Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje

Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje

1November 07

NASLOVNICA

2 November 07


Za ZPLS glasilo izdaja: Maks Humar Lesce d.o.o.Prispevke po{ljite najkasneje 15 dni pred izidom glasila po e-po{ti:

[email protected] - informacije: 041 735 832

ww ww ww .. kk ii mm ff ll yy .. ss iiKIMFLY d.o.o., Pot na ^rno 28, VODICE, tel. 01 832 30 86, 041 677 595, [email protected]

Skup{~ina ZPLS

Skup{~ina ZPLS bo predvidoma 1.12.2006 v [kofji Loki. Na skup{~ini bomo izvo-lili novo vodstvo: predsednika (tokrat jadralnega padalca), podpredsednika (zmajar-ja) in ~lane UO. Vse klube napro{am, da resno premislijo o kandidatih za vse nave-dene funkcije. Prostovoljcev za delo vedno primanjkuje. Vabila na skup{~ino dobitepo po{ti.

Razpis za organizacijo zaklju~ne prireditve ZPLS

ZPLS prosi klube – na vrsti je bolj {tajerski konec – da po{ljejo svojo kandidaturo zaorganizacijo zaklju~ne prireditve ZPLS na mojo e-po{to: [email protected] ali [email protected]. Pri organizaciji bo ZPLS v okviru mo`nosti sodeloval tudi finan~no. Na prireditvibomo kot vsako leto podelili priznanja in pokale za {portne dose`ke.

Predsednik ZPLSJurij Franko

Razpis za tekmovanja v letu 2008

Na spodnjem linku lahko dobite svojo kopijo razpisa tekmovanj za JP in JZ v letu2008. Prosim, ~e se kandidati za organizacijo ~im prej prijavijo.http://www.rpo.si/Razpis%20za%20DP%202008.pdfRazpis za tekmovanja v letu 2008

Jurij Franko


3November 07

Novice iz ZPLSRazno

DHV bo poostril varnostneteste

Po intenzivnih analizah, testnih fazahin dveh sestankov s proizvajalci jadral-no padalske opreme ter njihovimi test-nimi piloti je DHV sprejel nove spre-membe za varnostne teste (Gütesiegel),ki bodo pre{li v veljavo drugo leto. Spremembe oziroma stro`je zahteve bosprejel predvsem pri asimetri~nemzapiranju kar lahko povzro~i str-moglavljanje v spiralo.

Prav tako bo teste poostril pri re{eval-nih padalih. Pri slednjih bo funkcional-no odpiranje re{evalnega padalazmanj{al iz 60 na 50 metrov, terpropadanje iz 6,5 m/s na 5,5 m/s.

Seveda ne bodo izostali tudi letalnisede`i na katere bo v prihodnje potreb-no vgraditi tudi bo~ne protektorje.Ve~ o spremembah si lahko preberetena strani DHV.de

Zimska liga

INFORMACIJE: Evo takole bo {lo letos... Ve~jih novosti ni, razen 4. termina (8.-10.februar), ko bomoprobal izpeljat uradno FAI2 tekmovanje. Rezultati te tekmebodo {teli posamezno za tekmovanje in tudi skupno za ligo. Tatekma ni {e 100%, ve~ informacij glede FAI2 tekme {e sledi.Na {tartu zimske lige bomo podelili tudi nagrade za preteklosezono! Prosil bi {e da se ~imprej prijavite (spodaj) in se vidi-mo v nedeljo, 18. novembra!

TERMINI:1. [TART ZIMSKE SEZONE: 18. november - KOVK 2. 24. -25. november, rezervni termin: 1.-2. december - BUZET 3. 15. -16. december , rezervni termin: 22.-23. december - TRIBALJ 3. 27. januar, rezervni termin 2. -3. februar - LIJAK

4. 8.-10. februar - FAI 2 tekmovanje (ve~ info sledi): Paragliding Winter CUP

5. 23.-24. februar, rezervni termin 1.-2. marec - BUZET6. 15.-16. marec TRIBALJ7. FINALE ZIMSKE LIGE: 29.-30. marec, rezervni termin 5.-6. april -

KOVK ali LIJAK

Rezervni termin velja samo v primeru, da v prvem terminu niizpeljana niti ena tekma! Na vikend je izpeljana samo enatekma (~e je tekma v soboto je v nedeljo ni), razen v izjemnihprimerih. Lokacije niso dokon~ne, dolo~ili jih bomo pred vsakotekmo!

LOKACIJE: LIJAK, KOVK, BUZET in TRIBALJ Lokacije posameznih tekem bomo dolo~ili nekaj dni pred tek-movanjem, predvsem glede na vremensko situacijo.Poleg Lijaka in Kovka bomo letos {e bolj posku{ali z Buzetom,med lokacije smo dodali {e Tribalj! V datoteki z obratnimito~kami so obratne od vseh 4 mo`nih prizori{~!

[TARTNINA: je! Simboli~na, 5 eur po tekmovalcu za celot-no tekmovanje (razen FAI2 tekme 8-10. februar). Denar moratenujno dati pred prvo tekmo ki se jo udele`ite. Za vse dosedan-je zmagovalce zimske lige je tekmovanje brezpla~no!

NAGRADE: bodo! dnevne za top3 in po koncu zimske ligepokali+prakti~ne padalske nagrade.Denarne nagrade bodo samo na FAI2 tekmi.

Ve~ info na: www.slo-paragliding.com

Hitenje pred odhodom po~asi mineva, obenajstih startava. Iskanje tehni~neopreme se je nehalo. Kar je na kupu, jena kupu. Dva dni pred odhodom sem sespomnil, da bi bilo pametno znati previ-jati rezervo. Za vsak slu~aj. Res semhvaleèn Stanetu Krajncu, ki si je vzel tikpred odhodom na dopust ~as in me nau~ilpreviti rezervo. Torej “imava vse” ingreva. Marina vozi. Greva po znani poti,ki sva jo prevozila pred kakimi dvajseti-mi dnevi. Uganka je samo zadnjih manjkot sto km. Spra{ujeva se, od kje se namazdi Hallstat znan. Tam blizu je Obertraunin start XAlps. V sprejemni pisarnikmalu ugotoviva, da bo po~itka boljmalo. Presene~enje dneva: “Tebe pa poz-nam!” mi re~e nekdo od organizatorjev.Ni~ mi ni blo jasno!? “Pred par leti simojga frenda pobiral z drevesa!” Ha ha.Prvi briefing je è zve~er in naslednjadva dneva ve~ ali manj nonstop seznan-janje s pravili, instrumenti in uporabo le-teh. Sre~a, da sva è v petek takoj po pri-hodu kon~ala foto seanso in ... zamudila

briefing. Nisva pa zamudila skupneve~erje. Med briefingi sva morala nasled-nji dan polepiti padalo z nalepkami. To jetrajalo skoraj 4 ure. To je bil najhuj{i delprvih dveh dni. Med lepljenjem sva spilakar kak{en RedBull preve~. Ugotovivatudi, da nama ena od UKV postaj ne dela.To pomeni la`ji nahrbtnik in manj komu-nikacije. Bentim nad Visto, ki ima teàvez Javo in ne pridem do meni ljubih vre-menskih strani. Ponedeljek, 21., se neu-morno blià in kar naenkrat je start tu.

Ob 6. uri pred ì~nico. V bistvu ni~posebnega. Vse zgleda, kot da bi {elsmu~at. Bolj gledamo se, tu pa tamkak{no re~emo. Vsi so v teniskah, zato se{e jaz preobujem iz treking ~evljev vlahke copate. Ugotovim, da sem pozabilna pritrditev instrumentov med hojo, ve~ali manj sem razmi{ljal o letenju. S saboimam je`ka, tape, no` in vrvico. Zadevosem skup spravil pol ure pred startom navrhu Kripptensteina in je funkcioniralodo konca dirke. Start premaknejo za

kak{ne pol ure, startamo za~uda prej.Piha na startu, na Dachsteinu pa okoli 60km/h. Pok in gremo. Kam? MimoNissanovega jeepa, je ukazano in zadajuni {e vedno drì pu{ko, ne se hecat.Dachstein ni blizu, Monaco je pa takodale~... Po uri hoje se kolona è tolikoraztegne, da se za~nem zavedati, da bomverjetno ve~ ali manj hodil in letalnaokoli sam. Sam s svojim tempom. Popar urah prisopiham na Dachstein.Marina je tu in vesel sem sre~anja. Pihares mo~no, tako mo~no, da je tudi komu-nikacija oteèna. Par minut za manoprisopiha Hoffer in se mu kar prilimamza dol. Dol gremo po ferati. Nekateripiloti si izposojajo pri vodnikihsamovarovalne komplete s pasovi. Ferataje strma in lepa. Prvi so è v zraku. Kar vredu jih premetava. Na strmem meli{~upod steno se Hoffer pripravi na start.Ostali so nekje nizko spodaj, kjer izgledalep{e. Cincam. Tu je v bistvu pravi startdirke in imam malo treme in poln kufervetra. Tu ali spodaj? Po~asi se spu{~am

4 November 07


EXTREMIZEM

Red Bull XAlps

ni`je in ~akam, kaj bo naredil Hoffer.Start je tik pod ìcami za elektriko ingondolo. Spodnji start klofa in imajoteàve. Doktor hiti nekomu na pomo~.Hoffer odleti brez ve~jih pretresov, zatose odlo~im, da bom startal kar tam, kjersem. V zraku je razgibano. Ne moremve~ nabrati na mestu, kjer je Hoffer. Malopod grebenom neha in me divje zniùje.Odlo~im se za nadaljevanje leta. S teàvopreletim ìce gondole. Pa ja ne bomscuril pred spodnjo postajo gondole?!Preletim sosednjo dolino in ko è skorajobupam in za~nem iskati pristanek,kon~no najdem steber. Posku{ampreleteti dolino pred mano. V zavetrju jesredi hriba kak{na 2km zahodno nekdopristal na jasi. Ni mogel ~ez. Na 2000 nepiha toliko, a ko izgubim vi{ino, pridemv mo~nej{i veter. Kam? Naprej na jug aliproti zahodu. Vseeno poskusim prebiti,ne manjka veliko. Morda mi zmanjkadobrih 100 vi{inskih za uspe{en preskok.Potem padem v mo~en veter. V dolinividim travnik. Je v rotorju, piha prek 30in jaz letim v rotor na ta travnik prav nadno doline v nekak{no kotanjo. Ni drugeizbire, ker breg ne prime, samo odplaku-je noter v jamo z minus 5. Pristanem,lahko bi rekel pribije me v tla in tako jezelo hitro konec prvega poleta. In zdaj?Kaj zdaj? A tako bo tole {lo? Z Marino sehitro najdeva. Najem se in grem pe{dalje. Napoved za naslednji dan je slabain naj ne bi bila letalna. V sredo zjutraj pase predvideva odli~en dan na J strani nadMallintzom. Pred mano je ogromnope{a~enja do tja. ê za~nem spetrazmi{ljati o Monacu, je Badgasteinblizu!

