgiot i bolen proces na pravni reformi, {to podrazbira izgotvuvawe na zakon {to navistina im odgovara na lokalnite okolnosti i efikasno se vklopuva vo postojnite zakoni.

Klu~nite principi ne nastojuvaat da naloàt nekoe konkretno re{enie na zemjata - moè da postojat razli~ni na~ini da se dojde do nekoj konkreten rezultat - no tie nastojuvaat da indiciraat koj e rezultatot {to treba da se postigne. Kako i so site generalni principi od vakva priroda, tie mora da se ~itaat vo kontekstot na pravoto i praksata na sekoja konkretna zemja i nemaat za cel da bidat apsolutni; isklu~ocite se neizbe`ni.

Principite glasat:

59

1. Obezbeduvaweto treba da go namali rizikot za davawe kredit; da dovede do zgolemena dostapnost na kreditite pod popovolni uslovi. Ova odi do osnovnata

pretpostavka na EBRD kaj site raboti povrzani so reformata na pravoto za transakciite za obezbeduvawe.

2. Pravoto treba da ovozmoùva brzo, eftino i ednostavno kreirawe na razla~noto pravo vrz stvarta bez li{uvawe na liceto koe go dava obezbeduvaweto da go koristi toj predmet. Vo najgolemiot broj pazarni ekonomii, li{uvaweto na dol`nikot od upotrebata na negoviot imot ima negativni efekti; nevladetelskite razla~ni prava, {to davaat praven lek za predmetot na obezbeduvaweto, se su{testven element na sovremenite prava za obezbeduvawe. Sekoe docnewe, tro{ok ili sloènost vo procesot na kreiraweto ja namaluva ekonomskata efikasnost na obezbeduvaweto.

3. Ako obezbedeniot dolg ne bide platen, razla~niot doveritel treba da bide vo mo`nost da go realizira predmetot na obezbeduvaweto i od prihodite da moè da go namiri svoeto pobaruvawe pred drugite doveriteli na toj dol`nik. To~nata priroda na imotnoto pravo {to nastanuva koga }e se dade obezbeduvawe treba da se definira vo kontekstot na relevantnite zakoni. Ako se saka toa pravo da bide efikasno, zakonot mora da go vrze pobaruvaweto na doveritelot so praven lek za vra}awe na stvarta od imotot daden kako obezbeduvawe so prioritet pred drugite doveriteli.

4. Procedurata na izvr{uvawe treba da obezbedi itna realizacija po pazarna cena na predmetot na obezbeduvaweto. Pravniot lek e tolku dobar kolku i i procedurite i praksata za negovo vr{ewe. Ako vrednosta {to se dobiva pri realizacijata e samo polovina od pazarnata cena, toga{ davatelot na kreditot }e bara pove}e imot kako obezbeduvawe. Ako se o~ekuva izvr{uvaweto da trae dve godini, doveritelot }e mu dade pomalku povolni uslovi na dol`nikot.

5. Razla~noto pravo treba da prodolì da bide polnova`no i izvr{no i po otvoraweto na ste~ajnata postapka ili insolventnosta na liceto koe go dalo. Pozicijata vo koja doveritelite najmnogu sakaat da bidat za{titeni sekako e insolventnosta na dol`nikot. Sekoe namaluvawe na pravata ili sekoe razvodnuvawe na prioritetot vo slu~aj na ste~aj ja namaluva vrednosta na obezbeduvaweto. Ograni~en isklu~ok na ovoj princip moè da bide neophoden za toj da se napravi kompatibilen so pravilata {to dozvoluvaat moratorium za poveduvawe na ste~ajnata postapka.

6. Tro{ocite za kreirawe, odrùvawe i izvr{uvawe na obezbeduvaweto treba da se niski. Liceto koe go dava kreditot voobi~aeno }e obezbedi site tro{oci povrzani so kreditot da preminat na tovar na dol`nikot. Visokite tro{oci za obezbeduvaweto }e se odrazat i na cenata na kreditot i }e ja namalat efikasnosta na kreditniot pazar.

7. Obezbeduvaweto treba da bide dostapno (a) na site vidovi predmeti (b) da gi

obezbedat site vidovi dolgovi i (v) pome|u site vidovi lica. Ovoj princip opfa}a mno{tvo pra{awa {to moè da se javat vo vrska so na~inot na primenata na pravoto i komercijalnata realnost. Ovie pra{awa moè da bidat tehni~ki, no moè da imaat su{testveno zna~ewe koga treba da se realizira nekoj dogovor. So mnogu mali isklu~oci (na primer li~nata obleka), liceto treba da bide vo mo`nost da dade obezbeduvawe na celiot svoj imot, vklu~itelno i stvarite {to moè da gi stekne vo idnina. Na sli~en na~in, razla~noto pravo treba da moè da gi obezbedi site sega{ni i idni dolgovi ili pobaruvawa izrazeni vo pari. Predmetot na obezbeduvaweto i obezbedeniot dolg treba da moàt da se opi{at na generalen na~in (na primer site ma{ini vo fabrikata, site dolgovi proizlezeni od dogovorot za kupoproda`ba). Isto taka treba da bide mo`no da se kreira razla~no pravo na zbir koj postojano se menuva, kako zalihite, pobaruvawata ili opremata i da se obezbeduvaat promenlivi dolgovi, kako iznosite {to se dolàt spored bankarskiot "dozvolen minus". Sekoe fizi~ko i pravno lice (vo javniot ili privatniot

60

sektor) koe spored pravoto ima pravo da vr{i prenos na sopstvenosta treba da moè da dava i da prima obezbeduvawe.

8. Treba da postojat efikasni na~ini za objavuvawe na postoeweto na razla~nite prava. Koga razla~noto pravo e vladetelsko, samiot fakt deka predmetot e vo vladneie na doveritelot e dovolen da gi alarmira tretite lica deka dol`nikot gi optovaril. Koga obezbeduvaweto ne e vladetelsko potrebni se nekoi drugi sredstva (obi~no javen register ili sistem na izvestuvawe) za da se obezbedi tretite lica da ne go steknuvaat predmetot na obezbeduvaweto, a da ne bidat svesni za toj fakt.

9. Pravoto treba da sodrì pravila so koi se reguliraat konkurentskite prava na licata koi imaat obezbeduvawe (na razla~nite doveriteli) i na drugite lica {to istaknuvaat nekoi prava vrz predmetot na obezbeduvaweto. Duri i koga postoi efikasen mehanizam za objavuvawe i natamu ostanuvaat nekoi slu~ai za koi zakonot treba da propi{e, na primer, proda`ba na predmetot na obezbeduvaweto vo tekot na redovnoto rabotewe (koga od kupuva~ot ne moè da se o~ekuva deka }e vr{i uvid vo registerot pred kupuvaweto).

10. Do mo`nata merka, strankite treba da moàt da go prilagodat razla~noto

pravo na potrebite na konkretnata pravna rabota. Pravoto treba da go olesni funkcioniraweto na pazarot na obezbedeniot kredit i da obezbedi nu`na za{tita so koja dol`nikot, doveritelot ili tretite lica }e bidat spre~eni neosnovano da se koristat so transakciite za obezbeduvawe. Pravoto ne treba da ima za cel da kreira pravila i ograni~uvawa za funkcioniraweto na obezbedeniot kredit, {to glavno e naso~en kon naso~uvawe na na~inot na koj strankite koi davaat obezbeduvawe treba da gi strukturiraat svoite pravni transakcii.

Iako ovie principi se ~ini deka imaat sovr{ena smisla za trgovcite i delovnite lu|e, sepak ne e lesno tie da se vgradat vo eden praven sistem, koga tradicionalnata interpretacija na pravnite poimi moè da se sudira so prakti~nite potrebi. Me|unarodniot pot-komitet za reforma na finansiskoto pravo na Me|unarodnata advokatska asocijacija odrà edna konferencija vo maj 2000 godina za pravnata ramka na obezbedeniot kredit, na koja nejzinite ~lenovi od 11 zemji (Argentina, Avstralija, Finska, Ungarija, Italija, Holandija, Polska, Ju`na Afrika i [vajcarija) prezentiraa trudovi. Ovie trudovi go razgleduvaa obemot do koj pravoto na ovie zemji korespondira so

klu~nite principi na EBRD za transakciite za obezbeduvawe. Sega se planira objavuvawe na tie trudovi, so pogolem broj opfateni zemji za da se pokrijat site dràvi vo Evropskata Unija. ]e bide interesno da se vidi kako i vo koja merka, zemjite go vgradile ovie principi vo svoeto pravo.

61

DEL II - ANALIZA NA SLUÂI

(Prenos na sopstvenost - generalni posledici vrz stvarite vo slu~aj na

insolventnost - zakonski prava na neisplateniot prodava~ - stoki vo tranzit) Liceto A e proizvoditel na kancelariski mebel. Liceto B kupilo od liceto A

masi i stol~iwa za svojot novo otvoren informativen centar (call centre). Bidej}i liceto B ne moèlo vedna{ da plati, tie se dogovorile isplatata da se izvr{i na tri mese~ni rati. Dogovorot ne sodrèl nikakvi dopolnitelni relevantni klauzuli. Bez da plati nitu edno edinstveno evro, liceto B oti{lo vo ste~aj dva meseca po isporakata na mebelot.

Pra{awa (a) Dali liceto A ima bilo kakvi prava vo odnos na mebelot? Vo toj kontekst,

opi{i gi i op{tite posledici na insolventnosta vrz imotno-pravnite aspekti na slu~ajot.

(b) Dali odgovorot }e se promeni ako strankite se dogovorile deka prodava~ot ima pravo na raskinuvawe na dogovorot vo slu~aj na nepla}awe na kupuva~ot? [to treba da napravi liceto A vo toj slu~aj?

(v) Kakva }e bide pozicijata, ako mebelot ne bil ispora~an na liceto B, tuku bil vo tranzit i se nao|al vo racete na prevoznikot vo momentot koga bila otvorena ste~ajnata postapka vrz liceto B?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Liceto A nema da ima nikakvi prava vo vrska so mebelot, ako sopstvenosta vrz

masite i stol~iwata preminala na kupuva~ot (B). Germanskoto pravo pravi razlika pome|u dogovorot za proda`ba, so koj se kreira

obligacija (obvrska) za prenos na sopstvenosta i samiot prenos na sopstvenosta. Spored

~lenot 929 re~enica 1 od Gra|anskiot zakonik, sopstvenosta vrz dvi`nite stvari preminuva od prenesuva~ot na steknuva~ot pri sklu~uvaweto na (1) dogovor deka titulata (sopstveni~koto pravo) treba da premine (vo natamo{niot tekst naveden kako "realen

dogovor", Einigung) i (2) isporaka na dvi`nata stvar. Iako vo praksa realniot dogovor obi~no }e koincidira so dogovorot za kupoproda`ba (strankite ~esto duri i nema da znaat deka ima potreba da se sklu~i vtor dogovor), dvata dogovora zakonski se smetaat za sosema izdvoeni i posebni dogovori. Polnova`nosta na realniot dogovor e nezavisna od polnova`nosta na dogovorot za kupoproda`ba ili od drugata obligacija za prenos na sopstvenosta (toa e poznatiot "princip na apstrakcija"). Kone~no, preminuvaweto na sopstvenosta ne zavisi od pla}aweto na kupovnata cena, osven koga dogovorot za proda`ba ne propi{uva zadrùvawe na sopstveni~koto pravo.

62

Vo konkretniot slu~aj, sopstvenosta vrz masite i stol~iwata preminuva na liceto B po nivnata isporaka. Moè da se pretpostavi deka vo vremeto na isporakata, strankite se dogovorile, barem premol~no, deka }e dojde do prenos na sopstvenosta.

Germanskoto pravo nema generalna teorija za efektite na ste~ajnata postapka vrz pravoto za sopstvenosta, kako na primer belgiskiot koncept za samenloop/concours. Siot imot {to mu pripa|a na dol`nikot pri otvoraweto na ste~ajnata postapka ednostavno doa|a pod uprava na ste~ajniot upravnik (vidi ~len 80 od Uredbata za ste~aj). Iako dol`nikot ne prestanuva da bide sopstvenik vrz svojot imot, toj go gubi pravoto da raspolaga so imotot ili na drug na~in da upravuva so nego. "Imotot na dol`nikot" vo ovoj kontekst zna~i site zakonski prava na dol`nikot, so isklu~ok na strogo li~nite prava kako negovoto ime ili avtorskite prava. Ovie zakonski prava moàt da bidat apsolutni (sopstvenost vrz dvi`ni stvari ili nedvi`nosti) ili relativni (pobaruvawa). Tie isto taka moàt da se sostojat od udel ili udeli vo javno trgovsko dru{tvo ili kompanija (personalni i kapitalski trgovski dru{tva).

Ako dol`nikot (X) ima samo vladenie vrz dvi`nata stvar {to vsu{nost e vo sopstvenost na nekoe drugo lice (Y), toa lice (Y) ima pravo da ja vindicira stvarta (~len

47 Uredba za insolventnost, tnr. Aussonderung, izla~no pravo ili pravo na separacija). O~igledno, toj predmet nema da bide sostaven del od imotot na insolventniot dol`nik.

Ako liceto Y ima samo razla~no pravo (zalog, prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, prenos na pobaruvawe ili cesija kako obezbeduvawe) vrz dvi`nata stvar, taa stvar }e bide del od ste~ajniot imot na dol`nikot. Me|utoa, liceto Y }e ima pravo na prioritetna naplata od prihodite ostvareni od proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto ili od drugata realizacija na negovata vrednost (~len 50 Uredba za insolvetnost, tnr.

Absonderung). Dali imatelot na posebnoto razla~no pravo ima pravo na vindikacija na predmetot na obezbeduvaweto ili samo ima pravo na prioritetna isplata }e go razgleduvame detalno kaj slednite slu~ai. Me|utoa, osnovnoto pravilo e deka

zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo dava pravo na rei vindicatio (izla~no pravo ili separacija), dodeka prenosot na sopstvenosta vrz stvarta kako obezbeduvawe ili prenosot na pobaruvaweto kako obezbeduvawe na doveritelot mu dava samo pravo na prioritetna isplata.

Vo konkretniot slu~aj, liceto A nema pravo vrz mebelot, zatoa {to sopstvenosta vrz stvarite ve}e preminala na liceto B pred otvoraweto na ste~ajnata postapka. Neisplateniot prodava~ isto taka ne moè da gi koristi zakonskite prioriteti (zakonskite privilegii ili zalozi) za slu~aj na insolventnost na nivnite kupuva~i. Liceto A e samo obi~en doveritel vo ste~ajna postapka.

(b) Bidej}i postoi realen dogovor nezavisno od osnovniot dogovor (princip na

apstrakcija), raskinuvaweto ili izbegnuvaweto na dogovorot za proda`ba samoto po sebe nema vlijanie vrz realniot dogovor, duri i koga vakvoto raskinuvawe itn. go pravi dogovorot ni{toven ab initio. Pokraj toa, pravoto na raskinuvawe na dogovorot, nezavisno dali e zakonsko pravo bazirano na povreda na dogovorot ili dogovorno pravo, ima dejstvo samo ex nunc. Dogovorot ne se gasi retroaktivno, tuku se transformira vo nov praven odnos spored koj strankite se obvrzani da go vratat ona {to go primile.

Zaradi dvete pri~ini, sekoe pravo na prodava~ot za raskinuvawe na dogovorot zaradi neispolnuvawe na kupuva~ot nema da go promeni odgovorot na delot (a). Samo povtorniot prenos na sopstvenosta (na primer spored obligacija bazirana na neosnovano zbogatuvawe) pred zapo~nuvaweto na ste~ajnata postapka ili zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost moè da mu pomogne na liceto A.

63

(v) Spored novata Uredba za insolventnost, pove}e ne postoi posebna zakonska odredba za regulirawe na ovaa situacija. (Spored stariot zakon prodava~ot ima{e pravo da gi zapre stokite vo tranzit, koga tie ne bile plateni vo celost, pod uslov ste~ajnata postapka vrz dol`nikot da bila povedena pred stokite da mu bidat ispora~ani. Novata uredba nema vakva odredba. O~igledno se pokaàla kako nerelevantna vo praksa). Zatoa dene{noto re{enie zavisi od toa dali sopstvenosta vrz dvi`nata stvar ve}e preminala od liceto A na liceto B koga mebelot bil vo racete na prevoznikot. Realniot dogovor moè da bide sklu~en anticipatorno; na primer zaedno so dogovorot za proda`ba. Toj }e ostane polnovaèn se do momentot na isporakata, pod uslov strankite seu{te da sakaat da bidat obvrzani so nego. Voobi~aeno, isporakata se vr{i koga kupuva~ot ili negoviot vraboten steknuvaat direktno vladenie (~len 855 Gra|anski zakonik).5 Vo konkretniot slu~aj toa }e bide momentot vo koj stokite pristignale vo prostoriite na liceto B. Me|utoa, realnata isporaka moè da bide zameneta so prenos na pravoto za vra}awe na stvarta na koja se odnesuva prenosot (~len 931 Gra|anski zakonik). Toa }e bara od liceto A da mu gi prenese (cedira) na liceto B svoeto dogovorno pravo za vra}awe na mebelot od prevoznikot. Bez vakvata cesija (prenos), stokite ostanuvaat sopstvenost na liceto A dodeka se vo tranzit. Me|utoa pravata na liceto A moàt da podleàt na zakonskiot prioritet na prevoznikot (spored ~lenot 441 od Trgovskiot zakonik). So ovoj prioritet se obezbeduva prevoznikot za slu~aj na nepla}awe na prevozninata (cenata na prevozot) i toj prioritet psotoi se dodeka stokite se vo vladenie na prevoznikot. Prioritetot prestanuva tri dena po isporakata, osven ako vo me|uvreme, prevoznikot ne podnel tu`ba pred sudot za realizacija na svoeto pravo (~len 441 stav 3 od Trgovskiot zakonik).

AVSTRIJA (a) Liceto A nema nikakvi stvarni prava vrz mebelot. Liceto B stanuva sopstvenik

na mebelot koga toj }e mu bide ispora~an (predaden). Toa e posledica na pravilata na avstriskoto pravo {to se odnesuvaat na prenosot

na sopstvenosta (i na kreiraweto na site prava ad rem6), {to bara titula i po~ituvawe na

modus (titulus i modus, ~len 380 Gra|anski zakonik). Titulata za prenosot na stvarta moè da bide dogovor, testament i ponekoga{ duri i zakonska odredba (~len 423 Gra|anski zakonik).

5 ^lenot 855 od Gra|anskiot zakonik propi{uva deka ako nekoj vr{i fizi~ka kontrola vrz stvarta

vo polza na nekoj drug vo negoviot dom ili delovni prostorii, samo drugiot ima vladenie. Prvoto lice se narekuva Besitzdiener. Ovaa odredba mora strogo da se razlikuva od odredbata za zastapuvaweto. Postoi op{ta soglasnost deka prenosot na vladenieto ne pretstavuva praven akt, tuku fakti~ki akt. Zatoa zastapuvaweto na zastapnikot ne e mo`no. 6 Avstriskata pravna nauka i sudskata praksa pravi razlika pome|u apsolutni i relativni prava.

Apsolutnite prava mora da gi po~ituvaat site, dodeka relatiivnite prava naloùvaat obligacii samo vo odnos na opredeleni lica. Pravata {to proizleguvaat od dogovorot, na primer, se relativni prava, zatoa {to tie moàt da se vr{at samo vo odnos na drugata dogovorna strana.

Potklasa na apsolutnite prava se "dingliche Rechte", pravata ad rem. Toa se prava vrz predmetot, {to

mora site da gi po~ituvaat. Apsolutnite prava {to ne se prava ad rem se prava povrzani so liceto, to est li~ni prava ili prava na li~nosta, na primer pravo na ìvot itn. Avstriskiot Gra|anski zakonik funkcionira so donekade razli~en pojmoven aparat. Toj ne gi poznava apsolutnite prava,

tuku samo pravata ad rem (~len 307 Gra|anski zakonik). Toj natamu nekoi prava gi klasifikuva kako

prava ad rem, iako tie spored sovremenata doktrina ne se prava ad rem, kako na primer possessio

(vladenieto) i pravoto na nasledstvo.

64

Modus-ot se sostoi od dva dela: realen dogovor (Einigung) i generalno, isporaka na stokite. Realniot dogovor e kreacija na pravnite avtori, {to bile pod vlijanie na germanskata doktrina po donesuvaweto na germanskiot Gra|anski zakonik; avstriskiot Gra|anski zakonik od 1811 godina ne ja poznava ovaa doktrina. Kaj realniot dogovor strankite izjavuvaat deka sopstvenosta vrz stvarta }e premine na kupuva~ot.

Postojat dve teorii vo vrska so toa vo koj moment se sklu~uva realniot dogovor. Prvata (mnozinska) teorija smeta deka toj e sostaven dela na dogovorot, na primer na dogovorot za proda`ba. Me|utoa, spored vtorata teorija toj se sklu~uva vo momentot koga stokite }e mu bidat predadeni na kupuva~ot. Orginalno avstriskiot Trgovski zakonik go slede{e vtoroto mislewe, no po odlukata na Vrhovniot sud vo 1987 godina broj 51, sudovite po~naa da go sledat prvoto mislewe.

Bez ogled na toa, prenosot na sopstvenosta ne se vr{i vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, tuku duri koga predmetot }e mu bide predaden na kupuva~ot (~len 426

Gra|anski zakonik). Koga predmetot ne moè da bide predaden fizi~ki, prenosot moè da bide izvr{en simboli~ki (~len 427 Gra|anski zakonik). Isto taka e mo`no da se

iskoristi constitutum possessorium (konstruktivnoto vladenie, Besitzkonstitut), spored koe porane{niot sopstvenik se soglasuva da go drì predmetot za steknuva~ot (~len 428 Gra|anski zakonik). Ako kupuva~ot ve}e ima vladenie vrz kupeniot predmet, prenosot na sopstvenosta se vr{i preku traditio brevi manu (~len 428 Gra|anski zakonik, predavawe na stvarta).7 Ako predmetot go drì nekoe treto lice, toa lice moè da dobie instrukcija (nasoka ili upatstvo) da go drì toj predmet vo polza na steknuva~ot (instrukcija za vladenieto, Besitzanweisung). Ako prodava~ot treba da mu gi prati stokite na kupuva~ot, kupuva~ot stanuva sopstvenik na stokite vo momentot koga prodava~ot }e gi predade tie stoki na prevoznikot, pod uslov kupuva~ot da ja prifatil formata na prevoz {to bila izbrana od strana na prodava~ot (~len 429 avstriski Gra|anski zakonik). Ako prodava~ot izbral voobi~aena forma na transport, soglasnosta na kupuva~ot se prezumira so zakon.

Ako prodava~ot ja kreditira kupovnata cena (a dogovorot na strankite ne sodrì klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenosta), sopstvenosta vrz stokite {to se prodadeni se prenesuva vo momentot na nivnoto predavawe na kupuva~ot. Toa e rezultat na ~lenot 1063 od avstriskiot Gra|anski zakonik. Zatoa bez takviot dogovor (vnesuvaweto na takvata klauzula vo dogovorot)8 nema zadrùvawe (rezervacija) na pravoto na sopstvenost, duri i koga imalo kreditirawe na kupovnata cena.

Me|utoa, ova pravilo ne se primenuva ako spored dogovorot, kupuva~ot e dolèn da ja plati proda`nata cena vo momentot na isporakata na stokite. Ako prodava~ot gi ispora~al stokite bez da ja primi kupovnata cena za niv, se prezumira deka prenosot na sopstvenosta }e podleì na suspenziven uslov za isplata na kupovnata cena (kurzfristiger

Eiggentumsvorbehalt, {to pretstavuva kratkoro~no zadrùvawe na sopstveni~koto pravo). Vo na{iot konkreten slu~aj, liceto B stanuva sopstvenik na mebelot zatoa {to

bile ispolneti uslovite za titulata i modus. Bidej}i liceto A ja kreditiralo kupovnata

cena na liceto B, se primenuva ~lenot 1063 od avstriskiot Gra|anski zakonik i sopstvenosta vrz mebelot preminuva na liceto B.

7 Ne e neophodno prodava~ot i kupuva~ot da sklu~uvaat dogovor za depozit, so {to }e kreiraat nova

causa (Vrhoven sud 10 juni 1981 godina). Generalno toa e rabota na tolkuvawe dali strankite

izvorno se dogovorile za constitutum possessorium; strankite mora da ja artikuliraat sovjata voqa za da se izvr{i prenos na sopstvenosta vrz prodadenite stoki. 8 Isklu~ok se pravi koga dogovorot za kupoproda`ba e del od postojnite delovni odnosi pome|u

kupuva~ot i prodava~ot. Ako dogovorite na tie stranki voobi~aeno sodràt klauzula za rezervirawe na sopstveni~koto pravo, }e se pretpostavi deka taa klauzula e sodràna i vo postojniot dogovor.

65

Posledici (efekti) na ste~ajnata postapka Poveduvaweto na ste~ajnata postapka samoto po sebe ne vodi kon raskinuvawe na

dogovorot. Nitu pak, osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo, poveduvaweto na taa postapka (vo odnos na kupuva~ot) mu dava pravo na prodava~ot da go raskine toj dogovor. Ako ste~ajniot upravnik (administrator, Masseverwalter) ne uspee da ja isplati dogovorenata cena, prodava~ot ima pravo da go raskine dogovorot zaradi neispolnuvaweto na ste~ajniot upravnik.

Me|utoa, toj ne moè da go raskine dogovorot ako ja kreditiral proda`nata cena. Toa se dol`ni na edna posebna odredba od Trgovskiot zakonik. Generalno, ako kupuva~ot ne ja plati kupovnata cena koga toa }e bide pobarano od nego, prodava~ot ima pravo da go raskine dogovorot. Me|utoa, ova pravo ne postoi ako prodava~ot mu ja kreditiral kupovnata cena na kupuva~ot. Toa e posledica na ~lenot 8/21 od ~etvrtiot EVHGB (toa e ~etvrtata od pogolemiot broj direktivi so koi e prifaten germanskiot Trgovski zakonik vo Avstrija vo 1938 godina po nejzinata okupacija od strana na nacisti~ka Germanija). Iako ova pravilo e usvoeno vo vrska so trgovskite transakcii regulirani so Trgovskiot zakonik, toa po analogija isto taka se primenuva i na drugite transakcii. Zatoa prodava~ot moè da bara samo isplata na cenata, pobaruvawe za koe toj }e dobie samo udel od ona {to im se ispla}a na ste~ajnite doveriteli.

Spored ~lenot 21(1) od Zakonot za ste~aj (Konkursordnung, KO) ste~ajniot upravnik ima pravo da gi raskinuva dogovorite, pod uslov dvete stranki seu{te da ne gi ispolnile svoite obligacii vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Vo na{iot konkreten slu~aj, ova pravilo ne se primenuva, zatoa {to liceto A ve}e celosno gi ispolnilo svoite dogovorni obvrski.

Poveduvaweto na ste~ajnata postapka, samoto po sebe ne vlijae vrz sopstveni~kite (imotnite) prava na ste~ajniot dol`nik. Me|utoa, toj ja gubi sposobnosta da sklu~uva kakvi bilo dogovori vo vrska so svojot imot (~len 1(1) Zakon za ste~aj).

Imotot na ste~ajniot dol`nik se prodava za da moè da se isplatat negovite doveriteli. Stvarite {to se nao|aat vo vladenie na ste~ajniot dol`nik, no vrz koi toj nema pravo na sopstvenost, ne se smetaat za del na negoviot imot. Zatoa, ste~ajniot upravnik nema pravo da gi prodava tie predmeti, tuku mora da im gi predade na nivnite sopstvenici.

Primeneto na na{iot konkreten slu~aj, ovie pravila zna~at deka liceto A nema pravo da go raskine dogovorot.

(b) Vakvoto raskinuvawe nema da ima nikakvi efekti vo odnos na sopstvenosta vrz

mebelot. Liceto B }e ostane sopstvenik, iako A nema pravo da go raskine dogovorot. (b) Vakvoto raskinuvawe nema da ima nikakvi efekti vo odnos na sopstvenosta vrz

mebelot. Liceto B }e ostane sopstvenik, iako toj }e bide dolèn mebelot da go vrati na liceto A.

Raskinuvaweto na dogovorot spored avstriskata pravna doktrina nema da ima "ex

tunc efekt" (retroaktivno dejstvo). Sprotivno na ova, koga dogovorot e poni{ten zaradi gre{ka (zabluda) ili izmama, pozicijata vo odnos na sopstvenosta vrz stokite e deka se postapuva kako dogovorot nikoga{ i da ne bil sklu~en. Vo vakov slu~aj, sopstvenosta se vra}a kaj prodava~ot so dejstvo ex tunc. Ako stokite ostanale vo vladenie na kupuva~ot, prodava~ot ima pravo da gi vindicira. Ako liceto A moè uspe{no da go poni{ti

66

dogovorot zaradi zabluda, toj }e dobie prioritet vo odnos na drugite doveriteli na liceto B.

(v) Spored ~lenot 429 od avstriskiot Gra|anski zakonik, liceto B stanuva

sopstvenik na mebelot od momentot koga toj mu bil predaden na prevoznikot od strana na liceto A, pod uslov liceto B da ja prifatilo formata na prevoz {to bila izbrana od strana na liceto A. Me|utoa, liceto A ima pravo da go vindicira mebelot (~len 45 od Zakonot za ste~aj), pod uslov ste~ajnata postapka da bila povedena pred mebelot da mu bil predaden na liceto B ili na nekoe lice koe dejstvuva vo ime na liceto B (pravo na stopirawe). Sopstvenosta vrz mebelot se vra}a kaj liceto A vedna{ {tom prevoznikot }e mu go vrati mebelot na nego.

GRCIJA (a) Bidej}i mebelot mu bil ispora~an na liceto B, se prezumira deka sopstvenosta

vrz stokite bila prenesena na liceto B. Koga liceto B }e otide vo ste~aj, liceto A nema da moè da go bara sopstveni~koto pravo vrz mebelot. Toj nema nitu zakonski prioritet, nitu zalo`no pravo, pa zatoa ne moè da bara nikakov prioriteten tretman. Toj ednostavno }e bide generalen doveritel vo ste~ajnata postapka. Faktot deka seu{te ne bila platena kupovnata cena ne vlijae vrz polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta. Pra{aweto dali bila platena kupovnata cena se odnesuva samo na dogovorot za proda`ba, osven ako ne bilo zadràno pravoto na sopstvenost.

Gr~kiot Gra|anski zakonik, sledej}i go germanskiot praven sistem, pravi razlika pome|u dogovorite so koi se kreiraat samo obligacii i realnite dogovori so koi se vr{i raspolagawe so pravoto (to est prenos, optovaruvawe, ukinuvawe ili izmena). Sprotivno na toa, spored francuskiot praven sistem (sistem na soglasnost), samiot dogovor na strankite e dovolen za da se izvr{i prenosot na sopstvenosta (vendre c'est aliener).

Proda`bata e dogovor na vetuvawe. Zatoa, prenosot na sopstvenosta vrz dvi`nata stvar bara realen dogovor pome|u sopstvenikot i steknuva~ot (~len 1034). Efektivnosta na prenosot zavisi, pokraj od dogovorot na strankite, i od isporakata na dvi`nata stvar na steknuva~ot. Ovoj prenos na vladenieto ja ispolnuva celta na publicitetot. Me|utoa, realnata isporaka moè da bide zameneta so constitutum possessorium (~len 977a). Nitu registracijata na prenosot vo javnite registri, nitu upotrebata na notarskiot akt (i dvete se uslov za polnovaèn prenos na sopstvenosta vrz nedvi`nostite) ne se bara ako stanuva zbor za dvièn predmet.

Koga stanuva zbor za efektite na ste~ajnata postapka, spored gr~koto pravo ste~ajnata postapka e mo`na samo protiv trgovci. Po sudskata objava na insolventnosta, ste~ajniot dol`nik se li{uva od pravoto da upravuva i da rakovodi so svojot imot, {to

preminuva na ste~ajniot upravnik, nazna~en od strana na sudot (~len 2 stav 1 Zakon 635/37). Kako posledica na toa, sekoja transakcija na ste~ajniot upravnik, realna ili {to samo pretstavuva osnova za obligacija (po poveduvaweto na ste~ajnata postapka), a {to se odnesuva na imotot steknat od strana na ste~ajniot dol`nik pred otvoraweto na postapkata se smeta za ni{tovna i nevaè~ka (~len 2 stav 4 Zakon 635/37). Ako na primer, ste~ajniot dol`nik ja prenel sopstvenosta vrz nekoja stvar na nekoe treto lice,

ste~ajniot upravnik }e moè da ja vindicira stvarta. ^lenot 1036 (bona fide steknuvawe na dvi`na stvar) ne se primenuva, zatoa {to pogolema pravna sila imaat posebnite odredbi od ~lenot 2 stav 4 od Zakonot 635/37. Zatoa politikata na ovaa odredba ja favorizira

67

za{titata na doveritelite pred sigurnosta na transakciite. Soglasno istata odredba, sekoja transakcija vo polza na ste~ajniot dol`nik (vklu~uvaj}i gi pari~nite isplati ili isplatite po trasiranite menici, sopstvenite menici i ~ekovite) se smeta za ni{tovna i nevaè~ka. Zatoa, isplatite na dol`nikot izvr{eni na ste~ajniot dol`nik na sovesen i ~esen na~in ne go gasat dolgot, nitu go osloboduvaat dol`nikot od obvrskata. Dol`nikot i natamu e odgovoren za svojot dolg pred ste~ajniot upravnik. Sosema e jasno deka dol`nikot moè da go bara uplateniot iznos od ste~ajniot dol`nik, soglasno odredbite za neosnovano zbogatuvawe. Noviot Zakon za ste~aj e vo podgotovka za da se moderniziraat postojnite odredbi i tie da se napravat pokompatibilni so pravoto na Evropskata Unija.

Osven posebniot zakon so isklu~oci {to sodrì obvrska za registracija na raspolagaweto so brod, vozduhoplov itn. i neodamna doneseniot zakon za "dogovorite vo vrska so dvi`nite stavri ili pobaruvawata {to podleàt na publicitet i drugite dogovori so koi se dava obezbeduvawe" ("Symvaseis epi kiniton i apaitiseon ypokeimenes se

dimosiotita kai alles symvaseis parochis asphaleias", Zakon 2844/2000) ne postoi druga {ema za registracija na kreiraweto na relani prava vrz dvi`nite stvari. Prenosot na vladenieto ja vr{i celta na publicitetot, zatoa {to toa im demonstrira na tretite lica deka do{lo do raspolagawe so stvarta. Direktnoto vladenie vrz dvi`nata stvar moè da bide re{ava~ko vo nekoi slu~ai na konflikt pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot na dvi`nata stvar. Spored soborlivite prezumpcii na ~lenovite 1110-1111 od Gra|anskiot zakonik, za liceto koe e vo vladenie so dvi`nata stvar se prezumira deka e nejzin sopstvenik. Isto taka, sovesnoto i ~esnoto steknuvawe na realnite prava vrz dvi`nata stvar od strana na ne-sopstvenik bara od prenesuva~ot prenos na direktnoto vladenie vrz stvarta na

steknuva~ot (~lenovi 1036ff, 1043, 1215 Gra|anski zakonik). So ovaa odredba se {titat sovesnite i ~esni treti lica i se poddrùva sigurnosta na transakciite.

(b) Ako prodava~ot ima pravo da go raskine dogovorot vo slu~aj na neispolnuvawe

na kupuva~ot, sosema e o~igledno deka prenosot na sopstvenosta bil dogovoren so rezolutiven uslov za neispolnuvaweto na kupuva~ot ili za raskinuvaweto na prodava~ot (~len 532 od Gra|anskiot zakonik). Me|utoa, duri i da nemalo postoi poseben dogovor {to na liceto A mu dava pravo da go raskine dogovorot vo slu~aj na nepla}awe na liceto B, liceto A moè da go raskine dogovorot so barawe razumen nadomest (kompenzacija) (~len 383 Gra|anski zakonik). Me|utoa, toj mora najnapred da utvrdi razumen rok za ispolnuvawe za liceto B, izjavuvaj}i deka ako taka utvrdeniot rok izmine bez da se prezeme nekoe dejstvie, toj nema da go primi ispolnuvaweto. Ako strankite se dogovorile deka nema potreba od utvrduvawe na dopolnitelni rokovi, liceto A moè vedna{ da go vr{i svoeto pravo na raskin na dogovorot. Pravoto na liceto A se vr{i so ednostavna ednostrana izjava na voqa upatena do liceto B (~len 390 Gra|anski zakonik).

(v) Ako mebelot mu bil ispora~an na prevoznik i ako liceto B odi vo ste~aj pred

pristignuvaweto i isporakata na mebelot, liceto A ima pravo na stopirawe in transitu (~len 670 EmbN). Liceto A moè da bara povtoren prenos na mebelot, ako cenata ne bila platena, a stokite ne mu bile prodadeni na nekoe treto lice. Ova dejstvie ima samo

obligacioni efekti. Pravoto na stopirawe in transitu liceto A moè da go vr{i nezavisno od toa dali sopstvenosta vrz mebelot mu bila prenesena na liceto B, na primer so

izdavawe na skladi{nica (~len 1034, 978 Gra|anski zakonik). Ako sopstvenosta seu{te ne mu bila prenesena na liceto B, pravoto na stopirawe pretstavuva dopolnitelna za{tita na sopstvenikot A koj moè da bara revindikacija (~len 1094 Gra|anski zakonik).

68

FRANCIJA (a) Prvata rabota {to treba da se utvrdi e koj e sopstvenik na stokite vo vremeto

na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Spored francuskoto pravo, prenosot na sopstvenosta (ili na titulata) preku proda`ba e kompletiran i perfektuiran samo so sklu~uvaweto na dogovorot (~len 1583 od Gra|anskiot zakonik). Zatoa toj ne zavisi od isporakata na stvarta, od predmetot na dogovorot ili od pla}aweto na cenata. Spored ~lenot 1138 od Gra|anskiot zakonik:

"Obvrskata za isporaka na stvarta se perfektuira samo so soglasnosta na dogovornite strani.

Toa go pravi doveritelot sopstvenik i ja stava stvarta na negov rizik od momentot vo koj taa trebalo da bide ispora~ana, iako seu{te ne bil izvr{en prenosot, osven koga dol`nikot docni so isporakata i vo takov slu~aj stvarta ostanuva vo negov rizik."

Me|utoa, edna druga odredba {to treba da se razgleda e ~lenot 1129 od Gra|anskiot zakonik {to propi{uva deka:

"obligacijata mora da ima za svoj predmet stvar {to e opredelena barem vo pogled na nejziniot vid. Iznosot (obemot) na stvarta moè da bide nesiguren, pod uslov toj da moè da se opredelen." (klauzula za opredelena i opredeliva stvar).

So drugi zborovi, strankite so svojot dogovor moraat da go opredelat predmetot an dogovorot za proda`ba. Ako proda`bata za svoj predmet ima nekoi generi~ki stoki, kako ìto, kako sprotivnost na konkretno opredeleni i individualizirani stoki, tie stvari treba da se individualiziraat za da moè sopstvenosta (titulata) da premine na kupuva~ot. Bez takvata individualizacija, dogovorot za proda`ba e polnovaèn, no prenosot na sopstvenosta se odlaga se dodeka ne se izvr{i individualizacijata. Najdocna, individualizacijata se slu~uva pri isporakata. No taa isto taka moè da se izvede ako predmetot na nekoj na~in bil opredelen kako predmet na proda`bata, na primer ako stvarta bila zapakuvana i ozna~ena so imeto na kupuva~ot vo magacinot na prodava~ot. Vo na{iot konkreten slu~aj, ako stol~iwata bile generi~ki stvari (to est ako ne bile individualizirani so dogovorot za proda`ba) sopstvenosta nema da premine pred isporakata. Ako stol~iwata bile individualizirani so dogovorot za proda`ba, sopstvenosta }e premine so samoto sklu~uvawe na dogovorot.

No duri i vo vtoriot slu~aj, koga liceto A bi ja izgubilo sopstvenosta i pred isporakata, toj ne ostaven bez nikakvi prava vo odnos na mebelot. Francuskiot Gra|anski zakonik mu dava na prodava~ot na dvi`nite stvari odreden broj zakonski prava za da ja garantira isplatata na kupovnata cena, {to variraat vo zavisnost od toa dali neposredno treba da se izvr{i isplatata ili isporakata na stvarta. Vo na{iot konkreten slu~aj, zatoa {to bil daden kredit za kupovnata cena i isporakata bila izvr{ena pred dva meseci, liceto A }e ima zakonski prioritet. Toj }e moè da podnese tu`ba {to nego }e mu dade pravo da dobie prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na mebelot. Toa mora da bide naloèno od strana na sudot i kako pravo postoi se dodeka imotot

(stvarta) e vo vladenie na liceto B (~len 2102, 4 stav 1 od Gra|anskiot zakonik). Nema potreba od registracija ili ispolnuvawe na nekoj drug prethoden uslov.

Me|utoa, liceto B bankrotiralo i vo odnos na nego bila povedena ste~ajna postapka. Taa procedura se regulira so francuskiot Zakon za insolventnost, Zakon broj 85-98 od 25 januari 1985 godina, so izmenite (vo natamo{niot tekst IA 85). Po konsolidacijata na razli~ni zakoni vo eden nov vo 2001 godina, so prenumeracija na

Trgovskiot zakonik, Zakonot za ste~aj deneska e vgraden kako ~len L.611-1 do L. 628-3 od noviot Trgovski zakonik. Me|utoa negovata su{tina ostanala neizmeneta.

69

Od poveduvaweto na ste~ajnata postapka, po~nuva "periodot na opservacija". Sudot nazna~uva ste~aen upravnik, trustee za doveritelite (fiducijar ili poverenik za

doveritelite) i juge-commissaire. Sudot isto taka }e go opredeli datumot za suspenzija (prestanok) na pla}awata, to est momentot od koj samiot dol`nik stanal nesposoben da gi

pla}a vtasanite pobaruvawa od imotot {to mu stoi na raspolagawe (~len L 621-1 od Trgovskiot zakonik). Ovoj datum moè da bide utvrden na data koja e mnogu meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. So nea se opredeluva po~etokot na tnr. "period na somnitelnost" (somnitelen period), period vo koj aktivnostite na dol`nikot moàt da se proglasat za ni{tovni (vidi gi slu~aite 11 i 15). Na krajot na opservacioniot period, treba da se donese odluka za toa koja insolventna postapka treba da bide prifatena: sproveduvawe na planot za spasuvawe za natamo{noto opstojuvawe na pretprijatieto, proda`ba na celoto ili na del od pretprijatijatieto ili likvidacija. Vo tekot na ste~ajnata postapka, se naloùva moratorium na site individualni pla}awa. Postapkite na prinudno izvr{uvawe {to se vo tek ili ~ekaat na izvr{uvawe vo vremeto na poveduvaweto na ste~ajnata postapka se suspendiraat (~len L 621-40 Trgovski zakonik). Po

poveduvaweto na ste~ajnata postapka, zakonskiot prioritet na liceto A (spored ~lenot

2102, 4 stav 1 od Gra|anskiot zakonik) gubi mnogu od svojata sila, zatoa {to vo vakvi okolnosti toj ne moè da se vr{i. Za da go odrì vo ìvot svoeto pobaruvawe, liceto A mora da go izvesti poverenikot na doveritelite za nego vo rok od dva meseca od koga bil izvesten za poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len L. 621-46 od Trgovskiot zakonik). Koga }e bide odobren planot za reorganizacija (spasuvawe) ili koga }e bide naredena likvidacija, doveritelite se ispla}aat spored nivniot rang. Liceto A }e bide neobezbeden doveritel (generalen doveritel) i kako takov posleden }e dobie isplata.9

(b) Dogovorot za proda`ba moè da sodrì rezolutivna klauzula {to go raskinuva

dogovorot ako liceto B ne ja ispolni svojata obvrska za isplata na ratata. Rezolutivnite uslovi se reguliraat so ~lenot 1183 od Gra|anskiot zakonik {to naveduva deka:

"Rezolutivniot uslov e uslov {to ako bide ispolnet vodi kon raskinuvawe na obligacijata i gi vra}a rabotite vo istata sostojba vo koja tie bi se nao|ale koga obligacijata nikoga{ i ne postoela. Toj ne go suspendira izvr{uvaweto na obligacijata; tuku samo go obvrzuva doveritelot da go vrati ona {to go primil, ako se slu~i nastanot {to e predviden so uslovot."

Fakti~ki, vakviot uslov se smeta deka postoi kaj site bilateralni dogovori, koga ednata od strankite propu{tila da ja ispolni svojata obvrska, kako na primer obvrskata za pla}awe. Dogovorot ne se raskinuva avtomatski: dogovornata strana {to ne e vo neispolnuvawe moè da izbere pome|u prinudno izvr{uvawe ili raskinuvawe na

9 Do 1994 godina Zakonot za ste~aj bara{e period na prinudna opservacija {to trae{e najmalku tri

meseci od poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Se smeta{e deka ovoj period ne e opravdan vo site slu~ai, zatoa {to moàt da nastanat novi dolgovi, dodeka realnoto preìvuvawe na pretprijatieto moè da bide somnitelno. Od 1994 godina izvr{ena e izmena na Zakonot za ste~aj i likvidacijata moè da sledi vedna{ po poveduvaweto na ste~ajnata postapka "koga kompanijata prestanala so site svoi aktivnosti ili koga reorganizacijata e o~igledno nevozmo`na". Upravitelot mora da gi prezeme site dejstvija neophodni za za~uvuvaweto na imotot na ste~ajniot dol`nik i toj e odgovoren za davawe predlog za reorganizacija. Poverenikot na doveritelite dejstvuva kako zastapnik na doveritelite i osobeno moè da prezema dejstvija za naplata na pari~nite iznosi, no vakvite naplateni iznosi }e pretstavuvaat sostaven del od ste~ajnata masa i }e se raspredeluvaat

spored rangot na doveritelite. Juge - commissaire e magistrat koj vr{i nadzor vrz postapkata i gi arbitrira site sporovi. Doveritelite so registrirani razla~ni prava ili so dogovori za lizing li~no se informiraat za poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

70

dogovorot i nadomest na {teta (~len 1184 stav 2 od Gra|anskiot zakonik). Opcijata na prinudno izvr{uvawe osttanuva duri i koga dogovorot sodrì izre~na rezolutivna klauzula. Kone~no, raskinuvaweto e vo diskrecija na sudot. Toa e taka duri i koga dogovorot sodrì izre~na rezolutivna klauzula, osven koga odredbite na klauzulata se nedvosmisleni vo odnos na okolnostite {to ja pokrenuvaat nejzinata primena.

Vo princip, dogovorot se raskinuva na denot koga dogovornata strana nema da ja ispolni svojata obvrska, vo na{iot konkreten slu~aj koga liceto B propu{tilo da ja plati prvata mese~na rata za kancelariskiot mebel.

Ste~ajot na liceto B ja komplicira rabotata. Prvo, spored ~lenot L 621-28 od Trgovskiot zakonik, suspenzijata na pla}awata predizvikana od poveduvaweto na ste~ajnata postapka ne e dozvolena kako osnova za raskinuvaweto na dogovorot, duri i koga

strankite toa izre~no go predvidele. Vtoro, tu`ba za rei vindicatio na stvarta {to e vo racete na ste~ajniot dol`nik e mo`na samo koga dogovorot za proda`ba bil raskinat pred

naredbata za poveduvawe na ste~ajnata postapka (ili koga tu`bata za rei vindicatio bila podnesena pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka). Toa e taka, nezavisno od toa dali raskinuvaweto do{lo kako rezultat na sudski nalog ili so primena na klauzulata za

rezolutivniot uslov (~len L 621-118 Trgovski zakonik). Vo na{iot konkreten slu~aj, iako vo sekoj slu~aj impliciten kaj site bilateralni dogovori, licata A i B predvidele rezolutiven uslov, {to se ostvaril. Zatoa raskinuvaweto }e bide pove}e ili pomalku avtomatsko, a osobeno se izbegnuva potrebata od postapuvawe na sudot. Me|utoa sudovite ne sakaat da se otkaàt od svojata kontrola. Sudskata praksa razvila uslov spored koj raskinuvaweto na dogovorot za da bide polnova`no bez postapuvaweto na sudot, vo samiot dogovor mora izre~no da bide navedeno deka ne se bara nikakva sudska postapka. Sosema }e bide dovolno ako postoi terminot "avtomatsko raskinuvawe". Doveritelot mora da dostavi prepora~ano pismo do dol`nikot koj e vo neispolnuvawe vo koe bara ispolnuvawe i so koe go potsetuva za postoeweto na klauzulata, nejzinite uslovi i grejs periodot vo koj dol`nikot seu{te moè da ja ispolni svojata obvrska. Imaj}i ja predvid na{ata fakti~ka situacija, ne ni se ~ini deka liceto A podnelo nekoja tu`ba pred sudovite pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka ili deka go izvestilo liceto B za raskinuvaweto na dogovorot. Zatoa ne e mnogu verojatno deka liceto A }e moè da go raskine dogovorot i zatoa }e se najde vo istata pozicija kako i vo to~kata (a).

(v) Bidej}i liceto B ne e vo vladenie so stvarite, nema da se primeni zakonskiot

prioritet na liceto A. Dopolnitelno, prioritetot nema da bide izvr{en vo slu~aj na insolventnost na liceto B. Zatoa liceto A se nao|a vo pozicija na generalen doveritel (neobezbeden doveritel). Prevoznikot moè da ima pravo na prioritet vo odnos na liceto A za naplata na prevozninata. Francuskoto pravo na prevoznicite im dava zakonski prava vrz stokite {to gi prevezuvaat, za da se garantira isplatata na prevozninata i sporednite tro{oci kako skladiraweto, carinskite dava~ki itn. (~len 2102, 6 Gra|anski zakonik). Najva`no, prevoznikot ima polza od pravoto na zadrùvawe ({to ne smee da se me{a so zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost), to est pravo da se zadrì stvarta za da se obezbedi ispolnuvaweto na obvrskata na dogovornata strana, kako isplata na prevozninata. Se dodeka obvrskata ne e ispolneta, prevoznikot ima pravo da go zadrì predmetot. Toj isto taka ima prioritetno pravo vrz prihodite, ako sudot naloì proda`ba na stvarta.

Vo slu~aj na insolventnost, juge-commissaire moè da go ovlasti ste~ajniot upravnik da izvr{i isplata na pobaruvaweto na doveritelot {to go vr{i svoeto pravo na zadrùvawe (retencija), ako vra}aweto na stvarta e neophodno za aktivnostite na ste~ajniot dol`nik (~len L. 621-24 Trgovski zakonik). So drugi zborovi, prevoznikot koj

71

ima polza od pravoto na zadrùvawe ima posilen prioritet od site drugi doveriteli, obezbedeni, neobezbedeni ili prioritetni. Kako rezultat na toa, so ogled deka ima vladenie vrz kancelariskiot mebel, prevoznikot }e go vr{i svoeto pravo na zadrùvawe vo odnos na liceto A, duri i koga bil svesen deka liceto A ne bilo isplateno za mebelot. Ako ste~ajniot upravnik smeta deka mebelot e neophoden za aktivnostite na liceto B, toj

}e pobara od juge-commissaire da mu dozvoli da izvr{i isplata na pobaruvaweto na prevoznikot namesto liceto A.

BELGIJA (a) Prenosot na sopstvenosta spored dogovorot za proda`ba se vr{i soglasno

dogovorot pome|u strankite (~len 1138 i 1583 Gra|anski zakonik). Ako stanuva zbor za generi~ki stoki, sopstvenosta }e premine vo momentot na nivnata identifikacija (opredeluvawe ili individualizacija). Isporakata na stokite ne pretstavuva uslov za prenosot na sopstvenosta na kupuva~ot. Dogovornite strani moàt slobodno da go odloàt momentot vo koj }e dojde do prenos na sopstvenosta ili prenosot da go uslovat so ispolnuvaweto na nekoi uslovi (na primer isplata na cenata ili isporaka na stokite). Me|utoa vo odnos na tretite lica koi istaknuvaat nekoi prava vo odnos na stvarite, isporakata ostanuva va`na rabota. Ova proizleguva od op{tiot princip vo ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik vo koj se naveduva deka vladenieto vrz dvi`nite stvari dava osnova za prezumpcijata za sopstvenosta. Koga na primer istata dvi`na stvar e prodadena vo razli~ni periodi na pogolem broj kupuva~i, prioritet ima onoj kupuva~, pod uslov da dejstvuval sovesno i ~esno, komu stokite mu bile ispora~ani (~len 1141 od Gra|anskiot zakonik). Drugite treti lica, {to dejstvuvale sovesno i ~esno, so konfliktni prava podednakvo moàt da baraat za{tita spored ovoj princip. Razla~noto pravo na zalo`niot doveritel, koj sovesno i ~esno go primil stokite kako obezbeduvawe od svojot dol`nik, za kogo se pokaàlo deka ne e niven sopstvenik, ne moè da se napa|a. Zatoa, doveritelite {to izvr{ile vrz stokite {to bile vo vladenie na nivniot dol`nik, pod opredeleni uslovi, moàt da gi osporat pravata na onie {to tvrdat deka imaat stvarni prava vrz stokite. Zatoa sudovite }e gi za{titat doveritelite (ili ste~ajniot upravnik) na prodava~ot ako proda`bata ne moè da se smeta za normalna trgovska transakcija.

Ste~ajniot imot gi opfa}a postojniot imot na dol`nikot i stvarite {to }e nastanat za vreme na ste~ajnata postapka (~len 16 Zakon za ste~aj). Objavuvaweto na ste~ajot od strana na sudot vodi kon "kolektivna zaplena" na celiot imot na ste~ajniot

dol`nik vo polza na doveritelite kako celina. Spored principot na ~lenot 1138 od Gra|anskiot zakonik, dvi`nite stvari {to mu bile prodadeni na ste~ajniot dol`nik se del od ste~ajnata masa, nezavisno od toa dali bila platena cenata za niv i nezavisno od toa dali stvarite bile ispora~ani (osven koga imalo zadrùvawe na pravoto na sopstvenost).

Noviot Zakon za ste~aj od 8 avgust 1997 godina drasti~no ja zasili pozicijata na neplateniot prodava~ na dvi`nata stvar spored belgiskoto pravo. Rezerviraweto na titulata (zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo) e vovedeno so ~lenot 101 od Zakonot za ste~aj (vidi slu~aj 3). Natamu, zasilen e postojniot zakonski prioritet za neplateniot del od cenata (~len 20,5 Zakon za hipoteka). Ovoj prioritet mu dava pravo na neisplateniot prodava~ na prioritetna isplata od prihodite steknati od proda`bata na stvarite od strana na ste~ajniot upravnik. Ovaa zakonska za{tita mu se dava na prodava~ot vo site

slu~ai na concursus creditorum. Poimot concursus (samenloop/concours) ja opfa}a sekoja situacija vo koja razli~nite doveriteli na istiot dol`nik gi vr{at svoite prava na

72

regres vo odnos na imotot ili vo odnos na nekoj konkreten predmet na dol`nikot. Koga }e se javi vakva situacija se primenuva praviloto paritas creditorum. Natamu, pozicijata na sekoj doveritel se "fiksira". Spored ovoj princip, razla~nite prava ili drugite mehanizmi naso~eni kon zasiluvaweto na pozicijata na konkretniot doveritel, {to bile kreirani ili perfektuirani po nastapuvaweto na concursus, ne se obvrzuva~ki za drugite doveriteli.

Sprotivno na prethodnata pozicija, zakonskiot prioritet mu se dava avtomatski na sekoj prodava~ (ukinato e ograni~uvaweto za opremata). Ne e neophodno po~ituvaweto na kakvi bilo formalnosti. Ova pravo mora da se vr{i vo rok od pet godini od proda`bata. Vo slu~aj na pot-proda`ba, prodava~ot moè da bara prioritet vrz prihodite steknati od proda`bata, vrz osnova na "realna subrogacija".

Pokraj za{titite vovedeni so Zakonot od 1997 godina, tradicionalnite sredstva na za{tita za neplateniot prodava~ i natamu se vo sila. Zatoa prodava~ot moè da go zadrì prodadeniot predmet, se dodeka ne mu bide platena kupovnata cena, ako ne e obvrzan da ja ispora~a stvarta pred isplatata na kupovnata cena (~len 1612 Gra|anski zakonik). Ova "pravo na zadrùvawe" se smeta za generalen princip i moè da se vr{i protiv kupuva~ot, doveritelite na kupuva~ot i protiv ste~ajniot upravitel.

Ostatok od staroto obi~ajno pravo zna~i deka prodava~ot koj nemal obvrska da gi ispora~a stokite pred isplatata na kupovnata cena ima pravo na tnr. "nesoodvetna" rei

vindicatio (~len 20, 5 Zakon za hipoteka). Ova pravo, nezavisno od prenosot na sopstvenosta na kupuva~ot, mu ovozmoùva na prodava~ot da ja vindicira stvarta vo rok od osum dena po isporakata, da ja spre~i pod-proda`bata (natamo{nata proda`ba) so cel da go za{titi svojot zakonski prioritet. Pod ovie uslovi, pravoto za vra}awe na vladenieto vrz stokite moè da se vr{i vo odnos na doveritelite na kupuva~ot koi izvr{ile vrz stvarta i protiv ste~ajniot upravitel. Va`nosta na ova pravo vo delovnata praksa e ograni~eno.

Kone~no, prodava~ot moè da go raskine dogovorot zaradi povreda na kupuva~ot (~len 1184 od Gra|anskiot zakonik) na na~in {to e obvrzuva~ki za tretite lica. Toa e povrzano so pogore spomenatata nesoodvetna rei vindicatio. Me|utoa koga }e izmine rokot za

rei vindicatio (osum dena) ili koga prodava~ot go nema ova pravo, raskinuvaweto na dogovorot ve}e nema da bide mo`no vo odnos na doveritelite na kupuva~ot ili ste~ajniot upravitel.

Pozicijata na neisplateniot prodava~ vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot zatoa moème da ja rezimirame na sledniov na~in: zakonski prioritet, rezervirawe na titulata (zadrùvawe na sopstveni~koto pravo), pravo na prodava~ot da odbie isporaka na stvarta i rei vindicatio se pravata {to se poddràni vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot.

Sprotivno na toa, pravoto na prodava~ot da go raskine dogovorot (~len 1184 od Gra|anskiot zakonik) i so toa i da gi vrati stokite vo princip pove}e ne e efektivno po poveduvaweto na ste~ajnata postapka (osven koga stokite ostanale neispora~ani ili

prodava~ot ima pravo na rei vindicatio). Raskinuvaweto na dogovorot }e bide obvrzuva~ko za drugite doveriteli samo ako raskinuvaweto e proglaseno od strana na sudot ili ako prodava~ot pobaral raskinuvawe na dogovorot, nezavisno od datumot na sudskata odluka, pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ako dogovorot sodrì resolutivna klauzula {to mu dozvoluva na prodava~ot ednostrano da go raskine dogovorot vo slu~aj na neispolnuvawe na kupuva~ot, principot e ist. Klauzulata }e ima dejstvo vo odnos na drugite doveriteli samo ako prodava~ot izre~no ja objavil svojata namera da go raskine dogovorot na kupuva~ot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

Zakonskiot prioritet i zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost moè da se prenese na treti lica ili so cesija ili so subrogacija.

73

(b) Klauzulata vo dogovorot za proda`ba so koja na prodava~ot mu se ovozmoùva da go raskine dogovorot ako kupuva~ot ne gi ispolni svoite dogovorni obvrski se smeta za polnova`na. Po raskinuvaweto na dogovorot, sopstvenosta vrz stokite se vra}a kaj prodava~ot. Vakvata klauzula ne funkcionira avtomatski po povredata na dogovorot od strana na kupuva~ot. Prodava~ot mora izre~no da se povika na taa klauzula i kupuva~ot mora da bide izvesten za toa. Ne se potrebni nikakvi formalnosti; sosema e dovolno dostavuvawe na pismo, faks, pa duri i usna izjava. Natamu, ovaa izjava mora mora da bide dadena pred koj bilo concursus creditorum. Kako {to e istaknato pogore, pravoto na prodava~ot da go raskine dogovorot za kupoproda`ba na na~in {to e obvrzuva~ki za tretite lica e ograni~eno spored ~lenot 20, 5 od Zakonot za hipoteka. Zatoa od su{testvena va`nost e prodava~ot jasno da ja izrazi svojata namera za raskinuvawe na dogovorot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka ili pred izvr{uvaweto vrz stokite. Me|utoa, ne e neophodno stokite da mu bidat vrateni na prodava~ot pred izvr{uvaweto ili ste~ajnata postapka.

(v) Ako stokite ne bile ispora~ani na liceto B, prodava~ot moè da gi bara nazad

od prevoznikot ili zastapnikot (~len 104 Zakon za ste~aj). Prevoznicite i {pediterite se za{titeni vo odnos na svoite sopstveni pobaruvawa vo odnos na stokite so zakonski prioritet i pravo na zadrùvawe (~len 20.7 Zakon za hipoteka i ~len 14 od Glava VII,

Trgovski zakonik) i ovie prava se posilni od pravata na prodava~ot. PORTUGALIJA

(a) Liceto A nema nikakvi prava vo odnos na mebelot, zatoa {to liceto B stanalo sopstvenik na stvarite. Liceto A ima status na generalen doveritel vo ste~ajnata postapka.

Spored ~lenot 408 od Gra|anskiot zakonik, prenosot na sopstvenosta na individualiziranite stvari zavisi samo od dogovorot; to est nema potreba za kakov bilo drug akt, kako na primer osiguruvawe, isporaka ili registracija za da dojde do prenosot na sopstvenosta. Steknuva~ot vedna{ stanuva sopstvenik na stvarta {to ja kupil po sila na dogovorot, nezavisno od toa dali taa mu bila ispora~ana ili ne i nezavisno od toa dali bila platena kupovnata cena ili ne.

Ova pravilo gi pottikna pravnite avtori da navedat deka portugalskiot sistem za prenos na sopstvenosta se bazira na sistem na titulata (to est deka prenosot na sopstvenosta zavisi samo od sklu~uvaweto na dogovorot). Ovoj sistem go reguliraat dva principa: prvo, principot na konsenzualnosta, spored koj nadvor od dogovorot ne se potrebni nikakvi drugi formalnosti za da dojde do prenos na sopstvenosta; vtoro, principot na kauzalitet, spored koj sekoj defekt vo dogovorot (kako na primer zabluda, izmama, nesposobnost) moè da go spre~i prenosot na sopstvenosta (titulata).

Vo na{iot konkreten slu~aj, faktot deka liceto B ne platilo nekoj del od kupovnata cena ne go spre~uva toj da go stekne sopstveni~koto pravo vrz mebelot. Liceto A }e bide ostaveno so pravo da bara isplata na kupovnata cena vo ste~ajnata postapka, zatoa {to mebelot }e bide sostaven del od ste~ajnata masa.

Vsu{nost, spored ~lenot 128 CPEREF (Codigo dos Processos Especiales de Recuperacao

da Epresa e da Falencia, portugalski Zakon za ste~ajnata i reorganizacionata postapka na pretprijatijata), sudskata objava na ste~ajot za svoja posledica ima zaplena na siot imot na ste~ajniot dol`nik, duri i vrz predmetite vrz koi imalo prisilno izvr{uvawe od

74

strana na doveritelite. Ovoj imot doa|a pod kontrola na ste~ajniot upravnik, ~ija dol`nost e da go prodade imotot vo polza na site doveriteli. Kako rezultat na toa, ste~ajniot dol`nik ve}e nema pravo da upravuva i da raspolaga so svojot sega{en i iden imot (~len 147 CPEREF).

(b) Spored portugalskoto pravo, prodava~ot nema pravo da go raskine dogovorot po

isporakata na stokata, zaradi nepla}aweto na kupuva~ot, osven ako dvete strani dogovorile klauzula so koja se dava pravo na raskinuvawe na dogovorot ili klauzula za

zadrùvawe na pravoto na sopstvenost (~len 886 Gra|anski zakonik). Zatoa dogovorot moè da sodrì rezolutivna klauzula. Me|utoa, spored ~lenot 435 od Gra|anskiot zakonik, raskinuvaweto na dogovorot ne moè da vlijae vrz pravata {to ve}e bile steknati od strana na treti lica, a spored ~lenot 147 CPEREF, objavuvaweto na ste~ajnata postapka vodi kon prenos na kontrolata vrz ste~ajniot imot na ste~ajniot upravnik. Taka, raskinuvaweto na dogovorot za proda`ba ne pretstavuva pre~ka mebelot da stane del od ste~ajnata masa.

(v)Ako prodava~ot ne izvr{il isporaka na stokite do momentot na poveduvaweto

na ste~ajnata postapka, toj moè da izbere ili da ja ispolni svojata obvrska preku isporaka na stokite ili da go suspendira ispolnuvaweto so odbivawe da izvr{i isporaka. Vo prviot slu~aj, toj nema da dobie nikakov prioriteten tretman i }e deli pro rata so drugite generalni doveriteli na ste~ajniot dol`nik vo ste~ajnata postapka. Vo vtoriot slu~aj, ste~ajniot upravnik moè da izbere ili da go zadrì dogovorot za kupoproda`ba, i vo takov slu~aj toj e dolèn da gi ispolni svoite obvrski vo odnos na kupuva~ot ili da go raskine dogovorot, i vo takov slu~aj prodava~ot ve}e ne e dolèn da izvr{i isporaka na

mebelot. Praviloto e sodràno vo ~lenot 161 CPEREF. Istoto pravilo isto taka se primenuva i ako mebelot ostanal vo raete na

prevoznikot vo momentot koga bila povedena ste~ajna postapka vrz liceto B. Vo ovoj

slu~aj, ~lenot 164 CPEREF mu dava pravo na liceto A da go vrati mebelot od prevoznikot, pod uslov da gi plati tro{ocite za tranzitot (prevozot).

[PANIJA (a) Liceto A nema nikakvi realni prava vo odnos na mebelot, tuku samo pravo da

bara isplata od liceto B kako doveritel vo ste~ajnata postapka. Ako ja imame predvid fakti~kata situacija, ovaa transakcija }e bide kupoprodaèn dogovor i zatoa podlo`na na ~lenot 1445 od Gra|anskiot zakonik, a ne na ~lenot 326.1 od CCO. Spored Gra|anskiot zakonik, sopstvenosta vrz masite i stol~iwata e prenesena na liceto B. Liceto B steknuva sopstvenost so steknuvaweto vladenie vrz stokite. [panskoto pravo ja sledi doktrinata

titulo y modo, {to bara zakonska sopstvenost i prenos na vladenieto vrz dvi`nata stvar. Zatoa sopstvenosta nema da bide prenesena se dodeka kupuva~ot ne stekne efektivno vladenie vrz mebelot. Gra|anskiot zakonik, {to mnogu ~esto go sledi Napoleonoviot Zakonik zazema poinakva pozicija vo odnos na sklu~uvaweto na kupoproda`niot dogovor i negovata sposobnost da dovede do prenos na stvarnite prava. Sopstvenosta ne se prenesuva se dodeka kupuva~ot ne stekne zakonska sopstvenost (titulo) i efektivno vladenie vrz

telesnata dvi`na stvar (modo). Kupuva~ot koj ima zakonska titula, no ne steknal vladenie vrz stvarta nema da gi ispolni uslovite neophodni da stane sopstvenik.

75

Vo praksa, realniot prenos na vladenieto e najvoobi~aeniot na~in za prenos na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari. Me|utoa, vo nekoi slu~ai, prenosot na vladenieto moè da se izvr{i fiktivno. Vo vakvite slu~ai za prenosot na sopstvenosta slednovo }e se smeta za efektivno: (1) sklu~uvawe na dogovor za kupoproda`ba so javen akt; ili (2)

upotreba na dogovor za prenos {to ne bara prenosot na vladenieto da se izvr{i istovremeno. Vo prviot slu~aj, sostavuvaweto na javniot akt od strana na notar (~len 1462/2 Gra|anski zakonik) }e se smeta deka ima ist efekt kako i isporakata na stvarta {to e predmet na dogovorot. Vo vtoriot slu~aj, dogovorot za prenos pome|u strankite moè da

se slu~i ili preku traditio brevi manu (~len 1463 Gra|anski zakonik) ili preku constitutum

possessorium (~len 277/I CDCC). Ovie dogovori podpa|aat ili pod generalniot sistem reguliran so Gra|anskiot

zakonik ili pod poseben sistem reguliran so Zakonot broj 28/1998 godina. Gra|anskiot zakonik ne naloùva formalni uslovi vrz strankite vo vrska so prenosot na sopstvenosta. Me|utoa strankite }e mora da prezentiraat dokazi za svoite prava, a tu`bata pred sudovite (juicio declarativo) voobi~aeno }e trae dolgo i so prili~ni tro{oci. Spored

Zakonot 28/1998 dogovorite za proda`ba na telesnite dvi`ni stvari kaj hire/purchase

(naem-kupuvawe) treba da bidat vo pismena forma. Ovoj zakon predviduva proceduralni prednosti, kako direkten pristap do izvr{nata postapka ili pristap do skratena usna

postapka, nezavisno od toa dali: (1) dogovorot bil sklu~en kako javen akt (escritura publica

ili poliza mercantil) ili (2) dogovorot bil sostaven na oficijalen obrazec za popolnuvawe;

ili (3) dogovorot bil registriran vo Registerot za dvi`ni stvari. ^lenot 517.4-5 LEC

naveduva deka ako dogovorot bil legaliziran kako javen akt, toga{ liceto A moè da ja iskoristi procedurata nare~ena izvr{na tu`ba. Ovaa procedura e pokusa, zatoa {to osnovite za sprotistavuvawe se ograni~eni i zatoa {to ja nema dokaznata faza vo vrska so prirodata na dolgot za koj e podnesena tu`bata. Me|utoa, ako dogovorot bil registriran soglasno oficijalno otpe~ateniot obrazec, {to moè da se dobie vo Registerot za dvi`nite stvari, toga{ liceto A ima direktno barawe vo odnos na stokite {to se steknati na rati, pod uslov da se po~ituvaat vaè~kite zakonski preduslovi (~len 16.2

LVBMP). Vo takov slu~aj, od dol`nikot se bara vo rok od tri dena da ja izvr{i isplatata na cenata kaj javen notar ili da gi vrati stokite. Ako ne plati, no gi vrati stokite, toga{ notarot sproveduva javna aukcija. Ako najvisokata postignata cena ne e dovolna za da go pokrie iznosot na dolgot, doveritelot seu{te moè da go tuì dol`nikot za preostanatiot iznos. Ako dol`nikot ne gi vrati stokite, toga{ doveritelot moè da inicira skratena usna postapka (so tu`ba).

Osnovnite pravila na {panskiot praven sistem za efektite na ste~ajnata postapka vrz imotnite pra{awa se navedeni vo ~lenovite 1911-1929 od Gra|anskiot zakonik, kako i

vo ~lenovite 63.8 i 1156ff od LEC. Ako dol`nikot ne moè da gi plati pobaruvawata na svoite doveriteli nastanuva situacija na insolventnost. Spored odredbite za gra|anskata postapka, site individualni merki za naplata na pobaruvawata se zamenuvaat so edna edinstvena kolektivna merka, imeno so ste~ajnata postapka vo odnos na dol`nikot. Tipovite ste~ajni postapki opfa}aat: (1) ako insolventnoto lice e fizi~ko lice koe ne e trgovec, deklaracija (izjava) za insolventnosta (concurso de acreedores); (2) ako

insolventnoto lice e trgovec ili firma ili (i) vremen receivership so suspenzija na pla}awata (suspension de pagos) ili (ii) generalna ste~ajna postapka (quiebra). Sudskata deklaracija za ste~ajnata postapka go li{uva dol`nikot od pravoto da upravuva so svojot imot i so bilo koj drug imot ~ie upravuvawe mu bilo dovereno so zakon. Prakti~nite posledici na site ovie postapki e eventualna proda`ba na imotot na dol`nikot i raspredelbata na ostvarenite prihodi pome|u negovite doveriteli. Vo slu~aj na insolventnost na dol`nikot, efektot na ~lenovite 1915 od Gra|anskiot zakonik i na

76

~lenot 833 od CCO e vtasuvaweto na site neisplateni obvrski na liceto B na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka. Site postojni pobaruvawa se zapiraat i site pobaruvawa se opfateni so ste~ajnata postapka. Na ist na~in, sekoj imot {to moè da go ima dol`nikot na denot na otvoraweto na postapkata vleguva vo ste~ajnata masa, koja od toj moment e pod kontrola na ste~ajniot upravnik. Ste~ajniot upravnik moè da bide nazna~en od strana na sudot so cel da se za~uva imotot vo ste~ajnata masa na dol`nikot dodeka toj se likvidira soglasno ste~ajnata postapka. Ste~ajniot dol`nik e zastapuvan od strana na ste~ajniot upravnik, koj gi vr{i site akti i dejstvija neophodni za za~uvuvaweto na ste~ajnata masa. Interesite na doveritelite isto taka gi {titi ste~ajniot upravnik, ~ija dol`nost e da dejstvuva vo polza na doveritelite vo obidite da go za~uva imotot na ste~ajniot dol`nik, za tie da moàt da gi naplatat svoite pobaruvawa.

Mehanizmite dostapni za za{tita na pravata na doveritelite se publicitetot na zaplenata ili upis na zabele{ka vo javniot register vo vrska so ste~ajnata postapka vo odnos na konkretnite stoki na dol`nikot. Problemot e vo toa {to site dogovori ne moàt da se registriraat vo javnite registri zaradi celite na publicitetot. Vo nekoi slu~ai, registracijata vo registerot nema da bide mo`na. Gra|anskiot zakonik na primer ne propi{uva registracija za obi~nite proda`bi na dvi`nite stvari. Edinstveniot isklu~ok na ova pravilo e kaj proda`bite podlo`ni na Zakonot 28/1998 {to moàt da se registriraat vo ad hoc Register. Registracijata na vakvite transkacii ima efekt na publikuvawe (objavuvawe) na dogovorot i obvrzuva~ka pravna sila vo odnos na tretite lica koi podocna moàt da ja steknat stvarta. Ako strankite se dogovorat za klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenosta vo svojot dogovor za proda`ba na hire-purchase,

toga{ doveritelot ja zadrùva sopstvenosta vrz stvarta se dodeka ne bide platena garantiranata cena i specifi~niot dogovor e registriran vo Registerot (~len 16.5

LVBMP). Ako ne bide izvr{ena registracija ili ako nema obezbedeno pravo na vladenie, konfliktite na prioritetite vo vrska so istata dvi`na stvar se re{avaat vo polza na liceto koe }e prezentira postara titula (postaro pravo na sopstvenosta) (~lenovi 1221/II

i 1473/III Gra|anski zakonik). Ograni~uvawata na proda`bite ~esto se koristat kako mehanizam za za{tita na interesite na doveritelite preku obid imotot na dol`nikot da bide dostapen za isplata na dolgovite. Kako i da bilo, {panskoto pravo im zabranuva na dogovornite strani da sklu~uvaat dogovori so koi se ograni~uva raspolagaweto (otu|uvaweto) na dvi`nite stvari {to bile preneseni na onerozna osnova (to est ne besplatno, tuku so nadomest). Edinstveniot isklu~ok e proda`bata na telesnite dvi`ni stvari {to podleì na Zakonot 28/1998, do merkata do koja vakvite dogovori bile registrirani vo Registerot. Pokraj toa, dogovorot moè da bide poni{ten za da se vratat stokite vo ste~ajnata masa, ako tie izmamno bile preneseni na treti lica od strana na dol`nikot. Za natamo{na za{tita na interesite na doveritelite, sudovite }e utvrdat somnitelniot period da zapo~ne vo nekoj moment pred datumot na podnesuvaweto na

baraweto za otvorawe na ste~ajnata postapka. Ovaa procedura, nare~ena retroaccion de la

quiebra vo osnova e retroaktiven mehanizam predviden so ste~ajnoto pravo {to ovozmoùva retroaktivno poni{tuvawe na izmamnite dejstvija so stvarite od imotot na ste~ajniot dol`nik. Spored ovaa odredba (~len 878 od Gra|anskiot zakonik) moè da bide zasegnata polnova`nosta na transakciite sklu~eni vo periodot pred objavuvaweto na ste~ajot, koga dol`nikot moèl da po~ne da gi ~uvstvuva ekonomskite te{kotii {to dovele do ste~ajot.

Doveritelot so neisplateno pobaruvawe od ste~ajniot dol`nik ne moè da povede individualna akcija za naplata od momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Zatoa, pravoto na naplata na doveritelite }e zavisi od vidot na pravoto {to go imaat. Sistemot na prioriteti jasno ni gi demonstrira razlikite pome|u pravata na neobezbedenite i pravata na obezbedenite doveriteli vo slu~aj na insolventnost na

77

nivniot dol`nik. Pravata na obezbedenite doveriteli vo ste~ajnata postapka moè da podpadnat vo nekoja od trite kategorii: (1) privilegirani prava; (2) prava {to davaat

osnova za posebno izvr{uvawe; (3) prava {to i ovozmoùvaat na obezbedenata strana da go separira predmetot na obezbeduvaweto od ste~ajnata masa. Razli~nata pravna pozicija na

doveritelite e utvrdena vo ~lenovite 1921ff Gra|anski zakonik, ~lenovite 1113ff CCO i ~lenovite 1266ff LEC. Otkako javnata administracija, doveritelite {to imaat generalna privilegija i doveritelite {to imaat privilegija vo odnos na konkreten dvièn predmet od imotot na ste~ajniot dol`nik, }e bidat isplateni, ste~ajniot upravnik }e go raspredeli ostatokot od ste~ajnata masa pro rata pome|u ste~ajnite doveriteli za namiruvawe na nivnite pobaruvawa. Ne postojat zakonski ograni~uvawa {to na {teten na~in moàt da vlijaat vrz privilegiranite (prioritetnite) doveriteli, ako ste~ajnata masa ne e dovolna za namiruvaweto na pobaruvawata na obezbedenite i neobezbedenite doveriteli. Vo kraen stepen, ako pobaruvawata ne bile isplateni vo celost, privilegiranite doveriteli gi zadrùvaat svoite prava i po zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, i da baraat namiruvawe na ostatokot od svoite pobaruvawa od stvarite {to dol`nikot }e gi stekne i podocna po zaklu~uvaweto na ste~ajot (~len 1911 Gra|anski zakonik).

Primer za pravo {to vodi kon posebno izvr{uvawe e hipotekata vrz dvi`nite

stvari (hipoteca mobiliaria). Pravoto na posebno izvr{uvawe vo ste~ajnata postapka gi stava obezbedenite doveriteli vo podobra pozicija vo vrska so krajnata proda`ba i raspredelba na ste~ajnata masa vo odnos na drugite doveriteli ~ii prava ne se obezbedeni so razla~no pravo (zalog ili hipoteka). Stokite vrz koi postoi pravo na separacija (izla~no pravo), iako se nao|aat vo imotot na ste~ajniot dol`nik, ne pretstavuvaat sostaven del od ste~ajnata masa. Taka, ako strankite vo svojot kupoprodaèn dogovor vgradile rezolutivna klauzula, doveritelot moè da ja vindicira prodadenata dvi`na stvar od ste~ajnata masa ako dol`nikot ne ja platil kupovnata cena. Kone~no, ako strankite ne dogovorile nekoja forma na obezbeduvawe, pobaruvaweto }e podleì na generalnoto pravilo par conditio

creditorum. Prioritetniot redosled na privilegiranite pobaruvawa e predviden so ~lenovite

1924-1927 od Gra|anskiot zakonik. Pravata {to mu davaat prioritet na doveritelot pred drugite doveriteli vo ste~ajnata postapka se prava so koi doveritelot ex ante dogovoril so

dol`nikot utvrduvawe na: (1) klauzula za rezervirawe na pravoto na sopstvenost; ili (2)

izre~na rezolutnivna klauzula; ili (3) tovar vrz dvi`nata stvar (hipoteca mobiliaria) {to gi

zasega stokite do vkupniot iznos na dolgot registriran vo ad hoc Registerot, ili (4)

nevladetelska zaloga (prenda sin desplazamiento) registrirana vo ad hoc Registerot.

Spored Zakonot 28/1998, doveritelot }e ima prioritet ako strankite se dogovorile cenata da se pla}a na rati i ako takviot dogovor bil registriran vo Registerot {to ja publicira transakcijata (~len 16.5 LVBMP). Bez ogled na toa, duri i dogovorot da bil registriran na takov na~in, prodava~ot seu{te }e bide za{titen so prioritetot utvrden so ~lenot 1922 od Gra|anskiot zakonik. Ako dogovornite strani dogovorile nekoj vid obezbeduvawe, doveritelot }e ima prioritetno pravo utvrdeno so gra|ansko-pravnite i ste~ajnite propisi. Za da bide polnovaèn vo odnos na tretite lica, dogovorot mora da bide sostaven kako javen dokument. Kako rezultat na toa, toj dokument }e go utvrdi prioritetot na doveritelot preku nespornata data na kupuvaweto navedena vo dokumentot. Zakonskiot prioritet e javno-pravno pra{awe i ne moè da se menuva so dogovor pome|u dol`nikot i doveritelot. Zatoa, ako dol`nikot so eden doveritel ili so nekoja mala grupa doveriteli dogovori nekoj poinakov reìm za slu~aj na idna ste~ajna postapka, takviot dogovor nema da bide polnovaèn vo odnos na tretite lica.

78

(b) Upotrebata na rezolutivniot uslov kako obezbeduvawe vo slu~aj na nepla}awe na kupuva~ot prakti~no ne postoi vo [panija. ^lenot 7 LVBMP ne go inkorporira rezolutivniot uslov kako tipi~na garantna klauzula. Upotrebata na rezolutivnite uslovi vo vrska so dvi`nite stvari se regulira so ~lenot 1123 od Gra|anskiot zakonik i propi{uva deka prodava~ot ima li~no pravo (obligacija) da bara vra}awe na prodadenata dvi`na stvar. ^lenot 1505 od Gra|anskiot zakonik, {to isto taka upatuva na rezolutniot uslov kaj proda`bata na dvi`nite stvari, ne mu nudi na liceto A stvarno ili razla~no pravo. Spored ovoj ~len, ako strankite se dogovorile da go odloàt pla}aweto na cenata i liceto B propu{tilo da plati, liceto A ima samo li~no pravo ili pobaruvawe (obligacija) vo odnos na liceto B. Bez ogled na toa, vo slu~aj na ste~aj na liceto B, ~lenot 1922 stav 1 od Gra|anskiot zakonik mu dava na liceto A pravo na prioritetna isplata od prihodite na prodadenite stoki. Ovoj prioritet postoi se dodeka stokite se vo vladenie na dol`nikot i pobaruvaweto na doveritelot seu{te ne e naplateno i samo do merkata neophodna za namiruvaweto na toa pobaruvawe.

Ako strankite se dogovorile deka vo slu~aj na nepla}awe dogovorot }e bide raskinat, mora da se dodade edna od slednive klauzuli: strankite moàt da se dogovorat za klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost, klauzula za zakonskoto ograni~uvawe na prenosot ili klauzula za rezolutiven uslov. Naj~esto koristenite klauzuli vo trgovskata praksa se klauzulata za rezerviraweto na sopstveni~koto pravo i klauzulata so koja se ograni~uva prenosot na prodadenata stvar na treti lica.

(v) Ako stokite ne mu bile ispora~ani na kupuva~ot, prodava~ot ostanuva

sopstvenik. Prevoznikot treba da gi vrati stokite kaj prodava~ot, no ako mu gi ispora~a stokite na kupuva~ot, tie nema da bidat sostaven del od ste~ajnata masa.

ITALIJA

(a) Odgovorot na delot (a) e o~igleden. Prodava~ot nema nikakvi prava vrz mebelot, nitu ima pravo na prioritetna isplata na kupovnata cena. Ste~ajniot upravnik nego }e go tretira kako ste~aen doveritel na kupuva~ot.

Pra{awata postaveni vo ovoj slu~aj, najdobro moè da se analiziraat ako se razgledaat osnovnite pravila za prenosot na sopstvenosta spored italijanskoto pravo i

italijanskite ste~ajni propisi. Glavata III od tretata kniga na italijanskiot Gra|anski zakonik ("Za sopstvenosta") gi regulira na~inite na steknuvawe na sopstvenosta. Osobeno,

~lenot 922 dava lista na na~inite za steknuvawe na sopstvenosta. Na~inite za steknuvawe na sopstvenosta tradicionalno se delat na "orginalni" ili izvorni i "derivatni" ili izvedeni. Orginalnoto steknuvawe postoi sekoga{ koga sopstvenosta se steknuva bez sorabotka na prenesuva~ot. Toa moè da se slu~i na primer preku commixtio (~len 939 Gra|anski zakonik) ili specificatio (~len 940 Gra|anski zakonik). Derivatnoto steknuvawe podrazbira prenos na sopstvenosta od edno na drugo lice ili preku nasleduvawe pri smrtta (mortis causa) ili preku akt inter vivos (na primer dogovor) i tie se reguliraat so

soodvetnite odredbi od Zakonikot za nasleduvaweto (vtora kniga, ~lenovi 456ff Gra|anski zakonik) i obligacionoto pravo (~etvrta kniga, ~lenovi 1173ff Gra|anski zakonik).

Vo vrska so na{iot konkreten slu~aj, od su{testvena va`nost e da se znae vo koj moment sopstvenosta vrz mebelot bila prenesena od prodava~ot na kupuva~ot.

Spored italijanskoto pravo, sopstvenosta se prenesuva spored dogovor za proda`ba, toj prenos ima dejstvo soglasno namerata na strankite, pod uslov prodadenite stoki da se

79

opredeleni (na primer konkretna umetni~ka slika) ili nedvosmisleno da se alocirani za dogovorot (opredelivi. ^lenot 1387 od Gra|anskiot zakonik glasi: "Kaj dogovorite ~ij predmet e prenosot na stavri {to se opredeleni samo po rod, sopstvenosta se prenesuva so nivnata identifikacija vo dogovorot od strana na dogovornite strani ili na na~in {to tie }e go utvrdat. Ako stanuva zbor za predmeti {to mora da se prenesat od edno na drugo mesto, identifikacijata se vr{i i preku nivnata isporaka na prevoznikot ili na {pediterot".) Re{enieto pretstavuva replika na op{toto pravilo od ~lenot 1376 od Gra|anskiot zakonik:

"Kaj dogovorite ~ij predmet e prenos na sopstvenosta na to~no opredelen predmet, kreiraweto ili prenosot na stvarnoto pravo ili prenosot na drugoto pravo, toa sopstveni~ko ili drugo pravo se prenesuvaat i steknuvaat po sila na zakonski izrazenata voqa i dogovor na strankite."

Zatoa, vo princip prenosot na sopstvenosta (titulata) spored italijanskoto pravo ne bara isporaka na prodadenata stvar, nitu pak pla}awe na dogovorenata cena. Proda`bata vo na{iot konkreten slu~aj dejstvuva kako prenos na sopstvenosta vrz mebelot na kupuva~ot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ste~ajniot upravnik ima pravo mebelot da go tretira kako sostaven del na ste~ajniot imot. Me|utoa, dalekuse`nata

generalizacija na ~lenot 1376 od Gra|anskiot zakonik vo vrska so prenosot na sopstvenosta so dogovor (soglasnost na strankite), {to codice civile go ima nasledeno od francuskata kodifikacija mora da se zeme so "zrno sol" (mala rezerva). Taa ne ni ja dava celata slika. Vo Italija operativnata sodrìna na ovoj princip e olesneta so golem broj pravila, {to }e gi razgleduvame vo izve{tajot za Italija vo narednite slu~ai. Ovde e dovolno ako se kaè deka principot mora da se odmeruva vo odnos na drugite pravila, koi vo najdobar slu~aj ne se mnogu kompatibilni so nego i vo najlo{ slu~aj e sprotivni na nego.

Eden jasen primer za ova pravilo, {to moème da go spomeneme ovde i pokraj negovoto minimalno prakti~no vlijanie, e zalo`noto pravo na neplateniot prodava~ predvideno so ~lenot 1519 od Gra|anskiot zakonik. Ovoj ~len mu ovozmoùva na

prodava~ot da gi vrati stokite {to mu gi prodal i ispora~al na kupuva~ot ako: (1) dogovornata cena bila vtasana i trebala da se plati na denot na proda`bata; (2) kupuva~ot

ne ja platil cenata vo rok od 15 dena od denot na isporakata; i (3) stokite {to se vo vladenie na kupuva~ot se nao|aat vo istata sostojba vo koja i bile ispora~ani. Ova pravo se vr{i so tu`ba pred sud. Toa go {titi prodava~ot duri i protiv doveritelot koj prinudno izvr{uva protiv kupuva~ot, ako toj doveritel znael ili trebalo da znae deka cenata za taa stvar seu{te ne e platena. Ovoj poseben praven lek ne vodi kon vra}awe na sopstveni~koto pravo vrz stvarta kaj prodava~ot, no mu ovozmoùva da go povle~e ispolnuvaweto protiv kupuva~ot i negovite doveriteli.

Osnovniot tekst {to ja regulira ste~ajnata postapka e Kralskiot Dekret broj 267

od 16 mart 1942 godina, so izmenite ("legge fallimentare"). Ste~ajnata postapka e dostapna samo na odredeni kategorii lica definirani so zakon. Spored Zakonot za ste~aj, po objavuvaweto na ste~ajot od strana na sudot, imotot na ste~ajniot dol`nik se dava na upravuvawe na ste~ajniot upravnik nazna~en od strana na sudot, koj isto taka ja sproveduva ste~ajnata postapka pod nadzor na sudot. Ste~ajniot upravnik dejstvuva kako nezavisno treto lice, ~ija dol`nost e da gi namiri pobaruvawata na doveritelite, a ostatokot od ste~ajnata masa da mu go predade na ste~ajniot dol`nik. Toj }e izgotvi popis na imotot (aktiva i pasiva) na insolventnoto lice. Za da se pottikne ednakvosta (ramnopravnosta) pome|u doveritelite, nekoi transakcii sklu~eni od strana na ste~ajniot dol`nik vo tekot na somnitelniot period ({to e utvrden so ste~ajnite propisi) avtomatski se poni{tuvaat. Drugite transakcii moàt da bidat ranlivi na napadite na ste~ajniot

80

upravnik preku actio Pauliana. Vo soodvetnoto vreme, imotot (stvarite) vrateni od strana na ste~ajniot upravnik }e bidat staveni na raspolagawe za isplata na doveritelite.

Dodeka trae ste~ajnata postapka, doveritelite ne moàt da iniciraat ili da go prodolàt ve}e zapo~natoto individualno izvr{uvawe vrz imotot na ste~ajniot dol`nik (~len 51). Doveritelite imaat pravo da baraat pari passu namiruvawe na nivnite

pobaruvawa od strana na ste~ajniot dol`nik (concorso dei creditori). Nekoi doveriteli imaat zakonski prava. Vo ovaa grupa doveriteli se opfateni zalo`nite doveriteli i doveritelite {to imaat nekoi drugi prava specificirani so zakon (~lenovi 53-54). Tie moàt da go prodadat predmetot na obezbeduvaweto, duri i pred zaklu~uvaweto na ste~ajnata postapka, pod uslov da dobijat soglasnost od sudot za toa, za da moàt da dobijat prioritetna isplata na svoeto pobaruvawe. Imotot {to im e dostapen na doveritelite ne gi opfa}a pobaruvawata ili stvarite {to ne se vo sopstvenost na ste~ajniot dol`nik, kako na primer stvarite {to mu bile prodadeni so zadrùvawe na sopstveni~koto pravo ili stvarite {to toj gi ~uva vo depozit itn. Ovie predmeti im se vra}aat na nivnite vistinski sopstvenici, soglasno ~lenot 103.

Zakonot za ste~aj ne sodrì organska celina na pravila vo vrska so dogovornite obvrski generalno. Toj sodrì nekoi odredbi {to se primenuvaat na nekoi tipovi dogovori (~lenovi 72-83). Tolkuvaweto na tie ~lenovi ja so~inuva osnovata na slednive generalni principi:

(1) Dogovorite kaj koi samo ednata stranka celosno gi ispolnila svoite obvrski se polnova`ni. Ako strankata {to celosno gi ispolnila svoite obvrski e doveritelot, a ne ste~ajniot dol`nik, negoviot edinstven praven lek e u~estvoto vo ste~ajnata postapka, vo

koja }e u~estvuva vo raspredelbata pari passu so drugite ste~ajni doveriteli. (2) Dogovorite {to seu{te ne se izvr{eni moè da se smetaat za polnova`ni ili

moàt da bidat raskinati, vo zavisnost od prirodata na obligacijata, po izborot na ste~ajniot upravnik.

(b) Op{to zemeno, raskinuvaweto na dogovorot moè da se dobie od sudot ili

vonsudski. Taka, ednata od strankite na drugata stranka {to e vo neispolnuvawe moè da i dostavi pismena izjava (deklaracija) deka dogovorot e raskinat, ako dogovorot ne bide izvr{en vo nekoj opredelen rok (voobi~aeno vo rok od petnaeset dena) (~len 1454 Gra|anski zakonik). Samiot dogovor moè da sodrì izre~na klauzula za raskinuvaweto ako ednata dogovorna strana gi povredi svoite dogovorni obvrski (~len 1456 Gra|anski zakonik). Za da funkcionira takvata klauzula, odlukata za nejzina realizacija mora da se dostavi do strankata {to e vo neispolnuvawe. Ako vremenoto ispolnuvawe ima su{testvena va`nost, dogovorot moè da bide raskinat vo slu~aj na docnewe (~len 1457 Gra|anski zakonik). Raskinuvaweto na dogovorot ima retroaktivno dejstvo pome|u dogovornite strani, i mu dava pravo na prodava~ot da gi vindicira stokite od kupuva~ot. Me|utoa, konkretnata tu`ba nu`no nema da bide stvarno-pravna tu`ba, zatoa {to sopstvenosta vrz stokite nema avtomatski da se vrati kaj prodava~ot, ako prodadenite

stoki ne se nao|aat in specie. Zatoa, raskinuvaweto na dogovorot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka nu`no ne zna~i deka prodava~ot }e projde podobro. Toj seu{te }e se rangira kako ste~aen doveritel ako ne moè da demonstrira koi to~no stoki, vo imotot na kupuva~ot, bile predmet na proda`bata. Imaj}i go ova predvid, klauzulata {to predviduva raskinuvawe na dogovorot vo slu~aj na nepla}awe na nekoja rata moè da bide polnova`na, pod uslov prodava~ot da go izvestil kupuva~ot za svojata namera da go raskine dogovorot soglasno klauzulata pred po~etokot na ste~ajnata postapka. Istoto ograni~uvawe se primenuva na sudskite tu`bi podneseni od strana na prodava~ot za da izdejstvuva sudsko raskinuvawe na dogovorot za proda`ba.

81

(v) Ovaa situacija se regulira so posebna zakonska odredba. ^lenot 75 od Zakonot

za ste~aj naveduva deka ako dvi`nata stvar mu e pratena na kupuva~ot pred objavuvaweto na ste~ajnata postapka, no i natamu e vo racete na prevoznikot vo toj moment, prodava~ot ima pravo da gi vrati stokite so isplata na prevozninata. Sekako, prodava~ot isto taka moè da dozvoli stokite da mu bidat ispora~ani na kupuva~ot i vo takov slu~aj toj moè da ja bara kupovnata cena kako doveritel vo ste~ajnata postapka. Ako ste~ajniot upravnik re{i da go izvr{i dogovorot za proda`ba, toj ima pravo da ja primi isporakata, no toga{ }e bide dolèn da ja plati polnata cena {to se dolì spored dogovorot.

HOLANDIJA (a) Holandskiot Gra|anski zakonik prifatil uniformen sistem za prenos na

sopstvenosta, {to ne e zavisen od prirodata na stvarta. Zatoa, uslovite za prenosot vo princip se isti za site stvari, nezavisno dali se dvi`ni ili nedvi`ni, kako i za cesijata na pobaruvawata i prenosot na drugite prava. Op{tite uslovi za polnova`niot prenos na sopstvenosta se predvideni so ~lenot 3:84 od Gra|anskiot zakonik. Prenosot bara isporaka (traditio) od strana na liceto koe ima pravo na raspolagawe (soglasno principot

nemo plus) i polnova`na causa traditionis (na holandski nare~ena titel). Formata na traditio zavisi od prirodata na pravata {to treba da se prenesat. Vo vrska so dvi`nite stvari, isporakata moè da se izvr{i so realno predavawe na stvarta (predavawe na stokite) ili so bilateralna (dvostrana) izjava bez natamo{ni materijalni akti (isporaka preku constitutum possessorium, brevi manu ili longa manu). Iako ne se spomenati vo Gra|anskiot zakonik, mnozinstvoto komentatori go zastapuvaat stavot deka pokraj navedenite formalnosti, isporakata bara "realen dogovor".

Liceto A kako proizvoditel ima pravo na raspolagawe, a dogovorot za proda`ba

pretstavuva polnova`na causa traditionis. Bidej}i isto taka do{lo i do isporaka na mebelot, sopstvenosta vrz mebelot preminala na liceto B, ostavaj}i go liceto A bez nikakvi stvarni prava vo odnos na stokite.

Poveduvaweto na ste~ajnata postapka vo princip ne vlijae vrz sopstveni~kite odnosi {to postoele vo vremeto na otvoraweto na postapkata. Voobi~aeno se po~ituvaat pravata {to postoele vrz stokite pred da bide povedena ste~ajnata postapka, iako tie moàt da bidat osporuvani zaradi izmamen ili prioriteten prenos ili zaradi vremeniot moratorium {to moè da gi zasegne pravata na treti lica.

Liceto A sekako moè da dostavi dokaz za iznosot na proda`nata cena vo ste~ajnata postapka, no toj nema da ima nikakvi stvarni prava vrz mebelot.

Holandskoto pravo pravi isklu~ok vo odnos na neisplateniot prodava~ na dvi`nite stvari. Holandskiot Gra|anski zakonik mu dava na neisplateniot prodava~ zakonsko pravo za raskinuvawe na dogovorot i za vra}awe na prodadenite stoki (recht van

reclame). Ova zakonsko pravo podleì na brojni uslovi i ograni~uvawa. Prvo, toa se primenuva samo na dvi`nite stvari; vtoro, prodava~ot mora da ima pravo da go raskine dogovorot za proda`ba spored samiot dogovor; treto, stokite mora da se nao|aat vo istata sostojba vo koja tie se nao|ale vo momentot na isporakata; i ~etvrto, pravoto mora da se vr{i so pismena izjava vo rokot utvrden vo ~lenot 7:44 od Gra|anskiot zakonik. Ovoj rok se sostoi od dva elementa: pravoto na prodava~ot se gubi samo koga }e izminat i dvata elementa. Pravoto se gasi po istekot na {eset nedeli od vtasanosta na pobaruvaweto i po

82

istekot na {eeset dena od momentot koga kupuva~ot ili negoviot zastapnik steknale vladenie vrz stvarta.

Pravoto da se bara vra}awe na stokite {to seu{te ne bile plateni ima stvarno-pravni efekti i zatoa ova pravo postoi duri i po poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz kupuva~ot. No prodava~ot mora da dostavi izvestuvawe so razumen rok vo pismena forma do ste~ajniot upravnik, koj moè da ja plati cenata (ili da dade soodvetno obezbeduvawe za nea) za da moè da gi zadrì stokite vo imotot na ste~ajniot dol`nik.

Dali liceto A ima pravo da gi bara nazad stokite vo na{iot konkreten slu~aj? Prvo, liceto A mora da ima pravo da go raskine dogovorot soglasno dogovornoto pravo. No poslednata rata od kupovnata cena seu{te ne e vtasana, pa zatoa liceto A obi~no nema da ima pravo na toa. Poveduvaweto na ste~ajnata postapka zna~i deka poslednata rata se smeta za vtasana, pa zatoa liceto A ima pravo da go raskine dogovorot.

Liceto B oti{lo vo ste~aj dva meseci po isporakata na mebelot. Problemot e {to "dvata kalendarski meseci" moàt, no nemorat, zavisno od konkretniot mesec vo pra{awe da go nadminat zakonskiot rok od {eeset dena sodràn vo Gra|anskiot zakonik. Da pretpostavime deka dva meseci zna~i najmalku {eeset dena, pravoto na liceto A da gi bara nazad stokite zavisi od toa dali pominale pove}e od {eset nedeli od momentot na vtasanosta na pobaruvaweto. Bidej}i kupovnata cena trebala da bide platena na tri mese~ni rati, prvata rata se dolèla pove}e od dozvolenite {est nedeli, dodeka drugite dve rati seu{te se vo granicite na dozvolenoto so ~lenot 7:44 od Gra|anskiot zakonik. Zatoa, prodava~ot moè da go bara nazad samo onoj del od ispora~anite stoki za koj ratata za kupovnata cena seu{te ne bila vtasana podolgo od {est nedeli. Vo konkretniot slu~aj, bidej}i prvata rata bila vtasana pove}e od {est nedeli, liceto A moè da go bara nazad samo onoj del od stokite {to moè da se pripi{e na vtorata i tretata rata, imeno dve-tretini.

(b) Pravoto da se raskine dogovorot za proda`ba, nadvor od zakonskoto pravo na

neisplateniot prodava~, samoto po sebe nema stvarno-pravni efekti i avtomatski ne vodi kon vra}awe na sopstveni~koto pravo na prodava~ot. Namesto toa, kupuva~ot ima obvrska za povtoren prenos na stokite. Ova e pravo in personam (obligaciono pravo inter partes) i zatoa ne go garantira povtorniot prenos na stokite na prodava~ot vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot.

Vo princip strankite moàt da dogovorat inicijalniot prenos da podleì na rezolutiven uslov. Ovoj uslov, koga }e po~ne da dejstvuva, vodi kon avtomatski povtoren prenos na sopstvenosta kaj prodava~ot. Iako strankite moàt slobodno da dogovorat prenosot da podleì na rezolutiven uslov za pla}aweto na kupovnata cena, bez ogled na toa dostapnosta na toj uslov e ograni~ena so zatvoreniot sistem na stvarni prava i zabranata na prenosite za celite na obezbeduvaweto {to se dobiva spored holandkoto pravo.

(v) Vo momentot na otvoraweto na ste~ajnata postapka, liceto A ostanuva

sopstvenik na stokite zatoa {to ne do{lo do nivna isporaka. Me|utoa, toj i natamu ima obvrska da gi ispora~a stokite spored dogovorot za proda`ba. Ako liceto A dostavi izvestuvawe so razumen rok, ste~ajniot upravnik mora da re{i dali }e go izvr{i dogovorot ili ne (i }e ja plati cenata ili }e dade soodvetno obezbeduvawe). Ako ste~ajniot upravnik re{i da ne go izvr{i dogovorot, liceto A }e ima pravo da go raskine dogovorot za proda`ba i da gi zadrì stokite.

83

ANGLIJA (a) Stvarnite prava na liceto A, neispplateniot prodava~, se reguliraat so

Zakonot za proda`ba na stokite od 1979 godina, {to vo najgolema merka gi povtoruva odredbite na prethodno vaè~kiot Zakon za proda`ba na stokite od 1893 godina. Prvoto

pra{awe {to treba da se razgleda e {to se slu~uva so tnr. "property" (moè da zna~i stvar ili sopstvenost) na prodava~ot po sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba. Sopstvenosta

(property) zna~i generalna sopstvenost (general property) i moè da se smeta kako ekvivalent

na sopstvenosta (ownership). Common law nema poim za apsolutna sopstvenost na li~nosta i nema pravni lekovi od reivindikacionen karakter. Stvarnite prava vrz telesnite stvari

se za{titeni so tu`bi spored pravilata za {teta (tort, nezakonski akt) {to direktno go {titat pravoto na vladenie i pravoto na direktno vladenie, pa kaj vakvite tu`bi sopstvenosta se tangira na indirekten na~in. Prirodata na ovie postapki se sostoi vo toa {to parnicata ja dobiva onaa stranka {to }e uspee da dokaè deka negovoto pravo e superiorno vo odnos na pravoto na tuèniot. Kako posledica na toa, common law pravilata so koi se reguliraat sporovite vrz stokite ja favoriziraat idejata za relativnosta na pravoto.

Vo Zakonot za proda`ba na stokite, preminuvaweto na titulata pome|u prodava~ot i kupuva~ot se tretira kako aspekt na dogovorot. Dominantnoto pravilo e deka titulata vrz stokite preminuva vo onoj moment vo koj samite stranki sakale taa da premine. Ovie pravila formalno ne se primenuvaat na drugite tipovi dogovori za prenos na sopstveni~kite interesi vrz stokite, no sosema e verojatno deka angliskite sudovi po analogija niv }e gi primenat i na drugite vidovi dogovori. Zatoa strankite moàt da predvidat deka titulata }e premine vo sekoe vreme po denot na dogovorot. Ne postoi uslov stokite prvo da bidat ispora~ani, realno ili konstruktivno, i strankite ne mora da ispolnuvaat nekoj pismen ili usen formalen uslov za da ja efektuiraat svojata namera. Strankite voobi~aeno ne naveduvaat vo koj moment doa|a do prenos na titulata. Vo vrska so ovoj propust, Zakonot za proda`ba na stoki utvrduva serija pravila so prezumptivna namera. Toa zavisi od toa dali stokite se "konkretni" (specific, opredeleni, individualizirani, izdvoeni ili separirani), {to zna~i deka samite stoki {to se predmet na dogovorot se identifikuvani na denot na dogovorot ili tie se "neopredeleni" (unascertained). Neopredelenite stoki gi opfa}aat stokite {to seu{te ne se proizvedeni ili napraveni, generi~kite stoki i stokite {to seu{te ne bile izdvoeni ili individualizirani vo forma podobna za nivna identifikacija od drugite stoki od ist tip.

Ako stanuva zbor za opredeleni stoki, prezumptivnoto pravilo e deka, osven vo isklu~itelni slu~ai, titulata preminuva na denot na dogovorot. Ne e mnogu verojatno deka vo ovoj slu~aj stanuva zbor za opredeleni stoki, osven ako liceto B ne oti{lo vo delovnite prostorii na liceto A i ra~no gi biralo masite i stol~iwata {to gi kupuva. Ako stanuva zbor za neopredeleni stoki, po~etnata to~ka e deka stokite najnapred treba da se opredelat (individualiziraat) pred da bide zakonski mo`no da dojde do prenos na titulata. Opredeluvaweto podrazbira proces na ozna~uvawe ili izbor na stokite {to prodava~ot ima namera da gi upotrebi za ispolnuvaweto na obvrskata za isporaka. Toj moè da opfa}a pakuvawe na stokite, kako i nivno izdvojuvawe (separacija) od nekoja pogolema masa na stoki od onie {to se planirani za kupuva~ot. Praviloto za neopredelenite stoki e deka stokite ednata od strankite (obi~no prodava~ot) mora bezuslovno da gi izdvoi za dogovorot, so izre~na ili premol~na soglasnost na drugata dogovorna strana. Toa e kako strankite so nekoj dopolnitelen dogovor da gi opredeluvaat

84

stokite {to }e bidat upotrebeni za ispolnuvaweto na obvrskite na prodava~ot spored dogovorot za proda`ba. Koga isporakata se vr{i vo delovnite prostorii na prodava~ot, toa verojatno zna~i deka titulata preminuva koga prodava~ot }e go izvesti kupuva~ot deka stokite se podgotveni za prezemawe. Koga prodava~ot najmil nezavisen prevoznik za prevoz na stokite do kupuva~ot, titulata }e premine po isporakata na toj prevoznik. Koga prodava~ot li~no gi transportira stokite do prostoriite na kupuva~ot, titulata preminuva koga na kupuva~ot }e mu bide predadeno vladenieto vrz tie stoki.

Na{iot konkreten slu~aj, re~isi sigurno se odnesuva na neopredeleni stoki. Titulata }e premine na liceto B so isporakata, nezavisno od toa kako e taa definirana.

Spored common law pravilata {to se primenuvaat nadvor od sferata na primena na Zakonot za proda`ba na stoki (na primer vo slu~aj na podarok), isporakata seu{te

pretstavuva preduslov za prenosot na sopstvenosta. No vo angliskoto pravo aktot (deed) }e bide isto tolku efektiven kako i isporakata (deed spored Zakonot za pravoto na

sopstvenost - razli~ni odredbi od 1989 godina). Za transakciite {to ne se proda`ba i ne se besplatni, postoi vistinska praznina od presedani. Ako vo sovremenoto pravo moè da dojde do nekoj realen problem, moème da o~ekuvame deka angliskite pravila }e gi primenat pravilata na Zakonot za proda`ba na stoki po analogija.

Ako liceto B e fizi~ko lice, po otvoraweto na ste~ajnata postapka negoviot imot

}e premine na ste~ajniot upravnik (trustee in bancruptcy). Trustee vr{i raspredelba na prihodite od imotot na B na onie doveriteli koi iznele dokazi za svoite pobaruvawa, na pari passu ili srazmerni osnovi. Neisplateniot prodava~, koj ne gi zadràl stvarnite prava vrz stokite nema pravo na specijalen tretman. Osobeno vo angliskoto pravo, ovoj prodava~ nema da ima nikakvo posebno pravo za vra}awe na stokite vo slu~aj na poveduvawe na ste~ajnata postapka vo ramkite na nekoj utvrden period po isporakata. Sli~ni principi se primenuvaat i vo slu~aj na ste~aj vrz pravno lice (korporacija) (liquidation), osven {to imotot na kompanijata (trgovskoto dru{tvo) obi~no ne preminuva na ste~ajniot upravnik (liquidator), ~ii ovlastuvawa vo sekoj slu~aj se dovolno {iroki da opfatat i raspredelba na imotot na insolventnata kompanija i bez preminuvawe na imotot.

(v) Ako strankite trebalo da se dogovorat deka dogovorot }e bide raskinat ili

poni{ten ako kupuva~ot ne ja plati cenata, toa nema da bide dovolno jasno za da ja demonstrira namerata deka titulata nema da premine na kupuva~ot se dodeka toj ne ja plati cenata. Do merkata do koja se demonstrira namerata titulata da se vrati nazad kaj prodava~ot, {to isto taka ne e mnogu verojatno, toa }e se tretira kako obid na prodava~ot da kreira razla~no pravo vrz stokite. Konvencionalniot stav e deka koga dogovorot za proda`ba }e bide raskinat od strana na prodava~ot, zatoa {to kupuva~ot izvr{il povreda na dogovorot vo vrska so ispolnuvaweto na svoite obvrski, site stvarni prava vrz stokite {to preminale na kupuva~ot }e se vratat kaj prodava~ot, pod uslov prodava~ot da go zadràl vladenieto vrz stvarta, {to ne e pozicijata vo slu~ajot 1. Toa se slu~uva zatoa {to prodava~ot so raskinuvaweto na dogovorot go izgubil ovlastuvaweto (pravoto) da ja ispolni svojata primarna dogovorna obvrska za isporaka spored dogovorot za proda`ba. Zaradi pri~ini {to ostanale neobrazloèni, vakvoto vra}awe na titulata ne e dozvoleno ako kupuva~ot ima vladenie vrz stokite. Verojatnata pri~ina e deka toa bi pretstavuvalo pro{iruvawe na pravoto na prodava~ot za zapirawe (stopirawe), {to ne e dozvoleno spored ona {to e predvideno za vr{eweto na toa pravo spored Zakonot za proda`ba na stoki.

85

(v) Duri i ako prevoznikot e nezavisen prevoznik angaìran od strana na prodava~ot vo polza na kupuva~ot, prezumptivnoto pravilo na common law e deka prevoznikot e zastapnik na kupuva~ot, pa zatoa stokite konstruktivno mu se ispora~ani na kupuva~ot koga prodava~ot gi predal stokite na prevoznikot. Zatoa zakonskoto pravo na prodava~ot za stopirawe na stokite vo tranzit e isklu~itelno, zatoa {to dozvoluva prodava~ot povtorno da gi zeme stokite {to se vo sopstvenost na kupuva~ot i {to ve}e se vo vladenie na kupuva~ot. Vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, prodava~ot moè da dostavi izvestuvawe za stopiraweto do prevoznikot koj toga{ mora stokite da mu gi stavi na raspolagawe na prodava~ot, pod uslov stokite da ne bile ispora~ani, nitu realno, nitu konstruktivno na kupuva~ot. Toa zna~i deka doa|a do povtorno zaìvuvawe na zalo`noto pravo na neplateniot prodava~ ili vladetelskoto pravo da gi zadrì stokite na kupuva~ot se dodeka ne bide platena cenata. Insolventnosta na kupuva~ot, osven ako dogovorot ne predviduva ne{to drugo, ne mu dozvoluva na prodava~ot da go raskine dogovorot i da gi preprodade stokite. Ste~ajniot upravnik na kupuva~ot moè da izbere da go ostavi dogovorot vo sila ako toj e profitabilen, {to nego }e go prinudi da najde izvori za da go isplati prodava~ot ili moè da go poni{ti dogovorot ili (mnogu poverojatno) }e trpi neispolnuvawe na dogovorot za da mu dade mo`nost na prodava~ot da go raskine zaradi neispolnuvawe i da ja vrati titulata vrz stokite kaj sebe.

IRSKA (a) Ednostavniot odgovor e "ne". Liceto A nema nikakvi prava vo odnos na mebelot.

Sopstvenosta mu bila prenesena na liceto B. Koga stanuva zbor za prenosot na titulata (sopstveni~koto pravo) vrz dvi`nite

stvari, osnovniot zakon seu{te e Zakonot za proda`ba na stoki od 1893 godina. Vo zakonot poimot "stoki" e definiran na na~in {to gi opfa}a site telesni dvi`ni stvari, osven nematerijalnite (bestelesnite, things in action) i parite. Za celite na preminuvaweto na titulata, se pravi osnovna razlika pome|u opredeleni i neopredeleni stvari. Opredelenite stvari se definirani kako stoki {to se identifikuvani i dogovoreni vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba. Ako ima dogovor za proda`ba na individualizirani stoki, sopstvenosta (titulata) vrz stvarite se prenesuva na kupuva~ot vo momentot {to go opredelile dogovornite stranki - {to moè da se vidi vo dogovorot, od odnesuvaweto na strankite i od okolnostite na slu~ajot. Zakonot izre~no propi{uva deka prodava~ot moè da ja zadrì ili rezervira sopstvenosta, duri i koga fizi~koto vladenie vrz stvarta mu bilo predadeno na kupuva~ot. Vakvata klauzula za rezervirawe na titulata e mnogu voobi~aena kaj dogovorite za proda`ba na stoki i glavno ima za cel da mu obezbedi na neisplateniot prodava~ nekoe obezbeduvawe za pla}aweto na kupovnata cena. Me|utoa, postoi generalnata prezumpcija deka strankite imale namera titulata da premine toga{ koga e sklu~en dogovorot za proda`ba i sosema e neva`no dali do{lo do odlagawe na prenosot na vladenieto i/ili isplatata na kupovnata cena. ^lenot 18 utvrduva serija prezumpcii za da pomogne pri utvrduvaweto na namerata (voqata) na strankite, no ovie prezumpcii sekoga{ moàt da bidat soboreni so izre~noto naveduvawe na namerata vo dogovorot.

Zakonot ne sodrì definicija za neopredelenite stoki, no moè da se izvede deka pod ovoj poim se opfateni dve osnovni kategorii. Prvata kategorija se ~isto generi~kite stoki. Ovde prodava~ot ima celosna sloboda da re{i kade }e gi nabavi stokite {to odgovaraat na dogovorniot opis. Primer za toa bi bil dogovorot za proda`ba na "200

86

kutii za{e}ereno ovo{je". Vtorata kategorija upatuva na stokite {to se prodavaat "ex

bulk" (refus). So drugi zborovi stokite {to treba da se ispora~aat se sostaven del od nekoja pogolema koli~ina. Standardniot primer se odnesuva na dogovorite za proda`ba na "50 toni ìto od pratkata od 200 toni {to sega se nao|a natovarena na nekoj brod". Kaj neopredelenite stoki, praviloto e deka titulata (sopstvenosta) preminuva vo momentot na opredeluvaweto (individualizacijata) na stokite i koga strankite imale namera da dojde do toj prenos. ^lenot 16 od Zakonot jasno stava do znaewe deka titulata ne moè da premine se dodeka stokite ne bidat individualizirani (opredeleni, izdvoeni ili separirani). Ova e zdravorazumski stav baziran vrz principot deka kupuva~ot ne moè da ja stekne titulata (sopstveni~koto pravo) se dodeka ne se znae na koi stoki se odnesuva taa titula (toa sopstveni~ko pravo). Dali toga{ }e dojde do prenos na titulata zavisi od namerata na strankite, a osobeno od toa dali imalo konsenzualno vrzuvawe na konkretnite stoki za dogovorot.

Ova pravilo vo vrska so opredeluvaweto generiralo nekoi prakti~ni problemi koga stanuva zbor za stokite {to se prodavaat refus (ex-bulk). Ako kupuva~ot ja platil kupovnata cena za stoki {to treba da bidat izdvoeni od nekoja pogolema koli~ina i ako prodava~ot stanal insolventen pred opredeluvaweto na stokite, toga{ kupuva~ot ne steknuva titula (sopstvenost) vrz stokite i se redi kako obi~en doveritel vo ste~ajnata postapka na prodava~ot. Se {to ima kupuva~ot e ednostavno neobezbedeno pobaruvawe za vra}awe na kupovnata cena. Vo Anglija moè da se zabeleì deka ovoj zakon e izmenet so Zakonot za proda`ba na stoki od 1995 godina. Ovoj nov zakon se primenuva na dogovorite za proda`ba na specificiranite koli~ini na neopredelenite stoki, koga stokite pretstavuvaat sostaven del na identifikuvana pogolema koli~ina ili zbir (refus). Vo osnova kupuva~ot stanuva so-sopstvenik na zbirot, srazmerno na odnosot na stokite {to toj gi platil vo odnos na vkupnata koli~ina ili iznos na stokite vo zbirot.

Vo vrska so efektite na insolventnosta (ste~ajot) vrz imotno-pravnite aspekti, generalnoto pravilo e deka stvarnite prava go preìvuvaat ste~ajot. Ako edno fizi~ko ili pravno lice stanale insolventni i so niv upravuva lice nazna~eno od strana na sudot i ako ste~ajniot dol`nik ima vladenie vrz nekoja stvar za koja nekoe drugo lice istaknuva sopstveni~ko pravo, principot e deka toa sopstveni~ko barawe }e ima prioritet pred obezbedenite i neobezbedenite doveriteli na ste~ajniot dol`nik (pravo na separacija ili izla~no pravo).

Vo kontekstot na ste~ajnata postapka, razlikata pome|u li~nite (obligacionite) i stvarnite prava ima golemo zna~ewe. Ako nekoj ima dogovorno pobaruvawe ili pobaruvawe za nadomest na {teta vo odnos na kompanijata {to oti{la vo ste~aj, toga{ toj ima mnogu mali nadeì deka }e uspee da dobie ne{to od postapkata. Koga kompanijata }e stane insolventna, redosledot na raspredelbata na imotot na dru{tvoto grubo izgleda vaka:

(1) tro{oci na realizacijata (primer na proda`bata na stvarite vo ste~ajnata masa);

(2) imatelite na fixed charges (fiksni razla~ni prava); (3) prioritetnite pobaruvawa;

(4) imatelite na floating charge ili enterprise charge (promenlivo ili varijabilno razla~no pravo);

(5) neobezbedenite doveriteli. Najgolemiot broj transakcii gi vr{at trgovskite dru{tva, pa zatoa gore-

navedenata sostojba e voobi~aena. Duri i koga insolventniot e poedinec ili personalno trgovsko dru{tvo, generalniot reìm na ste~ajot vo osnova e ist kako i kaj trgovskite dru{tva (kompaniite). Osnovnata razlika e vo toa {to poedincite i personalnite

87

trgovski dru{tva ne moàt da kreiraat promelivo ili varijabilno razla~no pravo (floating charge) vrz svojot imot.

Snabduva~ite na stoki spored polnova`na klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost imaat ne{to {to bi moèlo da se opi{e kako "super-prioriteten status" vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot. Tie ne treba da se tretiraat kako neobezbedeni doveriteli, tuku kako lica so stvarno-pravno pobaruvawe za vra}awe na konkretnite stoki ili alternativno za vra}awe na parite {to gi pretstavuvaat tie stoki. Vo irskoto pravo ne postoi sistem za registracija na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari. Generalniot

princip vo vrska so prenosot na dvi`nite stvari e principot nemo plus. Ako liceto A sklu~i dogovor za proda`ba so liceto B i titulata (sopstveni~koto pravo) premine so

sklu~uvaweto na dogovorot, a potoa liceto A sklu~i dogovor so liceto C vo vrska so istite stoki spored koj sopstvenosta preminuva na liceto C, toga{ liceto B ima podobra

titula vrz stokite vo odnos na liceto C. Liceto A se li{ilo sebe si od sekoe stvarno pravo vrz osnova na prviot dogovor i zatoa nema {to drugo da mu prenesuva na liceto C.

Zaradi celosnosta na pregledot, treba da se zabeleì deka odredeni vidovi razla~ni prava vo vrska so kompaniite baraat registracija spored Zakonot za kompaniite od 1963 godina, ~len 99, so izmenite. Ovoj ~len sodrì seopfatna lista na razla~ni prava {to podleàt na registracija i ako nekoe razla~no pravo ne se nao|a na spisokot, toa zna~i deka za nego ne se bara registracija. Kaznata za ne-registracijata e mnogu stroga, zatoa {to ne-registriraweto na razla~noto pravo {to podleì na registracija vodi kon negova nepolnova`nost vo slu~aj na ste~aj na trgovskoto dru{tvo {to go dalo toa pravo. Razla~noto pravo vrz stokite kreirano od strana na poedinci ili personalni trgovski dru{tva bara registracija spored Zakonot za bills of sale (Ireland) od 1879-1883. Bills of sale

mora da bide vo opredelena zakonska forma i propi{aniot obrazec e tolku tehni~ki i kompliciran {to finansiraweto na dvi`nite stvari kaj poedincite i personalnite trgovski dru{tva retko ima pojavnost na razla~no pravo vo strogata smisla na toj zbor.

Namesto toa, obi~no se sklu~uvaat hire-purchase transakcii. Liceto zema pod naem, namesto da kupuva stoki, no periodot na negoviot naem moè da se prodolì za iskoristliviot ìvoten vek na stokite. Na krajot na periodot naemoprima~ot ima pravo na izbor, iako ne i obvrska, da ja kupi stokata.

(b) Odgovorot na ova pra{awe zavisi od toa dali prodava~ot go raskinal dogovorot

pred ste~ajot na kupuva~ot. Ako prodava~ot go storil toa, kako posledica na raskinuvaweto sopstvenosta vrz stokite se vra}a kaj nego. Toga{ prodava~ot ima sopstvenost vrz stokite {to ima prioritet pred site drugi pobaruvawa na ste~ajniot upravnik na kupuva~ot. Koga prodava~ot polnova`no go vr{i pravoto na pre-proda`ba, treba da se ima predvid deka sopstvenosta prvo se vra}a kaj prodava~ot, pred toj da moè da ja prenese na noviot kupuva~. ^lenot 48(4) od Zakonot za proda`ba na stokite naveduva:

"Koga prodava~ot izre~no go rezerviral pravoto na pre-proda`ba vo slu~aj na neispolnuvawe na kupuva~ot i koga po neispolnuvaweto na kupuva~ot, toj gi pre-prodal stokite, orginalniot dogovor za proda`ba se raskinuva, bez da se zasegne vo baraweto za nadomest na {teta na prodava~ot."

^lenot 48(3) od Zakonot za proda`ba na stoki predviduva: "Koga stokite se potro{ni ili neisplateniot prodava~ mu dostavil izvestuvawe

na kupuva~ot za svojata namera za pre-proda`ba i kupuva~ot vo nekoj razumen rok ne ja plati cenata ili ne dade ponuda za pla}awe, neisplateniot prodava~ moè da gi pre-prodade stokite i da bara nadomest na {teta od orginalniot kupuva~ za site {teti predizvikani od povredata na dogovorot."

88

Dodeka ~lenot 48(3) od Zakonot za proda`ba na stokite izre~no ne naveduva deka pre-proda`bata spored ovaa odredba ima efekt na raskinuvawe na orginalniot dogovor za proda`ba i vra}awe na sopstvenosta kaj prodava~ot, sudskata praksa smeta deka ovaa odredba ima takov efekt. Osven posebnite okolnosti razgrani~eni vo ovoj ~len, nema precizno razgrani~uvawe na nastanite neophodni za efektivnoto raskinuvawe na dogovorot. Me|utoa se ~ini jasno deka prodava~ot mora da ja manifestira svojata odluka za raskinuvaweto na dogovorot na nekoj otvoren na~in, dali so dostavuvawe na izvestuvawe do kupuva~ot ili na drug na~in {to e razumen so ogled na okolnostite.

(v) Liceto A e vo pozicija na neisplaten prodava~ i zatoa ima pravo da gi stopira

stokite vo tranzit spored ~lenot 44 od Zakonot za proda`ba na stokite. ^lenot propi{uva deka vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot na stokite, neisplateniot prodava~ koj go predal vladenieto vrz stvarta ima pravo da ja stopira vo tranzit. So drugi zborovi, toj moè povtorno da go vrati vladenieto vrz stokite se dodeka tie se vo tranzit i moè da gi zadrì se dodeka ne mu bide isplatena cenata. Stokite se smeta deka se vo tranzit od momentot koga tie mu bile ispora~ani na prevoznikot, do momentot do koj kupuva~ot ili negoviot zastapnik ne ja primat nivnata isporaka. Neisplateniot prodava~ moè da go vr{i svoeto pravo na stopirawe vo tranzit ili preku steknuvawe na realnoto vladenie vrz stokite ili preku dostavuvawe na izvestuvawe za svoeto barawe do prevoznikot.

[KOTSKA (a) Liceto A nema nikakvi prava vo odnos na mebelot. Zakonot za proda`ba na stokite od 1979 godina se primenuva i vo [kotska.

Me|utoa, treba da se spomene deka vo [kotska toj sekoga{ ne gi proizveduva istite efekti kako i vo Anglija, zaradi razlikite vo pravoto za sopstvenosta. Zakonot propi{uva deka koga se prodadeni dvi`ni stvari, sopstvenosta preminuva toga{ koga strankite planirale toa da se slu~i. Ako strankite jasno ne ja izrazile svojata voqa vo vrska so toa, se primenuvaat opredeleni prezumpcii. Efektot na tie prezumpcii vo konkretniot slu~aj }e bide deka liceto B e sopstvenik. Treba da se zabeleì deka spored Zakonot od 1979 godina, pravoto na sopstvenost moè da premine na kupuva~ot i bez isporaka, pa duri ni bez simulirana isporaka. Zakonot ne implicira klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenosta.

[kotskoto pravo za sopstvenosta, vo celina, se potpira na "principot na apstrakcija". So drugi zborovi, {kotskoto pravo ne samo {to pravi razlika pome|u dogovorot i prenosot, tuku i priznava deka polnova`nosta na prenosot ne zavisi od

polnova`nosta na osnovot (causa). Zakonot za proda`ba na stokite od 1979 godina vo izvesna merka vr{i derogacija od ovoj princip, no principot ima celosna primena, osven do merkata do koja se primenuva Zakonot. Taka, koga sopstveni~koto pravo od prodava~ot }e premine kaj kupuva~ot, toa ne moè da se vrati nazad kaj prodava~ot bez praven akt na kupuva~ot plus nekoja forma na isporaka. Zatoa, duri i ako liceto A moè ili go raskinalo dogovorot za proda`ba, toa }e ima samo personalen efekt (obligacionen efekt inter partes), no ne i stvarno-pravno dejstvo. Vo takov slu~aj, moè da se kaè deka toj ima "pravo vo odnos na mebelot", no toa pravo }e bide samo li~no.

No, koga kupuva~ot znae deka nema da bide vo mo`nost da ja plati cenata za stokite, toj e dolèn da odbie da ja primi isporakata na tie stoki. Ako kupuva~ot izvr{i povreda na taa dol`nost, toga{ prodava~ot moè da gi zeme stokite nazad, nezavisno od

89

pobaruvawata {to gi istaknuvaat doveritelite na kupuva~ot. Iako ovaa doktrina e sostaven del od pravoto, taa vo praksa retko se primenuva, a nejzinite detali i pravnite osnovi se nejasni. No se prifa}a deka stvarta {to e steknata so izmama ne im e dostapna na doveritelite na izmamnikot, duri i koga toj e sopstvenik na taa stvar.

Za da bide pojasno, treba da povtorime deka isporakata na liceto X na liceto Y ne e potrebna za dojde do prenos na sopstvenosta vrz telesnite dvi`ni stvari, pod uslov prenosot da se vr{i spored dogovor za proda`ba pome|u X i Y. No ako prenosot ne se vr{i preku proda`ba, isporakata e nu`na za da dojde do prenos na pravoto na sopstvenost. Pri~ina za ova e {to spored common law isporakata (traditio) pretstavuva uslov i samo vo slu~aj na proda`bata common law e zakonski izmeneto. Zatoa ako causa-ta na prenosot na e proda`ba, se bara isporaka na stvarta. Isto taka treba da se objasni deka {kotskoto pravo nikoga{ celosno ne donelo odluka dali da ja prifati isporakata preku constitutum

possessorium. Iako pravnite avtori imale tendencija da ja prifatat, prakti~arite generalno ja ignoriraat, a sudiite ne bile podgotveni da ja prifatat. Verojatno

najdobroto rezime na pravoto vo vrska so constitutum possessorium e deka toa e priznaeno, no samo ako causa detentionis e od nekoj legitimen (zakonit) tip. Vo praksa pravoto retko koga

causa detentionis }e ja smeta za legitimna. (b) Ne: vidi pogore. Raskinuvaweto na dogovorot ima samo personalno, a ne i

stvarno-pravno dejstvo. Isklu~ok od ova postoi ako stokite se seu{te vo vladenie na liceto A. Pravoto vo toj slu~aj verojatno veli deka raskinuvaweto na dogovorot, ako pretpostavime deka e opravdano, go vra}a nazad prenosot na sopstvenosta.

(v) Pravoto mu dava na prodava~ot pravo na "stopirawe vo tranzit". Ova pravo vo

praksa e realno nepoznato. Pravoto na stopirawe vo tranzit e nejasno. Ako prodava~ot seu{te ima indirektno

vladenie (to est prevoznikot ima direktno vladenie vo polza na prodava~ot), se ~ini deka pravoto na stopirawe ne e ne neophodno, dodeka ako kupuva~ot ima indirektno vladenie (to est prevoznikot ima direktno vladenie vo polza na kupuva~ot) se ~ini deka stopiraweto e nekompetentno. Ne e lesno da se vidi na koj na~in indirektnoto vladenie ne mo`e da se dade nitu na prodava~ot, nitu na kupuva~ot. Prevoznikot mora da ima vladenie za nekogo.

JU@NA AFRIKA (a) Odgovorot na ova pra{awe zavisi od toa koj e sopstvenik na masite i

stol~iwata. Eden od preduslovite za preminuvaweto na pravoto na sopstvenost vo smisla na dogovorot za proda`ba spored pravoto na Ju`na Afrika, bazirano na romejskite i

romano-holandskite principi, e deka (1) cenata mora da bide platena vo gotovo; (2) kupuva~ot moral da dade obezbeduvawe isplatata na cenata; ili (3) prodava~ot moral da dade kredit. Dali konkretnata proda`ba e proda`ba za gotovina ili proda`ba na kredit, zavisi od dogovorot vo vrska so isplatata {to go postignale dogovornite stranki. Bidej}i e dogovoreno deka cenata }e se pla}a na rati, ovde stanuva zbor za kreditna proda`ba, a ne za proda`ba za gotovina. Natamo{niot uslov za preminuvaweto na sopstveni~koto pravo e deka mora da postoi nekoj vid na isporaka. Spored pravoto na Ju`na Afrika, pravoto na sopstvenost ne preminuva so sklu~uvaweto na dogovorot, tuku duri so isporakata. Sudovite vo Ju`na Afrika natamu go prifatile apstraktniot, a ne kauzalniot sistem za

90

prenosot na sopstvenosta. Polnova`nosta na prenosot na stvarta e celosno "apstrahirana" od polnova`nosta na bilo koja osnovna (dogovorna) osnova. Kauzalniot sistem se sledi samo vo slu~aite koga izmamniot dogovor vodi kon poni{tuvawe na prethodniot dogovor i na preminuvaweto na pravoto na sopstvenosta vo smisla na toj dogovor. Imaj}i ja predvid konkretnata fakti~ka situacija, ovde do{lo do isporaka na mebelot, pa zatoa sopstvenosta vrz mebelot preminala na liceto B soglasno dogovorot koj bil sleden so isporaka.

Ako liceto B otide vo ste~aj, negovata pozicija se regulira so Zakonot za ste~aj

broj 24 od 1936 godina. Osnovnata cel na Zakonot e da predvidi likvidacija (liquidation, to est ste~ajna postapka) na imotot na ste~ajniot dol`nik i da obezbedi raspredelba na ste~ajnata masa pome|u negovite doveriteli, soglasno nivnoto rangirawe predvideno so

Zakonot. Ste~ajniot upravnik (trustee-in-insolvency) mora da ja ispolni taa cel preku sobirawe na imotot na ste~ajniot dol`nik, negova realizacija i raspredelbata na prihodite me|u doveritelite. Za da bide ova vozmo`no i za da go za~uva imotot, ste~ajnata postapka vrz imotot na dol`nikot nego go li{uva od sopstvenosta vrz toj imot i sopstveni~koto pravo vrz imotot go prenesuva na pretsedatelot na sudot, a podocna na ste~ajniot upravnik nazna~en od strana na sudot. Me|utoa, ste~ajniot dol`nik go zadrùva pravoto na vra}awe na sopstveni~koto pravo vrz ste~ajnata masa.

Spored Zakonot za ste~aj na Ju`na Afrika pobaruvawata se rangiraat spored specifi~en redosled. Prihodite od ste~ajnata masa najnapred mora da se upotrebat za isplata na odredeni tro{oci (na primer tro{ocite za odrùvawe i realizacija na konkretniot imot i nagradata na ste~ajniot upravnik). Po isplatata na inicijalnite tro{oci, ostatokot mora da se upotrebi za isplata na site pobaruvawa (plus kamata) {to bile obezbedeni so konkretnata dvi`na stvar so po~ituvawe na redot na prioritetite imeno zalo`nite prava za neosnovano zbogatuvawe, ra~nata zaloga, posebnite notarski obvrznici vrz dvi`nite stvari, razla~nite prava na dol`nikot i na doveritelot, hipotekata kaj proda`bite na rati (forma na razla~no pravo) i razla~noto pravo na sopstvenikot na nedvi`nosta za neisplatenata zakupnina. Tnr. ostatok od ste~ajnata masa (prihodite od imotot vrz koj nemalo kreirani razla~ni prava) potoa mora da se upotrebi za isplata na nekoi zakonski prioriteti (tnr. prioritetni pobaruvawa), na primer pogrebni tro{oci, tro{ocite na ste~ajnata postapka i danok na prihod. Sekoj ostatok od ste~ajnata masa, otkako }e bide isplateno se {to e navedeno pogore, se raspredeluva

proporcionalno (srazmerno) pome|u ste~ajnite doveriteli (concurrent creditors). Vo redovni okolnosti, liceto A nema da se kvalifikuva kako razla~en doveritel vo odnos na svoeto pobaruvawe na cenata za mebelot i zatoa }e dojde posleden an red za namiruvawe zaedno so drugite obi~ni doveriteli na liceto B.

(b) Odgovorot nema da se promeni ako strankite se dogovorile deka prodava~ot }e

ima pravo da go raskine dogovorot vo slu~aj na nepla}awe na liceto B. Liceto A nema da stekne stvarno pravo vo odnos na mebelot, tuku samo personalno (li~no ili obligaciono

inter partes pravo) soglasno dogovorot za proda`ba. Vo slu~aj na ste~aj toj seu{te }e se rangira kako ste~aen doveritel.

(v) Koga mebelot mu bil predaden na prevoznikot za isporaka na liceto B,

sopstveni~koto pravo vrz mebelot }e zavisi od toa dali prevoznikot e zastapnik na liceto A ili na liceto B. Ako, kako vo konkretniot slu~aj, prevoznikot dejstvuva kako zastapnik na liceto A, sopstvenosta vrz mebelot }e premine na liceto B duri otkako prevoznikot }e mu go ispora~a mebelot na liceto B. Ako liceto B otide vo ste~aj ili ne moè da gi plati svoite dolgovi dodeka mebelot seu{te se nao|a in transitu, neisplateniot

91

prodava~ A ima pravo da gi zapre stokite in transitu i da go spre~i vgraduvaweto na tie stoki vo imotot na ste~ajniot dol`nik. Ova e soglasno so angliskata doktrina za

stopirawe in transitu, {to iako ne e sostaven del od romano-holandskoto pravo, sepak e primena vo pravoto na Ju`na Afrika. Stopiraweto in transitu pretstavuva akt so koj neisplateniot prodava~ go stopira dvièweto na stokite i go vra}a vladenieto vrz niv, dodeka tie se vo tranzit od kaj nego do kupuva~ot, iako realno ne mu se ispora~ani na kupuva~ot koj vo me|uvreme oti{ol vo ste~aj. Me|utoa, doktrinata vo Ju`na Afrika e ograni~ena na slu~ajot vo koj prevoznikot e zastapnik na prodava~ot. Taa ne se primenuva na slu~ajot vo koj prevoznikot dejstvuva kako zastapnik na kupuva~ot. Treba da se zabeleì deka ako prevoznikot e zastapnik na prodava~ot, stopiraweto ja spre~uva isporakata na stokite na bankrotiraniot kupuva~. Ako, sprotivno od ova, prevoznikot e zastapnik na kupuva~ot, isporakata na stokite na prevoznikot vodi kon isporaka na kupuva~ot i do prenos na sopstvenosta, {to podocna ne moè da se poni{ti so primenata na ovaa doktrina.

DANSKA (a) Spored danskoto pravo, ne postoi nekoja konkretna faza vo procesot na

proda`bata {to moè da se opi{e kako moment vo koj sopstvenosta vrz stvarta preminuva od prodava~ot na kupuva~ot vo site mo`ni aspekti. Zatoa e neophodno da se razgleda kontekstot za da se utvrdi dali do{lo do prenos na sopstvenosta ili ne.

Vo kontekstot na odnosite pome|u kupuva~ot na stvarta i doveritelite na prodava~ot, postoi generalno pravilo deka za nekoe lice da istakne pravo vrz nekoja stvar, taa stvar mora da bide opredelena (identifikuvana) vo dogovorot ili da moè da bide opredelena (identifikuvana) vrz osnova na dogovorot. (Ova ne e taka samo vo vrska so dogovorot za proda`ba, tuku i vo vrska so site drugi dogovori: kako na primer dogovorite za kreirawe razla~no pravo ili dogovorite so klauzula za zadrùvawe na sopstveni~koto pravo). Zaradi toa, kupuva~ot nema da bide za{titen se dodeka prodava~ot ima pravo da izbira koj konkreten predmet vo ramkite na dadeniot opis vo dogovorot toj }e go upotrebi za da go ispolni dogovorot. Tokmu zatoa, kupuva~ot ne e za{titen vo odnos na doveritelite na prodava~ot (ili licata koi primile so cesija) vo slu~aite na proda`ba na generi~ki stoki. Kupuva~ot }e bide za{titen vo odnos na doveritelite samo ako prodava~ot, vo odnosite so kupuva~ot, ve}e go izbral konkretniot predmet za da go ispolni dogovorot, na na~in {to toj e obvrzan da ne go menuva.

Vo slu~aj na proda`ba na opredeleni stoki (individualizirani), prodava~ot nema takov izbor i zatoa kupuva~ot e za{titen od doveritelite na prodava~ot od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot.

Generalnoto pravilo vo vrska so odnosite pome|u prodava~ot i doveritelite na kupuva~ot e deka po izvr{enata isporaka, prodava~ot ne moè da go raskine dogovorot, nitu da bara nekoi prava vrz prodadenite stoki, osven ako go rezerviral pravoto na sopstvenost pred da ja izvr{i isporakata. Ova e navedeno vo ~lenot 28(2) od Zakonot za proda`ba na stoki. Po predavaweto na stokite na kupuva~ot, rezerviraweto na pravoto vrz niv glavno i primarno e preku rezerviraweto na sopstveni~koto pravo. Ako stokite bile predadeni po gre{ka (zabluda), moè da se pojavi stvarno pravo. Prodava~ot ima i druga mo`nost da dojde do stvarno pravo vrz stokite, to est do eden vid razla~no pravo. Ova pravo me|utoa nema da nastane ako kupuva~ot e potro{uva~ (~len 21 od Zakonot za kreditnite dogovori).

92

Ako dol`nikot oti{ol vo ste~aj, imotot na ste~ajniot dol`nik go opfa}a siot imot na dol`nikot, osven stvarite vrz koi ne moè prisilno da se izvr{uva. Od druga strana, pravata {to se za{titeni vo odnos na doveritelite ne se opfateni so ste~ajniot imot. Bidej}i prodava~ot ne moè da ja raskine proda`bata, nitu da go rezervira sopstveni~koto pravo vrz stokite koga tie ve}e mu se predadeni na kupuva~ot, prodava~ot nema pravo vrz stokite {to se za{titeni od doveritelite na kupuva~ot, nitu pak prodava~ot moè da bara prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata an mebelot.

Ovie pravila se zadolìtelni. Ako prodava~ot gi ispora~al mebelot, toj ne moè da se povikuva na sopstveni~koto pravo vrz nego, nitu da bara prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na toj mebel vo ste~ajnata postapka, osven ako dogovorot za proda`ba ne sodrèl klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost ili ako imalo registrirano razla~no pravo vrz toj mebel.

(b) Ako bilo dogovoreno deka prodava~ot ima pravo da go raskine dogovorot vo

slu~aj na neispolnuvawe na kupuva~ot, toa ne mu dava pravo na prodava~ot da go bara mebelot nazad, osven ako dogovorot sodrì klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost. Vakvata klauzula mora da bide sostaven del od dogovorot pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Va`no e da se zabeleì deka prodava~ot ne moè ednostrano da predvidi klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost. Isto taka treba da se zabeleì deka ovoj dogovor treba da bide sklu~en pred isporakata (predavaweto) na stokite na kupuva~ot. Delot 10 od Zakonot za kreditnite dogovori sodrì uslov za rezervirawe na sopstvenosta ne samo kaj proda`bite na potro{uva~ite, tuku i kaj drugite proda`bi soglasno ~lenot 50.

Ako dogovorot sodrì klauzula za rezervirawe na pravoto na sopstvenost, prodava~ot }e ima pravo da go raskine dogovorot ako ne bila platena kupovnata cena i da go bara nazad mebelot. Ova pravo e za{tiiteno vo odnos na doveritelite na kupuva~ot, duri i koga kupuva~ot proglasil ste~aj.

(v) Se dodeka mebelot ne e ispora~an na liceto B i ostanuva vo vladenie na

prevoznikot, prodava~ot ima pravo na stopirawe. Preciznite uslovi za pravoto na stopirawe na stokite se navedeni vo ~lenovite 39-41 od Zakonot za proda`ba na stoki. Ako po sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba se pokaè deka kupuva~ot e insolventen, prodava~ot moè da gi zadrì stokite ili da go spre~i nivnoto predavawe (isporaka) na kupuva~ot, duri i koga tie do{le vo vladenie na prevoznikot. Ako vrz kupuva~ot bila otvorena ste~ajna postapka ili bile povedeni pregovori za prinudno poramnuvawe, ste~ajniot imot moè da stekne vladenie vrz stokite samo ako blagovremeno dade soodvetno obezbeduvawe za isplatata na kupovnata cena.

Ako stokite mu se predadeni na ste~ajniot imot po gre{ka (zabluda) po poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz kupuva~ot, prodava~ot ima pravo da gi vrati stokite, osven ako ne mu bila isplatena kupovnata cena ili ako blagovremeno ne dobil soodvetno obezbeduvawe za taa isplata.

93

[VEDSKA (a) Soglasno Zakonot za proda`ba na stoki (koplagen 1990) ~len 54, prodava~ot moè

da go raskine dogovorot vo slu~aj na seriozno docnewe so isplatata na cenata od strana na kupuva~ot. Me|uoa, ako stokite bile preneseni vo vladenie na kupuva~ot, prodava~ot duri nema ni pravo da gi bara stokite nazad od kupuva~ot, osven koga prodava~ot go rezerviral pravoto na sopstvenost. Zatoa, toj ovde nema podobri prava od drugite doveriteli na kupuva~ot.

(b) Ako prodava~ot go rezerviral pravoto za raskinuvawe na dogovorot, vo slu~aj

na nepla}awe na kupuva~ot, prodava~ot moè da gi bara nazad stokite ako docneweto so pla}aweto "ne e nezna~itelno": ~len 54 od Zakonot za proda`ba na stoki. Vakvata rezerva }e bide polnova`na vo odnos na doveritelite na kupuva~ot, to est prodava~ot ima ius

separationis vo ste~ajnata postapka i vo postapkata na prinudno izvr{uvawe. Izvesno vreme be{e sporno dali prodava~ot moè da go rezervira pravoto na sopstvenost, no soglasno presudata na Vrhovniot sud vo 1975 godina, deneska e jasno deka prodava~ot ne mora da ja rezervira titulata. Sosema e dovolno, vo odnos na kupuva~ot i tretite lica, prodava~ot da go rezerviral pravoto na raskinuvawe na dogovorot, zatoa {to tokmu toa e poèlniot praven lek. Upotrebata na terminot sopstvenost zatoa ovde e vi{ok.

(v) Ako kupuva~ot stane insolventen po sklu~uvaweto na dogovorot, prodava~ot

moè da ja spre~i nivnata isporaka na kupuva~ot, duri i koga bila dogovorena proda`ba na kredit (~lenovi 10 i 62 od Zakonot za proda`ba na stoki). Ova pravo ne prestanuva se dodeka kupuva~ot ne dojde vo direktno vladenie vrz stokite. Dali prodava~ot moè da go iskoristi ova pravilo dodeka stokite se vo racete na prevoznikot, isto taka zavisi i od zakonite so koi se regulira prevozot. Na primer seu{te e sporno dali prodava~ot moè da zadrì kopija od konosmanot, za da moè da go spre~i prevoznikot da gi izvr{i svoite obvrski so isporaka na stokite na kupuva~ot, duri i koga prodava~ot go informiral prevoznikot deka saka da go vr{i svoeto pravo na stopirawe vo tranzit.

Op{ti zabele{ki za prenosot na pravoto na sopstvenost Spored Zakonikot za izvr{uvaweto (glava 4, ~len 17) i Zakonot za ste~aj (glava 3,

~len 3) samo stvarite "{to mu pripa|aat" na dol`nikot moàt da bidat predmet na izvr{uvaweto ili da pretstavuvaat sostaven del od ste~ajniot imot. Do merkata do koja titulata ili pravoto na sopstvenost pretstavuva koncept vo {vedskoto pravo, pra{aweto dali nekoja stvar mu pripa|a na dol`nikot ili na nekoe drugo lice se re{ava so nekoi drugi zakoni ili sudski presedani. Koga kupuva~ot }e stane insolventen, odgovorot e daden vo ~lenot 54 od Zakonot za proda`ba na stokite, na pogore navedeniot na~in. Zatoa, neisplateniot prodava~, za celite na Zakonikot za izvr{uvaweto i Zakonot za ste~aj, se smeta za sopstvenik (to est ima pravo na separacija ili izla~no pravo). Toa e taka se dodeka kupuva~ot ne stekne vladenie vrz stokite, osven ako so dogovorot ne bilo rezervirano pravoto na raskinuvawe na dogovorot i vo takov slu~aj pravoto na separacija (izla~noto pravo) }e postoi i natamu duri i otkako kupuva~ot steknal vladenie vrz stvarta. Ako prodava~ot otide vo ste~aj, kupuva~ot }e se tretira kako sopstvenik (to est }e ima pravo na separacija) ne samo koga steknal vladenie vrz stvarta (constitutum

possessorium ne se prifa}a), tuku i ako go registriral dogovorot za proda`ba na individualiziranata stoka, soglasno nekoi zakoni (glavno Bills of Sales Act od 1835 godina;

94

vidi slu~aj 10 podole). Taka, kako sopstvenik moè da se smeta ili prodava~ot ili kupuva~ot, nezavisno od toa dali stokite se vo vladenie na prodava~ot ili na kupuva~ot, vo zavisnost od toa za ~ija ste~ajna postapka stanuva zbor. Alternativno, moè da se kaè deka i prodava~ot i kupuva~ot moàt da bidat sopstvenici vo isto vreme (to est deka sopstvenosta moè da se preklopuva). Vo {vedskata (i skandinavskata) doktrina zatoa generalno se prifa}a deka konceptot na titulata ili na sopstvenosta normalno moè i treba da se zanemari, zatoa {to toj samo gi uslo`nuva i komplicira rabotite i moè da vodi do pogre{ni koncepciski zaklu~oci. Namesto toa, pra{awata treba da se razgleduvaat vrz osnova na realnite fakti i pravni lekovi. Sovremenite zakoni se kroeni na toj na~in. Natamu, vo {vedskoto pravo (i vo drugite skandinavski pravni reìmi) nema potreba strankite da sklu~uvaat ili sudovite da pretpostavuvaat, realni dogovori, pokraj dogovorot kako takov za da izvr{at prenos (ili povtoren prenos) na sopstvenosta. Proda`bata na stoki podrazbira samo eden dogovor (onoj za koj strankite se svesni), {to e potencijalno dovolen za da se izvr{i prenosot na site prava i ovlastuvawa na kupuva~ot. Za{titata na kupuva~ot od doveritelite na prodava~ot zavisi od vladenieto ili registracijata. Zaedni~kata namera deka prodava~ot treba da stane "sopstvenik" so sklu~uvaweto na dogovorot nema nikakvo pravno dejstvo. Me|utoa, kako {to e demonstrirano pogore, namerata na prodava~ot, prifatena od strana na kupuva~ot, moè da ima zna~ewe pri utvrduvaweto na pravata na prodava~ot vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot, imeno koga prodava~ot go rezerviral pravoto na sopstvenost ili samo pravoto za raskinuvawe na dogovorot ako kupuva~ot ne ja plati cenata.

FINSKA

(a) Ste~ajnata postapka, spored finskoto pravo, moè da se primeni na fizi~ki i na pravni lica (kompanii). Celta na ovaa postapka e da se prodade imotot na dol`nikot za da se namirat site negovi doveriteli vo isto vreme. Za da se izbegnat nepotrebnite ste~ai, postoi i alternativna procedura, {to podrazbira reorganizacija na pretprijatieto. Isto taka ima procedura naso~ena kon rearanìrawe na dolgovite na fizi~kite lica.

Stvarite {to vleguvaat vo ste~ajniot imot grubo korespondiraat so stvarite {to moàt da se upotrebat za namiruvawe na doveritelite na ste~ajniot dol`nik preku proceduri na reorganizacija ili rearanìrawe na dolgovite. Osnovnata cel na reorganizacijata ne e proda`bata na imotot na dol`nikot. Treba da se napravat posebni napori za da im se dozvoli na fizi~kite lica da ja zadràt sopstvenosta vrz svoite domovi (ku}i i stanovi). Osven ovie posebni karakteristiki na reorganizacijata i na rearanìraweto na dolgovite, pravilata vo vrska so efektite na ste~ajnata postapka, opi{ani podolu, podednakvo se primenuvaat i na reorganizacijata i na rearanìraweto. Kako fakti~ko pra{awe, istite pravila isto taka vo najgolemiot broj slu~ai se primenuvaat i na izvr{nite postapki.

Telesnite dvi`ni stvari prodadeni od strana na dol`nikot pred da bide povedena ste~ajnata postapka ne spa|aat vo ste~ajniot imot, duri i koga dol`nikot ima vladenie vrz niv, pod uslov stvarite da se opredeleni ili pravilno individualizirani. Udelite, akciite i drugite hartii od vrednost prodadeni pred otvoraweto na ste~ajnata postapka ne se opfateni so ste~ajniot imot, ako akciskite sertifikati ili sli~nite dokumenti bile predadeni na kupuva~ot ili ako e izvr{ena knigovodstvena registracija. Vo slu~aj na prenos na pobaruvawa (cesija), se bara izvestuvawe na debitor cessus. So ogled na toa {to

95

za{titata od doveritelite vo slu~aj na insolventnost na prodava~ot voobi~aeno se smeta za najrelevantniot kriterium za prenosot na sopstvenosta na pogore spomenatiot kupuva~, moè da se kaè deka navedenite preduslovi istovremeno pretstavuvaat i preduslovi za prenos na pravoto na sopstvenost. Imaj}i go ova predvid, kupuva~ot, po ispolnuvaweto na navedenite preduslovi, nema da bide vo identi~na pozicija so onaa vo koja }e se najde sekoj tipi~en sopstvenik. Pred se, mora da se proceni deka prodava~ot, po proda`bata na stokite ili akciskite sertifikati ili sli~nite dokumenti {to seu{te se vo negovo vladenie, moè na primer da gi prodade ili da gi zaloì na nekoe treto lice. Toa treto

lice }e bide za{titeno od prviot kupuva~ ako sovesno i ~esno (bona fide) steknal vladenie vrz tie stoki ili dokumenti (sovesen imatel ili steknuva~).

Imaj}i ja predvid fakti~kata situacija na slu~ajot 1, prodava~ot A ne moè da go raskine dogovorot za proda`ba. Prodava~ot go gubi toa pravo koga prodadenata stvar }e mu bide predadena (ispora~ana) na kupuva~ot, nezavisno od faktot {to kupuva~ot oti{ol vo ste~aj. Nitu pak liceto A ima nekoj prioriteten status kako doveritel vo ste~ajnata postapka vrz kupuva~ot. Ako mebelot bil ispora~an po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, prodava~ot }e bide vo mnogu podobra pozicija.

(b) Spored presedan na finskiot Vrhoven sud, rezolutivnata klauzula {to na

prodava~ot mu dava samo pravo da go raskine dogovorot za proda`ba vo slu~aj na neispolnuvawe na kupuva~ot, ne go {titi prodava~ot od drugite doveriteli, duri i koga

klauzulata nesomneno e obvrzuva~ka inter partes. Klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost, sprotivno na ova, obi~no obezbeduva celosna za{tita od doveritelite na kupuva~ot. Ovaa razlika pome|u suspenzivnite i rezolutivnite klauzuli ~esto e kritikuvana vo doktrinata.

(v) Prodava~ot sekoga{ ima pravo da gi stopira stokite vo tranzit, ako liceto B

stanalo insolventno dodeka mebelot seu{te e vo vladenie na prevoznikot. Zatoa prodava~ot moè za da go stopira ispolnuvaweto na svoite obvrski i da se vozdrì od ispolnuvawe. Prodava~ot osobeno moè da ja spre~i isporakata na stokite. Vo toj pogled nema nikakva razlika dali vo dogovorot za proda`ba bila vgradena klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost ili nekoja druga sli~na klauzula. Pravoto na prodava~ot postoi ipso iure.

Ste~ajniot upravnik sekoga{ ima pravo da gi koristi dogovornite prava na kupuva~ot. Zatoa ste~ajniot upravnik moè da go spre~i prodava~ot da go raskine dogovorot ako se soglasi so negovoto ispolnuvawe i ili ja plati dogovorenata cena ili ako isplatata na cenata seu{te ne e vtasana, dade soodvetni garancii ili obezbeduvawe deka taa itno }e bide platena.

Ako mebelot mu bil ispora~an na kupuva~ot po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, toj mebel treba da mu bide vraten na prodava~ot.

96

SPOREDBENI ZABELE[KI del (a) Preminuvawe na sopstvenosta Spored faktite na eden voobi~aen dogovor za proda`ba na stoki, kaj koj stokite mu

bile ispora~ani na kupuva~ot, site analizirani sistemi doa|aat do isto re{enie vo vrska so preminot na pravoto na sopstvenosta, to est kupuva~ot stanuva sopstvenik na stokite. Ova ne e za iznenaduvawe. Razli~nite doktrini vo vrska so prenosot na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari (konsenzualni ili traditio sistemi, kauzalni ili apstraktni sistemi) se va`ni samo vo slu~aite koga ne postoi osnoven dogovor ili realen dogovor ili koga tie imaat nekoi nedostatoci ili koga seu{te ne do{lo do isporaka na stvarite. No celta na ovoj slu~aj ne be{e detalno da se razgleduvaat razli~nite reìmi za prenosot na sopstvenosta, {to e navistina kompleksno pra{awe {to vodi kon ekstenzivna debata. Do merkata do koja prviot slu~aj gi dopira tie pra{awa, toa samo ni dava mo`nost nakuso da gi skicirame razli~nite sistemi i toa da ni sluì kako referentna to~ka za narednite diskusii. Kako {to }e odime ponatamu, }e vidime dali razlikite vo vrska so pravilata za prenosot na sopstvenosta fakti~ki imaat vlijanie vrz priodot na pravniot sistem vrz pra{awata povrzani so razla~nite prava.

Vo vrska so generalnite pravila za prenesuvaweto na sopstvenosta postojat tri glavni linii na podelbata:

(i) Pra{aweto dali isporakata e neophodna gi deli konsenzualnite sistemi od

sistemite so traditio. Principot deka sopstvenosta preminuva so samoto sklu~uvawe na dogovorot za proda`ba najnapred e vovedeno so francuskiot Gra|anski zakonik (~lenovi

1138, 1583) i podocna e prifateno vo Belgija, Italija i Portugalija. Vo vrska so dogovorite za proda`ba na stoki, Anglija, Irska i [kotska isto taka moè da se kaè deka se pridrùvaat do konsenzualniot sistem, zatoa {to pravoto na sopstvenost

preminuva na drugata strana, toga{ koga toa go sakale strankite. Me|utoa, spored common

law pravilata {to se primenuvaat nadvor od primenata na Zakonot za proda`ba na stoki, isporakata voobi~aeno ostanuva preduslov za prenos na sopstvenosta.

Nu`nosta od isporaka - {to isto taka se primenuva i na dogovorite za proda`ba - postoi vo Germanija, Grcija, Avstrija, [panija, Holandija i Ju`na Afrika. Interesno e

da se zabeleì deka {panskiot Gra|anski zakonik, {to inaku e pod te{ko vlijanie na Code

Napoleon ne go prifatil principot na konsenzus, tuku ostanal da se pridrùva do uslovite

za titulus i modus. [vedskoto, finskoto i danskoto pravo isto taka moè da se kaè deka i pripa|aat

na ovaa grupa, iako kako {to zabeleùvaat izve{taite za [vedska i Danska, nivnite sistemi ne se tolku mnogu zainteresirani za pra{aweto na koj na~in doa|a do prenos na sopstvenosta, otkolku za pra{aweto koi pravni lekovi se dobivaat vo konkretnite situacii. Zatoa, nordiskite sistemi razlikuvaat dve perspektivi. Za za{tita na prodava~ot od doveritelite na kupuva~ot (vo slu~aj na negova insolventnost) neophodno e prodava~ot ili da go zadràl vladenieto vrz stvarite ili da dobil pravo da go raskine dogovorot ([vedska) ili da go rezervira pravoto na sopstvenost (Danska i Finska). Za za{tita na kupuva~ot od doveritelite na prodava~ot vo [vedska re{ava~ka e isporakata na stokite ili registracijata na dogovorot za proda`ba. Vo Danska i Finska, samoto sklu~uvawe na dogovorot go obezbeduva kupuva~ot ako proda`bata se odnesuva na opredeleni stoki. Ako taa se odnesuva na generi~ki stoki, prodava~ot isto taka moralo da

97

gi izbere (individualizira ili opredeli) stokite {to ima namera da gi upotrebi za ispolnuvaweto na dogovorot.

Sepak treba da se ima na um deka za prakti~ni celi jazot pome|u konsenzualnite i

traditio sistemite ne e tolku {irok kako {to moè da se ~ini na prv pogled, zatoa {to - so isklu~ok na [vedska - site sistemi so traditio dozvoluvaat realnata isporaka da bide

zameneta so constitutum possessorium. (ii) Vtorata linija na podelbata e povle~ena od neophodnosta od sklu~uvawe realen

dogovor pokraj samiot dogovor za prodaa`ba. Ako go razgledame najnapred onie jurisdikcii {to baraat isporaka, realniot dogovor e neophoden za prenos na sopstvenosta i toj strogo se izdvojuva od dogovorot za proda`ba vo germanskoto, gr~koto i ju`no-afrikanskoto pravo. Vo Avstrija i Holandija, istiot priod e favoriziran od strana na doktrinata, iako ne se sre}ava vo tekstot na Gra|anskiot zakonik. Vo [panija i [vedska, od druga strana, nema potreba od realen dogovor ili od posebna demonstracija na namerata na strankite za prenos na sopstvenosta. Vo [vedska, pra{aweto na specifikacijata e regulirano so uslovot za realna isporaka ili registracija, za {to stokite isto taka mora da bidat individualizirani.

Ako se svrtime kon konsenzualniot sistem, nitu francuskoto, nitu angliskoto pravo (i sistemite pod vlijanie na ovie sistemi) ne go poznavaat realniot dogovor. Me|utoa, nu`nosta strankite da go specificiraat predmetot na prenosot i da ja izrazat svojata voqa i namera za prenos na sopstvenosta vrz tie predmeti e prisutna i kaj konsenzualnite sistemi.

(iii) Tretata linija na razgrani~uvawe leì pome|u kauzalniot i apstraktniot sistem. Taa }e bide razgleduvana vo kontekstot na slu~ajot 2.

Osven pravoto na Ju`na Afrika, prenosot na sopstvenosta vo nitu edna zemja ne zavisi od pla}aweto na kupovnata cena, ako za moment ja ostavime po strana mo`nosta za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost i zakonskite prava na neisplateniot prodava~. Duri i vo Ju`na Afrika praviloto deka prenosot na sopstvenosta zavisi od pla}aweto na cenata moè da se trgne na strana so dogovorot za kredit, {to e i slu~aj vo na{iot konkreten slu~aj.

Zakonskite prava na neisplateniot prodava~ vrz stokite po nivnata

isporaka Prodava~ot koj ima pravo da bara isplata na kupovnata cena voobi~aeno ima

personalno pobaruvawe vo odnos na kupuva~ot za pla}awe na cenata ili - po raskinuvaweto na dogovorot - za vra}awe na stokite. Vo na{iot kontekst od pogolema va`nost se pravata na neisplateniot prodava~ vo odnos na samite stoki. Samite tie moàt da obezbedat razla~no pravo vo odnos na drugite doveriteli na kupuva~ot.

Mnozinstvoto jurisdikcii ne mu davaat na neplateniot prodava~ nekoi posebni prava ako toj izvr{i isporaka na stokite i ne se obezbedi sebe si (na primer preku klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost). Tie zemji se: Germanija, Anglija, Irska, [kotska, Danska, [vedska, Finska, Grcija i Portugalija. Avstrija isto taka i pripa|a na ovaa grupa, no ako ne e daden nikakov kredit, klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost se implicira vo dogovorot. Na sli~en na~in, vo Ju`na Afrika, ako ne bil daden kredit, sopstvenosta ne preminuva na kupuva~ot se dodeka ne ja plati cenata.

Francija, Belgija, Italija, [panija i Holandija, od druga strana, mu davaat izvesni zakonski prava na neisplateniot prodava~. So isklu~ok na Holandija, se ~ini deka lu|eto

98

retko se povikuvaat na tie prava vo praksa. Te{ko moè da se vidi nekoj zaedni~ki denominator pome|u ovie razli~ni zakonski prava.

Eden kriterium {to ja determinira dostapnosta na opredeleni zakonski prava e davaweto kredit. Italijanskoto pravo smeta deka prodava~ot koj go dal kreditot i ne se obezbedil vo odnos na nepla}aweto na cenata, na primer preku zadrùvawe na sopstvenosta vrz stokite, ne zasluùva zakonska za{tita. Samo ako ne bil dogovoren kredit, neisplateniot prodava~ ima zakonsko zalo`no pravo ~ija vrednost vo golema merka e namalena so faktot {to toa moè da se vr{i samo vo odnos na doveritelite - treti lica koi znaele deka kupovnata cena seu{te ne e platena. Zatoa vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot, zakonskoto zalo`no pravo generalno }e bide beskorisno.

Francuskoto, belgiskoto i holandskoto pravo, od druga strana, davaat zakonski prava i na prodava~ot koj go dal kreditot i na prodava~ot koj gi ispora~al stokite pred da mu bidat plateni, iako moèl da go iskoristi pravoto da ne gi ispolni svoite dogovorni obvrski. Me|utoa, francuskoto i belgiskoto pravo davaat posebno pravo na rei

vindicatio (droit de revendication) i raskinuvawe na dogovorot so efekti i vrz tretite lica (droit de resolution) samo na vtorata kategorija prodava~i. Dvete prava treba da bidat istaknati vo rok od osum dena od isporakata i tie moàt da se razberat kako prodolùvawe na orginalnoto pravo na prodava~ot da go zadrì svoeto ispolnuvawe. Zaradi kusiot rok tie te{ko deka se koristat vo praksa.

