Arheološka izkopavanja v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mariboru_ preliminarno poročilo

POROČILO O ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJIH NA OBJEKTU CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA V SKLOPU MINORITSKEGA SAMOSTANA V MARIBORU POROČILO O ZAKLJUČKU TERENSKIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAV 13.6.2014 PJP d.o.o. Miha Murko, univ. dipl. arheolog

Odgovorni konservator ZVKDS OE Maribor: Andrej Magdič, univ. dipl. arheolog, konservator

S t r a n | 1

POROČILO O ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJIH NA OBJEKTU CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA V SKLOPU MINORITSKEGA SAMOSTANA V MARIBORU

Kazalo vsebine Seznam slik ................................................................................................................................. 2

Seznam grafičnih prilog .............................................................................................................. 3

Uvod ........................................................................................................................................... 4

Zgodovina raziskav ..................................................................................................................... 6

Zgodovina samostanskega kompleksa ....................................................................................... 9

Identificirane arheološke plasti in strukture ter njihova interpretacija ................................... 11

Arheološke strukture iz časa vojaške uporabe objekta (1748-1927) ....................................... 11

Arheološke strukture in plasti, ki spadajo baročni stavbni fazi (16.-18. St.) ............................ 14

Arheološke strukture in plasti, ki spadajo gotski stavbni fazi (13.-16. st.) ............................... 22

Arheološke strukture in plasti, ki sodijo romanski stavbni fazi (11.-13. st.) ............................ 31

Arheološke strukture in plasti iz pred prvo romansko cerkvijo (rimska in mlajša železna doba) .................................................................................................................................................. 34

Zaključek ................................................................................................................................... 39

S t r a n | 2


Seznam slik Slika 1: skica cerkve Marijinega vnebovzetja z mrežo kvadrantov. Slika 2: samostansko dvorišče med arheološkimi izkopavanji v letu 2008 (foto: A. Magdič). Slika 3: ostanki romanskega in gotskega prezbiterija med arheološkimi izkopavanji. Slika 4: poskus prikaza gradbenega razvoja objektov na območju minoritsekga samostana (27 2010, Krajnc Horvat I. et. al., risal Branko Vnuk, 2010). Slika 5: čiščenje recentnih podov in struktur pred pričetkom izkopavanji (foto B. Tušek). Slika 6: odstranjevanje SE 001 na vzhodnem delu cerkve z lepo vidno razporeditvijo vojaških baz stebrov (foto B. Tušek). Slika 7: skupek kosti ob bazi za steber in temelju velike kripte (foto B. Tušek). Slika 8: notranji tloris zvonika (foto B. Tušek). Slika 9: tloris temelja baročnega oltarja na zahodnem delu cerkve (foto B. Tušek). Slika 10: temelji stranskega oltarja SE 011 na jugovzhodnem delu cerkve (foto B. Tušek). Slika 11: pogled na veliko kripto in stranske grobnice iz juga (foto B. Tušek). Slika 12 pogled na kripto iz smeri severozahoda (foto B. Tušek). Slika 13: jama SE 313 (kostnica) z zloženimi kostmi iz prekopanih grobov (foto B. Tušek). Slika 14: jama SE 316 (kostnica) z ostanki krst (foto B. Tušek). Slika 15: jama SE 316 (kostnica) z ostanki krst, skeleti, usnjenimi, platnenimi kovinskimi, steklenimi in artefakti (foto B. Tušek). Slika 16 (spodaj): detajli bolj zanimivih najdb iz jame SE 316 : bronast križ, bronasta ploščica, steklene (mogoče gagatne) jagode za molek, ostanki platnenih hlač in okras na delu srajce (foto B. Tušek). Slika 17: posamični grob iz baročne faze (foto B. Tušek). Slika 18: kostnica in mlajši (verjetno baročni) posamični grob (foto B. Tušek). Slika 19: grob iz baročne faze - glava na vzhodu (foto B. Tušek). Slika 20: zid SE 248 in mačje glave ob zunanji severni steni cerkve (foto B. Tušek). Slika 21: temelji zidov gotske kripte (foto B. Tušek). Slika 22: grobna jama in ostanki konstrukcije kamnite grobnice z romansko spolijo znotraj temeljev baročnega zvonika cerkve (foto B. Tušek). Slika 23: ostanki tlaka iz oblic (foto B. Tušek). Slika24: posamični grob iz gotske faze, lepo je viden obris lesene krste (foto B. Tušek). Slika 25: posamični grob z ostanki več skeletov (foto B. Tušek). Slika 26:posamični grobovi v jugovzhodnem delu(današnje) cerkvene ladje (foto B. Tušek). Slika 27: zgornji (verjetno baročni) pokop v grobnici (foto B. Tušek). Slika 28: starejši pokopi v grobnici (foto B. Tušek). Slika 29:položaj grobnih jam v centralnem delu cerkvene ladje (foto B. Tušek). Slika 30: opečnat tlak Se 199 v južnem delu cerkve (foto B. Tušek). Slika 31: apnen estrih tlak in vkop grobne jame, na zunanji strani cerkve (foto B. Tušek). Slika 32: stopnišče na zunanji strani cerkve, ki je verjetno služilo kot glavni vhod v cerkev (foto B. Tušek). Slika 33: žganina in ostanki lesene konstrukcije (foto B. Tušek). Slika 34: ostanki žganine in tlaka na zunanji strani severnega zidu cerkve (foto B. Tušek). Slika 35: grob 17, odkrit pod domnevnimi temelji gotske kripte (foto B. Tušek). Slika 36: dvojni skeletni, verjetno otroški, grob 14, odkrit na zunanji strani severnega zidu cerkve (foto B. Tušek). Slika 37: jame za stojke, jame in negativ kurišča (foto B. Tušek).