Tako nekako je zgledal za~etek. In potemsem hodil dva dni in bil je de` in boleleso mi{ice, nevajene asfalta, in sem masir-al in spet hodil in iskal svoj ritem. Tema,promet, hrana, supporterji se vozijo semin tja, cesta, glupa cesta. Folk ustavlja inspra{uje, ~e rabim prevoz. Policaji sonaju obiskali, nekdo je videl dva ~udakaob cesti. Res, vse je tako ~udno. Zve~er,v hribih, na koncu Gasteiner Alpenstrase,ko se zjasni in gledam pobeljene vrhove,vem, da sem pri{el 800m vi{inskih podgreben. In da sem nadoknadil slab polet.Kakih 20 km ve~ od ve~ine je bilo trebanarediti. Tu z Marino jeva in po~ivava.Danes nima smisla nadaljevati po temi vhrib. Mi{ice rabijo po~itek.

Prvi pridem na sedlo, razo~aranje v bajtina 2400. Nikjer nobenega pilota. Takojpo 6. uri so vsi {li dol. Za mano gre okoli

{est pilotov in jih bom kar po~akal.Cincamo. Piha mo~en sever. âkati alidol. Ve~ina se odlo~i za dol, z RusomDimitirjem pa si ogledava oblake inre~eva, da greva na sosednji hrib. Ingreva. Start na 2800, na polo`ni poli~kiza dve padali, obdani z visokimi stenami.Na poli~ko prideva prek vrha po ostremgrebenu. In {e rahel veter s strani. Mordabi bilo bolje, da ga ne bi na{la, hud start!V tretjem poizkusu za~utim, da bo letelo,in odletim. Na sosednjem hribu navijeva.Potem pa smer proti Lienzu. Stebra ni.Zdaj sem è nizek in è ~utim dolinca.Zakaj nisem letel desno, morda pa bimoral levo prek doline na SZ stran, nadinamik, ne na sonce, vendar je pobo~jetako dale~. Dolinec je neusmiljen. Zakajnisem zavrtel prej tiste 0.5 in sku{alpopraviti vi{ino. Zdaj sem tu na ovinkudoline è skoraj v rotorju dolinca in nadmano vrtita dve kanji. Z osmicami ne gregor, z ostrim kroènjem tik ob drevesihpa mi uspe pobirat. Gre gor, bo, bo.Naberem kakih 150m, ko steber zgine inprikaè se par macesnov, zabremzam,letim skozi veje, za trenutek me ustavi inpadem do tal s kar konkretne vi{ine nahrbet, do tal. Leìm popoloma pri miru inrazmi{ljam, sonce me greje, me è kuha.Pojma nimam, od ~esa!? Poslu{am svojetelo, kje boli, ne boli? Je celo? Zgleda karok. [ele ko vstanem, me zaboli desnapeta. Kaj pa zdaj? [e nikoli nisem narediltake neumnosti v tem {portu. In ravnozdaj in na dirki in tretji dan, pa tako obe-tajo~e je izgledalo.

Z muko in razo~aranjem se dokoplejmceste kakih 300 vi{incev ni`je. Marinaopravlja te`ko delo. Polno cest gre gor,nobena do mene. Po treh urah se le

najdeva. Ko si malo opomorem, pregle-dava plahto. Samo vrvica stabilizatorja jeodtrgana z zanko na padalu vred, druga~ezgleda ok. Bom za{il. Zdravnik prihaja.Pri{el je tudi novinar s POP TV. Noga jemodra pod gle`njem in boli, ko stopimnanjo. Zdravnik je optimisti~en, meni gretudi na bolje. Da mi injekcijo proti otek-lini, hematomu, tablete in me povije. Sposebnim trakom.

Zgodaj vstanem, tako zgodaj, da nesmem {e leteti in moram 500 vi{inskihsestopiti. Bole~a noga kar nekakofunkcionira. Moker sem, saj je stra{narosa. Plani za ta dan so zmedeni. Macesniso naredili svoje. Na sedlu pred Lienzommi supporterji povedo za start, ki ganisva imela v planu. Je bli`je kot plani-rani. V resnici se izkaè za precej dale~.Za ta del nisva imela podrobne karte insem spregledal dolino, v kateri sem ponepotrebnem izgubil vsaj 10 km indragoceni ~as. Zgledal je le poto~ek vmali grapci, za stopit ~ez, a prikazala seje Trenta. Gospa je rekla “Jaa, jaa, cvajtebruke links”. In je bla bruka, 7 km dale~not. @e tako hodim po~asneje zaradinoge. Prepozno sem na startu. Startam vrotorju in se komaj izvle~em na desnoprek greben~ka iz propadanj. Potem spetzgleda lepo – do baze, vendar kmalu popreskoku Lienza padem v dolinc. Ali najpristanem sredi hriba in grem pe{ gor?Kaj pa, ~e prime tamle, tam nad unovasjo zgleda prav ok? Vrtim blizu, a netako blizu kot v~eraj in tudi gor ne gre.Samo oblivanje, v bistvu letim è napobo~jih, obrnjenih pro~ od sonca, insamo zgubljam vi{ino. Po pristankuhrana in hoja do Siliana. No ja, malo semrazo~aran... Sre~a, da je Marina dobre


5November 07

volje in tudi RedBullovci, ki naju obisku-jejo, nama naredijo dan.

Marina je v~eraj v Silianu dobila parnasvetov od lokalnih pilotov. Zdaj sva zRaulom na startu, po kar dolgem vzponu.Je vetrovno in precej prekrivanj na jugu.Spet v bazi in to je tudi vse. Kot prej{njedni po prvem stebru ni ni~ ve~. Raul grenazaj, jaz pa kar not v zatrep doline nameli{~e in pe{ gor proti Trem Cimam.Deùje, nevihta gre ju`no od Treh Cim.Ponoven siten start med ìcami prvevojne, v sonce po nevihti. Odplaniramproti Cortini, ni {lo gor. Pristajam vhudourniku in brez dolinca in letenja vzavetrju seveda tudi ne gre. Tud ~e jekratko. Zgleda, da so to adrenalinskeinjekcije za bolj{o hojo in premagovanjebole~in. Obiskala sta me brat in sestra, semi zdi prav drug svet tak obisk, prijetnoje videti doma~e.

Poleg desne pete se mi vname {e pokost-nica na levi nogi. Tako da hodim bolj~udno in na Falzaregu se spet ulovimoskupaj z Raulom. Start v veter, let obgrebenu, ko pride{ nad njega, odleti{ karnekam v rotor. Na drugi strani zgledaoptimisti~no, sonce in oblaki. Vendar nedrì ni~. Sploh ne vem, kam letim, samoupam, da je na dnu te ozke dolinetravnik. Je travnik in varno pristanem!Raul je odletel, ko je videl mojepropadanje, na drugo stran in je {e vednonekje v zraku in leti, vsaj eden. Semslabe volje. Verjetno jo prena{am tudi naMarino. Spet hodim, nevihta, deùje,bolita me obe nogi, tablet ne jem, kerho~em vedeti, kaj se dogaja s peto.Pripe{a~im pod Marmolado. Tu sesre~amo z zdravnico, ki mi namaèpokostnico z neko àvbo in povije. Kome pogladi po bole~i nogi, sem v raju.Dobim nov set tablet. Spet bom naredilkot zadnji~, danes jih pojem, {e jutri zju-traj in potem neham. Le kdo mi je zrihtaltako fletno dohtarco? Hvala, Marina.Grem v no~ proti Marmoladi, z Marinose bova sre~ala naslednji dan nekje nadrugi strani.

Prespal sem v bajti na 2000 in ob 7. uri èpripravljam padalo za start na prelazuOmbreta (2700) pod Marmolado, nastrmem skalnatem bregu. Malo hrbtnegavetra, ostri plo{~ati kamen~ki in moj pevistart naprej s tem padalom. Preverimvsako {pagico posebej, da ni zataknjena.Preletim Val de Contrin in pristanem300m pod ko~o pod prelazom SanNicolo. Vzpnem se do ko~e, kjer naro~im

pa{to. Ha ha, kar naprej pa{ta in ri`. Tudi~e mi je ne skuha Marina, je na jedilnikupa{ta. Po~akam in startam okoli dvana-jstih z upanjem na let do Bolzana. Nikjerne gre gor, samo vzdrùjem vi{ino oziro-ma jo po~asi izgubljam. Pobo~je nadVigom ne drì nikjer in prenizko sempriletel vanj, da bi pristal na vi{je leè~ihtravnikih. Spet hoja z dna. Kasneje mepotolaì Raul, ko mi pove, da je letel tukaki dve uri kasneje, pa se ravno tako nipobral na sedlo. Torej vsaj prezgodennisem bil. O~itno napa~no mesto. Naprelazu Costalunga se ustra{im velikegaoblaka. Za dana{nji dan smo dobiliposebno obvestilo o nevihtah in levo odmene je vse ~rno in zabito, pred mano resvelik oblak in ne upam si leteti pod njim.Pristanem z zavedanjem, da bom hodilskoraj 30 km do Bolzana.

Hoja in blodnje. Spet me ho~ejo karodpeljati s sabo in me spra{ujejo, kamgrem, in povedo, da je cesta nevarna.Nekdo se je celo vrnil, sem ga komajprepri~al, da je z mano vse ok in da nerabim pomo~i. Blizu polno~i se sre~ava zMarino pred Bolzanom. Uni~en sem,pijan od teme in hoje. Jutri je hoja spet navrsti. Mo~an sever je napovedan (in res jemo~no pihalo). V Meranu dolga pavza, kjer opazim, dasem brez potnega lista. Od Stevea dobivadovoljenje, da lahko greva v Bolzanopreverit, ~e je ostal na mestu, kjer svaspala. Ni ga in kasneje ga, hvalabogu,Marina najde v kombiju. Zve~er ugo-tovim, da je planiran start za naslednjidan malo predale~. Lovi me Lloyd.Po~akam ga in vpra{am, kje misli startat.Njegov start je bli`ji in hoje je za daneskonec. Juhu! Na obisk pride klapa znajinega kluba, {e en juhu.

Kon~no dan za letenje. Ko bi jih le bilove~. Od Merana sem po zraku priletel v[vico. V za~etku letenje kot pri nas namo~nem vzhodniku, v [vici pa resuìva{ko na 3500 do prelaza Ofenpass,kjer me ustavi JZ. Vesel sem. Poskusimponovno odleteti s prelaza, a se je veter{e oja~al in po treh urah, hoji gor, letenjuv obupnem vetru in rotorjih, ko ne pri-dem nikamor, pristanem na istemtravniku, zraven istih upokojencev, kiizgledata, kot da se med son~enjem nitiobrnila nista v tem ~asu, ko se je menizgodilo marsikaj. Kaj? Od vseh vrst klo-fov do kravate in na koncu me je hotelo{e odpihniti prek prelaza nazaj v Italijo.Zmeraj sem si èlel it v Bohinj naextreme. Potem pe{a~im do enih pono~i.