Pravata na neisplateniot prodava~ {to ne zavisat od ova pra{awe dali bil daden kredit se belgiskiot zakonski prioritet na neplateniot prodava~ i holandskoto zakonsko pravo na raskinuvawe na dogovorot so stvarno-pravni efekti (recht van reclame). Belgiskiot prioritet e pro{iren i zajaknat so reformata na Zakonot za ste~aj vo 1998 godina. Toa deneska se odnesuva na site dvi`ni stvari, ve}e ne se bara registracija i - moèbi najva`no - deneska e polnova`no duri i vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot. Va`nosta na prioritetot vo praksa seu{te ne moè da se proceni vo celost, no toj moè da dobie ista va`nost kako i zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo vo drugite evropski jurisdikcii. Holandskoto recht van reclame po~iva vrz celosno poinakvi pravni osnovi, zatoa {to toa se tolkuva kako davawe stvarno-pravno dejstvo na pravoto za raskinuvawe na dogovorot za proda`ba (vidi isto infra, del (b)). Vremenskiot rok ne e tolku ograni~en,

kako osumte dena {to se primenuvaat na francuskoto i belgiskoto droit de revendication i droit de resolution, no kako {to moè da se vidi od re{enieto za na{iot slu~aj, zakonskoto pravo moè da se istaknuva samo kaj transakciite so koi se dava kratkoro~en kredit.

Francuskoto pravo predviduva poseben zakonski prioritet za prodava~ot koj ne sklu~il krediten dogovor so kupuva~ot. Prodava~ot moè da podnese tu`ba pred sud baraj}i prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na stokite, se dodeka stokite se vo vladenie na kupuva~ot. Me|utoa, ova pravo ja gubi svojata va`nost vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz imotot na ste~ajniot dol`nik.

Edno mo`no objasnuvawe zo{to Francija, Belgija, [panija, Italija i Holandija davaat zakonski prava na neisplateniot prodava~ moè da leì vo faktot {to vo ovie sistemi zadrùvaweto na sopstvenosta (tipi~no obezbeduvawe na prodava~ot) dobilo efekt vrz tretite lica duri vo relativno podocne`niot period. No ova objasnuvawe ne e mnogu uverlivo, zatoa {to vo Holandija na primer (ednostavnoto) zadrùvawe na sopstvenosta dolgo vreme se smeta za validno vo odnos na tretite lica, a vo Belgija prioritetot na prodava~ot stanal efektiven vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot vo isto vreme koga i zadrùvaweto na sopstvenosta, vo 1998 godina. Drugo objasnuvawe, {to se istaknuva vo vrska so francuskoto pravo, moè da leì vo pravilata so koi se regulira prenosot na sopstvenosta. Moè da se kaè deka postoi pogolema potreba za za{tita na prodava~ot kaj konsenzualnite sistemi, zatoa {to toj ja prenesuva sopstvenosta vo

99

momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba, {to zna~i mnogu vreme pred da ja primi isplatata na cenata. No ova objasnuvawe isto taka ne e celosno uverlivo. Spored sistemite {to baraat isporaka, pa duri i poseben realen dogovor, prenosot na sopstvenosta voop{to ne zavisi od pla}aweto na cenata, barem koga nema nekoi dopolnitelni dogovorni odredbi. Vakvite dopolnitelni odredbi na sli~en na~in moàt da se koristat vo francuskoto pravo, kade {to dogovornite strani moàt slobodno da go trgnat na strana ~lenot 1583 od Gra|anskiot zakonik. Kone~no, zakonskoto pravo na neplateniot prodava~ ne e poznato samo vo konsenzualnite sistemi (Francija, Belgija, Italija), tuku isto taka i vo holandskoto pravo, koe se drì do neophodnosta od isporaka. Od druga strana, postojat konsenzualni sistemi (Portugalija) {to na prodava~ot ne mu davaat posebna zakonska za{tita.

Preìvuvaweto na zakonskite prava na prodava~ot ima ograni~ena prakti~na vrednost ({to se gleda i od raspravata, so isklu~ok na belgiskata privilege du vendeur) i toa moèbi najdobro moè da se objasni so tradicijata ili kaàno so ekonomski termini od zavisnosta od izbraniot pat.

del (b) Deneska, site evropski pravni sistemi predviduvaat mehanizam za raskinuvawe na

dogovorot vo slu~aj na su{testvena povreda. Edna od osnovnite razliki pome|u sistemite {to e odrazena vo odgovorite pod (b) e na~inot na koj moè da se izvr{i toa raskinuvawe. Francuskoto i belgiskoto pravo seu{te vo princip baraat sudska presuda, dodeka italijanskoto pravo prifatilo mnogu poliberalen stav: strankata koja ostanala verna na dogovorot ima pravo da go raskine so obi~na neformalna izjava. Vo Francija i Belgija nu`nosta da se dobie sudska izjava moè da se derogira samo preku vgraduvawe na soodvetno sostavena "rezolutivna klauzula" vo samiot dogovor.

Vo kontekstot na razla~nite prava, raskinuvaweto na dogovorot za proda`ba vrz osnova na su{testvena povreda ili neispolnuvawe, na primer nepla}awe, e interesna do merkata do koja sopstvenosta moè avtomatski da mu se vrati na prodava~ot vo momentot na raskinuvaweto na dogovorot. Moème da o~ekuvame deka re{enieto {to pravnite sistemi go izbrale vo vrska so ova pra{awe, me|u drugoto, }e zavisi od op{tite pravila za prenosot na sopstvenosta. Sistemite {to se konsenzualni i kauzalni, moè da se o~ekuva deka }e zaklu~at deka sopstvenosta ipso iure se vra}a kaj prodava~ot. Francuskoto, belgiskoto, italijanskoto i irskoto re{enie ja potvrduvaat ovaa pretpostavka: sopstvenosta avtomatski i retroaktivno se vra}a kaj prodava~ot. Finskoto i angliskoto pravo lebdat vo bezvozdu{en prostor. Spored angliskiot Zakon za proda`ba na stokite, sopstvenosta preminuva so polnovaèn dogovor i vo vremeto {to go opredelile strankite. Zatoa angliskiot sistem moè da se ozna~i kako konsenzualen i kauzalen, barem koga stanuva zbor za dogovorite za proda`ba. Bez ogled na toa, sopstvenosta avtomatski }e se vrati kaj prodava~ot samo ako toj seu{te ima vladenie vrz stokite. Klauzulata so koja se predviduva raskinuvawe na dogovorot so stvarno-pravni efekti, {to e sprotivna na ova pravilo, moè da se smeta za razla~no pravo (charge) i zatoa podlo`na na uslovite za

registracija od Bills of Sale Act, ako kupuva~ot e fizi~ko lice ili spored Zakonot za kompaniite, ako kupuva~ot e kompanija.

Kaj apstraktnite sistemi, sopstvenosta ne moè da se vrati kaj prodava~ot. Bidej}i povredata na dogovorot moè da zasegne samo nekoja obligacija, realniot dogovor ostanuva

100

nezasegnat. Toa e re{enie prifateno vo germanskoto, gr~koto, {kotskoto i ju`no-afrikanskoto pravo.

Pome|u dvata se nao|aat sistemite so traditio. Od edna strana, raskinuvaweto na dogovorot moè da ja uni{ti osnovata za prenosot, so dejstvo barem od momentot na raskinuvaweto. Od druga strana, ako do{lo do isporaka, moè da se smeta deka e neophodna povtorna isporaka za da moè sopstvenosta povtorno da se vrati kaj prodava~ot. Avstriskoto, {panskoto i holandskoto pravo go prifa}aat vtoriot stav: raskinuvaweto na dogovorot zaradi povreda ne dava stvarno-pravni efekti. [vedskoto pravo, {to kako

{to vidovme moè da se broi kaj sistemite so traditio, ima poinakov stav: ako prodava~ot go rezerviral pravoto za raskinuvawe na dogovorot, toa ima isto dejstvo kakvo {to vo drugite sistemi im se dava na klauzulite za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost. Od taa pri~ina taa isto taka e edinstvenata jurisdikcija {to dava stvarno pravni efekti na raskinuvaweto na dogovorot, {to e objaveno po poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz dol`nikot - kupuva~, sekoga{ propi{uvaj}i deka ova pravo e rezervirano za prodava~ot.

So isklu~ok na {vedskoto pravo, site sistemi {to predviduvaat raskinuvawe so stvarno-pravno dejstvo ne ja priznavaat negovata polnova`nost vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot. Zatoa, rezolutivnata klauzula {to vo princip e efektivna vo odnos na tretite lica ne moè da se smeta za razla~no pravo vo vistinskata smisla na toj zbor. Vo praksa, taa ima (ograni~ena) uloga na razla~no pravo samo vo Belgija, pred voveduvaweto na polnova`nosta na klauzulite za rezervirawe na sopstveni~koto pravo i prioritetite na prodava~ot vo ste~ajnata postapka.

del (v) Bidej}i so ogled na fakti~kata situacija na slu~ajot 1(v) ne postoi poseben

dogovor pome|u kupuva~ot i prevoznikot, re~isi site sistemi {to baraat isporaka za da dojde do prenos na sopstvenosta zaklu~uvaat deka prodava~ot seu{te e sopstvenik na tie stoki {to se vo vladenie na prevoznikot. Obratno, konsenzualnite sistemi doa|aat do zaklu~okot deka sopstvenosta ve}e preminala na liceto B koga toa oti{lo vo ste~aj. Ako treba da se za{titi prodava~ot vo situaciite kakva {to e onaa vo to~kata (v), potrebata primarno se javuva kaj konsenzualnite sistemi. Belgiskoto, italijanskoto, angliskoto, irskoto i finskoto pravo se ~ini deka ja sledat ovaa linija na razmisluvawe. Site pet sistema na prodava~ot mu davaat pravo na stopirawe na stokite vo tranzit, zatoa {to toj ve}e ja izgubil sopstvenosta koga gi predal stokite vo racete na prevoznikot. Od druga strana, francuskoto pravo, se ~ini deka nema nikakvi simpatii za prodava~ot.

Kaj sistemite {to baraat isporaka na kupuva~ot za da dojde do prenos na sopstvenosta i {to predavaweto na stokite na prevoznikot ne go smetaat za dovolno za takviot prenos, germanskoto, holandskoto i {panskoto pravo ne mu davaat na prodava~ot nekoe posebno pravo za stopirawe na stokite, pokraj negovata sopstvenost. Od druga strana, gr~koto i ju`no-afrikanskoto pravo mu davaat na prodava~ot vakva dopolnitelna za{tita. Postoeweto na ova pravo vo Ju`na Afrika moè da bide nasledstvo na angliskoto pravo, iako osnovnata motivacija za toa pravo vo Anglija ne moè jasno da se vidi vo pravoto na Ju`na Afrika.

101

SLUÂJ 2: IZMAMEN PRODAVA^

(prenos na sopstvenosta - efektot na izmamata - efektite na izvr{uvaweto vrz imotno-pravnite pra{awa)

Liceto B go ubedilo liceto A da mu prodade nekoja umetni~ka slika. Iako liceto

B znae deka stanuva zbor za rano i nevoobi~aeno delo na William Turner, toa go pottiknuva liceto A da veruva deka slikata e od nepoznat umetnik. Kupovnata cena e fiksirana na 500 evra. Na 1 mart, liceto A mu ja ispora~alo slikata na liceto B. Liceto B vedna{ ja platilo kupovnata cena. Na 15 mart, liceto C, doveritel na liceto B, izvr{uva vrz imotot na liceto B, vklu~uvaj}i ja i slikata. Na 20 mart, liceto A ja otkriva vistinata. Toj ja poni{tuva proda`bata zaradi izmama i bara vra}awe na slikata.

PRA[AWE Dali liceto A moè da ja bara slikata oslobodena od site prava na liceto B ili od

pravata na doveritelite na liceto B? RASPRAVA GERMANIJA Sopstvenosta vrz umetni~kata slika preminala na liceto B so sklu~uvaweto na

realniot dogovor (Einigung) i isporakata (~len 929 Gra|anski zakonik). Kako {to e

navedeno vo slu~ajot 1 (a), prenosot na sopstvenosta e nezavisen od dogovorot za proda`ba. Bidej}i vo ovoj slu~aj e poni{ten samo dogovorot za proda`ba, prenosot na sopstvenosta ostanuva polnovaèn. Liceto A ne moè da ja vindicira slikata. Toj ima samo barawe vo odnos na liceto B bazirano na neosnovano zbogatuvawe (~len 812 to~ka 1 re~enica 1, alternativa 1 od Gra|anskiot zakonik, condictio indebiti).

Op{to zemeno, samo nekoj koj ima stvarno pravo vrz stvarta moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto vrz taa stvar. Spored ~lenot 771 od Uredbata za gra|anskata postapka, tretoto lice koe tvrdi deka ima pravo na predmetot vrz koj izvr{uva bailiff, moè da podnese tu`ba pred sudot protiv izvr{uvaweto, pod uslov negovoto pravo da e takvo "{to moè da go spre~i prenosot na sopstvenosta". O~igledno, ne e samo sopstveni~koto pravo na tretoto lice {to }e go go spre~i "prenosot na sopstvenosta", zaradi pravilata za bona

fide steknuvaweto. Tekstot na ~lenot 771 od Uredbata za gra|anskata postapka zatoa moè da ne izmami. Toj generalno se tolkuva kako da zna~i "site prava na tretite lica {to spre~uvaat stvarta da stane del od zbirot na stvarite {to mu pripa|aat na dol`nikot i {to im se na raspolagawe na ste~ajnite doveriteli za namiruvawe". Ovie prava opfa|aat celosno sopstveni~no pravo i sopstvenost kako obezbeduvawe. Barawata in personam

(obligacionite pobaruvawa) za vra}awe na stvarta }e bidat opfateni so ~lenot 771 samo ako proizleguvaat od dogovor {to predviduva davawe na vladenie, na primer dogovor za lizing (zakup na dvi`na stvar). Barawata od neosnovano zbogatuvawe ne spa|aat vo ovaa

102

kategorija. Bidej}i baraweto na liceto A e samo barawe vrz osnova na neosnovano zbogatuvawe, toa se rangira zad baraweto na liceto C.

Re{enieto }e se razlikuva ako liceto A moè i go raskinalo realniot dogovor. Ova poni{tuvawe go pravi dogovorot ni{toven u{te od samiot po~etok i vo odnos na liceto B i vo odnos na tretite lica. Zatoa, }e se smeta deka prenesuva~ot nikoga{ ne go izgubil sopstveni~koto pravo. Tretite lica koi steknale stvarno pravo vrz stokite vo periodot pome|u prenesuvaweto na stvarta i poni{tuvaweto na dogovorot, se za{titeni samo so pravilata za bona fide (sovesno i ~esno) steknuvawe (~len 932-936 Gra|anski zakonik). No bidej}i zaplenata vo izvr{na ili vo ste~ajna postapka ne e steknuvawe so transakcija, nema da se primenuvaat ~lenovite 932-936 od Gra|anskiot zakonik. Zatoa,

liceto A moè da ja vindicira slikata od liceto B ili liceto C, zavisno od slu~ajot, ako imal pravo i go raskinal ne samo dogovorot za proda`ba, tuku i realniot dogovor. Generalno, gre{kite (zabludite) ili drugite nedostatoci vo vrska so dogovorot za proda`ba ne se odnesuvaat i ne se pro{iruvaat na realniot dogovor. Me|utoa, se pravi isklu~ok za izmamnite dejstvija {to voobi~aeno mu davaat pravo na izmameniot da go poni{ti dogovorot i realniot dogovor.

AVSTRIJA Liceto A ima pravo da bara vra}awe na umetni~kata slika. Ako proda`bata e

poni{tena zaradi izmama (~len 874 avstriski Gra|anski zakonik), vakvoto poni{tuvawe ima dejstvo ex tunc. Toa zna~i deka strankite se tretiraat kako dogovorot nikoga{ da ne bil sklu~en; a liceto B se tretira kako nikoga{ da ne stanal sopstvenik na umetni~kata slika. Sopstvenosta vo takov slu~aj se vra}a nazad so dejstvo ex tunc za prodava~ot. Liceto A moè da ja vindicira slikata i ima barawe vo odnos na liceto B vrz osnova na neosnovano zbogatuvawe (~len 1431 od avstriskiot Gra|anski zakonik). Bidej}i slikata ne pretstavuva sostaven del od imotot na liceto B, negovite doveriteli nemaat pravo da izvr{uvaat vrz nea.

Izvr{uvaweto ne zna~i bona fide (sovesno i ~esno) steknuvawe, pa zatoa doveritelite na liceto B ne moàt spored ovoj princip da steknat nikakvi prava vrz slikata.

GRCIJA Ako dogovorot za proda`ba bide poni{ten (~len 154 Gra|anski zakonik) realniot

dogovor ostanuva polnovaèn, zaradi principot na apstrakcija. Prenosot na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari ne se poni{tuva zaradi otsustvoto na pravnata osnova. Liceto A ima samo pobaruvawe vo odnos na liceto B za vra}awe na negovoto neosnovano zbogatuvawe, odnosno na prenesenata umetni~ka slika (~lenovi 903ff Gra|anski zakonik). Bidej}i

baraweto za neosnovano zbogatuvawe e obligacija in personam, liceto A ne moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto.

Ako se poni{teni i dogovorot za proda`ba i realniot dogovor so sudski nalog, efektite na sudskiot akt se retroaktivni (~len 184 Gra|anski zakonik). Toa zna~i deka sopstvenosta {to mu e prenesena na liceto B so poni{teniot realen dogovor ipso iure se vra}a na prenesuva~ot. Ako stanuva zbor za dvi`ni stvari, postojat odredbi za za{tita na

103

tretite lica koi sovesno i ~esno vo me|uvreme se steknale so sopstvenost vrz stvarta (~len 1036 Gra|anski zakonik). Izvr{uvaweto ne e transakcija na koja se primenuvaat

pravilata za bona fide (sovesnoto i ~esnoto) steknuvawe. Zatoa liceto A moè da se protivi na izvr{uvaweto i da gi bara stokite vo slu~aj na insolventnost na liceto B.

FRANCIJA Za da moè liceto A da ja poni{ti proda`bata, toa mora da dokaè deka negovata

soglasnost bila dobiena so izmama - i toa se naveduva kako dol. Izmamnoto odnesuvawe dogovornata strana morala da go koristi na takov na~in, {to bez nego, drugata dogovorna strana nemalo da go sklu~i dogovorot (~len 1116 Gra|anski zakonik). Tovarot na dokaùvaweto leì na liceto A. Vo na{iot konkreten slu~aj, bidej}i liceto B bilo svesno za identitetot na umetnikot i go pottiknal liceto A da veruva deka umetni~kata slika e bezvredna, moème da pretpostavime deka e ispolnet uslovot za izmamno odnesuvawe. Duri i ako se dokaè postoeweto na izmamata, samata stranka ne moè da go poni{ti dogovorot: sekoga{ }e bide nu`no da se dobie sudski nalog za toa. (Sudskiot nalog nema da bide potreben ako dvete stranki se dogovorile da go poni{tat dogovorot, no ovoj isklu~ok ne e relevanten za na{iot konkreten slu~aj). Poni{tuvaweto na dogovorot ima retroaktivno dejstvo vo odnos na prenesuva~ot i vo odnos na tretite lica. Zatoa liceto A, po poni{tuvaweto na dogovorot, moè da ja vindicira (da ja bara nazad) umetni~kata slika od liceto B vrz osnova na pravoto na sopstvenost. Sudot isto taka moè da naloì nadomest na {teta.

Slu~ajot se komplicira so faktot deka liceto C zapo~nalo izvr{na postapka vo odnos na imotot na liceto B. Vo francuskoto pravo, izvr{nata postapka e prili~no izmeneta so Zakonot broj 91-650 od 9 juli 1991 godina i dekretot broj 92-755 od 31 juli 1992

godina. Deneska, doveritelot koj saka da izvr{i vrz telesna stvar na svojot dol`nik }e ja koristi procedurata saisie-vente (Zakon, ~len 50ff, dekret ~lenovi 81ff). Vo princip, soglasno ~lenot 2102 od Gra|anskiot zakonik, celiot imot na dol`nikot moè da bide predmet na izvr{uvawe od strana na negovite doveriteli. Za da moè da izvr{i, doveritelot mora da dobie izvr{na titula (izvr{en naslov). Izvr{nata titula generalno e kone~nata sudska presuda, odnosno sudskata odluka {to ne moè da se obàluva. Taa isto taka moè da bide (zakon ~len 3) notarski akt so pe~at za izvr{nost, dokument {to go izdava bailiff (sudskiot slu`benik) za da go potvrdi nepla}aweto na ~ekot od strana na bankata ili nekoi kategorii odluki {to imaat isto pravno dejstvo kako i presudata. Koga doveritelot }e dobie izvr{en naslov, izvr{uvaweto moè da se efektuira ednostavno preku koristeweto na sudskiot slu`benik (bailiff), koj }e go zape~ati imotot. Po istekot na eden mesec, se dozvoluva proda`ba na stvarta po pat na aukcija (Zakon ~len 52). Ako procedurata bila osporena, nadleèn za donesuvawe odluka vo vrska so toa e izvr{niot sudija (juge de l'execution, JEX). Doveritelot moè da izvr{uva samo vrz onie stvari {to mu pripa|aat na dol`nikot (Zakon ~ln 50). Ako izvr{uvaweto bilo sprovedeno vrz predmet {to mu pripa|a na nekoe treto lice, vistinskiot sopstvenik moè vo tekot na izvr{uvaweto da podnese pred izvr{niot sudija tu`ba rei vindicatio vo vrska so toj predmet

(action en distraction de biens saisis). Ovaa tu`ba ja suspendira izvr{nata postapka (dekret, ~len 126). Vo eden slu~aj bila prifatena rei vindicatio tu`bata na kupuva~ot na se~eni drva {to bile prodadeni od strana na dol`nikot pred da zapo~ne izvr{nata postapka, no ostanale vo prostoriite na prodava~ot. Tuìtelot mora da gi specificira site elementi vrz koi e vtemelena negovata titula vrz stvarta (dekret, ~len 128). Ako stvarta bila

104

prodadena, ve}e ne e mo`na tu`bata rei vindicatio (dekret, ~len 129). ^lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik }e mu pomogne na noviot kupuva~, osven ako toj postapuval nesovesno i ne~esno (duri i ako predmetot bil ukraden ili izguben, zatoa {to proda`bata se vr{i kako aukciska proda`ba: ~len 2280 od Gra|anskiot zakonik). Ako prihodite od prodadeniot predmet ne bile raspredeleni na doveritelite, vistinskiot sopstvenik na stvarta moè da gi bara tie ostvareni prihodi. Ako ostvarenite prihodi bile raspredeleni na doveritelite, negoviot edinstven praven lek e rei vindicatio protiv samiot dol`nik, {to obi~no e beskorisna zatoa {to dol`nikot re~isi sekoga{ }e bide vo ste~aj. Vo isklu~itelni slu~ai, sopstvenikot moè da podnese tu`ba protiv doveritelot {to izvr{uva, ako toj znael deka tuìtelot e vistinski sopstvenik na stvarta.

BELGIJA Poni{tuvaweto na dogovorot za proda`ba vodi kon povtoren prenos na

sopstveni~kite prava kaj prodav~ot. Tretite lica koi steknale prava vrz stokite se za{titeni spored ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik. Zatoa, vo slu~aj na podocne`na proda`ba od strana na kupuva~ot, noviot kupuva~ }e bide za{titen. Istata za{tita mu se garantira na zalo`niot doveritel. Me|utoa, sprotivno na raskinuvaweto na dogovorot, principot od ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik ne ja pro{iruva svojata za{tita na doveritelite na kupuva~ot, ako dogovorot bil poni{ten zaradi izmama ili zabluda.

PORTUGALIJA Kako {to e navedeno pogore, portugalskoto pravo e bazirano na principot na

kauzalitetot, {to zna~i deka sekoj nedostatok kaj dogovorot za proda`ba isto taka vlijae i vrz prenosot na sopstvenosta. Posledicata od vakviot priod e {to poni{tuvaweto na dogovorot za proda`ba moè da vlijae vrz pozicijata na tretite lica koi steknale na sovesen i ~esen na~in. Ovie stranki se za{titeni, vo vrska so stvarite {to podleàt na registracija, samo ako nivnoto steknuvawe bilo registrirano pred registracijata na poni{tuvaweto (~len 291 Gra|anski zakonik). Vo site drugi slu~ai, ako sudot smeta deka dogovorot za proda`ba e ni{toven, pravoto smeta deka nikoga{ i ne do{lo do prenos na sopstvenosta. Zatoa liceto A moè da ja vindicira umetni~kata slika, pod uslov vo isto vreme da ja vrati cenata {to mu bila platena za nea (~len 290 Gra|anski zakonik).

Insolventnosta na liceto B samo go ote`nuva dobivaweto na povolen sudski nalog. Ako liceto A go dokaè i utvrdi svoeto barawe, toj }e ima pravo da ja vindicira slikata. Baraweto na liceto A mora da bide istaknato vo ste~ajnata postapka, istovremeno so site drugi tu`bi i dejstvija vo vrska so imotot na dol`nikot (~len 154 CPEREF) {to moè da predizvika prili~no odloùvawe na rabotite (~len 201 CPEREF).

[PANIJA Ako strankite se eksperti za predmetot, dogovorot moè i da ne bide poni{ten. No

ako strankite ne se eksperti, toga{ dogovorot moè da bide poni{ten zaradi zabluda vo

105

vrska so predmetot (~len 1266 od Gra|anskiot zakonik). Vo vakvi slu~ai, cenata pretstavuva klu~en element. Dogovorot moè da bide poni{ten ako ima nedostatoci vo formata, od retrospektivnoto poni{tuvawe na dejstvijata so stvarite od imotot na ste~ajniot dol`nik vo ramkite na somnitelniot period i od nemaweto soglasnost na voqite kaj dogovornite strani (~len 1290-1301 Gra|anski zakonik). Sekoj dogovor sklu~en pod vakvi okolnosti moè da bide proglasen za ni{toven i nevaè~ki od strana na sudijata i koga toj }e re{i taka prodava~ot moè da istakne rei vindicatio.

Izvr{uvaweto vo odnos na umetni~kata slika od strana na liceto C e polnova`no (~len 594.1 LEC). Liceto A ne moè da ja osporuva proda`bata na slikata, ako taa bila steknata na sovesen i ~esen na~in od strana na treto lice. Me|utoa, koga sudijata }e ja proglasi ni{tovnosta na dogovorot za proda`ba, liceto A moè da podnese rei vindicatio

protiv doveritelite na liceto B (vo ovoj slu~aj barawe sopstvenost vo odnos na treto lice) (~len 595 LEC). Liceto A, za da moè da vindicira, mora da prezentira nekoi dokazi za svoeto barawe vo pismena forma pred sudijata.

Pred da dojde do poni{tuvawe na proda`bata, liceto A moè da pobara od sudijata vremena merka (~len 721ff LEC) za da gi spre~i tretite lica da ja steknat slikata na sovesen i ~esen na~in (na primer da naloì dvi`nata stvar, {to porano bila vo vladenie na tuèniot, da se deponira kaj trustee ili da se stavi vo sudski depozit: ~len 727.3 LEC).

ITALIJA Dali liceto A }e ja vrati slikata od liceto B? Odgovorot na pra{aweto e

verojatno da, iako ne e celosno li{en od somneì, osobeno ako po poveduvaweto na ste~ajnata postapka bide podnesena tu`ba za vra}awe na slikata.

Kako rezultat na proda`bata doa|a do prenos na sopstvenosta vrz umetni~kata slika na kupuva~ot spored principot od ~len 1376 od Gra|anskiot zakonik. Dogovorot pome|u liceto A i liceto B moè da se poni{ti, zatoa {to toj se ~ini ni{toven zaradi izmama (dolo). Dogovorot mora da se poni{ti ako liceto A ima namera da ja vrati slikata

od liceto B. Za taa cel, liceto A treba da podnese tu`ba pred sud spored ~lenovite 1441ff

od Gra|anskiot zakonik. Spored ~lenot 1445 od Zakonikot, poni{tuvaweto na dogovorot za izmama, zabluda ili prinuda ne vlijae vrz pravata steknati od strana na treti lica na sovesen i ~esen na~in, soglasno transakcija {to ne e bez nadomest (protivispolnuvawe). Zatoa, ako liceto B ja prodalo slikata na liceto Z - ex hypothesi sovesen i ~esen kupuva~

spored orginalna kupoproda`ba - liceto Z }e ja zadrì sopstvenosta vrz slikata, duri i ako dogovorot pome|u licata A i B bil poni{ten. Zatoa, klu~noto pra{awe e dali doveritelot na liceto B, (C), vo izvr{nata postapka e vo ista pozicija kako i onaa na tretoto lice koe ja steknalo dvi`nata stvar za nadomest od liceto B, na sovesen i ~esen na~in. Vo ovoj slu~aj, baraweto na liceto A za vra}awe na slikata nema da bide uspe{no. No postojat nekoi pri~ini da se veruva deka doveritelot vo izvr{nata postapka ne moè da se smeta za sovesen i ~esen kupuva~ na taa slika. Zatoa, liceto A treba da moè da ja vrati slikata, i pokraj toa kako {to navedov mislewata vo vrska so ova moèbi i nema da bidat ednoglasni.

Za da se argumentira vo polza na baraweto na liceto A, treba samo da se spomene deka ~lenot 1445 od Gra|anskiot zakonik voobi~aeno se smeta za odredba - isklu~ok. Isklu~okot se odnesuva na principot deka poni{tuvaweto ima retroaktivno dejstvo, zatoa {to se nastojuva strankite da se vratat vo istata pozicija vo koja tie se nao|ale pred da go sklu~at dogovorot. Spored italijanskoto pravo, retroaktivnoto dejstvo na

106

poni{tuvaweto (ni{tovnosta) ne e regulirano so Zakonikot. Zakonikot ova pravilo go zema za dadeno i toa e ilustrirano od strana na komentatorite i sudskite odluki. Spored italijanskite pravila za prenosot na sopstvenosta, sudskoto poni{tuvawe na dogovorot vodi kon toa titulata, to est sopstveni~koto pravo vrz slikata avtomatski da se vrati kaj prodava~ot, zatoa {to e poni{ten prenosot na sopstvenosta vrz kupuva~ot vo momentot koga dogovorot e proglasen za ni{toven. Ova tolkuvawe na zakonikot ni objasnuva zo{to odredbata od ~lenot 1445 od Gra|anskiot zakonik e isklu~ok: taa zna~i derogirawe vo polza na nevinoto treto lice. No ne postojat nikakvi pri~ini ova pravilo za isklu~okot da se pro{iri i na slu~ajot na doveritelot vo izvr{nata postapka. Zatoa, liceto A }e ja vrati slikata ako podnese tu`ba pred sud soglasno ~lenot 619 od Zakonot za gra|anskata postapka. Ovaa odredba go regulira protiveweto na izvr{uvaweto od strana na treti lica

(opposizione del terzo assoggettato all'esecuzione). Spored tekstot na ovoj ~len, samo tretoto lice koe tvrdi deka e sopstvenik ili koe ima nekoe drugo stvarno pravo vrz imotot (stvarta) vrz koj saka da izvr{i doveritelot vo izvr{nata postapka, moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto. Me|utoa, tolkuvaweto na ~lenot 619 od Zakonot za gra|anskata postapka gi pro{iruva pravilata i na barawata za poni{tuvawe na dogovorot vo slu~aite kakov {to e na{iot, no i na drugi barawa. Za da ja vrati slikata od tuèniot, baraweto za poni{tuvawe na dogovorot mora da bide pridruèno so barawe za isporaka na slikata. Ova voobi~aeno }e bide personalno barawe (obligaciono), no toa isto taka moè da bide i rei vindicatio.

Gore navedenite zabele{ki mora da se gledaat vo svetlinata na edno va`no predupreduvawe. Odgovorot na na{eto pra{awe pove}e po~iva vrz prvite principi, otkolku vrz nekoj jasen avtoritet ili presedan. Vo Italija, ovie principi }e bidat dovedeni vo pra{awe so pretpostavkata deka doveritelot vo izvr{nata postapka treba da se stavi vo ista pozicija kako i sovesniot i ~esniot kupuva~ za nadomest. Ako preovlada ovoj argument, slu~ajot 2 }e generira sprotiven odgovor. Deneska postojat mnogu mali {ansi za nekoe to~no predviduvawe vo vrska so realniot ishod na na{iot hipoteti~ki slu~aj.

HOLANDIJA Spored ~lenot 3:44 stav 1 od Gra|anskiot zakonik, dogovorot moè da bide

poni{ten zatoa {to bil sklu~en so "izmama". Poni{tuvaweto na dogovorot ima retroaktivno dejstvo; se smeta deka dogovorot nikoga{ i ne postoel. Zatoa, koga dogovorot pretstavuva causa traditionis za prenosot na sopstvenosta, retroaktivnata priroda na poni{tuvaweto doveduva do gubewe na polnova`nosta na prenosot. So drugi zborovi, sopstvenosta vrz slikata se smeta deka nikoga{ ne bila prenesena, iako slikata bila platena i ispora~ana.

Zatoa vo konkretniot slu~aj, liceto A moè da go vr{i pravoto na rei vindicatio i da ja bara nazad svojata slika, oslobodena od site prava na liceto B ili na doveritelite na liceto B, zatoa {to tie moàt da izvr{uvaat samo vrz stvarite {to se vo sopstvenost na liceto B. Tretite lica koi steknale sopstvenost na sovesen i ~esen na~in se za{titeni spored holandskoto pravo. Me|utoa, izvr{uvaweto vrz stvarite ne se smeta za steknuvawe vo taa smisla, pa zatoa za{titata ne se odnesuva na doveritelite na liceto B.

107

ANGLIJA Vo normalen slu~aj {to podrazbira proda`ba na umetni~ka slika, kupuva~ot ne e

dolèn da mu go otkriva na prodava~ot svoeto uveruvawe ili znaewe deka slikata e povredna otkolku {to toa go misli prodava~ot ili deka taa treba da mu bide pripi{ana na nekoj drug slikar, a ne na onoj za koj prodava~ot veruva deka ja naslikal slikata. Vo na{iot slu~aj, postoi pogre{no naveduvawe {to go pottiknalo prodava~ot da go sklu~i dogovorot, i kako posledica na toa, duri i da nema izmama, prodava~ot treba da ima pravo

da bara poni{tuvawe ili raskinuvawe na dogovorot (rescinded). I izmamata isto taka pretstavuva osnova za pravoto da se bara raskinuvawe (rescission), iako posledicite od

rescission vo ovoj slu~aj moàt da bidat malku poinakvi. Pogre{noto naveduvawe (misrepresentation) za na{ite potrebi pretstavuva la`na izjava za su{testvenite (materijalnite) fakti {to barem delumno go pottiknala sklu~uvaweto na dogovorot. Duri i iznesuvaweto na mislewe moè da se smeta za izjava za faktite ako toa po~iva na nekoj pretpostaven fakti~ki substratum deka davatelot na izjavata ima znaewe {to go potkrepuva misleweto. Pogre{noto naveduvawe ne mora da bide usno (verbalno) za da dade pravo za praven lek: toa moè da bide vo forma na odnesuvawe {to dovelo do proda`bata.

Rescission zna~i deka strankite se vra}aat na nivnata pozicija {to postoela pred

sklu~uvaweto na dogovorot. Efektite na rescission zna~at vra}awe na sopstvenosta kaj prodava~ot, ako taa ve}e preminala na kupuva~ot. Toa }e bide taka duri i ako vladenieto vrz predmetot na dogovorot e steknato od strana na kupuva~ot. Vo me|uvreme, za kupuva~ot se veli deka ima ru{liva titula (sopstveni~ko pravo), pa zatoa sekoe raspolagawe za nadomest na bona fide (sovesen i ~esen) kupuva~ koj od orginalniot kupuva~ steknuva zakonsko stvarno pravo vrz slikata, vodi kon preminuvawe na toa zakonsko stvarno pravo vrz podocne`niot kupuva~, {to ima prednost i prioritet pred pravoto na prodava~ot da ja poni{ti proda`bata (equity od rescission) spored euity. Osven ovoj slu~aj, pravoto na prodava~ot postoi duri i protiv ste~ajniot upravnik na kupuva~ot, vklu~uvaj}i go i trustee-in- bankruptcy na kogo preminal imotot na ste~ajniot dol`nik. Pri~ina za toa e {to se smeta deka ste~ajniot upravnik stapuva na mestoto na ste~ajniot dol`nik i deka toj treba svojata sovest da ja optovari na ist na~in kako i ste~ajniot dol`nik. Ste~ajniot upravnik ne moè da bara toj da bide tretiran kako da e bona fide kupuva~.

Ako stanuva zbor za stoki, koga }e bide donesena presuda vo polza na baratelot, taa moè da se izvr{i po pat na writ of fieri facias. Sudskiot nalog (pismeno, writ) mu se predava

na bailiff (sheriff, sudskiot slu`benik) i vo toj moment nalogot gi obvrzuva stokite (dvi`nata stvar). Sheriff-ot seu{te ne go steknuva stvarnoto pravo vrz stokite, no ima

pravo da izvr{i (seize) vrz tie stoki (predmet) ako tie se nao|aat vo negoviot administrativen okrug. Sheriff-ot ne steknuva stvarno pravo vo momentot na seizure, no isto kako {to toa pravo moè da bide preskoknato od strana na razla~niot doveritel ~ij floating charge stanal fiksiran dodeka stokite se vo racete na sheriff-ot, isto taka toa pravo

moè da bide preskoknato ako po rescission stvarnoto pravo na kupuva~ot se vrati nazad kaj prodava~ot. Povtorno, isto kako {to doveritelot vo izvr{nata postapka koj dejstvuva preku sheriff-ot mora da ja zavr{i izvr{nata postapka pred floating charge na razla~niot doveritel da stane fiksen preku kristalizacija, isto taka toj doveritel vo izvr{nata postapka nema da moè da izvr{i ako pred zavr{uvaweto na izvr{uvaweto, sopstvenosta vrz slikata se vrati kaj prodava~ot. Pri~ina za toa e {to sheriff-ot gi zema predmetite,

{to seu{te podleàt na postojnite prava spored equity. Vo ste~ajnata postapka, izvr{uvaweto se smeta za zavr{eno koga stvarite }e bidat zapleneti (seized) i prodadeni, a ostvarenite prihodi primeni od strana na doveritelot od presudata. Vo slu~aite nadvor od ste~ajnite postapki, kade {to pravoto ne e mnogu jasno, izvr{uvaweto moèbi se smeta

108

za zavr{eno koga predmetite (stokite) }e bidat zapleneti (seized) i prodadeni. Sekako, ako slikata ostane vo racete na sheriff-ot, prodava~ot {to go poni{tuva dogovorot ima pravo da bara vra}awe na slikata.

IRSKA Vo irskoto pravo ne postoi pravo za poni{tuvawe na dogovorot zaradi izmama itn.

i za vra}awe na sopstveni~koto pravo kaj prodava~ot otkako nekoe treto lice gi steknalo pravata vrz stvarta {to e predmet na dogovorot. Zatoa, vo ovoj slu~aj, liceto A ne moè da ja bara slikata oslobodena od site prava na liceto B ili na doveritelite na liceto B. Liceto A ima samo dogovorni prava (obligacii) vo odnos na liceto B.

[KOTSKA Liceto A moè da ja bara slikata nazad, oslobodena od pravata na liceto B i od

pravata na doveritelite na liceto B. Iako sopstvenosta vrz slikata sega }e se nao|a kaj liceto B i iako generalno poni{tuvaweto ili raskinuvaweto na dogovorot za proda`ba ima samo personalni (obligaciono-pravni), a ne stvarno-pravni efekti, postojnite okolnosti pretstavuvaat isklu~ok od generalnoto pravilo. Ako prenosot (od strana na liceto A) bil pottiknat od izmama na steknuva~ot (liceto B), liceto A moè da go poni{ti dogovorot i toa poni{tuvawe }e bide polnova`no i vo odnos na doveritelite na liceto B (iako ne i vo odnos na sovesniot i ~esniot kupuva~ na slikata od liceto B). Posledicite se mnogu sli~ni kako liceto B da ne e sopstvenik na slikata ili kako poni{tuvaweto na dogovorot da dovelo do povtoren prenos na sopstvenosta nazad kaj liceto A. No vo realnosta toa ne e logikata {to se primenuva vo [kotska. Liceto B e sopstvenik na slikata i poni{tuvaweto na dogovorot samoto po sebe ne vodi kon povtoren prenos na sopstvenosta nazad kaj liceto A. Praviloto e deka predmetot steknat so izmama ne im e dostapen za namiruvawe na doveritelite na izmamnikot, duri i koga toj e zakonski sopstvenik na toj predmet.

[kotskoto pravo bara isporaka za da moè da dojde do prenos na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari, osven koga postoi primena na Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina. Ako sopstvenosta preminala na kupuva~ot, taa ne moè da se vrati nazad na prodava~ot bez isporaka, zatoa {to prenosot ne e proda`ba. Moèbi sudskata "redukcija" na prenosot isto taka moè da ima stvarno-pravno dejstvo, no toa ne e mnogu jasno. Ako ima stvarno-pravno dejstvo, toa {e bide ex nunc, a ne ex tunc.

JU@NA AFRIKA Za da moè da bara vra}awe na slikata, liceto A ne samo {to treba da go poni{ti

dogovorot za proda`ba na slikata, tuku treba da go poni{ti i realniot dogovor za prenosot na sopstvenosta. Toa e zatoa {to pravoto na Ju`na Afrika go sledi apstraktniot (a ne kauzalniot) sistem za prenesuvawe na sopstvenosta. Okolnostite {to vodat kon poni{tuvawe na dogovorot za proda`ba, {to e osnov za prenosot na

109

sopstvenosta, obi~no ne ja zasegaat polnova`nosta na realniot dogovor za prenos na sopstvenosta. Me|utoa, vi slu~aj na izmamno pogre{no naveduvawe (fraudulent

misrepresentation), ju`no-afrikanskata sudska praksa, vrz osnova na romano-holandskoto pravo, prifatila deka izmamata ne samo {to vlijae vrz dogovorot (obligacijata) {to e osnova za prenosot, tuku vlijae i vrz realniot dogovor za prenos na sopstvenosta. Ako ovoj slu~aj go tretirame kako slu~aj na fraudulent misrepresentation, i realniot dogovor }e bide proglasen za ni{toven. Tokmu zatoa, sopstvenosta vrz slikata nema da prejde na liceto B i

liceto A }e ima pravo na rei vindicatio na slikata. Natamo{na posledica }e bide deka liceto C, duri i da ima pravo na izvr{uvawe vrz stvarite na liceto B, nema da ima pravo da izvr{uva vrz slikata, zatoa {to sopstvenosta vrz slikata nikoga{ ne preminala na liceto B. Ako misrepresentation ne se smeta za dovolno seriozna da go zasegne realniot

dogovor, sopstvenosta vrz slikata }e premine na liceto B i liceto C }e ima pravo da ja vklu~i slikata vo izvr{nata postapka. Vo vakov slu~aj, liceto A }e ima samo neobezbedeno pobaruvawe (concurrent claim) bazirano na neosnovanoto zbogatuvawe vo odnos na ste~jniot imot na liceto B vo ste~aj.

DANSKA Spored danskoto pravo, doveritelite na liceto B normalno ne uìvaat podobra

pozicija od liceto B. Postojat i nekoi isklu~oci od ovoj princip, no ako liceto B e vo vladenie na dvi`nata stvar i ako toa vladenie e bazirano na dogovor {to e poni{ten, liceto A }e moè da ja bara sopstvenosta vrz stvarta ne samo vo odnos na liceto B, tuku i vo odnos na doveritelite na liceto B. Vo na{iot konkreten slu~aj, koga liceto B koristelo izmama vo odnos na liceto A, liceto A moè da ja bara slikata nazad oslobodena od site prava na liceto B i od site prava na doveritelite na liceto B.

[VEDSKA Prenosot moè da bide proglasen za ni{toven na primer spored pravilata za

izmama od ~lenot 30 na Zakonot za dogovorite (lagen om avtal, 1915). Ovie pravila se ~ini deka moàt da se primenat na slu~ajot 2 i vo toj slu~aj prenesuva~ot steknuva pravo na izdvojuvawe na predmetot (izla~no pravo) od ste~ajniot imot na dol`nikot {to podleì na namiruvawe na negovite doveriteli ili od doveritelite vo izvr{nata postapka vrz steknuva~ot (izla~no pravo ili ius separationis). Prenesuva~ot ima pravo da ja vrati nazad umetni~kata slika, oslobodena od site prava na steknuva~ot i na negovite doveriteli.

Izla~noto pravo (ius separationis) moè da nastane duri i ako ni{tovnosta na prenosot delumno bila predizvikana od nastani {to se slu~ile po sklu~uvaweto na dogovorot, {to isklu~itelno moè da bide slu~aj koga }e propadnat prezumpciite na prenesuva~ot.

Koga dogovorot se smeta za ni{toven i vo odnos na doveritelite na kupuva~ot, prenesuva~ot ima pravo na separacija (izla~no pravo), duri i ako toj mu dozvolil na kupuva~ot da raspolaga so stvarta pred pla}aweto na cenata (slu~ai 4-8).

Ako ni{tovnosta mu dava izla~no pravo na prenesuva~ot vo slu~aj na ste~aj na steknuva~ot, prenesuva~ot isto taka moè da gi vindicira stvarite od treto lice koe gi kupilo stokite od steknuva~ot, osven koga tretoto lice sovesno i ~esno go steknalo

110

vladenieto vrz stvarta. Ova se primenuva, bez ogled na toa dali tretoto lice gi kupilo stokite direktno od steknuva~ot, od negoviot ste~aen upravnik ili na aukcija vo izvr{na postapka (~len 2 od Zakonot za sovesno i ~esno kupuvawe od 1986 godina i ~len 1, glava 14 od Zakonikot za izvr{uvawe).

Mo`no e da postojat slu~ai na ni{tovnost, kaj koi ni{tovnosta ima dejstvo samo vo odnos na steknuva~ot, a ne i vo odnos na negovite doveriteli ili vo odnos na tretite lica (vo nekoi slu~ai, pod uslov tretoto lice da ne znae za ni{tovnosta). Ovie slu~ai se vtemeleni vrz argumentite za pravnata politika, bez da se koristi konceptot na realnite dogovori, iako imaat ist efekt.

FINSKA Prodava~ot A moè da ja bara nazad slikata, ako dogovorot za proda`ba moè da se

poni{ti, na primer zaradi izmama. Nitu ste~ajnata, nitu izvr{nata postapka ne vlijaat vrz pravata na prodava~ot (prenesuva~ot) za poni{tuvawe na dogovorot.

SPOREDBENI ZABELE[KI

Apstraktni i kauzalni sistemi Slu~ajot 2 ni gi ilustrira razlikite pome|u apstraktnite i kauzalnite sistemi za

prenosot na sopstvenosta. Germanskoto, gr~koto, {kotskoto i ju`no-afrikanskoto pravo ne samo {to baraat poseben realen dogovor za prenosot na sopstvenosta, tuku tie toj realen dogovor go smetaat za polnovaèn nezavisno od polnova`nosta na osnovnata obligacija (princip na apstrakcija). Site drugi jurisdikcii prenosot na sopstvenosta go smetaat za nu`no vrzan so polnova`nosta na obligacijata. Toa e taka bez ogled na toa dali pokraj sklu~uvaweto na dogovorot se bara i isporaka ili sklu~uvawe na realen dogovor.

Kaj apstraktnite sistemi, poni{tuvaweto na osnovniot dogovor za proda`ba, duri i koga toa ima retroaktivno dejstvo, ne e dovolno za da se vrati sopstvenosta kaj prodava~ot. Samo vo mnogu ograni~en broj slu~ai vo Germanija, Grcija i Ju`na Afrika, realniot dogovor moè da strada od istite nedostatoci kako i osnovniot dogovor, zaradi {to se poni{tuvaat i dvata dogovora. Izmamata pretstavuva eden takov isklu~ok. Vo [kotska, principot na apstrakcijata se ~ini deka e sleden u{te postrogo, otkolku vo drugite tri apstraktni sistemi. Kako {to se naveduva vo {kotskiot izve{taj, duri i vo slu~aj na izmama, ne se smeta deka sopstvenosta se vratila kaj prodava~ot. Istoto re{enie se postignuva so praviloto deka stvarta steknata so izmama ne im stoi na raspolagawe na izmamnikot i na negovite doveriteli.

Kaj kauzalnite sistemi (Avstrija, Francija, Belgija, Portugalija, [panija, Holandija, Anglija, Irska, Danska, [vedska, Finska) poni{tuvaweto na dogovorot e dovolno za sopstvenosta da se vrati kaj prodava~ot. Ovoj rezultat ne zavisi od toa dali prenosot na sopstvenosta isto taka bara i poseben realen dogovor. Avstriskoto pravo na primer bara realen dogovor, barem spored dominantnite akademski trudovi, no bez ogled na toa poni{tuvaweto na dogovorot avtomatski vodi kon vra}awe na sopstvenosta kaj prodava~ot.

111

Ako faktite ne podrazbiraat fraudulent misrepresentation, tuku na primer samo gre{ka, kauzalniot sistem seu{te }e dojde do zaklu~okot deka sopstvenosta se vra}a kaj prodava~ot po poni{tuvaweto na dogovorot, dodeka kaj apstraktnite sistemi, prodava~ot }e ima samo pobaruvawe za neosnovano zbogatuvawe.

Interesno e da se zabeleì razlikata pome|u poni{tuvaweto i raskinuvaweto ({to e razgleduvana vo slu~ajot 1(b)). Raskinuvaweto zaradi povreda na dogovorot, iako vodi kon kraj na dogovorot ex tunc, ne vodi kon vra}awe na sopstvenosta kaj prodava~ot spored angliskoto pravo i tradicionalnite sistemi (Avstrija, [panija i Holandija).

Za{tita na tretite lica Site jurisdikcii, osven Irska, pravat razlika pome|u bona fide kupuva~ot i tretite

lica - doveriteli. Ako slikata bila prodadena na nekoe treto lice pred da dojde do poni{tuvawe na proda`bata, vtoriot kupuva~ }e bide za{titen spored pravilata za bona

fide steknuvawe, pod uslov da bidat ispolneti uslovite za toa. Tretite lica - doveriteli ne ja uìvaat istata za{tita. Kako {to se istaknuva vo nekoi izve{tai, izvr{uvaweto vo izvr{nata postapka ne se smeta za steknuvawe na stvarno pravo na koe se primenuvaat pravilata za bona fide steknuvaweto.

Vo toj pogled, se ~ini deka irskoto pravo pretstavuva isklu~ok. Toa ne gi primenuva pravilata za bona fide kupuvaweto, tuku naveduva deka poni{tuvaweto na dogovorot ne moè da dovede do vra}awe na sopstvenosta kaj liceto A ako nekoe treto lice, vklu~uvaj}i gi i doveritelite vo izvr{nata postapka, steknalo nekoi prava vrz stvarta. Iznenaduva~ki e da se vidi deka re{enieto {to gi favorizira doveritelite na kupuva~ot, {to moè da se o~ekuva od apstraktnite sistemi, vo konkretnata fakti~ka sostojba, e prifateno samo vo jurisdikciite {to se konsenzualni i kauzalni, i ne baraat ni{to pove}e od polnovaèn dogovor za da go izvedat prenosot na sopstvenosta.

Re{enieto povtorno }e bide razli~no vo apstraktnite sistemi ako slu~ajot ne involvira izmama, tuku na primer obi~na gre{ka na liceto A. Vo takov slu~aj, liceto A }e ima samo personalno barawe (obligacija) vo odnos na liceto B za povtoren prenos na sopstvenosta. Vakvoto barawe nema da mu dade pravo na liceto A da se sprotistavi na izvr{nata postapka. Vo blago izmeneta fakti~ka situacija, principot na apstrakcijata }e im odi vo polza na doveritelite na liceto B.

112

SLUÂJ 3: NABAVENA MA[INA [TO TREBA DA JA KORISTI KUPUVAÔT

(ednostavno zadrùvawe na pravoto na sopstvenost) Liceto A mu prodalo ma{ina na liceto B. Dogovorot ja sodrì slednava klauzula:

"Titulata (pravoto na sopstvenost) vrz ma{inata e rezervirano se dodeka prodava~ot ne

dobie celosna isplata". Pred da bide platena cenata, liceto C koe e neobezbeden doveritel na liceto B izvr{il vo izvr{na postapka vrz ma{inata. Vo alternativa, liceto B oti{lo vo ste~aj. Vo sekoj slu~aj, ma{inata se nao|a vo prostoriite na liceto B.

PRA[AWA (a) Koja e pravnata pozicija na liceto A? (b) Dali klauzulata navedena pogore e dovolna za da bide polnova`na? Dali postoi

nekoja posoodvetna ili povoobi~aena klauzula? (v) Dali strankite treba da se dogovorat za vmetnuvaweto na klauzulata za

zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost? Ili prodava~ot toa moè da go napravi ednostrano?

(g) Dali e relevantno vremeto vo koe strankite se dogovorile za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenosta?

(d) Dali pravata na liceto A vo odnos na ma{inata zavisat od bilo {to drugo osven od vnesuvaweto na klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost vo dogovorot: na primer po~ituvawe na nekoi formalnosti (dogovor vo pismena forma, dogovor so "to~en datum") ili registracija? Dali vakvite klauzuli se efikasni ako se nao|aat samo vo op{tite uslovi za proda`ba na prodava~ot?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta podleì na realen dogovor so

suspenziven uslov, voobi~aeno uslovot za celosna isplata na kupovnata cena (osven ako strankite ne dogovorile ne{to drugo) (~len 449 Gra|anski zakonik). Ako strankite se dogovorile za zadrùvawe na zadrùvaweto na pravoto na sopstvenosta vo smisla na ~lenot 449, prodava~ot ostanuva sopstvenik vrz stvarta (stokite), se dodeka ne bide platena cenata za niv vo celost. Po ispolnuvaweto na uslovot za celosna isplata, sopstvenosta avtomatski preminuva na kupuva~ot, koj ve}e ima vladenie vrz stvarta. Treba da se zabeleì deka separacijata na dogovorot za proda`ba od prenosot na sopstvenosta go poednostavuva pravnoto funkcionirawe na zadrùvaweto na titulata, zatoa {to ovoj princip zna~i deka samo realniot dogovor moè da bide podloèn na suspenziven uslov. Dogovorot za proda`ba }e bide zasegnat samo do merkata do koja prodava~ot ne e obvrzan da go prenese celosnoto sopstveni~ko pravo vrz stvarta vo momentot na isporakata.

113

Bidej}i dogovorot pome|u licata A i B sodrì klauzula za zasddrùvawe na pravoto na sopstvenost, liceto A ostanuva sopstvenik na ma{inata i zatoa ima pravo da ja

vindicira (~len 985 Gra|anski zakonik). Ako drugiot doveritel, liceto C, izvr{i vo odnos na ma{inata, liceto A moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~llen 771 od Uredbata za gra|anskata postapka). Sudot }e naredi zapirawe i prekin na izvr{uvaweto (~len 775 to~ka 2, 776 Uredba za gra|anskata postapka) za da mu ovozmoì na liceto A da ja vrati svojata sopstvenost.

Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, ma{inata ne pretstavuva sostaven del od ste~ajniot imot i moè da se vindicira (~len 47 Uredba za ste~aj), pod uslov da bilo utvrdeno pravoto na liceto B da ima vladenie vrz ma{inata. Ako liceto A ne go raskine dogoorot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, ste~ajniot upravnik re{ava dali }e go zadrì dogovorot ili ne(~lenovi 103, 107 to~ka 2 Uredba za ste~aj). Ako toj izbere prodolùvawe na dogovorot, preostanatite obvrski od dogovorot }e imaat prioritet vo ste~ajniot imot (~len 55 stav 1 to~ka 2 Uredba za ste~aj). Ste~ajniot upraavnik mora da obezbedi namiruvawe od imotot, inaku }e bide li~no odgovoren (~len 61 Uredba za ste~aj). Ako ste~ajniot upravnik izbral da go raskine dogovorot, pravoto na vladenie na liceto B vrz ma{inata prestanuva i liceto A moè da stekne vladenie vrz nea.

U{te rano vo debatite za reformata na germanskoto ste~ajno pravo, {to dovedoa do noviot Zakon za ste~aj, be{e sugerirano deka ednostavnoto zadrùvawe na pravoto na sopstvenost treba da se tretira kako sopstvenost za obezbeduvawe {to na prodava~ot mu dava samo pravo na prioritetna isplata od proda`bata ili od drugata realizacija na stvarta (stokite). Me|utoa, na krajot ovoj predlog ne be{e prifaten. Nekoi tvrdea deka toa }e zna~i neustavno ograni~uvawe na pravata na sopstvenikot. Drugi smetaa deka zadrànata sopstvenost, bidej}i nikoga{ i ne mu pripa|ala na insolventniot kupuva~, moè i treba da se tretira poinaku od stvarite {to orginalno mu pripa|ale na dol`nikot i bile preneseni kako obezbeduvawe so nekoj dogovor za obezbeduvawe. Vo sekoj slu~aj, zasega ovaa debata e zatvorena. Noviot Zakonik gi podobri pravata na ste~ajniot upravnik vo vrska so zadrùvaweto na sopstvenosta samo do merkata do koja toj deneska moè da ja odloì odlukata dali }e go raskine ili }e go prodalì dogovorot se dodeka sobranieto na doveritelite ne donese generalna odluka za realizacijata na ste~ajniot imot (~len 107 stav 2 Zakon za ste~aj). Toa treba{e da stavi kraj na rasprostranetata praksa na povlekuvawe na stokite za koi bilo zadràno pravoto na sopstvenost vo momentot na objavuvaweto na ste~ajnata postapka. Me|utoa, pra{aweto dali ste~ajniot upravnik ima pravo da gi koristi stokite vo ovoj period e seu{te predmet na raspravi.

(b) Klauzulata vo konkretniot slu~aj e polnova`na. Taa ~esto se koristi vo vakvi

okolnosti, koga kupuva~ot nema namera da ja preprodade, sme{a ili izmeni dvi`nata stvar. Ednostavno so samoto doveduvawe na ma{inata vo svoite prostorii i so mo`no fiksirawe vo niv, liceto B ne steknuva sopstvenost vrz nea. ^lenot 946 od Gra|anskiot zakonik go ograni~uva steknuvaweto na sopstvenosta so pripojuvawe na onie situacii vo koi dvi`nata stvar stanala su{testven del od nedvi`nosta. Voobi~aeno ma{inite ne pretstavuvaat su{testveni delovi od delovnite prostorii. Me|utoa, ako ma{inata ne pretstavuva su{testven del od delovnite prostorii, toga{ dogovornite strani nema da moàt da derogiraat od ~lenot 946 od Gra|anskiot zakonik, nitu pak prodava~ot }e stekne sopstvenost kako obezbeduvawe vrz ma{inata.

(v) Treba da se pravi razlika pome|u dogovornite i sopstveni~ko-pravnite aspekti

na transakcijata. Oìgledno, za zadrùvaweto na sopstvenosta da pretstavuva del od dogovorot, strankite mora da se dogovorat za takvata klauzula. Ako na primer, klauzulata

114

za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo e sodràna vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot, {to kupuva~ot propu{til da gi prifati, zadrùvaweto na sopstvenosta nema da pretstavuva sostaven del od dogovorot. Me|utoa, ako zadrùvaweto na sopstvenosta ne e vgradeno vo dogovorot za proda`ba, prodava~ot seu{te moè i podocna da izjavi deka toj e podgotven da se soglasi so preminuvaweto na sopstvenosta (to est so realniot dogovor) samo so suspenziven uslov za celosna isplata na cenata. Kupuva~ite ne treba da se protivat na ovaa izjava, zatoa {to vo sprotiven slu~aj nema da go dobijat duri ni tnr. Anwartschaftsrecht.

10 Vo taa smisla, zadrùvaweto na titulata moè da bide predvideno

ednostrano, samo so izjavata na prodava~ot. Postoi doktrinaren spor dali vakvoto ednostrano odnesuvawe vodi kon povreda na dogovorot za proda`ba. Podobriot stav e deka toa ne zna~i povreda na dogovorot. Ako dogovorot za proda`ba ne sodrì nekoja posebna odredba, strankata e dol`na samo da gi ispolni svoite dogovorni obvrski istovremeno so ispolnuvaweto na drugata strana. Prodava~ot e obvrzan da ja ispora~a stvarta {to e predmet na proda`bata i da se soglasi so prenosot na sopstvenosta, toga{ koga }e ja primi cenata (uplatata). Kupuva~ot koj nema da plati vedna{ seu{te dobiva pove}e od ona na {to ima pravo, ako prodava~ot nezavisno od toa se soglasi da izvr{i prenos na sopstvenosta pod uslov za celosna uplata na dogovorenata cena.

(g) Zadrùvaweto na titulata moè da bide dogovoreno ili deklarirano

ednostrano, kako {to e toa navedeno pod (b), vo vremeto na isporakata. Ako sopstvenosta ve}e preminala na kupuva~ot bezuslovno, ostanuvaat nekolku mo`ni na~ini za kreirawe na razlanite prava vrz stokite so vzaemen dogovor. Prvo, sopstvenosta moè povtorno da mu bide prenesena na prodava~ot so natamo{en realen dogovor (dogovor za prenos na sopstvenosta) i so dogovor deka kupuva~ot }e ima vladenie vrz stvarta vo polza na prodava~ot (constitutum possessorium, ~len 868 Gra|anski zakonik) so {to fizi~kata isporaka na stvarta stanuva nepotrebna (~len 930 Gra|anski zakonik). Podocna strankite moàt da se dogovorat za usloven prenos na sopstvenosta na kupuva~ot. Povtorno ne e nu`no nikakvo realno predavawe na stvarta, zatoa {to kupuva~ot ve}e ima direktno vladenie (~len 929 re~enica 2 Gra|anski zakonik). Postoi prili~na doktrinarna poddr{ka za vtoriot metod: se veli deka kupuva~ot moè da izvr{i povtoren prenos na celosnoto sopstveni~ko pravo na prodava~ot, namaleno za ona {to mu pripa|a na kupuva~ot spored uslovniot prenos na sopstvenosta (Anwartschaftsrecht). Me|utoa germanskiot Gra|anski zakonik vakvata transakcija ne ja smeta za vozmo`na. Treto, kupuva~ot moè da mu prefrli sopstvenost kako obezbeduvawe na prodava~ot. Me|utoa vo vakov slu~aj, pravata na prodava~ot vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot }e bidat prava na razla~en doveritel. Nakuso, zaradi liberalniot stav na germanskoto pravo vo odnos na nevladetelskite razla~ni prava generalno, isporakata na stokite ne gi spre~uva strankite podocna da kreiraat razla~no pravo vrz tie stoki vo polza na prodava~ot.

(d) Ne postoi potreba za registracija nitu na dogovorot za zadrùvawe na

sopstvenosta, nitu na faktot deka kupovnata cena ne e platena. Ne postojat formalni

10

Anwartschaftsrecht (terminot moè da se prevede kako o~ekuvawe) e stvarno pravo na kupuva~ot

spored dogovorot za zadrùvawe na sopstvenosta, {to postoi vo periodot vo koj seu{te ne do{lo do ispolnuvawe na suspenzivniot uslov. Toj upatuva na zgolemiot zakonski interes na kupuva~ot vrz stokite {to postepeno preo|aat vo negova sopstvenost kako {to toj gi pla}a ratite od kupovnata cena. Anwartschaftsrecht bilo izmisleno od strana na sudovite i pravnite avtori za da mu se ovozmoì na kupuva~ot pod klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (ili na negovite doveriteli) da go iskoristi svoeto sopstveni~ko pravo vo nastanuvawe, duri i pred toa da prerasne vo celosna sopstvenost.

115

uslovi za vakvata klauzula. Duri i usniot dogovor }e se smeta za polnovaèn. Sosema e dovolno klauzulata da bide predvidena vo op{tite delovni uslovi na nekoja od dogovornite strani.

AVSTRIJA (a) Zadrùvaweto na titulata (rezervacijata na sopstvenosta) zna~i deka strankite

se dogovorile deka sopstvenosta vrz ispora~anite stoki da bide prenesena od prodava~ot na kupuva~ot duri po celosnata isplata na kupovnata cena. Vo takov slu~aj, se sklu~uva realen dogovor so suspenziven uslov deka cenata e platena vo celost. Voobi~aeno strankite se dogovaraat deka kupuva~ot }e ima pravo da gi preraboti ili da gi preprodade stokite. Bez vakvata odredba, kupuva~ot nema pravo da go pravi toa i mora da ja po~ituva sopstvenosta na prodava~ot.

Ako kupuva~ot ne ja plati cenata za stvarite prodadeni so zadrùvawe na sopstvenosta, prodava~ot ima dve opcii. Prvo, toj moè da go raskine dogovorot soglasno ~len 918 od avstriskiot Gra|anski zakonik. Ako saka da go stori toa, toj mora da mu dade na kupuva~ot grejs period (~len 918 Gra|anski zakonik) deklariraj}i deka dogovorot }e bide raskinat ako vo navedeniot rok dol`nikot ne ja ispolni svojata obvrska. Ako dojde do raskinuvawe na dogovorot, kupuva~ot mora da mu ja vrati stvarta na prodava~ot. Strankite vo dogovorot za proda`ba so rezervirawe na sopstvenosta voobi~aeno se dogovaraat deka prodava~ot ima pravo prodadenite stoki da mu bidat predadeni nazad, ako kupuva~ot padne vo neispolnuvawe i bez da go raskinuva dogovorot. Vo takov slu~aj, prodava~ot moè da bara vra}awe na stokite, bez da go raskinuva dogovorot. Dogovorot ostanuva polnovaèn i kupuva~ot }e gi primi stokite samo ako ja plati cenata vo celost.

Vtorata opcija {to mu stoi na raspolagawe na prodava~ot e da go izvr{i svoeto pobaruvawe {to proizleguva od dogovorot za proda`ba. Za da moè da go stori toa, toj najnapred mora da podnese tu`ba pred sudot protiv dol`nikot. Otkako }e izdejstvuva povolna presuda, toj moè da izvr{i vrz stvarite na dol`nikot, osobeno vrz stokite prodadeni so rezervirawe na sopstveni~koto pravo. Drugite doveriteli na kupuva~ot ne moàt da izvr{uvaat vrz tie stoki, pa zatoa prodava~ot vo odnos na tie stoki }e bide rangiran nad site drugi doveriteli na kupuva~ot.

Bidej}i se do celosnata isplata na kupovnata cena prodava~ot ostanuva sopstvenik vrz prodadenite stoki, nitu eden drug doveritel na kupuva~ot ne moè da izvr{i vrz tie stoki. Ako nekoj drug doveritel se obide da izvr{i vrz tie stoki, prodava~ot moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto. Toga{ sudot }e go proglasi izvr{uvaweto za nepolnova`no.

Poveduvaweto na ste~ajnata postapka, samoto po sebe ne vodi kon raskinuvawe na dogovorot. Ako ste~ajniot upravnik ne ja plati kupovnata cena, prodava~ot moè da go raskine dogovorot zaradi neispolnuvaweto na ste~ajniot upravnik.

^len 21(1)od Zakonot za ste~aj mu dava na ste~ajniot upravnik pravo da go raskine dogovorot za proda`ba. Spored ~lenot 21(1) od Zakonot za ste~aj, ste~ajniot upravnik ima pravo da gi raskine dogovorite, pod uslov dvete stranki da ne gi ispolnile svoite obvrski vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Vo na{iot konkreten slu~aj i dvete dogovorni strani seu{te ne gi ispolnile svoite obvrski, zatoa {to kupuva~ot seu{te treba da ja plati cenata, a prodava~ot seu{te treba da ja prenese sopstvenosta vrz stokite. Tokmu zatoa, ste~ajniot upravnik ima pravo da go raskine dogovorot. Ako ste~ajniot uravnik go raskinal dogovorot, toj mora da mu gi predade stokite na prodava~ot.

116

Prodava~ot mora da gi vrati site isplati {to gi primil od kupuva~ot. Zatoa, prodava~ot ima "izla~no pravo" ili "pravo na separacija": pravo stokite {to se prodadeni so zadrùvawe na sopstvenosta da bidat izdvoeni od ste~jniot imot na kupuva~ot (Aussonderungsrecht).

(b) Tekstot na klauzulata e sosema dovolen. (v) Strankite treba da se dogovorat za vgraduvawe na klauzulata za zadrùvawe na

pravoto na sopstvenost. Ako tie ne se dogovorat za toa, se primenuva ~lenot 1063 od avstriskiot Gra|anski zakonik. Spored ovaa odredba, ako prodava~ot ja kreditira kupovnata cena, sopstvenosta vrz prodadenite stoki se prenesuva koga stokite }e mu bidat predadeni na kupuva~ot.

(g) Vremenskiot moment vo koj strankite ja dogovorile klauzulata e relevanten.

Klauzulata za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo mora da bide dogovorena pred predavaweto (isporakata) na stokite na kupuva~ot. Toa moè da se slu~i po sklu~uvaweto na dogovorot.

(d) Pravata na liceto A vrz ma{inata ne zavisat od ni{to drugo osven od

klauzulata za rezerviraweto na titulata. Nema formalnosti. Nema uslov za publicitet za rezerviraweto na sopstvenosta, pod uslov prodadenite stoki da gi obezbeduvaat samo pobaruvawata {to proizleguvaat od dogovorot za proda`ba. Ne e neophodno da se izvr{i registracija na dogovorot za rezervirawe na pravoto na sopstvenost, nitu e neophodno da se obeleùvaat stokite za da se informiraat drugite doveriteli deka tie se prodadeni so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Zadrùvaweto na titulata e edinstvenoto razla~no pravo vo avstriskoto pravo na koe ne se primenuva uslovot za publicitet. Natamu, toa e edinstveniot nevladetelski tip na razla~no pravo. Toa nego go pravi najpopularen instrument za obezbeduvawe vo avstriskoto pravo. Vo site drugi slu~ai, se primenuva uslovot za publicitet: negovata cel e da se informiraat drugite doveriteli deka stokite se koristat kako obezbeduvawe. Se tvrdi deka vo slu~ajot na rezervacijata na sopstvenosta nema potreba od za{tita na doveritelite na dol`nikot, zatoa {to konkretnata stvar ne e stvar {to e odzemena od imotot na dol`nikot, tuku sosema sprotivno, e ne~ija tu|a sopstvenost {to e dodadena na negoviot imot. Zatoa imotot na dol`nikot ne se namaluva.

Isklu~ok od generalnoto pravilo deka ne e neophodno da se registrira dogovorot so rezervacija na sopstvenosta ili faktot deka cenata ne e platena se pravi vo vrska so ma{inite (~len 297a avstriski Gra|anski zakonik). Poèlno e da se registrira zadrùvaweto na sopstvenosta vrz ma{inite vo zemji{niot register. Ako ne bide napraven takviot upis, postoi opasnost razla~noto pravo {to kupuva~ot go kreiral vrz svojata nedvi`nost vo koja e locirana ma{inata da ja opfati i ma{inata. Toa }e bide slu~aj ako razla~niot doveritel registriran vo zemji{niot register bona fide veruva deka ma{inite mu pripa|aat na sopstvenikot na nedvi`nosta.

Sosema e dovolno ako klauzulata e sodràna vo op{tite uslovi za raboteweto (op{tite delovni uslovi) na prodava~ot, pod uslov tie da stanale sostaven del od dogovorot.

117

GRCIJA (a) Ako dogovorot sodrì klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost,

prodava~ot ostanuva sopstvenik na prodadenata stvar, duri i po nejzinata isporaka, se dodeka kupuva~ot ne ja plati cenata vo celost. Uslovot moè da bide suspenziven ili rezolutiven. Spored interpretativnoto pravilo od ~lenot 532 od Gra|anskiot zakonik, ako prirodata na uslovot e sporna, prenosot na sopstvenosta }e se smeta deka e dogovoren so suspenziven uslov pri isplatata na kupovnata cena.

Vo slu~aj na neispolnuvawe na kupuva~ot, liceto A ima pravo da go raskine dogovorot i da gi vr{i svoite sopstveni~ki prava (~len 532 Gra|anski zakonik). Ako nekoj drug doveritel na B izvr{i vrz ma{inata, liceto A kako sopstvenik ima pravo da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len 936 izvr{na postapka). Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, pravata na prodava~ot se sporni. Gr~kite sudovi, menuvaj}i ja svojata prethodna pozicija, smetaat deka prodava~ot moè da ja vindicira stvarta {to e prodadena so rezervirawe na sopstvenosta ako (1) kupuva~ot e vo neispolnuvawe vo vrska so svojata obvrska za pla}awe {to proizleguva od dogovorot i (2) prodava~ot go vr{i svoeto pravo na raskinuvawe na dogovorot ili pred ili po poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

Pravnite avtori poddràle razli~ni stavovi. Spored preovladuva~kiot stav, ako liceto B docni so pla}aweto pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, liceto A moè da go raskine dogovorot i da ja vindicira ma{inata. Sprotivniot stav smeta deka ste~ajniot upravnik ima pravo da ja plati cenata. Ako toj ne go stori toa, liceto A moè da go raskine dogovorot i da ja vindicira prodadenata stvar.

(b) Navedenata klauzula e sosema dovolna. (v) Strankite mora da se dogovorat za vmetnuvaweto na klauzulata. Ako prodava~ot

dade ednostrana izjava za svojata namera da vmetne klauzula za zadrùvawe na sopstveni~koto pravo vo dogovorot, a drugata strana ne se soglasi so toa, ne postoi soglasnost na voqite (konsenzus) na dogovornite strani i zatoa i nema dogovor vo vrska so toa pra{awe.

(g) Klauzulata za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo treba da bide dogovorena

najdocna so sklu~uvaweto na realniot dogovor. Po sklu~uvaweto na realniot dogovor, pretpostaveniot dogovor pome|u strankite za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo }e ima dejstvo na davawe sopstvenost kako obezbeduvawe na prodava~ot, spored constitutum

possessorium (~lenovi 532, 977 Gra|anski zakonik). Vo sekoj slu~aj, zadrùvaweto na titulata treba da bide dogovoreno pred izvr{nata ili ste~ajnata postapka.

(d) Ne se predvideni nikakvi uslovi vo vrska so formata. Javnite registri gi

registriraat samo prenosite i drugite akti {to podrazbiraat promena na stvarnite prava

vrz nedvi`nostite. Me|utoa spored ~lenot 10 na neodamna doneseniot zakon 2844/2000 za "Dogovorite za dvi`ni stvari ili pobaruvawa {to podleàt na objavuvawe i drigite dogovori so koi se dava obezbeduvawe" ("Symvaseis epi kiniton i apaitiseon ypokeimenes se

dimosiotita kai alles symvaseis parochis asphaleias") mo`no e da se registrira dogovorot za proda`ba i prenos na sopstvenosta so klauzula za zadrùvawe na sopstveni~koto pravo vo javniot register. Ako dogovorot za zadrùvaweto na titulata e registriran, tretite lica }e moàt samo isklu~itelno da steknat sopstvenost vrz dvi`nite stvari preku bona fide steknuvawe.

118

Ovaa klauzula }e bide polnova`na, nezavisno od toa dali e samo sodràna vo op{tite delovni uslovi za proda`bata, osven ako konkretnata klauzula ne bide sudski

proglasena za sprotivna na odredbite od ~len 2 od Zakonot 2251/1994 za za{titata na potro{uva~ite ("Prostasia ton katanaloton") i so samoto toa zloupotreba.

FRANCIJA (a) Vrz osnova na principot na slobodata na dogovaraweto, klauzulata so koja se

predviduva zadrùvawe na pravoto na sopstvenosta moè da bide dogovorena kaj proda`bata na koja bilo stvar i taa mu dava pravo na prodava~ot da go zadrì pravoto na sopstvenost vrz stvarta se dodeka ne mu bide isplatena cenata vo celost. Do donesuvaweto

na Zakonot od 12 maj 1980 godina, ovie klauzuli ne moè da bidat izvr{eni vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot. Od 1980 godina, {to e potvrdeno i so Zakonot za ste~aj od

1985 godina ({to deneska se ~lenovi L. 611.1 do L. 628.3 od Trgovskiot zakonik), klauzulite za rezervacija na sopstvenosta ostanuvaat polnova`ni duri i vo ste~ajnite postapki.

Kasacioniot sud pred izvesno vreme utvrdil deka "pla}aweto na cenata kaj klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta se analizira kako suspenziven uslov za prenosot na sopstvenosta". Taka, dogovorot za proda`ba postoi i e polnovaèn, no pravoto na sopstvenost nema da premine se dodeka cenata ne bide platena vo celost.

Polnova`nosta na klauzulite za zadrùvaweto na titulata zavisi od op{toto dogovorno pravo i od pravilata so koi se regulira sopstvenosta. Dvete stranki morale da se dogovorat za vgraduvawe na klauzulata vo dogovorot, a stvarta mora da ostane opredelena (individualizirani ili prepoznatliva) (vidi gi slu~aite 7 i 8 vo vrska so ova pra{awe). Ako liceto C, doveritel na liceto B, izvr{i vrz stvarta prodadena spored klauzula za rezervacija na titulata, no {to se nao|a vo vladenie na liceto B, toga{ liceto A moè da ja istakne svojata titula (pravoto na sopstvenost) vrz ma{inata prezentiraj}i go dogovorot (vidi slu~aj 2 za problemite {to se javuvaat vo kontekstot na

izvr{nata postapka). Liceto A ostanuva sopstvenik na ma{inata, pa zatoa e mo`na rei

vindicatio. Ako dol`nikot e insolventen se primenuvaat posebni pravila. ^lenot L. 621-122

od Trgovskiot zakonik propi{uva deka e dozvoleno vra}awe na stvarta prodadena so klauzula za rezervirawe na sopstvenosta se dodeka taa moè fizi~ki da se identifikuva vo imotot na dol`nikot vo vremeto na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ste~ajniot upravnik moè da ja izbegne potrebata od vra}awe na stvarta ako vedna{ ja isplati cenata (Trgovski zakonik, ~len L 621-122). Juge-commissaire isto taka, vo dogovor so prodava~ot, moè da dozvoli odlagawe na pla}aweto. Ako e toa taka, dolgot }e se kvalifikuva kako

"dolg spored ~lenot 40" {to ima mnogu visok prioritet pri rangiraweto.11 Doveritelite

11

Ste~ajnite odredbi vo Trgovskiot zakonik predviduvaat poseben tretman na dolgovite napraveni

po otvoraweto na ste~ajnata postapka, {to duri neodamna bea ukinati. Ovie dolgovi imaat super-prioritet: tie bea ispla}ani pred site drugi pobaruvawa ako bila naloèna proda`ba na pretprijatieto ili likvidacija. Ako sudot izbrl spasuvawe na pretprijatieto (reorganizacija) i ako ovie dolgovi ne se plateni na vreme, nivnoto izvr{uvawe povtorno ima prioritet vo odnos na site drugi isplati (porano Zakon za ste~aj, ~len 40). Zatoa, rangiraweto kako "doveritel spored ~lenot 40" ima posilen prioritet duri i od razla~nite doveriteli, pa duri i od doveritelite so zakonski prioritet. Povisok prioritet od nego imaat samo platite na vrabotenite za poslednite tri meseci i pridonesite za socijalno osiguruvawe. Politikata be{e da se ohrabrat doveritelite da u~estvuvaat vo kompaniskite reorganizacii. No ova se pokaà kako kontra-produktivno, ohrabruvaj}i gi transakciite koga fakti~ki nema{e nikakvi {ansi za naplata. Reformata od 1994

119

koi ja zadràle sopstvenosta toa mora da mu go soop{tat na ste~ajniot upravnik vo rok od tri meseci, zatoa {to neprijavenite pobaruvawa se gasat (Trgovski zakonik, ~len L. 621-

115). Koga prodava~ot-doveritel go prijavil svoeto barawe za vra}awe na stvarta, pod uslov toa da e napraveno vo propi{aniot rok, ste~ajniot upravnik ne moè da ja prodade konkretnata stvar. Ako go stori toa e li~no odgovoren. Ponovata sudska praksa go vrzuva pravoto na rei vindicatio so izgotvuvaweto na popisot na ste~ajniot imot od strana na ste~ajniot upravnik ({to vo princip ne e zadolìtelen). Zatoa, koga nema da bide napraven popis, na prodava~ite im se dozvoluva da ja baraat stvarta {to e vo nivna sopstvenost samo vrz osnova na dokazite kako potvrda za isporakata ili faktura. Ako stvarta bila prodadena, ste~ajniot upravnik se smeta za odgovoren zatoa {to ne napravil

popis kako {to bilo naloèno od strana na juge-commissaire, nezavisno od faktot {to prodava~ot ne go prijavil svoeto pravo porano.

(b) Tekstot na ovaa klauzula e polnovaèn i dovolen. Te{kotiite vo vrska so

formata na klauzulata se javuvaat vo vrska so pra{aweto na soglasnosta na strankite (vidi go delot (v) podole).

(v) Pra{aweto za soglasnosta na strankite so klauzulata za zadrùvaweto na

pravoto na sopstvenost vodi kon brojni te{kotii. Toa e posledica na reformata od 1996

godina na ~lenot 121 od Zakonot za ste~aj, {to deneska e ~len L. 621-122 od Trgovskiot zakonik. Toa isto taka e posledica na sudskata praksa koja postavuva krajno rafinirani uslovi. Kako {to naveduvame vo delot (d) podolu, klauzulata mora da bide sostavena vo pi{ana forma (vo pismen dokument) vo vrska so proda`bata (ili vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot ili vo nekoi prethodno sklu~eni dogovori pome|u istite stranki). Sudovite sekoga{ priznavaat deka prifa}aweto na kupuva~ot ne mora da bide vo pismena forma se dodeka negovoto prifa}awe i pridrùvawe do klauzulata e sigurno i nesporno. Klu~nata rabota, kako {to moè da se o~ekuva kaj dogovorite, e strankite da postignat dogovor.

Dogovorot (soglsnosta na voqite) moè da se izvede od ispolnuvaweto na dogovorot od strana na kupuva~ot, no isto taka zavisi i od obemot do koj moè da se kaè deka kupuva~ot znael za postoeweto na klauzulata - {to vo kraen stepen e pra{awe na formata. Na primer, vo eden slu~aj prodava~ot prezentiral citat vo koj e spomenata klauzulata na prednata i zadnata strana na dokumentot. Se smetalo deka kupuva~ot se soglasil so taa klauzula, zatoa {to ispolnil samo del od dogovorot. Klauzulata se smetala za polnova`na vo ste~ajnata postapka. Vo eden drug slu~aj, klauzulata se nao|ala na zadnata strana na fakturata na prodava~ot i ovde sudot isto taka re{il deka ne postojat dokazi deka kupuva~ot ne znael za postoeweto na taa klauzula. Sprotivno na toa, klauzulata napi{ana so sitni bukvi vo dogovorot, na koj kupuva~ot ne reagiral, se smetala za ni{tovna, zaradi nepostoeweto na soglasnost na voqite.

godina ja prefrli ramnoteàta vo polza na razla~nite doveriteli: ~lenot L 621-32 od Trgovskiot

zakonik, porano ~len 40 stav 2 od Zakonot za ste~aj sega propi{uva deka vo slu~aj na likvidacija, doveritelite so razla~no pravo vrz nedvi`nostite ili dvi`nite stvari pridruèno so klauzula za

zadrùvawe na sopstvenosta ili soglasno Zakonot od 18 januari 1951 godina (razla~no pravo vrz

industriskata oprema) }e bidat isplateni pred doveritelite "spored ~lenot 40". I ovde povtorno najvisokiot prioritet im e daden na vrabotenite i na pravnite tro{oci. Me|utoa ovaa izmena nema nekoi golemi prakti~ni posledici, kako {to nekoj moè da o~ekuva. Razla~nite doveriteli so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta realno se ve}e dobro za{titeni, zatoa {to toa pravo im

dava pravo vrz prihodite ostvareni so proda`bata {to ja naloìl ste~ajniot upravnik (Trgovski zakonik, ~len L. 621-21).

120

Pra{aweto na soglasnosta na voqite obi~no e osobeno akutno koga op{tite delovni uslovi na prodava~ot sodràt standardna klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost, dodeka op{tite delovni uslovi na kupuva~ot izre~no ja isklu~uvaat taa klauzula. Vo vakvi slu~ai, sudovite smetaat deka nekonzistentnosta go popre~uva vgraduvaweto na klauzulata vo dogovorot i zatoa taa se smeta za nepolnova`na. Me|utoa, noviot ~len 121 stav 3 (izmenet so Zakonot od 1 juli 1996 godina, ~len 19) propi{uva deka:

"bez ogled na nekoj sprotivna klauzula, klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost e obvrzuva~ka za kupuva~ot i moè polnova`no da se istaknuva protiv nego i vo odnos na treti lica, osven ako strankite vo pismena forma ne se dogovorile za isklu~uvawe ili modifikacija na klauzulata."

Toa zna~i deka ve}e ne se bara dogovor na strankite: prodava~ot moè ednostrano da ja predvidi klauzulata za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo. Taa }e bide isklu~ena samo so izre~en dogovor na strankite. Namerata na zakonodavecot bila da se favoriziraat prodava~ite (snabduva~ite) na stokite, vo odnos na golemite maloproda`ni trgovci koi imaat silna pozicija i sekoga{ vo svoite op{ti delovni uslovi imaat klauzula so koja se predviduva isklu~uvawe na klauzulite za rezervacija na sopstvenosta.

Problemot e {to ova pravilo nema generalna primena: toa e ograni~eno samo na ste~ajnite postapki. Zatoa, vo na{iot konkreten slu~aj, polnova`nosta i efikasnosta na klauzulata }e zavisi od to~nata priroda na dogovorot pome|u licata A i B. Klauzulata definitivno }e se smeta za polnova`na vo slu~aj na insolventnost na liceto B. Vo takvi okolnosti taa moè da se istaknuva vo odnos na ste~ajniot upravnik.

(g) Posledniot vremenski moment vo koj moè klauzulata za zadrùvaweto na

sopstvenosta moè da se vgradi vo dogovorot e isporakata na stvarta (Trgovski zakonik,

~len L. 6221-122). Konkretnata isporaka se odnesuva na dogovorot za proda`ba, a ne na nekoja prethodna isporaka, kako nekoja {to se odnesuva na nekoj prethoden dogovor za zakup (lizing).

(d) Klauzulata so koja se predviduva rezervacija na sopstvenosta ne moè da se

dogovori usno - taa mora da bide sodràna vo dokument {to e povrzan so proda`bata. Vo poinakov slu~aj, nema da ima nikakvi formalni uslovi za kreiraweto na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta. Francuskoto pravo ne bara registracija ili publicitet. Ako kupuva~ot e trgovsko dru{tvo (pravno lice), treba da se spomene godi{nata smetka, no ovoj uslov retko se po~ituva vo praksa. Zatoa klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost e najefikasnoto i najmalku publiciranoto razla~no pravo - ponekoga{ nare~eno "kralica na obezbeduvaweto". Od 1994 godina se ohrabruva publicitetot vo vrska so ovie klauzuli: ~lenot L.621-116 od Trgovskiot zakonik go izzema sopstvenikot od uslovot da go dokaùva postoeweto na sopstveni~koto pravo, ako relevantniot dogovor prethodno bil objaven (na primer, dogovorot za proda`ba {to sodrì klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost). Soglasno ~len 85-5 od Dekretot od 1985 godina, publiciraweto se vr{i vo ista forma kako i onaa predvidena za dogovorite za lizing (~lenovi 1-7 i 9 od Dekretot broj 72-665 od 4 juli 1972 godina). Toa zna~i deka dogovorot mora da gi identifikuva dogovornite strani i predmetot na dogovorot, Prodava~ot go registrira dogovorot vo registerot {to se vodi vo Trgovskiot sud vo mestoto vo koe e registriran kupuva~ot (kako trgovec - poedinec, personalno ili kapitalsko dru{tvo). Nema rokovi za objavuvaweto. Bidej}i registerot e otvoren za javen uvid, tretite lica moàt da otkrijat dali nekoja stvar na kupuva~ot podleì na rezervacija za sopstvenosta. Prodava~ot ima motiv da ja izvr{i registracijata, zatoa {to objavuvaweto zna~i deka toj nema da mora da ja dokaùva sopstvenosta ako kupuva~ot otide vo ste~aj. Toj ednostavno

121

moè da istakne rei vindicatio barawe vo odnos na ste~ajniot upravnik. Me|utoa, negovite prava ostanuvaat isti kako {to se opi{ani vo delot (a).

BELGIJA

(a) Rezervacijata na titulata na titulata e priznaena duri neodamna, vo 1997 godina so noviot Zakon za ste~aj (~len 101). Pred ovaa promena, Kasacioniot sud smetal deka priznavaweto na sopstveni~kite prava na prodava~ot, vo sudir so drugite doveriteli na kupuva~ot, e ne{to {to ne moè da se izmiri so principot od ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik. Iako novata odredba e sodràna vo Zakonot za ste~aj, mora da se pretpostavi deka

praviloto se primenuva na site situacii na concursus creditorum. Novata odredba vo golema merka e inspirirana od francuskiot primer. Rezervacijata na sopstvenosta mora da bide dogovorena od strana na strankite i formalizirana so pismen dokument pred momentot na isporakata. Pravoto ne bara nikakvi drugi formalnosti ili publicitet. Sopstveni~kite prava na prodava~ot ostanuvaat nedopreni duri i vo ste~ajnata postapka na kupuva~ot ili vo izvr{na postapka od strana na drugite doveriteli, pod uslov stokite seu{te da moè da se identifikuvaat vo imotot na dol`nikot (kupuva~ot). Ako vrz stokite izvr{ile drugite doveriteli, prodava~ot moè da go ospori izvr{uvaweto so rei vindicatio (~len 1514

Code Judiciaire/Gerechtelijk Wetboek). Vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, prodava~ot moè da vrati stokite od ste~ajniot upravnik, pod uslov da go prijavil sopstveni~koto pravo pred ste~ajnata postapka da dojde vo nekoja faza. Edinstveniot na~in na koj ste~ajniot upravnik moè da se sprotistavi na rei vindicatio e da ja plati cenata (~len 107).

(b) Spomenatata formulacija e dovolna. (v) Vmetnuvaweto na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta bara soglasnost na

dvete strani. Dogovorot pome|u strankite moè da bide sklu~en po sklu~uvaweto na osnovniot dogovor, no toj mora da bide sklu~en pred isporakata na stokite. Prifa}aweto na klauzulata od strana na kupuva~ot moè da bide izre~no ili premol~no. Ovaa soglasnost moè da bide premol~na so negovoto odnesuvawe po isporakata na stokite. Soglasno francuskata sudska praksa, sosema e dovolno ako klauzulata bide vgradena vo dokument (pismo, faktura) koj se dostavuva na kupuva~ot pred ili istovremeno so isporakata i ako stokite se primeni bez protest.

(g) Mora da postoi dogovor ne podocna od momentot na isporakata na stokite.

Dogovorot {to sodrì klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, sklu~en po isporakata }e se smeta za nepolnovaèn vo odnos na tretite lica.

(d) Edinstveniot formalen uslov na ~lenot 101 od Zakonot za ste~aj e deka

dogovorot mora da bide vo pismena forma. Ne treba da se po~ituvaat t nikakvi posebni formalnosti ili uslovi vo vrska so publicitetot. Natamu, prifa}aweto na klauzulata od strana na kupuva~ot ne mora da se vnesuva vo samiot dokument (na primer so potpis). Negovoto prifa}awe, kako i vo site trgovski raboti, moè da se dokaùva na koj bilo na~in i so site sredstva (vklu~uvaj}i i prezumpcii). Zatoa ovaa klauzula moè da bide vmetnata od strana na prodava~ot vo negovite "op{ti delovni uslovi". Sosema e dovolno {to kupuva~ot znael za postoeweto na klauzulata pred isporakata i ne protestiral.

122

PORTUGALIJA (a) Spored portugalskoto pravo, kako {to e ve}e navedeno vo slu~ajot 1(a),

kupuva~ot stanuva sopstvenik na opremata, ako taa e individualizirana i ako e sklu~en dogovorot (~len 408, to~ka 1 od Gra|anskiot zakonik). Kako rezultat na toa, prodava~ot nema pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na ma{inata, ako nekoj drug doveritel izvr{i vrz nea vo izvr{na postapka ili ako kupuva~ot otide vo ste~aj. Portugalskoto pravo ne predviduva poseben zakonski prioritet, nitu nekoe drugo posebno pravo za neisplateniot prodava~.

Me|utoa, vo konkretniot slu~aj, dogovorot za proda`ba sodrì klauzula za rezervirawe na titulata. Upotrebata na klauzulata za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo e dozvoleno kaj site dogovori za out|uvawe so ~lenot 409 od Gra|anskiot zakonik, {to naveduva deka prenesuva~ot moè da predvidi deka prenosot na sopstvenosta }e proizveduva pravno dejstvo duri po celosnata isplata na kupovnata cena. Rezerviraweto na titulata sekoga{ moè da se istaknuva vo odnos na treti lica (doveriteli i podocne`ni steknuva~i), iako stanuva zbor za nedvi`nosti i dvi`ni predmeti {to podleàt na registracija ovaa klauzula mora da se registrira (vidi ~len 409 to~ka 2 Gra|anski zakonik). Tie dvi`ni stvari se avtomobilite, brodovite, vozduhoplovite i

akciite vo trgovskite dru{tva. Bidej}i ma{inite ne podleàt na registracija, klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta vo ovoj slu~aj ne mora da se registrira. Ako nekoj drug doveritel izvr{i vrz ma{inata vo izvr{na postapka, prodava~ot moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto so embargos de terceiro (~len 351, Codigo de Processo Civil,

Zakon za gra|anskata postapka). Vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta }e bide polnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik samo ako bila dogovorena so akt so privaten potpis pred isporakata na ma{inata (~len 155

to~ka 4 CPEREF). Efektot na klauzulata za rezervirawe na titulata e deka kupuva~ot stanuva

sopstvenik na stvarta duri po celosnata isplata na cenata. Toa zna~i deka toj ne moè da ja prodava i negovite doveriteli ne moàt da izvr{uvaat vrz nea vo izvr{na postapka, zatoa {to stvarta seu{te e vo sopstvenost na prodava~ot. Ako kupuva~ot ne plati, prodava~ot ima pravo vedna{ da ja vrati stvarta. Kako rezultat na sistemot na sopstvenosta, ovoj tip klauzula e mnogu voobi~aen vo trgovskata praksa, zatoa {to im dava najdobro obezbeduvawe na prodava~ite. Bidej}i prodava~ot ostanuva sopstvenik na prodadenata stvar, toj duri i nema potreba od prioritet vo isplatata vo ste~ajnata postapka, zatoa {to doveritelite na kupuva~ot ne moàt da izvr{uvaat vrz taa stvar.

(b) Klauzulata za rezerviraweto na titulata e dovolna i nema nekoi posoodvetni

ili povoobi~aeni obrasci za taa klauzula. (v) Spored ~lenot 232 od Gra|anskiot zakonik, dogovorot ne se smeta za sklu~en se

dodeka dvete strani ne se soglasat za site odredbi vo nego. Klauzulata za rezerviraweto na pravoto na sopstvenost ne pretstavuva isklu~ok od ova pravilo, pa zatoa dvete dogovorni strani mora da se soglasat so nejzinoto vgraduvawe vo dogovorot.

(g) Pravoto ne zabranuva klauzulata za rezervirawe na titulata da bide dogovorena

po isporakata na stvarta, so dejstvo protiv doveritelite-treti lica na kupuva~ot. Me|utoa, ako e dogovorena ovaa klauzula kako modifikacija na dogovorot za proda`ba,

123

doveritelite imaat pravo da podnesat actio Pauliana. Vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, ~lenot 155 to~ka 4 od CCPEREF naveduva deka klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta }e bide polnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik samo ako e vgradena vo akt so privatni potpisi pred isporakata na predmetot na proda`bata.

(d) Generalno, pravata na liceto A zavisat samo od uslovite na klauzulata za

rezervirawe na titulata. Kako {to e navedeno, rezerviraweto na sopstvenosta mora da se registrira samo ako stanuva zbor za nedvi`nosti ili dvi`ni stvari {to podleàt na registracija (~len 409 to~ka 2 Gra|anski zakonik), {to ovde ne e slu~aj.

Zatoa e sosema dovolno klauzulata da se nao|a vo op{tite delovni uslovi na

prodava~ot. Me|utoa, spored ~lenovite 5 i 11 od Lei das Clausulas Contratualis (LCCG) site op{ti uslovi prethodno mora da i bidat dostaveni na drugata dogovorna strana, inaku se smetaat za nevaè~ki.

Vo slu~aj na ste~aj na kupuva~ot, klauzulata za rezervirawe na titulata mora da ispolnuva odredeni formalnosti za da bide polnova`na vo ste~ajnata postapka. Kako {to e istaknato pogore, ~lenot 155 to~ka 4 CPEREF naveduva deka vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, klauzulata }e bide polnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik samo ako e vgradena vo akt so privatni potpisi sostaven pred isporkata na ma{inata.

[PANIJA (a) Ako dogovorot podpa|a pod odredbite na Gra|anskiot zakonik, liceto A e

sopstvenik i moè da istakne rei vindicatio (~len 348/II). Liceto A moè da go raskine dogovorot ako liceto B ne ja ispolni svojata obvrska za pla}awe (ova e li~na ili personalna tu`ba, imeno tu`ba podnesena za da se iznudi ispolnuvaweto na obligacijata

na liceto B). Liceto A ima pravo na rei vindicatio vo odnos na liceto C, ako C izvr{i vo izvr{na postapka vrz ma{inata (~len 595 LEC). Liceto A isto taka moè da pobara od

sudijata da dade vremena merka vo vrska so stokite vo vladenie na liceto B (~len 727.3

LEC). Pravata na liceto A vo ste~ajnata postapka vrz liceto B, soglasno ~lenot 1922.1 od Gra|anskiot zakonik se prioritetno pravo za liceto A za cenata na ma{inata {to se nao|a vo delovnite prostorii na liceto B, iako ovoj prioritet e ograni~en na vrednosta na ma{inata.

(b) Klauzulata e dovolna taka kako {to e navedena. Klauzulite ~esto naveduvaat

deka kupuva~ot e samo trustee (fiducijar) na dvi`nata stvar se dodeka ne bide isplatena poslednata rata.

(v) Da, strankite treba izre~no da se dogovorat za klauzulata. Klauzulata za

rezerviraweto na sopstvenosta ne moè ednostrano da se vmetnuva od strana na prodava~ot vo dogovorot (~len 7.10 LVBMP), iako prodava~ot ednostrano moè da vnese klauzula za zabrana za raspolagawe.

Rezerviraweto na titulata ne e izre~no predvideno so Gra|anskiot zakonik. Me|utoa, sudovite priznavaat deka klauzulite za rezervacija se zakoniti spored ~lenot 1255 od Gra|anskiot zakonik, do merkata do koja ne se sprotivni na zakonskite odredbi, moralot ili javniot poredok. Na takov na~in, prodava~ot koj vgradil klauzula za rezervirawe na sopstvenosta vo dogovorot moè da gi vindicira stokite od kupuva~ot ako tie bidat podvedeni na izzvr{na ili ste~ajna postapka. Rezerviraweto na titulata gi

124

zasega doveritelite na kupuva~ot, zatoa {to zna~i me{awe vo izvr{uvaweto na doveritelite. Me|utoa, vo vrska so dvi`nite stvari, kako generalno pravilo, klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta nema da go preìvee podocne`niot prenos na stvarta na bona fide steknuva~. Ovie sovesni steknuva~i se za{titeni so posebni zakonski trgovski pravila, kako ~lenot 464 od Gra|anskiot zakonik i ~lenot 85 od CCO. Vo isklu~itelni

slu~ai, kaj dogovorite za proda`ba na dvi`ni stvari ili kaj hire-purchase (naem-kupuvawe), klauzulite za rezervirawe na sopstvenosta {to se registrirani vo Registerot za dvi`ni stvari moè uspe{no da se istaknuvaat vo odnos na podocne`nite steknuva~i.

(g) Rezerviraweto na sopstvenosta mora da bide dogovoreno od strankite vo samiot

dogovor i sekoga{ pred isporakata na ma{inata. Ako proda`bata i isporakata na dvi`nata stvar ve}e bile izvr{eni, rezerviraweto na titulata ve}e nema da bide mo`no, zatoa {to liceto B vo taa to~ka e sopstvenik na dvi`nata stvar. Otkako }e bide izvr{ena isporakata, prodava~ot ve}e ne moè da insistira vo orginalniot dogovor za proda`ba da se vnese klauzula za rezervirawe na sopstvenosta, osven vo neverojatniot slu~aj samiot kupuva~ da se soglasi so davawe sli~na garancija vo polza na prodava~ot, {to vo sekoj slu~aj sekako nema da se karakterizira kako rezervirawe na sopstvenosta.

Ne postoi takvo ne{to kako zakonsko rezervirawe na pravoto na sopstvenost. Za da moè da se istaknuva vo odnos na treti lica, klauzulata mora da bide vgradena vo javen akt

(~len 1227 Gra|anski zakonik) ili soodvetno registrirana vo Registerot za dvi`ni stvari (~len 15.1 LVBMP). Taka ako dogovorot ne se regulira so Gra|anskiot zakonik, tuku so

LVBMP, datumot na registracijata vo Registerot na dvi`nite stvari e su{testvem za validnosta na klauzulata vo odnos na treti lica.

(d) Spored Gra|anskiot zakonik, za polnova`nosta na klauzulata za rezervacija na

titulata se bara samo izre~en dogovor. Ako dogovorot bil formaliziran so javen akt, toga{ datumot na koj aktot mu bil podnesen na notarot za zaverka }e se smeta za oficijalen datum za site prakti~ni celi vo odnos na treti lica. Sosema e dovolno ako klauzulata e sostaven del od op{tite delovni uslovi na prodava~ot, zatoa {to kupuva~ot e svesen za klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta i zatoa nejzinoto vgraduvawe nema da se smeta za ne~esno.

Spored LVBMP mora da se ispolnat dopolnitelni uslovi: dogovorot mora da bide vo pismena forma i registriran vo Registerot. Konkretno, za eden dogovor za proda`ba na ma{ina da se registrira vo Registerot na dvi`ni stvari i da se smeta za legitimna proda`ba spored LVBMP, ma{inata mora da bide identifikuvana so seriski broj ili mora da ima nekoi karakteristi~ni znaci {to spre~uvaat ma{inata da se zameni ili pome{a so nekoja druga sli~na dvi`na stvar. Natamu, rokot za pla}awe na cenata mora da bide podolg od tri meseci (~len 3.1. LVBMP). Dogovorot mora da bide formaliziran vo pismena forma

za da se smeta za polnovaèn (~len 6.1 LVBMP). Vo vrska so sodrìnata na dogovorot, toj mora da gi naveduva slednive detali: mesto, vreme, identitet na strankite, identifikacija na predmetot {to se prodava i dali ima nekoi uslovi povrzani so finansiraweto, rezervirawe na sopstvenosta i ograni~uvawa na preproda`bata. Dopolnitelno, neophodno e da se vnesat adresite za izvestuvawe na strankite i procenetata vrednost na dvi`nata

stvar za aukcioni celi (~len 7 LVBMP). Ako e dogovorena klauzula za rezervirawe na titulata, doveritelot moè da gi

vindicira prodadenite stoki (~len 348.2 Gra|anski zakonik) i da bara nadomest na {teta,

ako takva bila pretrpena. Spored ~lenot 10 LVBMP, doveritelot natamu moè da bara isplata na cenata ili raskinuvawe na dogovorot. Ako dogovorot bide raskinat, doveritelot moè ili da bara ispolnuvawe na obvrskata i nadomest na {teta ili rei

125

vindicatio. Dopolnitelno, moè da bara kamata za zadocneta isplata (~len 1124 Gra|anski zakonik). Neisplateniot doveritel ima pravo da inicira tu`ba pred sud, a strankite treba da iznesat dokazi za potkrepa na svoite barawa. Vo slu~aj na ste~aj, stvarta za koja postoi rezervirawe na titulata nema da pretstavuva del od ste~ajniot imot, pod uslov klauzulata da bila registrirana vo Registerot na dvi`nite stvari.

ITALIJA (a) Proda`bata so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta e regulirana so

~lenovite 1523-1526 od Gra|anskiot zakonik. ^lenot 1524 propi{uva deka rezerviraweto na sopstvenosta od strana na prodava~ot e efektivno vo odnos na doveritelite na

kupuva~ot samo ako e sodràno vo pismen dokument so data certa (siguren datum, to~no opredelen datum)12 pred denot na zaplenata (~len 2914 to~ka 4 Gra|anski zakonik). Soglasno ~lenot 1524 od Gra|anskiot zakonik, ako proda`bata se odnesuva na ma{ini i ako cenata nadminuva 15.49 evra, klauzulata }e bide efektivna duri i protiv tretite lica kupuva~i na ma{inata, pod uslov: (1) klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta da bila registrirana vo posebniot register {to se vodi kaj slu`benikot na sudot {to e nadleèn vo mestoto vo koe e locirana ma{inata; i (2) koga ma{inata bila steknata od strana na treto lice, taa ostanala vo istoto mesto vo koe bila izvr{ena registracijata. Pokraj ovie uslovi, eden drug zakon od 18 noemvri 1965 godina, broj 1329 se primenuva na ma{inite ~ija cena nadminuva 258.23 evra. Toj propi{uva deka klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta }e bide polnova`na vo odnos na podocne`niot kupuva~ samo ako ma{inata ima tabla na koja e navedeno imeto na prodava~ot i faktot deka toj e sopstvenik, zaedno so drugite informacii so koi se identifikuva ma{inata.

Ovie pravila se primenuvaat i vo izvr{nata i vo ste~ajnata postapka. Ako liceto B proglasilo ste~aj, dogovorot ne se raskinuva avtomatski. Spored

~lenot 73 od Zakonot za ste~aj, ste~ajniot upravnik moè da izbere da go prifati dogovorot na kupuva~ot, so dozvola na sudot. Vo takov slu~aj, prodava~ot ima pravo da dobie obvrznica so koja se obezbeduva isplatata na cenata. Ste~ajniot upravnik isto taka moè da re{i da go plati celiot iznos na ostatokot od cenata spored dogovorot. Ovoj iznos }e bide pomal od ostatokot od cenata, zatoa {to }e bide diskontiran po oficijalnata kamatna stapka. Ako ste~ajniot upravnik ne go prifati dogovorot, liceto A moè da podnese tu`ba protiv ste~ajniot upravnik za vra}awe na prodadenata ma{ina (~len 103). Klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta e polnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik isto kako i vo odnos na liceto B, to est polnova`na se dodeka sopstvenosta ne bila prenesena od liceto A na liceto B. Zatoa liceto A, koe i natamu e sopstvenik na ma{inata, nea moè da ja vrati so tu`ba rei vindicatio, soglasno ~lenot 948 od Gra|anskiot zakonik.

12

Terminot "data certa" e praven termin {to upatuva na dokazno pravilo vo vrska so datumot na

privatnite pismena. ^lenot 2704 od Gra|anskiot zakon veli:"Datumot na privatnite pismena ~ii potpisi ne se avtentizirani ne e siguren i ne moè da se istaknuva vo odnos na treti lica, osven od denot na koj pismenoto bilo registrirano ili od denot na koj smrtta ili vonrednata psihi~ka nesposobnost za potpi{uvawe na liceto ili licata koi go potpi{ale ili od denot na koj sodrìnata na tie pismena bila reproducirana vo javni akti ili od denot koga nastapile drugi okolnosti {to so podednakva sigurnost pokaùvaat deka pismenoto e prethodno sostaveno."

126

Ako ma{inata e predmet na gra|ansko izvr{uvawe, prodava~ot moè da podnese tu`ba pred sud za da go izvr{i svoeto pravo spored ~len 619 od Zakonikot za gra|anskata postapka, za da ja spre~i proda`bata na stvarta vrz koja se vr{i izvr{uvaweto.

Ako kupuva~ot e vo neispolnuvawe, prodava~ot sekako moè da go raskine dogovorot za proda`ba i da ja vrati prodadenata stvar preku tu`ba rei vindicatio protiv liceto B. Vo takov slu~aj, prodava~ot }e treba da gi vrati ratite {to mu bile uplateni, no moè da bara kompenzacija za upotrebata na stvarta i nadomest na eventualnata {teta. Ako bilo dogovoreno platenite rati da gi zadrì prodava~ot kako obes{tetuvawe, soglasno okolnostite sudot moè da dade namaluvawe na dogovorenoto obes{tetuvwe (~len 1526 Gra|anski zakonik).

Sudskite odluki imaat restriktiven priod vo odnos na primenata na zakonskite pravila vo vrska so polnova`nosta na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta vo ste~ajnite postapki. Tuìtelot koj podnel tu`ba rei vindicatio protiv ste~ajniot upravnik mora da dokaè deka dogovorot za proda`ba sodrì izre~na klauzula za rezervirawe na titulata i deka dokumentot vo koj e sodràna klauzulata ima sigurna data, data {to mora da bide pred datumot na objavuvaweto na ste~ajnata postapka za liceto B. Ako klauzulata za zadrùvaweto na titulata e sodràna vo drug dokument, {to ne go ispolnuva uslovot za sigurna data, taa }e se smeta za nepolnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik. Toa }e bide taka ako klauzulata e sodràna vo op{tite delovni uslovi, so koi se regulira cela serija idni transakcii.

(b) Navedenata klauzula e dovolna i voobi~aeno se koristi vo vakvi slu~ai. Liceto B ne steknuva sopstvenost vrz ma{inata so nejzinoto ednostavno

doveduvawe vo sopstvenite delovni prostorii. ^lenot 1523 od Gra|anskiot zakonik izre~no propi{uva deka koga dogovorot sodrì klauzula za zadrùvawe na titulata, kupuva~ot ja steknuva sopstvenosta vrz stvarta duri koga }e ja plati poslednata rata od cenata.

(v) Dvete stranki mora da se dogovorat za vgraduvaweto na klauzulata za

zadrùvawe na pravoto na sopstvenost pri samoto sklu~uvawe na dogovorot. Bez ogled na toa, strankite moàt da se dogovorat za klauzulata i usno, po sklu~uvaweto na dogovorot, a podocna da potpi{at dokument vo koj e sodràna taa klauzula. No klauzulata mora da bide vo pismena forma za da bide polnova`na vo odnos na doveritelite na kupuva~ot. Treba da se istakne deka ~lenot 2762 od Gra|anskiot zakonik mu dava na prodava~ot na ma{inata privilegio, to est nevladetelsko razla~no pravo za iznosot na neplatenata cena. Ova razla~no pravo se kreira so zakon i funkcionira duri i koga ne e dogovoreno pome|u strankite, nitu e spomenato vo dogovorot za proda`ba. Zakonskoto razla~no pravo vo odnos na ma{inata stanuva polnova`no so registracijata na dokumentot so koj se potvrduva proda`bata i pobaruvaweto. Registracijata mora da bide izvr{ena vo registerot {to se vodi kaj slu`benikot na sudot nadleèn vo mestoto vo koe se nao|a ma{inata. Toa trae tri godini od denot na proda`bata. Razla~noto pravo ostanuva polnova`no se dodeka ma{inata e vo vladenie na kupuva~ot vo mestoto vo koe bila izvr{ena registracijata, osven ako ma{inata ne bila odnesena na drugo mesto so izmama. Razla~noto pravo mu dava na prodava~ot pravo na prioritetna isplata pred ste~ajnite doveriteli na kupuva~ot. Rangot e utvrden so ~lenot 2778 od Gra|anskiot zakonik, {to nosi vo ponizok rang mnogu drugi razla~ni prava i zakonski privilegii.

(g) Spored italijanskoto pravo, zadrùvaweto na sopstvenosta ne moè da se

dogovori po sklu~uvaweto na dogovorot. Sekako ponekoga{ isporakata se vr{i i pred

127

sklu~uvaweto na dogovoort, na primer dodeka traat pregovorite pome|u strankite. Vo takov slu~aj, strankite seu{te moàt da se dogovorat za klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta pri sklu~uvaweto na dogovorot, bez ogled na toa {to ve}e do{lo do isporaka.

(d) Va`no e da se napravi razlika pome|u efektot na dogovorot pome|u dogovornite

stranki i izvr{nosta na dogovorot vo odnos na doveritelite. Iako zadrùvaweto na sopstvenosta e polnova`no pome|u strankite, duri i koga e dogovoreno usno, izvr{nosta

na dogovorot protiv doveritelite na kupuva~ot bara pismen dokument so data certa pred denot na ste~ajnata postapka ili prinudnoto izvr{uvawe (~lenovi 1524, 2704 Gra|anski

zakonik). Po~ituvaweto na formalnostite, navedeni vo delot (a) za proda`bata so rezervirawe na titulata vrz ma{inata ~ija vrednost nadminuva 15.49 evra ili 258.23 evra ja pravi klauzulata polnova`na duri i vo odnos na tretite lica - kupuva~i na ma{inata.

HOLANDIJA

(a) Zadrùvaweto na sopstvenosta e celosno priznaeno spored holandskoto pravo kako sredstvo na prodava~ot da go obezbedi pla}aweto na kupovnata cena. Zadrùvaweto na sopstvenosta e tip na prenos so suspenziven uslov, so koj prodava~ot ostanuva sopstvenik na stvarta se dodeka ne bide isplatena kupovnata cena vo celost. Ma{inata prodadena na liceto B zatoa ne stanuva sostaven del od imotot na liceto B i prodava~ot A ostanuva nejzin sopstvenik.

Klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta isto taka }e bide polnova`na ako kupuva~ot otide vo ste~aj. Liceto A kako sopstvenik moè da podnese tu`ba rei vindicatio za prodadenite stoki, iako ste~ajniot upravnik sekako moè da izbere da ja plati cenata i da go konsolidira ste~ajniot imot.

Za da moè da se potpre na tu`bata rei vindicatio vo vrska so prodadenite stoki {to bile ispora~ani so klauzula za zadrùvawe na titulata, nu`no e najnapred da se raskine dogovorot za proda`ba. Se dodeka cenata ne e vtasana za naplata, ne e mo`no raskinuvaweto na dogovorot. Me|utoa, poveduvaweto na ste~ajnata postapka zna~i deka cenata vtasala za naplata po sila na zakon. No za celite na ste~ajnata postapka dogovorot seu{te moè da se klasificira kako izvr{en. Toa zna~i deka ste~ajniot upravnik moè da izbere da go izvr{i dogovorot. Ako e taka, toj }e treba da dade obezbeduvawe. Doveritelot mora da mu dade na ste~ajniot upravnik razumen rok za da go izvr{i svojot izbor. Ako ste~ajniot upravnik izbral da ne go izvr{i dogovorot ili ako ne go storil toa vo predvidenite rokovi, prodava~ot moè da go raskine dogovorot i da gi bara nazad prodadenite stoki.

(b) Ne postojat posebni uslovi vo vrska so tekstot na klauzulata za zadrùvawe na

sopstvenosta. Vakvata klauzula pred se zavisi od dogovorot, soglasnosta na voqite pome|u samite dogovorni strani. Voobi~aeno e klauzulata da bide sodràna vo pismen dokument, no pismenata forma ne e uslov.

(v) Bidej}i i dvete strani treba da se soglasat so klauzulata, ednostranoto

naloùvawe na rezervacijata na titulata nema da go dade poèlniot efekt. Kaj dogovorite za proda`ba, prodava~ot }e bide dolèn da izvr{i prenos na sopstvenosta. Zatoa zadrùvaweto na titulata zna~i povreda na dogovorot od strana na prodava~ot.

128

(g) Vo princip, strankite se celosno slobodni da dogovorat zadrùvawe na

titulata vo sekoe vreme pred prenosot na sopstvenosta. Koga sopstvenosta }e bide prenesena, zadrùvaweto na titulata od strana na prodava~ot ne e mo`no.

(d) Se {to se bara za polnova`nosta na klauzulata za zadrùvaweto na

sopstvenosta e dogovorot na strankite. Ne postojat natamo{ni uslovi, kako pismena forma, registracija ili koristewe na data. Zatoa isto taka e mo`no, pa duri i mnogu voobi~aeno, vakvata klauzula da bide vgradena vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot.

ANGLIJA (a) Klauzulite za rezervirawe na sopstvenosta se celosno polnova`ni spored

angliskoto pravo. Bidej}i prenosot na sopstvenosta zavisi od voqata na strankite, a Zakonot za proda`ba na stoki utvrduva samo prezumptivni pravila vo vrska so namerata na strankite, prodava~ot mora da insistira na toa negovata sopstvenost da bide rezervirana do ispolnuvaweto na opredeleni uslovi, voobi~aeno isplatata na cenata. Ova pravo na prodava~ot postoi duri i po isporkata na stokite na kupuva~ot. Klauzulata za rezerviraweto na titulata, kako ovaa vo na{iot slu~aj celosno }e go za{titi kupuva~ot od ste~ajniot upravnik na kupuva~ot, zaradi navedenite pri~ini. Taa isto taka }e go za{titi prodava~ot od doveritelot koj izvr{uva vo izvr{na postapka, so slednite zabele{ki.

Perfektno e mo`no stokite {to se vo vladenie na kupuva~ot da bidat prodadeni, bez ogled na toa {to prodava~ot ja rezerviral titulata. Bailiff (sheriff) koj go sproveduva izvr{uvaweto moè da ne bide svesen za rezerviraweto na titulata i izvr{uvaweto moè da zavr{i i pred da se zemat predvid pravata na prodava~ot. Sheriff-ot }e bide za{titen od odgovornost, osven ako se dokaè deka bil izvesten ili so razumno ispituvawe moèl da utvrdi deka prodadenite stoki ne mu pripa|aat na dol`nikot. Natamu, sekoe lice koe }e gi kupi stokite od sheriff-ot }e stekne polnova`na titula vrz stokite vo odnos na neisplateniot prodava~ koj go rezerviral pravoto na sopstvenost.

(b) Navedenoto adekvatno ja izrazuva namerata deka sopstvenosta nema da bide

prenesena se dodeka vo celost ne bide platena cenata, iako tehni~ki bi bilo mnogu posoodvteno da se kaè deka "sopstvenosta" (property) nema da premine do celosnata isplata. Prodava~ot koj ja rezerviral titulata mora da gi izbegnuva duri i minornite opasnosti. Toj mora da se griì da go izbegne rezerviraweto samo na "beneficijarnata" ili "equity" sopstvenosta. Zaradi dogmatski (i ne celosno nesporni) pri~ini, golata zakonska sopstvenost ne moè da bide prenesena na kupuva~ot vo eden ~ekor, koga prodava~ot ja rezerviral samo sopstvenosta po equity (ili beneficijarnata sopstvenost). Doa|a do dvo-fazen proces koj se sostoi prvo, od prenos na sopstvenosta vrz stvarite na kupuva~ot, po {to vedna{ sledi, vtoro, davawe nazad od strana na kupuva~ot na prodava~ot na stvarno pravo spored equity. Vtorata faza vo procesot se tretira kako razla~no pravo

(charge) vrz stokite {to mora, ako kupuva~ot e kompanija, da bide registrirano kako kompanisko razla~no pravo ({to vo ovie slu~ai nikoga{ ne e slu~aj) ili toa }e bide ni{tovno vo odnos na neobezbedenite i obezbedenite doveriteli na kompanijata.

129

(v) Ova ne e nekoe kontroverzno pra{awe vo angliskoto pravo, zatoa {to odgovorot moè da bide otkrien od osnovniot princip. Najnapred prenosot na sopstvenosta e zaedni~ki konsenzualen akt. Ako nekoja od strankite, kupuva~ot ili prodava~ot, odbie da u~estvuva vo procesot ne moè da dojde do prenos na sopstvenosta. Pri toa koga stanuva zbor za posledicite, voop{to ne e va`no {to nekoja od strankite so odbivaweto da u~estvuva pravi povreda na dogovorot. Toa e posebno pra{awe. Dosega toa ne vodi kon zaklu~okot deka prodava~ot moè da prezeme nekoe dejstvie za da ja pokaè svojata namera deka sopstvenosta nema da premine soglasno prezumptivnite pravila sodràni vo Zakonot za proda`ba na stoki, duri i koga negovata postapka ne e potkrepena so dogovornite uslovi od dogovorot so kupuva~ot. ^lenot 19 od Zakonot za proda`ba na stoki se odnesuva na rezerviraweto na pravoto za raspolagawe od strana na prodava~ot se dodeka ne bidat ispolneti nekoi uslovi. Ovaa odredba gi zasiluva drugite odredbi od Zakonot {to vo prv plan ja stavaat dominacijata na namerata na strankite vo vrska so prenosot na sopstvenosta. No karakteristi~na crta na ~lenot 19 e {to akcentot se stava na prodava~ot, a ne na prodava~ot i kupuva~ot zaedno. Odredbata naveduva deka prodava~ot so samiot dogovor ili preku opredeluvawe (individualizacija, separacija za posebna cel) da go rezervira pravoto na raspolagawe so stokite.

Opredeluvaweto (appropriation), {to ne e definirano, sekako }e se slu~i vo to~kata na isporakata, pa prodava~ot so jasno stavawe do znaewe, ne podocna od isporakata, na primer koga mu gi predava stokite na prevoznikot, deka kupuva~ot seu{te nema sopstvenost vrz stokite efektivno se za{tituva samiot sebe preku rezervirawe na sopstvenosta se do ispolnuvaweto na navedeniot uslov. Isporakata e kriti~niot moment, zatoa {to tokmu vo toj moment orginalno neopredelenite stoki }e preminat na kupuva~ot. Rezervacijata na prodava~ot toa go spre~uva. Ako sopstvenosta ve}e preminala na kupuva~ot, samo ednostranata akcija na prodava~ot nema da ja vrati sopstvenosta kaj nego.

(g) Klauzulata ne treba da bide vgradena vo dogovorot, ako se ima predvid deka

prenosot na sopstvenosta pretstavuva konsenzualen akt i odbivaweto na prodava~ot da sorabotuva }e go spre~i prenosot na sopstvenosta. Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina go priznava rezerviraweto na prodava~ot na pravoto na raspolagawe so stvarta - so drugi zborovi, rezerviraweto na pravoto na sopstvenost od strana na prodava~ot - i naveduva deka pravoto na raspolagawe moè da bide rezervirano "so dogovorot ili preku

individualizacija". Individualizacijata (appropriation) e notorno dvosmislen termin, no ovde }e go tretirame kako akt na prodava~ot so koj se ozna~uvaat stokite za dogovorot. Stavaweto na stokite vo racete na prevoznikot, zaedno so zabele{ka za isporakata {to sodrì rezervirawe na titulata od strana na prodava~ot }e dovede do spre~uvawe na prenosot na sopstvenosta na kupuva~ot. Vgraduvaweto na rezervata na prodava~ot vo zabele{kata za isporakata na stokite vo princip ne mora da go zadovoluva voobi~eniot dogovoren test za vgraduvaweto na odredbite, zatoa {to po definicija tipot na individualizacijata ne e dogovoren uslov. Nema pravo vo vrska so ova pra{awe.

(d) Kako {to e navedeno pogore, ne postoi uslov rezerviraweto na titulata da bide

sostaven del od dogovorot. Rezervacijata na prodava~ot ne mora da zadovoluva nekoi uslovi vo vrska so formata ili publicitetot. Site zborovi, ako tie dovolno jasno ja pokaùvaat namerata na prodava~ot sopstvenosta da ne bide prenesena na kupuva~ot spored voobi~aenite prezumptivni pravila od Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina se smetaat za dovolni. Kako pra{awe na dokaùvaweto, podobro e rezervacijata na prodava~ot da bide vo pismena forma, iako ne postoi takov uslov. Za razlika od razla~nite prava (charges) {to im se davaat na kupuva~ite - kompanii (pravni lica) ili

130

bills of sale izdadeni od strana na trgovci-poedinci i drugi fizi~ki lica, rezerviraweto na titulata od strana na prodava~ot ne mora da se registrira ili deponira za da moè da se istaknuva vo odnos na drugite doveriteli na kupuva~ot ili vo odnos na ste~ajniot upravnik na kupuva~ot. Iako amerikanskiot UCC vo ~lenot 9 prifa}a funkcionalna definicija na razla~noto pravo, angliskoto pravo ne go tretira rezerviraweto na titulata kako razla~no pravo (charge), iako fakti~ko toa sluì za obezbeduvawe na obvrskite na kupuva~ot za isplata na cenata.

IRSKA (a) Pravnata pozicija na liceto A su{testveno go pretvora odgovorot vo

ednostavno pra{awe - koj e sopstvenik na ma{inata (opremata)? Ako sopstvenosta bila prenesena na kupuva~ot B, toga{ liceto A nema pravo da ja bara nazad ma{inata, nezavisno od toa dali bil platen nekoj del od kupovnata cena ili ne. Liceto A ednostavno e neobezbeden doveritel za neplateniot del od kupovnata cena vo ste~ajnata postapka na liceto B.

Ako sprotivno na ova, liceto A seu{te e sopstvenik na opremata, toga{ analizata e su{testveno razli~na. Toj moè da go vrati vladenieto vrz ma{inata, nezavisno od toa dali bil platen nekoj del ili celiot iznos na kupovnata cena i dali cenata bila plativa na rati ili ne. Ako vo ovoj slu~aj, liceto A go vrati vladenieto vrz ma{inata, toga{ liceto B treba da ima pravo na vra}awe na se {to platil vrz osnova na nepostoeweto na protiv ispolnuvawe (protiv-vrednost). Me|utoa, se ~ini deka liceto B }e bide samo neobezbeden doveritel vo vrska so ova pobaruvawe.

Prima facie, sopstvenosta se prenesuva vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba i voop{to ne e va`no dali cenata }e bide platena na nekoj podocneèn datum ili na nekoj podocneèn datum }e bide preneseno vladenieto. Me|utoa, vo kraen slu~aj Zakonot za proda`ba na stokite jasno stava do znaewe deka prenesuvaweto na sopstvenosta zavisi od namerata na strankite. Prodava~ot sosema slobodno moè da go "rezervira" ili odloì prenosot na sopstvenosta se dodeka kupovnata cena ne bide platena vo celost ili se dodeka ne nastapi nekoj drug uslov ili nastan.

(b) Ne postoi nekoja posebna forma na tekst {to nu`no mora da se upotrebi za da

moè klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta da se smeta za polnova`na. Tekstot {to bil uspe{en vo dosega donesenite presudi go opfa}a slednovo:

"Sopstvenosta vrz {e}erot...... }e premine na kupuva~ot samo po celosnata isplata na kupovnata cena.

(Sugar Distributors Ltd. v. Monaghan Cash and Carry Ltd.)

"Se dodeka na prodava~ot ne mu bidat isplateni site dolguvani iznosi vo celost, opremata, ma{inite i materijalite {to se dostaveni od strana na prodava~ot }e ostanat vo li~na sopstvenost na prodava~ot."

(Frogoscandia)

Me|utoa, prodava~ot treba da go izbegne koristeweto na terminologijata {to ima za cel da ja rezervira samo "sopstvenosta spored equity ili beneficijarnata sopstvenost". Toj tekst bil tolkuvan kako da zna~i prenos na celosnata zakonska i beneficijarna sopstvenost na kupuva~ot i toga{ po nekolku sekundi (scintilaa temporis) povtorno vra}awe

na sopstvenosta spored equity na prodava~ot vo vid na razla~no pravo (charge).

131

Iako ovaa logika moè da se kritikuva kako krajno izve{ta~ena, taa ima sudska poddr{ka i vo Irska i vo Anglija. Me|utoa ima irski slu~ai {to se re{avani poinaku i sugeriraat deka vakviot tekst ne kreira razla~no pravo. Vo ovaa klima na pravna nesigurnost, sekako najsigurniot na~in za licata koi sostavuvaat klauzuli za zadrùvawe na sopstvenosta e da se izbegnat terminite kako "sopstvenost spored equity ili beneficijarna sopstvenost".

Op{to zemeno, ne postoi uslov za javno registrirawe na klauzulite za rezervirawe na sopstvenosta. Me|utoa ako se smeta deka so klauzulata e kreirano razla~no pravo

(charge), toga{ toa mora da bide registrirano i vo takov slu~aj klauzulata }e bide nepolnova`na zatoa {to ne bila registrirana. Ako se poddrì tolkuvaweto deka stanuva

zbor za charge, toga{ se smeta deka kupuva~ot mu dal na prodava~ot ograni~eno stvarno pravo vrz stokite po pat na obezbeduvawe. Ako kupuva~ot e kompanija, toga{ razla~noto pravo }e bide registrirano kako charge spored Zakonot za kompaniite od 1963 godina (~len

99) ili kako razla~no pravo vrz stokite ili kako promenlivo razla~no pravo (floating

charge) vrz pretprijatieto. Na sli~en na~in, ako kupuva~ot e poedinec ili personalno

trgovsko dru{tvo, toga{ razla~noto pravo }e bide registrirano kako bill of sale spored Zakonot za bills of sale. Vo praksa registracijata ne ja vr{at prodava~ite, glavno zatoa {to taa vodi kon odlagawe na rabotite i gi zgolemuva tro{ocite na transakcijata {to moàt da bidat nesrazmerni na stokite {to se predmet na proda`bata. Prakti~nite te{kotii povrzani so registracijata ne se ~uvstvuvaat mnogu ako postoi dolgoro~na delovna sorabotka pome|u prodava~ot i kupuva~ot {to podrazbira mno{tvo dogovori vo nekoj podolg vremenski period.

Se ~ini deka tekstot na klauzulata vo navedeniot primer e dovolen za da se rezervira titulata. Pogore se navedeni primeri na klauzula {to se poddràni od sudskata praksa.

(v) Op{to zemeno, za da bide polnova`na, klauzulata za zadrùvawe na pravoto na

sopstvenosta mora da bide sostaven del na dogovorot na strankite. ^lenot 17 od Zakonot za proda`ba na stoki go priznava primatot na namerata na strankite i naveduva deka koga ima dogovor za proda`ba na konkretni ili individualizirani stoki, sopstvenosta vrz tie stoki se prenesuva na kupuva~ot vo onoj moment vo koj toa go sakale strankite. Odredbata na zakonot natamu naveduva deka pri procenkata na namerata na strankite treba da se vodi smetka za tekstot na dogovorot, odnesuvaweto na strankite i okolnostite na slu~ajot. Ako stanuva zbor za dogovor za proda`ba na neopredeleni stoki, nema da dojde do prenos na sopstvenosta se dodeka stokite ne se individualiziraat i vrzat za dogovorot. Koga }e dojde do individualizacijata, sopstvenosta se prenesuva vo onoj moment vo zavisnost od namerata na strankite.

Eden komentator vrz osnova na ekvivalentnata angliska zakonska odredba tvrdel deka rezerviraweto na titulata po sklu~uvaweto na dogovorot moè da bide polnova`no vo nekoi okolnosti. Argumentot e vtemelen na ~lenot 19 od Zakonot za proda`ba na stokite koj glasi:

"Koga postoi dogovor za proda`ba na konkretni (opredeleni) stoki ili koga stokite podocna se vrzani za dogovorot, prodava~ot moè, spored odredbite na dogovorot ili so prisvojuvawe (individualizacija), da go rezervira pravoto za raspolagawe so stokite, dodeka ne bidat ispolneti nekoi opredeleni uslovi......."

Iznesen e predlog deka ~lenot mu dozvoluva na prodava~ot vo dogovor za proda`ba na neindividualizirani stoki da go rezervira "pravoto na raspolagawe", ako stokite podocna se individualizirani za dogovorot. Me|utoa, ovoj zaklu~ok na nitu eden na~in ne proizleguva o~igledno od tekstot na relevantnata odredba. Moèbi mnogu poo~igledno

132

tolkuvawe e deka rezerviraweto na titulata po sklu~uvaweto na dogovorot e dozvoleno samo ako toa bilo predvideno vo orginalniot dogovor.

(g) Klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta treba da bide dogovorena vo

vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot. Ako sopstvenosta ve}e bila prenesena na kupuva~ot, taa ne moè da bide "zadràna" od strana na prodava~ot. Kaj dogovorite za proda`ba na opredeleni stoki, sopstvenosta preminuva so sklu~uvaweto na dogovorot i sosema e neva`no dali e odloèno vremeto na pla}aweto na cenata i/ili vremeto na isporakata na stokite.

(d) Vo osnova klauzulata za "ednostavnoto" zadrùvawe na sopstvenosta, kako onaa

navedena vo primerot, ne podleì na uslov za registracija - edinstveniot isklu~ok se klauzulite so koi se rezervira samo "sopstvenosta spored equity ili beneficijarnata sopstvenost" {to mora da bide registrirana za da bide polnova`na.

Klauzulata {to e sodràna vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot mora da bide vgradena vo dogovorot pome|u strankite za da bide polnova`na.

[KOTSKA (a) [kotskoto pravo sekoga{ ja priznava polnova`nosta na zadrùvaweto na

pravoto na sopstvenost. Za da dojde do prenos na sopstvenosta, dvete stranki nu`no mora da se dogovorat za toa: mora da postoi namera za prenos na sopstvenosta (animus transferandi

dominii) kaj prenesuva~ot i namera da se stekne sopstvenosta (animus accipiendi dominii) kaj steknuva~ot. Ako nema vakva namera kaj nekoja od dogovornite strani, nema da dojde do prenos na sopstvenosta, bez ogled na toa {to stokite bile ispora~ani.

Pravilata za prenosot na sopstvenosta pri proda`bata deneska se sodràni vo ~lenot 17 od Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina. Taa propi{uva deka sopstvenosta preminuva toga{ koga toa go sakale strankite. Ne se bara isporaka. Zatoa ako strankite vo svojot dogovor navele deka prenosot na sopstvenosta }e bide izvr{en koga }e bide platena cenata, toga{ sopstvenosta }e bide prenesena vo toj moment, nezavisno od momentot na isporakata na stokite. Zatoa, vo vremeto na izvr{uvaweto vo

izvr{nata postapka od strana na doveritelot C, sopstvenik na ma{inata e liceto A, a liceto C moè da izvr{uva samo vrz stvari {to se vo sopstvenost na liceto B. Tokmu zatoa, izvr{uvaweto vrz ma{inata nema da bide polnova`no. Toa e taka duri i koga ma{inata se nao|a vo delovnite prostorii na liceto B. Istoto vaì i ako liceto B otide vo ste~aj.

(b) Vo praksa postojat nekoi varijacii na tekstot na klauzulata. No tekstot

naveden vo primerot e dovolen spored pravoto. Voobi~aeno, moè da se o~ekuva da se vidat natamo{ni odredbi so koi }e bide predvideno deka ako cenata ne bide platena vo nekoj opredelen moment, liceto A moè da go raskine (rescind) dogovorot i deka ako se slu~i toa, liceto B mora da ja vrati ma{inata.

(v) Klauzulata mora da bide dogovorena od strana na dogovornite strani.

Prodava~ot ne moè da ja vmetne ednostrano. Ako dogovorot sodrì odredba vo vrska so momentot na prenosot na sopstvenosta, toga{ }e se primenuva taa odredba. Ako dogovorot mol~i vo vrska so momentot na prenosot na sopstvenosta, toga{ sopstvenosta }e bide

133

prenesena spored pravilata utvrdeni vo ~lenot 18 od Zakonot za proda`ba na stokite od 1979 godina. Dali prodava~ot moè, pred prenosot na sopstvenosta i vr{ej}i povreda na dogovorot, da go zadrì sopstveni~koto pravo e mo`nost {to vo [kotska seu{te ne bila razgleduvana. Odgovorot spored {kotskoto common law e pozitiven, no pozicijata spored Zakonot za proda`ba na stokite, {to e corpus alienum vo {kotskoto pravo za sopstvenosta, ne e mnogu jasna. Po moe mislewe, toa treba da e mo`no.

(g) Vidi go prethodniot odgovor. Po sklu~uvaweto na dogovorot, strankite moàt

da go menuvaat (novatio) so poinakvi odredbi vo vrska so prenosot na sopstvenosta. No ako sopstvenosta ve}e bila prenesena, takvoto novatio (novacija) }e se smeta za nepolnova`na. Na primer, licata A i B dogovorile deka sopstvenosta }e premine so isporakata. Potoa stokite bile ispora~ani. A i B sega vr{at novacija na dogovorot i spored noviraniot dogovor, sopstvenosta treba da bide prenesena duri koga stokite }e bidat plateni vo celost. Povtorniot prenos na sopstvenosta nazad na liceto A nema da bide polnovaèn. Toa moè da bide napraveno samo so isporaka. Isporakata ne e neophodna kaj proda`bata, no liceto B ne gi prodava stokite na liceto A!

(d) Ne postojat posebni uslovi. Ne se bara registracija. Ne psotoi uslov za

"sigurna data". Ne se bara pismena forma. Me|utoa, kako prakti~na rabota, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta {to bila usno dogovorena najverojatno }e bide nepolnova`na. Zatoa {to kupuva~ot ima vladenie, a vladenieto vodi kon prezumpcija za sopstvenost. Onus probandi leì kaj prodava~ot koj mora da dokaùva deka toj, a ne kupuva~ot, e sopstvenik vrz stvarta. Prodava~ot moèbi moè da go dokaè toa vrz osnova na dogovorot. No toa }e bide te{ko.

Klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost moè da bide sodràna vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot. Klauzulata }e bide polnova`na ako prodava~ot moè da dokaè deka op{tite uslovi stanale sostaven del na dogovorot. Toa e pra{awe na generalnoto dogovorno pravo.

JU@NA AFRIKA (a) Ako prodava~ot A ja zadràl titulata vrz ma{inata do isplatata na kupovnata

cena, toga{ sopstvenosta ostanuva kaj liceto A se dodeka cenata ne bide platena vo celost. Iako pravata na kupuva~ot spored dogovorot moàt da se vr{at, samata stvar (ma{inata) ne pretstavuva sostaven del od imotot na liceto B. Me|utoa, po poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz imotot na liceto B, pravnata situacija radikalno se menuva. spored ~lenot 84 od Zakonot za ste~aj, prodava~ot ja gubi sopstvenosta vrz ma{inata od momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz kupuva~ot. Negovoto sopstveni~ko pravo vrz stvarta se zamenuva so razla~no pravo (premol~na hipoteka, tacit hypothec) vo

polza na prodava~ot. Zatoa sopstvenosta po~iva vrz ste~ajniot upravnik (trustee-in-

insolvency) na ste~ajniot imot. Razla~noto pravo (tacit hypothec) sluì za obezbeduvawe na pobaruvaweto na prodava~ot vo odnos na iznosite {to se dolàt spored dogovorot.

(b) Navedenata formulacija e dovolna. Rezerviraweto na "sopstvenosta", namesto

na "titulata" e povoobi~aena formulacija.

134

(v) Strankite mora da se dogovorat za vmetnuvaweto na klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta. Iako taa moè da bide vgradena i ednostrano od strana na prodava~ot, taa nema da bide polnova`na se dodeka izre~no ili premol~no ne bide prifatena od strana na kupuva~ot.

(g) Rezerviraweto na sopstvenosta mora da bide dogovoreno pred momentot na

isporakata na stokite (ma{inata). Dogovorot vo koj e predvideno zadrùvawe na sopstvenosta po isporakata ne moè da se istaknuva vo odnos an treti lica.

(d) Ne mora da se po~ituvaat nikakvi posebni formalnosti ili uslovi za

registracija i publicitet. Vo praksa, dogovorot bez isklu~ok se sostavuva vo pismena forma. Prifa}aweto na kupuva~ot moè da bide izre~no ili premol~no. Vgraduvaweto na klauzulata vo "op{tite delovni uslovi" e dominantno vo praksa.

DANSKA (a) Ako dogovorot sodrì klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, prodava~ot }e

ima pravo da go raskine dogovorot i da ja vindicira ma{inata ako kupuva~ot ne ja plati kupovnata cena. Ova pravo e za{titeno i vo odnos na doveritelite na kupuva~ot. Ako kupuva~ot otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik ima pravo da bira pome|u celosna isplata na preostanatiot del od kupovnata cena i raskinuvawe na dogovorot i ako ja izbere vtorata mo`nost, prodava~ot moè da ja vindicira ma{inata.

(b) Klauzulata "Sopstvenosta vrz ma{inata e rezervirana se dodeka prodava~ot ne

bide isplaten vo celost" }e bide polnova`na spored danskoto pravo. Moè da se koristi i drug tekst, no navedenata formulacija ili sli~nite klauzuli e soodvetni i voobi~aeni.

(v) Vo Danska rezerviraweto na sopstvenosta mora da bide sostaven del na

dogovorot pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Va`no e da se zabeleì deka prodava~ot ne moè ednostrano da vmetnuva vakvi klauzuli. Taa mora da bide prifatena od strana na kupuva~ot. Zakonot za kreditnite dogovori, Del 10, gi sodrì uslovite za rezervirawe na sopstvenosta ne samo kaj transakciite so potro{uva~ite, tuku i spored ~lenot 50 kaj drugite vidovi proda`bi. Ovie uslovi se: (1) deka klauzulata za zadrùvawe na titulata bila dogovorena pred isporakata na stvarta na kupuva~ot; (2) kupovnata cena da nadminuva nekoj opredelen iznos (2000 danski kruni/ 2300 evra); i (3) proda`bata da ne bide izvr{ena spored dogovor vo koj obezbedeniot iznos e varijabilen (promenliv).

(g) Spored Zakonot za kreditnite dogovori, klauzulata za rezervirawe na

sopstvenosta treba da bide dogovorena pred isporakata na stokite na kupuva~ot. (d) Klauzulata za rezervirawe na titulata ne moè da se predvidi ednostrano od

strana na prodava~ot. Nea mora da ja prifati kupuva~ot. Isto taka treba da se spomene deka sopstvenosta moè da se zadrì samo vo odnos na opredelenite (individualiziranite) stoki, {to se opredeleni na takov na~in {to ne ostavaat nikakvi somneì vo pogled na toa {to bilo prodadeno so zadrùvawe na sopstvenosta. Ovie klauzuli ne podleàt na registracija ili na drugi sli~ni uslovi. Rezerviraweto na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari ne moè da se registrira; sekoj obid za registracija na

135

vakvite klauzuli }e bide odbien. Me|utoa, se pravi isklu~ok vo vrska so motornite vozila. Klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta vrz motorno vozilo mora da bide registrirana vo registerot za vozilata, spored ~lenot 42d(2) od Zakonot za registracija na sopstvenosta. Klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta vrz plovilata i vozduhoplovite isto taka treba da bidat registrirani.

[VEDSKA (a) Rezerviraweto na titulata, kako i sekoe rezervirawe spored koe prodava~ot

ima pravo da go raskine dogovorot ako ne bide platena cenata }e bide polnova`no ne samo vo odnos na kupuva~ot (~len 54 od Zakonot za proda`ba na stoki), tuku i vo odnos na negovite doveriteli. Stokite nema da se smetaat za sopstvenost na kupuva~ot vo izvr{nite ili ste~ajnite postapki. Prodava~ot ima pravo na separacija (izla~no pravo), no so obvrska da go vrati ona {to ja nadminuva vrednosta na negovoto pobaruvawe. Ova ni demonstrira deka vo realnosta rezerviraweto na titulata pretstavuva razla~no pravo. Me|utoa, ako prodava~ot ne go raskinal dogovorot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, ste~ajniot upravnik ili kupuva~ot {to se reorganizira (spored Zakonot za reorganizacija) moàt da go izbegnat raskinuvaweto na dogovorot so isplata na cenata, ako e vtasana ili so davawe na soodvetno obezbeduvawe (Glava 2, ~len 20 od Zakonot za reorganizacija i ~len 63 od Zakonot za proda`ba na stoki). Ova pravilo e zadolìtelno spored Zakonot za reorganizacija, no e sporno dali e polnovaèn uslovot spored koj

samoto otvorawe na ste~ajnata postapka (ipso facto) vodi kon raskinuvawe na dogovorot ili ste~ajniot imot moè da go prifati dogovorot. Izla~noto pravo na prodava~ot se gasi ako stokite bile fiksirani za drugi stvari, na primer koga ma{inata e vgradena vo brod ili ako gumite se staveni na motorno vozilo.

(b) Kako {to e navedeno vo slu~ajot 1, ne e neophodno da se rezervira sopstvenosta,

zatoa {to ednostavnoto rezervirawe na pravoto za raskinuvawe na dogovorot }e bide sosema dovolno. Pravoto na kupuva~ot da raspolaga so stokite pred isplatata moè da bide fatalno (vidi go slu~ajot 4), a klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta ja ima prednosta {to obi~no se tolkuva kako klauzula {to mu zabranuva na kupuva~ot da go pravi toa. Vo sekoj slu~aj, rezervacijata obi~no se sostavuva kako rezervacija na titulata.

(v) Vo princip, strankite mora da se dogovorat za rezervacijata (na sopstvenosta

ili na pravoto na raskinuvawe na dogovorot), no klauzulata moè da bide vgradena i ednostrano od strana na prodava~ot, no samo ako taka vgradenata klauzula pretstavuva sostaven del na dogovorot, soglasno redovnite pravila na dogovornoto pravo. Na primer, blanko prifa}aweto na ponudata so upatuvawe na op{tite delovni uslovi {to sodràt klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta ja pravi rezervacijata polnova`na. Obidot za vmetnuvawe na klauzula za rezervirawe na sopstvenosta po sklu~uvaweto na dogovorot vo fakturata, se smeta za obid koj e napraven predocna i ne mora izre~no da se otfrla od strana na kupuva~ot. Vgraduvaweto na klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta vo prifa}aweto na ponudata e polnova`no, pod uslov ponuduva~ot da sfatil deka prodava~ot koj ja prifa}a ponudata veruva deka taa klauzula e sostaven del od dogovorot.

(g) Sudovite normalno smetaat deka rezervacijata mora da se napravi pred

isporakata. Me|utoa, ako stokite se ispora~ani pred sklu~uvaweto na dogovorot i

136

prodava~ot ne moè da go poni{ti dogovorot, pa ako strankite ne se dogovorat za preostanatite pra{awa, dogovorot po isporakata spored koj prodava~ot moè da gi bara nazad stokite vo slu~aj na neisplata na cenata verojatno }e bide polnovaèn vo odnos na doveritelite na kupuva~ot i vo odnos na podocne`nite kupuva~i. Preproda`bata na stokite na prodava~ot, so registracija soglasno Zakonot za bills od sales (no ne samo

constitutum possessorium ili vremen prenos na vladenieto), kombinirano so nov prenos na kupuva~ot so rezervacija na sopstvenosta ili lizing, isto taka mu dava obezbeduvawe na prodava~ot.

(d) Na dvi`nite stvari generalno ne se primenuvaat nikakvi uslovi vo vrska so

formata (pismena, registracija itn.). Klauzulata moè da bide sodràna vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot. Vo vrska so pra{aweto za vgraduvaweto vidi go delot (v).

FINSKA (a) Vo slu~aj na izvr{uvawe vrz imotot na kupuva~ot, pravilata {to ja

determiniraat pravnata pozicija na prodava~ot }e zavisat od fakti~kata sostojba na konkretniot slu~aj. Ako cenata treba da se plati na rati, }e se primenuva Zakonot za proda`ba na rati (laki osamaksukaupasta/lag om avbetalningskop). Vo konkretniot slu~aj, doveritelite na liceto B moàt da izvr{uvaat vrz ma{inata, nezavisno od postoeweto na polnova`nata klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta vo dogovorot za proda`ba. Me|utoa, pravoto na prodava~ot }e bide za{titeno so tnr. "pravilo za najniskata prifatliva cena". Ova pravilo zna~i deka stokite moàt da bidat prodadeni samo ako e mo`no cenata da bide isplatena od prihodite. Ako ne se primenuva Zakonot za proda`ba na rati, stokite nema da bidat prodadeni. Vo ovoj slu~aj, moè da se izvr{uva samo vrz pravata na kupuva~ot spored dogovorot. So drugi zborovi, predmet na izvr{nata postapka i na proda`bata moè da bide samo dogovornoto pravo na kupuva~ot da stane sopstvenik na stokite so pla}aweto na cenata.

Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, prodava~ot A }e ima izla~no pravo vrz ma{inata ako kupuva~ot ili ste~ajniot upravnik ne go ispolnat dogovorot. Me|utoa, prodava~ot mora da go vrati sekoj vi{ok nad negovoto obezbedeno pobaruvawe. Ako ne se primenuvaat nitu Zakonot za proda`ba na rati, nitu Zakonot za za{tita na

potro{uva~ite (kuluttajansuojalak/konsumentskyddslag) prodava~ot sepak }e ima izla~no pravo vrz ma{inata ako ste~ajniot upravnik re{i da ne go prifati dogovorot ili ako e podgotven da go prifati dogovorot, no ne e podgotven da ja plati cenata ili da ponudi nekoe drugo soodvetno obezbeduvawe za cenata koja seu{te ne e vtasana.

(b) Navedenata klauzula e dovolna i voobi~aena. Prodava~ot A }e bide za{titen

spored generalnite pravila vo vrska so zadrùvaweto na sopstvenosta opi{ani prethodno. (v) Strankite mora da se dogovorat za vgraduvaweto na klauzulata za zadrùvaweto

na pravoto na sopstvenost. Ednostrano vmetnatata klauzula od strana na prodava~ot, na primer vo bill dostaven do kupuva~ot ne se smeta za polnova`na, nitu go obvrzuva kupuva~ot da go izvesti prodava~ot deka toj ne se soglasuva so klauzulata.

(g) Strankite treba da ja dogovorat klauzulata pred isporakata na stokite na

kupuva~ot i so toa prodava~ot go gubi pravoto na stopirawe na stokite vo tranzit. Ako

137

klauzulata e dogovorena po isporakata, taa e polnova`na pome|u strankite, no ne go {titi prodava~ot od doveritelite na kupuva~ot.

(d) Nema nekoi su{testveni formalnosti {to se baraat za polnova`nosta na

klauzulata za zadrùvawe na titulata. Klauzulata moè da bide sodràna vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot. Strankite duri moàt da se dogovorat za klauzulata i usno, iako toa sekako moè da predizvika problemi so dokaùvaweto.

Strankite ne se obvrzani, nitu sposobni, da ja registriraat klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Duri i da postoi dol`nost ili opcija za registracija, taa nema da bide preduslov za polnova`nosta na klauzulata. Klauzulata za zadrùvaweto na titulata moè da bide polnova`na, duri i ako kupuva~ot pogre{no se registriral kako

sopstvenik. Vo takov slu~aj, bona fide tretite lica moàt da baraat za{tita vo odnos na prodava~ot.

SPOREDBENI ZABELE[KI Slu~ajot 3 se odnesuva na ona {to e poznato kako ednostavno zadrùvawe na

pravoto na sopstvenost, so isklu~uvawe na site mo`ni te{kotii {to proizleguvaat od preproda`bata, proizvodstvoto, me{aweto itn. Ako se imaat predvid te{kotiite so koi dosega e soo~ena Evropskata Unija vo obidite da se izvr{i harmonizacija na ovaa sfera vo pravoto, sli~nostite {to gi gledame vo nacionalnite izve{tai se iznenaduva~ki. Me|utoa, mora da se zabeleì deka ovaa harmonija e od ponov datum.

Delovi (a) i (d) Site jurisdikcii zaklu~uvaat deka e mo`no da se rezervira pravoto na sopstvenost

do celosnata isplata na kupovnata cena. Ve}e nema razliki pome|u onie sistemi {to baraat poseben realen dogovor i onie {to toa ne go baraat. Dogmatskite te{kotii povrzani so zadrùvaweto na sopstvenosta kaj konsenzualnite sistemi se nadminati duri i vo francuskoto pravo i vo jurisdikciite pod negovo vlijanie. Translativniot efekt (effet

translatif) na dogovorot se smeta deka ostanuva spored suspenzivniot uslov za celosna isplata na cenata, dodeka ostanatiot del od dogovorot, osobeno obvrskata na kupuva~ot za pla}awe na cenata, se smeta za celosno operativen.

So isklu~ok na {vedskoto i finskoto pravo, site jurisdikcii smetaat deka prodava~ot koj ja rezerviral titulata e sopstvenik na stokite. Kaj izvr{uvawata vo polza na (neobezbeden) doveritel - treto lice na kupuva~ot, prodava~ot ima pravo da ja vr{i

svojata sopstvenost preku rei vindicatio vo odnos na site sprotivni prava na tie doveriteli. [vedskoto i finskoto pravo imaat donekade poinakov stav, pod vlijanie na nivnata generalna nedoverba vo soodvetnosta na pravnite koncepti kako sopstvenosta. Vo dvete jurisdikcii, prodava~ot koj ja rezerviral sopstvenosta moè da go raskine dogovorot i da bara separacija na stvarta (izla~no pravo). Me|utoa vo (neverojaten) slu~aj vrednosta na stokite da ja nadminuva vrednosta na pobaruvaweto na prodava~ot, prodava~ot mora da go vrati vi{okot. I vo finskoto pravo, prodava~ot ima samo pravo na prioriteten tretman vo odnos na prihodite ostvareni od proda`bara na stvarta ako ima primena na Zakonot za proda`ba na rati. Vo dvata sistema, prodava~ot ima samo razla~no pravo {to, teoriski iako verojatno ne i vo praksa, e pomalku od celosna sopstvenost.

138

So isklu~ok na belgiskoto, italijanskoto i {panskoto pravo, vr{eweto na sopstvenosta na prodava~ot vo odnos na doveritelot koj izvr{uva vo izvr{na postapka ne podleì na nikakvi formalni preduslovi ili drugi uslovi vo vrska so registracijata i publicitetot. Vo Belgija, klauzulata mora da bide vo pismena forma, a vo Italija i [panija dogovorot mora da ima "sigurna data" (data certa, ~len 1524 Italija; fecha cierta,

~len 1227 [panija). Vo [panija voobi~aeniot metod za zadovoluvawe na uslovot za "sigurna data" e upotreba na javen akt. Ako dogovorot podleì na {panskiot Ley de Ventas

de Bienes Meubles a Plazos, polnova`nosta na klauzulata zavisi i od registracijata. Vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, site analizirani sistemi ja prifa}aat

polnova`nosta na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta. Francija ova pravilo go vovela vo 1980 godina, Belgija vo 1998 godina, a Grcija vo 1987 godina so promena na sudskata praksa. Pokraj formalniot uslov vo Belgija, Italija i [panija, francuskoto i portugalskoto pravo isto taka baraat pismen dokument za da moè sopstvenosta na prodava~ot da bide izvr{na. So ovie kvalifikacii, site dràvi ~lenki, osven [vedska i Finska, mu davaat na prodava~ot pravo da gi vindicira stokite se dodeka tie se vo vladenie na kupuva~ot ili na negoviot ste~aen upravnik. Vo dvete nordiski zemji, prodava~ot ima samo pravo na separacija (izla~no pravo) {to zna~i deka treba da go vrati vi{okot na vrednosta na stokite. Vo Ju`na Afrika, insolventnosta na kupuva~ot vodi kon promena na pravnata pozizija na prodava~ot. Toj ve}e ne se smeta za sopstvenik, tuku steknuva hypothec kako obezbeduvawe za svoeto pobaruvawe.

Nekoi izve{tai izre~no go opi{uvaat pravoto na ste~ajniot upravnik da izbere pome|u prodolùvaweto i raskinuvaweto na dogovorot. Ako ste~ajniot upravnik ne go raskine dogovorot, sistemite baraat upravnikot da ja plati cenata (ili da dade obezbeduvawe za nea) ili da mu dade prioritet na prodava~ot pred drugite ste~ajni doveriteli. Ako ste~ajniot upravnik go raskine dogovorot, prodava~ot moè da go vr{i pravoto rei vindicatio.

Interesno e da se zabeleì slednava razlika pome|u germanskoto i francuskoto pravo vo vrska so vremeto kaj zadrùvaweto na sopstvenosta. Po reformata na germanskoto ste~ajno pravo, prodava~ot moè da ~eka do tri meseci pred ste~ajniot upravnik da bide dolèn da go izvr{i izborot pome|u prodolùvawe i raskinuvawe na dogovorot, dodeka francuskoto ste~ajno pravo bara prodava~ot da gi realizira svoite prava vo prvite tri meseci po otvoraweto na ste~ajnata postapka. Za dvete pravila se smeta deka se od polza za ste~ajnata postapka i na ste~ajnite doveriteli: francuskoto pravilo so zabrzuvawe na postapkata, germanskoto pravilo so davawe {ansa na ste~ajniot upravnik izvesno vreme da prodolì da go vodi pretprijatieto.

Samo {panskoto pravo insistira na registracija kako preduslov za zadrùvawe na

sopstvenosta i samo toga{ koga dogovorot podpa|a pod odredbite na Ley de Ventas de Bienes

Meubles a Plazos. Ako prodadenite stoki podleàt na registracija za drugi celi, glavno zaradi administrativnoto pravo, moèbi e potrebna registracija na klauzulata za zadrùvawe na titulata. Toa e slu~aj za motornite vozila (Portugalija, Danska), brodovite (Portugalija) i vozduhoplovite (Portugalija). Iako registracijata e mo`na spored italijanskoto pravo za nekoi tipovi ma{ini, taa ne se bara za izvr{nosta na klauzulata vo odnos na doveritelite-treti lica. Registracijata mu dava na prodava~ot podobra za{tita vo odnos na kupuva~ite-treti lica. Sli~no kako i vo Finska, mo`nosta, pa duri i uslovot, za registracija na klauzulata vo vrska so nekoi ma{ini i oprema ne e povrzano so polnova`nosta na razla~noto pravo.

139

Del (b) Iako nekoi izve{tai sugeriraat povoobi~aeni formulacii ili nekoi

dopolnitelni klauzuli, tekstot naveden vo primerot 3 generalno se smeta za dovolen. Del (v) Spored germanskoto i angliskoto pravo, prodava~ot moè da ja povle~e

sopstvenosta i so ednostrana izjava deka saka prenosot na sopstvenosta da se izvr{i duri po celosnata isplata na kupovnata cena. Ovaa izjava mora da bide dadena pred isporakata na stokite, zatoa {to vo sprotiven slu~aj ~lenot 929 od Gra|anskiot zakonik i ~lenot 18 od Zakonot za proda`ba na stoki diktiraat prenos na sopstvenosta na kupuva~ot. Istoto e mo`no i vo francuskoto pravo od izmenite na Zakonot za ste~aj od 1996 godina. Fakti~ki klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta e avtomatski implicirana vo sekoj dogovor za proda`ba spored francuskoto pravo, osven ako strankite izre~no ne ja isklu~ile so vzaemen dogovor. Ova e reakcija protiv sudskite presudi, {to imale preterano tesen stav vo pogled na tolkuvaweto na dogovornite odredbi. Dali ovaa reakcija moè da se smeta za preterana ostanuva da re{at francuskite komentatori. Od sporedbeno pravna gledna to~ka taa e unikatna.

Site sistemi, osven trite spomenati, baraat dogovor pome|u kupuva~ot i prodava~ot vo vrska so klauzulata za rezervirawe na titulata i toa e uslov za nejzinata polnova`nost. Povtorno e interesno da se zabeleì deka ova pravilo, kako i negovite isklu~oci, gi presekuvaat razlikite vo pogled na generalnite pravila za prenosot na sopstvenosta.

Del (g) Vo mnozinstvoto dràvi ~lenki na EU i vo Ju`na Afrika, zadrùvaweto na

sopstvenosta mora da bide dogovoreno pred isporakata na stokite. Va`no e da se zabeleì deka (so isklu~ok na Irska) klu~niot moment ne e sklu~uvaweto na dogovorot, tuku isporakata, iako taa e logi~na samo za sistemite so tradicija, a ne i za onie {to se

pridrùvaat do solo consensu. Deka isporakata i stava kraj na mo`nosta za predviduvawe na vakva klauzula se ~ini deka proizleguva od zabranata za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe i od nedoverbata vo nevladetelskite razla~ni prava, generalno. Soodvetno, voop{to ne e za iznenaduvawe {to Germanija i Anglija se edinstvenite jurisdikcii vo koi ovaa klauzula moè da se utvrdi i po isporakata, bez obvrska za ispolnuvawe nekoj uslov povrzan so publicitetot. Ovoj uvid e soglasen so liberalniot stav na dvata sistema vo odnos na razla~nite prava generalno i povrzano so toa, so nivniot stav deka fakti~koto vladenie e re~isi nebitno.

140

SLUÂJ 4: PALTO (@AKET) ZA PREPRODA@BA

(ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta - pravo na preproda`ba) Liceto A proizveduva obleka i ja prodava na trgovcite na malo (vo

maloproda`bata). Liceto B koe vodi lanec na butici kupilo 1000 zimski palta za pretstojnata sezona. Dogovorot mu dava na liceto B period od {eeset dena pred pla}aweto na cenata. Toj isto taka sodrì klauzula spored koja liceto A ja rezervira sopstvenosta vrz paltata se do celosnata isplata na kupovnata cena, no isto taka mu dava pravo na liceto B da gi preprodade paltata vo ramkite na redovnoto rabotewe.

Pred liceto B da ja plati kupovnata cena za paltata vo celost, odi vo ste~aj. Bidej}i zimskata sezona seu{te ne e po~nata, seu{te ne e prodadeno nitu edno palto.

PRA[AWE Koi prava gi ima liceto A vo odnos na paltata? RASPRAVA GERMANIJA Re{enieto na slu~ajot 4 e isto kako i re{enieto na slu~ajot 3. Liceto A moè da

gi vindicira paltata kako svoja sopstvenost (~len 47 Zakon za ste~aj). Tie ne se sostaven del od ste~ajniot imot. Pravoto da se preprodadat paltata na nitu eden na~in ne vlijae vrz polnova`nosta na klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost. Sosema sprotivno, ova pravo voobi~aeno se dava zatoa {to mu ovozmoùva na liceto B da ja prenese sopstvenosta na svoite klienti, bez da mora da se potpira na pravilata za sovesno i ~esno (bona fide) steknuvawe. Vo germanskoto pravo (vidi ~len 185 stav 1 Gra|anski

zakonik), pravoto da se raspolaga so stvarta (Verfugungsbefugnis) moè da bide odvoeno od sopstvenosta i da se dade na razli~no lice, vo konkretniot slu~aj na liceto B.

AVSTRIJA Pravata na liceto A se isti kako i vo slu~ajot 3: klauzulata {to mu dava pravo na

liceto B da gi preprodade paltata ne gi zasega tie prava. Sosema e voobi~aeno strankite da se dogovorat deka kupuva~ot ima pravo da gi preprodade stokite. Ako kupuva~ot ima takvo ovlastuvawe da raspolaga so stokite, so takvata proda`ba sopstvenosta vrz stokite }e bide prenesena od prviot prodava~ na vtoriot kupuva~. Ova ovlastuvawe ne gi namaluva pravata na liceto A vrz paltata, se dodeka tie se vo vladenie na liceto B.

141

GRCIJA Ovlastuvaweto na liceto B da gi preprodade paltata (~len 239 Gra|anski zakonik)

samoto po sebe ne ja menuva pravnata pozicija na liceto A. Re{enieto e isto kako i vo slu~ajot 3. Ova ovlastuvawe e voobi~aena delovna praksa. Toa ovozmoùva podocne`nite kupuva~i da steknat sopstvenost vrz stvarta {to e prodadena, nezavisno od toa dali tie postapuvale sovesno ili nesovesno.

FRANCIJA Vo princip, strankata koja gi kupuva stokite pod klauzula za rezervirawe na

titulata, niv gi prima vo konsignacija (komision). Taa nema sopstvenost vrz tie stoki. Spored principot nemo plus, taa ne moè da raspolaga so niv, pred celosnata isplata na kupovnata cena. Ako strankite se dogovorile deka inicijalniot kupuva~ ima pravo da gi preprodade tie stoki, klauzulata }e sodrì odredba deka natamo{nata proda`ba se vr{i vo polza (za smetka) na prodava~ot i verojatno, ostvarnite prihodi }e mu bidat preneseni nego. No vo praksa, mnogu stoki {to se prodadeni so klauzula za zadrùvawe na titulata realno se preprodavaat, {to zna~i deka iako vo teorijata transakcijata treba da se izvede kako komisiona, vo praksa taa toa ne e, pa podocne`nite steknuva~i (kupuva~i) moàt da ja steknat sopstvenosta vrz stokite samo spored pravilata za bona fide (sovesnoto i ~esnoto) steknuvawe.

Prodava~ot nema da ima pravo da gi sledi stokite, po nivnata proda`ba na

natamo{en kupuva~, zaradi principot od ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 5(a)). Me|utoa, ovde paltata ostanuvaat vo buticite na liceto B vo momentot koga liceto B odi vo ste~aj. Zatoa liceto A ima pravo da go istaknuva svoeto sopstveni~ko pravo vrz stokata i da bara rei vindicatio.

BELGIJA Klauzulata so koja se rezervira sopstvenosta vrz stokite za prodava~ot se do

pla}aweto na cenata, ne go spre~uva kupuva~ot da ne gi prodade stokite vo svoeto redovno rabotewe. Izre~noto ovlastuvawe za takvata preproda`ba ne ja potkopuva nitu polnova`nosta, nitu efektivnosta na rezervacijata na titulata. Zatoa liceto A ima pravo na rei vindicatio na stokite od ste~ajniot imot.

PORTUGALIJA Bidej}i spored portugalskoto pravo prenosot na sopstvenosta e vo momentot na

dogovorot, obi~no kupuva~ot ima pravo da ja preprodade stvarta {to ja kupil i pred da ja plati cenata. Me|utoa, ako e predvideno rezervirawe na titulata, }e se smeta deka stokite seu{te se vo sopstvenost na prodava~ot se do celosnata isplata na kupovnata cena. Vo takov slu~aj, ako dogovorot mu dozvoluva na kupuva~ot da izvr{i preproda`ba na stokite, toa }e zna~i deka preproda`bata }e pretstavuva proda`ba na idna stvar (~len 880 od

142

Gra|anskiot zakonik). Vo vakvi okolnosti, prenosot na sopstvenosta na podocne`nite kupuva~i e usloven so isplatata na cenata na orginalniot kupuva~.

