Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno naèelo 1896

EIONET-SI

Evropska Agencija za okolje

Osrednji nauk te knjige je pomembnost prepoznavanja in polnega razumevanja narave ter omejitev našega znanja. V tem, kar pogosto imenujemo negotovost, se pravzaprav skrivajo pomembne tehniène razlike. Pri vseh dejavnostih v študijah primerov se je uporabila doloèena, formalna ali neformalna oblika ocene tveganja. Vendar

pa se je zanemarjalo dejstvo, da ocena tveganja nekaterih dejavnikov zagotovo ne bo zajela. Razlog za to je nevednost, ki je vir neizbežnih preseneèenj ali nenapovedanih posledic.

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril:

previdnostno naèelo 1896 - 2000

Po

zn

e le

kc

ije

iz z

go

dn

jih

sv

ari

l: p

rev

idn

os

tno

na

èe

lo 1

89

6 -

20

00

9 7 8 9 6 1 6 3 2 4 1 9 9

ISBN 961-6324-19-5

Kje je modrost,

ki smo jo izgubili v znanju

in kje je znanje,

ki smo ga izgubili v informacijah?

T.S. Eliot

Poro~ilo o okoljskih vpra{anjihPoro~ilo o okoljskih vpra{anjihPoro~ilo o okoljskih vpra{anjihPoro~ilo o okoljskih vpra{anjihPoro~ilo o okoljskih vpra{anjih

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril:Pozne lekcije iz zgodnjih svaril:Pozne lekcije iz zgodnjih svaril:Pozne lekcije iz zgodnjih svaril:Pozne lekcije iz zgodnjih svaril:prprprprprevidnostno na~elo 1896–2000evidnostno na~elo 1896–2000evidnostno na~elo 1896–2000evidnostno na~elo 1896–2000evidnostno na~elo 1896–2000

Uredni{ki odbor:Uredni{ki odbor:Uredni{ki odbor:Uredni{ki odbor:Uredni{ki odbor:Poul Harremoës (glavni urednik)

David Gee (urednik EEA)Malcolm MacGarvin (izvr{ni urednik)

Andy Stirling (urednik)Jane Keys (urednik)

Brian Wynne (urednik)Sofia Guedes Vaz (urednik EEA)

VVVVVodji prodji prodji prodji prodji projekta:ojekta:ojekta:ojekta:ojekta:David Gee in Sofia Guedes Vaz

Evropska agencija za okolje

{t. 22{t. 22{t. 22{t. 22{t. 22

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896 – 2000

Izvirnik publikacije je bil objavljen kot »Late lessons from early warnings: the precautionaryprinciple 1896-2000« pri Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti (2001) zaEvropsko agencijo za okolje.© Evropska agencija za okolje, 2001

Prevod je objavljen v skladu z dogovorom z Evropsko agencijo za okolje. Skladnostprevoda z izvirnikom zagotavlja Agencija RS za okolje.© MOPE, Agencija RS za okolje, 2004

OpombaVsebina te publikacije ni vedno v skladu z uradnim mnenjem Evropske komisije ali drugihinstitucij Evropskih skupnosti. Niti Evropska agencija za okolje niti katerakoli oseba alipodjetje, ki deluje v imenu agencije, ni odgovorna za interpretacijo podatkov iz tepublikacije.

Dodatne informacije o Evropski uniji so na voljo na internetu (http://europa.eu.int).

Vse pravice pridr`aneElektronsko ali mehansko razmno`evanje publikacije, vklju~no s fotokopiranjem,snemanjem ali kopiranjem ni dovoljeno brez pisnega dovoljenja imetnika avtorskih pravic.

CIP - Katalo‘ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji‘nica, Ljubljana

504.03/.06(4)

GEE, David Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896-2000 :poro~ilo o okoljskih vpra{anjih / [vodja projekta David Gee inSofia Guedes Vaz ; ilustracije Marijan Pe~ar ; prevod Urad zauradne publikacije Evropskih skupnosti Luxemburg]. - 1. izd., 1.natis. - Ljubljana : MOPE, Agencija Republike Slovenije za okolje,2004

Prevod dela: Late lessons from early warnings

ISBN 961-6324-19-5

1. Gl. stv. nasl. 2. Vaz, Sofia Guedes213807104

Publikacija tiskana na recikliranem papirju, beljenem brez uporabe klora.

Izdalo:Izdalo:Izdalo:Izdalo:Izdalo: MOPE – Agencija RS za okoljeOblikovanje slovenske naslovnice in ilustracije:Oblikovanje slovenske naslovnice in ilustracije:Oblikovanje slovenske naslovnice in ilustracije:Oblikovanje slovenske naslovnice in ilustracije:Oblikovanje slovenske naslovnice in ilustracije: Marijan Pe~arAvtor fotografije na naslovnici: Avtor fotografije na naslovnici: Avtor fotografije na naslovnici: Avtor fotografije na naslovnici: Avtor fotografije na naslovnici: Franjo Ma~ekOblikovanje besedila in tisk: Oblikovanje besedila in tisk: Oblikovanje besedila in tisk: Oblikovanje besedila in tisk: Oblikovanje besedila in tisk: Littera picta d.o.o.Naklada:Naklada:Naklada:Naklada:Naklada: 1000 izvodovLjubljana, junij 20041. izdaja, I. natis

IZVIRNIKIZVIRNIKIZVIRNIKIZVIRNIKIZVIRNIK

Uredni{ki odborUredni{ki odborUredni{ki odborUredni{ki odborUredni{ki odborPoul Harremoës (glavni urednik)

David Gee (urednik EEA)Malcolm MacGarvin (izvr{ni urednik)

Andy Stirling (urednik)Jane Keys (urednik)

Brian Wynne (urednik)Sofia Guedes Vaz (urednik EEA)

VVVVVodja prodja prodja prodja prodja projektaojektaojektaojektaojektaDavid Gee in Sofia Guedes Vaz

Evropska agencija za okolje

Evropska agencija za okoljeKongens Nytorv 6

DK-1050 Kopenhagen KDanska

Tel.: (45) 33 36 71 00Faks: (45) 33 36 71 99

e-po{ta: [email protected]: http://www.eea.eu.int

Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti,ISBN - 92-9167-323

SLOVENSKA IZDAJASLOVENSKA IZDAJASLOVENSKA IZDAJASLOVENSKA IZDAJASLOVENSKA IZDAJA

UrediliUrediliUrediliUrediliUredilidr. Irena Rejec Brancelj

mag. Nata{a Kova~

PrevodPrevodPrevodPrevodPrevodUrad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, Luxembourg

Strokovni pregledStrokovni pregledStrokovni pregledStrokovni pregledStrokovni pregleddr. Gregor Muri

Jezikovni pregledJezikovni pregledJezikovni pregledJezikovni pregledJezikovni pregledMaja Nemec

Redakcijski popravkiRedakcijski popravkiRedakcijski popravkiRedakcijski popravkiRedakcijski popravkimag. Albert Kolar

Ale{ Ver{i~mag. Barbara Bernard Vukadin

Nika ZupanTanja ZupanUr{ka Pov{e

MOPE – Agencija RS za okoljeVojkova 1/b

SI-1000 LjubljanaSlovenija

Tel.: + 386 1 478 40 00Faks: + 386 1 478 40 52

e-po{ta: [email protected]: http://www.arso.gov.si

ISBN 961-6324-19-5

Naloga Evropske agencije za okolje (v na-daljevanju EEA) je zagotavljati informacije, kiso neposredno uporabne za izbolj{anje kako-vosti sprejemanja odlo~itev in za sodelovanjejavnosti. Agencija ve~krat daje informacije vokoli{~inah, ki so z znanstvenega vidika neja-sne in pri katerih postaja vse bolj pomembnoprevidnostno na~elo, vsebovano v Maastri-chtski pogodbi o Evropski uniji. Kaè, da vseve~je inovacijske zmo`nosti znanosti èpreka{ajo njeno sposobnost predvidevanja po-sledic uporabe teh inovacij v praksi, obseg ~lo-vekovih posegov v naravo pa vse boljpove~uje mo`nosti, da kateri od nevarnihu~inkov postane resen problem svetovnerazse`nosti. Zato je pomembno, da ovrednoti-mo izku{nje iz preteklosti in se iz njih nau~imo,kako bi se lahko prilagodili na spreminjajo~ese okoli{~ine in izbolj{ali svoje delo, posebnokar zadeva zagotavljanje informacij in prepoz-navanje zgodnjih svaril.

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril obravnavajozbiranje informacij o nevarnostih, ki jihprina{ajo ~lovekove gospodarske dejavnosti,in sprejem ukrepov za zavarovanje okolja inzdravja posameznih vrst in ekosistemov, kiso od njega odvisni, ter vpra{anje, kako najljudje ̀ ivimo s posledicami svojega ravnanja.

Poro~ilo temelji na {tudijah primerov. Avtorji{tudij primerov, ki so vsi po vrsti izvedenci naposameznih podro~jih okoljskih, zaposlitvenihin potro{ni{kih tveganj, so morali ugotoviti da-tume zgodnjih svaril, analizirati na~ine, kakoso bili oziroma niso bili ti podatki uporabljenipri zmanj{evanju tveganj, in opisati, kak{neso bile posledice z vidika stro{kov, koristi inlekcij za prihodnost.

Lekcije, ki so izhajale iz njihovih zgodb, jeuredni{ka ekipa pod vodstvom znanstvenegaodbora EEA strnila v »dvanajst poznih lekcij«.Z nekaterimi posledicami poznih lekcij, ki sopomembne za postopke oblikovanja politikein s tem povezanim pretokom informacij, se

PrPrPrPrPredgovoredgovoredgovoredgovoredgovorVVVVVedeti in ne vedeti.edeti in ne vedeti.edeti in ne vedeti.edeti in ne vedeti.edeti in ne vedeti.Ukrepati ali ne …?Ukrepati ali ne …?Ukrepati ali ne …?Ukrepati ali ne …?Ukrepati ali ne …?

bomo podrobneje ukvarjali v posebni publika-ciji.

Previdnostno na~elo je vpra{anje, ki ne zadeva leEvropske unije (v nadaljevanju EU): zaradinjegovega potencialnega vpliva na trgovino binjegovo uveljavljanje utegnilo imeti posledicesvetovnih razse`nosti. Na pogovore glede uvelja-vljanja previdnostnega na~ela, ki trenutno potekajomed EU in Zdruènimi dràvami, nekoliko slabovpliva zmeda glede pomena terminov, uporabljenihv razpravi. To poro~ilo naj bi pripomoglo k bolj{emuin bolj poenotenemu razumevanju preteklihodlo~itev v zvezi z nevarnimi tehnologijami in nata na~in, upamo, pripomoglo k bolj{emu~ezatlantskemu sporazumevanju pri prihodnjihodlo~itvah. Morda pa bo poro~ilo pripomoglo tudi kizbolj{anju dialoga znotraj obeh, tako EU kot ZDA,kjer trenutno potekajo koristne razprave za upora-bo previdnostnega na~ela in proti njemu.

Nobenega dvoma ni ve~, da smo se na mno-gih podro~jih prepozno odlo~ili. V naslednjihpetdesetih letih bomo pri~a nekaj tiso~ ve~primerom ko`nega raka, saj so dana{nji otro-ci izpostavljeni ve~jim koli~inam ultravijoli~ne-ga sevanja; v ozonskem pla{~u, ki bi nas vnormalnih razmerah {~itil, je zaradi delovanjaklorofluoroogljikovodikov (CFC-jev) in drugihsinteti~nih kemikalij namre~ zazevala »luknja«.V istem obdobju bo ve~ tiso~ Evropejcev umrloza mezoteliomom, ene najbolj bole~ih in ne-ozdravljivih oblik raka, ki ga povzro~i vdiha-vanje azbestnega prahu. Obakrat lahko govo-rimo o presene~enju. O nevarnosti teh kori-stnih tehnologij namre~ nismo »vedeli ni~e-sar«, vse dokler ni bilo prepozno, da bi zau-stavili nepopravljive posledice. Obakrat je bilolatentno obdobje med za~etkom izpostavljanjain poznej{imi u~inki tako dolgo, da smo v de-setletjih zgradili »nize« neustavljivih posledic,preden smo lahko sprejeli ukrepe zaprepre~evanje nadaljnjega izpostavljanja.

Prva poro~ila o po{kodbah zaradi sevanjaizhajajo ̀ e iz leta 1896 (od tod naslov poro~ila).

Prvo jasno in verodostojno zgodnje svariloglede azbesta se je pojavilo dve leti zatem,1898. Podoben signal za ukrepanje proti CFC-jem je pri{el leta 1974, ~eprav bo najbr` kdougovarjal, da smo pomembne znake spregle-dali è prej. V tem poro~ilu obravnavamo {eenajst splo{no znanih nevarnosti. Bralce va-bimo, naj presodijo, ali bi, tako kot pri azbestuin CFC-jih, zgodnja svarila lahko vodila dozgodnej{ega ukrepanja za zmanj{evanje tve-ganja, kar bi dru`bo v celoti stalo manj.

Stro{ki preventivnih ukrepov so navadno opri-jemljivi, jasno razporejeni ter pogosto kratko-ro~ni, ~e pa ukrepanje ni pravo~asno, so stro{kiteè dolo~ljivi, manj jasno porazdeljeni in na-vadno dolgoro~ni, kar povzro~a posebne teàvepri upravljanju. Prav zato je zelo te`ko pretehtatiskupne prednosti in pomanjkljivosti ukrepanjaoz. neukrepanja, saj so, kot nam kaèjo {tu-dije primerov v zadevo vpletene tudi eti~ne ingospodarske presoje.

Na podlagi {tudij primerov se postavlja klju~novpra{anje, kako priznati znanstveno negotovostin se odzvati ne samo nanjo, ampak tudi nanevednost oziroma stanje ne-vedenja, iz kate-rega se lahko porajajo ne le znanstvena odkri-tja, temve~ tudi neprijetna »presene~enja«, kotso luknje v ozonskem pla{~u in redke oblikeraka. Sokrat je poznal odgovor na to vpra{anje,saj je menil, da je nevednost vir modrosti. Kotizhaja iz ve~ine {tudij primerov, je pri odlaganjusprejetja preventivnih ukrepov igrala klju~novlogo zmotna »gotovost«, da ni nobene {kode.Hlinjenje vednosti pa nima seveda ni~ skupne-ga z znanostjo. Taka »gotovost« zelo malo pri-pomore k zmanj{evanju nevednosti, saj je zaugotavljanje nenamernih u~inkov ~lovekovihdejavnosti potrebnih ve~ znanstvenih raziskavin dolgoro~no spremljanje.

Bi lahko bolj zgodaj vedeli za nevarnosti ali jihpredvideli? Bi lahko kakorkoli »vedeli ve~« ali»vedeli bolje«, s ~imer bi upravi~ili naziv, kismo si ga sami podelili: Homo sapiens – »razu-mni ~lovek«?

Tisti, ki bodo prebrali {tudije primerov v Poz-nih lekcijah, bodo najbr` ugotovili, da je prednami {e dolga pot. Na podlagi {tudij primerov

smo izlu{~ili nekaj mo`nih smernic, ki jih na-vajamo v poglavju Dvanajst poznih lekcij.

Sokrat se najbr` ni zavedal ali pa je le slutil,da so »vse stvari povezane« oziroma da vpli-vajo druga na drugo, zaradi ~esar je treba pre-prosto znanost linearnih, mehanisti~nih na~eldopolniti z dinami~nimi in vse bolj prodornimilastnostmi sistemskih znanosti. Potencialnesistemske nestabilnosti tako kompleksnihpojavov, kot je spreminjanje podnebja ali obna-{anje mo`ganskih celic, so lahko odlo~ilna,pa ~eprav nenapovedljiva dolo~ila na{e uso-de, pa naj bodo to sistemi, ki vzdrùjejo stabil-nost Zalivskega toka, ali sistemi, ki povzro-~ajo »genomske nestabilnosti« obsevanihcelic.

Znanost, razdeljena po podro~jih, pa naj bo{e tako u~ena, ni dovolj dobra podlaga za pre-dvidevanje ali blaènje vplivov tako komplek-snih sistemov. A zadostna koli~ina znanja sa-ma po sebi ni dovolj: treba je ravnati modro inpravo~asno. Naloga Evropske agencije za oko-lje je med drugim, da s celostnimi ocenamipomaga raz{iriti bazo znanja in s tem podprenosilce odlo~anja pri predvidevanju mo`nihposledic ukrepanja ali neukrepanja pristojnihorganov in interesnih skupin.

Zdi se nam nemogo~e, da bomo kdaj imeli do-volj znanja in da bomo dovolj modro ukrepalipri mnoìci vpra{anj, povezanih z okoljem inzdravjem. Medsebojna povezanost odprtihvpra{anj, hitrosti tehnolo{kih sprememb, na-{ega omejenega razumevanja ter »~asa zapo{kodovanje in zdravljenje« ekolo{kih in bio-lo{kih sistemov, v katere lahko ~lovek s svojotehnologijo ̀ e v nekaj desetletjih vnese zme-do - vse to so okoli{~ine, v katerih se ma{~ujevsaka napaka. Nekateri ljudje se bojijo ali mi-slijo, da bi previdnej{i pristop k prepre~evanju,potencialno nepopravljivih nevarnosti zadu{ilinovativnost ali ogrozil znanstveni napredek.V resnici pa nas ~akajo velikanski izzivi inprilo`nosti na podro~ju razumevanja komplek-snih in porajajo~ih se sistemov ob so~asnemzadovoljevanju ~lovekovih potreb in zniè-vanju stro{kov za zdravje in okolje. Veliko {tudijprimerov kaè, da bi {ir{a uporaba previdno-stnega na~ela celo pospe{ila inovacije in na-

predek znanosti, saj bi tehnologije iz 19. sto-letja in preproste znanstvene re{itve iz prveindustrijske revolucije nadomestile »okoljskou~inkovite« tehnologije in sistemska znanosttretje industrijske revolucije.

Na podlagi {tudij primerov iz Poznih lekcij seporaja {e zadnje in logi~no vpra{anje: Zakajse tako dolgo nismo zmenili niti za zgodnjaopozorila niti za »glasna in pozna« svarila?Na vpra{anje si bo moral bralec skoraj v celo-ti odgovoriti sam, mi lahko le ugotavljamo, daje bila odsotnost politi~ne volje za sprejemukrepov za zmanj{anje tveganj zaradi nav-zkri`ja stro{kov in koristi v teh zgodbah celopomembnej{i dejavnik kot dostopnost zane-sljivih informacij. Kot je ugotovil `e Aristotel,na{e dojemanje sveta prete`no dolo~a na{eravnanje, na to pa odlo~ilno vplivajo informa-cije. A ~igave informacije dobivamo? So»resni~ne, po{tene in neodvisne«? So razu-mljive politikom in poslovne`em, ki so redkostrokovnjaki, a morajo kljub temu sprejematite`ke odlo~itve?

Poro~ilo opozarja na pomembnost zanesljivihin poenotenih informacij za u~inkovito vodenjepolitike in sodelovanje interesnih skupin prisprejemanju odlo~itev, {e posebej kar zadevakompleksnost, nevednost, visoka tveganja inpotrebo po »kolektivnem u~enju«. Ne smemopozabiti, da zakonodaja EU definira kot varnetiste izdelke, ki ne pomenijo »nesprejemljivihtveganj« pri normalni ali predvidljivi uporabi.Javnost je pripravljena sprejemati tveganja, ~esodeluje pri odlo~itvah, ki prina{ajo in obvla-dujejo tak{na tveganja, pri ~emer je trebaupo{tevati vrednote, prepri~anja in splo{ne

koristi. Prav zato razumno vodenje javne poli-tike v zvezi z vpra{anji, povezanimi z znano-stjo, zahteva ve~ kot dobro znanost – podvpra{ajem niso le ekonomske, ampak tudieti~ne izbire. Ta problematika ne zadeva le stro-kovnjakov in politikov, ampak nas vse.

Zato se nadejam, da bo to poro~ilo prispevalok bolj{im in dostopnej{im, znanstveno podpr-tim informacijam in bolj u~inkovitemu sodelo-vanju interesnih skupin pri upravljanju gospo-darskih dejavnosti, s ~imer bi lahko ~im boljzmanj{ali okoljske in zdravstvene izdatke inpove~ali inovativnost.

Ni dovolj, da imajo tisti, ki odlo~ajo, ve~ in boljkakovostne informacije. Morali bi tudi pogo-steje modro ravnati, da bi tako dosegli bolj{eravnovesje med koristmi inovacij in tveganji,ki jih prina{ajo. ̂ e bomo znali pozne lekcije izzgodnjih svaril preteklega stoletja uporabiti vpraksi, bomo morda v tem stoletju ustvarilibolj{e ravnovesje.

Rad bi se zahvalil uredni{ki ekipi in avtorjem,ki so sprejeli izziv in sodelovali pri izdelavitega poro~ila, pa tudi kolegom, ki so ga pre-gledali, in znanstvenemu odboru EEA, ki jepri tem odigral pomembno vlogo.

Na koncu bi se rad zahvalil Davidu Geeju, kije bil pobudnik tega poro~ila, in vsem ~lanomosebja EEA, ki so s svojim prispevkom omo-go~ili njegov nastanek.

Domingo Jiménez Beltránizvr{ni direktor (1994 - 2002)

Ekipi urednikov se zahvaljujemo za njihovoneprecenljivo pomo~ in sodelovanje priustvarjanju te knjige: Poul Harremoës (glavniurednik), Malcolm MacGarvin (izvr{ni urednik),Andy Stirling (urednik), Brian Wynne (urednik),Jane Keys (urednica), David Gee in Sofia Gue-des Vaz (urednika EEA).

Zahvaljujemo se tudi avtorjem in recenzentom.Avtorji: Malcolm MacGarvin, Barrie Lambert,Peter Infante, Morris Greenberg, David Gee,Janna G. Koppe, Jane Keys, Joe Farman, Do-lores Ibarreta, Shanna H. Swan, Lars-ErikEdqvist, Knud Brrge Pedersen, Arne Semb,Martin Krayer von Krauss, Poul Harremoës,Michael Gilbertson, David Santillo, Paul John-ston, William J. Langston, Jim W. Bridges, OlgaBridges, Patrick van Zwanenberg in Erik Mil-

ZahvalaZahvalaZahvalaZahvalaZahvala

lstone. Recenzenti: Joel Tickner, Richard Young,Wolfgang Witte, Stuart Levy, Henk Aarts, Jac-ques Nouws, Michael Skou Andersen, AnthonySeaton, Harry Aiking, Leonard Levy, Ron Hoo-genboom, Glen Fox, Andrew Watterson, ArturoKeller, Finn Bro Rasmussen, Sandrine Dixson-Decleve, Hilkka Vahervuori, Grete Rstergaard,Erik Arvin, Eberhard Morgenroth, Guus Velders,Madhava Sarna, Tom Webster, Niklas Johans-son, Ernst Boersma, Nigel Bell, Beldrich Mol-dan, John Seager, Kees van Leeuwen, MarkMontforts in Robert Luttik.

Nazadnje se zahvaljujemo tudi ~lanom Znan-stvenega odbora EEA: Philippu Bourdeauju,Eileen Buttle, Robertu Kroesu, Boju Jansso-nu in Poulu Harremoësthu, predsednikuuredni{ke ekipe.

PredgovorPredgovorPredgovorPredgovorPredgovor ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 77777ZahvalaZahvalaZahvalaZahvalaZahvala ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 10101010101.1.1.1.1. UvodUvodUvodUvodUvod ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 1515151515

1.11.11.11.11.1 Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: u~enje na podlagiPozne lekcije iz zgodnjih svaril: u~enje na podlagiPozne lekcije iz zgodnjih svaril: u~enje na podlagiPozne lekcije iz zgodnjih svaril: u~enje na podlagiPozne lekcije iz zgodnjih svaril: u~enje na podlagidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklosti ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 1515151515

1.21.21.21.21.2 Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo? .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17171717171.31.31.31.31.3 Za~etki uporabe previdnostnega na~ela: London, 1854Za~etki uporabe previdnostnega na~ela: London, 1854Za~etki uporabe previdnostnega na~ela: London, 1854Za~etki uporabe previdnostnega na~ela: London, 1854Za~etki uporabe previdnostnega na~ela: London, 1854 ........................................................................................................................ 18181818181.41.41.41.41.4 Prepre~evanje nesre~: povezovanje znanosti in javne politikePrepre~evanje nesre~: povezovanje znanosti in javne politikePrepre~evanje nesre~: povezovanje znanosti in javne politikePrepre~evanje nesre~: povezovanje znanosti in javne politikePrepre~evanje nesre~: povezovanje znanosti in javne politike ........................................................................... 19191919191.51.51.51.51.5 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 2020202020

2.2.2.2.2. Ribi{tvo: prelov Ribi{tvo: prelov Ribi{tvo: prelov Ribi{tvo: prelov Ribi{tvo: prelov /Malcolm MacGarvin//Malcolm MacGarvin//Malcolm MacGarvin//Malcolm MacGarvin//Malcolm MacGarvin/ ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 22222222222.12.12.12.12.1 Zgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarila .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 22222222222.22.22.22.22.2 Angle{ko ribi{tvo v 19. stoletjuAngle{ko ribi{tvo v 19. stoletjuAngle{ko ribi{tvo v 19. stoletjuAngle{ko ribi{tvo v 19. stoletjuAngle{ko ribi{tvo v 19. stoletju ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 22222222222.32.32.32.32.3 Ribolov sardel v Kaliforniji od dvajsetih let do leta 1942Ribolov sardel v Kaliforniji od dvajsetih let do leta 1942Ribolov sardel v Kaliforniji od dvajsetih let do leta 1942Ribolov sardel v Kaliforniji od dvajsetih let do leta 1942Ribolov sardel v Kaliforniji od dvajsetih let do leta 1942 ........................................................................................................................ 25252525252.42.42.42.42.4 Novofundlandska trskaNovofundlandska trskaNovofundlandska trskaNovofundlandska trskaNovofundlandska trska ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 26262626262.52.52.52.52.5 VVVVVarararararovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibno ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 29292929292.62.62.62.62.6 Ekosistemski pristopEkosistemski pristopEkosistemski pristopEkosistemski pristopEkosistemski pristop ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 31313131312.72.72.72.72.7 Pozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcije ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 33333333332.82.82.82.82.8 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 3434343434

3.3.3.3.3. Sevanje: Zgodnja svarila, pozni odzivi Sevanje: Zgodnja svarila, pozni odzivi Sevanje: Zgodnja svarila, pozni odzivi Sevanje: Zgodnja svarila, pozni odzivi Sevanje: Zgodnja svarila, pozni odzivi /Barrie Lambert//Barrie Lambert//Barrie Lambert//Barrie Lambert//Barrie Lambert/ ............................................................................................................................................................................... 38383838383.13.13.13.13.1 Rentgenski ‘arkiRentgenski ‘arkiRentgenski ‘arkiRentgenski ‘arkiRentgenski ‘arki ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 38383838383.23.23.23.23.2 Radioaktivnost in radioaktivne snoviRadioaktivnost in radioaktivne snoviRadioaktivnost in radioaktivne snoviRadioaktivnost in radioaktivne snoviRadioaktivnost in radioaktivne snovi .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 39393939393.33.33.33.33.3 Prvi ukrepi za nadzor izpostavljenosti sevanjuPrvi ukrepi za nadzor izpostavljenosti sevanjuPrvi ukrepi za nadzor izpostavljenosti sevanjuPrvi ukrepi za nadzor izpostavljenosti sevanjuPrvi ukrepi za nadzor izpostavljenosti sevanju ................................................................................................................................................................................................... 40404040403.43.43.43.43.4 Povojno razpotje: opravi~ljivost, optimizacija, omejitevPovojno razpotje: opravi~ljivost, optimizacija, omejitevPovojno razpotje: opravi~ljivost, optimizacija, omejitevPovojno razpotje: opravi~ljivost, optimizacija, omejitevPovojno razpotje: opravi~ljivost, optimizacija, omejitev .................................................................................................................................. 41414141413.53.53.53.53.5 Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 43434343433.63.63.63.63.6 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 4444444444

4.4.4.4.4. Benzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanjeBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanjeBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanjeBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanjeBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanjepoklicne izpostavljenosti poklicne izpostavljenosti poklicne izpostavljenosti poklicne izpostavljenosti poklicne izpostavljenosti /Peter F/Peter F/Peter F/Peter F/Peter F. Infante /. Infante /. Infante /. Infante /. Infante / .................................................................................................................................................................................................................................................................... 45454545454.14.14.14.14.1 Zgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarila .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 45454545454.24.24.24.24.2 Ukrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanje ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 46464646464.34.34.34.34.3 RazpravaRazpravaRazpravaRazpravaRazprava ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 49494949494.44.44.44.44.4 Sklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnost .................................................................................................................................................................................................................. 53535353534.54.54.54.54.5 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 5555555555

5.5.5.5.5. Azbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnine/David Gee in dr/David Gee in dr/David Gee in dr/David Gee in dr/David Gee in dr. Mor. Mor. Mor. Mor. Morris Grris Grris Grris Grris Greenbereenbereenbereenbereenberg/g/g/g/g/ ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 60606060605.15.15.15.15.1 UvodUvodUvodUvodUvod .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 60606060605.25.25.25.25.2 Prva zgodnja svarila o azbestozi in nekaj odzivovPrva zgodnja svarila o azbestozi in nekaj odzivovPrva zgodnja svarila o azbestozi in nekaj odzivovPrva zgodnja svarila o azbestozi in nekaj odzivovPrva zgodnja svarila o azbestozi in nekaj odzivov ............................................................................................................................................................................... 61616161615.35.35.35.35.3 Prva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem raku ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 62626262625.45.45.45.45.4 Zgodnja, pretresljiva svarila o mezoteliomuZgodnja, pretresljiva svarila o mezoteliomuZgodnja, pretresljiva svarila o mezoteliomuZgodnja, pretresljiva svarila o mezoteliomuZgodnja, pretresljiva svarila o mezoteliomu ....................................................................................................................................................................................................................... 63636363635.55.55.55.55.5 Ukrepanje in neukrepanje zakonodajnih organov in drugihUkrepanje in neukrepanje zakonodajnih organov in drugihUkrepanje in neukrepanje zakonodajnih organov in drugihUkrepanje in neukrepanje zakonodajnih organov in drugihUkrepanje in neukrepanje zakonodajnih organov in drugih ............................................................................................... 64646464645.65.65.65.65.6 Stro{ki in prednosti ukrepanja in neukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanja in neukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanja in neukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanja in neukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanja in neukrepanja ................................................................................................................................................................................................... 66666666665.75.75.75.75.7 Katera so sporo~ila zgodbe o azbestu?Katera so sporo~ila zgodbe o azbestu?Katera so sporo~ila zgodbe o azbestu?Katera so sporo~ila zgodbe o azbestu?Katera so sporo~ila zgodbe o azbestu? ..................................................................................................................................................................................................................................................... 67676767675.85.85.85.85.8 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 7070707070

6.6.6.6.6. PCB-ji in previdnostno na~elo PCB-ji in previdnostno na~elo PCB-ji in previdnostno na~elo PCB-ji in previdnostno na~elo PCB-ji in previdnostno na~elo /Janna G. Koppe in Jane Keys//Janna G. Koppe in Jane Keys//Janna G. Koppe in Jane Keys//Janna G. Koppe in Jane Keys//Janna G. Koppe in Jane Keys/ ................................................................................................................... 73737373736.16.16.16.16.1 UvodUvodUvodUvodUvod .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 73737373736.26.26.26.26.2 êdalje ve~ dokazov o obstojnosti, prisotnosti in strupenostiêdalje ve~ dokazov o obstojnosti, prisotnosti in strupenostiêdalje ve~ dokazov o obstojnosti, prisotnosti in strupenostiêdalje ve~ dokazov o obstojnosti, prisotnosti in strupenostiêdalje ve~ dokazov o obstojnosti, prisotnosti in strupenosti ................................................................................ 75757575756.36.36.36.36.3 Ukrepi industrije in vlad v sedemdesetih letihUkrepi industrije in vlad v sedemdesetih letihUkrepi industrije in vlad v sedemdesetih letihUkrepi industrije in vlad v sedemdesetih letihUkrepi industrije in vlad v sedemdesetih letih ................................................................................................................................................................................................... 7575757575

VsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebina

6.46.46.46.46.4 Znanstveno razumevanje se poglobiZnanstveno razumevanje se poglobiZnanstveno razumevanje se poglobiZnanstveno razumevanje se poglobiZnanstveno razumevanje se poglobi ......................................................................................................................................................................................................................................................................... 76767676766.56.56.56.56.5 Ukrepi vlad v osemdesetih in devetdesetih letihUkrepi vlad v osemdesetih in devetdesetih letihUkrepi vlad v osemdesetih in devetdesetih letihUkrepi vlad v osemdesetih in devetdesetih letihUkrepi vlad v osemdesetih in devetdesetih letih ............................................................................................................................................................................... 79797979796.66.66.66.66.6 Na~ini {irjenja PCB-jev v okoljeNa~ini {irjenja PCB-jev v okoljeNa~ini {irjenja PCB-jev v okoljeNa~ini {irjenja PCB-jev v okoljeNa~ini {irjenja PCB-jev v okolje ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 79797979796.76.76.76.76.7 Zadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-ji ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 80808080806.86.86.86.86.8 Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 81818181816.96.96.96.96.9 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 8383838383

7.7.7.7.7. Halogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~elo/Joe Farman//Joe Farman//Joe Farman//Joe Farman//Joe Farman/ ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 86868686867.17.17.17.17.1 PregledPregledPregledPregledPregled ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 86868686867.27.27.27.27.2 Zgodnje obdobjeZgodnje obdobjeZgodnje obdobjeZgodnje obdobjeZgodnje obdobje .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 88888888887.37.37.37.37.3 TTTTTrideseta leta 20. stoletja – industrija klorrideseta leta 20. stoletja – industrija klorrideseta leta 20. stoletja – industrija klorrideseta leta 20. stoletja – industrija klorrideseta leta 20. stoletja – industrija klorofluorofluorofluorofluorofluoroogljikovodikov (CFC)oogljikovodikov (CFC)oogljikovodikov (CFC)oogljikovodikov (CFC)oogljikovodikov (CFC)

je rojenaje rojenaje rojenaje rojenaje rojena ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 89898989897.47.47.47.47.4 Sedemdeseta leta – seme dvomaSedemdeseta leta – seme dvomaSedemdeseta leta – seme dvomaSedemdeseta leta – seme dvomaSedemdeseta leta – seme dvoma .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 90909090907.57.57.57.57.5 Montrealski protokol in ozonska luknjaMontrealski protokol in ozonska luknjaMontrealski protokol in ozonska luknjaMontrealski protokol in ozonska luknjaMontrealski protokol in ozonska luknja .......................................................................................................................................................................................................................................................... 91919191917.67.67.67.67.6 Pozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcije ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 92929292927.77.77.77.77.7 ViriViriViriViriViri ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 9494949494

8.8.8.8.8. Zgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvom/Dolores Ibarreta in Shanna H. Swan//Dolores Ibarreta in Shanna H. Swan//Dolores Ibarreta in Shanna H. Swan//Dolores Ibarreta in Shanna H. Swan//Dolores Ibarreta in Shanna H. Swan/ ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 95959595958.18.18.18.18.1 UvodUvodUvodUvodUvod .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 95959595958.28.28.28.28.2 Optimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etki ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 95959595958.38.38.38.38.3 TTTTTragi~ne poslediceragi~ne poslediceragi~ne poslediceragi~ne poslediceragi~ne posledice ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 96969696968.48.48.48.48.4 DES neu~inkovit pri prepre~evanju spontanega splavaDES neu~inkovit pri prepre~evanju spontanega splavaDES neu~inkovit pri prepre~evanju spontanega splavaDES neu~inkovit pri prepre~evanju spontanega splavaDES neu~inkovit pri prepre~evanju spontanega splava ............................................................................................................................. 97979797978.58.58.58.58.5 Ocenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kode ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 98989898988.68.68.68.68.6 Lekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DES ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 99999999998.78.78.78.78.7 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 102102102102102

9.9.9.9.9. Antibiotiki kot pospe{evalci rasti - skregano z zdravo pametjoAntibiotiki kot pospe{evalci rasti - skregano z zdravo pametjoAntibiotiki kot pospe{evalci rasti - skregano z zdravo pametjoAntibiotiki kot pospe{evalci rasti - skregano z zdravo pametjoAntibiotiki kot pospe{evalci rasti - skregano z zdravo pametjo/Lars-Erik Edqvist in Knud Børge Pedersen//Lars-Erik Edqvist in Knud Børge Pedersen//Lars-Erik Edqvist in Knud Børge Pedersen//Lars-Erik Edqvist in Knud Børge Pedersen//Lars-Erik Edqvist in Knud Børge Pedersen/ ..................................................................................................................................................................................................................................................... 1051051051051059.19.19.19.19.1 UvodUvodUvodUvodUvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 1051051051051059.29.29.29.29.2 Prva svarilaPrva svarilaPrva svarilaPrva svarilaPrva svarila ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 1061061061061069.39.39.39.39.3 Nadaljnje ukrepanje ali neukrepanjeNadaljnje ukrepanje ali neukrepanjeNadaljnje ukrepanje ali neukrepanjeNadaljnje ukrepanje ali neukrepanjeNadaljnje ukrepanje ali neukrepanje ............................................................................................................................................................................................................................................................... 1061061061061069.49.49.49.49.4 Prednosti in pomanjkljivosti uporabe pospe{evalcev rastiPrednosti in pomanjkljivosti uporabe pospe{evalcev rastiPrednosti in pomanjkljivosti uporabe pospe{evalcev rastiPrednosti in pomanjkljivosti uporabe pospe{evalcev rastiPrednosti in pomanjkljivosti uporabe pospe{evalcev rasti .................................................................................................... 1091091091091099.59.59.59.59.5 Sklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnostSklepne ugotovitve in lekcije za prihodnost ........................................................................................................................................................................................................ 1101101101101109.69.69.69.69.6 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 111111111111111

10.10.10.10.10. @veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer/Arne Semb//Arne Semb//Arne Semb//Arne Semb//Arne Semb/ ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 11311311311311310.110.110.110.110.1 Mrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdovi ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 11411411411411410.210.210.210.210.2 PrPrPrPrProtokol CLRotokol CLRotokol CLRotokol CLRotokol CLRTTTTTAP (1985) in nadaljnji dogodkiAP (1985) in nadaljnji dogodkiAP (1985) in nadaljnji dogodkiAP (1985) in nadaljnji dogodkiAP (1985) in nadaljnji dogodki ................................................................................................................................................................................................... 11711711711711710.310.310.310.310.3 Pozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcije .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 11911911911911910.410.410.410.410.4 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 120120120120120

11.11.11.11.11. MTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinec/Martin Krayer von Krauss in Poul Harremoës//Martin Krayer von Krauss in Poul Harremoës//Martin Krayer von Krauss in Poul Harremoës//Martin Krayer von Krauss in Poul Harremoës//Martin Krayer von Krauss in Poul Harremoës/ ................................................................................................................................................................................................................................. 12212212212212211.111.111.111.111.1 UvodUvodUvodUvodUvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 12212212212212211.211.211.211.211.2 Svinec v bencinuSvinec v bencinuSvinec v bencinuSvinec v bencinuSvinec v bencinu ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 12212212212212211.311.311.311.311.3 Primer MTBEPrimer MTBEPrimer MTBEPrimer MTBEPrimer MTBE .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 12212212212212211.411.411.411.411.4 Koristi MTBEKoristi MTBEKoristi MTBEKoristi MTBEKoristi MTBE ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 12312312312312311.511.511.511.511.5 Vplivi MTBEVplivi MTBEVplivi MTBEVplivi MTBEVplivi MTBE ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 12312312312312311.611.611.611.611.6 OdziviOdziviOdziviOdziviOdzivi ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 12512512512512511.711.711.711.711.7 Dana{nje usmeritveDana{nje usmeritveDana{nje usmeritveDana{nje usmeritveDana{nje usmeritve ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 12712712712712711.811.811.811.811.8 Razprava v povezavi s previdnostnim na~elomRazprava v povezavi s previdnostnim na~elomRazprava v povezavi s previdnostnim na~elomRazprava v povezavi s previdnostnim na~elomRazprava v povezavi s previdnostnim na~elom .................................................................................................................................................................................... 12812812812812811.911.911.911.911.9 Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 13213213213213211.1011.1011.1011.1011.10 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 133133133133133

12.12.12.12.12. Previdnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~niPrevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~niPrevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~niPrevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~niPrevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~nionesna‘enosti Vonesna‘enosti Vonesna‘enosti Vonesna‘enosti Vonesna‘enosti Velikih jezer elikih jezer elikih jezer elikih jezer elikih jezer /Michael Gilber/Michael Gilber/Michael Gilber/Michael Gilber/Michael Gilbertson/tson/tson/tson/tson/ .................................................................................................................................................................................................................. 13813813813813812.112.112.112.112.1 Prva pomembna zgodnja svarilaPrva pomembna zgodnja svarilaPrva pomembna zgodnja svarilaPrva pomembna zgodnja svarilaPrva pomembna zgodnja svarila .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 13813813813813812.212.212.212.212.2 Datumi in vrsta naslednjih ukrepanj oziroma neukrepanjDatumi in vrsta naslednjih ukrepanj oziroma neukrepanjDatumi in vrsta naslednjih ukrepanj oziroma neukrepanjDatumi in vrsta naslednjih ukrepanj oziroma neukrepanjDatumi in vrsta naslednjih ukrepanj oziroma neukrepanj ......................................................................................................... 13913913913913912.312.312.312.312.3 Posledice institucionalnih odgovorovPosledice institucionalnih odgovorovPosledice institucionalnih odgovorovPosledice institucionalnih odgovorovPosledice institucionalnih odgovorov .......................................................................................................................................................................................................................................................... 14114114114114112.412.412.412.412.4 Stro{ki in koristiStro{ki in koristiStro{ki in koristiStro{ki in koristiStro{ki in koristi .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 14214214214214212.512.512.512.512.5 Sklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnost ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 14314314314314312.612.612.612.612.6 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 145145145145145

13.13.13.13.13. Premazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,Premazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,Premazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,Premazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,Premazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,pol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnost/David Santillo, Paul Johnston in William J. Langston//David Santillo, Paul Johnston in William J. Langston//David Santillo, Paul Johnston in William J. Langston//David Santillo, Paul Johnston in William J. Langston//David Santillo, Paul Johnston in William J. Langston/ .......................................................................................................................................................................... 14814814814814813.113.113.113.113.1 UvodUvodUvodUvodUvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 14814814814814813.213.213.213.213.2 Nastanek problema TBTNastanek problema TBTNastanek problema TBTNastanek problema TBTNastanek problema TBT ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 14814814814814813.313.313.313.313.3 Arcachonski zalivArcachonski zalivArcachonski zalivArcachonski zalivArcachonski zaliv ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 14914914914914913.413.413.413.413.4 Britanska pristani{~a in obalne vodeBritanska pristani{~a in obalne vodeBritanska pristani{~a in obalne vodeBritanska pristani{~a in obalne vodeBritanska pristani{~a in obalne vode ............................................................................................................................................................................................................................................................... 15015015015015013.513.513.513.513.5 Globalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evalo ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 15215215215215213.613.613.613.613.6 U~inkovitost nadzora pri majhnih plovilihU~inkovitost nadzora pri majhnih plovilihU~inkovitost nadzora pri majhnih plovilihU~inkovitost nadzora pri majhnih plovilihU~inkovitost nadzora pri majhnih plovilih ................................................................................................................................................................................................................................. 15215215215215213.713.713.713.713.7 Pomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovil ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 15415415415415413.813.813.813.813.8 Napredek v smeri splo{ne opustitveNapredek v smeri splo{ne opustitveNapredek v smeri splo{ne opustitveNapredek v smeri splo{ne opustitveNapredek v smeri splo{ne opustitve ............................................................................................................................................................................................................................................................... 15515515515515513.913.913.913.913.9 Vpra{anje alternativVpra{anje alternativVpra{anje alternativVpra{anje alternativVpra{anje alternativ ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 15615615615615613.1013.1013.1013.1013.10 Pozne lekcije zgodbe o TBTPozne lekcije zgodbe o TBTPozne lekcije zgodbe o TBTPozne lekcije zgodbe o TBTPozne lekcije zgodbe o TBT ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 15715715715715713.1113.1113.1113.1113.11 Sklepi: previdnost ali ukrepanje za nazaj?Sklepi: previdnost ali ukrepanje za nazaj?Sklepi: previdnost ali ukrepanje za nazaj?Sklepi: previdnost ali ukrepanje za nazaj?Sklepi: previdnost ali ukrepanje za nazaj? ............................................................................................................................................................................................................................ 15915915915915913.1213.1213.1213.1213.12 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 159159159159159

14.14.14.14.14. Hormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~naHormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~naHormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~naHormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~naHormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~naprprprprpresoja tveganja? esoja tveganja? esoja tveganja? esoja tveganja? esoja tveganja? /Jim W/Jim W/Jim W/Jim W/Jim W. Bridges in Olga Bridges/. Bridges in Olga Bridges/. Bridges in Olga Bridges/. Bridges in Olga Bridges/. Bridges in Olga Bridges/ .............................................................................................................................................................................................. 16616616616616614.114.114.114.114.1 UvodUvodUvodUvodUvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 16616616616616614.214.214.214.214.2 Vplivi estrogenskih spojin na prosto‘ive~e ‘ivalske vrsteVplivi estrogenskih spojin na prosto‘ive~e ‘ivalske vrsteVplivi estrogenskih spojin na prosto‘ive~e ‘ivalske vrsteVplivi estrogenskih spojin na prosto‘ive~e ‘ivalske vrsteVplivi estrogenskih spojin na prosto‘ive~e ‘ivalske vrste ......................................................................................................... 16916916916916914.314.314.314.314.3 Katere negotovosti so se pojavljale v zvezi z uporabo estrogenskihKatere negotovosti so se pojavljale v zvezi z uporabo estrogenskihKatere negotovosti so se pojavljale v zvezi z uporabo estrogenskihKatere negotovosti so se pojavljale v zvezi z uporabo estrogenskihKatere negotovosti so se pojavljale v zvezi z uporabo estrogenskih

spodbujevalcev rasti za zdravje ljudi?spodbujevalcev rasti za zdravje ljudi?spodbujevalcev rasti za zdravje ljudi?spodbujevalcev rasti za zdravje ljudi?spodbujevalcev rasti za zdravje ljudi? .......................................................................................................................................................................................................................................................... 16916916916916914.414.414.414.414.4 Se je pristop, za katerega so se odlo~ili v Evropski komisiji,Se je pristop, za katerega so se odlo~ili v Evropski komisiji,Se je pristop, za katerega so se odlo~ili v Evropski komisiji,Se je pristop, za katerega so se odlo~ili v Evropski komisiji,Se je pristop, za katerega so se odlo~ili v Evropski komisiji,

izkazal za pravega?izkazal za pravega?izkazal za pravega?izkazal za pravega?izkazal za pravega? ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17017017017017014.514.514.514.514.5 Splo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitve ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17117117117117114.614.614.614.614.6 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 172172172172172

15.15.15.15.15. »Bolezen norih krav« - od osemdesetih let do leta 2000: kako»Bolezen norih krav« - od osemdesetih let do leta 2000: kako»Bolezen norih krav« - od osemdesetih let do leta 2000: kako»Bolezen norih krav« - od osemdesetih let do leta 2000: kako»Bolezen norih krav« - od osemdesetih let do leta 2000: kakoso zagotovila spodkopala previdnostso zagotovila spodkopala previdnostso zagotovila spodkopala previdnostso zagotovila spodkopala previdnostso zagotovila spodkopala previdnost/Patrick van Zwanenberg in Erik Millstone//Patrick van Zwanenberg in Erik Millstone//Patrick van Zwanenberg in Erik Millstone//Patrick van Zwanenberg in Erik Millstone//Patrick van Zwanenberg in Erik Millstone/ ............................................................................................................................................................................................................................................................... 17417417417417415.115.115.115.115.1 UvodUvodUvodUvodUvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17417417417417415.215.215.215.215.2 Nova bolezen govedaNova bolezen govedaNova bolezen govedaNova bolezen govedaNova bolezen goveda ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 17417417417417415.315.315.315.315.3 Za~etne odlo~itveZa~etne odlo~itveZa~etne odlo~itveZa~etne odlo~itveZa~etne odlo~itve ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17517517517517515.415.415.415.415.4 Strokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzor ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17617617617617615.515.515.515.515.5 Postavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kart ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 17817817817817815.615.615.615.615.6 Neuspehi in kon~ni propad politi~nega konstruktaNeuspehi in kon~ni propad politi~nega konstruktaNeuspehi in kon~ni propad politi~nega konstruktaNeuspehi in kon~ni propad politi~nega konstruktaNeuspehi in kon~ni propad politi~nega konstrukta ...................................................................................................................................................... 18118118118118115.715.715.715.715.7 SklepiSklepiSklepiSklepiSklepi ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 18218218218218215.815.815.815.815.8 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 183183183183183

16.16.16.16.16. Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij /Skupina urednikov//Skupina urednikov//Skupina urednikov//Skupina urednikov//Skupina urednikov/ ............................................................................................................................................................................................................................................................... 18518518518518516.116.116.116.116.1 UvodUvodUvodUvodUvod .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 18518518518518516.216.216.216.216.2 Dvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcij .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 18618618618618616.316.316.316.316.3 [ir{i pomen previdnosti[ir{i pomen previdnosti[ir{i pomen previdnosti[ir{i pomen previdnosti[ir{i pomen previdnosti ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 20020020020020016.416.416.416.416.4 ViriViriViriViriViri .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 207207207207207

17.17.17.17.17. Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 21021021021021017.117.117.117.117.1 Pozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svaril ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 211211211211211

Biografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjev ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 213213213213213

14 Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896–2000Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896–2000Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896–2000Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896–2000Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno na~elo 1896–2000

15UvodUvodUvodUvodUvod

111111.1.1.1.1. UvodUvodUvodUvodUvod

1.11.11.11.11.1 Pozne lekcije iz zgodnjihPozne lekcije iz zgodnjihPozne lekcije iz zgodnjihPozne lekcije iz zgodnjihPozne lekcije iz zgodnjihsvaril: u~enje na podlagisvaril: u~enje na podlagisvaril: u~enje na podlagisvaril: u~enje na podlagisvaril: u~enje na podlagidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklostidogodkov iz preteklosti

Leta 1898 je Lucy Deane, britanska in{pek-torica za tovarne, ugotovila: š[kodljivi u~inkiazbestnega prahu so spro`ili tudi preiskavemineralnega prahu z mikroskopom, ki jih jeopravil kraljevi zdravstveni in{pektor. Jasnose je pokazalo, da so delci ostri in nazob~anikot steklo – ~e so bile ustvarjene razmere, daso se dvignili od tal in lebdeli v zraku, je bilnjihov vpliv tako {kodljiv, kot je bilo pri~a-kovati.’ (Deane, 1898)

Sto let pozneje, leta 1998, se je britanska vladaodlo~ila prepovedati uporabo “belega” azbe-sta, to odlo~itev pa je naslednje leto sprejelatudi Evropska unija (v nadaljevanju EU). V Ve-liki Britaniji dandanes zaradi azbesta umre3.000 ljudi na leto, v Zahodni Evropi pa se vprihodnjih petintridesetih letih pri~akuje kakih250.000 do 400.000 primerov raka, kateregavzrok je izpostavljenost azbestu v preteklosti(Peto, 1999).

To poro~ilo obravnava predvsem upo{tevanje,zanemarjanje in morebitno napa~no razume-vanje previdnostnega na~ela pri opredelje-vanju nevarnosti pri varstvu pri delu, v jav-nem zdravstvu in okolju v stotih letih med le-toma 1890 in 1990. Stro{ki in koristi ukrepanjaoziroma neukrepanja vlad in drugih pri odzi-vanju na “zgodnja svarila” o nevarnosti namdajejo vsebino tega prispevka. Namen tegaporo~ila je ugotoviti, ali se iz teh dogodkovlahko nau~imo ~esa, kar bi nam lahko poma-galo prepre~evati ali vsaj ~im bolj zmanj{atiprihodnje vplive drugih snovi, ki se lahkoizka`ejo za {kodljive, in sicer ne da bi pri temovirali inovacije ali izpostavljali znanost.

To poro~ilo je primer informacij, ki so potrebneza pomo~ EU in dr‘avam ~lanicam Evropskeagencije za okolje (EEA), da opredelijo in do-lo~ijo premi{ljene in u~inkovite politike, ki va-

rujejo okolje in prispevajo k trajnostnemu raz-voju. Posredovanje tak{nih informacij je zakon-ska dol‘nost EEA, neodvisne agencije Evrop-ske skupnosti, ki je bila ustanovljena leta 1993za posredovanje objektivnih informacij organomEU, ki oblikujejo politike, in dr‘avam ~lanicamEU (predpisa Sveta 1210/90 in 993/99).

Pri prizadevanjih, da bi zmanj{ali sedanja inprihodnja tveganja, smo to, kar smo se nau~iliv preteklosti, le redko upo{tevali. Zgodovinaizbranih nevarnosti, predstavljenih v temporo~ilu, je torej prikaz tega, kar smo se nau~ilipred nedavnim. [tirinajst {tudij primerov(razvr{~enih ~asovno glede na prvi datum zgod-njega svarila) je bilo izbranih iz niza dobroznanih nevarnosti, ki grozijo delavcem, jav-nosti in okolju, in katerih vpliv danes dovoljdobro poznamo, da je mogo~e sklepati, kakouspe{no so se jih lotile vlade in civilna dru‘ba.Tak{ni sklepi bi morali temeljiti na “duhu takrat-nega ~asa” in ne na razko{ju zapoznelegaspoznanja. Obstajajo tudi drugi vplivi na jav-no zdravje in okoljske nesre~e, ki pa v temporo~ilu niso bili obravnavani, npr. talidomid(James, 1965), svinec (Millstone, 1997) inAralsko jezero (Small, 2001). Ti so vir dodat-nih informacij o nenamernih posledicah ter bojumed gospodarstvom in dru‘benimi interesi, izkaterih se lahko nau~imo nekaj dodatnih lekcijiz preteklosti.

Avtorje, ki so prou~evali {tudijske primere,smo prosili, naj svoje prispevke sestavijookrog {tirih klju~nih vpra{anj:

• Kdaj je pri{lo do prvega verodostojnegaznanstvenega “zgodnjega svarila” o mo`ninevarnosti?

• Kdaj in kaj so ali ~esa niso storili dr‘avniorgani ali drugi za zmanj{anje tveganja?

• Kak{ni so stro{ki in koristi ukrepanja ali ne-ukrepanja, vklju~no z njihovo porazdelitvijomed skupinami in po ~asu?

• Kaj smo se nau~ili, kar bi lahko pomagalopri sprejemanju odlo~itev v prihodnosti?


Izbrani so bili primeri in avtorji, ki so lahko za-nimivi za bralce na obeh straneh Atlantika. Tripoglavja so posve~ena severnoameri{kim pro-blemom (onesna‘evanje Velikih jezer) ali pre-dvsem severnoameri{kemu pristopu k re{e-vanju problemov, ki se ti~ejo tudi Evrope, npr.benzen in DES (estrogen dietilbestrol, ki se upo-rablja med nose~nostjo), avtorji pa so znan-stveniki iz Severne Amerike (Gilbertson, In-fante in soavtor Swann). Tri poglavja zajemajovpra{anja, o katerih Severna Amerika in Evro-pa nista soglasni (hormoni kot spodbujevalcirasti, azbest in MTBE v bencinu). Preostalatri vpra{anja pa so pomembna tako zaSevernoameri~ane, njihovo javno zdravje inokolje kot tudi za Evropejce. V~asih pravijo, daZdru‘ene dr‘ave ne uporabljajo previdnostne-ga na~ela, opozoriti pa je treba (gl. preglednico1.1), da so Zdru‘ene dr‘ave pomagale priuveljavljanju na~ela “prepre~evanje iz previd-nosti”, ne da bi ga nujno imenovale “previdno-stno na~elo”.

Previdnostno na~elo je postalo sporno tudi za-radi sporov med EU in ZDA glede uporabehormonov pri govedu, gensko spremenjenihorganizmov (v nadaljevanju GSO), svetovne-ga segrevanja in drugih vpra{anj, pri katerihso bili spodbujeni previdnostni pristopi. O tem,kaj previdnostno na~elo pomeni, in kako najbi se izvajalo, potekajo burne razprave (da negovorimo o terminolo{ki zmedi, zlasti med po-litiki na obeh straneh Atlantika). Eden od ci-ljev tega poro~ila je poskus izbolj{ati ~ez-atlantsko razumevanje uporabe previdnostne-ga na~ela pri oblikovanju politike.

Avtorje {tudij primerov, ki so svoje delo opra-vili brezpla~no, smo prosili, da naj bodo njiho-

vi prispevki kratki, kar je bila o~itna ovira zapodrobno obravnavo problemov; èleli smonamre~ izlu{~iti le klju~ne ugotovitve iz pre-teklih dogodkov in ne podrobnih analiz, ki sojih pripravili ̀ e drugi: te lahko dobite na podla-gi virov, ki so navedeni v vsakem poglavju.

Poudarjeno je bilo, da avtorji {tudij primerovniso brez izrazitega lastnega mnenja, saj sobili ve~inoma aktivni udele‘enci v dogodkihin procesih, ki so oblikovali zgodovino; ti sona kratko povzeti v vsakem poglavju. JoeFarman, avtor poglavja o halogeniranih ogljiko-vodikih, je npr. odkril šluknjo’ v stratosferskiplasti ozona; Morris Greenberg je pomagalustvariti prvi register azbestnega mezotelio-ma; Michael Gilbertson se je ve~ino svojepoklicne kariere ukvarjal s preu~evanjem one-sna‘evanja Velikih jezer in se zavzemal zanjihovo sanacijo; Peter Infante je opravil prvoskupinsko epidemiolo{ko raziskavo o delav-cih, ki so izpostavljeni benzenu. Infante je

vrsto let delal na ameri{kem Ministrstvu zazdravje in varnost (the US Health and SafetyDepartment) ter si prizadeval za zmanj{anjeizpostavljenosti delavcev benzenu in drugimonesna‘evalom. Vsi drugi avtorji so odigralibolj ali manj pomembno vlogo na podro~jih, kijih obravnavajo v svojih poglavjih: ~e ne bipoglobljeno preu~evali podro~ij, o katerihpi{ejo v na{em poro~ilu, jih ne bi zaprosili zanjihov prispevek. Od vseh smo – kot od ugle-dnih znanstvenikov na svojih podro~jih –pri~akovali ~im ve~jo objektivnost pri odgo-varjanju na {tiri vpra{anja, ki smo jim jih za-stavili. Vklju~enost avtorjev v dogajanje, po-vezano s prou~evanjem {tudij primerov, okaterih pi{ejo, je torej predstavljena bralcem.

ProblemProblemProblemProblemProblem šPrešPrešPrešPrešPrepre~evanje iz previdnostipre~evanje iz previdnostipre~evanje iz previdnostipre~evanje iz previdnostipre~evanje iz previdnosti’’’’’

Prehrambna varnost Delaneyevo dolo~ilo v Zakonu o hrani, zdravilih in kozmeti~nih sredstvih (Food,(rakotvorni dodatki) Drug and Cosmetics Act), 1957–96, ki je izlo~ilo rakotvorne snovi ìvalskega izvora

iz prehrambne verige ljudi.

Prehrambna Prepoved uporabe okuènega ov~jega in kozjega mesa vvarnost (BSE) prehrambni verigi ìvali in ljudi v zgodnjih 1970-ih letih, kar je

morda pripomoglo k temu, da so se ZDA izognile BSE.

Okoljska varnost (CFC) Prepoved uporabe klorofluoroogljikovodikov (CFC) v aerosolih leta 1977, nekaj letpred tem preden so bili podobni ukrepi sprejeti v ve~ini evropskih dràv.

Javno zdravje (DES) Prepoved uporabe DES kot spodbujevalca rasti pri govedu v letih 1972–1979,skoraj 10 let pred prepovedjo v EU leta 1987.

Preglednica 1.1Preglednica 1.1Preglednica 1.1Preglednica 1.1Preglednica 1.1 Nekateri primeri šprepre~evanje iz previdnosti’ v Zdruènih dràvahNekateri primeri šprepre~evanje iz previdnosti’ v Zdruènih dràvahNekateri primeri šprepre~evanje iz previdnosti’ v Zdruènih dràvahNekateri primeri šprepre~evanje iz previdnosti’ v Zdruènih dràvahNekateri primeri šprepre~evanje iz previdnosti’ v Zdruènih dràvahVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


Vse {tudije primerov obravnavajo šla`nene{kodljivosti’, ko da so to snovi ali dejavno-sti, ki so neko~ pri vladah in drugih veljali zane{kodljive, dokler niso dokazali njihove {ko-dljivosti. Toda, ali ni šla`nih {kodljivosti’, kjerse je ukrepalo na podlagi previdnostnegana~ela, a se je to pozneje izkazalo za nepo-trebno? Menili smo, da moramo vklju~iti tuditak{ne primere, vendar kljub temu, da smopovabili nekaj predstavnikov industrije, naj jihpredstavijo, in o tem z njimi podrobno razpra-vljali, nismo na{li dobrih primerov. Na{o po-zornost je pritegnila ameri{ka publikacija Dej-stva proti strahovom (Facts versus fears) (Lie-berman in Kwon, 1998), ki posku{a predsta-viti 25 primerov šla`nih {kodljivosti’. Ko smojih podrobneje preu~ili, se je izkazalo, da tuditisti, ki so jih predlagali, niso bili dovoljprepri~ljivi, da bi {est najo~itnej{ih predstaviliv na{em poro~ilu. Tako {e vedno stojimo predizzivom predstaviti šla`ne {kodljivosti’: medmo`nimi kandidati, ki so bili omenjeni, sta pre-poved odlaganja go{~e s ~istilnih naprav vSeverno morje in šhro{~ tiso~letja leta 2000’.

1.21.21.21.21.2 Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?Kaj je previdnostno na~elo?

Albert Schweitzer (1875–1965) je bil mordapesimist, ko je dejal: »^lovek je izgubil spo-sobnost predvidevanja in preventivnega ukre-panja, kon~al bo tako, da bo uni~il Zemljo.«Vendar pa ni lahko biti moder, preden je pre-pozno, zlasti ~e se lahko vplivi na zdravje aliokolje poka‘ejo {ele dale~ v prihodnosti in ~eso dejanski ali dozdevni stro{ki njihovegaodvra~anja visoki in takoj{nji. Prepre~evanjenesre~ navadno zahteva ukrepanje, predenobstajajo ~vrsti dokazi o {kodi, zlasti ~e bibila {koda zapoznela in nepopravljiva; tak{enpristop do znanstvenih dokazov in oblikovanjapolitike je del tega, ~emur danes pravimo pre-vidnostno na~elo.

Prepre~evanje iz previdnosti pogosto uporab-ljajo v medicini in javnem zdravstvu, kjer pa-cienta obi~ajno pou~ijo o prednosti dvoma vdiagnozo (“bolje varen kot obàlujo~”). Previ-dnostno na~elo in njegova uporaba pri okolj-skih nevarnostih in z njimi povezanih negoto-vostih pa sta se za~ela pojavljati kot nedvo-umen in jasen pojem v okoljski znanosti {ele

v sedemdesetih letih, ko so se nem{ki znan-stveniki in politiki posku{ali spopasti z “umi-ranjem gozdov” (Waldsterben) in vzroki zanj,vklju~no z onesnaèvanjem zraka.

Glavni element previdnostnega na~ela, ki soga razvili, je bilo splo{no pravilo javnega poli-ti~nega delovanja pri potencialno resnih ali ne-popravljivih nevarnostih za zdravje ali okolje,pri ~emer je treba ukrepati proti potencialnimnevarnostim, preden obstajajo trdni dokazi o{kodi, upo{tevajo~ verjetne stro{ke in koristiukrepanja in neukrepanja. Vendar pa previd-nostni pristop zahteva veliko ve~ kot vzpo-stavljanje ravni dokaza, potrebne za upravi-~evanje ukrepanja, s katerim naj bi zmanj{alinevarnost (šsproìlec’ za ukrepanje). Vorsor-geprinzip (šna~elo predvidevanja’ ali šprevid-nosti’) v nem{kem Zakonu o ~istem zraku izleta 1974 (Boehmer-Christiansen, 1994), kotje bilo opisano v poro~ilu o Zakonu o ~istemzraku iz leta 1985 (Boehmer-Christiansen,1994), je vklju~eval naslednje elemente:

• raziskave in spremljanje stanja za zgodnjeodkrivanje nevarnosti;

• splo{no zmanj{anje obremenjevanja okolja;• spodbujanje š~iste proizvodnje’ in inovacij;• na~elo sorazmernosti, po katerem stro{ki

ukrepanja, da se prepre~i nevarnost, ne bismeli biti nesorazmerni z verjetnimi koristmi;

• pristop sodelovanja med dele`niki za re{e-vanje skupnih problemov s celovitimi ukre-pi politike, katerih cilj je izbolj{ati stanje oko-lja, konkuren~nost in zaposlenost;

• ukrepi za zmanj{anje nevarnosti, preden sona voljo šdokazi’ o {kodi, ~e so njeni u~inkilahko resni ali nepopravljivi.

Po letu 1970 se je previdnostno na~elo naglopovzpelo na politi~ni lestvici in je bilo vklju~enov {tevilne mednarodne sporazume, zlasti napodro~ju morskega okolja, kjer je obiloekolo{kih podatkov o onesna‘evanju obrodi-lo malo razumevanja, a veliko zaskrbljenosti:šNa voljo je ogromno podatkov, a kljub vsemtem podatkom … smo dosegli nekak{en pla-to v svojem razumevanju, ~emu so te infor-macije namenjene … To je vodilo k previdno-stnemu na~elu’. (Bilten o onesna‘evanjumorja, Marine Pollution Bulletin, 1997) Pove-


dano bolj splo{no: na~elo 15 v Deklaraciji ZNo okolju in razvoju, ki je bila sprejeta v Rio deJaneiru leta 1992 (glej preglednico 1.2), je tona~elo raz{irilo na okolje kot celoto.

Uporaba razli~nih izrazov v teh pogodbah insporazumih, npr. šprevidnosto na~elo’ (precau-tionary principle), šprevidnostni pristop’ (pre-cautionary approach) in špreventivni ukrepi’(precautionary measures), lahko povzro~iteàve pri komuniciranju in dialogu o tem,kako se najbolje spopasti z znanstveno ne-gotovostjo in potencialnimi nevarnostmi. Sk-lepna poglavja tega poro~ila posku{ajo razja-sniti nekatere od teh dvoumnosti.

V Evropi je previdnostno na~elo dobilo naj-pomembnej{o podporo v obliki sporo~ilaEvropske komisije o previdnostnem na~elu(Evropska komisija, 2000) in odloka Ministr-skega sveta v Nici, prav tako leta 2000. Tadva dokumenta sta pomembno prispevala kprakti~nemu izvajanju previdnostnega na~e-la zlasti v povezavi z udele‘bo zainteresira-nih in izogibanjem trgovinskih sporov. Neka-

tera najpomembnej{a vpra{anja, ki jih odpi-rajo {tudije primerov in sporo~ilo Evropskekomisije, so podrobneje obravnavana v sklep-nih poglavjih.

1.31.31.31.31.3 Za~etki uporabeZa~etki uporabeZa~etki uporabeZa~etki uporabeZa~etki uporabeprevidnostnega na~ela:previdnostnega na~ela:previdnostnega na~ela:previdnostnega na~ela:previdnostnega na~ela:London, 1854London, 1854London, 1854London, 1854London, 1854

Za~etki uporabe previdnostnega na~ela segajodale~ pred leto 1970, ko se je na~elo uporab-ljalo zlasti v javnem zdravstvu. V Evropi ga jemed prvimi uporabil dr. John Snow, ki je leta1854 priporo~il, naj odstranijo ro~ico za ~rpanjeiz vodnjaka v ulici Broad Street, da bi takozaustavili epidemijo kolere, ki je tedaj razsajalapo sredi{~u Londona. Nekaj dokazov o pove-zavi med onesna‘eno vodo in kolero je petlet pred tem objavil sam Snow (Snow, 1849).To niso bili trdni dokazi, vendar so Snowuzadostovali, da je predlagal ukrepe zaizbolj{anje zdravstvenih razmer, saj bi bilistro{ki za njihovo izvajanje precej manj{i kotposledice in stro{ki, ki bi nastali, ~e jih ne biizvajali (glej primer 1.1).

Montrealski protokol o snoveh, ki tanj{ajo ozonski pla{~, 1987 šPodpisnice tega protokola … so se odlo~ile,da bodo za{~itile ozonski pla{~, in sicer s prevprevprevprevprevidnostnimiidnostnimiidnostnimiidnostnimiidnostnimi ukrepi ukrepi ukrepi ukrepi ukrepi, s katerimi bodo celovito nadzorovaleskupne svetovne emisije snovi, ki ga tanj{ajo.’

Konferenca o Severnem morju, 1990 šUdeleènke … bodo {e naprej uporabljale previdnostno na~eloprevidnostno na~eloprevidnostno na~eloprevidnostno na~eloprevidnostno na~elo, tj.ukrepale bodo, da bi se izognile potencialno {kodljivim vplivom snovi, ki so te`ko razgradljive, strupene/toksi~ne ali se bioakumulirajo, tudi ~e ni znanstvenih dokazov, s katerimi bi lahko dokazali vzro~no povezanostmed emisijami in njihovimi u~inki.’

Deklaracija iz Ria o okolju in razvoju, 1992 šZa varstvo okolja bodo dràve ~im bolj uporabljale previdnostniprevidnostniprevidnostniprevidnostniprevidnostnipristoppristoppristoppristoppristop skladno s svojimi zmo`nostmi. Kjer obstaja resna nevarnost, da bo pri{lo do nepopravljive {kode,se pomanjkanje popolne znanstvene gotovosti ne more uporabiti kot razlog za odlaganje stro{kovnou~inkovitih ukrepov za prepre~evanje uni~evanja okolja.’

Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, 1992 šPodpisnice bi morale uporabljati preventivne ukrepepreventivne ukrepepreventivne ukrepepreventivne ukrepepreventivne ukrepepri napovedovanju, prepre~evanju ali zmanj{evanju vzrokov podnebnih sprememb in laj{ati njihove {kodljiveu~inke. Kjer obstaja resna nevarnost, da bo pri{lo do hude ali nepopravljive {kode, se pomanjkanje popolneznanstvene gotovosti ne more uporabiti kot razlog za odlaganje tak{nih ukrepov, pri ~emer se je trebazavzemati za stro{kovno u~inkovitost politik in ukrepov, ki so namenjeni odpravljanju podnebnih sprememb,s ~imer naj bi dosegli koristi za celoten planet ob ~im manj{ih stro{kih.’

Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba), 1992 šOkoljska politika Skupnosti … naj temelji naprevidnostnem na~eluprevidnostnem na~eluprevidnostnem na~eluprevidnostnem na~eluprevidnostnem na~elu in na~elih, po katerih je treba preventivno ukrepati, okoljsko {kodo prvenstvenopopravljati pri izvoru ter v skladu z na~elom, po katerem onesnaèvalec pla~a.’

Kartagenski protokol o biolo{ki varnosti, 2000 šSkladno s previdnostnim pristopoms previdnostnim pristopoms previdnostnim pristopoms previdnostnim pristopoms previdnostnim pristopom je cilj tega protokolazagotavljanje ustrezne za{~ite pri varnem prenosu in uporabi ìvih spremenjenih organizmov, ki so produktsodobne biotehnologije in lahko negativno vplivajo na ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.Hkrati je treba upo{tevati tveganje za zdravje ljudi, {e posebej v ~ezmejnem prometu.’

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaèvalih, 2001. Previdnost, vklju~no s preglednostjo inudele`bo javnosti, se uresni~uje v celotni pogodbi, posebej pa je omenjena v uvodu, ciljih, dolo~ilih zadodajanje obstojnih organskih onesnaèval in dolo~anje najbolj{ih razpolo`ljivih tehnologij. Cilj se glasi:šOb upo{tevanju previdnostnega pristopaprevidnostnega pristopaprevidnostnega pristopaprevidnostnega pristopaprevidnostnega pristopa, kot je opredeljen v na~elu 15 Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju,je cilj te konvencije varovati zdravje ljudi in okolje pred te`ko razgradljivimi organskimi onesnaèvali.’

Preglednica 1.2Preglednica 1.2Preglednica 1.2Preglednica 1.2Preglednica 1.2 Previdnostno na~elo v nekaterih mednarodnih pogodbah in sporazumihPrevidnostno na~elo v nekaterih mednarodnih pogodbah in sporazumihPrevidnostno na~elo v nekaterih mednarodnih pogodbah in sporazumihPrevidnostno na~elo v nekaterih mednarodnih pogodbah in sporazumihPrevidnostno na~elo v nekaterih mednarodnih pogodbah in sporazumihVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


Primer 1.1: Prepre~evanje iz previdnosti JohnaPrimer 1.1: Prepre~evanje iz previdnosti JohnaPrimer 1.1: Prepre~evanje iz previdnosti JohnaPrimer 1.1: Prepre~evanje iz previdnosti JohnaPrimer 1.1: Prepre~evanje iz previdnosti JohnaSnowaSnowaSnowaSnowaSnowa

V desetih dneh med 31. avgustom in 9. septem-brom leta 1854 je za kolero umrlo pribli‘no 500ljudi v ‘upniji St. James, kamor je spadalo ob-mo~je Golden Square v sredi{~u Londona. JohnSnow, londonski zdravnik, avtor trideset straniobsegajo~e knji‘ice The Mode of Communicationof Cholera (Na~in {irjenja kolere), ki jo je objavilna lastne stro{ke leta 1849, je preu~il epidemijo.Pred izbruhom v ~etrti Golden Square je Snowpreu~eval kolero in oskrbo z vodo v dveh razli~nihvodovodnih sistemih v ju‘nem Londonu: v enemje bila voda ~ista, v drugem pa onesna‘ena z vodoiz kanalizacije. Preden se je lotil raziskovanja pri-mera Golden Square, je s to nepopolno raziska-vo ‘e dobil podatke, ki so podpirali njegovo te-orijo, po kateri se kolera {iri z onesna‘eno vodo.

Kratka preiskava je pokazala, da je vseh triino-semdeset ljudi, ki so umrli na obmo~ju GoldenSquare, ~rpalo vodo iz vodnjaka v ulici Broad Stre-et, namesto da bi uporabljali ~istej{o vodo izvodovodnega omre‘ja, ki je bila v tistem ~asusicer na voljo, vendar ni bila tako priljubljena. 7.septembra je Snow priporo~il odstranitev vodne~rpalke v ulici Broad Street, kar je utemeljil s trdi-tvijo, da šni … kolere …, razen med ljudmi, kiimajo navado, da pijejo vodo, ki jo na~rpajo vulici Broad Street’. Oblasti so naslednji dan od-stranile ro~ico z vodnjaka in tako pripomogle kpospe{enemu upadanju obolevnosti za kolero inprepre~ile nadaljnje oku‘be iz tistega vira.

Snow je pozneje izdelal eno prvih epidemiolo{kihkart bolezni in mo‘nih virov oku‘be in jo 4. de-cembra 1854 predstavil Epidemiolo{kemu dru{tvuv Londonu. Na karti je bila predstavljena poveza-va med smrtmi, ki jih je povzro~ila kolera, in vo-dnjaki v bli‘ini ulice Broad Street.

S Snowovimi pogledi na vzroke za oku‘bo s kolerose ve~ina takratnih pomembnih znanstvenikov nistrinjala. Kraljevo zdru‘enje zdravnikov (Royal Col-lege of Physicians), ki je opravilo raziskavo izbruhakolere v letih 1853 in 1854, je pretehtalo tudi Snowo-vo tezo in jo zavrnilo kot šneubranljivo’. Enako jestoril tudi Splo{ni odbor za zdravstvo leta 1854:šNe vidimo razloga, da bi sprejeli to prepri~anje.’Prepri~ani so bili, da se kolera {iri po zraku.

Biolo{ki mehanizem, ki je osnova za povezavomed onesna‘eno vodo in kolero, je bil med temuspe{nim prepre~evanjem iz previdnosti leta 1854{e neznan: pokazal se je {ele trideset let pozneje,ko je Koch v Nem~iji objavil odkritje bakterijevibrio cholerae.

Vir: EEA, na podlagi Brody idr., 2000

~rpalko v ulici Broad Street in kolero. Njegovidokazi, ki so bili videti kot povezava, so bilidovolj zanesljivi: kolero je povzro~ala voda,onesna‘ena s fekalijami iz kanalizacije,manj{a izpostavljenost tej vodi pa je pripo-mogla, da se je zmanj{ala tudi nevarnostoku‘be.

Zgodba o Johnu Snowu in koleri je bila v~asihtudi napa~no razlo‘ena in predstavljena, kotprimer, kako so lahko o~itni dokazi o {kodi innjenih vzrokih uporabljeni na razmeroma ne-sporen na~in. Vendar pa je bil to klasi~en pri-mer prepre~evanja iz previdnosti, ki je vklju-~evala ve~ klju~nih elementov pristopa k znan-stveni negotovosti, nevednosti in oblikovanjupolitik. Ti elementi vklju~ujejo razliko med šve-denjem’ o nevarnosti in njenih verjetnih vzro-kih ter šrazumevanjem’ kemi~nih, biolo{kih indrugih procesov, ki povzro~ajo to povezavo;zavedanju potencialnih posledic napa~neodlo~itve ter uporabe manj{ine znanstvenihmnenj pri politi~nem odlo~anju. Ta vpra{anjaso obravnavana v sklepnih poglavjih tegaporo~ila.

Obstajajo {tevilne razlike med kolero, azbe-stom (ki so ga za~eli uporabljati pribli‘no v~asu Snowovega odkritja) in drugimi {kodlji-vimi snovmi v {tudijah primerov, med kateri-mi ni nepomemben ~asovni zamik med izpo-stavljenostjo nevarni snovi in {kodi za zdrav-je, ki je pri koleri pomenil nekaj ur, pri azbestuin ve~ini drugih preu~enih snovi pa desetletja.ê bi vlade uporabile podoben pristopprepre~evanja iz previdnosti kot dr. Snow, koje bilo objavljeno zgodnje svarilo o azbestu,bi se ve~ini tragedij in neznanskim stro{kom,ki so povezani z izpostavljenostjo azbestu,lahko izognili.

1.41.41.41.41.4 Prepre~evanje nesre~:Prepre~evanje nesre~:Prepre~evanje nesre~:Prepre~evanje nesre~:Prepre~evanje nesre~:povezovanje znanosti in javnepovezovanje znanosti in javnepovezovanje znanosti in javnepovezovanje znanosti in javnepovezovanje znanosti in javnepolitikepolitikepolitikepolitikepolitike

Dr. Snow je kot znanstvenik in oblikovalecpolitike deloval v znanstveni negotovosti inpod politi~nim pritiskom, tako kot vsi, ki jimje nalo‘ena odgovornost varovanja javnostiin okolja pred potencialno nevarnimi gospo-darskimi dejavnostmi. Danes politiki delujejo

ê bi bila Snowova domneva napa~na, bi biliposledica te napake pravzaprav le jezni me{-~ani, ki bi ostali brez obi~ajnega vodnega vira,ki pa so navsezadnje èleli, da se epidemijakolere zaustavi. Ti stro{ki so bili majhni v pri-merjavi s stro{ki, ki bi nastali, ~e bi se Snowmotil in ne bi odstranili ro~ice ~rpalke potem,ko so bili na voljo dokazi o povezavi med


v podobnih razmerah kot dr. Snow, le da jenjihov polo‘aj veliko te‘ji zaradi ve~jega tve-ganja in ve~je negotovosti (gospodarske, zdra-vstvene in okoljske), povezane z dejavnostmivelikega obsega (Beck, 1992), ter zaradi izpo-stavljenosti ve~jim pritiskom javnih ob~il (Smi-th, 2000). Delujejo tudi v okviru bolj demo-krati~nih institucij in so odgovorni bolj izo-bra‘enim in anga‘iranim dr‘avljanom, ki imajodober dostop do informacij na internetu. Glo-balizacija in prosta trgovina stanje {e boljzapleteta, to pa velja tudi za nova znanstve-na spoznanja. Prav v tak{nih okoli{~inah, kose posku{a prepre~iti morebitne resne in ne-popravljive posledice ob nesorazmernih stro{-kih, je lahko previdnostno na~elo uporabno.Oblikovalcem politike in politikom pomaga vokoli{~inah, ko ~akanje na trdne dokaze o{kodljivosti lahko resno ogrozi javno zdravjeali okolje, ali oboje, preden se preventivnoukrepa.

Doseganje soglasja glede zgodovine prizna-nih nevarnosti, kot so azbest, klorofluoroo-gljikovodiki (CFC) in druge {tudije primerov,ni enostavno, vendar je la‘je kot doseganjesoglasja o tem, kako se lotiti sedanjih vpra{anj,ki so predmet polemik, npr. podnebne spre-membe, mobilni telefoni ali gensko spre-menjeni organizmi. Obstajajo nekateri uvelja-vljeni kriteriji, kako pomagati znanstvenikompri prehodu iz špovezanosti’ na švzro~nost’ priugotavljanju ogro‘enosti zdravja (Hill, 1965).Ni pa splo{no sprejetih meril za pomo~ poli-tikom pri oblikovanju zdravih politi~nihodlo~itev v znanstveni negotovosti, kljub temu

da obstaja ve~ dobrih predlogov (Raffensper-ger in Tickner, 1999; Gee, 1997).

Literature o ocenah tveganja in zmanj{evanjunevarnosti, ki lahko pomaga nosilcem odlo~a-nja v dolo~enih okoli{~inah, je sicer veliko, po-magamo pa si lahko tudi z zgodovinskim pogle-dom na stvari. V tem poro~ilu je prikazana bo-gata zgodovina nevarnosti, zato se lahko iz nje-ga nau~imo veliko dragocenega. V 16. poglavjuso navedene izku{nje, ki lahko pomagajo priugotavljanju zdravih in u~inkovitih ukrepov jav-ne politike. Ti lahko prispevajo k zmanj{anjuprihodnjih stro{kov, povezanih z napa~nimiprepri~anji glede okoljskih in zdravstvenih tve-ganj. V prihodnosti si zlasti `elimo videti manjšla‘nih ne{kodljivosti’, vendar pa nam dosedanjeizku{nje lahko tudi pomagajo zmanj{ati nevar-nosti, ki jih prina{ajo sicer manj pogoste šla‘ne{kodljivosti’, ki se jih prav tako bojimo.

Zaupanje javnosti v politike in znanstvenike,ki posku{ajo varovati ljudi in na{ planet prednevarnostmi, je zelo majhno, zlasti v Evropi,kjer so BSE v Veliki Britaniji in drugod, dioksi-ni v Belgiji ter afera v Franciji, kjer je bila kripri transfuzijah oku‘ena z virusom HIV, ve-liko prispevali k splo{nemu nezaupanju. Vla-de se tega zavedajo in se posku{ajo ustrez-no odzvati, npr. z Belo knjigo EU o upravljanjuv Evropi (julij 2001). Ta priporo~a ve~jo ude-le‘bo javnosti pri sodelovanju med znanostjo,tehnologijo in dru‘bo. Namen tega poro~ila jeprispevati k razpravi o vse bolj aktualnemvpra{anju demokratizacije znanstvenih dog-nanj in dose‘kov.

1.51.51.51.51.5 ViriViriViriViriViri

Beck, U., 1992. Risk Society, Sage, London.

Boehmer-Christiansen, S., 1994. šTheprecautionary principle in Germany: Enablinggovernment’, v O’Riordan, T. in Cameron, J.(izdaja), Interpreting the precautionaryprinciple’, str. 3, Cameron and May, London.

Brody, H. idr., 2000. šMap-making and myth-making in Broad Street: the London choleraepidemic, 1854’, Lancet Vol. 356, strani 64–68.

Deane, Lucy (1898). šReport on the health ofworkers in asbestos and other dusty trades’,v HM Chief Inspector of Factories andWorkshops, 1899, Annual Report for 1898,strani 171–172, HMSO, London (gl. tudi theAnnual Reports for 1899 and 1900, stran 502).

Evropska komisija, 2000. Communication fromthe Commission on the PrecautionaryPrinciple, COM (2000) 1, Bruselj.

Gee, D,1997. Approaches to ScientificUncertainty, v Fletcher, T. in Michael, A. J. M.


(izdaja), Health at the crossroads: Transportpolicy and urban health, Wiley, London.

Hill, A. B., 1996. šThe environment and disease:Association or causation?’ Proceedings of theRoyal Society of Medicine Vol. 58, strani 295–300.

James, WH, 1965. šTeratogenetic propertiesof thalidomide’ Br Med J, 1965 30. oktober;5469:1064

Lieberman, A. J. in Kwon, S. C., 1998. Factsversus fears: A review of the greatestunfounded health scares of recent times, tretjadopolnjena izdaja, junij 1998, AmericanCouncil on Science and Health, New York, nahttp://www.acsh.org.

Millstone, E., 1997. Lead and public health,Earthscan, London.

Marine Pollution Bulletin, 1997. Vol. 34, {t. 9,strani 680–681.

Peto, J., 1999. The European mesotheliomaepidemic, B. J. Cancer Vol. 79, februar, strani666–672.

Raffensperger, C. and Tickner, J., 1999.Protecting public health and the environment:Implementing the precautionary principle,Island Press, Washington, DC.

Snow, J., 1849. On the mode ofcommunication of cholera, London.

Smith, J. 2000. The Daily Globe: Environmentalchange, the public and the media, Earthscan,London.


111112.2.2.2.2. Ribi{tvo: prRibi{tvo: prRibi{tvo: prRibi{tvo: prRibi{tvo: prelovelovelovelovelov Malcolm MacGarvin Malcolm MacGarvin Malcolm MacGarvin Malcolm MacGarvin Malcolm MacGarvin

Ribi{tvo se je moralo stoletja ubadati z nego-tovostmi in jih posku{ati obvladati. Ta tema-tika predstavlja dvojni izziv, saj so temeljnaprevidnostna na~ela enaka kot pri onesna‘e-valih, prakti~en pristop k izvajanju pa je pre-cej druga~en.

Pozne lekcije so vsekakor ustrezna tema zamorsko ribi{tvo. Zavest o dogodkih, kakor soopisani v tem prispevku (od srednjega veka,{kotskega ribi{tva v 19. stoletju, zloma ribolo-va sardel v Kaliforniji sredi dvajsetega stoletjain do propada stale‘a trske na severu Kanadev devetdesetih letih dvajsetega stoletja), nasv~asih ‘alostno spomni na ponavljanje zgodo-vine. Iz preteklosti pa se vsekakor lahko nau-~imo tudi kaj pozitivnega. V zadnjem desetlet-ju se vedno bolj zavedamo potrebe po izrazitoprevidnostnem pristopu. Na obmo~jih, kot jeSeverni Atlantik, je trenutno klju~ni problem najtina~in, ki bo ribi~em omogo~il, da kljub neneh-no navzo~im kratkoro~nim ekonomskim pri-tiskom iz ozadja teorijo spremenijo v prakso.

2.12.12.12.12.1 Zgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarila

Razmerja med previdnostnimi pristopi, kultur-nimi vidiki, tehnolo{ko zmo`nostjo ter tveganjiin koristmi so zapletena. Ni~esar novega ni vspreminjajo~ih se stopnjah previdnostnega rav-nanja in svarilih o nevarnosti pretiranegaizkori{~anja. Obstajajo celo nekateri dokazi, daso v preteklosti zaradi prelova morskih virovdolo~ene severnoameri{ke domorodne skup-nosti po vsej verjetnosti izumrle. Druge pa soomejile svoje ulove s pravicami in tabuji, k~emur jih je spodbudilo poznavanje ribje eko-logije. Stoletja so uspevali ohranjati razmero-ma velik ulov rib, na primer lososa, kar je rav-no v nasprotju z ravnanjem komercialnihribi~ev, ki jim je v kratkem ~asu uspelo bodisimo~no razred~iti ali celo povsem iztrebiti po-samezne populacije (McEvoy, 1986).

Tudi v srednjeve{ki Evropi so se ljudje zaveda-li, da je prelov rib mogo~. Prvi poziv k previdno-

stnemu ravnanju izvira iz obdobja med letoma1376 in 1377 (March, 1953). Angle{kemu parla-mentu je bila predlo‘ena peticija za prepovedmre‘e »s tako majhnim o~esom, da iz nje nemore {e tako majhna riba, ki zaide vanjo, in jezatorej prisiljena ostati v njej in ujeta … zaradikatere omenjeni ribi~i ujamejo toliko majhnih rib,da z njimi potem krmijo pra{i~e. To je v veliko{kodo celotnemu ljudstvu v kraljestvu in uni~ujeribi{tvo v tamkaj{njih krajih, zaradi ~esar po-tem prosijo za od{kodnine«. V odgovor na toizjavo je bila ustanovljena komisija »usposo-bljenih oseb za raziskovanje in potrditev resni-ce o tej trditvi in nato naj se ukrepa, kakor jeprav«. Od takrat do konca 19. stoletja je bilo vAngliji (in tudi drugod) precej poskusov regula-cije ribolova s sredstvi, ki jih {e vedno pozna-mo (kot so ukrepi iz leta 1716, ki zajemajonajmanj{o velikost o~esa mre‘e, prepoved golju-fanja z namestitvijo ene mre‘e v drugo in mini-malne velikosti iztovorjenih rib).

2.22.22.22.22.2 Angle{ko ribi{tvo vAngle{ko ribi{tvo vAngle{ko ribi{tvo vAngle{ko ribi{tvo vAngle{ko ribi{tvo v19. stoletju19. stoletju19. stoletju19. stoletju19. stoletju

Tako kot drugod, se je tudi v Angliji ribi{tvo v19. stoletju hitro razvijalo. Negotovost gledeposledic ribolova dragocenega sleda (slanikov)in razmaha ribolova drugih vrst z vle~nimimre‘ami (kar je bil nedavno pred tem odkril»lai~ni« prebivalec Wicka, zgodovinar IanSutherland (Sutherland, brez datuma)) je po-leg drugega spodbudila vrsto uradnih raziskavmed letoma 1866 in 1893 (Poro~ilo, 1866;Poro~ilo, 1885).

2.2.1 Ribolov sleda na [kotskem

Zaradi naravnih vzrokov koli~ina {tevilnih vrstmorskih rib opazno niha. Pri sledu in njegovihsorodnicah, kot je sardela, je v nekaj deset-letjih mogo~e opaziti ogromne spremembe.Precej dolgo je trajalo, preden so ljudje dojeli,da ribolov lahko spremeni naravne cikle. Leta1865 je daljnovidni James Bertram (Bertram,1865, str. 277–282) dokumentiral obalne ulove

23Ribi{tvo: prelovRibi{tvo: prelovRibi{tvo: prelovRibi{tvo: prelovRibi{tvo: prelov

{kotskega sleda med letoma 1818 in 1863, kose je povr{ina vise~ih mre‘, ki jih je vozila po-samezna ladja, pove~ala s 3.800 na 14.000kvadratnih metrov, ulov pa se je kljub temuzmanj{al s 125 na 82 cranov (sod~kov-votlamera 170 litrov za sve‘e slede). Ti podatki somu kar preve~ o~itno kazali, da »nadaljnji do-kazi niso potrebni«. Zapisal je: »Vedno sem bilskepti~en glede neiz~rpnosti ribjih jat in z lahko-to si lahko predstavljam, da bi bil prelov rib, kise mu nekateri ljudje toliko posmehujejo, ve~kot mogo~ … Glede na stanje se bojim, da sebo veliko ribi{tvo v Wicku nekega dne kon~alo.Ko se je vse skupaj za~elo, je ribi~ lahkomre‘e, ki jih je potreboval, nosil v ko{ari nahrbtu, zdaj pa potrebuje voz in mo~nega konja.«

Nadaljnje ukrepanje oziroma neukrepanjeIzkazalo se je, da so bile Bertramove besedeprero{ke. Ve~ desetletij pozneje je ThomasHuxley, predsednik Kraljevske akademije inin{pektor za ribi{tvo (ki ni bil neumen, a je zdajnepriljubljen zaradi svojega komentarja, da »jemorski ribolov neiz~rpen« (Huxley, 1883)), {evedno trdil, da glede britanskega sleda nasplo{no »ni ni~esar, kar bi kazalo, kolikor samopa‘am, da je bilo v ve~letnem povpre~ju njiho-vo {tevilo ve~je ali manj{e kakor zdaj« (Hux-ley, 1881). Leta 1883 pa je parlamentarni odborcelo menil, da »ni nobenega kazalca za kakr-{enkoli upad {tevila sledov v na{em odprtemmorju«. Iztovore so po vsej verjetnosti ena~iliz velikostjo stale‘a, ne da bi upo{tevali, da je{lo za ve~je prizadevanje, ve~je zajeto ob-mo~je in dalj{o sezono.

V devetdesetih letih 19. stoletja je Nemec Hein-cke, v nasprotju s splo{nim prepri~anjem, ugo-tovil, da sled obstaja v jatah, ki jih je potrebnolo~eno obravnavati. Do takrat so izginile tudinajbolj skrite jate Wicka in Moraya Firtha. Ribo-lov se je premaknil {e dlje od obale in v prvipolovici 20. stoletja je ulov sleda v severnemAtlantiku na splo{no nihal brez ugotovljenihzakonitosti. Razlog za to pa niso bile toliko pre-tekle izku{nje in ravnanje, temve~ predvsemnemir na trgih celinske Evrope, ki je zadr`evaltehnolo{ki potencial novih motoriziranih ribi{kihladij za ribolov z vise~imi mre‘ami. Ko se jepozneje v drugi polovici 20. stoletja razvilo »in-dustrijsko« ribi{tvo za pridobivanje ribje moke

in olja, se je podcenjevalo tako novo tehnolo-gijo kot varnostne omejitve. To je v sedemdese-tih letih 20. stoletja pripeljalo severnomorskegasleda do roba propada, kar je bil povod za pre-poved ribolova. Stale‘i so si opomogli, in ko jebil ribolov spet dovoljen, je bilo industrijskoribi{tvo sleda omejeno, vendar je pritisk ribolo-va za »prehrano ljudi« ostal tolik{en, da je bilotreba sredi devetdesetih let uvesti nadaljnje pre-ventivne ukrepe, dokler si niso stale‘i {e enkratopomogli. Kot se zdi, smo se do konca devetde-setih let 20. stoletja vendarle nau~ili dovolj, dasmo prepre~ili popoln propad, te‘ko pa bi sepohvalili z modelom u~inkovitega upravljanja.

2.2.2 Prihod parnih plovil z vle~nimimre‘ami

Pomemben korak v razvoju dogodek s konca19. stoletja je bil za~etek ribolova »pridnenih«rib (kot so trske, vahnje, moli in morski listi) sparnimi plovili z vle~nimi mre‘ami. To jeomogo~ilo dostop do obmo~ij, ki so prenevar-na oziroma nedostopna za plovila na jadra alivesla (naravni ustreznik sodobnim obmo~jem»brez ribolova«). To je pove~alo zmo‘nostvleke mre‘, kar je imelo za posledico vseve~je ulove. Ribolov z vle~nimi mre‘ami jerazdelil strokovnjake in ribi~e. Glavne prito‘beso se nana{ale na dejstva, da ribolov zvle~nimi mre‘ami uni~uje ikre na morskemdnu, povzro~a ulov nezrelih rib, ima za posle-dico izgube zaradi po{kodovanih rib ter seprekriva z ribolovom drugih ribi~ev. Poleg tegaribi~i, ki lovijo z vle~nimi mre‘ami (mobilni ou-tsiderji), iz~rpavajo tradicionalna ozemlja dru-gih. Zanimivo je, da so se `e leta 1883 ribi~i,ki so lovili z vle~nimi mre‘ami in imeli bazo vYarmouthu, prostovoljno odlo~ili, da v dolo~enihletnih ~asih ne bodo lovili na dolo~enihobmo~jih na odprtem morju. Tako naj bi seizognili ulovu nezrelih rib. Vendar so to odlo~itevspodkopavali drugi ribi~i z vle~nimi mre‘ami,zato so namero opustili.

Nadaljnje ukrepanje oziroma neukrepanjeLeta 1865 je Bertram spro‘il obto‘be proti ri-bolovu z vle~nimi mre‘ami, ~eprav je tudi sammenil, da je tak{en na~in ribolova najbolj{i,~e se ga uporablja preudarno (Bertram, 1865,str. 308). Do leta 1883 so na podlagi parla-


mentarne preiskave spro‘ili {e eno raziskavo,katere ugotovitev je bila, da ulov nezrelih ribpri ribolovu z vle~nimi mre‘ami ni vredenomembe (da je manj{i od ulova nezrelih rib priribolovu s tradicionalnimi ve~kratnimi trnki inparangalom), da je bila ve~ina ulovljenih ribnepo{kodovana in zatorej primerna za prodajoter da od komercialnih vrst le‘ijo na morskemdnu samo ikre sleda, pa {e glede teh je vpra{-ljivo, ali bi jih z mre‘ami sploh po{kodovali.Glede u~inkov ribolova z vle~nimi mre‘ami vnajbolj dostopnih obalnih vodah pa je McInto-sh, avtor raziskave, dejal, da bi jih »z ribolo-vom z vle~nimi mre‘ami zelo lahko opusto{ili«in da bi bila za~asna ustavitev ribolova zvle~nimi mre‘ami »zelo dragocen poskus. Tobi pomirilo zagovornike razli~nih stali{~, polegtega tako ne bi tvegali in ne bi nikomur {kodi-li.« To so podprli {kotski ribi{ki funkcionarji,nekateri drugi strokovnjaki, nekateri ribi~i, kiso lovili z vle~nimi mre‘ami, ter tudi dokazi izsosednjih dr‘av in Zdru‘enih dr‘av Amerike.Sklep preiskave je bil, da kljub medsebojnimobto‘bam ribi~ev za kakr{enkoli upad »na za-loge rib precej vplivajo« naravna nihanja. Zara-di izgube dragocenega ulova prepovedi ne bimogli upravi~iti, razen ~e bi izsledki raziskavenedvoumno pokazali, da je to nujno.

To je bilo sporno. (Samo) na [kotskem so kljubpreiskavi sprejeli politi~no odlo~itev, da prepo-vedo ribolov z vle~nimi mre‘ami v obalnih vo-dah, vklju~no z Morayem in drugimi morskimio‘inami. To se je nadaljevalo do dvajsetih let 20.stoletja, ko so ribi~i pod pritiskom {ibkega trgasleda in iskanja alternativ za~eli vle~i svojeribi{ke mre‘e s plovci, ki so jih u~inkovito upo-rabljali kot vle~ne mre‘e. Za~etni veliki ulovi trskin morskih listov so kazali, da je prej{nja poli-tika uspe{no omogo~ala vzdr‘evanje stale‘ev.

2.2.3 Stro{ki in koristi

Mogo~e je navesti nekaj kvalitativnih ugoto-vitev glede neposrednih stro{kov in koristiukrepov iz 19. stoletja, ki zadevajo ribolovangle{kega sleda in ulov te vrste z vle~nimimre‘ami (MacGarvin in Jones, 2000). [kotskamesta, kot je Wick, ki so bila mo~no odvisnaod lokalnega ribolova sleda, so za~ela izumi-rati. Centralizacija, ki je spremljala ribolov z

vle~nimi mre‘ami, je prispevala k razcvetuve~jih sredi{~, kot so Fraserburgh, Peterheadin Aberdeen, kar je {lo na {kodo manj{ih skup-nosti. Enak razcvet so do‘ivela tudi doma~apristani{~a, kot so Grimsby, Hull, Newlyn, Fle-etwood in Swansea, ki so bila opori{~a ladijza ribolov z vle~nimi mre‘ami in so lovila tudidale~ proti jugu.

V dalj{em obdobju je 19. stoletje nanizalo dogod-ke, ki jih je mogo~e spremljati do dana{njegadne. ̂ e se osredoto~imo na [kotsko, so ulov intona‘a plovil (vklju~no z ladjevjem za ribolovsleda in pridnenih rib) med letoma 1898 in 1998ostali precej nespremenjeni, to je pribli‘no333.000 oziroma 109.000 ton ([kotski urad, od1898 do danes). Vendar je {tevilo ladij upadlo z11.536 na 2661, {tevilo ribi~ev pa s 36.161 na7771. [tevilo ladij na jadra in vesla je z 11.383padlo na ni~lo, mo~no pa se je pove~ala porabafosilnih goriv. Razvoj je zelo nihal, na splo{nopa se razcvet ni ohranjal. Do konca devetdese-tih let 20. stoletja je bil v skladu z Zeleno knjigoEvropske komisije za ribi{tvo (Evropska komi-sija, 2001b), povpre~en ~isti dobi~ek na kapi-tal, vlo‘en v {kotsko ladjevje za ribolov pridne-nih rib, samo 0,1 odstotka na leto.

Vpra{amo se lahko, kaj sploh smo pridobili znalo‘bami v tehnologijo. ̂ e ni~ drugega je opa-zen upad {tevila smrti na morju (~eprav ribo-lov {e naprej ostaja nevarna dejavnost). Vuspe{nih letih je ribolov nekaterim posamez-nikom morda pomenil na~in za pridobitev pre-cej{njega kapitala na relativno odro~nemobmo~ju, kjer so ekonomske prilo‘nosti pre-cej omejene. Ta kapital je bilo potem mogo~enalo‘iti v druge dejavnosti oziroma kam dru-gam, kjer so bili dobi~ki vi{ji. V tak{nih oko-li{~inah ni pretiranega zanimanja za ohranjanjetrajnostnega ribi{tva. Za druge (verjetno za ve-~ino) pa je to bil in ostal na~in ‘ivljenja z glo-boko ukoreninjeno ‘eljo, da ga ohranijo za pri-hodnje generacije, in imeli so ob~utek, da jihsilijo naprej po poti, katere smeri ne obvladajo.

Sprememba sestave ulova na [kotskem je bilav tem obdobju, ki je zajemalo celo stoletje, vceloti precej podobna tisti na Severnem morju.Prvi~, povsod po Severnem morju je ulov sle-da za prehrano ljudi postal manj pomemben.


Pove~al se je ulov pridnenih rib, potem pa jeupadel in izpodrinil ga je »industrijski« ulov (naza~etku sledov, spratov in sku{, pozneje pavrst, kot je pe{~ena jegulja), ki se je od leta1950 silovito pove~al. Vrhunec je bil dose‘en,ko je celotni ulov v Severnem morju v sedem-desetih letih dosegel 2,2 od 3,5 milijona ton. Toka‘e na globalni vzorec »ribolova po prehram-bni mre‘i navzdol« (Pauly idr., 1998), ki po-teka od vrst s (potencialno) visoko vrednostjodo industrijskih rib, ki so na ni‘jem prehranjeva-lem nivoju (t. i. trofi~ni nivo) in kjer je tudi vred-nost enote ulova ni‘ja. Domnevamo lahko, dabo obse‘na odstranitev biomase zaradi ribi{tvavplivala tudi na druge vrste, vendar je trenutnona voljo le malo iz~rpnih podatkov.

2.32.32.32.32.3 Ribolov sardel v Kaliforniji odRibolov sardel v Kaliforniji odRibolov sardel v Kaliforniji odRibolov sardel v Kaliforniji odRibolov sardel v Kaliforniji oddvajsetih let do leta 1942dvajsetih let do leta 1942dvajsetih let do leta 1942dvajsetih let do leta 1942dvajsetih let do leta 1942

V dvajsetih letih 20. stoletja so strategijeizkori{~anja ter strokovne in upravljavske ure-ditve ‘e za~ele prevzemati sedanjo obliko. Natem podro~ju je bil dale~ spredaj ribolov sardelv Kaliforniji. Ribe so prvotno konzervirali zaprehrano ljudi, vendar sta postala zaradi tr‘nihrazmer, podobnih tistim, s katerimi so se sre~alibritanski ribi~i sleda, ribja moka in olje velikopomembnej{a ter sta poganjala gospodarstvo.

Takrat ni bilo nobenih omejitev ulova. Kalifor-nijski dr‘avni strokovnjaki, ki so sodelovalipri nadziranju ribi{tva, so sredi dvajsetih let20. stoletja jasno poudarjali, da je treba rav-nati previdno: »Treba se je izogibati nepotreb-nemu iz~rpavanju zaloge, dokler raziskave nepoka‘ejo, da je prelov rib mogo~e pravo~asnoodkriti.« (McEvoy, 1986, str. 160–161) Nalo-ga vlade je bila »ne le kar najbolj pomagati,temve~ tudi zagotoviti stalnost, saj je to edinidejavnik, ki zdru‘uje vse udele‘ene strani inprihajajo~e generacije« (McEvoy, 1986, str.159). Tako kot na [kotskem desetletja prej seulov ni ve~ pove~eval sorazmerno z vednove~jim naporom, vlo‘enim vanj; povpre~nastarost rib je padala in ladje so morale poto-vati dlje in loviti dlje. To je klasi~en znak pre-lova rib. Priporo~ena je bila omejitev. V dr‘av-nem laboratoriju za ribi{tvo so menili, da jenara{~ajo~a intenzivnost ribolova »zadostendokaz za prepri~anje, da smo na poti uni~enja

in velike izgube«, ~eprav je {e obstajala ne-gotovost.

2.3.1 Nadaljnje ukrepanje oziromaneukrepanje

Urad za ribi{tvo, ki je bil zvezni organ Zdru‘e-nih dr‘av, je bil druga~nega mnenja. ̂ eprav sopriznavali, da so dokazi o iz~rpavanju precej-{nji, ni bilo »izrazitega ali prepri~ljivega doka-za, ki bi vsakogar zadovoljil«, da sardele pre-tirano izkori{~ajo. Njihovo mnenje je bilo:»Ohranjanje za nas pomeni razumno porabo. Neverjamemo v kopi~enje zalog na{ih ribjih virov.«In ne samo to: »Trdno smo prepri~ani, da nepo-trebne omejitve ovirajo ali omejujejo zdravopodjetni{tvo.« (McEvoy, 1986, str. 162–166)

Mnenja ribi~ev so se razhajala. Tisti, za kate-re je bil razvoj dogodkov neugoden, so meni-li, da se izpraznitvi ni mogo~e izogniti. Tisti,ki jim je razvoj prina{al koristi, so menili, dagre za zaroto, ki naj bi »osiroma{ila eno odredkih uspe{nih dejavnosti med recesijo«, daje mogo~e vse spremembe pripisati okoljskimnihanjem in da so sardele tako plodne, da sibodo kmalu opomogle. Nekriti~no popu{~anjenjihovim zagotovilom, da je sardel dovolj, jebila »groba … srednjeve{ka sholastika«.

Spor se je glasno nadaljeval in se ni razre{il,dokler ni kalifornijski guverner leta 1939 na-domestil dr‘avnih strokovnjakov z drugimistrokovnjaki »za nujne primere« ter zamenjaltone poro~il, ki so pri~ala o »o~itnih« znakihpretiranega iz~rpavanja in »nujnosti« zmanj-{anja ulova (1938), z izjavami, da »ni nobe-nega razloga za zaskrbljenost« (1942). Potemso se dogovorili o pove~anju ulova (da bi »po-dprli vojne napore«), vendar se je v istem letustale‘ sardel zmanj{al na minimum. [ele srediosemdesetih let 20. stoletja so se za~eli ka-zati znaki okrevanja (Naravoslovni muzej vSan Diegu, 2000).

2.3.2 Stro{ki in koristi

Kakor pri angle{kem ribi{tvu je tudi tu te‘koopredeliti vpliv intenzivnega lova na druge vr-ste morskih organizmov. Z ekonomskega vi-dika je bila donosnost predelave ribje moke in


olja pred zlomom izredna, saj so si mnogiobrati v tridesetih letih 20. stoletja v eni sezo-ni povrnili celotno nalo‘bo (McEvoy, 1986, str.145).

Kar zadeva predelovalna podjetja, kot staStarkist in Van Camp, bi lahko trdili, da soimela najbolj{o gospodarsko strategijo, saj sozelo hitro in u~inkovito »izkoristila« ribe v bli‘inipove~anega povpra{evanja trga po ribah, po-tem pa preselila opremo in poslovanje v Ju‘noAmeriko. Tam so bila zelo dejavna pri za~etkihulova perujskih sardonov, pri ~emer so sledilikalifornijskemu modelu, dejavnost pa je pro-padla na za~etku sedemdesetih let 20. sto-letja (McEvoy, 1986, str. 155).

2.42.42.42.42.4 Novofundlandska trskaNovofundlandska trskaNovofundlandska trskaNovofundlandska trskaNovofundlandska trska

Kmalu po kalifornijski izku{nji so se mene-d‘erji posve~ali vse bolj zapletenim ra~u-nicam, saj so hoteli kar najve~ iztr‘iti iz omeje-nih informacij o velikostih stale‘ev in u~inkuintenzivnega ribolova. Pri tem so si pomagaliz vse zmogljivej{imi ra~unalniki. V sedem-desetih letih 20. stoletja je prevladovalo opti-misti~no mnenje, da se je mogo~e izognitipreteklim napakam.

To je {e posebej veljalo za stale‘ novofund-landske severne trske. Ta zgodovinsko naj-ve~ji stale‘ trske na svetu so evropski ribi~iizkori{~ali od 16. stoletja naprej (Oddelek zaribi{tvo in oceane, 2000). Vendar se je inten-zivnost ribolova v {estdesetih letih 20. sto-letja drasti~no pove~ala in leta 1968 doseglavrhunec z 800.000 tonami, potem pa padlaprecej pod koli~ine, ki jih je dejansko odobrilmednarodni nadzorni organ. Ta organ je bilMednarodna komisija za ribi{tvo severozaho-dnega Atlantika (ICNAF), za katero so mnogiKanad~ani menili, da je neu~inkovita (O’Reil-ly Hinds, 1995), kar je veljalo tudi za njenonaslednico, Organizacijo ribi{tva severozaho-dnega Atlantika (NAFO) (Day, 1995).

Konec sedemdesetih let 20. stoletja je Kana-da uporabila takratno novelo Konvencije ZN opomorskem pravu in raz{irila svojo pristojnostz 12 na 200 navti~nih milj, namen pa je bildobiti precej{nji del tega stale‘a pod svoj nad-

zor. Z dolo~itvijo zavestno stro‘jih omejitevulova na pribli‘no 20 odstotkov populacije, s~imer naj bi prispevali k njeni obnovi, so hote-li vpeljati ukrepe, ki jih nekateri {e vedno vi-dijo kot varovalne. Izra~uni Oddelka za ribi{tvoin oceane so to potrdili, in ulov kanadskih plo-vil z vle~nimi mre‘ami na odprtem morju seje pove~al. Leta 1988 je Oddelek za ribi{tvoin oceane trdil, da se je »od leta 1976 stale‘severne trske petkrat pove~al«, kar je bilosplo{no sprejeto kot zgled previdnega in stro-kovno utemeljenega upravljanja, ki lahko pre-obrne na videz brezupen polo‘aj.

2.4.1. Nadaljnje ukrepanje oziromaneukrepanje

Edina skupina, ki se ni strinjala, so bili obalniribi~i, ki (v nasprotju z ribi~i na odprtem morju)po ve~ini niso nadgradili svoje tehnologije inse niso mogli sprijazniti z vedno manj{imi ulo-vi kljub domnevnemu pove~anju stale‘a. Kernjihovih protestov niso upo{tevali, so naro~ilipreiskavo, ki so jo potem poimenovali Keat-sovo poro~ilo, objavljeno leta 1986. Keats jeopozoril na (premalo upo{tevane) retrospekti-vne analize samega Oddelka za ribi{tvo inoceane, ki so kazale na stalno in resno pod-cenjevanje ribolovnega pritiska na stale‘ oduvedbe kanadskega nadzora, »zaradi ~esarsmo od leta 1977 dosledno ulovili od 1,5- do3-kratno koli~ino (od dovoljenega 20-odstot-nega odlova stale‘a)« (Keats idr., 1986). Od-delek za ribi{tvo in oceane je to trditev zavr-nil, reko~, da gre za »pristransko psevdozna-nost, napisano v podporo dnevni politiki« (Fin-layson, 1994). Keats je kljub temu pritegnil po-zornost medijev, kar je zveznega ministra zaribi{tvo prisililo, da je pripravil uradno poro~ilo.

Alversonovo poro~ilo iz leta 1988 je bilo pri ura-dnikih visoko cenjeno, saj so ga pripravili stro-kovnjaki za ribi{tvo. V njegovem glavnem deluso ugotovili, da se je stale‘ od leta 1977pove~al, ~eprav je bil ta proces od leta 1982»verjetno zelo po~asen«. Navedli pa so tudi,da je bil »ribolovni izkoristek dejansko precejve~ji od zastavljenega« zaradi »stalnega pre-cenjevanja trenutne velikosti ribjega stale‘a«.Te‘ava je bila v tem, da so bili za oceno sta-le‘a za izbrano leto potrebni podatki tudi za


pribli‘no pet naslednjih let, preden so se oce-njeni ribolovni izkoristek in ocene biomase zaizbrano leto »u~inkovito zdru‘ili v pravilen od-govor«. Kraj{e kot je bilo to obdobje, toliko boljje odsevalo samo predviden obseg ribolovne-ga izkoristka. To je usodna napaka, saj se sta-le‘ tako iz~rpa, da je odvisen od uspe{nostidrstenja le v zadnjih nekaj letih (kar je sedajnekaj obi~ajnega za mnoge ribje populacije).Poleg tega pa daje metoda z upo{tevanjem lekratkoro~nih podatkov la‘no gotovost, ~e de-janski ribji stale‘ v tistem obdobju strmo upa-da. Alverson je pokazal, kako zavajajo~i so bilisklepi o velikosti stale‘a za {irok razpon prioceni ribolovnega izkoristka, ki so jih nakazo-vali podatki. V povzetku izvr{ilnega organa jebilo to postavljeno na glavo, saj je bilo navede-no, da so bili izra~uni Oddelka za ribi{tvo inoceane o ribolovni smrtnosti »v okviru ocen,ki so jih podpirali podatki«, ~eprav ~isto nanjihovem spodnjem koncu.

Oddelek za ribi{tvo in oceane je bil odgovorenza objavo Alversonovega poro~ila. Kot je Al-verson javno omenil, je »presenetljivo, da smosi tako blizu«. Oddelek za ribi{tvo in oceane jev svojem odgovoru poudaril, da »je bila razlikav {tevilkah za vsega skupaj pribli‘no od 4 do 5odstotkov … sklepi … so precej podobni (gle-de velikosti ribjega stale‘a in vzroka za upadpriobalnega ribi{tva) … in torej tudi verodostoj-nost strokovnosti Oddelka za ribi{tvo in ocea-ne ni bila vpra{ljiva«. Zasebno pa je bila Alver-sonova skupina manj optimisti~na; opravili sonotranjo ponovno presojo metodologije Oddelkaza ribi{tvo in oceane. Ocena iz leta 1989 jevsebovala domnevo, da je bil dejanski ribolov-ni izkoristek ve~ji in da stale‘ rib ne raste.Ocena je vsebovala tudi priporo~ilo o dejanskiprepolovitvi ulova na odprtem morju.

Ponovna presoja je veljala kot dokaz, da seje Oddelek za ribi{tvo in oceane vseskozimotil. To je upravi povzro~ilo resne te‘ave,saj so bili pri re{evanju nasprotujo~ih zahtevpo re{itvah odvisni od »znanstvenega« meri-la. Zdaj so bili ribi~i na odprtem morju tisti, kiso trdili, da ni nobenega dokaza o zmanj{anjustale‘a. Minister za ribi{tvo je zahteval novopreiskavo, Harrisovo poro~ilo iz leta 1990, to-krat popolnoma neodvisno od Oddelka za

ribi{tvo in oceane. Tudi Harris je pri{el do skle-pa, da je pred letom 1989 ribolovni izkoristekverjetno ve~ kot dvakrat presegal na~rtova-nega, ribji stale‘ pa je le malce presegal polo-vico ocenjene velikosti, zaradi ~esar je bil pre-lov tolik{en, da je privedel skoraj do izumrtjazaradi komercialnega izkori{~anja. To je bilsklep, o katerem so mediji na {iroko poro~ali.

Harrisovo poro~ilo se je kon~alo s previdnimsklepom, da se je revidirana ocena Oddelkaza ribi{tvo in oceane iz leta 1989 bolj pribli‘alaresni~nosti. Poleg tega pa so veliko prostoraposvetili pomembnim in te‘ko re{ljivimvpra{anjem z vseh mogo~ih podro~ij. »Rav-nali smo tako, da smo se le malo menili za‘ivali, ki so nas na~eloma zanimale, in obskoraj popolnem nepoznavanju dinamike njiho-vih ekosistemov.« »Predolgo smo na vse gle-dali skozi ro‘nata o~ala in si vse podatke raz-lagali na na~in, ki je kar najbolj podprl in potr-dil izbrani model rasti.« Tisto, kar je veljalo (inpogosto {e vedno velja) »kot najbolj{a razpo-lo‘ljiva teorija za upravljanje, podatke in me-todologijo ocenjevanja, bo legitimno podprlotrditve o stanju stale‘a, ki segajo od trajno-stne rasti do nevarnega upada« (Harris, 1990).

2.4.2. Stro{ki in koristi

Harris je ocenil, da bi bilo treba celoten dovoljeniulov v obdobju od leta 1989 do 1990 zmanj{atiz 235.000 ton na pribli‘no 125.000 ton, s ~imerbi se uskladili s ciljem, da se ne izkoristi ve~kot 20 odstotkov stale‘a, vendar »bi to izzva-lo izredno hude socialne in ekonomske posle-dice«. Namesto tega je Harris predlagal celo-ten dovoljen ulov 190.000 ton (izkoristek pri-bli‘no 30 odstotkov), ~eprav je opozarjal, da»lahko to prispeva k nadaljnjemu upadanju«.To so kljub vsemu storili, izguba pa je zna{ala26 milijonov kanadskih dolarjev (pribli‘no 21milijonov evrov) pri iztovorih, 66,6 milijona ka-nadskih dolarjev (53 milijonov evrov) pri prede-lavi in okoli 1.000 delovnih mest. Podobneomejitve so bile dolo~ene za 1991 in 1992,vendar je med ribolovno sezono 1992 postalojasno, da ni ostalo veliko od tega, kar bi lahkolovili. Polo‘aj je bil {e veliko slab{i od najbolj~rnogledih napovedi. Julija 1992 so najprej zadve leti uvedli prisilni odlog. Stale‘ je {e ved-


no upadal in {ele leta 1999 so dovolili do 9.000ton ulova rib v obalnih vodah. Finan~ni stro{kiv devetdesetih letih 20. stoletja, vklju~no z izpa-dom prodaje, podporami za brezposelnost infinan~no pomo~jo, so zna{ali ve~ milijard ka-nadskih dolarjev (MacGarvin, 2001a).

Nekoliko obupano je Oddelek za ribi{tvo in oce-ane leta 2000 sklenil, da je leta 1999 ulov ‘epresegel referen~no raven 20 odstotkov, kar jebilo nekaj »nesprejemljivega v okviru previdno-stnega pristopa«, stale‘ je namre~ ostal takoskromen, da bi se lahko celo zaradi indeksnegaribolova (tj. ribolov za nadzorovanje stale‘a)»pove~ala nevarnost za upadanje stale‘a v obal-nih vodah in si stale‘ na odprtem morju ne bive~ opomogel«.

Ocena Oddelka za ribi{tvo in oceane leta 2000je tudi pokazala, kako slabo so poznali tanajbolj preu~evani ribji stale‘ (zakaj je upa-del, zakaj si ne more opomo~i, kolik{ne de-le‘e zajemajo plenilci in druge ribolovne deja-vnosti) in kako malo je kapelinov, majhnih rib,ki so pomemben plen severne trske. Zdaj selahko vpra{amo tudi o povezavi med stale‘irib v obalnih vodah in na odprtem morju, karje bil vir prvotne polemike. Vedno bolj se tudizavedamo, da stale‘ sestavljajo bolj ali manjlo~ene lokalne populacije (glej Heinckejevesklepe o sledu v 19. stoletju), in to je precejpomembno tudi pri programih okrevanja (KentSmedbol in Wroblewski, 2000). Pozitivno je,da so ocene na voljo vsem in negotovosti ja-sno izpostavljene, posku{ajo pa vklju~iti tudilai~ne ocene ribi~ev glede stanja (Oddelek zaribi{tvo in oceane, 2000. Za~ela se je kon-struktivna razprava o prihodnosti ribi{tva (Pre-gled atlantske ribi{ke politike, 2000). Presojajose upravljavske metode, kot so obmo~ja brezribolova, ki so neodvisne od to~nosti aliteoreti~nih ocen stale‘a. Obenem pa se tudibolj upo{teva teorije ocenjevanja stale‘a (Gué-nette idr., 2000).

2.4.3. ^love{ki vidik

Kakor je bilo opisano doslej, izginotje severnetrske ‘e samo po sebi zbuja pozornost inpostavlja se vpra{anje uspeha previdnostnihpristopov, ki se {e vedno zagovarjajo in ki

dolo~ajo omejitve glede na izra~unano smrt-nost zaradi ribolova, kot del mo~nega nasla-njanja na metode modeliranja in napovedova-nja stale`a (glej spodaj). Vendar to ni vse. Lov-ljenje resnice (Finlayson, 1994) je izjemnasociolo{ka {tudija, ki je bila kon~ana tik preddokon~nim zlomom, vsebuje pa mnoge pou~nepogovore s klju~nimi udele‘enci, ki podrobnoopisujejo ~love{ki vidik.

V skladu z navedbami v {tudiji so strokovnjakiOddelka za ribi{tvo in oceane opozorili na ne-gotovosti ‘e v zgodnji fazi kanadskega uprav-ljanja, vendar ne dovolj glasno (prav tam, str.136). Ovrgli so takratne izgovore, da zahte-vanih informacij (za dolgoro~ne napovedi) nimogo~e zagotoviti, in o~itno resno vzeligro‘njo, da bodo to namesto njih storili eko-nomisti (prav tam, str. 135). Obstajal je dvojnipritisk za razjasnitev negotovosti. Politiki sozahtevali stalnost in gotovost, ki bi jim poma-gala re{evati spore (prav tam, str. 132–133,str. 142). Strokovnjaki, ki so na podlagi vrsteocen menili, da se bo vedno lovilo do najve~jedovoljene kvote, so zagovarjali ni‘je ocene(za katere so bili tudi prepri~ani, da so previd-nostne) in pri tem zagotavljali ve~jonatan~nost, kot so jo nakazovale njihove no-tranje ocene (prav tam, str. 141). Konec kon-cev so se s pretiranim javnim poudarjanjemzaupnosti ujeli v lastno zanko, saj se je celoza njihov najbolj pesimisti~en pogled izkaza-lo, da temelji na podcenjevanju velikosti ribo-lovnega izkoristka v preteklosti.

Strokovnjaki so se tudi zavedali {ir{ih po-manjkljivosti glede biolo{kih in fizi~nih para-metrov (prav tam), temeljnih te‘av vzor~enja(prav tam, str. 73–74) in pogosto dvomljivenarave strokovnih nasvetov, ki so jih vsakoleto skovali na sestankih, ki so trajali po nekajtednov in na katerih so odlo~ali o veliko sta-le‘ih (prav tam, str. 79). Harris je razumevanjeribi{tva primerjal s Ptolomejevim svetovnimsistemom (ki je Zemljo postavil v sredi{~e ve-solja), ki so ga, kadar opa‘anja niso ustreza-la teoriji, {e nekoliko zapletli, namesto da bipodvomili o temeljni teoriji (prav tam, str. 69).To je bilo v skladu s takratno ostro kritiko, kiso jo izrazile sorodne, vendar lo~ene stroke,kot je teoreti~na ekologija (Peters, 1991).


Vendar se ni~ od tega ni zgodilo zato, ker bibili sodelujo~i neumni, nepremi{ljeni ali ker nebi hoteli obnoviti stale‘a. [lo je za sistemskonapako, ki je ribi~em, strokovnjakom in poli-tikom prepre~ila, da bi se odzvali na obstoje~einformacije ali pogledali na polo‘aj od zunaj.

2.5 V2.5 V2.5 V2.5 V2.5 Varararararovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibnoovanje postane neizogibno

Na za~etku devetdesetih let 20. stoletja je va-rovanje postalo neizogibno tako zaradi kata-strof, kakr{na je bila tista s severno trsko,kot tudi zaradi vedno ve~je pomembnosti nadrugih podro~jih. Najpomembnej{i dogodek nasvetovni ravni je bilo pogajanje leta 1995 odveh sorodnih dokumentih: o Eti~nem kodek-su Organizacije zdru‘enih narodov za prehra-no in kmetijstvo za odgovorno ribi{tvo (FAO,1995) in Sporazumu zdru‘enih narodov o~ezconskih stale‘ih rib in o izrazito selivskihstale`ih rib (ZN, 1995).

Kodeks FAO (Organizacija za prehrano inkmetijstvo) uporablja previdnostni pristop zaribi{tvo. Sprejetje te terminologije izvira iz bojaz-ni ribi{ke industrije in mened‘erjev, da je pre-vidnostno na~elo koncept okoljskih nevladnihorganizacij, ki se ga lahko neupravi~eno upo-rabi kot oro‘je za precej{nje zmanj{anje ali celozaustavitev ribolova. Njihov pristop je zatomorda najbolje obravnavati kot za~etno ugoto-vitev o izvajalcu procesa, in ne toliko kotnatan~no analizo ali temeljno razliko rezultata,ki izhaja iz te izbire terminologije. Vendar pa,kakor je opisano v uvodnem odstavku, obstajajoprednosti ohranjanja razlike med splo{no upo-rabnim na~elom in podrobnim pristopom kizvajanju, ki se razlikujejo od podro~ja dopodro~ja, ~eprav te razlike niso naredili tisti, kiso se pogajali o kodeksu.

Varovanje v kodeksu zajema negotovost, po-vezano s stale‘i posameznih populacij, drugi-mi prizadetimi vrstami ter okoljskimi in socio-ekonomskimi razmerami. Kakorkoli ‘e, pou-darjen je mehanizem za upo{tevanje negoto-vosti modelov ocenjevanja stale‘a oziroma

dolo~itve »za stale‘ posebnih ciljnih referen~nihto~k (tj. pozitivnega cilja optimalne velikostistale‘a) in hkrati potrebnih ukrepov, ~e se teto~ke prese‘ejo«, ter »mejnih referen~nih to~k(negativni cilj najmanj{e sprejemljive velikostistale‘a) in hkrati potrebnih ukrepov, ~e se teto~ke prese‘ejo. Kadar se pribli‘amo mejnireferen~ni to~ki, je treba ukrepati za zagotovi-tev, da se ta to~ka ne prese‘e«. Novost je bilonedvoumno sklicevanje na cilje, omejitve invnaprej{nja dolo~itev.

Sporazum zdru‘enih narodov dolo~a podrob-nosti, predvsem to, da »se koli~ina ribolovne-ga izkoristka, katerega posledica je maksima-len trajnostni donos, obravnava kot minimalnistandard za mejne referen~ne to~ke (tj. negati-ven cilj)«. Gre za minimum, ker za stari kon-cept maksimalnega trajnostnega donosa (me-todo izra~unavanja, ki se {e vedno na {irokouporablja) velja, da precenjuje trajnostne do-nose. Posledice so hude, saj so mnogi stale‘iiz~rpani precej bolj od uradnega maksimalnegatrajnostnega donosa. »Pri stale‘ih, pri katerihni prelova, morajo strategije ribolovnega upra-vljanja zagotoviti, da ribolovni izkoristek nepresega koli~ine, ki ustreza maksimalnemutrajnostnemu donosu, in da biomasa ne padepod vnaprej dolo~eni prag.« Pri stale‘ih, prikaterih je pri{lo do prelova, »je lahko cilj obno-ve biomasa, ki bi zagotovila maksimalen traj-nostni donos.« Mo‘no protislovje je tu lahko lerezultat s pogajanji dose‘enega kompromisa -~e bi posku{ali tak{ne dokumente razlagati kotizdelek enega samega doslednega nazora, bilahko naredili napako.

Kakorkoli ‘e, sporazum ZN in posredno ko-deks FAO na splo{no poudarjata previdnostpri pove~evanju dolgoro~nih donosov.

2.5.1 Nadaljnje ukrepanje oziromaneukrepanje

Zvezne smernice ZDA (Restrepo idr., 1998)poudarjajo, da je treba s stale‘i upravljati sk-ladno s sporazumom ZN in kodeksom FAO1 .

1 Mnenje in tehni~na usmeritev ZDA presegata interese ribi{tva. Zahteva se izvajanje za{~itnih ukrepov,»~etudi ni znanstveno gotovo, da se stale‘i izkori{~ajo«. Pred tem pristopom je bila »zaznana …nezmo‘nost izvajanja pravo~asnih ohranitvenih ukrepov brez strokovnega dokaza o prelovu rib. Takoje previdnostni pristop v bistvu preobrat bremena dokazov«.


Kanadsko mnenje (Richards in Schnute, 2000)je, da morajo biti stale‘i enaki ali ve~ji od sta-le‘ev, ki so posledica maksimalnega trajno-stnega donosa, ribolovni izkoristek pa manj{i;kjer je maksimalen trajnostni donos neprime-ren ali neuporaben, pa se uporabijo ustrezninadomestni ukrepi.

V nasprotju z Zdru‘enimi dr‘avami in Kana-do so na morjih, ki so pod nadzorom dr‘av~lanic EU, ribolovne odgovornosti razdeljene.Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES)je odgovoren za tehni~ne nasvete, za upra-vljanje, vklju~no z dolo~anjem ciljev pa odgo-varjajo Evropska komisija in dr‘ave ~lanice.To povzro~a zaplete. Trenutno se nasveti ICESosredoto~ajo na B

lim (spodnjo mejo biomase)

in ve~ji ciljni stale‘ po previdnostnem pristo-pu (B

pa), vsaj v skladu z razlagami organiza-

cije FAO (Garcia, 2000). Uporabljata se tudienakovredna obsega ribolovnega izkoristka,za katera velja, da dosegata te referen~neto~ke: F

lim in F

pa. B

lim ni vezana na maksima-

len trajnostni donos, temve~ na raven, na kateribi bil stale‘ »v neposredni nevarnosti propa-da«, ~e bi nadaljevali izkori{~anje (Garcia,2000, str. 22). B

pa ni stalno dolo~en in je odvi-

sen od stale‘a. Za nizke stale‘e, kot so naprimer severnomorske trske, vahnje in mor-ske plo{~e, je B

pa dolo~en na minimalni

biolo{ko sprejemljivi ravni ali blizu nje, podkatero velja nesprejemljiva nevarnost, da bilahko dosegli B

lim. Na ‘alost ICES ocenjuje,

da so mnogi stale‘i pod Bpa

in celo blizu Blim

(glej nasvet ICES glede severnomorske tr-ske leta 2000 (ACFM ICES, 2000a)). Izka-zalo se je, da sta poudarjanje in razlagareferen~nih to~k v nasprotju s pristopom FAOin ZN, posledica pa je bila kritika skupine stro-kovnjakov iz FAO (Garcia, 2000, str. 23),Zdru‘enih dr‘av (Restrepo idr., 1998, str. 24)in Kanade (Richards in Schnute, 2000, str.7). V bistvu je prej{nji upravljavski re‘im(zaradi ohranjanja stale‘ev nad minimalnobiolo{ko sprejemljivo ravnjo) pogosto ostalnespremenjen, ~eprav so ga na zunajprikazovali kot previdnostnega.

