N

KVALITATIVNO RAZISKOVANJE v

DRUŽBENIH VEDAH

1. letnik 2013/2014 - 1. Semester

Magisterij družboslovne informatike

predavatelj: red. prof. dr. Borut Rončević

asistent: dr. Alem Maksuti

Seminarska naloga Množično financiranje

»Crowdfunding«,

ali je namenjen

projektnemu ali

podjetniškemu

financiranju .

Rok Piletič

Novo mesto, 4.8.2015

KAZALO

1 Uvod ..................................................................................................................................................... 3

2 Kritičen pregled literature (ang. Literature review) .............................................................................. 5

3 Metodologija ...................................................................................................................................... 15

4 Predstavitev rezultatov ...................................................................................................................... 18

5 Interpretacija predstavljenih rezultatov in ugotovitve ...................................................................... 20

6 Zaključki in izhodišča/predlogi za nadaljnje raziskovanje .................................................................. 24

7 Bibliografija ali seznam referenc ........................................................................................................ 26

8 Priloge ................................................................................................................................................. 30

TABELE TABELA 1: ZNAČILNOSTI RAZLIČNIH MNOŽIČNIH FINANČNIH MODELOV IN NJENE POZITIVNE IN NEGATIVNE STRANI ......................... 11

SLIKE SLIKA 1: MNOŽIČNI POSLOVNI MODELI (ANGL. CROWD BUSINESS MODELS) – MEDIJI IN PODATKI; TRGOVANJA-TRŽNICA; PLATFORME;

MNOŽIČNI PROCESI; VSEBINSKI IN PRODUKTNI TRGI; NEPROFITNI; MNOŽIČNE STORITVE; MNOŽIČNI DRUŽBE. .......................... 9

SLIKA 2: V KATERI SEGMENT FINANCIRANJA LAHKO UMESTIMO MNOŽIČNO FINANCIRANJE (IDEJA, PROTOTIP, STAR'UP, ZGODNJA RAST,

ŠIRITEV) .......................................................................................................................................................... 13

SLIKA 3: PRIKAZ POVEČANJE ŠTEVIL INTERNETNIH PLATFORM, KI PONUJAJO MNOŽIČNO FINANCIRANJE V LETIH 2007-2012 ............ 13

SLIKA 4: PRIKAZ PORAST KOLIČINE SREDSTEV ZBRANIH PREKO PLATFORM ZA MNOŽIČNO FINANCIRANJE V LETIH 2009 - 2012 ......... 14

SLIKA 5: FAZE V KVALITATIVNI ANALIZI PODATKOV............................................................................................................. 16

PRILOGE PRILOGA 1: INTERVJU – PREDLOGA Z VPRAŠANJI ............................................................................................................... 30

PRILOGA 2: TRANSKRIPCIJA PRVEGA INTERVJUJA............................................................................................................... 31

PRILOGA 3: TRANSKRIPCIJA DRUGEGA INTERVJUJA ............................................................................................................ 34

PRILOGA 4: TRANSKRIPCIJA TRETJEGA INTERVJUJA ............................................................................................................ 37

PRILOGA 5: SEZNAM KOD UPORABLJENIH PRI ANALIZI INTERVJUJEV ...................................................................................... 39

PRILOGA 6: TEMATSKI MREŽNI POGLED KOD IN DOKUMENTOV-INTERVJUJEV .......................................................................... 40

PRILOGA 7: KODIRANJE ZBRANEGA GRADIVA ................................................................................................................... 41

1 Uvod

Pri množičnem financiranju se pojavlja predvsem vprašanje ali je to novodobna muha

pogojena z informacijskim razvojem ali je to samo prenovljena različica nečesa kar je

že obstajalo, z namenom, financirati nove projekte ali novonastala podjetja ter ali se

tega lotevajo ljudje z podjetniško izkušnjo in znanjem ali tisti, ki imajo samo neko

idejo, nov produkt-storitev, ki ga želijo ponuditi trgu in zato potrebujejo dodaten

kapital.

Množično financiranje (angl. Crowdfunding), zajema tri različne načine pridobivanja

sredstev, ki se danes izvajajo predvsem s pomočjo informacijsko-komunikacijskih

tehnologij (IKT) in so ta postopek pridobivanja zelo olajšala in naredila transparentna.

Ti načini so: dotacijsko-nagradno financiranje, dolžniško-predplačniško financiranje in

lastniško financiranje (EU-Commission, 2014).

Z množičnim financiranjem se odpirajo možnosti izvedbe ideje, ki sicer nebi zaživela,

zaradi rigidnosti investicijskih finančnih inštitucij ozirom privatnih investitorjev, ki nebi

izvedbo finančno podprli. Rešitev, ki jo v obliko produkta ali storitve ponuja

posameznik ali skupina, potrebuje določen krog ljudi, ki se sooča z istim problemom,

ki pa so pripravljeni v naprej tudi finančno podreti njeno izvedbo, saj sami niso

pripravljeni, da bi ta produkt ali storitev ponudili na trg. Lahko je kratkotrajnega

značaja v obliki projekta ali pa v obliki podjetniške ideje, ki bi omogočala večjo

produkcijo in dolgotrajnejšo ponudbo na trgu. Z internetom se je možnost dostopnosti

ponudbe in trga potrošnikov razširila na cel svet oziroma tistim, ki imajo dostop do

IKT orodij in internetne povezave. Tako se je možnost uresničitev idej, ki na nekem

geografskem območju nima zadostne podpore ali zadostnega števila potrošnikov-

podpornikov, ki bi to idejo finančno podprli, tako postane uresničljiva. Tako igra vlogo

finančnega vira, ki se sicer finančno podprlo z ožjim krogom prijateljev ali družine,

angelskim kapitalom, semenskim kapitalom, krediti bank ali drugimi pomočmi

finančnih ali državnih inštitucij.

V tej raziskavi bom poizkušal ugotoviti uporabo platforme za množično financiranje

»angl. Crowdfunding« katerim deležnikom je namenjena oziroma za kakšen namen

se lahko uporabi. Predvsem bom poizkušal odgovoriti ali se predvsem uporablja za

podporo različnih projektov in idej ali za zagon podjetniških idej ter s tem

ustanavljanje novih podjetij. Ob tem bom posvečal pozornost tudi kateri deležniki se

poslužujejo platforme (študentje, zaposleni, nezaposleni,...) in ali imajo že predhodne

izkušnje v podjetništvu ter odkriti možnosti uporabe v marketingu. Pozornost bo

posvečena tudi za kakšen namen se uporablja množično financiranje oziroma kateri

sektorji se jih poslužujejo.

Prvotno se bom lotil kritičnega pregleda literature in raziskav na tem področju v

svetovnem merilu. Raziskavo bom nadaljeval z primarnim zbiranjem podatkov z

intervjujem peščice oseb, ki so se srečali neposredno ali posredno z kampanjo

množičnega financiranja in obisk dogodkov na to temo na območju Republike

Slovenije. Zastavil jim bom enajst odprtih vprašanj, ki se bodo zvočno zabeležili in z

njimi odgovoriti na zastavljeno hipotezo. Za analizo transkripcij bom uporabil Atlas.si

programsko opremo. Pri analizi pridobljenih podatkov bom pozoren tudi na ali se je v

zadnjih letih vloga množičnega financiranja spremenila in izpostavila kake nove

smernice za nadaljnje raziskave. Raziskava je potekala v študijskem letu 2014/2015

oziroma z tedenskim posvetovanjem na vajah predmeta v prvem semestru z

zaključnim zapisom v poletju 2015. Na razpolago sem imel vso potrebno

računalniško opremo in dostop do potrebne literature ter oseb potrebne za izvedbo

primarne raziskave (Saunders, Lewis, & Thornhill, 2009).

2 Kritičen pregled literature (ang. Literature review)

Samo ime množično financiranje sestavljata dve besedi:

- množica : mnóžica -e ž (o ) 1. velika strnjena skupina ljudi (SAZU, množica (195),

2014)

- financiranje : glagolnik od financirati: financírati – 1. denarno omogočati kako delo,

dejavnost (SAZU, 2014)

Kaj pa predstavljata v realnosti? Predvsem zgodbe v medijih (Vičič, 2013) na slovenskem območju pišejo o

zagonskem financiranju projektov ne pa toliko o podjetniških idejah in zagonih

podjetij z množičnim financiranjem preko spletnih platform.

Velikokrat se dogodi, da je IKT tehnologija samo omogočila razcvet nečesa kar je že

predhodno obstajalo. Tako je tudi z množičnim financiranjem (angl. Crowdfunding).

Samo ime je prišlo v veljavo z razvojem Web 2.0 tehnologije, ki je omogočilo

dvostransko (angl. Two-way) sodelovanje in komunikacijo med ljudmi, da so se preko

spleta lahko povezovali in komunicirali. Tako so nastale različne oblike platform, ki so

se razvile na tej tehnologiji. Najbolj znane so socialne platforme kot Twitter,

Facebook, Myspace, itd. ter razne multimedijske platforme kot Youtube, Vimeo, ipd.

ter enciklopedije kot je Wikipedia ter druge rešitve Linux, Moodle, blogi (Kuile, 2011).

Za platformo Youtube.com trenutno tudi razvijajo opcijo, ki bo omogočala množično

financiranje (Cheredar, 2014). Tako je danes, kako pa je bilo pred uvedbo Web 2.0

tehnologije.

Najstarejši znani primer delovanja množic prihaja iz Babilona in njihovem zdravstvu,

kjer naj bi, ko je bolnik prišel v mesto množica meščanov oziroma njeni posamezniki

svetovali kako se pozdraviti v kolikor so poznali način zdravljenja za to bolezen

(Yerpo, 2014). Množice so si na različne načine pomagale tudi v drugih začetkih

civilizacij kot jih poznamo, vendar ne toliko v obliki finančne pomoči temveč v obliki

delovne moči, lep primer je Egipt in delavci, ki so prostovoljno gradili Egipčanske

piramide (Kratovac, 2010). V času Grkov je prevladovala moč znanja in modrosti, ki

je množicam omogočala močan razvoj in soudeležbo. Predvsem Atene so

prednjačile v tem (Hanson, 2008). Pri Rimljanih je prišlo v veljavo ime korporacija (lat.

Corpus), ki je latinska beseda za telo oziroma telesa ljudi ali množica. V več

različicah so jih po rimskem pravu poimenovali še universitas, corpus ali collegium, ki

so predstavljale združenja občin in njihovih prebivalcev z ciljem sofinanciranja,

podpore raznih religioznih kultov, pogrebnih klubov, političnih skupin in cehovskih

skupin obrtnikov ter trgovcev. Marsikateri način sponzoriranja se je ohranil do danes.

V srednjem veku je korporacija dobila nov pomen, saj so prvič izdali delnice in s tem

omogočili množicam finančno podpreti korporacijo ter tako postati njen delni lastnik.

Prva korporacija je bila Nizozemska vzhodno Indijska korporacija (nizo. Vereenigde

Oostindische Compagnie, VOC). Tako se je korporacija zaščitila pred tveganji, ki so

pestile trgovske mreže, odprav in ladjevja, ki so ga potrebovali za prevoz blaga

(Satellizer, 2014). Z razvojem popotovanj in trgovanja na morju ter razvoja

ladjedelništva, pa pridemo do prvih zametkov množičnega izvajanja (angl.

