Poroгilo - Agencija za energijo

P o r o ã i l o

2 0 0 2

o delu Agencije za energije RS in stanju na podroãju energetike v letu

a g e n c i j a z a e n e r g i j o R S

V Republiki Sloveniji smo è naredili prve korake v razmerah odprtega trga z elektri~no energijo. Ugo-tovimo lahko, da je regulatorni okvir sprejet. Agencija za energijo RS je dolo~ila cene za uporabo omre-ìj, s katerimi so se podjetjem za prenos in distribucijo elektri~ne energije prihodki stabilizirali. Pri~a-kujemo, da se bodo ti prihodki odrazili v investicijah, ki bodo pove~ale zanesljivost in kakovost oskrbez elektri~no energijo. Vlada je dvig kakovosti in zanesljivosti oskrbe z elektri~no energijo kot dolgoro~-ni cilj è za~rtala v Uredbi o dolo~itvi splo{nih pogojev za dobavo in odjem elektri~ne energije, odAgencije za energijo RS pa pri~akujemo, da bo ta cilj podprla z izvajanjem mehanizma ugotavljanjaupravi~enosti stro{kov pri podjetjih za distribucijo in prenos elektri~ne energije.

Med prebiranju drugega letnega poro~ila Agencije za energijo RS, ki bralcu omogo~a podatkovni pre-gled stanja na podro~ju energetike in mu predstavi delo agencije v letu 2002, se sre~ujemo tudi z novodirektivo Evropske unije, katere vsebino bomo vpeljali v slovenski pravni red. S tem v zvezi je za agen-cijo pomembna novost, ki lahko pomembno raz{iri njene naloge in pristojnosti. Ob tej prilo`nosti bi è-lel poudariti, da lahko agencija le s svojimi dejanji, strokovnostjo in zavzetim delom dokaè svojo us-posobljenost za kakovostno uresni~evanje dodatnih nalog.

To prilo`nost èlim izrabiti tudi kot poziv za razmislek v povezavi z odmevnimi dogodki v preteklem~asu, ko so se pokazale slabe strani preve~ tr`nega pristopa in preve~ golega ekonomskega pristopa ktrgu z elektri~no energijo. Da bi se izognili slabim tujim izku{njam, moramo vsak na svojem podro~justoriti korak v smeri trajnega zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo. Na ministrstvuza okolje, prostor in energijo smo pripravili Nacionalni energetski program, v katerem smo predstavilisvoje poglede na to, kako lahko dolgoro~no zagotavljamo kakovostno in zanesljivo oskrbo z energijo.

Ministermag. Janez Kopaã,Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

Tudi tokrat smo v eni publikaciji zdruìli dve poro~ili – poro~ilo ostanju na podro~ju energetike in poro~ilo o delu Agencije za energi-jo Republike Slovenije v letu 2002. Slednje predstavlja drugo letodelovanja slovenskega regulatorja trga z elektri~no energijo in ze-meljskim plinom. To leto sicer ni bilo tako odmevno kot leto 2001, kismo ga na za~etku odpiranja trga z elektri~no energijo poimenovalicelo zgodovinsko, strokovno gledano pa je bilo izredno pomembno.

Med najpomembnej{e naloge agencije v letu 2002 je sodila pripra-va metodologije za ekonomsko reguliranje javnih podjetij prenosain distribucije. Cenik za uporabo elektroenergetskih omreìj teme-lji na triletnem regulativnem obdobju in zagotavlja uravnoteènorazvijanje elektroenergetskih omreìj.

Med pripravo metodologije in cenika smo imeli ves ~as v mislihtudi na{o temeljno skupno nalogo – kakovostno in zanesljivo oskr-bo z elektri~no energijo. Te seveda ne bomo mogli zagotavljatisamo z dovolj zmogljivim in sodobnim distribucijskim omre`jem,pa~ pa tudi z novimi proizvodnimi zmogljivostmi. V Sloveniji se ~e-dalje bolj prizadevamo za ve~jo izrabo obnovljivih virov energije innove proizvodne zmogljivosti, brez katerih v prihodnje ne bo mo-go~e zadovoljevati potreb po elektri~ni energiji, kar so pokazala ènekatera gibanja in dogajanja v letu 2002.

Direktorprof. dr. JoÏe Koprivnikar,Agencija za energijo RS

Agencija je sodelovala tudi pri razvoju in implementaciji drugih mehanizmov za delovanje trga, takoda je pripravljala strokovna mnenja in sodelovala pri sprejemanju razli~nih podzakonskih aktov. Odpi-ranje trga v Sloveniji je v letu 2002 omogo~ilo upravi~enim odjemalcem, da so izbrali svojega dobavi-telja elektri~ne energije, vendar te mo`nosti ni izkoristilo toliko upravi~enih odjemalcev, kot se je pri-~akovalo. Odgovori na vpra{anje, zakaj je bilo tako, bodo verjetno pomagali usmerjati delovanje in pri-zadevanja agencije.

V letu, ki je za nami, smo najve~ji del svojih aktivnosti namenili elektri~ni energiji, vendar pa smo tudina podro~ju zemeljskega plina naredili pomemben korak, ki je omogo~il udejanjanje prve faze odpira-nja trga z zemeljskim plinom na za~etku leta 2003.

Pri svojem delu smo upo{tevali splo{na na~ela regulacije, ki jih uporablja Svet evropskih regulatorjevCEER, in se vklju~evali v mednarodna zdruènja s podro~ja energetike. Svoje naloge smo izvajali z èljo,da bi bili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo postavljeni dobri temelji za na{e povezovanje v skupnienergetski trg.

Pri uresni~evanju svojega poslanstva smo si tudi v letu 2002 pri sprejemanju pomembnej{ih odlo~itevprizadevali za ~im tesnej{e in konstruktivno sodelovanje s predstavniki strokovne javnosti. Prepri~ansem, da je prav upo{tevanje razli~nih pogledov omogo~ilo pripravo dobrih dokumentov. Za sodelova-nje in trud se vsem udeleènim toplo zahvaljujem. V minulem letu smo bili veseli tudi {tevilnih pohval-nih ocen na{ega delovanja – od udeleèncev na{ih seminarjev pa do predstavnikov ustanov, ki sprem-ljajo delovanje evropskih regulatorjev. Obseg in zahtevnost na{ih nalog {e nara{~ata; zavedajo~ se tegase zaposleni na Agenciji za energijo RS skrbno pripravljamo na nove izzive.

Vsebina

1 UVOD 111.1 Osnovni podatki za leto 2002 13

2 TRG Z ELEKTRIâNO ENERGIJO 172.1 Elektroenergetski sistem 172.1.1 Proizvodnja elektriãne energije 182.1.1.1 Kvalificirana proizvodnja elektriãne energije 192.1.2 Prenos elektriãne energije 202.1.3 Distribucija elektriãne energije 222.1.4 Viri elektriãne energije in poraba 232.2 Poslovanje podjetij elektrogospodarstva in premogovni‰tva 272.2.1 Podjetja elektrogospodarstva 272.2.2 Podjetja premogovni‰tva 282.2.3 Lastni‰ka struktura podjetij elektrogospodarstva in premogovni‰tva 292.3 Regulirane dejavnosti v elektroenergetskem sistemu 302.3.1 Obvezne republi‰ke gospodarske javne sluÏbe 302.3.2 OmreÏnina 312.3.3 Dostop do omreÏja 322.3.4 Rezultati poslovanja reguliranih podjetij za prenos in distribucijo elektriãne energije 322.3.4.1 Investicijska vlaganja podjetij za prenos in distribucijo elektriãne energije 332.3.5 Poslovanje organizatorja trga 342.4 Trgovanje z elektriãno energijo 342.4.1 Trgovanje distribucijskih podjetij 342.4.2 Trgovanje drugih udeleÏencev 352.4.3 Trgovanje na organiziranem trgu 362.4.4 âezmejno trgovanje z elektriãno energijo 392.4.4.1 Priprave na popolno odprtje trga z elektriãno energijo v letu 2003 402.4.5 Cene elektriãne energije v letu 2002 412.4.5.1 Cene elektriãne energije za tarifne odjemalce 422.4.5.2 Cena elektriãne energije za upraviãene odjemalce 432.5 Mednarodni trg z elektriãno energijo 442.5.1 Znaãilnosti trgov z elektriãno energijo v drÏavah Evropske unije 442.5.2 TeÏave in ovire pri odpiranju trgov 452.5.3 Uãinki odpiranja trgov z elektriãno energijo v EU 452.5.3.1 Cene elektriãne energije 452.5.3.2 Zamenjave dobavitelja 472.5.4 Cene za uporabo omreÏij 472.5.5 âezmejno trgovanje med drÏavami ãlanicami 482.6 Povzetek 49

3 TRG Z ZEMELJSKIM PLINOM 513.1 Priprave na odpiranje trga z zemeljskim plinom 513.1.1 Proces odpiranja trga 513.1.2 Tarifni sistem za prenosno omreÏje 523.2 Oskrba z zemeljskim plinom v letu 2002 533.2.1 Naãin dobave zemeljskega plina 533.2.2 Prenosno plinovodno omreÏje 533.2.3 Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom 553.2.4 Poraba zemeljskega plina v Sloveniji 55

3.2.5 Cene zemeljskega plina 563.2.6 Distribucija zemeljskega plina 563.2.7 Licence 573.3 Mednarodni trg z zemeljskim plinom in EU 583.3.1 Stopnja odprtosti trgov 583.3.2 Uãinki odprtja trgov z zemeljskim plinom v EU 593.3.2.1 Cene zemeljskega plina 593.3.2.2 Cene za uporabo plinovodnih omreÏij 593.3.2.3 Zamenjava dobavitelja in dostop do plinovodnega omreÏja 593.3.2.4 Struktura trga in ãezmejno trgovanje 603.4 Povzetek 61

4 POSLOVNO POROâILO O DELOVANJU AGENCIJE ZA ENERGIJO RS V LETU 2002 634.1 Uvod 634.1.1 Energetski trg in vloga regulatorja 634.1.2 Pristojnosti in naloge Agencije za energijo RS 644.2 Cene za uporabo elektroenergetskih omreÏij 654.2.1 Uvod 654.2.2 OmreÏnina za prenosno in distribucijsko omreÏje 674.2.2.1 Metodologija 674.2.2.2 Izraãun potrebnega prihodka 684.2.2.3 Investicije 704.2.2.4 Izravnani prihodek 704.2.2.5 Koliãinska napoved porabe elektriãne energije 714.2.2.6 Cene omreÏnine 714.2.2.7 Korekcijski faktorji 714.2.2.8 Sprotno spremljanje reguliranih dejavnosti 714.2.3 DeleÏi in dodatki 724.2.3.1 DeleÏ za sistemske storitve 724.2.3.2 DeleÏ za delovanje Agencije za energijo RS 724.2.3.3 Dodatek za prednostno dispeãiranje 724.2.3.4 Dodatek za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu 724.2.4 Obraãunavanje cen za uporabo omreÏij pri odjemalcih, ki so prikljuãeni na visoko napetost 734.2.5 Cene za uporabo omreÏij pri ãezmejnem trgovanju 734.2.6 Kakovost napajanja z elektriãno energijo in standardizacija 744.2.6.1 Kakovost napajanja 744.2.6.2 Standardizacija 744.2.7 Izdajanje podzakonskih predpisov 754.2.7.1 Pravilnik o doloãitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij in

kriterijih za upraviãenost stro‰kov 754.2.7.2 Drugi podzakonski akti in predpisi 754.2.8 Seminar Smernice za oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij 764.3 Aktivnosti agencije na podroãju trga z zemeljskim plinom 774.3.1 Priprave na odpiranje trga z zemeljskim plinom 774.3.2 Seminar Odpiranje trga z zemeljskim plinom v Sloveniji 774.4 Re‰evanje sporov 78

4.4.1 Re‰evanje sporov v skladu z doloãili Energetskega zakona 784.4.2 Alternativno re‰evanje sporov 784.5 Licence za opravljanje energetskih dejavnosti 794.6 Nadzor energetskega trga 804.6.1 Trg z elektriãno energijo 804.6.2 Trg z zemeljskim plinom 814.6.3 Ukrepi energetske politike 814.6.4 Druge naloge, povezane z nadzorom trga 814.6.4.1 Makroekonomski uãinki ukrepov na trgu z elektriko 814.6.4.2 ZaokroÏeni gospodarski kompleksi 814.6.5 Sodelovanje z drugimi institucijami 824.6.6 Sodelovanje z regulativnimi organi v tujini 824.7 Organizacija in skupne zadeve 834.7.1 Strokovna podpora izvajanju nalog 834.7.1.1 Strokovni projekti za podporo izvajanju nalog in delovanju agencije 834.7.1.1.1 ·tudija primerljivosti stro‰kov za izvajanje dejavnosti in cen za uporabo distribucijskih omreÏij 834.7.1.1.2 ·tudija primerljivosti stro‰kov za izvajanje dejavnosti in cen za uporabo prenosnih omreÏij 834.7.1.1.3 Veãkriterialna ‰tudija uãinkov regulacije cen na podjetni‰ki ravni 844.7.1.1.4 Makroekonomski uãinki sprememb cen za uporabo omreÏij 844.7.1.1.5 Izdelava raãunalni‰kega orodja za analizo obratovanja EES 844.7.1.1.6 Primerjalna ‰tudija o kakovosti elektriãne energije na ravni EU 854.7.1.1.7 Primerjalna ‰tudija o cenah in obsegu sistemskih storitev 854.7.1.1.8 Nadzor nad delovanjem trga z elektriãno energijo 864.7.1.1.9 Celovit informacijski sistem Agencije za energijo RS 864.7.1.2 Drugi projekti 864.7.1.2.1 Analiza kakovosti elektriãne energije v trÏnem okolju 864.7.1.3 Projekti iz programa Phare 864.7.1.4 Strokovno izobraÏevanje zaposlenih 874.7.2 Skupne zadeve 884.7.2.1 Kadri 884.7.2.2 Informacijski sistem 884.7.2.3 Interna knjiÏnica 884.7.3 Odnosi z javnostmi 894.7.3.1 Splo‰na javnost 894.7.3.2 Strokovna javnost 894.7.4 Poroãila in naãrti 904.7.4.1 Poroãilo o delu in finanãno poroãilo 904.7.4.2 Poroãilo o delu Agencije za energijo RS in stanju na podroãju energetike v Sloveniji v letu 2001 904.7.4.3 Naãrt dela in finanãni naãrt 904.8 Povzetek 91

5 PRILOGA: ENERGETSKA ZAKONODAJA 93

Seznam slik 95

1 UVOD

Zanesljivost dobave, 66-odstotna stopnja odprtosti trga z elektriãno energijo in tudi cenovni uãin-ki, predvsem postopno spreminjanje cen, kaÏejo, da smo na podroãju elektriãne energije na pravipoti, ãeprav se v procesu spro‰ãanja in odpiranja energetskega trga tudi v Sloveniji sreãujemo s‰tevilnimi teÏavami in ovirami.

Poleg nara‰ãanja porabljene elektriãne energijesta se v letu 2002 spreminjali tudi strukturaodjema in doslej znaãilna krivulja odjema elek-triãne energije po mesecih, vendar zato ni bila

ogroÏena zanesljivost oskrbe odjemalcev. TeÏnjo po veãanju porabe elektriãne energije v poletnihmesecih, kakr‰no Ïe nekaj ãasa pozna veliko drÏav Evropske unije, v Sloveniji ugotavljamo s ãasov-nim zamikom. To dejstvo bo vsekakor treba upo‰tevati pri naãrtovanju potrebnih koliãin in virovelektriãne energije. V prej‰njem letu v Sloveniji niso bili zgrajeni pomembnej‰i objekti za proizvod-njo elektriãne energije. Pri naãrtovanju proizvodnih zmogljivosti bo treba v prihodnje upo‰tevati nele potrebe, temveã vse bolj tudi ekolo‰ko primernost objektov. Dogajanja v letu 2002 kaÏejo, da seekolo‰ka ozave‰ãenost strokovne in splo‰ne javnosti izbolj‰ujeta in da bo okoljski vidik pomembendejavnik slovenske energetske politike.

Zmogljivost prenosnega in distribucijskega omreÏja je dejanski in potencialni omejitveni dejavnik, insicer tako z vidika zanesljivosti dobav oziroma zagotavljanja ustrezne kakovosti elektriãne energijekakor tudi z vidika ãezmejnega trgovanja z elektriãno energijo. Tehnolo‰ko ustrezna, primernovzdrÏevana in optimalno locirana omreÏja so izjemnega pomena za doseganje temeljnih ciljev napodroãju oskrbe odjemalcev in doseganje drugih ciljev v procesu odpiranja trga. Îe v letu 2002 sose pojavljala razmi‰ljanja o gradnji tako imenovanih komercialnih ãezmejnih povezav z elektroener-getskimi omreÏji sosednjih drÏav; gre vsekakor za zelo aktualno temo, ki jo bo treba ãim prej doreãitako s pravnega kakor tudi tehnolo‰kega vidika.

Podjetja za prenos in distribucijo elektriãne energije so v letu 2002 vlagala v prenosno in distribucij-ska omreÏja po svojih gospodarskih naãrtih. Ob pripravi regulativnega okvira za leta 2003—2005, kiga je agencija pripravila in uveljavila v letu 2002, so bili kot podlaga za naloÏbe upo‰tevani predloÏenirazvojni naãrti prenosnega in distribucijskih podjetij. Agencija je pripravila izhodi‰ãa za spremljanjekakovosti napajanja v prvem regulativnem obdobju. Od leta 2003 do leta 2005 kakovost napajanja‰e ne bo neposredno vplivala na ceno za uporabo omreÏij, so pa sedanje zahteve glede kakovostinapajanja doloãene kot pogoj in minimalna raven kakovosti napajanja z elektriãno energijo.Izbolj‰anje kakovosti napajanja je tudi kriterij za presojanje ustreznosti naloÏb reguliranih podjetij.

Regulirana podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo elektriãne energije, so poslovno leto 2002 konãalaz izgubo, katere najveãji del je povezan z dobavo tarifnim odjemalcem. Agencija je ob pripravi re-gulativnega okvira za leta 2003—2005 predlagala vsakoletno zvi‰evanje cen elektriãne energije zatarifne odjemalce, sicer se bodo pri nespremenjeni nabavni ceni elektriãne energije izgube distri-buterjev ‰e poveãevale. Razmi‰ljati bi morali tudi o moÏnostih zniÏanja nabavne cene elektriãneenergije za prodajo tarifnim odjemalcem. Ustrezni rezultati bodo doseÏeni samo z uveljavitvijo obeh

Leto 2002 je bilo drugo leto odpiranja trga z elektriãno energijoin leto priprav na zaãetek odpiranja trga z zemeljskim plinomv letu 2003. Oba procesa sta potekala brez veãjih pretresov.

11

12

navedenih ukrepov. ZadrÏevanje cen za tarifne odjemalce, ki so v pristojnosti vlade, neugodno vpli-va tudi na uãinkovitost reguliranja cen za uporabo omreÏij, podjetja pa napeljuje k prelivanju sred-stev med razliãnimi dejavnostmi. Agencija bo med spremljanjem izvajanja regulativnega okvira pre-verjala, ali je do tega tudi dejansko prihajalo. Navsezadnje ãezmerno zadrÏevanje cen neugodnovpliva tudi na vrednost distribucijskih podjetij. Pri vpra‰anju ravni cen elektriãne energije za tarifneodjemalce se stalno sreãujeta teÏko uskladljivi teÏnji, in sicer po uvajanju trÏnih mehanizmov inpotreba po obvladovanju inflacijskih pritiskov.

âezmejno izmenjavo elektriãne energije v letu 2002 je vlada koliãinsko omejila. Konec decembratega leta je upravljavec prenosnega omreÏja z italijanskim upravljavcem omreÏja dodelil dodatnodogovorjene ãezmejne prenosne zmogljivosti za leto 2003. âezmejno trgovanje bo v prihodnjepomembneje vplivalo na trg in cene energije v Sloveniji, ãe oziroma ko bo spremenjen mehanizemza dodeljevanje ãezmejnih prenosnih zmogljivosti. Da se bo to verjetno zgodilo, kaÏe stali‰ãeEvropske komisije, ki v prihodnjih letih zahteva uporabo trÏnih metod pri dodeljevanju ãezmejnihprenosnih zmogljivosti.

DeleÏ porabe zemeljskega plina v Sloveniji nara‰ãa; lani je prenosno podjetje Geoplin prodalo 998milijonov standardnih kubiãnih metrov zemeljskega plina. V letu 2002 v Sloveniji ‰e nismo imeli trgaz zemeljskim plinom, tudi pristojnosti agencije na tem podroãju so bile dokaj omejene. Glede nazakonsko zahtevo, da mora biti prva faza odprtja tega trga uresniãena 1. januarja 2003, so se pod-jetja pripravljala na spremenjene razmere. Prenosno podjetje, ki izvaja gospodarski javni sluÏbiprenosa zemeljskega plina in upravljanja prenosnega omreÏja, se je pripravljalo na raãunovodskoloãitev dejavnosti v letu 2003. Prenosnega podjetja agencija v letu 2002 ni regulirala, po ener-getskem zakonu pa — za razliko od elektriãne energije — tovrstno reguliranje tudi v prihodnje ni bilopredvideno. Zaradi navedenega v poroãilu ni podrobnej‰ih podatkov o lastni‰ki strukturi in poslo-vanju prenosnega podjetja. Nove usmeritve EU spreminjajo pristojnosti regulativnih organov vposameznih drÏavah, tako da bo tudi v Sloveniji s spremembami zakona uveljavljen reguliranidostop tretje strani do omreÏij.

V letu 2002 se je uporabljal tarifni sistem za dobavo in prodajo zemeljskega plina iz transportnegaomreÏja, ki ga je s soglasjem vlade v letu 2001 izdalo prenosno podjetje. Distribucijska podjetja soposlovala kot izbirne lokalne gospodarske javne sluÏbe; delovanje teh podjetij so regulirale lokalneskupnosti. Po odprtju trga z zemeljskim plinom bodo nekatera distribucijska podjetja imela statusupraviãenega odjemalca. Energetski zakon neposredno vpliva na njihovo poslovanje le z doloãbo, daso dolÏni pridobiti ustrezno licenco, in zahtevo, ki se nana‰a na obveznost loãitve energetskihdejavnosti s prvim januarjem 2003. Za prej‰nje leto so bila znaãilna intenzivna prizadevanja dis-tribucijskih podjetij za svoj prihodnji poloÏaj na trgu, saj je veliko lokalnih skupnosti izbiralo novedistributerje oziroma urejalo koncesijska razmerja. S tem so bile povezane tudi obnove ali gradnjedistribucijskih plinovodnih omreÏij.

13

1.1 Osnovni podatki za leto 2002

Slovenija

Prebivalstvo 1.964.036

Povr‰ina 20.273 km2

·tevilo gospodinjstev 685.023

Bruto domaãi proizvod (BDP) 5.284.501 mio SIT 23.359 mio EUR

Inflacija 7,5 %

Povpreãni teãaj SIT/EUR 226,22 SIT/EUR

BDP/prebivalca 2,691 mio SIT 11.894 EUR

14

Ponudniki

Proizvajalci(HE, TE, NEK)

Kvalificiraniproizvajalci

Dobavitelji

Odjemalci

Upraviãeniodjemalci

Prenos el. energije,upravljanje

prenosnega omreÏja

Distribucijaelektriãne energije,

upravljanje distribucijskegaomreÏja, dobava tarifnim

odjemalcem

Organizatortrga

TrgovecZastopnikPosrednik

ponudba povpra‰evanje

prodaja nakupneposredno

nakup prodaja

evidencapogodb

koliãina,termini

Vlada,ministrstvo

Agencija zaenergijo

• energetska politika• energetske bilance• energetska dovoljenja• tarifni sistem• ...

• nadzor trga z elektriãno energijo in plinom• licence• doloãanje cen za uporabo omreÏij• re‰evanje sporov• ...

Tarifniodjemalci

Slika 1: Razmerja med udeleÏenci na trgu z elektriãno energijo

Elektriãna energija

Moã na pragu 2762 MW• Hidroelektrarne • 830 MW• Termoelektrarne • 1262 MW• Jedrska elektrarna • 670 MW

Proizvodnja elektriãne energije 13.012 GWh• Hidroelektrarne • 2991 GWh• Termoelektrarne • 4719 GWh• Jedrska elektrarna • 5302 GWh

DolÏina prenosnih poti 2594 km

Poraba elektriãne energije 11.315 GWh• Neposredni odjemalci • 2575 GWh• Upraviãeni odjemalci • 5080 GWh• Tarifni odjemalci • 3660 GWh

Poraba na prebivalca na leto 5761 kWh

Povpreãna poraba elektriãne energije gospodinjstva na mesec 293 kWh

15

Dobavitelji Distribucijazemeljskega

plina(GJS)

Prodaja/nakup — tarifni sistem

Prenoszemeljskegaplina (GJS)

Upravljanjeprenosnega

plinskega omreÏja(GJS)

Odjemalci

Slika 2: Razmerja med udeleÏenci pri dobavi zemeljskega plina

Zemeljski plin

Prenosne poti 960 km

Poraba zemeljskega plina 998.683.000 Sm3

Poraba na prebivalca na leto 508 Sm3

17

2 TRG Z ELEKTRIâNO ENERGIJO

Elektroenergetski sistem (v nadaljevanju EES) Republike Slovenije sestavljajo podjetja za proizvod-njo, prenos in distribucijo elektriãne energije. Deregulacija elektroenergetskega sektorja je v prvi

vrsti loãila dejavnosti med proizvodnjo, preno-som in distribucijo elektriãne energije. Med temprocesom in v skladu z Energetskim zakonom (v

nadaljevanju EZ) so podjetja, ki izvajajo monopolne storitve (prenos in distribucijo elektriãne energije),raãunovodsko loãila svoje trÏne dejavnosti od reguliranih.

2.1 Elektroenergetski sistem

Proizvodnja

Dravske elektrarneMaribor, d. o. o.

TrÏnedejavnosti

Reguliranedejavnosti

TermoelektrarnaBrestanica, d. o. o.

Savske eletrarneLjubljana, d. o. o.

Termoelektrarna·o‰tanj, d. o. o.

So‰ke elektrarneNova Gorica, d. o. o.

TermoelektrarnaTrbovlje, d. o. o.

Kvalificirani proizvajalci

TermoelektrarnaToplarna Ljubljana, d. o. o.

Nuklearna elektrarnaKr‰ko, d. o. o.

Elektro Celje, d. d.

Distribucija

Elektro Primorska, d. d.

Elektro Gorenjska, d. d.

Elektro Ljubljana, d. d.

Elektro Maribor, d. d.

Premogovnik Velenje, d. d.

RudnikTrbovlje-Hrastnik, d. o. o.

Premogovnik

Elektro-Slovenija, d. o. o.

Prenos

Borzen, d. o. o.

Organizator trga

Hidroelektrarne Termoelektrarne

Slika 3: Elektroenergetski sistem Republike Slovenije

Leto 2002 je tako prvo koledarsko leto, ko lahko govorimo o

usklajenosti izvajanja energetskih dejavnosti z doloãili EZ.

18

Najpomembnej‰i naãini pridobivanja elektriãne energije v Sloveniji so proizvodnja v hidroelektrar-nah, termoelektrarnah na premog, tekoãa in plinasta goriva ter proizvodnja v jedrski elektrarni. Medtermoelektrarnami zavzemajo pomemben deleÏ tudi objekti za soproizvodnjo toplote in elektriãneenergije.

V Sloveniji se osem podjetij ukvarja s proizvodnjo elektriãne energije v sistemskih, to je velikih elek-trarnah. Ta podjetja so:

• Dravske elektrarne Maribor (DEM),• Savske elektrarne Ljubljana (SEL),• So‰ke elektrarne Nova Gorica (SENG),• Nuklearna elektrarna Kr‰ko (NEK),• Termoelektrarna ·o‰tanj (TE·),• Termoelektrarna Trbovlje (TET),• Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) in• Termoelektrarna Brestanica (TEB).

Tri podjetja (DEM, SEL in SENG) proizvajajo elektriãno energijo v hidroelektrarnah, eno (NEK) v jedr-ski elektrarni, dve (TE· in TET) v termoelektrarnah na premog, eno (TE-TOL) soproizvaja toploto inelektriãno energijo ter eno (TEB) proizvaja elektriãno energijo iz tekoãih in plinastih goriv. Od polet-ja 2001 poslujejo podjetja DEM, SEL, SENG, TE· in TEB, skupaj s Premogovnikom Velenje, v okviruHoldinga Slovenske elektrarne (HSE).

V letu 2002 je bila celotna proizvodnja jedrske elektrarne Kr‰ko (676 MW) na voljo Sloveniji. Ker jelastni‰tvo Nuklearne elektrarne Kr‰ko v enakih delih razdeljeno na Republiko Hrva‰ko in RepublikoSlovenijo, je vse do leta 1998 polovico proizvedene elektriãne energije prevzemala RepublikaHrva‰ka. Pred zaãetkom leta 2002 je bilo sicer naãrtovano, da bo po 1. juliju 2002 polovica proizve-dene elektriãne energije ponovno pripadla Hrva‰ki, vendar so se pogajanja o sporazumu s sosednjodrÏavo zavlekla, tako da je bil dogovor o delitvi sklenjen ‰ele v letu 2003.