Portugalskoto pravo ne propi{uva steknuvawe sopstvenost od ne-sopstvenik vrz osnova na sovesnosta i ~esnosta na steknuva~ot. Sopstvenikot sekoga{ moè da ja vindicira sopstvenosta, no mora da dokaè deka ima posilno pravo (~len 1311 to~ka 1

Gra|anski zakonik). Toa se primenuva i na bona fide kupuva~ot koj stokite gi zemal od trgovec, no vo vakov slu~aj kupuva~ot ima pravo da gi bara parite {to mu gi paltil na sopstvenikot (~len 1301 Gra|anski zakonik).

Bidej}i liceto A ostanuva sopstvenik na paltata, toj ima pravo da gi vrati vo slu~aj na nepla}awe. Bidej}i liceto B oti{lo vo ste~aj, klauzulata za rezervacijata na titulata }e bide polnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik samo ako bila navedena vo

akt so privatni potpisi pred isporakata na stokite (~len 155 to~ka 4 CPEREF). [PANIJA Toa e dogovor za proda`ba {to podpa|a pod ~lenot 325ff od CCO. Gra|anskiot

zakonik ne se primenuva zatoa {to transakcijata e sklu~ena pome|u trgovci. Zakonot 28/1998 isto taka ne se primenuva (~len 5.1. LVBMP). Dopolnitelno, bidej}i ovoj slu~aj se odnesuva na insolventnosta, se primenuva ~lenot 870ff CCO. Pravata na liceto A zavisat

od toa koga e utvrdeno deka zapo~nal somnitelniot period (~len 878 CCO). Somnitelniot period po~nuva na denot utvrden od strana na sudijata i nu`no }e padne na nekoja data pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Site dobrovolni akti na ste~ajniot dol`nik prezemeni vo ramkite na somnitelniot period se ni{tovni i nevaè~ki. Celta na somnitelniot period e da se poni{tat proda`bite na imotot od koi korist imale treti lica. Ako baraweto (pobaruvaweto) na liceto A nastanalo pred deklaracijata za insolventnosta i po~etokot na somnitelniot period, toj moè da gi vindicira paltata. Vo toj slu~aj tie nema da bidat del od ste~ajniot imot. Pobaruvaweto na liceto A nastanalo na denot na potpi{uvaweto na dogovorot, a ne na denot dogovoren za pla}awe. Me|utoa, ako pobaruvaweto nastanalo po deklaracijata za insolventnosta ili vo ramkite na somnitelniot period, pobaruvaweto na liceto A }e se razgleduva vo ste~ajnata postapka i zatoa liceto A nema da moè da gi vidicira stokite. Pozicijata na liceto A vo odnos na drugite doveriteli na liceto B zavisi od toa dali liceto A e privilegiran doveritel ili generalen doveritel (razlika zavisna od prirodata na negovoto pobaruvawe). Ako ima privilegirani doveriteli, liceto A }e moè da se namiri duri po namiruvaweto na tie doveriteli, no ako site doveriteli se generalni doveriteli, liceto A }e bide namireno soglasno principot par conditio creditorum. Vo nitu eden slu~aj, liceto A nema da moè da gi vidnicira paltata, {to }e odat vo likvidacija za da moè da se namirat generalnite doveriteli. Liceto A }e dobijat pro rata udel vo ste~ajnata masa, proporcija na pobaruvaweto vo odnos na ste~ajniot dol`nik.

Re{enieto na slu~ajot e slednovo: bidej}i liceto A ja rezerviralo sopstvenosta i bidej}i sopstveni~koto pravo seu{te ne bil preneseno na liceto B, liceto A moè da gi vindicira paltata {to liceto B gi ima vo vladenie vo svoite delovni prostorii (~len 908

CCO), pod uslov negovoto pravo da bilo priznaeno od strana na odborot na doveritelite ili potvrdeno od strana na sudijata so kone~na odluka.

143

ITALIJA Re{enieto na slu~ajot 4 e isto kako i re{enieto na slu~ajot 3. Ovlastuvaweto za

preprodavawe na paltata samoto po sebe ne vlijae vrz polnova`nosta na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta, {to gi {titi pravata na prodava~ot, kako {to e objasneto vo slu~ajot 3, pod uslov klauzulata da bide vgradena vo dokument koj ima sigurna data pred insolventnosta. Sekako , prodava~ot }e treba da dokaè deka paltata {to se vo vladenie na kupuva~ot se istite palta {to bile prodadeni so klauzula za rezervacija na titulata. Toa moè da bide problemati~no ako nitu eden znak ne gi identifikuva kako takvi.

Ovlastuvaweto za proda`ba moè da se smeta za nepolnova`no ako e pridruèno so klauzula za rezervacijata na sopstvenosta {to se odnesuva i na novite stvari proizvedeni

na primer od surovinite, duri i koga surovinite seu{te se nao|aat in specie vo vladenie na kupuva~ot. Klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta vrz surovinite {to se prodadeni i transformirani vo nova stvar se smetala za nekonzistentna na namerata za proda`ba i zatoa kako ni{tovna i nevaè~ka od strana na sudskata praksa na stariot Apelacionen sud. Nekoi komentatori go kritikuvale ova kako dogmatski priod, zaradi nekonzistentnosta na voqata na strankite {to se pretpostavuva od strana na sudot, kako daleku od kristalno jasno. Nitu eden slu~aj dosega nema utvrdeno deka ovlastuvaweto za preproda`ba na stokite samoto po sebe e nekonzistentno so klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta vo vrska so stokite {to kupuva~ot nema da gi transformira vo nova stvar. Ova ovlastuvawe za prodavawe na stvarite moè da proizleguva od mandat bez ovlastuvawe za prodavawe ili od ovlastuvawe za prodavawe. Ni{to od toa ne e regulirano so italijanskiot Gra|anski zakonik, iako toa ne zna~i deka tie se ni{tovni ili nepolnova`ni (iako, osobeno vo minatoto, nekoi komentatori iznesuvaa argumenti protiv polnova`nosta na vakvite ovlastuvawa).13 Toa zna~i deka klauzulata kako onaa spomenata vo slu~ajot 4 }e se smeta za polnova`na i kupuva~ot }e moè da ja prenese sopstvenosta na natamo{niot kupuva~.

Kombinacijata na ovlastuvaweto za preproda`ba na paltata so stipulacijata deka sopstvenosta vrz paltata nema da premine na kupuva~ot pred celosnata isplata na

kupovnata cena od proda`bata na izvesen na~in pravi dogovor za konsignacija (contratto

estimatorio) reguliran so ~lenovite 1556-1558 od Gra|anskiot zakonik. Spored ovie odredbi stokite {to mu se ispora~ani na konsignatorot se dràt na negov rizik (~len 1557 Gra|anski zakonik). Raspolagaweto so stokite od strana na konsignatorot na treti lica e

13

Dogovorot za mandat e reguliran so ~lenovite 1703-1730 od Gra|anskiot zakonik (mandat) i

~lenovite 1731-1736 (dogovor za komision, {to isto taka sodrì mandat). Spored italijanskoto pravo dogovorot za mandat moè da bide pridruèn so dogovor za zastapuvawe ili moè da bide

sklu~en bez da mu se dade ovlastuvawe za zastapuvawe na posrednikot (~lenovi 1704-1707, 1713).

Zakonikot go spomenuva commissione a vendre (~len 1731) so {to implicitno ja potvrduva negovata polnova`nost. No polnova`nosta na dogovorite za mandat za proda`ba nikoga{ ne bile seriozno dovedeni pod pra{awe. Somneìte vo vrska so ova se glavno od doktrinarna priroda. Pra{aweto e dali porednikot moè da ja prenese sopstvenosta vrz stokite {to bile prodadeni direktno, bez da

gi stekne scintilla temporis. Od druga strana, pra{aweto daliovlastuvaweto za prodavawe, kako germanskoto Ermachtigung (~len 185 germanski Gra|anski zakonik) e prifatlivo vo italijanskoto pravo e predmet na ìva debata. Kontroverzata nastana zatoa {to italijanskiot Gra|anski zakonik ne sodrì odredba sli~na na ~lenot 185 od germanskiot Gra|anski zakonik. No i pokraj mol~eweto na italijanskiot Gra|anski zakonik vo vrska so ova, ne postojat nekoi silni pri~ini deka italijanskoto pravo treba da mu go svrti grbot na operativnoto re{enie od germanskiot ~len 185. Ima mislewa deka pravilata za mandat vo Italija ja imaat istata funkcija {to vo Germanija ja ima poimot Ermachtigung.

144

polnova`no, no negovite doveriteli ne moàt da izvr{uvaat vrz niv se dodeka ne bide platena cenata (~len 1558 Gra|anski zakonik). Osnovnite razliki pome|u dogovorot za konsignacija (komision) i proda`bata so rezervirawe na sopstveni~koto pravo pridruèna so ovlastuvawe za preproda`ba na stokite se slednive. Kupuva~ot spored klauzula za zadrùvawe na titulata ne moè da mu vrati stokite na prodava~ot i e obvrzan da ja plati kupovnata cena. Komisionerot (konsignatorot) na stokite moè da gi vrati na vlastodavecot po sopstvena voqa i e obvrzan da ja plati cenata samo ako vo predvideniot rok ne mu gi vrati na vlastodavecot. Konsignacionite dogovori se prili~no ~esti vo nekoi trgovski granki, kako onie za vesnici i magazini. Od druga strana, klauzulite za rezervirawe na pravoto na sopstvenost {to na kupuva~ot mu davaat pravo za preproda`ba na stokite, kako onaa vo na{iot konkreten slu~aj, ne se poznati vo italijanskata trgovska praksa, nezavisno od nivnata teoriska polnova`nost. Problemot e {to tie ne se poefektivni od klauzulite za ednostavnoto zadrùvawe na sopstvenosta, osven ako sopstvenikot na stokite moè da stekne prioritet vrz prihodite realizirani od proda`bata na treti lica. Na koj na~in da se obezbedi toj prioritet e te{ko pra{awe vo Italija. Pravilata za cesija (prenos na pobaruvawata) vo italijanskiot Gra|anski zakonik ne moàt mnogu da ni pomognat vo vrska so ova (razgleduvaweto na ovie pravila, vidi slu~aj 10). Nitu e mnogu verojatno deka proda`nata transakcija }e se tolkuva kako mandat, samo za sopstvenikot so rezervirana titula da stekne prioritet pred drugite doveriteli. Navistina, pravata na vlastodavecot }e bidat za{titeni vo odnos na doveritelite vo izvr{nata postapka vrz posrednikot ili vo odnos na ste~ajniot upravnik, duri i koga stanuva zbor za neobjaven (taen) mandat, pod uslov toj da ima sigurna data pred ste~ajnata ili izvr{nata postapka (~len 1707 Gra|anski zakonik).14 No ako dogovorot pome|u strankite pretstavuva izvorna proda`ba, ne e mnogu verojatno deka }e bide tretiran kako mandat, duri i ako kupuva~ot dobil ovlastuvawe za preproda`ba na stokite. Isto taka treba da se zabeleì deka spored dogovorot za konsignacija (komision), vlastodavecot ne dobiva prioritet vrz pobaruvawata na komisionerot vo odnos na treti lica ili vrz parite {to tretite lica mu gi platile na komisionerot.

HOLANDIJA Strankite moàt slobodno da se dogovorat deka kupuva~ot }e ima ovlastuvawe da gi

preprodade stokite. Ova dogovorno ovlastuvawe za preproda`ba na stokite ne zna~i poni{tuvawe na klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta, tuku vodi kon ne{to {to se narekuva "uslovno zadrùvawe na pravoto na sopstvenost" (Geclausuleerd

eigendomsvoorbehoud). Koga samiot dogovor za proda`ba mol~i vo vrska so ova, ovlastuvaweto za preproda`ba moè da bide implicirano. Va`no e da se zapomni deka samiot fakt deka e o~igledno deka stokite se nameneti za preproda`ba samiot po sebe ne pretstavuva dovolna pri~ina da se izvede zaklu~ok za postoewe na "uslovno zadrùvawe na sopstveni~koto pravo"

14

^len 1707 Gra|anski zakonik: "Doveritelite na mandatarot ne moàt da gi izvr{uvaat svoite

prava vrz stvarite {to mandatarot gi steknal vo svoe ime no pri vr{eweto na mandatot, pod uslov kaj kupuvaweto na dvi`nata stvar ili pobaruvaweto, mandatot da bide evidentiran vo pismena forma so sigurna data pred zaplenata na stvarta ili ako se raboti za nedvi`nost ili dvi`na stvar registrirana vo javen register, upisot na transakcijata so koja se vr{i prenosot na sopstvenosta ili sudskata peticija za celite na steknuvaweto na toj prenos da bidat na datum pred taa zaplena."

145

Se ~ini deka generalniot stav e deka ovlastuvaweto za preproda`ba treba da se smeta za rezolutiven uslov za sopstvenosta na prodava~ot, pokraj isplatata na kupovnata cena. So drugi zborovi, koga prviot kupuva~ go koristi svoeto ovlastuvawe za preproda`ba, uslovot e ispolnet so efekt na prenesuvawe na sopstvenosta na liceto B vo nekoja logi~ka sekunda pred d dojde do prenosot na sopstvenosta na vtoriot kupuva~.

(Tokmu zatoa toa vodi kon ona {to vo Germanija se narekuva Durchgangserwerb. Klu~noto pra{awe e dali sopstvenosta voop{to preminala na liceto B).

Bidej}i liceto B ne ja platilo cenata, nitu go koristelo ovlastuvaweto za preproda`ba, liceto A ostanuva sopstvenik i po raskinuvaweto na dogovorot moè da se potpre na rei vindicatio i da gi bara paltata nazad.

ANGLIJA Ova ne e razli~no od sekoja druga rezervacija na sopstvenosta, kaj koja kupuva~ot go

zadrùva vladenieto za li~na upotreba. Rezerviraweto na sopstvenosta od strana na prodava~ot ostanuva polnova`no zaradi pri~inite navedeni vo slu~ajot 3. Ne postoi princip za pretpostavena sopstvenost vo angliskoto ste~ajno pravo {to moè da ja subordinira rezervacijata na titulata na liceto A na pobaruvawata na doveritelite na liceto B {to vo nivna polza gi izvr{uva ste~ajniot upravnik na liceto B (ili likvidatorot ili trustee-in-bankruptcy).

IRSKA Vo ovoj slu~aj imame klauzula za "ednostavno" zadrùvawe na sopstvenosta

pridruèna so izre~no ovlastuvawe na kupuva~ot da gi preprodade stokite. Ovlastuvaweto za preprodavawe ne vlijae vrz polnova`nosta na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta. Postoi presuda na Apelacioniot sud - Clough Mill v. Martin - vo vrska so ova vo Anglija i re~isi e sigurno deka istiot stav bi preovladal i vo Irska.

[KOTSKA Faktot deka liceto B e ovlasteno so dogovorot da gi preprodade paltata ne pravi

razlika. Nitu pak pravi razlika {to na liceto B mu e daden krediten period. Paltata seu{te mu pripa|aat na liceto A. Zatoa, ako liceto B otide vo ste~aj, paltata ne se del od ste~ajnata masa.

JU@NA AFRIKA Faktot deka kupuva~ot ima pravo da gi preprodade paltata ne vlijae vrz

polnova`nosta ili izvr{nosta na klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta. Ako kupuva~ot gi preprodade paltata, a potoa docni so pla}aweto na cenata, orginalniot prodava~ (liceto A) seu{te moè da gi bara stvarite {to se vo negova sopstvenost.

146

Pravoto vo Ju`na Afrika ne poznava bona fide steknuvawe na sopstvenosta od strana na bona fide treti lica. Edinstvenoto ograni~uvawe vo toj pogled za rei vindicatio na

orginalniot sopstvenik e angliskata doktrina za estoppel, {to e prifatena vo ju`no-afrikanskoto pravo. Bidej}i ne bilo prodadeno nitu edno palto, ne bila sozdadena nikakva impresija vo odnos na tretite lica i zatoa vo ovoj slu~aj nema da se primenuva doktrinata na estoppel. Zatoa liceto A moè da ja bara nazad svojata sopstvenost kade i da ja najde.

Bidej}i liceto B ne stanal sopstvenik na paltata, liceto A moè da go bara vladenieto vrz paltata od ste~ajniot imot na liceto B.

DANSKA Spored danskoto pravo, aran`manot {to mu ovozmoùva na kupuva~ot da gi

preprodade stokite, duri i ako tie se kupeni so dogovor koj sodrì klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, se smeta za krediten komisionen (konsignaciski) dogovor. Ima ne{to ve{ta~ko kaj dogovorite {to predviduvaat rezervacija na titulata, no isto taka sodràt klauzula {to na kupuva~ot mu dava pravo za preproda`ba na stokite. Za da se sklu~i polnovaèn dogovor za kreditna konsignacija mora da bidat ispolneti nekoi natamo{ni uslovi. Sudskata praksa ovie osnovni uslovi gi utvrdila na sledniov na~in: (1) deka komisionerot mora da mu plati na vlastodavecot koga stokite }e bidat preprodadeni; i (2) deka vlastodavecot mora da bide siguren deka komisionerot dejstvuva soglasno dogovorot. Precizniot uslov za pla}awe i kontrola moè da varira zavisno od tipot na stokite {to se prodadeni spored komision (konsignacija). Ako stvarta e relativno skapa sekoja proda`ba vedna{ vodi kon isplata na vlastodavecot; vo sprotiven slu~aj, ako edine~nata cena na stokite e relativno mala, isplatite moàt da se vre{at na opredeleni periodi.

Bidej}i kupuva~ot dobil {eeset dena fiksen period pred vtasanosta na pla}aweto, dogovorot ne go ispolnuva uslovot za pla}awe na vlastodavecot pri preproda`bata. Bidej}i ovoj uslov e najvaèn uslov, klauzulata za rezervirawe na titulata e nepolnova`na, {to zna~i deka prodava~ot A ne moè da gi bara paltata ili da bara prioriteten tretman na svoeto pobaruvawe (prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na paltata vo ste~ajnata postapka na liceto B).

[VEDSKA Ovlastuvaweto na kupuva~ot za preproda`ba na stokite pred isplatata zna~i

poni{tuvawe na rezervacijata na sopstvenosta od strana na prodava~ot ili na pravoto za raskinuvawe na dogovorot vo odnos na doveritelite na kupuva~ot. Isklu~ok se pravi ako kupuva~ot e dolèn rezerviraweto na sopstvenosta da go prenese i na sledniot kupuva~.

Inicijalno, pri~inata za ovaa nepolnova`nost e {to klauzulata za rezervcija na

sopstvenosta ne bila planirana seriozno, tuku bila stavena vo dogovorot in fraudem

creditorum, zatoa {to samiot kupuva~ ima ovlastuvawe za raspolagawe so stokite kako da e sopstvenik. Deneska ovoj argument e otfrlen. Namesto toa e postaveno pra{aweto dali pravoto treba da dozvoli obezbeduvawa od vakov nesiguren tip. Stokite ~esto }e bidat prodadeni (ili transformirani vo procesot na proizvodstvoto) koga kupuva~ot }e otide

147

vo ste~aj, bez pritoa prodava~ot da ima nekoe obezbeduvawe vrz nekoj supstitut. Priznavaweto na vakvoto obezbeduvawe nema da im pomogne na branitelite na ovaa pozicija i nema da dovede do ekspanzija na eftinite krediti. Tro{ocite na kreditot od drugite izvori, osobeno od bankite }e dovedat do zgolemuvawe na tro{ocite za soodveten iznos, zatoa {to obi~no deneska tie imaat prioritet vrz imotot po sila na razla~nite prava vrz pretprijatieto. Zatoa zbirnata cena na kreditite za dol`nikot nema da bide pomala. Reformata so koja na prodava~ot mu se dava opcija za rezervirawe na pravoto i vo odnos na prihodite ostvareni so proda`bata na stvarite (pobaruvawata i novite proizvodi) nim im obezbeduva mnogu pogolemo i poefikasno obezbeduvawe. No taa }e predizvika tehni~ki problemi i }e gi potkopa registriranite razla~ni prava vrz pretprijatieto. I pokraj argumentite za reforma, na primer, deka proizvoditelite i prodava~ite na golemo voobi~aeno ne moàt da im konkuriraat na bankite za razla~nite prava vrz pretprijatieto i deka nivnite rizici ne se tolku diverzificirani, zakonodavcite dosega ne bea ba{ ubedeni deka obezbeduvaweto vrz prodadenite stoki treba da se pro{iri. Alternativniot predlog e deka razla~noto pravo vrz pretprijatieto treba da se pro{iri na celiot imot, no deka treba da bide ograni~eno na 50 posto od negovata vrednost.

Do merkata do koja klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta e nepolnova`na, podocne`nite kupuva~i }e stanat sopstvenici bez kakva bilo potreba od potpirawe na pravilata so koi se reguliraat bona fide steknuvawata.

Ograni~uvawata na rezervacijata na titulata vo izvesna merka moàt da se zaobikolat ako stokite mu se predadeni na trgovec vo maloproda`bata B na komision (neobjaveno, nejavno zastapuvawe, kommission, undisclosed agency), to est bez da se prenesuva sopstvenosta na liceto B, no so davawe na liceto B na pravo da gi prodava stokite za smetka na liceto A; ili kako konsignacija, {to na liceto B mu dava opcija da stane sopstvenik i da prodava za svoja smetka, ako najde nekoe treto lice koe saka da kupi. Vo dvata slu~ai, liceto A vo princip }e ima pravo na separacija (izla~no pravo) vo odnos na neprodadenite stoki. Me|utoa, dogovorot ne sklu~en kako komision ili konsignacija ako komisionerot/konsignatorot nema pravo da gi vrati stokite, bez preterani kazni ili tro{oci, ako ne pronajde kupuva~. Bez toa pravo, vo realnosta transakcijata }e bide dogovor za kupoproda`ba. Me|utoa, se ~ini deka na liceto A mu e dozvoleno da naplati fiksna cena od liceto B (namesto procent). Vo nekou presudi, sudovite go spomenale faktot deka vlastodavecot (konsignantot) obezbedil brzo re{avawe na spornite situacii, no toa se ~ini deka ne bilo ratio decidendi.

FINSKA Spored utvrdenata sudska praksa, klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta e

nepolnova`na vo odnos na doveritelite na kupuva~ot, ako toj ima pravo na preproda`ba na stokite pred da ja plati polnata cena na prodava~ot. Pozicijata moè da bide razli~na ako pravoto za preproda`ba na kupuva~ot e tolku ograni~eno {to ne go zagrozuva razla~niot interes na prodava~ot. Sosema e neverojatno deka ovoj uslov }e bide ispolnet vo konkretniot slu~aj, zatoa {to kupuva~ot ima pravo da gi prodade paltata vo svoeto redovno rabotewe.

148

Pravilata vo vrska so komisionot ili konsignacijata ponekoga{ moàt da go za{titat prodava~ot.15 No opisot na slu~ajot 4 ne indicira deka tie pravila treba da se primenat na ovoj slu~aj.

SPOREDBENI ZABELE[KI Na ednostavnata fakti~ka situacija na slu~ajot 4, analiziranite jurisdikcii

nudat ni{to pomalku od sedum razli~ni priodi. Poslednite dva, vo nordiskite sistemi, isto taka imaat razliki vo priodot.

Spored germanskoto, gr~koto, avstriskoto, italijanskoto, angliskoto, irskoto i {kotskoto pravo, pravoto na kupuva~ot za preprodavawe na stokata (paltata) na kupuva~ot mu dava ovlastuvawe za prenos na sopstvenosta direktno od prodava~ot na podocne`niot kupuva~. Podocne`nite kupuva~i ja steknuvaat sopstvenosta vrz stokite bez da imaat potreba od potpiraweto na pravilata za bona fide steknuvaweto. Se dodeka stokite se vo racete na prviot kupuva~, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta ostanuva nezasegnata i zatoa mu dava pravo na prodava~ot da gi vindicira stokite, nezavisno od faktot dali kupuva~ot e insolventen ili ne. Postoi edna pomala razlika pome|u germanskoto, gr~koto i avstriskoto pravo, od edna i italijanskoto, angliskoto, irskoto i {kotskoto pravo, od druga strana, na akademsko nivo. Vo prvite tri sistema ovlastuvaweto se tolkuva kako ovlastuvawe za raspolagawe (ograni~eno stvarno pravo, {to se razlikuva od sopstvenosta), dodeka vo vtoronavedenite jurisdikcii ovlastuvaweto gi sledi pravilata za mandat.

Kako i vo slu~ajot 2, treba da se zabeleì deka linijata na razgrani~uvawe ne soodvetstvuva na razlikite vo reìmite vo vrska so prenosot na sopstvenosta. Vo prvata grupa sre}avame apstraktni, konsenzualni i sistemi so tradicija koi ramo do ramo ne samo {to doa|aat do ist rezultat, tuku prifa}aat i ist metod na analiza.

Holandskoto pravo, iako doa|a do istiot rezultat kako i navedenite sistemi, se razlikuva od niv zatoa {to preproda`bata ja smeta za ispolnuvawe na suspenzivniot uslov za prenos na sopstvenosta pome|u prodava~ot i prviot kupuva~. Zatoa, kupuva~ot ja prenesuva sopstvenosta vrz stokite kako sopstvenik, a ne samo kako lice koe ima pravo na raspolagawe. Se dodeka stokite se vo vladenie na prviot kupuva~, sopstvenosta ostanuva kaj prodava~ot nezasegnata i spored holandskoto pravo.

Portugalskoto pravo dava drugo re{enie: podocne`nite kupuva~i dobivaat ne{to {to moè da se nare~e o~ekuvawe. Tie }e steknat celosna sopstvenost duri koga prviot kupuva~ }e ja plati kupovnata cena vo celost. Toa e taka, nezavisno od toa dali podocne`nite kupuva~i dejstvuvale sovesno i ~esno ili ne vo odnos na uveruvaweto deka kupuva~ot (a nivniot prodava~) e sopstvenik na stokata, zatoa {to portugalskoto pravo ne

15

Terminot konsignacija (consignment) ozna~uva tip na dogovor {to se razlikuva od komisionot

(commission). Vo dvata slu~aja stokite se ispora~uvaat na "posrednik" koj nema nikakva obvrska da gi

kupi tie stoki. Me|utoa, kaj konsignacijata e tipi~no "posrednikot" da ima opcija da gi kupi stokite. Vo takov slu~aj, namerata na strankite e deka stokite treba da bidat kupeni od strana na "posrednikot", koj potoa niv gi prodava vo svoe ime. Od druga strana, kaj komisionot e tipi~no {to stokite se prodavaat za smetka na vlastodavecot i deka vlastodavecot gi dobiva parite od prihodite ostvareni od strana na posrednikot od proda`bata na stokite na svoite klienti. No granicata pome|u konsignacijata i komisionot ne e mnogu jasna. Duri i kaj komisionot, ponekoga{ posrednikot ima opcija da gi kupi stokite za sebe i ne e lesno da se re{i dali stokite se prodadeni za smetka na "posrednikot" ili za smetka na vlastodavecot.

149

go prifatilo principot na bona fide steknuvawe od ne-sopstvenici. Me|utoa, imaj}i ja predvid fakti~kata sostojba na slu~ajot 4, koga seu{te ne do{lo do podocne`na proda`ba, rezultatot e ist kako i spored navedenite jurisdikcii: zadrùvaweto na sopstvenosta od strana na liceto A ostanuva nezasegnato i nego mu dava pravo da gi vindicira paltata od ste~ajniot imot.

êtvrt na~in za re{avawe na slu~ajot e prifateno vo francuskoto i belgiskoto pravo. Ovlastuvaweto na kupuva~ot za preproda`ba na stokite se smeta za pravno nerelevantno, se dodeka toa ne e sostaven del od dogovor za konsignacija vo strogata smisla na toj zbor. Zatoa, podocne`nite kupuva~i }e ja steknat sopstvenosta spored pravilata za bona fide steknuvawe. No bidej}i stokite seu{te se vo vladenie na kupuva~ot, rezultatite ne se razlikuvaat od onie do koi doa|aat sistemite {to se dosega spomenati.

Petoto re{enie e prifateno vo ju`no-afrikanskoto pravo, spored koe ovlastuvaweto za preproda`ba na paltata e pravno nerelevantno. Toa na liceto B ne mu

dava ovlastuvawe za prenos na sopstvenosta na svoite klienti, nitu go popre~uva (estop)

liceto A da gi vindicira paltata {to bile preprodadeni. Bez ogled na toa, imaj}i gi predvid faktite na slu~ajot 4, kade paltata seu{te ne se prodadeni, rezultatot ne se razlikuva od prethodnite re{enija: liceto A moè da gi vindicira stokite od ste~ajniot upravnik na liceto B.

[estoto re{enie so donekade razli~en rezultat e dobieno vo danskoto pravo. Rezervacijata na titulata moè da se prifati ako stokite mu bile prodadeni i preneseni na kupuva~ot so ovlastuvawe toj da gi prodade i pred pla}aweto na cenata. No ovoj aran`man e polnovaèn samo ako e napraven kako kreditna konsignacija, {to zna~i deka kupuva~ot (konsignator) mora da ima obvrska za itno pla}awe, a prodava~ot (konsignant) mora blisku da go kontrolira procesot na pla}aweto. Pravoto na kupuva~ot da gi vrati neprodadenite stoki moè da pomogne za da se poddrì rezervacijata, no toa sekako ne e nezamenlivo. Ako dogovorot ima forma na kupoproda`ba so zadrùvawe na sopstvenosta i ovlastuvawe za preproda`ba, no pri toa dogovorot ne se drì do strogite uslovi na dogovorot za konsignacija, klauzulata za rezervacija na titulata }e se smeta za ni{tovna.

Sedmoto re{enie i materijalno razli~niot rezultat go sre}avame vo {vedskoto i finskoto pravo. Ovde zadrùvaweto na titulata e nepolnova`no ako e pridruèno so ovlastuvawe na kupuva~ot za preproda`ba na stokite za svoja smetka pred isplatata na cenata, to est koga kupuva~ot go snosi rizikot deka stokite ne moàt da se preprodadat. Liceto A go zadrùva pravoto na separacija (izla~no pravo) vrz preostanatite stoki samo ako trgovecot na malo ima pravo da gi vrati stokite za koi ne moèl da najde kupuva~. Transakcijata kako ovaa zamislena vo slu~ajot 4 moè da bide izvedena na slednive dva na~ina: (1) moè da bide dogovor za komision, {to zna~i deka liceto B gi prodava stokite kako taen zastapnik za smetka na liceto A, ili (2) strankite moàt da se dogovorat deka liceto B gi kupuva stokite koga }e najde kupuva~, po {to gi preprodava tie stoki za svoja smetka ({to ~esto se narekuva konsignacija, iako ovoj termin ponekoga{ se koristi i za ozna~uvawe na komisionot).

Motivacijata za vakviot pristap, navedena vo {vedskiot izve{taj, ja spodeluvaat i drugite dve nordiski jurisdikcii. Koga stanuva zbor za mo`nosta da se stekne razla~no pravo vrz sredstvata dobieni od proda`bata na stokite, nivniot stav potsetuva na stavot na drugite evropski jurisdikcii {to ne go dozvoluvaat toa razla~no pravo, ako ne e

registrirano ili publikuvano (vidi angliski izve{taj slu~ai 5 i 6). Vo vrska so klauzulite za ostvarenite prihodi, fakti~ki postoi opasnosta za konflikt pome|u razla~noto pravo na prodava~ot i razla~noto pravo na bankata, spored razla~no pravo vrz pretprijatieto ili spored prenos na pobaruvawata kako obezbeduvawe. Poplavata na germanskite sudski presudi za konfliktot pome|u klauzulite za prihodite za prodava~ot

150

i pravoto na bankata spored prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe mnogu dobro ni ja ilustrira ovaa opasnost. Me|utoa karakteristi~na crta na danskoto, {vedskoto i finskoto re{enie e striktniot stav vo odnos na neprodadenite stoki {to seu{te se vo vladenie na kupuva~ot spored klauzulata za rezervacija na titulata. Vo ovaa to~ka, transakcijata ne moè da se smeta za izmama na doveritelite - treti lica na kupuva~ot na nekoj dopolnitelen na~in {to bi se razlikuval od normalnoto zadrùvawe na sopstvenosta, {to isto taka go identifikuva i {vedskiot izve{taj, nitu pak se ~ini uverlivo, barem od gledna to~ka na germanskiot nabquduva~ prodava~ot da se li{i od ednostavnoto zadrùvawe na titulata ako toj isto taka ne moè da dobie razla~no pravo vrz prihodite ostvareni od proda`bata na stokite na podocne`nite kupuva~i.

151

SLUÂJ 5: MOTORNI VOZILA KUPENI I PREPRODADENI (I)

(Za{tita na bona fide kupuva~ot - zadrùvawe na sopstvenosta i preproda`bata - konsignacija - posebno zakonodavstvo)

Liceto A e proizvoditel (ili uvoznik) na avtomobili. Toj mu prodava pet

avtomobila na liceto B, koe e licenciran distributer. Dogovorot mu dava na liceto B period od ~etirieset i pet dena pred da ja plati cenata. Toj isto taka ja sodrì slednava klauzula: "So ova prodava~ot ja zadrùva sopstvenosta vrz avtomobilite ispora~ani spored ovoj dogovor. Me|utoa, kupuva~ot ima pravo da gi preprodade vozilata vo svoeto redovno rabotewe." Dve nedeli po isporakata na avtomobilite, liceto B uspealo da gi

prodade site avtomobili na razli~ni klienti (C1 - C5) koi gi platile vozilata i vedna{ gi zemale. Pred da mu plati na liceto A, liceto B odi vo ste~aj.

PRA[AWA (a) Dali liceto A seu{te moè da se povikuva na svoeto sopstveni~ko ili nekoe

drugo stvarno pravo vrz avtomobilite? Do koja merka, ako voop{to, odgovorot zavisi od ovlastuvaweto na liceto B da gi preprodade avtomobilite?

(b) Koj ima pravo na parite {to bile plateni od strana na klientite (C1-C5) na liceto B? Dali e toa liceto A? Ili toa e ste~ajniot upravnik ili ste~ajnite doveriteli na liceto B?

(v) Dali liceto A moè da ja podobri svojata pozicija na nekoj na~in? Ako moè, od koi natamo{ni okolnosti }e zavisi taa podobrena pozicija? Dali vakvite aran`mani voobi~aeno se koristat? Dali postoi nekoj tipi~en aran`man (moèbi za specifi~nite stoki, motorni vozila ili drugi) ~ie koristewe }e mu dade na liceto A obezbeduvawe {to }e postoi i pokraj izvr{enata preproda`ba?

RASPRAVA GERMANIJA

(a) Liceto A ne moè ve}e da se povikuva na svoeto sopstveni~ko pravo. Pravoto na liceto B da gi preprodade avtomobilite zna~i deka klientite (C1-C5) stanale sopstvenici na vozilata bez da se potpiraat na pravilata so koi se regulira bona fide steknuvaweto.

Bona fide steknuvawe na sopstvenosta od ne-sopstvenik Ako liceto B nema pravo za preprodavawe na vozilata, klientite seu{te }e

steknat sopstveni~ko pravo ako se ispolneti uslovite za bona fide steknuvawe. ^lenot 1006 stav 1 od germanskiot Gra|anski zakonik naveduva deka liceto koe ima vladenie vrz dvi`nata stvar se pretpostavuva deka e nejzin sopstvenik. Zatoa, vladenieto na

152

prodava~ot (liceto B) vrz stokite pretstavuva osnova za sovesnosta na kupuva~ot. Podocne`niot kupuva~ generalno ima pravo da veruva deka prodava~ot koj ima vladenie vrz stokite (dvi`nite stvari) e niven sopstvenik. Sovesnosta se prezumira i taa prezumpcija moè da se sru{i samo ako steknuva~ot pozitivno znae deka prenesuva~ot ne e sopstvenik ili ako negovoto neznaewe na toj fakt pretstavuva gruba nebre`nost; vidi

~len 932 stav 2 Gra|anski zakonik. Bona fide kupuvaweto mora da bide za nadomest. Ako prenosot e bez nadomest (besplatno raspolagawe), steknuva~ot sepak }e stane sopstvenik, no }e ima obvrska za povtoren prenos na sopstvenosta na orginalniot sopstvenik spored pravilata za neosnovano zbogatuvawe (~len 816 stav 1 re~enica 2 Gra|anski zakonik). Natamu, bona fide steknuvaweto ne e mo`no ako sopstvenikot bil nedobrovolno li{en od vladenieto vrz stvarta: ~len 935 stav 1 Gra|anski zakonik. Ovaa odredba ne se primenuva na parite i na negocijabilnite instrumenti na donositel (~len 935 stav 2 Gra|anski zakonik).

Ostanatite uslovi za bona fide steknuva~ot na sopstvenosta od ne-sopstvenik zavisi od na~inot na prenos na sopstvenosta:

(1) Ako prenosot se vr{i so realna isporaka na stvarta, steknuva~ot }e stekne sopstvenost pod uslov da bide sovesen vo vremeto na isporakata.

(2) Ako namesto realna isporaka, strankite se dogovorile deka prenesuva~ot }e go zadrì vladenieto vrz stvarta, no }e ja drì vo polza na steknuva~ot (constitutum

possessorium), bona fide steknuvaweto na sopstvenosta }e bide mo`no samo ako i vo momentot vo koj steknuva~ot }e stekne direktno vladenie, pod uslov i vo toj moment da bide sovesen (~len 933 Gra|anski zakonik).16

(3) Ako namesto realna isporaka, strankite se dogovorile za cesija (prenos) na baraweto za vra}awe na stvarta, dovolna e sovesnosta vo vremeto na cesijata (~len 934 Gra|anski zakonik). Sprotivno na praviloto od ~len 933 Gra|anski zakonik, ne e neophodno steknuva~ot da dojde vo direktno vladenie so dvi`nata stvar. Bitno e da se zabeleì deka vo ovoj slu~aj indirektnoto vladenie kaj dvete stranki se smeta za dovolno, dodeka vo slu~ajot (2) indirektnoto vladenie na steknuva~ot ne se smeta za dovolno. Ovaa nekonzistentnost moè da se razre{i ako kako re{ava~ki faktor se smeta celosnoto gubewe na vladenieto od strana na prenesuva~ot.

Deneska, osnovniot problem {to se javuva vo vrska so sovesnosta na kupuva~ite e zgolemenata upotreba na nevladetelskite razla~ni prava bazirani na sopstvenosta (zadrùvawe na titulata so razli~ni pro{iruvawa, prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe). Moème da se zapra{ame dali kupuva~ite (ili doveritelite) deneska seu{te moàt da veruvaat deka dvi`nite stvari {to gi zateknale vo vladenie na prodava~ot (ili dol`nikot) se navistina vo nivna sopstvenost. Gra|anskiot zakonik zaklu~il deka vo onie trgovski sektori vo koi prakti~no site stoki se prodavaat so klauzula za zadrùvawe na titulata, kupuva~ite ve}e ne moàt da pretpostavat deka prodava~ot e sopstvenik na stokite {to se vo negovo vladenie. Sudot veli:

"Vo tekot na ekonomskiot razvoj, re{itelnosta na fakti~koto vladenie, {to pretstavuva osnova za zakonskata odredba za bona fide steknuvawata vo golema merka go izgubila svoeto zna~ewe. Toa se odnesuva na site dvi`ni stvari {to obi~no se kupuvaat na

16

Ova pravilo go re{ava konfliktot pome|u prodava~ot spored klauzula za zadrùvawe na

sopstvenosta i doveritelot na kupuva~ot na kogo mu bila prenesena sopstvenosta kako obezbeduvawe. Prodava~ot nema da go ovlasti kupuva~ot da izvr{i prenos za obezbeuvawe za stokite za koi toj ja zadràl sopstvenosta. Doveritelot ne moè da stekne sopstvenost od kupuva~ot kako ne-sopstvenik zatoa {to stokite realno ne mu se predadeni na nego. Zatoa zadrùvaweto na sopstvenosta }e ima prioritet vo odnos na prenosot za obezbeduvawe.

153

kredit i zatoa se ispora~uvaat so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Vo ovaa sfera, vladenieto upatuva na sopstvenosta samo vo mnogu ograni~ena merka."

Me|utoa, germanskiot Gra|anski zakonik seu{te generalno ne zaklu~il deka vladenieto go izgubilo sekoe zna~ewe za re{avaweto na konfliktite vo odnos na sopstvenosta, tuku nastojuva sekoj konkreten slu~aj da se razgleduva individualno so ogled na fakti~kata situacija. Vo edna druga presuda Sudot veli:

"Iako mora da se priznae eminentnoto zna~ewe na zadrùvaweto na sopstvenosta vo dene{nata trgovija, zakonskiot princip naveden vo ~lenovite 932, 935 od Gra|anskiot zakonik ne treba da se gubi od vid. Ovoj princip veli deka sekoe lice koe dobrovolno }e go prenese vladenieto vrz svojata stvar go snosi rizikot nekoj drug da stekne sopstvenost vrz taa stvar."

(b) Parite {to mu bile plateni na liceto B se sostaven del od negoviot imot i }e

bidat podeleni pome|u negovite doveriteli vo ste~ajnata postapka. (v) Postojat dva osnovni na~ina na koi liceto A moè da ja podobri svojata

pozicija. Me|utoa, nitu eden od niv ne moè da se primeni na ovoj slu~aj.

(i) Prviot na~in e da ne mu se dozvoli na liceto B da ja preprodade kolata. Klientite seu{te }e stanat sopstvenici, pod uslov da se sovesni vo momentot na steknuvaweto na vladenieto vrz voziloto. Me|utoa, vo opredeleni okolnosti, liceto A moè da gi bara prihodite ostvareni od strana na liceto B, duri i po poveduvaweto na ste~ajnata postapka protiv nego. ^lenot 48 od Zakonot za ste~aj go {titi doveritelot ~ie pravo da gi vindicira stokite vo ste~ajnata postapka (na primer vrz osnova na zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost) nezakonski bilo popre~eno ili od strana na samiot dol`nik pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka ili od strana na ste~ajniot upravnik po poveduvaweto na postapkata. Ovoj doveritel moè da go bara nadomestot {to gi primile dol`nikot ili ste~ajniot upravnik, pod uslov toj da ostanal vo ste~ajniot imot na na~in {to moè da se identifikuva (~len 48 re~enica 2 Zakon za ste~aj). Ovde, preproda`bata na vozilata od strana na liceto B bi bila nezakonita, vo smislata na ~lenot 48, ako dogovorot pome|u liceto A i B ne sodrèl ovlastuvawe za preproda`ba. Me|utoa, problemot leì vo vtoriot uslov. Ako pobaruvaweto {to nastanalo od podocne`nata proda`ba ve}e bilo namireno, pravata na liceto A spored ~lenot 48 od Zakonot za ste~aj }e postojat samo ako parite bile plateni na posebna smetka. Spored predominantniot stav, parite isplateni na normalnite trgovski smetki na kupuva~ot ve}e ne moàt da se identifikuvaat za celite na ~lenot 48 re~enica 2 od Zakonot za ste~aj.

(ii) Voobi~aeno, dogovorite za proda`ba na stokite {to se planirani za natamo{na preproda`ba sodràt klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost {to gi pro{iruva pravata na prodava~ot i na prihodite od taa preproda`ba (klauzula za prihodite). Pokraj klauzulata za obi~noto zadrùvawe na sopstvenosta i ovlastuvaweto na prviot kupuva~ (B) za preproda`ba na stokite (vozilata), ovaa klauzula }e sodrì anticipatorna cesija na pobaruvawata {to nastanale od preproda`bata. Tipi~nata klauzula za prihodite glasi:

"Stokite ostanuvaat vo na{a sopstvenost se do isplatata na kupovnata cena. Kupuva~ot ima pravo da gi preprodade stokite vo svoeto redovno rabotewe. Me|utoa, kupuva~ot so ova mu gi prenesuva (cedira) na prodava~ot site pobaruvawa {to proizlegle od preproda`bata na stokite na treti lica. Kupuva~ot e ovlasten da gi naplati tie pobaruvawa, duri i po prenosot (cesijata), se dodeka gi po~ituva uslovite na dogovorot i se dodeka ne e insolventen."

154

Slednive karakteristiki na germanskoto pravo (kreirano od strana na sudskata praksa) ovie klauzuli za prihodite gi napravile zakonski vozmo`ni i prakti~no funkcionalni:

(1) Germanskoto pravo dozvoluva cesija na idni pobaruvawa. Dogovorot so koj kupuva~ot (B) gi prenesuva pobaruvawata na prodava~ot (A) {to se proizlezeni od podocne`nite proda`bi (preproda`bite) e polnovaèn, duri i koga seu{te ne se sklu~eni dogovorite za preproda`ba. Sekako, liceto A ne moè da bara ni{to se dodeka ne bide sklu~en dogovorot so liceto C, no vedna{ po negovoto sklu~uvawe, pobaruvaweto na B vo

odnos na liceto C avtomatski se prenesuva na liceto A. Toa ne zavisi od kontinuiranata voqa na liceto B da go prenese pobaruvaweto. Principot na specifi~nost (opredelenost, individualiziranost) bara samo (1) pobaruvawata na koi se odnesuva cesijata da moàt jasno da se identifikuvaat vo momentot na nivnoto nastanuvawe, i (2) tie da se opredeleni vo vremeto na cesijata (prenosot). Sprotivno na sudskata praksa na Reichsgericht,

Gra|anskiot zakonik ne gi primenuva ovie uslovi rigorozno. Toj ne misli deka e neophodno dogovorot odnapred da gi predviduva site detali i eventualnosti i nadvor od sekakov somne` da gi specificira pobaruvawata {to podocna }e bidat opfateni so prenosot (cesijata). Zatoa e mo`no na primer da se prenesat i site idni pobaruvawa {to se proizlezeni od podocne`nite preproda`bi sklu~eni vo redovnoto rabotewe na prenesuva~ot ili na site idni pobaruvawa {to se proizlezeni od dogovorite so klientite ~ii imiwa po~nuvaat so bukvite "A" do "K" ili koi ìveat vo nekoja konkretna oblast ili mesto ili site pobaruvawa proizlezeni od dogovorite sklu~eni vo nekoj opredelen period. Gra|anskiot zakonik kako opredeleni gi prifa}a duri i onie cesii na idni pobaruvawa "{to se ednakvi na vrednosta na ispora~anite stoki". Nema nikakva potreba da se naloùvaat rokovi.

(2) Germanskoto pravo ja priznava polnova`nosta na cesijata za celite na obezbeduvaweto na pobaruvawata (prenos kako obezbeduvawe).

(3) Prenosot ne bara nekoja posebna forma ili publicitet. Osobeno, nema potreba za izvestuvawe na debitores cessi (C1-C5) za da stane polnova`na erga omnes. Toa e isto taka i vo vrska so prenosot za obezbeduvawe, iako uslovot za izvestuvawe postoi za zalogot na pobaruvawata (~len 1280). Kako i kaj prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe sudovite sekoga{ go tretirale kako "normalna" cesija i se vozdràle od primena na pravilata za zaloga na prava.

Me|utoa, vo ovoj slu~aj, klauzulata za prihodite nema da ja podobri pozicijata na liceto A, zatoa {to parite ve}e mu bile uplateni na liceto B. Toa e soglasno so voobi~aenata delovna praksa. Vo slu~aite kako ovoj, liceto A voobi~aeno }e mu dozvoli na liceto B da gi naplati parite za nego. Liceto B }e ima dogovorna obvrska da gi upotrebi tie pari za isplata na svojot dolg kon liceto A. Ako liceto C mu plati na B, parite mu pripa|aat na liceto B. Toj }e ima obvrska tie pari da gi prenese na liceto A, no toa e samo pobaruvawe in personam (obligacija). Voobi~aeno, ako liceto A razbere deka liceto B ima finansiski problemi, toj }e go ukine ovlastuvaweto na liceto B za naplata na pobaruvawata za nego i }e gi izvesti klientite na liceto B za cesijata. Izvestuvaweto gi spre~uva klientite da izvr{at polnova`na uplata na liceto B. Raskinuvaweto na ovlastuvaweto na B za naplata na parite, vo opredeleni okolnosti, moè da mu obezbedi na liceto A dopolnitelen praven lek vo slu~aj na ste~aj na liceto B. Ovoj praven lek e po analogija so navedeniot ~len 48 od Zakonot za ste~aj. Primenata nema da bide direktna, tuku analogna, zatoa {to prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe ili prenosot na sopstvenosta mu dava na doveritelot samo pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto. Ovde nezakonskiot prenos od strana na dol`nikot (B) }e leì vo naplatata na pobaruvawata od klientite, po

155

odzemaweto na ovlastuvaweto za toa od strana na liceto A. No vo ovoj slu~aj, pravoto na liceto A vrz uplatenite pari }e bide bezuspe{no zaradi dve pri~ini. Prvo, liceto A ne go otpovikalo ovlastuvaweto za naplata pred liceto B da gi primi parite od klientite C1-C5 i vtoro, parite ve}e ne moàt da se identifikuvaat, bidej}i ne se plateni na posebna bankarska smetka.

Kako zaklu~ok, parite uplateni od strana na klientite C1-C5 na liceto B mu pripa|aat na liceto B ili - vo slu~aj na insolventnost - na ste~ajnite doveriteli na liceto B.

AVSTRIJA (a) Liceto A go izgubilo sopstveni~koto pravo vrz vozilata od podocne`nite

kupuva~i (C1-C5). Liceto B imalo ovlastuvawe za preproda`ba na vozilata, pa zatoa i moèlo da ja prenese sopstvenosta (qua derivativna tu`ba za sopstvenost) vrz tie vozila, nezavisno od faktot deka ne bil niven sopstvenik. Vo avstriskata (i germanskata) pravna terminologija toj imal Verfugungsermachtugung.

Bez ova ovlastuvawe za preproda`ba na vozilata toj nemalo da moè da izvr{i prenos na sopstvenosta vrz vozilata. Me|utoa }e postoi mo`nosta za bona fide kupuvawe.

Ako prodava~ot ne e sopstvenik na predmetot na proda`bata i ne bil ovlasten od strana na sopstvenikot da ja prodade konkretnata stvar, kupuva~ot moè da stane sopstvenik samo po pat na bona fide prenos. Postojat ~etiri slu~ai na bona fide prenos. Spored ~lenot 367 od avstriskiot Gra|anski zakonik, kupuva~ot na predmetot stanuva sopstvenik bez ogled na faktot {to toj predmet ne e vo sopstvenost na prodava~ot ako (1) toj kupuva na javna aukcija; (2) prodava~ot e trgovec i predmetot se prodava vo ramkite na negovoto redovno rabotewe; ili (3) ako vistinskiot sopstvenik go predal predmetot na prodava~ot (nu`no ne za toj da go pprodade natamu). Vo tretiot slu~aj, prodava~ot se opi{uva kako Vertrauensmann (~ovek od doverba).

^lenot 367 od Gra|anskiot zakonik ne se primenuva na besplatnite raspolagawa. Vo takvi slu~ai, bona fide prenosot moè da se izvr{i spored edna druga odredba od zakonikot, ~lenot 371, ako konkretniot predmet se sostoi od pari ili hartii od vrednost.

Kupuva~ot nu`no mora da ima pravo da veruva deka prodava~ot e sopstvenik na predmetot. Spored edno mislewe, sosema e dovolno ako toj veruva deka prodava~ot ima pravo (ovlastuvawe) da go prodade predmetot. Me|utoa, ako negovoto uveruvawe se bazira na lesna nebre`nost, ~lenot 367 od Gra|anskiot zakonik nema da se primenuva.

Pravnite avtori ne se soglasuvaat vo vrska so toa dali e neophodno stokite da mu

bidat predadeni na kupuva~ot. Nekoi smetaat deka bona fide prenosot moè da bide izvr{en i preku constitutum possessorium. Toa isto taka e pozicijata na Vrhovniot sud (SZ

11/12). Me|utoa drugite tvrdat deka toa ne e mo`no. Natamu, postoi nesoglasuvawe vo vrska so toa dali steknuvaweto na sopstvenosta zavisi od celosnata isplata na cenata za prodadeniot predmet. Mnozinskoto mislewe smeta deka toa ne e neophodno, malcinskoto mislewe smeta deka toa e neophodno.

Ako prodava~ot e trgovec, pokraj ~lenot 367 od Gra|anskiot zakonik se primenuva i ~lenot 366 od Trgovskiot zakonik. Po sila na ovaa odredba, sosema e dovolno ako kupuva~ot veruva deka prodava~ot ima pravo da go prodava predmetot. ^lenot 366 od Trgovskiot zakonik ne se primenuva ako predmetot bil ukraden ili izguben od strana na orginalniot sopstvenik, osven ako predmetot na transakcijata se pari ili hartii od vrednost ili stoki prodadeni na javna aukcija.

156

Ako prodava~ot ne go ovlastil kupuva~ot za preproda`ba na stokite ili ako vtorata proda`ba ne e izvr{ena soglasno so dadenoto ovlastuvawe, vtoriot kupuva~ moè

da stane sopstvenik samo preku bona fide kupuvawe, {to zavisi od toa dali toj imal pravo da veruva deka prodava~ot e sopstvenik na predmetot {to e prodaden ili bil ovlasten da go prodade. Postoi barem delumno nesoglasuvawe vo vrska so uslovot spored koj kupuva~ot ima pravo da veruva taka, osobeno vo vrska so toa dali kupuva~ot e dolèn da proveri dali ovlastuvaweto fakti~ki postoi. Mora da razlikuvame nekolku slu~ai:

(1) Ako stokite se kupeni vo gotovo, kupuva~ot (na primer C1) ne mora da vr{i nikakvi natamo{ni istragi, duri i koga konkretnite stoki obi~no se prodavaat so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Ova pravilo se primenuva samo ako kupuva~ot ima pravo da pretpostavi deka stokite mu bile predadeni na prviot kupuva~ za toj da gi preprodade i ako tie se preprodadeni od strana na prviot kupuva~ pri negovoto redovno rabotewe. Zatoa ova pravilo ne se primenuva na stokite {to se del od trajniot kapital na prviot kupuva~. Motivot {to se poddrùva so ova pravilo e deka kupuva~ot ima pravo da veruva deka negoviot prodava~ }e gi prense parite plateni na prviot prodava~.

(2) Ako vtoriot kupuva~ gi kupuva stokite na kredit, nekoi avtori tvrdat deka toj treba da napravi natamo{ni istraùvawa, zatoa {to nema pravo da pretpostavi deka prviot prodava~ go ovlastil kupuva~ot da gi prodava stokite na kredit. Ovoj stav e izrazen od strana na Vrhovniot sud vo slu~ajot SZ 60/13. Vo ovoj slu~aj, vtoriot kupuva~ bil trgovec, diler na avtomobili koj go kupil voziloto za da go preprodade. Edna ponova presuda na Vrhovniot sud se odnesuva na slu~aj vo koj predmetot - avtomobil - bil kupen na kredit od strana na lice za privatni celi. Vo ovoj slu~aj, Vrhovniot sud smetal deka kupuva~ot nemal obvrska za natamo{ni istraùvawa. Kupuva~ot imal pravo da veruva deka prviot prodava~ go ovlastil prviot kupuva~ da go prodade avtomobilot i da ja prenese sopstvenosta vrz voziloto po celosnata isplata.

(b) Ako liceto A i B ne dogovorile nekoja posebna odredba za pla}aweto, toga{

uplatenite pari }e bidat sostaven del od imotot na liceto B i zatoa }e bidat zemeni od ste~ajniot upravnik.

(v Za da se izbegne ovoj problem, A i B voobi~aeno dogovaraat rezervacija na

titulata so klauzula za prihodite, {to obezbeduva pobaruvaweto na liceto B vo odnos na liceto C da bide preneseno (cesija) na liceto A. Vo avstriskoto pravo ova e poznato kako pro{irena rezervacija na sopstvenosta (verlangerter Eigentumsvorbehalt). Kako

rezultat na ovoj dogovor liceto C mora da mu plati na liceto A. Bidej}i celta na prenosot na pobaruvaweto proizlezeno od preproda`bata e da se

dade obezbeduvawe, publicitetot se naloùva kako uslov. Spored avstriskoto pravo, site razla~ni prava osven zadrùvaweto na sopstvenosta podleàt na uslovot za publicitet. Toa zna~i deka razla~noto pravo vo izvesna smsila mora da se manifestira nadvore{no, za da im signalizira na tretite lica deka kako takvo pravo postoi. Razla~nite prava vrz zemji{tata, na primer, mora da bidat registrirani vo zemji{niot register. Dvi`nite stvari {to se davaat vo zaloga ili ~ija sopstvenost se prenesuva kako obezbeduvawe mora da mu bidat predadeni na doveritelot. Ra~nata zaloga ne moè da se kreira preku

constitutum possessorium, zatoa {to toj akt ne go ispolnuva uslovot za publicitet. Ako rala~noto pravo e kreirano vrz pobaruvawe ili ako e toa preneseno kako obezbeduvawe

(cesija), isto taka mora da bide ispolnet uslovot za publicitetot (~len 452 Gra|anski zakonik). Toa se pravi ili preku izvestuvawe na dol`nikot (debitor cessus) ili preku vnesuvawe stavka vo trgovskite knigi na doveritelot B vrz ~ie pobaruvawe e kreirano razla~noto pravo. Izvestuvaweto na dol`nikot i upisot vo knigite na doveritelot moè

157

da se izvr{i duri i vo vrska so pobaruvawata {to seu{te ne se nastanati. Izvestuvaweto sekako e mo`no samo ako ve}e e poznat identitetot na idniot debitor cessus. Me|utoa spored mnozinskiot stav na pravnata doktrina, postapkata so upis vo knigite e mo`na duri i koga identitetot na idniot debitor cessus ne e poznat vo vremeto na upisot. No prenesenoto pbaruvawe treba da bide specificirano na dovolno precizen na~in.

Se dodeka debitor cessus treba da bide informiran za cesijata, toj moè da mu plati na prenesuva~ot. Licata A i B moàt da sklu~at dogovor spored koj liceto B }e bide

obvrzano uplatite od debitores cessi da gi drì odvoeno od svojot drug imot, na ime na liceto A. Ovoj tip na transakcija se narekuva antizipiertes Besitzkonstitut (anticipirano

constitutum possessorium). Bidej}i postojat izvesni problemi vo vrska so tolkuvaweto na ovoj dogovor, sporno e do koja merka toj nudi realna za{tita na liceto A. Po

izvestuvaweto, liceto C moè da izvr{i polnova`ni isplati samo na liceto A. GRCIJA (a) Liceto A ne moè da ja bara sopstvenosta vrz vozilata. Licata C1-C5 stanuvaat

sopstvenici na vozilata, soglasno ~lenovite 1034, 239 od Gra|anskiot zakonik, zatoa {to liceto B bilo ovlasteno od strana na liceto A da gi preprodade (i o~igledno da ja prenese sopstvenosta vrz) vozilata.

Duri i ako liceto B ne bilo ovlasteno za preproda`ba na vozilata, licata C1-C5 }e stanat sopstvenici ako se ispolneti uslovite od ~lenot 1036 (bona fide steknuvawe na sopstvenosta vrz dvi`ni stvari). Spored najuverliviot, iako ne i dominanten stav,

mo`nosta za bona fide steknuvawe e isklu~ena ako realnata isporaka e zameneta so constitutum possessorium. Koga imalo realna isporaka, sopstvenosta se prenesuva na steknuva~ot vo momentot koga toj }e stekne direktno vladenie vrz dvi`nata stvar, ako vo toa vreme dejstvuva sovesno. Sovesnosta se prezumira i }e bide isklu~ena samo ako steknuva~ot pozitivno znael deka prenesuva~ot ne e sopstvenik ili ako negovoto neznaewe

pretstavuva gruba nebre`nost (~len 1037 Gra|anski zakonik). Spored ~lenot 10 od Zakonot 2844/2000 dogovorite so klauzula za rezervirawe na tiutlata moàt da se registriraat vo

posebni javni registri {to se vodat kaj tnr. "zaloèn register". Sosema e o~igledno deka vo ovoj slu~aj mo`nosta za bona fide steknuvawe e mnogu ograni~ena, zatoa {to registracijata vo najgolemiot broj slu~ai }e ja isklu~i sovesnosta.

(b) Ako liceto B otide vo ste~aj, parite {to gi uplatile negovite klienti se

sostaven del od ste~ajniot imot i }e gi prezeme ste~ajniot upravnik. (v) Klauzulata za prihodite }e mu dade pravo na liceto A vrz pobaruvawata

proizlezeni od preproda`bite. Ako kupuva~ot e trgovec vo maloproda`bata, voobi~aena trgovska praksa e zadrùvaweto na sopstvenosta da se kombinira so cesija na idni pobaruvawa proizlezeni od preproda`bata na stokite (klauzula za prihodite).

Liceto A isto taka }e moè da stekne prioritet vo odnos na doveritelite na liceto B so upotreba na razla~no pravo vrz pretprijatieto, iako toa nema da mu dade na liceto A nekoe dopolnitelno stvarno pravo vrz konkretniot prodaden predmet. Razla~noto pravo vrz pretprijatieto e neodamna vovedeno vo gr~kiot praven sistem so ~lenot 16 od navedeniot Zakon 2844/2000 (vo sila od 13 oktomvri 2001 godina). Me|utoa, ako liceto A saka da ima stvarno pravo vrz konkretniot predmet {to e prodaden, toj mora da kreira posebeno razla~no pravo vrz konkretniot predmet (preku zalog ili

158

nevladtelska zaloga, nare~ena "fiktivna zaloga") ili }e treba da go rezervira pravoto na sopstvenost bez da mu dava ovlastuvawe na liceto B za preproda`ba na stvarta.

Vo vrska so nekoi kategorii dvi`ni stvari, zakonodavstvoto gi specificira uslovite za kreirawe na zalogata. I pokraj toa {to za kreiraweto na zalogata se bara isporaka na stvarta na doveritelot ili na treto lice (zaloèn doveritel-~uvar ili

depozitar) (~len 1211-1212 Gra|anski zakonik), pravoto dozvoluva registracija na dogovorot vo posebni javni registri za da moè vakvata isporaka da se zameni za odredeni vidovi dvi`ni stvari. Najva`nite tipovi fiktivni zalozi priznaeni so gr~koto zakonodavstvo se:

(1) zalozi na ma{inite od pretprijatieto za celite na obezbeduvaweto na

bankarskite pobaruvawa proizlezeni od dadeni krediti (LD 1038/1949);

(2) zalozi na filmskite ma{ini za proizvodstvo na filmovi i pobaruvawata

proizlezeni od eksploatacijata na tie filmovi (LD. 4208/1961).

(3) zalozi vrz vozila (L.711/1977) za celite na obezbeduvaweto na pobaruvawata od koj bilo doveritel;

(4) zalozi na tehni~kata oprema, proizvodite i ìvotnite {to im pripa|aat na

zemjodelcite, odgleduva~ite na ìvotni i zemjodelskite asocijacii (L. 2184/1920);

(5) zalozi vrz tutunot za celite na obezbeduvaweto na bankarskite pobaruvawa {to proizleguvaat od zaemi dadeni na proizvoditelite na tutun (LD. 21.11/31.12.1925).

Bidej}i tie se stvarni (apsolutni) prava, vakvite fiktivni zalozi se polnova`ni vo odnos na celiot svet (erga omnes). Razla~niot doveritel ima pravo na sledewe nezavisno od koj bilo prenos na sopstvenosta. Po prinudnata proda`ba na predmetot na obezbeduvaweto, razla~niot doveritel ima prioritet vrz realiziranite prihodi. No ovie posebni zalozi ne moàt razumno da se koristat vo na{iot konkreten slu~aj, koga stokite se nameneti za preprodaa`ba, zatoa {to nikoj nema da bide podgotven da kupi ne{to {to e optovareno so ograni~eno stvarno pravo.

Noviot Trgovski zakonik, {to sega e vo faza na podgotovka, predviduva kreirawe na zaloga bez isporakata na predmetot na obezbeduvaweto za celite na obezbeduvaweto na trgovskite pobaruvawa (~lenovi 280ff nacrt Trgovski zakonik). Istiot Zakonik propi{uva priznavawe na razla~nite prava vrz pretprijatijata i kreirawe na razla~no pravo vrz sodrìnata na skladi{teto: ~len 10, 12, 23 i 287 Trgovski zakonik, 1987 godina.

Isto taka postojat posebni zakoni za prenosot na nekoi posebni kategorii dvi`ni

stvari kakvi {to se avtomobilite (L. 722/1977), brodovite (KIND ~len 6) i vozduhoplovite (L. 5017/1931).

FRANCIJA (a) Po sila na dogovorot za proda`ba, liceto B ne stanuva sopstvenik na vozilata i

zatoa i ne moè da gi prodade na natamo{en kupuva~ C. Toj moè da gi prodade samo vo polza (za smetka) na liceto A (so primena na principot nemo plus). Me|utoa, klientite C1-

C5 gi kupile vozilata i steknale direktno vladenie vrz niv (gi zele so sebe). Samoto vladenie vrz stvarta, duri i koga stvarta bila prodadena so klauzula za rezervirawe na sopstvenosta mu dava na sovesnoto treto lice perfektno sopstveni~ko pravo vrz taa stvar. Spored ~lenot 2279 stav 1 od Gra|anskiot zakonik "vo odnos na dvi`nite stvari vladenieto e ednakvo so sostvenosta". Ovoj princip e kompletiran so ~lenot 1141 od

Gra|anskiot zakonik {to na bona fide vladetelot mu dava sopstvenost vrz dvi`nite stvari.

159

Zatoa, ako podocne`niot kupuva~ znae deka stvarta ostanala vo sopstvenost na inicijalniot prodava~, toj }e mora da ja vrati stvarta, zatoa {to nema da bide sovesen.

Dali liceto B ima pravo ili ovlastuvawe za preprodavawe na vozilata e sosema nerelevantno. Sosema e jasno deka klientite C1-C5 }e se smetaat za bona fide vladeteli i zatoa }e imaat pravo da gi zadràt vozilata.

(b) Licata C1-C5 vedna{ mu platile na liceto B. Liceto A pred ste~ajot na B moè

da gi bara parite uplateni od strana na licata C1-C5. Toj }e treba da dokaùva deka pome|u nego i liceto B imalo premol~en dogovor za zastapuvawe (mandat). Dogovorot mu dava na liceto B mandat da gi prodava vozilata za smetka na liceto A i da gi prima

uplatite. Soglasno ~lenot 1993 od Gra|anskiot zakonik, zastappnikot mora da mu gi prenese na vlastodavecot site iznosi {to gi primil za negova smetka. Dali iznosite bile drèni na posebna smetka ili ne e sosema nerelevantno.

Po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, prodava~ot ne moè da bara pravo vrz prihodite ostvareni od proda`bata {to se vo racete na dol`nikot ili na ste~ajniot upravnik, osven ako moè da dokaè deka cenata mu bila platena na dol`nikot po poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Liceto A }e ima pravo samo da go prijavi svoeto pobaruvawe za naplata na cenata kaj ste~ajniot upravnik.

(v) Distribucijata na vozilata voobi~aeno se aranìra preku dogovor za koncesija

(concession) pome|u prodava~ot (snabduva~ot) i trgovecot (dilerot). Dogovorot obezbeduva ramka {to bara od trgovecot (dilerot) isklu~ivo da gi prodava vozilata proizvedeni od strana na proizvoditelot (snabduva~ot) i opfa}a kaluzula za kvotite spored koja dilerot se obvrzuva deka }e kupi odreden broj na vozila vo nekoj opredelen period. Toj e poseben i nezavisen dogovor od dogovorot za proda`ba: snabduva~ot mora da go odobri istaknuvaweto na svojot trgovski znak i da mu dade na dilerot tehni~ka i komercijalna poddr{ka. Za vozvrat, dilerot mora da go istakne trgovskiot znak, da se obvrze na promocija na proda`bite itn. Najgolemiot broj dogovori za koncesija kako merka na pretpazlivost sodràt odredba deka dilerite ne rabotat kako zastapnici na snabduva~ot. Trgovecot dejstvuva nezavisno, kupuva i prodava za svoja smetka. Voobi~aeno, trgovecot gi kupuva vozilata duri koga klientot }e nara~a vozilo. Zatoa, snabduva~ot nema potreba od kreirawe na razla~no pravo vrz konkretnata stvar za da ja garantira isplatata na vozilata, kako {to e toa sugerirano vo ovoj slu~aj.

Ako liceto A saka u{te od po~etokot na liceto B da mu prodade nekolku vozila, toj }e mora da kreira posebno razla~no pravo vrz niv, kako {to e toa regulirano so Zakonot od 1934 godina (nare~en "Loi Malingre" po imeto na inicijatorot), izmenet so

Dekretot broj 968 od 30 septemvri 1953 godina. Ova razla~no pravo ima za cel da go za{titi proizvoditelot na vozila i negovite subsidijari (zavisni dru{tva). Zalogata e mo`na samo za za{tita na prodava~ot (ili zastapnikot na prodava~ot) koj prodava na kredit ili na kreditnata institucija {to go finansirala kupuvaweto na voziloto.17 Se

17

Kreiraweto na zalog vrz motornoto vozilo bara notariziran akt ili potpi{an pismen dogovor

koj podocna }e bide registriran (soglasno ~len 2074 od Gra|anskiot zakonik) vo koj se specificira voziloto i cenata (~len 1 Loi Malingre). Za da bide polnova`na vo odnos na treti lica, zalogata mora da bide registrirana od strana na doveritelot vo rok od tri meseci od isporakata na voziloto vo gradskoto sobranie (prefektura) kade se dràt i administrativnite dokumenti za voziloto. Doveritelot dobiva potvrda deka toj i natamu ima vladenie vrz voziloto. Po poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz kupuva~ot, registracijata ve}e ne e mo`na. Registracijata e polnova`na vo rok od pet godini i moè da bide obnovena edna{. Za da se trgne zalogata mora da se priloì dokaz za izvr{enata isplata na voziloto.

160

~ini deka doveritelot e vo vladenie na voziloto - eden vid constitutum possessorium - so pridruèno pravo na retencija (vidi go slu~ajot 1(v)). Kako rezultat na toa, doveritelot

moè da bara rei vindicatio vo odnos na voziloto vo sekoe vreme i vo odnos na sekogo. No kupuva~ot-dol`nik mora da se griì za voziloto i da go vrati na prodava~ot-zaloèn doveritel vo slu~aj na neispolnuvawe. Sudovite smetale deka kupuva~ot-dol`nik moè da ja preprodade kolata, zatoa {to so toa ne se zagrozuva interesot na zalo`niot doveritel, pod uslov toj da ima registriran zalog. Me|utoa, poèlno e za kupuva~ot najnapred da dobie soglasnost od zalo`niot doveritel za takvata preproda`ba.

Zatoa liceto A }e moè da gi prodade vozilata na liceto B i da kreira zalog vrz sekoe od niv, so {to }e go obezbedi pla}aweto na proda`nata cena.

Kone~no, liceto B moè da se dogovori da gi prenese (cesija) pobaruvawata vo odnos na C1-C5 na liceto A. Vakviot prenos treba da bide soglasen so uslovite od ~lenot

1690 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 12), osobeno izvestuvaweto za cesijata treba da bide dostaveno do klientite C1-C5. Toa e prili~no te{ka postapka i zatoa ne se koristi vo praksa.

BELGIJA

(a) Liceto A nema nikakvi stvarni prava vrz vozilata. Klientite se za{titeni vo odnos na tie barawa spored principot od ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik, so koj tretite lica koi sovesno steknale dvi`na stvar od liceto koe ima vladenie vrz stvarta steknuvaat pravo na sopstvenost. Izre~noto ovlastuvawe {to mu dava pravo na liceto B da gi preprodade vozilata vo svoeto redovno rabotewe e nerelevantno.

(b) Spored principot za "realna subrogacija", pobaruvawata podleàt na istite

prava i privilegii {to bile kreirani vrz vozilata. So otvoraweto na ste~ajot na kupuva~ot B, nastanuva concursus creditorum ili toj nastanuva vo slu~aj na izvr{uvawe vrz stokite {to se vo racete na nekoj od klientite na liceto B. Vo vakvi okolnosti, prodava~ot moè da gi vr{i svoite prava vrz pari~nite pobaruvawa. Pred da moè, kupuva~ot B ima pravo da gi naplati tie pobaruvawa. Vo takov slu~aj, parite normalno }e se sme{aat so imotot na kupuva~ot B i prodava~ot (A) }e go izgubi svoeto pravo koga prihodite ve}e ne moàt da se sledat. Ishodot }e bide poinakov ako ne dojde do me{awe na parite, na primer ako uplatite se dràt na posebna smetka. Situacijata e razla~na po concursus. Ste~ajniot upravnik ima pravo da izvr{i naplata na pobaruvawata, no prodava~ot moè da go bara od nego toa {to mu se dolì od tie prihodi vrz osnova za "realna subrogacija" (regres).

(v) Strankite moàt da predvidat deka prodava~ot steknuva razla~no pravo vrz

pobaruvawata proizlezeni od preproda`bata na stokite. Izvestuvaweto za razla~noto pravo do podocne`nite kupuva~i (C1-C5) niv gi spre~uva polnova`no da ja ispolnat svojata obvrska za pla}awe ako platat na liceto B i mu dava pravo na prodava~ot (A) da gi naplati pobaruvawata i da ja izbegne opasnosta od sme{uvawe na parite so imotot na kupuva~ot B. Ovie dogovori ne se voobi~aeni vo redovnite trgovski transakcii. Pri~inata za toa verojatno leì vo toa {to rezerviraweto na titulata pretstavuva nov koncept i verojatno trgovskata zaednica seu{te ne gi otkrila site aspekti na transakcijata.

161

PORTUGALIJA (a) Ako postoi klauzula za rezervirawe na sopstvenosta, liceto A seu{te moè da

ja bara sopstvenosta vrz vozilata. Me|utoa, bidej}i vozilata se dvi`ni stvari {to podleàt na registracija, pobaruvaweto mora da bide registrirano za da moè da bide polnova`no vo odnos na treti lica (~len 409 to~ka 2 Gra|anski zakonik). Po registracijata, ovaa klauzula e polnova`na vo odnos na site lica koi }e ja kupat kolata, nezavisno od faktot deka liceto B ima ovlastuvawe za preproda`ba. Vo vakvi slu~ai preproda`bata normalno se registrira duri po poni{tuvaweto na klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta, {to se slu~uva duri otkako prodava~ot }e dobie isplata na cenata. Ako preproda`bata e registrirana, a registracijata na klauzulata za zadrùvawe na titulata ostanala polnova`na, proizvoditelot }e ima registracionen prioritet.

(b) Vo ovoj slu~aj, parite }e gi naplati ste~ajniot upravnik. (v) Pozicijata na liceto A e ve}e dovolno za{titena. Ne e voobi~aeno taa da se

podobruva, nezavisno od toa dali transakcijata se odnesuva na konkretna stvar ili na generi~ki stoki.

[PANIJA (a) Liceto A nema stvarni prava vo odnos na vozilata; toj ima samo li~no

pobaruvawe vo odnos na liceto B. Liceto A ne moè da istaknuva nikakvo stvarno pravo vo odnos na kupuva~ite. Dali liceto B e ovlasteno za preproda`ba na vozilata ili ne nema nikakvo zna~ewe. Ova re{enie se bazira na ~lenot 85 CCO i vo celost se primenuva na konkretniot slu~aj. Ovoj ~len vo osnova e pravna za{tita vo trgovijata i ne e pravilo {to zavisi od sovesnosta na kupuva~ot, tuku od pravnata ramka {to ja okruùva transakcijata. Negova paralela e ~lenot 464 od Gra|anskiot zakonik {to go vospostavuva principot possesssion vaut titre i {to sprotivno na toa zavisi od sovesnosta na kupuva~ot. No toa se primenuva samo na dogovorite {to se reguliraat so Gra|anskiot zakonik.

(b) Iznosot platen na liceto B }e stane sostaven del od ste~ajniot imot, upravuvan

od strana na ste~ajniot upravnik. Liceto A }e bide generalen doveritel i nama prava vrz prihodite ostvareni od proda`bata na ste~ajniot imot pred drugite doveriteli. Klauzulata za rezervacija na sopstvenosta ne mu dava prioritet na liceto A vo odnos na drugite doveriteli.

(v) Liceto A moè da ja podobri svojata pozicija ako bara dopolnitelno

obezbeduvawe od liceto B, kako bankarska garancija ili razla~no pravo (hipoteca, vrz dvi`na ili nedvi`na stvar). Ako pobaruvaweto e vgradeno vo javen akt ({to bara registracija pred javen notar), doveritelot }e dobie prioritet vo ste~ajnata postapka i }e ima izvr{no pravo ako liceto B ne mu plati vo rok od ~etirieset i pet dena.

Rezervacijata na titulata ne e mnogu voobi~aen vid obezbeduvawe vo ovaa sfera na trgovijata. Prodava~ite na avtomobili voobi~aeno baraat isplata vo gotovo. Zatoa

162

kupuva~ot obi~no treba da dobie nekoj kredit od finansiska kompanija (dogovor {to obi~no go olesnuva prodava~ot). To~no e deka vakvata rezervacija na sopstvenosta ~esto se koristi kaj dogovorite za lizing, dodeka vo drugite trgovski granki, transakciite obi~no se obezbeduvaat so bankarski garancii ili bankarski sopstveni menici. Me|utoa, generalno, najvoobi~aenite na~ini za garantirawe na isplatata na dolgot vo trgovskata praksa, spored redosledot na va`nosta: platen nalog, polisi pod nadzor na ovlasten broker i razla~ni prava. Zalogot e najvoobi~aen mehanizam vo sferata na stvarnite razla~ni prava, vo forma na indosirawe na obvrznica {to nosi izvr{ni prava ili vo

forma na indosirawe na akcii. Proda`bata na motornite vozila kaj hire-purchase

dogovorite na rati ~esto se koristi kako mehanizam za obezbeduvawe, do merkata do koja toa vozilo bilo prodadeno od strana na prodava~ot (vo kombinacija so finansiska kompanija), koj ja rezervira sopstvenosta vrz dvi`nata stvar se dodeka kupuva~ot ne ja isplati i poslednata rata. Vo toj moment, kupuva~ot, koj pred isplatata na cenata ima samo beneficijarna sopstvenost vrz voziloto, stanuva negov sopstvenik. Eden vid

razla~no pravo (hipoteca mobiliaria) moè da se kreira vrz opredeleni klasi dvi`ni stvari, kako industriskata sopstvenost, trgovskite znaci i patentite. Na sli~en na~in, se sklu~uvaat dogovori za zakup (lizing) {to opfa}aat pravo na prenos {to vo praksa se koristi kako da bilo vo forma na razla~no pravo (hipoteca mobiliaria) vrz zakupenata stvar. Od druga strana, vo sferata na li~nite obezbeduvawa, najvoobi~aeni se bankarskite garancii, dobrovolnite obvrznici i "solidarnite" menici.

ITALIJA (a) Liceto A nema nikakvo stvarno pravo vrz vozilata {to trgovecot (dilerot) B

gi prodal vo tekot na svoeto redovno rabotewe na klientite C1-C5. Vo ovoj slu~aj, liceto

B ja prenelo sopstvenosta vrz vozilata na licata C1-C5 spored dogovornata odredba {to na prodava~ot na vozilata mu dava ovlastuvawe da gi preprodade. Dogmatskata priroda na ovaa odredba moè da ja raspravame - dali e mandat da se prodade, ovlastuvawe za prodavawe ili ne{to drugo? - no nejzinite efekti se ~inat jasni.

Upotrebata na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta od strana na proizvoditelite ili uvoznicite (vo natamo{niot tekst "proizvoditelite") na vozilata {to im se prodadeni na dilerite ne e nitu retka, nitu univerzalna praksa vo Italija. No klauzulite {to mene mi se poznati ne mu davaat na dilerot pravo za preproda`ba na vozilata. Ovie klauzuli se ~ini deka ne se koristat vo italijanskata trgovska praksa. Po moe mislewe tie ne se koristat zatoa {to se ~uvstvitelni - od gledna to~ka na prodava~ot - samo ako prodava~ot moè da dobie prioritet vrz parite {to gi dolì ili gi platil krajniot kupuva~ na inicijalniot kupuva~ spored klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta. Vo Italija vakviot prioritet te{ko moè da se dobie, od pri~ini {to }e stanat o~igledni od raspravata pod to~kata (v) podole.

Zadrùvaweto na sopstvenosta vrz vozilata, soglasno ~len 1523 od Gra|amskiot zakonik za proda`bite na rati, so izmenite so Zakonot od 9 oktomvri 2002 godina, ~len 11, }e bide polnova`no vo odnos na doveritelite na kupuva~ot se dodeka vozilata se neregistrirani dvi`ni stvari ako (1) klauzulata bila dogovorena vo pismena forma vo glavniot dogovor so koj se reguliraat odnosite pome|u proizvoditelot i trgovecot (dilerot); i (2) taa e potvrdena vo sekoja faktura {to e soodvetno registrirana vo trgovskite knigi so data certa pred izvr{uvaweto vrz vozilata od strana na doveritelite na kupuva~ot. Spored postojnata trgovska praksa, proizvoditelot ne gi registrira novite

163

vozila {to eventualno }e bidat prodadeni na krajnite klienti C1-C5 vo javniot register za vozilata (pubblico registro automobilistico: PRA) osnovan so Kralskiot Dekret broj 436 od 15

mart 1927 godina. Toj nema da gi registrira vozilata za da za{tedi vo pari i za da ja izbegne amertizacijata na vozilata ({to }e bide datirana ako bide izvr{ena registracija na voziloto). Vozilata ostanuvaat neregistrirani, duri i koga proizvoditelot ili uvoznikot gi prodale na dilerot (trgovecot), zatoa {to registracijata na prenosot vo PRA ne e zadolìtelna. Vozilata isto taka ne treba da imaat registerski tablici se dodeka ne se koristat na javnite pati{ta. Zatoa, prvata registracija na vozilata }e se slu~i koga tie }e bidat prodadeni na klientite na dilerot (trgovecot) C1-C5. Registracijata }e bide izvr{ena na ime klientite. Do toj moment, voziloto prodadeno od strana na proizvoditelot na dilerot se smeta za neregistrirana dvi`na stvar, {to ne podleì na praviloto spored koe rezervacijata na sopstvenosta za registriranata dvi`na stvar }e se smeta za polnova`na samo po nejzinata registracija vo javniot register (~len 1524 Gra|anski zakonik).

Bidej|i vozilata prodadeni na klientite prethodno bile neregistrirani, ovie klienti }e steknat sopstvenost vrz niv soglasno ~len 1153 od Gra|anskiot zakonik, {to go sodrì italijanskoto pravilo za sovesno steknuvawe na dvi`ni stvari preku vladenie. Spored ~lenot 1153 od Gra|anskiot zakonik, liceto moè da stekne sopstvenost vrz dvi`na stvar, koga taa mu e prenesena od ne-sopstvenik, ako toa bilo sovesno vo momentot na realnata isporaka i ako postoela transakcija sposobna za prenos na sopstvenosta. Po registracijata na voziloto vo PRA, vakviot na~in na steknuvawe e nemoèn zatoa {to voziloto sega e registrirana dvi`na stvar, na koja ne se primenuva praviloto od ~lenot 1153 od Gra|anskiot zakonik za bona fide steknuvaweto (~len 1156 Gra|anski zakonik). Od

momentot na registracijata na voziloto, bona fide steknuvaweto od ne-sopstvenik podleì na poinakvo pravilo sodràno vo ~lenot 1162 od Gra|anskiot zakonik. Ovoj ~len propi{uva deka koga edno lice steknuva dvi`na stvar {to e registrirana vo javen register od lice koe ne e nejzin sopstvenik, toa }e stekne sopstvenost vrz stvarta ako se ispolenti slednive uslovi: (1) da ja steknal stvarta na sovesen na~in; (2) taa da bila

prenesena spored transakcija so koja moè da se vr{i prenos na sopstvenosta; (3) da ima vladenie vrz stvarta vo period od tri godini od denot na registracijata na transakcijata vo javniot register. Ako ne e ispolnet nekoj od navedenite uslovi, steknuvaweto na sopstvenosta preku vladenie na registriranata dvi`na stvar }e proizveduva pravno dejstvo po istekot na deset godini.

(b) Parite plateni na liceto B mu pripa|aat na nego. Negovite ste~ajni doveriteli

i negoviot ste~aen upravnik moàt da gi zemat za namiruvawe na svoite dolgovi. Dogovorot pome|u liceto A i B ne sodrì poibakvo re{enie. Zatoa ovde nema pri~ina navedenite pari da ne se smetaat za sopstvenost na dol`nikot, {to moè da bidat iskoristeni od strana na negovite doveriteli za namiruvawe na nivnite pobaruvawa.

(v) Na koj na~in proizvoditelot ili uvoznikot moàt da dobijat obezbeduvawe {to

}e ja preìvee preproda`bata? Postojat brojni mo`nosti {to moàt da se iskoristat vo toj pogled i ovde }e gi

razgledame. Pred da se vpu{time vo analiza, treba da se zabeleì deka tie se glavno od teoriski interes, zatoa {to jas ne sum svesen za nekoja nivna zna~itelna primena vo trgovskata praksa.

Zatoa, pred da gi razgledame ovie teoriski mo`nosti, pove}e ima smisla da se obideme da gi razbereme osnovnite karakteristiki na postojnite trgovski praksi vo ovoj

164

kontekst za da razbereme na koj na~in proizvoditelot moè da dobie obezbeduvawe od dilerot.

Proizvoditelite na vozilata imaat potreba od vospostavuvawe na dolgoro~ni dogovorni odnosi so trgovcite so avtomobili. Dolgoro~nite odnosi go opravduvaat investiraweto vo avtomobilskata industrija, {to inaku ne bi bilo trgovski izvodlivo. Zatoa, za proizvoditelite na avtomobili od klu~no zna~ewe e da najdat doverlivi i sigurni delovni partneri. Izborot na toj deloven partner podrazbira celosna procenka na negovata finansiska pozicija, delovni ve{tini i ugled (reputacija). Natamu, duri i po uspe{noto vospostavuvawe na trgovskite odnosi so toj deloven partner, proizvoditelot ili uvoznikot e mnogu dobro svesen deka najdobar na~in za izbegnuvawe na problemite so pla}aweto za proda`bite na vozila e da mu se prepu{ti na nekoj drug da go snosi rizikot od povredata na dogovorot od strana na dilerot ili pokonkretno od negovata nesposobnost za pla}awe. Zatoa, proizvoditelot }e bara od dilerot da dobie bankarski garancii (kako garancija za ispolnuvawe) za da gi pokrie rizicite {to se odnesuvaat na taa faza na ispolnuvaweto. Li~nite garancii od vakov vid isto taka se davaat vo polza na proizvoditelot od strana na lica koi imaat u~estvo vo pretprijatieto na dilerot. Ako dilerstvoto e semeen biznis, {to e mnogu ~esto vo Italija, ovie garancii moè da gi dadat ne samo od strana na licata na povisoki pozicii vo taa trgovska granka, tuku i od strana na drugi lica, kako onie {to mu pripa|aat na semejstvoto ili se povrzani so nego, nezavisno od toa dali se povrzani so taa trgovska granka ili ne. Otkako }e se dobijat vakvite garancii, proizvoditelot ili uvoznikot }e vnimavaat na dilerot da ne mu davaat kredit vo iznosi {to gi nadminuvaat iznosite na navedenite garancii. Pokraj li~nite garancii, proizvoditelot moè da kontaktira za delumna isplata na cenata na voziloto pred negovata isporaka na dilerot. Postojnata trgovska praksa pome|u dilerite i proizvoditelite povtorno go stava akcentot na realnite obezbeduvawa vrz vozilata, iako klauzulite za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost vo vrska so avtomobilite kaj proda`bite na dilerite se daleku od nepoznati vo Italija. Rasprostranetoto potpirawe na li~nite garancii e klu~ot za razbirawe na na~inot na koj proizvoditelite uspe{no uspevaat da go minimiziraat rizikot od nepla}awe kaj kreditnite proda`bi na dilerite so avtomobili. Od druga strana, ako krajniot kupuva~ na voziloto ne moè da plati vo gotovo, toj }e bide finansiran od finansiska kompanija koja }e zeme razla~no pravo vrz registriranoto vozilo, {to e registrirano kaj PRA. Ovie kompanii }e moàt da dojdat do sredstva preku prenos (cesija) na svoite pobaruvawa na faktoring kompanii preku globalni cesii (prenosi na pobaruvawa), na na~inot predviden so Zakonot broj 52 od 21 fevruari 1991 godina.

Kako {to e spomenato pogore. treba da se razmisli za na~inite na koi liceto A moè da stekne prioritet vrz iznosite {to liceto B }e gi dobie od proda`bite na svoite klienti.

Za da go dobie toj prioritet }e bide neophodno: (1) da se dokaè deka tie pari mu pripa|aat na liceto A; i (2) da se obezbedi konkretnite pari da se dràt odvoeno od imotot na dilerot B.

Prviot uslov moè da bide ispolnet so potpirawe na nekolku razli~ni dogovorni tehniki.

Odnosite na proizvoditelot so dilerot, {to obi~no se reguliraat so dogovor concessione di venta, moàt da se organiziraat kako dogovor za komision spored ~lenot

1703ff od Gra|anskiot zakonik. Ovoj dogovor e varijacija na dogovorot za mandat. Strankite vo dogovorot se dogovaraat deka site pari {to gi pla}aat klientite na dilerot, dilerot gi prima za smetka na proizvoditelot. Ovoj dogovor }e bide dovolen da ja prefrli sopstvenosta vrz parite na proizvoditelot spored op{tite odredbi od ~lenot

165

1376 od Gra|anskiot zakonik (vidi slu~aj 1) i posebnoto pravilo od ~len 1706(1) Gra|anski zakonik, {to i dozvoluvaat na strankata {to go dava mandatot da bara rei vindicatio na dvi`nite stvari {to tretoto lice mu gi dolì na zastapnikot. Za da se obezbedi efikasnosta na dogovorot vo odnos na doveritelite na komisionerot i vo odnos na ste~ajniot upravnik, dogovorot za komision treba da ima sigurna data pred izvr{nata postapka ili pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 1707 Gra|anski zakonik). No ovoj konkreten dogovor te{ko deka ja odrazuva trgovskata realnost, odnosno nezavisnata pozicija na trgovcite so avtomobili vo odnos na proizvoditelite. Proizvoditelite }e sakaat trgovskiot rizik za proda`bata na vozilata na javnosta da go prefrlat na trgovecot (dilerot). Od druga strana, zaradi istite pri~ini, dilerite na vozilata moàt slobodno da raspolagaat so pari~nite tekovi. Dilerot na vozila }e dejstvuva kako komisioner (ako i toa e slu~aj) kaj proda`bata na polovni vozila {to im pripa|aat na privatni klienti. Duri i vo toj slu~aj, pla}aweto na cenata komisionerot }e ja prima vo svoe ime, a ne za pruvatniot sopstvenik na polovnoto vozilo (koristenoto vozilo). Zatoa, sudovite verojatno nema da sakaat da ja prifatat ovaa konstrukcija na odnosite pome|u proizvoditelot i dilerot, ako nema silni dokazi deka strankite sklu~ile dogovor za komision. Obi~nata fikcija i izmama nema da bide dovolna.

Namesto da sklu~uvaat dogovor za komision, licata A i B moàt da se dogovorat deka idnite pobaruvawa na liceto B vo odnos na svoite klienti }e bidat preneseni (cesija) na liceto A, kako pla}awe za vozilata. Ovaa cesija moè da bide pridruèna so polnomo{no ili mandat so koe liceto B se ovlastuva da gi prima iznosite {to gi pla}aat klientite-treti lica kako zastapnik na liceto A. Konkretnata cesija nema da bide efektivna vo odnos na doveritelite na liceto B ili vo odnos na negoviot ste~aen

upravnik, ako klientot (kako debitor cessi) ne bil izvesten za nea ili ako toj ne ja prifatil so instrument so data certa (~len 2914 to~ka 2 Gra|anski zakonik). Natamu, spored akademskite mislewa i sudskite presudi, cesijata }e bide polnova`na samo ako so dovolna preciznost gi identifikuva pobaruvawata na koi se odnesuva. Od site tie pri~ini, cesijata na idnite pobaruvawa vo polza na proizvoditelite na stokite (registrirani ili neregistrirani) e prakti~no nepoznata vo Italija, iako e nevozmo`no taa da se isklu~i kako teoriska mo`nost ako klientite na liceto B moàt odnapred da se identifikuvaat.

Vo sekoj slu~aj, duri i ako pretpostavime deka parite {to gi platile C1-C5 na liceto B, toa go storile kako na zastapnik na liceto A, tie pari seu{te }e bidat dostapni za doveritelite na liceto B ili za ste~ajniot upravnik ako ne se dràt odvoeno od ostanatiot imot na liceto B. Parite deponirani na bankarska smetka na ime na liceto A verojatno nema da se smetaat za pari {to mu pripa|aat na liceto B, ako tie pari ne bile sme{ani so nekoi drugi iznosi. Toa }e bide taka, duri i ako smetkata e otvorena na ime na B, za da se deponiraat parite {to toj gi napla}a za liceto A spored dogovor za komision ili kako pobaruvawa na A spored cesija.

HOLANDIJA (a) Liceto B ima ovlastuvawe za preproda`ba. Prodavaj}i gi vozilata vo

sekojdnevnoto rabotewe, liceto B go vr{i ovlastuvaweto za raspolagawe. Zatoa toj moè efektivno da izvr{i prenos na sopstvenosta na C1-C5. Liceto B steknuva sopstvenost vrz

vozilata samo vo edna logi~ka sekunda. Licata C1-C5 }e bidat priznaeni kako sopstvenici na vozilata.

166

Rezultatot nu`no nema da bide poinakov, ako liceto B nema ovlastuvawe za preproda`ba. Liceto B nema ovlastuvawe za preproda`ba i prenosite na C1-C5 }e bidat

defektni vo pogled na uslovite od ~lenovite 3:84 od Gra|anskiot zakonik. Soptvenosta ne bila prenesena. Me|utoa, klientite treti lica, ako se sovesni, moàt da bidat za{titeni

od posledicite na nemaweto ovlastuvawe na liceto B da raspolaga soglasno ~lenot 3:86 od Gra|anskiot zakonik {to glasi:

"Iako prenesuva~ot nema pravo na raspolagawe so stvarta, prenosot ..... na dvi`nata stvar, neregistrirana stvar..... }e bide polnovaèn, ako prenosot ne e besplatno raspolagawe i ako steknuva~ot e sovesen."

Uslovot za sovesnosta, bona fides, definiran vo ~lenot 3:11 ne e ispolnet ako liceto koe se potpira na nego znae ili so ogled na okolnostite trebalo da znae za relevantnite fakti. Nemo`nosta da se izvr{i istraga {to }e dovede do kone~en odgovor ne moè da bide opravduvawe, ako postojat dobri osnovi za razumen somne`.

(b) Ste~ajniot upravnik na liceto B }e gi zeme parite uplateni od strana na

klientite C1-C5. (v) Ako pretpostavime deka postoi ovlastuvawe za preprodavawe, toa zna~i deka

ve}e ne postoi polnova`nost na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta ili nekoe drugo razla~no pravo in rem. Site tie }e podleàt na istite rezolutivni klauzuli za preproda`ba vo redovnoto rabotewe. Ne postoi nekoe generalno pravo za zamena (supstitucija) {to na liceto A }e mu dade pravo vrz parite ili pobaruvawata {to gi zamenuvaat prodadenite vozila. Zatoa, edinstveniot na~in liceto A da ja podobri svojata pozicija vo vakvi okolnosti e da kreira nekoe pravo ili vo odnos na uplatenite pari ili

vo odnos na pobaruvawata na liceto B vo odnos na klientite C1-C5. Sosema e mo`no liceto A da go obvrze liceto B so orginalniot dogovor za

proda`ba da mu dade na liceto A razla~no pravo vrz pobaruvawata na liceto B vo odnos na svoite klienti C1-C5 koga vozilata }e bidat prodadeni.

Holandskoto pravo priznava dva vida razla~ni prava vrz pobaruvawata: (1) onie so

izvestuvawe na dol`nikot (openbaar pandrecht) i (2) onie bez takvo izvestuvawe ("tivko ili premol~no razla~no pravo", stil pandrecht). ^lenot 3:236 stav 2 od Gra|anskiot zakonik

propi{uva deka razla~noto pravo vrz obligacija (pravo in personam) mora da bide kreirano na na~in propi{an za "isporakata" na toa pravo. Taka, kako i kaj prenosot na dolgovite, kreiraweto na razla~noto pravo bara koristewe na akt i izvestuvawe na dol`nikot. Za da se kreira razla~no pravo bez da se izvestuva dol`nikot, ~lenot 3:239 stav 1 Gra|anskiot zakonik bara notariziran ili registriran akt. Ovoj vid razla~no pravo se preferira vo praksa.

Potencijalot za kreirawe na razla~nite prava vrz idnite pobaruvawa e ograni~en, nezavisno od tipot na izbranoto razla~no pravo. Razla~noto pravo {to bara izvestuvawe ~esto nema da bide pogodno, zatoa {to seu{te nema da bide poznat identitetot na idniot dol`nik koj treba da bide izvesten. Kreiraweto na "tivkoto" razla~no pravo, od druga strana, bara pobaruvaweto (dolgot) da postoi vo vremeto na kreiraweto ili pobaruvaweto da proizleze direktno od nekoj praven odnos {to postoi vo vremeto na kreiraweto na razla~noto pravo, kako zakup ili dogovor za vrabotuvawe. Zatoa liceto A }e moè da

obezbedi razla~no pravo vrz pobaruvaweto na liceto B vo odnos na C vo momentot vo koj e skl~en dogovor so klauzula za zadrùvawe na titulata, no duri koga }e nastane pobaruvaweto.

Klu~nata razlika pome|u razla~noto pravo so izvestuvawe i razla~noto pravo bez izvestuvawe se javuva kaj rizikot deka dol`nikot treba da go namiri pobaruvaweto, so

167

{to pobaruvaweto i razla~noto pravo se gasat. Ovoj rizik e osobeno akuten koga dol`nikot ne bil izvesten za postoeweto na razla~noto pravo. Bez izvestuvaweto na dol`nikot, toj ne moè drugo osven da mu plati na svojot doveritel, liceto B. Sprotivno na toa, razla~niot doveritel na obezbeduvaweto za koe dol`nikot bil izvesten ima pravo li~no da go naplati pobaruvaweto (dolgot). Posledica na ovaa naplata e zgasnuvawe na obvrskata na dol`nikot. Me|utoa, iako orginalniot razla~en doveritel nema direktno pravo vrz parite, toj steknuva zakonsko razla~no pravo vrz naplatenite pari (zamena ili supstitucija).

Vo praksa, orginalniot prodava~ redovno }e bara kupuva~ot vo dogovorot da vnese klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Efektivnosta na vakviot aran`man e somnitelna, zatoa {to seu{te liceto A go gubi pravoto na sopstvenost i mu dava prioritetno pobaruvawe ili vo odnos na prodadenite stoki ili vrz parite plateni za niv.

ANGLIJA (a) Liceto B ne moè da bara sopstvenost vrz vozilata za smetka na razli~nite

klienti C1-C5, vo neverojatniot slu~aj liceto A da istakne nekoe barawe vo odnos na niv.

Postojat dva osnovni na~ina na koi klientite C1-C5 uspe{no }e se odbranat. Najnapred kako pra{awe na obi~noto pravo za zastapuvaweto (agency), liceto A go ovlastilo liceto B da raspolaga so vozilata vo redovnoto rabotewe. Vo redovnata maloproda`ba na vozila, licata C1-C5 razumno nema da o~ekuvaat deka }e go steknat voziloto od liceto B so ranliva titula, koga na liceto B mu go pla}aat plniot iznos na kupovnata cena. Ako mandatot na A na liceto B moè da se tolkuva kako nepre~eno raspolagawe so vozilata, liceto A nema da moè da istaknuva nikakvi stvarni prava vrz vozilata prodadeni na C1-

C5.

Pravilata vo vrska so razla~nite prava vrz pretprijatieto (floating charges)

pretstavuvaat korisna analogija. Razla~niot dol`nik ima pravo da raspolaga so stvarite vo redovnoto rabotewe, a stvarno-pravniot interes na razla~niot doveritel e dovolno {irok za da gi pokrie stvarite {to vleguvaat vo pretprijatieto kako zamena (supstitucija) na prodadenite stvari. Ovde se priznava deka prodadenata stvar se prodava oslobodena od razla~noto pravo. Prodava~ot {to ja rezerviral titulata nema takvi prava vrz drugiot imot na kupuva~ot, no principot na neoptovarenata sopstvenost na podocne`nite steknuva~i na stvarta ostanuva ist.

Duri i ako liceto B ne e izre~no ili o~igledno ovlasteno da raspolaga so optovarenite stoki na C1-C5, tie }e bidat za{titeni so va`niot isklu~ok od praviloto

nemo dat quod non habet. Iako angliskoto pravo nema prifateno doktrina koja veli deka

vladenieto vrz dvi`nite stvari e isto {to i sopstvenost, vo common law postoi doktrina za "o~iglednata sopstvenost" (apparent ownership) koja so ogled na ograni~uvawata kaj za{titata na sovesnite kupuva~i, sepak pretstavuvala inspiracija za odreden broj po{iroki zakonski isklu~oci, od XIX vek navamu, vo polza na sovesnite kupuva~i. Eden od

tie isklu~oci se odnesuva na kupuva~ot koj ima vladenie vrz stokata. Spored ~len 25 od Zakonot za proda`ba na stoki, koga nekoj }e gi kupi ili }e dogovori kupuvawe na stokite {to ve}e se nao|aat vo negovo vladenie so soglasnost na prodava~ot, toga{ nivnata isporaka na nekoj sovesen kupuva~ koj gi zema stokite spored raspolagawe kako proda`ba, zalog ili drugo sli~no se smeta deka bil ovlasten od strana na prodava~ot/ sopstvenikot za toa.

168

Vo konkretniot slu~aj, vozilata bile prodadeni od strana na liceto B na licata C1-C5 vo okolnosti opfateni so ~lenot 25. Faktot deka liceto B oti{lo vo ste~aj e

sosema nerelevanten za transakciite pome|u B i C1-C5, osven {to raspolagawata so imotot na liceto B po poveduvaweto na ste~ajnata postapka (dostavuvawe na barawe za bankrotstvo ili prestanok do sudot) }e se smetaat za ni{tovni, oaven ako sudot po sopstvena diskrecija re{i da ne go napravi toa. Koga liceto A ja rezerviralo sopstvenosta, toga{ vozilata ne se sopstvenost na liceto B, osven {to za scintilla

temporis taa preminuva na B neposredno pred toj da ja prenese na C1-C5. Toa ne e nekoj realen problem: sudot sekako }e ja vr{i svojata diskrecija za da gi poddrì transakciite, zatoa {to tie na nitu eden na~in ne se {tetni za drugite doveriteli na B.

Transakciite pome|u liceto B i C1-C5 se polnova`ni za prenosot na sopstvenosta na kupuva~ite, duri i koga liceto B dejstvuvalo izmamno. Koga liceto B e vo vladenie so vozilata so soglasnost na liceto A, soglasnosta ostanuva polnova`na duri i ako liceto A ja otpovika, pod uslov liceto A da ne go stekne povtorno vladenieto vrz stokite ili licata C1-C5 realno da ne bile izvesteni za takvoto otpovikuvawe na dadenata soglasnost.

(b) Liceto A nema pobaruvawe vo odnos na parite {to kako imot na liceto B se

naplateni od strana na ste~ajniot upravnik (liquidator ili trustee-in-bankruptcy) za raspredelba pome|u doveritelite soglasno zakonskata {ema utvrdena so Zakonot za ste~aj od 1986 godina. Duri i koga se veli deka liceto B gi prodal vozilata kako zastapnik za liceto A, toa samoto po sebe nema da zna~i deka parite {to se nao|aat vo racete na liceto B toa gi drì vo trust ili kako obezbeduvawe za liceto A.

(v) Spored angliskoto pravo, liceto A moè slobodno da se obezbedi kreiraj}i

razla~no pravo vrz prihodite ostvareni od proda`bata na vozilata vo redovnoto rabotewe ili vrz koj bilo drug predmet na liceto B. Angliskoto pravo dolgo vreme gi priznava nevladetelskite razla~ni prava, no bez ogled na toa obezbeduvaweto }e treba da bide registrirano za da bide polnova`no vo odnos na treti lica, osven vo odnos na kupuva~ot. Deneska ima mnogu mali dava~ki za registracijata na razla~nite prava, no vremeto i pravni~kite tro{oci za izgotvuvaweto na neophodnata dokumentacija za registracijata moàt da bidat poprili~ni. Vo slu~ajot na sloènite dovremeni bankarski obvrznici se izgotvuva obemen dokument (instrument za razla~noto pravo) i detali za registracijata, {to ne mora da se vo op{irna forma, no obi~no se i toj

instrument se dostavuva do Registerot na kompaniite (Companies House) vo Kardif (Cardiff). Tamu dràvnite slu`benici vr{at gri`liva proverka na samiot dokument za razla~noto pravo so site detali {to podocna gi vnesuvaat vo registerot. Zatoa podocna }e ima prili~ni transakcioni tro{oci {to razla~niot doveritel }e mu gi prefrli na razla~niot dol`nik.

Registracioniot proces ne e soodveten za neformalnite i brzi trguvawa pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Vo toj pogled, angliskiot sistem e verojatno poskap vo sporedba so onoj vo SAD i Kanada spored ~lenot 9 UCC. Ako pretpostavime deka klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta treba da bide registrirana, toa prakti~no ne moàt da go napravat prodava~ite na multiplicirani osnovi za site idni proda`bi. Restriktivnite pravila za "nabivaweto" ili "zakovuvaweto" (tacking) {to zna~i vrzuvawe na idnite prihodi za razla~noto pravo kreirano za prethodnite, zna~i deka registracijata }e bide potrebna za sekoj individualen dogovor za proda`ba. Isto taka postojat i problemi {to treba da se nadminat ako prodava~ot gi prodal stokite pred da kreira floating charge i ako

kompanijata vo period od dvanaeset meseci otide vo ste~aj (liquidation), zatoa {to takvoto razla~no pravo }e bide ni{tovno do merkata do koja ja nadminuva vrednosta na site avansi

169

"dadeni vo vremeto ili po kreiraweto na razla~noto pravo". Ova, zaedno so potrebata za po~ituvawe na pravilata za nezakonskite prioriteti i potcenetite transakcii ne e nepremostliv problem, no sepak frla senka na davaweto obezbedeni krediti vo idnina vo mra~niot period pred poveduvaweto na ste~ajot. Vo vrska so nezakonskite prioriteti, prioritetot mora da mu ja podobruva pozicijata na doveritelot vo sporedba so negovata prethodna pozicija. Natamu, dol`nikot trebalo da bide pod vlijanie na subjektivnata èlba da ja podobri pozicijata na doveritelot vo odnos na drugite negovi doveriteli, {to sekoga{ ne e lesno za demonstrirawe. Dol`nikot koj pla}a pod pritisok i bez subjektivna namera da preferira nikogo nema da se smeta za dol`nik koj dava prioritet.

Ako prodava~ot kreira razla~no pravo vrz prihodite, no kupuva~ot gi prima tie prihodi i gi me{a so drugiot svoj imot za tie da ne moàt jasno da se identifikuvaat,

prodava~ot ima equity stvarno pravo {to nego mu dava pravo na sledewe (trace) na prihodite na smetkata na koja tie se sme{ani. Prodava~ot nema da uspee ako prihodite se potro{eni ili steknati od bona fide kupuva~ so nadomest, bez izvestuvawe na zakonskiot imot (na primer bankata {to gi rezervirala prihodite i gi koristi za namiruvawe na svoite pobaruvawa vo odnos na dol`nikot). Ovaa tema e {iroka i e regulirana so instituciite trust i restitucija.

Vo angliskoto pravo, ne postojat nikakvi te{kotii da se kreira razla~no pravo vrz idnite pobaruvawa ili dolgovi (book debts, knigovodstveni dolgovi), duri koga tie dolgovi ne postojat vo momentot na kreiraweto na razla~noto pravo i duri i koga seu{te ne se sklu~eni dogovorite {to }e pretstavuvaat osnova za tie dolgovi. Ova e op{ta opservacija, koja bidej}i sudskata praksa retko go naveduva o~iglednoto, dobiva generalna poddr{ka vo

presudite kako Tailby v. Official Receiver i Re Charge Card Services Ltd. Voobi~aeno e za prodava~ite da utvrduvaat pro{ireni klauzuli za rezervacijata na

titulata {to imaat za cel avtomatski da gi zaplenat parite dobieni od proda`bata na kupuva~ot. Ovie klauzuli imaat razli~ni formi. Edna verzija na primer bara od kupuva~ot "da mu gi prenese" na prodava~ot pobaruvawata na kupuva~ot vo odnos na negovite podocne`ni kupuva~i. Iako vo princip angliskoto pravo naloùva nekolku zabrani na transakciite i se pridrùva do principot za slobodata na dogovaraweto, toa sepak zamiùva pred vakvite klauzuli ako tie na prodava~ot mu davaat direktno pravo vrz prihodite, namesto razla~no pravo. Ovie klauzuli }e se tretiraat kako klauzuli so koi se kreira razla~no pravo za prodava~ot, do merkata do koja negoviot interes vrz parite e povrzan so isplatata na cenata od strana na orginalniot kupuva~. Zaradi navedenite pri~ini, ne postojat zabele{ki na davaweto razla~no pravo vrz prihodite vo polza na prodava~ot, no za toa se bara registracija.

Osven pro{irenite klauzuli za rezervirawe na titulata, vo minatoto se praveni obidi za podobruvawe na pozicijata na prodava~ot i na drugi na~ini. Neposredno po

donesuvaweto na presudata na Apelacioniot sud vo slu~ajot Aluminium Industrie Vaassen BV v.

Romalpha Aluminium Ltd. se ~ini deka so gri`livo sostavuvawe na klauzulite prodava~ot moè da gi bara prihodite ostvareni od proda`bata na stokite (vo ovoj slu~aj aluminium) preku equity prava za sledewe. Klauzulata vo Romalpha ne naveduva precizno {to }e se slu~i so prihodite od proda`bata na aluminiumot, no naveduva deka kupuva~ot e "fiducijaren sopstvenik" vrz novite stoki proizvedeni od aluminiumot {to e prodaden i deka kupuva~ot treba da mu gi prenese na prodava~ot pobaruvawata vo odnos na tie novi stoki od negovite podocne`ni kupuva~i. Koga }e se utvrdi deka kupuva~ot gi drì stokite

kako bailee (vladenie ili detencija na tu|a stvar), sudot lesno zaklu~uva deka toa go pravi kupuva~ot fiducijar. Posledicata od ova, spored misleweto na sudot, e {to prodava~ot

spored equity ima pravo da gi sledi prihodite od proda`bata i takvoto negovo pravo ne mora da se registrira. Podocne`nite slu~ai sepak ne go poddràle Romalpha. Postojat

170

golemi somneì deka kupuva~ot sega moè da se tretira kako fiducijar, zatoa {to dali kupuva~ot moè da se tretira kako fiducijar zavisi od objektivnata karakterizacija na odnosot, a ne od izjavite na strankite. Kone~no, deneska se priznava deka fiducijarniot odnos ne pretstavuva apsoluten poim, zatoa {to fiducijarnite odnosi od razli~en vid kreiraat i razli~ni posledici.

Pogore navedenata pozicija ne e ~uvstvitelna na oddelni stoki {to moàt da bidat predmet na obezbeduvaweto, osven koga postojat posebni registri za brodovi i vozduhoplovi.

IRSKA (a) Ako liceto A gi prodalo stokite na liceto B so prenos na sopstvenosta i od

svoja strana liceto B gi prodalo tie stoki na liceto C isto taka so prenos na sopstvenosta, toga{ sopstveni~koto pravo na C e imuno na site pobaruvawa na

doveritelite na B ili na C. Prima facie, sopstvenosta vrz stokite }e premine od B na C so sklu~uvaweto na dogovorot za proda`ba, iako toa moè da se odloì do pla}aweto na cenata ili do ispolnuvaweto na nekoj drug uslov. Zatoa liceto A ne moè da bara sopstvenost ili drugo stvarno pravo vrz vozilata. Ako liceto B nema ovlastuvawe za prodavawe na vozilata analizata e donekade razli~na. Irskoto pravo se pridrùva do

principot nemo plus, no ima i nekoi isklu~oci. Eden od isklu~ocite e kupuva~ot koj ima vladenie vrz dvi`nata stvar, soglasno ~len 25 od Zakonot za proda`ba na stoki. Ako liceto se dogovorilo da kupi stoki i ima vladenie vrz niv - vo na{iot primer liceto B - toga{ toj moè da ja prenese sopstvenosta na treto lice - liceto C - nezavisno od faktot {to toj samiot ne e sopstvenik. Tretoto lice moralo da postapuva sovesno i bez da znae za postoeweto na pravata na orginalniot prodava~. Isto e mo`no liceto B da ima pretpostaveno ovlastuvawe za preproda`ba od liceto A, iako seu{te ne steknalo sopstvenost vrz stokite.

(b) Ovoj slu~aj go postavuva pra{aweto na polnova`nosta na pobaruvaweto na

orginalniot prodava~ vrz prihodite ostvareni od preproda`bata na stokite, koga imalo klauzula za rezervirawe na sopstvenosta. Bi sugeriral deka ste~ajniot upravnik na liceto B ima podobra osnova od liceto A. Od serijata presudi vo sudskata praksa sega se ~ini razumno jasno deka samiot fakt na postoewe na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta kaj dogovorite za proda`ba na stoki ne mu dava na prodava~ot avtomatsko pravo vrz prihodite ostvareni od preproda`bata na stokite. Neposredno pred donesuvaweto na presudata vo angliskiot slu~aj Romalpha ima{e nekoja poddr{ka na

sprotivniot stav vo irskata sudska praksa, kako Re Stokes & McKiernan Ltd. i Sugar

Distributors Ltd. v. Monaghan Cash and Carry Ltd. No ovoj stav ve}e ne e vo nagorna linija vo

Irska i toa moè da se vidi od presudata na sudijata Murphy J vo slu~ajot Carroll Group

Distributors Ltd. v. Bourke. Slu~ajot gi odrazuva sovremenite razvoi vo Anglija. Vo ovoj slu~aj, tuìtelot prodal stoki na tuènite na kredit od ~etiri nedeli.

Uslovite na proda`bata predviduvale deka sopstvenosta vrz stokite }e ostane kaj tuìtelot se dodeka tuènite ne gi platat site iznosi po dogovorot, no na tuènite im bilo dadeno pravo na preproda`ba na stokite. Natamu bilo navedeno deka ako tuènite gi preprodadat stokite, tie go pravat toa za svoja smetka, a ne kako zastapnik na tuìtelot i vo slu~aj na proda`ba tuèniot treba da gi drì realiziranite prihodi "vo trust" za tuìtelot i da gi drì na posebna smetka site taka primeni iznosi. Tuènite oti{le vo

171

ste~aj i pra{aweto na pravata na tuìtelot vrz ostvarenite prihodi od preproda`bite stanalo va`no pra{awe. Spored sudijata, izvorot na pravata na tuìtelot e dogovorot pome|u strankite. Ako preproda`bata bila nezakonska, toga{ tuìtelot }e imal pravo da gi sledi prihodite ostvareni od taa proda`ba. Sudijata Carroll J navel deka koga trustee ili drugoto lice vo fiducijarna pozicija raspolaga so stvarite, ostvarenite prihodi se dràt vo trust, {to na korisnikot ili na drugoto lice koe e vo fiducijarna pozicija im dava pravo da gi sledat tie prihodi vo koj bilo predmet steknat so niv od strana na trustee.

Me|utoa, vo ovoj slu~aj, preproda`bata bila predvidena vo samite dogovorni uslovi i zatoa zakonot ne naloùva nikakvi fiducijarni obvrski na kupuva~ite vo vrska so prihodite ostvareni od proda`bata.

(v) Eden na~in na koj liceto A moè da se obide da ja podobri svojata pozicija e da

vnese klauzula vo orginalniot dogovor za proda`ba vo vrska so negovoto pravo vrz ostvarenite prihodi od preproda`bite. Vo nekoi slu~ai, vakvite klauzuli se poddràni vo Irska. Konkretniot slu~aj e Re WJ Hickey Ltd. vo koj klauzulata predviduvala deka prihodite "}e se dràt vo trust za prodava~ot" na "na~in {to ovozmoùva nivna identidikacija". Sudot smetal deka po sila na ovaa klauzula, prodava~ot e sopstvenik, a ne samo razla~en doveritel, na ostvarenite prihodi. No se tvrdi deka deneska barawata vo odnos na ostvarenite prihodi nemaaat nekoi {ansi za uspeh. Sudovite verojatno }e smetaat deka klauzulata pretstavuva razla~no pravo {to podleì na registracija. Primer za toa e navedeniot slu~aj Carroll Group Distributors Lrd. v. Bourke. Vo ovoj slu~aj, prodava~ite Carrolls vnele takva klauzula vo op{tite delovni uslovi. Od kupuva~ite se baralo prihodite ostvareni od preproda`bata da gi dràt na posebna smetka vo banka, izdvoeno od drugite pari. Sudijata rekol:

"Ako se ignoriraat konkretnite fakti na slu~ajot i ednostavno se analizira dogovorot pome|u strankite, jasno proizleguva deka ovoj aran`man ako e soodvetno se implementira }e dovede do bankarska smetka na koja }e se najdat iznosi {to sosema

verojatno }e bidat pogoleni od iznosot {to i se dolì na Carrollis od strana na Bourkes. Toa }e nastane delumno i zaradi faktot {to stokite }e bidat preprodadeni po povisoki ceni, a delumno i zaradi faktot {to prihodite }e opfatat nekoi stoki ~ija nabavna cena bila platena i nekoi stoki {to seu{te ne se isplateni. So drugi zbrovi, bankarskata smetka }e pretstavuva fond na koj Carrolls moàt da se potprat za da go obezbedat pla}aweto na parite {to im se dolàt, i pokraj toa {to tie nema da imaat pravo na site sredstva na smetkata. Zatoa sredstvata na smetkata gi imaat site karakteristiki na razla~no pravo ili hipoteka."

Sudijata upatil na tri su{testveni crti na razla~noto pravo identifikuvani od strana na sudijata Romer J vo slu~ajot Re George Inglefield Ltd. Vo toj slu~aj se veli deka vo proda`nata transakcija, prodava~ot nemal pravo da ja zeme stvarta nazad so ednostavno vra}awe na kupovnata cena. No so razla~noto pravo, zaemoprima~ot moè da ja vrati stvarta nazad oslobodena od site tovari ako ja otplati glavnicata i kamatite. Vtoro, ako zaemodavecot go realizira predmetot na obezbeduvaweto za iznos {to e pogolem od negovoto pobaruvawe plus kamatite, toj treba da mu dade ot~et i da go vrati vi{kot na zaemoprima~ot. Od druga strana, kaj proda`bite ako kupuva~ot preprodade so profit toj ima pravo da go zadrì profitot. Treto, ako zaemodava~ot go realiziral predmetot na obezbeduvaweto za iznos koj ne e dovolen za otplatata na zaemot, toj moè da go tuì zaemoprima~ot za ostatokot. Me|utoa, kaj proda`bite ako prodava~ot preprodade so zaguba, ne postoi na~in za nadomest na ovaa zaguba (kusok) na orginalniot prodava~. Mora da se kaè deka i pokraj toa {to vo teorijata se pravi jasna razlika pome|u proda`bata i razla~nite prava, vo praksa moè da ima prili~no zamagluvawe na ovie dve transakcii.

172

Vo angliskite slu~ai moèbi imalo mnogu poop{irna debata za pra{awata povrzani so pobaruvawata i pravata na orginalniot prodava~ vrz ostvarenite prihodi.

Eden takov slu~aj e Modelboard Ltd. v. Outer Box Ltd. vo koj prodava~ot na prostirki za kockarski masi istaknal vakvo barawe vrz osnova na kluzulata za rezervirawe na sopstvenosta, predviduvaj}i deka kupuva~ite imaat pravo na preproda`ba "samo kako

zastapnici i bailees i pod uslov ostvarenite prihodi da se dràt vo trust za prodava~ot". Sudot smetal deka pravoto na prodava~ot vrz ostvarenite prihodi od preproda`bata e razla~no pravo i bil naveden hipoteti~ki primer kako potkrepa na toj zaklu~ok. Ako pretpostavime deka kupuva~ot gi preprodal stokite za profit, po misleweto na sudot, prodava~ot moè da se potpre na polniot iznos na preproda`nata cena, kolku {to e toa neophodno za namiruvaweto na preostanatite obvrski na kupuva~ot, i da go vrati vi{okot na kupuva~ot. Toa e soglasno so trgovskata realnost i zna~i deka interesot na prodava~ot vrz prihodite ostvareni od preproda`bata na stokite e ozna~en kako razla~no pravo (charge).

Od druga strana, ne postoi razla~no pravo ako prodava~ot ima pravo da ja zadrì celata preproda`na cena, no so obvrska da go vrati vi{okot ako kupuva~ot podocna ja plati kupovnata cena. Sudot go otfrlil ova tolkuvawe zatoa {to toa bara detalen sistem na implicirani dogovorni obvrski i sudot smetal deka toa gi nadminuva negovite sposobnosti. Ako se trgnat na strana impliciranite dogovorni uslovi, moè da se tvrdi deka moè da se iskoristat pravilata za restitucijata za da spre~i neosnovanoto zbogatuvawe. Sudovite potvrdile deka neosnovanoto zbogatuvawe postoi kako nezavisen princip i vo angliskoto i vo irskoto pravo i ovie odredbi za neosnovanoto zbogatuvawe moàt da se iskoristat vo kontekstot na klauzulite za rezervacijata na titulata.

Da zaklu~ime, vrz osnova na dadenata fakti~ka situacija, ako nema registrirano razla~no pravo ovde ne postoi tipi~en aran`man preku koj strankite moàt da mu dadat obezbeduvawe na liceto A {to moè da ja preìvee preproda`bata. Registriranoto razla~no pravo sekako sekako moè da bide kreirano vrz stvar {to seu{te ne postoi, no {to moè da nastane vo idnina, pa zatoa i nema problem za kreirawe na razla~no pravo vrz pobaruvawata na liceto B vo odnos na negovite klienti, duri i koga tie klienti ne se poznati vo toj moment.

[KOTSKA (a) Ako se pretpostavi deka klientite postapuvale sovesno, liceto A ve}e ne e

sopstvenik vrz vozilata i nema nikakvi prava vo odnos na niv. Faktot deka liceto B bilo ovlasteno od strana na liceto A za preproda`ba zna~i deka taa preproda`ba }e dovede do prenos na sopstvenosta od liceto A na liceto C i na site prava {to vrz vozilata gi imaatt

licata A i B. Zatoa liceto C }e stane sopstvenik na voziloto. Rezultatot }e bide ist, duri i ako liceto B ne bilo ovlasteno za preproda`ba. Za razlika od nekoi zemji, {kotskoto pravo nema generalen princip za sovesniot

kupuva~ koj steknuva sopstvenost vrz osnova na svojata sovesnost. Generalniot princip e

nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse haberet. Me|utoa priznaeni se opredeleni isklu~oci od ovoj princip i navedenata situacija e eden od niv. ^lenot 25 od Zakonot za proda`ba na stokite propi{uva deka ako liceto X prodade i ispora~a dvi`ni stvari na liceto Y, no ja zadrì sopstvenosta vrz niv, i potoa liceto Y gi preprodade i gi ispora~a

na liceto Z, a Z e sovesen, toga{ liceto Z stanuva sopstvenik. Za ovoj isklu~ok postoi isklu~ok koga stanuva zbor za motornite vozila. Ako predmetot na proda`bata e

173

avtomobil, liceto Z nema da stane sopstvenik, duri i da postapuval sovesno. No ima i isklu~ok na isklu~okot od isklu~okot. Ako liceto Z e privaten kupuva~ na motorno vozilo, toj e za{titen i }e bide sopstvenik. Nikoj ne moè da tvrdi deka ovaa sfera na pravoto e olicetvorenie na racionalnosta.

Nie ne znaeme dali klientite bile sovesni. No re~isi sigurno bile. Nim ni{to ne um ukaùvalo na faktot deka liceto B ne e sopstvenik na vozilata. Faktot deka klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta se voobi~aeni ne ja spre~uva sovesnosta na podocne`nite kupuva~i.

(b) Parite isplateni od strana na liceto C ednostavno se sostaven del od imotot na

liceto B. Zatoa tie preminuvaat na ste~ajniot upravnik na liceto B vo polza na site doveriteli. Liceto A e eden od tie doveriteli, no nema nikakvi posebni prava vrz parite. Toa e taka, duri i koga parite moàt da se identifikuvaat na nekoj na~in.

(v) Praveni se obidi za podobruvawe na pozicijata na liceto B so vgraduvawe na

klauzula vo dogovorot pome|u licata A i B vo koja se veli deka prihodite od koja bilo

preproda`ba liceto B mora da gi drì vo trust za liceto A. Generalno, trustot e "dokaz za insolventnosta". Odnosno ako liceto X drì trust vo polza na Y i X otide vo ste~aj,

imotot ne e sostaven del od ste~ajniot imot na liceto X. Liceto Y e za{titeno. Pravata na liceto Y na vakov na~in se sli~ni na stvarno pravo. No vakvite obidi ne bea uspe{ni.

JU@NA AFRIKA (a) Faktot deka kupuva~ot ima pravo na preproda`ba na vozilata vo redovnoto

rabotewe nu`no ne ja poni{tuva klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta od strana na liceto A. Za razlika od mno{tvoto evropski sistemi, pravoto na Ju`na Afrika samoto po sebe ne go za{tituva sovesniot kupuva~ koj dvi`nata stvar ja steknal od lice koe ja ima

stvarta vo vladenie. Edinstveniot praven lek {to im stoi na raspolagawe na licata C1-C5

bi bila odbrana od rei vindicatio na liceto A vrz osnova na doktrinata za estoppel.

Uslovite za estoppel se slednive: (1) mora da postoi izjava (pretstava) na sopstvenikot, so odnesuvawe ili na drug na~in, deka liceto koe raspolagalo so stvarta

bilo nejzin sopstvenik ili bilo ovlasteno da raspolaga so niv; (2) izjavata (pretstavata) bila dadena (kreirana) na liceto koe se povikuva na estoppel i toa potpirawe treba da bide

pribli`na osnova za negovata {teta; (3) liceto koe se povikuva na estoppel moralo da dejstvuva na svoja {teta; i (4) mora da postoi vina kaj liceto koe ja dalo izjavata.

O~igleden primer za estoppel e koga sopstvenikot }e go ostavi svoeto koristeno vozilo vo prodavnicata na dilerot (trgovecot) za polovni vozila. So kupuvaweto na voziloto, se smeta deka podocne`niot kupuva~ dejstvuval na svoja {teta potpiraj}i se na izjavata (impresijata) kreirana od strana na sopstvenikot deka dilerot ima pravo da raspolaga so voziloto i taa izjava (impresija) bila pribli`na osnova za {tetata.

Faktot deka liceto B ima pravo na preproda`ba na vozilata vo redovnoto

rabotewe samoto po sebe ne e dovolno za da se vtemeli baraweto za estoppel. Liceto A so svoeto odnesuvawe moralo da sozdade vpe~atok (impresija) deka liceto B e sopstvenik na voziloto ili deka liceto B ima ovlastuvawe od sopstvenikot da go prodade. Ovaa impresija moè da se kreira ako liceto A mu dozvoli na liceto B da go izloì voziloto zaedno so drugite vozila vo zaliha vo proda`niot salon i bez nikakov nadvore{en znak deka liceto A ja zadràlo sopstvenosta vrz voziloto. Ako se ispolneti i drugite uslovi

174

za estoppel, licata C1-C5 moàt da go istaknat prigovorot za estoppel vo odnos na baraweto na sopstvenosta od strana na liceto A. Bidej}i estoppel-ot pravno se smeta za {tit (odbrana ili prigovor), a ne za ma~ (pravo na tu`ba), liceto A ne e li{eno od svoeto pravo na sopstvenost, tuku samo e paralizirano da ne moè da go vr{i i prinudno

izvr{uva. Toa me|u drugoto zna~i deka licata C1-C5 nema da ja steknat sopstvenosta vrz vozilata i nema da imaat polnovaèn prenos.

(b) Koga liceto B }e otide vo ste~aj, sopstvenosta vrz vozilata {to se dràt spored

klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta od strana na A preminuva od liceto A na ste~ajniot upravnik na liceto B, dodeka liceto A zadrùva razla~no pravo (tacit hypothec,

premol~na hipoteka) vrz vozilata. Prihodite od preproda`bata na vozilata zatoa odat kaj ste~ajniot upravnik na liceto B, so razla~noto pravo na liceto A.

(v) So ogled na navedenoto, liceto A treba da pokaè razumno vnimanie da kreira

impresija (vpe~atok) deka liceto B e sopstvenik na vozilata ili deka liceto B ima ovlastuvawe za prodaa`ba na vozilata. Vrz osnova na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta, toj seu{te moè da gi bara vozilata od licata C1-C5, ako tie ne uspeat so doktrinata za estoppel, potpiraj}i se na svoeto razla~no pravo da gi bara ostvarenite prihodi od proda`bata od ste~ajniot imot na B.

Ako liceto A gi konsigniral vozilata na liceto B (komision) ili ako liceto B bilo nazna~eno za "taen zastapnik" na liceto A, toga{ }e se smeta deka liceto A go ovlastilo za proda`bata na vozilata i zatoa nema da ima pravo da gi vindicira vozilata od sovesnite (bona fide) kupuva~ite. Toa e zatoa {to angliskata doktrina za tajniot

zastapnik (undisclosed principal) e priznaena vo pravoto na Ju`na Afrika. DANSKA (a) Ako kupuva~ot ima pravo na preproda`ba na vozilata, spored danskoto pravo

dogovorot }e se smeta za krediten konsignacionen dogovor. Spored sudskata praksa se naveduva deka klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta nema da bide polnova`na, osven ako kupuva~ot treba da gi ras~isti smetkite so prodava~ot vedna{ po preproda`bata na vozilata. Vo na{iot konkreten slu~aj, na kupuva~ot mu e ostaven fiksen priod od ~etirieset i pet dena za pla}awe. Toa ne go ispolnuva navedeniot uslov za itno ras~istuvawe na smetkite. Zaradi toa, liceto A ne moè da bara nikakvi prava vrz vozilata prodadeni na liceto B i kako posledica na toa, toj ne moè da istaknuva nikakvi prava vrz vozilata koga tie }e bidat preprodadeni.

Duri i koga dogovorot sodrì polnova`na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, liceto A nema da ima pravo vrz vozilata po nivnata preproda`ba. Ova vsu{nost e isklu~ok od generalnoto pravilo. Spored danskoto pravo, liceto koe ima pravo vrz stvarta vo najgolemiot broj slu~ai moè da ja bara stvarta nazad duri i od bona fide kupuva~ot. Postojat isklu~oci od ova pravilo, no obi~nata klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta mora da bide po~ituvana od strana na podocne`niot kupuva~. Ako na primer, distributerot prodal stvar na svojot klient spored dogovor {to sodrì polnova`na odredba za rezervacijata na sopstvenosta i podocna klientot ja preprodade stvarta, distributerot seu{te moè da ja bara stvarta nazad, duri i koga podocne`niot kupuva~ bil sovesen. Ova pravilo zna~i deka kupuva~ite ne moàt celosno da bidat sigurni deka steknale polnova`no pravo vrz kupenata stvar. Odreden broj kupuva~i na vozila na staro

175

bile onepravdani zaradi primenata na ova pravilo, pa zatoa Registerot na vozilata (Bilbogen) be{e formiran vo 1992 godina. Spored ~lenot 42(d) od Tinglysningsloven klauzulata za rezervacija na sopstvenosta vrz motornite vozila mora da bide registrirana vo Registerto za vozila za da bide polnova`na vo slu~aj na bona fide steknuvawe. Zatoa, kupuva~ot na polovno vozilo moè da go proveri registerot pred da go kupi voziloto. Klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta isto taka mora da bide registrana ako se odnesuva na brod ili vozduhoplov. Me|utoa, rezervacijata na sopstvenosta ne moè da se vr{i vo odnos na drugite dvi`ni stvari. Isklu~ok od praviloto deka za registracija na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta za motornite vozila se pravi ako stanuva zbor za dogovor za kreditna konsignacija na novo vvozilo. No za sekoja podocne`na proda`ba sekako se bara takvata registracija na klauzulata.

Ako kupuva~ot ima ovlastuvawe za preproda`ba na stvarta, prodava~ot ne moè da ja bara stvarta nazad, nitu da istaknuva nekoe stvarno pravo vrz nea, ako taa bila preprodadena. Toa moè da se smeta kako pravilo {to bara prodava~ot da go prezeme rizikot od insolventnost na preprodava~ot kaj dogovorite {to predviduvaat preproda`ba. Fakti~ki, duri i koga kupuva~ot nema ovlastuvawe za preproda`ba na stvarta, ako prodava~ot znael deka kupuva~ot trguva so takvite stoki, prodava~ot moè da go izgubi svoeto pravo vrz stvarta ako podocne`niot kupuva~ bil sovesen i ako stvarta mu bila ispora~ana.

Dopolnitelno, treba da se spomene deka rezultatot }e bide sli~en ako distributerot stvarta ja predal na zastapnik za nejzina proda`ba za smetka na distributerot (komision, tajno zastapuvawe), Kommisionsloven, ~len 54.

(b) Parite isplateni od strana na klientite C1-C5 na liceto B se smetaat za sostaven del od ste~ajniot imot. Toa zna~i deka liceto A ne moè da bara prioritetna isplata. Duri i koga dogovorot sodrèl klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, parite {to na liceto B mu bile isplateni od strana na negovite klienti }e bidat zemeni od strana na ste~ajniot upravnik na B vo polza na doveritelite na liceto B.

(v) Uvoznikot ili proizvoditelot na vozilata moè da ja podobri svojata pozicija

ako dogovorot e polnovaèn dogovor za kreditna konsignacija. Spored sudskata praksa, mora da bidat ispolneti nekoi uslovi - za koi se veli deka od klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta pravat realnost pome|u strankite - za klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta da bide polnova`na. Osnovnite uslovi utvrdeni od sudskata praksa vo toj pogled se: (1) konsignatorot (komisionerot) mora da gi ras~isti smetkite so konsignantot (vlastodavecot) vo momentot na preproda`bata na stokite; (2) konsignantot (vlastodavecot) mora da bide siguren deka konsignatorot (komisionerot) dejstvuva soglasno dogovorot. Preciznite uslovi za ras~istuvaweto na smetkite i za kontrlata moàt da variraat vo zavisnost od tipot na stokite {to se prodavaat na konsignacija. Ako stokite se relativno skapi, sekoja nivna preproda`ba treba da se ras~isti vedna{, dodeka ako stokite se relativno eftini toa ras~istuvawe na smetkite moè da se vr{i vo ramkite na nekoi periodi.

Dogovorot za konsignacija ne treba da se registrira. Bidej}i komisionot se smeta za eden vid na rezervacija na sopstvenosta, toj treba da bide registriran samo ako stvarta {to e predmet na proda`ba se motorni vozila. Fakti~ki koga vo 1992 godina bea doneseni izmenite na Zakonot za registracijata na stvarite vo vrska so Registerot za vozilata, konsignacionite dogovori vo vrska so vozilata trebaa da se registriraat ne generalno, tuku vo vrska so sekoj avtomobil. Bidej}i konsignacijata generalno ja koristea uvoznicite pri nivnite proda`bi na dilerite na avtomobili, toa se pokaà kako re~isi

176

nefunkcionalen sistem. Zatoa vo 1994 godina be{e izvr{ena u{te edna izmena na Zakonot vo koja be{e navedeno deka konsignacionite dogovori za novite vozila ne mora da se registriraat. No ako se prodava polovno vozilo spored kreditna konsignacija, klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta mora da bide registrirana. Registracijata isto taka e neophodna i za brodovite i vozduhoplovite.

Koga se koristi kreditnata konsignacija, pravata na vlastodavecot vrz stokite se za{titeni vo odnos na doveritelite na konsignatorot se do preproda`bata na stokite. Vedna{ po preproda`bata na stokite, vlastodavecot ne moè da istaknuva prava vrz stokite. Spored danskoto pravo, toa e posledica na pravoto na kupuva~ot na preproda`ba.

Ako postoel polnovaèn dogovor za kreditna konsignacija }e bide mo`no vo dogovorot da se navede deka pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi (preproda`bite) mu pripa|aat na uvoznikot A. Ako vo dogovorot e vnesena vakva klauzula isto taka moè da se predvidi deka parite plateni od strana na klientite na distributerot B }e mu pripa|aat na uvoznikot A. Ovaa klauzula nema da proizveduva pravno dejstvo ako dogovorot isto taka ne propi{uva deka liceto B e dol`no taka uplatenite pari da gi drì odvoeno od svoite pari. Natamu, liceto A moè da gi bara parite samo ako liceto B fakti~ki gi drì parite izdvoeni od sopstvenite, na primer na posebna bankarska smetka.

Kako {to e ve}e navedeno, voobi~aeno e avtomobilite da im se prodavaat na distributerite spored dogovor za kreditna konsignacija. Me|utoa ne e mnogu voobi~aeno ovie dogovori da sodràt klauzula spored koja pobaruvawata proizlezeni od preproda`bite mu pripa|aat na uvoznikot.

Isto taka }e bide mo`no da se registrira razla~noto pravo vrz stvarta. Pra{aweto dali vakvoto razla~no pravo }e bide za{titeno vo odnos na podocne`nite kupuva~i, koga prodava~ot ima pravo na preproda`ba na stokite e predmet na debati. Me|utoa, Vrhovniot sud neodamna smetal deka vakvoto razla~no pravo e za{titeno vo odnos na podocne`nite kupuva~i, ako dogovorot predviduva deka toa razla~no pravo }e postoi se dodeka prodava~ot ne go dobie polniot iznos na cenata. Koga prodava~ot }e doznae deka stvarta bila preprodadena, toj mora da go istakne svoeto pravo vo razumen rok. Pogore raspravavme dali prodava~ot vo vakvi slu~ai mora da obezbedi ras~istuvawe na smetkite so kupuva~ot koga }e dojde do preproda`ba, no ova pra{awe ne e celosno razre{eno so navedenata presuda na Vrhovniot sud. Ovaa forma na razla~no pravo ne e voobi~aena vo vrska so trgovskite zalihi, zatoa {to razla~noto pravo ima dejstvo samo vo odnos na konkretno navedenata stvar, {to ne e lesno da se postigne vo praksa. Na primer }e bide neophodno redovno preregistrirawe na razla~noto pravo koga nekoja stoka }e bide preprodadena i taa mora da se zameni so nova stoka od ist vid. No obezbeduvaweto se koristi od vreme na vreme, na primer za zalihite na polovnite vozila.

[VEDSKA (a) Faktot deka klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta ili za raskinuvaweto

na dogovorot e ni{tovna vo odnos na doveritelite na liceto A (vidi slu~aj 4) samoto po sebe ne zna~i deka rezervacijata e ni{tovna i vo odnos na liceto B ili kupuva~ote na liceto B. Me|utoa, bidej}i liceto A go ovlastilo liceto B da gi preprodade vozilata pred pla}aweto na cenata, bez nikakvi razla~ni prava vo polza na A, liceto A ne moè da ja bara sopstvenosta vrz vozilata vo odnos na klientite na liceto B, nezavisno od toa dali tie platile i go steknale vladenieto vrz vozilata ili ne.

177

Zatoa, klientite na liceto B ne mora da se potpiraat na pravilata za bona fide

steknuvaweto. Me|utoa, ako liceto B gi prodalo vozilata bez takvo ovlastuvawe za preproda`ba, klientite na liceto B stanuvaat sopstvenici na vozilata soglasno Zakonot za sovesno kupuvawe od 1986 godina, pod uslov: (1) liceto B da go ima voziloto vo svoe vladenie; (2) klientite na liceto B da steknat vladenie vrz vozilata; i (3) klientite na liceto B da bile sovesni. êsto }e bide neophodno kupuva~ot da gi istraùva pravata na prenesuva~ot za prodavawe ili zaloùvawe na stvarta, no ovoj uslov ne postoi koga stokite bile kupeni od redoven trgovec vo maloproda`bata. Deneska, duri i ukradenite

stoki i stokite {to prenesuva~ot gi steknal so prinuda moàt da bidat steknati bona fide, no se o~ekuva da se izvr{i promena na ovaa pozicija. Ako klientite na liceto B ne

steknale bona fide, liceto A ima pravo da gi vindicira stokite ili jasno definiraniot surogat (supstitucija).

(b) Distributerot B so soglasnost na proizvoditelot A gi prodal vozilata vo svoe

ime i za svoja smetka. Toj ne postapuval kako taen zastapnik za liceto A. Zatoa, liceto B gi primilo parite od svoite klienti za svoja smetka i tie pari se sostaven del od negoviot imot ili ste~aen imot. Ako liceto B dejstvuvalo kako zastapnik za liceto A, liceto A }e ima izla~no pravo ne samo vrz neprodadenite vozila {to moàt da se identifikuvaat kako vozila {to toj mu gi prodal, i vrz pobaruvawata na liceto B, tuku i vrz parite {to liceto B gi primilo od svoite klienti, ako liceto B bez odlagawe tie pari gi ~uvalo odvoeno od sopstvenite.

Duri i ako liceto B gi prodalo vozilata vo svoe ime, liceto A moè da stekne pravo vrz pobaruvawata {to ima prioritet pred doveritelite na B, ako pobaruvawata ({to moàt da bidat i idni pobaruvawa) bile preneseni (cesija) ili vrz niv bilo kreirano razla~no pravo vo polza na liceto A. Me|utoa, ovaa za{tita pretpostavuva deka klientot bil izvesten, {to ne moè da se napravi se dodeka voziloto ne bide prodadeno. Drug preduslov e liceto A da nema pravo samiot da gi napla}a iznosite za sopstvena upotreba. Alternativniot metod bi bil liceto A da dobie nekoj vid na registrirano razla~no pravo vrz pretprijatieto (registrirana hipoteka), spored Zakonot za hipoteki vrz pretprijatijata (lagen om foretagsinteckning 1984) spored koe obezbeduvaweto gi opfa}a zalihite i pobaruvawata.

(v) Ako liceto B nemalo ovlastuvawe za preproda`ba na stokite bez da ja rezervira

sopstvenosta za liceto A za negovite pobaruvawa vo odnos na liceto B, rezerviraweto na sopstvenosta za liceto A (ili nejzinata ni{tovnost) moè polnova`no da bide vgradeno vo dogovorite na liceto B so negovite klienti. Vo vakvi okolnosti, klientite na liceto B gi zaloùvaat stokite za dolgot na liceto B vo odnos na liceto A. Vakvata zaloga, pod ovie posebni okolnosti, e polnova`na nezavisno od toa {to predmetot na zalogata ostanuva vo vladenie na zalo`niot dol`nik. Drug metod e liceto B da ima revolving a-

conto smetka so odnapred nespecificirani pla}awa vo bankata na liceto A, dovolno golema za da gi pokrie preproda`bite (ili proizvodstvoto) na liceto B vo bliska idnina, so dozvola za preprodavawe samo do merkata do koja isplatata e pokriena so a-conto

smetkata. Toga{ klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta ili za raskinuvaweto }e bide polnova`na vo odnos na preostanatite zalihi. Me|utoa, voobi~aeniot metod e da se raboti so nekoj vid komision ili dogovor za konsignacija.

178

FINSKA (a) Distributerot B ima pravo da gi prodava vozila vo svoeto redovno rabotewe,

duri i koga cenata na vozilata ne mu se ispla}a na liceto A. Se ~ini deka liceto B ne e obvrzano da gi rezervira pravata na A vrz vozilata koga vr{i nivna preproda`ba. Pod ovie okolnosti, klientite C1-C5 steknuvaat celosna sopstvenost vrz vozilata i nitu A, nitu B ili nivnite doveriteli nemaat nikakvi stvarni prava vrz tie vozila. Kako fakti~ka rabota, liceto A ne moè da gi zeme vozilata nazad, duri i koga tie ne bile prodadeni vo vremeto koga liceto B oti{lo vo ste~aj. Toa e zatoa {to liceto B ima pravo na preproda`ba na vozilata vo redovnoto rabotewe, duri i ako cenata ne mu bila platena na liceto A.

Ako liceto B nema ovlastuvawe za preproda`ba na neplatenite vozila, liceto A moè da gi bara vozilata nazad od C1-C5, ako tie ne gi steknale vozilata bona fide. Bona fide

steknuvaweto voobi~aeno pretpostavuva deka (1) prodava~ot gi ima stokite vo svoe vladenie; (2) kupuva~ot go steknal vladenieto vrz stokite; i (3) kupuva~ot e bona fide vo momentot na isporakata. Ovlastuvaweto na liceto B za preproda`ba na vozilata vo konkretniot slu~aj zna~i deka pra{aweto za bona fide steknuvaweto te{ko }e bide relevantno vo ovie okolnosti. Toa moè da se pojavi ako liceto B izvr{ilo povreda na dogovorot so liceto A vo vrska so preproda`bite vo redovnoto rabotewe. Vrhovniot sud na Finska, vo vakvi okolnosti, smetal deka klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta e

polnova`na vo odnos na mala fide (nesovesniot) kupuva~, iako Sudot konzistentno ja smetal klauzulata za ni{tovna vo odnos na doveritelite vo sli~ni situacii. Preduslovite za

bona fide steknuvaweto vo ovoj tip situacii ne se sosema jasni. (b) Parite }e mu pripadnat na ste~ajniot imot na liceto B, a ne na liceto A. Ova

glavno e posledica na faktot {to liceto A nema nikakvi stvarni prava vrz vozilata za koi mu dal ovlastuvawe na liceto B slobodno da gi preprodade.

(v) Situacijata na liceto A bi bila podobra ako licata A i B se dogovorat

vozilata da ostanat vo sopstvenost na liceto A i deka tie nema da im bidat ispora~ani na klientite na liceto B, pred toa da ja plati nivnata kupovna cena. Distributerot B so drugi zborovi samo pravi "preliminaren" dogovor so svojot klient pred isplatata na cenata na liceto A. Ako liceto A obezbedilo po~ituvawe na ovie ograni~uvawa, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta }e bide polnova`na i vo odnos na drugite doveriteli. Ovoj vid aran`man mu ovozmoùva na distributerot da prodava, vo gotovo, vozila {to toj ne gi platil odnapred. Od druga strana, vakvite aran`mani predizvikaat izvesni nepriliki, zatoa {to distributerot mora brzo da gi prenese uplatite na svoite klienti na uvoznikot ili proizvoditelot za da go obezbedi svoeto prifa}awe na proda`bata i na isporakata.

Pravilata vo vrska so komisionot, to est tajnoto zastapuvawe (undisclosed agency)

ili za konsignacijata, vo odredeni okolnosti, bi go za{titile liceto A. Me|utoa ovie pravila bi moèle da go za{titat liceto A samo ako liceto B ima dozvola da gi vrati vozilata na A {to nema da bidat preprodadeni. Zatoa, centralniot ekonomski rizik na aktivnosta na preproda`ba mora da go snosi liceto A. Ako liceto B e obvrzano da ja plati cenata za vozilata, nezavisno od toa dali uspealo da gi prodade ili ne, pravilata za komisionot ili konsignacijata ne moàt da go za{titat liceto A. Duri i koga liceto A }e izbere da go snosi ekonomskiot rizik inherenten na komisionot ili konsignacijata, na pogore navedeniot na~in, negovata za{tita verojatno }e zavisi od opredeleni drugi preduslovi. Liceto B }e bide dol`no na liceto A bez pogolemi odlagawa da mu gi prenese

179

prihodite od preproda`bata na vozilata. Kako vlastodavec, liceto A isto taka vo izvesna merka }e treba da gi kontrolira aktivnostite na liceto B za da se osiguri deka prihodite soodvetno mu bile preneseni i deka liceto B gi po~ituvalo drugite odredbi od dogovorot za komision ili konsignacija. Ako se ispolneti site neophodni preduslovi, liceto A }e se smeta za sopstvenik na vozilata i }e ima izla~no pravo vo odnos na ste~ajnata masa na liceto B. Natamu, ako postoel dogovor za komision, to est tajno zastapuvawe, nitu pobaruvawata vo odnos na podocne`nite kupuva~i ({to liceto B gi naplatilo kako taen zastapnik na liceto A), a {to B gi ~uvalo odvoeno od svoite pari, nema da bidat sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B.

Dominantniot tip aran`man za distribucija, osobeno vo trguvaweto so motornite vozila gi ima pogore opi{anite karakteristiki. Me|utoa mnogu ~esto ovie aran`mani sodràt karakteristiki na dogovori za konsignacija ili komision i zadrùvawe na sopstvenosta, zatoa {to ne e sekoga{ lesno da se kaè dali stanuva zbor za edniot ili za drugiot aran`man.

Ako stokite {to gi prodalo liceto A se kamioni, avtobusi ili sli~na oprema, isot taka }e bide mo`no da se kreira razla~no pravo (registrirana hipoteka). Ova razla~no pravo }e go za{titi liceto A od doveritelite na liceto B, kako i od podocne`nite kupuva~i. Upotrebata na ovoj vid razla~no pravo sepak ne e voobiàena kaj dogovorite za distribucija i retko se koristi vo ovoj kontekst.

Avtomobilite, kako i drugite motorni vozila, isto taka potencijalno se predmet na razla~nite prava vrz pretprijatieto. Istoto se odnesuva i na pobaruvawata vo odnos na klientite na liceto B i na parite {to tie gi platile na liceto B. Osnovniot problem kaj upotrebata na razla~nite prava vrz pretprijatieto e {to so niv se obezbeduva prioritet samo vrz polovinata od vrednosta na dvi`nite stvari na dol`nikot (ne i nedvi`nostite). No razla~nite prava vrz pretprijatieto prili~no ~esto se koristat kako sostaven del od aran`manite za obezbeduvawe kaj distribucionite dogovori pome|u proizvoditelot ili uvoznikot i distributerot, pokraj toa {to se koristat za obezbeduvawe na dolgoro~nite bankarski zaemi. Bez ogled na toa, razla~noto pravo vrz pretprijatieto voobi~aeno se smeta za sekundarna forma na obezbeduvawe.

Isto taka sekoga{ postoi mo`nost da se kreira razla~no pravo vrz pobaruvawata. Osnovnite te{kotii se {to podocne`nite kupuva~i mora da bidat informirani za ovoj dogovor i {to distributerot najverojatno ne smee da gi napla}a parite. Cesijata (prenosot) na pobaruvawata od preproda`bite na C1 - C5 vodi kon sli~ni problemi. Ovie aran`mani sepak mu nudat za{tita na liceto A samo vo toa {to ako podocne`niot kupuva~ mu plati na liceto B i po izvestuvaweto, toj }e bide dolèn parite da mu gi plati u{te edna{ na liceto A.

SPOREDBENI ZABELE[KI

Del (a) Sprotivno na prethodniot slu~aj, stokite sega se prodadeni na klientite. Osven

portugalskoto i ju`no-afrikanskoto pravo, site sistemi {to gi analizirame zaklu~uvaat deka klientite C1-C5 steknale sopstveni~ko pravo vrz vozilata, oslobodeni od site prava

na prviot prodava~ (A). Spored germanskoto, avstriskoto, gr~koto, holandskoto, angliskoto, irskoto i {kotskoto pravo, kupuva~ot koj ima pravo da gi preprodade stokite moè polnova`no da ja prenese sopstvenosta na svoite klienti, nezavisno od pravilata za

180

bona fide steknuvaweto. Me|utoa, ako dogovorot pome|u licata A i B ne sodrì takvo ovlastuvawe za preproda`ba, klientite seu{te moàt da steknat neoptovarena

sopstvenost ako bile bona fides. Vo Francija, Belgija i [panija, bona fide steknuvaweto }e bide edinstveniot na~in na koj klientite moàt da ja steknat sopstvenosta, zatoa {to ovlastuvaweto za preprodavawe na stokite se smeta za nerelevantno. Vo Italija, ovlastuvaweto za preprodavawe najverojatno nema da bide nerelevantno, no toa obi~no ne se vnesuva vo dogovorot za proda`ba pome|u A i B, zatoa {to strankite ne moàt da mu dadat na liceto A razla~no pravo vrz prihodite ostvareni od preproda`bite. Spored danskoto pravo, ne e neophodno potpiraweto na bona fide steknuvaweto, nitu pak ovlastuvaweto za preproda`ba. Bidej}i ovlastuvaweto za preproda`ba na stokite vodi kon poni{tuvawe na klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta (vidi slu~aj 4), liceto B raspolaga so vozilata kako sopstvenik. Spored finskoto pravo samo proda`bata vo redovnoto rabotewe moè da dovede do prenos na sopstvenosta na podocne`nite kupuva~i, nezavisno od nivnata sovesnost. Ovlastuvaweto za preproda`ba na stokite samo zna~i poni{tuvawe na klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta vo odnos na ste~ajnite doveriteli na liceto B, no ne i vo odnos na mala fide (nesovesnite) kupuva~i na liceto B.

Vo Portugalija, prodava~ot koj ja rezerviral sopstvenosta moè da go prenese samo o~ekuvaweto pa zatoa podocne`niot kupuva~ }e stane sopstvenik, duri koga prviot kupuva~ }e mu plati cenata na orginalniot prodava~. Zatoa, re{enieto na delot (a) vo Portugalija se razlikuva od mnozinstvoto drugi zemji: sopstvenosta na prodava~ot ja preìvuva preproda`bata. Treba da se zabeleì deka vo posebniot slu~aj na rezervacija na sopstvenosta vrz vozilata, vakvata klauzula mora da bide registrirana za da bide polnova`na vo odnos na treti lica.

Ovde ne sakame detalno da gi analizirame razlikite vo vrska so bona fide

steknuvaweto. Tokmu zatoa sosema }e bidat dovolni samo nekolku zbora vo vrska so ovaa tema. So isklu~ok na Ju`na Afrika i Danska, site jurisdikcii go {titat kupuva~ot koj e sovesen i koj stokite gi kupil za nadomest vo normalna trgovska situacija vo koja ne postoel somne` vo pogled na sopstvenosta vrz stokite od strana na prodava~ot. Me|utoa, teoriskite temeli se sosema razli~ni. Vo germanskoto i gr~koto pravo, re{ava~kiot aspekt e vladenieto vrz stokite od strana na prodava~ot (prenesuva~ot); tokmu toa e osnovata za uveruvaweto na kupuva~ot (steknuva~ot) deka prenesuva~ot e sopstvenik na stokite. Sprotivno na ova, francuskoto pravilo deka vladenieto e ednakvo na sopstvenosta (~len 2279 Gra|anski zakonik) go istaknuva vladenieto na steknuva~ot: nekoj

koj sovesno steknal vladenie vrz dvi`na stvar e za{titen vo odnos na rei vindicatio na prethodniot sopstvenik. Italijanskoto pravo ja sledi istata logika na razmisluvawe. [panskiot Gra|anski zakonik re~isi bukvalno go prezema ~lenot 2279 (vidi ~len 464 stav

1 {panski Codigo civil). Vo ponovo vreme, pravnata literatura i sudskata praksa povtorno go tolkuvale ~lenot 464 stav 1 na na~in {to postojnoto pravo za bona fide steknuvaweto go

vodi kon pribliùvawe so ~lenot 932ff od germanskiot Gra|anski zakonik. [vedskoto i finskoto pravo baraat vladenie na prenesuva~ot pred prenosot i realnata isporaka {to vodat kon vladenie na steknuva~ot. Vo Anglija, Irska i osobeno [kotska, staroto romejsko pravilo deka nikoj ne moè da prenese pove}e prava od onie {to samiot gi ima, seu{te pretstavuva osnoven princip, iako angliskoto common law go razvilo principot na

o~igledna (pojavna) sopstvenost (apparent ownership). Deneska postojat brojni zakonski isklu~oci na praviloto "nemo-dat", a me|u niv i ~lenot 25 od Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina {to bazi~no se primenuva ako stokite prodadeni so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta se preprodadeni na bona fide steknuva~. Avstriskoto pravo potsetuva na angliskoto do merkata do koja se ~ini deka toa ne se potpira na eden generalen princip,

181

tuku poprvo regulira opredeleni tipi~ni situacii vo koi se smeta deka sovesniot steknuva~ zasluùva za{tita.

Del (b) Imaj}i ja predvid fakti~kata situacija na slu~ajot 5, krajnite kupuva~i platile za

vozilata pred ste~ajot na liceto B i dogovorot predviduva samo klauzula za ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta pridruèno so ovlastuvawe za preproda`ba. Vo vakvi okolnosti, site jurisdikcii zaklu~uvaat deka uplatenite pari mu pripa|aat na ste~ajniot imot na liceto B. Odreden broj jurisdikcii pravat razlika pome|u slu~ajot vo koj parite mu bile plateni na liceto B pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka i slu~aite vo koi parite seu{te se dolàt ili bile uplateni vo ste~ajniot imot. Vtorata situacija i mo`nite razliki pome|u dvete, gi analizirame vo slu~ajot 6.

Del (v) Ovoj del namerno e napraven otvoren, za da mu dozvoli na sekoj u~esnik da gi navede

na~inite na koi prodava~ot moè da dobie podobra za{tita, nezavisno od sostavuvaweto na tekstot na konkretnite klauzuli.

(i) Re{enija {to ne baraat dopolnitelni klauzuli ili transakcii O~igledno, prodava~ot vo Portugalija nema potreba od pogolema za{tita od onaa

{to mu se obezbeduva so klauzulata za ednostavnoto zadrùvawe na sopstvenosta spored ~lenot 880 od Gra|anskiot zakonik. Negovata sopstvenost ednostavno ja preìvuva preproda`bata. Vo Ju`na Afrika, najdobriot na~in prodava~ot da se obezbedi e da ne vnesuva klauzula za ovlastuvawe za ppreproda`ba vo negoviot dogovor so kupuva~ot, zatoa {to na toj na~in }e ja za~uva sopstvenosta vrz stokite, a pri~inata za toa e {to pravoto vo

Ju`na Afrika ne go {titi bona fide kupuva~ot, osven so pomo{ na doktrinata za estoppel {to ima ograni~ena primena. Vo germanskoto pravo podednakvo, prodava~ot moè da dobie podobra pozicija ako ne vnese klauzula za preprodavaweto. No toa se bazira na celosno poinakvi osnovi, imeno na pravoto da se baraat prihodite ostvareni od nezakonskite transakcii na dol`nikot (koj podocna stanal insolventen), ako tie transakcii dovele do poni{tuvawe na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta. Me|utoa, toa ja podobruva pozicijata na liceto A samo ako liceto B gi drì parite plateni od podocne`nite kupuva~i (negovi klienti) na posebna smetka. Vo Francija i Belgija, prodava~ot moè da ima korist od realnata subrogacija na prihodite. No za da bide polnova`na, pobaruvawata vo odnos na podocne`nite kupuva~i seu{te mora da postojat vo momentot na otvoraweto na ste~ajnata postapka.

(ii) Razla~no pravo vrz prihodite Razla~noto pravo vrz ostvarenite prihodi od preproda`bite principielno e

mo`no vo Belgija, Holandija, Anglija, Irska i Finska. Me|utoa, so isklu~ok na Belgija kade relevantnata odredba e promeneta vo 1994 godina (~len 1690 Gra|anski zakonik),

182

razla~noto pravo vrz prihodite }e mu dade prioritet na liceto A pred ste~ajnite doveriteli na liceto B samo ako se ispolneti nekoi dopolnitelni uslovi. Vo Finska

dol`nicite - treti lica (vo slu~ajov C1-C5) mora da bidat izvesteni za razla~noto pravo za toa da moè da se istaknuva vo odnos na niv, uslov {to toa pravo go pravi neprakti~no vo site situacii vo koi seu{te ne e poznat identitetot na dol`nikot - treto lice (podocne`niot kupuva~). Vo Holandija razla~noto pravo vrz pobaruvawata mora da bide registrirano ili tretite lica - dol`nici mora da bidat izvesteni za negovoto postoewe. Povtorno, toa ne e mo`no vo odnos na idnite pobaruvawa kaj koi ne e kreirana nitu ramkata vrz osnova na koja }e nastane toa idno pobaruvawe. Vo Anglija i Irska, razla~nite prava vrz knigovodstvenite dolgovi na kompanijata treba da bidat registrirani vo Kompaniskiot register. Ako razla~niot doveritel e privatno lice,

obvrskata za registracija postoi spored Bills of Sale Act. I pokraj toa {to samiot fakt deka pobaruvawata }e nastanat vo idnina se ~ini deka ne e pre~ka za registracijata, ovaa procedura se ~ini premnogu te{ka i skap za da bide prakti~na za prodava~ite koi sakaat da dadat kratkoro~en trgovski kredit.

(iii) Prenos (cesija) na prihodite Vo Germanija, Avstrija i Grcija, prodava~ite voobi~aeno upotrebuvaat

anticipirani prenosi (cesii) na prihodite kako obezbeduvawe. Vo germanskoto i gr~koto pravo, ova ne bara pove}e od soodvetno sostavena klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost, dodeka vo Avstrija, prenosot kako obezbeduvawe podleì na istite uslovi kako i kaj razla~nite prava vrz pobaruvawata. Zatoa, za da bide polnovaèn vo odnos na tretite lica, prenosot ili mora da bide vnesen vo knigite na dol`nikot (B) ili debitor

cessus (vo ovoj slu~aj C1-C5) mora da bide izvesten za nego. Izvestuvaweto moè da se napravi samo koga e poznat identitetot na debitor cessus, no spored pravnata doktrina {to ne e sporna, metodata so knigovodstveniot upis moè da se koristi i vo vrska so pobaruvawata u{te koga ne postojat pravnite osnovi za samoto pobaruvawe.

Me|utoa, duri i vo Germanija, Avstrija i Grcija, klauzulata za prihodite sostavena kako prenos za obezbeduvawe ne moè da go za{titi prodava~ot koj mu dozvolil na svojot kupuva~ da vr{i naplata na pobaruvawata i taka naplatenite sredstva da gi me{a so drugite pari {to gi poseduva. Iako izvestuvaweto za prenosot ne e uslov za negovata polnova`nost vo odnos na treti lica, toa e na~in na koj prodava~ot moè da se za{titi samiot sebe si vedna{ {tom }e doznae deka negoviot klient ima finansiski problemi.

Vo Belgija, Holandija, Anglija, Irska i Finska, prenosot kako obezbeduvawe na pobaruvawata vo odnos na podocne`nite kupuva~i }e se smeta za nepolnovaèn ili vo najdobar slu~aj }e se smeta za razla~no pravo (vidi (ii)).

(iv) Koristewe na pravoto za trustot za da se stekne pravo vrz prihodite Vo poznatiot slu~aj Romalpha od 1978 godina, angliskiot Apelacionen sud za prv i

za posleden pat smetal deka postoi fiducijaren odnos pome|u prodava~ot i kupuva~ot spored ne{to {to moè da se nare~e pro{irena klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta. Vo toj slu~aj, pro{iruvaweto ne se odnesuvalo na prihodite ostvareni od preproda`bite, tuku na novite proizvodi proizvedeni so koristewe na kupeniot materijal. Vo Romalpha, Apelacioniot sud baziraj}i ja svojata odluka vrz principite na pravoto za trustot, mu dozvolil na prodava~ot da go sledi svoeto pravo vo novo

183

proizvedenite proizvodi. Podocna, prodava~ite se obidele da go iskoristat istiot koncept ne samo vo odnos na novite proizvodi, tuku i vo odnos na prihodite ostvareni od proda`bite. No, angliskite sudovi nikoga{ pove}e ne go primenile re{enieto prifateno vo slu~ajot Romalpha. Kako {to naveduva i angliskiot izve{taj, podocne`nite slu~ai "go istaknaa nepostoeweto na Romalpha". Istiot razvoj se slu~il i vo Irska, kade {to deneska

Romalpha klauzulite se tretiraat kako razla~ni prava {to baraat registracija. Sli~no i vo [kotska, obidite za primenata na pravoto za trustot na odnosite pome|u prodava~ot i kupuva~ot so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta se pokaàle kako besplodni.

(v) Drugi dogovori pokraj proda`bite so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (konsignacija i komision)

Kako {to e pojasneto vo slu~ajot 4, zadrùvaweto na sopstvenosta ne e soodveten

mehanizam vo Danska, [vedska i Finska ako stokite treba da se preprodavaat. Namesto toa se koristat drugi tipovi na dogovori. Vo Danska, tipi~niot dogovor {to se koristi vo vakvi situacii e dogovorot za konsignacija. Bidej}i toj bara od kupuva~ot (B) da mu dava ot~et na prodava~ot (A) za sekoja preproda`ba prakti~no vedna{, verojatno i nema da nastane situacija kako onaa opi{ana vo slu~ajot 5. Dopolnitelna klauzula so koja se predviduva deka prihodite }e bidat direktno preneseni na liceto A e vozmo`na, iako ne e voobi~aena. Me|utoa, vo fakti~kata situacija na slu~ajot 5, vakvata klauzula nema da moè da go za{titi liceto A ako parite ne se dràt na posebna smetka. Sli~ni re{enija se prifateni vo [vedska i Finska. Ovde tipi~niot dogovor e komisionot. Povtorno, problemite opi{ani vo slu~ajot 5 nema da se pojavat zatoa {to pobaruvawata proizlezeni od preproda`bite direktno mu pripa|aat na liceto A. No kako {to istaknuva finskiot izve{taj, ako liceto B (o~igledno vr{ej}i povreda na dogovorot za komision) gi naplati parite bez da gi izdvoi od svojot imot, liceto A }e gi izgubi svoite prava.