Crowdsourcing) iz katerega je nastala kasnejša izpeljanka množično financiranje. V

letu 1714 je britanska vlada ponudila nagrado za zanesljivo metodo preračunavanja

ladijskih razdalj. Na tak način so motivirali ljudi (množico) v pomorstvu, da izdela

ladjo za potovanja na dolge razdalje. Tudi Oxford-ov prvi angleški slovar je bil

narejen s pomočjo 800 prostovoljnih bralcev (Yerpo, 2014). V istem obdobju je bil

tudi velik razvoj in vpliv množic ter njenih dejavnosti v obliki obnašanja (kolektivno

nasilje) in socialnih odnosov (protest – delovnih razredov) ter kasneje množic v času

pred in med industrializacijo, ki jo omenja tudi George Rude v svojem delu »Množice

v zgodovini (angl. The crowd in history)« (Holton, 1978). Tudi matematik in inženir

Gaspard de Prony se je na podlagi vpliva filozofa in političnega ekonomista Adama

Smitha in njegovega dela »Bogastvo narodov (angl. Wealth of the Nations)«

(Lekoren, 2014), ter dela pionirja oziroma očeta računalništva, filomata Charles

Babbage-a (Ohconfucius, 2014), ki je za svoje matematične modele delil delo na

manjše enote ter jih razpošiljal delavcem po svetu ter na tak način izdeloval svoj

računalniški stroja o čemer je tudi veliko pisal v letih 1820-30 (Grier, 2011), tako je

tudi DeProny po vzoru teh modelov zbiral pomoč poceni delovne sile okoli 100 ljudi

za izdelavo matematičnih tabel (Charman-Anderson, 2010).

V tem času pa so imele razvoj tudi korporacijske finance, ki so omogočale razne

načine financiranja in predvsem omogočala zaščito pred finančnimi tveganji,

predvsem so bile v vzponu mednarodne finance, ki so omogočale mednarodno

trgovsko menjavo med različnimi valutami in njenimi tečaji ter s tem bančne ponudbe

in razne arbitraže. Z raznimi depoziti in kreditiranjem so lahko širili in večali

gospodarsko moč in vpliv, kljub manjšim vsotam denarja, ki so jih imeli za izvedbo

svojih projektov in podjetniških idej. Bančni sistem je do popolnosti razvil osnove

kreditnega sistema kot ga poznamo še danes, z finančnimi zavarovanji za potovanja

po morju in razvojem delniških podjetij in trgov. Razvili pa so se tudi finančni

specialisti računovodje, revizorji, referenti-uradniki, blagajniki in tajniki (Baskin &

Miranti Jr., 1997).

Še nekaj pomembnejših projektov izvedenih po principu množičnega delovanja, ko

organizacija v obliki odprtega razpisa prenese svoje izvajanje posamezniku ali veliki

skupini v mrežo povezanih ljudi, da izvede njihovo delo. Temeljni pogoj za izvedbo je

javni razpisa, ki vključuje veliko mrežo potencialnih delavcev ali posameznika:

'Harvard Star Catalog' v letu 1875 in 'US Naval Obs' v letu 1907, 'Math tablets

projects' 1938 (Charman-Anderson, 2010), operna hiša v Sidneyu leta 1975,

potovalni vodič (angl. Lonely planet) leta 1981 (Yerpo, 2014).

Lekcije, ki so jih pridobili ti projekti (Charman-Anderson, 2010):

- ustvarjanje znanja in veščin,

- se ne raziskuje samo vesolja in dela znanost,

- pridobili ljudi, ki se želijo identificirati s projektom, ki je postal del njihove

identitete,

- gradi organizacijo z hierarhično strukturo

- veščine delitve dela in delovnih oddelkov, ki temeljijo na spodbujajo spretnosti

in aspiracije

Kateri so kriteriji, ki opredeljujejo množično delovanje. Da govorimo o množičnem

delovanju, organizacija ali posameznik, ki je sam opravljal neko delo ali funkcijo v

obliki javnega odprtega razpisa, dodeli ozirom pridobi idejo, vsebino ali izvajanje

storitev od zunanje večje mreže ljudi, ki jo ne sestavljajo zaposleni ali dobavitelji

organizacije, zbrane po navadi preko interneta. Sama beseda Crowdsourcing (sl.

Množično delovanje) je sestavljenka besed Crowd (sl. Množica) in Out-sourcing (sl.

Zunanji izvajalec). Tako se nek problem, da v reševanje zunanjemu dobavitelju, ki pa

v tem primeru ni neka formalna skupina ampak je množica naključnih ljudi. (Sappir,

2014).

V slovenskem okolju so nam toliko bolj poznane mladinske delovne brigade v

povojnem obdobju, ko prostovoljci delovali pri več delovnih akcijah. »Leta 1946 je

skupaj s preostalimi člani železniško progo Brčko-Banovići gradilo 6.220 Slovencev,

progo Šamac-Sarajevo pa naslednje leto 14.000 Slovencev. Rezultat dela mladinskih

delovnih brigad so med drugim velik del Avtoceste bratstva in enotnosti, del Novega

Beograda, več železniških prog na področju nekdanje Jugoslavije, npr. Beograd-Bar,

hidroelektrarne, tovarne in druga infrastruktura« (Cukjati, 2004-2014). Ter raznih

delovnih akcijah ob naravnih nesrečah in mednarodnih incidentov ob pomoči

dobrodelnim organizacijam kot so Rdeči Križ in Karitas. Velik doprinos pa je tudi

prostovoljno gasilstvo, ki ima zametke v letih 1863 in je do danes eden največjih

projektov na slovenskem, ki deluje po principih množičnega delovanja (Tomat, 2010-

2014). V svetoven merilu je bila ustanovljena tudi globalna brigada leta 2003

(Asamoah, 2011-2014).

Tako se je razvijalo množično delovanje, ki je ob razcvetu Web 2.0 tehnologije dobilo

še mnoge različice pod različnimi tipologijami (Estellés, 2012). Množično delovanje

(angl. Crowdsourcing) danes tako delimo na več področij (Celendin et al., 2006):

1. Množično glasovanje (angl. crowdvoting)

2. Ustvarjalna dela množičnih virov (angl. crowdsourcing creative work)

3. Množično financiranje (angl. crowdfunding)

4. »Modrost množice«

5. Mikrodelo (angl. microwork)

6. Napeljevanje nagradnih iger (angl. inducement prize contest)

7. Implicitni množični viri (angl. implicit crowdsourcing)

Pri tem se velik premik naredil tudi na finančnem področju z poslovnimi angeli,

semenskimi kapitalisti, investitorji, državne fundacije, ki so poleg bank financirali

zagone projektov in novih podjetij. Največji preboj pa je prišel na bančnem sektorju,

kjer se pojavi mikro-kreditiranje. Grameen bank (banka za revne v Indiji) ustvari

metodologijo in institucijo ki zadovoljuje finančne potrebe revnih, ter jim tako ustvari

dostop do posojil z razumnimi roki vračil, da jim omogoči graditi na svojih obstoječih

spretnostih, da zaslužijo boljše dohodke v vsakem ciklu posojil, ki jih od banke

prejmejo (Yunus, 2011) za katero je leta 2006 prejel Nobelovo nagrado.

Tako se v kombinaciji z množičnim delovanjem in finančnimi inštrumenti v podpori

Web 2.0 pojavi vpliv na razvoj množičnega financiranja, ki je eno izmed množičnega

poslovnega modela, Slika 1.

Slika 1: Množični poslovni modeli (angl. Crowd Business models) – mediji in podatki; trgovanja-tržnica; platforme; množični procesi; vsebinski in produktni trgi; neprofitni; množične storitve; množični družbe.

(Vir: Getting Results from Crowds, (Dawson & Bynghall, 2012))

Množično financiranje (angl. Crowdfunding)

Je samo ena izmed oblik množičnega delovanja (angl. Crowdsourcinga) in na

splošno predstavlja javni poziv na javno zbiranje sredstev za poseben projekt.

“Crowdfunding“, je mogoče opredeliti kot skupno prizadevanje številnih

posameznikov, ki se povezujejo-mrežijo in združujejo svoja sredstva za podporo

prizadevanj iniciativ drugih ljudi ali organizacij. Običajno se to izvaja preko ali s

pomočjo interneta. Posamezni projekti in podjetja se financirajo z majhnimi prispevki

od velikega števila posameznikov, ki omogočajo inovatorjem, organizacijam,

podjetnikom in lastnikom podjetij izkoristiti njihova socialna omrežja za zbiranje

kapitala (Buysere, Gajda, Kleverlaan, & Marom, 2012)«.

Poznamo dva modela oziroma pet poslovnih modelov oblike zbiranja denarja kot

nam prikaže, Tabela 1 (infoDev, 2013):

a) Donacije

- Donacije/Socialno posojilo

- Nagrada b) Investicije

- Lastniški kapital

- Posojilo »Peer-To-Peer«

- Patentno lastništvo

Tabela 1: Značilnosti različnih množičnih finančnih modelov in njene pozitivne in negativne strani

(Vir: Crowdfunding’s Potential for the Developing World, (infoDev, 2013))

Mnoge države vidijo koristi množic financiranja, ki je neka oblika tržnega

financiranja, katerega je primarna sposobnost je, da uspešno in učinkovito zbirajo

kapital za SME podjetja in inovatorje. Ki zapolnjuje vrzel bank kreditnih posojil pri

zbiranju začetnega kapitala pri projektih ali financiranja po razvitem prototipu

razvidno iz Slika 2, ki je ob enem tudi finančno učinkovit ter priročen, saj zmanjšuje

stroške projekta in daje korist naročnikom ter ob tem ustvarja dodano vrednost z

ekonomsko rastjo. Marsikatera ideja ali projekt se nebi realiziral v kolikor nebi bilo

množičnega financiranja in tako bi bili prikrajšani za marsikatero izkušnjo ali

tehnološko rešitev (Kirby & Worner, 2014).

Opis Slika 2:

1. Množično financiranje (v nadaljevanju MF) < ZDA$50K

Donacijsko ali ljubiteljsko MF je dobro izhodišče za idejo/začetek ali podpora

za koncept/prototip. Omogoča skupnosti odločiti katere ideje so vredne, že v

zgodnjih fazah nastajanja in imajo potencial finančne podpore množic.

2. Množično investiranje (v nadaljevanju MI) > ZDA$ 1M

Ko ideja zadosti minimalnim potrebam testiranja s strani množic ali skupnosti,

lastniška ali posojilna MF kampanja je primerna. Omogočila bo povečano rast

kapitala in širši interes podpornikov. Finančni angeli se lahko tudi priključijo v

tej fazi.

3. Prevladujoče financiranje (v nadaljevanju MsF) > ZDA$ 1M

V tej stopnji so ideje dokazane, modeli testirani in zainteresiranost kupcev

aktivirana in zmanjšanj riziko za pridobiti večje bolj tradicionalne oblike

financiranja kot so angelski kapital, semenski kapital, lastniški kapital lažje

dosegljive.

4. Institucionalni kapital (v nadaljevanju IK)

Organizacije, ki so dokazale zadostno tržno rast in obstoj ter so kapitalsko

intenzivne lahko v tej fazi iščejo finančna sredstva od investicijski bank.

Slika 2: V kateri segment financiranja lahko umestimo množično financiranje (Ideja, Prototip, Star'up, Zgodnja rast, Širitev)

(Vir: Crowdfunding’s Potential for the Developing World, (infoDev, 2013))

Gradivo raziskav in literature po svetu kažejo velik porast množičnega financiranj in

zbranih sredstev ne platformah, ki to omogočajo. Da je temu tako, je velik razlog tudi

porast platform, ki ponujajo te storitve ter tudi porast, prodajalcev in kupcev se je

predvsem v zadnjih letih drastično povečal. Kar kažeta tudi Slika 3 in Slika 4.