6 November 07


S kluba{i smo zmenjeni za skupnove~erjo. Seveda sem jo zamudil.

Zjutraj gremo proti Davosu. Na sedlupo~ivam in pojemo pa{to. Start direkt vsteber in potem prek Davosa... Desno,severno od Davosa so padalci vsi v vi{inigrebena, noben ni navil, torej spet bolj~uden dan. Letim v zavetrje in pristanemna 2000. Grem pe{ ~ez sedlo in letimproti Churu. Tu sem naredil napako.Pristati bi moral desno na travnikih inponovno odpe{a~iti do vrha hriba inodleteti v Chur. Letel pa sem na nasprot-ni strani, ker se je pred Davosom uro prejtako letenje na SZ obrestovalo, na tejstrani grebena pa me je àl potunkalo.Tako sem hodil in “pe{tal” razbolelopeto. Zaradi slabega vremena sem jonaslednji dan “pe{tal” {e naprej. Noga jebolela. Imel sem ob~utek, da me bodo vsi{tirje za menoj prehiteli in da bomnaslednje jutro izlo~en. Hodil bi rad, pani {lo ve~. Prespala sva v neki opu{~enivoja{ki coni pod streho. Deèvalo je.Bole~ine so me trikrat zbudile in zjutrajstanje ni bilo ni~ bolj{e. Z muko inbole~ino do solz sem pripe{a~il dokampa v Trunu. Poklical sem Mirando zatola`bo in Stevea. Steve mi je dejal, naj sivzamem dan po~itka in potem bo, kar bo.

Tako sva “zakampirala”. [el sem pod tu{in po~ival cel dan. Popoldne pride mimoRaul z namenom, da gre dalje. Toda ko seje ulegel na “armafleks”, je zaspal za parur in obstal v kampu. Zve~er gremo vsina pivo. Je prav “zapasalo”. Naslednjidan greva skupaj na planino Schlans inkdor bo bolje odletel, ne bo izlo~en. Raulse ni uspel dvigniti nad start. Navkljublepi napovedi je invertivno in na 2100 jenekje meja. Le tu pa tam gre{ malo vi{je.Do Oberalppassa {e enkrat vmes pris-tanem na hribu. Nisem upal okoli grebe-na, da me ne znià v dolino. Lokalci zbli`njega starta so è vsi na tleh.Dviganja so {ibka in redka. Poznopopoldne sku{am odleteti v Andermatt, ane gre. Neuspe{en poskus vzleta najboljob~uti moja rit. In pe{a~im dol, kar jenajhuje. Za naslednji dan se ne odlo~imza pot prek Furke, ampak prek Sustenpassa. Prek Furke gre Dimitrij in mordabom imel po drugi strani kaj ve~ sre~e inga ulovim. Ni je. Pot je doooooooooolga.Na sedlu sem pozen. Letim spet samodol. V Innertkirchnu mi nasproti v temipride moàk in me pokli~e po imenu.Nekateri res sledijo dogajanju online.Pove mi za start pod Eigerjem – GrosseScheidegg.

Start je lep, piha mo~no, a piha samoprek grebena. Takoj, ko odpeljem ven,spu{~a. Pred mano je blaga izravnava inse è ustra{im, da je ne bom preletel.“Fura” me dol proti Grindelwaldu kot pobob stezi. Zdaj vem, kako zgleda speedflying. Kon~no sem nekaj na{el in se“spajsal” nad start ob ì~nici. Vsi lokalci,ki so od tam startali, pristajajo v dolini.Tudi tiste, ki so navili visoko, takoj, koodletijo pro~ od grebena, hitro znià.Podobno se dogaja meni. Direkt protiEigerju me nià. Vrnem se in na sosed-njem greben~ku spet navijem in sku{amodleteti proti zahodu. Takoj ko me spustiv vi{ino grebena, sem v rotorjihseverozahodnika. Kar nekaj ~asa vztra-jam v rodeu in upam na steber. Ne naj-dem ga. Preselim se na drugo stran insku{am leteti na dinamiku SZ, gre le dovi{ine prvega gri~ka. Najprej sku{amodleteti ven proti Interlaknu, a me dolinain veter ne pustita. Potem se odlo~im.Dovolj imam. Naslednji dan deùje –torej hoja. Moja noga ni OK in ne bomve~ veliko hodil, se odlo~im. ê bi hotelujeti Dimitrija, bi moral samo ven izdoline prehoditi 10 km. Nak. Odletimproti Wengnu, ki se lepo koplje v soncu.Tudi tam ne najdem dviganj. ê bi jih, biletel. Najdem pa lep travnik na dnudoline, kjer pristanem in pokli~emMarino.

Danes vidim, ko gledam nazaj, da bilahko kak{no stvar naredil bolje. Toda kosi sam, tam nekje in ni ~asa zarazmi{ljanje, se pa~ nekako odlo~i{. BrezMarine, ~eprav nisem veliko napisal onjej, ne bi {lo. Te`ko delo je opravila. S

supporterjem morata biti eno in verjetno,da je marsikaj “po`rla”, ker je dirkavseeno tako navita, da pozabi{ na mar-sikaj in naredi{ in re~e{ marsikaj brezrazmi{ljanja, tudi z ego za~etnico.Zanimivo bi bilo brati njen pogled nadirko. Upam, da nisem bil preve~ teàk.Hvala, Marina.

Toliko je tega, da je te`ko spraviti skupajkratek povzetek. Polno stvari bi lahko {ezapisal. Zahvaliti se moram tudi vsemsponzorjem, ki so me podprli (). Posebej{tirim najve~jim: Porscheju Ljubljana, kinama je posodil avto (Marina bi ga kar zadoma imela), Karibuju za, ne pretiravam,res odli~no spodnje in termo perilo (~erabite, kupite, priporo~am, primerno tudiza kopanje v Monacu), Iteo-Spinu inRedBullu Slovenija za denarno pomo~.

Vsem, ki ste naju spremljali in namapisali na spletu ter po{iljali SMS-e, najpovem, da branje sporo~il in pripombprina{a nasmeh in naredi iz de`ja soncein kilometre. Z vremenom sta mi poma-gala Miha Razinger in Roman Lotri~, nacesti pa mi je s sledenjem in korigiranjemmoje poti prek Google Eartha kar nekajkilometrov skraj{al Andrej Ter~elj. Zdelose mu je kot nekak{na akcijska ra~unal-ni{ka igra, mi je rekel pred par dnevi :-)

Brez mojih najbli`jih doma pa tako alitako ne bi bilo ni~. Vesel sem, da me pod-pirajo in so mi pomagali pri udele`bi naXalps, in upam, da mi bodo {e kdaj.

Tekst: Simon ôpiFotografije: arhiv Simon ôpi


7November 07

Primo` Gri~ar je zadnja leta na{ najuspe{nej{i tekmovalec v letenju z

jadralnimi zmaji tako s fleksibilnimi krili kot tudi s trdokrilci. Med

njegove najve~je uspehe v zadnjih letih lahko uvrstimo tretje mesto na

lanskem evropskem prvenstvu na U~ki. V leto{njem letu se je udeleìl

predevropskega prvenstva v Greifenburgu in svetovnega prvenstva v

Big Springu v Teksasu.

Najprej se posvetiva predevropskemu prvenstvu. Samo trije tek-movalni dnevi. Kak{ne so bile razmere za letenje in kako lahkoprimerja{ pogoje na treh razli~nih lokacijah, ki so si tako blizu sku-paj: Greifenburg v dolini Drave, Slovenija in Istra (U~ka), kjer jebilo lani evropsko prvenstvo?“Od vseh treh obmo~ij so pogoji v Greifenburgu najmo~nejsi, mogo~eje leteti zelo hitro in zelo dale~. Tudi kar infrastrukture ti~e, jeGreifenburg najbolje organiziran. Kampira se kar ob pristanku, na startredno vozijo taksiji, ki te v primeru pristanka zunaj uradnega travnikatudi pridejo iskat. V treh veljavnih in dveh neveljavnih dnevih prede-vropskega prvenstva so bili letalni pogoji zelo razli~ni, od {ibkih do zelomo~nih. Letenje v slovenskih Alpah je zelo podobno, vendar so pogoji zaodtenek mehkej{i. V Istri so letalni pogoji zelo specifi~ni, lahko so takomo~ni kot v Alpah, ve~inoma pa so precej milej{i. Po izku{njah je tukajvreme najbolj zanesljivo. Tako kot v Greifenburgu izstopa dobro orga-

nizirana infrastruktura, na Hrvaskem izstopa trud organizatorjev, datekmovanja naredijo kar se da prijetna za pilote. Zato se v Istro vednorad vra~am.”

Ali je bila taktika letenja v visokih Alpah druga~na kot ob morju?“V Istri so na izredno majhnem obmo~ju zdruène ravninska, gri~evna-ta in gorska regija, zato je razli~na tudi taktika. V Alpah je stvar enos-tavnej{a, saj taktika “drì se grebena” skoraj vedno deluje.Vendar se jezmeraj treba sku{ati prilagoditi trenutnim razmeram. Tisti, kateremu tonajbolje uspe, je ta dan spredaj.”

Na tekmah se skoraj vedno izoblikuje vodilna skupina, ki leti sku-paj in odlo~a o dnevnem zmagovalcu. Ali ta skupina po svojemznanju res toliko odstopa od ostalih pilotov? Kako je tebi uspelo, dasi se priklu~il tej vodilni skupini in sedaj redno kroji{ vrh razpre-delnice rezultatov? “Skupina se ve~inoma oblikuje v ravninskem letenju. Lahko bi rekli, davodilne pilote v vodilni skupini odlikujeta dve sposobnosti: znajo spreje-mati kvalitetne samostojne odlo~itve ter znajo u~inkovito slediti drugim.Za to pa je potrebno imeti na voljo veliko ~asa oziroma veliko naletenihur v tekmovalnih razmerah. Pogoj je seveda tudi vrhunska oprema, ki jozame sponzorira podjetje Aeros. Posebej moram poudariti podporosvoje druìne, brez katere spro{~eno udejstvovanje na tekmovanjih ne bibilo mo`no.”