Vo Italija, dogovorot za komision isto taka e teoriski na~in na koj liceto A moè da stekne prava vrz prihodite, pod uslov liceto B da gi drì odvoeno parite {to gi prima od svoite klienti pri preproda`bata. Me|utoa, vo praksa, vakvite dogovori retko ili voop{to ne se koristat, zatoa {to italijanskite sudovi (kako i {vedskite i finskite sudovi) verojatno }e baraat od vlastodavecot (A) efektivno da go prezeme delovniot rizik na liceto B. Namesto toa, trgovskata praksa vo Italija koristi li~ni garancii (ìranti).

(vi) Prava vrz prodadenite stoki {to ne se zadrùvawe na sopstvenosta Zadrùvaweto na sopstvenosta e povolno zatoa {to e ednostavno i ne bara mnogu

tro{oci: vo re~isi site jurisdikcii toa treba samo da se vgradi vo dogovorot i ne mora da se registrira. Pravata na prodava~ot se ranlivi, na primer vo slu~aj na preproda`ba na stokite. Alternativa e registriranoto razla~no pravo vrz prodadenite stoki, no toa mora da se registrira na na~in {to im ovozmoùva na tretite lica da se informiraat za negovoto postoewe, so {to se uni{tuvaat mo`nostite za bona fide steknuvaweto. Francuskoto, italijanskoto, {panskoto i danskoto pravo na primer davaat mo`nost za vakvo registrirano razla~no pravo. Vo [panija toa ima forma na hypothec vrz dvi`nata

stvar (hypotheca mobiliaria) {to se ~ini deka e dostapna za site vidovi dvi`ni stvari. Istoto vaì i za danskoto pravo. Vo Francija, registriranoto razla~no pravo postoi samo za opredeleni dobro definirani kategorii dvi`ni stvari, od koi najva`ni se

184

vozilata (gage sur vehicule). Registriranoto razla~no pravo vrz avtomobilite i drugite vozila isto taka postoi i vo Italija (privilegio sulli'autoveicolo), no zaradi prakti~nite

pri~ini navedeni vo izve{tajot (nepostoewe na registracija) toa ne se koristi za novite avtomobili. Ako licata A i B kreirale vakvo gage, privilegio ili hipoteca i gi ispolnile registracionite formalnosti, pravata na liceto A bazirani na registriranoto razla~no pravo (pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na stvarta) }e moàt da se vr{at vo ste~ajnata postapka na liceto B. Registracijata gi spre~uva klientite na liceto B da steknat prava vrz stvarta {to bi imale prioritet pred pravata na liceto A. Vo Danska seu{te e sporen to~niot obem na pravata na razla~niot doveritel.

(vii) Rezime Najsigurnata za{tita na prodava~ot e pravoto vrz samite stoki {to moè da ja

preìvee preproda`bata. Toa e ilustrirano so portugalskoto, {panskoto, ju`no-afrikanskoto i danskoto pravo, {to klauzulata na prodava~ot za zadrùvaweto na sopstvenosta ja stava pred i nad interesite na bona fide kupuva~ite. Natamo{na ilustracija e mo`nosta za kreirawe registrirano razla~no pravo spored francuskoto, italijanskoto i {panskoto pravo vrz vozilata.

Sprotivno na toa, prili~no e ograni~en potencijalot na prodav~ot da stekne efektivno pravo vrz prihodite ostvareni od preproda`bite. Iako najgolemiot broj jurisdikcii vo princip dozvoluvaat kreirawe na razla~no pravo vrz pobaruvawa, vo forma na prenos za obezbeduvawe ili kako razla~no pravo, sepak golem broj od niv baraat nekoja forma na publicitet {to e ili premnogu skapa (Anglija, Irska) ili go pravi re~isi nevozmo`no kreiraweto na razla~noto pravo vrz realno idnite pobaruvawa (Francija, Italija, Holandija, Finska). Zatoa, klauzulite za prihodite ne se voobi~aeni vo praksata na ovie zemji.

Germanija i Grcija se izdvoeni vo vrska so efikasnosta na klauzulite za prihodite. Tnr. verlangerter Eigentumsvorbehalt isto taka moè da se koristi za realno idnite pobaruvawa i ne podleì na uslov za registracija ili izvestuvawe. Istoto se primenuva vo Belgija so edinstvena razlika {to klauzulata za prihodite treba da bide sostavena kako razla~no pravo. No kako {to istaknuva belgiskiot izve{taj vakviot na~in na koj prodava~ite go pro{iruvaat svoeto razla~no pravo na prihodite ostvareni od podocne`nite proda`bi seu{te ne e celosno elaboriran vo belgiskata praksa, verojatno zatoa {to klauzulite za ednostavnoto zadrùvawe na sopstvenosta duri od neodamna stanale efektivni pri ste~ajnite postapki. Za avstriskoto pravo moè da se kaè deka e sli~no na germanskoto, iako Vrhovniot sud seu{te jasno ne go odobril stavot za knigovodstvenite upisi na prenosite, duri i pred kreiraweto na pravnata osnova za idnite pobaruvawa. Me|utoa, duri i germanskoto i avstriskoto pravo (ili dogovornite aran`mani {to se koristat vo Danska, [vedska i Finska) ne moàt da mu obezbedat na prodava~ot pravo {to nego mu dava prioritet pred ste~ajnite doveriteli na liceto B vo situacija kako onaa opi{ana vo slu~ajot 5: parite plateni na prviot kupuva~ {to bile sme{ani so drugite negovi sredstva sekoga{ se gubat nepovratno.

185

SLUÂJ 6: MOTORNI VOZILA KUPENI I PREPRODADENI (II)

(Zadrùvawe na sopstvenosta i preproda`ba - seu{te postojni pobaruvawa proizlezeni od podocne`nite preproda`bi)

Liceto A e proizvoditel (ili uvoznik) na avtomobili. Kako i vo slu~ajot 5, toj mu

prodava pet avtomobila na liceto B, koe e licenciran distributer. Dogovorot mu dava na liceto B period od ~etirieset i pet dena pred da ja plati cenata. Toj isto taka ja sodrì slednava klauzula: "So ova prodava~ot ja zadrùva sopstvenosta vrz avtomobilite ispora~ani spored ovoj dogovor. Me|utoa, kupuva~ot ima pravo da gi preprodade vozilata vo svoeto redovno rabotewe." Dve nedeli po isporakata na avtomobilite, liceto B

uspealo da gi prodade site avtomobili na razli~ni klienti (C1 - C5) koi vedna{ gi zemale vozilata. Pred bilo koj da mu plati na bilo koj, liceto B odi vo ste~aj.

PRA[AWA (a) Koj moè da bara naplata od klientite C1-C5? Dali e toa liceto A ili

ste~ajniot upravnik na liceto B? (b) Dali liceto A moè da stekne podobri prava vo odnos na pobaruvawata

proizlezeni od preproda`bite (na primer preku poinakvo sostavuvawe na klauzlata ili so upotreba na poinakva klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost)? Koj se to~nite preduslovi? Dali vakvite klauzuli se voobi~aeni?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Bidej}i dogovorot ne sodrì anticipatoren prenos na pobaruvawata

proizlezeni od preproda`bata (vidi infra, del (b)) ste~ajniot upravnik na liceto B e toj koj ima pravo da bara isplata od klientite. Pozicijata na liceto A }e bide podobra ako dogovorot sodrì samo klauzula za ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta, bez da mu dade pravo na liceto B za preproda`ba na vozilata. Vo takov slu~aj, }e se primeni ~lenot 48 od Zakonot za ste~aj, zaradi nezakonskata preproda`ba, pa liceto A }e bide li{eno od svoeto pravo na vindikacija na vozilata. Bidej}i pobaruvawata na liceto B vo odnos na negovite klienti seu{te ne se namireni, liceto A moè da bara od ste~ajniot upravnik da mu gi prenese (cesija) seu{te postojnite pobaruvawa na nego.

(b) Kako {to e objasneto prethodno (slu~aj 5(b)), klauzulata za prihodite }e bide

soodveten i najvoobi~aeno iskoristen na~in na koj prodava~ot }e dobie obezbeduvawe ako postoi namera za preproda`ba na stokite. Soglasno vakvata klauzula, kupuva~ot odnapred (anticipatorno) mu gi prenesuva (cesija) na prodava~ot svoite pobaruvawa vo odnos na negovite podocne`ni kupuva~i. Se {to e potrebno e vo dogovorot da se vnese soodvetno sostavena klauzula. Me|utoa, treba da se zabeleì deka pozicijata na prodava~ot e

186

pozicija na razla~en doveritel, a ne na "normalen" prima~ (assignee); so drugi zborovi negoviot odnos so kupuva~ot/prenesuva~ e fiducijaren odnos. Ova me|u drugoto ja opredeluva prirdata na pravata na prodava~ot vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot18, osobeno po donesuvaweto na noviot Zakon za ste~aj:19 ste~ajniot upravnik, a ne liceto A e toj {to moè da bara naplata od licata C1-C5 (~len 50 stav 1, ~len 51 to~ka 1, ~len 166 stav 2 Zakon za ste~aj). Me|utoa, ste~ajniot upravnik e dolèn da go namiri pobaruvaweto na liceto A od dobienite pari od naplatata na pobaruvawata od licata C1-C5, po odbivaweto

na tro{ocite za procenka na vrednosta i za realizacijata na razla~noto pravo (~len 170

stav 1 Zakon za ste~aj).20 Noviot Zakon za ste~aj (~len 171) tie tro{oci gi fiksira na 9

posto od iznosot primen od strana na ste~ajniot upravnik od tretoto lice - dol`nik (C1-

C5). Se dodeka vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto e ednakva ili pogolema od zbirot na obezbedenoto pobaruvawe i tro{ocite na procenkata i realizacijata na razla~noto pravo, razla~niot doveritel }e bide isplaten vo celost.

Va`na rabota {to treba da se zabeleì vo vrska so ova e rokot (vremenskiot period) vo koj ste~ajniot upravnik treba da ja realizira vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto. Po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, sudot }e go opredeli datumot za odrùvawe na generalnoto sobranie na site doveriteli, na koe ste~ajniot upravnik }e skicira na koj na~in ima namera da ja vodi postapkata (tnr. sobranie za podnesuvawe izve{taj: vidi ~lenovi 156ff Zakon za ste~aj). Ova sobranie treba da se odrì vo rok od {ese nedeli i mora da se odrì vo rok od tri meseci od momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 29 stav 1 to~ka 1 Zakon za ste~aj). Po odrùvaweto na sobranieto, ste~ajniot upravnik e dolèn kolku e mo`no pobrzo da go realizira ste~ajniot imot, vklu~uvaj}i gi i stvarite vrz koi e kreirano nekoe razla~no pravo (~len 159 Zakon za ste~aj). Ako ste~ajniot upravnik blagovremeno ne ja ispolni ovaa svoja obvrska, razla~niot doveritel ima pravo na kamata (~len 169 re~enica 1 Zakon za ste~aj).

Osven u~estvoto vo pokrivaweto na tro{ocite i ve}e spomenatiot period na ~ekawe, noviot Zakon za ste~aj voveduva nova merka {to moè te{ko da gi namali i ograni~i pravata na doveritelite {to nemaat pravo na vindikacija, tuku samo pravo na prioritetna isplata (zaradi ednostavnost natamu nare~eni samo razla~ni doveriteli).

Spored ~lenot 217ff od Zakonot za ste~aj, generalnoto sobranie na doveritelite moè da re{i da ne gi primeni site pravila so koi se regulira namiruvaweto na pravata na doveritelite i da izbere individualno pregovaran ste~aen plan. Ovaa procedura e osobeno nameneta za slu~aite kaj koi se ~ini deka reorganizacijata e izvodliva (vidi ~len 1 stav 1 Re~enica 1 od Zakonot za ste~aj). Vo ovaa to~ka, ne e neophodno detalno procedurata na utvrduvawe na ste~ajniot plan. Sosema e dovolno da se zabeleì deka vo planot mora izre~no da se specificira procentot do koj }e bidat namaleni pravata na razla~nite doveriteli i/ili alternativno da se napravi rokovnik za realizacija na

predmetot na obezbeduvaweto (~len 223 stav 2 Zakon za ste~aj). Isto taka, ste~ajnite

18

Kaj izvr{uvaweto vrz imotot na liceto B, pravata na liceto A vo odnos na pobaruvawata od C1-

C5 nema da se razlikuvaat od pravata na normalniot steknuva~ spored cesija na pobaruvawa. Doveritelite na liceto B ne moàt da izvr{at vrz pobaruvawata, ednostavno zatoa {to tie pobaruvawa ne mu pripa|aat na liceto B. 19

Spored stariot Zakon za ste~aj (~len 48 Konkursordnung) realizacijata na predmetot na

obezbeduvaweto be{e administrirana glavno od strana na doveritelot i ne be{e sostaven del od ste~ajnata postapka. No razla~nite doveriteli ne moraa da pridonesuvaat vo namiruvaweto na tro{ocite za prcenkata na vrednosta na svoite praav i za nivnata realizacija. 20

Ova pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na predmetot na

obezbeduvaweto se narekuva Absonderung. Ova pravo pred donesuvaweto na noviot Zakon za ste~aj postoe{e kako pravilo kreirano od strana na sudskata praksa.

187

doveriteli ne moàt da go odobrat ste~ajniot plan sprotivno na voqata na mnozinstvoto razla~ni doveriteli. ^lenot 244 stav 1 to~ka 1 od Zakonot propi{uva deka za da bide odobren planot, se bara mnozinstvo vo sekoja grupa doveriteli, vklu~uvaj}i gi i razla~nite doveriteli (vidi ~len 222 stav 1, to~ka 1 Zakon za ste~aj).

AVSTRIJA (a) Bidej}i nemalo nikakov anticipatoren prenos (cesija) na pobaruvawata

proizlezeni od podocne`nite proda`bi (preproda`bite), ste~ajniot upravnik na liceto B ima pravo da bara naplata od klientite C1-C5.

(b) Kako {to e razgleduvano prethodno, licata A i B moàt da se dogovorat za

pro{irena rezervacija na titulata: rezervacija na titulata pridruèna so prenos na pobaruvawata kako obezbeduvawe proizlezeni od preproda`bite (verlangerter

Eigentumsvorbehalt).

GRCIJA (a) Ako liceto B otide vo ste~aj, pobaruvawata vo odnos na licata C1-C5 mu

pripa|aat na ste~ajniot imot. Zatoa ste~ajniot upravnik e liceto koe moè da bara nivna naplata (namiruvawe).

(b) Samo pro{irenata klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (to est klauzulata

za prihodite) }e mu dade pravo na liceto A da gi namiruva pobaruvawata proizlezeni od preproda`bata na stokite. Vo trgovskata praksa, ako kupuva~ot e trgovec vo maloproda`bata, dogovorot za zadrùvawe na sopstvenosta voobi~aeno predviduva prenos (cesija) na idnite pobaruvawa na kupuva~ot proizlezeni od preproda`bata na proizvodot na orginalniot prodava~ (klauzula za prihodite). Ovaa forma na cesija vo realnosta e fiducijarna, zatoa {to dava obezbeduvawe za namiruvaweto na pobaruvawata na prodava~ot (A) vo odnos na prenesuva~ot (otstapuva~ot B). Obi~no liceto B }e bide ovlasteno od liceto A da vr{i naplata na pobaruvawata (~len 239 Gra|anski zakonik). Za vakviot dogovor za obezbeduvawe ne se bara ispolnuvawe na nekoi posebni preduslovi. Me|utoa, liceto A moè da ja registrira cesijata (~len 12 Zakon 2844/2000) ako saka da stekne prioritet pred mo`nite idni steknuva~i na istoto pobaruvawe.

Ako licata A i B dogovorile vakva pro{irena klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta vo svojot dogovor i liceto B otide vo ste~aj, prenesenoto pobaruvawe nema da bide sostaven del od ste~ajnata masa, zatoa {to po sila na cesijata, pobaruvaweto }e bide izdvoeno od imotot na prenesuva~ot (otstapuva~ot). Spored dominantniot stav, toa }e bide taka nezavisno od toa dali za cesijata bilo dostaveno izvestuvawe na debitor cessus.

Ako prenesenoto pobaruvawe vtasalo za naplata, steknuva~ot ima pravo da ja izvr{i naplatata i da gi zeme parite, osven ako ste~ajniot upravnik ne go plati obezbedeniot dolg.

Poinakviot stav, poddràn od strana na N. Rokas istaknuva deka }e dojde do primena na odredbite so koi se regulira zalogata po pat na analogija na ste~ajniot dol`nik koj go prenel svoeto pobaruvawe na fiducijaren na~in. Inicijalniot doveritel - steknuva~

188

(prima~) iako go drì pobaruvaweto ne moè da bara namiruvawe (isplata) direktno od debitor cessus, tuku }e ima pravo na prioritetna isplata od prihodite steknati od proda`bata. Se ~ini deka ova e podobar stav, zatoa {to prenesuva~ot ne e tipi~en, tuku zna~itelen imatel na pravoto. Fiducijarnata cesija na pobaruvawata potsetuva na zalogata, zatoa {to i so dvete se obezbeduva namiruvaweto na pobaruvawata na steknuva~ot. Ako doveritelite na liceto B baraat da izvr{at vrz otstapenoto pobaruvawe, liceto A otkako }e go izvesti debitor seccus za otstapuvaweto (cesijata) moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len 936 KPoID).

FRANCIJA

(a) ^lenot L. 621-124 od Trgovskiot zakonik mu ovozmoùva na prodava~ot da ja bara proda`nata cena ili delot od cenata od podocne`niot kupuva~ na stvarta, {to bila prodadena spored dogovor {to sodrèl klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta, se dodeka cenata ne e isplatena ili namirena na drug na~in so dol`nikot ili prebivawe pome|u dol`nikot i podocne`niot kupuva~ na denot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Za da moè liceto A da bara realna subrogacija na prihodite ostvareni od preproda`bata na vozilata, stvarta {to im bila preprodadena na podocne`nite kupuva~i nu`no mora da ostane vo svojata orginalna sostojba. Liceto A o~igledno }e moè da bara

isplata od klientite C1-C5 za vozilata, {to }e bide ograni~eno na iznosot koj mu se dolì na nego (vo visina na negovoto pobaruvawe).

(b) Pravoto na liceto A spored ~lenot L. 621-124 od Trgovskiot zakonik e validno (vidi del (a)) se dodeka stvarta ne bila transformirana, odnosno se dodeka ne bila

promeneta nejzinata priroda ({to se razgleduva vo slu~aite 7 i 8 infra). BELGIJA (a) Ste~ajniot upravnik ima pravo da bara isplata od razli~nite klienti, no

liceto A ima pravo na prioritetna isplata od ostvarenite prihodi. (b) Spored principot na "realnata subrogacija", prodava~ot moè da bara

prihodite da mu bidat predadeni na nego. Prihodite od sekoja preproda`ba se smetaat za zamena (supstitut) na avtomobilot vrz koj prodava~ot ja rezerviral sopstvenosta. Zatoa, nitu kupuva~ot, nitu negovite doveriteli ne moàt da istaknuvaat pojako pravo vrz tie prihodi otkolku {to tie gi imale vrz voziloto.

PORTUGALIJA (a) Re{enieto na slu~ajot 6 e isto kako i za slu~ajot 5. Faktot deka klientite

seu{te ne ja platile cenata za vozilata e nerelevanten. Vo dvata slu~ai, ako liceto A ja registriralo klauzulata za rezervacija na sopstvenosta, klientite nema da moàt da go

189

registriraat svoeto sopstveni~ko pravo se dodeka liceto A ne dobie celosna isplata na cenata i se dodeka ne ja poni{ti registracijata na svoe ime.

(b) Identi~no na slu~ajot 5(v). [PANIJA (a) Samo ste~ajniot upravnik na liceto B moè da bara naplata od C1-C5. Liceto A

e samo ste~aen doveritel. Vo ovoj slu~aj, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta ne moè da mu dade na liceto A nikakov prioritet ako liceto B otide vo ste~aj.

Kupuva~ite se za{titeni so ~lenot 85 CCO spored koj nivnoto steknuvawe e za{titeno po sila na faktot {to kupuvaweto go izvr{ile vo prodavnica otvorena za javnosta. Ste~ajniot upravnik moè da bara isplata od C1-C5. Rezervacijata na titulata od strana na liceto A nego ne mu dava pogolemi garancii, zatoa {to vo ovoj slu~aj sopstvenosta vrz stvarta preminala na treti lica koi se za{titeni so zakon. Vo vakov slu~aj, sovesnosta na steknuva~ite (kupuva~ite) nema nikakvo zna~ewe. Me|utoa, ako

proda`bata e regulirana so LVBMP i ako klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta bila registrirana vo Registerot za dvi`ni stvari, liceto A nema da bide zasegnato od ste~ajot na liceto B (~len 908 CCO) i site prava na tretite lica, kako C1-C5 }e isparat, davaj}i mu pravo na liceto A da gi vindicira vozilata od ste~ajniot imot na B.

(b) Liceto A ne moè da dobie podobro pravo vrz pobaruvawata proizlezeni od

preproda`bite, se dodeka doveritelot ne stekne posebno obezbeduvawe (na primer dogovorot e sostaven kako javen akt potvrden od notar, ~len 1924.3 Gra|anski zakonik). Vo ovoj slu~aj, strankite treba da se soobrazat so posebnite formalni uslovi vo prisustvo na notar, {to }e obezbedi soodvetna identifikacija na stokite {to se predmet na dogovorot za proda`ba, {to vo ovoj slu~aj }e zna~i pribeleùvawe na trgovskata marka na voziloto,

modelot, brojot na {asijata i brojot na registracijata (tabli~kata na voziloto), ako go ima. Kone~no, kon javniot akt treba da se priloì i kopija od dokumentot za registracijata na sekoj od avtomobilite. Ako dolgot bil definiran na vakov na~in, vo slu~aj na ste~aj na liceto B, liceto A }e ima pravo na prioritetna naplata, pred drugite dolgovi {to ne se zabeleàni vo javen akt, nitu se kone~ni sudski presudi (~len 1924.3

Gra|anski zakonik). ITALIJA (a) Ako se ima predvid konkretniot dogovor, ste~ajniot upravnik na liceto B ima

pravo na iznosite {to seu{te gi dolàt licata C1-C5. Liceto A }e se naredi kako ste~aen doveritel vo ste~ajnata postapka na liceto B.

(b) Za generalnite zabele{ki za na~inot na koj se postapuva so rizicite na

ste~ajnite postapki vrz dilerite na motorni vozila vo postojnata italijanska delovna praksa vidi go slu~ajot 5(v).

Vo princip, liceto A }e pomine podobro ako sklu~i dogovor za komision so liceto B. Vo takov slu~aj, ~lenot 1705 od Gra|anskiot zakonik izre~no mu dava pravo na liceto A

190

da gi tuì klientite na liceto B za iznosite {to tie mu gi dolàt na B.21 Ova pravo ne se gasi so otvoraweto na ste~ajnata postapka na B, pod uslov konkretniot dogovor da ima siguren datum pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 1707 Gra|anski zakonik). Zaradi prethodno pojasnetite pri~ini vo slu~ajot 5(v), ne e mnogu verojatno deka licata A i B }e izberat da sklu~at takov dogovor.

Kako alternativa, licata A i B moàt da predvidat deka idnite pobaruvawa, nastanati pome|u liceto B i negovite klienti, }e mu bidat preneseni na liceto A. Prili~no e neverojatno deka vakvata cesija }e se koristi vo praksa zaradi pogore navedenite pri~ini vo slu~ajot 5(v).

Vo sekoj slu~aj, faktot deka klientite seu{te ne mu platile na liceto B }e gi spre~at problemite vo vrska so identifikacijata na parite {to mu se dolàt na liceto A spored dogovorot za komision ili odredbata za cesija.

Kone~no, liceto A moè da mu gi prodade vozilata na liceto B i da kreira razla~no pravo za kupovnata cena spored posebnite pravila {to se primenuvaat na avtomobilite i na drugite vozila. Ova razla~no pravo mu dava pravo na liceto A da gi naplati parite {to klientite C1-C5 seu{te mu gi dolàt na liceto B, so prioritet pred drugite ste~ajni doveriteli. No duri i ova re{enie e mnogu neverojatno, zatoa {to razla~noto pravo nema da bide polnova`no se dodeka ne e registirano vo javniot register osnovan za transakciite so vozila (PRA). No novite vozila {to proizvoditelite im gi prodale na dilerite ne podleàt na takva registracija, kako {to be{e objasneto prethodno. Zatoa vrz niv ne moè da se kreira nikakvo razla~no pravo.

HOLANDIJA (a) Pobaruvawata nastanati od preproda`bata na vozilata se pobaruvawa na liceto

B vo odnos na negovite klienti C1-C5. Liceto A nema nikakvi prava vo odnos na licata C1-

C5. Taa pozicija ne se menuva so poveduvaweto na ste~ajnata postapka protiv liceto B. (b) Holandskoto pravo ne predviduva forma na zadrùvawe na sopstvenosta {to na

liceto A }e mu obezbedi podobro pravo vrz prihodite ostvareni od preproda`bite. Nitu }e bide mo`no da se kreira razla~no pravo vrz idnite pobaruvawa {to proizlegle od preproda`bite. Isto kako i vo slu~ajot 5(v), edinstveniot na~in }e bide liceto A da go obvrze liceto B so nivniot dogovor za proda`ba da dobie razla~no pravo vo vremeto koga tie pobaruvawa realno }e nastanat.

21

^len 1705 Gra|anski zakonik: "Mandatarot koj dejstvuva vo svoe ime steknuva prava i obvrski od

transakciite {to gi sklu~uva so treti lica, duri i koga tie znaat za postoeweto na mandatot. Tretite lica nemaat nikakov odnos so vlastodavecot. Me|utoa, vlastodavecot moè, stapuvaj}i na mestoto na mandatorot da gi vr{i pravata proizlezeni od negovoto dejstvuvawe, osven koga so toa gi zagrozuva pravata na mandatort dadeni so odredbite na slednite ~lenovi". Izvorot na ovaa odredba vodi poteklo od vremeto na ius commune. Nekolku sudski presudi seu{te smetaat deka pravilnata primena na ~lenot 1705 od Gra|anskiot zakonik seu{te e ograni~ena na pobaruvawata na fiksni pari~ni iznosi. Zatoa na primer baraweto za nadomest na {teta ne moè da bide pokrieno so odredbata.

191

ANGLIJA (a) Vo princip kaj vakvite slu~ai voop{to ne e va`no dali podocne`nite kupuva~i

mu platile na kupuva~ot, kako vo slu~ajot 5 ili ne. Samiot fakt {to pobaruvaweto ne e namireno e irelevanten. Liceto A ne steknuva nikakvo direktno pravo na isplata zaradi faktot {to klientite C1-C5 seu{te ne platile.

Bez ogled na toa, gore navedeniot ednostaven priod mora da vodi smetka za uslovite

pod koi bile prodadeni stokite. Da pretpostavime deka dogovorite pome|u B i C1-C5

predviduvaat pravoto na sopstvenost da bide preneseno duri koga liceto B }e ja naplati kupovnata cena, a vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz B toj seu{te ne

e isplaten (nezavisno dali stanuva zbor za bankruptcy ili liquidation). Spored ~lenot 25 od Zakonot za proda`ba na stoki, licata C1-C5 }e gi dobijat vo odnos na liceto A samo onie prava {to tie gi imaat vo odnos na liceto B, {to zna~i vladenie vrz vozilata spored dogovorite za preproda`ba, koga seu{te ne bil izvr{en prenosot na sopstvenosta vrz vozilata. Ako licata C1-C5 dobile izvestuvawe pred da se kompletira zakonskiot

isklu~ok na praviloto nemo dat, tie ne moàt da steknat polnova`no sopstveni~ko pravo vo odnos na liceto A.

(b) Kako {to e navedeno pogore, na liceto A nema da mu bide te{ko da stekne pravo

vrz parite steknati od preproda`bite po pat na kreirawe razla~no pravo. Problemot na liceto A e {to }e ima problemi na efikasen na~in da go registrira svoeto pravo.

IRSKA (a) Vo osnova analizata e ista kako i za slu~ajot 5. Se pretpostavuva deka

ste~ajniot upravnik na liceto B ima posilno pravo vo odnos na naplatata od licata C1-C5

vo sporedba so liceto A. (b) No vo vrska so delot (b) prili~no e te{ko, ako ne i nevozmo`no da se zamislat

okolnosti vo koi liceto A }e ima posilno pravo vrz pobaruvawata proizlezeni od preproda`bite. Ako vo orginalniot dogovor za proda`ba postoi odredba spored koja prodava~ot moè da go tuì podocne`niot kupuva~ za pobaruvawata proizlezeni od preproda`bata, sudot verojatno }e smeta deka taa odredba pretstavuva razla~no pravo {to treba da se registrira. Razla~noto pravo {to treba da se registrira, no {to ne e registrirano, }e se smeta za ni{tovno zaradi neispolnuvaweto na uslovot povrzan so registracijata. Me|u kategoriite na razla~ni prava {to treba da se registriraat, izre~no navedeni vo ~lenot 99 od Zakonot za kompaniite od 1963 godina postoi i razla~noto pravo "vrz knigovodstvenite dolgovi", to est vrz obi~nite trgovski pobaruvawa. Vo ramkite na ovaa odredba moàt da se pokrijat pobaruvawata na prodava~ot proizlezeni od preproda`nite transakcii.

Slu~ajot Re Interview Ltd. go ilustrira ovoj predlog. Vo ovoj slu~aj, irskata kompanija izvr{ila uvoz na elektri~ni stoki od germanski snabduva~ (prodava~), pri {to dogovorot za proda`ba me|u drugoto propi{uval deka:

"Vo vrska so slu~ajot so preproda`bata na stokite...... vo koi bilo uslovi..... kupuva~ot se soglasuva deka }e mu gi prenese i mu gi prenesuva na prodava~ot (cesija), so sklu~uvaweto na dogovorot za snabduvawe i polnova`no do momentot na isplatata na site dolgovi na kupuva~ot vo odnos na snabduva~ot, site pobaruvawa vo odnos na klientite na

192

kupuva~ot {to moèle da nastanat ili }e nastanat vo idnina od preproda`bata, kako obezbeduvawe i se obvrzuva deka }e go izvesti snabduva~ot, po negovo barawe za imiwata na tretite lica dol`nici i za iznosot na dolgot {to tie go dolàt na kupuva~ot."

Sudijata smetal deka ovaa odredba pretstavuva razla~no pravo vrz knigovodstvenite dolgovi {to bara registracija spored ~lenot 99(2)(c) od Zakonot za

kompaniite od 1963 godina. Do ovoj zaklu~ok toj do{ol vrz osnova na logikata deka ovde imalo prenos (cesija) na pobaruvawata "kako obezbeduvawe", i deka samiot dogovor go koristi toj izraz. Nema apsoluten dogovor, bidej}i ako kupuva~ot vedna{ gi platil stokite, toga{ nemalo da ima cesija (prenos) na pobaruvawata kreirani so preproda`bata.

[KOTSKA (a) Klientite C1-C5 mora da ja mu platat cenata na ste~ajniot upravnik na liceto B,

a ne na liceto A. (b) Za mehanizmot na trustot vidi slu~aj 5(v). Ovoj mehanizam ovde ne funkcionira. Vo praksa ne se napraveni obidi dogovorot pome|u A i B da sodrì anticipatorna

prenos od B na A na idnite prihodi od preproda`bite. Imalo izvesni teoriski raspravi vo vrska so ovaa mo`nost. Aran`manot verojatno }e bide bezuspe{en, zatoa {to prenosot mora da bide zaokruèn so izvestuvawe, a vo slu~aj na idni pobaruvawa toa izvestuvawe seu{te ne e mo`no.

JU@NA AFRIKA (a) Ste~ajniot upravnik ima pravo na bara isplata od C1-C5. Liceto A }e ima

razla~no pravo (tacit hipothec) vrz prihodite od preproda`bata soglasno odredbite na Zakonot za ste~aj.

(b) So ogled na razla~noto pravo (tacit hypothec) na liceto A, negovata pozicija }e bide zadovolitelna.

DANSKA (a) Spored danskoto pravo, klauzulata za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost {to

se koristi vo ovoj slu~aj ne e polnova`na, zatoa {to so nea ne e predvideno deka distributerot B treba da gi ras~isti smetkite so uvoznikot A vo momentot na preproda`bata na vozilata. (Ova e podetalno opi{ano vo slu~ajot 5). Kako posledica na

ova, ste~ajniot upravnik na liceto B moè da bara isplata od klientite na liceto B, C1-

C5. Duri i ako dogovorot sodrì polnova`na klauzula za zadrùvawe na pravoto na

sopstvenost, ste~ajniot upravnik na liceto B moè da bara isplata od klientite C1-C5, osven ako dogovorot ne predviduva deka pobaruvawata od preproda`bite mu pripa|aat na liceto A.

193

(b) Kaj dogovorite za kreditna konsignacija moè da se vnese polnova`na klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost ako kupuva~ot e dolèn da gi ras~isti smetkite so prodava~ot vo kratok vremenski period po preproda`bata i ako prodava~ot kontroliral deka kupuva~ot dejstvuval soglasno ovoj uslov. Ako bil sklu~en dogovor za konsignacija, dogovorot isto taka }e propi{uva deka pobaruvawata od klientite na liceto B mu pripa|aat na liceto A, uvoznik. Vo takvi okolnosti, liceto A moè da bara isplata od klientite na liceto B, C1-C5. Ako klientite mu platat na liceto B, liceto A nema da ima nikakvi posebni prava vrz parite ako tie bile sme{ani so parite na liceto B. Me|utoa, dogovorot moè da predviduva deka parite uplateni od strana na klientite isto taka mu pripa|aat i na liceto A i deka treba da se ~uvaat odvoeno od sopstvenite pari na liceto B. Ako dogovorot go predviduva toa i ako liceto B gi drì parite odvoeno od sopstvenite na na~in {to ne postoi nikakov somne` deka parite mu pripa|aat na liceto A, liceto A }e ima pravo vrz tie pari. No ovie klauzuli ne se mnogu voobi~aeni. Ne e prakti~no za liceto B da gi drì parite izdvoeno od sopstvenite: ako liceto B gi ras~isti smetkite so liceto A kuso vreme po preproda`bata, bi bilo optovaruvawe za liceto B ako toj e obvrzan da gi drì parite izdvoeno od sopstvenite za toj kus vremenski period. Pred se, liceto B moè da bara svoite stoki da gi nabavuva od snabduva~ koj ne insistira na takvi ograni~uvawa. Natamu, ako podocne`nite kupuva~i kaj preproda`bite ne moàt da platat vo gotovo, kupuvaweto voobi~aeno ne go finansiraat licata A ili B, tuku treto lice (na primer banka ili lizing kompanija), taka {to liceto B (i liceto A) }e bidat isplateni vedna{ {tom liceto B }e gi preprodade stokite.

Ako aran`manot e nekoj vid na tajno zastapuvawe (komision), pobaruvawata vo odnos na klientite na liceto B }e mu pripa|aat na liceto A, koe moè da se naplati od

klientite ako liceto B oti{lo vo ste~aj: cf. Kommissionsloven, ~lenovi 57 i 58. Vo realnosta, obezbeduvaweto kreirano vrz pobaruvawata e tivko (premol~no)

razla~no pravo, {to mnogu se dobliùva do germanskata prolongirana rezervacija na titulata. Ako moè da se pretpostavi deka za germanskite prodava~i e voobi~aeno da baraat isplata vo izvesen rok po preproda`bata ili na denot na koj se pretpostavuva deka stokite bile preprodadeni, razlikata pome|u germanskoto i danskoto pravo se sostoi samo vo toa {to danskiot prodava~ mora da kontrolira koga se se vr{i preproda`ba na stokite.

[VEDSKA (a) Proizvoditelot, liceto A mu dozvolil na distributerot B da vr{i

preproda`ba na vozilata pred toj da mu gi plati. Kako posledica na toa, liceto A nema nikakvi prava vrz vozilata vo odnos na doveritelite na liceto B. Od ovde, liceto A nema nikakvi prava vrz preostanatite pobaruvawa na liceto B vo odnos na negovite klienti. Pobaruvawata mu pripa|aat na ste~ajniot imot i vrz niv moè da se izvr{uva.

(b) Prviot na~in na koj liceto A moè da ima pravo vrz pobaruvawata {to gi ima

liceto B vo odnos na svoite klienti C1-C5 e da se izvr{i prenos na vozilata na liceto B vrz osnova na komision (tajno zastapuvawe). Ako e toa taka, pobaruvawata direktno se prenesuvaat na liceto A i A moè da gi separira (izla~no pravo) tie pobaruvawa od ste~ajniot imot na liceto B: ~len 57 od Zakonot za komisiono zastapuvawe

(Kommissionslagen, 1914). Me|utoa, mora da stanuva zbor za vistinski komision, {to pretpostavuva deka zastapnikot (komisionerot) B ima pravo da gi vrati stokite {to ne uspeal da gi prodade. Ovaa konstrukcija voobi~aeno se koristi vo [vedska za da se

194

nadminat ograni~uvawata naloèni so klauzulite za rezervacija na sopstvenosta. Pobaruvawata isto taka moàt da bidat preneseni ili vrz niv moè da bide kreirano razla~no pravo po polza na liceto A (vidi slu~aj 5).

FINSKA

(a) Klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost }e bide ni{tovna vo odnos na doveritelite na liceto B, ako liceto B ima pravo da gi preprodade vozilata vo svoeto redovno rabotewe, pred da ja plati kupovnata cena na liceto A. Zatoa, neprodadenite vozila }e bidat opfateni vo ste~ajniot imot na liceto B i istoto }e vaì za pobaruvawata {to liceto B gi ima vo odnos na svoite klienti. Zatoa tokmu ste~ajniot upravnik }e bide toj {to }eima pravo da bara namiruvawe na pobaruvawata od klientite

C1-C5. (b) Situacijata na liceto A bi se podobrila ako se ispolneti preduslovite za

komisionot, to est tajnoto zastapuvawe. Toga{ liceto A, kako vlastodavec, }e ima pravo da izvr{i naplata na pobaruvawata {to se rezultat na negovite zastapni~ki aktivnosti pri proda`bata na stvarite na negoviot vlastodavec.

SPOREDBENI ZAKLUÔCI Slu~ajot 6 go dopolnuva slu~ajot 5 preku razgleduvawe na situacijata vo koja

seu{te postojat pobaruvawa vo odnos na podocne`nite kupuva~i. Za odreden broj jurisdikcii, imeno Germanija, Avstrija, Francija i Belgija, toa moè da dovede do bitna razlika; dodeka kaj drugite analizata ostanuva ista.

Del (a) Spored germanskoto, francuskoto i belgiskoto pravo, ednostavnoto zadrùvawe na

sopstvenosta od strana na liceto A se pro{iruva na pobaruvawata {to proizleguvaat od podocne`nite preproda`bi so primena na zakonskite odredbi, a ne so privaten dogovor. Me|utoa, dogmatskite osnovi za toa se razli~ni. Vo francuskoto i belgiskoto pravo, pravoto na liceto A na pobaruvawata vo odnos na klientite na liceto B po~iva vrz principot za realna subrogacija, dodeka vo germanskoto pravo, ~lenot 48 od Zakonot za ste~aj pretstavuva poseben praven lek za doveritelot ~ii prava bile frustrirani so nezakonskata transakcija. Isto taka postoi razlika vo vrska so preduslovite: vo germanskoto pravo, pravoto na kupuva~ot za preproda`ba na stokite vodi kon neprimena na ~lenot 48 od Zakonot za ste~aj, dodeka istoto toa ovlastuvawe e celosno nerelevantno spored francuskoto i belgiskoto pravo.

Ako gi sporedime situaciite vo slu~aite 5 i 6, klu~niot nastan za prodava~ite spored francuskoto i belgiskoto pravo e pla}aweto na cenata od strana na podocne`nite kupuva~i. Ako isplatata e napravena pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, parite nepovratno mu pripa|aat na ste~ajniot imot na liceto B. Spored germanskoto pravo, klu~niot nastan e sme{uvaweto na sredstvata (parite). Ako prodava~ot ne go ovlastil

195

kupuva~ot da gi preprodade stokite, toj moè da gi bara parite {to gi platile podocne`nite kupuva~i, soglasno ~len 48 od Zakonot za ste~aj, duri i koga tie mu bile uplateni na liceto B pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, se dodeka parite seu{te moàt da se identifikuvaat vo odnos na drugiot imot na liceto B. Me|utoa, vo praksa, rezultatite ~esto }e bidat isti, zatoa {to kupuva~ite spored klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta obi~no ne gi odvojuvaat i ne gi dràt izdvoeno parite {to gi primaat od preproda`bite na tie stoki vrz koi postoi rezervacijata na titulata.

So isklu~ok na portugalskoto i ju`no-afrikanskoto pravo, {to kako {to vidovme vo slu~ajot 5, go {titat prodava~ot koj ja rezerviral sopstvenosta, duri i vo odnos na sovesnite kupuva~i, site drugi sistemi {to gi razgleduvame zaklu~uvaat deka liceto A nema pove}e prava od onie na koj bilo ste~aen doveritel. Toj ne moè da istaknuva nikakvi prava vo odnos na vozilata, nitu pak vrz pobaruvawata {to liceto B gi ima vo odnos na svoite klienti C1-C5 vo slu~aj na ste~aj.

Del (b) Slu~ajot 6 e tipi~na situacija vo koja, spored germanskoto, gr~koto i avstriskoto

pravo, klauzulite za prihodite na prodava~ot mu dava efektivno i istovremeno prakti~no razla~no pravo vo slu~aj na nepla}awe. Germanskoto i gr~koto pravo dozvoluvaat aran`mani na obezbeduvawe vrz idni pobaruvawa, bez da baraat publicitet; avstriskoto pravo ne bara ni{to pove}e od upis vo trgovskite knigi na doveritelot, {to spored dominantnoto, no ne e nesporno mislewe moè da se izvr{i duri i pred da se znae identitetot na debitor cessus. Danska isto taka ja priznava klauzulata za prihodite bez izvestuvawe, pod uslov da se po~ituvaat uslovite za kreditna konsignacija.

Prenosot na pobaruvawata (cesijata) kako obezbeduvawe ili kreiraweto na razla~noto pravo vrz prihodite ostvareni od preproda`bata na stokite, vo princip se vozmo`ni vo odreden broj evropski jurisdikcii. Me|utoa, uslovite povrzani so formalnostite i publicitetot (izvestuvawe, registracija) go onevozmoùvaat prenosot na idnite pobaruvawa koga seu{te ne postoi osnovot za tie pobaruvawa (vidi italijansko, holandsko i {kotsko pravo) ili tie uslovi celata transakcija ja pravat premnogu skapa za da bide prakti~na (Anglija, Irska). Kako rezultat na toa, rezervacijata na titulata pro{irena na prihhodite od preproda`bite se praktikuva samo vo Germanija, Avstrija i Grcija. Vo Belgija, iako e mo`no kreirawe na razla~no pravo vrz idnite pobaruvawa, toa ne se prakticira vo vrska so zadrùvaweto na sopstvenosta. Na sli~en na~in, noviot {panski zakon od 1999 godina so koj se dozvoluva prenos na idni pobaruvawa se ~ini deka ne se koristi vo slu~ai kakov {to e na{iot konkreten slu~aj. Vo [vedska i Finska, uslovot za izvestuvawe za kreiraweto na razla~noto pravo vrz pobaruvawata ova razla~no pravo go pravi nevalidno se dodeka ne e poznat identitetot na klientite. Registriranoto razla~no pravo vrz pretprijatieto gi opfa}a idnite pobaruvawa i tro{ocite na registracijata ne se smetaat za nekoja osobena pre~ka. Me|utoa, prodava~ite retko go koristat ova razla~no pravo, zatoa {to prviot prioritet ve}e }e bide vo racete na bankata na kupuva~ot.

Vo [vedska i Finska, stokite ~esto mu se prenesuvaat na trgovecot vo maloproda`bata so davawe na ovlastuvawe za proda`ba na tie stoki "za smetka na proizvoditelot", {to zna~i deka trgovecot vo maloproda`bata ima pravo da gi vrati stokite {to ne uspeal da gi prodade i deka }e bide dolèn da plati fiksna cena po proda`bata na stvarta na treto lice. Vo takov slu~aj, proizvoditelot moè da se smeta za vlastodavec spored dogovor za komision (tajno zastapuvawe). Pa zatoa toj ima pravo na

196

pobaruvawata na preprodava~ot vo odnos na negovite klienti, bez kakov bilo uslov za publicitet. Ovoj aran`man mo`e da bide vozmo`en i vo drugite jurisdikcii, kako {to na primer ne upatuva i italijanskiot izve{taj za slu~ajot 5, no toj retko }e se koristi koga postojat nekoi drugi re{enija, zatoa {to prodava~ite voobi~aeno ne sakaat da gi snosat svoite delovni ekonomski rizici.

197

SLUÂJ 7: PRODA@BA NA MATERIJAL NA PROIZVODITEL (I)

(zadrùvawe na sopstvenosta i klauzula za proizvodite - sopstveni~ki (imotni) efekti na proizvodstvoto)

Liceto B e proizvoditel na zavesi i drugi dekorativni stoki.. Liceto A mu

prodalo 500 rolni tekstil (platno ili materijal za zavesi). Dogovorot ja sodrèl

slednava klauzula: "Prodava~ot go rezervira pravoto na sopstvenost vrz stokite prodadeni spored ovoj dogovor se dodeka celosno ne mu bide platena kupovnata cena." Dve nedeli po isporakata, liceto B go transformiralo materijalot vo zavesi. Od krajnata (finalnata) vrednost na zavesite, 60 posto moè da se pripi{e na materijalot (platnoto), a ostanatite 40 posto na proizvodniot proces. Pred zavesite da bidat prodadeni i

ispora~ani na klientite na liceto B, sudskiot slu`benik (bailiff), dejstvuvaj}i vo polza na neobezbedeniot doveritel C se obidel da izvr{i vo izvr{na postapka vrz imotot na liceto B, vklu~itelno i vrz zavesite.

PRA[AWA (a) Koj e sopstvenik na zavesite? Dali e vaèn soodnosot pome|u vrednosta na

prodadeniot materijal i dodadenata vrednost vo proizvodniot proces? Dali e va`no koj go snosi rizikot vo proizvodniot proces, liceto A ili liceto B?

(b) Dali novo proizvedenite proizvodi moàt da bidat predmet na izvr{uvawe vo polza na liceto C?

(v) Dali liceto A moè da stekne podobro pravo vrz proizvodite (na primer so prifa}awe na poinaku sostavena klauzula ili so koristewe na poinakva klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost ili preku pravna transakcija {to ne e ~ista proda`ba)? Koi }e bidat to~nite preduslovi za toa? Dali takvite aran`mani voobi~aeno se koristat?

(g) Namesto neobezbedeniot doveritel koj se obiduva da izvr{i vrz stvarite na liceto B, liceto B odi vo ste~aj. Koi se odgovorite na delovite (b) i (v) vo taa situacija?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Bidej}i dogovorot sodrì samo ednostavna klauzula za zadrùvawe na

sopstvenosta, mora da se primenat zakonskite pravila za efektite na proizvodniot proces (specificatio). Spored ~lenot 950 od germanskiot Gra|anski zakonik, sopstvenosta vrz novo proizvedenata dvi`na stvar mu pripa|a na proizvoditelot, a ne na sopstvenikot ili sopstvenicite na materijalot, osven koga vrednosta na rabotata na proizvoditelot e zna~itelno poniska od vrednosta na materijalite. Germanskiot zakonik re{il deka do

198

indeksot (soodnosot, proporcijata) 100:60 (vrednost na materijalot: vrednost na rabotata) proizvoditelot }e stane sopstvenik soglasno ~len 950 od Gra|anskiot zakonik. ^lenot 950 od Gra|anskiot zakonik ne definira koj e toj {to }e se smeta za proizvoditel. Generalno, toa treba da se izvede objektivno, spored generalniot stav na delovnata zaednica. Pra{aweto koj e toj {to go snosi rizikot za proizvodstvoto }e bide eden od kriteriumite {to }e se koristat pri taa procenka.

Vo konkretniot slu~aj, liceto B nesomneno treba da se smeta za proizvoditel za celite na ~lenot 950 od Gra|anskiot zakonik. Bidej}i soodnosot na vrednostite pome|u materijalot i rabotata e 3:2 (okolu 100:66), liceto B stanuva isklu~iv sopstvenik na zavesite. Prodava~ot (snabduva~ot) A, moè da bara nagrada samo spored pravilata za

neosnovano zbogatuvawe (~lenovi 951 stav 1, 812ff Gra|anski zakonik). (b) Proizvodite se vo sopstvenost na liceto B, pa zatoa tie i moàt da bidat

predmet na izvr{uvawe vo polza na liceto C. (v) Vo slu~aite kakov {to e na{iot, generalna delovna praksa e da se dodade

klauzula za proizvodite na dogovorot za zadrùvaweto na sopstvenosta. Voobi~aeno, prodava~ot (A) predviduva deka ako kupuva~ot (B) proizvede nova stoka od prodadenite materijali, toga{ }e se smeta deka prodava~ot bil proizvoditel, no prodava~ot nema da bide obvrzan da gi kupi stokite, nitu da prezeme kakva bilo obvrska {to proizleguva od procesot na proizvodstvoto. Po sila na ovaa klauzula, {to se smeta za polnova`na vo edna dolga niza presudi vo sudskata praksa, liceto A}e stekne sopstvenost kako obezbeduvawe vrz proizvodite. Ova steknuvawe ne e samo inter partes, tuku i erga omnes.

Me|utoa, ostanuva pra{aweto na koj na~in treba da se sostavi klauzulata za proizvodite. Postojat tri {iroki pozicii. Prvata go smeta ~lenot 950 za nezadolìtelen (dispozitivna norma). Zatoa, strankite mora da go derogiraat i ednostavno da predvidat deka sopstvenosta vrz proizvodot }e mu pripadne na prodava~ot. Drugite dve pozicii smetaat deka ~lenot 950 e zadolìtelen (imperativna ili kogentna norma), zaradi ednostavniot fakt {to pravilata na pravoto za sopstvenosta imaat obvrzuva~ki karakter. Me|utoa, ovie dve pozicii se razlikuvaat vo vrska so na~inot na koj treba da se utvrdi identitetot na proizvoditelot. Spored odreden broj pravni avtori, ova pra{awe treba da se odgovori na celosno objektivni osnovi, so celosno zanemaruvawe na dogovorot pome|u prodava~ot i kupuva~ot. Sprotivno na toa, germanskiot Gra|anski zakonik i drugite akademski avtori smetaat deka treba da se zeme predvid dogovorot na strankite. Ova treto mislewe, {to dominira vo praksa, proizveduva prakti~ni rezultati {to se mnogu sli~ni na prvoto stanovi{te (neobvrzuva~ki karakter na ~lenot 950 od Gra|anskiot zakonik).

Najbitnata razlika pome|u vtoroto mislewe (utvrduvawe na proizvoditelot vrz ~isto objektivna osnova) i drugite dve se sostoi vo slednovo: ako nekoj na strankite im go negira pravoto da definiraat koj e proizvoditel, proizvoditelot ne moè direktno da go stekne sopstveni~koto pravo vrz proizvodite. Namesto toa, sopstvenosta nu`no }e mu pripadne na kupuva~ot. No bidej}i germanskoto pravo go priznava prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, isto taka }e bide mo`no da se sostavi klauzula za proizvodite kako anticipatoren prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe za idnite proizvodi. Toa }e dovede do prenos na sopstvenosta vrz proizvodite na prodava~ot vo istata sekunda vo koja kupuva~ot ja steknuva sopstvenosta preku procesot na proizvodstvoto. Bez ogled na toa, vo praksa, ne e neophodno klauzulata za proizvodite da bide sostavena na takov na~in, zatoa {to germanskite sudovi konzistentno ja prifa}aat gore navedenata klauzula spored koja prodava~ot treba da se smeta za proizvoditel za celite na ~lenot 950 od Gra|anskiot zakonik.

199

Ako vo na{iot konkreten slu~aj, strankite se dogovorile za zadrùvawe na sopstvenosta, vklu~uvaj}i i klauzula za proizvodite, liceto A }e stekne sopstvenost kako obezbeduvawe vrz zavesite. Ne postojat drugi preduslovi za polnova`nosta na ovaa klauzula, osven {to taa treba da bide vgradena kako odredba vo dogovorot. Osobeno nema nikakvi formalni uslovi, nitu potreba od kakov bilo publicitet na pravoto na prodava~ot. Kako sopstvenik za obezbeduvawe, liceto A moè da podnese tu`ba pred sudovite za da se sprotistavi na izvr{uvaweto vrz proizvodite inicirano vo polza na drug doveritel (~len 771 Zakon za procesna postapka).22 Po podnesuvaweto na taa tu`ba, izvr{nata postapka }e bide zaprena i otfrlena.

(g) Bez klauzula za proizvodite, liceto A }e bide ste~aen doveritel ako liceto B

otide vo ste~aj. Ako se koristi kaluzula za proizvodite kako {to e toa opi{ano vo delot (v),

liceto A }e ima sopstvenost kako obezbeduvawe vrz proizvodite. Zatoa, toa }e moè da bara prioritetna isplata od proda`bata ili drugata realizaciona vrednost na proizvodite: vidi ~len 50 stav 1 to~ka 1 i ~len 166ff Zakon za ste~aj. Ona {to be{e kaàno vo vrska so prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe mutatis mutandis se primenuva i na sopstvenosta vrz stvarte kako obezbeduvawe. Realizacijata na stvarta {to bila vo vladenie na dol`nikot, a podocna do{la vo vladenie na ste~ajniot upravnik ja vr{i ste~ajniot upravnik (~len 166 stav 1 od Zakonot za ste~aj). Kako {to e navedeno prethodno, ste~ajniot upravnik moè da ja odloì realizacijata se do zavr{uvaweto na izve{tajnoto ro~i{te (izve{tajnoto sobranie na doveritelite). Ova pretstavuva va`na promena na stariot Konkursordnung spored koj liceto koe ja drì sopstvenosta kako obezbeduvawe moè vedna{ da gi zeme i da go prodade predmetot na obezbeduvaweto. Noviot Zakon nastojuva da gi podobri izgledite za reorganizacija stavaj}i mu kraj na ona {to prethodno be{e rasprostraneta praksa. Spored noviot Zakon, interesite na razla~nite doveriteli se za{titeni na dva na~ina. Prvo, od izve{tajnoto ro~i{te natamu, doveritelot dobiva interes (pravo) za periodot vo koj ste~ajniot upravnik propu{til da go prodade ili na drug na~in da ja realizira vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto (~len 169 re~enica 1 Zakon za ste~aj). Vtoro, ste~ajniot upravnik mora da go izvesti razla~niot doveritel ako re{il da go prodade predmetot na obezbeduvaweto. Vo rok od edna nedela od takvoto izvestuvawe, razla~niot doveritel treba da go informira ste~ajniot upravnik za sekoja mo`nost za proda`ba na stvarta po povisoka cena. Vo takov slu~aj, ste~ajniot upravnik e dolèn da ja iskoristi mo`nosta prezentirana od strana na doveritelot ili -alternativno - da go obes{teti za site zagubi (pretrpeni {teti). Po izvr{enata proda`ba ili drugata realizacija na vrednosta, ste~ajniot upravnik }e gi odbie tro{ocite (9 posto od ostvarenite prihodi; vidi ~len 171 Zakon za ste~aj) i ostatokot od sredstvata }e go iskoristi za isplata na obezbedenite pobaruvawa. Vo vrska so mo`nosta za sostavuvawe na ste~aen plan, vidi go germanskiot izve{taj, slu~aj 6(b).

22

Nekoi avtori tvrdat deka liceto koe ima sopstvenost kako obezbeduvawe moè da gi vr{i samo

pravata na zalo`niot doveritel (~len 805 od Zakonot za gra|anskata postapka), {to ako bide prifateno bi zna~elo deka toj ne moè da se sprotistavi na izvr{nata postapka, tuku samo moè da bara prioritetna isplata od prihodite ostvareni so realizacijata na predmetot na izvr{uvaweto.

200

AVSTRIJA (a) Bidej}i dogovorot pome|u licata A i B sodrì klauzula za zadrùvawe na

sopstvenosta, licata A i B stanuvaat so-sopstvenici na zavesite. Ova za prv pat e utvrdeno

so presudata na Vrhovniot sud vo SZ 49/138. Ovaa presuda ({to ima sli~nosti so na{iot konkreten slu~aj i se odnesuvala na fabri~ki proizvedena obleka) pretstavuva promena na prethodnata sudska praksa na Vrhovniot sud, koja prethodno smeta{e deka klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost stanuva ni{tovna ako prodadenite stoki se promenat (transformiraat) vo ne{to drugo preku procesot na proizvodstvo. Sudot ja promeni svojata pozicija po te{kite kritiki na nau~nite pravni avtori. Tie tvrdea deka pozicijata na Vrhovniot sud e sprotivna na praviloto od ~len 416 od avstriskiot Gra|anski zakonik. Novata praksa na sudot sekako be{e toplo pozdravena od strana na onie trgovci {to im prodavaat stoki na proizvoditelite. Goleminata na udelite na licata A i B zavisi od nivnite vlogovi (to est od materijalite i trudot, vo konkretniot slu~aj 60 posto i 40 posto).

Ako dogovorot pome|u licata A i B mu dava na liceto A udel {to e pogolem od negoviot vlog, toga{ }e nastane problem zaradi principot na publicitet. Spored avstriskoto pravo, samo stokite prodadeni so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta go obezbeduvaat pobaruvaweto na prodava~ot {to proizleguva od dogovorot za proda`ba vo vrska so tie stoki. Samo do taa merka avstriskoto pravo go prifa}a nevladetelskoto razla~no pravo. Ako pobaruvaweto treba da bide obezbedeno so nekoi drugi stoki, toga{ tie treba da mu bidat predadeni vo vladenie na prodava~ot. Zatoa, dogovorot so koj liceto A treba da dobie po{iroko razla~no pravo od proporcijata na vrednosta na zavesite pretstavena so negoviot vlog vo materijali }e se smeta za ni{toven, zaradi konfliktot so principot na publicitet.

Voop{to ne e va`no koj go snosi rizikot na proizvodniot proces. Ako liceto A, a ne liceto B, go snosi toj rizik (to est ako liceto B proizveduva za liceto A), toga{ liceto A }e bide sopstvenik na zavesite. Vo vakov slu~aj ne e neophodno dogovorot pome|u A i B da sodrì klauzula za rezervirawe na sopstvenosta.

(b) Novite proizvodi moàt da bidat predmet na izvr{uvawe vo polza na liceto C,

do merkata do koja tie mu pripa|aat na liceto B. (v) Liceto A ne moè da dobie pove}e od 60 posto od finalnata vrednost na

zavesite, osven ako licata A i B upotrebile aran`man {to go po~ituva uslovot za publicitet. Toa na primer }e bide napraveno so predavawe na zavesite na liceto A.

(g) Vaì istiot odgovor. GRCIJA (a) Ako klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta e vgradena vo dogovorot,

prodava~ot }e ostane sopstvenik na prodadenata stvar, duri i po isporakata, se dodeka kupuva~ot celosno ne ja plati cenata. Vo ovoj slu~aj, liceto A e sopstvenik na zavesite. ^lenot 1061 od Gra|anskiot zakonik, {to ja regulira specifikacijata, propi{uva deka liceto koe koristi materijali vo sopstvenost na drug i proizveduva nova stvar }e ja stekne sopstvenosta vrz novata stvar samo ako vrednosta na izvr{enata rabota e

201

o~igledno pogolema od vrednosta na materijalot. Bidej}i vo na{iot konkreten slu~aj, vrednosta na rabotata, to est proizvodniot proces, ne e pogolema od vrednosta na materijalot, pra{aweto koj go snosi rizikot od proizvodniot proces e sosema nerelevantno.

(b) Ako liceto C, doveritel na liceto B, izvr{i vrz zavesite, liceto A, kako sopstvenik, ima pravo da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len 936 KPoID).

(v) Samo fiducijarniot (povtoren) prenos na celosnoto sopstveni~ko pravo vrz

zavesite na liceto A, nego }e mu dade superiorno pravo (to est celosna sopstvenost) vrz proizvodite. Sekako, ako liceto A go izgubi sopstveni~koto pravo vrz materijalot zaradi proizvodniot proces, liceto B }e stane sopstvenik i re{enieto }e bide poinakvo. Vo ovoj slu~aj, voobi~aeno se predviduva deka se dodeka kupuva~ot celosno ne ja plati cenata, sopstvenosta vrz novite proizvodi }e mu pripa|a na prodava~ot (pro{irena klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta so klauzula za proizvodite). Polnova`nosta na ovaa klauzula se osporuva, zatoa {to taa pretpostavuva deka ~lenot 1061 od Gra|anskiot zakonik ne e obvrzuva~ka (imperativna) norma, odnosno deka taa moè da bide izmeneta so dogovor pome|u strankite. Spored najuverlivoto mislewe, ~lenot 1061 od Gra|anskiot zakonik e zadolìtelna odredba, pa zatoa klauzulata za proizvodite moè da bide sostavena samo kako prenos na sopstvenosta vrz idnite proizvodi kako obezbeduvawe so rezolutiven uslov za celosna isplata na kupovnata cena. Isporakata se zamenuva (supstituira) so anticipirano constitutum possessorium, {to generalno se prifa}a kako polnova`no vo gr~koto pravo. Ne se potrebni nikakvi drugi preduslovi. Vo slu~aj na pro{irena klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta, liceto A moè da ja bara sopstvenosta vrz materijalite vrz koi se izvr{uva vo izvr{nata postapka (izla~no pravo), zatoa {to nivnata

sopstvenost mu bila prenesena na nego (~len 936 KPoID). Ako zavesite bile prodadeni, toj }e ima samo pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od taa proda`ba.

Klauzulata za proizvodite ne se koristi vo praksa. (g) O~igledno e deka doveritelite na lcieto B ne moàt da izvr{uvaat vrz stvari

na treti lica, to est na liceto A. Nitu pak tie stvari se sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B. Vo sekoj slu~aj, liceto A e celosno za{titeno od niv (vidi del (v) pogore).

FRANCIJA (a) Klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta moè da se koristi za iste vidovi

svari, no samo ako vo momentot na isporakata stvarta e individualizirana (opredelena). Konkretniot slu~aj se razlikuva od prethodnite slu~ai zaradi prirodata na stvarta (rolni platno). Tekstilot pretstavuva surovina {to e nameneta da se upotrebi vo proizvodniot proces i zatoa taa nema da ostane vo onie uslovi (sostojba) vo koi se nao|ala vo momentot na proda`bata. Problemot so koj se soo~uva liceto A se odnesuva na individualizacijata i transformacijata na tekstilot. Pra{aweto e dali zadrùvaweto na sopstvenosta moè da ja preìvee transformacijata preku proizvodniot proces na tekstilot vo zavesi. Francuskoto pravo povtorno demonstrira deka na klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta im dava mnogu ograni~en obem. Soglasno ~len L. 621-122 stav 2

od Trgovskiot zakonik, rei vindicatio na stvarta prodadena so zadrùvawe na sopstvenosta e mo`na samo ako taa moè da se najde stvar. Ova pravilo se primenuva vo slu~aj na

202

insolventnost na kupuva~ot, no i nadvor od ste~ajnite postapki, soglasno op{tite pravila za sopstvenosta. Pra{aweto dali predmetot ostanal kako stvar (specificatio) e prili~no debatirano.

Sudskata praksa smeta deka koga stokite }e ja postignat svojata "kone~na faza na transformacija" prodava~ot ne moè da gi bara spored klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Bilo re{eno deka dobitokot koga }e bide zaklan, ne moè da se najde kako stvar (in kind) vo prostoriite na kupuva~ot. Vo vrska so tekstilot, Apelacioniot sud vo Pariz re{il deka koga tekstilot }e bide ise~en i pretvoren vo obleka, prodava~ot ne moè da go bara nazad. Istoto se primenuva na volnata od koja bil spleten xemper. Od druga strana, bilo re{eno deka volnicata {to bila kupena od strana na proizvoditel na tapiserii, {to bila izboena, no seu{te ne bila ispletena (i pri {to boeweto ne go transformiralo klop~eto) e predmet {to perfektno moè da se identifikuva i zatoa i moè da mu bide vraten na sopstvenikot. Se {to se baralo e povtorno da se zamota volnata vo klop~iwa. Fakti~ki, moè da se tvrdi deka mnogu ~esto }e bide mo`no transformacijata na stvarta da se vrati nazad, osobeno koga prodava~ot e podgotven da ja vrati svojata stvar vo takva sostojba, odnosno oboena volnica ili ise~eno i skroeno platno. Realniot argument, {to stoi zad sudskite presudi, ne leì vo analizata na transformacijata, tuku vo dodadenata vrednost vo procesot na proizvodstvoto. Koga }e se dozvoli vra}aweto na stvarta, toa zna~i deka taa dodadena vrednost mu odi vo polza samo na prodava~ot (ako ako transformacijata bila vratena nazad, toga{ dodadenata vrednost e izgubena za drugite doveriteli, osobeno za neobezbedenite). Zatoa, ako se ima predvid deka vo konkretniot slu~aj platnoto e transformirano vo zavesi i deka okolu 60 posto od finalnata vrednost na proizvodot moè da mu se pripi{e na platnoto, sosema e neverojatno deka sudot }e go priznae sopstveni~koto pravo na liceto A vrz zavesite. Kako rezultat na transformacijata, liceto B stanalo sopstvenik na zavesata nezavisno od klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta.

Ako slu~ajot involviral vgraduvawe na prodadenata stvar vo druga stvar (to est me{awe), a ne transformacija, }e se primeni ~lenot L. 621-122 od Trgovskiot zakonik

(prethodno ~len 85, ~len 121 stav 3 od Zakonot za ste~aj, izmenet 1994 godina). Toa dokaùva deka koga stvarta }e bide vgradena vo drug dvièn predmet, mo`na e rei vindicatio

ako taa moè da se napravi bez da se nanese {teta na nekoja od involviranite stvari.23 (b) Bidej}i liceto B se smeta za sopstvenik na tekstilot od momentot koga toj bil

ise~en i pretvoren vo zavesi, zavesite moàt da bidat predmet na izvr{na postapka inicirana od strana na liceto C, spored istata procedura na saisievente, kako {to e

opi{ano vo slu~ajot 2.

23

Seu{te e premnogu rano da se proceni kolku striktno sudovite }e go primenuvaat ovoj uslov.

Prethodnite presudi go gledaa obemot do koj stvarta ja zadràla svojata individualnost i lesnotijata so koja tie moàt da mu bidat vrateni na sopstvenikot. Na primer, vo slu~aj {to podrazbira pricvrstuvawe na gumi na vozilo, Kasacioniot sud ja potvrdil presudata na Apelacioniot sud deka fiksiraweto ne vlijae vrz identitetot ili avtonomijata na stvarta i zatoa gumite moàt da se vratat. Me|utoa, vo slu~aj {to podrazbira aluminiumska krovna struktura {to se koristela za poddr{ka na konkretnite plo~i na krovot, sudot smetal deka i pokraj toa {to bilo fizi~ki mo`no da se otstranat aluminiumskite strukturi, posledicite od toa bi dovele do uni{tuvawe na krovot, zatoa {to tie zaedno pretstavuvaat edna stvar. Zatoa krovnata struktura ja zagubila svojata individualnost i avtonomija. Izmenite vo 1994 godina na porane{niot ~len 85 od

Zakonot za ste~aj, deneska ~len L. 621-122 go eliminiraa konceptot za avtonomija i individualnost, zadrùvaj}i go samo kriteriumot dali razdeluvaweto }e moè da mu nanese {teta na finalniot proizvod.

203

(v) Ako liceto A saka da ja zadrì sopstvenosta vrz tekstilot i da ne bide li{en

od nea vo procesot na proizvodstvoto, toj moè da sklu~i dogovor so liceto B (contrat

d'enterprise) spored koj liceto B dobiva fiksna i dogovorena cena za proizvodstvoto na zavesite. Vo vakvi okolnosti, liceto A }e ostane sopstvenik na zavesite (ili oblekata). Toga{, soglasno ~lenot 570 od Gra|anskiot zakonik:

"ako zanaet~ijata ili bilo koe lice iskoristi nekoj materijal {to ne mu pripa|a na nego da napravi nova stvar, nezavisno od toa dali materijalot moè da se vrati vo svojata inicijalna forma ili ne, sopstvenikot ima pravo da bara vra}awe na transformiranata stvar, so pla}awe na cenata na rabotata na denot na pla}aweto na nadomestot."

Liceto A, koe ostanalo sopstvenik, moè da ja bara sopstvenosta vrz zavesite, pod uslov da mu ja plati na liceto B cenata za proizvodstvoto (dogovorena so dogovorot). Sosema e nejasno dali toj tip aran`man se koristi vo praksa.

(g) Vo slu~aj na insolventnost na dol`nikot, dali stvarta ostanala kako takva ili

ne treba da se procenuva vo vremeto na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ako podocna stvarta bide transformirana ili is~ezne, toga{ sopstvenikot seu{te ima sopstveni~ko pravo vrz niv ili }e ima pravo da dobie kompenzacija za nivnata zaguba. Toj }e bide, kako

{to i bil, doveritel garantiran so ~lenot L. 621-32 od Trgovskiot zakonik. BELGIJA (a) Spored ~lenot 565 od Gra|anskiot zakonik, pra{awata za specificatio i accessio

mora da se odgovorat na na~in soglasen so principite na prirodnoto pravo. Nekoi slu~ai se regulirani so posebni odredbi. Koga na primer, proizvoditelot kreiral nova dvi`na stvar od materijal {to ne mu pripa|a, sopstvenikot na materijalot stanuva sopstvenik na novo sozdadenata dvi`na stvar, osven do merkata do koja proizvoditelot steknal pravo na kompenzacija (~len 570 Gra|ansko pravo). No ovie pravila nemaat golemo prakti~no zna~ewe vo slu~aite so rezervacija na sopstvenosta.

^lenot 101 od Zakonot za ste~aj bara stokite da bidat seu{te in natura vo imotot na kupuva~ot i da ne bidat cme{ani so drugi stoki. Toa zna~i deka tie treba da moàt da bidat identifikuvani. Zatoa sopstvenosta na prodava~ot nema da ja preìvee transformacijata na stokite ili nivnata upotreba za kreiraweto na nekoj nov proizvod. Zakonodavstvoto ne go definiralo kriteriumot za identifikacijata. Dali predmetot vrz koj postoi nekoe prioritetno pravo moè da se identifikuva mora da se utvvrdi spored zdraviot razum. Vo konkretniot slu~aj, sudot }e smeta deka zavesite se razli~na stvar, pa zatoa razla~noto pravo na prodava~ot }e zgasne. Pod ovie okolnosti i zaradi istite pri~ini, prodava~ot isto taka }e go izgubi svojot zakonski prioritet vo odnos na stokite (vidi go belgiskiot izve{taj za slu~ajot 1).

(b) Novo proizvedenata stvar moè da bide predmet na izvr{uvawe vo polza na

liceto C. Spored principot od ~len 2279 od Gra|anskiot zakonik, doveritelot moè da pretpostavi deka dvi`nata stvar vo vladenie na negoviot dol`nik e vo sopstvenost na dol`nikot. No, ova pravo, vo dadenite okolnosti, moè da bide osporeno od strana na prodava~ot.

204

(v) Ne e mo`no na prodava~ot da mu se dade posilno pravo. Belgiskoto pravo ne gi priznava klauzulite za proizvodite so koi se pro{iruva razla~noto pravo na transformiranite i novo proizvedenite stoki.

(g) Insolventnosta na kupuva~ot nema da ja promeni pozicijata na prodava~ot.

PORTUGALIJA (a) Vo ovaa situacija, liceto A }e se smeta za sopstvenik na zavesite. Bidej}i

postoi klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, a tekstilot ne e dvi`na stvar {to podleì na registracija, ovaa klauzula }e bide polnova`na vo odnos na site treti lica. Bidej}i tekstilot bil transformiran vo zavesi od strana na kupuva~ot, se pojavuva

pra{aweto na specificatio. Vo konkretniot slu~aj, zatoa {to vrednosta na proizvodniot proces e pomla od vrednosta na tekstilot, liceto A }e se smeta za sopstvenik na zavesite (~len 1336 Gra|anski zakonik). Me|utoa, toj }e treba na kupuva~ot da mu plati na kupuva~ot iznos {to ja odrazuva vrednosta {to e dodadena vo proizvodniot proces.

Soodnosot pome|u vrednosta na zavesite {to moè da se pripi{e na materijalot i vrednosta {to moè da se pripi{e na proizvodniot proces e klu~en za pra{aweto koj e sopstvenik na zavesite. Ako vrednosta {to e dodadena so proizvodniot proces e pogolema od vrednosta na upotrebeniot materijal, liceto A }e go izgubi pravoto na sopstvenost

preku specificatio (~len 1336 od Gra|anskiot zakonik) i vo takov slu~aj klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta }e ja izgubi svojata pravna va`nost.

Voop{to ne e va`no koj go snosi rizikot na proizvodniot proces. (b) Ako liceto A e sopstvenik na zavesite, toj moè da se sprotistavi na

izvr{uvaweto vrz niv so embargos de terceiro postapka (~len 351 Zakon za gra|anska postapka).

(v) Pozicijata na liceto A e dovolno za{titena. Ne e voobi~aeno da se pravat

obidi za nejzino zasiluvawe. Ako vrednosniot soodnos e razli~en, taka {to liceto A ne steknuva sopstvenost

vrz proizvodite, liceto A moè da pobara poinakvo obezbeduvawe od liceto B. Podobro pravo vrz proizvodite ne e mo`no, zatoa {to nitu edno pravo ne moè da go preìvee specificatio. Me|utoa, namesto da sklu~at dogovor za proda`ba, licata A i B moàt da propi{at deka liceto B gi proizveduva i prodava proizvodite za liceto A (mandat), no ovoj vid dogovor ne e voobi~aen vo praksa.

(g) Vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot, klauzulata za rezervacija na

sopstvenosta }e bide polnova`na vo odnos na ste~ajniot upravnik, ako taa e predvidena so akt so privatni potpisi pred isporakata na stokite (~len 155 to~ka 4 CPEREF). Ako ne e ispolnet navedeniot uslov vo vrska so formata vo na{iot konkreten slu~aj, odgovorite na delovite (a) i (b) }e bidat identi~ni.

[PANIJA

205

(a) Liceto A moè da izbere ili da bara pla}awe na dolgot ili da bara vra}awe na proizvedenata stvar. Spored ~lenot 383/II od Gra|anskiot zakonik, liceto A e sopstvenik na zavesite, zatoa {to vrednosta na surovinite pretstavuva pogolem udel vo vrednosta na finalniot proizvod od vrednosta {to moè da mu se pripi{e na proizvodniot proces. Ako slu~ajot e obraten, sopstvenik na zavesite }e bide liceto B, proizvoditelot na zavesite. Bez ogled na toa, liceto B treba da go kompenzira liceto A, prodava~ot na materijalot, do merkata na negoviot udel. Vo konkretniot slu~aj, vrednosta e nominalnata cena koregirana da ja odrazi inflacijata.

Klauzulite za rezervirawe na sopstvenosta ne moè prisilno da se vr{at vo pogled na proizvedenite stvari, zatoa {to materijalnata transformacija na predmetot zna~i deka orginalnoto sopstveni~ko pravo se ugasilo i bilo zameneto so nov vid na stavr, imeno so zavesi. Postoi specifi~no re{enie za ovoj slu~aj, {to go sre}avame vo ~lenot 383 od Gra|anskiot zakonik. Pra{aweto za mo`nosta za identifikacija na tekstilot (materijalot) e tolku te{ko {to se ~ini neverojatno deka klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta }e bide polnova`na za da go obezbedi pla}aweto na materijalot, a u{te pomalku ako transakcijata spa|a pod Zakonot 28/1998.

(b) Ako sudskiot slu`benik (bailiff) se obide da izvr{i protiv liceto B (vo polza na

liceto C), liceto A moè da bara rei vindicatio (~len 595 LEC). Liceto A moè da podnese tu`ba pred sudovite protiv liceto B za da go namiri svoeto pobaruvawe, {to se narekuva deklaratorna tu`ba, koja e dolgotrajna i svrzana so mnogu pove}e procesni garancii.

(v) Liceto A moè da dobie podobro pravo vo vrska so proizvodite, no samo ako

dogovorot e formaliziran so izvr{en javen akt ili trasirana menica (~len 517.4-5-6 LEC).

Pra{aweto {to se pojavuva vo vrska so proda`bata na materijalot i negovata podocne`na transformacija e pra{awe na mo`nosta za negova identifikacija. Mnogu e te{ko da se kreiraat realni obezbeduvawa koga proizvodniot proces ja transformiral surovinata vo nov proizvod. Detalite {to prodava~ot }e treba da gi specificira vo javniot akt opfa}aat: kvantitet (vo metri) na soodvetnoto platno, negoviot kvalitet i negovata cena. Me|utoa, na vakov na~in nema da se kreira realno obezbeduvawe vrz zavesite, ako nivnata vrednost ja nadminuva vrednosta na materijalot.

Teoriski, liceto A isto taka moè da dobie podobro pravo vo vrska so stokite ako dogovorot e obezbeden so stvarno pravo, na primer razla~no pravo vrz dvi`nata stvar

(hipoteca mobiliaria) ili so nevladetelska zaloga (prenda sin desplazamiento). Me|utoa, vo ovoj slu~aj, liceto A nema da moè da kreira razla~no pravo vrz proizvodite, zatoa {to tie ve}e ne moàt da se identifikuvaat odvoeno. Razla~noto pravo vrz dvi`nite stvari e mo`no samo vo opredeleni okolnosti, {to ne se prisutni vo na{iot konkreten slu~aj. Istoto vaì i za nevladetelskata zaloga. Iako {panskoto pravo prifa}a zaloga vrz stoki

i skladirani surovini (~len 53.2 LHMPSD), vakvata zaloga ne moè da se dade vo okolnostite na ovoj slu~aj, zatoa {to prodadenoto platno ne pretstavuva stoka vo strogata smisla na toj zbor (za razlika od samite proizvedeni zavesi) i zatoa {to tekstilot prestanal da bide surovina zatoa {to bil transformiran vo zavesi.

Bez ogled na toa, nevladetelskata zaloga moè da se kreira za zavesite po nivnoto proizvodstvo za da se obezbedi pobaruvaweto na liceto B. Vo vakvite slu~ai,

obezbeduvaweto treba da se utvrdi so javen akt. Soglasno ~len 57 LHMPSD mora da bidat ispolenti slednive uslovi. Prvo, mora da se registriraat nekoi podatoci: (1) opis na zaloènite stoki so specifikacija na nivnata priroda, koli~ina, kvalitet, uslovi (sostojba) i drugi okolnosti {to moàt da pomognat pri nivnoto razlikuvawe ili identifikacija; (2) lokacijata na zgradata vo koja se skladirani stokite (zaedno so

206

indikacija za nivnoto poteklo, upotreba, skladirawe i mestoto kade se nao|aat vo depoto); (3) dogovori za osiguruvawe, na koi mora da se nao|a brojot {to upatuva na soodvetnata polisa. Vtoro, sopstvenikot e dolèn da se griì za zaloènite stvari i da mu gi stavi na raspolagawe na doveritelot za toj da moè vo sekoj moment da izvr{i uvid i kontrola vrz niv i da go potvrdi nivnoto postoewe i sostojba (uslovite vo koi se nao|aat).

(g) Vo odnos na delot (b): Ako liceto B otide vo ste~aj, liceto A go ima sledniov

izbor. Ako izbere da gi vrati zavesite, tie }e bidat izla~eni od ste~ajniot imot. Ako od druga strana, liceto A re{i da bara isplata na dolgot, zavesite }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot i pravata na liceto A }e podleàt na pravilata na ste~ajnata postapka (~len 1922.1 LEC).

Vo vrska so delot (v): Pozicijata na liceto A vo ste~ajot na liceto B zavisi od toa dali izbral da gi vrati zavesite ili ne. Vo takva situacija, poèlno e liceto A da izbere vra}awe na proizvedeniot proizvod preku rei vindicatio, zatoa {to na toj na~in proizvodite }e bidat isklu~eni od ste~ajniot imot.

ITALIJA (a) Spored praviloto za specificatio (~len 940 Gra|anski zakonik) vedna{ {tom

tekstilot prodaden od strana na liceto A e preraboten vo zavesi od strana na liceto B, toj stanuva sopstvenot na liceto B. ^lenot 940 Gra|anski zakonik predviduva isklu~ok za situaciite vo koi vrednosta na tekstilot zna~itelno gi nadminuva tro{ocite za negovata transformacija vo zavesa (proizvod). Vo vakov slu~aj, sopstvenikot na tekstilot moè da bara sopstvenost vrz proizvodot, pod uslov da gi plati tro{ocite na negovoto proizvodstvo.

Daali ova pravilo moè da se derogira so dogovor e pra{awe na kontroverzi. Nekoi avtori tvrdat deka strankite moàt da go storat toa, no postojat i sprotivni mislewa. Vtoriot stav e usvoen samo vo eden slu~aj vo sudskata praksa. Ovie somneì se razbirlivi ako se ima predvid neprijatelskiot stav {to dominira vo italijanskiot praven sistem vo odnos na prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto, {to leì vo korenot na postojnoto, ekstenzivno tolkuvawe na praviloto od Gra|anskiot zakonik so koj se zabranuva pactum commissorium (~len 2744 Gra|anski zakonik). Vo

razli~ni konteksti nema golemi somneì deka praviloto za specificatio moè da se derogira so dogovorot (vidi podolu del (v)). Kako fakt, klauzulite za "prolongirano"

rezervirawe na sopstvenosta, vo smisla na germanskoto verlangerter Eigentumsvorbehalt mit

Verabeitungsklausel ili angliskata Romalpha klauzula mora da se retki vo praksa, zatoa {to tie ne se predmet vo sporovi pred italijanskite sudovi, iako italijanskite avtori se svesni za stranskiot razvoj vo vrska so niv. Za relevantnosta na distribucijata na rizikot vo proizvodniot proces, vidi go delot (v).

(b) Ako ne e mo`no da se derogira od pogore opi{anoto pravilo, novo

proizvedenite proizvodi }e podleàt na izvr{uvawe vo polza na liceto C, pod pretpostavka deka postoi realen dolg na liceto B.

(v) Liceto A verojatno }e dobie podobro pravo vrz proizvodot ako dogovorot so

liceto B se smeta za contratto d'appalto. Toa e dogovor so koj nezavisniot izveduva~ (drugata dogovorna strana) se obvrzuva da izvr{i nekoja rabota (ili da pruì usluga) preku

207

organizirawe na neophodnite sredstva i rabotej}i na sopstven rizik (~lenovi 1655-1677 Gra|anski zakonik). Ako surovinite {to treba da se upotrebat vo proizvodniot proces na nezavisniot izveduva~ mu bile obezbedeni od liceto koe saka da stekne sopstvenost vrz noviot proizvod, sopstvenosta }e premine na nezavisniot izveduva~ ednostavno zatoa {to surovinata mu bila ispora~ana na nego, do merkata do koja stvarite {to ja so~inuvaat surovinata se smetaat za zamenlivi stvari. Sosema sprotivno, ako strankite se dogovorat deka materijalite }e se tretiraat kako nezamenlivi stvari, komentatorite smetaat deka sopstvenikot na materijalite }e stekne sopstvenost vrz novata stvar vedna{ vo momentot koga taa }e bide proizvedena. Dokazite za relevantnata namera moè da bide te{ko da se izvedat i utvrdat ako strankite ne ja izrazile svojata namera surovinite da gi tretiraat kako nezamenlivi stvari.

(g) Odgovorite na delovite (b) i (v) ne se menuvaat vo slu~aj na insolventnost na

liceto B.

HOLANDIJA

(a) Liceto B stanalo sopstvenik na zavesite po sila na specificatio. Specificatio se regulira so ~lenot 5:16 od Gra|anskiot zakonik, {to utvrduva koj }e se smeta za sopstvenik na novo sozdadenata stvar. Stvarta }e se smeta za nova koga, soglasno so op{toto mislewe, ima sopstven, nezavisen i nov identitet. Zavesite }e se smetaat za novo sozdadena stvar.

Praviloto predvideno so Holandskiot zakonik e sloèno i verojatno nesre}no sostaveno. Osnovnoto pravilo, {to e navedeno re~isi kako isklu~ok vo vtoriot stav na ~lenot 5:16 Gra|anski zakonik e deka ako nekoj kreiral nova stvar ili ja napravil za sebe, toj }e stane sopstvenik na novo kreiranata stvar. So drugi zborovi, liceto moè da stane sopstvenik preku specificatio ili preku kreirawe (sozdavawe) na stvarta za sebe ili so kreirawe (sozdavawe) na stvarta za nekoj drug.

Povremeno }e bide te{ko da se utvrdi dali realniot "kreator" ja sozdal stvarta za sebe ili nekoj drug ja poseduva stvarta sozdadena od nejziniot realen "kreator". Bez ogled na toa, pra{aweto na sopstvenosta zavisi od ovaa distinkcija. Presudata na Vrhovniot sud vo slu~ajot Breda/St. Antonius ni ja obezbeduva neophodnata ilustracija na holandskoto pravo vo vrska so ova pra{awe.

Slu~ajot Breda/St. Antonius se odnesuva proizvodstvoto na delovi za ma{ina od strana na St. Antonius po nalog na Breda. Breda dak detalni instrukcii vo vrska so proizvodniot proces i obezbedil surovini za delovite {to trebalo da se proizvedat, imeno ~eli~ni plo~i vo oblik na ~inija. Me|utoa, Breda ne bil sopstvenik na ~eli~nite delovi, {to fakti~i mu pripa|ale na treto lice (bankata bila fiducijaren sopstvenik). Po proizvodstvoto, ma{inskite delovi mu bile ispora~ani na Breda, koj kuso vreme potoa zapadnal vo finansiski te{kotii. Podocna, Breda i St. Antonius tvrdele deka stanale

sopstvenici na delovite od ma{inata zaradi specificatio. St. Antonius tvrdel deka delovite gi napravil za sebe, dodeka Breda tvrdel deka St. Antonius delovite gi napravil za nego.

Poniskite sudovi presudile vo polza na St. Antonius. Vrhovniot sud me|utoa gi promenil tie presudi. Toj smetal deka odgovorot zavisi od odnosot pome|u Breda i St.

Antonius. Toj natamu rekol deka vo procesot na industriskoto proizvodstvo, relevantni faktori se koj go snosi ekonomskiot rizik na proizvodniot proces i koja od dogovornite strani odlu~uva za metodite na proizvodstvo i distribucija na proizvodite.

208

Do sega, mnozinstvoto slu~ai re{avani vrz osnova na specificatio }e se potprat na vtoriot stav od ~lenot 5:16 od Gra|anskiot zakonik. Postojat samo mal broj na situacii vo koi nema da se primeni glavnoto pravilo i koga }e bide neophodno da se primeni praviloto sodràno vo prviot stav. Prvo, koga nekoj }e kreira nova stvar (ili stvarta ja proizvel sam i za sebe) od sopstveni stoki (surovini), glavnoto pravilo ne se primenuva zatoa {to bara upotreba na edna ili pove}e stvari {to mu pripa|aat na nekoj drug. Vo ovoj slu~aj, prviot stav pretstavuva osnova za novo steknatoto sopstveni~ko pravo na proizvoditelot vrz novata stvar. Vtoro, i toa e moèbi najva`niot isklu~ok od glavnoto pravilo, koga tro{ocite za proizvodstvoto se premnogu marginalni za da opravda primenata na glavnoto pravilo, novo sozdadenata stvar }e im pripadne na sopstvenicite na orginalnite stoki.

Zatoa, bidej}i liceto B gi proizvelo zavesite za sebe, toj }e stane niven sopstvenik. Ovoj rezultat nema da se promeni samo zatoa {to materijalite bile prodadeni so klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta. Holandskoto pravo ne ja poznava pro{irenata klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (verlangter Eigentumsvorbehalt) kako takva. Liceto A ostanuva sopstvenik samo do specificatio.

(b) Bidej}i zavesite stanale sopstvenot na liceto B, doveritelite na liceto B

moàt da izvr{uvaat vrz niv. (v) Kako {to e zabeleàno pogore vo delot (a), holandskoto pravo ne ja poznava

pro{irenata klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta. Klauzulata za proizvodite (za koja se pretpostavuva deka ja pro{iruva klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta na novo sozdadenite stvari) pretstavuva pravna nevozmo`nost. Bidej}i pretpostaveniot predmet na ovaa klauzula e nova stvar i zatoa i "novo" sopstveni~ko pravo, na liceto A ne mu ostanuva ni{to za zadrùvawe (nema predmet vrz koj moè da ima sopstveni~ko pravo).

Altenativata {to ja nudi Gra|anskiot zakonik e kreiraweto "odnapred" na zaloga vrz idnite dvi`ni stvari. Mo`no e da se ispolnat site uslovi neophodni za kreirawe na zalogata, osven uslovot deka zalo`niot dol`nik ima pravo na raspolagawe. Zalogata }e nastane vo momentot na sozdavaweto na novata stvar i liceto B kako sopstvenik steknuva pravo na raspolagawe.

Ponekoga{ se sledi poinakov priod, koga strankite }e se dogovorat deka kupuva~ot (B) }e sozdade nova stvar ne za sebe ili samiot, tku vo polza na prodava~ot (A). Kako {to e opi{ano pogore, spored holandskoto pravilo za specificatio, vo vakvi okolnosti, prodava~ot, a ne kupuva~ot stanuva sopstvenik na novo sozdadenata stvar. Zatoa liceto A vo sekoe vreme }e bide sopstvenik - iako staroto sopstveni~ko pravo se zamenuva so novo - i nema da go snosi rizikot od ste~ajnata postapka vrz liceto B. Iako vakvata klauzula vo princip se ~ini deka e polnova`na, taa moè da ima mnogu poograni~ena primena otkolku {to toa moè da se ~ini na prv pogled. Toa voobi~aeno }e implicira deka proizvodstvoto se vr{i vo polza na liceto A, koe }e go snosi i ekonomskiot rizik. Toa o~igledno }e dovede do redukcija na izvodlivosta na ovoj tip klauzula za golem broj kategorii doveriteli, na primer kreditni institucii ili prodava~i na surovini.

(g) Po pravilo, ste~ajnata postapka nema da predizvika nikakva razlika vo

pozicijata, osven koga se raboti za zalog na idna dvi`na stvar. Vo ste~ajnite postapki dol`nikot/kreator go gubi pravoto na raspolagawe. Zatoa zalogata nema da nastane ako dol`nikot treba da ja stekne sopstvenosta vrz dvi`nite stvari za prv pat duri po poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

209

ANGLIJA (a) Odgovorot na ova pra{awe e perfektno jasen: novite proizvodi bile

proizvedeni od strana na kupuva~ot, koj stanal sopstvenik na tie stoki. Toa e slu~aj na specificatio, koga noviot proizvod e proizveden od surovini i rabota, a ne so pridodavawe

(pripojuvawe, accessio). Voop{to ne e va`no kolku nova vrednost noviot proizvod im dodal na surovinite ili na proizvodniot proces (trudot). Nitu pak e va`no koj go snosi rizikot na proizvodniot proces, koga kupuva~ot izvorno e kupuva~, a ne nekoj koj gi proizvel stokite kako zastapnik za prodava~ot, {to ne e verojaten na~in za karakterizacijata na odnosot.

Iako ova pra{awe se odnesuva na stokite {to se promeneti za da se proizvede ne{to novo, istiot tip na problem moè da se pojavi i koga stokite se nabaveni, a potoa nepovratno pricvrsteni ili dodadeni od strana na kupuva~ot na nekoi drugi stoki. Pri pridodavaweto se javuva pra{aweto koj e sopstvenik na novite stoki. Do merkata do koja ova praviloto od pravoto za sopstvenosta go favorizira kupuva~ot, sekoj obid na prodava~ot da ne go primeni praviloto }e bide okarakteriziran kako razla~no pravo. Osnovnoto pravilo vo vrska so pridodavaweto ili pripojuvaweto e deka sopstvenikot na pogolemiot del ja zadrùva sopstvenosta vrz celata stvar ako stanuva zbor za nepovratno pripojuvawe, no delovite na novata stvar }e imaat razli~ni sopstvenici ako dodatokot moè da se izdvoi od stvarta bez da mu nanese {teta na pogolemiot del.

(b) Do merkata do koja stokite se vo sopstvenost na kupuva~ot vrz niv moè da se

sprovede izvr{na postapka na normalen na~in. Pozicijata na sudskiot slu`benik (bailiff,

sheriff) koj izvr{uva vrz stokite za koi samo se ~ini deka se vo sopstvenost na kupuva~ot, iako ne se, e razgleduvana prethodno. Ako prodava~ot kreiral razla~no pravo vrz stokite ili vrz noviot proizvod proizveden so tie stoki, toga{ vo slu~aj na razla~no pravo vrz pretprijatieto (floating charge) pozicijata e slednava. Koga floating charge }e se kristalizira, razla~niot doveritel }e ima prioritet vo odnos na doveritelot koj

izvr{uva vo izvr{na postapka, ako kristalizacijata nastapila pred sheriff-ot da ja realizira stvarta {to e predmet na izvr{uvaweto. Sosema e verojatno (i pra{aweto ne e ras~isteno) deka razla~niot doveritel isto taka }e ima prioritet ako kristalizacijata nastapi pred sheriff-ot da gi raspredeli sredstvata ostvareni od realizacijata na doveritelot vo izvr{nata postapka.

(v) Debatata vo angliskoto pravo ne e skoncentrirana na pravilata za specificatio i

za pripojuvaweto, pa toa moèbi e i pri~inata zo{to nema nekoja osobena sudska praksa vo ovaa sfera. Ovde fokusot e pove}e na obidite na prodava~ot da sostavi klauzula za rezervacija na titulata {to na prodava~ot }e mu dade sopstvenost vrz novata stvar vedna{ po nejzinoto proizvodstvo (nastanuvawe). Idejata {to stoi zad ova e deka ako vakvata klauzula se pokaè kako uspe{na vo rezerviraweto na titulata, toga{ taa nema da se karakterizira kako razla~no pravo so site sistemski slabosti za trgovskite doveriteli, koga tie nastojuvaat da go registriraat svoeto razla~no pravo.

Isto kako {to sledeweto spored equity i ve{ta~koto kreirawe na fiducijarnite odnosi ne naidoa na povolen priem vo godinite po presudata Romalpha, sudovite ne sakaa da gi priznaat klauzulite za rezervacija na sopstvenosta {to imaat za cel prodava~ot da go napravat orginalen sopstvenik na noviot proizvod proizveden od strana na kupuva~ot, bez ogled na toa dali e toa napraveno samo so dodavawe na trud na surovinite na prodava~ot

210

ili so dodavawe na trud i materijali na nekoj drug snabduva~. Me|utoa, vo slu~ajot Clough

Mill Ltd. Martin, sudijata Robert Goff LJ. vo osnova pokaàl simpatii za vakvite pro{ireni klauzuli za rezerviraweto na sopstvenosta, no insistiral tie da bidat mnogu jasno sostaveni, zaradi nivnata tendencija da vr{at eksproprijacija na kupuva~ot, koga se dodava vrednost na stokite (materijalite) nabaveni od prodava~ot. Bez ogled na toa, ovde stanuva zbor za pravna sfera vo koja pred se e va`no da se gleda {to vsu{nost pravat sudovite, otkolku {to velat deka moàt da napravat. Stavot na sudijata Robert Goff LJ

treba da se sporedi so ona {to go kaàl sudijata Buckley LJ vo (podednakvo va`nata) presuda na Apelacioniot sud vo slu~ajot Borden v. Scottish Timber Products Ltd. deka sopstvenosta vrz novite stoki nema da mu pripa|a na prodava~ot u{te od samiot po~etok, bez kupuva~ot da ja dade taa sopstvenost.

Tehni~ki, mo`no e da se sostavi pro{irena klauzula za rezervacijata na pravata so pomo{ na zaloga i me|unarodni trgovski transakcii poznati kako trust receipt, {to se koristat vo vrska so konosmanite. Sekako e mo`no da se sostavi takva klauzula, no so ogled na neprijatelstvoto {to na{ite sudovi go pokaàa vo poslednite godini vo odnos na

pro{irenite Romalpha klauzuli, prili~no e somnitelno dali vakvata klauzula }e ja izbegne karakterizacijata na razla~no pravo. Druga mo`nost so ogled na ponoviot razvoj bi bila kreirawe na izre~na tendencija na zaedni~ki prava na prodava~ot i kupuva~ot vrz novite predmeti proizvedeni od strana na kupuva~ot. Povtorno, prili~no e somnitelno deka vakvata klauzula bi bila efektivna bez registracija.

(g) Ako protiv liceto B bide povedena ste~ajna postapka, pozicijata na liceto A

}e zavisi od toa dali liceto A ja rezerviralo sopstvenosta na pogore navedeniot na~in ili registralo razla~no pravo na zakonski propi{aniot na~in. Ne postoi princip na pretpostavena sopstvenost ili eksproprijacija {to }e go pro{iri imotot na liceto B dostapen za raspredelba na negovite doveriteli.

IRSKA (a) Koga stokite nabaveni spored klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta bile

upotrebeni kako surovini vo proizvodniot proces, ne e jasno dali i koga se gubi sopstveni~koto pravo na orginalniot prodava~. Nema mnogu presedani vo Irska vo vrska so ova pra{awe i nitu eden od niv ne soodvetstvuva na fakti~kata situacija od na{iot konkreten slu~aj. Zatoa moè da se argumentira po analogija od prvite principi i so upatuvawe na slu~aite vo sli~nite common law jurisdikcii.

Moè da se tvrdi deka proizvoditelot B stanal sopstvenik vrz celiot finalen proizvod, to est zavesite. Sudovite ~esto smetale deka sopstvenosta vrz stokite se gubi koga }e zapo~ne procesot na proizvodstvoto. Liceto A prima facie ja zadrùva sopstvenosta vrz materijalot, no toj materijal pretstavuva surovina za proizvodniot proces {to liceto B go zapo~nal so ovlastuvawe na liceto A. Ako zavesite se proizvedeni za smetka na liceto A, toga{ liceto A }e bide sopstvenik na zavesite. Pozicijata ne e tolku jasna koga liceto B go snosi ekonomskiot rizik na proizvodniot proces. Postoi stav deka kreatorot na novata stvar (nova species) stanuva sopstvenik na stvarta. Ne sum ~ul za nitu eden irski slu~aj, no postoi eden {kotski slu~aj - International Banking Corp. v. Ferguson Shaw

and Sons - za koj moè da se kaè deka dava izvesna poddr{ka na ovoj stav, iako fakti~kata sostojba vo toj slu~aj e celosno razli~na. Vo ovoj slu~aj, liceto A bona fide kupilo zejtin od liceto B, {to vsu{nost mu pripa|al na liceto C i so zejtinot i so drugi materijali,

211

liceto A proizvelo svinska mast. Liceto C podnelo tu`ba protiv liceto A za isporaka na zejtinot i sudot smetal deka liceto A zatoa {to so proizvodniot proces sozdalo nov vid

stoka {to ne moè da se vrati na nejzinite orginalni sostavni elementi, stanalo sopstvenik na proizvedenata supstanca spored romejskata doktrina za specificatio.

Dobro poznatiot angliski slu~aj e slu~ajot Re Peachdart Ltd. vo koj na edna kompanija i bila prodadena koà za izrabotka na kuferi. Sudot smetal deka strankite morale da imaat namera deka makar koga edno par~e od koàta bilo prisvoeno za proizvodstvoto na kuferot i koga po~nala rabotata vrz nego (koga koàta prestanala da ima kakva bilo zna~ajna vrednost kako surovina) koàta prestanuva da bide isklu~iva sopstvenost na prodava~ot. Po toj moment, prodava~ot }e ima razla~no pravo vrz kuferot vo tekot na proizvodniot proces i vrz finalniot proizvod {to }e bide proizveden na krajot na toj proizvoden proces. Vrednosta na tie proizvodi vo najgolemiot del }e bide izvedena ugledot i ve{tinata na kupuva~ot da go dizajnira i proizvede i od ve{tinata na negovata rabotna sila.

Slu~ajot Re Peachdart moè da se razlikuva od faktite na na{iot konkreten slu~aj vo koj 60 posto od vrednosta na finalniot proizvod seu{te proizleguva od vrednosta na surovinite, iako ne e jasno dali e toa navistina dovolna osnova za razlikuvawe.

Sekako, angliskite sudovi ne se vozdrùvale da smetaat deka sopstvenosta na

orginalniot prodava~ e izgubena. Drug slu~aj e slu~ajot Modelboard Ltd. v. Outer Box Ltd. {to se odnesuva na prekrivki za kockarski masi {to kupuva~ot gi podvel na nekoj "proces" i na krajot na toj "proces" tie izgubile sekakva zna~itelna vrednost kako surovini. Sudot zaklu~il deka pravoto na prodava~ot vrz stokite e izgubeno, a negovoto pravo vrz novo proizvedenata stvar po svojata priroda e razla~no pravo. Od druga strana, ima slu~ai vo koi se smeta deka minornite proizvodni operacii ne go zasegaat sopstveni~koto pravo na

orginalniot prodava~. Primer za toa e Armour v. Thyssen Edelstahlwerke AG vo koj se smetalo deka sopstvenosta na prodava~ot ne e zasegnata zaradi se~eweto na surovinata, ~elik, na par~iwa. Slu~ajot od Nov Zeland - New Zealand Forest Products v. Pongakawa Sawmill Ltd. -

isto taka zasluùva vnimanie vo ovoj kontekst. Vo ovoj slu~aj se smetalo deka sopstvenosta vrz drvoto prodadeno so rezervirawe na sopstvenosta ne e izgubena, iako drvoto vo pilanata bilo preraboteno vo poinakva forma.

Iako irskite sudovi izre~no ne se zanimavale so ovie pra{awa, se ~ini deka osnovnata poraka e deka sekoj obid za pro{iruvawe na klauzulata za zadrùvawe na

sopstvenosta vrz proizvedenite proizvodi e osuden na neuspeh. Vo slu~ajot Somers v. Allen,

sudijata Carroll J. smetal deka ako dogovorot se odnesuva na idnoto sopstveni~ko pravo na kupuva~ot vrz stokite {to }e bidat proizvedeni od stokite {to bile prodadeni, toga{ vo odnos na idnoto sopstveni~ko pravo }e se smeta deka dogovorot po svojata priroda e razla~no pravo. Slu~ajot Kruppstahl AG v. Quitmann Products Ltd. involviral detalna klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta {to me|u drugoto se odnesuvala na manipulacijata, proizvodniot proces, ozna~uvaweto i me{aweto na prodadenite stoki (metal). Iako vo dogovorot bilo navedeno deka se primenuva germanskoto pravo, sudijata

Gannon J smetal deka spored irskoto pravo vo odnos na metalot {to bil upotreben vo proizvodniot proces, pravoto na prodava~ot po svojata priroda e razla~no pravo vrz pretprijatieto (floating charge).

Ako se vratime na na{iot konkreten slu~aj, liceto B verojatno ima najdobro pravo vrz zavesite i vo toj kontekst odnosot pome|u vrednosta na surovinite i vrednosta na zavesite, odnosno vrednosta kreirana vo proizvodniot proces verojatno voop{to i nema da bide biten. Me|utoa, ako liceto A go snosi rizikot od proizvodniot proces, toga{ se smeta deka toj e sopstvenik na finalniot proizvod.

212

(b) Odgovorite se isti kako i za prethodnoto pra{awe. So drugi zborovi, noviot proizvod }e podleì na izvr{uvawe vo polza na liceto C.

(v) Klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta na liceto A po sekoja verojatnost

}e bide nepolnova`na. Verojatno }e se smeta deka taa pretstavuva razla~no pravo {to go dal kupuva~ot B. Da pretpostavime deka liceto B e kompanija (pravno lice). Vo toj slu~aj, razla~noto pravo bara registracija. Se iznesuva argument baziran na ~lenot 99 od Zakonot za kompaniite od 1963 godina deka razla~noto pravo kreirano so rezervacijata na sopstvenosta vo odnos na proizvedenite stvari ne bara registracija. Me|utoa isto taka se tvrdi deka toj argument ne e dobro vtemelen. ^lenot 99 ne upatuva izre~no na razla~nite prava vrz stokite, tuku namesto toa upatuva na razla~nite prava {to ako se izvr{uvaat od

strana na poedinec }e baraat registracija kako kaj bill od sale. Zakonot za bills of sale (Irska) od 1879-1883 e mnogu kompleksen i se odnesuva na

nevladetelskite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari dadeni od strana na fizi~ki lica. Zakonot najdobro e opi{an kako primitivna forma na za{tita na potro{uva~ite. Se bara bill of sale da bide vo opredelena forma na tovar na fizi~koto lice. Definicijata na

"bill of sale" sodràna vo ~lenot 4 od Zakonot od 1879 godina povtorno e kompleksna i vo nea se naveduva:

"Izrazot "bill of sale" }e opfa}a bills of sale, cesii, prenosi, izjavi za trust bez prenos, zalihi na stoki na koi e prika~ena potvrda ili potvrda za pari za stokite i drugi garancii na dvi`ni stvari, kako i polnomo{na, ovlastuvawa ili dozvoli da se stekne vladenie vrz dvi`nata stvar kako obezbeduvawe za nekoj dolg, kako i sekakov vid dogovori, nezavisno dali za niv e potrebno potpi{uvawe na nekoj drug instrument, so koj se dava pravo vrz dvi`nata stvar spored equity ili nekoe razla~no pravo."

Postojat razli~ni isklu~oci od kategorijata na bills, vklu~uvaj}i gi i prenosot na stoki "vo redovnoto rabotewe na sekoja trgovija i profesija". Vo eden angliski slu~aj -

Ian Chisholm Textiles Ltd. v. Griffiths e napraven bezuspe{en obid za potpirawe na ovoj isklu~ok. Sudijata smetal deka tovarot na dokaùvaweto e kaj prodava~ot koj treba da dokaè deka ona {to fakti~ki bilo razla~no pravo, kreirano so "pro{irenata" klauzula za rezervacija na sopstvenosta, bilo kreirano vo redovnoto rabotewe vo trgovskata dejnost na kupuva~ot. Prodava~ot tvrdel deka vkupniot obem na slu~ai za zadrùvaweto na sopstvenosta e sosema dovolen da go oslobodi od tovarot na dokaùvaweto, no sudijata ne se soglasil so nego. Po negovo mislewe, moralo da stanuva zbor za mnogu isklu~itelen slu~aj pred sudot da bide podgotven da zaklu~i, samo vrz osnova na navedenata sudska praksa vo vrska so nekoe konkretno pra{awe, deka ne{to pretstavuva redovno trgovsko rabotewe. Prodava~ot normalno ne trguval so svoite klienti, koi vo najgolem del bile trgovci vo istata dejnost kako i kupuva~ot, vrz osnova na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Toj vmetnal klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta samo vo konkretniot slu~aj so kupuva~ot i toa koga se vlo{ila negovata finansiska sostojba.

Vo golem broj irski slu~ai, odredbata za zadrùvaweto na sopstvenosta se odnesuvala na proizvodot. Kruppstahl AG v. Quitmann Products Ltd. se odnesuva na dogovor za nabavka na èlezo pome|u germanski prodava~ i irski proizvoditel. Dogovorot veli:

"Vo slu~aj na prerabotka, kombinacija i me{awe na rezerviranite stoki so drugi stoki na kupuva~ot, nie steknuvame zaedni~ka sopstvenost vrz noviot proizvod soglasno soodnosot na fakturnata vrednost na rezerviranite stoki so fakturnata vrednost na drugite upotrebeni stoki. Ako go izgubime sopstveni~koto pravo zaradi me{awe ili kombinacija, kupuva~ot u{te vo ovaa faza }e ni go prefrli svoeto sopstveni~ko pravo vrz noviot proizvod, soglasno fakturnata vrednost na rezerviranite stoki i }e gi drì vo trust za nas bez nadomest."

213

Sudijata Gannon J smetal deka pravoto na prodava~ot vrz proizvedenata stvar e razla~no pravo za namiruvaweto na eventualnite pobaruvawa. Zatoa, vo samata priroda na

razla~noto pravo e da treba da se registrira spored Zakonot za kompaniite od 1963 godina. Sudijata izre~no zaklu~il deka prodadenite stoki se opfateni so definicijata na bill of

sale od ~lenot 4 od Bills of Sale (Ireland) Act od 1879 godina. (g) Analizata ne se menuva ako liceto B otide vo ste~aj, zatoa {to toa voop{to ne e

razli~no od situacijata vo koja neobezbedeniot doveritel izvr{uva vrz imotot na liceto B vo izvr{na postapka.

[KOTSKA (a) Ako tekstilot pominal preku proizvodniot proces dovolen da go uni{ti

negoviot identitet i da kreira nova species, postoi specificatio i proizvodot }e bide vo sopstvenost na liceto B koe ja izvr{ilo rabotata. [to e toa {to sozdava nova species

varira od slu~aj do slu~aj. Verojatno deka proizvodstvoto na zavesite vodi kon specificatio. Relativnata vrednost na (1) materijalot i (2) rabotata ne e relevantna. Nitu pak e

relevantno koj go snosi rizikot. Pravilata za specificatio vo su{tina ostanuvaat isti kako {to se ostaveni vo Corpus

Iuris Civilis. (b) Bidej}i zavesite se sopstvenost na liceto B, doveritelite na liceto B moàt da

izvr{uvaat vrz niv. (v) Iako pravoto ne e sigurno, verojatno e vistina deka promenata na sopstvenosta

preku specificatio moè da se isklu~i so dogovor. Zatoa, ako klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta vo dogovorot pome|u licata A i B predviduva deka sopstvenosta }e ostane kaj liceto A nezavisno od specificatio, taa odredba verojatno }e bide polnova`na. Vo praksa vakvite odredbi se sre}avaat povremeno.

(g) Vaì istoto. JU@NA AFRIKA

(a) I pokraj klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta za liceto A vrz 500 rolni tekstil, liceto B stanuva sopstvenik na finalniot proizvod (zavesi) zaradi specificatio.

Prodava~ot (A) koj go gubi sopstveni~koto pravo vrz materijalot zaradi specifikacijata ima pravo na regres vo odnos na liceto B vrz osnova na institutot neosnovano zbogatuvawe. Ako proizvodstvoto na zavesite zna~i delikt ({to e prili~no neverojatno zatoa {to proizvodstvoto na zavesite bilo predvideno od strana na dogovornite strani), prodava~ot (A) moè da bara deliktna nadomest na {teta od liceto B.

Uslovite za specifikacijata spored ju`no-afrikanskoto pravo se deka mora da se sozdade nov predmet (nova species) (od platnoto zavesi) i deka noviot proizvod (zavesite) mora da ne moàt da se vratat vo prethodnata sostojba (platno). Pri utvrduvaweto dali e sozdaden nov predmet, relativnata vrednost na platnoto i na vloèniot trud nemaat

214

nikakva uloga. Duri i koga finalniot proizvod ima pomala vrednost od upotrebenite materijali, seu{te se smeta deka postoi primena na pravilata za specificatio.

Kaj specifikacijata, liceto vo ~ija polza e napravena stvarta stanuva sopstvenik na taa stvar. Zatoa proizvoditelot, a ne zanaet~iite koi go transformirale platnoto vo zavesa stanuva sopstvenik na zavesata. Po analogija, liceto koe go snosi rizikot na proizvodniot proces moè da se smeta za sopstvenik na finalniot proizvod.

(b) Bidej}i zavesite se sopstvenost na liceto B so specificatio, doveritelite na

liceto B (zna~i i liceto C) moàt da izvr{uvaat vrz zavesata vo izvr{na postapka. (v) Vo sudskata praksa na Ju`na Afrika zasega nema presedani spored koi

promenata na sopstvenosta moè da se isklu~i so dogovor pome|u strankite. Me|utoa, postojat presedani spored koi rezerviraweto na sopstvenosta vo dogovorite za proda`ba na dvi`na stvar (na primer delovi od irigacionen sistem) moè da spre~i taa dvi`na stvar da stane sostaven del na zemji{teto (nedvi`nosta) so pricvrstuvawe, zatoa {to sopstvenikot nikoga{ nemal namera da se otkaè od sopstvenosta vrz stvarta se dodeka celosno ne mu bide isplatena kupovnata cena. Analognata primena na ovaa dogmatski nezdrava sudska praksa moè da dovede do isklu~uvawe na pravilata za specifikacijata, zaradi rezerviraweto na sopstvenosta vo dogovorot pome|u strankite.

(g) Insolventnosta na kupuva~ot nema da ja promeni pozicijata na prodava~ot. Ako

liceto B stanalo sopstvenik so specificatio, zavesite }e bidat sostaven del od negoviot ste~aen imot. Ako klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta za svoja posledica ima isklu~uvawe na posledicite od specifikacijata, zavesite nema da bidat del od ste~ajniot imot na liceto B.

DANSKA (a) Spored danskoto pravo, mo`no e da se predvidi klauzula za rezervacija vo nekoj

vid na dogovor za kreditna konsignacija, ako stokite se prodadeni za da pominat niz proces na proizvodstvo. Me|utoa, ovaa klauzula }e bide efektivna samo do to~kata vo koja stokite vleguvaat vo proizvodniot proces.

Koga kupuva~ot }e go iskoristi platnoto za da napravi zavesi, dogovorot }e predvidi deka kupuva~ot treba da dogovori so prodava~ot od koj moment e proizvedena zavesata. Kako i kaj drugite dogovori za kreditna konsignacija, dogovorot treba da mu dozvoli na liceto A da kontrolira i proveruva dali liceto B postapuva kako {to e dogovoreno i liceto A treba da go pravi toa. Isto taka e neophodno platnoto da se drì odvoeno od istiot tip platna nabaveni od drugi prodava~i i od platnata {to liceto B ve}e gi platilo.

Duri i ako dogovorot sodrì polnova`na klauzula za rezervacija na sopstvenosta, toa }e zna~i samo deka prodava~ot A moè da bara vra}awe na platnoto vo slu~aj na nepla}awe na liceto B do momentot do koj platnoto ne e upotrebeno vo proizvodniot proces. Koga platnoto }e bide pretvoreno vo zavesa, liceto A ne moè da istaknuva nikakvi prava vrz zavesite. Zavesite mu pripa|aat na liceto B (proizvoditelot).

215

(b) Bidej}i zavesite mu pripa|aat na liceto B, negovite doveriteli moàt da izvr{uvaat vrz niv (C). Toa e posledica na faktot deka liceto A ne moè da istaknuva prava vrz zavesite.

(v) Spored danskoto pravo, prodava~ot ne moè da ja rezervira sopstvenosta vrz

proizvedenite zavesi. Vo sudskata praksa dosega imalo samo eden obid za rezervirawe na sopstvenosta vo vakov slu~aj. A sakal da ne go prodade materijalot na B, tuku namesto toa ednostavno da mu go prati na liceto B, za toa lice da gi proizvede finalnite proizvodi za liceto A. No vo slu~ajot isto taka bilo dogovoreno deka liceto B }e gi prodava stvarite za smetka na liceto A, deka platata na liceto B }e bide procent od ostvarenite prihodi od proda`bata na proizvodite i deka liceto B treba da go snosi rizikot povrzan so pla}aweto od strana na negovite klienti. Vrhovniot sud re{il deka so ogled na faktot deka liceto A ne go vodi pretprijatieto, liceto A ne moè da istaknuva nikakvi prava vrz proizvodite.

(g) Spored danskoto pravo, ste~ajniot imot gi opfa}a site stvari na dol`nikot,

osven onie vrz koi ne moè da se izvr{uva vo izvr{na postapka. Od druga strana, pravata {to se za{titeni vo odnos na doveritelite ne se opfateni vo imotot. Toa zna~i deka, so mnogu mal broj isklu~oci, stvarite {to se opfateni so ste~ajniot imot se re~isi istite onie {to moàt da podleàt na izvr{na postapka. Zatoa odgovorite vo delovite (b) i (v) se isti vo slu~aj na ste~aj na liceto B.

[VEDSKA (a) Prodava~ot na platnoto (A) ja rezerviral sopstvenosta se do celosnata isplata

na kupovnata cena. Spored tekstot na klauzulata, toj ne mu dozvolil na proizvoditelot B da gi proizveduva zavesite pred da ja plati cenata. Toga{ stanuva zbor za tolkuvawe dali toj premol~no se soglasil na proizvodniot proces pred taa data. Ako toj rezerviral pravo vrz prihodite, o~igledno prifatil preproda`ba pred pla}aweto na cenata. Vo eden drug slu~aj pred Vrhovniot sud, prodava~ot svatil deka kupuva~ot ima namera da raspolaga so stvarite (sviwi) pred da ja plati cenata, no toj ne se soglasil so toa i zatoa rezervacijata na sopstvenosta se smetala za polnova`na (Sudot isto taka go zemal predvid faktot deka identitetot na stvarta ne bil promenet so nejzinoto odgleduvawe). Vo eden podocneèn slu~aj prodava~ot ispora~al vrati na nekoj graditel so rezervacija na sopstvenosta i baral itno pla}awe na cenata. Bez ogled na toa, rezervacijata se smetala za nepolnova`na zatoa {to prodava~ot znael deka kupuva~ot gradi zgrada. Vo eden tret slu~aj, koga vratite trebalo da bidat vgradeni vo zgradata, bila poddràna klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta, verojatno zatoa {to prodava~ot trebalo da pomogne pri ka~uvaweto na vratite. Moè da ima prezumpcija deka prodava~ot se soglasil so preproda`bata ili proizvodstvoto pred isplatata, koga mu prodal na trgovec vo maloproda`bata ili na proizvoditel, no site detali na praviloto ne se sosema jasni. Vo na{iot konkreten slu~aj verojatno e deka za prodava~ot A }e se prezumira deka prifatil proizvodstvo pred pla}aweto i zatoa klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta nema da bide polnova`na vo odnos na doveritelite na kupuva~ot B. Vo poinakov slu~aj, promenata na identitetot od platno vo zavesi (a ne soodnosot na vrednostite) verojatno }e dovede do nepolnova`nost na klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta. Faktot deka proizvodniot proces vo ovoj

216

slu~aj moèbi ne bil dozvolen (imaku nema da se pojavi problemot so specifikacijata) se ~ini deka ne ja opravduva so-sopstvenostaa, ako se ima predvid soodnosot na vrednostite.

(b) vidi go delot (a) pogore. (v) Liceto A moè da ja podobri svojata pozicija ako se dogovori so liceto B toa da

proizveduva za negova smetka. Me|utoa, toa }e zna~i deka liceto A go prezema delovniot rizik na proizvodstvoto (to est se obvrzuva da go kompenzira liceto B za negovite tro{oci, ako stokite ne bidat prodadeni), {to toj verojatno nema da saka da go stori, osven ako prodava~ot i kupuva~ot ne i pripa|aat na ista grupa kompanii. Ako delovniot rizik e prefrlen kaj liceto A, moè da se izvede analogija so ~lenot 53 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe, {to }e sugerira deka liceto A }e bide sopstvenik.

Vo praksa, prodava~ite kako liceto A ponekoga{ deponiraat surovini kaj kupuva~ite, kakov {to e liceto B bez da im gi prodadat, no so opcija (no ne i obvrska), liceto B da gi kupi surovinite na kredit, toga{ koga }e mu trebaat za proizvodniot proces. Idejata e deka liceto A }e ima pravo toj del od zalihata {to liceto B ne go kupilo, da go izdvoi od negoviot imot (izla~no pravo) vo slu~aj na izvr{na ili ste~ajna postapka. Ne e mnogu jasno dali vakviot aran`man e polnovaèn. Od edna strana, spored ~lenot 53 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe, vlastodavecot ima pravo na separacija (izla~no pravo), duri i koga komisionerot moè da gi kupi stokite za sebe, moèbi so odloèno pla}awe, no seu{te ne go storil toa. Ne postoi uslov zastapnikot da bide solventen. Od druga strana, spored Zakonot za doverenite pari od 1944 godina (lagen om

redovisningsmedel), {to se primenuva na zamenlivite stvari po analogija, vlastodavecot ima izla~no pravo, duri i koga zastapnikot (~esto komisionerot) ima pravo da raspolaga so doverenite pari za svoi celi. Ova ovlastuvawe mora da bide ograni~eno na situaciite vo koi zastapnikot e solventen. Ako vlastodavecot prezel krediten rizik, izla~noto pravo e isklu~eno u{te od samiot po~etok, duri i koga parite celo vreme se drèle odvoeno od parite na zastapnikot. Zatoa pravoto se ~ini kontradiktorno. Ima{e eden zakonski predlog za re{avawe na ova pra{awe, no do sega predlogot ne e prifaten (vo 1988 godina).

Liceto A moè da dobie razla~no pravo vrz proizvedenite proizvodi spored registrirano razla~no pravo vrz pretprijatieto. Prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe ili zalogata nema da funkcioniraat, zatoa {to se bara realna isporaka (constitutum possessorium ne e dovolen) i idnite stoki ne moàt da se registriraat spored Bills of Sales Act.

(g) Vidi gi delovite (a) - (v). FINSKA (a) Klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta verojatno moè da go obvrze

kupuva~ot B li~no. Problemot vo toj pogled glavno e dali klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta se smeta za nerazumna ili ne. Ako klauzulata e obvrzuva~ka pome|u licata A i B, moèbi moè da se kaè deka zavesite se vo sopstvenost na liceto A. Vo finskata doktrina, pra{aweto na sopstvenosta voobi~aeno se smeta za premnogu nedefinirano. Ne e voobi~aeno primarno da se pra{uva koj e sopstvenik na stvarta, tuku koj treba da se smeta za sopstvenik vo opredeleni specifi~ni odnosi. Zatoa, duri i koga liceto A se smeta za sopstvenik inter partes, to est pome|u A i B, odgovorot moè da bide i razli~en ako

217

se postavi pra{aweto koj treba da se smeta za sopstvenik koga liceto B }e odi vo ste~aj ili koga sudskiot slu`benik }e se obide da izvr{i vrz konkretnata stvar vo polza na doveritelite na liceto B.

(b) Prodava~ot generalno moè da dobie za{tita vo odnos na drugite doveriteli na

kupuva~ot so koristewe na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Ako predmetot na proda`bata e surovina i kupuva~ot moè da go upotrebi materijalot pred celosno da ja plati cenata za nego, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta nema da bide polnova`na vo odnos na drugite doveriteli. Istoto }e bide taka verojatno i vo slu~aite vo koi prodava~ot znael ili moè da se pretpostavi deka znael deka kupuva~ot }e gi iskoristi surovinite, bez ogled na toa dali e ovlasten za toa ili ne. Zatoa }e se smeta deka zavesite mu pripa|aat na liceto B i doveritelite na liceto B moàt da izvr{uvaat vrz tie zavesi.

Odnosot pome|u vrednosta na materijalot i dodadenata vrednost sekako }e ima nekoe zna~ewe pri utvrduvaweto dali od surovinite e dobien i kreiran "nov proizvod". Me|utoa, soodnosot na vrednostite nema da bide edinstveniot relevanten faktor. Sosema sprotivno, mnogu pove}e verojatno }e se zeme predvid ""op{tiot stav na trgovcite i delovniot svet". Vo na{iot konkreten slu~aj, se ~ini prili~no jasno deka zavesite }e se smetaat za nova stvar.

(v) Ako su{testveniot ekonomski rizik vo proizvodnata aktivnost go snosi liceto

A, verojatno }e se primenat pravilata vo vrska so komisionot. Toa }e zna~i deka, najnapred, liceto B nema da bide obvrzano da plati za surovinata (materijalot). Ovoj vid aran`man e zamisliv ako zavesite proizvedeni od platnoto trebalo da bidat prodadeni za smetka na liceto A. Vo takov slu~aj, moè da se smeta deka noviot proizvod mu pripa|a na liceto A, a liceto B }e ima pravo samo na nekoj vid nagrada za proizvodniot proces. Ovoj tip aran`man ne e mnogu voobi~aen.

(g) Pravilata {to se primenuvaat vo slu~aj na insolventnost }e bidat isti kako i

pravilata {to bi se primenile vo slu~aj na izvr{uvawe vrz imotot na liceto B vo polza na negoviot neobezbeden doveritel.

SPOREDBENI ZABELE[KI Del (a) Ako surovinata e prodadena so klauzula za zadrùvawe na sopstveni~koto pravo i

podocna transformirana vo nov proizvod, prvoto pra{awe {to treba da se razgleda e pra{aweto na sopstvenosta ili kaàno na na~in {to pove}e ima smisla vo {vedskoto i finskoto pravo: na koj na~in zakonodavstvoto go re{ava konfliktot pome|u sopstvenikot na materijalot i proizvoditelot? Ova pra{awe e generalno i nu`no ne e povrzano so zadrùvaweto na sopstvenosta, iako deneska zadrùvaweto na sopstvenosta moè da pretstavuva najprakti~na primena na ovie pravila.

Za iznenaduvawe, mnozinstvoto od 12 od analiziranite 16 zemji zaklu~uvaat deka liceto B e sopstvenik na zavesite, duri i koga vrednosta na rabotata na liceto B e pomala od vrednosta na materijalot. Gr~koto, {panskoto i portugalskoto pravo doa|aat do sprotivniot rezultat. Avstriskoto pravo e edinstveniot sistem {to im dava udeli na

218

proizvoditelot i na sopstvenikot na materijalot: tie stanuvaat so-sopstvenici vo zavisnost od svoite vlogovi.

Ako gi pogledneme kriteriumite spored koi se re{ava pra{aweto na sopstvenosta, moème da razlikuvame dva osnovni faktora: sozdavaweto na novata stvar i soodnosot na vrednostite pome|u materijalot i rabotata.

Vo angliskoto, irskoto, {kotskoto, ju`no-afrikanskoto i belgiskoto pravo edinstvenoto ili barem glavnoto pra{awe {to e bitno e dali bila sozdadena nova stvar. Ako e sozdadena, angliskoto, {kotskoto i ju`no-afrikanskoto pravo zaklu~uvaat deka sopstvenosta vrz noviot proizvod mu pripa|a na proizvoditelot, nezavisno od soodnosot pome|u vrednosta na materijalot i vrednosta na proizvodniot proces i bez ogled na toa koj go snosi rizikot na proizvodstvoto. Pozicijata se ~ini pomalku jasna vo Irska, kade {to tovarot na rizikot moè da bide faktor vo re{avaweto na pra{aweto za sopstvenosta. Vo Belgija, pozicijata vo golema merka e ista kako i vo Anglija i [kotska, osven koga vrednosta na proizvodniot proces e samo marginalna. Ako e takov slu~ajot, belgiskoto pravo mu go dava sopstveni~koto pravo vrz proizvodot na sopstvenikot na materijalot, dodeka proizvoditelot }e ima samo li~no pobaruvawe na kompenzacija. Holandskoto pravo se dobliùva do belgiskoto, zatoa {to i toa se fokusira na pra{aweto dali e sozdadena nova stvar i predviduva posebno pravilo vo polza na sopstvenikot na materijalot ako vrednosta na proizvodniot proces e samo marginalna. Me|utoa, postoi golema razlika pome|u holandskoto pravo i drugite jurisdikcii, zatoa {to holandskiot Vrhoven sud pra{aweto za toa koj go snosi rizikot go smeta za su{testveno koga re{ava za toa za kogo bila sozdadena novata stvar.

Vo germanskoto, gr~koto, {panskoto, portugalskoto i italijanskoto pravo, soodnosot na vrednostite ili e edinstveniot faktor {to go re{ava pra{aweto na sopstvenosta ili e barem eden od va`nite faktori, no dodeka vo Germanija i Italija prioritet se dava na proizvoditelot, osven koga vrednosta na materijalot e su{testveno povisoka od vrednosta na rabotata, gr~koto pravo ja zazema sprotivnata pozicija. Vo [panija i Portugalija, generalno ne se preferiraat nitu sopstvenikot na materijalot, nitu proizvoditelot. Ako go trgneme na strana pra{aweto za sovesnosta {to e isto taka faktor vo {panskoto i portugalskoto pravo, sopstvenosta mu se dava na ona lice ~ij vlog e povreden.

[vedska i Finska ne moè da se kaè deka jasno pripa|aat na nekoja od dvete grupi. Dvata kriteriuma, soodnosot na vrednostite i sozdavaweto na nova stvar se zemaat predvid so toa {to sozdavaweto na novata stvar ima pogolema teìna.

Vtoroto pra{awe se odnesuva na efektot {to izre~noto ili premol~noto ovlastuvawe da se koristat stokite vo proizvodniot proces go ima vrz (ednostavnoto) zadrùvawe na sopstvenosta. Kako i kaj ovlastuvaweto za preprodavawe (vidi slu~ai 4 i 5), {vedskoto i finskoto pravo imaat stroga pozicija deka takvoto ovlastuvawe ja pravi klauzulata za rezervacija na sopstvenosta ni{tovna ab initio, a ne samo od momentot na po~etokot na proizvodniot proces. Ovaa pozicija se ~ini deka e validna i za danskoto pravo.

Del (b) Pra{aweto na sopstvenosta isto taka go re{ava delot (b). Do merkata do koja

kupuva~ot stanal sopstvenik, doveritelite na liceto B moàt da izvr{uvaat vrz novata stvar. Ako liceto A steknalo sopstvenost vrz proizvodite vaì sprotivnoto.

219

Del (v) Samo germanskoto i gr~koto pravo i davaat polnova`nost na klauzulata za

zadrùvaweto na sopstvenosta {to se pro{iruva i na novite proizvodi. Postoi mala dogmatska razlika pome|u jurisdikciite zatoa {to dominantnoto mislewe vo Germanija, osobeno na sudovite, im dozvoluva na strankite dogovorno da derogiraat od pravilata za specificatio, dodeka vo Grcija, klauzulata za proizvodite se smeta za prenos na sopstvenosta na novite proizvodi kako obezbeduvawe. Vo Germanija, ova re{enie go zastapuva samo malcinstvoto vo pravnata literatura.

Derogiraweto od pravilata za specificatio isto taka se smeta za mo`no vo [kotska i - so rezervi - vo Italija i Ju`na Afrika, no tamu nema utvrdena delovna praksa.

Pro{iruvaweto na zadrànata sopstvenost na novite proizvodi ili derogiraweto

od praviloto za specificatio, vo najgolemiot broj jurisdikcii se smeta za razla~no pravo vrz stokite {to inaku ne mu pripa|aat na prodava~ot. Ova sosema jasno e stav na angliskite i

irskite sudovi po slu~ajot Romalpha. Istoto vaì i za holandskoto pravo, {to vo svojot nov Gra|anski zakonik celosno go ukinalo prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe (~len 3:84(3) Gra|anski zakonik). Vo site tri zemji, registriranoto razla~no pravo vrz idnata dvi`na stvar }e bide edinstveniot metod so koj prodava~ot moè da dobie stvarno pravo vrz proizvodite. [panskoto pravo, od druga strana, iako gi poznava registriranite razla~ni prava, ne dozvoluva tie prava da bidat kreirani vrz idni proizvodi odnapred, zatoa {to toa strogo bara predmetite vrz koi se kreira razla~noto pravo da bidat sposobni za identifikacija vo momentot na sklu~uvaweto na transakcijata.

Vo ramkite na francuskoto i belgiskoto pravo, istata logika, to est deka prodava~ot se obiduva da stekne nevladetelsko razla~no pravo vrz stokite {to mu pripa|aat na kupuva~ot, moè da se iznese kako objasnuvawe zo{to ste~ajnoto zakonodavstvo vo ovie zemji ja poni{tuva klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta od

momentot vo koj stokite ve}e ne se prisutni "in nature". Sekoe pravo na prodava~ot vrz proizvodite }e vodi kon nevladetelsko razla~no pravo i zatoa }e zna~i povreda na generalnite principi na francuskoto i belgiskoto pravo za sopstvenosta. Ovaa pozicija isto taka e istaknata vo avstriskata doktrina {to na sli~en na~in smeta deka site prava na prodava~ot se nepolnova`ni ako se nadvor od ona {to go davaat pravilata za specificatio.

Vo odreden broj zemji (Avstrija, Francija, Italija, Danska, [vedska i Finska) vo obid da se presretne o~iglednata ekonomska potreba na prodava~ot na surovinite da mu se dade pravo vrz finalnite proizvodi, se koristi dogovorot spored koj se pretpostavuva deka prodava~ot e proizvoditel na tie proizvodi. Me|utoa, komercijalnata izvodlivost na vakvite dogovori e prili~no ograni~ena so osnovniot uslov deka prodava~ot mora efektivno da gi snosi rizicite na proizvodniot proces i preproda`bite. Vo nitu edna zemja vakvite dogovori ne se voobi~aeni vo delovnata praksa.

Del (g) Vo nitu edna od analiziranite jurisdikcii odgovorite na delovite (a) do (v) ne se

menuvaat vo slu~aj na ste~aj na liceto B.

220

SLUÂJ 8: PRODA@BA NA MATERIJAL NA PROIZVODITELOT (II)

(zadrùvawe na sopstvenosta - proda`ba na proizvedenite proizvodi - kombinirani proizvodi i klauzula za prihodite)

Kako i vo slu~ajot 7, liceto B proizvelo zavesi od platnoto kupeno od liceto A so

klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Me|utoa, ovoj pat liceto B gi prodalo site zavesi {to gi proizvelo na dva klienta, D i E. Vo momentot vo koj sudskiot slu`benik (bailiff) postapuvaj}i vo polza na neobezbedeniot doveritel C se obiduva da izvr{i vrz imotot na B, liceto D ja imalo plateno kupovnata cena vo celost, so uplata na parite na bankarskata smetka na liceto V. Liceto E i liceto B do toj moment ne platile ni{to.

PRA[AWA (a) Koj ima pravo vrz parite {to liceto D gi uplatilo na liceto B? Dali sudskiot

slu`benik (bailiff) moè da izvr{uva vrz tie pari (odnosno vrz bankarskata smetka na liceto B vo celost)?

(b) Koj moè da bara isplata od liceto E? Dali sudskiot slu`benik (bailiff) moè da izvr{i vrz pobaruvawata proizlezeni od preproda`bite?

(v) Dali liceto A moè da stekne podobro pravo vrz pobaruvawata proizleeni od preproda`bite (na primer, so koristewe na poinaku sostavena klauzula ili razli~en vid klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta)? [to se to~nite preduslovi za toa? Dali takvite aran`mani se voobi~aeni?

(g) Namesto neobezbedeniot doveritel da se obiduva da izvr{i vrz imotot na liceto B, liceto B oti{lo vo ste~aj. Koi se odgovorite na delovite (a), (b) i (v) vo taa situacija?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Spored klauzulata za ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta, parite plateni od

strana na podocne`niot kupuva~ (D) mu pripa|aat na kupuva~ot (B). Zatoa sudskiot slu`benik (bailiff) moè da izvr{uva vrz parite deponirani na bankarskata smetka na liceto B osloboden od site prava na liceto A.

(b) Bez nikakvo pro{iruvawe na klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta preku

natamo{ni odredbi (vidi infra del (v)), pobaruvawata proizlezeni od podocne`nata proda`ba jasno mu pripa|aat na liceto B i zatoa vrz niv moè da se izvr{uva vo polza na doveritelite na liceto B.

(v) Vo slu~aite kako navedeniot, prodava~ite generalno koristat kombinacija na

klauzuli za proizvodite i za prihodite. Strankite propi{uvaat deka prodava~ot (A) e proizvoditel na noviot proizvod i deka kupuva~ot (B) ima pravo da gi prodava

221

proizvodite na svoite klienti (D i E). Pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi anticipatorno se prenesuvaat (cesija) na prodava~ot (A), taka {to vo samiot moment na sklu~uvawe na dogovorot za preproda`ba, pobaruvaweto avtomatski }e mu bide preneseno na prodava~ot. Ovoj {iroko koristen tip na klauzula mu dava na prodava~ot seopfatna za{tita od nepla}awe. Toj ili moè da gi vrati orginalnite stoki ili moè da bara prioritetna isplata od proizvedenite proizvodi ili od pobaruvawata proizlezeni od nivnata preproda`ba, zavisno od fazata {to postoi vo momentot na izvr{uvaweto ili ste~ajnata postapka. Polnova`nosta na kombiniranata klauzula za proizvodite/ prihodite, vklu~itelno i vo odnos na treti lica ne zavisi od ni{to drugo osven od pravilnoto sostavuvawe na dogovorot, {to moè da bide sklu~en duri i usno.

Ako vo na{iot konkreten slu~aj, dogovorot pome|u licata A i B sodrèl takva kombinirana klauzula za proizvodite i prihodite, novo proizvedenite zavesi }e bidat vo sopstvenost na liceto A, no klientite na liceto B }e ja steknat sopstvenosta vrz zavesite po sila na ovlastuvaweto na liceto B da ja prenese sopstvenosta (~len 185, 929 Gra|anski zakonik). Parite uplateni na generalnata bankarska smetka na liceto B se izgubeni za liceto A.

Me|utoa, vo vrska os pobaruvawata {to postojat vo odnos na liceto E, liceto A }e

ima prioritet pred drugite doveriteli (kako liceto C). Rezultatot e nesporen, no postojat razli~ni mislewa okolu toa na koj na~in obezbedeniot doveritel (A) moè da go realizira svojot prioritet. Sudovite i dominantniot stav vo doktrinata smetaat deka cesijata kako obezbeduvawe mu dava pravo na steknuva~ot (A) da se sprotistavi i da ja zapre izvr{nata postapka vrz prenesenite pobaruvawa (~len 771 Zakon za procesna postapka). Drugite smetaat deka steknuva~ot, kako i zalo`niot doveritel, moè da bara samo prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na pobaruvaweto soglasno ~len 805 Zakon za procesna postapka. Serick naveduva deka tu`bata soglasno ~len 771 ne e nu`na, zatoa {to prenesenoto pobaruvawe go drì steknuva~ot. Sekoj obid na doveritelite na prenesuva~ot (B) da izvr{at vrz tie pobaruvawa }e bide zaluden. Edinstvenata tu`ba {to steknuva~ot moè da ja podnese e tu`ba za donesuvawe na deklaratorna presuda.

(g) Ako strankite ne dogovorile kombinirana klauzula za proizvodite i prihodite,

kako {to e toa opi{ano vo delot (v), parite {to ve}e se plateni na liceto B, kako i pobaruvawata vo odnos na liceto E }e bidat sopstvenost na B i zatoa predmet na namiruvawe vo ste~ajnata postapka. Liceto A nema da ima nikakvi prava vrz parite ili pobaruvawata.

Ako dogovorot sodrì kombinirana klauzula za proizvodite i prihodite, liceto A moè da bara prioritetna isplata od pobaruvawata protiv liceto E (vidi ~len 50 stav 1,

~len 51 to~ka 1, ~len 166ff Zakon za ste~aj). Me|utoa, parite plateni na B od strana na liceto D seu{te se izgubeni za liceto A.

AVSTRIJA (a) Bidej}i dogovorot sodrì samo ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta, parite

plateni od strana na liceto D mu pripa|aat na liceto B. Zatoa liceto A nema nikakvi stvarni prava vrz parite deponirani na smetkata na liceto B. Sudskiot izvr{itel moè da izvr{uva vrz tie pari.

222

(b) Bidej}i dogovorot sodrì samo ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta, pobaruvaweto na liceto B protiv E mu pripa|a na liceto B. Sudskiot izvr{itel moè da izvr{i vrz negovoto pobaruvawe.

(v) Samo pro{irenata klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta mu dava soodvetna

za{tita na liceto A. (g) Nema nikakva razlika; odgovorite na delovite (a) i (b) se isti, zatoa {to

parite ili pobaruvawata se imot {to mu pripa|a na liceto B. GRCIJA

(a) Liceto C moè da izvr{uva vrz parite deponirani na bankarskata smetka na liceto B, zata {to pobaruvaweto vo odnos na liceto D i so toa i prihodite od negovata realizacija mu pripa|aat na liceto B, se dodeka so toa ne se vr{i povreda na bankarskata tajnost. Samo pro{irenata klauzula za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost }e mu dade na liceto A prava vrz pobaruvawata {to proizleguvaat odpodocne`nite proda`bi. Koga kupuva~ot e trgovec vo maloproda`bata, voobi~aena delovna praksa e da se kombinira zadrùvaweto na sopstvenosta so cesija na idnite pobaruvawa na kupuva~ot proizlezeni od preproda`bata na prodava~ot (pro{irena klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta,

klauzula za prihodite). Vo vakov slu~aj, bidej}i liceto D mora da bide izvesteno za prenosot (cesijata), liceto D }e bide obvrzano isplatata da ja izvr{i na liceto A, a ne na

liceto B. Zatoa, ako bez ogled na toa liceto D isplatata ja izvr{ilo na liceto B, pobaruvaweto na liceto A vo odnos na liceto D ostanuva nepromeneto. Liceto D }e moè da gi bara nazad parite plateni na liceto B vrz osnova na neosnovano zbogatuvawe (~len 904 Gra|anski zakonik).

(b) Pobaruvawata {to proizleguvaat od podocne`nite proda`bi mu pripa|aat na

liceto B. Bidej}i vo konkretniot slu~aj, strankite ne dogovorile klauzula za prihodite (vidi podolu za (v)), sosema e jasno deka pobaruvaweto moè da bide predmet na

izvr{uvawe od strana na bailiff. (v) Samo pro{irenata klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta }e mu dade na

liceto A prava vrz pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi. Ako kupuva~ot e trgovec vo maloproda`bata, voobi~aena delovna praksa e da se kombinira zadrùvaweto na sopstvenosta so cesija (prenos) na prodava~ot na idnite pobaruvawa na kupuva~ot proizlezeni od preproda`bite (klauzula za prihodite). Ovaa forma na prenos (cesija) vo realnosta e fiducijarna, zatoa {to obezbeduva namiruvawe na pobaruvawata na prodava~ot vo odnos na prenesuva~ot (negoviot kupuva~). Ne se naloùvaat natamo{ni preduslovi, osven {to debitor cessus E mora da bide izvesten za cesijata (prenosot na pobaruvawata).

(g) Pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi mu pripa|aat na liceto

B, kako i parite steknati po osnov na naplata na tie pobaruvawa, pa zatoa tie }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot. Zatoa odgovorite na delovite (b) i (v) ne se menuvaat. Treba da se spomene deka spored dominantniot stav, vo slu~aj na pro{irena klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta ako liceto B otide vo ste~aj po prenosot na pobaruvawata

223

(po cesijata), prenesenoto pobaruvawe nema da bide sostaven del od ste~ajniot imot, nezavisno od toa dali debitor cesuus (to est liceto E) bilo izvesteno za cesijata ili ne. Pobaruvaweto e separirano (izla~no pravo) od ste~ajniot imot na prenesuva~ot.

FRANCIJA (a) Vo princip, pobaruvaweto na prodava~ot (A) vrz prihodite }e bide isto tolku

dobro kako i negovoto pravo vrz stokite prodadeni so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, zatoa {to toa pravo vrz stokite po pat na realna subrogacija se prenesuva na prihodite. ^lenot L. 621-124 od Trgovskiot zakonik izre~no upatuva na prihodite od

imotot definirani so ~lenot L. 621-123 od Trgovskiot zakonik. Dosega dva slu~ai ja poddràle sudskata tu`ba na prodava~ot protiv podocne`nite steknuva~i za prihodite ostaveni od proda`bata i pokraj transformcijata na stvarta. Vo 1984 godina, Apelacioniot sud vo Tuluz smetal deka neisplateniot prodava~ na volna ne treba da bara vra}awe na volnata koja vo me|uvreme bila ispletena vo eleci, no moè da gi bara prihodite od proda`bata na elecite na podocne`nite kupuva~i. No ovaa presuda bila zameneta so presuda na Kasacioniot sud. Od toga{, razli~ni presudi odbile da gi prifatat barawata na prodava~ite vrz prihodite od podocne`nite proda`bi, koga stvarta ve}e bila transformirana.

Ako pretpostavime deka sudot }e prifati poliberalen priod na ova pra{awe, nu`no treba da se razgleda dali liceto A }e ima nekoe pobaruvawe vrz cenata {to ve}e bila platena od strana na liceto D na liceto B za zavesite. Iako avtorot ne znae za nekoj slu~aj {to go razgleduva ova pra{awe, liceto A verojatno nema da bide vo mo`nost da gi bara parite, zaradi ednostavnata pri~ina deka so ogled na toa {to pobaruvaweto ve}e bilo plateno nema da bide mo`na primenata na realnata subrogacija predvidena so ~lenot

L. 621-124 od Trgovskiot zakonik. Parite, kako zamenliva stvar, sega se pome{ani na bankarskata smetka na liceto B so drugite pari so {to se gasi sopstveni~koto pravo na liceto A.

(b) Ovde povtorno se javuva pra{aweto za transformacijata so istite posledici

kako {to e toa pojasneto vo delot (a). Sprotivno na (a), koga pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi seu{te ne se namireni, sudovite smetaat deka vrz osnova na realnata subrogacija, prihodite ostvareni od proda`bata se prenesuvaat na prodava~ot vedna{ {tom orginalniot kupuva~ i podocne`niot kupuva~ go sklu~ile dogovorot za proda`ba (podocne`na). Zatoa e sosema nerelevantno dali stvarta podocna povtorno bila prodadena ili bilo kreirano razla~no pravo vrz prihodite od strana na orginalniot kupuva~. Fakti~ki, podocne`niot kupuva~ nema da moè da odbie da mu plati na prodava~ot zaradi nedostatocite vo prodadenata stvar. Fikcijata e deka pobaruvaweto vo odnos na prihodite od proda`bata nikoga{ ne preminuva vo imotot na orginalniot kupuva~.

Zatoa liceto A sekako }e ima pravo da bara isplata od liceto E. Bidej}i pobaruvaweto vo odnos na liceto E verojatno nema da bide ednakvo na seu{te neisplateniot iznos pome|u licata A i B, liceto A i natamu }e bide doveritel za B za ostanatiot iznos {to seu{te ne e isplaten.

(v) Postoeweto na pravoto na liceto A zavisi od netransformacijata na stvarta

{to e predmet na zadrùvawe na sopstvenosta. Materijalot se smeta za transformiran vo

224

procesot na proizvodstvoto, zatoa {to upotrebata na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta e inherentno nesoodvetna. Me|utoa, francuskoto pravo prifatilo mnogu posoodveten priod.

(g) Pobaruvaweto }e bide prifatlivo samo ako iznosite {to liceto E mu gi dolì

na liceto B ne bile plateni pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, to est tie bile plateni po nejzinoto poveduvawe. Prviot prodava~ e toj {to treba ova da go dokaùva. Od podocne`niot kupuva~ koj ja platil cenata iako znae za faktot deka bila povedena ste~ajna postapka protiv negoviot doveritel i za faktot deka postoi pobaruvawe na inicijalniot prodava~, sepak moè da se bara povtorno da ja plati kupovnata cena na prodava~ot, soglasno odredbite od ~lenot L. 621-124 od Trgovskiot zakonik.

BELGIJA

(a) Celiot imot vo sopstvenost na dol`nikot moè da bide predmet na izvr{na postapka od strana na negovite doveriteli (~len 7 od Zakonot za hipoteka). Bidej}i stvarnite prava na prodava~ot zgasnale, ne doa|a do realna subrogacija. Sudskiot

slu`benik (bailiff) moè da izvr{uva vrz bankarskata smetka na liceto B vo polza na doveritelot C.

(b) Samo liceto B ima pravo da bara isplata od svoite klienti. Dolgot na liceto E

isto taka e stvar od imotot na liceto B i zatoa potencijalno podleì na zaplenata na negovite doveriteli.

(v) Pokraj rezervacijata na sopstvenosta, strankitemoàt da se dogovorat deka

prodava~ot steknuva razla~no pravo vrz pobaruvawata {to proizleguvaat od podocne`nite proda`bi. Razla~noto pravo moè da bide kreirano vrz prihodite dobieni od podocne`nite proda`bi so koristewe na razla~no pravo vrz idnite prihodi. Vakvoto razla~no pravo mu dava na prodava~ot prioritet pred podocne`nite doveriteli koi izvr{uvaat vrz pobaruvawata, duri i bez prethodno izvestuvawe za razla~noto pravo na klientite (vidi go belgiskiot izve{taj za slu~ajot 12). Kako {to e navedeno pogore vo slu~ajot 5(v), vakvite aran`mani ne se koristat ~esto, barem ne do deneska, verojatno zatoa {to delovnata zaednica seu{te celosno ne go procenila polniot potencijal na neodamne{nata reforma na belgiskoto ste~ajno pravo.

(g) Pozicijata na prodava~ot i na ste~ajnite doveriteli }e bide sli~na, vo slu~aj

na ste~aj na kupuva~ot.

PORTUGALIJA (a) Prihodite od proda`bata, {to liceto D mu gi platilo na liceto B mu pripa|aat

na liceto B, zatoa {to tie mu bile ispora~ni na nego, a ako stanuva zbor za pari isporakata sekoga{ podrazbira prenos na sopstvenosta. Zatoa, sudskiot slu`benik (bailiff)

moè da izvr{i vrz parite.

225

(b) Bidej}i pome|u licata B i E e dogovoren dogovor za proda`ba, liceto B e toa {to ima pravo da bara isplata od liceto E. Me|utoa, liceto A kako doveritel na B isto taka moè da go vr{i svoeto pravo. Fakti~ki, spored portugalskoto pravo, mo`no e sekoj doveritel da bara isplata od sekoe lice {to mu dolì na negoviot konkreten dol`nik po sila na tu`bata za subrogacija (accao subrogatoria - ~len 606 Gra|anski zakonik). Me|utoa, ovaa tu`ba ne dava nikakov prioritet pri naplatata, zatoa {to prioritetot se dava vo polza na doveritelite generalno (~len 609 Gra|anski zakonik).

Pobaruvawata se stvari {to podleàt na izvr{uvawe, pa zatoa pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi moàt da podleàt na izvr{uvawe od strana na doveritelite na liceto B. Izvr{uvaweto se sproveduva so izvestuvawe na konkretniot dol`nik deka pobaruvaweto moè da se plati i na sudot.

(v) Edinstveniot na~in na koj liceto A moè da stekne superiorno pravo vrz

pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi }e bide izvr{uvaweto vrz tie pobaruvawa vo izvr{na postapka.

(g) Ako liceto B otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik }e ima pravo na parite

uplateni od strana na liceto D i pravo da bara isplata na dolgovite na liceto E. Tu`bata za subrogacija podnesena od strana na liceto A zatoa }e se smeta za nepolnova`na, zatoa {to taa nema prioriteten status.

[PANIJA (a) Sudskiot slu`benik (bailiff) moè da izvr{i vrz parite {to liceto D mu gi

platilo na liceto B.

(b) Liceto B moè da bara isplata od liceto E. Sudskiot slu`benik (bailiff) moè da izvr{i vrz pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi.

(v) Zakonski, liceto A nema nitu stvarno pravo vrz parite plateni od strana na

liceto D, nitu nekoe pobaruvawe vo odnos na liceto E. Bez ogled na toa, vo dogovorot za proda`ba na platnoto (materijalot) liceto B moè, za da dade obezbeduvawe za pobaruvaweto na liceto A, da mu gi prenese na A (cesija) site pobaruvawa {to liceto B moè da gi stekne vo idnina vo odnos na svoite klienti. Tekstot na vakvata dogovorna

klauzula moè da glasi vaka: ""B mu gi prenesuva na A kako garancija za pla}aweto na hire

purchase cenata site pobaruvawa {to moàt da nastanat za B od idnite kupuvawa na zavesite". Cesijata na idnite pobaruvawa kako obezbeduvawe e dozvolena ako moè da se identifikuva nivnoto poteklo vo odnos na iznosot i potekloto i ako tie se rezultat na proda`bata na zavesite.

(g) Vo vrska so delot (a): Stokite na liceto B se sostaven del od ste~ajniot imot i

sudskiot slu`benik (bailiff) ne moè ve}e da izvr{uva vrz niv. Vo vrska so delot (b): Samo ste~ajniot upravnik moè da bara isplata od liceto E.

Ste~ajnata postapka ima efekt na konsolidacija na site individualni izvr{uvawa vo edna edinstvena ste~ajna tu`ba.

Vo vrska so delot (v): Prenosot (cesijata) na pobaruvawata {to liceto B gi ima vo odnos na negovite klienti nema da bide moèn, zatoa {to tie pobaruvawa sega se sostaven

226

del od ste~ajniot imot na liceto B. I pokraj faktot deka liceto A go rezerviralo pravoto na sopstvenost vrz zavesite, ova pravo ne se pro{iruva na prihodite {to moàt da nastanat od preproda`bata na tie zavesi. Liceto A ne moè da istakne izla~no pravo vo odnos na ste~ajniot imot direktno, zatoa {to liceto A e samo ste~aen doveritel. Eventualno, liceto A moè da go naplati ona {to mu se dolì na nego soglasno odredbite so koi se regulira ste~ajnata postapka. Od momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka se zapiraat site individualni pobaruvawa, pa zatoa liceto A ne moè da bara isplata od liceto E.

ITALIJA (a) i (b). Bidej}i zavesite mu pripa|aat na proizvoditelot, cenata {to ja platilo

liceto D za niv isto taka mu pripa|a na liceto B. Zatoa, parite deponirani na bankarskata smetka podleàt na izvr{uvaweto na sudskiot slu`benik (bailiff). Istoto vaì i za pobaruvaweto na liceto B vo odnos na negoviot kupuva~ E.

(b) Da pretpostavime, kako {to se bara vo na{iot slu~aj, deka dogovorot pome|u

strankite e izvorna proda`ba, a ne ne{to drugo. Ako e toa taka, liceto A i B seu{te moàt da se dogovorat deka idnite pobaruvawa na liceto B vo odnos na negovite klienti moàt da se prenesat (cesija) na liceto A. Situacijata }e bide slednava: Liceto B e sopstvenik na zavesite, ako pretpostavime deka klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta vo polza na liceto A ne moè da se pro{iri na proizvodite proizvedeni od platnoto. No liceto A seu{te moè da go obezbedi pla}aweto na kupovnata cena preku steknuvawe prioritet vrz vrednosta na proizvodot, po sila na dogovorot za cesija (prenos) na idnite pobaruvawa {to se pobaruvawata {to proizleguvaat od proda`bata na zavesite vo sopstvenost na liceto B. Problemot so ovoj priod proileguva od faktot deka liceto A ne e nitu banka, nitu faktoring kompanija (vidi podole slu~aj 12(a) i (b)). Zatoa na faktite na ovoj slu~aj se primenuvaat pravilata od Gra|anskiot zakonik za cesijata na pobaruvawata (~len 1260ff od Gra|anskiot zakonik). Ovie pravila dozvoluvaat prenos na idnite pobaruvawa samo ako e mo`no da se proceni koi pobaruvawa se predmet na cesijata. Od ovde dogovorot za prenos na idnite pobaruvawa nema da bide polnovaèn ako klientite na liceto B se lica koi ne moàt da bidat identifikuvani vo momentot na prenosot (cesijata). No trgovskite partneri moàt da se identifikuvaat odnapred, vo odreden broj okolnosti. Vo sekoj slu~aj, za da go dobie slu~ajot vo sudir so ste~ajnite doveriteli na liceto B, liceto A mora da se soobrazi so te{kite uslovi na Gra|anskiot zakonik so koi se regulira na koj na~in cesijata stanuva polnova`na vo odnos na niv. Spored ~lenot 2914 to~ka 2 od Gra|anskiot zakonik, steknuva~ot }e ima prednost pred doveritelot na

prenesuva~ot koj go zaplenil pobaruvaweto, sekoga{ koga debitor cessus ja prifatil cesijata ili dobil soodvetno izvestuvawe za nea pred zaplenata. Pravnite avtori i sudskata praksa smetaat deka prifa}aweto ili izvestuvaweto ja pravat cesijata polnova`na vo odnos na individualnite doveriteli (ili vo odnos na ste~ajniot upravnik na prenesuva~ot) ako taa bila dokumentirana so dokument so sigurna data pred izvr{nata ili ste~ajnata postapka. Spored nekoi presudi, cesijata isto taka }e bide polnova`na duri i koga toa preneseno pobaruvawe nastanalo po izvr{uvaweto vrz imotot na prenesuva~ot ili koga prenesenoto pobaruvawe nastanalo po negovata insolventnost, iako mnozinstvoto go favorizira sprotivniot zaklu~ok.

227

Od druga strana, ako odnosite pome|u licata A i B ne se odnosi na kupoproda`ba, tuku appalato (vidi slu~aj 7(v)), spored koi zavesite se vo sopstvenost na liceto A, }e bide mo`no da se smeta deka isplatite napraveni na liceto B ili negovite pobaruvawa vo odnos na tretite lica koi gi kupile zavesite bile primeni (ili treba da bidat primeni) od strana na liceto B vo ministerijalno svojstvo, kako zastapnik na liceto A. Liceto B

}e se smeta za mandatario senza rappresentanza za liceto A vo proda`bata na zavesite na licata D i E i liceto A moè da ja bara neisplatenata kupovna cena direktno od E soglasno ~lenot 1705 od Gra|anskiot zakonik. Vo vakov slu~aj, ako dogovorot pome|u licata A i B ima sigurna data pred aktot na bailiff za izvr{uvawe protiv B, konkretnoto pobaruvawe nema da se smeta za stvar vrz koja moàt da izvr{uvaat

doveritelite na liceto C (~len 1707 Gra|anski zakonik). Alternativno, ako vakvite proda`bi ne bile dozvoleni (nemalo ovlastuvawe za toa), liceto B moè da ima pravo da gi naplati iznosite {to seu{te gi dolì liceto E po analogija so praviloto {to mu dozvoluva na sopstvenikot da bara isplata na cenata za nezakonskata proda`ba na stokite {to kupuva~ot seu{te ne gi platil (~len 2038 Gra|anski zakonik). Vo vakov slu~aj, liceto A }e ima pravo na tie pobaruvawa.

Me|utoa, ako prihodite mu bile plateni na liceto V od strana na liceto D i bile sme{ani so drugite pari na bankarskata smetka na liceto B, toa }e gi ukine site barawa na liceto A za prioritet vo vrska so prihodite od nezakonskata proda`ba, iako neovlastenoto me{awe na parite }e se smeta za nezakonsko.

Vo sekoj slu~aj, ovde razgleduvanite aran`mani ne se voobi~aeni vo Italija i sudskite parnici vo vrska so niv }e pottiknat novi pra{awa.

(g) Na ovaa situacija se primenuvaat op{tite pravila za ste~ajot (insolventnosta). HOLANDIJA (a) Sudskiot slu`benik (bailiff) moè da izvr{uva vrz isplatenite pari, se dodeka

tie mu pripa|aat na liceto B. (b) Po pravilo, samo liceto B moè da bara isplata od liceto E. Me|utoa,

izvr{uvaweto vrz neisplatenite (nenamirenite) pobaruvawa e mo`no. Doveritelot koj izvr{uva vo izvr{nata postapka moè da gi zapleni parite {to gi dol`ni dol`nikot. Vo

vakov slu~aj, debitor cessus mora da mu plati na sudskiot slu`benik (bailiff). Isplatite na sekoe drugo lice nema da vodat kon namiruvawe na pobaruvaweto (ispolnuvawe na dolgot).

(v) Odgovorot na ova pra{awe e ist kako i vo slu~ajot 5(v) vo vrska so pravoto na

preproda`ba. Edinstvenata razlika pome|u dvata slu~ai e {to klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta od strana na prodava~ot ne prestanuva zaradi rezolutivnata klauzula za preproda`bite vo redovnoto rabotewe, tuku zaradi proizvodniot proces koj vodi kon specificatio. Pozicijata na liceto A na sli~en na~in moè da bide podobrena so kreirawe na razla~no pravo vrz pobaruvawata.

(g) Ako e povedena ste~ajna postapka, samo ste~ajniot upravnik moè da bara

isplata od liceto E. Po objavuvaweto na odlukata za poveduvawe na ste~ajot, liceto E nema da moè da se oslobodi od svojata obvrska ako mu plati na bilo koj drug, osven na

228

ste~ajniot upravnik. Iznosite plateni od strana na liceto D na liceto B pred otvoraweto na ste~ajnata postapka se sostaven del od ste~ajniot imot.

ANGLIJA (a) Se dodeka prodava~ot, liceto A nema stvarno pravo vrz parite (prihodite) {to

se uplateni od strana na liceto D, moè da se izvr{uva vrz tie prihodi ili vrz drugiot imot na liceto B. Izvr{uvaweto moè da ima forma na nalog za garnishment vo odnos na

bankata, pa taka na bankata }e i bide naloèno da mu plati na garnishing doveritelot, a toj doveritel moè da gi prebiva svoite dolgovi vo odnos na liceto B pred bankata.

(b) Neisplateniot prodava~ nema nikakvi prava, po zakon ili equity, vrz

pari~nite prihodi od prodadenite stoki. Pobaruvawata na A vo odnos na liceto E moàt

da bidat podlo`ni na garnishee -procedura povedena od strana na doveritelot B. (v) Sekoj obid na prodava~ot da pregovara za pravata vrz tie prihodi }e se tretira

kako kreirawe na razla~no pravo. (g) Dali pari~nite prihodi ostaveni od prodadenite stoki i od pari~nite

pobaruvawa vo odnos na podocne`nite kupuva~i se dostapni za raspredelba vo ste~ajnata postapka ili ne, zavisi od stvarnite prava na ste~ajniot dol`nik, liceto B.

IRSKA (a) Bidej}i liceto B prodava sopstven imot (stvari), parite plateni od strana na

liceto D mu pripa|aat na liceto B i se predmet na izvr{uvawe na doveritelite na liceto B.

(b) Od odgovorot na prethodnoto pra{awe proizleguva deka so ogled na toa {to

liceto B prodava sopstvena stvar, liceto B e toa koe moè da bara isplata od liceto E i ova pobaruvawe, kako i drugiot imot na liceto B, podleì na izvr{uvawe od strana na doveritelite na liceto B.

(v) Sekoj obid na liceto A da stekne podobro pravo vo odnos na pobaruvawata

proizlezeni od podocne`nite proda`bi verojatno }e bide bezuspe{en. Sudovite verojatno }e smetaat deka vakvite obidi pretstavuvaat razla~no pravo vrz stvarite na B, {to }e bide ni{tovno zaradi potrebata od negova registracija. Raspravata vo slu~aite 5 i 6 ni pojasnuva na koj na~in sudskoto rezonirawe vo Irska se dviì protiv priznavaweto na zadrùvaweto na sopstvenosta so klauzulata za "prihodite od proda`bata". Vo na{iot konkreten slu~aj nie imame barawe vo odnos na "proizvodot" pridruèno so barawe vo

odnos na "prihodite". Slu~ajot e a fortiori. (g) Ste~ajot na liceto B nema da vlijae vrz na{ata analiza vo vrska so delovite (b)

i (v).

229

[KOTSKA

(a) Parite plateni od strana na liceto D ednostavno se del od imotot na liceto B i zatoa moàt da bidat predmet na izvr{uvawe od strana na doveritelite na liceto B. Bidej}i liceto D nikoga{ nema da gi stekne stokite, toj }e ima pravo da gi bara parite

nazad. No toa }e bide obi~no pobaruvawe i ako liceto B e vo ste~aj, liceto D }e gi izgubi svoite pari.

(b) Pobaruvawata na liceto B vo odnos na liceto E isto taka se del od imotot na

liceto B i zatoa podleàt na izvr{uvawe od strana na doveritelite na liceto B. Me|utoa, ako liceto E ne gi dobie stokite, toa moè da odbie da plati. Negovoto pravo da odbie da plati e polnova`no ne samo vo odnos na liceto B, tuku i vo odnos na doveritelite na liceto B.

(v) Praveni se obidi dogovorot pome|u licata A i B da sodrì klauzula spored koja

prihodite od podocne`nite proda`bi da se dràt vo trust za liceto A od strana na liceto B. Ovie obidi ne bile uspe{ni.

(g) Nema da ima nikakva razlika. JU@NA AFRIKA (a) Parite plateni od strana na liceto D na bankarskata smetka na liceto B

stanuvaat sostaven del od imotot na liceto B, zatoa {to se sme{ale so negovite pari. Celiot imot na dol`nikot (B), telesen i bestelesen, podleì na izvr{uvaweto na doveritelite na liceto B, vklu~uvaj}i go i liceto C. Liceto C moè da izvr{i vrz

bankarskata smetka na B vo celost. Bidej}i liceto D nikoga{ nema da gi dobie zavesite, toj }e ima dogovorno pobaruvawe vo odnos na liceto B za povreda na dogovorot. Ako toj ne izvr{i vrz imotot na liceto B samiot, negovoto pobaruvawe }e se rangira ponisko od pobaruvaweto na liceto C.

(b) Samo liceto B ima dogovorno pravo da bara isplata od liceto E. Sudskiot

slu`benik (bailiff, messenger of the court) moè da izvr{i vrz celiot imot na liceto B, telesen ili bestelesen, vklu~uvaj}i gi i dogovornite prava. Me|utoa, liceto E moè da odbie da ja plati cenata zatoa {to liceto B ne go ispolnilo svojot del od dogovorot. Toa za svoja posledica }e ima izbegnuvawe na pobaruvaweto na liceto B.

(v) Strankite moàt da se dogovorat deka prihodite od preproda`bite }e podleàt

na razla~no pravo vo polza na liceto A. Vakvata klauzula ne e mnogu voobi~aena vo trgovskata praksa na Ju`na Afrika.