S t r a n | 3


Slika 38: vkopa jam za stojki SE 802 in 807 (foto B. Tušek). Slika 39: kurišče SE 791, pred izkopom (foto B. Tušek). Slika 40: ustje rimskodobnem, fine namizne posode - terra sigilata (foto B. Tušek). Slika 41: polnilo jame SE 833 pred izkopom (foto B. Tušek). Slika 42: naravni, kamniti strukturi SE 844 in 845 (foto B. Tušek). Slika 43: naplavinska plast SE 847 s mlajše železnodobno keramiko (foto B. Tušek).

Seznam grafičnih prilog Priloga1: kompozitni tloris najdišča. Priloga2: strukture »vojaške« gradbene faze. Priloga3: strukture baročne gradbene faze. Priloga 4: strukture gotske gradbene faze Priloga 5: strukture romanske gradbene faze Priloga 6: strukture iz časa pred izgradnjo cerkve.

S t r a n | 4


Uvod

Arheološke raziskave (izkopavanja) cerkve Marijinega vnebovzetja znotraj samostanskega

kompleksa in na Vojašniškem trgu ob severni cerkveni steni, na parcelah 2001, 2162 k.o.

Maribor Grad, na območju mariborskega Minoritskega samostana, ki je v Registru

nepremične kulturne dediščine vpisan pod EŠD 6069 (Maribor – Minoritski samostan) so

potekale od 18.11.2013 do 25.4.2014. Arheološke raziskave so se vršile zaradi potreb obnove

in spremembe namembnosti objekta, ki bo deloval v sklopu lutkovnega gledališča kot

večnamenska koncertna dvorana.

Arheološka izkopavanja je prevzelo podjetje PJP d.o.o. iz Slovenske Bistrice. Dela na terenu

sta vodila Primož Predan, univ. dipl. arheolog in Miha Murko, univ. dipl arheolog, pod

strokovnim nadzorom Andreja Magdiča, univ. dipl. arheologa, konservatorja iz ZVKDS OE

Maribor. Strokovno - tehnično ekipo so sestavljali še: Grega Čakš, univ. dipl. arheolog, Dunja

Salecl, univ. dipl. arheologinja, Maša Novak, univ. dipl. arheologinja, Boris Tušek, fotograf,

Igor Kanop, geodetske izmere, Matej Strašek, računalniška obdelava in Aljaž Grbec,

računalniška obdelava. Strokovni –tehnični ekipi je na terenu pomagala še desetčlanska

ekipa fizičnih delavcev – najetih študentov. Za logistiko in strojni izkop ter odvoz zemljine je

poskrbelo podjetje MAP TRADE iz Slovenske Bistrice.

Znotraj cerkve smo arheološko raziskali površino ca. 400m2, ob zunanji severni stranici pa ca.

80m2 površine. Celotno izkopno polje smo zaradi boljše orientacije v prostoru in s tem bolj

natančnega dokumentiranja, razdelili v mrežo kvadrantov velikosti 4x4 m, ki so na osi x

označeni s številkami od 1 do 10, na osi y pa s črkami od A do E (priloga1). Vse plasti smo

sproti opisno, fotografsko in geodetsko dokumentirali, v primerih pomembnejših najdb pa

smo izdelali tudi delne 3D načrte, na nivoju najzgodnejše cerkve pa smo izdelali 3D načrt

celotne notranjosti cerkve.

S t r a n | 5


Slika 1: skica cerkve Marijinega vnebovzetja z mrežo kvadrantov.

Izkopavanja so potekala po sistemu kombiniranega strojno - ročnega izkopavanja ruševinskih

plasti in sprotnega čiščenja in dokumentiranja zidov in drugih mlajših struktur. S kombinirano

metodo smo odstranili vsa novoveška in baročna nasutja do globine ca. 1,2 - 1,5m, kjer smo

naleteli na intaktne plasti in strukture. Nadaljevali smo s 100% ročnim izkopom celotne

površine. Arheološka izkopavanja znotraj cerkve smo, zaradi injiciranja zidov, večkrat

prekinili (vsaj 10 delovnih dni). Izkopavanja ob severni fasadi zunaj cerkve pa smo večkrat

prekinili zaradi slabega vremena in logističnih težav zaradi dostopa do zunanjega gradbišča.