Slika 3: Prikaz povečanje števil internetnih platform, ki ponujajo množično financiranje v letih 2007-2012

(Vir: Crowdfunding Industry Report, (Moebius, 2012) )

Slika 4: Prikaz porast količine sredstev zbranih preko platform za množično financiranje v letih 2009 - 2012

(Vir: Crowdfunding Industry Report (Moebius, 2012) )

Ti izsledki raziskave od Massolution.com nakazujejo svetovne smernice, ki pa so

odraz povečanega obseg vseh vpletenih deležnikov (platforme, ponudniki, donatorji,

inovatorji) po celem svetu in po različnih panogah.

3 Metodologija

Nekaj definicij za lažje razumevanje (Corbin & Strauss, 1998):

Metodologija: Način razmišljanja in študija socialne realnosti

Metode: Zbirka procedur in tehnik za zbiranje in analizo podatkov

Kodiranje: Analitični proces preko katerega so podatki razdrobljeni, koncipirani

in integrirani v izdelavo teorije

Kvalitativna analiza predstavlja raziskovalno orodje ali tehniko, ki omogoča analizo

vsebine ali značilnosti biločesa ali je to beseda, slika, tematika ali tekst v bilokakšni

obliki ter predstaviti izsledke v objektivnem in kvantitativnem načinu (Eibeed, 2011),

ki je v zadnjih letih pridobila na popularnosti, in ima več načinov pristopov uporabe. V

raziskavah je večinoma cilj razviti teorijo vendar to ni vedno cilj raziskave. Poleg

teorije se uporablja tudi za namene kot izdelava konceptualnega zaporedja, ki

organizira podatke v diskretne kategorije (razvrščanje, elaboriranje). Tako se ta

analitična tehnika in procedure uporabljajo na različne načine, tudi sama

metodologija se uporablja na drugih področjih izven sociologije kot npr.

Izobrazevanje, zdravstvo, poslovanje, arhitekturi, komunikologiji in antropologiji.

Najbolj prepoznavna metodologija in najbolj uporabna je substativna (angl.

Grounded methodology) (Corbin & Strauss, 1998).

Analiza kvalitativnih podatkov sledi nekaterim ali vsem od naslednjih faz (čeprav se

lahko vrstni red razlikuje), spodaj Slika 5. Proces vsebinske analize je lahko

dolgotrajen in zahteva od raziskovalca, da gredo znova in znova preko podatkov, da

se zagotovi temeljitost opravljenega dela analize.

Slika 5: Faze v kvalitativni analizi podatkov

(Vir: Qualitative Research Analysis (Lacy & Luff, 2007))

Za izdelavo seminarske naloge je bila uporabljena kvalitativna raziskava analize

vsebine v kombinaciji induktivnega in deduktivnega vidika pristopa k zbiranju

podatkov za raziskavo (Mayring, 2000). Predhodno je bil izveden kritičen pregled

literature iz katere so bila izpeljana tudi raziskovalna vprašanja, na katera je bil cilj v

tej raziskovalni nalogi odgovoriti. Vzorec raziskovanja je bil oblikovan z namenskim in

priložnostnim vzorčenjem (Saunders, Lewis, & Thornhill, 2009).

Za zbiranje primarnih podatkov je potekalo z obiski okroglih miz, seminarjev in

predvsem z nestandardiziranim ena-na-ena intervjuvanjem oseb iz območja

Slovenije (Ljubljana - Novo mesto), ki so se direktno ali posredno srečali z izkušnjo

množičnega financiranja in izhajajo iz podjetniškega okolja. Uporabljen je bil

predhodno pripravljen vprašalnik z pol-strukturiranimi vprašanji ( Priloga 1).Pogovor

intervjuja je trajal približno 45-60minut, posnet z uporabo diktafona in privolitvijo

intervjuvanca ter narejena transkripcija posnetka (Priloga 2,Priloga 3 in Priloga 4) v

obdobju maj-junij 2014. Bil je vzpostavljen kontakt z več osebami za intervju vendar

je bil opravljen samo z tremi osebami, problem je predstavljal najti skupen termin

sestankov (Saunders, Lewis, & Thornhill, 2009).

Za obdelavo analizo podatkov je bila uporabljena kategorizacija podatkov, ki so

pripomogli k prepoznavi vzorcev z uporabo analize z predlogo, vizualizacijo

podatkov, z uporabo substativne analize z uporabo procesa kodiranja (odprta koda,

osna koda, selektivna koda) (Mesec, 2013) in predvsem z konvencionalno analizo

vsebine, ki so pripeljali k prepoznavanju odnosov med kategorijami in k razvoju

teme/koncepta ter končne teorije (Hsieh & Shannon, 2005). Za obdelavo transkripcij

intervjujev je bila uporabljena CAQDAS računalniška programska oprema za

obdelavo podatkov (angl. CADQADS - Computer Aided Qualitative Data Analysis

Systems) v tej nalogi se je uporabljala »Atlas.ti« programska oprema (Lacy & Luff,

2007).

Sama raziskava ne predstavlja veliko etičnih dilem je bila pa upoštevna

prostovoljnost sodelovanja, varovanje identitete intervjuvanca, zaupnost in zasebnost

intervjuvanca, spoštovanje resnice in nepristranskost, ter možnost kontakta oseb v

primeru, da se pridobi dovoljenje za citiranje njihovih izjav (Saunders, Lewis, &

Thornhill, 2009).

4 Predstavitev rezultatov

Množično financiranje je v zadnjih letih dobilo na popularnosti in raznolikosti uporabe

kar je pokazala tudi raziskava, saj so vsi intervjuvanci in udeleženci okrogle mize

izkazali prepričanje, da je vse večje povpraševanje za tak način zbiranja finančnih

sredstev oziroma pomoči, ki se jih poslužujejo posamezniki ali različne organizacije (

pravne, vladne, neprofitne, itd.). Že med samimi intervjuji in tudi pri obisku okrogle

mize, 17. decembra 2013, na dogodku PRedigra: »Crowdfunding - zahteven podvig

ali svetla priložnost?«. Pri vsem tem in tudi pri prebiranju svetovne literature ter nekaj

zadnjih raziskav kažejo, da se je trend in namen uporabe množično financiranje

spreminja od časov, ko se je le ta uvedel (Moebius, 2012).

Raziskava, ki je zajemala tri intervjuvance dva iz območja Ljubljane in eden iz

območja Novega mesta nakaže, da ni geografskih ovir za uporabo in uspeh pri

izvedbi take kampanje in je uporabna na različnih področjih kot IT, kmetijstvo,

inženirstvo, elektrotehnika, itd.. Množično financiranje vključuje različne deležnike od

študentov, zaposlenih, nezaposlenih, upokojencev vendar ima določene zakonske

zahteve o odprtju računa v državi kjer ima platforma za zbiranje prijavljeno

opravljanje dejavnosti oziroma dovoljenje za opravljanje dejavnosti, temu mora biti

vsaj ena oseba iz ekipe polnoletna, kar je bilo izpostavljeno med intervjuji. Na

območju Slovenije se uporaba množičnega financiranja uporablja predvsem kot

nadomestek v finančnem sektorju, pri projektnem delu, podjetništvu, izobraževanju,

kot družbeno koristno delo in za raziskavo trga. Do leta 2014 so bile podprte storitve,

ki so zajemale izdelke, programske rešitve in storitve. Tak način financiranja je

primeren za čiste začetnike ali pa izkušene podjetnike, slednje je sicer priporočljivo,

saj vse večja uporaba potrebuje več znanja, da svoj izdelek vzbudi pozornost na

platformi za množično financiranje. Raziskava je pokazala, da je množično

financiranje lep nadomestek zbiranje začetnega kapitala v kolikor ga ni mogoče

pridobiti preko klasičnih finančnih inštitucij. Predvsem podatki kažejo, da imajo

inovatorji z malo podjetniško-marketinškega znanja možnost prodora na mednarodni

trg, kar odpre varata pri pridobivanju še kakšnega novega večjega investitorja.

Prvenstveno se take kampanje še vedno se uporabljajo za podpiranje projektov in v

manjši meri za ustanavljanje podjetij (angl. Start'up).

Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da je na visoko mesto postavljena možnost

tržne oziroma marketinške promocije, raziskovanje trga in PR dejavnost novih

produktov, novih prototipov oziroma njihovo testiranje na trgu. Ravno tako se zelo

pokaže težnja, po izobraževanju in testiranju, kako se izvede množično financiranje

preko poizkusov ponudb različnih produktov in pridobivanju ter testiranju uporabnosti

produktov preko platforme direktno od strank. Prepoznavnost in hiter odziv

donatorjev je velik plus, za ponudnike produktov na teh platformah. Odraža se ekipno

projektno delo posameznih članov ekipe, razvijajo se veščine posameznikov ter

specializacija in ob tem inovacije večji del dela je prostovoljno ter tako družbeno

koristno delo. Tak način financiranja te tudi medijsko izpostavi in prepoznavnost takih

projektov v družbi se poveča.

Na področju tržnih raziskav je raziskava izpostavila veliko koristnost takega projekta,

saj ti pokaže odzivnost trga, prepoznavnost in promocijo produkta ter z dobro zgodbo

tudi odličen PR. Podatki pokažejo koristno uporabo za izobraževanje učenje preko

dela na napakah, inovativnost, nadaljevanja inovativnih delavnic in ponudba produkta

na trg, izkušnjo za udeležence takega projekta in nova znanja pridobljena ob delu.

Ker je tako delo v okviru projekta in ekipe se kaže, da so potrebna organizacijska

znanja, delo na projektih, vodenjem primerne dokumentacije ter z zunanji

strokovnjaki. Vse to nakazuje, da se lahko tak način dela smatra kot zagonsko

financiranje podjetja v kolikor je kampanja zbiranja sredstev uspešna, kar nakazuje

tudi raziskava. Ker intervjuvanci nakazujejo nove ali prve izkušnje podjetništva,

prostovoljstva, pomoč pri delu in mladih izkazuje družbeno koristne vzgojne prvine.

Predvsem pa je videti, da v Sloveniji tak način financiranja omogoča nizke stroške

dostopa do finančnih virov zbiranja lastnih sredstev in monetizacije produkta ali

storitve. Podrobno je to razvidno iz opravljene raziskave (Priloga 5, Priloga 6 in Priloga 7)

(Mesec, 2012). Ti podatki so relevantni za leto 2014 na območju Republike Slovenije

za populacijo med 18 in 65 leti starosti obeh spolov in različnih statusov, ki so bili

zajeti v okviru raziskave.

5 Interpretacija predstavljenih rezultatov in ugotovitve

Raziskava, ki je bila opravljena iz področja množičnega financiranja nam je prinesla

nekaj zanimivih ugotovitev. Ob prebiranju literature iz tega področja je bilo jasno, da

jasna ločnica med tem ali so te platforme namenjene financiranju bolj projektov ali

zagonu podjetij ni bilo zaslediti. V večini se financira projekte, ki pa posledično vodijo

v ustanavljanje podjetij v kolikor so kampanje zbiranja sredstev bile uspešne.