(g) Pravnata pozicija na prodava~ot (A) i na neobezbedenite doveriteli }e bide

ista kako i vo slu~aj na ste~ajnata postapka vrz liceto B.

230

DANSKA (a) Spored danskoto pravo, parite plateni na bankarskata smetka na liceto B

moàt da bidat predmet na izvr{uvawe od strana na doveritelite na B. (b) Liceto A ne moè da za~uva nikakvo pravo vrz materijalite od momentot na

nivnata prerabotka vo zavesi. Po proizvodniot proces toj ima samo neobezbedeno pobaruvawe vo odnos na liceto B. Od druga strana, spored danskoto pravo, liceto B treba da gi ras~isti smetkite so liceto A koga materijalite }e po~nat da se koristat vo proizvodniot proces. Zatoa, za liceto A ne e mo`no da ima pravo {to dosega do klientite na liceto B. So drugi zborovi, pobaruvaweto protiv liceto E mu pripa|a na B i negoviot doveritel C moè da izvr{uva vrz nego.

(v) Liceto A ne moè da stekne podobro pravo vo odnos na pobaruvawata {to

proizlegle od podocne`nite proda`bi so koristewe na klauzula za rezervirawe na sopstvenosta. Liceto A moè da ima nekoe obezbeduvawe za svoeto pobaruvawe, ako ne e isplateno. Liceto B moè da izvr{i prenos (cesija) na svoite pobaruvawa proizlezeni od podocne`nite proda`bi na liceto A kako isplata na pobaruvaweto na A vo odnos na B ili kako obezbeduvawe za pobaruvaweto na A. Ovoj priod nema vo celost da go za{titi liceto A od zagubite, zatoa {to obezbeduvaweto ne postoi od momentot vo koj materijalot e upotreben vo proizvodniot proces do momentot na proda`bata na zavesite i pojavata na pobaruvaweto. Ako postoi podolgotraen odnos pome|u prodava~ot i proizvoditelot, dogovorot za kreditna konsignacija moè da ja podobri pozicijata na prodava~ot. Spored vakviot dogovor, liceto B treba da gi ras~isti smetkite so A vo momentot na upotrebata na materijalot za proizvodstvo na zavesi. Vo isto vreme isto taka moè da bide dogovoreno deka liceto B moè da gi ras~isti smetkite preku prenos (cesija) na pobaruvawata od svoite klienti na liceto A kako isplata na negovoto pobaruvawe ili kako obezbeduvawe za pobaruvaweto na liceto A. Za da se za{titi pravoto na liceto A vo

odnos na doveritelite na liceto B, debitor cessus na sekoe pobaruvawe mora da bide izvesten deka pobaruvaweto bilo preneseno na liceto A.

Vo vakov aran`man, va`no e da se zabeleàt dve raboti. Va`no e liceto B da gi ras~isti smetkite so A koga materijalot se koristi za proizvodstvo: ako toa ne e slu~aj, sudot moè da utvrdi deka liceto A nema pravo vrz materijalot {to ostanal kaj liceto B. Isto taka e va`no sekoe ras~istuvawe na smetkite (ot~et) da ima dovolno golema vrednost. Ako liceto A ima neobezbedeno pobaruvawe {to bilo plateno ili obezbedeno so cesija (prenos) na pobaruvawe, cesijata moè da se poni{ti ako liceto B odi vo ste~aj.

Ovoj model verojatno mnogu retko se koristi vo praksa. (g) Odgovorite na delovite (b) i (v) nema da se promenat ako liceto B oti{lo vo

ste~aj. [VEDSKA (a) Bidej}i klauzulite za proizvodite i prihodite bile predvideni, liceto A

o~igledno mu dozvolilo na liceto B da ja transformira surovinata pred pla}aweto na cenata na A. Klauzulata za rezerviraweto na sopstvenosta }e se smeta za ni{tovna (vidi

231

slu~ai 4- 7) i prodadenite zavesi mu pripa|aat na B. Zatoa, parite uplateni od strana na liceto D ne se primeni vo polza na A za da se ~uvaat vo trust spored Zakonot za

doverenite pari (lagen on redovisningsmedel, 1944). Tie pari moàt da bidat predmet na izvr{uvawe za pobaruvaweto na liceto C, duri i koga se drèle izdvoeno od drugiot imot.

(b) Bidej}i prodadenite stoki mu pripa|ale na liceto B, B e sopstvenik na

pobaruvaweto vo odnos na liceto E. Negovite doveriteli moàt da izvr{uvaa protiv toa pobaruvawe. Alternativno tie moàt da preferiraat izvr{uvawe vrz zavesite {to sekako bile kupeni od strana na liceto E, no toa ne gi zelo vo vladenie, nitu gi registriralo soglasno Bills of Sales Act (constitutum possessorium nema da se smeta za dovolno). Ako doveritelite na A pove}e sakaat da izvr{at vrz zavesite, ako tie ne se ispora~ani, liceto E ne e dol`no da mu plati na B i doveritelite na B nema da imaat podobro pravo na isplata od E vo sporedba so liceto B.

(v) Ako liceto B gi proizvede zavesite vo polza na A i za rizik na A (to est so

primawe kompenzacija za tro{ocite i so pravo da gi vrati zavesite na A ako ne najde kupuva~i za niv), toga{ liceto B dejstvuva kako komisionen zastapnik (taen zastapnik). Vo vakvi okolnosti, vlastodavecot ima pravo na izla~uvawe na pobaruvawata na B vo odnos na negovite klienti, kako liceto E spored ~len 57 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe (vidi slu~aj 6). Natamu, parite }e bidat primeni vo polza na vlastodavecot i ako parite bez odlagawe se ~uvale izdvoeno, vlastodavecot }e moè da gi izla~i parite soglasno Zakonot za doverenite pari. Proizvodstvoto vo odnos na nekoj drug ne e mnogu voobi~aeno, zatoa {to proizvoditelite na surovinite (materijalite) ili na polu-proizvodite voobi~aeno ne sakaat da go snosat delovniot rizik. Vakvite klauzuli postojat, no }e se pojavi pra{aweto dali tie se korekten odraz na dogovorot pome|u strankite.

(g) Odgovorite se isti. FINSKA (a) Doveritelite na liceto B moàt da izvr{at vrz parite plateni od strana na D

na B. Ova delumno e posledica na faktot {to klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta }e bide nepolnova`na vo odnos na tie doveriteli, zatoa {to se ~ini deka liceto B ima pravo (ovlastuvawe) da gi koristi materijalite vo proizvodniot proces i da gi prodava proizvedenite proizvodi pred da ja plati polnata kupovna cena na A. Zaradi toa, doveritelite na B isto taka imaat pravo vrz parite uplateni za stokite od klientite na B. Me|utoa, duri i koga klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta e obvrzuva~ka za doveritelite na liceto B, tie sepak }e imaat pravo da izvr{at vrz parite uplateni od

strana na D na liceto B, zatoa {to klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta, samata po sebe, ne mu dava na prodava~ot nikakvi prava vrz parite plateni na bankarskata smetka na kupuva~ot.

(b) Sudskiot slu`benik (bailiff) obi~no moè da izvr{i vrz pobaruvawata

proizlezeni od podocne`nite proda`bi. Pri~inite se isti kako i pogore navedenite.

232

(v) Liceto A }e ima podobro pravo vrz pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi, ako liceto B dejstvuvalo vrz osnova na dogovor za komision. Vo takov slu~aj, liceto B }e proizveduva i }e gi prodava zavesite za smetka na liceto A. Dejstvuvaweto za smetka na A primarno }e zna~i deka liceto A, kako vlastodavec, }e treba da go snosi komercijalniot rizik na dejnosta. Toa pred se }e bara ovlastuvawe na liceto B da mu gi vrati na A onie proizvodi {to ne bil vo mo`nost da gi prodade i da dobie kompenzacija za tro{ocite na proizvodstvoto od A. Ako se ispolneti ovie uslovi, liceto A }e se tretira kako sopstvenik ne samo na surovinite i proizvodite, tuku i na pobaruvawata i parite plateni od strana na klientite na liceto B, {to se dràt odvoeno od sopstvenite pari na B. Me|utoa, vakvite aran`mani ne se voobi~aeni.

Druga mo`nost e sekako da se kreira razla~no pravo ili da se izvr{i prenos (cesija) na pobaruvawata proizlezeni od podocne`nite proda`bi. No vo golem broj slu~ai ova }e bide premnogu komplicirano, zatoa {to podocne`nite kupuva~i }e treba da bidat informirani za vakviot tip dogovor.

Edna posledna mo`nost }e bide upotrebata na razla~noto pravo vrz pretprijatieto, {to }e gi opfati i pobaruvawata i parite plateni od podocne`nite kupuva~i. Me|utoa, razla~noto pravo vrz pretprijatieto moè da se protegne samo na polovinata od vrednosta na siot dvièn imto na pretprijatieto. Natamu, toa pravo po rang e pod site razla~ni prava i prenosi (cesii) za celite na obezbeduvaweto.

(g) Pravilata vo slu~aj na insolventnost na liceto B }e bidat isti.

SPOREDBENI ZABELE[KI Delovi (a) i (b) Vrz osnova na ~istata kupoproda`ba so klauzula za ednostavno zadrùvawe na

sopstvenosta, site izve{tai zaklu~uvaat deka parite plateni od strana na liceto D na B, kako i site pobaruvawa na liceto B vo odnos na E se sostaven del od imotot na B. Zatoa uplatenite pari i pobaruvawata moàt da bidat predmet na izvr{uvawe od strana na doveritelite na liceto B. Vo slu~aj na ste~aj na liceto B, tie se sostaven del od ste~ajniot imot; liceto A nema nikakvi prioritetni prava vo odnos na doveritelite na liceto B.

Del (v) Germanija e edinstvenata jurisdikcija {to razvila seopfatno razla~no pravo za

liceto A {to ja preìvuva transformacijata na surovinite, kako i podocne`nite proda`bi na novite proizvodi. Me|utoa, duri i upotrebata na kombiniranata klauzula za proizvodite i prihodite ne moè da mu obezbedi na prodava~ot sosema sigurno razla~no pravo. Toa moè da se vidi od pozicijata vo vrska so parite {to se ve}e uplateni pred izvr{uvaweto ili poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Gr~koto pravo go sledelo germanskiot primer i - barem teoriski - go dozvoluva istiot tip razla~no pravo. Vo Belgija i Ju`na Afrika, se ~ini deka e mo`no prodava~ot da kreira razla~no pravo vrz pobaruvawata vo odnos na podocne`nite kupuva~i, bez da ima potreba od po~ituvawe na nekoi formalnosti. Bez ogled na toa, vo praksa, se ~ini deka nema nekoja osobeno golema

233

primena. Vo Avstrija, uslovot vo vrska so publicitetot za prenosite (cesiite) kako obezbeduvawe se ~ini deka moè da bide ispolnet so ednostavno knièwe vo trgovskite knigi na doveritelot. Spored dominantniot, no i sporen stav, toa isto taka e mo`no i pred da se znae identitetot na debitor cessus. Preku vakvite transakcii, strankite vo slu~ajot 8 moàt da ja pro{irat klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta i na prihodite od podocne`nite proda`bi, iako liceto A delumno ja izgubilo svojata sopstvenost vo polza na liceto B preku transformacijata na materijalot vo zavesi. Ovoj vid na prenos za obezbeduvawe ima {iroka primena.

Vo slu~ajot 6, koga stokite prodadeni od strana na liceto B seu{te se nao|aat vo nivnata orginalna sostojba, francuskoto i belgiskoto pravo mu go davaa na prodava~ot pobaruvaweto od podocne`nite proda`bi ako dogovorot sodrì klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (realna subrogacija). Vo ovoj slu~aj, liceto B ne gi prodava orginalnite stoki, tuku proizvodi proizvedeni od tie stoki. Kako {to istaknuva francuskiot izve{taj, ova - barem spored stavot na Kasacioniot sud - ja ukinuva mo`nosta od realna subrogacija. Istoto vaì i za belgiskoto pravo.

Vo drugite jurisdikcii, mo`nosta liceto A da stekne pravo vrz prihodite od podocne`nite proda`bi e potkopano so slednive pravila {to ve}e se razgleduvani vo slu~aite 5 i 6 i zatoa ovde samo gi naveduvame vo rezimirana forma. Prenosot (cesijata) ili razla~noto pravo treba da bidat prifateni od strana na debitor cessus ili toj treba i formalno da bide izvesten za niv (Francija, Italija, Finska, [kotska). Ovoj preduslov ne moè da bide ispolnet pred da se znae identitetot na debitor seccus. Razla~nite prava mora da bidat registrirani, {to ili povtorno zna~i deka toa ne e mo`no za idnite pobaruvawa (holandsko pravo) ili celata transakcija ja pravi neprakti~na (Anglija, Irska). Pozicijata na {panskoto pravo seu{te ne e kone~no ras~istena, {to se demonstrira vo odgovorite na delovite (v) i delot (b) od slu~ajot 6.

Mo`nosta vo [vedska i Finska da se rezervira stvarno pravo vrz surovinite i proizvedenite stoki i vrz pobaruvawata od treti lica so dogovarawe deka proizvodstvoto i proda`bata }e bidat izvr{eni vo polza na liceto A i na negov rizik, to est so obvrska za kompenzacija na B ako toa ne dobie kompenzacija od isplatite na klientite, se ~ini deka ne se koristi voobi~aeno, barem ne nadvor od grupite kompanii. Sprotivno na toa, vlastodavecot spored danskiot dogovor za kreditna konsignacija ne mora da go snosi delovniot rizik na konsignantot. Namesto toa, strankite se obbvrzani samo da gi ras~istat smetkite vedna{ po sekoja transakcija. Bez ogled na toa, uslovot za itno ras~istuvawe se ~ini deka go pravi dogovorot za kreditna konsignacija neprakti~en vo slu~aite kako navedeniot.

Del (g) Vo nitu edno zakonodavstvo nema su{testvena razlika pome|u izvr{uvaweto vo

polza na individualen doveritel i ste~ajnata postapka.

234

SLUÂJ 9: PREMNOGU TOSTERI

(klauzula za site pari/iznosi - efektite na sme{uvaweto vrz zadrùvaweto na sopstvenosta)

Liceto B e trgovec na golemo, {to trguva so elektri~ni aparati za doma}instvata.

Toj redovno kupuva golem broj tosteri i ma{ini za kafe od liceto A, proizvoditel i gi prodava na trgovcite vo maloproda`bata. Licata A i B sklu~ile dogovor {to sluì kako ramkoven dogovor za site nalozi (nara~ki) na liceto B. Ovoj dogovor ja sodrì slednava klauzula: "Sekoja isporaka treba da bide platena vo rok od trieset dena. Vo sekoj slu~aj, prodava~ot (A) za zadrùva sopstvenosta vrz stokite se dodeka klientot (B) ne mu gi plati site iznosi {to gi dolì na prodava~ot (A) soglasno ovoj dogovor." Na 1 juni, liceto A ispora~alo 500 tostera na liceto B. Tie bile skladirani vo prostoriite na liceto B,

zaedno so 1.000 identi~ni tosteri {to prethodno mu bile ispora~ani na liceto B od strana na liceto A, od koi bile plateni samo 500. Liceto B uspealo da prodade 500 od 1.500 tosteri pred da otide vo ste~aj na 1 avgust. Od 1 juni toj ne vr{el nikakvi isplati na liceto A. Vo prostoriite na liceto B seu{te ima 1.000 tosteri. Ne e vozmo`no da se otkrie i utvrdi na koja isporaka i pripa|aat prodadenite tosteri, a na koja isporaka i pripa|aat neprodadenite tosteri.

PRA[AWA (a) Dali liceto A ima nekoe stvarno pravo vrz preostanatite tosteri? ?Ili nekoe

pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata? Dali tosterite se del od ste~ajniot imot?

(b) Dali liceto A steknuva podobro pravo (na primer ako se prifati poinaku sostavena klauzula ili so koristewe na razli~en vid klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta)? Koi se to~no preduslovite za toa?

(v) Dali klauzulite opi{ani vo slu~ajot ili spored delot (b) se koristat voobi~aeno?

RASPRAVA GERMANIJA

(a) Spored germanskoto pravo, klauzulata site pari kako ovaa upotrebena vo ovoj slu~aj e polnova`na. Toa e u{te eden odraz na liberalniot stav na germanskoto pravo vo odnos na nevladetelskite razla~ni prava generalno. Otkako kupuva~ot gi platil stokite na koi se odnesuval konkretniot dogovor, zadrùvaweto na sopstvenosta ednostavno se transformira vo sopstvenost kako obezbeduvawe. Liceto A zatoa ima sopstvenost kako obezbeduvawe vrz preostanatite 1.000 tosteri {to preostanale vo prostoriite na liceto B. Tosterite se sostaven del od ste~ajniot imot, vo smisla deka administratorot ima

235

pravo da ja realizira nivnata vrednost. Me|utoa, liceto A ima pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od takvata realizacija.

Ako taa e sodràna vo op{tite delovni uslovi, klauzulata za site-pari moè da bide ni{tovna soglasno ~lenot 307 od Gra|anskiot zakonik. Postoi generalna prezumpcija za ni{tovnosta samo kaj dogovorite pome|u trgovec i potro{uva~ (gra|anin); kaj dogovorite pome|u ne-potro{uva~i, klauzulite site-pari od tipot naveden vo slu~ajot 9 generalno se smetaat za polnova`ni. Problemot na vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto {to ja nadminuva vrednosta na obezbedenoto pobaruvawe, {to obi~no se naveduva kako pri~ina za poni{tuvaweto na klauzulite za site-pari, sega se izbegnuva so upotreba na premol~no prezumirano otkaùvawe na doveritelot od svoite doveritelski prava (vidi slu~aj 11(g)).

(b) Kako {to e navedeno vo delot (a) tekstot na klauzulata {to se koristi vo ovoj

slu~aj mu obezbeduva na prodava~ot dovolen obem. (v) Klauzulite site-pari se ekstremno voobi~aeni. Voobi~aeno, strankite gi

koristat tnr. Kontokorrentvorbehalt spored koi stokite ispora~ani so zadrùvawe na sopstvenosta (~esto kombinirano so klauzula za proizvodite i prihodite) gi obezbeduva site pobaruvawa na prodava~ot {to proizleguvaat od delovnite odnosi so kupuva~ot. Drug vid na klauzula site-pari e tnr. Konzernvorbehalt. Terminot Konzern ozna~uva grupa kompanii (vladea~ki i zavisni dru{tva). Preku ovoj vid klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta, prodava~ot ne samo {to nastojuva da gi obezbedi pobaruvawata vo odnos na svojot neposreden dogovoren partner (kompanijata X), tuku i pobaruvawata vo odnos na drugite dogovorni partneri koi se ~lenovi na istata grupa kompanii kako i kompanijata

X. Ovoj vid klauzula deneska se smeta za ni{toven, spored noviot stav 2 od ~lenot 455 od Gra|anskiot zakonik, voveden vo 1999 godina zaedno so noviot Zakon za ste~aj.

AVSTRIJA (a) Spored avstriskoto pravo, stokite prodadeni spored klauzula za zadrùvawe na

sopstvenosta gi obezbeduvaat samo onie pobaruvawa na prodava~ot {to proizleguvaat od dogovorot za proda`ba na tie stoki. Samo do taa merka, avstriskoto pravo go prifa}a nevladetelskoto razla~no pravo. Dogovorot spored koj sopstvenosta vrz stokite }e premine na kupuva~ot samo ako se namireni drugite pobaruvawa na prodava~ot (erweiterter

Eigentumsvorbehalt, klauzula site iznosi) spored avstriskoto pravo zatoa e ni{tovna. Ako taa ima namera zadrùvaweto na sopstvenosta da go pro{iri i na drugite pobaruvawa, klauzulata vo dogovorot pome|u licata A i B }e se smeta za ni{tovna.

Me|utoa, ne e sosema jasno na koj na~in ovie pravila se primenuvaat na slu~ajot 9. Avtorot }e ja analizira situacijata na sledniov na~in. Od "starite" 1000 tosteri, 50 posto mu pripa|aat na liceto A zaradi zadrùvaweto na sopstvenosta. Bidej}i tie se homogena grupa stoki, voop{to ne e va`no dali moè da se utvrdi koj konkreten toster bil platen od strana na liceto B, a koj ne. 500 tosteri ispora~ni na 1 juni mora da se dodadat na ovaa koli~ina, {to zna~i deka liceto A ima vo sopstvenost 1000 tosteri ili dve-tretini od vkupniot iznos na tosteri {to mu bile ispora~ani na liceto B (1.500). Od ovaa grupa, 500 tosteri bile prodadeni od strana na liceto B. Od prodadenite tosteri, nekoi, site ili nitu eden moèlo da mu pripa|aat na liceto A. Liceto A zatoa moè da bide sopstvenik na bilo koj broj pome|u 500 i 1000 od preostanatite tosteri. Zatoa

236

pra{aweto e koj }e go snosi rizikot {to proizleguva od faktot {to ne e utvrdena sopstvenosta vrz preostanatite tosteri? Ovde moè da se tvrdi deka toj rizik go snosi liceto A. Obemot na stvarnite prava mora precizno da bide definiran i kone~en (Bestimmtheitsgrundsatz, princip na opredelenosta, specificity). Razla~nite prava na liceto A zatoa moàt da postojat samo do merkata do koja tie se jasno identifikuvani i poznati. Liceto A zatoa moè da vindicira 500 tostera.

(b) Problemite za liceto A se javuvaat kako rezultat na slabo sostavenata

klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta. Tie leàt vo faktot {to seu{te ne e jasno koi tosteri se prodadeni, onie vrz koi liceto B steknalo sopstvenost preku pla}aweto na cenata ili onie {to ostanale vo sopstvenost na liceto A. Za da se re{i ovoj problem, }e bide neophodno da se iznajde mehanizam so koj }e se obezbedi liceto B najnapred da gi prodade tosterite za koi toj platil, na primer posebno ~uvawe i skladirawe.

(v) Vakvite klauzuli se koristat voobi~aeno, iako nemaat nikakvo pravno dejstvo. GRCIJA (a)-(v) Ako sopstvenosta vrz preostanatite 1000 tosteri ne moè da se utvrdi,

toga{ liceto A i B stanuvaat so-sopstvenici vrz stokite. Nivnite soodvetni udeli se utvrduvaat soglasno vrednosta na tosterite {to i pripa|a na sekoja od stranite vo vremeto na sme{uvaweto: to est 33,3 posto za liceto B i 66,6 posto za liceto A (~lenovi 1059, 1058 stav 1 od Gra|anskiot zakonik). Samo 33,3 posto od preostanatite tosteri vleguva vo ste~ajnata masa. Ova re{enie ne zavisi od nikakvi drugi klauzuli, tuku samo od ednostavnoto zadrùvawe na sopstvenosta. Klauzulite site pari ne bile dosega razgleduvani od strana na gr~kite pravni avtori i tie ne se voobi~aeni vo Grcija.

FRANCIJA (a) Pra{aweto e dali liceto A }e moè da bara sopstvenost vrz preostanatite 1000

tosteri ili da istakne pobaruvawe vrz prihodite ostavreni od proda`bata na 500 tosteri. Toj }e mu konkurira na ste~ajniot upravnik, koj }e saka site stvari da bidat sostaven del od ste~ajniot imot. Tosterite se zamenlivi stvari, zatoa {to se identi~ni. Se do reformata na pravoto od 1994 godina, prodava~ot moè{e da gi vindicira samo onie stoki za koi moè{e jasno da se utvrdi deka seu{te ne se plateni. Vo edna presuda od 5 oktomvri, trgovskiot oddel na Kasacioniot sud smetal deka vo kontekstot na sukcesivnite proda`bi pome|u prodava~ot i kupuva~ot (kako sostaven del na dogovor za ekskluzivno distributerstvo) ako kupuva~ot stane insolventen bez da gi plati iznosite {to mu gi dolì na prodava~ot, nema da se dozvoli vra}awe na stokite ako ne se dokaè deka stokite {to se nao|aat vo vladenie na kupuva~ot se tokmu onie stoki {to ne bile plateni. Trgovskite knigi na trgovskoto dru{tvo ne obezbeduvaat dovolno dokazi deka preostanatite stoki vo zalihata korespondiraat na neplatenite stoki i zatoa prodava~ot ne moèl da bara nivno vra}awe.

Od reformata od 1994 godina, ~lenot 121 stav 3 od Zakonot za ste~aj od 1985 godina (deneska ~len L. 621-122 stav 3 od Trgovskiot zakonik) propi{uva deka doveritelot moè

237

da bara rei vindicatio na zamenlivite stvari, koga vo prostoriite na kupuva~ot moàt da se najdat stvari od ist kvalitet i priroda kako i onie {to mu bile ispora~ani na dol`nikot. Prodava~ot ne mora da dokaùva deka tie konkretni stoki se to~no onie {to bile ispora~ani. Nakuso, koga stanuva zbor za zamenlivi stvari, nema potreba da se dokaùva deka preostanatite stoki se to~no onie stoki {to seu{te ne bile plateni. Dva ponovi slu~ai ni go ilustriraat funkcioniraweto na novite pravila. Dvata se odnesuvaat na farmacevtski proizvodi {to bile na zaliha kaj kompanija vo ste~aj. Tie bile klasifikuvani kako zamenlivi stvari zatoa {to se me|usebno zamenlivi spored tipot,

prirodata, potekloto, pakuvaweto i trgovskite znaci. Rei vindicatio podnesena od strana na neisplateniot prodava~ bila poddràna od strana na sudot i pokraj faktot deka toj ne bil edinstveniot snabduva~ na kompanijata so farmacevtski proizvodi. Drugiot snabduva~ bil isplaten i ne gi baral stokite. Drugiot slu~aj vo koj ne bil osporen zamenliviot karakter na stokite (povtorno medicinski i farmacevtski proizvodi), sudot go otfrlil argumentot na tuèniot deka brziot obrt zna~i deka e sosema neverojatno postojnite stoki da bidat tokmu onie {to ne se plateni. Vrz taa osnova, liceto A moè da bara rei

vindicatio na 1000 neplateni tosteri {to ostanale vo prostoriite na liceto B. Ako 1000 tosteri ve}e ne moàt da se vindiciraat zatoa {to bile preprodadeni, liceto A }e ima prioritetno pobaruvawe vrz prihodite ostavreni od preproda`bite (~len L. 621-124

Trgovski zakonik; vidi slu~ai 7 i 8). Faktot deka prodadenite tosteri se edinstvenite od ist vid kako i neplatenite, (iako nu`no tie ne mora da se identi~ni na niv) ne ja popre~uva realnata subrogacija na prihodite.

(b) Nezavisno od prethodnata analiza, treba da se zabeleì deka ovoj vid klauzula

za zadrùvawe na sopstvenosta, "klauzulata site-pari" e nevoobi~aena vo Francija i do 1994 godina taa bi bila nepolnova`na. Deneska, samo ako prodadenite stoki se zamenlivi, sopstvenosta moè da bide zadràna vrz onie stvari {to }e se najdat vo prostoriite na kupuva~ot. No mora da se zabeleì deka do deneska ne postoi sigurna potvrda za ovaa pozicija od strana na Kasacioniot sud.

(v) Iako nema dokazi, treba da se pretpostavi deka vakvite klauzuli ne se

voobi~aeni vo Francija. Ako se koristat, ostanuva rizikot deka nema da uspee testot za zamenlivosta na stvarite.

BELGIJA (a) Najnapred, sporna e polnova`nosta na ramkovniot dogovor {to gi pokriva site

idni kupuvawa. ^lenot 101 od Zakonot za ste~aj se tolkuva deka rezervacijata na sopstvenosta mora da bide utvrdena vo dokumentot {to se odnesuva na sekoja proda`ba. Ramkovniot dogovor moè da bide korisen ako predvidi deka klauzulata }e postoi i }e bide prifatena vo dokumentite {to se odnesuvaat na site podocne`ni proda`bi. Natamu, rezerviraweto na sopstvenosta moè da ja obezbedi samo neisplatenata razlika od konkretnata proda`ba. Taa ne moè da se pro{iruva za da se obezbedi razla~no pravo za neisplatenite razliki kaj drugite proda`bi ili za drugite iznosi {to kupuva~ot mu gi dolì na prodava~ot. Kone~no, pravata na neisplateniot prodava~ }e bidat izgubeni ako stokite se pome{aat so stoki od ist vid. Me|utoa, najgolemiot broj avtori prifa}aat deka koga site stoki mu bile prodadeni od strana na edno isto lice, prodava~ot moè da gi

238

vindicira onie stoki {to bile prodadeni so zadrùvawe na sopstvenosta, nezavisno od sme{uvaweto.

(b) ^lenot 101 od Zakonot za ste~aj gi razgrani~uva razla~nite prava {to mu stojat

na raspolagawe na prodava~ot. Sekoe pro{iruvawe nadvor od tie granici }e se smeta za fiducijaren prenos za obezbeduvawe, {to ne gi obvrzuva tretite lica.

(v) Vakvite klauzuli ne se voobi~aeni.

PORTUGALIJA (a) Spored portugalskoto pravo, mo`no e da se predvidi zadrùvawe na

sopstvenosta {to postoi ne samo do isplatata na kupovnata cena, tuku i do nastapuvaweto na nekoj drug nastan (~len 409 Gra|anski zakonik). Zatoa }e bide mo`no da se predvidi rezervacija na sopstvenosta se dodeka kupuva~ot ne gi isplati site iznosi {to mu gi dolì na prodava~ot. Vo ovoj slu~aj, bidej}i liceto B seu{te ne gi platilo site iznosi {to mu gi dolì na prodava~ot, toj nema da ja stekne sopstvenosta vrz tosterite {to mu bile ispora~ani. Zatoa liceto A }e se smeta za sopstvenik na konkretnite 1000 tosteri. Bidej}i klauzulata e predvidena vo akt so privaten potpis pred isporakata na stokite, taa e polnova`na i vo odnos na ste~ajniot upravnik (~len 155 to~ka 4 CPEREF). Zatoa tosterite nema da bidat sostavem del od ste~ajniot imot.

(b) Ne. (v) Vo Portugalija, klauzulite za rezerviraweto na sopstvenosta kako navedenata

ne se voobi~aeni. [PANIJA (a) Liceto A moè da bara rezervacija na sopstvenosta vo odnos na 1000 tosteri.

Liceto A moè da gi vindicira 1000 tosteri vrz osnova na klauzulata "site iznosi". Vakvata klauzula za site iznosi moè da se sostavi na sledniov na~in: "Ovoj ramkoven dogovor gi obvrzuva dvete strani na klauzulata za rezervacijata na sopstvenosta vo polza na prodava~ot vo pogled na prodadenite stoki, kako i vo odnos na stokite {to moàt da bidat prodadeni vo idnina, a {to se od istiot vid i model". Liceto A moè da gi vindicira tosterite, ako liceto B odi vo ste~aj, spre~uvaj}i tie da stanat sostaven del od ste~ajniot imot. Liceto A nema prioritetni prava na isplata od prihodite ostvareni od preproda`bite.

(b) Liceto A ne moè da stekne podobro pravo. Imaj}i gi predvid okolnostite na

slu~ajot, vo najdobar interes na liceto A e da podnese i da ja zadrì rei vindicatio vo odnos na tosterite.

(v) Vakvite klauzuli se voobi~aeni i ~esto se koristat vo trgovskata praksa.

239

ITALIJA (a) Liceto A nema da ima nikakvi stvarni prava vrz preostanatite tosteri, nitu

pak }e stekne prioritetno pravo vrz prihodite ostavreni so nivnata proda`ba. Tosterite }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot.

(b) i (v) Klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta od vakov vid retko se sre}ava

vo Italija. Vo sekoj slu~aj, imaj}i ja na um fakti~kata sostojba na slu~ajot 9, taa nema da bide polnova`na, zatoa {to e sodràna vo ramkoven dogovor, a ne vo sekoj dogovor za

proda`ba sklu~en pome|u licata A i B. Spored postojnoto tolkuvawe na ~lenovite 1523ff od Gra|anskiot zakonik, vo vrska so rezervacijata na sopstvenosta kaj proda`bite na rati, vakvite klauzuli se polnova`ni samo ako se sostaven del na sekoj dogovor za proda`ba pome|u istite stranki. Ramkovniot dogovor pome|u A i B nema za cel da bide proda`ba. Vo Italija, prifa}aweto na A na nalogot na B }e se smeta za proda`ba. Zatoa toa e dogovor {to bi trebalo da ja sodrì relevantnata klauzula.

Ako pretpostavime deka vo sekoja proda`ba bila vgradena vakva klauzula i deka se ispolneti formalnite uslovi za nejzinata polnova`nost vo odnos na doveritelite na liceto B, sepak ne e mnogu verojatno deka vakvata klauzula }e obezbedi efikasna za{tita na pobaruvaweto na prodava~ot za kupovnata cena vo okolnosti kakvi {to se onie navedeni vo konkretniot slu~aj.

Spored italijanskoto pravo, dogovornata klauzula "site-pari" za koja se pretpostavuva deka zna~i zadrùvawe na sopstvenosta vrz site stoki {to prodava~ot mu gi prodal na istiot kupuva~ preku odreden broj diskretni transakcii, verojatno }e se smeta za opresivna i zatoa ni{tovna i bez pravno dejstvo. ^lenot 1525 Gra|anski zakonik propi{uva deka kaj proda`bite na rati, propu{taweto na kupuva~ot da plati iznos {to e ednakov ili pomal od edna osmina od celata dogovorna cena ne mu dava pravo na prodava~ot da go raskine dogovorot. Nema nikakov somne` deka ~lenot 1525 od Gra|anskiot zakonik, {to mu zabranuva na kupuva~ot da gi bara nazad prodadenite stoki sekoga{ koga seu{te neisplateniot iznos na dolgot iznesuva 10 posto ili pomalku od dogovornata cena, se primenuva i na proda`bite kaj koi postoi klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta. Vo slu~ajot 9, sosema e sigurno deka edna tretina od stokite {to liceto A mu gi prodalo na liceto B se plateni. No spored dogovorot pome|u licata A i B site preostanati stoki seu{te se vo sopstvenost na prodava~ot, kako obezbeduvawe za dolgot na kupuva~ot. Vo toj pogled, se ~ini deka klauzulata "site pari" ja zaobikoluva zadolìtelnata odredba od ~lenot 1525 od Gra|anskiot zakonik. Kako takva taa moè da se smeta za ni{tovna soglasno ~lenot 1344 od Gra|anskiot zakonik {to gi napa|a izmamnite izbegnuvawa na zadolìtelnite zakonski pravila.

Kone~no, nekolku presudi i nekoi pravni avtori smetaat deka ne moè da postoi uspe{na rei vindicatio na zamenlivi stvari se dodeka tuìtelot koj se povikuva na sopstvenosta vrz tie stvari ne dokaè deka baranite stoki se tokmu onie {to se negovi. Iako ovoj argument nema direktna vrska so ovoj slu~aj, ako se ima predvid deka relevantnata dogovorna klauzula ima za cel da ja rezervira sopstvenosta vrz site stoki se dodeka liceto B ne mu gi plati na liceto A site dolguvani iznosi, toa ni go demonstrira neprijatelskiot stav na najgolemiot broj sudski presudi i pravni avtori vo odnos na idejata za koristeweto na klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta kako sredstvo za dobivawe obezbeduvawe vrz promenlivata masa na stoki. Ovoj neprijatelski stav tradicionalno e vtemelen vrz slednava dogma, to est argumentot deka stvarnite prava

240

imaat to~no utvrden predmet il deka vindicatio na dvi`nite stvari bara nivna precizna identifikacija. Me|utoa, bi bilo ~esno ako se kaè deka nitu eden od prigovorite za vakvata {iroka primena na konceptot na zadrùvaweto na sopstvenosta ne po~iva vrz ~isto logi~ki premisi. Vo sferata na pravoto za finansiskite instrumenti na primer, za da se podobri nivoto na za{tita na investitorite vakvite dogmatski stavovi prili~no uspe{no bile osporeni. Me|utoa, nema nekoi znaci deka sli~niot razvoj moè da se slu~i vo komercijalniot kontekst, kade {to klauzulite za rezervirawe na sopstvenosta kako ovaa {to e navedena vo konkretniot slu~aj seu{te se nepoznati vo Italija.

HOLANDIJA (a) Postoi sekoja verojatnost deka liceto A seu{te }e bide sopstvenik vrz site

preostanati tosteri. Nitu eden toster nema da bide sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B.

Vo vrska so polnova`nosta na klauzulata "site iznosi", zadrùvaweto na sopstvenosta ne moè da se pro{iri za da pretstavuva obezbeduvawe za site pobaruvawa na prodava~ot. Zadrùvaweto na sopstvenosta za "site iznosi pobaruvani od site mo`ni

pri~ini od strana na prodava~ot" }e bide nepolnova`no. Toa moè vo princip da sluì kako obezbeduvawe za kreditot daden za kupuvaweto. No, Zakonikot ne ja ograni~uva klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta na pobaruvawa {to proizleguvaat od istovremeni kupoproda`ni dogovori. Prodava~ite moàt da se dogovorat za klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta ne samo vo vrska so pobaruvawata {to proizleguvaat od isporakata na stokite vo toj moment, tuku i za pobaruvawata {to se proizlezeni od ve}e izvr{enite isporaki ili od idnite isporaki na stoki.

Koga, kako vo na{iot konkreten slu~aj, postoi ramkoven dogovor pome|u strankite vrz osnova na koj se vr{at pogolem broj kupoproda`ni dogovori i isporaki, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta moè polnova`no da se pro{iri za da gi opfati site niv.

Vgraduvaweto na vakviot vid klauzula za "site iznosi" mu dava na prodava~ot va`ni prednosti. Prvo, zadrùvaweto na sopstvenosta normalno prestanuva koga stokite se ili preraboteni (specificatio) ili preprodadeni. Klauzulata "site iznosi" mu ovozmoùva na prodava~ot da se povika na svoeto zadrùvawe na sopstvenosta vrz stokite {to bile ispora~ani i plateni, ako kupuva~ot gi iskoristi tie stoki za preproda`ba ili proizvodstvo iako tie ne bile plateni. Vtoro, kako proceduralna rabota, prodava~ot e za{titen od me{awe (confusio) na platenite i neplatenite stoki. Ako zadrùvaweto na sopstvenosta se odnesuva samo na kupovnata cena {to se pobaruva za oddelnite isporaki, prodava~ot }e mora da dokaùva koi od ispora~anite stoki seu{te ne bile plateni i zatoa seu{te se vo negova sopstvenost, a koi bile plateni. Spored holandskoto pravo, nemo`nosta da se stori toa (da se dokaè) nu`no }e dovede do toa kupuva~ot (detentor) da

stane sopstvenik na stokite zaradi sme{uvawe (confusio). (b) Ako liceto A nastojuva da gi obezbedi pobaruvawata {to proizleguvaat od

negovite minati i idni isporaki spored ramkovniot dogovor, klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta }e dade efektivno obezbeduvawe za prodava~ot.

(v) Upotrebata na klauzulite za zadrùvaweto na sopstvenosta {to se odnesuva na

pogolem broj isporaki e mnogu voobi~aena vo praksa. Fakti~ki, nacrt odredbata od Gra|anskiot zakonik so koi se regulira zadrùvaweto na sopstvenosta voop{to ne

241

dozvoluva vakov vid klauzuli. Ovoj propust e kritikuvan od strana na advokatite, koi tvrdat deka zaradi problemite so koi }e se soo~at trgovcite pri dokaùvaweto koi to~no isporaki ne bile plateni, tie nema da sakaat da davaat kredit pod istite uslovi ili po ista cena. Tokmu zaradi interesot na delovnata zaednica ovaa klauzula be{e vmetnata vo kone~nata verzija na Zakonikot.

ANGLISKI (a) Klauzulite "site pari" se polnova`ni vo angliskoto pravo. Koga stokite na

prodava~ot se sme{ani so drugite zamenlivi stvari prodadeni od prodava~ot i se nao|aat vo vladenie na kupuva~ot, prakti~no }e bide mnogu te{ko prodava~ot da go vr{i svoeto pravo vo odnos na ste~ajniot upravnik ili vo odnos na receiver koj dejstvuva za nekoj razla~en doveritel na kupuva~ot. ("Pokaì mi gi stokite {to si gi prodal. Dokaì deka tie ve}e ne se potro{eni."). Ako prodava~ot redovno snabduva so ist vid stoki, te{kotijata so koja se soo~uva prodava~ot da dokaè deka konkretnite stoki vo vladenie na kupuva~ot seu{te ne se plateni moè da se izbegne so upotrebata na klauzulata "za site pari". Spored ovaa klauzula, {to ne se tretira kako razla~no pravo {to podleì na registracija, prodava~ot ja zadrùva sopstvenosta vrz site prodadeni stoki se dodeka ne bidat plateni site preostanati fakturi (bills). Zatoa voop{to ne e va`no dali kupuva~ot ve}e gi potro{il stokite {to seu{te ne gi platil i dali seu{te ima vladenie vrz stokite za koi ja platil cenata na prodava~ot. Prodava~ot moè da ja prenese obvrskata za pla}awe na potro{enite stoki na nepotro{enite stoki {to seu{te se vo vladenie na kupuva~ot. Zakonot za proda`ba na stoki mu dozvoluva na prodava~ot da predvidi prenos na stvarta vo sekoj slu~aj: isplatata na site iznosi {to mu se dolàt na prodava~ot }e bide tokmu takov nastan.

Do merkata do koja prodava~ot gi vr{i svoite prava spored klauzulata "site pari" i uspee da gi naplati site svoi pobaruvawa, ostavaj}i go vi{okot, toga{ e sosema verojatno deka kupuva~ot ili negoviot ste~aen upravnik (liquidator ili trustee in bankruptcy)

}e imaat barawe za restitucija na ostatokot (vi{okot). Ako prodava~ot povtorno stekne vladenie i gi preprodade stokite brz da go raskine dogovorot ({to e redok slu~aj), impliciranite uslovi na dogovorot za proda`ba go obvrzuvaat prodava~ot da mu dade ot~et na kupuva~ot za site vi{oci nad dolguvaniot iznos.

Klauzulata site pari ne dodava ni{to vo raspravata vo pogled na slu~ajot 8 vo vrska so pravata na prodava~ot vrz pari~nite prihodi od stokite {to gi prodal kupuva~ot.

(b) Klauzulata "site pari" e polnova`na vo pogled na opfatenite stoki. Pravata

na prodava~aot vo pogled na ostvarenite prihodi, so ogled na specifi~no sostavenata klauzula, se reguliraat na ist na~in kako i pravata na prodava~ot spored koj bilo drug vid na pro{irena klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta.

(v) Klauzulata "site pari" voobi~aeno se koristi.

242

IRSKA (a) Klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta "site pari" se koristi vo Irska za da

se izbegnat fakti~kite problemi {to doa|aat do izraz kaj ovoj problem - so drugi zborovi, za da se izbegnat problemite so identifikacijata na stokite. So klauzulata "site pari" prodava~ot ja zadrùva sopstvenosta ne samo dodeka ne bidat plateni stokite {to se predmet na konkretniot dogovor za proda`ba, tuku se dodeka kupuva~ot ne gi namiri site dolgovi vo odnos na prodava~ot. Klauzulite site pari se priznavaat i vo Irska i vo Velika Britanija.

Bez ogled na toa, postoi izvesen stepen na nejasnost vo sudskata praksa. Vo golem broj slu~ai, se koristi izrazot "site dolguvani iznosi" i ne e jasno dali toa upatuva na dolgovite kreirani so dogovorot za proda`ba ili alternativno gi opfa}a i nadvore{nite dolgovi {to ne se povrzani so nego. Primer za vakva dvosmsilenost se pojavil vo slu~ajot Frigoscandia (Constructing) Ltd. v. Continental Irish Meat Ltd. kaj koj relevantnata klauzula predviduvala: "Se dodeka ne bidat celosno plateni iznosite {to mu se dolàt na prodava~ot, ma{inite, opremata i materijalite prodadeni od strana na prodava~ot }e ostanat vo sopstvenost na prodava~ot......" Se smetalo deka ovaa odredba e polnova`na, a sudijata kaàl:

"Te{kotijata {to se javuva vo vrska so vakviot vid klauzuli e deka tie se vgradeni vo dogovorite za da go obezbedat pla}aweto na cenata na stokite na prodava~ot i zatoa moè da se kaè ....... deka edna{ ispora~anite stoki kupuva~ot treba da gi drì kako obezbeduvawe za taa isplata i deka transakcijata po svojata kategorija e hipoteka

(mortgage) zatoa {to prodava~ot, iako go zadràl pravoto ili interesot vrz stokite ne moè da stekne vladenie vrz niv, pod uslov da bidat plateni soodvetnite rati od cenata i toa vodi kon zaklu~okot deka vakvata klauzula mora da se tretira kako kreirawe na hipoteka ili razla~no pravo vrz stokite. Po moe mislewe vakviot zaklu~ok ne moè da ima generalna primena vrz ovie klauzuli i sekoj slu~aj mora da zavisi od svojata fakti~ka situacija. Dogovornite stranki moàt da se dogovorat sekakvi uslovi i odredbi po sopstvena voqa i me|u drugoto, tie moàt da se dogovorat deka sopstvenosta vrz stokite nema da premine na kupuva~ot se dodeka ne bidat plateni site rati od kupovnata cena."

Vo drugite irski slu~ai so nesporno postoewe na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta so "site pari", vakvite klauzuli dobile sudska za{tita. Vode~kiot slu~aj e Re Interview Ltd. vo koj edna irska firma se dogovorila da uveze elektri~ni stoki od germanska kompanija so klauzula vo koja bilo navedeno: "Prodadenite proizvodi .... }e ostanat vo sopstvenost na prodava~ot se dodeka site pobaruvawata na prodava~ot {to postojat ili }e bidat kreirani vo idnina i proizlezeni od delovnite odnosi so kupuva~ot ne bidat plateni vo celost." Klauzulata bila poddràna. Treba da se zabeleì deka iako dogovorot izre~no naveduva deka e reguliran so germanskoto pravo (merodavno pravo) nema sugestii deka irskoto pravo vo vrska so ova pra{awe e razli~no. Iako pra{awata ne bile detalno razgleduvani vo irskata sudska praksa, postoi zakonska potkrepa na klauzulata "site pari" vo Zakonot za proda`ba na stoki. ^lenot 19(1) od Zakonot propi{uva deka prodava~ot moè da go rezervira sopstveni~koto pravo vrz stokite se dodeka ne se ispolnat uslovite specificirani vo dogovorot za proda`ba vo vrska so momentot na preminot na sopstvenosta. ^lenot 17 naveduva deka dogovornite stranki moàt slobodno da se dogovorat za momentot vo koj sopstvenosta vrz stokite preminuva na drugata dogovorna strana i zatoa i moàt da se dogovorat deka taa ne moè da premine se dodeka kupuva~ot ne gi plati site dolguvani iznosi. Moèbi treba da se zabeleì deka sli~nite argumenti bazirani na ekvivalentniot tekst vo Velika Britanija nai{le na simpatii pred House of Lords vo slu~ajot Armour v. Thyssen Edelstahlwerke AG.

243

Vo na{iot konkreten primer, ako klauzulata "site pari" e efektivna, liceto A }e stekne stvarno pravo vrz preostanatite tosteri i tosterite nema da pretstavuvaat sostaven del od ste~ajniot imot. No postoi izvesna nejasnost vo vrska so fakti~kata sostojba. Klauzulata "site pari" e sostaven del od generalniot ramkoven dogovor, no ne e izre~no navedeno dali sekoja isporaka podleì na poseben dogovor za proda`ba i dali klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta e vgradena vo site tie individualni dogovori. Ako e vgradena i ako postojat posebni dogovori za proda`ba, toga{ sopstvenosta vrz stokite ispora~ani soglasno dogovorite, prima facie }e premine so isporakata.

(b) Kako dopolna na odgovorot na prethodnoto pra{awe, liceto A moè da stekne

"podobro pravo" ako nastojuva klauzulata "site pari" da bide vgradena vo sekoj oddelen dogovor za proda`ba.

(v) Klauzulite "site pari" mnogu ~esto se koristat vo Irska za da se zaobikolat

te{kotiite so identifikacijata {to proizleguvaat od upotrebata na "ednostavnite" klauzuli. Da ja zememe situacijata vo koja se prodadeni generi~ki stoki so ednostavna klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta i vo koja imalo pogolem broj isporaki - site soglasno posebni dogovori {to ja sodràt istata ednostavna klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta. Nekoi isporaki bile plateni, drugi ne. Ako kupuva~ot otide vo ste~aj vo momentot koga nekoi od stokite seu{te se vo vladenie na kupuva~ot, }e bide te{ko, ako ne i nevozmo`no prodava~ot da gi vrze tie stoki so nekoja konkretna neplatena faktura. Me|utoa, ako e upotrebena klauzulata "site pari", prodava~ot moè da mu kaè na kupuva~ot: "Preostanatite stoki se moi i jas }e gi zemam nazad. Ti ne si steknal sopstvenost vrz nitu edna stoka, zatoa {to site moi pobaruvawa seu{te ne se plateni."

[KOTSKA (a) Zadrùvaweto na sopstvenosta za site pobaruvawa na prodava~ot vo odnos na

kupuva~ot e zakonito. Toa se bazira na faktot deka sopstvenosta moè da premine samo ako se soglasat dvete strani. Ako tie se dogovorile deka sopstvenosta nema da premine pred pla}aweto na site pobaruvawa (dolgovi), od tamu sledi deka se do isplatata na site dolgovi nema da bide ispolnet uslovot za preminuvaweto na sopstvenosta. No ovoj pogled na rabotite izvesno vreme be{e kontroverzen, iako deneska e razre{en. Zatoa vo na{iot konkreten slu~aj, liceto A e sopstvenik na site tosteri {to se vo vladenie na liceto B.

Bidej}i tosterite mu pripa|aat na liceto A, tie ne se sostaven del od ste~ajniot imot na B. Dogovornite prava na liceto B vrz tosterite me|utoa ne se sostaven del od negoviot ste~aen imot. No toa e rabota {to ovde ima ograni~eno zna~ewe.

(b) Liceto A ne moè da stekne podobro pravo od zadrùvaweto na sopstvenosta. (v) Vakvite klauzuli se voobi~aeni i ~esto se koristat vo praksa.

244

JU@NA AFRIKA (a) Tnr. "floor plans" (osnovni ili bazi~ni planovi, glavni ili ramkovni dogovori)

se poznati vo trgovskata praksa na Ju`na Afrika vo motornata industrija. Vo slu~ajot na proda`ba na drugi stoki (na primer tosteri i kafemati kako vo na{iot slu~aj) mora da postoi jasno upatuvawe ili vgraduvawe na ramkovniot dogovor vo sekoj individualen dogovor za proda`ba pred toj da bide prifaten pred ju`no-afrikanskite sudovi. Ako se stori toa, proizvoditelot }e ja zadrì sopstvenosta vrz sekoja isporaka na tosteri, se dodeka ne bide platena kupovnata cena za ispora~anata koli~ina. Te{kotijata ovde e {to novata pratka tosteri bila sme{ana so drugite 1000 tosteri, a nekoi od niv bile plateni. Toa zna~i deka barem nekoi od preostanatite tosteri stanale sopstvenost na liceto B. Faktot deka ovie tosteri bile sme{ani so 500 (identi~ni) novi tosteri vodi kon toa liceto B da stekne sopstvenost (na 500 i verojatno vrz site preostanati tosteri) preku

sme{uvawe (me{awe, confusio). Vo ju`no-afrikanskoto pravo nema dokazi deka rezervacijata na sopstvenosta }e gi isklu~i efektite na me{aweto na stvarite. Zatoa liceto A nema nitu stvarno, nitu prioritetno pravo vrz preostanatite tosteri. Tosterite se sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B.

(b) Liceto A moè da se obide da stekne posilna pravna pozicija preku vgraduvawe

klauzula vo ramkovniot dogovor so koja se isklu~uvaat efektite od me{aweto. Me|utoa, ova ne e testirano pred sudovite.

(v) Ne vo kontekstot na tosterite i sli~nite stoki. DANSKA (a) Koga kupuva~ot ima pravo da gi preprodade stokite, kaluzulata za zadrùvawe

na sopstvenosta ne e polnova`na, osven ako kupuva~ot ne gi ras~isti smetkite so prodava~ot pri sekoja preproda`ba na stokite. Klauzulata vo ovoj slu~aj ne go ispolnuva ovoj uslov. (Poddetalno za ova vidi slu~aj 4). Zatoa liceto A nema pravo vrz preostanatite tosteri.

Duri i koga bila vgradena polnova`na klauzula za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost vo dogovorot za kreditna konsignacija, liceto A ne moè da bara nikakvi prava vrz tosterite. Vo danskoto pravo, postoi generalno pravilo deka liceto koe istaknuva pravo vrz nekoja stvar mora da bide vo sostojba da ja identifikuva konkretnata stvar vrz osnova na dogovorot. Bidej}i tosterite {to ne bile plateni se skladirni zaedno so tosterite {to bile plateni, ne e vozmo`no da se upati na precizniot toster vrz koj liceto A go istaknuva svoeto pravo. Tosterite }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B i liceto A ne moè da istaknuva nikakvi prava vrz tosterite, nitu da bara prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bite.

(b) Ako dogovorot sodrì polnova`na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, toj

isto taka treba da navede deka liceto B treba da gi ~uva tie tosteri vrz koi liceto A moè da go istaaknuva svoeto pravo, odvoeni od ve}e platenite tosteri. Ako liceto A proverilo deka liceto B postapuva soglasno dogovorot, liceto A moè da bara pravo vrz tosterite {to ostanale vo prostoriite na liceto B, a {to seu{te ne se platenni. Mnogu e

245

va`no procesot na separacija da se izvede na na~in {to ne ostava nikakov somne` vo pogled na toa vrz koi tosteri liceto A go istaknuva svoeto pravo.

(v) Sosema e verojatno deka re~isi site dogovori za kreditna konsignacija sodràt

klauzula vo koja se naveduva deka stokite ispora~ani spored dogovorot }e se skladiraat posebno i odvoeno od drugiot imot od ist ili sli~en vid.

[VEDSKA (a) Klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta e ni{tovna, zatoa {to kupuva~ot

imal pravo (ovlastuvawe) za raspolagawe so stokite pred nivnata celosna isplata (vidi slu~aj 4). Vo natamo{niot tekst }e go zanemarime ova ograni~uvawe i pogolemo vnimanie }e obrneme na drugi problemi, osobeno na sme{uvaweto.

Soglasno pravoto za kupoproda`bite, poto~no Zakonot za naem-kupuvawe (Hire

Purchase Act, lagen om avbetalningskop), izmenet vo 1953 godina i negovite naslednici, prodava~ot ne moè da istakne polnova`na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta vo odnos na kupuva~ot za stokite X za isplatata na nekoe pobaruvawe {to toj go ima vo odnos

na stokite Y spored nekoj drug dogovor za kupoproda`ba. Bidej}i vakvata rezervacija na sopstvenosta e ve}e ni{tovna pome|u strankite, taa nema da proizveduva nikakvo pravno dejstvo vo odnos na doveritelite na kupuva~ot. Vo na{iot konkreten slu~aj, se ~ini deka postojat dva razli~ni dogovori za proda`ba, iako tie se reguliraat so ist ramkoven dogovor i zatoa rezervacijata na sopstvenosta od strana na liceto A vrz tosterite ispora~ani na 1 juni e polnova`na samo vo odnos na tosterite {to bile ispora~ani na toj den i za pobaruvawata proizlezeni od taa proda`ba. Ako se ostavat na strana problemite naloèni so ograni~uvawata na hire purchase, klauzulata so koja na liceto A mu se dava

obezbeduvawe vrz stokite X za pobaruvawata proizlezeni od dogovorot za stokite Y nema da se vklopuva taka lesno vo pobivaweto na nevladetelskite i neregistriranite razla~ni prava vrz dvi`nite stvari vo {vedskoto pravo.

Taka, liceto A moè da vindicira 500 tosteri ispora~ani na 1 juni za da gi namiri samo onie pobaruvawa {to se odnesuvaat na tie tosteri. Me|utoa, ovie tosteri ne moàt da se identifikuvaat vo preostanatite zalihi od 1000 tosteri. Ako prodadenite tosteri se raspredelat srazmerno (proporcionalno) na koli~inata tosteri vo sopstvenost na licata A i B, liceto B ostanuva sopstvenik na 250 tosteri. Generalen princip ili barem pojdovna to~ka na pravoto za sopstvenosta deka stvarnite prava moàt da postojat samo vrz stvari {to se identifikuvani i to~no opredeleni i deka mora da bide mo`no da se izvr{i identifikacija na tie stvari, osobeno vo vrska so stvarite {to mu pripa|aat na dol`nikot, koga }e dojde do izvr{na ili ste~ajna postapka. Zatoa vo princip ovde nema da postoi izla~no pravo za prodava~ot A, zaradi zakonodavstvoto za hire purchase i generalniot uslov za identifikacija od pravoto za sopstvenosta. Me|utoa, moè da se tvrdi deka moè da se napravi isklu~ok koga do{lo do me{awe na zamenlivi stvari (to est sotki od ist karakter), koga doveritelite nema da bidat o{teteni bez ogled na toa dali }e bide istaknato izla~no pravo (pravo na separacija) vo odnos na predmetot X ili

predmetot Y, pod uslov sme{anite koli~ini nikoga{ da ne padnale pod koli~inata {to se bara za izla~uvawe (separacija) vo ste~ajnata postapka (princip na najniskata ramnoteà).

Ova pra{awe se pojavilo vo nekolku slu~ai. Vo NJA 1976, 251 bile ispora~ani kontejneri spored razli~ni dogovori za hire purchase, i vo sekoj od niv imalo klauzula za rezervacija na sopstvenosta (iako ne bile vrzani za drugite dogovori). Nekoi rati od cenata bile

246

plateni. No sudot ne ja odobril za{titata od izvr{uvawe vrz kontejnerite, zatoa {to strankite ne napravile separacija (oddeluvawe) na razli~nite proda`bi vo nivnite isplati za isporakata, pa zatoa ne moèla da se utvrdi ramnoteàta za sekoj od dogovorite, a konkretnite dogovori ne upatuvale na preostanatite kontejneri. Vo eden podocneèn slu~aj, NJA 1994, 506 liceto A deponiralo p~enica (verojatno za da se smele i da se dobie bra{no) kaj vodeni~ar koj ja sme{al p~enicata so ist vid p~enica {to bila vo negova sopstvenost. Se pretpostavilo deka vodeni~arot ne smeel da dozvoli vkupnata koli~ina na p~enica da padne pod koli~inata {to ja deponiralo liceto A i deka vkupnata koli~ina fakti~ki i ne padnala pod taa koli~ina. Zatoa, se smetalo deka liceto A e so-sopstvenik so pravo na separacija (izla~no pravo) na koli~inata {to ja deponiralo. Ovoj slu~aj ni demonstrira deka uslovot za identifikacija podleì na ({iroki) isklu~oci i deka "principot na najniskata ramnoteà" {to e debatiran vo literaturata, barem vo nekoi situacii, se primenuva na zamenlivite stvari. Me|utoa, ovoj princip dosega ne bil primenet na sme{anite pari.

(b) Od odgovorot na delot (a) proizleguva deka prodava~ot mora da propi{e deka

site isporaki podpa|aat pod istiot dogovor za kupoproda`ba i deka relevantnite stoki mora da bidat identifikuvani kako stoki vo vladenie na kupuva~ot. Me|utoa, se ~ini te{ko site isporaki da se tretiraat kako isporaki napraveni spored eden dogovor za kupoproda`ba, ako dvete stranki ne se podgotveni vo idnina da se dogovorat za vkupniot kvantitet (koli~ina) i za vkupnata cena.

(v) Klauzulite "site pari" se javuvaat sporadi~no, i verojatno ne se voobi~aeni.

FINSKA (a) Klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta }e bide ni{tovna vo odnos na

doveritelite na kupuva~ot, zatoa {to kupuva~ot ima pravo da gi preprodade tosterite pred tie da bidat plateni. Dve drugi karakteristiki na slu~ajot isto taka }e dovedat do ni{tovnost na klauzulata. Prvo, zadrùvaweto na sopstvenosta moè da se koristi kako obezbeduvawe za kupovnata cena na transakcijata na koja se odnesuva i na drugite pobaruvawa na prodava~ot {to se tesno povrzani so toj konkreten dogovor za kupoproda`ba. Klauzulata {to zaedno gi obvrzuva nekolku posebni dogovori za proda`ba }e bide polnova`na vo odnos na doveritelite na kupuva~ot samo ako neplatenite stvari moàt da bidat individualizirani, izdvoeni i razlikuvani od stvarite {to mu pripa|aat na kupuva~ot. Ovoj uslov se primenuva i na okolnostite vo koi site konkretni stvari se ispora~ani od strana na istiot prodava~. Ako neplatenite tosteri ne moàt so sigurnost da se izdvojat od tosterite {to ne bile plateni, prodava~ot A nema stvarno pravo vrz preostanatite tosteri. Tosterite mu pripa|aat na ste~ajniot imot na kupuva~ot i prodava~ot A nema nikakvo pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na tie stvari.

(b) Se ~ini deka nema nekoi generalni sredstva i na~ini od op{ta primena so koi

liceto A moè da stekne podobro pravo. (v) Ovoj vid klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta ne se koristi voobi~aeno. Toa

e taka zatoa {to prvo, klauzulata ne go {titi prodava~ot vo odnos na drugite doveriteli

247

na kupuva~ot. Vtoro, ovoj vid klauzula ne e polnovaèn, duri ni inter partes koga se koristi kaj dogovorite za proda`ba na rati ili kaj dogovorite za kreditni proda`bi na potro{uva~i.

SPOREDBENI ZABELE[KI Del (a) (i) Polnova`nosta na klauzulite "site pari" Klauzulite "site pari" (site iznosi) vo princip se smetaat za polnova`ni vo

Germanija, [panija, Portugalija, Anglija, [kotska i Irska. Me|utoa, pravnata osnova za toa se razlikuva.

Vo Germanija, zadrùvaweto na sopstvenosta se transformira vo sopstvenost kako obezbeduvawe vo momentot koga konkretnite stoki }e bidat plateni. So drugi zborovi, ovie stoki se transformiraat vo predmet na obezbeduvawe spored dogovor za obezbeduvawe. Vo slu~aj na ste~aj na liceto B, liceto A ima pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na predmetot na obezbeduvaweto, namesto da ima pravo na rei vindicatio na stokite. Spored portugalskoto, angliskoto, {kotskoto i irskoto pravo, od druga strana, pravata na prodava~ot vo odnos na ve}e platenite stoki spored klauzulata "site pari" ne se razlikuvaat od negovite prava spored obi~nata klauzula za rezervacija na sopstvenosta. Strankite sosema slobodno go biraat nastanot ~ie nastapuvawe }e dovede do prenos na sopstvenosta na kupuva~ot. Vo slu~ajot Armour v.

Thyssem, House of Lords izre~no ja otfrlil pozicijata na {kotskiot Court of Session koj smetal deka pro{iruvaweto na klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta na ve}e

platenite stoki pretstavuva razla~no pravo (hipoteka, hypothec) vrz stokite vo sopstvenost na kupuva~ot.

Spored angliskoto, irskoto i {kotskoto pravo, prodava~ot po raskinuvaweto na dogovorot (na primer vrz osnova na povreda na dogovorot) moè da gi vindicira site ispora~ani stoki, nezavisno od toa vo koja merka tie ve}e bile plateni. Vo slu~ajot 9, brojot na neplatenite stvari e ednakov na brojot na stvarite {to }e se najdat vo prostoriite na liceto B vo momentot na otvoraweto na ste~ajnata postapka. No duri i ako kupuva~ot spored klauzula "site pari" platil na primer 80 posto od vkupnata kupovna cena, prodava~ot seu{te po raskinuvaweto na dogovorot moè da bara 100 posto od ispora~anite stoki, {to podleì na barawe za neosnovano zbogatuvawe. Portugalskoto pravo, od druga strana, toa }e go smeta za zloupotreba na pravata na prodava~ot i }e dade vindikacija samo ako seu{te postojat stoki {to ne se plateni.

(ii) Nepolnova`nost na klauzulite za "site pari" Mnozinstvoto analizirani jurisdikcii ovie klauzuli gi smetaat za nepolnova`ni.

Za razlika od House of Lords vo Armour v. Thyssen, sudovite i pravnata doktrina ovoj vid zadrùvawe na sopstvenosta go tretiraat kako davawe na prodava~ot na nevladetelsko razla~no pravo. Kupuva~ot ja steknuva sopstvenosta vrz stvarite so pla}aweto na cenata, pa zatoa ve}e ne postoi pravoto na prodava~ot kako rezervacija na sopstvenosta, tuku samo kako nevladetelsko razla~no pravo, {to ili vo princip e ni{tovno ili barem ne moè da

248

se vr{i vo odnos na treti lica. Ovoj stav izre~no e artikuliran vo Avstrija, Holandija i Belgija, no naiduva na odobruvawe i vo Francija, Ju`na Afrika i vo nordiskite zemji.

(iii) Klauzulata "site pari" i sme{uvaweto (confusio) Klauzulite "site pari" nemaat za cel samo da mu obezbedat na prodava~ot

dopolnitelno obezbeduvawe, tuku tie isto taka imaat za cel da gi izbegnat prakti~nite i

dokaznite te{kotii {to se ilustrirani vo slu~ajot 9. 500 tosteri {to bile ispora~ani na 1 juni bile sme{ani so tosterite od ist vid i od istiot prodava~. Vo vakov slu~aj, klauzulata site pari ima i dopolnitelna funckija deka strankite moàt da derogiraat od pravnite efekti na sme{uvaweto. Ako vakvata klauzula se smeta za ni{tovna, vo slu~ajot 9 nie sme soo~eni so problem: imeno deka 1000 tosteri ostanale neplateni i 1000 tosteri od ist vid i od istiot prodava~ se nao|aat vo skladi{nite prostorii na liceto B, no nikoj ne znae dali liceto B gi preprodalo tosterite {to se plateni ili tosterite {to ne se plateni. Kako {to istaknuva avstriskiot izve{taj, pra{aweto moè da se gleda kako pra{awe za alokacija na rizikot: koj e toj koj go snosi rizikot {to stokite ne moàt da se identifikuvaat?

Vo vrska so ova pra{awe, jurisdikciite zazemaat razli~ni priodi. Avstriskoto, ju`no-afrikanskoto, {vedskoto i finskoto pravo od edna strana, rizikot go alociraat kaj prodava~ot. Ako liceto A ne go izbegnuva sme{uvaweto preku stavawe na kupuva~ot pod obvrska za oddelno skladirawe na stokite, liceto B }e ja stekne sopstvenosta vrz site stoki nezavisno od pla}aweto. So drugi zborovi, sme{uvaweto vodi kon prestanok na site prava na prodava~ot spored klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta.

Od druga strana, francuskoto pravo ovoj rizik go prefrla kaj kupuva~ot - ili kaj negovite doveriteli. Spored izmenite na ~lenot 121 od Zakonot za ste~aj od 1985 godina,

izvr{eni 1994 godina (deneska ~len L. 621-122 Trgovski zakonik), prodava~ot moè da gi vindicira stokite {to seu{te ne mu bile plateni se dodeka moè da gi najde tie stoki ili stoki od ist vid i priroda vo vladenie na kupuva~ot, nezavisno od toa dali moèbi tokmu tie stoki mu bile plateni ili bile prodadeni od nekoj drug prodava~. Ova moè da se smeta za ne{to pove}e od zakonski isklu~ok do pravilata za sme{uvawe, i da se smeta za zakonsko pro{iruvawe na zadrùvaweto na sopstvenosta i vrz ve}e platenite stoki.

Sredno re{enie e prifateno vo holandskoto, belgiskoto i gr~koto pravo. Bidej}i prakti~nite problemi najverojatno }e se pojavat kaj dogovorite {to pokrivaat pogolem broj isporaki na ist vid stoki, holandskoto pravo, kako e {to celoto pragmati~no, ednostavno pravi zakonski isklu~ok od generalnata ni{tovnost na klauzulite site pari za vakviot vid transakcii. Vo Belgija, dominantnoto mislewe go poddrùva istoto re{enie: ako site stoki se prodadeni od strana na eden ist prodava~, moè da se vindicira koli~ina (iznos) {to e ednakov na neplatenite stoki, nezavisno od sme{uvaweto.

(iv) Nepolnova`nost na obi~noto zadrùvawe na sopstvenosta Najstrog stav imaat danskoto, {vedskoto i finskoto pravo. Liceto B, kako trgovec

vo maloproda`bata, barem implicitno, }e ima pravo na preproda`ba na stokite vo rokot od 30 dena kolku {to dobil kredit. Kako {to e ve}e istaknato vo kontekstot na slu~ajot 4, ova ovlastuvawe ja pravi ni{tovna klauzulata za ednostavno zadrùvawe na sopstvenosta u{te od samiot po~etok. Zatoa, ovde i voop{to ne se pojavuva pra{aweto dali e polnova`no pro{iruvaweto na taa klauzula.

249

Del (b) Alternativnite metodi za doa|awe do istiot rezultat kako i klauzulata "site

pari" imaat ograni~en obem. Avstriskiot izve{taj upatuva na toa deka ednostavnoto zadrùvawe na sopstvenosta, pridruèno so obvrskata na kupuva~ot za posebno skladirawe na stokite moè da bide od pomo{, no ne postojat pravni lekovi za stvarnite prava na prodava~ot, ako kupuva~ot ne se soobrazi so dogovorot i gi sme{a stokite. Vo Danska, strankite moàt da koristat dogovor za kreditna konsignacija {to povtorno }e bide dopolnet so obvrskata za posebno ~uvawe na stokite. [vedskoto i finskoto pravo }e gi prifatat prodolènite prava na liceto A vrz stokite samo ako liceto A go prezeme ekonomskiot rizik od preproda`bite na liceto B.

Del (v) O~igledno, ova pra{awe moè da bide odgovoreno samo od onie zemji kaj koi e

najden nekoj na~in prodava~ot da rezervira nekoj vid stvarno pravo za ve}e platenite i/ili pome}anite stoki. Me|utoa, delot (v) e odgovoren pozitivno vo izve{taite na Avstrija i [vedska koi voop{to ja negiraat polnova`nosta na klauzulite "site pari" vo svoite pravni sistemi. Od druga strana, gr~kiot i portugalskiot izve{taj upatuvaat deka klauzulite "site pari" ne se voobi~aeni, iako jasno velat deka tie se polnova`ni. Ovie odgovori na eden interesen na~in frlaat svetlina vrz dobro poznatata diskrepanca pome|u teorijata i praksata.

250

SLUÂJ 10: BANKARSKI ZAEM VRZ OSNOVA NA VOZNIOT PARK

(sopstvenost kako obezbeduvawe - proda`ba i povraten zakup (lease-back) - drugi nevladetelski razla~ni prava vrz individualiziranite dvi`ni stvari) Liceto B e sopstvenik na vozen park, {to saka da go iskoristi kako obezbeduvawe

za bankarski zaem, bez da ima potreba da go prenesuva direktnoto vladenie vrz avtomobilite na bankata. Liceto B ne trguva so avtomobili i nema da gi prodade vozilata vo svoeto sekojdnevno rabotewe. Toj mu prio|a na liceto A, finansiska institucija. Liceto A bi sakalo da ima stvarno pravo vrz avtomobilite vo slu~aj na insolventnost na liceto B. No isto taka, liceto A ne saka nekoj neobezbeden doveritel da moè da dobie prioritet pred nego i negovite prava vo situaciite nadvor od ste~ajnata postapka.

PRA[AWA:

(a) Kako }e se izvede toa? Koj e voobi~aeniot na~in da se stori toa? Navedete gi to~nite preduslovi.

(b) Dali vakvoto obezbeduvawe moè da se postigne preku proda`ba i povraten zakup (lease-back) aran`man? Dali e toa voobi~aeno?

(v) Dali va{iot odgovor e ograni~en na motorni vozila ili se primenuva na razli~ni vidovi predmeti na obezbeduvawe?

(g) Strankite gi prifatile va{ite predlozi, ili da kreiraat razla~no pravo vrz motornite vozila ili da predvidat proda`ba i povraten zakup. Liceto A odi vo ste~aj (iako vo praksa toa moè da bide nevoobi~aeno). Koja }e bide pozicijata na liceto B?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Vo slu~aite kako ovoj (i vo sledniot slu~aj 11), germanskoto pravo razvilo

praeter legem (prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe), {to e ve}e spomenato vo

kontekstot na proizvodite (slu~aj 7(v)) i klauzulite "site pari" (slu~aj 9). Ovde podetalno }e gi pojasnime osnovite.

^lenot 930 od Gra|anskiot zakonik im dozvoluva na strankite da ja prenesat sopstvenosta bez realna isporaka. Dogovorot so koj prenesuva~ot se soglasuva deka }e go drì vo vladenie predmetot na obezbeduvaweto vo polza na steknuva~ot (constitutum

possessorium, ~len 868 od Gra|anskiot zakonik) pretstavuva zamena za realnata isporaka na stvarta. Taa e sodràna vo tnr. "dogovor za obezbeduvawe" (Sicherungsvertrag) {to isto taka pretstavuva dogovorna osnova za prenosot (no ovoj dokument ne e ist so dogovorot za zaem). Dogovorot voobi~aeno isto taka }e gi specificira uslovite spored koi steknuva~ot (A) moè da go realizira obezbeduvaweto, preku steknuvawe vladenie vrz predmetot na obezbeduvaweto i preku negovo prodavawe. Generalno, ne se primenuvaat zakonskite

251

pravila za realizacijata na ra~nata zaloga. Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i dogovorot za obezbeduvawe (osnovniot dogovor) sodràt elementi na fiducijaren odnos. Prenosot mu dava na doveritelot pove}e prava od ona {to e opravdano za celite na dobivaweto obezbeduvawe vo slu~aj na nepla}awe. Pravata {to se protegaat preku ona {to e neophodno za taa cel, doveritelot gi drì vo fiducijarno svojstvo. Edna posledica od toa e {to doveritelot, iako formalno sopstvenik na stvarta, moè da stekne vladenie vrz predmetot na obezbeduvaweto duri koga dol`nikot }e padne vo neispolnuvawe (to est koga nema da plati). Me|utoa, ako dol`nikot ne plati, "razla~niot sopstvenik" ima pravo da stekne vladenie i da go prodade predmetot na obezbeduvaweto za da ja realizira negovata vrednost. Voobi~aeno, iznosot na dolgot }e bide pogolem od vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto. Me|utoa, ako se pokaè deka vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto zemen od strana na doveritelot e pogolema od iznosot na negovoto pobaruvawe, doveritelot e dolèn da mu gi vrati na dol`nikot onie stoki {to ne se potrebni za da se pokrie dolgot. Doveritelot koj nema da go stori toa, odgovara za nadomest na {teta.

Ako strankite sklu~ile dogovor za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe i ako podocna, doveritelot na liceto B izvr{i vrz vozilata, liceto A moè da podnese tu`ba pred sud so koja }e se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len 771 Zakon za procesna postapka). Po podnesuvaweto na ovaa tu`ba, izvr{uvaweto }e bide zapreno i otfrleno. Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, liceto A gi ima istite prava kako i zalo`niot doveritel, {to zna~i deka toj moè da bara prioritetna isplata od realizacijata na predmetot na obezbeduvaweto (~len 50 stav 1, ~len 51 to~ka 1, ~len 166ff Zakon za ste~aj). Vo dvete situacii, liceto A steknuva prioritet pred generalnite doveriteli na liceto B.

Ovde e nu`no da se razgledaat nekoi generalni principi na pravoto na sopstvenosta {to moè da se istaknuvaat protiv polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe.

(i) Princip na publicitet Edinstvenoto razla~no pravo vrz dvi`nite stvari {to Gra|anskiot zakonik

izre~no go predviduva e vladetelskata zaloga (~len 1204ff Gra|anski zakonik). No, pred

donesuvaweto na Gra|anskiot zakonik, Reichsgericht (Imperijalniot Vrhoven sud) ve}e go ima{e prifaten kako polnovaèn prenosot na sopstvenosta samo za edna i edinstvena cel

na kreirawe na razla~no pravo za prenesuva~ot. Vo edna presuda od 2 juni 1890 godina, Reichsgericht zboruva za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe kako ve}e vospostavena institucija spored "dominantnoto mislewe i dolgo postojnata jurisdikcija". Toa ne se smenilo so stapuvaweto vo sila na Gra|anskiot zakonik, iako vo su{tina prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe vodi kon nevladetelska zaloga i na toj na~in go zaobikoluva ~lenot 1205 od Gra|anskiot zakonik {to za kreirawe na zalogata vrz dvi`nite stvari bara zalo`niot doveritel da stekne vladenie vrz predmetot na obezbeduvaweto. Od podgotvitelnite raboti na Zakonikot, o~igledno proizleguva deka

~lenot 1205ff od Gra|anskiot zakonik nemal za cel da i stavi kraj na prethodno vospostavenata praksa. Pri~inata zo{to sudovite i zakonodavecot ja prifatile praeter

legem leì vo akutnata ekonomska potreba za obezbeden kredit i zatoa, i od potrebata za upotreba na dvi`nite stvari kako obezbeduvawe, vo okolnossti vo koi ne bi bilo prakti~no ili izvodlivo tie da mu bidat predadeni vo vladenie na doveritelot. Deneska, polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i prenosot (cesijata) na

252

pobaruvawata kako obezbeduvawe e sosema nesporna rabota, a ponekoga{ na niv duri i se upatuva kako na obi~ajno pravo (Gewohnheitsrecht).

Me|utoa, Komisijata za reforma na ste~ajnoto pravo vo svojot prv izve{taj sugerira deka pravata na doveritelite so nevladetelski razla~ni prava, kako prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe treba da se ukinat. Nekoi pravni avtori isto taka izrazile zagriènost vo vrska so faktot deka prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, na nitu eden na~in ne e vidliv za drugite doveriteli. No vakvite predlozi i kritikite vodele samo do marginalni izmeni i ne e mnogu verojatno deka vo nekoja bliska idnina }e dojde do nekoi pozna~ajni promeni.

(ii) Zabrana na klauzuli za zaplena (konfiskatorna klauzula, pactum

commissorium) Spored pravilata so koi se regulira zalogata vrz dvi`nite stvari, strankite ne

moàt da se dogovorat pred neispolnuvaweto na dol`nikot deka razla~niot doveritel }e stekne neograni~ena sopstvenost vrz dvi`nata stvar (vidi ~len 1229 Gra|anski zakonik). Ova pravilo ne se smeta za zakonska zabrana na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe (razla~nata sopstvenost), {to nota bene gi ograni~uva pravata na razla~nite doveriteli preku svojot fiducijaren karakter. Me|utoa, klauzulite {to derogiraat od naloènite fiducijarni ograni~uvawa i predviduvaat deka razla~niot doveritel treba da stekne neograni~ena sopstvenost vrz predmetot na obezbeduvaweto nasekade se smetaat za ni{tovni, barem koga se sodràni vo op{tite delovni uslovi na prodava~ot.

(iii) Nesvesnost Se do neodamna, sudovite ~esto smetaa deka razla~nata sopstvenost (osobeno

trgovskite zalihi) ili globalnite prenosi (cesii) na pobaruvawa za obezbeduvawe se ni{tovni ako dogovorot za obezbeduvawe ne sodrì soodvetno otkaùvawe od pravoto koga realizacionata vrednost na predmetot na obezbeduvawetozna~itelno ja nadminuva goleminata na neplateniot dolg (pobaruvawe) ili kreditna linija. Presudite bile vtemeleni na ~lenot 307 od Gra|anskiot zakonik i na principot deka sudot nema da ja ograni~i primenata na klauzulata za nesvesnosta na nejzinoto polnova`no pro{iruvawe (~len 306 od Gra|anskiot zakonik). Vo 1997 godina, ovaa sudska praksa dramati~no se promeni so presudata na Vrhovniot sud. Deneska soodvetnoto otkaùvawe se implicira (premol~no se prezumira) kaj site dogovori za obezbeduvawe.

(b) Spored dogovorot za proda`ba i lease-back, liceto A }e ima prava na celosen

sopstvenik. Vo slu~aj na ste~aj na liceto B, liceto A }e ima pravo da gi vindiccira motornite vozila (~len 47 Zakon za ste~aj). Ova pravo pretpostavuva deka dogovorot za zakup (lizing) prestanal da vaì za da se stavi kraj na pravoto na liceto B da gi drì vozilata vo vladenie. Pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, liceto A }e ima pravo da go raskine dogovorot ako B docni so isplatata (neispolnuvawe) na ratite za lizingot. Po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, ova pravo go ima ste~ajniot upravnik. Ako vrz vozilata bide povedena izvr{na postapka vo polza na doveritelite na liceto B, liceto A moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len 771 od Zakonot za procesna postapka).

Iako dogovorot za proda`ba i lease-back }e mu dade na liceto A podobro pravo vo slu~aj na ste~aj na liceto B (rei vindicatio namesto pravo na prioritetna isplata), prenosot

253

na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto mnogu po~esto se koristi vo okolnosti vo koi davaweto obezbeduvawe e edinstvenata cel na transakcijata.

(v) Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe moè da se koristi za site telesni

dvi`ni stvari. Za posebnite pravila za revolving trgovskite zalihi vidi go slu~ajot 11. (g) Ako strankite se dogovorile za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe,

liceto B seu{te }e ima pravo da gi vindicira vozilata vo slu~aj na insolventnost na liceto A, pod uslov liceto B da go otplatilo zaemot. Toa e edna od posledicite na fiducijarnata priroda na pozicijata na liceto A. Namesto da bide celosen sopstvenik, toj ima samo razla~no pravo.

AVSTRIJA (a) Vozniot park na liceto B, {to e ve}e vo negova sopstvenost, ne moè da se

koristi kako predmet na obezbeduvawe za bankarski zaem. Zaradi uslovot za publicitetot, vozilata }e treba da mu bidat predadeni na liceto A. No ova ne e prakti~no, zatoa {to liceto B nema da bide vo mo`nost da gi koristi tie vozila.

Edinstveniot na~in liceto A da dobie ius ad rem vrz vozilata }e bide da mu dade zaem na liceto B, {to }e bide upotreben za kupuvawe na vozilata od strana na liceto B. Ako dogovorot pome|u prodava~ot treto lice i kupuva~ot (B) sodrì klauzula za rezervacija na sopstvenosta, i liceto A mu go plati na prodava~ot kreditiraniot iznos kako isplata na kupovnata cena za vozilata, toga{ pobaruvaweto na prodava~ot proizlezeno od dogovorot za proda`ba }e mu bide preneseno (cesija) na liceto A. Vo takov slu~aj, liceto A i prodava~ot moàt da se dogovorat deka sopstveni~koto pravo vrz vozilata }e bide preneseno na liceto A, pod uslov liceto B da dobie instrukcija od prodava~ot da gi drì vozilata vo polza (za smetka) na liceto A. Ovoj tip transakcija e voobi~aen vo Avstrija, zatoa {to zadrùvaweto na sopstvenosta e edinstvenoto obezbeduvawe za koe ne se bara uslovot povrzan so publicitetot.

(b) Aran`manot proda`ba i lease-back ne e soodvetna alternativa, zatoa {to vo takva situacija, toj }e bide klasifikuvan kako kreditna transakcija i }e se primeni uslovot za publicitetot.

Me|utoa, treba da se zabeleì deka nema presudi na Vrhovniot sud vo koi sudot gi utvrduva kriteriumite za klasifikacija na proda`bata i lease-back dogovorite. Vo eden

trud posveten na ovoj problem, Czermak predlaga re{enie za nego. Taa pravi razlika pome|u dve situacii, vo zavisnost od toa dali vkupniot iznos {to zakupecot treba da go plati soodvetstvuva na cenata platena za vozilata plus tro{ocite na finansiraweto, plus neto profitot na zakupodavecot (situacija (a)) ili ne (situacija (b)). Vo situacijata (a), taa tvrdi deka dogovorot }e bide klasifikuvan kako kreditna transakcija, ako sopstvenosta vrz stokite se vrati kaj zakupecot na kraj na dogovorniot period ili ako toj ima pravo da ja kupi stokata po cena {to adekvatno ne ja odrazuva vrednosta na stokite vo toa vreme. Vo situacijata (b), taa tvrdi deka dogovorot }e se klasifikuva kako kreditna transakcija ako sopstvenosta vrz stokite se vrati kaj zakupecot na krajot na dogovorniot period ili ako toj ima pravo da gi otkupi stokite nazad od zakupodavecot. Ako zakupodavecot ima opcija da gi preprodade vozilata na zakupecot ako toj toa go saka, Czermak toj dogovor ne go klasifikuva kako kreditna transakcija.

254

(v) Odgovorot e ograni~en na predmetite {to moàt da mu bidat predadeni na

doveritelot in corpore. Za drugite stvari, vidi go slu~ajot 11. (g) Kako posledica na ona {to be{e kaàno vo delovite (a) i (b), ova pra{awe ne

moè da se odgovori. GRCIJA (a) Strankite moàt da gi razgledaat slednive mo`nosti. (i) Strankite moàt da predvidat prenos na sopstvenosta vrz vozilata na liceto A

kako obezbeduvawe. Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ne e zakonski reguliran. Toj se razvil vo praksa za da im sluì na trgovskite potrebi. Zaradi slabite strani na vladetelskata zaloga, {to za da bide kreirana polnova`no bara telesna isporaka na dvi`nata stvar od strana na nejziniot sopstvenik, spored prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe liceto B }e moè da ja prenese sopstvenosta vrz vozilata na liceto A spored constitutum possessorium (~lenovi 1034, 977 Gra|anski zakonik).

Polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe e sporna vo gr~koto pravo. Vo vrska so pra{aweto dali prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe zna~i zaobikoluvawe na ~lenot 1213 od Gra|anskiot zakonik {to zabranuva kreirawe na zaloga preku constitutum possessorium, mnozinskiot stav sugerira deka principot na slobodata na dogovaraweto ja poddrùva polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Gr~kite pravni avtori isto taka go razgleduvale problemot dali obezbeduvaweto na nekoe pobaruvawe pretstavuva polnova`na osnova za prenos na sopstvenosta. Spored dominantniot stav odgovorot e ne, pa zatoa prenosot na sopstvenosta vrz nedvi`nost kako obezbeduvawe ne e polnovaèn. Me|utoa, spored ovoj stav prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe koga se odnesuva na dvi`ni stvari moè da se smeta za polnovaèn, zaradi negoviot apstrakten karakter. Tretoto mislewe sugerira deka dogovorot {to kreira obvrska za prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto treba da se smeta za iusta causa za prenosot, pa zatoa prenosot na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari kako obezbeduvawe e polnovaèn. Za polnova`noto kreirawe na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ne se bara nikakva forma na publicitet. No, strankite imaat opcija prenosot na sopstvenosta vrz vozilata kako obezbeduvawe da go registraat soglasno ~lenot 10 od Zakonot 2844/2000.

Ako doveritelite na liceto B izvr{at vrz vozilata ~ija sopstvenost bila prenesena na liceto A, liceto A moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len 936

KPoID). Vo slu~aj na ste~aj na liceto B, liceto A ima prava kako zaloèn doveritel. (ii) Ako vozilata se koristat vo soobra}ajot, strankite moàt da kreiraat razla~no

pravo vrz niv {to podleì na registracija, soglasno ~lenot 11 od Zakonot 711/1977. Ova razla~no pravo gi obezbeduva site pobaruvawa na site doveriteli.

(b) Strankite isto taka moàt da dogovorat proda`ba i lease-back dogovor. Zakupecot ja prodava stvarta i ja prenesuva sopstvenosta na lizing kompanijata, {to mu go prenesuva pravoto na koristewe na stvarta na zakupecot za renta. Pravoto na zakupecot da ja zeme nazad stvarta koga }e ja plati cenata e dogovoreno. Sprotivno na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, lizing dogovorot ~ie traewe za dvi`nite stvari mora da bide najmalku tri godini, isto taka mora da se sklu~i vo pismena forma i da se registrira

255

vo poseben register {to go vodi prvostepeniot sud vo Atina. Kako posledica na registracijata, pravata na zakupecot {to proizleguvaat od dogovorot, toj moè da gi istaknuva vo odnos na site treti lica. Lizing kompanijata mora da bide akcionersko dru{tvo specijalizirano za toj vid dejnost. Vo realnosta, proda`bata i lease-back dogovorite se zakonska forma na prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Ovaa forma na finansirawe ne e mnogu voobi~aena.

(v) Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe moè da se primeni na site vidovi

dvi`ni stvari. Lease back, sprotivno na finansiskiot lizing, se primenuva samo na dvi`ni stvari. Site vidovi dvi`ni stvari moàt da se upotrebat kako predmet na lease-back

transakcija, na primer vozduhoplov (iako traeweto na lease-back dogovorot za vozduhoplovite mora da iznesuva najmalku pet godini).

(g) Koga e dogovoren prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe i liceto A otide vo

ste~aj (stane insolventno), liceto B ima pravo da go plati dolgot vo celost, duri i pred negovata vtasanost. Ako sopstvenosta vrz vozilata bila prenesena na liceto A pod rezolutiven uslov za celosna isplata, liceto B so isplatata avtomatski go steknuva sopstveni~koto pravo. Ako dogovorot za obezbeduvawe ne sodrì rezolutiven uslov za pla}aweto, liceto B ima pravo da bara povtoren prenos na sopstvenosta na nego. Zatoa, ako ste~ajniot upravnik ja bara sopstvenosta i vladenieto vrz motornite vozila, liceto B }e se sprotistavi na toa (dolo facit, qui petit, quod statim redditurus est) i so toa }e dovede do otfrlawe na baraweto na ste~ajniot upravnik soglasno ~len 281 od Gra|anskiot zakonik (zabrana za zloupotreba na pravoto). Pred vtasuvaweto na dolgot (pobaruvaweto), ako liceto B izbere da go plati dolgot vo celost, toj moè da odbie da gi vrati vozilata, zatoa {to toj kako sopstvenik ima pravo na vladenie vrz tie vozila (~lenovi 1095, 987, 984 Gra|anski zakonik).

Po vtasuvaweto na dolgot, ako liceto B docni so pla}aweto vo tekot na insolventnosta na liceto A, ste~ajniot upravnik dejstvuvaj}i za doveritelite moè da ja bara sopstvenosta vrz vozilata i moè da gi prodade spored odredbite za zalog (~len 1237 Gra|anski zakonik) {to se primenuvaat po analogija. Ste~ajniot upravnik e dolèn da ja sledi procedurata na prinudna proda`ba (na primer preku javna aukcija), duri i koga strankite dogovorile deka vo slu~aj na neispolnuvawe na liceto B, liceto A trajno }e stekne sopstvenost vrz predmetot na obezbeduvaweto. Vakviot dogovor }e bide sprotiven

na ~lenot 1239 od Gra|anskiot zakonik koj ja zabranuva lex commissoria i se primenuva, spored dominantnoto mislewe, po analogija i na dogovorite za obezbeduvawe. Liceto B }e ja dobie razlikata pome|u prihodite ostavreni od proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto i neisplateniot dolg.

Vo slu~aj na lease-back, ako liceto A otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik ne moè da go raskine dogovorot.

Zatoa, ako doveritelite na liceto A gi baraat vozilata pred istekot na lizingot, liceto B moè da se sprotistavi na baraweto vrz osnova na sopstvenoto pravo na vladenie (~len 1095 Gra|anski zakonik). Ste~ajniot upravnik ima pravo na raskinuvawe na dogovorot samo ako liceto B docni so pla}aweto.

256

FRANCIJA (a) Liceto B te{ko deka }e moè da go koristi vozniot park kako obezbeduvawe za

nekoj zaem od bankata, A, zatoa {to verojatno liceto B }e saka i natamu da gi koristi vozilata vo svoeto redovno rabotewe. Kako posledica na toa, isklu~eni se site razla~ni prava {to od dol`nikot baraat da go predade vladenieto vrz predmetot na obezbeduvaweto (kako {to toa se bara za obi~nata ra~na zaloga regulirana so ~lenovite L. 521-1ff od

Trgovskiot zakonik). Ne moè da se koristi nitu posebnata zaloga za vozila (Loi Malingre)

zatoa {to kreditot ne e daden za da se kupat vozila (vidi slu~aj 5(v)). Zatoa, najdobroto sredstvo {to mu stoi na raspolagawe na liceto A za da obezbedi stvarno pravo vrz vozilata e upotreba na dogovorot lease-back.

(b) Dogovorot za lizing credit-bail e voveden vo francuskoto pravo so Zakonot broj 455 od 2 juli 1966 godina, izmenet so Ordonansata broj 837 od 28 septemvri 1967 godina. Odredbite na zakonot se primenuvaat samo na opremata {to se koristi vo profesionalnite aktivnosti (na primer ma{ini), a zakupodavcite mora da bidat trgovci ili trgovski dru{tva. Ovoj vid dogovor voobi~aeno se koristi vo vrska so motornite vozila, zatoa {to brojnite slu~ai se odnesuvaat na atestiraweto na motornite vozila. Posebniot dogovor {to bi moèl da se primeni na na{iot slu~aj e lease-back cession back,

zatoa {to zakupecot najnapred mu ja prodava stvarta na zakupodavecot, a potoa postepeno ja otkupuva nazad, vrz osnova na dogovor za zaem pridruèn so opcija za povtoren otkup - fakti~ki dogovor za lizing.

Za da se kvalifikuva kako dogovor za lizing, dogovorot mora (~len 1) da mu predvidi na zakupecot opcija da ja stekne celata ili del od zakupenata stvar, na krajot na zakupniot period, po cena {to mora, barem vo nekoja zna~itelna merka, da vodi smetka za prethodno platenite iznosi na ime na renta.

Stanuva zbor za ednostrano vetuvawe da se prodade, {to dogovorot za lizing go razlikuva od ~istiot dogovor za naem. Dogovorot za lizing isto taka mora da bide registriran vo registerot {to go vodi Trgovskiot sud koj e nadleèn za zakupodavecot. Registracijata mora da se obnovuva na sekoi pet godini. Vo otsustvo na registracija, zakupodavecot nema da moè da go vr{i svoeto sopstveni~ko pravo vo odnos na treti lica, osven ako moè da dokaè deka tie treti lica realno znaele za negovoto sopstveni~ko pravo (~len 8 od dekretot). Kako rezultat na toa, ako liceto A ne go registriralo dogovorot za lizing, toj nema da moè uspe{no da ja istaknuva svojata titula vo odnos na doveritelite na liceto B. Bidej}i liceto za niv ima o~igledna (nadvore{no pojavna) titula, doveritelite na liceto B }e moàt da izvr{at vrz stavrta. Registracijata isto taka ima posledici vo slu~aj na insolventnost na liceto B. Soglasno ~lenot L. 621-116 od Trgovskiot zakonik "sopstvenikot na stvarta ne mora da ja deklarira svojata sopstvenost

vrz taa stvar ako dogovorot vo vrska so stvarta bil objaven". No soglasno ~lenot L. 621-43 stav 1 od Trgovskiot zakonik, toj ima pravo da bide li~no informiran za poveduvaweto na ste~ajnata postapka vo odnos na negoviot dol`nik. Kone~no, ako ste~ajniot upravnik re{i da go prodolì dogovorot za lizing, toj mora vedna{ da gi plati preostanatite dolgovi (~len L. 621-28 Trgovski zakonik) - osven ako doveritelot ne se soglasi do odloùvawe na pla}aweto.

(v) Lizingot i lease-back moè da se primeni na sekoj tip predmet, dvièn ili

nedvièn.

257

(g) Pra{aweto e dali poveduvaweto na ste~ajnata postapka protiv liceto A vlijae vrz dogovorot za lizing. Bidej}i liceto A e sopstvenik na stvarta, soglasno ~lenot L. 621-

28 od Trgovskiot zakonik, ste~ajniot upravnik moè da re{i da go suspendira dogovorot za lizing i da gi prodade stvarite. Fakti~ki, sopstveni~koto pravo na zakupecot ne zavisi od isplatata na rentata, tuku e sosema nezavisno od nea. Ako zakupecot propu{til da ja plati rentata na denot na nejzinata vtasanost, zakupodavecot ima pravo da bara vra}awe na stvarta, no toj seu{te }e go zadrì pobaruvaweto vo odnos na neplatenata renta i dopolnitelno i kaznenite penali predvideni vo dogovorot vo slu~aj na docnewe. Taka, ako liceto A odi vo ste~aj, ne se postavuva pra{aweto dali ste~ajniot upravnik na liceto A moè da go suspendira dogovorot za lizing, verojatno so pla}awe na nekoe obes{tetuvawe na liceto B za predvremenoto raskinuvawe na dogovorot. Toga{ vozilata }e bidat prodadeni, a liceto B nema da moè da se povikuva na sopstveni~koto pravo vrz niv.

BELGIJA (a) Belgiskoto pravo ne go priznava fiducijarniot prenos na sopstvenosta za

celite na obezbeduvaweto. Vakviot prenos e polnovaèn samo pome|u strankite, no nema da proizveduva nikakvi nadvore{ni efekti vo odnos na doveritelite na liceto B.

(b) Vo vrska so finansiskiot lizing, sopstvenosta na zakupodavecot vo slu~aj na

ste~aj vrz zakupecot e izre~no priznaena od strana na Vrhovniot sud (vidi go belgiskiot izve{taj za slu~ajot 14). Generalno se prezumira deka pozicijata na zakupodavecot kaj proda`bata i lease-back operacijata }e bide ista.

(v) Lizingot e ograni~en na finansirawe na oprema {to isklu~ivo se koristi za

trgovski celi (~len 1, to~ka 1, Kralski dekret od 10 noemvri 1967 godina). Toj ne moè da se koristi kako predmet za obezbeduvawe od poinakov vid.

(g) Pozicijata na zakupecot nema da bide izmeneta vo slu~aj na ste~ajna postapka

vrz zakupodavecot. PORTUGALIJA (a) Motornite vozila se dvi`ni stvari {to podleàt na registracija. Zatoa vo

ovoj slu~aj, }e bide mo`no da se kreira razla~no pravo (hipotheca) vrz niv (~lenovi 688ff

Gra|anski zakonik). Razla~noto pravo dava stvarno pravo vrz nedvi`nostite ili vrz dvi`nite stvari {to podleàt na registracija, {to na razla~niot doveritel mu dava pravo na prioritetna isplata pred doveritelite bez prioritet, i ova pravo proizleguva od registracijata (~len 686 to~ka 1 Gra|anski zakonik). Vo slu~aj kako na{iot, bankata }e pobara razla~no pravo vrz vozilata. Razla~noto pravo }e treba da bide registrirano, inaku }e bide nepolnova`no (~len 687 Gra|anski zakonik).

(b) Portugalskoto pravo ja priznava mo`nosta od sklu~uvawe dogovori za lizing so

DL 149/95 od 24 juni 1995 godina. Me|utoa, ovoj zakon ne sodrì pravila za lease-back. Samo pravnite avtori upatuvaat na ovoj aran`man. Tie go poddrùvaat kreiraweto na ovoj vid

258

dogovor, vrz osnova na slobodata na dogovaraweto (~len 405 Gra|anski zakonik). Zatoa, dogovorot lease-back e moèn spored portugalskoto pravo i toj se koristel od strana na nekolku finansiski institucii. Me|utoa, mora da se ima predvid deka postoi rizik ovoj dogovor da se smeta za izmamno kreirawe na razla~no pravo. Ako e toa taka, transakcijata }e bide nezakonita: na doveritelot so razla~no pravo mu e zabraneto da stane sopstvenik

na stvarta {to e predmet na razla~noto pravo bez sudska proda`ba (pacto comissorio, ~len 694 Gra|anski zakonik).

(v) Osven motornite vozila, edinstvenite dvi`ni stvari vrz koi moè da se kreira

razla~noto pravo se brodovite i vozduhoplovite. Odgovorite podednakvo se odnesuvaat i na niv.

(g) Ste~ajot na liceto A }e pretstavuva mnogu nevoobi~aen nastan, zatoa {to

nadzornite vlasti nema da i dozvolat na bankata da odi vo ste~aj. Me|utoa vo ovaa situacija, ako liceto B dalo razla~no pravo vrz vozilata, negovata pozicija nema da bide zasegnata, zatoa {to razla~noto pravo }e se ugasi so otplatata na zaemot na ste~ajniot

upravnik (~len 146 CPEREF). Ako strankite dogovorile proda`ba i lease-back, po analogija so pravilata {to se primenuvaat na dogovorite za lizing (~len 170 CPEREF), ste~ajot na zakupodavecot ne vlijae vrz pravata na zakupecot, pa zatoa toj }e moè da bara od ste~ajniot upravnik da go ispolni dogovorot.

[PANIJA (a) Najverojatno }e bide sklu~en lease-back dogovor. Drugite obezbeduvawa se

dokaàle kako neefikasni ili imale slabi strani. Na primer, razla~noto pravo vrz

dvi`nite stvari (hipoteca mobiliaria) e neprakti~no zatoa {to stokite mora jasno da bidat identifikuvani i zatoa {to bara javen akt. Lease-back dogovorot moè da se sklu~i so javen akt ~ii formalnosti pobrzo se zavr{uvaat. Finansiskata institucija, voobi~aeno banka, sostavuva ~etiri kopii od dokumentot so upotreba na standardni klauzuli, a mnogu od niv gi inkorporiraat svoite op{ti delovni uslovi. Po sostavuvaweto na dogovorot, toj mu se dostavuva na notar koj ja proveruva zakonitosta, identitetot i pravnata sposobnost na strankite od dokumentot. Notarot mu gi objasnuva na liceto B finansiskite uslovi {to mu gi nudi bankata. Dogovorot gi utvrduva ratite na lizingot i po negovoto potpi{uvawe, ovoj dogovor pretstavuva osnova za brza izvr{na postapka. Pravata na liceto A }e bidat priznaeni vo slu~aj na ste~aj na liceto B. Natamu, koga }e se pojavi vo

poliza mercantil, toj ima prioritet pred drugite doveriteli (na primer doveritelite {to gi steknale svoite prava od privatni dogovori, menicci, ispratnici itn.).

Od druga strana, kaj razla~nite prava vrz dvi`nite stvari (hipotecas mobiliaria) se primenuva mnogu pobavna procedura. Dvata dogovora se sostavuvaat od strana na notar so upotreba na javen dokument, za da se stekne praven status i za da se dobie pristap do izvr{nite postapki. Transakcionite tro{oci se zgolemuvaat zaradi samiot fakt {to dokumentite za razla~noto pravo gi sostavuva notar ({to e razli~no od finansiska institucija) i tie mora da se zaverat vo Registerot. Druga potencijalna neprilika od koristeweto razla~ni prava vrz dvi`nite stvari e {to relevantniot zakon (LHMPSD) e donesen pred pove}e od pedeset godini i deneska e opsoleten. Od druga strana, dogovorot za lizing moè da bide registriran vo Registerot za dvi`ni stvari. Nakuso, iako site ovie

259

formi na obezbeduvawe imaat sli~ni efekti vo delovnata praksa, lease-back dogovorite formalizirani na poliza mercantil se mnogu povoobi~aeni.

Vo [panija, lizingot na dvi`ni stvari e tesno povrzan, iako ne e identi~en so hire-

purchase proda`bite. Osnovnite razliki se slednive. Prvo, za razlika od hire-purchase

proda`bite, lizingot involvira treto lice, finansiska institucija. Vtoro, kupuva~ot ja uìva sopstvenosta vrz dvi`nata stvar finansirana na toj na~in, bez da ima potreba od dogovor za zadrùvawe na sopstvenosta. Toa e dogovor spored koj vladenieto vrz dvi`nata stvar se dava vo zamena za cenata, so dodavawe na klauzula spored koja na zakupecot mu se dava pravo trajno da ja stekne dvi`nata stvar po istekot na dogovoreniot period. Vakviot

lizing ne podleì na formalnite i materijalnite uslovi na Zakonot 28/1998 godina. Za da moè lizingot da se istaknuva vo odnos na treti lica, toj mora da se odnesuva

na telesni stvari, {to mora da bidat mo`ni za identifikacija i ne smeat da bidat potro{ni stvari. Mo`nosta za registracija na dogovorot za lizing vo Registerot za dvi`ni stvari im obezbeduva na strankite brzo obezbeduvawe. Ako dogovorot za lizing ne e sostaven kako javen akt, toj seu{te }e bide perfektno polnovaèn, no nema da ima izvr{en karakter i zatoa }e ima pogolemi problemi pri podnesuvaweto na sudskata tu`ba. Ako dogovorot ne bil registriran vo Registerot za dvi`ni stvari, toj nema da moè da se istaknuva vo odnos na treti lica.

Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe (venta en garantia) ne e izre~no reguliran so Gra|anskiot zakonik. Me|utoa, toj e prifaten vo sudskata praksa. Bez ogled na toa, vo finansiskata praksa, se preferira koristeweto na lease-back. Dopolnitelnata

odredba 1 od LVBMP ovozmoùva lease-back da bide registriran vo Registerot za dvi`ni stvari, {to nudi bitna prednost {to ne postoi kaj fiducijarnata proda`ba.

Pri~inata zo{to prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ne postoi izre~no vo {panskoto pravo, proizleguva od ~lenot 1859 od Gra|anskiot zakonik, {to mu zabranuva na doveritelot da ja prisvoi za sebe stvarta {to e predmet na razla~no pravo ili zaloga. Soglasno ovaa odredba, dogovorot {to mu dava pravo na doveritelot da go prisvoi predmetot na razla~noto pravo vo slu~aj na neispolnuvawe na dol`nikot (zadocneto pla}awe) e sprotiven na praviloto za zabrana na konfiskacijata (pacto comisorio). Zatoa, proda`bata na stvarta na dol`nikot se organizira ili od strana na sudot ili od strana na javen notar po pat na javna aukcija. Ova vaì nezavisno od faktot {to prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe kaj trgovskite transakcii se razvil do taa merka {to presudite na Trgovskiot sud vo nekolku priliki navele deka dogovorot pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot (kaj cesijata), spored koj steknuva~ot }e stane dràtel na dolgot kako obezbeduvawe do momentot vo koj dolgot }e bide likvidiran e polnovaèn i ne e sprotiven na pravnata priroda na neobvrzuva~kiot dogovor. Me|utoa, ovoj dogovor nema da bide zasegnat so ste~ajnata postapka na prenesuva~ot.

Od druga strana, vo nekoi regioni na [panija, {to imaat posebno gra|ansko pravo

(derechos forales), postojat izre~ni propisi so koi se regulira prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Proda`bata so dogovor za povtoren otkup (venta a carta de gracia ili

empenyorament) e specifi~na karakteristika na gra|anskoto pravo vo Katalonija, {to se primenuva i na dvi`nite stvari i na nedvi`nostite i ima fiducijaren karakter. Fiducijarniot dol`nik ja prenesuva sopstvenosta na fiducijarniot doveritel, no go rezervira pravoto za vra}awe na stvarta {to e prodadena vo maksimalniot rok od trieset godini ako stanuva zbor za nedvi`nost i {est godini ako stanuva zbor za dvi`na stvar

(~len 326 CDCC). Cenata na povtornoto steknuvawe e otplatata na glavnicata na dolgot so kamata. Ovaa cena na vra}aweto na stvarta moè da se pla}a na rati. Toa e fakti~ki pari~en zaem od kupuva~ot na prodava~ot so stvarno obezbeduvawe vrz "prodadeniot" predmet, zamaskiran kako dogovor za proda`ba. Me|utoa vo delovnata realnost koga

260

stanuva zbor za nedvi`nostite, finansiskite institucii pove}e sakaat da koristat lease-

back vo sporedba so carta de gracia. Sli~en instrument postoi spored pravoto na Navara

(pacto de retro en garantia). Vo osnova, ovie dve "proda`bi so garancija" imaat funkcija sli~na na lease back dogovorot. Vo finansiskata praksa, sepak lease back mnogu po~esto se koristi, barem koga stanuva zbor za dvi`nite stvari.

(b) Da, toa moè da se postigne i ~esto se koristi vo trgovijata so motorni vozila. (v) Lease back dogovorot isto taka se primenuva i na drugite stoki, osobeno na

ma{inerijata, èlezni~kite vagoni i nedvi`nostite. Vo princip, prakti~no site tipovi dvi`ni stvari moàt da bidat predmet na zakup (lizing). Bez ogled na toa, za da moè dogovorot za lizing da se registrira vo Registerot za dvi`ni stvari, toj mora da se odnesuva na telesni stvari {to moàt da se identifikuvaat, a ne se potro{ni. Dvi`nite stvari (stokite) }e se smetaat za identifikuvani (opredeleni) ako na primer fabri~kiot broj se pojavuva na eden ili pove}e osnovni komponenti na stvarta vo neodvoiva ili nebri{liva forma. Najbitno e {to dvi`nata stvar (stokite) mora da se razlikuvaat od drugite, sli~ni vidovi stoki (dvi`ni stvari).

(g) Liceto A e finansiska institucija na koja se primenuvaat ste~ajnite propisi

spored CCO. Zatoa, vozilata na liceto B nema da bidat sostaven del od ste~ajniot imot. Bez ogled na toa, liceto B i natamu ima pravo da go zadrì vladenieto vrz vozilata se dodeka gi pla}a ratite {to gi dolì spored dogovorot za lizing. Na krajot na dogovorot, toj }e ima pravo da ja vr{i opcijata na kupuvawe i so pla}awe na preostanatata vrednost moè da stekne celosno sopstveni~ko pravo vrz vozilata. Ovaa opcija za kupuvawe e obvrzuva~ka za ste~ajniot upravnik i za drugite doveriteli.

ITALIJA (a) Mo`no e da se kreira nevladetelsko razla~no pravo vrz vozilata preku

registracija na optovaruvawe (ipoteca) vrz niv, soglasno pravilata na Gra|anskiot zakonik

{to se primenuvaat na dvi`nite stvari {to podleàt na registracija (~len 2810

Gra|anski zakonik). Ovoj reìm e utvrden za avtomobilite i za drugite vozila {to se

registrirani vo pubblico registro automobilistico (za PRA vidi go italijanskiot izve{taj za slu~ajot 5(a)). Sekoe vozilo {to ima italijanska registerska tabli~ka se registrira vo

PRA. Formalnostite {to mora da se po~ituvaat za da se kreira razla~noto pravo (ipoteca)

detalno se navedeni vo Kralskiot dekret broj 436 od 1927 godina. Tie vo osnova se sostojat od registracija na notariziran dokument so koj se posvedo~uva dogovorot na strankite za kreirawe ipoteca vo pubblico registro automobilistico {to go vodi Italijanskiot avtomobilski klub. Tro{ocite za kreiraweto na ova obezbeduvawe ne se golemi, no pazarot za razla~ni prava vrz koristenite vozila vo Italija ne procveta, verojatno zatoa {to koristenite vozila rapidno brzo ja gubat svojata vrednost. Operaciite na refinansirawe, vo koi koristenite vozila se nudat kako predmet na obezbeduvawe ne e ne{to {to se reklamira vo Italija, nitu se ~ini deka e rasprostraneta rabota. Sekako, ako konkretniot vozen park od na{iot slu~aj e vo vozna sostojba i pretstavuva funkcionalna celina (going

concern), istite fakti moàt da se analiziraat i kako ne{to {to vodi kon prenos na celoto delovno pretprijatie. Vakvite transakcii moàt da podpadnat pod odredbite na

261

~lenot 58 od italijanskiot Zakon za bankite, {to go razgleduvame vo slu~aite 11 i 13(g). Vrz osnova na navedenite fakti, toa se ~ini dale~na mo`nost.

(b) Alternativno, strankite moàt da dogovorat proda`ba i lease-back dogovor.

Spored najgolemiot broj komentatori i imaj}i gi predvid ponovite presudi na Kasacioniot sud i na poniskite sudovi, vakviot dogovor vo princip e polnovaèn, vrz osnova na avtonomijata na dogovornite strani. No toj moè da bide ni{toven i nevaè~ki ako ne e sklu~en vo redovnoto rabotewe. Vo takov slu~aj, dogovorot }e se smeta za

sprotiven na postojnoto tolkuvawe na odredbite na Gra|anskiot zakonik protiv pactum

commissorium (~len 2744 Gra|anski zakonik), {to zna~i poni{tuvawe na sekoe out|uvawe na dvi`na ili nedvi`na stvar samo za celite na obezbeduvaweto. Vo Italija, prenosot na sopstvenosta vrz vozilata od zakupecot na zakupodavecot mora da se registrira vo PRA za da bide efektiven vo odnos na doveritelite na zakupecot {to sakaat da izvr{at vo izvr{na postapka ili vo odnos na negoviot ste~aen upravnik.

Dogovorite za proda`ba i lease-back retko se koristat vo praksa vo odnos na avtomobilite. Lizing kompaniite i bankarskite oddeli {to funkcioniraat vo toj ekonomski sektor voobi~aeno steknuvaat sopstveni~ko pravo vrz novite vozila, a ne vrz onie {to se koristeni. Bez ogled na toa, avtorot e informiran od lu|e od praksata deka

nekoi proda`ni i lease-back transakcii se praveni vo odnos na trajnite vozila od opredelena vrednost, kako golemite kamioni ili uvezenite luksuzni avtomobili. No ovoj primer bara posebno objasnuvawe. Uvozot na vozila vo Italija podleì na odreden broj administrativni formalnosti. Bankarskite i finansiskite institucii ne se podgotveni da bidat prisutni pri vr{eweto na tie formalnosti. Zatoa, tie i ne moàt da ja steknat sopstvenosta i da go finansiraat kupuvaweto preku proda`ba i lease back na novite, uvezeni vozila onolku brzo kolku {to tie bi sakale. Tokmu toa e pri~inata zo{to nekoi uvoznici gi kupuvaat vozilata od stranskite proizvoditeli, steknuvaat sopstvenost vrz niv, gi uvezuvaat vo Italija, a potoa vedna{ dobivaat finansirawe za nivnite zdelki preku aranìrawe na proda`ba i lease-back transakcii vo odnos na novite vozila {to gi poseduvaat.

(v) Odgovorot e ist i za drugite dvi`ni i nedvi`ni stvari {to podleàt na

registracija. Proda`bata i lease back na nedvi`nostite i na brodovite ne e nepoznata vo Italija, i pokraj faktot deka na{ite zakonici dozvoluvaat registracija na razla~nite prava (ipotecas) i vrz dvi`nite i vrz nedvi`nite stvari.

(g) Ako transakcijata e proda`ba i lease back i zakupecot otide vo ste~aj,

najgolemiot broj komentatori smetaat deka dogovorot }e prodolì so ste~ajniot upravnik, po analogija so pravilata za obi~niot lizing (zakup) (~lenovi 80.2.1.) ili po analogija so praviloto za proda`ba so zadrùvawe na sopstvenosta (~len 73). Me|utoa, postojat sudski presudi {to se sprotivni na ovoj zaklu~ok i nekoi komentatori gi poddrùvaat niv. Ovie presudi smetaat deka ste~ajniot upravnik moè slobodno da re{i dali }e go raskine dogovorot ili }e go odrì, osobeno ako vrednosta na pravoto na otkup na zakupecot e zna~itelna. Natamu, edna presuda donesena od strana na Kasacioniot sud smetala deka ste~ajniot upravnik ne e obvrzan so pravoto na otkup na zakupecot. Obrazloènieto {to go potkrepuva ovoj zaklu~ok e deka pravoto na zakupecot vo odnos na ste~ajniot upravnik e li~no (personalno) pravo. No vtemelenosta na ovoj zaklu~ok e somnitelna, barem do merkata do koja vakvoto re{enie e sprotivno na inicijalnata raspredelba na koristite i optovaruvawata vo dogovorot.

262

HOLANDIJA (a) Za da mu se dade na liceto A sakanoto obezbeduvawe, liceto B treba da kreira

razla~no pravo (zaloga) vrz vozilata vo polza na liceto A. Isto kako {to e toa predvideno za optovaruvaweto na pobaruvawata (vidi go slu~ajot 5), Zakonikot predviduva dva tipa zaloga vrz dvi`nite stvari: zaloga so publicitet i zaloga bez publicitet. Prvata

(zaloga so publicitet, vuistpand) bara dvi`nata stvar vrz koja e kreiran zalogot da bide prenesena vo racete na liceto A ili na nekoe treto lice (~len 3:236(1) Gra|anski zakonik). Osnovniot problem kaj ovoj vid zaloga e {to liceto B ve}e nema da moè da gi koristi vozilata. Vtoriot tip zaloga, poznat kako "tivka" ili "premol~na" zaloga vo su{tina e nevladetelska. Ovoj tip zaloga e najsoodveten, ako se pretpostavi deka liceto B

i natamu saka da gi koristi vozilata. "Tivkata" ili "premol~nata" zaloga za prv pat e vovedena so noviot Gra|anski zakonik vo 1992 godina i taa trebalo da ja zameni obi~ajnata praksa na fiducijarnite prenosi, iako taa nemala namera da vlijae vrz kreditnata praksa. Fiducijarniot prenos cum creditore deneska e zabranet so Zakonikot, koj predviduva deka

vakviot prenos ne pretstavuva polnova`na causa traditionis (~len 3:84(3) Gra|anski zakonik).

Za da se kreira "tivkata" zaloga, Zakonikot bara, isto kako i za prenosot na site

imotni prava, polnovaèn osnov (causa), ovlastuvawe za raspolagawe i "isporaka" ili vo ovoj slu~aj mnogu posoodvetno "akt na kreirawe". Formalnostite {to se baraat za ovoj "akt na kreirawe" se sostojat od notariziran ili registriran akt (~len 3:98 zaedno so ~lenovite 3:84 i 3:237(1) Gra|anski zakonik). Ovoj uslov go fiksira momentot vo koj nastanuva zalogata (zalo`noto pravo), i go spre~uva anti-datiraweto. Ako ne se koristi notariziran akt, aktot mora da bide registriran vo ne-javniot register. Bidej}i registerot ne e javen, tretite lica, a osobeno doveritelite na razla~niot dol`nik nemaat pristap do registerot.

(b) Upotrebata na sopstvenosta kako obezbeduvawe kaj transakcijata so proda`ba i

lease back e problemati~na, zatoa {to holandskiot Gra|anski zakonik izre~no gi zabranuva "razla~nata ili fiducijarnata sopstvenost" (~len 3:84(3) Gra|anski zakonik) no to~no vo koi okolnosti sudiite }e smetaat deka lizing aran`manot vodi kon (zabranet) prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe seu{te ne sosema jasno.

Proda`ba i lease-back aran`manite se koristat na razli~ni na~ini. Tie moàt da sluàt kako sredstvo za steknuvawe na purchase-money kredit i gotovina za predmetot na obezbeduvaweto koj ve}e se poseduva (e vo sopstvenost). Ovoj aran`man osobeno }e bide nekonzistenten ako ne so slovoto, barem so duhot na zabranata za fiducijarnite prenosi vo Zakonikot. Su{testveno, so nego se vr{i alokacija na site rizici, to est na ekonomskata i pravnata odgovornost na prodava~ot/zakupecoot (vo na{iot slu~aj liceto B).

Me|utoa, Holandskiot Vrhoven sud go poddràl to~no ovoj tip na krediten aran`man, istaknuvaj}i deka toj ne doa|a do granicata na zabranata na fiducijarnite prenosi. Sudot smetal deka zabranata ne pretstavuva pre~ka ako strankite imale namera da izvr{at "izvoren prenos", odnosno prenos so koj kupuva~ot treba da stekne sopstvenost bez ograni~uvawa, kako na primer pravo samo vrz prihodite, a ne i vrz stvarta. Sudot natamu kaàl deka toa isto taka }e se primenuva ako transakcijata podrazbira nekoj vid kredit za prenesuva~ot/prodava~ot/zakupecot.

263

Od druga strana, proda`bata i lease back nema vo site okolnosti da ja izbegne zabranata na fiducijarnite prenosi. Sudot utvrdil deka moàt da postojat dopolnitelni fakti od koi moè da se izvede deka strankite sakale samo da ja izbegnat zabranata od Zakonikot. Vo takov slu~aj, prenosot }e bide ni{toven.

Vo na{iot konkreten slu~aj zatoa isto taka }e bide mo`no liceto B da gi prodade vozilata na liceto A, koe potoa }e gi dade nazad vo zakup na liceto B. Faktot deka liceto B treba da dobie kredit ili deka liceto B ve}e e sopstvenik na vozilata, samiot po sebe nema da bide dovolen da se sklu~i transakcijata {to pretstavuva zabranet fiducijaren prenos.

(v) Iako avtomobilite fakti~ki se popularen primer, na{ata analiza isto taka se

odnesuva i na razli~nite vidovi predmeti na obezbeduvawe. Ima{e nekoja debata vo vrska so polnova`nostna tnr. "tehno-lizing" {to podrazbira proda`ba i lizing na "know-how".

Problemot ovde leì vo pra{aweto dali, i ako, do koja merka, "know-how" se kvalifikuva kako "stoka" (dvi`na stvar) za celite na pravoto na sopstvenosta.

(g) Efektite od poveduvaweto na ste~ajnata postapka protiv kreditnata

institucija A se razlikuvaat vo zavisnost od toa dali strankite dogovorile zaloga ili proda`ba i lease back aran`man.

Ako liceto A dobilo zalog vrz vozilata na liceto B, razla~noto pravo i pobaruvaweto na liceto A vo odnos na liceto B }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot. Ste~ajniot upravnik }e ima pravo da go prodade pobaruvaweto na A vo odnos na liceto B na nekoe treto lice. So cesijata ne se prenesuva samo pobaruvaweto, tuku i razla~noto pravo, to est zalogata (zaradi principot na akcesornost, ~len 3:7 zaedno so ~len 3:82 Gra|anski zakonik). Ste~ajniot upravnik nema da ima pravo da gi prodade vozilata, zatoa {to niven sopstvenik e liceto B. Zatoa, mo`niot ste~aj na liceto A su{testveno ne vlijae vrz pozicijata na liceto B. Liceto B ostanuva sopstvenik na vozilata i ne moè da bide prinuden da go otplati zaemot porano od ona {to bilo dogovoreno so orginalniot dogovor.

Ako licata A i B se dogovorile za proda`ba i lease back, vozilata }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot na liceto A, a pozicijata na liceto B zemeno vo celina se ~ini mnogu poproblemati~na. Dogovorot za lizing samiot po sebe ne e reguliran so Gra|anskiot zakonik. No pri klasifikacijata na lizing aran`manite, izvesna potkrepa

moè da se najde kaj poznatite tipovi dogovori, kako zakup (huur) i hire purchase (huurkoop). Vo dvata slu~ai, zakupecot e za{titen od proda`bata na stokite {to se predmet na lizingot od strana na zakupodavecot ili negoviot ste~aen upravnik. Prenosite ne funkcioniraat na {teta na zakupecot.

ANGLIJA (a) Prvata rabota {to treba da se proceni e prirodata na obezbeduvaweto. Toa ne

moè da bide zalog, {to dava zakonsko (a ne equity) pravo za liceto A, zatoa {to toa bara liceto A da ima vladenie. Amerikanskiot sistem vo sferata na skladi{teweto nikoga{ ne fatil koren vo Anglija. Mo`no e opi{anoto pravo da bide fixed charge (ili fixed

mortgage), no mnogu poverojatno e deka }e stanuva zbor za razla~no pravo vrz

pretprijatieto (floating charge ili floating mortgage). Nezavisno dali razla~noto pravo e fiksno (fixed) ili promenlivo (floating), razla~noto pravo }e treba da bide registrirano

264

ako doveritelot saka da go istaknuva vo odnos na ste~ajniot upravnik na liceto B (trustee in

bankruptcy ili liquidator). Razla~noto pravo dava ograni~eno stvarno pravo (equitable property

interest), a ne zakonsko stvarno pravo. Common law ne dozvoluva hipoteka (mortgage) vrz idna stvar: treba da ima poseben prenos (conveyance) vrz stvarta vo onoj moment vo koj taa }e nastane (na primer koga }e bide steknata od strana na liceto B). Toa e celosno neprakti~no ako stanuva zbor za trgovski zalihi ili oprema. No equity dozvoluva mortgage

ili charge vrz idni stvari, taka {to idnite stvari avtomatski se optovareni so charge

(razla~noto pravo) vedna{ vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Natamu, ne postoi takvo

ne{to kako zakonsko razla~no pravo (legal charge) (Distrinkcijata pome|u mortgage i charge

e suptilna i ovde ne treba da se detalizira). Ako vozniot park pretstavuva oprema (na primer, vozila {to liceto B gi nabavilo

za svoite vraboteni koi se negovi proda`ni zastapnici) toga{ liceto A treba da kreira fiksno razla~no pravo, {to nego mu dava silna pozicija vo odnos na doveritelite na B vo izvr{na postapka i vo odnos na doveritelite na liceto V koi imaat polza od zakonskata privilegija (preference creditors). Ako stanuva zbor za oprema, liceto A e vo podobra pozicija od bankata {to steknuva razla~no pravo vrz trgovskite zalihi na trgovecot {to toj gi prodava vo svoeto redovno rabotewe. Vo vakov slu~aj, liceto A treba da zeme varijabilno razla~no pravo (floating charge), zatoa {to }e bide neprakti~no liceto B da bara dozvola za sekoja proda`ba na vozilo od liceto A: slobodata da se trguva so stvarite vrz koi postoi razla~noto pravo vo tekot na redovnoto rabotewe e znak, no toj ne e fiksen, tuku varijabilen (floating charge). Floating charge }e go stavi liceto A vo nepovolna pozicija vo odnos na prioritetnite doveriteli na liceto B i isto taka }e go stavat liceto A vo rizik od doveritelite na B vo izvr{na postapka vo periodot koj vodi kon kristalizacija na razla~noto pravo. Vo slu~aj na floating charge, slobodata za trguvawe na liceto B pri redovnoto rabotewe }e bide takva {to toj toa mora da go pravi na na~in {to gi opfa}a i normalnite konsekvenci da se bide tuèn do presuda. Zatoa, sudovite nema da dozvolat selektivna intervencija na imatelot na obvrznica so floating charge za da se sprotistavi na nekoj konkreten doveritel vo izvr{na postapka. No kristalizacijata na floating charge, {to go determinira ovlastuvaweto na dol`nikot i natamu da trguva so zalihite, e ne{to sosema razli~no i moè da nastane, kako rabota na dogovor, so sekoj nastan predviden so obvrznicata. Predvideniot nastan ~esto }e bide rabota na implikacija, kako liquidation (poveduvawe na ste~ajna postapka protiv kompanijata) ili

nazna~uvawe na receiver. Koga floating charge }e se kristalizira, toa ima vlijanie vrz prioritetnata pozicija

pome|u doveritelot vo izvr{nata postapka i imatelot na obvrznicata. Imatelot na obvrznicata sekako }e pobedi ako razla~noto pravo se kristalizira pred bailiff (sheriff) da ja prodade zaplenetata dvi`na stvar. Sosema e verojatno (no ova u{te ne e re{eno) deka

imatelot na obvrznicata isto taka }e pobedi i ako kristalizacijata nastane pred sheriff-ot da izvr{i distribucija na realiziranite prihodi na doveritelot vo izvr{nata postapka.

(b) Proda`bata i lease back e voobi~aena transakcija vo angliskoto pravo, osobeno

vo sferata na finansiraweto na avionite i èlezni~kite vagoni. Toa e primer za

vonbilansna aktivnost (off-balance sheet activity). Klu~noto pra{awe vo angliskoto privatno pravo e dali toa }e se smeta za kamuflirano ili prikrieno razla~no pravo. Ako e toa taka, toa }e treba da bide registrirano spored ~lenot 395 od Zakonot za kompaniite za da moè da se istaknuva vo odnos na treti lica (vklu~itelno za na{ite celi vo odnos na ste~ajniot upravnik na prodava~ot, to est liquidator ili trustee in bankruptcy). Nema mnogu sudska praksa. Vo eden slu~aj, aran`manot na proda`ba i preproda`ba bil okvalifikuvan kako razla~no pravo, glavno zaradi gre{kite vo sostavuvaweto na dogovorite. Dokumentot

265

na primer upatuval na "kamata" i na "kreditna linija". Bidej}i angliskoto pravo vo ovaa sfera e preokupirano so slobodata na dogovaraweto i rutinski ja potcenuva va`nosta na distribucionite motivi, dobro sostaveniot dokument verojatno }e bide priznaen kako proda`ba i lease back. Ne treba da se pretpostavuva deka sudovite, davaj}i i prenost na su{tinata pred formata na transakcijata, }e povle~at linija pome|u tie dve raboti na ist na~in kako i smetkovoditelot {to gi primenuva finansiskite standardi za izvestuvaweto ili bilansite na standardnata smetkovodstvena praksa.

Ne e vozmo`no da se bide siguren vo predviduvaweto na stavot na sudovite koga stanuva zbor za tolkuvaweto i konstrukcijata. Moè da bide relevantno {to objektivno, prodava~ot ja pla}a cenata na finansiraweto, a ne izvorniot iznos na rentata. Vo vakov slu~aj i ne e mnogu va`no {to na krajot na lizing periodot, sopstvenosta vrz vozilata avtomatski se vra}a kaj liceto B. No koga stanuva zbor za konstrukcijata, mali ne{ta moàt da dadat teìna i da ja vospostavat ramnoteàta. Ako aran`manot se smeta za razla~no pravo, toj }e mora da bide registriran vo Kompaniskiot register vo Kardif. Povremeno, iako pra{aweto ne povlekuva pra{awe na prenos na sopstvenosta, prodava~ot }e se smeta za prodava~ vo vladenie za celite na ~lenot 24 od Zakonot za proda`ba na stoki (pod uslov vladenieto da e kontinuirano). I pokraj vladenieto vrz stokite kako zakupec, prodava~ot ima ovlastuvawe (iako ne i pravo) da izvr{i prenos na sopstvenosta na bona fide kupuva~ot za nadomest, koj ne znae za pravoto na liceto A. Ozna~uvaweto na stokite, kako rabota na fakt, moè da vlijae na kupuva~ite bez izvestuvawe.

(v) Gornata rasprava ne se odnesuva samo na motornite vozila. (g) Angliskoto pravo ne dava jasen odgovor na pra{aweto dali vladetelskoto pravo

na zakupecot moè da se istaknuva vo odnos na treti lica i vo odnos na ste~ajniot upravnik na sopstvenikot na stvarta. Eden komentator smeta deka lizingot kreira samo personalen (li~en) interes (obligacija) i ne moè pove}e od bilo koj drug dogovor da gi obvrzuva tretite lica koi se stranci vo dogovorot {to go kreiral toj interes (pravo). Istiot komentator ne e ubeden vo sprotivnoto zaradi pravoto na liceto vo vladenie da gi tuì spored pravilata za {teta (tort) za {tetata konverzija za polnata vrednost na dvi`nata stvar onie lica koi direktno se vme{ale vo vladenieto (pravo {to podleì na odredeni ograni~uvawa spored Zakonot za {teti (vme{uvawe vo stoki) od 1977 godina). Drugite avtori smetaat deka zakupecot ima stvarno pravo {to moè da se istaknuva vo ste~ajna postapka. Ako pra{aweto dojde za detalna rasprava i odlu~uvawe, se pretpostavuva deka sudot }e utvrdi deka zakupecot steknuva stvarno pravo {to e validno vo slu~aj na ste~aj na zakupodavecot. Lizingot na opremata stana i premnogu vaèn kako mehanizam za finansirawe za da bide zagrozen od nekoja praznina vo razvojot na angliskoto pravo za dvi`nite stvari. Me|utoa, ako e korektno prvoto mislewe, vredi da se razgleda generalnata pozicija na zakonodavecot i generalnata pozicija na ste~ajnoto pravo. Ste~ajniot upravnik na liceto A e imun na li~na odgovornost za dogovorite {to toj gi sklu~uva vo polza (za smetka) na ste~ajniot dol`nik. A fortiori toj nema da odgovara za dogovorite sklu~eni pome|u licata A i B pred insolventnosta na liceto A. Sekoj drug rezultat zna~i zaobikoluvawe na zakonskata zabrana za podnesuvawe tu`ba protiv kompanijata vo liquidation, bez dozvola na sudot. No dali od ova sledi deka liquidator moè zakonito povtorno da stekne vladenie vrz dvi`nite stvari na liceto A od zakupecot,

liceto B? ^lenot 178 (liquidators) i ~lenot 315 (trustees in bankruptcy) od Zakonot za ste~aj od 1986 godina dozvoluva pobivawe na prete{kite obvrski ({to gi opfa}a i nepovolnite dogovori). Vakviot vid dogovor moè i da ne bide onerozen ako e profitabilen, iako

266

rezultatot }e bide poinakov ako ne moè da se najde nekoj nov finansier {to }e gi prezeme koristite od dogovorot preku cesija. Prakti~niot rezultat vo golem broj slu~ai

}e vodi kon toa liqiodator/trustee in bankruptcy nastojuvaj}i da dojde do brzo ras~istuvawe na ste~ajniot imot, koristite od dogovorot so liceto B da gi prenese (cesija) na nekoj drug finansier. Liceto B duri moè da saka da prezeme aktivni ~ekori za da dojde do novo

finansirawe. Primer za finansier {to cediral hire purchase dogovor e Manchester, Sheffield

& Lincolnshire Railway v. North Central Wagon Co.

IRSKA (a) Vo ovaa fakti~ka sostojba, liceto A moè da stekne "stvarni prava" vo slu~aj

na ste~aj na liceto B na najmalku dva na~ina. Edniot na~in podrazbira proda`ba i lease

back. Vtoriot e preku kreirawe razla~no pravo. Ako se smeta deka postoi izvorna

proda`ba i lease back, toga{ toa ne bara registracija. No sudovite moàt da ja konstruiraat transakcijata kako kreirawe na razla~no pravo i vo toj slu~aj taa }e treba da bide registrirana soglasno ~lenot 99 od Zakonot za kompaniite od 1963 godina, ako liceto B e kompanija i kako bill of sale ako liceto B e trgovec poedinec. Realniot proces na registracija ne e realno skap, no prili~no ja uslo`nuva transakcijata zaradi odloùvaweto na vremeto i izgotvuvaweto na dopolnitelnite dokumenti. Liceto A }e stekne sopstvenost vrz vozilata ako postoi izvorna proda`ba i lease back. Mnogu e te{ko da se bide dogmati~en okolu toa vo koja to~ka sudovite }e ja pomestat vagata vo edna ili vo druga nasoka. Sekoe upatuvawe na "kreditna linija", "cena na finansiraweto" itn. }e go ote`ni tolkuvaweto na transakcijata kako proda`ba i lease back. Se sugerira deka na~inot na koj se zasmetuva lizing isplatata moè da ima nekoe vlijanie vrz stavot na sudovite, no ne e verojatno deka toa }e ima nekoe re{ava~ko vlijanie. Faktot deka na krajot na periodot na lizingot, liceto B ima opcija za povtoren otkup na stokite samiot po sebe ne e re{ava~ki, no moè da sugerira deka transakcijata e realna kamuflaà za pari~en avans za obezbeduvaweto na stokite.

(b) Mo`no e "obezbeduvaweto" da moè da se postigne preku aran`man na proda`ba

i lease back i ovie transakcii ne se nevoobi~aeni. Kaj lizingot voobi~aeno postoi klauzula koja naveduva deka ako zakupecot stane predmet na nekoj vid ste~ajna postapka, zakupodavecot ima pravo na zaplena na predmetot na lizingot. Me|utoa, sudot e nadleèn da dava osloboduvawe od zaplena i sosema e verojatno deka }e ja vr{i taa nadle`nost ako efektite od zaplenata mu dava zna~itelni vonredni koristi na zakupodavecot preku ona {to vo orginalniot dogovor bilo predvideno deka toj ima pravo da go dobie. Sudovite }e dadat vakvo osloboduvawe pod uslovi {to gi ograni~uvaat koristite na zakupodavecot na ona {to e predvideno so dogovorot za lizing.

(v) Odgovorot se odnesuva na sekoj vid predmet na obezbeduvawe. (g) Ako liceto A stekne razla~no pravo vrz vozilata i potoa otide vo ste~aj, se

smeta deka pozicijata na liceto B nema zna~itelno da se vlo{i. Liceto B moè da gi dobie vozilata nazad oslobodeni od "tovarite", to est od razla~noto pravo, po otplatata

na zaemot. Mo`no e vo dogovorot za zaem da postoi klauzula za zabrzuvawe (acceleration

clause ili eskalaciona klauzula) {to go obvrzuva liceto B porano da go otplati dolgot od ona {to e o~ekuvano koga }e nastapat navedenite uslovi, {to obi~no go vklu~uvaat

267

ste~ajot na liceto A. Koga stanuva zbor za proda`ba i lease back, vaì istoto, to est se po~ituvaat pravata steknati pred ste~ajnata postapka. Vo dogovorot za lizing moè da se vnesat izre~ni odredbi za da se vnesat vakvite nenadejnni slu~ai, kako eskalaciona klauzula ili klauzula za zaplena. Me|utoa, bidej}i ste~ajot na zakupodavecot ne e verojatnoto scenario, mo`no e zakupecot da mol~i vo vrska so ova. Ako postoi klauzula za zaplena, sudovite imaat nadle`nost da go oslobodat od zaplenata i da spre~at nezakonsko doveduvawe vo polo{a sostojba na zakupecot so toj nastan.

[KOTSKA (a) Ova normalno ne moè da se napravi so proda`ba i lease back (vidi podolu).

Ova moè da se napravi samo preku floating charge (razla~no pravo vrz pretprijatieto): vidi go slu~ajot 11 podolu.

(b) Proda`bata i lease back transakciite se zakoniti. No pravoto go sleda zadninskiot motiv na transakcijata. Ako toj motiv e da se dade razla~no pravo za dolgot, inicijalnata "proda`ba" normalno nema da se tretira kako dogovor za proda`ba, so posledicite {to se skicirani podolu.

Taka ako liceto B mugo prodade vozniot park na liceto A za pravi~na pazarna cena i ako liceto B go rentira nazad vozniot park od liceto A po zakupnina {to e soglasna na pazarnata, a dogovorot vo site drugi aspekti e nekoj vid na dogovor {to se o~ekuva kaj dogovorite za lizing na vozila, toga{ transakcijata }e bide polnova`na.

No ako se ~ini deka motivot bil kreirawe na razla~no pravo za dolgot, pravoto }e zaklu~i deka dogovorot ne e vistinski dogovor za proda`ba. Toj nema da se smeta za imenuvan dogovor za proda`va, tuku kako neimenuvan dogovor. Neimenuvanite dogovori sekako se zakoniti soglasno principot na privatnata avtonomija. Me|utoa, problemot se sostoi vo slednovo. Samo kaj dogovorite za proda`ba e mo`no sopstvenosta da se prenese bez isporaka. Ako strankite sakaat da ja prenesat sopstvenosta vo slu~aite kaj koi nema dogovor za proda`ba, isporakata na stvarta }e bide nu`na. Taa ne e nu`na za polnova`nosta na dogovorot, no e nu`na za prenosot na sopstvenosta. [kotskoto pravo ne saka da go priznae constitutum possessorium. Zatoa proda`bata i lease back transakciite {to funkcioniraat kako razla~ni prava }e mora da se kompletiraat so realna isporaka. No realnata isporaka e problemati~na. Liceto B saka da go zadrì vladenieto. Verojatno za liceto b }e bide sosema dovolno da mu go ispora~a vozniot park na liceto A, a liceto A }e go ~uva vozniot park eden ~as ili eden den i povtorno }e mu go ispora~a nazad. No ova e sosema neprakti~no i neprijatno. Postojat duri i presedani spored koi vakvata vremena isporaka e nedovolna.

Zatoa voop{to ne e mo`no da se kreira razla~no pravo preku prenosot na sopstvenosta vrz stokite, a so zadrùvawe na vladenieto vrz tie stoki.

(v) Ona {to e kaàno pogore ne se primenuva samo na vozilata. Toa vaì i za

drugite dvi`ni stvari. (g) Ako se koristi floating charge, ste~ajot na razla~niot doveritel so floating charge

ne moè da mu nanese {teta na dol`nikot, zatoa {to toj ne go steknuva sopstveni~koto pravo. Zatoa vo ovoj kontekst ne se javuva pra{aweto {to go razgleduvame vo slu~ajot 10(g). Me|utoa vidi go odgovorot na slu~ajot 14(g).

268

JU@NA AFRIKA (a) Ju`no-afrikanskoto pravo do deneska ne do{lo do zadovolitelno re{enie za

slu~ajot 10 (isto taka i za slu~ajot 11), {to podrazbira prenos na sopstvenosta bez realna isporaka na stvarta. Trgovskata praksa, osobeno kaj motornite vozila, nastojuva{e da go ozakoni prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe vrz osnova na romejskata fiducia cum

creditore. Toa se pravi preku prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe na vozniot park, za celite na obezbeduvaweto, strukturirano kako transakcija na "proda`ba i preproda`ba so zadrùvawe na sopstvenosta". Vozniot park e prodaden i prenesen preku constitutum

possessorium na liceto A, a potoa preprodaden na liceto B so zadrùvawe na sopstvenosta vo polza na liceto A. Na vakov na~in liceto B stanuva hire-purchaser na vozniot park i negov sopstvenik po celosnata otplata na cenata. Me|utoa, sudovite vo Ju`na Afrika do deneska ne bea podgotveni da go prifatat prenosot preku constitutum possessorium vo vakvite slu~ai. Vakvite transakcii sudovite gi tretiraa kako simulirani transakcii, so koi se kamuflira ne{to {to fakti~ki pretstavuva nevladetelska zaloga, tip na tajno ili premol~no razla~no pravo {to ne e dozvoleno vo pravoto na Ju`na Afrika. Me|utoa postojat indikacii deka na{ite sudovi bi prifatile prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe kako polnova`na causa za prenosot na sopstvenosta preku constitutum

possessorium se dodeka transakcijata e oblikuvana na pravilen na~in i forma, so naveduvawe deka strankite imale namera da se potprat na taa forma, a ne da kreiraat zaloga. Nepostoeweto na bona fides (sovesnosta i ~esnosta), zatoa {to ne postoela realna namera sopstvenosta da bide prenesena na liceto A samata transakcija ja pravi ni{tovna i obid za kreirawe na nevladetelska zaloga vrz dvi`na stvar. Me|utoa, prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe seu{te ~eka na priznavawe pred sudovite vo Ju`na Afrika i postoi dale~na mo`nost deka avtomobilskata industrija }e se soo~i so Vrhovniot Apelacionen sud so test slu~aj za da se razre{i ova pra{awe.

Zakonodavnata reforma vo Ju`na Afrika vo me|uvreme se obide da go dopre ova pra{awe preku Zakonot za obezbeduvawe preku dvi`ni stvari. Ovoj Zakon go pro{iruva obemot na zalogata predviduvaj}i i nevladetelska zaloga. Dvi`nite stvari {to se predmet na obezbeduvaweto moàt da bidat "specificirani i opi{ani" vo poseben notarski akt (obvrznica) i toj mora da bide registriran. Ako se stori toa, se smeta deka konkretnata dvi`na stvar e zaloèna i ispora~ana na zalo`niot doveritel. Iako ovoj sistem e pozdraven barem od eden praven avtor, se tvrdi deka toj ne e soodveten za trgovskata praksa, a osobeno ne za avtomobilskata industrija. Osnovniot prigovor e deka Zakonot za obezbeduvawe preku dvi`ni stvari bara stokite da bidat specificirani, kako i opi{ani "na na~in {to niv gi pravi prepoznatlivi". Me|utoa, vo konkretniot slu~aj, ovoj neprijaten metod moè da se koristi samo koga sekoe vozilo vo vozniot park moè jasno da se identifikuva kako predmet na notarskiot akt vo polza na bankata.

(b) Ova pra{awe }e bide relevantno duri koga sudovite vo Ju`na Afrika }e go

priznaat prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Vo takov slu~aj, liceto B verojatno }e saka da bide vo pozicija da gi prodade vozilata od vozniot park, duri i pred da go otplati zaemot. Toa moè da go stori kako hire-purchaser, no ne i kako zakupec (lessee) na motornoto vozilo. Proda`bata i preproda`bata so zadrùvawe na sopstvenosta zatoa e mnogu posoodvetna konstrukcija. Drugiot problem so lease-back konstrukcijata e {to dogovorot moè da sodrì prili~no ve{ta~ka klauzula spored koja liceto A se obvrzuva

269

da ja napu{ti sopstvenosta vrz vozniot park po isplatata na kupovnata cena za da moè liceto B povtorno da ja stekne sopstvenosta vrz vozilata.

(v) Komercijalnite potrebi od vakvata konstrukcija se ~inat najurgentni vo

sferata na avtomobilskata industrija. (g) Spored ju`no-afrikanskoto pravo, insolventnosta na prodava~ot samata po sebe

ne vodi kon raskinuvawe na dogovorot za lizing ili hire-purchase. Ako ste~ajniot upravnik re{i da se pridrùva do dogovorot, toj mora da gi ispolni site obvrski {to trebalo da gi vr{i i samiot ste~aen dol`nik. Efektot na ste~ajnata postapka e {to ste~ajniot upravnik go stava vo istata pozicija vo koja se nao|al i ste~ajniot dol`nik. Vo praksa, ste~ajniot upravnik vo mnozinstvoto slu~ai }e izbere da se pridrùva do dogovorite za lizing i hire-purchase, pod uslov zakupecot i kupuva~ot vo naem transakcijata redovno da gi pla}aat ratite. Nema nikakva smisla ste~ajniot upravnik da go prinuduva solidniot i redovniot kupuva~ da predade nekoj ve}e koristen predmet so cel toj da bide prodaden, verojatno so zaguba i po poniska cena, istovremeno involviraj}i go ste~ajniot imot na barawe za nadomest na {teta. Sopstvenosta vrz stvarite ostanuva kaj prodava~ot (zakupodavecot), ako stanuva zbor za hire purchase, iako taa se topi so isplatata na ratite se do pla}aweto na poslednata rata. Zaradi ova stvarno pravo, zakupecot (so opcija da

kupi) ili hire purchaser ne moè da go prinudi ste~ajniot upravnik da celosno da mu go prenese sopstveni~koto pravo, duri i koga celosno ja platil cenata. Koga prodava~ot }e se najde vo ste~aj, kupuva~ot se nao|a vo ista pozicija kako i sekoe drugo lice {to ima dogovorni odnosi so ste~ajniot dol`nik {to ne se ispolneti vo celost. Ste~ajniot upravnik moè da ja otu|i stvarta samo samo vo korist na site doveriteli kako celina i ne moè da ispolni nitu edna obvrska na ste~ajniot dol`nik na {teta na celinata na ste~ajnite doveriteli, osven ako nema nekoe prioritetno pravo. Ako ste~ajniot upravnik re{i deka vo polza na ste~ajnite doveriteli vo celina e toj povtorno da stekne vladenie vrz stvarite {to bile predmet na lizing ili hire purchase dogovorite, ne postoi nikakov somne` vo ju`no-afrikanskoto pravo deka toj moè da go stori toa bez nikakvi vozdrùvawa, ostavaj}i gi zakupecot i hire purchaser so barawe za nadomest na {teta za povreda na dogovorot kako obi~ni ste~ajni doveriteli. Iako ju`no-afrikanskiot Zakon za kreditnite dogovori (so koj se regulira hire purchase) vo mnogu aspekti izvr{i izmena

na tradicionalnoto pravo, toj nitu izre~no, nitu premol~no ne mu dade na hire-purchaser bilo kakvo stvarno pravo.

DANSKA (a) Ako liceto A saka da stekne stvarno pravo vrz vozilata {to }e bide za{titeno

vo odnos na doveritelite na liceto B, liceto A moè da zeme nekoj vid razla~no pravo vrz vozilata. Razla~noto pravo na liceto A vrz vozilata }e treba da bide registrirano vo javniot register nare~en Register za vozila, ~len 42(d) od Zakonot za registracijata na imotot. Registracijata ne moè da se izvr{i vo odnos na vozniot park vo celina, zatoa {to razla~noto pravo moè da se registrira samo vo odnos na konkretna individualizirana stvar. Zatoa, mora da se izvr{i registracija na razla~noto pravo vo odnos na sekoe motorno vozilo poedine~no.

Vo Danska se rasprava dali liceto A kaj dogovorot za proda`ba i lease back moè da istaknuva pravo vrz stvarta koga vrz taa stvar izvr{uvaat doveritelite na liceto B vo

270

izvr{na postapka. Voobi~aeniot na~in na koj liceto A moè da stekne pravo vrz stvarta {to ve}e se nao|a vo vladenie na liceto B e preku razla~no pravo.

(b) Vo Danska se postavuva pra{aweto dali liceto A, kako zakupodavec kaj

dogovorot za proda`ba i lease back, moè da ja istaknuva sopstvenosta vrz stvarta vo izvr{nata postapka vo koja doveritelite na liceto B izvr{uvaat vrz taa stvar. Zadninata na raspravata {to go okruùva ova pra{awe e deka obezbeduvaweto vrz dvi`nata stvar moè da se kreira samo kako razla~no pravo (charge) ili zaloga. Edniot stav veli deka

proda`bata i lease back dogovorot pretstavuva finansiska transakcija kaj koja liceto A pozajmuva pari na liceto B i se obiduva da stekne razla~no pravo (preku sopstvenosta) vrz vozilata vo slu~aj liceto B da ne go plati preostanatiot dolg. Bidej}i razla~noto pravo moè da se kreira samo kako charge ili zaloga, vo na{eto razgleduvawe, vakvata transakcija }e se smeta za evazija (izbegnuvawe) {to nema da bide polnova`na vo odnos na doveritelite na liceto B.

Razli~no tolkuvawe e deka proda`bata i lease back pretstavuva obi~na transakcija {to treba da se priznae za polnova`na ako stvarta bila prodadena po pravi~na cena, a dogovornite uslovi se soglasni so normalnite uslovi za takov vid dogovor. Sopstvenosta verojatno nema avtomatski da premine na liceto B na krajot na dogovorniot period, zatoa {to toa }e pretstavuva indikacija za proda`ba na kredit.

Me|utoa, vo eden slu~aj naveden vo danskite nedelni pravni izve{tai vo 1983 godina, strana 783, Visokiot sud presudil deka proda`bata i lease back dogovorot mu dozvoluvaat na zakupodavecot da ja bara sopstvenosta vrz stvarta vo odnos na doveritelite na liceto B. Presudata zabeleùva deka ne postoela silna indikacija deka zakupecot ima pravo na sopstvenost vrz stvarta {to mu bila pre-prenesena.

Ovoj slu~aj ne i stavi kraj na debatata. Se dodeka slu~ajot ne dojde do Vrhovniot sud, raspravata moè da trae beskrajno. Zatoa, proda`bata i lease back dogovorite ne se mnogu voobi~aeni.

(v) Odgovorite na delovite (a) i (b) se primenuvaat i na drugite stvari. Me|utoa,

koga stvarite ne se motorni vozila se javuvaat nekoi problemi. Ako liceto B ima vo sopstvenost nedvi`nost od koja go vodi svoeto pretprijatie i ako vrz taa nedvi`nost bide kreirano razla~no pravo, toga{ razla~noto pravo gi opfa}a i ma{inite i tehni~kata oprema {to se koristat za pretprijatieto (~len 37 od Zakonot za registracija na imotot). Ovie pravila gi opfa}aat ma{inite i tehni~kata oprema i ni{to drugo. Pobaruvawata vo odnos na treti lica i stokite vo zaliha ne moàt da se koristat kako obezbeduvawe spored ovie odredbi. Spored ~lenot 37, ma{inite i tehni~kata oprema }e bidat opfateni so razla~noto pravo kako oprema, koga taa }e stane sostaven del od pretprijatieto, osven ako prethodno ne bilo vospostaveno nekoe posebno pravo vo odnos na taa oprema (razla~no pravo, zadrùvawe na sopstvenosta ili lizing). Vo takov slu~aj, ma{inerijata i tehni~kata oprema ve}e bile koristeni od strana na pretprijatieto vo momentot vo koj bankata saka da dobie obezbeduvawe. Zatoa, bankata ne moè da go stekne svoeto pravo bez da gi po~ituva drugite razla~ni prava vrz nedvi`nosta.

Ako liceto B ne e sopstvenik na zemji{teto i zgradata od koja go vodi svoeto pretprijatie, toj moè da kreira razla~no pravo vrz ma{inite i tehni~kata oprema. Vo vakvi okolnosti, toj moè da kreira razla~no pravo vrz seta ma{inerija i tehni~ka oprema na pretprijatieto spored ~lenot 47(2)(b) od Zakonot za registracija na imotot. Vakvoto razla~no pravo e mnogu voobi~aeno i ima efekti sli~ni na onie od ~lenot 37 od istiot Zakon.

271

(g) Ako liceto A registriralo razla~no pravo vrz vozilo, toj ima pravo na prihodite ostvareni od proda`bata na toa vozilo. No toj }e treba da ~eka voziloto da bide prodadeno. Osnovnoto pravilo so koe se regulira pozicijata vo vrska so registriranite razla~ni prava koga sopstvenikot na stvarta oti{ol vo ste~aj e ~lenot 85 od Zakonot za ste~aj. Spored ovoj ~len, prinudnata proda`ba na imotot na dol`nikot moè da se napravi samo po barawe na imotot ili soglasnost na imotot. Ova glavno opfa}a razla~ni prava vrz nedvi`nostite i razla~ni prava vrz dvi`nite stvari. Ako imotot ne pobaral prinudna proda`ba vo rok od {est meseci od denot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka, razla~niot doveritel koj ima vtasano pobaruvawe moè da bara imotot da go realizira predmetot na obezbeduvaweto.

[VEDSKA (a) Spored Zakonot za hipoteka vrz pretprijatieto od 1984 godina (lagen om

foretagsinteckning) dol`nikot moè da kreira razla~no pravo vrz site dvi`ni stvari, so izvesni isklu~oci (stavri {to moàt da bidat predmet na obezbeduvawe spored drugi zakoni, akcii i udeli, sopstveni menici i obvrznici nameneti za javnosta, gotovina i pobaruvawa od banki). So drugi zborovi, stanuva zbor za razla~no pravo vrz pretprijatieto {to gi opfa}a najgolemiot del dvi`ni stvari na dol`nikot. Me|utoa, dol`nikot moè slobodno da raspolaga so stvarite (duri i koga tie se vo ra~na zaloga so izvr{en prenos na vladenieto na zalo`niot doveritel), se dodeka ne se prodava celoto pretprijatie. Zatoa, kupuva~ot moè da stekne prioritet pred razla~niot doveritel na stvarta. Ako liceto A saka nitu edno treto lice da nema prioritet pred negovoto pravo vrz vozniot park, toj mora da gi kupi vozilata i ili da stekne vladenie vrz niv ({to ne e prakti~no re{enie: constitutum possessorium ne e dozvolena) ili da go registrira svoeto

kupuvawe spored Bills of Sales Act {to se primenuva na dvi`nite stvari (losorekopslagen, od

1835 godina so podocne`nite izmeni). Toga{ toj }e ima pravo na ius separationis (izla~no pravo). Za da gi ugasi pravata na liceto A, podocne`niot kupuva~ mora da bide sovesen i da gi zeme vozilata vo svoe vladenie (Zakon za sovesno kupuvawe od 1986 godina, lagen om

godtrosforvarv av losore) {to isto taka se primenuva na dvi`nite stvari. Pravoto na liceto A vrz kupenite stvari ne se poni{tuva zaradi faktot {to A mu gi dalo stokite na liceto B vo zakup (lizing). Ako kupuva~ot mu dozvolil na prodava~ot da gi zameni novite stoki (supstitucija) za individualno registriranite stoki, kupuva~ot }e bide za{titen kako sopstvenik vo odnos na orginalnite stoki, no nema nikakvo pravo vrz supstitutot (zamenata) (NJA 1927, 369).

Se do 1835 godina, nemalo nikakvo somnenie deka kupuva~ot steknuva sopstveni~ko pravo i stanuva za{titen vo odnos na doveritelite na prodava~ot so samoto sklu~uvawe na

dogovorot za proda`ba. Taa godina e donesen prviot Bills of Sales Act. Spored ovoj zakon ({to podocna e izmenet), kupuva~ot koj }e gi ostavi kupenite stvari vo vladenie na prodava~ot e za{titen vo odnos na doveritelite na prodava~ot samo ako sudski ja registriral svojata transakcija (so specifikacija na kupenite stoki) i samo ako pominale trieset dena od taa registracija pred poveduvaweto na izvr{nata ili ste~ajnata postapka. Celta bila da se spre~at dol`nicite, koga se soo~eni so izvr{na postapka, da se prepravaat deka stvarite vo nivno vladenie vsu{nost se prodadeni na nekoj drug, koj }e ja potvrdi taa izjava, {to vo minatoto bilo lesno da se napravi. Spored sudskata praksa, sosema e jasno deka kupuva~ot koj gi ostavil stokite vo vladenie na prodava~ot bez registracija na transakcijata nema nikakva za{tita od doveritelite na prodava~ot,

272

nezavisno od toa {to stanuvalo zbor za izvorna kupoproda`ba (vidi na primer NJA 1925,

130). Na kupuva~ot ne mu pomaga toa {to stokite bile individualno specificirani vo dogovorot i {to moè da se identifikuvaat pri izvr{nata postapka. Dolga niza godini se debatiralo dali registracijata spored Bills of Sales Act }e bide efektivna i vo slu~aj koga proda`bata bila za celite na obezbeduvaweto, bez ogled na toa {to zaloèniot predmet moralo da mu bide predaden vo vladenie na zalo`niot doveritel (~len 1, Glava 10 od Trgovskiot zakonik od 1734 godina). Vo NJA 1912, 156 bilo re{eno deka se primenuva

registracijata spored Bills of Sales Act i deka taa dava za{tita i na transakciite za obezbeduvawe. Vo takov slu~aj, kupuva~ot ima izla~no pravo (pravo na separacija) vo izvr{na i ste~ajna postapka, no mora da dade ot~et za sekoj vi{ok nad negovoto obezbedeno pobaruvawe (vidi go zadolìtelniot ~len 37 od Zakonot za dogovorite od 1915 godina). Bills of Sales Act ne se koristi mnogu, zatoa {to kupuva~ot ne steknuva prioritet pred razla~nite prava vrz pretprijatieto dadeni pred ili vo rok od 30 dena od registracijata na kupoproda`nata transakcija. Golem broj avtori tvrdat deka izvornite proda`bi (no ne i proda`bite za celite na obezbeduvaweto) isto taka }e bidat polnova`ni vo odnos na doveritelite na prodava~ot, samo zaradi faktot na nivniot dogovor; i deka izmamite moàt da se izbegnat so postojnata prezumpcija vo Zakonikot za izvr{uvawe deka dvi`nite stvari vo vladenie na dol`nikot mu pripa|aat na dol`nikot. Neodamna e predloèna reforma vo vrska so proda`bite na potro{uva~ite od strana na eden komitet ~ii nadle`nosti bea ograni~eni samo na ova pra{awe (SOU 1995:11).

(b) Proda`bata i lease back aran`manite so registracija na pravoto na kupuva~ot

spored Bills of Sales Act se prakticiraat (iako ne voobi~aeno) na primer koga edno privatno lice saka da pozajmi pari so koristewe na individualno specificirani dvi`ni stvari, kako ~amec, brod i sli~no kako predmet na obezbeduvaweto {to prodava~ot go zema vo

vladenie. Inaku, razla~noto pravo vrz pretprijatieto pretstavuva remedium. Constitutum

possessorium ili vremenski ograni~eniot prenos na vladenieto nema da bidat dovolni (NJA

1925, 535). Zakupodavecot ima pravo na separacija (izla~no pravo) koga zakupecot }e padne vo zadocnuvawe (neispolnuvawe), no klauzulite za zaplena i za nadomest na {teta moàt da se modificiraat soglasno Zakonot za dogovorite.

(v) Odgovorot se odnesuva na site dvi`ni stvari, osven na brodovite i

vozduhoplovite, na koi za odredeni aspekti se primenuvaat posebni pravila. Isto taka postojat posebni zakoni {to se primenuvaat na dobitokot i na zemjodelskata oprema {to sopstvenikot na zemji{teto mu ja dal pod zakup na svojot zakupec (glava 9, ~len 35

Zemji{en zakonik, jordabalken). Ovde ne postoi uslovot za individualizacija na dvi`nite stvari. Kravite i p~elite moàt da variraat (float) vo ramkite na nekoja fiksno utvrdena vrednost.

(g) Ako finansiskata kompanija A otide vo ste~aj, ste~ajniot imot stapuva na

mestoto na ste~ajniot dol`nik A. Na primer, liceto B moè da gi separira stvarite {to toj gi prenel vo vladenie na liceto A za celite na obezbeduvaweto, isto kako liceto A da bilo zaloèn doveritel. Rabotite moè da bidat poinakvi ako stanuva zbor za zakup (lizing). Po~etnata to~ka, vrz osnova na principite sodràni vo Trgovskiot zakonik od 1734 godina e deka zakupecot nema za{tita vo odnos na doveritelite na zakupodavecot. Toa zna~i deka ste~ajniot upravnik moè da bira pome|u prodolùvawe ili raskinuvawe na lizingot, pri {to raskinuvaweto pretstavuva osnov za barawe nadomest na {teta od strana na zakupecot, {to nema prioritet. Vo literaturata prili~no se diskutiralo dali ovoj princip treba da bide ograni~en koga stanuva zbor za finansiski lizing, osobeno

273

koga zakupecot, po istekot na dogovorot za lizing, ima opcija da ja kupi stvarta po cena {to ja odrazuva vrednosta na stokite. Neodamna za{tita od treti lica dobija zakupite (lizingot) na patenti i trgovski znaci (to est licencite), zaradi nivnata ekonomska va`nost. Za finansiskiot lizing nema presedani (sudska praksa), no prili~no e verojatno deka Vrhovniot sud moè da mu obezbedi na zakupecot nekoj vid za{tita.

FINSKA (a) Najsiguren na~in liceto A da stekne stvarno pravo vrz vozilata e da registrira

razla~no pravo vrz niv (razla~no pravo vrz vozilo). Ovoj vid razla~no pravo moè da se koristi ako konkretnoto motorno vozilo e avtobus, kamion, {leper ili sli~no vozilo, no ne i ako stanuva zbor za avtomobil (lesna kola). Problemot kaj ovoj vid razla~no pravo e {to toa mora da bide registrirano oddelno za sekoe vozilo. Vozniot park ne moè da bide registriran kako takov, kako celina ili zbir na vozila. Od druga strana, razla~nite prava vrz vozilata davaat prioritetno pravo od prva klasa i ne se gasat nitu vo odnos na

bona fide kupuva~ite. Sekoj vid motorno vozilo moè da se iskoristi kako predmet na obezbeduvawe za

celite na razla~noto pravo vrz pretprijatieto. Razla~noto pravo vrz pretprijatieto gi opfa}a prakti~no site dvi`ni stvari {to se koristat vo pretprijatieto i nema potreba od individualizacija na stvarite na nekoj podetalen na~in. Slabosta na razla~noto pravo vrz pretprijatieto opfa}a na primer relativno nizok prioriteten status i mo`nost razla~noto pravo da se ugasi so proda`ba na stvarta vo redovnoto rabotewe ili so bona

fide kupuvawe. Dvata aran`mana se koristat relativno masovno, iako nema nekoi precizni

statistiki.

(b) Pravilata vo vrska so proda`bata i lease-back aran`manite ne se mnogu jasni. Ne postoi jasen presedan na Vrhovniot sud, a nekoi poniski sudovi imaat protivre~ni presudi. O~igledno, vakvite aran`mani imaat nekoja privle~nost za finansierite, zatoa {to nekoi od niv ve}e gi koristele. Negativniot stav na doktrinata od druga strana glavno se temeli na argumentot deka ovoj tip dogovor ima su{testveni sli~nosti so tipi~niot prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto i kako takov mora da se smeta za obid za zaobikoluvawe na pravilata za zaloga.

(v) Pogore opi{anite pravila generalno se primenuvaat na site dvi`ni stvari, a

ne samo na motornite vozila. Me|utoa, registracijata na razla~noto pravo vo vrska so konkretnite stvari e mo`na samo vo posebni slu~ai. Pokraj kamionite, {leperite i

sli~nite vozila, reìmot gi opfa}a i (1) plovilata; (2) brodovite vo izgradba; (3) vozduhoplovite; (4) vozduhoplovite vo izgradba; (5) patentite i drugite prava od

industriska sopstvenost i (6) akciite, obvrznicite i drugite hartii od vrednost so koi javno se trguva.

(g) Ste~ajot na liceto A ne vlijae vrz pozicijata na liceto B, ako strankite

kreirale razla~no pravo. Ste~ajniot upravnik ne moè da bara predvremena isplata na dolgot. Po isplatata, stvarta {to bila vo sopstvenost na liceto B se osloboduva odsite

optovaruvawa. Ako strankite koristele proda`ba i lease back aran`man, situacijata na

274

liceto B e donekade nejasna. Me|utoa, najverojatno ste~ajot na liceto A nema da vlijae na pozicijata na liceto B.

SPOREDBENI ZABELE[KI Delovi (a) - (v) Slu~ajot 10 prezentira fakti~ka situacija vo koja se bara obezbeduvawe za

bankarski kredit, kako sprotivnost na obezbeduvawe na purchase money (za kupoven kredit od trgovecot koj ja prodava stvarta). Obezbeduvaweto se sostoi vo oprema, to est predmet {to moè da se identificira, {to dol`nikot ne saka da mu go predade na doveritelot vo vladenie i kade {to ne postoi namera stvarta da bide preprodadena vo redovnoto trgovsko rabotewe. Za da ja zadovoli potrebata od razla~no pravo vo ovaa konkretna situacija, moàt da se iskoristat razli~ni konstrukcii i tie i fakti~ki se iznajdeni vo dràvite ~lenki na EU i vo Ju`na Afrika.