Poleg tako imenovane sistemske proizvodnje v velikih elektrarnah imamo v slovenskem elektro-energetskem sistemu tudi nekaj razpr‰ene proizvodnje, torej proizvodnje v elektrarnah, ki soprikljuãene na distribucijsko omreÏje. Med njimi sta v Sloveniji pomembni predvsem dve vrstiproizvodnje, to sta proizvodnja v malih hidroelektrarnah in proizvodnja v industrijskih objektih zasoproizvodnjo toplote in elektriãne energije. Male hidroelektrarne so delno v lasti podjetij za dis-tribucijo elektriãne energije, delno pa v lasti zasebnikov. Proizvodnja elektriãne energije je vglavnem njihova spremljevalna dejavnost. Industrijski objekti za soproizvodnjo so v lasti industrij-skih podjetij, ki z njimi zadovoljujejo svoje potrebe po toploti in delno po elektriãni energiji,morebitne preseÏke proizvedene elektriãne energije pa prodajajo tudi drugim odjemalcem.

Objekti za proizvodnjo elektriãne energije z manj‰o moãjo od 10 MW se lahko po EZ registrirajo kotkvalificirani proizvajalci in prodajajo proizvedeno energijo po vnaprej znanih subvencioniranihcenah, kar spodbuja razvoj in investiranje v tovrstne objekte.

V skladu z doloãili EZ sodita proizvodnja in dobava elektriãne energije med trÏne dejavnosti.

2.1.1 Proizvodnja elektriãne energije

19

2.1.1.1 Kvalificirana proizvodnja elektriãne energije

Kvalificirana proizvodnja elektriãne energije je opredeljena kot proizvodnja iz obnovljivih virov,odpadkov in v elektrarnah z nadpovpreãnim izkoristkom fosilnih goriv, ki je dosegljiv predvsem ssoproizvodnjo toplote in elektriãne energije. DrÏavni zbor je Ïe leta 1996 sprejel Resolucijo ostrategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, v skladu s katero naj bi se do leta 2010 podvojil deleÏelektriãne energije, proizvedene v kvalificiranih elektrarnah. Podoben cilj zastavlja tudi direktivaEU 2001/77/EC z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje elektriãne energije izobnovljivih virov.

Najveãji deleÏ elektriãne energije iz obnovljivih virov energije so v Sloveniji v letu 2002 proizvedlemale hidroelektrarne. Po koliãini proizvedene elektriãne energije jim sledijo ‰e proizvajalci v toplar-nah na biomaso in proizvajalci v industrijskih toplarnah. Skupno je deleÏ elektriãne energije iz kva-lificirane proizvodnje na distribucijskem omreÏju v letu 2002 zna‰al 2,1 odstotka vse elektriãneenergije, proizvedene v Sloveniji, oziroma 273 GWh. Po ocenah strokovnih institucij bi lahko ener-getski potencial kvalificiranih proizvajalcev do leta 2010 dosegel skupno proizvodnjo 485 GWh elek-triãne energije iz obnovljivih virov.

0

5

10

15

GW

h 20

25

30

35

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

Kvalificirani proizvajalci Neodvisni proizvajalci Proizvodnja v lasti distribucije

Slika 4: Proizvodnja kvalificiranih proizvajalcev v letu 2002 — po mesecih

Vir:

agen

cija

Odjemalec

Prednostno dispeãiranje – v ceni za uporabo omreÏja(32,30 SIT/kW + 0,53 SIT/kWh)

Kvalificiraniproizvajalec

Cena iz Uredbe o odkupu elektriãne energije –(odvisno od vira energije)

Organizator trgaTrÏna cena

UpravljavecomreÏja

En

ergija

Slika 5: Naãin izvajanja financiranja prednostnega dispeãiranja kvalificiranih proizvajalcev

20

Odkupne cene za vse vrste kvalificiranih proizvajalcev administrativno doloãi Vlada RS, in sicer vsajenkrat na leto. Pri doloãanju cen kvalificiranim proizvajalcem so upo‰tevani vrste proizvodnihobjektov, uporaba primarnega vira in poslediãno stro‰ki proizvodnje elektriãne energije. Vsa kvalifi-cirana proizvodnja in vsa druga proizvodnja iz domaãih virov se v skladu z direktivo EU subven-cionira iz sredstev prednostnega dispeãiranja. Ta sredstva pridobivajo upravljavci omreÏij od konãnihodjemalcev v delu cene za uporabo omreÏij, vi‰ino subvencioniranega dela cene pa doloãi Vlada RS.

Prenos elektriãne energije je javna storitev, katere temeljni namen je transport elektriãne energijeod velikih elektrarn do veãjih porabni‰kih sredi‰ã oziroma do distribucijskih omreÏij. Prenos elek-triãne energije omogoãa tudi vse storitve ãezmejnega trgovanja, kot so uvoz, izvoz in tranzit elek-triãne energije.

2.1.2 Prenos elektriãne energije

21

Elektriãna energija se prena‰a po prenosnem omreÏju na treh napetostnih nivojih — 400 kV, 220 kVin 110 kV. Sestavljajo ga ‰e pripadajoãe razdelilne transformatorske postaje (RTP). Dolgoroãnarazvojna usmeritev pri prenosu elektriãne energije je ukinitev 220-kV napetostnega nivoja in pre-hod vseh 220-kV objektov na 400-kV napetostni nivo. Med pomembnimi projekti so vzpostavitev inraz‰iritev meddrÏavnih daljnovodnih povezav, kar bi odjemalcem dolgoroãno omogoãilo zanesljivodobavo elektriãne energije. Pri naãrtovanju teh povezav bo treba upo‰tevati uãinke oziromaposledice dodatnih koliãin elektriãne energije na vstopni in izstopni strani pa tudi uãinke lastneporabe na obratovalne razmere v Sloveniji ob sedanji konfiguraciji visokonapetostnega omreÏja.

V Sloveniji izvaja dejavnosti s podroãja prenosa elektriãne energije podjetje Elektro-Slovenija, d. o. o.(Eles). EZ doloãa, da sta na podroãju prenosa elektriãne energije dve regulirani dejavnosti, in sicerprenos elektriãne energije (PEE) in upravljanje prenosnega omreÏja (UPO). Podjetje Eles ima zato vsvoji organizacijski strukturi — v skladu z EZ in Uredbo o izvajanju gospodarske javne sluÏbe prenosaelektriãne energije in gospodarske javne sluÏbe upravljanja prenosnega omreÏja — loãeni dejavnosti,ki ju izvajata omenjeni gospodarski javni sluÏbi (GJS).

Glavne naloge GJS PEE so prenos elektriãne energije, odgovornost za vzdrÏevanje primarnega insekundarnih sistemov prenosnega omreÏja in odgovornost za razvoj in gradnjo primarnega insekundarnih sistemov prenosnega omreÏja. GJS UPO pa opravlja naloge s podroãja vodenja in obra-tovanja prenosnega omreÏja, med katerimi so ‰e posebej pomembne zagotavljanje varnega inzanesljivega obratovanja celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema, zagotavljanje sistem-skih storitev, zagotavljanje dostopa do omreÏja upraviãenim odjemalcem in proizvajalcem elektriãneenergije in priprava sistemskih obratovalnih navodil.

ElektrarneHEJETE

RTP Divaãa

RTP BeriãevoRTP Kleãe

RTP Okroglo RTP PodlogRTP Cirkovce

RTP Divaãa

RTP Maribor

Daljnovodi400 kV220 kV110 kV

RTP400/x kV220/x kV110/x kV

RTP Kr‰ko

Slika 6: Elektroenergetsko prenosno omreÏje

22

Distribucija elektriãne energije je transport elektriãne energije po distribucijskem omreÏju dokonãnih odjemalcev. Distribucijska omreÏja so ponavadi omreÏja srednje (10, 20 in 35 kV) in nizkenapetosti (0,4 kV), vãasih pa tudi visoke napetosti (110 kV), ki praviloma obratujejo v radialni(Ïarkasti) konfiguraciji. Po tem jih lahko loãimo od prenosnih omreÏij, za katera je znaãilnazazankana obratovalna konfiguracija. Srednjenapetostni del distribucijskih omreÏij v Sloveniji v svo-jem razvoju Ïe vrsto prehaja na enotni 20-kV srednjenapetostni nivo.

Podroãje distribucije elektriãne energije v Sloveniji urejata EZ in Uredba o naãinu izvajanja GJS spodroãja distribucije elektriãne energije. V skladu z omenjenima dokumentoma delujejo v Slovenijina podroãju distribucije elektriãne energije tri GJS, in sicer: distribucija elektriãne energije, uprav-ljanje distribucijskega omreÏja in dobava tarifnim odjemalcem. Prvi dve opravljata dejavnosti,povezane z distribucijskimi omreÏji, njuno izvajanje pa regulira agencija.

V letu 2002 so distribucijska podjetja pravno loãila dejavnost proizvodnje elektriãne energije v malihhidroelektrarnah na loãena hãerinska podjetja. Zaãeli so se tudi postopki loãitve dejavnosti teleko-munikacij v hãerinsko podjetje.

V Sloveniji imamo pet podjetij za distribucijo elektriãne energije, ki so, vsaj glede izvajanja treh GJS,organizirana po obmoãjih. Ta podjetja so:

• Elektro Celje, d. d.,• Elektro Gorenjska, d. d.,• Elektro Ljubljana, d. d.,• Elektro Maribor, d. d., in • Elektro Primorska, d. d.

Ta podjetja kakor loãeni dejavnosti hkrati opravljajo tudi GJS dobave elektriãne energije tarifnimodjemalcem in trÏno dejavnost dobave elektriãne energije upraviãenim odjemalcem.

2.1.3 Distribucija elektriãne energije

Elektro Maribor

1.358

196.077Elektro Celje

1.162

154.490

ElektroGorenjska

ElektroPrimorska

1.191

116.441

2.516

296.140

757

·tevilo odjemalcev

upraviãeni

tarifni

79.908

Elektro Ljubljana

Slika 7: Obmoãja upravljavcev distribucijskih omreÏij s ‰tevilom upraviãenih in tarifnih odjemalcevob koncu leta 2002

Vir:

agen

cija

0

0,20

0,40

TW

h


0,80

1,00

1,20

1,60

0,60

1,40

Nuklearna elektrarna Hidroelektrarne Termoelektrarne Uvoz

Slika 9: Prevzem elektriãne energije na prenosnem omreÏju po mesecih

Vir:

Eles

23

2.1.4 Viri elektriãne energije in poraba

Uvoz1.443

Neodvisniproizvajalci

34

Neodvisni inkvalificirani proizvajalci

273

Upravljanje naprenosnem omreÏju

14.489

Izvoz2.714

Izgube253 8.947

Upravljanje nadistribucijskem omreÏju

9.220

Neposredniupraviãeniodjemalci

2.575

Upraviãeniodjemalci

5.080

Tarifniodjemalci

3.660

Izgube480

HE2.991

TE4.719

NE5.302

Slika 8: Elektroenergetska bilanca proizvodnje in porabe v letu 2002 – v GWh

24

Vsota koliãin v Sloveniji proizvedene elektriãne energije in uvoÏene elektriãne energije v letu 2002je v primerjavi z letom 2001 veãja za 5,9 odstotka ter pokriva slovenske potrebe in izvoz. Omenjenavsota zna‰a 14.762 GWh elektriãne energije, od ãesar je bilo doma proizvedeno 90,2 odstotka, pre-ostali del potreb pa je pokril uvoz. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila v primerjavi z letom 2001manj‰a za 13 odstotkov, predvsem zaradi su‰nega obdobja v prvi polovici leta 2002, kar velja tudiza proizvodnjo malih hidroelektrarn. Proizvodnja v termoelektrarnah je bila od proizvodnje v letu2001 veãja za 6,9 odstotka. Nuklearna elektrarna Kr‰ko je v letu 2002 proizvedla 5,4 odstotka veãelektriãne energije kakor leto pred njim. V omreÏje niso bile vkljuãene veãje nove dodatneproizvodne enote, kar pomeni dejanski upad deleÏa oskrbe iz domaãih virov. Skupna proizvodnjaneodvisnih in kvalificiranih proizvajalcev je bila v primerjavi z letom 2001 veãja, in sicer za dvaodstotka.

Kljub skupnemu poveãanju proizvodnje elektriãne energije iz domaãih virov za odstotek sodobavitelji za dobavo odjemalcev ali sami odjemalci uvozili dodatnih 1443 GWh elektriãne energi-je, kar je 10,3 odstotka skupne porabe elektriãne energije pri odjemalcih. Za leto 2002 je Vlada RSdovolila podjetjem, ki porabijo na leto veã kot 100 GWh elektriãne energije, nakup elektriãneenergije v tujini, kar je pravzaprav pomenilo predãasno mednarodno odpiranje trga.

Neto poraba elektriãne energije v Republiki Sloveniji je v letu 2002 zna‰ala 11.315 GWh, kar je 6,3odstotka veã kakor leta 2001. Upraviãeni odjemalci na lokacijah Kidriãevo, Ru‰e, Jesenice, ·tore inRavne, ki prevzemajo elektriãno energijo na prenosnem omreÏju, so prevzeli kar 21,5 odstotka veãelektriãne energije kakor leto pred tem. DeleÏ porabe neposrednih upraviãenih odjemalcev je v skup-ni porabi zna‰al 22,7 odstotka.

Vir:

agen

cija

2001 2002 2002/2001

Hidroelektrarne 3.449 2.991 86,7

Termoelektrarne 4.413 4.719 106,9

Jedrska elektrarna 5.030 5.302 105,4

Kvalificirana proizvodnja - skupaj 301 307 102,0

Skupaj proizvodnja v RS 13.192 13.319 101,0

Uvoz 748 1.443 192,8

Skupaj 13.941 14.762 105,9

Slika 10: Primerjava proizvodnje elektriãne energije v letih 2002 in 2001 – v GWh

25

Odjemalci na distribucijskem omreÏju so razdeljeni na upraviãene in tarifne odjemalce. Skupaj soporabili 8740 GWh elektriãne energije, kar je za 2,5 odstotka veã kot leta 2001. Rast domaãe porabese je tako povzpela nad povpreãno rast (v prej‰njih letih je bila manj kakor dvoodstotna), kar bo v pri-hodnjih letih povzroãilo intenzivnej‰o gradnjo proizvodnih objektov ali pa nakup energije iz uvoza.

Izgube na prenosnem omreÏju so zna‰ale 257 GWh elektriãne energije, upravljavci distribucijskegaomreÏja pa so morali zagotoviti 480 GWh elektriãne energije za pokritje izgub v distribucijskem omreÏju.

0,00

0,20

0,40

TW

h


0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

Tarifni odjemalciUpraviãeni odjemalcina prenosnem omreÏju

Izvoz Upraviãeni odjemalcina distribucijskem omreÏju

Slika 11: Dinamika meseãne porabe elektriãne energije v letu 2002

Vir:

Eles

Vir:

agen

cija

2001 2002 2002/2001

Upraviãeni odjemalci na prenosnem omreÏju 2.119 2.575 121,5

Upraviãeni odjemalci na distribucijskem omreÏju 5.080

Tarifni odjemalci 3.660

Skupaj poraba v RS 10.649 11.315 106,3

Izvoz 2.460 2.714 110,3

Skupaj 13.109 14.029 107,0

Slika 12: Primerjava porabe elektriãne energije v letih 2002 in 2001

8.530 102,5

26

0

200

400

MW


800

1000

1200

1600

2000

600

1400

18001782

17421768

17441642

17261658 1636

17331790

18271901

Maksimalna konica odjema v tretji sredi meseca

Maksimalna meseãna konica odjema

Slika 13: Maksimalne vrednosti koniãne moãi odjema v letu 2002Vi

r: El

es

Upravljavec omreÏja za zagotavljanje zanesljivega obratovanja spremlja podatke o maksimalnihvrednostih koniãne moãi. Oba podatka — maksimalna meseãna vrednost konice odjema in maksi-malna vrednost konice odjema tretjo sredo v mesecu — prikazujeta zadostnost in hkratirazpoloÏljivost virov v primerjavi s porabo elektriãne energijo. V zadnjih letih je znaãilno ãedaljeveãje izravnavanje med zimskim in poletnim odjemom, kar je posledica veãje porabe odjemalcev nadistribucijskem omreÏju v poletnem obdobju. V letu 2002 je bila maksimalna koniãna moã odjemav slovenskem elektroenergetskem sistemu doseÏena decembra in je zna‰ala 1901 MW. V primerjaviz letom 2001 je bila veãja kar za 3,4 odstotka.

27

2.2 Poslovanje podjetij elektrogospodarstva in premogovni‰tva

Podjetja elektrogospodarstva so poslovno leto 2002 konãala z 12.489,2 milijona tolarjev dobiãka, priãemer so proizvodna podjetja poslovala s 7503,4 milijona tolarjev dobiãka, distribucijska podjetja paso poslovno leto konãala z 2143,9 milijona tolarjev izgube. Prenosno podjetje je ustvarilo 7129,8milijona tolarjev dobiãka, katerega preteÏni del so izredni prihodki. Poslovni rezultat leta 2002 niprimerljiv z rezultatom predhodnega leta, ko so podjetja konãala poslovno leto z veliko izgubo kotposledico cenitve nepremiãnin, strojev in opreme na dan 31. decembra 2001.

âisti poslovni izid podjetij elektrogospodarstva je prikazan v preglednici.

Najveãji proizvajalec in tudi dobavitelj elektriãne energije v letu 2002 je bil Holding Slovenske elek-trarne, d. o. o. (HSE). Sestavljajo ga razliãna proizvodna podjetja, ki uporabljajo razliãne vire in zago-tavljajo razliãne energetske produkte. To so dejavniki, ki so omogoãili ustvarjanje sinergijskihuãinkov posameznih druÏb in uspe‰no poslovanje HSE. V letu 2002 je HSE ustanovil dve hãerinskidruÏbi, in sicer HSE Invest, d. o. o., v Mariboru in HSE-IIP, d. o. o., v Sevnici.

Holding Slovenske elektrarne je posloval s ãistim dobiãkom 12.285 milijonov tolarjev, medtem ko jecelotna skupina HSE poslovala z dobiãkom 14.389 milijonov tolarjev.

v mio SIT

Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. 2.400,4

Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. 246,3

So‰ke elektrarne Nova Gorica, d. o. o. 274,5

Termoelektrarna Brestanica, d. o. o. 120,3

Termoelektrarna ·o‰tanj, d. o. o. -795,9

Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o. 28,3

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. 68,0

Nuklearna elektrarna Kr‰ko, d. o. o. 5.161,5

Skupaj hidroelektrarne 2.921,2

Skupaj termoelektrarne -579,4

Jedrska elektrarna 5.161,5

Skupaj proizvodnja 7.503,4

Skupaj distribucija -2.143,8

Elektro-Slovenija, d. o. o. 7.129,8

Skupaj elektrogospodarstvo 12.489,2

2.2.1 Podjetja elektrogospodarstva

28

Premogovnika sta poslovno leto konãala s 589,6 milijona tolarjev izgube oziroma sta dosegla taleposlovni rezultat:

Leto 2002 so zaznamovala su‰na obdobja, ki so vplivala na manj‰o proizvodnjo elektriãne energijev hidroelektrarnah in zatem na veãjo potrebo po elektriãni energiji iz termoelektrarn, ki delujejo napremog. Tako so v Premogovniku Velenje nakopali kar za 17 odstotkov veã premoga, kakor so naãr-tovali, v Rudniku Trbovlje-Hrastnik pa so naãrt presegli za 6,45 odstotka.

Izkop premoga v letu 2002 v tonah:

2.2.2 Podjetja premogovni‰tva

v mio SIT

Premogovnik Velenje, d. d. -597,3

Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o. 7,6

Skupaj premogovnika -589,6

DoseÏeni izkop Naãrtovani izkop

Premogovnik Velenje, d. d. 4.045.839 3.960.000

Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o. 638.709 600.000

29

Skupino HSE sestavljajo poleg Holdinga Slovenske elektrarne, d. o. o., ‰e v spodnji preglednici nave-dene druÏbe. Posamezne odvisne druÏbe so tudi edini ali pa delni lastnik drugih druÏb. HSE, d. o. o,je veãinski ali edini lastnik posameznih odvisnih druÏb.

Lastni‰ka struktura druÏb v skupini HSE je vidna iz preglednice:

2.2.3 Lastni‰ka struktura podjetij elektrogospodarstva in premogovni‰tva

Lastni‰ki deleÏ na dan 31. 12. 2002DruÏba SedeÏ HSE, d. o. o. Drugi

Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. Maribor 79,4 % 20,6 %

Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. Medvode 79,5 % 20,5 %

So‰ke elektrarne Nova Gorica, d. o. o. Nova Gorica 79,5 % 20,5 %

Termoelektrarna Brestanica, d. o. o. Brestanica 79,5 % 20,5 %

Termoelektrarna ·o‰tanj, d. o. o. ·o‰tanj 79,5 % 20,5 %

Premogovnik Velenje, d. d. Velenje 77,7 % 22,3 %

HSE Invest, d. o. o. Maribor 100,0 % 0,0 %

HSE-IIP, d. o. o. Sevnica 100,0 % 0,0 %

TDR Metalurgija, d. d. Ru‰e 74,4 % 25,6 %

Vir:

HSE

Pri podjetjih elektrogospodarstva in premogovni‰tva je drÏava edina lastnica Elektro-Slovenije,Holdinga Slovenske elektrarne in Rudnika Trbovlje-Hrastnik in veãinska lastnica drugih podjetij.

Podrobnej‰i podatki o strukturi lastni‰tva podjetij elektrogospodarstva in premogovni‰tva so vidniiz preglednice:

Kapitalski MestnaDruÏba RS sklad, d. d., Drugi obãina ELES-GEN Hrvatska

PPS delniãarji Ljubljana elektropr.

Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o. 78,4 % 1,1 % 20,5 %

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o. 64,6 % 35,4 %

Elektro-Slovenija, d. o. o. 100,0 %

Elektro Celje, d. d. 79,5 % 1,5 % 19,0 %

Elektro Primorska, d. d. 79,5 % 0,8 % 19,7 %

Elektro Gorenjska, d. d. 79,5 % 1,3 % 19,2 %

Elektro Ljubljana, d. d. 79,5 % 20,5 %

Elektro Maribor, d. d. 79,5 % 1,8 % 18,7 %

Nuklearna elektrarna Kr‰ko, d. o. o. 50,0 % 50,0 %

Holding Slovenske elektrarne, d. o. o. 100,0 %

Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o. 100,0 %

2.3 Regulirane dejavnosti v elektroenergetskem sistemu

30

EZ v 20. ãlenu opredeljuje naslednje obvezne republi‰ke gospodarske javne sluÏbe (GJS):

• prenos elektriãne energije,• upravljanje prenosnega omreÏja,• distribucijo elektriãne energije,• upravljanje distribucijskega omreÏja,• dobavo elektriãne energije odjemalcem, ki niso upraviãeni odjemalci (dobavo tarifnim odjemalcem),• organiziranje trga z elektriãno energijo.

Izvajanje posameznih GJS v posameznih druÏbah opredeljujejo uredbe. V skladu z njimi izvajajo:

• Elektro-Slovenija: GJS prenosa elektriãne energije in GJS upravljanja prenosnega omreÏja;• posamezna distribucijska podjetja: GJS distribucije elektriãne energije, GJS upravljanja distri-

bucijskega omreÏja in GJS dobave tarifnim odjemalcem;• Borzen: GJS organiziranja trga z elektriãno energijo.

EZ v 38. ãlenu opredeljuje, da morajo pravne osebe, ki izvajajo energetske dejavnosti ali pa ‰e drugedejavnosti, pripraviti loãene raãunovodske izkaze po dejavnostih in zaradi prepreãitve navzkriÏnegasubvencioniranja zagotoviti loãeno raãunovodsko spremljanje vsake izmed energetskih dejavnosti.

V skladu z EZ je agencija pristojna za doloãanje omreÏnine za prenosno in distribucijsko omreÏje.Prihodki iz omreÏnine so namenjeni pokrivanju stro‰kov infrastrukture omreÏja, ki jih imajo GJSprenosa elektriãne energije, GJS distribucije elektriãne energije, GJS upravljanja prenosnega omreÏjain GJS upravljanja distribucijskega omreÏja.

Glede na doloãila EZ agencija regulira:

• distribucijska podjetja za GJS distribucije elektriãne energije (DEE) in GJS upravljanja dis-tribucijskega omreÏja (UDO),

• prenosno podjetje za GJS prenosa elektriãne energije (PEE) in GJS upravljanja prenosnegaomreÏja (UPO).

EZ predpisuje tudi naãelo reguliranega dostopa tretje strani do omreÏja. PritoÏbe proti odloãitvamupravljavcev omreÏja v zvezi z dostopom do omreÏja re‰uje agencija kot pritoÏbeni organ po Zakonuo splo‰nem upravnem postopku.

Vlada RS v skladu z EZ regulira:

• distribucijska podjetja za GJS dobave tarifnim odjemalcem (DTO), ker doloãa cene za tarifniodjem in tako neposredno vpliva na poslovanje te dejavnosti znotraj druÏb;

• Borzen, za katerega doloãi Vlada RS s sklepom vi‰ino deleÏa cene za uporabo elektroenerget-skih omreÏij. Ta je preteÏni vir prihodkov Borzena.

2.3.1 Obvezne republi‰ke gospodarske javne sluÏbe

31

Novembra 2001 je agencija pripravila predlog cenika za omreÏnino in izhodi‰ãa za oceno poslovan-ja reguliranih dejavnosti podjetij distribucije in prenosa ter predlog korekcijskih faktorjev za leto2002. Predlagana cenik za omreÏnino in deleÏ cene za sistemske storitve sta bila vkljuãena v spre-membo Pravilnika o doloãitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij in kriterijih za upraviãenoststro‰kov, ki ga je agencija posredovala Vladi RS v sprejem. Sprememba pravilnika, ki je zaãela veljati1. januarja 2002, je bila objavljena v Uradnem listu RS ‰t. 103 z dne 17. 12. 2001.

Pri pripravi cenika za omreÏnino je agencija izhajala iz ocene upraviãenih stro‰kov delovanja re-guliranih dejavnosti in potrebne denarno pokrite amortizacije za vraãilo obveznosti za glavnice Ïenajetih dolgoroãnih investicijskih kreditov in novih investicij v letu 2002.

Namen omreÏnine je pokrivanje stro‰kov infrastrukture omreÏja, in sicer:

• vodenja, obratovanja in vzdrÏevanja omreÏja,• razvoja omreÏja,• stro‰kov izgub elektriãne energije v omreÏju.

Predlog cenika za omreÏnino je bil pripravljen na podlagi ocenjenih upraviãenih stro‰kov infra-strukture omreÏja v letu 2002 in naãrtovane porabe elektriãne energije v Sloveniji. Za leto 2002 jeocena potrebnega prihodka iz cene za uporabo omreÏij (CUO) zna‰ala 58.527,5 milijona tolarjev, odtega za omreÏnino distribucije 32.543,9 milijona tolarjev in za omreÏnino prenosa 9868,4 milijonatolarjev. Zaradi veãje porabe elektriãne energije, kot je bila upo‰tevana v postopku priprave cen, jebila realizacija prihodka iz naslova CUO v letu 2002 za pet odstotkov vi‰ja od naãrtovanega in jezna‰ala 61.431 milijonov tolarjev.

2.3.2 OmreÏnina

Agencija za energijo RS0,6 %

Sistemske storitve10,8 %

OmreÏnina za distribucijsko omreÏje52,9 %

OmreÏnina za prenostno omreÏje19,7 %

Borzen0,6 %

Prednostno dispeãiranje15,5 %

Slika 14: DeleÏi omreÏnine in drugi dodatki v ceni za uporabo omreÏij

Vir:

agen

cija

32

Regulirana podjetja distribucije so poslovno leto 2002 konãala z izgubo 2143,9 milijona tolarjev, priãemer so 654,9 milijona tolarjev izgube imela na dejavnostih, za reguliranje katerih je pristojna agen-cija. Vsa distribucijska podjetja so v dejavnosti dobava tarifnim odjemalcem izkazala veliko izgubo,ki zna‰a skupaj 6104,1 milijona tolarjev. Vzrok zanjo je zadrÏevanje cene za tarifne odjemalce, ki nepokriva nastalih stro‰kov za elektriãno energijo in CUO. Zaradi navedenega prihaja do porabe sred-stev reguliranih dejavnosti distribucije elektriãne energije in upravljanja distribucijskega omreÏja, kiso namenjena za razvoj omreÏja, za drugo regulirano dejavnost — dobavo tarifnim odjemalcem.Tak‰no re‰evanje problematike ustreznosti cen za tarifne odjemalce oziroma nakupnih cen elek-triãne energije za prodajo tarifnim odjemalcem povzroãa teÏave pri zagotavljanju dolgoroãnekakovostne oskrbe odjemalcev z elektriãno energijo, saj se kakovost dolgoroãno poslab‰uje, namestoda bi se izbolj‰evala.