Nekatere ideje so že v osnovi poslovni modeli pri nekaterih pa se ti modeli razvijejo

ob uspešni izvedbi kampanje ter načrtovanih zbranih sredstev. Že sami pogoji

izdelave kampanje in s tem poslovnega modela množičnega financiranja pogojuje

imeti ustanovljeno podjetje v Združenih državah Amerike ali Britaniji in s tem

omogočena izplačila pridobljenih sredstev na platformi v kolikor gre za kampanjo, ki

je izvedena preko »Kickstarterja« (Gulati, 2014).

Izsledki in rezultati raziskave kažejo, da je množično financiranje deljeno na sledeče

faze, ki odražajo posamezne kategorije množičnega financiranja in potrjujejo, da je

množično financiranje prvotno namenjeno financiranju projektov preraslo v

financiranje novonastalih podjetij in še več.

Množično financiranje je za osebe, ki nimajo možnosti na drug način pridobiti

sredstva za uresničitev svoje ideje ali bilo to bilo zelo drago in rizično v kolikor

govorimo o posojilih, saj preden produkt spraviš na raven prodaje in obenem

proizvodnje ni zagotovila, da bo trg produkt prepoznal in v zahtevanem obdobju kupil

zadostno količino na zalogo narejenih produktov, da se z tem povrne posojilo in

njegove stroške ter vse ostale stroške. Če nismo zadosti vložili v marketing takega

produkta je prepoznavnost lahko majhna in temu tudi prodaja, kar poveča riziko

odplačila posojil, ki so bili najeti za izdelavo produkta. V takem primeru, če ni zraven

lastnega kapitala, angelskega kapitala taka ideja produkt ne bosta zaživela. Pred tem

pa bi mnogo morali vložiti v raziskavo trga, da bi spoznali potrebe le njega, da bi ta

riziko zmanjšali.

Tako ne preseneča podatek raziskave, da je tržna analiza z množičnim financiranjem

eden glavnih razlogov za izvedbo kampanje, kjer poleg izobraževanja o trgu

ustvarjalec pridobi informacije kaj bi ta trg finančno podprl in kakšne rešitve

določenih problemov podpira oziroma kupi. Izobraževanje odraža tudi vlogo učenja

novih veščin ob pripravi kvalitetne kampanje za predstavitev produkta na spletnem

portalu, kar vključuje IKT, multimedijska, marketinška, PR, finančna, podjetniška in

projektna znanja. Platforme za množično financiranje so bile v začetku namenjene

osebam, ki drugače nebi mogle izpeljati svojih zamisli. Sedaj pa je preraslo v orodje,

ki se ga lahko poslužujejo tudi večje finančno ustaljene organizacije, ki na tak način

zmanjšajo, riziko uvajanje novih produktov na trg ter naredijo prvi marketinški korak

do svojih kupcev in si z pridobljenimi stroški lahko povrnejo vsaj promocijo, če ne

tudi razvoj v kolikor je kampanja uspešna.

Pri izvedbi kampanje je tu izpostavljeno znanje projektnega dela in vodenja, saj je

organizacija take kampanje dokaj obsežen projekt, če seveda hočemo z njim biti

učinkoviti ter z njim zbrati zastavljeno količino sredstev potrebnih za izvedbo

produkta. Po pridobljenih zadostnih sredstvih pa so zelo pomembna podjetniška in

organizacijska znanja, da tistim, ki so prispevali finančna sredstva za tvoj produkt,

dejansko dostaviš kar si obljubil. Dobrodošlo je, da ta znanja poseduješ sam oziroma

jih ima nekdo v tvoji ekipi že ob razvoju produkta. Lahko je tudi obratno, da dobro

pripravljena kampanja ne požanje zadostnih sredstev. Vse se nanaša na kvaliteto

ponujenega produkta ali rešitve, ki ga trg hoče in je za to pripravljen plačati ali

sofinancirati.

Predvsem se izkaže, da tako kampanjo lahko vodi vsak, ki ima nekaj marketinških in

IKT znanj ter v ekipi poseduje vsaj eno osebo, ki je polnoletna zaradi pravnih zadev

vodenja take kampanje. To daje pobudo vsem, ki imajo neko idejo in bi jo radi

uresničili najsi bodi študent, zaposlen, nezaposlen ali upokojenec,ki si vzame čas, da

opravi vse potrebno in kampanjo prijavi na portal za množično financiranje.

Predvsem je to zelo spodbudno za inovatorje vseh vrst iz različnih področij in

sektorjev, ki potrebujejo zagonski kapital za uresničitev svojih projektov, ki lahko

nadalje pripeljejo do ustanovitve novega podjetja. Tako se lahko uresničijo ideje iz

IKT, elektrotehnike, mizarstva, agronomije, kulinarike in drugih sektorjev, saj odpira

množično financiranje tudi vpogled na svetovni trg povpraševanja po novih dobrinah

in dobrih rešitvah na probleme, kateri se potencialni kupci-podporniki srečujejo .

Ker je bila ta raziskava opravljena na manjšem vzorcu ljudi, bi si želel, da bi se to

izvedlo na malo večjem vzorcu in predvsem na različnih demografskih skupinah.

Predvsem je tu težava pridobiti sogovornike, ki so uspešno izvedli kampanje, saj so

temu zelo zasedeni na drugi strani pa je še težje priti do sogovornikov, ki niso uspeli

z kampanjo. Predvsem pa je temu potrebno imeti več časa za raziskavo oziroma več

oseb v ekipi, ki bi to zadevo lahko pospešile.

Pogled, ki mi je prinesla raziskava z intervjujem Priloga 1, opazovanjem in z analizo

teh podatkov ter raziskava v obstoječi literaturi ter preostalih opravljenih raziskav na

trgu, vidim sledeče povezave. Množično financiranje je namenjeno posamezniku ali

organizaciji, da zmanjša riziko uveljavljanja novega izdelka ali rešitve na trg, tako

pridobi zahtevana sredstva za izvedbo novega izdelka in rešitve, ki je lažje dostopno

in z mnogo nižjimi stroški, kot klasični načini financiranja v zgodnjih faza produkta.

Zaželena so znanja iz IKT, multimedije, projektnega vodenja, marketinga, PR-ja in

podjetništva niso pa pogoj za uspešno kampanjo. Če teh znanj nimamo je množično

financiranje, dokaj poceni in lahko dostopno orodje za učenje ter pridobivanje teh

znanj in veščin, ki se jih lahko loti vsak, ki ima osnovna znanja IKT in dostop do

interneta. Ker je to orodje zelo poceni način kako priti z novim produktom rešitvijo na

trg in do končnih kupcev, ter trg analizirati, saj lahko objaviš kampanjo, ko imaš

produkt ali rešitev še v prototipni fazi. Seveda imaš dilemo in riziko intelektualne

lastnine vendar ti lahko svetovni trg lahko kaj hitro pove ali ta produkt ali rešitev

potrebujejo. Zato je v uporabi vse več teh orodij tudi s strani obstoječih podjetij za

uveljavitev novih produktov, kar je razvidno tudi z prihodom največjega trgovca

Amazon.com na to področje množičnega financiranja, saj je ponudil svojo različico

platforme za novonastala podjetja (ang. Startup) imenovano 'Amazon Launchpad'

(Kelly, 2015). Se pa tu pokaže tudi velika družbena odgovornost produktov in

storitev, ki jo nastala skupnost podpornikov, ki preko takih platform kupujejo ali

podpirajo zelo pomembna. Samo čas pokazal ali bodo uveljavljena podjetja na

splošno ali korporacije znala to orodje (platforme) uporabiti na pravi način kot npr. za

tržni marketing in dobiti pravi odziv trga. Posledično lahko pripelje do novih načinov

financiranja inovacij in njihovo umeščanje na trg ter s tem spremembo nakupovalnih

navad potrošnikov, kar tudi nakazuje vstop Amazon.com v ta sektor. Vse to bo tudi

odraz ali se bodo mladi vse bolj posluževali teh platform za predstavitev in podajanje

svojih idej na trg ter s tem omogočili prodor idej na trg, ki sicer nebi bile uresničene

zaradi pomanjkanja zagonskega kapitala. Mladi lahko tako sploh v času, ko v

svetovnem gospodarstvu traja investicijski krč uberejo drugo smer in način kako

spremeniti svet in družbo s svojimi idejami ter za to pridobiti sredstva, ki niso v rokah

samo nekaterih premožnih in vplivnih oseb ali mednarodnih finančnih organizacij, ki

investirajo v nove produkte po svoji lastni presoji ali interesu.

Tako smatram, da je množično financiranje še vedno financiranje projektov in v

kolikor je kampanja uspešna lahko preraste v lepo in zgledno podjetniško pot ter

novonastalo podjetje kot 'Startup' ali kot 'Spinoff'. Eden glavnih dejavnikov, ki lahko

pripomore k tej spremembi iz projekta v podjetje je, da je množično financiranje

podprto z množico posameznikov, ki se odloča kaj bo podprla z svojimi sredstvi in v

kolikor je teh posameznikov zadosti in zbrana sredstva zadostujejo za izvedbo

kampanje, bo taka ideja uresničena, ki sicer v klasičnem investiranju podprto s strani

finančnih organizacij kot so banke, semenski kapitalisti ali posameznikov kot poslovni

angeli nebi zaživela. Tak način odpira možnost izvedbe direktnega financiranja ideje

s strani kupca brez posrednikov z manjšimi stroški, ki sicer mogoče nebi bila

izvedena ne predstavlja velikega obsega za masovno produkcijo. Taki kupci pa lahko

nadalje postanejo zveste stranke novega podjetja in lahko posežejo tudi po

novonastalih produktih takega podjetja (Saunders, Lewis, & Thornhill, 2009).

6 Zaključki in izhodišča/predlogi za nadaljnje raziskovanje

Raziskava je imela namen pregledati uporabnost množičnega financiranja v Sloveniji

in predvsem ugotoviti ali je namenjeno zbiranje sredstev za projekte ali zagonski

kapital za podjetja, ki že ponuja nek produkt, storitev oziroma rešitev, ki pritegne

množico k financiranju take ideje. Zajemala je kritičen pregled literature z zbiranjem

primarnih podatkov v obliki prisostvovanja na okrogli mizi in izvedene intervjuje na

terenu z transkripcijo pogovorov in obdelavo podatkov v Atlas.ti programski opremi z

uporabo analize z predlogo, vizualizacijo podatkov, z uporabo substativne analize in

z konvencionalno analizo vsebine podatkov, ki so bili obdelani z programsko opremo

in predhodno zbrani na terenu. Vzorec je bil zajet z namenskim in priložnostnim

vzorčenjem. Raziskava je pripomogla k razjasnitvi ali je množično financiranje

projektno ali podjetniško financiranje ter nakazala oziroma potrdila še nekatere druge

lastnosti, ki jih kampanja prinese oziroma razvija kot so tržna raziskava,

izobraževanje in novi finančni kanali. Temu smatram, da so bile najdene neke nove

aplikativne možnosti množičnega financiranja, ki pa so tudi dobra podlaga za

nadaljnja raziskovanja (Saunders, Lewis, & Thornhill, 2009).