ICES bi se lahko s tem strinjal, a s pripombo,da je ta uporaba mejnih referen~nih to~k »ponepotrebnem omejena razlaga pojma«, in po-

sredno, da »sprejetje previdnostnih referen~nihto~k zahteva razpravo z agencijami za upra-vljanje ribi{tva« (ACFM ICES, 2000b, str. 55).To ka‘e na napetosti, ki izhajajo iz razpr{eneodgovornosti. ICES ravni B

pa ne obravnava kot

ciljne referen~ne to~ke, temve~ je to zanjbla‘ilec ali varnostna referen~na to~ka (ACFMICES, 2000b, str. 2), to pa domnevno zato,ker postavljanje cilja velja za vme{avanje vodgovornosti Komisije in dr‘av ~lanic. Zdi se,da {e vedno velja kritika Znanstvenega,tehni~nega in gospodarskega odbora Komisijeiz leta 1995 (Evropska komisija, 1995) o upra-vljavskem sistemu, »sprijaznjenem s kriznimupravljanjem ali nepripravljenostjo oziromanezmo‘nostjo natan~no dolo~iti bolj pozitivencilj, katerega namen je pove~ati produktivnostribi{tva v biolo{kem, gospodarskem ali so-cialnem smislu«. Doslej se zdi, da so dr‘ave~lanice nepripravljene ali nezmo‘ne financi-rati kratkoro~ne nalo‘be v obnovo stale‘evdo optimalnih ravni. Sporo~ilo Evropske ko-misije iz leta 2000 o uporabi previdnostnegana~ela (Evropska komisija, 2000) pravi, daobstaja dvojni razlog, zakaj se ICES ne skli-cuje na maksimalen trajnostni donos: ker jeza »{tevilne stale‘e te‘ko, ~e ‘e ne ne-mogo~e«, opredeliti pogoje, pod katerimi jemogo~e dose~i trajnostne donose, in ker ri-bolovni pritisk na mnoge stale‘e EU »precejpresega tistega, ki bi ustrezal maksimiranjudonosa«. Verjeten odgovor je, da dolo~anjemaksimalnih donosov ni ni~ bolj ali manj za-nesljivo kot dolo~anje ravni, na kateri se bostale‘ izni~il. Kodeks pa je potreben ravnozaradi velikega ribolovnega pritiska, ne pa daz njim opravi~ujemo njegovo neuporabo.

Odnos med politiko EU ter kodeksom FAO insporazumom ZN vsekakor lahko postane pre-cej sporen. Obravnava Zelene knjige Komi-sije iz leta 2001 o prihodnosti skupne ribi{kepolitike (Evropska komisija, 2001a) je sicersplo{na, vsebuje pa odkrito opredelitev pro-blemov in zagotavlja tvorna osnovo za raz-pravo o prihodnosti. Najbolj konstruktivna potbi bila, da se osredoto~imo na prihodnost inne razmi{ljamo preve~ o preteklosti.

^e se vrnemo na kodeks in sporazum nasplo{no, se sre~amo s te‘avo, ki ostaja ne-


spremenjena: kakovost podatkov. Pri kanadskiseverni trski je bil klju~en dejavnik podcenje-vanje bistvenega statisti~nega podatka - ribo-lovnega izkoristka. Tudi z retrospektivno anali-zo iz leta 1999 o ribolovnem izkoristku ve~jihsevernomorskih stale‘ev, za katere so bili navoljo najbolj{i podatki (trske, vahnje, moli, mor-ske plo{~e in morski listi), so ugotovili enaketemeljne te‘ave (van Beek in Pastoors, 1999;ACFM ICES, 1999, str. 12). Pri trskah, vahnjahin molih je dejanski ribolovni izkoristek precejpresegal prvotno navedenega, pri morskihplo{~ah ni bilo nobene povezave, pri morskihlistih pa je bila mo‘na negativna povezava. Tudito je kazalo, da je podcenjevanje ribolovnegaizkoristka povezano s precenjevanjem stale‘a.To te‘avo so opredelili ‘e leta 1977. Vzpored-nice so osupljive. Eden od sklepov je, da lahkotrska severovzhodnega Atlantika pre‘ivi ve~jiizkoristek kot severna trska, a kot se zdi, totemelji na splo{nem dokazu, da pri njej {e nipri{lo do kriti~nega zmanj{anja populacije. Tudiseverna trska je pred kriti~nim zmanj{anjempopulacije pre‘ivela obdobja intenzivnega ribo-lovnega pritiska.

Pravzaprav je bil cilj, ki so ga Kanad~ani spre-jeli po prevzemu nadzora nad upravljanjem se-verne trske, enak cilju, ki se zdaj zagovarja vokviru previdnostnega pristopa: omejiti ribo-lov in okrepiti stale‘ do ravni, ki presega var-stveno raven za optimalne ekonomske dono-se. Pa je kljub temu pri{lo do kriti~nega zmanj-{anja populacije. Tako se upravi~eno lahkovpra{amo, ali so dosedanje spremembe za-dostne.

2.62.62.62.62.6 Ekosistemski pristopEkosistemski pristopEkosistemski pristopEkosistemski pristopEkosistemski pristop

[e ena kritika pristopa ZN in FAO je: ~epravuradno zahteva varovanje na ravni celotnegaekosistema, ostaja prakti~en poudarek naupravljanju s stale‘em ene same populacije.[e ve~, posamezna vrednostna presoja bi bilalahko usmerjena k varovanju, ki ne bi bilo zgoljna ravni prepre~evanja propadanja stale‘ev po-sameznih ciljnih (tj. ekonomsko zanimivih) po-pulacij (glej ICES in EU) ali celo zagotavljanja,da se stale‘i ohranjajo nad ravnjo minimalnegatrajnostnega donosa (UN in FAO), temve~ tudina ravni prepre~evanja {kodljivih u~inkov na

druge vrste, ki so odvisne od rib. OrganizacijaGreenpeace je to ‘e zgodaj zagovarjala s svojimprevidnostnim pristopom iz leta 1994 (Earl,1994), ~eprav so od tedaj tudi drugi zatrjevali,da bi bilo treba ulove, ~e naj bi bili trajnostni,spraviti na raven vpliva drugih plenilcev (Fow-ler, 1999). Torej ni noben previdnostni pristop»pravilen«; odvisen je predvsem od posta-vljenih ciljev (MacGarvin, 2001b). Presoje gle-de stro{kov in koristi ter sprejemljivih tveganjrazli~nih elementov previdnostnega odziva sebodo nujno razlikovale celo znotraj ribi{tva naistem obmo~ju, kar je odvisno od vpliva na{te-tega na razli~ne ribi{ke dejavnosti in interese.

Stale‘ev populacij zares ni mogo~e obravna-vati lo~eno, saj so mnoge ribe so~asno tudiglavni plenilci drugih (Swain idr., 2000). Ribo-lov enega stale‘a vpliva na druge. V~asih seto posku{a upo{tevati v modelih posameznihvrst, vendar {e zdale~ ne zaobjame o~itnekompleksnosti polo‘aja. Prepad med discipli-nami ribi{ke stroke in teoreti~no ekologijo aliekologijo zdru‘b je res velik. Na za~etku de-vetdesetih let 20. stoletja so ugledni ekologitrdili, da je bilo na primer upravljanje ribi{tvapodro~je, ki je bilo »tako navajeno na neto~-nost svojega osnovnega modela, da so po-zornost zbujajo~e razlike med modelom indejanskim komaj opazili … Biologi, ki seukvarjajo z ribi{tvom, so podatke prilagajalio~itno neto~nim modelom in na tej podlagisprejemali odlo~itve«.

Vendar pa obstajajo znaki sprememb, saj sozakonodajalci za~eli poudarjati potrebo posprejetju »ekosistemskega pristopa«. Opaziti je,da se v Zdru‘enih dr‘avah (Svetovalni odborza ekosistemska na~ela, 1998), pa tudi v Sve-tovalnem odboru za morsko okolje ICES (ACMEICES, 2000) in Kanadi (Murphy in O’Boyle, 2000)pove~uje vklju~evanje teoreti~nih ekologov inekologov, ki se ukvarjajo z zdru‘bami, ter njiho-vih pogledov. Poro~ilo Zdru‘enih dr‘av (Sveto-valni odbor za ekosistemska na~ela, 1998) opo-zarja na vlogo kaoti~ne dinamike populacije,zaradi katere so sistemi v bistvu nepredvidljivi.Za~etna {tudija medsebojnih vplivov ribjih vrstna kanadskem obmo~ju Grand Banks ka‘e, dakolikor bolj realisti~ni so modeli, toliko boljnara{~a nepredvidljivost sprememb pri katerikoli


vrsti - sistem lahko dejansko deluje kot orja{kigenerator naklju~nih {tevilk (Gomes, 1993).

Kot {e poudarja poro~ilo ZDA, se zavedamo,da imajo ekosistemi meje, katerih prekora~itvilahko sledijo nepopravljive spremembe, da jeraznovrstnost pomembna, da sistemi delujejona ve~ razli~nih ravneh in da so meje neja-sne, kar spravlja upravljavce v zelo nerodenpolo‘aj. »Preprosto ni dovolj denarja, ~asa alisposobnosti za razvoj celovitega in ozave{~e-nega pogleda na delovanje ribi{tva v ekosi-stemu. Vedno bodo obstajali neizmerjeni deja-vniki, naklju~ni u~inki in precej{nja negoto-vost, vendar to niso sprejemljivi izgovori zaodla{anje uresni~evanja strategije upravljanja,ki temelji na ekosistemu.« Podobni so bili sk-lepi evropskih strokovnjakov (Daan, 1998). Ni-smo bili na primer zmo‘ni zapolniti klju~nevrzeli, ki je bila ugotovljena ‘e v daljnem letu1914 (Hjort, 1914): iz {tevila odlo‘enih jaj~ecnamre~ nismo zmo‘ni napovedati prihodnjega{tevila odraslih osebkov v stale‘ih. Vendar v

skladu z ameri{kim pristopom vemo dovolj odelovanju ekosistema, da bomo pri upravljanjuuspe{nej{i kot v preteklosti. Leta 1919 je zako-nodajalec za kalifornijsko ribi{tvo zahteval, da»je pri prizadevanju za spremembo na~inov tr-govanja in ribolova potreben vseobsegajo~ do-kaz« (Thompson, 1919), danes pa mora ribi{tvodokazati, da upo{teva negotovost gledeu~inkov na ekosistem. Na operativni ravni jebistvena vklju~enost udele‘encev. Zdi se, datisto, kar lahko imenujemo druga generacija pre-vidnostnega pristopa, ki je manj osredoto~enana modele ocenjevanja stale‘ev (celo z njiho-vimi varovalnimi poskusi, da vklju~ijo napako),vklju~no s koncepti za popravljanje napak, kotso obmo~ja brez ribolova, dosega rezultate priribah in lupinarjih na obmo~ju Georges Bank vZDA (Murawski idr., 2000).

Pri kanadskem pristopu se {e posebej pou-darja dejavno vklju~evanje ribi~ev in zdajsku{ajo vklju~evati njihovo znanje v ocenje-vanje stale‘ev (na primer Oddelek za ribi{tvo

Za~etek ribi{tva v VZa~etek ribi{tva v VZa~etek ribi{tva v VZa~etek ribi{tva v VZa~etek ribi{tva v Veliki Britanijieliki Britanijieliki Britanijieliki Britanijieliki Britaniji

1376–77 Angle{ki parlament je ustanovil odbor kot odgovor na poziv k previdnostnemuravnanju v ribi{tvu z nadzorovanjem velikosti odprtin mre‘.

1866–93 Zaradi negotovosti glede posledic razvoja ribi{tva so spro‘ili uradne preiskave, vendarni bilo nobenih ukrepov.

Ribolov sardel v KalifornijiRibolov sardel v KalifornijiRibolov sardel v KalifornijiRibolov sardel v KalifornijiRibolov sardel v Kaliforniji

Srednja Strokovnjaki za ribolov sardel v Kaliforniji pozivajo k varstvu in raziskovanju.dvajseta leta

1942 Ker se {e naprej ni~ ne ukrene, se stale‘ sardel nevarno zmanj{a (znaki o‘ivitve seza~nejo kazati {ele sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja).

Ribolov severne trske v KanadiRibolov severne trske v KanadiRibolov severne trske v KanadiRibolov severne trske v KanadiRibolov severne trske v Kanadi

Pozna sedem- Kanada za~ne loviti severno trsko do 200 navti~nih milj dale~ in trdi, da pri temdeseta leta upo{teva previdnostno na~elo.

1986 Keatsovo poro~ilo, ki so ga naro~ili obalni ribi~i, poka‘e resno podcenjevanjeribolovnega pritiska.

1988 Alversonovo poro~ilo, ki so ga pripravili strokovnjaki za ribi{tvo, navaja, da stalnoprecenjevanje velikosti stale‘a vodi k prelovu rib.

1989 Nova ocena vlade priporo~a prepolovljen ulov na odprtem morju

1990 Nova neodvisna ocena, ki se imenuje Harrisovo poro~ilo, potrdi prelov.

1992 Stale‘ se nevarno zmanj{a in uvedejo moratorij.

1999 Za~etek ribolova severne trske v manj{ih koli~inah, vendar nasprotniki trdijo, da so te{e vedno prevelike.

Ribi{tvo na splo{noRibi{tvo na splo{noRibi{tvo na splo{noRibi{tvo na splo{noRibi{tvo na splo{no

Devetdeseta Ekosistemski pristop se po~asi uvaja v upravljanje ribi{tva.leta

1995 Pogajanja o Eti~nem kodeksu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo za odgovornoribi{tvo ter o Sporazumu ZN o ~ezoceanskih stale`ih rib in o izrazito selivskih stale`ihrib, ter njuna objava.

2001 Zelena knjiga Evropske komisije o prihodnosti skupne ribi{ke politike.

2001 Dogajajo se pozitivne spremembe. Ali so dovolj hitre, da se bomo lahko izognilinadaljnjemu propadanju?

Preglednica 2.1Preglednica 2.1Preglednica 2.1Preglednica 2.1Preglednica 2.1 Ribi{tvo – zgodnja svarila in ukrepiRibi{tvo – zgodnja svarila in ukrepiRibi{tvo – zgodnja svarila in ukrepiRibi{tvo – zgodnja svarila in ukrepiRibi{tvo – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


in oceane, 2000), v Evropi pa se precej{njapozornost posve~a vpletanju ekosistemskegaupravljanja v politike (Norve{ko ministrstvo zaokolje, 1997; Nordijski svet ministrov, 1998).^eprav so {ele v zgodnji fazi in {e ni splo{-nega soglasja, v celoti zagotavljajo elementenovega pristopa, ki vklju~uje varovanje in imaprecej{en potencial, ~e se ga bo izvajalo.

2.72.72.72.72.7 Pozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcije

Ribi{tvo je bogat vir primerov previdnostnegapristopa, ki niso pomembni le za ribi{tvo, tem-ve~ imajo {ir{i pomen. Vklju~ujejo naslednje:• razlikovanje med previdnostnim na~elom in

previdnostnimi pristopi (logi~no razlikovanjemed preprostim na~elom in prakti~nimizvajanjem na razli~nih podro~jih; tudi po-liti~no razlikovanje, kot je v kodeksu FAO);

• ustrezne ravni dokazov ({kotsko ribi{tvo v19. stoletju, kalifornijski dr‘avni strokovnjakiv dvajsetih letih 20. stoletja, ekosistemskipristop ZDA v devetdesetih letih 20. stoletja);

• razlikovanje med negotovostjo in neved-nostjo (Harrisovo poro~ilo, z ocenami pove-zana negotovost, nevednost glede ekolo-gije);

• nerealna pri~akovanja (ali neverjetne trditve)glede treznosti strokovnih sklepov ({e zla-sti glede severne trske, pa tudi na splo{no);

• na~rtovanje na podlagi preteklih izku{enj(Heinckejevo poro~ilo o podcenjenih sta-le‘ih, {kotska varovana obmo~ja brez ribo-lova, uspeh obmo~ij, za{~itenih pred ribolo-vom z vle~nimi mre‘ami);

• nobenega zavestnega zanemarjanja »slepihpeg« (Harrisovo poro~ilo, ro‘nata o~ala);

• izogibanje prevladi ene same stroke ali smeri(splo{na praksa ljudi, ki so posku{ali mo-delirati stale‘);

• upo{tevanje »resni~nega sveta« (podce-njevanje dejanskega ribolovnega izkoristkain tehnologij);

• polno upo{tevanje argumentov, ki govorijo vprid dolo~enemu pristopu ali proti njemu (oce-na stale‘a v primerjavi s {ir{imi pristopi);

• uporaba lai~nega znanja (domorodci v Ame-riki, {kotski ribi~i v 19. stoletju, kanadskipriobalni ribi~i);

• upo{tevanje {ir{ih socialnih vidikov, prizna-vanje pomembnosti vrednostne presoje inpresoja vseh razpolo‘ljivih mo‘nosti (raz-li~ne razlage previdnostnega pristopa);

• izogibanje zana{anju na vedno bolj izdela-ne modele, da bi sku{ali opravi~iti napove-dljive napake (Harris, ptolomejski astrono-mi in analiti~na ribi{ka stroka);

• obravnavanje institucionalnih ovir in neod-visnost zakonodajalcev (nenaklonjenost o-bravnavanju temeljnih ekonomskih vpra{anj,nejasna neodvisnost tehni~nih svetovalcevin oblikovalcev politike – od kalifornijskih sar-del do danes);

• ohranjanje primerne poni`nosti (»pristranskapsevdoznanost«, odgovor Oddelka zaribi{tvo in oceane na kritiko iz leta 1986).

Pojavljajo se pozitivne spremembe. Vpra{anjeje, ali so dovolj hitre, da bodo prepre~ile nadalj-nje propadanje. Obstajajo nekatere interesneskupine, ki si prizadevajo upo{tevati kratko-ro~ne strategije, vendar pa potreba po varo-vanju na splo{no ni nekaj, s ~imer bi se moraliukvarjati v ribi{ki industriji. ^e stale‘ev ne»za‘remo ~isto do kosti«, bomo bolj gotoviglede njihovega ohranjanja, hkrati pa bo toprecej pove~alo ekonomske iztr‘ke (Whitmar-sh idr., 2000). Naravni kapital smo namre~toliko iz~rpali, da panoga velikokrat ne moreprenesti kratkoro~nega udarca zaradi izpadadobi~ka, ki je posledica zmanj{anega ali pre-povedanega ulova, ki je potreben za obnovostale‘ev. Interesne skupine morajo preusme-riti pozornost. Namesto da se prepirajo medsabo, se morajo nau~iti jezika gospodarskihministrstev in z njimi sodelovati, saj ravno tagledajo na prednosti vlaganja v programe okre-vanja s precej{njimi predsodki, kar glede nazgodovino neustreznega subvencioniranja nepresene~a.



ACFM ICES, 1999. Report of the workinggroup on the assessment of dermersal stocksin the North Sea Part 1, ICES CM 2000/ACFM:7, Svetovalni odbor za upravljanjeribi{tva, Mednarodni svet za raziskovanjemorja (ICES), Kopenhagen.

ACFM ICES, 2000a. Cod in sub-area IV (NorthSea), division VIId (Eastern Channel) anddivision IIIa (Skagerrak), Svetovalni odbor zaupravljanje ribi{tva, Mednarodni svet zaraziskovanje morja (ICES), Kopenhagen, naspletni strani http://www.ices.dk/committe/acfm/comwork/report/2000/Oct/cod-347d.pdf(stanje 15. aprila 2001).

ACFM ICES, 2000b. Report of the CWPintersessional meeting: Working group onprecautionary approach terminology and CWPsub-group on the publication of integratedcatch statistics for the Atlantic, Svetovalniodbor za upravljanje ribi{tva, Mednarodni svetza raziskovanje morja (ICES), Kopenhagen,str. 55, na spletni strani http://www.ices.dk/(stanje 25. aprila 2000).

ACME ICES, 2000. Report of the working groupon ecosystem effects of fishing activities, ICESCM 2000/ACME:2 Ref.:ACFM+E, Svetovalniodbor za morsko okolje, Mednarodni svet zaraziskovanje morja (ICES), Kopenhagen.

Atlantic Fisheries Policy Review, 2000. Themanagement of fisheries on Canada’s Atlanticcoast: A discussion document on policydirection and principles, Atlantic FisheriesPolicy Review, Ottawa, na spletni strani http://www.dfo-mpo.gc.ca/afpr-rppa/linksto_discodoc_e.htm (dostop 19. marca 2001).

Bertram, J. G., 1865. The harvest of the sea,John Murray, London.

Daan, N., 1998. Structure and dynamics ofthe North Sea ecosystem, v Workshop on theecosystem approach to the management andprotection of the North Sea, Oslo, Norve{ka15.–17. junij 1998, TemaNord 1998: 579, str.56–59, Nordic Council of Ministers,Kopenhagen.

Day, D., 1995. Tending the Achilles heel ofNAFO: Canada acts to protect the nose andtail of the Grand Banks, Marine Policy Vol.19, str. 257–270.

DFO, 2000. Northern (2J3KL) cod, DFOScience Stock Status Repor t A2-10,Department of Fisheries and Oceans, Ontario,na spletni strani http://www.dfo-mpo.gc.ca/csas/csas/status/2001/a3-01e.pdf (stanje 24.marca 2001).

Earl, M., 1994. A precautionary approach tothe management of fisheries in the NorthAtlantic, Greenpeace International, Amster-dam.

Ecosystems Principles Advisory Panel, 1998.Ecosystems-based fisheries management: Areport to Congress by the EcosystemsPrinciples Advisory Panel, Svetovalni odbordelovanja ekosistemov, Seattle, 54 str.

Evropska komisija, 1995. Second report of theScientific, Technical and Economic Committeefor Fisheries, EC’s Staff Working PaperSEC(95)2160, Evropska komisija, Bruselj.

Evropska komisija, 2000. Sporo~ilo KomisijeSvetu in Evropskemu parlamentu: Applicationof the precautionary principle and multiannualarrangements for setting TACs, 1. 12. 2000,COM(2000) 803 final, Evropska komisija,Bruselj.

Evropska komisija, 2001a. Green Paper on thefuture of the Common Fisheries Policy Vol. 1,20. 3. 2001, COM(2001) 135, Evropska komi-sija, Bruselj.

Evropska komisija, 2001b. Green Paper on thefuture of the Common Fisheries Policy Vol. 2:Report on the economic and social situationof coastal communities, COM(2001) 135,Evropska komisija, Bruselj.

FAO, 1995. Code of conduct for responsiblefisheries, Organizacija Zdru‘enih narodov zaprehrano in kmetijstvo, na spletni strani http://www.fao.org/fi/agreem/codecond/ficonde.asp#7 (stanje 25. aprila 2000).


Finlayson, A. C., 1994. Fishing for truth: Asociological analysis of northern cod stockassessments from 1977-1990, Social andEconomic Studies Vol. 52, In{titut za socialnein ekonomske raziskave, Memorial Universityof Newfoundland, St Johns, 176 str.

Fowler, C. W., 1999. Management of multi-species fisheries: From overfishing tosustainability, ICES Journal of Marine ScienceVol. 56, str. 927–932.

Garcia, S. M., 2000. The precautionaryapproach to fisheries 1995–2000: Progressreview and main issues, Report of the CWPintersessional meeting: working group onprecautionary approach terminology and CWPsub-group on the publication of integratedcatch statistics for the Atlantic, Svetovalniodbor za upravljanje ribi{tva, Mednarodni svetza raziskovanje morja (ICES), Kopenhagen,str. 22, O:\ACFM\ WGREPS\Cwp\Reports\2000\CWP 2000.Doc

Gomes, M do C., 1993. Predictions underuncertainty: Fish assemblages and food webson the Grand Banks of Newfoundland, ISER,Memorial University, St Johns, 205 strani.

Guénette, S., Pitcher, T. J. and Walters, C. J.,2000. The potential of marine reserves for themanagement of northern cod in Newfoundland,Bulletin of Marine Science Vol. 66, str. 831–852.

Harris, L., 1990. Independent review of thestate of the northern cod stock, Communi-cations Directorate, Department of Fisheriesand Oceans, Ontario.

Hjort, J., 1914. Fluctuations in the greatfisheries of northern Europe, Rapports etProcès-verbaux des Réunions, Conseilinternational pour l’exploration da la Mer Vol.20, str. 1–228.

Huxley, T. H., 1881. The herring, Nature Vol.23, str. 607–613, citirano v Sinclair, M., 1988,Marine populations: An essay on populationregulation and speciation, Books inRecruitment Fishery Oceanography,Washington Sea Grant Program, University ofWashington Press, Seattle.

Huxley, T. H., 1883. Inaugural address, TheFisheries Exhibition Literature, InternationalFisheries Exhibition, London Vol. 4, str. 1–22,citirano v Ecosystems Principles AdvisoryPanel, 1998, Ecosystems-based fisheriesmanagement: A report to Congress by theEcosystems Principles Advisory Panel,Ecosystems Principles Advisory Panel,Seattle.

Keats, D., Steele, D. H. in Green, J. M., 1986.A review of the recent status of the northerncod stock (NAFO divisions 2J, 3K, and 3L)and the declining inshore fishery, Poro~ilonovofundlandskemu Zdru‘enju za obalnoribi{tvo, citirano v Finlayson, A. C., 1994,Fishing for truth: A sociological analysis ofnorthern cod stock assessments from 1977to 1990, Social and Economic Studies Vol. 52,Institute of Social and Economic Research,Memorial University of Newfoundland, St.Johns.

Kent Smedbol, R. in Wroblewski, J. S., 2000.Metapopulation theory and northern codpopulation structure: Interdependency ofsubpopulations in recovery of a groundfishpopulation, dokument Canadian StockAssesment Secretariat Document 2000/087,na spletni strani http://www.dfo-mpo.gc.ca/csas/csas/English/Research_Years/2000/2000_087e.htm (stanje 24. marca 2001).

MacGarvin, M., 2001a. A comparison of thefate of Canadian and UK whitefish fisheries,modus vivendi/WWF-VB, Glenlivet/Godalming, Velika Britanija.

MacGarvin, M., 2001b. Precaution, science,facts and values v reviji O’Riordan idr. (eds),Reinterpreting the precautionary principle,Cameron & May, London.

MacGarvin, M. in Jones, S., 2000. Choose orlose: A recovery plan for fish stocks and theUK fishing industry, WWF-VB, Godalming, naspletni strani http://www.wwf-uk.org/orca/info.htm (stanje 15. marca 2001).

March, E. J., 1953. Sailing trawlers: The storyof deep-sea fishing with long-line and trawl,Percival Marshall & Co., London.


McEvoy, A., 1986. The fisherman’s problem:Ecology and law in the Californian fisheries1850–1980, Cambridge University Press,Cambridge.

Murawski, S. A., Brown, R., Lai, H.-L., Rago,P. J. in Hendrickson, L., 2000. Large-scaleclosed areas as a fisheries-management toolin temperate marine systems: The GeorgesBank experience, Bulletin of Marine ScienceVol. 66, str. 775–798.

Murphy, O. in O’Boyle, R., 2000. Proceedingsof the ecosystem approaches to fisheriesmanagement workshop, 31. avgust–2.september 1999, Canadian StockAssessment Proceedings Series No 99/38,Fisheries and Oceans Canada, MaritimesRegion, Dartmouth.

Nordijski Svet ministrov, 1998. Workshop onthe ecosystem approach to the managementand protection of the North Sea, Oslo, Norway15–17 June 1998, TemaNord 1998:579, NordicCouncil of Ministers, Kopenhagen.

Ministrstvo za okolje, 1997. Statement ofconclusions from the intermediate ministerialmeeting on the integration of fisheries andenvironmental issues: Intermediate ministerialmeeting on the integration of fisheries andenvironmental issues, Bergen, 13. in 14. marec1997, norve{ko Ministrstvo za okolje, Oslo,na spletni strani http://www.odin.dep.no/nsc/meeting1997/conclusions.shtml (stanje 2.maja 2000).

O’Reilly Hinds, L., 1995. Crisis in Canada’sAtlantic sea fisheries, Marine Policy Vol. 19,str. 271–283.

Pauly, D., Christensen, V., Dalsgaard, J.,Froese, R. in Torres Jr, F., 1998. Fishing downmarine food webs, Science Vol. 279, str. 860–863.

Peters, R. H., 1991. A critique for ecology,Cambridge University Press, Cambridge.

Poro~ilo, 1866. Report of the commissionersappointed to inquire into the sea fisheries ofthe United Kingdom, predstavljeno obema

domovoma londonskega parlamenta (TheHouses of Parliament), London.

Poro~ilo, 1885. Report of the commissionersappointed to inquire and report upon thecomplaints that have been made by line anddrift net fishermen of injuries sustained bythem in their calling owing to the use of thetrawl net and beam trawl in the territorial watersof the United Kingdom, predstavljeno obemadomovoma londonskega parlamenta (TheHouses of Parliament), London.

Restrepo, V. R. idr., 1998. Technical guidanceon the use of the precautionary approachesto implementing National Standard 1 of theMagnuson-Stevens Fisheries Conservationand Management Act, NOAA Tehni~nimemorandum NMFS-F/SPO, 17. julij.

Richards, L. J. in Schnute, J. T., 2000. Sciencestrategic project on the precautionaryapproach in Canada v delu Haigh, R. andSinclair, C. (ured.), Proceedings of the secondworkshop, str. 59–60, Canadian StockAssessment Proceedings No 99/41, Fisheriesand Oceans Canada.

Naravoslovni muzej v San Diegu, 2000. OceanOasis Field Guide, Sardinops sagax caerulea,California pilchard, Pacific sardine, SardinaMonterrey, na spletni strani http://www.oceanoasis.org/fieldguide/sard-cae.html(stanje 5. maja 2001).

[kotsko ministrstvo, od 1898 do danes. AnnualReport of the Fisheries Board for Scotland for1898, [kotsko ministrstvo, Edinburgh, et seq.

Sutherland, I., n.d. From herring to seine netfishing on the east coast of Scotland, knjigarnaCamps, Wick (ISBN 0 9508697 2 4), 231strani.

Swain, D. P., Sinclair, A. F., Chouinard, G. A. inDrinkwater, K. F., 2000. Ecosystem effects onpre-recruit survival of cod in the southern Gulfof St. Lawrence, dokument Canadian StockAssessment Secretariat Document 2000/147,na spletni strani http://www.dfo-mpo.gc.ca/csas/csas/English/Research_ Years/2000/2000_147E.htm (stanje 15. marca 2001).


Thompson, W. F., 1919. The scientificinvestigation of marine fisheries, v povezavis Fish and Game Comission in SouthernCalifornia, Fisheries Bulletin (Kanada) Vol. 2,str. 3–27.

ZN, 1982. Konvencija ZN o pomorskem pravu,Zdru‘eni narodi, na spletni strani gopher://gopher.un.org:70/11/LOS/UNCLOS82 (stanje25. aprila 2000).

ZN, 1995 Draft Agreement for the Imple-mentation of the Provisions of the UnitedNations Convention on the Law of the Sea of10 December 1982 relating to the Conser-vation and Management of Straddling FishStocks and Highly Migratory Fish Stocks

United Nations, dostopen prek spletne stranihttp://www.igc.org/habitat/un-proc/ stanje 13.september 2001.

van Beek, F. A. in Pastoors, M. A., 1999.Evaluating ICES catch forecasts: therelationship between implied and realisedfishing mortality, Tematski seminar: Fishingcapacity, effort and mortality, ICES C.M. 1999/R:04, Mednarodni svet za raziskovanje morja(ICES), Kopenhagen.

Whitmarsh, D., James, C., Pickering, H. inNeiland, A., 2000. The profitability of marinecommercial fisheries: A review of economicinformation needs with particular reference tothe UK?, Marine Policy Vol. 24, str. 257–263.


@e vse od odkritja ionizirajo~ega sevanja prednekaj ve~ kot sto leti je znano, da nepremi{-ljeno obsevanje lahko slabo u~inkuje, povzro~icelo smrt. Vendar sta splo{no navdu{enje vznanstvenih krogih in pogosto neustreznaobjava, ki je sledila tem odkritjem, zagotavlja-la, da nevarnosti za zdravje, posebej {e dol-goro~ni, niso pripisovali posebnega pomena.Zaradi nedvomne medicinske diagnosti~ne interapevtske vrednosti rentgenskih ‘arkov inradioizotopov je bila previdnost zanemarjena;minilo je nekaj desetletij, preden je bil uvedennadzor obsevanja ljudi in delavcev. Ta nadzorse je po~asi razvijal s {irjenjem znanja o me-dsebojnem vplivanju sevanja in biolo{kegatkiva, vendar je pogosto zaostajal za jasnimidokazi o u~inkih. Spremembe priporo~il v za-dnjih sedemdesetih letih glede obsevanja sobile obi~ajno bolj omejevalne. [ele v zadnjihdvajsetih letih smo dojeli, da je tveganje pri-bli‘no {tiri do petkrat ve~je, kot smo mislilidoslej. Z nadzorom torej ni vedno uspeloustrezno uravnote‘iti tveganja in koristi. Dabi razumeli in analizirali razvoj za{~ite predsevanjem, se moramo vrniti za ve~ kot stolet v preteklost.

3.13.13.13.13.1 Rentgenski ‘arkiRentgenski ‘arkiRentgenski ‘arkiRentgenski ‘arkiRentgenski ‘arki

Wilhelmu Conradu Röntgenu pripisujejo odkri-tje rentgenskih ‘arkov na Univerzi v Würzbur-gu leta 1895, vendar obstajajo sprejemljivi do-kazi, da je nekaj drugih fizikov, predvsem Go-odspeed leta 1890, ustvarilo podobna prodor-na sevanja, ne da bi se zavedali njihove po-membnosti. Röntgen je bil prvi, ki je objavil ~la-nek o ustvarjanju ‘arkov X (rentgenskih ‘ar-kov) (Röntgen, 1895) in ki je takoj dojel njihovpomen v medicinski diagnostiki – dejansko jepropagiral svoje delo tako, da je po{iljal ugled-nim znanstvenikom rentgenski posnetek rokesvoje ‘ene. To orodje medicinske diagnostikeje po svetu vzbudilo takoj{nje zanimanje in za-radi lahkega in prostega dostopa, ki so ga v

splo{nem sprejeli zdravniki, je bilo neizogibno,da se bodo kmalu pojavile po{kodbe zaradi ren-tgenskih ‘arkov. Novo ~udo, ki je lahko prodira-lo skozi ~love{ko tkivo in razkrivalo kostnestrukture, je o~aralo tako znanstveni kot lai~nisvet. Kljub ob~asnim pomenljivim svarilom onasprotnem (Thompson, 1898) je veljalo splo{-no soglasje, da rentgenski ‘arki, ~e so upo-rabljeni preudarno, nimajo {kodljivih u~inkov. Po-enostavljeno so domnevali, da agens, ki ga ~uti-la ne morejo zaznati, ne more povzro~ati {kode– ironija je, da je danes ravno to razlog za ne-razumen strah pred sevanjem.

Poro~ila o po{kodbah izvirajo ‘e iz leta 1896 –na primer Thomas Edison, Tesla in Grubbe soopazili po{kodbe o~i in ko‘e in posebno prvi jesvaril pred pretiranim izpostavljanjem rentgen-skim ‘arkom (Edison, 1896). @al je bilo to pre-pozno za Edisonovega pomo~nika ClarenceaDallyja, ki je trpel za hudim radiodermatitisom,zaradi katerega so mu amputirali roko in zaradikaterega je leta 1904 tudi umrl. Konec zadnjegadesetletja 19. stoletja so v strokovni literaturi{tevilna poro~ila o opeklinah ko‘e zaradi se-vanja in izgubi las (epilaciji) pri~ala o o~itnolahkem in prostem dostopu ter velikosti doz, kiso jih prejemali. Nekaj najbolj nespametnega jebilo, da je znani ameri{ki fizik Elihu Thomsonza nekaj dni namerno izpostavil mezinec svojeleve roke ‘arku iz rentgenske cevi. Zaradi nei-zogibne hude po{kodbe prsta je za~el opozarjatipred pretiranim obsevanjem »... ali pa bomo imelirazlog za ob‘alovanje, ko bo prepozno« (Thom-son, 1896). Ironija je, da so zaradi vse ve~ poro~ilo takih po{kodbah nekateri zdravniki dojelimo‘no terapevtsko vrednost ‘arkov in tako soporo~ali o prvem »zdravljenju« leta 1896 (Sto-ne, 1946), ko so v Chicagu zdravili ‘ensko, ki jezbolela za rakom leve dojke v poznem stadiju.Pribli‘no takrat se je pojavil pritisk v medijih.John Dennis, novinar iz New Yorka, ki ga ima-mo morda lahko za prvega radiacijskega»‘vi‘ga~a«, se je zavzemal za nadzor nad ra-

111113.3.3.3.3. Sevanje: zgodnja svarila, pozniSevanje: zgodnja svarila, pozniSevanje: zgodnja svarila, pozniSevanje: zgodnja svarila, pozniSevanje: zgodnja svarila, pozniodziviodziviodziviodziviodziviBarrie LambertBarrie LambertBarrie LambertBarrie LambertBarrie Lambert

39Sevanje: zgodnja svarila, pozni odziviSevanje: zgodnja svarila, pozni odziviSevanje: zgodnja svarila, pozni odziviSevanje: zgodnja svarila, pozni odziviSevanje: zgodnja svarila, pozni odzivi

diologi in rentgenskimi tehniki z dovoljenji, kinaj bi jih izdajala dr‘ava, in predlagal, da sepo{kodba pacienta {teje za kaznivo dejanje(Dennis, 1899). Preteklo je ve~ desetletij, pre-den je bilo to upo{tevano.

Kljub poro~ilom in svarilom o {kodljivih u~in-kih in celo kljub uporabi rentgenskih ‘arkov vterapiji so bili v medicinski srenji pretirano drz-ni glede uporabe rentgenskih ‘arkov. Obstaja-le so teorije, po katerih u~inkov niso povzro~alivplivi samih rentgenskih ‘arkov, ampak sta-ti~na elektrika ali individualna ob~utljivost. Poja-vljalo se je celo popolno zanikanje obstojau~inkov rentgenskih ‘arkov (Scott, 1897).

Verjetno je bil bostonski zobozdravnik WilliamRollins najpomembnej{i pionir za{~ite predsevanjem. Rollins, ki je na Harvardu diplomi-ral iz zobozdravstva in medicine, je prvi pred-lagal »toleran~ne« doze ali obsevanja z rent-genskimi ‘arki in priporo~il na~ine za{~ite innaravnave rentgenskih cevi. Merilo ali stan-dard je dolo~al z obsevanjem fotografske plo{-~e zunaj cevi; ~e se plo{~a ni zameglila vsedmih minutah, je bila za{~ita ustrezna. Vobdobju od 1900 do 1904 je objavil ve~ kotdvesto ~lankov, v katerih je spodbujal zdrav-nike k najmanj{emu mo‘nemu obsevanju inpodal {tevilne predloge, kako zmanj{ati ob-sevanost radiologov in pacientov (Rollins,1904). Slednjo temo je {ele nedavno ponovnoobravnaval Nacionalni odbor za radiolo{koza{~ito Velike Britanije (NRPB), ki svetuje vla-di. Rollins se je tudi zavedal mo‘nosti povzro-~itve katarakta; izvedel je nekaj poskusov na‘ivalih. Ti so poleg drugih u~inkov pokazalimo‘nost akutnih (teratolo{kih) po{kodb zaro-dka. Prvi je svaril pred tveganjem uporaberentgenskih ‘arkov pri ‘enskah za diagnostikonose~nosti (pelvimetrija). Vendar njegovih sva-ril pogosto niso upo{tevali. Njegova svarila vzvezi s pelvimetrijo je obnovila, ~eprav ssklicevanjem na poznej{e u~inke, {ele britan-ska epidemiologinja Alice Stewart pribli‘no{tirideset let pozneje (Stewart idr., 1958). Veljaomeniti, da so medicinske oblasti najprejodklonile tudi njeno delo (glej spodaj).

Ko so enkrat ugotovili, da pretirano obsevanjez rentgenskimi ‘arki povzro~a po{kodbe tki-

va, bi lahko upravi~eno pri~akovali previdnost.Vendar ni bilo tako, ~eprav je leta 1903 Al-bers-Schönberg (1903), avtor niza pravil, kinaj bi jih uporabljali radiologi za svojo za{~ito,omenjal, da je obi~ajno uporabljana metodapreizku{anja »trdote« rentgenske cevi z vstav-ljanjem roke med cev in fluorescen~ni zaslonnevarna. Moramo pripomniti, da je bila v temobdobju te‘ava tistih, ki so hoteli uvesti u~in-kovite standarde za{~ite, nedogovorjena enotaobsevanosti ali doze. Po~akati so morali nauvedbo rentgena kot enote obsevanosti leta1928. Vendar je kljub odsotnosti enot prvi nizobjavljenih pravil za{~ite pred sevanjem izde-lalo Nem{ko radiolo{ko dru{tvo leta 1913(Taylor, 1979). Kmalu po tem, tudi leta 1913,je Coolidge izumil rentgensko cev z vro~o ka-todo in volframovo tar~o, ki je neizmerno pri-spevala k zmanj{anju doz za paciente in ren-tgenske tehnike (pri starih ceveh, ki so delo-vale pri nizkih napetostih, je bil obi~ajen ~asobsevanja dalj{i od ene ure).

3.23.23.23.23.2 Radioaktivnost in radioaktivneRadioaktivnost in radioaktivneRadioaktivnost in radioaktivneRadioaktivnost in radioaktivneRadioaktivnost in radioaktivnesnovisnovisnovisnovisnovi

@al je kmalu po Röntgenovem delu postalao~itna {e ena nevarnost, saj je nekaj tednovzatem Henri Becquerel odkril radioaktivnostin nato sta Marie in Pierre Curie leta 1898poro~ala o odkritju radija. Nevarnost zaradiradioaktivnosti ni bila ni~ bolj priznana kot ti-sta zaradi rentgenskih ̀ arkov in tako sta Be-cquerel in Pierre Curie dobila rde~e ko`nemadeè zaradi prena{anja vzorcev radioakti-vnih snovi po èpih. Kmalu so ugotovili, dase radij lahko uporablja v terapevtske name-ne, na primer za uni~evanje rakavih celic, ja-vnost pa je iz neznanega vzroka postala ob-sedena z idejo, da je radij (in njegovi hlapi oz.radon) univerzalno zdravilo.

Kaè, da je previdnostno na~elo na tem podro~judelovalo {e po~asneje, saj do pribli`no leta 1920niso spoznali, da je potreben nadzor. Vsaj delnoso ga uvedli ob uporabi radija v luminiscen~nibarvi, ki se je pogosto uporabljala v prvi sveto-vni vojni. Z radijem aktivirano barvo so nana{alis ~opi~em. Delavke, v glavnem mlade ènske(v New Jerseyju in drugod), so ugotovile, dalahko delajo hitreje in zasluìjo ve~, ~e ostrijo


~opi~e z ustnicami – vendar so tako zauìleprecej radija. Zelo malo pozornosti so posve~aliindustrijski higieni; delavke so bile obsevane odznotraj zaradi radija, ki so ga zauìle, ter od zunajzaradi nakopi~ene barve, ki je onesnaèvalanjihova delovna mesta, in zaradi vdihavanja ra-dona. V za~etku niso poznali nevarnosti tegadela. Leta 1924 pa je newyor{ki zobozdravnikTheodore Blum objavil ~lanek, v katerem je opi-sal novo bolezen, ki jo je imenoval »radijeva~eljust« (v~asih znana tudi kot »fosforna ~e-ljust«); opazil jo je pri svojih pacientih, ki so v~asihbarvali {tevil~nice. Pojav je pripisoval strupeno-sti fosforja. Vendar je lokalni patolog HarrisonMartland iz New Jerseyja dojel, da po{kodbekosti povzro~a radij, in se je leta 1925 lotil ra-ziskave, ki je razkrila vso ̀ alostno zgodbo (Mar-tland in Humphries, 1929). Prvi kostni sarkomso opazili v tej skupini ènsk leta 1923 in medskoraj 3.000 ènskami raziskali 55 primerovtak{nega raka (Rowland idr., 1983). Skupno jihje pribli`no tretjina umrla zaradi raznih malignihpojavov (vklju~no z levkemijo in rakom dojke).S podatki, pridobljenimi iz izku{enj teh ènsk,so kon~no postavili standard za uìvanje radio-aktivnih snovi – to je bil tako imenovani radijevstandard. Ta standard je bil postavljen kot koli~inaradija v telesu, ki navidezno ne povzro~a nobe-nih u~inkov. Sledila je domneva, da obstaja mejaza u~inke, kar je bilo v skladu s splo{nim pri-stopom pred letom 1930 glede dolo~itve »tole-ran~ne« doze. Radijev standard za radioaktivnostje bil 0,1 mikrokirija (3,7 kilobekerela) radija, kioddaja v kost dozo sevanja 150 milisievertov.

Na nekoliko grotesken na~in so v dvajsetihletih prej{njega stoletja na radij gledali kot navir zdravja in zdravljenja. To se je kazalo vprodaji mnogih ~arobnih napojev, ki so vse-bovali radij, od katerih je bil najbolj znan Ra-diothor. V letih med 1925 in 1930 so prodali{tiristo tiso~ steklenic tega maza{kega zdra-vila, ki naj bi zdravilo vrsto bolezni - od ~irana ̀ elodcu do impotence. Nevarnej{i vidiki te-ga po~etja so pri{li na dan, ko je umrl znaniameri{ki igralec golfa, tovarnar in milijonar EbenByers, zaradi bolezni, ki jo je povzro~ilo se-vanje, potem ko je v dalj{em obdobju zauìlpribli`no tiso~ steklenic (Macklis, 1993). Ta pri-mer je veliko prispeval k omejevanju uporaberadija, prav tako kot smrt Marie Curie leta 1934

zaradi (verjetno) aplasti~ne anemije (ki so jotakrat pripisovali u~inkom radija). Kljub temuse radij in radon ponekod {e vedno uporablja-ta, na primer v »emantoriji«, v kateri se vdiha-va radon za (domnevno) blagodejne u~inke. Todejavnost recimo opravljajo v Salzburgu.

3.33.33.33.33.3 Prvi ukrepi za nadzorPrvi ukrepi za nadzorPrvi ukrepi za nadzorPrvi ukrepi za nadzorPrvi ukrepi za nadzorizpostavljenosti sevanjuizpostavljenosti sevanjuizpostavljenosti sevanjuizpostavljenosti sevanjuizpostavljenosti sevanju

V dvajsetih letih prej{njega stoletja koli~inasevanja {e ni bila definirana, vendar so ob-stajala {tevilna poro~ila, namenjena omeje-vanju obsevanja. Pogosto so navajala raven,ki jo je mo~ »prenesti«. Ena od teh je bila por-de~itev koè (skin erythema dose - SED), karje predlagal ameri{ki fizik Arthur Mutscheller(Mutscheller, 1925). Njegov predlog je bilstotinka SED na mesec. To bi v grobem ustre-zalo letni mejni dozi pribli`no 700 milisiever-tov (dana{nja mejna doza za delavce zna{a20 milisievertov na leto). Velja omeniti, da jebil v tem obdobju poudarek na omejitvah, kerso èleli nadzirati takoj{nje u~inke sevanja.O~itno ni nih~e dojel, da se rak lahko razvijepo dolgem premoru oziroma latentnem obdobju.

Seveda je bil znotraj dela znanstvene skup-nosti dolo~en pritisk za nadzor uporabe se-vanja, in ustanovili so Mednarodni odbor zaza{~ito pred rentgenskimi àrki in radijem(IXRPC). Na drugem mednarodnem kongresuradiologije leta 1928 je dolo~anje standardovpostalo bolj urejeno, vendar so pogosto manj-kale razlage zlorabe sevanja. Iz neznanegavzroka je bil v zgodnjih “nezmotljivih” sodbahIXRPC poudarek na dejavnostih rentgenskihtehnikov v prostem ~asu (Desjardins, 1923).Na primer: »Ukvarjanje s hobijem v naravi jeposebnega pomena za vse osebe, ki so izpo-stavljene sevanju.« IXRPC se je kon~no pre-obrazil v Mednarodni odbor za radiolo{koza{~ito (ICRP), vendar je moralo prete~i {enekaj ~asa, preden je ta odbor za~el priporo~atimejne doze, ki niso imele pomena praga. Vseto se je dogajalo v ozadju poro~il o ve~ kotdvestotih radiologih, ki so domnevno umrlizaradi malignih bolezni, izzvanih s sevanjem(Colwell in Russ, 1934), posebno o vodilnembritanskem radiologu Ironside-Bruceu marca1921. Ob njegovi smrti so nekateri ~asopisni


~lanki komentirali ustreznost za{~ite rentgen-skih cevi, kar je izzvalo Röntgensko dru{tvo(Uvodnik, 1921) k izjavi, da je »znanstvenapristojnost tiska manj{a od njegove sposob-nosti pisanja grozljivih reporta`«.

3.43.43.43.43.4 Povojno razpotje:Povojno razpotje:Povojno razpotje:Povojno razpotje:Povojno razpotje:opravi~ljivost, optimizacija,opravi~ljivost, optimizacija,opravi~ljivost, optimizacija,opravi~ljivost, optimizacija,opravi~ljivost, optimizacija,omejitevomejitevomejitevomejitevomejitev

Bistvena sprememba v filozofiji za{~ite predsevanjem se je zgodila na sestanku v Kanadileta 1949 (NBS, 1954), na katerem so skleni-li, da »dolo~ena stopnja tveganja obstaja privsakr{ni obsevanosti« in da »tveganje za po-sameznika ni natan~no dolo~ljivo, vendar sene glede na to, kako majhno je, domneva, dani enako ni~«. [e ena misel s tega pomemb-nega sre~anja: »… obsevanje iz kateregakoliizvora mora biti tako {ibko, kot je le izvedlji-vo.« To je danes znano kot na~elo optimiza-cije. Uvedeno je bilo tudi na~elo tveganja gle-de na korist (opravi~ljivost), kar je verjetnoedinstveno glede sevanja kot onesnaèvala.

ICRP je bil ustanovljen, da bi po~el {e kajve~ kot le izdajal »priporo~ila«, ki bi jih nacio-nalne vlade domnevno lahko sprejemale alizavra~ale, vendar so njegovo vlogo kritiziraliè od samega za~etka. Nobenega stali{~a naprimer ni zavzel do preizkusov jedrskegaoro`ja v atmosferi, kar je povzro~ilo (radioak-tivne) padavine po vsem svetu. Poleg tega jezlorabe sevanja v splo{nem prepre~evalo deloposameznikov, in ne ICRP. Bili so {tevilni pri-meri slabo zasnovane uporabe sevanja.

• [iroka uporaba »pedascopov« za pome-rjanje otro{kih ~evljev. Te rentgenske fluo-roskopske naprave so bile v skoraj vsakitrgovini s ~evlji v {tiridesetih in petdesetihletih prej{njega stoletja in so menda lahkosevale z mo~jo do 1 rentgena na minuto.Ker so naprave le zabavale otroke, medtemko so njihovi star{i izbirali ~evlje, so biliodmerki sevanja, ki so jih prejemali otrociin trgovsko osebje, popolnoma nepotrebni.

• Otroke, ki so imeli garje, so zdravili z rent-genskimi àrki, da bi povzro~ili odpadanjelas, vendar se je pri mnogih zaradi tega razvilrak (glej npr. Ron idr., 1989).

• V tridesetih letih prej{njega stoletja sodu{evne bolnike »zdravili« z radijem.

• V tridesetih in {tiridesetih letih prej{njegastoletja so v lepotilnih salonih z rentgenski-mi ̀ arki odstranjevali nezaèlene dlake.

Te zlorabe sevanja so bile v glavnem nenad-zorovane, ker takrat ni bilo posebnih zakon-skih predpisov, ki bi urejali varstvo pred se-vanji, ampak le priporo~ila. V Veliki Britaniji sobili zakonski predpisi najprej zbrani v Predpi-sih o ionizirajo~em sevanju (1961) in nato po-sebej za sevanje v medicini (POPUMET, 1988).

Po drugi svetovni vojni se je za~el nagel razvojjedrske energije in jedrskega oro`ja. Skupnoststrokovnjakov, ki se je ukvarjala z za{~ito predsevanji, se je spoprijela z vpra{anjem, kakodolo~iti mejne odmerke, ne da bi bilo videti,da omejujejo razmah teh dejavnosti – na pri-zori{~e je stopila politika. V za~etku je bilajavnost zapeljana z obljubo neskon~ne cene-ne jedrske energije, vendar je demonstracijajedrskega oro`ja izzvala druga~en odziv. Po-stopno so ljudje ~edalje manj zaupali vladnimrazlogom in ~edalje bolj dvomili o njih, poseb-no {e glede prijaznih zagotovil o u~inkih ra-dioaktivnega onesnaènja na okolje. To zaskrb-ljenost, ki je bila do dolo~ene mere upravi~ena,je {e podìgal vzpon »zelenega gibanja« –presenetljivo je le, da je trajalo tako dolgo, pre-den se je razvila. Morda je razlog ta, da je bilazgodnja uporaba sevanja precej medicinskain da javnost zdravnikom zaupa. Vendar je bilomanj verjetno, da je motiv jedrske industrijetudi dobrobit posameznika. Tudi zaupanje vmedicinsko radiologijo se je v poznih petde-setih letih omajalo, ko je znana epidemiolo-ginja javnega zdravstva Alice Stewart izved-la nekaj raziskav, ki so povezale radiologijomed nose~nostjo (pelvimetrija) z levkemijo priotrocih (Stewart idr., 1958). Ta ugotovitev jebila najprej protislovna in ji niso verjeli, ven-dar je danes, ko so jo ponovili {e drugi,sprejeto, da obstaja precej{nje tveganje zalevkemijo celo zaradi majhnih doz sevanja, kijih prejme zarodek ali plod. Danes je priporo-~eno (RCR, 1993), da noben porodni~ar nesme uporabljati rentgenskih àrkov, ~e imana razpolago katerokoli drugo diagnosti~noorodje. Ocenjujejo (Doll, 1989), da je okrog pet


odstotkov vseh primerov otro{kega raka po-vzro~ila pelvimetrija, kar v Veliki Britaniji po-meni pribli`no 75 primerov na leto in v Zdruè-nih dràvah pribli`no 300 primerov na leto. Pou-dariti moramo, da bi se temu {tevilu primerovlevkemije lahko izognili, ~e bi ̀ e prej ukrepalina podlagi dela Stewartove in drugih. Mordase podobna sodobna zgodba razkriva v zvezis tveganjem za otro{ko levkemijo v bliìni zra~-nih elektri~nih vodov v Zdruènih dràvah.

Sodobne ocene tveganja pri sevanju so mor-da bolje ovrednotene in bolj tehtno utemeljenekot tveganja pred katerimkoli drugim onesna-èvalom okolja. Vendar so celo te ocenevpra{ljive, ker so skoraj v celoti izvedene napodlagi zdravstvenih dokumentov preìvelihpo atomskem napadu na Japonsko leta 1945,to je pri velikih odmerkih in njihovih hitrih spre-membah. Privzeto je namre~ konzervativnolinearno razmerje odmerkov in u~inkov in zatose {teje, da obstaja tveganje pri vseh odmer-kih. Obsevanje je torej povezano s spreje-manjem dolo~enega tveganja. Iz tega razloga

je ICRP zasnoval svojo filozofijo (ICRP, 1977)na treh na~elih:

• Upravi~ljivost – vsaka uporaba sevanja morabiti upravi~ena tako, da je {koda nadome-{~ena z dolo~eno ~isto koristjo.

• Optimizacija – vsa obsevanja morajo bititako {ibka, kot je smiselno dosegljivo, upo-{tevajo~ dru`bene in ekonomske dejavnike.

• Omejitev – vsa obsevanja morajo biti podprimernim mejnim odmerkom.

Zanimivo je raziskati prvo in drugo na~elo, dabi videli, kak{en napredek je bil doseèn vsto letih uporabe sevanja, ~e vzamemo zaprimer medicinsko radiologijo.

Pri medicinskem obsevanju je predvideno, danaj bi pacient imel od tega dolo~eno korist.êprav je to navadno res, pa je ~edalje boljvpra{ljiva na primer uporaba rentgenskih ̀ arkovpri preverjanju zdravja pri zaposlitvi ali v neka-terih izbirnih postopkih. NRPB je ocenil (NRPB,1990), da je pribli`no dvajset odstotkov vseh

1896 Edison, Tesla in Grubbe omenjajo po{kodbe zaradi obsevanja z rentgenskimi ‘arki.

1899 Newyor{ki novinar John Dennis se zavzema za podeljevanje licenc radiologom inopozarja na nevarnost pred rentgenskimi ‘arki.

1904 Edisonov asistent umre zaradi zapletov pri hudem radiodermatitisu.

1904 Harvardski zobozdravnik in zdravnik William Rollins objavlja {tevilna svarila o nevarnostihrentgenskih ‘arkov in priporo~ila o preventivnih ukrepih za radiologe in paciente,vklju~no z nose~nicami.

1913 Nem{ko radiolo{ko dru{tvo objavi prva pravila o prostovoljni radiolo{ki za{~iti.

1924 Newyor{ki zobozdravnik Theodore Blum identificira »radijevo ~eljust« pri delavkah, ki soz radijem barvale {tevil~nice: vendar jo napa~no pripi{e fosforju.

1925-1929 Patolog Harrison Martland iz New Jerseyja spozna radij kot vzrok raka ~eljustnice pripreu~evanih primerih delavk, ki so z radijem barvale {tevil~nice.

1928 Ustanovitev Mednarodnega odbora za za{~ito pred rentgenskimi ‘arki in radijem, kipozneje postane Mednarodni odbor za radiolo{ko za{~ito (ICRP).

1934 Poro~ila Colwella in Russa o smrti ve~ kot 200 radiologov zaradi raka, ki ga je povzro~ilosevanje.

1949 ICRP sklene, da ne obstaja mejni odmerek (prag) za raka, ki ga povzro~a sevanje, in da jeodlo~ilna optimizacija vseh obsevanj.

1958 Alice Stewart poro~a, da »majhni odmerki rentgenskih ‘arkov pri nose~nicah lahkopovzro~ijo levkemijo pri njihovih otrocih«. Ni splo{no sprejeto do leta 1970.

1961 Velika Britanija objavi predpise, ki urejajo uporabo radioaktivnih snovi.

1977 ICRP a‘urira priporo~ila glede za{~ite pred sevanjem in pove‘e mejne odmerke s tveganji.

1988 V Veliki Britaniji izdajo predpise, ki urejajo odmerke sevanja za paciente.

1990–1997 NRPB poro~a, da je dvajset odstotkov medicinskih preiskav z rentgenskimi ‘arki verjetnoklini~no nekoristnih, da se je mogo~e izogniti petdesetim odstotkom kolektivnegaodmerka, ki ga prejmejo pacienti, in da se individualni odmerki za enake preiskave medbolni{nicami razlikujejo za stokrat.

1990 ICRP v Objavi 60 sklene, da je tveganje zaradi raka, ki ga povzro~a sevanje, 4- do 5-kratve~je, kot so ocenjevali leta 1977, in zni‘a poklicne mejne odmerke na 20 mSv na leto.

1996 EU Uredba o ionizirajo~em sevanju, ki temelji na ICRP 60, bo obvezna za dr‘ave ~lanice.

Preglednica 3.1Preglednica 3.1Preglednica 3.1Preglednica 3.1Preglednica 3.1 Sevanje – zgodnja svarila in ukrepiSevanje – zgodnja svarila in ukrepiSevanje – zgodnja svarila in ukrepiSevanje – zgodnja svarila in ukrepiSevanje – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


obsevanj, ki se izvajajo v Veliki Britaniji, klini~nonekoristnih. Zato smernice za rentgenske teh-nike navajajo, da »mora biti pri vseh preiska-vah pacientov, pri katerih se uporabljaionizirajo~e sevanje, podana utemeljenaklini~na indikacija«. To dolo~a upravi~enost inje velik korak naprej v primerjavi z radiologijopred samo {tiridesetimi leti, posebno zato, kerse nana{a na pacienta, in ne samo na radiolo-ga. Poleg tega mora biti odmerek, ki ga prejmepacient, optimiziran, tu pa ni tako velikega na-predka. NRPB je ocenil (NRPB, 1990), dazna{a skupni letni kolektivni odmerek iz medi-cinskih preiskav v Veliki Britaniji pribli`no16.000 sievertov/~loveka. Predlagal je tudinekaj metod za zmanj{anje odmerka na pa-cienta, s katerimi naj bi dosegli zmanj{anje ko-lektivnega odmerka za pribli`no 7.500 siever-tov/~loveka, to je za skoraj petdeset odstotkov.Prav pred kratkim se je tudi izkazalo, da seodmerek, prejet v razli~nih bolni{nicah za istopreiskavo, lahko razlikuje tudi za ve~ kot envelikostni razred (Wall and Hart, 1997). Takovpra{anje optimizacije odmerka {e vedno ob-staja, ~eprav je danes individualni odmerek se-vanja morda za dva velikostna razreda ni`ji kotpred {estdesetimi leti.

3.53.53.53.53.5 Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve

V splo{nem lahko sklenemo, da so standardiza{~ite pred sevanjem nastajali po~asi, tako kotse je razvijalo zaznavanje u~inkov sevanja. Ven-dar so nekateri – morda pred svojim ~asom –svarili pred groze~o usodo. Zato so obdobja spre-memb omejitev vedno nekaj let zaostajala zajasnimi dokazi o {kodljivosti za ~lovekovo zdra-vje. Danes obstaja mo~no lobiranje za spremem-be, ki ponovno uvajajo koncept praga kot pre-mislek o hormezi (majhnih odmerkih, ki naj bibili koristni) – ~emur se ICRP upira.

Za{~ita pred sevanjem je danes trdno ute-meljena v zakonodaji Evropske unije (z uredba-mi) in mednarodno v Temeljnih varnostnih stan-dardih Mednarodne agencije za atomsko ener-gijo (IAEA). Vsi uporabljajo za podlago priporo~ilaICRP. Najnovej{a britanska zakonodaja, kizajema delavce in javnost, so Predpisi o

ionizirajo~em sevanju iz leta 1999. Namenjeniso izvajanju Uredbe EU, {t. 96/29 (ki dolo~a te-meljne varnostne standarde za za{~ito zdravjadelavcev in splo{ne javnosti pred nevarnostmi,ki izhajajo iz ionizirajo~ega sevanja). Ta uredbase bo s~asoma izvajala po vsej Evropi, v dru-gih dràvah pa bodo veljali podobni predpisi, kotjih ima IAEA. Danes obstajajo tudi predpisi, kiveljajo za uporabo sevanja v medicini in omeji-tev odmerkov za bolnike. Vendar vse kaè, daje te`ko zagotoviti enotno izvajanje zakonodajeo varstvu pred sevanjem. Nadaljuje se lahko-miseln in neodgovoren odnos do virov sevanjain odpadkov, ki povzro~ajo hude po{kodbe insmrt, kot je bil incident s cezijem –137 v Goia-niji (Rosenthal idr., 1991).

Zaradi manj strogih mejnih odmerkov v preteklo-sti so se pojavile tudi zahteve delavcev zaod{kodnino zaradi raka, ki naj bi ga povzro~ilaizpostavljenost sevanju. V tem okviru prina{avpra{anje odgovornosti za po{kodbe zaradi se-vanja nekaj lekcij za druge nevarne snovi z dol-go latentno dobo. V Veliki Britaniji je bila odgo-vornost v jedrski industriji prvotno dràvna(Zakon o jedrskih in{talacijah, 1965), vendar jebil Delavski od{kodninski program za sevanje,ki ga skupaj upravljajo sindikati in jedrska indu-strija, izjemno uspe{en pri zagotavljanju alter-native pravdanju.

Torej, ~eprav smo se v preteklih sto letih velikonau~ili o tveganju zaradi izpostavljenosti sevanju(morda ve~ kot o kateremkoli drugem onesna-èvalu okolja), se moramo {e vedno stalno od-zivati na nova spoznanja. Tveganje za raka, kiga povzro~a sevanje, je ICRP leta 1990 na pri-mer ocenil kot 4- do 5-krat ve~je kot leta 1977,kar je povzro~ilo spremembe mejnih odmerkov.Vendar je bil to le zapoznel odziv na kopi~enjeneizpodbitnih dokazov in je ponavljajo~a se temav zgodovini za{~ite pred sevanjem, saj je v~asihmanjkalo previdnosti kljub jasnim svarilom ododkritja sevanja do dana{njih dni. Spoznati mo-ramo torej, da previdnostno na~elo narekuje usta-navljanje in vzdrèvanje epidemiolo{kih baz po-datkov o dolgoro~nih u~inkih za prihodnost, tudi~e ne zaznavamo takoj{nje potrebe.



Albers-Schönberg, H. E., 1903. Über eine bisherunbekannte Wirkung der Röntgenstrahlen aufden Organismus der Tiere, München med.Wchnschr. Vol. 50, str. 1859–1863.

Colwell, H. A. in Russ, S., 1934. X-ray andradium injuries. Prevention and treatment,Oxford University Press, London.

Dennis, J., 1899. The roentgen energy today,Dental Cosmos Vol. 41, str. 853.

Desjardins, A. U., 1923. Protection againstradiation, Radiology Vol. 1, str. 221.

Doll, R., 1989. The epidemiology of childhoodleukaemia, J. Royal Statistic. Soc. (Serija A)Vol. 152, str. 341–351.

Edison, T. A., 1896. Effect of X-rays upon theeye, Nature Vol. 53, str. 421.

Uvodnik, 1921. Archives of the RoentgenSociety Vol. XVII, str. 50–51.

ICRP, 1977. Recommendations of the Inter-national Comission on Radiological Protection(Publikacija 26), Ann. ICRP Vol. 1, {t. 3.

Ionising Radiations Regulations (SealedSources), 1961. HMSO, London.

Macklis, R. M., 1993. The great radium scandal,Scientific American Vol. 269, str. 94–99.

Martland, H. S. in Humphries, R. E., 1929.Osteogenic sarcoma in dial painters usingluminous paint, Arch. Pathol. Vol. 7, str. 406–417.

Mutscheller, A., 1925. Physical standards ofprotection against roentgen ray dangers, Amer.J. Roentgen Vol. 13, str. 65.

National Bureau of Standards Handbook No.59 (1954).

NRPB, 1990. Patient dose reduction indiagnostic radiology, Docs of NationalRadiological Protection Board Vol. 1, {t. 3.

POPUMET, 1988. Ionising Radiation(Protection of Persons, Undergoing MedicalExamination or Treatment) Regulations,HMSO, London.

RCR, 1993. Making the best use of adepartment of clinical radiology, Royal Collegeof Radiologists, London.

Roentgen, W. C., 1895. Über eine neue Artvon Strahlen, Sitzungs-Berichte derPhysikalisch-medicinischen Gesellschaft zuWurtzburg Vol. 9, str. 132–141.

Rollins, W. H., 1904. On the tyranny of oldideas as illustrated by the X-light used intherapeutics, Elect. Rev. Vol. 43, str. 120.

Ron, E. B., Modan, D. in Preston, D. L., 1989.Thyroid neoplasia following low doseirradiation in childhood, Radiat. Res. Vol. 120,str. 516–531.

Rosenthal, J. J., de Almeida, C. E. inMendonca, A. H., 1991. The radiologicalaccident in Goiania: the initial remedial actions,Health Physics Vol. 60, str. 7–15.

Rowland, R. E., Stehney, A. F. in Lucas, H. F.,1983. Dose-response relationships for radiuminduced bone sarcomas, Health Physics Vol.44, Suppl. 1, str. 15–31.

Scott, N. S., 1897. X-ray injuries, Am. X-rayVol. 1, str. 57–76.

Stewart, A. M., Webb, J. W. in Hewitt, D., 1958.A survey of childhood malignancies, B. Med.J. Vol. 1, str. 1495.

Stone, R. S., 1946. Fifty years of radiology:From Roentgen to the era of atomic power,Western J. Surg. Vol. 54, str. 153.

Taylor, L. S., 1979. Organisation for RadiationProtection. The operations of the ICRP andNCRP 1928–1974, Poro~ilo DOE/TIC–10124,Dept. of Energy, Washington, DC.

Thomson, E., 1896. Roentgen rays actstrongly on the tissues, Elec. Engr. Vol. 22,str. 534.

Thompson, S. P., 1898. Presidential address,Arch. Roentgen Ray Vol. II, str. 28.

Wall, B. F. in Hart, D., 1997. Revised radiationdoses for typical X-ray examinations, Brit. J.Radiol. Vol. 70, str. 437–439.

45Benzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanje poklicne izpostavljenostiBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanje poklicne izpostavljenostiBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanje poklicne izpostavljenostiBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanje poklicne izpostavljenostiBenzen: zgodovinski pregled na ameri{ko in evropsko obravnavanje poklicne izpostavljenosti

4.14.14.14.14.1 Zgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarilaZgodnja svarila

@e od Santessenovega poro~ila iz leta 1897,v katerem je opisal aplasti~no anemijo pri mla-dih ‘enskah, zaposlenih v proizvodnji pla{~evza kolesa na [vedskem, in poro~ila iz istegaleta, v katerem sta Le Noir in Claude opisalanotranje krvavitve pri mladem mo{kem, ki seje ukvarjal s kemi~nim ~i{~enjem v Franciji,je benzen za kostni mozeg znan kot mo~anstrup. V prvi polovici 20. stoletja so se drama-ti~no mno‘ila podobna poro~ila o delavcih, kiso obolevali za boleznimi kostnega mozgazaradi izpostavljenosti benzenu.

Med letoma 1910 in 1914 se je benzen mno‘i-~no uporabljal kot topilo v gumarski industriji.Njegovo proizvodnjo so zelo spodbujali tudi v1. svetovni vojni in sicer za pridobivanje to-luena za proizvodnjo razstreliva. Zaradi {irjenjauporabe benzena v industriji se je po vojniza~el vse bolj uporabljati kot topilo v industrijiumetnega usnja, za izdelke iz gume, v proizvo-dnji lepil in klobukov, v rotogravuri, za barve,lepila, premaze, pri kemi~nem ~i{~enju,proizvodnji avtomobilov, konzerv ter kot izho-dna surovina v organskih sintezah, za izdelkeiz nafte in me{anice motornih goriv.

Pove~anje uporabe benzena v industriji jespremljalo vse ve~ poro~il o aplasti~ni ane-miji, ki so jo v glavnem opisovali kot »zastru-pitev z benzenom«. Pri nekaj posameznikihso ugotovili zastrupitev z benzenom v nekajtednih po zaposlitvi, nekaj pa jih je umrlo vnekaj mesecih po nastopu dela (Hogan inSchrader, 1923). Te zastrupitve so bile pove-zane s koncentracijami benzena, ki so se vglavnem gibale med 200 ppm (delcev na mi-lijon) in 1.000 ppm. Greenburg in kolegi (1926)so pregledali dvanajst obratov v ZDA, v kate-rih so uporabljali benzen in opazili, da je ime-

lo dvaintrideset odstotkov delavcev nenormal-no malo belih krvni~k (pod 5.500 v kubi~nemcentimetru), dvanajst odstotkov pa jih je ime-lo to vrednost celo pod 4.000. Izpostavljenostbenzenu, povezana z izredno raz{irjenostjonenormalno nizkega {tevila belih krvni~k jebila 90 ppm in ve~. Greenburg (1926) je izzdravstvenih razlogov priporo~al premestitevzaposlenega, ~e so se pri njem razvili klini~niznaki zastrupitve ali ~e so njegove krvne vred-nosti padle za 25 odstotkov ali ve~.

SlovarSlovarSlovarSlovarSlovar

LevkemijaLevkemijaLevkemijaLevkemijaLevkemija: napredujo~i krvni rak. Klini~no jerazvr{~ena glede na trajanje (akutna ali kroni~na)in zna~aj bolezni, kamor sodijo mielogena (po-ve~ano {tevilo mielocitov), limfocitna (pove~ano{tevilo limfocitov), monocitna (pove~ano {tevilomonocitov).

Aplasti~na anemijaAplasti~na anemijaAplasti~na anemijaAplasti~na anemijaAplasti~na anemija: stanje, ko kostni mozeg nemore ve~ proizvajati dovolj rde~ih in belih krvni~kter krvnih plo{~ic. Zaradi pomanjkanja rde~ihkrvni~k je ~lovek obi~ajno utrujen, zaradi po-manjkanja belih krvni~k je dovzeten za oku‘be,zaradi pomanjkanja krvnih plo{~ic pa za~ne hitrokrvaveti.

Zastrupitev z benzenomZastrupitev z benzenomZastrupitev z benzenomZastrupitev z benzenomZastrupitev z benzenom: obi~ajno se nana{a naaplasti~no anemijo.

Preob~utljivostPreob~utljivostPreob~utljivostPreob~utljivostPreob~utljivost: prevelika ob~utljivost za izpo-stavljenost strupom v primerjavi s povpre~nim~lovekom.

HemopatijaHemopatijaHemopatijaHemopatijaHemopatija: bolezenske spremembe krvi

Multipli mielomMultipli mielomMultipli mielomMultipli mielomMultipli mielom: rak limfnega sistema

4.1.1 Prvo poro~ilo o levkemiji, ki jopovzro~a benzen

Leta 1928 sta Dolore in Borgomano objavilaprvi primer levkemije, ki jo je povzro~il ben-zen. Akutno levkemijo so odkrili pri zaposle-nem v farmaciji, katerega delo je veljalo zanevarno zaradi visoke izpostavljenosti ben-zenu. V istem obratu je zaradi aplasti~ne ane-mije umrl {e nekdo in po mnenju avtorjev bi

111114.4.4.4.4. Benzen: zgodovinski prBenzen: zgodovinski prBenzen: zgodovinski prBenzen: zgodovinski prBenzen: zgodovinski pregled naegled naegled naegled naegled naameri{ko in evrameri{ko in evrameri{ko in evrameri{ko in evrameri{ko in evropsko obravnavanjeopsko obravnavanjeopsko obravnavanjeopsko obravnavanjeopsko obravnavanjepoklicne izpostavljenostipoklicne izpostavljenostipoklicne izpostavljenostipoklicne izpostavljenostipoklicne izpostavljenostiPeter FPeter FPeter FPeter FPeter F. Infante. Infante. Infante. Infante. Infante


lahko {lo za levkemijo ‘e pri nekaterih prej{-njih primerih aplasti~ne anemije, povezanih zizpostavljenostjo benzenu. Dru‘ba je ta pro-blem re{evala tako, da je vsak mesec menja-vala delavce na teh delovnih mestih.

4.24.24.24.24.2 Ukrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanje

4.2.1 Priporo~ila glede izpostavljenosti

Zaradi zastrupitev delavcev z benzenom povsem svetu do leta 1939 je precej raziskoval-cev za~elo priporo~ati zamenjavo benzena zdrugimi topili (Greenburg, 1926; Erf in Rhoa-ds, 1939; Mallory idr., 1939). Leta 1939 soHunter, Mallory idr. poro~ali o 89 primerih za-strupitve in treh primerih levkemije med dela-vci, ki so bili izpostavljeni benzenu na razli~nihdelovnih mestih. Dve zastrupitvi sta bili pove-zani s koncentracijami benzena, ki so bilemanj{e kot 25 ppm oziroma 10 ppm.

Kljub temu je leta 1946 Ameri{ka konferencavladnih industrijskih higienikov (ACGIH) zaizpostavljenost benzenu na delovnem mestupriporo~ala mejno vrednost 100 ppm (ACGIH,1946). To vrednost so nato leta 1947 zni‘alina 50 ppm in leta 1948 na 35 ppm (ACGIH,1948). Zaradi dokazane preob~utljivosti ko-stnega mozga na benzen in benzenovega za-viralnega u~inka na njegovo delovanje jeAmeri{ki in{titut za nafto (v nadaljevanju API)leta 1948 izdal dokument s sklepom, da jeedina varna stopnja izpostavljenosti benzenu0 ppm (API, 1948). To mnenje je temeljilo naopazovanju delavcev z razli~nimi krvnimi bo-leznimi, ki ka‘ejo na zmanj{evanje mase ko-stnega mozga. Njihovi sodelavci, ki topilu nisobili izpostavljeni, so imeli normalne krvne vre-dnosti. API pa je {e naprej priporo~al mejnovrednost »50 ppm ali manj«. Leta 1957 jeACGIH zni‘al priporo~ljivo povpre~no mejnovrednost za osemurno izpostavljenost benze-nu na 25 ppm (ACGIH, 1957).

4.2.2 Neupo{tevanje priporo~il

Kljub zgornjim priporo~ilom so se v {tiridese-tih in petdesetih letih nadaljevala poro~ila oprimerih aplasti~ne anemije in zastrupitvahcentralnega ‘iv~nega sistema, kar se je kaza-

lo kot glavobol, slabost, vrtoglavica, opotekanjepri hoji, paraliza in nezavest (v trinajstih prime-rih v Veliki Britaniji so ti znaki povzro~ili smrt)(Browning, 1965). Te simptome centralnega‘iv~nega sistema pripisujejo izpostavljenostibenzenu v koncentracijah od 3.000 ppm do20.000 ppm (Flury, 1928) – kar so 200- do 800-krat vi{je koncentracije od priporo~enih v {tiri-desetih in petdesetih letih ter 2.000-krat vi{jeod vrednosti 10 ppm, ki so jo Hunter in Malloryidr. ‘e povezali z aplasti~no anemijo.

V petdesetih in {estdesetih letih so po vsemsvetu, vklju~no s Francijo, Italijo, Rusijo,Tur~ijo, Veliko Britanijo, ZDA in {e drugimidr‘avami, o~itno zanemarjali previdnostneukrepe za delavce, ki so bili izpostavljeni ben-zenu, kar je razvidno iz poro~il o krvnih bo-leznih zaradi izpostavljenosti koncentracijam,ki so veljale za strupene za kostni mozeg incentralni ‘iv~ni sistem. Vigliani in Saita staleta 1964 poro~ala, da je bila nevarnost zaakutno levkemijo med delavci, ki so bili»mo~no izpostavljeni benzenu« v rotogravuriin ~evljarski industriji, najmanj dvajsetkratve~ja v italijanskih provincah Milano in Paviakot pri preostalem prebivalstvu. Vigliani (1976)je poro~al, da so med letoma 1942 in 1965 nain{titutih v Pavii in Milanu obravnavali ve~ kotdvesto primerov bolezenskih sprememb krvizaradi benzena, vklju~no s {tiriintridesetimiprimeri akutne levkemije. Ti delavci so bilive~inoma izpostavljeni koncentracijam od 200do 500 ppm, z ob~asnimi preseganji teh vred-nosti. Leta 1967 so Goguel idr. poro~ali o {tiri-in{tiridesetih primerih levkemije. V glavnemje {lo za kroni~ne oblike, ki so jih med letoma1950 in 1965 odkrili v francoski regiji Pariz.

Zastrupitve krvi med delavci, izpostavljenimibenzenu, so zasledili tudi v drugih delih Evro-pe. Kot je pojasnil Aksoy (1977), so »adhezi-vi« v lepilu z vsebnostjo benzena zelo uporab-ni in cenej{i od obi~ajnih adhezivov z vsebno-stjo nafte, zato so jih leta 1961 v Tur~iji nado-mestili z novimi izdelki v proizvodnji ~evljev incopat. Poro~ali so, da so bili ti delavci izposta-vljeni benzenu v koncentracijah med 150 in 650ppm (Aksoy 1978). Sredi sedemdesetih let seje za~ela med tur{kimi delavci v ~evljarski in-dustriji {iriti epidemija aplasti~ne anemije in


levkemije o ~emer je poro~al Aksoy (Aksoyidr., 1971; Aksoy 1977 in 1978). Ve~ina posa-meznikov iz teh evropskih dr‘av, o katerih soporo~ali, da umirajo zaradi levkemije ali drugihkrvnih bolezni, povezanih z benzenom, je bilaizpostavljena koncentracijam, za katere se je‘e pred desetletji pokazalo, da povzro~ajo za-strupitve z benzenom. (Za pregled poro~il izzgoraj navedenih dr‘av o krvnih boleznih, po-vezanih z benzenom, glej IARC, 1974).

4.2.3 Epidemiolo{ki dokazi levkemije

V zgodnjih sedemdesetih letih je Univerza Se-verne Karoline v ZDA objavila vrsto epidemi-olo{kih raziskav, ki so dokazale precej{njepove~anje levkemije. Ve~inoma je {lo za kro-ni~no obliko med delavci, ki so bili izpostav-ljeni domnevno nizkim koncentracijam ben-zena v zraku (McMichael idr., 1975). Izpostav-ljanje benzenu je bilo predvsem posledicauporabe topil za gumo, kot so nafta, toluen,mineralni alkoholi itd., katerih volumska vseb-nost benzena se je gibala od 1 do 5 odstotkovv {tiridesetih letih, do 0,5 odstotkov v nafti vsedemedesetih letih dvajsetega stoletja.

Leta 1977 so Infante idr. objavili rezultate prveskupinske raziskave o delavcih, izpostavljenihizklju~no benzenu. Delavci so bili zaposleni vproizvodnji pliofilma, z gumo impregnirane ‘ivi-lske embala‘e. Raziskava je pokazala pet- dodesetkratno tveganje za levkemijo med dela-vci, ki so bili v obdobju 1940-1971 izpostav-ljeni industrijskemu benzenu v koncentracijah,ki na splo{no niso odstopale od priporo~ljivihmejnih vrednosti, to je od 10 ppm na ~asovnopovpre~je, do najvi{je mejne vrednosti 100 ppm(Infante idr., 1977a). Vse do takrat benzen niveljal kot vzrok za levkemijo na podlagiepidemiolo{kih raziskav, ampak le na podlagiporo~il o primerih levkemije in klini~nih opa‘anj,da so aplasti~na anemija kot posledica izpo-stavljenosti benzenu in druge krvne bolezni prinekaterih prerasle v akutno levkemijo.

4.2.4 Poskus ZDA za nadzor nad poklic-no izpostavljenostjo

Leta 1977 je na podlagi rezultatov raziskave,ki so jo naredili Infante idr. (1977a), dopolnjene

s svetovno literaturo o benzenu in levkemiji,Ameri{ki oddelek za delo – Uprava za poklic-no zdravje in varnost (OSHA, 1977a) dolo~ilzasilni za~asni standard (ETS), s katerim najbi zni‘ali skrajno mejo osemurne poklicneizpostavljenosti benzenu v zraku na delovnemmestu na povpre~no 1 ppm. Mejna vrednost1 ppm je temeljila na takratnem prizadevanjuUprave za poklicno zdravje in varnost (v na-daljevanju OSHA), da bi ~im bolj zmanj{aliizpostavljenost karcinogenom na delovnemmestu. Pri dolo~anju teh vrednosti se upo{te-vata tehnolo{ka izvedljivost in ekonomskaupravi~enost.

Uresni~evanje novega standarda OSHA je biloleta 1977 za~asno ustavljeno zaradi postopkana ameri{kem prizivnem sodi{~u, ki ga jeAmeri{ki in{titut za nafto (API) spro‘il na pod-lagi trditve, da se zaradi izpostavljenosti ben-zenu v koncentracijah, ni‘jih od tedaj veljav-nih 10 ppm, mo‘nost za razvoj levkemije nepove~a. Takrat je OSHA predlagala uveljavitevstalnega standarda, za~ela zbirati komentarje,spro‘ila javno razpravo (OSHA, 1977b) in leta1978 izdala veljavni standard (OSHA, 1978) zmejno vrednostjo izpostavljenosti v ozra~ju 1ppm. Prizivno sodi{~e ZDA je standard zaradipostopka razveljavilo in primer so predali vrho-vnemu sodi{~u. Potem ko se je izkazalo, dase zaradi uporabe odstranjevalca barve kon-centracija benzena v zraku lahko povzpne do200 ppm, so benzen prostovoljno umaknili izizdelkov za {iroko porabo (Young idr., 1978).

4.2.5 Odlo~itev ZDA o benzenu in analizeu~inka odmerka

Julija 1980 je Vrhovno sodi{~e ZDA (IUD,1980) izdalo Odlo~bo o benzenu. Ta odlo~baje zelo omejila Upravo za poklicno zdravje invarnost (v nadaljevanju OSHA) pri nadzoruizpostavljenosti benzenu in drugim strupenimspojinam na delovnem mestu. Po odlo~bisodi{~a je moral minister za delo najprej ugo-toviti, da delovno mesto ni varno in da jemogo~e s spremembo delovnega procesa od-praviti ali zmanj{ati pomembna tveganja, {elepotem lahko razglasi kakr{enkoli zdravstvenistandard. ̂ etudi so se zavedali nedore~enostina tem podro~ju v odlo~bi, so pokazali, da bi


morala opredelitev »pomembnega tveganja«,~e je sploh mogo~a, temeljiti na analizinajbolj{ih razpolo‘ljivih dokazov s postopki,kakor je kvantitativna ocena tveganja. Vrhov-no sodi{~e je v svojem splo{nem priporo~iluOSHA za prihodnje oblikovanje pravil nave-dlo, da zahteva po dolo~itvi pomembnega tve-ganja ni strogo matemati~no omejena in da jenaloga OSHA opredeliti, kaj ima za pomemb-no tveganje, predvsem z upo{tevanjem poli-tike. Sodi{~e je navedlo le en konkreten pri-mer: ~e bi recimo kdo popil klorirano vodo inbi bila verjetnost, da bo zato umrl zaradi raka,ena proti milijon, pri tem vsekakor ne gre zapomembno tveganje. ̂ e pa je po drugi straniverjetnost ena proti 1000, da bo redno vdiha-vanje hlapov bencina, ki vsebujejo dva od-stotka benzena, pogubno, je vsekakor razu-mljivo, da tveganje velja za pomembno in daje treba ukrepati za njegovo zmanj{anje aliodpravo.

Po izdaji Odlo~be o benzenu je OSHA opre-delila, da je tveganje v delovno aktivni dobi(45 let) »pomembno«, ~e se na tiso~ dela-vcev pojavi en primer raka ve~ ali kaka drugapomembna gro‘nja zdravju. Ni pa {e opre-deljena druga plat - kaj je za OSHA nepomem-bno tveganje - ker so vsi zdravstveni stan-dardi, ki jih je OSHA razglasila po Odlo~bi obenzenu, mogo~e z izjemo formaldehida, pri-vedli do ocen o pove~anem tveganju, ki je vdelovno aktivni dobi ve~je od ena proti tiso~.(Glede kvantitativnih ocen tveganja pri zdrav-stvenih standardih, ki jih je OSHA razglasilapo Odlo~bi o benzenu, glej Infante, 1995b.)

Vsekakor pa je omejitev upravi~ena v tem,da se mora OSHA najprej posvetiti analizi tve-ganja, preden predlaga kakr{enkoli zakonskiukrep. Dolgo zavla~evanje pri razgla{anjustandardov OSHA pred letom 1980 se je tako{e zavleklo zaradi dodatnih podrobnih analiztveganja, povezanega z izpostavljenostjo. Teanalize se na prvi pogled zdijo upravi~ene,vse pa se zaplete zaradi dodatnih analiz po-teka, kako obravnavane snovi povzro~ajoraka. Ker pri nobeni snovi (vklju~no z benze-nom, ki ga preu~ujejo ‘e desetletja) ni bilnatan~no opredeljen potek, kako povzro~araka, gre pri razli~nih predvidevanjih in neso-

glasjih glede razli~nih nepotrjenih hipotez opovzro~anju raka le za potrato ~asa. V raz-pravo o oceni tveganja so vklju~ili {e velikodrugih vpra{anj, na primer, ali so pri raziska-vah, pri katerih ni na voljo podatkov za ~love-ka primernej{e mi{i, hr~ki ali podgane. Kermora OSHA tako pregledati in preu~iti vsemogo~e na~ine povzro~anja raka, primernostrazli~nih vrst za raziskave itd., je vsa »ocenatveganja« povzro~ila dodatna leta zamude pridolo~anju standarda. Namesto da bi vlada indelodajalci razglasili ustrezne previdnostneukrepe, minevajo leta za analize, s katerimidolo~ajo odzivni odmerek med izpostavljeno-stjo in tveganje za razvoj bolezni. V te analizeso lahko vklju~eni tudi nepreverjeni in neza-nesljivi tehni~ni podatki.

4.2.6 Cena v ~love{kih ‘ivljenjih zaradipodalj{anega sprejemanja uredb

Enajst let po tem, ko je OSHA razglasila ETSza benzen, so kon~no izdali omejitev za ose-murno izpostavljanje, in sicer 1 ppm (OSHA,1987). Nova omejitev je temeljila na »eko-nomski izvedljivosti«, ne pa na »pomembnemtveganju«, saj je bilo z omejitvijo 1 ppm pove-zano tveganje za deset smrti ve~ zaradi le-vkemije na 1.000 delavcev v delovno aktivnidobi. Druge ocene tveganja za levkemijo,omejene na podatke Dr‘avnega in{tituta zapoklicno varnost in zdravje (NIOSH), prido-bljene s skupinskimi raziskavami (kakor sojih dopolnili Paxton idr., 1994), in na smrti za-radi akutne mielogene in monocitne levkemije,ka‘ejo na 0,02 do 5,1 ve~ smrti na tiso~ dela-vcev, odvisno od ocen izpostavljenosti ben-zenu in izbranega vzorca (Crump, 1994).Kakorkoli, te analize temeljijo na nadaljnjihanalizah skupine, ki jo je uporabljal NIOSH inki zbuja spodaj opisane dvome glede izbora.Na podlagi kon~ne kvantitativne ocene tve-ganja glede benzena, ki ga je izdelala OSHA,in predvidevanj o nepotrebni izpostavljenostidelavcev benzenu v Zdru‘enih dr‘avah v de-setih letih, kolikor je trajala izdelava standar-da o benzenu, ocenjujejo, da bo v ZDA zaradidesetletne zamude v prihodnosti umrlo 198delavcev zaradi levkemije in 77 delavcev za-radi multiplega mieloma - gre za smrti, ki bijih lahko prepre~ili (Infante in DiStasio, 1988).


Ta ocena je zaradi takrat nerazpolo‘ljivih po-datkov o u~inku odmerka vklju~evala samolevkemijo, ne pa tudi drugih krvnih bolezni.

4.2.7 [irjenje limfohematopoetskihbolezni

Prej navedena kvantitativna ocena dodatnihsmrti zaradi izpostavljanja benzenu ni vklju-~evala ne-Hodgkinovega limfoma, ki ga {eleod nedavnega povezujejo s poklicno izpostav-ljenostjo zelo majhnim koncentracijam ben-zena (Hayes idr., 1997). Kvantitativna ocenatveganja (Infante, 1997), ki temelji na rezulta-tih raziskave Hayesa idr. iz leta 1996, spod-buja k domnevam o dodatnem tveganju za {ti-riinpetdeset smrti zaradi levkemije ali limfo-ma na tiso~ delavcev, izpostavljenih benze-nu v delovnoaktivni dobi (45 let). To tveganjeje {tiriinpetdesetkrat ve~je od stopnje, ki joima za pomembno OSHA. Rezultati raziska-ve Hayesa idr. iz leta 1997 in analize u~inkovodmerka, izdelane na podlagi teh podatkov,jasno prikazujejo neustreznost mejne vredno-sti izpostavljanja benzenu 1 ppm, dolo~enesamo na podlagi tveganja za raka. K sre~i jepri ve~ini poklicev v ZDA mogo~e dose~i stop-nje izpostavljenosti benzenu, ki segajo od 0,2do 0,3 ppm ali manj. Poleg tega standard vZDA poleg mejne vrednosti izpostavljanjavklju~uje dodatne dolo~be, recimo spremljanjeizpostavljanja, medicinski nadzor in izo-bra‘evanje o tveganju – vse bi predvidomamorale {e bolj zmanj{ati tveganje za izposta-vljenost benzenu in razvoj s tem povezanihbolezni. Poleg kvantitativne ocene tveganjaje iz pregleda podatkov iz raziskave Hayesaidr. iz leta 1997 mogo~e sklepati o pomemb-no pove~anem relativnem tveganju zaso~asen razvoj ve~ vrst limfohematopoetskihrakov ter nelimfocitne levkemije inmielodisplasti~nega sindroma pri delavcih, kiso bili pet let in pol stalno izpostavljenipovpre~ni koncentraciji benzena 1,2 ppm. To-rej je skupni odmerek v tem obdobju 6,7 ppm(Hayes, osebna opomba, 1999), kar je precejni‘ji skupni odmerek od tistega, ki ga dovoljujemejna vrednost 1 ppm v petin{tiridesetletnidelovno aktivni dobi (skupni odmerek 45 ppmv teh letih). Nekateri od umrlih zaradi levke-mije ali limfoma so bili izpostavljeni ocenjenim

koncentracijam benzena 0,5 do 2 ppm samoeno do dve leti ali celo manj (Infante, 1992).

Do devetdesetih let so toksikolo{ke raziska-ve na poskusnih ‘ivalih pokazale mnogostran-sko rakotvornost benzena, dodatne epidemio-lo{ke raziskave in poro~ila o izpostavljenihdelavcih pa so raz{irili rakotvornost benzenana vse glavne oblike levkemije (Savitz in An-drews, 1997; Infante, 1995a; Wong, 1987b),zlasti na akutno mielogeno levkemijo in njenerazli~ice (Hayes idr., 1997; Browning, 1965;Rinsky idr., 1987; Bond idr., 1986; DeCoufleidr., 1983), na akutno limfocitno levkemijo(Hernberg idr., 1966; Shu idr., 1988), kroni~nolimfocitno levkemijo (McMichael idr., 1975),kroni~ne mielogene levkemije (Browning, 1965;Goguel idr., 1967; Tareeff idr., 1963; Infante,1995a; Wong, 1987b;) in nekatere manj po-membne oblike, kot so dlakastoceli~na levke-mija (Aksoy, 1987; Flandrin in Collado, 1987),mielodisplasti~ni sindrom (Hayes idr., 1997),mieloproliferativne motnje (Rawson idr., 1941;Tondel idr., 1995), prav tako na ne-Hodgkinovlimfom (Hayes idr., 1997), vklju~no z multi-plim mielomom (DeCoufle idr., 1983; Rinskyidr., 1987; Ireland idr., 1997; Goldstein, 1990).Wong (1995) je v svoji »posodobljeni« analiziskupine benzenu izpostavljenih delavcev vNIOSH (Infante idr., 1977a; Rinsky idr. 1987)sklenil, da tamkaj{nje pove~ano {tevilo obo-lenj za multiplim mielomom ni ve~ statisti~nopomembno.Vendar je Wong (1995) premaknilza~etek spremljanja bolnikov z leta 1940 naleto 1950. Tako so njegove analize postalepristranske, saj je dru‘ba odstranila zapisniketistih, ki so na enem od krajev, ki jih je pokri-vala raziskava, umirali v letih pred 1950. Takose Wongovih analiz skupine iz NIOSH (1995),ki vklju~ujejo spremljanje bolnikov pred letom1950, ne da uporabiti za ocenjevanje tveganjasmrti zaradi multiplega mieloma ali katere-gakoli drugega vzroka.

4.34.34.34.34.3 RazpravaRazpravaRazpravaRazpravaRazprava

Podatki o strupenosti benzena so ponekodspro‘ili zanimanje nekaterih v poklicnem zdrav-stvu, zlasti na za~etku, ko so mno‘i~no pre-gledovali delavce, zaposlene v najrazli~nej{ihpanogah, da bi dolo~ili raz{irjenost krvnih bo-


lezni pri njih. Kljub temu izpostavljenosti ben-zenu tudi takrat niso zmanj{ali do ravni, ki bibila v skladu s takrat dostopnimi podatki ostrupenosti, in epidemija zastrupitev ter levke-mije med delavci, ki so bili izpostavljeni ben-zenu, se je nadaljevala skozi prvih {est de-setletij 20. stoletja. Pri vsem tem se ka‘ejorazli~ni razlogi za slabo odzivnost v javnemzdravstvu ter tudi preveliko izpostavljenost inobolevanje kljub zavedanju, kako strupen jebenzen.

4.3.1 Razlogi za pomanjkanje previdno-stnih ukrepov

NeznanjeV prvih {tirih desetletjih 20. stoletja se po-manjkanje previdnostnih ukrepov pri izposta-vljenosti benzenu delno pripisuje slabemu poz-navanju njegove strupenosti. ̂ eprav je San-teseen (1897) na primer poro~al o {tirih pri-merih aplasti~ne anemije med ‘enskami, kiso leta 1897 na [vedskem delale v proizvo-dnji de‘nih pla{~ev, izpostavljenosti niso do-volj zmanj{ali, tako da je Helmer (1944) poro~alo {estdesetih primerih zastrupitve z benze-nom (oseminpetdeset prizadetih je bilo ‘ensk)v samo enem obratu za proizvodnjo de‘nihpla{~ev v letih 1940 in 1941 v isti dr‘avi. Epi-demijo zastrupitev z benzenom na [vedskemso deloma pripisovali pomanjkljivemu znanjuuprave obrata in zaposlenih o strupenosti ben-zena (Helmer 1944).

Cena topilVe~ raziskovalcev, ki so pregledovali delov-no silo in prepoznavali delavce z razli~nimikrvnimi obolenji kot posledicami benzena, insicer Greenburg s sodelavci leta 1926, Erf inRhoads leta 1939 ter Mallroy idr. leta 1939, jepriporo~alo zamenjavo benzena z drugimi to-pili. Kljub temu je poraba benzena na svetov-nem trgu po drugi svetovni vojni {e vednonara{~ala. Eden izmed vzrokov za {iroko upo-rabo benzena v gumarski industriji je, da jebenzen zelo dobro topilo za gumo. Po naved-bah Aksoya (1977) je {e en vzrok, da je bilbenzen cenej{i od drugih topil, in sicer ta, daso v Tur~iji v proizvodnji ~evljev in copat za-radi ekonomskih vzrokov druga topilanadome{~ali z benzenom vse do leta 1961.

Po poro~anju Ashleyja so bile koncentracijebenzena v ozra~ju na delovnem mestu velike,kar je povzro~alo epidemije levkemije, prele-vkemije, pancitopenije in drugih krvnih bolez-ni (Aksoy idr., 1971; Aksoy, 1977 in 1978).Tako so ekonomski vzroki v {estdesetih letih(Askoy, 1977) {e spodbujali preveliko izpo-stavljenost in razvoj bolezni, povezanih z ben-zenom.

Skupna priporo~ila in vpliv gospodarskih dru‘bPoro~ila Hunterja in Mallroya idr. iz leta 1939so pokazala, da je bilo nekaj zastrupitev zbenzenom povezano z izpostavljenostjo kon-centracijam 25 ppm in 10 ppm. Kljub temu jeAmeri{ka konferenca vladnih industrijskih hi-gienikov (ACGIH) leta 1946 priporo~ila mejnovrednost 100 ppm. ^eprav je bilo priporo~iloACGIH za benzen leta 1948 zni‘ano na 35ppm, je bila ta koncentracija {e vedno vi{jaod tistih, ki so jih povezovali z zastrupitvamiz benzenom. Glede na moje dolgoletneizku{nje je o~itno, da je ena od te‘av gledebenzena (in drugih strupenih snovi) pri poklic-nem zdravju ta, da se organizacije, ki odlo~ajo,pri dolo~anju priporo~ljivih stopenj izpostav-ljenosti ravnajo po tem, kar je najla‘e dose~ina delovnem mestu. Podatke o stopnji izpo-stavljenosti in strupenosti sicer pregledajo, neupo{tevajo pa jih v priporo~ilih o mejni izpo-stavljenosti, ki bi temeljila na zdravju. Castle-man in Ziem (1988) sta preu~evala ravnanjev ACGIH in sklenila, da so oblikovali mejnevrednosti praga (PMV) pod mo~nim vplivomgospodarskih dru‘b. Tako so bila skupna pripo-ro~ila neustrezna in mogo~e so gospodarskedru‘be vplivale na njihovo oblikovanje in torejtudi na pove~anje poklicnih bolezni zaradiizpostavljenosti benzenu. Po mnenju Castle-mana in Ziema (1988) bi z mednarodnimi pri-zadevanji lahko »razvili znanstveno ute-meljene smernice, ki bi nadomestile PMV vduhu odprtosti in brez manipulacij investi-torjev«. Ta cilj pa {e vedno ni dose‘en (Cast-leman in Ziem, 1994).

Negativen odnos do javnega zdravja (pozivza znanstveno gotovost)V sedemdesetih letih so proizvajalci in uporab-niki benzena sprejeli nov pristop za obve{~a-nje splo{ne javnosti ter zlasti delavcev in po-


slovodij v obratih o strupenosti benzena. V temobdobju so tovarnarji za~eli najemati svetoval-ce, ki naj bi zmanj{ali pomen znanstvenihopa‘anj, povezanih s strupenostjo benzena, inki naj bi v razpravo vnesli nenatan~ne argu-mente o analizah u~inkov odmerka, zaradi ~e-sar se je odlo‘ilo sprejemanje prepotrebnih vla-dnih uredb, s katerimi naj bi zmanj{ali izposta-vljenost benzenu na delovnem mestu. Eko-nomski vidik je bil spet pomembnej{i od skrbiza javno zdravje, le da se je tokrat zdelo, dabo za ekonomske interese treba pla~ati cenozni‘evanja izpostavljenosti (OSHA, 1987), kibo mogo~e {e vi{ja zaradi to‘b in pravneza{~ite na delovnem mestu obolelih delavcev.V tem obdobju so spodbujali iskanje dokazov,s katerimi bi zmanj{ali pomen rezultatovpreiskav ali jih napa~no predstavili. Verjetno jeto del novega pristopa, ki ni v skladu z interesijavnega zdravja in ki kar kli~e po znanstvenidore~enosti pri dolo~anju vzrokov vsake po-samezne limfohematopoetske bolezni glede nastopnjo izpostavljenosti benzenu. Posledicatega je, da delavcem po vsem svetu {e danesni omogo~ena primerna in najve~ja mo‘naza{~ita, s ~imer bi zmanj{ali verjetnost zarazvoj hematopoetskih bolezni, in da oboleli zaboleznimi, ki so posledica izpostavljenosti ben-zenu, dobijo, ~e sploh, zelo nizke od{kodnine.

Med javno razpravo leta 1977, ki jo je Upravaza poklicno zdravje in varnost (OSHA) orga-nizirala zaradi izoblikovanja pravil, so na pri-mer trdili, da je skupinska raziskava o benze-nu, v kateri se je pokazalo pet- do desetkratve~je tveganje za levkemijo (Infante idr.,1977a), nepomembna za izoblikovanje jav-nozdravstvenih ukrepov za zmanj{anje izpo-stavljenosti na delovnem mestu. Eden od ar-gumentov industrijskih svetovalcev, ~epravneprepri~ljiv, je bil, da je raziskava pokrivalanaklju~no izbran vzorec obolelih za levkemijo.^eprav je za levkemijo zna~ilno, da se poja-vlja v ~asu in prostoru, so jo tokrat raziskova-li na skupini benzenu izpostavljenih delavcev(Tabershaw in Lamm, 1977). (Glej Tabershawin Lamm, 1977, in Infante idr., 1977b, za vr-sto argumentov in protiargumentov rezultatovraziskave.) Poleg tega so trdili, da benzen nepovzro~a levkemije pri delavcih, ker njegovarakotvornost ni bila dokazana s poskusi na

‘ivalih (Olson, 1977). Ta trditev je o~itnoizmi{ljena, saj je prou~evanje ljudi prineslomno‘ico dokazov o rakotvornosti. Vsekakorpa so kmalu zatem dokazali rakotvornost ben-zena tudi s poizkusi na ‘ivalih (Maltoni inScarnato, 1979; NTP, 1986).

V osemdesetih letih, ko je OSHA objavila {een predlog o benzenu, v katerem je upo{tevalasmernice glede dolo~anja tveganja za zdra-vje iz Odlo~be o benzenu Vrhovnega sodi{~a,je bila pri oblikovanju pravil pozornost usme-rjena na analizo u~inkov odmerka, ki jo jeOSHA s svojimi svetovalci pripravila v zago-vor svojega novega standarda (OSHA, 1987).Najve~ pripomb je letelo na oceno izposta-vljenosti benzenu v okviru ocene tveganja, pri~emer so navajali ocene izpostavljenosti ben-zenu za skupino iz obdobij, iz katerih ni nobe-nih podatkov o izpostavljenosti. Teh »u~enih«domnev razli~nih soudele‘enih pri oblikovanjupravil pa ni bilo mogo~e potrditi. Predlaganavladna uredba je kljub temu privedla do {tevi-lnih novih analiz u~inkov odmerka inrazvle~ene razprave, katera ocena izposta-vljenosti je najbolj uporabna za kvantitativnooceno tveganja - odgovora na to vpra{anje pase ne da potrditi z znanstveno gotovostjo.Spro‘ili so tudi vpra{anje, kateri model u~inkaodmerka je najprimernej{i za izpostavljenostbenzenu in tveganju za levkemijo. Ker ni nih~enasprotoval razpravi o teh vpra{anjih, so de-lavci in javnost zaradi razprav, ki so trajale vnedogled, {e naprej ostajali po nepotrebnemizpostavljeni koncentracijam benzena, ki bi jihs kraj{im zakonodajnim postopkom lahkozmanj{ali. Preu~evanje potencialnih ‘rtev pase pogosto kon~a s smrtjo tistih, ki jihposku{amo za{~ititi (Infante, 1987).

V devetdesetih letih je Ameri{ki nacionalniin{titut za prou~evanje rakovih obolenj (NCI)v sodelovanju s Kitajsko akademijo preventiv-ne medicine (CAPM) objavil ve~ raziskav, kiso jih opravljali med kitajskimi delavci, izpo-stavljenimi benzenu. Te raziskave (Hayes idr.,1997 in 1996; Dosemeci idr., 1996) prikazujejou~inke odmerka za levkemijo, limfom, mielo-displasti~ni sindrom in aplasti~no anemijo. Zneposrednimi opazovanji so pokazale tudi re-lativno veliko tveganje za razvoj levkemije,


mielodisplasti~nega sindroma in ne-Hodgkino-vega limfoma zaradi zelo majhne povpre~neizpostavljenosti benzenu, kot so vrednostiokrog 1 ppm. Ker rezultate teh dobro izpelja-nih raziskav vlade v Evropi, Zdru‘enih dr‘avahin drugih dr‘avah lahko uporabijo pri napove-dovanju bolezni zaradi izpostavljenosti javno-sti majhnim koncentracijam benzena, imajoizsledki velik pomen za oblikovanje javnozdra-vstvenih ukrepov. V odgovor na objavo tehraziskav so svetovalci kemi~ne industrije obja-vili kritiko zdravstvenih ugotovitev in ocen(Wong, 1998 in 1999; Budinsky idr., 1999), kerpo mnenju nekaterih napa~no prikazujejo po-datke o u~inkih na zdravje in ocene izposta-vljenosti benzenu, ki so jih izdelali razisko-valci pri NCI/CAPM (Hayes idr., 1998; Hayes,osebna opomba). Nekateri od teh svetoval-cev so imeli presenetljive poglede na splo{-nej{e ugotovitve glede izpostavljenosti ben-zenu in bolezni (Wong, 1995 in 1996; Bergsa-gel idr., 1999). Neki avtor je na primer na pod-lagi svojih analiz podatkov skupinske raziska-ve NIOSH sklenil, da benzen lahko povzro~isamo akutno mielogeno levkemijo, ne pa tudidrugih vrst levkemije, in da je vrednost pragav letih izpostavljenosti med 370 in 530 ppm(Wong, 1995). V to objavo ni vklju~il podatkovlastne raziskave o benzenu, v kateri je poro~alo statisti~no pomembnem u~inku odmerka priizpostavljenosti benzenu in levkemiji meddelavci, pri katerih so skupni odmerki v letihizpostavljenosti benzenu segali od manj kot15 ppm do ve~ kot 60 ppm (Wong, 1987a inb). Poleg tega ta raziskava k smrtim zaradilevkemije ni pri{tevala smrti zaradi akutnemielogene levkemije. Tako so ugotovitve insklepi njegove lastne raziskave v nasprotju znjegovim mnenjem, da benzen povzro~a leakutno mielogeno levkemijo in da je skupnavrednost praga izpostavljenosti med 370 ppmin 530 ppm.

Wong (1995) je {e sklenil, da v raziskavi NIO-SH (Nacionalnega in{tituta za poklicno zdra-vje in varnost) ni dokazov o povezavi multi-plega mieloma in izpostavljenosti benzenu, sajna {tirih primerih multiplega mieloma v ra-ziskovanem vzorcu ni mogel dolo~iti u~inkaodmerka. Nezmo‘nost preu~evanja u~inka inodmerka na podlagi {tirih smrti zaradi multi-

plega mieloma je vsekakor nesmiselna, sajso {tirje primeri premalo za omogo~anje ve-rodostojne statisti~ne zna~ilnosti za opazo-vanje u~inka odmerka, ~e ta sploh obstaja.Vsekakor so Rinsky idr. (1987) pri NIOSH ‘esvarili na pomembno pove~anje smrti zaradimultiplega mieloma v benzenski skupini insklenili, da je izpostavljenost majhnim kon-centracijam benzena povezana z multiplimmielomom. Wong (1995) je tudi dokazoval, dabenzen in multipli mielom na splo{no nistapovezana, in v nasprotju z izsledki raziskaveNCI/CAPM trdil, da ni nikakr{nih dokazov opovezavi benzena in ne-Hodgkinovega limfo-ma (Wong, 1998) – sklep, za katerega se zdi,da je v nasprotju s pogledi drugih na strupe-nost benzena (Goldstein in Shalat, 2000; Gol-dstein, 1990; Rinsky idr., 1987; DeCoufle idr.,1983; Infante, 1995a; Savitz in Andrews, 1996in 1997; Hayes idr., 1998 in 2001).

Trditve v raziskavi NCI/CAPM spominjajo narazvle~eno debato in zavla~evanje prisprejemanju vladnih ukrepov po objavi ra-ziskave o benzenu NIOSH leta 1977 (Infanteidr., 1977a). Usodno bo, ~e bo previdnost priuporabi izsledkov raziskave NCI/CAPM ve~jakot previdnost pri za{~iti posameznikov, izpo-stavljenih benzenu v koncentracijah, ki bi sejih s sodobno tehnologijo dalo zmanj{ati. Te‘koje dose~i znanstveno gotovost, a poudarjanjenegotovosti neupravi~eno zni‘uje vrednostpodatkom o izpostavljenosti benzenu in z njimpovezanih bolezni. ^e bi ‘e v preteklostiposku{ali upo{tevati razpolo‘ljive znanstve-ne podatke pri izpostavljenosti benzenu na de-lovnem mestu, bi prepre~ili marsikatero smrtali trpljenje med delavci. Po mojem starazvle~ena razprava glede u~inka odmerka zabolezni, povezane z benzenom, med izposta-vljenimi delavci in zanikanje, da so limfoho-meopatske bolezni zelo verjetno povezane zizpostavljenostjo benzenu, v nasprotju s pri-zadevanjem za zagotovitev ~im boljne{kodljivih delovnih mest. Nadaljevanje raz-prave je mogo~e zanimivo z znanstvenegastali{~a, zbuja pa tudi dvome, ali ne gremogo~e bolj za odsev ekonomskih interesovin ranljivost dru‘b kakor za skrb za javno zdra-vje, ki temelji na razumni razlagi razpolo‘lji-vih znanstvenih podatkov.


4.3.2 Benzen v bencinu, stalna nevarnost

Ve~ina potro{nikov in veliko medicinskegaosebja se ne zaveda, da bencin vsebuje ben-zen. V ZDA je bencin v preteklih dveh deset-letjih imel povpre~no 1,5-odstotno vsebnostbenzena, lahko pa dose‘e tudi 5-odstotno vre-dnost (Infante idr., 1990). V preteklosti je ben-cin v Evropi vseboval ve~ benzena kot v ZDA,kar je o~itno veljalo {e leta 1994 (Descham-ps, 1995), nedavno pa so vsebnost benzenadomnevno zni‘ali. Ne presene~a, da soepidemiolo{ke raziskave, analize in poro~ilao primerih potrdile povezavo med izposta-vljanjem bencinu in levkemijo (Schwartz, 1987;Jakobsson idr., 1993; Infante idr., 1990), dru-gimi krvnimi boleznimi (Infante idr., 1990; Lu-mley idr., 1990; Naizi in Fleming, 1989), okvarokromosomov (Lumley idr., 1990; Hogstedt idr.,1991) in drugimi genskimi po{kodbami (Nils-son idr., 1996). Vendar bencinske ~rpalke nedajejo dovolj informacij o vrstah raka, ki jihpovezujejo z izpostavljenostjo benzenu. Tudivarnostni predpisi za bencin ne ponujajo do-volj dokazov o kromosomskih ali genskihpo{kodbah.

Zaradi prikrivanja nevarnosti, ki jih prina{abenzen v bencinu, mehaniki in vzdr‘evalciavtocest po nepotrebnem tvegajo, ko upora-bljajo bencin kot topilo za ~i{~enje avtomobi-lskih delov (Infante, 1993). Tudi potro{niki ponepotrebnem uporabljajo bencin kot topilo inne upo{tevajo previdnostnih ukrepov pri upo-rabi razli~nih naprav na bencin, recimo vrtnihkosilnic, obrezovalnikov, motornih ‘ag itd. Po-leg tega je raziskava v Nigeriji med obcestni-mi prodajalci bencina, ki so ga pred tem pre-takali, pokazala, da jih je 26 odstotkov imeloneutropenijo, kar je pomembna razlika v pri-merjavi z 2 do 10 odstotki pri kontrolnih vzor-cih (Naizi in Fleming, 1989). Tveganje, ki gaprina{a benzen v bencinu, je poznano najmanjod leta 1928, ko je Askey (1928) poro~al oaplasti~ni anemiji pri ameri{kem delavcu, kije bil izpostavljen bencinu. V zadnjem ~asupa so poro~ali o mielofibrozi ~rpalkarja na[vedskem (Tondel idr., 1995) in o aplasti~nianemiji ameri{kega krovca, ki je z bencinom~istil {pranje, preden jih je prekril z impregni-rano kritino (Infante idr., 1990). ̂ eprav obstaja

veliko literature o tveganju, ki ga prina{a ben-zen v bencinu, se morajo zadol‘eni zaohranjanje in varovanje javnega zdravja vskupnosti, skupaj s tistimi, ki so zaposleni vindustriji, {ele spopasti z zadostnim informi-ranjem delavcev in potro{nikov o tem tve-ganju.

4.44.44.44.44.4 Sklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeza prihodnostza prihodnostza prihodnostza prihodnostza prihodnost

Razpolo‘ljivo znanje o strupenosti benzenain nesprejemanje previdnostnih ukrepov zaza{~ito delavcev (in javnosti nasploh) jezaskrbljujo~e, {e posebej ~e vemo, da smose teh nevarnosti v preteklem stoletju zave-dali. Neukrepanje ali nezadostni ukrepi vsehvpletenih organizacij in vlad, ki odlo~ajo,zbujajo dvome o sposobnosti teh organizacijza za{~ito javnega zdravja. Previdnostnona~elo ni dovolj pri izpostavljenosti benzenuna delovnem mestu. Priporo~il iz dvajsetih letv ZDA in Zdru‘enem kraljestvu glede zamenja-ve benzena z drugimi topili, za katera se ve,da manj {kodijo kostnemu mozgu, nisoupo{tevali {e desetletja, ~eprav so priprecej{njem {tevilu pregledanih delavcevodkrili krvne motnje. Poleg tega v Zdru‘enihdr‘avah benzena niso umaknili iz izdelekovza {iroko uporabo vse do leta 1978, in {e toso proizvajalci storili prostovoljno. Njihovodejanje ni bilo nikoli ustrezno ovrednoteno.

Prav tako je te‘ko sprejeti sklicevanje na ne-poznavanje strupenosti benzena v proizvodnjide‘nih pla{~ev na [vedskem v {tiridesetihletih, ko so poro~ali o {estdesetih primerih za-strupitve krvi v eni sami tovarni. Poro~ila oaplasti~ni anemiji med ‘enskami, zaposleni-mi v isti industriji na [vedskem, so se v lite-raturi pojavljala ‘e {tirideset let pred tem(1897). Trditev, da se vodstvo ni zavedalo tve-ganja, ki ga prina{a izpostavljenost benzenu,je v tako majhni industriji in v dr‘avi, ki jeznana po svoji skrbi za ~loveka, nedoumljiva.V {tiridesetih in petdesetih letih so poro~ali otr inajstih smrtih zaradi nevrotoksi~negau~inka benzena v Veliki Britaniji. Koncentra-cije benzena, ki so jim bile izpostavljene ‘rtve,so bile najverjetneje 200- do 800-krat vi{je odtakrat priporo~ljivih stopenj poklicne izposta-


vljenosti. Seveda bi to lahko prepre~ili, in tobi morali storiti, ~e bi jih res skrbelo zdravjedelavcev.

Ob upo{tevanju takrat razpolo‘ljivega znanjaje te‘ko razumeti, zakaj so leta 1961 v tur{ki~evljarski industriji zamenjali topila na osnovinafte z benzenom. Askoy ugotavlja, da se jeto zgodilo zato, ker je bil benzen cenej{i. Po-datkov o ceni benzena in drugih topil v Tur~ijiv {estdesetih letih sicer ni, vendar razlikanajverjetneje ni presegala nekaj centov nagalono. Cena epidemije levkemije in drugihpogubnih krvnih bolezni, ki so sledile tej za-menjavi, pa je bila toliko vi{ja, saj so obo-lenja delavcev povzro~ala stro{ke za zdrav-stveno varstvo, izpad prihodka itd. To je le {eeden izmed mno‘ice primerov, da so proizvo-dni stro{ki za proizvajalca pomembnej{i od~love{kih ‘ivljenj.

^eprav lahko v literaturi zasledimo {tevilnaporo~ila (na tiso~e jih je) o krvnih obolenjih,povezanih z benzenom, vklju~no z levkemijo,in ~eprav so mejne vrednosti izpostavljeno-

sti, ki so jih priporo~ale organizacije kotAmeri{ka konferenca vladnih industrijskih hi-gienikov (ACGIH), temeljile na vrednostih, kijih je bilo na delovnem mestu lahko dose~i,niso bili sprejeti preventivni ukrepi zazmanj{anje izpostavljenosti pod znane aliupravi~eno pri~akovane vrednosti, kipovzro~ajo krvna obolenja. Castleman in Zeinsta tak{na priporo~ila pripisovala dejstvu, daso v Odboru za dolo~anje vrednosti pragasodelovali znanstveniki, zaposleni v razli~nihgospodarskih dru‘bah. Tako je treba videti, ~eto ni ‘e o~itno, da organizacije, ki odlo~ajo inoblikujejo mejne vrednosti glede izpostavljeno-sti kemikalijam, pri vrednotenju dokazov gledebolezni nikakor ne smejo biti povezane sproizvajalci kemikalij in njihovimi »svetovalci«.

In kon~no, z napisi na bencinskih ~rpalkah, kiopozarjajo pred rakom in drugimi boleznimi,za katere se ve, da jih povzro~a izposta-vljenost benzenu, bi lahko zmanj{ali nepotreb-no izpostavljenost pri mehanikih, ~rpalkarjih,vzdr‘evalcih avtocest in potro{nikih, ki si samito~ijo bencin in ki poleg tega ne vedo, da upo-

1897 Santessenovo poro~ilo o aplasti~ni anemiji na [vedskem in druga poro~ila ka‘ejo, da jebenzen mo~an strup za kostni mozeg.

1926 Greenburg in kolegi opazijo nenormalno malo belih krvni~k pri delavcih, ki so v stiku zbenzenom.

1928 Dolore in Borgomano objavita prvi primer levkemije, ki jo je povzro~il benzen.

1939 [tevilni raziskovalci priporo~ajo zamenjavo benzena z drugimi topili, vendar se to nezgodi.

1946 Ameri{ka konferenca vladnih industrijskih higienikov (ACGIH) priporo~a 100 ppm zamejno vrednost izpostavljenosti benzenu, ~eprav so nekatere zastrupitve z benzenompovezovali ‘e z vrednostmi 25 ali celo 10 ppm.

1947 Priporo~ena vrednost se je zni‘ala na 50 ppm.

1948 [e eno zni‘anje, na 35 ppm.

1948 Ameri{ki in{titut za nafto (API) sklene, da je popolnoma varen odmerek 0 ppm, priporo~apa 50 ppm ali manj.

1957 ACGIH zni‘a priporo~eno stopnjo na 25 ppm.

Petdeseta in O~itno pomanjkanje previdnostnih ukrepov za delavce, izpostavljene benzenu, v mnogih{estdeseta l. delih sveta z usodnimi posledicami.

1977 Infante idr. objavijo prvo raziskavo, narejeno na skupini delavcev; ta poka‘e neposrednopovezavo benzena z levkemijo.

1977 Oddelek za delo v ZDA (US Department of Labor) ‘eli na temelju teh rezultatov zni‘atiizpostavljenost na 1 ppm, toda API odlo~itev izpodbija na sodi{~u.

1978 Benzen so v Zdru‘enih dr‘avah prostovoljno umaknili iz izdelekov za {iroko uporabo.

1980 Vrhovno sodi{~e ZDA izda Odlo~bo o benzenu, s katero zelo omeji sprejemanjeureditvenih ukrepov.

1987 Nova mejna vrednost za benzen je 1 ppm. To desetletno zavla~evanje je povzro~ilo ve~kot 200 smrti v Zdru‘enih dr‘avah.

1996 Raziskave ka‘ejo na razvoj bolezni zaradi izpostavljenosti benzenu v koncentracijah, vi{jihod 1 ppm.

2001 Bencin vsebuje benzen, tako da je zaradi izpostavljenosti ogro‘ena tudi javnost.

Preglednica 4.1Preglednica 4.1Preglednica 4.1Preglednica 4.1Preglednica 4.1 Benzen – zgodnja svarila in ukrepiBenzen – zgodnja svarila in ukrepiBenzen – zgodnja svarila in ukrepiBenzen – zgodnja svarila in ukrepiBenzen – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


rabljajo bencin v dolo~enih izdelkih za doma~ouporabo, in ki neredko uporabljajo bencin kottopilo, ne da bi se popolnoma zavedali tve-ganja za razvoj rakavih in nerakavih obolenj,ki se mu tako izpostavljajo. ̂ e bo obve{~anjejavnosti o rakavih obolenjih, hitro napredujo~ih

among workers exposed to benzene, Br. J.Indust. Med. Vol. 43, str. 685–691.

Browning E., 1965. Toxicity and metabolismof industrial solvents, str. 3–65, ElsevierPublishing Co., New York.

Budinsky, R. A., DeMott, R. P., Wernke, M. J.in Schell, J. D., 1999. An evaluation of modeledbenzene exposure and dose estimatespublished in the Chinese-National CancerInstitute collaborative epidemiology studies,Reg. Toxicol. Pharm. Vol. 30, str. 244–258.

Castleman, B. I. in Ziem, G. E., 1988.Corporate influence on threshold limit values,Am. J. Ind. Med. Vol. 13, str. 531–559.

Castleman, B. I. in Ziem, G. E., 1994. AmericanConference of Governmental IndustrialHygienists: Low threshold of credibility, Am.J. Ind. Med. Vol. 26, str. 133–143.

Crump, K. S., 1994. Risk of benzene-inducedleukemia: A sensitivity analysis of the Pliofilmcohort with additional follow-up and newexposure estimates, J. Tox. Environ. Health.Vol. 42, str. 219–242.

DeCoufle, P., Blattner, W. A. in Blair, A., 1983.Mortality among chemical workers exposedto benzene and other agents, Environ. Res.Vol. 30, str. 16–25.

Deschamps, F., 1995. Unleaded gasoline: acontinuing hazard, Occup. Med. Vol. 45, str.55.

Dolore, P. in Borgomano, C., 1928. Acuteleukemia in the course of benzene poisoning:The toxic origin of certain acute leukemiasand their relationship to severe anemia, J.Med. Lyon. Vol. 9, str. 227–233.

boleznih kostnega mozga in genetskih nevar-nostih, povezanih z izpostavljenostjo benze-nu v bencinu, {e naprej pomanjkljivo, bomonapake iz 20. stoletja ponavljali v 21. stoletjuin bo ozave{~anje v javnem zdravstvu le {efarsa.


ACGIH, 1946. Transactions of the EighthAnnual Meeting, American Conference ofGovernmental Industrial Hygienists, str. 40,Cincinnati, Ohio.

ACGIH, 1948. Transactions of the Tenth AnnualMeeting, American Conference ofGovernmental Industrial Hygienists, str. 31,Cincinnati, Ohio.

ACGIH, 1957. Transactions of the NineteenthAnnual Meeting, American Conference ofGovernmental Industrial Hygienists, str. 47,Cincinnati, Ohio.

Aksoy, M., 1977. Leukemia in workers due tooccupational exposure to benzene, NewIstanbul Contrib. Clin. Sci. Vol. 12, str. 3–14.

Aksoy, M., 1978. Benzene and leukaemia,Lancet Vol. I, str. 441.

Aksoy, M., 1987. Chronic lymphoid leukaemiaand hairy cell leukaemia due to chronicexposure to benzene: report of three cases,Br. J. Haematol. Vol. 66, str. 209–211.

Aksoy, M., Dincol, K., Akgun, T., Erdem, S.in Dincol, G., 1971. Haematological effects ofchronic benzene poisoning in 217 workers, Br.J. Industrl. Med. Vol. 28, str. 296–302.

API, 1948. Toxicological Review: Benzene,Department of Safety, American PetroleumInstitute, New York, september.

Askey, J. M., 1928. Aplastic anemia due tobenzol poisoning, Calif. West. Med. Vol. 29,str. 262–263.

Bergsagel, D. E., Wong, O., Bergsagel, P. L.,Alexanian, R., Anderson, K., Kyle, R. A. inRaabe, G. K., 1999. Benzene and multiplemyeloma: Appraisal of the scientific evidence,Blood Vol. 94, str. 1174–1182.

Bond, G. G., McLaren, E. A., Baldwin, C. L. inCook, R. R., 1986. An update of mortality


Dosemeci, M., Yin, S-N., Linet, M. idr., 1996.Indirect validation of benzene exposureassessment by association with benzenepoisoning, Environ. Health. Perspect. Vol. 104,[t 6, str. 1343–1347.

Erf, L. A. in Rhoads, C. P., 1939. Thehematological effects of benzene (benzol)poisoning, J. Industrl. Hyg. Toxicol. Vol. 21, str.421–435.

Flandrin, G. in Collado, S., 1987. Is malepredominance (4/1) in hairy cell leukaemiarelated to occupational exposure to ionizingradiation, benzene and other solvents?, Br. J.Haematol. Vol. 67, str. 119–120.

Flury, F., 1928. Modern occupationalintoxications from the aspect of pharmacologyand toxicology II: Modern occupationalintoxications, Arch. Exp. Path. Pharmakol. Vol.138, str. 65–82 (Ger), citirano v US Departmentof Health, Education and Welfare, 1974,Occupational exposure to benzene, criteria fora recommended standard, str. 74–137, PHS,CDC, NIOSH.

Goguel, A., Cavigneaux, A. in Bernard, J.,1967. Benzene leukemia in the Paris regionbetween 1950 and 1965: A study of 50 cases,Nouv. Rev. Fr. Hemato. Vol. 7, str. 465–480.

Goldstein, B. D., 1990. Is exposure to benzenea cause of human multiple myeloma?, Ann.NY Acad. Sci. Vol. 609, str. 225–230.

Goldstein, B. D. in Shalat, S. L., 2000. Thecausal relation between benzene exposure andmultiple myeloma, Pismo uredniku, Blood Vol.95, str. 1512–1513.

Greenburg, L., 1926. Benzol poisoning as anindustrial hazard, Pub. Health. Rep. Vol. 41,str.1516–1539.

Hayes, R. B. idr., 1996. Mortality amongbenzene-exposed workers in China, Env.Health. Perspect. Vol. 104, {t. 6, str. 1349–1352.

Hayes, RB, Yin, S-N, Dosemeci, M, Li, G-L,Wacholder, S, Travis, LB, Li, C-Y, Rothman,N, Hoover, RN, Linet, MS., 1997. Benzene and

the dose-related incidence of hematologicneoplasms in China, J. Natl. Cancer Inst. Vol.89, str. 1065–1071.

Hayes, R. B. idr., 1998. Benzene and the dose-related incidence of hematologic neoplasmsin China – Response, Pismo uredniku, J. Natl.Cancer Inst. Vol. 90, str. 470–471.

Hayes, RB, Yin, S, Dosemeci, M and Linet,M. Commentary: Benzene and

lymphohematopoietic malignancies in China.Am. J. Industrl. Med. 2001 (v tisku).

Helmer, K. J., 1944. Accumulated cases ofchronic benzene poisoning in the rubberindustry, Acta Medica Scand. Vol. 118, str.254–275.

Hernberg, S., Savilahti, M., Ahlman, K. in Asp,S., 1966. Prognostic aspects of benzenepoisoning, Br. J. Indust. Med. Vol. 23, str. 204–209.

Hogan, J. F. in Shrader, J. H., 1923. Benzolpoisoning, Am. J. Pub. Health. Vol. 13, str. 279–282.

Hogstedt, B., Holmen, A., Karlsson, A.,Raihle, G., Nillius, K. in Vestlund, K., 1991.Gasoline pump mechanics had increasedfrequencies and sizes of micronuclei inlymphocytes stimulated by pokeweedmitogen, Mutat. Res. Vol. 263, str. 51–55.

Hunter, F. T., 1939. Chronic exposure tobenzene (benzol) II: The clinical effects, J.Industrl. Hyg. Toxicol. Vol. 21, str. 331–354.

IARC, 1974. IARC Monographs on theevaluation of carcinogenic risk of chemicalsto man: Some anti-thyroid and relatedsubstances, nitrofurans and industrialchemicals, Vol. 7, str. 203–221, InternationalAgency for Research on Cancer, Svetovnazdravstvena organizacija (WHO), Lyon,Francija.

Infante, P. F., 1987. Benzene toxicity: Studyinga subject to death, Am. J. Ind. Med. Vol. 11,str. 599–604.


Infante, P. F., 1992. Benzene and leukemia:The 0.1 ppm ACGIH proposed TLV forbenzene, Appl. Occup. Environ. Hyg. Vol. 7,str. 253–262.