V Greifenburgu je bila ena disciplina prekinjena zaradi razvojaneviht. Ali lahko komentira{ odlo~itev organizatorjev, da za~nejo zdisciplino glede na vremensko napoved, posebej {e v lu~i spom-ladanskih dogodkov v Avstraliji, ko je kitajski jadralni padalec vnevihtnem oblaku izgubil ìvljenje?“Vremenske napovedi so le redko natan~ne. ê bi se na zgoraj omen-jeni na~in ravnali po njih, bi bila marsikatera tekma po krivem nevel-javna. Takratna vremenska napoved je predvidela nevarnost neviht {elekasneje. Organizator je naredil, kar je bilo mogo~e, da je bilo poskr-bljeno za varnost pilotov. Seveda pa je odlo~ilna mera varnosti v rokahpilota, ki lahko trenutne razmere najbolje oceni. Lastna varnost morabiti vedno prioriteta.Organizator ima ve~inoma na voljo le posredne podatke.”

Kaj pa svetovno prvenstvo v Teksasu? Letenje na ravnini ti o~itnone dela velikih preglavic. Kak{ne so bile tam razmere za letenje inkako jih lahko primerja{ z letenjem v Alpah ali z ravninskoFlorido, ki jo ravno tako dobro pozna{?“Letenje v Teksasu je dokaj podobno temu na Floridi, s to razliko,da so pogoji v Teksasu precej mo~nejsi, skoraj tako mo~ni kot v Alpah.S stali{~a taktike je Teksas seveda ~isto ravninsko letenje, kar pomeni,da se leti v skupini. Ravninsko letenje je tako zame kot tudi za velikodrugih pilotov dokaj spro{~ujo~e, saj je termika bolj “prijazna”,ni nevarnosti rotorjev, in tudi start na aerovleko je zelo prakti~en, {eposebej, ~e je cilj na doma~em letali{~u. Zmaji se pono~i priveèjona sidra v tleh in so tako naslednji dan pripravljeni za letenje.”

Na svetovnem prvenstvu si se redno uvr{~al v sam vrh dnevnihuvrstitev. Dvakrat pa ti ni uspelo priti do cilja. Ali lahko danes s~asovne razdalje oceni{, kje so bili vzroki za ti napaki?“Vzrok za napako obeh dni je bil enak - pomanjkanje koncentracije in stem nepremi{ljene odlo~itve v nepravem trenutku.”

Na zadnjem svetovnem prvenstvu je bila izpeljana tudi najdalj{adisciplina v zgodovini, dolga kar 285.3km. Kako komentira{odlo~itev za tako dolgo disciplino in pa presenetljiv razplet, ko ste

8 November 07


INTERVJU

Primo` Gri~ar

prvi {tirje prileteli v cilj znotraj dvajsetih sekund, kot da bi {lo zalokalno dirko?! Tudi povpre~na hitrost je bila za na{e razmerenepojmljivih 63 km/h. “Disciplino je organizator pravzaprav skraj{al. Prvotno jebilo mi{ljenih kar 302 km. Napoved je bila po bolj skromnem vremenuna za~etku dobra in ker Teksas slovi kot podro~je z najbolj{imi letalnimipogoji na svetu, je organizator to seveda èlel dokazati. Glede tesnegaizida ta dan pa tole: taktika letenja po ravnini je obi~ajno letenje vskupini, zato se piloti iste skupine ravnajo drug po drugem, pa~ gledena to, kdo naleti na bolj{i zrak. Na ta na~in je skupinanavadno u~inkovitej{a kot posameznik, saj pre~e{e ve~je podro~je,najde bolj{a dviganja in ostane skupaj. Ker smo leteli v eno smer zdokaj mo~nim hrbtnim vetrom, so bila seveda povpre~ne hitrosti temuprimerne.”

Nem~ijo kot zmajarsko velesilo je na tem svetovnem prvenstvuzastopala tudi prva ènska v absolutni konkurenci. Letela jeodli~no in se uvrstila na skupno 15. mesto. Corina zadnja letaredno zmaguje na svetovnih prvenstvih v ènski konkurenci. Gledena to, da si kot pilot trdokrilca è ve~krat letel skupaj z ènskami,me zanima, ali lahko primerja{ ènski in mo{ki na~in letenja?“Na splo{no lahko re~em, da so ènske bolj previdni piloti, nisopripravljene toliko tvegati kot mo{ki in obi~ajno tudi ne letijo tako hitro.Vendar je na svetovnem prvenstvu Corinna s svojimi petdesetimi kilo-grami telesne teè postavila nov mejnik ènskega zmajarstva. Mislim,da je v nem{ki reprezentanci dosegla drugo mesto.”

[e nekaj vpra{anj o trdokrilcih. Pred leti so povzro~ili kar nekajvznemirjenja v takrat “zaspanih” zmajarskih krogih, danes pa jeto uveljavljen na~in prostega letenja. Ali lahko kot pilot in tek-movalec v obeh razredih primerja{ na~in letenja in lastnosti obehnaprav?Ti dve napravi sta si po lastnostih dokaj podobni, razlika je v nekajbolj{ih letalnih sposobnostih trdokrilca ter v bolj{em rokovanju z zma-jem na tleh. V na~inu letenja ni bistvene razlike, pri trdokrilcu seje v~asih treba spomniti leteti malo hitreje, kot sem navajen z zmajem.”

Poleg klasi~nih tekmovanj je z razvojem instrumentov in tehnologi-je na~in tekmovanja, ki ga ozna~ujemo s kratico OLC, postal goni-lo napredka v prostem letenju. Pred leti si tudi sam z 270 km FAItrikotnikom postavil mejnik v preletih. Zadnja leta pa tvojih rezul-tatov ni ve~ zaslediti ne na mednarodnem ne na slovenskem OLCstre`niku. Se preletom ne posve~a{ ve~? “V zadnjih dveh letih se preletom res nisem posve~al ve~, razlog jesodelovanje na zmeraj ve~ tekmovanjih, zato za kaj drugega ostane pre-malo ~asa in energije. Najve~ tekmovanj je seveda v obdobju najbolj-{ega vremena, od maja do julija.”

V Sloveniji so jadralni padalci Sorico kot izhodi{~e postavili na sve-tovni zemljevid. Tudi zmajarji se zadnja leta vse ve~krat odlo~ajoza ta start. Kak{no je tvoje mnenje o mo`nostih postavljanja rekor-dov v Sloveniji v primerjavi z drugimi tereni tako v Alpah kotdrugje po svetu?“Da ima severozahodna Slovenija izvrstne terene za doseganje rekor-dov, je dokazalo è ve~ pilotov. Predvsem jadralni padalci so iz Sorice ssvojimi {tevilnimi rekordi spravljali v obup XC konkurenco iz severnihAlp. Mislim pa, da se je za dosego rekordnega FAI trikotnika, najboljpresti`ne vrste preleta, treba pomakniti malo bolj severno. Greifenburgima za to verjetno eno najbolj{ih izhodi{~ v Evropi. V svetu pa je edennajbolj{ih terenov za rekorde v eno smer seveda Teksas.

Na koncu me zanimajo {e tvoje èlje in plani za naslednjo sezono.“@elim si, da bom v naslednji sezoni lahko u~inkovito uporabil vse, karsem se nau~il v tej sezoni. Obeta se svetovno prvenstvo ènsk intrdokrilcev v Italiji ter evropsko prvenstvo zmajev v Greifenburgu, oben-em pa se èlim posvetiti novemu poslu prodaje zmajev podjetja Aeros vNem~iji, kjer trenutno tudi ìvim.

Pripravil: Jure Franko, slike: Sre~ko Jo{t in arhiv


9November 07

10 November 07


SVETOVNI REKORD

Po znani trasi, a tokrat v dvojePrelet s povratkom iz Sori{ke je vednopredstavljal izziv. Meje pa se vsako letopremikajo dalje in dalje. [e se spominjamleta 1994, ko sem opravil prvi prelet izSori{ke. Sicer samo do Bohinja, vendar semi je to takrat zdelo prav noro in nekaj,~esar si pred tem nisem moglel predstavl-jati. Naslednje leto smo leteli è doBogatina in nazaj, nekateri tudi do Krna intakrat je kazalo, da je to to in da se bo kajdlje te`ko odletelo. Vendar se je z razvo-jem opreme, bolj{im poznavanjem vre-menskih razmer in ve~jimi izku{njamipilotov ta meja iz leto v leto pomikalanaprej. Najprej do Kobari{kega Stola,Montemaggiore, Malega vrha, âmponain {e dlje preko doline. Za presego trenut-nega solo rekorda s povratkom pa je respotrebno vrhunsko letenje, odli~no vreme,poznavanje terena, motivacija in zelo hitroletenje. Leto{njo pomlad in za~etek poletja ni bilokak{nega ekstremno dobrega vremena zanapad na te dolge razdalje. Zaradipomankanja ~asa in tudi motivacije nisemimel v planu, da bi letos posku{al odletetikaj posebnega s Sori{ke. Nekje v za~etkujulija pa Tanja da idejo, da bi posku{alapodalj{ati tandemski svetovni rekord, kista ga pred dvemi leti odletela skupaj sKlemenom. O ideji sem razmi{ljal tudisam, vendar nikoli ni bilo prave motivaci-je, ~asa, poguma, v glavnem vedno samiizgovori. Po koncu na{ega dràvnegaprvenstva pa je stvar odlo~ena. Greva

poskusit prvi~, ko se bo pokazalo dokajsolidno vreme. âsa letos ni ve~ veliko,dan je vedno kraj{i. Potrebno pa je dobititudi ustrezno padalo. S svojim starimbombnikom je tak prelet nemogo~. Izvem,da ima Valter novo Pasho 3 in da bi joposodil brez problema. âkava samo {e naugodno vremensko napoved. Za sredo, 1. avgusta, nekako izgleda, da bibil to lahko dan, ki sva ga ~akala. Zve~er{tudiram, katere to~ke bi bilo pametnoizbrati, berem pravila za rekord na Faistrani, kli~em {efa, da me naslednji dan nebo v slu`bo. Zjutraj je na Ratitovcu inVoglu {e kar nekaj severa, vendar svavseeno ob 10h è na startu. Piha sicerodli~no, ampak kumuluse, ki se delajo èto uro, {e kar vztrajno nese na jug. Tudi naVoglu je za moj okus {e vedno preve~severovzhodnika. Ko se tudi ob 11. uristanje bistveno ne spremeni, se odlo~iva,da ne startava in poskusiva kdaj drugi~. Vnaslednjih dneh na Gozdu sprobava pada-lo, da ne bo potem na Sori{ki kak{nih pre-sene~enj. Ker sem navajen na svojegatandema, me letenje z novim zelo pozi-tivno preseneti. Komande so mehke, tan-dem zavija kot solo padalo in morala jetakoj na vi{jem nivoju. Za Ponedeljek, 6. avgusta, pa je zopetsolidna vremenska napoved. Ko v nedeljozve~er to potrdi {e ra~unska napoved vetrater aladin, se nervoza zopet malo pove~a.Tokrat dilem ni, letela bova sigurno, kakobo pa {lo, bova pa videla sproti. Na startu