S t r a n | 6


Zgodovina raziskav

V preteklosti je bilo na območju samostana in cerkve opravljenih že več arheoloških raziskav,

ki so podale delno interpretacijo zgodovinskega razvoja območja samostana in cerkve ter so

služile kot osnova za naša izkopavanja. Prva arheološka izkopavanja na širšem območju

minoritskega samostana v Mariboru so s prekinitvami potekala med letoma 2006 in 2010.

Raziskave so vodili Ivan Tušek, Marija Ljubšina Tušek in Otmar Kovač v sodelovanju z

Andrejem Magdičem, Evgenom Lazarjem in Tino Balant.

Najstarejše ostaline odkrite v teh raziskavah so datirane že v mlajšo železno dobo (2 jami).

Najstarejše srednjeveške arhitekturne ostaline so datirali že v 10./11. stoletje

(reprezentančna stavba, odkrita na samostanskem dvorišču), kar pomeni, da gre za

najstarejšo odkrito stavbo srednjeveškega Maribora, ki jo lahko časovno povežemo le z

najstarejšimi grajskimi ostalinami na Piramidi. V zgodnje 12. stoletje smemo datirati temelje

pravokotnega romanskega cerkvenega prezbiterija, ki je bil odkrit vzhodno od današnje

barokizirane cerkve. V Ta čas datirajo tudi temelji nekaterih objektov odkritih na

samostanskem dvorišču1.

1 Lutkovno gledališče Maribor – Obnova minoritskega samostana in izgradnja Lutkovnega gledališča 2010, Irena Krajnc Horvat et. al., ss.26-31

S t r a n | 7


Slika 2: samostansko dvorišče med arheološkimi izkopavanji v letu 2008 (foto: A. Magdič).

V letu 2010 izvedene predhodne arheološke raziskave podpovršinski terenski pregled s

testnimi jarki znotraj cerkve in na Vojašniškem trgu, pod vodstvom Otmarja Kovača, univ.

dipl. arheologa2. Te raziskave so služile kot osnova za določitev elementov za naša

izkopavanja.

2 Poročilo o izvedeni predhodni arheološki raziskavi, podpovršinski terenski pregled z ročnimi sondami na območju Vojašniškega trga in Minoritske cerkve v Mariboru, 2010, Otmar Kovač

S t r a n | 8


Slika 3: ostanki romanskega in gotskega prezbiterija med arheološkimi izkopavanji.

S t r a n | 9


Zgodovina samostanskega kompleksa

Minoritski samostan s cerkvijo Marijinega vnebovzetja leži na dravski terasi med Vojašniškim

trgom in Pristanom. Samostanski kompleks je sestavljen iz treh traktov (vzhodni, južni in

severni) in je odprt proti jugozahodnemu vogalu srednjeveškega mestnega obzidja3.Točni čas

ustanovitve samostana nam ni poznan. Prvič naj bi se samostan omenjal leta 1270,

samostanska cerkev pa 1273, vendar nekateri zgodovinarji menijo, da so se minoriti na

območju Maribora naselili že nekoliko prej, okoli leta 12504.

Minoriti so v Maribor deloma iz Italije, deloma iz Gornje Nemčije. Po eni interpretaciji naj bi

bili ustanovitelji minoritskega samostana v Mariboru meščani, po drugi pa naj bi ga ustanovil

bamberški škof Henrik I. Bilversheimski med leti 1242 in 1257.

Samostanski kompleks je bil pozidan v podkvasti zasnovi že v 2. Polovici 13. Stoletja, potem

pa se je skozi osemstoletno zgodovino spreminjal in dograjeval, prezidaval in rušil, do

podobe kot je bila vidna pred obnovitvenimi deli5.

Do 17. stoletja je samostan sodil k tako imenovani avstrijski redovni provinci na Dunaju,

kasneje pa je pripadal k štajerski redovni provinci s sedežem v Gradcu. Leta 1784 je bil med

jožefinskimi reformami samostan ukinjen. Postal je vojašnica 47. cesarsko kraljevega

pešpolka in je služil vojaške namene vse do leta 19276.

Cerkev Marijinega vnebovzetja je sedanjo podobo dobila v 18. stoletju, ko sta bila izdelana

baročna fasada in zvonik. Na tem mestu je prej očitno stala že romanska, kasneje pa tudi

gotska cerkev.

3 Lutkovno gledališče Maribor – Obnova minoritskega samostana in izgradnja Lutkovnega gledališča 2010, Irena Krajnc Horvat et. al., 18 4 Lutkovno gledališče Maribor – Obnova minoritskega samostana in izgradnja Lutkovnega gledališča 2010, Irena Krajnc Horvat et. al., 17 5 Lutkovno gledališče Maribor – Obnova minoritskega samostana in izgradnja Lutkovnega gledališča 2010, Irena Krajnc Horvat et. al., 19 6 http://maribor-pohorje.si/minoritska-cerkev-s-samostanom.aspx

S t r a n | 10


Slika 4: poskus prikaza gradbenega razvoja objektov na območju minoritskega samostana7.