Slednovo rezime poa|a od osnovnata distinkcija pome|u razla~nite prava {to se bazirani na sopstvenosta (grupa (i)) i nevladetelskite razla~ni prava {to se bazirani na idejata na zaloga, no kaj koi realnoto predavawe na stvarta {to e predmet na obezbeduvaweto vo vladenie na doveritelot e zameneto (supstituirano) so drug vid publicitet, na primer so registracija (grupa (ii)). Spored ovaa distinkcija upotrebata na

proda`bata i lease back aran`manot (del (b)) i pripa|a na grupata (i) i zatoa toj se razgleduva zaedno so prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto. Vo slu~ajot 10, motornite vozila se izbrani kako potencijalen predmet na obezbeduvaweto zatoa {to tie davaat krajno prakti~en primer na oprema ili stvar {to moè individualno da se izdvoi i razlikuva (to est stvar za koja ne postoi namera kontinuirano da se prodava i

zamenuva) {to se koristi kako predmet na razla~noto pravo. Bez ogled na toa, raspravata ne e ograni~ena na vozilata (del (v)). Slednite zabele{ki isto taka nastojuvaat da se

odnesuvaat na site vidovi specifi~ni (opredeleni) stoki {to ostanuvaat vo vladenie na dol`nikot, za da se koristat vo negovoto trgovsko pretprijatie.

(i) Koristewe na sopstvenata stvar za celite na obezbeduvaweto Germanija i Grcija se edinstvenite jurisdikcii {to prenosot na sopstvenosta za

celite na kreiraweto razla~no pravo go smetaat za polnovaèn i sposoben da se istaknuva vo odnos na treti lica, bez da baraat nekoja posebna forma ili publicitet. Site drugi jurisdikcii vakviot prenos go smetaat ili za celosno ni{toven, ne samo erga omnes tuku i inter partes ili nepolnovaèn samo vo odnos na treti lica. [vedskoto pravoo dozvoluva registrirana proda`ba {to isto taka moè da se koristi za celite na obezbeduvaweto, a {to }e go za{titi prodava~ot (A) vo odnos na doveritelite na kupuva~ot (B). Me|utoa, zaradi pri~inite istaknati vo {vedskiot izve{taj, registriranata proda`ba ne se koristi mnogu vo praksata. Vo [panija seu{te e sporna dozvolenosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i negovata polnova`nost vo odnos na treti lica.

Zadrùvaweto na sopstvenosta {to -kako {to vidovme - naiduva na pove}e odobruvawe, isto taka moè da se koristi vo ovoj kontekst, no so odredeni ograni~uvawa. Avstriskiot i ju`no-afrikanskiot izve{taj gi opi{uvaat vakvite praksi so koi ili zadrànata sopstvenost se prenesuva na bankata od strana na treto lice (Avstrija) ili

275

vozilata se prodavaat na bankata, a potoa povtorno se prodavaat nazad so zadrùvawe na sopstvenosta na dol`nikot koj zema kredit (Ju`na Afrika). Samo vtoriot metod e moèn vo okolnostite na slu~ajot 10. Interesno e da se zabeleì deka istiot vid proda`na i preproda`na transakcija {to denes se smeta prifatliva vo Ju`na Afrika, isto taka se koristi i vo Germanija i Holandija u{te od ranite fazi na evolucijata na prenosot na

sopstvenosta kako obezbeduvawe i e sankcionirana od strana na sudovite kon krajot na XIX

i po~etokot na XX vek.

Proda`bata i lease back transakcijata e tret i naj{iroko prifaten na~in za koristewe na sopstvenosta kako razla~no pravo. Vo odnos na stepenot na prifatlivosta deneska grubo moème da razlikuvame ~etiri grupi jurisdikcii:

(1) Vo Germanija, Belgija, [panija i Holandija proda`bata i lease back transakciite se polnova`ni bez da ima potreba da se izbegnuva nadvore{niot vpe~atok deka stanuva zbor za prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto. Toa ne e za iznenaduvawe vo germanskoto pravo. No kako {to istaknuva holandskiot izve{taj, prili~no e v~udoneviduva~ki {to Hoge Raad (Vrhovniot sud) go prifatil ovoj stav samo tri godini po generalnata zabrana na prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto i cesijata na pobaruvawata za obezbeduvawe utvrdena so noviot Zakonik (iako Hoge Raad ja ostavil otvorena vratata za isklu~oci). Isto taka e v~udoneviduva~ki

{to belgiskoto pravo dozvoluva proda`ba i lease back, zatoa {to se do neodamna toa strogo se pridrùva{e do doktrinata za o~igledniot kredit (credit apparent).

(2) Vtorata grupa ja so~inuvaat Avstrija, Portugalija, Italija, Anglija, Irska, [kotska, Danska i Finska. Iako vo razli~na merka, izve{taite ja istaknuvaat opasnosta

deka proda`bata i lease back transakcijata moè da se okarakterizira, so razli~ni posledici, kako prenos na sopstvenosta za obezbeduvawe ili - poop{to kaàno - kako nevladetelsko razla~no pravo, ako dogovorot ne li~i na vistinski dogovor za lizing.

(3) Tretata grupa ja so~inuvaat Francija i [vedska. Dvete go izbegnuvaat problemot na razlikuvawe na dogovorot za lizing i razla~noto pravo {to }e podleì na registracija so ednostavno barawe na istiot publicitet kako i za lizing transakcijata. Bez registracijata, pravata na zakupodavecot vrz stokite ne moàt da se istaknuvaat vo odnos na treti lica.

(4) Gr~koto pravo pretstavuva anomalija vo sporedba so drugite jurisdikcii zatoa {to toa gi podveduva dogovorite za lizing na postrogi uslovi (pismena forma, registracija) vo sporedba so prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe.

Najvidlivata razlika vo vrska so koristeweto na sopstvenosta kako razla~no pravo ja sre}avame pome|u germanskoto i gr~koto pravo, od edna strana i drugite evropski jurisdikcii, od druga. Pri~inite {to se izneseni vo nacionalnite izve{tai za pojasnuvawe na ovaa su{testvena razlika vo priodot zasluùvaat natamo{na analiza.

Nu`nosta od isporaka za prenosot na sopstvenosta moè da se kaè deka pretstavuva pre~ka za prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto, kako {to toa go zabeleùva {kotskiot izve{taj. No i vo germanskoto pravo isto taka isporakata e nu`na za da dojde do prenos na sopstvenosta na kupuva~ot. To~no e, kako {to istaknuva germanskiot izve{taj, deka realnata isporaka moè da bide zameneta so constitutum

possessorium (~len 931 Gra|anski zakonik), no ovaa mo`nost postoi vo razli~ni drugi zemji {to sepak prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe }e go smetaat za nevaliden, na primer Avstrija i Holandija. Uslovot za isporaka ne postoi vo onie sistemi {to vo odnos

na prenosot na sopstvenosta se pridrùvaat do principot solo consensu, kako Francija, Belgija i Italija, no {to bez ogled na toa ne ja priznavaat polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe.

276

Druga pri~ina {to ~esto se naveduva e zabranata na tnr. pactum commissorium. Pri~inata e jasno navedena vo izve{taite za Italija i Portugalija, iako taa ne moè da se najde vo presudata na francuskiot Kasacionen sud vo odnos na toa dali moè da se poddrì germanskiot dogovor za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, koga predmetot na obezbeduvaweto ja preminal francusko-germanskata granica. Povtorno, ovaa zabrana isto taka e sostaven del od germanskoto pravo za vladetelskata zaloga: vidi ~len 1229 Gra|anski zakonik. No bidej}i fiducijarniot karakter na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe efektivno gi ograni~uva ovlastuvawata na sopstvenikot, ~lenot 1229 od germanskiot Gra|anski zakonik ne ja poni{tuva transakcijata. Moème da razmisluvame za sli~ni re{enija za da se nadmine zabranata na pactum commissorium i vo drugite zemji.

Treto, moè da se tvrdi deka celta na kreiraweto na razla~noto pravo ne e polnova`na ili dovolna osnova (causa) za prenosot na sopstvenosta, so {to ili se spre~uva polnova`nosta na prenosot ili toj se podveduva na barawe za neosnovano zbogatuvawe. Ova pri~ina na primer e navedena vo izve{tajot za Ju`na Afrika, iako vo vrska so proda`bata i preproda`bata so zadrùvawe na sopstvenosta. Me|utoa, argumentot se ~ini

deka e petitio principii. Ako prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe se smeta za polnovaèn, osnovniot dogovor za obezbeduvaweto moè da se konstruira kako

polnova`na causa, inaku }e se primeni sprotivnoto re{enie. Sprotivno na stavovite izneseni vo gr~kata i {panskata pravna literatura, principot na apstrakcija ne moè da se smeta za re{ava~ka pri~ina za prifatlivosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Iako spored principot na apstrakcija prenosot na sopstvenosta ostanuva polnovaèn duri i koga nema pravedna ili zakonita osnova (causa), prenosot sepak ima potreba od polnova`na obligacija kako svoja potkrepa. Vo poinakov slu~aj, sopstvenosta }e treba povtorno da se prenesuva vrz osnova na pravilata za neosnovano zbogatuvawe. Pravoto vo Ju`na Afrika {to se drì do principot na apstrakcija nudi primer za ova.

êtvrtata i verojatno najuverlivata pri~ina {to e iznesena za zabranata na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe e nepostoeweto na publicitet. No kolku {to ovoj argument e vtemelen na primenata na pravilata za vladetelskata zaloga, germanskoto pravo {to trgnuva od istata lex scripta kako i drugite jurisdikcii, povtorno dava primer za konstrukcija {to ja poddrùva polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Razlikata leì vo faktot {to germanskite sudovi ednostavno ne go primenuvaat uslovot za realnata isporaka (~len 1205 Gra|anski zakonik) na prenosot na sopstvenosta za obezbeduvawe. Toa verojatno pove}e se dolì na voveduvaweto na posebni ili generalni nevladetelski razla~ni prava {to baraat registracija {to principot na publicitet e zasilen vo onie jurisdikcii {to ne ja priznavaat "razla~nata sopstvenost", odnosno prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto. So isklu~ok na Avstrija i Ju`na Afrika, site tie jurisdikcii predviduvaat poseben na~in za kreirawe na ne-vladetelski razla~ni prava vrz dvi`nite stvari, vo forma na fiksni ili razla~ni prava vrz pretprijatieto, mortgage, hypothec ili ra~na zaloga.

Da ja zaklu~ime ovaa kusa rasprava, moè da se kaè deka razlikata pome|u germanskoto i gr~koto pravo i drugite jurisdikcii {to se analizirani ne moè na zadovolitelen na~in da se objasni so razlikite vo vrska so generalnite pravila za prenosot na sopstvenosta ili so zakonskite pravila vo vrska so vladetelskata zaloga.

Pri~inata se ~ini pove}e leì vo razvojot vo ovaa sfera na pravoto kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek. vo toj period evropskite ekonomii vo ekspanzija se soo~ile so enormno zgolemuvawe na pobaruva~kata za krediti i obezbeduvawe {to ne moèlo da se zadovoli samo preku upotrebata na vladetelskata zaloga ili razla~nite prava vrz nedvi`nostite. Vo odreden broj jurisdikcii, na primer vo Francija, Belgija i Italija

277

do{lo do zakonodavna intervencija i bile kreirani posebni razla~ni prava kaj koi potrebata od isporaka bila zameneta so uslov za registracija. Ni{to od seto toa ne se slu~ilo vo Germanija, kade {to sudovite i vo kraen stepen zakonodavstvoto go sankcionirale ona {to praksata go sozdala za sebe.

(ii) Razla~ni prava bazirani na idejata za zaloga bez gubewe na vladenieto Postojat tri glavni kriteriumi spored koi moè da se analiziraat razli~nite

nevladetelski razla~ni prava {to se spomenati vo izve{taite: (1) pra{aweto dali pravoto se vrzuva samo za konkretna i opredelena dvi`na stvar ili moè da se vrze za korpus na dvi`ni stvari vo koi individualnite sostavni elementi moàt da se menuvaat (fiksni ili razla~ni prava vrz pretprijatieto); (2) pra{aweto dali konkretnoto razla~no pravo moè da se primenuva na site vidovi dvi`ni stvari i na site vidovi pobaruvawa ili e ograni~eno na posebni kategorii kako dvi`ni stvari {to podleàt na registracija (vozila, brodovi, vozduhoplovi) ili na specifi~ni vidovi pobaruvawa, kako

pobaruvawa proizlezeni od kupoproda`ba; i (3) pra{aweto na koj na~in se re{ava nedostatokot na realnata isporaka.

Vo vrska so prvoto pra{awe, floating charge (razla~noto pravo vrz pretprijatieto) e dete na angliskoto common law i isto taka fatilo koren vo Irska i [kotska. Toa na

sli~en na~in "pu{tilo noga" vo [vedska i Finska i verojatno }e bide transplantirano vo gr~koto pravo. Site drugi zakonodavstva go poznavaat samo ona {to moè da se nare~e fiksno razla~no pravo, {to zna~i razla~no pravo {to se vrzuva za konkreten predmet {to e opredelen. Ovaa distinkcija detalno }e ja razgleduvame vo slu~ajot 11, kade {to mnogu pove}e ima smisla zatoa {to se odnesuva na razla~ni prava vrz varijabilni zalihi.

Vo vrska so vtoroto pra{awe, {panskoto, holandskoto, angliskoto i irskoto pravo priznavaat tip na zalogi {to podleàt na registracija ili fiksni razla~ni prava {to se primenuvaat na site kategorii dvi`ni stvari. Mnozinstvoto jurisdikcii, od druga strana nudat zakonska ramka za kreirawe na razla~ni prava {to podleàt na registracija samo vo odnos na posebni tipovi dvi`ni stvari, kako na primer vozila, kamioni, vozduhoplovi, brodovi itn. Francija, Belgija, Portugalija, Italija, Danska, [vedska i Finska i pripa|aat na ovaa grupa, no isto taka i Anglija i Germanija {to vo odnos na opredelena oprema so visoka vrednost kako vozduhoplovite i brodovite priznavaat poseben vid zaloga {to podleì na registracija. Vo Francija, zakonskata mo`nost za kreirawe na razla~no pravo duri moè da bide ograni~ena na poseben vid dolgovi. Francuskiot izve{taj upatuva na primer deka gage sur vehicule moè da se koristi samo od strana na prodava~ot za da se obezbedi isplatata na kupovnata cena na konkretnoto vozilo.

Kone~no, nedostatokot na publicitet {to proizleguva od otsustvoto na realna isporaka naj~esto se kompenzira (i pove}e od toa) so uslovot za registracija vo javno dostapnite registri. Vakvata registracija moè da bide vrzana liceto koe go dava obezbeduvaweto ili za predmetot na obezbeduvaweto. Prvata opcija e prifatena vo Anglija, Irska i [kotska; vtorata se sledi vo najgolemiot broj jurisdikcii {to predviduvaat razla~ni prava samo za posebnite tipovi imot: kako na primer francuskoto

gage sur vehicule ili italijanskoto privilegio sull' autoveicolo. Me|utoa, isto taka ima jurisdikcii {to baraat po~ituvawe na izvesna forma bez da

go pravat razla~noto pravo javno. Najistaknat primer e holandskata "tivka ili premol~na zaloga" {to e vovedena za da go zameni prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, pri nejzinoto poni{tuvawe. Zalogata fakti~ki e premol~na i tivka. Duri i koga strankite optirale registracija, namesto koristewe na notarski akt, tretite lica nemaat mo`nost

278

da se informiraat za postoeweto na tie zalozi, zatoa {to registerot ne e dostapen na javnosta. Ako pri~inata za zabranata na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe bila nesigurnosta {to se kreira so skrienite, nevladetelski razla~ni prava, moème da si go postavime i pra{aweto vo {to se sostoi toga{ prednosta na takvite "tivki" zalozi. Ovaa tenzija moè da bide edna od pri~inite zo{to Hoge Raad ne sakal premnogu seriozno da ja svati zabranata za prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i cesijata na pobaruvawata za obezbeduvawe.

Del (g) Situacijata na liceto B vo ne mnogu verojatniot slu~aj na ste~aj na liceto A,

zavisi od prirodata na transakcijata na obezbeduvawe {to e sklu~ena. Kako generalno pravilo, liceto B uìva podobra pozicija ako strankite se dogovorile za razla~no pravo vo strogata smisla na toj zbor, vklu~uvaj}i go i prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, otkolku ako ja iskoristile proda`bata i lease-back dogovorot.

Onie jurisdikcii {to priznavaat charge (Anglija, Irska, [kotska i Portugalija) ili nevladetelska zaloga (Holandija) izvlekuvaat o~igleden zaklu~ok deka liceto B ostanuva sopstvenik na vozilata i zatoa ima pravo da ja vindicira svojata neoptovarena sopstvenost, pod uslov da go isplati zaemot. Nekoi re{enija se primenuvaat vo germanskoto i gr~koto pravo, koga liceto B ja prenelo sopstvenosta kako obezbeduvawe na

liceto A. Ovoj rezultat {to ne e tolku o~igleden pretstavuva konsekvenca na fiducijarniot karakter na transakcijata.

Ako strankite sklu~ile dogovor za proda`ba i lease back, odgovorot na delot (g) e mnogu porazli~en i po{arenolik. Niv }e gi razgleduvame vo sporedbenite zabele{ki za slu~ajot 14(g).

279

SLUÂJ 11: BANKARSKI ZAEM ZA TRGOVEC NA GOLEMO

(razla~no pravo vrz revolving trgovska zaliha - sopstvenost kako obezbeduvawe - razla~no pravo vrz pretprijatie - actio Pauliana)

Liceto A, finansiska institucija, ima namera da mu dade zaem na liceto B koe

po~nuva pretprijatie kako trgovec na golemo so galanterija za motorni vozila. Za da ja izbegne li~nata odgovornost, liceto B osnova dru{tvo so ograni~ena odgovornost (C). Liceto A saka da dobie razla~no pravo vrz zalihite {to }e bidat prisutni vo delovnite

prostorii na liceto C. Prirodata na pretprijatieto e takva {to zalihite postojano }e se prodavaat i }e se zamenuvaat so novi. Zatoa, liceto A ne saka negovoto razla~no pravo da

bide ograni~eno na postojnata zaliha; tuku saka toa da gi opfati i zalihite {to liceto C

}e gi kupuva vo idnina. PRA[AWA: (a) Dali ovoj aran`man e moèn? Opi{i gi negovite glavni karakteristiki i

preduslovi, vklu~uvaj}i gi i site uslovi {to moàt da postojat vo vrska so formata, registracijata, posebnoto skladirawe itn.

(b) Kakvi prava vakviot aran`man mu dava na razla~niot doveritel (A) vo slu~aj na

insolventnost na liceto C? Ili ako nekoj drug (neobezbeden) doveritel se obide da izvr{i vrz zalihite?

(v) Kolku voobi~aeni se aran`manite od vakov vid vo delovnata praksa? (g) Dali postojat nekoi ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot na

obezbeduvaweto vo odnos so iznosot na obezbedeniot zaem? Varijacija Pozicijata e onakva kakva {to e opi{ana pogore, osven {to razla~noto pravo e

kreirano mnogu meseci po davaweto na zaemot, vo vremeto koga liceto C ve}e po~nuva da ima finansiski problemi.

Dali toa vlijae vrz pravnata pozicija na liceto A? Ako e toa taka, na koj na~in? RASPRAVA GERMANIJA (a) Kako i vo slu~ajot 10, strankite moàt da go iskoristat prenosot na

sopstvenosta kako obezbeduvawe. Vo slu~ajot 10, razla~noto pravo se odnesuva{e na konkreten predmet {to lesno moè da se identifikuva. Vo takov kontekst, principot na

opredelenosta (specifi~nosta) (principot deka stvarnite prava mora sekoga{ da se odnesuvaat na konkreten predmet) ne pretstavuva{e nikakov problem. Vo vrska so

280

trgovskite zalihi mora da se razgledaat dve pra{awa: (1) Na koj na~in zalihite {to }e bidat steknati vo idnina }e bidat pokrieni so razla~noto pravo? (2) Na koj na~in }e bide

zadovolen principot na specifi~nosta (deka stvarta treba da bide opredelena ili opredeliva)?

Vo vrska so prvoto pra{awe, vo germanskoto pravo prenosot na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari kako obezbeduvawe moè da se pro{iri i na zalihite {to }e bidat steknati od strana na dol`nikot vo idnina. Dvata dogovora nu`ni za prenosot na sopstvenosta, realniot dogovor (Einigung) i constitutum possessorium (~len 868 Gra|anski zakonik) kako zamena za isporakata, moàt da bidat sklu~eni odnapred. Tie }e stanat operativni i }e proizveduvaat pravno dejstvo vedna{ {tom dol`nikot }e stekne sopstvenost vrz novata zaliha.

[to se odnesuva do vtoroto pra{awe, testot za soobrazuvawe so principot na

opredelenosta (specificity) e dali tretoto lice, koe bilo svesno za sodrìnata na dogovorot pome|u strankite, }e moè da upati na konkretnite stoki {to podleàt na prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, bez da ima potreba da upatuvaat na drugi dokumenti, knigi itn. Prenosot na sopstvenosta vrz zalihite kako obezbeduvawe voobi~aeno se vr{i na eden od slednive na~ini, {to go zadovoluvaat ovoj uslov: (1) se predviduva (stipulira) deka prenosot se odnesuva na site zalihi skladirani vo nekoja konkretna prostorija (soba) ili (2) konkretnite zalihi se skladirani oddelno (posebno) i ili se ozna~eni na nekoj na~in ili opi{ani so nivnite individualni karakteristiki kako seriski broj itn. Sprotivno od ova, prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ne e polnovaèn ako se odnesuva na odreden procent od zalihata ili na zaliha koja soodvetstvuva na vrednosta na seu{te neplateniot dolg. Vo slu~aj na prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe vrz idni zalihi, novo steknatite stoki mora da bidat skladirani vo istata posebna prostorija (soba) kako i ostanatiot predmet na obezbeduvaweto ili mora da bidat ozna~eni i skladirani posebno (oddelno). Duri vo toj moment sopstvenosta kako obezbeduvawe }e premine od dol`nikot do doveritelot.

Ako tie uslovi se ispolneti, nema potreba od nekoj dopolnitelen publicitet (registracija ili ne{to sli~no).

Trgovski zalihi {to opfa}aat stoki prodadeni spored klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta

Prenosot na sopstvevenosta vrz trgovskite zalihi kako obezbeduvawe pretstavuva

osnova za poseben problem zaradi rasprostranetoto koristewe na kaluzulite za zadrùvawe na sopstvenosta vo ednostavna ili pro{irena forma. Mnogu ~esto, stokite steknati od strana na liceto C }e podleàt na dogovor za zadrùvawe na sopstvenosta i zatoa seu{te nema da bidat vo sopstvenost na liceto C. Prodava~ot na C voobi~aeno samo

}e mu dade ovlastuvawe na liceto C da ja prenese sopstvenosta vrz tie stoki vo redovnoto trgovsko rabotewe na liceto C, ne za celite na obezbeduvaweto, zatoa {to toa bi bilo

sprotivno na sopstvenoto razla~no pravo na prodava~ot. Ne moè da dojde do bona fide

steknuvawe, zatoa {to toa }e bara od steknuva~ot (A) da stekne direktno vladenie vrz stokite (vidi ~len 933 Gra|anski zakonik). Problemot ne moè da bide re{en preku dogovor za prenos na sopstvenosta samo vrz onie stoki (od zbirot na stokite kako celina) {to se vo sopstvenost na dol`nikot, zatoa {to vakviot dogovor Gra|anskiot zakonik vakvite aran`mani gi smeta za sprotivni na principot na opredelenosta (specificity). Zatoa, voobi~aeno strankite se dogovaraat da izvr{at prenos na site ozna~eni ili posebno skladirani stoki, nezavisno od toa dali tie ve}e se vo sopstvenost na dol`nikot

281

ili ne. Ako vakviot prenos opfa}a stoki ispora~ani spored klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, liceto A }e stekne razla~no pravo samo vrz o~ekuvaweto (Anwartschaftsrecht,

expectancy) {to go ima liceto C spored klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta. Zatoa pravata na prodava~ot imaat prioritet pred pravata na liceto koe steknalo sopstvenost kako obezbeduvawe, nezavisno od vremenskiot moment vo koj dogovorot bil sklu~en.

(b) Liceto A ima status na "razla~en sopstvenik" (lice na koe mu bila prenesena

sopstvenosta kako obezbeduvawe). (v) Prenosot na sopstvenosta vrz trgovskite zalihi kako obezbeduvawe e ekstremno

voobi~aen. (g) Spored principite od pravoto za sopstvenosta, postoeweto i polnova`nosta na

prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto ne zavisi od postoeweto na obezbedenoto pobaruvawe, no sepak razla~niot doveritel ne treba da dobie pove}e od vrednosta (iznosot) na svoeto pobaruvawe. Dodeka postoi dogovorot za obezbeduvawe, moè da se pojavi situacija vo koja vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto ja nadminuva vrednosta, odnosno iznosot na obezbedenoto pobaruvawe. Ova e osobeno dominantno koga stanuva zbor za prenos na sopstvenosta vrz trgovskite zalihi kako obezbeduvawe, {to spored germanskoto pravo moè da bide pro{ireno duri i na prihodite realizirani od proda`bata na tie zalihi (cesija na pobaruvawata kako obezbeduvawe). Vakvata situacija e {tetna za dol`nikot, zatoa {to toj ve}e nema da bide vo mo`nost da ja koristi taa stvar ili stvari kako predmet za obezbeduvawe za drugi zaemi. Pravoto moè da reagira na eden od dvata na~ina: ili }e go smeta dogovorot za ni{toven, ako toj ne go za{tituva dol`nikot na soodveten na~in ili samoto pravo moè da implicira soodvetna za{tita vo samiot dogovor, kako prezumpcija. Pred klu~niot presedan na Vrhovniot sud od 1997 godina, sudovite go prifa}aa prvoto re{enie. Tie smetaa deka prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe sodràn vo op{tite delovni uslovi }e bide ni{toven vo

celina, soglasno ~len 307 od Gra|anskiot zakonik, ako dogovorot ne sodrì soodvetno sostaveno otkauvawe od pravata na steknuva~ot, ako realizacionata vrednost na tie prava go nadminuva iznosot na dolgot za pove}e od 20 posto. Ova re{enie be{e ostro kritikuvano, zatoa {to prakti~no vo site slu~ai ste~ajniot upravnik be{e liceto koe se povikuva{e na ni{tovnosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe vo polza na ste~ajnite doveriteli, a so samoto toa i vo polza na tretite lica koi i ne trebalo da bidat za{titeni so op{tite delovni uslovi. Zaradi kritikite, jurisprudencijata be{e izmeneta i deneska e prifateno vtoroto re{enie. Op{to kaàno, doveritelot treba da izvr{i re-transfer na predmetot na obezbeduvaweto ~ija vrednost go nadminuva iznosot na obezbedenoto pobaruvawe. Te{kotijata eventualno leì vo fiksiraweto na vrednosta na dvi`nite stvari i pobaruvawata na okolu dve-tretini od nivnata pazarna ili nominalna vrednost. Zatoa, dol`nosta da se izvr{i re-transfer na predmetot na obezbeduvaweto se javuva samo ako obezbedenoto pobaruvawe ja nadminuva nominalnata ili pazarnata vrednost na predmetot na obezbeduvaweto za pove}e od 150 posto. Kako {to e spomenato prethodno, strankite ve}e ne mora vo dogovorot za obezbeduvawe da vgraduvaat izre~na odredba so koja se naloùva vakva obvrska: deneska toa e implicirano (prezumirano) so zakon.

282

Varijacija Vo vakvi okolnosti, ste~ajniot upravnik moèbi }e uspee da go poni{ti prenosot

na sopstvenosta kako obezbeduvawe po sila na ~lenot 129ff od Zakonot za ste~aj. Pravoto razlikuva dve situacii. Ako favoriziraniot doveritel (A) ima pravo da go bara dadenoto obezbeduvawe, na primer zatoa {to liceto C so dogovor vetilo deka }e go dade toa obezbeduvawe, konkretnoto obezbeduvawe se narekuva kongruentno (dogovoreno ili

usoglaseno). No ako liceto A nema takvo prethodno pravo ili ako nema pravo da bara obezbeduvawe vo toj vremenski moment, takvoto obezbeduvawe se narekuva nekongruentno (nedogovoreno ili neusoglaseno). Spored ~lenot 130 od Zakonot za ste~aj, davaweto na kongruentnoto obezbeduvawe moè da se poni{ti ako (1) obezbeduvaweto bilo dadena vo rok od tri meseci pred podnesuvaweto na baraweto za otvorawe na ste~ajnata postapka; (2) dol`nikot ne moèl da gi plati svoite dolgovi vo momentot vo koj bilo dadeno

obezbeduvaweto; i (3) favoriziraniot doveritel (A) znael za toa ili gi znael okolnostite {to nu`no upatuvale na insolventnost. Davaweto na nekongruentnoto obezbeduvawe moè da se poni{ti ako se slu~ilo vo rok od eden mesec pred ponesuvaweto na baraweto za poveduvawe na ste~ajna postapka i nema natamo{ni uslovi vo odnos na znaeweto (svesnosta) na stranata na favoriziraniot doveritel (~len 131 stav 1 to~ka 1 Zakon za ste~aj). Ako davaweto na obezbeduvaweto se slu~ilo vo vtoriot ili tretiot mesec pred podnesuvaweto na baraweto za poveduvawe ste~ajna postapka, postojat dva alternativni uslovi, od koi najmalku eden mora da bide ispolnet. Ili dol`nikot mora da bil insolventen vo vremeto na davaweto na obezbeduvaweto ili favoriziraniot doveritel moralo da znae deka aktot bil {teten za drugite doveriteli (~len 131 stav 1 to~ka 2 i 3 Zakon za ste~aj).

Natamu, noviot Zakon za ste~aj gi zadrùva odredbite za ni{tovnosta na dogovorite sklu~eni od strana na dol`nikot so namera za o{teteuvawe na drugite doveriteli, ako taa namera i bila poznata na drugata dogovorna strana vo transakcijata (~len 133 stav 1 Zakon za ste~aj). Pravoto na poni{tuvawe deneska e ograni~eno na transakciite vo period od deset godini (namesto prethodniot period od trieset godini: vidi ~len 41 stav 1 re~enica 3 porane{en Zakon za ste~aj) pred podnesuvaweto na baraweto za poveduvawe ste~ajna postapka. Znaeweto na drugata dogovorna strana se prezumira ako taa stranka znaela deka dol`nikot ve}e nema da bide vo mo`nost da gi pla}a svoite dolgovi na denot na nivnata vtasanost i deka prenosot zna~i o{tetuvawe na drugite doveriteli.

Ovlastuvaweto za poni{tuvawe isto taka postoi vo kontekstot na izvr{nata postapka. Spored ~lenot 3 stav 1 od AnfG, doveritelot treto lice (vo ~ija polza e inicirano izvr{uvaweto i koj ne uspeal da se namiri vo celost) moè da go poni{ti pravniot akt na dol`nikot ako (1) toj akt bil izvr{en vo poslednite deset godini; (2) dol`nikot dejstvuval so namera da gi o{teti tretite lica doveriteli; i (3) favoriziraniot doveritel znael za namerata vo vremeto na aktot. Ova znaewe (svest) se prezumra ako favoriziraniot doveritel znael deka dol`nikot e blizu do nesposobnosta za pla}awe na svoite obvrski i deka aktot e {teten za drugite doveriteli.

AVSTRIJA (a) Spored avstriskoto pravo mo`no e zaloùvaweto na trgovskite zalihi (zbir na

stoki). Ako ne e mo`no predavaweto na zalihata vo vadenie na zalo`niot doveritel,

283

neophodno e na nekoj drug na~in kontrolata vrz zalihite da mu bide predadena na zalo`niot doveritel i na zalihata da bidat prika~eni nekoi znaci so koi }e se napravi o~igledno za tretite lica deka zalihata bila zaloèna. Za a mu se dade na zalo`niot doveritel kontrola vrz zalihata, neophodno e da se nazna~i doverlivo lice (lice od doverba) vo polza na zalo`niot doveritel koj }e moè da kontrolira dali se iznesuvaat delovi od zalihite.24 Ako bidat otstraneti zalihite, zalo`niot doveritel }e go izgubi svoeto pravo vrz zalihata. Ovie pravila ne se primenuvaat samo na postojnite zalihi, tuku i na zalihite {to }e bidat steknati vo idnina.

(b) Ako se ispolneti ovie uslovi, liceto A }e ima polnova`na zaloga vrz zalihata.

Vo slu~aj na insolventnost na liceto C, toj ima pravo na prioritetno namiruvawe

(Absonderungsrecht): prihodite ostvareni od proda`bata na zaloèniot predmet primarno se koristat za namiruvawe na negovoto pobaruvawe. Ako vrz zalihata izvr{i nekoj drug

doveritel na liceto C, pravata na liceto A imaat prioritet pred pravata na toj doveritel. I ovde povtorno, prihodite ostvareni od proda`bata primarno }e se koristat za namiruvawe na pobaruvawata na liceto A. Vtoriot doveritel }e dobie samo ima preostanat vi{ok od taa realizacija po namiruvaweto na liceto A.

(v) Tie se mnogu voobi~aeni. (g) Ne postoi nitu edna sudska presuda vo vrska so ova pra{awe. Me|utoa se upatuva

na toa deka aran`manite kaj koi vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto vo golema merka ja nadminuva vrednosta na obezbedenoto pobaruvawe (zaem) moè da bidat aran`mani sprotivni na bonos mores (dobrite obi~ai) (gute Sitten, ~len 879(1) avstriski Gra|anski zakonik).

Varijacija Zalogata dadena po momentot vo koj zalo`niot dol`nik po~nal da se soo~uva so

finansiski te{kotii, vo nekoi okolnosti moè da se poni{ti od strana na ste~ajniot upravnik na liceto C.

Avstriskiot Zakon za ste~aj sodrì odredba so koja se regulira koi se slabi strani za transakciite za ste~ajnite doveriteli moàt da bidat poni{teni od strana na ste~ajniot upravnik na liceto C. Postojat slednive kategorii:

(2) ^len 28 Zakon za ste~aj: Transakcii bazirani na namerata na dol`nikot da gi izmami svoite doveriteli. Ako drugata strana znae za taa namera, transakcijata moè da bide poni{tena od strana na ste~ajniot upravnik ako e sklu~ena vo period od deset godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ako drugata strana ne znae za negovata namera, no moèl da znae za nea, transakcijata moè da bide poni{tena od strana na ste~ajniot

24

Prenosot na kontrolata vrz zalihata na zalo`niot doveritel zan~i deka zalo`niot doveritel

moè da re{i dali stokite }e bidat izneseni od zalihata ili ne. Ova za prv pat e re{eno od strana na Vrhovniot sud vo 8592. Vo 1926/166, Vrhovniot slu~aj na ovoj problem gledal poinaku. Vo ovoj slu~aj zaloèn vinski podrum. Zalo`niot dol`nik imal pravo da iznesuva vino, no bil obvrzan da ja zamenuva koli~inata {to e odnesena. Vrhovniot sud smetal deka toa e dovolno zalogata da bide polnova`na. Vo delata na pravnite avtori, nekoi avtori tvrdat deka pravoto na zalo`niot

dol`nik za otstranuvawe na stokite ne vlijae vrz polnova`nosta na zalogata (Rummel). No negoviot

argument e konceptualen: toj tvrdi deka zalihata pretstavuva universitatis rerum, na koja ne se primenuvaat strogite pravila za drugite stvari.

284

upravnik ako taa bila sklu~ena vo rok od dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ako drugata strana ne znaela za namerata i ne moèla za znae za nea, transakcijata ne moè da se poni{ti. Vo vakva situacija ste~ajniot upravnik treba da dokaè deka se ispolneti uslovite za poni{tuvawe, osven koga drugata stranaka e blizok rodnina (povrzano lice) na ste~ajniot dol`nik.

(2) ^len 28(b) Zakon za ste~aj: Transakcii so koi dol`nikot prodal stoki po damping ceni (po poniski ceni od pazarnite). Kupuva~ot mora da znae deka transakciite po damping ceni se na {teta na doveritelite na prodava~ot. Vakvite transakcii moàt da se poni{tat ako bile sklu~eni poslednata godina pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

(3) ^len 29 Zakon za ste~aj: Besplatni raspolagawa vo prethodnite dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

(4) ^lenot 30(1) N1 Zakon za ste~aj: Isplatata ili davaweto na nekongruentno razla~no pravo (kako zalogata itn) vo vrska so dolgot, koga konkretniot doveritel nemal pravo da bara isplata ili razla~no pravo vo toa vreme, pod uslov pla}aweto ili razla~noto pravo da bile dadeni otkako dol`nikot stanal nesposoben da gi pla}a svoite dolgovi. Transakcijata moè da bide poni{tena od strana na ste~ajniot upravnik ako bila sklu~ena vo rok od edna godina pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

(5) ^len 30(1) N3 Zakon za ste~aj: Isplata ili davawe na nekongruentno razla~no pravo (kako zaloga itn) vo vrska so dolg so {to dol`nikot preferira eden doveritel pred drugite, pod uslov doveritelot da znael za namerata na dol`nikot da mu dade prednost na nego i pla}aweto ili davaweto razla~no pravo se slu~ile otkako dol`nikot stanal nesposoben da gi pla}a svoite dolgovi. Transakcijata moè da bide poni{tena od strana na ste~ajniot upranik ako bila sklu~ena vo rok od edna godina pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ste~ajniot upravnik treba da dokaè deka bile ispolneti uslovite za poni{tuvaweto, osven ako drugata stranka e blizok rodnina (povrzano lice) na ste~ajniot dol`nik.

(6) ^len 31 Zakon za ste~aj: Isplata ili davawe na nekongruentno razla~no pravo (kako zaloga itn) vo vrska so dolg ili nekoj drug praven akt na ste~ajniot dol`nik {to e na {teta na doveritelite; pod uslov transakcijata da bila izvr{ena vo polza na doveritel koj ili znael ili trebalo da znae za nesposobnosta na dol`nikot da gi pla}a svoite dolgovi. Transakcijata moè da bide poni{tena od strana na ste~ajniot upravnik, ako bila sklu~ena vo rok od {est meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ste~ajniot upravnik treba da dokaè deka bile ispolneti uslovite za poni{tuvaweto na transakcijata, osven ako drugata strana e blizok rodnina (povrzano lice) na ste~ajniot dol`nik.

Poni{tuvaweto na transakcijata spored osnovite (1) do (3) pogore isto taka moè da se napravi i nadvor od ste~ajnata postapka (~len 2 i 3 od Zakonot za poni{tuvawe, Anfechtungsordnung).

Pravoto na zaplena (exekutives Pfandrecht) vospostaveno vo rok od {eeset dena pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka stanuva nepolnova`no na denot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 12 Zakon za ste~aj).

Obezbeduvaweto dadeno blisku do datumot na insolventnosta na dol`nikot moè da se poni{ti ili vrz osnovata (4) ili vrz osnovata (5) pogore. Obezbeduvaweto moè da se poni{ti spored to~ka (4), ~len 30(1) N1 Zakon za ste~aj, ako doveritelot nemal pravo da go dade toa obezbeduvawe. Ako toj ima pravo da dade obezbeduvawe, toga{ toa moè da se poni{ti vrz osnova na to~kata (5), ~len 30(1) N3 Zakon za ste~aj, ako dol`nikot, koga go daval obezbeduvaweto, imal namera da mu dade prioritet na doveritelot, a doveritelot znael za namerata na dol`nikot da mu dade takov prioritet. Vo dvata slu~ai, davaweto

285

obezbeduvawe nu`no moralo da se slu~i otkako dol`nikot stanal nesposoben da gi plati svoite dolgovi. Ako doveritelot znael ili trebalo da znae za dol`nikovata nesposobnost

da gi plati svoite dolgovi (Zahlungsunfahigkeit) davaweto na obezbeduvaweto moè da bide poni{teno vrz osnova na to~kata (6), ~len 31 Zakon za ste~aj.

GRCIJA (a) Liceto A moè da stekne razla~no pravo vrz zamenetite zalihi. Toa moè da se

postigne na eden od slednive na~ini: (1) Prenos na sopstvenosta vrz idnite zalihi kako obezbeduvawe. Sopstvenosta vrz

idnite dvi`ni stvari moè da se prenese so anticipirano constitutum possessorium (~len 977 stav 1 Gra|anski zakonik). Vo momentot koga dol`nikot }e stekne sopstvenost vrz novite zalihi, tie po sila na zakon (ipso iure) se prenesuvaat na liceto A. Prenosot na sopstvenosta vrz zamenetite zalihi kako obezbeduvawe gi nosi so sebe slednive problemi:

(i) Spored principot na specificitet (opredelenost), predmetot na realnata transakcija mora da bide konkretno identifikuvan. Vo vrska so cirkulira~kite zalihi vo prodavnica, se sugerira deka principot na opredelenosta e zadovolen vo slednive slu~ai: (a) koga kon dogovorot se priloùva detalen katalog na prenesenite stvari; (b) koga e izvr{en prenos na celata zaliha na trgovski stoki skladirani vo jasno identifikuvano skladi{te; ili (v) koga sekoja stvar {to treba da bide prenesena e jasno ozna~ena, a dogovorot upatuva na tie oznaki. Generalno, ne se smeta za dovolna identifikacijata na stokite preku upatuvawe na informacija {to ne e specificirana vo samiot dogovor. Ne se bara natamo{en publicitet.

(ii) Ako novite zalihi mu se ispora~ani na liceto C spored klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (~len 532 Gra|anski zakonik), {to e voobi~aena praksa kaj transakciite, liceto A go steknuva samo pravoto na o~ekuvawe na liceto C. Koga liceto C }e mu ja plati cenata vo celost na prodava~ot, liceto A steknuva celosna sopstvenost vrz novite zalihi.

(iii) Kaj prenosot na sopstvenosta vrz cirkulira~kite zalihi kako obezbeduvawe, doveritelot voobi~aeno go ovlastuva dol`nikot da raspolaga i natamu da gi prenese

stokite (~len 239 stav 1 Gra|anski zakonik). Ova re{enie im sluì na interesite na doveritelot i soodvetstvuva na destinacijata na trgovskite stoki.

(2) Spored ~lenot 16 od zakonot 2844/2000 za "Dogovorite vo vrska sodvi`nite stvari ili pobaruvawata {to podleàt na publicitet i drugite dogovori so koi se dava obezbeduvawe" (symvaseis epi kiniton i apaitiseon ypokeimenes se dimosiotita kai alles symvaseis

parochis asphaleias), liceto A moè da dobie razla~no pravo vrz pretprijatieto vrz novite stoki na liceto C, bez da bide nu`no da se izvr{i prenos na sopstvenosta za obezbeduvawe. Razla~noto pravo vrz pretrijatieto, sprotivno na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, mora dabide registrirano vo posebna kniga {to se vodi vo tnr. "zaloèn register". Dol`nikot e obvrzan da go informira doveritelot periodi~no vo vrska so statusot na zalihata.

(b) Vo slu~aj na insolventnost na liceto C, sporno e dali liceto A moè da gi bara

stokite kako sopstvenik ili ednostavno ima pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata. Dominira vtoriot stav. Zatoa, liceto A ima prava na razla~en doveritel (primena po analogija so odredbite za zalogata, ~len 1237 Gra|anski zakonik),

osven koga ste~ajniot upravnik go platil dolgot vo celost (~len 645 EmbN).

286

(v) Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe pretstavuva voobi~aeno prifaten metod.

(g) Vo gr~koto pravo ne postoi generalna klauzula so koja se regulira ovoj slu~aj.

Sosema e o~igledno deka problemot se pokaàl kako se pointeresen vo slu~aj na prenos na sopstvenosta vrz zamenetata zaliha kako obezbeduvawe. Nitu gr~kite sudovi, nitu gr~kata literatura ne se zanimavala so problemot.

Treba da se sugerira deka vo toj slu~aj e mo`no dol`nikot da pobara sudsko namaluvawe na predmetot na obezbeduvaweto, koga negovata vrednost e nesrazmerno povisoka od vrednosta na obezbedenoto pobaruvawe (~len 409 Gra|anski zakonik po analogija). Spored ~lenot 409 od Gra|anskiot zakonik, so koj se reguliraat preteranite dogovorni kazni "ako dogovorenata kazna e nesrazmerno visoka, sudot, po barawe na dol`nikot, moè da ja namali na soodvetna merka". Ovaa klauzula proizleguva od principot na sovesnost i ~esnost (~len 228 Gra|anski zakonik).

Varijacija Faktot deka prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe bil izvr{en mnogu

meseci po davaweto na kreditot ne vlijae vrz negovata polnova`nost. No ako prenosot,

{to dovel do insolventnost na liceto C bil napraven so namera za o{tetuvawe na drugite doveriteli na liceto C i toa ne mu bilo poznato na liceto A, toga{ doveritelite na

liceto C imaat pravo da go osporat otu|uvaweto vo rok od pet godini (~lenovi 939, 946

Gra|anski zakonik). Vo slu~aj na insolventnost na liceto C, ste~ajniot upravnik po sila

na zakon (ipso iure) go otpovikuva podocne`niot prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Spored ~lenot 537 EmbN, davaweto realno obezbeduvawe za prethodno postojnite dolgovi vo tekot na somnitelniot period ili deset dena pred nego, moè da se otpovika, bez ogled na sovesnosta ili nesovesnosta na doveritelot. Isto taka se sugerira deka prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe daden za zasiluvawe na prethodnoto pobaruvawe, a ne za nekoe sega{no ili idno pobaruvawe, moè da se otpovika, soglasno pro{irenoto tolkuvawe na pogore navedenite pravila.

Isto taka treba da se spomene deka navedenite odredbi ne se primenuvaat ako realnoto obezbeduvawe e dadeno za da se obezbedi prethodno postojno pobaruvawe na banka

(LD 4001/1959). Ako liceto A e banka, ste~ajniot upravnik ne moè da go poni{ti prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, duri i koga toj e napraven mnogu meseci po davaweto na kreditot. Me|utoa, se tvrdi deka vakviot prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe moè da se poni{ti od strana na sudot (~len 538 embN).

FRANCIJA (a) Francuskoto pravo ne predviduva razla~no pravo sli~no na angliskoto floating

charge. Osnovniot problem vo vrska so kreiraweto na razla~no pravo vrz trgovskite zalihi proizleguva od ni{tovnosta na razla~nite prava vrz idni i/ili neindividualizirani stvari vo francuskoto pravo. No zaradi potrebite na trgovijata, francuskoto pravo kreiralo specifi~ni instrumenti so koi moè da se kreira razla~no pravo vrz zamenlivi ili revolving stvari. Ovie instrumenti se bazirani na pravniot koncept za warrant (od angliskiot termin warranty). Ova e forma na obezbeduvawe {to im

287

stoi na raspolagawe na profesionalcite (trgovcite), {to ima forma na sopstvena menica predadena na doveritelot, kako garancija za kreditot, {to podocna moè da se prenese na drug. Postoi publicitet. Dol`nikot mora da go zadrì i da se griì za predmetot na obezbeduvaweto ili koga stvarite se zamenlivi, toj mora da gi odrùva zalihite vo istiot kvalitet ili vrednost. Prirodata na konkretnite stvari e takva {to doveritelot nema pravo da gi sledi vo racete na treti lica, no doveritelot steknuva fiktivno vladenie i pravo na drèwe (retencija), {to zna~i deka toj ima pravo vrz prihodite realizirani od proda`bata na zalihite, koga toa }e bide naloèno od strana na ste~ajniot upravnik.

Vorantite {to se mo`ni vo vrska so zamenlivite stvari se: (1) zemjodelski vorant vrz zamenlivi stvari; (2) vorant vrz zalihi na proizvodi proizvedeni od nafta; (3) vorant vrz zalihi na voen materijal; (4) vorant vrz industriski stvari. Vo praksa se koristi samo prviot tip vorant. Vo na{iot konkreten slu~aj, liceto

C ne moè da dade razla~no pravo po pat na vorant vrz svoite revolving trgovski zalihi, zatoa {to ne postoi vorant {to se primenuva na avtomobilska galanterija.

Mnogu porelevantno za na{iot konkreten slu~aj bi bilo razla~noto pravo vrz

trgovskata aktivnost na liceto C. Zakonot od 17 mart 1909 godina dozvoluva razla~no pravo vrz trgovskiot fond (fonds de commerce) na pretprijatieto. Vo osnova fonds de

commerce e sostaveno od stvarite so koi se vr{i dejnosta (pretprijatieto) (oprema, dogovori za zakup na prostoriite, patenti i trgovski znaci itn.) i od atributite na pretprijatieto (firma, trgovski znaci, klienti, lokacija na pretprijatieto {to pridonesuva za trgovskite aktivnosti, itn.). Za da se kreira polnova`no razla~no pravo vrz fonds de commerce, pretprijatieto mora da ima klientela i taa klientela mora da bide

opfatena so fonds de commerce. Fonds de commerce pretstavuva imot so koj moè da se trguva: toj moè da bide prodaden ili upotreben kako predmet na obezbeduvawe za kreiraweto na razla~noto pravo.

(b) Mo`no e kreirawe razla~no pravo vrz fonds de commerce. Razla~noto pravo

(charge, nantissement) pretstavuva ekvivalent na zalogata, iako sekako toa ne bara prenos na vladenieto, zatoa {to samata vrednost na fonds de commerce zavisi od negovata

kontinuirana eksploatacija kako funkcionalna celina (going concern). Strankite moàt slobodno da specificiraat {to se e opfateno kako predmet na obezbeduvaweto, no treba da se zabeleì deka nedvi`nostite (na primer sopstveni~kite prava vrz zgradite i

materijalite vgradeni vo nedvi`nostite) ne moàt da pretstavuvaat sostaven del od fonds

de commerce. No razla~noto pravo (charge, kako sprotivnost na sale) ne moè da gi opfati

trgovskite zalihi (Zakon od 17 mart 1909 godina, ~len 9). Za da se informiraat tretite lica predviden e publicitet. Mora da se izvr{i registracija vo poseben register vo rok od petnaeset dena po potpi{uvaweto na dogovorot za obezbeduvawe. Razla~niot doveritel nema direktno pravo vrz konkretnite stvari, tuku negovoto pravo e kreirano vrz pretprijatieto vo celina. Zatoa, sudot moè da naloì izvr{uvawe i toj }e organizira proda`ba na pretprijatieto po pat na aukcija i }e go namiri razla~niot doveritel od prihodite ostvareni od proda`bata.

Osnovna slaba strana na instrumentot e {to razla~niot doveritel ne uìva nekoj visok prioritet (site dancoi se pla}aat pred nego). Isto taka, samata vrednost na fonds de

commerce zavisi od sposobnosta na trgovecot da upravuva so pretprijatieto i da generira profit. Izvr{uvaweto na razla~noto pravo verojatno }e se slu~i ako dol`nikot padne vo neispolnuvawe.

288

(v) Razla~noto pravo vrz pretprijatieto (nantissement de fonds de commerce) e mnogu dobro poznato vo sektorot na maloproda`bata i pokraj negovite ograni~uvawa. Zatoa, vo na{iot konkreten slu~aj, liceto A sekako }e saka da kreira razla~no pravo vrz pretprijatieto na liceto C, zatoa {to na takov na~in }e dobie obezbeduvawe vrz golem

broj elementi od pretprijatieto na liceto C, no ne i vrz negovite trgovski zalihi. (g) Ne postojat ograni~uvawa za vrednosta na fonds de commerce {to moè da bide

predmet na razla~no pravo vo odnos na iznosot na obezbedenoto pobaruvawe (zaem). Varijacija

Spored ~lenot L. 621-107 od Trgovskiot zakonik za ni{tovni se smetaat odreden broj transakcii sklu~eni od strana na dol`nikot pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, no po denot na suspenzijata na pla}awata (kako {to e toa definirano so ~lenot L. 621-1 i 621-7 od Trgovskiot zakonik). Ovoj period se narekuva somnitelen period. Stavot 6 upatuva na razla~nite prava (dogovorni, zakonski ili sudski) vrz dvi`nite stvari i nedvi`nostite za obezbeduvawe na prethodno postojnite dolgovi. Postojat i isklu~oci od ova pravilo, osobeno koga treba da se kreira novo razla~no pravo samo za da se zameni nekoe razla~no pravo {to ve}e postoi. Taka ako liceto A dobilo razla~no pravo vrz fonds de commerce ili vorant i potoa liceto C zapadne vo finansiski te{kotii, sudot moè vakvoto razla~no pravo da go proglasi za ni{tovno.

BELGIJA (a) Finansiskite institucii generalno }e baraat pand op de handelszaak/ gage sur

fonds de commerce. Toa e forma na razla~no pravo vrz pretprijatieto {to e kreirano so Zakonot od 25 oktomvri 1919 godina. Ova pravo moè da bide kreirano samo vo polza na banki i finansiski institucii. Drugite doveriteli nemaat pravo da ja koristat ovaa forma na obezbeduvawe. Voveduvaweto na ovoj vid nevladetelsko razla~no pravo ni objasnuva zo{to delovnata zaednica silno ne lobira za voveduvaweto na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Razla~niot dol`nik ostanuva vo vladenie na stvarite i kako i kaj angliskoto floating charge, ima pravo da raspolaga so niv vo svoeto redovno rabotewe. Razla~noto pravo ne gi pokriva samo postojnite, tuku i idnite stvari. Razla~noto pravo se perfektuira so registracija na dogovorot za obezbeduvawe vo javniot register. Razla~noto pravo mora da gi opfati osnovnite klasi na stvari (oprema, goodwill,

trgovski znaci). Strankite isto taka moàt da opfatat i drugi klasi na dvi`ni stvari (na primer pobaruvawa vo odnos na klientite). Koga stanuva zbor za trgovskite zalihi, ~lenot 2 go ograni~uva razla~noto pravo na 50 posto od vrednosta na imotot na pretprijatieto. Strankite ne moàt da go ograni~uvaat predmetot na obebeduvaweto na nekoja posebna klasa dvi`ni stvari (na primer samo na zalihite).

Vo drugite slu~ai, principot deka zalo`niot doveritel mora da stekne vladenie vrz stvarite moè da se izbegne so koristewe na konstruktivno vladenie na treto lice

(constitutum possessorium). Spored Zakonot za vorantite od 1862 godina, zalihata moè da bide skladirana vo skladi{te, po {to skladi{tarot moè da izdade dokument {to gi pretstavuva stokite, {to pretstavuva negocijabilen dokument (hartija od vrednost). Ovoj instrument moè da mu bide prenesen na doveritelot za celite na obezbeduvaweto. Isto

289

taka e mo`no zaloènite stvari da bidat skladirani vo prostoriite na zalo`niot dol`nik, ako bidat ispolneti opredeleni uslovi za toj da bide spre~en da ima sloboden pristap do stokite. Vo sekoj od navedenite slu~ai , moè da se dobie samo ekvivalent na angliskiot model za fixed charge (fiksno razla~no pravo).

(b) Finansiskata institucija so razla~no pravo pand op de handelszaak – gage sur fonds

de commerce steknuva pravo za realizacija na celiot imot i steknuva prioritetno pravo na isplata od realizacionata vrednost na stvarite. Obezbeduvaweto vrz zalihite e ograni~eno na 50 posto od nivnata vrednost. Do merkata do koja pobaruvaweto na doveritelot ja nadminuva vrednosta na 50 posto od zalihite, doveritelot ostanuva neobezbeden. Koga dol`nikot }e otide vo ste~aj, sudot }e nazna~i ste~aen upravnik (curator) za da go likvidira imotot vo polza na razla~niot doveritel i drugite doveriteli. Razla~noto pravo na razla~niot doveritel ne e zagrozeno vo slu~aj na ste~ajna ili izvr{na postapka.

(v) Razla~noto pravo vrz pretprijatieto e edno od najva`nite mehanizmi za

obezbeduvawe vo belgiskata trgovska praksa. (g) Ne postoi nikakvo ograni~uvawe na vrednosta na imotot {to moè da se

upotrebi kako predmet na obezbeduvawe vo odnos na visinata na obezbedenoto pobaruvawe. Zalogata e polnova`na i za postojnite i za idnite dolgovi (pobaruvawa).

Varijacija Dol`nikovite pravni dejstvija {to imaat za cel da im nanesat {teta na pravata na

negovite doveriteli vrz negoviot imot moàt da bidat osporeni od strana na tie

doveriteli preku actio Pauliana (~len 1167 Gra|anski zakonik). Vakvata tu`ba se podnesuva direktno protiv tretoto lice. Ako e uspe{na, konkretnata transakcija se poni{tuva za da se restavriraat pravata na tuìtelot vrz stvarta. Ako toa ne e mo`no, od tretoto lice se bara da plati nadomest na {teta (kompenzacija). Za da bide tu`bata uspe{na, tuìtelot mora da dokaè: (1) li~na {teta {to proizlegla od transakcijata (na primer namaluvawe

na negovoto pravo na namiruvawe od stvarta); (2) namera na dol`nikot; i (3) znaewe (svest) kaj tretoto lice. Ako stanuva zbor za besplatno raspolagawe, ne se bara vme{anost ili svest (znaewe) kaj tretoto lice i toa i ne mora da se dokaùva. Va`na karakteristika na

actio Pauliana e {to od nejzinite efekti korist imaat samo doveritelite koi ja podnele tu`bata. Koga na primer dogovorot za proda`ba e proglasen za ni{toven, tuìtelot moè da se namiri od predmetot na proda`bata, kako toj seu{te da pretstavuva sostaven del od imotot na negoviot dol`nik, no dogovorot ostanuva polnovaèn vo odnos na site drugi lica.

Po poveduvaweto na ste~ajnata postapka individualnite doveriteli ve}e ne moàt da podnesuvaat actio Pauliana. Od toj moment natamu samo ste~ajniot upravnik moè da bara poni{tuvawe na transakciite vo polza na doveritelite, generalno. Generalniot princip od ~lenot 1167 Gra|anski zakonik e povtoren vo ~lenot 20 od Zakonot za ste~aj, spored koj moàt da se poni{tat site transakcii ili isplati sklu~eni so izmamna namera za o{tetuvawe na doveritelite, bez nikakvi rokovi za zastarenost. Pokraj toa, Zakonot za ste~aj predviduva pokonkretni pravila za poni{tuvawe. Spored ~lenot 12, trgovskiot sud moè da utvrdi period, do {est meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, vo koj }e se pretpostavi deka dol`nikot bil insolventen. Site transakcii vo tekot na ovoj tnr.

290

"somnitelen period" podleàt na posebna detalna proverka. Osobeno, opredeleni tipovi transakcii }e bidat ni{tovni samite po sebe (per se). Spored ~lenot 17, 3 od Zakonot za ste~aj, razla~nite prava kreirani vo tekot na ovoj period vo vrska so prethodno postojnite dolgovi se smetaat za ni{tovni. Nema potreba od dokaùvawe na izmamnata namera vo odnos na tretoto lice, nitu deka tretoto lice znaelo za finansiskite problemi na dol`nikot. Kako generalno pravilo, ~lenot 18 natamu gi proglasuva za ni{tovni site transakcii na dol`nikot vo ramkite na "somnitelniot period", ako drugite dogovorni strani znaele za negovata insolventna pozicija.

PORTUGALIJA (a) Portugalskoto pravo ne gi priznava obezbeduvawata {to mu ovozmoùvaat na

dol`nikot (B) kontinuirano da gi menuva zalihite, pod uslov vo negovite delovni prostorii postojano da ima nekoja opredelena koli~ina od stokite. Mo`no e da se kreira zaloga (~len 669 Gra|anski zakonik), no toa bara identifikacija na zaloènite stvari i normalno ispora~ani vo vladenie na zalo`niot doveritel. Me|utoa, ovoj uslov ne se primenuva na bankite: dvi`nite stvari moàt da se zaloùvaat na bankite bez potreba od nivna isporaka i predavawe na vladenieto. Stvarite mora da bidat individualizirani i zalogata mora da bide kreirana so pi{an dokument vo koj mora da se specificira koi se stvari se zaloèni (~len 2, Zakon broj 29833 od 17 avgust 1939 godina i Zakon broj 32.032 od

22 maj 1942 godina). Ako vo na{iot konkreten slu~aj se upotrebi vakva zaloga, liceto C

nema pravo da gi prodade stvarite bez soglasnost na liceto A. Ako go stori toa, podleì na krivi~na odgovornost (Zakon broj 29.833 od 17 avgust 1939 godina). Zatoa, bankata moè da dozvoli proda`ba na nekoi od zaloènite stvari, no novite zalihi }e podpadnat pod razla~noto pravo, osven ako ne bide kreirana nova natamo{na zaloga za niv.

Isto taka e mo`no da se kreira razla~no pravo vrz pretprijatieto kako celina (a

ne samo vrz zalihite). Ovoj tip razla~no pravo vrz pretprijatieto se narekuva "penhor de

estabelecimento comercial". Toa se prifa}a ako se izvr{i simboli~no predavawe na pretprijatieto na doveritelot soglasno ~len 398 od Trgovskiot zakonik.

(b) Vo na{iot konkreten slu~aj, liceto A }e ima pravo na prioritetna isplata, no

samo vo odnos na zaloènite stvari. Zatoa toa moè da bara isplata vo slu~aj na insolventnost na liceto C (~len 209 Zakon za ste~aj, CPEREF) ili vo slu~aj na izvr{na postapka vrz stvarta od strana na nekoj drug doveritel (~len 865 CPC).

(v) Vakviot vid aran`mani ne se mnogu voobi~aeni vo delovnata praksa. Namesto

obezbeduvawe vrz zalihite, bankata obi~no bara zaloga vrz udelite ili akciite na trgovskoto dru{tvo ili razla~no pravo vrz pretprijatieto (penhor de estabelecimento

comercial). Toa e obezbeduvawe {to kreira stvarni prava vrz celoto pretprijatie, no ne i samo vrz zalihite. Vakvoto obezbeduvawe, vo slu~aj na nepla}awe, mu dozvoluva sudska proda`ba na pretprijatieto za da se izvr{at pravata na doveritelite.

(g) Ne postojat ograni~uvawa za vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto vo

odnos na iznosot na obezbedeniot zaem. Vo portugalskoto pravo, ne se naloùvaat ograni~uvawa vo vrska so iznosot na obezbeduvaweto {to moè da go dobie doveritelot. Vo opredeleni okolnosti, sepak e mo`no dol`nikot da izdejstvuva poni{tuvawe na

291

dogovorot so koj e dadeno preterano obezbeduvawe, koga toj bil vo poslaba pozicija (lihvarstvo, ~len 282 Gra|anski zakonik).

Varijacija Faktot deka zalogata bila kreirana pove}e meseci po davaweto na zaemot i deka vo

toa vreme liceto C ve}e po~nalo da zapa|a vo finansiski te{kotii, moè da vlijae vrz pravnata pozicija na liceto A. Vo vakov slu~aj, zalogata }e se smeta kako besplatno raspolagawe, so {to im se dava mo`nost na neobezbedenite doveriteli da ja poni{tat

transakcijata so podnesuvawe tu`ba za poni{tuvawe vrz osnova na fraus creditorum (~len 610 Gra|anski zakonik). Vo slu~aj na insolventnost, ste~ajniot upravnik }e ja poni{ti zalogata, zaedno so site drugi besplatni raspolagawa na dol`nikot napraveni vo

prethodnite dve godini (~len 156(a) Zakon za ste~aj, CPEREF). [PANIJA (a) Vakviot vid aran`man e moèn preku stvarno pravno razla~no pravo, kako

hipoteca mobiliaria ili prenda sin desplazamiento spored ~lenot 52.2 LHMPSD. Vo vrska so dogovorot mora da bidat ispolneti slednive uslovi: (1) toj mora da bide formaliziran kako javen akt vo koj mora da se opi{ani dvi`nite stvari; (2) toj mora da bide registriran

vo poseben register za nevladetelski razla~ni prava. HMPSD e fleksibilen vo odnos na identifikacijata na stokite. Toj ne bara naveduvawe na seriski ili registracioni broevi. Propi{anite detali spored zakonot se slednive: priroda i karakteristiki (specifiki), koli~ina i kvalitet na stokite, kako i zgradata vo koja se locirani. Sopstvenikot e dolèn da se griì i da gi ~uva taka zaloènite stvari. Liceto B e odgovorno za nivnoto ~uvawe. Zakonot isto taka bara tie da ne se premestuvaat na nekoe drugo mesto bez soglasnost na doveritelot. I pokraj zakonskite garancii {to se primenuvaat na ovie razla~ni prava, vo praksa ovoj tip obezbeduvawe go koristat samo finansiskite institucii i toa koga nema drug na~in za da go obezbedat svojot kredit.

(b) Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, liceto A ima prioritetno pravo na

naplata od zalihata. Stokite {to se predmet na obezbeduvawe nema da bidat opfateni so ste~ajniot imot, se dodeka dolgot na liceto B ne mu go isplatilo dolgot na liceto A. So drugi zborovi, razla~niot doveritel uìva prioritet pred drugite ste~ajni doveriteli.

(v) Delovnata praksa ~esto ne go koristi ovoj tip na obezbeduvawe. Stokite {to se

predmet na obezbeduvaweto moè da is~eznat, tu`bite pred sudovite se dolgotrajni, a transakcionite tro{oci za kreirawe na razla~noto pravo se prili~no visoki, ako se imaat predvid formalnostite za sostavuvaweto na javniot akt i registracijata. Site ovie raboti moàt da dejstvuvaat kako pre~ki. Dopolnitelno, site razla~ni prava, vrz dvi`nite stvari i nedvi`nostite, baraat identifikacija na predmetot na obezbeduvaweto vo instrumentot so koj se kreira razla~noto pravo za da se olesni podocne`noto vra}awe na stvarta. Ako ne e mo`na identifikacija na dvi`nite stvari, {to e voobi~aeno kaj zalihite, potro{nite stvari i drugite klasi na cirkuli~aki stoki, ne e mo`no da se sostavi instrument za obezbeduvaweto {to bi bil efektiven i efikasen, osobeno vo odnos na kupuva~ite treti lica.

292

(g) Nema takvi ograni~uvawa. Varijacija Vo princip, faktot deka razla~noto pravo bilo kreirano po davaweto na zaemot i

vo vremeto koga liceto B ve}e se soo~uvalo so finansiski problemi ne pretstavuva ne{to {to vlijae vrz pravnata pozicija na liceto A. Me|utoa, vo trgovskata realnost, ako finansiskata institucija gi anticipirala finansiskite problemi na svojot dol`nik, toga{ taa od nego }e bara kolku e mo`no pove}e obezbeduvawa (na primer zaloga, razla~no pravo vrz dvi`nite stvari, razla~no pravo vrz nedvi`nostite, razla~no pravo vrz pari~nite depoziti, nezavisno dali stanuva zbor za penziskite fondovi ili tekovnite smetki).

Dogovorot so koj se kreira razla~noto pravo vo vremeto koga dol`nikot ve}e se soo~uva so finansiski problemi moè da pretstavuva osnova za tu`ba za poni{tuvawe (~len 1111 Gra|anski zakonik) od strana na sekoj doveritel koj smeta deka dogovorot bil sklu~en so namera da se izmamat negovite prava na namiruvawe, so davawe prioritet na isplatata na nekoe drugo lice. Actio Pauliana e tu`ba vo kraen slu~aj, {to zna~i deka doveritelot mora da gi iscrpi site drugi mo`nosti za da dobie namiruvawe na pobaruvaweto (kako na primer podnesuvawe na accion subrogatoria, subrogatorna tu`ba). Samo koga ne e mo`no da se podnese nekoja druga tu`ba, doveritelot moè da go raskine dogovorot {to negoviot dol`nik polnova`no go sklu~il so treti lica, ako so toa bile izmameni doveritelite. Pome|u dogovornite stranki, procesot na raskinuvawe opfa}a vra}awe na stokite i vra}awe na uplatata za kupovnata cena (~len 1295/I Gra|anski zakonik). Bez ogled na toa, ako stokite {to bile predmet na dogovorot zakonito se nao|aat vo vladenie na treti lica koi postapuvale sovesno i ~esno, ne se dozvoluva raskin na

dogovorot (~len 1295/II Gra|anski zakonik). No, vo takov slu~aj, o{tetenata strana ima pravo da bara nadomest na {teta od strankata {to ja nanela taa {teta (~len 1295/III Gra|anski zakonik).

Raskinuvaweto spored actio Pauliana }e zastari samo vo okolnosti vo koi tretoto lice dejstvuvalo sovesno. Zatoa, ako kupuva~ot treto lice zanel deka transakcijata ima izmamna cel, toj isto taka }e bide odgovoren za site {teti i zagubi predizvikani na doveritelite od takviot prenos. ^lenot 1298 od Gra|anskiot zakonik predviduva deka sekoe lice koe }e gi stekne stokite na nesovesen na~in, {to bile prodadeni za da se izmamat doveritelite i ne moàt da se vratat mora da gi obes{teti tie doveriteli za site predizvikani zagubi i {teti.

ITALIJA (a) Pod nekoi okolnosti, aran`manot opi{an vo na{iot konkreten slu~aj e moèn

spored italijanskoto pravo, ako e sproveden soglasno odredbite na noviot italijanski Zakon za ste~aj. ^lenot 46 od italijanskiot Zakon za ste~aj (zakon od 1 septemvri 1993 godina, broj 385, so izmenite so zakon od 4 avgust 1999 broj 342) voveduva razla~no pravo

(privilegio speciale) so koe se obezbeduvaat dolgoro~nite i srednoro~nite bankarski zaemi na pretprijatijata. spored ~lenot 46 od ovoj zakon, razla~noto pravo se kreira za stvari {to ne se registrirani vo javnite registri, pod uslov da spa|aat vo nekoja od slednive

293

kategorii: (1) postojna ili idna proizvodna oprema, sekakov vid alati i sekakov imot {to e pomo{en na trgovskata dejnost - pretprijatieto; (2) surovini, poluproizvodi, zalihi, gotovi proizvodi, ovo{je, dobitok i trgovski stoki; (3) site stvari kupeni so obezbedeniot zaem so razla~noto pravo; (4) sega{ni i idni pobaruvawa proizlezeni od proda`bata na bilo koj predmet specificiran vo prethodno navedenite kategorii.

Razla~noto pravo vovedeno so ~lenot 46 od dekretot 385/1993 }e bide ni{tovno ako ne e kreirano so pi{an instrument. Vo konkretniot dokument mora da se specificira:

(1) koi to~no predmeti se opfateni so razla~noto pravo; (2) imeto na zaemodavecot, dol`nikot i liceto koe go kreiralo razla~noto pravo,

ako toa e treto lice; (3) iznos na zaemot i negovite uslovi; i (4)iznosot {to e obezbeden so razla~noto pravo. Razla~noto pravo e polnova`no vo odnos na doveritelite i tretite lica od

momentot na registracijata na navedeniot dokument vo registerot od ~len 1524 stav 2 od Gra|anskoto pravo. Vakvite registri se vodat vo sekoj tribunal (Tribunale). Razla~noto pravo treba da bide registrirano vo sudot nadleèn vo mestoto vo koe pretprijatieto ima svoe sedi{te i sudot vo koe se nao|a sedi{teto ili ìveali{teto na razla~niot doveritel.

Ako se ispolneti site formalnosti utvrdeni so ~lenot 46 od italijanskiot Zakon za bankite, zaemodavecot steknuva obezbeduvawe vrz promenliviot zbir stvari, kakvi {to se trgovskite zalihi. Osven razla~noto pravo od ~lenot 46 od Zakonot za bankite, mo`no e potpirawe na nekoi drugi zakonski odredbi za da se obezbedi pobaruvaweto, ako ne e mo`no povikuvawe na pravilata so koi samo na zalo`nite doveriteli im se dava prioritet vrz dvi`nite stvari koi ostanale vo vladenie na dol`nikot ili im bile

predadeni na treti lica (~len 2784 ff od Gra|anskiot zakonik) ili so koi im se dava prioritet na onie zalo`ni doveriteli {to gi predale dokumentite za sopstvenosta vrz zaloènite stoki. Vo golema merka, sistemot na privilegii vospostaven so Gra|anskiot zakonik i so eden dolg spisok zakonski odredbi naso~eni kon podobruvaweto na pozicijata na razli~nite kategorii doveriteli ima za cel da igra uloga na sistem so koj se obezbeduva kreirawe na nevladetelski razla~ni prava za doveritelite. Natamu, nekoi od tie razla~ni prava pretstavuvaat obezbeduvawe vrz promenlivi zbirovi na stvari, iako za aktivnosti {to ne se direktno povrzani so primerot naveden vo na{iot konkreten slu~aj. Bez ogled na toa, celiot toj sistem e daleku od racionalen po svojata priroda. Od donesuvaweto na Gra|anskiot zakonik vo 1942 godina, toj se pretvori vo xungla, zatoa {to isklu~ocite go izedoa praviloto vrz koe tie samite po~ivaa: "doveritelite imaat ednakvi prava da bidat isplateni od imotot na dol`nikot, so soodvetna primena na osnovite za prioritetite" (~len 2741 Gra|anski zakonik). Zakonskite osnovi za prioritetite deneska se pretvoreni vo lavirint vo koj privatnata avtonomija ima malku ili nikakov prostor. Faktot deka najgolemiot broj vakvi razla~ni prava direktno proizleguva od golemoto mno{tvo zakonski odredbi kako svoja posledica vodi kon toa celiot sistem na eden slab na~in da gi signalizira onie formi na kredit {to se obezbedeni i onie formi na kredit {to toa ne se. Kone~no, moème da se zapra{ame dali celiot sistem e pravi~en ili e nepravilno naso~en samo kon odredeni kategorii doveriteli. Faktot {to kategoriite pobaruvawa i redot na prioritetite {to se za{titeni so sistemot na razla~ni prava se utvrdeni so zakon, ve}e ne ni obezbeduva lesen odgovor na pra{aweto. Ne mora da se bide ekspert za teorijata na regulacija za da se izvede zaklu~okot deka nekoi razla~ni prava do{le na zakonodavniot dneven red samo zaradi naporite na lobi grupite ili za smiruvawe na odredeni ekonomski sektori. Duri i razla~noto pravo od ~lenot 46 od Zakonot za bankite moème da go razgleduvame od ovoj aspekt na gledawe na rabotite.

294

Zo{to samo bankite, a ne i drugite pretprijatija imaat mo`nost da gi obezbedat svoite pobaruvawa vrz celata taa paleta na dvi`ni stvari {to e mo`na spored ovaa odredba? Eden komentator go postavuva ova pra{awe vo kontekstot na analizata na ustavnosta na navedenata odredba, ima}i go predvid ~lenot 3 od Ustavot posveten na principot za ramnopravnosta ili ednakvosta pred zakonite. Sosema iznenaduva~ki, toj zavr{uva so objasnuvawe deka bankite vr{at va`na funkcija vo obezbeduvaweto kredit na stopanstvoto!

(postskript: Izmenite na italijanskiot Gra|anski zakonik za trgovskite dru{tva {to }e stapat vo sila vo 2004 godina }e doprinesat za dodavawe na nov instrument za obezbeduvawe kredit, to est kreirawe na posebni imotni masi posveteni na posebni celi ili raboti (patrimoni dedicati ad uno specifico affare, ~lenovi 2247 bis 2247 decies nov Gra|anski zakonik). Ova e forma na segregacija na imotot mo`na samo kaj akcionerskite dru{tva (societa par azioni). So nea se kreira obezbeduvawe vo polza na doveritelite koi sakaat da finansiraat nekoja konkretna rabota na kompanijata so kreirawe na nevladetelsko razla~no pravo vrz promenliviot del od imotot na trgovskoto dru{tvo {to e povrzan so konkretnata rabota. Duri i spored noviot reìm, kompanijata ne moè da go kreira ovoj vid razla~no pravo vrz celiot imot na trgovskoto dru{tvo).

(b) Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, liceto A ima prioritetno pravo vo

odnos na parite {to liceto B mu gi dolì. Proceduralnite aspekti na ova pravo se regulirani so ~lenovite 53 i 54 od italijanskiot Zakon za ste~aj. Ovie odredbi propi{uvaat deka prioritetot na razla~nite doveriteli moè da bide zadovolen, vo o~ekuvawe na ste~ajnata postapka so proda`ba na predmetot na obezbeduvaweto so koe e obezbeden zaemot. Proda`bata ja dozvoluva sudijata koj e nadleèn da go kontrolira tekot na ste~ajnata postapka.

Rangiraweto na prioritetite na pobaruvawata na razla~nite doveriteli e utvrdeno so ~lenot 46 od samiot Zakon za bankite. Razla~noto pravo spored ~lenot 46 od toj zakon se rangira zad opredeleni drugi razla~ni prava i zakonski prioriteti navedeni vo Gra|anskiot zakonik so koi se obezbeduvaat pobaruvawata kako platite na

rabotnicite, proviziite za trgovskite zastapnici itn. (vidi ~len 2751 bis Gra|anski zakonik). Toa isto taka se rangira zad prioritetnite pobaruvawa na zalo`nite doveriteli. Od druga strana, ova pobaruvawe ima prioritet pred pobaruvawata na obi~nite ste~ajni doveriteli i pred odreden broj drugi razla~ni prava (~lenovi 2752 ff od Gra|anskiot zakonik).

Individualnite doveriteli moàt da izvr{uvaat vrz stvarite {to se predmet na razla~noto pravo. Sprotivno na pozicijata vo odnos na zalogata i ipotecas, ovoj vid razla~en doveritel ne moè da se protivi na izvr{uvaweto.

(v) Vo ovoj moment ne moàm da odgovoram na pra{aweto (v) zatoa {to nemam uvid

vo nekoja literatura {to bi se odnesuvala na realnata praksa spored novoto bankarsko zakonodavstvo. Ne postojat nikakvi jasni indikacii deka vrz osnova na ~lenot 46 od noviot zakon bile izvr{eni zna~itelen broj operacii na finansirawe.

(g) Zakonot za bankite ne utvrduva ograni~uvawe na vrednosta na predmetot na

obezbeduvaweto vrz koj moè da se kreira razla~noto pravo razgleduvano vo delot (a). Me|utoa, vakvite ograni~uvawa moàt da proizlezat od Zakonot od 7 mart 1996 godina broj

108, disposizioni in materia di usura (lihvarstvo). So ovoj propis e reformirano zakonodavstvoto za lihvarskite zaemi {to se ni{tovni i se kaznuvaat so krivi~ni sankcii. Kamatnata stapka {to se smeta za lihvarska deneska se utvrduva od strana na

295

ministerstvoto za trezorot, so upatuvawe na pazarnite kamatni stapki za razli~ni tipovi operacii. Zakonskite definicii na lihvarskite zaemi opfa}aat sekoja operacija {to so ogled na okolnostite mu dava na zaemodavecot prednosti {to se nesrazmerni na zaemot, ako liceto koe go baralo toj zaem se soo~uva so ekonomski ili finansiski problemi.

Varijacija Drugite doveriteli na liceto B moàt da ja poni{tat transakcijata so koja e

kreirano razla~noto pravo ili so tu`ba za poni{tuvawe (actio Pauliana) od ~len 2901 Gra|anski zakonik ili so tu`ba za poni{tuvawe {to moè da ja podnese ste~ajniot upravnik spored ~len 64, 67 ff od italijanskiot Zakon za ste~aj. Ne e vozmo`no da se preceni va`nosta na ovie odredbi, {to isto taka treba da se razgleduvaat vo vrska so sekoj slu~aj vo koj transakcijata na dol`nikot gi zagrozuva pravata na doveritelite.

(a) Spored ~lenot 2901 od Gra|anskiot zakonik, duri i koga pobaruvaweto ne e

vtasano, doveritelot moè da bara aktot so koj dol`nikot raspolagal so stvarta na {teta na negovite prava da bide proglasena za ni{tovna vo odnos na nego. Ovaa tu`ba se dozvoluva pod slednive uslovi:

(1) dol`nikot bil svesen za {tetata {to aktot }e ja predizvika na pravata na doveritelot ili ako aktot e izvr{en pred nastanuvaweto na pobaruvaweto, toj bil izmamno napraven za da se o{tetat idnite prava na idnite doveriteli;

(2) koga ne stanuva zbor za besplatni raspolagawa, involviranoto treto lice znaelo (bilo svesno) za navedenata {teta ili ako aktot e napraven pred nastapuvaweto na pobaruvaweto, tretoto lice ja spodeluvalo izmamnata namera na dol`nikot.

Istiot ~len propi{uva deka li~noto ili stvarnoto obezbeduvawe, duri i koga e kreirano vo polza na treto lice nema da se smeta za besplatno raspolagawe ako e perfektuirano vo vremeto na nastanuvaweto na obezbedenoto pobaruvawe. Rokot na zastarenost za ovaa tu`ba iznesuva pet godini. Ako tu`bata za poni{tuvawe spored ~llen 2901 od Gra|anskiot zakonik e uspe{na, transakcijata, iako }e bide polnova`na pome|u samite stranki (inter partes) nema da proizveduva pravno dejstvo vo odnos na doveritelot, koj toga{ moè da prodolì so izvr{uvawe vrz stvarta {to dol`nikot ja otu|il na tretoto lice i zatoa i go izgasil svojot dolg. Doveritelot koj podnel tu`ba spored ~lenot 2901 od Gra|anskiot zakonik nema da ima prioritet vrz konkretniot predmet samo zatoa {to ja podnel tu`bata (ili {to iniciral izvr{na postapka), zatoa {to doveritelite koi ne se priklu~ile na tu`bata nemaat polza od nea.

Ako pretpostavime deka transakcijata so koja trebalo da se obezbedi zaemot vo ovoj slu~aj bila izvr{ena nekolku meseci otkako liceto B dobilo zaem, sosema e sigurno deka }e bide zagrozena pozicijata na liceto A kako razla~en doveritel. Transakcijata so koja se kreira razla~noto pravo }e se tretira kako besplatno raspolagawe i zatoa }e bide proglasena za ni{tovna vo odnos na doveritelot koj moè da dokaè {teta. Vo ovoj slu~aj tuìtelot ne mora da dokaùva deka finansiskata institucija znaela deka dol`nikot e soo~en so finansiski problemi.

(b) Vo slu~aj na ste~ajna postapka (fallimento), {to vo Italija e mo`na samo vo odnos

na trgovcite, ("trgovskite pretpriema~i) definirani so ~lenovite 2082 i 2195 od Gra|anskiot zakonik, ste~ajniot upravnik moè da podnese tu`ba za poni{tuvawe soglasno ~lenot 2901 Gra|anski zakonik, so efektite opi{ani vo delot (a) od

Varijacijata (~len 65 Zakon za ste~aj). Bez ogled na toa, vo najgolemiot broj slu~ai toj }e

296

se povika na posebnite zakonski odredbi sodràni vo italijanskiot Zakon za ste~aj za da se izbegne odreden broj transakcii, {to sekako gi opfa}aat transakciite opi{ani vo Varijacijata. Zakonot za ste~aj avtomatski poni{tuva odredeni kategorii besplatni raspolagawa (~len 64) i gi pravi nevaè~ki isplatite na pobaruvawata izvr{eni vo poslednite dve godini pred otvoraweto na ste~ajnata postapka, ako konkretnite pobaruvawa seu{te ne bile vtasani (~len 65). Toj isto taka mu dava ovlastuvawe na ste~ajniot upravnik da poni{ti odreden broj drugi transakcii preku azione revocatoria

fallimentare, bazirana na ~lenot 67 od Zakonot za ste~aj, osven koga tretoto lice protiv kogo e inicirana tu`bata dokaè deka ja sklu~ilo transakcijata bez da znae za insolventnosta na dol`nikot.

Vo najgolemiot broj slu~ai, ste~ajniot upravnik ne mora da dokaùva deka site tie transakcii bile naso~eni kon o{tetuvawe na doveritelite ili deka so niv na doveritelite navistina im bila nanesena {teta. Celta na poni{tuvaweto i na tu`bata za

poni{tuvawe spored ~lenot 67 od Zakonot za ste~aj (legge fallimentare) prvo i osnovno e da obezbedi ramnopraven tretman na ste~ajnite doveriteli, soglasno rangiraweto na nivnite pobaruvawa.

Ako gi ostavime na strana podarocite i drugite besplatni raspolagawa - iako davaweto obezbeduvawe po zaemot }e podpadne pod konceptot za besplatno raspolagawe, ako doveritelot nemal polza od niv - osnovnite kategorii akti spomenati vo ~lenot 67 se slednive: (1) transakciite so potceneta vrednost na ispolnuvawata, sklu~eni vo tekot na poslednite dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka; (2) pla}aweto na pari~nite pobaruvawa, {to se namireni preku abnormalni na~ini na pla}awe, ako se izvr{eni vo tekot na poslednite dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka; (3) zalozite i drugite razla~ni prava (osobeno ipoteche) kreirani so akt na dol`nikot za obezbeduvawe na prethodno postojni dolgovi (pobaruvawa), pred nivnata vtasanost, ako se perfektuirani vo tekot na poslednite dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka; i (4) transakciite navedeni vo to~ka (3), ako obezbeduvaweto bilo perfektuirano za da se obezbedi dolg {to zastarel vo godinata pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

Kone~no, ako ste~ajniot upravnik moè da dokaè deka tretoto lice znaelo deka dol`nikot bil insolventen, toj isto taka moè da go izbegne pla}aweto na pobaruvawata {to se vtasani, transakciite po pazarna cena i obezbeduvawata perfektuirani vo tekot na godinata {to i prethodela na godinata na poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 67 stav 3).

HOLANDIJA

(a) Iako holandskoto pravo ne predviduva razla~no pravo vrz pretprijatieto vo strogata smisla na toj zbor, doveritelot moè da dobie {iroko nevladetelsko razla~no pravo, "tivka ili premol~na zaloga", vrz postojnite i idnite trgovski zalihi na dol`nikot. Edinstvenoto ograni~uvawe e deka zaloènite stoki mora da bidat dovolno identifikuvani vo vremeto vo koe razla~niot doveritel saka da go vr{i svoeto pravo.

Bidej}i trgovecot/dol`nik, liceto C seu{te ne e sopstvenik na idnite zalihi, toj

nema pravo na raspolagawe neophodno za kreiraweto na zalogata (~len 3:98 zaedno so ~lenot 3:84 Gra|anski zakonik). Me|utoa, zakonot dozvoluva site drugi uslovi (causa i

"aktot na kreiraweto") da bidat napraveni prethodno, taka {to zalogata }e nastane vo

297

momentot koga liceto C }e gi stekne idnite zalihi i so toa }e go stekne pravoto na raspolagawe.

Ako treba da se zaloàt site idni zalihi na liceto C, ne se potrebni nikakvi dopolnitelni ~ekori za da se obezbedi dovolnata identifikacija na stokite vo vremeto na vr{eweto. Ako zalogata se odnesuva samo na nekoj del od idnite zalihi, mora da se vnimava tie stoki da bidat skladirani posebno.

Vakvite aran`mani obi~no se odnesuvaat na trgovskite zalihi, stokite {to

postojano se prodavaat i nabavuvaat vo tekot na redovnoto rabotewe na liceto C. Toa go postavuva slednovo pra{awe: zalogata e (ograni~eno) stvarno pravo i zatoa ima droit de suite. Toa ja popre~uva sposobnosta na zalogodavecot da ja koristi stvarta vo svoeto redovno rabotewe. Sovesnite kupuva~i isto taka moàt daja steknat stvarta oslobodena od zalogata na liceto A, no liceto C seu{te }e bide odgovorno vo odnos na liceto A. Zatoa e mnogu povoobi~aeno vo kreditnite dogovori da se vnese (rezolutivna) klauzula {to na liceto C }e mu dade ovlastuvawe da gi prodava stokite vo "svoeto redovno rabotewe", sli~no na situacijata opi{ana vo slu~aite 4 i 5 vo vrska so zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost.

(b) Zalo`niot doveritel uìva superiorna pozicija vo odnos na ste~ajnite

doveriteli vo slu~aj na ste~aj na dol`nikot. Toj moè da go izvr{i svoeto pravo "kako voop{to i da nema ste~ajna postapka". Ova pravilo podleì na dve kvalifikacii. Prvo, ako ste~ajniot upravnik dade izvestuvawe so razumen rok za razla~niot doveritel, so koe od nego bara toj da go vr{i svoeto pravo vo ramkite na toj razumen rok, a razla~niot doveritel ne go stori toa, toga{ ste~ajniot upravnik moè da go bara predmetot na obezbeduvaweto kako del od ste~ajniot imot i da izvr{i vrz nego. Toa ne vlijae vrz prioritetot na razla~niot doveritel vo odnos na prihodite ostvareni od realizacijata na stvarta, no toj }e mora da u~estvuva vo namiruvaweto na administrativnite tro{oci na ste~ajnata postapka. Vtoro, ste~ajniot upravnik moè da se obrati do sudot i da pobara generalen moratorium so koj se bara suspendirawe na izvr{uvaweto vrz predmetot na obezbeduvaweto.

Zalogata isto taka mu dava na razla~niot doveritel prioritetno pravo vrz prihodite. Razla~niot doveritel generalno ima prioritet pred site drugi doveriteli. Me|utoa, vo nekoi slu~ai, dano~nite vlasti imaat prioritet pred "tivkata zaloga", iako ne i pred javnata zaloga. Vo ovoj kontekst moè da se zabeleì deka doveritelot koj go obezbedil svoeto pobaruvawe so "tivka" nevladetelska zaloga ima pravo tivkata zaloga da ja konvertira vo javna zaloga. Toj moè da bara stvarta da mu bide predadena vo vladenie na nego ili na nekoe treto lice.

Vo vrska so razla~nite prava vrz idnite stvari (zalihi) isto taka treba da se zabeleì deka zalogata nema da bide kreirana vo odnos na zalihite steknati od strana na dol`nikot po poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Insolventnosta go spre~uva dol`nikot da stekne pravo (ovlastuvawe) za raspolagawe so novite zalihi, zatoa {to eden od uslovite za kreiraweto na zalogata ostanuva neispolnet. Ova pravilo povtorno voveduva izvesen rizik za sme{uvawe na stvarite (confusio). Ako stokite steknati vo insolventnosta se skladirani zaedno so stokite steknati pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka i optovareni so zaloga, toga{ dol`nikot }e se smeta za sopstvenik na celata zaliha, oslobodena od sekakvi razla~ni prava, pa zatoa celata taa zaliha }e bide sostaven del od ste~ajniot imot.

Nadvor od ste~ajnata postapka, neobezbedenite doveriteli moàt da baraat izvr{uvawe vrz zalihite vrz koi bankata steknala razla~no pravo. Ova vo princip e mo`no. No, koga }e vtasa negovoto pobaruvawe, razla~niot doveritel moè da go prezeme

298

izvr{uvaweto. Natamu, prioritetot na razla~niot doveritel pred neobezbedeniot doveritel celosno se po~ituva. Neobezbedeniot doveritel }e ima pravo samo na ona {to ostanalo po namiruvaweto na razla~nite doveriteli vrz stvarta.

(v) Koristeweto na nevladetelskata tivka zaloga vrz idnite zalihi e mnogu

voobi~aena vo praksa. (g) Se ~ini deka nema nikakva sudska praksa, barem ne od nekoja generalna primena,

a doktrinata vo golema merka mol~i vo vrska so ova pra{awe. Vo eden slu~aj se smetalo deka doveritelot moè da bide odgovoren vo odnos na

drugite doveriteli na dol`nikot zatoa {to zemal "premnogu obezbeduvawe, bez da vodi dovolno smetka za interesite na drugite doveriteli". Me|utoa, ovoj slu~aj e poseben. Negoviot ishod verojatno bil pod vlijanie na faktot deka slu~ajot se odnesuval na odnosi pome|u vladea~ko i zavisno dru{tvo. Vladea~koto dru{tvo, Osby-Sweden steknalo razla~no

pravo vrz su{testveno celiot imot na svoeto zavisno dru{tvo (Osby-Holland) za da obezbedi kredit. Iako na Osby-Sweden moralo da mu bide o~igledno deka negovoto zavisno dru{tvo }e odi vo ste~aj vo nekoja predvidliva idnina, toj mu dal kredit na zavisnoto dru{tvo. Prodolùvaj}i da mu dava kredit na Osby-Holland, drugite doveriteli steknale vpe~atok za solventnosta i vo isto vreme bile ostaveni be nikakvo obezbeduvawe. Iako slu~ajot ne se odnesuval direktno na pra{aweto na proporcionalnosta i soodnosot pome|u iznosot na pobaruvaweto i dadenoto obezbeduvawe za toa pobaruvawe, toj sepak indicira deka pod izvesni uslovi i okolnosti razla~nite doveriteli moàt da imaat obvrska da vodat smetka za interesite na drugite doveriteli.

Isto taka moè da se tvrdi deka razla~niot doveritel e obvrzan so principite na pravi~nosta i pravednosta vo odnos na dol`nikot. Vo opredeleni okolnosti, vr{eweto na pravata na obezbedenite doveriteli }e bide sprotivno na tie principi. Iako pravi~nosta ima ograni~ena va`nost vo imotnoto pravo i pravoto za sopstvenosta, ovoj princip sepak se primenuva na strankite vo sekoj slu~aj, vrz osnova na nivniot dogovor za kredit.

Varijacija Davaweto obezbeduvawe za prethodno postojni pobaruvawa (dolgovi) moè vo

natamo{nite okolnosti da bide poni{teno kako izmamno ili kako prenos so koj se dava prioritet (se povlastuva nekoj od doveritelite) i se namaluva imotot dostapen na drugite doveriteli na liceto C: actio Pauliana.

Doveritelite se za{titeni vo odnos na {tetnite akti na nivniot dol`nik so actio

Pauliana. Za{titata e sli~na i vo i nadvor od ste~ajnata postapka. Izmamnite ili preferencijalnite prenosi moàt da se poni{tat vo opredeleni okolnosti. Poni{tuvaweto e mo`no samo ako individualniot doveritel vo izvr{nata postapka ili nadvor od ste~ajnata postapka ili ste~ajniot imot vo ste~ajnata postapka pretrpele {teta.

Op{tite uslovi za poni{tuvaweto na prenosot se: praven akt (transakcija); bez zakonska ili dogovorna obvrska; {to predizvikuva {teta na eden ili na pove}e doveriteli; dodeka dol`nikot znae ili treba da znae deka transakcijata }e bide {tetna na

negovite doveriteli;

299

i, ako transakcijata bila za vrednost (so protiv-ispolnuvawe), i drugata stranka zanela ili trebala da znae deka aktot }e im na{teti na doveritelite.

Vo princip, tovarot na dokaùvaweto e kaj doveritelot ili vo tekot na ste~ajnata postapka, kaj ste~ajniot upravnik. Iako ne se bara nikakva namera za izmama (namerno o{tetuvawe), vo praksa dokaùvaweto na svesta (znaeweto) se smeta za glavna pre~ka za uspe{nosta na tu`bata za poni{tuvawe. Me|utoa, ako transakcijata bila sklu~ena vo godinata vo koja bila podnesena tu`bata za poni{tuvawe ili otvorawe na ste~ajnata postapka, vo specifi~ni situacii moè da postoi zakonska prezumpcija deka dvete stranki znaele (bile svesni) za {tetnosta. Tovarot na dokaùvaweto osobeno se prefrla koga transkcijata e (o~igledno) so potceneti vrednosti; koga taa se odnesuva na pla}awe na dolg {to ne e vtasan ili na davawe razla~no pravo vrz tie dolgovi; ili transakcijata bila sklu~ena so povrzani lica na dol`nikot (lica so semejni ili korporativni vrski so dol`nikot).

Ako vo navedeniot slu~aj kreiraweto razla~no pravo vrz zalihite bilo vklu~eno vo orginalniot dogovor za kredit, zalogata }e ima pravna sila i vo princip }e go stavi prenosot nadvor od mo`nosta da bide osporuvan so actio Pauliana. Ako toa ne bilo slu~aj, zatoa {to razla~noto pravo e dadeno za ve}e prethodno postoen dolg, prenosot nema da bide obvrzuva~ki. Obezbeduvaweto dadeno za prethono postojnite dolgovi nu`no ne mora da se tretira kako besplatno raspolagawe: davaweto prodolèn rok za isplata na dolgot e polnova`no protiv ispolnuvawe. No ako dadenoto obezbeduvawe bilo besplatno raspolagawe, negovoto poni{tuvawe bara samo dol`nikot da znael deka zalogata }e bide {tetna za negovite doveriteli. Ako obezbeduvaweto bilo za protiv-vrednost (so nadomest), razla~niot doveritel moral da bide svesen (da ima znaewe) za toa.

ANGLIJA

(a) Obezbeduvaweto vrz trgovskite zalihi e perfektno mo`no vo angliskoto pravo. Prirodata i karakteristikite na fiksnoto i na promenlivoto razla~no pravo (fixed i

floating charge) se razgleduvani prethodno, kako i na~inite na perfektuiraweto na razla~noto pravo preku registracija. Ne postoi uslov za izolacija na zalihite vrz koi e kreirano razla~noto pravo i nivnoto posebno skladirawe.

(b) U{te edna{ da povtorime deka doveritelot koj izvr{uva go prima predmetot na

obezbeduvaweto optovareno so stvarnoto pravo na liceto A, samo ako, kako vo slu~ajot so

floating charge, razla~noto pravo ne se kristaliziralo pred zavr{uvaweto na izvr{nata postapka, {to isto taka prethodno go razgleduvavme.

Likvidacijata i ste~ajot na liceto C (ste~ajnite postapki vo odnos na poedincite i trgovskite dru{tva) isto taka se razgleduvani prethodno. Stvarnite prava na liceto A moàt da se istaknuvaat vo slu~aj na insolventnost na liceto C. vo toj pogled, ste~ajniot

upravnik na liceto C (liquidator ili trustee-in-bankruptcy) e dolèn da gi po~ituva pravata i interesite spored equity (forma na ograni~eni stvarni prava) kreirani vo polza na liceto A (a ne samo zakonskite imotni prava). Pri~ina za toa e {to se smeta deka ste~ajniot upravnik stapuva na mestoto na ste~ajniot dol`nik. Pravoto na liceto A moè da bide po svojata priroda promenlivo ili varijabilno razla~no pravo vrz pretprijatieto (floating

charge) na denot na negovoto kreirawe. Prethodno be{e navedeno deka toa go stava liceto A vo nepovolna situacija vo odnos na doveritelite na liceto C koi imaat zakonski prioriteti. Pri~ina za toa e {to administrative receiver koj dejstvuva vo polza na liceto A i

300

liquidator-ot koj go likvidira (winding-up) imotot na liceto C se dol`ni da izvr{at raspredelba na prioritetnite doveriteli, pred da vr{at raspredelba na liceto A. Toa samo natamu go pomestuva liceto A zad tro{ocite na ste~ajnata postapka, zatoa {to tie tro{oci imaat prednost pred isplatata na prioritetnite doveriteli. Isto taka treba da se dodade deka obezbeduvaweto na liceto A ne go spre~uva liceto A da se pojavi kako neobezbeden doveritel vo ste~ajnata postapka na liceto A ako negovoto obezbeduvawe ne e dovolno za celosnoto namiruvawe na negovoto pobaruvawe.

(v) Steknuvaweto razla~no pravo vrz trgovskite zalihi e mnogu voobi~aeno,

osobeno koga trgovecot e trgovsko dru{tvo. Te{kotiite vo vrska so Bills of Sales Act 1878-91

i idnite stvari - va`na rabota zaradi promenata na "sodrìnata" na zalihite so tekot na vremeto - davaweto obebeduvawe vrz postojnite i idnite zalihi go pravi neprakti~no za individualnite trgovci.

(g) Za razlika od germanskoto pravo, angliskoto pravo ne stava nikakvi

ograni~uvawa na iznosot na obezbeduvaweto {to moè da se zeme, nitu vo odnos na vkupniot iznos na pobaruvaweto (dolgot), nitu vo odnos na indeksot (soodnosot) pome|u visinata na obezbeduvaweto i iznosot na pobaruvaweto. Ovde osobeno nema kazni za doveritelite koi zele i premnogu obezbeduvawe srazmerno na nivnoto pobaruvawe. Vo sekoj slu~aj, konvencionalnata mudrost ni veli deka bez ogled na goleminata na obezbeduvaweto, doveritelot mnogu retko e preterano obezbeden.

Varijacija

Spored ~lenot 245 od Zakonot za ste~aj od 1986 godina, floating (no ne i fixed) charges

dadeni od strana na kompanijata vo poslednite dvanaeset meseci pred otvoraweto na ste~ajnata postapka }e se smetaat za polnova`no, samo do vrednosta {to ja dal razla~niot doveritel kako protiv-ispolnuvawe za razla~noto pravo "vo vremeto ili po kreiraweto na toa razla~no pravo". Celta na ovoj ~len e da se za{titi pozicijata na neobezbedenite doveriteli vo slu~aj na idni raspredelbi vo ste~ajna postapka. Vo ramkite na ovoj ~len, nitu eden individualen neobezbeden doveritel ne moè da go naru{i rangot na svoeto pobaruvawe preku steknuvawe obezbeduvawe za vrednost {to ja dal prethodno. Postojnata pozicija e deka duri i minimalniot vremenski jaz pome|u davaweto na vrednosta (ispolnuvaweto) i davaweto na razla~noto pravo moè da bide fatalno. Ako stanuva zbor za tekovni smetki, kaj koi se primenuvaat pravilata od presedanot vo slu~ajot Clayton Case, vrednosta {to e dadena podocna vo sporedba so razla~noto pravo moè da kreira i pokraj nejzinoto o~igledno otsustvo. Ako na primer, dozvoleniot kredit (dozvoleniot minus) na smetkata od £50.000 pred kreiraweto na razla~noto pravo ostane vo vrednost od £50.000 i po kreiraweto na toa pravo, bankata seu{te }e moè da se potpre na razla~noto pravo ako koj bilo preostanat iznos pretstavuva nov dolg kreiran kako rezultat na isplatite od tekovnata smetka.

301

IRSKA (a) Obezbeduvaweto kako tipot opi{an vo konkretniot slu~aj e mo`no preku

mehanizmot na razla~no pravo vrz pretprijatieto, to est promenlivo ili varijabilno

razla~no pravo (floating charge). Su{tinata na floating charge e {to toa se kreira vrz odreden zbir ili klasa na stvari i i dozvoluva na kompanijata koja go dala toa razla~no pravo da prodolì so svoeto redovno rabotewe se dodeka ne nastapi nekoj nastan {to mu dava pravo na razla~niot doveritel da intervenira. Takviot nastan se naveduva kako kristalizacionen nastan ili kako kristalizacija. Kristalizacijata nastapuva zakonski, koga kompanijata }e prestane da ja vr{i dejnosta na voobi~aeniot na~in, koga }e bide

povedena ste~ajna postapka vrz kompanijata (liquidation) i koga razla~niot doveritel }e nazna~i lice nare~eno receiver da stekne kontrola vrz predmetot na obezbeduvaweto i vo kraen stepen da go prodade za da se namirat dolgovite. Instrumentot so koj se kreira razla~noto pravo - obvrznicata (debenture) - moè da specificira i drugi kristalizacioni nastani. Centralnata karakteristika na floating charge e tokmu ovaa upravuva~ka avtonomija na kompanijata {to go kreira razla~noto pravo, no obi~no razla~noto pravo se smeta za floating charge ako gi ima slednive tri elementi:

(1) ako stanuva zbor za razla~no pravo vrz zbir (klasa) stvari na kompanijata, sega{ni ili idni;

(2) ako toj zbir na stvari vo tekot na redovnoto rabotewe na kompanijata postojano se menuva od vreme na vreme;

(3) ako kompanijata moè da prodolì so svoeto redovno rabotewe na voobi~aeniot na~in, vo vrska so konkretnata klasa (zbir) stvari, se dodeka ne bide prezemen nekoj natamo{en ~ekor od strana na razla~niot doveritel ili za negova smetka.

Duri i koga razla~niot dol`nik moè da raspolaga so stvarite vrz koi bilo kreirno razla~noto pravo i bez dozvola na razla~niot doveritel, se do nastapuvaweto na

kristalizacijata, deneska e sosema jasno deka floating charge kreira momentalno postojno razla~no pravo spored equity (forma na ograni~eno stvarno pravo), iako toa ne zaka~eno za nekoj konkreten individualiziran (opredelen) predmet.

Za da go razgledame na{iot konkreten slu~aj, liceto A moè da zeme floating charge

vrz trgovskite zalihi na liceto C. Vakvoto floating charge }e bide polnova`no vo razli~ni fakti~ki situacii. Voop{to ne e va`no dali trgovskite zalihi se sme{ani so drugi stoki od ist vid, nitu dali stokite od zalihata redovno se zamenuvaat so drugi stoki od ist ili

razli~en vid, pod uslov razla~noto pravo da ima dovolno pokritie. Se smeta deka floating

charge vrz pretprijatieto na kompanijata gi opfa}a site delovni (trgovski) operacii.

^lenot 99 od Zakonot za kompaniite od 1963 godina bara registracija na floating

charge {to bilo dadeno od strana na kompanija (dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili akcionersko dru{tvo). Op{to zemeno, poedincite ili personalnite trgovski dru{tva ne moàt da kreiraat floating charge, no Zakonot za zemjodelski kredit od 1978 godina vovede edna specifi~na zakonska kreacija - floating agricultural chattel mortgage (varijabilna ili promenliva zemjodelska hipoteka vrz dvi`ni stvari). Ovaa hipoteka mora da bide registrirana kaj lokalniot Okruèn sud. Celta na zakonot e da se olesni kreditiraweto na farmerskiot sektor. Floating chattel mortgage se kreira vrz zalihite {to zaemoprima~ot moè da gi ima od vreme na vreme i gi dava kako obezbeduvawe za parite {to gi dolì na Zemjodelskata kreditna korporacija ili na nekoja priznaena banka. Registracijata na vakvata hipoteka moè polnova`no da kreira ambulantno i promenlivo razla~no pravo vrz site zalihi opi{ani vo instrumentot za razla~noto pravo {to od vreme na vreme se nao|aat na zemji{teto na hipotekarniot dol`nik. Hipotekarniot dol`nik nema pravo da gi prodava zalihite, osven vo svoeto redovno rabotewe i od nego se bara zalihite da gi

302

drì na negovite zemji{ta na isto nivo na vrednost kako i vo vremeto na kreiraweto na razla~noto pravo.

(b) Kako {to e objasneto pogore, floating charge }e se kristalizira, to est }e se

pretvori vo fiksno razla~no pravo (fixed charge) vo slu~aj na insolventnost na liceto C.

Vo toa scenario, liceto A ima fixed charge vrz stvarite {to seu{te se vo vladenie na liceto B i tie se predmet na obezbeduvaweto opfaten so razla~noto pravo. Spored relevantnite ste~ajni propisi, liceto A ima pravo da bide isplateno od tie stvari pred isplatata na pobaruvawata na neobezbedenite doveriteli, iako negovoto pravo se rangira po zakonskite razla~ni doveriteli. Kategoriite na zakonskite prioriteti se utvrdeni so ~lenot 285 od Zakonot za kompaniite (so izmenite) i vo osnova gi opfa}a neplatenite danoci i nekoi pobaruvawa na rabotnicite. Isto taka treba da se zabeleì deka ako neobezbedeniot doveritel ja zavr{i izvr{nata postapka pred kristalizacijata na floating

charge, toga{ doveritelot moè da gi zadrì prihodite od izvr{uvaweto, no ako izvr{nata postapka seu{te ne e zavr{ena vo vremeto na kristalizacijata, toga{ pobaruvawata na doveritelite }e dojdat po pobaruvawata na razla~niot doveritel so

floating charge.

(v) Floating charges se standardna karakteristika na bankarskoto kreditirawe. (g) Ne postojat ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot na

obezbeduvaweto vo odnos na iznosot na obezbedenoto pobaruvawe. Varijacija

Spored ~lenot 288 so izmenite od Zakonot za kompaniite od 1963 godina, floating

charge kreirano vo poslednite dvanaeset meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka

(liquidation) stanuvaat ni{tovni so samiot fakt {to kompanijata odi vo liquidation, do merkata do koja razla~noto pravo obebeduva prethodni dolgovi. Relevantniot period e dve

godini ako floating charge e dadeno na lice povrzano so kompanijata. Za da dojde do ni{tovnosta, kompanijata mora da bide insolventna vo vremeto na kreiraweto na floating

charge. [KOTSKA

Floating charge vo Anglija i Irska ne e zakonska kreacija, tuku kreacija na sudovite po equity. Sprotivno na toa, floating charge ne postoi vo {kotskoto common law, no toa e

celosno zakonska kreacija, vovedena so zakon od 1961 godina (Companies (Floating Charges)

(Scotland) Act). Deneska e regulirano so Zakonot za kompaniite od 1985 godina i Zakonot za ste~aj od 1961 godina. Pred 1961 godina, vode~kiot sudija zabeleàl deka "vo princip i obilno potkrepeno so sudskite presedani deneska e jasno deka floating charge e krajno sprotivno na principite na {kotskoto pravo i od toga{ se navedeni mnogu sli~ni zabele{ki. Iako zakonot vovel institucija modelirana spored angliskata institucija, sepak postojat razliki vo detalite i koncepciski razliki predizvikani od faktot deka institucijata e vgradena vo civil law sistemot na pravoto za sopstvenosta. Me|utoa, za celite na na{iot slu~aj se ~ini deka tie razliki i ne se mnogu va`ni.

303

Floating charge e moèn samo ako dol`nikot e kompanija. Toj se kreira ili za (1) celiot imot na dol`nikot, dvièn i nedvièn, telesen i bestelesen, stvaren i li~en, sega{en i iden ili (2) vrz definiran del od toj imot. Dodeka kompanijata e solventna, efektite od razla~noto pravo se suspendiraat. Vo ovaa faza, razla~noto pravo ne e stvarno pravo. No koga kompanijata }e stane insolventna, razla~noto pravo moè "da se prika~i" ili poinaku ka`no da se "kristalizira". So prika~uvaweto za predmetot toa stanuva stvarno pravo. Prika~uvaweto se slu~uva ili preku (1) receivership ili preku (2)

liquidation (ste~aj). "Receivership" e ~isto sredstvo za izvr{uvawe na floating charge. Toa moè da bide i

vo praksa sekoga{ e vonsudsko i se pokrenuva so "akt za nazna~uvawe" izdaden od strana na razla~niot doveritel so floating charge. Receiver-ot ja steknuva kontrolata vrz stvarta {to e predmet na obezbeduvaweto i ima ovlastuvawe da prezema pravni akti vo ime na kompanijata. Zatoa toj moè da go prodade individualniot predmet ili - ako e zbir - celata aktiva na imotot. "Likvidacijata" vo [kotska zna~i dve raboti: (1) likvidirawe na solventnata kompanija i (2) formalna ste~ajna postapka na insolventnata kompanija. Vo sekoj od dvata navedeni slu~ai, likvidacijata moè da bide sudska i vonsudska.

Floating charge se razlikuva od obi~nite razla~ni prava na razli~ni na~ini. Edna od razlikite se sostoi vo toa {to po kreiraweto na varijabilnoto razla~no pravo sekoja stvar steknata od strana na dol`nikot stanuva predmet na razla~noto pravo, bez da ima potreba od nekoj nov praven akt na dol`nikot. Druga razlika e {to vedna{ {tom stvarta }e bide otu|ena od strana na kompanijata, taa prestanuva da bide predmet na razla~noto pravo, bez da ima potreba od nekoj praven akt na doveritelot.

Dodeka obi~nite razla~ni prava se rangiraat na pozicija pred zakonskite prioriteti (preferential claims), kako dano~nite pobaruvawa, floating charge se rangira po

(posterior) tie prioriteti. No toa }e se rangira vo prioritetot na obi~nite neobezbedeni doveriteli. Vo vrska so pra{aweto dali postoi prioritet pred doveritelite vo izvr{na

postapka pred kristalizacijata na floating charge, ima prili~ni kontroverzi. Dali floating charge e (1) vrz celiot imot na liceto C ili (2) vrz nekoj definiran

del od imotot, kako na primer vrz site dvi`ni stvari, e pra{awe {to go re{avaat samite stranki. Vo praksa najgolemiot broj floating charge se kreiraat vrz celiot imot na kompanijata.

Zakonot ne stava nikakvi ograni~uvawa za vrednosta na predmetot na obebeduvaweto vo odnos na iznosot na pobaruvaweto. Bi bilo sosema zakonito da se ima

floating charge vrz celiot imot na kompanijata dol`nik za da se obezbedi dolg od edna funta. Istoto vaì i za drugite razla~ni prava.

Varijacija Ako dol`nikot dade obezbeduvawe za prethodno postoen dolg i stane insolventen,

obezbeduvaweto moè da bide poni{teno. [kotskoto pravo ja prifatilo actio Pauliana, iako ima mnogu sloènosti i specijalnosti.

Generalniot princip, {to se primenuva ne samo na floating charges, tuku i na sekoe obezbeduvawe e deka (1) ako obezbeduvaweto e dadeno za prethodno postoen dolg i (2) ako dol`nikot vo vremeto na davaweto na obezbeduvaweto ve}e e insolventen, vo smisla na prezadolèn (vkupnata vrednost na negoviot imot e negativna) i (3) ako dol`nikot stane insolventen vo rok od {est meseci podocna, toga{ (4) obezbeduvaweto moè da bide namaleno (reducirano,{to zna~i deka sudot moè da go proglasi za ni{tovno. Izmamnata namera ne e relevantna. Tu`bata moè da bide podnesena od strana na sekoj doveritel, no

304

vo praksa tu`bata re~isi sekoga{ ja podnesuva ste~ajniot upravnik. Ovaa pravna sfera e poznata kako "nelojalno povlastuvawe ili privilegirawe" (unfair preferences).

Redukcijata (sudskoto poni{tuvawe) ne e edinstveniot praven lek. Mo`ni se i drugi, vo zavisnost od okolnostite na slu~ajot. Taka na primer ako nekolku nedeli po kreiraweto na razla~noto pravo liceto A go izvr{i i go prodade predmetot na liceto X,

a liceto X e sovesno, toga{ pozicijata na liceto X ne moè da se pobiva. Vo takov slu~aj, od doveritelot koj dobil ne~esna prednost moè da bide pobarano da go vrati predmetot ili vo pari~en iznos da gi restavrira koristite {to gi steknal.

Iznenaduva~ki, pokraj generalnoto pravo {to e ovde skicirano, postoi i posebno pravilo za floating charge spored koe somnitelniot period ne iznesuva {est meseci, tuku edna godina ili (ako doveritelot e povrzan so kompanijata dol`nik na nekoj od definiranite na~ini) dve godini. Bidej}i somnitelniot period e podolg, tu`bite za

poni{tuvawe na floating charges vo praksa se podnesuvaat spored ova posebno pravilo, a ne spored op{tite pravila.

[kotskoto pravo ja deli actio Pauliana na dva dela. Edniot e pravoto za "ne~esnoto ili nelojalnoto privilegirawe na doveritelite" {to ve}e be{e skicirano. Drugiot del e pravoto za "besplatnite rapolagawa". Nelojalnoto povlastuvawe ne go namaluva neto imotot na dol`nikot, zatoa {to sekoe namaluvawe na vrednosta na imotot (aktivnata) se uramnoteùva so podednakvo namaluvawe na vrednosta na obvrskite (pasivata). Sprotivno na toa, besplatnoto raspolagawe pretstavuva praven akt so koj se namaluva neto vrednosta na imotot. Primer za toa e darot (podarok), no kako drugi primeri moàt da se navedat proda`ba po nerealni vrednosti, kupuvawe po nerealni vrednosti i otpu{tawe na dolg bez nadomest. Dostapnite pravni lekovi se isti kako i za ne~esnoto povlastuvawe. Me|utoa, ovde rokovite se podolgi. Besplatnite raspolagawa vo period od dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka moàt da se pobivaat, a ako korisnikot e nekoe "povrzano lice", ovoj period se prodolùva na pet godini. Pod "povrzani lica" se podrazbiraat bra~nite drugari, bliskite rodnini i nekoi delovni povrzani lica. "Povrzanoto lice" moè da bide i kompanija (vladea~ki i zavisni dru{tva).

JU@NA AFRIKA (a) Dvata mehanizma opi{ani vo slu~ajot 10, imeno prenosot na sopstvenosta kako

obezbeduvawe i registracijata na notarskata obvrznica {to kreiraat nevladetelska zaloga spored Zakonot za obezbeduvawe so dvi`ni stvari, se edinstvenite dostapni mehanizmi za da se dojde do vakov aran`man. Me|utoa, i dvata mehanizma imaat seriozni slabosti. Ve}e be{e navedeno deka ju`no-afrikanskite sudovi obidite za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe gi tretiraat kako zamaskirani nevladetelski zalozi. No duri i ako na{ite sudovi vo idnina go prifatat ovoj mehanizam, sepak }e bidat potrebni golemi pritisoci od avtomobilskata industrija na sudovite (ili mnogu poverojatno na zakonodavecot) za da se priznae, sli~no na germanskiot sistem, deka e mo`no da se izvr{i predvremen prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe preku constitutum possessorium, {to kako rezultat }e dovede do toa obezbeduvaweto da stane funkcionalno vedna{ vo momentot vo koj dol`nikot }e stekne sopstvenost vrz novite zalihi. Kako {to stoi deneska pravoto, liceto A ne moè da bara nitu sopstvenost (nitu vladenie) vrz zalihata, nitu pak prioriteten tretman vo odnos na prihodite ostvareni od proda`bata na zalihite. Te{kotiite so registracijata na notarskata obvrznica za trgovskite zalihi, kako {to e toa predvideno so Zakonot za obezbeduvawe preku dvi`ni stvari, se sostojat vo toa {to

305

stokite {to se predmet na notarskata obvrznica mora da bidat specificirani (opredeleni) i opi{ani "na na~in {to niv gi pravi prepoznatlivi". Na vakov na~in isklu~ena e registracijata na generalnite opisi, kako "avtomobili vo zaliha". Toa isto taka podrazbira deka novite zalihi mora posebno da se registriraat i zatoa nema da bide dovolna blanko registracijata na site zalihi {to gi drì trgovecot na golemo. Bez ogled na toa, ako zalihata bila skladirana vo nekoj poseben del od prostoriite ili na sekoja stvar bilo zaka~eno jasno izvestuvawe {to indicira deka stvarta e zaloèna vo polza na liceto A, toa bi bilo soodvetno na opisot na specificiranata (opredelenata), prepoznatliva dvi`na stvar. Me|utoa, sekoja zamena na stvarite bara registracija na nova notarska obvrznica i prika~uvawe na novo izvestuvawe. Toa navistina ni gi budi spomenite na smotaniot fenomen na "terensko skladirawe" {to porano se koriste{e vo SAD za da se nadmine ovoj problem.

(b) Ako strankite moàt da go uverat sudot deka so strukturata na nivniot dogovor

se postignuva prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, toga{ liceto A }e ja zadrì sopstvenosta, {to zna~i deka zalihite nema da bidat sostaven del od ste~ajniot imot na liceto C, nitu }e bidat predmet na izvr{na postapka na negovite doveriteli. Ako se sledi kompliciraniot metod na registrirawe na notarska obvrznica vrz postojnite zalihi i odrùvawe na registriranite obvrznici i za idnite zalihi, razla~niot doveritel (A) }e bide vo pozicija na zaloèn doveritel so prioritetno pravo vrz prihodite ostavreni od

proda`bata na konkretnoto motorno vozilo vo slu~aj na insolventnost na liceto C. Ako nekoj drug (neobezbeden) doveritel izvr{i vrz zalihite, pozicijata na licweto A kako razla~en doveritel }e se rangira povisoko.

(v) Ramkovnite dogovori (bazi~nite dogovori) {to vo sebe sodràt prenos na

sopstvenosta kako obezbeduvawe ~esto se koristat vo praksa, osobeno vo avtomobilskata industrija. Se o~ekuva pra{aweto za nivnata polnova`nost da dojde pred Vrhovniot Apelacionen sud na Ju`na Afrika vo bliska idnina za razjasnuvawe.

(g) Ako postoi obid za prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto na

finansiskata institucija (A) i ako kupovnata cena vo dogovorot za kupoproda`ba e ili fiktivna ili ne e seriozna zatoa {to ne e proporcionalna na pazarnata vrednost na voziloto, toa }e sugerira deka transakciite na proda`ba i preproda`ba pretstavuvale "simulirana" zaloga, a ne seriozen obid za kreirawe na razla~no pravo preku prenos na sopstvenosta.

Varijacija Ako bilo kreirano vo periodot od {est meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata

postapka vrz liceto C, razla~noto pravo (ako e priznaeno), vo soodvetni okolnosti, moè da se tretira kako nesoodvetno povlastuvawe na doveritelite spored Zakonot za ste~aj.

Za da se poni{ti razla~noto pravo kako nepravedno preferirawe, ste~ajniot

upravnik (trustee-in-insolvency) mora da go dokaè slednovo: (1) deka liceto C raspolagalo so negovata stvar (kreirawe na razla~noto pravo); (2) deka vo vremeto na raspolagaweto pasivata na liceto A ja nadminuvala negovata

aktiva (prezadolènost); (3) deka raspolagaweto bilo napraveno na doveritelot na takov na~in {to toj

doveritel }e ima polza od toa raspolagawe;

306

(4) deka liceto C imalo namera da povlasti nekoj od svoite doveriteli pred drugite; i

(5) deka potoa imotot na liceto C bil sekvestriran. DANSKA (a) Spored danskoto pravo, razla~noto pravo vrz dvi`nite stvari moè da bide

kreirano samo kako razla~no pravo (charge) ili kako zaloga (vidi gi generalnite zabele{ki vo slu~ajot 1).

Charge (razla~noto pravo) mora da bide registrirano vo javen register nare~en Personalen register. Dogovorot za razla~noto pravo mora da ja opi{e stvarta na takov na~in {to ne smee da postoi nikakov somne` vo pogled na predmetot vrz koj e kreirano razla~noto pravo. So drugi zborovi, razla~noto pravo moè da bide registrirano samo vo pogled na specificirana (opredelena) stvar; ~len 47(a), (b) od Zakonot za registracija na imotot. Isklu~ok se pravi vo vrska so opremata i ma{inite (ma{ini i tehni~ki park) na pretprijatieto: ~lenovi 37 i 47(2) od Zakonot za registracija na imotot. Vakvi isklu~oci ne se pravat za trgovskite zalihi na pretprijatieto. Kako rezultat na toa, re~isi e nevozmo`no da se kreira razla~no pravo vrz trgovskite zalihi, zatoa {to }e bide neophodno da se izvr{i registracija na sekoja individualna stvar {to e sodràna vo zalihata i na sekoj podocneèn supstitut.

Za da se kreira zaloga, predmetot na zalogata mora da bide otstranet od vladenie na sopstvenikot na stvarta. Zalogata }e bide polnova`na samo ako liceto C ne moè da ima vladenie vrz stvarta. Od druga strana, moè da se dozvoli zamena na trgovskite zalihi, no samo ako toa podleì na proverka od strana na liceto A ili od strana na treto lice, vo polza na liceto A, koe e celosno nezavisno od liceto C. Vo vakvi okolnosti, stvarta moè

da bide skladirana vo prostoriite na liceto C, ako taa e zaklu~ena vo posebn prostorija. No va`no e da se zabeleì deka mora da se prezemat merki za da se obezbedi liceto C da ne stekne vladenie vrz stvarta. (Na prostorijata treba da se stavat novi bravi i liceto A treba da vr{i redovni proverki deka liceto C ne moè da stekne vladenie vrz stvarite na nitu eden na~in.).

Bidej}i razla~noto pravo (nevladetelskata zaloga) i ra~nata zaloga se edinstvenite na~ini za kreirawe obezbeduvawe vrz trgovskite zalihi, moè da se kaè deka vo Danska e mo`no da se dade obezbeduvawe vrz trgovskite zalihi {to cirkuliraat. Mo`no e da se kreira razla~no prvo vrz stvari {to }e bidat skladirani vo nekoj podolg vremenski period Ako liceto C moè da gi prodava stvarite, dogovorot mora da predvidi deka liceto A mora da gi ras~isti smetkite so liceto A pri proda`bata na stvarta i deka liceto A mora da bide sigurno i da proveri (vo samite prostorii) deka stvarta ne bila prodadena na ist na~in kako kaj dogovorite za kreditna konsignacija (vidi gi generalnite zabele{ki spored slu~aite 1 i 2). Toa ne e navedeno vo zakonodavstvoto, no e razgleduvano od strana na najgolemiot broj avtori.

Isto taka moè da bide mo`no vakvata zaliha da bide zaloèna. Uslovot deka liceto C ne smee da ima vladenie vrz zalihata sepak }e gi ograni~i negovite operacii na nekoi posebni okolnosti.

Ako liceto A ima polnova`na vladetelska ili nevladetelska zaloga, toa }e ima pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na stokite. Ako toa ne e slu~aj, liceto A }e bide obi~en neobezbeden doveritel.

307

(b) Ako vrz predmetot e kreirano polnova`no razla~no pravo ili zaloga, toa pravo }e bide za{titeno vo odnos na doveritelite vo izvr{nata postapka, koi izvr{uvaat vrz stvarite na dol`nikot. Razla~nite prava isto taka mora da se po~ituvaat i ako dol`nikot otide vo ste~aj.

(v) Vo Danska prili~no e te{ko da se zeme obezbeduvawe vrz trgovskite zalihi.

Voobi~aeniot na~in za kreirawe razla~no pravo vrz zalihite e preku zaloga, koga stvarite se skladiraat kaj treto lice (koe treba da bide izvesteno za zalogata) ili preku rezervacija na sopstvenosta spored dogovor za kreitna konsignacija. Razla~noto pravo ili zalogata ne se mnogu soodvetni za kreirawe na obezbeduvawe vrz stvari {to se skladirani vo prostoriite na dol`nikot. Vakvite aran`mani ne se voobi~aeni.

(g) Spored danskoto pravo, ne postojat ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na

predmetot na obezbeduvaweto vo odnos na iznosot na obezbedeniot kredit. Od druga strana, razla~niot doveritel vo Danska moè da bara isplata samo na iznosot na zaemot i na kamatata za nego, od prihodite ostvareni od proda`bata na predmetot na obezbeduvaweto. Isto taka vredi da se spomene deka dol`nikot ne moè da im dade sekundarni prava na drugi lica od koi }e zeme drug kredit.

Varijacija Ako bilo kreirano polnova`no razla~no pravo po dadeniot kredit i liceto c

oti{lo vo ste~aj, obezbeduvaweto moè da se poni{ti. Spored ~lenot 70 od Zakonot za ste~aj, razla~noto pravo ili drugoto obezbeduvawe {to ne bilo dadeno vo vremeto na nastanuvaweto na dolgot }e bide poni{teno ako bilo kreirano vo period od tri meseci pred denot na izvestuvaweto. (Denot na izvestuvaweto obi~no e denot na koj ste~ajniot sud dobil izvestuvawe za suspenzijata na pla}awata). Ako razla~noto pravo bilo kreirano pred pove}e od tri meseci pred denot na izvestuvaweto, toa seu{te moè da bide poni{teno spored ~len 74 od Zakonot za ste~aj, ako ste~ajniot imot moè da dokaè (1) deka dol`nikot (B) vo toa vreme bil insolventen; i (2) deka doveritelot (A) bil nesovesen vo vrska so insolventnosta na dol`nikot. Vo praksa, ste~ajniot imot te{ko }e moè toa da go dokaè. Druga odredba od ~lenot 74 se odnesuva na transakciite so koi na nekoj nesoodveten na~in se favorizira nekoj od doveritelite i koga toj doveritel bil nesovesen vo vrska so tie okolnosti. Ako razla~noto pravo bilo kreirano po davaweto na kreditot, ste~ajniot imot obi~no nema da ima problemi so dokaùvaweto.

[VEDSKA

(a) Fiducijarniot prenos nema da funkcionira, zatoa {to prenesuva~ot (otstapuva~ot) C ili }e treba da se otkaè od vladenieto vrz stvarta ili }e mora da gi registrira individualno specificiranite stoki vo nadle`niot sud. Zalihite isto taka ne moàt da se zaloàt kaj finansiskata institucija A: zalo`niot doveritel mora da stekne vladenie vrz zaloènite dvi`ni stvari (glava 10 ~len 1 od Trgovskiot zakonik,

handelsbalken od 1734 godina). Me|utoa, i prenosot i zalogata }e bidat mo`ni ako dol`nikot gi stavi svoite zalihi vo vladenie na treto lice koe }e dobie instrukcii zalihata da ja drì vo polza (za smetka) na steknuva~ot ili zalo`niot doveritel.

308

Osnovnoto pravilo e deka prenesuva~ot ili zalo`niot dol`nik nemaat pravo da povlekuvaat stoki od zalihata bez soglasnost na steknuva~ot ili zalo`niot doveritel. Generalnata soglasnost na vakvoto povlekuvawe na stvarite vakvata transakcija ja pravi ni{tovna vo odnos na doveritelite na liceto C. Ako zalihite se deponirani kaj treto lice koe dobilo izvestuvawe, na primer zalogata moè da se odnesuva na idni stoki {to moàt da se identifikuvaat na nekoj na~in, na primer "site stoki vo vladenie na liceto

X". Vo princip, zalogata moè da se odnesuva samo na stvari {to moàt da bidat

opredeleni (NJA 1910, 216), no ova pravilo e sporno vo pravnata literatura koga stanuva zbor za zamenlivi stvari vo zalog. Se tvrdi deka vo vakov slu~aj treba da moè da se zaloì nekoja koli~ina (primer slu~aj na kreirawe na razla~no pravo vrz 10 evra od pobaruvawe od 100 evra od banka). Isto taka se tvrdi deka vrednosno definiraniot predmet na zalogata treba da bide prifaten, barem koga zalo`niot dol`nik moè da gi zadrì site predmeti pred vtasanosta na dolgot (vo izvr{na postapka, zalogata sekoga{ e ograni~ena na vrednosta na dolgot), no i na drug na~in, pod uslov vrednosta so koja dol`nikot ne moè da raspolaga, iako taa ja nadminuva zaloènata vrednost i e dozvolena za raspolagawe, da moè da se poni{ti kako nesoodvetno privilegirawe na zalo`niot doveritel, kako taa da bila vmetnata na istiot den (vidi natamu varijacija).

Prakti~noto re{enie za na{iot konkreten slu~aj bi bilo ako trgovecot na golemo C kreira razla~no rpavo vrz svoite trgovski zalihi spored Zakonot za hipoteka vrz

pretprijatieto (lagen om foretagsinteckning od 1984 godina). Spored ovoj Zakon, siot imot n dol`nikot, postoen ili iden, e opfaten so razla~noto pravo vrz pretprijatieto, so isklu~ok na stokite vrz koi razla~nite prava moàt da se kreiraat na nekoj drug na~in (kako na primer nedvi`nosti ili vozduhoplovi; udeli i akcii; sopstveni menici; obvrznici nameneti za javnosta; pobaruvawa od banka i gotovina). Tehni~ki, dol`nikot dobiva pismo (sertifikat) za obezbeduvaweto od sudot i toa pismo go prenesuva na razla~niot doveritel kako obezbeduvawe za svojot dolg. Razla~niot doveritel ima prioritet vo slu~aj na ste~aj (i koga e toa neophodno vo izvr{nata postapka) i ovoj prioritet e superioren vo odnos na danocite i platite na rabotnicite, no se rangira pod zalo`nite doveriteli. Razla~niot dol`nik moè slobodno da raspolaga so stokite, a kupuva~ot steknuva bez tovari, se dodeka razla~niot dol`nik ne go prodava celoto svoe pretprijatie ili nekoj del od nego. Pravata na razla~niot doveritel vrz stokite se zamenuvaat so pobaruvawa vo odnos na kupuva~ot. Ako razla~niot dol`nik go prodade celoto svoe pretprijatie ili nekoj del od nego, razla~noto pravo ostanuva polnova`no za izvesen to~no opredelen period vo odnos na prodadenite stoki vo vladenie na kupuva~ot, uìvaj}i prioritet pred sekoe razla~no pravo vrz pretprijatieto dadeno od strana na kupuva~ot. Vo ste~ajnata postapka, razla~noto pravo se kristalizira na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka. Toa sugerira dek sekoe podocne`no zgolemuvawe na vrednosta na surovinite ili pobaruvawata itn. odi vo polza na ste~ajnite doveriteli.

(b) Vidi go delot (a) pogore. (v) Razla~noto pravo vrz pretprijtieto mnogu ~esto se sre}ava vo praksa. Zo{to

bankite bi se otkaàle od vakvoto obezbeduvawe, duri i ako tie treba da bidat podgotveni da dadat kredit na neobezbedeni osnovi, koga dol`nikot treba da plati samo inicijalna dava~ka od 1 posto i koga drugite doveriteli se ~ini deka se podgotveni da trguvaat so dol`nicite na neobebedeni osnovi? Vakvite razla~ni prava sepak ne se tolku voobi~aeni vo dva posebni slu~ai. Prviot se odnesuva na novo formiranite pretprijatija, bez vraboteni i so ograni~en ili nepostoen predmet na obezbeduvawe. Vo vakvi okolnosti, bakite obi~no zemaat li~ni garancii od direktorite na pretprijatieto. Vtoriot se

309

odnesuva na golemite pretprijatija, kade {to finansiskite institucii ~esto se potpiraat na dogovorni obvrzuvawa (na primer da ne se davaat razla~ni prava na drugi, da se odrùvaat nekoi finansiski indeki itn.).

(g)Predmetot na obezbeduvaweto moè da ima sekakva vrednost vo odnos na

obezbedeniot zaem. Me|utoa, ako obezbeduvaweto e dadeno za iden kredit i ako zaemodavecot kontrolira dali }e bide daden kreditot, toj mora da se otkaè od obezbeduvaweto vo polza na drugite doveriteli {to baraat izvr{uvawe vo izvr{na postapka. Taka, koga e daden revolving kredit so odreden limit so odredba deka }e bide dadeno obezbeduvawe, predvideniot predmet na obezbeduvaweto moè da bide predmet na izvr{na postapka, ako nema seu{te postoen dolg (zatoa {to toga{ bankata ima pravo da go raskine kreditniot dogovor). Toa nema da bide taka so obezbeduvaweto dadeno za bankarska garancija {to moè da bide povikana nadvor od kontrolata na bankata. Razla~noto pravo vrz pretprijatieto se dava mnogu brzo i se regulira so posebni pravila. Toa mu dozvoluva na razla~niot dol`nik da ostane vo vladenie so predmetot na obezbeduvaweto. Ako nekoj drug doveritel bara izvr{uvawe vrz stvarite {to se predmet na razla~no pravo vrz pretprijatieto, razla~niot doveritel (za pravoto vrz pretprijatieto) moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto samo ako nema dovolno obezbeduvawe vrz drugi stvari na dol`nikot. Vo ste~ajna postapka, razla~niot doveritel mora vedna{ da go predade predmetot na obezbeduvaweto ako dobie celosna isplata na svoeto pobaruvawe. Vo princip, samiot dol`nik moè da bara modifikacija spored ~lenot 36 od Zakonot za dogovorite ako nesvesno dal preterano golemo obezbeduvawe, no za ova pra{awe nema sudska praksa. Obi~no toj }e treba da se potpre na pozajmuvaweto so obezbeduvawe vrz koe se kreiraat prava so sekundaren prioritet.

Varijacija Vo Zakonot za ste~aj (konkurslagen, 1987) postojat dva na~ina za poni{tuvwe na

razla~noto pravo (zalozi, fiducijarni prenosi i drugi razla~ni prava) dadeno po davaweto na kreditot. Spored glava 4 ~len 12, obezbeduvaweto sekoga{ moè da bide poni{teno, ako bilo perfektuirano (so prenos na vladenieto, registracija itn) pred pomalku od tri meseci pred podnesuvaweto na baraweto za ste~aj, pod uslov da bilo perfektuirano so zadocnuvawe i po realniot prenos na kreditot ili ako obezbeduvaweto ne se baralo vo momentot na nastanuvaweto na dolgot. Postoi eden isklu~ok od ova pravilo vo poseben zakon {to se odnesuva na finansiskite instrumenti, spored koj dopolnitelnoto obezbeduvawe ne moè da se poni{ti ako toa bilo barano u{te od samiot po~etok i podocna bilo perfektuirano bez odlagawe ili otkako orginalnoto obezbeduvawe izgubilo vo svojata vrednost ili otkako dolgot se zgolemil i natamu pod uslov prenosot na dopolnitelnoto obezbeduvawe da bil redoven. Ako obezbeduvaweto bilo perfektuirano pred pove}e od tri meseci pred podnesuvaweto na baraweto za ste~aj, moè

da se primenat odredbite od glava 4 ~len 5 (actio Pauliana). Ovde rokot na zastarenost iznesuva pet godini, osven koga transakcijata bila sklu~ena so povrzano lice (pravno ili fizi~ko) i vo takov slu~aj ne postoi rok za zastarenost. Primenata na ova pravilo bara: (1) transakcijata na nekoj na~in da e {tetna za site doveriteli ili za nekoj konkreten doveritel; (2) dol`nikot da bil ili da stanal insolventen; (3) doveritelot da bil nesoodvetno favoriziran; i (4) doveritelot da znael ili da trebalo da znae za tie okolnosti.

310

Poni{tuvaweto e mo`no pod istite uslovi ako e postignato vonsudsko poramnuvawe {to bilo potvrdeno od strana na sudot.

FINSKA (a) Zalogata nema da bide polnova`na vo odnos na drugite doveriteli na zalo`niot

dol`nik, ako zaloènata stvar ostane vo negovo vladenie. Istoto vaì i koga dol`nikot formalno izvr{il prenos na stokite, dodeka strankite realno se obiduvale da kreiraat obezbeduvawe za doveritelot. Me|utoa i vo dvata slu~ai, zalihite moàt da bidat ostaveni vo prostoriite na dol`nikot, ako toj im pristap do zalihata samo vo sorabotka so doveritelot; na primer na doveritelot mu se dadeni klu~evite ili tie mu se predadeni na nekoe treto lice koe dejstvuva za smetka na doveritelot. Ako se ispolneti ovie uslovi, zalihata duri moè i da bide zameneta, sekako pod uslov toa da se slu~i pod kontrola na doveritelot. Ako obezbeduvaweto podocna ja zgolemi svojata vrednost zaradi aktivnosta

na strankite, obebeduvaweto moè da bide pro tanto poni{teno, soglasno pravilata za poni{tuvawe vo vrska so ste~ajniot imot.

Ne e mo`na registracijata na nitu eden od dvata pogore razgleduvani dogovori. Me|utoa mo`no e da se koristi razla~no pravo vrz pretprijatieto. Razla~noto pravo vrz pretprijatieto mora da bide registrirano i na doveritelot mora da mu se predade negocijabilna sopstvena menica so pridruèn sertifikat (potvrda) za izvr{enata registracija. Spored zakonot, pretprijatieto ima pravo da raspolaga so predmetot na obezbeduvaweto vo tekot na svoeto redovno rabotewe. Duri i koga raspolagaweto bilo izvr{eno nadvor od redovnoto rabotewe, kupuva~ot e za{titen vo odnos na razla~niot

doveritel so pravo vrz pretprijatieto ako postapuval bona fide. (b) Razla~noto pravo vrz pretprijtieto ne mu dava na doveritelot tolku jak

prioriteten status kako na primer na zalo`niot doveritel. Vo slu~aj na ste~aj na primer (za razlika od izvr{nata postapka) pravata na doveritelot so razla~no pravo vrz pretprijatieto se ograni~eni samo na polovina od vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto.

(v) Razla~nite prava vr pretprijatieto se koristat ~esto i voobi~aeno, iako mnogu

~esto samo kako vtorostepeno obezbeduvawe. To~ni podatoci nema. (g) Ne postojat direktni ograni~uvawa {to vlijaat na pravata na doveritelite za

dobivawe obezbeduvawe. Faktot deka prioritetnite prava na doveritelot so razla~no pravo vrz pretprijatieto se ograni~eni na polovina od vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto vo slu~aj na insolventnost, na svoj sopstven na~in pretstavuva ograni~uvawe na koristeweto na ovie razla~ni prava.

Dogovornite klauzuli so koi na doveritelot mu davaat arbitrerno pravo da bara novo ili dopolnitelno obezbeduvawe, ~esto se smetaat za nerazumni. Sekako, dogovorot za obezbeduvawe vo princip }e stane nerazumen ako na primer se zgolemila vrednosta na obezbeduvaweto zaradi zgolemuvaweto na trgovskite zalihi. Vo praksa, ova ne e problemati~no, zatoa {to strankite obi~no go koristat razla~noto pravo vrz pretprijatieto, {to ne go spre~uva dol`nikot da raspolaga so zalihite vo svoeto redovno rabotewe i vrz istata zaliha moè nekolku pati da se kreiraat razla~ni prava.

311

Varijacija

Razla~noto pravo mora da bide kreirano bez nepotrebni odlagawa. Docneweto od nekolku meseci ne e prifatlivo. Zatoa razla~noto pravo moè da bide poni{teno soglasno pravilata za ste~ajniot imot, ako liceto C podocna otide vo ste~aj i ako razla~noto pravo bilo kreirano pred pomalku od tri meseci ili vo nekoi okolnosti pred pomalku od dve godini od podnesuvaweto na baraweto za otvorawe na ste~ajnata postapka. Ako strankite se me|usebno povrzani na na~in definiran so zakonot (bliski ridnini ili povrzani dru{tva) vaàt podolgi rokovi.

Razla~noto pravo isto taka moè da bide poni{teno zaradi op{toto pravilo za ste~ajniot imot (actio Pauliana). Moàt da se poni{tat pravnite posledici na sekoj akt ili propu{tawe na dol`nikot ako (1) aktot ili propustot bile na {teta na doveritelite; (2) dol`nikot bil ili stanal insolventen, celosno ili vo eden del zaradi aktot ili propu{taweto; (3) drugoto lice znaelo ili trebalo da znae za tie fakti; i (4) aktot i propustot nastanale vo period od pet godini pred podnesuvaweto na baraweto za otvorawe ste~ajna postapka.

Pravilata vo vrska so poni{tuvaweto, opi{ani pogore, se primenuvaat i na izvr{nata i na ste~ajnata postapka. Osnovnata pravna posledica na poni{tuvaweto e deka raspolagaweto na dol`nikot ili na drugoto povrzano lice sudot go proglasuva za ni{tovno i toa ne proizveduva nikakvo pravno dejstvo. Zatoa, isplatite i drugite ispolnuvawa napraveni vrz osnova na vakvoto raspolagawe strankite meusebno gi vra}aat. Koga raspolagaweto na primer se sostoi od davawe razla~no pravo na doveritel, sekako samoto poni{tuvawe ne vodi kon nekakvo vra}awe na doveritelot.

SPOREDBENI ZABELE[KI Delovi (a) - (v) Ako gi razgledame na~inite na koi trgovskite zalihi ili celoto pretprijatie

moàt da se ponudat kako obezbeduvawe, zakonodavstvata grubo moème da gi podelime na tri grupi:

(1) sistemi {to go priznavaat razla~noto pravo vrz pretprijatieto, {to go opfa}a celoto ili barem zna~itelen del od pretprijatieto: Anglija, Irska, [kotska, [vedska, Finska, Francija, Belgija i Portugalija.

(2) sistemi vo koi se praktikuva kreirawe na razla~no pravo vrz postojano promenlivite zalihi, na nekoj drug na~in, a ne preku floating charge ili so kreirawe na razla~no pravo vrz celoto pretprijatie. Vo ovaa grupa se Germanija, Grcija i Holandija.

(3) sistemi vo koi ne e nitu prakti~no da se kreira razla~no pravo vrz promenlivite zalihi, nitu pak e mo`no kreirawe na razla~no pravo vrz celoto pretprijatie. Vo ovaa grupa se Avstrija, Italija, [panija, Ju`na Afrika i Danska. Vo Francija, razla~noto pravo vrz pretprijatieto (nantissement de fonds de commerce) ne moè da gi opfati trgovskite zalihi.

Vo vrska so slobodata na strankite da kreiraat razla~no pravo {to na najdobar moèn na~in }e gi zadovoli nivnite individualni potrebi, razla~noto pravo vrz

pretprijatieto razvieno vo angliskoto pravo i prifateno vo Irska i [kotska (floating

charge) verojatno e najrazvieniot mehanizam za obezbeduvawe. Od sporedbena gledna to~ka,

312

negovite najistaknati karakteristiki se promenlivata struktura na predmetot na obezbeduvaweto pred kristlizacijata na pravoto, so {to se ovozmoùva opfa}awe na celiot imot na dol`nikot, nezavisno od negoviot praven status za vreme na postoeweto na razla~noto pravo; slobodata na strankite da go izberat nastanot vo koj }e nastapi kristalizacijata i postoewe na procedura za receivership kako vonsudski upravuvana

likvidacija. Floating charges go stavaat obezbedeniot doveritel vo relativno silna pozicija i zatoa e samo po sebe o~igledno deka ova razla~no pravo mora da se registrira.

Floating charge e vrzano za procedurata receivership, pa od tamu i nemo`nosta floating charge

da kreiraat poedinci. [vedskoto i finskoto razla~no pravo za pretprijatieto prili~no se dobliùva do

common law floating charge. No sepak postojat nekoi materijalni razliki. Prvo, dvete skandinavski jurisdikcii ne ja poznavaat vonsudskata procedura za likvidacija, kako

receivership. Vtoro, postojat ograni~uvawa na tipot na stvarite {to moàt da bidat predmet na ova razla~no pravo: vo [vedska, ne moè da bide opfaten prili~en del od imotot na dol`nikot (na primer nedvi`nostite ili pobaruvawata od bankite). Vo Finska, samo polovinata od imotot na dol`nikot e opfaten kako predmet na ova razla~no pravo {to moè da se koristi za namiruvawe na obezbedeniot dolg vo ste~ajna postapka na dol`nikot. Od druga strana, {vedskite i finskite razla~ni prava vrz pretprijatieto imaat povisok, ne ponizok prioritet od zakonskite prioritetni prava kako na primer neplatenite danoci i platite na vrabotenite.

Francuskoto i belgiskoto razla~no pravo vrz pretprijatieto (nantissement de fonds

de commerce) natamu se oddale~uva od angliskoto floating charge. Prvo, te{ko moè da se smeta deka toa ima promenliv (floating) karakter, zatoa {to francuskoto nantissement se prika~uva samo za konkretna i opredelena stvar, kako oprema ili patenti i trgovski znaci. Samo do merkata do koja razla~noto pravo se zaka~uva za bestelesni stvari toa e predmet na promena, kako goodwill-ot na pretprijatieto i samo toga{ moème da zboruvame za negoviot varijabilen karakter. Isto taka se smeta deka nantissement se prika~uva na stvarite onakvi kakvi {to se tie vo dadeniot moment. Nantissement sekoga{ moè da se tretira za stvarno pravo vrz konkreten opredelen predmet; {to ne moè da se kaè za floating charge pred kristalizacijata (vidi go osobeno {kotskiot izve{taj). Vo vrska so prakti~noto re{enie za slu~ajot 11, postoi vidliva razlika pome|u francuskoto i belgiskoto pravo: spored belgiskoto pravo, polovinata od zalihite moàt da bidat opfateni so nantissement, dodeka vo Francija trgovskite zalihi na pretprijatieto ne moàt da bidat predmet na obezbeduvawe, kako princip vo pravoto.

Germanskiot i gr~kiot prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe i holandskata tivka ili premol~na zaloga, vo angliskata terminologija, moàt da se smetaat za

"fiksno" razla~no pravo. Sprotivno na nantissement ili na {vedskoto i finskoto razla~no pravo vrz pretprijatieto, prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe i tivkata zaloga samite po sebe ne moàt da se odnesuvaat na promenliv zbir na stvari, nitu na pretprijatieto vo celina. Ovie obezbeduvawa mora da se odnesuvaat na to~no opredelena stvar. To~no toj princip na opredelenosta i individualizacijata na stvarta ja spre~uva mo`nosta za priznavawe na floating charge i kreirawe razla~no pravo vrz nekoj promenliv zbir na stvari ili vrz celinite kakvo {to e pretprijatieto. Kako {to istaknuva {kotskiot izve{taj, floating charge ne se smeta za stvarno pravo pred kristalizacijata, {to

vo civil law sistemite se smeta za nevozmo`no da se konceptualizira pravo vo vrska so sopstvenosta na na~in {to toa ne }e moè da se definira nitu kako li~no (obligacija),

nitu kako stvarno (erga omnes). I pokraj principot na opredelenosta, germanskoto i holandskoto pravo izna{le

na~ini da dadat razla~no pravo vrz promenlivite zalihi i pravo vrz predmet {to

313

postojano se otu|uva i zamenuva. Sudovite imale liberalen stav vo odnos na primenata na navedeniot princip. Zatoa se smeta deka e sosema dovolno ako stokite moàt da bidat identifikuvani (opredeleni) vo nekoj moment (opredelivi) (germansko pravo) ili vo momentot vo koj razla~niot doveritel saka da go zeme predmetot na obezbeduvaweto (holandsko pravo). Nu`nosta od posebno skladirawe na stvarite koga nema prenos ili zaloga na siot imot e edinstveniot prakti~en limit {to proizleguva od principot na opredelenosta na stvarta. Natamu, neophodnite dogovori, vklu~uvaj}i go i realniot dogovor vo Germanija, i vo dvata sistema moàt da bidat sklu~eni odnapred i moàt da se odnesuvaat na stvari {to dol`nikot }e gi stekne vo idnina. Vo vrska so kreiraweto na razla~noto pravo, edinstvenata glavna razlika pome|u germanskoto i holandskoto pravo se ~ini deka e holandskiot uslov za registracija ili koristewe na notarski akt. Osven toa, zabranata na fiducijarnite prenosi vo noviot holandski Gra|anski zakonik se ~ini deka ima ograni~ena va`nost. Vsu{nost, tivkata zaloga go stava razla~niot doveritel vo u{te posilna pozicija od onaa {to toj ja ima spored germanskiot prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Vo slu~aj na insolventnost na dol`nikot, imatelot na holandskata tivka zaloga moè da go realizira svoeto razla~no pravo i nadvor od ste~ajnata postapka, barem do opredelen moment utvrden od strana na ste~ajniot upravnik. Duri po toj moment, razla~niot doveritel }e treba da u~estvuva vo tro{ocite na postapkata. Vo Germanija, pozicijata na razla~niot doveritel grubo be{e ednakva spored stariot Zakon za ste~aj (Konkursordnung). Me|utoa, bidej}i noviot Zakon za ste~aj e ve}e stapen vo sila, od doveritelot sekoga{ se bara da u~estvuva vo ste~ajnata postapka u{te od samiot nejzin po~etok i sekoga{ mora da u~estvuva vo namiruvaweto na tro{ocite na postapkata, odnosno tro{ocite na realizacijata na negovoto razla~no pravo.

Ako se ostavi za moment na strana razla~noto pravo vrz pretprijatieto, spomenati vo (1) pogore, germanskoto i holandskoto pravo se edinstvenite sistemi spored koi e mo`no da se kreira razla~no pravo vrz promenliv zbir na stvari. Kaj site drugi

jurisdikcii, zalogata ili fixed charge vrz zalihite ne uspeva zaradi edna ili dvete od podolu navedenite pri~ini:

(1) Principot na publicitet. Zalogata bara dol`nikot da go predade vladenieto vrz zalihata. Iako nema da bide strogo neophodno toa vladenie da go prezeme samiot zaloèn doveritel, sepak zalihata }e treba da bide skladirana na na~in {to }e go spre~i dol`nikot da ima pristap do nea (vidi izve{tai za Avstrija, Belgija, Danska, [vedska i Finska). Sosema e o~igledno deka vo fakti~kata situacija na slu~ajot 11, toa ne e soodvetno re{enie.

(2) Principot na opredelenost (specificity). Vo odreden broj zemji postoi mnogu strog stav vo odnos na opredelenosta i identifikacijata (individualizacijata) na predmetot na obezbeduvaweto. Zatoa, kaj niv predmet na razla~no pravo ne moàt da bidat idnite zalihi. Toa e slu~aj vo Francija, Portugalij i Ju`na Afrika.

Sporedeno so prethodniot slu~aj, slu~ajot 11 gi iznesuva na videlina moèbi najbitnite razliki pome|u sistemite, osobeno onie pome|u common law jurisdikciite, {to

se razvile ili go prifatile floating charge i civil law zemjite. Me|utoa, voveduvaweto na razla~nite prava vrz pretprijatieto, {to mnogu nalikuvaat na floating charge vo [vedska i

Finska, anticipiranoto prifa}awe na floating charge vo gr~koto pravo i na~inite na koi germanskoto i holandskoto pravo go ublaùvaat principot na opredelenosta moàt da ni pretstavuvaat dobar primer za pribliùvawe i iznao|awe na sredno re{enie.

314

Del (g) Pra{aweto dali postojat nekoi ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot

na obezbeduvaweto vo odnos na iznosot na obezbedenoto pobaruvawe moè da se pojavi vo sekoj reìm na razla~ni prava. Me|utoa, ova pra{awe e mnogu porelevantno vo vrska so predmetot na obezbeduvawe {to e podloèn na promeni. Koga predmetot na obezbeduvaweto ostanuva fiksen, moè da se primeni principot na avtonomijata na strankite: ako dol`nikot prifati optovaruvawe na negovata sopstvenost, iako nejzinata vrednost zna~itelno ja nadminuva vrednosta na obezbedenoto pobaruvawe, toa moè da se smeta za negova soglasnost vo pregovorite pri sklu~uvaweto na dogovorot. Edinstvenata mo`na pri~ina za zakonska intervencija moè da bide ili vo mo`noto o{tetuvawe na neobezbedenite doveriteli na istiot dol`nik ili za{titata na strankite {to se vo poslaba pregovara~ka pozicija, kako na primer potro{uva~ite. Sprotivno na ova, koga predmetot na obezbeduvaweto postojano se menuva se javuva posebniot rizik od "davawe preterano golemo obezbeduvawe".

Angliskiot izve{taj upatuva deka preterano golemoto obezbeduvawe e redok slu~aj, ako uslovite se ograni~eni na situacijata kaj koja prihodite ostavreni od realizacijata na stvarta vo ste~ajnata postapka go nadminuvaat iznosot na obezbedenoto pobaruvawe. O~igledno, ova e perspektivata na angliskoto, irskoto i {kotskoto pravo. No "preteranoto golemoto obezbeduvawe" isto taka moè da se koristi vo edna po{iroka smisla, kako na primer zna~eweto {to na ovoj termin mu se pridava vo germanskoto pravo. Ovde "preteranoto obezbeduvawe" }e postoi i koga dol`nikot e seu{te solventen. Preteranoto obezbeduvawe se javuva koga vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto, proceneta vo odnos na vrednosta na pretprijatieto na dol`nikot kako funkcionalna celina (going concern) ja nadminuva vrednosta na obezbedeniot dolg za pove}e od nekoj odreden procent. Vakviot stav vo odnos na preteranoto obezbeduvawe ne gleda tolku na interesite na ste~ajnite doveriteli, tuku na slobodata na dol`nikot da vleguva vo novi aran`mani na obezbeduvawe, iako o~igledno doktrinata moè da im bide od korist i na neobezbedenite doveriteli. "Preteranoto obezbeduvawe" vo ovaa smisla pretstavuva problem osobeno vo onie sistemi {to vo golema merka ili isklu~ivo se potpiraat na obezbeduvawata bazirani na sopstvenosta. Koga dol`nikot ja prenel celata sopstvenost na razla~niot doveritel treba da se pretpostavi deka toj ja gubi mo`nosta da dade ponisko rangirano razla~no pravo na nekoj podocneèn zaemodavec za istata stvar. Me|utoa, spored germanskoto pravo, vakvata pretpostavka ne e celosno korektna. So ogled na toa {to germanskite sudovi go klasifikuvale o~ekuvaweto na kupuva~ot za eventualno steknuvawe na sopstvenosta vrz stvarta po celosnoto pla}awe na cenata, spored klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta, kako stvarno pravo (Anwartschaftsrecht), ova stvarno pravo samoto po sebe moè da bide predmet na razla~no pravo, na primer na prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Zatoa, duri i ova objasnuvawe voop{to ne e celosno zadovolitelno.

Op{tite ograni~uvawa naloèni so belgiskoto pravo (samo 50 posto od zalihite {to moàt da bidat predmet na razla~noto pravo spored pand op e handelszaak - gage sur fonds

de commerce) i finskoto pravo (samo 50 posto od vrednosta na predmetot moè da se realizira vo polza na doveritelot) isto taka moè da se smetaat za sredstva so koi se izbegnuva preteranoto obezbeduvawe, no pred se so cel da se za{titat neobezbedenite doveriteli.

315

Varijacija Sekoj pregled na pravoto za razla~nite prava }e bide necelosen ako ne se spomene

mo`nosta za poni{tuvawe na transakciite sklu~eni so izmamna namera ili kako besplatno raspolagawe ili vo nekoj definiran period pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ovie tri elementi (izmama, podarok, somnitelen period) fakti~ki se glavnite osnovi za barawe na poni{tuvawe vo razli~nite jurisdikcii {to gi analizirame. Me|utoa, osven ova op{to mesto, izve{taite ni otkrivaat golem stepen na razli~nost, {to ne e mo`no celosno da se opfati vo edno kuso rezime.

Najvidlivata razlika moèbi e varijacijata vo vremenskite periodi vo koi moè da bara vakvoto poni{tuvawe. No, kako generalno pravilo, izmamnite transakcii moàt da se poni{tat vo mnogu podolg rok (za zastarenost) vo sporedba so besplatnite raspolagawa ili so davaweto na nekongruentnoto obezbeduvawe. Na primer, rokot na zastarenost za poni{tuvawe na namernoto povlastuvawe na nekoj konkreten doveritel varira od {est meseci, spored ju`no-afrikanskoto pravo do neograni~eno vreme spored belgiskoto prvo.

Sloènosta na ovaa sfera od pravoto isto taka se reflektira vo faktot {to najgolemiot broj izve{tai ne moàt da dadat definitiven odgovor vo vrska so ishodot na na{iot konkreten slu~aj. Vo najgolemiot broj jurisdikcii, za da moè da se dade toj odgovor potrebni se dopolnitelni informacii.

Ako se vratime na predmetot na razla~nite prava i nivnata mo`na harmonizacija, o~igledno e deka sekoj obid za harmonizacija na pravoto za actio Pauliana vo ovoj kontekst }e se pokaè kako nevozmoèn. No se pretpostavuva deka ne postoi nu`nata vrska. Za uniformniot reìm na razla~nite prava, sosema }e bide dovolna ednostavnata izjava za nivnoto vr{ewe vo izvr{nata i ste~ajnata postapka, zaedno so pravilata za osnovnite pravni lekovi na razla~niot doveritel. Nema nikakvi pri~ini zo{to tretmanot na izmamnite transakcii ili na dogovorite sklu~eni vo somnitelniot period ne bi im se prepu{tile na nacionalnite zakonodavstva na dràvite ~lenki ili za harmonizacija vo nekoja podocne`na faza. Toa e priodot i na Konvencijata od Cape Town za me|unarodnite

interesi vrz mobilnata oprema od 16 noemvri 2001 godina. Pod "efekti na insolventnosta" ~lenot 30(3) naveduva: "Odredbite od ovoj ~len ne vlijaat vrz (a) merodavnoto pravo {to se primenuva na ste~ajnata postapka za poni{tuvaweto na transakciite za povlastuvawe ili izamen prenos na doveritelite; ili (b) pravilata na ste~ajnata postapka vo vrska so izvr{uvaweto na pravata vrz stvarite {to se pod kontrola ili nadzor na ste~ajniot upravnik."

316

SLU^AJ 12: BANKARSKI ZAEM VRZ OSNOVA NA PARI^NI POBARUVAWA (I)

(prenos na pobaruvawa kako obezbeduvawe vo odnos na identifikuvan (opredelen) dol`nik - razlika pome|u postojnite i idnite pobaruvawa - zavisnost na pravata na

razla~niot doveritel od izvestuvaweto na debitor cessus za postoeweto na razla~noto pravo)

Liceto B, sozdava~ na softver, sklu~ilo tri-godi{en dogovor so Happyplay Ltd.

(lice H) spored koj toj e obvrzan da razvie edna nova kompjuterska igra na sekoi dva meseca, za redovna mese~na isplata od 3.000 evra. Negovata banka (A) e podgotvena da mu

dade zaem vo iznos od 50.000 evra, no taa saka da dobie obezbeduvawe vrz mese~nite primawa na liceto B. Ako e toa neophodno, liceto B e podgotveno da prifati

izvestuvawe na liceto H za postoeweto na razla~noto pravo. Ako ne e neophodno, liceto B pove}e bi sakalo liceto H da ne znae za postoeweto na razla~noto pravo na liceto A, za toj (B) da mo`e i natamu da ima pravo da gi napla}a i podiga parite.

PRA[AWA (a) Dali e mo`no da se sklu~i dogovor so koj liceto B mu dava na liceto A

obezbeduvawe vrz mese~nite pobaruvawa vo odnos na liceto H? Dali ovie pobaruvawa se smetaat za postojni (sega{ni) ili idni (uslovni) pobaruvawa? Opi{i gi glavnite karakteristiki i preduslovi na vakviot aran`man, vklu~uvaj}i gi i site uslovi vo vrska

so formata, registracijata, izvestuvaweto za cesijata na debitor cessus (H) itn. Kolku se voobi~aeni vakvite dogovori vo delovnata praksa?

(b) Da pretpostavime deka liceto H ne bilo izvesteno za pravoto na liceto A pred liceto B da otide vo ste~aj. Kakvi prava ima liceto A vo ste~ajnata postapka na liceto B vo vrska so (i) ve}e zarabotenite pari od strana na liceto B, no {to seu{te ne mu se

isplateni i (ii) ve}e zarabotenite pari {to se uplateni na smetkata na liceto B pred negovata insolventnost?

(v) Da pretpostavime deka liceto H bilo izvesteno za pravoto na liceto A pred liceto B da otide vo ste~aj. Kakvi prava ima liceto A vo ste~ajnata postapka na liceto B vo vrska so (i) ve}e zarabotenite pari od strana na liceto B, no {to seu{te ne mu se

isplateni i (ii) ve}e zarabotenite pari od strana na liceto B i uplateni od strana na liceto H na bankarskata smetka na B pred toj da otide vo ste~aj?

317

RASPRAVA GERMANIJA (a) Strankite moàt da se dogovorat za prenos (cesija) na mese~nite zarabotki na

liceto B kako obezbeduvawe. Vakvite aran`mani se ekstremno voobi~aeni vo praksa. Osnovnite pravila so koi se reguliraat vakvite aran`mani se navedeni prethodno, vo kontekstot na klauzulata za prihodite (vidi slu~aj 5(v)). Treba da se zabeleì deka

polnova`nosta na cesijata ne zavisi od izvestuvaweto na dol`nikot (debitor cessus). Vo na{iot konkreten slu~aj, pobaruvawata na liceto B od liceto H ne se idni pobaruvawa vo strogata smisla na toj zbor, zatoa {to ve}e postoi obligacijata od koja tie }e nastanat. Ova moè da ima posledici za pravata na razla~niot steknuva~: vidi infra (b).

(b) Pravata na razla~niot doveritel (A) vo odnos na ste~ajnite doveriteli na

liceto B ne zavisat od toa dali (liceto H) bil izvesten za prenosot (cesijata) na pobaruvawata. Vedna{ {tom }e nastane pobaruvaweto, toa avtomatski mu se prenesuva na

steknuva~ot. Vo situacijata (i), liceto A ima pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na pobaruvaweto vo odnos na liceto H. Me|utoa, vo situacijata

(ii), pobaruvaweto ve}e prestanalo da postoi. Bidej}i H ne e svesen za cesijata (prenosot), toj seu{te moè da go ugasi svojot dolg so pla}awe na liceto B (vidi ~len 407 stav 1 Gra|anski zakonik). Liceto A moè da ima pravo na uplatenite pari, ako pravoto na liceto B da izvr{i naplata na pobaruvaweto ve}e bilo ugaseno (otpovikano) vo momentot na uplatata. Kako {to e objasneto prethodno (slu~aj 5(v)), liceto A vo princip ima pravo na uplatenite pari soglasno ~len 48 od Zakonot za ste~aj (primena po pat na analogija) ako

se ispolneti slednive uslovi. Prvo, naplatata na pobaruvaweto na liceto B od liceto H

mora da bila nezakonska. Toa zavisi od pravoto na liceto B (negovite ovlastuvawa). Ako liceto B ve}e zaprelo so site pla}awa po zaemot, negovoto pravo da vr{i naplata na pobaruvawata {to mu bile preneseni (cedirani) na konkretniot doveritel }e is~ezne i bez izre~no raskinuvawe ili otpovik (~len 48 Zakon za ste~aj). Vtoro, parite uplateni od

strana na liceto H moraat seu{te da bidat prisutni vo ste~ajniot imot i toa vo izdvoena forma podobna tie da bidat individualizirani i prepoznatlivi. Parite plateni na generalnata trgovska smetka na dol`nikot ve}e ne moàt da se razlikuvaat vo navedenata smisla. Zatoa, liceto A }e ima prioritetno pravo vrz parite plateni od strana na liceto H, samo ako uplatata bila izvr{ena na posebna smetka i ako tie pari i natamu moàt da se identifikuvaat.