Prenosno podjetje Elektro-Slovenija je ustvarilo 7129,8 milijona tolarjev dobiãka; preteÏni deldobiãka, 6242,9 milijona tolarjev, so ustvarili izredni prihodki po sporazumu o vrnitvi dela obveznostiiz pogodbe o nakupu in prodaji elektriãne energije ter odpustu dolga z Nuklearno elektrarno Kr‰ko.Regulirani dejavnosti PEE in UPO sta v letu 2002 poslovali s 511,8 milijona tolarjev dobiãka.

Poslovni rezultat dejavnosti, ki jih regulira agencija, za leto 2002 ni primerljiv z rezultatom pred-hodnega leta, ko so podjetja konãala poslovno leto 2001 z veliko izgubo. Ta je bila posledica cenitvenepremiãnin, strojev in opreme na dan 31. decembra 2001. Rezultati niso primerljivi tudi zato, kerje leto 2002 dejansko prvo poslovno leto, za katero so se rezultati ugotavljali po dejavnostih za vsemesece v letu.

Dostop do omreÏja je z zakonom zagotovljena pravica uporabe energetskega omreÏja za odjem alioddajo dogovorjene koliãine elektriãne energije ob dogovorjenem ãasu. Po slovenskem EZ lahkouveljavljajo dostop do omreÏja upraviãeni odjemalci in proizvajalci elektriãne energije. V njihovemimenu lahko uveljavljajo dostop tudi trgovci in zastopniki. Dostop do omreÏja podeljujejo zaintere-siranim upraviãencem upravljavci distribucijskih omreÏij in upravljavec prenosnega omreÏja. Oduveljavitve Pravilnika o naãinu obraãunavanja odstopanj oddaje ali odjema elektriãne energije odvoznih redov (Ur. list RS ‰t. 83/02) je pogoj za dodelitev dostopa do omreÏja tudi ãlanstvo upra-viãenega odjemalca ali proizvajalca v eni od bilanãnih skupin.

Upravljavec omreÏja lahko proizvajalcu ali upraviãenemu odjemalcu zavrne dostop do omreÏja le vprimeru, kadar so razlog za to tehniãne ali obratovalne omejitve v omreÏju. Dostop do omreÏja jelahko zavrnjen tudi na zahtevo proizvajalca elektriãne energije v Republiki Sloveniji po naãelu vza-jemnosti, po katerem lahko upravljavec omreÏja zavrne dostop do omreÏja proizvajalcu iz drÏave, vkateri odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upraviãen do proste izbire dobavitelja.

2.3.3 Dostop do omreÏja

2.3.4 Rezultati poslovanja reguliranih podjetij za prenos in distribucijo elektriãne energije

33

Rezultat poslovanja reguliranih podjetij je viden iz spodnje preglednice:

2.3.4.1 Investicijska vlaganja podjetij za prenos in distribucijo elektriãne energije

Investicijskih vlaganj podjetij za prenos in distribucijo elektriãne energije je bilo za leto 2002 naãr-tovanih za 18.139 milijonov tolarjev, realiziranih pa za 18.007 milijonov tolarjev oziroma 99,3odstotka. Za objekte prenosa elektriãne energije je bilo porabljenih 3873 milijonov tolarjev investi-cijskih sredstev, kar pomeni 87,5-odstotno realizacijo. Za graditev objektov distribucijske dejavnostije bilo porabljenih 14.205 milijonov tolarjev oziroma 2,7 odstotka veã, kot so podjetja za distribu-cijo elektriãne energije predvidela v svojih naãrtih.

Pregled realizacije investicijskih vlaganj je predstavljen v spodnji preglednici:

Investicijska vlaganja so bila intenzivna pri gradnji in rekonstrukciji 20- in 10-kilovoltnega srednje-napetostnega in nizkonapetostnega omreÏja, s ãimer so se izbolj‰ale napetostne razmere pri konãnihodjemalcih in zmanj‰ale izgube elektriãne energije v omreÏju. Prav tako se je vlagalo v gradnjo 110-kilovoltnega omreÏja za raz‰iritve razdelilnih transformatorskih postaj.

Na prenosnem omreÏju so potekala dela na 33 investicijskih projektih in rekonstrukcijah. Najveãja investi-cija je bila gradnja razdelilne transformatorske postaje Kr‰ko 400/110 kV z daljnovodnim razpletom.

Podjetje UDO, DEE, DTO Skupaj GJSUPO, PEE

Elektro Celje, d. d. -635,0 -86,7 -1.046,3 -1.132,9

Elektro Primorska, d. d. 165,8 411,6 -1.268,7 -857,1

Elektro Gorenjska, d. d. 440,6 -231,8 -567,5 -799,3

Elektro Ljubljana, d. d. -529,5 -305,1 -1.580,6 -1.885,7

Elektro Maribor, d. d. 1.585,8 -442,9 -1.641,1 -2.084,0

Skupaj distribucija 2.143,9 -654,9 6.104,1 -6.758,9

Elektro-Slovenija, d. o. o. 7.129,8 511,8 0,0 511,8

Skupaj 4.985,9 -143,1 -6.104,1 -6.247,1

v mio SITv mio SIT

Realizacija Plan Indeks

Elektro Celje, d. d. 2.354 2.200 107,0

Elektro Gorenjska, d. d. 2.204 2.150 102,5

Elektro Ljubljana, d. d. 4.369 4.415 99,0

Elektro Primorska, d. d. 2.204 2.000 110,2

Elektro Maribor, d. d. 3.074 3.060 100,5

Skupaj distribucija 14.205 13.825 102,7

Elektro-Slovenija, d. o. o. 3.873 4.424 87,5

SKUPAJ 18.078 18.249 99,1

vrednost v mio SIT

Vir:

agen

cija

2.4 Trgovanje z elektriãno energijo

34

Distribucijska podjetja kot najveãji dobavitelji elektriãne energije so za potrebe svojih odjemalcev inpokrivanje izgub v omreÏju veãinoma sklepala letne pogodbe za nakup elektriãne energije. Razlikev obliki mankov oziroma preseÏkov so kupovala oziroma prodajala na organiziranem trgu.

Distribucijska podjetja so v letu 2002 poleg obveznih GJS upravljanja distribucijskega omreÏja in dis-tribucije elektriãne energije opravljala tudi obvezno gospodarsko javno sluÏbo dobave elektriãneenergije tarifnim odjemalcem, energetsko trÏno dejavnost dobave elektriãne energije upraviãenimodjemalcem in druge neenergetske trÏne dejavnosti.

V okviru obvezne GJS dobave elektriãne energije tarifnim odjemalcem in energetske trÏne dejavnostidobave elektriãne energije upraviãenim odjemalcem nastopajo distribucijska podjetja kot dobaviteljielektriãne energije konãnim odjemalcem. Z elektriãno energijo za konãne odjemalce in za pokrivanjeizgub v omreÏju so se distribucijska podjetja oskrbovala veãinoma pri Holdingu Slovenske elektrarnein Nuklearni elektrarni Kr‰ko.

Najveãja ponudnika elektriãne energije v letu 2002 sta bila Holding Slovenske elektrarne inNuklearna elektrarna Kr‰ko, ki sta distribucijskim podjetjem na podlagi letnih pogodb za odkup elek-triãne energije dobavila veã kot 80 odstotkov potrebne elektriãne energije.

2.4.1 Trgovanje distribucijskih podjetij

Borzen, d. o. o., organizator trga z elektriãno energijo, je konãal poslovno leto 2002 s pozitivnimposlovnim izidom. DruÏba je ustvarila za 366,9 milijona tolarjev prihodkov in za 342,3 milijona tolarjevodhodkov. âisti dobiãek iz rednega delovanja je v poslovnem letu 2002 zna‰al 24,6 milijona tolarjev.

Po odprtju trga, lahko odjemalci ali dobavitelji za svoje odjemalce prosto kupujejo elektriãno energijo.Oskrba upraviãenih odjemalcev je trÏna dejavnost, pri kateri se dobavitelj in odjemalec prosto dogovo-rita o koliãini in ceni dobavljene elektriãne energije. To storita z dvostranskimi pogodbami ali paneposredno na organiziranem trgu z elektriãno energijo.

Ta objekt je pomemben predvsem zato, ker zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje Nuklearneelektrarne Kr‰ko in izbolj‰uje napetostne razmere na obmoãju Dolenjske in Bele krajine.

Glavni vir sredstev za investicije v distribuciji in prenosu je bila amortizacija tekoãega leta. V dis-tribuciji so 66,2 odstotka investicij financirali iz amortizacije, 18,3 odstotka iz kreditov, 15,2 odstot-ka iz sredstev sovlaganj in iz drugih sredstev 0,3 odstotka. V prenosu so bile investicije kar 97,3-odstotno financirane iz amortizacije, 2,7 odstotka pa je bilo sredstev sovlaganj.

2.3.5 Poslovanje organizatorja trga

35

Trgovci z elektriãno energijo so elektriãno energijo veãinoma kupovali na podlagi dolgoroãnih dvo-stranskih pogodb od proizvajalcev elektriãne energije v Sloveniji. Najveãji deleÏ v oskrbi z elektriãnoenergijo je pripadal Holdingu Slovenske elektrarne (Dravske elektrarne, Savske elektrarne, So‰keelektrarne in Termoelektrarna ·o‰tanj) in Nuklearni elektrarni Kr‰ko. Preostalo elektriãno energijoso udeleÏenci na trgu kupovali na organiziranem trgu na avkcijah. Proizvajalci so preseÏke elektriãneenergije ob poveãanju vodotokov hidroelektrarn in v razmerah, ko so bili stro‰ki proizvodnje niÏji odtrÏnih cen, prodajali na organiziranem trgu.

V letu 2002 je nekaj upraviãenih odjemalcev Ïe uporabilo moÏnost za izbiro dobavitelja elektriãneenergije. V tem letu je tako od skupno 6984 upraviãenih odjemalcev na distribucijskem omreÏjuzamenjalo dobavitelja 138 upraviãenih odjemalcev. Glede na to, da so bile cene elektriãne energijeoblikovane na letni podlagi, je bila veãina menjav opravljenih v prvem trimeseãju leta.

V skladu z EZ je bilo do konca leta 2002 skupno izdanih 65 licenc za trgovanje na organiziranem trgu zelektriãno energijo (v letu 2001 48 licenc) in 39 licenc za posredni‰tvo in zastopstvo (v letu 2001 30 licenc).

Elektriãno energijo so upraviãenim odjemalcem v letu 2002 dobavljali:

• Holding Slovenske elektrarne, d. o. o.,• Javno podjetje za distribucijo elektriãne energije Elektro Celje, d. d.,• Javno podjetje za distribucijo elektriãne energije Elektro Gorenjska, d. d.,• Javno podjetje za distribucijo elektriãne energije Elektro Ljubljana, d. d.,• Javno podjetje za distribucijo elektriãne energije Elektro Maribor, d. d.,• Javno podjetje za distribucijo elektriãne energije Elektro Primorska, d. d.,• Elektroprodaja Ljubljana, d. o. o.

Preostalo energijo so distribucijska podjetja dobila od kvalificiranih proizvajalcev in z nakupi naorganiziranem trgu elektriãne energije (dnevni trg in trg prednostnega dispeãiranja).

Nakupna cena elektriãne energije, prevzete od Holdinga Slovenske elektrarne in Nuklearne elektrarneKr‰ko, je bila dogovorjena z letnimi pogodbami o nakupu oziroma prodaji elektriãne energije v letu 2002.

Nakupna cena za elektriãno energijo, proizvedeno v elektrarnah, ki so pridobile status kvalificiranihproizvajalcev, je bila doloãena s sklepom vlade o cenah in premijah za odkup elektriãne energije odkvalificiranih proizvajalcev elektriãne energije (Ur. list RS ‰t. 25/02).

Tako so distribucijska podjetja kot dobavitelji za upraviãene in tarifne odjemalce in za preprodajona slovenskem trgu in v tujino v letu 2002 nakupovala elektriãno energijo od:

• Holdinga Slovenske elektrarne,• Nuklearne elektrarne Kr‰ko,• kvalificiranih in neodvisnih proizvajalcev • in na borzi.

Od vse elektriãne energije, ki so jo kupila elektrodistribucijska podjetja, je je bilo pribliÏno 55 odstotkovporabljene za oskrbo upraviãenih odjemalcev in pribliÏno 45 odstotkov za oskrbo tarifnih odjemalcev.

Cene elektriãne energije za upraviãene odjemalce so bile doloãene v pogodbah z upraviãenimi odje-malci. Cene elektriãne energije oziroma tarifne postavke, po katerih so v letu 2002 elektrodistribu-cijska podjetja zaraãunavala elektriãno energijo tarifnim odjemalcem, pa so v pristojnosti Vlade RS.Ta jih je doloãila s tarifnim sistemom.

Elektrodistribucijska podjetja oskrbujejo na svojem obmoãju — glede na ‰tevilo odjemalcev — pri-bliÏno 98 odstotkov tarifnih odjemalcev in pribliÏno dva odstotka upraviãenih odjemalcev.

2.4.2 Trgovanje drugih udeleÏencev

36

Organizirani trg elektriãne energije je ustanova, v kateri se organizirano sreãujeta ponudba inpovpra‰evanje po elektriãni energiji. Delovanje organiziranega trga z elektriãno energijo, dolÏnostiin pravice organizatorja trga ter ãlanov organiziranega trga natanãno opredeljujejo Uredba o naãinuizvajanja gospodarske javne sluÏbe organiziranja trga z elektriãno energijo in Pravila za delovanjetrga elektriãne energije. Dejavnost GJS organiziranja trga z elektriãno energijo izvaja Borzen, d. o. o.

Glavna dejavnost podjetja je organiziranje trga z elektriãno energijo v Sloveniji, ki vkljuãuje:

• sreãevanje ponudb za nakup in prodajo elektriãne energije — borza elektriãne energije(dnevni trg, urni trg),

• obraãun in poravnavo sklenjenih poslov na organiziranem trgu — funkcija klirin‰ke hi‰e,• evidentiranje dvostranskih pogodb,• izdelavo voznih redov,• javno objavljanje gibanj trÏnih cen,• izvajanje izobraÏevanja za ãlane organiziranega trga elektriãne energije.

Organizator trga omogoãa preglednost trga elektriãne energije z objavljanjem cen in koliãin sklenjenihposlov na trgu v razliãnih ãasovnih obdobjih in z objavljanjem borznih indeksov. Tako omogoãaudeleÏencem trgovanja, da se odloãajo o ustreznih strategijah trgovanja in oblikujejo lastne ponudbe.

Vzpostavljeni sistem za elektronsko trgovanje zagotavlja podlago za dnevni trg elektriãne energije.To pomeni, da se danes trguje z elektriãno energijo, ki bo proizvedena in porabljena jutri. Trguje sesproti na avkciji, z izklicem. Na organiziranem trgu se trguje s standardnimi produkti. Ti so: pasov-na, trapezna in noãna energija ter energija za vsako posamezno uro.

Na organiziranem trgu elektriãne energije sodelujejo podjetja, ki imajo licenco za izvajanje ener-getske dejavnosti trgovanja na organiziranem trgu in z organizatorjem trga sklenjeno pristopnopogodbo. V letu 2002 je bilo na organiziranem trgu z elektriãno energijo petnajst ãlanov.

V letu 2002 se je z elektriãno energijo trgovalo na dveh segmentih trga: dnevnem trgu in trgu pred-nostnega dispeãiranja. Na dnevnem trgu se je trgovalo vsak delovni dan, in sicer z energijo za doba-vo v naslednjem dnevu. Na trgu prednostnega dispeãiranja se je trgovalo izkljuãno z energijo, ki jepredmet prednostnega dispeãiranja, trgovanje pa je potekalo enkrat na teden, ponavadi ob ãetrtkih.

Dnevni trg in trg prednostnega dispeãiranja sestavljata organizirani trg v letu 2002 in sta podlagaza izraãun slovenskega indeksa trgovanja z elektriãno energijo (SLOeX). SLOeX je bil v lanskem letuizraãunan kot aritmetiãna sredina med povpreãno tehtano ceno vseh sklenjenih poslov na dnevnemtrgu in povpreãno tehtano ceno vseh sklenjenih poslov na trgu prednostnega dispeãiranja.

2.4.3 Trgovanje na organiziranem trgu

37

Skupne meseãne koliãine trgovanja na dnevnem trgu so bile v prvi polovici leta sorazmerno majhne,skupne meseãne koliãine na trgu prednostnega dispeãiranja pa so bile, ravno nasprotno, v prvipolovici leta 2002 sorazmerno velike. Zanimiv je bil preobrat v drugi polovici leta 2002, ko so sekoliãine trgovanja na dnevnem trgu poveãevale iz meseca v mesec, medtem ko so se koliãine na trguprednostnega dispeãiranja precej zmanj‰ale.

1.10.2002

22.10.2002

12.11.2002

3.12.2002

24.12.2002

1.1.2002

21.1.2002

12.2.2002

5.3.2002

9000

26.3.2002

16.4.2002

7.5.2002

28.5.2002

18.6.2002

9.7.2002

30.7.2002

20.8.2002

10.9.20022000

3000

4000

5000

6000

7000

8000S

LO

eX

Slika 15: Slovenski indeks trgovanja na organiziranem trgu elektriãne energije

Vir:

Borz

en

NajniÏja cena Najvi‰ja cena

Delavnik 2.361 10.308

Vikend 1.741 9.000

SIT/MWh

Najvi‰ja in najniÏja doseÏena cena na organiziranem trgu med delavnikom in med vikendom vletu 2002:

Ko

liãin

a [M

Wh

]


Koliãina [MWh] Cena [SIT/MWh]

0

10.000

20.000

40.000

50.000

60.000

30.000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

Ce

na

[SIT

/MW

h]

2.585

12.534

28.106

10.086

18.442

10.844 9.136

16.373

24.902

33.185

49.30351.486

536546175422

6283

55236084

5690

5051

5716

4739

5524

7991

Slika 16: Skupne meseãne koliãine trgovanja na dnevnem trgu in povpreãne meseãne cene vsehsklenjenih poslov na dnevnem trgu v letu 2002

Vir:

Borz

en

38

V letu 2002 je bila pasovna energija najbolj likviden produkt na organiziranem trgu, saj je njen deleÏzna‰al kar 80,15 odstotka. Dokaj likviden produkt je bila tudi trapezna energija, manj pa soudeleÏenci organiziranega trga trgovali s produktom noãne energije in z urnimi produkti.

Ko

liãin

a [M

Wh

]

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december0

160.000

20.000

40.000

100.000

60.000

80.000

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

Ce

na

[SIT

/MW

h]

124.052

80.808

82.29881.184

57.432

69.144

44.352

4.032

18.768 21.6359.696

2.352

60906364

58955635553452885028

4808

5654

8001

120.000

140.000

56496159

Koliãina [MWh] Cena [SIT/MWh]

Slika 17: Skupne meseãne koliãine trgovanja in povpreãne meseãne cene vseh sklenjenih poslov natrgu prednostnega dispeãiranja v letu 2002

Vir:

Borz

enTrapezna energija

Pasovna energija

Noãna energija

Urna energija

80,15 %

14,04 %

2,16 %

3,65 %

Slika 18: DeleÏi trgovanja s standardiziranimi produkti na dnevnem trgu

Vir:

Borz

en

39

V prvem letu delovanja se je organizirani trg uspe‰no uveljavil, hkrati pa so se pokazale nekaterepomanjkljivosti, ki jih bo treba zaradi nemotenega nadaljnjega razvoja trga ãim prej odpraviti.Predvsem gre za problem obraãunavanja odstopanj, dodeljevanja ãezmejnih prenosnih zmogljivostiin pomanjkanja konkurence na strani ponudbe.

V letu 2002 so pri ãezmejnem trgovanju z elektriãno energijo ‰e vedno vladale razmere nepopolnoodprtega trga. Vlada RS je Ïe v letu 2001 doloãila koliãine, ki so jih posamezni veãji odjemalci vSloveniji v letu 2002 lahko uvozili. Pri izvozu elektriãne energije v letu 2002 ni bilo omejitev in vsiproizvajalci so lahko svoje preseÏke izvaÏali v okviru omejitev pri dostopu do ãezmejnih prenosnihpoti. âezmejne prenosne poti na meji z Italijo, ki so za izvoz elektriãne energije najzanimivej‰e, jeEles - Upravljanje prenosnega omreÏja za vse leto 2002 razdelil Ïe v letu 2001. Dodatne zmogljivosti,ki so se na tej meji pojavile med letom, je upravljavec omreÏja dodeljeval po vrstnem redu prispet-ja prijav. V zadnji ãetrtini leta je Eles proste zmogljivosti oddajal na podlagi rezultatov avkcij, ki jihje v ta namen izvajal organizator trga Borzen.

Zaradi ugodnih razmer in zadostnih prenosnih zmogljivosti je bil promet z elektriãno energijo v letu2002 intenziven. Pri tranzitu, uvozu in izvozu ãez ozemlje Slovenije je bil pomembnej‰i izvoz elek-triãne energije. Ta je bil veãji od uvoza zaradi ugodnih razmer na ‰ir‰em trgu z elektriãno energijo.Promet ãezmejnega trgovanja je bil v primerjavi z letom 2001 veãji za dobrih 30 odstotkov. NajveãjideleÏ je predstavljal prenos elektriãne energije na italijanski trg, medtem ko je veãji del uvoza zadomaãe odjemalce potekal iz avstrijske smeri.

2.4.4 âezmejno trgovanje z elektriãno energijo

Po

vpre

ãna

dn

evn

a ko

liãin

a [M

Wh

]


Koliãina na dnevnem trgu [MWh] DeleÏ dnevnega trga [%]

0

10.000

20.000

40.000

50.000

60.000

30.000

0

6 %

0,26 %

70.000

5 %

4 %

3 %

2 %

1 %

De

leÏ

dn

evn

eg

a tr

ga

v p

rim

erj

avi

s ce

lotn

o p

ora

bo

1,41 %

2,75 %

1,04 %

1,98 %

1,15 % 0,95 %

1,80 %

2,57 %

3,23 %

4,81 % 4,83 %

Slika 19: Meseãni deleÏi dnevnega trga v primerjavi s celotno meseãno porabo elektriãneenergije v Sloveniji v letu 2002

Vir:

Borz

en

40

2.4.4.1 Priprave na popolno odprtje trga z elektriãno energijo v letu 2003

V letu 2002 so potekale tudi priprave na zunanje odprtje trga z elektriãno energijo, ki ga je EZnapovedal za 1. januar 2003. V teh pripravah je poleg ministrstva za okolje, prostor in energijo,upravljavca prenosnega omreÏja in organizatorja trga aktivno sodelovala tudi agencija. Cilj je bilpripraviti ustrezna pravila za dostop do ãezmejnih prenosnih poti in s predstavniki sosednjih drÏavdoseãi za Slovenijo ugoden naãin dodeljevanja prostih ãezmejnih zmogljivosti. Predstavniki agenci-je so na sestankih s predstavniki italijanskega in avstrijskega regulatorja dosegli, da so se kljubteÏnjam po skupnem dodeljevanju zmogljivosti proste ãezmejne zmogljivosti za leto 2003 delile ponaãelu, da vsaka od sosednjih drÏav na posamezni meji neodvisno razpolaga s polovico skupnihrazpoloÏljivih zmogljivosti.

Pripravljena so bila tudi pravila za dostop do ãezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki so bila javnoobjavljena v obliki pravilnikov, kar je zagotovilo izpolnitev naãela enakega obravnavanja oziromanediskriminacijskega odnosa do udeleÏencev trgovanja in predvsem naãela preglednosti oziromajavnosti. Ker pravilniki za dostop do ãezmejnih prenosnih poti vsebujejo kriterije za odloãanje odostopu do omreÏja, mora agencija — v skladu z Uredbo o izvajanju gospodarske javne sluÏbe prenoselektriãne energije in gospodarske javne sluÏbe upravljanje prenosnega omreÏja — dati nanje for-malno soglasje.

V letu 2002 je agencija prviã izdala tako soglasje 10. oktobra, in to soglasje na kriterije v Pravilih zadodeljevanje prenosnih zmogljivosti z obmoãja TRM (Transmission Reliability Margin — varnostna re-zerva pri prenosu elektriãne energije po ãezmejnih prenosnih poteh). Na podlagi teh pravil je Borzenv zadnji ãetrtini leta 2002 izvajal avkcije za dodeljevanje prostih prenosnih zmogljivosti na meji zItalijo. Agencija je 21. oktobra 2002 izdala soglasje za nekoliko dopolnjeno verzijo istih pravil.

Hkrati s pripravo pravil za izvajanje avkcij v letu 2002 je nastajal tudi Pravilnik o naãinu in pogojihdodeljevanja ter kriterijih za dostop do ãezmejnih prenosnih zmogljivosti. Z njim naj bi uredilirazmere pri dostopu do ãezmejnih prenosnih poti pred zunanjim odprtjem trga v letu 2003. Enokljuãnih izhodi‰ã pri pripravi tega pravilnika so bili sklepi Vlade RS z dne 7. novembra 2002. Vladaje v njih doloãila, da obseg proizvodnje elektriãne energije iz proizvodnih objektov v RepublikiSloveniji, namenjen oskrbi upraviãenih in tarifnih odjemalcev, ne sme pasti pod 80 odstotkovporabljene elektriãne energije na letni ravni, kratkoroãno pa ne pod 75 odstotkov. Vlada je prav takodoloãila, da se mora uporabljati metoda sorazmernega zniÏanja zahtev — »pro rata«. Na podlagi

-3.000 -2.000 -1.000

Izvoz

1.0000 2.000

Uvoz

2001 2002

GWh

Slika 20: âezmejno trgovanje z elektriãno energijo v letih 2001 in 2002

Vir:

Eles

41

omenjenih sklepov vlade je Eles pripravil konãni predlog pravilnika. Agencija je 26. novembra 2002izdala soglasje za kriterije dostopa do omreÏja, ki so zajeti v omenjenem pravilniku.

Na podlagi tega pravilnika je Eles 3. decembra 2002 razpisal proste zmogljivosti za leto 2003, loãenoza uvoz elektriãne energije v letu 2003 in za izvoz elektriãne energije, enkrat le za leto 2003 inenkrat za obdobje od leta 2003 do 2005. Na podlagi teh razpisov je dobilo dostop do ãezmejnihprenosnih poti 16 upraviãenih odjemalcev in pet proizvajalcev elektriãne energije.

Pomemben dogodek na podroãju ãezmejnega trgovanja se je zgodil tudi 18. decembra 2002, ko sopredstavniki Elesa v Bruslju podpisali sporazum o vstopu Elesa v poravnalni mehanizem ETSO – CBT.Ta mehanizem, v katerem zdaj sodelujejo sistemski operaterji celinskega dela Evropske unije, ·vicein Slovenije, predvideva enkratno in enotno plaãilo uporabe prenosnih omreÏij pri trgovanju ãezmejo posamezne drÏave. Stro‰ke, ki jih imajo sistemski operaterji zaradi ãezmejnega trgovanja zelektriãno energijo, dobijo povrnjene iz poravnalnega sklada CBT, v katerega plaãujejo udeleÏenciãezmejnega trgovanja zneske na podlagi prej omenjenih enotnih cen za dostop do omreÏja pri trgo-vanju ãez mejo.

Z delnim odprtjem trga z elektriãno energijo so odjemalci razdeljeni na dve skupini, in sicer na odje-malce, ki lahko izbirajo dobavitelja in se jim cena oblikuje na trÏni podlagi, in na tarifne odjemalce, zakatere doloãa ceno Vlada RS. Za obe kategoriji odjemalcev je bila sprememba cen v primerjavi z letom2001 razliãna glede na gibanja cene v drÏavah EU in je bila za gospodinjske odjemalce najmanj‰a.