Izziv raziskave je bilo pridobiti primerne sogovornike za intervjuje, zaradi zasedenosti

sogovornikov in študijskega urnika je potrebno za tako raziskavo predvideti daljše

časovno obdobje oziroma več oseb, ki bi jo izvajalo, kar bi pomenilo večji strošek

raziskave, ki pa bi se lahko financiral z množičnim financiranjem ter tako omogočil še

prvenstveno izkušnjo, ki lahko pripomore k še bolj temeljiti raziskavi. Zaradi

usklajevanja sestankov in kasnejšo obdelavo podatkov je botrovalo tudi daljšemu

časovnemu poteku raziskave, kot prvotno predvideno (čas prvega semestra). Zelo

težko je bilo izbrati primerno tehniko za obdelavo podatkov tako je bila izbrana

kombinacija več tehnik, ki je bila pogojena tudi z omejitvijo programske opreme

Atlas.it na samo 50 kod. Kljub temu je bil dosežen želeni cilj odgovoriti na vprašanja

postavljena ob začetku raziskave in ob tem pridobiti neka nova izhodišča za

nadaljnje raziskovanje.

Rezultati analize podatkov so pokazali, da gre za projektno financiranje, ki pa se v

kasnejši stopnji projekta lahko prelevi v podjetniško. V realnem življenju kar je bilo

razvidno iz intervjuja so nakazana manjša odstopanja od teorij, ki veljajo na tem

področju. Ta odstopanja niso toliko v smislu ali je množično financiranje projektno ali

podjetniško financiranje, temveč ali je to postalo kanal oziroma orodje za marketinške

raziskave trga ob uvedbi novega produkta ali storitve in izobraževalna izkušnja za

pridobivanje projektnih, podjetniških, multimedijskih in IKT veščin. Predvsem kako

uvesti inovacijo na trg in kako v razvoj te inovacije vpeljemo v odzive, ki nam jih trg

pokaže.

Ker je bil zajet manjši vzorec oseb za intervjuje, je ta naloga lepo izhodišče za

nadaljnje raziskave na področju množičnega financiranja z večjim številom, saj je

raziskava izpostavila neka prikrita izhodišča, da je množično financiranje lahko tudi

marketinško orodje za raziskavo trga, ki bi se jih lahko poslužila večja že uveljavljena

podjetja ob vpeljavi novih produktov, ter ali je platforma za množično financiranje tudi

izobraževalno orodje za pridobivanje novih veščin in znanj potrebnih za take

kampanje ter postopkov kako idejo pripelješ do inovacije in jo ponudiš trgu ter

vzpostaviš proizvodnjo oziroma zagon podjetništva.

Kljub vsem izzivom pri raziskavi sem uspel osvojiti različne tehnike in metode

kvalitativne raziskave kar je bil tudi poglavitni del te naloge.

7 Bibliografija ali seznam referenc

Adams, I. (3. 3 2014). Crowdsourcing Strategy. Prevzeto 20. 5 2014 iz

www.blog.optimizationgroup.com: http://blog.optimizationgroup.com/how-to-determine-

which-type-of-crowdsourcing-is-right-for-you

Asamoah, I. N. (2011-2014). History. Prevzeto 2. 5 2014 iz https://www.globalbrigades.org:

https://www.globalbrigades.org/history

Auerbach, C., & Silverstein , L. (2003). Qualitative data: an introduction to coding and analysis. V

Qualitative data: an introduction to coding and analysis. New York: New York University

Press.

Baskin, J. B., & Miranti Jr., P. J. (1997). A history of coroprate finace. New York: Press syndicate of the

University of Cambridge.

Buysere, K. D., Gajda, O., Kleverlaan, R., & Marom, D. (2012). A Framework for European

Crowdfunding. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://www.crowdfundingframework.eu/:

http://www.crowdfundingframework.eu/

Celendin et al. (22. 5 2006). Crowdsourcing - Examples. Prevzeto 20. 12 2013 iz

www.en.wikipedia.org: https://en.wikipedia.org/wiki/Crowdsourcing

Charman-Anderson, S. (2. 9 2010). David Grier, Lessons from the Ancient History of Crowd Sourcing.

Prevzeto 2. 5 2014 iz http://charman-anderson.com: http://charman-

anderson.com/2010/09/02/david-grier-lessons-from-the-ancient-history-of-crowd-sourcing/

Cheredar, T. (23. 5 2014). YouTube will soon let you crowdfund fresh content from channel partners.

Prevzeto 25. 5 2014 iz http://venturebeat.com:

http://venturebeat.com/2014/05/23/youtube-will-soon-let-you-crowdfund-fresh-content-

from-channel-partners/

Corbin, J., & Strauss, A. (1998). Basics of Qulitativr Reseach (Techniques and Procedures for

Developing Grounded Theory) (2nd izd.). Thousand Oaks: Sage Publication, inc.

Creswell, J. W. (2013). Qualitative inquiry & research design. V Choosing Among Five Approaches (Zv.

3 rd. ed., str. 448). Los Angeles, California, USA: SAGE Publication, Inc.

Cukjati, M. (2004-2014). Mladinske delovne brigade. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://www.mrest.si:

http://www.mrest.si/index.php?page=zgodovina

Dawson, R., & Bynghall, S. (2012). Crowd Business Models. Prevzeto 9. 6 2014 iz

http://www.resultsfromcrowds.com: http://www.resultsfromcrowds.com/features/crowd-

business-models/

Doan, A., Ramakrishnan, R., & Halevy, A. Y. (4 2011). Crowdsourcing Systems on the World-Wide

Web. Prevzeto 20. 12 2013 iz www.delivery.acm.org:

http://delivery.acm.org/10.1145/1930000/1924442/p86-

doan.pdf?ip=82.192.41.30&id=1924442&acc=OPEN&key=4D4702B0C3E38B35%2E4D4702B0

C3E38B35%2E4D4702B0C3E38B35%2E6D218144511F3437&CFID=696448425&CFTOKEN=38

413721&__acm__=1437864613_1cae7fd049d1949eb7415e1500a0d

Eibeed, D. E. (16. Nov 2011). content analysis. Prevzeto 22. 6 2014 iz http://www.slideshare.net:

http://www.slideshare.net/eibeed/content-analysis-10187392

Estellés, E. (28. 3 2012). Types of crowdsourcing initiatives. Prevzeto 20. 12 2013 iz

www.crowdsourcing-blog.org: http://www.crowdsourcing-blog.org/tipos-de-iniciativas-de-

crowdsourcing/?lang=en

EU-Commission. (27. 3 2014). Unleashing the potential of Crowdfunding in the European Union.

Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/crowdfunding/index_en.htm:

http://ec.europa.eu/internal_market/finances/docs/crowdfunding/140327-

communication_en.pdf

Grier, D. A. (7-12. 5 2011). Foundational Issues in Human Computing and Crowdsourcing. Prevzeto 2.

5 2014 iz http://crowdresearch.org: http://crowdresearch.org/chi2011-

workshop/papers/grier.pdf

Gulati, S. (29. 1 2014). SPECIAL REPORT: CROWDFUNDING A KICK STARTER FOR STARTUPS. Prevzeto

2. 5 2014 iz www.td.com: www.td.com/economics

Hanson, V. D. (12. 4 2008). The Wisdom Of Crowds--In Ancient Greece. Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://www.forbes.com: http://www.forbes.com/2008/12/03/ancient-greece-review-oped-

cx_vh_1204hanson.html

Holton, R. J. (maj 1978). The Crowd in History: Some Problems of Theory and Method. Social History,

3(2), str. 219-233.

Hsieh, H.-F., & Shannon, S. E. (9. November 2005). Three Approaches to Qualitative Content Analysis.

Prevzeto 20. 8 2015 iz www.iisgcp.org:

http://www.iisgcp.org/pdf/glssn/Supplemental_Reading_on_Coding_2.pdf

infoDev. (2013). Crowdfunding’s Potential for the Developing World. Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://www.infodev.org: http://www.infodev.org/infodev-files/wb_crowdfundingreport-

v12.pdf

Kelly, H. (28. Julij 2015). CNNmoney. Prevzeto 1. 8 2015 iz www.money.cnn.com:

http://money.cnn.com/2015/07/28/technology/amazon-launchpad/

Kirby, E., & Worner, S. (February 2014). Staff Workin Papers (SWP). Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://www.iosco.org: http://www.iosco.org/research/pdf/swp/Crowd-funding-An-Infant-

Industry-Growing-Fast.pdf

Kratovac, K. (11. 1 2010). Slaves Didn't Build Pyramids: Egypt. Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://news.discovery.com: http://news.discovery.com/history/ancient-egypt/pyramids-

tombs-giza-egypt.htm

Kuile, A. t. (4. 11 2011). http://futureideas.eu/tags/crowdsourcing/. Prevzeto 31. 4 2014 iz

http://futureideas.eu/: http://futureideas.eu/wp-content/uploads/2013/01/Frank-ter-

Kuile_The-state-of-crowdfunding.pdf

Lacy, A., & Luff, D. (2007). Qualitative Research Analysis. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://www.rds-

eastmidlands.nihr.ac.uk/: http://www.rds-yh.nihr.ac.uk/wp-

content/uploads/2013/05/9_Qualitative_Data_Analysis_Revision_2009.pdf

Lekoren. (17. 4 2014). Gaspard de Prony. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://en.wikipedia.org:

http://en.wikipedia.org/wiki/Gaspard_de_Prony

Mayring, P. (Junij 2000). Qualitative Content Analysis. Prevzeto 20. 7 2015 iz www.qualitative-

research.net: http://www.qualitative-research.net/index.php/fqs/article/view/1089/2385

Mesec, B. (2012). Od odprtega kodiranja do poskusne teorije: stereotipi o starih - From open coding

to a tentative theory: stereotypes about elderly. Prevzeto 15. 12 2013 iz

www.kvalitativnoqualitative.blogspot.com:

http://kvalitativnoqualitative.blogspot.com/p/odprto-kodiranje-stereotipi-o-starosti.html

Mesec, B. (2012). Raziskave v razredu. Prevzeto 12. 12 2013 iz

www.kvalitativnoqualitative.blogspot.com:

http://kvalitativnoqualitative.blogspot.com/p/raziskave-v-razredu.html

Mesec, B. (30. Maj 2013). Tehnike kodiranja - Coding techniques. Prevzeto 15. 12 2013 iz

www.kvalitativnoqualitative.blogspot.com:

http://kvalitativnoqualitative.blogspot.com/2013/05/tehnike-kodiranja.html

Moebius, J. (8. 5 2012). Crowdfunding Industry Report. Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://www.crowdsourcing.org: http://www.crowdsourcing.org/editorial/total-global-

crowdfunding-to-nearly-double-in-2012-to-3b-massolution-research-report/14287

Ohconfucius. (15. 4 2014). Charles Babbage. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://en.wikipedia.org:

http://en.wikipedia.org/wiki/Charles_Babbage

Sappir, M. (4. 6 2014). Crowdsourcing. Prevzeto 9. 6 2014 iz http://en.wikipedia.org:

http://en.wikipedia.org/wiki/Crowdsourcing

Satellizer. (27. 5 2014). Corporation. Prevzeto 30. 5 2014 iz http://en.wikipedia.org:

http://en.wikipedia.org/wiki/Corporatio

Saunders, M., Lewis, P., & Thornhill, A. (2009). Research methods for business students (peta izd., Zv.

V). Essex, England and Associated Companies throughout the world: Pearson Education

Limited.