7 Lutkovno gledališče Maribor – Obnova minoritskega samostana in izgradnja Lutkovnega gledališča 2010, Irena Krajnc Horvat et. al., 27, risal Branko Vnuk, 2010

S t r a n | 11


Identificirane arheološke plasti in strukture ter njihova interpretacija

Znotraj cerkve smo takoj, pod nivojem recentnega lesenega poda in betonskih struktur, po

celotni površini, naleteli na baročno nasutje SE 001. Tudi v času ko je bila cerkev uporabljena

v sklopu vojaškega kompleksa je bil hodni nivo dejansko isti kot baročni. Debelina baročnega

nasutja je variirala med 1m in 1,5m. Ugotovili smo le nivo baročnega tlaka (nad nasutjem),

samega tlaka pa ne, saj je bil očitno odstranjen, ko so cerkev predelali za potrebe vojske.

Slika 5: čiščenje recentnih podov in struktur pred pričetkom izkopavanji (foto B. Tušek).

Arheološke strukture iz časa vojaške uporabe objekta (1748-1927)

Iz časa vojaške uporabe objekta, smo identificirali, baze za stebre, ki so se pojavili v dveh

vzporednih vrstah po sredini cerkve na razdalji 4 do 5m (8 parov) in ob stranskih stenah

vzporedno z tistimi, ki so potekali po sredini. Baze za stebre so bile grajene iz sekundarno

uporabljenega kamenja (med rušenjem stebrov smo odkrili mnogo kamnitih spolij), opeke in

trde malte. Vkopane so bile iz zgornjega hodnega nivoja, razen stebrov (SE 132 in 172) v

kripti, ki sta bila lepo grajena iz notranjosti le-te. Na teh bazah so stali leseni stebri za znižan

S t r a n | 12


lesen strop. Med posegi so bili verjetno uničeni tudi grobovi v kripti (baročna grobnica

grajena iz kamnov in opečnatim obokom). V številnih premešanih nasutjih smo našli veliko

število človeških kosti (predvsem lobanje in dolge kosti), ki so bile bodisi nametane na kupe

ob zidovih ali pa primešane zasutjem.

Slika 6: odstranjevanje SE 001 na vzhodnem delu cerkve z lepo vidno razporeditvijo vojaških

baz stebrov (foto B. Tušek).

Večino sredinskih baz za stebre smo med izkopavanji zrušili, da smo lahko nadaljevali z

izkopom starejših arheoloških plasti in struktur. Zaradi dobre ohranjenosti in dobre

izpovednosti smo pustili obe bazi za stebre v kripti (SE 132 in 172) in večino stranskih.

S t r a n | 13


Slika 7: skupek kosti ob bazi za steber in temelju velike kripte (foto B. Tušek).

S t r a n | 14


Arheološke strukture in plasti, ki spadajo baročni stavbni fazi (16.-18. St.)

V času baroka se je cerkev zmanjšala, obrnila pa se je tudi njena orientacija. Oltar so

prestavili na zahodno stran, na vzhodni strani so postavili zvonik.

Slika 8: notranji tloris zvonika (foto B. Tušek).

V ta čas lahko poleg nasutja SE 001 in nekaterih posameznih grobov datiramo temelj

glavnega oltarja sestavljen iz temeljev SE 093 in 090, temelji stranskih oltarjev SE 011, SE 028

in SE 042 ter več zidov.

S t r a n | 15


Slika 9: tloris temelja baročnega oltarja na zahodnem delu cerkve (foto B. Tušek).

Slika 10: temelji stranskega oltarja SE 011 na jugovzhodnem delu cerkve (foto B. Tušek).

Posebej je potrebno omeniti predvsem veliko kripto na vzhodni strani cerkve s stranskimi

manjšimi grobnicami in dvojnimi stopnicami (na zahodni in južni strani) za dostop vanjo. Že

na prvi pogled je razvidno, da je bilo v baroku mnogo prezidav (predvsem pri grobnicah).

Glavna kripta je imela dolg osrednji prostor, ki je razdeljen na dva dela in orientiran v smeri

V- Z. V kripto se je vstopalo po pokritem stopnišču iz severne, južne in zahodne strani. Vhodi

so bila kasneje zazidani (verjetno v času, ko je cerkev uporabljala Avstro – Ogrska vojska).

S t r a n | 16


Glavni zidovi grobnice so pretežno kamniti, predelni zidovi, zidovi stopnišč ter obokani stropi

pa so grajeni izključno iz opeke velikosti 30 x 15x 5 cm in malte. Stopnice, ki vodijo v kripto so

bodisi opečnate ali izdelane iz kamnitih klesancev.

Slika 11: pogled na veliko kripto in stranske grobnice iz juga (foto B. Tušek).

Slika 12 pogled na kripto iz smeri severozahoda (foto B. Tušek).

S t r a n | 17


SE 039, 121, 175, 203, 204, 208 glavni zidovi kripte, sestavljeni pretežno iz lomljencev (75%),

opeke velikosti 30 x 15x 5 cm (15%) in malte (10%). Nanje se naslanjajo oboki, ter predelni

zidovi.

