Izrazi za stavčne frazeme v slovenskem govornem in

raziskovalnem prostoru skozi čas

Matej Meterc

Kaj nas zanima?

• težnje v razvoju nabora laičnih oznak in nabora terminov za stavčne frazeme =povezana, a bistveno različna metajezikovna sistema

• DEJAVNIK: specifičen odnos govorcev in raziskovalcev do:

- ozkega paremiološkega jedra - širokega paremiološkega in še širšega neparemiološkega polja stavčne frazeologije

Diahrona dinamika terminov in raziskovalne vrzeli

• reklo: rečenica (besednozvezni : stavčni frazem) = prvi terminološki predlog v pravem pomenu besede:

/…/ prva vrsta, se kadar je prisojevalna (predikativna), v povedi določa glede osebe, časa, spola in sklona (vsaj v večini), medtem ko je druga že povedna v našem spominu.

(Toporišič 1985: 33)

= razlika med frazemi, ki so samo gradniki besedila, ter frazemi, ki so tekstemi (Пермяков 1970: 9-10, Mlacek 1983: 136)

• Tipizacijo stavčnih frazemov je Toporišič prepustil drugim (skušal npr. le uveljaviti rek za to, kar v svetovni fraz. opisuje winged word, Geflügeltes Wort, крылатое выражение, okridlený výraz…)

• Strukturno mesto stavčnih frazemov (rečenic), pokriva veliko več kot le pregovore:

a) PAREMIOLOŠKI STAVČNI FRAZEMI

- reki (Mi o volku… ), krilatice (Kocka je padla), splošnice (Kar je, je), antipregovori (Kdor ne dela, naj vsaj je), wellerizmi (Bomo videli, je rekel slepec), šaljivi odgovori (Mačka ima pa rep nazaj)…

+ rob frazeologije: vraže in vremenski pregovori/ napotila…

- osredotočanje raziskovalcev na osrednje paremiološke žanre, le do določene mere raziskani drugi paremiološki žanri

-

• Problematizacija oznak, ki so nastale na osnovi različnih kriterijev (prim. Čermák 2009), relativizacija terminov; npr. dinamika statusa krilatic skozi čas (prim. Дядечко 2008)

• različna situativnost “krilatic”:

- Kocka je padla (lahko obravnavamo kot REK?)- Le čevlje sodi naj Kopitar/kopitar (PREGOVOR?)

• vprašanje avtorstva “krilatic”:

- Le čevlje… (splošno znano in dokazljivo avtorstvo: F. Prešern)

- Država sem jaz (pripisovano, a nedokazljivo: Ludvik XIV)- Če gora ne gre k Mohamedu… (splošno nepoznano, a dokazljivo

avtorstvo: F. Bacon 1597)

b) NEPAREMIOLOŠKI STAVČNI FRAZEMI

- manj raziskav (Stramljič-Breznik, Jakop, Verdonik)

- neparemiološki pol stavčne frazeologije = pragmatični pol stavčne frazeologije ?

- problem limitiranja termina pragmatični frazem:

- ali mora iti za popolno odsotnost referenčnih sestavin ali manjšo mero referenčnih v primerjavi s pragmatičnimi?

- ali to mero lahko določimo z empiričnimi raziskavami?

- Ali grozi raziskovalna vrzel, če neparemiološke frazeme označujemo le kot “pragmatične” (jedro in obrobje)?

Diahrona dinamika laičnih izrazov in sinhrona pestrost:

• DOMNEVA: precejšnja stopnja razpršenosti, prekrivanja, žanrske (ne)uzaveščenosti

• v sociolingvistični anketi za slovenski paremiološki minimum (Meterc 2014) so anketiranci :

- na vpr. o pregovorih, ki jih v vprašalniku niso zasledili, dopisali tudi reke, krilatice, frazeologizirane slogane, wellerizme in druge paremije

- navajali tudi besednozvezne frazeme (126 izmed 551 navedkov)

• pestrost laičnih izrazov v tisku 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja (Digitalna knjižnica Slovenije, dlib.si):

- Kmetijske in rokodelske novice, Vrtec, Angelček, Dom in svet…- satirični list Škrat

• pestrost sodobnih laičnih izrazov za paremiološke žanre uvajalna sredstva: jezikovni korpus GIGAFIDA:

- skoraj 1,2 milijarde besed- “obsežna zbirka slovenskih besedil najrazličnejših

zvrsti, od dnevnih časopisov, revij do knjižnih publikacij vseh vrst (leposlovje, učbeniki, stvarna literatura), spletnih besedil, prepisov parlamentarnih govorov in podobno”