2.4.5 Cene elektriãne energije v letu 2002

Konãna cenadobavljene elektriãne

energije

Energija

Cena zauporaboomreÏja(CUO)

Trg

Proizvodnja

Dobava

Uvoz

Regulirana

OmreÏnina — prenos

OmreÏnina — distribucija

Sistemske storitve

Agencija za energijo RS

Prednostno dispeãiranje

Borzen

Doloãa Vlada RS

Doloãa Agencijaza energijo RS

Slika 21: Struktura cene elektriãne energije

42

2.4.5.1 Cene elektriãne energije za tarifne odjemalce

Cene elektriãne energije za tarifne odjemalce se oblikujejo na podlagi enotnega tarifnega sistemain tarifnih postavk, ki jih doloãa Vlada RS. Cene za tarifne odjemalce so se v letu 2002 v zaãetkuavgusta povi‰ale za dva odstotka, kar je pri 7,5-odstotni letni stopnji inflacije pomenilo realnozniÏanje cene v primerjavi z letom 2001. Povpreãna doseÏena cena, v kateri je upo‰tevana letna pro-daja elektriãne energije vseh tarifnih odjemalcev, je zna‰ala 18,88 tolarja. Na sliki je prikazanadinamika rasti cene za znaãilnega gospodinjskega odjemalca z letno porabo 3500 kWh na podlagiobjavljenih tarifnih postavk, preraãunanih v evre na kWh. Neodvisno od sprejemanja tarifnihpostavk za tarifne odjemalce sprejema agencija cenik za uporabo omreÏij – CUO. S slike je vidno, da— pri sedanjem zadrÏevanju cen — ostaja podjetjem za distribucijo elektriãne energije iz prihodkaod prodaje tarifnim odjemalcem vedno manj sredstev za pokritje stro‰kov nabave elektriãne energijeza te odjemalce.

paritetni teãaj Banke Slovenije*

** ocenjena vrednost dobavljene elektriãne energije

Cena po tarifnem sistemu brez davkaCena po tarifnem sistemu z davkomCena za uporabo omreÏja

Elektriãna energija*

1.9.1995 1.3.1996 5.12.1996 1.2.1997 1.5.1997 1.1.1998 15.12.1998 8.10.1999 24.12.1999 26.4.2000 27.10.2000 10.11.20000

0,02

0,04

0,10

0,06

0,08

0,045

0,12

1.11.2001 1.8.2002 1.1.2003

20-% davek19-% davek10-% davek

0,041

0,034

0,050

0,029

0,055Cena za uporabo omreÏja

Energija **

EU

R /

KW

h*

Vir:

agen

cija

Slika 22: Gibanje cene za gospodinjskega odjemalca z letno porabo 3500 kWh

43

2.4.5.2 Cena elektriãne energije za upraviãene odjemalce

Upraviãeni odjemalci so lahko izbirali dobavitelja oziroma trgovca z elektriãno energijo. Za cenodobavljene energije so se upraviãeni odjemalci dogovorili na podlagi letnih pogodb s trgovci oziro-ma dobavitelji in na tej podlagi sklepali tudi pogodbe o dostopu do omreÏja. Konãna cena je se-stavljena iz cene za energijo in cene za uporabo omreÏja. Ponudniki — trgovci in dobavitelji — socene oblikovali na podlagi napovedane dinamike porabe upraviãenih odjemalcev in ocenjenegaodstopanja od napovedanega voznega reda odjemalcev.

Cena za elektriãno energijo je v primerjavi s ceno za odstopanja doloãena vnaprej in je predmetdogovora, opredeljenega v pogodbi o dobavi. Cena za odstopanja pa se spreminja glede na trÏnerazmere v skladu s Pravilnikom o naãinu obraãunavanja odstopanj elektriãne energije od voznihredov, ki je v oktobru 2002 nadomestil Pravilnik o delovanju izravnalnega trga. Dinamika gibanjacene za pozitivno in negativno odstopanje v letu 2002 je prikazana na spodnji sliki.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

SIT

/MW

h

C+ [MWh] C- [SIT/MWh]

1.1.2

002

8.1.2

002

15.1.

2002

22.1.

2002

29.1.

2002

5.2.

2002

12.2

.200

2

19.2

.200

2

26.2

.200

2

5.3.

2002

12.3

.200

2

19.3

.200

2

26.3

.200

2

2.4.

2002

9.4.

2002

16.4

.200

2

23.4

.200

2

30.4

.200

2

7.5.

2002

14.5

.200

2

21.5

.200

2

28.5

.200

2

28.5

.200

2

4.6.

2002

11.6.

2002

18.6

.200

2

25.6

.200

2

2.7.

2002

9.7.

2002

16.7

.200

2

23.7

.200

2

30.7

.200

2

6.8.

2002

13.8

.200

2

20.8

.200

2

27.8

.200

2

3.9.

2002

10.9

.200

2

17.9

.200

2

24.9

.200

2

1.10.

2002

8.10

.200

2

15.10

.200

2

22.10

.200

2

29.10

.200

2

5.11.

2002

12.11

.200

2

19.11

.200

2

26.11

.200

2

3.12

.200

2

10.12

.200

2

17.12

.200

2

24.12

.200

2

31.12

.200

2

Slika 23: Gibanje cene za odstopanje napovedane porabe elektriãne energije od voznega reda

Vir:

Eles

2.5 Mednarodni trg z elektriãno energijo

44

Trgi z elektriãno energijo se v posameznih drÏavah Evropske unije odpirajo postopoma in razliãno.Slovenija je s 66-odstotno odprtostjo trga v letu 2002 dosegla povpreãje odprtosti trgov drÏav EU.

2.5.1 Znaãilnosti trgov z elektriãno energijo v drÏavah Evropske unije

deleÏ odprtosti trga

Legenda

Slika 24: Stopnje odprtosti trgov z elektriãno energijo v Evropi konec leta 2002

Vir:

Evro

pska

kom

isija

Belgija >_ 0,1 GWh/leto

Danska >_ 1 GWh/leto

Francija >_ 16 GWh/leto

Grãija >_ 1 kV

Irska >_ 1 GWh/leto

Italija >_ 9 GWh/leto

Luksemburg >_ 20 GWh/leto

Nizozemska >_ 3x80 A

Portugalska >_ 1 kV

·panija >_ 1 GWh/leto

Pogoji za doseganje statusa upraviãenega odjemalca v drÏavah EU:

45

Pogoji za doseganje statusa upraviãenega odjemalca so bili v letu 2002 v drÏavah EU razliãni.Ponekod so pogoji doloãeni s skupno letno porabo upraviãenega odjemalca, drugod glede nanapetost na prikljuãnem mestu ali pa glede na jakost elektriãnega toka.

DrÏave EU zelo razliãno vpeljujejo zahteve direktive o enotnem trgu elektriãne energije na svoj trg. Toni vidno samo pri stopnji odprtosti trga, ampak predvsem pri loãitvi dejavnosti, naãinu reguliranja indoloãanja cen za uporabo omreÏij, pogojih za izravnavo, moãi energetskih podjetij in tako dalje.

Med drÏave, za katere lahko trdimo, da najbolj spodbujajo konkurenco in odprtost trgov, sodijoVelika Britanija, Finska, ·panija in ·vedska. Vse imajo lastni‰ko loãitev dejavnosti, vpeljano reguli-ranje, povpreãno niÏje cene za omreÏja in primerne pogoje za izravnavo in prihod na trg. VelikaBritanija in Finska imata poleg tega ‰e ugodno razpr‰eno moã najveãjih proizvajalcev, saj trijenajveãji proizvedejo manj kot polovico elektriãne energije.

Popolna odprtost trgov z elektriãno energijo posameznih drÏav ãlanic EU bo pripeljala do skupnega trgaz elektriãno energijo. Za doseganje tega cilja se bo treba uspe‰no spopasti z naslednjimi teÏavami:

• razliãne stopnje odprtosti trgov elektriãne energije zmanj‰ujejo obseg prednosti za odjemalce,kar zvi‰uje cene elektriãne energije za tarifne odjemalce. Razliãna stopnja odprtosti trgovonemogoãa enakopraven konkurenãni poloÏaj vseh podjetij na trgu, predvsem zaradi moÏnostinavzkriÏnega subvencioniranja med preoblikovanjem podjetij iz domaãih ponudnikov elek-triãne energije v ponudnike na trgu EU;

• neskladnost tarif za uporabo omreÏja ovira vzpostavitev konkurence. Slaba loãitev energetskihdejavnosti in nezadostna regulacija se odraÏata v slabi preglednosti, kar poznejeo vpliva naneskladnost tarif za uporabo omreÏja;

• visoka stopnja moãi posameznih proizvajalcev elektriãne energije ovira delovanje organiziranihtrgov z elektriãno energijo in izravnalnih trgov elektriãne energije;

• nezadostna meddrÏavna interkonekcijska infrastruktura med posameznimi drÏavami inneuãinkovite metode dodeljevanja prostih zmogljivosti prav tako zmanj‰ujejo prednostiodprtih trgov z elektriãno energijo.

2.5.3.1 Cene elektriãne energije

Opazni uãinek popolno odprtega trga z elektriãno energijo je zniÏanje cene elektriãne energije. Ceneelektriãne energije so se v drÏavah EU veãinoma zniÏale za tiste odjemne skupine, ki so postaleupraviãeni odjemalci, in sicer pribliÏno leto po uradni sprostitvi trga zanje. Najbolj so se cene zniÏalev Avstriji, Nemãiji, Veliki Britaniji ter na Finskem in ·vedskem. To pa so tudi drÏave, ki so do zdaj trgz elektriãno energijo odprle v celoti.

2.5.2 TeÏave in ovire pri odpiranju trgov

2.5.3 Uãinki odpiranja trgov z elektriãno energijo v EU

46

V drÏavah, kjer je trg elektriãne energije odprt le za nekatere odjemalce, se pojavlja prelaganje vi‰jihcen na tarifne odjemalce. Ponekod z odprtjem trgov spreminjajo metodologije razvr‰ãanja odjemal-cev (Italija, Irska), zato primerjava ni popolna.

V spodnjih tabelah so prikazane cene za nekatere odjemne skupine, izraãunane po metodologijiEurostat in ne vsebujejo davkov.

0

10

20

EU

R/M

Wh

40

50

60

30

70

·ved

ska

Dans

ka

·pan

ija

Luks

embu

rg

Belg

ija

Italij

a

Fran

cija

Irska

Fins

ka

Velik

a Br

itani

jaEU

Grãi

ja

Port

ugal

ska

80

2001 2002

2001 2002

0

20

40

EU

R/M

Wh

80

100

120

60

140·v

edsk

a

Dans

ka

·pan

ija

Luks

embu

rg

Belg

ija

Italij

a

Nizo

zem

ska

Fran

cija

Irska

Avst

rija

Fins

ka

Velik

a Br

itani

ja

Dans

kaEU

Grãi

ja

Port

ugal

ska

Slika 25: Cene elektriãne energije v drÏavah EU za industrijske odjemalce s porabo 24.000 MWh na leto

Vir:

Evro

pska

kom

isija

Slika 26: Cene elektriãne energije v drÏavah EU za industrijske odjemalce s porabo 50 MWh na leto

Vir:

Evro

pska

kom

isija

47

2.5.3.2 Zamenjave dobavitelja

Odprtje trgov z elektriãno energijo omogoãa izbiro dobavitelja. Pogostej‰e menjave dobavitelja sepojavljajo tam, kjer je trg odprt dlje ãasa in pri veãjih odjemalcih, ki imajo pogajalsko moã. Maliodjemalci ne morejo izkoristiti prednosti konkurenãnih razmer na trgih, ki niso popolnoma odprti.Tako je na primer na Danskem, v Veliki Britaniji in Italiji dobavitelja od zaãetka odprtja trga zamen-jala veã kot polovica upraviãenih odjemalcev, v Belgiji ali na Portugalskem pa le pribliÏno petodstotkov upraviãenih odjemalcev.

Na doloãitev cen za uporabo omreÏij vplivajo razliãne razmere v posameznih drÏavah pred odprt-jem trgov. Temelj za doloãitev cen za uporabo omreÏij sta loãitev prenosnega in distribucijskegaomreÏja in upo‰tevanje njihovih znaãilnosti. Popolnoma drugaãe doloãajo cene za uporabo omreÏijv drÏavah, kot sta na primer Avstrija ali Nemãija, kjer je veã regionalnih prenosnih podjetij in velikolokalnih distribucijskih podjetij, kakor pa v Franciji ali na Irskem, kjer eno podjetje nadzira prenos inmorda ‰e distribucijo.

V EU imajo najvi‰je cene za uporabo omreÏij v Nemãiji in Avstriji, malo nad povpreãjem pa vLuksemburgu. Prevladuje mnenje, da je raven cen povezana tudi z nezadostno loãitvijo dejavnosti.

2.5.4 Cene za uporabo omreÏij

2001 2002

0

20

40

EU

R/M

Wh

80

100

120

60

140

·ved

ska

Dans

ka

·pan

ija

Luks

embu

rg

Belg

ija

Italij

a

Nizo

zem

ska

Fran

cija

Irska

Avst

rija

Fins

ka

Velik

a Br

itani

ja

Dans

kaEU

Grãi

ja

Port

ugal

ska

160

Slika 27: Cene elektriãne energije v drÏavah EU za gospodinjske odjemalce s porabo 3,5 MWh na leto

Vir:

Evro

pska

kom

isija

48

V letu 2002 je bil na trgu z elektriãno energijo na ravni EU pomemben dogodek sprejetje smernic zaobvladovanje zama‰itev pri uporabi ãezmejnih prenosnih poti; sprejete so bile na ‰estem forumuregulatorjev drÏav EU v Firencah.

DrÏave EU uporabljajo 24 interkonektorjev oziroma ãezmejnih prenosnih poti, od katerih jih jepolovica stalno ali zelo pogosto zasedenih, pet obãasno zasedenih in sedem redko ali nikolizasedenih. Najbolj so zasedene poti med Francijo in Italijo, Avstrijo in Italijo ter ·vico in Italijo.

V EU predstavlja dejansko fiziãno trgovanje z elektriãno energijo ãez drÏavne meje le devetodstotkov celotne porabe elektriãne energije v letu 2002. Tako majhen deleÏ trgovanja meddrÏavami kaÏe, da je EU ‰e daleã od resniãno konkurenãnega trga z elektriãno energijo.

Vpeljava trÏne metode pri dodeljevanju ãezmejnih prenosnih zmogljivosti ima prednost pred drugi-mi metodami zaradi preglednosti, vendar pa tako deluje le 12 interkonektorjev. UdeleÏenci nadrugih interkonektorjih trdijo, da trÏne metode ni mogoãe vpeljati povsod, in sicer zaradi velikega‰tevila vpletenih strani (najmanj dva prenosna operaterja in dva regulatorja), kar oteÏuje pogajanjain dosego sporazuma. Ponekod je velik problem poenotenje mnenj o zmogljivosti interkonektorjevter vplivanju enega interkonektorja na drugega (predvsem med Francijo in Italijo ter ·vico in Italijo).

2.5.5 âezmejno trgovanje med drÏavami ãlanicami

2.6 Povzetek

49

Leto 2002 je prvo koledarsko leto, v katerem lahko govorimo o usklajenosti izvajanja energetskihdejavnosti z doloãili EZ.

Na podroãju proizvodnje elektriãne energije ni bilo pomembnej‰ih novosti in tudi celotna proizvod-nja jedrske elektrarne je ‰e bila na voljo Republiki Sloveniji. Proizvodnja kvalificiranih proizvajalcevje sicer zna‰ala le 2,1 odstotka celotne proizvodnje elektriãne energije, kaÏe pa teÏnjo po pomemb-nem nara‰ãanju. Najveãji proizvajalec in dobavitelj elektriãne energije v letu 2002 je bil HoldingSlovenske elektrarne, ki je konãal poslovno leto s precej‰njim ãistim dobiãkom.

Dolgoroãna razvojna usmeritev pri prenosu elektriãne energije je prehod vseh 220-kilovoltnihobjektov na 400-kilovoltni napetostni nivo, v letu 2002 pa prenosno omreÏje ni doÏivelo pomemb-nej‰ih posegov. Naãrtovane so tudi raz‰iritve meddrÏavnih povezav, predvsem z MadÏarsko.

Distribucijska podjetja, teh je pet, so v letu 2002 Ïe spoznala prednosti in tudi teÏave, ki jih prina‰atrg, zelo pa jih je omejevala cena elektriãne energije za tarifne odjemalce, ki je glavni vzrok za nji-hove negativne poslovne izide.

V prej‰njem letu je zaãel veljati novi cenik za omreÏnino, ki ga je z izhodi‰ãi za oceno poslovanjareguliranih dejavnosti pripravila agencija. Cenik je bil pripravljen na podlagi ocenjenih upraviãenihstro‰kov delovanja in razvoja omreÏne infrastrukture in naãrtovane porabe. Agencija pa je leta 2002pripravila in uveljavila novi regulativni okvir, ki doloãa omreÏnino za leta 2003—2005 na novi naãin,po metodi, ki jo tudi regulatorji v drÏavah EU uporabljajo za doloãanje kriterijev za upraviãenoststro‰kov.

Organizator trga Borzen je poslovno leto 2002 konãal z dobiãkom. Z elektriãno energijo se je trgo-valo na dveh segmentih: dnevnem trgu in trgu prednostnega dispeãiranja, ki skupaj tvorita orga-nizirani trg. To je podlaga za izraãun slovenskega indeksa trgovanja z elektriãno energijo. Skupnekoliãine trgovanja na organiziranem trgu so v povpreãju zna‰ale 2,2 odstotka celotne meseãneporabe elektriãne energije v Sloveniji, v zadnjih dveh mesecih leta pa so se povzpele na 4,8 odstotka.Veãino elektriãne energije so trgovci in dobavitelji kupovali na podlagi dolgoroãnih dvostranskihpogodb s proizvajalci elektriãne energije.

MoÏnost izbire dobavitelja je v letu 2002 imelo 6984 upraviãenih odjemalcev, za menjavo dobaviteljapa se jih je odloãilo 138.

âezmejno trgovanje je v prej‰njem letu potekalo v omejenem obsegu. Pri izvozu ni bilo omejitevoziroma je bil pogojen le z razpoloÏljivimi ãezmejnimi prenosnimi potmi. Uvoz je bil na podlagisklepa vlade omogoãen le posameznim veãjim odjemalcem. Vlada RS je Ïe v letu 2001 doloãilakoliãine, ki so jih posamezni odjemalci lahko uvozili v letu 2002.

Na cene elektriãne energije za upraviãene odjemalce so v letu 2002 Ïe vplivale trÏne zakonitosti,cene za tarifne odjemalce, ki jih doloãa vlada, pa so bile ob upo‰tevanju inflacije realno niÏje kot vletu 2001.

3 TRG Z ZEMELJSKIM PLINOM

Oskrba z zemeljskim plinom je bila leta 2002 organizirana v obliki gospodarskih javnih sluÏb. GJSupravljanja prenosnega omreÏja in prenosa zemeljskega plina sta obvezni republi‰ki GJS, medtem kosta upravljanje distribucijskega omreÏja in distribucija zemeljskega plina izbirni lokalni GJS.

EZ in na njegovi podlagi izdani podzakonski aktiloãujejo trgovanje z zemeljskim plinom od trans-porta zemeljskega plina po prenosnem in dis-tribucijskih omreÏjih. Odjemalci, ki so dosegliodjem nad 25 milijonov kubiãnih metrovzemeljskega plina na leto na enem odjemnemmestu ali pa plin uporabljajo za proizvajanje

elektriãne energije, so 1. januarja 2003 pridobili status upraviãenega odjemalca in lahko sami pros-to izbirajo dobavitelja zemeljskega plina. Pri tem pa si morajo sami zagotoviti prenos plina do svo-jih odjemnih mest.

Agencija je v letu 2002 analizirala dogajanje na trgu z zemeljskim plinom v drÏavah EU in drÏavahpristopnicah, pripravljala se je na re‰evanje morebitnih sporov, ki bi izhajali iz dostopa do omreÏijali cene za njihovo uporabo. Skrbela je tudi za ozave‰ãanje podjetij in lokalnih skupnosti o meha-nizmih delovanja trga, priloÏnostih in tveganjih. Znanje in izku‰nje, ki jih je agencija pridobila v temãasu, so pokazale potrebo po tesnem sodelovanju med drÏavnimi organi in drugimi udeleÏenci natrgu. Agencija je identificirala najpomembnej‰e ovire za delovanje trga z zemeljskim plinom vSloveniji in ugotovila, da je treba proces liberalizacije ter loãitev dejavnosti med prenosom in trgo-vanjem z zemeljskim plinom pospe‰iti. ·e posebno pomembno je zagotavljanje preglednosti, ki jetemeljni pogoj za dejansko vzpostavitev konkurenãnega trga.

Agencija je poskrbela tudi za obve‰ãanje podjetij, ki so 1. januarja 2003 pridobila status upravi-ãenega odjemalca. Tak‰nih podjetij je v Sloveniji dvajset in vsa so neposredno prikljuãena na prenosnooziroma magistralno plinovodno omreÏje.

Dinamiãnemu procesu odpiranja trga z elektriãno energijo sov letu 2002 v Sloveniji sledile priprave na odpiranje trga zzemeljskim plinom. V letu 2002 na tem podroãju za udele-Ïence ‰e ni bilo pomembnej‰ih sprememb, so pa v skladu zzahtevami EZ potekale priprave na odprtje trga z zemeljskimplinom za upraviãene odjemalce s 1. januarjem 2003.

3.1 Priprave na odpiranje trga z zemeljskim plinom

51

3.1.1 Proces odpiranja trga

52

Tarifni sistem neposredno vpliva na investicijski interes distributerjev in odjemalcev, pomemben paje tudi za drÏavo zaradi nacionalnega interesa za zvi‰evanje deleÏa porabe zemeljskega plina, ki jeekolo‰ko najmanj obremenjujoãe fosilno gorivo.

Ker v letu 2002 trg z zemeljskim plinom ‰e ni bil odprt, so dobave zemeljskega plina potekale napodlagi Tarifnega sistema za prodajo in dobavo zemeljskega plina iz transportnega omreÏja (Ur. listRS ‰t. 50/97 in Ur. list RS ‰t. 60/98).

Agencija je v letu 2002 sodelovala z mnenji in predlogi pri pripravi podzakonskih aktov. Mednajpomembnej‰e sodi izdelava tarifnega sistema za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcemna prenosnem omreÏju, ki je po EZ naloga izvajalca dejavnosti prenosa. Ta tarifni sistem je 1. janu-arja 2003 zaãel veljati za tarifne odjemalce, upraviãeni odjemalci pa se morajo o ceni zemeljskegaplina in ceni za uporabo omreÏij dogovarjati z dobavitelji in upravljavcem omreÏja. Za upraviãeneodjemalce je stari tarifni sistem nehal veljati 1. januarja 2003. Novi zanje tudi ne velja, ker je zaupraviãene odjemalce s tem dnem zaãelo veljati naãelo izpogajanega dostopa tretje strani.

Pri snovanju novega tarifnega sistema za dobavo in odjem iz transportnega omreÏja so v letu 2002aktivno sodelovali vsi odjemalci na prenosnem omreÏju, torej distributerji in industrijski odjemalci.Agencija se je kot neodvisna opazovalka zavzemala za sprejetje optimalnih kriterijev za oblikovan-je tarifnega sistema. Tarifni sistem za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem po prenosnemomreÏju je bil objavljen 14. novembra 2002 (Ur. list RS ‰t. 96/02).

3.1.2 Tarifni sistem za prenosno omreÏje

Odstotekodprtostitrga zzemeljskimplinom

2003

Meja upraviãenosti:

·tevilo upraviãenih odjemalcev:

Proizvodnja el. energije (plin):

Industrija:

>25 mio Sm3 >5 mio Sm3

20 (9+11) 46 (5+41)

9

11

5

41

50,1 %

78,2 %

2008

100 %

80 %

60 %

40 %

20 %

0 %

Slika 28: Priãakovani stopnji odprtosti trga z zemeljskim plinom

Slika 28 prikazuje ‰tevilo odjemalcev, ki so 1. januarja 2003 postali upraviãeni odjemalci, in priãako-vano ‰tevilo upraviãenih odjemalcev leta 2008.

3.2 Oskrba z zemeljskim plinom v letu 2002

53

Prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omreÏja v Sloveniji opravlja podjetje Geoplin, d. o. o.,Ljubljana. Geoplin je tudi edini dobavitelj zemeljskega plina, ki oskrbuje industrijske odjemalce naprenosnem omreÏju in distribucijska podjetja z zemeljskim plinom, in to skoraj izkljuãno iz uvoza(99,5 odstotka). Distribucijska podjetja oskrbujejo industrijo, prikljuãeno na distribucijsko omreÏje,in gospodinjstva.

Geoplin upravlja in ima v lasti 960 kilometrov dolgo plinovodno omreÏje, ki je sestavni delevropskega plinovodnega omreÏja. Osrednji del slovenskega plinovodnega omreÏja obsega magi-stralni plinovod (M1) od Cer‰aka do Rogatca, (M2) od Rogatca preko Podloga do Vodic in (M4) odRoden do Novega mesta z nazivnim tlakom 50 barov ter magistralni plinovod (M3) od ·empetra priNovi Gorici do Vodic z nazivnim tlakom 67 barov.

Povezave slovenskega plinovodnega sistema s sosednjimi drÏavami (Italijo, Avstrijo, Hrva‰ko) so enaizmed prednosti, ki jih omogoãa zemljepisna lega. âeprav nimamo lastnih zalog zemeljskega plinain ga Geoplin veãinoma uvaÏa, Sloveniji zagotavljajo omenjene povezave zelo zanesljivo oskrbo.

3.2.1 Naãin dobave zemeljskega plina

3.2.2 Prenosno plinovodno omreÏje

Tok zemeljskega plina

• center vodenja• prenos in upravljanje

omreÏja z zemeljskim plinom

• prodaja zemeljskega plina

• tranzit zemeljskega plina

Prodaja inprenos ZP

• distribucija ZP od prevzemne toãke na prenosnem omreÏju do konãnega odjemalca

• upravljanje distribucijskega omreÏja

veãji industrijski odjemalciprikljuãeni neposredno naprenosno omreÏje

Industrija

Distribucija ZP

Podeljenih 11 licenc zaprenos in dobavo ZP

Podeljenih 39 licenc za distribucijo in dobavoZP ter upravljanje distribucijskega omreÏja

Tarifni sistem naprenosnem omreÏju

Tarifni sistem nadistribucijskem

omreÏju

Gospodinjski —konãni odjemalciprikljuãeni na distribucijsko omreÏje

Industrijski —konãni odjemalciprikljuãeni na distribucijsko omreÏje

Rusija

Uvoz (99,5 %)

AlÏirija Avstrija

55 % 42 % 2,5 %

Proizvodnja v RS (0,5 %)

Slika 29: Naãin dobave zemeljskega plina v letu 2002

54

Geoplin je v letu 2002 ‰iril in vzdrÏeval prenosno omreÏje in prikljuãeval nove odjemalce. Zgradil jeprikljuãni plinovod in merilno-regulacijsko postajo Bolni‰nica Maribor ter izvedel rekonstrukcijopostaj Metalna v Senovem, Ytong - Siporeks v Kisovcu, TVT Boris Kidriã v Mariboru, Ljubeãna vLjubeãni in merilno-regulacijske postaje v OrmoÏu. Vse rekonstrukcije so bile izvedene zaradi veãan-ja odjema plina za ‰iroko porabo.

V letu 2002 se je moãno poveãal obseg del pri obnavljanju plinovodnega sistema, pri rednihvzdrÏevalnih delih pa se je pokazala teÏnja po zamenjavi sistemske opreme. Zanjo so se odloãalipredvsem zato, da bi zmanj‰ali koliãine izpihanega zemeljskega plina in njegov vpliv na okolje, hrupv merilno-regulacijskih postajah in emisije dimnih plinov v ozraãje. Na merilno-regulacijskih posta-jah je bilo obnovljenih enajst kotlarn. Vsa dela so potekala v predvidenih terminih, ki so bili uskla-jeni z odjemalci.

Zaradi aktivnosti drugih izvajalcev so potekala intenzivna nepredvidena dela tudi pri prestavitvahplinovodov. Rekonstrukcijska dela v HE Vrhovo so zahtevala prestavitev plinovoda R42. Zaradilokalnih razvojnih potreb pa so bile opravljene predelave na plinovodih v Solkanu, Kranju, na delumestne plinovodne mreÏe v Mariboru in v Ljubljani ter plinovoda R44 na Drnovem. V letu 2002 jebilo opravljenih tudi pet prednostnih sanacij na magistralnih plinovodih M2 in M3.

Upravljavec prenosnega plinovodnega omreÏja je med izvajanjem rednega vzdrÏevanja podsistemovzagotavljal nemoteno oskrbo. Opravljena so bila vsa pomembna redna vzdrÏevalna dela na 960 kilo-metrih plinovodov in veã kot 300 objektih plinovodnega omreÏja.

Vir:

Geo

plin

UVOZ IZ RUSIJE INAVSTRIJE, SKLADI·âEV AVSTRIJI

TRANZIT ZA HRVA·KO,SKLADI·âE NA HRVA·KEM

UVOZ IZALÎIRIJE INTRANZIT ZAITALIJO

Nova Gorica

·empeter

Ajdov‰ãina

Kr‰ko

Novo mesto

Celje

Maribor

PtujSlovenskaBistrica

Zreãe

Lendava

Murska Sobota

GornjaRadgona

OrmoÏ

Velenje Kidriãevo(k.p.)

Ljubljana

DomÏale

Logatec

Jesenice

Kranj

TrÏiã

Radovljica

Radeãe

·entjur

La‰ko

Îalec

Dravograd

Ravne

Trbovlje

kompresorska postaja

Prenosno plinovodno omreÏje Slovenije

Slika 30: Prenosno plinovodno omreÏje Slovenije

55

Zmanj‰evanje dobav ruskega plina je bilo v letu 2002 obãasno in nenapovedano; dobave so bilemanj‰e 67 dni. Redukcije so zna‰ale od enega do 20 odstotkov pogodbene koliãine, vzrok zanje paso bila operativna vzdrÏevalna dela na tranzitnih plinovodih v Ukrajini. Dobava alÏirskega plina jebila manj‰a skupno 31 dni zaradi operativnih teÏav na alÏirski strani in zaradi izvajanja napovedanihvzdrÏevalnih del na tranzitnem sistemu v Tuniziji. Redukcije v dobavi so bile glede na pogodbenokoliãino najveã 60-odstotne.