Interpretacija: glavni zidovi kripte.

SE 038, 049, 050, 051, 052, 054, 055, 118, 130, 131, 124, 173,174, 104 Oboki, stopnišče,

predelni zid, ki so grajeni izključno iz opeke velikosti 30 x 15x 5 cm (95 %) in malte (5%).

Interpretacija: , predelni zid kripte, oboki, stopnišč.

Slika 13: jama SE 313 (kostnica) z zloženimi kostmi iz prekopanih grobov (foto B. Tušek).

Slika 14: jama SE 316 (kostnica) z ostanki krst (foto B. Tušek).

S t r a n | 18


Slika 15: jama SE 316 (kostnica) z ostanki krst, skeleti, usnjenimi, platnenimi kovinskimi,

steklenimi in artefakti (foto B. Tušek).

Slika 16 (spodaj): detajli bolj zanimivih najdb iz jame SE 316 : bronast križ, bronasta ploščica,

steklene (mogoče gagatne) jagode za molek, ostanki platnenih hlač in okras na delu srajce

(foto B. Tušek).

S t r a n | 19


Slika 17: posamični grob iz baročne faze (foto B. Tušek).

S t r a n | 20


Slika 18: kostnica in mlajši (verjetno baročni) posamični grob (foto B. Tušek).

Slika 19: grob iz baročne faze - glava na vzhodu (foto B. Tušek).

Ob severni fasadi cerkve (na zunanji strani) smo v ta čas datirali zid, ki teče vzporedno s

cerkvenim (SE 248) in, ki je verjetno imel funkcijo zidu hodnika, katerega tla so bila tlakovana

z rečnimi oblicami t.i. mačjimi glavami.

S t r a n | 21


Slika 20: zid SE 248 in mačje glave ob zunanji severni steni cerkve (foto B. Tušek).

S t r a n | 22


Arheološke strukture in plasti, ki spadajo gotski stavbni fazi (13.-16. st.)

V gotski fazi je bila cerkev največja. Na vzhodni strani je imela veliko polkrožno apsido (t.i.

dolgi kor) značilno za samostanske cerkve. Proti zahodu se je razširila v veliko ladjo, katere

zidovi so še danes, v centralnem in vzhodnem delu, zunanji zidovi cerkve (v zahodnem delu

je bila cerkev v času baroka zožena, zidovi gotske cerkve se nadaljujejo v isti osi do konca

cerkve).

V vzhodnem delu kripte smo pod opečnatim zidom SE 104 (ki je delil kripto po polovici)

odkrili ostanek kamnitega zidu SE 186 s temeljem SE 357, na katerega se veže prav tako

kamniti zid SE 188 s temeljem 359. Ko smo odstranili še del zidu in temelja 186/357 smo

naleteli na ostanke močno poškodovanega groba 17 (ki ga mogoče lahko uvrstimo celo v

romansko fazo).

V ta čas lahko v tem delu datiramo tudi dve bazi stebrov, ki sta bila močno uničene in

poškodovana z zidavo kripte in kasneje še obeh »vojaških« stebrov znotraj nje. Stebra (SE

059 in 171) sta bila verjetno del empore. Poleg njih lahko v tem delu v ta čas datiramo

ostanke temeljev zidov SE 046, 043, 168 in 170, ki so služili kot del empore ali stopnišča

letnerja, ki je vodilo v prezbiterij. Zanimiv je masivni temelj zidu SE 048, ki smo ga

identificirali le v severovzhodnem delu, ki ga lahko datiramo vsaj v gotsko fazo, njegova

funkcija pa nam za enkrat še ni poznana.

S t r a n | 23


Slika 21: temelji zidov gotske kripte (foto B. Tušek).

Znotraj temeljev baročnega zvonika smo po odstranitvi baročnih nasutij naleteli na ostanke

grobnice z dobro ohranjenim skeletom. V steno grobnice je bila vzidana zgodnje romanska

spolija – kapitelj. Po znižanju terena znotraj temeljev zvonika smo naleteli na tlak iz oblic, ki

ga na podlagi relativne stratigrafije uvrščamo v zgodnje gotsko ali celo romansko fazo.

S t r a n | 24


Slika 22: grobna jama in ostanki konstrukcije kamnite grobnice z romansko spolijo znotraj

temeljev baročnega zvonika cerkve (foto B. Tušek).

Slika 23: ostanki tlaka iz oblic (foto B. Tušek).

S t r a n | 25


Po celotnem tlorisu cerkve in zunaj nje smo odkrili 42 posamičnih grobov. Veliko večino teh

grobov lahko na podlagi primarne stratigrafske analize datiramo prav v gotsko fazo cerkve.

Večina pokojnikov iz te faze je pokopanih v krstah, vendar zelo redko s pridatki, ki bi nam

omogočili točnejšo datacijo.

Slika24: posamični grob iz gotske faze, lepo je viden obris lesene krste (foto B. Tušek).

Slika 25: posamični grob z ostanki več skeletov (foto B. Tušek).