Pestrost laičnih izrazov v tisku 19. stoletja in prve polovice

20. stoletja• pregovori, reki in prislovice

Kmetijske in rokodelske novice 1848

»O Belokranjcu se lahko reče, da govori v pregovorih. Za vsako priliko ima primeren rek ali pregovor. In kako lepe

so te prislovice, koliko zanimivega je v njih!« (Šašelj 1906)

Kmetijske in rokodelske novice 1866

Kmetijske in rokodelske novice 1856

Vrtec 1919

Vrtec 1924

Izrazi, pod katerimi najdemo pregovore:prislovica, pregovor, rek

Izrazi, pod katerimi najdemo reke:prislovica, pregovor, rek, izrek

Izrazi, pod katerimi najdemo krilatice:rek, izrek

Izrazi, pod katerimi najdemo neustaljene avtorske enote:

rek*, izrek, domislica*, pametnica*

*posebna funkcija

Zvonček 1928

Zvonček 1928

Vrtec 1900

Antipregovori, wellerizmi in kvazipregovori v tisku 19. in 1.

polovice 20. stoletjaTudi ti žanri so prisotni v starem slovenskem tisku. Uvajalna sredstva so redka.

Pregled revije Škrat (1883 - 1906)

Pregovor Vsaka stvar ima svoj konec v reviji Škrat (1884)

Pregovor Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti v reviji Škrat (1884):

Primer antipregovora v reviji Škrat (1885) ločeno ob šalah

Razmejitev: ustaljenost/ neustaljenostparodiranje pregovorov/ konstrukcijskih vzorcev

• samostojen frazeološki tip le ustaljeni wellerizmi in antipregovori – neustaljeni sodijo med prenovitve

• enote, ki nastanejo le na osnovi konstrukcijskega vzorca in niso ustaljene, je bolje imenovati kvazipregovori kot novi pregovori:

Bolše dunajski zrezek in pomfri kot pa kamen v hrbet (vir: Razvezani jezik) (KVAZIPREGOVOR)VS

Številke ne lažejo (Ulčnik 2013)(NOV, SODOBEN PREGOVOR)

• kvazipregovore med antipregovore prišteva Mokijenkova teorija, Miederjeva ne.

Antipregovori (neustaljeni) v reviji Škrat (1883)

Kvazipregovori (parodija na vremenske pregovore) Škrat (1885)

Primera (ustaljenega) wellerizma v reviji Škrat (20. 1. in 21. 12. 1883)

Wellerizem, označen kot “kratkočasnica” v reviji Vertec (1919).

Wellerizem, objavljen med kratkočasnicami v reviji Angeljček (1907)

Pestrost sodobnih laičnih izrazov za paremiološke žanre (Gigafida)

• Glavne značilnosti rabe izrazov za osrednje paremiološke žanre v starem tisku:- nerazlikovanje med oznakama pregovor in rek- funkcija izraza rek, da pokrije vse tisto, kar ni dovolj pregovorno (podobno: domislica, pametnica – posebej, kjer so avtorske enote!)

- pomanjkanje ločnice med stavčno in besednozvezno ravnjo

• To se ohranja v zbirkah druge polovice 20. stoletja (Prek 1982, Bojc 1987) ter sodobni laični rabi.

• 2 smeri preverjanja uvajalnih sredstev v Gigafidi

1. smer: tipičen predstavnik žanra distribucija uvajalnih sredstev

• Za tipičen pregovor Kdor čaka, dočaka v Gigafidi najdemo:

- žanrska samostalniška uv. sredstva:»star pregovor«»stari rek«»izrek«»reklo«

- druga samostalniška uv. sredstva:»ljudska modrost«»nauk«»so se držali pravila«»v stilu«

• Za tipičen rek Naredi tako, da bo volk sit in koza cela v Gigafidi najdemo:

- žanrska samostalniška uv. sredstva:»v skladu s pregovorom«»po starem pregovoru«»starega izreka«»stari slovenski rek«»reklo«

- druga samostalniška uv. sredstva:»po logiki«»po načelu«»po pravilu«

• Ob tipični krilatici Vera je opij za ljudstvo se pojavijo:

- žanrska samostalniška uv. sredstva:»krilatica« (se pojavi le enkrat)»eden najbolj znanih marksističnih izrekov«»Marxov rek«»reklo iz preteklih časov« »parola«

- druga samostalniška uv. sredstva:»Marxovega gesla«»Marxova izjava«»citat«

• Ob tipični splošnici Kar je preveč, je pa preveč najdemo:

med 386 zgledi le tri samostalniška uvajalna sredstva

»slogan«»borbeno geslo«»s tezo«

• zelo nizka stopnja refleksije govorcev – podobno kot na neparemiološkem polu stavčnih frazemov