Zmanj‰ana dobava plina ni povzroãila motene dobave odjemalcem, saj so bile nedobavljene koliãinenadome‰ãene s koliãinami iz zakupljenih skladi‰ã v Avstriji in na Hrva‰kem.

Geoplin je v letu 2002 prodal 998 milijonov standardnih kubiãnih metrov (Sm3) zemeljskega plina.

3.2.3 Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom

3.2.4 Poraba zemeljskega plina v Sloveniji

Rusija55 %

AlÏirija42 %

Avstrija3 %

Slika 31: Struktura uvoza zemeljskega plina v Sloveniji za leto 2002

Kemija

Gradbeni‰tvo

ârna in barvna metalurgija

Kovinsko predelovalna industrija

Elektroindustrija

Industrija papirja

Proizvodnja nekovin

19 %

7 %

16 %

5 %

1 %

13 %

5 %

Tekstilna industrija

Energetika

Zdravstvo

Kmetijstvo in Ïivilska industrija

Industrija usnja in ãevljarstvo

Lesna industrija

Trgovina in storitve

4 %

24 %

1 %

3 %

1 %

1 %

0 %

Slika 32: Struktura prodaje zemeljskega plina v letu 2002

56

Cene zemeljskega plina so se v letu 2002 oblikovale v skladu z Uredbo o oblikovanju povpreãne pro-dajne cene zemeljskega plina iz transportnega omreÏja (Ur. list RS ‰t. 109/2001). Uredba vsebujemodel oblikovanja povpreãne skupne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega plinovod-nega omreÏja brez davãnih obremenitev. Ta model predvideva spremembo izhodi‰ãnih cenzemeljskega plina glede na gibanje teãaja vsakih petnajst dni in na vsake tri mesece glede na giban-je nabavnih cen ekstra lahkega kurilnega olja, mazuta in surove nafte. Sprememba prodajne cenese uveljavlja, kadar je absolutna razlika med na novo izraãunano in do tedaj veljavno prodajno cenovi‰ja od 0,4 tolarja za Sm3 zemeljskega plina. Povpreãna prodajna cena zemeljskega plina ne vkljuãu-je davãnih obremenitev, ekolo‰ke takse, tro‰arine in morebitnih komercialnih popustov. Povpreãnavrednost te cene za leto 2002 je zna‰ala 35,86 tolarja za Sm3 zemeljskega plina.

Geoplin dobavlja zemeljski plin 166 velikim industrijskim odjemalcem in 16 distribucijskim podjet-jem, ta pa oskrbujejo pribliÏno sto tisoã gospodinjskih odjemalcev. Med distribucijskimi podjetji jenajveãja Energetika Ljubljana, d. o. o., ki oskrbuje veã kot 51.000 odjemalcev in ima skupni letniodjem nad 62 milijonov Sm3 zemeljskega plina, sledita pa ji Plinarna Maribor, d. d., s pribliÏno 25.000odjemalci in letnim odjemom okoli 40 milijonov Sm3 zemeljskega plina, in Energetika Celje, d. o. o.,s pribliÏno 7000 odjemalci in letnim odjemom okoli 25 milijonov Sm3 zemeljskega plina.

·tevilo lokalnih distributerjev je v zadnjih letih naraslo. Nekatera izmed javnih podjetij so v neposrednilasti obãine, ki jo oskrbujejo. Regulativa distribucijskih podjetij je v celoti prepu‰ãena lokalnim skup-nostim, ki s koncesijskimi pogodbami doloãijo temeljna pravila in njihove obveznosti. Nekateri distri-buterji opravljajo ‰e druge storitve, kot sta na primer oskrba s pitno vodo in daljinsko ogrevanje.

3.2.5 Cene zemeljskega plina

3.2.6 Distribucija zemeljskega plina

0,00

5,00

10,00

Ce

na

v S

IT/S

m


20,00

25,00

30,00

40,00

50,00

15,00

35,00

45,00

Cena s popustom in brez dajatev v SIT/Sm33

3

Cena s popustom in dajatvami v SIT/Sm

Slika 33: Gibanje povpreãne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omreÏja v letu 2002

Vir:

Geo

plin

57

V letu 2002 sta bili podeljeni dve licenci za prenos in dobavo zemeljskega plina ter za upravljanjeprenosnega omreÏja, in sicer podjetju Istrabenz Plini, d. o. o., in Javnemu podjetje EnergetikaLjubljana, d. o. o. Tako ima licenco za prenos in dobavo zemeljskega plina in upravljanje prenosne-ga omreÏja v Sloveniji skupno enajst podjetij. Ta so:

1. Petrol, d. d.,2. Nafta Lendava, d. o. o.,3. Geoplin, d. o. o.,4. Energetika-ÎJ, d. o. o.,5. Petrol-Energetika Ravne, d. o. o.,6. Plinarna Maribor, d. d.,7. Adriaplin, d. o. o.,8. Savaprojekt, d. d.,9. Istrabenz Plini, d. o. o.,

10. Energetika Ljubljana, d. o. o.,11. Nafta-Geoterm, d. o. o.

Do konca leta 2002 je bilo skupaj podeljenih 39 licenc za distribucijo in dobavo zemeljskega plina,‰est od njih v letu 2002, dobili pa so jih:

1. Istrabenz Plini, plini in plinske tehnologije, d. o. o.,2. Protim RÏi‰nik & Perc, arhitekti in inÏenirji, d. o. o.,3. Plinstal, druÏba za proizvodnjo, trgovino in storitve, d. d.,4. Iskra SSD, servisno storitvene dejavnosti, d. o. o.,5. Impakta, trgovina in inÏeniring, d. d.,6. Javno komunalno podjetje Komunalna energetika Nova Gorica, d. o. o.

3.2.7 Licence

3.3 Mednarodni trg z zemeljskim plinom in EU

58

Popolnoma odprt trg z zemeljskim plinom so imele v letu 2002 tri drÏave EU: Avstrija, Nemãija inVelika Britanija. Trgi z zemeljskim plinom naj bi se popolnoma odprli najpozneje do 1. julija 2007.

3.3.1 Stopnja odprtosti trgov

deleÏ odprtosti trga

Legenda

Slika 34: Stopnja odprtosti trgov z zemeljskim plinom v drÏavah EU v letu 2002

Vir:

Evro

pska

kom

isija

59

3.3.2.1 Cene zemeljskega plina

Cene zemeljskega plina so odvisne od razmer na svetovnem naftnem trgu, zato je veãletna primer-java oteÏena. Izku‰nje drÏav EU so pokazale, da polno odprtje trga z zemeljskim plinom zniÏa ceneza vse odjemalce, na delno odprtem trgu pa je zniÏanje cen za velike odjemalce lahko nadome‰ãenos povi‰anjem cen za ujete odjemalce. V letu 2002 so cene zemeljskega plina v vseh drÏavah EU izra-zito padle zaradi niÏje cene nafte na svetovnem trgu.

3.3.2.2 Cene za uporabo plinovodnih omreÏij

Primerjava cen za uporabo plinovodnih omreÏij v drÏavah EU kaÏe, da ni enotne strukture cen zauporabo omreÏij. Priporoãilo Madridskega foruma regulatorjev zemeljskega plina drÏav EU je, da najse za izraãun cene za uporabo omreÏij uporablja metoda vstop-izstop (entry-exit), ki bi najboljpospe‰evala konkurenco na trgu z zemeljskim plinom. To metodo uporabljajo v Veliki Britaniji, Italiji,na Nizozemskem in Irskem.

3.3.2.3 Zamenjava dobavitelja in dostop do plinovodnega omreÏja

Razliãna organiziranost prenosnih in distribucijskih podjetij je posledica razvoja dejavnosti v pretek-losti. Ponekod je veã nacionalnih in regionalnih podjetij ter mnoÏica lokalnih majhnih distribucijskihpodjetij (Nemãija, Italija, Avstrija), ponekod (Velika Britanija) pa le eno nacionalno prenosno in dis-tribucijsko podjetje.

3.3.2 Uãinki odprtja trgov z zemeljskim plinom v EU

0 5 10 20 25 3015 35

·vedska

Danska

·panija

Luksemburg

Belgija

Italija

Nizozemska

Francija

Irska

Slika 35: Pogoji za pridobitev statusa upraviãenega odjemalca v drÏavah EU — najmanj‰i odjem v mio m3

60

Znaãilnost zaprtih in delno odprtih trgov z zemeljskim plinom je oteÏena menjava dobavitelja, sajodjemalec zakupi koliãino plina za vse leto in od pogodbe v vmesnem ãasu ne more odstopiti. Toomejuje vstop novih udeleÏencev na trg in zamenjavo dobavitelja. Za zdaj je zakup zmogljivostiplinovodnega omreÏja za kraj‰i ãas mogoã le v drÏavah, ki za izraãun cen za uporabo omreÏijuporabljajo metodo vstop-izstop. Te drÏave imajo tudi najvi‰ji deleÏ menjave dobavitelja.

Poãasno odpiranje trga z zemeljskim plinom povzroãa tudi postopno sprejemanje sprememb priodjemalcih, ki niso vedno naklonjeni menjavi dobavitelja. Tudi na popolnoma odprtem trgu zzemeljskim plinom, kot je na primer Velika Britanija, je od odprtja trga menjalo dobavitelja le nekajveã kot pol velikih industrijskih odjemalcev. Odstotek zamenjave dobavitelja je povezan s stopnjoodprtosti trga in se po drÏavah zelo razlikuje. Tako je v Avstriji, Nemãiji, Luksemburgu, na ·vedskemin Danskem zamenjala dobavitelja manj kot desetina, v ·paniji, Italiji, Franciji in na Irskem pa pri-bliÏno ãetrtina upraviãenih odjemalcev. Na Nizozemskem in v Veliki Britaniji je dobavitelja menjalapribliÏno polovica upraviãenih odjemalcev.

3.3.2.4 Struktura trga in ãezmejno trgovanje

Veãina evropskih drÏav je odvisna od uvoza zemeljskega plina iz malo‰tevilnih virov. EU spodbujarazvoj trgovanja in vzpostavitev konkurence v posameznih drÏavah. Trgovanje je ‰e zelo omejenozaradi razliãnih metod tarifiranja prenosnih poti, veliko je neznanega tudi o zasedenosti ãezmejnihvodov za zemeljski plin. Tako je po nekaterih raziskavah mogoã zastoj le pri prenosu v Francijo in·panijo, zdruÏenje plinskih prenosnih operaterjev GTE (Gas Transmission Europe) pa navaja podatek,da ima kar 42 odstotkov ãezmejnih vodov le malo prostih zmogljivosti oziroma jih sploh nimajo.Razliãna mnenja o prostih zmogljivostih ãezmejnih prenosnih poti so posledica nepreglednih metodizraãuna razpoloÏljivih zmogljivosti in razliãnih mehanizmov za izravnavo odstopanj.

3.4 Povzetek

61

V letu 2002 za udeleÏence pri oskrbi z zemeljskim plinom ni bilo pomembnej‰ih sprememb, agencijapa je pripravila pogoje za zaãetek odpiranja trga z zemeljskim plinom v letu 2003.

Oskrba z zemeljskim plinom je bila organizirana v obliki gospodarskih javnih sluÏb, in sicer uprav-ljanja prenosnega omreÏja in prenosa zemeljskega plina, ter izbirnih lokalnih gospodarskih javnihsluÏb, kamor sodita upravljanje distribucijskega omreÏja in distribucija zemeljskega plina. Ker trg ‰eni bil odprt, so dobave iz prenosnega omreÏja potekale po tarifnem sistemu, ki ga je s soglasjemvlade izdalo prenosno podjetje.

Dejavnosti prenosa zemeljskega plina in upravljanja prenosnega omreÏja opravlja Geoplin, ki je tudiedini dobavitelj zemeljskega plina — in to skoraj izkljuãno iz uvoza.

·tevilo izdanih licenc za distribucijo zemeljskega plina kaÏe, da je ta dejavnost trÏno zanimiva.Nekatera izmed javnih podjetij so v lasti obãine, ki jo oskrbujejo. Regulativa distribucijskih podjetijje prepu‰ãena lokalnim skupnostim.

V letu 2002 je bilo veliko vzdrÏevalnih del na plinovodnem omreÏju in objektih, nekaj je bilo tudinovih gradenj. Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom je bila velika kljub nenapovedanimzmanj‰anjem dobav ruskega plina in teÏavam pri dobavi alÏirskega plina. Odjemalci niso ãutilinobenih omejitev, saj so bile nedobavljene koliãine nadome‰ãene z zemeljskim plinom iz zakupljenihskladi‰ã v Avstriji in na Hrva‰kem.

63

Poslovno poroãilo zajema drugo leto delovanja Agencije za energijo Republike Slovenije. Opisujeopravljene dejavnosti, ki so bile zaãrtane s Programom dela in s Finanãnim naãrtom Agencije zaenergijo RS za leto 2002. K obema dokumentoma je Vlada RS dala soglasje na 54. seji 13. decembra2001 s sprejetima sklepoma pod toãko 18 in toãko 17.

Agencija je v letu 2002 pripravila pogoje za nadaljnje odpiranje trga z elektriãno energijo in zazaãetek odpiranja trga z zemeljskim plinom v letu 2003. Njeno delovanje je celovito posegalo napodroãja vseh energetskih dejavnosti, predvsem z vidika izdajanja licenc in zbiranja podatkov o njihter z vidika vseh drugih potrebnih aktivnosti za uspe‰en proces uvajanja energetskega trga v Sloveniji.

Agencija deluje kot neodvisna organizacija, ki opravlja z zakonom doloãene naloge in za izvajanjeteh nalog potrebne aktivnosti v zvezi z nadzorom nad delovanjem trga z elektriãno energijo inzemeljskim plinom. Agencija opravlja svoje naloge z namenom, da zagotovi za vse udeleÏence pre-gledno in nepristransko delovanje trga.

Vizija agencije je sodelovati pri postavljanju ciljev energetske politike Slovenije ter vzpostavititak‰no strategijo in regulativni okvir, ki bosta zasnovana na spodbudah za energetska podjetja in obupo‰tevanju interesa potro‰nikov, hkrati pa bosta omogoãala doseganje tistih ciljev na energetskempodroãju, za katere se opredeli oziroma jih sprejme drÏava.

Z uãinkovitim delovanjem in uresniãevanjem svojih nalog deluje agencija kot koordinatorica ener-getskega sektorja, zastopa skupni interes ter v njem usklajuje in upo‰teva tako cilje drÏave kakorenergetskih podjetij in odjemalcev.

Vodila agencije pri udejanjanju njenih nalog so: strokovnost, dosledno upo‰tevanje pravnih norm inspo‰tovanje enakovrednosti vseh udeleÏencev na energetskem trgu. Njena nenehna pozornost jenamenjena tudi varovanju okolja, zato podpira prizadevanja za trajnostno rabo energetskih virov.Agencija skrbi za preglednost in javnost svojega delovanja.

4 POSLOVNO POROâILO O DELOVANJU AGENCIJE ZA ENERGIJO RS V LETU 2002

4.1 Uvod

4.1.1 Energetski trg in vloga regulatorja

64

Za nadzor nad delovanjem trga z elektriãno energijo in zemeljskim plinom je bila z EZ ustanovljenaAgencija za energijo RS kot neodvisna organizacija z naslednjimi nalogami in pristojnostmi:

• Agencija doloãa s splo‰nim aktom cene za uporabo elektroenergetskih omreÏij. O upravi-ãenosti stro‰kov in drugih elementov cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij odloãa napodlagi podatkov in kriterijev za ocenjevanje upraviãenosti stro‰kov.

• Agencija odloãa v sporih, ki nastanejo zaradi:- zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omreÏij,- obraãunane cene za uporabo elektroenergetskih omreÏij ali cene za uporabo plinskih

omreÏij.• Agencija izdaja licence za izvajanje energetskih dejavnosti v skladu z doloãbami EZ in uredbe.

Poleg na‰tetih Agencija izvaja ‰e naslednje naloge:

• sodeluje s pristojnimi organi in in‰pekcijami,• izdaja letna poroãila in informacije za javnost,• opravlja druge naloge, povezane z nadzorom nad delovanjem trga z elektriãno energijo in

zemeljskim plinom.

Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih organizacijah s podroãja nadzora naddelovanjem trga z elektriãno energijo in zemeljskim plinom.

Agencija izvaja tudi druge dejavnosti, ãe so povezane z opravljanjem z zakonom doloãenih nalog spodroãja reguliranih dejavnosti. Ugotavlja tudi nepravilnosti pri delovanju trga z elektriãno energi-jo in plinom, ki zavirajo razvoj konkurence ali jo izkrivljajo, in morebitne pojave zlorabe monopol-nega poloÏaja.

4.1.2 Pristojnosti in naloge Agencije za energijo RS

4.2 Cene za uporabo elektroenergetskih omreÏij

65

EZ uvaja trÏna naãela oskrbe z elektriãno energijo, predvsem naãelo proste izbire dobavitelja zaodjemalce, ki presegajo prikljuãno moã 41 kW. Tak‰nih odjemalcev, ki jih EZ opredeljuje kot upra-viãene odjemalce, je v Sloveniji veã kot 6000 in predstavljajo veã kot 66 odstotkov skupne porabeelektriãne energije. To je tudi merilo na‰e stopnje odprtosti trga z elektriãno energijo, ki je 66-odstotna. Ostali odjemalci so tarifni odjemalci, za katere velja tarifni sistem. Ta opredeljuje skupnoceno za energijo in uporabo omreÏja in ga doloãa Vlada RS.

Konãna cena za dobavljeno elektriãno energijo je sestavljena iz:

• cene elektriãne energije in• cene za uporabo elektroenergetskih omreÏij.

V skladu z EZ se po trÏnih naãelih oblikujejo cene za proizvodnjo in dobavo (storitev trgovanja,posredovanja in zastopanja) elektriãne energije. Za upraviãene odjemalce je elektriãna energijapostala blago, za katero veljajo zakonitosti ponudbe in povpra‰evanja, saj lahko izbirajo dobavitel-ja (pogodba o dobavi elektriãne energije).

V ceni za uporabo elektroenergetskih omreÏij pa se zaraãunavajo storitve, pri katerih ne veljajo trÏnanaãela in za katere ni mogoãe vpeljati konkurence (naravni monopol). To so storitve upravljanjaomreÏij in izvajanja dejavnosti distribucije oziroma prenosa elektriãne energije po omreÏjih, zago-tavljanje sistemskih storitev, prednostno dispeãiranje (zagotavljanje in omogoãanje soproizvodnjeelektriãne energije, proizvodnje iz domaãih, manj konkurenãnih virov in iz obnovljivih virov) indodatki. CUO plaãujejo upraviãeni odjemalci (pogodba o dostopu do omreÏja) in tarifni odjemalci,pri katerih je CUO zajeta v tarifi. Zaradi prikljuãitve na razliãne napetostne nivoje omreÏja je CUOza razliãne vrste odjemalcev elektriãne energije razliãna. Za znaãilne neposredne odjemalce elek-triãne energije predstavlja CUO pribliÏno 14,5 odstotka konãne cene, za znaãilne odjemalce v indus-triji in preostalem gospodarstvu pribliÏno 25 odstotkov konãne cene in v gospodinjstvih pribliÏno 60odstotkov konãne cene elektriãne energije.

4.2.1 Uvod

Slika 36: Pregled pristojnosti pri oblikovanju cen elektriãne energije in cen za uporabo omreÏij za upraviãene odjemalce

Storitev Nosilci storitev Naãin oblikovanja cen Nosilec oblikovanja cen

TrÏni Proizvodnja el. energije Elektrarne TrÏni –pristop Dobave el. energije Trgovci, zastopniki, TrÏni –

posredniki

Upravljanje in izvajanje GJS Elektro-Slovenija Predpisan v pravilniku za Agencija za energijo RSdejavnosti prenosa doloãanje cen za uporaboelektriãne energije omreÏij

Upravljanje in izvajanje GJS distribucije: Elektro Celje, Predpisan v pravilniku za Agencija za energijo RSdejavnosti distribucije Elektro Primorska, Elektro doloãanje cen za uporaboelektriãne energije Gorenjska, Elektro Ljubljana, omreÏij

Elektro Maribor

Regulirani Zagotavljanje sistemskih GJS Elektro-Slovenija Predpisan v pravilniku za Agencija za energijo RSpristop storitev doloãanje cen za uporabo

omreÏij

Prednostno dispeãiranje GJS prenosa in distribucije Predpisan v pravilniku za Pristojno ministrstvo zaelektriãne energije doloãanje cen za uporabo energetiko (MOP) – v obliki

omreÏij sklepa vlade RS

Ostali dodatki – delovanja Agencija za energijo RS Predpisan v pravilniku za Pristojno ministrstvo zaAgencija za energijo RS doloãanje cen za uporabo energetiko (MOP) – v obliki


Ostali dodatki – evidentiranje Borzen Predpisan v pravilniku za Pristojno ministrstvo zapogodb na organiziranem trgu doloãanje cen za uporabo energetiko (MOP) – v obliki


66

Slika 37: Pregled pristojnosti pri oblikovanju cen elektriçne energije za tarifne odjemalce

Storitev Nosilci storitev Naãin oblikovanja cen Nosilec oblikovanja cen

Dobava el. energije GJS dobave tarifnim Predpisan v pravilniku za Pristojno ministrstvo zaodjemalcem tarifni sistem energetiko (MOP)

Za zagotavljanje omenjenih storitev imajo upraviãeni odjemalci zdaj sklenjeni dve pogodbi:

• pogodbo o dobavi, ki opredeljuje ceno za dobavljeno energijo, in • pogodbo o dostopu, ki opredeljuje druge elemente cene.

Za tarifne odjemalce (gospodinjstva, del javne razsvetljave in del drugega odjema) ‰e vedno veljatarifni sistem, ki opredeljuje skupno ceno za energijo in transport elektriãne energije. EZ in posred-no pristojno ministrstvo sta doloãila, da izvajajo dobavo tarifnim odjemalcem gospodarske javnesluÏbe dobave tarifnim odjemalcem (GJS DTO).

Razmerja med cenovnimi komponentami so postala pregledna in se med seboj razlikujejo ponapetostnem nivoju odjemnega mesta in po razvrstitvi v odjemno skupino odjemalca.

67

Pomembno in obseÏno podroãje dela agencije v letu 2002 se je nana‰alo na doloãanje omreÏninezaradi uvedbe novega naãina ekonomskega reguliranja.

OmreÏnina je namenjena pokrivanju stro‰kov infrastrukture omreÏja (ta vkljuãuje vodenje, obrato-vanje, vzdrÏevanje in razvoj omreÏja) in pokrivanju stro‰kov izgub v omreÏju.

Uvajanje ekonomskega reguliranja je posledica potrebe po usmerjanju in nadzoru delovanja podjetijna trgih, kjer ni mogoãe zagotoviti popolne konkurence, ki bi za‰ãitila odjemalce ali druge zain-teresirane stranke. Podjetjem, ki izvajajo gospodarske javne sluÏbe, torej regulirane dejavnosti vzvezi z elektroenergetskim omreÏjem (prenos in upravljanje prenosnega omreÏja, distribucija,upravljanje distribucijskega omreÏja), je EZ skupaj s podzakonskimi predpisi podelil izkljuãni (naravni)monopol. V elektroenergetskem omreÏju ni konkurence, zato mora agencija uravnoteÏiti interesvseh udeleÏencev tako, da s svojimi posegi nadome‰ãa normalne konkurenãne vplive. Dober regula-tivni reÏim mora podjetjem dajati moÏnosti in spodbude, podobne tistim, s katerimi bi se sicer sreãe-vala na konkurenãnem trgu.

4.2.2.1 Metodologija

Agencija se je na podlagi pridobljenih strokovnih znanj odloãila za uvedbo triletnega regulativnegaobdobja. Reguliranje s spodbudami je v Sloveniji novost. Tak‰en naãin omogoãa uravnoteÏenje spod-bud in negotovosti zaradi pomanjkanja razpoloÏljivih podatkov. Z namenom uãinkovite uvedberegulativnega obdobja je agencija sredi leta pripravila posvetovalni dokument z opisom novemetodologije ekonomskega reguliranja. Z dokumentom in z odprtim postopkom njegovega spreje-manja je agencija zagotovila informacije o predlaganem naãinu reguliranja podjetjem, ki izvajajoregulirane dejavnosti, in tudi drugim zainteresiranim. V posvetovalnem postopku je agencija prejelaodgovore in pripombe na niz vpra‰anj, ki so bila povezana z glavnimi odloãitvami glede uvedbeuãinkovitega in izvedljivega nadzora. Po konãanem posvetovalnem postopku je agencija sprejelametodologijo doloãanja omreÏnine za prenosno in distribucijsko omreÏje in kriterije za ugotavljan-je upraviãenih stro‰kov za prvo regulativno obdobje 2003—2005.

Na podlagi omenjene metodologije letno doloãanje reguliranih cen ni potrebno, to pa zagotavljaveãjo stabilnost in predvidljivost cen. Pri doloãanju zamejene cene Ïeli agencija zagotoviti, da bonjena vi‰ina podjetjem, ki izvajajo regulirano dejavnost, omogoãala trajno poslovanje brez izgub zomejenim razumnim donosom na kapital.

Namen ekonomskega reguliranja je zagotavljanje zanesljivega in ekonomiãnega poslovanja podjetij,ki izvajajo GJS s podroãja distribucije in prenosa in so odgovorna za zanesljivo in kakovostno oskr-bo z elektriãno energijo. Za prvo regulativno obdobje je agencija ugotovila velika razhajanja medtrenutno ravnijo prihodkov iz omreÏnine in zahtevano ravnijo prihodkov v skladu z novimi naãeliekonomskega reguliranja.

Dosledna uporaba metodologije bi povzroãila velik enkratni dvig omreÏnine. Agencija se je zavedalamakroekonomskih uãinkov in omejitev, zato se je odloãila za delno odstopanje od strokovno utemel-jene metodologije in njeno postopno uvajanje.

Zavedati se moramo, da zaradi tega GJS v prvem regulativnem obdobju ‰e niso zagotovljeni vsipotrebni prihodki in da gre za odstopanje od naãela reguliranja, po katerem mora cena zagotav-ljati trajnostno poslovanje GJS brez izgub z omejenim razumnim donosom na kapital. Hkrati mora

4.2.2 OmreÏnina za prenosno in distribucijsko omreÏje

68

cena zagotavljati razvoj omreÏja, tako da se kakovost dobav trajno zvi‰uje, kar tudi zagotavlja sta-bilne razmere na trgu z elektriãno energijo.

Agencija s pomoãjo mehanizma doloãanja CUO zagotavlja zanesljivo in kakovostno oskrbo z elek-triãno energijo. Agencija je Ïe sama omejila predlagani dvig cen, zato morebitnega nadaljnjegaomejevanja predlaganega dviga cen za uporabo omreÏij strokovno ne more zagovarjati. V tak‰nemprimeru tudi ne more prevzemati odgovornosti za posledice, ki bi lahko vplivale na zanesljivostoskrbe z elektriãno energijo in poslovanje GJS.

Uporabljena metodologija na podlagi zamejene cene je splo‰no priznana, uporabljajo jo mnoge re-gulativne institucije tako v drÏavah EU kakor tudi v drugih drÏavah z razvitim elektroenergetskimtrgom. Agencija je metodologijo podrobno predstavila Ministrstvu za okolje, prostor in energijo(MOP), Ministrstvu za gospodarstvo (MG) in Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR),posredovala pa jo je tudi Ministrstvu za finance (MF).

4.2.2.2 Izraãun potrebnega prihodka

Po metodi zamejene cene se je potrebni prihodek reguliranih dejavnosti ugotavljal z upo‰tevanjem:

1. upraviãenih stro‰kov delovanja in vzdrÏevanja,2. amortizacije,3. upraviãenih stro‰kov za nakup elektriãne energije za izgube v omreÏju,4. donosa na sredstva in5. pokrivanja dela teh stro‰kov iz drugih prihodkov, ki jih ustvarjajo regulirane dejavnosti.

Ad 1) Upraviãene stro‰ke delovanja in vzdrÏevanja za leto 2003 je agencija ugotavljala na podlagioãi‰ãenih podatkov iz izkazov uspeha po dejavnostih oziroma na podlagi realiziranih stro‰kov vobdobju od januarja 2001 do junija 2002. Glede na rezultate primerjalnih analiz z uãinkovitimiprimerljivimi podjetji v tujini je upo‰tevala tudi zahtevo po zniÏevanju stro‰kov delovanja invzdrÏevanja.

Pri izraãunu upraviãenih stro‰kov vzdrÏevanja je agencija upo‰tevala zahtevo po zniÏevanju tehstro‰kov. Regulirana podjetja so namreã v preteklosti izvajala vzdrÏevalna dela, katerih obseg se jedejansko nana‰al na investicije (poveãevanje zmogljivosti, podalj‰evanje Ïivljenjske dobe …), ki sobile vedno omejevane. To so potrdili cenilci pri cenitvi nepremiãnin, strojev in opreme na dan 31.decembra 2001.