S t r a n | 26


Slika 26:posamični grobovi v jugovzhodnem delu(današnje) cerkvene ladje (foto B. Tušek).

V gotsko fazo (mlajšo) lahko datiramo tudi kamnito grobnico v kateri smo odkrili skelete kar

sedmih pokojnikov, s tem, da je bila verjetno grobnica sekundarno uporabljena tudi v času

baroka (najvišji skelet). Grobnica je sestavljena iz kamnitih zidov SE 077, SE 076, SE 075 in SE

085. Prav tako smo na zrcalni strani cerkve odkrili kamnito grobnico, ki pa je bila mnogo

plitvejša in je vsebovala 1 skelet. Vsekakor lahko obe grobnici datiramo v »gotsko« fazo

(vendar verjetno najmlajšo).

S t r a n | 27


Slika 27: zgornji (verjetno baročni) pokop v grobnici (foto B. Tušek).

Slika 28: starejši pokopi v grobnici (foto B. Tušek).

S t r a n | 28


Slika 29:položaj grobnih jam v centralnem delu cerkvene ladje (foto B. Tušek).

S t r a n | 29


V vzhodnem delu cerkve smo pod baročnimi nasutji, na več mestih, odkrili delne ostanke

gotskega opečnega tlaka. Opečnati tlaki so se nahajali levo in desno od zidov SE 091 in 092

(SE 108 in 109), na ostanke tlakovcev ( SE 199) smo naleteli tudi v kvadrantih 4 in 5 B. Tukaj

so ti postavljeni na izravnavo, ki jo tvori plast mivke. Tlakovci so kvadratne oblike z merami

23 x 23 x 4 cm in so postavljeni pod kotom 45 stopinj v smeri od V – Z. Na vzhodnem delu

cerkve (znotraj baročnega prezbiterija) smo identificirali ostanke dveh baz za stebre, ki jih

stratigrafsko lahko povežemo z časom uporabe opečnatih tlakov (SE 126 in 440).

Slika 30: opečnat tlak Se 199 v južnem delu cerkve (foto B. Tušek).

Slika 31: apnen estrih tlak in vkop grobne jame, na zunanji strani cerkve (foto B. Tušek).

Podobno stratigrafsko situacijo kot znotraj cerkve lahko vidimo tudi na zunanji. Pod tlakom iz

rečnih oblic (baročni tlak - mačje glave) in cca 40cm debelo plastjo nasutij smo naleteli na

apnene estrih – gotski tlak, na centralnem delu severne stene pa na veliko stopnišče s

stranskimi portali, ki je očitno v tem času služilo kot glavni vhod v cerkev. Poleg stopnišča

S t r a n | 30


smo odkrili mnogo mlajših in starejših struktur, ki pa jih zaradi preozkega izkopnega polja za

enkrat še ne znamo interpretirati.

Slika 32: stopnišče na zunanji strani cerkve, ki je verjetno služilo kot glavni vhod v cerkev

(foto B. Tušek).

S t r a n | 31


Arheološke strukture in plasti, ki sodijo romanski stavbni fazi (11.-13. st.)

Najstarejša odkrita gradbena faza sakralnega objekta je romanska faza, ki jo lahko datiramo

na podlagi že odkritih struktur med starejšimi izkopavanji ( pravokotni romanski prezbiterij in

zakristija, tlak, temelj menze, bifora….). Glede na relativno stratigrafsko situacijo na terenu

(znotraj in zunaj cerkve), lahko v to fazo datiramo, ostanke lesene konstrukcije z žganino (SE

421, 531, 573, 574 in SE 614) , kamnite baze stebrov (SE 630, 525, 632 in 633), ki so to leseno

konstrukcijo nosile, jarek, ki je ostanek izropanega temelja zidu (SE 589) in ostanke apnenega

tlaka v severozahodnem delu cerkve (SE 572 in 747).

Slika 33: žganina in ostanki lesene konstrukcije (foto B. Tušek).

S t r a n | 32


Slika 34: ostanki žganine in tlaka na zunanji strani severnega zidu cerkve (foto B. Tušek).

V romansko fazo lahko mogoče datiramo nekaj grobov, ki so očitno starejši od nekaterih,

zagotovo, gotskih struktur. Možno je tudi, da so nekatere zgoraj omenjene strukture del

zgodnje gotske cerkve, vendar bomo več vedeli po detajlni analizi odkritega gradiva.

Slika 35: grob 17, odkrit pod domnevnimi temelji gotske kripte (foto B. Tušek).

S t r a n | 33


Slika 36: dvojni skeletni, verjetno otroški, grob 14, odkrit na zunanji strani severnega zidu

cerkve (foto B. Tušek).

S t r a n | 34


Arheološke strukture in plasti iz pred prvo romansko cerkvijo (rimska in

mlajša železna doba)

Po odstranitvi vseh struktur iz mlajših, »cerkvenih« faz smo naleteli na, verjetno naplavinsko,

plast SE 419, na vrhu katere smo odkrili bolj slabo ohranjene strukture starejših faz.