Postavenite pra{awa vo na{iot konkreten slu~aj se odnesuvaat samo na pravata na liceto A vo odnos na ve}e zarabotenite pari na liceto B pred negovata insolventnost. Me|utoa liceto A isto taka }e moè da stekne prava i vrz idnata zarabotuva~ka na liceto B, zatoa {to osnovite na tie idni zarabotki ve}e se utvrdeni vo dogovorot pome|u licata B i H. Germanskiot Gra|anski zakonik i dominantnite akademski stavovi pravat razlika pome|u pobaruvawata za koi obligacijata (obvrskata) od koja tie }e nastanat ve}e postoi (vo na{iot slu~aj: dogovorot pome|u licata B i H) i pobaruvawata {to se idni pobaruvawa vo celosna smisla na toj zbor. Vo prviot slu~aj, poveduvaweto na ste~ajnata postapka pred nastanuvaweto na individualnoto pobaruvawe ne vlijae vrz prenosot (cesijata), dodeka vo vtoriot slu~aj, pobaruvaweto }e stane sostaven del od ste~ajniot imot. Ovaa razlika ~esto se objasnuva so razlikata vo pravnata konstrukcija: ako obligacijata ve}e postoi, se smeta deka pobaruvaweto direktno se prenesuva na steknuva~ot (Direkterwerb). Me|utoa, ako obligacijata seu{te ne postoi vo vremeto na cesijata (prenosot na pobaruvaweto), se smeta deka toa pobaruvawe mu pripa|a na

318

prenesuva~ot za nekoja "logi~ka sekunda" pred da mu bide preneseno na steknuva~ot (Durchgangserwerb). Drugite avtori go kritikuvaat ova objasnuvawe i smetaat deka konstrukcijata (tolkuvaweto) ne smee da re{ava prakti~no pra{awe. Ovie avtori doa|aat do ist zaklu~ok, no preku analiza na razli~nite involvirani interesi. Tie tvrdat deka ste~ajnite doveriteli (za razlika od doveritelite vo izvr{nata postapka) ne moàt da baraat namiruvawe vrz drugite stvari i prava na ste~ajniot dol`nik (dol`nikot). Bidej}i globalnata cesija (prenos) na idnite pobaruvawa e rasprostraneta praksa, neobezbedenite doveriteli se vo opasnost da bidat celosno li{eni od celiot imot na dol`nikot, duri i od stvarite i pravata {to }e nastanat i po poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Vakvoto re{enie bi bilo ekonomski nezdravo. Zatoa, barem onie pobaruvawa {to se idni pobaruvawa vo celosna smisla na toj zbor treba da bidat sostaven del od ste~ajniot imot.

Sli~no pra{awe e dali idnoto pobaruvawe moè da bide predmet na izvr{uvawe od strana na doveritelite na prenesuva~ot (otstapuva~ot B), so {to liceto A }e bide spre~eno da gi stekne tie pobaruvawa. Ovde odgovorot e razli~en: se dodeka pobaruvaweto seu{te ne postoi, izvr{uvaweto nema nikakvi pravni posledici. Vedna{ {tom pobaruvaweto }e nastapi, toa vedna{ se prenesuva na steknuva~ot (H). Zatoa, me|uvremenoto izvr{uvawe ne moè da mu dade na doveritelot vo izvr{na postapka prioritet pred steknuva~ot, nezavisno od toa dali pobaruvaweto e idno pobaruvawe vo polna smisla na toj zbor ili ne.

(v) (i) Bidej}i pravata na liceto A ne zavisat od izvestuvaweto za prensoot

(cesijata), re{enieto e isto kako i za delot (b)(i): Liceto A ima pravo na prioritetna isplata na pobaruvaweto na B od liceto H.

(ii) Bidej}i liceto H bilo izvesteno za cesijata (prenosot) na pobaruvawata,

negovata isplata na liceto B e ni{tovna. Liceto H }e treba da plati u{te edna{, ovoj pat na liceto A. Toj }e ima samo li~no pobaruvawe vo odnos na liceto B, kako ste~aen doveritel, vrz osnova na odredbite za neosnovano zbogatuvawe.

AVSTRIJA (a) Vakviot dogovor e moèn. Liceto B moè ili da gi optovari svoite pobaruvawa

vo odnos na H na A (to est da kreira razla~no pravo vrz tie pobaruvawa) ili moè da gi prenese tie pobaruvawa na liceto A za celite na obezbeduvaweto (prenos na sopstvenost kako obezbeduvawe). Nema nekoi su{testveni razliki pome|u dvata dogovora, no liceto A moè da preferira prenos na pobaruvawata (cesija) kako obezbeduvawe. Ako liceto B padne vo neispolnuvawe (docnewe), liceto A }e ima pravo da gi naplati pobaruvawata na

B od liceto H. Ako stanuva zbor za tovar (razla~no pravo, charge), toj najnapred treba da izdejstvuva sudski nalog protiv liceto B, {to nego }e mu ovozmoì da se namiri od

pobaruvawata na B od liceto H. (Drugite doveriteli isto taka moàt da izvr{uvaat vrz pobaruvawata, no tie }e se rangiraat po liceto A). Vo dvata slu~ai neophodno e ispolnuvawe na uslovot za publicitet. Publicitetot e neophoden za polnova`nosta na

razla~noto pravo vo odnos na treti lica, no i za polnova`nosta inter partes. Ispolnuvaweto na uslovot vo vrska so publicitetot se vr{i preku izvestuvawe na debitor

cessus ili so knièwe na prenosot vo knigite na razla~niot dol`nik. Vakvite dogovori se

319

mnogu voobi~aeni. Pobaruvawata na liceto B vo odnos na H ne se idni pobaruvawa, zatoa {to obligacijata od koja tie nastanale ve}e postoi vo vremeto na prenosot (cesijata).

(b) (i) Ako bil izvr{en upis vo knigite na liceto B, razla~noto pravo ili prenosot

(cesijata) so toa stanuvaat polnova`ni. Vo slu~aj na tovar (razla~no pravo), liceto A ima pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na pobaruvaweto od liceto H. Ako pobaruvaweto bilo preneseno (cesija), liceto A ima pravo da go naplati. Realizacijata nad iznosot na obezbedenoto pobaruvawe mora da mu bide predadena na ste~ajniot upravnik. Ako ne bil izvr{en upis vo knigite na liceto B, parite odat kaj ste~ajniot upravnik na liceto B.

(ii) Bidej}i liceto H ne znae za prenosot (cesijata ili tovarot, razla~noto pravo) toj ima pravo da mu plati na liceto B i so toa negoviot dolg se gasi. Pravata na liceto A toga{ }e zavisat od toa dali bilo izvr{eno knièwe vo knigite na liceto B. Ako toa bilo napraveno, liceto A ima pravo na prioritetna isplata {to go istaknuva na ste~ajniot upravnik na liceto B, pod uslov parite da se dràt odvoeno od drugiot imot na liceto B. Ako isplatite bile napraveni pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, liceto A }e ima prioritet pred drugite doveriteli na liceto B, nezavisno od toa dali parite bile drèni odvoeno od drugiot imot na dol`nikot.

(v) (i) Liceto H treba da mu plati na liceto A, zatoa {to razla~noto pravo (tovarot

ili prenosot, to est cesijata za obezbeduvawe) e polnova`na. Vo slu~aj na prenos, liceto

A ima pravo da izvr{i naplata na pobaruvawata na liceto B od H. Vo slu~aj na razla~no pravo (tovar), toa ima pravo da bara prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na pobaruvaweto od liceto H.

(ii) Ako liceto H znae deka pobaruvaweto mu bilo preneseno na liceto A, isplatata

na liceto B ne vodi kon gasnewe na dolgot. Toa mora da izvr{i vtoro pla}awe na liceto A.

GRCIJA (a) Dogovorot za davawe obezbeduvawe vrz idnite pobaruvawa, vo okolnostite na

slu~ajot, moè da bide sklu~en na nekolku na~ini: (1) Liceto A moè da zeme razla~no pravo vrz pobaruvawata na liceto B od H.

Spored ~lenot 1247.1 od Gra|anskiot zakonik "zalogata isto taka moè da bide kreirana vrz pravo do merkata do koja toa pravo e prenoslivo." (Odredbata od Gra|anskiot zakonik se odnesuva na zalogata. Terminot "tovar" ili razla~no pravo e upotreben vo kontekstot na pobaruvawata, no bestelesnata priroda na ovaa "stvar" go pravi nevozmo`na realnoto predavawe na vladenieto na zalo`niot doveritel). Po kreiraweto na tovarot (razla~noto pravo), imatelot na pravoto ostanuva ist, no ovlastuvaweto za otu|uvawe na pravoto

(~lenovi 1256, 1237 Gra|anski zakonik) i ovlastuvaweto za naplata na pobaruvaweto (~lenovi 1253-1254 Gra|anski zakonik) se prenesuvaat na razla~niot doveritel. Iako se

smeta deka stvarnite prava postojat samo vo odnos na stvarite (res), gr~kiot Gra|anski zakonik priznava i "stvarni prava" vrz pravata. Ovie prava ednostavno gi imaat site karakteristiki na stvarni prava, na primer apsolutno i direktno ovlastuvawe vrz pravoto vrz koe postoi razla~no pravo. Za da se kreira polnova`no razla~no pravo vrz pobaruvawata, mora da bidat ispolneti slednive uslovi: (1) notarski akt ili privaten akt

320

so oficijalno potvrden datum (~len 1247.3 Gra|anski zakonik) i (2) mora da postoi izvestuvawe za debitor cessus (to est liceto H) za postoeweto na razla~noto pravo (~len

1248 Gra|anski zakonik). Uslovot za izvestuvaweto vo vrska so razla~nite prava vrz pobaruvawata soodvetstvuva so uslovot za isporaka kaj zalogata na telesnite dvi`ni stvari (~len 1211 Gra|anski zakonik). Vakviot vid dogovori se retki.

(2) Strankite isto taka moàt da se dogovorat za nekoj poseben vid tovar (razla~no

pravo), soglasno ~lenovite 35ff od LD od 17 juli 1923 godina za "posebnite odredbi vo vrska so korporaciite (pravnite lica)". Specifi~na karakteristika na ovoj vid razla~no pravo e: (1) razla~niot doveritel mora da bide banka ili kompanija od tipot priznaen so

zakonot; (2) razla~noto pravo moè da se kreira so privaten dokument; i (3) uslovot za izvestuvawe na debitor cessus moè da go izvr{i i razla~niot doveritel.

(3) Te{kotiite inherentni na optovaruvaweto na pobaruvawata (glavno uslovot za izvestuvawe, ~len 1248 Gra|anski zakonik; formalnostite, ~len 1247.3 GZ; i sloènite pravila {to se primenuvaat za da se utvrdat pravata na razla~niot doveritel, ~lenovi 1252-1254 GZ) vo praksa se nadminati so institucijata prenos na pobaruvawata (cesija) kako obezbeduvawe. Polnova`nosta na prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe e sporna. Spored dominantniot stav na sudovite i pravnite avtori, taa e polnova`na. Prenosot na idnite pobaruvawa za celite na obezbeduvaweto voobi~aeno se sre}ava vo transakciite, glavno vo slu~aite vo koi trgovecot/dol`nik vr{i prenos na idni pobaruvawa od svoj klient na banka. Jurisprudencijata i teorijata ja prifa}aat polnova`nosta na prenosot na idnite pobaruvawa, duri i koga tie se samo opredelivi. Taka se prifa}a deka prenosot moè da bide polnovaèn, duri i koga identitetot na idniot dol`nik ne e poznat vo momentot na cesijata ili koga seu{te ne postojat pravnite odnosi od koi }e nastanat idnite pobaruvawa {to se predmet na prenosot. Jasno e deka liceto B moè da izvr{i prenos na svoite pobaruvawa od liceto H na liceto A. Vakvite dogovori se mnogu voobi~aeni.

(4) Tajniot ili doverliviot faktoring e ~etvrtata mo`nost {to im stoi na raspolagawe na strankite. Bidej}i edna od celite na faktoringot e obezbeduvaweto finansiski sredstva, licata A i B }e sklu~at dogovor za faktoring. Spored ovoj dogovor, liceto A na potpis }e mu plati na liceto B izvesen pari~en iznos {to pretstavuva diskontirana vrednost na prenesenite pobaruvawa. Liceto B }e gi prenese svoite idni pobaruvawa vo odnos na liceto H na faktorot, koj }e bide odgovoren za nivnata naplata. Liceto A moè da dejstvuva kako faktor: Zakonot 1905/1990 (izmenet so zakon 2367/1995) so koj se reguliraat faktoring odnosite, predviduva deka faktoringot moàt da go vr{at samo banki ili korporacii specijalizirani za ovoj tip dejnost (~len 4). Dogovorot za

faktoring mora da bide sklu~en vo pismena forma (~len 1 stav 1). Za faktoringot se predvideni dano~ni olesnuvawa za da se promovira razvojot na gr~koto pretpriemni{tvo.

(5) Strankite isto taka moàt da go kombiniraat zaemot so vtasaniot faktoring na idnite pobaruvawa na liceto B sklu~en pome|u liceto B i faktorot. Liceto B }e mu gi prenese na liceto A svoite prava spored dogovorot za faktoring i }e mu naloì na faktorot, {to obi~no e zavisno dru{tvo na bankata, da gi deponira uplatenite pobaruvawa na negovata smetka vo bankata A.

(6) Kone~no, licata A i B moàt da kreiraat razla~no pravo vrz pretprijatieto vrz pobaruvawata na B vo odnos na H (~len 16 od zakonot 2844/2000 za dogovorite za dvi`nite stavri ili pobaruvawata {to podleàt na publicitet i za drugite dogovori so koi se dava obezbeduvawe. Razla~nite prava vrz pretprijatieto ne mora da se registriraat.

(b) Polnova`noto razla~no pravo ne moè da se kreira ako liceto H ne bide

izvesteno za toa pred insolventnosta na liceto B. Stvarnite prava ne moàt da bidat

321

kreirani vrz stvari {to se sostaven del od ste~ajniot imot: ~len 2 od zakonot 635/1937. Taka, vo situaciite (i) i (ii) liceto A }e bide rangirano samo kako obi~en ste~aen doveritel.

Pobaruvawata {to se predmet na prenos kako obezbeduvawe, vo slu~aj na

insolventnost, nema da bidat sostaven del od ste~ajniot imot, bez ogled na toa dali debitor

cessus bil izvesten za cesijata ili ne. Zatoa vo situacijata (i) liceto A ima pravo da

izvr{i naplata na svoeto pobaruvawe, po izvestuvaweto na liceto H (~len 460 Gra|anski zakonik). Liceto A e dol`no da go vrati sekoj vi{ok na realizirana vrednost vo ste~ajniot imot. Ako dolgot mu bil isplaten na prenesuva~ot (kako vo situacijata (ii)) ili

bil ugasen na nekoj drug na~in (~len 461 Gra|anski zakonik) pred debitor cessus da bide izvesten za prenosot (cesijata), debitor cessus }e bide osloboden od svojata obvrska za pla}awe. Liceto A ima pravo da go prijavi svoeto pobaruvawe i da u~estvuva vo ste~ajnata postapka kako ste~aen doveritel na liceto B ili zatoa {to liceto B bilo neosnovano

zbogateno na {teta na A (~len 904 Gra|anski zakonik) ili zatoa {to liceto B nezakonski izvr{ilo naplata na prenesenoto pobaruvawe (~len 730 Gra|anski zakonik).

Ako strankite vo idnina koristat razla~no pravo vrz pretprijatieto, liceto A }e ima pravo na parite po ispolnuvaweto na uslovot za registracija, nezavisno od toa dali liceto H bilo izvesteno za razla~noto pravo ili ne.

(v) (i) Tovar (razla~no pravo): Koga pobaruvaweto na liceto B vo odnos na liceto H

bilo optovareno i dolgot {to pretstavuval predmet na razla~noto pravo seu{te ne e vtasan, liceto A i ste~ajniot upravnik na liceto B zaedni~ki imaat pravo na naplata na parite od liceto H. Natamu, ili liceto A ili ste~ajniot upravnik na liceto B moàt da baraat deponirawe na parite na smetka {to nosi kamata od deponiraweto so rezervirawe na razla~noto pravo (~len 1253 Gra|anski zakonik). Vidot na depozitot }e bide opredelen od strana na razla~niot dol`nik.

Prenos (cesija) kako obezbeduvawe: Ako prenesuva~ot otide vo ste~aj, sporno e dali steknuva~ot na pobaruvaweto vo obezbeduvawe ima pravo da bara naplata od debitor

cessus kako imatel na pobaruvaweto ili toj ednostavno ima pravo na prioritetna isplata od prihodite na naplatata. Dominira vtoriot stav. Spored nego, liceto A gi ima pravata na razla~en doveritel vo odnos na pobaruvawata (primena po analogija na odredbite za

tovarite), osven ako ste~ajniot upravnik ne go isplati dolgot vo celost (~len 645 EmbN). Taen ili prikrien faktoring: Spored dominantniot stav, ste~ajot ipso iure go

raskinuva dogovorot za faktoring. (ii) Bidej}i liceto H dobilo izvestuvawe za pravata na liceto A, sekoja isplata na

liceto B }e bide ni{tovna i liceto A i natamu gi zadrùva svoite prava vo odnos na licata B i H. Liceto H }e treba povtorno da plati, ovoj pat na liceto A. Liceto B }e bide

dol`no da ja vrati primenata uplata od liceto H vrz osnova na neosnovano zbogatuvawe. FRANCIJA (a) "Tradicionalnoto" prenesuvawe na pobaruvawata (cesijata) e regulirano so

~lenovite 1689 ff od Gra|anskiot zakonik. Toa e dogovor pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot so koj prenesuva~ot go prenesuva pobaruvaweto {to toj go ima vo odnos na svojot dol`nik na steknuva~ot. Soglasno `len 1690 od Gra|anskiot zakonik, steknuva~ot moè da go vr{i prenosot i vo odnos na treti lica, samo ako debitor cessus bil i formalno

322

izvesten za prenosot so oficijalno pismo dostaveno od strana na sudskiot slu`benik (bailiff) ili formalno ja prifatil cesijata so akt (toa e dokument {to ima sigurna data). Pred izvestuvaweto, prenosot }e bide polnovaèn samo pome|u strankite: dol`nikot moè da mu plati na prenesuva~ot i toj se osloboduva od sekoja natamo{na obvrska (~len

1691 Gra|anski zakonik). Izvestuvaweto mora da se dostavi za sekoe pobaruvawe, {to e krajno neprakti~no vo na{iot konkreten slu~aj, vo koj liceto B saka da gi prenese svoite mese~ni pobaruvawa vo odnos na liceto H. Zaradi uslovot od ~lenot 1690 od Gra|anskiot zakonik {to se pokaà kako krajno neprakti~en za strankite na koi ~esto im se prenesuvaat pobaruvawa, kako bankite i finansiskite institucii, kreiran e poseben reìm. Zakonot broj 81-2 od 2 januari 1981 godina, tnr. "Loi Dailly" (po senatorot koj go iniciral noviot reìm) predviduva nov na~in za "profesionalno" prenesuvawe (cesija) na pobaruvawata. Sekoe fizi~ko ili pravno lice moè da prenese zbir na pobaruvawa, sega{ni ili idni, {to gi ima vo odnos na eden ili pove}e dol`nici, se dodeka cesijata e sostaven del od negovata profesionalna aktivnost i ako steknuva~ot e finansiska institucija. Prenosot moè da bide perfekten (proda`ba) ili napraven za celite na obezbeduvaweto, na primer za da se garantira otplata na zaem. Isto taka e mo`no da se kreira tovar (razla~no pravo) vrz pobaruvawata (nantissement), no toa ne se koristi vo praksa, zatoa {to cesijata mu dava na doveritelot podobro rangirawe (toj e sopstvenik na pobaruvawata), od ona {to go dobiva so razla~noto pravo (moè da bara samo namiruvawe od realiziranata vrednost na pobaruvawata). Procedurata e mnogu ednostavna. Liceto B i predava na svojata banka dokument nare~en "bordero" (bordereau) vo koj se naveduvaat

specifi~ni detali. Tie detali se: (1) dali transakcijata e cesija (prenos) ili tovar (razla~no pravo); (2) imiwata na strankite i nivnite potpisi; i (3) spisok na prenesenite

pobaruvawa identifikuvani na primer so imeto na debitor cessus, mestoto na pla}awe, iznosot i uslovite. Dolgovite treba da se vtasani i likvidni, no tie isto taka moàt da nastanat od transakcija {to e ve}e sklu~ena ili }e bide sklu~ena vo idnina (za detalite vidi go francuskiot izve{taj za slu~ajot 13). Ovde, pobaruvawata vo odnos na liceto H se idni pobaruvawa, no uslovite se poznati (mese~ni isplati), kako i nivniot iznos. Najva`no, cesijata se smeta za perfektna od denot na dokumentot i taa }e bide efektivna vo odnos na treti lica od toj den (~len 4). Toa e reìmot na Dailly, {to }e se koristi vo

ovoj slu~aj. Bidej}i liceto B pove}e }e saka da ne go informira liceto H za cesijata, toj moè da go uveri liceto A da mu dozvoli na nego da gi naplati pobaruvawata za smetka na A, pa zatoa i liceto H nema da znae za cesijata. No ova }e stane problemati~no ako liceto B otide vo ste~aj (vidi del (b)).

Moè da se pojavi problem vo vrska so polnova`nosta na cesijata ako taa bila izvr{ena vo somnitelniot period. Vo princip, koga vrz nekoe lice }e bide povedena ste~ajna postapka so sudski nalog, toa lice ne moè da vr{i prenos na pobaruvawata. Pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka i po denot na suspenzijata na pla}awata (vremenski period {to se ozna~uva kako somnitelen period), dol`nikot ne moè da vr{i isplati na

dolgovite {to seu{te ne se vtasani (~len 621-107 Trgovski zakonik). ^lenot L 621-107.4 od Trgovskiot zakonik isto taka zabranuva pla}awe na vtasanite dolgovi, ako takvata

isplata se vr{i na nekoj drug na~in, a ne vo gotovo, akreditiv, bankarski prenos, Dailly cesija ili nekoj drug na~in na isplata {to voobi~aeno se koristi vo trgovijata. Ovaa odredba e nejasna, zatoa {to ~lenot L. 621-107.6 od Trgovskiot zakonik propi{uva deka ne moè da se dogovori nikakvo razla~no pravo (tovar ili zalog) so koj imotot na dol`nikot garantira za ve}e postojni dolgovi. Edna ponova presuda ja razgleduva pozicijata vo koja

bila dadena Dailly cesija od strana na kompanija na banka za da se garantira minusot na nejzinata bankarska smetka. Kompanijata oti{la vo ste~aj i bilo utvrdeno deka suspenzijata na pla}awata se slu~ila pred cesijata. Zatoa ste~ajniot upravnik se obidel

323

da ja poni{ti cesijata vrz osnova na ~len 107.6. Kasacioniot sud go otfrlil ova barawe vrz osnova na toa {to so Dailly cesijata na steknuva~ot mu se prenesuva sopstvenosta vrz pobaruvaweto (duri i koga cesijata bila izvr{ena za da se garantira nekoj ve}e postoen dolg), pa zatoa so nea i ne se kreira razla~no pravo, pa zatoa i ne se primenuva ~lenot L.

621-107.6 od Trgovskiot zakonik. Kone~no, pla}aweto na vtasanite pobaruvawa i sekoe raspolagawe so nadomest so dol`nikot po suspenzijata na pla}awata moàt da se smetaat za ni{tovni ako liceto koe platilo ili go sklu~ilo dogovorot znaelo za suspenzijata na pla}awata (~len L. 621-108 Trgovski zakonik). ^lenot L. 621-108 od Trgovskiot zakonik ne se primenuva na cesiite zatoa {to tie ne se smetaat za pla}awe.

(b) Mnogu e verojatno deka vo praksa debitor cessus nema da znae za cesijata.

Prenesuva~ot }e gi naplati iznosite za smetka na steknuva~ot, dejstvuvaj}i kako negov zastapnik i taka primenite iznosi mora da mu gi prenese na steknuva~ot. Problemite se javuvaat ako prenesuva~ot otide vo ste~aj.

(i) Parite seu{te ne mu bile uplateni na liceto B od strana na liceto H, pred

liceto B da otide vo ste~aj. Spored generalniot reìm so koj se regulira cesijata na

pobaruvawata (~lenovi 1689ff Gra|anski zakonik) cesijata nema da bide polnova`na vo odnos na tretite lica, ako tie ne dobile formalno izvestuvawe. Pod treti lica vo ovaa smisla se podrazbiraat licata koi ne bile stranki vo cesijata i nemaat nikakov interes prenesuva~ot da ostane doveritel. Na primer, ako liceto B odi vo ste~aj, ste~ajniot upravnik }e ima takov interes: pobaruvawata vo odnos na liceto H }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B. Vo vakvi okolnosti, ste~ajniot upravnik }e ima pravo da bara isplata na mese~nite iznosi od liceto H, zatoa {to ne bilo dostaveno formalno izvestuvawe pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Liceto A nema da ima pravo na pobaruvawata, nitu na ve}e zarabotenite pari {to seu{te ne bile uplateni pred ste~ajot. Sprotivno na toa, spored Dailly zakonot od 1981 godina, ~len 4, cesijata }e bide polnova`na vo odnos na dol`nikot i tretite lica od denot na cesijata. Koga prenesuva~ot }e otide vo ste~aj, steknuva~ot moè da mu go prijavi svoeto pobaruvawe na ste~ajniot upravnik, no najva`no toj isto taka ima pravo da bara isplata direktno od debitor cessus.

Zatoa liceto A moè da pobara od liceto H isplatata da mu ja izvr{i direktno na nego.

(ii) Ako parite mu bile plateni na liceto B, dali liceto A ima pravo na tie iznosi? Edinstvenata opcija {to mu stoi na raspolagawe na steknuva~ot e da go prijavi svoeto pobaruvawe vo ste~ajnata postapka. Ako isplatata bila napravena so prenos na sredstva na bankarskata smetka na steknuva~ot, odgovorot ne e tolku direkten, zatoa {to se javuva konflikt pome|u bankata-steknuva~ i bankata- prima~. Vo edna kritikuvana presuda od 1986 godina, Kasacioniot sud smetal deka koga bila izvr{ena uplata na bankarskata smetka na prenesuva~ot, bankata prima~ treba da gi prefrli parite nazad na bankata na steknuva~ot, duri i koga prenesuva~ot stanal insolventen i tokmu zatoa bankata prima~ na uplatata nema da ima regresno pravo vo odnos na nego. Me|utoa, vo 1995 godina Sudot ja promenil svojata pozicija: toj odbil da dade nalog za prenos na steknuva~ot, na tri pobaruvawa, {to bile preneseni (cedirani), no uplateni na bankarskata smetka na prenesuva~ot. Isplatata bila izvr{ena na ime i za smetka na prenesuva~ot. Bankata ne e treto lice vo smisla na Zakonot od 1981 godina, tuku taa samo gi prima parite vo depozit i moè da gi vrati parite samo na imatelot na smetkata. Taka, vrz osnova na edna od najnovite presudi, liceto A nema zakonsko pravo da bara od bankata na liceto B na nego da mu gi prenese parite {to liceto H ve}e mu gi uplatilo na liceto B na negovata smetka.

324

(v) (i) Ovde, liceto H dobilo izvestuvawe za pravoto na liceto A pred liceto B da

odi vo ste~aj. ^lenot 5 od Zakonot od 1981 godina propi{uva deka steknuva~ot moè vo sekoe vreme da go izvesti debitor cessus za promenata na doveritelot i ovaa informacija

moè da bide prenesena so pomo{ ne koe bilo sredstvo (~len 2, Dekret od 9 septemvri 1981 godina {to go pridruùva zakonot). Ne se bara formalno izvestuvawe. Ovde celta ne e

tolku da se izvesti i informira debitor cesssus za cesijata, tuku da mu se zabrani da vr{i natamo{ni isplati. Zatoa, iako ovde ne se bara formalno izvestuvawe, nezavisno od toa mora da bidat ispolneti formalnite uslovi, osobeno onie propi{ani so Aneksot 1 od

dekretot. (Vo ovoj slu~aj, steknuva~ot mu pratil barawe na debitor cessus toj da se soglasi so cesijata. Debitor cessus ne odgovoril i mu platil direktno na prenesuva~ot. Kasacioniot

sud smetal deka se dodeka debitor cessus ne dobie nalog da ne mu pla}a na prenesuva~ot, toj moè polnova`no da mu plati nego direktno, nezavisno od toa dali znael za cesijata ili

ne.) Koga }e bide informiran, debitor cessus nema pravo da mu plati na prenesuva~ot ili go prezema rizikot da plati dva pati. Zatoa, liceto A }e moè da gi bara mese~nite isplati direktno od liceto H. Ako liceto B otide vo ste~aj, soglasno Dailly zakonot od 1981 godina, ~len 4, liceto A moè da go prijavi svoeto pobaruvawe na ste~ajniot upravnik na B, no isto taka ima pravo isplatata da ja bara direktno od liceto H, dol`nikot na liceto B. Re{enieto isto taka }e se primenuva i na slu~ajot na tradicionalnata cesija, zatoa {to na liceto H mu bilo dostaveno formalno izvestuvawe.

(ii) Bidej}i liceto H znaelo za cesijata, toj mora povtorno da izvr{i uplata na liceto A. Negovoto pobaruvawe vo odnos na liceto B za restitucija e samo li~no (obligaciono) pobaruvawe.

BELGIJA

(a) Pred promenata na zakonot vo 1994 godina, tovarot (razla~noto pravo) vrz pobaruvawata podleè{e na istite formalnosti {to vaèa i za prenosot na

pobaruvawata (cesijata) spored sistemot na starite ~lenovi 1690 ff od Gra|anskiot zakonik. Ovie formalnosti bea drasti~no poednostaveni spored noviot ~len 1690. Belgiskoto pravo otstapi od francuskoto re{enie i se pribliì kon germanskiot priod. Spored novite odredbi, prenosot se smeta za polnovaèn pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot i obvrzuva~ki za tretite lica od momentot vo koj cesijata bila dogovorena.

Izvestuvaweto na debitorr cessus, {to sega ne podleì nanikakva forma, ostanuva neophodno samo vo odnos na pozicijata na debitor cessus i vo vrska so konfliktite so tretite lica koi imaat steknati prava vrz pobaruvawata {to se vo konflikt so pobaruvawata na steknuva~ot. Ukinuvaweto na formalnite uslovi za cesijata nu`no dovede do promena na pravoto vo vrska so tovarite (razla~nite prava) vrz pobaruvawata. Noviot ~len 2075 stav 1 od Gra|anskiot zakonik propi{uva deka doveritelot steknuva razla~no pravo vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za obezbeduvawe. Od toj moment, razla~noto pravo e polnova`no pome|u strankite i obvrzuva~ko za treti lica.

Razla~noto pravo e obvrzuva~ko za debitor cessus duri otkako toj }e bide izvesten za toa ili otkako }e ja prifati cesijata. Spored ~lenot 1690 od Gra|anskiot zakonik nitu izvestuvaweto, nitu prifa}aweto ne podleàt na nekoi posebni formalnosti. Konfliktite pome|u razla~niot doveritel i tretite lica koi imaat steknati prava vrz pobaruvawata (na primer podocneèn razla~en doveritel ili podocneèn steknuva~) isto

325

taka se reguliraat spored momentot na izvestuvaweto (prifa}aweto). Razla~niot doveritel ima pravo da go izvesti debitor cesssus od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za obezbeduvawe. No strankite moàt da predvidat i izre~ni odredbi za vremenskiot moment i za uslovite pod koi moè da se izvr{i izvestuvaweto.

Belgiskoto pravo e generalno neprijatelski raspoloèno vo odnos na fiducijarnite prenosi za celite na obezbeduvaweto. Prenosot na pobaruvawata za celite na obezbeduvaweto e polnovaèn samo pome|u strankite (inter partes) i nema nikakvo pravno dejstvo vo odnos na treti lica. Vo slu~ajot 12, liceto B moè da kreira razla~no pravo vrz svoite pobaruvawa vo odnos na H vo polza na liceto A, no ne moè niv da gi prenese kako obezbeduvawe.

(b) Konfliktite so tretite lica so steknati prava vrz pobaruvawata, kako {to e

navedeno prethodno, se reguliraat spored momentot na izvestuvaweto (ili prifa}aweto). Mnozinstvoto pravni avtori smeta deka doveritelite vo izvr{na postapka vrz razl~niot dol`nik koi go zaplenile pobaruvaweto ili doveritelite vo ste~ajnata postapka ne moàt da se smetaat za "za{titeni" treti lica. Spored ovoj stav, otsustvoto na izvestuvawe nema da ja zagrozi pozicijata na razla~niot doveritel vo slu~aj na ste~ajna postapka vrz razla~niot dol`nik. Parite plateni po poveduvaweto na ste~ajnata postapka }e mu pripadnat na razla~niot doveritel. Uplatite napraveni pred poveduvaweto na

ste~ajnata postapka, na sovesen na~in, od strana na debitor cessus koj ne dobil izvestuvawe od razla~niot doveritel se smetaat za polnova`ni. Bidej}i parite bile sme{ani vo imotot na razla~niot dol`nik, razla~niot doveritel }e go izgubi svoeto razla~no pravo.

(v) (i) Izvestuvaweto pred ste~ajnata postapka }e ja obezbedi pozicijata na

razla~niot doveritel spre~uvaj}i gi site uplati na debitor cessus i zasiluvaj}i ja pozicijata na razla~niot doveritel vo natprevarot za prioritetot so tretite lica.

(ii) Uplatata na debitor cessus po izvestuvaweto }e bide nepolnova`na vo odnos na razla~niot doveritel.

PORTUGALIJA (a) Liceto B moè da mu dade na liceto A obezbeduvawe (razla~no pravo) vrz

mese~nite pobaruvawa od liceto H so cesija (~len 577 Gra|anski zakonik) ili preku kreirawe razla~no pravo vrz pobaruvawata (~len 679 Gra|anski zakonik). Ovie pobaruvawa }e se smetaat za idni pobaruvawa, zatoa {to soglasno dogovorot, tie nastanuvaat mese~no. Portugalskoto pravo ne zabranuva cesija ili kreirawe na razla~ni prava vrz idnite ili uslovnite pobaruvawa (dolgovi). Me|utoa, vo takov slu~aj efektite od cesijata ili od razla~noto pravo }e ostanat zavisni od postoeweto na pobaruvaweto (~len 274, to~ka 2 Gra|anski zakonik). Ako pobaruvaweto nikoga{ ne nastapi, dogovorot }e se smeta za ni{toven. Ako pobaruvaweto nastapi, dogovorot }e se smeta polnovaèn retroaktivno.

Ne postojat posebni uslovi za formata ili registracijata za da dojde do prenos ili optovaruvawe na pobaruvaweto. Edinstveno {to e neophodno e debitor cessus da dobie

izvestuvawe, za toa da bide polnova`no vo odnos na nego. Spored ~lenovite 583 i 669, to~ka 2 od Gra|anskiot zakonik, cesijata ili optovaruvaweto na pobaruvawata }e bidat efektivni duri otkako za niv }e bide izvesten debitor cessus ili otkako }e gi prifati.

326

Prenosot na idnite pobaruvawa e voobi~aen vo delovnata praksa, osobeno kaj faktoringot. Prenosot na pobaruvawata za celite na obezbeduvaweto ne e reguliran so zakon, nitu e voobi~aen vo trgovskata praksa. Kreiraweto razla~no pravo vrz pobaruvawata e regulirano so zakon i verojatno e povoobi~eno, iako postojat i podobri i povoobi~aeni obezbeduvawa za doveritelite.

(b) (i) Kako {to e navedeno vo delot (a), cesijata ili optovaruvaweto na

pobaruvawata proizveduva pravno dejstvo duri otkako za toa }e bide izvesten debitor cessus

ili otkako toj }e ja dade svojata soglasnost za toa, no steknuva~ot ili razla~niot doveritel moè da go izvesti debitor cessus za nivnoto postoewe vo sekoe vreme pred

isplatata. Zatoa, ako liceto H seu{te ne mu platilo na liceto V, liceto A seu{te moè da go izvesti liceto H za cesijata ili za razla~noto pravo i da gi naplati parite od nego. Ste~ajot na liceto B ne pravi razlika, zatoa {to cesijata bila dogovorena pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Ako ste~ajniot upravnik pobara naplata na pobaruvawata, liceto A }e ima pravo da pobara ostvarenite prihodi od naplatata da se dràt odvoeno od ste~ajniot imot (~len 201(v) Zakon za ste~aj). Odvojuvaweto zna~i deka liceto A moè da bara isplata direktno od liceto H. Vo vakvi okolnosti nema razlika pome|u cesijata i razla~noto pravo, zatoa {to vo toj pogled tie podleàt na istite zakonski pravila (~len 684 Gra|anski zakonik).

(ii) Ako parite bile uplateni na liceto B pred izvestuvaweto za cesijata ili

kreiraweto na razla~noto pravo i liceto B odi vo ste~aj, takvata uplata }e se smeta za nepolnova`na vo odnos na debitor cessus. Liceto A nema nikakvi stvarni prava vrz parite {to mu bile plateni na sega ve}e inslventniot prenesuva~ ili razla~en dol`nik. Toa }e ima samo pobaruvawe bazirano na neosnovano zbogatuvawe, {to ne dava pravo na prioritetna isplata. Ako steknuva~ot moè da dokaè deka debitor cessus prethodno znael

za cesijata ili za razla~noto pravo, toj moè da go prinudi debitor cessus povtorno da go plati dolgot na nego (~len 583 to~ka 2 Gra|anski zakonik).

(v) (i) Ako debitor cessus ve}e bil izvesten za cesijata ili kreiraweto na razla~noto

pravo, tie }e bidat polnova`ni vo odnos na nego. Zatoa, samo liceto A }e se smeta za doveritel na liceto H i }e ima pravo da bara izdvojuvawe (separacija ili izla~uvawe) na pobaruvaweto od ste~ajniot imot, vo slu~aj na podocne`na zaplena na pobaruvaweto od strana na ste~ajniot upravnik.

(ii) Otkako }e bide izvesteno za cesijata ili za razla~noto pravo, liceto H ve}e ne

mora da gi pla}a parite na liceto B. Ako stanuva zbor za cesija, parite mora da se platat samo na liceto A (~len 583 Gra|ansko pravo). Vo slu~aj na razla~no pravo, parite mora da bidat uplateni na licata A i B zaedni~ki vo isto vreme ili deponirani na smetka za

dvajcata (~len 685 to~ka 2 Gra|anski zakonik). Zatoa, ako liceto H gi deponira parite na bankarskata smetka na liceto B, vakvata uplata nema da dovede do gasnewe na dolgot i

zatoa liceto A moè da pobara H da go plati dolgot po vtor pat. Kako posledica na ova, liceto A nema da ima nikakvo pravo na parite primeni od strana na liceto B.

327

[PANIJA (a) Vakviot dogovor }e ima forma na dogovor za faktoring pome|u finansiskata

institucija (factor) i trgovecot (cliente, klient) so koj prvata gi steknuva pravata na vtorata da izvr{i naplata na pobaruvawata od negovite klienti.

Vo [panija, dogovorite za faktoring se voobi~aeni vo trgovskiot ìvot, iako verojatno ne tolku mnogu kako diskontiraweto na bills (menici), regulirani so ~len 175.1

od CCO i ~lenovite 177-183 CCO. Kaj trgovskoto diskontirawe, finansiskata institucija go kupuva dolgot od trgovecot (voobi~aeno sopstvena ili trasirana menica od nekoj od negovite dol`nici), so pla}awe na cenata {to ja deponira na bankarskata smetka na trgovecot po odbivawe na izvesen iznos kako provizija za svojot del vo procesot. Finansiskata institucija me|utoa ne prezema nikakva odgovornost za nepla}aweto na

debitores cessi. Iako ne postojat formalni uslovi za diskontiraweto na menicite, strankite voobi~aeno potpi{uvaat javen akt nare~en poliza de afianzamiento za da se olesni podocne`nata izvr{na postapka. Drug voobi~aen metod za obezbeduvawe na pravata na doveritelite e da se bara od klientot i od negovite bankari li~no da go garantiraat ispolnuvaweto na obvrskite po diskontiranite menici.

Cesijata na idnite dolgovi vo zamena za pau{alen iznos (venta alzada ili en globo) ne e izre~no opfatena so Gra|anskiot zakonik, iako nekoi avtori smetaat deka ~lenot 1532 od Gra|anskiot zakonik indirektno dozvoluva proda`ba na pravata vrz naplatata na dolgot vo zamena za pau{alen iznos. Poslednite godini, pravnata literatura ja potkrepi zakonitosta na cesijata na idnite dolgovi vo zamena za pau{alen iznos i pokraj te{kotijata za identifikacija na dolgovite na koi se odnesuva cesijata.

Ova pra{awe e re{eno od strana na zakonodavstvoto preku dopolnitelnata odredba 3 od Zakonot 1/1999 so koj se priznava: (1) cesijata na idnite dolgovi en mase i zamena na pau{alen iznos za neidentifikuvanite idni dolgovi na prenesuva~ot; pod uslov tie dolgovi da nastanale vo rok od edna godina od denot na sklu~uvaweto na dogovorot; i (2) cesijata na idnite dolgovi vo zamena za pau{alen iznos vo odnos na debitores cessi koi se identifikuvani i navedeni vo dogovorot, i vo toj slu~aj dolgovite moàt da nastanat i po istekot na rokot od edna godina {to se primenuva pod (1). Za da se primeni ovoj propis, dolgovite mora da postojat vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot. Ako tie seu{te ne

postojat, site idni dolgovi (nezavisno od toa koj se moè da bide debitor cessus) mora da proizleguvaat od trgovskite ili profesionalnite aktivnosti na prenesuva~ot i mora da nastane vo rok od edna godina od denot na sklu~uvaweto na dogovorot. Ovoj rok moè da se obnovi ili prodolì od strankite od godina vo godina. Ovoj propis isto taka se primenuva i na idnite dolgovi {to nastanale od debitores cessi, koi ve}e bile soodvetno identifikuvani vo dogovorot za faktoring i vo vakov slu~aj, prenosot na dolgovite }e se smeta za polnovaèn bez nikakvi rokovi, osven periodot predviden so dogovorot. Vo dvata slu~ai, koga }e nastanat dolgovite tie }e se dolàt vo odnos na finansiskata institucija.

Cesijata na idnite dolgovi en masse, odnapred i za pau{alen iznos ne e prifatena vo praksa. Bez ogled na toa, noviot propis moè da pridonese za nejzinoto po{iroko prifa}awe.

(b) Vo dvete situacii, liceto A e zasegnato od ste~ajot na liceto B. (i) Vo prvata situacija, ako liceto H ne mu platilo na liceto B, liceto A e bide

obi~en ste~aen doveritel. Me|utoa, ako liceto A i B sklu~ile dogovor za faktoring i ako ovoj dogovor i cesijata na dolgovite na B na liceto A bile legalizirani so javen akt, liceto A }e ima prioritetno pravo vo ste~ajnata postapka vrz liceto B za naplata.

328

(ii) Vo vtorata situacija, ako liceto H ne znaelo i ne bilo izvesteno za cesijata na negoviot dolg na liceto A i mu platilo na liceto B, parite {to se uplateni stanuvaat sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B i se predmet na ste~ajnata postapka. Soglasno ~lenot 1527 od Gra|anskiot zakonik, liceto H zakonski }e ja ispolni svojata obvrska za

pla}awe na doveritelot samo ako (H) mu platilo na liceto koe moè da se smeta za postoen doveritel. So drugi zborovi, se dodeka liceto H ne znae za faktot deka liceto B go

prenelo (cediralo) svoeto pobaruvawe na drugo lice, uplatata na H na liceto B se smeta za polnova`na. Obratno, ako liceto A moè da dokaè deka liceto H ve}e znaelo za cesijata, ne preku izvestuvawe, tuku na nekoj drug na~in, toga{ liceto A (kako realen doveritel) ima pravo da bara isplata od H. Od druga strana, ako dogovornite strani izre~no se dogovorile deka prenosot na pobaruvawata na B na A }e se regulira so

dopolnitelnata odredba 3 od Zakonot 1/1999, liceto A seu{te }e moè da gi naplati od H

parite {to licetoB ve}e gi zarabotilo, iako seu{te ne mu bile isplateni. Sprotivno na

ova, liceto A nema da moè da se naplati od liceto H za parite zaraboteni od strana na B, {to liceto H ve}e mu gi uplatilo na B pred otvoraweto na ste~ajnata postapka. Vo vtoriot slu~aj, pobaruvaweto na liceto B }e vleze vo ste~ajniot imot i liceto A }e ima status na ste~aen doveritel koj treba da se namiri od prihodite ostvareni od proda`bata na ste~ajniot imot na B, soglasno praviloto par conditio creditorum. Liceto A }e stekne prioritetno pravo samo ako obezbedi dokazi deka cesijata bila legalizirana so javen akt.

(v) (i) Ako liceto B ve}e gi zarabotilo parite, negoviot doveritel A }e ima pravo

da gi naplati parite od liceto H. Idniot dolg na H vo odnos na B }e vleze vo imotot na A, otkako liceto B }e gi ispolni svoite dogovorni obvrski vo odnos na liceto H (razvoj na

nova kompjuterska igra). Vo slu~aj na dogovor za faktoring spored Zakonot 1/1999, liceto A moè da bara isplata od H. Ste~ajnata postapka ne vlijae vrz pravoto na A da go naplati ona {to mu se dolì. Vo slu~aj na op{ta cesija na dolgot spored Gra|anskiot zakonik, ako liceto A ne dobilo uplata od H pred objavuvaweto na ste~ajot na B (ili pred po~etokot na somnitelniot period, to est periodot utvrden od strana na sudijata na koj retroaktivno se pro{iruva ste~ajot na liceto B), A }e bide isplaten samo od ste~ajniot upravnik od prihodite ostvareni od realizacijata na ste~ajniot imot na B. Me|utoa, vo na{iot konkreten slu~aj, liceto A moè da istakne deka dolgot na B vo odnos na negoviot klient

H ve}e ne e sostaven del od ste~ajniot imot na B, zatoa {to liceto B ve}e ja ispolnilo svojata obvrska vo odnos na liceto H. Zatoa, ona {to orginalno bilo iden dolg stanalo

imot na liceto A i toa ima pravo da bara isplata od liceto H se dodeka moè da dokaè deka cesijata na dolgovite na B bila dogovorena na den pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz liceto B.

(ii) Ako liceto H znaelo za cesijata na dolgot na B na A, liceto H trebalo direktno

da mu plati na liceto A. Sekoja isplata od H na liceto B }e bide nevalidna i zatoa liceto A moè seu{te da bara isplata na dolgot. Ako liceto B otide vo ste~aj, liceto A moè da

bara isplata od H ili spored dogovor za faktoring ili spored dogovor za cesija. Vo vrska so dogovorite za faktoring, Zakonot 1/1999 naveduva deka ako prenesuva~ot otide vo ste~aj, faktoring institucijata (A) seu{te gi ima pobaruvawata {to i se preneseni od strana na dol`nikot (B). Toa isto taka }e bide slu~aj, ako tie dolgovi se napraveni vo ramkite na somnitelniot period. Vo takov slu~aj, liceto A moè da bara isplata od

liceto H. Bidej}i liceto H izvr{ilo nezakonska isplata na liceto B (koj ve}e ne e negov doveritel), liceto H moè da go bara nazad iznosot uplaten na liceto B. Ste~ajniot upravnik ne moè da go drì toj iznos, kako da stanuva zbor za sostaven del od ste~ajniot imot. Vo vrska so prenosot na pobaruvawata, ~lenot 1527 od Gra|anskiot zakonik izre~no

329

naveduva deka pla}aweto od strana na liceto H preku deponirawe na parite na bankarskata smetka na liceto B ne go osloboduva debitor cessus od negovata obvrska i so toa i negovata dol`nost prenesenoto pobaruvawe da mu go plati na negoviot sega{en doveritel, liceto A. Zatoa, liceto A moè da bara isplata od H, vo sekoe vreme pred

liceto B da otide vo ste~aj, pa duri i potoa. Bidej}i liceto H mu platilo na svojot porane{en doveritel, namesto na svojot sega{en doveritel, toj moè da gi bara nazad parite uplateni na liceto B. Nitu liceto B, nitu ste~ajniot upravnik nemaat pravo da gi zadràt tie pari; tie ne se sostaven del od ste~ajniot imot.

ITALIJA (a) i (b) Postojat nekolku na~ini za da se postigne najmnogu od ona {to go sakaat

strankite ili spored generalnite pravila na Gra|anskiot zakonik za cesijata (~lenovi

1260-1267 Gra|anski zakonik) i opptovaruvawe na pobaruvawata (kreirawe razla~no pravo, ~lenovi 2800-2807 Gra|anski zakonik) ili spored odredbite na posebnite zakoni. Me|utoa, delikatna to~ka e dali strankite, to est kreatorot na softverot i bankata, treba da go izvestat debitor cessus za dogovorot {to go postignale ili ne.

Vakvoto izvestuvawe }e bide neophodno spored pravilata na Gra|anskiot zakonik so koi se regulira cesijata na pobaruvawata, za da se spre~at ste~ajnite doveriteli na kreatorot na softverot da se namiruvaat od negovite pobaruvawa vo odnos na Happyplay. Soglasno pravilata na Gra|anskiot zakonik vo vrska so prenosot na pobaruvawata (cesija), idnite ili (uslovnite) pobaruvawata moàt da se prenesat so cesija ili vrz niv da se kreira razla~no pravo samo vo transakcija {to ne e besplatno raspolagawe (mora da postoi protiv-vrednost). Tie moàt da bidat preneseni so cesija i samo za celite na obebeduvaweto, iako Zakonikot ne veli ni{to vo vrska so ova pra{awe, zatoa {to spored komentatorite i sudskite presudi, zabanata na pactum commissorium so ~len 2744 od Gra|anskiot zakonik ne moè da se primeni na cesijata na pari~nite pobaruvawa izvr{ena samo za celite na obezbeduvaweto (cessione del credito a scopo di garanzia).

No ~lenot 2800 od Gra|anskiot zakonik propi{uva deka kreiraweto razla~no pravo vrz pobaruvawata e efektivno vo odnos na doveritelite vo izvr{nata postapka samo ako voqata na razla~niot dol`nik i na razla~niot doveritel bila izrazena vo pismena

forma i debitor cessus bil izvesten ili ja odobril cesijata so psmen akt so sigurna data (~len 2704 Gra|anski zakonik). Natamu, spored postojnoto tolkuvawe na ~lenot 2914 to~ka 2 od Gra|anskiot zakonik, uslovite se isti za normalnite cesii i za cesiite izvedeni za celite na obezbeduvaweto. Zatoa, spored ovie pravila, kreatorot na softverot i bankata moàt da gi cediraat konkretnite pobaruvawa kako obezbeduvawe, duri i ako stanuva zbor za idni pobaruvawa ili moàt vrz niv da kreiraat razla~no pravo. No ako tie ne go izvestat debitor cessus za cesijata ili za razla~noto pravo, tie nema da bidat polnova`ni vo odnos na doveritelite na prenesuva~ot (~len 2914 to~ka 2 Gra|anski zakonik). Ova izvestuvawe podleì na formalni uslovi, to ets toa mora da bide vo pismena forma i mora da ima sigurna data. Pred vakvoto izvestuvawe, debitor cesssus koj mu platil na prenesuva~ot }e se smeta za osloboden od svojot dolg, osven ako steknuva~ot uspee da dokaè deka dol`nikot go platil dolgot iako znael za cesijata (~len 1264 Gra|anski zakonik). Bez ogled na toa, vo praksa, ako nema nekoj golem rizik od insolventnost, bankite ponekoga{ nema da se zamaraat so dostavuvawe na izvestuvawe za cesijata ili

razla~noto pravo vrz pobaruvawata, {to toga{ }e bidat polnova`ni samo inter partes. Vo takov slu~aj, prenesuva~ot nema da go izvesti debitor cessus za cesijata. Posledica od ovaa

330

praksa e {to ako dojde do insolventnost, bankata nema da se smeta za sopstvenik na pobaruvawata, nezavisno od polnova`nosta na cesijata inter partes i zatoa }e se rangira pari

passu so drugite ste~ajni doveriteli na steknuva~ot. Vo sekoj slu~aj treba da se zabeleì deka ako pobaruvawata generirani so dogovorot pome|u Happyplay Ltd. i kreatorot na softverot se smetaat za plata ili sli~na isplata, vrz niv ne moè da se kreira razla~no pravo, nitu vrz niv moè da se izvr{uva za vrednost {to nadminuva edna petina od iznosot na platata (~len 545 Zakon za gra|anska postapka). Parite {to Happyplay mu gi platilo na kreatorot na softverot verojatno }e se smetaat za plata ili sli~na isplata i vo slu~aj na ste~aj (insolventnost) na kreatorot na softverot tie verojatno }e se smetaat za del od negoviot imot. Zatoa, vo vakvi okolnosti, bankata verojatno }e se rangira kako ste~aen doveritel. Moè da se zamisli i poinakvo re{enie, iako verojatno te{ko }e moè da se utvrdi, ako jasniot dogovor pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot predviduva izdvojuvawe (separacija) na tie pari od ostanatiot del od imotot na prenesuva~ot, zatoa {to iznosite }e bidat primeni od strana na liceto B kako taen zastapnik (neobjaven zastapnik) na steknuva~ot.

Vo ovoj slu~aj, problemite {to so sebe gi nosi uslovot za izvestuvawe na debitor

cessus te{ko }e moàt da se nadminat. Ako kreatorot na softverot moè da se smeta pretpriema~ (trgovec) za celite na ~lenot 2082 Gra|anski zakonik (iako vo na{iot slu~aj toa e prosto neverojatno), cesijata (to est cesijata {to ne e samo za celite na obezbeduvaweto) }e podleì na pravila {to mnogu pove}e go olesnuvaat dogovorot na strankite. Pretpriema~ite moàt da gi cediraat svoite pobaruvawa na specijalizirani institucii (faktoring kompanii) spored odredbite od Zakonot od 21 fevruari 1991 godina, to~ka 52, Disciplina della cessione dei crediti d'impresa. Faktoring kompaniite vo Italija se pod nadzor na Bankata na Italija i nivnite aktivnosti voop{to ne se marginalni. Obi~no ovie kompanii se vo sopstvenost na banki. Prenosot na pobaruvawata proizlezeni od raboteweto na prenesuva~ot, spored Zakonot 52/1991 }e bide polnovaèn

vo odnos na negovite doveriteli, duri i koga debitor cessus ne bil izvesten ili ne ja prifatil cesijata, pod uslov steknuva~ot na prenesuva~ot celosno ili delumno da mu platil nadomest za toj prenos so sigurna data pred denot na izvr{nata postapka na doveritelite na prenesuva~ot ili pred denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka (~len 5.1(b), (v), zakon 52/1991). Ako cesijata gi ispolnuva navedenite uslovi, pravata na steknuva~ot }e bidat za{titeni vo odnos na doveritelite na prenesuva~ot, soglasno ograni~uvawata vo pogled na ~esnosta i sovesnosta utvrdeni so ~lenot 7 od navedeniot zakon, vo slu~aj na ste~aj na prenesuva~ot. Me|utoa, ovoj zakon ne se primenuva na cesiite izvr{eni samo za celite na osiguruvaweto.

Nakuso, bez izvestuvawe ili prifa}awe na cesijata od strana na debitor cessus

(Happyplay), liceto A nema da moè da stekne pravo vrz pobaruvawata {to seu{te postojat pome|u B i H vo momentot koga liceto B }e otide vo ste~aj: (b)(i). Ako liceto H mu platilo na liceto B na sovesen na~in, negoviot dolg }e se ugasi: (b)(ii).

(v)(i) Bankata A }e ima pravo na iznosot na tretoto lice mu go dolì na liceto B,

kreatorot na softverot, zatoa {to debitor cessus, Happyplay Ltd. bilo izvesteno ili ja prifatilo cesijata ili razla~noto pravo vrz pobaruvawata, soglasno pravilata objasneti vo delovite (a) i (b) pogore.

(ii) Bidej}i liceto H znaelo deka liceto B nema pravo na naplata na parite so

prioritet pred liceto A, toj }e treba povtorno da mu plati na liceto A, ako toa bide pobarano. Liceto H toga{ }e se rangira kako ste~aen doveritel vo ste~ajnata postapka na liceto B za restitucija na parite {to nezakonski mu bile isplateni na nego.

331

HOLANDIJA (a) Sekako e mo`no liceto A da dobie razla~no pravo vrz mese~nite isplati na

liceto B od H. Vakvoto razla~no pravo e mnogu voobi~aeno vo praksa. Od druga strana, prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe ne e moèn, zaradi zabranata na fiducijarnite prenosi so odredbite na Gra|anskiot zakonik.

Frazata "kreirawe razla~no pravo vrz idnite pobaruvawa" e sosema voobi~aena. No strogo zemeno, razla~noto pravo realno ne se kreira so instrument za obezbeduvawe. Zakonikot dozvoluva samo traditio (akt na kreirawe) {to treba da se izvr{i "odnapred". No bidej}i liceto B po definicija nema ovlastuvawe da raspolaga so nepostojni pobaruvawa, razla~noto pravo ne moè vedna{ da bide kreirano. Razla~noto pravo nastanuva, duri koga }e nastane pobaruvaweto i koga liceto B }e stekne pravo na raspolagawe.

Spored Zakonikot vo princip se mo`ni dva tipa razla~ni prava vrz idnite pobaruvawa, kako {to e toa analizirano vo izve{tajot po slu~ajot 5(v). Vo odnos na dvata tipa, postojat ograni~uvawa vo odnos na okolnostite vo koi e mo`no odnapred da se kreira razla~no pravo vrz idnite pobaruvawa. Kaj razla~nite prava so izvestuvawe na dol`nikot, izvestuvaweto podrazbira deka identitetot na dol`nikot mora da bide poznat i deka mora da postoi odnos {to go opravduva negoviot tretman na iden dol`nik. Vo vrska so razla~noto pravo vrz idnite pobaruvawa bez izvestuvawe, Zakonikot bara pobaruvaweto da nastane ili da proizleze direktno od pravniot odnos {to postoel vo vremeto koga razla~noto pravo bilo kreirano "odnapred".

Za celite na kreiraweto na razla~noto pravo, mese~nite pobaruvawa na liceto B se idni, a ne sega{ni pobaruvawa. Vo toj kontekst, isto taka treba da se zabeleì deka holandskiot Vrhoven sud pravi razlika pome|u "idni" pobaruvawa i "uslovni" pobaruvawa. Za "uslovnite pobaruvawa" se smeta deka se postojni pobaruvawa so suspenziven uslov. Zatoa, razla~noto pravo vrz uslovnite pobaruvawa moè da se kreira vedna{, {to podrazbira deka mo`nata insolventnost na liceto B nema da ja zasegne negovata polnova`nost. Sekoga{ ne e lesno da se povle~e ostra linija na razgrani~uvawe pome|u idnite i uslovnite pobaruvawa. Se ~ini deka re{ava~kiot faktor e dali se ispolneti site uslovi za nastanuvaweto na pobaruvaweto, a osobeno dali i dvete strani seu{te treba da ispolnuvaat. Na primer, mese~nite isplati na platite se smetaat za idni pobaruvawa, a za takvi idni pobaruvawa }e se smetaat i mese~nite isplati vo na{iot konkreten slu~aj {to liceto B se nadeva deka }e gi dobie, zatoa {to vraboteniot seu{te treba da raboti, a liceto B seu{te treba da gi kreira igrite za realno da nastanat pobaruvawata.

(b) Ako nema izvestuvawe na liceto H, razla~noto pravo po definicija mora da bide "tivko ili premol~no" razla~no pravo. Vakvoto razla~no pravo, kako {to e ve}e zabeleàno, e perfektno validno. Osnovnata posledica od neizvestuvaweto na dol`nikot kaj razla~noto pravo leì vo faktot {to liceto B, doveritelot, a ne liceto A, razla~niot doveritel, e liceto koe ima pravo da bara i da primi isplata od liceto H.

Obi~no, isplatata na liceto H go gasi pobaruvaweto i kako posledica na toa, razla~noto pravo. Tokmu zatoa, pove}e ne postoi razla~noto pravo vo odnos na zarabotenite i

platenite pari na liceto B, pred negovata insolventnost (situacija (ii)).

332

Kako generalno pravilo na holandskoto ste~ajno pravo, razla~nite doveriteli moàt da gi vr{at svoite prava kako da nema ste~aj. Vo vrska so pravata na imatelite na

"tivkoto" razla~no pravo, toa pred se zna~i deka tie treba da go izvestat dol`nikot H za postoeweto na razla~noto pravo. Na vakov na~in, liceto A steknuva ekskluzivno pravo da bara i da primi isplata. Ova pravo na konverzija postoi generalno sekoga{ koga dol`nikot na razla~niot doveritel }e prestane da gi vr{i svoite obvrski (obligacii) na denot na nivnata vtasanost ili koga postojat dobri pri~ini da se pretpostavi deka toj nema da bide vo mo`nost da gi ispolni. Poveduvaweto na ste~ajnata postapka ne go zasega toa pravo. Iako liceto A realno nema pravo vrz parite, toj sepak moè od momentot na vtasuvaweto na negovoto pobaruvawe vo odnos na liceto B da go namiri svoeto pobaruvawe so koristewe na parite (situacija (i)).

Ako liceto A "izbere" da ne go vr{i svoeto pravo i ne go izvesti liceto H za postoeweto na razla~noto pravo, pred H da mu plati na B ili na ste~ajniot upravnik, toj na prv pogled se ~ini ranliv na generalnoto pravilo deka pla}aweto ozna~uva kraj na razla~noto pravo. Me|utoa, holandskiot Vrhoven sud smetal deka vo vakvi slu~ai imatelot na "tivkoto" razla~no pravo go zadrùva svoeto prioritetno pravo vrz uplatenite pari. Me|utoa, toj }e treba da u~estuva vo pokrivaweto na administrativnite tro{oci na postapkata i }e treba da go dokaùva postoeweto na svoeto pobaruvawe. Vo

eden slu~aj pred Vrhovniot sud, Connection Technology, bila izvr{ena isplata na bankarskata smetka na ste~ajniot dol`nik, {to se nao|ala kaj istata banka koja bila imatel na "tivko" razla~no pravo. Sudot re{il deka i pokraj toa {to bankata go izgubila svoeto pravo na separacija (izla~uvawe) i ne moèla da izvr{i vrz parite, taa sepak moè da napravi prebivawe.

(v) (i) Ako dol`nikot bil izvesten za razla~noto pravo, razla~niot doveritel steknuva ekskluzivno pravo da primi isplata. Liceto A nema vo strogata smisla na toj zbor da stekne pravo vrz tie sredstva, no izvr{uvaweto vrz parite ednostavno }e se sostoi od odbivawe od pobaruvaweto (dolgot). Ako dol`nikot mu plati na ste~ajniot upravnik, toa nema da go ugasi dolgot i toj }e mora povtorno da mu plati na liceto A. Generalnoto pravilo veli deka po izvestuvaweto na dol`nikot H za postoeweto na razla~noto pravo, toj ve}e ne moè da se oslobodi od svojata obvrska so pla}awe na svojot orginalen doveritel, liceto B. Uplatata na liceto B po dobienoto izvestuvawe za razla~noto pravo

nema da bide polnovaèn prigovor vo odnos na liceto A. Obratno, liceto H ima obvrska za dol`no vnimanie pri verifikacijata dali liceto A e razla~en doveritel ili ne.

(ii) Otkako liceto H }e bide izvesteno za razla~noto pravo na liceto A, toj }e moè da se oslobodi od svojot dolg preku isplata na liceto B, samo ako moè da dokaè deka "zaradi nekoi razumni osnovi" pretpostavil deka negoviot doveritel B seu{te ima pravo da ja primi uplatata. No toa }e bide redok slu~aj. Doveritelot B }e moè da bara i da primi uplata samo ako e ovlasten od sudot ili od razla~niot doveritel za toa. Vo dvata slu~ai, mora da se pretpostavi deka dol`nikot treba da vr{i dol`no vnimanie vo proverkata dali postoi takov slu~aj.

333

ANGLIJA (a) Liceto B saka da go iskoristi tekot na prihodite {to mu gi dolì liceto H,

kako obezbeduvawe za bankarskiot zaem od liceto A. Angliskoto pravo gi dozvoluva vakvite aran`mani, {to se mnogu voobi~aeni vo praksa. Vo angliskoto pravo, liceto B moè da izvr{i prenos na pobaruvawata kako obezbeduvawe (prenos ili cesija preku hipoteka - mortgage) ili da kreira tovar (charge ili razla~no pravo) vrz sega{nite i idnite pobaruvawa od liceto B. Ne moè da se istaknuva kako prigovor deka idnata zadolènost celosno zavisi od denot na prenosot (cesijata).

Prenosot na idnite pobaruvawa se priznava spored equity, pod uslov da ne stanuva zbor za besplatno raspolagawe, to est steknuva~ot da dal nekoe protiv-ispolnuvawe (vrednost). Toa zna~i deka vedna{ {tom }e nastane pobaruvaweto (dolgot), toa avtomatski

spored equity se vrzuva za cesijata. Nema potreba od nova cesija za sekoe novo pobaruvawe (dolg). Bidej}i ovde imame rabota so bestelesni prava, zalogata ne e mo`na vo angliskoto pravo. Prenosot (cesijata) na bestelesnite prava e rabota za equity, a ne za common law. Postoi ne{to {to se narekuva zakonski prenos na pobaruvawa (zakonska cesija) (spored ~lenot 136 od Zakonot za pravoto na sopstvenosta od 1925 godina), no toa ne vlijae vrz prirodata na cediranite prava. Pove}e toa se odnesuva na ma{inerijata so koja tie prava moàt da se vindiciraat. Spored equity, cesijata na postojniot imot proizveduva pravno dejstvo od momentot vo koj prenesuva~ot }e ja potpi{e cesijata (prenosot). Potpisot e neformalen (iako nekoi zakoni ponekoga{ naloùvaat formalnosti za nekoi tipovi bestelesni prava, kako udelite vo trgovskite dru{tva). Toa zna~i deka se dodeka prenesuva~ot pokaùva jasna namera za prenos, sekoja forma na zborovi, pi{ani ili usni, }e se smeta za dovolna.

Za da se izvr{i (iznudi) pla}aweto na liceto H, liceto A }e treba da mu se pridruì na liceto B vo sudskata tu`ba kako so-tuìtel ili kako so-tuèn, ako liceto B ne saka negovoto ime da se koristi na takov na~in. Ako cesijata gi ispolnuva uslovite od ~lenot 136 od Zakonot za pravoto na sopstvenosta od 1925 godina, nema potreba od vakvoto pridruùvawe. No ~lenot 136 bara cesijata da bide vo pismena forma. Cesijata mora da bide apsolutna. Toa zna~i deka taa ne moè da bide vo forma na razla~no pravo (tovar ili charge, iako moè da bide vo forma na hipoteka, mortgage i sekako moè da bide apsolutna

preku diskontirawe). Kone~no, debitor cessus (account debtor) H mora da bide izvesten za cesijata, ako e taa zakonska. Prenosot na pobaruvawata {to nema da go ispolni testot na zakonskata cesija, nezavisno od toa moè da pretstavuva perfektno polnova`na cesija.

Iako cesijata spored equity proizveduva pravno dejstvo vedna{ po izvestuvaweto na steknuva~ot i nezavisno od izvestuvaweto na debitor cessus, moè da bide mudro samiot

steknuva~ da go izvesti debitor cessus za cesijata. Se dodeka ne se slu~i toa, debitor cessus

moè da prodolì da mu pla}a na prenesuva~ot, koj moè da go osloboduva polnova`no

debitor cessus od toj del od negoviot dolg. Ako steknuva~ot nema doverba vo ~esnosta ili solventnosta na prenesuva~ot, toga{ steknuva~ot go prezema rizikot od neizvestuvaweto

na debitor cessus. Po izvestuvaweto, prenesuva~ot ve}e ne moè da osloboduva od dolgot. Ako liceto B e kompanija, cesijata }e treba da se registrira spored ~lenot 395 od

Zakonot za kompaniite od 1985 godina za da moè da se istaknuva vo odnos na ste~ajniot

upravnik na liceto B (liquidator). Toa e zatoa {to kreiraweto razla~ni prava vrz knigovodstvenite dolgovi se nao|a na spisokot na razla~ni prava {to baraat registracija. Ako liceto B e trgovec poedinec, ne postoi uslovot za registracija, zatoa {to registracioniot uslov od Bills of Sales Act se odnesuva samo na generalnata cesija na knigovodstvenite dolgovi, a ne na cesijata na edine~nite dolgovi ili na dolgovite od samo eden izvor.

334

(b) Kako {to e navedeno pogore, spored equity nema potreba od izvestuvawe na debitor

cessus za cesijata da se smeta za polnova`na. Vo slu~ajot Gorringe v. Irwell India Rubber Works,

prenesuva~ot stanal insolventen pred debitor cesuus da bide izvesten za cesijata.

Ste~ajniot upravnik (liquidator) na prenesuva~ot bezuspe{no tvrdel deka cesijata e perfektuirana po poveduvaweto na ste~ajnata postapka i zatoa premnogu docna, no sudot smetal deka cesijata bila perfektuirana vo momentot na izvestuvaweto na steknuva~ot. Vo toj pogled nema nikakva razlika pome|u parite {to se plateni i parite {to ne bile plateni pred poveduvaweto na ste~ajot. Soglasnosta na steknuva~ot e neophodna ako sakame cesijata da bide polnova`na.

(v) Kako {to e navedeno pogore, cesijata spored equity e polnova`na i bez

izvestuvawe. Razla~noto pravo na liceto A e sekoga{ polnova`no. Pri prezemaweto ~ekori za izvr{uvawe na obezbeduvaweto, liceto A moè da mu naloì na liceto H

direktno da mu plati na A. Dobro sostavenata klauzula za razla~noto pravo na liceto A sekako izre~no }e go spomene toa, iako tehni~ki, ne stanuva zbor za nekoj od dostapnite pravni lekovi {to zakonski mu stojat na raspolagawe na razla~niot doveritel.

IRSKA (a) Za da se odgovori na ova pra{awe na soodveten na~in, nu`no mora da se pogledne

obemot do koj e mo`no da se kreira razla~noto pravo vrz dolgovite (pobaruvawata) vo irskoto pravo. Vakvoto obezbeduvawe e sosema voobi~aeno i za taa cel voop{to ne e va`no dali dolgot (pobaruvaweto) se smeta za sega{no ili idno/uslovno. Mo`no e da se napravi

cesija kako obezbeduvawe (mortgage), da se kreira razla~no pravo vrz pobaruvawata, pa duri i tie direktno da se prodadat. Liceto B moè da kreira razla~no pravo vo polza na

liceto A vrz postojnite ili idnite pobaruvawa od H. Vakviot tovar obi~no ima forma na razla~no pravo vrz pretprijatieto (floating charge), no isto taka e mo`no da se kreira fixed

charge vo vakvi okolnosti. Me|utoa, pred da se priznae fixed charge, liceto B mora da bide ograni~eno na nekoj na~in vo vrska so raspolagaweto so pobaruvawata ili prihodite ostvareni od nivnoto namiruvawe. Obi~no vakvite ograni~uvawa }e imaat karakteristiki na obligacija isplatata da dolgot da se vr{i na nekoja posebna bankarska smetka.

Liceto B isto taka moè direktno da gi prodade postojnite ili idnite dolgovi na liceto A. Vakvata transakcija se naveduva kako faktoring i moè da bide izvedena vo razli~ni formi. Vo site slu~ai, cenata {to ja pla}a liceto A za dolgovite }e bide pomala od nominalnata vrednost na pobaruvawata, zaradi faktot {to liceto B dobiva zabrzana i predvremena isplata. Ponekoga{ liceto A go prezema rizikot za nepla}awe na dolgovite i vo takov slu~aj se veli deka za transakcijata nema regres. Regresniot faktoring isto taka e sosema voobi~aen i vo toa scenario liceto B se soglasuva da go obes{teti liceto A ako knigovodstvenite dol`nici ne gi honoriraat svoite dolgovi.

Prensoot na pobaruvawata e moèn i spored zakon i spored equity. Za prenosot da bide zakonski, mora da bidat ispolneti uslovite specificirani vo ~len 28(6) od Zakonot za nadle`nosta na Vrhovniot sud (Irska) od 1877 godina. Vo osnova, cesijata mora da bide cesija na celiot dolg (pobaruvawe), to est ne vo vid na tovar (prenos na pobaruvaweto kako obezbeduvawe). Cesijata isto taka mora da bide vo pismena forma i mora da ima

izvestuvawe na debitor cessus. Prenosite (cesiite) spored equity moàt celosno da bidat neformalni i da proizvedat pravno dejstvo ako postoi jasna namera za prenos kaj

335

prenesuva~ot i ako e izvesten steknuva~ot. Ne postoi uslov za izvestuvawe na debitor cessus.

Prenosite spored equity se donekade rizi~ni, zatoa {to se dodeka ne dobie izvestuvawe za

cesijata, debitor cessus (liceto H) i natamu moè da prodolì da mu pla}a na svojot prenesuva~, liceto B i }e se smeta deka ja ispolnil svojata obvrska na toj na~in.

Treba da se zabeleì deka i pokraj toa {to cesijata preku tovar (charge) treba da bide registrirana, ako prenesuva~ot e kompanija, ovoj uslov ne se primenuva na faktoring transakciite, nezavisno od toa dali vakvite transakcii imaat forma na zakonska ili

equity cesija. (b) Liceto A }e ima superiorno pravo vrz drugite doveriteli na liceto B, ako

dolgot na liceto H mu bil prenesen na nego, nezavisno od toa dali cesijata e zakonska ili

spored equity ili dali liceto H dobilo izvestuvawe za cesijata ili ne. Istata analiza e validna ako vo polza na A e kreiran fixed charge vrz pobaruvaweto (dolgot), no prioritetnit, iako ne i obi~nite doveriteli na liceto B (na primer doveritelite so zakonski prioritet) }e imaat posilno pravo ako liceto A ima samo razla~no pravo vrz pretprijatieto (floating charge).

Vo princip, analizata ne se razlikuva vo vrska so (i) ve}e zarabotenite pari na liceto B, {to seu{te ne mu bile uplateni, i (ii) ve}e zarabotenite i uplatenite pari pred

ste~ajot na liceto B. Spored equity e mo`no prenesuvawe na idni ili uslovni dolgovi (pobaruvawa). Cesijata spored equity nastanuva vedna{ so nastanuvaweto na pobaruvaweto (dolgot), {to vedna{ se prika~uva vo polza na steknuva~ot. Ako ima faktoring dogovor bez izvestuvawe, liceto B i natamu }e prodolì da vr{i naplata na pobaruvawata kako zastapnik na liceto A i }e gi prefrluva prihodite vo redovni intervali, vo me|uvreme

izdvojuvaj}i gi tie sredstva od ostanatiot svoj imot. Na sli~en na~in, kaj fixed charge vrz pobaruvawata, liceto koe go kreira tovarot, vo na{iot slu~aj liceto B, mora da bide podvedeno na ograni~uvawa vo vrska so raspolagaweto so pobaruvawata. Vo dvete navedeni

scenarija, liceto A moè da se obide da gi sledi (trace) prihodite od naplatata na dolgot, ako liceto B izvr{ilo nezakonsko prisvojuvawe ili koristewe na tie sredstva. Me|utoa,

ako liceto A ima samo floating charge vrz pobaruvawata (dolgovite), toga{ liceto B moè da pravi {to saka so parite uplateni na ime namiruvawe na dolgot. Postoi su{testven rizik deka vakvite prihodi }e isparat i pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz liceto B.

(v) (i) i (ii) Ako liceto H bilo izvesteno za cesijata, toga{ liceto H }e se oslobodi

od svojot dolg samo ako uplatata mu ja izvr{i na liceto A, namesto na liceto B. So drugi zborovi, ako ne go zeme predvid dobienoto izvestuvawe i insistira da mu plati na liceto B, liceto A seu{te }e moè da se naplati od nego. Fakti~ki, liceto H treba dva pati da go plati dolgot.

336

[KOTSKA (a) Cesijata (cession) na bestelesnite stvari se narekuva prenos (asignacija,

assignation). Prenosot bara "izvestuvawe" (intimation ili notification). Toa e su{testveniot del od prenosot. Prenesuva~ot (voobi~aeno nare~en cedent) ostanuva doveritel se do izvestuvaweto. Zatoa, ako doveritelite na prenesuva~ot izvr{at zaplena na pobaruvaweto pred da dojde do izvestuvawe, doveritelite }e imaat posilno pravo.

Na koj na~in se vr{i soodvetno izvestuvawe e pra{awe {to ne e mnogu izvesno. Kako {to pi{uva eden avtor "edno od dolgite, bavno sogoruva~ki pra{awa.... e pra{aweto dali samoto znaewe na dol`nikot za cesijata pretstavuva dovolna informacija za nego." Postaroto pravilo be{e deka izvestuvaweto mora da bide napraveno ili preku sudski slu`benik ili preku notar i mora da bide prifateno od strana na dol`nikot. Ova pravilo erodira{e so sudskata praksa i moè da se tvrdi deka dene{nata sovremena

pozicija e deka de facto znaeweto na debitor cessus e se {to e neophodno. No dominantniot stav ostanuva deka zakonot seu{te bara formalno izvestuvawe ili prifa}awe na cesijata od strana na dol`nikot.

Prenosot na pobaruvawata {to seu{te ne postojat pretstavuva donekade sporna sfera vo pravoto. Se ~ini deka pravoto smeta deka ako e mo`no da se identifikuva liceto {to treba da bide izvesteno, izvestuvaweto mu se dostavuva na toa lice i prenosot se smeta za polnovaèn. Vo na{iot konkreten slu~aj, ako liceto B vr{i prenos na pobaruvawata na liceto A, liceto {to treba da bide izvesteno e liceto H i toa izvestuvawe verojatno }e dovede do polnovaèn prenos na idnite pobaruvawa.

Ako liceto B e kompanija, sosema e verojatno deka aran`manot }e treba da se registrira vo Kompaniskiot register, pod zakana od ni{tovnost. Zakonskite odredbi naveduvaat deka razla~nite prava (obezbeduvaweto) vrz "knigovodstvenite dolgovi" (pobaruvawa) mora da bide registrirano na toj na~in, ako dol`nikot e kompanija.

Vakviot vid aran`mni e nevoobi~aen, osven vo eden ekonomski sektor, imeno kaj faktoringot. Faktoringot postoi koga kompanijata gi prodava svoite fakturi za stokite ili uslugite na nekoja finansiska kompanija. Na{iot konkreten primer moè da se tretira kako faktoring vo pravna smisla, no vo delovna (trgovska) smisla vakviot aran`man nema da se smeta za faktoring. Kaj faktoringot osnovnata motivacija e podobruvaweto na gotovinskiot tek.

(b) Cesijata za koja ne bilo dostaveno izvestuvawe ne vodi kon prenos na

konkretnoto pobaruvawe. Zatoa, ako liceto B otide vo ste~aj, pobaruvawata vo odnos na liceto H }e bidat sostaven del od ste~ajniot imot i liceto A }e se pojavi kako obi~en

ste~aen doveritel. Ako liceto H mu platilo na liceto B, bez da znae za cesijata, toa ne pravi nikakva razlika. Se dodeka liceto H ne dobie izvestuvawe, za nego liceto B seu{te e doveritel i liceto B e liceto na koe treba da mu se plati dolgot.

Vo vakviot vid slu~ai, praveni se obidi za kreirawe na trust. Idejata e deka liceto B gi drì vo trust pobaruvawata za liceto A. Ako liceto B otide vo ste~aj, imotot na trustot }e bide izdvoen od ste~ajniot imot. Vo eden slu~aj, sudovite poddràle vakov mehanizam, no generalniot stav i natamu verojatno e deka celiot aran`man e nepolnovaèn.

(v) (i) Ovie pari }e mu bidat isplateni na liceto A.

337

(ii) Ako imalo izvestuvawe za cesijata i ako i pokraj toa liceto H mu platilo na liceto B, toga{ se smeta deka liceto H mu platilo na pogre{no lice. Liceto H }e treba da pla}a povtorno.

JU@NA AFRIKA (a) Dogovorot so koj liceto B (kreatorot na softverot) mu dava na liceto A

(negovata banka) obezbeduvawe vrz svoite mese~ni pobaruvawa od liceto H (Happyplay Ltd.)

e moèn spored ju`no-afrikanskoto pravo. Me|utoa, pravnoto tolkuvawe i konstrukcijata na ovoj dogovor proizveduva problemi. Spored postojnata pravna pozicija, ima avtori {to se zalagaat za stavot deka prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe (cesija kako obezbeduvawe, security cession) moè da bide po svoja priroda ili razla~no pravo (tovar,

charge) ili direktna (out-and-out) cesija (obligacija). Toa zna~i deka celoto pobaruvawe se prenesuva na steknuva~ot (cesionarot, prima~ot) bez pritoa na prenesuva~ot da mu se ostavi nekoe stvarno pravo. Bidej}i uslovite za ovie formi ne se jasno definirani,

strankite vo cesijata in securitatem debiti gi sostavuvaat svoite dogovori so {iroki konstrukcii {to re~isi i ne e vozmo`no da se utvrdi {to sakale da postignat so dogovorot.

Distinkcijata pome|u dvete formi na obezbeduvawe leì vo faktot deka pozicijata na strankite vo slu~aj na tovar (charge) se regulira so pravilata za

sopstvenosta, dodeka vo slu~aj na direktna ili out-and-out cesijata, prenosot se regulira so op{tite principi na pravoto za cesijata (obligacii). Vo vrska so tovarot (charge),

pravoto (pobaruvaweto) ostanuva sostaven del od imotot na prenesuva~ot (cedentot, cedent

ili razla~niot dol`nik). Kaj direktnata (out-and-out) cesija prenesenoto pobaruvawe

stanuva sostaven del od imotot na steknuva~ot (cesionerot). Sprotivno na Sicherungszession

od germanskoto pravo, pravoto (pobaruvaweto) kaj direktnata obligaciona cesija ne se smeta za sostaven del od imotot na prenesuva~ot vo slu~aj na izvr{na ili ste~ajna postapka. Vo ju`no-afrikanskoto pravo, razla~niot dol`nik i negovite doveriteli (ako stanuva zbor za tovar) uìvaat podobra za{tita od onaa {to ja imaat prenesuva~ot i negovite doveriteli spored obligacionata cesija. Prvo, vo slu~aj na obligaciona cesija, ste~ajniot upravitel na ste~ajniot dol`nik - prenesuva~ (otstapuva~) ima samo neobezbedeno (konkurentno) pobaruvawe vo odnos na steknuva~ot za ostatokot od prihodite, osven ako cesijata ne moè da bide poni{tena soglasno odredbite na Zakonot za ste~aj. Prenesuva~ot (B) ili negoviot ste~aen upravnik imaat samo li~no (personalno) pravo vo odnos na steknuva~ot (obligacija) ili negoviot ste~aen upravnik i zatoa ne uìvaat prioritet. Vo slu~aj na tovar (charge), pravoto (pobaruvaweto) ostanuva sostaven del od imotot na razla~niot dol`nik i vo slu~aj na negova insolventnost, ste~ajniot doveritel e razla~en doveritel. Vtoro, kaj obligacionata cesija, steknuva~ot moè da pregovara so dol`nikot i na primer moè so nego da postigne nekoe poramnuvawe. Sprotivno na toa, razla~niot doveritel so tovar (charge) nema takvo pravo. Treto, po namiruvaweto na dolgot, steknuva~ot e dolèn povtorno da go prenese pravoto

(pobaruvaweto) vo smisla na pactum fiduciae {to e vgradeno vo dogovorot. Vo slu~aj na tovar (charge), pravoto (pobaruvaweto) avtomatski se vra}a zaradi akcesornata priroda na

tovarot (charge). êtvrto, ako steknuva~ot stane insolventen otkako prenesuva~ot go platil svojot dolg, no pred steknuva~ot da izvr{i povtoren prenos na pobaruvaweto (pravoto), prenesuva~ot ima samo li~no (personalno ili obligaciono) pravo na toj povtoren prenos vo odnos na ste~ajniot imot na steknuva~ot. Zatoa vo toj pogled,

338

razla~niot dol`nik spored tovarot isto taka e vo podobra pozicija vo odnos na obligacioniot prenesuva~ (cedent).

Ovoj primer podrazbira prenos na pobaruvaweto kako obezbeduvawe (cession in

securitatem debiti) na idno pravo (dolg ili pobaruvawe), imeno na mese~nata nagrada na liceto B. Toa moè da se tolkuva kako obvrska za prenos na negovite pobaruvawa na nagradata, ako i toga{ koga }e nastanat (germanski Mantelzession) ili kako obligaciona cesija na idni pobaruvawa (germanska Globalzession). Iako nekoi akademski kritiki se iznesuvaat vo pogled na cesijata na idnite prava (pobaruvawa), nema nikakvo somnevawe deka cesijata na idnite prava e prifatena od strana na sudovite vo Ju`na Afrika.

Sudovite tvrdat deka dogovorite za prenos involvirani kaj cesijata moàt da se sklu~at in

anticipando (predvreme ili odnapred), odnosno pred materijalizacijata na pravoto. Bidej}i vakvite dogovori se edinstveniot uslov za prenosot, tie se smetaat za celosen praven akt {to ne moè ednostrano da se raskine od dogovornite strani.

Nema formalnosti vo vrska so prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe vo ju`no-afrikanskoto prvo, nitu za obligacioniot, nitu za stvarno-pravniot dogovor. Samite stranki moàt da se dogovorat deka prenosot na nekoe konkretno pravo treba da se izvr{i spored nekoi formalnosti: na primer deka }e bide polnova`no samo ako e vo pismena forma, so soglasnost na dol`nikot, deka cesijata }e bide ni{tovna ako ne e registrirana vo trgovskite knigi na kompanijata dol`nik i deka najnapred mora da se ispora~a (prenese) dokumentot za titulata (sopstvenosta). Soglasno primenata na doktrinata za estoppel, cesijata izvr{ena sprotivno na dogovorenoto zakonski se smeta za ni{tovna. Zatoa cesijata pretstavuva praven akt pome|u prenesuva~ot (B) i steknuva~ot (A) i ne se bara sorabotka na debitor cessus (H). Polnova`nosta na cesijata ne zavisi od

izvestuvaweto na debitor cessus, osven ako toa ne se bara so dogovorot pome|u prenesuva~ot i debitor cessus. No mudriot steknuva~ sekako }e go izvesti debitor cessus za cesijata za da

izbegne namiruvawe na dolgot od strana na debitor cessus so isplata na B neznaej}i za cesijata. Zatoa izvestuvaweto e merka na pretpazlivost, a ne preduslov.

(b) Osnovnata posledica od neizvestuvaweto na liceto H za cesijata na pravoto na

B na A pred liceto B da odi vo ste~aj e deka debitor cessus (H) moè polnova`no da go

namiri svojot dolg so pla}awe na prenesuva~ot (B). Vo situacijata (i), ve}e zarabotenite, no seu{te neplatenite pobaruvawata na B, vo slu~aj na negov ste~aj, liceto A kaj

obligacionata cesija (konstruirana kako Mantel ili kako Global) ima direktno pobaruvawe vo odnos na liceto H za tie pari, zatoa {to pobaruvaweto (nastanato na denot na cesijata) ve}e e preneseno od imotot na liceto B vo imotot na liceto A. Ako stanuva zbor za prenos za obezbeduvawe (tovar ili charge), liceto A steknuva samo razla~no pravo vrz ste~ajniot imot na liceto B. Vo vrska so situacijata (ii), ve}e zarabotenite i plateni pari na liceto

B pred negoviot ste~aj, isplatata na liceto B go gasi dolgot na H vo odnos na B i so samoto toa i pobaruvaweto na liceto A vo odnos na H po osnov na cesijata. Vo vakov slu~aj, liceto A ima samo neobezbedeno pobaruvawe vo odnos na ste~ajniot imot na liceto B.

(v) (i) Ako liceto H bilo izvesteno za pravoto na A pred liceto B da otide vo ste~aj, liceto H ve}e nema da bide vo pozicija polnova`no da gonamiri svojot dolg so pla}aweto na liceto B. Kaj obligacionata cesija, liceto A }e ima direktno pobaruvawe vo odnos na H za parite. Ako stanuva zbor za tovar (charge), toj }e moè da go realizira svoeto razla~no pravo vrz pobaruvaweto.

(ii) Ako liceto H bilo izvesteno za pravoto na A i bez ogled na toa liceto H gi

uplatilo parite na bankarskata smetka na liceto B, toa zna~i deka liceto H mu platilo

339

na pogre{no lice i deka negoviot dolg seu{te ne e namiren. Ako toj svesno gi platil parite na bankarskata smetka, liceto A seu{te moè da gi bara parite od nego ako stanuva zbor za obligaciona cesija.

DANSKA

(a) Spored danskoto pravo e mo`no da se izvr{i prenos na pobaruvawa kako obezbeduvawe. Me|utoa, ako prenesuva~ot (B) ne ja ispolni svojata obligacija spored dogovorot, toga{ drugata strana nema obvrska da go plati iznosot. Steknuva~ot nema da ima podobro pravo od prenesuva~ot. Obi~nite pobruvawa glavno se reguliraat so delot 3 od Zakonot za obvrznicite (delot 2 gi regulira negocijabilnite instrumenti).

^lenot 31 od Zakonot za obvrznicite naveduva deka prenosot na obi~nite pobaruvawa e za{titen vo odnos na doveritelite na prenesuva~ot samo ako debitor cessus

dobil izvestuvawe za cesijata od prenesuva~ot ili od steknuva~ot. Ova se primenuva ne samo na prenosot na sopstvenosta vrz pobaruvaweto, tuku i na prenosot preku tovar (charge). Vo izvestuvaweto mora da se navede deka do{lo do cesija. Ako vo izvestuvaweto

samo se naveduva deka debitor cessus treba da mu plati na treto lice, toa nema da go za{titi steknuva~ot od doveritelite na prenesuva~ot. Vo na{iot konkreten slu~aj, ako debitor

cessus, liceto H, bilo izvesteno deka pobaruvaweto na B vo odnos na nego e preneseno na liceto A, liceto A }e stekne prioritet.

Vo Danska, pobaruvawata voobi~aeno se koristat kako obezbeduvawe. Spored danskoto pravo, moè da se dogovori deka liceto B moè da izvr{i naplata

na dolgot i pokraj cesijata na A. No vo vakov slu~aj, dogovorot treba da predvidi deka liceto B treba da gi ras~isti smetkite so liceto A koga }e bide platen dolgot i liceto A treba da obezbedi liceto B da dejstvuva soglasno dogovorot.

(b) Ako liceto H ne bilo izvesteno za pravoto na A pred ste~ajot na B, liceto A

nema da ima nikakvo pravo vrz pobaruvawata {to bile za{titeni vo odnos na doveritelite na liceto B. Toa zna~i deka liceto A ne moè da gi bara parite, {to seu{te ne bile uplateni od strana na liceto H. Ste~ajniot imot na B ima pravo na tie pari. Liceto A isto taka nema da bide vo mo`nost da gi bara parite {to ve}e bile uplateni na imotot. Liceto A }e bide ste~aen doveritel.

(v) Ako liceto H bilo izvesteno za pravoto na liceto A pred ste~ajot na liceto B,

pravoto na A }e bide za{titeno vo odnos na doveritelite na liceto B. (i) Liceto A moè da gi bara parite od liceto H vo momentot na vtasanosta na

pobaruvaweto. (ii) Ako liceto H gi uplatilo parite na bankarskata smetka na liceto B, bankata A

moè da gi zadrì parite. No ako liceto H ve}e gi uplatilo parite na ste~ajniot imot na liceto B, liceto A moè da gi bara tie pari od ste~ajniot imot. Liceto A nema da bide neobezbeden doveritel i ste~ajniot imot }e mora da mu go plati celiot iznos.

340

[VEDSKA (a) Kreatorot na softverot B moè na svojata banka A da i dade obezbeduvawe vrz

mese~nite pobaruvawa {to gi ima vo odnos na svojot klient, liceto H. Liceto B moè ili

da kreira tovar (charge) ili da izvr{i fiducijaren prenos na pobaruvawata; za ova ne se potrebni nikakvi formalnosti. Vo dvata slu~ai, steknuva~ot ili razla~niot doveritel

}e bidat za{titeni vo odnos na doveritelite na liceto B samo ako liceto H na nekoj na~in bilo informirano za razla~noto pravo na B ili A. Ne e sovolno liceto H na nekoj drug na~in da steknalo znaewe za cesijata ili za razla~noto pravo. Uslovot vo vrska so izvestuvaweto i sluì na istata cel kako i uslovot deka vladenieto vrz prenesenite ili zaloènite dvi`ni stvari mora da bide preneseno na steknuva~ot ili na zalo`niot doveritel, bez nezavisen pristap na steknuva~ot ili zalo`niot doveritel, za da bidat obvrzuva~ki vo izvr{nata ili ste~ajnata postapka: transakcijata treba da bide javna i prenesuva~ot ili razla~niot dol`nik treba da bidat li{eni od svoeto ovlastuvawe za raspolagawe so pobaruvaweto, za da moè da se dejstvuva protiv la`nite izjavi koga }e zapo~ne ste~ajnata postapka i od izmamnite konstrukcii pred poveduvaweto na taa postapka. Spored NJA 1949, 164, prenesuva~ot ili razla~niot dol`nik ne moàt da go rezerviraat pravoto da go realiziraat predmetot na obezbeduvaweto, to est da izvr{at naplata na pobaruvaweto, za sopstveni potrebi. Vo takov slu~aj, transakcijata se smeta za ni{tovna vo odnos na negovite doveriteli. Vo NJA 1995, 367, prenesuva~ot na pobaruvawata spored dogovor za lizing moèl da prima isplati i stoki od zakupecot vo polza na steknuva~ot, eventualno so namera da se izvr{i prebivawe pome|u primenite pari i negovite pobaruvawa od dogovorot za kupoproda`ba ili da gi drì za steknuva~ot ili da mu gi prenese na nego. Se smetalo deka vakvata dozvola ne vodi kon poni{tuvawe na cesijata vo odnos na doveritelite na prenesuva~ot. Ova pravilo e donekade iznenaduva~ko, zatoa {to koga se vr{i prenos na dvi`nite stvari ne se dozvoluva constitutum possessorium,

no se pretpostavuva deka izvestuvaweto, so koe se dava publicitet i prenesuva~ot se li{uva od pravoto na povtoren prenos na pobaruvawata pred nivnoto namiruvawe, sosema dobro ja vr{i svojata cel.

Ako liceto B otide vo ste~aj ili ako vrz pobaruvaweto se sprovede izvr{na postapka, razla~niot doveritel e privilegiran samo vo odnos na parite {to se zaraboteni do toj den od strana na prenesuva~ot/razla~niot dol`nik. Objasnuvaweto na ova pravilo e deka ste~ajniot upravnik nema da gi ispolnuva dogovornite obligacii na ste~ajniot dol`nik za da dobie pari za razla~niot doveritel, se dodeka toj doveritel ne se soglasi da gi plati tro{ocite za idnoto funkcionirawe na ste~ajniot imot i tokmu zatoa idnoto ili uslovnoto obezbeduvawe nema da ima nikakva prakti~na vrednost. Moème da ja sporedime pozicijata vo koja se dava zaloga {to gi opfa}a site sega{ni ili idni stoki vo odredeno skladi{te. Vo vakvi okolnosti zalo`niot doveritel nema da uìva privilegija vrz stokite {to se deponirani vo skladi{teto od strana na ste~ajniot imot. Treba da se zabeleì i deka obezbeduvaweto vrz zarabotenite pari vo period pomalku od tri meseci pred podnesuvaweto na baraweto za poveduvawe ste~ajna postapka moè da se vrati (poni{ti) spored glava 4, ~len 12 od Zakonot za ste~aj, ako obezbeduvaweto bilo dadeno po nastanuvaweto na obezbedeniot dolg (dovolno e docnewe od samo nekolku dena). Nema nikakvo zna~ewe dali parite bile zaraboteni vo redovnoto rabotewe ili ne. Cesijata ili kreiraweto razla~no pravo vrz idnite pobaruvawa se voobi~aeni vo delovnata praksa; transakcijata i izvestuvaweto moàt da se napravat edna{ i da gi opfatat site idni pobaruvawa. Me|utoa, treba da se zabeleì deka doveritelot moè da ima obezbeduvawe vrz tie pari~ni pobaruvawa i so koristewe na razla~no pravo vrz pretprijatieto, pod uslov razla~niot dol`nik da ima pravo na naplata na pobaruvawata. Vakvoto razla~no

341

pravo }e se rangira po prioritet po cesijata kako obezbeduvawe i po obi~nite razla~ni prava. Na faktoringot ne se primenuvaat nikakvi posebni zakonski propisi. Vakvite dogovori podleàt na redovnite pravila opi{ani pogore.

(b) Ako liceto H ne bilo izvesteno za cesijata ili tovarot vo polza na liceto A,

pred ste~ajot na B, liceto A nema superiorni prava vo odnos na drugite doveriteli vrz parite zaraboteni od strana na liceto B, bez ogled na toa dali tie pari seu{te treba da se isplatat ili mu bile plateni na liceto B i se dràt na posebna smetka.

(v) (i) Kako {to e navedeno vo delot (a), liceto A po izvestuvaweto ima stvarno

pravo ili prioritet vrz parite zaraboteni od strana na liceto B, {to seu{te ne mu bile plateni od strana na liceto H, pod uslov liceto B da ne bilo ovlasteno da gi primi parite za sopstvena upotreba. Bez ogled na toa, dali liceto A e fiducijaren steknuva~ ili

razla~en doveritel, toj ima pravo da izvr{i naplata od liceto H, no mora da dade ot~et za vrednosta nad negovoto pobaruvawe. Toj isto taka mora da go predade svoeto razla~no pravo ako dobie celosno namiruvawe od ste~ajniot imot.

(ii) Bidej}i liceto H bilo izvesteno za razla~noto pravo na A i pod uslov liceto B

da nema ovlastuvawe da vr{i naplata za svoi celi, liceto B gi prima uplatite od liceto H

so dol`nost da dade ot~et za niv na liceto A. Ako insolventnosta nastapi pred da se smeta deka liceto B e vo "docnewe" (neispolnuvawe) so izdvojuvawe na uplatata od sopstvenite sredstva na posebna smetka, liceto A ima pravo da go vindicira uplateniot iznos (ako toj e seu{te na smetkata) soglasno Zakonot za doverenite pari od 1994 godina. Ako insolventnosta se slu~i podocna, liceto A }e ima stvarno pravo ili prioritet kako razla~en doveritel samo ako liceto B gi izdvoilo parite od sopstveniot imot, dodeka seu{te bilo solventno ili i pokraj toa {to bilo insolventno, bez odlagawe gi odvoilo uplatenite pari od sopstveniot imot. Toa zna~i deka ako parite od uplatata bile sme{ani so sopstvenite pari na liceto B podolgo od tri dena, dodeka liceto B bilo insolventno, liceto A vo princip nema da ima nikakvo stvarno pravo ili prioritet na naplatata, nezavisno od toa {to parite zakonski bile primeni za smetka na liceto A. Ova pravilo moè donekade da bide nekonzistentno so NJA 1994, 506 vo koj bile sme{ani drugi zamenlivi stvari (ìto) i se smetalo deka nastanala so-sopstvenost, no se ~ini deka so-sopstvenosta nema taka lesno da bide pro{irena i na parite (vidi {vedski izve{taj, slu~aj 9).

Ako liceto A ne moè da se namiri od ste~ajot na liceto B zaradi sme{uvaweto, duri i da ima stvarno pravo vrz pobaruvaweto, toa moè da go prinudi liceto H da plati povtorno, zatoa {to liceto H preku izvestuvaweto znaelo ili trebalo da se somneva deka liceto B ve}e nema pravo da gi prima uplatite. (Ako licetoB ima pravo da gi prima uplatite samo za smetka na liceto A, toga{ liceto H so uplatata se osloboduva od svojot dolg, iako liceto A ima pravo da bara za{tita vo odnos na drugite doveriteli).

FINSKA

(a) Mese~nite pobaruvawa na liceto B bazirani na idniot razvoj na softverot }e se smetaat za "nezaraboteni" i vo taa smisla za uslovni pobaruvawa. Toa samoto po sebe ne gi spre~uva strankite da gi koristat tie pobaruvawa kako predmet za razla~noto pravo (tovarot ili charge) ili za prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe. Osnovniot

342

problem e {to razla~niot doveritel najverojatno }e ima polza od razla~noto pravo samo vrz parite {to bile zaraboteni pred liceto B da stane insolventno. Bez vakvoto pravilo, parite zaraboteni od aktivnosta na ste~ajniot upravnik i za smetka na ste~ajniot imot }e dojdat vo racete na razla~niot doveritel ili na steknuva~ot. No toa nema da bide poèlno zaradi golem broj pri~ini. Razla~noto pravo, to est tovarot ili prenosot na

pobaruvawata kako obezbeduvawe vo sekoj slu~aj e ne{to za koe liceto H treba da dobie izvestuvawe.

(b) (i) i (ii) Cesijata ili tovarot }e bidat polnova`ni vo odnos na doveritelite na liceto B samo ako liceto H bilo izvesteno pred insolventnosta. Vo poinakov slu~aj, parite mu pripa|aat na ste~ajniot imot.

(v) (i) Ako liceto H bilo izvesteno za pravoto na liceto A pred ste~ajot na B,

liceto A }e ima normalni prava na razla~en doveritel ili na steknuva~ na pobaruvawata preneseni kako obezbeduvawe vrz parite {to liceto B ve}e gi zarabotilo, no {to seu{te

ne mu bile uplateni. Zatoa liceto A moè da gi naplati parite od liceto H za da se zgasne obezbedeniot dolg, a pobaruvawata vo odnos na liceto H, ako e toa neophodno, liceto A ili ste~ajniot upravnik moàt da gi prodadat za da se namiri pobaruvaweto na liceto A. No ovde }e postoi inherentniot rizik ste~ajniot upravnik da izdejstvuva poni{tuvawe na obezbeduvaweto. Toa se dolì na faktot {to razla~noto pravo verojatno nema da se smeta za soodvetno kreirano se dodeka parite ne bidat zaraboteni. No vakvata karakterizacija ~esto }e vodi kon zaklu~okot deka razla~noto pravo ne bilo kreirano bez nepotrebno docnewe.

(ii) Ako liceto H gi platilo parite na liceto B bez da znae za cesijata ili za razla~noto pravo, liceto H seu{te }e bide obvrzano parite da mu gi plati na liceto A. So

drugi zborovi, uplatata nema da vodi kon gasnewe na dolgot. Od druga strana, liceto H

moè da gi bara parite uplateni na liceto B nazad od ste~ajniot imot, no vo vrska so toa pobaruvawe toa }e bide obi~en ste~aen doveritel, bez nikakvo prioritetno pravo na naplata.

SPOREDBENI ZABELE[KI Site sistemi zaklu~uvaat deka pobaruvawata na liceto B vo odnos na liceto H, vo

princip moàt da se koristat kako obezbeduvawe za zaemot daden od strana na liceto A. Toa e prviot i moèbi najiznenaduva~kiot rezultat od sporedbata. Samo finskiot i {kotskiot izve{taj izrazuvaat nekoi rezervi vo vrska so izvodlivosta na vakvata transakcija.

Za prakti~ni celi, najbitnite linii na podelbata leàt pome|u onie jurisdikcii koi, za razla~noto pravo da bide polnova`no vo odnos na tretite lica , kako na primer

ste~ajnite dveriteli na liceto B, baraat prethodno izvestuvawe na debitor cessus za razla~noto pravo pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka i onie jurisdikcii {to ne baraat vakvo izvestuvawe ili {to dozvoluvaat izvestuvaweto da bide zameneto so nekoi drugi, pomalku optovaruva~ki sredstva. Prvata grupaja so~inuvaat Francija (vo vrska so cesiite spored Code Civil), Italija, [kotska i trite nordiski zemji. Vtorata grupa ja so~inuvaat Germanija, Avstrija, Grcija, Francija (vo vrska so cesiite spored Loi Dailly), Belgija, Portugalija, Holandija (tivko razla~no pravo), Anglija, Irska i Ju`na Afrika.

343

Vo ramkite na vtorata grupa, portugalskoto pravo treba da se smeta za poseben slu~aj, do merkata do koja toa ne bara izvestuvawe na debitor cessus kako preduslov za polnova`nosta na cesijata ili na razla~noto pravo vo odnos na treti lica, tuku dozvoluva dostavuvawe na izvestuvaweto duri i po poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz imotot na prenesuva~ot ili razla~niot dol`nik. Vo vrska so tivkoto razla~no pravo {to mora da bide registrirano pred ste~ajot na razla~niot doveritel, holandskoto pravo na sli~en na~in dozvoluva izvestuvawe i po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, no ova izvestuvawe ne vodi kon polnova`nost na tovarot, tuku mu dava pravo na razla~niot doveritel da bara

direktna isplata od debitor cessus. Mo`nostite i preduslovite za razla~noto pravo vrz pobaruvawata na liceto B vo

odnos na H moème da gi razgleduvame spored slednive tri naslova: (1) pravna forma ili priroda na razla~noto pravo; (2) uslovot za izvestuvawe na debitor cessus ili uslovot za negovoto prifa}awe; (3) natamo{ni uslovi za polnova`nosta na razla~noto pravo vo odnos na treti

lica. (i) Pravna forma i priroda na razla~noto pravo Razla~noto prvo moè da se javi vo forma na cesija (prenos na pobaruvawata) za

celite na obezbeduvaweto ili kako tovar (razla~no pravo) ili vo dvete formi. Germanskoto i gr~koto pravo dozvoluvaat prenos na pobaruvawata kako obezbeduvawe i kreirawe na razla~no pravo vrz pobaruvawata, no ne gi pro{iruvaat formalnite uslovi na tovarot (charge), osobeno ne potrebata od izvestuvawe, na prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe. Se ~ini deka istoto se primenuva vo Ju`na Afrika. Zatoa vo praksa, vo ovie zemji pove}e se preferira cesijata. Drugite jurisdikcii i dvete transakcii gi tretiraat na ist na~in. Toa e slu~aj so Avstrija, Portugalija, Italija, [vedska i Finska. Odreden broj zemji ne dozvoluvaat pobaruvawata da bidat preneseni i vrz niv da se kreira razla~no pravo vo isto vreme. Vo belgiskoto i holandskoto pravo, od edna strana, vrz pobaruvawata moè da se kreira samo razla~no pravo i tie ne moàt da se prenesuvaat kako obezbeduvawe. Do merkata do koja istite uslovi vo vrska so formata i publicitetot se odnesuvaat na dvata tipa transakcii (vidi belgisko pravo), ovoj stav moè da se objasni samo so tradicijata. Common law jurisdikciite se ~ini deka ne obrnuvaat tolku vnimanie na pra{aweto na "pravnata priroda" na transakciite. Angliskiot izve{taj gi me{a cesijata so tovarot (charge) i hipotekata (mortgage) naveduvaj}i deka "pobaruvaweto moè da bide preneseno preku tovar (charge) ili hipoteka (mortgage)."

Odreden broj izve{tai upatuvaat na toa deka transakcijata pome|u licata A i B isto taka moè da bide sklu~ena kako dogovor za faktoring. Osobeno vo Italija, vakvite aran`mani prenosot na pobaruvaweto go pravat mnogu pomalku optovaruva~ki za strankite. Bez ogled na toa, zaradi pri~inite navedeni vo italijanskiot izve{taj, ovoj sporedben pregled nema da go pro{irime na faktoringot.

(ii) Izvestuvawe ili prifa}awe na debitor cessus Uslovot da se dostavi izvestuvawe do debitor cessus ili da se dobie negovo

prifa}awe na transakcijata, pred insolventnosta na prenesuva~ot ili na razla~niot dol`nik e klu~en za prakti~nosta na transakcijata. Debitor cessus moè da bide izvesten ili pra{an za prifa}awe na cesijata ili na tovarot, duri koga }e bide poznat negoviot identitet, no duri i koga toj e poznat, kako vo slu~ajot 12, izvestuvaweto ili

344

prifa}aweto na transakcijata ostanuva komplicirana procedura, osobeno ako mora da se izvr{i na formalen na~in ili preku sudski slu`benik (bailiff).

Moè da se tvrdi deka postoi samo mala i nezna~itelna razlika pome|u onie jurisdikcii {to baraat izvestuvawe i onie {to toa ne go baraat, zatoa {to kaj ovie vtorite, bona fide debitor cessus moè polnova`no da go ispolni svojot dolg so polnova`no pla}awe na liceto B, i na toj na~in reduciraj}i ja vrednosta na obezbeduvaweto na nula. Toa e ilustrirano so odgovorite na delovite (b)(ii) i (v)(ii). Ako liceto H mu plati na B ne znaej}i za pravata na liceto A, pobaruvaweto se gasi i parite mu pripa|aat na ste~ajniot imot. Liceto A samo vo isklu~itelni slu~ai moè da go zadrì pravoto vrz prihodite, i toa ako sredstvata se ~uvale odvoeno. Ako, od druga strana, liceto H mu platilo na liceto

B znaej}i ja cesijata ili za razla~noto pravo, dolgot nema da se ugasi i liceto H go snosi rizikot {to treba da plati i po vtor pat. Vo vrska so ovie dve situacii, site jurisdikcii doa|aat do ist rezultat, a edinstvenata razlika se javuva, vo kontekstot na situacijata (b)(ii), vo obrazloènieto {to se dava za namiruvaweto na dolgot na H. Vo onie sistemi

{to ne baraat izvestuvawe, obrazloènieto e uveruvaweto na liceto H deka liceto B ima pravo da bara namiruvawe na svoeto pobaruvawe. Vo onie {to baraat izvestuvawe, obrazloènieto e ni{tovnosta na cesijata ili na razla~noto pravo (tovarot).

Me|utoa, prakti~nata razlika {to proizleguva od uslovot za izvestuvawe moè da se vidi vo situacijata (b)(i). Vo onie sistemi {to baraat izvestuvawe ili prifa}awe pred ste~ajot na liceto B, liceto A nema nikakvi prava vrz seu{te postojnite pobaruvawa, no kaj sistemite {to ili voop{to ne baraat izvestuvawe ili dozvoluvaat dostavuvawe na izvestuvaweto i po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, liceto A seu{te }e moè da gi vr{i svoite prava vrz pobaruvaweto.

Formalnoto izvestuvawe ili prifa}awe na transakcijata kako uslov za prenos na pobaruvaweto so erga omnes efekt e razvien vo Francija i kodificiran so ~lenot 1690 od Gra|anskiot zakonik. Kaj onie jurisdikcii {to imale te{ko vlijanie na francuskiot Gra|anski zakonik, samo Italija seu{te cvrsto se pridrùva do ovoj princip. Portugalskoto pravo go razblaìlo uslovot dozvoluvaj}i izvestuvaweto da bide dostaveno duri i po ste~ajot na prenesuva~ot. Od 1994 godina, belgiskoto pravo bara neformalno izvestuvawe, samo za polnova`nosta na cesijata ili tovarot vo odnos na debitor cessus i tretite lica so steknati prava. Noviot holandski Gra|anski zakonik vovel tivko ili premol~no razla~no pravo (tovar), spored koe izvestuvaweto se zamenuva so uslov za registracija ili upotreba na notarski akt. Vo Frncija i Italija isto taka, trgovskata realnost pottiknala na zakonska intervencija za voveduvawe na poprakti~ni reìmi, barem vo onie trgovski sektori vo koi postoi najgolema potreba za priznavawe na polnova`nosta na cesijata na idnite pobaruvawa (osobeno na primer kaj faktoringot). I vo [kotska isto taka, strogiot uslov za izvestuvawe e ublaèn; deneska samoto znaewe na debitor cessus verojatno }e se smeta za dovolno.

Zatoa moè da se zabeleì generalnata tendencija {to se oddale~uva od uslovot za dostavuvawe na izvestuvawe. Za izvestuvaweto generalno se smeta deka gi ko~i potencijalite na cesijata na pobaruvawata (odnosno nivnata negocijabilnost), iako ne e neophodna nitu za za{titata na debitor cessus, nitu za za{titata na tretite lica.

(iii) Natamo{ni uslovi Vo Anglija i Irska, cesijata na pobaruvawata "preku tovar" pretstavuva tovar vrz

knigovodstvenite dolgovi i zatoa mora da bide registrirana vo Kompaniskiot register, ako prenesuva~ot e kompanija. Istoto vaì i za {kotskoto pravo, iako vo {kotskata

345

pravna terminologija izrazot "prenos kako obezbeduvawe" se koristi mnogu pove}e otkolku terminot "prenos preku tovar". Spored avstriskoto pravo, izvestuvaweto moè da se zameni so upis vo knigite na prenesuva~ot i spored holandskoto pravo, strankite moàt da izberat "tivko" razla~no pravo (tovar) {to podleì na registracija, namesto tovar {to bara izvestuvawe. Site tri preduslova moàt da se rezimiraat pod naslovot publicitet. Me|utoa, dodeka registracijata spored zakonite za kompaniite fakti~ki sluì na celta pravata na liceto A da stanat javni, istoto te{ko moè da se kaè za reìmite vo avstriskoto i holandskoto pravo, osobeno ako se ima predvid presudata na

Hoge Raad za prifatlivosta na registracijata na tnr. master listi.

346

SLUÂJ 13: BANKARSKI ZAEM VRZ OSNOVA NA PARI^NI POBARUVAWA (II)

(razla~ni prava vrz pobaruvawe vo odnos na dol`nik ~ij identitet seu{te ne e poznat vo vremeto na kreiraweto na razla~noto pravo - pravata na razla~niot

doveritel vo izvr{na postapka) Liceto B, inèner, e trgovec poedinec. Toj saka da go pro{iri svoeto

pretprijatie. Kako obezbeduvawe za bankarskiot zaem od liceto A, toj moè da gi ponudi samo pobaruvawata {to }e nastanat vo odnos na idnite klienti, koi vo momentot ne moàt da se identifikuvaat.

PRA[AWA:

(a) Dali postoi aran`man so koj liceto B moè da mu dade na liceto A obezbeduvawe vrz svoite pobaruvawa vo odnos na idnite klienti? Ako postoi, opi{i gi negovite glavni karakteristiki i preduslovi. Kolku voobi~aeni se vakviot vid dogovori vo delovnata praksa?

(b) Po sklu~uvaweto na dogovorot za obezbeduvawe so liceto A, liceto B steknuva pobaruvawe vo odnos na klientot D vo iznos od 3.000 evra. Sudskiot slu`benik (bailiff) saka da izvr{i vrz toa pobaruvawe vo polza na neobezbedeniot doveritel na liceto B. Koj ima prioritet, liceto A ili neobezbedeniot doveritel? Od koi natamo{ni okolnosti zavisi pravoto na liceto A (na primer izvestuvawe za cesijata na liceto D, otpovik na ovlastuvaweto na liceto B da vr{i naplata na svoite pobaruvawa od svoite klienti?

(v) Liceto B odi vo ste~aj, imaj}i nenaplateni pobaruvawa vo iznos od 10.000 evra

od klientite C1-C5. Dali liceto A ima nekoi prava vo odnos na tie pobaruvawa? Od kakvi natamo{ni okolnosti zavisat pravata na liceto A (na primer izvestuvawe za cesijata na C1-C5, otpovik na ovlastuvaweto na liceto B da vr{i naplata na svoite pobaruvawa od svoite klienti)?

(g) Ako liceto B mu dade na liceto A razla~no pravo vrz site svoi pobaruvawa vo odnos na svoite klienti, dali postojat nekoi ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto vo odnos so iznosot na obezbedeniot zaem?

RASPRAVA GERMANIJA

(a) Kako {to e ve}e objasneto vo kontekstot na klauzulite za prihodite, vo germanskoto pravo e mo`no da se izvr{i prenos na idnite pobaruvawa za celite na obezbeduvaweto. Kako "idni" vo ovaa smisla se smetaat onie pobaruvawa kaj koi seu{te ne postoi obligacijata od koja tie proizleguvaat. Principot na opredelenosta moè da bide zadovolen duri i so cesija na "site pobaruvawa proizlezeni od dogovorite sklu~eni vo ramkite na dejnosta na prenesuva~ot". Vakviot vid dogovori (nare~eni

Sicherungsglobalzession) se krajno voobi~aeni.

347

(b) Zaradi anticipatorniot (odnapred izvedeniot) prenos na pobaruvawata kako

obezbeduvawe, pobaruvaweto na liceto B vo odnos na D }e bide preneseno na liceto A. Vo vrska so procedurata spored koja liceto A moè da go realizira svoeto razla~no pravo vrz pobaruvaweto, protiv doveritelot vo izvr{nata postapka, i natamu postojat razliki vo mislewata, {to se izloèni vo slu~ajot 8(g). Vo sekoj slu~aj, liceto A }e ima prioritet pred doveritelot vo izvr{nata postapka. Se dodeka liceto D ne mu plati na prenesuva~ot (B), pravata na liceto A protiv drugite doveriteli na B ne zavisat od izvestuvaweto za cesijata ili od otpovikot na ovlastuvaweto na liceto B da vr{i naplata na pobaruvawata.

(v) Ako licata A i B sklu~ile dogovor za prenos na idni pobaruvawa kako

obezbeduvawe, vklu~uvaj}i gi i pobaruvawata od klientite C1-C5, liceto A }e ima pravo na prioritetna isplata od realizacijata na tie pobaruvawa. Liceto A }e ima prednost pred ste~ajnite doveriteli na B. I ovde vakvoto re{enie ne zavisi od nekoi dopolnitelni uslovi.

(g) Prenosot na site pobaruvawata {to liceto B gi ima vo odnos na svoite klienti

kako obezbeduvawe }e bide polnovaèn, pod uslov klauzulata za prenosot da bide sostavena na soodveten na~in. Vo vrska so ograni~uvawata na vakvite aran`mni, pravilata pojasneti pogore vo kontekstot na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe (slu~aj 5(v)) soodvetno se primenuvaat i na prenosot na pobaruvawata za celitena obezbeduvaweto. Dol`nosta da se izvr{i povtoren prenos na pobaruvaweto na dol`nikot nastanuva ako nominalnata vrednost na predmetot na obezbeduvaweto ja nadminuva vrednosta na obezbedeniot dolg za pove}e od 150 posto. Sprotivno na prethodnite presudi, ovaa dol`nost ve}e ne mora izre~no da se naveduva vo dogovorot. Namesto toa soodvetnite uslovi }e bidat prezumirani vo dogovorot za obezbeduvawe, kako sostaven del na negoviot fiducijaren karakter.

AVSTRIJA (a) Da: vidi go odgovorot na slu~ajot 12(a). Nema nikakva razlika dali

pobaruvaweto seu{te ne e vtasano, e idno ili uslovno. Vakvite pobaruvawa moàt da se prenesuvaat kako obezbeduvawe ili vrz niv moè da se kreira razla~no pravo (tovar), pod uslov da e ispolnet uslovot za publicitetot.

(b) Ako e ispolnet uslovot za publicitetot (upis vo trgovskite knigi na liceto B),

liceto A steknuva prioritet. (v) Vidi go delot (b). (g) Vidi go avstriskiot izve{taj, slu~aj 11(g).

348

GRCIJA (a) Site metodi razgleduvani vo gr~kiot izve{taj za slu~ajot 12(a) moàt da se

koristat za da se dade razla~no pravo na liceto A. Me|utoa, najinteresnoto pra{awe e dali liceto B moè da izvr{i prenos na site svoi pobaruvawa vo odnos na idnite klienti za celite na obezbeduvaweto. Vo vrska so prifatlivosta na globalnata cesija, se sugerira deka vo princip e mo`na cesijata na site idni pobaruvawa {to proizleguvaat od konkreten praven odnos, profesija ili trgovska dejnost na pretprijatieto. Polnova`nosta na prenosot zavisi od toa dali konkretnite pobaruvawa moàt da se identifikuvaat, najdocna vo momentot na nivnoto nastanuvawe soglasno kriteriumite specificirani vo dogovorot za cesijata.

Mnogu pogolema va`nost ima pra{aweto dali cesijata na site idni pobaruvawa e sprotivna na javnata politika (~lenovi 178, 179 Gra|anski zakonik) ili na odredbata od

~lenot 281 od Gra|anskiot zakonik za zloupotrebata na pravata. Dominantniot stav sugerira deka pra{aweto }e bide odgovoreno spored konkretnite elementi na sekoj konkreten slu~aj: na primer dali i do koja merka se zasegnati pretpriemni~kata sloboda na prenesuva~ot i redovnoto funkcionirawe na pretprijatieto so vakvata cesija; dali postoi disproporcionalnost pome|u vrednosta na prenesenite pobaruvawa i obezbedeniot dolg. Vo konkretnite okolnosti, globalnata cesija moè da bide poni{tena zaradi preteranoto popre~uvawe i naru{uvawe na slobodata na dol`nikot ili zatoa {to pretstavuva zloupotreba na dogovornata sloboda od strana na steknuva~ot. Globalnata cesija ne e poznata vo gr~kata praksa.

(b) Neobezbedeniot doveritel na liceto B saka da izvr{i vrz cediranoto

pobaruvawe na B vo odnos na D, koj e klient treto lice na liceto B (~lenovi 982, 1022

KpoID) pred da se dostavi izvestuvaweto za cesijata. Spored dominantniot stav, polnova`nosta na cesijata ne e uslovena so izvestuvaweto na debitor cessus. Prenesenoto pobaruvawe mu se prenesuva na steknuva~ot po sila na dogovorot pome|u strankite. No zakonot naloùva uslov za dostavuvawe na izvestuvawe za da se za{titi debitor cessus i sovesnite treti lica, za tie da moàt da go znaat identitetot na nivniot doveritel. Spored ~lenot 460 od Gra|anskiot zakonik, za da stekne pobaruvawe vo odnos na debitor

cessus i vo odnos na tretite lice, steknuva~ot na pobaruvaweto mora da dostavi izvestuvawe za cesijata. Neobezbedenite doveriteli n dol`nikot se smetaat za treti lica. Ako bilo dostaveno izvestuvawe do liceto D, liceto A steknuva prioritet.

(v) Vidi go gr~kiot izve{taj, slu~aj 12. (g) Vidi go gr~kiot izve{taj, slu~aj 11(g). FRANCIJA (a) Vo ovoj slu~aj, imame prenos na idni potencijalni pobaruvawa ~ija vrednost

seu{te ne e poznata. Vo kontekstot na Dailly cesiite (vidi go francuskiot izve{taj, slu~aj 12) mo`no e da se izvr{i cesija na idni pobaruvawa, ~ij iznos seu{te ne e poznat, se dodeka tie pobaruvawa moàt da bidat individualizirani za da moàt da bidat navedeni vo dokumentite razmeneti pome|u strankite (~len 1 stav 3 Loi Dailly). Vo bordereau, mora da bidat navedeni odredeni podatoci, kako imeto na dol`nikot, mestoto na pla}aweto,

349

uslovite na pobaruvaweto i iznosot ili verojatniot iznos. Ovde liceto B seu{te ne znae koj se }e bide negov klient, a u{te pomalku na koj iznos }e bidat negovite nalozi. Tokmu

zatoa, vo vakvite okolnosti se koristi Dailly cesijata. Ako liceto B ima nara~ki (nalozi) vo svoite trgovski knigi, toj moè da gi prenese tie nalozi, pod istite uslovi opi{ani vo slu~ajot 12. Vo praksa, liceto A }e kreira razla~no pravo vrz trgovskata dejnost na

liceto B. Zakonot od 17 mart 1909 godina go regulira razla~noto pravo vrz pretprijatieto (nantissement de fonds de commerce): vidi slu~aj 11.

(b) ]e pretpostavime deka liceto B moè da mu gi cedira na liceto A svoite

pobaruvawa od klientite D, C1, C2, C3, C4 i C5 za da go garantira zaemot. Kako {to e toa

opi{ano vo slu~ajot 12, cesijata e polnova`na vo odnos na site stranki od denot na dogovorot. Od toj den, steknuva~ot e sopstvenik na pobaruvawata {to bile predmet na cesijata i prenesuva~ot ne moè polnova`no povtorno da izvr{i cesija na istoto pobaruvawe (ako go stori toa, vtoriot steknuva~ }e treba da ja vrati isplatata). Ako debitor cessus bil izvesten za sekoj prenos (cesija), toj mora da mu plati na steknuva~ot so

najstara titula (sopstveni~ko pravo). Vo konfliktot pome|u steknuva~ot i neobezbedeniot doveritel, koj ima izvr{en naslov i saka da izvr{i vrz cediranoto pobaruvawe, zatoa {to cesijata bila izvr{ena pred izvr{uvaweto, nema nikakov somne` deka }e preovlada pravoto na liceto A. Soglasno ~len 44 od Zakonot od 9 juli 1991 godina za izvr{uvaweto, debitor cessus na pobaruvaweto {to e predmet na izvr{uvaweto mora

vedna{ da go informira sudskiot slu`benik (bailiff) za prethodnata cesija na pobaruvaweto ili da go snosi rizikot da plati dva pati.

(v) Vidi go francuskiot izve{taj, slu~aj 12. (g) Ne se naloùvaat nikakvi ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na preneseniot

dolg vo odnos na vrednosta na obezbedeniot zaem. BELGIJA (a) Belgiskoto pravo nudi mnogu mo`nosti za cesija ili tovar vrz idnite

pobaruvawa. Sosema e dovolno pobaruvaweto da moè da se utvrdi (opredeli) ili barem da bide sposobno za opredeluvawe (opredeleno ili opredelivo). Razla~noto pravo vrz site pobaruvawa vo odnos na postojnite ili idnite klienti }e se smeta za dovolno opredeleno. Vo praksa, bidej}i liceto A e banka, liceto A }e pobara razla~no pravo vrz pretprijatieto (gage sur fonds de commerce/ pand handelszaak) {to moè da gi opfati site

postojni i idni pobaruvawa povrzani so pretprijatieto na liceto B (vidi go slu~ajot 11). (b) Mnozinstvoto pravni avtori smeta deka doveritelite na razla~niot dol`nik

koi izvr{uvaat vrz pobaruvaweto ne moàt da se smetaat za "za{titeni" treti lica vo ~ija polza }e se zavr{i sudirot na prioritetite (vidi slu~aj 12). Ovoj tip na konflikt

mora da se regulira soglasno principot od ~lenot 2075 stav 1 od Gra|anskiot zakonik, koj propi{uva deka razla~niot doveritel go steknuva svoeto razla~no pravo od momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za obezbeduvawe. Spored ovoj stav, nedostavuvaweto na izvestuvaweto nema da ja zagrozi pozicijata na razla~niot doveritel, vo slu~aj na izvr{na postapka na drugite doveriteli na razla~niot dol`nik. Istoto re{enie se primenuva i vo ste~ajnata postapka na razla~niot dol`nik. Me|utoa, ako sudskiot slu`benik (bailiff)

350

izvr{i naplata na parite pred da bide dostaveno izvestuvaweto, toga{ ne e mo`no da se osporuva raspredelbata na ostvarenite prihodi na doveritelite vo izvr{nata ili

ste~ajnata postapka. Bidej}i liceto D ne bilo izvesteno za kreiraweto na razla~noto pravo, sekoja isplata na sudskiot slu`benik (bailiff) mora da se smeta za isplata {to e izvr{ena na sovesen i ~esen na~in i zaradi toa i kako polnova`na isplata.

(v) Istoto re{enie se primenuva vo slu~aj na ste~aj. Izvestuvaweto na debitor cessus

po poveduvaweto na ste~ajnata postapka e nepotrebno. (g) Ne postojat nikakvi ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot na

obezbeduvaweto. PORTUGALIJA (a) Kako {to e navedeno vo ~lenot 12(a), portugalskoto pravo ne ja zabranuva

cesijata na idnite pobaruvawa; vakvite pobaruvawa isto taka moàt da bidat predmet na razla~no pravo. Zatoa }e bide mo`no da se sklu~i dogovor spored koj liceto B mu dava na liceto A obezbeduvawe vrz pobaruvawata vo odnos na negovite idni klienti preku cesija (~len 577 Gra|anski zakonik) ili preku kreirawe razla~no pravo (~len 679 Gra|anski zakonik). Ne postojat posebni uslovi vo odnos na formata ili registracijata {to bi se primenuvale na cesijata ili na kreiraweto na razla~no pravo vrz pobaruvawata.

Edinstveno e neophodno za toa da bide informiran debitor cessus, za tie da bidat polnova`ni vo odnos na nego i vo odnos na tretite lica. Fakti~ki, spored ~lenovite 583 i 669 to~ka 2 od Gra|anskiot zakonik, cesijata ili razla~noto pravo vrz pobaruvaweto }e

bide polnova`no duri po izvestuvaweto na debitor cessus ili duri po negovoto prifa}awe na toa. Vakviot vid cesija e voobi~aen kaj faktoringot, no portugalskiot praven sistem nema iskustva so negovoto koristewe kako obezbeduvawe.

(b) Spored ~lenot 584 od Gra|anskiot zakonik, prioritetot kaj cesijata ili

razla~noto pravo vrz pobaruvaweto se opredeluva so momentot na izvestuvaweto na debitor

cessus. Zatoa, ako debitor cessus bil izvesten za izvr{uvaweto vrz pobaruvaweto pred da bide dostaveno izvestuvaweto za cesijata ili razla~noto pravo, neobezbedeniot doveritel }e ima prioritet pri naplatata. Vo poinakov slu~aj, prioritet }e ima liceto A. Ovde liceto D ima dol`nost da go informira sudot za cesijata ili razla~noto pravo vrz pobaruvaweto vo polza na liceto A, inaku moè da bide prinuden da plati dva pati (~len 856 Zakonik za gra|anskata postapka).

(v) Re{enieto na ovoj slu~aj ne se razlikuva od prethodnoto (slu~aj 12). Ako liceto

B otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik }e gi naplati pobaruvawata od C1-C5 (~len 146

Zakon za ste~aj). Ako liceto B otide vo ste~aj pred debitores cessi da dobijat izvestuvawe za cesijata ili razla~noto pravo vo polza na liceto A, toga{ liceto A nema da ima nikakov prioritet pri naplatata. Ako bilo dostaveno takvo izvestuvawe, liceto A }e ima prioritet, zatoa {to toj }e se smeta za doveritel na kogo tie mu dolàt. Me|utoa, ako cesijata ili razla~noto pravo bile kreirani vo period od dve godini pred poveduvaweto

na ste~ajnata postapka, za niv }e se prezumira deka pretstavuvaat fraus creditorum (~len 158(g) Zakon za ste~aj), pa zatoa ste~ajniot upravnik moè da gi poni{ti so actio Pauliana

(~len 157 Zakon za ste~aj).

351

(g) Nema ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto vo

odnos na iznosot na obezbedeniot zaem. Vo portugalskoto pravo, ne postojat ograni~uvawa vo vrska so obezbeduvaweto {to mo`e da go zeme doveritelot. Vo opredeleni okolnosti sepak e mo`no dol`nikot da go poni{ti dogovorot spored koj bilo dadeno pregolemo obezbeduvawe vo sostojba na slabost (lihvarstvo, ~len 282 Gra|anski zakonik).

[PANIJA

(a) Deneska, vakviot dogovor bi bil mo`en, i pokraj toa {to idnite klienti seu{te ne se identifikuvani. Dogovorot so koj se predviduva cesija na iden dolg (pobaruvawe) vo zamena za pau{alen iznos ne e izre~no reguliran so Gra|anskiot zakonik, no sli~nite dogovori se prifateni vo pravnata literatura spored principot na sloboda na dogovaraweto (~len 38 CE i ~len 1255 Gra|anski zakonik) i po analogija so sli~niot vid dogovor, to est proda`bata za pau{alen iznos na odredeni specificirani prava (~len 1532 Gra|anski zakonik), vo site slu~ai vo koi idnite dol`nici se postojni klienti na liceto B. Vakvite aran`mani se voobi~aeni kaj finansiskite dogovori i tie se

voobi~aeni vo postojnata pravna ramka na dogovorot za faktoring. Zakonot 1/1999 izre~no ja priznava mo`nosta za cesija na idni pobaruvawa za pau{alen iznos. Bez ogled na toa, vo trgovskata realnost, finansiskiot sistem nema tendencija da go koristi ovoj tip na dogovor.

Drugite povoobi~aeni finansiski dogovori opfa}aat diskontirawe na menici i "konfirmacija" {to se sostoi od uplata i naplata od klientite {to prethodno bile

konfirmirani od strana na bankata. Bankata A }e ima terceria de mejor derecho, {to nea i dava prioritetno pravo pred ste~ajnite doveriteli na liceto B. Kaj trgovskite dogovori za diskontirawe, finansiskata institucija kupuva pobaruvawe od trgovec (obi~no sopstvena ili trasirana menica od nekoj od nejzinite dol`nici). Toga{ finansiskata institucija mu pla}a na trgovecot pari~en iznos {to ja pretstavuva vrednosta na menicata namalena za nejzinata provizija {to taa ja napla}a kako u~esnik vo procesot. Finansiskata institucija ne prezema nikakva odgovornost za neispolnuvaweto ili docneweto na debitor cessus

(b) Toa zavisi od dogovorot za obezbeduvawe so liceto A. Ako dogovorot propi{uva

deka so nego se opfateni i idnite pobaruvawa na liceto B od negoviot klient D, toga{

bankata A }e ima terceria de mejor derecho, {to i dava prioritetno pravo na naplata. Od druga strana,, ako vakvata klauzula ne postoi, toga{ sudskiot slu`bnik (bailiff),

dejstvuvaj}i vo polza na neobezbedenite doveriteli na B ima prioritet. Pravoto na liceto A da izvr{i naplata na dolgot zavisi od toa dali liceto D bilo

izvesteno. Ako liceto D mu plati na sudskiot slu`benik (bailiff), dolgot }e bide namiren. Isto taka, ako liceto D ve}e mu platilo na sudskiot slu`benik (bailiff), liceto A nema

pravo da bara isplata od nego (od liceto D). (v) Bankata A nema subrogaciono pobaruvawe vo odnos na C1-C5. Ako bankata se

dogovorila da dade zaem so javen akt, {to e voobi~aeno, toga{ bankata ima prioritetno pravo vrz ste~ajniot imot na liceto B (~len 1924.3 Gra|anski zakonik). Ovde stanuva zbor za zakonski prioritet, proizlezen od zakon, {to zavisi od tipot na dogovorot {to se koristi ili od formata so koja e poni{ten dogovorot. Ako toj bil formaliziran so

352

notarski akt (escritura notarial), se primenuva ~lenot 1924.3 od Gra|anskiot zakonik; no ako se raboti za poliza mercantil, toga{ se primenuva ~len 913.1, d4 Zakon za gra|anska postapka. Ovie odredbi davaat prioritetno pravo na onie doveriteli ~ii dogovori bile formalizirani na pogore navedeniot na~in; pa vo ovoj slu~aj doveritel }e bide bankata. Ova zakonsko pravo ne go uìvaat samo bankite, tuku toa e pravo {to proizleguva od javnata forma {to bila koristen i {to proizveduva posebni razla~ni efekti. Koga liceto B }e otide vo ste~aj, za polnova`ni se smetaat samo rezultatite od tie postapki. Sekoe podocne`no izvestuvawe nema da bide zemeno predvid.

(g) Avtonomijata na liceto B da dava obezbeduvawe vrz svojot imot e neograni~ena

i nea ja ograni~uvaat samo prioritetite na doveritelite. Zatoa, postoi goren limit vo vrska so visinata na vrednosta na predmetot {to se dava kako obezbeduvawe vo odnos na vrednosta na obezbedenoto pobaruvawe.

ITALIJA (a) Op{to zemeno, prenosot napobaruvawata vo polza na banka vo Italija se

regulira so odredbite na Gra|anskiot zakonik za cesijata na pobaruvawata (~lenovi 1260ff

GZ), kako i so drugi pravila. Na primer, mnogu ~esto bankite imaat vo sopstvenost faktoring kompanii. Preku ovie kompanii, bankite funkcioniraat kako faktori spored Zakonot 52/1991. Ovoj zakon predviduva liberalen reìm za prenosot na pobaruvawata, iako izre~no ne gi regulira pra{awata na prenosot na pobaruvawata za celite na obezbeduvaweto.

Sosema e sigurno deka odredbite za cesijata na pobaruvawata od Gra|anskiot zakonik ne se primenuvaat na slu~ajot 13, zatoa {to tie pravila ne se odnesuvaat na prenosot na pobaruvawata vo odnos na idnite, seu{te neidentifikuvanite dol`nici. Bez ogled na toa, od 1993 godina, bankite moàt da go izbegnat ova ograni~uvawe sklu~uvaj}i transakcii spored italijanskiot Zakon za bankite od 1993 godina, so izmenite.

^lenot 46 od Zakonot za bankite dozvoluva kreirawe na tovar (privilegio) vo polza na bankite (i drugite finansiski posrednici) vrz postojniot i idniot imot na pretprijatieto, {to ne se registrirani dvi`ni ili nedvi`ni stvari, vklu~uvaj}i gi i idnite pobaruvawa generirani preku proda`ba na stoka itn. Ovoj tovar sluì za obezbeduvawe na srednoro~ni i dolgoro~ni zaemi. Toj se kreira so dogovor vo pismena forma pome|u zaemodava~ot i zaemoprima~ot, ~ii potpisi mora da bidat potvrdeni (avtenticizirani) od strana na notar. Konkretniot dokument mora da go navede iznosot na zaemot i negovite uslovi; toj isto taka mora precizno da gi opi{e stvarite (stoki, dobitok, ma{ini, pobaruvawa, vklu~uvaj}i i idni pobaruvawa) {to }e pretstavuvaat predmet na obezbeduvaweto. Tovarot moè da se izvr{uva protiv neobezbedenite doveriteli na liceto B od denot na registracijata vo registerot naveden vo ~lenot 1524 od Gra|anskiot zakonik. ^lenot 46 od Zakonot za bankite na tovarot mu dava prioritet pred golem broj drugi tovari; no toj e rangiran ponisko od zakonskite prioriteti za sudskite tro{oci, platite na rabotnicite i proviziite za zastapnicite itn. (~len 2751 bis

Gra|anski zakonik). Voop{to ne e jasno dali vakviot vid transakcija e voobi~aen vo nekoi sektori na

stopanstvoto ili za nekoi vidovi operacii. Postojat specijalizirani kreditni institucii {to dejstvuvaat vo ovaa sfera, iako kako rezultat na Zakonot za bankite od 1993 godina, tie ve}e ne uìvaat monopol vrz dolgoro~nite i srednoro~nite kreditni

353

mehanizmi. Me|utoa, te{ko moè da se kaè dali liceto B, inèner vo Italija realno moè da go obezbedi dolgot so kreirawe na tovar spored ~lenot 46 od Zakonot za bankite.

(b) Tovarot spored ~lenot 46 moè da se vr{i protiv neobezbedenite doveriteli na

liceto B, pod uslov nivnite pobaruvawa da nastanale po registracijata na tovarot. (v) Ako pretpostavime deka liceto B kreiralo takvo razla~no pravo (tovar) vo

polza na liceto A i deka razla~noto pravo bilo soodvetno registrirano pred ste~jot na liceto B, liceto A }e ima prioritet pred doveritelite na B, kako {to e objasneto pogore vo delovite (a) i (b).

(g) Ako dol`nikot go obezbedil dolgot so preterano golemo obezbeduvawe, soo~en

so ekonomski i finansiski problemi, transakcijata moè da se smeta za sprotivna na odredbite od Krivi~niot zakonik za lihvarskite zaemi (~len 644 Krivi~en zakonik; vidi

i zakon od 7 mart 1996, to~ka 108, Disposizioni in materia di usura). Ne postoi zakonska ili administrativna definicija za poimot "preterano visoko obezbeduvawe" vo ovoj kontekst. Tovarot (razla~noto pravo) }e bide ni{tovno, a zaemodavecot }e se smeta deka izvr{il krivi~no delo.

Nastrana od raspravata vo delovite (a)-(g), vo ovoj kontekst vredi da se spomene deka ~lenot 58 od italijanskiot Zakon za bankite deneska im dozvoluva na bankite (ili na drugite finansiski institucii) da steknuvaat ili da prodavaat pobaruvawa en bloc. Vo Italija, vakvite formi na globalna cesija gi koristat bankite za da gi prodadat pobaruvawata {to tie gi imaat vo svoite trgovski knigi na drugite finansiski institucii. Proda`bata voobi~aeno se vr{i so aukcija. Prenosot e polnovaèn od denot na objavuvaweto na instrumentot vo italijanskiot Slu`ben vesnik. Ovaa formalnost ima

ist efekt kako i izvestuvaweto na debitor cessus za cesijata soglasno ~len 1264 od italijanskiot Gra|anski zakonik.

HOLANDIJA (a) Voobi~aena praksa na bankite e da baraat obezbeduvawe vrz idnite pobaruvawa

na nivnite dol`nici, kako sostaven del od kreditnite aran`mani. Me|utoa, vo predvid treba da se imaat nekoi posebni karakteristiki. Prvo, predmet na obezbeduvaweto se idni pobaruvawa, a strankite moàt da kreiraat razla~no pravo "odnapred" (predvreme). Kako {to e opi{ano pogore, toa zna~i deka i pokraj toa {to strankite odnapred se soobrazile so site nu`ni formalnosti, razla~noto pravo (tovarot) realno ne e kreiran, zatoa {to liceto B seu{te nema ovlastuvawe (pravo) da raspolaga so pobaruvawata. Razla~noto pravo (tovarot) }e se smeta za kreiran od momentot na nastanuvaweto na pobaruvaweto i duri od toj moment liceto B steknuva pravo (ovlastuvawe) za raspolagawe.

Vo princip, za idnite pobaruvawa moàt da se koristat razla~noto pravo so izvestuvawe i razla~noto pravo bez izvestuvawe. Me|utoa, izvestuvaweto podrazbira deka identitetot na dol`nikot e poznat. Zatoa, ovoj vid razla~no pravo ne moè da se koristi koga idnoto pobaruvawe nastanuva vo odnos na klient ~ij identitet vo momentot ne e poznat.

Razla~noto pravo (tovarot) bez izvestuvawe sodrì zakonska pre~ka: toa bara dolgot da postoi ili da nastane direktno od nekoj postoen praven odnos. Mo`nite pobaruvawa vo odnos na idnite i seu{te nepoznatite klienti o~igledno ne go ispolnuvaat

354

ovoj kriterium. Zatoa, vakvite tovari (razla~ni prava) moàt da bidat kreirani samo vo vremeto koga liceto B }e gi stekne tie pobaruvawa.

Vo praksa, osobeno kaj dolgoro~nite krediti, kreditnite institucii voobi~aeno predviduvaat deka nivnite dol`nici redovno treba da im dostavuvaat "spisok na pobaruvawa" (na redovni osnovi). Toga{ kreditnata institucija e vo pozicija da go kreira razla~noto pravo so registracija na spisokot (listata), onaka kako {to toa go bara ~lenot 3:239 od Gra|anskiot zakonik.

Upotrebata na vakvite listi vodi kon zna~itelni administrativni tro{oci i rabota. Ne samo {to sekoj spisok mora da se registrira posebno, tuku vakvite spisoci ~esto sodràt stotici pobaruvawa. Za da se olesni tovarot, se prifa}a bankite da moàt da gi koristat tnr. "master listi" ili "master spisoci" {to samo upatuvaat na spisokot na pobaruvawata {to gi dava dol`nikot. Realnite listi na pobaruvawata, {to sodràt detalni informacii, ostanuvaat kaj bankata; se registriraat samo master listite. Mora da se istakne deka koristeweto na tie master listi za svoja edinstvena cel ima da go olesni administrativnoto optovaruvawe. Toa ne zna~i deka koga edna{ }e bide registrana soodvetnata master lista, kreditnata institucija i dol`nikot }e moàt slobodno da ja menuvaat listata {to ostanuva kaj kreditnata institucija, za da vklu~uvaat i novi pobaruvawa od momentot na nivnoto nastanuvawe. Za novoto pobaruvawe da bide opfateno so razla~noto pravo, se bara nova registracija. Za taa cel, bankite mora periodi~no da gi registriraat master listite.

(b)Ako pretpostavime deka vo vremeto na dogovorot za obezbeduvawe ne e poznat

identitetot na klientot D, liceto A }e stekne razla~no pravo vrz pobaruvaweto samo ako

za toa bilo izvesteno liceto D ili ako bilo registrirano po nastanuvaweto na pobaruvaweto, no pred izvr{nata postapka. Vo praksa, re{enieto na vakvite slu~ai ~esto }e zavisi od toa dali listata {to go sodrì relevantnoto pobaruvawe bila registrirana, i ako bila, koga.

Bez izvestuvaweto ili registracijata, liceto A nema da ima polnova`no razla~no pravo vrz pobaruvaweto. Zatoa liceto A }e bide na isto ramni{te so neobezbedeniot doveritel {to se obiduva da izvr{i vrz pobaruvaweto. Ako od druga strana, razla~noto pravo bilo perfektuirano so izvestuvawe ili registracija, toj }e ima pravo da se sprotistavi na izvr{uvaweto na sudskiot slu`benik (bailiff).

(v) Pozicijata na liceto A zavisi od toa dali tovarot bil kreiran pred

poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Po poveduvaweto na ste~ajnata postapka, liceto B go gubi pravoto na raspolagawe so svojot imot i zatoa i ne moè da se kreira polnova`no razla~no pravo.

Ako razla~noto pravo bilo kreirano, pozicijata na liceto A natamu }e zavisi od toa dali bilo dostaveno izvestuvawe za tovarot ili ne. Ako licata C1-C5 dobile izvestuvawe za razla~noto pravo, liceto A }e moè da bara pla}awe od niv. Liceto A }e ima zakonsko razla~no pravo vrz uplatenite pari, vrz koi isto taka e mo`na i izvr{na postapka. Ako razla~noto pravo bilo kreirano so registriran ili notariziran akt, bez izvestuvawe na liceto D, liceto A go zadrùva svoeto pravo da go izvesti D duri i po

poveduvaweto na ste~ajnata postapka (~len 57 Fw). Po izvestuvaweto, liceto A }e bide vo ista pozicija kako razla~noto pravo da bilo kreirano so izvestuvawe. Ako od druga

strana, liceto A propu{ti da go izvesti D za razla~noto pravo, ste~ajniot upravnik ima pravo da bara isplata od liceto D. No liceto A go zadrùva svojot prioritet, iako }e mora da pridonese za pokrivawe na administrativnite tro{oci na ste~ajnata postapka.

355

(g) Kako {to e istaknato vo slu~ajot 11, doktrinata i sudskata praksa te{ko deka nekoga{ se zanimavale so pra{aweto na proporcionalnosta pome|u dolgot i predmetot na obezbeduvaweto. Izvesna potkrepa moè da se najde vo predlogot deka vo vakvi okolnosti razla~niot doveritel e dolèn da vodi smetka za interesite na drugite doveriteli. Isto taka moè da ima nekoja relevancija principot na pravi~nost i ramnopravnost, {to se primenuva pome|u dol`nikot i razla~niot doveritel.

Iako ne postoi uslov za "proporcionalnost", ste~ajniot upravnik ima pravo da bara razla~niot doveritel svoeto pravo da go vr{i vo razumen rok. Ako razla~niot doveritel ne go stori toa, ste~ajniot upravnik ima pravo samiot da izvr{i vrz tie stvari. Iako razla~niot doveritel go zadrùva svoeto pravo na prioritet vrz prihodite ostvareni od realizacijata, do merkata do koja toj e preterano osiguren, ovaa odredba moè da mu dade izvesno olesnuvawe na ste~ajniot upravnik. Ako ste~ajniot upravnik izvr{i, razla~niot doveritel e dolèn da pridonese za op{tite tro{oci na ste~ajnata postapka.

ANGLIJA (a) Kako {to pokaùva raspravata za cesijata vo ramkite na slu~ajot 12, cesijata

moè da bide i na idni i na uslovni pobaruvawa. Zatoa, cesijata vo odnos na pobaruvawata na idnite klienti e polnova`na, steknuva~ot steknuva stvarno pravo vrz tie dolgovi vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Vakvite transakcii se mnogu voobi~aeni. Cesijata ne mora da bide izvedena kako obezbeduvawe. Namesto toa, dolgovite moàt da bidat faktorirani na faktor specijalist. Toa zna~i deka namesto da se koristat pobaruvawata kako obezbeduvawe za zaem, ovde prenesuva~ot gi prodava (to est gi diskontira) svoite pobaruvawa od idnite klienti za iznos {to }e go reflektira stepenot na rizik od nepla}awe na tie klienti i predvremenoto steknuvawe na parite od strana na prenesuva~ot, dodeka steknuva~ot }e treba da ~eka na naplatata na dolgovite. Ovaa stavka e diskont faktorot i negovata golemina }e zavisi od vremenskiot rok {to prenesuva~ot mu go dal na klientot za pla}awe.

(b) Po kompletiraweto na cesijata vo polza na liceto A, doveritelite na B koi

izvr{uvaat na negoviot imot ne moàt da dobijat prioritet. (v) Kako {to e navedeno prethodno, vo angliskoto pravo ova e ednostavna rabota.

Cesijata e celosna i bez izvestuvawe i avtomatski se prika~uva za dolgovite vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Steknuva~ot dobiva stvarno pravo vrz tie dolgovi, duri i koga tie vtasuvaat za naplata vo vreme koga liceto B e vo ste~ajna postapka.

(g) Kako {to e navedeno pogore, angliskoto pravo ne naloùva ograni~uvawa za

preteranoto obezbeduvawe.

356

IRSKA (a) Ne postoi nekoja su{testvena razlik od ona {to e kaàno za slu~ajot 12. (b) Mo`no e da se sprovede izvr{na postapka vrz pobaruvawa, no samo vrz onie

pobaruvawa {to se vtasani, duri i koga tie ne se opredeleni ili ne moàt da se naplatat vo dadeniot moment. Doveritelot vo izvr{nata postapka gi steknuva pobaruvawata so site prethodno postojni prava vrz niv spored equity (razli~ni ograni~eni stvarni prava) i se

prezumira deka prethodniot steknuva~ ili prethodniot doveritel so fixed charge ima prednost pred doveritelot vo izvr{nata postapka. Pra{aweto e opi{ano kako dolna granica na prisvojuvaweto. Dali pobaruvaweto e ve}e prisvoeno od strana na steknuva~ot ili liceto so fixed charge? Ako e toa taka, liceto so fixed charge ima prednost i ne e

va`no dali debitor cessus dobil izvestuvawe ili ne i dali bilo otpovikano ovlastuvaweto na prenesuva~ot (B) za naplata na pobaruvaweto ili ne.

Ako liceto A ima samo promenlivo razla~no pravo (floating charge) vrz pobaruvawata, toga{ toa }e izgubi vo eventualniot sudir na prioritetite. Ne e mo`no da se dobie varijabilno razla~no pravo vo konkretniot slu~aj, zatoa {to liceto B e trgovec

poedinec. Pravata spored equity {to gi steknuva i doveritelot vo izvr{nata postapka, ne go opfa}aat floating charge {to ne e kristalizirano.

(v) Kako {to e podetalno objasneto vo vrska so slu~ajot 12(a), liceto A ima

razla~ni prava vo odnos na tie pobaruvawa. Pravoto na liceto A ne zavisi od

izvestuvaweto na debitor cessus za cesijata, nitu pak otpovikot na ovlastuvaweto na prenesuva~ot za naplata na dolgovite ne e neophoden za polnova`nosta na obezbeduvaweto na liceto A.

(g) Ne postojat ograni~uvawa vo vrska so vrednosta na predmetot na

obezbeduvaweto i negoviot odnos so vrednosta na obezbedeniot zaem.

[KOTSKA (a) Pravoto ne e sosema sigurno, no prili~no e verojatno deka vo vakvi okolnosti

nema da se dade nikakvo obezbeduvawe. Pri~ina za toa e {to zakonite baraat izvestuvawe za cesijata, a vo konkretniot slu~aj ne postoi nitu edno lice {to bi moèlo da bide izvesteno za taa cesija. Sekako cesijata kako takva e mo`na, no bez izvestuvaweto samo golata cesija ne dava prioritet pred drugite doveriteli.

Edna mo`nost bi bila liceto B da gi drì idnite pobaruvawa vo trust za liceto A, no toa nema da bide efektivno.

(b) Prioritetot }e zavisi od datite. Ako sudskiot slu`benik (bailiff) izvr{uva vrz

dolgot (pobaruvaweto) pred izvestuvaweto za cesijata, izvr{uvaweto }e ima prioritet. Ako izvestuvaweto bilo dostaveno prethodno, cesijata ima prioritet pred izvr{nata postapka. Toa e primer za principot prior tempore potior iure.

(v) U{te edna{, toa zavisi od datite. Ako ste~ajnata postapka e povedena pred

izvestuvaweto za cesijata, cesijata e neefikasna. Ako izvestuvaweto e dostaveno pred ste~ajot, cesijata ima dejstvo na obezbeduvawe vrz pobaruvawata.

357

(g) Zakonite ne stavaat nikakvi ograni~uvawa na vrednosta na obezbeduvaweto vo

odnos na iznosot na dolgot. Obezbeduvaweto dadeno vrz site pobaruvawa za da se obezbedi dolg od edna funta se smeta za polnova`no.

JU@NA AFRIKA (a) Generalno, faktot deka pobaruvawata vo odnos na idnite klienti seu{te ne se

vtasani ili se usloveni kako svoja posledica go odloùva vr{eweto na razla~noto pravo na bankata (A) do vtasanosta na pobaruvaweto ili do realizacijata na uslovot. Iako dogovorot za cesija na idni pobaruvawa e moèn, realnata cesija na pobaruvaweto e mo`na duri so nastanuvaweto na dolgot. No ako se prifati deka idnite prava moàt da se

prenesuvaat preku odnapred sklu~en dogovor za prenos (in anticipando) pred materijalizacijata na pravoto, imotot na liceto B }e bide obvrzan so prenosot na idnoto pravo od momentot na prenosot (cesijata). Toa zna~i deka ako strankite sakale da izvr{at tnr. Globalna cesija, sekoe pobaruvawe {to moè da nastane za liceto B vo odnos na negovite idni klienti }e nastane za imotot na liceto A, a ne za imotot na liceto B i toa

od datumot na cesijata. Sprotivno na toa, ako strankite sakale Mantel cesija, prenosot (realnata cesija) na pobaruvaweto }e nastane duri so nastanuvaweto na pobaruvaweto. Vo ju`no-afrikanskata trgovska praksa mnogu e voobi~aena cesijata na tnr. knigovodstveni (knièni) dolgovi (pobaruvawa) na faktor.

(b) Koga }e nastane pobaruvaweto na B vo odnos na negoviot klient, pobaruvaweto

avtomatski se prenesuva vo imotot na liceto A, ili kako direktno pobaruvawe od liceto

D (kaj direktnata cesija, out-and-out cesijata) ili kako razla~no pravo (kaj tovarot). Kaj direktnata cesija, pobaruvaweto mu se prenesuva na liceto A i sudskiot slu`benik nema da moè da izvr{i vrz pobaruvaweto vo polza na doveritelite na liceto B, zatoa {to toa pobaruvawe ve}e ne e sostaven del od imotot na liceto B. Kaj tovarot (prenos na pobaruvawe kako obezbeduvawe), pobaruvaweto }e dojde vo imotot na liceto B i vrz nego moè da se izvr{uva, no razla~noto pravo na liceto A nego mu dava prioritet vo naplatata pred neobezbedeniot doveritel. Pravoto na liceto A ne zavisi od nikkvi natamo{ni okolnosti. Ne se bara liceto D da bide izvesteno za cesijata, za taa da bide izvr{na. Otpovikot na ovlastuvaweto na liceto B da vr{i naplata na pobaruvaweto od svojot klient ja zasiluva pozicijata na liceto A, no so toa ne moè da se izbegne

namiruvaweto na dolgot ako liceto D mu plati na B, a ne na A. (v) Ako prenosot na pobaruvaweto kako obezbeduvawe se konstruira kako out-and-out

cesija, pobaruvawata se prenesuvaat avtomatski na liceto A vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Ne se bara ni{to drugo za polnova`nosta na cesijata. Pobaruvawata gi

preskoknuvaat imotot na B. Liceto A ima direktno pobaruvawe vo odnos na klientite C1-

C5. Ako cesijata e konstruirana kako tovar, pobaruvawata se sostaven del od ste~ajniot imot na liceto B, no bidej}i pobaruvaweto e optovareno so razla~no pravo (tovar) vo polza na A, liceto A ima prioritetno pravo vrz prihodite dobieni od realizacijata na pobaruvaweto, rangiraj}i se pred ste~ajnite doveriteli na liceto B. Vo dvata slu~ai, pravoto na liceto A ne zavisi od drugi natamo{ni okolnosti.

358

(g) Ju`no-afrikanskoto pravo ne stava nikakvi ograni~uvawa na vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto vo odnos na iznosot na dolgot.

DANSKA (a) Spored danskoto pravo, pobaruvaweto moè da se dade kako obezbeduvawe ako

toa moè da se opi{e na na~in {to ne ostava nikakov somne` vo vrska so negoviot identitet. Razla~noto pravo vrz pobaruvaweto }e bide za{titeno vo odnos na tretite lica, samo ako debitor cessus dobil izvestuvawe za razla~noto pravo. Zatoa, idnite pobaruvawa ne moàt da se davaat kako obezbeduvawe ako ne e poznat identitetot na idnite klienti. (Ako identitetot na idnite klienti e poznat, vo izvesna merka se priznava deka idnoto pobaruvawe moè da se dade kako obezbeduvawe).

Me|utoa, pobaruvawata moàt da se koristat kako obezbeduvawe kaj dogovorite za faktoring, kaj koi faktoring kompanijata dava zaem vrz osnova na obezbeduvaweto vrz pobaruvawata, na primer do 80 posto od vrednosta na pobaruvaweto. Vo toj pogled, dogovorot moè da propi{e deka site idni pobaruvawa se davaat kako obezbeduvawe za zaemot. Od druga strana, parite od zaemot ne treba da mu bidat isplateni na dol`nikot

pred da nastane pobaruvaweto i pred da bide dostaveno izvestuvaweto do debitor cessus, zatoa {to }e postoi rizik od poni{tuvawe na obezbeduvaweto, ako dol`nikot po zaemot otide vo ste~aj.

(b) Ako sudskiot slu`benik saka da izvr{i vrz pobaruvaweto {to mu bilo

preneseno na liceto A, cesijata }e bide za{titena od izvr{uvaweto samo ako debitor cessus,

liceto D, bilo izvesteno za cesijata: ~len 31 od Zakonot za obvrznicite. Toa zna~i deka liceto A ima prioritet ako liceto D bilo izvesteno za cesijata. Ako toa ne bilo slu~aj, prioritet ima doveritelot vo izvr{nata postapka.

Duri i ako liceto B imalo pravo da izvr{i naplata na pobaruvaweto, liceto A sepak moè da ima prioritet, ako bilo dogovoreno liceto B da ja vr{i naplatata, a potoa parite da gi prefrli na liceto A i liceto A prezelo ~ekori liceto B da go stori toa.

(v) Spored ~lenot 31 od Zakonot za obvrznicite ne se pravi nikakva razlika pome|u

izvr{nata i ste~ajnata postapka. Cesijata na pobaruvaweto }e bide za{titena vo odnos na doveritelite samo ako bilo dostaveno izvestuvawe za cesijata do debitor cessus. Ako debitor

cessus bil izvesten za razla~noto pravo, liceto A ima pravo na pobaruvaweto; ako toa ne e slu~aj, pobaruvaweto vleguva vo ste~ajnata masa ili e predmet na izvr{uvawe.

(g) Spored danskoto pravo, nema ograni~uvawa na vrednosta na predmetot na

obebeduvaweto vo odnos na iznosot na obezbedeniot zaem. Me|utoa, liceto A ima pravo da go dobie samo iznosot na obezbedeniot zaem od prihodite ostvareni od realizacijata na predmetot na obezbeduvaweto; sekoj vi{ok mora da se vrati vo imotot na dol`nikot.

[VEDSKA (a) Liceto B moè da mu dade na liceto A obezbeduvawe vrz idnite pobaruvawa od

neidentifikuvani klienti, pod uslov pobaruvaweto da bide opredeleno (na primer "site

359

pobaruvawa povrzani so nekoja konkretna aktivnost"), so {to mu se ovozmoùva na liceto A da gi izvesti debitores cissi za razla~noto pravo vo momentot na nastanuvaweto na pobaruvaweto, so {to se perfektuira za{titata na liceto A vo odnos na tretite lica. Do izvestuvaweto na klientot, liceto A nema za{tita vo odnos na doveritelite na liceto B vo odnos na cesijata ili razla~noto pravo. Me|utoa, duri i koga klientot bil identifikuvan i izvesten, liceto A nema da ima za{tita vo odnos na doveritelite na liceto B vo odnos na pobaruvawata {to seu{te ne se zaraboteni vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka; prihodite ostvareni vo poslednite tri meseci isto taka treba da se vratat (vidi slu~aj 12). Alternativno, liceto B moè da mu dade na liceto A razla~no pravo vrz pretprijatieto, {to sekoga{ gi opfa}a site pobaruvawa vo odnos na klientite (vidi slu~ai 10-11). Vakvoto razla~no pravo bara registracija, no ne mora da se

vr{i izvestuvawe na debitores cessi. Spored ovoj vid obezbeduvawe, liceto A }e ima prioritet vo odnos na pobaruvawata, pod uslov tie da nastanale pred liceto B da odi vo ste~aj. Tretata mo`nost, osobeno korisna koga se bara finansirawe za golemi proekti i koga idnite klienti ne se identifikuvani i zatoa i ne moàt da bidat izvesteni, bi bila kreirawe na mehanizam za posebna cel (special purpose vehicle - SPV). Toa bi bila kompanija, {to }e pozajmi pari od liceto A. Site pobaruvawa vo odnos na klientite }e bidat fakturirani i naplatite }e gi primi SPV. Liceto B }e gi snosi site tro{oci na

operacijata. Pobaruvaweto na liceto B vo odnos na SPV }e bidat podredeni na pobaruvawata na liceto A. Edinstvenata konkurencija {to liceto A }e ja ima vo odnos na imotot na SPV se pobaruvawata na dano~nata uprava; ako liceto A dobilo raazla~no pravo vrz pretprijatieto, toj duri i }e ima prioritet vrz tie pobaruvawa. Kone~niot efekt e duri i podobar, otkolku na primer kaj germanskata Globalzession, zatoa {to liceto A }e ima prioritet i vo odnos na ona {to bilo zaraboteno od strana na imotot. Modelot ne e testiran pred {vedskite sudovi.

(b) Ako liceto A e steknuva~ na pobaruvawe so cesija ili razla~no prao, toa }e ima

prioritet vo odnos na doveritelot vo izvr{na postapka, samo ako pred izvr{uvaweto

debitor cessus bil izvesten za toa, i pod natamo{en uslov da ne mu se dozvoli na debitor cessus

da go plati svojot dolg na liceto B, koe parite moè da gi koristi za sopstveni celi. Ovde pobaruvawata mora da postojat (da bidat zaraboteni), inaku vrz niv i ne moè da se sprovede izvr{na postapka.

(v) Odgovorot e ist kako i vo delot (b) do dve dopolni. Vo ste~ajnata postapka,

idnite pobaruvawa mu pripa|aat na imotot i zatoa obezbeduvaweto nema da bide polnova`no ako pobaruvawata ne postojat (ne se zaraboteni) vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka. Isto taka e mo`no drugite doveriteli da ja vratat (poni{tat) vrednosta {to bila zarabotena vo tekot na poslednite tri meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka, soglasno glava 4 ~len 10 od Zakonot za ste~aj (vidi slu~aj 11, varijacija).

(g) Ne postoi ograni~uvawe vo vrska so vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto

vo odnos na iznosot na obezbedenoto pobaruvawe, osven faktot {to liceto A ne moè da naplati pove}e pari od realizacijata na predmetot, od ona {to go pobaruva od liceto B. Vidi go slu~ajot 11(g).

360

FINSKA (a) Edinstveniot prakti~en na~in za kreirawe razla~no pravo vrz idnite

pobaruvawa, vo okolnostite na na{iot konkreten slu~aj, bi bil registracija na razla~no pravo vrz pretprijatieto. Varijabilnoto razla~no pravo go opfa}a re~isi celiot imot na pretprijatieto, osven nedvi`nostite. Edna od slabostite na ova razla~no pravo e {to liceto B podocna moè da go optovari ili cedira za celite na obezbeduvaweto istoto pari~no pobaruvawe. Vo takva situacija, cesijata ili tovarot mu davaat na razla~niot doveritel superiorno prioritetno pravo {to ima povisok rang od razla~noto pravo vrz pretprijatieto. Zakonite na razla~noto pravo vrz pretprijatieto mu davaat ponizok prioritet zatoa {to ova varijabilno pravo treba da bide razla~no pravo kreirano vrz golema, no fluktuira~ka masa na stvari.

(b) Sudskiot slu`benik moè da izvr{uva vrz pobaruvaweto na B vo odnos na

negovite klienti (D). Varijabilnoto razla~no pravo nema da go popre~i toa. Razla~niot doveritel so varijabilno pravo ima pravo da bide isplaten od prihodite ostvareni od izvr{uvaweto, ako sudskiot slu`benik smeta deka izvr{uvaweto vo poinakov slu~aj }e gi zagrozi negovite prava. Ako stvarite {to se predmet na izvr{uvaweto istovremeno ne se cedirani ili optovareni za celite na obezbeduvaweto, toga{ varijabilnoto razla~no pravo e najdobroto prioritetno pravo vrz prihodite.

(v) Pobaruvawata }e mu pripadnat na ste~ajniot imot. Doveritelot so varijabilno

razla~no pravo }e ima visok prioritet do 50 posto od neto vrednosta na imotot, osven vrz nedvi`nostite.

(g) Ne se naloùvaat nikakvi ograni~uvawa na vrednosta na predmetot na

obezbeduvaweto {to moè da bide opfateno so varijabilnoto razla~no pravo. Me|utoa, efektivnosta na obezbeduvaweto se ograni~uva so zakonsko ograni~uvawe na prioritetot na 50 posto od neto vrednosta na imotot.