SAZU, Z. (8. 5 2014). izraz: financirati zadetki: 13. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://bos.zrc-sazu.si:

http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=financirati

SAZU, Z. (8. 4 2014). množica (195). Prevzeto 2. 5 2014 iz http://bos.zrc-sazu.si/: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=mno%C5%BEica

Shapir, S. (27. 2 2013). Types of Crowdsourcing. Prevzeto 12. 12 2013 iz www.stephenshapiro.com:

http://stephenshapiro.com/types-of-crowdsourcing/

Tomat, V. (2010-2014). GASILSTVO NA SLOVENSKEM V 19. STOLETJU. Prevzeto 2. 5 2014 iz

http://www.gasilec.net: http://www.gasilec.net/organizacija/zgodovina

Vičič, D. (5. 7 2013). Fenomen crowdfunding. Prevzeto 31. 4 2014 iz http://www.mladina.si:

http://www.mladina.si/146008/fenomen-crowdfunding/

Yerpo. (19. 2 2014). Crowdsourcing. Prevzeto 2. 5 2014 iz http://sl.wikipedia.org:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Crowdsourcing

Yunus, M. (8 2011). What is Microcredit . Prevzeto 2. 5 2014 iz http://www.grameen-info.org:

http://www.grameen-

info.org/index.php?option=com_content&task=view&id=28&Itemid=108

8 Priloge

Priloga 1: Intervju – predloga z vprašanji

Intervju

Predstavi se Dovoljenje za snemanje Namen študije

Datum/čas Intervjuvanec Anonimnost – priloga

1) Kakšno izobrazbo ima in v katerem segmentu deluje – podjetništvo zposlen. 2) Dela ali delal na projektih oz. imate znanja projektnega vodenja ? 3) Ustanovil že kakšno podjetje (start-up), oz. imel lastno izkušnjo v podjetništvu. 4) Ste podjetnik? 5) Katere segmente investiranja pozna (družina, angeli, semenski, investitorji, banke - krediti). 6) Kako spraviti inovacijo na trg in kako jo financirati. 7) Kakšen tim je potrebno imeti pri »Crowdfundingu« ali si lahko posameznik. 8) Ali je bila ob inovaciji tudi deloma zamišljena podjetniška vizija-ustanovitev podjetja. 9) Bi inovacijo vseeno naredili tudi če nebi bila sofinancirana na platformi »Crowdfunding«, bi poiskali druge investitorje, bi vztrajali. 10) Se je vaš pogled na Množično financiranje pred in po spremenil. 11) Soglašam da se uporablja za seminarsko nalogo. Transkripcija intervjuja.

Priloga 2: Transkripcija prvega intervjuja

INTERVJU 1

1) Kakšno izobrazbo imate in v katerem segmentu deluje – podjetništvo zaposlen. (odebeljeno

spaševalev)

Odgovori (intervjuvanec):

Moja izobrazba je komunikologja na FDV-, to je moja formalna izobrazba, dodiplomska stopnja,

podiplomska stopnja pa se trenutno še izvaja podiplomski študij na ekonomski fakulteti za

management. Kar Izkušenj tiče pa že 7 let delam v IT podjetju, sicer večino tega preko študenta

trenutno še zmeraj z njimi sodelujem vendar sem zaposlen pri naši firmi, ki smo jo odprli kjer sem

tudi lastnica…se pravi si se podala v podjetniške vode…tako, sem oboje podjetniško in marketinško

usmerjena z pridihom IT-ja..hahahah..recimo.

2) Izkušnje na projektih oz. imate znanja projektnega vodenja v podjetju tako delujete ?

V podjetju kjer že 7 let delam delujemo samo na projektni osnovi ker imamo za izpeljat, delamo

spletne strani in aplikacije.. se pravi moraš vedeti zasnove, do same izvedbe in konca, sicer pri izvedbi

se projekt lahko ne zaključi in je projekt tako dlje trajajoč tudi par let .. ampak samo na projektni

osnovi.

3) Katere segmente investiranja se pa poslužujete vi oziroma vaše stranke za te projekte

(družina, angeli, semenski, investitorji, banke - krediti), imeli stranko, ki je izvedla »cf«.

Ne, pri nas so vsi imeli lastni kapital, zaradi samega segmenta kjer delujemo, to je bolj bančno

finančni sektor, tam ni bilo nekih drugih virov …. V našem podjetju pa smo tudi o kakšnih drugih

virih ampak za enkrat se še nismo odločili, ker smo še v fazi razvoja tako, da počasi…

4) Se pravi bi podjetje kot tako financirali iz »cf« ali samo del sredstev vokviru enega projekta,

ki bi jih izvajali v okviru podjetja…ali mogoče financirali tudi zagon podjetja ali samo kakšen

projekt v tem podjetju.

Jaz mislim, da je to sedaj zelo odvisno, če si že veliko podjetje, če že obstajaš potem boš po vsej

verjetnosti probal lasnirati nek produkt v sklopu tega »cf«, če pa še nimaš podjetja in si nek start'up

pase itak običajno zgodi, da z oblikovanjem lansiranjem produkta ustvariš podjetje in s tem tudi

podjetje, tako da gre eno z drugim v roki.

5) Misliš da je predpogoj neko podjetniško znanje za »cf« ali je predpogoj samo da imaš neko

kvalitetno idejo in pogum da jo predstaviš.

Hhh, jaz mislim, da ni pogoj ker poznam ljudi, ki so probali kakšno zadevo speljati na tak način je pa

priporočljivo, čisto zaradi finančnih učinkov, ki jih ima potem ta investicija, ki jo dobiš, da veš kako si

obdavčen in da veš take stvari…ampak ni obvezno vedeti moraš v bistvu, da po moje moraš biti bolj

računalniško pismen kot pa da si podjetnik.

6) V okviru podjetja kjer delaš izvajate razvijate tudi kakšne lastne produkte ali imate samo

naročila od zunaj, kako se lotite inovacij v podjetju.

Če so lastni produkti so zgolj za interno rabo, ker so res nujno potrebni…za lažje organizacijsko delo

… tako je, samo za zaposlene in take… to niso neki presežki ker »kovačeva kobila je zmeraj bosa«

ampak v bistvu večinoma delamo za zunanje stranke, ker vseeno gledaš kaj ti prinaša

denar…organizacija v podjetju ti je sicer zelo pomembna, da stvari lepo tečejo , ampak dokler res

nekaj ni nujno potrebno se ne greš tega ker ta čas rajši nameniš strankam, tako da nismo tako

inovativni da bi mi sami od sebe…podjetje obstaja 15 let in v začetku so bili tako usmerjeni, sedaj pa

so že nekako stabilni in se ustalili.

7)če bi se odločal za »cf« kako bi sestavili za nek produkt storitev, kakšne veščine , karakterje

naj bi imeli.

Ja, Iz izkušen bi rekla da je fino pač imeti več ljudi ne preveč ampak več npr. 3-4 za različnimi znanji

…

Rabiš enega razvijalca , enega ki je tehnično podkovan lahko tudi dva da si malo pomagata ter da trdi

po »brain stormata«, kaj je v redu kaj ni…aaa…ker hočeš to prodat na prej, je zmeraj dobro imeti

nekoga iz marketinga in neko ga, ki je mogoče bolj tko podjetniško usmerjen tako v smislu da vidi

dolgoročno pot te zadeve kako bi se razvija la naprej kam bi še lahko dali to … tko,

8) ali bi za nastop na »cf« platformi v timu kaj spreminjala , povabila nove člane ali mogoče

priredila projekt zahtevam platforme.

Preko vsakega kanal preko komuniciraš mora bit prilagojen način pristopa, v osnovi bilo kateri

produkt imaš moraš ti znati povedati zgodbo, da ljudje vidijo začutijo to tko, tukaj pa ja absolutno je

več na vizualnem, je na besedah, videih in tko da ta produkt je lahko kjerkoli isti..prilagodiš pa samo

predstavitev produkta in ekipe….tako kot ne greš na neki sejem…včasih dodatno zunanjo agencijo

naročiš, da ti pomagajo... mislim da za »cf« niti ne potrebuješ toliko nekih orodij da ti sam to lahko

narediš, če pa imaš finance potem pa seveda, ja lahko še neko zunanjo ekipo za najet da ti pri tem še

pomaga, običajno če greš na »cf« iščeš finance in nimaš denarja … imaš nek kapital v delovni sili..

tako ja.

9) Ker imaš ekipo ki ste ustanovili podjetje ter imate svoj produkt IT…ste razmišljali o

podjetniški ideji ali bolj o ideji za produkt.

V osnovi je šlo za ideja za produkt ker smo izhajali res iz samega sistema, ampak ko smo začeli

razvijat in nas jeka nekaj v ekipi in smo si različni je nekdo to porinil v debato, kaj to pomeni kje

bomo to spremenili da prinese zaslužek, ker je prav da razmišljaš o financah, pač delaš neko

prostovoljno delo pač čistko tko….maš neko drugo obliko »CF«, wikipedija, linux ….začel smo iz

produkta potem pa smo v parih mesecih samo razmišljal še kako in kaj ter to spisali na papir, v

»business model« (canvas), razvijali smo

10) Imate že določene segmente kako bi ta produkt sofinanciral v nadaljnjem razvoju, na katere

segmente ste razmišljal od kredita, angelov semenski kapitala, mogoče »cf«, oz. v katero smer bi

se v nadaljnji stopnji poslužili za financiranje produkta.

Za enkrat smo v fazi, ko še sami vlagamo sredstva, ko smo za enkrat še to sposobni, poizkušamo se

izogibati da bi bili nekomu dolžni »v narekovajih«, razmišljali smo tudi »cf« ampak kot sem že prej

omenila Kickstarter je bolj za nek fizični produkt, kjer ti lahko tistim ki ti dajo denar jamčiš nekaj…

pri nas gre bolj za storitev za to je bolj težko zapeljati neko zgodbo v tej smeri..mogli malo bolj

razmisliti oz. prilagoditi zadevo da bi res lahko kaj takega naredili…na Indigogo bi se lahko malo

lažje ker so drugačne zgodbe ustvarilo na tak način vendar je za razmislit ker moramo še vedno neko

podlago naredit postaviti neke temelje… kaj boš ti tistim ki ti nekaj dajo dal nazaj, ker smo v fazi

razvoja se bolj ukvarjamo s tem kot pa kje bi dobili financiranje. Ampak v fazi kateri smo bo tudi to

kmalu prišlo, tako da bo dobro vedet.

11) Si mnenja da če ne bi bilo teh platform se določeni ljudje kljub temu nebi lotili svoje ideje

uresničiti, ter tako nebi nikoli zašli v podjetniške vode

Sigurno nek procent ljudi nebi razvil zadev, ki jih imajo ker gre za platformo , ki je zlahka dostopna ,

kjer imaš vse lepo razloženo imaš tudi nek »support« , kjer ti lahko še kdo kaj pove in je lažje, če

dosežeš neke kriterije ki jih tam določiš sam vidiš ali bo šlo naprej ali ne, če pa ti tega nimaš pa v

bistvu veliko narediš,a ne, da bi imel neko zagotovili… v tem primeru pa lahko narediš prototip ali

nekaj takega daš ven in potem lažje vidiš glede na rezultate kam naprej, lažje preverjaš trg lažje

povedat ljudem za to, tja hodijo ljudje da vidijo kaj je novega, imajo radi novosti ter radi prispevajo

ter potem ko zadeva uspe se pohvalijo jaz sem pa dal 2$ za to in sem prispeval, tako da nebi po mojem

vsi uspeli razen redkih, ki so pa že itak nagnjeni da delajo take stvari to sprejemajo kot dodatek…

12) Misliš da je to tudi priložnost za slovenske inovatorje in ljudi, ki imajo neke ideje na

slovenskem trgu in lahko dobiš ekonomski obseg na globalnem trgu.

Za Slovenijo sploh, Slovenija je super trg za testiranje ker je glih tako mala, če pa hočeš preboj nekam

ven pa rabiš neko maso ali pomoč….v tujino lahko prideš če nekoga poznaš, ali da zmagaš na kakem

tekmovanju in se tako pojaviš, kjer je globalno na kaki platformi in tisti ki spremljajo jih to zanima ina

če imaš res nekaj dobrega za o tem govorit ne rabiš toliko vlaga ti v to d prodreš ven….če imaš dober

produkt ljudje sami zagrabijo , mediji sami pišejo o tebi , lažje prideš do publicitete,

13) Glede na to, da si komunikologinja in poznaš kanale preko lahko dostopaš do ljudi, si

mnenja, da je zadosti da smo objaviš na portalu projekt ali moraš še po nekih kanalih, ala

socialna omrežja na začetku narediti neki marketinški, PR pristop da malo ljudi obvesti, da si

tam nekaj objavil ali bo platforma sama od sebe sprožila proces, da te ljudje opazijo.

Publiciteta, PR-a ali pa drugi kanali nikoli ne škodijo, ker za vsak kanal imaš specifične ljudi ki to

spremljajo, če hočeš samo tiste nagovarja ki so na platformi pa običajno to ni dovolj in hočeš malo

širšo paleto ljudi zaseči … sigurno rabiš še druge kanal e in malo več trud a kot to .

14) Si kdaj sama podprla kakšen projekt.

Nisem grem pogledam ampak me ni nič še tako impresioniralo da bi malo tudi skeptična ja ne ,

vendar sej imamo dokaz da zadeva deluje , nisem pa se spravila da bi darovala prispevala neko vsoto

denarja, Kickstarter mi je tako nekam oddaljen stvar za nas, ki smo v Sloveniji.

15) Še eno zaključno vprašanje , se je v tem pogovoru kaj spremenil pogled na »cf«, porodila

kak ideja, bi še kakšno tematiko izpostavila.

Meni je ta koncept na splošno všeč »comunity sharing« se pojavlja ne samo pri financiranju ampak

tudi pri drugih stvareh, ko lahko več ljudi prispeva k eni stvari , da delo podeliš na manjše enote

lahko je to izvajanje del lahko »sharing« avtomobilov ala prevoz.org , ta koncept je fenomenalen in da

imamo tehnologijo ki to omogoča . … preje ko ni bilo interneta si bil zelo omejen, sedja pa imaš to

varianto je super … je pa tako imam eno prijateljico ,,, je v osnovi taka da nekaj novega vidi in kar

preizkusi in za njo ki še ni toliko izkušena , za njo je taka platforma idealna ,,, gre nekaj naredi in se

vidi kje se splača ,, bomo probal, če bo ratal bo, če ne bomo probali drugače ali pa začeli nekaj

drugega … po moje je to za mlade ki se malo iščejo in bi radi smo probali takšna zadeva super, ker

lažje dostopaš do informacij feed backa , kaj ljudje verjamejo zastopijo in prebujaš to podjetniško

žilico pri mladih tudi na tak način, sploh ki jim je IT bolj blizu kot nam ali pa sploh starejšim ljudem

in niso toliko v teh krogih….saj 50 in več so v ustaljenih finančnim smernicah. Za mlade pa je to lepa

priložnost, da poizkusijo.

Priloga 3: Transkripcija drugega intervjuja

INTERVJU 2

1) ) Kakšno izobrazbo imate in – podjetništvo zaposlen

Sem absolventka imam status študenta , sem mentorica podjetništva v srednjih šolah, priprava

dogodkov za podjetništvo , organizatorka festivala o čokoladi.

2) Imate izkušnje iz dela na projektih oz. imate znanja projektnega vodenja – so to ob enem

tudi Zbirali

Razvoj ideje za projekt oziroma ideje za produkt sta podobni in ni velikih razlik.

3) Ustanovil že kakšno podjetje (start-up), oz. imel lastno izkušnjo v podjetništvu

Lastnega podjetna ne, nisem nikoli ustanovila. V podjetništvu pa pomaga pri vodenju drugih startp-

upov in procesu razvoju ideje (Ustvarjalnik).

4) Katere segmente investiranja se poslužujete (družina, angeli, semenski, investitorji, banke -

krediti). Pri teh projektnih in start-upih, ki jih pomagate Ustanavljati. Ali ste se že kdaj poslužili

množičnega financiranje.

Za enkrat pri teh projektih/start'up-ih do »Crowdfundinga« ni prišlo, ampak edino kar je bilo je

Ustavrjalnik, kot sam Ustvarjalnik je bil na Visionar Institut, ki ima svojo platformo za

»Crowdfunding« in smo tam zbiral sredstva zato, da je šel Ustvarjalnik v Colorado.

5) Se pravi ste sami imeli izkušnjo z tem.

Nisem jaz direktno sodelovala, sem pomagala vodjem pri pripravi določenih gradi, tako da sta se

vodja s tem ukvarjala. Pri drugih pa investicije naprej pomagamo.

7) Kakšen tim je potrebno imeti pri »crowdfundingu« ali si lahko posameznik, rabiš posebno

ekipo ali zunanjo pomoč ljudi, ki se s tem ukvarjajo.

Podjetniška znanja kot nekoga, ki razvija idejo naj bi podjetniška znanja imel. Kakšno pomoč za

spečanje na videu, ker mora to idejo predstavit na teh portali, da pritegne folk. V vsakem primeru

moraš tako ali drugače prodajati produkt ali pa projekt tistim, ki bodo hotl o podpirat. Tako mora vsak

pri sebi razčistiti ali rabi drugačna znanja. Pri projektih vedno iščeš čim več ljudi in mnenj drugih

ljudi, mentorje iz področij kjer nimaš izkušenj. Če s »crowdfundingom« nimaš izkušenj vedno nekoga

povprašaš o tem.

8) Kakšna je bila izkušnja z Ustvarjalnikom ste imeli zadostna znanja ste bili uspešni se je

pojavil kak zaplet, odnesel kakšna posebna znanja.

Jst nisem bila toliko notr. Pa še denarja smo nekaj dobili ne sicer vsega, ostalo se je krilo iz lastnih

ozirom sponzorskih sredstev. Tko je bilo 10-11 skupinam iz celega sveta(Indije, Izrael, Grčije,..)

omogočeno zbiranje za lažjo pot na delavnice kjer bodo delali z svetovno znanimi vodji (Google

Glass,…), ki jih bodo poučevali o ključnih segmentih ustanavljanja podjetij in uvajanju novih idej.

Se pravi da ta platforma ni namenjena nekemu zbiranju sredstev za inovacije storitve, ampak

se je v tem primeru zbiral denar za izobraževanje – potovanje.

Oboje to je denar, ki podpira različne organizacije ali podjetja, eni imajo produkt drugi storitev, v

vsakem primeru tisti, ki so sprejeti na delavnico morajo imeti neki poslovni model ne smejo biti neke

dobrodelne organizacije, ki so odvisne od zunanjega financiranja, ampak morajo tisti produkt ki rešuje

svet pač prodaja, ali je to kot storitev izobraževanje ustvarjalnika ustanovitev star-up'a ali produkt.

Morajo biti profitabilni. IstočaSno pomagaš, da ta produkt pride na trg.

9)Glede na to da organiziraš čokoljano, si imela verjetno še kako drugo poslovno idejo na

področju čokolade, ter da bi te ideje financirale preko »crowdfundinga«.

Misliš prva korake. Preden nasploh iščemo denar za investicijo pri investitorjih, pri bankah sploh, pri

»crowdfundingu«, karkol je potrebno kar nekaj prvih korakov ki jih je potrebno narediti. Razen če ni

ravno neka »high« tehnologija, ki ne more prej ven….koker, na vsak način je treba vse en,…mi

delamo po Lean start-up modelu o podjetništvu in je treba to prej stestirat. »Crowdfunding« je potem

samo pospeševalnik. Na področju čokolade bi jaz šla prvo po Leanu in bi prodajal v Sloveniji. Neko

idejo imamo z enimi puncami iz biotehnične srednje šole, ki so prišle na naš start up vikend z

čokoladno idejo, ki je sicer zelo dobra in sem razmišljala naprej, da bi se ta produkt lahko širil

naprej… Preko »crowdfndinga« …ne ideja je, da je čokolada v obliki Slovenije in ima okuse po

regijah, da bi ta model prenesli na druge države npr. Avstrija z okusi Avstrije itd. potem pa ko bi bil

produkt že razvit in bi bil na trgu bi se širil naprej mogoče preko »crowdfundinga«.

10) ob študiju literature in pogovori z ljudmi ki so neka ko v skupnosti »crowdfundinga« v

Sloveniji sem opazil, da je marketing začel izrabljat to platformo za prvo vzorčenje trga. Kjer so

poizkušali dobiti ugotoviti ali nov produkt perspektiven…..preko take platforme zagnati.

V vsakem primeru je lahko taka platforma pokazatelj ali ima tvoj produkt ali storitev nek potencial ali

ne , glih to … ravno to je »point, cf«, da se vidi ali ima nek potencila, saj se je v preteklosti dostikrat

dogajalo da je investitor investiral ogromno denarja v neko idejo in ta ideja je propadla ker ni bila

testirana na trgu, ker se še ni hodilo v preteklosti po tej metodologiji. … pri »cf« pa ni te skrbi ker ti

sam trg pove ali je odziv ali ne … kar se pa tiče projektov je pa odvisno saj imaš ogromno platform za

izobraževanja, dobrodelne stvari, ustanavljanja podjetja, sam projekt … so se že segmentirali po

različnih področjih... ja

11)Misliš da tisti ljudje, ki jim ne uspe na »cf« da še vedno vztrajajo pri ideji oziroma naj

vztrajajo ali so potrebna neka marketinška - PR znanja, da se ideja tudi preko te platforme

prepoznavna oziroma da se ljudje zavedajo da je na taki platformi.

V vsakem primeru bi naj podjetnik ta znanja imel (PR,marketing), vedeti koliko je nov produkt , ali je

dosti samo dati na tako platformo in razločit kaj potrebuje, koliko so taki produkti na prvih mestih na

takih platformah teh straneh, koliko več pritiska bodo morali izvesti da bo….kar če projekt ne uspe,

ideja je da čim večkrat čim prej propadeš, da se čim več naučiš, večkrat ko propadeš več se

naučiš…v vsakem primeru naj gredo naprej vendar ne na isti način…da ne delaš istih

napak….mogoče probat razumet zakaj je šlo narobe kaj , zakaj ta m nisi uspel mogoče ta rešitev ni

prava oziroma jo ljudje rešujejo na drugačen način… poznaš slovenski primer Chiplolo…ja bi meni

full prav prišlo…hahaha…ko so na platformo dali že produkt, ki ga je pred njimi ponudil že

nekdo leto prej, preko platforme, tako da misliš da bi tak produkt kljub temu dal na trg četudi

je nek substitut ali podoben produkt že zunaj… To da je konkurenca na trgu to ni nič narobe,…to pomeni da so na taki platformi ljudje, ki iščejo take

produkte, mogoče pa daš nekaj tretjega pa se na to ne odzivajo…nekatere platforme so bolj popularne

za IT-jevce in boš težko prišel z neko torto, ne bodo videli smisla…pač to je vse v tem da poznaš trg

da boš sprobaval kaj je dobro kaj ni.