Strukture iz te faze so zelo slabo ohranbjene in so bolj ali manj odtisi jam ja za stojke in

ognjišč. Med ostranjevanjem plasti smo odkrili artefakte iz časa antike, mlajše železne dobe

in bronaste dobe.

Slika 37: jame za stojke, jame in negativ kurišča (foto B. Tušek).

S t r a n | 35


Slika 38: vkopa jam za stojki SE 802 in 807 (foto B. Tušek).

Slika 39: kurišče SE 791, pred izkopom (foto B. Tušek).

S t r a n | 36


Slika 40: ustje rimskodobnem, fine namizne posode - terra sigilata (foto B. Tušek).

Slika 41: polnilo jame SE 833 pred izkopom (foto B. Tušek).

S t r a n | 37


Pod plastjo SE 419, na severozahodnem delu cerkve naleteli na plast SE 841 v kateri je bilo

odkrite mnogo rimskodobne keramike. Po odstranitvi plasti smo naleteli na dva pasova

kamnitih oblic, ki sta potekala v smeri sever – jug (SE 844 in 845). Ugotovili smo, da gre

verjetno za ostanek hudourniške vode, ki je s seboj prinesla rimsko keramiko.

Slika 42: naravni, kamniti strukturi SE 844 in 845 (foto B. Tušek).

Pod plastjo SE 419 smo prišli do nivoja arheološko sterilne plasti SE 354. Da smo se

prepričali, da pod njo ni več nobenih arheoloških struktur ali plasti smo izkopali dve sondi 2

(v smeri sever –jug ob baročni kripti na vzhodnem delu cerkve) in sondo 3 (na jugozahodnem

delu cerkve). Pod plastjo melja SE 354 smo naleteli na prodnato geološko osnovo SE 355

(pleistocenski rečni nanos reke Drave). Na vzhodnem delu cerkve (sonda 2) smo med

sondiranjem geološke podlage (SE 354) naleteli na temnejšo plast SE 847, v kateri smo odkrili

nekaj koščkov mlajše železnodobne keramike. Izkazalo se je da gre za naplavinsko plast.

S t r a n | 38


Slika 43: naplavinska plast SE 847 s mlajše železnodobno keramiko (foto B. Tušek).

S t r a n | 39


Zaključek

Arheološka izkopavanja v in ob severnem zidu cerkve Marijinega vnebovzetja v Mariboru so

podala pričakovane rezultate. Odkrili smo vse predvidene faze uporabe prostora od antike

do novega veka. Za boljše razumevanje posameznih struktur in plasti bo potrebna

stratigrafska analiza stratigrafskih enot, ki bo del 1. strokovnega poročila, datacije in faziranje

v tem poročilu so le primarne in so plod primarnih terenskih opažanj.

Prostor, ki je bil še pred nekaj leti uporabljen za koncerte v sklopu Festivala Lent ima zelo

bogato in zanimivo zgodovino. Na najvišjem nivoju so bili ohranjeni še dobro vidni ostanki

recentne (Festival Lent) in novodobne vojaške uporabe prostora. Med vojaško uporabo

cerkve so jo močno preuredili in znižali strop z leseno konstrukcijo, ki je stala na kamnitih

bazah za stebre vkopanih iz zgornjega nivoja baročnega nasutja.

Po odstranitvi le-teh pa nismo naleteli na pričakovan baročni tlak, ki je bil očitno izropan med

vojaško preureditvijo prostora v 18. st., ampak na ca. 1,2 do 1,5m debelo baročno nasutje,

pod katerim smo naleteli na baročne in starejše strukture in plasti.

Med odkritimi strukturami iz baročne gradbene faze je treba izpostaviti zelo dobro

ohranjeno kripto v vzhodnem delu cerkve, ki pa je na tem delu skoraj popolnoma uničila

starejše arheološke strukture. Vhod v kripto je bil možen po dveh stopniščih, enem iz

zahodne in enem iz južne strani, proti severu pa je stopnišče vodilo v manjšo stransko kripto.

Na zahodnem delu cerkve smo odkrili temelj baročnega oltarja (v baročni fazi se je

orientacija cerkve namreč obrnila, oltarni prostor se je prestavil iz vzhoda na zahod). Odkrili

smo še temelje dveh stranskih oltarjev v vzhodnem delu. Znotraj kripte smo odkrili tri jame

v, katerih so bili ohranjeni ostanki skeletov več pokojnikov. V eni od jam smo odkrili lepo

ohranjena oblačila in obutev ter ostanke rožnih vencev, svetinjic… V baročni fazi so

pokojnike večinoma pokopavali v kripte, le dva pokojnika sta ležala v posameznih grobnih

jamah. Na zunanji strani severne stene cerkve smo odkrili temelj zidu, ki je verjetno nosil

leseno konstrukcijo nekakšnega hodnika ob cerkvi in je bil tlakovan z rečnimi oblicami t.i.

mačjimi glavami.