Zaradi postopnega zmanj‰evanja razlik v uãinkovitosti med na‰imi in tujimi podjetji se v prvem re-gulativnem obdobju zahteva povpreãno doseganje 80-odstotne uãinkovitosti primerljivih podjetij.Od podjetij se zahteva letno zniÏevanje stro‰kov od 4 do 9 odstotkov, odvisno od njihove uãinkovitosti.

Ad 2) Stro‰ki amortizacije za zdaj‰nja osnovna sredstva so izraãunani na podlagi podatkov knjigo-vodske evidence podjetij.

Za nove investicije agencija priznava 5-odstotno letno amortizacijo oziroma Ïivljenjsko dobo 20 let,pri ãemer se za nove naloÏbe v prvem letu upo‰teva samo 50 odstotkov obraãunane amortizacije.

Ad 3) Upraviãeni stro‰ki za nakup elektriãne energije, s katero se pokrivajo izgube v omreÏju, soovrednoteni s ceno 8 SIT/kWh.

Ad 4) Donos na sredstva je izraãunan na podlagi povpreãne vrednosti regulativne baze sredstev zupo‰tevanjem 5,1 odstotka tehtanih povpreãnih stro‰kov kapitala.

69

Po temeljnem naãelu podjetni‰kih financje vrednost kapitala danes enaka prihod-njim denarnim tokovom, diskontiranim spriloÏnostno ceno kapitala. Cena kapitalapa pomeni priãakovano stopnjo donosa, kijo zahtevajo investitorji na trgu za doloãeno naloÏbo. Pomembno je, da ceno kapitala pojmujemo zvidika trga tako, da jo obravnavamo kot relativno priãakovano stopnjo donosa glede na trÏne cene.Kapital sestavljajo razliãni dolgoroãni viri financiranja. Komponente kapitala, ki tvorijo kapitalskostrukturo podjetja, lahko uvrstimo v dve kategoriji: v dolÏni‰ki in lastni‰ki kapital.

Ceno dolÏni‰kega kapitala smo ocenjevali glede na povpreãne realne obrestne mere, ki jih je reguli-ranim podjetjem uspelo dosegati v zadnjem obdobju. Glede na to, da so podjetja dokaj predvidljiva,smo ceno dolÏni‰kega kapitala ocenili na 4,5 odstotka.

Za razliko od dolÏni‰kega prevzema lastni‰ki kapital veãja tveganja, kar izrazito poveãuje njegovo ceno.Za metodo doloãanja cene lastni‰kega kapitala smo izbrali model ocenjevanja dolgoroãnih sredstev(CAPM). Model temelji na izhodi‰ãu, da investitor zahteva vi‰ji donos, kadar je naloÏba bolj tvegana,kakor za netvegano naloÏbo, kot je na primer drÏavna obveznica. CAPM meri zahtevano stopnjodonosa s tremi elementi: netvegano stopnjo donosa, koliãnikom beta in trÏno premijo za tveganje.

Za doloãitev parametrov za izraãun cene lastni‰kega kapitala smo izhajali iz datuma vrednotenja 31.avgust 2002. Zaradi pridobitve kakovostnih podatkov o trÏni premiji za tveganje, o primerljivih pod-jetjih in drugih relevantnih podatkov za izraãun diskontne stopnje smo zaradi velikosti in razvitostitrga kapitala uporabili statistiãne podatke ZDA in nato opravili potrebno uskladitev.

Tak‰en pristop je zahteval: doloãitev netvegane stopnje donosa, doloãitev koliãnika beta, doloãitevtrÏne premije za tveganje, izraãun temeljne diskontne stopnje na podlagi modela CAPM in pri-lagoditev temeljne diskontne stopnje. Tako smo doloãili 11,8-odstotno realno zahtevano stopnjodonosa lastni‰kega kapitala.

Na podlagi doloãitve cene dveh glavnih komponent kapitala smo doloãili ceno celotnega kapitalapodjetja oziroma diskontno stopnjo za celotni vloÏeni kapital z izraãunom tehtanih povpreãnihstro‰kov kapitala (WACC) v vi‰ini 9,29 odstotka.

Agencija je odgovorna za vzpostavitev normativnih pravil reguliranja cen za uporabo elektroenergetskihomreÏij. Cene in prihodki, ki jih bodo na podlagi normativnih pravil ocenili novi vlagatelji v procesu pri-vatizacije, bodo odvisni od reguliranja cen. S tem namenom smo ocenjevali tudi stro‰ke dolÏni‰kega inlastni‰kega kapitala. Glede na to, da je potreben postopen prehod na novi sistem ekonomskega reguli-ranja in da do zdaj v potrebnih prihodkih niso bili upo‰tevani stro‰ki lastni‰kega kapitala, smo se odloãili,da v prvem regulativnem obdobju upo‰tevamo ceno lastni‰kega kapitala vsaj v vi‰ini cene dolÏni‰kegakapitala, zato smo v finanãnem modelu upo‰tevali WACC v vi‰ini 4,5 odstotka (po obdavãitvi).

V otvoritveni regulativni bazi sredstev so upo‰tevane sedanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev inneopredmetenih dolgoroãnih sredstev na dan 1. 1. 2003. Tej vrednosti so pri‰tete vrednosti novih investi-cij, od‰tete pa so vrednosti osnovnih sredstev, ki so jih podjetja brezplaãno prevzela. Prav tako je od‰tetaletna vrednost amortizacije in izraãunana zakljuãna vrednost regulativne baze sredstev. Povpreãna vred-nost regulativne baze sredstev, na katero se upo‰teva donos, je izraãunana iz zaãetne in konãne vrednosti.

Ad5) Pri izraãunu potrebnega prihodka je agencija upo‰tevala pokrivanje dela stro‰kov tudi izdrugih prihodkov in prihodkov od prikljuãnin.

70

4.2.2.3 Investicije

Vlaganja v omreÏje so nujno potrebna za zagotavljanje stabilne oskrbe z elektriãno energijo zaradipoveãane porabe in za poveãevanje kakovosti. Zdaj‰nja osnovna sredstva reguliranih dejavnosti so65-odstotno odpisana, kar terja njiho obnavljanje.

V prej‰njih letih so podjetja premalo investirala v razvoj omreÏja, kar se kaÏe v manj‰i zanesljivostiin kakovosti oskrbe porabnikov elektriãne energije. Prav tako je ‰e vedno preveliko ‰tevilo odjemal-cev, ki nimajo kakovostne oskrbe (prenizka napetost, prevelike motnje ...).

Uredba o doloãitvi splo‰nih pogojev za dobavo in odjem elektriãne energije postavlja ovrednotenezahteve glede izbolj‰anja zanesljivosti dobave elektriãne energije porabnikom. Te bo mogoãe izpolnitile z veãjim vlaganjem v omreÏja in sistem upravljanja. V predlogu Nacionalnega energetskega progra-ma (NEP) so prav tako zahteve po izbolj‰anju zanesljivosti in kakovosti oskrbe z elektriãno energijo.

Vlaganja v razvoj in okrepitev omreÏij so potrebna tudi zaradi nara‰ãajoãe porabe. Pri tem soupo‰tevani uveljavljeni kriteriji in predvidena rast porabe.

Opravljena je bila analiza za pripravo in preverjanje napovedi porabe elektriãne energije distribucij-skih podjetij za obdobje 2003—2005.

Agencija je na podlagi investicijskih naãrtov podjetij za regulativno obdobje 2003—2005 izdelalalastno oceno vlaganj, ki je za pribliÏno 20 odstotkov niÏja od predloÏenih naãrtov podjetij. Ta ocenaje bila usklajena s podjetji. V izraãunih za leto 2003 je agencija upo‰tevala investicije za 21,9 mili-jarde tolarjev. Z upo‰tevanjem razpoloÏljivih sredstev amortizacije v vi‰ini 15,6 milijarde tolarjev inrazlike med donosom na sredstva po poravnavi obveznosti za obresti ter razliko med potrebnim inizravnanim prihodkom za leto 2003 se bo za uresniãitev navedenega obsega vlaganj treba na novozadolÏiti za 3,9 milijarde tolarjev. Agencija bo spremljala tehniãno in ekonomsko izvajanje naloÏb.

Dolgoroãnej‰a uãinkovitost investicij se bo ugotavljala posredno, s spreminjanjem kazalcevkakovosti elektriãne energije.

Neuãinkovitost investicij posameznega podjetja se bo odraÏala pri doloãanju potrebnega prihodkav naslednjem regulativnem obdobju.

4.2.2.4 Izravnani prihodek

Uporabljena metodologija doloãanja cen omreÏnine zaradi prepreãitve skokovitega nara‰ãanja cenpredvideva izravnavo prihodka v regulativnem obdobju tako, da je sedanja neto vrednost potrebnegaprihodka izenaãena s sedanjo neto vrednostjo izravnanega prihodka. Tako zna‰a za leto 2003 izravnaniprihodek 52,2 milijarde tolarjev oziroma je od potrebnega prihodka niÏji za 9,7 milijarde tolarjev.

71

4.2.2.5 Koliãinska napoved porabe elektriãne energije

Eden od vhodnih elementov pri doloãanju cen za uporabo omreÏij je tudi predvidena poraba elek-triãne energije v obdobju, za katero se doloãa cena. Agencija meseãno spremlja dinamiko porabeelektriãne energije po napetostnih nivojih in posameznih odjemnih skupinah za posamezna podjet-ja distribucije elektriãne energije oziroma prenosno podjetje. Napoved porabe elektriãne energije zaobdobje 2003—2005 je agencija pripravila na podlagi analize porabe elektriãne energije v preteklemobdobju in priãakovane rasti porabe v prihodnje. Pri tem so bila upo‰tevana tudi izhodi‰ãa iz na-stajajoãega NEP. Izdelano napoved porabe so potrdila tudi regulirana podjetja.

4.2.2.6 Cene omreÏnine

Potrebna sprememba cen je izhajala iz razmerja med oceno prihodka na podlagi napovedi porabe in v letu2002 veljavnih cen in oceno izravnanega prihodka z upo‰tevanjem napovedi porabe. Na podlagi navedene-ga modela ekonomskega reguliranja po metodi zamejene cene so bile v izraãunu potrebnega prihodkaupo‰tevane naãrtovane koliãine porabe elektriãne energije in v letu 2002 veljavne cene. Izraãun je pokazalpotrebo po 15,03-odstotnem dvigu cen za omreÏnino (za prenosno in distribucijsko omreÏje) v letu 2003.

Pri sprejemanju svojih odloãitev je agencija zaradi nujnega hitrej‰ega zniÏevanja inflacije predvstopom Slovenije v EU upo‰tevala tudi makroekonomske vidike; v sodelovanju z UMAR je ocenilavpliv dviga CUO na inflacijo.

Metodolo‰ki pristop agencije pri doloãanju omreÏnine sta UMAR in MG ugodno ocenila. Na podla-gi ocene vpliva strukturnih reform na gibanje cen in inflacijo je bilo ugotovljeno, da je 7-odstotnidvig cene za tarifne odjemalce sprejemljiv.

4.2.2.7 Korekcijski faktorji

Agencija je pripravila tudi izraãun korekcijskih faktorjev za leto 2003. Zaradi enotnih cen za uporaboomreÏij na celotnem ozemlju Republike Slovenije, ki jih plaãa konãni uporabnik, in razliãnih stro‰kovza zagotavljanje obveznosti GJS distribucije, ki so bili odvisni od porazdelitve odjemalcev, gostoteomreÏij in drugih objektivnih znaãilnih parametrov, imajo izvajalci istih GJS distribucije na razliãnihobmoãjih razliãne prihodke v primerjavi s potrebnim obsegom sredstev posameznega distribucij-skega podjetja. Zato je potreben mehanizem za njihovo izravnavo, ki se izvaja z upo‰tevanjemkorekcijskih faktorjev na deleÏu omreÏnine za prenosno omreÏje. Izravnava je opredeljena v pogod-bah o dostopu do prenosnega omreÏja, ki jih v skladu z 42. a ãlenom Uredbe o spremembah indopolnitvah uredbe o naãinu izvajanja GJS prenosa elektriãne energije in GJS upravljanja prenos-nega omreÏja prenosno podjetje vsako leto sklepa s posameznimi distribucijskimi podjetji.

Iz navedenega izhaja, da so cene storitve prenosa z upo‰tevanjem korekcijskih faktorjev za vsakoposamezno distribucijsko podjetje razliãne in izraãunane tako, da se enotna cena omreÏnine zaprenosno omreÏje pomnoÏi z navedenimi faktorji.

4.2.2.8 Sprotno spremljanje reguliranih dejavnosti

Agencija je poleg meseãnega spremljanja koliãinske porabe elektriãne energije spremljala tudi vred-nostno realizacijo iz naslova CUO po posameznih elementih in izvajala razne analize. Prav tako jeAgencija analizirala poslovanje reguliranih dejavnosti na podlagi raãunovodskih izkazov za obdob-je januar—junij in januar—september 2002.

72

4.2.3.1 DeleÏ za sistemske storitve

Sistemske storitve, ki jih mora zagotoviti upravljavec prenosnega omreÏja, doloãajo Navodila o sis-temskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omreÏja (Ur. l. RS, ‰t. 46/02). DeleÏ za sis-temske storitve v ceni za uporabo omreÏij je namenjen pokrivanju stro‰kov, ki jih ima upravljavecprenosnega omreÏja z zagotavljanjem sistemskih storitev sekundarne in terciarne regulacijefrekvence in moãi, regulacije napetosti in jalove energije ter sistemske storitve zagotavljanja zago-na brez navzoãnosti zunanjega napajanja. Stro‰ki drugih sistemskih storitev se pokrivajo izomreÏnine.

Agencija je ocenila stro‰ke sistemskih storitev. Na tej podlagi je doloãila deleÏ cene za sistemskestoritve, ki je zajet v CUO. DeleÏ za sistemske storitve je bil v letu 2002 opredeljen drugaãe kot v letu2001, in sicer se odjemalcem obraãunava glede na obraãunano moã.

Za zagotavljanje potrebne ravni sistemskih storitev je odgovoren upravljavec prenosnega omreÏja,ki si zagotovi potrebne sistemske storitve v predvidenem obsegu pri domaãih in tujih ponudnikih.Ponudniki sistemskih storitev so lahko proizvajalci, trgovci ali veãji odjemalci, torej izvajalci trÏnihdejavnosti. Po drugi strani pa je upravljanje prenosnega omreÏja regulirana dejavnost in tudi deleÏcene za uporabo omreÏij za zagotavljanje sistemskih storitev doloãa agencija. Da bi zagotovila bolj‰opreglednost postopka, po katerem upravljavec prenosnega omreÏja izbira ponudnike sistemskihstoritev, je agencija v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o doloãitvi cen za uporaboelektroenergetskih omreÏij in kriterijih za upraviãenost stro‰kov (Ur. l. RS, ‰t. 109/02) predpisalapostopek izbiranja ponudnikov sistemskih storitev. Postopek temelji na zbiranju ponudb na javnihrazpisih za posamezne sistemske storitve. Pri ugotavljanju upraviãenosti stro‰kov za sistemskestoritve agencija priznava le stro‰ke tistih sistemskih storitev, za katere so bile pogodbe sklenjene vskladu z doloãili omenjenega pravilnika.

4.2.3.2 DeleÏ za delovanje Agencije za energijo RS

Ta deleÏ je doloãen v finanãnem naãrtu Agencije za energijo RS za leto 2003, ki ga je Vlada RSpotrdila na svoji 101. redni seji 12. decembra 2002.

4.2.3.3 Dodatek za prednostno dispeãiranje

Marca 2002 je Vlada RS izdala Uredbo o pravilih za doloãitev cen in odkup elektriãne energije odkvalificiranih proizvajalcev. Tako so bile zagotovljene odkupne cene elektriãne energije, proizvedenepri kvalificiranih proizvajalcih. Razliko med trÏno ceno elektriãne energije in z uredbo doloãenoodkupno ceno bodo upravljavci krili iz dodatka za prednostno dispeãiranje. Dodatek je tako pokri-val del odkupne cene proizvodnje elektriãne energije v Termoelektrarni Trbovlje, TermoelektrarniToplarni Ljubljana in pri vseh kvalificiranih proizvajalcih.

4.2.3.4 Dodatek za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu

Agencija je v postopku priprave predloga spremembe pravilnika CUO upo‰tevala enak dodatek zaevidentiranje pogodb na organiziranem trgu, ki je namenjen delovanju Borzena, kot je veljal vletu 2002.

4.2.3 DeleÏi in dodatki

73

Najpomembnej‰a je sprememba cenika za uporabo prenosnega omreÏja, ki predvideva loãenoobravnavanje upraviãenih odjemalcev na visoki napetosti (VN). Cilj je bil, da se v cenik vgradijospodbude, ki bi odjemalce usmerjale k optimalni uporabi elektroenergetskih naprav in storitev.Cenik za uporabo omreÏij je doslej enovito obravnaval skupino odjemalcev, ki so na leto imeli veãkot 2500 obratovalnih ur. Skupina ima v celotnem odjemu EES velik deleÏ odjema, veã kot 23odstotkov potreb po elektriãni energiji. V skupino nad 2500 obratovalnih ur so razvr‰ãeni industrij-ski odjemalci, ki imajo izrazito razliãne karakteristike odjema. Tako so bili v letu 2002 neposrednona prenosno omreÏje prikljuãeni upraviãeni odjemalci na lokacijah Kidriãevo, Ravne, ·tore, Ru‰e inJesenice. Tudi odjemalec Salonit Anhovo, ki je prav tako odjemalec na VN, je bil vkljuãen v opisanoanalizo odjema.

Razdelitev neposrednih odjemalcev na dve skupini je izhajala iz dejstva, da gre za dva znaãilnorazliãna profila odjemalcev (upraviãeni odjemalci s pasovnim odjemom elektriãne energije in upra-viãeni odjemalci, ki lahko prilagajajo odjem elektriãne energije). Z uvedbo dveh podskupin — pod innad 6000 obratovalnih ur na leto — so odjemalci bolj enovito cenovno stimulirani.

V letu 2002 so pri ãezmejnem trgovanju z elektriãno energijo nastale pomembne spremembe.Spremembe v cenikih so temeljile na naslednjih dejstvih:

• Vlada RS je 1. januarja 2002 delno predãasno odprla trg za elektriãno energijo, proizvedeno vtujini, kar je zaradi dodatne uporabe ãezmejnih prenosnih zmogljivosti nujno zahtevalo ure-ditev podroãja uvoza, izvoza in tranzita.

• Na ravni EU so v prvi ãetrtinileta 2002 uvedli finanãniporavnalni mehanizem v okvi-ru stalnih ãlanic ETSO —ZdruÏenja evropskih sistem-skih operaterjev (EuropeanTransmisson System Operators).Ta ureja naãin poravnave priãezmejnem trgovanju medãlanicami poravnalnega me-hanizma in uvaja vstopno ceno(Injection Fee) za mejne drÏa-ve, med katerimi je bila v letu2002 tudi Slovenija.

4.2.4 Obraãunavanje cen za uporabo omreÏij pri odjemalcih, ki so prikljuãeni na visoko napetost

4.2.5 Cene za uporabo omreÏij pri ãezmejnem trgovanju

74

Na trgu z elektriãno energijo se pojavljajo aktivni udeleÏenci, ki urejajo medsebojne odnose na pod-lagi pravil, uzakonjenih na razliãnih ravneh. Agencija v vlogi nadzornika trga lahko delo dobroopravlja, kadar so pravila usklajena, zato smo sodelovali tudi pri pripravi drugih dokumentov.

K Uredbi o splo‰nih pogojih za dobavo in odjem elektriãne energije smo dajali pripombe na ãlene,ki obravnavajo kakovost storitev upravljavca in kakovost napetosti z namenom, da se pripraviokvirni pristop. Podrobnosti, ki jih vsebuje uredba, naj bi ne bile v nasprotju s »standardi« zakakovost, ki bodo pripravljeni v okviru agencije.

4.2.6.1 Kakovost napajanja

V letu 2002 je nastala ‰tudija Priporoãila za kakovost napajanja v Sloveniji Briana Wharmbyja (tudisoavtorja poroãila zdruÏenja evropskih regulatorjev: Quality of Electricity Supply: InitialBenchmarking on Actual Levels, Standards and Regulatory Strategies). ·tudija deli kakovost napa-janja na komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja (zanesljivost oskrbe) in kakovost napetosti.Na podlagi ‰tudije bomo komercialni kakovosti, ki se nana‰a na odnose med podjetjem in odjemal-cem, doloãili, na primer, najdalj‰i ãas za popravilo varovalke pri odjemalcu. Najpomembnej‰i delkakovosti napajanja je neprekinjenost (zanesljivost) napajanja, zato bomo glede na rezultate ‰tudi-je predlagali podatke o prekinitvah, ki se morajo zbirati, in kako o njih poroãati. Te podatke bomouporabili pri povezavi cene za uporabo omreÏij in kakovosti napajanja, saj lahko samo ekonomskoreguliranje zaradi zmanj‰evanja stro‰kov v podjetjih pripelje do obãutnega poslab‰anja kakovostinapajanja.

4.2.6.2 Standardizacija

V agenciji smo spremljali razvoj dela na standardizaciji, tako na mednarodni ravni (IEC –International Electrotechnical Commission) kakor evropski ravni (CENELEC – European Committeefor Electrotechnical Standardisation). Spremembe, ki smo jih zaznali, smo predlagali tudi v sistemslovenske standardizacije.

Mednarodni tehniãni odbor IEC/TC 8 (Electricity Energy Supply Systems) je leta 2002 spremeniloziroma dopolnil vsebino dela. Zaãel se bo ukvarjati z napetostmi in njihovimi karakteristikami nastiãnih mestih (generator — prenosno omreÏje; prenosno omreÏje — distribucijsko omreÏje …). V evrop-ski standardizaciji se je v ta namen ustanovil tehniãni odbor CLC/TC 8X (Standard Voltages, CurrentRatings and Frequencies), ki je prevzel skrb nad standardom EN 50160 (Znaãilnosti napetosti vjavnih razdelilnih omreÏjih). Ta tehniãni odbor pripravlja tudi standard o flikerjih in prehodnih pre-napetostih ter povezavo med kakovostjo napetosti (Power Quality) in elektromagnetnozdruÏljivostjo. Slovenski standardizaciji smo predlagali aktivno sodelovanje v tem tehniãnem odboruin pridobitev vseh dokumentov, ki se pripravljajo.

4.2.6 Kakovost napajanja z elektriãno energijo in standardizacija

75

4.2.7.1 Pravilnik o doloãitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij in kriterijih zaupraviãenost stro‰kov

Agencija je na podlagi dela, opisanega v poglavjih 2.1 do 2.6, v letu 2002 izdala dve spremembioziroma dopolnitvi podzakonskih predpisov:

1. Zaradi dinamike sprememb pri trgovanju z elektriãno energijo in predãasnega odpiranja medna-rodnega trga z elektriãno energijo je agencija v maju pripravila spremembe in dopolnitve Pravilnikao doloãitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij in kriterijih za upraviãenost stro‰kov napodroãjih, ki so navedena v nadaljevanju. Spremembe so bile objavljene v Ur. listu RS ‰t. 48/2002 inso zaãele veljati 1. junija 2002.

2. Agencija je oktobra pripravila predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o doloãitvi cen zauporabo elektroenergetskih omreÏij in kriterijih za upraviãenost stro‰kov, ki vkljuãuje vse elementeCUO za leto 2003 in utemeljen predlog za obvezujoãa izhodi‰ãa za pogodbe o dostopu do prenosnegaomreÏja. Gradivo je agencija skupaj z obrazloÏitvami posredovala Vladi RS v soglasje oziroma sprejem.Vlada je ustrezne sklepe o veljavnosti CUO in korekcijskih faktorjev za leto 2003 sprejela na svoji 101.redni seji 12. decembra 2002. Spremembe pravilnika so bile objavljene v Uradnem listu RS ‰t. 109/2002.

4.2.7.2 Drugi podzakonski akti in predpisi

Agencija je izdala soglasje k Pravilniku o naãinu in pogojih dodeljevanja ter kriterijih za dostop doãezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki ga je pripravil Eles in je Ïe uveljavljen.

Agencija je spremljala izdelavo podzakonskega akta o splo‰nih pogojev za dobavo in odjem elek-triãne energije. Svoja stali‰ãa o prikljuãevanju odjemalcev in kakovosti napajanja je agencija posre-dovala izdelovalcem akta. Podzakonski akt Uredba o splo‰nih pogojih za dobavo in odjem elektriãneenergije je bil objavljen v Ur. listu RS ‰t. 117/2002.

Na podlagi Uredbe o splo‰nih pogojih za dobavo inodjem elektriãne energije je agencija pripravila Sklep odoloãitvi povpreãnih stro‰kov prikljuãevanja za noveuporabnike omreÏja in za poveãanje prikljuãnih moãiobstojeãih uporabnikov. Agencija je to nalogo konãalajanuarja 2003 in sklep objavila v Uradnem listu RS ‰t.11/2003.

Agencija je sodelovala pri pripravi osnutka pravilnika okakovosti elektriãne energije, ki pa je iz formalno pravnihrazlogov veãinoma vsebovan v Uredbi o splo‰nih pogojihza dobavo in odjem elektriãne energije.

Agencija je sodelovala na predstavitvah modela ugotav-ljanja odstopanj na izravnalnem trgu elektriãne energije,ki so ga pripravili distribucijska podjetja, proizvajalcielektriãne energije in Elektroin‰titut Milan Vidmar.Model je bil podlaga za predlog sprememb Pravilnika odelovanju izravnalnega trga elektriãne energije, ki ga jepripravil Eles kot upravljavec prenosnega omreÏja.

4.2.7 Izdajanje podzakonskih predpisov

76

Seminar je agencija organizirala 6. junija 2002. Na njem so bile predstavljene dileme v zvezi zdoloãanjem cen za uporabo omreÏij in naãin njihovega izraãunavanja. Predstavniki agencije soudeleÏencem predstavili razmere na podroãju ekonomskega nadzora med delnim odprtjem trga,pojasnili naãin reguliranja GJS sluÏb, kamor sodi tudi distribucija elektriãne energije, in osnove regu-lativnega okvira, ki ga uporabljamo v Sloveniji. O izku‰njah na podroãju reguliranja trga z elektriãnoenergijo v Evropi je udeleÏencem govoril dr. Konstantin Petrov iz Nemãije.

Seminar je bil priloÏnost, da regulirana podjetja in drugi udeleÏenci elektroenergetskega trga spoz-najo proces uvajanja trÏnih pravil in naãin nadzora stro‰kov podjetij, ki izvajajo monopolnedejavnosti.

4.2.8 Seminar Smernice za oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij

4.3 Aktivnosti agencije na podroãju trga z zemeljskim plinom

77

Agencija je v letu 2002 opravila veã nalog v okviru priprav na odprtje trga z zemeljskim plinom. Tatrg se je odprl s 1. januarjem 2003. Agencija se je pripravljala na izvajanje svojih nalog in pristoj-nosti na tem podroãju; te poleg sprotnega analiziranja stanja na trgu zajemajo tudi priprave nare‰evanje sporov. Agencija je poskrbela tudi za obve‰ãanje podjetij in lokalnih skupnosti o meha-nizmih delovanja trga z zemeljskim plinom ter priloÏnostih in tveganjih, ki jih ta trg prina‰a.

V preteklosti so za oskrbo z zemeljskim plinom skrbele gospodarske javne sluÏbe. EZ in njegovipodzakonski akti loãujejo trgovanje z zemeljskim plinom od transporta zemeljskega plina poprenosnem in distribucijskih omreÏjih. Odjemalci, ki so dosegli letni odjem nad 25 milijonov kubiãnihmetrov zemeljskega plina na enem odjemnem mestu ali pa plin uporabljajo za proizvajanje elek-triãne energije, so 1. januarja 2003 pridobili status upraviãenega odjemalca. Ta status pomeni, dalahko prosto izbirajo dobavitelja zemeljskega plina, vendar pa si morajo sami zagotoviti tudi prenosplina do svojih odjemnih mest. V Sloveniji se uveljavlja tako imenovani dogovorjeni dostop do plin-skih omreÏij (nTPA), kar pomeni, da se morajo upraviãeni odjemalci o pogojih in cenah za uporaboomreÏij pogodbeno dogovoriti s pristojnim upravljavcem omreÏja.

Gospodarski javni sluÏbi upravljanja prenosnega omreÏja in prenosa zemeljskega plina sta obveznirepubli‰ki gospodarski javni sluÏbi, medtem ko sta upravljanje distribucijskega omreÏja in distribu-cija zemeljskega plina izbirni lokalni gospodarski javni sluÏbi. V okviru cene zemeljskega plina so po1. januarju 2003 lahko upraviãenim odjemalcem posebej izkazane cene za uporabo plinskih omreÏij.V letu 2002 se je agencija pripravljala na odprtje trga tako, da je analizirala dogajanje na trgu zzemeljskim plinom v drÏavah EU in kandidatkah za vstop. Izku‰nje v EU so pokazale, da je v proce-su odpiranja trga nujna dobra komunikacija med drÏavnimi organi, lokalnimi skupnostmi in drugi-mi udeleÏenci na trgu, zato je agencija organizirala seminar.