sem glede na vremensko napoved pri~ako-val {tevil~ej{no zasedbo, ampak je polegnaju tu samo {e Jure, ki ima v planu 200kilometrov. Startava ob 10:40. Po~asi na vzhodnemdelu najdeva {e raztrgan steber, kjerpobereva malo nad vrh, nato pa se zapelje-va proti startni to~ki, ki sem jo postavil boljna zahodno stran Sori{ke in malo ni`je, kerne bi rad, da mi na koncu pri povratkuzmanjka nekaj metrov za zaklju~ek. Doobratne to~ke imava 80 km. Na Koblipopraviva vi{ino, tako da na ^rno prstprideva skoraj na vrh. Delajo se è prvikumulusi, vendar so stebri {e raztrgani, karje normalno za zgodnjo uro. Do Vogla grebolj po~asi, vendar brez ve~jih teàv. Navzhodni strani Zabi{kega Kuka ne najdemnobenega solidnega stebra, zato kar zvi{ino presko~iva na zahodno stran skozizajedo in hitiva proti TolminskemuMigavcu. Vmes ne najdeva ni~ kaj uporab-nega, zato se znajdeva nad dolinoTolminke pred preskokom na Krn na1400m. êprav se to ne sli{i nizko, je tovse prej kot varna vi{ina v tistem predelu.Po~asi z osmicami pobereva nad vrhGru{nice. Potem pa se steber okrepi inpred preskokom sva na dobrih 2000m. NaRde~em robu popraviva vi{ino in se zapel-jeva pod ko~o na Krnu. Za preskok naKobari{ki Stol bi bil rad ~im vi{je, ker neèlim poleta zaklju~iti tako zgodaj podStolom, kot se mi je è zgodilo na solopreletu. Kljub ne prav odli~ni vi{ini lepo

^rna prst Tanja in Toma`


11November 07

splanirava do Stola, na za~etku malopobereva in se zapeljeva do antene, kjer milep kumulus in mo~an steber ne da miru,da ne bi pobral do baze. Naprej doâmpona gre res po maslu. Kumulustradanama omogo~a, da sva vseskozi na varnivi{ini. Vmes vsako toliko popravljavavi{ino in hitro sva pred najdalj{impreskokom doline. Na âmponu poberevado baze, ki je nekje na 2200m, in odplani-rava preko doline. Pred jezerom med hri-boma M. Brancot in M. Simeone dobivasteber in popraviva na 1500m. Tako pride-va na drugo stran skoraj v vrh. Do obratneto~ke je {e 8 km, ki pa jih preletiva brezteàv, saj je baza na tej strani è 2400m.Sva na polovici poti, za kar sva porabila triure in pol. âsa je {e dovolj in ~e bo {lonazaj tudi tako gladko, ne bova prepozna.Do gri~a M. Simeone izgubiva kar nekajvi{ine. Prej sem se poigraval z mislijo, dabi {lo nazaj mogo~e tudi kar prekoâmpona, vendar ne upam tvegati. Zato sezapeljeva klasi~no v Muzce, kjer najudohiti tudi Jure. Po Muzcih gre gladko zvmesnim pobiranjem do baze. Malo predBoko pobereva na 2300m in zdi se mi, dane bi smelo biti problema za priklop naPolovnik. êprav Jure na Boki poberemalo vi{je, se mi zdi izguba ~asa, da bi {la{e pobirati iz smeri. Proti Polovniku senama pridruì {e Ga{per, ki je priletelnekje iz severa in se vra~a nazaj vDra`go{e. Slikamo drug drugega in izmen-jamo par besed. Vi{ina pa vztrajno kopni.Znano je, da je potrebno proti Polovnikuleteti bolj zunaj in se {ele proti koncupreskoka pribliàti grebenu, kajti zaradiklasi~nega vzhodnika se je tu kon~al èprenekateri prelet ob neupo{tevanju tegapravila. Zdelo se mi je, da sva naredila vseprav, ampak proti grebenu mo~no poìra –

preve~. Ga{per s tekmovalnim padalombrez ve~jih teàv priklopi Polovnik in è jev dvigalu, ki ga nese proti vrhu. Midva paproti dnu… Priklopiva na 750 metrih insva v precej{njih teàvah. Pravega dvigan-ja ni in do Trnovega zgubiva {e 100metrov. Jure se z Boke pripelje nad vrh,midva pa ~isto v podnu. Je bila to napakadneva, se mi mota po glavi. Z osmicamilovim res {ibka dviganja in kakih 10 minutse ne premakneva nikamor. Tiho sva kotmi{i in upava, da ne sledi pred~asni pris-tanek. Ko po~asi pobereva kakih 100m, sedviganje malo okrepi in kon~no pridrsavado vrha Polovnika. Olaj{anje je gromozan-sko. Vendar ~asa za leèrnost ni, izgubilasva pol ure, dan se po~asi izteka, midva paimava {e 30 km do cilja. Naprej po grebe-nu pelje polovni{ko laminarno , naKrasjem vrhu {e malo povrtiva in se zapel-jeva v zahodno steno Krna, ki ima {evedno bazo. Po~asi locirava steber, ki najuiztreli na vi{ino dneva 2600m. NaTolminskem Migovcu {e nimava teàv inpo~asi pobereva na 2300m. Ura je {estpopoldan in bazice po bohinjski verigi sose posu{ile, kar daje razlog za skrb. Takoblizu, pa {e tako dale~. Namesto da bi senaslonil na hribe, se zapeljeva direktnoproti Zabi{kem Kuku. Sprva izgleda, da gabova lahko presko~ila, vendar bolj ko sepribliùjeva, bolj kaè, da bo to ra~un brezkr~marja. Treba bo naokrog, kjer pa najupo~aka {e rotor od rahlega vzhodnika, brezveze zopet izgubiva precej vi{ine, da pride-va na vzhodno stran. Baz ni ve~, zato vrtim{ibko 0,5 dviganje, da po~asi poberevaskoraj v vi{ino grebena. Nasloniva se ~istona greben in posku{ava pobirati vsakorahlo dviganje, saj brez tega cilja danes nebova videla. Malo pred Rodico imava zad-nje {ibko dviganje. In{trument kaè 80

metrov plusa nad ciljem, na kar pa se ni~isto zana{ati. Planirava in bo, kar bo. Na^rni prsti sva nizko, na Kobli podgrebenom. [lo bo za las. Na sre~o je ètako pozno, da posebnega vetra, ki bi namalahko zagrenil dolet, ni. In{trumet zapiska,uspelo je z dobrih 100m rezerve. Dobro,da sem to~ko postavil na zahodno stran,ker v nasprotnem primeru to~ke ne bidosegla. Za vsak slu~aj se zapeljeva {e boljv sektor. Do Sorice ne moreva ve~, zato sezapeljeva proti Podbrdu. Gledava mo`nepristanke. Ta travnik premajhen, oni tudi,èlezni{ka postaja – hmm… mo`no, anama ne di{i najbolj. Odlo~iva se za strmtravnik 100 metrov nad Podbrdom in po 8urah in 20 minutah pristaneva. Te`ko je strniti prve ob~utke, saj sva precejuni~ena. Spijeva prvo teko~ino po osmihurah, pospraviva padalo in odpe{a~iva vdolino, kamor naju pride iskat Ga{per innaju odpelje nazaj na Sori{ko po avto.êprav je bil zadnji del zelo kriti~en, semmislil, da bo stvar odleteti precej te`je.Padalo se je izkazalo za odli~no, vreme je{lo zelo na roko, seveda pa je bilo potreb-no tudi malce sre~e. Klju~nega pomena paje seveda potnik, ki si ne premisli sredipoleta, ki sodeluje s pilotom in ve, kajmora narediti v dolo~enih situacijah. Zatohvala Tanji za pobudo in vzdr`ljivost!

Pripravil: Toma` Erèn

Kanin, PolovnikBohinjsko jezero

Podatki poleta:Pilot: Toma` ErènPotnik: Tanja KompanPreletena razdalja: 160,1 kmâs: 8h 3minHitrost: 19,89 km/hPadalo: MAC Para Pasha 3

12 November 07


Na francoskem otoku Reunion v Indijskem oceanu se je odvijalopresti`no FAI tekmovanje (15.000 evrov nagradnega sklada) vhitrostnih preletih z jadralnimi padali. Med ve~ kot 50 piloti so setudi {tirje na{i fantje potegovali za najvi{ja mesta. Tekmovanje, ki je trajalo od 31. oktobra do 4. novembra, in nakaterem je bilo izpeljanih kar pet preizku{enj, je prepri~ljivo osvo-jil na{ sedaj è skoraj nepremagljivi na velikih tekmovanjih UrbanVali~ pred bratom Aljaèm (oba dru{tvo Kovk Ajdov{~ina) inFrancozom Jeremiejaaem Largom. Tekmovala sta {e dva na{apredstavnika, Primo` Podobnik (Polet Nova Gorica), ki je dosegelpetnajsto mesto, in Klavdij Raku{~ek (Adrenalin Kobarid), ki jepo petih tekmah pristal na 34. mestu. Velika smola se je pripetilaPrimoù, saj je zaradi stavke francoskih pilotov zamudil prvopreizku{njo, nakar je v dveh preizku{njah posegel po najvi{jihmestih. Murphy pravi, da ko obstaja mo`nost, da gre lahko kajnarobe, potem tudi gre. In tako je bilo tudi tokrat in Primoà se jesmola dràla {e cel teden. Na ~etrti preizku{nji je bil odlo~enponovno pose~i po visokih mestih in se je na startno mestopripravil kot prvi. V tistem ~asu pa je organizator spremenil ~asstarta, ki ga je Primo` presli{al, zato je tudi na tej preizku{njiizgubil vse to~ke.êstitke vsem na{im fantom, saj so ekipno osvojili prvo mestopred ekipo Push in Kortel designom.

www.paragliding-slovenia.si

FAI TEKMOVANJE ZA JP

Turbo Vali~a osvojila nebo na Reunionu


13November 07

Tudi letos smo se zbrali na tradicionalnem kolesarsko-planin-sko-letalnem sre~anju Storì~ Xtrem 2007. Udele`ba je bila“rekordna”. Skupno je Storì~ osvojilo 25 planinskih letalcev,med njimi tudi dva tandema. Eden od potnikov je svojega pilotapred~asno zapustil. K sre~i je imel s seboj BASE padalo.Celotna pot je vodila s kolesom s pristanka v Seni~nem v vasPovlje (9 km in 300 m vi{inske razlike). Nadaljevali smo pe{ popoti preko planine Javornik na Storì~ (2132 ). Z vrha Storì~asmo poleteli nazaj na pristanek v Seni~nem.S celotno progo je opravilo 14 udeleèncev, ostali so izbrali lehojo in letenje.Nekateri so sre~anje vzeli bolj zares in so tekmovali s seboj in zdrugimi. Najhitrej{i so bili Sandi Marin~i~ 2:35, Alen Cizej 2:50in Jure Kurnik 3:14. Leto{nja prva jesenska nedelja je bila~udovit letalni dan.@e sedaj vas vabimo, da se nam septembra 2008 pridruìte skolesom, pe{ in s padalom.