V gotski fazi je bila cerkev največja, na vzhodnem delu je bila polkrožna apsida, v kateri je bil

oltarni prostor. Iz tega časa je verjetno največ posameznih grobov, ki so bili razporejeni

S t r a n | 40


predvsem v centralnem delu cerkvene ladje. Pokojniki so bili pokopani v enostavne grobne

jame, večinoma v lesenih krstah, katerih ostanki so bili pri mnogih še zelo dobro vidni.

Znotraj velike baročne kripte smo odkrili ostanke temeljev starejše grobnice, verjetno iz

gotske faze. Na vzhodnem delu cerkve je bilo odkrito več temeljev zidov in dva stebra, ki jih

povezujemo z gotskim letnerjem in emporo. Na severni in južni strani vzhodnega dela

cerkvene ladje smo odkrili tudi temelje dveh kamnitih grobnic. V severni grobnici je bilo

pokopanih 7 pokojnikov, eden nad drugim, najmlajši pokop je bil verjetno še iz časa baroka.

Južna grobnica je bila plitvejša, v njej je bil odkrit le en skelet. Ob severni steni cerkve smo

odkrili gotsko stopnišče s portalom, za katerega lahko domnevamo, da je bil glavni vhod v

cerkev. Na zahodnem delu smo odkrili tudi ostanke gotskega, opečnatega tlaka.

Z romansko gradbeno fazo lahko povežemo ostanke lesene konstrukcije, ki je verjetno stala

na šestih bazah za stebre in je verjetno cerkveno ladjo delila na tri dele. Tudi vkop

roparskega zidu na zahodnem delu cerkve je bržkone ostanek zahodnega zidu romanske

cerkve. Nekaj najnižje vkopanih posamičnih grobov lahko prav tako uvrstimo v ta čas.

Znotraj cerkve smo odkrili veliko količino keramičnega gradiva, ki pa je verjetno v cerkev

prišlo sekundarno z izravnavami tal pri izgradnji cerkve, še prej pa z močnim hudourniškim

delovanjem, ki smo ga zaznali na najglobljih plasteh. Na mestu današnjega Vojašniškega trga

lahko zato pričakujemo strukture iz časa bronaste dobe, mlajše železne dobe, rimske dobe in

srednjega veka. Prav tako moramo gradivo najdeno v plasteh (drugače je za gradivo iz jam in

grobov), obravnavati kot terminus ante quem non, ki nam datira plasti kot mlajše od gradiva

najdenega v njih. Podrobnejša analiza gradiva bo narejena in podana v naslednjih mesecih

pri izdelavi 1. strokovnega poročila in kasneje pri objavi najdišča t.i. končnega poročila.

Mnogo med izkopavanji odkritih, struktur smo zaradi njihove izpovednosti pustili in primarno

zavarovali. Nekatere, najlepše ohranjene in najbolj izpovedne se bodo prezentirale in situ in

bodo dodatno popestrile prostor večnamenske koncertne dvorane. Med njimi bo izstopala

velika kripta v vzhodnem delu cerkve, ki bo pohodna (povezana bo z južno kripto), v njej pa

je predviden prostor za razstavo kamnitih spolij odkritih med izkopavanji. Prav tako bodo

prezentirane manjše stranske kripte. Od ostankov »vojaške« faze bosta prezentirani obe

lepo izdelani bazi stebrov, ki se nahajata znotraj kripte in vse stranske baze. Znotraj cerkve

bodo prezentirani še nekateri zidovi v vzhodnem delu cerkve. Smiselno bi bilo prikazati tudi

S t r a n | 41


poteke temeljev stranskih in glavnega baročnega oltarja ter potek romanskega (izropanega)

zida na zahodnem delu cerkve. Prezentirane bodo tudi baze stebrov predvidene romanske

cerkve. Na zunanji severni strani cerkve bo pri izdelavi projekta ureditve Vojašniškega trga

potrebno upoštevati prezentacijo gotskega vhoda s stopniščem in baročnega zidu ter ostalih

odkritih struktur.

Nadaljnje delo in interpretacija keramičnega gradiva ter zgodovinskih in drugih virov nam

bosta omogočila še boljši vpogled v sam razvoj območja, kjer danes stoji cerkev, ki je imelo

očitno zelo pomembno vlogo pri razvoju mesta Maribora že v najzgodnejših zgodovinskih

oziroma že prazgodovinskih obdobjih, verjetno zaradi predvidenega bližnjega prehoda čez

reko Dravo.

GRAFIČNE PRILOGE PRILOGA 1-6 1.6.2014 PJP d.o.o. IZDELALA: Miha Murko in Matej Strašek

Seznam grafičnih prilog

Priloga1: kompozitni tloris najdišča.

Priloga2: strukture »vojaške« gradbene faze.

Priloga3: strukture baročne gradbene faze.

Priloga 4: strukture gotske gradbene faze

Priloga 5: strukture romanske gradbene faze

Priloga 6: strukture iz časa pred izgradnjo cerkve.

Arheološka izkopavanja v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mariboru_ preliminarno poročilo

Documents

Transcript of Arheološka izkopavanja v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mariboru_ preliminarno poročilo