Infante, P. F., 1993. State of the science onthe carcinogenicity of gasoline with particularreference to cohort mortality study results,Environ. Health Perspect. Vol. 101, {t. 6, str.105–105.

Infante, P. F., 1995a. Benzene and leukemia: Celltypes, latency and amount of exposureassociated with leukemia, v Imbriani, M., Ghittori,S., Pezzagno, G. in Capodaglio, E. (eds), Updateon benzene, advances in occupational medicineand rehabilitation, str. 107–120, FondazioneSalvatore Maugeri Edizioni, Pavia, Italija.

Infante, P. F., 1995b. Cancer in blue-collarworkers: Who cares? New Solutions Vol. 5, str.52–57.

Infante, P. F., 1997. Quantitative risk fromleukemia/lymphoma from occupationalexposure to benzene, The Toxicology Forum22nd Annual Winter Meeting, str. 485–488,Toxicology Forum, Inc., Washington, DC.

Infante, P. F. in DiStasio, M. V., 1988.Occupational benzene exposure: Preventabledeaths, Lancet Vol. I, str. 1399–1400.

Infante, P. F., Rinsky, R. A., Wagoner, J. K. inYoung, R. J., 1977a. Leukaemia in benzeneworkers, Lancet Vol. II, str. 76–78.

Infante, P. F., Rinsky, R. A., Wagoner, J. K. inYoung, R. J., 1977b. Benzene and leukaemia,Lancet Vol. II, str. 867–868.

Infante, P. F., Schwartz, E. in Cahill, R., 1990.Benzene in petrol: a continuing hazard, LancetVol. 335, str. 814–815.

Ireland, B., Collins, J. J., Buckley, C. F. inRiordan, S. G., 1997. Cancer mortality amongworkers with benzene exposure, Epid. Vol. 8,str. 318–320.

IUD, 1980. AFL-CIO vs. American PetroleumInstitute, 1980, 448 US 601, Industrial UnionDepartment.

Jakobsson, R., Ahlbom, A., Bellander, T. inLundberg, I., 1993. Acute myeloid leukemiaamong petrol station attendants, Arch.Environ. Health. Vol. 48, str. 255–259.

LeNoir in Claude, 1897. On a case of purpuraattributed to benzene intoxication, Bul. Mem.Soc. Med. Hop. Vol. 3, str. 1251–1261.

Lumley, M., Barker, H. in Murray, J. A., 1990.Benzene in petrol, Lancet Vol. 336, str. 1318–1319.

Mallory, T. B., Gall, E. A. in Brickley, W. J.,1939. Chronic exposure to benzene (benzol)III: The pathologic results, J. Industrl. Hyg.Toxicol. Vol. 21, str. 355–377.

Maltoni, C. in Scarnato, C., 1979. First expe-rimental demonstration of the carcinogeniceffects of benzene: Long-term bioassays onSprague-Dawley rats by oral administration,Med. Lav. Vol. 70, str. 352–357.

McMichael, A. J., Spirtas, R., Kupper, L. L. inGamble, J. F., 1975. Solvent exposure andleukemia among rubber workers: Anepidemiologic study, J. Occup. Med. Vol. 17,str. 234–239.

Naizi, G. A. in Fleming, A. F., 1989. Blooddyscrasia in unofficial vendors of petrol andheavy oil and motor mechanics in Nigeria,Tropical Doctor Vol. 19, str. 55–58.

Nilsson, R. I., Nordlinder, R. G., Tagesson, C.,Walles, S. in Jarvholm, B. G., 1996. Genotoxiceffects in workers exposed to low levels of ben-zene from gasoline, Am. J. Ind. Med. Vol. 30.

NTP, 1986. Toxicology and carcinogenisisstudies of benzene (CAS No 71-43-2) in F344/N rats and B6C3F1 mice (Gavage studies),NIH Publ. {t. 86-2545, National ToxicologyProgram Technical Report 289, ResearchTriangle Park, NC.

Olson, R. E., 1977. Testimony before the USDepartment of Labor, Occupational Safety andHealth Administration, Washington, DC, OSHADocket No H-059, Dokazni material {t. 149E.


OSHA, 1977a. Occupational exposure tobenzene: Emergency temporary standards-hearing, 3. maj, IV. del, Fed. Register 42, str.22516–22529.

OSHA, 1977b. Occupational exposure tobenzene: Emergency temporary standards-hearing, 27. maj, VI. del, Fed. Register 42, str.27452–27478.

OSHA, 1978. Occupational exposure tobenzene: Occupational safety and healthstandards, 10. februar, II. del, Fed. Register43, str. 5918–5970.

OSHA, 1987. Occupational exposure tobenzene: Final rule, 11. september, II. del, Fed.Register 52, str. 34460–34578.

Paxton, M. B., Chinchilli, V. M., Brett, S. M. inRodricks, J. V., 1994. Leukemia r iskassociated with benzene exposure in thePliofilm cohort: Mortality update and exposuredistribution, Risk Analysis Vol. 14, str. 147–154.

Rawson, R., Parker Jr., F. in Jackson Jr., H.,1941. Industrial solvents as possible etiologicagents in myeloid metaplasia, Science Vol. 93,str. 541–542.

Rinsky, R. A., Smith, A. B., Hornung, R.,Filloon, T. G., Young, R. J., Okun, A. H. inLandrigan, P. J., 1987. Benzene and leukemia:An epidemiologic risk assessment, N. Eng. J.Med. Vol. 316, str. 1044–1050.

Santessen, C. G., 1897. Chronischevergiftungen mit steinkohlentheerbenzin: VierTodesfalle Arch. Hyg. Bakteriol. Vol. 31, str.336–376.

Savitz, D. A. in Andrews, K. W., 1996. Risk ofmyelogenous leukaemia and multiplemyeloma in workers exposed to benzene,Pismo uredniku, Occup. Environ. Med. Vol. 53,str. 357.

Savitz, D. A. in Andrews, K. W., 1997. Reviewof epidemiologic evidence on benzene andlymphatic and hematopoietic cancers, Am. J.Ind. Med. Vol. 31, str. 287–95.

Schwartz, E., 1987. Proportionate mortalityratio analysis of automobile mechanics andgasoline service station workers in NewHampshire, Am. J. Ind. Med. Vol. 12, str. 91–99.

Shu, X. O., Brinton, L. A., Linet, M. S., Tu, J.T., Zheng, W. in Fraumeni, J. F., 1988. Apopulation-based case-control study ofchildhood leukemia in Shanghai, Cancer Vol.62, str. 635–643.

Tabershaw, I. R. in Lamm, S. H., 1977. Benzeneand leukaemia, Pismo uredniku, Lancet Vol.II, str. 867–868.

Tareeff, E. M., Kontchalovskaya, N. M. in Zorina,L. A., 1963. Benzene leukemias, Acta UnioInternat. Contra Cancrum Vol. 19, str. 751–755.

Tondel, M., Persson, B. in Carstensen, J.,1995. Myelofibrosis and benzene exposure,Occup. Med. Vol. 45, str. 51–52.

Vigliani, E. C., 1976. Leukemia associatedwith benzene exposure, Ann. NY Acad. Sci.Vol. 271, str. 143–151.

Vigliani, E. C. in Saita, G., 1964. Benzene andleukemia, N. Engl. J. Med. Vol. 271, str. 872–876.

Wong, O., 1987a. An industry wide mortalitystudy of chemical workers occupationallyexposed to benzene I: General results, Br. J.Ind. Med. Vol. 44, str. 365–381.

Wong, O., 1987b. An industry wide mortalitystudy of chemical workers occupationallyexposed to benzene II: Dose responseanalyses, Br. J. Ind. Med. Vol. 44, str. 382–395.

Wong, O., 1995. Risk of acute myeloidleukaemia and multiple myeloma in workersexposed to benzene, Occup. Environ. Med.Vol. 52, str. 380–384.

Wong, O., 1996. Risk of myeloid leukaemiaand multiple myeloma in workers exposed tobenzene-response, Pismo uredniku, Occup.Environ. Med. Vol. 53, str. 357–358.


Wong, O., 1998. Re: Benzene and the dose-related incidence of hematologic neoplasmsin China, Pismo uredniku, J. Natl. Cancer Inst.Vol. 90, str. 469–470.

Wong, O., 1999. A critique of the exposureassessment in the epidemiologic study of

benzene-exposed workers in China conductedby the Chinese Academy of PreventiveMedicine and the US National Cancer Institute,Reg. Toxicol. Pharm. Vol. 30, str. 259–267.

Young, R. J., Rinsky, R. A., Infante, P. F. inWagoner, J. K., 1978. Benzene in consumerproducts, Science Vol. 199, str. 248.


Gro‘nja zdravju svetovnih razse‘nosti se jeza~ela devetdeset let pred odkritjem azbesto-ze v londonski bolni{nici. Leta 1879 so namre~v Thetfordu v Kanadi pri~eli izkopavati krizotil– beli azbest. Nekaj let pozneje so v Avstra-liji, Rusiji, Ju‘noafri{ki republiki in nekaterihdrugih dr‘avah za~eli izkopavati dve drugi

vrsti azbesta: modri azbest (krokidolit) in rjaviazbest (amozit). Do leta 1998 je skupna letnakoli~ina proizvedenega azbesta vseh vrstzna{ala dva milijona ton. Uvoz v EU je bilnajve~ji v sredini sedemdesetih let, do leta1980 je bil ocenjen nad 800.000 ton na leto,leta 1993 je padel na 100.000 ton na leto.

Slika 5.1Slika 5.1Slika 5.1Slika 5.1Slika 5.1 Uvoz azbesta v VUvoz azbesta v VUvoz azbesta v VUvoz azbesta v VUvoz azbesta v Veliko Britanijo in ocenjeno {tevilo smreliko Britanijo in ocenjeno {tevilo smreliko Britanijo in ocenjeno {tevilo smreliko Britanijo in ocenjeno {tevilo smreliko Britanijo in ocenjeno {tevilo smrti zaradi mezoteliomati zaradi mezoteliomati zaradi mezoteliomati zaradi mezoteliomati zaradi mezoteliomaVir:Vir:Vir:Vir:Vir: Peto, 1999

111115.5.5.5.5. Azbest: od ~ude‘ne do nevarneAzbest: od ~ude‘ne do nevarneAzbest: od ~ude‘ne do nevarneAzbest: od ~ude‘ne do nevarneAzbest: od ~ude‘ne do nevarnerudninerudninerudninerudninerudnineDavid Gee in drDavid Gee in drDavid Gee in drDavid Gee in drDavid Gee in dr. Mor. Mor. Mor. Mor. Morris Grris Grris Grris Grris Greenbereenbereenbereenbereenberggggg

»Gledano nazaj z dana{njim vedenjem se nemoremo znebiti ob~utka, da so bile {tevilneprilo‘nosti za odkritje in prepre~evanje bolez-ni azbesta spregledane.« Thomas Legge,nekdanji glavni in{pektor za varstvo pri delu,v Industrial Maladies, 1934.

5.1.5.1.5.1.5.1.5.1. UvodUvodUvodUvodUvod

Dvajsetega maja 2000 je dru‘ina upokojenegabritanskega zdravnika prejela od{kodnino v vi-{ini 1,15 milijona britanskih funtov, ker je zdrav-nik pri sedemin{tiridesetih letih umrl za azbest-nim rakom, mezoteliomom. Bolezen je povzro~ilmodri azbestni prah iz po{kodovane cevne na-

peljave v povezovalnih predorih bolni{nice Midd-lesex v Londonu, v kateri je od 1966. do 1973.{tiri leta delal kot {tudent in sta‘ist (British Medi-cal Journal, 2000). Glavni razlog za mezoteliomje azbest. Ocenjujejo, da se bo v naslednjih pe-tintridesetih letih v Evropski uniji (EU) pojavilookoli 250.000 novih primerov mezotelioma, ki jepraviloma smrten v enem letu (Peto, 1999). Kerazbest povzro~a tudi plju~nega raka, bo smrtnihprimerov {e ve~, med 250.000 in 400.000, vklju~-no s primeri azbestoze, ki je prva bolezen, kate-re pojav so pripisali izpostavljenosti azbestu. Slika5.1 ka‘e vrhunec uvoza azbesta v Veliko Brita-nijo, ki mu okoli petdeset do {estdeset let poz-neje sledi napovedani vrhunec mezotelioma.

61Azbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnineAzbest: od ~ude‘ne do nevarne rudnine

Danes nosijo tako dr‘ave proizvajalke kotuvoznice azbesta veliko breme onesna‘enjain nevarnosti za zdravje. Uporaba azbesta sev glavnem nadaljuje v de‘elah v razvoju.

Poudarek tega ~lanka je prikaz razmer v VelikiBritaniji. Zgodovina azbesta je podobna v Fran-ciji, Nem~iji, Italiji, Skandinaviji in Zdru‘enihdr‘avah (Castleman, 1996) ter v glavnih izvoz-nicah Avstraliji, Kanadi, Rusiji in Ju‘noafri{kirepubliki. Z nekaj razlikami se danes ponavljatudi v Aziji, Afriki in Ju‘ni Ameriki.

5.2.5.2.5.2.5.2.5.2. Prva zgodnja svarila oPrva zgodnja svarila oPrva zgodnja svarila oPrva zgodnja svarila oPrva zgodnja svarila oazbestozi in nekaj odzivovazbestozi in nekaj odzivovazbestozi in nekaj odzivovazbestozi in nekaj odzivovazbestozi in nekaj odzivov

V prvih dvajsetih letih uporabe azbesta so iz»~ude‘ne rudnine« razvili ve~ kot sto izdelkov,pojavljati pa so se za~ela tudi prva poro~ila oresnih obolenjih.

Prvo svarilo o veliki nevarnosti pri delu z az-bestom je objavila Lucy Deane, ki je bila medprvimi in{pektorji za varstvo ‘ensk pri delu vVeliki Britaniji. Leta 1898 je pisala o delu zazbestom kot enem od {tirih poklicev, pove-zanih s prahom, ki so jih tega leta posebejnatan~no preu~evali, »na ra~un njihovegaenostavno dokazljivega negativnega vpliva nazdravje delavcev in nara{~ajo~ega {tevila pri-merov po{kodb dihalnih poti in plju~, ki so jihpovezovali z delom obolelega«.

Opazila je tudi, da »so {kodljivi u~inki azbe-stnega prahu spodbudili preiskavo mineral-nega prahu z mikroskopom, ki jo je opravilkraljevi zdravstveni in{pektor. Odkrili so ostro,nazob~ano, steklu podobno obliko delcev, inkadar so te delce razpr{ili v zrak, so delovali{kodljivo ne glede na koli~ino, kar je bilo tudipri~akovati.« (Deane, 1898)

Podobni opa‘anji in{pektorjev za varstvo‘ensk pri delu sledita v letih 1909 in 1910.Objavljeni sta bili v letnem poro~ilu glavnegakraljevega in{pektorja za varstvo pri delu, kije bilo raz{irjeno in brano med snovalci poli-tike in politiki.

Poro~ili nista bili sprejeti kot strokovno mnenje,bili pa sta zanesljivi pri~evanji, ki bi lahko po-

magali medicinski znanosti. Njunih odkritij si-cer niso ovrgli, bila pa so prezrta.

Leto po poro~ilu Lucy Deane je dr. MontagueMurray iz bolni{nice Charing Cross v Londo-nu opazil prvi znan primer po{kodbe plju~ pritriintrideset let starem mo{kem. Po{kodbo jepovzro~ilo vdihovanje azbestnega prahu. Mur-ray je ob tej prilo‘nosti izjavil: »Delal je {tiri-najst let, od tega deset let v tako imenovanirahljalnici, za katero je dejal, da je bilanajnevarnej{i del proizvodnje. Sam je izjavil,da je bil edini pre‘iveli od desetih, ki so delaliv tem procesu. Razen njegovih izjav nimamza to nobenega drugega dokaza. Dejal je, daso vsi umrli okoli tridesetega leta starosti.«(Murray, 1906)

To opa‘anje je leta 1906 spodbudilo dr‘avnopreiskavo zaradi od{kodnin pri poklicnih bo-leznih. Istega leta je francoski in{pektor zavarstvo pri delu poro~al o okoli petdesetihsmrtih med tekstilnimi delavkami, ki so dela-le z azbestom (Auribault, 1906). Poro~ilo vse-buje opis lastnosti azbesta, njegove proizvo-dnje in uporabe, varnost in zdravstveno tve-ganje pri predenju in tkanju pa tudi predlogenaprav za odsesavanje prahu ob njegovemnastanku. Poro~ilo je bilo povsem prezrto, kljubtemu pa je ravno francoska prepoved upora-be azbesta devetdeset let pozneje, leta 1999,privedla do obravnave azbesta na ravni Sve-tovne trgovinske organizacije (STO), kar jeobravnavano v nadaljevanju.

Francosko poro~ilo je potrdilo predhodna opa-‘anja britanskih in{pektorjev za varstvo ‘enskpri delu. Kljub vsemu britanska dr‘avnapreiskava leta 1906 ni obravnavala azbestakot povzro~itelja poklicnih bolezni. Kot dokazje dr. Murray navedel: »V prepre~evanje vdiho-vanja prahu je bilo vlo‘enega veliko truda, zatoje mo‘nost po{kodb krepko zmanj{ana.«(Murray, 1906)

To je mogo~e vplivalo na komisijo. Nih~e pani niti poskusil preveriti resni~nosti trditvepacienta dr. Murrayja o smrti devetih sodela-vcev. Pregledani niso bili niti pre‘iveli delavciiz iste tovarne kljub predlogom Lucy Deane ostatistiki smrtnosti, ki bi bila lahko koristna.


Pogled dr. Murrayja, po katerem je »pomanj-kanje dokazov o {kodljivosti dokaz o ne{kodlji-vosti«, je zgodnji primer zmotnega razmi{ljanja,ki je oviralo odkritje {tevilnih nevarnih sesta-vin, ki so bile od za~etka obravnavane kotne{kodljive (tj. »neutemeljene zavrnitve«).

Nadaljnje dokaze o nevarnosti azbesta so opa-zili pri delavcih leta 1910 (Collis, 1911) in za-~etnih poskusih s prahom na podganah leta1911 (Merewether in Price, 1930). To je poz-neje veljalo za »upravi~eno domnevo, da jevdihovanje ve~jih koli~in azbesta lahko {ko-dljivo«, zato je ministrstvo za industrijo zahte-valo uvedbo odsesovalnih naprav pri procesih,ki potekajo v pra{nem okolju (Merewether,1933). Kljub vsemu preiskave ministrstva zaindustrijo, ki so sledile v letih 1912 in 1917,niso potrdile potrebe po nadaljnjih ukrepih. Pritem pa so zavarovalnice v Zdru‘enih dr‘avahin Kanadi do leta 1918 videle dovolj dokazovza {kodljivost azbesta, da so odklanjale zava-rovanje delavcev zaradi »ocenjenih rizi~nih raz-mer v proizvodnji« (Hoffman, 1918). @al so biliti zgodnji svarilni ukrepi pozabljeni, kar je imeloza zavarovalni{tvo v ZDA v devetdesetih letihuni~ujo~ vpliv.

Leta 1924 je bila v Rochdalu, kjer je bil od leta1880 sede‘ azbestne tovarne Turner Brothers,izvedena prva sodna in patolo{ka preiskavadelavke, ki je delala z azbestom. Lokalni zdrav-nik dr. Joss je ugotovil, da je Nellie Kershawumrla zaradi zastrupitve z azbestom. Omenilje, da opa‘a od deset do dvanajst tak{nih pri-merov na leto. Njegovo trditev je podkrepil pa-tolog dr. W. Cooke, ki je primer opisal v medi-cinski literaturi (Cooke, 1924 in 1927). V Leed-su, kjer je bila {e ena tovarna bratov Turner, jelokalni zdravnik na{tel dovolj primerov obole-losti z azbestom, da je o tem pripravil doktor-sko disertacijo (Grieve, 1927). Do leta 1930 sov teh dveh tovarnah na{teli vsaj dvanajst smrt-nih primerov, pri katerih je bil kot glavni ali stran-ski vzrok smrti naveden azbest (Tweedale,2000). V nekaterih primerih so diagnozo zapletletuberkuloza, sr~ne napake ali plju~nica. To seje dogajalo {e naslednjih nekaj desetletij.

Vsaj nekaj od navedenih primerov pa je bilo,skupaj s {e dvema poro~iloma v medicinski

literaturi leta 1918 (Simpson, 1928; Seiler, 1928)vklju~no s {tirimi primeri iz Ju‘ne Afrike, do-volj za za~etek velike preiskave o vplivu az-bestnega prahu, ki sta jo vodila dr. Merewether,in{pektor za poklicno zdravstveno varstvo, inC. W. Price, in{pektor za varstvo pri delu inza~etnik opazovanja in nadziranja pra{nosti. Vnjenem okviru so izvedli prvo zdravstveno {tu-dijo o delavcih v proizvodnji azbesta, s kateroso ugotovili, da {estin{estdeset odstotkov ti-stih, ki z azbestom delajo nad dvajset let, trpiza azbestozo; izmed tistih, ki delajo manj kot{tiri leta, pa ni obolel nih~e. Med 363prou~evanimi delavci je bilo obolelih povpre~nopetindvajset odstotkov (Merewether in Price,1930). Ta ocena je bila najbr‘ prenizka, saj jevklju~evala le trenutno zaposlene delavce, nepa tudi tistih, ki so oboleli in prekinili zaposli-tev. Rezultati te preiskave so leta 1931 privedlido prvih ukrepov pri nadzorovanju azbestnegaprahu, pri zdravstvenem nadzoru inod{kodninskih zahtevkih na svetu. Ve~inomaso ostali nespremenjeni (pa tudi neuveljavljeni)do leta 1969, ko so v Veliki Britaniji uveljavilinovo zakonodajo glede azbesta.

5.3.5.3.5.3.5.3.5.3. Prva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem rakuPrva svarila o azbestnem raku

Neodvisni raziskovalec Ronald Tage je leta1932 v poro~ilu Kongresu sindikatov (TUC)izpostavil tri primere azbestoze v tovarni CapeAsbestos Company iz londonskega Barkinga,ki so bili povezani z rakom (Greenberg, 1993).Omembe plju~nega raka v povezavi z azbe-stom so se pojavile v ameri{ki, nem{ki in bri-tanski medicinski literaturi v tridesetih in {tiri-desetih letih 20. stoletja (Lynch in Smith, 1935;Gloyne, 1935; Wedler, 1943; Heuper, 1942),vklju~no s poro~ilom glavnega in{pektorja zatovarne iz leta 1938. Leta 1938, ko plju~nirak {e ni bil tako raz{irjen, jim je v Nem~ijiuspelo prepri~ati oblasti o vzro~ni povezaviazbesta in plju~nega raka. Azbestni plju~nirak je bil leta 1943 uvr{~en med poklicnebolezni, upravi~ene do od{kodnine.(Desetletja pozneje je bilo dokazovanjeplju~nega raka zaradi kajenja in izposta-vljenosti azbestu ote‘eno.)

Letno poro~ilo glavnega in{pektorja za tovar-ne iz leta 1949 omenja visoko obolevnost za


plju~nim rakom, odkrito pri obdukcijah umrlihzaradi azbestoze. Obstajata pa tudi neobja-vljena ~lanka o veliko primerih raka na dihal-nih organih iz raziskav na mi{ih (Scheper,1995). Tri interne preiskave o umrljivosti zara-di raka v okraju Rochdale niso potrdile pogo-ste obolevnosti za plju~nim rakom pri delav-cih v proizvodnji azbesta (Knox, 1952 in1964), vendar je tovarni{ki zdravnik priznal,da je njegovo poznavanje statistike »enakoni~« (Tweedale, 2000, str. 148). Leta 1953 jepodjetje Turner Brothers zaprosilo Richarda Dol-la, neodvisnega epidemiologa, naj preu~i smrt-nost delavcev v proizvodnji azbesta v Rochda-lu. Verjetnost obolevnosti za rakom pri tistih,ki so bili izpostavljeni azbestu dvajset let alive~, je bila desetkrat ve~ja od splo{nopri~akovane med vsem prebivalstvom. Kljubprizadevanju nadrejenih v podjetju Turner, dabi prikrili te podatke, so bili objavljeni v stro-kovni literaturi (Doll, 1955). Vendar je trajalotrideset let, preden je dr‘ava priznala plju~negaraka, ki ga povzro~a azbest, za poklicno bo-lezen, upravi~eno do od{kodnine, in to samo,~e se je pojavil hkrati z azbestozo. Delni razlogza to je bilo nara{~anje plju~nega raka zaradikajenja, kar je odkril tudi Doll v {tudiji britan-skih zdravnikov leta 1955.

Kasnej{e {tudije so pokazale, da so~asenvpliv dveh karcinogenov, cigaretnega dima inazbesta, za nekajkrat pove~a tveganje zarazvoj plju~nega raka. Sam azbest pove~a ve-rjetnost obolevnosti za plju~nim rakom zapetkrat, samo kajenje pa za desetkrat v pri-merjavi z drugo populacijo. So~asno vplivanjeobeh pa ne pove~a verjetnosti za petnajstkrat,temve~ kar za petdesetkrat, upo{tevajo~ mul-tiplikativni oziroma dopolnjujo~i u~inek (Ham-mond, 1979). Podoben dopolnjujo~i u~inek imahkratna izpostavljenost radioaktivnemu se-vanju in kajenje pri delavcih, izpostavljenihsevanju (Archer, 1973).

Kot pri vseh drugih {tudijah o izpostavljenostiazbestu, je bil dele‘ tistih, ki so dovolj dolgodelali v novih, izbolj{anih razmerah (20 do 25let), preden se je lahko pojavil plju~ni rak, re-lativno nizek. Zato je bilo nemogo~e oceniti,kolik{no je bilo tveganje leta 1955, dokler nipreteklo mnogo let. Takrat pa so se zaradi

izbolj{anih na~inov odzra~evanja zadeve spetspremenile in ote‘evale oceno trenutnega tve-ganja. Ta problem, ki bi mu lahko rekli »latent-na vrzel« in ki je zna~ilen za dolga obdobjaprikritega tveganja zaradi tehnolo{kih spre-memb, je glavni vzrok za prepozno vpeljavoprevidnostnih ukrepov.

5.4.5.4.5.4.5.4.5.4. Zgodnja, pretresljiva svarila oZgodnja, pretresljiva svarila oZgodnja, pretresljiva svarila oZgodnja, pretresljiva svarila oZgodnja, pretresljiva svarila omezoteliomumezoteliomumezoteliomumezoteliomumezoteliomu

Primere mezotelioma, obi~ajno zelo redkeoblike raka obloge prsnega ko{a in trebuha, sov povezavi z izpostavljenostjo azbestu opaziliv {tiridesetih in petdesetih letih, vendar je {eledr. Sleggs, lokalni zdravnik v Ju‘ni Afriki, opa-zil ve~ bolnikov s to obliko raka na obmo~juizkopavanja azbesta in jih nekaj poslal k pato-logu dr. Wagnerju. Ugotovila sta povezanost zazbestom, obiskala obmo~ja rudnikov ter zobiski svojcev in sodelavcev umrlih posku{alarekonstruirati na~in njihove izpostavljenostiazbestu. Od sedemin{tiridesetih bolnikov z me-zoteliomom so bili vsi razen dveh predhodnoizpostavljeni azbestu. [tevilni med njimi soimeli stik z azbestom v svojem ‘ivljenjskemokolju, vklju~no z otroki, ki so se igrali naodlagali{~ih odpadkov.

Svoje ugotovitve sta

objavila leta 1960 (Wagner idr., 1960).

To je bila pretresljiva novica, saj je kazalo, daje med izpostavljenostjo azbestu in pojavombolezni preteklo le nekaj mesecev. V nasprotjus tem se je ve~ina primerov plju~nega raka inazbestoze pojavila deset in ve~ let po izpo-stavljenosti azbestnemu prahu. Povpre~na la-tentna doba med prvo izpostavljenostjo in na-stopom mezotelioma je bila okoli {tirideset let,pri plju~nem raku pa od 20 do 25 let.

Wagnerjev ~lanek je dokazal mo~no poveza-vo med azbestom in mezoteliomom, vendarje ve~ina strokovnjakov sprejela vzro~no po-vezavo {ele leta 1964 na podlagi {tudij dr.Selikoffa v ZDA in dr. Newhousa v Veliki Bri-taniji. Oba sta delovala neodvisno od azbe-stne industrije in uporabljala podatke sindika-tov in bolni{nic.

Selikoff je ugotovil, da je imelo petnajst odsedemnajstih delavcev iz istega obrata za


proizvodnjo azbesta azbestno bolezen. Ker pani imel dostopa do internih podatkov v podjetju,si je pri dokazovanju, da so uporabniki azbesta(na primer delavci, ki so polagali azbestno izo-lacijo) {e bolj ogro‘eni kot delavci v samiproizvodnji azbesta, pomagal z evidencamisindikatov: od 392 delavcev, ki so bili dvajsetali ve~ let izpostavljeni azbestu, jih je kar 339imelo azbestozo. Plju~ni rak je bil sedemkratpogostej{i kot sicer. Mnogi so imeli tudimezoteliom (Selikoff idr., 1964). Pove~anje{tevila bolnikov s plju~nim rakom je bilostatisti~no dokazljivo {ele po petindvajsetihletih evidentiranja zaposlenih, kar je ena odresnej{ih omejitev oziroma tako imenovananegativna stran obolevnosti za rakom. Upo-rabnost tovrstnih {tudij je namre~ zelo skrom-na, ~e ne zagotovimo pribli‘no dvajset- do tri-desetletne sledljivosti oziroma evidentiranja.

Predstavnik industrije iz ustanove AsbestosTextile Institute je ozna~il Selikoffa za »mote~ielement« (Tweedale, 2000, str. 183, opomba17). Nekdanji glavni zdravstveni in{pektor zatovarne dr. Legge je zastopal podobnostali{~e. V vlogi zdravstvenega svetovalcaTUC je leta 1932 predlagal, naj se z majhnimhonorarjem »odkri‘ajo« Ronalda Taga.

Obi~aj obsojanja prina{alca slabih novic jelepo opisal ‘e Ibsen v svoji drami Sovra‘nikljudstva (1882), v kateri lokalni zdravnik opo-zori na zdravju nevarno po~etje, ki bi lahkoogrozilo gospodarstvo lokalne skupnosti. Kerso se ‘upan, mediji in ve~ina prebivalcev za-~eli zavedati gospodarskih posledic njegovihopa‘anj, je iz heroja za~el postajati sovra‘nik.

Newhouse je pri dokazovanju uporabil dolgo-ro~ne patolo{ke podatke, ki so jih v bolni{niciLondon Hospital zbirali med leti 1917 in 1964:ve~ kot 50 odstotkov od 76 preu~evanih pri-merov, obolelih za mezoteliomom, je bilo izpo-stavljenih azbestu poklicno ali zasebno (npr.‘iveli so z delavcem, ki je imel stik z azbe-stom), tretjina preostalih pa je ‘ivela naobmo~ju, oddaljenem manj kot pol milje (800m) od tovarne azbesta Cape (Newhouse inThompson, 1965). Potrebno je bilo trideset let,da so bili primeri to`b otrok, obolelih za me-zoteliomom zaradi izpostavljenosti azbestu v

sose{~ini tovarn, proti podjetju Turner Brothersv Veliki Britaniji, uspe{no re{eni (Tweedale,2000. str. 272).

Newhouse in Selikoff sta predstavila svoje ugo-tovitve na konferenci v New Yorku, ki jo je or-ganizirala newyor{ka akademija znanosti ok-tobra 1964. V podporo stali{~u, da so »dolo~eneoblike poklicnih bolezni popolnoma odpravili«,so predstavili {tudijo Dollove skupine delavceviz nadzorovanega obmo~ja tovarne Rochdale,kar je verjetno {e en primer »latentne vrzeli«(Knox idr., 1965). Niti Selikoff niti britanskoministrstvo za industrijo pa nista na{la dokazao zmanj{evanju {tevila obolelih, in sicer pre-dvsem zato, ker so zajeli primere velike izpo-stavljenosti azbestnemu prahu, in to ne samodelavcev v proizvodnji azbesta, ki so se jimvsaj v nadzorovanih obmo~jih razmere dejan-sko izbolj{ale, temve~ tudi uporabnikov.

Neupo{tevanje »najslab{ih scenarijev« priizpostavljenosti azbestu je bil eden od razlo-gov za zapoznele in neprimerne ukrepe za ra-vnanje z azbestom. Julian Peto, raziskovalecazbestnega plju~nega raka, je opisal osredo-to~enost {tudij na proizvodnjo, namesto nauporabo, kot »neumno napako« (Peto, 1998).

Podobnega mnenja je bil nekdanji direktornajve~je svetovne azbestne dru‘be JohnsManville. Iskal je vzroke, zakaj je podjetje kljubdonosnosti leta 1982 prijavilo ste~aj zaradi {te-vilnih od{kodninskih zahtevkov, povezanih zazbestom (27). Trdil je, da bi medicinske ra-ziskave, intenzivna komunikacija, vztrajnasvarila in temeljit program zmanj{evanja az-bestnega prahu »lahko re{ili ‘ivljenja, najbr‘pa tudi delni~arje, celotno panogo in sam izde-lek« (Sells, 1994).

5.5.5.5.5.5.5.5.5.5. Ukrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjeUkrepanje in neukrepanjezakonodajnih organov inzakonodajnih organov inzakonodajnih organov inzakonodajnih organov inzakonodajnih organov indrugihdrugihdrugihdrugihdrugih

Azbestna zakonodaja iz leta 1931 je bila ledelno uveljavljena, saj sta bili med letoma 1931in 1968 na tej podlagi samo dve to‘bi (Dalton,1979). Osredoto~enost na samo nekatere deleproizvodnega procesa je pomenila, da so bilinekateri drugi vidiki uporabe zanemarjeni. Se-


veda sama nevarnost azbesta ni bila zane-marjena.

Med letoma 1964 in 1975 so mediji v Zdru‘enihdr‘avah in Veliki Britaniji ohranjali azbest medglavnimi politi~nimi temami (Sunday Times,1965). Program ITV The World in Action, leta1971, in oddaja na BBC Horizon, leta 1975, orazmerah v tovarni azbesta Cape’s Acre Mill vYorkshiru v Veliki Britaniji sta pripomogla k vla-dnim ukrepom in ukrepom organov, npr. parla-mentarno poro~ilo varuha ~lovekovih pravic(ombudsmana) o uveljavljanju azbestne zako-nodaje v tej tovarni. To poro~ilo je spodbudilolokalnega poslanca Maxa Maddena, da je vlo‘iluradni zahtevek za upo{tevanje azbestne zako-nodaje iz leta 1931. Poro~ilo je bilo zelo kri-ti~no do in{pektorjev za varstvo pri delu in dr‘a-va je odgovorila z vladno preiskavo, Simpso-novo komisijo, leta 1976. Medtem so leta 1969dopolnili zakonodajo iz leta 1931, ki je zdajzahtevala postopno uveljavljanje mejne stop-nje emisij azbestnega prahu na dva milijonaazbestnih vlaken na kubi~ni meter zraka (m3).

@al ta »higienski standard« ni vklju~eval tve-ganja za razvoj mezotelioma in plju~nega raka.Pozneje ga je v okviru Simpsonove preiskavemo~no kritiziral Julian Peto zaradi {e vednovisokih koli~in azbesta, ki jih je dopu{~al (zbo-lel je namre~ vsak deseti delavec) (Peto, 1978).

Simpsonovo poro~ilo je bilo pripravljeno leta1979 in je vsebovalo naslednja priporo~ila: pre-poved modrega azbesta, ki se tako ali tako nive~ uporabljal; prepoved {kropljenja azbestneizolacije, kar so do takrat prav tako ve~inomaopustili; izvajalci za odstranjevanje azbestamorajo imeti posebno licenco; koncentracijoazbestnih vlaken v zraku pa morajo do leta1980 zmanj{ati na milijon vlaken na kubi~nimeter (ali vlakno na mililiter) za beli azbest in0,5 milijona za rjavi azbest, ki je veljal zanevarnej{ega od belega. Vlakno azbesta, kije vidno, je debelo kot ~love{ki las (40 mikro-metrov), sestavlja pa ga sve‘enj okoli dvehmilijonov vlakenc, ki se lahko sprostijo zbru{enjem ali pa s fiziolo{kimi procesi v tele-su (Selikoff in Lee, 1978). Za natan~en nad-zor prisotnosti vlakenc v zraku ali vlaknih jepotrebna elektronska mikroskopija.

Znanstveniki se {e vedno razhajajo v mnenjuglede stopnje tveganja za nastanek azbesto-ze ali raka pri razli~nih vrstah azbesta. Beliazbest praviloma ocenjujejo kot manj nevar-nega od preostalih dveh, to je rjavega in mo-drega. Leta 1986 je Mednarodna agencija zaraziskovanje raka pri Svetovni zdravstveniorganizaciji (IARC) razglasila vse tri vrste zarakotvorne in ugotovila, da tako kot pri drugihkarcinogenih ni stopnje izpostavljenosti, ki bijo lahko ozna~ili kot varno.

Higienski standardi za za{~ito javnosti predprena{anjem azbestnega prahu po zraku sose pojavili {ele v poznih osemdesetih letih,ko je britanski izvr{ni organ za zdravje in var-stvo pri delu priporo~il najni‘jo mejo, {edolo~ljivo z najbolj raz{irjeno metodo nadzo-ra pra{nosti, opti~no mikroskopijo (100.000vlaken/m3 ali 0,1 vlakna/ml).

Leta 1982 je yorkshirska televizija v najboljgledanem terminu predvajala dveinpolurnooddajo o Alice Jefferson, 47-letnici, ki je zbo-lela za mezoteliomom, ko je nekaj mesecevdelala v tovarni azbesta Cape’s Acre Mill.Oddaja Alice - boj za ‘ivljenje je imela takoj{enu~inek, ~eprav so jo nekateri, kot na primersir Richard Doll, obto‘evali za neznanstvenoin ~ustveno obarvano. Vlada se je na oddajoodzvala z uveljavitvijo priporo~il Simpsonovepreiskave, leta 1984 pa z uveljavljanjemlicen~ne zakonodaje v zvezi z azbestom innadaljnjim zni‘anjem dovoljenih koncentracijna 0,5 milijona vlaken/m3 (0,5 vlakna/ml) zabeli azbest in 0,2 milijona vlaken/m3 (0,2 vlak-na/ml) za rjavi azbest. Za nekatere vrste upo-rabe so uvedli prostovoljno ozna~evanje.

Nadaljnje izbolj{ave so zahtevali lokalni po-slanci, nekateri sindikati in predstavniki ‘rtev,kot je bila Nancy Tait, vdova umrlega zaradiazbesta. Prav ona je pomagala razkriti, da seod{kodninski pogoji dru‘be Turner Brothers,kot je bila tedenska od{kodnina funt za vdo-ve delavcev, obolelih za azbestozo, v glav-nem niso spremenili ‘e od tridesetih let. Njenaprizadevanja so pomagala prisiliti dru‘bo Tur-ner Brothers, da je povi{ala od{kodnine.


Novo zakonodajo so sprejeli leta 1987 in jo{e zaostrili leta 1989. Leta 1998 je vladasprejela prepoved uporabe vseh vrst azbesta,kar je za~elo veljati naslednje leto, hkrati sprepovedjo v Evropski uniji, ki jo morajo dr‘ave~lanice uveljaviti do leta 2005. Kanada je za-radi tega vlo‘ila prito‘bo pri Svetovni trgovin-ski organizaciji (STO) zoper Francijo in EU, kista postavljali trgovinske ovire. Poravnalni svetpri STO jo je zavrnil. Kanada se je zoper toodlo~itev prito‘ila na prito‘beni organ STO inta je razsodil v prid Francije in Evropske unije(glej primer 5.1).

Ravnanje in postopke STO pri taki znanstve-ni in tehnolo{ki kompleksnosti, s kakr{no ima-mo opravka pri azbestu in drugih tveganjih zazdravje in okolje, je kritiziral eden od znan-stvenih svetovalcev, ki se je pri STO ukvarjalz vpra{anjem azbesta (Castleman, 2001).

Trenutno je {tevilo smrtnih primerov zaradi me-zotelioma in z azbestom povzro~enega plju~-nega raka v Veliki Britaniji po oceni Komisijeza zdravje in varstvo pri delu (1994–1995) okoli3.000 na leto in {e nara{~a (glej sliko 5.1). Nav-kljub mnogim raziskavam so mnogi biolo{kimehanizmi in razmerje med odmerkom prejete-ga azbesta in odzivom nanj {e vedno nejasniin pri~ajo o omejenem dosegu raziskav bolezni.

5.6.5.6.5.6.5.6.5.6. Stro{ki in prednosti ukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanjaStro{ki in prednosti ukrepanjain neukrepanjain neukrepanjain neukrepanjain neukrepanjain neukrepanja

Natan~na ocena stro{kov in koristi zgodbe zazbestom presega namen te {tudije (glej Ca-stleman, 1996, str. 8–9). Kljub temu bo nekaj{tevilk pomagalo razumeti dimenzije tak{neocene. Na ravni podjetja so pri Turner Brothersleta 1994 izpla~ali okoli milijardo funtov od-{kodninskih zahtevkov zaradi azbesta. Zava-rovalni{ki zastopniki londonskega Lloyda vZdru‘enih dr‘avah so se v zgodnjih devetde-setih letih skoraj zna{li v ste~aju zaradi zahte-vkov zaradi onesna‘evanja, med katerimi jihje bilo mnogo povezanih z zdravstvenimi zah-tevki zaradi azbesta in stro{ka ~i{~enja.

^e bi vrednost ‘ivljenja ocenili na milijon fun-tov, kakor je to v navadi v prometnih {tudijah,bi bili stro{ki ocenjenih 400.000 evropskih pri-

merov azbestnega raka v naslednjih petih de-setletjih 400 milijard evrov. Stro{ki ~love{kegatrpljenja niso izra~unljivi. Varno odstranjevanjeazbesta iz zgradb ob koncu njihove ‘ivljenjskedobe bo stalo dodatne milijarde. Zgodnej{iukrepi za zmanj{anje izpostavljenosti azbe-stu bi prihranili veliko teh stro{kov.

Primer 5.1Primer 5.1Primer 5.1Primer 5.1Primer 5.1STO podpre francosko in evropsko prepoved az-STO podpre francosko in evropsko prepoved az-STO podpre francosko in evropsko prepoved az-STO podpre francosko in evropsko prepoved az-STO podpre francosko in evropsko prepoved az-bestabestabestabestabestaLeta 1997 je Francija prepovedala vse oblike az-besta in izdelkov iz njega, da bi zagotovila zdra-vje delavcev in uporabnikov. Obstoje~i izdelki izbelega azbesta so pogojno in izjemoma lahkoostali v uporabi, ~e ni obstajal primeren nadome-stni material, ki bi bil manj {kodljiv zdravju dela-vcev. Spisek pogojev se je vsako leto podalj{eval.Kanada se je zoper prepoved prito‘ila pri STO, kipa je septembra 2000 razsodila v prid Francije(STO, 2000). Kanada se je nato obrnila na pri-to‘beni organ STO, EU pa je vlo‘ila nasprotnoprito‘bo, da bi podprla ugotovitve poravnalnegasveta in popravila nekatere »napake« pri interpre-tacijah in sklepih sveta. ZDA so se prito‘ile zoperoceno sveta, da so steklena vlakna prav takorakotvorna kakor azbestna. Prito‘beni organ je vza~etku leta 2001 izdal poro~ilo (STO, 2001), ki jeimelo mnogo posledic za druge povzro~itelje ne-varnosti:• Vse oblike azbesta (beli, rjavi in modri) so

rakotvorne.• Za te karcinogene ni spodnjega praga nevar-

nosti.• Tveganje pri uporabi belega azbesta temelji na

dokazih, ki »nakazujejo« ve~jo verjetnost nevar-nosti kakor ne{kodljivosti.

• Delavci, ki uporabljajo izdelke iz azbesta, kotso zidarji ali serviserji zavornih sistemov, so vnevarnosti zaradi izpostavljenosti.

• Svetovna trgovinska organizacija (STO) nezahteva od dr‘av ~lanic, da kvantitativno oce-nijo stopnjo tveganja: zado{~ajo kvalitativneocene.

• Dr‘ave lahko oblikujejo svoje ukrepe za zdra-vje/okolje/‘ivali na podlagi strokovnih mnenjmanj{ega {tevila strokovnjakov: »… ~lanica prioblikovanju svoje zdravstvene politike ni zave-zana avtomati~no slediti v tistem trenutkuprevladujo~i znanstveni doktrini …« (str. 64)Torej ni nujno, da poravnalni svet STO sprejmeodlo~itev na podlagi »odlo~ilne te‘e dokazov«,temve~ tudi na podlagi manj trdnih dokazov.

• U~inkovitost »nadzorovane uporabe« azbestnihizdelkov ni bila dokazana in vpliv na delavce bibil {e vedno velik. Za prepoved azbesta ni razu-mne alternative in ne moremo se zanesti namo‘nost s stopnjo tveganja, da bi za{~itili de-lavce.

• Pri dolo~anju, ali so alternative azbestu, kot sona primer steklena vlakna, primerne, so uvelja-vili {tiri merila, vklju~no z lastnostmi in na~iniuporabe teh izdelkov, okusom in navadami kon-~nih porabnikov. Na podlagi teh meril je prito‘-beni organ ugotovil, da je bila odlo~itev porav-nalnega sveta o neprimernosti steklenih vlakennapa~na: na~elno so bolj uporabna, predvsemzato, ker niso tako rakotvorna.


Po nizozemskem prikazu mo‘nih prihrankov,ki bi jih dosegli z zgodnej{im ukrepanjem, biob prepovedi azbesta leta 1965, po splo{nemsprejetju dokazov o mezoteliomu, namestoleta 1993, dr‘avi prihranili 34.000 ‘rtev in 41milijard guldnov stro{kov zaradi gradenj inod{kodnin. To lahko primerjamo z 52.600 ‘rtva-mi in 67 milijardami guldnov stro{kov, ki jih jeza obdobje 1969–2030 napovedalo nizo-zemsko ministrstvo za zdravstvo in socialnovarstvo (Heerings, 1999). V ZDA so od{kodnin-ske poravnave zaradi azbesta dosegle dvemilijardi dolarjev, katerih pribli‘no polovico jeporavnalo zdru‘enje Lloyds.

Po drugi strani je azbest prinesel mnoge pozi-tivne u~inke, vklju~no z zaposlenostjo. Leta1919 so ocenili, da so po‘ari v gledali{~ih posvetu v sedemdesetih in osemdesetih letih19. stoletja povzro~ili 2.216 ‘rtev, kar 95 od-stotkov teh ‘ivljenj pa bi lahko re{ili, ~e biuporabljali azbestno protipo‘arno izolacijo(Summers, 1919). Azbestna izolacija kotlovje var~evala z energijo, azbestne zavorneobloge pa so re{evale ‘ivljenja, ~eprav vi{jehitrosti, ki jih omogo~ajo bolj{e zavore, za-megljujejo sliko. Britanska medicinska revijaLancet je leta 1967 zagovarjala, »da bi bilonesmiselno prepovedati ta koristni in mnogo-krat nenadomestljivi material, saj azbest lahkore{i ve~ ‘ivljenj, kakor jih ogrozi« (Lancet,1967). Razen podcenjevanja u~inkov azbestana zdravje, do ~esar so sicer imeli pravico, jenadome{~anje azbesta tehnolo{ko in eko-nomsko vpra{anje, za kar pa zdravniki nisousposobljeni. Le malo dokazov je podkrepilonjihovo trditev, da je azbest »nenadomestljiv«.

Za ve~ino izdelkov iz azbesta so bili nadome-stni materiali na voljo ‘e v sedemdesetih letih,nekateri pa ‘e mnogo prej. Mnogo ameri{kihrafinerij je ‘e v {tiridesetih in petdesetih letihza izolacijo uporabljalo mineralno volno (Cast-leman, 1996, str. 456–457). Po~asno uvelja-vljanje nadomestnih materialov lahko delnopripi{emo azbestnim kartelom, ki so oviralinjihovo {irjenje (Castleman, 1996, str. 34–38),delno pa zelo nizki tr‘ni ceni azbesta v primer-javi z njihovimi celotnimi stro{ki proizvodnje,zdravstvenimi in okoljskimi stro{ki. Tr‘na cena,ki ne vsebuje celotnih stro{kov ohranjanja

okolja in zdravja, je najpogostej{i razlog za-menjave nevarnih snovi.

Azbest je prinesel veliko delovnih mest, vi-sok profit in dividende. Dobi~ek dru‘be TurnerBrothers je po letu 1947 strmo nara{~al in leta1965 zna{al devet milijonov funtov (Tweeda-le, 2000, str. 9). Na te dobi~ke so komaj kajvplivali stro{ki bolezni in onesna‘evanje, kiso bili preneseni na delavce, njihove dru‘ine,zdravstveno slu‘bo in lastnike zgradb.

Mnogokrat prezrt, ampak pomemben nefinan-~ni u~inek od{kodninskih zahtevkov, poveza-nih z azbestom, je, da odkrivajo razliko medstali{~i mnogih podjetij do azbesta in njiho-vim dejanskim ravnanjem za prepre~evanjenevarnosti (Castleman, 1996).

5.7.5.7.5.7.5.7.5.7. Katera so sporo~ila zgodbe oKatera so sporo~ila zgodbe oKatera so sporo~ila zgodbe oKatera so sporo~ila zgodbe oKatera so sporo~ila zgodbe oazbestu?azbestu?azbestu?azbestu?azbestu?

Azbest ponuja ve~ lekcij, ki so zna~ilne za{tevilne druge snovi ali dejavnosti z dolgo-ro~nim u~inkom.

1. Izku{nje ‘rtev, laikov in »pristojnih opa-zovalcev«, kot so in{pektorji za varstvopri delu in dru‘inski zdravniki, mora oblastupo{tevati in spro‘iti primerne preiskave.Tako lahko tudi za mnogo let pospe{imoodkritja znanstvenikov.

2. Prvim svarilom v Veliki Britaniji in Franciji vletih 1898–1906 niso sledile dolgoro~nemedicinske raziskave izpostavljenosti az-bestnemu prahu, ki bi takrat bile mogo~e inki bi pripomogle k ostrej{im merilom gledekoli~ine prahu. [e danes lahko vodilni az-bestni epidemiologi sklenejo: »[koda je, darazvoj epidemije mezotelioma, povzro-~enega z azbestom, ki dale~ presega skup-ne u~inke vseh drugih poznanih poklicnihindustrijskih karcinogenov, ne more biti pri-merno nadzorovan.« (Peto, 1999)

Dolgoro~ni zdravstveno-okoljski nadzorredkokdaj ustreza katerimkoli kratkoro~-nim potrebam, zato zahteva posebne in-stitucionalne pristope, da bi zadovoljilidru‘bene dolgoro~ne potrebe.


3. Preventivna in od{kodninska zakonodaja,ki so jo v Veliki Britaniji uveljavili v letih1931 in 1932, ni bila dovolj upo{tevana,sankcije pa so bile zanemarljive. Ta vzo-rec se ponavlja v vsej zgodovini uporabeazbesta.

4. ^e bi namenili ve~jo pozornost zgodnjimsvarilom in uveljavili bolj{e nadzorne ukre-pe ‘e pred letom 1930, ko so pri{li do spo-znanj dr. Legge, glavni zdravstveni in{pek-tor za tovarne, in drugi (Greenberg, 1994;Bartrip, 1931), ali v petdesetih in {est-desetih letih, ko so se pojavile nove nevar-nosti nastanka raka in so bile ekonomskeokoli{~ine ugodne, bi se lahko izognili mno-gim tragi~nim izgubam. Ukrepi za zajezi-tev uporabe azbesta pred odkritjem rakabi lahko zmanj{ali vpliv poznej{ih »prese-ne~enj«.

S strate{kega vidika bi ostrej{a zakono-daja azbesta dvignila njegovo tr‘no ceno,ki bi morala vsebovati stro{ke proizvodnjein uporabe, in spodbudila razvoj bolj{ih incenej{ih nadomestnih materialov, kakortudi izbolj{ave motorjev in zgradb, ki bi ‘ev osnovi ustvarjali manj toplotnih izgub.

5. Ekonomski dejavniki so igrali tako pomem-bno vlogo kot pri drugih delovnih, javnih inokoljevarstvenih tveganjih. Sem sodijo tudizahteve podjetnikov po dobi~ku in zahte-ve delavcev po delovnih mestih. Ti lahkoskupaj tvorijo zavezni{tvo, ki ni vdolgoro~nem interesu delavcev in celotneskupnosti. ̂ im vi{ji so ti »zunanji« stro{ki(torej stro{ki, ki niso preneseni na povzro-~itelja), tem ve~ja je verjetnost, da bodo ti,sicer nasprotujo~i si razlogi posameznikovin dru‘be onemogo~ili uveljavljanje preven-tivnih ukrepov. [ele ko bodo z davki, od-{kodninami in drugimi uredbami po na~elu»onesna‘evalec pla~a« na povzro~iteljapreneseni vsi povzro~eni stro{ki, torejstro{ki zdravljenja, vzdr‘evanja zgradb inonesna‘enega okolja, se lahko tako zaseb-ni stro{ki kot tudi stro{ki skupnosti urav-note‘ijo in omogo~ijo u~inkovitej{e delo-vanje tr‘ne cene. ^e so stro{ki in koristiposameznikov in dru‘be uravnote‘eni,

morajo tudi kazni za napake podjetnikovvklju~evati stro{ke, ki jih ti povzro~ajo dru-gim. To pa ni lahko. Dr‘ava se zelo te‘koupre mo~nim ekonomskim interesom, kidelujejo podobno kot mnogi politiki, nakratkoro~ni osnovi, in uveljavi ukrepe zdolgoro~nimi u~inki, posebno ~e ti ‘e naza~etku povzro~ajo stro{ke vplivnim sku-pinam. Tukaj so spet potrebni institucional-ni ukrepi za zadovoljitev dolgoro~nih inte-resov skupnosti: na~in vodenja politike, kije opisan v zadnjem poglavju tega poro~ila.

6. Med glavnimi razlogi za neuspe{no uvelja-vitev nadzornih ukrepov je razmi{ljanje,po katerem so »sedanje stopnje izposta-vljenosti azbestu toliko ni‘je od preteklih,da niso ve~ nevarne«. Tovrstno razmi{lja-nje je ‘e leta 1906 objavil dr. Murray vod{kodninski preiskavi poklicnih bolezniv Veliki Britaniji, od takrat pa je bilo {evelikokrat ponovljeno. Ker je latentno ob-dobje med izpostavljenostjo azbestu in tre-nutkom, ko lahko posledice ocenimo, kar10 do 40 let, se v tem ~asu stopnje prisot-nosti prahu dejansko zmanj{ujejo, kar spetomogo~a razlago, da so »dana{nje« stop-nje tveganja bistveno ni‘je kot v preteklo-sti, ~e tveganje sploh {e obstaja. Te trdi-tve ne moremo dokon~no dokazati, dok-ler ne prete~e {e 20 do 40 let. Ta »latent-na vrzel«, ki je zna~ilna za vsa tveganjaz dolgim latentnim obdobjem, je primerzna~ilne napake, ko si pomanjkanje »do-kaza o {kodljivosti« razlagamo kot »do-kaz o ne{kodljivosti«. To pa ne dr‘i.

Ob pomanjkanju dokazov, da so dana{njestopnje izpostavljenosti varne, je pamet-neje zastopati na~elo, da niso varne, {eposebno, ~e za te bolezni (ali okoljskevplive) ne poznamo spodnje meje, podkaterimi ni nobenega u~inka.

To je temeljni nauk, ki velja za vsa tve-ganja z dolgim latentnim obdobjem. Pre-ventivni ukrepi, ki bi jih zahtevali, morajotemeljiti na proporcionalnem na~elu:pri~akovani u~inek preventive, vklju~no ssekundarnimi u~inki, mora biti dovolj ve-lik glede na stro{ke uveljavitve ukrepa.


Tak, previdnej{i pristop v primeru negoto-vosti in nevednosti zahteva tudi prehodznanstvenih metod v smeri od izogibanjala`nim {kodljivostim k ustvarjanju bolj{egaravnovesja med la`nimi {kodljivostmi inne{kodljivostmi. To omejevanje snovi alidejavnosti, za katere bi se kasneje izka-zalo, da so ne{kodljive, bi sicer pove~alostro{ke, vendar primer azbesta nazornonakazuje, da bi dru`ba v celoti pridobila zbolj etni~no sprejemljivim in ekonomskou~inkovitej{im ravnote`jem med ustvar-janjem la`nih {kodljivosti in ne{kodljivosti.

7. Uveljavljanje preventivnih ukrepov je biloonemogo~eno tudi zaradi zmotnega razu-mevanja zdravih pre‘ivelih. Temu se mo-ramo izogniti s {irokim obve{~anjem, sajsicer daje napa~en ob~utek varnosti, kotse je zgodilo pri oceni tveganosti kajenja.To je v povezavi z azbestom prvi~ opisa-la Lucy Deane leta 1898: »Celo ko {kodadose‘e tak{ne razse‘nosti, ki omogo~ajoenostavno dokazljivost,... obstaja dolo~endele‘ ’starih delavcev’ - tistih, ki so pre‘ive-li kolege -, ki jih najdemo v vsaki nezdravidejavnosti in za katere se zdi, da … seuspe{no upirajo {kodljivosti svojega po-klica. V razmerah, ki niso tako o~itno {ko-dljive, je edini prepri~ljiv dokaz dejanske{kode zanesljiva primerjalna statistikaumrljivosti oziroma zdravstvenih standar-dov, kar je skoraj nemogo~e dose~i naprimeru dolo~ene tovarne ali s trenutnorazpolo‘ljivimi podatki.’ (Deane, 1898).

Ta argument so uporabljali v vsej zgodo-vini uporabe azbesta. Dr. Knox, tovarni{kizdravnik britanske dru‘be Turner Brothers,je na primer ob obisku kanadskih azbe-stnih rudnikov leta 1952 dejal: »Prepri~alsem se, da so mnogi delavci, stari ~ez 70let, {e vedno zaposleni, dejavni in polnienergije.« (Greenberg, 2000) Tovrstno vi-denje so predstavili tudi enemu od avtorjevte {tudije (David Gee), ko je v osemdese-tih letih obiskal britansko azbestno tovar-no kot sindikalni svetovalec za zdravje invarstvo pri delu. Delavci so opozorili naupokojence, ki so brez po{kodb delali ve~kot dvajset ali trideset let in ki so se {e

vedno lahko udele‘evali vsakoletnih upo-kojenskih zabav. Tak{ne delavce so na-vajali kot dokaz nizke ali sploh neobsto-je~e stopnje tveganja pri delu z azbestom.To lahko imenujemo »zabloda upokojen-skih zabav«, saj se tisti, ki so oboleli in bibili lahko dokaz {kodljivosti, niso mogliudele‘iti zabav. Kot je opazila ‘e Deane,morajo {tevilo pre‘ivelih primerjati z umr-limi s primernimi analizami umrljivosti.

8. Kakor hitro se zavemo {kodljivih u~inkov,je nujno vzpostaviti hitre, uresni~ljive inpregledne od{kodninske sporazume, da bis tem prepre~ili nadaljno {kodo in izbolj{alimo`nosti natan~nega ~asovnega potekaizpostavljenosti. Elementi tak{nih od{kod-ninskih sporazumov na podlagi predvide-vanj so bili vpeljani v za~etku uporabe jedr-ske energije, ko je marsikje dr‘ava prevzelavsaj delno odgovornost za posledice jedr-skih nesre~ (na primer britanski Zakon ojedrskih napravah, 1965). Edinstven primerje od{kodninski sporazum o raku, ki ga po-vzro~a sevanje, za zaposlene pri BritishNuclear Fuels (glej poglavje o sevanju).

9. Upo{tevati je potrebno ve~ razli~nih znan-stvenih disciplin in brzdati »nevedne stro-kovnjake«. Strokovnjaki z dolo~enega po-dro~ja, na primer medicine, so obravna-vali zadeve z drugih podro~ij, kot sospremljanje in nadzor pra{nosti (ki sodi vdelovno higieno in med prezra~evalne teh-nike) ali razpolo‘ljivost nadomestkov az-besta. Tak{na mnenja so bila mnogokratnapa~na, vendar nikdar popravljena, karje prispevalo k neutemeljenemu zadovolj-stvu (Greenberg, 2000).

10. Potrebno je predvideti »presene~enja« inbiti zelo previden pri nadomestkih. ^eimajo nadomestki azbesta podobno oblikokot azbest, to so dolga vlakna, ki jih lahkovdihavamo (premera manj kot 3 mikrome-tre) in so te‘ko razgradljiva, je zelo mogo-~e, da bodo prav tako rakotvorni (Roller inPott, 1998), kakor je predvidel britanskiizvr{ni organ za zdravje in varstvo pri deluleta 1979 in pozneje potrdil IARC za neka-tere vrste sinteti~nih mineralnih vlaken.


Kakorkoli ‘e, mineralna volna in steklenavlakna so se izkazala za manj tveganeod azbesta, primerna so za izolacijo, vlak-na pa niso tako majhna in te‘ko razgra-dljiva v ~love{kih tkivih, da bi bila rakotvor-na (38). »^ista« proizvodnja in uporaba teh-nik, ki kar najbolj zmanj{ujejo izpostavlje-

nost atmosferskim vplivom bodisi poklic-no ali v okolju, v zaprtih in ekolo{ko u~in-kovitih sistemih, so torej bistveni za kate-rokoli uporabljeno snov. Tak{ni ukrepi zmanj-{ujejo pomen prihodnjih »presene~enj« obuporabi nadomestkov, kar je pomembenu~inek uporabe na~ela previdnosti.

1898 Britanska in{pektorica za varstvo pri delu Lucy Deane opozori na {kodljive u~inkeazbestnega prahu.

1906 Francosko tovarni{ko poro~ilo o 50 smrtnih primerih delavk v proizvodnji azbestnetkanine in predlogi ukrepanja.

1911 »Utemeljen razlog« za domnevo o {kodljivosti azbestnega prahu na podlagi poskusov napodganah.

1911 in 1917 Britansko ministrstvo za industrijo ne najde dovolj dokazov za nadaljnje ukrepe.

1918 Zavarovalnice v ZDA zavrnejo zavarovanje azbestnih delavcev zaradi ocenjene pove~anestopnje tveganja.

1930 Britansko poro~ilo Merewether ugotovi, da je 66 odstotkov tistih, ki so ‘e dlje zaposleniv tovarni Rochdale, obolelo za azbestozo.

1931 Britanska azbestna zakonodaja opredeli nadzor nad azbestnim prahom v proizvodnji inod{kodnine za azbestozo, vendar se pomanjkljivo izvaja.

1935–1949 Poro~ila o plju~nem raku pri delavcih v proizvodnji azbesta.

1955 Doll ugotovi visoko stopnjo tveganja za plju~nim rakom pri azbestnih delavcih v tovarniRochdale.

1959–1960 V Ju‘ni Afriki odkrit mezoteliom pri delavcih in v javnosti.

1962/1964 Mezoteliom ugotovljen pri delavcih z azbestom, okoli{kih prebivalcih in sorodnikih vVeliki Britaniji in Zdru‘enih dr‘avah.

1969 Britanska zakonodaja izbolj{a nadzor nad proizvodnjo azbesta, prezre pa uporabo inpojavljanje raka.

1982–1989 Britanski mediji, sindikati in drugi zahtevajo zaostritev nadzora uporabe azbesta vproizvodnji ter uporabo in podporo nadomestkov.

1998–1999 EU in Francija prepovesta vse oblike azbesta.

2000–2001 STO kljub kanadski prito‘bi podpre evropsko in francosko prepoved.

Preglednica 5.1Preglednica 5.1Preglednica 5.1Preglednica 5.1Preglednica 5.1 Azbest – zgodnja svarila in ukrepiAzbest – zgodnja svarila in ukrepiAzbest – zgodnja svarila in ukrepiAzbest – zgodnja svarila in ukrepiAzbest – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


Acheson, E. D., and Gardner, M. J., 1983Asbestos: The Control Limit for Asbestos,Health & Safety Executive, HMSO, London.

Archer, V. E., idr., 1973, Uranium Mining andCigarette Smoking Effects in Man, J.Occ.Med., 15, 204.

Auribault, M., 1906. Sur l’hygiene et la securitedes ouvriers dans la filature et tissaged’amiante, v Annual report of the FrenchLabour Inspectorate for 1906.

Bartrip, P., 1931. Too little, too late? The HomeOffice and the asbestos industry regulations1931, Medical History Vol. 42, oktober, str. 421–438.

British Medical Journal, 2000. Vol. 320, 20.maj, str. 1358, na http://bmj.com/cgi/full/320/7246/1358/a

Castleman, B., 2001. Osnutek prispevka zakonferenco o azbestu v London School ofHygiene and Tropical Medicine, 5. junij.

Castleman, B. I., 1996. Asbestos: Medical andlegal aspects, 4th ed., Aspen Law & Business,Englewood Cliffs, NJ.

Collis, E., 1911. Annual Report of HM ChiefInspector of Factories for 1910, HMSO, London.

Cooke, W. E., 1924. Fibrosis of the lungs dueto the inhalation of asbestos dust, BritishMedical Journal Vol. 2, 26. julij, str. 147.


Cooke, W. E., 1927. Pulmonary asbestosis,British Medical Journal Vol. 2.-3. december,str. 1024–1025.

Dalton, A., 1979. Asbestos: Killer dust, BritishSociety for Social Responsibility in Science,London.

Deane, Lucy, 1898. Report on the health ofworkers in asbestos and other dusty trades,in HM Chief Inspector of Factories andWorkshops, 1899, Annual Report for 1898, str.171–172, HMSO London (glej tudi letnaporo~ila za 1899 in 1900, str. 502).

Doll, R., 1955. Mortality from lung cancer inasbestos workers, Brit. J. Industr. Med. Vol.12, str. 81–86.

Gloyne, S. R., 1935. Two cases of squamoscarcinoma of the lung occurring in asbestosis,Tubercle Vol. 17, str. 5–10.

Greenberg, M., 1993. Reginald Tage – a UKprophet: A postscript, Am. J. Ind. Med. Vol.24, str. 521–524.

Greenberg, M., 1994. Knowledge of the healthhazard of asbestos prior to the Merewetherand Price Report of 1930, Social History ofMedicine, 07/03/, str. 493—516.

Greenberg, M., 2000. Re call for aninternational ban on asbestos: Trust me, I’m adoctor, Letter to the editor, Am. J. Ind. Med.Vol. 37, str. 232–234.

Grieve, I. M. D., 1927. Asbestosis, doktorskadisertacija, University of Edinburgh.

Hammond, E.C., Selikoff, I.J., Seidman,H.,Asbestos Exposure,Cigarrette smoking andDeath Rates, Annals of New York Academyof Sciences, str. 473-490.

Health and Safety Commission, 1994–95,Health and Safety Statistics Vol. 55, str. 148–151.

Heerings, H., 1999. Asbestos – deep in thevery fibres of society, nasprotna ekpertiza zaGreenpeace Nizozemska, september, Amer-sfoort.

Heuper, W. C., 1942, Occupational Tumoursand Allied Diseases, Charles C. Thomas,Springfield, Illinois.

Hoffman, F. L., 1918. Mortality from respiratorydiseases in dusty trades, Bulletin of the USBureau of Labor Statistics Vol. 231, str. 176–180.

Knox, J. F., 1952. Visits to the Thetford Mines,Asbestos, Atlas Works, Keasbey & MattisonWorks, Raybestos-Manhattan Works, Reportto the management of Turner BrothersAsbestos, Frames 0000 0070 1950–54 in theChase Manhattan microfilms.

Knox, J. F., 1964. Report of a visit to theThetford Mines, Asbestos and Montreal,Poro~ilo vodstvu Turner Brothers Asbestos,odkriti dokumenti z oznako 015039-015041.

Knox J. F. idr., (1965) Cohort analysis ofchanges in incidence of bronchial carcinomain a textile asbestos factory, Annals of theNY Acad. of Sciences Vol. 132, december, str.527–35.

Lancet, 1967. 17. junij, str. 1311–1312.

Legge, T., 1934, Industrial Maladies, OxfordUniversity press, Oxford.

Lynch, K. M. and Smith, W. A., 1935.Pulmonary asbestosis 111: Carcinoma of lungin asbestosis-silicosis, Am. J. Cancer Vol. 24,str. 56–64.

Merewether, E. R. A., 1933. A memorandumon asbestosis, Tubercle Vol. 15, str. 69–81.

Merewether, E. R. A. and Price, C. W., 1930.Report on effects of asbestos dust on thelungs and dust suppression in the asbestosindustry, HMSO, London.

Murray, H. M., 1906. In Depar tmentalCommittee on Compensation for IndustrialDiseases, 1907, Minutes of evidence, str. 127,odst. 4076-4104, Cd 3496, HMSO, London.

Newhouse, M. and Thompson, H., 1965.’Mesothelioma of pleara and pertitoneumfollowing exposure to asbestos in the Londonarea’, Brit. J. Industr. Med. str. 261–269.


Peto, J., 1978. The hygiene standard for chry-sotile asbestos, Lancet 4 March, str. 484–489.

Peto, J., 1998. Too little, too late’, Interviewwith John Waite, BBC Radio 4, 15. oktober,London.

Peto, J., 1999. The European mesotheliomaepidemic, B. J. Cancer Vol. 79, februar, str.666–672.

Roller, M. and Pott, F., 1998. Carcinogenicityof man-made fibres in experimental animalsand its relevance for classification of insulationwools, Eur. J. Oncol. Vol. 3, {t. 3, str. 231–239.

Scheper, G. W. H., 1995. Chronology ofasbestos cancer discoveries: experimentalstudies at the Saranac Laboratory, Am. J. Ind.Med. Vol. 27, str. 593–606.

Seiler, H. E., 1928. A case of pneumoconiosis,British Medical Journal Vol. 2, str. 982.

Selikoff, I. J. idr., 1964. Asbestos exposureand neoplasia, J. Am. Med. Ass. Vol. 188, str.22–26.

Selikoff, I. and Lee, D. H. K., 1978. Asbestosand disease, Academic Press, New York.

Sells, B., 1994. What asbestos taught meabout managing risk, Harvard BusinessReview marec/april, str. 76–89.

Simpson, F. W., 1928. Pulmonary asbestosisin South Africa, British Medical Journal 1. maj,str. 885–887.

Summers, A. L., 1919. Asbestos and theasbestos industry. Citirano v Tweedale, P5, fn10.

Tweedale, G., 2000. Magic mineral to killer dust:Turner and Newall and the asbestos hazard,Oxford University Press, Oxford.

Sunday Times, 1965. Urgent probe into “new”killer dust disease, 31. oktober, London.

Wagner, J. C., Sleggs, C. A. and Marchand,P., 1960. Diffuse pleural mesothelioma andasbestos exposure in the North Western CapeProvince, Brit. J. Indust. Med. Vol. 17, str. 260–271.

Wedler, H. W., 1943. Über den Lungenkrebsbei Asbesttos, Dtsch. Arch. Klin. Med. Vol. 191,str. 189–209.

WTO (Svetovna trgovinska organizacija), 2000.WT/DST35/R, 18. september.

WTO, 2001. WT/DS135/AB/R, 12. marec.

73PCB-ji in previdnostno na~eloPCB-ji in previdnostno na~eloPCB-ji in previdnostno na~eloPCB-ji in previdnostno na~eloPCB-ji in previdnostno na~elo

111116.6.6.6.6. PCB-ji in prPCB-ji in prPCB-ji in prPCB-ji in prPCB-ji in previdnostno na~eloevidnostno na~eloevidnostno na~eloevidnostno na~eloevidnostno na~elo Janna G. Koppe in Jane Keys Janna G. Koppe in Jane Keys Janna G. Koppe in Jane Keys Janna G. Koppe in Jane Keys Janna G. Koppe in Jane Keys

6.16.16.16.16.1 UvodUvodUvodUvodUvod

Poliklorirani bifenili (PCB-ji) so klorirane organ-ske spojine, ki so jih prvi~ sintetizirali v labora-toriju leta 1881. Do leta 1899 so identificiralipatolo{ko stanje, imenovano kloroakne. Gre zabole~o ko‘no bolezen, za katero je zna~ilnorazbarvanje ko‘e, prizadene pa ljudi, ki imajopri delu opraviti z organskim klorom. PCB-jeso za~eli mno‘i~no proizvajati za splo{no upo-rabo leta 1929. Sedemintrideset let je moraloprete~i, preden je bilo dokazano, da one-sna‘ujejo okolje in so nevarni za ‘ivali in ljudi,in {ele tedaj so PCB-ji postali predmet javnepolemike. Industrijska proizvodnja se je na-daljevala po vsem svetu do sredine osemdese-tih, {e zlasti v nekaterih vzhodnoevropskih dr-‘avah. PCB-ji so prvi o~iten primer snovi, ki jeniso namerno {irili v okolje, a je kljub temu po-stala vsesplo{no raz{irjena in se je v visokihkoncentracijah nakopi~ila v ‘ivih organizmih.

PCB-ji so zmesi sinteti~nih organskih spojinz enako osnovno kemijsko strukturo in po-dobnimi fizikalnimi lastnostmi, ki v naravi se-gajo od oljnatih teko~in do voskastih trdnihsnovi. Trg jih je dobro sprejel, saj so zamenjaliizdelke, ki so bili bolj vnetljivi, manj stabilni inso zavzemali ve~ prostora. Ta nova skupinakemikalij je omogo~ala izdelavo manj{ih,la‘jih in, kot so sprva menili, varnej{ihelektri~nih naprav. V ZDA so PCB-ji odigralizelo pomembno vlogo med drugo svetovnovojno. PCB-je so ve~inoma vgrajevali velektri~ne izdelke, kot so kondenzatorji in tran-sformatorji, saj so dobri izolatorji in so odpor-ni proti visokim temperaturam. Z leti se jeobseg podro~ij uporabe PCB-jev pove~al.Uporabljali so se kot mediji za prenos toplotev toplotnih izmenjevalnikih, kot hidravli~neteko~ine, sestavine umetnih mas (PVC – po-livinilklorid), barv, adhezivov, maziv, samoko-pirnih papirjev in kot imerzijsko olje pri mikro-skopiranju. Pri gradnji in obnavljanju zgradbso mno‘i~no uporabljali tesnila s PCB-ji. Medletoma 1929 in 1988 je svetovna proizvodnja

PCB-jev (brez Sovjetske zveze in Kitajske)zna{ala 1,5 milijona ton.

Konec tridesetih let prej{njega stoletja jeameri{ki proizvajalec PCB-jev Monsanto ne-dvomno ‘e poznal negativne u~inke na zdra-vje ljudi, izpostavljenih PCB-jem. Leta 1936 jenamre~ ve~ delavcev v gospodarskih dru‘bahHalowax v New Yorku, ki so bili izpostavljeniPCB-jem (takrat imenovanim klorirani difenili)in sorodnim kemikalijam – kloriranim naftale-nom – zbolelo za kloroaknami. Pri dveh od trehumrlih so pri avtopsiji ugotovili hudo okvaro jeter.Gospodarska dru‘ba je zaprosila raziskovalcaCecila K. Drinkerja s harvardske univerze zapomo~ pri tem primeru. Rezultate svoje raziska-ve je predstavil na sre~anju leta 1937, ki so sega udele‘ili predstavniki podjetij Monsanto,General Electric, Halowax, ameri{ke nacional-ne slu‘be za zdravstveno varstvo in dr‘avniuslu‘benci, odgovorni za zdravje, iz Massa-chusettsa in Connecticuta. Podobno kot pridelavcih iz Halowaxa so se tudi pri podganah,ki jih je Drinker uporabil za testiranje, pokazaleresne okvare jeter. Predsednik Halowaxa San-ford Brown je na koncu sre~anja poudaril, da»je nujno potrebno prepre~iti mno‘i~no histe-rijo tovarni{kih delavcev« (Francis, 1998).Rezultati so bili objavljeni, vendar niso zbudilive~je pozornosti snovalcev politike (Drinker idr.,1937). Kljub temu je Drinkerjev ~lanek opozorilmedicino dela, organe, ki se ukvarjajo s pre-dpisi o delu, in proizvajalce na nevarnosti, po-vezane s PCB-ji.

Na vsesplo{no raz{irjenost PCB-jev v okoljuje prvi opozoril Søren Jensen. Leta 1966 jeJensen, ki je tedaj raziskoval DDT (diklorodi-feniltrikloroetan), v mi{icah {vedskih belore-pcev po naklju~ju odkril neznano spojino. Priorlih, ki se hranijo z morskimi ribami, so bilekoncentracije bistveno ve~je kot pri samih ri-bah s teh obmo~ij. Zato je sklepal, da so tekemikalije trajno prisotne v ‘ivih tkivih in sete‘ko razgrajujejo. Skrivnostne spojine so bileizjemno stabilne celo v ekstremnih razmerah,


morju, upada. Do sedemdesetih let je bilo ne-plodnih ‘e skoraj 80 odstotkov vseh samic.Nekatere {tudije so nakazovale povezavo sprisotnostjo te‘ko razgradljivih onesna‘eval– pri vseh treh vrstah so izmerili visoke vred-nosti DDT-ja in PCB-jev. Odkrili so tesno po-vezavo med bolezenskimi spremembami namaternicah in pove~animi koncentracijamionesna‘eval, zlasti PCB-jev. Nadaljnje ra-ziskave so potrdile domnevo, da pove~anevrednosti PCB-jev niso samo vzrok nepravil-nosti v delovanju reproduktivnih organov pritjulnjih, temve~ tudi drugih simptomov, kot sopo{kodbe ko‘e in plavuti, ~revesja, ledvic,nadledvi~nih ‘lez in okostja ([vedska agen-cija za varstvo okolja, 1998).

Prvi primer, ki je odjeknil v javnosti zaradi ne-varnih u~inkov na ~lovekovo zdravje, je bilamno‘i~na zastrupitev 1.800 ljudi, ki so zau‘ilionesna‘eno ri‘evo olje, leta 1968 na Japon-skem. Ugotovili so, da je olje vsebovalo precejkaneklora 400, vrsto PCB-ja, ki naj bi odtekaliz tovarni{kega toplovodnega sistema (Kimbur-gh idr., 1987). Posledica so bile resne zdrav-stvene te‘ave pri ljudeh, ki so u‘ivali opore~noolje (glej primer 6.1). Na odmevnost te nesre~eka‘e podatek, da od tega dogodka v japon{~iniobstaja nova beseda – yusho – ki ozna~uje bo-lezen japonskega ri‘evega olja. Razvila se je

Slika 6.1Slika 6.1Slika 6.1Slika 6.1Slika 6.1

Vir:Vir:Vir:Vir:Vir: Bernes, C. (2001)“Ali bo ~as zacelilvsako rano”

ko so bile izpostavljene delovanju vrele kon-centrirane ‘veplove kisline. Potrebni sta bili{e dve leti raziskav, preden je Jensen lahkodokazal, da gre za PCB-je. Leta 1969 je SørenJensen objavil izsledke svojih raziskav (Jen-sen idr., 1969), iz katerih so razvidne zelovelike koncentracije PCB-jev v precej{njemdelu favne Balti{kega morja (glej sliko 6.1).PCB-ji so ve~ kot 37 let vstopali v okolje vvelikih koli~inah in se kopi~ili v prehranjevalniverigi.

V {estdesetih letih je postalo o~itno, da rod-nost vseh treh vrst tjulnjev, ‘ive~ih v Baltskem

Primer 6.1: NesrPrimer 6.1: NesrPrimer 6.1: NesrPrimer 6.1: NesrPrimer 6.1: Nesre~a Ye~a Ye~a Ye~a Ye~a YushoushoushoushoushoPrvi klini~ni znaki so bili nenavadna ko‘na bolezens konjunktivitisom, otekanje o~esnih vek in kloro-akne. Telesa ‘rtev, vklju~no z okon~inami, so pokri-vali aknam podobni gnojni mehur~ki. Med najboljobi~ajnimi simptomi so bili pigmentiranje nohtov,ko‘e in membrane sluznic, pove~ano potenje dla-ni, hud glavobol, otekli sklepi in ob~utki slabosti.Pribli‘no polovica obolelih je nepretrgano ka{ljalain pri tem izlo~ala sluz, kar je imelo za posledicokroni~ni bronhitis. Te dihalne motnje so povezanez vsebnostjo PCB-jev v krvi. [ele po ve~ kot dese-tih letih so ti simptomi za~eli izginjati.Med ‘rtvami, ki so u‘ivale olje, onesna‘eno s PCB-ji, so bile tudi nose~e ‘enske. Od enajstihdojen~kov, rojenih tem materam, sta bila dva mr-tvorojena. Vsi so bili zaostali v rasti, imeli ko‘o »vbarvi kokakole« in gnojni izcedek iz o~i, njihovinohti so bili pigmentirani. Poznej{e {tudije naotrocih so pokazale, da je njihova rastupo~asnjena, inteligen~ni koli~nik nizek, njihovovedenje pa apati~no in topo. Pri vseh bolnikih izYusha so ugotovili pove~ano umrljivost zaradi rakana jetrih in v dihalnem sistemu. Obremenitevnjihovih teles z dioksinom je zna{ala pribli‘no450 mikrogramov ekvivalentne stopnje toksi~nosti(TEQ) na kilogram, pri ~emer niso v{tete koli~inefenobarbitalu podobnih PCB-jev (Masuda, 1994).


polemika okrog vpra{anja, kdo je pravi povzro-~itelj te‘av – PCB-ji ali njihovi razgradni produk-ti. Vsi so si bili enotni, da imajo PCB-ji, ki sopodvr‘eni segrevanju, {kodljive u~inke na ljudiin da prisotnost PCB-jev v predelavi hrane lahkopovzro~i nesre~e, kakr{na je bila opisana.

Konec {estdesetih let so se za~ela pojavljati~asopisna poro~ila o prisotnosti PCB-jev vokolju, zato je podjetje Monsanto v javnem za-govoru zanikalo, da bi bile sporne kemikalijePCB-ji. »[vedski in ameri{ki znanstveniki tr-dijo, da so poliklorirani bifenili ’izjemno strupe-ne’ kemikalije,« je navedla dru`ba v pogostocitirani izjavi. In naprej: »To enostavno ne drì.Ni {e znano, od kod izvirajo spojine, ki so jihna{li v morski favni in ozna~ili za PCB-je. Po-trebne bodo obse`ne raziskave v svetovnemmerilu, preden bomo lahko potrdili ali ovrgli pr-votne znanstvene ugotovitve.« (Francis, 1998)

Vendar je podjetje leta 1969 do tega vpra{anjana tihem zavzelo druga~no stali{~e, kar jerazvidno iz njihovega internega Na~rta zazmanj{anje onesna‘evanja, v katerem je priz-nalo, da »problem vklju~uje celotne Zdru‘enedr‘ave, Kanado in dele Evrope, zlasti VelikoBritanijo in [vedsko in da bodo zagotovo kma-lu prizadeti tudi drugi predeli Evrope, Azije inLatinske Amerike. Dokazi o onesna‘enosti sopri{li iz nekaterih zelo oddaljenih delov sve-ta.« V na~rtu je bilo tudi zapisano, da ustavi-tev proizvodnje ne pride v po{tev, ker bi topomenilo »prekinitev dotoka dobi~ka, posta-vilo pa bi se tudi vpra{anje odgovornosti, sajbi tako priznali krivdo za na{a dejanja« (Fran-cis, 1998).

6.26.26.26.26.2 êdalje ve~ dokazov êdalje ve~ dokazov êdalje ve~ dokazov êdalje ve~ dokazov êdalje ve~ dokazov oooooobstojnostiobstojnostiobstojnostiobstojnostiobstojnosti, prisotnosti in, prisotnosti in, prisotnosti in, prisotnosti in, prisotnosti instrupenostistrupenostistrupenostistrupenostistrupenosti

Skozi sedemdeseta leta so se mno‘ili dokazio PCB-jih kot povsod prisotnih onesna‘evalihokolja. Na{li so jih celo na Arktiki. Na Nizo-zemskem so odkrili, da velike koli~ine PCB-jev vstopajo v okolje iz reke Ren. V mestecuLobith ob nem{ki meji so zna{ali izmerjeni vno-si v letih od 1976 do 1981 med 14.300 in 24.000kg. Ve~ina PCB-jev je bila vezana na fini muljv suspenziji. Vrednosti v usedlinah so bile za-

radi tega najve~je tam, kjer so bili re~ni pretokinajni‘ji. Najve~je koncentracije so izmerili vusedlinah v pristani{~u Rotterdam – 12 do 24mg/kg. Ker so te usedline uporabljali v obdelo-valni zemlji, pridobljeni z izsu{itvijo morja, jezna{ala stopnja onesna‘enosti na Nizo-zemskem kar 5.000 kg PCB-jev na leto. V ri-bah, ujetih ob nizozemski obali, so bile kon-centracije izredno velike. Re~ne in jezerskejegulje, ki so jih testirali leta 1977 in 1988, soimele od 3,0 do 131 mg/kg PCB-jev (CBS, 1980;Greve in Wegman, 1983). PCB-je so odkrili vribah, minkih (kanadska kuna zlatica), morskihpticah in ljudeh ter s temi {tudijami okrepili do-kaze o bioakumulaciji PCB-jev. Prav tako sobili dokumentirani dokazi o dejanski ali dom-nevni {kodi, ki jo je tako kopi~enje povzro~ilo(glej {tudijo o Velikih jezerih).

Skozi sedemdeseta leta je postajalo vse boljjasno, kje le‘i glavni razlog za razhajanja medtistimi, ki so trdili, da so PCB-ji {kodljivi vmajhnih koli~inah, in onimi, ki so zagovarjalinasprotno stali{~e. Odkrili so namre~, da imajorazli~ne oblike PCB-jev – poimenovane »so-rodne spojine« – razli~no {tevilo in razli~enpolo‘aj klorovih atomov, ki dolo~ajo fizikalnein kemijske lastnosti spojine. Pomen teh so-rodnih spojin so potrdile {tudije v poznih se-demdesetih letih, ~eprav so razlike sprvazmotno pripisovali zgolj stopnji kloriranja. Kotse je izkazalo, stvari niso tako enostavne, inpo kraj{i razpravi je postalo o~itno, da vpliva-ta na strupenost tako polo‘aj kakor {teviloklorovih atomov v molekuli ter da razli~nesorodne spojine u~inkujejo razli~no (glej pri-mer 6.2).

6.36.36.36.36.3 Ukrepi industrije in vlad vUkrepi industrije in vlad vUkrepi industrije in vlad vUkrepi industrije in vlad vUkrepi industrije in vlad vsedemdesetih letihsedemdesetih letihsedemdesetih letihsedemdesetih letihsedemdesetih letih

Leta 1971 je podjetje Monsanto spoznalo, daje njihov javni ugled omajan, zato je prosto-voljno omejilo ponudbo vrste zmesi PCB-jevs skupnim trgovskim imenom Aroklor na tisteizdelke, v katerih je bila stopnja zamenjave sklorom manj kot 60 masnih odstotkov. Polegtega so spremenili sestavo enega od aroklo-rov tako, da so zni‘ali dele‘ PCB-jev, ki sovsebovali veliko klorovih atomov. Ta potezaje bila posledica tedanjega znanstvenega


prepri~anja, da naj bi bile molekule z manj klo-rovimi atomi manj strupene. @al je bil zgorajopisani pogled preve~ poenostavljen.

Leta 1972 je [vedska na podlagi poro~il o pri-sotnosti in u~inkih PCB-jev na okolje prepove-dala uporabo teh snovi za zunanjo uporabo, kotso tesnila, barve in plastika, zaradi nepred-vidljivih posledic za okolje. Prvi ukrep medna-rodne vladne organizacije so uvedli leta 1973,ko je Svet Organizacije za gospodarsko sode-lovanje in razvoj (OECD) sprejel odlo~itevC(73) 1 o za{~iti okolja z nadzorom nad poliklo-riranimi bifenili. Odlo~itev je bila sprejeta zara-di »zaskrbljenosti nad onesna‘evanjem okoljazaradi uporabe PCB-jev in njihovih u~inkov naokolje in zdravje« (OECD, 1973). ^lanicamOECD je nalagala, da prepovedo njihovo upo-rabo v novih izdelkih za zunanjo uporabo. Ven-dar so precej PCB-jev {e naprej uporabljali vtako imenovanih »zaprtih sistemih«, kot sotransformatorji, najbr‘ zato, ker so bili tehni~niproblemi in stro{ki, povezani z njihovo zamenja-vo, po tedanjih merilih preveliki.

Tudi v ZDA je kongres odgovoril na nevarno-sti, povezane z uporabo PCB-jev in drugih stru-penih kemikalij. Leta 1976 so sprejeli Zakon onadzoru nad strupenimi snovmi. ̂ eprav je pra-vno urejal vse kemijske spojine, so zaradi re-snosti gro‘nje, ki so jo pomenili PCB-ji, po-svetili poseben ~len (6(e)) izklju~no tem sno-vem. Nobena druga kemikalija ni bila dele‘natake pozornosti. Med razpravo o senatni ver-ziji zakona je senator Nelson, avtor ~lena 6(e),poudaril, da so PCB-ji v okolju mo~no raz-{irjeni in so zato velika potencialna nevarnostza zdravje ljudi in ‘ivega sveta (Prizivnosodi{~e ZDA, 1980). ^len je dolo~al, da sesmejo PCB-ji po preteku enega leta poza~etku veljavnosti zakona proizvajati, pre-delovati, prodajati in uporabljati le {e v »po-polnoma zaprtih sistemih«. Osemnajst mese-cev pozneje so prepovedali vsako proizvodnjo,predelavo in prodajo PCB-jev. V Veliki Britanijiso opustili proizvodnjo leta 1978, v ZDA leta1979. @al pa se je industrijska proizvodnjadrugod, zlasti v nekaterih vzhodnoevropskihdr‘avah, nadaljevala vse do sredine osemde-setih let (Boersma idr., 1994).

6.46.46.46.46.4 Znanstveno razumevanje seZnanstveno razumevanje seZnanstveno razumevanje seZnanstveno razumevanje seZnanstveno razumevanje sepoglobipoglobipoglobipoglobipoglobi

Leta 1979 je ~love{tvo {e enkrat prejelo dragopomin o veliki {kodljivosti PCB-jev za njegovozdravje. Na Tajvanu se je 2.000 ljudi zastrupiloz onesna‘enim ri‘evim oljem. Dogodek, ime-novan Yucheng, je bil dele‘en ve~je pozornostijavnosti in je spro‘il ve~ odmevov kot nesre~aYusho v {estdesetih letih, kar je bilo posledicaspremenjenega zavedanja o PCB-jih kot one-sna‘evalih okolja. Oboleli so imeli enake klini~neznake kot tisti v nesre~i Yusho. Otroke, rojenemateram, ki so u‘ivale onesna‘eno olje, soprou~evali v vrsto let trajajo~i {tudiji. ^etrtinavseh je umrla pred ~etrtim letom starosti zaradioku‘b dihalnih poti. [e pri osmih letih so imeliotroci deformirane nohte in so trpeli za kroni~-nim vnetjem srednjega u{esa, povezanim zbronhitisom. Poznej{e {tudije na odraslih ‘rtvahnesre~e Yucheng so pokazale ve~ ko‘nih aler-gij, kloroaken, glavobolov, bolezni hrbtenice insklepov ter gol{avosti (Guo, 1999).

Razumevanje pojava se je pove~alo v osemde-setih letih, ko so spoznali, da se PCB-ji medbioakumulacijo (kopi~enjem v ‘ivih sistemih)in biodegradacijo (biolo{ko razgradnjo) spre-minjajo. Tako so lahko ponovno tolma~ili {tevil-ne starej{e neprepri~ljive {tudije in pojasnilinavidez nasprotujo~e si dokaze. Med bioaku-mulacijo v prehranjevalni verigi se pove~ujekoncentracija sorodnih spojin PCB-jev z vi{jimdele‘em klora, zaradi ~esar se PCB-ji v anali-ziranih vzorcih bistveno razlikujejo od original-nih zmesi aroklora (Schwartz idr., 1987; Oliverin Niimi, 1988). Ka‘e, da so bioakumuliraniPCB-ji bolj strupeni od komercialnih zato, kerso nekatere sorodne spojine PCB-jev bolj ob-stojne (Aulerich idr., 1986; Hornshaw idr., 1983).Minki, ki so jih hranili z ribami iz Velikih jezer,oku‘enimi s PCB-ji, so kazali znake zastrupi-tve jeter in reproduktivnih organov, primerljivez znaki pri minkih, ki so jih hranili s trikratnimodmerkom aroklora 1254 (Hornshaw idr., 1983).

V osemdesetih letih so dokazali tudi prisotnostPCB-jev v ~love{kem mleku. Zaradi visokihvrednosti PCB-jev v nizozemskem okoljuostajajo vrednosti teh spojin med nizozemskopopulacijo med najvi{jimi na svetu – povpre~ne


Primer 6.2: Razlaga S. Jensena o strupenosti PCB-Primer 6.2: Razlaga S. Jensena o strupenosti PCB-Primer 6.2: Razlaga S. Jensena o strupenosti PCB-Primer 6.2: Razlaga S. Jensena o strupenosti PCB-Primer 6.2: Razlaga S. Jensena o strupenosti PCB-jevjevjevjevjevOsnovna bifenilna kemijska struktura je prikazanana sliki 6.2. Teoreti~no obstaja 209 kloriranih bife-nilov, toda ve~ kot je klorovih atomov v molekuli,te‘e pride do zamenjave vodikovega atoma s klo-rovim. Tako so v tehni~nih izdelkih ali ‘ivih sistemihodkrili vsega skupaj 135 sorodnih spojin PCB-jev.V ve~ini sorodnih spojin PCB-jev so klorovi atomienakomerno porazdeljeni med fenilnima obro~e-ma. S toksikolo{kega vidika sta najpomembnej{apolo‘aja 2 in 6 (glej sliko 6.2) – tako imenovanaorto polo‘aja. Klorov atom je precej velik, zato sepri {tevilnih zamenjavah s klorom na mestih 2 in 6bifenilno ogrodje zvije okoli osi. Pri ve~ini molekulsta dva ali ve~ klorovih atomov v orto polo‘aju.Manj pogoste so molekule z enim samim klorovimatomom v orto polo‘aju, v tem primeru je moleku-la bolj planarna (ploska). ^e PCB-ji nimajo zase-denih orto polo‘ajev, nastanejo sorodne spojine,tako imenovani koplanarni PCB-ji, ki so prisotni vsledovih le v tehni~nih izdelkih.Poliklorirani dibenzofurani (glej sliko 6.3) nastajajokot naklju~ni stranski proizvodi med sintezo PCB-jev, ki je katalizirana z ‘elezom. Nastajajo tudi prinepopolnem zgorevanju, na primer v transforma-torjih, ki vsebujejo PCB-je; v izdelkih, kjer se upo-rabljajo kot mediji za prenos toplote; in v drugihoblikah odpadnih PCB-jev, ki so izpostavljenivro~ini ali ognju.Poliklorirani dibenzo-p-dioksini (glej sliko 6.4) somo~no povezani z dibenzofurani. 2,3,7,8-tetra klo-ro spojino, sorodno PCB-jem, so prvi~ odkrili kotstranski produkt pri herbicidih - 2,4,5-trikloro-fe-noksi kislinah. TCDD (tetraklorodibenzoparadiok-sin) nastaja tudi pri zgorevanju ob prisotnosti klo-ra. TCDD je najbolj strupena znana snov, kar jeposledica njene interakcije s citoplazemskim pro-teinom v ‘ivi celici, imenovanim Ah-receptor.Rezultat je motena encimska proizvodnja. Ta u~inek,prek Ah-receptorja, pogosto imenujejo »efekt dio-ksinskega tipa«. TCDD je strup, ki prizadene jetra,‘ivce in kostni mozeg ter je za ~loveka rakotvoren.Razli~ni klorirani dioksini so dobili vrednost TEF(ekvivalentni faktor toksi~nosti), pri ~emer je bilasposobnosti TCDD-jev, da spro‘i aktivnost aril-oglji-kovodikove hidroksilaze prek Ah- receptorja, do-deljena vrednost 1. Vrednost TEF je bilo mogo~epripisati razli~nim kloriranim dibenzofuranom, kerje bilo dokazano, da u~inkujejo podobno kot di-oksin. U~inek je v splo{nem nekoliko {ibkej{i v pri-merjavi z dioksinom z enakim vzorcem zamenjave.Sposobnost dioksinu podobnega u~inkovanja jepovezana tako s planarnostjo molekule kakor sspecifi~nim vzorcem klorove zamenjave. Nekate-re sorodne spojine PCB-jev so dovolj planarne,da je njihov efekt dioksinskega tipa majhen – tozlasti velja za koplanarne spojine. Isto velja zamolekule PCB-jev z enim samim orto klorovimatomom pri {e ni‘ji vrednost TEF. Skupni efektdioksinskega tipa pa se izra‘a kot produktvrednosti TEF in celotne prisotne koli~ine. Zaraditega je lahko celotni efekt dioksinskega tipa so-rodnih spojin PCB-jev, z enim orto kloromprecej{en, saj so prisotne v ‘ivih organizmih vrelativno visokih koncentracijah.Ve~ina sorodnih spojin PCB-jev v biolo{kih vzorcihin tehni~nih izdelkih ima dva ali ve~ ortosubstituentov. Te molekule so preve~ zvite, da bise lahko vezale na Ah-receptor. Njihova vrednostTEF je enaka ni~. U~inkujejo podobno fenobarbi-talu in tako na delovanje razli~nih encimov vpli-vajo druga~e kot dioksini.

Slika 6.2Slika 6.2Slika 6.2Slika 6.2Slika 6.2Skeletna zgradba bifenilaSkeletna zgradba bifenilaSkeletna zgradba bifenilaSkeletna zgradba bifenilaSkeletna zgradba bifenilaVir:Vir:Vir:Vir:Vir: Søren Jensen

Polo‘aja 2 in 6 v bifenilu se imenujeta orto, 3 in 5meta, 4 pa ozna~uje para polo‘aj.

Slika 6.3Slika 6.3Slika 6.3Slika 6.3Slika 6.3Skeletna zgradba dibenzofuranaSkeletna zgradba dibenzofuranaSkeletna zgradba dibenzofuranaSkeletna zgradba dibenzofuranaSkeletna zgradba dibenzofuranaVir:Vir:Vir:Vir:Vir: Søren Jensen

Slika 6.4Slika 6.4Slika 6.4Slika 6.4Slika 6.4Skeletna zgradba dibenzo-p-dioksinaSkeletna zgradba dibenzo-p-dioksinaSkeletna zgradba dibenzo-p-dioksinaSkeletna zgradba dibenzo-p-dioksinaSkeletna zgradba dibenzo-p-dioksinaVir:Vir:Vir:Vir:Vir: Søren Jensen

vrednosti v ma{~obnem tkivu zna{ajo med 1,6in 2,5 mg/kg ma{~obe (Greve in Wegman,1983).

Iz osemdesetih let izvirajo prve objavljene {tu-dije o mo‘nih u~inkih na razvoj otroka. Zna~ilneso nepravilnosti v delovanju ‘lez z notranjimizlo~anjem. Penisi de~kov, prizadetih v nesre~iYucheng, so bili premalo razviti in njihova spo-sobnost prostorskega dojemanja je bilazmanj{ana, kar je enaka nepravilnost, kot sojo odkrili pri de~kih mater, ki so v nose~nosti


Primer 6.3: Nadaljnje raziskave o fetotoksi~nostiPrimer 6.3: Nadaljnje raziskave o fetotoksi~nostiPrimer 6.3: Nadaljnje raziskave o fetotoksi~nostiPrimer 6.3: Nadaljnje raziskave o fetotoksi~nostiPrimer 6.3: Nadaljnje raziskave o fetotoksi~nostiV dveh nizozemskih mestih – Rotterdamu in Grö-ningenu – so opravili {tudijo, ki so jo za~eli v letih1990 in 1991. Raziskovali so u~inke izpostavljeno-sti PCB-jem in dioksinom, prisotnim v okolju, narast in razvoj otrok (Huisman, 1996; Koopman-Es-seboom, 1995; Patandin, 1999; Lanting, 1999).Prou~evali so po 400 zdravih mater in otrok, pri~emer je polovica mater dojila, polovica otrok paje bila hranjena po stekleni~ki. Izpostavljenost PCB-jem pred rojstvom je bila dolo~ena iz podatkov ovsoti PCB-jev (sorodne spojine 118, 138, 153 in180) v materini krvi in popkovini ter ekvivalentnistopnji toksi~nosti (TEQ) celotnega dioksina v ma-terinem mleku (17 dioksinov in vsega skupaj 8 dio-ksinu podobnih sorodnih spojin PCB-jev – 3 pla-narne, 3 mono-orto in 2 di-orto PCB). Izposta-vljenost dioksinu pred rojstvom je bila izra~unanakot produkt ravni TEQ celotnega dioksina v mate-rinem mleku in {tevila tednov dojenja.Od merjenih sorodnih spojin PCB-jev, 118, 138,153 in 180 je prvi podoben dioksinu, drugi trije paso sorodni fenobarbitalu. V splo{nem je 63 od-stotkov vseh PCB-jev v ~love{kem mleku orto-sub-stituiranih neplanarnih spojin (PCB-22, -52, -138, -153 in -180) – torej podobnih fenobarbitalu. Izpo-stavljenost telesa sorodnim spojinam PCB-jev, 118,138, 153 in 180 so merili v plazmi pri 42 mesecevstarih otrocih (Patandin, 1999).[tudija je odkrila hiperaktivnost in po~asnej{epovpre~ne odzivne ~ase v povezavi s koncentra-cijami PCB-jev pri otrocih, starih 42 mesecev.Preob~utljivost in pove~ana aktivnost sta dobroznana stranska u~inka u‘ivanja fenobarbitala votro{tvu. Pri otrocih, starih 42 mesecev, se je po-zornost med igranjem manj{ala sorazmerno s kon-centracijami PCB-jev v popkovini in izpostavljeno-stjo mater PCB-jem. Ta dolgotrajni u~inek na ve-denje, ki je posledica {kode, nastale v obdobjupred rojstvom, je podoben tistemu, ki ga je odkril‘e Jacobson (Jacobson idr., 1990; Patandin, 1999).Ugotovili so, da je izpostavljenost PCB-jem predrojstvom povezana tudi z nevrolo{kimi te‘avami

18 mesecev starih otrok (Huisman idr., 1995), tete‘ave pa pri 42 mesecih starosti niso bile ve~ opaz-ne (Lanting, 1998b). Niso pa odkrili, da bi izposta-vljenost dioksinu podobnim PCB-jem in dioksinompred rojstvom in med dojenjem vplivala na aktiv-nost 42 mesecev starih otrok (Patandin, 1999).Kot sta torej pokazala Jacobson in nizozemska {tu-dija, so negativni u~inki na kognitivni in vedenjskirazvoj povezani s predporodno ali teko~o akumu-lirano izpostavljenostjo fenobarbitalu podobnim,ne pa dioksinu podobnim PCB-jem.[tudija Seegala in Schantza (Seegal in Schantz,1994) je prav tako opozorila na razli~ne u~inke fe-nobarbitalu podobnih in dioksinu podobnih soro-dnih spojin PCB-jev. Pri opicah, ki so bile izposta-vljene di-orto PCB-jem, je bila motena prostorskazaznava, opazili pa so tudi te‘ave z ravnote‘jem.Vendar so se TCDD-jem (tetraklorodibenzopara-dioksinu) izpostavljene opice odrezale bolje kakorkontrolna skupina. Di-orto substituirane sorodnespojine PCB-jev, ki so jih preizkusili na odraslihopicah, so nevrotoksini dopamina. Te spojinezmanj{ujejo koli~ino dopamina tako, da zavirajotirozin hidroksilazo – encim, ki nadzira hitrost sin-tetiziranja dopamina. Verjetno je, da gre zadolgoro~ni ali celo trajni u~inek (Seegal in Schan-tz, 1994). Zlasti zaskrbljujo~a je mo‘nost, da je tamehanizem povezan s pove~anim {tevilom prime-rov parkinsonove bolezni.Dessens je odkril zmanj{ano prostorsko zaznavopri odraslih, ki so bili pred rojstvom izpostavljeniantikonvulzantom (ve~inoma fenobarbital) (Des-sens idr., 1998). Nova oblika bolezni, »poznahemoragi~na bolezen novorojen~kov«, ki se je prvi~pojavila v poznih sedemdesetih letih na Japon-skem in v zahodni Evropi in ki so jo sprva pripisalipomanjkanju vitamina K, bi bila prav tako lahkopovezana z u~inki fenobarbitalu podobnih PCB-jev (Koppe idr., 1989; Bouwman, 1994). Dokazaliso, da izpostavljenost ‘e prisotnim koncentracijamdioksinu podobnih PCB-jev vpliva tudi na metabo-lizem {~itni~nega hormona (Pluim idr., 1992; Koop-man-Esseboom idr., 1994).

u‘ivale fenobarbital (Dessens idr., 1998). Otro-ci so bolj dovzetni za strupene u~inke PCB-jev kot odrasli, ker so zanje zna~ilna razvoj-na obdobja, tako imenovana »~asovna okna«,ko se razvijajo presnovni sistemi (glej tudi{tudijo primera o DES). Med razvojem plodav maternici in po rojstvu potekajo {tevilni pro-cesi, s katerimi se homeostatski sistemi sta-bilizirajo v mejah, znotraj katerih se nato gi-bljejo vse ‘ivljenje. Tipi~ni primeri so stalnatelesna temperatura 37 stopinj Celzija; nasta-vitev vrednosti koncentracije hormonov, kikro‘ijo po telesu; delovanje imunskega siste-ma. Ta »fetotoksi~nost« je bila nova paradig-ma v toksikologiji, v kateri sta pomembna takokoli~ina kot ~as, v katerem strupena spojinau~inkuje. Tipi~en primer je oku‘ba z virusomrde~k v prvih treh mesecih nose~nosti, ko seoblikujejo razli~ni organi. Glede na dan razvoja

posameznih organov lahko prizadene srce,noge, o~i ali pa mo‘gane.

Predporodna izpostavljenost PCB-jem in fu-ranom (polikloriranim dibenzofuranom aliPCDF-jem, glej primer 6.2) so povezovali znegativnimi vedenjskimi pojavi, odkritimi mednajmlaj{o populacijo mesta Yusho. Otroci sobili apati~ni in niso kazali zanimanja za okoli-co (Harada, 1976). Opice, ki so bile pred roj-stvom izpostavljene PCB-jem, so v prvih le-tih ‘ivljenja kazale znake hiperaktivnosti, pri{tirih letih pa so postale neaktivne (Bowmanin Heironimus, 1981). [tiriletni otroci mater, kiso se veliko prehranjevale z ribami iz jezeraMichigan, so bili prav tako manj aktivni, karje bilo povezano z vsebnostjo PCB-jev v njiho-vih telesih (Jacobson idr., 1990). Odkrili sotudi, da so imeli otroci, ki so bili pred rojstvom


bolj izpostavljeni onesna‘evalom, pri enajstihletih starosti ni‘ji inteligen~ni koli~nik, te‘avez razumevanjem govora in zmanj{ano spo-sobnost koncentracije. Pri njih je obstajala ve~kot dvakratna verjetnost, da bodo za dve letizaostajali za vrstniki v bralnih sposobnostihin razumevanju besed (Jacobson in Jacob-son, 1996). Nadaljnje {tudije so dokazale ne-gativne u~inke izpostavljenosti PCB-jem predrojstvom v okolju v ZDA, Kanadi in zahodniEvropi (glej primer 6.3).

6.56.56.56.56.5 Ukrepi vlad v osemdesetih inUkrepi vlad v osemdesetih inUkrepi vlad v osemdesetih inUkrepi vlad v osemdesetih inUkrepi vlad v osemdesetih indevetdesetih letihdevetdesetih letihdevetdesetih letihdevetdesetih letihdevetdesetih letih

Ministrske konference o Severnem morju sobile skupaj s konvencijama iz Osla in Parizapomemben mednarodni impulz, ki je spodbu-dil ukrepe v zvezi z nevarnimi snovmi. Na prvikonferenci leta 1984 so ugotovili, da je trebapove~ati hitrost zmanj{evanja rabe in izpu-stov PCB-jev. Na drugi konferenci leta 1987so sklenili, da se morajo vrednosti »spojin, kiso strupene, te‘ko razgradljive in se kopi~ijov ‘ivih organizmih«, zni‘ati za 50 odstotkovdo leta 1995 (DoE, 1987).

Leta 1987 je organizacija OECD (Organiza-cija za gospodarsko sodelovanje in razvoj)sprejela {e eno odlo~itev v zvezi s PCB-ji napodlagi ugotovitve, da »obstoje~i nadzor nadpolikloriranimi bifenili ni pripeljal do o~itnegain doslednega upadanja vrednosti teh spojinv okolju. Zaskrbljenost zaradi onesna‘evanjaokolja in u~inkov na zdravje in okolje se nizmanj{ala. Na nekaterih podro~jih uporabe,zlasti ko lahko pri se‘iganju PCB-jev nastajajozelo strupeni razgradni produkti, kot so klori-rani dioksini ali klorirani dibenzofurani, se jecelo pove~ala.« (OECD, 1987) V odlo~itvi jepriporo~ilo dr‘avam ~lanicam, naj s 1. januar-jem 1989 ustavijo izdelavo, uvoz, izvoz in pro-dajo PCB-jev. Vanjo je vklju~en tudi poziv khitrej{emu umikanju PCB-jev iz uporabe.

V osemdesetih letih so vlade nekaterih dr‘avizdale zdravstveno priporo~ilo, v katerem sopredlagale zmanj{anje koli~ine zau‘itih rib in~asovne omejitve obdobja dojenja. Nasvet jebil sporen in je spro‘il burne polemike, saj jebil v nasprotju z znanimi pozitivnimi u~inki

dojenja in u‘ivanja rib na zdravje (Fuerst idr.,1992).

Leta 1990 so na tretji konferenci o Severnemmorju sprejeli poseben na~rt o postopnemopu{~anju uporabe PCB-jev in njihovem var-nem odstranjevanju do leta 1999 (DoE, 1990).Leta 1995 so na Barcelonski konvenciji zaza{~ito Sredozemskega morja pred one-sna‘evanjem sprejeli sklep, da se morajo »doleta 2005 zmanj{ati izpusti in emisije strupe-nih, te‘ko razgradljivih in bioakumulativnihspojin - zlasti organohalogenov, ki bi lahkopri{le v morske ekosisteme — do vrednosti,ki ne {kodujejo ne ~loveku ne naravi, pri ~emerje treba te‘iti k njihovi postopni odpravi«. Iste-ga leta je [vedska prepovedala uporabo sta-re opreme, ki je vsebovala PCB-je.

Maja 1995 so na sre~anju Sveta okoljskegaprograma Zdru‘enih narodov (UNEP) sprejeliOdlo~bo 18/32 v zvezi z obstojnimi organski-mi onesna‘evali (POPs). Ta odlo~ba je imelaza posledico vrsto {tudij in sre~anj, vrhunec jebil dose‘en novembra 1995 z Washingtonskodeklaracijo, sklepom o globalnih ukrepih zaopu{~anje obstojnih organskih onesna`eval,vklju~no s PCB-ji. Deklaracijo so podpisale vladestotih dr‘av.

Leta 1996 je Evropska skupnost z DirektivoES 96/59 pozvala k opustitvi PCB-jev in PCT-jev (polikloriranih trifenilov) do leta 2010. Kljubtemu se {e vedno uporabljajo transformatorjiz olji, ki vsebujejo PCB-je. Ker se ti starajo inrjavijo, nara{~a nevarnost iztekanja v okolje.

Pribli‘no sto let za tem, ko so bili potrjeni prviresni negativni u~inki PCB-jev, je kon~no do-se‘en sporazum o resnosti gro‘nje glede ne-varnosti PCB-spojin. Toda {e mnogo desetle-tij nas bo spremljala njihova strupena zapu{-~ina.

6.66.66.66.66.6 Na~ini {irjenja PCB-jev vNa~ini {irjenja PCB-jev vNa~ini {irjenja PCB-jev vNa~ini {irjenja PCB-jev vNa~ini {irjenja PCB-jev vokoljeokoljeokoljeokoljeokolje

Pri razgradnji ali se‘iganju izdelkov, ki vsebujejoPCB-je, precej teh kemikalij pre‘ivi zaradi svojestabilnosti. Pri nepopolnem zgorevanju insicer{nji razgradnji PCB-jev nastajajo in se


spro{~ajo izredno strupeni poliklorirani diben-zofurani (glej primer 6.2). Med komercialno upo-rabo transformatorjev in kondenzatorjev ter za-radi nepravilnega odlaganja opreme ali izdelkovso se dogajali tudi naklju~ni izpusti PCB-jev insorodnih onesna‘eval v okolje iz domnevnonepredu{no zaprtih vsebovalnikov s PCB-ji.

V poznih devetdesetih letih so celo organiza-cije, sicer kriti~ne do prevelikega nadzora nadindustrijo, priznale, da se je »v preteklosti naodlaganje odpadkov, ki vsebujejo PCB-je, vreke, potoke in odprta odlagali{~a gledalo kotna sprejemljivo, zakonito in nenevarno po~etje.PCB-je so v~asih spu{~ali v okolje tudi na-menoma – na primer zaradi manj{ega pra{enjanekaterih cest ali kot dodatke v pripravkihdolo~enih pesticidov za uporabo v poljedelstvu.Gledano nazaj, je bilo tako ravnanje neustrez-no in potencialno {kodljivo.« (ASCH, 1997)

Ko so PCB-ji spro{~eni, lahko ali hlapijo ali serazpr{ijo v obliki aerosola in se tako {irijo vokolje. Mo~ni zra~ni tokovi v smeri jug-sever,zlasti prek zahodne Evrazije, so omogo~ili se-lektivno kopi~enje PCB-jev in dolo~enih pesti-cidov na Arktiki, ki so jo neko~ imeli za prvin-sko okolje (AMAP, 1997). PCB-je so skupaj spesticidi DDT, HCH in HCB odkrili v nizkihkoncentracijah (0,01–40 nanogramov (tiso~inkamilijoninke grama) na gram suhe snovi) v vsehvzorcih sladkovodnih povr{inskih sedimentovz Aljaske, iz severne Kanade, z Grenlandije,Norve{ke, Finske in iz Rusije (1995 in 1996).Sladkovodni in morski ekosistemi pravilomavsebujejo ve~je koncentracije PCB-jev kakorkopenski. Bioakumulacija PCB-jev je pomem-bna zlasti v prehranjevalnih verigah, kjer prev-ladujejo organizmi z visoko vsebnostjo ma{~ob.Poleg tega vrste, ki prezimujejo v ni‘jihgeografskih {irinah, poleti onesna‘ujejo Arktikoz obstojnimi organskimi onesna`evali in kovi-nami (Holden, 1970; AMAP, 1998).

Ljudje dobimo ve~ kot 90 odstotkov PCB-jevv telo s hrano, pa tudi z dihanjem in skoziko‘o (Theelen in Lie, 1997). Glavni vir PCB-jev so ‘ivalske ma{~obe. Ko so enkrat absor-birani, se enakomerno porazdelijo v ma{~ob-nih tkivih po vsem telesu, kar je posledicanjihove velike afinitete zlasti do trigliceridov

in holesterolnih estrov in manj{e afinitete dofosfolipidov in holesterola (Lanting idr., 1998a).V jetrih motijo delovanje encimskih sistemov,pomembnih za razstrupljanje (Matthews inAnderson, 1975).

6.76.76.76.76.7 Zadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-jiZadnja nesre~a s PCB-ji

Kljub razli~nim mednarodnim in dr‘avnim ure-dbam in zakonodaji se ni mogo~e izognitinaklju~nim ali namernim izpustom. V Belgijiso januarja 1999 odkrili, da so pi{~ance hra-nili z me{anico ‘ivalskih ma{~ob, zme{anihz 8 do 50 litri PCB-jev in furanov. ̂ eprav nisoodkrili izvora PCB-jev, obstaja mo~an sum,da so pri{li z ilegalnih odlagali{~ starih tran-sformatorjev. Koncentracije v pi{~ancih injajcih so bile visoke, za 2,3,4,7,8-PCDF-je sozna{ale od 1.299 pikogramov (milijoninka mi-lijoninke grama) na gram ma{~obe v pi{~ancihdo 1.103 pg/g v jaj~nem rumenjaku. Celotnakoli~ina dioksina (ekvivalentna stopnja tok-si~nosti – TEQ) je zna{ala 958 oziroma 685pg/g ma{~obe (Hens, 1999). Po priporo~ilihSvetovne zdravstvene organizacije (WHO)zna{a dovoljeni dnevni vnos (TDI) za ~loveka1 do 4 pikograma dioksina na kg telesne te‘e(WHO, 1999). Do odkritja je pri{lo zgolj zato,ker so bile koncentracije tako visoke, da sopovzro~ile edeme (otekanje tkiva zaradipove~ane koli~ine medceli~ne teko~ine). Po-vsem mogo~e je, da so se podobna one-sna‘evanja hrane z ni‘jimi koncentracijamipojavljale ‘e prej in da se bodo tudi v prihod-nosti. Na to ka‘e dogodek iz leta 2000, ko sov drugem delu Belgije odkrili {e ve~ ‘ivalskehrane, oku‘ene s PCB-ji in dioksini.

Leta 1999 so belgijski toksikologi objavili rezul-tate analize nesre~e in po njihovem obstajazelo majhna verjetnost, da bi lahko osamljenprimer onesna‘enja v Belgiji vplival na zdra-vje splo{ne populacije. ̂ eprav niso imeli po-datkov o sicer{nji prisotnosti PCB-jev v bel-gijskem prebivalstvu, so predvidevali, da bibilo dva- do trikratno pove~anje primerljivo skoncentracijami v osemdesetih letih pri tistihljudeh, ki so redno u‘ivali onesna‘eno mor-sko hrano (Bernard idr., 1999). Tu o~itno nisobile upo{tevane nizozemske {tudije, ki so do-kazale u~inek stalno prisotnih PCB-jev in dio-


ksinov na nerojene otroke. Ker so vsebnostiPCB-jev v belgijskem prebivalstvu primerlji-ve s tistimi v nizozemski, je izjava belgijskihznanstvenikov presenetljiva in spominja na pri-zadevanje Sanforda Browna, predsednika go-spodarske dru‘be Halowax iz leta 1937, da»se ne sme vna{ati nemira med delavce«. Resse lahko vpra{amo, koliko smo se od takratsploh nau~ili.


V tridesetih letih so ‘e obstajali dokazi, neka-teri resda {ibki, da bi bili PCB-ji lahko za ~lo-veka strupeni. To informacijo je industrija vglavnem zadr‘ala zase in, kot ka‘e, ni kro‘ilamed vodilnimi strukturami ali zainteresiranimiskupinami. ê bi ‘e takrat upo{tevali previd-nostno na~elo, se nam danes ne bi bilo trebaukvarjati s strupeno zapu{~ino PCB-jev.

Trideset let pozneje, konec {estdesetih let,pa so ‘e obstajali zanesljivi dokazi, v glav-nem na podlagi nesre~e Yusho, da lahko PCB-ji ali njihovi razgradni produkti, kot so diben-zofurani, v dolo~enih okoli{~inah resno {ko-dujejo ~lovekovemu zdravju. Rezultati ra-ziskav Sørena Jensena so prav tako ponujalitrdne dokaze, da so se PCB-ji nakopi~ili v ‘ivihorganizmih in so prisotni v prehranjevalni ve-rigi Balti{kega morja. Nekoliko {ibkej{o, a {evedno precej zanesljivo potrditev negativnihu~inkov na reprodukcijo morskih sesalcev jemogo~e razbrati iz {tudij tjulnjev Balti{kegamorja. ê bi ljudje, ki odlo~ajo, takrat ustrez-no ukrepali, bi bil danes problem, s katerimse spopadamo, veliko bolj obvladljiv in ga nebi tako drago pla~evali. Izognili bi se deset-letjem uporabe PCB-jev.

Verjetno je, da so dokazi iz {estdesetih let sku-paj z zaskrbljenostjo nad uspe{nostjo prihodnjeprodaje pripomogli k odlo~itvi dru‘be Monsantoo spremembi sestave nekaterih njihovih izdelkovs PCB-ji leta 1971. @al je to dejanje temeljilo natedanjem nepopolnem znanstvenem razume-vanju {kodljivih u~inkov teh snovi.

V sedemdesetih letih se je pove~alo {tevilo do-kazov tako o {irjenju PCB-jev v najbolj oddaljenepredele sveta kot o njihovi potencialni {kodlji-

vosti. PCB-ji so postali vsesplo{no raz{irjeni,~eprav jih ve~inoma niso namenoma izpu{~aliv okolje. [ele v zgodnjih sedemdesetih letih je{vedska vlada kot prva ukrepala, in {e to leglede novih, »zunanjih« oblik uporabe PCB-jev.V poznih sedemdesetih letih je nekaj vlad priz-nalo, da obstaja pove~ana ogro‘enost, insprejelo zakone o prenehanju novih, »zaprtih«na~inov uporabe PCB-jev. Nobena vlada pa sez nobenim ukrepom ni lotila vpra{anja obstoje~ihna~inov uporabe ali ~i{~enja onesna‘enih ob-mo~ij. Razloge za tako nepopolno ukrepanje grenajbr‘ iskati v velikih tehni~nih te‘avah in s tempovezanih stro{kih. Na koncu sedemdesetih letje le nekaj dr‘av pozivalo k opustitvi celotneproizvodnje. Takrat so ‘e obstajali nadomestkiza PCB-je v zaprtih sistemih.

V osemdesetih letih se je poglobilo razume-vanje {kodljivosti delovanja PCB-jev. To jemo~no pripomoglo k ve~ji gotovosti, saj solahko pojasnili nekatera razhajanja med {tu-dijami zaradi sorodnih spojin PCB-jev. Takratso objavili tudi prve dokaze o mo‘nem u~in-kovanju PCB-jev na nerojene otroke. Severno-morske dr‘ave so se strinjale, da nevarnostobstaja, in leta 1987 sprejele politi~no odlo~itevo zmanj{anju vnosov v morski ekosistem za50 odstotkov do leta 1995.

Leta 1987 je organizacija OECD ugotovila, dase je zaskrbljenost pove~ala in da obstoje~azakonodaja ni u~inkovita. Vse dr‘ave ~laniceso se strinjale, da bodo do leta 1989 ustavilevse oblike nove uporabe PCB-jev. Tokrat so vceloti priznali tveganje, ki ga prina{a uporabaPCB-jev, in predlagali uvedbo »nadzora« terodstranitev nekatere opreme s PCB-ji. V neka-terih dr‘avah pa se je proizvodnja PCB-jevkljub temu nadaljevala.

êprav je devet dr‘av s severnomorskegaobmo~ja ‘e leta 1990 sprejelo odlo~itev, dabodo opustile uporabo vseh PCB-jev, je {eleWashingtonska deklaracija UNEP sredi de-vetdesetih let spro‘ila globalni odziv na pro-blem, njegovo priznanje in strinjanje, da je trebaukrepati v zvezi s PCB-ji, ki se uporabljajo.

[e celo danes potekajo v znanstvenih krogihburne razprave o nekaterih vpra{anjih v zvezi


1899 Pri delavcih, zaposlenih v kloroorganski industriji, prepoznajo bolezen, imenovanokloroakne.

1929 Pri~ne se mno‘i~na proizvodnja PCB-jev za komercialno uporabo.

1936 Ve~ delavcev zboli za kloroaknami in imajo okvarjena jetra.

1937 Kloroakne in po{kodbe jeter opazijo pri poskusih s podganami. Rezultati ne zbudijopozornosti vodilnih struktur v podjetjih, a organi, ki se ukvarjajo z delovnimi predpisi, inproizvajalci vendarle spoznajo, da zaskrbljenost v zvezi s PCB-ji nara{~a.

1966 Jensen odkrije neznano spojino v {vedskih morskih orlih – {ele leta 1969 lahko doka‘e,da gre za PCB-je.

1968 Zastrupitev 1.800 ljudi, ki so u‘ivali s PCB-ji onesna‘eno ri‘evo olje na Japonskem,povzro~i nastanek nove japonske besede yusho – bolezen ri‘evega olja – in spro‘i prvoodmevno svarilo, da PCB-ji {kodujejo ljudem.

Sedem- Visoke koncentracije PCB-jev odkrijejo pri treh razli~nih vrstah neplodnih tjulnjev.deseta leta

1972 [vedska prepove »zunanjo« uporabo PCB-jev.

1976 Zakon o nadzoru nad strupenimi snovmi (ZDA) – PCB-ji se smejo uporabljati le v»popolnoma zaprtih sistemih«.

1979 [e ena zastrupitev zaradi onesna‘enega ri‘evega olja, tokrat na Tajvanu, 2.000 ljudi.Poznej{e raziskave odkrijejo, da je ~etrtina otrok, ki so se rodili zastrupljenim materam,umrla pred ~etrtim letom starosti.

Osem- Pojavijo se dokazi o oku‘enosti ~love{kega mleka s PCB-ji.deseta leta

Devet- PCB-je pove‘ejo z ni‘jim inteligen~nim koli~nikom in po{kodbami mo‘ganov pri otrocih,deseta leta pred rojstvom izpostavljenih PCB-jem, ki jih je vsebovala hrana njihovih mater.

Fetotoksi~nost postane nova paradigma v toksikologiji.

1996 EU izda direktivo o opustitvi PCB-jev do leta 2010.

1999 V Belgiji odkrijejo s PCB-ji onesna‘eno pi{~an~jo hrano.

s PCB-ji. V glavnem so povezane z razli~nimiu~inki komercialnih me{anic PCB v primerjavis PCB-ji, najdenimi v okolju, zlasti tistimi, kiso se nakopi~ili v ‘ivih organizmih. Mogo~e jepritrditi mnenju, da bi nadaljnje znanstvene {tu-dije v prej{njih obdobjih prej pripeljale do re{itve.Verjetno pa tudi dr‘i, da je mogo~e poziv k na-daljnji znanstveni obravnavi uporabiti kot razlogza odlaganje upravi~enih ukrepov.

Odpornost PCB-jev na razgradnjo pomeni, daje njihovo uni~evanje drago. Zaradi pogoste-ga odlaganja ukrepov je velik dele‘ v preteklo-sti proizvedenih PCB-jev mimo na{ega nad-zora u{el v okolje. Zaradi {iroke raz{irjenostiin sposobnosti bioakumulacije pa je veliko tehsnovi na krajih, kjer jih ni mogo~e zbirati inuni~iti. Poleg tega v {tevilnih dr‘avah, v kate-rih se {e vedno uporabljajo, niso primernoopremljeni za njihovo uni~evanje.

Leta 1999 je bila med pogajanji za globalno kon-vencijo o opustitvi vseh (obstojnih organskihonesna‘eval) pozornost usmerjena na PCB-je,ki so {e vedno v uporabi, zlasti na tiste, ki pred-stavljajo nevarnost v primeru nesre~e aliiztekanja. Prizadevanje za prepre~evanje izpu-

stov je vsekakor nujno, ve~jo pozornost kot do-slej pa bo treba nameniti na{emu odzivanju navisoke vsebnosti v okolju ‘e prisotnih PCB-jev.Vedenjske motnje in bolezni dihal, ki prizade-nejo otroke – dva danes najpomembnej{a pro-blema v pediatriji – so lahko pomembno pove-zane z zastrupitvijo s PCB-ji. Nujno je treba najtina~ine za zmanj{anje obremenitev s temi ke-mikalijami pri ljudeh. Seveda, trenutno ni mo`nihnobenih ustreznih ukrepov za ̀ ivalske vrste.

PCB-ji odpirajo tudi nove dileme, na primer,kdo lahko presodi, kak{no tveganje je {esprejemljivo, in ali so v tej razpravi enakovre-dno zastopani vsi udele‘enci. Tako PCB-ji kotdioksini so fetotoksi~ni. Ali je sprejemljivo, datvegamo neprostovoljno izpostavljenost {enerojenih otrok tem snovem, ~e lahko to vpli-va na prihodnje sposobnosti njih samih innjihovih potomcev?

V preteklosti so vlade skoraj vedno ukrepale{ele tedaj, ko so bili na razpolago trdni znan-stveni dokazi. Ker nismo delovali v skladu zprevidnostnim na~elom, imamo zdaj zapu{~i-no, o katere u~inkih in stro{kih lahko samougibamo.

Preglednica 6.1Preglednica 6.1Preglednica 6.1Preglednica 6.1Preglednica 6.1 PCB-ji: zgodnja svarila in ukrepiPCB-ji: zgodnja svarila in ukrepiPCB-ji: zgodnja svarila in ukrepiPCB-ji: zgodnja svarila in ukrepiPCB-ji: zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA



AMAP, 1997. Arctic pollution issues: A stateof the Arctic environment report, ArcticMonitoring and Assessment Programme,Oslo, na http//:www.amap.no/amap.htm

AMAP, 1998. ’Persistent organic pollutants’ vde March idr. (ur.), AMAP assessment report:Arctic pollution issues, AMAP Secretariat,Oslo.

ASCH, 1997. A position paper of the AmericanCouncil on Science and Health:

Public health concerns about environmentalpolychlorinated biphenyls (PCBs) (a‘uriranoporo~ilo 1991, L. T. Flynn in C. F. Kleiman),Academic Press, http://www.acsh.org/publications/reports/pcupdate2.html

Aulerich, R. J. idr., 1986. šAssessment ofprimary versus secondary toxicity of Aroclor1254 in mink’, Arch. Environ. Contam. Toxicol.Vol. 15, str. 393–399.

Bernard, A., Hermans, C., Broeckaert, F., DePoorter, G., De Cock, A. in Houins, G., 1999.šFood contamination by PCBs and dioxins’,Nature Vol. 401, str. 231–232.

Bernes, C., 2001. Will time heal every wound,Swedish Environmental Protection Agency

Boersma, E. R. idr., 1994. ’Cord blood levelsof potentially neurotoxic pollutants (polychlo-rinated biphenyls, lead and cadmium) in theareas of Prague (Czech Republic) andKatowice (Poland). Comparison with referencevalues in the Netherlands’, Central EuropeanJournal of Public Health Vol. 2, str. 73–76.

Bouwman, C. A., 1994. Modulation of vitaminK dependent blood coagulation by chlorinatedbiphenyls and dioxins in rats, Thesis (ISBN:90-393-0581-1), University of Utrecht, Utrecht.

Bowman, R. E. in Heironimus, M. P., 1981.’Hypoactivity in adolescent monkeys perina-tally exposed to PCBs and hyperactive asjuveniles’, Neurobehav. Toxicol. Teratol. Vol. 3,str. 15–18.

CBS, 1980. PCBs in Nederland, CentraalBureau voor de Statistiek, Staatsuitgeverij, šs-Gravenhage.