12) v katerem segmentu ideje bi vključil »cf« pred po tržni analizi ali bi za to izkoristila »cf«.

Odvisno id produkta, ki bi ga imela,… v vsakem primeru bi probala, tudi sama kampanja »cf« ti

vzame nekaj časa, na Kickstarterju so olajšla nekaj stvari kako priti gor, včasih si potreboval nekaj

mesecev, da so te sprejeli …. Poleg visokih kriterijev… prvo moraš tudi razčistiti kaj bi se rad naučilo

trgu…moraš ve deti kaj imaš , vsaj prvi čas … 3 mesece – 2 leti, da reskiraš in se učiš o trgu , to

informacijo ti iščeš, kaj tvoj produkt ima potencial ali lahko to izveš preko »cf« ali katerega druzga,

mogoče tudi cenejše oblike to izveš.. preko FB … spleten trgovine….če nekaj na hitro proizvedeš ne

rabiš proizvodnje linije …. Lahko je tudi na Bolhi… in če vidiš da je tam potencial….jaz bi šla na

»cf« ko bi res lahko nekaj naredila predstavila nekaj…se mi zdi da tisti,ki so uspeli, ljudje vložijo in

potem se vidi da to pa je nek produkt…če ni tega vložka je nekaj brez veze in se ne povrne… v večini

teh znanih projektih, če greš pogledati njihovo predstavitev na eno od platform, se vidi da je bilo

veliko dela zaradi vloženega in je produkt proti koncu je narejen že nek prototip…. in potrebujejo

samo neko zagonsko linijo oziroma kapital za zagon tega kanala ja, in ti hočeš ta produkt za to tudi

plačaš.. zato vložiš denar v ta projekt…in so resnično videi kvalitetni in te pritegnejo.

13) ker delaš z mladimi misliš da imajo priložnost, da nekaj naredijo imajo neko prednost pred

tem kot smo jo imeli mi ko smo bili v njihovih letih.

Ni odvisno v kakem okolju si odrastel , če si stacioniran v kaki ustaljeni družini ali imaš poznanstva

oziroma od nekaj premožnih investitorjev, tako dobi priložnost tudi navadni smrtnik… v večini mladi

na zahodu nimajo teh omejitev, da nebi poizkusili kaj narediti v življenju…dejansko spodbuja

podjetništvo med mladimi…ja,ja nekaj razvija š dizajniraš, dobiš kolege.. se po networkaš še za

ostalo in predstaviš gor… četudi stvar propade je taka izkušenj,da ko boš 2,3,4 propadel boš vedel

kako gre… in ko bo prišla prava ideja … tako mladi nimajo nekih hudih izgovorov da nebi kej

sprobal.

14) Kaj pa večje korporacije, ki imajo tudi dostop do kapitala, kar se je pokazalo nasploh v

filmski industriji so malo v začetku izbrali »CF«, da so videli kakšen je tržni delež nasploh za

PC igre … misliš da je to nek nov kanal kjer sprobajo trg in v končni meri s tem hočejo pokriti

tudi stroške tega projekta-raziskave.

Finaciran si v naprej nimaš stroškov za izpeljavo projekta, stroški financiranja se ti zmanjšajo, ni

obresti… imaš končnega kupca…

15) si kdaj podprla kak produkt-storitev.

Razen Ustvarjalnika … hahaha… nisem še ,, tudi sedaj nisem toliko na tekočem, da bi šla

gledat…misliš da boš v prihodnosti… to pa mislim da bom, ker prvo kot prvo delam z mladimi, ki se

bodo lahko na tak način odločili financirati projekt … sicer če mi je nekaj všeč podprem…sploh

družbeno koristne stvari…dobra ideja …ni še produkta »fair phone« (pravičen telefone)« to bi podprla

ni še v taki fazi, da bi se to lahko izvedlo.

16) kaj pa kulturne dogodke , koncerte bi podprla preko »cf«

Ja bi saj , se s tem zmanjšajo riziki umetnikov in organizatorjev pa še ni pretirano povečano

zapravljanje časa in denarja za brez vezne stvari. Na tak način se bo dajali denar za tiso kar se podpira,

in doniraš za tisto kar nekaj dobro dela in daje neko večjo vrednost in je tudi družbeno koristno delo…

Priloga 4: Transkripcija tretjega intervjuja

Intervju 3

1) Prvo vprašanje, kakšno izobrazbo je imela ekipa oz. kakšen kader ste imel pri projektu?

joh, nasmeh… večine je bil študentov samo eden je bil podiplomski študent na elektro faksu, drugače

smo bili študentje, pa je.

2) Ste že imeli že preje kaj izkušen z delom na projektih ali je bil to prvi projekt oz. je bila ta

ideja tudi že končna podjetniška ideja.

ne prvi tak projekt oz. mislim prvi ki je rastel vsi smo že malo prčkal, saj smo tehniki in smo mal

delal dom, pač pol seje pa še malo razvilo malo bolj resno. Vendar tak, da bi šli prav prodajat pa je

bil prvi v bistvu.

3) Ste imeli tudi kaj podjetniških znanj, ali ste se na tem področju že preje kaj izobraževali ali

ste šli čisto tako?

»Learning by doing« bol tako se mi zdi ampak ja, pa prebereš malo pa s kmečko pametjo, tako ja to

je zmeraj najboljše.

4) Se pravi , da ni bil nobeden druga kakšnem drugem start-up podjetju oz. bil solastnik

Eden je bil, ta ki je že elektro, pol magisterij delal še tastar ta že imel eno firmo.

5) Ali ste pri razmišljali »Crowdfundingu« ste pred tem tudi o kakšni drugi poti financiranja

razmišljali, vašeg produkta.

Ma, ja prvo smo hoteli že mi nekaj za Kickstartet narest potem se je pa ta projekt, potem se je pa ta

ideja porodila.

6) Ste potem imeli željo ustanoviti podjetje ali samo da bi se ta projekt izvedel in to je to ali pa je

bil začetek ene večje zgodbe.

Najprej, da se projekt realizira, potem pa itak, da še naprej raste, če se da. Sej pol vidiš če je ideja

dobra in greš naprej do podjetja.

7) Ali ste bili seznanjeni ni tudi z drugimi načini financiranja kot angeli,semenski kapital,krediti

ste kaj poizkušal.

Poznali smo, ampak poizkušal ni nobeden, to je čisto drugač, ko narediš ta »crwodfunding« je najbolj

u izi, ne rabiš se z ljudmi ukvarjat. Dosti preje ti verjamejo novincu, ne rabiš imeti tistega poslovnega

modela, ki bi bil »bulet proof« ali pa kej. Idejo predstaviš in je to merilo Ne rabiš imeti poslovni

načrt neko obljubo, da bo ratalo ker niti sam ne veš. JA.

8) Ali ste za prijavo na portal imeli kakšno zunanjo pomoč ali ste sami pripravili material.

Full ljudi je potem na kocu sodelovalo, večina frendov, drugače pa ja itak nisi mogel sam, saj je

Kickstarter v ameriki in pogoj ameriško podejtje, tako nam je eden s tem pomagal. Drugače pa

internet in vse informacije, pa neka plan in mora ratat

9) kakšno predstavo pa ste imeli o platformi, da je podpora za neke inovacije - projekte

(produkt, storitev) ali podjetniško financirajne, da se ustanavljajo podjetja ali oboje.

Pomoje prej in tud zdej kolikor razumem, je mišljeno bolj za projekte mišljeno, ker večina je še vedno

neke kulture oz. dogodki in tega, ki je čist projekt. Koliko sem pa jaz tehnologijo in dizajn spremljal

pa so v večino bile podjetniške ideje.

10)Bi sedaj kaj spremenili, ko ste se prijavaljali na platformo oz. ste morali zaradi njihovih

zahtev.

Ideja je nekako variirala, ampak je v bistvu ostala ista, nismo kaj dosti spreminjali za platformo ni bilo

potrebe.

11) Bi produkt še vedno razvijali, če ta projekt na platformi nebi uspel.

Pomoje, nekaj smo se pogovarjal, da bi ga ….vprašanje kakšna hitrost bi bila razvoja…produkt je

bi do te faze , čist tehnično prototip razvita, veliko nebi bilo potrebno razvijati,..ste rabili samo

produkcijo in proizvodnjo…

12) Se v ekipi sedaj smatrate kot podjetniki ali ste samo inovatorji.

Podjetništvo je postransko, tako da od nečesa preživiš, ..drugače je pa najbolj pomemben produkt pa

to, da se razvijaš, da je to prva stvar finance ampak je to posledica dobrega dela.

13) Ali misliš da je dobrodošlo imeti v ekipi nekoga, ki je podjetniško podkovan oz. ali je to sploh

potrebno

Znanje itak nikoli ne škodi, fajn je, da imaš nekoga, maš pa pač nek drug polged na isti problem iz

drugega zornega kota je dosti pomembno in slabš, če gani, težko ga je imeti sam pa dober je imet neko

ga takega.

14) Si mnenja, da za prijavo na platformo ni ovir za področja, saj v večini vidimo da so uspešne

bolj tehnološke ideje.

Ne, ne mislim, ni ovir za nikogar in je dobr poizkusit.

15) Vam je ta projekt pomagal pridobiti še kaka druga sredstva, partnerje, bi finacirali idejo oz.

kakšen nadaljnji razvoj drugih idej, misliš da je to sedaj prednost.

Pomaga, trenutno nimamo novih partnerjev to se ni spremenilo, pomaga pa medijska pozornost, ki jo

dobiš, ki jo sicer nebi dobil pri kakem drugem načinu financiranja in ti pomga z dobavitelji oz. s tem,

pač prepoznan si.

Priloga 5: Seznam kod uporabljenih pri analizi intervjujev

Priloga 6: Tematski mrežni pogled kod in dokumentov-intervjujev

Priloga 7: Kodiranje zbranega gradiva

Kode Kategorije Teme / koncepti

Teorija

Nizki stroški Monetizacija Način financiranja Razvoj – opcije financiranja Viri financiranja Dostopnost Lastni kapital

Finance Kapital

Zbiranje osnovnega kapitala z delom ekipe na projektih.

Množično financiranje, je namenjeno zbiranjem sredstev za projekte, ki pa se lahko nadaljujejo v obliki podjetništva. Ob enem je lahko družbeno koristno, ker prinaša veliko znanja in ob enem raziskuje tudi trg.

Projektno delo Ekipa z veščinami-specialisti Zunanji izvajalec-agencija Gradivo dokumentacija Organiziranost Prijava

Projektno delo Ekipa

Podjetništvo Platforma Start'UP projekt Poslovni model Osnova produkt Podjetnik Investitor-podpornik Priporočljiva podjetniška znanja Priložnost Organizacije Lastnik podjetja Proizvodnja

Podjetništvo Podjetništvo in ustvarjanje podjetniških idej z raziskovanjem potencialnega trga.

Trg Testiranje Marketing Izdelek Prepoznavnost Odziv Podjetje poizkuša projekt na CF PR Zgodba produkta Zunanji naročniki – prinaša denar

Trg in Raziskava trga

Izobraževanje Izkušnja Prototip Inovacije Mentor IKT Znanja Razvoj Visokošolska Izobrazba Napake

Izobraževanje Izumi Visoko šolstvo

Družbeno koristno delo z razvojem noto pomoči in razvoja družbe.

Družbeno koristno Skupnost Prostovoljstvo Študent Mladi Pomoč

Družba Pomoč

(Vir: Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu (Mesec, 2012))