Zaradi novih moÏnosti za trgovanje z zemeljskim plinom, ki jih je z EZ predpisala drÏava v skladu zevropsko direktivo, je agencija 7. novembra 2002 organizirala seminar na temo odpiranja trga zzemeljskim plinom. Na seminarju je sodelovalo pribliÏno 70 udeleÏencev iz podjetij, ki se ukvarjajos prenosom, distribucijo in dobavo zemeljskega plina. Seminarja so se udeleÏili tudi predstavnikilokalnih skupnosti in druÏb, ki so med najveãjimi odjemalci zemeljskega plina v drÏavi.

Agencija je organizirala seminar predvsem s ciljem, da udeleÏence trga z zemeljskim plinom vSloveniji seznani z novimi moÏnostmi, pa tudi z novimi odgovornostmi v razmerah odprtega trga.

Na seminarju so bili predstavljeni pravni in regulativni vidiki odpiranja trga v Sloveniji in izku‰njedveh drÏav ãlanic EU, v katerih trg z zemeljskim plinom Ïe deluje. V ·paniji je uveljavljen reguliranidostop do omreÏij, pri ãemer je vlada sprejela program postopnega spro‰ãanja trga do leta 2004.Nizozemske izku‰nje so zanimive zato, ker je model trga v Sloveniji podoben nizozemskemu.

4.3.1 Priprave na odpiranje trga z zemeljskim plinom

4.3.2 Seminar Odpiranje trga z zemeljskim plinom v Sloveniji

4.4 Re‰evanje sporov

78

Agencija za energijo re‰uje spore na podlagi doloãb 87. in 88. ãlena EZ in ustreznih doloãil podza-konskih aktov.

Spori lahko nastanejo zaradi:

• zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omreÏij in• zaradi obraãunane cene za uporabo plinskih ali elektroenergetskih omreÏij.

Re‰evanje sporov je po obsegu teÏko predvidljiva naloga. Zahteva tehniãna, ekonomska in pravnaznanja. Zakon agenciji nalaga, da v upravnem postopku re‰uje spore, ki nastajajo med subjekti natrgu in GJS v zvezi z dostopom do omreÏij in obraãunano ceno za njihovo uporabo. Agencija zago-tavlja vsem subjektom na trgu nepristransko re‰evanje sporov.

V letu 2002 je agencija re‰evala spor o zavrnitvi dostopa do javnega prenosnega omreÏja, ki je nastalna podlagi pritoÏbe na odloãitev upravljavca prenosnega omreÏja. Iz tretjega odstavka 27. ãlena EZnamreã izhaja, da lahko upravljavec omreÏja zavrne dostop do omreÏja, ãe so razlogi za zavrnitevtehniãne ali obratovalne omejitve v omreÏju. Z dokazi podprte razloge mora sporoãiti zavrnjenemuodjemalcu ali proizvajalcu elektriãne energije. Zavrnjena stranka se na zavrnitev lahko pritoÏi agen-ciji. Agencija je v zakonitem roku v skladu z doloãili Zakona o splo‰nem upravnem postopku v zade-vi izdala odloãbo.

Na re‰evanje sporov smo se v agenciji ‰e bolje pripravili tudi s pomoãjo svetovanja strokovnjakov izprogramov Phare, ‰e posebno na podroãju zavrnitve dostopa do plinskega omreÏja. Agencija vodievidenco o sporih s podatki o vsebini in naãinu re‰evanja.

Agencija lahko posreduje v sporih, ki niso navedeni v EZ, ãe jo za to zaprosita obe stranki, ki stavpleteni v spor. Vloga agencije je omejena na posredovanje pri doseganju dogovora med strankama.Iz procesa tak‰nega re‰evanja spora lahko stranka v sporu kadarkoli izstopi. âe se stranki dogovorita,je sklenjeni dogovor med strankama zavezujoã. Tak‰no re‰evanje sporov ne izkljuãuje sodne poti.

V letu 2002 je agencija kot mediator prviã obravnavala spor s podroãja trga z elektriãno energijo.

4.4.1 Re‰evanje sporov v skladu z doloãili Energetskega zakona

4.4.2 Alternativno re‰evanje sporov

4.5 Licence za opravljanje energetskih dejavnosti

79

Po 87. ãlenu EZ je izdajanje licenc naloga agencije.

Agencija je v letu 2002 izdala 163 novih licenc za opravljanje energetskih dejavnosti. ·tevilo izdanihlicenc po dejavnostih prikazuje slika 39, v kateri je prikazano tudi ‰tevilo vseh izdanih licenc poposameznih dejavnostih do konca leta 2002.

Zaradi neizpolnjevanja pogojev je bilo v letu 2002 s sklepom zavrÏenih deset licenc. Odvzetih licenc v letu2002 ni bilo. PritoÏb na izdane odloãbe in sklepe ni bilo. Vsi postopki v zvezi z izdajanjem licenc so biliizvedeni v skladu z EZ, Zakonom o splo‰nem upravnem postopku, Uredbo o pogojih in postopku za izdajoter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi akti.

Slika 38: Skupno ‰tevilo izdanih licenc po vrstah energetskih dejavnosti do 31. decembra 2002 in ‰tevilo izdanih licenc v letu 2002

Skupaj izdanih do konca leta 2002 Izdane v letu 2002

1 proizvodnja elektriãne energije v hidroelektrarnah nad 10 MW 3 –2 proizvodnja elektriãne energije v termoelektrarnah nad 10 MW,

razen jedrskih elektrarn 5 –3 proizvodnja elektriãne energije v jedrskih elektrarnah 1 –4 proizvodnja elektriãne energije v elektrarnah, od katerih posamezna

enota presega moã 1 MW in ne presega moãi 10 MW 24 55 proizvodnja elektriãne energije v elektrarnah, pri katerih posamezna

enota presega moã 1 MW in proizvodnja elektriãne energije v elektrarnah na veter ne glede na moã 339 82

6 proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW toplotne moãi 41 37 predelava nafte in naftnih derivatov 1 –8 prenos elektriãne energije 1 –9 distribucija elektriãne energije 30 810 prenos in dobava zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omreÏja 10 211 distribucija in dobava zemeljskega in drugega energetskega plina in

upravljanje distribucijskega omreÏja 36 612 upravljanje elektroenergetskega prenosnega omreÏja 1 –13 upravljanje elektroenergetskega distribucijskega omreÏja 10 –14 skladi‰ãenje plinskih goriv 14 215 skladi‰ãenje v skladi‰ãih tekoãih goriv z zmogljivostjo nad 25 ton

in trdnih goriv z zmogljivostjo nad tisoã ton 40 916 dobava elektriãne energije odjemalcem, ki niso upraviãeni odjemalci 24 217 distribucija in dobava toplote za daljinsko ogrevanje 41 418 trgovanje na organiziranem trgu z elektriãno energijo 64 1719 zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z elektriãno energijo 39 920 organiziranje trga z elektriãno energijo 1 –21 proizvodnja, trgovanje in distribucija tekoãih goriv 52 14

SKUPAJ 777 163

Agencija v skladu z zakonodajo sproti vodi register izdanih in odvzetih licenc. V okviru registra se spro-ti aÏurira knjiga izdanih in odvzetih licenc, ki je javna. Seznam prejetih in odvzetih licenc je objavljentudi na spletni strani: www.agen-rs.si.

Agencija redno spremlja spremembe zakonodaje, ki so povezane z izdajanjem licenc. V letu 2001 je bilosprejetih nekaj aktov, ki niso povsem usklajeni z Uredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzemlicence za opravljanje energetske dejavnosti. Zaradi uskladitve je uredbo treba spremeniti.

Agencija je izdelala predlog spremembe o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za uprav-ljanje energetske dejavnost, kjer so upo‰tevane spremembe standardne klasifikacije dejavnosti, novauredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in manj‰e spremem-be glede zahtevnosti izobrazbe za odgovorne osebe, ki opravljajo doloãeno energetsko dejavnost.

4.6 Nadzor energetskega trga

80

Naloge s podroãja nadzora trga obsegajo veã vrst nadzora: nadzor nad delovanjem trga, mehanizmedelovanja, odkrivanje nekorektnosti na trgu z elektriãno energijo in zemeljskim plinom.

Agencija je v letu 2002 spremljala in analizirala pobude in vpra‰anja udeleÏencev na trgu, npr. oskr-bovalca enega od zaokroÏenih gospodarskih kompleksov, ki je ugotavljal nedoreãenost zakonodajeza dejavnost, ki jo opravlja na svojem obmoãju. Agencija se je na pobude odzvala in predlagalare‰itve v okviru svojih pristojnosti.

Mehanizmi delovanja trga so se v letu 2002 ‰e razvijali in dopolnjevali. Agencija je s svojimi prispev-ki in predlogi pomembno prispevala k urejanju razmer na trgu. Pomembni nalogi sta bili na primerureditev odstopanj od voznih redov in dodeljevanje ãezmejnih prenosnih zmogljivosti.

Za nadzor nad odjemom elektriãne energije, ki ne bi bil ustrezno pogodbeno dogovorjen in eviden-tiran, je agencija pridobila moÏnost vpogleda v pogodbe o dostopu do omreÏij. Analiza pogodb jepokazala le delno sliko dogajanja na trgu in ni kazala nekorektnosti. Ugotovili smo, da je za celovitnadzor potrebnih veã podatkov in ustrezno programsko orodje, ki bo omogoãilo podrobnej‰o ana-lizo in simulacijo dogajanja na trgu. Orodje je bilo tudi izdelano (glej poglavje 7.1.1.8).

Med pripravami na odpiranje trga ãez meje RS je agencija v neposrednih stikih z regulativnimi insti-tucijami sosednjih drÏav dosegla, da je ostal v veljavi dosedanji naãin dodeljevanja ãezmejnihprenosnih zmogljivosti, po naãelu vsaka drÏava polovico. Agencija je tudi aktivno sodelovala pripripravi pravil, ki doloãajo naãin in kriterije za dodeljevanje ãezmejnih prenosnih zmogljivosti, indala soglasje nanje. Pri oblikovanju pravil je upo‰tevala tako pravni red EU in mednarodne pogodbekakor tudi pravni red in interese RS. Pri upo‰tevanju navedenih pravil v letu 2002 pri dodeljevanjuãezmejnih prenosnih zmogljivosti za leto 2003 ni bilo pritoÏb ali sporov.

Agencija je strokovno spremljala delovanje celotnega elektroenergetskega podroãja. Na proizvodnistrani so bili opazni uãinki koncentracije podjetij v holding, na strani prenosa in distribucije elek-triãne energije so bile obãasno nejasnosti, na primer glede naãina zaraãunavanja odstopanj.Agencija je v letu 2002 sodelovala s podjetji pri delu na podroãju raãunovodske loãitve dejavnosti,zlasti delitve na posamezne javne sluÏbe. Agencija je sproti analizirala poslovanje reguliranih pod-jetij in pri tem ni odkrila zlorab ali namernih nekorektnosti.

Dogajanje na organiziranem trgu z elektriãno energijo (borza) je bilo v letu 2002 v skladu s priãako-vanji; agencija ni prejela nobene pritoÏbe niti pobude, da naj bi kakorkoli posegla v dogajanje naborzi. Agencija ugotavlja, da je v Sloveniji veliko licenciranih trgovcev, trÏnih posrednikov in zastop-nikov, le redki pa se udeleÏujejo trgovanja na borzi.

Agencija je prejela veliko pro‰enj za pojasnilo ali mnenje. PritoÏb zaradi nekorektnosti na trgu alidiskriminacijskega ravnanja katerega od udeleÏencev ni bilo.

4.6.1 Trg z elektriãno energijo

81

Na podroãju nadzora trga z zemeljskim plinom agencija ni prejela nobenih pritoÏb, ki bi kazale nanekorektnosti. Agencija se je pozorno pripravljala na odpiranje trga z zemeljskim plinom v letu 2003.Za nadzor nad delovanjem trga z zemeljskim plinom ima agencija zlasti pristojnosti za nazaj (ex-post), torej pri zavrnitvah dostopa do omreÏij in sporu. Z namenom, da bi bili mehanizmi na trguãim bolje pripravljeni, je agencija sodelovala s prispevki in predlogi pri pripravi Splo‰nih pogojev zadobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omreÏja in tarifnega sistema. Sodelovanje senadaljuje pri pripravi sistemskih obratovalnih navodil.

4.6.2 Trg z zemeljskim plinom

Agencija je spremljala tudi ukrepe energetske politike, njihovo izvajanje in uãinke. V pripravo NEPse vkljuãujemo s prispevki in predlogi, sodelovali smo tudi na delavnicah za izdelavo strokovnih pod-lag za potrebe NEP. Posebej dejavni smo bili pri toãkah, ki so spreminjale status, doloãale delo inpristojnosti agencije.

Pri izraãunih, potrebnih za doloãitev cen za uporabo omreÏij in regulativnega okvira, je agencijaupo‰tevala elektroenergetske bilance, napovedi porabe in naãrte razvoja omreÏij.

4.6.3 Ukrepi energetske politike

4.6.4.1 Makroekonomski uãinki ukrepov na trgu z elektriko

Agencija je razvila programsko orodje, s katerim ugotavlja makroekonomske uãinke spreminjanjacen energije ali energetskih surovin, ki so lahko posledica uvajanja trga. Z opravljenimimakroekonomskimi analizami je tudi podprla svoje predloge cen za uporabo elektroenergetskihomreÏij. Makroekonomska analiza je bila tudi eno od meril za sprejemljivost predlogov, ki jih jeposredovala Vladi RS, npr. predlog sprememb tarifnega sistema za elektriãno energijo, ki je podlagaza obraãun tarifnega odjema.

4.6.4.2 ZaokroÏeni gospodarski kompleksi

Odpravljanje teÏav, povezanih z oskrbo odjemalcev z elektriãno energijo v zaokroÏenih gospodarskihkompleksih (ZGK), je vezano predvsem na pravni vidik 73. ãlena EZ. âeprav do zdaj ‰e ni bilo sporovna podroãju ZGK, ugotavljamo, da bi moral zakonodajalec ZGK vsebinsko natanãneje opredeliti.Doloãeni bi morali biti pogoji za pridobitev statusa ZGK in iz tega izhajajoãe pravice ter dolÏnostiposameznih subjektov, ki so vkljuãeni v ZGK. Po EZ imajo pravico uveljavljati ZGK le tisti, ki so obsta-jali, ko je ta zakon zaãel veljati. MoÏnost posredni‰tva po 73. ãlenu EZ do danes razen v enemprimeru ni zaÏivela, zato se poraja vpra‰anje, ali je ta ãlen v sedanji obliki ‰e smiseln.

4.6.4 Druge naloge, povezane z nadzorom trga

82

Agencija je letu 2002 sodelovala z MOP pri vrsti vpra‰anj, med drugim s prispevki in predlogi kaktom Vlade RS. O stanju in svojem delu, zlasti na podroãju licenc, je agencija obve‰ãala energetskein‰pektorje. Na ‰ir‰em podroãju dela in mednarodnih projektov je sodelovala z Ministrstvom zagospodarstvo, Uradom za varstvo potro‰nikov, SluÏbo vlade za evropske zadeve in drugimi.

Agencija je intenzivno sodelovala s Statistiãnim uradom RS pri pripravi vpra‰alnika za spremljanjecen elektriãne energije, ki je namenjen izraãunu cen za tipske industrijske odjemalce po direktivi EU(OL No L 185/17; 17. 07. 1990) in za izraãun indeksa cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih.Vpra‰alnik za vnos prodajnih cen je sprejet, izpolnjujejo pa ga podjetja, ki se ukvarjajo s prodajoelektriãne energije.

4.6.5 Sodelovanje z drugimi institucijami

Agencija je v letu 2002 sodelovala z regulativnimi institucijami v sosednjih drÏavah Avstriji (E-con-trol) in Italiji (Autorita per l'electricita e il gas), predvsem na podroãju ãezmejnega trgovanja z elek-triãno energijo. Agencija je navezala neposreden stik tudi z nizozemskim regulatorjem (DTE) inmadÏarskim Uradom za energijo (MEH). Agencija Ïeli ohraniti stalne stike in omogoãati sprotnoizmenjavo izku‰enj.

V okviru sodelovanja s Svetom evropskih energetskih regulatorjev (CEER) je agencija zastopana naforumih elektri‰kih regulatorjev (t. i. firen‰ki forum) in plinskih regulatorjev (t. i. madridski forum).Na obeh je tudi sodelovala, vendar do polnopravnega ãlanstva Slovenije v EU le kot opazovalka.Sodelovanje na obeh forumih je izjemno pomembno, saj na njih oblikujejo poglede regulatorjev vEU ter predstavijo mnenja in predloge interesnih skupin in Evropske komisije. Rezultate in pri-poroãila omenjenih forumov agencija prouãuje in upo‰teva pri ‰ir‰em konceptu svojega dela.

V okviru sodelovanja z zvezo regulatorjev centralne in vzhodne Evrope (ERRA), v kateri je opazoval-ka, je agencija sodelovala tudi z regulatorji teh drÏav, konkretno na sreãanjih na Dunaju in v Atenah.Na prvem so razpravljali o oblikah pomoãi regulatorjem ãlanom ERRA, na drugem pa o projektu ust-varjanja in reguliranja regionalnega trga z elektriãno energijo na obmoãju osrednje, vzhodne injugovzhodne Evrope.

Agencija je sodelovala s hrva‰kim regulatorjem, ki je zaãel delovati v zaãetku leta 2002. Svojeizku‰nje je predstavila tudi strokovni javnosti v ârni gori in tako prispevala k njihovim pripravam naustanovitev regulatorja.

V okviru mednarodnih povezav je agencija sodelovala na sreãanju predstavnikov drÏav srednje invzhodne Evrope (Atene, november 2002), na katerem je bil podpisan sporazum o vzpostavitviregionalnega trga z elektriãno energijo med temi drÏavami. Slovenija ima, kot sosednja drÏava teregije, v sporazumu status opazovalke.

4.6.6 Sodelovanje z regulativnimi organi v tujini

4.7 Organizacija in skupne zadeve

83

4.7.1.1 Strokovni projekti za podporo izvajanju nalog in delovanju agencije

Agencija je leta 2001 v Uradnem listu RS objavila razpis za javna naroãila strokovnih ‰tudij. Projekti so sezaãeli izvajati v letu 2001, konãali pa v letu 2002. V nadaljevanju je opisana vsebina konãanih projektov.

4.7.1.1.1 ·tudija primerljivosti stro‰kov za izvajanje dejavnosti in cen za uporabo distribucijskih omreÏij

V ‰tudiji je predstavljen benchmarking proizvodnih in stro‰kovnih parametrov slovenskih elek-trodistribucijskih podjetij. Primerjava obsega poleg petih slovenskih ‰e podjetja iz Avstrije, VelikeBritanije, Finske, Nemãije, Irske, Italije, Nizozemske in Norve‰ke. Za analizo je bila uporabljenaprimerjalna analiza (input-output), ki je zasnovana na dveh stopnjah. Na prvi stopnji so upo‰tevanile fiziãni proizvodni parametri, na drugi stopnji pa je opravljena analiza s pomoãjo karakteristiãnihokoljskih parametrov. Izbrane so bile vse tri benchmarking metode (COLS — Corrected OrdinaryLeast Squares, SFA — Stochastic Frontier Analysis in DEA — Data Envelopment Analysis). Analize soizdelane na vzorcu, ki zajema 66 podjetij v letu 1999 in 51 podjetij v letu 2000. Primerjalna analizastro‰kov obratovanja in vzdrÏevanja je podana skupaj z oceno moÏnosti optimizacije tega podroãja.Kot del ‰tudije sta zdelani primerjalna analiza cen za uporabo omreÏij po na‰tetih drÏavah terprimerjava bilanc stanja in uspeha. Enoletno ‰tudijo je na podlagi javnega naroãila izdelalElektroin‰titut Milan Vidmar iz Ljubljane s sodelovanjem tujih partnerjev KEMA Gmbh iz Nemãije inLECG Ltd iz Velike Britanije.

4.7.1.1.2 ·tudija primerljivosti stro‰kov za izvajanje dejavnosti in cen za uporabo prenosnih omreÏij

Projekt se je zaãel izvajati jeseni 2001; do konca leta 2001 je bila od skupaj petih faz konãana prva.Pogodbeni rok za konãanje je bil 10. maj 2002. Cilj projekta je bil izdelava primerjave stro‰kov in cenza izvajanje storitev prenosa elektriãne energije v Sloveniji vsaj s ‰tirimi referenãnimi drÏavami, priãemer je bilo treba upo‰tevati primerljivost podjetij in omreÏij. Narejene so bile analiza stanja,primerjava karakteristiãnih parametrov po drÏavah in primerjava cen za Nizozemsko, Nemãijo,Belgijo, Dansko, Finsko, Irsko, âe‰ko in Slovenijo. Ustrezna primerljivost z na‰im prenosnim podjetjemje bila ugotovljena s ‰tirimi tujimi podjetji. Na tej podlagi so bili upo‰tevani rezultati ‰tudije v skladuz zahtevo po prilagajanju uãinkovitosti na‰ega prenosnega podjetja na podroãju reguliranihdejavnosti prenosa elektriãne energije in upravljanja s prenosnim omreÏjem v okviru doloãanjaomreÏnine za regulativno obdobje 2003—2005. Izvedba ‰tudije je bila zaradi zagotovitve ustreznihprimerljivih podatkov zelo zahtevna in je tudi ãasovno zamujala. Zato je bil sklenjen dodatek kpogodbi, ki je doloãal nov rokza konãanje ‰tudije, vendarpa je bil tudi ta zamujen, takoda agencija zaradi zamude vskladu z dodatkom k pogodbini plaãala celotne pogodbenevrednosti ‰tudije.

4.7.1 Strokovna podpora izvajanju nalog

84

4.7.1.1.3 Veãkriterialna ‰tudija uãinkov regulacije cen na podjetni‰ki ravni

Izdelovalci projekta (EIMV, KEMA Consulting in LECG) so z izdelavo ‰tudije pokrili cilje projekta, kije temeljil na ‰tirih vsebinskih sklopih:

1. pregledu stanja v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji, 2. naãelih za razmejevanje reguliranih in nereguliranih dejavnosti s predlogom smernic za

razmejevanje dejavnosti, 3. regulativnem nadzoru cen za uporabo omreÏij,4. alokaciji stro‰kov.·tudija je zajemala vse priãakovane rezultate projektne naloge. Na podlagi spremljanja izvedbe pro-jektne naloge in aktivnega sodelovanja je agencija nato pripravila in izdala regulativni okvirdoloãanja cen za uporabo omreÏij v prvem regulativnem obdobju 2003—2005. S pomoãjo projektaje agencija izvedla ekonomsko reguliranje s spodbudami z uporabo metode zamejene cene. Priuporabi te metode ni potrebno letno doloãanje reguliranih cen, kar zagotavlja veãjo stabilnost cenin napovedljivost. Pri doloãanju zamejene cene je agencija Ïelela zagotoviti, da njena vi‰ina ne bizado‰ãala le za pokrivanje stro‰kov uãinkovitega delovanja in vzdrÏevanja, temveã bi zagotavljalatudi ustrezen donos kapitala in novih investicij.

4.7.1.1.4 Makroekonomski uãinki sprememb cen za uporabo omreÏij

V projektu je bil izdelan raz‰irjen ekonometriãni energetski model z moÏnostjo ocenjevanja povezavmed energetskim sektorjem in ostalim gospodarstvom, tako na strani porabe kot stro‰kov, in s tempridobitev informacije o makroekonomskih posledicah posameznih regulativnih odloãitev agencije.Za ocenjevanje makroekonomskih uãinkov spreminjanja omreÏnin je treba poznati cenovnoelastiãnost porabe dane energetske surovine in deleÏ omreÏnine v skupni ceni te surovine.

·tudija temelji na:

1. oceni cenovne elastiãnosti porabe energetskih surovin v Sloveniji,2. ekonometriãni oceni priãakovane gospodarske rasti in cen energetskih surovin,3. ekonometriãni oceni vpliva sprememb porabe, proizvodnje, prenosa in distribucije na

potrebne dodatne investicije,4. ekonometriãni oceni vpliva sprememb cen za uporabo omreÏij in energetskih surovin na

Ïivljenjski standard v Sloveniji.

Z izdelanim modelom je agencija ugotavljala makroekonomske uãinke vpliva spremembe omreÏnin.Vlada RS je zaradi potrebe po zniÏevanju inflacije pozvala regulativne institucije, naj svoje projek-cije spreminjanja cen predhodno uskladijo z UMAR. Tako je agencija skupaj z uradom na podlagiekonometriãnega modela ugotavljala, kako bodo za leto 2003 doloãene cene za uporabo omreÏijvplivale na slovensko gospodarstvo in inflacijo.

4.7.1.1.5 Izdelava raãunalni‰kega orodja za analizo obratovanja EES

Namen projekta je bil pridobiti raãunalni‰ko orodje, ki bo omogoãalo analizo obratovalnih stanj vslovenskem prenosnem elektroenergetskem omreÏju. Dodatni namen projekta je bil nadgraditi Ïerazvito orodje za razbremenjevanje kritiãnih prenosnih poti. Projekt je po naroãilu agencije pripra-vila Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

85

V sklopu izvajanja projekta je bil razvit raãunalni‰ki program za izraãun pretokov moãi. Naroãnik jeod upravljavca slovenskega prenosnega omreÏja pridobil tudi podatke o elementih slovenskegaprenosnega omreÏja, na podlagi katerega je izvajalec pripravil tudi ustrezno podatkovno bazo o ele-mentih prenosnega omreÏja.

Program za izraãun pretokov moãi omogoãa — pri danem stanju proizvodnje in odjema v sistemu intranzitih po slovenskem omreÏju — analizo obremenjenosti posameznih elementov omreÏja, to jedaljnovodov in transformatorjev. Ker je program povezan tudi z orodjem za razbremenjevanje kri-tiãnih prenosnih poti, je v primerih, ko so posamezni elementi omreÏja preobremenjeni, mogoãe tudiugotoviti, ali je mogoãe te elemente razbremeniti s prerazporeditvijo proizvodnje. Hkrati je mogoãedoloãiti stro‰ke prerazporeditve proizvodnje.

Razvito raãunalni‰ko orodje bo omogoãilo neodvisno strokovno presojo agencije pri morebitnihsporih zaradi zavrnitve dostopa do prenosnega omreÏja. Predvidena je tudi vzpostavitev neposredneraãunalni‰ke povezave z raãunalni‰kim sistemom upravljavca prenosnega omreÏja, ki bo agencijiomogoãila redne analize obratovalnih stanj v prenosnem omreÏju.

4.7.1.1.6 Primerjalna ‰tudija o kakovosti elektriãne energije na ravni EU

Primerjalna ‰tudija o kakovosti elektriãne energije na ravni Evropske unije, ki jo izvaja Fakulteta zaelektrotehniko, raãunalni‰tvo in informatiko iz Maribora, ‰e ni konãana. ·tudija je predlagala nabormerilnih mest za stalni monitoring kakovosti elektriãne napetosti v distribucijskih in prenosnemomreÏju. Tako bo omogoãen vpogled v kakovost napetosti v teh omreÏjih. ·tudija je v strokovnopodporo agenciji pri uporabi Uredbe o pogojih za dobavo in odjem elektriãne energije v ãlenih, kiobravnavajo kakovost storitev upravljavca omreÏja.

4.7.1.1.7 Primerjalna ‰tudija o cenah in obsegu sistemskih storitev

·tudijo, v kateri so analizirane cene sistemskih storitev, je po naroãilu agencije izdelala Fakulteta zaelektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za potrebe ‰tudije je bilo treba najprej oblikovati postopek zazagotavljanje sistemskih storitev in se nato lotiti njihovih cen. Rezultati in ugotovitve ‰tudije so:

• Na obmoãju EU se je oblikovanje trga sistemskih storitev ‰ele dobro zaãelo. • Izdelan je bil predlog oblikovanja trga sistemskih storitev za storitve, kot so rezerve delovnih

moãi za regulacijo frekvence.• Predlagana je bila re‰itev za zagotavljanje drugih sistemskih storitev.• Na podlagi simulacije razmer na trgu so bile izdelane ocene stro‰kov sistemskih storitev.• Podan je predlog za obravnavanje tistih storitev, ki sodijo med sistemske, vendar je zanje

mogoãe najti plaãnike, kot na primer pri izravnavanju odstopanj moãi od naãrtovanih in pripreobremenitvah prenosnih poti.

Trg sistemskih storitev se ‰e razvija. Pri nas ta razvoj omejuje predvsem velikost potencialnega trga nageografsko omejenem regulacijskem obmoãju, nanj pa vpliva tudi postopni razvoj tega trga v UCTE.