DoE, 1987. Summary of the ministerialdeclaration from the International Conferenceof the Protection of the Nor th Sea,Department of the Environment, London.

DoE, 1990. Summary of the ministerialdeclaration from the International Conferenceof the Protection of the Nor th Sea,Department of the Environment, London.

Dessens, A., Cohen-Kettenis, P., Mellenbergh,G., van de Poll, N., Koppe, J. in Boer, K., 1998.’Prenatal exposure to anticonvulsant drugsand spatial ability in adulthood’, ActaNeurobiol. Exp. Vol. 58, str. 221–225.

Drinker, C. K. idr., 1937. ’The problem ofpossib-le systemic effects from certainchlorinated hydrocarbons’, Journal ofIndustrial Hygiene and Toxicology Vol. 19(september), str. 283–311.

Francis, E., 1998. Conspiracy of silence – howthree corporate giants covered their toxic trail,na http://www.planetwaves.net/silence2.html(vklju~no z odgovori prizadetih dru‘b na http://www.planetwaves.net/response.html)

Fuerst, P., Fuerst, C. in Wilmers, K., 1992.Bericht über die untersuchung von Frauenmilchauf Polychlorierte Dibenzodioxine, Dibenzo-furane, Biphenyle sowie organochlorpestizide1984–1991, Chemisches Landesunter-suchungsamt NRW, Münster.

Greve, P. A. in Wegman, R. C. C., 1983. ’PCBresidues in animal fats, human tissues,duplicate 24-hours diets, eel and sediments’,Posvetovalni seminar o PCB, Scheveningen,Haag, Nizozemska, 28.–30. september 1983,str. 54–65.

Guo, L. Y., 1999. šHuman health effects fromPCBs and dioxin-like chemicals in the rice-oilpoisonings as compared with other exposureepisodes’, Organohalogen Compounds Vol. 42,str. 241–243.


Harada, M., 1976. ’Intra-uterine poisoning:Clinical and epidemiological studies andsignificance of the problem’, Bull. Inst. Const.Med. Kumamoto University Vol. 25 (dodatek),str. 1–69.

Hens, L., 1999. ’Dioxines en PCBs inBelgische eieren en kippen’, Milieu 1999/4,str. 220–225.

Holden, A. V., 1970. ’Monitoring organochlo-rine contamination of the marine environmentby the analysis of residues in seals’ in Ruivo,M. (ed.), Marine pollution and sea life, str. 266–272, Fishing News Books Ltd, England.

Hornshaw, T. C. idr., 1983. ’Feeding GreatLakes fish to mink: Effects on mink andaccumulation and elimination of PCBs bymink’, J. Toxicol. Environ. Health Vol. 11, str.933–946.

Huisman, M., 1996. Effects of early infantnutrition and perinatal exposure to PCBs anddioxins on neurological development: A studyof breast-fed and formula-fed infants,Disertacija (ISBN 90-3670688-2), Universityof Groningen, Groningen.

Huisman, M., Koopman-Esseboom, C.,Lanting, C. I., van der Paauw, C. G., Tuinstra,L. G. M. Th., Fidler, V., Weisglas-Kuperus, N.,Sauer, P. J. J., Boersma, E. R. in Touwen, B.C. L., 1995. ’Neurological condition in 18-month-old children perinatally exposed topolychlorinated biphenyls and dioxins’, EarlyHum. Dev. Vol. 43, str. 165–176.

Jacobson, J. L. in Jacobson, S., 1996.’Intellectual impairment in children exposedto polychlo-rinated biphenyls in utero’, N. Engl.J. Med. Vol. 335, {t. 11, str. 783–789.

Jacobson, J. L., Jacobson, S. W. in Humphrey,H. E., 1990. ’Effects of exposure to PCBs andrelated compounds on growth and activity inchildren’, Neurotoxicol. Teratol. Vol. 12, str. 319–326.

Jensen, S., Johnels, A. G., Olsson, M. inOtterlind, G., 1969. ’DDT and PCB in marineanimals from Swedish waters’, Nature Vol.224, str. 247.

Kimburgh, R. D. idr., 1987. ’Human healtheffects of polychlorinated biphenyls (PCBs)and polybrominated biphenyls (PBBs)’, Ann.Rev. Pharmacol. Toxicol. Vol. 27, str. 87–111.

Koopman-Esseboom, C., 1995. Effects ofperinatal exposure to PCBs and dioxins onearly human development, Dissertation,University of Rotterdam, Rotterdam.

Koopman-Esseboom, C., Morse, D. C.,Weisglas-Kuperus, N., Lutkeschipholt, I. J.,van der Paauw, C. G. in Tuinstra, L. G., 1994.’Effects of dioxins and polychlorinatedbiphenyls on thyroid hormone status ofpregnant women and their infants’, Pediatr.Research Vol. 36, {t. 4, str. 468–473.

Koppe, J. G., Pluim, H. J. in Olie, K., 1989.’Breastmilk, PCBs, dioxins and vitamin Kdeficiency’, J. Royal Soc. of Med. Vol. 82, str.416–20.

Lanting, C. I., 1999. Effects of perinatal PCBand dioxin exposure and early feeding on childdevelopment, Dissertation (ISBN 90-3671002-2), University of Groningen, Groningen.

Lanting, C. I., Huisman, M., Muskiet F. A. J.,van der Paauw, C. G., Essed, C. E. andBoersma, E. R, 1998a. ’Polychlorinatedbiphenyls in adipose tissue, liver and brainfrom nine stillborns of varying gestationalages’, Pediatr. Res. Vol. 44, str. 1–4.

Lanting, C. I., Patandin, S., Fidler, V., Weisglas-Kuperus, N., Sauer, P. J. J., Boersma, E. R.in Touwen, B. C. L., 1998b. ’Neurological con-dition in 42-month-old children in relation topre- and postnatal exposure to polychlorinatedbiphenyls and dioxins’, Early Hum. Dev. Vol.50, str. 283–292.

Masuda, Y., 1994. ’The Yusho rice oilpoisoning incident’ in Schecter, A. (ur.) Dioxinsand health, str. 633–659, Plenum Press, NewYork in London.

Matthews, H. B. in Anderson, M. W., 1975.’Effect of chlorination on the distribution andexcretion of polychlorinated biphenyls’, DrugMetab. Dispos. Vol. 3, No 5, str. 371–380.


OECD, 1973. Decision-recommendation of theCouncil on Protection of the Environment bycontrol of polychlorinated biphenyls, C(73) 1(Final).

OECD, 1987. Decision-recommendation of theCouncil concerning further measures for theprotection of the environment by control ofpolychlorinated biphenyls, C(87) 2 (Final).

Oliver, B. G. in Niimi, A. J., 1988. ’Tropho-dynamic analysis of polychlorinated biphenylcongeners and other chlorinated hydrocarbonsin the Lake Ontario ecosystem’, Environ. Sci.Technol. Vol. 22, str. 388–397.

Patandin, S., 1999. Effects of environmentalexposure to polychlorinated biphenyls anddioxins on growth and development in youngchildren, PhD thesis (ISBN 90-9012306-7),Erasmus University, Rotterdam.

Pluim, H. J., Koppe, J. G., Olie, K., van derSlikke, J. W., Kok, J. H., Vulsma, T., van Tijn,D. in de Vijlder, 1992. ’Effects of dioxins onthyroid function in newborn babies’, Lancet Vol.339, 23. maj, str. 1303.

Schwartz, T. R. idr., 1987. ’Are polychlorinatedbiphenyl residues adequately described byAroclor mixture equivalents? Isomer-specificprincipal component analysis of such residuesin fish and turtles’, Environ. Sci. Technol. Vol.21, str. 72–76.

Seegal, R. F. in Schantz, S. L., 1994. ’Neuro-chemical and behavioural sequelae ofexposure to dioxins and PCBs’ in Schecter,A. (ur.), Dioxins and health, Plenum Press,New York in London.

Swedish Environmental Protection Agency,1998. Persistent organic pollutants: A Swedishview of an international problem, text by ClaesBernes, Monitor 16.

Theelen, R. M. C. in Lie, A. K. D., 1997. Dioxins:Chemical analysis, exposure and riskassessment, Thesis (ISBN 90-393-2012-8),University of Utrecht, Utrecht.

United States Cour t of Appeal, 1980.Environmental Defense Fund, Inc., petitioner,v. Environmental Protection Agency,respondent, Ad Hoc Committee on LiquidDielectrics of the Electronic IndustriesAssociation idr., Joy Manufacturing Company,Edison Electric Institute et al., and AluminumCompany of America, Intervenors, {t. 79-1580, 79-1811 in 79-1816, Prizivno sodi{~eZDA, District of Columbia Circuit, razprava 6.junija 1980, razsodba 30. oktober 1980, nahttp://www.manhattan.edu/wcb/schools/ENGINEERING/envl/wmatyst i /2/ f i les/edfcase.htm

WHO, 1999. Dioxins and their effects onhuman health, Fact Sheet No. 225, Svetovnazdravstvena organizacija, @eneva, na http://www.who.int/inf-fs/en/fact225.html


7.1.7.1.7.1.7.1.7.1. PregledPregledPregledPregledPregled

V drugi polovici preteklega stoletja je bilo vozra~je izpu{~enih pribli‘no 23 milijonov tonklorofluoroogljikovodikov (CFC), okoli 11 mi-lijonov ton metilkloroforma, 2,5 milijona tonogljikovega tetraklorida in 4 milijone ton delnohalogeniranih klorofluoroogljikovodikov (HCFC-

111117.7.7.7.7. Halogenirani ogljikovodiki,Halogenirani ogljikovodiki,Halogenirani ogljikovodiki,Halogenirani ogljikovodiki,Halogenirani ogljikovodiki,ozonska plast in prozonska plast in prozonska plast in prozonska plast in prozonska plast in previdnostno na~eloevidnostno na~eloevidnostno na~eloevidnostno na~eloevidnostno na~eloJoe FarmanJoe FarmanJoe FarmanJoe FarmanJoe Farman

22). Vsi ti halogenirani ogljikovodiki imajo do-volj dolgo ‘ivljenjsko dobo v ozra~ju1, da pri-dejo v stratosfero. Koli~ina klora v stratosferije danes {est- do sedemkrat ve~ja, kot je bilaleta 1950. Vsako leto se med septembrom indecembrom pojavi ozonska luknja nad Antark-tiko. Manj sistemati~ne, vendar kljub temuvelike izgube ozona so nad Arktiko in zmerne

Graf ponazarja pribli‘ne ~asovne zamike med proizvodnjo klorofluoroogljikovodikov (CFC), posledi~nimtanj{anjem stratosferske ozonske plasti in dodatnim prodorom ultravijoli~nega sevanja ter njegovim kon~nimvplivom na nara{~anje stopnje ko‘nega raka v okolju, upo{tevaje 30- do 40-letno povpre~no latentno dobo,ki velja za tak{ne vrste raka. Resni~nost je veliko bolj zapletena kot ta shematski prikaz. Obstajajo na primertudi druge kemikalije, ki povzro~ajo tanj{anje ozonske plasti (HCFC, HFC in metilbromid); ozonska luknja sespreminja v odvisnosti od zemljepisne {irine, obdobja leta in meteorolo{kih razmer; pove~anje ultravijoli~negasevanja se razlikuje glede na razli~ne valovne dol‘ine ter v odvisnosti od zemljepisne {irine in obla~nosti;pove~anje {tevila primerov ko‘nega raka pa se pri{teva k nara{~ajo~i stopnji pojavljanja ko‘nega raka vokolju z razli~nimi u~inki na razli~ne vrste ko‘nega raka, kot so maligni melanom in nemaligni ko‘ni raki.Vedenje ljudi prav tako dolo~a pojavljanje ko‘nega raka. Med vplivi na zdravje so tudi siva mrena inzmanj{anje imunske sposobnosti. Vendar slika ponazarja glavna razmerja in ~asovne zamike med proizvodnjoCFC-jev in ko‘nim rakom kot tudi »uspe{nost« pri opu{~anju proizvodnje CFC-jev in prepre~evanju vse {te-vilnej{ih primerov ko‘nega raka zaradi tanj{anja ozonske plasti, kot jih pri~akujemo sedaj. (Slaper idr., 1996).

1 @ivljenjske dobe so izra‘ene kot e-delitveni ~asi. Stopnja izginjanja sestavine je sorazmerna z njenokoncentracijo, tako da je v odsotnosti emisij preostala koncentracija po N-‘ivljenjskih dobah enakae-N krat za~etna koncentracija.

Slika 7.1Slika 7.1Slika 7.1Slika 7.1Slika 7.1

Vir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA

87Halogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~eloHalogenirani ogljikovodiki, ozonska plast in previdnostno na~elo

izgube ozona v zmernih {irinah obeh polobel.Dokazi, na podlagi katerih lahko brezupravi~enega dvoma zaklju~imo, da so zatanj{anje ozonske plasti odgovorni halogeni-rani ogljikovodiki, so podrobno prikazani v serijipetih poro~il, ki jih je pripravila Svetovnameteorolo{ka organizacija (WMO) za ude-le‘enke Dunajske konvencije in Montrealske-ga protokola Zdru‘enih narodov (WMO, 1985,1989, 1991, 1994 in 1999). Posledica teh po{-kodb bodo nevarni vplivi, med njimi tudi nara{-~anje ko‘nega raka (glej sliko 7.1).

Konec obdobja v industrijski zgodovini, kibi ga lahko poimenovali doba CFC-jev, jepred vrati. Poraba (poraba = proizvodnja +uvoz – izvoz) in ve~ina proizvodnje CFC-jev, halonov in metilkloroforma je v razvitihdr‘avah ‘e ustavljena. Med izjeme sodijozaloge za polnjenje naprav, nekaj tako ime-novanih nujnih podro~i j uporabe2 indovoljenje za pokrivanje potreb dr‘av vrazvoju, v katerih se je proces opu{~anjaza~el z zamrznitvijo leta 1999 in bo dose-gel vrhunec s prenehanjem dobav leta 2010.Zmanj{anje emisij je temelj, na podlagi ka-terega je bil Montrealski protokol (podpisanseptembra 1987, velja od 1. januarja 1989)s poznej{imi dopolnitvami in prilagoditvamipozdravljen kot velik uspeh.

Vendar prenehanje izpustov {e ne pomeni ko-nec zgodbe za ozra~je in ozonsko plast. Medsnovmi, ki uni~ujejo ozon, ima najkraj{o ‘iv-ljenjsko dobo v ozra~ju (okoli 5 let) metilklo-roform. Po preteku {tirikratne ‘ivljenjske dobeali po dvajsetih letih bo njegova preostala at-mosferska koncentracija zna{ala le okoli 2odstotka dana{nje. Po drugi strani pa imaCFC-12 ‘ivljenjsko dobo okoli 100 let in bonjegova koncentracija v atmosferi leta 2100zna{ala vsaj 37 odstotkov dana{nje. Slednjatrditev je pogojna, saj se celo v razvitihdr‘avah, v katerih je bila proizvodnja ustav-ljena, izpu{~anje nadaljuje iz zalog iz pre-tekle proizvodnje, nakopi~enih v opremi inpenah iz umetnih mas. Izpu{~ena koli~ina

leta 1995 je bila ocenjena na 791 tiso~ ton. Vrazvitih dr‘avah je proizvodnja dosegla vi{ekleta 1988, ustavljena pa je bila leta 1993.^eprav na Kitajskem, v Indiji in Koreji {e ve-dno poteka nekaj proizvodnje, ki bi jo moralezaustaviti leta 2002, prihaja ve~ina sedanjihizpustov iz zalog v razvitih dr‘avah. Ti izpustiso bili ocenjeni na 70 tiso~ ton leta 1995 inupadajo za pribli‘no {tiri odstotke na leto.@ivljenjska doba tega halona v atmosferizna{a okoli 65 let. Njegova koncentracija vatmosferi bo nara{~ala pribli‘no do leta 2020,razen ~e bo protokol dopolnjen z zahtevo pouni~enju nakopi~enih halonov.

Najpreprostej{i kazalec, ki ponazarja pretek-le in napovedane po{kodbe ozonske plasti,je skupna obremenitev troposfere s kloromin bromom, izra‘ena kot ekvivalentni klor. ̂ eprimerjamo molekulo broma z molekulo klora,je brom pri uni~evanju ozona pribli‘no 58-kratu~inkovitej{i od klora: ekvivalentni klor = klor+ 58 x brom. Ocene preteklih in na~rtovanihobremenitev so prikazane na sliki 7.2. ̂ epravse mnenja, kako dale~ v preteklost je mogo~eslediti po{kodbam ozonske plasti, razlikujejo,pa se je uveljavilo stali{~e, da je zna~ilnaraven 2,5 ppbv (en delcev na milijardo povolumnu) klorovega ekvivalenta, ki je bilaprvi~ dose‘ena ob koncu sedemdesetih letprej{njega stoletja. Skladno z najnovej{imidopolnitvami protokola (1997) je predvidenavrnitev na to raven med letoma 2050 in 2060.Zaradi primerjave lahko pripomnimo, da poprvotnem protokolu, londonskih (1990) in ko-penhagenskih dopolnitvah (1992), ni bilozagotovila, da bo vrednost klorovega ekvi-valenta kdaj spet padla na 2,5 ppbv (delcevna milijardo po volumnu). Dunajske dopolni-tve iz leta 1995 so kon~no doseglena~rtovano zni‘anje, dopolnitve v Montrealuleta 1997 pa so ga za nekaj let pribli‘ale.Razlog za izostanek odlo~nej{ega ukrepanjav zgodnjih pogajanjih je morda v tem, da soudele‘enke protokola dajale prednost dose-ganju soglasja pred u~inkovitostjo; ~e pogle-damo nazaj, se zdi, da so pogajalci dosledno

2 Mednje sodita medicinska uporaba CFC-jev v inhalatorjih z dolo~enim odmerkom (ki jih sedajmno‘i~no nadome{~ajo HFC-ji ali PFC-ji – popolnoma fluorirani ogljikovodiki) in uporaba halonov vprotipo‘arnih sistemih v voja{ki opremi.


zavzemali taka stali{~a, da bo la‘e dose~isoglasje na naslednjem sestanku.3

Bi se morali epizodi klorofluoroogljikovodikov(CFC) izogniti? Bi se ji lahko izognili? Trije ori-si iz industrijske in okoljske zgodovine bodomorda pomagali prikazati ti vpra{anji v pravilu~i.

7.2.7.2.7.2.7.2.7.2. Zgodnje obdobjeZgodnje obdobjeZgodnje obdobjeZgodnje obdobjeZgodnje obdobje

Prva epizoda se dogaja konec 19. stoletja.Preu~evali so klorirane derivate preprostej{ihogljikovodikov in po naklju~ju odkrili {tevilnespojine, ki nimajo pomembnih virov zunaj la-

boratorija. Pri tovrstnih spojinah gre ve~inomaza snovi, ki uni~ujejo ozon. Ogljikov tetraklo-rid so proizvajali industrijsko. Uporabljali soga kot ~istilo, za kemi~no ~i{~enje in v gasi-lnih aparatih. Metilkloroform je bil znan, ven-dar ni imel podro~ja uporabe, kar je prese-netljivo s stali{~a razvoja po letu 1950. Bel-gijski kemik Swarts je postavil temelje ra-ziskav fluoriranih ogljikovodikov, ko je izde-lal CFC-11 in CFC-12 s katalizirano reakcijofluorovodikove kisline z ogljikovim tetraklo-ridom. Na prelomu stoletja je bil ozon pomem-bna industrijska kemikalija. V dobi, ki jo da-nes u~beniki pove~ini prezrejo, so gamno‘i~no uporabljali za razli~ne namene, od

Reaktivni brom je prikazan v ppt na desni in v ppb ekvivalentnega klora na levi. Skupna obremenitev jeizra‘ena v ekvivalentnem kloru. ^rta pri 2,5 ppb ekvivalentnega klora prikazuje obremenitev ob koncusedemdesetih let 20. stoletja.

1940 1960 1980 2000 2020 2040 2060 2080 2100

obre

men

itve

s kl

orom

(p

pb)

5

4

3

2

1

0

Leto

10

20

obre

men

itve

z br

omom

(pp

t)

brom

klor

klor in brom

Slika 7.2Slika 7.2Slika 7.2Slika 7.2Slika 7.2 Pretekle in napovedane skupne obremenitve troposfere s klorom in bromomPretekle in napovedane skupne obremenitve troposfere s klorom in bromomPretekle in napovedane skupne obremenitve troposfere s klorom in bromomPretekle in napovedane skupne obremenitve troposfere s klorom in bromomPretekle in napovedane skupne obremenitve troposfere s klorom in bromomVir:Vir:Vir:Vir:Vir: DETR, 1999

3 Odstavek 9(c) 2. ~lena Montrealskega protokola dolo~a, da »morajo stranke pri sprejemanju tak{nihodlo~itev vlo‘iti vse napore, da bi dosegle soglasen dogovor. ^e so bile iz~rpane vse mo‘nosti zadosego soglasja in ni bil dose‘en dogovor, se take odlo~itve v skrajnem primeru sprejmejo zglasovanjem, in sicer z dvotretjinsko ve~ino prisotnih udele‘enk, ki morajo pomeniti vsaj 50odstotkov skupne porabe nadzorovanih snovi pri udele‘enkah.« Doslej {e ni bilo glasovanja onobeni zadevi. 11. odstavek istega ~lena dolo~a: »Ne glede na dolo~ila tega ~lena lahko udele‘enkesprejmejo ukrepe, ki so stro‘ji od tistih, ki jih zahteva ta ~len.« Uporabljen je bil samo enkrat, in sicerje to storila Evropska unija marca 1991, kar nakazuje, da so bili pogajalci v celoti kar zadovoljni znapredovanjem s hitrostjo, ki jo je narekovalo doseganje soglasja.


kemijskih laboratorijev do komunalnih stori-tev. Bil je najmo~nej{i znani oksidant, nipu{~al spornih ostankov in lahko, ~epravnekoliko drago, ga je bilo izdelati. Uporabljaliso ga za sterilizacijo javnih vodovodov in~i{~enje zraka v sistemu podzemne ‘elezni-ce v osrednjem Londonu. V proizvodnji lanu,bomba‘a, barv, lakov, linoleja in di{av so gaprecej uporabljali kot belilo in deodorant zaolja, voske in ma{~obe. Uporabljali so ga kotkonzervans za hrano in v hladilnicah, ladjepa so bile pogosto opremljene s prenosnimiionizatorji/ozonizatorji. O ozonu kot naravnisestavini atmosfere je bilo malo znanega.Leta 1857 so meritve v Rouenu pokazale, dame{alno razmerje blizu tal zna{a okoli 10-8

(10 ppbv) (Houzeau, 1857), in postavljene sobile precej goste mre‘e postaj, ki so izvajaletak{ne meritve. Najbolj znane so bile v Bel-giji in Franciji. Zaradi neprepu{~enegason~nega spektra pri majhnih valovnihdol‘inah so sklepali, da morajo biti v zgor-njih plasteh ozra~ja me{alna razmerja velikove~ja. Na prelomu stoletja je med meteorolo-gi prevladovalo prepri~anje, da je termi~nastruktura ozra~ja enostavna: temperatura najbi padala z vi{ino po dobro znani stopnji inpadanje naj bi se nadaljevalo vse do robaozra~ja. To prepri~anje je leta 1901 omajalTeisserenc de Bort (glej npr. Goody, 1954),ki je poro~al, da se to padanje kon~a, pogo-sto ~isto nenadoma, na vi{ini okoli 11 km.Od tam pa do vi{ine pribli‘no 14 km, ki je {ev dosegu njegovih instrumentov, ostaja tem-peratura skoraj konstantna. Sprva je svojeodkritje poimenoval izotermi~na plast, ven-dar je pozneje predlagal za ozna~evanje do-bro preme{anega spodnjega obmo~ja izraztroposfera, za obmo~je nad njim pa izraz stra-tosfera, ki ponazarja njegovo visoko stati~nostabilnost. Rutinsko sondiranje stratosfere jebilo prelo`eno na obdobje cenej{ih prenosnihradijskih aparatov, lahkih instrumentov in iz-bolj{anih balonov. Za~elo se je leta 1933, ven-dar so u~inki gospodarskega nadzorovanjain svetovne vojne upo~asnjevali razvoj vsedo petdesetih let.

7.3.7.3.7.3.7.3.7.3. TTTTTrideseta leta 20. stoletja –rideseta leta 20. stoletja –rideseta leta 20. stoletja –rideseta leta 20. stoletja –rideseta leta 20. stoletja –industrijaindustrijaindustrijaindustrijaindustrijaklorofluoroogljikovodikovklorofluoroogljikovodikovklorofluoroogljikovodikovklorofluoroogljikovodikovklorofluoroogljikovodikov(CFC) je rojena(CFC) je rojena(CFC) je rojena(CFC) je rojena(CFC) je rojena

Drugi oris prikazuje tretje desetletje 20. stoletja.Do tedaj je klor ve~inoma nadomestil ozon kotindustrijsko belilno in sterilizacijsko sredstvo.Bil je poceni, ker so ga v velikih koli~inah pro-izvajali kot stranski produkt pri elektrolizi ka-mene soli. Ta proces je bil namenjen zadovolje-vanju nara{~ajo~ega povpra{evanja pokavsti~ni sodi, ki so jo uporabljali pri pripraviplo~evine za barvanje. Norve‘an Eric Rotheimje leta 1926 prijavil patent za aerosolno poso-do (razpr{ilec). (Ni podatkov o mno‘i~ni upora-bi do druge svetovne vojne, ko so na obmo~juTihega Oceana potrebovali insekticidne razpr-{ilce. Mno‘i~na proizvodnja se je za~ela vZdru‘enih dr‘avah leta 1947 in v Nem~iji leta1953.) Leta 1929 je Thomas Midgely v podjetjuGeneral Motors v Zdru‘enih dr‘avah opravilpregled kemikalij, ki bi jih lahko uporabljali kothladilna sredstva, in priporo~il CFC-12 in CFC-11 kot u~inkovita, nestrupena in nevnetljiva.Du Pont je za~el industrijsko proizvajati CFC-12 leta 1930 in CFC-11 leta 1934.

Do tedaj je bila ozonska plast odkrita in –upo{tevaje razpolo‘ljiva sredstva - precejiz~rpno raziskana. Letno spreminjanje koli~ineozona so merili na postajah, ki so bile razpo-rejene od arkti~nega kroga do Nove Zelandije,predvsem po zaslugi Dobsona in njegovih so-delavcev v Oxfordu, ki so sledili pionirskimmeritvam Fabryja in Buissona v Franciji. Gla-vne zna~ilnosti navpi~ne porazdelitve ozonaso bile ugotovljene z meritvami svetlobe,razpr{ene iz nebesnega zenita v mraku (Götz,Meetham and Dobson) in po zaslugi Regener-sa iz Stuttgarta, ki je z balonom poslal majhenspektroskop na vi{ino 31 km, s ~imer je taprepotoval okoli 70 odstotkov ozonske plasti.Rezultati teh dveh zelo razli~nih tehnik so seizredno dobro ujemali. Na koncu tega orisamoramo omeniti, da je leta 1930 Chapmanobjavil prvo teoreti~no razpravo o nastankuatmosferskega ozona (ve~ o vsem tem npr.Goody, 1954). V okviru svojih omejitev je dalafotokemija ravnovesja v stati~ni atmosferizadovoljivo oceno zgornjega dela ozonske


plasti (nad 30 km), popolnoma pa je odpove-dala pri razlagi opa‘enih sprememb koli~ineozona v odvisnosti od zemljepisne {irine inletnega ~asa. Prete~i je moralo ve~ kot 50let, preden je bilo lahko v modele ozonskeplasti vklju~eno resni~no gibanje zraka, in vsedo danes se ohranja medsebojen vpliv nego-tovosti v kemiji in v dinamiki ozra~ja.

7.4.7.4.7.4.7.4.7.4. Sedemdeseta leta – semeSedemdeseta leta – semeSedemdeseta leta – semeSedemdeseta leta – semeSedemdeseta leta – semedvomadvomadvomadvomadvoma

Zaskrbljenost glede u~inka ~lovekovih dejav-nosti na ozonsko plast je dobila mednarodnorazse‘nost leta 1970. Sprva je bila izra‘enabojazen zaradi emisij du{ikovih oksidov,ogljikovega monoksida in vode iz na~rtovanihkomercialnih flot letal za nadzvo~ni stratosfer-ski promet (SST). Svarila so zbudila pozornost– Zdru‘ene dr‘ave so opustile razvoj SST,skupno {tevilo angle{ko-francoskih concordovin ruskih tupoljevov 144 pa ni nikoli preseglo40 letal. Nato se je pozornost preusmerila kindustriji klorofluoroogljikovodikov, ki se je v{estdesetih letih strahotno raz{irila. Raziska-va z nedavno razvito napravo za merjenje majh-nih koncentracij CFC-jev je pokazala, da so seti plini, ki so jih izpu{~ali predvsem na severnipolobli, raz{irili po vsem svetu (Lovelock idr.,1973). Poleg tega so njihove koncentracije ka-zale, da morajo biti procesi odstranjevanja CFC-jev iz troposfere izredno po~asni, saj so bileskoraj vse izpu{~ene koli~ine {e vedno v at-mosferi. Kot so ameri{ki znanstveniki poudarjaliv raziskovalnih ~lankih leta 1974, so CFC-ji takostabilni, da bodo s~asoma dosegli stratosfero,kjer se bo s fotolizo sprostil klor in sledila boveri‘na reakcija uni~evanja ozona (Molina inRowland, 1974; Cicerone idr., 1974). Sledila je‘ivahna razprava, ki je trajala ve~ kot deset-letje.

Prva pomembna poteza je bil sporazum o ra-ziskovalno usmerjenem »svetovnemakcijskem na~rtu za ozonsko plast« iz leta1977 in ustanovitev Koordinacijskega odboraza ozonsko plast v okviru Programa Zdru‘enihnarodov za okolje (UNEP), ki naj bi nadziralizvedbo na~rta. Pomembno je omeniti, da sopredstavniki nevladnih organizacij (NGO) do-bili pravico do udele‘be na sestankih odbora.

V Zdru‘enih dr‘avah Amerike so z u~inkovitojavno kampanjo, ki jo je spodbudila predhodnarazprava o u~inkih nadzvo~nih letal, leta 1977dosegli sprejetje predpisov, ki so prepovedaliuporabo klorofluoroogljikovodikov kot potisnihplinov v razpr{ilcih. Kana, Norve{ka in [ved-ska so ravnale podobno. Evropske okoljevar-stvene skupine so svojo pozornost v tem ob-dobju posve~ale vpra{anju kislega de‘ja in vzvezi s klorofluoroogljikovodiki ni bilo hudegapritiska javnosti na vlade. Vendar je bil leta 1980sprejet Sklep Sveta 80/372, ki naj bi zamrznilproizvodne zmogljivosti za CFC-11 in CFC-12ter do konca leta 1981 zmanj{al njuno porabov razpr{ilcih za najmanj 30 odstotkov od ravniiz leta 1976. U~inka teh ukrepov na izpu{~anjeni mogo~e enostavno ugotoviti. Nekaj let predza~etkom veljavnosti ukrepov so izpu{~enekoli~ine naglo padle, najbolj zaradi upada sve-tovne trgovine kot posledice krize na naftnemtrgu. Zmanj{ano porabo razpr{ilcev je kmalunadomestila pove~ana poraba v proizvodnjipen. Evropska zamrznitev je bila tako reko~simboli~na poteza, ker je ve~ina obratov pro-izvajala precej manj od svoje polne zmogljivosti.

Kljub temu so ti ukrepi videti kot prvi in zadnjiprimer nedvoumne uporabe previdnostnegana~ela v zgodbi o ozonu. Gre za edino dejanje,preden so postali dokazi o {kodljivosti kloro-fluoroogljikovodikov neizpodbitni. Ameri{ki za-kon o ~istem zraku iz leta 1977 izrecno na-vaja, da za upravi~eno ukrepanje zado{~a »nedokon~en dokaz … temve~ razumno pri~a-kovanje« {kodljivih u~inkov (Agencija za var-stvo okolja ZDA, 1987). To je bilo v velikemnasprotju z miselnostjo »bomo videli«, ki jo jesprejela industrija. Pri Du Pontu, prvem innajve~jem svetovnem proizvajalcu CFC-jev,so to oznanili na celi strani v New York Time-su (30. junija 1975). Objavili so naslednje: »^ebi se na temelju splo{no priznanih dokazovizkazalo, da nekateri fluorirani ogljikovodikipomenijo tveganje za zdravje zaradi tanj{anjaozonske plasti, smo pripravljeni ustavitiproizvodnjo {kodljivih spojin.« Tako so do leta1986 zanikali obstoj splo{no priznanih doka-zov. Kljub temu je treba priznati, da je indu-strija prek Zdru‘enja proizvajalcev kemikalij(ki je mednarodna agencija za financiranje) vesta ~as izdatno finan~no podpirala ustanove in


posameznike, ki so bili vklju~eni v raziskaveproblema ozona.

Na za~etku osemdesetih let je kazalo, da seje vpra{anje ozonske plasti poleglo. Ra~unskimodeli so napovedovali zgolj majhno dolgo-ro~no zmanj{anje koli~ine ozona in to je bilousklajeno z opazovanji, ki niso pokazala zna-~ilnega trenda. Pogajanja za mednarodno kon-vencijo o ozonski plasti, ki jih je za~el UNEPleta 1981, so napredovala po~asi. Medtem koso Zdru‘ene dr‘ave podpirale vrsto mehaniz-mov za nadzor uporabe klorofluoroogljikovo-dikov v razli~ne namene, si je Evropa priza-devala za omejitev proizvodnih zmogljivosti.Razlike so bile nepremostljive in Dunajskakonvencija o za{~iti ozonske plasti, usklajenamarca 1985, je vsebovala zgolj obveze posodelovanju v raziskavah in monitoringu, priizmenjavi podatkov o proizvodnji CFC-jev inpotrjevanju zapisnikov o nadzoru, samo ~e inkadar je to upravi~eno. Do tedaj Zdru‘enedr‘ave niso bile pripravljene ukrepati enostran-sko, sklicujo~ se na to, da je zaradi njihovihpreteklih ukrepov dele‘ njihove proizvodnjeCFC-11 in CFC-12 padel s 46 odstotkov sve-tovne proizvodnje leta 1974 na 28 odstotkovleta 1985. Nekaj tola‘be za zagovornike nad-zora pa je bilo: udele‘enke konvencije soUNEP pooblastile za takoj{nji sklic pogajanjdelovne skupine o protokolu, ki naj bi bil pomo‘nosti podpisan leta 1987.

7.5.7.5.7.5.7.5.7.5. Montrealski protokol inMontrealski protokol inMontrealski protokol inMontrealski protokol inMontrealski protokol inozonska luknjaozonska luknjaozonska luknjaozonska luknjaozonska luknja

Montrealski protokol je bil po enem tednuvro~i~nih polemik kon~no podpisan 16. sep-tembra 1987. Richard Benedick, glavni pogaja-lec ZDA, je pozneje trdil, da je bila tudi to upo-raba previdnostnega na~ela. Bolj preprosta bibila razlaga, da so dogodki prehiteli delovnoskupino. Revija Nature (Farman idr., 1985) jemaja 1985 poro~ala o tanj{anju ozona nad An-tarktiko, ki je bilo mnogo huj{e od vseh napo-vedi in ga je oktobra 1985 potrdila Nasa. Vporo~ilu o Nasinih rezultatih je Washington Postpodal svetu nazoren pojem »ozonska luknja«.Du Pont, ki so ga spomnili na njegovo izjavoiz leta 1975, je septembra 1986 v pismu svojimkupcem klorofluoroogljikovodikov izjavil, da

sedaj sprejema potrebo po nekaterih nadzor-nih mehanizmih (Cagin in Dray, 1993, str. 308).Nacionalna ozonska odprava ZDA (NOZE) napostajo McMurdo na Antarktiki je leta 1986prav tako pridobila veliko dokazov, ki so po-dpirali mnenje, da je vzrok za izginjanje ozo-na kemijske narave. Septembra 1987 je bilapozornost spet osredoto~ena na Antarktiko,in sicer v pri~akovanju sporo~il za medijeNOZE II in Antarkti~nega letalskega ozonske-ga eksperimenta ZDA (AAOE), katerega leta-la so iz Punta Arenasa v ̂ ilu poletela v ozon-sko luknjo in pod njo. Dolo~anje roka za obja-vo protokola je treba razumeti le kot predhodnopotezo, ki je bila na~rtno zasnovana tako, daje ohranila nekaj verodostojnosti pogajalcemin zagotovila industriji ~as za ustrezno reor-ganizacijo.

Uspeh, kompromis, zme{njava, polom – z vse-mi temi izrazi so opisovali protokol iz leta 1987.Nedvomno je {lo za psiholo{ki preboj. ̂ epravso bili roki postavljeni tako, da so bili izvedlji-vi, pa kon~ni cilj ni bil jasno opredeljen, in izpu-sti so v obdobju do naslednjega popolnegasre~anja udele‘enk hitro nara{~ali. Protokolje bil skladno z na~rti ratificiran in je za~elveljati 1. januarja 1989. Revizijski postopek jestekel takoj. Do tedaj je bilo dose‘eno soglasjeo glavnih znanstvenih vpra{anjih, nevladne or-ganizacije so se energi~no borile za ozave{-~anje javnosti, industrija pa se je na problemodzivala mnogo hitreje, kot se je sprva zdelomogo~e. ̂ eprav so bile londonske dopolnitveiz leta 1990 bistveno odlo~nej{e od izvirnegaprotokola, so v primerjavi z izjavami ve~ineudele‘enk na pripravljalnih sestankih vseenorazo~arale. Vendar sta bili poleg sprememb vnadzornih mehanizmih sprejeti dve pomemb-ni odlo~itvi. Dogovorjene so bile popolne revi-zije na vsaki dve leti namesto na {tiri in dogo-vorjena je bila (v novem 10. ~lenu) ustanovi-tev Meddr`avnega sklada za izvajanje Mon-trealskega protokola (MFMP), ki naj bidr‘avam v razvoju pomagal zmanj{ati odvis-nost od snovi, ki tanj{a ozonsko plast.

Glavna tema teh pogajanj je bila hitra zamenja-va CFC-jev z novimi kemikalijami, med njimipa je industrija dajala prednost delno haloge-niranim klorofluoroogljikovodikom (HCFC) in


delno fluoriranim ogljikovodikom (HFC).4 Okoli75 odstotkov svetovne proizvodnje CFC-jevje bilo v rokah 13 skupin podjetij, ki so bilepovsem pripravljene zapreti stare obrate zaproizvodnjo CFC-jev, ~e bi protokol zagotovilpanogi dovolj ~asa za dobi~konosne nalo‘bev proizvodnjo HCFC-jev in HFC-jev. Pogajalciso to sprejeli brez oklevanja. Te prehodne snoviso postale predmet smernic, namesto nadzo-ra, in njihova prihodnost je ostala odprta, kajtini bilo mogo~e dose~i soglasja glede datumanjihove opustitve.5 Po mojem mnenju je bil tapristop ~isto zgre{en. Tehni~ne raziskave so‘e pokazale, da se velike koli~ine CFC-jev inhalonov po nepotrebnem izpu{~ajo zaradi sla-bih delovnih postopkov. Potrebna nadomestnakoli~ina je bila veliko manj{a od sedanje po-rabe. Bolj bi kazalo poudariti smotrne dolgo-ro~ne cilje in aktivno spodbujati razvoj ener-getsko u~inkovitih tehnologij in tehnologij brezhalogeniranih ogljikovodikov. Tako bi za{~itiliozonsko plast, upo~asnili klimatske spremem-be in zmanj{ali stro{ke za izbolj{anje ‘ivljenj-skega standarda v dr‘avah v razvoju. Ve~inosredstev iz MFMP so porabili za nadome{-~anje CFC-jev s HCFC-ji in sedaj je potrebendodaten denar za opu{~anje HCFC-jev. Zago-tovo bi bilo bolje, ~e bi ‘e od za~etka spodbu-jali bolj korenite tehnolo{ke spremembe.

Zadnje sre~anje vseh udele‘enk je bilo v Pekin-gu na Kitajskem v za~etku decembra 1999,kjer je bilo zastopanih 129 vlad. Med priprava-mi na sre~anje sta se zgodila dva omembe vre-dna dogodka. Marca 1999 je MFMP odobril 150milijonov ameri{kih dolarjev za popolno opusti-tev proizvodnje CFC-jev na Kitajskem v nasle-dnjih desetih letih. Kitajska je sedaj najve~japroizvajalka in porabnica CFC-jev in halonovna svetu. Teden dni pred sre~anjem je MFMPodobril 82 milijonov ameri{kih dolarjev za po-polno opustitev proizvodnje CFC-jev v Indiji,njihovi drugi najve~ji svetovni proizvajalki. Nasre~anju so se udele‘enke dogovorile, da bodozbrale dodatnih 440 milijonov dolarjev za MFMP.Sklad je od leta 1991 porabil ve~ kot milijardo

dolarjev. Sprejeti so bili novi nadzorni meha-nizmi za HCFC-je, med katerimi je tudi prepo-ved trgovine s temi kemikalijami z dr‘avami,ki {e niso ratificirale dopolnitev iz leta 1992 (oopu{~anju HCFC-jev). Dogovorjeno je bilo, dase do leta 2002 popolnoma odpravi proizvo-dnja bromoklorometana, kemikalije, ki so jo {enedavno tr‘ili. Sprejeta je bila Pekin{ka dekla-racija, ki poziva k nenehnim naporom za usta-vitev nezakonite trgovine s snovmi, ki uni~ujejoozon. Na hitro so si tudi ogledali previdnostnona~elo: diskusijske skupine za znanstveno inekonomsko ocenjevanje so dobile nalogo pre-dlagati ukrepe za prepre~evanje razvoja intr‘enja novih kemikalij, ki uni~ujejo ozon.6 Medpomembna vpra{anja, ki niso bila razre{ena,sodi morebitno uni~enje nakopi~enih zalog ha-lonov, zgodnej{a odprava metilbromida inzmanj{anje sedanjega obsega porabe CFC-jevin halonov v Rusiji in drugih dr‘avah v procesugospodarske tranzicije.

7.6.7.6.7.6.7.6.7.6. Pozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcije

Poro~ilo o hitrem in neprizanesljivem uni~e-vanju ozona nad Antarktiko iz leta 1985 je bilorezultat sistemati~nih dolgoro~nih meritev, kiso jih za~eli izvajati izklju~no v znanstveno-raziskovalne namene. Presenetilo je vse,vklju~no z avtorji. Po uveljavljenem mnenjunaj bi bili u~inki CFC-jev najprej opazni navelikih vi{inah (30 do 50 km) v tropih, spre-membe v ni‘jih plasteh stratosfere v polarnihpredelih pa naj bi bile zelo po~asne. Kot se jeizkazalo, sta bili dve skupini blizu tega, daovr‘eta uveljavljeno mnenje – japonski znan-stveniki so predstavili nepravilnosti v prerezuozona nad Antarktiko, vendar niso ugotovilisistemati~nega trenda, Nasini znanstveniki paso ponovno preu~evali zelo majhne koli~ineozona, ki jih je njihova programska oprema vprvotno pridobljenih satelitskih podatkihozna~ila za »sumljive«. To se je dogajalo predpojavom medmre‘ja in ob‘alovanja vrednopomanjkanje u~inkovitega sodelovanja medustanovami z omejenimi sredstvi ni bilo ni~

4 HCFC-ji so snovi, ki povzro~ajo tanj{anje ozonske plasti, vendar so veliko manj {kodljive kot CFC-ji.Potencial HFC-jev za uni~evanje ozona je enak ni~, vendar so to plini z mo~nim toplogrednimu~inkom.

5 Mnenja o tem, kdaj bi bilo mogo~e dose~i opustitev, so se zelo razlikovala. Ciljali so na obdobjemed 2010 in 2040.

6 Ve~ informacij o pekin{kem sre~anju boste na{li na spletni strani: http://www.iisd.ca/ozone/mop11/


nenavadnega. Omeniti je treba tudi, da je ozon-ska srenja ravno kon~evala prvo izmed poro~ilWMO, kar je bila te‘avna naloga za avtorje inrecenzente. Financiranje dolgoro~nega moni-toringa je {e vedno resno vpra{anje. Zagota-vljanje odprtega financiranja za odkrivanjeve~jega okoljskega problema enostavno niizvedljivo v potrebnem obsegu.

Recesija in vojna sta zavrli razvoj industrijeCFC-jev. Med letoma 1930 in 1948 so celotneizpu{~ene koli~ine CFC-12 in CFC-11 zna{alesamo 25 oziroma 5 tiso~ ton. Rast v nasle-dnjih dveh desetletjih je bila presenetljiva –leta 1970 je bilo izpu{~enih 300 oziroma 207tiso~ ton. Ljudi so prepri~evali, da naj kupujejoCFC-je (razpr{ilce) in jih potem zavr‘ejo.Sanje industrije o »~ude‘nih kemikalijah« sose o~itno uresni~evale. To je bil ~as, ko bi sebilo mogo~e upravi~eno vpra{ati, ali je tak{enrazvoj trajnosten.

Ni dvoma, da bi obi~ajna ocena tveganja, naprimer leta 1965, pripeljala do sklepa, da niznane podlage za zaskrbljenost. Ugotovila bi,da so CFC-ji varni za uporabo, da so kemi~nozelo stabilni in nevnetljivi ter da imajo zelomajhne stopnje strupenosti. So zelo dobri to-plotni izolatorji, nekateri so tudi odli~na topi-la, ki se z lahkoto me{ajo s {tevilnimi drugimiorganskimi snovmi. V oceni bi lahko poudari-li, da ni znano, kaj se s CFC-ji zgodi, ko jihizpustimo v atmosfero, vendar bi nedvomnotudi dodali, da se ‘e ve~ kot 30 let izpu{~ajov atmosfero brez o~itne {kode. Verjetno bi sle-dil dolg seznam priporo~il za nadaljnje raziska-ve. Za nazaj je lahko ugotoviti, da bi moraleobsegati tudi raziskovanje ultravijoli~nega ininfrarde~ega spektra CFC-jev, meritve njiho-vih koncentracij v atmosferi in identifikacijosnovi, ki nastajajo pri njihovem razpadu. ^ebi se to zgodilo, bi lahko ugotovili, da atomiklora in fluora, ki se spro{~ajo iz CFC-jev vzgornji plasti atmosfere, povzro~ajo tanj{anjeozonske plasti. Glede slednjega se je zdelo,da so obstajali le namigi (Weigert, 1907; Nor-rish in Neville, 19347). Vendar bi bili le-ti zago-tovo zavrnjeni z razlago, da je na ustrezni vi{ini

vsaj 10.000-krat ve~ ozona kot CFC-jev.

Mo‘no je, da bi tak{na ocena pospe{ila razis-kave, ki so bile potrebne za verodostojnoobto‘bo CFC-jev. Vendar zgodovina ka‘e, daso verodostojne obto‘be spro‘ale le omejeneukrepe. Resna pogajanja se niso za~ela predhudim uni~enjem in trdnimi dokazi, ki so touni~enje povezovali s CFC-ji. Razvle~eni inpogosto dopolnjevani na~rt za odpravo sno-vi, ki uni~ujejo ozon, nakazuje, da previdnoravnaneje z okoljem celo v tej fazi ni bilo naj-pomembnej{e vodilo snovalcev politike.

Nedavna odlo~itev (2001) vlade Zdru‘enih dr‘avAmerike, da ne bo ratificirala Kjotskega protoko-la o podnenih spremembah, je razo~arala mno-ge, ki so upali, da bodo izku{nje, pridobljene zMontrealskim protokolom, olaj{ale doseganje spo-razumov za nadaljnjo za{~ito svetovnega okolja.Eden izmed naukov bi moral biti, da nimajo nitivlade niti nadnacionalne dru‘be pravice do glo-balnih eksperimentov, pa ~eprav bi {lo pri temizklju~no za »obi~ajne zadeve«. Vpra{anje CFC-jev je resno svarilo. Postopke, ki se v trenutkuuvajanja zdijo razumni (v tem primeru takrat, koso bile v razumevanju atmosferskih procesov ve-likanske vrzeli), lahko pozneje (ko se razume-vanje izbolj{a) obravnavamo kot take, kipovzro~ajo resen svetovni problem, ki se ga nitine da na hitro odpraviti niti se mu ni mo~ izogniti.Tu se skriva globoko zakoreninjen paradoks. Kotka‘e, kratkoro~na varnost zahteva, da bi moralebiti sinteti~ne kemikalije za vsakdanjo rabo nere-aktivne. Dolgo je trajalo, preden smo spoznali,da bodo zato izredno obstojne.

Ne bi smeli domnevati, da je znanost o okoljudosegla stopnjo, ko je mogo~e predvideti vsenevarnosti. Tehnologija vse prepogosto prehi-ti znanost, ki je potrebna za oceno vseh vple-tenih nevarnosti. ^e ‘elimo najti re{itev, sebodo morali snovalci politik nau~iti - mnogohitreje kot v preteklosti – prepoznavati, kdajnaj razumevanje, pa ~eprav {e tako elemen-tarno, nadomesti nevednost.

7 ^lanka poro~ata o laboratorijskih poizkusih na temo razgradnje ozona, fotosenzibiliziranega sklorom. Navedena sta v sistemati~nem pregledu stratosferske kemije iz leta 1977, vendar ni~ ne ka‘e,da sta kakorkoli vplivala na delavce v {estdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih.


Preglednica 7.1Preglednica 7.1Preglednica 7.1Preglednica 7.1Preglednica 7.1 Halogenirani ogljikovodiki – zgodnja svarila in ukrepiHalogenirani ogljikovodiki – zgodnja svarila in ukrepiHalogenirani ogljikovodiki – zgodnja svarila in ukrepiHalogenirani ogljikovodiki – zgodnja svarila in ukrepiHalogenirani ogljikovodiki – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA

7.7.7.7.7.7.7.7.7.7. ViriViriViriViriViri

Cagin, S. in Dray, P., 1993. Between earth andsky, Pantheon Books, New York. Cicerone, R.J., Stolarski, R. S. and Walters, S., 1974.Science Vol. 185, str. 1165.

DETR, 1999. ’Stratospheric ozone 1999’,DETR Reference No 99EP0458, UnitedKingdom Stratospheric Ozone Review Group,Department of the Environment, Transport andthe Regions.

Farman, J. C., Gardiner, B. G. in Shanklin, J.D., 1985. Nature Vol. 315, str. 207.

Goody, R. M., 1954. The physics of thestratosphere, Cambridge University Press,Cambridge.

Houzeau, A., 1857. Comptes Rendus Acad.Sci. Paris Vol. 45, str. 873.

Lovelock, J. E., Maggs, R. J. in Wade, R. J.,1973. Nature Vol. 241, str. 194.

Molina, M. J. in Rowland, F. S., 1974. NatureVol. 249, str. 810.

Norrish, R. G. W. in Neville, G. H. J., 1934. J.Chem. Soc., str. 1684.

US EPA, 1987. Protection of stratosphericozone, Fed. Register 52, str. 47491.

Weigert, F., 1907. Ann. Physik. Vol. 24, str.243.

WMO, 1985, 1989, 1991, 1994 in 1999. GlobalOzone Research and Monitoring Project,Poro~ila {t. 16, 20, 25, 37 in 44, Svetovnameteorolo{ka organizacija, @eneva.

1907 Weigertovi laboratorijski eksperimenti na temo razgradnje ozona, fotosenzibiliziranega sklorom.

1934 Norrish in Neville izvedla iste poskuse kot Weigert (1907), na temo razgradnje ozona,fotosenzibiliziranega s klorom.

1973 Celovita raziskava avtorjev Lovelock idr. prika‘e porazdelitev CFC-jev v atmosferi povsem svetu.

1974 Molina in Rowland objavita teoreti~ne dokaze, da bi CFC-ji lahko uni~ili ozonsko plast.

1977 Zdru‘ene dr‘ave prepovedo uporabo CFC-jev v razpr{ilcih na podlagi »razumnegapri~akovanja«, ~emur sledijo Kanada, Norve{ka in [vedska.

1977 Sprejet je raziskovalno usmerjen »svetovni akcijski na~rt za ozonsko plast«, ki ga nadziraUNEP.

1980 Evropski odlok o omejevanju uporabe CFC-jev v razpr{ilcih, vendar nara{~ajo~a uporabav hladilnikih itd. mo~no zmanj{a pomen teh omejitev.

1985 UNEP-ova Dunajska konvencija o za{~iti ozonske plasti dose‘e dogovor o raziskavah,nadzoru, izmenjavi informacij in omejitvah, ~e in kadar je to upravi~eno.

1985 Farman, , , , , Gardiner in Shanklin objavijo rezultate, ki prikazujejo luknjo v ozonski plasti nadAntarktiko.

1987 Podpisan je Montrealski protokol o za{~iti ozonske plasti, ki predpisuje opu{~anje snovi,ki uni~ujejo ozon, tako za razvite dr‘ave kot za dr‘ave v razvoju, vendar v razli~nih~asovnih obdobjih.

Devet- Pove~anje finan~ne pomo~i dr‘avam v razvoju, da bi se zmanj{ala njihova odvisnosti oddeseta leta snovi, ki tanj{ajo ozonsko plast.

1997 Dopolnitve Montrealskega protokola v zvezi z obnovo ravni klora v obdobju 2050-2060.

1999 Pekin{ka deklaracija zahteva prizadevanje za ustavitev nezakonite trgovine s snovmi, kitanj{ajo ozonsko plast.

95Zgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvomZgodba o DES: dolgoro~ne posledice izpostavljenosti pred rojstvom

111118.8.8.8.8. Zgodba o DES: dolgorZgodba o DES: dolgorZgodba o DES: dolgorZgodba o DES: dolgorZgodba o DES: dolgoro~neo~neo~neo~neo~neposledice izpostavljenosti prposledice izpostavljenosti prposledice izpostavljenosti prposledice izpostavljenosti prposledice izpostavljenosti predededededrrrrrojstvomojstvomojstvomojstvomojstvomDolores Ibarreta in Shanna H. SwanDolores Ibarreta in Shanna H. SwanDolores Ibarreta in Shanna H. SwanDolores Ibarreta in Shanna H. SwanDolores Ibarreta in Shanna H. Swan


Leta 1970 je Herbst s kolegi poro~al o prime-ru, kakr{nega {e ni bilo: pri sedmih mladih‘enskah so ugotovili redko obliko raka no‘ni-ce (vaginalni svetloceli~ni adenokarcinom),ki ga v tej bolni{nici do tedaj {e niso odkrilipri tej starostni skupini (Herbst in Scully,1970). Naslednje leto so isti avtorji objavilipretresljivo odkritje, da je {lo pri sedmih odosmih primerov (odkrili so {e enega) zaprenatalno (t. j. pred rojstvom) izpostavljenostsinteti~nemu estrogenu dietilstilbestrolu(DES), ~esar niso mogli potrditi za 32primerjalnih primerov (Herbst idr., 1971).Sedem mesecev po tej objavi je ameri{kiUrad za prehrano in zdravila (FDA) umaknildovoljenje za uporabo DES pri nose~nicah,ki so jim predpisovali ta mo~ni sinteti~niestrogen vse od leta 1947 v zmotnem, a{iroko raz{irjenem prepri~anju, da prepre~ujespontani splav. V bistvu se je ta navideznonedol‘na terapija izkazala kot tempiranabomba za dojen~ke, ki so ji bili izpostavljeniv prvih treh mesecih nose~nosti. Ugotovitev,da je DES transplacentarni karcinogen, tj. dase povzro~itelj raka prena{a preko posteljiceoz. materni~ne stene (po letu 1971 sodokazali, da je tudi teratogen, ker povzro~aprirojene napake), je pri{la samo deset letpo stra{nem odkritju (James, 1965), dauporaba talidomida v zgodnji nose~nostipovzro~a resne deformacije udov prinovorojen~kih. Zaradi teh ‘alostnih naukovso znanstveniki opustil i vsem skupnoprepri~anje, da je fetalno (zarodkovo) okoljevarno, ker ga varuje posteljica – »ograja« –in ga zamenjali s spoznanjem o izjemniranljivosti razvijajo~ega se plodu, na razvojkaterega lahko kakr{nakoli izpostavljenostmatere v kriti~nem obdobju vpliva {e dolgopo rojstvu.

8.28.28.28.28.2 Optimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etkiOptimisti~ni za~etki

Estrogeni so steroidni hormoni, ki j ihproizvajajo predvsem jaj~niki in moda ter de-lujejo z vezavo na estrogenske receptorje.Estrogeni so poleg drugih tako imenovanihspolnih hormonov (progestinov in androgenov)potrebni za uravnavanje razmno‘evanja inrazvoj sekundarnih spolnih znakov pri mo{kihin ‘enskah. Leta 1938 je Charles Dodds ssodelavci sintetiziral DES, prvi oralni sinteti~niestrogen (Dodds idr., 1938). Ta sinteti~ni (ne-steroidni) estrogen naj bi bil petkrat mo~nej{iod estradiola, ki je najmo~nej{i naravni estro-gen pri sesalcih (Noller in Fish, 1974). DES nidrag, enostavno se ga proizvaja in razvijajo~ase farmacevtska industrija je hitro za~elaproizvodnjo po vsem svetu; DES se je pro-dajal pod ve~ kot 200 za{~itenimi imeni. Takokot za druge takratne farmacevtske izdelkeso bile tudi za DES opravljene skromnetoksikolo{ke raziskave. Hitro je postal popu-laren pri najrazli~nej{ih zdravljenjih, vklju~noz zdravljenjem simptomov menopavze in rakaprostate. Uporabljal se je tudi za zaustavitevlaktacije (izlo~anja mleka), kot postkoitalnakontracepcija (jutranja tabletka) in za zdrav-ljenje postmenopavznega sindroma (Noller inFish, 1974). Pozneje se je uporabljal tudi kotspodbujevalec rasti pri pi{~ancih, ovcah ingovedu (Aschbacher, 1976).

DES se je med drugim uporabljal tudi zaprepre~evanje spontanega splava. V {tiride-setih letih se je verjelo, da je spontani splavposledica zni‘anja ravni estrogena (Smith,1948), za kar danes vemo, da je dejanskoposledica, in ne vzrok. @e leta 1941 je Kar-naky s sodelavci za~el poskusno uporabljatizelo velike odmerke (100 mg intramuskular-no v materni~ni vrat na dan) pri ‘enskah »zgroze~im splavom« in za ta namen ocenil


zdravilo kot u~inkovito ter trdil, da nimanikakr{nih ne‘elenih u~inkov na mater ali plod(Karnaky, 1942). Uporabo DES za prepre~e-vanje spontanega splava sta spodbujala tudiOlive in George Smith, ki sta v {tiridesetihletih izvedla ve~ (nenadzorovanih) poskusovuporabe DES v nose~nosti in iz~rpno poro~alao njegovi u~inkovitosti (Smith, 1948; Smithidr., 1946).

Neke vrste paradoks je, da je ravno CharlesDodds, znanstvenik, ki je prvi sintetiziral DES(za kar je pozneje dobil naziv viteza), nekajlet zatem razmi{ljal o potrebi po minimalnemtestiranju novih zdravil. Ko je na lastno pobu-do preiskoval zgodovino stilbestrola ({e enopoimenovanje za DES), je omenil (Dodds idr.,1938), da ni bila opravljena nobena dolgoro~na{tudija toksi~nosti (oz. {kodljivosti) tega sinte-ti~nega estrogena. Rekel je: »Verjetno mora-mo biti zelo veseli, da se je DES izkazal zatako netoksi~no substanco.« (Dodds, 1965).Ko je Dodds to zapisal, pa dolgoro~ne posledi-ce DES na ‘alost {e niso bile znane.

8.38.38.38.38.3 TTTTTragi~ne poslediceragi~ne poslediceragi~ne poslediceragi~ne poslediceragi~ne posledice

Poro~ila, da je DES pove~al pojavnost rakapri laboratorijskih ‘ivalih, so se pojavila ‘e leta1938 (Lacassagne, 1938; Geschickter, 1939;Shimkin in Grady, 1941; Greene in Brewer,1941). Po teh zgodnjih poro~ilih so ob{irne ra-

ziskave pokazale pove~ano pojavnost rakamle~nih ‘lez, materni~nega vratu in no‘nicepri mnogih glodalcih zaradi DES. Vendar vsedo leta 1971 skoraj ni bilo dokazov, ki bi naka-zovali, da lahko uporaba DES v nose~nostivodi do raka in anomalij reproduktivnih orga-nov pri ljudeh celo dvajset let po zau‘itju.

Ugotovitve {tudije, ki jo je leta 1971 Herbst ssodelavci izvedel pri kontrolni skupini bolnikov,s katero so dolo~ili prenatalno izpostavljenostDES kot verjeten vzrok redke in pogosto smrt-ne oblike no‘ni~nega raka pri mladih ‘enskah,so bile zastra{ujo~e in brez primere. Tej {tudijije po nekaj mesecih sledila {e ena, ki je topotrdila (Greenwald idr., 1971). Povezavo meduporabo DES pri nose~nicah in pojavom vagi-nalnega svetloceli~nega adenokarcinoma jasnoprikazuje slika 8.1. Kot lahko vidimo, obstajavelika povezava med prodajo DES (ki jo tu pred-stavljajo {tevilke prodaje na trgu velikega inreprezentivnega ameri{kega proizvajalca v~asu pravnega spora) in diagnozo tega rakadvajset let pozneje (Melnick idr., 1987).

To presunljivo odkritje je kon~no opozorilo nanevarnost uporabe DES pri nose~nicah in po-nudilo prepri~ljive dokaze mo`nosti tveganjaza plod, ki jih lahko ima izpostavljanje nose~-nic zdravilom (in drugim kemikalijam). Po tej{tudiji je FDA novembra 1971 objavil poro~ilo,v katerem je uporaba DES kontraindicirana (se

35 35primeri

leto prodaje

leto diagnoze

prodaja

mili

jon

tab

let

štev

ilo p

rim

ero

v

30 30

25 25

20 20

15 15

10 10

5

’45

’65

’50

’70

’55

’75

’60

’80

’65

’85

’70

’95

5

Slika 8.1Slika 8.1Slika 8.1Slika 8.1Slika 8.1 Prodaja 25 mg tablet DES v primerjavi s primeri svetloceli~nega raka po letih diagnozeProdaja 25 mg tablet DES v primerjavi s primeri svetloceli~nega raka po letih diagnozeProdaja 25 mg tablet DES v primerjavi s primeri svetloceli~nega raka po letih diagnozeProdaja 25 mg tablet DES v primerjavi s primeri svetloceli~nega raka po letih diagnozeProdaja 25 mg tablet DES v primerjavi s primeri svetloceli~nega raka po letih diagnozeVir:Vir:Vir:Vir:Vir: D. Ibarreta inS.H. Swan


ne sme uporabljati) med nose~nostjo (US De-partment of Health, E. and Welfare, 1971). Na‘alost pa se je uporaba DES pri nose~nicahzunaj ZDA nadaljevala tudi po letu 1971, vnekaterih dr‘avah celo mnogo let zatem (Di-recks in t’Hoen, 1986). [tevilo ‘ensk, ki sojemale DES, ni to~no znano, vendar je Nacio-nalni in{titut za zdravje ocenil, da ga je samov ZDA jemalo 4,8 milijona nose~nic. Celotnaizpostavljenost (mater, sinov in h~era) na sve-tu se ocenjuje na 10 milijonov (glej primer 8.1).

Poznej{e {tudije, vklju~no z zasledovanjemvelike skupine ‘ensk, ki so bile izpostavljeneDES (DESAD-kohorta, za DES-adenozo), sopokazale, da se pri njihovih h~erah pojavljaveliko anomalij spolnih organov. Med drugimje {lo za spremembe epitelija (celic povrhnji-ce), npr. adenoza vagine, in strukturne spre-membe, kot so cervikalna stenoza (zo‘enjeodprtine materni~nega ustja) in nepravilneoblike maternice. V nasprotju z vaginalnimsvetloceli~nim adenokarcinomom, ki je bilizredno redek med ‘enskami, izpostavljenimiDES, so bile te nepravilnosti pogoste, {e po-sebej pri ‘enskah, katerih matere so prejema-le DES v zgodnji nose~nosti. Vsaj nekaj tehsprememb, za katere so ugotovili, da so ob-stajale ‘e celo pred rojstvom (Johnson idr.,1979), je imelo resne posledice za razmno‘e-vanje. Precej se je pove~ala nevarnost ne‘ele-nih izidov nose~nosti, vklju~no z ektopi~nonose~nostjo (ugnezdenje zarodka zunaj ma-ternice), spontanim splavom in prezgodnjimrojstvom (Swan, 1992). [tudij »DES sinov«je bilo manj, a so mnoge pokazale pove~anopojavnost nepravilnosti spolnih organov pri tehmo{kih (Goldberg in Falcone, 1999).

8.48.48.48.48.4 DES neu~inkovit priDES neu~inkovit priDES neu~inkovit priDES neu~inkovit priDES neu~inkovit priprepre~evanju spontanegaprepre~evanju spontanegaprepre~evanju spontanegaprepre~evanju spontanegaprepre~evanju spontanegasplavasplavasplavasplavasplava

Po uvodnih trditvah o uspe{nosti DES priprepre~evanju spontanega splava je bilo izve-denih ve~ {tudij za oceno njegove u~inko-vitosti, ki so imele razli~ne rezultate. Z njiho-vo vse ve~jo natan~nostjo je podpora za upo-rabo DES upadala. Kon~no sta bila v zgodnjihpetdesetih letih izvedena dva nepovezana, splacebom kontrolirana klini~na poskusa. Ob-

se‘nej{i poskus, ki ga je izvedel Dieckmanns sodelavci (1953), ni pokazal statisti~no no-bene ve~je razlike v ne‘elenih izidihnose~nosti v primerjavi DES s placebom.Avtorji so (tako kot avtorji drugega, manj{egaposkusa) sklenili, da DES ni u~inkovit pri pre-pre~evanju spontanega splava in zapletov vpozni nose~nosti. Kljub temu se je zdravilo{e naprej predpisovalo celo ‘enskam, ki prejniso imele nikakr{nih te‘av z nose~nostjo. Vreklami za eno od blagovnih znamk DES (Des-Plex) je pisalo: »Priporo~ljivo za rutinsko pre-ventivo pri vseh nose~nostih« (glej sliko 8.2).

Ponovna analiza Dieckmannovih podatkov jebila objavljena leta 1978, po tistem, ko so bileznane dolgoro~ne rakotvorne in teratogeneposledice DES (Brackbill in Berendes, 1978).Avtorja sta ponovno analizirala podatke, ki jihje objavil Dieckmann, in odkrila, da DES vbistvu pove~uje tveganje pojavov, ki naj bi jihprepre~eval. Metode ponovne analize niso bilenove in so bile znane ‘e leta 1953. Avtorja staomenila, da bi se lahko s pravilno oceno po-datkov leta 1953 izognili dvajsetletnemu ne-potrebnemu izpostavljanju DES. Dejstvo, dase je zdravilo uporabljalo {e dve desetletji ponjegovi jasno dokazani neu~inkovitosti, do-kazuje popoln polom sistema.

V bistvu se tr‘enje uporabe DES med nose~-nostjo ni kon~alo zaradi pomanjkljive u~inko-vitosti, ampak je {lo za golo naklju~je. ̂ e pr-vih sedem primerov, ki jih je odkril Herbst ssodelavci, ne bi diagnosticirali v Massachu-setts General Hospital v Bostonu (kjer se jeDES na veliko uporabljal, saj sta Smitha svojezgodnje poskuse izvedla prav tam), ampak vve~ razli~nih medicinskih centrih, bi lahko ne-varnosti DES ostale neopa‘ene. Rak, ki ga jeDES povzro~il pri mladih ‘enskah (vaginalnisvetloceli~ni adenokarcinom), je izjemno re-dek. Po ocenah naj bi se pojavil pri manj koteni od tiso~ izpostavljenih h~era (Melnick idr.,1987). Glede na seznam, ki ga je leta 1972sestavil Herbst, da bi zbral vse primere ade-nokarcinomov spolnih organov pri mladih ‘en-skah, je {lo v bistvu za manj kot 800 prime-rov na svetu. Se pravi, da bi lahko ta rak innjegova zveza z DES ostala povsem zakrita.Tako bi bilo malo verjetno, da bi sploh odkrili


spremembe spolnih organov, povezane zDES, ki jih lahko identificira le zdravnik s po-sebnim DES-pregledom, in mnoge posledice,ki jih je imela izpostavljenost DES na raz-mno‘evanje.

8.58.58.58.58.5 Ocenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kodeOcenjevanje obsega {kode

Zaradi mladosti obolelih ‘ensk je postala potre-ba po zgodnjem odkrivanju vaginalnega svetlo-celi~nega adenokarcinoma nujna. Odlo~ilnegapomena je bila identifikacija izpostavljene po-pulacije, da bi lahko s presejalnim testom inzgodnjim odkrivanjem prepre~ili usodne posle-dice. Da bi zbrali podatke o tem redkem raku,so Herbst in sodelavci leta 1972 ustanovili Re-gister svetloceli~nih karcinomov spolnih orga-nov pri mladih ‘enskah (Herbst idr., 1972). Kerje iz ve~ {tudij, kjer so testirali skupine DES,postalo o~itno, da je DES povzro~il tudi mnogenerakaste spremembe spolnih organov pri ‘en-skah, je leta 1976 Nacionalni in{titut za rak se-stavil skupino ve~ kot 3.000 ‘ensk, izposta-vljenih DES, in skoraj tiso~ neizpostavljenih‘ensk za dolgotrajno spremljanje. Ta skupinaDESAD se je izkazala za nekoristno pri identi-fikaciji obsega ne‘elenih posledic izpostavljeno-sti DES. Na ‘alost pa nikoli ni bila ustanovljenaprimerljiva skupina »DES sinov«.

Natan~no {tevilo posameznikov, ki so bili izpo-stavljeni DES v maternici, ni znano, vendar sepredvideva, da jih je dva do deset milijonov(glej primer 8.1). [tudija, ki jo je financiralaEvropska komisija in je bila objavljena leta 1991

(Direcks idr., 1991), je posku{ala ugotoviti {te-vilo ‘ensk v Evropi, ki so bile izpostavljeneDES. V anketo je bilo vklju~enih 18 dr‘av. Gle-de na ugotovitve {tudije se je DES najve~ upo-rabljal v Veliki Britaniji, Franciji in na Nizo-zemskem ter v Belgiji, na Irskem, Portugal-skem in v [paniji. [tudija je ugotovila, da se jeDES ve~ ali manj predpisoval v nose~nosti vvseh dr‘avah, vklju~enih v {tudijo, z izjemo[vedske in Mad‘arske.

Zgodba o DES {e zdale~ ni kon~ana. Ve~inanajmlaj{ih ‘ensk, ki so bile izpostavljene DESv maternici, {e ni stara 30 let. Znane posledi-ce te rabe se bodo {e naprej pojavljale s stara-njem te skupine. Zato je treba skupino sprem-ljati, da se identificirajo {e neznane posledice,vklju~no ve~je tveganja raka s starostjo. Upo-raba eksperimentov na ‘ivalih bi bila lahko pritem v prihodnosti v pomo~, saj so mi{i verjet-no dober eksperimentalni model zapreu~evanje posledic razvojne izpostavljenostiDES (McLachlan, 1993). Tak{ne {tudije ostarajo~ih se mi{ih bi bile lahko koristne pripredvidevanju u~inkov DES pri starajo~i se~love{ki populaciji tako kot nadaljnje sprem-ljanje izpostavljenih skupin.

Kaj se bo zgodilo s potomci ‘ensk, izposta-vljenih DES? Obstaja precej{en interes zaspremljanje vnukov ‘ensk, ki so bile zdravljenez DES. [tudije pri mi{ih so pokazale pove~anodovzetnost za tvorbo tumorjev pri tretji gene-raciji (Newbold idr., 1998), kar ka‘e na pove-

Dr‘avaDr‘avaDr‘avaDr‘avaDr‘ava Obdobje uporabeObdobje uporabeObdobje uporabeObdobje uporabeObdobje uporabe Pribli‘no {teviloPribli‘no {teviloPribli‘no {teviloPribli‘no {teviloPribli‘no {tevilo VVVVVir: Dirir: Dirir: Dirir: Dirir: Direcks idrecks idrecks idrecks idrecks idr.,.,. ,. ,. ,nose~nostinose~nostinose~nostinose~nostinose~nosti 1991, razen ~e je1991, razen ~e je1991, razen ~e je1991, razen ~e je1991, razen ~e je

druga~e napisanodruga~e napisanodruga~e napisanodruga~e napisanodruga~e napisano

Belgija 1950–1965

^e{koslova{ka 1958–1976 63.000

Francija 1950–1977 200.000 Pons idr., 198860.000-240.000 Direcks idr., 1991

Nem~ija –1977 200.000

Irska 1950–1976 Wingfield, 1992

Italija – 1960 (?)

Nizozemska 1947–1975 189.000–378.000 Hanselaar idr., 1991

Norve{ka 1948–1972 Palmlund idr., 1993

Portugalska 1960–1970

[panija 1953–1977 (1983?) 25.000 Garcia-Alonso idr., 1988

Velika Britanija 1940–1971 (1973?) 7.000–8.000 Kinlen idr., 1974

ZDA 1943–1971 2–6 milijonov Goldberg in Falcone, 1999

Primer 8.1Primer 8.1Primer 8.1Primer 8.1Primer 8.1 Uporaba dietilbestrola za prepre~evanje spontanega splava v Evropi in ZDA Uporaba dietilbestrola za prepre~evanje spontanega splava v Evropi in ZDA Uporaba dietilbestrola za prepre~evanje spontanega splava v Evropi in ZDA Uporaba dietilbestrola za prepre~evanje spontanega splava v Evropi in ZDA Uporaba dietilbestrola za prepre~evanje spontanega splava v Evropi in ZDAVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


~ano tveganje za raka tudi pri vnukih ‘ensk,zdravljenih z DES (Miller, 1999). Veliko let bopotrebnih za razre{itev tega vpra{anja.

8.68.68.68.68.6 Lekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DESLekcije zgodbe o DES

Treba se je vpra{ati, kako bi lahko prepre~ilito tragedijo in kaj se lahko iz tega nau~imo.Zgodba o DES prikazuje, da so mo‘nedolgoro~ne in skrite posledice hormonske izpo-stavljenosti (kot smo izvedeli iz zgodb o tali-domidu in drugih kemi~nih substancah) ter daso lahko uni~ujo~e. Zato je potrebna skrajnaprevidnost, preden se nose~nico izpostavispojinam, ki lahko spremenijo hormonski sis-tem, {e posebej med razvojem plodu. Ta zgod-ba je tudi pokazala, da odsotnost vidnih intakoj{njih teratogenih u~inkov ne more bitidokaz za odsotnost reproduktivne toksi~nosti.DES je ne samo prvi transplacentarni ~love{kikarcinogen, ampak tudi najbolj jasen primerhormonske motnje pri ljudeh. ̂ eprav je bil DESnose~nicam predpisan v veliko ve~jih odmer-kih od obi~ajnih ravni sintetiziranih kemikalijv okolju, ostaja jasno svarilo o posledicah po-seganja v hormonski sistem s sintetiziranimikemikalijami.

Kateri preventivni ukrep bi lahko prepre~il upo-rabo DES pri nose~nicah? Prvi~, nikoli ni bilizveden noben poskus o dolgoro~ni toksi~no-sti. DES je sinteti~ni estrogen in karcinogenipotencial estrogenov, kar je bilo znano ‘e celomed za~etno poskusno uporabo DES (Cookin Dodds, 1933). Ne‘eleni u~inki DES pri ‘iva-lih so bili objavljeni (Shimkin in Grady, 1941;Gardner, 1959; Dunn in Green, 1963), a v glav-nem niso bili upo{tevani. Takrat se je tudi ‘evedelo, da lahko kemikalije prestopijo postelj-ni~no »oviro«. Obstajali so zgodnji znakine‘elenih u~inkov izpostavljenosti estroge-nom med razvojem (Greene idr., 1939) in Kar-naky je v zgodnjih poskusih z DES opazilpotemnjene areole (predel okoli prsne brada-vice) in lineo albo (belo ~rto = ~rta od sramnekosti do popka) pri izpostavljenih novoro-jen~kih, kar ka‘e na estrogensko delovanjeDES pri deklicah (Karnaky, 1945). Te dokazeso v glavnem ignorirali, ~eprav je v literaturimogo~e zaslediti skromne poskuse, da bidolo~ili tveganja. Leta 1948 je na primer zdra-

vnik Bernard Laplan, ki je verjel v u~inkovitostDES, izrazil pomisleke v zvezi z mo‘nimidolgoro~nimi posledicami. »Upo{tevati je po-trebno nekatere latentne u~inke na reproduk-tivni in endokrini sistem otroka, ki je posledi-ca terapije z velikimi odmerki estrogena, kotpri~ajo poskusi na ‘ivalih, ki so jih izvedli Gre-ene, Burrill in Ivy. Poleg tega te terapije ne bipredpisali nikomur z dru‘insko anamnezo ma-lignih obolenj.« (Laplan, 1948)

Drugi~, v poskusih pred tr‘enjem bi lahko ugo-tovili, da DES nikoli ni bil u~inkovit pri prepre-~evanju spontanega splava. Metode, uporab-ljene v klini~nih poskusih v letih od 1951 do1952, za dokaz tega, so bile na voljo ̀ e predletom 1947, ko se je DES pojavil na tr`i{~u(za uporabo v nose~nosti), brez zadostnegadokazila o u~inkovitosti. Pravilno izveden inanaliziran klini~ni poskus bi lahko celotno stvarprepre~il.

Ker DES ni bil patentiran in ga je bilo zelo lahkoproizvesti, je bil zelo dobi~konosen. To in od-sotnost o~itnih akutnih u~inkov toksi~nosti sonedvomno prispevali k hitrosti, s katero se jeraz{iril po vsem svetu. Raz{irjeno uporabo DESje nedvomno podpirala vera v napredek zna-nosti in zaupanje v ~love{ke re{itve okoljskihproblemov, ki so prevladovali v obdobju po dru-gi svetovni vojni. Brez dvoma so tisti, ki sopredpisovali DES, verjeli, da je varen in u~in-kovit ter »moderen in znanstven«. Na Nizo-zemskem je bila na primer uporaba DES zelopogosta, delno je k temu pripomoglo podpiranjekralji~inega ginekologa (Brahams, 1988). Po-sledica tega je bil mo~an pritisk na zdravnikeza predpisovanje DES. Leta 1952 sta Robin-son in Shettle odkrila neu~inkovitost DES vprimerjavi z nezdravljenimi primeri in sta zatoodsvetovala njegovo uporabo. V svojem ~lankusta pisala o »pritisku vrstnikov«, ki so mu bilipodvr‘eni zdravniki: »Sinteti~ni estrogen DESje pred kratkim postal popularna oblika terapijev primeru nevarnosti spontanega splava. Lju-dem se v ~lankih, ki se pojavljajo v raznih polju-dnoznanstvenih revijah toliko govori o u~inko-vitostih tega zdravila, da potrebuje zdravnikveliko poguma za njegovo zavrnitev. Zaradimno‘ice farmacevtske literature, ki to zdravilokuje v zvezde, ve~ina zdravnikov zato ustre‘e


zahtevam svojih pacientov. Tak{ne razmere soskupaj z razumljivo ‘eljo, da bi naredili kaj po-zitivnega za re{evanje ogro‘ene nose~nosti,pripeljale do raz{irjene uporabe DES prigro‘njah spontanega splava.« (Robinson inShettles, 1952)

Potrebno je preu~iti vlogo farmacevtske indu-strije, drugega pomembnega interesenta zaraz{irjeno uporabo DES. Farmacevtska po-djetja in reklame so prepri~evali zdravnike in

potro{nike o u~inkovitosti in varnosti DES. Far-macevtska industrija se ni zmenila za po-manjkljive dokaze o u~inkovitosti svojegaizdelka in ni ocenila njegovih ne‘elenih u~in-kov. Nekateri proizvajalci so ga celo razgla{aliza panacejo za vse nose~nosti (glej sliko 8.2).

Prizadevanje farmacevtskih podjetij za prodajotega dobi~konosnega izdelka je bilo posledicanesposobnosti zdravstva in zakonodaje, da bise hitro odzvala na dokaze, ki so se pojavljali.Medtem ko je FDA ozna~il DES kot kontraindi-ciran med nose~nostjo nekaj mesecev po Her-bstovi objavi leta 1971 (US Department of He-alth, E. and Welfare, 1971), je v Evropi trajalocelih dvanajst let, preden so ga umaknili. [eleleta 1974 je nizozemsko ministrstvo za zdra-vje priporo~ilo, naj se DES ne predpisujenose~nicam (Palmlund idr., 1993). V Franciji so{ele leta 1977 dr‘avne oblasti v navodila zauporabo zdravila vklju~ile kontraindikacijo zanose~nice (Epelboin in Bulwa, 1993). V neka-terih dr‘avah, na primer v [paniji, so ga upora-bljali {e celo leta 1983 (Direcks idr., 1991). Po-leg tega so nerazvite dr‘ave ostale odprti trgza DES {e mnogo let. [e leta 1985 so upora-bljali izdelke z DES v porodni{nicah v Braziliji,Kostariki, Keniji, Mehiki, Peruju, Ruandi in Zai-ru. V zgodnjih devetdesetih letih so ga vnose~nosti {e vedno predpisovali v Mehiki,Ugandi in na Poljskem (Palmlund, 1996).

Slika 8.2Slika 8.2Slika 8.2Slika 8.2Slika 8.2 Reklama za DESReklama za DESReklama za DESReklama za DESReklama za DESVir:Vir:Vir:Vir:Vir: Des Plex, ano-nimen

1938 Sinteza dietilbestrola.

1938 Prvo poro~ilo o pove~ani pojavnosti raka pri ‘ivalih po uvedbi DES.

1939 Prvo poro~ilo o predpisovanju DES pacientom.

1942 Ameri{ki Svet za farmacijo in kemijo odobri DES.

1942 Prvo poro~ilo o uporabi DES za prepre~evanje spontanega splava.

1947 Ameri{ki Urad za prehrano in zdravila (FDA) odobri DES za zdravljenje ali groze~ega alihabitualnega splava.

1948 Uporaba DES se pove~a po objavi obse‘ne {tudije v ZDA.

1953 Prvi ve~ji klini~ni poskusi, nadzirani s placebom, so dokazali neu~inkovitost DES priprepre~evanju spontanega splava.

1970 Objavljeno poro~ilo sedmih primerov vaginalnega svetloceli~nega adenokarcinoma primladih ‘enskah.

April 1971 Prenatalna izpostavljenost DES je povezana z vaginalnim svetloceli~nimadenokarcinomom.

November FDA umakne dovoljenje za uporabo DES pri nose~nicah.1971

1972 Ustanovljen je register svetloceli~nih adenokarcinomov spolnih organov pri mladih‘enskah.

1978 Ponovna analiza Dieckmannovih podatkov iz leta 1953 poka‘e, da je DES celo pove~altveganje spontanega splava in drugih ne‘elenih izidov nose~nosti.

1985 Zadnja znana uporaba DES pri nose~nicah na svetu.

Preglednica 8.1Preglednica 8.1Preglednica 8.1Preglednica 8.1Preglednica 8.1 DES – zgodnja svarila in ukrepiDES – zgodnja svarila in ukrepiDES – zgodnja svarila in ukrepiDES – zgodnja svarila in ukrepiDES – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


DES se je v razli~ne namene uporabljal {emnogo let po ob{irnih objavah dokazov onjegovih ne‘elenih u~inkih. To vklju~uje upo-rabo DES kot postkoitalne kontracepcije (ju-tranja tabletka). Ker je DES manj kot stood-stotno zanesljiv pri prekinitvi nose~nosti, upo-raba kemikalije, ki bi lahko bila rakotvora zaplod, ni bila dovoljena. Leta 1973 je FDA od-svetoval uporabo DES kot sredstva zaprepre~evanje nose~nosti in dovolil njegovouporabo le v nujnih primerih, kot sta posilstvoin krvoskrunstvo (Mills, 1974). Uporaba DESkot spodbujevalca rasti (glej poglavje Hormonikot spodbujevalci rasti) se je za~ela v petde-setih letih in se je leta 1979 po vro~i razpravikon~ala. Uporaba v druge terapevtske name-ne se je postopno zmanj{ala in spomladi leta1977 je Eli Lilly, zadnji in najve~ji proizvajalecDES v ZDA, ustavil proizvodnjo (Pat Cody,osebna opomba).

Po letu 1970 je videti precej{en napredek nave~ini podro~ij pri ocenjevanju zdravil, kar sodelno spodbudile posledice DES in talidomi-da. V bistvu je celotno podro~je teratologijenastalo v odgovor na te dogodke. Testiranjetoksi~nosti je veliko bolj iz~rpno in temeljito,poleg tega so danes potrebni ~vrsti dokazi ou~inkovitosti zdravila, preden se ga po{lje natrg. Tudi zakonodajne oblasti so bolj dovzetneza poro~anje o ne‘elenih u~inkih zdravil in boljpripravljene ukrepati kot v {estdesetih in se-demdesetih letih. Kljub temu pa ostaja nekajzaskrbljujo~ih podro~ij:

• zdravila, ki so pri{la na trg pred zdaj{njostro`jo zakonodajo, niso bila nujno ustrez-no ocenjena glede njihove u~inkovitosti alitoksi~nosti;

• spremljanje in nadzor pacientov, ki jemljejozdravila, nista ne dosledna ne celovita. [eve~, te‘ko je dokazati povezanost medzdravilom in njegovim vplivom na zdravje,~e vpliv zdravila ni takoj{en in/ali u~inkovit;

• uporaba formaliziranih analiz tveganja ozi-roma koristi novih zdravil (in drugih kemika-lij) ni raz{irjena;

• nadzor zdravil (in ocena tveganj drugih ke-mikalij za ~love{ko zdravje) ne bi smel bitiomejen na odkrivanje ve~jih deformacij inrakastih obolenj; s tako omejenim nadzorombi verjetno spregledali ve~ino ne‘elenih u~in-kov DES.

Zdaj je jasno, da bi bilo potrebno upo{tevatizaskrbljenost znanstvenikov v zvezi s tr‘e-njem zdravil, za katera se ve, da lahko povzro-~ijo raka. Dejstvo, da tega ni bilo, ka‘e na ta-kratni odnos do zdravja in pomanjanja preven-tivne miselnosti. Te‘ko je opravi~iti prepozenodgovor proizvajalcev in zakonodaje potem,ko je bilo leta 1971 dokazano, da je DES trans-placentarni karcinogen pri ljudeh. Tudi po tem,ko so bile tragi~ne posledice uporabe DESmed nose~nostjo potrjene, so prevladali eko-nomski interesi, kar se je pokazalo v pristopu»po~akajmo, pa bomo videli«.

Tisti, ki danes dvomijo o smiselnosti preven-tivnih ukrepov, naj upo{tevajo zgodovino DES.Za to zdravilo se je vedelo, da je ‘ivalski kar-cinogen, predvidevalo se je, da je tudi ~love{kikarcinogen. Poleg tega so bile vidne spremem-be na otrocih ‘ensk, ki so ga jemale mednose~nostjo. Tudi ~e bi tr‘enje leta 1947 lahkoopravi~ili na podlagi nezadostnih dokazov o{kodljivosti, bi morali leta 1953, takoj ko so voceni njegovih tveganj in koristi dokazalinjegovo neu~inkovitost, prepovedati tudinjegovo uporabo. Takrat ni bilo ve~ nobenegaopravi~ila za izpostavljanje potro{nikovkakr{nemukoli rakotvoremu tveganju ob od-sotnosti kakr{nekoli koristi. ^e bi DES takratprenehali predpisovati med nose~nostjo, bi selahko izognili tragi~nemu izpostavljanju milijo-nov mater, sinov in h~era.



Aschbacher, P. W., 1976. ’Diethylstilbestrolmetabolism in food-producing animals’, J.Toxicol. Environ. Health Suppl. Vol. 1, str. 45–59.

Bishop, P. M. F., Boycott, M. in Zuckerman,S. 1939. ’The estrogenic properties ofstilbestrol (diethylstilbestrol)’, Lancet Vol. 2,str. 5–11.

Brackbill, Y. in Berendes, H. W., 1978. ’Dangersof diethylstilbestrol: review of a 1953 paper’,Letter to the Editor, Lancet Vol. 2, No 8088,str. 520.

Brahams, D., 1988. ’Latent drug injury: failureof Dutch diethylstilbestrol action’, Lancet Vol.2, No 8616, str. 916.

Cook, J. W. in Dodds, E. C., 1933. ’Sexhormones and cancer-producing compounds’,Nature Vol. 131, str. 205–206.

Dieckmann, W. J., Davis, M. E., Rynkiewics,L. M. in Pottinger, R. E., 1953. ’Does theadministration of diethylstilbestrol duringpregnancy have therapeutic value?’, Am. J.Obstet. Gynecol. Vol. 66, No 5, str. 1062–1081.

Direcks, A., Figueroa, S., Mintzes, B. in Banta,D., 1991. Repor t from DES Action theNetherlands for the European CommissionProgramme Europe Against Cancer, str. 69,DES Action the Netherlands, Utrecht.

Direcks, A. in t’Hoen, E., 1986. ’DES: Thecrime continues’, v McDonnell, K., (ed.),Adverse effects of drugs: women and thepharmaceutical industry, str. 41–49,International Organization of ConsumersUnions, regional office for Asia and the Pacific,Penang.

Dodds, E. C., Goldberg, L., Lawson, W. inRobinson, R., 1938. ’Estrogenic activity ofcertain synthetic compounds’, Nature Vol.141, str. 247–248.

Dodds, C., 1965. ’Stilboestrol and after’, Sci.Basis Med. Annu. Rev. 1965, str. 1–16.

Dunn, T. B. in Green, A. W., 1963. ’Cysts ofthe epididymis, cancer of the cervix, granularcell myoblastoma, and other lesions afterestrogen injection in newborn mice’, J. Nat.Cancer Inst. Vol. 31, No 2, str. 425–455.

Epelboin, S. in Bulwa, S., 1993. ’Drugsurveillance and reproduction: the badexample of distilbene’, Contracept. Fertil. Sex.Vol. 21, No 9, str. 658–672.

Garcia-Alonso, F., Rodriguez-Pinilla, E. inMartinez-Frias, M. L., 1988. ’The use ofdiethylstilbestrol in Spain’, Medicina ClinicaVol. 91, No 11, str. 436.

Gardner, W. U., 1959. ’Carcinoma of the uterinecervix and upper vagina: induction underexperimental conditions in mice’, Ann. NYAcad. Sci. Vol. 75, str. 543–564.

Geschickter, C. F., 1939. ’Mammarycarcinoma in the rat with metastasis inducedby estrogen’, Science Vol. 89, str. 35–36.

Goldberg, J. M. in Falcone, T., 1999. ’Effect ofdiethylstilbestrol on reproductive function’,Fertil. Steril. Vol. 72, No 1, str. 1–7.

Greene, B. R., Burrill, M. W. in Ivy, A. C., 1939.’Experimental intersexuality: the paradoxicaleffects of estrogen on the sexual developmentof the female rat’, The Anatomical Record Vol.74, No 4, str. 429–438.

Greene, R. R. in Brewer, J. I., 1941. ’Relationof sex hormones to tumors of the femalereproductive system’, Amer. J. Roentgen. Rad.Ther. Vol. 45, No 3, str. 426–445.

Greenwald, P., Barlow, J. J., Nasca, P. C. inBurnett, W. S., 1971. ’Vaginal cancer aftermaternal treatment with synthetic estrogens’,N. Engl. J. Med. Vol. 285, No 7, str. 390–392.

Hanselaar, A. G., Van Leusen, N. D., De Wilde,P. C. in Vooijs, G. P., 1991. ’Clear celladenocarcinoma of the vagina and cervix. Areport of the Central Netherlands Registry withemphasis on early detection and prognosis’,Cancer Vol. 67, No 7, str. 1971–1978.


Herbst, A. L. in Scully, R. E., 1970. ’Adeno-carcinoma of the vagina in adolescence. Areport of 7 cases including 6 clear-cellcarcinomas (so-called mesonephromas)’,Cancer Vol. 25, No 4, str. 745–757.

Herbst, A. L., Ulfelder, H. in Poskanzer, D. C.,1971. ’Adenocarcinoma of the vagina:Association of maternal stilbestrol therapy withtumor appearance in young women’, N. Engl.J. Med. Vol. 284, No 15, str. 878–881.

Herbst, A. L., Kurman, R. J., Scully, R. E. inPoskanzer, D. C., 1972. ’Clear-cell adenoca-rcinoma of the genital tract in young females:Registry report’, N. Engl. J. Med. Vol. 287, No25, str. 1259–1264.

James, WH, 1965. ’Teratogenetic propertiesof thalidomide’, Br. Med. J. 1965 Oct 30;5469:1064.

Johnson, L. D., Driscoll, S. G., Hertig, A. T.,Cole, P. T. in Nickerson, R. J., 1979. ’Vaginaladenosis in stillborns and neonates exposedto diethylstilbestrol and steroidal estrogensand progestins’, Obstet. Gynecol. Surv. Vol.34, No 11, str. 845–846.

Karnaky, K. J., 1942. ’The use of stilbestrolfor the treatment of threatened and habitualabortion and premature labor: A preliminaryreport’, South M. J. Vol. 35, str. 838.

Karnaky, K. J., 1945. ’Prolonged administrationof diethylstilbestrol’ J. Clin. Endocrinol July1945 5, str. 279-284.

Kinlen, L. J., Badaracco, M. A., Moffett, J. inVessey, M. P., 1974. ’A survey of the use ofoestrogens during pregnancy in the UnitedKingdom and of the genito-urinary cancermortality and incidence rates in young peoplein England and Wales’, J. Obstet. Gynaecol.Br. Commonw. Vol. 81, No 11, str. 849–855.

Lacassagne, A., 1938. ’The appearance ofmammary adenocarcinomas in male micetreated by a synthetic estrogenic substance’,Weekly Reports of the Society of Biology andof its Affiliates, Vol. 12, str. 641–643.

Laplan, B., 1948. ’Diethylstilbestrol in thetreatment of idiopathic repeated abortion’, NYState J. Med. Vol. 48, str. 2612–14.

McLachlan, J. A., 1993. ’Functional toxicology:a new approach to detect biologically activexenobiotics’, Environ. Health Perspect. Vol.101, No 5, str. 386–387.

Melnick, S., Cole, P., Anderson, D. in Herbst,A., 1987. ’Rates and risks of diethylstilbestrol-related clear-cell adenocarcinoma of thevagina and cervix: An update’, N. Engl. J. Med.Vol. 316, No 9, str. 514–516.

Miller, M., 1999. ’DES research heats up againafter breast cancer finding’, J. Nat. CancerInst. Vol. 91, No 16, str. 1361–1363.

Mills, D. H., 1974. ’Prenatal diethylstilbestroland vaginal cancer in offspring’, JAMA Vol.229, No 4, str. 471–472.

Newbold, R. R., Hanson, R. B., Jefferson, W.N., Bullock, B. C., Haseman, J. in McLachlan,J. A., 1998. ’Increased tumors but uncompro-mised fertility in the female descendants ofmice exposed developmentally todiethylstilbestrol’, Carcinogenesis Vol. 19, No9, str. 1655–1663.

Noller, K. L. in Fish, C. R., 1974. ’Diethylstil-bestrol usage: Its interesting past, importantpresent and questionable future’, MedicalClinics of North America Vol. 58, No 4, str.793–810.

Palmlund, I., 1996. ’Exposure to a xeno-estrogen before birth: the diethylstilbestrolexperience’, J. Psychosom. Obstet. Gynaecol.Vol. 17, No 2, str. 71–84.

Palmlund, I., Apfel, R., Buitendijk, S., Cabau,A. in Forsberg, J. G., 1993. ’Effects of diethy-lstilbestrol (DES) medication duringpregnancy: Report from a symposium at the10th international congress of ISPOG’, J.Psychosom. Obstet. Gynaecol. Vol. 14, No 1,str. 71–89.

Pat Cody, DES Action, personal commu-nication.


Pons, J. C., Goujard, J., Derbanne, C. in Tour-naire, M., 1988. ’Outcome of pregnancy inpatients exposed in utero to diethylstilbestrol.Survey by the National College of FrenchGynecologists and Obstetricians’, J. Gynecol.Obstet. Biol. Reprod., Pariz, Vol. 17, No 3, str.307–316.

Robinson, D. in Shettles, L., 1952. ’The useof diethylstilbestrol in threatened abortion’,Am. J. Obstet. Gynecol. Vol. 63, str. 1330–1333.

Shimkin, M. B. in Grady, H. G., 1941. ’Toxicand carcinogenic effects of stilbestrol in strainC3H male mice’, J. Nat. Cancer Inst. Vol. 4,str. 55.

Smith, A. E., 1942. ’Council of pharmacy andchemistry: Diethylstilbestrol’, JAMA Vol. 119,No 8, str. 632–635.

Smith, O. W., 1948. ’Diethylstilbestrol in theprevention and treatment of complications inpregnancy’, Am. J. Obstet. Gynecol. Vol. 56,str. 821–834.

Smith, O.W., Smith, G.v.S. in Hurtwitz, D.1946. ’Increased excretion of pregnandiol inpregnancy from diethylstilbestrol with especialreference to the prevention of late pregnancyaccidents’, Am. J. Obstet. Gynecol. Vol. 51,str. 411-415.

Swan, S. H., 1992. ’Pregnancy outcomes inDES daughters’, in Giusti, R. (ed.), Report ofthe NIH Workshop on Long-term Effects ofExposure to Diethylstilbestrol (DES), str. 42–49, US Department of Health and HumanServices, Public Health Service, NationalInstitutes of Health, Washington, DC.

US Department of Health, Education andWelfare, 1971. Food and Drug Administration,Fed. Register (21537–21538).

Wingfield, M., Donnelly, V. S., Kelehan, P.,Stronge, J. M., Murphy, J. in Boylan, P., 1992.’DES clinic – the first six months’, Ir. Med. J.Vol. 85, No 2, str. 56–58.

105Antibiotiki kot pospe{evalci rasti Antibiotiki kot pospe{evalci rasti Antibiotiki kot pospe{evalci rasti Antibiotiki kot pospe{evalci rasti Antibiotiki kot pospe{evalci rasti ----- skregano z zdravo pametjo skregano z zdravo pametjo skregano z zdravo pametjo skregano z zdravo pametjo skregano z zdravo pametjo

111119.9.9.9.9. Antibiotiki kot pospe{evalci rastiAntibiotiki kot pospe{evalci rastiAntibiotiki kot pospe{evalci rastiAntibiotiki kot pospe{evalci rastiAntibiotiki kot pospe{evalci rasti----- skr skr skr skr skregano z zdravo pametjoegano z zdravo pametjoegano z zdravo pametjoegano z zdravo pametjoegano z zdravo pametjoLars-Erik Edqvist in Knud Børge PedersenLars-Erik Edqvist in Knud Børge PedersenLars-Erik Edqvist in Knud Børge PedersenLars-Erik Edqvist in Knud Børge PedersenLars-Erik Edqvist in Knud Børge Pedersen


Antibiotik je definiran kot snov, ki jo proizvajajomikroorganizmi in ki zavira ali ubija druge mik-roorganizme. Sinteti~ne antibiotike imenujemokemoterapevtiki. Beseda antibioti~na snov sepogosto uporablja za vse naravne, polsinte-ti~ne ali sinteti~ne snovi, ki ubijajo mikroor-ganizme ali zavirajo njihovo rast.

Antibioti~no obdobje se je za~elo leta 1910 zuvajanjem salvarsana v zdravljenje sifilisa in se{e bolj razmahnilo v tridesetih letih, ko so prvekemoterapevtike (sulfonamide) pri~eli uporabljativ humani medicini. Antibiotik penicilin je odkrilAlexander Fleming (Fleming, 1929), uporabljatipa so ga za~eli {ele leta 1941. Kmalu po za~etkuuporabe pri ljudeh so s penicilinom za~eli zdra-viti razli~ne bakterijske bolezni pri ‘ivalih.

Antibiotiki so najbr‘ najpomembnej{e odkritjev zgodovini medicine. Imeli so jih za ~ude‘nozdravilo. Z leti so re{ili na milijone ‘ivljenj, kerubijajo bakterije, ki povzro~ajo najnevarnej{enalezljive bolezni pri ~loveku in ‘ivalih.

9.1.1 Antibiotiki za pospe{evanje rasti

V poznih {tiridesetih letih so odkrili, da anti-biotiki pospe{ujejo rast rejnih ‘ivali. Poskusiso pokazali, da pi{~anci, ki jih hranimo z odpa-dnimi produkti proizvodnje tetraciklina kot vi-rom vitamina B12, rastejo hitreje kot kontrol-na skupina. Kmalu se je izkazalo, da to ni po-sledica vsebnosti vitamina, ampak ostankovtetraciklina (Stokstad in Jukes, 1949). Hranje-nje s subterapevtskimi dozami (odmerki, ni‘jiod zdravilnih koli~in) antibiotikov v dalj{em~asovnem obdobju se je kmalu uveljavilo inpostalo del produkcijskega sistema, ki se jerazvil v industrializirani reji ‘ivali. Razen pos-pe{ene rasti in bolj{ega izkoristka krme opa-zimo {e druge u~inke nizkih doz antibiotikov,in sicer pove~ano produkcijo jajc pri koko{ih

nesnicah, ve~ pujskov pri svinjah in ve~ mlekapri kravah molznicah.

Antibioti~ni pospe{evalci rasti so lahko dostop-ni, saj so v prosti prodaji, antibiotiki kot zdravilapa so ve~inoma na voljo le na zdravni{ki re-cept. Uporaba pospe{evalcev rasti je v zadnjih{tirih desetletjih nedvomno prispevala k razvojusedanjega sistema proizvodnje. Uporaba anti-bioti~nih pospe{evalcev rasti o~itno delno va-ruje pred dolo~enimi boleznimi, ki jih pospe{ujeintenzivna proizvodnja, in omogo~a na primernefiziolo{ko zgodnje odstavljanje in ve~je obre-menitve ‘ivali, kar spro‘a vpra{anje glede eti-~nega ravnanja z ‘ivalmi in njihovega dobregapo~utja.

9.1.2 Razvoj odpornosti

Ve~ino antibiotikov proizvajajo mikroorganiz-mi in so obstajali `e dolgo preden smo jihza~eli uporabljati kot zdravila. Mikroorganiz-mi proizvajajo antibiotike, s katerimi ubijajodruge mikroorganizme in si tako zagotavljajolastno pre‘ivetje in raz{irjanje. Bakterije, kiso izpostavljene tem snovem, razvijejo stra-tegije za pre‘ivetje. Ena od njih je razvoj odpor-nosti proti antibiotikom. To je v skladu s klasi~-nim konceptom pre‘ivetja najmo~nej{ih, in nepresene~a, da odpornost proti antibiotikomverjetno obstaja enako dolgo kot bakterije.

Zaskrbljenost zaradi odpornosti proti penicili-nu je bolj ali manj spremljala njegovo uvajanjekot zdravilo v zgodnjih {tiridesetih letih. Kot jev intervjuju za New York Times (1945) opozorilodkritelj penicilina Alexander Fleming, se za-radi njegove zlorabe »mikrobi lahko nau~ijoodpornosti proti penicilinu«. Pove~ano odpor-nost so opazili pri ve~ pomembnih bakterijah,povzro~iteljicah nalezljivih bolezni. Problemodpornosti proti antibiotikom je bil do zgodnjihpetdesetih let splo{no poznan v medicinski,veterinarski in farmacevtski literaturi.


Najprej so menili, da bakterije pridobijo odpor-nost samo zaradi mutacij na obstoje~ih genih,kar bi pomenilo, da je odpornost omejena namutirani sev in da je nanj omejeno tudi {irjenjeodpornosti (vertikalni prenos). V {estdesetih le-tih pa se je izkazalo, da se odpornost razen zmutacijo lahko razvije tudi s privzemom ‘e ob-stoje~ih genov. Odpornost se tako lahko raz{irina druge bakterijske seve, druge vrste bakterijin celo na druge rodove (horizontalni prenos).(Glej tudi Amabile-Cuevas in Chicurel, 1992.)

9.29.29.29.29.2 Prva svarilaPrva svarilaPrva svarilaPrva svarilaPrva svarila

9.2.1 Swannov odbor

V Veliki Britaniji so sredi {estdesetih let ved-no ve~ skrbi povzro~ale oku‘be s hrano, ki jevsebovala salmonelo, odporno proti ve~ zdra-vilom. Zato je vlada leta 1968 ustanovila neo-dvisen posvetovalni odbor. Predsedoval muje profesor Michael Swann. Njegova naloga jebila raziskati prenosljivost odpornosti proti an-tibiotikom zaradi uporabe antibiotikov kotpospe{evalcev rasti pri reji ‘ivali in v veteri-narski praksi ter njene posledice za zdravjeljudi in ‘ivali. Swannov odbor (Swann, 1969)je presodil, da so razpolo‘ljivi podatki »zado-sten razlog za ukrepanje«. Temeljna priporo~ilav zvezi z antibioti~nimi pospe{evalci rasti so,da naj bi se »dovoljenje za nabavo in uporaboantibiotika brez recepta za dodatek v ‘ival-sko krmo omejilo samo na antibiotike, ki:

• so ekonomsko pomembni pri reji ‘ivali v raz-merah, kakr{ne so v Veliki Britaniji;

• se malo ali sploh ne uporabljajo kot zdravilaza ljudi ali ‘ivali;

• ne bodo zmanj{ali u~inka predpisanih anti-bioti~nih zdravil zaradi razvoja odpornih se-vov organizmov«.

Dodana so bila tudi priporo~ila za dolo~enazdravila, na primer: »Tilosin, kot krmni doda-tek, naj ne bi bil dosegljiv brez recepta.«

Naslednje priporo~ilo je predvidevalo ustano-vitev stalnega odbora, ki naj bi “imel vso od-govornost za celotno podro~je uporabe anti-biotikov in sorodnih snovi pri ~loveku, ̀ ivalih,konzerviranju hrane ali za druge namene”.

9.39.39.39.39.3 Nadaljnje ukrepanje aliNadaljnje ukrepanje aliNadaljnje ukrepanje aliNadaljnje ukrepanje aliNadaljnje ukrepanje alineukrepanjeneukrepanjeneukrepanjeneukrepanjeneukrepanje

9.3.1 Izvajanje in opu{~anje Swannove-ga poro~ila

Priporo~ila v Swannovem poro~ilu niso bilaznanstveno zanesljiva, spro‘ila so polemikein zahteve po novih raziskavah. Nasprotovaliso jim farmacevtska industrija in rejci ‘ivali vVeliki Britaniji. Vendar so ve~ino priporo~ilupo{tevali v Veliki Britaniji in pozneje tudi vEvropski uniji (EU).

Vsaka naslednja vlada v Veliki Britaniji pa jevse bolj zanemarjala priporo~ila Swannovegaodbora. Priporo~ilo o stalnem vplivnem odbo-ru, odgovornem za uporabo antibioti~nih sred-stev, ni za‘ivelo v celoti. Na primer, organizi-rana ni bila nobena epidemiolo{ka {tudijaspremljanja razvoja odpornosti proti antibio-tikom.

V nasprotju s Swannovimi priporo~ili je EU leta1975 odobrila makrolidna antibiotika tilozin inspiramicin kot pospe{evalca rasti. To je bil ver-jetno eden glavnih vzrokov za raz{irjanje odpor-nosti proti makrolidom med enterokoki in kam-pilobakterijami pri pra{i~ih. V nasprotju s Swan-novimi priporo~ili so uporabo antibioti~negapospe{evalca rasti aviparcin raz{irili na drugevrste, na primer na odraslo govedo, in uporabase je od srede sedemdesetih let {e pove~ala.Nekako v tem ~asu so v bolni{nicah za~eli upo-rabljati medicinski ekvivalent vankomicin.

Eden od znanstvenih argumentov, ki podpi-rajo uporabo antibiotikov kot pospe{evalcevrasti, je, da so majhni odmerki poseben pri-mer pri selekciji na odpornost. Walton (1988)na primer navaja: »Uporaba antibiotika v kon-centraciji, ki je premajhna, da bi ubijala alizavirala, ne more selekcionirati odpornih se-vov iz populacij bakterij.« V tem pogledu sobili ugotovitve in priporo~ila v Swannovemporo~ilu zmotni. Pred kratkim pa so bili objav-ljeni rezultati raziskav, ki ka‘ejo, da so ti na-zori (Waltonovi in drugi) napa~ni, in temu jesledila prepoved avoparcina, virginiamicina intilosina.


V svetovnem merilu so velike razlike v predpi-sih, ki urejajo uporabo antibioti~nih snovi zazdravljenje, preventivo in pospe{evanje rasti.Ponekod, na primer v ZDA, se majhni odmerkitetraciklina in penicilina {e vedno uporabljajokot krmni dodatki za preventivo in pospe-{evanje rasti brez veterinarskega recepta, zdra-vila kot antibiotike pa se dobi samo na recept.

9.3.2 [vedska prepoved

Podobno kot v drugih dr‘avah so tudi {vedskiznanstveniki gledali na dodajanje antibiotikovv ‘ivalsko krmo z zadr‘ki. Po objavi Swanno-vih priporo~il v Veliki Britaniji se je za~ela {ir{apolemika, ki se je kon~ala s ponovno presojododajanja antibiotikov v ‘ivalsko krmo (LBS,1977).

Delovna skupina Odbora za kmetijstvo je meddrugim ugotovila, da »uporaba antibioti~nih ‘ivil-skih dodatkov na splo{no pomeni tveganje zapove~ano odpornost bakterij. Ker pa uporabljenesnovi v glavnem delujejo proti gram pozitivnimbakterijam, pri katerih se odpornost ne prena{a,je vpliv take porabe zanemarljiv.« Po drugi stranipa je skupina opazila negativen odnos porab-nikov do vseh vrst aditivov. Potrdili so tudi pred-nosti zaradi pove~ane proizvodnje in prepre~e-vanja nekaterih bolezni (LBS, 1977). Predlaga-ne so bile spremembe v zakonodaji, predvsempri pogojih za pridobitev odobritve, da bi ubla‘ilimo‘na tveganja.

Obenem so tudi kmetovalci postajali vednobolj skepti~ni do antibioti~nih krmnih dodatkov.Skrbelo jih je, da bo nenehna uporaba antibio-tikov omajala zaupanje potro{nikov. Zveza{vedskih kmetovalcev (LRF) se je odlo~ila zapolitiko omejevanja in nadzorovanja uporabeantibiotikov. V pismu ministrstvu za kmetij-stvo je LRF leta 1984 zahteval prepoved upo-rabe antibiotikov kot krmnih dodatkov.

Kot odgovor na to je kmetijsko ministrstvo pri-pravilo osnutek novega zakona o krmi (Vlad-ni zakon 1984/85). Zakon med drugim predvi-deva uporabo antibiotikov v hrani zaradi zdrav-ljenja ali prepre~evanja bolezni, kar pomeni,da njihova uporaba za pospe{evanje rasti nidovoljena. Kot razlog za to dopolnilo se na-

vaja tveganje, da bi se pove~ala odpornost,predvsem navzkri‘na odpornost (rezistenca)proti drugim substancam, in bi ‘ivali postalebolj ob~utljive za salmonelo in druge ~reves-ne povzro~itelje bolezni. Vlada je poudarila,da »obstaja negotovost glede dolgotrajnihu~inkov stalne uporabe krme, ki vsebuje ke-moterapevtike« (Vladni razglas, 1984/85).

Zakon o krmi je bil sprejet v skup{~ini no-vembra leta 1985 in za~el veljati januarja 1986.Od tedaj se antibiotiki v krmi ali druga~e smejouporabljati le za zdravljenje na veterinarski re-cept. Celotna poraba antibiotikov se je mo~nozmanj{ala – s pribli‘no 50 ton leta 1985 napribli‘no 20 ton leta 1996 (SOU, 1997).

Med pristopnimi pogajanji z EU so [vedskoza~asno izvzeli iz evropske zakonodaje, kise nana{a na uporabo antibiotikov kot krmnihdodatkov za pospe{evanje rasti. Ministrstvoza kmetijstvo je imenovalo komisijo za zbi-ranje in pregled znanstvenih podatkov o anti-bioti~nih pospe{evalcih rasti, da bi tako pod-prli {vedsko stali{~e. Komisija je predstavilasvoje poro~ilo leta 1997. Med drugim je ugo-tovila, da »se antibioti~ni krmni dodatki v ko-li~inah, dovoljenih v krmilih, lahko uporabljajokot preventiva ali za zdravljenje bolezni pri‘ivalih, kar je kr{itev Direktive sveta 70/524/EGS« (SOU, 1997). Po tej direktivi, kakor jebila dopolnjena in spremenjena v ~lenu 3aDirektive 96/55/EGS, je dodatek dovoljen le,~e pri dovoljeni koncentraciji ne gre za zdrav-ljenje ali prepre~evanje bolezni pri ‘ivalih.

Komisija je ugotovila, da »tveganje za pove-~ano rezistenco zaradi splo{ne uporabe anti-bioti~nih pospe{evalcev rasti sploh ni zane-marljivo in da so mogo~e resne posledice zazdravje ljudi in ‘ivali« (SOU, 1997).

Te‘ko je natan~no ugotoviti, kolik{no je tve-ganje, ker je vpra{anje zapleteno, uporabnihpodatkov pa malo. Poro~ilo poudarja, da bi bilapotrebna raziskava v sedemnajststopenjskivzro~ni verigi, in predvideva, da je za tak{noraziskavo potrebno pet do deset let in da bibilo treba opraviti raziskavo za vsak odporengen in za vsako antibioti~no snov s poznej{ooceno tveganja.


V poro~ilu se tudi postavlja vpra{anje, kdo bonosil stro{ke ~akanja na nadaljnje raziskave aliukrepanja za omejitev antibiotikov - tisti, ki tve-ganje povzro~ajo, ali tisti, ki so njegove ‘rtve?Komisija vztrajno ponavlja, da »je zelo te‘kosprejeti odlo~itve glede obvladovanja tveganj,ker ni jasno, kako velika so. Tveganja ne more-mo z gotovostjo izklju~iti, niti ga ne moremovzeti kot sprejemljivega. Znanstveniki mordamenijo, da za sprejemanje odlo~itev ni ustrez-nih informacij, ~e pa politiki ne ukrenejo ni~esar,zanje velja, da to ni nevtralno stali{~e, temve~zavestna odlo~itev, da se ne ukrepa. V negoto-vih razmerah je bolje biti previden.« (SOU, 1997)

9.3.3 Prepoved avoparcina

Marca 1995 so objavili prve informacije o poja-vljanju enterokokov pri pra{i~ih in perutnini, kiso bili odporni proti avoparcinu in vankomici-nu. (Klare idr., 1995; Bates idr.,1994; Aarestrup).Danske kmetijske organizacije in proizvajalcikrmil so se sporazumeli, da bodo prostovoljnonehali uporabljati avoparcin v ‘ivalski krmi intako posku{ali omejiti raz{irjanje odpornostiproti antibiotikom. Temu je sledila vladna pre-poved, izvr{ena 20. maja 1995 in sporo~enaEvropski komisiji, kot zahteva za{~itna klavzu-la Direktive sveta 70/524/EGS. V skladu s temdr‘ava ~lanica zaradi novo pridobljenih infor-macij lahko opusti uporabo dovoljenega kr-mnega dodatka, ~e njegova uporaba pomeninevarnost za zdravje ljudi ali ‘ivali.

Znanstvena podlaga danske prepovedi je do-kaz:• za navzkri‘no odpornost med avoparcinom

in vankomicinom;• da je odpornost prenosljiva;• da uporaba avoparcina kot pospe{evalca ra-

sti selekcionira enterokoke, odporne protivankomicinu. Ti se lahko prenesejo na ljudipo prehranjevalni verigi (DVL, 1995).

Na Norve{kem so junija 1995 uporabo avo-parcina za~asno ustavili, nem{ka vlada pa gaje januarja 1996 povsem prepovedala.

Znanstveni odbor EU za prehrano ‘ivali(SCAN) je maja 1996 ugotovil, da so potrebninovi podatki, na podlagi katerih bodo ugotovi-

li, kak{no je tveganje za zdravje ljudi, ‘ivali inokolja zaradi uporabe avoparcina. Vendar odborpriznava, da je varnost avoparcina zelo dvom-ljiva, in ugotavlja, da je treba takoj sprejetinove odlo~itve v zvezi z avoparcinom kot kr-mnim dodatkom, ~e bi se izkazalo, da je mo-go~ prenos odpornosti z ‘ivali na ~loveka.Evropska komisija je predlagala, da bi zaradinejasnosti za~asno prepovedali uporabo avo-parcina kot krmnega dodatka v vseh dr‘avah~lanicah EU, s ~imer bi se izognili vsem tve-ganjem. Prepoved je za~ela veljati 1. aprila1997, potem ko so jo decembra izglasovali skvalificirano ve~ino v Stalnem odboru za krmo.

9.3.4 Danska prepoved virginiamicina

Danska vlada je 16. januarja 1998 prepovedalauporabo virginiamicina pri pra{i~ih in perutninikot pospe{evalca rasti zaradi suma, da se-lekcionira enterokoke, ki so odporni proti strep-tograminu (Aarestrup idr., 1998). Za ta korakso se odlo~ili, da bi zavarovali zdravje ljudi inohranili sinercid, ki so ga takrat preizku{ali, zdajpa je dovoljen za zdravljenje ljudi z infekcija-mi, odpornimi proti drugim zdravilom.

9.3.5 EU prepove {tiri antibioti~nepospe{evalce rasti

[tirinajstega decembra 1998 so kmetijski mi-nistri dr‘av ~lanic EU izglasovali predlog, dase z julijem 1999 prepove uporaba {tirihantibioti~nih pospe{evalcev rasti: virginiami-cina, bacitracin cinka, tilozin fosfata in spira-micina. Prepoved je predlagala Evropska ko-misija kot »preventivni ukrep za zmanj{anjetveganja razvoja odpornih bakterij in za ohra-njanje u~inkovitosti dolo~enih antibiotikov, kise uporabljajo za zdravljenje ljudi«. Farmacev-tska industrija je nasprotovala tej odlo~itvi inzahtevala znanstvene dokaze o tveganju, kinaj bi ga pomenila uporaba antibioti~nih pospe-{evalcev rasti. Pozneje je proizvajalec virgi-niamicina odlo~itev izpodbijal na Evropskemsodi{~u in zahteval njen preklic.

9.3.6 Avilamicin

Avilamicin je najnovej{i primer antibioti~negapospe{evalca rasti, ki je dovoljen v EU, ~eprav


ka‘e navzkri‘no odpornost z zdravilom za lju-di (everninomicin) (Aarestrup, 1998). Vendar soproizvajalci pred kratkim umaknili everninomi-cin iz poskusov v bolni{nicah po vsem svetu.

9.3.7 Znanstvena poro~ila in priporo~ila

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jeleta 1997 organizirala znanstveno sre~anje,katerega tema je bila vpliv uporabe antibio-tikov pri vzreji ‘ivali na zdravje ljudi. Ugotoviliso, da »vpliv uporabljenih antibiotikov na me-dicino in zdravje ljudi ni znan« (WHO, 1997).Priporo~ila s tega sre~anja potrjujejo, da»pove~ana skrb zaradi tveganja, ki ga za jav-no zdravje pomeni uporaba antibioti~nihpospe{evalcev rasti, ka‘e na to, da je potre-ben sistemati~en pristop k zamenjavi antibi-oti~nih pospe{evalcev rasti z varnej{imi sred-stvi, ki niso antibiotiki«.

Na evropski konferenci o mikrobiolo{ki gro‘njiv Kopenhagnu na Danskem leta 1998 so pri{lido podobne ugotovitve in izjavili, da »ve~inasodelujo~ih na konferenci meni, da uporabaantibioti~nih pospe{evalcev rasti ni upravi~enain da je bistven sistemati~en pristop pri za-menjavi teh snovi z varnej{imi na~ini, meddrugim z bolj{im kmetovanjem« (Kopenhagen-ska priporo~ila, 1998).

Konferenco so organizirali vodilni zdravstveniuslu‘benci dr‘av ~lanic EU in pritegnili k sode-lovanju zdravstvene in veterinarske oblasti inraziskovalce, predstavnike kmetijskih organiza-cij, farmacevtsko industrijo in industrijo krmil.

Zaradi ve~je odpornosti proti antibiotikom sepojavlja skrb za zdravje ljudi in ‘ivali. Zato jeEvropska komisija (DGXXIV) prosila Znan-stveni pripravljalni odbor (SSC), naj ugotovitrenutno raz{irjenost in razvoj odpornosti pro-ti antibiotikom ter njen vpliv na zdravje ljudi in‘ivali, {e posebej glede na rast in obvlado-vanje oku`b. Tako je SSC leta 1999 v svojemporo~ilu ugotovil, da je »treba takoj zmanj{atisplo{no porabo antibiotikov, in sicer enako-merno na vseh podro~jih: v humani medicini,veterini, ‘ivalski proizvodnji in za{~iti rastlin«(SSC, 1999). V zvezi z antibiotiki za rast ‘ivaliSSC predlaga, da se »uporaba predstavnikov

kategorij, ki se uporabljajo ali bi se lahko upo-rabljali v medicini ali veterini, ~im prej izlo~i innaposled odpravi«.

V novoizdanih ’Globalnih na~elih za obvlado-vanje odpornosti proti antibiotikom, ki je po-sledica uporabe antibiotikov pri vzreji `ivaliza prehrano ljudi’, WHO priporo~a, da se alipreneha uporaba antibioti~nih pospe{evalcevrasti iz kategorij, ki se uporabljajo (ali so vodobritvenem postopku) pri ljudeh, ali pa najse ~im prej izlo~ijo, ~e zanje ne obstajajo oce-ne tveganja (WHO, 2000).

9.49.49.49.49.4 Prednosti in pomanjkljivostiPrednosti in pomanjkljivostiPrednosti in pomanjkljivostiPrednosti in pomanjkljivostiPrednosti in pomanjkljivostiuporabe pospe{evalcev rastiuporabe pospe{evalcev rastiuporabe pospe{evalcev rastiuporabe pospe{evalcev rastiuporabe pospe{evalcev rasti

Skozi celotno obdobje, ko so bili v uporabiantibioti~ni pospe{evalci rasti, so mo~no pou-darjali njihove prednosti. Kot krmni dodatekso izbolj{ali prirast in produkcijo pri vzreji ‘ivali.Precej manj pozornosti so posvetili mo‘nimstranskim u~inkom. Tako je tudi {tevilo neod-visnih raziskav relativno majhno v primerjavis {tudijami in prispevki na kongresih, ki jih jepodpirala farmacevtska industrija.

[ele v zadnjem ~asu, ko so se v povezavi zuporabo avoparcina kot krmnega dodatka pri‘ivalih pojavili proti vankomicinu odporni en-terokoki in je postalo jasno, da ima to lahkoposledice za ~lovekovo zdravje, se je ob~utnopove~alo {tevilo neodvisnih raziskav, posve-~enih tem vpra{anjem.

V zadnjih nekaj letih izvedeni obse‘ni znan-stveni poskusi ka‘ejo, da uporaba antibioti~nihpospe{evalcev rasti pri ‘ivalih prispeva kodpornosti proti antibiotikom pri ljudeh. To seje najlep{e pokazalo pri enterokokih, odpor-nih proti vankomicinu.

Nedvomno je {iroka uporaba antibiotikov v hu-mani medicini pomembnej{a za odpornost protiantibiotikom pri ljudeh. Vendar to ne opravi~ujepodcenjevanja mo‘nega zdravstvenega tve-ganja za ljudi zaradi uporabe antibiotikov pri‘ivalih. Kontinuirana uporaba antibioti~nih kr-mnih dodatkov je eden ve~jih virov zlorab anti-biotikov v farmski reji.


Dolgotrajna polemika je pokazala, da je upo-raba antibiotikov v ‘ivalski krmi zapleteno vpra-{anje, ki vpliva na zdravje ljudi in ‘ivali patudi na njihovo po~utje, zdravo prehrano in oko-lje ter na razvoj proizvodnih sistemov, na~inovprehrane in gospodarjenje. Nekaj pozitivnih innegativnih u~inkov antibioti~nih pospe{e-valcev rasti je na{tetih v preglednici 9.1.

9.59.59.59.59.5 Sklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeSklepne ugotovitve in lekcijeza prihodnostza prihodnostza prihodnostza prihodnostza prihodnost

Prvo svarilo v Swannovem poro~ilu o tveganjihzaradi {irjenja odpornosti na antibiotike med‘ivalmi in z ‘ivali na ljudi je temeljilo na redkihznanstvenih dokazih, a strokovna mikro-biolo{ka ocena je napovedala {kodljive po-sledice stalne uporabe terapevtskih antibio-tikov v ‘ivalski krmi. Priporo~ena je bila pre-vidnost pri njihovi uporabi, ~eprav ta besedani bila uporabljena v Swannovem poro~ilu.

Poznej{e raziskave, ki so potekale v glavnemv devetdesetih letih, so pokazale, da prena{anjeodpornosti ni omejeno na dolo~ene bakterije(gram negativne), temve~ je mnogo bolj raz-{irjeno v svetu mikroorganizmov, in da se genizlahka prena{ajo ne samo med ozko sorodnimivrstami bakterij, ampak tudi med razli~nimi ro-dovi. Ti rezultati potrjujejo, da Swannovo poro~ilo

ni bilo pravilno samo v vrednotenju rezultatov,temve~ tudi daljnovidno v predvidevanjih.

Zagovarjanje poznej{ega omalova‘evanjanjegovih spoznanj in kompromisov pri upo{te-vanju priporo~il je temeljilo predvsem na oz-kem upo{tevanju znanega, ne pa na upo{te-vanju neznanega na tem podro~ju in mo‘nihposledic {iroko raz{irjene odpornosti proti an-tibiotikom. Druga~e re~eno, potrebujemo zna-nost, ki se loteva zapletenih vpra{anj, nego-tovosti in neznanega z malo ve~ skromnostiin manj o{abnosti.

Poleg tega morajo biti znanstveni odbori, od-govorni za presojo zaupnih podatkov iz indu-strije, sestavljeni iz {ir{e skupine neodvisnihstrokovnjakov, ki so seznanjeni s problema-tiko ter imajo znanje in izku{nje z vseh podro~ijza {iroko oceno tveganja, koristi in tehnolo{kihmo‘nosti. Tako bi bilo znanje iz humane me-dicine zelo koristno za presojo tveganja.

Izku{nje iz tega primera nas u~ijo, da morabiti presoja tveganja zastavljena precej {ir{e.Upo{tevala naj bi pozitivne in negativne vpli-ve, dolgotrajne mikrobiolo{ke in ekolo{keu~inke na zdravje ljudi, ‘ivali in okolje ter al-ternativne mo‘nosti, kot je bolj{a reja ‘ivali(glej preglednico 9.1).

[ir{e vpra{anje Pozitivni u~inki Negativni u~inki

Zdravje ‘ivali Nekatere bolezni, predvsem Omejuje mo‘nosti zdravljenja zaradi razvoja~revesne, je mogo~e delno odpornosti proti antibiotikom; prikrivanadzorovati. subklini~ne bolezni in infekcije, zmanj{a

izzive za higienske izbolj{ave.

Zdravje ljudi Nobenih Prenos odpornosti na ljudi in pove~anjestro{kov za zdravstveno varstvo skraj{aekonomsko ‘ivljenjsko dobo medicinskihantibiotikov, poklicno tveganje zaradiizpostavljenosti aerosolu in prahu, kivsebujeta antibioti~ne u~inkovine.

Dobro po~utje ‘ivali Ubla‘i in zmanj{a bolezenske Prikrije stres zaradi subklini~nih bolezni;znake. omogo~a ve~je obremenitve rejnih ‘ivali.

Okolje Bolj{i izkoristek krme; Pove~a celotno koli~ino genov, odpornihmanj gnoja. proti antibiotikom v okolju, ostanki

antibiotikov.

Reja ‘ivali Pove~ana produkcija in Spodbuja pove~evanje prirasta ‘ivalskeizbolj{ana produktivnost. proizvodnje.

Produkcijski sistemi Manj{e potrebe po delovni Zavira razvoj do ‘ivali prijaznih produkcijskihsili zaradi intenzivnej{ih sistemov.produkcijskih metod.

Krma Nobenih Prikrije slabo kakovost krme, ovira izbolj{avepri na~rtovanju krme in razvoj alternativnihmo‘nosti.

Preglednica 9.1Preglednica 9.1Preglednica 9.1Preglednica 9.1Preglednica 9.1 Pozitivni in negativni u~inki antibioti~nih pospe{evalcev rasti na {ir{a vpra{anja Pozitivni in negativni u~inki antibioti~nih pospe{evalcev rasti na {ir{a vpra{anja Pozitivni in negativni u~inki antibioti~nih pospe{evalcev rasti na {ir{a vpra{anja Pozitivni in negativni u~inki antibioti~nih pospe{evalcev rasti na {ir{a vpra{anja Pozitivni in negativni u~inki antibioti~nih pospe{evalcev rasti na {ir{a vpra{anja vzvzvzvzvzrejerejerejerejereje ìvali ìvali ìvali ìvali ìvaliVir:Vir:Vir:Vir:Vir: L.-E. Edqvist inK. B. Pedersen


Ker ne vemo, kako veliko je tveganje, soodlo~itve o obvladovanju tveganj {e posebejte‘ke. Tveganja seveda ne moremo popolno-ma izklju~iti, ne moremo pa ga tudi ocenitikot sprejemljivega. V negotovih razmerah jebolje biti previden. V trenutnem polo‘aju se jetreba odlo~ati previdno, zlasti ko je nesprejem-ljivo, nehumano in neeti~no ~akati nadokon~en dokaz, ali bi to lahko povzro~ilo~love{ke ‘rtve.

Druga jasna lekcija iz tega primera je, da lahkovpleteni, razen uradnih organov, na primer kmetjein njihove organizacije, sami posku{ajo vplivatina zakonodajo in ustaviti uporabo izdelkov, kipovzro~ajo zaskrbljenost in izgubo zaupanja pripotro{nikih. Tu jih je skupaj s Swannovim odbo-rom ma{~evala zgodovina. Zdrave pameti in dalj-novidne uporabe znanstvenih dokazov, ki lahkopredvidijo resne posledice, ne smemo zane-marjati, medtem ko ~akamo na kon~ni dokaz.

1945 Alexander Fleming opozori na zlorabo penicilina, ker se »mikrobi nau~ijo upiranja«.

Petdeseta Odpornost proti antibiotikom je splo{no priznana - vertikalni prenos.leta

[estdeseta Horizontalni prenos priznan.leta

1969 Swannov odbor priporo~i stroge omejitve antibiotikov v ‘ivalski krmi.

Sedem- Ve~ino Swannovih priporo~il za~nejo upo{tevati v Veliki Britaniji in EU.deseta leta

1975 Swannova priporo~ila se omilijo: tolizin in spiramicin sta {e vedno dovoljena kotpospe{evalca rasti, kot humana ekvivalenta; uporabljati pri~nejo vankomicin.