2. smer: žanrsko uvajalno sredstvo distribucija tipov frazemov

• Za uvajalno sredstvo “pregovor” v Gigafidi:

“Še star pregovor pravi, naj sosedu koza crkne.” (REK)

“/…/ pozablja na pregovor: Le čevlje sodi naj kopitar.” (KRILATICA)

“/…/ nekaj ljudskih pregovorov. Najbolj znan je tale: Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.“ (VREMENSKI PREGOVOR)

“Pregovor, da se pri nas cedita med in mleko, je treba korigirati!” (BESEDNOZVEZNI FRAZEM)

• Za uvajalno sredstvo “rek” najdemo:

Naj sosedu krava crkne (REK)

Dobro blago se samo hvali (PREGOVOR)

Mislim, torej sem (KRILATICA)

Ljudski rek pravi: Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. (VREMENSKI PREGOVOR)

» /…/ stari rek pravi da pajka v hiši ne smeš preganjat ali ubiti ker prinaša denar in srečo!« (VRAŽA)

»Že star slovenski rek priden kot čebela gotovo ni prazna marnja.« (BESEDNOZVEZNI FRAZEM)

• Za uvajalno sredstvo “krilatica” najdemo:

Vera je opij za ljudstvo (KRILATICA)

Vsi za enega, eden za vse (FRAZEOLOGIZIRAN SLOGAN)

Vsake oči imajo svojega malarja (KLASIČEN PREGOVOR)

Pravila so za to, da se kršijo (SODOBEN PREGOVOR)

Tristo kosmatih medvedov (PRAGMATIČNI NEPAREMIOLOŠKI FRAZEM)

• Za uvajalno sredstvo “splošnica” najdemo le en zgled. Za uv. sredstvo “puhlica”, ki je bilo tudi predlagano za ustreznik nem. Gemeinplatz (Stramljič-Breznik) in sodi v red neg. izrazov kot še fraza, floskula, kliše ipd, najdemo med 1173 zgledi:

Delu čast in oblast (SLOGAN)Kri ni voda (KLASIČEN PREGOVOR)Operacija uspela, pacient umrl (SODOBEN REK) To ni konec sveta (SPLOŠNICA)Želim vse dobro (PRAGMATIČNI STAVČNI FRAZEM)“Tako ali tako, tu in tam, kdaj pa kdaj« (BESEDNOZVEZNI FRAZEMI Z OBLIKO DVOJČIČEV)

kulturni dialog (KOLOKACIJA)

• ni žanrske enotnosti, niti prevladujočega žanra – terminologizacija ni smiselna, primernejši je “nevtralen” termin splošnica

• sodobna slovenščina (Gigafida): antipregovori in wellerizmi niso žanrsko uzaveščeni

• Ob tipičnem (in ustaljenem) Rana ura – slovenskih fantov grob so le uv. sredstva:

»pregovor«»slovenski pregovor pravi«»geslo«»pravilo«

• Na spletnih forumih so antipregovori zbrani ob oznakah kot

»pregovori malo drugače«»moderni pregovori«»smešni pregovori in reki«»sprevrženi pregovori«

Manjša stopnja refleksije nežanrskih (neparemioloških) stavčnih frazemov

• Gigafida: uvajalna sredstva so pri nekaterih neparemioloških stavčnih frazemih, podobna kot pri paremijah

• uv. sredstva se pojavljajo pri teh, ki imajo poleg pragmatičnih tudi referenčne sestavine (tematizirajo dejanskost)

• PRIMER: Ob frazemu Ni, da ni najdemo npr. »geslo«. Podobni primeri: Saj ni res, pa je, Ura je cajt, Vozi Miško, A je še daleč, ata Smrk?

• uv. sredstva so veliko redkejša in med njimi ni žanrskih oznak

• pri mnogih (povsem pragmatičnih) stavčnih frazemih samostalniških uvajalnih sredstev sploh ni

• PRIMER: Med 52 zgledi enote Ne me držati za besedo v korpusu ne najdemo samostalniških uvajalnih sredstev.

• podobni primeri: In še bi lahko naštevali, Šalo na stran,…

Zaključki• Največ vzporednic med metajezikovnima sistemoma je v paremiološkem jedru (pregovori in reki).

• V laični rabi močna razpršenost in prepletanje oznak – tako v starem tisku kakor v sodobnih besedilih.

• V terminološkem sistemu spremljamo krivuljo od še vedno ne povsem konsolidiranega nabora terminov za paremiološke tipe do praznine na neparemiološkem polu (zapolnjuje jo le oznaka pragmatični frazem, ki ni jasno limitirana).

• To lahko sopostavimo s premim sorazmerjem med mero refleksije pri govorcih in obiljem ter odsotnostjo laičnih izrazov, ki poteka v isti smeri.