SPOREDBENI ZABELE[KI Delovi (a) - (v) Sprotivno na prethodniot slu~aj, slu~ajot 13 se odnesuva na idni pobaruvawa. Bez

ogled na toa, mnozinstvoto jurisdikcii nudi prakti~en metod za kreirawe razla~no pravo vrz vakvite pobaruvawa, barem preku globalno razla~no pravo, kakvo {to e varijabilnoto razla~no pravo (floating charge ili nantissement de fonds de commerce). Nekoi izve{tai istaknuvaat deka razla~noto pravo moè da nastane samo toga{ koga }e nastane i samoto pobaruvawe. Toa vaì za site sistemi. Klu~noto pra{awe e dali strankite vo dogovorot za obezbeduvawe moàt, pred nastanuvaweto na pobaruvaweto da storat se {to e neophodno za nastanuvaweto na razla~noto pravo. Samo vo takov slu~aj idnite pobaruvawa prakti~no moàt da se koristat kako predmet na obezbeduvawe.

Izvestuvaweto na dol`nikot bara prethodno poznavawe na negoviot identitet. Ne e prakti~no izvodlivo da se prenese ili optovari idno pobaruvawe vo nitu eden od sistemite {to baraat izvestuvawe za polnova`nosta na cesijata ili tovarot vo odnos na tretite lica. Toa vaì za Francija, Holandija, [kotska, Danska, [vedska i Finska.

361

Francija, [kotska, [vedska i Finska dozvoluvaat idnite pobaruvawa da bidat opfateni so globalnoto razla~no pravo vrz pretprijatieto (floating charge ili nantissement de fonds de

commerce). No treba da se zabeleì deka vo slu~ajot 13, floating charge ne moè da se kreira vo Anglija, Irska i [kotska, zatoa {to liceto B e trgovec poedinec, a ne trgovsko dru{tvo (kompanija).

Upotrebata na idnite pobaruvawa kako predmet za obezbeduvawe e izvodlivo vo site onie jurisdikcii {to ili izvestuvaweto na debitor cessus ne go pravat neophoden uslov za polnova`nosta na cesijata vo odnos na treti lica (Germanija, Grcija, Belgija, Anglija, Irska i Ju`na Afrika) ili koga izvestuvaweto moè da se zameni so procedura koja e polnova`na duri i koga ne e poznat identitetot na idniot dol`nik (knigovodstveni upisi vo Avstrija, registracija na privilegio vo polza na bankite spored ~lenot 46 od italijanskiot Zakon za bankite od 1 septemvri 1993 godina).

Del (g) Vo kontekstot na razla~nite prava vrz trgovskite zalihi, ve}e vidovme deka

preteranoto obezbeduvawe e, ili podobro kaàno bilo, predmet na interes na germanskite sudovi i pravnata nauka, iako moèbi treba da se pogledne gr~kata rasprava vo vrska so toa dali globalnata cesija za celite na obezbeduvaweto e sprotivna na ~lenovite 178, 179

ili 281 od gr~kiot Gra|anski zakonik. Moèbi nekoj }e pomisli deka liberalniot stav na germanskoto ili gr~koto pravo vo odnos na prenosot na sopstvenosta vrz stvarite i pobaruvawata kako obezbeduvawe e koren na ovaa rasprava. No kako {to stanuva se poo~igledno ima i drugi evropski sistemi {to isto taka imaat otvoren stav vo vrska so prifatlivosta na razla~nite prava vrz pobaruvawata i dvi`nite stvari. Nekoi mo`ni objasnuvawa se dadeni vo slu~ajot 11(g). Posebniot pravec na germanskata sudska praksa vo

godinite pred klu~nata presuda na Vrhovniot sud od 1997 godina isto taka moè da se objasni so faktot deka germanskoto dogovorno pravo generalno, sudskata kontrola na potro{uva~kite i trgovskite dogovori spored Zakonot za nelojalnite dogovorni uslovi,

{to vo me|uvreme se vgradeni vo ~lenot 305ff od Gra|anskiot zakonik i insistiraweto deka sekoja dogovorna klauzula {to se smeta za ne~esna treba da se smeta za ni{tovna

(~len 306 Gra|anski zakonik, na primer klauzula vo dogovor za zaem {to sodrì dogovor za obezbeduvawe), dojdoa do stepen {to odnadvor moè da se smeta za preteran.

362

SLUÂJ 14: FINANSISKI LIZING (ZAKUP) NA KOMPJUTERI

(finansiski lizing - pravata na zakupecot i zakupodava~ot vo slu~aj na ste~aj na drugiot partner - efekti na opcijata za kupuvawe)

Liceto S e prodava~ na kompjuteri. Liceto B saka kompjuter. Po barawe na B,

liceto A (finansiska institucija) kupuva kompjuter od liceto S. Toga{ liceto A go dava pod zakup (lizing) kompjuterot na liceto B. Dolìnata na zakupot soodvetstvuva na o~ekuvaniot ìvoten vek na kompjuterot. Neobezbedeniot doveritel na liceto B izvr{uva vrz kompjuterot vo izvr{na postapka. Alternativno, liceto B odi vo ste~aj. Liceto A go istaknuva svoeto sopstveni~ko ili razla~no pravo vrz kompjuterot ili bara prioritetna isplata od prihodite ostvareni od proda`bata na kompjuterot.

PRA[AWA: (a) Dali liceto A ima nekoe stvarno pravo vrz kompjuterot? Dali toa pravo zavisi

od nekoi natamo{ni uslovi? (b) Dali e relevantno {to liceto B ima opcija da go kupi kompjuterot na krajot na

dogovorniot period? (v) Dali se koristi ovoj ili nekoj drug tip dogovor za zakup (lizing), namesto

drugite vidovi obezbeduvawe, kako zadrùvawe na sopstvenosta ili prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe? Dali zakonodavnata politika ili priodot na sudovite e pove}e nakloneta na lizingot (vo vrska so interesite na prodava~ot/bankata) otkolku na drugite razla~ni prava?

(g) Kakva e pravnata pozicija na liceto B vo odnos na kompjuterot, ako ne toa, tuku liceto A otide vo ste~aj?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Ovoj slu~aj opi{uva situacija so tri stranki, {to e tipi~na za finansiskiot

lizing: zakupodavecot (lessor, A) kupuva stoki od proizvoditelot (S) i gi dava pod zakup (lizing) na klientot (B). Vo Germanija, liceto A voobi~aeno }e bide specijalizirana lizing kompanija, mnogu po~esto otkolku generalna finansiska institucija. êsto, i samata lizing kompanija }e bide finansirana so zaem od banka i pobaruvawata proizlezeni od dogovorite za zakup (lizing) }e gi prenesuva so cesija na bankata (prenos na pobaruvawa kako obezbeduvawe): vidi del (g). Osnovnite pra{awa vo vrska so dogovorite za lizing se dogovorni, ne sopstveni~ko-pravni, po svojata priroda. Spored germanskoto pravo, zakupodavecot ostanuva sopstvenik na stvarta se dodeka, na krajot na

363

dogovorniot period, zakupecot ne ja kupi stvarta i ne stekne sopstvenost vrz nea. Sopstvenosta na zakupecot ne zavisi od nekoi mehanizmi za publicitet.

Vo slu~aj na ste~ajna postapka povedena protiv liceto B, liceto A moè da go vindicira kompjuterot (izla~no pravo) zatoa {to toj e vo negova sopstvenost (~len 47 Zakon za ste~aj). Ova pravo pretpostavuva deka ili liceto A ili ste~ajniot upravnik go raskinuva dogovorot za zakup (lizing), inaku (vo poinakov slu~aj) pravoto na liceto B da go drì kompjuterot vo vladenie nema da prestane da postoi. Ako nekoj od doveritelite na liceto B ivr{i vo izvr{na postapka vrz kompjuterot, liceto A moè da podnese tu`ba za sprotistavuvawe na izvr{uvaweto (~len 771 Zakon za procesna postapka). Po podnesuvaweto na tu`bata, sudot }e naredi zapirawe na izvr{uvaweto (~len 775 to~ka 2) za da moè liceto A da ja vrati sopstvenosta vrz stvarta.

(b) Pra{aweto dali zakupecot ima opcija za kupuvawe na kompjuterot na krajot na

zakupniot period e nerelevantno koga stanuva zbor za stvarnite prava na liceto A, pred vr{eweto na taa opcija. No moè da bide va`no dali dogovorot se klasifikuva kako finansiski lizing, zatoa {to vakvata klasifikacija ima posledici spored zakonite so koi se reguliraat danocite i potro{uva~kite krediti (vidi ~len 3 stav 2 to~ka 1 od

Zakonot za potro{uva~ki kredit, Verbraucherkreditgesetz). (v) Bidej}i prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe e polnovaèn, nema

potreba dogovorot za obezbeduvawe da se maskira kako dogovor za zakup (lizing). Osnovnata razlika vo vrska so pravata na kreditorot-zakupodavec e {to liceto na koe mu e prenesena sopstvenosta kako obezbeduvawe ima samo pravo na prioritetna isplata od prihodite ostvareni od realizacijata na stvarta, postapka {to ja sproveduva ste~ajniot upravnik, dodeka zakupodavecot moè da ja vindicira stvarta (izla~no pravo) kako stvar vo negova sopstvenost. Spored stariot Zakon za ste~aj (Konkursordnung) razlikite pome|u ovie dve prava bea marginalni, dodeka deneska, spored noviot Zakon, tie se mnogu pozna~ajni. Deneska osobeno, liceto na koe mu bila prenesena sopstvenosta vrz stvarta kako obezbeduvawe treba da plati pau{alen iznos od 9 posto od realiziranata vrednost na stvarta, za da u~estvuva vo namiruvaweto na tro{ocite za procenka i realizacija na negovoto pravo (~len 171 od Zakonot za ste~aj). Toj isto taka treba da se potpre na

ste~ajniot upravnik za realizacijata na predmetot na obezbeduvaweto (~len 166 ff od Zakonot za ste~aj). No deneska postoi op{ta tendencija za oddale~uvawe od tradicionalnite prenosi na sopstvenosta kako obezbeduvawe kon mnogu po~estoto koristewe na proda`bata i lease-back (povraten zakup) aran`manite.

(g) Spored noviot Zakon za ste~aj, ste~ajniot upravnik e toj {to utvrduva dali saka

da go prodolì dogovorot ili ne (~len 103 Zakon za ste~aj). Ako izbere da go raskine dogovorot, liceto B e treba da go predade kompjuterot vo ste~ajniot imot. Me|utoa ova ne se primenuva na dogovorite za lizing kaj koi lizing kompanijata i bankata {to finansira ne se identi~no lice. Spored ~lenot 108 stav 1 od Zakonot za ste~aj, vakvite lizing dogovori go nadìvuvaat ste~ajot na lizing kompanijata; a ste~ajniot upravnik nema pravo da odbie ispolnuvawe. Ova posebno pravilo e vovedeno kako izmena na noviot Zakon za ste~aj, zatoa {to vo Germanija voobi~aena praksa na lizing kompaniite e da gi refinansiraat svoite kupuvawa preku banka, na koja i se prenesuvaat isplatite na zakupninata (lizing isplatite) kako obezbeduvawe. Ako ste~ajniot upravnik moè da gi raskine vakvite lizing dogovori po sopstvena diskrecija, razla~nite prava na bankata }e stanat ranlivi i bankite ve}e nema da sakaat da gi finansiraat vakvite tipovi transakcii.

364

Vo na{iot konkreten slu~aj, ne se ispolneti posebnite okolnosti {to gi bara ~lenot 108 stav 1, i zatoa pozicijata na liceto B }e zavisi od odlukata na ste~ajniot upravnik.

AVSTRIJA (a) Spored avstriskoto pravo, liceto A e sopstvenik na kompjuterot. Ako liceto B

otide vo ste~aj, liceto A moè da go vindicira kompjuterot (izla~no pravo). Ako doveritel na liceto B izvr{i vrz kompjuterot, liceto A moè da podnese tu`ba za da se sprotistavi na izvr{uvaweto.

Dogovorot za finansiski lizing (Leasingvertrag) se smeta za netipi~en dogovor vo avstriskoto pravo. Toj e netipi~en zatoa {to ne e predviden so avstriskiot Gra|anski zakonik. Vo Zakonikot se regulirani samo zakupot i poslugata, a avstriskata doktrina go smeta finansiskiot lizing za me{ovit dogovor {to sodrì elementi na zakup i na dogovor za kupoproda`ba. Sopstvenosta na liceto A e priznaena zatoa {to situacijata e ista kako i kaj dogovorot za proda`ba so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta.

(b) Postoeweto ili otsustvoto na opcijata za zakupecot za kupuvawe na

kompjuterot na krajot na dogovorniot period e nerelevantno. (v) Vo vrska so pravata na doveritelot, nema razlika vo zna~eweto pome|u

dogovorot za lizing i proda`bata so zadrùvawe na sopstvenosta. Zaradi uslovot so publicitetot, prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ne e prakti~en.

(g) Bidej}i liceto A e sopstvenik na kompjuterot, toj pretstavuva sostaven del od

ste~ajniot imot. No liceto B moè da go bara kompjuterot, ako dojde do raskinuvawe na dogovorot za lizing. Ste~ajot na liceto A ne pretstavuva osnova za raskinuvawe na dogovorot, osven ako strankite ne dogovorile drugo.

GRCIJA (a) Vo ovoj slu~aj, liceto A, kupuvaj}i go kompjuterot vo svoe ime od prodava~ot S,

indirektno go finansira liceto B (finansiski lizing). Liceto B, namesto da go tro{i

svojot kapital za da kupi kompjuter od liceto S, pove}e saka "da go zeme pod zakup" od lizing kompanijata A, {to mora da bide kompanija specijalizirana za vr{ewe vakov vid

dejnosti. Zakonot 1665/1986 so koj se regulira finansiskiot lizing na dvi`ni stvari i nedvi`nosti, po izmenite so Zakonot 2367/1995 mu dava na zakupecot pravo da ja kupi stvarta ili da go obnovi lizingot (zakupot).

Poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz liceto B pretstavuva osnova za raskinuvawe na dogovorot za finansiski lizing (~len 4 stav 3, Zakon 1665/1986). Po izminuvaweto na dogovorniot period, liceto A moè da bara vra}awe na iznajmeniot kompjuter ili po sila na negovite dogovorni prava ili so vr{ewe na negovoto sopstveni~ko pravo (~len 1094 Gra|anski zakonik).

Ako za vreme na zakupot (lizingot) na kompjuterite, vrz kompjuterot izvr{uva nekoj drug doveritel na liceto B, liceto A moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto (~len

365

936 KPoID). No duri i zakupodavecot da ne go stori toa, sepak najpovolniot ponuduva~ ne moè da stekne sopstvenost vrz kompjuterot, zatoa {to soglasno ~lenot 4 stav 2 od

Zakonot 1665/1986, "tretite lica ne moàt da steknat sopstvenost ili drugo pravo in rem

vrz stvarta pred istekot na finansiskiot lizing, na nitu eden na~in." Dogovorot za lizing mora da bide sklu~en vo pismena forma i mora da bide

registriran vo poseben register {to se vodi vo prvostepeniot sud vo Atina. Registracionite tro{oci se minimalni.

Bidej}i za vreme na dogovorot za lizing tretite lica ne moàt da steknat sopstvenost ili nekoe drugo stvarno pravo vrz stvarta, duri i da se sovesni steknuva~i, voop{to ne e va`no dali sopstvenosta na zakupodavecot e ozna~ena na stokite ili ne.

(b) Ako zakupecot B ima pravo da go kupi kompjuterot na krajot na dogovorniot

period, vo slu~aj na negova insolventnost, toj nema da ima pravo da ja vr{i ili prenesuva ovaa opcija, zatoa {to toa pravo na izbor mu pripa|a na ste~ajniot imot (~len 2 stav 4 Zakon 635/37). Ste~ajniot upravnik moè da go vr{i i da go prenese pravoto so dozvola na judge rapporteur (~len 576 EmbN).

(v) Drugite obezbeduvawa, kako fiducijarniot prenos na sopstvenosta i povratniot

zakup (lease-back) im sluàt na sli~ni celi. Nezavisno od toa, odano~uvaweto na dogovorot za lizing e popovolno.

(g) Ako liceto A otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik nema pravo da go raskine

dogovorot so dostavuvawe na izvestuvawe za raskinuvawe na dogovorot. Zatoa, liceto B, zaradi sopstvenoto pravo na vladenie, }e moè da se sprotistavi

na pobaruvaweto na doveritelite na liceto A vrz kompjuterot istaknato pred istekot na finansiskiot lizing (~len 1095 Gra|anski zakonik). Ste~ajniot upravnik ima pravo da go raskine dogovorot samo vo slu~aj na docnewe so uplatite od strana na liceto B.

FRANCIJA (a) Dogovorot za lizing e osobeno namenet da se koristi kako osnova za vakviot tip

aran`man koga stanuva zbor za ma{ini i industriska oprema (vidi Zakon broj 66-455 od 2 juli 1966 godina, ~len 1). Kako {to se gleda od slu~ajot 10, dogovorot za lizing mora da bide registriran od strana na zakupodavecot vo registerot {to se vodi kaj trgovsiot sud nadleèn za zakupodavecot i registracijata se obnovuva na sekoi pet godini. Otsustvoto na registracijata }e dovede do toa zakupodavecot da ne moè da gi vr{i svoite prava vo odnos na treti lica, osven ako moè da dokaè deka tie treti lica relno znaele za negovoto sopstveni~ko pravo (~len 8 od Dekretot broj 72-665 od 4 juli 1972 godina).

(b) Vklu~uvaweto na opcijata za kupuvawe pretstavuva neophoden uslov

transakcijata da bide registrirana kako lizing. Ako dogovorot predviduva deka na krajot na zakupniot period, zakupecot avtomatski }e stane sopstvenik na stvarta, dogovorot ne se smeta za dogovor za lizing, tuku verojatno dogovor za kupoproda`ba so suspenziven uslov, {to moè da vlijae na sopstveni~koto pravo na liceto A vrz kompjuterot.

(v) Spored dogovorot za lizing, zakupodavecot ostanuva sopstvenik vrz stvarta,

zatoa {to taka ima podobra za{tita vo sporedba so za{titata {to ja nudi razla~noto

366

pravo, na primer zalogata. Sprotivno na posebnite tovari (razla~ni prava) vrz ma{inite i industriskata oprema predvideni so Zakonot od 18 januari 1951 godina, razla~niot doveritel ima pravo da pobara proda`ba na predmetot na obezbeduvaweto za da go namiri svoeto pobaruvawe. Procedurata se regulira so ~lenot L. 521-3 od Trgovskiot zakonik za prisilnoto vr{ewe na zalogite: na denot na pla}aweto, zalo`niot doveritel mora da go izvesti zalo`niot dol`nik, so prepora~ano pismo, deka pla}aweto e vtasano. Toj mora da ~eka osum dena pred da se izvede proda`bata na imotot preku aukcija. Toga{ toj }e se namiri od ostvarenite prihodi pred neobezbedenite doveriteli, no nema pravo vrz samite ma{ini. Lizingot nudi najdobra mo`na za{tita, odnosno sopstvenost. Zadrùvaweto na sopstvenosta }e bide efektivno i kako {to e navedeno prethodno ne bara publicitet.

(g) Ako liceto A otide vo ste~aj i ako bide povedena ste~ajna postapka, se

postavuva pra{aweto dali ste~ajniot upravnik }e go zadrì dogovorot za lizing. Soglasno ~len 37, ste~ajniot upravnik moè da re{i da go raskine postojniot dogovor i da bara rei vindicatio na kompjuterot, zatoa {to liceto A nikoga{ ne prestanalo da bide sopstvenik (vidi slu~aj 10(g)).

BELGIJA (a) Zakupodavecot (A) ostanuva sopstvenik na kompjuterot. Zakupodavecot moè da

go vrati predmetot na zakupot od ste~ajniot imot (izla~no pravo) ili moè da se sprotistavi na izvr{uvaweto vrz predmetot vo izvr{na postapka. Finansiskiot lizing e posebno reguliran so Kralskiot dekret od 10 noemvri 1967 godina. Spored ovie odredbi, finansiskiot lizing e ograni~en na oprema. Vremetraeweto na dogovorot mora da korespondira so procenetiot ìvoten vek na opremata. Ratata mora da gi amortizira kapitalnite tro{oci, a zakupecot mora da ima opcija (pravo na izbor) za steknuvawe na opremata po nejzinata rezidualna vrednost na krajot na lizingot. Opremata mora da bide ozna~ena so izvestuvawe na koe se naveduva deka predmetot e pod "finansiski lizing". Me|utoa, site zakonski odredbi se od administrativna priroda, vo smisla deka mora da bidat po~ituvani od strana na finansiskite institucii za da im bide dozvoleno da gi nudat svoite uslugi na javnosta vo toa svojstvo. Kasacioniot sud utvrdil deka faktot {to opremata ne bila ozna~ena od strana na zakupodavecot e nerelevanten, barem vo odnos na efektivnosta na negovite prava vo odnos na treti lica. Na sli~en na~in, poniskite sudovi utvrdile deka pra{aweto dali zakupodavecot e ovlastena institucija spored Kralskiot dekret od 10 noemvri 1967 godina e nerelevantno vo odnos na pra{aweto dali dogovorot e polnovaèn i dali sopstvenosta e efektivna vo odnos na tretite lica.

(b) Opcijata na zakupodavecot da ja stekne opremata po istekot na zakupniot

period na dogovorot se smeta za su{testven element na dogovorot za lizing, {to nego go

razlikuvaat od drugite dogovori, na primer od hire-purchase (posluga-kupuvawe). (v) Se veli deka sudovite se blagonakloni kon lizingot. Pravoto na zakupodavecot

spored finansiskiot lizing za vra}awe (izla~uvawe) na stvarta vo slu~aj na ste~ajna postapka na zakupecot bilo priznaeno u{te na po~etokot od strana na Kasacioniot sud vo 1981 godina, nezavisno od op{to neprijatelskiot stav vo odnos na fiducijarnite prenosi i faktot deka vo toa vreme seu{te ne bila priznaena klauzulata za zadrùvaweto na pravoto na sopstvenost. Fiducijarniot prenos na sopstvenosta seu{te ne e priznen, a

367

nadvore{nite efekti od drugite mehanizmi, kako hire purchase ili konsignacijata seu{te se nesigurni. Spored ~lenot 103 od Zakonot za ste~aj, stokite dadeni na konsignacija moè da bidat izla~eni od strana na sopstvenikot. Sudot ja ograni~il ovaa mo`nost na "vistinskite" konsignacii: aran`manite {to moàt da se smetaat za normalni transakcii vo konkretnata granka ili trgovska dejnost.

(g) Ste~ajot na zakupodavecot ne ja menuva pozicijata na zakupecot. PORTUGALIJA (a) Bidej}i kompjuterot bil kupen od strana na zakupodavecot od prodava~ot

(proizvoditelot) po nara~ka na klientot na kogo toj kompjuter mu se dava pod zakup, vakviot slu~aj se smeta za tipi~en slu~aj na finansiski lizing (locacao financeira). Zatoa, vo tekot na periodot na lizingot, liceto A }e se smeta za sopstvenik na kompjuterot. Liceto B nema da ima nikakvo stvarno pravo vrz kompjuterot, tuku samo pobaruvawe vo odnos na liceto A (~len 9(b) od DL 149/95 od 24 juni). Kako sopstvenik na predmetot na zakupot, liceto A }e bide za{titeno ako doveritelite na liceto B se obidat da izvr{at vrz kompjuterot vo izvr{na postapka. Ako liceto B otide vo ste~aj, dogovorot za lizing moè da bide raskinat od strana na liceto A (~len 18(b) od DL 149/95).

(b) Vo portugalskoto pravo, dogovorot za lizing sekoga{ mora da sodrì opcija

(pravo na izbor) da se kupi zakupenata stvar po nekoja prethodno utvrdena cena (~len 1 od

DL 149/95). Ve}e postoi presuda na Vrhovniot sud vo koja se naveduva deka klauzulata vo dogovorot za lizing so koja zakupecot se obvrzuva da ja kupi stvarta se smeta za ni{tovna.

(v) Prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ne e dozvolen vo portugalskoto

pravo. Na zalo`niot ili na razla~niot doveritel im e zabraneto da steknat sopstvenost vrz stvarta {to e predmet na obezbeduvaweto, bez sudska proda`ba (pacto comissorio, ~len

694 i 678 od Gra|anskiot zakonik). Vo slu~aj na povraten zakup (lease back), }e bide mo`no dogovorot za lizing da se koristi kako obezbeduvawe. Me|utoa, zakonot so koj se regulira

dogovorot za lizing (DL 149/95 od 24 juni) ne sodrì nikakvo pravilo za lease back. Na nego upatuvaat samo pravnite avtori. Ako lease back se koristi za da mu se dade obezbeduvawe na doveritelot, sosema e mo`no sudot toa da go tretira kako izmamna zaloga ili izmamno razla~no pravo i deka }e go podvede pod pravilata {to se primenuvaat na zalozite i razla~nite prava (~len 241 Gra|anski zakonik).

Upotrebata na dogovorot za lizing kako zamena za zadrùvaweto na sopstvenosta ne e mnogu voobi~aeno, zatoa {to za{titata {to mu se nudi na doveritelot spored klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta nema da bide poinakva.

(g) Vo ovoj slu~aj, po analogija so pravilata {to se primenuvaat na dogovorite za

lizing (~len 170 Zakon za ste~aj), insolventnosta na zakupodavecot ne moè da vlijae vrz pravata na zakupecot, pa zatoa toj }e moè da bara od ste~ajniot upravnik da go ispolni dogovorot.

368

[PANIJA (a) Liceto A ostanuva sopstvenik na kompjuterot i zatoa moè da go vr{i svoeto

pravo na sopstvenost vo odnos na neobezbedeniot doveritel na liceto B koj se obiduva da izvr{i vrz stokite na B.

Pravata na liceto A ne zavisat od nikakvi drugi preduslovi. Me|utoa, ako liceto A poseduva javen akt za transakcijata ili go registriral dogovorot za proda`ba, spored obrazecot za popolnuvawe vo Registerot za dvi`ni stvari, toga{ liceto A moè mnogu pobrzo da izvr{i vrz stokite {to se predmet na obezbeduvaweto. Ako dogovorot bil legaliziran so javen akt (~len 517.4 - 5 LEC) soodvetnata procedura e izvr{na tu`ba za

stoki (nepari~ni pobaruvawa) (~lenovi 699ff LEC). Ako od druga strana, dogovorot bil legaliziran spored obrazecot za popolnuvawe vo Registerot i bil registriran vo Registerot za dvi`ni stvari, toga{ soodvetnata procedura }e bide tu`ba vo usno ro~i{te vo skratena postapka (~len 250.11 LEC). Ako liceto B otide vo ste~aj, zakupenite stoki (lizing) nema da bidat opfateni so ste~ajniot imot i zatoa stokite }e bidat na raspolagawe na zakupecot, otkako dogovorot }e mu bide iznesen na sudijata. Ste~ajniot sudija }e go priznae pravoto na zakupecot i }e naloì izdvojuvawe (separacija ili izla~uvawe) na stokite od ste~ajniot imot.

(b) Lizingot sodrì opcija za kupuvawe na dvi`nite stvari {to se finansirani.

Toa nego go razlikuva od ~istiot zakup, kaj koj nema vgradeno opcija za kupuvawe na stokite {to se finansirani. Liceto B, pri vr{eweto na svojata opcija za kupuvawe }e stane sopstvenik na kompjuterot i ste~ajot na liceto A nema da vlijae vrz nego. Skoro i da ne treba da se spomenuva deka za da moè da ja vr{i ovaa opcija, toj mora da gi plati site lizing rati.

(v) Lizingot na dvi`ni stvari ne e najvoobi~aeniot tip na razla~no pravo {to se

koristi vo [panija. Rezerviraweto na sopstvenosta i zakonskite ograni~uvawa na prenosot se mnogu povoobi~aeni. Od mnogu generalna gledna to~ka, site tie i sluàt na ista ekonomska cel. Me|utoa, klauzulata za rezervirawe na sopstvenosta voobi~aeno se vnesuva vo dogovorot za proda`ba i mu dava na prodava~ot specifi~ni garancii vo pogled na prodadenite stoki, dodeka lizing operacijata vo osnova ima za cel finansirawe na trgovskite i industriskite pretprijatija. Iako celite moàt da bidat sli~ni, postojat i drugi va`ni razliki pome|u niv: (1) kaj rezervacijata na sopstvenosta doa|a do prenos na sopstveni~koto pravo, dodeka kaj dogovorot za lizing takov prenos nema; (2) lizing operaciite uìvaat izvesni dano~ni povolnosti, {to niv gi pravat poprivle~ni za potencijalnite potro{uva~i; (3) lizingot voobi~aeno se vr{i pome|u finansiska institucija i trgovec, samo-vraboteno lice ili profesionalec ili firma, no ne i pome|u privatni lica. Nakuso, finansiskite aspekti i dano~nite povolnosti go pravat dogovorot za lizing mnogu poprivle~en za kompaniite {to trguvaat so potro{uva~ki stoki ili so stoki ~ij "ìvoten vek" e kratkotraen. Ova sekako se vredni pri~ini {to moàt da pomognat da se objasni zo{to lizingot na dvi`nite stvari naj~esto se koristi za da se obezbedi steknuvaweto na nekoi stoki, kako na primer kompjuteri, ma{ini, vozila, kancelariska oprema itn.

(g) Ako finansiskata institucija A otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik moè da

pobara od liceto B da gi plati lizing ratite {to se vtasani pred ili vo momentot na poveduvaweto na ste~ajnata postapka vrz liceto A. Od druga strana, liceto B moè da gi vr{i svoite prava vo odnos na ste~ajniot imot za da ja zadrì svojata opcija za kupuvawe

369

na kompjuterot. Toa }e bide slu~aj ako vo dogovorot za lizing postoi odredba {to na zakupecot (B) da ja plati celata cena (lizing ratite plus opcija za kupuvawe) i podocna da go stekne kompjuterot.

Ste~ajniot upravnik ne moè da go raskine dogovorot za lizing so liceto B se dodeka B redovno gi upla}a svoite rati. So drugi zborovi, ste~ajot ne gi raskinuva dogovornite obvrski {to postojat pome|u zakupodavecot i zakupecot. Ako dogovorot za lizing bil sklu~en vo tekot na somnitelniot period, toj }e bide proglasen za ni{toven. Od druga strana, ako dogovorot za lizing bil dogovoren nadvor od somnitelniot period, toj }e bide polnovaèn i ste~ajniot upravnik mora da se soobrazi so negovite odredbi. Dol`nikot (B) moè da prodolì so pla}aweto na ratite se dodeka ne go otplati celiot dolg. Na krajot, toj }e ima pravo da ja vr{i svojata opcija za kupuvawe, ako saka.

ITALIJA (a) Fakti~kata sostojba na ovoj slu~aj e krajno voobi~aena vo Italija, iako taa

pred 1970 godina be{e re~isi nepoznata. Vo 1970 godina italijanskiot Gra|anski zakonik vgradi odredbi za regulacija na lizingot, a UNIDROIT Konvencijata za finansiskiot

lizing od 1988 godina vo Italija stapi vo sia na 1 maj 1995 godina, iako ne e relevantna za na{iot konkreten slu~aj. Zakupodavecot gi kupuva stokite od prodava~ot, a potoa gi dava pod zakup na zakupecot. Zakupodavecot, kompanija za lizing, e sopstvenik na stokite vo periodot vo koj tie se koristat od strana na zakupecot. Zakupninata (rentata), {to se utvrduva so dogovorot za lizing, ja odrazuva diskontinuiranata vrednost na stokite i finansiskite tro{oci na samata operacija. Vo dogovorenoto vreme, zakupecot ima opcija da gi kupi stokite ili da mu gi vrati na zakupodavecot.

Zakupodavecot e sopstvenik na stokite {to mu se iznajmeni na zakupecot. Zatoa, toj moè da gi bara tie stoki, ako dojde do obid vrz niv da izvr{i nekoj od doveritelite na liceto B vo izvr{na postapka, so obrazloènie deka e toj sopstvenik na tie stoki (izla~no pravo), odnosno deka tie ne mu pripa|aat na dol`nikot. ^lenot 619 od Zakonot za gra|anskata postapka go regulira sprotistavuvaweto na izvr{nata postapka. I pokraj faktot deka Gra|anskiot zakonik ne sodrì uslov vo vrska so formata za dogovorite za lizing, sli~na na ona za klauzulite za rezervacijata na sopstvenosta i nivnata polonova`nost vo odnos na treti lica (~len 1524 Gra|anski zakonik), pravoto na zakupodavecot }e bide za{titeno vo izvr{nata postapka samo ako toj moè da go dokaè postoeweto na dogovorot za lizing so dokumentirani dokazi so koi moè da se dokaè osnovot zo{to soodvetnite stoki se nao|aat vo delovnite prostorii na dol`nikot. Vakvite dokazi voobi~aeno }e se sostojat od pismen dokument so sigurna data {to i prethodi na zaplenata na stokite. Me|utoa, sudijata moè da go relaksira uslovot vo vrska so dokaùvaweto ako trgovskata dejnost ili profesijata na do`nikot ili na tretoto lice, samite po sebe objasnuvaat zo{to stokite {to mu pripa|aat na treto lice izvr{niot doveritel gi na{ol vo delovnite prostorii na trgovecot (ili vo negovata ku}a). ^lenot 621 od Zakonot za gra|anskata postapka gi utvrduva ovie pravila za dokaùvaweto kako iskluòci od op{tite pravila i izre~no zabranuva svedoci (kako dokazno sredstvo) ili izveduvawe prezumpcii vo vrska so pravata na tretite lica vrz stvarite {to se nao|aat vo delovnite prostorii ili vo ìveali{teto na do`nikot. Iako Zakonot za ste~aj ne sodrì sli~no pravilo, ovie isklu~oci od redovnite pravila za dokaùvaweto se primenuvaat i vo ste~ajnata postapka. Zatoa, pravoto na zakupecot vrz stokite dadeni na lizing }e bide za{titeno vo slu~aj na ste~aj, samo ako toj moè da dokaè dokumentirano so dokumenti so

370

sigurna data ili ako moè da go ubedi sudijata deka treba da se relaksira uslovot vo vrska so dokaùvaweto, zaradi trgovskata dejnost ili profesijata na insolventniot dol`nik.

Se vodi rasprava dali pravilata od Gra|anskiot zakonik za barawata za restitucija po raskinuvaweto na dogovorot za kupoproda`ba so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta moàt da se primenat i na dogovorite za lizing, ako ste~ajniot upravnik na zakupecot re{i da go raskine dogovorot za lizing, namesto da ja prodolì negovata va`nost.

Spored ~lenot 1526 od Gra|anskiot zakonik, ako proda`bata so zadrùvawe na sopstvenosta e raskinata zaradi neispolnuvawe na kupuva~ot, prodava~ot mora da gi vrati ratite {to gi primil, no ima pravo na pravi~na kompenzacija za upotrebata na stvarta i eventualen nadomest na {teta. Ako dogovorot predvidel deka uplatenite rati }e bidat zadràni od strana na prodava~ot kako obes{tetuvawe, zavisno od okolnostite na konkretniot slu~aj, sudijata moè da go namali iznosot na obes{tetuvaweto. Gra|anskiot zakonik naveduva deka istite pravila se primenuvaat i ako dogovorot e vo forma na

lizing (locazione od locatio) i ako vo nego se predviduva deka na krajot na dogovorniot period, sopstvenosta vrz stvarta }e premine na zakupecot kako rezultat na isplatata na dogovorenata renta (zakupnina). Ovaa odredba ne e usvoena za da gi regulira dogovorite za lizing kako onie vo na{iot konkreten slu~aj. No sepak nivnata mo`na primena na na{ata fakti~ka situacija mora da se ima predvid.

Pristapot do pra{aweto se razlikuva vo zavisnost od specifi~nata sodrìna na konkretniot dogovor. Osobeno, sekoga{ koga opcionata cena na krajot na dogovorniot period e zna~itelno poniska od rezidualnata vrednost na stokite i koga postojat osnovi da se izvede zaklu~okot deka vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot strankite imale namera so istekot na dogovorniot period stokite eventualno da bidat steknati od strana na zakupecot, pravnite avtori i sudskata praksa smetaat deka dominantna crta na takviot dogovor e klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta. Zatoa vo vakvi situacii po analogija se primenuvaat pravilata za proda`bite so zadrùvaweto na sopstvenosta (~len 1526 Gra|anski zakonik) i na dogovorite za lizing. Zatoa, ako se raskine dogovorot za lizing, zakupodavecot }e ima pravo da gi vrati pozajmenite stoki i da bara pravi~na kompenzacija za nivnoto koristewe od zakupecot. Me|utoa, zakupodavecot }e treba da mu gi vrati na ste~ajniot upravnik ratite {to gi primil od ste~ajniot dol`nik pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka.

Od druga strana, ako dogovorot za lizing bil sklu~en so cel da se finansira upotrebata na predmetot na lizingot od strana na zakupecot, a prenosot na sopstvenosta vrz zakupenite stoki na zakupecot e samo dale~na mo`nost, nezavisno od faktot {to na krajot na dogovorniot period zakupecot moè da ja vr{i opcijata za kupuvawe na stokite, posledicite od ste~ajot na zakupecot }e bidat poinakvi. Vo vakov slu~aj, zakupodavecot }e ima pravo da ja vrati stvarta {to bila dadena pod lizing. Zakupecot nema pravo na vra}awe na ratite {to gi platil do poveduvaweto na ste~ajnata postapka, ako tie rati se smetaat za kompenzacija za upotrebata na predmetot od strana na zakupecot, po analogija so ~len 1458 od Gra|anskiot zakonik, vo koj se naveduva deka raskinuvaweto na dogovorot za kontinuirano ispolnuvawe nema retroaktivno dejstvo vo odnos na ve}e napravenite ispolnuvawa.

Vo ovoj slu~aj, liceto A e sopstvenik na kompjuterot i zatoa moè da gi vr{i svoite stvarni prava vo odnos na site doveriteli na liceto B.

Vo slu~aj na insolventnost na liceto B, dominira stavot deka celosno se primenuva ~lenot 72 od Zakonot za ste~aj. Zatoa, ste~ajniot upravnik }e ima pravo da re{i dali da go ispolni dogovorot za lizing ili da go raskine.

371

(b) Kako {to vidovme spored delot (a), opcijata za kupuvawe vo polza na liceto B moè da bide relevantna, osobeno za da se konstruira nekoe odredeno tolkuvawe na voqata na strankite vo vrska so prenosot na sopstvenosta vo polza na zakupecot na krajot na dogovorniot period.

(v) Iako dogovorite za lizing ne se smetaat za ni{tovni ako se sklu~eni vo tekot

na redovnoto rabotewe, prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe se smeta za ni{toven i nevaè~ki spored postojnoto tolkuvawe na ~lenot 2744 od Gra|anskiot zakonik za

raskinatite dogovori (pactum commissorium). (g) Vidi go delot (g) od slu~ajot 10. HOLANDIJA

(a) Iako, vo strogata smisla na toj zbor nu`no ne mora da bide slu~aj, prakti~no zakupodavecot re~isi sekoga{ }e dokaè deka e sopstvenik na predmetot na lizingot. Zatoa }e se pretpostavi deka zakupodavecot e sopstvenik i vo na{iot konkreten slu~aj.

Dogovorot za lizing samiot po sebe ne e poseben dogovor reguliran so zadolìtelnite pravila na holandskoto pravo. Me|utoa, ovoj dogovor ponekoga{ moè da se klasificira ili kako dogovor za zakup, osobeno ako stanuva zbor za operativen lizing ili kako posluga - kupuvawe (hire-purchase), osobeno ako stanuva zbor za finansiski lizing. I dvata navedeni dogovori se predmet na specifi~ni odredbi vo holandskite zakoni. Treba da se vnimava vo procesot na klasifikacijata i da se vodi osobena smetka za konkretnata fakti~ka situacija.

Vo najgolemiot broj slu~ai na operativen lizing, zakupodavecot e "normalen" sopstvenik na predmetot na lizingot. Zatoa doveritelite na liceto B nema da moàt da izvr{at vrz toj predmet vo izvr{na postapka. Zakupecot nema nikakvo stvarno pravo vrz predmetot. Ako zakupecot B propu{ti da plati zaradi sopstvenata insolventnost,

zakupodavecot }e moè da go raskine dogovorot i da se potpre na rei vindicatio za da ja bara stvarta nazad.

Koga stanuva zbor za finansiski lizing, mo`no e zakupecot da ima stvarno-pravo vrz stvarta {to mu e dadena na lizing. Toa osobeno }e bide slu~aj koga dogovorot za lizing }e se klasifikuva kako hire purchase. Ovoj dogovor bara sopstvenosta vrz stvarta avtomatski da premine na dogovorniot kupuva~ B otkako toj }e gi plati site periodi~ni isplati. Ponekoga{ se veli deka vakviot dogovor se odnesuva na situacijata vo koja i prodava~ot i kupuva~ot se sopstvenici: zakupodavecot spored rezolutiven uslov, zakupecot spored suspenziven uslov.

Vo praksa, najgolemiot broj dogovori za lizing ne predviduvaat avtomatski prenos na sopstvenosta na krajot na dogovorniot period. Voobi~aeno, lizingot ne pretstavuva usloven prenos na sopstvenosta, tuku na zakupecot samo mu dava opcija (pravo na izbor) da ja kupi stvarta na krajot na dogovorniot period. Toa vo princip e pre~ka ovoj tip na dogovor da se smeta za hire purchase.

(b) Zakonikot go definira dogovorot za hire purchase kako dogovor spored koj

sopstvenosta avtomatski preminuva na kupuva~ot/zakupecot na krajot na dogovorniot

period po celosnata isplata (~len 7A:1576h Gra|anski zakonik). Toa obi~no podrazbira koristewe na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta i usloven prenos. Opcijata za

372

kupuvawe na stvarta, namesto avtomatski prenos zna~i deka na dogovorot ne moàt da se primenat pravilata za hire purchase. Me|utoa, na strankite nema da im se dozvoli da gi izbegnat ovie zadolìtelni pravila samo so vmetnuvaweto na klauzula deka sopstvenosta nema da premine avtomatski, tuku duri po pla}aweto na navedenata cena.

(v) Dogovorite za lizing vo razli~ni formi se mnogu voobi~aeni vo praksa. Duri i koga zakupodavecot su{testveno prezema uloga na fiducijaren sopstvenik,

toj ne se tretira kako imatel na razla~no pravo (in rem). Osobeno, za razlika od razla~niot ili zalo`niot doveritel, zakupodavecot ne e dolèn, nitu obvrzan da izvr{uva vrz stvarta preku javna proda`ba, nitu ima obvrska da gi vrati eventualnite realizacioni vi{oci. No situacijata moè da bide poinakva ako dogovorot se klasifikuva kako hire purchase.

Vo ovoj kontekst, treba da se ima predvid deka prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe samiot po sebe e zabranet so Gra|anskiot zakonik. Ovaa zabrana e osobeno relevantna vo slu~aite vo vrska so aran`manite na "proda`ba i lease-back". Me|utoa, Vrhovniot sud dosega ne utvrdil povredi na zakonskata zabrana. Po negovo mislewe, zabranata e su{testveno ograni~ena na spre~uvawe na strankite da kreiraat stvarni prava {to ne se onie priznaeni so zakonikot (naru{uvawe na numerus clausus). Bidej}i strankite nemale namera da gi ograni~at pravata na zakupodavecot kako sopstvenik na stvarta, na nitu eden na~in, takvata transakcija nema da se smeta za zabranet prenos.

(g) Efektite od ste~ajot na zakupodavecot }e zavisat od toa dali konkretniot

lizing e usloven prenos na sopstvenosta (kako kaj hire purchase ili kaj zadrùvaweto na sopstvenosta) ili ne. Ako toa e slu~aj, liceto B kako zakupec }e stane sopstvenik so suspenziven uslov, dodeka liceto A }e ima sopstvenost samo so rezolutiven uslov. Ste~ajniot upravnik na liceto A zatoa }e funkcionira samo kako usloven sopstvenik. Proda`bata izvr{ena od strana na ste~ajniot upravnik }e dovede do prenos na sopstvenosta pod istiot uslov. Tokmu zatoa, pozicijata na liceto B nema da bide zasegnata.

Koga dogovorot za lizing ne podrazbira usloven prenos, }e se smeta deka zakupodavecot go zadràl celosno pravoto na sopstvenost vrz stvarta. Pobaruvawata na

zakupecot se samo in personam (obligacii) i liceto B nema da ima nikakvo stvarno pravo. Od tie pri~ini, ste~ajniot upravnik na liceto A }e ja stekne stvarta oslobodena od site prava i liceto B vo princip e ostaveno so obi~no pobaruvawe vo ste~ajot kako ste~aen doveritel.

Se tvrdi deka ograni~eniot obem na sopstvenosta, to est obezbeduvaweto za dolgot, mora da ima posledici za sopstvenikot i zatoa i za negovite doveriteli. Osobeno, tretite lica steknuva~i treba da bidat obvrzani so dogovorot za lizing. So drugi zborovi, pobaruvawata na zakupecot treba da imaat stepen na droit de suite.

ANGLIJA (a) Ova e ednostavna transakcija vo angliskoto pravo. Kako sopstvenik na

kompjuterot, liceto A moè da gi istakne svoite stvarni prava vo ste~ajnata postapka na liceto B. Od liceto A ne se bara da go registrira sopstveni~koto pravo.

(b) Ako liceto B ima opcija za kupuvawe, toga{ dogovorot e hire purchase. Vo izvesna merka, angliskite pravila za hire purchase ja tretiraat opcijata kako stvar vo

373

imotot so sopstvena egzistencija i prava. Osven ako dogovorot ne ja isklu~uva taa mo`nost, ste~ajniot upravnik na liceto B moè da prezeme ~ekori za ispolnuvawe na dogovorot, {to toj nema da moè da go napravi ako vrednosta na kompjuterot ja nadminuva vrednosta (iznosot) na preostanatite rati.

Razlikata vo angliskoto pravo pome|u izvornata hire purchase (kaj koja postoi opcija za kupuvawe) i uslovnata proda`ba (kaj koja sopstvenosta avtomatski preminuva na krajot na planot na pla}awe na ratite) voop{to ne e va`na za celite na ste~ajnata postapka, no e va`na za pravoto na raspolagawe na poslugoprima~ot/kupuva~.

Poslugoprima~ot ima pravo na raspolagawe samo vo odnos na motornite vozila (Del III

Hire Purchase Act, 1964), dodeka uslovniot kupuva~ kaj transakciite {to ne se potro{uva~ki

(Zakon za proda`ba na stoki 1979, ~len 25) ima pravo na raspolagawe vo odnos na site vidovi stoki.

(v) Ovoj vid transakcija e voobi~aen: toj ima nekoi smetkovodstveni prednosti. Taa

ne e nitu polesna, nitu pote{ka od konvencionanite obezbeduvawa, osven {to kaj lizingot

i hire purchase ne se bara nikakva registracija. (g) Ako liceto A odi vo ste~aj (liquidation - ste~ajna postapka za kompanii), toga{

kako {to razgleduvavme prethodno, toa samoto po sebe ne zna~i raskinuvawe na dogovorot. Ste~ajniot upravnik (liquidator) na liceto A moè da izbere ispolnuvawe na dogovorot, ako smeta deka toa e profitabilno. Vo poinakov slu~aj, liquidator (ste~ajniot upravnik) }e go raskine dogovorot. Posledica od toa e {to liceto B se pretvora vo neobezbeden doveritel vo ste~ajnata postapka (liquidation) na liceto A.

IRSKA (a) Odgovorite dadeni vo vrska so slu~ajot 10, vo osnova se primenuvaat i ovde.

Klu~noto pra{awe e dali stanuva zbor za realen lizing na kompjuterot i prima facie, ova pra{awe mora da ima potvrden odgovor, bez ogled na faktot {to liceto A, finansiska institucija, samata po sebe nema nekoja direktna ekonomska potreba od kompjuter. Finansiskiot lizing e sosema voobi~aen i ve}e dobro vospostavena forma na delovno finansirawe. Nitu prirodata na stokite, kakvi {to se kompjuterite, nitu faktot deka transakcijata e tro-strana ne bara nekoja posebna analiza vo sporedba so ona {to e kaàno vo slu~ajot 10. Seu{te se primenuvaat tamu navedenite principi.

(b)Faktot deka liceto B ima opcija da kupi kompjuter na krajot na dogovorniot

period su{testveno ne vlijae vrz analizata ili "izvornosta" na transakcijata. Fakti~ki, dogovorot "hire-purchase" spored koj se iznajmuvaat potro{uva~ki stoki za opredelen vremenski period, a na krajot na toj period najmuva~ot ima pravo na kupuvawe, tradicionalno e osnovniot metod na finansirawe na potro{uva~ite vo Irska. Opcijata za kupuvawe ~esto moè da se vr{i za bezna~aen pari~en iznos {to se dodava na iznosot na poslednata rata. Kako ekonomska su{tina, potro{uva~ot pla}a "polna" cena za stvarta vo tekot na dogovorniot period na naemot, iako pravnata teorija e poinakva.

(v) Te{ko moè da se izvede nekoja generalizacija vo vrska so ova pra{awe, no vo

osnova irskite sudovi so simpatii gledaat i na razla~nite prava i na finansiskiot lizing. Dvete formi na transakcii se sosema voobi~aeni i te{ko moè da se kaè deka

374

ima nekoi razliki vo toa kako sudovite postapuvaat po razli~nite predmeti. Finansiskiot lizing i hire purchase transakciite ne treba da se registriraat.

(g) Vo osnova, liceto B moè da go prodolì dogovorot vo slu~aj na ste~aj na

liceto A. Me|utoa, ako dogovorot e nesoodvetno optovaruva~ki (onerozen) za liceto A,

toga{ ste~ajniot upravnik na A (liquidator) moè da go raskine i vo takov slu~aj liceto B }e treba da go prijavi svoeto pobaruvawe vo ste~ajnata postapka vrz imotot na A

(liquidation). Toj }e bide neobezbeden obi~en ste~aen doveritel ~ie pobaruvawe e barawe za nadomest na {teta nastanata zaradi raskinuvaweto na dogovorot. Pravoto za raskinuvawe na dogovorot vo ste~ajnata postapka ima za cel brzo i efikasno zavr{uvawe na postapkata.

[KOTSKA (a) Liceto A e sopstvenik na kompjuterot. Postoi polnovaèn dogovor za proda`ba

pome|u liceto S, orginalniot sopstvenik i liceto A i ni{to ne go spre~uva preminot na sopstvenosta. Isporakata ne e neophodna.

(b) Primerot {to e naveden e o~igleden "finansiski lizing" Kaj "hire-purchase" aran`manot e sli~en, osven {to liceto B ima pravo da go stekne sopstveni~koto pravo od liceto A. Kaj hire purchase dogovorot moè da se tvrdi deka dogovorot pome|u licata S i A ne e izvoren dogovor za proda`ba i deka sopstvenosta ne moè da premine bez isporaka. Me|utoa, (moèbi nelogi~no) se prifa}a deka kaj hire purchase orginalnata proda`ba pretstavuva polnovaèn dogovor za proda`ba reguliran so Zakonot za proda`ba na stoki od 1979 godina. Hire purchase aran`manite ne mora da se registriraat.

(v) Lizingot i hire purchase {iroko se koristat za steknuvawe dvi`ni stvari. Ako liceto B e fizi~ko lice {to ne e trgovec, na nego se primenuvaat nekoi povolnosti.

(g) Spored common law. spored rimskiot obrazec, dogovorot za lizing nema stvarno

pravni efekti. Za nedvi`nostite praviloto e izmeneto so zakon vo 1449 godina, vo koj se predviduva deka zakupot (lizingot) na nedvi`nost e stvarno pravo. Na vakov na~in, kaj lizingot na nedvi`nost, zakupecot e za{titen od ste~ajot (insolventnosta) na

sopstvenikot. No ova pravilo nikoga{ ne bilo pro{ireno na dvi`nite stvari. Common

law praviloto (to est rimskoto pravilo) seu{te se primenuva. Taka ako liceto A otide vo ste~aj, ste~ajniot upravnik na A }e moè da go zeme nazad kompjuterot i da go prodade. Toa go ostava liceto B samo so barawe za nadomest na {teta vo odnos na ste~ajniot upravnik, no sekako toa barawe nema da bide plateno vo celost.

JU@NA AFRIKA (a) Ovoj slu~aj ni opi{uva tipi~na transakcija na finansiski lizing. Klientot

(B) go izbira kompjuterot od prodava~ot (S) i bara od finansiskata kompanija (A) da go kupi kompjuterot od prodava~ot i da mu go prenese vladenieto spored dogovor za zakup (lizing). Dogovorot za lizing moè da se tolkuva ili kako ednostaven dogovor za lizing

375

ili kako hire-purchase dogovor. Vo sekoj slu~aj, liceto A ostanuva sopstvenik na kompjuterot. Bidej}i finansiskiot lizing ne e reguliran so zakon vo Ju`na Afrika, pravata na liceto A nema da zavisat od nekoi dopolnitelni uslovi.

(b) Ako klientot ima opcija za kupuvawe na kompjuterot na krajot na dogovorniot

period, toa se smeta za silen faktor pri tolkuvaweto na dogovorot kako ednostaven lizing, a ne kako hire-purchase.

(v) Kako {to e ve}e navedeno, finansiskiot lizing moè da se tolkuva i kako hire

purchase dogovor pome|u finansiskata kompanija (A) i klientot (B), pri {to finansiskata kompanija (A) ja zadrùva sopstvenosta vrz kompjuterot. Silna indikacija za toa e ako dogovorot sodrì klauzula za prenos na sopstvenosta vrz kompjuterot na klientot (B) na krajot na "ìvotniot vek" na kompjuterot. Bidej}i liceto A ja zadrùva sopstvenosta i spored dvete konstrukcii, priodot na sudovite kon lizingot i kon razla~nite prava vo forma na zadrùvawe na sopstvenosta e podednakvo povolen za liceto A. Edinstvenata

razlika bi se sostoela vo toa {to kaj hire purchase dogovorot, sopstvenosta na liceto A (hire-purchaser-seller) vrz kompjuterot, soglasno ~len 84 od Zakonot za ste~aj }e bide

zameneta so razla~no pravo (premol~na hipoteka, tacit hypothec) vo negova polza. (g) Koga kompjuterot }e mu bide ispora~an na licetoB, ste~ajot na finansiskata

institucija (A) nema da go zasegne dogovorot za lizing, ako ste~ajniot upravnik go izvesti zakupecot (B) deka ima namera da se pridrùva do dogovorot. Op{to zemeno, ste~ajot na liceto A nema drug efekt osven {to go stava ste~ajniot upravnik na mestoto na dol`nikot, i ne zna~i raskinuvawe na postojnite obvrski, nitu pridodavawe na novi, nitu zabrzuvaj}i go periodot na ispolnuvawe za nekoja od dogovornite strani. Ste~ajniot upravnik na primer }e bide obvrzan ako dogovorot za lizing sodrì opcija za obnovuvawe na dogovorot: toj nema da moè da go prinudi liceto B da go vrati kompjuterot se dodeka liceto B redovno gi pla}a svoite rati. Bidej}i ste~ajniot upravnik ima sopstvenost vrz kompjuterot, toj nego moè da go prodade na treto lice. No takviot kupuva~ stapuva na mestoto na ste~ajniot upravnik i mora da mu dozvoli na liceto B da go zadrì vladenieto pod istite uslovi kako koga ste~ajniot upravnik bi izbral da go zadrì dogovorot. Ako ste~ajniot upravnik re{i da go raskine dogovorot za lizing i za toa na soodveten na~in go izvesti zakupecot, ste~ajot }e ima prednost pred lizingot i ste~ajniot upravnik }e go bara kompjuterot nazad vo polza na ste~ajnite doveriteli na liceto A. Zakupecot toga{ }e ima samo pobaruvawe za povreda na dogovorot vo odnos na ste~ajniot imot

DANSKA (a) Spored normalniot dogovor za lizing, liceto A, zakupodavec, moè da ja bara

sopstvenosta vrz stokite od doveritelite na liceto B, zakupecot. Pravoto na zakupodavecot ne zavisi od nekoi natamo{ni uslovi, osven od dogovorot za lizing. Ako liceto B otide vo ste~aj i ne ja plati ratata, liceto A moè da go raskine dogovorot. Raskinuvaweto na dogovornite obligacii obi~no na liceto A mu dava pravo da ja bara razlikata pome|u iznosot na preostanatite rati do krajot na dogovorniot period, diskontirani do raskinuvaweto na dogovorot i vrednosta na stvarta.

376

(b) Ako liceto B ima opcija da go kupi kompjuterot na krajot na dogovorniot period, dogovorot moè da se smeta za dogovor za proda`ba so klauzula za rezervacija na sopstvenosta. No vo praksa re{enieto nema da se razlikuva od ona navedeno vo delot (a).

(v) Vo Danska, ne moè da se kaè deka finansiskiot lizing e preferiran vo odnos

na drugite razla~ni prava. Moè da se kaè deka ako bankata dade zaem za finansirawe na kupuvaweto na opremata, taa verojatno }e krira tovar (razla~no pravo) vrz kupenata stvar ili vrz nekoj drug imot na dol`nikot. No ako liceto B saka da dobie kredit od drug izvor, toj pove}e }e saka opremata da ja finansira od lizing kompanija i vo takov slu~aj tie }e sklu~at dogovor za finansiski lizing. Proda`bata so rezervacija na sopstvenosta ne e mnogu voobi~aena vo trgovskite odnosi.

Moè da se kaè deka priodot na zakonodavecot i na sudovite vo odnos na lizingot e popovolen otkolku vo odnos na razla~nite prava. Me|utoa, lizingot moè da nosi izvesni dano~ni prednosti.

(g) Ako liceto A otide vo ste~aj, ste~ajniot imot mora da gi po~ituva uslovite

predvideni so dogovorot za lizing. Bidej}i vo realnosta dogovorot e nekoj vid na dogovor za zaem, ste~ajniot imot nema pravo da go raskinuva dogovort pred istekot na dogovorniot period. (Vakvoto pravo e priznaeno vo odnos na nekoi dolgoro~ni dogovori spored ~lenot 61 od Zakonot za ste~aj).

[VEDSKA (a) Finansiskata kompanija, A e sopstvenik na kompjuterot, zatoa {to liceto A ne

ja prenelo sopstvenosta na liceto B bez rezervacija na pravoto ili bez pravo na raskinuvawe na dogovorot. Se ~ini deka vo na{iot slu~aj nema ni klauzula so koja se predviduva deka liceto B avtomatski }e stane sopstvenik na kompjuterot so pla}aweto na site rati. Vo vakov slu~aj, transakcijata }e se smeta za kupoproda`ba, no najverojatno }e bide vklu~ena i klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta i liceto A seu{te }e ima stvarno pravo, osven ako ne mu dozovli na liceto V da raspolaga so kompjuterot pred celosnata isplata. Voop{to ne e va`no dali lizingot korespondira so o~ekuvaniot korisen vek na kompjuterot. Rezerviraweto na sopstvenosta }e bide polnova`no, duri i koga periodot za ratite soodvetstvuva na o~ekuvaniot ìvoten vek na stokite, pod uslov kupuva~ot da nema pravo da raspolaga so niv pred celosnata isplata na cenata. Bidej}i kompjuterot nikoga{ ne mu pripa|al na liceto B, ne se bara publicitet. Bidej}i ne postojat propisi za lizingot na dvi`ni stvari i ne postojat op{ti odredbi vo Zakonot za ste~aj, nitu pak sudska praksa vo vrska so toa, ne e jasno dali klauzulata so koja se predviduva deka zakupodavecot moè da go raskine dogovorot vo slu~aj na ste~aj na zakupecot }e se smeta za polnova`na, duri i koga ste~ajniot upravnik bara ispolnuvawe na dogovorot.

(b) Ako liceto B ima opcija da go kupi kompjuterot na krajot na dogovorniot

period, ne postoi somnenie deka do toga{ liceto A e sopstvenik na toj kompjuter i ima pravo na separacija (izla~no pravo), koga opcijata bara liceto B pri vr{eweto na pravoto na izbor vedna{ da plati pred voop{to da moè da stekne pravo na raspolagawe so kompjuterot. Ako liceto B ima pravo da ja vr{i opcijata vo okolnosti vo koi pla}aweto e odloèno, no bez ogled na toa toj ima pravo na raspolagawe so stvarta, moè

377

da se tvrdi deka politikata {to stoi zad pravilata za rezervacija na sopstvenosta bara liceto A da nema ius separationis (duri i vo periodot pred vr{eweto na opcijata). Me|utoa,

kako {to e navedeno prethodno, vlastodavecot kaj dogovorot za komision ima ius

separationis spored ~len 53 od Zakonot za komisionoto zastapuvawe, duri i koga komisionerot moè da gi kupi stokite za sebe. Zakonot mol~i vo vrska so pra{aweto na odloèno pla}awe i me|uvremenata zabrana za raspolagawe (vidi slu~aj 7(v)). Vo vakvi okolnosti, steknuvaweto na zastapnikot moè da bide obi~no raskinuvawe na dogovorot. Ne postoi presedan na Vrhovniot sud, no moè da se pretpostavi deka o~ekuvawata vo trgovskiot ìvot i faktot deka stokite seu{te ne se preneseni go razlikuva ovoj slu~aj od perfektuiranite prenosi so ni{tovna klauzula za rezervacija na sopstvenosta. Vo

podgotvitelnite raboti pri donesuvaweto na propisite za hire purchase, vr{eweto na opcijata za kupuvawe (barem ne generalno) ne se smetala za rabota {to kako svoja posledica ima transformacija na dogovorot vo dogovor za kupoproda`ba.

(v) Finansiskiot lizing, kaj koj finansiskata kompanija stoi pome|u prodava~ot i

korisnikot na stokite, ~esto se koristi namesto proda`ba so rezervacija na sopstvenosta. Objasnuvaweto za ova delumno moè da se najde vo privatnoto pravo, zaradi toa {to nekoi zadolìtelni pravila vo propisite za hire purchase ne se primenuvaat (barem ne direktno) na lizingot, a delumno i zaradi dano~ni pri~ini.

(g) Ako zakupodavecot A otide vo ste~aj, tradicionalnata to~ka na otstapuvawe,

bazirana na Trgovskiot zakonik od 1734 godina e deka zakupecot B nema za{tita vo odnos na ste~ajnite doveriteli, {to na ste~ajniot upravnik na liceto A mu dava pravo da go raskine dogovorot i da go ostavi zakupecot so ne-prioritetno pobaruvawe za nadomest na {teta. Me|utoa, ne postoi presedan na Vrhovniot sud {to bi go potvrdil ova po 1905 godina (so isklu~ok na eden slu~aj vo vrska so kratkoro~en opertiven lizing od 1975 godina). Vo literaturata golem broj avtori tvrdat deka zakupecot kaj finansiskiot lizing treba da bide za{titen od raskinuvawe na dogovorot, zatoa {to lizingot moè da ima golemo zna~ewe za nego i zatoa {to dogovorot za lizing obi~no }e ia ista vrednost za doveritelite kako i samite stoki {to se predmet na lizingot. Mo`no e deka zakupecot kaj finansiskiot lizing }e bide za{titen od raskinuvawe so presuda na Vrhovniot sud, no sudot moè da izbere da go so~eka re{enieto na zakonodavecot vo vrska so toa pra{awe. Ako zakupecot ima pravo na izbor za kupuvawe (call option), postojat i dopolnitelni argumenti deka toj bi trebalo da bide za{titen od rskinuvawe na dogovorot. Ovaa situacija e sli~na na situacijata vo koja liceto A nudi na proda`ba nekoi stoki na liceto B i na liceto B mu go prenesuva vladenieto vrz tie stoki, a liceto B moè da ja prifati ponudata so dejstvo i protiv ste~ajnite doveriteli na liceto A. Moè da se povle~e i paralela so obvrzuva~kiot dogovor za hire purchase, kaj koj moè da se bara ispolnuvawe od kupuva~ot i pokraj ste~ajnata postapka vrz prodava~ot.

FINSKA (a) Zakupodavecot koj go kupil kompjuterot {to treba da se dade pod lizing na

negoviot klient ("indirekten lizing") e za{titen vo odnos na drugite doveriteli na zakupecot. Zakupodavecot se smeta za sopstvenik na kompjuterot.

378

(b) Zakupodavecot e za{titen vo odnos na drugite doveriteli, duri i koga zakupecot ima opcija za kupuvawe na kompjuterot. Najva`nata posledica na opcijata za kupuvawe bi bila deka vo nekoi slu~ai moè da se smeta deka postoi primena na pravilata vo vrska so proda`bata na rati (na otplata na rati), osobeno koga kupovnata cena na krajot na dogovorniot period }e bide sutestveno pomala od realnata vrednost na stvarta vo toj moment. Bidej}i postojniot slu~aj se odnesuva na lizing za o~ekuvaniot ìvoten vek na kompjuterot, prili~no e verojatno deka nema da dojde do primena na Zakonot za proda`ba na rati (laki osamaksukaupasta - lag om avbetalningskop). Duri i da dojde do primena na ovoj zakon, liceto A }e bide za{titeno vo odnos na doveritelite na liceto B. Doveritelite na B moàt da izvr{at vrz kompjuterot, no liceto A }e uìva najdobar prioritet vrz prihodite ostvareni od realizacijata na stvarta.

(v) Zadrùvaweto na sopstvenosta e voobi~aena alternativa na lizingot. Od aspekt

na prodava~ot ili finansierot, lizingot e malku popovolen vo sporedba so zadrùvaweto na sopstvenosta, zatoa {to na dogovorite za lizing ne se primenuvaat odredbite od Zakonot za proda`ba na rati. Ovoj zakon sodrì zadolìtelni odredbi so koi se {titi kupuva~ot, osobeno koga toj }e go prekr{i dogovorot. Na sli~en na~in, odredbite od

Zakonot za za{tita na potro{uva~ite (kuluttajansuojalaki/ konsumentskyddslag), so koi se {titi potro{uva~ot kaj proda`bite na kredit moàt da se izbegnat ako namesto zadrùvaweto na sopstvenosta, se koristi dogovorot za lizing. Vo praksa, dogovornite uslovi vo vrska so povredata na dogovorot za finansiski lizing deneska se voobi~aeno mnogu sli~ni so soodvetnite odredbi od zakonite za za{tita na potro{uva~ite i od zakonot za proda`ba na rati.

(g) Se do neodamna seu{te ne be{e jasno dali zakupecot e za{titen vo odnos na

doveritelite na zakupodavecot. Analogijata so proda`bata na rati moè da pretstavuva osnova na argumentot za za{tita na zakupecot. Od druga strana, postoi drevna norma spored koja proda`bata na stvarta dadena na lizing zna~i "povreda" na dogovorot za lizing. Nekoi avtori smetaat deka ovaa norma seu{te se primenuva koga stanuva zbor za lizingot na dvi`ni stvari, iako taa ve}e mnogu dolgo vreme ne se primenuva kaj lizingot na nedvi`nosti. Finskiot Vrhoven sud duri neodamna, so tesno mnozinstvo, go prifati ova tolkuvawe.

SPOREDBENI ZABELE[KI Del (a) Vo site jurisdikcii vakvite dogovori se smetaat za polnova`ni dogovori za lizing

i voobi~aeno se koristat za finansirawe na opremata. Kaj site pravni sistemi, zakupodavecot ostanuva sopstvenik na kompjuterot i }e moè da go vr{i svoeto sopstveni~ko rpavo ako zakupecot otide vo ste~aj ili ako vo izvr{na postapka nekoj od negovite doveriteli se obide da izvr{i vrz kompjuterot.

Me|utoa, nekoi jurisdikcii baraat pove}e od polnovaèn dogovor pome|u licata A i B. Na primer, vo Grcija i Francija dogovorite za lizing mora da bidat registrirani, inaku sopstvenosta na zakupodavecot vrz stokite nema da moè da se istaknuva vo odnos na treti lica. Vo Grcija i Francija, registraicjata isto taka go spre~uva bona fide

steknuvaweto na stvarta. Vo Italija pravilata za rezervacijata na sopstveni~koto pravo

379

delumno se pro{ireni i na dogovorite za lizing. Zatoa, zakupodavecot nema da moè da go istaknuva svoeto sopstveni~ko pravo vrz stokite vo odnos na treti lica, ako dogovorot ne

e vo pismena forma i ako nema "sigurna data" (data certa) pred poveduvaweto na ste~ajnata ili izvr{nata postapka. Drugi sredstva za dokaùvawe deka dogovorot e dogovor za lizing i deka zakupodavecot i natamu e sopstvenik na stvarta ne se prifa}aat od strana na sudovite. Vo Belgija, lizing kompaniite mora da po~ituvaat odreden broj uslovi pri sklu~uvaweto i ispolnuvaweto na dogovorite za lizing, kako na primer ozna~uvawe na stokite. No nepo~ituvaweto na ovie odredbi ne vodi kon ni{tovnost nitu na dogovorot, nitu na pravata na zakupodavecot vrz stokite. Pravilata imaat samo administrativna priroda: kompaniite {to nema da gi po~ituvaat moàt da go izgubat svoeto pravo da vr{at lizing dejnost.

Del (b) Ako finansiskiot lizing e reguliran so zakon, toga{ zakonot voobi~aeno sodrì

odredba deka zakupecot mora da dobie pravo na izbor (opcija) za kupuvawe na stokite pri istekot na dogovorniot period na lizingot. Toa e slu~aj vo gr~koto, portugalskoto, francuskoto i {panskoto pravo. Ako finansiskiot lizing ne e reguliran so zakon, normalna delovna praksa e vakvata opcija da bide vgradena vo polza na zakupecot (Germanija, Italija, Ju`na Afrika, [vedska).

Mnogu ~esto, pra{aweto dali strankite vgradile opcija za kupuvawe ili dali sopstvenosta avtomatski preminuva na zakupecot so istekot na dogovorniot period }e bidat relevantni za karakterizacijata i klasifikacijata na dogovorot. Spored holandskoto, {vedskoto i finskoto pravo, klauzulata so koja sopstvenosta avtomatski se prenesuva na zakupecot dogovorot go ozna~uva kako hire purchase, kaj koj vo izvesna merka i zakupodavecot i zakupecot se smetaat za sopstvenici vrz stvarta: prviot spored rezolutiven uslov, vtoriot spored suspenziven uslov. Drugite jurisdikcii opcijata za kupuvawe ja smetaat za su{testven element na dogovorot za lizing. Toa ne e slu~aj samo vo gr~koto, portgalskoto, francuskoto i {panskoto pravo, kade {to kupovnata opcija zakupecot ja steknuva ex lege (po sila na zakon), tuku vaì i vo Belgija i Ju`na Afrika. Od druga strana, postojat odreden broj pravni sistemi {to imaat sprotiven stav, deka opcijata za kupuvawe na stokite go pretvora dogovorot vo dogovor za hire purchase (Anglija, Irska, [kotska) ili go dobliùva do dogovorite za proda`ba so otplata na cenata na rati so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta (Italija, Danska, [vedska, Finska) pod uslov cenata da bide zna~itelno pomala od rezidualnata vrednost (amortiziranata vrednost) na stokite. Spored nordiskite sistemi, vakvata klasifikacija moè da vodi kon te{kotii ako zakupecot ima pravo na preproda`ba na stokite pred celosnata isplata na cenata (vidi go {vedskiot izve{taj za slu~ajot i slu~ajot 4). Vo poinakov slu~aj, se ~ini deka

nema nekoi prakti~ni razliki ako dogovorot se smeta za hire purchase (vidi Anglija, Irska i [kotska). Vo nekoi zakonodavstva preciznata priroda na dogovorot isto taka moè da ima posledici vrz primenlivosta na propisite za potro{uva~ite, osobeno na propisite so

koi se implementiraat direktivite na EU za potro{uva~kite krediti.

380

Del (v) Finansiskiot lizing, osobeno proda`bata i lease back transakciite o~igledno

moàt da ja imaat istata ekonomska funkcija {to ja imaat i obezbedenite zaemi. Vo jurisdikciite {to gi zabranuvaat ili gi ograni~uvaat nevladetelskite razla~ni prava ili gi podveduvaat na uslovi kako registracija, moàt da se pojavat pra{awa povrzani so konzistentnosta na pravniot sistem ako dogovorite za lizing se tretiraat na popovolen na~in. Vo Portugalija i Italija na primer, kade {to prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe se smeta za ni{toven, dogovorite za lizing treba da se razlikuvaat od takvite ni{tovni transakcii, a i tie samite moè da bidat ni{tovni ako sudovite

utvrdat deka aranmanot proda`ba i lease back pretstavuva maskiran prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Od druga strana, avstriskoto pravo se ~ini deka ne gleda nikakvi problemi celosno da gi priznae dogovorite za lizing, iako prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe go smeta za nepolnovaèn. Belgiskoto pravo gi namali, iako ne gi otstrani svoite prethodni nekonzistentnosti celosno prinavaj}i ja polnova`nosta na klauzulite za zadrùvawe na sopstvenosta, vklu~uvaj}i gi i okolnostite na ste~aj na kupuva~ot. No kako {to naveduva belgiskiot izve{taj, toa i natamu go tretira lizingot mnogu popovolno vo sporedba so razla~nite prava vrz dvi`nite stvari. Istoto vaì i za holandskoto pravo, {to gi priznava proda`nite i lease back transakcii i pokraj izre~nata zabrana na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Ova povtorno ni demonstrira deka holandskite sudovi se ~ini deka ovaa zabrana ne ja zemaat mnogu seriozno. Vo angliskoto i irskoto pravo isto taka, lizingot se tretira popovolno vo sporedba so kreiraweto tovari (charge), {to vo nekoi okolnosti baraat registracija. Bez ogled na toa, se ~ini deka ne postoi jasna linija na podelbata pome|u dvata tipa transakcii.

Del (g) Mnozinstvoto jurisdikcii (Francija, Italija, Holandija, Anglija, Irska,

[kotska, Ju`na Afrika, Finska i Germanija, taa so izvesni isklu~oci) gi primenuvaat voobi~aenite pravila za dogovorite {to seu{te ne se ispolneti vo celost: ste~ajniot upravnik moè da re{i dali da go zadrì dogovorot ili ne. Odlukata }e bide donesena soglasno interesite na ste~ajnite doveriteli. Zakupecot ne uìva nekoja osobena za{tita, nitu ima nekoe stvarno pravo {to moè da go istakne vo odnos na ste~ajniot upravnik. Ako ste~ajniot upravnik go raskine dogovorot, zakupecot }e treba da ja vrati stokata i }e bide obi~en ste~aen doveritel so barawe za nadomest na {teta. Drugite jurisdikcii imaat sprotiven stav: tie ne mu dozvoluvaat na ste~ajniot upravnik na zakupodavecot da go raskine dogovorot, barem se dodeka zakupecot ne docni so pla}aweto na ratite. Toa e pravilo vo Grcija, Avstrija, Portugalija, Belgija, [panija i Danska. Vo [vedska, ovoj stav dominira vo pravnata literatura, no nema presedan na Vrhovniot sud vo vrska so toa.

Te{ko moè da se vidi nekoj obrazec vo ovaa podelba. Distinkcijata ja sledi voobi~aenata podelba na pravnite familii, so Germanija na edna strana i Grcija i Avstrija na druga, Francija i Italija razli~ni od Portugalija, Belgija i [panija, pa duri i Finska prifatila poinakvo re{enie od Danska i [vedska. Isto taka se ~ini deka re{enieto ne zavisi od toa dali jurisdikcijata utvrdila poseben zakonski reìm za dogovorite za lizing (sporedi gi Francija so Grcija ili Portugalija).

381

SLUÂJ 15: ZADOL@EN TRGOVEC GO PRODAVA SVOETO PRETPRIJATIE NA

BRAT MU

(odgovornost na kupuva~ot na pretprijatieto za prethodno postojnite dolgovi - actio Pauliana)

Liceto A e trgovec poedinec i vodi pretprijatie. Bankata B mu pozajmuva pari na

liceto A. Zaemot ne e obezbeden. Na 1 juli, liceto A propu{ta da ja plati vtasanata rata na kreditot. Na 1 septemvri, liceto B izvr{uva vrz imotot na pretprijatieto. Se pokaùva deka celiot toj imot na po~etokot na juli mu bil prodaden na bratot na liceto A, liceto C. Me|utoa, liceto A prodolìlo da go vodi pretprijatieto. No realno bila platena kupovnata cena za pretprijatieto i taa bila pravi~na pazarna cena.

PRA[AWA:

(a) Dali liceto B seu{te moè da izvr{i vrz imotot na pretprijatieto? (b) Dali liceto B moè da ja poni{ti kupoproda`bata pome|u licata A i C?

(v) Dali odgovorite na (a) i (b) }e bidat poinakvi ako platenata cena bila daleku pod pravi~nata pazarna cena za pretprijatieto?

RASPRAVA GERMANIJA (a) Spored ~len 25 od germanskiot Trgovski zakonik, kupuva~ot na pretprijatieto

odgovara za prethodnite dolgovi na toa pretprijatie, ako pretprijatieto prodolì da raboti pod istoto ime (firma). Ovaa odgovornost moè da se isklu~i so dogovor pome|u strankite vo kupoproda`bata. Ova isklu~uvawe na odgovornosta }e bide polnova`no vo odnos na treti lica (to est vo odnos na porane{nite doveriteli) pod uslov dogovorot da e deponiran vo trgovskiot register i objaven ili doveritelite da bile individualno izvesteni za toa (~len 25 stav 2 Trgovski zakonik). Klu~niot uslov za da se pojavi ovaa odgovornost spored ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik e kontinuiranoto koristewe na starata firma, iako za ovaa cel pomalite izmeni na firmata }e bidat ignorirani.

Ako vo konkretniot slu~aj, liceto C prodolì da go koristi prethodnoto ime na pretprijatieto, toa zaedno so liceto A }e bide solidarno odgovorno za site dolgovi {to liceto A prethodno gi napravil vo vodeweto na toa pretprijatie. Toa }e go opfati i kreditot {to mu bil daden na liceto B, ako zaemot bil daden na pretprijatieto.

Odgovornosta na liceto C ne e ograni~ena na plafonot utvrden so vrednosta na kupenoto pretprijatie. Liceto B moè da izvr{uva vrz imotot {to se koristi za pretprijatieto,

kako i vrz imotot na liceto C, pod uslov da dobie presuda protiv liceto C. Presudata protiv liceto A, {to liceto B ja dobilo pred liceto C da go stekne pretprijatieto na A,

382

moè da bide izmeneta za da bide izvr{na i vo odnos na liceto C spored zabrzana postapka (~len 729 stav 2, 727 zakon za procesna postapka). Me|utoa, ako liceto C ne prodolì da go koristi imeto na pretprijatieto, ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik ne se primenuva. Koga stanuva zbor za primenlivosta na ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik, voop{to ne va`no koj

go vodi pretprijatieto, liceto A ili C. Isto taka voop{to ne e vaèn iznosot {to e platen za pretprijatieto.

(b) Pokraj mo`nosta za odgovornost na kupuva~ot, {to ja razgleduvavme pogore,

liceto B isto taka moè da bara poni{tuvawe na dogovorot pome|u A i C soglasno ~len 3

stav 2 od Zakonot za poni{tuvawe na transakciite (AnfG). Soglasno ovaa odredba, doveritelot moè da gi poni{ti dogovorite {to dol`nikot gi sklu~il so bliski rodnini (bliskite rodnini ili povrzanite lica se nabroeni vo ~lenot 138 od Zakonot za ste~aj), ako takvite dogovori go imaat o{tetuvaweto na doveritelite za svoja direktna cel. Dogovorot ne moè da se poni{ti ako bil sklu~en pred pove}e od dve godini pred momentot vo koj se bara poni{tuvaweto ili ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, drugata stranka (C) ne znaela za namerata na dol`nikot (A) za o{tetuvawe na svoite doveriteli.

Liceto C kako brat na A e tesno povrzano lice, soglasno ~len 3 stav 1 od AnfG (~len 138 od Zakonot za ste~aj). Bidej}i dogovorot pome|u A i C e sklu~en pred samo dva meseci,

tu`bata nema da bide zastarena (~len 3 stav 1 AnfG). Liceto B treba samo da dokaè deka dogovorot im nanesuva {teta na doveritelite na liceto A. Liceto C e dol`no da dokaùva deka ne znaelo za taa namera.

Iako tu`bata spored ~len 3 stav 2 AnfG nema da bide mo`na ako liceto C ne e blizok rodnina na A ili ako izminale pove}e od dve godini od transakcijata, sepak moè

da se bara poni{tuvawe soglasno ~lenot 3 stav 1 AnfG. Ovde rokot na zastarenost iznesuva deset godini i povtorno liceto A moralo da dejstvuva so namera za o{tetuvawe na negovite doveriteli. No spored ovaa odredba liceto B e toa {to treba da dokaùva deka drugata dogovorna strana (C) znaela za taa namera.

(v) Abnormalno niskata cena moè da ima dokazna vrednost koga se dokaùva

namerata na liceto B za o{tetuvawe na doveritelite i deka drugata stranka znaela za toa. AVSTRIJA (a) Liceto C odgovara za dolgovite na liceto A vrz osnova na ~lenot 1409 od

avstriskiot Gra|anski zakonik. Spored ~lenot 1409 od Gra|anskiot zakonik steknuva~ot na pretprijatieto ili na celiot imot na liceto odgovara za dolgovite na toa pretprijatie ili na toa lice. Ovaa odgovornost gi opfa}a samo onie dolgovi za koi steknuva~ot znael ili trebalo da znae vo momentot na prenesuvaweto na pretprijatieto ili na imotot na nego. Ova e li~na (personalna) odgovornost, {to ne e ograni~ena na pretprijatieto ili imotot (neograni~ena odgovornost). Me|utoa, odgovornosta e ograni~ena na vrednosta na

steknatoto pretprijatie ili imot. Dol`nikot (A) ostanuva odgovoren, bez ogled na odgovornosta na steknuva~ot.

Ako liceto C prodolì da ja koristi firmata na pretprijatieto, toa isto taka }e bide odgovorno zaradi ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik. Spored ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik liceto koe ja prezema kontrolata vrz pretprijatieto odgovara za negovite obvrski, ako steknuva~ot prodolì da go koristi prethodnoto ime na pretprijatieto.

383

Ovaa odgovornost moè da bide isklu~ena dogovorno pome|u prenesuva~ot i steknuva~ot, pod uslov ovoj dogovor da bide javen so registracija vo Registerot na trgovskite dru{tva.

(b) Mo`no e proda`bata na pretprijatieto na liceto A da se smeta za izmamna

transakcija na {teta na doveritelite. Vo takov slu~aj, liceto B }e moè da ja poni{ti

transakcijata soglasno ~len 2(a) AnfO (Zakon za poni{tuvawe na transakciite), pod uslov liceto A da imalo namera za izmama na svoite doveriteli.

(v) Ako cenata e abnormalno niska, moè da se primeni ~lenot 2(b) AnfO. GRCIJA (a) Ako imotot bil prodaden i prenesen na liceto C, liceto B moè da izvr{i vrz

imotot {to ne e vo sopstvenost na dol`nikot, soglasno ~lenot 479 od Gra|anskiot zakonik. Spored ovoj ~len, liceto C e odgovorno vo odnos na liceto B za obvrskite na A {to go tovarat negovoto pretprijatie ili imot, do merkata na vrednosta na imotot {to dogovorno mu bila prenesena na liceto C, zatoa {to stanuva zbor za celina na pretprijatieto ili imotot na dol`nikot. Sporno e dali noviot sopstvenik odgovara cum

viribus ili pro viribus. Odredbata {to za svoja cel ima za{tita na doveritelite podleì na ostri kritiki, zatoa {to moè preterano da go optovari noviot sopstvenik. Vo ovoj slu~aj

na ex lege kumulativna prezumpcija, znaeweto ili svesnosta na liceto C za dolgovite na liceto A ne pretstavuva uslov. Sosema e dovolno steknuva~ot da znael za faktot deka preneseniot imot pretstavuva se {to imal prenesuva~ot.

(b) Transakciite moàt da bidat poni{teni kako simulirani transakcii (~len 138

Gra|anski zakonik). Spored dominantniot stav vo jurisdikciite i kaj pravnite avtori, ako priema~ot na simuliranata izjava ne e svesen za simulacijata (mentalna rezervacija), pravniot akt e polnovaèn (~len 139 Gra|anski zakonik). No ako liceto C bilo svesno za simulacijata na izjavata na A, prenosot na sopstvenosta e ni{toven i liceto B moè da izvr{i vrz imotot. Otu|uvaweto moè da se osporuva spored ~lenovite 939-946 Gra|anski

zakonik, actio Pauliana od romejskoto pravo, ako: (1) otu|uvaweto dovelo do insolventnost na dol`nikot (to est do nesposobnost da gi isplati svoite doveriteli); (2) toa bilo

napraveno so namera za o{tetuvawe na doveritelite; (3) steknuva~ot bil svesen za negovata namera. Tu`bata za osporuvawe na otu|uvaweto mora da bide podnesena vo rok od pet godini od otu|uvaweto. Besplatnite raspolagawa moàt da bidat osporeni i bez

znaewe na stranata na steknuva~ot (~len 942 Gra|anski zakonik). Vakvoto znaewe (svest) isto taka }e bide prezumirano, ako stanuva zbor za onerozno otu|uvawe, ako tretoto lice e

bra~en drugar na dol`nikot ili blizok rodnina definiran so zakon (~len 941 stav 2 Gra|anski zakonik). Bidej}i liceto C e brat na liceto A, znaeweto (svesta) se prezumira (soborliva prezumpcija) vo rok od edna godina od otu|uvaweto. Efektite na tu`bata za osporuvawe na transakcijata se ograni~eni na strankite vo tu`bata. Tretite lica, na koi im bila prenesena nekoja stvar od imotot (pretprijatieto) se dol`ni da izvr{at restavracija na status quo ante. Nejasnosta na odredbata dovede do golem broj teoriski

sporovi vo vrska so nejzinoto zna~ewe. Ako otu|uvaweto e uspe{no osporeno, liceto C iako treto lice, ne moè da se protivi na izvr{uvaweto vrz imotot (~len 936 stav 3

KPolD).

384

(v) Abnormalno niskata cena moè ednostavno da ja dokaè simuliranata priroda na transakcijata (~len 138 Gra|anski zakonik) ili faktot deka otu|uvaweto {to ja predizvikalo insolventnosta na liceto A bilo izvr{eno so namera za o{tetuvawe na doveritelite (~len 939 Gra|anski zakonik). Tovarot na dokaùvaweto o~igledno }e bide mnogu polesen koga platenata cena e abnormalno niska.

FRANCIJA (a) Koga imotot }e mu bide prenesen na treto lice, liceto B ne moè da izvr{i vrz

toj imot, osven ako ne uspee da go poni{ti prenosot pred sud vrz osnova na posebna tu`ba, actio Pauliana (action Paulienne).

(b) Ovaa tu`ba e definirana so ~lenot 1167 od Gra|anskiot zakonik. Taa

obezbeduva mehanizam za za{tita na doveritelite protiv izmamnite napori na dol`nikot da go namali svojot imot prenesuvaj}i go imotot na treti lica. Toa e gra|anski praven lek paralelen na krivi~noto delo izmamno podgotvuvawe na ste~aj (laèn ste~aj). Actio

Pauliana ja podnesuva doveritelot protiv tretoto lice koe imalo polza od izmamata na dol`nikot. Tuìtelot mora da dokaè deka pretrpel li~na i direktna {teta od transakcijata. Sudskata praksa gi razvila slednive uslovi:

(1) Tuìtelot mora da dokaè deka bezuspe{no se obidel da go naplati svoeto pobaruvawe ili da iznudi ispolnuvawe na obvrskata direktno od dol`nikot.

(2) Ako dolgot se sostoi od pari~no pobaruvawe, iznosot mora da bide opredelen ili opredeliv, a pobaruvaweto izvr{no.

(3) Izmamata morala da se slu~i po nastanuvaweto na pobaruvaweto (dolgot). Ako dolgot e dogovoren, dogovorot mora da ima data.

(4) Tuìtelot mora da dokaè deka negovata zaguba direktno proizlegla od izmamnata transakcija. Ako prenesenata stvar ve}e e predmet na obezbeduvawe (tovar), ne postoi {teta, zatoa {to doveritelot vo sekoj slu~aj nema da moè da izvr{i vrz taa stvar.

(5) Ne e neophodno dol`nikot da imal namera da go o{teti doveritelot; sosema e dovolno toj da ima realno znaewe (svest) za {tetata ili zagubata predizvikana so negoviot akt, to est namaluvaweto na negoviot imot.

Kone~no, doveritelot koj ja podnel ovaa tu`ba go pravi toa vo svoja polza. Taka ako tu`bata bide uspe{na, doveritelite nemaat korist generalno. Ako sudskata presuda ja poni{tila transakcijata (dogovorot) i naloìla povtoren prenos na imotot toj imot (stvari) nema da dojdat vo imotot na orginalniot dol`nik, kade {to moàt da bidat predmet na izvr{na ili ste~ajna postapka. Toj imot (stvar) preminuva direktno na doveritelot koj imal uspe{na tu`ba, za da se namiri negovoto pobaruvawe.

(v) Vo princip, actio Pauliana }e bide uspe{na samo ako izmamnata transakcija

dovela do namaluvawe na imotot na dol`nikot. Ovoj uslov nema da postoi ako bila platena normalna cena za stvarta na dol`nikot. Me|utoa, ovoj kriterium e tolkuvan na prili~no {irok na~in od strana na sudovite. Duri i koga proda`nata cena bila pazarna, proda`bata seu{te moè da bide proglasena za ni{tovna ako taa dovela do proda`ba na imotot i negova zamena so imot {to polesno moè da se krie i zatskrie, kako pari, sekako pod uslov toa da bilo storeno so namera za o{tetuvawe na doveritelite. Tretoto lice moralo da znae za o{tetuvaweto {to transakcijata }e go predizvika na doveritelite.

385

Actio Pauliana bila poddràna vo okolnosti vo koi dol`nikot dobil udeli (akcii) vo trgovsko dru{tvo, a toj za toa dal nekoj del od svojot imot so {to predizivkal {teta na svoite doveriteli. Me|utoa, doveritelot mora da dokaè deka drugite akcioneri znaele za insolventnosta na nivniot ~len.

Vo na{iot konkreten slu~aj, ako liceto B moè da dokaè deka licata A i C

(bratot na A) znaele deka proda`bata na imotot }e predizvika {teta na liceto B (a toa sekako bilo taka, zatoa {to proda`bata se slu~ila kuso vreme po docneweto so pla}awata), proda`bata moè da se proglasi za ni{tovna od strana na sudot, a imotot na pretprijatieto }e se upotrebi za isklu~iva korist na liceto B. Faktot deka cenata platena za pretprijatieto bila pravi~na nema da promeni ni{to, se dodeka liceto B moè da dokaè deka uplatenite pari ve}e ne se vo racete na liceto A dostapni za isplata na negoviot zaem (to est deka is~eznale).

Sosema prirodno, koga platenata cena e abnormalno niska, mnogu polesno moè da se dokaè deka imalo izmama kaj dol`nikot i deka tretoto lice znaelo za nea. Me|utoa, niskata cena ne e re{ava~ka samata po sebe. Niskata cena moè na primer da bide opravdana zaradi semejnite odnosi na strankite. Se dodeka transakcijata e prenos za nadomest, (to est ne e besplatno raspolagawe) doveritelot mora da dokaè deka tretoto lice znaelo za izmamata.

BELGIJA (a) Spored op{tiot princip od ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik, doveritelot

moè da pretpostavi deka dol`nikot e sopstvenik na imotot {to e vo negovo vladenie. Zatoa, doveritelite moàt da izvr{at vrz stokite {to }e bidat najdeni vo vladenie na nivniot dol`nik bez da dokaùvaat deka dol`nikot e sopstvenik na tie stvari.

(b) Izvr{uvaweto moè da bide osporeno od strana na liceto C preku rei vindicatio

(~len 1514 Zakon za sudovi). Dali ovaa tu`ba }e bide uspe{na e sporno. Iako prenosot na sopstvenosta vo princip e polnovaèn od denot na dogovorot pome|u strankite, bez potreba od isporaka, tretite lica so konfliktni prava moàt da baraat za{tita spored principot od ~lenot 2279 od Gra|anskiot zakonik, koga prodava~ot ostanuva vo vladenie so stokite (vidi belgiski izve{taj, slu~aj 1). Vo dadenite okolnosti, doveritelite moàt da tvrdat deka principot na za{tita na sovesnite treti lica ne moè da bide osporen so dogovor, {to sosema jasno ne e normalna trgovska transakcija. Koga celta na proda`bata e povreda na pravata na doveritelite, dogovorot isto taka moè da bide osporen so actio

Pauliana (vidi belgiski izve{taj, slu~aj 11). (v) Cenata {to e platena sekako e relevantna za utvrduvaweto na izvornosta na

transakcijata. Istoto se odnesuva na realnosta na pla}awata. Ako postoi nesigurnost vo vrska so toa dali pla}aweto bilo realno izvr{eno ili ako platenata cena e pod normalnata pazarna cena, doveritelite dopolnitelno moàt da tvrdat deka dogovorot pome|u A i C e "simulirana" transakcija, {to moè da bide poni{tena od treti lica vrz

osnova na ~len 1321 od Gra|anskiot zakonik. Ako moè da se utvrdi deka celta na strankite bila da mu se ovozmoì na liceto A da izbega od svoite doveriteli, proda`bata

moè da se poni{ti so actio Pauliana (~len 1167 Gra|anski zakonik). Vo takvi okolnosti, plateniot iznos ne e vaèn.

386

PORTUGALIJA

(a) Liceto A go prenelo svoeto pretprijatie na svojot brat C. Zatoa liceto B ne moè da izvr{i vrz pretprijatieto, zatoa {to toa sega se smeta za sopstvenost na liceto C. Ako liceto B izvr{i vrz negovoto pretprijatie, liceto C moè da se sprotistavi na

izvr{uvaweto so embargos de terceiro postapka. (b) Edinstveniot na~in so koj liceto B moè da bara poni{tuvawe na dogovorot

pome|u A i C e tu`bata za poni{tuvawe ili actio Pauliana. Fakti~ki, ako liceto B dokaè deka dogovorot pome|u A i C e maska (izmama),

sklu~en so namera da se izmamat doveritelite, liceto B }e ima pravo da go poni{ti zaradi simulacija (~len 240 Gra|anski zakonik). Ovaa tu`ba, ako sudot ja prifati, vodi

kon poni{tuvawe na prenosot od A na C (~len 605 Gra|anski zakonik). Me|utoa, za da bide uspe{na, liceto B mora da dokaè deka proda`bata bila izmamna i deka i dvete stranki imale namera za izmama na doveritelite na liceto A, {to vo dadenite okolnosti moè da bide te{ko za dokaùvawe.

Osven tu`bata za poni{tuvawe, ako liceto B dokaè deka proda`bata e izvedena so namera da se izmamat doveritelite i deka liceto A nema drug imot vrz koj moè da se

izvr{i, toj ima pravo na actio Pauliana (~len 610 Gra|anski zakonik) zaradi izmama na doveritelite (fraus creditorum). Kako {to e navedeno vo varijacijata na slu~ajot 11, ovaa

tu`ba, ako bide uspe{na, }e go prinudi liceto C na doveritelot koj ja podnel tu`bata da mu go prenese imotot (stvarta) {to ja steknal od dol`nikot (ili nejzinata pari~na vrednost). Taa natamu dozvoluva, doveritelot da izvr{i vrz toj imot za da ja realizira taa

obligacija (~len 616 Gra|anski zakonik). Me|utoa, bidej}i proda`bata e onerozen prenos, liceto B treba da dokaè pred sudot deka liceto C znaelo (bilo svesno) za {tetata {to im

bila predizvikana na doveritelite na liceto A (~len 612 Gra|anski zakonik). No toa bi moèlo da bide te{ko ako stanuva zbor za slu~aj kako na{iot.

(v) Faktot deka uplatenata cena e daleku pod pazarnata cena ne ja menuva analizata

vo delot (a). Vo vrska so delot (b) edinstvenata razlika }e bide {to sudot }e pretpostavi (prezumira), vrz osnova na fakti~kata sostojba, deka i kaj dvete strani imalo namera za izmama na doveritelite na liceto A, {to mu olesnuva na liceto B da ja dobie tu`bata.

[PANIJA (a) Liceto B ne moè da izvr{i vrz imotot na pretprijatieto, zatoa {to liceto C e

negoviot nov sopstvenik. (b) Liceto B moè da ja poni{ti proda`bata, no samo ako iznese dokazi deka

stanuvalo zbor za izmamen dogovor pome|u licata A i C, naso~en kon zagrozuvawe na pravata na A za naplata na svoeto pobaruvawe. Spored ~lenot 1111 od Gra|anskiot zakonik i STS od 28 noemvri 1997 godina, treba da bidat ispolneti slednive uslovi: (1) deka dolgot

postoi i deka e zakonit; (2) deka stokite mu bile ispora~ani (preneseni) na liceto C; i (3) deka imalo namerna izmama od strana na prodava~ot (A) i kupuva~ot (C). Ovie preduslovi gi procenuva sudijata. Vo na{iot konkreten slu~aj, faktot deka liceto A seu{te go vodi

387

pretprijatieto i deka kupuva~ot e negov brat moè da se smeta za indirekten dokaz za namerata za izmama. Drug klu~en element vo dokaùvaweto e dali liceto A moè da

dokaè deka ja upotrebil uplatata na liceto C za da gi plati svoite dolgovi vo odnos na drugite doveriteli, a ne na liceto B ili fakti~ki tvrdi deka nema ve}e pari od uplatata na C i deka ne moè da mu plati na liceto B.

Actio Pauliana (accion Pauliana ili revocatoria) e regulirana so ~lenot 1111 od Gra|anskiot zakonik. Doveritelite, otkako se obidele da izvr{at vrz stokite na nivniot dol`nik i utvrdile deka tie is~eznale ili deka ne se adekvatn za namiruvaweto na nivnite pobaruvawa, moàt da gi osporat site akti na dol`nikot izvr{eni so cel da se namali ili potro{i imotot so cel da se o{tetat nivnite prava na namiruvawe.

Actio Pauliana e tu`ba protiv lice. Taa ne e naso~ena kon konkretna stvar na dol`nikot, tuku ako bide uspe{na ima dejstvo na otpovik (poni{tuvawe) na aktite ili dogovorite na dol`nikot so koi bila namalena negovata kreditna pozicija vo odnos na negovite doveriteli. Vakvite akti na dol`nikot se smetaat za nezakonski, ako bile izvr{eni za izmama na doveritelite (~len 1297 i 1111 Gra|anski zakonik). Od edna strana,

~lenot 1297 od Gra|anskiot zakonik prezumira deka dogovorot e izmamen ako: (1) dol`nikot raspolagal so svojot imot bez da primi pla}awe (besplatno raspolagawe); ili (2) dol`nikot, iako raspolagal so svojot imot za nadomest, imal prethodna sudska zabrana za raspolagawe. Od druga strana, ~lenot 1292 od Gra|anskiot zakonik utvrduva deka isplatite izvr{eni od strana na dol`nikot za vreme na insolventnosta, vrz koi ne moè da se izvr{i vo vremeto na uplatata, moàt da se poni{tat.

Za da moè doveritelot da podnese actio Pauliana, toj nu`no mora da dokaè: (1) deka negovoto pobaruvawe vo odnos na dol`nikot nastanalo od dogovor sklu~en pred denot na izmamniot akt ili izmamniot dogovor; (2) deka stanuva zbor za akt ili dogovor koj e zakonski polnovaèn, deka e soglasen so formalnite i materijalnite uslovi predvideni so zakonite za nivnata polnova`nost; i (3) deka pobaruvaweto e vtasano.

Doveritelot moè da podnese actio Pauliana za da go poni{ti sekoj akt (tovar, razla~no pravo, otkaùvawe od prava itn.) ili dogovor so koj potencijalno se namaluva

finansiskata sposobnost na dol`nikot za namiruvawe na negovite dolgovi. Actio Pauliana

moè da dovede i do delumno poni{tuvawe. Toa zna~i poni{tuvawe do merkata neophodna za da se izbegnat zagubite ili {tetite {to bi gi pretrpel doveritelot zaradi aktot ili dogovorot na dol`nikot.

Doveritelot ili negovite naslednici vo izvr{nata postapka moàt da podnesat actio Pauliana vo rok od ~etiri godini, po~nuvaj}i od denot na izmamnoto raspolagawe. Suspenzijata (prekinot) ili podocne`noto prodolùvawe na toj rok ne e dozovleno (~len 1299 Gra|anski zakonik). Doveritelot treba da bide zasegnat so aktot ili raspolagaweto na dol`nikot, to est mora da postoi pri~insko-posledi~na vrska pome|u aktot na dol`nikot i {tetata za doveritelot. Me|utoa, ne e neophodno dol`nikot da bide proglasen za insolventen za da moè da se podnese actio Pauliana. Sosema e dovolno ako dol`nikot so aktot ili dogovorot im nanel {teta na pravata za namiruvawe na konkretniot doveritel. Toa se procenuva so odmeruvawe dali moèlo razumno da se pretpostvi vo vremeto na aktot ili dogovorot deka vo momentot na vtasanosta na pobaruvaweto na doveritelot, toj nema da moè da najde dovolni sredstva vo svojot imot za nivnoto namiruvawe.

Doveritelot ne mora da prezentira dokazi za namerata na dol`nikot za izmama. Bidej}i namerata e subjektiven element i zatoa i te{ka za dokaùvawe, }e bide sosema dovolno ako doveritelot prezentira dokazi deka dol`nikot znael za mo`nata zaguba ili {teta {to moè da mu ja nanese na svojot doveritel so svoeto izmamno odnesuvawe. Ova znaewe (svest) moè da stane poo~igledno od aktite na dol`nikot izvr{eni po

388

nastanuvaweto na dolgot; no ako dol`nikot raspolagal so imotot vo polza na treto lice, pred nastanuvaweto na pravoto na doveritelot vo vrska so kreditot, toj doveritel moè da

podnese actio Pauliana samo ako prezentira jasni dokazi deka prethodnoto raspolagawe na imotot bilo prethodno planirano so cel da se popre~i idniot doveritel da gi namiri svoite pobaruvawa.

(v) Spored Gra|anskiot zakonik, faktot deka cenata e daleku pod pravi~nata

pazarna cena nema da ja promeni polnova`nosta na transakcijata pome|u licata A i C, pa zatoa taa transakcija }e opstoi. I pokraj toa, toj fakt moè da se upotrebi kako indirekten dokaz za namerata za izmama. Spored ~lenot 321 od CDCC edinstveniot isklu~ok }e bide slu~ajot vo koj stvarta e nedvi`nost (a proda`bata ne se regulira so trgovskoto pravo), koga liceto A moè da pobara poni{tuvawe na negoviot dogovor so liceto A od strana na sudot, ako cenata platena od strana na liceto C e pomala od

polovinata od pravi~nata pazarna cena. Bez ogled na ova, ~lenot 322 CDCC nema da mu dade na liceto B pravo na tu`ba za raskinuvawe na dogovorot pome|u A i C, duri i koga iznosot

{to go platilo liceto C na A e pomal od polovinata od pravi~nata pazarna vrednost. No i pokraj toa, faktot deka iznosot platen od C na A bil pomal od polovinata od pravi~nata pazarna vrednost na stvarta moè da se upotrebi kako indirekten dokaz za utvrduvaweto dali postoela izmama ili ne.

ITALIJA (a) Dali moè da se sprovede izvr{na postapka vrz imotot {to bil prodaden na

kupuva~, a ostanal vo delovnite prostorii na prodava~ot, generalno zavisi od pravilata so koi se reguliraat pravnite posledici na prenosot na imotot vo odnos na doveritelite. Uslovot za data certa (sigurna data) spomenat vo slu~ajot 3 e samo edno takvo pravilo. Drugite pravila se odnesuvaat na pobaruvawata, dvi`nite stvari i nedvi`nostite {to podleàt na registracija. Site tie se sodràni vo ~lenot 2914 od Gra|anskiot zakonik. Vo vrska so dvi`nite stvari {to se nao|aat vo prostoriite na dol`nikot, proda`bata ne e polnova`na vo odnos na doveritelite vo izvr{na postapka, ako ne e dokaàna so akt {to ima sigurna data pred izvr{nata postapka. Proda`bata na dvi`nite i nedvi`nite stvari {to podleàt na registracija }e bide polnova`na vo odnos na doveritelite samo ako e registrirana vo relevantniot javen register pred izvr{uvaweto. Cesijata na pobaruvawata mora da bide soop{tena na debitor cessus (izvestuvawe) ili prifatena od negova strana, so akt so sigurna data pred izvr{uvaweto, osven vo slu~aj na cesija na faktor ili vo slu~aj na cesija regulirana so posebni zakoni.

No ovde nie nemame rabota so proda`ba na poedine~en predmet, {to e karakteristi~no za trgovskata aktivnost, tuku so proda`ba na celoto funkcionalno pretprijatie (going concern ili azienda). Vo takov slu~aj, se primenuvaat posebni pravila. Proda`bata na funkcionalnoto pretprijatie mora da bide dokumentirana vo pismena forma ili so notarski akt ili so pi{an dokument so notarizirani potpisi, ako takvite formalnosti se propi{ani za proda`bata na stvarite {to se sostaven del od funkcionalnoto pretprijatie. Notarskiot akt ili dokumentot so notarizirani potpisi se bara za registracijata na dogovorot vo trgovskiot register vo rok od 30 dena od denot na sklu~uvaweto (~len 1556 Gra|anski zakonik, izmenet so Zakon od 12 avgust 1993 godina,

broj 310, ~len 6). ^lenot 2560 od Gra|anskiot zakonik utvrduva deka kupuva~ot na funkcionalnoto pretprijatie }e bide odgovoren za dolgovite na prodava~ot pred

389

proda`bata, ako tie se povrzani so pretprijatieto, pod uslov da se evidentirani so anotacii vo trgovskite knigi {to sekoj pretpriema~ zakonski e obvrzan da gi vodi. ^lenot 2560 od Gra|anskiot zakonik isto taka propi{uva deka prodava~ot e solidarno odgovoren so kupuva~ot pred doveritelite za pobaruvawata nastanati pred proda`bata, osven ako doveritelite ne se soglasat deka za tie pobaruvawa }e odgovara samo kupuva~ot.

Zatoa vo na{iot konkreten slu~aj, liceto B moè da izvr{i vrz delovniot imot na liceto C (kako i vrz drugiot imot na liceto C).

(b) Sosema nastrana od pravoto da prodolì so izvr{uvaweto vrz osnova na ~lenot 2560 od Gra|anskiot zakonik, liceto B moè da se obide da ja poni{ti proda`bata so actio

Pauliana spored ~lenot 2901 od Gra|anskiot zakonik, spomenata vo Varijacijata na slu~ajot 11. Ako ovaa tu`ba bide uspe{na, proda`bata iako polnova`na pome|u strankite, nema da proizveduva pravno dejstvo vo odnos na doveritelot, koj toga{ moè da prodolì so izvr{uvaweto. Vo na{iot konkreten slu~aj, sosema e verojatno deka }e bidat ispolenti uslovite za actio Pauliana. Prodava~ot verojatno e svesen za {tetata {to moè da ja predizvika proda`bata vrz pravata na doveritelot, ako se ima predvid vremeto na transakcijata. Ako se pretpostavi deka bratot na dol`nikot e blizok so nego, isto taka verojatno moè da se pretpostavi deka i toj znael deka proda`bata e {tetna za doveritelite. Toa {to cenata bila pravi~na moè da upatuva na poinakov zaklu~ok. No sudskata praksa i pravnite avtori smetaat deka zamenata na imotot so pari moè da bide {tetna za doveritelite, osobeno ako parite is~eznale ili bile potro{eni ili investirani od strana na dol`nikot vo imot bez nekoja objektivna vrednost.

(v) Ako proda`nata cena e abnormalno mala, se prezumira deka dvete stranki imale

namera za o{tetuvawe na doveritelite. Zatoa mnogu e poverojatno deka actio Pauliana }e bide uspe{na.

HOLANDIJA (a) Osnovniot princip e deka doveritelite moàt da se namiruvaat samo od imotot

na nivniot dol`nik. Zatoa, po prenosot na sopstvenosta na svojot brat C, imotot na pretprijatieto vo princip e nadvor od dofatot na doveritelite na liceto A. Faktot deka liceto A prodolìlo da go vodi pretprijatieto e sosema nebiten za ovaa cel.

Isklu~okot od ovoj princip e deka transakcijata moè da bide poni{tena kako izmamna za doveritelite ili kako transakcija so koja se favorizira nekoj od niv: actio

Pauliana. Ako bide poni{tena, se smeta deka imotot nikoga{ ne izlegol od sopstvenost na dol`nikot i toa im ovozmoùva na doveritelite na liceto A da izvr{at vrz imotot.

(b) Pogore se navedeni uslovite za uspe{nosta na tu`bata za poni{tuvawe (slu~aj

11). Ako pretpostavime deka liceto A go sklu~ilo dogovorot bez za toa da ima nekoja obvrska {to proizleguva od zakon ili dogovor, toga{ ostanuva pra{aweto dali

transakcijata so bratot C dovela do o{tetuvawe na doveritelot B i dali licata A i C

znaele ili trebalo da znaat deka }e nastapi taa {teta (zaguba). Vo vrska so vtoroto pra{awe postoi soborliva prezumpcija deka do`nikot i steknuva~ot bile svesni za toa ako se bliski rodnini ili ~lenovi na semejstvoto do tret stepen. Vo vrska so pra{aweto za {tetata (zagubata), transakcijata moè da predizvika {teta, duri i koga bila za

390

pravi~na cena ili vrednost. Ako dol`nikot podocna ja stavil taa vrednost nadvor od dofatot na negovite doveriteli, toa moè da zna~i {teta za celite na actio Pauliana.

(v) Transakcijata sklu~ena pod cena }e predizvika direktna {teta za drugite

doveriteli na liceto A, sprotivno na transakcijata so pravi~na cena. Transakcijata so o~igledno potcenata vrednost vodi kon prezumpcija za vzaemnoto znaewe (svest) za {tetata kaj dol`nikot i kaj steknuva~ot. Vo na{iot konkreten slu~aj, toa nema da vodi kon nikakvi bitni razliki. Faktot {to sopstvenosta vrz pretprijatieto bila prenesena

na bratot na liceto A (C) vodi kon istata prezumpcija. ANGLIJA (a) Ve}e gi razgleduvavme ograni~uvawata na izvr{uvaweto vrz imotot {to ne e vo

sopstvenost na dol`nikot (slu~aj 2). Ni{to vo ovoj slu~aj ne vlijae vrz generalnite

pravila vo vrska so mo`nosta sudskiot slu`benik (bailiff) da izvr{i presuda. (b) Vo angliskoto pravo, ne postoi dobra pri~ina za poni{tuvawe na proda`bata.

Za razlika od SAD i najgolemiot broj kanadski common law jurisdikcii, angliskoto pravo nikoga{ nemalo odredba za poni{tuvawe na proda`bite na zbirovi, to est blok proda`bite na trgovskite stoki i na drugiot imot, nadvor od redovnoto rabotewe, {to nego go ostava so mnogu polikviden imot (pari) i na toj na~in ja olesnuva evazijata na negovite doveriteli. Transakcijata ne e proda`ba po potceneta vrednost. Toa isto taka zna~i deka taa ne moè da se tretira za izmamen prenos. Kone~no, kako {to e navedeno pogore ne postoi princip na prezumirana sopstvenost {to bi im dozvolil na doveritelite i na ste~ajnite upravnici, vo slu~aj na insolventnost, da izvr{at vrz imotot vo vladenie na insolventniot trgovec.

(v) Ako postoi elementot na potcenetosta, transakcijata moè da se ospori i moè

da se dade (diskrecionen) nalog {to moè da vodi smetka za legitimnite interesi na kupuva~ot.

IRSKA (a) Fakti~kata sostojba ne naveduva deka bankata zela obezbeduvawe vrz

konkretniot imot. Ako bankata nema drugo obezbeduvawe, toga{ postoi samo ednostavno pobaruvawe {to e li~na obligacija vo odnos na liceto A, {to moè da bide namireno od prihodite steknati od proda`bata na pretprijatieto. Liceto B ne moè da izvr{uva vrz imotot na pretprijatieto, zatoa {to toj sega mu pripa|a na liceto C.

(b) Kako generalno pravilo, pla}awata na fizi~kite i pravnite lica napraveni vo

poslednite {est meseci pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka (liquidation ili bankruptcy) moàt da se poni{tat ako zaradi pla}aweto, prima~ot na uplatata bil favoriziran vo odnos na drugite doveriteli i postoela namera za takvoto preferirawe. Generalnata cel na zakonodavstvoto e da kreira uramnoteènost pome|u doveritelite, a

391

povlastenata isplata ima efekt na naru{uvawe na taa ramnoteà. Postojat tri uslova {to mora da bidat ispolneti za da se poni{ti uplatata:

(1) Sporniot akt mora da bil izvr{en vo vreme koga kompanijata bila plate`no nesposobna i ne moèla da gi pla}a svoite vtasani dolgovi od sopstveni sredstva.

(2) Aktot mora da bil izvr{en vo polza na nekoj od doveritelite na kompanijata so cel toj doveritel da se stavi vo popovolna sostojba vo odnos na drugite doveriteli (ili na koj bilo ìrant ili garant na dolgot {to mu se dolì na toj doveritel).

(3) Aktot moral da bide izvr{en dobrovolno, a ne pod prinuda. Me|utoa, te{ko moè da se vidi na koj na~in bi funkcionirala ovaa odredba vo

na{iot konkreten primer, nitu pak moè da se utvrdi dali transakcijata {to ja sklu~ilo liceto A imala za cel da gi izmami, popre~i ili odloì svoite doveriteli.

(v) Analizata e generalno ista, no ako proda`bata e izvr{ena po abnormalno niska

cena, toa moè da go alarmira liceto C deka ima ne{to somnitelno vo celata transakcija. Kako {to e navedeno, transakciite so koi se povlastuvaat odredeni doveriteli vo

odnos na drugi moàt da bidat poni{teni ako bile sklu~eni vo odreden period pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka (somnitelen period) i pod uslov da bidat ispolneti i nekoi drugi dopolnitelni uslovi. Generalno, transakciite sklu~eni so cel da se izmamat doveritelite moàt da se poni{tat. Sudot moè da mu naloì na liceto da mu ja vrati stvarta na bankrotiraniot dol`nik, so koja toj raspolagal za da izvr{i izmama na ste~ajnite doveriteli. Nadle`nosta na sudot se javuva koga dol`niot imal namera da gi izmami, zabavi ili popre~i svoite doveriteli. Me|utoa, prenosot }e bide poddràn koga e izvr{en za soodvetna nadomest i bona fide (sovesno i ~esno) na lice koe ne bilo svesno za celite i namerite na prenesuva~ot. Vo na{iot konkreten primer, iako proda`bata bila pod pravi~nata pazarna vrednost, taa sepak za celite na zakonot }e se smeta za transakcija so "soodvetna nadomest". Su{testvenoto pra{awe e dali liceto C dejstvuvalo sovesno i

~esno (bona fide). Niskata cena moè da sluì kako alarm deka transakcijata e izvr{ena "pod masa" i deka vlijae na negovoto bona fide.

[KOTSKA

(a) Verojatno ne. Imotot sega ve}e ne mu pripa|a na liceto B. [kotskoto pravo ne sodrì nikakov generalen princip spored koj liceto koe }e go kupi pretprijatieto stanuva odgovorno za trgovskite dolgovi na prodava~ot. (Vo nekoi slu~ai na preobrazba od trgovec poedinec vo javno trgovsko dru{tvo vo koe kako ~len se javuva trgovecot poedinec ili prenos od edno javno trgovsko dru{tvo na drugo javno trgovsko dru{tvo so sli~no ~lenstvo, se smeta deka postoi prezumpcija za odgovornosta. No pravoto vo ovaa sfera e nejasno i nikoga{ ne se smetalo deka postoi prezumpcija za odgovornosta koga postoi prenos od eden trgovec poedinec na drug). Duri i ako liceto C e odgovorno, liceto B treba

da dobie sudski nalog protiv liceto C pred izvr{uvaweto vrz negoviot imot. (b) Ne. [kotskoto pravo ja deli actio Pailiana na dva dela: vidi slu~aj 11. Spored

pravoto za "besplatnite raspolagawa", pravniot akt moè da bide osporuvan ako ja namaluva neto vrednosta na imotot na dol`nikot. Toa ne e slu~aj ovde, zatoa {to imotot na liceto A ima ista vrednost kako prethodno; se {to se slu~ilo e {to eden vid stavri bile zameneti so drug vid stvari od ista vrednost. Spored pravoto za "nesoodvetnoto povlastuvawe na doveritelite" odredeni akti vo polza na povlastenite doveriteli (kako

392

davawe obezbeduvawe za prethodno neobezbedenite zaemi) moàt da se osporuvaat. No liceto C ne e doveritel.

(v) Da. Ako stanuva zbor za proda`ba so poniska vrednost }e stanuva zbor za

besplatno raspolagawe, zatoa {to imotot na liceto A }e bide namalen za vrednosta na poniskata cena. Besplatnoto raspolagawe moè da se osporuva ako e napraveno dve godini pred poveduvaweto na ste~ajnata postapka ili vo rok od pet godini ako korisnikot e "povrzano lice". Preduslovot za osporuvaweto e vo vremeto na raspolagaweto, dolgot na dol`nikot ve}e da go nadminuval negoviot imot (pasiva pogolema od aktiva ili situacija na prezadolènost).

Vo vakov vid slu~ai, se javuvaat te{kotii so soodvetniot praven lek. Vo praksa,

sosema e verojatno deka sopstvenosta na liceto C vrz stokite nema da se osporuva, no ste~ajniot upravnik na liceto A }e bara od nego (C) da go otplati iznosot na potcenetata vrednost.

JU@NA AFRIKA (a) Bankata (B) moè da izvr{uva vrz pretprijatieto samo ako moè da dokaè deka

toj imot mu pripa|a na liceto A. Ako moè da se dokaè deka imotot fakti~ki mu pripa|a

na bratot na liceto A (C), izvr{uvaweto }e se zapre. Toga{ liceto C mora da dokaè deka pretprijatieto mu bilo preneseno verojatno preku constitutum possessorium.

(b) ^lenot 34 od Zakonot za ste~aj se odnesuva na slu~aite vo koi trgovecot

raspolaga so svoeto pretprijatie nadvor od svoeto redovno rabotewe. Ovoj ~len propi{uva deka ako trgovecot ne objavi izvestuvawe za planiranoto raspolagawe vo Slu`beniot vesnik ili vo lokalniot vesnik vo period od najmalku trieset dena, no ne pove}e od {eeset dena pred datumot na raspolagaweto, toa raspolagawe }e se smeta za ni{tovno vo odnos na doveritelite vo period od {eset meseci po toa raspolagawe i }e bide ni{tovno vo odnos na ste~ajniot upravnik na negoviot imot, ako toa lice otide vo ste~aj vo koe bilo vreme vo ramkite na toj period. Ovaa odredba e naso~ena kon trgovcite {to se soo~uvaat so finansiski te{kotii, a koi nastojuvaat da go otu|at svojot imot na treti lica, koi ne odgovaraat za negovite trgovski dolgovi. Vo vakvi okolnosti, prodava~ot slobodno }e gi tro{i parite od kupovnata cena, a negoviot imot }e stane sostaven del od imotot na kupuva~ot, nadvor od dofatot na negovite doveriteli. Osnovnata cel na ovaa odredba e da se za{titat site doveriteli na vakviot trgovec. Taa ili im dava mo`nost na doveritelite da baraat itna isplata na site likvidni sredstva kaj trgovecot, {to se dolàt duri i na nekoja podocne`na data ili da go proglasat za ni{tovno takvoto raspolagawe so imotot, pod izvesni okolnosti.

Faktot deka cenata e pravi~na pazarna vrednost moè da indicira deka pretprijatieto bilo prodadeno vo ramkite na redovnoto rabotewe. Bez ogled na toa, klu~na rabota spored ~lenot 34 e o{tetuvaweto na doveritelite. Imaj}i go ova predvid, sosema e neva`no dali raspolagaweto zna~i povlastuvawe ili o{tetuvawe, zatoa {to doveritelite }e bidat o{teteni, duri i vo slu~aj na povolno raspolagawe so

pretprijatieto, zatoa {to negoviot goodwil ili trgovskite zalihi se negov sostaven del. Ova raspolagawe verojatno }e moè da se poni{ti soglasno ~len 34 od Zakonot za ste~aj.

393

(b) Ako cenata e pod pravi~nata pazarna cena za poni{tuvaweto na transakcijata za raspolagawe so pretprijateto moè da se primeni ~lenot 34 od Zakonot za ste~aj ili

actio Pauliana. Spored actio Pauliana, doveritelite imaat pravo da gi osporuvaat otu|uvawata in fraude creditorem. Tie mora da dokaàt: (1) deka otu|uvaweto dovelo do

namaluvawe na imotot na dol`nikot; (2) deka liceto na koe mu bil otu|en imotot ne gi primil stvarite (to est negovata sopstvenost); (3) deka imalo namera za izmama; i (4) deka izmamata dovela do namaluvawe na imotot. Namerata za izmama se smeta deka postoi ako predmetot na transakcijata dovel do nesoodvetno povlastuvawe na nekoj od doveritelite vo odnos na drugite ste~ajni doveriteli. Otu|uvawata ex titulo lucrativo moàt da se poni{tat ako steknuva~ot imal polza od izmamata. Od druga strana i sprotivno na prethodnoto, otu|uvawata ex titulo onerosa moàt da bidat poni{teni samo ako se dokaè deka prenesuva~ot imal namera da gi izmami svoite doveriteli i deka steknuva~ot znael za taa namera ili bil sou~esnik vo izmamata. Formalnata insolventnost ne e prethoden uslov za ovaa tu`ba; individualniot doveritel moè da pribegne kon ovoj praven lek nezavisno od faktot {to vrz dol`nikot bila povedena ste~ajna postapka. Vo slu~aj na ste~aj, ste~ajniot upravnik, kako zastapnik na site utvrdeni doveriteli, e dolèn da ja podnese ovaa tu`ba.

Ako liceto C ne e brat na liceto A, tuku nekoj blizok prijatel, nema da ima nikakva razlika. ^lenot 34 se primenuva na prenosite na pretprijatijata na trgovcite poedinci na bilo koi lica. Ako ne e dostaveno propi{anoto izvestuvawe za prenosot, takviot prenos se smeta za ni{toven vo period od {est meseci od raspolagaweto. Bidej}i primenata na actio Pauliana se bazira na namerata za izmama, faktot deka liceto C bilo blizok prijatel moè da bide faktor koj indicira namera za izmama kaj liceto C, no osven toa nema drugo posebno pravilo.

DANSKA (a) i (b) Mnogu e te{ko da se dadat nekoi precizni odgovori na ovie pra{awa. No

ako proda`bata na pretprijatieto e sklu~ena pod normalni uslovi i potoa liceto A raboti kako vraboteno lice, liceto B ne moè da izvr{i vrz toj imot. Ako liceto A go vodi pretprijatieto za svoja smetka, transakcijata verojatno }e se smeta za evazija {to ne mora da se po~ituva od strana na liceto B. Vo ovoj slu~aj, proda`bata na pretprijatieto moè da se smeta za proda`ba pro forma. (Pri~inata za toa e re~isi istata kako i pri~inata spomenata vo slu~ajot 10(b)). Ako liceto A go vodi pretprijatieto za svoja smetka moè da se kaè deka kupovnata cena fakti~ki pretstavuva zaem i transakcijata imala za cel liceto B da dobie obezbeduvawe za toj zaem).

(v) Ako cenata e abnormalno niska, transakcijata moè da se poni{ti ako liceto A

otide vo ste~aj. Spored ~lenot 74 od Zakonot za ste~aj, nesoodvetno {tetnite raspolagawa moàt da bidat poni{teni, ako imotot moè da dokaè deka dol`nikot bil insolventen i deka drugata strana znaela za toj fakt. Proda`bata na A po abnormalno niska cena e primer za takva transakcija.

Transakcijata isto taka moè da bide podarok (besplatno raspolagawe) {to moè da bide poni{teno spored ~lenot 64 od Zakonot za ste~aj.

394

[VEDSKA (a) Vo {vedskoto pravo ne postoi generalno pravilo deka kupuva~ot na

pretprijatieto, {to }e prodolì da raboti pod istata firma, odgovara za preostanatite dolgovi. Me|utoa, vakvite pravila postojat vo vrska so posebnite vidovi dolgovi, imeno dolgovite da se isplatat rabotni~kite plati i zakupninite (rentata). Vakvata odgovornost ~esto se dogovara, izre~no ili premol~no, vo odnos na klientite, so pravo na klientite individualno da tuàt (dogovor vo polza na treto lice).

Kako {to e navedeno vo slu~ajot 10, prenosot na dvi`nite stvari ne e obvrzuva~ki za doveritelite, osven ako kupuva~ot steknal vladenie vrz stokite (constitutum possessorium

ne e dovolno) ili proda`bata bila registrirana spored Bills of Sales Act i izminale trieset dena od taa registracija. Isto taka po trieset dena od registracijata na proda`bata, taa nema da bide obvrzuva~ka za doveritelite so razla~no pravo vrz pretprijatieto, pod uslov nivnoto razla~no pravo da bilo registrirano pred registracijata na proda`bata ili vo ramkite na rokot od trieset dena. Vo na{iot konkreten slu~aj, toa zna~i deka duri i neobezbedeniot doveritel B moè da izvr{i vrz dvi`nata stvar, zatoa {to proda`bata ne bila registrirana i liceto A bidej}i prodolìlo da go vodi pretprijatieto ostanalo vo vladenie na dvi`nite stvari. Kako {to e navedeno vo slu~ajot 12, cesijata na pobaruvawata ima dejstvo vo odnos na doveritelite samo po izvestuvaweto na debitores cessi.

Me|utoa, koga se vr{i prenos na celoto pretprijatie, kupuva~ot e ve}e za{titen so samiot dogovor. Istoto vaì i za prenosot na nedvi`nostite i na bestelesnite prava.

(b) Iako bratot C e za{titen vo odnos na doveritelite na liceto B vo odnos na

pobaruvawata, nematerijalnite prava i nedvi`nostite, prenosot ne moè da se osporuva

soglasno posebnite pravila za poni{tuvaweto na transakciite vo ste~aj. Nota bene, ovie pravila ne se primenuvaat vo izvr{nata postapka. Generalnoto pravilo moè da se najde vo glavata 4 ~len 5 od Zakonot za ste~aj (konkurslagen). Preduslovite se: (1) nekoj od doveritelite bil favoriziran na nesoodveten na~in ili nesoodvetno bila povle~ena nekoja stvar ili nesoodvetno porasnala neto zadolènosta; (2) dol`nikot bil ili stanal insolventen; i (3) drugata strana znaela ili trebala da znae za insolventnosta i za okolnostite {to ja pravat transakcijata nesoodvetna. Za licata {to se povrzani lica so dol`nikot se prezumira deka bile svesni za toa. Vo vrska so "povrzanite lica" nema rokovi na zastarenost; vo poinakov slu~aj, baraweto za poveduvawe ste~ajna postapka mora da bide podneseno vo rok od pet godini od transakcijata. So uslvot "nesoodvetno" se indicira deka ne e dovolno samo povlastuvaweto na nekoj od doveritelite; marginata mora da bide nadminata. Duri i koga }e se dade celosen nadomest, transakcijata moè da bide poni{tena ako drugata stranka znaela ili trebala da znae deka dol`nikot imal namera da ja povle~e platenata cena nadcvor od dosegot na doveritelite.

Vo na{iot konkreten slu~aj bila platena pravi~na pazarna cena. Zatoa, transakcijata ne moè da bide poni{tena, osven ako uplatenata cena (nadomest) bila povle~ena od dofatot na ste~ajnite doveriteli na liceto A, a liceto C znaelo ili trebalo da znae za taa namera.

(v) Ako cenata bila zna~itelno pod pravi~nata pazarna vrednost, liceto C -

osobeno ako e brat na liceto A - e nesoodvetno povlasteno i relevantnata nesovesnost se prezumira. Glavata 4, ~len 5 moàt da se primenat. Pokraj toa, transakcijata o~igledno moè da se smeta za delumen podarok (delumno besplatno raspolagawe), {to vodi kon primena na glavata 6 za podarocite. Soglasno ova pravilo, transakcijata moè da bide poni{tena vo rok od {est meseci, bez natamo{ni uslovi. Bidej}i liceto C e tesno

395

povrzano so liceto A, delumniot podarok moè da bide poni{ten vo rok od tri godini, osven ako bide dokaàno deka liceto A po transakcijata im imot {to o~igledno korespondira so negovite dolgovi.

FINSKA (a) Ako licata A i B navistina sklu~ile dogovor za proda`ba, liceto B nema da

moè direktno da izvr{i vrz imotot na pretprijatieto. Sudskiot slu`benik (bailiff) vo toj slu~aj }e go izvesti liceto B za insolvetnosta na liceto A i isto taka verojatno za somnitelnite crti na dogovorot pome|u licata A i C. Po toa oficijalno izvestuvawe, liceto B moè da se obide da se potpre na pravilata za poni{tuvawe na transakciite vo ste~aj. Ovie pravila isto taka moàt da se primenat i vo izvr{nata postapka. Ako bilo utvrdeno deka dogovorot bil sklu~en pro forma, izvr{nata postapka }e stane mo`na vedna{. Izvornosta na dogovorot, duri i vo takov slu~aj, alternativno moè da bide utvrdena ili otfrlena od strana na sudot.

(b) Ako dogovorot ne bil sklu~en pro forma i bila platena pravi~na pazarna cena, edinstvenata mo`nost {to mu stoi na raspolagawe na liceto B verojatno e potpiraweto na op{toto pravilo za restitucijata vo vrska so ste~ajniot imot. Spored ova pravilo, pravnite posledici na sekoj akt ili propust na dol`nikot moàt da bidat poni{teni ako: (1) aktot ili propustot bile {tetni za doveritelite; (2) dol`nikot bil ili stanal insolventen, celosno ili delumno tokmu zaradi aktot ili propustot; (3) drugoto lice znaelo ili trebalo da znae za tie fakti; i (4) aktot ili propustot se slu~ile vo period od pet godini pred podnesuvaweto na baraweto za poveduvawe na ste~ajnata postapka. Vo ovoj konkreten slu~aj, odnesuvaweto na licata A i C verojatno }e se smeta za nesoodvetno: na

primer, ako liceto A gi potro{ilo parite (se rasfrlalo so niv), a liceto C znaelo ili trebalo da znae deka toa bila namerata na liceto A u{te od samiot po~etok. Bidej}i C e

brat na A, to est negov blizok rodnina, za nego se prezumira deka e mala fide vo odnos na nesoodetnata namera i ekonomskite te{kotii na liceto A. Isto taka zaradi bliskata

povrzanost pome|u licata A i C, ne se primenuva rokot na zastarenost od pet godini. (v) Ako platenata cena e daleku pod pravi~nata pazarna cena, liceto B isto taka

moè da bara restitucija spored odredbite za podaroci i sli~ni besplatni raspolagawa. Toa }e bide povolno za liceto B, zatoa {to restitucijata nema da zavisi na primer od nesoodvetnosta na proda`bata ili od mala fides na liceto C. Od druga strana, soglasno ovie odredbi, rokot na zastarenosta }e bide tri godini za me|usebno povrzanite lica, kako i vo na{iot slu~aj. Inaku rokot na zastarenosta iznesuva edna godina.

SPOREDBENI ZABELE[KI Varijacijata na slu~ajot 11 gi analizira{e na~inite na koi moè da se poni{ti

obezbeduvaweto dadeno na konkreten doveritel kako povlastuvawe vo odnos na drugite doveriteli. Ovoj slu~aj isto taka se odnesuva na pravoto na doveritelot da bara poni{tuvawe, no ne vo vrska so kreiraweto na razla~noto pravo, tuku vo vrska so prenosot na celoto pretprijatie. Posledniot slu~aj otstapuva od centralniot predmet na

396

ovoj trud i se odnesuva na edno mnogu po{iroko pra{awe na utvrduvaweto na pravniot odnos pome|u doveritelot koj saka da izvr{i vrz dvi`nite stvari {to sega ili prano bile zadràni od strana na negoviot dol`nik i tretite lica koi gi istaknuvaat svoite sopstveni~ki prava vrz istiot dvièn predmet i baraat separacija.

Ovoj slu~aj isto taka e tesno povrzan so predmetot na razla~nite prava: prvo, zatoa {to dava mo`nost natamu da se istraùva primenata na ona {to vo najgolemiot broj jurisdikcii e poznato kako actio Pauliana i vtoro, zatoa {to pravilata za odgovornosta na prenesuva~ot za prethodno napravenite dolgovi im nudat mo`nost na doveritelite potencijalno da izvr{at vrz imotot {to inaku ne bi im bil dostapen za izvr{uvawe. Ovie pravila se od poseben interes za neobezbedenite doveriteli i za doveritelite vo jurisdikciite vo koi obezbedeniot kredit e skap ili ne moè lesno da se dobie ili i ednoto i drugoto.

Del (a) Vo mnozinstvoto analizirani jurisdikcii odgovorot na delot (a) e ednostavno deka

liceto B ne moè da izvr{i vrz imotot {to e sostaven del od prodadenoto pretprijatie, zatoa {to toj sega e vo sopstvenost na liceto C. Toa e re{enieto vo Francija, Belgija,

[panija, Holandija, [kotska, dvete common law jurisdikcii i [vedska. Drugite jurisdikcii ili predviduvaat posebni zakoni (Germanija, Avstrija, Grcija, Italija i Ju`na Afrika) ili proda`bata moàt da ja tretiraat kako "simulirana" (Grcija i Portugalija) ili "pro forma" (Danska i Finska).

Posebnite odredbi {to postojat vo Germanija, Avstrija, Grcija, Italija i Ju`na Afrika zasluùvaat natamo{no razgleduvawe. Osnovnata pri~ina za nivnoto postoewe e navedena vo izve{tajot za Ju`na Afrika: doveritelite na prethodno postojnite dolgovi treba da bidat za{titeni ako dol`nikot go otu|i ili celiot svoj imot ili nekoj zna~itelen del od nego, kako na primer negovoto pretprijatie. Vo Germanija, kade {to postoe{e odredba sli~na na onie od avstriskoto, gr~koto i italijanskoto pravo se do 1 januari 1999 godina (~len 419 Gra|anski zakonik), dopolnitelno se veli deka praviloto po~iva vrz idejata deka imotot sekoga{ treba da se tretira kako edna celina, vklu~uvaj}i gi i pravata, pobaruvawata vo polza na imotot i negovite dolgovi. Germanskite odredbi bea pod ostra kritika i kone~no bea ukinati so tekot na reformata na ste~ajnoto pravo, iako tie bea poslabi po svoite efekti od onie vo drugite navedeni zemji. Sprotivno na avstriskoto, gr~koto i italijanskoto pravo, ~lenot 419 od germanskiot Gra|anski zakonik se primenuva{e samo ako dojde do prenos na celiot imot na dol`nikot, ostavaj}i pribli`no 10 posto od nego vo racete na prenesuva~ot. Prenosot na pretprijatieto, samiot po sebe ne vodi kon odgovornost na steknuva~ot, osven koga vrednosta na toa pretprijatie ndminuva 90 posto od celiot imot na prenesuva~ot.

Gr~koto, avstriskoto i italijanskoto pravo go pravat steknuva~ot li~no odgovoren za prethodno postojnite dolgovi na pretprijatieto, no ja ograni~uvaat negovata odgovornost na vrednosta na steknatiot imot. Toa be{e re{enieto i na ~lenot 419 od germanskiot Gra|anski zakonik pred 1999 godina. Ju`no -afrikanskoto pravilo sodrì poinakvo re{enie {to se pribliùva na rezultatite na actio Pauliana: samiot prenos se smeta za ni{toven vo odnos na doveritelite na prenesuva~ot, so {to na tie doveriteli im se ovozmoùva da izvr{at vrz preneseniot imot. Drugata razlika leì vo periodot vo koj steknuva~ot prodolùva da bide odgovoren za obvrskite na prenesuva~ot: vo Ju`na Afrika odgovornosta postoi samo vo period od {est meseci od denot na prenosot. Drugite izve{tai ne go naveduvaat traeweto na toj period, no toj sekako e podolg. Kone~no,

397

praviloto vo Ju`na Afrika utvrduva prakti~ni na~ini na koi steknuva~ot moè da ja izbegne odgovornosta: toj mora da obezbedi prenesuva~ot soodvetno da go objavi prenosot. Ovaa mo`nost ne postoi spored gr~koto, avstriskoto i italijanskoto pravo.

Natamo{nata osnova za li~nata odgovornost na steknuva~ot (C) e predvidena vo Germanija i Avstrija so ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik. Iako ideite {to stojat zad

prezentiranite pravila verojatno go inspirirale i ~lenot 25, sepak uslovite i rezultatite se celosno razli~ni. Prvo, odgovornosta na steknuva~ot spored ~lenot 25 ne e ograni~ena na vrednosta na prenesenoto pretprijatie. Vtoro, odgovornosta moè da se isklu~i so soodvetno registriran dogovor pome|u strankite na prenosot. Treto, steknuva~ot }e odgovara samo ako prodolì da ja koristi starata firma. Za negovata odgovornost se veli deka po~iva vrz nadvore{nata pretstava za kontinuitetot kreiran so taa upotreba. Polnova`nosta na ovoj kriterium se pove}e i pove}e se doveduva vo pra{awe vo germanskata literatura; vo idnina sosema e mo`no i ukinuvawe na ~lenot 25 od Trgovskiot zakonik.

Delovi (b) i (v) Site jurisdikcii vo princip ja obezbeduvaat mo`nosta za poni{tuvawe na

prenosot ako toj bil izvr{en izmamno, so namera za o{tetuvawe na doveritelite ili vo ramkite na nekoj "somnitelen" period. Osnovnite pravila za actio Pauliana se razgledani vo Varijacijata na slu~ajot 11.

Vo konkretniot slu~aj moème da razgledame tri elementi, sami ili zemeni zaedno, kako potencijalni osnovi za poni{tuvawe na prenosot: (1) prenosot se slu~il koga liceto A ve}e ne moèlo da gi ispolni svoite obvrski vo odnos na svojot doveritel B; (2) pretprijatieto bilo preneseno na blizok rodnina; i (3) Prenesuva~ot A prodolìl da go vodi pretprijatieto. Od posebno zna~ewe e ~etvrtiot faktor, imeno cenata platena od bratot. Vo delot (b) cenata bila pravi~na pazarna vrednost, dodeka vo alternativata (v) taa e mnogu pod toa nivo.

Postojat vidlivi razliki vo usvoenite re{enija. vo golemiot broj jurisdikcii, platenata cena e samo eden od elementite {to se zemaat predvid pri utvrduvaweto dali transakcijata bila izmamna. Ovie jurisdikcii ne smetaat deka transakcijata ne moè da se poni{ti samo zaradi faktot {to cenata bila pravi~na i pazarna. Ovaa grupa ja so~inuvaat Germanija, Avstrija, Grcija, Portugalija, Francija, [panija, Italija, Holandija, Ju`na Afrika, Danska i Finska. Od druga strana, Anglija, Irska, [kotska i [vedska vo princip ja negiraat mo`nosta za poni{tuvawe na transakcijata ako cenata bila pravi~na. Ovoj zaklu~ok po~iva vrz idejata deka doveritelite ne moàt da bidat o{teteni so transakcija {to ne ja namaluva vkupnata vrednost na imotot na dol`nikot. Od druga strana, moè da se tvrdi deka parite sekoga{ mnogu polesno se tro{at ili sokrivaat i zatoa imaat pogolema zamenlivost vo sporedba vo pretprijatieto. Toa moè da bide pri~inata zo{to prvo-navedenite zemji nemaat strog stav.

398

PROCENKA: ZAEDNI^KI OSNOVI? PRIBLI@UVAWE, RAZLIKI [TO

OPSTOJUVAAT I MO@NI NAÎNI NA HARMONIZACIJA

Eva-Maria Kieninger

Sekoj od petnaesette slu~ai e zaklu~en so sporedbeni zabele{ki vo koi postoi

obid da se razgledaat nacionalnite re{enija i da se iznajdat pri~inite za nekoi od postojnite razliki.

A. OP[TI TENDENCII

I. Zaedni~ki razvoj

1. Evolucija na pravoto za transakciite za obezbeduvawe nadvor od gra|anskite zakonici

Prv, mnogu op{t, no bez ogled na toa zna~itelen zaedni~ki element e faktot deka

razvojot na prvoto za transakciite za obezbeduvawe na evropskiot kontinent se odvival (i seu{te se odviva) nadvor od nacionalnite Gra|anski zakoni. Pravniot reìm ili e celosno vtemelen na sudskata praksa, kako na primer vo Germanija ili e sodràn vo posebni, fragmentirani zakoni, kako na primer vo Francija, Italija i [panija. Duri i tekstot na holandskiot Gra|anski zakonik od 1992 godina, {to sekako napravil nekoj obid, ve}e delumno go izgubi svoeto zna~ewe so ogled na sudskata praksa za lizingot i upotrebata na tnr. master listi za kreirawe na stil pandrecht vrz pobaruvawata. Zemeno vo celina, moè da se kaè deka ~itaweto na odredbite za sopstvenosta vo soodvetnite gra|anski zakonici ni dava nejasna slika, a vo nekoi slu~ai duri i sosema pogre{na slika za realnosta na pravoto za transakciite za obezbeduvawe.

2. Bez unitaren, funkcionalen priod kon razla~nite prava Vtorata zaedni~ka karakteristika e vo vrska so fragmentacijata na pravnite

izvori {to gi spomenavme. Sprotivno na pravoto na SAD i modelot na EBRD, nitu edna

zemja ~lenka na EU ne razvila seopfaten, funkcionalen priod kon razla~nite prava vrz dvi`nite stvari. Vo sekoja od zemjite postojat razli~ni mehanizmi za obebeduvawe, {to me|usebno se razlikuvaat vo vrska so karakterot na obezbedeniot dolg, predmetot na obezbeduvaweto {to moè da se koristi i pravniot koncept na koj se baziraat rala~nite prava: razla~nite prava {to po~ivaat vrz sopstvenosta, kako na primer zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo, prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe ili lizingot egzistiraat ramo do ramo do vladetelskata zaloga i razli~nite mehanizmi {to se baziraat na idejata za zaloga, kako na primer nevladetelskite registrirani tovari vrz individualiziranite predmeti ili imotni celini.

Nedostatokot na funkcionalniot priod odi ramo do ramo so taa fragmentacija. Ekonomskata funkcija na obezbeduvaweto ~esto ili ne e priznaena vo odnos na mehanizmite {to se baziraat na sopstvenosta, kako zadrùvaweto na sopstvenosta ili lizingot ili takvoto priznanie ostanuva bez pravni posledici, i ovaa alternativa e

399

mnogu po~esta. Na primer, House of Lords vo slu~ajot Armour v. Thyssen jasno go negira razla~niot karakter na klauzulata site pari, proglasuvaj}i ja za obi~na klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta vo smisla na ~len 19 od Zakonot za proda`ba na stoki so {to ja izzema od uslovot za registracija za razla~nite prava (tovari) vrz imotot na kompaniite. Op{to zemeno, vo nitu edna evropska zemja opfatena vo ovaa analiza klauzulite za zadrùvaweto na sopstveni~koto pravo, vo nivnata ednostavna forma, ne podleàt na registracija ili uslov za publicitet vo sporedba so nevladetelskite zalozi, i pokraj nejzinata o~igledno razla~na funkcija. Drug ekstremen primer - primer za nedostatok na funkcionalen priod, ni dava belgiskoto pravo {to tovarite vrz pobaruvawata gi podveduva na istite uslovi kako i cesijata, iako tovarot vrz pobaruvawata go tretira za polnovaèn, iako istata transakcija oblikuvana kako cesija za celite na obezbeduvaweto ja smeta za ni{tovna.

3. Zgolemuvawe na obemot na razla~nite prava Vo najgolemiot broj jurisdikcii postoi zabele`liva i kontinuirana tendencija za

zgolemuvawe na obemot na razla~nite prava {to im se dostapni na strankite, so {to se zgolemuva i obemot na mo`nite predmeti na obezbeduvawata. Ova ni go ilustriraat tri primera.

Prviot se odnesuva na razla~nite prava vrz pobaruvawata. Pred 1981 godina,

Francija i Belgija strogo baraa formalno izvestuvawe na debitor cessus ili formalno prifa}awe na transakcijata od negova strana za samata cesija da bide polnova`na vo odnos na tretite lica generalno (tnr. signification, utvrdena so ~lenot 1690 od Gra|anskiot zakonik). Ova pravilo efektivno gi popre~uva site obidi pobaruvawata da se koristat za celite na obezbeduvaweto. Vo 1981 godina, Francija donese poseben zakon za cesijata na profesionalnite pobaruvawa {to sega moèa da se prenesuvaat so nivno ednostavno vpi{uvawe na dokument nare~en bordereau Dailly. Podocne`nata promena na relevantniot zakon vo 1984 godina ja otvori mo`nosta za cesija i na idnite pobaruvawa. Taka deneska, barem finansiskite institucii moàt da kreiraat razla~ni prava vrz pobaruvawata, a generalnata nedoverba vo prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, nikoga{ ne be{e prenesena na cesijata na pobaruvawata. Sli~en, iako donekade razli~en razvoj gledame vo Belgija. Namesto da donese poseben zakon vo polza na specifi~nite pobaruva i/ili stranki vo cesijata, Belgija go izmeni svojot ~len 1690 od Gra|anskiot zakonik vo 1994 godina. Toj ve}e ne bara formalna signification za polnova`nosta na cesijata vo odnos na

tretite lica generalno. Samo vo odnos na pravata na steknuva~ot vo odnos na debitor cessus

ostanuva nu`nosta od izvestuvawe, iako sega ne se bara nekoja posebna forma. Iako belgiskoto pravo seu{te smeta deka prenosot na sopstvenosta vrz pobaruvawata kako obezbeduvawe e ni{toven, toa dozvoluva kreirawe na razla~no pravo pod istite uslovi kako i za cesijata. Strankite {to nastojuvaat da kreiraat razla~no pravo vr pobaruvawata moàt da go koristat reformiraniot ~len 1690 od Gra|anskiot zakonik, pod uslov transakcijata da ja modeliraat kako razla~no pravo, a ne kako cesija. Vo avstriskoto pravo, uslovite za polnova`no razla~no pravo vrz pobaruvawata na sli~en na~in se pro{ireni na prenosot na pobaruvawata kako obezbeduvawe. Strankite vo cesijata moàt da izberat pome|u izvestuvawe na debitor cessus ili upis vo trgovskite knigi na prenesuva~ot. Za da ja napravi cesijata za celite na obezbeduvaweto poprakti~na vo trgovskata realnost, neodamne{nata promena na dominantnata doktrina ja otvori mo`nosta za vnesuvawe na cesiite vo trgovskite knigi na prenesuva~ot i so toa isto taka

400

se zadovoluva uslovot za publicitetot i pred da nastanat soodvetnite pobaruvawa, pa duri i pred da bidat poznati individualnite dol`nici.

Pojavata na razla~nite prava vrz pretprijatieto ni nudi vtor primer za sevkupnata tendencija za zgolemuvawe na mo`niot obem na dostapnite razla~ni prava i obemot na potencijalnite predmeti na obezbeduvaweto. Angliskiot floating charge, {to mu ovozmoùva na doveritelot da kreira razla~no pravo vrz konstantno promenlivata celina na telesni i bestelesni stvari e izvezen vo razli~nite civil law jurisdikcii, iako so

razli~en stepen na sli~nost so orginalot. Sekako najbliska sli~nost postoi so floating

charge vo {kotskoto pravo, kade {to e vovedeno so zakon od 1961 godina. [vedska go vovede razla~noto pravo vrz pretprijatieto vo 1984 godina. Me|utoa, sprotivno na angliskoto floating charge, obemot na predmetite {to moàt da bidat predmet na obezbeduvaweto vo {vedskoto pravo e mnogu poograni~en. Ne moè da se kreira razla~noto pravo vrz odreden broj (vredni) stvari; na primer vrz nedvi`nostite, udelite i akciite i pobaruvawata vo odnos na bankite. Finska isto taka go poznava razla~noto pravo vrz pretprijatieto, no negovata komercijalna va`nost e namalena so praviloto deka vo slu~aj na ste~aj, pravata na razla~niot doveritel se odnesuvaat samo na 50 posto od vrednosta na predmetot na obezbeduvaweto. Nanoviot primer za transplantacija na floating charge e gr~koto pravo, {to sega vgraduva pravila za registriranoto razla~no pravo vo svojot Trgovski zakonik.

Razvojot na germanskiot prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto i prenosot na pobaruvawata za celite na obezbeduvaweto isto taka treba da se spomene vo ovoj kontekst. So tekot na godinite, sudovite gi namalile uslovite povrzani so principot na opredelenosta na predmetot na obezbeduvaweto do taa merka {to deneska e sosema jasno mo`no site postojni i idni trgovski zalihi da bidat vklu~eni vo tie prenosi za celite na obebeduvaweto. Poslednata pre~ka na vakvoto globalno razla~no pravo (nare~eno

Globalsicherungsubereignung i Globalzession) {to proizleguva do nesoodvetno tesnoto tolkuvawe na Zakonot za ne~esnite dogovorni uslovi e otstraneta so izmenite na Gra|anskiot zakonik vo 1997 godina. Deneska, sudovite ve}e ne gi smetaat za ni{tovni prenosite na sopstvenosta ili prenosite na pobaruvawata za celite na obezbeduvaweto, vrz osnova na "preteranoto obezbeduvawe", tuku gi ~itaat neophodnite dogovorni klauzuli so koi se izbegnuva toa "preterano obezbeduvawe". Zemeno vo celina, germanskoto pravo se ~ini dovolno fleksibilno za da im ovozmoì na strankite da dojdat do istite rezultati {to bi se dobile i so razla~noto pravo vrz pretprijatieto.

Edinstveniot primer na razvoj vo sosema druga nasoka e zabranata na prenosot na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto i na prenosot na pobaruvawata za celite na obezbeduvaweto vo holandskiot Gra|anski zakonik od 1992 godina (~len 3:84(3) od Gra|anskiot zakonik). Bidej}i i dvete razla~ni prava se zameneti so tnr. tivka ili premol~na zaloga (stil pandrecht) {to ne bara pove}e od notariziran akt ili registracija vo registerot {to ne e dostapen za javnosta, ovde te{ko moè da se kaè deka vkupniot obem na mo`nite razla~ni prava bil namalen, osobeno zatoa {to sudovite su{testveno go olesnile soobrazuvaweto so uslovot za registracija preku prifa}aweto na tnr. master listi. Pokraj toa Vrhovniot sud go tolkuval ~lenot 12 od Rimskata konvencija na na~in koj im ovozmoùva na strankite vo me|unarodnata cesija da go izberat merodavnoto pravo vo odnos na tretite lica (vklu~uvaj}i go i ste~ajniot upravnik), pa tie stranki moàt da gi koristat pravnite reìmi koi kako germanskiot se mnogu popovolno nastroeni kon cesiite za celite na obezbeduvaweto.

401

4. Ograni~uavwe na pravata na razla~nite doveriteli vo ste~ajnite postapki Druga zaedni~ka tendencija, {to delumno e sprotivna, a delumno go dopolnuva

navedeniot razvoj e tendencijata za namaluvawe na pravata na razla~niot doveritel, osobeno vo ste~ajnite postapki. Razli~nite izve{tai istaknuvaat deka ste~ajnite upravnici ili sudovite {to go kontroliraat tekot na ste~ajnata postapka moàt da izberat moratorium vo koj razla~nite doveriteli ne moàt da gi vr{at svoite prava. Vakviot prekin mu ovozmoùva na ste~ajniot upravnik da go vodi pretprijatieto kako funkcionalna celina, dodeka gi ispituva mo`nostite za reorganizacija ili najefikasnite na~ini na likvidacija na pretprijatieto. Drug primer e voveduvaweto na u~estvoto na razla~nite doveriteli vo pokrivaweto na tro{ocite na realizacijata na obezbeduvaweto vo germanskoto ste~ajno pravo vo tekot na reformite od 1999 godina.

5. Namaleno zna~ewe na vladenieto Natamo{na zaedni~ka tendencija na generalno nivo e namaluvaweto na va`nosta na

vladenieto i postepenoto is~eznuvawe na doktrinata za navodnata ili o~iglednata sopstvenost (ostensible ili apparent ownership). Ovaa doktrina po~iva na odredbite kako

onaa od ~lenot 2279 od francuskiot i belgiskiot Gra|anski zakonik, spored koja "Vo vrska so dvi`nite stavri, vladenieto e ednakvo na sopstvenost" ([panija: "vladenieto vrz dvi`nite stvari, steknati na sovesen i ~esen na~in, e ednakvo na sopstvenost"; Germanija: "Vo polza na vladetelot na stvarta, se prezumira deka toj e sopstvenik."). Ova pravilo se smeta ne samo za osnova na principot so koj se regulira steknuvaweto na sopstvenosta na sovesen i ~esen na~in od ne-sopstvenik, tuku toa e i klu~ za doktrinata spored koja tretite lica imaat pravo da se potprat na faktot na vladenieto koga se obiduvaat da ja procenat kreditosposobnosta na svojot trgovski partner. Ova leì vo sr`ta na principot na publicitet preku (direktnoto) vladenie i so samoto toa e osnova na uslovot deka zalogata moè da se kreira samo preku prenos na vladenieto od zalo`niot dol`nik na zalo`niot doveritel. Vo Francija i Belgija, doktrinata za navodnata sopstvenost dolgo vreme pretstavuva osnova za negiraweto na polnova`nosta na ednostavnata klauzula za zadrùvaweto na sopstvenosta vo slu~aj na insolventnost na kupuva~ot.

Zna~eweto na vladenieto se namaluva od momentot koga jurisdikcijata }e gi prifati nevladetelskite razla~ni prava, be da go kompenzira nedostatokot na prenosot na vladenieto preku drugoto, efikasno sredstvo na publicitetot. Vakviot razvoj moè najjasno da se vidi vo germanskoto pravo. Ovde doktrinata na navodnata sopstvenost, {to bi go spre~ila kreiraweto na nevladetelskoto, ne-objavenoto razla~no pravo nikoga{ ne bila razviena vo Gra|anskiot zakonik. No namaluvaweto na va`nosta na vladenieto vlijae na vtorata funkcija na ~lenot 1006 od Gra|anskiot zakonik, imeno negovata funkcija da pretstavuva osnova za bona fide steknuvawe. So zgolemenoto koristewe na nevladetelskite razla~ni prava bazirani na sopstvenosta (zadrùvawe na sopstveni~koto pravo so razli~ni prodolètoci, prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe) se pojavuva pra{aweto dali kupuva~ite deneska seu{te veruvaat deka dvi`nite stvari {to tie gi nao|aat vo vladenie na prodava~ot se navistina vo negova sopstvenost. Vo 1980 godina, Vrhovnot sud re{il deka vo onie trgovski sektori vo koi prakti~no site stoki se prodavaat so klauzuli za zadrùvawe na sopstvenosta, kupuva~ite ve}e ne moàt da veruvaat deka stokite se vo sopstvenost na prodava~ot. Me|utoa, treba da se zabeleì deka Vrhovniot sud seu{te ne izvlekol generalen zaklu~ok deka vladenieto celosno go

402

izgubilo svoeto zna~ewe za re{avaweto na sopstveni~kite konflikti, tuku sekoj slu~aj seu{te go re{ava soglasno konkretnata fakti~ka situacija.

Prifa}aweto na skrienite, nevladetelski razla~ni prava ne pretstavuva edinstvenata pri~ina za namaluvaweto na zna~eweto na vladenieto i na doktrinata za navodnata sopstvenost. Drugi faktori ja potkopuvaat prakti~nosta na izveduvaweto na kreditosposobnosta od vladenieto. Prvo, pokraj nevladetelskite razla~ni prava, postojat i dogovorni odnosi {to dozvoluvaat vladenieto i sopstvenosta da bidat kaj razli~ni lica, kako lizingot ili hire purchase. Pokraj toa, moèbi i u{te pobitno, kreditot vo dene{nata trgovska realnost ve}e ne se dava zaradi fizi~koto postoewe na imotot vo delovnite prostorii na dol`nikot. Tokmu zaradi toa vo 1980 godina, francuskiot zakonodavec ja propi{a polnova`nosta na klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta i

vo slu~aj na ste~aj (insolventnost) na kupuva~ot. Nacrtot na tnr. Loi Dubanchet koj dovede do izmenata prili~no ironi~no veli: "Mora da se dodade - od trgovska gledna to~ka - deka poimot "o~igleden kredit" koj po~iva na realnoto postoewe na stokite vo ne~ii delovni prostorii moèbi bil realnost vo vremeto na Balzak; no toa ve}e ne e slu~aj, zatoa {to na nitu eden dene{en trgovec ili deloven ~ovek ne mu pa|a na pamet apsurdnata ideja da odi vo prostoriite na negoviot kolega za da mu dade kredit." Zaradi istata pri~ina vo 1998 godina Belgija ja slede{e Francija i ja prizna polnova`nosta na klauzulata za zadrùvaweto na sopstvenosta ne samo vo odnos na doveritelite treti lica {to izvr{uvaat vrz imotot n kupuva~ot ({to sprotivno na Francija ne be{e dozovleno vo Belgija), tuku i vo slu~aj na negovata insolventnost. Taka duri i vo onie dve zemji vo koi dolgo vreme postoi teorijata za o~iglednata sopstvenost taa deneska go izgubila svoeto orginalno zna~ewe.

6. Pojava na dogovorni mehanizmi pridruèna so razla~ni prava bazirnai na

sopstvenosta Poslednata zaedni~ka tendencija se gleda vo raste~koto koristewe na dogovorite

kako lizing, proda`ba so zadrùvawe na sopstvenosta i faktoringot, {to funkcionalno operiraat kako razla~ni prava preku nivnite efekti na lokacijata na sopstvenosta. Se ~ini deka e polesno da se priznae nevladetelskoto, ne-javno funkcionalno razla~no pravo ako toa bide dopolneto so nekoj dogovoren element ili cel pokraj ~istata funckija na obezbeduvaweto. Osnovniot primer e zadrùvaweto na sopstvenosta. Koga stanuva zbor za lizingot, re{enijata navedeni vo slu~ajot 14 pokaùvaat, so isklu~ok na Grcija i Francija, deka ograni~uvawata {to se stavaat na nevladetelskite razla~ni prava ne se pro{ireni na proda`bata i lease back aran`manite, iako ovoj vid na lizing dogovor e ekstremno sli~en na ~istiot prenos na sopstvenosta za celite na obezbeduvaweto. Obidite na sudskata praksa da napravi distinckija pome|u ovie dva vida transakcii, spomenati vo slu~ajot 14(v), ne se uverlivi. Odreden broj zemji go spomenuvaat i faktoringot kako metod na nadminuvawe na ograni~uvawata na razla~nite prava vrz pobaruvawata.

403

II. Seu{te postojni razliki 1. Op{t stav vo odnos na razla~nite prava vrz dvi`nite stvari I pokraj navedenite op{ti tendencii, seu{te postojat odredeni oblasti vo koi vo

princip postojat zna~itelni razliki. Zemeni zaedno, ovie razliki vodat kon generalna linija na podelba pome|u edna grupa zemji, na primer Avstrija, Francija, Belgija, Portugalija, Italija, [panija, Holandija, [kotska i trite nordiski zemji {to izbrale potesno tolkuvawe na zaedni~kite principi kako publicitetot, opredelenosta na predmetot na obezbeduvaweto, zadolìtelniot karakter na pravilata za sopstvenosta i zabranata na pactum commissorium i {to zaradi toa priftile relativno neprijatelski stav vo odnos na nevladetelskite razla~ni prava i drugite zemji (na primer Germanija, Grcija, Anglija i Irska) kaj koi ovie principi se ili celosno zanemareni ili se tolkuvaat na

po{irok na~in od ona {to bilo razvieno praeter legem od praksata.

2. Zna~ewe na principot na publicitetot Principot deka sopstveni~kite prava mora na nekoj na~in da bidat javni za

nadvore{niot svet, zaradi nivnata izvr{nost erga omnes generalno postoi vo site analizirani zemji. Za sopstveni~kite prava vrz dvi`nite stvari, tradicionalniot metod za soobrazuvawe so principot na publicitetot e prenosot na vladenieto. No kako {to e istaknato, zna~eweto na vladenieto pri vr{eweto na funckijata na publicitetot postepeno opa|a. U{te pobitno, za pogolemiot del predmeti {to se soodvetni za obebeduvawe, prenosot na vladenieto za da se zadovoli publicitetot ne pretstavuva prakti~na mo`nost. Ako se ostavi po strana ednostavnoto zadrùvawe na sopstvenosta, razli~nite zemji razli~no reagirale na ovoj op{t fenomen. Pogolemiot broj zemji ili vovele posebni nevladetelski razla~ni prava {to se publikuvaat preku registracija i - kako posledica na toa - ja negiraat polnova`nosta na neobjavenite nevladetelski razla~ni prava (Francija i Belgija) ili ja negiraat taa polnova`nost bez da obezbedat prakti~en supstitut (Avstrija, [panija, Italija). Mal broj evropski zemji, imeno Germanija i Grcija, efektivno prestanale da se dràt do principot na publicitetot barem vo odnos na razli~nite prodolètoci na klauzulite za zadrùvaweto na sopstvenosta i prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe. Poseben slu~aj vo ovoj kontekst e holandskoto pravo: toa go napu{ta prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe, me|u drugoto i zaradi negoviot skrien karakter, no go zamenuva so tivko razla~no pravo, {to ne e pomalku skrieno, zatoa {to bara samo notariziran akt ili upis vo registerot {to im se dava na uvid samo na zainteresiranite lica.

Vo nacionalnite izve{tai, razli~nite stavovi vo odnos na principot na publicitetot najvidlivo moàt da se sledat vo kontekstot na zadrùvaweto na sopstvenosta vrz surovinite, pridruèni so klauzla za proizvodite, zadrùvawe na sopstvenosta so klauzula site pari i vo slu~aite {to se odnesuvaat na pra{aweto na kreiraweto nevladetelsko razla~no pravo vrz oprema (slu~aj 10) i trgovski zalihi (slu~aj 11).

404

3. Zna~ewe na avtonomijata na strankite vo pra{awata od pravoto na

sopstvenosta Drug princip na pravoto na sopstvenosta za koi najgolemiot broj zemji tvrdat deka

go po~ituvaat e zadolìtelniot karakter na pravilata od pravoto za sopstvenosta. No i ovde povtorno, ovoj princip se po~ituva vo razli~na merka. Dobar primer za toa e slu~ajot 7. Ovde se pojavuva pra{aweto dali strankite moàt da dogovaraat zaobikoluvak}i go principot na opredelenosta na predmetot na obebeduvaweto, za da mu dadat na prodava~ot so klauzula za zadrùvawe na sopstvenosta, razla~no pravo vrz novo proizvedenite stvari. Germanskoto i gr~koto pravo efektivno dozvoluvaat derogacija na strankite od principot za opredelenosta. Italija, [kotska i Ju`na Afrika izrazuvaat nekoi rezervi vo vrska so taa mo`nost, dodeka drugite zemji smetaat deka pro{iruvaweto na klauzulata za zadrùvawe na sopstvenosta vrz novo proizvedenite stvari od strana na kupuva~ot vodi kon prikrieno razla~no pravo i zatoa toa ne moè da se vr{i vo odnos na tretite lica.

4. Zna~ewe na zabranata na "pactum commissorium" Zabranata na "pactum commissorium" e drug princip {to im e poznat na site

jurisdikcii, iako site go sva}aat razli~no. Principot se koristi kako argument protiv mo`nosta za prenos na sopstvenosta kako obezbeduvawe, na primer vo Francija, Portugalija i Italija, dodeka vo germanskoto pravo, kade se sre}ava me|u pravilata za zalogata (~len 1229 Gra|anski zakonik) nikoga{ ne se smetal za pri~ina da ne se dozvoli polnova`nosta na prenosot na sopstvenosta kako obezbeduvawe.

5. Izvestuvaweto kaj cesiite ili kreiraweto razla~ni prava vrz

pobaruvawata I pokraj tendenciite za pribliùvawe vo odnos na cesijata na pobaruvawata,

seu{te e to~no deka osnovnata linija na podelba postoi pome|u onie zemji {to za da ja

napravat cesijata polnova`na vo odnos na tretite lica baraat izvestuvawe na debitor cessus

ili negovo formalno prifa}awe na taa cesija (Francija vo vrska so cesiite nadvor od Loi

Dailly, Italija, [kotska i trite nordiski zemji) i onie zemji vo koi ne se baraat ovie formalni uslovi ili tie se zamenuvaaat so nekoi poblagi (Germanija, Avstrija, Grcija, Francija za cesiite spored Loi Dailly, Belgija, Portugalija, Holandija, Anglija, Irska, Ju`na Afrika). Ovaa razlika seu{te e pre~ka za efikasnoto koristewe na pobaruvawata kako predmet na obezbeduvawe vo me|unarodnite slu~ai, to est vo slu~aite vo koi ili cesijata ili pobaruvawata imaat me|unaroden karakter.

razlacni prava vrz dvizni stvari - разлачни права врз движни ствари

Documents

Transcript of razlacni prava vrz dvizni stvari - разлачни права врз движни ствари