1977 [vedski odbor za kmetijstvo obravnava mo‘nosti tveganja odpornosti proti antibiotikomin sklene, da je tveganje zanemarljivo.

1984 [vedski kmetje zahtevajo, da vlada prepove antibioti~ne krmne dodatke zaradi zdravja innezaupanja potro{nikov.

1985 [vedska prepove uporabo zaradi odpornosti proti antibiotikom pri ‘ivalih in negotovihdolgotrajnih u~inkov.

1997 [vedsko poro~ilo ugotovi, da je tveganje zaradi odpornosti proti antibiotikom pri ljudeh»vse prej kot zanemarljivo«.

1997 Znanstveno sre~anje WHO ugotavlja, da je treba »nujno nadomestiti antibioti~nepospe{evalce rasti«.

1998 EU kot preventivni ukrep sprejme prepoved uporabe {tirih antibiotikov v ‘ivalski krmi.

1999 Znanstveni pripravljalni odbor EU priporo~a opustitev uporabe antibiotikov, ki se lahkouporabljajo za zdravljenje ljudi ali ‘ivali.

1999 Farmacevtska industrija se prito‘i na prepoved EU na Evropskem sodi{~u.

2000 WHO priporo~a prepoved antibiotikov kot pospe{evalcev rasti, ~e se uporabljajo vhumani medicini in ~e ne obstajajo ocene tveganja.

Preglednica 9.2Preglednica 9.2Preglednica 9.2Preglednica 9.2Preglednica 9.2Antibioti~ne snovi – zgodnja svarila in ukrepiAntibioti~ne snovi – zgodnja svarila in ukrepiAntibioti~ne snovi – zgodnja svarila in ukrepiAntibioti~ne snovi – zgodnja svarila in ukrepiAntibioti~ne snovi – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


Aarestrup, F. M., 1995. ’Occurrence of glyco-peptide resistance among Enterococcusfaecium isolates from conventional andecological poultry farms’, Microbiology DrugResearch Vol. 1, str. 255–257.

Aarestrup, F. M., 1998. ’Association betweendecreased susceptibility to a new antibioticfor treatment of human diseases, everninom-ycin (SCH 27899), and resistance to anantibiotic used for growth promotion in animals,avilamycin’, Microbiology Drug Research Vol.4, str. 137–141.

Aarestrup, F. M., Bager, F., Jensen, N. E., Mad-sen, M. in Wegener, H. C., 1998. ’Surveillanceof antimicrobial resistance in bacteria isolatedfrom food animals to growth promoters andrelated therapeutic agents in Denmark’,APMIS Vol. 160, str. 606–622.

Amabile-Cuevas, C. F. in Chicurel, M. E., 1992.’Bacterial plasmids and gene flux’, Cell Vol.70, str. 189–199.

Bates, J., Jordens, J. Z. in Griffiths, D. T., 1994.’Farm animals as a putative reservoir forvancomycin-resistant enterococcal infectionin man’, Journal of Antimicrobial Chemothe-rapy Vol. 34, str. 507–516.


DVL, 1995. ’The effect of avoparcin used asfeed additive on the occurrence of vancomycinresistant Enterococcus faecium in pig andpoultry production’, Poro~ilo danskega vete-rinarskega laboratorija.

Fleming, A., 1929. ’On the antibacterial actionof cultures of penicillin, with special referenceto their use in isolation of B. influenzae’, BritishJournal of Experimental Pathology Vol. 10, str.226–236.

Government Bill, 1984/85. Regeringens pro-position 1984/85:149 om lag om foder, Swe-den.

Klare, I., Heier, H., Claus, H., Reissbrodt inWitte, W., 1995. ’VanA-mediated high-levelglycopeptide resistance in Enterococcusfaecium from animal husbandry’, FEMSMicrobiology Letters Vol. 125, str. 165–172.

LBS, 1977. ’Utredning avseende utnyttjandetav specialämnen såsom antibiotika/kemotera-peutika, vilka i tillväxtbefrämjande syfteinblandas i foder’, Lantbruksstyrelsen, Jönkö-ping.

New York Times, 26. junij 1945, str. 21.

SOU, 1997. ’Antimicrobial feed additives’,Uradna poro~ila {vedske vlade, str. 132.

SSC, 1999. ’Opinion of the Scientific SteeringCommittee on antimicrobial resistance’,Evropska komisija, Generalni direktorat XXIV.

Stokstad, E. L. R. and Jukes, T. H., 1949.’Further observations on the animal proteinfactor’, Proceedings of the Society of Biolo-gical and Experimental Medicine Vol. 73, str.523–528.

Swann, M. M., 1969. Poro~ilo, Joint Committeeon the use of Antibiotics in Animal Husbandryand Veterinary Medicine, HMSO, London.

The Copenhagen Recommendations, 1998.Poro~ilo s konference Invitational EU Confe-rence on the Microbial Threat, Kopenhagen,september.

Walton, J. R., 1988. ’Antibiotic resistance: Anoverview’, Veterinary Record Vol. 122, str. 249–251.

WHO, 1997. ’The medical impact of the useof antimicrobials in food animals’, Poro~ilozasedanja WHO, Berlin.

WHO, 2000. ’Global pr inciples for thecontainment of antimicrobial resistance dueto antimicrobial use in animals intended forfood’, na http://www.who.int/emc-documents/zoonoses/whocdscsraph20004c.html.

113@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih plju~ do obnove odmaknjenih jezer

10.10.10.10.10. @veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kih@veplov dioksid: od za{~ite ~love{kihplju~ do obnove odmaknjenih jezerplju~ do obnove odmaknjenih jezerplju~ do obnove odmaknjenih jezerplju~ do obnove odmaknjenih jezerplju~ do obnove odmaknjenih jezerArne SembArne SembArne SembArne SembArne Semb

Decembra 1952 se je nad London spustil gostsmog – zmes megle in premogovega dima.Zapisi iz londonskih bolni{nic so pokazali, daje zaradi izpostavljenosti onesna‘enemuzraku v enem tednu umrlo ve~ kot 2.000 ljudi.Javnost je odlo~no zahtevala, da se kaj take-ga ne sme nikoli ve~ ponoviti. Vendar ta pri-mer zastrupitve s smogom ni bil osamljen(Brimblecombe, 1987; Ashby, 1981). Huj{enesre~e s smogom so se dogajale v Londonu‘e prej in kakovost zraka se je podobno kot vdrugih mestih v Veliki Britaniji dejansko izbolj-{evala, ne pa slab{ala. Politi~na in socialnaureditev sta bili po vojni novi in javnost se nibila ve~ pripravljena sprijazniti z nastalimi raz-merami. Primer je bil tudi dobro dokumentiranglede u~inkov kakovosti zraka na zdravje.Meritve znanstvenikov v bolni{nici sv. Barto-lomeja so pokazale, da so koncentracije del-cev v dimu in koncentracije ‘veplovega diok-sida dosegle ve~ miligramov na kubi~ni me-ter. Parlamentarna komisija je pripravila po-sebno poro~ilo, imenovano po njenem pred-sedniku, siru Hughu Beaverju.

Ukrepi, ki jih je Beaverjevo poro~ilo lahko pred-lagalo, so bili skromni. London je bil v celotiodvisen od premoga za potrebe ogrevanja inenergije. Premog pa vsebuje ‘veplo, ki ga jepred uporabo mogo~e le delno odstraniti. Zatose je sprejeti Zakon o ~istem zraku osredoto~ilna dim kot sestavino onesna‘enega zraka indovoljeval lokalnim svetom, da ustanavljajo»obmo~ja brez dima«, v katerih naj bi proble-mati~na kuri{~a na premog zamenjali u~in-kovitej{i na~ini izgorevanja, kot so elektrikain »goriva brez dima«. Emisijski viri z izjemodoma~ih kuri{~ naj bi bili »kolikor je mogo~e«brez dima. Z revizijo Zakona o alkalijah leta1958 je dobil in{pektorat za alkalije ve~ja po-oblastila glede virov industrijskega onesna-‘evanja, vendar revizija ni dolo~ila mejnihemisij ali predpisala standardov. Vodilno na~eloje bilo »Najbolj{a izvedljiva re{itev«. V praksi

je to pomenilo, da je bila glavna metodazmanj{anja koncentracij ‘veplovega dioksida(SO

2) zidava visokih dimnikov, katerih vi{ina

naj bi bila premosorazmerna z izpu{~enimikoli~inami. To so bili sicer o~itni koraki v pra-vo smer, a so bili po~asni. Naslednja nesre~azaradi smoga, ko je leta 1962 umrlo okrog 800ljudi, je pokazala na nujnost ukrepanja.

Po letu 1950 je bilo na voljo veliko nafte zBli‘njega vzhoda in v naslednjih dveh deset-letjih je postala glavni vir energije v dr‘avahZahodne Evrope (Mylona, 1996). Ker je bilonjeno ~i{~enje razmeroma zastarelo, je zna-ten del kurilnega olja vseboval te‘je frakcijein ostanke z 2,5- do 3-odstotnim dele‘em ‘ve-pla. Plinsko olje z manj kot odstotkom ‘veplaso prav tako prodajali kot kurilno olje za upo-rabo v majhnih kotlih in na doma~em trgu.Te‘ko kurilno olje so uporabljali v novih elek-trarnah v {tevilnih evropskih dr‘avah, zlastitam, kjer niso imeli lastnih zalog premoga, karvelja tudi za Veliko Britanijo. Prav tako so gauporabljali v kotlih za centralno ogrevanje vkompleksih velikih zgradb, bolni{nicah in dru-gih storitvenih zgradbah ter industriji. Vendar-le pa se je v evropskih mestih zaradi nara{~a-jo~e okoljske ozave{~enosti v {estdesetihletih 20. stoletja pojavila zaskrbljenost gledekakovosti zraka, pri~elo pa se je tudi omeje-vanje uporabe kurilnega olja razli~nih kako-vosti z raznimi vsebnostmi ‘vepla. Dejanskose je v nekaterih mestih pojavil ~rni dim inSO

2 v koncentracijah, ki so bile primerljive s

tistimi v Londonu, a so bili ti pojavi posledicanepravilnega izgorevanja kurilnega olja, kivsebuje ‘veplo.

V poznih {estdesetih letih je Organizacija zagospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vEvropi ustanovila Sekcijo za okolje in po letu1971 so se predstavniki dr‘av ~lanic sre~evaliv skupini za upravljanje z zrakom, v kateri sorazpravljali o skupnih problemih in izku{njah.


Poleg tega se je skupina ukvarjala tudi s pro-blemi onesna‘evanja zraka v mestih, s pro-blemi kislega de‘ja in fotokemi~nega na-stajanja oksidantov ter koristno prispevala knjihovemu re{evanju.

Vpra{anje standardov oziroma smernic gledekakovosti je bilo {e zlasti pomembno prina~rtovanju novih industrij in dovoljevanju vi-rov gorenja. Precej so nasprotovali sprejetjujasnih mej, ki so jih vpeljali v Evropo v glav-nem na podlagi ameri{kega Zakona o ~istemzraku (ZDA, 1970). Profesor Lawther iz bol-ni{nice sv. Bartolomeja je na podlagi smrtnihprimerov zaradi londonskega smoga ugotovil(WHO, 1972), da je bilo zdravje ljudi ogro‘enovedno, kadar so koncentracije SO

2 presegle

500, ~rnega dima pa 250 mikrogramov na ku-bi~ni meter (Mylona, 1996). Ker so koncentra-cije onesna‘eval mo~no odvisne od vremen-skih razmer, morajo biti standardi kakovostizraka, ~e ho~emo obvarovati ljudi pred {kod-ljivimi u~inki, postavljeni pri znatno ni‘jih pov-pre~nih vrednostih. Dr‘ave so imele razli~nastali{~a do dolo~itve standardov za kakovost

zraka, zlasti {e do njihovega uveljavljanja vzvezi z nadzorom nad emisijami. Vseeno paje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)na podlagi zbiranja razpolo‘ljive dokumenta-cije o u~inkih na zdravje od leta 1979 pripo-ro~ala smernice, ki so bile podlaga za boj protionesna‘evanju v Evropi (WHO, 1979 in 1987).

10.110.110.110.110.1 Mrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdoviMrtve ribe, umirajo~i gozdovi

Vedno ve~ja poraba energije v Evropi v {estde-setih letih je imela za posledico mo~no pove-~anje emisij SO

2. Velik del porabljene energije

je bil v obliki elektrike, ki so jo proizvajale ve-like termoelektrarne, v katerih se je SO

2 spro{-

~al iz ve~ kot sto metrov visokih dimnikov.Zaradi tega in zaradi vedno vi{jih dimnikov vindustriji in mestih se je kljub pove~anim emi-sijam kakovost zraka pri tleh postopno izbolj-{evala. Optimisti~ni predstavniki industrije, kiproizvaja elektriko, so bili prepri~ani, da je mo-go~e emisije razred~iti in razpr{iti do vredno-sti, ki ne bi bile ve~ {kodljive.

A ni bilo tako. Medtem ko so si Velika Brita-

Slika 10.1Slika 10.1Slika 10.1Slika 10.1Slika 10.1 Letne emisije ‘veplovega dioksida v Evropi 1880-1990Letne emisije ‘veplovega dioksida v Evropi 1880-1990Letne emisije ‘veplovega dioksida v Evropi 1880-1990Letne emisije ‘veplovega dioksida v Evropi 1880-1990Letne emisije ‘veplovega dioksida v Evropi 1880-1990Vir:Vir:Vir:Vir:Vir: Arne Semb (po-vzeto po: Mylona,1996)


nija in druge evropske dr‘ave prizadevaleizbolj{ati kakovost mestnega zraka, so se po-raba energije in celotne emisije SO

2 v Evropi

izredno pove~ale, kot je razvidno iz slike 10.1.Na [vedskem je – skupaj z meteorologom C.G. Rossbyjem – znanstvenik Hans Egner, kise je ukvarjal s prou~evanjem prsti, za~elopravljati meritve zraka in raziskovati kemijopadavin po Evropi (Egnér idr., 1955). Prou~e-vala sta predvsem preskrbo rastlin s hranilni-mi snovmi iz padavin in povezave z meteoro-logijo. Leta 1968 pa je eden njunih sodelavcevpregledal rezultate in ugotovil, da so zaradinara{~ajo~ih emisij SO

2 padavine postajale

vedno bolj kisle. To odkritje je povezal z zakis-ljevanjem {vedskih rek. Svante Odén se jeodlo~il objaviti svoje rezultate s prikazom raz-{irjenosti problema ne samo v obse‘nem po-ro~ilu, temve~ tudi v ~asopisnem ~lanku(Odén, 1968 in 1967). [vedska se je tudi odlo-~ila, da predstavi primer v {tudiji na okoljskikonferenci ZN leta 1972 v Stockholmu sku-paj z dokazi o razpr{enosti, odlaganju inu~inkih SO

2 in »kislega de‘ja« ([vedska,

1971). Kot je bilo pri~akovati, je domiselnapredstavitev teh informacij zbudila pozornostmednarodne javnosti. Ali je bilo res mogo~e,da so izpusti SO

2 v Angliji vplivali na kako-

vost vode v Skandinaviji, pomore rib inzmanj{anje produkcije gozdov? O~itno so bilepotrebne nadaljnje raziskave.

O na~rtih za obse‘nej{o raziskavo o ~ezmej-nem onesna‘evanju zraka v Evropi so raz-pravljali v skupini OECD za upravljanje zzrakom ‘e od leta 1969. Leta 1972 so pri~eliizvajati {tudijo, v kateri je sodelovalo 11 dr‘av~lanic. Od evropskih ~lanic OECD so sodelo-vanje odrekle samo [panija, Portugalska inItalija, ker po njihovem mnenju to vpra{anjezanje ni bilo pomembno. Nordijske dr‘ave sose dogovorile, da bo norve{ki In{titut za ra-ziskovanje zraka (NILU) prevzel nalogo koor-diniranja programa o prenosu zra~nih one-sna‘eval na velike razdalje. Poro~ilo je bilokon~ano leta 1977, uredilo pa je izvoz in uvozznotraj evropskih dr‘av ter dolo~ilo razmerjemed emisijami in odlaganjem ‘veplovih spojin(OECD, 1977). Zdaj je postalo popolnoma jas-no, da je mogo~e zakisljevanje v Skandinavijikvantitativno povezati z emisijami v ve~

evropskih dr‘avah in da so te dr‘ave odgovor-ne za {kodo, ki jo je povzro~il kisli de‘. V okvi-ru zelo ambiciozno zastavljenega norve{kegaraziskovalnega programa so leta 1972 za~eliprou~evati kisle padavine in njihove u~inkena gozdove in ribe. Leta 1976 je bilo priprav-ljeno vmesno poro~ilo, ki ka‘e na {irokoraz{irjeno zakisanost rek in jezer, natan~nopa je dokumentirano tudi upadanje populacijpostrvi in lososov v teh obmo~jih (Braekke,1976). Poro~ila niso objavili, vendar je bilprojekt predstavljen mednarodni javnosti ju-nija 1976 (Knabe, 1976; Ambio, 1976). Dom-nevne u~inke na gozdove je bilo dosti te‘edokazati. Projekt SNSF (Swiss NationalScience Foundation project) je bil kon~an leta1980 (Overrein idr., 1980; Drabløs, 1980).

^eprav so bili zdaj na voljo trdni znanstvenidokazi, je bilo nasprotovanje spremembammo~no. Uredni{tvo znanstvene revije Nature(Nature, 1977) s sede‘em v Veliki Britaniji jetrdilo, da je kisli de‘ »milijondolarski« problemz »milijardno« re{itvijo, pri ~emer so namigo-vali na primerjavo med vrednostjo rib in stro{kinamestitve ter ~i{~enja plinov, ki nastajajo prizgorevanju v elektrarnah. Erik Lykke (Lykke,1977) z norve{kega ministrstva za okolje jeodgovoril, da je to o~itno, da pa je bila analizastro{kov in koristi nepopolna. Emisijske dr-`ave, kot je Velika Britanija, bi morale upo{te-vati tudi {kodo, ki jo izpusti SO

2 povzro~ajo

zdravju, materialom, poljedelstvu in naravnimekosistemom v njihovih lastnih dr‘avah. Obupo{tevanju vseh teh oblik {kode bi postaleo~itne tudi gospodarske koristi zmanj{anjaemisij. Ni {lo za primer Evropa proti Skandi-naviji, {lo je za primer znotraj Evrope same.

Analiza stro{kov in koristi, ki jo je opravilOECD (OECD, 1981), je potrdila, da je gledena ekonomsko oceno vrednost izgubljenih po-pulacij rib majhna. Kar zadeva proizvodnjolesa, stro{ki prav tako niso bili posebno po-membni, pokazalo pa se je, da je {koda nazgradbah in konstrukcijskih materialih povzro-~ila stro{ke, primerljive s tistimi, ki bi jih prihra-nili, ~e bi zmanj{ali emisije s ~i{~enjem zgo-relih plinov in od‘veplevanjem goriv.

Kon~no bi imele od od‘veplevanja goriva ko-


risti tudi naftne dru‘be, saj bi z izdelki z manj‘vepla dosegale ve~je dobi~ke v primerjavi ste‘kimi kurilnimi olji. Naftne dru‘be so se tegadobro zavedale in so ‘e pri~ele prestrukturi-ranje svojih rafinerij z namenom, da bi pro-izvajale la‘je kurilno olje ter ve~ lahkih in sre-dnje te‘kih destilatov, pri ~emer se odstranikar 70 odstotkov ‘vepla, ki ga vsebuje suro-va nafta. Ta poteza je bila tudi posledica viso-kih cen nafte, ki so sledile naftni krizi leta1973, ob kateri so se pri~ele zahodnoevrop-ske dr‘ave zavedati svoje odvisnosti od po-nudbe nafte, potrebne za proizvodnjo elektrike.Rezultat tega je bil prehod z elektrarn, ki jih jepoganjala nafta, na take s premogom in gra-dnja novih elektrarn na premog. Francija se jeodlo~ila, da bo za proizvodnjo elektrike za~elauporabljati jedrsko energijo.

Polo‘aj v srednji in Vzhodni Evropi je bil dru-ga~en. V Nem{ki demokrati~ni republiki (NDR),na ê{koslova{kem in Poljskem se je indu-strijska proizvodnja pove~evala v glavnemzaradi uporabe velikih koli~in premoga nizkekakovosti z visoko vsebnostjo ‘vepla, ko sose stara nahajali{~a kakovostnega premogaizpraznila. Posledice so bile dramati~ne, sajso se med letoma 1960 in 1985 emisije SO

2 v

teh dr‘avah pove~ale za desetkrat, tako daso zgolj te tri dr‘ave proizvajale ve~ SO

2 kot

vse druge v severovzhodni Evropi skupaj.

Boj s kislim de‘jem in emisijami SO2 brez so-

delovanja dr‘av vzhodnega bloka o~itno ni bilmogo~. Politi~ni odnosi Vzhod-Zahod so bilimed hladno vojno napeti, pogovori na Konfe-renci o evropski varnosti in sodelovanju v Hel-sinkih leta 1975 pa te‘avni. Obe strani sta selahko dejansko zedinili le okrog enegavpra{anja – sodelovanje pri ocenjevanju one-sna‘enosti zraka. Dr‘ave iz obeh blokov sose obvezale, da bodo za~ele sodelovati podokriljem Gospodarske komisije za Evropo(ECE) s sede‘em v @enevi, ob udele‘bi Sve-tovne meteorolo{ke organizacije in Okoljske-ga programa Zdru‘enih narodov. Skupni evrop-ski program za spremljanje in ocenoonesnaèvanje zraka na velike razdalje prekomeja (EMEP - European Monitoring and Eva-luation Programme) so pri~eli izvajati leta 1976,sledila pa mu je Konvencija o onesna‘evanju

zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP- Convention on Long-Range TransboundaryAir Pollution) leta 1979. Ta konvencija je izra-‘ala namen podpisnic, da razi{~ejo vpra{anje,si izmenjujejo informacije o emisijah in u~inkihter kolikor je mogo~e zmanj{ajo emisije s{kodljivimi u~inki. Konvencija je poleg progra-ma EMEP ustanovila tudi ve~ delovnih sku-pin in programov sodelovanja, katerih nalogaje bila priprava informacij o ocenah za na-daljnje pogovore.

Propadanje gozdov je takrat ‘e postalo vro~atema v Evropi. Opirajo~ se na ugotovitve nem-{kih znanstvenikov z univerze v Göttingenu,ki so prou~evali gozdove (Ulrich idr., 1980), jenem{ka poljudnoznanstvena revija Der Spie-gel predstavila problem »neuartiger Wald-schäden« ali nove po{kodbe gozdov. Kazaloje, da so po{kodovana ob{irna obmo~ja Nem-~ije, najbolj pa obmo~ja ob mejah z NDR inê{koslova{ko. [koda je bila najve~ja na izpo-stavljenem drevju, na hribovitih obmo~jih in vgorskih predelih. Znaki so bili precej splo{niin bi jih lahko pripisali stresu, ~eprav je poru-menitev iglic kazala na pomanjkanje magne-zija na nekaterih obmo~jih. Razli~ni avtorji soponujali vsaj tri razlage, a nobena ni pojasnilastroge vzro~no-posledi~ne zveze. [kodo najbi povzro~ila tako zakisljevanje prsti, kakortudi neposredno delovanje onesna‘eval zraka,s ~imer se je nadaljevalo razhajanje mnenj, kiizvira {e iz 19. stoletja, ko so v Nem~iji prvi~opazili te pojave. Medtem so pri{la poro~ila o{e resnej{em umiranju gozdov iz ê{ke inPoljske. V obmejnih predelih med NDR inê{koslova{ko je bilo mrtvih ve~ kvadratnihkilometrov smrekovih gozdov na obmo~jih, zakatere danes velja, da imajo najvi{je koncen-tracije ‘veplovih spojin v zraku in najve~jodepozicijo teh spojin ter najve~jo kislost (Mol-dan idr., 1992).

Takrat so se prebudili javno mnenje in mno-‘i~na ob~ila. Kisli de‘ in umiranje rib v od-maknjenih jezerih in rekah so zaznali tako vSeverni Ameriki kot v Evropi. Ko so bili gozdo-vi in kopenski ekosistemi ‘e tako mo~noogro‘eni, je postal polo‘aj jasen tudi javno-sti, ~eprav se znanstveniki niso mogli zedini-ti glede mehanizmov.


Marca 1983 je uradni Svet okoljskih svetnikovv Nem~iji predal nem{kemu zveznemu parla-mentu poro~ilo, ki govori o {kodi v gozdovih(Svet okoljskih svetnikov, 1983). Po njihovemmnenju bi morale biti z od‘veplevanjem zgo-relih plinov opremljene vse elektrarne na pre-mog, pri katerih emisije presegajo 400 mili-gramov SO

2 na kubi~ni meter. Vendar znan-

stvena razlaga mehanizma {kode v gozdovihSveta ni prepri~ala, zato je opozoril, da zmanj-{anje emisij SO

2 morda ne bo izbolj{alo po-

lo‘aja. Ukrepanje samo na podlagi tega bilahko ogrozilo verodostojnost okoljske politike,~e bi se pozneje izkazalo, da ni bila upravi-~ena. Z njihovimi besedami:

»Dokler bodo imeli preventivni ukrepi za ciljustrezno zmanj{anje emisij onesna‘eval vokviru dolgoro~ne strategije, ne obstaja ve~janevarnost, da bi jih ocenili kot nespametne.To velja tudi takrat, ko je mogo~e kakovostzunanjega zraka v neonesna`enih obmo~jihizbolj{ati le postopoma in kadar lahko poziti-vne u~inke na vegetacijo le slutimo. Uravno-te‘eno zmanj{anje emisij pomeni, da je trebaizhajati iz objektvnih meril, ki predvidevajove~jo ali manj{o nevarnost {kode zaradi de-lovanja posameznih onesna‘eval, in pa da jetreba zmanj{ati celotni spekter v skladu z razu-mevanjem polo‘aja, ne pa nesistemati~no alizgolj pod vplivom dolo~enih v javnosti prisot-nih strahov.«

Ker je bilo precej po{kodovanih gozdov blizumeja Nem~ije s sosednjimi dr‘avami, je bilonujno tudi mednarodno sodelovanje pri raziska-vah in v politiki.

10.210.210.210.210.2 PrPrPrPrProtokol CLRotokol CLRotokol CLRotokol CLRotokol CLRTTTTTAP (1985) inAP (1985) inAP (1985) inAP (1985) inAP (1985) innadaljnji dogodkinadaljnji dogodkinadaljnji dogodkinadaljnji dogodkinadaljnji dogodki

Protokol CLRTAP (Konvencije o onesna‘e-vanju zraka na velike razdalje preko meja) izleta 1985, ki je zavezoval dr‘ave k 30-odstot-nemu zmanj{anju emisij ‘vepla, je izvajal takoimenovani klub ’30 odstotkov’, sestavljen iznordijskih dr‘av, Nizozemske, [vice in Av-strije, pridru‘ila pa se mu je tudi Zvezna repu-blika Nem~ija. Dve dr‘avi, Poljska in VelikaBritanija, protokola nista podpisali. Rezultatnekoliko nepotrebnega raziskovalnega progra-

ma, ki so ga opravili Kraljevsko zdru‘enje Ve-like Britanije in raziskovalni akademiji na Nor-ve{kem in [vedskem, je bila ugotovitev, daje kisli de‘ v resnici povzro~il pomore rib (Ma-son, 1992), in sklep, ki je nalagal predsedni-ku Centralne uprave za proizvodnjo elektrikev Veliki Britaniji, naj pojasni svojemu predse-dniku vlade, da imajo obto‘be norve{ke vla-de o vplivu britanskih termoelektrarn na ve-like razdalje trdno znanstveno osnovo.

V osemdesetih letih je ve~ hudih zim s podalj-{animi obdobji anticiklonov in vzhodnimi vetro-vi prek severne Evrope opomnilo javnost napo{kodovano okolje v dr‘avah vzhodnega blo-ka. Izmerjene koncentracije SO

2 in ~rnega

dima na obse‘nih obmo~jih Nem~ije, vklju~noz zahodno Nem~ijo, so mo~no presegale smer-nice o kakovosti zraka, ki jih je priporo~ila WHO(Bruckmann idr., 1986). Ta dogodek je spetpokazal, da visoki dimniki niso vedno re{iliproblemov z onesna‘enjem zraka, ki so jihpovzro~ile pove~ane emisije SO

2. Zdravstve-

na opozorila, ki so jih prejeli prebivalci Zahod-nega Berlina, so privo{~ljivo komentirali ura-dni mediji v Nem{ki demokrati~ni republiki.Toda izvor je bila Vzhodna Nem~ija, skupaj ssosednjimi obmo~ji Poljske in ̂ e{koslova{kev tako imenovanem »~rnem trikotniku«. Pa-dec komunisti~nega re‘ima, ki je sledil, je bilv marsi~em povezan z negospodarnim raz-vojem energetsko potratnih panog te‘ke in-dustrije v teh dr‘avah in propadom sovjetske-ga imperija, ki je pla~al ceno za izdelke z dra-gim kurilnim oljem in nafto.

Pri pogajanjih o naslednjem protokolu o emi-sijah ‘vepla so izrabili nov polo‘aj (ECE,1994). Poleg tega so Nem~ija in {e nekateredr‘ave pri~ele izvajati ambiciozen programzmanj{anja emisij, ki je predvideval namesti-tev naprav za odstranjevanje ‘vepla in du{ikaiz zgorelih plinov v novih in obstoje~ih termo-elektrarnah na premog. Poleg naftnih izdelkovbrez ‘vepla je bil na voljo tudi zemeljski pliniz Rusije in Severnega morja, ki je lahko na-domestil premog in kurilno olje, ki vsebuje‘veplo. Znanstvena spoznanja, ki so se dotedaj nabrala v razli~nih delovnih telesih inprojektnih skupinah pod okriljem CLRTAP, jebilo prav tako mogo~e uporabiti za u~inkovito


zagotovitev zmanj{anja emisij v zvezi zokoljsko {kodo.

Eden glavnih razlogov za ‘eljo po zmanj{anjuemisij so bili {e naprej po{kodovani gozdovi,kar so v {tevilnih dr‘avah dokazovali popisivitalnosti gozdov, ki so vklju~evali ocene osu-tosti drevesnih kro{enj ter porumenelosti li-stov in iglic. Vendar {e vedno ni bilo enotnegamnenja glede vzroka kot tudi ne kakr{negakolinamiga o kvantitativnih vzro~no-posledi~nihmehanizmih. Vpra{anja se je bilo torej trebalotiti z druge strani in namesto obstoje~egauporabiti preventivni pristop, kar je postaloznano kot pojem »kriti~ne obremenitve« (Ni-lsson idr., 1988). Po definiciji je kriti~na obre-menitev najvi{ja vrednost odlo‘enega one-sna‘evala, ki {e ne povzro~i nesprejemljivespremembe ekosistema. Kar zadeva zaki-sljevanje prsti, to pomeni, da je odlaganje‘vepla (in du{ika) v ravnote‘ju z izpustibazi~nih kationov (kot so kalcijevi), ki izvirajoiz preperevanja mineralov v prsti. Pri jezerihin rekah morajo biti kisli vnosi manj{i odizlu‘enih bazi~nih kationov v pore~jih. Pridolo~anju kriti~nih obremenitev je mogo~euporabiti raziskave prsti ali kemi~nih lastnostijezer. Na ta na~in so te vrednosti dolo~ili povsej Evropi (Hettelingh idr., 1991), s ~imer jebila postavljena racionalna osnova za po-gajanja v zvezi s protokolom o ‘veplu leta 1994.Ker so bila odlagali{~a ‘vepla, na katerih jeprihajalo do prese‘kov, ve~inoma v severniEvropi in zaradi stanja tehni~nega razvoja sok zmanj{anju emisij v glavnem pozivali v temgeografskem prostoru. Pokazalo se je tudi, dani mogo~e zadostiti najstro‘jim zahtevam gle-de kriti~nih obremenitev: na obmo~jih, kjer sobile relativne prese‘ne vrednosti kriti~nih obre-menitev najvi{je, je bilo mo~ dose~i najve~ 60odstotkov na~rtovanega zmanj{anja emisij.

Ta mednarodna pogajanja so bila pomembnatudi za kakovost mestnega zraka. @e dolgo jebilo znano, da bo zmanj{anje onesna‘enja zra-ka v mestih ugodno vplivalo tako na zdravjeljudi kot tudi na zmanj{anje materialne {kode.Zakonodaja Evropske unije zdaj vsebuje nove,stro`je mejne vrednosti SO

2 in drugih one-

sna‘eval zraka, pri ~emer so upo{tevani takopozitivni u~inki izbolj{ane kakovosti zraka

kakor ‘elja po manj{ih emisijah (Evropskakomisija, 1999). Zanimivo pa je, da mejna vre-dnost kratkotrajne izpostavljenosti, ki jedolo~ena za za{~ito ~lovekovega zdravja inzna{a 350 mikrogramov na kubi~ni meter nauro, ni bistveno ni‘ja od vrednosti, ki so jopredlagali na podlagi izku{enj z londonskimsmogom. Dolo~ili so tudi mejno vrednost 24-urne izpostavljenosti, 125 mikrogramov nakubi~ni meter. Ka‘e, da je bil napredek po~a-sen, saj je bila leta 1990 ta vrednost prese`enaza 34 odstotkov evropske populacije (Stan-ner idr., 1995).

Onesna‘evala zraka so mo~no po{kodovalamateriale in zgodovinske spomenike, zlasti zi-dove in ‘elezne konstrukcije. Kjer koncentra-cije prese‘ejo 20 mikrogramov SO

2 na kubi~ni

meter, je {koda na gradbenih materialih in zgo-dovinskih spomenikih znatno ve~ja kot pri na-ravnem propadanju v ~istih okoljih (Coote idr.,1991). Med stro{ke, ki jih ni lahko oceniti, so-dijo po{kodbe srednjeve{kih ornamentov indrugih detajlov na zgradbah iz klesanegape{~enjaka, skulptur in drugih umetnin ter okeniz pobarvanega stekla. Vendar so {tevilne ob-nove preteklih {tudij pokazale, da so se stro{kizmanj{anja emisij ve~ kot povrnili v obliki zni-‘anja vzdr‘evalnih stro{kov za zgradbe in je-klene konstrukcije v mestnem okolju.

Po najvi{ji vrednosti leta 1980 so se emisijeSO

2 prek severne Evrope zdaj zmanj{ale za

ve~ kot 50 odstotkov. Z uporabo ~istih goriv,zlasti zemeljskega plina, so se koncentracijev mestnih okoljih {e dodatno zni‘ale. V VelikiBritaniji so zmanj{ali povpre~ne mestne kon-centracije za ve~ kot 70 odstotkov. Potekajodogovori o novem, v primerjavi s CLRTAP {eostrej{em protokolu (ECE, 1994), kar naj bivodilo k nadaljnjemu zmanj{anju emisij SO

2.

Glavni poudarek je na medsebojnem u~inko-vanju onesna‘eval, kot so du{ikovi oksidi,amoniak in hlapni organski ogljikovodiki, kom-biniranih vplivih depozicije ‘vepla in du{ikana zakisljevanje, nastajanju fotokemijskih ok-sidantov in evtrofikacijskem u~inku zaradi ~ez-mejnega transporta du{ikovih spojin.

Kisla jezera in potoki ka‘ejo znake po~asnega,a zanesljivega okrevanja (Skjelkvåle idr., 1998).


Po najnovej{ih raziskavah (ECE in EC, 1997)se izbolj{uje celo vitalnost gozdov, ~eprav do-kazi niso povsem jasni. Kot ka‘e, so imelepopulacije postrvi in lososa kljub majhnemu go-spodarskemu pomenu pomembno izobraèval-no vlogo pri osve{~anju Evrope o vseh vidikihemisij onesna‘eval v zrak.

10.310.310.310.310.3 Pozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcijePozne lekcije

Kak{no vlogo je imela previdnost v tej zgod-bi? Na splo{no se je za~elo ukrepati {ele obdokazih, ki niso ve~ dopu{~ali utemeljenegadvoma, in udele‘enci so se ~utili dol`ne, daukrepajo na taki podlagi. Pomembna spre-memba je bila mogo~a {ele, ko je primer pri{elna mednarodno raven. Skandinavskim dr‘a-vam je bilo razmeroma enostavno dokazatipotrebo po ukrepanju, glede na to, da nosijove~ino stro{kov, imajo pa le malo koristi odzgorevanja fosilnih goriv v drugih dr‘avah.Velika Britanija se je pri{tevala med dr‘ave,ki nosijo velike stro{ke, a imajo le malo kori-sti od ukrepov za zmanj{anje prenosa ‘ve-plovih emisij na velike razdalje. Vzhodno-evropske dr‘ave si niso mogle privo{~iti krat-koro~nih stro{kov, ne glede na pozitivne u~in-ke ukrepanja. Previdnostno na~elo se ni upo-rabljalo skozi celotno zgodnje obdobje one-sna‘evanja z SO

2 in kislim de‘jem, v glav-

nem zato, ker so ljudje, ki so odlo~ali, le del-no razumeli probleme.

Polo‘aj se je bistveno spremenil, ko je postalprimer predmet konvencije ECE, kar je bil tudipomemben instrument izbolj{anja politi~nihodnosov med vzhodno- in zahodnoevropski-mi dr‘avami v osemdesetih letih. [e en bi-stven element je bil politi~ni pritisk strankezelenih v Nem~iji. Treba je omeniti zaskr-bljenost nem{kega Sveta okoljskih svetnikov,da bi lahko izjave o po{kodovanosti gozdov,neupravi~eno predstavljane kot znanstvenodejstvo in v obliki dokazov brez utemeljene-ga dvoma, ogrozile {ir{o podlago za delo-

vanje, ~e bi se pozneje izkazale kot neute-meljene. ê bi se na splo{no strinjali, da jetreba ukrepati ‘e pri manj{i te‘i dokazov –previdnostni pristop – bi se izognili takim po-tencialnim problemom. V resnici je bil ugovorSveta sprejet. Politi~no je bila odlo~itev ‘esprejeta.

Na mednarodni ravni je moral CLRTAP najtiracionalen pristop k pogajanjem o omejitvahin zmanj{anju emisij SO

2. Treba je bilo najti

pristop, ki bi ~im bolj zmanj{al negativne u~in-ke, stro{ke zmanj{anja emisij pa enakomer-no porazdelil med razli~ne dr‘ave. Znanje zato nalogo so pridobili v delovnih skupinah inodborih znotraj konvencije, v katerih so tudiposkrbeli, da so se upo{tevali dr‘avni intere-si podpisnic. Delovna skupina je kot re{itevpredlagala koncept kriti~ne obremenitve.Lahko ga razumemo kot sorodnega previdno-stnemu na~elu, saj ima za cilj dosego stanja,v katerem ni pri~akovati {kode ali negativnihu~inkov. Te‘a dokazov se tu namre~ pomak-ne od prikazovanja in izra~unavanja gospo-darske {kode, ki bi jo lahko v prihodnosti po-vzro~ila zmanj{ana rast gozdov ali izgubarastlinskih in ‘ivalskih vrst, k razmeroma eno-stavnej{i nalogi dolo~itve koncentracij snovi,ki ne bi povzro~ile merljivih kemijskih spre-memb v sestavi prsti. Izra~unane kriti~neobremenitve pomenijo tudi nekatere poenosta-vitve pri zakisljevanju vode in so lahko sprejetele zaradi razumno {iroko postavljenih varno-stnih meja glede pre‘ivetja ob~utljivih vrst.

êprav ne moremo govoriti o tipi~ni uporabiprevidnostnega na~ela, pa pomeni uporabapojma kriti~ne obremenitve razumno mo‘nostukrepanja ob negotovosti, ki je povezana zokoljskimi u~inki kislega de‘ja.



Ambio, 1976. Vol. 5, str. 200–252.

Ashby, E. in Anderson, M., 1981. The politics ofclean air, Oxford University Press. London.

Braekke, F. (ur.), 1976. Impact of acid precipitationon forest and freshwater ecosystems in Norway,Norges landbruksvitenskapelige forskningsråd,Oslo-Ås.

Brimblecombe, P., 1987. The big smoke: A historyof air pollution in London since medieval times,Routledge, London.

Bruckmann, P., Borchert, H., Külske, S.,Lacombe, R., Lenschow, P., Müller, J., in Vitze,W., 1986. Die Smog-Periode im Januar 1985.Synoptische Darstellung der Luftbelastung in derBundesrepublik Deutschland. Poro~ilo de‘elnegaodbora za za{~ito pred imisijami, Ministrstvo zaokolje, Düsselsdorf.

Coote, A. T., Yates, T. J. S., Chakrabarti, S., Biland,D. J., Riland, J. P., in Butlin, R. N., 1991. UN/ECEinternational cooperative programme on materials,including historic and cultural monuments.Evaluation of decay to stone tablets, BuildingResearch Centre, Garston, Watford, UK.

Council of Environmental Advisers (Rat vonSachverständigen für Umweltfragen), 1983.Waldschäden und Luftverunreinigungen (Forestdamage and air pollution), Kohlhammer, Mainz.

Drabløs, D. in Tollan, A., (ur.), 1980. ’Ecological impactof acid precipitation. Zbornik mednarodne kon-ference’, Sandefjord, Norway, 11.-14. marec 1980.

’Editorial’, 1977. Nature Vol. 268, str. 89.

ECE, 1994. Protocol to the 1979 Convention onLong-range Transboundary Air Pollution on furtherreduction of sulphur emissions, Zdru‘eni narodi,@eneva. Podrobnosti na www.ece.org.

ECE and EC, 1997. Forest Condition in Europe,Executive Report, Zvezni raziskovalni center zagozdarstvo in gozne izdelke, Hamburg, Nem~ija.

Evropska komisija, 1999, Direktiva Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih`veplovega dioksida, du{ikovega dioksida indu{ikovih oksidov, delcev in svinca v okoljskemzraku, UL Evropskih skupnosti L163, 29. 6. 1999,str. 0041–0060.

Egnér, H., Brodin, G., in Johansson, O., 1955.’Sampling technique and chemical examination

1952 Gost smog v Londonu povzro~i smrt ve~ kot 2.000 ljudi.

1952 Beaverjevo poro~ilo, ki ga pripravi parlamentarna komisija, predlaga skromne ukrepe.

1962 V Londonu zaradi smoga umre 800 ljudi.

1968 Zakisljevanje padavin in rek na [vedskem pove‘ejo z emisijami ‘veplovega dioksida vdrugih dr‘avah.

Pozna {est- Pri OECD ustanovijo skupino za upravljanje z zrakom, ki prispeva k re{evanju problemovdeseta leta z zrakom.

1972 Na konferenci ZN v Stockholmu predstavijo nove dokaze o zakisljevanju {vedskih jezer.

1972 Za~etek {tudije OECD o kislem de‘ju.

1972 Za~etek programa OECD o ~ezmejnem prenosu onesna‘eval zraka na velike razdalje.

1977 OECD objavi poro~ilo, iz katerega je razvidna odvisnost med emisijami in odlaganjem‘veplovih spojin.

1979 Sprejeta je Konvencija o ~ezmejnem onesna‘evanju zraka na velike razdalje (CLRTAP).

1979 WHO poda smernice glede kakovosti zraka, s ~imer postavi standard za zmanj{anjeonesna‘evanja v Evropi.

Osem- Umiranje gozdov zaradi »kislega de‘ja« v Nem~iji, na Poljskem, ^e{koslova{kem in vdeseta leta Severni Ameriki.

1985 Protokol CLRTAP dolo~i 30-odstotno zmanj{anje emisij ‘vepla.

1988 Objavljena in leta 1988 dopolnjena direktiva EU o velikih se‘igalnicah. Te je Nem~ija zelou~inkovito uporabljala proti britanskemu nasprotovanju nadzora nad emisijami.

1994 Drugi protokol o ‘veplu, osnovan na pojmu kriti~ne obremenitve, ki so ga ‘e uporabljalipo vsej Evropi.

Preglednica 10.1Preglednica 10.1Preglednica 10.1Preglednica 10.1Preglednica 10.1 @veplov dioksid – – – – – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


of air and precipitation’, Kungliga Lantbrukshög-skolan Ann. Vol. 22, str. 369-410.

Hettelingh, J.-P., Downing, R. J., in de Smet, P.A. M., 1991. Mapping critical loads for Europe,National Institute of Public Health andEnvironmental Protection, Bilthoven, Nizo-zemska.

Knabe, W., 1976. Mednarodna konferenca oposledicah kislih padavin v Telemarku, Norve{ka,14. do 19. junij 1976.

Lykke, E., 1977. ’Europe versus itself’, Letter tothe Editor, Nature Vol. 269, str. 372.

Mason, B. J., 1992. Acid Rain. Its Causes andits Effects on Inland Waters, Clarendon Press,Oxford.

Moldan, B. in Schnoor, J., 1992. ’Czechoslo-vakia. Examining a critically ill environment’,Environmental Science and Technology, Vol. 26,str. 14-21.

Mylona, S., 1996. ’Sulphur dioxide emissions inEurope 1880-1991 and their effect on sulphurconcentrations and depositions’, Tellus Vol. 48B,str. 662-689.

Nilsson, J. in Grennfelt, P., 1988. Critical loadsfor suplhur and nitrogen (Kriti~ne obremenitve z• veplom in du{ikom) – poro~ilo z delavnice vSkoklostru, [vedska, 19.-24. marec 1988,Nordijski svet ministrov, Kopenhagen.

Odén, S., 1967. Dagens Nyheter, 24. oktober1967, Stockholm.

Odén, S., 1968. ’Nederbördens och LuftensFörsurning, dess Orsaker, Förlopp och Verkan iOlika Miljöer’ (The acidification of precipitation andair, causes and effects in different environments),Statens Naturvetenskapliga Forskningsråd,Ekologikomiteen, Bulletin {t. 1.

OECD, 1968. Methods for measuring air pollution,Organizacija za ekonomsko sodelovanje inrazvoj, Pariz.

OECD, 1977. The OECD programme on long rangetransport of air pollutants. Measurements andfindings, Organizacija za ekonomsko sodelovanjein razvoj, Pariz.

OECD, 1981. The costs and benefits of sulphuroxide control, Organizacija za ekonomskosodelovanje in razvoj, Pariz.

Overrein, L. N., Seip, H. M., and Tollan, A., 1980.’Acid precipitation – effects on forest and fish’,final report of the SNSF project 1972-1980, Oslo-Ås.

Stanners, D. in Bordeau, P., 1995. Europe’sEnvironment. The Dobris Assessment. Evropskaagencija za okolje, Kopenhagen.

Skjelkvåle, B. L., Wright, R. F., in Henriksen, A.,1998. Norwegian lakes show widespread recoveryfrom acidification; results from national surveysof lakewater chemistry 1986-1997, Hydrology andEarth System Sciences, Vol. 2, str. 555-562.

Sweden, 1971. ’Air pollution across nationalboundaries. U~inek ̀ vepla v zraku in padavin naokolješ, {vedski {tudijski primer za konferencoOZN o ~lovekovem okolju, Kraljevo ministrstvoza zunanje zadeve, Kraljevo ministrstvo zakmetijstvo, Stockholm.

Ulrich, B., Mayer, R., in Khanna, P. K., 1980.Chemical changes due to acid precipitation in aloess derived soil in Central Europe, Soil Science,Vol. 130, str. 193-199.

United States of America, 1970. ’Clean Air Act’.

WHO, 1972. Air quality criteria and guides for urbanair pollutants, Poro~ilo odbora izvedencev WHO,tehni~no poro~ilo serije {t. 506, Svetovazdravstvena organizacija, @eneva.

WHO, 1979. Sulphur oxides and suspendedparticulate matter, Environmental health criteria{t. 8, Svetovna zdravstvena organizacija, @eneva.

WHO, 1987. Air quality guidelines for Europe,WHO regional publications, European series {t.23, Svetovna zdravstvena organizacija,Regionalni urad za Evropo, Kopenhagen.



Temeljni pojem trajnosti je prihodnost, pri~emer naj dana{nji razvoj ne onemogo~a priho-dnjim generacijam zadovoljevati svojih potreb.^eprav je morda nemogo~e natan~no napo-vedati, kak{ne bodo potrebe v prihodnosti, pase lahko odzovemo s sprejemanjem trdnih inprilagodljivih odlo~itev.

Cilj pri~ujo~e {tudije primera je preveriti, kakolahko predvidevanje, vklju~eno v previdnostnona~elo, pripelje do ~vrstih in prilagodljivihodlo~itev, ki ustrezajo sedanjim potrebam, ven-dar jih je mogo~e prilagoditi tako, da bodo ustre-zale tudi spremenjenim potrebam v prihodnosti.V zadnjem ~asu so potekale {tevilne razpraveo uporabi metil terciarnega-butiletra (MTBE) vbencinu. Zlasti skrb v zvezi z nevarnostjo one-sna‘enja virov talne vode je spodbudila oblastiv zahodnih dr‘avah k ponovnem ocenjevanjutveganj, povezanih z uporabo MTBE.

Po prikazu ozadja se ta {tudija primera ukvarjaz raziskavo, ali bi naftna industrija in ustano-ve za nadzor pri uvajanju MTBE lahko predvi-dele, da bi se lahko fizikalne, kemi~ne inmikrobiolo{ke lastnosti teh snovi izkazale zaneza‘elene. Sledi poskus analiti~ne ponazo-ritve, kako je mogo~e s predvidevanji v oblikinekaj bistvenih previdnostnih vpra{anj priti dotrdnih in prilagodljivih odlo~itev.

Urejanje tega prispevka je bilo kon~ano 10. maja2001. Nedvomno se bo razprava o MTBE potem datumu nadaljevala in nekateri pogledi iz~lanka bodo morda kmalu zastareli. Upamo pa,da bo ~lanek koristen prispevek k razpravi oprevidnostnem na~elu.

11.211.211.211.211.2 Svinec v bencinuSvinec v bencinuSvinec v bencinuSvinec v bencinuSvinec v bencinu

Strupenost svinca je bila ~loveku znana ‘e vpreteklosti. Rimljani so se zavedali, da svi-

11.11.11.11.11. MTBE v bencinu kot nadomestilo zaMTBE v bencinu kot nadomestilo zaMTBE v bencinu kot nadomestilo zaMTBE v bencinu kot nadomestilo zaMTBE v bencinu kot nadomestilo zasvinecsvinecsvinecsvinecsvinecMartin Krayer von Krauss in Poul HarremoësMartin Krayer von Krauss in Poul HarremoësMartin Krayer von Krauss in Poul HarremoësMartin Krayer von Krauss in Poul HarremoësMartin Krayer von Krauss in Poul Harremoës

nec, ki so ga uporabljali za izdelavo posode,zastruplja ljudi. Medicina dela je formalno ugo-tovila strupenost svinca v 19. stoletju. @e vza~etku dvajsetih let 20. stoletja, na za~etkurazvoja avtomobilske industrije, so podvomi-li, ali je modro uporabljati svinec v bencinu.Razprava se je spet razvnela v {estdesetihletih. Dose‘eno je bilo {iroko soglasje, da pove-~evanje koncentracije svinca v zraku dolgo-ro~no ni za‘eleno. Ve~ina zahodnih dr‘av seje kon~no odlo~ila za opustitev uporabe svin-ca v bencinu. Postopna odprava svinca se jeza~ela ob koncu sedemdesetih let in do kon-ca devetdesetih let ga je ve~ina zahodnih dr-‘av odpravila. Kot nadomestek za svinec jenaftna industrija izbrala MTBE.

11.311.311.311.311.3 Primer MTBEPrimer MTBEPrimer MTBEPrimer MTBEPrimer MTBE

Izbira MTBE kot dodatka proti klenkanju mo-torja, ki naj bi nadomestil svinec, je bila opra-vljena na podlagi {tevilnih pozitivnih lastno-sti: je poceni kemikalija, ki jo je enostavnoizdelati in ima ugodne prenosne in me{alnelastnosti. Mogo~a je proizvodnja v rafineriji,dobro in brez izlo~anja se me{a z bencinomin me{anica se lahko pretaka po obstoje~ihcevovodih (Squillace idr., 1996).

Komercialna proizvodnja MTBE se je za~ela vEvropi leta 1973 in v Zdru‘enih dr‘avah leta1979 (DeWitt & Company Inc., 2000). Italija jeza~ela dodajati MTBE v bencin ob koncu se-demdesetih let, sledile pa so ji druge evropskedr‘ave, v glavnem sredi osemdesetih let. Skup-na svetovna proizvodnja je leta 1999 zna{alaokoli 21,4 milijona ton. V Evropski uniji (EU) jebilo leta 1999 izdelanih pribli‘no 3,3 milijonaton MTBE. Okoli 2,3 milijona ton je bilo pora-bljenih znotraj EU, 1,1 milijona ton je biloizvo‘enih in 0,2 milijona ton uvo‘enih (DeWitt& Company Inc., 2000). Leta 1995 je bil MTBEs pribli‘no 8 milijoni ton na leto tretja najboljizdelovana organska kemikalija v Zdru‘enih

123MTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinecMTBE v bencinu kot nadomestilo za svinec

dr‘avah (Johnson idr., 2000). MTBE je torejkemikalija z zelo velikim obsegom proizvodnje.

V Zdru‘enih dr‘avah se je uporaba MTBEmo~no pove~ala po sprejetju dopolnitev Zako-na o ~istem zraku leta 1990, s katerimi je bilapredpisana uporaba »oksigenatov« v benci-nu, kot sta MTBE ali etanol, s ~imer se zmanj-{ajo koncentracije ogljikovega monoksida(CO) ali ozona v atmosferi. Januarja 1995 jebila za uporabo na mestnih obmo~jih v ZDA,kjer so imeli hude te‘ave z onesna‘evanjemz ozonom, vpeljana posebna bencinska me-{anica (poimenovali so jo preoblikovani ben-cin, RFG), ki je vsebovala ve~ MTBE. Seda-nja povpre~na vsebnost MTBE v RFG je vZdru‘enih dr‘avah okoli enajst odstotkov(NSTC, 1997; ENDS Env. Daily, 2000). V Zdru-‘enih dr‘avah prodajo tudi velike koli~ine obi-~ajnega bencina, ki vsebuje dva do tri odstotkeMTBE.

V EU je bila uporaba MTBE urejena z direkti-vo o dodatkih k bencinu iz leta 1985 (85/536/EGS), po kateri ni smela nobena izmed ~la-nic prepre~iti uporabe organskih oksigenatovv koncentracijah, ki so ni‘je od dolo~enih vdirektivah. Za MTBE je to najve~ petnajst vo-lumskih odstotkov. Leta 1999 je bila povpre~navsebnost, izra~unana iz skupne porabe mo-tornih bencinov in MTBE, 2,1 odstotka. Dejan-ske koncentracije MTBE v bencinu mo~nonihajo, med ni~ in petnajst odstotkov, odvi-sno od vrste bencina, naftne dru‘be in dr‘ave(Finska agencija za varstvo okolja, 2001).

V nadaljevanju bomo poskusili povzeti klju~neinformacije. Cilj je raziskati potencialno upo-rabo previdnostnega na~ela, zato bo poseb-na pozornost usmerjena na negotovost zno-traj znanstvenih spoznanj.

11.411.411.411.411.4 Koristi MTBEKoristi MTBEKoristi MTBEKoristi MTBEKoristi MTBE

Prvotni namen dodajanja MTBE v bencin jebil prepre~evanje klenkanja. Poleg tega MTBEin drugi oksigenati omogo~ajo popolnej{e iz-gorevanje, to pa pomeni zmanj{anje emisij COin snovi, ki povzro~ajo nastanek ozona (Ko-shland idr., 1998). MTBE dosega tudi neko-liko vi{je oktansko {tevilo od drugih mo‘nih

sestavin goriva, kot so benzen (1. razred rako-tvornosti) in druge aromatske spojine.

Vloga MTBE pri zmanj{evanju emisij v zrak jevpra{ljiva. V zvezi s tem je pomembno lo~evatimed splo{nimi u~inki uporabe preoblikovane-ga bencina in u~inki, ki so izrecno povezani sprisotnostjo MTBE v tem gorivu. V devetdese-tih letih se je v ve~jih mestih v Zdru‘enihdr‘avah, v katerih se je uporabljal RFG, bistve-no zmanj{alo onesna‘evanje s CO, ozonom vspodnjih plasteh atmosfere in du{ikovimi oksi-di (NO

x). Vendar pa so raziskave pokazale, da

dodajanje MTBE bencinu ne vpliva bistvenona emisije CO, NO

x in hlapnih organskih spojin

(VOC) (NRC, 1996), ~eprav se pri uporabi RFGbistveno zmanj{ajo emisije avtomobilskih one-sna‘eval v primerjavi z obi~ajnim bencinom. Vpoznej{em poro~ilu so raziskovalci sklenili, daima uporaba oksigenatov zanemarljiv vpliv nakoncentracije ozona v okolju (NRC, 1999).Poro~ajo tudi, da se koristi zaradi MTBE zmanj-{ujejo, saj so vezane zlasti na starej{a vozila,ki jih postopoma nadome{~ajo vozila z u~inko-vitej{im nadzorom emisij (Keller idr., 1998b).

11.511.511.511.511.5 Vplivi MTBEVplivi MTBEVplivi MTBEVplivi MTBEVplivi MTBE

11.5.1 Obstojnost v podzemni vodi

Zaskrbljenost v zvezi z uporabo MTBE se jepojavila, ko so naslednje {tudije nakazale, dase MTBE giblje s pribli‘no enako hitrostjo kotpodzemna voda, kar ga uvr{~a med zelo mobil-ne kemikalije (Barker idr., 1990). Ta zaskrblje-nost se je raz{irila po objavi poro~ila Geolo{-kega urada Zdru‘enih dr‘av leta 1996. Medhlapnimi organskimi spojinami, ki so jih ugoto-vili v vzorcih podzemne vode iz plitvih nahaja-li{~, zbranih iz osmih mestnih obmo~ij v letih1993 in 1994, je bil MTBE druga najpogostejezaznana kemikalija (Squillace idr., 1996). Njego-va topnost je 50.000 mg/l (miligramov na liter).Desetodstotna koncentracija MTBE v bencinupomeni ravnote‘no koncentracijo v vodi, ve-likosti 5.000 mg/l.

Obstojnost lahko obravnavamo v fizikalnem,kemi~nem ali mikrobiolo{kem smislu. [e ved-no obstaja negotovost v zvezi z obstojnostjoMTBE v zemlji in podzemni vodi. V atmosferi


povzro~i svetloba hiter razpad MTBE (fotode-gradacija). Podatkov za podzemno plast je malo.Malo je dobro dokumentiranih poro~il o razpa-danju MTBE v naravi. Dve raziskavi sta poka-zali, da v naravnih razmerah ni mogo~e zaznatibiorazgradljivosti v podzemni vodi (Borden idr.,1997; Schirmer in Barker, 1998). V poznej{ihlaboratorijskih raziskavah pa je bila ugotovljenazelo po~asna, vendar merljiva biorazgradljivost(Landmeyer idr., 1998). Vsaka izmed teh trehraziskav je potekala v aerobnih razmerah. Re-zultati terenskih raziskav so pokazali, da seMTBE lahko razgradi anaerobno (Sufflita inMormile, 1993; Mormile idr., 1994; Yeh in No-vak, 1994; Hurt idr., 1999). Pomembne stopnjerazpada MTBE, bodisi biolo{ke (Eweis idr.,1998a in b) ali pa kemi~ne, so bile ugotovljenesamo v laboratorijskih razmerah. Zaradi veliketopnosti, mobilnosti in obstojnosti torej MTBEpomeni potencialno tveganje za podzemne vode.

11.5.2 Okus

Znan je vpliv na okus v podzemnih vodah,onesna‘enih z MTBE. Mo~an vonj po terpen-tinu zaznajo ljudje ‘e pri zelo nizkih koncen-tracijah. Na Danskem je bil ugotovljen pragzaznave vonja pri 180 µg/l (mikrogramov naliter) (Larsen, 1997), v Kaliforniji pa celo samopri 5 µg/l (CAL-EPA, 1999). Iz najnovej{ih po-datkov o monitoringu sledi, da so bile kon-centracije MTBE v pitni vodi nekajkrat nadpragom zaznave vonja in okusa.

Zaradi relativno majhnih koli~in MTBE lahkotorej postanejo velike zaloge podzemne vodeneuporabne. Ko je prese‘en prag zaznave oku-sa in vonja v vodi, se onesna‘ena voda obi~aj-no ne uporablja ve~, kar zahteva uporabo na-domestnih virov. Posledice onesna‘enja ve-likih in pomembnih zbiralnikov podzemne vodeso lahko izredno velike, tako glede stro{kovkot motenj v dobavi.

Poglavitna razloga za onesna‘enje podzemnevode sta pu{~anje podzemnih rezervoarjev inrazlitje zaradi prenapolnjenosti (Finska AVO,2001). Posledice so lahko med dr‘avami zelorazli~ne, odvisne so na primer od koli~ine pod-zemne vode, uporabljene za pitno vodo, in odstanja podzemnih rezervoarjev na bencinskih

~rpalkah. [tevilo onesna‘enj po posameznihdr‘avah se v EU bistveno razlikuje. Poro~ilo EUo zmanj{evanju tveganj (Finska AVO, 2001) na-vaja, da »se trenutno ne izvaja rutinski monito-ring koncentracij MTBE v podzemni vodi. O gi-banju koncentracije MTBE je na voljo le omejenakoli~ina podatkov.« V nedavnem poro~ilu Evrop-ski komisiji (Arthur D. Little Limited, 2001) jezapisano, da je »v dr‘avah ~lanicah na razpola-go malo javnih podatkov, ki zadevajo monito-ring onesna‘enja podzemne vode z MTBE«.Poro~ilo obravnava neobjavljene podatke kotpomemben vir informacij v povezavi z razpo-lo‘ljivimi podatki iz {estih dr‘av ~lanic (Dan-ska, Finska, Francija, Nem~ija, [vedska in Ve-lika Britanija). Sklene, da »nobena od navede-nih ugotovitev ne nakazuje raz{irjenega ali re-snega onesna‘enja podzemne vode z MTBEna tak{ni ravni kot v ZDA«. Vendar pa skladno s{tudijo EU o oceni tveganj »ponujajo dokumen-tirani primeri dovolj dober razlog za skrb, daMTBE vpliva na okus pitne vode iz virov pod-zemne vode«. Poro~ilo EU o zmanj{evanju tve-ganj navaja: »Upravi~eno je sklepati, da MTBEvpliva na okus pitne vode.« (Finska AVO, 2001)

11.5.3 Rak

Razvrstitev rakotvornosti MTBE je v ‘ari{~udolgotrajne polemike (glej primer 11.1). Nedav-na ocena tveganj EU je ugotovila, da je MTBEglede razvrstitve rakotvornosti mejni primer(Finska AVO, 2001). Kljub temu se je Evrop-ski urad za kemikalije odlo~il, naj MTBE nebo razvr{~en kot rakotvoren (Dixson-Decle-ve, 2001). Za potrebe te {tudije je vrednoomeniti, da se o vpra{anju rakotvornosti nirazpravljalo {e dolgo po tem, ko so MTBEza~eli tr‘iti kot kemikalijo z velikim obsegomproizvodnje: pred za~etkom tr‘enja ni bilopravljen vsestranski preizkus rakotvornosti.Celo danes, ko so bile opravljene poglobljeneraziskave, ostaja negotovost glede rakotvor-nosti MTBE. Razprava, ki poteka v Zdru‘enihdr‘avah in EU, ponazarja te‘avnost obravna-ve negotovosti in mejnih rezultatov.

11.5.4 Astma

Podobna razprava poteka o tem, ali je upora-ba MTBE prispevala k pove~anju {tevila pri-


merov astme v mestih. V uvodniku revije Ar-chives of Environmental Health februarja 2000(Joseph, 2000) je bila izra‘ena zaskrbljenostv zvezi z epidemiolo{kimi {tudijami, ki sonakazovale pove~anje pojavnosti astme indrugih bolezni dihal in/ali vnetij v letih po uved-bi MTBE v mestih Philadelphia (Joseph, 1997)in New York (Crain idr., 1994; Leighton idr.,1999). V preteklih petih letih so poro~ali o alar-mantno velikem {tevilu otrok z astmo (okoli20 odstotkov) v nekaj velikih mestih na vzhodniobali Zdru‘enih dr‘av, v katerih so uporabljaliMTBE (Mangione idr., 1997; McBride, 1996;Hathaway, 1999; Leighton idr., 1999). Domne-vali so, da je pove~anje {tevila primerov astmeposledica neznanega izpu{nega plina, ki na-staja pri izgorevanju MTBE in uhaja v ozra~je(Joseph, 1999; Leikauf idr., 1995).

Kot navaja Davisovo poro~ilo s Kalifornijskeuniverze, je verjetno, da produkti izgorevanjaMTBE lahko slabo vplivajo na astmo ali jocelo povzro~ajo, vendar do danes {e ni ra-ziskav, ki bi obravnavale to vpra{anje. Ugota-vljajo, da je »danes malo dokazov, na podlagikaterih bi lahko potrdili ali izklju~ili MTBE kotpovzro~itelja astme« (Keller idr., 1998b).

11.5.5 Drugi vplivi11.5.5 Drugi vplivi11.5.5 Drugi vplivi11.5.5 Drugi vplivi11.5.5 Drugi vplivi

Nekaj raziskav nakazuje mo‘nost, da MTBEmoti delovanje ‘lez z notranjim izlo~anjem(Williams idr., 2000; Moser idr., 1998; Day idr.,1998), vendar so mehanizmi, s katerimi bi lah-ko MTBE motil sisteme ‘lez z notranjim izlo-~anjem, {e vedno nejasni in zahtevajo dodat-ne raziskave. Glede tega poro~ilo EU o ocenitveganj ugotavlja: »Ker podatki ne veljajo zazadostne, se ne pripi{e ocena NOAEL (ni opa-‘enih negativnih u~inkov).« (Finska AVO, 2001)

11.5.6 MTBE v pitni vodi

Ob koncu leta 1995 so oblasti v mestu SantaMonica v Kaliforniji odkrile MTBE v vodnjaku,iz katerega se je mesto oskrbovalo s pitnovodo. Do junija naslednjega leta so se te‘avestopnjevale in mestne oblasti so bile prisiljenezapreti nekaj vodnjakov za oskrbo s pitno vodoiz podtalnice. S pregledom znanih in domnev-nih lokacij razlitja nafte so ugotovili okoli de-

set mo‘nih virov onesna‘enja v oddaljenosti1 kilometra od ~rpali{~a (Johnson idr., 2000).Za mesto je bila posledica onesna‘enja zMTBE izguba 71 odstotkov krajevnih vodnihvirov. Sedaj morajo pribli‘no polovico skupneporabe vode pokriti z nakupom iz zunanjihvirov, kar jih stane 3,5 milijona ameri{kih do-larjev na leto (Rodriguez, 1997). Nekaj dele‘evMTBE je izviralo iz zelo majhnih razlitij. Razli-tje ob eni sami prometni nesre~i v Standishu,zvezna dr‘ava Maine, je na primer povzro~iloprodor MTBE skozi ve~ kot 700 metrov razpo-kane kamnine in onesna‘enje ve~ kot 20hi{nih vodnjakov (Johnson idr., 2000; Hunteridr., 1999). V ZDA so doslej dokumentirali ve-liko primerov onesna‘enja podzemne vode zMTBE. Njihovo {tevilo nara{~a in onesna‘enjelahko povzro~i resne posledice. ^e predpo-stavimo ~i{~enje z zrnatim aktivnim ogljem,so zaradi izredno majhnih mejnih koncentra-cij za MTBE v pitni vodi (od 5 do 30 µg/l) lahkostro{ki ~i{~enja virov pitne vode, onesna‘enihz MTBE, velikanski. Stro{ki, povezani z razlitjiin pu{~anjem iz podzemnih rezervoarjev in ce-vovodov, bi lahko samo v Kaliforniji doseglinekaj deset do nekaj sto milijonov dolarjev naleto (Keller idr., 1998a). Vendar bi se to lahkospremenilo na podlagi {e neobjavljenih rezul-tatov raziskav, ki nakazujejo, da bi bila mogo~abiolo{ka razgradnja MTBE s filtriranjem sko-zi pesek v obi~ajnih vodovodih (Arvin, 2001).

11.611.611.611.611.6 OdziviOdziviOdziviOdziviOdzivi

Leta 1998 je bilo na Danskem objavljenoporo~ilo o MTBE (Miljø og Energiministeriet,1998). V uvodu pi{e: »Leta 1990 je danskaagencija za varstvo okolja (AVO) prejela obve-stilo profesorja Erika Arvina z In{tituta zaokoljsko znanost in in‘enirstvo pri Danskitehni{ki univerzi, da bi zaradi mobilnosti ino~itne obstojnosti MTBE v podzemni vodilahko obstajal problem v zvezi s podzemnovodo.« Danska AVO takrat tega ni ocenjevalakot problem, ker so imeli pu{~anje iz rezer-voarjev za manj{o te‘avo in »ker so bili pro-blemi s sestavinami bencina v podzemni voditakrat redki«. Leta 1998 je danska AVO vpeljalaposkusno mejno vrednost za pitno vodo pri30 µg/l.


Temeljite raziskave rakotvornosti so se za~ele v de-vetdesetih letih. Rezultati treh preizkusov na ‘iva-lih so pokazali, da kroni~na izpostavljenost MTBE– bodisi z vdihavanjem ali oralna – pri ‘ivalihpovzro~a raka. Vdihavanje MTBE je povzro~ilopove~ano {tevilo tumorjev na ledvicah in modih primo{kih podganah (Bird idr., 1997; Chun idr., 1992)ter na jetrih pri mi{ih (Burleigh-Flayer idr., 1992).Oralni vnos MTBE je povzro~il statisti~no zna~ilnopove~anje limfoma in levkemije pri podganjih sa-micah ter tumorjev na modih pri podganjih samcih(Belpoggi idr., 1995 in 1998).Na podlagi teh rezultatov je videti, da povzro~aMTBE benigne in maligne tumorje na razli~nih or-ganih, pri razli~nih vrstah in v razli~nih oblikah izpo-stavljenosti. Vendar so bili rezultati izpostavljenikritikam, da »sta pri raziskavah rakotvornosti izved-ba in poro~anje neustrezna, tolma~enje rezultatovte‘avno, razmerje ugotovljenega pove~anja {tevi-la tumorjev in doze MTBE pa vpra{ljivo. Poleg tegaso bili pri nekaj tumorjih, ki jih je povzro~il MTBE,ugotovljeni mehanizmi delovanja, ki so zna~ilni zaglodalce, kar pomeni, da rezultati niso veljavni za~loveka.« (Dekant, 2000)Po mnenju Mednarodne agencije za raziskave raka(IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO)ni nobena analiti~na epidemiolo{ka raziskava obra-vnavala mo‘ne povezave med MTBE in rakom pri~loveku. IARC ugotavlja, da zaradi »nezadostnihdokazov rakotvornosti pri ljudeh« in zgolj »ome-jenih dokazov« pri laboratorijskih ‘ivalih »MTBEne more biti razvr{~en kot ~love{ki karcinogen«(IARC, 1999). Odbor znanstvenih svetovalcev Dr‘av-nega toksikolo{kega programa (NTP) Zdru‘enihdr‘av je s {estimi glasovi proti petim izglasoval,da za MTBE ni mogo~e »razumno predpostaviti,da je ~love{ki karcinogen« (BSC, 1998). Mednarod-ni program za kemi~no varnost (IPCS), skupni pro-gram Mednarodne organizacije za delo, Okoljske-ga programa Zdru‘enih narodov in WHO je posne-mal sklep IARC s priporo~ilom, da je {e naprejtreba pridobivati podatke za zagotavljanje kvanti-tativnih usmeritev glede mejnih izpostavljenosti inza ocenjevanje tveganja (IPCS, 1999).Druge ustanove in posamezni znanstveniki so skle-nili, da so dokazi, pridobljeni z raziskavami na la-boratorijskih ‘ivalih, zadostni za ugotovitev, da jeMTBE verjeten povzro~itelj raka pri ljudeh, in bizato moral biti ozna~en kot verjeten ~love{ki karci-nogen (Mehlman, 2000). Pregled obstoje~ih ra-ziskav, opravljen na Kalifornijski univerzi (Keller idr.,1998b), je nakazal, da je MTBE potencialni ~love{kikarcinogen, ~eprav bi bile za dokon~no odlo~itevpotrebne nadaljnje raziskave. Kot je ugotovil dr‘av-ni svet Bele hi{e za znanost in tehnologijo, »ob-stajajo zadostni dokazi, da je MTBE rakotvoren za‘ivali« in da »te‘a dokazov podpira tezo o poten-cialni nevarnosti MTBE kot ~love{kega karcinoge-na« (NSTC, 1997). Kot pa je ugotovila Agencija zavarstvo okolja Zdru‘enih dr‘av (EPA), »te‘a doka-

zov nakazuje, da je MTBE rakotvoren za ‘ivali in jepotencialni karcinogen za ljudi« (US EPA, 1997).Najnovej{i poglobljeni pregled razpolo‘ljivih po-datkov o rakotvornosti je izdelala finska agencijaza varstvo okolja v zvezi z oceno tveganj Evropskeunije za MTBE (Finska AVO, 2001). V osnutkuporo~ila o oceni tveganj se sklep o rakotvornostiglasi: »Znaki rakotvornosti obstajajo pri dveh vr-stah. Vendar je pri nekaterih raziskavah (adenompri mi{ih) nezanesljiva povezava izpostavljenosti znastalimi tumorji, pri drugih (Leydigova celica) paje vpra{ljiva ustreznost metode dela. Poleg tegase tumorji v glavnem pojavljajo pri zelo velikih insistemati~no toksi~nih dozah, MTBE pa nigenotoksi~en in vitro ali in vivo. Po drugi stranipomembnost intersticijskih adenomov na modih,ki so jih v dveh lo~enih poizkusih opazili pri pod-ganah, za ~loveka ni zanemarljiva. Dodatno ostajanekaj negotovosti glede pomena najdenihlimfati~nih tumorjev, zlasti v lu~i omejitev raziskavein nekoliko neustreznega poro~anja o njeni vred-nosti. Poro~evalec obravnava MTBE kot mejni pri-mer med nerazvr{~enimi snovmi in karcinogenitretjega razreda.« (Finska AVO, 2001)Razvrstitev in ozna~evanje nevarnosti MTBE je no-vembra 2000 obravnavala delovna skupina za razvr-stitev nevarnih snovi pri Evropskem uradu za kemika-lije. Predlog za razvrstitev MTBE med karcinogene v3. razred s pripombo tveganja R40 je bil zavrnjen(R40 ozna~uje, da snov pomeni »mo‘no tveganjenepovra~ljivih u~inkov«) (Dixson-Decleve, 2001).Verjetna podlaga za to odlo~itev je, da je prirakotvornih snoveh, ki niso mutagene, splo{no priz-nan obstoj mejne koncentracije, pod katero nimogo~e opaziti u~inkov. Za MTBE je nekaj preizku-sov mutagenosti in vitro z metaboli~no aktivacijopozitivnih, raziskave in vivo pa so negativne. Dom-nevajo, da se pozitivni odzivi pojavljajo, ko so ce-lice in vitro zunajceli~no izpostavljenemetaboli~nemu formaldehidu MTBE, in da formal-dehid ne dosega tega u~inka, kadar nastaja v celi-cah v nepo{kodovanem organizmu. Zato veljaMTBE za nemutageno snov (Finska AVO, 2001).Zaskrbljenost glede MTBE zatorej ni tako velika,kot bi bila pri mutagenem karcinogenu, pri kate-rem bi teoreti~no lahko pri~akovali u~inke pri vsehdozah, vse do neskon~no majhnih koncentracij. Prinemutagenih karcinogenih je u~inek pogosto po-vezan s kako drugo po{kodbo prizadetega orga-na, na primer ledvic ali jeter. Mo~no regeneracijoin rast celic, ki tedaj poteka v povezavi z obna-vljanjem tkiva v po{kodovanem organu, lahkospremlja hitrej{a rast tumorja. Za primarnopo{kodbo prizadetega organa obstaja mejna vre-dnost. Ta mejna vrednost je NOAEL (ocena - niopa‘enih negativnih u~inkov). Koncentracije podmejno vrednostjo prepre~ujejo tako po{kodbe or-ganov kot nastanek tumorjev (stergaard, 2001). Tve-ganje rakotvornosti, ki ga pomenijo tak{ne snovi,se torej obravnava kot obvladljivo.

Primer 11.1: Rakotvornost – zapletena znanost, mejni rezultati in nasprotujo~i si interesiPrimer 11.1: Rakotvornost – zapletena znanost, mejni rezultati in nasprotujo~i si interesiPrimer 11.1: Rakotvornost – zapletena znanost, mejni rezultati in nasprotujo~i si interesiPrimer 11.1: Rakotvornost – zapletena znanost, mejni rezultati in nasprotujo~i si interesiPrimer 11.1: Rakotvornost – zapletena znanost, mejni rezultati in nasprotujo~i si interesi

V Kaliforniji, prvi zvezni dr‘avi v ZDA, ki jeutrpela posledice MTBE, je kalifornijski zako-nodajni zbor ustanovil delovno skupino naKalifornijski univerzi. Ovrednotila je razpolo‘lji-ve dokaze, izdelala oceno zdravstvenih inokoljskih vplivov in izoblikovala ve~ priporo~ilguvernerju in zakonodajnemu zboru, vklju~no

z opu{~anjem uporabe MTBE (Keller idr.,1998b). Na tej podlagi je guverner z izvr{ilnoodredbo predlagal, da se »do 1. julija 1999 izde-la terminski na~rt za odstranitev MTBE iz ben-cina ~im prej, najpozneje pa do 31. decembra2002« (Davis, 1999). V raziskavi Kalifornijskeuniverze so tudi ugotovili: »Lekcija zgodbe o


MTBE je, da ima lahko izpu{~anje katerekolikemi~ne spojine v okolje v koli~inah, ki po-menijo znaten dele‘ v skupni koli~ini benci-na, nepri~akovane posledice za okolje. Zatopriporo~amo celovito oceno vplivov na okoljeza vsako alternativo MTBE.« Tukaj je namenpoudariti, da bi morala biti vsaka alternativaMTBE pred za~etkom uporabe izpostavljenaceloviti presoji. Ta ukrep je predviden zlastizaradi »mo‘nih {kodljivih u~inkov za zdravje,ki so povezani s produkti nepopolnega izgo-revanja etanola.« Poro~ilo tudi ugotavlja, daso »posledice trenutne strukture dr‘avnihagencij, od katerih se vsaka ukvarja z dolo-~enim delom okolja (tla, zrak, voda), razdro-bljene in nepopolne ocene vplivov na okolje«.

Agencija za varstvo okolja Zdru‘enih dr‘av jeleta 1998 ustanovila Odbor modrega traku (BlueRibbon Panel) kot »odgovor na nara{~ajo~ozaskrbljenost dr‘avnih in lokalnih uradnikov terjavnosti« (Blue Ribbon Panel, 1999). Poro~iloiz septembra 1999 med drugim ugotavlja:»Odbor se na splo{no strinja, da je zaradizmanj{anja trenutne in prihodnje nevarnosti zapitno vodo treba bistveno zmanj{ati uporaboMTBE. Ve~ ~lanov je menilo, da bi morali po-polnoma prenehati uporabljati MTBE.« Odborje sklenil, da je ena izmed lekcij naslednja: »Dabi v prihodnje prepre~ili take dogodke … moraEPA izvajati celovite multiokoljske ocene(u~inkov na zrak, tla in vodo) vsakega novegapomembnej{ega dodatka bencinu predza~etkom njegove uporabe.« Marca 2000 jeAgencija za varstvo okolja Zdru‘enih dr‘avrazglasila, da bodo sprejeti ukrepi za »bistve-no zmanj{anje ali odpravo« uporabe MTBE kotdodatka bencinu zaradi njegove morebitnerakotvornosti in »za{~ite ameri{kih virov pitnevode« (ENDS Env. Daily, 2000).

11.711.711.711.711.7 Dana{nje usmeritveDana{nje usmeritveDana{nje usmeritveDana{nje usmeritveDana{nje usmeritve

V prihodnosti bo v Zdru‘enih dr‘avah verjet-no pri{lo do uporabe drugih oksigenatov, kotje etanol, pa tudi enakovrednih neoksigenira-nih bencinov, ki ustrezajo strogim emisijskimzahtevam (Keller idr., 1998b; CEC, 1998). VEvropi je relativno majhna uporaba MTBE po-menila, da so se zaskrbljenost in mo‘nete‘ave, povezane z MTBE, pojavile pozneje

kot v Zdru‘enih dr‘avah (Morgenroth in Ar-vin, 1999). Predpisi o kakovosti goriv, ki jih jeEU sprejela leta 1998 (98/70/EGS) in veljajoza bencin in plinsko olje, zahtevajo postopnozmanj{anje uporabe spojin, kot so benzen (1.razred rakotvornosti) in vsi aromati, med leto-ma 2000 in 2005. Posledica tega bi lahko bilapove~ana uporaba MTBE v Evropi. Avgusta2000 je danska AVO uvrstila MTBE na sez-nam neza‘elenih snovi in razglasila, dana~rtuje uvedbo ekonomskih instrumentov zazaviranje uporabe MTBE. Nedavna ocena tve-ganj EU za MTBE je ugotovila, da so zaraditveganja, ki pomeni MTBE za podzemne virevode, ukrepi za zmanj{anje tveganj upravi~eni(Finska AVO, 2001). Poro~ilo Evropski komi-siji o zmanj{evanju tveganj za podzemne re-zervoarje je bilo objavljeno 19. aprila 2001(Arthur D. Little Limited, 2001) kot dodatek kporo~ilu o zmanj{evanju tveganj, ki je bilonapisano v povezavi z oceno tveganj (FinskaAVO, 2001). Poro~ila poudarjajo razliko medstanjem v Zdru‘enih dr‘avah in Evropski uniji.Pri~akujejo, da »se bodo oktanske zahtevepo MTBE ustalile v obmo~ju 1–4 vol. odstot-kov, odvisno od razpolo‘ljivega oktanskega{tevila, in bodo {e vedno veliko ni‘je od 10do 15 odstotkov, kolikor ga trenutno upora-bljajo v preoblikovanem bencinu v Zdru‘enihdr‘avah«. Mnoge dr‘ave ~lanice EU so predkratkim sprejele ukrepe za nadzor pu{~anjaiz podzemnih rezervoarjev, s ~imer bi zagoto-vile, da bo tveganje onesna‘enja podzemnevode »v prihodnosti ostalo nizko«. Poro~iloizpostavlja tveganja, ki jih v prehodnem ob-dobju do polne uveljavitve pomenijo obstoje~ipodzemni rezervoarji, ki niso v skladnu z no-vimi predpisi. Predvideno je, da bi predpisiza~eli popolnoma u~inkovati do leta 2005.Poro~ilo poudarja potrebo po »odlo~nem uvelja-vljanju zahtev za podzemne rezervoarje« inpredlaga »kazni kot u~inkovito svarilo«.

Kot je torej videti, se EU nagiba k stali{~u, danaj bi oksigenati, kot je MTBE, imeli vlogo priizbolj{anju izgorevanja in zmanj{evanju emi-sij CO in organskih spojin. Pove~ano tveganje,ki je povezano s pu{~anjem podzemnih re-zervoarjev, se obravnava kot tehni~no vpra-{anje, ki ga je mogo~e obvladovati z zmanj{e-vanjem tveganj. Vendar so raziskave v Zdru‘e-


nih dr‘avah pokazale, da lahko zaradi nepra-vilne vgradnje neopa‘eno pu{~ajo tudi izpo-polnjeni podzemni rezervoarji z dvojno stenoin detektorji pu{~anja (Couch in Young, 1998).Tako je pojasnjen pritisk v poro~ilu Evropskikomisiji zaradi »strogega uveljavljanja« inspremljevalnega monitoringa podzemnih voda(Arthur D. Little Limited, 2001).

11.811.811.811.811.8 Razprava v povezavi sRazprava v povezavi sRazprava v povezavi sRazprava v povezavi sRazprava v povezavi sprevidnostnim na~elomprevidnostnim na~elomprevidnostnim na~elomprevidnostnim na~elomprevidnostnim na~elom

V na{i analizi si bomo najprej ogledali zgodo-vinski vidik, s katerim bomo poudarili vpra{a-nja, ki bi si jih lahko zastavili na za~etku upora-be MTBE v zgodnjih osemdesetih letih. Prika-zati ‘elimo mo‘nosti, ki jih ponuja uporabapredvidevanja kot sestavnega dela previdno-stnega na~ela.

@e leta 1954 so bile objavljene raziskave, kiso nakazovale zelo nizko stopnjo biorazgra-dljivosti dru‘ine etrov (Mills in Stack, 1954).Do leta 1960 je pri{lo spoznanje o odpornostietrov proti biolo{ki razgradnji v u~benike(Sawyer, 1960). Kot bi tako lahko upravi~enodomnevali, bi sposobni kemiki in mikrobiologipri uvajanju MTBE lahko predvideli mo‘nost,da je MTBE obstojen v podzemni vodi. Vendardokumentacije za ta argument ni bilo mogo~enajti. Ka‘e, da so bila prva svarila o obstojno-sti MTBE v podzemni vodi objavljena leta 1990na podlagi prvih eksperimentalno ugotovljenihdejstev (pa ~eprav le v laboratorijskem merilu)(Barker idr., 1990; Jensen in Arvin, 1990).Vendar se zakonodajne agencije na ta prvasvarila niso odzvale. Zakonodajni sistem seglede resnosti vpra{anja ni zdramil vse do leta1996, ko so se pojavili rezultati v polnemobsegu. Ta zamuda je z listinami dokazana vZdru‘enih dr‘avah in na Danskem.

Po drugi strani je upravi~ena domneva, da nibilo znakov kakr{nihkoli {kodljivih u~inkov, po-vezanih z MTBE v ~asu, ko so ga izbrali kotnadomestilo za svinec v bencinu. Potemtakemni klju~no vpra{anje, ali obstojna in {kodljivakemikalija pomeni nesprejemljivo tveganje,temve~ ali je bilo njeno takratno splo{no pozna-vanje zadostno za predvidevanje, da bi lahkonjeno obstojnost kot tako imeli za problemati~no.

11.8.1 Zgodovinski vidik

Mejnik, ob katerem se je prvi~ pojavila splo{naskrb glede te‘ko razgradljivih kemikalij, je bilaobjava dela Nema pomlad (Silent spring) (Car-son, 1962). Carsonova je v svoji knjigi opisa-la katastrofalne posledice raz{irjene uporabepesticidov za ‘u‘elke, ptice in ekosisteme.Takrat je bila razprava tesno povezana s takoimenovanim »umazanim ducatom« pesticidov,ki so danes znani kot obstojna organska one-sna‘evala (POPs). To razpravo so od zgodnjih{estdesetih let spremljale raziskave biolo{kerazgradljivosti in mobilnosti ter drugih lastno-sti pesticidov.

Podobna razprava, ki se je v za~etku {estde-setih let pojavila v Evropi, je sledila penjenjurek, ki ga je povzro~ila uporaba biolo{ko ne-razgradljivih pralnih sredstev. Industrija mil inpralnih sredstev se je dejavno vklju~ila v pri-zadevanja za razvoj meril in metodologije zapreizku{anje obstojnosti/razgradljivosti pralnihsredstev (ASDA, 1965; Swisher, 1987). Enakoje storila Organizacija za gospodarsko sode-lovanje in razvoj (OECD, 1970).

Kot je videti, so imeli zakonodajalci in indu-strija razlog za sum, da bi obstojnost v pove-zavi s {kodljivimi lastnostmi lahko povzro~ilate‘ave. Izku{nje s pesticidi in pralnimi sred-stvi so ponudile znanstvene dokaze, da bilahko obstojnost v povezavi z dolo~enimi dru-gimi kemi~nimi lastnostmi povzro~ila trajneneza‘elene u~inke, kot sta dolgotrajna stru-penost ali penjenje rek.

Na tej podlagi se lahko {e vpra{amo, ali sopri uvajanju MTBE obstajali kak{ni namigi, dabi dru‘ba oblikovala in izvajala ukrepe, ki bise nana{ali na vpra{anje kemi~ne obstojno-sti v povezavi z drugimi negativnimi lastno-stmi.

V letih 1978/1979 je bila oblikovana delovnaskupina OECD za metode preizku{anja raz-gradnje in akumulacije, ki je utirala pot prirazvoju iz posebnih metod za pralna sredstvav bolj splo{ne metode za merjenje obstojno-sti (OECD, 1981). Na teh delavnicah so pred-stavniki vlad in industrije ter akademiki raz-


pravljali o tehni~nih podrobnostih ‘e sprejete-ga pojmovanja obstojnosti. Podobno kot OECDso se v sedemdesetih in zgodnjih osemdese-tih letih z razvojem standardnih metod za pre-izku{anje biolo{ke razgradljivosti ukvarjale tudi{tevilne vladne, industrijske in nevladne or-ganizacije (US EPA, 1979; ECETOC, 1982;ISO, 1984).

Obstojnost je postala neza‘elena lastnost ke-mikalij v zgodnjem obdobju razvoja okoljskezakonodaje EU (Evropska komisija, 1967 in1984). Skladno s {estim dopolnilom (Evropskakomisija, 1979) direktive Evropske komisije orazvrstitvi in ozna~evanju novih snovi (Evrop-ska komisija, 1967), ki je bilo sprejeto septem-bra 1979, mora biti o vseh novih snoveh, ki sebodo proizvajale ali tr‘ile v EU, obve{~en pri-stojni organ v eni izmed dr‘av ~lanic. To obve-stilo mora pred tr‘enjem spremljati niz poda-tkov o identiteti, uporabi in lastnostih snovi.Obseg niza podatkov je odvisen od predvide-nega obsega proizvodnje dolo~ene snovi. Sku-paj s strupenostjo, bioakumulacijskim poten-cialom in sumom o rakotvornosti bi se snovitudi glede na obstojnost uvr{~ale med »poseb-no nevarne za okolje«.

Vendar ti predpisi za »nove snovi« pravno nisoveljali za MTBE, saj so veljali samo za ke-mikalije, ki jih v EU niso tr‘ili v desetletnemobdobju pred 18. septembrom 1981. Ker soMTBE tr‘ili pred tem datumom, je bil v EUrazvr{~en kot »obstoje~a snov«. Predpisi zavrednotenje in nadzor obstoje~ih snovi so bilisprejeti leta 1993 (Evropska komisija, 1993).Finski in{titut za okolje trenutno ocenjuje tve-ganja za MTBE, ki ga zahteva ta predpis. Osnu-tki ocene tveganj, na katero smo se ‘e sklice-vali, so postali razpolo‘ljivi ob koncu leta 2000.

Veliki napori, ki so bili usmerjeni v razvoj me-tod za preizku{anje obstojnosti ka‘ejo na to,da je v nekem obdobju v dru‘bi zares prevladaloprepri~anje, da je pri kemikalijah pomembnougotoviti njihovo obstojnost. Naknadna vklju-~itev obstojnosti kot neza‘elene lastnosti kemi-kalij v zakonodajo dodatno nakazuje, da je biladru‘ba v resnici pripravljena izvajati ukrepe, skaterimi bi re{evala vpliv kemi~ne obstojnostiv povezavi z drugimi negativnimi lastnostmi.

Takrat bi lahko pri~akovali, da bo napovedaniveliki obseg proizvodnje povzro~il dodatnozaskrbljenost, ki bi lahko spodbudila nadaljnjeraziskave, ~eprav takrat niso bile zahtevane.Tak{ne raziskave bi tistim, ki odlo~ajo, razkrileobstojnost MTBE.

^e bi industrija in zakonodajalci upo{tevaliobstojnost MTBE, bi upravi~eno lahko pri~a-kovali obravnavanje naslednjega vpra{anja: aliima MTBE kak{no drugo lastnost, ki bi lahkov povezavi z dalj{o obstojnostjo zahtevalaodziv dru‘be zaradi vklju~enih tveganj?

Kot smo ‘e omenili, so bile te‘ave z vonjemin okusom povezane z MTBE, vendar so bilemed ocenjevanjem MTBE spregledane. Vide-ti je, kot da nikoli niso pomislili na mo‘nost,da bi lahko MTBE pomenil nevarnost za pod-zemne vode. Nadalje so se podrobne preiska-ve rakotvornosti MTBE za~ele {ele v devetde-setih letih, negotovost glede tega pa je ostala{e dolgo po tem, ko so to kemikalijo za~elimno‘i~no proizvajati. Nedvomno bi lahko ve-lika proizvodnja kemikalije, ki je imela lastno-sti, povezane z obstojnostjo, okusom invonjem, potencialno rakotvornostjo in drugi-mi {kodljivimi u~inki, povzro~ila zaskrbljenostv zgodnjih osemdesetih letih. Raziskave bimorale biti torej izdelane takrat.

Izbira MTBE za dolgoro~no nadomestitev svin-ca v bencinu ni temeljila na previdnosti pa tudimo‘ne nevarnosti, povezane z izbiro, niso bileustrezno opisane. Naftna industrija in zakono-dajni organi bi se lahko zavedali, da bo obstoj-nost MTBE s~asoma postala problemati~na.

11.8.2 Sodoben pogled

Med vsemi negativnimi zna~ilnostmi MTBEje obstojnost edinstvena v tem, da pomeninespremenljivost. Obstojna kemikalija osta-ne navzo~a v okolju dolgo po tem, ko smo jonehali uporabljati, in tako bistveno pove~atveganje, povezano z napa~nim diagnostici-ranjem znanih in neznanih {kodljivih u~inkov,ki se jih znanost {e ne zaveda. Pred spu{~a-njem obstojnih snovi v okolje morajo biti vse-kakor znani odgovori na naslednji vpra{anji:ali naj se vpliv oceni samo na podlagi obstoj-


nosti in ali ta lastnost spodbudi tudi siste-mati~ne, obse‘ne in temeljite raziskave ugo-tovljivih negativnih u~inkov.

Na ta vpra{anja danes {e ni odgovorov, ven-dar pa bi morali biti zaradi velike proizvodnjein topnosti vsekakor zaskrbljujo~i. Seznamznanih negativnih zna~ilnosti kemikalij, kot jeobstojnost, se {e vedno podalj{uje. [ele se-daj na primer raziskujejo mehanizme, ki po-vzro~ajo motnje v delovanju ‘lez z notranjimizlo~anjem. ^e bi pri{li do novih spoznanj o{kodljivosti kemikalij, ko so te ‘e raz{irjene vokolju, verjetno ne bi bilo dovolj finan~nih intehnolo{kih virov za sanacijo.

V tem primeru tolma~imo previdnostno na~elotako, da je treba vedno upo{tevati tveganjezmotnega prepri~anja in njegovih mo‘nih po-sledic. Pri obstojnih kemikalijah je zaradi ne-spremenljivosti tveganje bistveno ve~je kot pridrugih kemikalijah. Pomanjkanje celovitegaznanstvenega razumevanja vzro~no-posledi-~nih povezav ne more biti izgovor za odlaganjeukrepov. Znanstvena negotovost in nevednostpravzaprav opravi~ujeta preventivne ukrepe.

11.8.3 Alternative

Previdnostni pristop vpelje na~elo zamenja-ve pri iskanju varnej{ih mo‘nosti za poten-cialno {kodljive dejavnosti. Nedvomno jeMTBE upravi~eno bolj{a izbira kot svinec. Kerpa z razlogom domnevamo, da bi bili lahko zuporabo MTBE povezani nepopravljivi {kodlji-vi u~inki, moramo raziskati tudi njegovo na-domestitev kot mo‘no re{itev za zmanj{anjetveganja. Obstajajo alternative za MTBE inverjetno je, da bodo odkrite tudi nove, ~e boomogo~eno dovolj raziskav. Pri previdnostnempristopu je torej pomembno naslednje vpra-{anje: kako je z alternativami MTBE? Najno-vej{a ocena je predstavljena v poro~ilu EU ozmanj{evanju tveganj, katerega osnutek je na-stal v zvezi z oceno tveganj (Finska AVO,2001).

Med najpogosteje obravnavanimi alternativa-mi MTBE so drugi oksigenati, izbolj{ana teh-nologija motorjev in spremenjena sestava ben-cina (Morgenroth in Arvin, 1999; CEC, 1998).

Med druge spojine, ki vsebujejo kisik, sodijo eta-nol, ETBE (etil terciarni-butileter), TAME (terciar-ni-amil-metileter) in DIPE (di-izopropileter). Ven-dar bi lahko tudi drugi oksigenati {kodljivo vpli-vali na okolje. Kmetijske povr{ine, potrebne zapridelovanje rastlinske mase za izdelavobiolo{kega etanola, bi bile velike in upo{tevatibi morali ekolo{ki vpliv gnojil in pesticidov, po-trebnih za njegovo pridelavo. Poleg tega zahte-va proizvodnja etanola znatne koli~ine energijein tak{na izbira morda ne bi bistveno zmanj{alaemisij toplogrednih plinov, ~e upo{tevamo celo-ten proizvodni ciklus. Drugi etri bi lahko imelipodobne zdravstvene u~inke kot MTBE, ki jih,kot smo ugotovili, ne razumemo v celoti.

Druga mo‘nost je uvajanje vozil z izbolj{anotehnologijo motorjev, kot je na primer neposre-dni vbrizg bencina (GDI). Pri delni obremenitviGDI ne zahteva tako visokega oktanskega {te-vila kot obi~ajni motorji. Pri polni obremenitvipa razlike niso tako pomembne. Po zmanj{anjukoli~ine aromatov v bencinu, ki se zahteva vEvropi, bo dodajanje oksigenatov nujno, tudi~e se tehnologija motorjev izbolj{a.

Naslednja mo‘nost, ki jo skrbno preu~ujejo, bilahko bila izbolj{ana sestava bencina. Zvi{anjeoktanskega {tevila bencina bi lahko dosegli sspremembo strukture »razvejanih alkanov« vbencinu. Tej mo‘nosti bi lahko nasprotovalanaftna industrija, ker bi njena realizacija pome-nila spremembe procesov v rafineriji in takopovzro~ila velike investicijske stro{ke.

Uporaba MTBE kot dodatek bencinu za zmanj-{anje emisij onesna‘eval iz motornih vozil od-pira te‘je vpra{anje, pri katerem pomeni MTBEzgolj simptom. Ob prizadevanjih za industriali-zacijo v dr‘avah, kot sta Indija in Kitajska, jejasno, da si prihodnje generacije ne bodo mo-gle privo{~iti mno‘i~nega prometnega siste-ma, ki bi povzro~al emisije hlapnih organskihspojin, ogljikovega monoksida, ogljikovega dio-ksida, du{ikovih oksidov in drugih onesna‘eval.^eprav bi omenjene alternative lahko izbolj{aletrenutno stanje, pa ni verjetno, da bi njihoveprednosti zado{~ale za potrebe prihodnjih ge-neracij. Previdnostno na~elo bi nas torej opo-zorilo, naj premi{ljeno vlagamo v razvoj alter-nativ, ki so popolnoma druga~ne od opisanih.


Zato so nekatere evropske vlade zagovarjaleodziv, usmerjen naravnost proti silam, kipovzro~ajo propadanje okolja. V bistvu posta-vljajo pod vpra{aj temeljno potrebo po mno-‘i~nem prometnem sistemu. Stali{~e trenut-ne danske vlade je na primer, da se z napred-kom komunikacijske tehnologije osebna vo-zila vse bolj spreminjajo iz »potrebe« v »‘eljo«.Zato so uzakonili razli~ne ekonomske politike,katerih cilj je odvra~anje dr‘avljanov od vo‘njez osebnimi vozili.

Drugo stali{~e je, da bo dru‘ba vedno potre-bovala sredstva za hiter prevoz, vendar lahkos korenitim zasukom v tehnologiji motorjevpreneha obremenjevati okolje z osebnim pro-metom. Primer tak{nega tehnolo{kega pose-ga je vodikova gorivna celica. Stranska pro-dukta emisij iz tega sistema sta zgolj kisik invoda. Poskusna uporaba avtobusov z goriv-nimi celicami na osnovi vodika je bila uvede-na v Chicagu in Vancouvru.

Nobena od teh mo‘nosti pa {e ni bila toliko ra-ziskana, da bi jo lahko v kratkem mno‘i~nouvajali. Ker trenutno ugotavljamo te‘ave, pove-zane z uporabo MTBE, smo usmerjeni bolj kiskanju in raziskovanju alternativnih mo‘nosti.

11.8.4 Analiza stro{kov in koristi

Analiza stro{kov in koristi naj bi v idealnemprimeru vsebovala vse stro{ke in vse koristi– ali njihove razumne pribli‘ke. Zaradi neved-nosti ima tovrstna analiza zgolj omejeno vred-nost za tiste, ki odlo~ajo, in ne more biti edinapodlaga za politi~ne odlo~itve. Sistemati~nain vsestranska ocena vseh mo‘nosti pa jelahko kljub temu pomembno orodje za njiho-vo relativno ocenjevanje, celo pri delni neved-nosti.

Leta 1998 je bila opravljena analiza stro{kovin koristi uporabe MTBE v Kaliforniji (Keller idr.,1998a). Ta analiza je preiskala koristi za zdra-vje ljudi, da bi lahko nadzirala onesna‘evanjezraka, in nato raz~lenila stro{ke, povezane zuporabo MTBE, po naslednjih vrstah:

• stro{ki zdravljenja pove~anega {tevila pri-merov raka zaradi onesna‘enosti zraka z

MTBE in stranskimi produkti njegovega iz-gorevanja (aldehidi);

• stro{ki ~i{~enja vode, ki {kodi zdravju lju-di, ali uporabe alternativnih vodnih virov;

• neposredni stro{ki, ki jih pla~ujejo potro{nikiz vi{jimi cenami bencina in njegovo manj{ou~inkovitostjo zaradi oksigenatov;

• stro{ki (monitoringa) opazovanja in sprem-ljanja pojavov;

• stro{ki rekreacije;• {koda na ekosistemih.

V analizi so bili primerjani stro{ki in koristiuporabe MTBE, etanola in neoksigeniranegagoriva s toluenom ali izo-oktanom. Za prime-rjavo so uporabljali obi~ajni bencin, ki je bil vprodaji pred uvedbo RFG.

Koristi za kakovost zraka, ki izhajajo iz tehtreh mo‘nosti, so bile pravzaprav enake, sajvse sestave dosegajo pribli‘no enako zmanj-{anje emisij CO in spojin, iz katerih nastajaozon. Te koristi so bile za vse tri mo‘nostiocenjene relativno nizko, med 14 in 78 milijo-nov dolarjev na leto.

Zaradi stro{kov ~i{~enja vode, povezanih zMTBE, je bila ta mo‘nost ob upo{tevanju vsehstro{kov ocenjena kot najdra‘ja. V Kalifornijiso bili na temelju ocene {tevila virov podzem-ne vode in povr{inskih vodnih zbiralnikov, kiso trenutno onesna‘eni z MTBE, skupni stro{-ki za ~i{~enje vode ocenjeni na 340 do 1.480milijonov dolarjev na leto. Ti stro{ki temeljijona predpostavki, da bi onesna‘eno vodo pre-~istili pod mejno koncentracijo 5 µg/l z zrna-tim aktivnim ogljem. Kot je bilo predhodno opi-sano, je mogo~e, da obstajajo cenej{e meto-de. Razlika v stro{kih odprave posledic in/ali~i{~enja vode med neoksigeniranimi benciniin etanolskimi me{anicami ter obi~ajnim ben-cinom bi bila majhna. Med druge pomembnestro{ke, povezane z uporabo MTBE, soditaneposredna cena, ki jo pla~ajo potro{niki zaoksigenirani bencin (435 do 1.055 milijonovdolarjev na leto), in potencialna izguba nav-ti~nih rekreacijskih dejavnosti zaradi prepre-~itve tega vira onesna‘evanja povr{inskih vod-nih zbiralnikov z MTBE (160 do 200 milijonovdolarjev na leto). Iz poro~ila je razvidno, da sostro{ki za doseganje ciljne kakovosti zraka


najni‘ji pri uporabi neoksigeniranega bencina,sledijo pa bencinske me{anice na osnovi eta-nola.

ê upo{tevamo nevednost, ki obdaja na{erazumevanje zdravstvenih u~inkov MTBE,bodo analize stro{kov in koristi vedno leza~asne. Mogo~e so nam {tevilni potencialnistro{ki {e vedno neznani. ̂ e bi se na primerpojavili novi podatki, ki bi jasno povezovaliuporabo MTBE s pove~anjem {tevila prime-rov astme, bi se stro{ki, povezani z uporaboMTBE, bistveno pove~ali. ê bi se po drugistrani na podlagi novih podatkov izkazalo, dase MTBE lahko razgrajuje v komunalnih vo-dovodih, bi se lahko ti stro{ki bistveno zni‘ali.

Vendar je MTBE na podlagi tistega, kar namje z zmerno gotovostjo znano danes, zaradistro{kov ~i{~enja vode zelo draga mo‘nost.ê nadalje predpostavimo najslab{i mo‘niscenarij zdravstvenih u~inkov uporabe MTBE,bi se stro{ki odprave posledic {e dodatnopove~ali in mo~no presegli stro{ke prepre~e-vanja. Splo{no je priznano, da je treba pri pre-vidnostnem na~elu upo{tevati dele‘ stro{kovpreventivnih ukrepov, ki je sorazmeren kori-stim, dose‘enim s temi ukrepi. Potencialno

zelo visoki stro{ki, povezani z MTBE, bi zatoupravi~ili razmeroma drage protiukrepe.

Nejasno ostaja, kdo bi moral odgovarjati zastro{ke zaradi uporabe MTBE. Na{a analizanakazuje, da sta bili tako industrija kot dru‘ba(ki jo zastopajo zakonodajalci) kratkovidni priodlo~itvi o zamenjavi svinca v bencinu zMTBE. Zato je te‘ko izlo~iti pla~nika stro{kovza protiukrepe. Kdo je onesna‘evalec, kdo najpla~a? Doslej je ve~ino stro{kov, povezanihz uporabo MTBE, nosila dru‘ba v oblikistro{kov zmanj{evanja tveganj, ~i{~enja vodeali nadomestnih vodnih virov, industrijskihstro{kov, prenesenih na potro{nike, ali stro{-kov zdravljenja ljudi. Posledice kakr{nekoliodlo~itve v zvezi z mno‘i~nim prometnim si-stemom bodo daljnose‘ne. Zato bi moraladru‘ba iz previdnosti izbrati za MTBE tistealternative, ki temeljijo na najbolj{ih okoljskihizkustvih, ~eravno so kratkoro~no dra‘je. Iz-brane alternative morajo najbolje pokrivatidana{nje in prihodnje potrebe.


Pri uvajanju MTBE bi bilo mogo~e napoveda-ti, da bo dru‘ba obstojnost kemikalije s~asoma

1954 Prvi znanstveni ~lanek dokazuje nizko biolo{ko razgradljivost dru‘ine etrov v vodi.

1960 Podatki o okusu in vonju v vodi ter nizki biolo{ki razgradljivosti pridejo v u~benike.

1990 Prvi znaki onesna‘evanja podzemnih voda z MTBE v laboratorijskih razmerah.

1990 Znatno pove~anje uporabe MTBE v ZDA zaradi dopolnitev Zakona o ~istem zraku.

1990 Vsestranske raziskave rakotvornosti se za~no v devetdesetih letih.

1995 MTBE zaznajo v vodnjakih, iz katerih se je s pitno vodo oskrbovalo mesto Santa Monica vKaliforniji. Te vodnjake so morali zapreti in mesto je izgubilo 71 odstotkov lokalnihvodnih virov.

1996 Zaskrbljenost se mo~no raz{iri po poro~ilu Geolo{kega urada ZDA.

1997 Terenske raziskave poka‘ejo, da je MTBE zelo topljiv, gibljiv in obstojen, zaradi ~esar jepotencialno nevaren za podzemne vode.

1998 Danska agencija za varstvo okolja v poro~ilu prizna, da je bila vlada leta 1990 obve{~enao mo‘nosti zaostrovanja te‘av s podzemno vodo zaradi MTBE, in predstavi akcijski na~rtza zmanj{anje u~inkov MTBE in zmanj{evanje tveganj.

1999 V Kaliforniji priporo~ijo izlo~itev MTBE iz bencina ~im prej, vendar ne pozneje kot dokonca leta 2002.

2000 Namigi, da bi bil MTBE lahko povezan z astmo v nekaterih mestih Zdru‘enih dr‘av.

2000 Namigi, da bi MTBE lahko povzro~al motnje v delovanju organov z notranjim izlo~anjem.

2000 Agencija za varstvo okolja Zdru‘enih dr‘av oznani, da bodo sprejeli ukrepe za bistvenozmanj{anje ali odpravo uporabe MTBE kot dodatka k bencinu.

2000 Danska agencija za varstvo okolja uvrsti MTBE na svoj seznam neza‘elenih snovi.

2001 Evropska unija poro~a o analizi tveganj in zmanj{evanju tveganj v zvezi z MTBE. Evropskiurad za kemikalije odlo~i, da MTBE ne bo razvr{~en kot rakotvoren.

2001 Razprava se nadaljuje.

Preglednica 11.1Preglednica 11.1Preglednica 11.1Preglednica 11.1Preglednica 11.1 MTBE – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


obravnavala kot problemati~no. Obstojnost,mobilnost in velika proizvodnja MTBE bi mo-rale spro‘iti sistemati~ne, vsestranske ra-ziskave {kodljivih lastnosti te snovi. Pri tembi lahko bolj zgodaj ugotovili te‘ave z oku-som in vonjem ter ovrgli ali potrdili sum, da jeMTBE rakotvoren.

Tveganje za podzemne vode zaradi obstojno-sti ter mo~nega vonja in okusa MTBE je bilodolgo prezrto, vendar je sedaj priznano. Razvr-stitev MTBE v zvezi z njegovo rakotvornostjoje bila negotova {e dolgo po za~etku mno‘i~neproizvodnje te kemikalije. Na{e poznavanjemo‘nih u~inkov MTBE na delovanje ‘lez znotranjim izlo~anjem in nastanek astme lahkoopi{emo kot skoraj popolno nevednost. Na tehpodro~jih so priporo~ljive dodatne raziskave.

Zaradi obstojnosti MTBE v podzemni vodi jenjegova uporaba trajno tveganje za nastaneknepopravljivih {kodljivih u~inkov. Ti u~inki solahko znani, kot sta vonj in okus onesna‘enepitne vode, lahko pa bomo odkrili danes {eneznane.

Klju~nega pomena je naslednje na~elnovpra{anje: ali je obstojnost sama po sebi, brezznakov drugih {kodljivih u~inkov, razlog zauporabo previdnostnega na~ela? Logi~en se

zdi sklep, da bi morali pred za~etkomspu{~anja velikih koli~in obstojne kemikalijev okolje opraviti sistemati~ne, vsestranske intemeljite raziskave vseh mogo~ih {kodljivihu~inkov. Te raziskave bi morali obnoviti in na-daljevati, ko bi odkrili nove vrste {kodljivihu~inkov. Prav tako se zdi razumna ugotovi-tev, da je treba vedno, ko je mogo~e, iskatialternative uporabi obstojnih kemikalij, saj naste izpostavljajo mno‘ici mo‘nih negativnihu~inkov, ki jih {e ne poznamo. Obstaja precejobstojnih kemikalij (vklju~no s klorofluoro-ogljikovodiki, polikloriranimi bifenili in tributilkositrom), ki so povzro~ile neza‘elena »prese-ne~enja« z resnimi posledicami.

Previdnost nas opozarja, naj temeljito i{~emoalternativne mo‘nosti in jih spet pretehtamo,ko ugotovimo omejitve svojih odlo~itev. Izvaja-ti je treba najbolj{e okoljske postopke, kot jezmanj{evanje tveganj. Ker je mogo~e, dazmanj{evanje tveganj ni dovolj, bi morali ak-tivno spodbujati raziskave in razvoj alternativ-nih mo‘nosti, zato da bi bile te ~im prej izved-ljive. Tak{ne temeljite raziskave zagotavljajotrdne in prilagodljive odlo~itve, ki jih je v prihod-nosti mogo~e prilagoditi nepredvidenim oko-li{~inam. Predvidevanje, ki je del previdnost-nega na~ela, je torej porok za prihodnost vokviru trajnosti.


Arthur D. Little Limited, 2001. ’MTBE and therequirements for underground storage tankconstruction and operation in Member States,Poro~ilo Evropski komisiji, marec 2001’, Ref.ENV.D.1/ETU/2000/0089R.

Arvin, E., 2001. Pers. comm., Department ofEnvironment and Resources, TechnicalUniversity of Denmark.

ASDA (American Soap and DetergentAssociation, Biodegradation Subcommittee),1965. ’Procedure for determination ofbiodegradability of ABS and LAS’, J. Am. OilChemists Soc. Vol. 42, str. 986–993.

Barker, J. F., Hubbard, E. in Lemon, L. A., 1990.’The influence of methanol and MTBE on the

fate of persistence of monoaromatic hydro-carbons in groundwater’, Proceedings ofPetroleum Hydrocarbons and OrganicChemicals in Groundwater Prevention,Detection, and Restoration, 31 October–2November 1990, str. 113–127, AmericanPetroleum Institute and Association ofGroundwater Scientists and Engineers,Houston, Texas.

Belpoggi, F., Soffritti, M. in Maltoni, C., 1995.’Methyl-tertiary butyl ether (MTBE) – agasoline additive – causes testicular andlymphohaematopoietic cancers in rats’,Toxicol. Ind. Health Vol. 11, str. 119–49.

Belpoggi, F., Soffritti, M. in Maltoni C., 1998.’Pathological characterization of testiculartumours and lymphomas-leukemias, and oftheir precursors observed in Sprague-Dawley


rats exposed to methyl-tertiary butyl ether(MTBE)’, Europ. J. Oncol. Vol. 3, str. 201–206.

Bird, M. G., Burleigh-Flayer, H. D., Chun, J.S., Kneiss, J. J. in Andrews, L. S., 1997.’Oncogenicity studies of inhaled methyltertiary butyl ether (MTBE) in CD-1 mice andF344 rats’. J. Appl. Tox. Vol. 17, S45–S55.

BSC, 1998. Report on carcinogenesis, Boardof Scientific Counsellors, National ToxicologyProgram.

Borden, R. C., Daniel, R. A., LeBrun, L. E. inDavis, C. W., 1997. ’Intrinsic biodegradationof MTBE and BTEX in a gasoline-contaminated aquifer’, Water ResourcesResearch Vol. 33, {t. 5, str. 1105–1116.

Blue Ribbon Panel, 1999. Executive summaryand recommendations, Blue Ribbon Panel onOxygenates in Gasoline, US EPA.

Burleigh-Flayer, H. D., Chun, J. S. in Kintigh,W. J., 1992. ’Methyl tertiary butyl ether: Vapourinhalation oncogenicity study in CD-1 mice’,Bushy Run Research Center, Export, PA,BRRC report 91N0013A, October 15, UnionCarbide Chemicals and Plastics Co., Inc.,predlo`eno US EPA under TSCA Section 4Testing Consent Order 40 CFR 799.5000 sspremnim pismom z dne 29. oktobra 1992,EPA/OPTR#42098.

CAL-EPA, 1999. Public health goal for methyltertiary butyl ether (MTBE) in drinking water,Pesticide and Environmental ToxicologySection, Office of Environmental HealthHazard Assessment, California EnvironmentalPro-tection Agency, Sacramento, CA.

Carson, R., 1962. Silent spring, HoughtonMifflin, Boston, MA.

CEC, 1998. ’Evaluating the cost and supplyof alternatives to MTBE in California’s refor-mulated gasoline’, osnutek poro~ila, februar1998, California Energy Commission.

Chun, J. S., Burleigh-Flayer, H. D. in Kintigh,W. J., 1992. ’Methyl tertiary butyl ether: Vaporinhalation oncogenicity study in Fischer 344

rats’, Bushy Run Research Center, Export, PA,BRRC report 91N0013B, 13 November, UnionCarbide Chemicals and Plastics Co., Inc.,predlo`eno US EPA under TSCA Section 4Testing Consent Order 40 CFR799.5000 sspremnim pismom, datiranim november 1992,EPA/OPTS#42098.

Couch, A. in Young, T., 1998. ’Failure rate ofunderground storage tanks’, in Health andenvironmental assessment of MTBE Vol. 3,UC Toxics Research and Teaching Program,University of California, Davis.

Crain, E. F., Weiss, K. B., Biijur, P. E., 1994.’An estimate of the prevalence of asthma andwheezing among inner-city children’, PediatricsVol. 94, str. 356–362.

Davis, Gray, 1999. Governor of the State ofCalifornia, Executive Order D-5-99, 25. marec1999, na http://www.calepa.ca.gov/programs/MTBE/eotask.htm

Day, K. J., De Peyster, A., Allgaier, B. S.,Luong, A. in MacGregor, J. A., 1998. ’Methylt-butyl ether (MTBE): Effects on the male ratreproductive endocrine axis’, Abstract #861,Society of Toxicology: Abstracts of the 37thannual meeting Vol. 42, str. 174.

Dekant, W., 2000. ’The mechanistic toxicologyof MTBE does not support a classification asCategory 3 carcinogen’, Expert review, Dixson-Decleve, S., 2000. Pers. comm.

DeWitt & Company Inc., 2000. MTBE andoxygenates 2000 annual, Houston, Texas.

Dixson-Decleve, S., 2001. Pers. comm., Envi-ronmental Consultant, Brussels office,Poro~ilo za sestanek delovne skupine Komisijeo klasifikaciji in ozna~evanju nevarnih snovi,European Chemicals Bureau, Ispra, 1.–17.november 2000, ECBI/76/00 08.

ECETOC, 1982. ’Biodegradation methodologywith emphasis on ready-biodegradibility test’,Poro~ilo podskupine, European ChemicalIndustry Ecology and Toxicology Centre,Bruselj.


ENDS Environment Daily, 2000. ’EU backsMTBE despite US prohibition’, sreda, 22marec, at http://www.ends.co.uk/envdaily.

ENDS Environment Daily, 2001, ’EU šshouldtake actionš on MTBE risks’, sreda, 24. januar,na http://www.ends.co.uk/envdaily.

Evropska komisija, 1967. Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 16. avgusta 1967 opribli‘evanju zakonov in drugih predpisov orazvr{~anju, pakiranju in ozna~evanjunevarnih snovi, UL Evr. skupnosti L196.

Evropska komisija, 1979. Direktiva Sveta 79/831/EGS z dne 18. septembra 1979, ki {esti~spreminja Direktivo 67/548/EGS opribli‘evanju zakonov in drugih predpisov orazvr{~anju, pakiranju in ozna~evanjunevarnih snovi, UL Evr. skupnosti L259.

Evropska komisija, 1984. Direktiva 79-831,Priloga V, Del C: Metode za dolo~anje eko-toksi~nosti, testne metode C 3,4,5,6,7,8,9, ULEvr. skupnosti L251.

Evropska komisija, 1993. Direktiva Komisije93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o na~elihocene tveganj za ljudi in okolje, prigla{ena vskladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS, UL Evr.skupnosti L277.

Eweis, J. B., Ergas, S. J., Chang, D. P. inSchroeder, E. D., 1998a. Bioremediationprinciples, McGraw-Hill.

Eweis, J. B., Watanabe, N., Schroeder, E. D.,Chang, D. P. Y. in Scow., K. M., 1998b. ’MTBEbiodegradation in the presence of othergasoline compounds’, KonferencaNacionalnega zdru`enja za talno vodo oMTBE in perkloratu, Anaheim, CA, 3.–4. junij.

Finnish EPA, 2001. ’Risk assessment: Tert-butyl methyl ether’, CAS-No1634-04-4,EINECS-No 216-653-1, osnutek iz januarja2001; ’Risk reduction strategy: Tert-butylmethyl ether’, CAS-No 1634-04-4, EINECS-No 216-653-1, osnutek z dne 5. marca 2001.

Hathaway, W., 1999. ’Asthma: An epidemicamong Hartford’s children’, in HartfordCourant. Hartford, CT.

Hunter, B. idr., 1999. ’Impact of small gasolinespills on groundwater’, predstavljeno nakonferenci Maine Water Conference, Augusta,ME, 15. aprila 1999, Maine Department ofEnvironmental Protection, Augusta, ME.

Hurt, K. L., Wilson, J. T., Beck, F. P. in Cho, J.S., 1999. ’Anaerobic biodegradation of MTBEin a contaminated aquifer’, In-Situ and On-SiteBioremediation Conference, San Diego, CA,19.–22.a pril 1999, US EPA, Ada, OK.

IARC, 1999. International Agency forResearch on Cancer. ’MTBE’, Chem. Abstr.Serv. Reg. {t. 1634-04-4(73), str. 139.

IPCS, 1999. ’Environmental Health Criteria206: Methyl tertiary-butyl ether’, Mednarodniprogram kemi~ne varnosti, na http://www.who.int/pcs/docs/ehc_206.

ISO, 1984. ’Water quality: Evaluation in anaqueous medium of the “ultimate” aerobicbiodegradability of organic compounds:Method by analysis of dissolved organiccarbon (DOC)’, Mednarodna organizacija zastandardizacijo.

Jensen, M. H. and Arvin, E., 1990. ’Solubilityand degradability of the gasoline additiveMTBE and gasoline compounds in water’, vArendt, F., Hinsenveld, M. in Van den Brink,W. J. (ur.), Contaminated soil, str. 445–448,Kluwer, Dordrecht.

Johnson, Pankow, 2000. Environ. Sci. andTech. 1. maj (News section).

Joseph, P. M., 1997. ’Changes in diseaserates in Philidelphia following the introductionof oxygenated gasoline’, Dokument za letnosre~anje 97-TA34.02, 10. junij 1997, str. 1–15,Air and Waste Management Association,Pittsburg, PA.

Joseph, P. M., 1999. ’New hypotheses forMTBE combustion products’, Dokument zaletno sre~anje 99-885, 22. junij 1999, str. 1–10, Air and Waste Management Association,Pittsburg, PA.

Joseph, P. M., 2000. ’Is urban asthma causedby methyl tertiary butyl ether (MTBE)?’,


Archives of Environmental Health Vol. 55, {t.1, str. 69–70.

Keller, A. A., Fernandez, L. F., Hitz, S., Kun,H., Peterson, A., Smith, B. in Yoshioka, M.,1998a. ’An integral cost-benefit analysis ofgasoline formulations meeting CaliforniaPhase II Reformulated GasolineRequirements’, Poro~ilo guvernerju Kalifornije,UC raziskovalni in izobraèvalni program ostrupenih snoveh.

Keller, A. A., Froines, J., Koshland, C., Reuter,J., Suffet, I. in Last, J., 1998b. ’Health andenvironmental assessment of MTBE,summary and recommendations’, Poro~iloguvernerju Kalifornije, UC raziskovalni inizobraèvalni program o strupenih snoveh.

Koshland, C. P., Sawyer, R. F., Lucas, D. inFranklin, P., 1998. ’Evaluation of automotiveMTBE combustion byproducts’, v Health andenvironmental assessment of MTBE Vol. 2,UC raziskovalni in izobraèvalni program ostrupenih snoveh, University of California,Davis.

Landmeyer, J. E., Chapelle, F. H., Bardley, P.M., Pankow, J. F., Church, C. D. in Tratnyek,P. G., 1998. ’Fate of MTBE relative to benzenein a gasoline-contaminated aquifer (1993–98)’,Ground Water Monitoring Remediation (Fall),str. 93–102.

Larsen, P. B., 1997. Evaluation of healthhazards by exposure to MTBE and estimationof limit values in ambient air, soil and drinkingwater, Institute of Toxicology of the NationalFood Agency of Denmark.

Leighton, J., Matte, T., Findley, S., 1999.’Asthma prevalence among school children ina Bronx community’, Konferenca o astmi, 9.februar 1999, str. 26, Centers for DiseaseControl and Prevention, Atlanta, GA.

Leikauf, G. D., Kline, S., Albert, R. E., Baxter,C. S., Bernstein, D. I. in Buncher, C. R., 1995.’Evaluation of a possible association of urbanair toxics and asthma’, Environmental HealthPerspectives Vol. 103, {t. 6, str. 253–271.

Mangione, S., Papastamelos, C., Elia, J,1997. ’Asthma prevalence and absenteeismamong innercity school children: A survey oftwo Philadelphia middle schools’, Am. J.Respir. Crit. Care. Med. Vol. 155.

McBride, A. D., 1996. Outcome of asthmasurvey of kindergertners entering public schoolsystem in 1996. Stamford Health Department,Stamford, CT.

Mehlman, M A., 2000. ’Misclassification ofcarcinogenic methyl tertiary butyl ether(MTBE) by the National Toxicology ProgramBoard: Smokescreen in, science out?’,Archives of Environmental Health Vol. 55, {t.1, str. 73–74.

Miljø og Energiministeriet, 1998. Miljøsty-relsen: Handlingsplan for MTBE, junij (vdanskem jeziku).

Mills, E. J. in Stack., V. T., 1954. ’Proc. 8th Ind.Waste Conf., Purdue Univ., Ext. Ser. 83:492’,in Bond, R. G. and Straub, C. P., 1974,Handbook of environmental control Volume IV:Wastewater treatment and disposal, CRCPress, Ohio.

Morgenroth, E. in Arvin, E., 1999. ’TheEuropean perspective to MTBE as anoxygenate in fuels’, International Congress onEcosystem Health – Managing for EcosystemHealth, Sacramento, CA, 15.–20. avgust 1999.

Mormile, M. R., Liu, S. in Suflita, J. M., 1994.’Anaerobic biodegradation of gasolineoxygenates: Extrapolation of information tomultiple sites and redox conditions’, Environ.Sci. Technol. Vol. 28, str. 1727–1732.

Moser, G. J., Wolf, D. C., Sar, M., Gaido, K.W., Janszen, D. in Goldsworthy, T. L., 1998.’Methyl tertiary butyl ether induced endocrinealterations in mice are not mediated throughthe estrogen receptor’, Toxicol. Sci. Vol. 41,str. 77–87.

NRC (National Research Council), 1996.Toxicological and performance aspects ofoxygenated motor vehicle fuels, str. 75–115,National Academy Press, Washington, DC.


NRC (National Research Council), 1999.Ozone forming potential of reformulatedgasoline, pp 1–212, National Academy Press,Washington, DC.

NSTC, 1997. Interagency Assessment ofOxygenated Fuels, Office of Science andTechnology Policy, National Science andTechnology Council, Washington, DC.

OECD, 1970. Pollution by detergents:Determination of the biodegradability of anionicsynthetic surface active agents, Organizacijaza ekonosmko sodelovanje in razvoj, Pariz.

OECD, 1981. OECD chemicals testingprogramme: Expert group degradation/accumulation, kon~no poro~ilo, Organizacijaza ekonomsko sodelovanje in razvoj, Pariz;Zvezni urad za okolje, Zvezna republikaNem~ija, Berlin; Vlada Japonske, Tokio(skupna publikacija).

Østergaard, G., 2001. Pers. comm.

Rodriguez, R., 1997. ’MTBE in groundwaterand the impact on the city of Santa Monicadrinking water supply’, in Technical Papers ofthe 13th Annual Environmental Managementand Technology Conference West, 4.–6.november 1997.

Sawyer, C. N., 1960. Chemistry for sanitaryengineers, Mcgraw Hill.

Schirmer, M. in Barker, J. F., 1998. ’A study oflong-term MTBE attenuation in the Bordenaquifer, Ontario, Canada’, Ground WaterMonitoring Remediation (spring), str. 113–122.

Squillace, J. P., Zogorski, J. S., Wilber, W. G.in Price, C. V., 1996. ’Preliminary assessmentof the occurrence and possible sources ofMTBE in groundwater in the United States,1993–1994’, Env. Sci. Tech. Vol. 30, str. 1721–1730.

Suflita, J. M. in Mormile, M. R., 1993.’Anaerobic biodegradation of known andpotential gasoline oxygenates in the terrestrialsubsurface’, Environ. Sci. Technol. Vol. 27, str.967–978.

Swisher, R. D., 1987. Surfactant biodegra-dation, Marcel Dekker Inc, New York.

US EPA, 1979. ’Investigations of Biodegra-dability and Toxicity of Organic Compounds’,EPA-600/2-79-163, US EnvironmentalProtection Agency, Cincinnati.

US EPA, 1997. ’Drinking water advisory:Consumer acceptability advice and healtheffects analysis on methyl tertiary butyl ether(MTBE)’, EPA822-F-97-009;ODW 4304, Healthand Ecological Criteria Division, Office ofScience and Technology, Office of Water, USEnvironmental Protection Agency, Was-hington, DC.

Williams, T. M., Cattley, R. C. in Borghoff, S.J., 2000. ’Alterations in endocrine responsesin male Sprague-Dawley rats following oraladministration of methyl tert butyl ether’,Toxicol. Sci. Vol. 54, str. 168–176.

Yeh, C. K. in Novak, J. T., 1994. ’Anaerobicbiodegradation of gasoline oxygenates insoils’, Water Environment Research Vol. 66,{t. 5, str. 744–752.


12.112.112.112.112.1 Prva pomembna zgodnjaPrva pomembna zgodnjaPrva pomembna zgodnjaPrva pomembna zgodnjaPrva pomembna zgodnjasvarilasvarilasvarilasvarilasvarila

Rast proizvodnje kemikalij in uporabe orga-noklorovih spojin v 20. stoletju je povzro~ilaonesna‘enje svetovnih razse‘nosti z velikorazli~nimi strupenimi in te‘ko razgradljivimiorganoklorovimi ostanki. Verjetno je bilonajpomembnej{e zgodnje svarilo objava delaSilent spring (Nema pomlad) Rachel Carson(1962). V knjigi je zbrala dokaze prej{njih zgo-dnjih svaril na posledice organoklorovihpesticidov na ribe in prosto‘ive~e ‘ivali in {eposebej svarila o nevarnosti teh kemikalij zarazvoj raka pri ljudeh.

Povodje Velikih jezer je eno od obmo~ij Sever-ne Amerike, na katerem so intenzivno preu~e-vali znanstvene in politi~ne posledice organo-klorove onesna‘enosti, {e posebej po objaviknjige Silent Spring. ZDA in Kanada mejita enana drugo na {tirih od petih Velikih jezer. Zgod-nja svarila onesna‘enja tega velikega ekosi-stema so pri{la iz razli~nih virov. Ni {lo samoza ugotovitve prisotnosti ostankov teh organo-klorovih spojin na podlagi kemi~nih analiz,ampak tudi za ugotovitve u~inkov na popula-cijo prosto‘ive~ih ‘ivali, {e posebej ptic ropa-ric.