TRADICIONALNO SREÂNJE

Stor i~ Xtrem 2007

Ideja: Jure Kurnik,Motivator: AK Kimfly

Medijski sponsor: Arhinea d.o.o.

Pri sre~anju s {entrupertskimi zmajarji vTolminu je oìvela ideja, ki è dolgo ìvi,njena uresni~itev pa je, kot ponavadi,odvisna od vremena. Seveda, saj za takoveliko predvideno {tevilo ljudi, ki naj bipri{li na start, niti ni prostora pod streho,pa naj se leti ali ne. In ko smo debatiralio {entrupertskem speed glidingu, jepreteklo precej So~e in pira, preden smodojeli, kaj se sploh menimo. Namre~,okupacija Nebes (vzletnega mesta) nad[entrupertom je bila 22. septembra boljrazse`na, kot je bila na~rtovana. Vzleti{~e v Nebesih me po obliki spom-inja na vzleti{~e na skakalnici zasmu~arske skoke. Nekaj je zruvano,nekaj zglajeno, trava {e ne raste, nakoncu pa so drevesa, ki jim vsake toliko~asa kak{en zmajar poljubi vrhove. Kotbi sko~il zmajar na babo je izgledalonazadnje (lani), samo da sam ni mogeldol. Iztikali smo ga z drevesa in se hkratismejali kot zme{ani, pa ne {kodoèljno,ampak smo hoteli, da ta “ne”sre~a~imprej preide v pozabo. Pa vendarle…V okolici je lep, ~ist prostor za sestavl-janje zmajev in {e lep{i za pristanek napolju. Dva hrasta, ki sta è pred ~asomprekriàla pot nekemu {entrupertskemuzmajarju, pa sta è upepeljena. Gor sevedno nekaj dogaja in tudi tokrat se je.Zbralo se nas je veliko {tevilo. Okoli 30zmajarjev je razprlo krila. Moje pri~ako-vanje ni segalo tako visoko, ker nisemniti sanjal, da bo tako dobro poskrbljeno

za nas. In ko sem se nazadnje pogovarjals Sebotom in ga vpra{al, koga lahkopripeljem, mi je skrivnostno odgovoril:“N'ben pr'blem, ti kar prid' in pr'pel”.Rad bi poudaril, da je {lo za tekmo inhkrati ni {lo za tekmo, torej je {lo pred-vsem za lepo sobotno druènje. Pri pri-hodu gor sem najprej dobil gola` in 2deci cvi~ka. Za name~ek je eden od nji-hovih ~lanov s prstom pokazal na polnsod v nekem prostoru, v katerega smolahko vstopali in nalivali po mili volji.Od vzleti{~a do pristanka je natanko 300metrov vi{inske razlike. Teren se po~asispu{~a, tako da ima{ vedno ob~utek, da sinizko. Organizatorji so dolo~ili pravila inspeed gliding se je za~el. Brez zapletov,varno, s primernim ~elnim vetr~kom nastartu in s prostim vrstnim redomnastopa. Progo, dolgo pribli`no 2000metrov, je nahitreje prevozil Matja`âter s ~asom 1:24:57 in s povpre~nohitrostjo okoli 85 km/h. Drugi je bil leslabih pet sekund za njim FranciPeternel, tretji pa Joè Simon~i~ 10sekund za zmagovalcem. Nehvale`no~etrto mesto je pripadalo SebastjanuSimon~i~u – Sebotu. Za nekatere netek-movalce je bil prijeten tudi gliding brez“speed”, saj se je na blagi termiki dalopobrati kar na 1000 metrov. Glede napozno jesensko vreme je bilo dovolj zauìvanje v prelepem razgledu po vinskihgoricah - “za du{o privezat”.Rajanje se je nadaljevalo v pozno

popoldne. Ob pe~enki, dobrem cvi~ku inìvi glasbi (vse v neomejenih koli~inahin zastonj) smo izmenjali vtise in skovalina~rte za naslednjo sezono. In ~e bomopolovico na~rtovanega v naslednji sezonires uresni~ili, bomo vsi med sabo zmago-valci. Iskrena hvala v imenu vseh udeleèncev{entrupertskim zmajarjem za gostoljubjein organizacijo. Bistvo tolminske debateje bilo ve~ kot uresni~eno.

Stanislav Galovec

14 November 07


SPEED GLIDING, NEBESA 2007

N'ben pr'blem


15November 07

16 November 07


Pa smo zaklju~ili prvo sezono svetovnegapokala v natan~nem pristajanju za jadralnepadalce. Zadnje dejanje se je odvijalo vBolgariji, natan~neje na Vitanovcih prikraju Pernik, zahodno od Sofije. Nekaterismo se na pot odpravili è nekaj dni prej,da bi malo potrenirali. Res smo in to è v~etrtek popoldan in nato ves dan v petek napredvidenem mestu tekmovanja Rasnik.Pogoji za trening so bili predvsem v petekoptimalni in smo lahko leteli v razli~nihvetrovnih razmerah. Po petku pa je sledilaslaba vremenska napoved za soboto. Samoupali smo lahko, da bo morda druga~e. @alni bilo tako, è pono~i nas je mo~il de` inpri~el je pihati veter severne smeri. To jepomenilo spremembo mesta tekmovanja.Zjutraj se vseeno zberemo na Rasniku, daopravimo vse ceremonije pred za~etkomtekmovanja in izvle~emo startne {tevilke.Organizator odpre tekmovanje. Zaradiomenjene vremenske situacije se selimo naVitanovce. Ko prispemo, veter mo~nopiha. Tudi s tekmovalnimi padali je te`ko zvrha. Opravim nekaj poskusov malo niè,saj teren poznam è od prej. Nekako gre inorganizator se odlo~I, da ob {e dopustnijakosti vetra pri~nemo z tekmovanjem.Poleti nas samo dvanajst, nato pa zaradislabega vremena tekmo prekinejo. Pihamo~an veter, pa {e de` se napoveduje.Spakiramo in gremo na toplo. V vodstvu jeTurek Serdan z nulo. Popldan se {e enkratrazvedri in kaè celo na napa~no odlo~itevorganizatorja. A kmalu za~ne spetdeèvati…Nedeljsko jutro obeta precej lep{i dan.Son~no in hladno je, po travi se v svetlika

slana, vetra je malo. V mirnih vetrovnihpogojih nadaljujemo tekmovanje.Rezultati so odli~ni. Veliko pala~ink. Poprvi seriji iz prvega dne sem s te`ko pri-borjenimi 35 cm komaj dvajseti. Sledidruga serija. Veter ponovno pri~nemo~neje pihati. Stvari se za~enjajopostavljati na svoje mesto. Martin udari 3cm in vodi, Turek Serdar 9 cm, nato paSimeon nulo, kar ga postavi na drugomesto. Tako je prva trojka zape~atena, sajostali udarijo preve~. Moja nula iz te serijeme postavi na sedmo mesto in tretje vskupnem se{tevku. Matja` poleti 181 cmdale~ in gladko prepusti prvo mesto vskupnem se{tevku PAWCju Jaki. êtrtomesto delita Martin Jovanoski in SimeonKloko~ovnik. Zanimivo, ni kaj. Danzaklju~imo z lepo plesno predstavo vperni{kem kulturnem domu.Sledi podelitev nagrad za zadnje tek-movanje in ostalih nagrad za skupense{tevek v svetovnem pokalu. Ekipno soprvi ûki pred Kanjo iz Dolenjskih Toplic,tretji so doma~ini Perni~ani. Bravo. Ni kaj,organizator se je res lepo potrudil.Udele`ba je bila odli~na, saj je bilo skoraj60 tekmovalcev. Podobno {tevilo tek-movalcev je bilo na tekmah povsod naBalkanu, medtem ko me je udele`ba vVeliki Britaniji in Italiji razo~arala, saj jetam le okrog deset tekmovalcev dobiloto~ke za rezultat. Takih prireditev si ve~inane èli, pa {e stro{ki so visoki. Sampogre{am podobno tekmovanje vSloveniji. Pa nasvidenje v naslednji bitki.

Pripravil: Anton Svolj{ek

PIKA TEKMA

PAWC Pernik 2007

Prevoz na {tart

KKllookkoo~~oovvnniikk,, JJoovvaannoovvsskkii,, SSeerrddaarr

ZZaakklljjuu~~eekk tteekkmmoovvaannjjaa

Svolj{ek v finalu

Pristanek


17November 07

Ideja o Baltazarju je nastala nekega jutrav hi{ici pod Kobari{kim Stolom, pocelono~nem razglabljanju o problemihsveta in o to~kovanju OLC. Da sistemto~kovanja OLC ni pravi~en, tako kottudi svet ni, je jasno: isto pik dobi{ zapreleteno stotko v Poso~ju, ki lahko ratatudi zelencu, kot za stotko na [tajerskem,ki te`ko rata celo najbolj{im. To pa s tek-movalnega vidika seveda ni po{teno.In tako je nastala formula, ki upo{tevatudi zahtevnost terena. To pa tako, da seposamezna vzleti{~a to~kujejo posebej.Najdalj{i let na vsakem vzleti{~u dobi100 to~k, vsi drugi pa proporcionalnomanj. Tak na~in to~kovanja je zelo dina-mi~en, saj najdalj{i let obenem zbijato~ke vsem ostalim, zaradi ~esar selestvica pogosto spreminja in je rezultatnegotov prav do konca - kar se je letostudi lepo pokazalo. Vsakemu pilotu se{teje pet najbolj{ih letov, z dodatno ome-jitvijo, da ima na enem vzleti{~u lahkonajve~ dva. Druga novost, ki jo je uvedel Baltazar, jefaktor padala. Tako dobi{ na primer zaDHV1 pribli`no 30% ve~ to~k kot za istilet s tekmovalnim padalom. Vpliv faktor-ja padala seveda niti pribli`no ni tak, dabi lahko za~etniki s {olskimi padalikonkurirali izku{enim asom, predstavljapa majhno vzpodbudo pilotom, da ne biprehitro prehajali na zahtevnej{a padala,ki jim {e niso kos.

V leto{nji sezoni Baltazar lige, ki je biladruga po vrsti, je sodelovalo 57 pilotov iz17 razli~nih klubov. Med posamezniki seje najbolje odrezal Jure Kurnik, ki jezmagal za las, in to v zadnjem trenutku,saj je le tri dni pred koncem, torej srediseptembra, ko pogoji niso bili ve~ takoidealni, s fantasti~nim letom s Kobaleprehitel Du{ana Oroà, ki je tako osvo-jil drugo mesto, in Robija Dolni~arja, kije bil tretji. Med klubi je najve~ to~kzbral Sky klub Velenje.Podelitev nagrad z zaklju~nim ùrom jebila tudi letos v ko~i na Lisci in je tudiletos, tako kot lani, prav imenitno uspela. Naslednja sezona Baltazarja {tarta znovim letom, natan~nej{e informacije pa

bodo objavljene na in seveda na forumuparagliding-slovenia.si.