·tudija je dala koristne in uporabne rezultate za delo agencije pri doloãanju cen za uporabo elek-troenergetskih omreÏij, saj je podala verodostojne ocene stro‰kov zagotavljanja sistemskih storitev.·tudija je prav tako dala zelo uporabne podatke, kako lahko operater prenosnega omreÏja zago-tavlja sistemske storitve.

86

4.7.1.1.8 Nadzor nad delovanjem trga z elektriãno energijo

V projektu so bile obravnavane moÏnosti nadzora nad trgom z elektriãno energijo, pri ãemer seupo‰tevajo praksa drugih drÏav EU in omejitve, ki jih postavlja slovenska zakonodaja. Poudarek jena nadzoru organiziranega trga z elektriãno energijo. Razvito je raãunalni‰ko podprto orodje zaanalizo ali simulacijo dogajanja na trgu z elektriãno energijo, kar omogoãa nadzor in identifikacijomogoãih nekorektnosti na trgu.

Projekt je po naroãilu agencije izdelala Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Vsebinskidel je zajemal strokovne podlage za izdelavo programskega orodja, nato je bil razvit programskipaket za simulacijo (ali analizo) trga. Predaja programa je bila uspe‰na, njegova uporabnost padobro ocenjena. Program je bil v celoti instaliran in redno deluje.

4.7.1.1.9 Celovit informacijski sistem Agencije za energijo RS

Projekt vsebuje celovit pristop k zasnovi informacijskega sistema za podporo delovanja agencije inizvajanja njenih nalog. Informacijski sistem vsebuje module poslovnega informacijskega sistema, kipodpirajo organizacijo in delovanje agencije, vsebinsko pa so zasnovani tudi moduli za podporoposameznih podroãij izvajanja nalog. Programski paketi poslovnega informacijskega sistema zaposlovanje agencije so bili instalirani. Projekt je konãan.

4.7.1.2 Drugi projekti

4.7.1.2.1 Analiza kakovosti elektriãne energije v trÏnem okolju

Elektroin‰titut Milan Vidmar je analizo izdelal v obliki ankete. Namen analize je bil pripraviti sklopvpra‰anj in ugotoviti védenje o kakovosti elektriãne napetosti pri upraviãenih odjemalcih, tarifnihodjemalcih, distributerjih in proizvajalcih elektriãne energije. Elektriãna energija je blago in zanj so bilidoloãeni kriteriji za kakovost s standardom SIST EN 50160: Znaãilnosti napetosti v javnih razdelilnihomreÏjih, ki je iz‰el v letu 2001 (druga izdaja). Pred tem se je kakovost elektriãne napetosti ocenjevalasamo z zanesljivostjo oskrbe. Vpra‰anja o kakovosti elektriãne napetosti so bila postavljena iz standar-da in so se nana‰ala na: omreÏno frekvenco, velikost in odklon napajalne napetosti, hitre napetostnespremembe, upade napetosti, prekinitve napajanja, prehodne pojave, neravnoteÏje napetosti in har-monske napetosti. Iz odgovorov smo lahko razbrali, da Ïe imamo odjemalce, ki so obãutljivi na upadenapetosti in harmonske napetosti. S kakovostjo napetosti so seznanjeni samo obãutljivi odjemalci, kiso se opremili z merilnimi instrumenti in kakovost spremljajo ter vrednotijo stro‰ke zaradi izpadaproizvodnje. Vpra‰anja so bila izbrana tako, da jih lahko po nekaj letih ponovijo.

4.7.1.3 Projekti iz programa Phare

Agencija je uporabnica predpristopne pomoãi iz programa Phare v okviru dveh projektov, ki sta sezaãela izvajati v letu 2002, in projekta tehniãne pomoãi, ki se bo zaãel izvajati v letu 2003.

Izvajanje projekta Phare 2000 Liberalizacija in reguliranje energetskega trga se je zaãelo julija 2002

87

in bo trajalo eno leto. Projekt obsega sedem nalog, ki se vsebinsko nekoliko prepletajo in naj bipomagale agenciji na veãini podroãij njenega dela. V letu 2002 je bilo v skladu z naãrtom izpeljanihnekaj manj kot polovica projektnih dejavnosti; pri izvajanju so bile upo‰tevane prednostne nalogein delovne potrebe v agenciji. Opravljeni so bili projektni obiski ‰tirih skupin ‰panskih strokovnjakovin obisk projektnega vodje. Potem ko je agencija predstavila potek projekta, so doloãili nadaljnjekorake za uspe‰no izvajanje preostalih projektnih nalog. Agencija je z delom projektne skupine pri-dobila pomembne informacije z razvitih energetskih trgov, od izku‰enih ‰panskih strokovnjakov paje dobila veã nasvetov in konkretnih predlogov, ki jih Ïe iuporablja pri svojem delu.

Projekt Phare 2002 Liberalizacija trga z zemeljskim plinom — dostop do prenosnega plinskegaomreÏja se je zaãel izvajati novembra 2002 z obiskom projektnega vodje in pravnega strokovnjakaza zemeljski plin. Projekt bo trajal ‰est mesecev; predvidenih je ‰est projektnih obiskov tujihstrokovnjakov. Namen projekta je izdelati predlog oblikovanja tarifnega sistema za uporabo omreÏijza zemeljski plin, predlog za ureditev obratovalnih navodil in predlog za kriterije upraviãenosti zavr-nitev dostopa do omreÏja. Projektne dejavnosti potekajo v skladu z naãrtom.

Projekt Phare 2002 Regulativni okvir za delovanje liberaliziranega slovenskega energetskega trga,tehniãna pomoã, se bo ukvarjal s strate‰kimi vsebinami. Izvajati se bo zaãel v drugi polovici leta2003, ko bosta konãana oba predhodno omenjena projekta, saj je njuno nadaljevanje.

4.7.1.4 Strokovno izobraÏevanje zaposlenih

Delo na podroãju regulative je strokovno zahtevno, saj mora biti usklajeno z ugotovitvami medna-rodne stroke in EU. Obenem gre za delo v javni agenciji, ki ima zakonsko pooblastilo izdajati splo‰nepravne akte in tudi odloãati v upravnem postopku, poleg tega pa skrbeti za komuniciranje z javnost-mi. Zato je zelo pomembno nenehno izobraÏevanje in usposabljanje vseh sodelavcev, da bi lahkouspe‰no opravili vse naloge.

Glede na to je agencija zaposleneciljno izobraÏevala in dodatnousposabljala s pomoãjo specia-liziranih seminarjev, delavnic inteãajev doma in v tujini. ·irila jim jespecializirana znanja o regulativi,trgu z zemeljskim plinom in trgu zelektriãno energijo, ekonomiji infinancah, menedÏmentu, elek-trotehniki in pravu. Zaposleni so pri-dobivali tudi nova znanja s podroãjaodnosov z javnostmi in izpopolnje-vali znanje tujih jezikov.

88

4.7.2.1 Kadri

V letu 2002 je bilo povpreãno zaposlenih 18 delavcev, ob koncu leta 2002 pa 21. ·tevilo zaposlenihje bilo v okviru naãrtovanega.

4.7.2.2 Informacijski sistem

Delovni procesi v agenciji so raãunalni‰ko podprti. Lokalno raãunalni‰ko omreÏje sestavljajoaplikacijski in spletni streÏnik, delovne postaje in sistemski tiskalniki. Delovanje lokalnega infor-macijskega sistema poteka prek omreÏnega streÏnika z arhiviranjem podatkov in spletnegastreÏnika, postavljen je poÏarni zid z demilitarizirano cono, vzpostavljena je tudi protivirusnaza‰ãita. OmreÏje je povezano z oÏiãenjem Fast-Ethernet in pripadajoão komunikacijsko opremo.

Dopolnjena je bila programska oprema, ki podpira postopek izdajanja licenc (baza podatkov olicencah, register licenc, vhodni obrazci, program za izpis listine, izpis za knjigo licenc). Podatkio imetnikih licenc so dostopni na spletnih straneh. Tako slovenska kakor angle‰ka razliãica splet-nih strani sta bili sproti vsebinsko dopolnjevani.

Konãan je bil projekt Celovit infor-macijski sistem Agencije za energijoRS. Izdelana je bila nadgradnjaaplikacijske programske opreme naomreÏnem streÏniku. Izdelana jevarnostna politika agencije za pod-roãje uporabe informacijskih tehno-logij, ki zajema varovanje informacij-skega sistema in podatkov v skladu spredpisi in standardi.

4.7.2.3 Interna knjiÏnica

KnjiÏnica agencije deluje kot polno-pravni ãlan COBISS z moÏnostjomedknjiÏniãne izposoje iz vseh 266knjiÏnic v Sloveniji in iz tujih sve-

4.7.2 Skupne zadeve

Izobrazba Doktorat Magisterij Univerzitetna Visoka Vi‰ja Srednja Skupaj

Tehnika 1 1 5 1 1 9

Ekonomija 5 1 6

Pravo 4 4

Drugo 1 1 2

1 1 15 1 2 1 21

89

tovnih baz. Izposoja knjig je avtomatska, med zaposlenimi pa kroÏi tudi 25 serijskih publikacij.Zaposleni dobivajo po elektronski po‰ti vsebine iz Uradnih listov in Poroãevalca.

V letu 2002 je knjiÏnica dobila 60 novih knjig, poveãalo pa se je tudi ‰tevilo revij. Opremili smo jo znovimi regali za pregledno ureditev knjiÏniãnega gradiva, razdeljenega na monografije, ‰tudije, se-rijske publikacije in arhiv z agencijskimi izdelki.

Agencija je sproti obve‰ãala javnost o procesu uvajanja energetskega trga in o svojem delovanju, karje tudi ena od njenih nalog, ki jih doloãa zakon. Izdelan je bil komunikacijski naãrt nalog s tegapodroãja.

4.7.3.1 Splo‰na javnost

Pri obve‰ãanju splo‰ne javnosti je agencija aktivno sodelovala z mediji. Pripravili smo veã novinarskihkonferenc, pogovorov z novinarji in tudi sporoãil za medije ali odgovorov na vpra‰anja. V ta namen smo:

• pripravili in natisnili predstavitveno gradivo (osebno izkaznico agencije) v slovenskem inangle‰kem jeziku;

• organizirali dve novinarski konferenci, posredovali tri sporoãila za javnost;• pripravili 20 pisnih odgovorov na novinarska vpra‰anja; • z uredniki oziroma novinarji smo sodelovali pri predstavitvi regulative in delovanja agencije v

dveh prilogah revij, namenjenih odpiranju energetskega trga (Gospodarski vestnik, Profit).

4.7.3.2 Strokovna javnost

Na podroãju strokovne javnosti so bile izpeljane naslednje dejavnosti:

• Sodelavci agencije so na nekaterih konferencah sodelovali s strokovnimi referati, o odpiranju trgaz elektriãno energijo in nalogah regulatorja je bilo objavljenih tudi nekaj ãlankov v strokovnihrevijah, prav tako smo sodelovali v vseh ‰tevilkah glasila elektrogospodarstva Na‰ stik.

• Na spletnih straneh so poleg predstavitve agencije po podroãjih izvajanja nalog tudi seznamimetnikov licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, sprejeti podzakonski akti agencije innjihove obrazloÏitve, druge za javnost zanimive objave s podroãja dela agencije, podzakonskiakti s podroãja energetike in kontaktna rubrika. V rubriki vpra‰anj in odgovorov je bilo naagencijo naslovljenih veã vpra‰anj, predvsem o odnosih med udeleÏenci trga z elektriãnoenergijo.

• Pripravljenih je bilo veliko pojasnil, mnenj in odgovorov na strokovna vpra‰anja.• Opravljenih je bilo veã predstavitev procesa odpiranja trga v Sloveniji in vloge agencije v

razliãnih strokovnih zdruÏenjih, institucijah, na sreãanjih in posvetovanjih oziroma konferencahz energetskega podroãja v Sloveniji in tujini.

• Agencija je organizirala dva odmevna seminarja z udeleÏbo predavateljev iz tujine. SeminarSmernice za oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij je bil junija, seminarOdpiranje trga z zemeljskim plinom pa novembra 2002.

4.7.3 Odnosi z javnostmi

90

4.7.4.1 Poroãilo o delu in finanãno poroãilo

V skladu z zakonodajo je bilo Poroãilo o delu Agencije za energijo RS s finanãnim poroãilom za leto2001 izdano 28. februarja 2002 in v rednem roku poslano Vladi RS v potrditev. Vlada ga je sprejelana 91. redni seji.

4.7.4.2 Poroãilo o delu Agencije za energijo RS in stanju na podroãju energetike v Slovenijiv letu 2001

Poroãilo je zajemalo vsa podroãja procesa uvajanja trga z elektriãno energijo in zemeljskim plinom.Izdelano je bilo avgusta in poslano Vladi RS, ki ga je sprejela na 91. redni seji 16. septembra 2002.Poroãilo je bilo nato izdano v obliki tiskane bro‰ure v slovenskem in angle‰kem jeziku.

4.7.4.3 Naãrt dela in finanãni naãrt

Izdelan je bil Naãrt dela in finanãni naãrt Agencije za energijo RS za leti 2003 in 2004. Gradivo jebilo v predpisanem roku poslano 12. septembra vladi v sprejem. Vlada RS ga je potrdila na svoji 101.redni seji 12. decembra 2002.

4.7.4 Poroãila in naãrti

4.8 Povzetek

91

V letu 2002 je agencija izoblikovala nekatere pogoje za nadaljnje odpiranje trga z elektriãno energi-jo in za zaãetek odpiranja trga z zemeljskim plinom. Njeno delovanje je segalo na podroãja vsehenergetskih dejavnosti.

Konãna cena za dobavljeno elektriãno energijo je sestavljena iz cene elektriãne energije in cene zauporabo omreÏij. Agencija je pristojna za doloãanje cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij, vkaterih se zaraãunavajo storitve, za katere ni mogoãe vpeljati popolne konkurence (naravnimonopol). Doloãanje cen v letu 2002 naj bi spodbujalo ekonomsko uãinkovitost reguliranih podjetij.Metodologija je bila razvita v posvetovalnem postopku s sodelovanjem reguliranih podjetij instrokovne javnosti. Na tej podlagi je bil izdelan regulativni okvir za prihodnja tri leta.

Trg z zemeljskim plinom se je odprl 1. januarja 2003. Agencija se je pripravljala na izvajanje svojihnalog in pristojnosti na tem podroãju; predvsem je analizirala stanje na trgu, mednarodni razvojplinskega trga in se pripravljala na re‰evanje sporov.

Agencija v upravnem postopku re‰uje spore med subjekti na trgu in gospodarskimi javnimi sluÏbamiv zvezi z dostopom do omreÏij in obraãunano ceno za njihovo uporabo. Sporov v elektroener-getskem sektorju je bilo malo, prviã pa je agencija uporabila postopek mediacije kot naãin alterna-tivnega re‰evanja spora.

Agencija je v letu 2002 izdala 163 novih licenc za opravljanje energetskih dejavnosti. Skupaj je biloob koncu leta izdanih 777 licenc.

Mehanizmi delovanja trga so se v letu 2002 ‰e razvijali in dopolnjevali. Agencija je s svojimi prispev-ki in predlogi prispevala k urejanju razmer na trgu. Sodelovala je v postopkih sprejemanja nekaterihpodzakonskih aktov, pripravila je tudi veliko strokovnih mnenj in odgovorov na vpra‰anjaudeleÏencev energetskega trga. Sodelovala je z mnogimi ustanovami doma in v tujini.

Izvedeni so bili projekti za strokovno podporo pri izvajanju nalog agencije, potekali pa so tudi pro-jekti v okviru programa Phare.

Agencija je v letu 2002 uresniãila svoje naãrte in prispevala k uspe‰nemu procesu odpiranja ener-getskega trga v Sloveniji. V nekaterih strokovnih zadevah je bilo poleg naãrtovanih opravljenih tudiveliko dodatnih dejavnosti, ki jih je zahteval hiter in dinamiãen proces odpiranja trga.

93

Energetski zakon je bil sprejet leta 1999 in je zaãel veljati 15. oktobra 1999. Na njegovi podlagi je bilo do konca leta 2002sprejetih 35 podzakonskih aktov:

1. Uredba o splo‰nih pogojih za dobavo in odjem elektriãne energije, Uradni list RS, ‰t. 117/2002 (velja od 29. 12. 2002,uporablja se od 1. 3. 2003)

2. Pravilnik o naãinu in pogojih dodeljevanja ter kriterijih za dostop do ãezmejnih prenosnih zmogljivosti, Uradni list RS,‰t. 103/2002

3. Tarifni sistem za dobavo zemeljskega plina tarifnim odjemalcem na prenosnem omreÏju, Uradni list RS, ‰t. 96/20024. Uredba o doloãitvi najvi‰jih tarifnih postavk za prodajo elektriãne energije za tarifne odjemalce, Uradni list RS, ‰t.

67/2002 5. Navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omreÏja, Uradni list RS, ‰t. 46/20026. Pravilnik o tehniãnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrÏevanje plinovodov z najveãjim delovnim tlakom do

vkljuãno 16 barov, Uradni list RS, ‰t. 26/2002, 54/20027. Uredba o pravilih za doloãitev cen in za odkup elektriãne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektriãne energije,

Uradni list RS, ‰t. 25/20028. Navodilo o sistemskem obratovanju distribucijskega omreÏja za elektriãno energijo, Uradni list RS, ‰t. 15/20029. Odredba o zahtevah za energijsko uãinkovitost elektriãnih gospodinjskih hladilnikov in zamrzovalnikov ter njihovih

kombinacij, Uradni list RS, ‰t. 107/2001, 16/2002 10. Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoãe ali plinasto gorivo, Uradni list RS, ‰t.

107/2001, 20/200211. Odredba za energijsko oznaãevanje Ïarnic in sijalk za uporabo v gospodinjstvu, Uradni list RS, ‰t. 104/2001 12. Odredba za energijsko oznaãevanje gospodinjskih pomivalnih strojev, Uradni list RS, ‰t. 104/200113. Odredba za energijsko oznaãevanje gospodinjskih pralno-su‰ilnih strojev, Uradni list RS, ‰t. 104/2001 14. Odredba za energijsko oznaãevanje gospodinjskih elektriãnih su‰ilnih strojev, Uradni list RS, ‰t. 104/2001, 4/200215. Odredba za energijsko oznaãevanje gospodinjskih pralnih strojev, Uradni list RS, ‰t. 104/2001 16. Odredba za energijsko oznaãevanje elektriãnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij, Uradni list RS, ‰t.

104/2001 17. Pravilnik o energijskih nalepkah za doloãene vrste gospodinjskih aparatov, Uradni list RS, ‰t. 104/200118. Uredba o doloãitvi najvi‰jih tarifnih postavk za prodajo elektriãne energije za tarifne odjemalce, Uradni list RS, ‰t.

85/2001 (veljavnost do 31. 7. 2002)19. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, uãinkovite rabe energije in koge-

neracije, Uradni list RS, ‰t. 74/2001 20. Pravilnik o tehniãnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrÏevanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov,

Uradni list RS ‰t. 60/2001, 54/200221. Pravila za delovanje trga z elektriãno energijo, Uradni list RS, ‰t. 30/2001 22. Pravilnik o doloãitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreÏij in kriterijih za upraviãenost stro‰kov, Uradni list RS,

‰t. 30/2001, 103/2001, 48/2002, 109/200223. Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektriãne energije, Uradni list RS, ‰t. 29/2001,

99/200124. Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti, Uradni list RS, ‰t.

21/2001, 31/200125. Uredba o naãinu izvajanja gospodarske javne sluÏbe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne sluÏbe upravljanje

prenosnega omreÏja, Uradni list RS, ‰t. 8/2001, 11/2001

5. ENERGETSKA ZAKONODAJA

PRILOGA:

94

26. Odredba o plinskih napravah, Uradni list RS, ‰t. 105/2000, 28/200227. Statut Agencije za energijo, Uradni list RS, ‰t. 102/200028. Pravilnik o kriterijih za dodeljevanje sredstev za intervencije v obnovljive vire energije in uãinkovito rabo energije, Uradni

list RS, ‰t. 83/2000 (veljavnost do 21. 9. 2001)29. Sklep o ustanovitvi Agencije za energijo, Uradni list RS, ‰t. 5/200030. Sklep o doloãitvi upravljalcev distribucijskih omreÏij elektriãne energije v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, ‰t. 54/200031. Sklep o doloãitvi upravljalca prenosnega omreÏja elektriãne energije v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, ‰t. 54/2000 32. Uredba o naãinu izvajanja gospodarske javne sluÏbe organiziranje trga z elektriãno energijo, Uradni list RS, ‰t. 54/200033. Uredba o naãinu izvajanja gospodarskih javnih sluÏb s podroãja distribucije elektriãne energije, Uradni list RS, ‰t. 54/2000,

31/2001, 99/200134. Uredba o naãinu izvajanja gospodarske javne sluÏbe prenos elektriãne energije in gospodarske javne sluÏbe upravljanje

prenosnega omreÏja, Uradni list RS, ‰t. 54/2000, 79/2000, 124/2000, 29/2001, 99/200135. Uredba o prenehanju veljavnosti uredb o preoblikovanju javnih podjetij za proizvodnjo elektriãne energije, Uradni list RS,

‰t. 49/2000 (veljavnost do 20. 6. 2000)

Ker vsi potrebni predpisi ‰e niso bili izdani, je EZ re‰il poloÏaj tako, da je do uveljavitve novih predpisov podalj‰al veljavnost‰tevilnih predpisov, izdanih na podlagi prej‰njega zakona (Zakon o energetskem gospodarstvu, Uradni list SRS, ‰t. 33/1981 in29/1986):

1. Tarifni sistem za prodajo elektriãne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije, Uradni list RS, ‰t. 84/19982. Splo‰ni pogoji za dobavo in odjem elektriãne energije, Uradni list SRS, ‰t. 27/1985, 6/1988, 23/1988, 15/1989 in Uradni

list RS, ‰t. 26/1990 3. Pogoji za izdajanje elektroenergetskih soglasij za prikljuãitev na elektroenergetski sistem, Uradni list SRS, ‰t. 29/1986,

15/1986 4. Merila in kriteriji za povraãila za prikljuãitev na transportno plinovodno omreÏje SR Slovenije in za poveãan odjem

zemeljskega plina s tega omreÏja, Uradni list SRS, ‰t. 1/19875. Merila in kriteriji za prednostno oskrbo z mazutom v SR Sloveniji, Uradni list SRS, ‰t. 45/1987 6. Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezraãevanju objektov ter pripravi tople vode, Uradni list SRS, ‰t. 31/1984,

35/84 7. Kriteriji o zdruÏevanju sredstev uporabnikov elektriãne energije na 110 kV za poveãanje prikljuãne moãi, Uradni list SRS,

‰t. 15/1987, 45/1987, 3/1988 8. Merila in kriteriji o povraãilih za nove prikljuãitve in za poveãanje obstojeãih prikljuãnih moãi uporabnikov na nizki

napetosti 0,4 kV in napetosti 1-35 kV, Uradni list SRS, ‰t. 2/1982, 1/1983, 1/1984, 27/1985, 1/1986, 50/1986, 45/1987,3/1988

9. Uredba o naãinu izvajanja gospodarske javne sluÏbe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omreÏja, Uradni list RS,‰t. 77/1996 (veljavnost ãlenov 12—20)

10. Uredba o omejevanju obteÏb in porabe elektriãne energije v elektroenergetskem sistemu, Uradni list RS, ‰t. 42/1995,64/1995

11. Pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izku‰njah ter obveznem usposabljanju in naãinu preizkusa znanja delavcev, kiopravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, Uradni list SRS, ‰t. 30/1983, 31/1984, 1/1987

Vlada RS je od na‰tetih aktov z novo Uredbo o naãinu izvajanja gospodarske javne sluÏbe prenosa zemeljskega plina in gospo-darske javne sluÏbe upravljanje prenosnega omreÏja (Uradni list RS, ‰t. 08/2001, 11/2001) skoraj v celoti nadomestila Uredboo naãinu izvajanja gospodarske javne sluÏbe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omreÏja (v veljavi so ostali le ãleni12—20).

Prav tako je Vlada RS sprejela novo Uredbo o splo‰nih pogojih za dobavo in odjem elektriãne energije (Uradni list RS, ‰t.117/2002), s katero so nehali veljati akti, navedeni pod toãkami 2, 3, 7 in 8. Navedena uredba tako upo‰teva trÏne razmere napodroãju dobave elektriãne energije, nove subjekte na trgu z elektriãno energijo in spremenjene medsebojne odnose med njimi.

95

Slika 1: Razmerja med udeleÏenci na trgu z elektriãno energijo 14Slika 2: Razmerja med udeleÏenci pri dobavi zemeljskega plina 15Slika 3: Elektroenergetski sistem Republike Slovenije 17Slika 4: Proizvodnja kvalificiranih proizvajalcev v letu 2002 — po mesecih 19Slika 5: Naãin izvajanja financiranja prednostnega dispeãiranja kvalificiranih proizvajalcev 20Slika 6: Elektroenergetsko prenosno omreÏje 21Slika 7: Obmoãja upravljavcev distribucijskih omreÏij s ‰tevilom upraviãenih in tarifnih 22

odjemalcev ob koncu leta 2002Slika 8: Elektroenergetska bilanca proizvodnje in porabe v letu 2002 — v GWh 23Slika 9: Prevzem elektriãne energije na prenosnem omreÏju po mesecih 23Slika 10: Primerjava proizvodnje elektriãne energije v letih 2002 in 2001 — v GWh 24Slika 11: Dinamika meseãne porabe elektriãne energije v letu 2002 25Slika 12: Primerjava porabe elektriãne energije v letih 2002 in 2001 25Slika 13: Maksimalne vrednosti koniãne moãi odjema v letu 2002 26Slika 14: DeleÏi omreÏnine in drugi dodatki v ceni za uporabo omreÏij 31Slika 15: Slovenski indeks trgovanja na organiziranem trgu elektriãne energije 37Slika 16: Skupne meseãne koliãine trgovanja na dnevnem trgu in povpreãne meseãne cene 37

vseh sklenjenih poslov na dnevnem trgu v letu 2002Slika 17: Skupne meseãne koliãine trgovanja in povpreãne meseãne cene vseh 38

sklenjenih poslov na trgu prednostnega dispeãiranja v letu 2002Slika 18: DeleÏi trgovanja s standardiziranimi produkti na dnevnem trgu 38Slika 19: Meseãni deleÏi dnevnega trga v primerjavi s celotno meseãno porabo 39

elektriãne energije v Sloveniji v letu 2002Slika 20: âezmejno trgovanje z elektriãno energijo v letih 2001 in 2002 40Slika 21: Struktura cene elektriãne energije 41Slika 22: Gibanje cene za gospodinjskega odjemalca z letno porabo 3500 kWh 42Slika 23: Gibanje cene za odstopanje napovedane porabe elektriãne energije od voznega reda 43Slika 24: Stopnje odprtosti trgov z elektriãno energijo v Evropi konec leta 2002 44Slika 25: Cene elektriãne energije v drÏavah EU za industrijske odjemalce s porabo 24.000 MWh na leto 46Slika 26: Cene elektriãne energije v drÏavah EU za industrijske odjemalce s porabo 50 MWh na leto 46Slika 27: Cene elektriãne energije v drÏavah EU za gospodinjske odjemalce s porabo 3,5 MWh na leto 47Slika 28: Priãakovani stopnji odprtosti trga z zemeljskim plinom 52Slika 29: Naãin dobave zemeljskega plina v letu 2002 53Slika 30: Prenosno plinovodno omreÏje Slovenije 54Slika 31: Struktura uvoza zemeljskega plina v Sloveniji za leto 2002 55Slika 32: Struktura prodaje zemeljskega plina v letu 2002 55Slika 33: Gibanje povpreãne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omreÏja v letu 2002 56Slika 34: Stopnja odprtosti trgov z zemeljskim plinom v drÏavah EU v letu 2002 58Slika 35: Pogoji za pridobitev statusa upraviãenega odjemalca v drÏavah EU — najmanj‰i odjem v mio m3 59Slika 36: Pregled pristojnosti pri oblikovanju cen elektriãne energije in cen za uporabo 65

omreÏij za upraviãene odjemalceSlika 37: Pregled pristojnosti pri oblikovanju cen elektriãne energije za tarifne odjemalce 66Slika 38: Skupno ‰tevilo izdanih licenc po vrstah energetskih dejavnosti 79

do 31. decembra 2002 in ‰tevilo izdanih licenc v letu 2002

Seznam slik

Poroãilo o delu Agencije za energijo RS in stanju na podroãju energetike v letu 2002,

oktober 2003

Lektoriranje Nevenka ·krlj

Fotografije: Du‰an JeÏ, Getty Images, DigitalVision

Grafiãno oblikovanje Alda studio

Digitalni tisk Alda studio

Agencija za energijo Republike Slovenije

Svetozarevska ulica 6, 2000 Maribor, p. p. 1579

Telefon: 02/ 229 42 61, Telefaks: 02/ 229 42 70

www.agen-rs.si, e-mail: [email protected]

Poroгilo - Agencija za energijo

Documents

Transcript of Poroгilo - Agencija za energijo