Prve rezultate analiz odkritih organoklorovihspojin v organizmih z obmo~ja Velikih jezer jeobjavil dr. Joseph Hickey s sodelavci in sovsebovali bioakumulacijo DDT-ja (diklorodife-nil-trikloroetana) in metabolitov ter dieldrina vprehranjevalni verigi Michiganskega jezera(Hickey idr., 1966). Druge organoklorove pe-sticide, vklju~no z lindanom, heptaklorom, al-drinom in endrinom, so na{li v vzorcih vodeiz Eriejskega jezera (Pfister idr., 1969). Poodkritju polikloriranih bifenilov (PCB-jev) pri be-lorepcu na [vedskem (Jensen, 1966) so razvili

12.12.12.12.12. PrPrPrPrPrevidnostno na~elo in zgodnjaevidnostno na~elo in zgodnjaevidnostno na~elo in zgodnjaevidnostno na~elo in zgodnjaevidnostno na~elo in zgodnjasvarila o kemi~nisvarila o kemi~nisvarila o kemi~nisvarila o kemi~nisvarila o kemi~nionesna‘enosti Vonesna‘enosti Vonesna‘enosti Vonesna‘enosti Vonesna‘enosti Velikih jezerelikih jezerelikih jezerelikih jezerelikih jezerMichael GilbertsonMichael GilbertsonMichael GilbertsonMichael GilbertsonMichael Gilbertson

analizne metode za odkrivanje prisotnostiPCB-jev pri primerkih z obmo~ja Velikih jezer(Reynolds, 1969). Naknadna uporaba teh me-tod je pripeljala do odkritja heksaklorobenze-na v jajcih navadne ~igre iz zaliva HamiltonHarbour, Ontario (Gilbertson in Reynolds,1972). Pri ribah iz Ontarijskega jezera so poz-neje ugotovili {e prisotnost zaviralca gorenjain pesticida mireksa (Kaiser, 1974).

Prva poro~ila o u~inkih organoklorovih spojinna populacijo ptic z obmo~ja Velikih jezer sopodali {tudentje in sodelavci dr. Josepha Hic-keyja (Keith, 1966; Ludwig in Tomoff, 1966),ki so opisali u~inke DDT-ja in metabolitov terdieldrina na razmno‘evanje in smrtnost sre-brnih galebov iz okolice Michiganskega jeze-ra. Objavljena so bila prej{nja opazovanjazmanj{anja populacije in nezmo‘nost repro-dukcije pri floridskem beloglavem orlu (Bro-ley, 1952; Broley, 1958), vendar se je razisko-vanje beloglavega orla z obmo~ja Velikih je-zer za~elo {ele sredi {estdesetih let, ko jeve~ina populacije ‘e izginila (Sprunt idr., 1973).

O prvih spremembah kakovosti jaj~ne lupineso poro~ali naravoslovci, ki so obiskali otokPigeon v Ontarijskem jezeru leta 1963 (Ed-wards idr., 1963). Na{li so jajci z mehko lupi-no v gnezdu zlatouhega kormoranskega para.Pri prvem objavljenem primeru deformirane-ga mladi~a pti~ev, ki se hranijo z ribami izVelikih jezer, je {lo za mladi~a beloglavegaorla (Grier, 1968). Sistemati~ne {tudije defor-macij pri mladi~ih razli~nih vrst ptic, ki ‘ivijov kolonijah in se hranijo z ribami, so se za~elev zgodnjih sedemdesetih letih (Gilbertson idr.,1976). Sredi {estdesetih let se je zelo pove~alasmrtnost pri odraslih gojenih minkih in njiho-vih mladi~ih, ki so jih hranili z ribami iz Velikihjezer, kar je imelo resne posledice za to go-spodarsko dejavnost (Hartsough, 1965).

139PrPrPrPrPrevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~ni onesna‘enosti Vevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~ni onesna‘enosti Vevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~ni onesna‘enosti Vevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~ni onesna‘enosti Vevidnostno na~elo in zgodnja svarila o kemi~ni onesna‘enosti Velikih jezerelikih jezerelikih jezerelikih jezerelikih jezer

Prva znana zaskrbljenost zaradi mo‘nihu~inkov organoklorovih spojin na zdravje ljudije bila zaskrbljenost skupine ribi~ev Velikihjezer leta 1974 (Humphrey, 1983). U‘ivanjezastrupljenih rib je imelo za posledicopove~ane vrednosti PCB-jev pri ljudeh, a nibilo povezano z nobenim priznanim akutnimu~inkom na u‘ivalce rib. Zaskrbljenost se jepove~ala spomladi leta 1978, ko je Lois Gib-bs, prebivalka stanovanjskega naselja ob ka-nalu Love Canal v mestu Niagara Falls v dr‘aviNew York, za~ela poizvedovati o bolezni v svojisoseski in povezovati ta pojav z 20.000 tona-mi strupenih odpadkov, ki jih je podjetje Hoo-ker Chemical dvajset let odlagalo v kanal.Poizvedovanja so povzro~ila psiho-socialnodinamiko znotraj dru‘in, med delavci ter skup-nostmi in institucijami, kot so lokalna univer-za, bolni{nice, cerkve in zdravstvo (Levine,1982). Iz obupa je Lois Gibbs organizirala svojesosede v Zdru‘enje lastnikov stanovanj naobmo~ju Love Canal (Love Canal Homeow-ners Association) in se ve~ kot dve leti borilaza preselitev. Vendar so prizadevanjem sku-pine nasprotovali proizvajalec kemikalij Occi-dental Petroleum, ki je kupil podjetje HookerChemical, ter lokalne, dr‘avne in zvezne obla-sti, ki so zagotavljale, da iztekajo~e strupenekemikalije, vklju~no z dioksinom, ki je najboljstrupena znana kemikalija, niso vzrok za ve-liko napak ob rojstvih, spontanih splavov, pri-merov raka in drugih te‘av z zdravjem. Kon~noje predsednik Jimmy Carter oktobra 1980 raz-glasil izredno stanje, in 900 dru‘in z nevarne-ga obmo~ja se je preselilo, kar je pomenilozmago tega gibanja civilne dru‘be. Leta 1981je Lois Gibbs kot odgovor na vse ve~je zave-danje javnosti glede raz{irjenosti onesna‘enjaustanovila Sredi{~e za zdravje, okolje in pra-vico (nekdanja Dr‘avljanska predelovalnica zanevarne odpadke), organizacijo, ki je ve~ kot8.000 gibanjem civilne dru‘be po vsej Ame-riki pomagala z organizacijskimi, tehni~nimiin splo{nimi informacijami.

Leta 1980 je bila zaradi zaskrbljenosti, ki sojo povzro~ile predhodne {tudije o povi{anihvrednostih PCB-jev pri u‘ivalcih rib, in zaskr-bljenosti v zvezi z Love Canalom izbrana sku-pina novorojen~kov, pri katerih so preiskovaliu~inke na njihov razvoj, in sicer novorojen~kov

mater, ki so u‘ivale ribe iz Michiganskega je-zera, zastrupljene z te‘ko razgradljivimi stru-penimi spojinami. Pri rojstvu so otroci, ki sobili izpostavljeni najvi{jim vrednostim PCB-jev, tehtali manj, imeli so manj{i obseg glave(Fein idr., 1984) in opaziti je bilo eno ali ve~vedenjskih motenj (Jacobson idr., 1984).Poznej{e presoje in testiranja so pokazali, daso zaostanki v rasti nepopravljivi, opazili paso tudi posledice za kratkoro~ni spomin prisedmih mesecih in {tirih letih ter poslediceza pozornost (Jacobson idr., 1990; Jacobsonin Jacobson, 1993). Testiranje enajstletnikovje pokazalo, da je bil inteligen~ni kvocientotrok z najmo~nej{o izpostavljenostjo in ute-ro za ve~ kot {est to~k ni‘ji od referen~neskupine (Jacobson in Jacobson, 1996). Po-sledice so bile najhuj{e za spomin in pozor-nost. Pri najbolj izpostavljenih otrocih je ob-stajala trikrat ve~ja verjetnost za nizek pov-pre~ni inteligen~ni kvocient in dvakrat ve~javerjetnost, da bodo za dve leti zaostajali pribralnem razumevanju.

12.2 Datumi in vrsta naslednjihDatumi in vrsta naslednjihDatumi in vrsta naslednjihDatumi in vrsta naslednjihDatumi in vrsta naslednjihukrepanj oziroma neukrepanjukrepanj oziroma neukrepanjukrepanj oziroma neukrepanjukrepanj oziroma neukrepanjukrepanj oziroma neukrepanj

Informacije o prisotnosti in u~inkih organoklo-rovih kemikalij ob Velikih jezerih v {estdese-tih letih je bilo mogo~e dobiti ne samo v knjigiSilent spring iz leta 1962, ampak tudi iz ra-ziskav v Veliki Britaniji glede tveganja za de-lavce, ki uporabljajo pesticide (1951), gledetveganja ostankov v hrani (1953) in tveganjaza prosto‘ive~e ‘ivali (1955) (citirano: Cook,1964). Leta 1961 so oblasti sklenile prosto-voljno prepovedati uporabo aldrina, dieldrinain heptaklora za prevle~evanje semen jarih ‘it.Leta 1964 so sprejeli {e druge omejitve zara-di visoke smrtnosti ptic, ki se hranijo s seme-ni, in zaradi zmanj{anja populacije sokolaselca (Ratcliffe, 1972). Tem ukrepom je na-sprotovala dru‘ba Shell Chemical, ki je trdila(Robinson, 1967): »Te‘ko je ugotoviti poveza-vo med ~asom uporabe aldrina/dieldrina inupadom {tevila populacije, saj ne obstajajozadostni kvantitativni podatki, ki bi jih lahkouporabili za to~no povezavo s katerokoli vr-sto ujed. Iz teh {tudij je nemogo~e natan~nodolo~iti povezavo med uporabo aldrina/diel-drina in razmno‘evanjem sokola selca.«


Ta dvom se je pokazal tudi na drugi strani At-lantika. Linda Lear (1997) je v svoji biografiji oRachel Carson podrobno opisala hude pole-mike v zvezi z uporabo organoklorovih pesti-cidov v petdesetih in {estdesetih letih ter pri-stransko kritiko nacionalnega raziskovalnegasveta ameri{ke nacionalne akademije znano-sti in njegovo zelo polemi~no poro~ilo z na-slovom Povezave med zatiranjem {kodljivcevin prosto‘ive~imi ‘ivalmi (Pest control andwildlife relationships). Zaradi objave knjigeSilent spring v nadaljevanjih v reviji New Yorkerleta 1962 je pravni zastopnik dru‘be VelsicolChemical poslal pismo Houghtonu Mifflinu,zalo‘niku knjige Silent spring, v katerem jegrozil s to‘bo, ~e ne bodo umaknili objavezadnjega dela v reviji New Yorker (Lear, 1997).Po objavi te knjige je Nacionalno zdru‘enjeza kemikalije v poljedelstvu (NACA) izdalokriti~no knji‘ico z naslovom Dejstva indomi{ljija (Fact and fancy) in jo skupaj s pi-smom poslalo urednikom revij in ~asopisovter omenilo, da bi morebitne pozitivne kritikeSilent spring lahko vplivale na prihodke odogla{evanja (Lear, 1997).

Novembra 1963 se je zgodil mno‘i~en pomorrib v spodnjem toku reke Misisipi, kar sos~asoma povezali z organoklorovim pestici-dom endrinom in njegovo proizvodnjo v dru‘biVelsicol Chemical v Memphisu. Politika se jeodzvala s spodbujanjem priprave osnutkaZakona o ~isti vodi in s previdnostno odlo~it-vijo Stewarta Udalla, takratnega ministra zanotranje zadeve, ki je prepovedal uporabopesticidov, kadar je obstajal upravi~en dvomo varnosti (Lear, 1997). Vendar je {e {tiri letapozneje (1967) dru‘ba Shell Chemical objavi-la poro~ilo, v katerem je trdila: »Nedavne {tu-dije niso potrdile vklju~enosti endrina v po-mor rib v reki Misisipi leta 1963.«

Oblasti v ZDA niso ‘elele ukrepati, ameri{koministrstvo za kmetijstvo, odgovorno za regi-stracijo pesticidov, pa se je postavilo na stranproizvajalcev pesticidov in kmetov. To‘ba, kijo je leta 1966 spro‘il Victor Yannacone v ime-nu Odbora za naravne vire mesta Brookha-ven, da bi Komisija za nadzor komarjev vokro‘ju Suffolk (Long Island, New York) pre-nehala uporabljati DDT, je pripeljala do obliko-

vanja Sklada za varovanje okolja leta 1967.Ta skupina pravnikov, znanstvenikov in go-spodarstvenikov je pozneje vlo‘ila to‘bo pro-ti ameri{kemu ministrstvu za kmetijstvo, naj-prej v dr‘avi Wisconsin in potem {e v Washing-tonu DC, da bi preklicalo registracijo DDT-ja.Odgovornost za registracijo pesticidov se jeprenesla na novoustanovljeno ameri{ko Agen-cijo za za{~ito okolja in to‘ba Sklada za va-rovanje okolja je pripeljala do izdaje sodno-upravnih odlo~b, ki so leta 1972 razveljavileregistracijo DDT-ja, leta 1973 pa registracijodieldrina. V Kanadi je profesor Donald Chantleta 1969 v imenu nove raziskave o onesna-‘evanju na Univerzi v Torontu uspe{no zapro-sil ministra za zdravje in blaginjo in ministraza kmetijstvo, da prepovejo uporabo DDT-jain sorodnih pesticidov. Te nacionalne odlo~beso imele takoj{en u~inek na koncentracijeorganoklorovih pesticidov v okolju Velikih je-zer, kar se je pokazalo v postopnem izbolj{anjustatusa in razmno‘evanja beloglavih orlov(Grier, 1982).

Sprejemale so se {e druge nacionalne in med-narodne odlo~be, ki so vplivale na koncentra-cije organoklorovih spojin v Velikih jezerih.Zvezni zakon o nadzoru onesna‘evanja vodeiz leta 1972 je postavil temelje za regulacijoizliva onesna‘eval v ameri{ke vode. V Kana-di so leta 1970 uporabili popravljeno izdajoZakona o ribi{tvu za izvedbo zveznega nad-zora nad onesna‘evanjem vode. Leta 1970 jeedini proizvajalec PCB-jev v Severni AmerikiMonsanto objavil, da je omejil prodajo PCB-jev za zunanjo uporabo, kot so lepila, tesnilnasredstva, klorirana guma, posebne barve inte‘ko gorljive hidravli~ne teko~ine (Monsan-to, 1970).

Na regionalni ravni sta vladi ZDA in Kanadepredlo‘ili vpra{anje onesna‘enja spodnjih Ve-likih jezer Mednarodni skupni komisiji (IJC).Glavna tema v {estdesetih letih je bila evtro-fikacija Velikih jezer, {e posebej Eriejskegajezera, poro~ilo IJC iz leta 1969 pa je pozor-nost usmerilo k prisotnosti organoklorovih spo-jin pri ribah in prosto‘ive~ih ‘ivalih. Poro~iloje pripeljalo do Sporazuma o kakovosti vodeVelikih jezer, ki sta ga leta 1972 podpisalaameri{ki predsednik Nixon in kanadski pred-


sednik vlade Trudeau. V sedemdesetih letihso nove informacije o prisotnosti in u~inkihte‘ko razgradljivih strupenih spojin v Velikihjezerih vplivale na politi~ne in zakonodajnepostopke v obeh dr‘avah. Odkritje mireksapri ribah iz Ontarijskega jezera (Kaiser, 1974)je na primer v dr‘avi New York pripeljalo doprepovedi posedovanja rib, ujetih v Onta-rijskem jezeru. Ta ukrep pa je naletel na tak{neo~itne kr{itve uredbe, da so ga ‘e po nekajmesecih preklicali.

Leta 1978 so potekala ponovna pogajanja vzvezi s Sporazumom o kakovosti vode Ve-likih jezer, ki je vklju~eval previdnostno na~elo,da »se dejansko ne sme ve~ zgoditi izpustte‘ko razgradljivih strupenih spojin«. Vendarsta se politiki obeh dr‘av v osemdesetih letihzelo razlikovali od tistih v sedemdesetih. Trdi-tve v zvezi z u~inki te‘ko razgradljivih strupe-nih spojin na prosto‘ive~e ‘ivali in ljudi ob Veli-kih jezerih so spremljali dvom vladnih uradni-kov in zahteve po dokazilih vzro~ne poveza-ve pred »velikanskimi« odobritvami prora~un-skih sredstev in izdatki javnih in zasebnih skla-dov za obnovitvena dela.

12.312.312.312.312.3 Posledice institucionalnihPosledice institucionalnihPosledice institucionalnihPosledice institucionalnihPosledice institucionalnihodgovorovodgovorovodgovorovodgovorovodgovorov

V zadnjih tridesetih letih so ti institucionalniodzivi pripeljali do pomembnega izbolj{anjakakovosti vode Velikih jezer, {e posebej prizmanj{anju virov, nalaganju in koncentracijite‘ko razgradljivih strupenih spojin. Indikator-ske organizme, kot so jezerska postrv in jajcasrebrnih galebov (Pekarik in Weseloh, 1998),so ‘e zgodaj izbrali in analizirali za sprem-ljanje gibanja koncentracije. Rezultati teh ana-liz so pokazali, da so se koncentracije znat-no zmanj{ale v letih med 1975 in za~etkomosemdesetih let (Stow idr., 1999). Raven kon-centracij je ve~inoma zna~ilno padala po kri-vuljah prvega reda, in kljub temu da se ravenkoncentracij tehni~no zmanj{uje po znanihlogaritemskih stopnjah, so se v praksi krivuljeasimptoti~no pribli‘evale koncentracijam, kiso bile blizu ni~le, vendar so bile toksikolo{ko{e vedno pomembne. Dana{nje koncentracijePCB-jev v vodi so na primer pribli‘no dva redavi{je od sprejetih meril kakovosti vode za

za{~ito zdravja ljudi, ki temeljijo na ocenahnevarnosti za rakasta obolenja. Spremembev politikah obeh dr‘av v osemdesetih letihniso ravno pripeljale do nadzorovanja spu{~a-nja organoklorovih spojin ali o~i{~enja neto~-kovnih virov onesna‘evanja, kot so onesna-‘ena odlagali{~a, sedimenti in atmosferskeemisije, kar je potrebno za za{~ito zdravja lju-di. Ostaja pa vpra{anje, ali trenutne ravni vpli-vajo na ~love{ki razvoj in ali so posledice do-volj resne za zagotovitev uvedbe strogih zah-tev Sporazuma o kakovosti vode Velikih je-zer, {e posebej glede obnove kakovosti vode.

Leta 1990 je pokojna dr. Helen Daly zbralaekipo za ponovno prou~evanje epidemiologijeMichiganskega jezera. Izbrali so otroke izOswege v dr‘avi New York, katerih matere sojedle ribe iz Ontarijskega jezera. Raziskoval-ci sicer niso na{li povezave med u‘ivanjemrib pred nose~nostjo ter posledicami na tele-sno te‘o in obseg glave, opazili pa so isteposledice na vedenje (Lonky idr., 1996). Po-leg tega so na podlagi {tudij na podganah(Daly, 1993) pokazali, da se mladi~i podganjihsamic, ki so zau‘ile najve~ rib, niso sposobniprilagoditi stresnim situacijam. Poznej{ekemi~ne analize so pokazale posebno pove-zavo med temi vedenjskimi nepravilnostmi inizpostavljenostjo kloriranim bifenilom pred roj-stvom (Stewart idr., 2000).

Majhna skupina znanstvenikov je za~ela upo-rabljati novo metodo (Fox, 1991), s katero najbi potrdila dvome iz osemdesetih in devetde-setih let ter zbrala dokaze o vzro~ni povezavimed opa‘eno {kodo za prosto‘ive~e ‘ivali inzdravje ljudi ter izpostavljenostjo te‘ko raz-gradljivim strupenim spojinam. To je privedlodo vrste {tudij, ki so povezovale u~inke primnogih organizmih, vklju~no s ~lovekom, zdolo~enimi kemi~nimi vzroki (Gilbertson,1996). Obstaja pa cela vrsta kritik tega pristo-pa. O’Brien (1994) je na primer trdil, da pri-stop ni previdnosten. Previdnostno na~elo sepo definiciji nana{a na situacije, v katerih vla-da negotovost. Uporaba tega a posteriori po-stopka je namenjena zmanj{anju negotovo-sti, in sicer tako, da na podlagi dokazov po-ve‘e vplive, s ~imer bi izklju~ili posebno po-trebo po uporabi previdnostnega na~ela.


Za izvajanje Sporazuma o kakovosti vode Ve-likih jezer, ki temelji na kompleksnosti in ne-gotovosti sistema se je v zadnjem ~asu izka-zala uporaba »postnormalne znanosti« (post-normal science) (Funtowicz in Ravetz, 1993)kot edina upravi~ena za ve~vzro~ne ekolo{ketrditve (Shear, 1996; Hartig idr., 1998; Do-nahue, 1999). Ta domnevna kompleksnost innegotovost sta pri{li prav tistim, ki jim ni doizvedbe dragih sanacijskih re{itev iz Sporazu-ma o kakovosti vode Velikih jezer. Nasprotnopa poro~ila toksikologov o vzrokih temeljijona povezovanju razli~nih dokazov iz tradicio-nalnih znanosti, ki temeljijo na enostavnih li-nearnih sistemih. Ti kot prvi~ dajejo visokostopnjo gotovosti in tako nimajo potrebe pouporabi previdnostnega na~ela. Vzro~ne po-vezave bi se lahko uporabile kot zanesljiva inznanstveno opravi~ljiva podlaga za obnovitve-ne ukrepe za izbolj{anje kakovosti vode. Toje {e posebej pomembno v primerih, kot soVelika jezera, v katerih se kakovost vodeslab{a zaradi izpustov te‘ko razgradljivih stru-penih spojin in v katerih ‘e dolgo obstaja{koda za organizme, vklju~no s ~lovekom. Napodlagi teh poro~il bi lahko obnovitveni ukrepiza obravnavo zelo onesna‘enih sedimentovin za{~ito kemi~nih odlagali{~, ki pu{~ajo,prepre~ili nastanek {e ene generacije otrok,izpostavljenih kemikalijam pred rojstvom, kipopolnoma spremenijo strukturni in funkcio-nalni razvoj (Colborn in Clement, 1992; Col-born idr., 1998). V tem smislu obstaja mo~naneenotnost med znanstvenimi informacijamiizpred dvajsetih let o {kodi za zdravje (John-son idr., 1998 in 1999) in odgovorom vlad gle-de izvedbe Sporazuma o kakovosti vode Ve-likih jezer.

12.412.412.412.412.4 Stro{ki in koristiStro{ki in koristiStro{ki in koristiStro{ki in koristiStro{ki in koristi

Kak{ni so bili stro{ki in koristi teh ukrepov inkak{na je bila njihova ~asovna razporejenost?V zadnjih dvajsetih letih sta se razvoj in upo-raba metod za ocenjevanje stro{kov in koristiv zvezi s kemi~no onesna‘enostjo pomemb-no izbolj{ala (glej npr. Swanson in Vighi, 1998).Opravljenih je bilo nekaj analiz o stro{kih inkoristih v zvezi z u~inki te‘ko razgradljivihstrupenih spojin v Velikih jezerih in njihovoodstranitvijo iz odtokov, onesna‘enih odlaga-

li{~ in sedimentov. Burtraw in Krupnick (1999)sta na primer opisala metode za izmero kori-sti za zdravje v denarni in nedenarni obliki vzvezi z zmanj{anjem porabe onesna‘eval kotdelom programa za izbolj{anje kakovosti vodeVelikih jezer.

Pri pripravi Vodnika za kakovost vode Velikihjezer (US EPA, 1993) skladno z Zakonom o~isti vodi je bila opravljena analiza stro{kovin koristi. Mejni stro{ki so bili izra~unani zadodatno gradnjo ~istilnih obratov in spremem-be procesnih postopkov, vklju~no s programiza prepre~evanje onesna‘evanja in ~im ve~jeomejitve odpadkov, za dodatne programespremljanja in opazovanja in programe za pred-hodno ~i{~enje. Ti so bili ob uporabi {tirihrazli~nih scenarijev ocenjeni za 316 ve~jih one-sna‘evalcev v mestih, 272 ve~jih industrijskihonesna‘evalcev in 3.207 manj{ih onesna‘e-valcev. Neto~kovni viri onesna‘evanja niso bilizajeti. Celotni letni stro{ki uveljavitve v ZDAnaj bi leta 1992 zna{ali med 80 in 200 milijoniameri{kih dolarjev (pribl. 80 do 200 milijonovevrov), odvisno od scenarija.

^istilna naprava mesta Detroit je ena najve~jihto~kovnih virov onesna‘evanja Velikih jezerz izpustom ve~ kot 100 kilogramov PCB-jevna leto. Od leta 1971 se je porabila skoraj mi-lijarda ameri{kih dolarjev za posodobitev ko-munalne infrastrukture, nedavno pa se je po-rabilo 120 milijonov ameri{kih dolarjev zaizbolj{anje delovanja z gradnjo ~rpali{~a. Ob-stajajo na~rti za dodatne izbolj{ave v vi{inimilijarde ameri{kih dolarjev, vklju~no s pove-~anjem zmogljivosti primarnega ~i{~enja. Nipa jasno, ali bodo ti stro{ki prispevali k izbolj-{avi izpusta PCB-jev iz ~istilne naprave.

Obstaja tudi nekaj {tudij stro{kov in koristiobnovitvenih ukrepov za kemi~na odlagali{~a.Izvedena je bila {tudija (Sudar in Muir, 1989)glede pu{~anja organoklorovih onesna‘evaliz {tirih najve~jih odlagali{~ smeti blizu rekeNiagara nad Ontarijskim jezerom. Preu~evaneso bile naslednje tri mo‘nosti: neukrepanje,zadr‘evanje ter odstranitev in termi~no uni-~enje, upo{tevajo~ kratkoro~ne in dolgoro~nevidike in vpra{anje, kdo pla~a in kdo ima ko-risti, ob razli~nih diskontnih stopnjah. Najce-


nej{a mo‘nost je pokritje odlagali{~a ter zbi-ranje in pre~i{~evanje onesna‘ene podtalni-ce, kar zna{a 100 milijonov ameri{kih dolarjevv desetih letih in pribli‘no 300 milijonov ame-ri{kih dolarjev v 35 letih. Ta mo‘nost v bistvuprelaga te‘ave na naslednjo generacijo.Najdra‘ja mo‘nost je zaprt sistem, ki ob~asnopu{~a, kar bi v 100 letih stalo ve~ kot 19 mili-jard ameri{kih dolarjev. Odstranitev in termi~nouni~enje bi za {tiri obmo~ja povzro~ila inve-sticijske izdatke v vi{ini 50 milijonov ameri{kihdolarjev in letne operativne stro{ke v vi{ini75 milijonov ameri{kih dolarjev za 15 let. Od-lo~itev za neukrepanje bi v 35 letih dru‘bostala milijardo, v 100 letih pa 16 milijard ame-ri{kih dolarjev. Dru‘ba bi imela enake stro{ke,~e bi industrija porabila pribli‘no 300 milijo-nov ameri{kih dolarjev v 35 letih ali 3 milijar-de v 100 letih in ji ne bi uspelo prepre~iti, dabi izpusti dosegli sotesko Niagare. To so bileocene za {tiri odlagali{~a, vendar jih je v po-vodju Velikih jezer ve~ sto, od koder uhajajote‘ko razgradljive strupene spojine.

Znanstveno-posvetovalni odbor za Velika jezeraMednarodne skupne komisije je nedavnoobiskal devet nevarnih odlagali{~ smeti naobmo~ju Niagarskih slapov. Uspe{no izvede-na so obse‘na tehni~na dela za prepre~itev inobnovo pu{~anja v podtalnico iz nevarnih od-lagali{~ in prepre~itev {irjenja proti reki Niaga-ra in Ontarijskemu jezeru. Vendar sta gradnjain vzdr‘evanje teh sistemov draga. Naodlagali{~u Hyde Park dru‘be Occidental Che-mical Corporation so v obdobju 1998 do 2000na primer zajeli in pre~istili pribli‘no 100 milijo-nov galon vode (pribl. 375 milijonov litrov), vobdobju 1989 do 2000 pa so zbrali in uni~iliskoraj 300.000 galon teko~in, ki se ne me{ajoz vodo (pribl. 1.135 milijonov litrov). Letni ope-rativni in vzdr‘evalni stro{ki samo za to odla-gali{~e zna{ajo 2 milijona ameri{kih dolarjev.Mnogi obnovitveni stro{ki, ki jih ima industrija,niso poznani, a po do sedaj znanih podatkihso imele industrije in vlade za newyor{kaodlagali{~a za najmanj 370 milijonov ameri{kihdolarjev stro{kov. Obnovitveni stro{ki zanewyor{ka nevarna odlagali{~a naj bi po oce-nah skupno zna{ali ve~ kot 630 milijonovameri{kih dolarjev (US EPA in NYSDEC, 2000).Obstaja potreba po ocenah koristi, ki jih bodo

prinesli obnovitveni ukrepi teh in drugih odla-gali{~ okoli Velikih jezer, ali pa se bosta javnain politi~na podpora za te drage sisteme ver-jetno zmanj{ali.

Stro{ki za obnovo onesna‘enih sedimentov naameri{kem delu Velikih jezer so bili ocenjeni(US EPA, 1998) na pribli‘no 580 milijonovameri{kih dolarjev, porabljenih za 38 projektovza obnovo sedimentov od leta 1985.

Vendar je

to le majhen del potrebnega dela. Stro{ki zaobnovitvena dela na odlagali{~u dru‘be Out-board Marine Corporation v kraju Waukegan vdr‘avi Illinois so zna{ali 21 milijonov ameri{kihdolarjev za odstranitev 136.000 kilogramovPCB-jev s posesti dru‘be. V navigacijskemkanalu je {e 900 kilogramov PCB-jev, ki so jihza~eli odstranjevati leta 2002, kar naj bi zna{alo12 do 14 milijonov ameri{kih dolarjev, vklju~noz gradnjo zaprtega odlagali{~a. Ocene stro{kovza obnovitvena dela na sedimentih zaliva Ha-milton zna{ajo med 60 milijoni in milijardo ka-nadskih dolarjev. Videti je, da obstaja maloanaliz koristi, ki bi spremljale te ocene stro{kov.

12.512.512.512.512.5 Sklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnostSklepi in lekcije za prihodnost

Velika jezera so postala pomemben laborato-rij za preu~evanje u~inkov organoklorovihspojin ne samo na zdravje prosto‘ive~ih ‘ivaliin ljudi, ampak tudi na politi~ne odzive na one-sna‘enje velikih ekosistemov s te‘ko razgrad-ljivimi strupenimi spojinami. Zapis prikazujeizjemno dolga obdobja med uvedbo nove teh-nologije, odkritjem u~inka, prikaza vzro~nepovezave ter ustrezne in zadostne reakcijeoblasti (Lawless, 1977). [ele po ve~ kot polstoletja dolgi izpostavljenosti organoklorovimspojinam iz Velikih jezer za~enjajo znanstve-niki razumevati obseg {kode, ki je nastala zazdravje ljudi in prosto‘ive~e ‘ivali.

V tem dolgem obdobju so se znanstveniki spo-padali z dilemo, ali naj raziskujejo {kodo zapopulacije rib, prosto‘ive~e ‘ivali in ljudi, kinaj bi jih povzro~ile te‘ko razgradljive strupe-ne spojine, ali naj pozovejo k zaustavitvi vi-rov onesna‘evanja in izpostavljenosti, ~epravso se na za~etku opirali na komaj ve~ kotsum. ̂ eprav je vzro~na povezava med {kodoza zdravje in izpostavljenostjo te‘ko razgra-


dljivim strupenim spojinam sedaj dokazana,je paradoksalno, da so znanstveniki, ki sopreu~evali Velika jezera, te‘ko predlo‘ili svojeznanstvene dokaze znotraj socialnega, eko-nomskega in politi~nega sistema, v kateremsi prizadevajo za obnovitvene ukrepe. Ti raz-li~ni {tudijski primeri prikazujejo, da je ~asov-no obdobje med uvedbo nove tehnologije, iz-delka ali dejavnosti, odkritjem njegovih {kod-ljivih u~inkov ter zakonodajnimi, sodnimi inupravnimi ukrepi za zmanj{anje izpostavljeno-sti redko kraj{e od 25 let.

Dokazi glede te‘ko razgradljivih organokloro-vih spojin, ki so bile spu{~ene v Velika jezerav zadnjih {estdesetih letih, nakazujejo, da boverjetno minilo {e veliko desetletij, preden sebodo z ustreznimi obnovitvenimi ukrepi zado-stno zmanj{ale koncentracije za za{~ito ~lo-vekovega zdravja pred kemi~no povzro~enimipo{kodbami, {e posebej pred u‘ivanjem za-strupljenih rib iz Velikih jezer. Znanstveniki so

o tem prepri~ani. V bistvu se ukvarjamo z med-generacijskim prenosom ne samo zapu{~ineonesna‘enosti in podobnih tem, ampak tudikemi~no povzro~enih po{kodb strukturnega infunkcionalnega razvoja izpostavljenih otrok.Vendar obstaja za zdravstvene, ribi{ke inokoljske strokovnjake vrsta socialnih, ekonom-skih in politi~nih dilem. Ali naj zdravstveni organina primer opozorijo na onesna‘enost in izdajopriporo~ilo, naj ‘enske v rodni dobi ne jedo ribiz Velikih jezer, ali bi ta nasvet {kodoval intere-som komercialnega, {portnega in plemenske-ga ribolova? Ali naj zdravstveni in okoljski stro-kovnjaki poro~ajo o {kodi za ribi{tvo in pro-sto‘ive~e ‘ivali ter o {kodi zaradi nepretrgane-ga izpostavljanja povi{anim vrednostim te‘korazgradljivih strupenih spojin, ki vplivajo nazdravje ljudi? Ali pa bi bil odgovor na to vpra-{anje, ki bi ga morali dati odgovorni za okolje,nemogo~e finan~no breme za ameri{ke in ka-nadske davkopla~evalce?

1962 Silent spring avtorice Rachel Carson je pomembno zgodnje svarilo glede posledicorganoklorovih pesticidov na ribe in prosto‘ive~e ‘ivali ter gro‘nje raka za ljudi.

1963 Prva opa‘anja sprememb v kakovosti jaj~ne lupine na otoku Pigeon na Ontarijskemjezeru.

1966 Hickey s sodelavci objavi prve rezultate analize prisotnosti organoklorovih spojin vorganizmih Velikih jezer.

1969 DDT in sorodni pesticidi so prepovedani v Kanadi.

1972 DDT je prepovedan v ZDA (dieldrin je prepovedan leta 1973) in za~nejo se postopneizbolj{ave pri prosto‘ive~ih ‘ivalih na obmo~ju Velikih jezer.

1974 Zaskrbljenost zaradi mo‘nih u~inkov organoklorovih spojin na zdravje ljudi.

1978 Dru‘ba Hooker Chemical zanika povezavo med pojavom bolezni (napake ob rojstvu,spontani splavi, rak itd.) v soseski Love Canal, Niagara Falls, in odlaganjem strupenihodpadkov (vklju~no z dioksinom).

1978 Sprememba Sporazuma o kakovosti vode Velikih jezer, vklju~no s previdnostnim na~elom,vendar ni pravilno izvedena.

1980 Zaradi predsednikove razglasitve izrednega stanja se izseli 900 dru‘in iz nevarnegaobmo~ja Love Canal.

1984 [tudije poka‘ejo, da so otroci, ki so bili izpostavljeni velikim odmerkom PCB-jev (njihovematere so u‘ivale zastrupljene ribe iz Michiganskega jezera), ob rojstvu tehtali manj in soimeli manj{i obseg glave.

1996 Objavljene {tudije otrok iz okolice Ontarijskega jezera, opaziti je bilo enake vedenjskeu~inke kot pri prizadetih otrocih iz okolice Michiganskega jezera.

2000 Ugotovljena je posebna povezava med vedenjskimi motnjami in izpostavljenostjovisokokloriranim bifenilom pred rojstvom.

2000 Odpor proti dragim obnovitvenim ukrepom kljub dokazani vzro~ni povezavi.

Preglednica 12.1Preglednica 12.1Preglednica 12.1Preglednica 12.1Preglednica 12.1 VVVVVelika jezera – zgodnja svarila in ukrelika jezera – zgodnja svarila in ukrelika jezera – zgodnja svarila in ukrelika jezera – zgodnja svarila in ukrelika jezera – zgodnja svarila in ukrepiepiepiepiepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA



Broley, C. L., 1958. ’Plight of the Americanbald eagle’, Audubon Magazine Vol. 60, str.162-171.

Broley, M. J., 1952. Eagle man, Pellegrini andCudahy, New York.

Burtraw, D. in Krupnick, A., 1999. Measuringthe value of health improvements from GreatLakes cleanup, Discussion paper 99–34,Resources for the Future, Washington, DC.

Carson, R. 1962. Silent spring, HoughtonMifflin, Boston, MA.

Chant, D. W., 1969. A petition to the Ministersof Health and Welfare and of Agriculture, 25.september 1969.

Colborn, T. in Clement, C. (eds), 1992.Chemically induced alterations in sexual andfunctional development: The wildlife/humanconnection, Advances in Modern Environ-mental Toxicology Vol. 21, Princeton ScientificPublishing, Princeton, New Jersey, 403 strani.

Colborn, T., vom Saal, F. in Short, P., 1998.Environmental endocrine-disrupting chemicals:neural, endocrine, and behavioral effects,Princeton Scientific, New Jersey, 418 strani.

Cook, J. W., 1964. Review of the persistentorgano-chlorine pesticides, HMSO, London.

Daly, H. B., 1993. ’Laboratory rat experimentsshow consumption of Lake Ontario salmoncauses behavioral changes: support for wildlifeand human research results’, Journal of GreatLakes Research Vol. 19, str. 784–788.

Donahue, M. J., 1999. ’The case for goodgovernment: Why a comprehensive review ofthe Great Lakes Water Quality Agreement isneeded’, Toledo Journal of Great Lakes Law,Science and Policy Vol. 2, str. 1–11.

Edwards, M. H., Quilliam, H. R. in Webb, D.,1963. ’Uninhabited island in Lake Ontario’,Audubon Field Notes Vol. 17, str. 510–511.

Fein, G. G., Jacobson, J. L., Jacobson, S.W., Schwartz, P. M. in Dowler, J. K., 1984.’Prenatal exposure to polychlorinated bipheny-ls: Effects on birth size and gestational age’,Journal of Pediatrics Vol. 105, str. 315–320.

Fox, G. A., 1991. ’Practical causal inferencefor ecoepidemiologists’, Journal of Toxicologyand Environmental Health Vol. 33, str. 359–373.

Funtowicz, S. in Ravetz, J., 1993. ’Sciencefor the post-normal age’, Futures Vol. 25, str.739–755.

Gilbertson, M., 1996. ’Great Lakes forensictoxicology and the implications for researchand regulatory programs’, Toxicology andIndustrial Health Vol. 12, str. 563–571.

Gilbertson, M., Morris, R. D. in Hunter, R. A.,1976. ’Abnormal chicks and PCB residuelevels in eggs of colonial birds on the lowerGreat Lakes (1971 1973)’, The Auk Vol. 93,str. 434–442.

Gilbertson, M. in Reynolds, L. M., 1972.’Hexachlorobenzene (HCB) in the eggs ofcommon terns in Hamilton Harbour, Ontario’,Bulletin of Environmental Contamination andToxicology Vol. 7, str. 371–373.

Grier, J. W., 1968. ’Immature bald eagle withan abnormal beak’, Bird Banding Vol. 39, str.58–59.

Grier, J. W., 1982. ’Ban of DDT and subsequentrecovery of reproduction in bald eagles’,Science Vol. 218, str. 1232–1235.

Hartig, J. H., Zarull, M. A. in Law, N. L., 1998.’An ecosystem approach to Great Lakesmanagement: Practical steps’, Journal ofGreat Lakes Research Vol. 24, str. 739–750.

Hartsough, G. R., 1965. ’Great Lakes fish nowsuspect as mink food’, American Fur BreederVol. 38, str. 27–35.

Hickey, J. J., Keith, J. A. in Coon, F. B., 1966.’An exploration of pesticides in a Lake Michi-gan ecosystem. Pesticides in the environmentand their effects on wildlife’, Journal of AppliedEcology Vol. 3 (Suppl.), str. 141–154.


Humphrey, H. E. B., 1983. ’Population studiesof PCBs in Michigan residents’ in D’Itri, F. M.in Kamrin, M. A. (eds), PCBs: Human andenvironmental hazards, Butterworth, Boston,MA, str. 299–310.

International Joint Commission. 1969. Pollutionof Lake Erie, Lake Ontario and the InternationalSection of the St. Lawrence River. (IJC: Ottawaand Washington). 150 str.

Jacobson, J. L. in Jacobson, S. W., 1993. ’Afour-year followup study of children born toconsumers of Lake Michigan fish’, Journal ofGreat Lakes Research Vol. 19, str. 776–783.

Jacobson, J. L. in Jacobson, S. W., 1996. ’Inte-llectual impairment in children exposed to poly-chlorinated biphenyls in utero’, New EnglandJournal of Medicine Vol. 335, str. 783–789.

Jacobson, J. L., Jacobson, S. W., Fein, G.G., Schwartz, P. M. in Dowler, J. K., 1984.’Prenatal exposure to an environmental toxin:A test of the multiple effects model’, Deve-lopmental Psychology Vol. 20, str. 523–532.

Jacobson, J. L., Jacobson, S. W. in Humphrey,H. E. B., 1990. ’Effects of exposure to PCBand related compounds on growth and activityin children’, Neurotoxicology and TeratologyVol. 12, str. 319–326.

Jensen, S., 1966. ’Report of a new chemicalhazard’, New Scientist Vol. 15, December, str.612.

Johnson, B. L., Hicks, H. E. in DeRosa, C. T.,1999. ’Key environmental human health issuesin the Great Lakes and St. Lawrence Riverbasins’, Environmental Research Section AVol. 80, str. S2–12.

Johnson, B. L., Hicks, H. E., Jones, D. E.,Cibulas, W. in DeRosa, C. T., 1998. ’Publichealth implications of persistent toxicsubstances in the Great Lakes and StLawrence Basins’, Journal of Great LakesResearch Vol. 24, str. 698–722.

Kaiser, K. L. E., 1974. ’Mirex: an unrecognizedcontaminant of fishes from Lake Ontario’,Science Vol. 185, str. 523–525.

Keith, J.A. 1966. Reproduction in a populationof herring gulls (Larus argentatus) conta-minated by DDT. Journal of Applied Ecology.3(Suppl):57-70.

Lawless, E. W., 1977. Technology and socialshock, Rutgers University Press, New Bruns-wick, NJ, 616 strani.

Lear, L., 1997. Rachel Carson: Witness fornature, Henry Holt, New York, NY.

Levine, A. G., 1982. Love Canal: Science,politics and people, Lexington Books, Toronto,263 strani.

Lonky, E., Reihman, J., Darvill, T., Mather, Sr., J.in Daly, H., 1996. ’Neonatal behavioral asse-ssment scale performance in humans influencedby maternal consumption of environmentallycontaminated Lake Ontario fish’, Journal of GreatLakes Research Vol. 22, str. 198–212.

Ludwig, J.P. in C.S. Tomoff. 1966. Reproduc-tive success and insecticide residues in LakeMichigan herring gulls. Jack-Pine Warbler.44:77-84.

Monsanto, 1970. ’Monsanto cites actionstaken on environmental issue’, 16 July, StLouis, 4 strani.

O’Brien, M. H., 1994. ’Comment on preface tothe special section on cause-effect linkages.Causality: The missing link between scienceand policy’, Journal of Great Lakes ResearchVol. 20, str. 590–592.

Pekarik, C. in Weseloh, D. V., 1998. ’Orga-nochlorine contaminants in herring gull eggsfrom the Great Lakes 1974–1995: Change pointregression analysis and short-term regre-ssion’, Environmental Monitoring and Asse-ssment Vol. 53, str. 77–115.

Pfister, R. M., Dugan, P. R. in Frea, J. I., 1969.’Microparticulates: Isolation from water andidentification of associated chlorinated pesti-cides’, Science Vol. 166, str. 878–879.

Ratcliffe, D. A., 1972. ’The peregrine populationof Great Britain in 1971’, Bird Study Vol. 19,str. 117–156.


Reynolds, L. M., 1969. ’Polychlorobiphenyls(PCBs) and their interference with pesticideresidue analysis’, Bulletin of EnvironmentalContamination and Toxicology Vol. 4, str. 128–143.

Robinson, J., 1967. ’Residues of aldrin anddieldrin in wildlife in Britain’, Symposium onthe science and technology of residualinsecticides in food production with specialreference to aldrin and dieldrin, Shell ChemicalCompany, 26 October 1967.

Shear, H., 1996. ’The development and useof indicators to assess the state of ecosystemhealth in the Great Lakes’, Ecosystem HealthVol. 2, str. 241–258.

Shell Chemical Company, 1967. ’Aldrin,dieldrin, endrin: A status report’, AgriculturalChemicals Division.

Sprunt, A. I. V., Robertson, Jr., W. B., Postu-palsky, S., Hensel, R. J., Knoder, C. E. in Li-gas, F. J., 1973. ’Comparative productivity ofsix bald eagle populations’, Transactions ofthe North American Wildlife and NaturalResources Conference Vol. 38, str. 96.

Stewart, P., Reihman, J., Lonky, E., Darvill,T. in Pagano, J., 2000. ’Prenatal PCB exposureand neonatal behavioral assessment scale(NBAS) performance’, Neurotoxicology andTeratology Vol. 22, str. 21–29.

Stow, C. A., Jackson, L. J. in Carpenter, S.R., 1999. ’A mixed-order model to assesscontaminant declines’, Environmental Moni-toring and Assessment Vol. 55, str. 435–444.

Sudar, A. in Muir, T., 1989. ’Costs and conse-quences of uncontrolled toxic waste sitesalong the Niagara River’, Water PollutionResearch Journal of Canada Vol. 2, str. 279–297.

Swanson, T. in Vighi, M., 1998. Regulatingchemical accumulation in the environment.Cambridge University Press, 278 strani.

US EPA, 1993. Water quality guidance for theGreat Lakes system and correction: Proposedrules, Fed. Register 58, str. 20802–21047.

US EPA, 1998. Realizing remediation: A sum-mary of contaminated sediment remediationactivities in the Great Lakes Basin, GreatLakes National Program Office.

US EPA in NYSDEC, 2000. Reduction of to-xics loadings to the Niagara River from hazar-dous waste sites in the United States, UnitedStates Environmental Protection Agency inNew York State Department of EnvironmentalConservation.



Ne gre dvomiti, da morska obrast (tj. pritrjene rastlinein ‘ivali) pove~uje upor na plovilih in umetnihkonstrukcijah na morju in tudi porabo goriva, karima precej{nje posledice za gospodarnost in emisije(izpuste v okolje). Prav tako ni dvoma, da so spojinetributilkositra (TBT) in manj raz{irjeni trifenilkositriizjemno u~inkovite in relativno ekonomi~ne kot an-tivegetativni biocidi. Ta dva dejavnika sta vplivalana zelo hitro nara{~anje uporabe barv na osnoviorganskih kositrovih spojin med ladjarji in lastniki~olnov v sedemdesetih in za~etku osemdesetihlet. Obenem sta bila podlaga za zagovarjanje anti-vegetativnih premazov na osnovi TBT, potem koso ob koncu sedemdesetih let postali o~itni prvineza‘eleni u~inki njihove uporabe. [e danes ju na-vajajo zagovorniki uporabe TBT v antivegetativnihpremazih (glej na primer Evans, 2000; Abel, 2000).V takih ocenah niso upo{tevane merljive finan~neizgube v panogi, ki se ukvarja z gojenjem vodnihorganizmov. Te izgube zaradi splo{ne uporabe anti-vegetativnih premazov na osnovi TBT pokrivajopristani{ke uprave. V teh ocenah tudi ni zajetih {ir{ihokoljskih »stro{kov«, ki so prvotno pripeljali doomejitev uporabe, sedaj pa so podlaga za odlo~itevo popolni odpravi.

Zgodba o TBT je s kar nekaj vidikov precejnenavaden primer. Prvi~, barve na osnovi TBTso za~eli mno‘i~no uporabljati pred kratkim,v poznih {estdesetih in sedemdesetih letih.Drugi~, zaskrbljenost glede {kodljivih u~inkovTBT v morskem okolju se je pojavila v ob-dobju, ko se je njihova uporaba najbolj raz{irila.Ta zaskrbljenost je hitro pripeljala do nekate-rih nacionalnih in regijskih omejitev njihoveuporabe. Tretji~, najpogostej{i {kodljivi u~inek,povezan s TBT, je navidezna dvospolnost (im-posex oz. pseudohermafroditizem) pri morskihpol‘ih, kar je posledica oviranja presnove ste-roidnih hormonov. Ta proces je zelo ob~utljiv,kemijsko svojevrsten problem. Prav te nepra-

13.13.13.13.13. PrPrPrPrPremazi premazi premazi premazi premazi proti obra{~anju na osnovioti obra{~anju na osnovioti obra{~anju na osnovioti obra{~anju na osnovioti obra{~anju na osnovitributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah,pol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostpol‘ih in navidezna dvospolnostDavid Santillo, Paul Johnston in William J. LangstonDavid Santillo, Paul Johnston in William J. LangstonDavid Santillo, Paul Johnston in William J. LangstonDavid Santillo, Paul Johnston in William J. LangstonDavid Santillo, Paul Johnston in William J. Langston

vilnosti so mo~no prispevale k zgodnjemuugotavljanju neposredne vzro~ne povezave innato potrebe po nadzoru. Proizvajalci barv sov soglasju z drugimi zainteresiranimi stranka-mi oporekali omejitvam, vpeljanim v osemde-setih letih, vendar je bilo te‘ko zanikati trdnedokaze o resnih u~inkih na ‘ive organizme,vklju~no z lokalnim izumrtjem nekaterih vrst.

Prepoved uporabe barv na osnovi TBT za plo-vila, dolga do 25 metrov, ki velja v Franciji odleta 1982, v Veliki Britaniji od leta 1987, drugodpa od konca osemdesetih in za~etka devetde-setih let, je precej izbolj{ala stanje v marinahin za{~itenih pristani{~ih. Opazili so delno okre-vanje lokalno prizadetih populacij mehku‘cev.Vendar je bilo ob koncu osemdesetih in v za-~etku devetdesetih let opaziti splo{no one-sna‘enje s TBT in njegove u~inke pri razli~nihpopulacijah, kar je sovpadalo z izbolj{anim opa-zovanjem in spremljanjem (monitoringom) inbolj{im razumevanjem lastnosti organskih ko-sitrovih spojin in njihove porazdelitve v okolju.Vos idr. (2000) ocenjujejo, da je bila navideznadvospolnost v naravi doslej dokumentirana karpri 150 vrstah morskih pol‘ev podrazredapred{krgarji po vsem svetu. Dokazi, ki po-vezujejo raz{irjenost navidezne dvospolnostiz gostoto pomorskega prometa, so skupaj spo~asnim obnavljanjem prizadetih populacij nanekaterih obmo~jih in splo{nim kopi~enjemostankov butilkositra v morskih sesalcih pri-peljali do ponovnih pozivov k prepovedi upora-be za vsa plovila, ne glede na njihovo velikost.Kaj se lahko sedaj, ko smo na pragu tak{neprepovedi, kakr{no so predlagali pod okriljemOdbora za varstvo morskega okolja (MEPC)pri Mednarodni pomorski organizaciji, nau~imo?

13.213.213.213.213.2 Nastanek problema TBTNastanek problema TBTNastanek problema TBTNastanek problema TBTNastanek problema TBT

Organske kositrove spojine so razvili v dvaj-setih letih preteklega stoletja, sprva kot sred-

149Premazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah, pol‘ih in navidezna dvospolnostPremazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah, pol‘ih in navidezna dvospolnostPremazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah, pol‘ih in navidezna dvospolnostPremazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah, pol‘ih in navidezna dvospolnostPremazi proti obra{~anju na osnovi tributilkositra (TBT): zgodba o ladjah, pol‘ih in navidezna dvospolnost

stvo proti moljem. [ele pozneje so jih za~eliuporabljati kot baktericide in fungicide (Mooreidr., 1991). Zmesi dibutilkositra in tributilkosi-tra so izdelovali od konca {tiridesetih let (Lau-ghlin in Linden, 1985), v pomorskih antivege-tativnih premazih pa so za~eli TBT uporabljati{ele v {estdesetih letih (Balls, 1987; ten Hal-lers-Tjabbes, 1997), sprva kot dodatni biocid vme{anicah na osnovi bakra. Zaradi njihoveu~inkovitosti, ki je bila ve~ja kot pri antivege-tativnih premazih na osnovi bakra (Wade idr.,1988a), se je uporaba barv na osnovi TBT takov zasebne kot v komercialne namene v se-demdesetih letih mo~no pove~ala. V tem ob-dobju so te me{anice osvojile ve~ji del trgaantivegetativnih premazov (Evans, 2000). »Pro-sto vezane« barve, ki so sprva hitro spro{~alebiocid, vendar so zahtevale pogosto premazo-vanje, da bi ohranile u~inkovitost, so postopo-ma zamenjale »samopolirne kopolimerne« me-{anice, ki so zagotovile po~asnej{e in enako-mernej{e spro{~anje butilkositrovega biocidain zmanj{anje {tevila postankov velikih plovilv suhih dokih zaradi ponovnega premazovanja.

S hitrim nara{~anjem uporabe TBT so bili opa-‘eni prvi stranski u~inki na organizme, ki nisopovezani s tvorjenjem oblog na plovilih. Stru-penost (toksi~nost) TBT za organizme, ki tvo-rijo vegetativne obloge, je bila seveda namer-na, vendar so bili mo~no podcenjeni njegovivplivi na {ir{e morsko okolje. Akutna toksi~-nost TBT za vrsto morskih organizmov seobi~ajno meri v µg/l (Weis in Perlmutter, 1987,Bushong idr., 1988). Kot sta zapisala Laughlinin Linden (1987), pa so zaradi zgodnjega osre-doto~enja na akutne u~inke, zlasti na umrlji-vost in smrtnost, spregledali druge posledicepodalj{ane izpostavljenosti v nekaterih prime-rih. TBT lahko na primer povzro~i psevdoher-mafroditizem (razvoj mo{kih spolnih organovpri samicah) pri nekaterih pol‘ih, in sicer vnizkem koncentracijskem obmo~ju ng/l (del-cev na milijardo) (Bryan idr., 1986; Alzieu,1998), za katero je tudi znano, da povzro~adeformacije lupin in smrtnost li~ink pri neka-terih vrstah {koljk (Alzieu idr., 1986).

Pojav navidezne dvospolnosti je prvi podrob-no opisal Smith (1971) na podlagi preiskavepopulacij iz raziskav o ameri{kem muljnempol‘ku (Nassarius obsoletus) v bli‘ini prista-

ni{~ na vzhodni obali ZDA. Pribli‘no v istem~asu je Blaber (1970) opazil penis pri nekate-rih samicah morskih pol‘ev vrste Nucella la-pillus v plymouthski o‘ini v Veliki Britaniji.Pojav je bil mnogo pogostej{i v bli‘ini prista-ni{~a. Kljub resnosti pojava pa je povzro~iteljostal neznan. [ele z izbolj{anjem analitskihmetod ob koncu sedemdesetih in v za~etkuosemdesetih let je bila ugotovljena povezavas pomorskim prometom (~eprav v za~etkuposredna). Obseg pre‘e~e nevarnosti in ‘epovzro~ene {kode zaradi antivegetativnih pre-mazov na osnovi TBT je postal splo{no znan.

Za ugotavljanje u~inkov TBT pri zelo nizkihkoncentracijah na terenu in spodbujanjerazvoja prvih regijskih mehanizmov za nad-zor uporabe sta bila koristna dva regijska pri-mera. Prvi je povezan z nadzorom – gre za pro-pad industrije {koljk v Arcachonskem zalivuna atlantski obali Francije. Drugi je bolj splo{enin se nana{a na atlantsko obalo Francije terporo~ila o pogostem pojavljanju navideznedvospoplnosti pri samicah vrste Nucella lapil-lus v ju‘nih obalnih vodah Velike Britanije.

13.313.313.313.313.3 Arcachonski zalivArcachonski zalivArcachonski zalivArcachonski zalivArcachonski zaliv

Do srede sedemdesetih let je bil Arcachonskizaliv pomembno obmo~je za gojenje ostrig(Crassostrea gigas) s proizvodnjo 10.000 do15.000 ton na leto (Evans, 2000). Obmo~je jezajemalo precej{en del blatne ravnine pod vpli-vom bibavice. Zaliv je bil priljubljen tudi zarekreacijsko plovbo. [tevilo plovil v njem seje pove~alo z okoli 7.500 sredi sedemdesetihlet na 15.000 v za~etku osemdesetih. Maksi-malni vnos TBT v vode zaliva je bil v temobdobju okoli osem kg na dan (Ruiz idr., 1996).

Spreminjanje spola so prvi~ opazili v nekaterihdelih zaliva leta 1970. Prizadel je plenilskegapol‘a Ocenebra erinacea (vrtalec ostrig). Po-gostost psevdohermafroditizma pri tej vrsti seje v prvih letih tistega desetletja mo~nopove~ala in povzro~ila dejansko izumrtje vrsteOcenebra erinacea povsod, razen v osrednjemdelu zaliva. To je kmalu povzro~ilo skorajpopolno izumrtje te vrste v zalivu (Gibbs,1993). Potrditev ugotovitve, da je povzro~iteljTBT, je pri{la {ele v zgodnjih osemdesetih letih.


^e bi bili {kodljivi u~inki TBT omejeni na iz-gubo te vrste, ki velja v {koljkarski panogizaradi po{kodovanja ostrig za {kodljivca,lahko domnevamo, da bi sledili skromni ukre-pi ali pa jih sploh ne bi bilo. Vendar je zgod-njemu svarilu, izginotju vrtalca ostrig, kmalusledilo propadanje goji{~ ostrig. ̂ eprav je po-tekalo drstenje spomladi 1976 na videznormalno, je pre‘ivelo le malo li~ink. Naselbi-ne razvitih li~ink so potem pove~ini propadlev poznih sedemdesetih in za~etku osemde-setih let, kar je povzro~ilo velike izgube vgojenju {koljk. Do 1981, je letna proizvodnjaostrig upadla z najve~je, od 10.000 do 15.000ton, v sedemdesetih letih na samo 3.000 ton(Ruiz idr., 1996). Poleg motenj v razm-no‘evanju so bile odrasle ostrige neprimerneza prodajo tudi zaradi odebelitev in deforma-cij lupine, ki je v najhuj{ih primerih doseglakroglasto obliko (Alzieu idr., 1989).

Pripomniti je treba, da so te biolo{ke u~inkena terenu (motnje pri razmno‘evanju, deforma-cije, navidezna dvopsolnost) opazili, predenso bile razvite analiti~ne tehnike, ki so biledovolj natan~ne za ugotavljanje porazdelitveostankov TBT v okolju. Alzieu idr. (1986) soobjavili prvo zanesljivo oceno koncentracijorganskih kositrovih spojin v vodah Arcachon-skega zaliva, podatki o nalaganju v usedlinahpa niso bili na voljo do za~etka devetdesetihlet (Sarradin idr., 1994). Kljub temu se jezaskrbljujo~e u~inkovanje na okolje pokazalov velikih finan~nih izgubah, ki so jih utrpeligojitelji {koljk, kar pa je zado{~alo za relativ-no hitro ukrepanje francoske vlade. Francijaje ukrepala na podlagi najbolj{ih podatkov, kiso povezovali propad goji{~ ostrig s sledoviTBT v vodi, in je bila leta 1982 prva dr‘ava, kije zakonsko prepovedala uporabo antivege-tativnih premazov s TBT za za{~ito majhnih(do petindvajsetmetrskih) plovil (Michel inAverty, 1999a, Evans, 2000). Ti ukrepi so bilinedvomno uspe{ni pri zmanj{anju vnosa TBTne le v Arcachonski zaliv, temve~ v vsapristani{~a, v katerih so tudi marine – nedvom-no so znatno zmanj{ali vnos TBT v marinepo vsej Franciji. V Arcachonu je k njihovemuizvajanju verjetno pripomoglo doma~e poreklomnogih lastnikov ~olnov, ki so obiskovalipristani{~e, in njihov interes po ohranitvi lo-

kalne industrije. Njihova u~inkovitost prire{evanju problema splo{nega onesna‘enjas TBT pa ostaja vpra{ljiva (Michel in Averty,1999a). O tem bomo razpravljali v nadaljevanju.

13.413.413.413.413.4 Britanska pristani{~a in obalneBritanska pristani{~a in obalneBritanska pristani{~a in obalneBritanska pristani{~a in obalneBritanska pristani{~a in obalnevodevodevodevodevode

Zgodnjim Blaberjevim (1970) ugotovitvamspolnih nepravilnosti pri vrsti Nucella lapillusv Plymouthski o‘ini so sledile druge raziska-ve na tej lokaciji in po vsej Veliki Britaniji.Ugotovili so, da je navidezna dvospolnost za-radi TBT precej raz{irjen problem. Pogostostpsevdohermafroditizma pri N. lapillus je bilanajve~ja v neposredni bli‘ini pristani{~ in pri-stanov, ~eprav se je pove~evalo tudi {tevilodokazov o raz{irjenosti pojava v velikih pre-delih obalnih voda na jugu Velike Britanije (Br-yan idr., 1986 in 1987). Poleg tega sta Wal-dock in Thain (1983) povezala neuspeh po-skusov naselitve pacifi{ke ostrige v VelikiBritaniji v zgodnjih osemdesetih letih z izpo-stavljenostjo TBT, in ne s finimi sedimentnimidelci, kot so domnevali dotlej. Napake pri razm-no‘evanju in deformacije lupin pri mehku‘cih,o katerih so poro~ali ti avtorji, so bile podob-ne tistim, ki so jih desetletje poprej opazili vArcachonskem zalivu.

Zaradi porajajo~e se zaskrbljenosti je britanskavlada leta 1985 za~ela nadzorovati prodajo pre-mazov na osnovi TBT za uporabo pri majhnihplovilih, po Zakonu o nadzoru nad onesna‘e-vanjem (1974). Ukrepi so obsegali nadzor nadmaloprodajo in smernice za ravnanje z barva-mi. Za cilj so si postavili najve~ 20 ng TBT/l (oz.8 ng kositra/l) kot, raven, ki so jo imeli za dovoljvarno za morske ‘ive organizme (Waldock idr.,1987). Vendar je v osemdesetih letih postaloo~itno, da lahko tudi antivegetativni premazi skoncentracijo TBT, ki je precej ni‘ja od 20 ng/l,povzro~ijo resne biolo{ke reakcije. So~asno sokoncentracije TBT v {tevilnih obalnih vodahdosledno presegale dolo~eno ciljno vrednost.

Samice vrste Nucella lapillus postanejo neplo-dne ‘e pri koncentraciji od 3 do 5 ng TBT/l (Gib-bs idr., 1988), skoraj vse samice pa so priza-dete, ko koncentracija prese‘e 10 ng TBT/l.Pri vi{jih koncentracijah se pojavljajo teme-


ljitej{e spremembe (vklju~no z razvojem testi-sov in upadajem tvorjenja jaj~ec).

Sredi osemdesetih let so butilkositrove zmesina{li v morski vodi {tevilnih britanskih re~nihustij (Waldock idr. 1987). Koncentracije so sespreminjale glede na sezono, povezano znavti~no dejavnostjo in poletnim vzdr‘evanjem.Poletne koncentracije v marinah so redno pre-segale 100 ng/l (organskega kositra) in ob~asnodosegle 1.000 ng/l (Waldock idr., 1987). Obe-nem so Langston idr. (1987) poro~ali o koncen-tracijah od 234 do 646 ng Sn /l v marinah vPoole Harbourju na ju‘ni obali Velike Britanije.Te marine so redno oskrbovale ve~ kot 5.000rekreacijskih plovil in TBT je izviral iz razli~nihdejavnosti, kot so ~i{~enje trupa, ponovno pre-mazovanje pa tudi sidranje. Celo v bolj odprtihvodah samega Poole Harbourja je bilo zasidra-nih ali podvr‘enih vzdr‘evanju trupa ve~ kot5.000 rekreacijskih plovil. Tudi zunaj marin sokoncentracije TBT v~asih presegale 100 ng/l.Primerjava koncentracij na terenu s tistimi, zakatere je znano, da imajo resne posledice zarazvoj, jasno ka‘e na resnost problema. Tak{neprimerjave tudi ilustrirajo neprimernost dolo~eneciljne vrednosti pri 20 ng TBT/l.

Dokazi o zemljepisni raz{irjenosti psevdoher-mafroditizma in vzro~ni vlogi TBT so {e na-prej nara{~ali. Pionirsko raziskavo N. lapillusokoli jugozahodnega polotoka Anglije so opra-vili Bryan idr. (1986). Posebej vplivna je bilaraziskava vrste Nucella lapillus v jugozahod-ni Angliji (Bryan idr., 1986), ki sklene, »da jepsevdohermafroditizem … raz{irjen, da sonekoliko prizadete vse populacije in da je pojavnajbolj raz{irjen vzdol‘ ju‘ne obale (Rokavskipreliv). … Najbolj pa je raz{irjen med popula-cijami v bli‘ini sredi{~ rekreacijske in trgo-vske pomorske dejavnosti.«

Isti avtorji so tudi zapisali, da se hitro raz-{irjanje pojava navidezne dvospolnosti v Ply-mouthski o‘ini ~asovno prekriva s pove~anjemuporabe TBT v antivegetativnih premazih.Raziskava je zagotovila tudi neposredne do-kaze uporabe TBT in razkrila mo~no soodvi-snost med raz{irjenostjo navidezne dvospol-nosti in koncentracijami ostankov kositra vtkivu. Raziskava je postala pomembna v sep-

tembru istega leta z objavo prispevka z na-slovom TBT povezan z upadanjem {tevilaosebkov vrste Nucella lapillus med novicamiv reviji Marine Pollution Bulletin, 1986. Ra-ziskava je bila v mnogo~em strnitev boljsplo{nih opa‘anj iz zgodnjih osemdesetih letv zvezi z upadanjem populacije N. lapillus.Kon~no je javnost dojela, da je osrednjipovzro~itelj tak{nega upadanja TBT.

Zemljepisna raz{irjenost onesna‘enja s TBTter u~inki okoli britanskega oto~ja in ob evrop-ski obali Atlantika so bili ugotovljeni do koncaosemdesetih oziroma v za~etku devetdesetihlet (Bailey in Davies, 1988a in 1989; Gibbs idr.,1991), ugotovljeni pa so bili tudi novi izvori inponori. Balls (1987) je poro~al, da je uporabaantivegetativnih premazov na osnovi TBT nakletkah za gojenje lososov povzro~ila one-sna‘enje zaliva ob {kotski obali, in opazil nasplo{no ve~ psevdohermafroditizma v zalivih,ki jih uporabljajo za gojenje rib. Cleary in Steb-bing (1987), ki sta delala v jugozahodni Angliji,sta poudarila dodaten problem, to je kopi~enjemo~no lipofilnih organskih kositrovih spojin vmikroplasti morske gladine, bogate z lipidi.Menila sta, da je to zlasti nevarno za plavajo~eribje li~inke (zaradi stalne izpostavljenosti TBTv ob~utljivih obdobjih njihovega razvoja) in or-ganizme, ki ‘ivijo v bibavici (izpostavljeni somikroplasti med izmeni~nim nara{~anjem inupadanjem morske gladine) (Cleary idr., 1993).Vedno ve~ja je bila zaskrbljenost v zvezi z vpli-vom in obstojnostjo TBT v usedlinah (Lang-ston idr., 1987; Langston in Burt, 1991).

Zaradi vse ve~ raziskav in zlasti mo~i doka-zov je britanska vlada preu~ila mo‘nosti zadodatne omejitve maloprodaje antivegetativ-nih premazov na osnovi TBT. Januarja 1987se je najve~ja dovoljena vsebnost organskihkositrovih spojin v naneseni barvi zni‘ala s7,5 odstotka na 5,5 odstotka zaradi razvojatehnologije barvanja (Side, 1987). Te omejitveje kmalu nadomestila popolna prepoved ma-loprodaje barvnih me{anic s TBT, ki je za~elaveljati v maju istega leta (Waldock idr., 1987in 1988). Prepoved ni veljala le za uporabo priplovilih, dolgih manj kot 25 metrov, temve~tudi za ribje kletke, ki se uporabljajo v ribogoj-stvu (predhodno prostovoljni ukrep, ki ga je


sprejelo Nacionalno zdru‘enje kmetov, ker[kotska ni ustrezno obravnavala tega podro~-ja uporabe). Takrat je britanski center za ra-ziskovanje voda pripravljal priporo~ila za stan-darde kakovosti okolja (EQS) za organskekositrove spojine v vodi (Zabel idr., 1988). Deloje obsegalo tudi pregled razpolo‘ljivih poda-tkov o strupenosti in obna{anju organskihkositrovih spojin v okolju. Postalo je o~itno,da ne bo mogo~e dose~i ravni TBT brez u~in-kov, ne da bi omejili uporabo izdelkov na osno-vi TBT. Dve leti pozneje in ob spoznanjuu~inkov, ki jih povzro~a TBT pri izjemno nizkihkoncentracijah, so ciljno vrednost iz leta 1985,ki je zna{ala 20 ng/l, nadomestili z novimkakovostnej{im standardom, to je 2 ng/l (Cle-ary, 1991).

Omejevalnim ukrepom, ki so jih leta 1987sprejeli v Veliki Britaniji, je kmalu sledila ugo-tovitev Pari{ke komisije (PARCOM), ki je od-govorna za izvajanje Pari{ke konvencije oprepre~evanju onesna‘evanja morja iz kopen-skih virov iz leta 1978, da povzro~ajo pre-mazi na osnovi TBT »resno onesna‘enjeobalnih obmo~ij konvencijskih voda (SVAtlantik)« (PARCOM, 1987). Priporo~iloPARCOM 87/1 z dne 3. junija 1987 pozivapogodbene stranke konvencije k sprejetjuharmonizirane prepovedi maloprodaje barv naosnovi organskih kositrovih spojin zauporabo pri rekreacijskih plovilih in ribjihkletkah ter preu~itvi morebitnih omejitevuporabe pri ladjah za pomorski promet inpodvodnih konstrukcijah.

Kmalu je postalo o~itno, da PARCOM kljub od-lo~ni nameri ne more dose~i prepovedi upora-be antivegetativnih premazov na osnovi organ-skih kositrovih spojin v trgovski mornarici. Te‘aekonomskih argumentov je namre~ oporekalatak{nemu ukrepu. Ker je bil morebitni nadzornad uporabo pri pomorskih ladjah ‘e dodeljenIMO, Mednarodni pomorski organizaciji, je PAR-COM pozornost v priporo~ilu PARCOM 88/1(PARCOM, 1988) usmeril k vnosom organskihkositrovih spojin iz ladjedelni{ke dejavnosti,zlasti vzdr‘evanja ladijskih trupov. U~inkovitosttak{nih ukrepov je te‘ko ovrednotiti, nespornopa je, da bodo ladjedelnice in remontne delav-nice ostale pomembni to~kovni viri onesna`e-

vanja z organskimi kositrovimi spojinami, do-kler bodo v uporabi barve na osnovi TBT.

13.513.513.513.513.5 Globalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evaloGlobalno onesna‘evalo

Zaskrbljenost glede vpliva mno‘i~ne uporabeTBT se je kmalu raz{irila po vsem svetu in jeproti koncu osemdesetih let pripeljala do vr-ste nacionalnih in regijskih ukrepov. V ZDA jek raz{irjanju spoznanj o koncentracijah inu~inkih veliko pripomogel letni simpozij o oce-anih, ki poteka pod pokroviteljstvom Dru{tvaza pomorsko tehnologijo ZDA (Wade idr.,1988b; Krone idr., 1989). S spremljanjemstanja okolja v okviru programa Opazovanje{koljk NOAA (Nacionalna oceanska in atmo-sferska uprava ZDA) so potrdili ostanke buti-lkositra v vseh vzorcih {koljk iz obalnih vodaZDA (Wade idr., 1988a in b; Uhler idr., 1989),raziskave v Novi Zelandiji pa so potrdile aku-mulacijo v usedlinah (King idr., 1989). Raziska-ve v Novi Zelandiji so prav tako potrdile aku-mulacijo TBT v usedlinah in ‘ivih organizmihobalnih voda (King idr. 1989). Prepoved upo-rabe antivegetativnih premazov na osnovi TBTpri majhnih plovilih je bila sprejeta leta 1988.Leta 1989 so sledili podobni ukrepi v Kanadi,Novi Zelandiji in Avstraliji ter v evropski zako-nodaji, ki je leta 1991 harmonizirala obstoje~eukrepe za nadzor po vsej Evropski uniji(Evans, 2000).

13.613.613.613.613.6 U~inkovitost nadzora priU~inkovitost nadzora priU~inkovitost nadzora priU~inkovitost nadzora priU~inkovitost nadzora primajhnih plovilihmajhnih plovilihmajhnih plovilihmajhnih plovilihmajhnih plovilih

Omejitve v prodaji na drobno so v mnogih re-gijah nedvomno povzro~ile veliko zmanj{anjeuporabe antivegetativnih premazov na osnoviTBT za rekreacijska plovila (~eprav je ne-mogo~e ugotoviti obseg »doma~e priprave«me{anic na osnovi TBT). Bistveno so sezmanj{ali vnosi organskih kositrovih spojin vmarine. Vsaj v nekaterih predelih to ni bilo o~itnole iz opa‘enega zmanj{anja koncentracij vokolju, temve~ tudi iz delne obnove populacijmehku‘cev. V Arcachonskem zalivu je bilodolgoro~no spremljanje u~inkovitosti predpisov(pri zmanj{anju koncentracij butilkositrov v vo-di) omejeno z visokim zaznavnim pragom prizgodnjih analiti~nih metodah. Alzieu idr. (1986)pa so uspeli dokazati, da so koncentracije or-


ganskih kositrovih spojin padle z najve~ 900ng kositra/l leta 1983 na manj kot 100 ng/l leta1985. Ob~utljivej{e analize gibanj niso bile izve-dljive. [ele konec osemdesetih let so izbolj-{ane analiti~ne metode omogo~ile dolo~anjeravni organskega kositra v spodnjem obmo~jung/l in potrdile, da so koncentracije v vodi vve~ini predelov zaliva padle pod 10 ng/l (< 2ng/l v obmo~jih, kjer gojijo ostrige). Hidrodina-mi~ne motnje v zalivu pa so glavni vzrok zaonemogo~anje rekonstrukcije gibanj koncen-tracij v usedlinah (Ruiz idr., 1996).

Obnova ostri‘i{~ in nadaljevanje komercialnega{koljkarstva v drugi polovici osemdesetih letsta ponudila prve posredne dokaze u~inko-vitosti prepovedi pri zni‘evanju koncentracijTBT v Arcachonskem zalivu. Ozdravljenje za-liva pogosto navajajo kot primer ravnanja, prikaterem so omenjeni ukrepi, kot je prepoveduporabe barv na osnovi TBT za majhna plovi-la, v osemdesetih letih »re{ili« problem s TBT(Nicholson in Evans, 1997; Evans, 2000). Ob-stajajo pa precej{nja nesoglasja, koliko soomejitve iz osemdesetih let v resnici u~inkovalena vplive antivegetativnih premazov na osnoviTBT nasploh.

Zagotovo obstajajo dokazi o delni obnovi naj-huje prizadetih populacij mehku‘cev v razli~-nih delih Evrope. Minchin (1995) je na primerporo~al o temeljiti obnovi populacije {koljkevrste Lima hians in z njo povezanega rastlin-stva v zalivu Mulroy na Irskem, ki so bila predtem zdesetkana zaradi uporabe TBT kot anti-vegetativnega premaza na kletkah za lososemed letoma 1981 in 1985. V za{~itenem ro-kavu Sulom Voe na Shetlandskih otokih in vbli‘njem prelivu Yell Sound je bilo leta 1995bistveno manj navidezne dvospolnosti (pse-vdohermafroditizma) pri populacijah N. lapil-lus kot leta 1991 (Harding idr., 1997), ~epravje skupna raz{irjenost {e ostala. Na podlagiprimerjave s podatki iz leta 1991 Evans idr.(2000a) domnevajo, da je pri{lo ob britanskihobalah v zadnjem desetletju do bolj splo{neobnove populacij vrste Nucella lapillus.

Vendar druge raziskave ponujajo manj razlogovza optimizem. Poleg opisa zmanj{anja ravni one-sna‘enja z butilkositri v Bellybegsu na Irskem

Minchin idr. (1997) poudarjajo, da je obnova po-pulacij N. lapillus na tem obmo~ju nekoliko po-~asnej{a, kot bi lahko pri~akovali. Podobno sivelja zapomniti, da je obnova, ki so jo spremljaliHarding idr. (1997) na obmo~ju Ballybegsa naIrskem, po~asnej{a od pri~akovane in da so sepopulacije v rokavu Sullom Voe in prelivu YellSound obnavljale hkrati s pogostim pojavljanjempsevdohermafroditizma in manj{im {tevilomosebkov populacij v najhuje prizadetih obmo~jih.V Kanadi so St-Jean idr. leta 1999 zapisali, daso koncentracije butilkositrov v tkivu u‘itnih kla-pavic (Mytilus edulis) in usedlinah iz ju‘negadela Zaliva sv. Lovrenca ostale izredno visoke{e osem let po uvedbi nadzora uporabe TBT zamajhna plovila. Kljub za~etnemu upadanju kon-centracij v francoskih obalnih vodah z zelo vi-sokih vrednosti iz osemdesetih let sta Michel inAverty (1999a) navedla, da so se koncentracijeraztopljenega TBT poslej v glavnem stabilizira-le in pogosto ostale na ravni, ki precej presegamejo, nad katero so znani {kodljivi u~inki nanekatere vrste. V nekaterih predelih Arcachon-skega zaliva so koncentracije TBT ostale do-volj visoke, da so pri ob~utljivih vrstah povzro-~ale navidezno dvospolnost {e deset let po uve-dbi predpisov leta 1982 (Ruiz idr., 1996). Podob-na mnenja in zaskrbljenost so po sprejemuzakonodaje leta 1987 izrazili v zvezi z one-sna‘enostjo mnogih britanskih obalnih krajev inre~nih ustij (Cleary, 1991; Langston idr., 1994).

Prevladujo~i vzroki za nadaljevanje one-sna‘enja in neuspe{no obnovo ekosistemovnevreten~arskih populacij se na razli~nih krajihnedvomno razlikujejo. V nekaterih primerih (naprimer Huet idr., 1996) je bila vir onesna‘enjaposami~na, vendar obse‘na nezakonita upo-raba barv na osnovi TBT za majhna plovila.Drugi avtorji so poudarili pomen morskih use-dlin, ki lahko delujejo kot izvori organskih kosi-trovih spojin celo veliko let po prenehanju vno-sa (Waldock idr., 1990; Langston idr., 1994).Velika ob~utljivost li~ink pri nekaterih vrstahza TBT (Gibbs, 1993) in dolga ‘ivljenjska dobadolo~enih bentonskih vrst (Rees idr., 1999) pravtako nedvomno ka`eta na relativno neuspe{-nost obnove ekosistemov.

Vendar pa je, v splo{nem, potencialno naj-pomembnej{i posami~ni vir stalne in splo{ne


navzo~nosti TBT in njegovih u~inkov v mor-skem okolju (kar je trenutno tudi predmet`ivahnih razprav) nadaljevanje uporabe barvna osnovi TBT pri ve~jih plovilih.

13.713.713.713.713.7 Pomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovilPomen ve~jih plovil

Prve nacionalne in regijske prepovedi upora-be, ki so za~ele veljati v osemdesetih letih, soveljale le za maloprodajo antivegetativnih pre-mazov na osnovi TBT in njihovo uporabo priplovilih, kraj{ih od 25 metrov, ter pri mre‘ah inkletkah, ki se uporabljajo za gojenje vodnih ‘iva-li. Takrat so ta podro~ja veljala za najve~jo ne-varnost vodnemu ‘ivlju. Uporaba antivegetati-vnih premazov na osnovi TBT za za{~ito trgo-vskih in voja{kih ladij so obravnavali kot manj{onevarnost, ker naj bi te ladje pre‘ivele ve~inosvoje obratovalne dobe na odprtih morjih (kjernaj bi se onesna‘enje razred~ilo in razpr{ilo).

Kljub temu pa te ladje redno plujejo v obalnevode in uporabljajo pristani{ke naprave.Koli~ina vnosa TBT, ki je posledica vzdr‘e-vanja trupa velikih plovil, je znana ‘e nekaj~asa (~eprav je komisija OSPAR te dejavno-sti {ele pred kratkim izrecno priznala kot to~-kovni vir TBT). Waldock idr. (1988) so v vodi,s katero so izpirali mornari{ko fregato, izme-rili koncentracije TBT v velikostnem razredumg/l (pribli‘no milijonkrat ve~ od najni‘jih kon-centracij z biolo{kim u~inkom) in ocenili, daje skupni vnos zaradi ~i{~enja ene sametak{ne ladje 100 g prostega TBT. Skupaj sTBT, ki ostane vezan na listi~e barve, ki lahkodelujejo kot dolgoro~ni hranilnik butilkositrovv morskem okolju, so koli~ino TBT za eno~i{~enje ladje ocenili na 1 kg. V mnogih dr‘a-vah so bile nekaj ~asa v uporabi smernice zanadzor vnosov iz takih dejavnosti, ~eprav jepogosto te‘ko ovrednotiti njihovo u~inkovitost.

Bailey in Davies (1988b) ter pozneje Hardingidr. (1997), so v svojih raziskavah navideznedvospolnosti v okolici naftnega terminala Sul-lom Voe, priskrbeli nekaj dokazov o precej{nihvnosih organskih kositrovih spojin kot posledi-ce navzo~nosti in obi~ajnih prometnih manevrovvelikih ladij, ki so za{~itene s TBT. ̂ eprav nekajvnosa na tem obmo~ju morda izhaja iz nekdanjeuporabe majhnih storitvenih plovil in ozna~e-

valnih boj, pa so novej{i vnosi nedvomno po-sledica plovbe tankerjev za nafto. Precej je ktrajnosti onesna‘enja z organskimi kositrovimispojinami v delih Zaliva sv. Lovrenca prispevaltudi gost pomorski promet (St-Jean idr., 1999).

Da so obalne vode onesna‘ene s TBT zaradipomorske dejavnosti, je danes morda splo{noznano, vendar pa potekajo tudi intenzivne raz-prave o pomenu vnosov za zunanje obalnevode in odprto morje (ten Hallers-Tjabbes,1997; Evans, 2000). To se dogaja kljub na-ra{~ajo~emu {tevilu dokazov, ki podpirajovzro~no povezavo med gostoto pomorskegaprometa in pogostostjo biolo{kih u~inkov (pre-dvsem navidezne dvospolnosti) na odprtemmorju. Med prvimi, ki so poudarili psevdoher-mafroditizem pri morskem pol‘ku Buccinumundatum sredi Severnega morja in potrdili po-vezavo z gostoto pomorskega prometa, so biliten Hallers-Tjabbes idr. (1994). O podobnihpovezavah so pozneje poro~ali iz Malajske-ga preliva, ki povezuje Bengalski zaliv zJu‘nokitajskim morjem (Swennen idr., 1997;Hashimoto idr., 1998) in iz zunanjih delov ga-licijskih obalnih voda (Ruiz idr., 1998). Cadeeidr. (1995) so predvidevali, da bi u~inki organ-skih kositrovih spojin lahko vplivali na lokal-no izumrtje morskih pol‘kov v nizozemskemWaddenzeeju. Pozneje so Davies idr. (1998)ocenili skupni letni vnos TBT v Severno morjezaradi dejavnosti, ki so povezane s pomor-skim prometom, na 68 ton in sicer najve~ za-radi stalnega izlu‘evanja TBT s premazanihtrupov v pristani{~ih ali med plovbo.

Nicholson in Evans (1997) sta v nadaljevanjupionirskega dela ten Hallers-Tjabbesa idr.(1994) {e enkrat potrdila tak{no povezavo zaBuccinum undatum. Slednja avtorja pa sta leta1994 podvomila o pomenu tistega, kar sta poi-menovala »blagi« psevdohermafroditizem kotskupni antropogeni vpliv na populacije mor-skih pol‘ev v ju‘nem Severnem morju, inomenila prevladujo~ vpliv, ki ga ima prevelikoizkori{~anje goji{~ {koljk na to vrsto. Ne gle-de na oceno relativnih vplivov pa ni dvoma,da so bili ugotovljeni u~inki na populacije naodprtem morju in v zunanjih obalnih vodah, kijih je bilo mo~ povezati s stalnim vnosom TBTzaradi pomorskega prometa, zelo verjetno po-


memben dejavnik, ki je prispeval k omejitviuporabe antivegetativnih sredstev na osnoviTBT sredi devetdesetih let.

V istem obdobju je bilo vedno bolj jasno, da jeproblem TBT problem svetovnih razse‘nosti(Ellis in Pattisina, 1990; Kannan idr., 1995a, bin c). Podatki o porazdelitvi TBT in pogostostinavidezne dvospolnosti so bili {e vednoomejeni na Evropo in Severno Ameriko. Ven-dar pa so nedavne raziskave, na primer tiste,ki so jih opravili Harino idr. (1998a, b, c, 1999)v japonskih vodah in Prudente idr. (1999) naFilipinih, potrdile sum, da se tudi v tem pro-storu pojavljajo podobna razmerja gibanj inpodobni u~inki.

Raziskave v zadnjem desetletju so pokazaleraz{irjeno kopi~enje ostankov butilkositrov indrugih organskih kositrovih spojin v organiz-mih, ki so vi{je v prehranjevalni verigi, vklju~nov kitih. Iwata idr. (1995) so bili med prvimi, kiso ugotovili koncentracije ostankov butilkosi-trov v morskih sesalcih in domnevajo, da viso-ke ravni (do 10 delcev na milijon ali µg/g mo-kre te‘e v jetrih delfina) izhajajo iz relativnonizke sposobnosti presnove teh spojin. Tana-be idr. (1998) so pozneje raz{irili nabor poda-tkov in vklju~ili vrste iz severnega Pacifika inazijskih obalnih voda. Kannan idr. (1996) soopisali kopi~enje butilkositrov v delfinih, tunahin morskih psih iz Sredozemskega morja inposebej opozorili na razli~na razmerja produk-tov razpada TBT pri razli~nih obremenitvah.Prva poro~ila o ostankih butilkositrov v evrop-skih kitih in plavutono‘cih v severovzhodnemAtlantiku, vklju~no s kiti, ki se prehranjujejodale~ zunaj od obalnih voda, so prispevali Arie-se idr. (1998) in Law idr. (1998). Law idr. (1999)so torej poudarili pomen teh ugotovitev za po-nazoritev posledic nadaljevanja uporabe anti-vegetativnih premazov na osnovi TBT v sve-tovnem pomorskem prometu.

^eprav je pomen tak{nega vsepovsod navzo-~ega onesna‘enja predmet polemik, pa osta-jajo dokazi, da bi lahko imelo kopi~enje buti-lkositrovih ostankov v tkivu vi{jih plenilcev{kodljive u~inke na njihov imunski sistem.Kannan idr. so na primer leta 1997 poro~ali oizredno visokih (µg/g) ravneh TBT in produk-

tov njegovega razpadanja (predvsem dibuti-lkositra) pri kljunastih delfinih, povezanih s po-gini na atlantski in zalivski obali ZDA. O po-dobnih povezavah so poro~ali v zvezi z ju‘no-kalifornijskimi morskimi vidrami (Enhydra lu-tris nereis) z znaki razli~nih nalezljivih bolez-ni (Kannan idr., 1998).

@e dolgo je znana mo‘nost vnosa organskihkositrovih spojin v ~love{ko telo z morsko hra-no, zlasti z ribami, gojenimi v kletkah, ki soobdelane s TBT (Davies in McKie, 1987; Ishi-zaka idr., 1989). [ele pred kratkim pa je bilpomen takega vnosa ovrednoten. V raziskavimorske hrane, ki je v prodaji v ZDA, so Card-well idr. leta 1999 ugotovili, da so kljubporo~ilom o splo{no ugotovljivih ostankih oce-njeni vnosi celo v obdobjih najve~je porabebistveno ni‘ji od ravni, ki bi bila po splo{nipresoji nevarna za ~love{ko zdravje. V poz-nej{i oceni so Belfroid idr. leta 2000 ugotovilinasprotno, namre~, da povpre~ni vnos TBT zu‘ivanjem morske hrane lahko povzro~i pre-seganje {e sprejemljivega dnevnega vnosa(TDI, ki temelji na ve~ ob~utljivih imunotok-sikolo{kih sklepih) pri nekaterih izdelkih, kiso naprodaj v Severni Ameriki, Evropi in Aziji.Navedeni avtorji so tudi poudarili, da podatkio ravneh butilkositrov v morski hrani za ve~inodr‘av niso na voljo.

13.813.813.813.813.8 Napredek v smeri splo{neNapredek v smeri splo{neNapredek v smeri splo{neNapredek v smeri splo{neNapredek v smeri splo{neopustitveopustitveopustitveopustitveopustitve

Kljub negotovosti glede u~inkov na »oddaljenihobmo~jih« je iz strnitve zgornjih ugotovitevdovolj jasno, da je onesna‘enje morskegaokolja z organskimi kositrovimi spojinami, zla-sti z butilkositri, trdovraten in pere~ problem.Ne glede na odlo~itev MEPC iz leta 1994, daniso potrebni dodatni ukrepi, so se leta 1995ministri na ~etrti konferenci o varstvu Sever-nega morja odlo~ili, »da bodo pod okriljem IMOizvajali usklajene ukrepe proti opustitvi TBT navseh ladjah po vsem svetu« (MINDEC, 1995).

Z opredelitvijo za {ir{e ukrepanje v okviru IMOnamesto regionalnih pobud je bila priznanaglobalna narava pomorskega prometa in zeloomejen nadzor, ki bi ga lahko dosegli zgolj zregionalnimi ukrepi. Na podobno spoznanje je


oprto stali{~e komisije OSPAR (Konvencijaza varstvo morskega okolja severnega Atlan-tika, ki je leta 1998 vklju~ila organske kosi-trove spojine na svoj seznam kemikalij, prikaterih so potrebni varnostni ukrepi), da jenajbolj{i na~in za prenehanje izpustov organ-skih kositrovih spojin iz antivegetativnih pre-mazov razvoj globalnega, pravno zavezu-jo~ega in{trumenta Mednarodne pomorske or-ganizacije (IMO),

ki bo rezultat usklajenega

delovanja in upo{tevanja omejitev regionalnihukrepov pri re{evanju ~ezmejnega problema.Na podlagi takratnih raziskav je Odbor za var-stvo morskega okolja (MEPC) leta 1996 skle-nil ustanoviti dopisno skupino, ki se bo pono-vno posvetila ukrepom za nadaljnje zmanj{e-vanje vplivov in kon~no napredovala do vse-splo{ne prepovedi TBT (ten Hallers-Tjabbes,1997). Mo‘nost take prepovedi je bila izrecnodopu{~ena v poro~ilu s 40. seje MEPC sep-tembra 1997 (MEPC, 1997), kar ka‘e na ve-likansko spremembo v miselnosti tega odbo-ra. Osnutek obvezujo~ih predpisov, ki so bilizasnovani za dosego tega cilja, je bil pravo-~asno sprejet v naslednjem letu (MEPC, 1998).

Roki, ki so sedaj upo{tevani v osnuteku Med-narodne konvencije o nadzoru nad {kodljivi-mi antivegetativnimi sistemi (2003 za opusti-tev uporabe barv, ki vsebujejo organske kosi-trove spojine, 2008 za njihovo prisotnost naladijskih trupih), so bili sprejeti z resolucijoA.895(21) skup{~ine IMO novembra 1999.

13.913.913.913.913.9 Vpra{anje alternativVpra{anje alternativVpra{anje alternativVpra{anje alternativVpra{anje alternativ

Zaradi tako naprednega ukrepa se pozornost,popolnoma upravi~eno, vse bolj osredoto~ana razpolo‘ljivost u~inkovitih in ekonomskoprimernih nadomestkov za TBT (Evans idr.,2000b). Glede tega je jasno, da nekateri iz-med antivegetativnih preparatov, ki so bili vuporabi pred splo{no raz{irjenostjo TBT (neka-teri na osnovi ‘ivosrebrnih ali arzenovihspojin), ne pomenijo razumnih ali sprejemlji-vih re{itev. Sistemi na osnovi bakra so navoljo, vendar za doseganje polnega u~inkapogosto zahtevajo uporabo oja~evalnih bioci-dov, ki pa lahko prinesejo dodatne probleme.Razred antivegetativnih sredstev, ki ga obi-~ajno navajajo za ponazoritev te‘av pri nado-

me{~anju biocidov, so premazi, ki vsebujejotriazinski herbicid, Irgarol 1051, ki se po uve-dbi omejitev v osemdesetih letih na nekaterihobmo~jih precej uporablja kot nadomestilo TBTpri rekreacijskih plovilih. Pri opazovanju raz-{irjenosti tega herbicida v nekaterih re~nihustjih (Scarlett idr., 1997) in opazovanju ne-posrednih u~inkov na rast perifitona in makro-fitnih rastlin na terenu (Dahl in Blanck, 1996;Scarlett idr., 1999), so dobili v nekaterih po-gledih podobne rezultate, kot so zgodnje ugo-tovitve pri TBT, kar je lahko vzrok za zaskrb-ljenost.

Nekateri komentatorji uporabljajo tak{ne pri-mere kot temeljni argument proti nadome{~a-nju TBT v trgovski mornarici (Abel, 2000; Ab-bott idr., 2000). Vendar je to nekoliko negati-ven argument. Primernej{e je vpra{anje, alije mogo~e dose~i antivegetativni u~inek brezzatekanja k uporabi zelo strupenih, te‘ko raz-gradljivih in bioakumulativnih snovi.

Clare (1998) poro~a o poteku raziskav poten-cialnega izkori{~anja naravnih izdelkov, kiprepre~ujejo obra{~anje organizmov v antive-getativnih premazih. ̂ eprav se mehanisti~norazumevanje antivegetativnih kemikalij hitroizbolj{uje (Clare, 1998), se lahko komercial-na uporaba {e nekoliko odmakne v prihodnost.Morda najbolj obetavna smer med antivege-tativnimi tehnologijami pa je sodobna re{itevbrez uporabe biocidov. Gre za premaze z »ne-lepljivo« povr{ino, ki so preprosto fizi~na ovi-ra za naseljevanje. Nelepljivi premazi na si-likonski osnovi so komercialno na voljo ‘eprecej let in so si zagotovili znaten dele‘ natrgu rekreacijskih plovil. Njihovo uporabnost,ekonomsko upravi~enost in u~inek pri velikihplovilih {e preizku{ajo, ~eprav postaja njiho-va ekonomska upravi~enost pri relativno hi-trih plovilih bolj splo{no sprejeta. Jasno pa je,da ponekod ostajajo nere{eni pomembnitehni~ni problemi, za katere ni videti na~elnihrazlogov, zakaj jih ne bi razre{ili v bli‘nji priho-dnosti. Poleg tega se te‘nje z bolj splo{negastali{~a potrebe po zagotovitvi za{~ite mor-skega okolja {e vrednotijo, ~eprav se je upo-rabnost pri hitrih plovilih ‘e izkazala. Pomemb-na tehni~na vpra{anja bo treba {e re{iti, ven-dar pa je za‘elen napredek antivegetativnih


mehanizmov, ki ne temeljijo na spro{~anjunevarnih bioaktivnih snovi v morje.

13.10 Pozne lekcije 13.10 Pozne lekcije 13.10 Pozne lekcije 13.10 Pozne lekcije 13.10 Pozne lekcije zgodbe o zgodbe o zgodbe o zgodbe o zgodbe o TBTTBTTBTTBTTBT

Pojav splo{nega onesna‘enja vseh predelovmorskega okolja in opa‘anje resnih biolo{kihu~inkov na terenu ozna~ujeta stopnjo, do ka-tere so bile nevarnosti, ki jih pomeni TBT,prvotno podcenjene. V za~etku so na primerdomnevali (prete‘no na podlagi preizkusovakutne strupenosti), da so za povzro~itevbiolo{kih u~inkov v naravi potrebne koncen-tracije v razponu µg/l (mikrogramov na liter)in da bo za{~ito okolja s precej{njo varno-stno rezervo zagotovila ciljna vrednost 20 ngTBT/l. Vendar je hitro postalo jasno, da bilahko pri~akovali resne biolo{ke u~inke, tudi~e bi uspeli dose~i to raven (na nekaterihobmo~jih je bil mo~no prese‘en). ^e bi prejodkrili mehanizme, ki ob posredovanju ‘lezz notranjim izlo~anjem povzro~ajo navideznodvospolnost (psevdohermafroditizem)(poro~ilo Matthiessen in Gibbs, 1998), bi bilpotencial za u~inke nizkih doz o~iten. Sevedasmo se do mnogih spoznanj o strupenostiorganskih kositrovih spojin dokopali zizku{njami in na{e znanje se bo verjetno {erazvijalo (Langston, 1996; Bouchard idr.,1999; Morcillo in Porte, 2000). Dotlej lahkoupamo, da bodo tako posebna kot splo{naspoznanja omogo~ila zgodnej{eprepoznavanje podobnih problemov in, kjerko-li je to mogo~e, vnaprej{nje izogibanje priho-dnjim problemom.

Obstojnost ostankov organskih kositrovihspojin v okolju, ki omogo~a njihovo kopi~enjein nadaljnje raz{irjanje, je bila prav tako pod-cenjena. Zgodnje napovedi, da bo TBT vpovr{inskih vodah hitro razpadel (za pregledglej Simmonds, 1986), zlasti v obilni navzo~-nosti fitoplanktona (Lee idr., 1989), nisoupo{tevale velike afinitete organskih kositro-vih spojin v morski vodi do vezave na delceusedlin in (glej preglede avtorjev Simmond-sa, 1986 in Leeja idr., 1989) njihove visokelipofilnosti. Ocene razpolovnih ~asov zaevtrofi~ne povr{inske vode v merilu nekaj dnimoramo primerjati z razpolovnimi ~asi donekaj let za ostanke v oligotrofi~nih vodah, v

katerih je malo hranil (Michel in Averty, 1999b),in v morskih usedlinah (de Mora idr., 1989).Posebej po~asen je razpad v anaerobnih use-dlinah. Obstojnost TBT v delcih in njegova stru-penost za zdru‘be v usedlinah pove~ujetadolgoro~ne {kodljive u~inke v takih razmerahin zamudno obnovo po{kodovanih ekosiste-mov (Langston idr., 1994; Dahllof idr., 1999).Velike koli~ine nakopi~enih ostankov TBT vusedlinah, zlasti v pristani{~ih in pristanih,onesna‘enih zaradi sidranja in vzdr‘evalnihdejavnosti so velika in {kodljiva zapu{~ina zaprihodnost, za katero bodo v glavnem odgo-vorne oblasti, ki so pristojne za investicijskoin/ali vzdr‘evalno poglabljanje dna. Gre za pro-blem, ki ga pristojne oblasti {ele za~enjajoformalno priznavati. Prav tako ga {ele zdajformalno priznavajo mednarodne konvencije(Londonska konvencija 1972, KonvencijaOSPAR 1992), ki urejajo odlaganje materiala,pridobljenega pri poglabljanju dna, v morje.

Prav tako je bil podcenjen obseg bioakumula-cije organskih kositrovih spojin in {ele relativ-no pred kratkim ugotovljena posebna vlogabiofilmov pri pospe{evanju njihove bioakumu-lacije ter s tem tudi strupenosti (Labare idr.,1997). Potencialna nevarnost za kopi~enje vkitih in drugih vi{jih plenilcih zaenkrat ni bilaovrednotena.

U~enje iz izku{enj je seveda dobra prilo`nost.Vendar pa bi morali biti sedaj, ob precej ve~jiozave{~enosti o poteh in medsebojnem delo-vanju znotraj morskega okolja, povezani zupo{tevanjem njihove zapletenosti in nejasne“kon~ne postaje” (Santillo idr., 1998), sposob-ni zmanj{ati ali celo prepre~iti mo`nost zauresni~itev scenarijev v slogu TBT ali drugihte`ko razgradljivih organskih onesna`eval vprihodnosti.

K za~etnemu nepoznavanju zemljepisnega ob-sega problema s TBT sta prispevala klju~nadejavnika – majhna ob~utljivost kvantitativ-nih analiti~nih metod in odsotnost ustreznihizhodi{~nih primerjalnih podatkov o porazde-litvi in ekologiji nekomercialnih vrst. Prvi dejav-nik je bil predmet neizogibnega razvoja me-tod, ~eprav so bile te omejitve delno prese‘enes posebnim odzivom v obliki psevdohermafro-


ditizma, ki se je uporabljal kot biomarker zaizpostavljenost TBT. Druga omejitev pa ilustri-ra bolj splo{en problem, ki bi se mu lahko izo-gnili z ve~jim osredoto~enjem na zbiranje iz-hodi{~nih podatkov. ^e so bili tak{ni podatkirazpolo‘ljivi (na primer za jugozahodno Anglijo),so bili neprecenljivi za zgodnje zaznavanjeu~inkov na populacije neciljnih in nekomercial-nih vrst. ^eprav se raziskave izhodi{~negastanja v~asih obravnavajo kot manjvredne vraziskovalnem smislu in so pogosto prenizkoovrednotene, pa lahko odigrajo klju~no vlogopri zgodnjem odkrivanju {kodljivih te‘enj in to-rej tako prispevajo k uporabi previdnosti. Enake-ga pomena za upravljanje s prihodnjimi okoljski-mi problemi je potreba po nepretrganih vrstahpodatkov o dolgoro~nem spremljanju stanjaobmo~ij, prizadetih s TBT, saj bodo s tem za-gotovljeni enotni modeli vplivov in vpogled vstanje obnove po{kodovanih okolij.

Neizogibno se zdi, da so globalne in splo{neomejitve edini na~in za celovito re{evanje pro-blema s TBT in doseganje okoljskih kakovo-stnih standardov v vseh obalnih sistemih. Todobro ponazarja neuspeh delnih prepovedi vosemdesetih letih pri prepre~evanju one-sna‘enja s TBT in raz{irjenega psevdoherma-froditizma. Nadaljevanje problema s TBT vjaponskih obalnih vodah (Iwata idr., 1995; Ha-rino idr., 1998a in b) navkljub nacionalni pre-povedi kakr{nekoli uporabe TBT za antivege-tativno za{~ito v pomorstvu dodatno pona-zarja nujnost globalnih ukrepov za boj protitak{nemu ~ezmejnemu onesna‘enju.

In kon~no, ~eprav izbira alternativ za nevarnekemikalije, ki so predvidene za opustitev, o~it-no nikakor ni enostavna naloga, pa to neopravi~uje pasivnosti. Nekateri izmedobstoje~ih biocidov, ki so »alternativa« za TBT,

Zgodnja Hitro nara{~anje uporabe antivegetativnih premazov na osnovi TBT pri plovilih vsehsedem- velikosti in prva poro~ila o navidezni dvospolnosti pri morskih pol‘ih (Blaber, 1970;deseta leta Smith, 1971).

1976–1981 Ve~kratni zaporedni propad kolonij li~ink vpliva na gojenje {koljk v Arcachonskem zalivu vFranciji.

1982 Francija sprejme zakonodajo, ki prepoveduje uporabo premazov na osnovi TBT primajhnih plovilih.

1985 V Veliki Britaniji vpeljejo prve omejitve koncentracij TBT v premazih.

1986 Bryan idr. (1986) poro~ajo o pogosti navidezni dvospolnosti pri vrsti morskih pol‘ev naju‘ni obali Velike Britanije v povezavi s TBT.

Januar 1987 Velika Britanija napove nove omejitve vsebnosti TBT pri uporabljenih antivegetativnihpremazih.

Maj 1987 Velika Britanija prepove maloprodajo barv na osnovi TBT za za{~ito plovil, kraj{ih od 25metrov, in ribjih kletk.

Junij 1987 Priporo~ilo PARCOM 87/1 pozove k podobni prepovedi na celotnem obmo~ju konvencije(severovzhodni Atlantik).

1988 Zdru‘ene dr‘ave vpeljejo omejitve. Waldock idr. (1988) poudarijo pomen vnosov izladjedelnic.

1989 Omejitve vpeljejo Kanada, Avstralija in Nova Zelandija.

1991 Harmonizirana prepoved maloprodaje barv na osnovi TBT na ravni Evropske unije.

1994 Prva poro~ila o psevdohermafroditizmu, povezanem s pomorskim prometom, pri morskihpol‘ih na odprtih obmo~jih Severnega morja.

1995 Ministrska izjava s ~etrte konference o Severnem morju (Esbjerg) zavezuje k globalniopustitvi barv na osnovi TBT v okviru IMO.

1997 Dogovor o globalni opustitvi organskih kositrovih spojin na 40. seji MEPC.

1998 Sprejet osnutek predpisov za tak{no opustitev. OSPAR (Konvencija za za{~ito morskegaokolja severovzhodnega Atlantika) da prednost ukrepom za opu{~anje vseh izpustovorganskih kositrovih spojin. Skladno z OSPAR-jevo strategijo naj bi se prenehali vsiizpusti organskih kositrovih spojin v morsko okolje do leta 2020.

November Z resolucijo skup{~ine IMO A.895(21) sprejeti roki za opustitev.1999

2001 Rok za dokon~no izoblikovanje besedila Mednarodne konvencije o nadzoru nad{kodljivimi antivegetativnimi sistemi. Prepoved novih nanosov antivegetativnih premazovna osnovi organskih kositrovih spojin za vsa plovila do leta 2003 in zamenjava obstoje~ihantivegetativnih premazov na osnovi organskih kositrovih spojin pri vseh plovilih povsem svetu do leta 2008.

Preglednica 13.1Preglednica 13.1Preglednica 13.1Preglednica 13.1Preglednica 13.1 TBT – zgodnja svarila in ukrepiTBT – zgodnja svarila in ukrepiTBT – zgodnja svarila in ukrepiTBT – zgodnja svarila in ukrepiTBT – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


so povzro~ili ali pa bodo verjetno povzro~iliskoraj enakovredne ravni onesna‘enja mor-skega okolja. »Alternative« za TBT prina{ajodruga~ne probleme, vendar pa se na sre~onobeden izmed njih na globalni ravni ni izka-zal za tako {kodljivega kot TBT. Morda bimorali pri izbiri primernih alternativ kot naj-ugodnej{e obravnavati tiste, ki ne temeljijo naspro{~anju bioaktivnih ali druga~e nevarnihsnovi v morsko okolje (seveda pod pogojem,da so u~inkovite). [ir{a obravnava problemovbi lahko spodbudila prikladnej{e re{itve kot jepreprosta zamenjava »ene kemikalije z drugo«.

13.1113.1113.1113.1113.11 Sklepi: previdnost aliSklepi: previdnost aliSklepi: previdnost aliSklepi: previdnost aliSklepi: previdnost aliukrepanje za nazaj?ukrepanje za nazaj?ukrepanje za nazaj?ukrepanje za nazaj?ukrepanje za nazaj?

Potemtakem je o~itno, da je uporaba antive-getativnih premazov na osnovi organskih ko-sitrovih spojin imela in {e ima raz{irjene inv~asih hude {kodljive u~inke na okolje. Do-kazi, ki povezujejo vzrok in u~inek (kar zade-va navidezno dvosplonost, ki ga povzro~aTBT), so neizpodbitni, kar je nenavadno zaekotoksikologijo. Vos idr. (2000) imenujejopojav »najbolj{i primer motnje v delovanju ‘lezz notranjim izlo~anjem pri mehku‘cih, ki jevzro~no povezan z onesna‘evalom okolja«.

Zato bi te‘ko trdili, da je mogo~e katerikolidosedanji ukrep v zvezi s TBT obravnavatikot previdnostni, saj so vse sprejeli zgolj kotodgovor na ob{irno dokumentirane vplive naterenu. Nedvomno so ukrepi prispevali k od-

pravi najhuj{ih problemov, vendar to ni previ-dnost. Omejitve v Veliki Britaniji leta 1987 sona primer izvirale iz ugotovitve, da koncen-tracije v okolju ‘e precej presegajo meje, nadkaterimi prihaja do splo{nega zmanj{anja po-pulacije morskih pol‘ev. Podobno bi lahko tr-dili, da je sprejetje nove konvencije IMO, kibo povzro~ilo odpravo antivegetativnih prema-zov na osnovi organskih kositrovih spojin, zgoljsledilo posledicam njihove neprekinjene upo-rabe. ̂ eprav ne gre podcenjevati pomena tegaglobalnega, pravno zavezujo~ega dogovora,gre v osnovi tudi tu za ukrepanje za nazaj.

Popolna odprava antivegetativnih premazovna osnovi organskih kositrovih spojin v sve-tovni trgovski mornarici do leta 2008 bo zapr-la pomembno poglavje zgodbe o TBT. Proble-me onesna‘enja s te‘ko razgradljivimi spoji-nami, zlasti obstojnosti strupenih snovi v use-dlinah in ‘ivih organizmih, bo treba {e naprejre{evati, vendar bo novo vna{anje v morskookolje zaradi pomorskega prometa kon~nopostalo preteklost. Vna{anje organskih kosi-trovih spojin pa se bo nadaljevalo, saj se tesnovi {e vedno uporabljajo kot biocidi ali sta-bilizatorji v {irokem spektru izdelkov splo{neporabe. Videli pa bomo, ali se bodo napori prispopadanju z novimi izzivi opirali na lekcije izpreteklosti.

13.12 Viri13.12 Viri13.12 Viri13.12 Viri13.12 Viri

Abbott, A., Abel, P. D., Arnold, D. W. in Milne,A., 2000. ’Cost-benefit analysis of the use ofTBT: The case for a treatment approach’, TheScience of the Total Environment Vol. 258, str.5–19.

Abel, P. D., 2000. ’TBT – towards a better wayto regulate pollutants’, The Science of the TotalEnvironment Vol. 258, str. 1–4.

Alzieu, C., 1998. ’Tributyltin: case study of achronic contaminant in the coastal environ-ment’, Ocean and Coastal Management Vol.40, str. 23–26.

Alzieu, C., Sanjuan, J., Deltriel, J. P. in Borel,M., 1986. ’Tin contamination in Arcachon bay:Effects on oyster shell anomalies, MarinePollution Bulletin Vol. 17, str. 494–498.

Alzieu, C., Sanjuan, J., Michel, P., Borel, M.in Dreno, J. P., 1989. ’Monitoring and assess-ment of butyltins in Atlantic coastal waters’,Marine Pollution Bulletin Vol. 20, str. 22–26.

Ariese, F., van Hattum, B., Hopman, G., Boon,J. in ten Hallers-Tjabbes, C., 1998. Butyltinand phenyltin compounds in liver and blubbersamples of sperm whales (Physetermacrocephalus) stranded in the Netherlandsand Denmark, Report W98–04, March 1998,


Institute for Environmental Studies, VrijeUniversiteit, Amsterdam.

Bailey, S. K. in Davies, I. M., 1988a. ’Tributyltincontamination in the Firth of Forth (1975–1987)’, The Science of the Total EnvironmentVol. 76, str. 185–192.

Bailey, S. K. in Davies, I. M., 1988b. ’Tributyltincontamination around an oil terminal in SullomVoe (Shetland)’, Environmental Pollution Vol.55, str. 161–172.

Bailey, S. K. in Davies, I. M., 1989. ’Theeffects of tributyltin on dogwhelks (Nucellalapillus) from Scottish coastal waters’, Journalof the Marine Biological Association, UK Vol.69, str. 335–354.

Balls, P. W., 1987. ’Tributyltin (TBT) in thewaters of a Scottish sea loch arising from theuse of antifoulant treated netting by salmonfarms’, Aquaculture Vol. 65, str. 227–237.

Belfroid, A. C., Purperhart, M. in Ariese, F.,2000. ’Organotin levels in seafood’, MarinePollution Bulletin Vol. 40, No 3, str. 226–232.

Blaber, S. J. M., 1970. ’The occurrence ofpenis-like outgrowth behind the right tentaclein spent females of Nucella lapillus (L.)’,Proceedings of the Malacological Society ofLondon Vol. 39, str. 231–233.

Bouchard, N., Pelletier, E. in Fournier, M.,1999. ’Effects of butyltin compounds onphagocytic activity of hemocytes from threemarine bivalves’, Environmental Toxicologyand Chemistry Vol. 18, No 3, str. 519–522.

Bryan, G. W., Gibbs, P. E., Hummerstone, L. G.in Burt, G. R., 1986. ’The decline of the gastropodNucella lapillus around south-west England:Evidence for the effect of tributyltin fromantifouling paints’, Journal of the MarineBiological Association, UK Vol. 66, str. 611–640.

Bryan, G. W., Gibbs, P. E., Hummerstone, L.G. in Burt, G. R., 1987. ’Copper, zinc andorganotin as long-term factors governing thedistribution of organisms in the Fal estuary insouthwest England’, Estuaries Vol. 10, No 3,str. 208–219.

Cadee, G. C., Boon, J. P., Fischer, C. V.,Mensink, B. P. in ten Hallers-Tjabbes, C. C.,1995. ’Why the whelk (Buccinum undatum) hasbecome extinct in the Dutch Wadden Sea’,Netherlands Journal of Sea Research Vol. 34,No 4, str. 337–339.

Cardwell, R. D., Kiethly, J. C. in Simmonds,J., 1999. ’Tributyltin in U.S. market-boughtseafood and assessment of human healthrisks’, Human and Ecological Risk Assess-ment Vol. 5, No 2, str. 317–335.

Clare, A. S., 1998. ’Towards nontoxic antifo-uling’, Journal of Marine Biotechnology Vol. 6,str. 3–6.

Cleary, J. J., 1991. ’Organotin in the marinesurface microlayer and sub-surface waters ofsouth-west England: Relation to toxicitythresholds and the UK environmental qualitystandard’, Marine Environmental Research Vol.32, str. 213–222.

Cleary, J. J., McFadzen, I. R. B. in Peters, L.D., 1993. ’Surface microlayer contamination andtoxicity in the North Sea and Plymouth near-shore waters’, CM 1993/E:28, InternationalCouncil for the Exploration of the Sea, MarineEnvironment Quality Committee, 14 pages.

Cleary, J. J. in Stebbing, A. R. D., 1987. ’Orga-notin in the surface microlayer and subsurfacewaters of southwest England’, Marine PollutionBulletin Vol. 18, No 5, str. 238–246.

Dahl, B. in Blanck, H., 1996. ’Toxic effects of theantifouling agent Irgarol 1051 on periphytoncommunities in coastal water microcosms’, Ma-rine Pollution Bulletin Vol. 32, No 4, str. 342–350.

Dahllof, I., Blanck, H., Hall, P. O. J. in Molan-der, S., 1999. ’Long-term effects of tri-n-butyl-tin on the function of a marine sedimentsystem’, Marine Ecology Progress Series Vol.188, str. 1–11.

Davies, I. M., Bailey, S. K. in Harding, M. J.C., 1998. ’Tributyltin inputs to the North Seafrom shipping activities, and potential risk ofbiological effects’, ICES Journal of MarineScience Vol. 55, str. 34–43.


Davies, I. M. in McKie, J. C., 1987. ’Accu-mulation of total tin and tributyltin in themuscle tissue of farmed Atlantic salmon’,Marine Pollution Bulletin Vol. 18, No 7, str. 405–407.

de Mora, S. J., King, N. G. in Miller, M. C.,1989. ’Tributyltin and total tin in marine sedi-ments: profiles and the apparent rate of TBTdegradation’, Environmental TechnologyLetters Vol. 10, str. 901–908.

Ellis, D. V. in Pattisina, L. A., 1990. ’Widespreadneogastropod imposex: A biological indicatorof global contamination’, Marine PollutionBulletin Vol. 21, str. 248–253.

Evans, S. M., 2000. ’Marine antifoulants’ inSheppard, C. (ed.), Seas at the millennium:An environmental evaluation, Vol. III: Globalissues and processes, str. 247–256, ElsevierScience Ltd, Oxford.

Evans, S. M., Birchenough, A. C. in Fletcher,H., 2000a. ’The value and validity of commu-nity-based research: TBT contamination of theNorth Sea’, Marine Pollution Bulletin Vol. 40,No 3, str. 220–225.

Evans, S. M., Birchenough, A. C. in Brancato,M. S., 2000b. ’The TBT ban – out of the fryingpan into the fire?’, Marine Pollution BulletinVol. 40, No 3, str. 204–211.

Gibbs, P. E., 1993. ’A male genital defect inthe dog-whelk, Nucella lapillus (Neogastro-poda), favouring survival in a TBT-pollutedarea’, Journal of the Marine Biological Asso-ciation, UK Vol. 73, str. 667–678.

Gibbs, P. E., Pascoe, P. L. in Burt, G. R., 1988.’Sex change in the female dog-whelk, Nucellalapillus, induced by tributyltin from antifoulingpaints’, Journal of the Marine Biological Asso-ciation, UK Vol. 68, str. 715–731.

Gibbs, P. E., Bryan, G. W. in Pascoe, P. L.,1991. ’TBT-induced imposex in the dogwhelk,Nucella lapillus: Geographical uniformity of theresponse and effects’, Marine EnvironmentalResearch Vol. 32, str. 79–87.

Harding, M. J. C., Rodger, G. K., Davies, I. M.in Moore, J. J., 1997. ’Partial recovery of thedogwhelk (Nucella lapillus) in Sullom Voe,Shetland from tributyltin contamination’, MarineEnvironmental Research Vol. 44, No 3, str.285–304.

Harino, H., Fukushima, M., Yamamoto, Y.,Kawai, S. in Miyazaki, N., 1998a. ’Organotincompounds in water, sediment and biologicalsamples from the Port of Osaka, Japan’,Archives of Environmental Contamination andToxicology Vol. 35, str. 558–564.

Harino, H., Fukushima, M., Yamamoto, Y., Ka-wai, S. in Miyazaki, N., 1998b. ’Contaminationof butyltin and phenyltin compounds in themarine environment of Otsuchi Bay, Japan’,Environmental Pollution Vol. 101, str. 209–214.

Harino, H., Fukushima, M., Kawai, S. inMegumi, K., 1998c. ’Measurement of butyltincontamination of water and sediment in OsakaBay, Japan’, Applied Organometallic Che-mistry Vol. 12, str. 819–825.

Harino, H., Fukushima, M. in Kawai, S., 1999.’Temporal trends of organotin compounds in theaquatic environment of the Port of Osaka, Ja-pan’, Environmental Pollution Vol. 105, str. 1–7.

Hashimoto, S., Watanabe, M., Noda, Y., Hayashi,T., Kurita, Y., Takasu, Y. in Otsuki, A., 1998.’Concentration and distribution of butyltincompounds in a heavy tanker route in the Straitof Malacca and in Tokyo Bay’, Marine Envi-ronmental Research Vol. 45, No 2, str. 169–177.

Huet, M., Paulet, Y. M. in Glemarec, M., 1996.’Tributyltin (TBT) pollution in the coastal watersas indicated by imposex in Nucella lapillus’,Marine Environmental Research Vol. 41, str.157–167.

Ishizaka, T., Nemoto, S., Sasaki, K., Suzuki,T. in Saito, Y., 1989. ’Simultaneous determi-nation of tri-n-butyltin, di-n-butyltin and trip-henyltin compounds in marine products’,Journal of Agriculture and Food Chemistry Vol.37, str. 1523– 1527.


Iwata, H., Tanabe, S., Mizuno, T. in Tatsukawa,R., 1995. ’High accumulation of toxic butyltinsin marine mammals from Japanese coastalwaters’, Environmental Science andTechnology Vol. 29, str. 2959–2962.

Kannan, K., Tanabe, S., Iwata, H. inTatsukawa, R., 1995a. ’Butyltins in muscleand liver of fish collected from certain Asianand Oceanian countries’, EnvironmentalPollution Vol. 90, No 3, str. 279–290.

Kannan, K., Tanabe, S., Tatsukawa, R. inWilliams, R. J., 1995b. ’Butyltin residues infish from Australia, Papua New Guinea andthe Solomon Islands’, International Journal ofEnvironmental Analytical Chemistry Vol. 61,str. 263–273.

Kannan, K., Yasunga, Y., Iwata, H., Ichhashi,H., Tanabe, S. in Tatsukawa, R., 1995c.’Concentrations of heavy metals, organo-chlorines and organotins in horseshoe crab,Tachpleus tridentatus, from Japanese coastalwaters’, Archives of Environmental Contami-nation and Toxicology Vol. 28, str. 40–47.

Kannan, K., Corsolini, S., Focardi, S., Tanabe,S. in Tatsukawa, R., 1996. ’Accumulationpattern of butyltin compounds in dolphin, tunaand shark collected from Italian coastalwaters’, Archives of Environmental Contami-nation and Toxicology Vol. 31, str. 19–23.

Kannan, K., Senthilkumar, K., Loganathan, B.G., Takahashi, S., Odell, D. K. in Tanabe, S.,1997. ’Elevated accumulation of tributyltin andits breakdown products in bottlenose dolphins(Tursiops truncatus) found stranded along theU.S. Atlantic and Gulf coasts’, EnvironmentalScience and Technology Vol. 31, str. 296–301.

Kannan, K., Guruge, K. S., Thomas, N. J.,Tanabe, S. in Giesy, J. P., 1998. ’Butyltinresidues in southern sea otters (Enhydra lutrisnereis) found dead along California coastalwaters’, Environmental Science andTechnology Vol. 32, str. 1169–1175.

King, N., Miller, M. in de Mora, S., 1989.’Tributyltin levels for sea water, sediment andselected marine species in coastal Northlandand Auckland, New Zealand’, New Zealand

Journal of Marine and Freshwater ResearchVol. 23, str. 287–294.

Krone, C. A., Burrows, D. G., Brown, D. W.,Chan, S.-L. in Varanasi, U., 1989. ’Tributyltincontamination of sediment and English solefrom Puget Sound’, Proceedings of Oceans’89, Vol. 2: Ocean Pollution, IEEE PublicationNo 89CH2780-5, str. 545–549.

Labare, M. L., Coon, S. L., Mathias, C. inWeiner, R. M., 1997. ’Magnification of tributyltintoxicity to oyster larvae by bioconcentrationin biofilms of Shewanella colwelliana’, Appliedand Environmental Microbiology Vol. 63, No10, str. 4107–4110.

Langston, W. J., 1996. ’Recent developmentsin TBT ecotoxicology’, Toxicology and Ecoto-xicology News Vol. 3, No 6, str. 179–187.

Langston, W. J. in Burt, G. R., 1991. ’Bioava-ilability and effects of sediment-bound TBT indeposit-feeding clams, Scrobicularia plana’,Marine Environmental Research Vol. 32, str.61–77.

Langston, W. J., Burt, G. R. in Mingjiang, Z.,1987. ’Tin and organotin in water, sedimentsand benthic organisms of Poole Harbour’,Marine Pollution Bulletin Vol. 18, No 12, str.634–639.

Langston, W. J., Bryan, G. W., Burt, G. R. inPope, N. D., 1994. Effects of sediment metalson estuarine benthic organisms, RandD Note203, National Rivers Authority, 141 pages.

Laughlin, R. B. in Linden, O., 1985. ’Fate andeffects of organotin compounds’, Ambio Vol.14, No 2, str. 88–94.

Laughlin, R. B. in Linden, O., 1987. ’Tributyltin– contemporary environmental issues’, AmbioVol. 16, No 5, str. 252–256.

Law, R. J., Blake, S. J., Jones, B. R. in Rogan,E., 1998. ’Organotin compounds in liver tissueof harbour porpoises (Phocoena phocoena)and grey seals (Hlichoerus grypus) from thecoastal waters of England and Wales’, MarinePollution Bulletin Vol. 36, No 3, str. 241–247.


Law, R. J., Blake, S. J. in Spurrier, C. J. H.,1999. ’Butyltin compounds in liver tissues ofpelagic cetaceans stranded on the coasts ofEngland and Wales’, Marine Pollution BulletinVol. 38, No 12, str. 1258–1261.

Lee, R. F., Valkirs, A. O. in Seligman, P. F.,1989. ’Importance of microalgae in the biodeg-radation of tributyltin in estuarine waters’,Environmental Science and Technology Vol.23, No 12, str. 1515–1518.

Matthiessen P. in Gibbs, P. E., 1998. ’Criticalappraisal of the evidence for tributyltin-medi-ated endocrine disruption in mollusks’, Envi-ronmental Toxicology and Chemistry Vol. 17,No 1, str. 37–43.

MEPC, 1997. ’Report of the 40th session ofthe Marine Environmental Protection Commi-ttee of the International Maritime Organization,18–25 September 1997.’

MEPC, 1998. ’Report of the 41st session ofthe Marine Environmental Protection Commi-ttee of the International Maritime Organization,30 March–3 April 1998.’

Michel, P. in Averty, B., 1999a. ’Contaminationof French coastal waters by organotin com-pounds: 1997 update’, Marine PollutionBulletin Vol. 38, No 4, str. 268–275.

Michel, P. in Averty, B., 1999b. ’Distributionand fate of tributyltin in surface and deep watersof the northwestern Mediterranean’, Environ-mental Science and Technology Vol. 33, str.2524–2528.

Minchin, D., 1995. ’Recovery of a populationof the flame shell, Lima hians, in an Irish Baypreviously contaminated with TBT’, Environ-mental Pollution Vol. 90, No 2, str. 259–262.

Minchin, D., Bauer, B., Oehlmann, J., Schulte-Oehlmann, U. in Duggan, C. B., 1997. ’Biolo-gical indicators used to map organotin conta-mination from a fishing port, Killybegs, Ireland’,Marine Pollution Bulletin Vol. 34, No 4, str. 235–243.

MINDEC, 1995. Ministerial Declaration of theFourth International Conference on the Protec-

tion of the North Sea, 8–9 June 1995, Esbjerg,Denmark.

Moore, D. W., Dillon, T. M. in Suedel, B. C.,1991. ’Chronic toxicity of tributyltin to themarine polychaete worm, Neanthes arena-ceodentata’, Aquatic Toxicology Vol. 21, str.181–198.

Morcillo, Y. in Porte, C., 2000. ’Evidence ofendocrine disruption in clams – Ruditapesdecussata – transplanted to a tributyltin-polluted environment’, Environmental PollutionVol. 107, str. 47–52.

Nicholson, G. J. in Evans, S. M., 1997. ’ Anthro-pogenic impacts on the stocks of the commonwhelk Buccinum undatum (L.)’, Marine Envi-ronmental Research Vol. 44, No 3, str. 305–314.

OSPAR, 1998. OSPAR strategy with regardto hazardous substances, OSPAR 98/14/1Annex 34, OSPAR Convention for theProtection of the Marine Environment of theNortheast Atlantic.

PARCOM, 1987. PARCOM Recommendation87/1 on the use of tributyl-tin compounds, 3June 1987, Paris Convention for the Preven-tion of Marine Pollution from Land-BasedSources.

PARCOM, 1988. PARCOM Recommendation88/1 on measures to reduce organotin compo-unds reaching the aquatic environmentthrough docking activities, 17 June 1988,Paris Con-vention for the Prevention of MarinePollution from Land-Based Sources.

Prudente, M., Ichihashi, H., Kan-atireklap, S.,Watanabe, I. in Tanabe, S., 1999. ’Butyltins,organochlorines and metal levels in greenmussel, Perna viridis L. from the coastalwaters of the Philippines’, Fisheries ScienceVol. 65, No 3, str. 441–447.

Rees, H. L., Waldock, R., Matthiessen, P. inPendle, M. A., 1999. ’Surveys of theepibenthos of the Crouch Estuary (UK) inrelation to TBT contamination’, Journal of theMarine Biological Association, UK Vol. 79, str.209–223.


Ruiz, J. M., Bachelet, G., Caumette, P. inDonard, O. F. X., 1996. ’Three decades oftributyltin in the coastal environment with emp-hasis on Arcachon Bay, France’, Environ-mental Pollution Vol. 93, No 2, str. 195–203.

Ruiz, J. M., Quintela, M. in Barreiro, R., 1998.’Ubiquitous imposex and organotinbioaccumulation in gastropods Nucella lapillusfrom Galicia (NW Spain): A possible effect ofnearshore shipping’, Marine Ecology ProgressSeries Vol. 164, str. 237–244.

Santillo, D., Stringer, R., Johnston, P. inTickner, J., 1998. ’The precautionary principle:Protecting against failures of scientific methodand risk assessment’, Marine Pollution BulletinVol. 36, No 12, str. 939–950.

Sarradin, P. M., Astruc, A., Sabrier, R. in As-truc, M., 1994. ’Survey of butyltin compoundsin Arcachon Bay sediments’, Marine PollutionBulletin Vol. 28, str. 621–628.

Scarlett, A., Donkin, P., Fileman, T. W. in M.E. Donkin (1997. ’Occurrence of the marineantifouling agent Irgarol 1051 within thePlymouth Sound locality: Implications for thegreen macroalga Enteromorpha intestinalis’,Marine Pollution Bulletin Vol. 34, No 8, str. 645–651.

Scarlett, A., Donkin, P., Fileman, T. W., Evans,S. V. in Donkin, M. E., 1999. ’Risk posed bythe antifouling agent Irgarol 1051 to theseagrass, Zostera marina’, Aquatic ToxicologyVol. 45, str. 159–170.

Side, J., 1987. ’Organotins – not so goodrelations’, Marine Pollution Bulletin Vol. 18, No5, str. 205–206.

Simmonds, M., 1986. ’The case againsttributyltin’, Oryx Vol. 20, No 4, str. 217–220.

Smith, B. S., 1971. ’Sexuality of the Americanmud snail, Nassarius obsoletus (Say)’,Proceedings of the Malacological Society ofLondon Vol. 39, str. 377–378.

St-Jean, S. D., Courtenay, S. C., Pelletier, E.in St-Louis, R., 1999. ’Butyltin concentrationsin sediments and blue mussels (Mytlus edulis)

of the southern Gulf of St Lawrence, Canada’,Environmental Technology Vol. 20, str. 181–189.

Swennen, C., Ruttanadakul, N., Ardseun-gnern, S., Singh, H. R., Mensick, B. P. in tenHallers-Tjabbes, C. C., 1997. ’Imposex insublittoral and littoral gastropods from the gulfof Thailand and Strait of Malacca in relationto shipping’, Environmental Technology Vol. 18,str. 1245–1254.

Tanabe, S., Prudente, M., Mizuno, T.,Hasegawa, J., Iwata, H. in Miyazaki, N., 1998.Butyltin contamination in marine mammalsfrom north Pacific and Asian coastal waters’,Environmental Science and Technology Vol.32, No 2, str. 193–198.

’TBT linked to dogwhelk decline’, 1986. MarinePollution Bulletin Vol. 17, No 9, p. 390.

ten Hallers-Tjabbes, C. C., 1997. ’Tributyltinand policies for antifouling’, EnvironmentalTechnology Vol. 18, str. 1265–1268.

ten Hallers-Tjabbes, C. C., Kemp, J. F. in Boon,J. P., 1994. ’Imposex in whelks (Buccinumundatum) from the open North Sea: Relationto shipping traffic intensities’, Marine PollutionBulletin Vol. 28, No 5, str. 311–313.

Uhler, A. D., Coogan, T. H., Davis, K. S., Durell,G. S., Steinhauer, W. G., Freitas, S. Y. inBoehm, P. D., 1989. ’Findings of tributyltin,dibutyltin and monobutyltin in bivalves fromselected US coastal waters’, EnvironmentalToxicology and Chemistry Vol. 8, str. 971–979.

Vos, J. G., Dybing, E., Greim, H. A., La-defoged, O., Lambre, C., Tarazona, J. V.,Brandt, I. in Vethaak, A. D., 2000. ’Healtheffects of endocrine-disrupting chemicals onwildlife, with special reference to the Europeansituation’, Critical Reviews in Toxicology Vol.30, No 1, str. 71–133.

Wade, T. L., Garcia-Romero, B. in Brooks, J.M., 1988a. ’Tributyltin contamination inbivalves from United States CoastalEstuaries’, Environmental Science andTechnology Vol. 22, str. 1488–1493.


Wade, T. L., Garcia-Romero, B. in Brooks, J.M., 1988b. ’Tributyltin analyses in associationwith NOAA’s National Status and TrendsMussel Watch Program’, Proceedings of theOceans ’88 Conference, Baltimore, Maryland,October 31–November 2 1988, str. 1198–1201.

Waldock, M. J. in Thain, J. E., 1983. ’Shellthickening in Crassostrea gigas: Organotinantifouling or sediment induced?’, MarinePollution Bulletin Vol. 14, str. 411–415.

Waldock, M. J., Thain, J. E. in Waite, M. E.,1987. ’The distribution and potential toxiceffects of TBT in UK estuaries during 1986’,Applied Organometallic Chemistry Vol. 1, str.287–301.

Waldock, M. J., Waite, M. E. in Thain, J. E.,1988. ’Inputs of TBT to the marine environmentfrom shipping activity in the UK’, Envi-ronmental Technology Letters Vol. 9, str. 999–1010.

Waldock, M. J., Thain, J. E., Smith, D. inMilton, S., 1990. ’The degradation of TBT inestuarine sediments’, Proceedings of the thirdInternational Organotin Symposium, Monaco,17–20 April 1990, International Atomic EnergyAuthority, str. 46–48.

Zabel, T. F., Seager, J. in Oakley, S. D., 1988.Proposed environmental quality standards forList II substances in water: Organotins, WaterResearch Centre technical report TR255,Marlow, UK.



Estrogenski steroidni hormoni (estrogeni)imajo klju~no vlogo v celi~ni regulaciji pri vsehvrstah vreten~arjev. Za spro‘itev spremembso potrebne zelo nizke koncentracije, okrog0,1 do 1 pg seruma/ml (pikogram seruma namililiter). @e ve~ kot pet desetletij je znano,da estrogeni vplivajo na razvoj mo{kega re-produktivnega sistema pri sesalcih (Zucker-man, 1940). Kljub temu pa se estrogenskesteroidne hormone pogosto imenuje »‘enskihormoni«. @enski reproduktivni sistem se vza~etku razvija neodvisno od hormonskegaregulatornega sistema. To pomeni, da je ‘ivalv osnovi ‘enskega spola, ~e ni hormonskespodbude (Wilson in Lasnitzki, 1971). Ne gle-de na to so pri obeh spolih estrogeni potrebniza plodnost.

Povi{ana koncentracija naravnega estrogenasesalcev, kot je estradiol-17b, nad fiziolo{koraven ima trajen u~inek na samce. Eksperi-mentalne {tudije so na primer pokazale, dalahko dajanje estradiola-17b mi{im, podga-nam, morskim pra{i~kom in zajcem, tako medfetalnim kot perinatalnim ‘ivljenjem povzro~aokvare v osi hipofiza-hipotalamus pri samcih.To lahko poru{i delovanje testisov (mo{kespolne ‘leze) v odraslosti (Takasugi, 1979;Orgebin-Crist idr., 1983; Davies in Danzo,1981; Brown-Grant idr., 1975).

Za maksimalno rast je potrebna kombinacijaestrogenov in androgenov (mo{kih hormonov).U~inke spodbujanja rasti se pripisuje predvsemsposobnosti kombinacij estrogenov in andro-genov, da s sintezo beljakovin z ve~ mehaniz-mi pove~ajo zadr‘evanje du{ika v prehrani(Evropska komisija, 1996). Po drugi svetovnivojni je odkritje rast spodbujajo~ih lastnostiestrogenov, samih ali v kombinaciji z androge-

14.14.14.14.14. Hormoni kot spodbujevalci rasti:Hormoni kot spodbujevalci rasti:Hormoni kot spodbujevalci rasti:Hormoni kot spodbujevalci rasti:Hormoni kot spodbujevalci rasti:prprprprprevidnostno na~elo ali politi~naevidnostno na~elo ali politi~naevidnostno na~elo ali politi~naevidnostno na~elo ali politi~naevidnostno na~elo ali politi~naprprprprpresoja tveganja?esoja tveganja?esoja tveganja?esoja tveganja?esoja tveganja?Jim WJim WJim WJim WJim W. Bridges in Olga Bridges. Bridges in Olga Bridges. Bridges in Olga Bridges. Bridges in Olga Bridges. Bridges in Olga Bridges

ni, vodilo v njihovo uvedbo kot sredstva zapove~anje proizvodnje mesa. Dietilbestrol(DES) je kot zamenjava naravnega hormonaestradiola-17b, ker je cenej{i in se bolje absor-bira, postal priljubljen spodbujevalec rasti zagovedo, ovce in perutnino v mnogih dr‘avah(Schmidely, 1993).

Kot mnoge steroidne spodbujevalce rasti so tudiDES vstavljali pod ko‘o pri mladih ‘ivalih alidodajali hrani. V zgodnjih sedemdesetih letih,ko je bil DES potrjen kot rakotvorna snov, sobili zaskrbljeni. Kljub vsemu je med znanstve-niki prevladalo mnenje, da je tveganje za zdra-vje neznatno. Ostanki DES v mesu so bili zelomajhni (pod mejo analiti~ne zaznave) v prime-rjavi s tistimi, ki so jim bili izpostavljeni posa-mezniki pri uporabi DES kot zdravila. UporabaDES za spodbujanje rasti se je v nekaterihdr‘avah ~lanicah Evropske unije (EU) na-daljevala dlje kot v Zdru‘enih dr‘avah. Njego-va uporaba pa je bila zaradi negotovosti, ali seda dolo~iti odmerek »brez u~inka« glede na to,da je potencialni povzro~itelj tumorja pri ljudeh,kon~no prepovedana po vsej EU leta 1987.Nekatere dr‘ave ~lanice so to storile ‘e prej. VZdru‘enih dr‘avah je bilo zaporedje dogodkovpopolnoma druga~no. DES je bil najprej prepo-vedan kot spodbujevalec rasti leta 1972 zato,ker je rakotvoren, in to v nasprotju s tako ime-novano Delaneyjevo klavzulo iz leta 1958. Taklavzula prepoveduje hrano, ki vsebuje rakotvor-ne snovi. Zelo te‘ko pa jo je bilo uveljaviti vpraksi, saj ve~ina ‘ivil vsebuje rakotvorne snoviv sledovih. Vendar je pod pritiskom javnegamnenja klavzula ostala zapisana v predpisih.Zakonodajalci so se bili glede DES prisiljenisklicevati na »najni‘je zaznavne koncentra-cije«. V Uradu za prehrano in zdravila Zdru‘enihdr‘av (FDA) so menili, da bi bil zaradi prepove-di DES stro{ek za porabnike pribli‘no 500 mi-lijonov dolarjev na leto. Ta izra~un je vklju~eval

167Hormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~na presoja tveganja?Hormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~na presoja tveganja?Hormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~na presoja tveganja?Hormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~na presoja tveganja?Hormoni kot spodbujevalci rasti: previdnostno na~elo ali politi~na presoja tveganja?

{tevilne vpra{ljive predpostavke, kot je zdrav-stveno tveganje. Ocenjeno je bilo eno rakavoobolenje v 133 letih (Jakes, 1976).

Leta 1974 je bila uporaba DES za spodbujanjerasti za~asno spet uvedena zaradi postopkov-nih pomanjkljivosti v izvornem osnutku zako-na, ki je prepovedoval DES v Zdru‘enih dr‘avah.Lobi kmetovalcev je opozarjal na resne eko-nomske posledice, do katerih bi pripeljale na-daljnje prepovedi. Te zahteve so postavljali,~eprav so na trgu Zdru‘enih dr‘av ‘e obstajalialternativni spodbujevalci rasti (glej Pregledni-co 14.1). »Luknja v zakonu« je omogo~ila far-macevtski industriji, da je razvila dodatne hor-monske spodbujevalce rasti. Obenem je poteka-la znanstvena razprava, kolik{no raven ostankaDES se lahko {teje kot nepomembno tveganjeza zdravje ~loveka. Leta 1976 je FDA postavilminimalno zaznavno koncentracijo DES (regu-latorna koncentracija) na 2 ppb (delcev na mi-lijardo). Pri FDA so ocenili, da so koncentracijeDES v mesu 0,5 ppb (McMartin, 1978), a teganiso mogli potrditi z meritvami. Varnost estroge-nov v peroralni kontracepcijski tableti in visokekoncentracije naravnih estrogenov pri nose~-nicah so navajali kot klju~ni dokaz, da so majh-ni ostanki DES v hrani brez tveganja za porab-nika. Pri tem argumentu pa niso upo{tevali, daso verjetna skupina tveganja majhni otroci znizkimi naravnimi koncentracijami estrogenov(McMartin, 1978). V FDA so tudi prezrli, da imaDES {tevilne strukturne razlike v primerjavi zestradiolom in estrogenskimi sestavinami pero-ralne kontracepcijske tablete.

Leta 1979 je bil DES kon~no prepovedan, kerni bilo toksikolo{ke podlage za dolo~anje kon-centracije ostankov, pod katero se rakotvorniu~inek ne bi pojavil (Jakes, 1976).

Zaskrbljenost zaradi visokih stro{kov za po-rabnika zaradi prepovedi DES je bila verjetnobrez podlage. Ko je bila prepoved kon~nouveljavljena, je bilo le malo podatkov o traj-nem pove~anju stro{kov predelave mesa. Dej-stvo, da se v ZDA stro{ki niso pove~ali, bilahko razlo‘ili z razpolo‘ljivostjo alternativnihspodbujevalcev rasti in deloma z napa~nimipredpostavkami v preliminarnih izra~unihstro{kov. Omembe vredno je, da je FDA {e

naprej podpiral uporabo drugih estrogenskihspojin za spodbujanje rasti pri govedu (vklju~-no z estradiolom, trenbelonom in zeranolom)zaradi ekonomske u~inkovitosti, ki so jo ugo-tovili pri proizvodnji mesa.

Leta 1982 je strokovna delovna skupina EU(Lammingov odbor), ki jo sestavljajo ~laniZnanstvenega odbora za prehrano in Znan-stvenega odbora za prehrano ‘ivali (vodilniodbor za vpra{anja glede spodbujevalcev ra-sti), dosegla za~asni sklep, da so estradiol in{tevilni drugi spodbujevalci rasti s hormonskimdelovanjem varni kot sredstva za spodbujanjerasti pri govedu. Ta odlo~itev pri uradnikih EUo~itno ni naletela na dober sprejem. Lammin-gov odbor je v naslednjih nekaj letih nadaljevaldelo, vendar ni spremenil stali{~a. Odbor jebil leta 1987 razpu{~en in EU ni objavila njego-vih za~asnih sklepov. Vendar so ~lani odboraobjavljali svoja stali{~a v znanstveni literaturineodvisno od EU (Lamming idr., 1987).

Leta 1988 je Skupni strokovni odbor za prehra-no (JECFA) Svetovne zdravstvene organiza-cije (WHO) in Organizacije za prehrano in kme-tijstvo (FAO) pri{el do podobnega sklepa gle-de ocene tveganja kot Lammingov odbor.JECFA je uporabil standardni pristop za oce-ne tveganja, ki ga {e danes uporabljajo znan-stveni svetovalni odbori. JECFA je upo{tevalsamo naslednje (JECFA/WHO, 1988):

• tveganje, ko se spodbujevalci rasti upora-bljajo v skladu z odobreno uporabo (~epravso takrat in pozneje obstajali kazalci zazna~ilno naklju~no ali namerno zlorabo, zakatero se lahko pri~akuje, da gre za ve~jeostanke v mesu),

• posamezne spodbujevalce rasti (raje kotnjihove kombinacije),

• podatke, ki so jih priskrbeli izdelovalci.

Kmalu po objavi sklepov skupnega odboraJECFA je EU izdala prepoved, in to ne samoza uporabo estradiola, temve~ tudi za upora-bo drugih naravnih in sinteti~nih steroidnih hor-monov kot spodbujevalcev rasti. Ta prepovedje bila prvi~ sprejeta leta 1985, a jo je VelikaBritanija spodbijala pred Evropskim sodi{~em.Zaradi proceduralnih pomanjkljivosti je bila


razveljavljena. Prepoved je bila kon~no spre-jeta leta 1988. Obsegala je prepoved uporabeestradiola 17-b, testosterona, progesterona,zeranola, trenbelon acetata in melengestrolacetata v dr‘avah ~lanicah. Leta 1989 je bilauvedena pri uvozu iz dr‘av tretjega sveta zizjemo dr‘av, v katerih so bili taki spodbujeval-ci rasti ‘e prepovedani ali so dr‘ave izvajaleprograme izvoza goveda brez hormonov. Taukrep lahko razumemo kot uporabo previdno-stnega na~ela, ~eprav takrat ni bilo formalizi-rano.

Pomembno je raz~leniti vzroke, zaradi katerihje Evropska komisija sklenila zavrniti stali{~aobeh odborov. Videti je, da so imeli posebenvpliv na odlo~itev Komisije v zvezi z uporaboDES kot spodbujevalca rasti trije dejavniki:

• Prvi~, znanstveni dokazi, da DES, ki se jeuporabljal kot spodbujevalec rasti, povzro~avaginalni svetloceli~ni adenokarcinom primladih ‘enskah (Herbst in Bern, 1988).

• Drugi~, nara{~ajo~a zaskrbljenost javnostizaradi tveganja za zdravje, ki ga na splo{nopovzro~ajo hormoni. Peroralno kontrace-pcijsko tableto prve generacije so krivili zapove~ano {tevilo bolnic z rakom na dojki inbolnikov s trombozo.

• Tretji~, glede na trditve v ve~ takrat obja-vljenih epidemiolo{kih {tudijah lahko kon-taminacija okolja z estrogeni povzro~a ano-malije rasti, spolnega razvoja in pubertete.V Portoriku so poro~ali o ve~ kot 10.000primerih motenega spolnega razvoja, vklju~-no s prezgodnjim razvojem dojk in pora{-~enostjo po telesu ter la‘no prezgodnjo pu-berteto (Perez-Comas, 1988).

Te spremembe so avtorji povezovali z visoki-mi serumskimi koncentracijami estrogenov.Vendar vir kontaminacije z estrogeni ni bil jas-no ugotovljen. Podobne ne‘elene u~inke soopa‘ali v Italiji. Menili so, da so posledica nez-godne kontaminacije hrane z DES (Fara idr.,1979). Poleg tega je leta 1980 analiza italijan-ske otro{ke hrane, pripravljene s homogeni-zirano teletino, pokazala vsebnost DES vopaznih koncentracijah. Trdili so, da je to po-sledica vsadkov, ki jih po zakolu ‘ivali nisoodstranili.

Jasno je, da na tveganje za ~loveka, poveza-no z uporabo estradiola in estradiolu sorodnihspojin, vpliva ve~ med seboj povezanih dejav-nikov:

• vrsta uporabljanega(ih) spodbujevalca(ev)rasti, mesto dajanja in odmerek, dan gove-du, ter ~asovno obdobje, preteklo meddajanjem in zakolom ‘ivali,

• koli~ina v dalj{em ~asovnem obdobju zau‘i-tega mesa in mesnih izdelkov iz zaklanih‘ivali, ki so dobile spodbujevalce rasti,

• posreden stik s snovmi z estrogenskimi la-stnostmi iz kontaminiranega okolja ali dru-gih oblik izpostavljanja,

• dovzetnost posameznega porabnika.

Poleg tega obstaja mo‘nost za nezgodno alinamerno zlorabo estradiola in drugih hormon-sko sorodnih snovi v industriji goveda. Ta zlo-raba ima lahko {tevilne oblike:

• uporaba odmerka, ki je vi{ji od domnevnosprejemljivega,

• zapletena me{anica estrogenskih steroidov;• neustrezno mesto injiciranja,• mesto injiciranja ali vsadek nista izrezana

(verjetnost, da so koncentracije hormona tuprecej vi{je kot drugod) iz zaklane ‘ivali,

• skraj{ano obdobje prenehanja dajanja hor-monov pred zakolom,

• uporaba nedovoljenih snovi.

Nedovoljena uporaba snovi za spodbujanje rastiv dr‘avah ~lanicah je bila predmet poro~ila Pi-menta iz leta 1989. V njem navajajo, da niso na{lidokazov za uporabo estradiola-17b, a so vseenoodobrili prepoved, ker je olaj{ala nadzor inpove~ala zaupanje p otro{nikov v meso. Pojavileso se trditve, da je prepoved steroidnih hormo-nov, ki jo je zahtevala EU, vodila v nedovoljenouporabo ne samo »varnej{ih« steroidov, temve~tudi bolj toksi~nih, kot je DES (Loizzo idr., 1984).Z drugimi besedami povedano, prepoved bi lahkoprej vodila v pove~ano tveganje za porabnika kotpa v zmanj{anje tveganja. Ker ni bilo resnegana~rta za redno spremljanje stanja (monitorin-ga), je te‘ko dolo~iti obseg take zlorabe in more-bitno pove~anega tveganja za potro{nika.Opa‘eno pa je bilo, da so lani zaznali DES vmesu iz ZDA, ki je bilo uvo‘eno v [vico.


Nenavadne u~inke v ve~ini sporo~enih prime-rov nezgodne kontaminacije hrane z estrogen-skimi snovmi so imeli za prehodne, ki jih jemogo~e odpraviti. Vendar trajni u~inki na otro-ke, ki so bili izpostavljeni estrogenskim sno-vem pred puberteto, {e niso znani. K tej ne-gotovosti prispeva tudi pomanjkanje dokaza-ne mejne koncentracije, do katere ni u~inka,(Evropska komisija, 1996).

14.214.214.214.214.2 Vplivi estrogenskih spojin naVplivi estrogenskih spojin naVplivi estrogenskih spojin naVplivi estrogenskih spojin naVplivi estrogenskih spojin naprosto‘ive~e ‘ivalske vrsteprosto‘ive~e ‘ivalske vrsteprosto‘ive~e ‘ivalske vrsteprosto‘ive~e ‘ivalske vrsteprosto‘ive~e ‘ivalske vrste

Tega vpliva nista obravnavala ne Lammingovodbor ne JECFA. Pojavila sta se dva vira po-datkov o mo‘nih vplivih estrogenskih spojinna okolje, in sicer:

• u~inki samih naravnih in sinteti~nih estro-genov na endokrino delovanje prosto‘ive~ih‘ivalskih vrst,

• u~inki ne-steroidnih kemikalij, ki vplivajo naendokrino delovanje prosto‘ive~ih ‘ivalskihvrst.

Do poznih osemdesetih letih ni bilo obse‘nihraziskav. Vseeno pa je bilo v sedemdesetihletih dovolj podatkov za zaskrbljenost zaradivplivov spojin z estrogenskimi lastnostmi naokolje. Leta 1970 so na primer poro~ali, dadiklorodifenil-trikloroetan (DDT) zmanj{ujeserumske koncentracije estradiola in koli~inokostnega mozga (Scientific Committee on Ve-terinary Measures Relating to Public Health,1999). Predvidevali so, da estrogenska la-stnost DDT-ja povzro~a opa‘eni u~inek.

@e leta 1972 so pri somih, izpostavljenih DES,opazili zastoj v rasti, kar pomeni, da DES vpli-va na veliko vrst v okolju (Peakall, 1970). John-stone idr. so (1978) zatem opisali zna~ilen za-stoj v dol‘ini in te‘i {arenke, ~e so jim v hra-no dajali estradiol-17b (Bulkey, 1972).

[tevilne kemikalije, mo~no razprostranjene vokolju (DDT, polikloriranibifenili (PCB) in alkil-fenoli), okvarijo delovanje estrogenskih recep-torjev prosto‘ive~ih ‘ivalskih vrst (Johnstoneidr., 1978; Mueller in Kim, 1978; Reijnders,1986; Bergman in Olsson, 1985; Aulerich idr.,1985). Z etinilestradiolom-17a so povzro~ili

feminizacijo pti~jih samcev (imeli so tkivojaj~nikov in testisov) (Delong idr., 1973).

Za navedene raziskave se ni nih~e zmenil dopoznih osemdesetih, ko so postali zaskrbljenizaradi mo‘nega vpliva veterinarskih zdravilin spodbujevalcev rasti na okolje. O tem se jerazpravljalo v Collinsovem poro~ilu iz leta1989, kar pa ni prineslo poglobljenega vred-notenja. To se lahko pripi{e pomanjkanju za-nimanja agencij za zdravila za okolje insplo{no sprejeti domnevi, da bi se kakr{nikolispodbujevalci rasti ali zdravila v zelo raz-red~eni obliki lahko v okolju hitro razgradili.Kako mo~an vpliv imajo estrogenski spod-bujevalci na okolje, bo treba {e ugotoviti. Ne-davna mednarodna delavnica o hormonih inpovzro~iteljih motenj endokrinega delovanjav hrani in vodi (v Kopenhagen leta 2000) jepotrdila upravi~enost za zaskrbljenost v zve-zi s tem vpra{anjem.

14.314.314.314.314.3 Katere negotovosti so seKatere negotovosti so seKatere negotovosti so seKatere negotovosti so seKatere negotovosti so sepojavljale v zvezi z uporabopojavljale v zvezi z uporabopojavljale v zvezi z uporabopojavljale v zvezi z uporabopojavljale v zvezi z uporaboestrogenskih spodbujevalcevestrogenskih spodbujevalcevestrogenskih spodbujevalcevestrogenskih spodbujevalcevestrogenskih spodbujevalcevrasti za zdravje ljudi?rasti za zdravje ljudi?rasti za zdravje ljudi?rasti za zdravje ljudi?rasti za zdravje ljudi?

Prvi~, estrogenski spodbujevalci rasti so bili uve-deni za u~inkovitej{o rejo goveda. Vpra{anjemv zvezi z zdravjem ljudi, mo‘nimi vplivi na okoljein dobrobitjo kmetijskih ‘ivali pa ni bila posve-~ena posebna pozornost. Pri govedu, ki so jimdajali estradiol-17b, so opazili histolo{ke spre-membe v obse~nici in Bartholinovi ‘lezi. Fizi-olo{ki pomen teh sprememb ostaja nejasen.

Drugi~, ostanki spojin v mesu so bili nato iz-merjeni in izkazano majhni (pri estradiolu-17bv »fiziolo{kem razponu«), ~eprav je opredeli-tev fiziolo{kega vidika {e vedno vpra{ljiva.Druga omejitev teh raziskav je bila ustreznostanaliti~nih meritev. En vidik tega je nezmo‘-nost ocenjevanja metabolitov z mo‘nim estro-genskim delovanjem, na primer estradiolskihestrov.

EU je {e naprej spodbujala znanstvene ocenevarnosti teh spodbujevalcev rasti. Leta 1995 jeEvropska komisija v Bruslju organizirala med-narodno konferenco o spodbujevalcih rasti inproizvodnji mesa, na kateri so sodelovale po-


glavitne interesne skupine. Sprejeli niso nobe-nih dokon~nih sklepov. Od takrat objavljajo stro-kovna mnenja Znanstvenega odbora za veteri-narske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem. Sk-lep obeh mnenj je, da je treba posvetiti ve~pozornosti izpostavljanju ob~utljivih populacijtem snovem zaradi mo‘nih u~inkov na imun-ski sistem, endokrini sistem in rakava obolenja.EU tudi sponzorira {tevilne teko~e raziskoval-ne projekte na tem podro~ju. JECFA {e vednovztraja pri izhodi{~nem stali{~u, da je vsak odrastnih hormonov s steroidom podobnim delo-vanjem varen za porabnika.

Fantje pred puberteto veljajo kot skupina s tve-ganjem. Meritev njihovih endogenih koncentra-cij in produkcije estrogenov je zelo nezaneslji-va, ker so bile te koncentracije komaj zaznav-ne. To pomeni, da kakr{enkoli od zunaj dodaniestrogen pomeni relativno velik dele‘ celotne-ga estrogena v telesu. To je {e posebej pomem-bno v okviru previdnostnih meril, uporabljenihpri FDA, da sme vnos kakr{nihkoli hormonoviz hrane zna{ati manj kot en odstotek posa-meznikove dnevne endogene produkcije. Pritem pa niso bili upo{tevani niti morebitna izpo-stavljenost ljudi zaradi spro{~anja estrogenskoaktivnih izlo~kov goveda v okolje niti morebit-ni u~inki na prosto‘ive~e ‘ivalske vrste.

Evropska javnost je bila zaskrbljena zaradipovezave med DES in vaginalnim svetlo-celi~nim adenokarcinomom in zaradi rakotvor-nih u~inkov nekaterih hormonov. V zvezi s temso pomembni izsledki nedavnih raziskav, pokaterih je estradiol-17b (~eprav naravni hor-mon) genotoksi~ni karcinogen. To odkritje je{e bolj pod‘galo razpravo, kaj je varna kon-centracija.

14.414.414.414.414.4 Se je pristop, za katerega soSe je pristop, za katerega soSe je pristop, za katerega soSe je pristop, za katerega soSe je pristop, za katerega sose odlo~ili v Evropski komisiji,se odlo~ili v Evropski komisiji,se odlo~ili v Evropski komisiji,se odlo~ili v Evropski komisiji,se odlo~ili v Evropski komisiji,izkazal za pravega?izkazal za pravega?izkazal za pravega?izkazal za pravega?izkazal za pravega?

Vedno bolj postaja jasno, da mo~no izposta-vljanje estrogenom lahko spodbuja razvoj rakana dojki pri ‘enskah in na prostati pri mo{kih.Severna Amerika spada med dr‘ave z naj-ve~jim {tevilom bolnic, ki imajo raka na dojki,v Aziji in Afriki pa je {tevilo bistveno manj{e.Vzorec za raka prostate je podoben. Opazili

so, da imajo ‘enske z veliko koncentracijoestrogena, {e posebej prostega estrogena, ve~mo‘nosti za razvoj raka na dojki (Adkins,1975). [tudije na sele~ih se populacijah ka-‘ejo, da je to tveganje bolj posledica okoljskihkot genskih dejavnikov.

Do danes {e ni zanesljivih dokazov, da je EUs prepovedjo uporabe spodbujevalcev rasti za-varovala zdravje javnosti. Vendar se lahko za-govarja tudi stali{~e, da v dr‘avah, v katerihse ti spodbujevalci rasti {e naprej uporabljajo,niso zbirali zanesljivih podatkov o njihovi var-nosti za porabnika. ̂ eprav so bila ugotovljenamo‘na tveganja za okolje, {e niso bili pre-dlo‘eni prepri~ljivi dokazi, da spodbujevalcirasti pomenijo pomembno tveganje za okolje.

Argumenti za uporabo DES kot spodbujevalcarasti so bili povsem ekonomski. Koristi ni pri-nesla niti govedu (ali drugim vrstam, ki so jimdajali DES) niti okolju. Strokovnjaki za kmetij-stvo {e naprej razpravljajo o koristnostianaboli~nih steroidov kot spodbujevalcev ra-sti. Ekonomske posledice razkoraka medZdru‘enimi dr‘avami in EU glede anaboli~nihsteroidov kot spodbujevalcev rasti so zelo po-membne in jih bo {e treba v celoti oceniti.Razhajanje mnenj je vodilo v tr‘ni spor medEU in Zdru‘enimi dr‘avami (Henderson idr.,1988). Leta 1989 so v ZDA uvedli enostranskepovra~ilne ukrepe, in sicer 100-odstotne cari-ne ad valorem na razli~ne izvozne izdelke EUv vrednosti 93 milijonov dolarjev (pribli‘no 93milijonov evrov) na leto. Leta 1996 so te ukre-pe odpravili, ker niso bili v skladu z zakoniSvetovne trgovinske organizacije (STO). Leta1997 so Zdru‘ene dr‘ave in Kanada pred zbo-rom STO spodbijale pravno podlago prepovediEU. Zbor se je odlo~il ve~inoma proti EU. Nadrugi stopnji so ve~ utemeljitev povsem spre-menili. Stali{~e zbora so podprli le v delu, dase EU v svoji prepovedi ni dovolj posvetilaostankom vsakega rastnega hormona v mesu.Postavlja se vpra{anje, kak{no te‘o je trebadati primerom, pri katerih se porajajo dvomi.Zaskrbljujo~e je, da se je vpra{anje posku{alore{evati brez kakr{nihkoli formalnih mehaniz-mov, s katerimi bi lahko pretehtali tveganja inkoristi za javnost. V tem sporu niso upo{tevalimo‘nih vplivov na okolje ali dobrobit ‘ivali.


Za izvozne izdelke EU trenutno veljajosankcije v vrednosti okoli 100 milijonov bri-tanskih funtov (pribli‘no 160 milijonov evrov)na leto. Uspeh Zdru‘enih dr‘av na zasli{anjihSTO o anaboli~nih steroidnih spodbujevalcihrasti je spodbudil nadaljnje prepovedi pri dru-gih izdelkih, pri katerih se je EU zavzela zaprevidnostni pristop iz zdravstvenih razlogov.Vpra{anje je, ali bi se izkazalo za sprejemlji-vo za STO, ~e bi EU uporabila previdnostnona~elo iz zdravstvenih razlogov za katerikoliizdelek. Nekatera vpra{anja pa so bila vsee-

no razjasnjena s prito‘bo na STO. Sanitarneza{~itne ukrepe (vklju~no s prepovedjo) senamre~ lahko dovoli, ~e so podprti z ocenotveganja, tudi ~e:

• ta ni nujno koli~inska,• se v njej upo{tevajo obi~ajna prakti~na

vpra{anja, kot so te‘ave pri nadzorovalnihukrepih,

• temelji na »kvalificiranih in upo{tevanja vre-dnih virih«(WT/DS, 1997), tudi ~e so ti vmanj{ini.

14.514.514.514.514.5 Splo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitveSplo{ni sklepi in ugotovitve

EU je ukrepala leta 1985 in spet leta 1988 terprepovedala spodbujevalce rasti s steroidompodobnim delovanjem predvsem kot odgovorna zaskrbljenost javnosti zaradi neprostovolj-ne in nenaravne izpostavljenosti hormonom.Tega ukrepa takrat njen znanstveni odbor(Lammingov odbor) in znanstveni odbor WHO(JECFA) nista podprla. Kadar znanstvena po-dlaga ni zadostna, da bi potrdila varnost iz-delka, je primerno uporabiti previdnostno na-~elo. Od nobenega od odborov se ni posebejzahtevalo, da bi v oceni natan~no opredelilstopnjo negotovosti. Ker to vpra{anje ni bilonikoli postavljeno, je bila prva prepoved EU

pravzaprav politi~na ocena tveganja. Sodob-nej{e znanstvene raziskave pa verjetno dajejoprav EU, da uporablja previdnostno na~elo invztraja pri prepovedi.

Ukvarjanje z vpra{anjem steroidnih hormonovkot spodbujevalcev rasti ima {ir{i pomen pridolo~anju sprejemljivosti uporabe kemi~nihsnovi, in sicer:

• zelo pomembno je zahtevati od znanstve-nih odborov, da pri doseganju svojih skle-pov dolo~ijo negotovosti v svojih ocenah,

• treba je razviti stroge in jasne mehanizmeza vrednotenje tveganj v primerjavi s kori-stmi.

Za{~iteno ime Anaboli~no sredstvo Datum odobritve

Synovex-S 200 mg progesteron/20 mg estradiol benzoat 20. 2. 1956

Synovex-H 200 mg testosteron propionat/20 mg estradiol benzoat 16. 7. 1958

Ralgo 36 mg zeranol Ali 12 mg zeranol 5. 11. 1969

MGA 0,25–0,50 mg MGA/dan 3. 6. 1977

Datumi odobritev (FDA, ZDA) anaboli~nih sredstevDatumi odobritev (FDA, ZDA) anaboli~nih sredstevDatumi odobritev (FDA, ZDA) anaboli~nih sredstevDatumi odobritev (FDA, ZDA) anaboli~nih sredstevDatumi odobritev (FDA, ZDA) anaboli~nih sredstevVir:Vir:Vir:Vir:Vir: Hendersonidr., 1988

Preglednica 14.1Preglednica 14.1Preglednica 14.1Preglednica 14.1Preglednica 14.1


1970 Zaskrbljenost glede varnosti spodbujevalcev rasti, ko je bilo potrjeno, da je DES ~love{kikarcinogen.

1972 Peakal objavi, da DES verjetno vpliva na {irok razpon vrst v okolju (prosto‘ive~e ‘ivalskevrste), vendar se za to nih~e ne zmeni do poznih osemdesetih.

1972 DES je prepovedan kot hormonski spodbujevalec rasti v Zdru‘enih dr‘avah.

1974 Uporaba DES je ponovno dovoljena v Zdru‘enih dr‘avah.

1976 Ameri{ki Urad za prehrano in zdravila (FDA) postavi najni‘jo zaznavno koncentracijo DES.

1979 DES je ponovno prepovedan, ker ni mogo~e dolo~iti ravni koncentracij, pod katerimi nebi bil rakotvoren.

1982 Strokovna delovna skupina EU (Lammingov odbor) ugotovi, da so nekateri spodbujevalcirasti varni.

1985 EU uvede prvo prepoved kljub sklepom Lammingovega odbora, ker podro~je njihovihocen ni bilo dovolj {iroko.

1987 EU razpusti Lammingov odbor, rezultati njegovega dela pa niso bili objavljeni.

1988 Prepoved {tevilnih spodbujevalcev rasti po EU zaradi negotovosti v zvezi z njihovimiu~inki na ljudi.

1988 Skupni strokovni odbor za prehrano WHO/FAO z uporabo standardnih ocen tveganjapride do istih ugotovitev kot Lammingov odbor.

1989 EU prepoved raz{irjena na druge spodbujevalce rasti in na uvoz izdelkov iz dr‘avtretjega sveta.

1989 V poro~ilu Pimenta je odkrita nedovoljena uporaba spodbujevalcev rasti v nekaterihdr‘avah ~lanicah.

1989-1996 ZDA uvede enostranske povra~ilne ukrepe za izvoz EU.

1995 Evropska komisija organizira mednarodno konferenco o spodbujevalcih rasti inproizvodnji mesa, ostaja pa negotovost glede u~inkov na imunski sistem, endokrinisistem in rakava obolenja.

1999 Znanstveni odbor EU za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem (EU ScientificCommittee on Veterinary Measures Relating to Public Health) objavi poro~ilo, v kateremugotavlja, da ni mogo~e dolo~iti mejnih koncentracij za {est spodbujevalcev rasti.

2000 Na mednarodni delavnici o hormonih in povzro~iteljih motenj endokrinega delovanja vhrani in vodi potrdijo vplive veterinarskih zdravil na okolje (prosto‘ive~e ‘ivalske vrste).

2001 EU {e vedno trpi posledice sankcij za svoje izvozne izdelke v vrednosti pribli‘no 160milijonov evrov na leto.

Preglednica 14.2Preglednica 14.2Preglednica 14.2Preglednica 14.2Preglednica 14.2 Hormoni kot spodbujevalci rasti – zgodnja svarila in ukrepiHormoni kot spodbujevalci rasti – zgodnja svarila in ukrepiHormoni kot spodbujevalci rasti – zgodnja svarila in ukrepiHormoni kot spodbujevalci rasti – zgodnja svarila in ukrepiHormoni kot spodbujevalci rasti – zgodnja svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


Adkins, E. K., 1975. ’Hormonal basis of sexualdifferentiation in the Japanese quail’, Journalof Comparative and Physiological PsychologyVol. 89, str. 61–71.

Aulerich, R. J., Bursian, S. J., Breslin, W. J.,Ol-son, B. A. in Ringer, R. K., 1985. ’Toxico-logical manifestations of 2,4,5,2,4,5-2,3,6,2,3,6- and 3,4,5,4,5,-hexachlorobiphenyland Aroclor 1254 in mink’, Journal ofToxicology and Environmental Health Vol. 15,str. 63–79.

Bergman, A. in Olsson, M., 1985. ’Pathologyof Baltic ringed seal and grey seal femaleswith special reference to adrenocorticalhyperplasia: Is environmental pollution thecause of a widely distributed diseasesyndrome?’, Finn. Game Research Vol. 44, str.47–62.

Brown-Grant, K., Fink, G., Greig F. in Murray,M. A., 1975. ’Altered sexual development inmale rats after oestrogen administration duringthe neonatal period’, Journal of Reproductionand Fertility Vol. 44, str. 25–42.

Bulkey, R. V., 1972. ’Diethylstilbestrol in catfishfeed’, Trans American Fisheries Society Vol.101, str. 537–599.

Davies, J. in Danzo, B. J., 1981. ’Hormonallyresponsive areas of the reproductive systemof the male guinea pig II: Effects of estrogens’,Biological Reproduction Vol. 25, str. 1149–1158.

Delong, R. L., Gilmartin, W. G. in Simpson, J.G., 1973. ’Premature births in California sealions: Association with high organochlorinepollutant residue levels’, Science Vol. 181, str.1168–1170.


Evropska Komisija, 1996. Scientific Confe-rence on Growth Promoters and Meat Pro-duction Proceedings, Urad za uradne publi-kacije Evrop-skih Skupnosti, Luxembourg.

Fara, G. M., Del Corvo, G., Bernuzzi, S., Biga-tello, A., Di Pietro, C., Scaglioni, S. in Chiu-mello, G., 1979. ’Epidemic of breastenlargement in an Italian school’, Lancet Vol.11, str. 295–297.

Henderson, B. E., Ross, R. in Bernstein, L.,1988. ’Estrogens as a cause of human cancer:the Richard and Hinda Rosenthal FoundationAward lecture’, Cancer Research Vol. 48, str.246–253.

Herbst, A. L. in Bern, H. A., 1988. Deve-lopmental effects of diethylstilbestrol (DES)in pregnancy, Thieme-Stratton, New York.

Jakes, T. H., 1976. ’Diethylstilboestrol in beefproduction: What is the risk to the consumer?’,Preventive Medicine Vol. 5, str. 438–453.

JECFA/WHO, 1988. Technical Report SeriesN7/63, Geneva.

Johnstone, R., Simpson, T. H. in Youngson,A. F., 1978. ’Sex reversal in salmonid cultures’,Aquaculture Vol. 13, str. 115–134.

Lamming, G. E., Ballarini, G., Bauliieu, E. E.,Brooks, P., Elias, P. S., Ferrando, R., Galli, C.L., Heitzman, R. J., Hoffman, B., Karg, H., Meyer,H. H. D., Michel, G., Poulsen, E., Rico, A., vanLeuwen F. X. R. in White, D. S., 1987. ’Scientificreport on anabolic agents in animal production’,Veterinary Records Vol. 121, str. 389–392.

Loizzo, A., Gatti, G. L., Macri, A., Moretti, G.,Ortolani, E. in Palazzesi, S., 1984. ’Italianbaby food containing diethylstilboestrol threeyears later’, Lancet Vol. 5, str. 1014–1015.

McMartin, K. E., 1978. ’Diethylstilboestrol: Areview of its toxicity and use of a growthpromotant in food producing animals’, Journalof Environmental Pathological Toxicology Vol.1, str. 279–313.

Mueller, G. G. in Kim, U. H., 1978. ’Displa-cement of estradiol from oestrogen receptors

by simple alkylphenols’, Endocrinology Vol.102, str. 1429–1435.

Orgebin-Crist, M. C., Eller, B. C. in Danzo, B.J., 1983. ’The effects of estradiol, tamoxifenand testosterone on the weights and histologyof the epididymis and accessory sex organsof sexually immature rabbits’, EndocrinologyVol. 113, str. 1703–1715.

Peakall, D. B., 1970. ’p,p’-DDT: Effect on calciummetabolism and concentration of estradiol inblood’, Science Vol. 168, str. 592–594.

Perez-Comas A., 1988. ’Premature sexualdevelopment in Puerto Rico’, BoletinAsociacion Medica de Puerto Rico Vol. 80,str. 85–90.

Reijnders, P. J. H., 1986. ’Reproductive failurein common seals feeding on fish from pollutedcoastal waters’, Nature Vol. 324, str. 456–457.

Schmidely, Ph., 1993. ’Revue bibliographiquequantitative sur l’utilisation des hormonesanabolisantes à action steroidienne chez lesruminnants en production de viande.Performances zootechniques’, Annales deZootechnie Vol. 42, str. 333–360.

Scientific Committee on Veterinary MeasuresRelating to Public Health, 1999. ’Assessmentof potential risks to human health fromhormone residues in bovine meat and meatproducts’.

Takasugi, N., 1979. ’Development of per-manently proliferated and cornified vaginalepithelium in mice treated neonatally withsteroid hormones and the implication intumorigenesis’, National Cancer InstituteResearch Monographs Vol. 51, str. 57–66.

Wilson, M. E. in Lasnitzki, I., 1971. ’Dihydro-testosterone found in foetal tissues of the rabbitand rat’, Endocrinology Vol. 89, str. 659–668.

Svetovna trgovinska organizacija, 1997. WT/DS26/R/USA in WT/DS48/R/CAN.

Zuckerman, S., 1940. ’The histogenesis oftissues sensitive to estrogens’, BiologicalReview Vol. 15, str. 231–271.



Mnogi britanski politiki, ki so bili pred mar-cem 1996 neposredno odgovorni za politi~neodlo~itve o goveji spongiformni encefalopatiji(BSE – bolezen norih krav), trdijo, da je bilnjihov takratni pristop previdnosten in da sobile odlo~itve strogo znanstveno utemeljene.1

Menimo, da njihove trditve niso prepri~ljive,ker vladna politika ni bila zares previdnostnain ni resno upo{tevala razpolo‘ljivih znanstve-nih dokazov.

Zgodba o BSE je zelo zapletena, zaradi ~esarje to poro~ilo selektivno. Treba pa je upo{tevati,da je britanske odlo~itve v politiki oviralo osno-vno navzkri‘je interesov. Za BSE je bilo odgo-vorno Ministrstvo za kmetijstvo, ribi{tvo inprehrano (MAFF), od katerega se je pri~akovalo,da obenem skrbi za ekonomske interese kme-tov in ‘ivilske industrije ter varuje javno zdra-vje pred tveganji, ki jih prina{a hrana. Tukajpredstavljeni dokazi ka‘ejo, da je moralo mini-strstvo izpolnjevati hkrati dva nasprotujo~a sicilja, kar je tudi vzrok, da ni nobenega doseglo.

15.215.215.215.215.2 Nova bolezen govedaNova bolezen govedaNova bolezen govedaNova bolezen govedaNova bolezen goveda

Prve primere BSE so uradno priznali novem-bra 1986. Nova bolezen je bila po zna~ilnostihzelo podobna praskavcu, transmisivni spon-giformni encefalopatiji (TSE), ki je omejena lena britansko populacijo ovc. TSE je skupinaslabo poznanih, neozdravljivih in vedno smrt-nih mo‘ganskih bolezni, ki prizadenejo ‘ivaliin ljudi. Najbolj znana izmed TSE pri ljudeh jeCreutzfeld-Jakobova bolezen (CJD).

Znansteniki na ministrstvu so sumili, da jeBSE pre{la z ovc, oku‘enih s praskavcem,

15.15.15.15.15. »Bolezen norih krav« - od»Bolezen norih krav« - od»Bolezen norih krav« - od»Bolezen norih krav« - od»Bolezen norih krav« - odosemdesetih let do leta 2000: kakoosemdesetih let do leta 2000: kakoosemdesetih let do leta 2000: kakoosemdesetih let do leta 2000: kakoosemdesetih let do leta 2000: kakoso zagotovila spodkopalaso zagotovila spodkopalaso zagotovila spodkopalaso zagotovila spodkopalaso zagotovila spodkopala pr pr pr pr previdnostevidnostevidnostevidnostevidnostPatrick van Zwanenberg in Erik MillstonePatrick van Zwanenberg in Erik MillstonePatrick van Zwanenberg in Erik MillstonePatrick van Zwanenberg in Erik MillstonePatrick van Zwanenberg in Erik Millstone

in da se prena{a z oku‘eno krmo. Predelaneostanke ovc, goveda in drugih ‘ivali so nam-re~ redno dodajali ‘ivalski krmi. Oku‘eno hra-no so kmalu potrdili kot glavnega prena{alcabolezni, vendar ostaja nejasno, ali se je BSEdejansko razvil iz praskavca, spontane TSEpri govedu ali pa iz kakega tretjega vira.

Nikakr{nih dokazov ni bilo, da u‘ivanje mesas praskavcem oku‘enih ovc povzro~a CJD,‘al pa tudi politiki niso mogli biti prepri~ani,da se je povzro~itelj BSE razvil iz praskavca.[e ve~, ~etudi je povzro~itelj praskavca respresko~il na govedo, politiki niso mogli bitigotovi, da se bo BSE prena{al enako kot pra-skavec. Rezultati poskusov so pokazali, daje bilo takrat nemogo~e predvideti, katere vr-ste doma~ih ‘ivali bo dolo~en sev praskavcaprizadel, ko je presko~il na drugo vrsto (Kim-berlin idr., 1987). ̂ etudi bi politiki sklepali, daje povzro~itelj BSE nevaren ljudem, niso ve-deli, kako veliko je tveganje. Nih~e na primerni vedel, katero goveje tkivo, ~e sploh katero,je brez povzro~iteljev, ali katera stopnja oku-‘enosti je v razli~nih tkivih in kako se spre-minja v inkubacijski dobi. Nih~e tudi ni vedel,ali obstaja prag izpostavljenosti ljudi, pod ka-terim je tveganje zanemarljivo. V poznihosemdesetih letih ni bilo testa, ki bi zaneslji-vo dokazal povzro~itelje pri ‘ivih ‘ivalih, {epreden se pojavijo klini~ni znaki. Oku‘enegagoveda, ki ni kazalo bolezenskih znakov, seni dalo odkriti niti razlikovati od zdravih ‘ivali.

Takoj ko so ugotovili prve primere BSE, so sevi{ji uradniki zavedli, da BSE pomeni tveganjeza zdravje ljudi (Raziskava o BSE, 1999b,odst. 22). Kot je dr‘avni sekretar v MAFF-oviskupini za zdravje ‘ivali dejal kolegom vza~etku leta 1988: »… ne vemo, ali se (BSE)

1 Gillian Sheppard (Prepis preiskave o BSE, 15. december 1998, str. 10–11); John Gummer (Prepispreiskave o BSE, 8. december 1998, str. 50).

175»Bolezen norih krav« »Bolezen norih krav« »Bolezen norih krav« »Bolezen norih krav« »Bolezen norih krav« ----- od osemdesetih let do leta 2000: kako so zagotovila spodkopala previdnost od osemdesetih let do leta 2000: kako so zagotovila spodkopala previdnost od osemdesetih let do leta 2000: kako so zagotovila spodkopala previdnost od osemdesetih let do leta 2000: kako so zagotovila spodkopala previdnost od osemdesetih let do leta 2000: kako so zagotovila spodkopala previdnost

lahko prenese na ljudi... Nobenega dokaza ni,da lahko ljudje zbolijo, ne moremo pa re~i, dani nobenega tveganja... soo~iti se moramo zmo‘nostjo, da bolezen spet presko~i z enevrste na drugo« (poudarki dodani) (Raziskavao BSE, 1999c, odst. 59). Politiki niso imelidruge izbire, kot sprejeti nujne odlo~itve o novibolezni, katere razvoj je bil neznan.

15.315.315.315.315.3 Za~etne odlo~itveZa~etne odlo~itveZa~etne odlo~itveZa~etne odlo~itveZa~etne odlo~itve

Na za~etku epidemije BSE je bila politikomna voljo mno‘ica mo‘nih odzivov - od najboljdo najmanj previdnih. Razvrstili bi jih lahkotudi po pri~akovanih stro{kih, le da bi bil vr-stni red tedaj obrnjen. Popolno izkoreninjenjebolezni in njenega povzro~itelja iz kmetijstvain hrane bi zahtevalo med drugim zakol inizklju~itev iz prehranjevalne verige vse ‘ivali,ki so dobile krmo, za katero se je vedelo alisumilo, da je oku‘ena.

Ker se ni vedelo:- katere serije krme so oku‘ene,- ker so skoraj vse mle~ne ~rede dobivale

krmo, obogateno z mesno in kostno moko,in

- ker je bila ve~ina govejih ~red vzgojenih izmle~ne ~rede,

bi to pomenilo poklati skoraj vse britanskogovedo, kar bi lahko stalo nekako od 12 do 15milijard funtov2. Po drugi strani so se ponujalemnoge mo‘nosti, ki bi precej zmanj{ale tve-ganje, ne da bi porabili toliko davkopla~eval-skega denarja. Te bi na primer vklju~evale pre-poved uporabe ‘ivali iz oku‘enih ~red za hra-no ljudi ali izlo~anje iz prehrambne verige vsehgovejih tkiv, za katera sumijo, da vsebujejopatogene, ali vsaj prepoved uporabe klini~noprizadetih ‘ivali v ~love{ki prehrani. Leta 1987in v prvi polovici leta 1988 so na{teli pribli‘no1.200 klini~nih primerov BSE (~eprav takratbolezen {e ni bilo obvezno prijaviti in je biladejanska pogostnost gotovo precej vi{ja).Ve~ino teh ‘ivali so prodali za hrano ljudem.Od{kodnina za odstranitev vsake od tehklini~no bolnih ‘ivali ne bi bila vi{ja od 1.000funtov, kar skupaj znese pribli‘no 1,5 milijo-

Primer 15.1: Prva svarilaPrimer 15.1: Prva svarilaPrimer 15.1: Prva svarilaPrimer 15.1: Prva svarilaPrimer 15.1: Prva svarila

Klavni~ne odpadke so predelovali v ‘ivalsko krmo‘e od za~etka 20. stoletja (Cooke, 1998). Znanatveganja te prakse vklju~ujejo prena{anje,ohranjanje in raz{irjanje patogenov. Ta skrb je leta1979 spodbudila Kraljevo komisijo za one-sna‘evanje okolja, da je predlagala najni‘je stan-darde za predelovalno industrijo (RCEP, 1979).Preden je laburisti~na vlada lahko upo{tevala tanasvet, je leta 1979 izgubila na volitvah. [e vednoni jasno, kak{en vpliv bi imeli tak{ni ukrepi nazmanj{evanje epidemije BSE, ker se je prihajajo~akonzervativna vlada odlo~ila umakniti predlaga-ne ukrepe, za katere je presodila, da so nepo-trebni in pretirano omejevalni. Kot je oznanila vla-da Margareth Thacher, je treba industriji prepu-stiti, da se sama odlo~a o svojih zadevah (Barclay,1996, Oddelek II B, str. 13). Po letu 1996 so v pre-delovalno industrijo uvedli minimalne standardein izvedli poskuse deaktivacije, ki {e potekajo. S~asom bo morda postalo jasno, kak{en bi bil vplivna {irjenje povzro~iteljev TSE, ~e bi standardeuvedli leta 1979.Sredi sedemdesetih let je kmetijsko ministrstvoZDA odlo~ilo, da se trupla ovac in koz, ki so bileoku‘ene s praskavcem ali izpostavljene tej bolez-ni, ne smejo uporabljati za hrano ljudi ali ‘ivali, insicer zato, da bi prepre~ili prenos bolezni na dru-ge ~rede, pa tudi zaradi skrbi, da obstaja poveza-va med praskavcem in CJD (Martin, 1998). V VelikiBritaniji niso ukrenili ni~esar podobnega. ^e jeBSE zares nastal iz praskavca, ki je presko~il zovac na govedo, potem bi podobne, relativnopoceni omejitve morda prepre~ile epidemijo BSE.Mo‘nost, da bi se BSE lahko prena{al na ljudi, soveterinarski strokovnjaki na MAFF priznali takoj,ko se je bolezen pojavila leta 1986, vendar je bilapo njihovem verjetnost, da je BSE patogena zaljudi, dovolj majhna, da je bilo tveganje sprejem-ljivo. Prvo znano dokumentirano uradno priznanje,za katerega vemo, da verjetnost prenosa ni takomajhna, je bilo izre~eno na sestanku Nacional-nega in{tituta za biolo{ke standarde in kontrolomaja leta 1988. V zapisniku sestanka je ugotovi-tev, da je »BSE po analogiji (s praskavcem in CJD)lahko prenosljiv na ljudi« (Raziskava o BSE, 1999c,odst. 186). Na sestanku so sodelovali vi{ji vladnisvetovalci.Med letoma 1990 in 1995 so se postopoma poja-vljali dokazi, da se BSE prena{a druga~e kotpraskavec pri ovcah in torej tudi ni znano, kdo somo‘ni gostitelji. Najpomembnej{i dokaz je biloodkritje iz leta 1990, da se BSE lahko s hranoprenese na doma~e ma~ke, vrsto, ki je neob~utljivaza praskavec.Dokaz, da BSE lahko povzro~a CJD, se je pojavil{ele leta 1995, ko so za~eli odkrivati primere ne-navadnega CJD (pozneje poimenovan variantniCJD) pri zelo mladih ljudeh. ^asovna in geografskabli‘ina obeh bolezni je bila posreden dokaz po-vezave med njima.V letih 1996 in 1997 so predlo‘ili neposredendokaz vzro~ne zveze med BSE in variantnim CJD.Vseboval je {tudije, ki so kazale, da so patolo{kein klini~ne zna~ilnosti BSE in variantnega CJDenake, oba pa se po teh zna~ilnostih lo~ita odpraskavca in sporadi~ne CJD.

2 Pri domnevni od{kodnini 865 funtov za zaklano kravo (znesek, ki so ga kmetom dejansko izpla~evalileta 1996) in pribli‘no dvanajstih milijonih glav govedi bi stro{ki za zakol in za‘ig goveda, skupaj sposledicami za zaposlovanje, zna{ali najve~ 15 milijard funtov (Cash for cows, 1996).


na funtov. [e vedno pa ni mogo~e oceniti{kode, ki je nastala, ker so te ‘ivali pojedli.

Tudi ~e bi bili znanstveniki mnogo manj nego-tovi, znanstvene ugotovitve same po sebi nebi razkrile, kateri od mo‘nih odzivov bi bilustrezen. Snovalci politike so se morali odlo-~iti, kako ukrepati in razdeliti stro{ke medzasebni in javni sektor.

Problem pri uvajanju kakr{nihkoli predpisov, kotga je takrat videla britanska vlada, je bil, da bikakr{nakoli regulacija - vsako priznanje, da biu‘ivanje mesa, mleka ali mle~nih izdelkov bri-tanskega goveda lahko bilo {kodljivo - spodko-pala doma~e in mednarodno zaupanje v previd-nost britanske govedine, kar bi imelo {kodljiveposledice za mesno industrijo. Celo skorajbrezpla~na mo‘nost izmenjave informacij o bo-lezni s posamezniki zunaj MAFF bi lahko raz-burila doma~e potro{nike in potencialne uvoz-nike britanskega goveda in mesa ter jih opozo-rila na prisotnost nove, potencialno smrtono-sne zoonoze. Strah pred takimi posledicami innasprotovanje pove~anju javnih izdatkov staprevladala v odlo~anju na MAFF prvih 20 me-secev epidemije. Ko je direktor Veterinarskeuprave prvi~ obvestil svojega ministra o BSE,ga je na primer opozoril, da bi »motnja lahkopovzro~ila resne zaplete ne samo doma, am-pak tudi v britanskem izvozu«. Svetoval je, dani primerno uvajati omejitev, ~e{ da »neodgo-vorno ali slabo informiranje ne bo ravno vpomo~, saj lahko vodi v histeri~ne zahteve zatakoj{nje in stroge vladne ukrepe in povzro~i,da druge dr‘ave za~nejo odklanjati britanskepo{iljke ‘ivega goveda, govejih zarodkov insperme« (Raziskava o BSE, 1999b, str. 27–28). Odklanjali so celo mo‘nost obvezne prija-ve bolezni, kar je sicer temeljno orodje nadzo-ra, ker »bi bilo tako dejanje lahko namig javno-sti, da vemo nekaj, ~esar oni ne vedo, na pri-mer, da je meso ali mleko nevarno za ljudi«,kakor je dejal neki uradnik (Phillips idr., 2000,Vol. 3, odst. 2.130).

Ko se je epidemija za~ela hitro {iriti, so se bri-tanski politiki odlo~ili, ne samo da ne bodo ni~ukrenili, ampak so celo posku{ali zadr‘ati in-formacije o BSE znotraj ministrstva. Eden odznanstvenikov na ministrstvu se je pozneje spo-

minjal: »… decembra 1986, ko so spoznanja obolezni postajala jasnej{a, v Centralnem vete-rinarskem laboratoriju zaradi stroge zaupnostinismo smeli govoriti o tem z nikomer zunaj la-boratorija …« (Raziskava o BSE, 1999b, str.13). Kot je sklenila Philipsova raziskava o BSE,je v prvi polovici leta 1987 »... vladala politikaomejevanja raz{irjanja kakr{nihkoli informacijo novi bolezni celo znotraj Dr‘avne veterinar-ske uprave« (Phillips idr., 2000, Vol. 3, odst.2.137). Ve~ina znanstveno-raziskovalne srenje,medicinske stroke ter vi{jih uradnikov in mini-strov v drugih resorjih je zvedela za BSE {eleleta 1988.

Februarja 1988, ko so mediji za~eli posve~ativedno ve~ pozornosti novi goveji bolezni invedno ve~ obolelim ‘ivalim, so vi{ji uradnikiMAFF spremenili mnenje ter priporo~ili zakolin od{kodnino za klini~no bolne ‘ivali, ki sojih do takrat prodajali za hrano ljudem. Na tihemso se namre~ zbali, da bo vlada spoznana zaodgovorno, ~e bi se pozneje izkazalo, da seBSE prena{a na ljudi, oni pa niso ukrepali.Minister za kmetijstvo John MacGregor je tanasvet odklonil. Njegov osebni tajnik je poja-snil, zakaj: »Minister ne vidi, kako bi lahkoukrepali, ~e ni jasno, od kod dobiti prihrankeza nadomestila... [e pomembneje... dokazo-vanje, da bi z zakolom in kompenzacijamizajezili {irjenje bolezni (kar zagovarjamo v tejrazpravi), je enak argument, kot so ga upora-bili pridelovalci sladkorne pese in ki smo gaodlo~no in javno odklanjali. Meni tudi, da bipredlagani ukrepi zelo poslab{ali, ne paizbolj{ali izvozni polo‘aj« (poudarki dodani)(Zapisnik, 1988).

Vladna politika ni bila previdnostna. Njen gla-vni cilj je bil ~im bolj zmanj{ati kratkoro~neneugodne vplive BSE na zaslu‘ke v ‘ivilskiindustriji in vi{ino javnih izdatkov.

15.415.415.415.415.4 Strokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzorStrokovni nasveti in nadzor

Sredi leta 1988 je bil prvi~ ustanovljen majhenposvetovalni odbor strokovnjakov za sveto-vanje o BSE. To se je zgodilo {ele na podlagivztrajanja direktorja Zavoda za varovanje zdra-vja pri Ministrstvu za zdravje, ki je bil prvi~obve{~en o novi bolezni {ele marca 1988, 17


mesecev po tem, ko je bil opozorjen MAFF(Raziskava o BSE, 1999c, odst. 115). To seje zgodilo samo zato, ker so uradniki na kme-tijskem ministrstvu rekli nadrejenim, da po-trebujejo podporo CMO (Chief Medical Offi-cer) pri odlo~itvi, da ni treba umakniti klini~noprizadetih ‘ivali iz prehrane ljudi (Raziskavao BSE, 1999c, odst. 76).

Svetovalni odbor pod predsedstvom sira Richar-da Southwooda je ‘e na prvem sestanku (20.junija 1988) vztrajal, da klini~no prizadete ‘ivaline smejo ve~ biti za ~love{ko hrano in ‘ival-sko krmo ter da morajo kmetje dobiti od{kod-nino. Druga ve~ja sprememba je bila, ko jeMAFF {e isti dan objavil, da bodo prepovedaliuporabo potencialno oku‘enih pre‘vekovalskihbeljakovin v krmi za pre‘vekovalce. Prepovedje veljala le za pre‘vekovalce. Druge ‘ivali, kotso pra{i~i in perutnina, so {e vedno hranili zoku‘enimi beljakovinami, ~eprav ni nih~e ve-del, ali niso morda ob~utljivi za BSE. Uradnikina ministrstvu so razmi{ljali o prepovedihranjenja vseh ‘ivali s krmili, ki vsebujejopre‘vekovalske beljakovine, a so jo zavrgli,ker bi to prikraj{alo predelovalno industrijo zanjen glavni trg (ve~ino ‘ivalskih beljakovin sonamre~ dali pra{i~em in perutnini) (Prepis ra-ziskave o BSE, 1998, 29. junij, str. 35). Vi{jiveterinarski uradniki pa so se vseeno zaveda-li, da je ta odlo~itev tvegana. Direktor Veteri-narske uprave Keith Meldrum je junija 1988 na{tiri o~i priznal nekemu kolegu, da »je najve~,kar lahko re~emo, da katerakoli pre‘vekoval-ska beljakovina, ki jo damo (pra{i~em), lahkovsebuje povzro~itelje BSE ali praskavca. Nevemo pa, ali se bo pra{i~ oku‘il in ali se bo toprena{alo naprej« (Prepis raziskave o BSE,1998, 16. junij, str. 99). Nesre~na posledica teodlo~itve je bila, da je naslednjih {est let prihaja-lo do navzkri‘ne oku‘be med krmo za govedoin krmo, namenjeno drugim ‘ivalim, kar je pre-cej podalj{alo epidemijo BSE.

^eprav je Southwoodov posvetovalni odbortakoj vztrajal pri izlo~anju klini~no prizadetih‘ivali iz prehrane ljudi, pa ni priporo~il nadzo-ra subklini~no prizadetih ‘ivali, katerih tkivaso bila tudi oku‘ena (ker ni bilo diagnosti~negatesta za ‘ive ‘ivali, bi morali kontrolirati vsegovedo v Veliki Britaniji). Marca 1996, potem

ko je izbruhnila huda kriza zaradi BSE, je Sou-thwood priznal, da prepoved uporabe govejihmo‘ganov leta 1988 morda sploh ne bi bilapoliti~no izvedljiva. Pojasnil je: »^utili smo, dane bo {lo. Oni (MAFF) so ‘e tako menili, daso na{i predlogi precej revolucionarni.« (NewScientist, 1996)

Prepoved uporabe govejih mo‘ganov in dru-gih klavni~nih odpadkov vsega goveda zaprehrano ljudi je MAFF uvedel novembra leta1989, devet mesecev po poro~ilu Southwoo-dovega odbora. Ta predpis so uvedli {ele, kose je izvedelo, da je eden od vladnih stroko-vnjakov neuradno zaupal uslu‘bencem, da jezasebno delal kot svetovalec v industriji hra-ne za hi{ne ljubljen~ke in se je zavzel za pre-poved uporabe govejih klavni~nih odpadkovv tej hrani. [ele tedaj so se ministri odlo~ili,da jih ne sme prehiteti mesnopredelovalnaindustrija in industrija hrane za hi{neljubljen~ke, ki sta obe obvestili MAFF, da bo-sta enostransko umaknili govejo drobovino izsvojih izdelkov (Raziskava o BSE, 1999e,odst. 87–89 in 135).

Prepoved uporabe ‘ivalske krme iz ostankovpre‘vekovalcev, zakol in uni~enje prizadetegagoveda ter posebno prepoved uporabe govejedrobovine so uvedli do konca leta 1989. S takimnadzorom niso nameravali izkoreninitipovzro~itelja BSE, ampak samo zmanj{ati tve-ganje. Prepoved uporabe govejega drobovja jena primer vklju~evala samo tista tkiva, ki jih jenajla‘e odstraniti in ki imajo najni‘jo tr‘no vred-nost, ne pa zato, ker bi bila edini gostitelj povzro-~itelja bolezni. Takrat ni bilo rezultatov posku-sov, ki bi pokazali, kateri goveji organi so oku-‘eni s patogeni, ~eprav so primerjave z drugimivrstami in njihovimi TSE potrdile, da povzro-~itelja prena{ajo tudi mnoga druga tkiva. Bez-gavke in periferni ‘ivci na primer so skoraj goto-vo zelo ku‘ni, vendar jih je te‘ko odstraniti; tudiorgani, kot so jetra, naj bi vsebovali povzro~itelja(sicer v manj{ih koncentracijah), vendar so imeliveliko tr‘no vrednost (Raziskava o BSE, 1999e,odst. 85). Poleg tega je bilo iz prepovedi upora-be drobovja izklju~eno govedo (teleta), mlaj{eod {estih mesecev. Tele~jih trupov v klavnicahobi~ajno niso razpolavljali, zato bi odvzemhrbtenja~e dvignil proizvodne stro{ke. Izklju~itev


telet bi bila namre~ smiselna samo takrat, ~e bilahko potrdili, da je vertikalen prenos BSE s kra-ve na tele nemogo~. Tak{na domneva pa ni bilautemeljena, ker se je ‘e vedelo, da se praskavecprena{a z ovac na jagnjeta, in ker MAFF ni fi-nanciral raziskav prenosa BSE z matere na po-tomca vse do leta 1989 (Barclay, 1996, str. 16;Nature, 1990).

Zaradi zamude pri izvajanju temeljnih predpi-sov so bili ljudje ve~krat izpostavljeni patoge-nom. Od srede leta 1988, potem ko je South-wood predlagal uni~enje vsega klini~no priza-detega goveda, do konca leta 1989, ko so resuvedli prepoved prodaje goveje drobovine, sopojedli nekako 30.000 oku‘enih ‘ivali, ki sobile najmanj na polovici inkubacijske dobe zaBSE (Dealler, 1996).

15.515.515.515.515.5 Postavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kartPostavljanje hi{e iz kart

Leta 1987 so se britanski politiki oprijeli hipo-teze, da je BSE ne{kodljiva razli~ica praskav-ca, in so se trudili to verjeti kljub nara{~ajo~emu{tevilu dokazov o nasprotnem. Britanska vla-da je namre~ na podlagi te domneve lahko zatr-jevala in optimisti~no sporo~ala, da BSE v bri-tanskih mle~nih in govejih ~redah ne ogro‘azdravja ljudi. Ministrstvo je stalno zagotavlja-lo, da so njihove izjave popolnoma podprte zznanstvenimi dokazi, ekspertizami in nasveti.Vendar je bil to napa~en prikaz stanja.

Politikom so znanstveniki, na katere so sesklicevali, in tudi {ir{a znanstvena srenja,vztrajno pojasnjevali, da ne morejo biti popol-noma gotovi o varnosti u‘ivanja mesa, mlekain mle~nih izdelkov ‘ivali z BSE. Tako je vla-dni Posvetovalni odbor za spongiformno en-cefalopatijo (SEAC) na primer maja 1990 po-vedal politikom, da »pri sedanjem znanju nemoremo z gotovostjo trditi, da ni tveganja zaljudi, in je neprimerno vztrajati pri ni~elnemtveganju« (Prepis raziskave o BSE, 1998, 24.marec, str. 71). Ministri in visoki politi~ni sve-tovalci so v javnosti trdili druga~e. Kot je naprimer kmetijski minister dejal poslancem vspodnjem domu parlamenta sedmega junija1990, obstajajo »... jasni dokazi, da je britan-ska govedina popolnoma varna« (Hansard,1990, stolpec 906). Politiki so ve~krat zago-

tavljali varnost, ki je ni bilo, kar so tudi vedeli.Kot so sicer ob~asno priznavali, ne morejo zgotovostjo trditi, da je BSE samo ne{kodljivarazli~ica praskavca, vendar so vsaki~ zago-tavljali, da zakonski predpisi, ki so jih uvedlinovembra 1989, prepre~ujejo vnos morebitioku‘enih snovi v ~lovekovo prehranjevalnoverigo (Radio Times, 1992).

S predpisi niti niso hoteli popolnoma izni~itiizpostavljenosti povzro~itelja BSE, ampak josamo zmanj{ati. Znanstveniki in strokovni sve-tovalci ministrstva so poskrbeli, da so bili vi-soki politi~ni svetovalci s tem seznanjeni (glejna primer Raziskava o BSE, 1999e, odst. 275).Leta 1990 je SEAC na primer predlo‘il zakon-ski osnutek o varnosti govedine, namenjendirektorju Zavoda za varovanje zdravja, v ka-terem so bile izjave, kot »dolo~ena u‘itna dro-bovina..., ki je bila izjemoma rahlo oku‘ena,ni vklju~ena v prepoved, ki velja za drobovi-no« in »nekateri ho~ejo ni~ manj kot popolnozagotovilo varnosti. Trenutno pa tega za bri-tansko (ali irsko) govedino ne more zagotovitinoben znanstvenik« (poudarki v originalu)(Phillips idr., 2000, Vol. 11, odst. 4.120). Do-kument je kro‘il po Ministrstvu za zdravje inMAFF, da bi predlagali popravke in dopolnila.Uradnik na MAFF, ki je pozneje poslal doku-ment ministrom, je njim in drugim uradnikomMAFF povedal, da »so najbolj ’vro~e’ dele pre-dloga v zgodnej{i verziji (vklju~no zgornje na-vedke) ~rtali« (Phillips idr., 2000, Vol. 11, odst.4.118). Sploh pa, kot je Phillips sklenil z zgo-dovinskim stavkom, so se ministri in uradnikilotili zagotavljanja informacij, »ki naj bi uspa-vale« (Phillips idr., 2000, Vol. 1, odst. 1179).

Zagotovilo, da je govedina popolnoma varna,ni bilo le zavajajo~e, ampak je tudi oviraloMAFF pri uvajanju vrste preventivnih ukrepov.Kakr{nikoli novi zakonski ukrepi, ~eprav ko-ristni in poceni, bi lahko spro‘ili vpra{anja ovladnih zagotovilih in celo vzbudili resne dvo-me o politiki brez uvajanja novih, dra‘jih kon-trol (ni~elno tveganje je bilo nemogo~e dose~i,ne da bi poklali in zamenjali celotno britansko~redo in o~istili celotno prehranjevalno veri-go). Z drugimi besedami, te‘ko je bilo govoritio delnem zmanj{evanju tveganja. Edini mo‘-nosti, ki bi zveneli prepri~ljivo, sta bili ali do-


lo~iti neko mejo in zatrjevati, da ta zagotavljapopolno za{~ito, ter se je dr‘ati, ali pa posku-{ati popolnoma zatreti povzro~itelja.

Vzrok za neuvajanje mnogih za{~itnih ukre-pov torej niso bili stro{ki, ampak strah, da bispodkopali verodostojnost pomirjujo~ih vlad-nih sporo~il. Za strojno izko{~eno meso (MRM)se je na primer vedelo, da vsebuje ostanke‘iv~nega tkiva, ki je lahko mo~no oku‘eno(Prepis preiskave o BSE, 6. julij 1988, str. 104–106 in 127). S prepovedjo strojnega

izko{~evanja mesa bi jasno priznali tveganjezaradi mo‘ne oku‘enosti perifernega ‘iv~negatkiva, ve~ino katerega je pravzapravnemogo~e odstraniti s trupa. Kot ka‘e zapi-snik sestanka MAFF septembra 1989: »Stroj-no izko{~eno meso (MRM) - ve~ svetovalcevje svarilo na mo‘ne nevarnosti in med razpra-vo se je pokazalo, da so ukrepi nelogi~ni inkako zlahka bi dopustili mo‘ne nevarnostimateriala, ki ni predviden za prepoved. Strinjaliso se, da tega ne bodo na~enjali« (Raziskavao BSE, 1999e, odst. 263).

Primer 15.2 Evropska razse‘nostPrimer 15.2 Evropska razse‘nostPrimer 15.2 Evropska razse‘nostPrimer 15.2 Evropska razse‘nostPrimer 15.2 Evropska razse‘nost

^eprav se je BSE pojavil v Veliki Britaniji, se je za-radi trgovine z ‘ivalmi in krmili raz{irila tudi v dru-ge dr‘ave, predvsem po Evropi. Posamezne dr‘ave~lanice in Evropska komisija so se torej morale spo-prijeti s podobnimi te‘avami in negotovostmi kotVelika Britanija. BSE je bil v dr‘avah, kot so Irska,Portugalska in Francija, tako raz{irjen, da so senjihove vlade v devetdesetih letih odlo~ile nadzo-rovati doma~o prirejo. Dr‘ave z manj BSE, kot soBelgija, Nizozemska in Italija, so uveljavile nekajukrepov in ob~asne nadzore, a predvsem gledetrgovine z ‘ivalmi in krmili. Razli~ne zakonodaje sose odzivale razli~no, ne glede na stopnjo indu-strijskega razvoja in {tevilo primerov BSE v posa-mezni dr‘avi. Natan~no poro~ilo o naravi in vzro-kih teh razlik ni stvar te {tudije3. Vsekakor je jasno,da so nosilci odgovornosti za odlo~itve o BSE bi-stveno vplivali na razvijanje na~ina, kako definiratiproblem BSE, ga ovrednotiti in nanj odgovoriti.Pri sodnih oblasteh, pri katerih sta industrijsko po-kroviteljstvo in odgovornost za varnost potro{nikovv isti ustanovi (npr. Irska), so uvedli manj preventi-vnih ukrepov za varovanje javnega zdravja kot tam,kjer sta pokroviteljstvo in zakonodaja lo~ena alirazdeljena med ve~ ustanov (npr. Avstrija) (BASES).Znotraj Evropske komisije so se pred letom 2000 vzvezi z BSE odlo~ali predvsem znotraj DG III (z od-govornostjo za notranji trg in podjetja Evropskeunije) in DG VI (z odgovornostjo za kmetijstvo inribi{tvo). ^eprav je Velika Britanija junija 1988 vdoma~o zakonodajo uvedla prepoved oku‘enihpre‘vekovalskih proteinov v krmi za pre‘vekovalce,takrat je o tem tudi obvestila Evropsko komisijo,pa zakonodaje, ki bi omejevala {irjenje BSE po vsejEU, niso sprejeli {e {est let. Po juniju 1988 je VelikaBritanija {e naprej izva‘ala oku‘eno krmo v drugedr‘ave ~lanice in nekaj so je tudi dali govedu. Izvozmesa in kostne moke v EU je na primer posko~il z12.553 ton leta 1988 na 25.005 ton leta 1989 (Evrop-ski parlament, 1997, str. 8). Poleti 1989 je Komisijaod Velike Britanije zahtevala, da prepove izvoz tehkrmil, vendar je slednja to odklonila (Raziskava oBSE, 1999d, odst. 257). Komisija od takrat trdi, da

pred sprejemom Enotnega evropskega akta ni ime-la pravne podlage za prepoved izvoza britanskegamesa in kostne moke (~eprav Evropski parlamentto izjavo spodbija). Namesto tega je Komisijapozvala vse dr‘ave ~lanice, naj uvedejo prepoveduvoza mesa in kostne moke pre‘vekovalskega izvo-ra iz Velike Britanije (Evropski parlament, 1996, str.10). Nekatere dr‘ave so se odzvale na poziv ali paso prepoved uvedle ‘e prej (npr. Nizozemska), dru-ge pa so prepovedale uvoz britanskega mesa inkostne moke {ele mnogo pozneje (npr. Portugal-ska). Evropska komisija ni vztrajala pri prepovediza vso EU vse do leta 1994. [ele leta 1996 je Komi-sija prepovedala izvoz v Veliki Britaniji pridelane-ga mesa in kostne moke (in vseh drugih govejihizdelkov). Evropski parlament je sklenil, da je Ko-misija vztrajno dajala prednost vzdr‘evanju no-tranjega trga pred varovanjem zdravja ‘ivali in lju-di (Evropski parlament, 1997).Zaradi krize BSE iz leta 1996 so v Evropski komisijiin dr‘avah ~lanicah stalno spreminjali urejanje znan-stvenega svetovanja in varnosti prehrane. V Evrop-ski komisiji so preoblikovali znanstveni svetovalnisistem in njegovo upravljanje se je preselilo v DGXXIV, ki se je preimenoval v DG SANCO ali Gene-ralni direktorat za zdravje in varstvo potro{nikov.Leta 2000 so lo~ili nadzorne in pokroviteljskefunkcije DG III in DG VI ter prve prenesli na DGSANCO. Bela knjiga 2000 Evropske komisije o var-nosti hrane je predlagala {e nove lo~itve z ustano-vitvijo evropskega organa za prehrano, s ~imer bizagotovili neodvisno znanstveno svetovanje za DGSANCO (Evropska komisija, 2000). Podobne refor-me in predlogi reform so se pojavili v mnogihdr‘avah ~lanicah.Po letu 2000 so v veliko dr‘avah ~lanicah ugota-vljali vedno ve~ primerov BSE (npr. Francija in Irska)in dr‘ave, ki so prej menile, da BSE nimajo, so odkri-le oku‘be v svoji goveji ~redi (npr. Nem~ija in [pa-nija). Zaradi precej{njih zgodovinskih razlik v na~inunadzora po posameznih dr‘avah in njegovem ob-segu se bodo posamezne zakonodajne oblasti {emnogo let spopadale s precej{nimi tveganji zazdravje ljudi in ‘ivali.

3 Ve~ informacij je mogo~e najti v nacionalnih poro~ilih o odzivih politike na BSE v 11 evropskihdr‘avah, izdelanih v okviru projekta, ki ga je podprla Evropska komisija. Dostopna so na: http://www.upmf-grenoble.fr/inra/serd/BASES/

Nacionalna poro~ila o uradnih ukrepih v zvezi z BSE 11 evropskih ~lanic EU, ki so jih izvajale kot delraziskovalnega projeka, ki ga je podprla EU, so dostopna na spletnih strani: http://www.upmf-grenoble.fr/inra/serd/BASES


Februarja 1990 je In{titut za zdravje okolja(IEHO), ki je bil odgovoren za uvajanje nadzo-ra v klavnicah, opozoril MAFF na takratni na~inodstranjevanja govejih mo‘ganov iz glav, prikaterem se je lahko oku‘ilo tudi meso na gla-vi. IEHO je svetoval odstranitev mesa z glave,preden se odpre lobanja in odstrani mo‘gane.^eprav so imeli kmetijski predstavniki pomi-sleke glede odstranjevanja mo‘ganov pred me-som in se jim je zdelo, da bi morali to prepove-dati, so dr‘avni uradniki vztrajno prepre~evaliuvedbo novih ukrepov. Kot je ministru za prehra-no pojasnil vi{ji uradnik v MAFF-ovem oddelkuza higieno mesa: »Dopolnilni ukrepi bi spro‘ilipolemiko o BSE na splo{no in neizogibno pri-peljali do zahtev po podobnih ukrepih prihrbtenja~ah... Prepoved razseka (vretenc) biimela resne posledice za industrijo in izvoz.Poleg tega se ne bi kon~alo pri hrbtenja~ah.Skrb bi se nato raz{irila {e na hrbtenja~ne ‘ivcein bezgavke, ki pa se jih ne da odstraniti s tru-pov« (Raziskava o BSE, 1999f, str. 7).

Spet so se izognili preprostemu, a poceni ukre-pu, ki bi zmanj{al tveganje, samo da bi ohrani-li pomirjujo~o, a popa~eno sliko varnosti in dabi nevtralizirali politi~ni pritisk, ki bi zahtevalve~ preventivnih ukrepov. ^e bi MAFF javnopriznal nekatere neznanke in tveganja terneprakti~nost in/ali previsoko ceno nekaterihukrepov - torej tudi to, da je treba dopustiti ni‘jo,{e sprejemljivo stopnjo tveganja, bi bilo mordala‘e uvajati preventivne ukrepe, ne da bi trpelaverodostojnost ministrstva.

Ker so dogodki in dokazi vendarle spodbudilidodatne ukrepe, je bilo vedno te‘e uskladitite odzive z vladno pomirjujo~o zgodbo, poseb-no {e, ~e so dodatne ukrepe uvajali na vednonova podro~ja. Politiki so zato v~asih napa~noprikazovali svoje razloge za uvajanje ukrepovin tako posku{ali prepre~iti razkrinkanje njiho-ve pravljice. MAFF je na primer vztrajal, daprepoved uporabe drobovja ni znanstveno ute-meljena (glej na primer Odbor za kmetijstvospodnjega doma britanskega parlamenta,1990, str. 9 in 71), zato je bilo te‘ko prepri~atiindustrijo in druge zainteresirane strani, da soti ukrepi bistvenega pomena za javno zdra-vje. Leta 1995 so in{pektorji med nenapove-danimi obiski britanskih klavnic ugotovili, da

jih pribli‘no 48 odstotkov ni upo{tevalo pred-pisov o prepovedi uporabe govejega drobovja(Kmetijski odbor in Zdravstveni odbor spod-njega doma britanskega parlamenta, 1996, str.10). Kot je dejal predstavnik tistih, ki naj biskrbeli za upo{tevanje predpisov v klavnicah:»Dobili smo namig, da kljub vsemu problemnajbr‘ ni resen in da gre bolj za kozmeti~neukrepe kot pa za resno ogro‘anje javnegazdravja …« (Panorama, 1996).

Vladne trditve, da je tveganje ni~elno, pa nisoogro‘ali samo novi ukrepi. Vztrajanje pri vlad-nih pomirljivih razlagah je seveda zelo ogro‘aloneprijetne informacije, ki bi lahko spodkopaleuradno razlago. Zato so skrbno izbirali stroko-vne sodelavce in izlo~ili tiste, ki se niso strinjaliz uradno politiko ministrstva in ki bi lahkozavrnili prikrivanje informacij. »… ~e ‘eli{ datijavnim izjavam vsaj nekaj verodostojnosti, semora{ obrniti na zunanje skupine, zato si zeloodvisen od ugotovitev odborov... Klju~ se skri-va v odboru, ki se ukvarja s tem, in njegovihraziskavah« (Prepis raziskave o BSE, 1998,29. junij, str. 79–81). Nekatere strokovnjake

Primer 15.3 Stro{ki, povezani z BSEPrimer 15.3 Stro{ki, povezani z BSEPrimer 15.3 Stro{ki, povezani z BSEPrimer 15.3 Stro{ki, povezani z BSEPrimer 15.3 Stro{ki, povezani z BSE

BSE je imela precej{ne posledice na raznihpodro~jih. Nekatere se da izraziti v denarju, dru-ge so neizra~unljive.Leta 1998 so napovedali, da bodo stro{ki kmetij-stva v Veliki Britaniji zaradi krize BSE od leta 1996do 2001 dosegli 4,2 milijarde funtov (Spodnji domparlamenta, 1999). Ve~inoma je {lo za kompenza-cije v gospodarstvu, posebno za kmete, ki so jimodvzeli govedo, starej{e od 30 mesecev, in takoprepre~ili vnos snovi v prehrano ljudi, ter za pod-poro klavni industriji in industriji krmil. [tevilkazajema tudi stro{ke raziskav in administracije. Dru-gi javnofinan~ni stro{ki od leta 1996 vklju~ujejojavno raziskavo o BSE in zna{ajo pribli‘no 25 mi-lijonov funtov (Farmers Weekly Interactive Servi-ce, 1999).Visoki so bili tudi stro{ki zaradi BSE v zasebnemsektorju. Zaradi prepovedi izvoza britanske go-vedine marca 1996 je nastalo 700 milijonov funtovizgube na leto (DTZ Pieda Consulting, 1998). Vprvih 12 mesecih od marca 1996 se je ocenjenavrednost trgovine z britansko govedino zmanj{alaza 36 odstotkov realne vrednosti (kombinacija iz-gube izvoza in padca doma~ega povpra{evanja)in naj bi britanskemu gospodarstvu povzro~ila{kodo 1,15 milijarde funtov (DTZ Pieda Consul-ting, 1998).Bilo bi prezgodaj, ~e bi posku{ali natan~no oce-niti celotne stro{ke zaradi BSE, saj {e ne vemo,koliko ljudi bo podleglo variantni CJD - novihprimerov bo lahko ali kakih sto ali celo milijon(Collinge, 1999).


so izlo~ili tudi zato, ker so delali za neprimer-ne ustanove. Britanski laboratorij za javnozdravje (PHLS) - uveljavljena ustanova zanadzor nad novimi in starimi boleznimi v Ve-liki Britaniji - je bil na primer izlo~en iz od-lo~anja o BSE. Po besedah direktorja vali‘an-skega Zavoda za varovanje zdravja: »Vzrokvztrajnega nasprotovanja sodelovanju s PHLSje bil strah, da bi tako priznali mo‘nost, da jeogro‘eno javno zdravje« (Phillips idr., 2000,Zvezek 11, str. 4.28).

Visoki politi~ni svetovalci so posku{ali tudizagotoviti, da bi strogo nadzorovali pooblasti-la, vodenje in poro~ila pri raziskavah BSE.Marsikaterih klju~nih poskusov sploh nisoizvedli ali pa so bili mo~no v zaostanku, po-datke in dokaze so v~asih skrivali in jih nisodelili z drugimi raziskovalci. Naklju~ne ob-dukcije ‘ivali v klavnicah bi pomagale pripra-viti ocene o {tevilu ‘ivali, ki so oku‘ene, a neka‘ejo klini~nih znakov obolenja in se jih upo-rablja v ~love{ki prehrani. Laboratoriji in opre-ma so bili na voljo in stro{ki bi bili razmeromanizki, a v Veliki Britaniji so izvedli le en takpregled, in sicer leta 1999, pa {e to na gove-du, ki ni bilo namenjeno za prehrano ljudi. Zelopomemben poskus, ki naj bi pokazal, ali go-vedo dobi BSE, kadar ga krmimo s krmo,oku‘eno s praskavcem, so izvedli {ele leta1996 (Prepis raziskave o BSE, 11. marec1998, str. 132). Ko je bilo BSE treba prijavljati,so postali vsi mo‘gani oku‘enega goveda lastMAFF, in ministrstvo je nenavadno odlo~nonasprotovalo temu, da bi vrhunske znanstve-nike v ZDA oskrbelo s patogenim materialom(Raziskava o BSE, 1999a, odst. 493-505). ̂ ebi pri snovanju politike upo{tevali previdnostnona~elo, bi namre~ pridobili veliko ve~ dokazov,o katerih bi bilo treba obve{~ati javnost.

15.615.615.615.615.6 Neuspehi in kon~ni propadNeuspehi in kon~ni propadNeuspehi in kon~ni propadNeuspehi in kon~ni propadNeuspehi in kon~ni propadpoliti~nega konstruktapoliti~nega konstruktapoliti~nega konstruktapoliti~nega konstruktapoliti~nega konstrukta

V letih po Southwoodovem poro~ilu je resni-ca o MAFF-ovi pomirjajo~i pravljici vse boljprihajala na dan. Delno zaradi znanstvenih do-kazov, ki niso bili nikoli zelo spodbudni in sopostajali celo vse manj spodbudni, ker je mi-nistrstvo slabo nadzorovalo {irjenje informa-cij, in tudi zato, ker so se udele‘enci in posre-

Primer 15.4 Sklepi Phillipsove raziskavePrimer 15.4 Sklepi Phillipsove raziskavePrimer 15.4 Sklepi Phillipsove raziskavePrimer 15.4 Sklepi Phillipsove raziskavePrimer 15.4 Sklepi Phillipsove raziskave

Januarja 1998 je laburisti~na vlada spro‘ila ra-ziskavo, da bi »ugotovila in pregledala potekpojavljanja in ugotavljanja BSE in variantnega CJDter sprejete ukrepe do 20. marca 1996« in da bi»ugotovila ustreznost odziva, upo{tevajo~ takrat-no znanje«. Raziskovalni odbor, ki mu je predse-doval sodnik Phillips, je zbral ustne in pisne izjaveve~ kot 600 pri~ in poro~al o tem oktobra 2000.

Poro~ilo v 16 zvezkih bolj predstavi postopke kotnjihove rezultate, kajti raziskovalna skupina se jeizogibala sodbam, ali so bile odlo~itve ustrezneali ne, in je raj{i izpostavila vpra{anja komunici-ranja v vladi in zunaj nje, uporabo strokovnih na-svetov in sodelovanje med ministrstvi. Phillipsovaglavna kritika je bila, da je na odlo~anje najboljvplivalo namerno prepri~evanje javnosti. Razisko-valna skupina je kljub temu ugotovila, da so bileodlo~itve pravilne, ~eprav niso bile vednopravo~asne, dobro na~rtovane in izvedene.

Phillips in kolegi so med drugim sklenili, da »si jevlada prizadevala za zdravje ljudi« in da »se poli-tika MAFF (ministrstva za kmetijstvo, ribi{tvo inprehrano) ni nagibala v korist kmetijskih proizvajal-cev na {kodo potro{nikov«. Vendar je te‘ko razu-meti, kako so lahko oblikovali taka sklepa na po-dlagi razpolo‘ljivih dokazov, med katerimi so neka-teri povzeti tudi v tem {tudijskem primeru.

Phillipsovo poro~ilo vsebuje 160 posameznihlekcij. Mnogi se nana{ajo na zdravje ‘ivali inproizvodno prakso v kmetijstvu, ve~ina splo{nihsklepov pa zadeva:

• pravilno uporabo in vlogo svetovalnih odbo-rov;

• vzdr‘evanje zadostnega notranjega strokov-nega znanja in izku{enj;

• bolj{e sodelovanje med strokovnjaki za zdra-vje ljudi in ‘ivali;

• pravilno izvajanje, delovanje in uveljavljanjeukrepov;

• koordinacijo raziskav, s ~imer se zmanj{ajodvomljive odlo~itve;

• vodilo, da dvom lahko opravi~i ukrepanje;• pomembnost ustvariti vero in zaupanje;• odkrito obve{~anje o morebitnih dvomih;• odprtost in odkritost.

Veliko teh sklepov je pomembnih za razpravo oprevidnosti, nobeden pa ne ponudi jasnih odgo-vorov, kak{ni ukrepi bi se obnesli pri odlo~anju inraziskovanju v praksi.

dniki, ki niso bili pod nadzorom ministrstva,odlo~ali po svoje. To se je dogajalo kljubodlo~nim poskusom ministrstva, da bi ohra-nilo svojo politiko navkljub njenim o~itnim sla-bostim in kopi~enju nasprotnih dokazov.

Do konca leta 1995 je vrsta dogodkov prisililaMAFF, da je poostril predpise, ~eprav bolj zanazaj kot za naprej. Do tedaj se je pove~alo


{tevilo znanstvenikov doma in v svetovni ra-ziskovalni skupnosti, ki so postajali vse boljzaskrbljeni zaradi tveganja, ki ga prina{a BSE.MAFF-ova politika se je kon~no sesula mar-ca 1996 po pojavu nove razli~ice CJD(s~asoma poimenovane variantna ali vCJD)v Veliki Britaniji in ko je SEAC sklenil, da jenajverjetnej{i vzrok u‘ivanje hrane, oku‘enez BSE.

15.715.715.715.715.7 SklepiSklepiSklepiSklepiSklepi

Vse odkar so odkrili BSE v britanski goveji~redi, je jasno, da bo te‘ko uveljavljati previd-nostni pristop v zvezi s to boleznijo. Novem-bra 1986 je precej oku‘enega goveda ‘ekon~alo na kro‘nikih in celo takrat bi bilo izko-reninjenje bolezni zelo drago.

Kljub temu bi vlada lahko storila marsikaj zazmanj{anje tveganja potro{nikov indolgoro~no tudi za mesno industrijo in dr‘av-no blagajno, {e posebej, ~e bi javno priznaliznanstvene dokaze. Namesto tega je britan-ska vlada zagotavljala, da skrbno varuje jav-no zdravje, v resnici pa varovanje podredilapodpori kmetijske prodaje in pri tem pazila,da je kar najbolj zni‘evala posege dr‘ave injavne izdatke. Ukrepi, ki jih je uvedla, so bilipreskromni ali prepozni, pa {e tedaj jih nisodosledno izvajali. Poleg tega je bilo vlo‘enopremalo sredstev v raziskave. Dosledno sose izogibali tudi vklju~evanju neodvisnih ra-ziskovalcev.

ê bi britanska vlada res ‘elela uveljaviti pre-vidnostni pristop, bi morala najprej temeljitopreoblikovati ustanove in lo~iti odgovornostza zakonodajno podro~je in pokroviteljstvo.Zgodba o BSE je izzvala ponovno presojona~ina, kako se dolo~ajo tveganja za javnozdravje in okolje in kako s tem upravljajo vVeliki Britaniji. Maja 1997 je britanska vladapriznala, da je bilo temeljno protislovje medglavnimi pristojnostmi ministrstva za kmetij-stvo. To priznanje je narekovalo odlo~itev oustanovitvi posebne agencije za prehrano.

ê bi upo{tevali previdnostni pristop, bi mo-rali sprevideti, kako malo »nepristranskihznanstvenih dognanj« je bilo na voljo, in spro‘ili

bi odprto polemiko o slabostih in prednostihrazli~nih na~inov ukrepanja. Zakon o svobod-nem dostopu do informacij bi lahko spremenilna~in, kako politi~no-svetovalna telesa pred-stavljajo znanstvene dokaze. Tudi lo~itev usta-nov na tiste, ki strokovno svetujejo, ocenjujejotveganje in raziskujejo, ter na tiste, ki odlo~ajo,bi spodbudila izmenjavo mnenj o mo‘nih tve-ganjih. Poleg tega bi prepre~ili prikrivanje ne-gotovosti, ~e bi podpirali raziskave, tudi inter-disciplinarne, na ~im ve~ podro~jih in zvklju~evanjem ~im ve~ ustanov, ki imajo prostdostop do podatkov.

Eden od dejavnikov, ki je pred marcem 1996podpiral MAFF, da je vztrajal pri optimisti~nipripovedi, je bila pripravljenost strokovnih sve-tovalcev, da so svoje nasvete oblikovali napodlagi znanstvenih pa tudi neznanstvenihdejstev in vse skupaj predstavljali javnosti kot~isto znanost. To je ustrezalo ministrom, kerso lahko trdili, da se ravnajo po nasvetih stro-kovnih svetovalcev, pa tudi strokovnjakom,da so se po~utili vplivni in pomembni. ê bibila vloga strokovnih svetovalcev jasneje raz-mejena ter bolj na o~eh stroke in javnosti, bilahko pri~akovali bolj previdnosten pristop. Kerna ocene tveganj vedno vplivajo socialni inekonomski dejavniki, naj bi odgovornost zaizra‘anje in opravi~evanje okvirnih predvide-vanj pripadla demokrati~no odgovornim mini-strom, strokovni svetovalci pa naj bi bili za-dol‘eni za zbiranje in razlago primernih doka-zov. Od marca 1996 so ~lani SEAC bolj neo-dvisni kot njihovi predhodniki. Ko so ocenjevalitveganje uporabe mesa s kostjo, so namre~natan~no opredelili mo‘ne posledice razli~nihravnanj in izrecno nakazali odlo~itve, ki bi jihministri morali sprejeti. Politika BSE je posta-la previdnej{a, ker je bolj odprta in preverljivaposebej od ustanovitve nove agencije zaprehrano Zdru‘enega kraljestva.



Barclay, C., 1996. ’Bovine spongiformencephalopathy and agriculture’, House ofCommons Library Research Paper No 96/62,15 maj.

BASES, n.d. General introduction, nationalaction systems and TSEs in Europe, na spletnistrani http://www.upmf-grenoble.fr/inra/serd/BASES/

BSE Inquiry, 1999a. ’The Central VeterinaryLaboratory 1985–1989’, Revised factualaccount, No 4.

BSE Inquiry, 1999b. ’The early days’, Revisedfactual account, No 5.

BSE Inquiry, 1999c. ’Slaughter and com-pensation’, Revised factual account, No 6.

BSE Inquiry, 1999d. ’Ruminant feed ban’,Revised factual account, No 7.

BSE Inquiry, 1999e. ’The introduction of theSBO ban’, Revised factual account, No 8.

BSE Inquiry, 1999f. ’Consideration of the riskfrom mechanically recovered meat (MRM) in1989’, draft factual account, No 14.

BSE Inquiry transcript, 1998. Na spletni stranihttp://www.bse.org.uk

’Cash for cows’, 1996. The Economist Vol. 338,No 7959 (30. marec).

Collinge, J. 1999. ’Variant Creutzfeldt-Jakobdisease’, The Lancet Vol. 354, No 9175 (24.julij), str. 317–323.

Cooke, B. C., 1998. ’A brief history of the useof meat products, especially meat and bonemeal in the feeds for ruminant animals’, TheBSE Inquiry, Statement No 27.

Dealler, S. 1996. ’Can the spread of BSE andCJD be predicted?’ v Ratzan, S. C. (ur.), Themad cow crisis, UCL Press, London.

DTZ Pieda Consulting, 1998. ’Economicimpact of BSE on the UK economy’, Reportto UK agricultural departments and HMTreasury.

Evropska Komisija, 2000. White Paper on foodsafety in the European Union COM(99)719,12. januar, na spletni strani http://europa.eu.int/comm/food/fs/intro/index_en.html

Evropski parlament, 1996. ’Replies from theCommission to questions from the Committeemembers’, Temporary Committee of Inquiry

Sredina se- Zdru‘ene dr‘ave prepovedo uporabo mesa s praskavcem oku‘enih ovac in koz v krmi za

demdesetih govedo.

1979 Britanska Kraljeva komisija za onesna‘evanje okolja prizna tveganje povzro~iteljevbolezni v ‘ivalski krmi in predlaga temeljne standarde za predelovalno industrijo.

1986 Uradno priznajo prve primere BSE.

1988 Prvo zapisano uradno priznanje, da se BSE lahko prena{a na ljudi.

1988 Ustanovljen je Southwoodov odbor, ki predlaga, da goveda s klini~nimi znaki ne biuporabljali za hrano ljudi ali ‘ivali.

1989 Prepoved pre‘vekovalske krme, zakol in uni~enje prizadetega goveda in posebnaprepoved goveje drobovine (SBO).

1995 Pri skoraj polovici pregledanih klavnic se izka‘e, da ne upo{tevajo prepovedi uporabegoveje drobovine.

1995 Znaki, da BSE lahko povzro~a Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJD).

1996 Kon~no se za~nejo poskusi, s katerimi ugotovijo, ali govedo, ki u‘iva s praskavcemoku‘eno krmo, dobi BSE.

1996 BSE-kriza, ki nastopi ob pojavu variantne CJD v Veliki Britaniji in ugotovitvi, da jenajverjetnej{i vzrok oku‘ena hrana.

1998–2000 Izvedena je Phillipsova raziskava in izide poro~ilo v 16 zvezkih. Sklepi ne ocenjujejosprejemanja vladnih ukrepov dovolj ostro. Odlo~itve naj bi bile sicer pravilne, le da nisobile vedno pravo~asne, dobro na~rtovane in izpeljane.

Preglednica 15.1Preglednica 15.1Preglednica 15.1Preglednica 15.1Preglednica 15.1BSE – Prva svarila in ukrepiBSE – Prva svarila in ukrepiBSE – Prva svarila in ukrepiBSE – Prva svarila in ukrepiBSE – Prva svarila in ukrepiVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


into BSE, Doc_PE 218.980, 18. september.

Evropski parlament, 1997. ’Report on allegedcontravention or maladministration in theimplementation of Community law in relationto BSE, Part B, Work of the Committee ofInquiry and basic data’, Doc_EN\RR\319\319055 A4-0020/97A, 7. februar.

Farmers Weekly Interactive Service, 1999. Naspletni strani http://www.fwi.co.uk (stanje 26.aprila 1999).

Hansard, 1990. 8. junij.

House of Commons, 1999. BSE: The cost ofa crisis, Select Committee on Public Accounts,24th report, HC 790, HMSO, London.

House of Commons Agriculture Committee,1990. ’Bovine spongiform encephalopathy(BSE)’, Fifth report, 10. julij.

House of Commons Agriculture and HealthSelect Committees, 1996. ’Bovine spongiformencephalopathy (BSE) and Creutzfeldt-Jakobdisease (CJD): Recent developments’,Minutes of evidence, HC-331.

Kimberlin, R. H., Cole, S. in Walker, C. A., 1987.

’Temporary and permanent modifications to asingle strain of mouse scrapie on transmissionto rats and hamsters’, Journal of GeneralVirology Vol. 68, str. 1875–1881.

Martin, W. B., 1998. ’Involvement with scrapieas Scientific Director of the MoredunResearch Institute’, The BSE Inquiry,Statement No 5.

Minute, 1988. Minute from the privatesecretary of Mr MacGregor to the privatesecretary of Mr Thompson, z dne 29. februarja1988, BSE Inquiry Document No YB 88/2.29/4.1.

Nature, 1990. 24. maj, str. 278.

New Scientist, 1996. 30. marec, str. 4.

Panorama, 1996. Televizija BBC, oddaja 17.junija.

Phillips idr.., 2000. The BSE Inquiry Report.Evidence and supporting papers of the inquiryinto the emergence and identification of bovinespongiform encephalopathy (BSE) and variantCreutzfeldt-Jakob disease (vCJD) and theaction taken in response to it up to 20 March1996, The Stationery Office, London.

Radio Times, 1992. Keith Meldrum, citat vizdaji z dne 31. maja.

RCEP, 1979. ’Agriculture and pollution’,Seventh repor t, Royal Commission onEnvironmental Pollution.

185 Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij


[tudije primerov opisujejo obilico »poznihlekcij« v podporo prihodnjim politi~nim usme-ritvam re{evanja te‘av. ̂ e bi jih posku{ali vsepovzeti, bi morali pravzaprav ponavljativsebino {tudij. Koristneje se zdi vrniti na {tiriobse‘na vpra{anja, ki smo jih postavili avtor-jem, in povzeti nekaj specifi~nih lekcij ter takokar najbolj zmanj{ati ponavljanje napak ali vsajspregledanih zadev iz preteklosti.

Prvo postavljeno vpra{anje je bilo, kdaj je biloprvi~ izre~eno verodostojno znanstveno zgo-dnje svarilo. Drugo je bilo, kdaj so oziroma nisoregulativni in drugi odgovorni organi uvedlibistvene ukrepe za zmanj{anje tveganja terkak{no je bilo to ukrepanje oziroma neukre-panje. Tukaj je klju~na velikost vrzeli med ugo-tovitvijo specifi~nega problema in u~inkovitimukrepanjem. Za mnoge {tudije primerov lahkore~emo, da je bila ta vrzel dolgotrajna, saj jezajemala ve~ let oziroma desetletij, v~asih pacelo ve~ kot stoletje. To morda ni bilo prese-netljivo, dokler niso v sedemdesetih inosemdesetih letih 20. stoletja ugotovili potre-be po previdnostnem na~elu. Vendar so bilicelo po tem relativno redki primeri jasnegapreventivnega ukrepanja. Opaziti je tudi, daje razprava o previdnostnem na~elu v~asihdelovala kot bitka med Evropsko unijo (EU)in Severno Ameriko, ~eprav zgodovinski po-tek primerov ka‘e drugo zgodbo, v katerirazli~ne ustanove v Severni Ameriki in Evro-pi razli~no sprejemajo potrebe po previdnosti.

V mnogih {tudijah primerov so bile ustrezneinformacije o potencialnih nevarnostih na voljo‘e veliko prej, preden so zakonodajalci upo-{tevali nasvete, vendar tem informacijam pri-stojni za odlo~anje niso posvetili pozornostidovolj zgodaj ali pa jim zaradi tega ali onegarazloga niso zares verjeli. Res je tudi, da soljudje, ki odlo~ajo, v nekaterih {tudijah prime-rov zaradi kratkoro~nih ekonomskih in poli-ti~nih medsebojnih vplivov (glej {tudije prime-

16.16.16.16.16. Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Dvanajst poznih lekcij Skupina urednikov Skupina urednikov Skupina urednikov Skupina urednikov Skupina urednikov

rov o azbestu, polikloriranih bifenilih, Velikihjezerih ter ‘veplovem dioksidu in zakisljevanju)uspe{no presli{ali tako zgodnja kot »glasnain pozna« svarila.

Tretje vpra{anje je bilo, kolik{ni so bili kon~nistro{ki in kak{ne so koristi ukrepanja oziromaneukrepanja. Pokazalo se je, da so na tovpra{anje avtorji {tudij primerov najte‘je iz~rpnoodgovorili. Deloma je to pripisati ozadju mno-gih, ki so predvsem tehni~ni strokovnjaki nasvojih podro~jih, in ne toliko strokovnjaki za pre-sojo ekonomskih stro{kov in koristi oziroma ar-gumentov v prid ukrepanja ali proti njemu. Ven-dar je to ‘e samo po sebi zahtevno podro~je,polno nasprotij. Ni verodostojnega na~ina, da biargumente za alternativne poti ukrepanja ali protinjim omejili na eno samo {tevilko, ekonomskoali druga~e, ~e ne zaradi drugega, ‘e zato, kergre za vpra{anje primerjanja neprimerljivega inker je malo verjetno, da bodo argumenti za aliproti enakomerno porazdeljeni po vseh intere-snih skupinah. Te zaplete se sicer da re{evatikonstruktivno, a konec koncev namen te pu-blikacije ni vsesplo{na analiza.

Z nekaterimi vidiki stro{kov in koristi pa se jevendarle nujno ukvarjati, ko obravnavamo ~etr-to vpra{anje, postavljeno avtorjem: »Katerelekcije nam lahko pomagajo pri odlo~anju vprihodnosti?« Vpra{anje je klju~no za namente publikacije.

Projekt Evropskega znanstveno-tehnolo{kegaobservatorija (ESTO) o tehnolo{kem tveganjuin obvladovanju negotovosti (glej na primer,Stirling, 1999) je zagotovil za~etni okvir te ana-lize. Dolo~a iz~rpno strukturo za obravnavanjevpra{anj, povezanih s previdnostjo. Poleg tega,da pomaga upo{tevati lekcije, daje tudi pri-lo‘nost za presku{anje ali pripravo veliko vpra-{anj, ki izhajajo iz {tudije ESTO, v primerjavi zogromno koli~ino zgodovinskega gradiva iz{tudij primerov. Ve~ino klju~nih vpra{anj, ki soiz{la iz {tudij primerov, bi lahko zajeli v nasled-njih dvanajstih poznih lekcijah:


1. Priznati nevednost in se odzvati nanjo kottudi na negotovost in tveganje pri ocenahtehnologije in javnem sprejemanju odlo-~itev.

2. Zagotoviti ustrezen dolgoro~ni nadzor nadokoljem in zdravjem ter raziskave zgodnjihsvaril.

3. Ugotoviti »slepe pege« in vrzeli v stroko-vnem vedenju ter si prizadevati za njiho-vo zmanj{anje.

4. Odkriti in zmanj{ati interdisciplinarne ovi-re za u~enje.

5. Zagotoviti ustrezno upo{tevanje stvarnihrazmer v zakonodajnih ocenah.

6. Sistemati~no in temeljito pregledati zahte-vane utemeljitve in koristi za potencialnatveganja.

7. Oceniti niz alternativnih mo‘nosti za izpol-njevanje potreb poleg preu~evane mo‘no-sti in promovirati bolj vzdr‘ljive, razli~ne inprilagodljive tehnologije za zni‘anje stro{-kov presene~enj in pove~anje koristi ino-vacij.

8. V oceni zagotoviti uporabo »lai~nega« inlokalnega znanja ter ustrezno strokovnoznanje in izku{nje.

9. V celoti upo{tevati domneve in ocenerazli~nih socialnih skupin.

10. Ohraniti neodvisnost zakonodajalcev zain-teresiranih strank in inkluzivni pristop kzbiranju podatkov in mnenj.

11. Ugotoviti in zmanj{ati institucionalne ovi-re pri u~enju in ukrepanju.

12. Izogibati se »paralizi zaradi analize«, takoda se zmanj{a potencialno tveganje, kjerje zaskrbljenost upravi~ena.

Razlike med temi razli~nimi vidiki niso pomem-bne zaradi svoje dokon~nosti, temve~ zaradiilustrativnosti. Mnoge so jasno povezane.Nekatere je mogo~e sestaviti ali {e boljraz~leniti. Tukaj{nji povzetki vsekakor zagota-vljajo podlago za prakti~no uresni~evanje pre-vidnostnega na~ela. Mnoge lekcije se nana{ajona vrsto, kakovost, obdelavo in uporabo infor-macij, postavljenih v okvir bolj demokrati~negaprocesa z ve~ udele‘enci. Tak{no celovito iniz~rpno ocenjevanje nevarnosti in mo‘nosti jetreba jasno povezati z verjetnim obsegommo‘nih posledic (okoljskih, socialnih ingospodarskih) dolo~ene dejavnosti.

Pri pripravi teh lekcij je veljalo, da se nevklju~uje gradivo, ki ni bistveno za {tudijeprimerov. Kljub temu je v zadnjem delu obrav-navano nekaj bolj splo{nih to~k, ki sku{ajopostaviti sklepe v okvir drugih dogajanj na obrav-navanem podro~ju.

16.216.216.216.216.2 Dvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcijDvanajst poznih lekcij

16.2.1 Odzivanje na nevednost in negoto-vost

Osrednja lekcija te knjige je pomembnost pre-poznavanja in polnega razumevanja naravein omejitev na{ega znanja. V tem, kar pogo-sto imenujemo negotovost, se pravzaprav skri-vajo pomembne tehni~ne razlike (glej primer16.1). Pri vseh dejavnostih v {tudijah primerovse je uporabila dolo~ena (formalna ali nefor-malna) oblika ocene tveganja. Vendar pa seje zanemarjalo dejstvo, da ocena tveganjanekaterih dejavnikov zagotovo ne bo zajela.Razlog za to je nevednost, ki je vir neizbe‘nihpresene~enj ali nenapovedanih posledic.

Ne glede na raven znanja bo vedno obstajalatudi nevednost. Bistveno je, da smo pozornina potencialne vrzeli v tem znanju, ki so delna{ega odlo~anja, ter da jih priznavamo.Presene~enju se ni mogo~e izogniti. Tako kotje temelj znanstvenega raziskovanja predvi-devanje pozitivnih presene~enj (»odkritij«), boraziskovanje vedno prina{alo tudi ustreznomo‘nost negativnih presene~enj. Kompleksni,kumulativni, sinergi~ni ali zlasti posredni u~inkiso bili ‘e po svoji naravi tradicionalno neu-strezno obravnavani pri sprejemanju zakono-daje.

Tako je pri previdnostnem pristopu k urejanjuklju~na ve~ja pripravljenost priznati mo‘nostpresene~enja. To ne pomeni zatekanja kvsesplo{nemu nasprotovanju inovacijam.Dejstvo je, da priznavanje neizbe‘nihomejitev znanja vodi k ve~ji skromnosti gledestatusa razpolo‘ljivega strokovnega znanja,kar pa zahteva ve~jo skrb in premislek prisprejemanju odlo~itev. To hkrati vodi k pre-sojam, ki vklju~ujejo ve~ znanstvenih strok,ve~ vrst informacij in znanja ter ve~ odjemal-cev.


Posledice nevednosti so lahko zelo resne, karje pokazala {tudija primera o halogeniranihogljikovodikih. Pred hipotezo o vzrokutanj{anja ozonskega pla{~a leta 1974 je bildanes dobro znan vpliv klorofluoroogljikovo-dikov (CFC) izrazit kandidat za ve~desetletnonevednost. Ne le verjetni, temve~ tudi dejan-ski mo‘nosti »ozonske luknje« se ni posve-~alo pozornosti. Kemikalije, ki so bile v »nor-malnih« razmerah relativno neaktivne in ne-nevarne (in po ustaljenih normah manj nevar-ne od snovi, ki so jih te kemikalije nadomesti-le), so se za~ele v razmerah, ki jih v ocenahtveganja niso upo{tevali, obna{ati precejdruga~e. U~inki sinteti~nega estrogena dietil-bestrola (DES) na potomce bolnikov so bilipopolno presene~enje, vendar pa kopi~enjasnovi z organskim delovanjem v plenilcih za-radi uporabe antivegetativne snovi, ki vse-bujejo kositrovtributil (TBT), preprosto nisopredvideli. Avtorji {tudije primera o antibio-ti~nih snoveh pravijo: »Utemeljitev za poznej{orazvodenitev sklepov (Swannovega odbora)in kompromisov o njegovih priporo~ilih jetemeljila predvsem na ozkih pogledih na ti-sto, kar je bilo to~no znano, namesto da biupo{tevala tisto, kar ni bilo znano, oziromanevednost na samem podro~ju. Z drugimi be-sedami, potrebujemo znanost, ki z ve~joskromnostjo in manj{im samoprecenjevanjemsprejema zapletenost, negotovost in nezna-no.«

Lekcija se zdi jasna. Namesto da usmerjamopozornost zgolj na najbolj enostavne in nepo-sredne vplive, je treba pri presoji pri spreje-manju zakonodaje posvetiti pozornost karnaj{ir{emu razponu pogojev in u~inkov, ki jihupravi~eno pri~akujemo. Ko sprejmemo, danam lahko celo v naj{ir{e zasnovanem ocenje-valnem procesu ne uspe predvideti »prese-ne~enj«, lahko veliko naredimo za za{~ito prednekaterimi posledicami nevednosti inpresene~enja, ki se pojavljajo povsod.

To spoznanje je bistvo {tudij primerov inosrednji element previdnosti. Na prvi pogledse morda zdi zahteva po odzivu na neved-nost popolnoma nemogo~a. Kako je mogo~ena~rtovati strategije za prepre~itev posledic,ki jih na~eloma ne poznamo? Vendar pa {tu-

dije primerov ka‘ejo, da je to mogo~e storitiprecej bolje kot v preteklosti.

Na primer, ~eprav ni tako preprosto, kot se zdi,lahko upo{tevamo mo‘ne nepopravljive posle-dice dejanj, ~eprav jih mogo~e {e ne pozna-mo. Pri halogeniranih ogljikovodikih, poliklori-ranih bifenilih (PCB) in metilnem terciarnem-butiletru (MTBE), ki so umetne kemikalije, bilahko kot svarilni znak vzeli njihovo novost.@e na za~etku je bilo dovolj znano o njihoviobstojnosti v okolju, da bi to lahko veljalo kot{e eno svarilo. Z lahkoto bi se tudi razpr{ili inpostali prisotni v celotnem fizi~nem okolju, karje {e eno svarilo. ̂ e bi te snovi sprostili v okoljein bi se pojavile te‘ave, bi ‘e od za~etka lahkosklepali, da bo trajalo veliko let, preden bomoodpravili te`ave in njihove povzro~itelje. [tudijaprimera Velikih jezer ponazarja dolgoro~ne ne-varnosti, ki so povezane z drugimi obstojnimiorganskimi onesna‘evali. ̂ eprav v drugih pri-merih morda na za~etku {e ni bilo znano, kakonepopravljivo je ravnanje, so se potem, ko jeto postalo o~itno, zakonodajalci zelo pogostoprepozno odzvali. Relativno hitro so ugotovili,da je TBT bolj obstojen, kot so sprva predvide-vali, da je obstojnost azbestnega prahu pro-blem, pa so tako vedeli ‘e ve~ desetletij. Vnobenem primeru pri ukrepih za zmanj{anje ne-varnosti niso dovolj zgodaj upo{tevali dolgoro~-nega u~inka. ̂ e obstojnost in bioakumulacijouporabimo kot sito za izlo~evanje potencialnihkemi~nih nevarnosti, se zdi, da bosta obseg inresnost prihodnjih »presene~enj« najverjetnejemanj{a.

Seveda pa nepopravljivost ni omejena na mo‘-ne posledice kemi~nih snovi. Danes vemo, daje odpornost proti antibiotikom dolgoro~na. Vribi{tvu lahko traja zelo dolgo, preden si sta-le‘i opomorejo od zloma, ~e si sploh opomo-rejo. Razmi{ljanje o nepopravljivosti ali po~as-nem odpravljanju posledic dejanj je nujna se-stavina {ir{e zasnovanega pristopa k oce-njevalnemu postopku. Pri oceni je treba ustrez-no pozornost posvetiti tudi stopnji mo‘ne ne-varnosti, zlasti ~e ima svetovne razse‘nostiin ~e je na voljo samo en »poskusni« model.

[tudije primerov prina{ajo tudi dolo~eno potr-ditev, da je potencialne te‘ave mogo~e pred-


videti. Pri antibiotikih v kmetijstvu se je z no-vimi dognanji postopoma spremeniloprepri~anje o majhnem tveganju, da bi seodpornost proti antibiotikom lahko prenesla naljudi. @e v {estdesetih letih je strokovni bri-tanski Swannov odbor predvidel mnoge odpoznej{ih te‘av. Ta zgodnji primer ob~utljivostiza mo‘ne vire nevednosti je pozneje potla~ilapretirana samozavest znanosti glede varno-sti antibiotikov. Prav tako bi lahko pri poliklo-riranih bifenilih resneje obravnavali zgodnjerezultate, recimo tiste, ki so jih dobili pri testi-ranju ‘ivali leta 1937.

ê se ugotovi {kodljiva lastnost kemikalije,je pametno pomisliti, da je to morda poveza-no z drugimi potencialno {kodljivimi u~inki, kipa so manj o~itni. V {tudijah primerov so bilikratkoro~ni akutni u~inki, ki jih je bilo mogo~ehitro ugotoviti, predhodniki manj o~itnihkroni~nih te‘av, ki so v~asih nastopile po ve~desetletjih, vklju~evali pa so emisije ‘veplo-vega dioksida, ionizirajo~e sevanje, benzen,azbest, TBT in poliklorirane bifenile. Vendar ninujno, da bi to jemali kot splo{no pravilo. Raz-merje je milo povedano nesorazmerno. Med-tem ko je akutne u~inke mogo~e povezati skroni~nimi posledicami, pa kroni~ni u~inki nisovedno posledica akutnih, kar nam dokazujejogoveja spongiformna encefalopatija (BSE) inhalogenirani ogljikovodiki. Podobno so lahko{kodljivi u~inki, opa‘eni pri divjih ‘ivalih, kori-stne »varovalke«, ki nas opozarjajo na mo‘nenevarnosti za ljudi. Za to so potrebne celoviteocene nevarnosti za okolje in zdravje.

Treba je tudi razlikovati med nevednostjo priodlo~anju in nevednostjo, s katero je pre‘etacelotna dru‘ba. Prva kategorija, ki bi jo lahkopoimenovali »institucionalna nevednost«, senana{a na polo‘aj, ko v dru‘bi obstajajo zaodlo~anje potrebne informacije, vendar niso navoljo tistim, ki sprejemajo odlo~itve. V tem pri-meru je mogo~e posledi~na »presene~enja«,~eprav so lahko resna, precej dobro dolo~iti.To vpra{anje smo ponazorili v ve~ini {tudijahprimerov te knjige. Re{iti ga je mogo~e z vrstodolo~b za u~inkovitej{o komunikacijo in dru‘be-nim ozave{~anjem. Bolj neobvladljivo je sled-nje, namre~ stanje »dru‘bene nevednosti«. Tudito vpra{anje je ponazorjeno v mnogih {tudijah

primerov (vklju~no z BSE) in zahteva precejdruga~ne pristope, ki vklju~ujejo znanstvenoraziskovanje in pospe{evanje raznovrstosti, pri-lagodljivosti in pro‘nosti pri odlo~anju intehnolo{kih izbirah. K tem vpra{anjem se bomovrnili v zadnjem razdelku tega poglavja.

16.2.2 Raziskovanje in spremljanjezgodnjih svaril

Splo{no raziskovanje in dolgoro~no sprem-ljanje lahko opustimo, ker sta predragi in pre-ve~ razpr{eni. Dobro na~rtovano raziskovanjein spremljanje pa je bistveno za sistemati~noprepoznavanje podro~ij negotovosti. Vsekakorje treba premisliti, kako voditi splo{no sprem-ljanje, da poglobimo zaznavanje zgodnjihsvaril pri te‘avah, ki nastajajo iz nevednosti.Zavest o negotovosti in nevednosti pomagapri postavitvi ustreznih raziskovalnih vpra{anjza znanstveno oceno. Ustrezno financiranjeraziskav in spremljanja, namenjeno odkrivanjuzgodnjih svaril, je torej bistvenega pomena zaodlo~en pristop k zakonski presoji potencial-nih nevarnosti.

[tudija primera halogeniranih ogljikovodikovin ozonske luknje je bila splo{na raziskava,narejena »iz radovednosti«. Kon~ala se je zodkritjem tanj{anja stratosferske ozonske pla-sti na Antarktiki. Odkritje je bilo pravzapravnena~rtovano (glej naslednje poglavje). ̂ epravse je poudarjala izklju~no kot akademskaznanstvena raziskava, bi te‘ko rekli, da greza verodostojen odsev zavestnega sprem-ljanja.

Veliko raziskav ka‘e na to, kako pomembnoje temeljito, dolgoro~no spremljanje. êpravso se pri azbestu, benzenu in PCB-jih dokazio {kodljivih vplivih na zdravje pojavljali ‘e v19. stoletju, sistemati~no spremljanje takratni imelo nobene vloge. Podatkov sploh nisozbirali (benzen) ali pa so jih po~asi in bolj adhoc zbirali ve~ desetletij. Verjetno so domne-vali, da bi se pri morebitnih {kodljivih vplivihdokazi pojavili sami od sebe in pravo~asnoza ukrepanje. Druga~en pristop bi vsekakorlahko prepre~il {kodljive vplive ‘e prej. êpostaja ~lovekovo delovanje geografsko vsebolj raz{irjeno in se napredka ne da ve~ zau-


staviti, potem postaja uporaba “sveta kot la-boratorija” vedno bolj problemati~na. Verjetnose {e vedno velikokrat predpostavlja, da sebodo kakr{nekoli ve~je te‘ave pojavilepravo~asno za ukrepanje. Kakorkoli – tu bimoralo biti ve~ ekolo{kega in biolo{kega na-dzora nad edino biosfero, ki jo imamo.

Za te {tudije primerov je {e zna~ilno, da celopri zadevah, ki so jih kot »kriti~ne« prepozna-li v zgodnji fazi, niso vedno ukrepali pravo-~asno in u~inkovito. Pri BSE se v Veliki Brita-niji do zadnjega niso lotili raziskav. BSE sonajprej opredelili kot novo bolezen pri goveduleta 1986, toda raziskav, ki bi potrdile domne-vno, da se BSE ne prena{a na potomce pri‘ivini – kar je bilo pomembno za zgodnjestali{~e britanskega Ministrstva za kmetijstvo,ribi{tvo in prehrano (MAFF) – se niso lotili vsedo leta 1989. Na koncu se je pokazalo, da seje bolezen prena{ala na potomce. Podobno setudi poskusi v zvezi s prenosom ov~jegapraskavca na govedo (priljubljena hipoteza oizvoru bolezni) niso za~eli vse do leta 1996.Nikoli niso opravili raziskav o {tevilu ku‘ne-ga goveda brez bolezenskih znakov, ki sode-luje v prehranjevalni verigi. Vendar je britan-ska vlada pri tem stalno in vztrajno zatrjeva-la, da dokazov ni, pri ~emer jih sploh niso iskali.To je bil klasi~en primer, da so trditev, da »ninobenih dokazov o {kodi«, napa~no razlagalikot »dokaz, da ni nobene {kode«.

Podobne zakasnitve pri opravljanju ustreznihznanstvenih raziskav so dokumentirane tudidrugod. Kljub redni uporabi antibiotikov v ‘ivi-noreji zaskrbljenosti zaradi posledic odporno-sti, ki jih je leta 1967 opredelil Swannov odbor,niso upo{tevali vse do devetdesetih. To se jedogajalo kljub dolgoletnemu vedenju, da biraz{irjena uporaba antibiotikov lahko pripelja-la do prehitre odpornosti. Tudi pri azbestu nibilo sistemati~nega spremljanja vplivov nazdravje kljub jasnim svarilom in priporo~ilomraziskav umrljivosti med letom 1898 in dvaj-setimi leti prej{njega stoletja in kljub temu,da je bila tehnologija za zdravstveno sprem-ljanje delavcev za takratne razmere dobra.Avtorji {tudije primera TBT so ugotovili:»^eprav so temeljne raziskave pogosto pod-cenjene, igrajo bistveno vlogo pri zgodnjem

Primer 16.1 Tveganje, negotovost in nevednostPrimer 16.1 Tveganje, negotovost in nevednostPrimer 16.1 Tveganje, negotovost in nevednostPrimer 16.1 Tveganje, negotovost in nevednostPrimer 16.1 Tveganje, negotovost in nevednost

Previdnostno na~elo se obravnava predvsem kotna~in re{evanja pomanjkanja znanstvene gotovo-sti. Temelj na{ih sklepov zadeva naravo same znan-stvene gotovosti. Nujno potrebujemo bolj celo-vito in sistemati~no osnovo za premislek o razli~nihna~inih, na katere lahko znanstvena negotovostpre‘ame regulativno presojo.Tu je treba najprej omeniti tveganjetveganjetveganjetveganjetveganje, kakor je urad-no opredeljeno v verjetnostni teoriji. V tem pri-meru vnaprej poznamo vse mo‘ne izide in lahkonjihovo relativno verjetnost ustrezno izrazimo kotmo‘nosti. Kadar prevladuje to stanje, je ocenatveganja u~inkovit na~in, ki lahko re{uje ‘ivljenja,prepre~uje {kodo okolju in zagotovi trdno pod-lago za odlo~anje. Vendar na presoje, kaj je opre-deljeno kot ogro‘eno in o pravem ravnovesju priodlo~anju nujno vplivajo subjektivne predposta-vke in vrednote.V negotovostinegotovostinegotovostinegotovostinegotovosti, kakor je formalno opredeljeno, neobstaja ustrezna empiri~na ali teoreti~na podlagaza dolo~anje verjetnosti izidov. Morda je to zaradinovosti takih dejavnosti ali zaradi njihove zaplete-nosti ali spremenljivosti. Kakorkoli ‘e, obseg kon-vencionalne ocene tveganja je preozek, da bi jobilo primerno uporabljati pri negotovosti. ^epravobstajajo koristne tehnike, kot so previdnostnidejavniki, analize razli~nih mo‘nosti in ob~utljivosti,pa te ne zagotavljajo ustrezne ocene u~inkovrazli~nih mo‘nosti. Tukaj so presoje o pravilnemravnovesju pri odlo~anju {e bolj obremenjene ssubjektivnimi predpostavkami in vrednotami.Mnoge {tudije primerov v tej knjigi vklju~ujejo pri-mere, v katerih je presoja pri sprejemanju zako-nodaje potekala ne le ob pomanjkanju gotovostiglede verjetnosti razli~nih izidov, temve~ tudi obnepoznavanju samih mo‘nosti. Tako so se priodlo~anju sre~evali s stalno mo‘nostjo presene-~enja. To stanje se uradno imenuje nevednostnevednostnevednostnevednostnevednost. Tuje {e bolj kot pri negotovosti poudarjena potre-ba po zdravi skromnosti glede zadostnosti razpo-lo‘ljivega strokovnega znanja in, kar je odlo~ilno,glede institucionalne zmo‘nosti, da se odprtorazmisli o kakovosti in koristnosti razpolo‘ljivegaznanja. Presoja pri sprejemanju zakonodaje moraizrecno obravnavati posledice alternativnih pre-dvidevanj in sistemati~no zapisovati, kako se tenavezujejo na prihodnost razli~nih dru‘benih sku-pin in na okolje.Ko si enkrat priznamo, da verjetnosti dolo~enihizidov ne moremo v celoti koli~insko opredeliti,ali ko nekaterih drugih mo‘nosti sploh ne obrav-navamo, polo‘aja ne ozna~uje ve~ zgolj tveganje,temve~ tudi negotovost in nevednost. Za ponov-no pridobitev zaupanja javnosti v zakonodajnoodlo~anje je nujno sprejeti trdne, transparentnein odgovorne pristope do razli~nih vidikov tve-ganja, negotovosti in nevednosti.Pri odlo~anju mora biti bolj jasno in sistemati~nodolo~eno, kak{na naj bo raven dokazov, ki so po-trebni za utemeljitev zmanj{evanja nevarnosti. Pri-meri vklju~ujejo »znanstveno utemeljen sum«,»upravi~eno zaskrbljenost«, »uravnote‘ene doka-ze« in »zunaj upravi~enega dvoma« (glej Pregled-nico 16.1 v zadnjem razdelku tega poglavja in njenorazlago v zadnjem delu tega poro~ila). Zato je navoljo cela vrsta mo‘nosti ravni dokazov zadolo~anje osnove za ukrepanje, vsaka pa razli~nimskupinam prina{a razli~ne stro{ke in koristi. Terazli~ne ravni dokazov zagotavljajo bolj izdelanopodlago za tehtanje mo‘nih koristi in {kodljivihu~inkov od preproste razglasitve pravilnosti inzgre{enosti.


odkrivanju {kodljivih te‘enj in se zato lahkouporabljajo tudi pri preventivnih ukrepih.« [tu-diji primerov MTB in PCB pojasnjujeta tudi re-lativno pomanjkanje raziskav o prepoznanihvzrokih za zaskrbljenost. Samo spremljanjeni dovolj. Bistveno je ustrezno poro~anje orezultatih raziskav in spremljanja ter njihovoraz{irjanje in uporaba.

Vendar niti dolgoro~no spremljanje niti splo{naznanost o okolju ne ponujata zdravila za vsebolezni. Odgovorita lahko na nekaj vpra{anj,toda obenem porajata druga, in znanost na-preduje od relativno enostavnih in pogosto li-nearnih re{itev k bolj dinami~ni in kompleksni»sistemski« znanosti. Raziskave lahko spre-menijo nekaj vidikov na{e nevednosti v ne-gotovost – in negotovost celo v tveganja –toda ne vedno. V~asih raziskave lahkopove~ajo negotovost in odkrijejo nove izvorenevednosti. Pri ribi{tvu je kanadski matema-ti~ni model o odnosih med razli~nimi vrstamirib pokazal, da so ti postali bolj nenapovedlji-vi, ker so v model postopoma vklju~ili ve~biolo{kih podatkov. Pri Velikih jezerih so inten-zivne raziskave pove~ale negotovost. Posto-poma se je porajalo ve~ vpra{anj o morebit-nih vzrokih naglega padanja opazovane pti~jepopulacije. Glede na uveljavljeno prepri~anjeje to resen izziv stali{~u, da nadaljnje znan-stveno raziskovanje vedno pomeni preventi-vni ukrep oz. da je {irjenje ocenjevanja narazli~ne stroke res nujno (glej Prepoznavanjein zmanj{anje interdisciplinarnih ovir pri u~enju,spodaj). Kjer pa temeljite raziskave resni~nopoka‘ejo, da je zaskrbljenost zaradi posamez-nih dejavnikov neutemeljena – mogo~e z upo-rabo {e kak{ne druge metode, ki bi potrdilaprvotne ugotovitve – potem seveda ni nobe-ne potrebe, da se vztraja na preventivnih ukre-pih, vezanih na omejevanje izvirnega dejav-nika zaskrbljenosti.

Druge {tudije primerov, kot na primer pri anti-biotikih, ‘veplovem dioksidu in PCB-jih, z odkri-vanjem vse ve~je kompleksnosti problemarazkrivajo vpliv znanosti in vire nevednosti. Kotponazarja {tudija primera antibiotikov, bi mo-rale biti ocene nevarnosti ~im bolj natan~neglede narave znanstvenega vpra{anja, ki gamorajo obravnavati nadaljnje raziskave, glede

~asa, ki je potreben za take raziskave, virapotrebnih sredstev in glede neodvisnosti ustrez-ne ustanove, ki jih opravlja. Ocena bi moralatako kakor Swannovo poro~ilo tudi opredeliti,ali naj bi se ukrepi za zmanj{anje nevarnostizgodili pred dokon~anjem raziskave ali pozneje.

16.2.3 Odkrivanje in odpravljanje »slepihpeg« in vrzeli v znanstvenemvedenju

Ve~ {tudij primerov ponazarja slepe pege vprevladujo~i disciplini, vklju~eni v presoje prioblikovanju zakonodaje. Pri halogeniranihogljikovodikih je bil leta 1974 v ugledni revijiNature identificiran kemi~ni mehanizem zatanj{anje ozonskega pla{~a. Kljub temu je bilz regulativnega vidika prezrt, dokler ni bilo trd-nih prakti~nih dokazov o njegovih dejanskihu~inkih. Kot je bilo ‘e omenjeno, pa je sam na~inpridobivanja tega empiri~nega dokaza vendar-le koristna lekcija. Antarkti~na »ozonskaluknja« je bila leta 1985 v resnici potrjena ponaklju~ju, kot stranski rezultat poskusa, ki so gaizvajali v druge namene. Satelitski opazovalni pro-gram za nadzorovanje stratosferskega ozona jepred tem zaznal ve~je stanj{anje, vendar so rezul-tati veljali za dvomljive in se zanje niso zmenili.To je dober primer, kako lahko domneve,postavljene v analizi, vplivajo na izsledke, karvodi do resnih slepih peg v odlo~anju. Tokrat sobile ne le v sredi{~u glavnih znanstvenih disciplin,vklju~enih v presoje pri oblikovanju zakonodaje,temve~ so tudi vsebovale tako teoreti~ne meha-nizme kot empiri~ne dokaze.

Slepa pega znotraj znanstvene discipline jebila o~itna tudi pri kmetijskih antibiotikih. Napodlagi dokazov, ki so bili leta 1968 na voljobritanskemu Swannovemu odboru, je bilomogo~e nedvoumno predvideti vrsto proble-mov, ki bi lahko ogro‘ali okolje, dobrobit ‘iva-li in zdravje ljudi in ki naj bi se {e zaostrovali.^eprav so imela priporo~ila Swannovega odbo-ra na za~etku velik vpliv, jih v naslednjih de-setletjih niso ve~ upo{tevali. ^e bi jim slediliin jih obdr‘ali, bi lahko vsaj ubla‘ili zdaj{njete‘ave. Podobno je bila obstojnost kot klju~naproblemati~na lastnost spojine MTBE (metilterciarni-butileter) o~itna ‘e na za~etku inupravi~eno bi bilo pri~akovati, da bo v formal-


nem regulativnem postopku zastavljenih ve~vpra{anj o morebitnih okoljskih problemih za-radi obse‘ne uporabe te kemikalije, kot jih jedejansko bilo. Pri spojini TBT (kositrov tribu-til) so stopnje razkroja temeljile na domnevaho lastnostih morskega okolja, ki so bile zamnoga obmo~ja o~itno nepravilne. Pri hormo-nih kot pospe{evalcih rasti je bilo napa~nosklepati, da so majhni otroci z nizko naravnoravnjo estrogenov verjetno »rizi~na« skupina.Pri tveganju zaradi sevanja dolgo niso upo{te-vali, da njihove napovedi tipi~nih odmerkovtemeljijo predvsem na zdravstvenih eviden-cah pre‘ivelih ‘rtev bombnih napadov na Ja-ponskem, ki so bili izpostavljeni nadpovpre~novisokim odmerkom in njihovemu u~inkovanju.

Naslednja slepa pega se lahko pojavi priprepri~anju, da je prevzem nove prakse sam posebi re{il pretekla vpra{anja. Za azbest je bilopostavljenih ve~ zaporednih trditev, da so pre-tekli u~inki na zdravje posledica razmer, ki paso bile spremenjene. Dolgo vrsto trditev, da »niverjetno, da bi se bolezen pojavljala (v prihod-nosti)«, je mogo~e zaslediti vse tja do leta 1906.Za vsakim manj{im izbolj{anjem razmer so mo-rala prete~i desetletja, preden je postalo o~itno,da trdovratna tveganja ostajajo tudi v novih raz-merah. Presenetljivo je, da so na za~etku, koso zaradi spoznane resnosti posledic za zdra-vje kon~no zamenjali azbest, to storili z mine-ralnimi vlakni, ki so imela nekatere lastnosti,zaradi katerih je bil {kodljiv tudi azbest (npr.velikost vlaken). Kon~no so spoznali, da so tuditi nadomestki vir podobnih, ~eprav velikomanj{ih tveganj. Pri ‘veplovem dioksidu je gra-dnja vi{jih dimnikov pomagala ubla‘iti u~inkena bli‘njo okolico, ni pa re{ila {ir{ega problema,ki je izhajal iz kumulativne emisije in ~ezmej-nega prenosa onesna‘eval na velike razdalje.

Bolj previdnosten pristop potemtakem pome-ni, da je treba na~rtno odkrivati slepe pege vsredi{~u disciplin, ki so zgodovinsko vklju~e-ne v zakonodajni postopek. To bo la‘je, ~ebodo izkori{~eni mnogovrstni viri znanja izustreznih strok. Pomagali bodo namre~ spod-buditi v~asih te‘avne medsebojne razgovo-re, ki bodo z ve~jo gotovostjo razkrili napa~nedomneve in druga vpra{anja. To nas vodi ne-posredno k drugi lekciji.

16.2.4 Odkrivanje in zmanj{evanjeinterdisciplinarnih ovir za u~enje

^e so u~inki, ki so predmet posebnega pod-ro~ja, sprva bolj izraziti ali jih odkrijejo prej,lahko regulativna presoja postane podvr‘enaposebni strokovni disciplini ali celo njen »ujet-nik«. To lahko v nasprotju s prej obravnavanonevednostjo v dru‘bi nasploh privede do »in-stitucionalne« nevednosti. Tako pri azbestu kotpri ionizirajo~em sevanju je bilo dolo~anje normpod mo~nim vplivom zaskrbljenosti zdravnikovzaradi takoj{njih akutnih u~inkov. Pri obeh statoksikologija in epidemiologija dolgoro~nihkroni~nih u~inkov ostali razmeroma zane-marjeni. Uvedba MTBE je temeljila na nako-pi~enem znanju o strojih, izgorevanju in one-sna‘evanju zraka. Vidiki onesna‘enosti vodev zvezi z obstojnostjo ter zna~ilnim okusom invonjem so bili v glavnem prezrti, ~eprav sobile na voljo ustrezne informacije. Pozornostregulativne presoje emisij ‘vepla je bila sprvausmerjena na vpra{anja ~love{kega zdravja.[ele ko so postale o~itne ekolo{ke posledice,so v zakonodajni postopek za~eli vklju~evatizdravstvena vpra{anja v zvezi s temi te‘ava-mi in jih upo{tevati. Podobno je bil pri uporabihormonskih pospe{evalcev rasti ‘ivine pouda-rek na posledicah za zdravje ljudi. ^etudi sose postavljala vpra{anja o posledicah za pro-sto‘ive~e ‘ivali, se je sprva zdelo, da zakono-dajalci zanje ne ka‘ejo posebnega zanimanja.

Nasprotno pa se regulativa zaradi osredoto-~enja na veterino tako pri antibiotikih za ‘ivi-no kot pri BSE ni kaj dosti menila za vpliv naljudi. Seveda je v skrbi zaradi antibiotikovSwannov odbor na za~etku leta 1968 obliko-val priporo~ilo, da je treba uvesti en sam po-svetovalni postopek, »ki naj bi bil pristojen zavsa podro~ja uporabe antibiotikov in sorodnihsubstanc tako pri ljudeh, ‘ivalih, konzerviranjuhrane kot za druge namene«. Vendar je topriporo~ilo dolga leta ostalo le na papirju takov Veliki Britaniji kot drugod. Glede BSE so bri-tanski veterinarski uradniki menili, da jemo‘nost prenosa na ljudi sprejemljivo majh-na. Ta odnos se povsem razlikuje od tistega vZDA, kjer so dopu{~ali mo‘nost povezavemed ov~jim praskavcem in Creutzfeldt-Jako-bovo boleznijo pri ~loveku ‘e od sedemdese-


tih, ko so prepovedali vnos oku‘enih ‘ivali vprehranjevalno verigo.

16.2.5 Zagotavljanje popolnegaupo{tevanja dejanskih razmer

Dejanske razmere se lahko zelo razlikujejo odteoreti~nih predpostavk in te razlike imajo lahkoresne posledice. V bistvu je to dobro znano inmogo~e je precej zmanj{ati izpostavljenosttak{nim pomotam. A v praksi poka‘ejo {tudijeprimerov razli~ne nepopolne presoje, kar po-vzro~i zmotne regulativne presoje in odlo~itve.

^lovek pri svojih dejavnostih pogosto predvi-deva, da bodo tehnologije delovale v skladu spredpisanimi standardi. Vendar je praksa lahkodale~ od ideala in lahko prete~e veliko ~asa,preden se to ugotovi. V~asih se sprejmejoukrepi, za katere se zdi, da popolnoma zane-marjajo pretekle izku{nje. Pu{~anje iz skla-di{~nih cistern na bencinskih ~rpalkah se je vameri{ki regulativni oceni glede MTBE pod-cenjevalo, zaradi ~esar so podcenjevali tudiizpostavljenost. ^eprav se lahko skladi{~necisterne tako preoblikuje, da se zmanj{a ne-varnost pu{~anja, je to u~inkovito le ob pravilniinstalaciji. Za PCB-je (poliklorirane bifenile) seje domnevalo, da se jih da zadr‘ati v »zapr-tih« sistemih. To se je izkazalo za nemogo~ein se je kon~alo z nesre~ami, kot sta tisti vYushu in Yuchengu, z izgubami zaradi slabovzdr‘evane opreme in celo nezakonitim vno-som v ~love{ko prehranjevalno verigo. Podob-no so optimisti~na predvidevanja glede spo-sobnosti opreme za zadr‘anje ali glede u~inko-vitosti deaktivacije vplivala na zmanj{anjeu~inkovitosti ukrepov za nadzor halogenira-nih ogljikovodikov. Nekatere oblike izpostav-ljanja javnosti benzenu so strogo nadzirali, pani {lo za najve~je izpostavljenosti. Eden odo~itnih primerov je nesposobnost oblikovanjapostopkov za ubla‘itev ali vsaj svaril gledeizpostavljenosti benzenu v bencinu. Za klini~nouporabo radiacije je mogo~e pomembnostdolo~itve in uporabe optimalne doze za kate-rikoli pregled najti ‘e leta 1949. Vendar se lahkodoza za isti pregled v razli~nih bolni{nicah {evedno razlikuje za faktor 100. Za spodbujeval-ce rasti so znanstveni posvetovalni odbori,kot je Skupni strokovni odbor za prehrano WHO

in FAO, upo{tevali le omejen izbor mo‘nosti,recimo samo okoli{~ine glede poobla{~eneuporabe in ocene posameznih spodbujeval-cev rasti namesto njihovih kombinacij. Malopozornosti so posvetili tudi nepravilni uporabirastnih hormonov, kot so na primer ve~je dozeod priporo~enih, neprimerna mesta injiciranja,neodstranitev hormonskih implantantov iz zak-lanih ‘ivali in skraj{anje dobe med njihovo zad-njo uporabo in zakolom ‘ivali.

Vrzel lahko nastane tudi med predpostavka-mi in resni~nostjo, ko se spremeni uporababrez ustreznih prilagoditev z uredbo, kot naprimer raz{iritev uporabe azbesta za izdelkeza {iroko porabo ter za izolacijo hi{ in grelcevza vodo. Znano je tudi, da so pri azbestu dol-go oklevali, preden so priznali, da so uporab-niki (ali celo prebivalci v bli‘ini tovarne) indelavci zaradi izpostavljenosti v nevarnosti.Glede azbesta je pomembna razsodba priziv-nega organa Svetovne trgovinske organiza-cije iz leta 2001, da se z obvladovanjem tve-ganj »nadzorovane uporabe« ne da popolno-ma za{~ititi zdravja delavcev.

V nekaterih primerih so kr{itve namerne. Po-leg ‘e omenjenega nezakonitega odlaganjaPCB-jev sem pri{tevamo {e v kmetijstvu neu-strezno uporabo antibiotikov, ki pove~ujejoodpornost, in prepre~itev ureditve ribi{tva, karje pomagalo zmanj{ati ribji stale‘. Podobno soobstajala nerealna predvidevanja glede spre-minjanja britanskih klavnic kot klju~nega delaodziva na krizo BSE. Za akutne u~inke na lju-di, ki so jih opazili v Portoriku in Italiji, so krivilinezakonito ali nepoobla{~eno uporabo spod-bujevalcev rasti pri ‘ivalih. Podobno ogro‘au~inkovitost svetovnega nadzora tudi tiho-tapljenje halogeniranih ogljikovodikov.

Napa~na predvidevanja o resni~nosti vplivajotudi na na{e predstave o dogajanju v narav-nem okolju. [tudije primerov o PCB-jih opi-sujejo presenetljiv potencial teh kemikalij (innekaterih drugih te‘ko razgradljivih organskihonesna‘eval) – po svetu se namre~ nesoraz-merno koncentrirajo na visokih nadmorskihvi{inah. Dejansko so bili bioakumulirani PCB-ji bolj toksi~ni, torej so bili tudi u~inki nevar-nej{i kot tisti, ki so jih prikazali poskusi z ori-


ginalnimi komercialnimi formulacijami. Karzadeva ribi{tvo, je pri modelih za ocenjevanjestale‘ev pozornost navadno usmerjena na ensam stale‘, s ~imer se podcenjuje povezavamed njimi in drugimi vrstami morskih ‘ivali.Obstajajo morda nere{ljivi problemi glede {iri-tve podro~ij, v katerih bi uporabili pristop koblikovanju stale‘a. Kakorkoli ‘e, preu~evanjeenega samega stale‘a, lo~enega od drugih,ni v skladu z dejanskimi razmerami.

Naslednji primer ka‘e, kako kompleksna jeresni~nost in kako nepri~akovane so posledi-ce razgradnje halogeniranih ogljikovodikov vstratosferi. Gre za vpra{anje hormonskih spod-bujevalcev rasti, ki se lahko na izpostavljenostodzovejo druga~e, kot je predvideno na podla-gi »povpre~nega« odgovora. Ti in {e mnogi dru-gi primeri so dokaz za to, da se naravni siste-mi zelo razlikujejo od standardnih predvidevanj.

16.2.6 Sistemati~no preu~evanje inutemeljevanje domnevnih razlogovza in proti

Ena izmed zna~ilnosti razprav o okoljskemtveganju je zahteva po vse bolj sistemati~nipozornosti, ki jo je treba posve~ati razgla{e-nim koristim novih tehnologij. Nekatere skrbise osredoto~ajo na dejstvo, da bi prevelikaskrb glede tveganja lahko povzro~ila slabo pre-sojo in tako {kodila priznanju nove tehnolo-gije. Druge pa poudarjajo, da u~inkovitost novetehnologije ni dovolj kriti~no ovrednotena. Ka-korkoli ‘e, oboji pravzaprav zahtevajo, da najse v regulativni presoji bolj premi{ljeno in sis-temati~no oceni koristi tehnologije ali izdelkater ugotovitvijo in ocenijo razmere, v katerihse obljubljene koristi lahko uresni~ijo ali ne.

Te‘ave se lahko pojavijo zaradi nepopolne oce-ne, ki je potrebna za ustrezno izvajanje ukre-pov varstva okolja. Npr. zvi{anje tovarni{kihdimnikov in prehod na brezdimno gorivo stabila u~inkovita odgovora na resne bolezni dihalzaradi emisij ‘vepla in onesna‘enosti zraka pomestih v petdesetih letih 20. stoletja v Evropi.Vendar je ta zelo u~inkovita re{itev mogo~eodvrnila pozornost od ~ezmejnega prenosakislih padavin na velike razdalje in na pove~anjeokoljskih te‘av na ob~utljivih obmo~jih. To je

bil klasi~en primer »re{evanja« na koncu veri-ge in povzro~anja {kode tam, kjer je manj opaz-na. Bolj celostni pristop bi morebiti zmanj{alvse te‘ave. Podobno je bilo z MTBE. Ker je navidez obljubljal preprosto re{itev za resneokoljske probleme, ki jih povzro~ajo emisijesvinca iz motornih vozil, so morda la‘e, kot bijih sicer, spregledali okoljske probleme v zveziz okusom in vonjem ter obstojnostjo v podtal-nici. Uvedba hormonskih pospe{evalcev rastise lahko obravnava kot primer ozkega in del-nega ocenjevanja razlogov za in proti. Pomnenju avtorjev {tudij primerov vpra{anja ozdravju ljudi, o mo‘nih vplivih na okolje in odobrobiti ‘ivali na kmetijah »niso bili dele‘nive~je pozornosti«.

Druga prvina {tudije primera o ‘veplovem diok-sidu je, da so bili razlogi za in proti med VelikoBritanijo in skandinavskimi dr‘avami zelo raz-li~no porazdeljeni, ali pa je bilo tako le na prvipogled. Zdi se, da so vplivi na naravno okoljenajbolj prizadeli [vedsko. [ele ko se je v VelikiBritaniji zaradi onesna‘enega zraka pokazalavelika {koda na stavbah, sta obe dr‘avi spoz-nali, da sta prizadeti zaradi vpliva kislih emisij.

Razloge za zgodnje ukrepanje in proti njemu sov dveh primerih, pri BSE in ribi{tvu (propad sta-le‘a trske v Kanadi), spoznali pred dogodkom.Vendar so bili zaradi velike negotovosti in viso-kih finan~nih stro{kov sprejeti le omejeni ukre-pi. To se je kon~alo z dale~ ve~jimi stro{ki (ve-liko jih je sicer bilo predvidenih), ko so spoznali,da so bili ukrepi nezadostni. Tudi ~e stale‘ nepropade, so lahko gospodarske, socialne inokoljske koristi v ribi{tvu velike, ~e se osiroma-{enim stale‘em omogo~i, da si opomorejo.

^lovek bi si mislil, da bodo zdravila odobrenazaradi u~inkovitosti. Podatki za DES s sojenjiz leta 1953 pa so pokazali, da je bil DESneu~inkovito sredstvo za zmanj{anje nevar-nosti spontanega splava pri dolo~enih skupi-nah mater in da je bil zanesljivo {kodljiv. Zdise, da takrat o tem {e niso presojali. Zato jebilo zmanj{evanje uporabe zdravila bolj po-stopno, kot bi lahko bilo. Ni bilo regulativnihukrepov in tr‘enje se je nemoteno nadaljeva-lo. Uporabo tega zdravila so v razli~nih dr‘avahprepovedali {ele ~ez kakih 20 do 30 let, ko so


odkrili pove~ano {tevilo primerov redkega rakana no‘nici pri h~erah s tem zdravilom zdra-vljenih ‘ensk. ê bi ‘e na za~etku posvetilive~ kriti~ne pozornosti zahtevam po u~inko-vitosti, bi se lahko izognili nekaj primerom rakapri drugi generaciji.

Korak naprej od pasivnega ocenjevanja razlo-gov za in proti je predhodna zahteva po ute-meljitvi. Ionizirajo~e sevanje je redek primertakega »na~ela utemeljitve«, ki ga je uporabilMednarodni odbor za radiolo{ko varnost vpetdesetih letih 20. stoletja. To je bil odgovorna razli~no, nejasno ali neu~inkovito uporaboradioaktivnega materiala (na primer pri zdra-vljenju luskavice, izdelovanju otro{ke obutve,kozmeti~nem odstranjevanju dlak in zdrav-ljenju du{evnih motenj). Vendar je celo ob temmerilu izpostavljanje ionizirajo~emu sevanjuv primerjavi s koristmi {e naprej vpra{ljivo.Pregledi radiolo{kih praks v preteklem deset-letju ka‘ejo, da se odmerki sicer ob~utno zmanj-{ujejo, vendar velik del medicinskih rentgen-skih ‘arkov {e vedno daje dvomljive klini~nekoristi. Tudi zmanj{anje uporabe antibiotikov,sprva na [vedskem, se lahko obravnava kotprimer {ir{ega ocenjevanja razlogov za in proti.

Ustrezna razporeditev stro{kov in koristi jebistven pogoj za optimizacijo virov medtehnolo{kimi mo‘nostmi. Mno‘ico ukrepov zaobvladovanje tveganj je mogo~e sprejeti zupo{tevanjem na~ela »onesna‘evalec pla~a«– vklju~no z davki, subvencijami in ureditva-mi odgovornosti – s ~imer se zagotovipravi~nej{a socialna razdelitev stro{kov inkoristi, ki jih prina{ajo odlo~itve glede upra-vljanja tveganj. V primerih, kot so azbest, ha-logenirani ogljikovodiki in PCB-ji, so imeli tiizdelki neupravi~eno prednosti na trgu, ker nisoupo{tevali celotnih okoljskih in zdravstvenihstro{kov v tr‘nih cenah. Zato tehni~no bolj{inadomestki niso vstopili na trg prej, kar bi biloza dru‘bo vsekakor bolje. êtudi so meha-nizmi za internalizacijo zunanjih okoljskihstro{kov in prakti~no izvajanje ureditev odgo-vornosti sporni, so tak{ni ukrepi nujni, ~e ‘eli-mo uspe{no uresni~iti cilje u~inkovitosti inpravi~nosti.

16.2.7 Ocenjevanje drugih mo‘nosti inpodpiranje vzdr‘ljivih, raznovrstnihin prilagodljivih re{itev

Pomembni prakti~ni vidiki se lahko spregle-dajo celo tam, kjer se hkrati skrbno pretehtajorazlogi za in proti, ~e se pozornost omeji samona posami~ne tehnologije ali izdelke. Ko sedolo~ena tehnologija postavi na noge, za~necela vrsta institucionalnih in tr‘nih procesovdelovati za krepitev njenega polo‘aja, ~etudiso morebitne alternative tr‘no ve~ vredne.

Na~eloma bi bilo mogo~e z izpopolnjeno stroj-no tehnologijo ali ve~jim u~inkom oktanov vsamih gorivih MTBE enakovredno nadomestitiz drugimi oksigenati, npr. z bioetanolom, ven-dar ka‘e, da so pri odlo~itvi za MTBE uradnole malo razmi{ljali o drugih mo‘nostih.

V Kaliforniji so pri iskanju naslednika za MTBEspoznali, da velja v celoti ovrednotiti vse pred-lagane alternative. Avtorji {tudije primera TBTmenijo, da »{ir{a obravnava problemov lahkovodi do koristnej{ih re{itev kot preprosta na-domestitev ’enega kemi~nega sredstva z dru-gim’«, in navajajo primere tak{nih alternativ.Tako pri ionizirajo~i radiaciji ostajajo premaloizkori{~eni nadomestki za diagnosti~no upo-rabo rentgenskih àrkov. Drugo generacijonadomestkov za CFC, ki uni~uje ozon, so mor-da tudi neupravi~eno dopustili samo zaradisorazmerno manj{ih {kodljivih u~inkov v pri-merjavi z originalnimi snovmi, ob tem pa seskoraj niso zmenili za manj nevarne nado-mestke ali alternativne pristope. ̂ eprav se v{tevilnih evropskih dràvah ~edalje bolj upo-rabljajo u~inkovite metode kmetovanja brezmnoì~ne uporabe antibiotokov, se teh manjnevarnih alternativ ne pospe{uje aktivno.

To odpira nekaj izzivalnih vpra{anj o odnosumed regulativnimi postopki in razvojemizdelkov v zasebnih gospodarskih dru‘bah.Pospe{evanje in ustvarjanje alternativ moradobiti mesto v kulturi »ekolo{ke u~inkovi-tosti«, »~iste proizvodnje« in materialnih to-kov v zaprti zanki, da bo v prihodnosti ~immanj »presene~enj« pri uporabi in u~inkih teh-nologij. K tem vpra{anjem se bomo vrnili vzadnjem delu tega poglavja.


16.2.8 Uporaba »lai~nih« in lokalnih znanjter ustreznih strokovnih znanj inizku{enj

Povedali smo ‘e, kako pomembno je zagoto-viti, da se pri sprejemanju zakonodajeupo{tevajo presoje celotnega razpona ustrez-nih strok. Podobno, a vendarle druga~no jevklju~evanje znanja laikov. To so lahko delavciv panogi, uporabniki tehnologije in ljudje, ki ‘ivijona kriti~nem obmo~ju oziroma so s tamkaj{njimdogajanjem zaradi svojega ‘ivljenjskega slogaali potro{ni{kih navad najbolj povezani. Ni nuj-no, da so laiki bolje izobra‘eni ali okoljsko oza-ve{~eni. Gre predvsem za to, da se je koristnoopirati na njihovo znanje zaradi komplemen-tarnosti, saj v~asih to znanje trdneje temelji naresni~nih mo‘nostih izvedbe, kakor smo ‘eomenili, in je neodvisno od ozkih strokovnihpogledov, ki so lahko slabost specialisti~negaznanja. Lai~no poznavanje tehnologije ali nevar-nosti pogosto temelji na razli~nih predpostavkaho tem, kaj je pomembno oziroma katero stopnjonadzora je smiselno pri~akovati ali zahtevati, vnasprotju s tem pa se lahko zgodi, da tehni~nistrokovnjaki preprosto upo{tevajo svoja poobla-stila in ne zajamejo {ir{ih vidikov.

Pomemben prispevek lai~nega znanja k zako-nodajnemu postopku je zavedanje, da npr. de-lavci na dolo~enem delovnem mestu zbolevajoza dolo~eno boleznijo. Iz zgodovine uporabeazbesta in polikloriranih bifenilov vemo, kakoso se delavci ‘e prej zavedali te‘av, ki so jihzakonodajalci {ele pozneje prepoznali kot re-sno te‘avo. Podobno so se verjetno za~ele predoblastmi zavedati nenavadne pogostosti obo-lenj lokalne skupnosti ob Velikih jezerih, kot po-nazarja primer Love Canala, opisan v {tudiji.

Druga oblika lai~nega znanja se ti~e sanacijskihukrepov. Dober primer so ribi~i, ki so sicer lahkomanj previdni glede iz~rpavanja zalog kot dru-gi, vendar pa obstaja precej primerov, ko soravno oni ‘eleli biti previdni, pa so jim toonemogo~ili neustrezni sistemi. V Kanadi in tudidrugod se vedno bolj poudarja potreba povklju~evanju ribi~ev v upravljanje ter po celo-vitem upo{tevanju njihovega znanja in pogle-dov. Podobno velja za {vedske kmete, ki do-bro poznajo alternativne ‘ivinorejske tehnike,

saj jim to omogo~a, da izbolj{ajo zdravje inpospe{ujejo rast ‘ivali brez {iroke uporabe an-tibiotikov. Poleg tega, da so v zakonodajno raz-pravo vnesli dragocene poglede, so lahko neo-dvisno nadzirali stanje, {e preden so za~eleveljati zahteve zakonodajalca. Drugi vidik, ki gaje pokazala ta {tudija, je potreba po {irokemznanju, da se zagotovi u~inkovito uresni~evanjemanj {kodljivih alternativ. Pravzaprav je bistve-no zagotoviti, da se alternative prepoznajo.

Drugi vidik lai~nega znanja se je pokazal, koso se v Veliki Britaniji mno‘i~no posmehovaliklavni~nim pravilom o lo~evanju »dolo~enegadrobovja govedi« od mesa zaradi BSE (govejespongiformne encefalopatije). Delavci sonamre~ bolje vedeli, da dejanska izvedba neustreza teoreti~nim predpostavkam ocenjeval-cev tveganja, zakonodajalci pa zaradi napak vin{pekcijski ureditvi na to niso bili opozorjeni.V tem primeru so bili delavci o~itno bolje sez-nanjeni s tem, kaj se resni~no dogaja, kot vi-soki zakonodajni svetovalci in uradniki.

Seveda bi bilo treba lai~no znanje obravnavatienako kriti~no in natan~no kot specialisti~no zna-nje. Lai~ni pogledi niso varni pred pastmi inte`avami, navedenimi v teh sklepih. Laiki solahko bolj ranljivi. Eden od primerov je »zmotastranke upokojencev« v zvezi z delavci, ki sodelali z azbestom: navzo~nost zdravih upo-kojencev na bo‘i~ni zabavi podjetja so izpo-stavili kot dokaz o~itne ne{kodljivosti azbesta.

Delavci, uporabniki in sosedje o~itno lahko pri-spevajo informacije, pomembne za presojo prisprejemanju zakonodaje. Torej je treba ve~jopozornost posvetiti razvoju metod, ki bi temskupinam s potencialno dragocenim znanjemprispevanje omogo~ile. Zagotoviti pa je treba,da se bo to tudi v celoti upo{tevalo. Tak{no {irje-nje baze znanja lahko pomaga pri presoji,izbolj{a upravljanje in demokracijo ter pove~asprejemljivost in legitimnost procesa.

16.2.9 Upo{tevanje {ir{ih dru‘benihinteresov in vrednot

Zbiranje razpolo‘ljivega znanja ni edini razlogza za~etek presoje. Ravno tako pomembnoje posve~anje pozornosti pogledom in vred-


notam javnosti. Zgodovinsko gledano skorajdani dvoma, da se socialni in politi~ni konfliktilahko poglobijo zaradi zakonodajne preobre-menjenosti s strokovnimi mnenji. To se delo-ma nana{a na {ir{o presojo argumentov za inproti, kakor smo ‘e omenili. Sestanek strokov-njakov in interesnih skupin z razli~nimi pogle-di je lahko ploden, saj pomaga zagotoviti pre-mi{ljen pristop in omogo~a preskus predpo-stavk vseh strani. [vedski kmetje v {tudij-skem primeru o antibiotikih dokazujejo, kakolai~na mnenja pomagajo zagotoviti, da zako-nodajni postopek ostane (ali postane) pove-zan z veljavnimi eti~nimi in dru‘beno-kultur-nimi vrednotami.

O~itno je, da se lahko zaznave, ki so sestav-ni del vrednot javnosti, v~asih izka‘ejo zaprecej robustne v primerjavi z zakonodajnostroko. Odpor proti situacijam, ki dale~ prese-gajo normalne izku{nje, ali pa vsaj ‘eljo poprevidnem nadaljevanju, je vsekakor mogo~ezagovarjati kot racionalni odgovor na negoto-vost. Klju~na zna~ilnost odziva javnosti naBSE konec osemdesetih let je bil presenetlji-vo mo~an odziv na dejstvo, da so pre‘veko-valce krmili z drobovjem in klavni~nimi odpad-ki. Zdi se verjetno, da bi bila razse‘nost te‘avzaradi BSE in Creutzfeldt-Jakobove bolezniprecej manj{a, ~e pre‘vekovalcev ne bi hra-nili s klavni~nimi odpadki. Podobno velja zauporabo antibiotikov v ‘ivinoreji, saj bi lahkoprepre~ili odpornosti proti njim, ~e bi posvetilive~jo pozornost dvomom javnosti glede njiho-ve uporabe. [tudija o ribi{tvu ponazarja, kakoso cilji previdnostnega pristopa (prepre~evanjepropada stale‘a, ohranjanje najve~jih trajno-stnih donosov ali zagotavljanje za{~ite dru-gih vrst) odvisni od vrednostnih presoj interes-nih skupin.

16.2.10 Ohranjanje neodvisnosti zakono-dajalcev od posebnih gospodar-skih in politi~nih interesov

Glavni element {ir{ega pristopa pri presoji po-stopka glede sprejemanja zakonodaje je za-gotavljanje, da se ohranja kriti~en odnos medodgovornimi za regulativno presojo in razli~-nimi nasprotnimi interesnimi skupinami, kisku{ajo vplivati na njihove odlo~itve. V zako-

nodajnem postopku je nujno, da zainteresira-ne stranke jasno izrazijo zahteve v zvezi zargumenti za in proti ter o njih razpravljajo.Neodvisne odgovorne ustanove so potem ti-ste, ki odlo~ajo o nasprotujo~ih si zahtevah.

[tudije primerov ka‘ejo, da imajo zainteresi-rane stranke pogosto prevelik vpliv na zako-nodajalce. Zato ni bila sprejeta marsikateraodlo~itev, ki bi jo na podlagi razpolo‘ljivih do-kazov sicer upravi~eno sprejeli. Leta 1897 seje pokazalo, da je benzen zelo strupen zakostni mozeg; mo‘nost akutnih u~inkov az-besta na dihalni trakt so prvi~ odkrili leta 1898;prve primere ko‘nih izpu{~ajev, ki jih povzro-~ajo poliklorirani bifenili, so opazili leta 1899,u~inek na delavce pa je bil znan konec tride-setih let 20. stoletja. Kljub temu je {ele v{estdesetih in sedemdesetih letih pri{lo doomejitve uporabe snovi, ki so nevarne za zdra-vje ljudi. Eden od dejavnikov po~asnega od-ziva Velike Britanije na BSE je bilo dejstvo,da je vladni zakonodajni organ najprej odgo-varjal industriji in {ele potem potro{nikom.Podobno je za~asnemu preklicu prepovedidietilbestrola kot pospe{evalca rasti v Zdru-‘enih dr‘avah leta 1974 botroval mo~an pri-tisk kmetijskega lobija – uvedli so ga, ~epravso bile na voljo druge mo‘nosti.

Ve~ kot o~itno je, kako slabo so bile utemelje-ne nekatere sprejete »prito‘be« za nekaterekriti~ne ugotovitve. To je v {estdesetih letihveljalo za ugotovitev, da so poliklorirani bife-nili {iroko raz{irjena onesna‘evala okolja, vsedemdesetih in na za~etku osemdesetih letpa za odgovor Velike Britanije na u~inek odla-ganja kislin. Te‘ave v zvezi z azbestom sovztrajno prikrivali in o njih napa~no obve{~alijavnost, kar ka‘e na primer izrazito napa~nepresoje v {ir{em zakonodajnem procesu.Kopi~enje medicinskih in bolezenskih doka-zov je sicer zelo malo vplivalo na zakonodaj-no urejanje, bilo pa je dovolj, da je del ameri{-kih in kanadskih zavarovalnic postal previdenpri zagotavljanju kritja. Tega previdnostnegamodela pa ironi~no kljub kopi~enju dokazovniso ohranili, kar je bila napaka, ki je zavaro-valnice stala milijarde dolarjev. ^eprav so zabenzen ugotovili, da povzro~a raka, so ukre-pe za za{~ito zdravja ljudi {e naprej ovirale


trditve o pomanjkanju dokazov o rakotvorno-sti benzena na ‘ivalih. Podobno o~itno zmot-ne trditve (ki so na primer posledica temeljnihstatisti~nih napak) so se pozneje ponovile pridokazih o posledicah pri zelo majhni izpostav-ljenosti benzenu.

Tudi ~e dokazov v bistvu niso izpodbijali, sov~asih posku{ali prikriti podatke in poro~ilaali pa ustrahovati izdajatelje, kakor poro~a {tu-dija primera o Velikih jezerih. Pri antibiotikihso odlo‘ili raziskavo, za katero so pri~akovali,da bo okrepila kriti~no mnenje. Pri BSE in az-bestu so si neupravi~eno prizadevali razvred-notiti neodvisne kritike. V Kaliforniji so v zve-zi z ribolovom sardel v tridesetih letih odpu-stili kriti~ne strokovnjake urada. @e od Gali-lea dalje je bilo »ustreliti glasnika« tipi~en odzivna tiste, ki so prina{ali slabe novice, vendarje to redko, ~e sploh kdaj, prispevalo k bla-ginji dru‘be. BSE je jasen primer neodvisnihizvedenskih svetovalnih odborov, ki svetujejozakonodajalcem, tako da se samocenzurirajona podlagi presoje, kaj je »izvedljivo« oziro-ma »dosegljivo«. Southwoodski odbor za BSEje leta 1988 menil, da bi prepoved uporabemo‘ganov vse ‘ivine v prehranjevalni verigi ljudimorda lahko znanstveno utemeljili, vendar jeto veljalo za politi~no neizvedljivo mo‘nost.

Postopek presoje pri sprejemanju zakonodajeje pogosto neuspe{en zaradi odvisnosti oce-ne tveganja od informacij, ki jih zagotavljajoin imajo na voljo udele‘enci, katerih izdelkise ocenjujejo. Neodvisni viri informacij o tve-ganju so nujen, ~eprav ne zadosten pogojneodvisne, stroge in zanesljive presoje prisprejemanju zakonodaje. V {tudijah primerovje pogosto primanjkovalo neodvisnih informa-cij o dejanskih in mo‘nih tveganjih. V nekate-rih zgoraj navedenih primerih, na primer pribenzenu, polikloriranih bifenilih, azbestu, ha-logeniranih ogljikovodikih in dietilbestrolu, sonevarnosti poznali, precej preden so se odlo~iliza kakr{nokoli zakonodajno ukrepanje. Ven-dar pa vsi ti primeri ne ka`ejo, da bi tak{novedenje neodvisnih virov imelo odlo‘ilen alizavrnilen u~inek. Dokaze o tveganju lahkospremlja ‘ivahna, ~eprav pogosto skrita predo~mi javnosti, in zavajajo~a razlaga, ki upra-vi~uje nedejavnost, da se ne ukrepa. Zelo

te‘ko je zanikati, da bi bila debata o posegupolitike bolj odprta in pluralisti~na, ~e bi tovr-stne informacije, od koderkoli bi ‘e pri{le, pre-nesli pravemu subjektu nadzora in ~e bi jih{iril neodvisen javni organ, ustanovljen za za-gotavljanje pomembnih informacij o javni po-litiki. Razli~ni interesi bi bili zastopani boljpravi~no, bolj celovito in verjetno bolj raci-onalno. Neodvisne obve{~evalne ustanove sov povezavi z ustreznimi pravicami, viri in od-govornostmi torej klju~ni element prave zako-nodajne neodvisnosti ter zdravega upravljanjain ocenjevanja. To se vedno bolj priznava, naprimer s prenosom svetovalnih odborov iz»proizvodnih« direktoratov Evropske komisije(na primer kmetijstva) v Direktorat za zdravjein potro{nike. Ustanavljanje neodvisnih agen-cij za prehrano v nekaterih dr‘avah ~lanicahin na ravni EU prav tako odseva skrb za boljneodvisne ustanove za oceno nevarnosti.

16.2.11 Ugotavljanje in zmanj{evanjeinstitucionalnih ovir pri u~enju inukrepanju

Postopno razkrivanje epizod z azbestom, ben-zenom in PCB-ji (polikloriranimi bifenili) od kon-ca 19. stoletja naprej nam ka‘e, kako kratko-ro~ni cikli, zlasti vladni mandati in poslovni cikli,lahko srednjero~no in dolgoro~no delujejo protidru‘beni blaginji. Seveda imajo institucionalneovire pravo~asne za{~ite zdravja in okoljalahko tudi druge oblike. [tudije primerov ka‘ejotri druga podro~ja, zaradi katerih lahko nasto-pijo te‘ave: zaradi obdobja tranzicije (na pri-mer med izvoljenimi vladnimi ekipami, ki si sle-dijo), trenj med razli~nimi ministrstvi ali uprav-nimi ravnmi in »njihovimi« agencijami ter razli~-nih nacionalnih pristopov.

BSE je primer, v katerem je politi~na spremem-ba na krmilu dr‘ave morda prispevala k temu,da se je slabo izkoristilo predhodno poznavanjeproblema. Uradna britanska komisija je leta 1979priporo~ila dolo~itev minimalnih delovnih stan-dardov v klavni industriji. Dobro leto zatem jenova vladna garnitura sklenila umakniti na tejpodlagi predlagane predpise, ~e{ da bi bilinepotrebno breme za klavni{ko dejavnost.Sicer ni jasno, koliko bi stro‘ji standardi lahkodejansko ustavili poznej{i izbruh BSE, vendar


je splo{no znano, da je prav izvajanje tak{nihstandardov vidno izstopalo med poznej{imiodgovori iste vlade na krizo BSE leta 1996.

Podobno je v Kaliforniji na podro~ju ribolovasardel s spremembo vlade padel v vodo var-stveni program za ohranitev stale‘a. Kalifor-nijsko ribi{tvo je tudi lep primer trenj med razli~-nimi vladnimi ravnmi, ~eprav to sega nazaj vleto 1930, ko je dr‘avna agencija priporo~ilapreventivni ukrep, ki se mu je odlo~no uprlZvezni urad za ribolov z utemeljitvijo, da bi pre-tirano oviral trgovanje. Primer podobno te‘av-nega komuniciranja med razli~nimi vladnimiministrstvi je BSE v Veliki Britaniji, kjer Mini-strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribi{tvo niobvestilo Ministrstva za zdravje o pojavu novebolezni {e kakih 17 mesecev po tem, ko jebilo na to prvi~ opozorjeno, in {e takrat je tostorilo le zato, ker je potrebovalo njegovo pri-volitev za sklep, da se oku‘enega goveda neumakne iz prehranjevalne verige ljudi. Regula-tivne agencije se lahko znajdejo v te‘avnihodnosih z vlado, ki lahko nanje bolj ali manjodkrito pritiska celo tam, kjer naj bi bile izrec-no neodvisne. Te‘ave se lahko pojavijo tuditakrat, kadar regulativna agencija postane ujet-nik svojih preteklih odlo~itev. Oboje ponazarjaBSE, saj so na to, da so problem ugotovili inzavla~evali njegovo re{evanje vplivali {ir{ipoliti~ni premisleki (ekonomske posledice zakmetijstvo) in bojazen, da bi nedoslednostspodkopala verodostojnost vlade in agencij.

Dvom o znanstvenih rezultatih, ki so prihajaliiz drugih dr‘av, je bil glavna zna~ilnostobna{anja britanskih regulativnih organov vodnosu do vpra{anja emisij ‘vepla srediosemdesetih let. ^eprav so na Norve{kemrezultate raziskav, ki so govorili o resnostiokoljskih posledic in identiteti odgovornegapovzro~itelja, potrdili leta 1976, v Veliki Brita-niji vse do leta 1985 niso priznavali znanstve-no dokazane vzro~ne povezave. Kot je bilo‘e povedano, so bili takrat razlogi za in proti{e neenakomerno razporejeni med nasprotni-mi stranmi in zato ne presene~a, ~e je to vpli-valo na krepitev dvomov v Veliki Britaniji.

Podobna so bila trenja med [vedsko in EUglede antibiotikov, ker so razli~ni regulativni

sistemi temeljili na razli~nih predpostavkah.Karkoli si ‘e kdo misli o razlogih za in proti,dejstvo je, da so bile zahteve ~lanstva v EUovira za nadaljevanje nacionalne politike. Napovsem drugi ravni svetovni problemi jasnozahtevajo svetovne odgovore. To se je poka-zalo v zvezi z vpra{anjem kositrovega tributi-la. V zvezi s tem je mogo~e zakonsko u~inko-vito urediti rabo antivegetativnih biocidov natrupih velikih trgovskih ladij samo s sporazu-mom znotraj svetovnih ustanov, kakr{na jeMednarodna pomorska organizacija.

V zvezi z BSE je znano, da so bili v ZDA inVeliki Britaniji sredi sedemdesetih let na voljoisti znanstveni dokazi o prenosu praskavcain mo‘ni povezavi med praskavcem in Creu-tzfeld-Jakobovo boleznijo. Vendar je to spod-budilo samo ameri{ko ministrstvo za kmetij-stvo, ki je prepovedalo uporabo s praskavcemoku‘enih ‘ivali za ~love{ko in ‘ivalsko hrano.Razli~en ~as sprejetja nacionalnih odlo~itevo uporabi DES kot zdravila in pospe{evalcarasti za ‘ivali prav tako ka‘e, kako zelo seodlo~itve lahko razlikujejo, ~etudi temeljijo naistih podatkih. Iz teh in drugih primerov je razvi-den vpliv institucionalnih ovir.

16.2.12 Izogibanje paralizi zaradi analize

Splo{ni namen dosedanjih lekcij je »vedetive~«, na primer z odkrivanjem slepih peg zno-traj disciplin, sodelovanjem z drugimi discipli-nami, dostopom do lai~nega in lokalnegaznanja ter z upo{tevanjem {ir{ih socialnih vi-dikov. Lahko se odzovemo s spra{evanjem,koliko podatkov upravi~i ukrepe za zmanj{anjepotencialnih nevarnosti. O~itna je nevarnostparalize zaradi analize, ko se bodisi zaradipretirane koli~ine podatkov ali pomanjkanjapoliti~ne volje ne sprejmejo pravo~asni ukre-pi za zmanj{anje tveganja. En primer je o~itenprotiprevidnostni »prisilni jopi~«, ki ga je zaameri{ko uredbo o benzenu nalo‘ilo Vrhovnosodi{~e s sodbo, ki je za sprejem regulativnihukrepov za zmanj{evanje tveganja zahtevalavedno nove in nove podatke.

V zgodnji fazi so strokovnjaki pogosto trdili,da »vemo dovolj« za sprejem za{~itnih ukre-pov. Leta 1969 je britanski Swannov odbor gle-


de antibiotikov sklenil: »Kljub vrzelim v na{emznanju... smo prepri~ani... na podlagi predsta-vljenih dokazov, da je ta ocena dovolj trdnapodlaga za ukrepanje... glasne zahteve po ve~raziskavah ne smejo zadr‘ati na{ih priporo~il.«Druge {tudije primerov, na primer o azbestuin BSE, ka‘ejo, da bi ve~ raziskav ali raziskavz jasnej{im ciljem v zgodnji fazi pomagalozmanj{ati prihodnje stro{ke. Podobno je zaribi{tvo sklepal svetovalni forum ameri{kegakongresa za na~ela ekosistemov: »Vedno bodoobstajale neizmerjene vrednosti, naklju~nivplivi in precej{nja negotovost, vendar vse toni sprejemljiv izgovor, da bi odla{ali izvajanjena ekosistemu temelje~e strategije uprav-ljanja.«

Po drugi strani pa je {tudija primera o Velikihjezerih pokazal, da je odpiranje podro~ja no-vim disciplinam prineslo veliko negotovosti inda bi previdnostni pristop res lahko privedel doparalize zaradi analize. Primer Velikih jezerodpira zelo pomembno vpra{anje, ki ga najboljerazumemo ob upo{tevanju precej{njih razlikmed to {tudijo primera in drugimi. Ve~ina se jihukvarja z vpra{anji v zvezi s posameznimiodkritimi povzro~itelji. Pri njih gre za vpra{anjeocene »napovedanih« tveganj, za~en{i z nekimpovzro~iteljem in ugotavljanjem mo‘nih vplivov.Velika jezera so primer nekoliko druga~nega,»retrospektivnega« postopka. Ta se za~enja zdokumentiranjem vrste o~itnih zdravstvenih aliokoljskih posledic in nadaljuje z iskanjemmo‘nih povzro~iteljev. [ir{e zastavljenenapovedi za prihodnost so preventivne, kerusmerjajo pozornost na ve~ mo‘nih vplivov.

Kot je bilo poudarjeno v razpravah o sprem-ljanju, vztrajanje pri omejevanju napa~negapovzro~itelja nikakor ni previdnostno. Previd-nostno na~elo se uporablja za negotovost gle-de povzro~iteljev in vplivov. ̂ e {iroko zasno-van retrospektivni postopek zbuja znanstve-no negotovost ali nejasnost, zakaj je predmetraziskave posamezni dejavnik, se pri zago-varjanju nadaljevanja obdelave tega dejavnikakljub temu lahko povsem legitimno sklicujemona previdnostno na~elo, vse dokler take ne-gotovosti niso odpravljene.

Dejstvo, da previdnostno na~elo ni bilo takouporabljeno v primeru Velikih jezer, je bolj posle-

dica vrednostnih sodb v obstoje~em pravnem indru‘benopoliti~nem kontekstu kot pa resni~nihneskladij v samem konceptu previdnosti.Mo‘nosti za uspe{en poziv v prid na~elaprevidnosti so odvisne od kulture, v kateri se pozivrazglasi. ê ta ni pripravljena ukrepati tam, kjerobstajajo nazorni dokazi o vzrokih in posledicah,potem je malo verjetno, da bi pozivi k previdnostiuspeli. Regulativna in {ir{a dru‘bena kultura lahkodejansko niha med temi skrajnostmi in celo medrazli~nimi regulativnimi podkulturami (prim. zrazli~nimi pristopi ZDA v {tudijah primerov BSE,ribi{tva, MTBE, benzena in Velikih jezer).

Ne glede na to, ali potreba po ve~ podatkih ute-gne povzro~iti »paralizo zaradi analize« ali ne,ali pa je potreba le del »preudarne in previdneocene« razmer, bodo nanjo vplivali posamez-niki, dru‘ba ali interesne skupine s svojo oce-no razlogov za ali proti, ko bodo naleteli nanje.ê so koristi zgodnjega preventivnega ukre-panja velike, {kodljive posledice pa relativnomajhne in ~e so pravi~no razporejene med in-teresnimi skupinami, potem je verjetno, da bodozgodnji ukrepi podprti. ê so koristi manj za-nesljive in, podobno kot stro{ki, neenako razpo-rejene po razli~nih interesnih skupinah ali ~aso-vnih obdobjih, potem bo veliko te‘e dose~isoglasje o primernem obsegu raziskav ali ukre-pih za zmanj{anje nevarnosti.

Seveda je treba mo~no omejiti inovacije ali jihpreklicati na dolo~enem podro~ju ali tehnolo{kismeri, ~e dru‘ba presodi, da je tveganje ne-sprejemljivo. Vendar je velika razlika medodvra~anjem od posameznih inovativnih potiin usmerjanjem inovacij na alternativne poti. Kotka‘ejo primeri azbesta, halogeniranih ogljiko-vodikov, PCB-jev in antibiotikov, lahko omeji-tev posamezne izbire pospe{i in okrepi inova-cije na drugih podro~jih. Zagotovi lahko tudikonkuren~no prednost gospodarstvom dr‘av,ki so vodilne pri tak{nih inovacijah. Zato pa-metna uporaba na~el predvidevanja in previd-nosti lahko dru‘bi prihrani ne le celotne stro{kenekaterih gospodarskih posledic, ampak celospodbuja inovacije, bolj{o in sistemsko ute-meljeno znanost ter izbolj{a javno odlo~anje.

Nekatere od teh {ir{ih posledic bolj previdno-stnega pristopa do mo‘nih tveganj in inovacijpodrobneje obravnavamo v naslednjem delu.


16.316.316.316.316.3 [ir{i pomen previdnosti [ir{i pomen previdnosti [ir{i pomen previdnosti [ir{i pomen previdnosti [ir{i pomen previdnosti

Pravkar opisanih dvanajst obse‘nih lekcij zaoblikovanje politike do tveganj je sestavljenihv skladu s {tevilnimi merili. Prvi~, trdno te-meljijo na empiri~nih podrobnostih posamez-nih {tudij primerov. Drugi~, po naravi so dovoljsplo{ni, tako da so primerni za katerokolivpra{anje obvladovanja tveganj. Tretji~, vsiskupaj obravnavajo uravnote‘eno in precejiz~rpno vrsto premislekov, povezujo~ velik delteko~e razprave o obvladovanju tveganj inizvajanju previdnostnega na~ela. Kon~no,~eprav so nujno splo{ni, so dovolj konkretni,da pripomorejo k oblikovanju prakti~nihpoliti~nih ukrepov in institucionalnih postopkov,~etudi bo njihova natan~na narava vdolo~enem primeru nujno opredeljena s spre-menljivimi lokalnimi okoli{~inami.

V kratki razpravi ali vrsti »lekcij« seveda nimogo~e napovedati vseh prakti~nih preventi-vnih ukrepov in njihove raznovrstnosti, {emanj pa je mogo~e raziskati premisleke oizvedbi vsakega izmed njih. Take zadeve sopredmet ob{irnega in razra{~ajo~ega se kor-pusa literature (glej na primer: O’Riordan inCameron, 1994; Harding in Fisher, 1999; Raf-fensperger in Tickner 1999; Stirling, 1999;O’Riordan idr., 2001). Mnoge lekcije so v za-dnjih letih dobro razvili in pripravili v vrsti vpli-vnih politi~nih {tudij v industrializiranihdr‘avah, ~etudi niso vedno ozna~eni kot pre-vidnostni.

V Zdru‘enih dr‘avah Amerike sta ustvarjalna{tudija Nacionalnega raziskovalnega centra(NRC), imenovana Razumevanje tveganja(NRC, 1996), in poznej{e poro~ilopredsedni{ke komisije (Omen idr., 1997) naprimer dokumentirala omejenost obi~ajnoozkih ocen tveganja in poudari la

pomembnost interdisciplinarnega in lai~negaznanja ter razli~nih stali{~ interesnih skupinpri opisu zna~ilnosti vpra{anj tveganja inustreznih pristopov ocenjevanja. V poro~ilubritanske Kraljeve komisije za onesna‘enostokolja iz leta 1998 je razvita ta tema (RCEP,1998), pri ~emer se poudarjajo potencialni po-men negotovosti in razli~ne »okvirne predpo-stavke« pri oblikovanju in razlagi formalneocene. V Franciji (Kourilsky in Viney, 1999)so priporo~ila o izvajanju previdnostnegana~ela poudarila potrebo po sistemati~nem or-ganiziranju nacionalnih strokovnih zmo‘nosti,vklju~no z znanstvenim in tehni~nim strokov-nim znanjem in izku{njami skupaj z eko-nomskim in socialnim znanjem in izku{njami.V Nem~iji je pomembnost bolj {iroko zasnova-nih diskurzivnih postopkov priznana v glavnemporo~ilu nem{kega svetovalnega sveta o glo-balnih spremembah – WBGU (WBGU, 2000).Razvoj {vedske kemijske politike temelji napriznavanju {tevilnih tu opisanih lekcij v zvezis temeljnimi omejitvami ocen tveganja, zlastiz uporabo obstojnosti in bioakumulacije kot »po-rokov« za neznane, ~eprav mogo~e vplive.

Razli~ni strokovnjaki so podrobno razlo‘ilisplo{ne to~ke teh lekcij v zvezi s struktural-nimi omejitvami regulative EU glede ocenetveganja gensko spremenjenih organizmov(GSO) (van Dommeln, 1997). Z vidika teh teht-nih kritik preve~ enostranskega in ozkegazna~aja evropske znanstvene ocene tveganjaGSO je vredno spomniti, da nasprotniki iz ZDAisto oceno tveganja EU obravnavajo kot ira-cionalno pretirano, ~e jo primerjamo s tem,kar oni opredeljujejo kot »preudarno znanost«.Vsekakor je ve~ kot jasno, da je v ve~ini tehprimerov znanstveno oblikovanje vpra{anj, kotda bi vsa bila re{ljiva z obstoje~im ali razpo-lo‘ljivim poznavanjem tveganj, radikalno ne-popolno – in ne le glede odgovorov, ampak

Besedni opis Primeri

Onstran vsakega razumnega dvoma Kazensko pravo, {vedski zakon o kemikalijah, 1973(za dokaze »previdnosti«, ki so jih priskrbeli proizvajalci)

Uravnote`eni dokazi Medvladni forum o podnebnih spremembah, 1995 in 2001

Upravi~eni razlogi za skrb Sporo~ilo Evropske komisije o previdnostnem na~elu

Znanstveni sum tveganja [vedski zakon o kemikalijah iz leta 1973 za dokaze, ki odzakonodajalcev zahteva preventivno ukrepanje zaradipotencialno {kodljivih snovi

Preglednica 16.1Preglednica 16.1Preglednica 16.1Preglednica 16.1Preglednica 16.1 Razli~ne ravni dokazov za razli~ne namene – nekaj ponazoritevRazli~ne ravni dokazov za razli~ne namene – nekaj ponazoritevRazli~ne ravni dokazov za razli~ne namene – nekaj ponazoritevRazli~ne ravni dokazov za razli~ne namene – nekaj ponazoritevRazli~ne ravni dokazov za razli~ne namene – nekaj ponazoritevVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA


zlasti glede vpra{anj, ki so pomembna zare{evanje, ~etudi so odgovori te‘ki ali jih jenemogo~e najti.

Zavedajo~ se teh {ir{ih razse‘nosti so na Dan-skem in Nizozemskem razvili nekatere prak-ti~ne, vendar {ir{e utemeljene institucionalnepostopke, kot so konference za doseganje so-glasja ali scenarijske delavnice, na katerihposku{ajo izoblikovati vpra{anja in vrednotejavnosti v zvezi z znanstvenimi domnevami oodgovorih, in zadnja leta so jih na veliko izva‘ali(Renn idr., 1996). V Veliki Britaniji je pojav»strate{kih komisij« o prehrani, ~love{ki ge-netiki ter kmetijski genetiki in okolju novost, kiodpira postopek politike do tveganj tako, kotse predlaga v nekaterih lekcijah. Podrobne oce-ne politike na podro~jih, kot sta BSE (Phillipsidr., 2000) in mobilni telefoni (IEGMP, 2000),so podrobneje raziskale ve~ teh lekcij in pose-bej priporo~ile, kako obravnavati vpra{anja, kotso institucionalno navzkri‘je interesov innerealna pri~akovanja od vloge znanosti kotpreskusnega kamna ali razsodnika o zveli~avniresnici.

Dvanajst lekcij naj bi bilo uporabnih pri obliko-vanju politike.Vendar se moramo izogibati go-tovosti pred prevelikim zana{anjem na kate-rikoli sklop predpisov, ki v kateremkoli primerupomenijo “previdnostni pristop”. Izvajanje pre-vidnostnega na~ela vklju~uje uporabo celotne-ga spektra metod, postopkov in instrumentov,od katerih so mnogi del iste kontinuitete kotortodoksni pristop obvladovanja tveganj.Odlo~anje, pri katerem je v prednosti le posa-mezen sklop odgovorov v primerjavi z drugim,mora na dolo~eni stopnji nujno ostati predv-sem politi~no dejanje – predmet vseh normal-nih postopkov racionalnih politi~nih razprav,strokovnih pregledov ter demokrati~nih razpravin odgovornosti.

Kon~no je vredno spomniti, da je previdno-stno na~elo za‘ivelo kot pristop okoljske po-litike, vendar je pravilno spoznanje, da kon-struktivna in u~inkovita okoljska politika zahte-va upo{tevanje okoljskih ciljev na vseh po-dro~jih oblikovanja politike ter v tehnolo{ki injavni politiki. Zato ni dvoma, da mora ustre-zen okvir za trezno in u~inkovito oblikovanje

politike obsegati ta {ir{a podro~ja, ~etudi leneposredno. Poleg dvanajstih lekcij je predla-ganih tudi nekaj splo{nih na~el in posebnihprakti~nih sporo~il, ki pokrivajo razmerje pre-vidnosti in znanosti, previdnosti in inovacij tervarnosti in upravljanja.

16.3.1 Previdnost in znanost

Previdnostno na~elo postavlja znanosti po-membna vpra{anja. Nekatera se ukvarjajo stem, kar lahko mnogi dojemajo kot mehanikoznanosti, na primer tista o statisti~nem do-kazu in postavljanju hipotez. Postavlja pa tudizelo temeljna interdisciplinarna vpra{anja osami naravi pridobivanja znanja.

»Statisti~ni dokaz« in postavljanje hipotezPri okoljskih znanostih se vpra{anja o doka-zih in previdnosti pogosto porodijo pri razlagistatistik. Glede na to, da je nemogo~e doka-zati hipotezo (kot na primer »vsi labodi sobeli«), ampak se jo lahko le izpodbija (odkritjeAvstralije in torej tudi avstralskega ~rnega la-boda), je naloga statistike, da poskusi ovre~i»ni~elno hipotezo«. To je v nasprotju z interes-no hipotezo, na primer, da se je koncentracijakemikalij pove~ala. ^e pove~anje presegadolo~eni prag tega, kar se lahko pri~akuje za-radi naklju~nega nihanja, se ni~elna hipotezazavr‘e in se predpostavlja, da je pri{lo do po-ve~anja. Vendar je {e vedno mogo~e, da jerezultat skrajno nenavaden in da je pove~anjenaklju~no. To je znano kot statisti~na napaka»tipa I« ali »la‘na potrditev«. Vedno je bilo zelopomembno izogniti se napakam tipa I. V na{emprimeru bi domnevali, da zapisano pove~anjekemikalij odseva dejansko spremembo le, ~eje verjetnost, da je ta naklju~na, zelo majhna– obi~ajno manj kot 1 od 20 ali 1 od 100 (rezul-tat, ki je zna~ilen po 95- ali 99-odstotni stop-nji). Dejansko je to, da se ne zmoti{, bolj po-membno kot to, da si gotov. Vsekakor se vpolitiki to vpra{anje vedno bolj upo{teva. Vpreglednici 1 je nekaj primerov politi~nih ukre-pov, sprejetih pri razli~nih ravneh dokazov. Toje poglobljeno predstavljeno v poglavju [ir{ipomen.

Obstaja pa {e drugo temeljno statisti~novpra{anje. Ker je spremljanje okolja drago, je


njegov obseg ponavadi omejen. A manj{i kotje vzorec in/ali ve~ja kot je naravna spremem-ba, manj{a je verjetnost, da bi dejansko pove-~anje lahko ugotovili s statisti~no nepomem-bnimi podatki. Mo‘nost, da se dejanski u~inekrazglasi za la‘nega, je poznana kot napaka»tipa II« ali »la‘no zanikanje«. Underwood(1999) je ugotovil, da so »napake tipa II pravi-loma zbujale manj skrbi. Mo‘nosti napak v’prid’ okolja (napaka tipa I) se namerno ohranjamajhne, mo‘nosti napak, ki ’niso v prid’okoljskim vpra{anjem, pa so velike!« Velikodenarja lahko porabimo na primer za dragoopazovanje morja s plovili, vendar dejanskiobseg vzor~enja, ki se lahko opravi v nekajvo‘njah, ne daje mo‘nosti za razlo~itev {ko-dljivih vplivov statisti~no nepomembnih podat-kov, kar pomeni, da ima nizko statisti~no vred-nost (HELCOM, 1996). Povrhu se zaplete {epri postavitvi hipoteze, ki jo je treba preskusi-ti, in snovanju poskusov: na primer posta-vljanje napa~nega izhodi{~nega vpra{anja;izpustitev dejavnika iz ocenjevanja zaradipredhodne napa~ne domneve, da ni pomem-ben; odlo~anje kdaj, kaj in kako pogosto opa-zovati; pomen, ki se ga pripisuje redkim dogod-kom; ali odlo~anje, kako obravnavati zaplete-ne medsebojne u~inke ali nelinearne odzive,kot je kaos.

Podobno ima lahko tudi majhna napa~na kla-sifikacija izpostavljenosti v epidemiolo{kih ra-ziskavah za posledico ve~je zmanj{anje re-lativnih tveganj, pri ~emer bodo povezave boljverjetno zgre{ene kot napa~no razumljene(Copeland idr., 1977). Na splo{no je sposob-nost epidemiolo{kih raziskav, da odkrivajo po-membna tveganja, odlo~ilna, vendar se mno-gokrat spregleda, kar daje napa~en ob~utekprevidnosti tako imenovanih »negativnih« ra-ziskav, ki ne odkrijejo tveganja.

Nagnjenost znanosti do izogibanja la‘nim po-trditvam neizbe‘no vklju~uje ustvarjanje la‘nihzanikanj, kar ni preudarna javna politika, ~eso, tako kot v ve~ini teh {tudij primerov, v igri~love{ke in/ali okoljske katastrofe. Tak{na na-gnjenost v prid ustvarjanju la‘nih zanikanj ne-dvomno ni v skladu z previdnostnim na~elom,in je vpra{anje, ki se ga na kratko obravnavav poglavju [ir{i pomen.

^eprav se na taka vpra{anja pogosto gledale kot na preprosto vpra{anje znanstvene pre-soje, pa je njihov pomen dejansko bolj daljno-se‘en.

Temeljna vpra{anja:Pogosto uporabljeno besedo »negotovost« jetreba razdeliti vsaj na tveganje, negotovost innevednost. ̂ e se posvetimo samo vpra{anju,kako se lahko sporazumemo glede tega, kajso »dejstva«, bi morali upo{tevati drugerazli~ne vidike, kot so zapletenost,neodlo~enost, dvoumnost in vrsta nesporazu-ma (Wynne, 2001; Stirling, 1999). Konceptprevidnosti je pripeljal do novih pogledov vsociologiji znanosti in filozofije in tudi do priz-nanja novih vrst nevednosti, ki so podlagasamega procesa pridobivanja znanja. Avtorji,kot sta Krohn in Weyer (1994), so razlo‘ili, dalahko dose‘emo popolno poznavanje posle-dic inovacij le, ~e meje znanstvenega labora-torija raz{irimo na celotno dru‘bo in {ir{eokolje. To dejstvo ima globok, ~eprav {eneuresni~en pomen za demokrati~no obliko-vanje politike do novih, vendar ‘e obstoje~ihtehnologij.

Nara{~ajo~a predanost dru‘be na~elu previd-nosti je v bistvu odgovor na nara{~ajo~o nape-tost med dvema vidikoma znanosti: njenenara{~ajo~e inovacijske sposobnosti so ved-no bolj preka{ale njeno zmo‘nost predvide-vanja posledic. Poleg tega znanstveniki tegaprepogosto niso bili pripravljeni priznati. To jespodbudilo razumen demokrati~ni poziv k ve~jiprevidnosti. Tu ne gre samo za inovacije in tve-ganja, ampak za na{o zmo‘nost vedeti. Pove-dano z drugimi besedami, za znanost in njenodomnevno mo~. Nikakor ni neznanstveno po-stavljati taka vpra{anja. V resnici lahko re~emo,da je neznanstveno, ~e jih zanikamo. Ni~ znan-stvenega ni v »pretvarjanju, da ve{« (vonHayek, 1978). Posledica tega je spodkopavanjeveljave in verodostojnosti znanstvenih institu-cij – najmo~nej{ega intelektualnega vira dru‘be.

Glede na zapisano je pomembnih nekaj na-daljnjih opa‘anj. V razpravah med kolegi jesprejemljivo, da je narava dokazov komplek-sna, odprta in vedno za~asna. Vendar je vnekaterih zunanjih krogih postalo nujno, da


znanost zagotovi politiki enostavne odgovorein gotovost. Ta dvojna identiteta »znanosti«povzro~a znatna trenja, nenazadnje zato, kerse protislovja med notranjo nedore~enostjo inhlinjeno gotovostjo pogosto ne prizna – ~epravse ga, kot ka‘e, opazi.

To nas privede do globljega razkola med poli-ti~nimi institucijami in javnostjo glede razu-mevanja in prikazovanja znanstvene negoto-vosti in nevednosti. Javne raziskave o GSOna obeh straneh Atlantika (Levy in Derby,2000; Wynne idr., 2000) so pokazale, da ne-strokovnjaki v bistvu pravilno razlikujejo mednegotovostjo in nevednostjo. Znanstveno oce-njevanje tveganj usmerja pozornost na (zna-ne) negotovosti, javnost pa na nepriznanonevednost, ki se skriva celo za najbolj{o zna-nostjo. S hitrim {irjenjem najnovej{ih inovacijso mo‘ne posledice nevednosti glavna skrbjavnosti. Reakcijo lahko povzamemo kot: »^enikoli ne bomo popolnoma poznali posledic,potem moramo vsaj zagotoviti, da so nameni,ki vodijo podjetje, in interesi, ki nadzirajo od-govore na posledi~na presene~enja, upravi-~eni« (Wynne, 1992 in 2001). Povedano dru-ga~e, ljudje se predvsem spra{ujejo, kaj je gla-vni namen in kdo ima koristi.

Vendar politika v prizadevanjih za pomiritevjavnosti pogosto okrepi raziskave o ugotovljenihnegotovostih, s ~imer ‘eli dokazati, da intelek-tualno obvlada vpra{anje in da so skrbi glede(znanih) tveganj neutemeljene. Ti odgovori po-litike na to, za kar se misli, da so zmotne zahte-ve javnosti po ni~elnem tveganju in ni~elni ne-gotovosti, so jalovi, ker predpostavljajo, da jevzrok javnega nezaupanja v zmotnem pri~a-kovanju javnosti glede gotovosti ter v njenemdomnevnem nerazumevanju znanosti, tveganjain negotovosti. Ta institucionalni pristop splohne razume zna~ilnega vedenja in pri~akovanjjavnosti in le krepi njeno nezaupanje, tako danespretno dokazuje svoje zanikanje nevedno-sti in pomanjkanje intelektualne mo~i – kar pase zdi, da javnost intuitivno razume bolje kotsama institucionalizirana znanost.

Nekateri pogledi, kriti~ni do previdnosti, nanjogledajo kot na zadovoljevanje populisti~negaprotiznanstvenega razpolo‘enja v obliki dom-

nevnih zahtev po gotovosti, preden se sprej-me katerokoli inovacijsko obvezo, obstajajopa tudi ve~ kot zadostni dokazi, da so ljudjepopolnoma pripravljeni sprejeti veliko bolj ko-renito vrsto negotovosti, kot jo je institucio-nalna znanost sposobna priznati – namre~nevednost in ustrezno pomanjkanje nadzora.Kot so Stirling (1999) in kolegi drugje podrob-no utemeljili, previdnostno na~elo nima ni~opraviti z nasprotovanjem znanosti, gre le zazavra~anje enostranske, zaprte in poljubneozke znanosti v prid bolj preudarne, stroge intemeljite znanosti.

Verjetno se bo razvilo temeljno splo{no razu-mevanje, da znanstvena negotovost - enakokot znanstveno znanje, ko se nanj sklicujepolitika - sploh ni namenjena internemu znan-stvenemu odlo~anju, opredeljevanju alikakr{nimkoli razlagam za potrebe javne poli-tike, preden se jo nazorno predstavi javnosti.NRC (1996) iz Zdru‘enih dr‘av Amerike inRCEP (1998) iz Velike Britanije sta neodvi-sno ugotovila, da je potrebna javna razpravao predhodnih vpra{anjih, med katerimi so:katera vpra{anja mora znanost re{evati, ka-teri so glavni dejavniki in katera splo{nana~ela naj definirajo dobro znanost (na primerravnote‘je med ob{irnostjo in natan~nostjo)za okoljsko politiko, ki se razlikuje od boljomejenih podro~ij, kot so na primer tveganjapri in‘eniringu.

Ta vpra{anja vodijo do pomembnosti lo~eva-nja med dejstvi in vrednotami. V~asih se pred-postavlja, da bo dogovor o sprejemu previd-nostnega na~ela samodejno vodil do »pravil-nega« rezultata. To je pretirano poenostav-ljanje. Podro~je obravnave se bo spreminjalo.Tudi ‘eleni rezultati se bodo spreminjali gledena interese, cilje in vrednote ljudi. Kot je Pop-per ‘e pred ~asom ugotovil, je racionalnonemogo~e izpeljati predlog za politiko le izsamih dejstev (Popper, 1962). Politike, ki pre-tirano poudarjajo dejstva kot podlago zaodlo~itve, ne da bi pri tem izrecno priznavalein vklju~ile vrednostne sodbe, ki so tudi deltakih odlo~itev, verjetno ne bodo dosegle so-glasja ali vsaj odobritve, kadar so mnenja glo-boko razdeljena. (RMNO, 2000)


Iz teh razlogov se mora vklju~evanje intere-snih skupin v regulativne ocene za~eti rajena za~etku, kot pa da se umetno omeji napoznej{e stopnje obi~ajnega pristopa »obvla-dovanja tveganj«. Stopnje ocen nevarnosti intveganja, upravljanja in komuniciranja nisozaporedne, kot je to v tradicionalnem mode-lu, ampak zahtevajo vklju~evanje interesnihskupin ‘e v najbolj zgodnji fazi. To so priznaliNRC, RCEP in Svet ministrov v sklepih o pre-vidnostnem na~elu leta 2000 v Nici.

Spet pa je treba poudariti, da odpiranje tehvpra{anj ne sme delovati kot ustvarjanje noveoblike »paralize zaradi analize«. [tudijeprimerov in lekcije, ki izhajajo iz njih,zagotavljajo pozitivno in odlo~no pot naprej.A ~e se ne bomo lotili teh zapletenih vpra{anj,bo napredek po~asnej{i in napake ve~je.

16.3.2 Previdnost in inovacije

V uvodu smo ugotovili, da je nem{ki Vorsorge-prinzip (na~elo »predvidevanja« ali »previdno-sti«) v sedemdesetih letih 20. stoletja obrav-naval spodbujanje inovacij, zaposlovanja in pred-hodnega na~rtovanja kot sestavni del previd-nostnega na~ela. Splo{no na~elo, ki izhaja izvseh {tudij primerov kot tudi iz {ir{ih analiz inizku{enj je, da bi morali biti na nasprotnih polihpotekajo~i procesi tehnolo{kih inovacij in za-konskega urejanja tveganj manj lo~eni in anta-gonisti~ni. [tevilne lekcije se lahko uporabljajotako pri samih inovacijah kot pri pripravi pred-pisov v zvezi z novimi izdeleki in tehnologija-mi. Vsekakor bi njihova ustrezna uporaba priustvarjanju inovacij lahko premostila konfliktniodnos med inovacijami in regulativo.

Obi~ajne ocene nevarnosti kemikalij se na pri-mer osredoto~ijo na nevarnosti v zvezi s po-samezno kemikalijo. Uporaba kemikalije je do-lo~ena, vendar se to znanje nato ne uporabibolj celostno, s ~imer bi ocenili {e druge mo‘-nosti. Ni se zgodilo prvi~, da se je pojavila po-treba po povezovanju inovacij in zakonskemurejanju tveganj ter splo{nem vklju~evanjumetod ocenjevanja tehnologije. Obravnavajo jihna primer (vsaj deloma) metode konstruktiv-nega ocenjevanja tehnologije (CTA - construc-tive technology assessment), ki so jih razvili

na Nizozemskem (Rip idr., 1996; Wynne idr.,2001). Metoda CTA izhaja iz spoznanja, daso tehnologije ve~ kot samo strojna oprema.Njihovo spodbujanje in sprejetje je odvisno odciljev, odnosov, dogovorov, znanja in sposob-nosti razli~nih dru‘benih skupin. Ve~ji kot soobseg, mo~, zapletenost ali medsebojna po-vezanost tehnolo{kih sistemov, bolj pomemb-no postane obravnavanje njihovih socialnih ininstitucionalnih vidikov. V bistvu se z metodoCTA posku{a pospe{iti priznanje te zapostav-ljene, vendar temeljne razse‘nosti tehnologijein inovacij. Od samega za~etka se z njo narazli~ne na~ine ‘eli izbolj{ati povezavo medpogledi inovatorjev, zakonodajalcev, uporab-nikov in drugih interesnih skupin. Tako se lahkoinovacije ustvarjalno obogati v fazi, ko je to {edejansko uresni~ljivo, ne pa da se dru‘ba lahkoodzove samo z zapoznelimi (pogosto sovra‘ni-mi) odzivi na tehnologijo, ki je bila ‘e razvita vbolj zaprtem postopku. Analiza, ki podpirametodo CTA, priznava, da se tehnolo{ke si-steme v relativno zgodnji razvojni fazi kaj rado»zaklene« v dolo~ene konfiguracije, s ~imerse izklju~i druge mo‘nosti in pove~a stro{keprehoda nanje. Posamezne tehnologije se takouveljavijo na podlagi pristranskih razlogov, kinimajo ni~ skupnega z resni~no kakovostjo, invse je odvisno od sre~e in tega, kdo je prvi.CTA si prizadeva predstaviti tak{na vpra{anjain zagotoviti intelektualne vire za njihovore{evanje.

Mo‘en pozitivni odnos med regulativo in ino-vacijami je prav tako poudarjen v metodi anali-ze tehnolo{kih mo‘nosti (TOA - technologicaloptions analysis), ki so jo razvili v Zdru‘enihdr‘avah Amerike (Ashford, 1981 in 1994; Tick-ner, 2000). Tu posku{ajo z rutinsko uporabo vr-ste prakti~nih postopkov v obravnavo tehnolo-gije ali procesov vklju~iti premisleke o ob-stoje~ih in porajajo~ih se mo‘nostih. TOA po-dobno kot CTA lahko glede na razli~ne oko-li{~ine izvajajo regulativne agencije ali podjetjav zasebni lasti. Obe metodi sta del {ir{e kultu-re »presoje alternativ« (O’Brien, 2000), ki pou-darja pomembnost inovacij in jih razume kotodprt proces, ki je predmet preudarnih izbir inzavez. Ti inovativni metodi pomenita boljpremi{ljen in inteligenten pristop k razvoju, pre-soji, izbiri in izvedbi tehnologij. Z obravna-


vanjem inovacij v najbolj zgodnjih fazah stasredstvo za izvajanje tukaj predstavljenih lekcij,ki zmanj{ujejo gospodarsko neu~inkovitost insocialne napetosti ter aktivno pospe{ujejorazvoj trajnostno naravnanih inovacij.

Spodbujanje vzdr‘ljivih, raznovrstnih in prila-godljivih tehnologij pomaga ne le spodbujatiinovacije, ampak lahko tudi »zavaruje« predpresene~enji, kot so {tudije primerov azbe-stnega raka, mezotelioma in po{kodbe ozon-skega pla{~a zaradi halogeniranih ogljikovo-dikov. Obseg prihodnjih presene~enj bonamre~ manj{i, ~e se bo namesto ene, sve-tovne in skoraj monopolne tehnologije - pri-mer tega so azbest, halogenirani ogljikovo-diki in PCB-ji - za zadovoljevanje ~lovekovihpotreb uporabilo ve~ konkuren~nih tehnologij.Razli~ne tehnologije in drugi na~ini zado-voljevanja potreb lahko pomagajo re{iti na vi-dez nere{ljivo vpra{anje »dru‘bene nevedno-sti« in spremljajo~ih presene~enj.

16.3.3 Previdnost in upravljanje

»Upravljanje« je na~in organiziranja in vodenjaz metodami in sistemi uredb, naj bodo formal-ne ali neformalne. [ir{e se nana{a na splo{novodenje ‘ivljenja ali posla ter na na~in ‘ivljenjaali vedenja v dru‘bi. Izzivi, ki jih prina{a previd-nostno na~elo, vklju~ujejo ve~ kot le nova pra-vila odlo~anja in tehnologijo, saj predvidevaproces u~enja v javni politiki, industriji, znano-sti in {ir{i civilni dru‘bi. Tu so obravnavani trijevidiki upravljanja, povezani s previdnostjo: kakobi lahko sedanje ustanove, povezane s pre-sojo tveganja, za~ele upo{tevati previdnost;ustreznost udele‘enskih pristopov in subsidiar-nosti ter pomen ve~je ozave{~enosti znotrajcivilne dru‘be, vklju~no z eti~no ozave{~enost-jo, s ~imer bi izbolj{ali uresni~evanje pravic inobveznosti.

Evolucija, ne revolucijaZunaj podro~ja, ki ga pokriva CTA, je mno‘icapogledov, prisotnih v uveljavljenih pristopih kpresojanju tveganja pri sprejemanju zakono-daje, ki bi jih lahko konstruktivno raz{irili inrazvili. Veliko jih, primerno prilagojenih inrazlo‘enih, ponuja na~in odzivanja na tu obrav-navane lekcije. Odlo~anje z upo{tevanjem ve~

meril (ve~kriterijsko odlo~anje - MCM) na pri-mer zdru‘uje pro‘nost in {irino kvalitativnihpristopov s preglednostjo in specifi~nostjokvantitativnih disciplin. Je na~in nenasilnegaprilagajanja vrste pogledov interesnih skupinrazli~nim tehnolo{kim in znanstvenim dejav-nikom, vklju~no z negotovostmi (Stirling in Ma-yer, 1999). Podobno je analiza ‘ivljenjskegakroga privedla do vrste metod, ki zagotavljajoupo{tevanje polnih tehnolo{kih ‘ivljenjskihciklov in verig virov, povezanih z razli~nimimo‘nostmi (van den Berg, 1995). Nenavadnoje, da analiza stro{kov in koristi - vsej njeniob~utljivosti in resnim omejitvam navkljub -ohranja pomen so~asnega presojanja razlo-gov »za« (utemeljitve in koristi) in »proti« (tve-ganja in stro{ke), poudarjenih v teh lekcijah(Hanley in Spash, 1993). ^eprav se analizeob~utljivosti in scenarijev ne uporabljajo rav-no pogosto, je na~in raziskovanja posledic raz-li~nih domnev in pogledov »poni`nej{i« gledestanja posameznega razumevanja nevarnosti(Godet, 1992).

Celostna okoljska presoja, eden od {irokih pri-stopov, ki se je pojavil pribli‘no v zadnjemdesetletju, ponuja ogrodje za zdru‘evanje to-vrstnih pozitivnih lastnosti obstoje~ih pristo-pov k vrednotenju razlogov za in proti, ki jihponujajo razli~ne mo‘nosti (EFIEA, 2000;Dowlatabadi in Rotmans, 2000). Celostnaokoljska presoja, posebej zasnovana za re{e-vanje velikih, kompleksnih okoljskih proble-mov, je sredstvo za povezovanje tak{nih me-tod v {iroko zasnovan, skromnej{i in bolj od-prt pristop, predstavljen v teh lekcijah. Celo-stna okoljska presoja v sedanji obliki se ukvarjaz mejo med znanstveno tehnologijo in poli-tiko, s poudarkom na potrebi po interdiscipli-narnosti, povezovanju na podro~ju okoljskihvpra{anj: voda, zrak in prst; upo{tevanje rav-note‘ja na ravni dru‘be in sektorjev ter anali-za alternativ. Glede na lekcije iz {tudij prime-rov bi enak poudarek na naslednjih vpra{anjihizbolj{al mo‘nosti celostne okoljske presoje:ve~ja odprtost in odlo~nost pri snovanju na-log; lo~evanje med tveganjem, negotovostjoin neznanjem; ve~je upo{tevanje tveganja inposledic morebitnih napak; upo{tevanje vsehvrednosti; raz{iritev analize stro{kov in kori-sti na ocenjevanje {ir{e zastavljenih razlogov


za in proti (kakor so opredeljeni v tej knjigi) inveliko zgodnej{e vklju~evanje teh {ir{ih po-gledov v ustrezne procese odlo~anja. Pri upra-vljanju presene~enj in negotovosti je lahko vveliko pomo~ uporaba scenarijev »kaj ~e« inudele‘enskih scenarijev.

Participativen pristop in subsidiarnostZakonska in gospodarska ureditev je v zgo-dovini navadno te‘ila k centralizaciji na sve-tovni, regionalni ali nacionalni oblastni ravniin odvzemanju pravic mnogim interesnim sku-pinam. Kljub znamenjem sprememb pa je tre-ba opozoriti, da so prizadevanja za oblikovanjeparticipativnih pristopov prav tako dovzetnaza centralizacijske pritiske kakor katerakolidruga pobuda. Konferenca o soglasju se takona primer brez ustreznih za{~itnih ukrepov lah-ko izrodi v komaj kaj ve~ kakor obliko razpra-ve, podrejeno pokroviteljevim interesom. Par-ticipativni pristopi so lahko vklju~eni tudi v pri-to‘bene postopke, vendar se to zgodi ‘e takopozno, da lahko obravnavajo le obrobna vpra-{anja. Iz »poznih lekcij« sledi, da bi bilo trebainteresne skupine vklju~iti prej, njihova ude-le‘ba bi morala biti {iroko zastavljena in izve-dena na ustrezni lokalni ravni.

Seveda je lokalno sodelovanje smiselno samov sovisnosti demokrati~no legitimnega strate{-kega okvira inovacij in splo{ne politike. Bistve-no je, da bi se morali strokovnjaki, ki se ukvar-jajo s tehnolo{kim razvojem, skupaj z vladni-mi uradniki bolj odzivati na (pogosto ne dovoljjasno izra‘ene) javne vrednote, prednostnenaloge in skrbi, in to na vseh ravneh - od lokal-nih do mednarodnih. To je mogo~e dose~i brezoviranja enakopravne udele‘be javnosti vsprejemanju vseh odlo~itev. Poleg ‘e omenjenihprimerov iz Evrope je vredno ovrednotiti tudidogajanja zunaj EU. Gre za okoljske zakonena Novi Zelandiji, kjer so kot alternativo cen-tralizirani ureditvi uvedli na~elo subsidarnosti(Ministrstvo za okolje, 2001) in kjer si uradnoprizadevajo, da bi lokalna udele‘ba in iskanjesoglasja prevladali nad centralisti~no ureditvijo.Razvoj in izvajanje avstralske politike gledeoceanov vsebujeta pomembne poskuse vklju-~evanja interesnih skupin (Dr‘avni urad zaoceane, 2000). V raziskavah, namenjenih poli-tiki do oceanov, so tudi ugotovili, da pogledi

lokalnih skupin niso nujno enaki stali{~em njiho-vih vrstnikov na dr‘avni ali mednarodni ravni,naj gre na primer za okoljske nevladneorganizacije ali gospodarsko dejavnost.

Orodja za uporabo participativnih pristopov sorazli~no razvita in izzivi vsekakor niso majhni(Brookes, 2001). To pa je treba primerjati stradicionalnimi pristopi, pri katerih napake ra-vno tako lahko veliko stanejo, kakor se je po-kazalo pri javni zavrnitvi hrane, konzerviranez elektromagnetnim sevanjem, neuspelem po-skusu, da bi potopili opu{~eno naftno plo{~adBrent Spar na Severnem morju, in odzivu nagensko spremenjene organizme.

Ozave{~anje in etikaParticipativni pristopi niso izvedljivi brez ve~jeozave{~enosti, zanimanja in vklju~enosti inte-resnih skupin ter {ir{e javnosti. [iritev podro~jaokoljskih presoj ima manj{e mo‘nosti za uspehbrez razvijanja javnega odnosa, odgovornostiin etike v odnosu do okolja. Enake napore jetreba vlagati v pove~evanje javne ozave{~e-nosti, spodbujanje premi{ljenega vklju~evanjain pove~evanje baze znanja za oblikovanje so-glasij z vklju~evanjem kar najve~ razli~nih strokin njihovih pogledov na okolje. Ta proces seza~ne doma, v {oli in se polno razvije s priza-devnim sodelovanjem v participativnih po-stopkih. Ta pristop ne daje prednosti nobene-mu pogledu, gre bolj za razvijanje sposobnostikriti~ne presoje argumentov, izra‘anja stali{~in sodelovanja v demokrati~nih procesihodlo~anja.

Podobno podro~je je strokovno obve{~anje ovpra{anjih, povezanih s previdnostjo. O~itnoje, da je treba v dobro vseh interesnih skupinpredstaviti vsaj nekaj vidikov zahtevnosti tegapodro~ja. Prava ironija je, da mediji in drugi,ki se poklicno ukvarjajo z obve{~anjem, rav-najo ravno nasprotno, saj v kulturi instantnihinformacij poudarjajo le »pozitivno znanje« ter»jasna in preprosta sporo~ila«. To vodi k temu,da ne obve{~ajo o neznanju, zapletenosti inodgovornosti zaradi omejitev, ki so lastnevsakemu znanju.

Pomembna potreba po institucionalnem priz-nanju nevednosti in negotovosti poraja tudi


eti~no in kulturno vpra{anje, in sicer zaradi na-~ina, kako je znanstveno znanje dolo~ilo eti~nemeje, do katerih sega priznana odgovornost zanegotovost glede posledic ~lovekovega vztraj-nega iskanja novih poti. Tako se zdi samoumev-no, da ~lovek ni odgovoren za vse morebitneposledice, ki presegajo obstoje~e znanstvenoznanje in sposobnost napovedovanja. To velja,~eprav se ve, da bodo ta presene~enja posle-dica njegove zavestne izbire in ravnanja. Pre-vidnostno na~elo zajema potrebo kot del kul-turnih sprememb, da bi dru‘bene ustanoveraz{irile zdaj{nje dojemanje eti~ne odgovorno-sti na neznanke, ki se jih na~eloma da napo-vedati, ~eprav ne natan~no. Izdelanih je bilonekaj predlogov, kako bi lahko za~eli ta pro-ces {irjenja obzorij, za~en{i s tu obravnavani-mi dvanajstimi poznimi lekcijami.

To poro~ilo izra‘a iskreno prepri~anje, da je zadosego trajnostne okoljske politike in uravno-te‘enega upo{tevanja previdnostnega na~ela

treba storiti kulturni premik k ve~jemu javne-mu ~utu za odgovornost in vklju~evanju voblikovanje politike (vklju~no z znanstvenopolitiko in tehnolo{kim napredkom). To pome-ni, da se bodo morale znanstvene, industrijskein politi~ne ustanove, ki jih vodijo strokovnjaki,nau~iti zaupati, izzivati ter spodbujati civilnodru‘bo, da bo sprejela navedene odgovornosti.

Iz {tudij primerov dvanajstih poznih lekcij inteh {ir{ih pogledov na znanost izhaja, da pre-vidnostno na~elo - potreba po uporabi predvi-devanja -, ko se ga enkrat sprejme, se‘e dale~prek meja preproste definicije. Prav previdno-stno na~elo ima svojo vlogo v razvoju civilnedru‘be in oblikovanju politike za~etka 21. sto-letja, ki bo imelo, kakor se zdi, svoj posebenzna~aj, za katerega bodo zna~ilne tako velikerazlike, kot so bile razlike, ki so med sebojlo~evale pretekla stoletja.


Ashford, N., 1984. ’Alternatives to cost-benefitanalysis in regulatory decisions’, Annals ofthe New York Academy of Sciences Vol. 363,april.

Ashford, N., 1991. ’An innovation-basedstrategy for the environment and for theworkplace’ v Finkel, A. in Golding, D. (ur.), Worstthings first: the debate over risk-based nationalenvironmental priorities, Resources for theFuture, Washington, DC.

Copeland idr., 1977. ’Bias due to misclassi-fication in the estimate of relative risk’, Ame-rican Journal of Epidemiology Vol. 105, str.488–495.

Dowlatabadi, H. in Rotmans, J., 2000. ’Inte-grated assessment’, Special issue of IntegratedAssessment Vol. 1, No 3, Battzer SciencePublishers.

EFIEA (European Forum for IntegratedEnvironmental Assessment), 2000. ’Integratedenvironmental assessment in EuropeanEnvironment Agency reporting’, Report of the

EEA/EFIEA special session, Kopenhagen/Amsterdam.

Hanley, N. in Spash, C., 1993. Cost benefitanalysis and the environment, Edward Elgar,London.

Harding, R. in Fisher, E. (ur.), 1999. Perspe-ctives on the precautionary principle, The Fe-deration Press, Sydney.

HELCOM, 1996. ’Third periodic assessmentof the state of the marine environment of theBaltic Sea 1989–1993, Executive summary’,Baltic Sea Environment Proceedings 64 A.

IEGMP (Independent Expert Group on MobilePhones), 2000. Mobile phones and health (TheStewart Report), Chilton, United Kingdom, naspletni strani http://www.iegmp.org.uk/IEGMPtxt.htm (stanje 16. maja 2001).

Kourilsky, P. in Viney, G., 1999. ’Le principede précaution’, Rapport au Premier ministre,France.

Krohn, W. in Weyer, J., 1994. ’Society as alaboratory: The social risks of experimental


research’, Science and Public Policy Vol. 21,str. 173–183.

Levy, A. in Derby, B., 2000. ’Report on consumerfocus groups on biotechnology’, US Food andDrug Administration, Center for Food Safetyand Applied Nutrition, Office of ScientificAnalysis and Support, Division of MarketStudies, Washington, DC and Paper presentedto session on ’Public attitudes to agriculturalbiotechnologies’, Annual Meeting of theSociety for the Social Studies of Science (4S),University of Vienna, 30. september.

Ministry for the Environment (New Zealand),2001. Resource Management Act, text andbackground discussion, na spletni strani http://www.mfe.govt .nz/management / r ma/rma11.htm (stanje 17. maja 2001).

National Oceans Office, 2001. Australia’soceans policy home page, na spletni stranihttp://www.oceans.gov.au/aop/main.htm(stanje 26. aprila 2001).

NRC (US National Research Council), 1996.’Understanding risk’, Report of an ad-hocworking party chaired by H. Feinberg,povzetek na spletni strani http://www.riskworld.com/Nreports/1996/risk_rpt/html/nr6aa045.htm (stanje 17. maja 2001).

O’Brien, M., 2000. Making better environmentaldecisions: an alternative to risk assessment,MIT Press, Cambridge, MA.

Omen, G. S., Kessler, A. C., Anderson, N. T., idr.,1997. Framework for environmental health riskmanagement, US Presidential / CongressionalCommission on Risk Assessment and RiskManagement, Final report, Vol. 1, EnvironmentalProtection Agency, Washington.

O’Riordan v Cameron, 1994. Interpreting theprecautionary principle, Cameron & May,London.

O’Riordan, Cameron in Jordan, 2001. Reinter-preting the precautionary principle, Cameron& May, London.

Phillips idr., 2000. Return to an order of theHonourable the House of Commons dated

October 2000 for the Report, evidence andsupporting papers of the Inquiry into theemergence and identification of bovine spongiformencephalopathy (BSE) and variant Creutzfeldt-Jakob disease (vCJD) and the action taken inresponse to it up to 20 March 1996, The StationeryOffice, London, na spletni strani http://www.bse.org.uk/index.htm (stanje 16. maja 2001).

Popper, K. R., 1962. The open society and itsenemies, Vol. 1, Chapter 5, fourth edition,Routledge & Kegan Paul, London.

Raffensberger, C. in Tickner, J. (ur.), 1999.Protecting public health and the environment:Implementing the precautionary principle,Island Press, Washington, DC.

Renn O., Webler, T. in Kastenholz, H., 1996.’Procedural and substantive fairness in landfillsiting: A Swiss case study’, Risk, Health,Safety and Environment, Vol. 7, No 2 (Spring1996), str. 95–98, Franklin Pierce Law Center,Concord, NH.

Rip, A., Misa, T. in Schot, J., 1996. Managingtechnology in society, Pinter, London.

RCEP, 1998. Setting environmental standards,21st Report of the Royal Commission onEnvironmental Pollution, Cm 4053, HMSO, London,povzetek na spletni strani http://www.rcep.org.uk/reports2.html#21 (stanje 16. maja 2001).

RMNO, 2000, šWillingly and Knowingly. Theroles of knowledge about nature and theenvironment in policy processesš, AdvisoryCouncil for Research on Spatial Planning,Nature and the Environment, LemmaPublishers, Utrecht.

Stirling, A., 1999. ’On science, and precautionin the management of technological risk’, Finalsummary report, Technological Risk and theManagement of Uncertainty project, EuropeanScientific Technology Observatory, ECForward Studies Unit, Brussels, cited inEuropean Commission, 2000. Communicationfrom the Commission on the precautionaryprinciple, COM(2000)1, Bruselj.

Stirling, A. in Mayer, S., 1999. ’Rethinking risk:A pilot multi-criteria mapping of a genetically


modified crop in agricultural systems in theUK’, SPRU, University of Sussex.

Tickner, J. A., 2000. ’Precaution in practice:A framework for implementing theprecautionary principle’, Dissertation preparedfor the Department of Work Environment,University of Massachusetts, Lowell, MA.

Underwood, T., 1999. ’Precautionary principlesrequire changes in thinking about and planningenvironmental sampling’ v Harding, R. inFisher, E. (ur.), 1999. Perspectives on theprecauti-onary principle, str. 254–266, TheFederation Press, Sydney.

van den Berg, N., Dutilh, C. in Huppes, G.,1995. Beginning LCA: A guide intoenvironmental life cycle assessment, CML /Unilever / Novem / RIVM.

van Dommeln, 1997. Coping with deliberaterelease: The limits of risk assessment,International Centre for Human and PublicAffairs, Tilburg/Buenos Aires.

von Hayek, F., 1978. New studies inphilosophy, politics, economics and the historyof ideas, Chicago University Press.

WBGU, 2000. Welt im Wandel. Handlungsstra-tegien zur Bewältigung globaler Umweltrisiken

(World in transition: strategies for managingglobal environmental risks), Jahresgutachten1998 (Annual report 1998), Springer, Berlin.

Wynne, B., 1992. ’Uncertainty and envi-ronmental learning: Reconceiving science andpolicy in the preventive paradigm’, GlobalEnvironmen-tal Change Vol. 6, str. 111–127.

Wynne, B., 2001. ’Managing and communi-cating scientific uncertainty in public policy’,Harvard University Conference on Biotechno-logy and Global Governance: Crisis andOpportunity, Kennedy School of Government,april.

Wynne, B., Marris, C., Simmons, P., De Marchi,B., Pellizoni, L., Renn, O., Klinke, A., Lemkow,L., Sentmarti, R. in Carceras, J., 2000. ’Publicattitudes to agricultural biotechnologies inEurope’, Final report of project PABE, 1997–2000, DG Research, European Commission,Bruselj.

Wynne, B. idr., 2001. Wising up, LancasterUniversity.


[tudije primerov v tej knjigi ponazarjajo, dase je mogo~e veliko nau~iti iz zgodovine.Tak{no u~enje se za~ne z dvema temeljnimaopazkama:• Zakonodajna ocena ter nadzor tehnologij in

gospodarskega razvoja vklju~ujeta tehtanjestro{kov, ~e smo pri nevarnostih inovacij pre-ve~ omejujo~i, in stro{kov, do katerih smopreve~ popustljivi zaradi znanstvene nego-tovosti in nevednosti. [tudije primerov po-nujajo mnogo primerov, v katerih je zakono-dajno neukrepanje pripeljalo do dragih posle-dic – ki jih v~asih ni bilo mogo~e predvideti.

• [tudije primerov ponujajo tudi mnogo prime-rov, v katerih so bila o~itno zanemarjena tako»zgodnja svarila« kot celo »glasna in poz-na«, v katerih so bile ocene nevarnosti pre-ozko zastavljene in v katerih so se zakono-dajni ukrepi izvedli brez zadostnega upo{te-vanja alternativ ali pogojev, potrebnih za njiho-vo uspe{no izvajanje.

^e se znanstveno, politi~no in gospodarskobolj upo{teva bogatej{i korpus informacij izbolj raznovrstnih virov, potem bi lahko dru‘bav prihodnosti veliko la‘e dosegala bolj{e rav-note‘je med inovacijami in njihovimi nevar-

17.17.17.17.17. Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve

nostmi. Razprava o {tudijah primerov je pri-peljala do bistva dvanajstih poznih lekcij, kibi lahko pomagale dose~i to bolj{e ravnote‘je,~e se bodo uporabile pri prihodnjih odlo~itvah.

Previdnostno na~elo je okvir mi{ljenja, ki ura-vnava previdnost, kadar prevladujeta negoto-vost in nevednost in kadar smo pred potenci-alno visokimi stro{ki tako pri zakonodajnihukrepih kot pri neukrepanju.

Vendar resni~ne te‘ave uporabe previdnostne-ga na~ela pri kompleksnih, negotovih in kontro-verznih zadevah pove~uje {e pomanjkanje so-glasja glede definicije in pomena klju~nih izra-zov.

Spodnja preglednica naj bi pojasnila {est te-meljnih konceptov, ki so bistvo te razprave. Karse v~asih ohlapno omenja kot »negotovost«,me{a analiti~no razli~ne koncepte »tveganja«,»negotovosti« in »nevednosti«. Koncepte jav-nih ukrepov »prevencije«, »previdnostne pre-vencije« in »previdnosti« se lahko uspe{nonave‘e na te tri stopnje vedenja, kot jihprikazuje preglednica 17.1.

Situacija Stanje in ~as vedenja Ukrepi

Tveganje Poznani u~inki; poznane verjetnosti Prepre~evanjePrepre~evanjePrepre~evanjePrepre~evanjePrepre~evanje: ukrepi za zmanj{anjenpr. azbest povzro~a respiratorno znanih nevarnosti npr. prepre~itibolezen, plju~nega raka in maligni izpostavljenost azbestnemu prahumezoteliom, 1965–danes

Negotovost Poznani u~inki; neznane verjetnostinpr. Previdnostna preventivaPrevidnostna preventivaPrevidnostna preventivaPrevidnostna preventivaPrevidnostna preventiva: ukrepi zaantibiotiki v ‘ivalski krmi in s tem zmanj{anje mo‘nih tveganj npr.povezana odpornost ljudi proti tem zmanj{ati/odpraviti izpostavljenost ljudiantibiotikom, 1969–danes antibiotikom iz ‘ivalske krme

Nevednost Poznani u~inki in zato neznane verjetnosti PrevidnostPrevidnostPrevidnostPrevidnostPrevidnost: ukrepi za predvidevanje,npr. presene~enja glede identifikacijo in zmanj{anje u~inkovklorofluoroogljikovodikov (CFC-jev) in presene~enj npr. uporaba lastnostipo{kodbe ozonskega pla{~a pred letom kemikalij, kot sta persistentnost ali1974; z azbestom povezani maligni bioakumulacija, za »napovedovalce«mezoteliom pred letom 1959 potencialne nevarnosti, uporaba

naj{ir{ih mo‘nih virov informiranja,vklju~no z dolgoro~nim nadzorom;promocija robustnih, raznovrstnih inprilagodljivih tehnologij in socialnihsistemov za zagotovitev potreb z manjtehnolo{kimi »monopoli«, kot so azbestin CFC-ji.

Preglednica 17.1Preglednica 17.1Preglednica 17.1Preglednica 17.1Preglednica 17.1 Negotovost in varnost – za pojasnitev izrazovNegotovost in varnost – za pojasnitev izrazovNegotovost in varnost – za pojasnitev izrazovNegotovost in varnost – za pojasnitev izrazovNegotovost in varnost – za pojasnitev izrazovVir:Vir:Vir:Vir:Vir: EEA

211Sklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitveSklepne ugotovitve

Postopki za obravnavo situacij tveganja, ne-gotovosti in nevednosti morajo biti po{teni,transparentni in razlo‘ljivi, ker so klju~ni ele-menti »dobrega upravljanja«, potrebnega zaponovno zaupanje javnosti pri ustvarjanju po-litike glede tehnologij, njihovih koristi in po-tencialnih nevarnosti.

Ve~ina primerov v tej knjigi je imela poslediceza javno zdravje in okolje, znanost in obliko-vanje politike, ki sta v zadnjih 100 letih postalispecializirani in nekoliko polarizirani. Posamez-niki do‘ivljajo svoje zdravje in okolje kot eno,tesno povezano stvarnost: podobno je trebapovezati znanost, zakonsko presojo in obliko-vanje politike. Pozne lekcije bi morale nekolikoprispevati k tej povezavi zdravja in okolja.

Obseg zakonodajne ocene je treba raz{iriti,da se lahko ob fizi~nih, kemi~nih, biolo{kih inmedicinskih vidikih tehnologij dovoljupo{tevajo pomembna socialna vpra{anja.

Vklju~evanje razli~nih interesnih skupin terupo{tevanje njihovih vrednot in interesov terizbira tehnolo{kih in socialnih mo‘nosti za za-dovoljevanje potreb ljudi prinese dve klju~nikoristi. Ne samo da pove~a {tevilo informacij,ki so na voljo pri oblikovanju politike, ampaklahko tudi poglobi zaupanje javnosti v sposob-nost dru‘be, da obvladuje nevarnosti, ne da bipotla~ila inovativnost ali ogro‘ala znanost.

Nedavni spori v zvezi z novimi tehnologijami,kot so gensko spremenjeni organizmi in od-stranjevanje vrtalnih plo{~adi, imajo velikoopraviti z javnimi vrednotami in znanstvenonegotovostjo v primerjavi s prej{njim majh-nim poudarkom vrednot in zahtevami po ne-dvoumnih znanstvenih dokazih pred ukrepi zazmanj{anje nevarnosti. Odprto priznanje tegaspremenljivega konteksta je prvi korak k njiho-vemu uspe{nej{emu re{evanju.

Vklju~itev socialno-politi~ne perspektive vzakonodajne ocene pa ni samo stvar bolj{egaoblikovanja politike, izbolj{a lahko tudi znanost.

Reduktivna znanost in linearna vzro~nost stana primer koristna, a omejena pristopa. Ne ko-sata se dobro z dinamiko kompleksnih in

v~asih kaoti~nih sistemov, ki jih zaznamujejokrivulje povratnega u~inka, sinergizmi, pragiin vpra{anja ravnovesja/neravnovesja ter po-vezujejo ve~faktorske in medsebojno odvisnevzro~ne verige. Tak{na kompleksna stvarnostzahteva bolj{o znanost, ki jo zaznamuje ve~poni‘nosti in manj precenjevanja samega sebes poudarkom na stvareh, »ki jih ne vemo«,kot tudi na tistih, »ki jih vemo«.

Pomembna posledica priznavanja znanstve-ne negotovosti (vklju~no z nevednostjo) in nuj-nosti zmanj{anja nevarnosti v zelo tveganihsituacijah je potreba po sporazumu glede za-dostnosti dokazov {kodljivih u~inkov, ki sopotrebni za opravi~ljivost ukrepa. Tak{ne»stopnje dokazil« lahko nihajo od »utemeljenepodlage za zaskrbljenost« sporo~ila Evropskekomisije o previdnostnem na~elu do »brezrazumnega dvoma« kazenskega prava. Izbi-ra, katero stopnjo uporabiti v dolo~eni situa-ciji, vklju~uje odlo~itev, ki lahko korenito spre-meni velikost, naravo in razporeditev stro{kovzmotnega prepri~anja. To je klju~na politi~naodlo~itev z globokimi eti~nimi posledicami.Raven dokaza, ki je primeren za posameznezadeve, je odvisna od velikosti in narave po-tencialne nevarnosti, zahtevanih koristi, raz-polo‘ljivih alternativ in potencialnih stro{kovzaradi zmotnega prepri~anja v obeh smereh,torej ukrepanja ali neukrepanja v zvezi z ne-gotovostjo, nevednostjo in velikim tveganjem.Ta vrsta javnega sprejemanja odlo~itev ni nez-nana: voja{ke obve{~evalne slu‘be so ‘edavno sprejele podobne previdnostne pristo-pe k negotovosti in velikemu tveganju, pri ka-terem bi bili stro{ki zaradi zmotnega prepri-~anja katastrofalni.

17.117.117.117.117.1 Pozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svarilPozne lekcije iz zgodnjih svaril

[tudije primerov v tej knjigi podpirajo in ilu-strirajo potrebo po dvanajstih poznih lekcijahiz preu~evanega stoletja zgodovine.

1. Priznati nevednost in se odzvati nanjo kottudi na negotovost in tveganje pri ocenahtehnologije in javnem sprejemanju odlo~itev.

2. Zagotoviti ustrezen dolgoro~ni nadzorokolja in zdravja ter raziskave zgodnjihsvaril.


3. Dolo~iti »slepe pege« in vrzeli v znanstve-nem vedenju ter si prizadevati za njihovozmanj{anje.

4. Odkriti in zmanj{ati interdisciplinarne ovireza u~enje.

5. Zagotoviti ustrezno upo{tevanje stvarnihpogojev v zakonodajnih ocenah.

6. Sistemati~no in temeljito pregledati zahte-vane utemeljitve in koristi ter potencialnatveganja.

7. Oceniti niz alternativnih mo‘nosti za izpol-njevanje potreb poleg preu~evane mo‘no-sti in predstaviti bolj vzdr‘ljive, razli~ne inprilagodljive tehnologije za zni‘anjestro{kov presene~enj in pove~anje koristiinovacij.

8. V oceni zagotoviti lai~no in lokalno znanjeter ustrezno strokovno znanje in izku{nje.

9. V celoti upo{tevati domneve in ocenerazli~nih socialnih skupin.

10. Ohranjati neodvisnost zakonodajalcevzainteresiranih strank in ohranjanje {iroke-ga pristopa k zbiranju podatkov in mnenj.

11. Ugotoviti in zmanj{ati institucionalne ovireza u~enje in ukrepanje.

12. Izogniti se »paralizi zaradi analize« z ukre-panjem za zmanj{anje potencialnega tve-ganja pri upravi~enih razlogih za zaskrb-ljenost.

Ve~ina teh lekcij vklju~uje izbolj{anje kako-vosti, razpolo‘ljivosti, uporabnosti in obdela-

ve informacij v javnem sprejemanju odlo~itevglede okolja in zdravja. Vendar ne bi nobenalekcija sama po sebi odstranila dvomov gledesprejemanja odlo~itev pri negotovosti in viso-kem tveganju. Ne morejo zbrisati negotovostiali se ogniti posledicam nevednosti. Vendar bivsaj pove~ale mo‘nosti za predvidevanje dra-gih u~inkov, za doseganje bolj{ega ravnote‘jamed argumenti za tehnolo{ke inovacije in protinjim ter za zmanj{anje stro{kov neprijetnihpresene~enj. Uporaba previdnostnega na~elalahko prinese tudi koristi, ki presegajo zmanj-{anje u~inkov na zdravje in okolje, ter takostimulira ve~ inovacij s tehnolo{ko razli~nostjoin fleksibilnostjo ter bolj{o znanost.

»Pozne lekcije« lahko pripomorejo tudi k do-seganju bolj{ega ravnote‘ja med proporcio-nalnimi in previdnostnimi javnimi politikami obpriznavanju, da je lahko pretirana previdnosttudi draga zaradi izgubljenih prilo‘nosti za ino-vacijo in izgubljenih poti znanstvenega ra-ziskovanja.

Osrednji sklep tega poro~ila je, da bi bila lahkote‘ka naloga dose~i ~im ve~ inovacij ob ~immanj{em tveganju za ljudi in njihovo okolje,kar je kon~no stvar politi~nega dogovora, boljuspe{na, ~e bi zajela dvanajst poznih lekcijiz zgodovine obravnavanih tveganj.

213Biografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjev

Jim W. Bridgesdekan za mednarodne strategijePisarna vicerektorja univerzeUniverza v SurreyjuGuildford GU2 5XHVelika Britanijatel.: (44) (0)1483 873802e-naslov: [email protected]

Jim Bridges je profesor toksikologije in zdra-vega okolja na Univerzi v Surreyju od leta 1979.Je ~lan Znanstvenega pripravljalnega odboraEvropske unije (od 1997) in predsednik britan-skega Odbora za veterinarske odpadke (od2001). Pred tem je bil ~lan Znanstvenega odbo-ra Evropske unije za prehrano ‘ivali (1991–97)in britanskega Odbora za veterinarske izdelke(1982–1997). Deloval je tudi kot znanstvenisvetovalec Evropske unije (na obravnavi Sve-tovne trgovinske organizacije v @enevi) v zve-zi z legitimnostjo prepovedi EU o uporabi hor-monov za spodbujanje rasti. Je avtor in soavtorve~ kot 300 znanstvenih raziskovalnih del inrecenzij.

Olga BridgesEvropski in{titut za zdravstvo in medicinskevedeUniverza v SurreyjuGuildford GU2 5XHVelika Britanijatel.: (44) (0)1483 873802e-naslov: [email protected]

Dr. Olga Bridges je predavateljica okoljskegain javnega zdravja na Univerzi v Surreyju.Podro~ja raziskovanja, s katerimi se najve~ukvarja, so vpliv kemikalij na okolje in prehra-no, dru‘beno dojemanje ekolo{kih tveganj inuporaba HACCP (nadzor in analiza kriti~nihkontrolnih to~k). Sodelovala je pri {tevilnih jav-nih raziskavah, zadnje ~ase pa se udejstvujepredvsem s programi izobra‘evanja okoljevar-stvenikov v tujini.

Biografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjevBiografije avtorjev11111

Lars-Erik Edqvist[vedski dr‘avni in{titut za veterinoUlls vag 2A-CBox 7073750 07 Uppsala[vedskatel.: (46) 018 67 40 00e-naslov: [email protected]

Professor Lars-Erik Edqvist DVM, doktor zna-nosti, je generalni direktor Dr‘avnega veteri-narskega in{tituta (SVA) v kraju Uppsala na[vedskem. Oddelek SVA za antibiotike se ‘emnogo let posve~a raziskovalnemu delu inpriporo~a preudarno uporabo antibiotikov vveterini. Leta 1995 je {vedska vlada imeno-vala profesorja Edqvista za predsednika Ko-misije za dodajanje antibiotikov hrani. Komi-sija se je sestala in ovrednotila znanstveneinformacije o uporabi antibiotikov kot dodat-kov hrani v povezavi z za~asnim odstopanjemod zakonodaje Skupnosti, ko je [vedskapostala njena ~lanica. Komisija je svojo nalogoizpolnila leta 1997.

Joe FarmanEvropska koordinacijska enota za preu~evanjeozonaCambridgeVelika Britanijae-naslov: [email protected]

Dr. J. C. Farman, komtur vite{kega reda britan-skega imperija in dobitnik polarne medalje, je tre-nutno svetovalec pri Evropski koordinacijski enotiza preu~evanje ozona v Cambridgeu in ~lan Znan-stvenega odbora za raziskave stratosferskega ozo-na pri Evropski komisiji. Med letoma 1956 in 1990je bil zaposlen pri organizaciji British AntarcticSurvey (organizacija za raziskovanje Antarktike).Dobil je priznanje UNEP-a (Okoljskega programapri ZN) Global 500 Roll of Honour, nagrado UNEP-a Global Ozone Award, okoljsko medaljo Zdru‘enjakemijske industrije (the Environment Medal of the

1 Pogledi, predstavljeni v vsakem poglavju, so avtorjevi in ne odsevajo nujno stali{~ ustanov, v katerih ta dela.


Society of Chemical Industry) in medaljo Charle-sa Chreeja In{tituta za fiziko (the Charles ChreeMedal of the Institute of Physics). Je ~astni ~lanCorpus Christi Collegea v Cambridgeu.

David GeeZveza za znanost in analizo informacijskih po-trebEvropska agencija za okoljeKongens Nytorv 61050 København KDanskatel.: (45) 33 36 71 42e-naslov: [email protected]

David Gee je diplomiral iz ekonomije in po-liti~nih ved, od leta 1974 pa je zaposlen naprepletajo~ih se podro~jih znanosti, ekonomije,proizvodnje in oblikovanja politike, v okviruzdravja pri delu in zdravja okolja, za sindikatein nevladne organizacije (je nekdanji direktordru{tva Prijatelji Zemlje iz Anglije, Walesa inSeverne Irske). Pri Evropski agenciji za okoljese ukvarja z aktualnimi vpra{anji in znanstve-nim sodelovanjem.

Michael GilbertsonSkupna mednarodna komisija100 Ouellette Avenue, 8..nadstropjeWindsorOntario N9A 6T3Kanadatel.: (1) 519 257 6706e-naslov: [email protected]

Dr. Michael Gilbertson sodeluje s kanadskovlado od leta 1969, ko je spro‘il raziskavoizbruha reproduktivnih in razvojnih motenj ptic,ki se prehranjujejo z ribami na obmo~ju spo-dnjih Velikih jezer na meji med ZDA in Kana-do. Od leta 1975 deluje na meji med krimi-nalisti~no-tehni~no znanostjo o okolju inzakonskim urejanjem. Zanima se za socialneprocese ob prehodu od uporabe neprimernetehnologije, ki vodi do nepri~akovanihpo{kodb, na primerno tehnologijo, ki temeljina trdnih ekolo{kih na~elih.

Morris Greenberg74 End RoadLondon NW11 7SYVelika Britanijatel.: (44) (0)20 8458 2376e-naslov: [email protected]

Dr Morris Greenberg je nekdanji zdravstveniin{pektor za tovarne, direktor za varovanje zdra-vja v Veliki Britaniji in nekdanji ~lan Toksiko-lo{ke enote za okolje britanskega Ministrstvaza zdravje. Pomagal je pri ustvarjanju prvegaregistra mezotelioma zaradi izpostavljenosti az-bestu Veliki Britaniji in je strokovnjak za posle-dice na zdravje zaradi vdihavanja vlaken.

Poul HarremoësMinistrstvo za okolje in naravna bogastvaTehni{ka univerza Danskee-naslov: [email protected]

Poul Harremoës je redni profesor na Tehni{kiuniverzi Danske, kjer od leta 1972 predavaekologijo in in‘enirstvo. Izpeljal je raziskavev zvezi s problematiko komunalnih voda, one-sna‘evanja in ~i{~enja voda ter upravljanjemokolja. Je ~lan Znanstvenega odbora Evrop-ske agencije za okolje in nekdanji predsednikMednarodnega zdru‘enja za za{~ito voda. Do-deljene so mu bile naslednje mednarodne na-grade: nagrada mesta Stockholm za vode (theStockholm Water Prize, 1992) in nagrada zapoznavanje in razumevanje okolja Heineken.Objavil je pet u~benikov in pribli‘no 350 dru-gih publikacij (glej www.er.dtu.dk).

Dolores IbarretaIn{titut za tehnolo{ke {tudije perspektiv IPTS(Skupno raziskovalno sredi{~e)Evropska komisijaEdificio Expo - WTCC/ Inca Garcilaso, s/nE-41092 Sevilla[panijatel.: (34) 95 448 84 45e-naslov: [email protected]

Dr. Dolores Ibarreta je biologinja z doktorskimnazivom iz genetike z Univerze Complutensev Madridu, [panija. Dela kot raziskovalka vcentru za biolo{ke raziskave (Centro de Inve-


stigaciones Biologicas, CIB-CSIC) v Madriduin zdravstvenem sredi{~u Univerze George-town v Zdru‘enih dr‘avah Amerike. Trenutnoje zaposlena kot znanstvena sodelavka priIPTS (Skupni raziskovalni center, Evropska ko-misija), kjer se posve~a ocenjevanju ravni tve-ganja pri snoveh, ki vplivajo na delovanje ‘lezz notranjim izlo~anjem (predvsem DES), {e po-sebno hormonsko aktivnih snoveh v prehrani.

Peter InfanteProgrami zdravstenih standardovUprava za varnost in zdravje pri deluAmeri{ko ministrstvo za deloWashington DCZdru‘ene dr‘ave Amerikee-naslov: [email protected]

Zadnjih 25 let doktor znanosti. Peter F. Infan-te D. D. S., dr. med, za ministrstvo za deloocenjuje in opredeljuje uporabo toksi~nih sub-stanc na delovnih mestih v Ameriki. Je avtorve~ kot 100 znanstvenih publikacij. Opravil jedoktorat iz javnega zdravstva na oddelku zaepidemiologijo Univerze v Michiganu in je ~lanAmeri{kega zdru‘enja za epidemiologijo. So-deloval je pri razli~nih odborih in svetovalnihkomisijah, povezanih z ameri{kim Dr‘avnimin{titutom za raziskovanje raka, predsedniko-vim Odborom za rakava obolenja, Ministr-stvom za tehnolo{ki razvoj ameri{kega par-lamenta in Dr‘avno akademijo znanosti, na-zadnje pa je kot strokovni svetovalec sodelo-val v razpravi Svetovne trgovinske organiza-cije o prepovedi izdelekov, ki vsebujejo az-best, v dr‘avah ~lanicah Evropske unije.

Paul JohnstonOddelek za biologijo Greenpeaceovih razisko-valnih laboratorijevUniverza v ExetruExeter EX4 4PSVelika Britanijae-naslov: [email protected]

Dr. Paul Johnston je toksikolog za vode. Leta1987 je ustanovil Greenpeaceove raziskoval-ne laboratorije in {e vedno deluje kot njihovglavni znanstvenik. Ima ve~ kot 15 let razisko-valnih izku{enj na podro~ju onesna‘evanjamorja.

Jane Keys22 Brook EndPotton, BedfordshireSG19 2QSVelika Britanijatel.: +44 (0)1767 261834e-naslov: [email protected]

Jane Keys je neodvisna raziskovalka. Od leta1980 raziskuje okoljska vpra{anja za industrijo,nevladne okoljske organizacije in Evropskoagencijo za okolje. Njeno nedavno delo za bri-tansko Komisijo za gozdarstvo in druge orga-nizacije vklju~uje prepoznavanje izvedljivih intrajnostnih gospodarskih dejavnosti za finan-ciranje in podporo delno naravnih starodavnihgozdnih povr{in in urbanih obcestnih drevesv Veliki Britaniji.

Janna G. Koppe^astna profesorica neonatologijeUniverza v AmsterdamuHollandstraat 63634 AT LoenerslootNizozemskatel.: (31) 294 291589e-naslov: [email protected]

Po kon~anem {tudiju medicine v Amsterda-mu se je dr. Koppejeva specializirala v pedia-triji in neonatologiji, prav tako na Univerzi vAmsterdamu. Leta 1969 je postala docentkaneonatologije, leta 1986 redna profesorica, leta1977 je postala vodja oddelka za neonatolo-gijo, leta 1998 se je upokojila. Prispevek k tejknjigi je napisala kot ~astna profesorica neo-natologije na Univerzi v Amsterdamu in pred-sednica dru{tva Ecobaby. Raziskave o vpli-vih dioksinov in PCB-jev na nerojenega innovorojenega otroka so se pri~ele leta 1985in {e trajajo.

Barrie LambertBolni{nica St. Bartholomew’s in Kraljeva fakul-teta za medicino iz LondonaCharterhouse SquareLondon EC1M 6BQVelika Britanijatel.: (44) (0)1273 471973e-naslov: [email protected]


Dr. Barrie Lambert je neodvisen biolog radio-log. Radiologijo raziskuje in pou~uje ve~ kot30 let, s posebnim poudarkom na razmeromadolgoro~nem tveganju zaradi izpostavljanjasevanju. Je svetovalec okoljevarstvenih sku-pin, jedrske industrije in vlade.

William J. LangstonMorski laboratorij Citadel Hill v PlymouthuPlymouth PL1 2PBVelika Britanija

Dr. Bill Langston je znanstveni raziskovalec vMorskem laboratoriju v Plymouthu in se ‘eod zgodnjih osemdesetih let ukvarja z razisko-vanjem kositrovega tributila in njegovega vpli-va na morsko okolje.

Malcolm MacGarvinmodus vivendiBallantruan, GlenlivetBallindalloch AB37 9AQ[kotskatel.: (44) (0)1807 590396e-naslov: [email protected]

Dr. Malcolm MacGarvin ima doktorat iz eko-logije. Od sredine osemdesetih let deluje kotsvetovalec v zvezi z okoljevarstveno proble-matiko za industrijo, nevladne organizacije zaokolje, Evropsko komisijo in Evropsko agen-cijo za okolje. Poleg previdnostnega na~elase v zadnjem ~asu ukvarja z eutrofikacijo inmorskim ribi{tvom.

Erik MillstoneSPRU – Center za znanstvene in tehnolo{keraziskaveUniverza v SussexuBrighton BN1 9RFVelika Britanijatel.: (44) (0)1273 877380e-naslov: [email protected]

Profesor Erik Millstone se je prvotno izo-bra‘eval v fiziki in filozofiji. Od leta 1974 ra-ziskuje vzroke in posledice tehnolo{kih spre-memb v ‘ivilski industriji in zakonsko uredi-tev tega podro~ja. Od leta 1998 raziskuje po-vezave med znanstvenimi dognanji in politikov zvezi z govejo spongiformno encefalopatijo

pri projektih, ki jih financira Evropska komi-sija.

Knud BYrge PedersenDanski veterinarski laboratorij27 BülowsvejDK-1790 København VDanskatel.: (45) 35 30 01 23e-naslov: [email protected]

Dr. Knud BYrge Pedersen, doktor veterinarskemedicine, doktor znanosti, doktor veterinarskihznanosti, je od leta 1985 direktor Danskegaveterinarskega laboratorija (DVL) in danskegaVeterinarskega in{tituta za raziskovanje viru-sov od oktobra 2000. V svoji doktorski diserta-ciji je obravnaval nalezljivi keratokonjunktivitispri govedu. Pedersen je avtor in soavtor ve~znanstvenih ~lankov o mikrobiologiji in in-fekcijski patologiji. V zadnjih letih je Danskiveterinarski laboratorij ustanovil raziskovalneskupine za preu~evanje antimikrobnih obram-bnih mehanizmov in epidemiologije, ki senana{a predvsem na antimikrobne spodbujeval-ce rasti. Dr. Pedersen je predlagal oblikovanjeveterinarske odlo~be o antibiotikih in smernicza preudarno uporabo antibiotikov v veterini.

David SantilloOddelek za biologijo Greenpeaceovih razisko-valnih laboratorijevUniverza v ExeterjuExeter EX4 4PSVelika Britanijae-naslov: [email protected]

Dr. David Santillo je morski in sladkovodni bio-log in eden starej{ih znanstvenikov Green-peaceovih raziskovalnih laboratorijev. Je za-stopnik organizacije Greenpeace Internationalna razli~nih mednarodnih konvencijah, na-menjenih za{~iti morskega okolja.

Arne SembNorve{ki in{titut za preu~evanje zraka (NILU)P.O. Box 100N-2027 KjellerNorve{katel.: +47 63 89 80 00e-naslov: [email protected]


Dr. Arne Semb je na Univerzi v Oslu diplomi-ral iz kemije, od leta 1971 pa na Norve{kemin{titutu za preu~evanje zraka sodeluje prirazli~nih vpra{anjih v zvezi z onesna‘evanjemzraka. Njegova ve~ja sodelovanja vklju~ujejoprogram OECD prenosa snovi, ki one-sna‘ujejo zrak, na dolge razdalje, 1972-1977,norve{ki projekt SNSF o kislem de‘ju in njego-vem vplivu na gozdove in ribe, 1972-1980, inprogram EMEP za nadzorovanje in vredno-tenje prenosov onesna‘eval po zraku na dol-ge razdalje v Evropi, od leta 1977 do danes.

Andrew StirlingSPRU –Center za znanstvene in tehnolo{keraziskaveUniverza v SussexuBrighton BN1 9RFVelika Britanijatel.: +44 (0)1273 877118e-naslov: [email protected]

Dr. Andrew Stirling je redni predavatelj v Cen-tru za znanstvene in tehnolo{ke raziskave.Naredil je mnogo raziskav in objavil precej pu-blikacij v zvezi z ocenjevanjem tehnologije inokolja ter analizo tveganj. Delal je z razli~nimiakademskimi, nevladnimi, industrijskimi invladnimi organizacijami ter sodeloval pri {te-vilnih svetovalnih odborih.

Shanna H. Swanprofesorica raziskovalkaUniverza v Missouriju, KolumbijaOddelek za javno in dru‘insko medicinoMedical Sciences Building MA306LKolumbija MO 65212Zdru‘ene dr‘ave Ameriketel.: +1 573 884 4534e-naslov: [email protected]

Profesorica Shanna H. Swan, doktorica zna-nosti, je epidemiologinja in statisti~arka, kipreu~uje reproduktivna tveganja pri DES, dru-gih hormonih in okoljski izpostavljenosti. Tre-nutno je zaposlena kot profesorica raziskovalkana Univerzi v Missouriju, Kolumbija, od leta1981 do 1998 pa je bila vodja oddelka za re-produktivno epidemiologijo na kalifornijskemMinistrstvu za zdravje. Njen pristop k javnemuzdravstvu, posebno v povezavi s potencialni-

mi tveganji za nerojeni zarodek, je vedno te-meljil na varnosti.

Patrick van ZwanenbergSPRU – Center za znanstvene in tehnolo{keraziskaveUniverza v SussexuBrighton BN1 9RFVelika Britanijatel.: +44 (0)1273 877141e-naslov: [email protected]

Dr. Paddy van Zwanenberg se je prvotno izo-bra‘eval v znanosti o okolju, preden se jeodlo~il za podiplomski {tudij znanstvene inokoljske politike. Njegove raziskave so usmer-jene predvsem na vpra{anja znanosti in upra-vljanja, s posebnim poudarkom na vlogi stro-kovnega znanja in izku{enj pri oblikovanjujavne in okoljske zdravstvene politike. Sode-loval je pri dveh projektih, ki jih je financiralaEvropska komisija, o znanosti in politiki vpovezavi z govejo spongiformno encefalopa-tijo.

Sofia Guedes VazCelostne presoje in poro~ilaEvropska agencija za okoljeKongens Nytorv 61050 København KDanskatel.: +45 33 36 72 02e-naslov: [email protected]

Sofia Guedes Vaz je in‘enirka za okolje, ki so-deluje z Evropsko agencijo za okolje od leta1997. Specializirana je za informacije, poro~anjeo raziskavah, cilje in problematiko, ki se poja-vlja v zvezi z okoljem. Ima magisterij iz tehno-logije okolja, ki ga je pridobila na Kraljevi uni-verzi. Preden je za~ela delati pri EAO, se jeukvarjala z okoljskim svetovanjem.

Martin Krayer von Krauss{tudent doktorskega {tudijaMinistrstvo za okolje in naravna bogastvaTehni{ka univerza Danskee-naslov: [email protected]

Martin Krayer von Krauss je diplomiran in‘e-nir, diplomiral je na kanadski univerzi Royal


Military in deluje kot projektni in‘enir pri ra-ziskavah na obmo~jih, onesna‘enih z benci-nom. Ima magisterij iz okoljskega in‘eniringaTehni{ke univerze Danske. Njegova doktor-ska raziskava ima naslov Negotovost in njeneposledice za okoljski in‘eniring.

Brian WynneCenter za raziskave sprememb okoljaIn{titut za okolje, filozofijo in javno politikoUniverza FurnessUniverza LancasterLancaster LA1 4YGVelika Britanijatel.: +44 (0)1524 592653e-naslov: [email protected]

Brian Wynne je profesor znanosti na In{titutuza okolje, filozofijo in javno politiko. Od leta1995 do 2000 je bil ~lan upravnega odbora inznanstvenega odbora Evropske agencije zaokolje. Izpeljal je ob{irne raziskave in napisalmnogo publikacij o tveganjih, vpra{anjih v zve-zi z raziskavami okolja in znanstvenimi ra-ziskavami ter o javnem razumevanju znano-sti in tveganja.

Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno naèelo 1896

Documents

Transcript of Pozne lekcije iz zgodnjih svaril: previdnostno naèelo 1896