Aljo{a ôh

PRELETI Z JP

XC liga Baltazar

Rezultati XC Baltazar 2007:

Mesto Pilot To~ke1. Jure Kurnik 482,832. Du{an Oro` 479,693. Robi Dolni~ar 479,544. Franci {incek 442,105. Vinko {peh-Cena 407,636. Zdravko Dosler 402,207. Damjan ~retnik 393,498. Andrej Erzno`nik 387,449. Joèf Rabi~ 385,2410. Anè Pristov 370,07

Slika spodaj: Zmagovalec Jure Kurnik

18 November 07


Pred dnevi me je poklical vidno vznemir-jen letalski prijatelj in mi potoìl, da jeimel v kriti~nem trenutku v zraku bli`njesre~anje z drugim letalcem, ki bi ga lahkozelo drago stalo. Razprava je bila zelo~ustvena in na koncu sem imel ob~utek,kot da sem sam storil nekaj nedovoljene-ga, saj o~itno komunikacija vsehvpletenih ni bila zaklju~ena. Potem se mi je odvrtel film in spomin navse take in podobne dogodke, ki sem jimbil pri~a – in roko na srce, ni jih bilomalo. Pri Vlasti in Sandiju sem si pred letisposodil video kaseto ParaMax in setakrat nasmejal do solz. Hudo. Parodijana vsa pravila. Tu pa tam sem celozaje~al, ker scena ni bila nedol`na innebole~a. Danes ugotavljam, da so vsikadri resni~ni in postajajo ~ista vsakdan-jost.Na svojem prvem resnej{em tekmovanju(DP na Kri{ki 1987 AD) sem za~el skroènjem v termiki nad Tolstim vrhomin “prezrl” sotekmovalca nad sabo, ki jebil è v bazi. Priklju~il se je kroè~ vnasprotno smer in se drl, da so ga sli{alicelo na startu. Po pristanku sem bilnajprej deleèn ostre kritike izku{enihma~kov, po podrobnej{em pretresudejstev pa 180-stopinjski zasuk mnenj.Neprijeten priokus je ostal.Vem za ~loveka, ki mu je zavrela kri nadKovkom, ko mu je soletalec è tretji~zapored ~elno zaprl pot ob drgnjenjupobo~nika in se je z manj kot pol metrarazdalje od krila uspel izviti med skala-mi, kljub temu da je imel pobo~je nasvoji desni. Preprosto je po~akal, nabralin v danem trenutku prijel ter proti dolininekaj sekund vlekel kupolo padala znesre~nim povzro~iteljem. Eti~no? Nevem. Pou~no? Zelo. U~inkovito?Vsekakor. Tipa ne spravi{ ve~ tja zanoben denar. Dvomim, da bi se na takdogodek enako odzval padalec, ki mu jevle~no motorno letalo z vrvjo prepolovi-lo kupolo... Na SP 1990 v Italiji je bilo v nikakr{nemdnevu nad Nocero Umbro v istemvzgorniku 150 letalcev na vi{ini med 450in 650 metri. Vsi smo upali, da bo slabih0,05+ pre{lo v kaj bolj konkretnega. Pani. Burnej{i manever bi utegnilpovzro~iti efekt domin. In se je zasli{al

~uden zvok od zgoraj in s strani, ko jevrvica VG-ja tistega nad mano podrsalapo mojem sprednjem robu. Niti pomislilnisem, da bi preklinjal ali podvomil vodzivnost letalcev nad sabo. Odpeljalsem ven in se pridruìl ~redi ~ez polzavoja. Balon~ek ni preìvel in {tiridesetnajni`jih pilotov je {lo pristajat na ediniuìtni travnik (jasico) sredi umbrijskeikebane (oljke, trta, oljke, ciprese, oljke,oljke, oljke, oljke). Brez problemov,nestrpnosti, arogance. Nih~e ni slabopristal ali zlomil. Po dotiku tal je ve~inanadaljevala z isto hitrostjo proti robu,sicer je {lo tistemu za tabo za nohte.Zve~er me je na{el lastnik VG vrvice inmi iskreno stisnil roko. “Sorry.” “Noproblems!”

Greifenburg 2007, predevropsko prvenst-vo, prvi tekmovalni dan: tretjina tek-movalcev v cilju, v pristajanju sedemletalcev na 25 m vi{ine. Zmeren dolinskiveter, termika, na sredi 200 krat 150mtravnika “landing officer”, ki usmerjapristajajo~e, vsakega v svoj del. Ljudjeubogajo, pristanejo, se umaknejo podotiku tal. BP.Predlansko jesen sem bil {e z enimêhom edini letalec na Kobali. Novi pro-fili, v mislih testiranje odzivnosti krila,negotovost, dvomi. Po vzletu ni bilo ni~in sem odpeljal proti TolminskemuTriglavu. Po~asni zavoji, leèrnimanevri, kon~no slabega ~etrt metra gor.Uìtek. Naenkrat pade od nikoder 5 mpred mano na glavo v spirali isti êh.Sem ga spoznal po amalgamskih plom-bah v {esticah in izrazu na obrazu vkoti~kih ustnic, ki so bila raztegnjena vnasmeh (predvidevam, da zaradi 4-gjev v“krmi” telesa). Verjetno ni prodajalmeh~alca za pralni stroj zaradi trdetminske vode. Zelo zelo dobro, da ga nibilo na pristanku. Jebemti.V mo~nej{em vetru so na pristanku podAmbroèm mo`je v ~rnem napihovalikupole. Dobro je bilo pogledati spremin-jajo~o se smer vetra, è zaradi sameodlo~itve kon~nega doleta. Pozorno semopazoval, ali je v zraku {e kdo in sepripravil, ocenil zadevo, {el pristajat.Fantje so ostali na svojih mestih. @e zara-di klenega zna~aja. Adrenalin, nabreklemi{ice, boj z naravo, pa te stvari. Slalom

med napihovalci kupol na pristanku jeseveda nekaj, v ~emer za prometnimikonicami v mestih najbolj uìvam.Neskon~ni adrenalinski izzivi te kajpakizpolnijo z nepozabnimi ìvljenjskimiizku{njami. Zanimivo je potem opazovatizmanj{anje ali popolni izklop motori~nefunkcije spodnjih okon~in opazovalcev,lociranih na sredini pristanka, ko sespusti{ na 50% vi{ine razpona. Semsli{al, da tudi opice otrpnejo, ko zagleda-jo ka~o. In je {lo krilo hvalabogu malo~ez glavo enega od tam stoje~ih. Da najdrugi~ zajuckam, ko bom {el pristajat, jerekel. “Tole res ni varno!” je dodal…Bom, seveda. Tako kot havbi~arjislovenske vojske na Po~ku, predenu`gejo s 120mm proti tistim, ki taborijomalo preblizu tar~. He he. Zadnji~ je moral Canadair devetkrat vponovitev kon~nega doleta, ker so vinskemu{ice rojile previsoko. Bojda zaradisilne fantov{~ine. Jebiga.Razmi{ljam, zakaj se po~utim nelagod-no, ko sem na doma~em terenu z manjsoletalci kot kje na tujem, kjer je gne~ave~ja, teren nepoznan in dviganja{ibkej{a. Zakaj zaupam Mi{otu in Petru,~e kroìta v nasprotno smer in se mojkrog po projekciji komaj lo~i od njune-ga? Sklicevanje na kulturo v epilogih semi zdi puhlo, saj so pravila jasna inznana. Znotraj pravil je za vse nas, alter-nativne ekstremiste seveda {e velikonepopisanih listov, ki jih lahko vednospretno zvijam in krojim sebi v prid.Zakon mo~nej{ega. Navadno pred preho-di za pe{ce vedno na`gem. Posebno, ~evidim, da bi rad kak penzionist ali mam-ica z vozi~kom {la ~ez. Naj baba vidi, kjeje. In tudi za otroka je vzgojno, da senau~i po~akat. Se sploh ne zaveda, kakebudale so na cesti!Zakaj mi Stane zaupa, da mu ni za vTolmin ali na Ambroà, ker se lahko greair-combat pred pristankom kje drugje?Na primer na ra~unalniku. Mogo~e je ~asres nor in tempo ìvljenja vse ve~ji,ampak na svetu s(m)o {e ljudje, ki pride-mo letet zaradi uìtka in brez “dveh pirovv riti”. Ne podcenjujem nobenega letalcatake ali druga~ne zvrsti letenja: nebo jedovolj veliko za vse, ki se tam sre~ujemo.[koda je le, ker taki dogodki grenijo inpokvarijo marsikaj lepega ter me~ejo

PRAVILA LETENJA

Bli`nja sre~anja tako in druga~e


19November 07

slabo lu~ na vse proste letalce.Pred leti so me naklju~ni mimoido~i napristanku vpra{ali, kako da vem, kamme bo prineslo. [ele danes doìvljampravi, filozofski pomen tega vpra{anja.In njegovo globino.Naj sklenem z nasvetom svojemuletalskemu kolegu: ~e ti {e zdaj nijasno, po drugem prijaznem poskusu,da ìvi{ v Sloveniji, domovini avtoa-gresivnih in po samomorih v Evropivodilnih evropskih narodov, kjer smood pamtiveka nagnjeni k revolucijam,kme~kim uporom, ekstremizmu inultramaratonskim podvigom v vsehpogledih, si si pa~ sam kriv.Tako pa~

je. Ko ti bo zmanjkalo prostora zaumikanje, pristani, pospravi, prodajopremo in se posveti makrameju, zbi-ranju znamk ali klekljanju.“Survival of the fittest”, bi rekelDarwin. Po jogijskih na~elih so nez-nanje, mr`nja, strast, ponos in zavistglavni zastrupljevalci ~love{ke zavesti.Ampak mi sceno obvladamo brez teeksotike. “Pokazat ~emo mi njimaevropsku kulturu... makar jih na kolacnabili...”. Ni kej.

Sre~no {e naprej!

Tekst: Matja` âter

20 November 07


Aircotecje svoj XC Trainer opremil z merilcem G pospe{ka. Naprava ga meri v vseh trehsmereh. Informacijo je mogo~e zabeleìti desetkrat na sekundo. (www.aircotec.com)

AirwaveGecko propagirajo “kot vstopnico do svobode na nebu”. Je kategorije DHV 1 / CENB. Primeren je tudi za letenje z motorjem, za kar lahko naro~ite primerne nosilnetrakove. Airwave je s pomo~jo Matjaà Ferari~a dobil {e en naslov svetovnega prva-ka (v natan~nem pristajanju).(www.airwave-gliders.com)

AvstralijaTisti, ki bi èleli postaviti kak nov svetovni rekord, se lahko od 1. do 15. decembrapridruìjo Davisu Straubu, Adamu Pareru in Kierian Brownu v Dalbyju(Queensland). S pomo~jo mo~nih severnih vetrov bodo sku{ali leteti ~im dlje (tudi1000 km) proti jugu. Zadeva je seveda namenjena zmajarjem.(www.ozreport.com)

APCOMayday je vodljiva rezerva v obliki Rogallovega krila. Ima EN test in jo lahko obre-menite do 130 kg. Drsno razmerje 1.5 omogo~a la`jo izbiro kraja pristanka.Odlikujeta jo tudi majhno propadanje in hitro odprtje. DHV test je pridobil tudiApcov sede` / nahrbtnik.(www.apco-aviation.com)

Bräunigerje predstavil naslednika Compea, IQ-Compeo+. Premore slot za pametno kartico,bluetooth vmesnik, senzor za dvojno merjenje tlaka, pomnilnik za 290 ur letenja,USB priklju~ek za PC in zaslon z visoko lo~ljivostjo. Identi~en instrument ima seve-da tudi Flytec, le meniji so v njihovem stilu.(www.brauniger.com)

FAIOsmega avgusta je Toma` Erèn s potnico Tanjo Kompan postavil nov svetovnirekord s tandemom (Mac Para Pasha 3) v poletu s povratkom. Polet se je za~el naLajnarju (Sori{ka planina), letela pa sta do Mt. Piobade v Italiji (159 km). Tanja jekot potnica sodelovala v rekordnem preletu è drugi~. Prvi~ je letela skupaj sKlemenom Peljhanom.(www.fai.org)

GINYeti-08 je namenjen gornikom. Zasnovan je na Boleru 3, vendar je izdelan iz la`jihmaterialov. Novi so tudi nosilni trakovi, s katerimi je laè rokovati. Dobite ga lahkov {estih velikostih in z razli~nimi sede` / nahrbtnik opcijami. Njegova teà je od 2.9do 4.6 kg.(www.gingliders.com)

Gradientje razvil naslednika modela Avax XC, Avax XC 2. Temeljito so ga preizkusili v DeAaru, Ju`na Afrika, in na X-Alps. Nekaj velikosti è ima test EN-C. (www.gradient.cx)

IZ SPLETA

Novosti

AAAA IIII RRRRWWWWAAAAWWWW EEEE GGGG EEEE CCCC KKKK OOOO

AAAA PPPP CCCC OOOO MMMM AAAAYYYY DDDD AAAAYYYY

GGGG IIII NNNN YYYY EEEE TTTT IIII

GGGGRRRRAAAADDDDIIII EEEENNNNTTTT AAAAVVVVAAAA XXXX XXXX CCCC 2222


21November 07

Independenceponuja nov komplet sedeèv. Compact I tehta samo 3.5 kg, ima pa “vse, kar imajoveliki”. Fusion omogo~a {porten ob~utek med letenjem. Fusion Easy je brez kontejn-erja za rezervo (za u~enje). Vsi trije modeli imajo DHV certifikat.(www.independence-world.com)

Mac ParaMagus XC, zasnovan na Magusu 5, je pridobil DHV 2-3 test za velikosti 24, 26 in 29.Najmanj{i model (21) pa bo certificiran v kratkem. (www.macpara.com)

ParatechP27 je njihovo novo za~etni{ko padalo, ki premore veliko pasivne varnosti in prefin-jeno upravljanje. Namenjeno je manj izku{enim pilotom, ki pa imajo èljo napravitikak XC. Izdelujejo ga v {tirih velikostih, ki imajo vse DHV 1 certifikat.(www.paratech.ch)

PWCPo dobri uvrstitvi na{ih tekmovalcev v Argentini je leto{nja sezona zaklju~ena. UrbanVali~ je med tekmovanji po vsem svetu preletel 1616 km in je s 14200 to~kami vskupni uvrstitvi na drugem mestu. Sledijo mu Alja` Vali~ na petem mestu in Primo`Podobnik na {estem. Uvr{~eni so {e Ga{per Prevc, Stojan Krajnc, Jurij Vidic in MihaRazinger, ki pa se niso udeleìli vseh tekem. Slovenija je tako kon~ala sezono zaekipo [vice in pred Francijo na odli~nem drugem mestu!(2007.paraglidingworldcup.org)

SkywalkPoison 2 je prvo komercialno padalo, izdelano iz novega materiala Aerofabrix.Tkanina je zelo lahka (29 g/m2), zaradi posebne prevleke, ki odbije 90% UV àrkov,pa je tudi trpe`na. Konstrukcija vrvic na padalu in nosilni trakovi nudijo kar se damajhen upor. Velikosti XS, S in M è imajo DHV 2-3 certifikat in ko to berete, galahko tudi è kupite.(www.skywalk.info)

SOLSynergy 3 ima test DHV 2 in vitkost 5.7. Natan~na izbira ukrivljenosti kupoleomogo~a dobro pobiranje in stabilnost tudi pri pospe{enem letu. Tehnologijo so pre-vzeli od svojih tekmovalnih in akro padal, tako da bodo na padalu uìvalinajrazli~nej{i piloti. Brazilska firma ponuja tudi novi sede` Easy2.(www.solsports.com.br)

U-Turnakro padalo G-Force-007 je v nasprotju z modelom Morpheus namenjeno tudi navad-nim smrtnikom. Izvedba ritmi~nih manevrov je z njim enostavna. Je za tiste, ki si

èlijo brezkompromisnega akro letenja,pravi Ernst Strobl. (www.u-turn.de)

WindtechCombat SC (Serial Class) zdruùjevarnost DHV 2 padala in zmogljivostFerrarija. Kljub vitkosti 6.4 je zelo varno,med drugim tudi zahvaljujo~ novemuprofilu in SAS tehnologiji (dvojni prednjirob). Kljub vsemu ima test EN D (kar biustrezalo zahtevnemu DHV 2-3 padalu).Novo je tudi padalo Evo, namenjenoletenju z motorjem.(www.windtech.es)

Pripravil: Matej Bel~i~

IIIINNNNDDDDEEEEPPPPEEEENNNNDDDDEEEENNNNCCCCEEEE FFFFUUUUSSSS IIIIOOOONNNN 1111

PPPPAAAA RRRR AAAATTTT EEEE CCCC HHHH PPPP 2222 7777

WWWWIIIINNNNDDDDTTTTEEEECCCCHHHH CCCCOOOOMMMMBBBBAAAATTTT SSSS CCCCUUUU----TTTTUUUURRRRNNNN GGGG----FFFFOOOORRRRCCCCEEEE OOOOOOOO7777

22 November 07


Leteti - beseda, ki mi je vedno znova pri-hajala na misel, ko sem se oziral v neboin opazoval mogo~ne kumuluse. Inza~elo se je. Konec osemdesetih let semse za~el ukvarjati z jadralnim padal-stvom. Prvi poleti so bili kratki, vendarso se z veliko ljubeznijo do tega {portahitro dalj{ali, ~emur so sledila tudi prvajadranja. To pa je s seboj prineslo tudiodkrivanje novih mest za vzlete z jadral-nim padalom, ustanavljanja prvih {ol inrazmi{ljanja o novej{i in bolj{i opremi zata ~udovit, a v tistih ~asih {e precejnepoznan {port. Ponosno lahko re~em, dasem tudi sam sodeloval pri za~etkih. Prva oprema je bila iz tujine, kjer se jetudi za~elo jadralno padalstvo. Kmalu sotujim zgledom za~eli slediti slovenskientuziasti, ve~inoma gre za pilote inin{truktorje, kot so Sandi Marin~i~, StaneKranjc, Tone Svolj{ak, Marko Malovrh...Tem zgledom sem kmalu za~el sledititudi sam. Kot ljubitelj udobja sem takojza~el razmi{ljati o razvoju bolj udobnegasedeà za jadralno padalstvo. Nabavilsem material za izdelavo sedeà ter prvi{ivalni stroj. To je bila osnova, da sva zRokom Prelo`nikom lahko se{ila prvisede` (Air Director). Sledila je promoci-ja po Sloveniji, kmalu pa tudi v tujini.Potovanje v “padalsko” bolj razvitedeèle je bilo neizogibno. “Pristal” sem vdelavnici sredi bavarskega podeèlja,obdanega s ~udovitimi zasneènimi gora-mi. Moral sem osvojiti natan~no izdelavosedeà, kar me spomni na nekaj mesecevdolgih dni in no~i, ki sem jih preìvelmed {tirimi stenami. Trud je bilpopla~an, ko so stekli prvi pogovori innaro~ila. Za~ela se je prva serija dva-jsetih sedeèv, kmalu ji je sledila druga inz vsako novo sezono smo kvalitetosedeèv in obseg dela pove~evali.Potreba po novih mo~eh je postalaneizogibna, zato sem zaposlil dve delav-ki, ki pa sem ju moral nau~iti in vpeljativ tako specifi~no delo, kot je izdelovanjesedeèv za jadralno padalstvo.Natan~nost in kvaliteta sta namre~osnovni vodili pri tem zahtevnem oprav-ilu. Velik problem je tudi prava izbiramaterialov (razli~ne vrste blaga, trakov,pene, razli~nih trdot, ne{teto razli~nihvponk, vrvic, elastik, netov, sukancev...)

med mnoìco, ki je na voljo na trì{~u. Danes lahko re~em, da so letalni sedeìresni~no udobni in kvalitetni, tako da sospremembe v proizvodnji le {emalenkostne. Razvoj gre ve~inoma le {ev smeri bolj{ih in enostavnej{ih vpetij, kijadralcu omogo~ajo stabilnej{e letenje. Po prvih za~etnih letih, ko smo se {e pri-vajali, in po nadaljnjih letih uspe{neproizvodnje smo lansko leto izdelali sko-raj 900 letalnih sedeèv, ki se prodajajopo vseh “padalskih” deèlah sveta. Spodjetjem Charly Producte sodelujemoè deset let, medtem ko smo s podjetjemFresh Breeze v navezi tri leta. Prav takosodelujemo z Jurijem Vidicem, na{imuspe{nim tekmovalnim pilotom, in sicerpri razvoju vpetja tekmovalnih inrekreativnih sedeèv za jadralno padalst-vo.

Ob doseèni kvaliteti pa upamo na sode-lovanje s {e kak{nim podjetjem, kiizdeluje opremo za ta lep {port.

Pripravil: Peter Slapar

PROIZVODNJA SEDE@EV ZA JADRALNO PADALSTVO

SitAir


23November 07

24 November 07


REKLAMA AIR SYSTEMS - ISTA KOT V MAJ 07 ALI AVGUST 07

Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje

Documents

Transcript of Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje