1. Analiza na koeficientite na kompanijata

Analiti~arite vo investicionite fondovi gi koristat

finansiskite koeficienti za sporeduvawe na rizikot i prinosot

od razli~ni kompanii so cel fond menaxerite vrz osnova na toa

da donesat dobra odluka za investirawe. Preku vakvite analizi

se ovozmo`uva da se sledi performansot na odredena kompanija

vo tekot na odreden period, kako i da se izvr{i sporedba na

performansite na kompaniite vo ramkite na edna industrija vo

to~no odreden moment.

Osnovnata prednost na finansiskite koeficienti e vo toa

{to ovozmo`uvaat sporeduvawe na rizikot i prinosot na kompanii

so razli~ni golemini. Preku koeficientite analiti~arite gi

snabduvaat fond menaxerite so podatoci za profilot na

kompanijata, nejzinite ekonomski karakteristiki i strategii i

operativni, finansiski i investicioni karakteristiki.

Vo ekonomskata teorija se koristat golem broj na

koeficienti od strana na analiti~arite so cel da se izvr{i

analiza na odreden segment od kompanijata:

Analiza na raboteweto:

- Koeficienti za kratkoro~ni (operativni) aktivnosti:

Obrt na zalihi;

Prose~en broj denovi na zaliha;

Obrt na pobaruvawa;

Prose~en broj na denovi na preostanati pobaruvawa;

Obrt na obvrski;

Prose~en broj denovi na preostanati obvrski;

Obrt na operativen kapital.

- Koeficienti za dolgoro~ni (investicioni) aktivnosti:

Obrt na postojani sredstva;

Obrt na vkupni sredstva.

Analiza na likvidnosta:

- Dol`ina na pari~niot ciklus:

Operativen ciklus;

Pari~en ciklus.

- Koeficienti na operativen kapital i intervali za

za{tita:

Tekoven koeficient;

Brz koeficient;

Pari~en koeficient;

Pari~ni tekovi od raboteweto;

Interval na za{tita.

Analiza na zadol`enost i solventnost:

- Klauzuli za dolgot;

- Tabela na kapitalizacija i koeficienti na zadol`enost:

Dolg vo odnos na vkupen kapital;

Dolg vo odnos na glavnina.

- Koeficienti za pokrivawe na kamatata:

Kolku pati e zarabotena kamata;

Pokrivawe fiksen tro{ok;

Zarabotena kamata (pari~na osnova);

Pokrivawe fiksen tro{ok (pari~na osnova).

- Kapitalni izdatoci i koeficienti za pari~nite sredstva

od raboteweto vo odnos na dolgot:

Kapitalni izdatoci;

Pari~ni sredstva od rabotewe vo odnos na dolgot.

Analiza na profitabilnosta:

- Prinos od proda`ba:

Bruto mar`a;

Operativna mar`a;

Mar`a pred kamata i danok;

Mar`a pred danok;

Profitna mar`a;

Mar`a na pridones.

- Prinos od investicija:

Prinos od investiciite;

Prinos od sredstvata;

Prinod od glavninata.

- Profitabilnost i pari~ni tekovi;

Operativen i finansiski leverix:

- Operativen leverix;

- Finansiski leverix.

1.1. Analiza na raboteweto

Raboteweto vo edna kompanija bara investicii i vo

kratkoro~ni (zalihi i pobaruvawa od kupuva~i) i dolgoro~ni

(imotot, nedvi`nostite i opremata) sredstva.

Koeficientite na raboteweto ja objasnuvaat relacijata me|

u nivoto na raboteweto na kompanijata (voobi~aeno definirano

kako proda`bi) i potrebnite sredstva za odr`uvawe na

raboteweto. Kolku e povisok koeficientot, tolku firmata raboti

poefikasno bidej}i relativno malku sredstva se potrebni za

odr`uvawe dadeno nivo na rabotewe (proda`bi). Koeficientite za

raboteweto mu ovozmo`uvaat na analiti~arot da gi predvidi

idnite kapitalni potrebi na kompanijata, kako i da ja proceni

sposobnosta na kompanijata da gi obezbedi potrebnite sredstva

za odr`uvawe na predvideniot rast. Imeno, zgolemuvaweto vo

proda`bite nalaga investicii vo dopolnitelni sredstva.

Koeficientot za obrt na zalihite, koj pretstavuva odnos

pome|u tro{ocite na prodadeni dobra i prose~nite zalihi, ja

meri efikasnosta na kompanijata vo upravuvaweto so zalihite.

Dokolku koeficientot e povisok, indicira deka zalihite ne

ostanuvaat vo magacinite ili na policite, tuku brzo”se

svrtuvaat” od momentot na nabavka do momentot na proda`ba.

Dokolku brojot na denovi vo godinata go podelime so

koeficientot na obrt na zalihi mo`e da go presmetame i

prose~niot broj na denovi vo koi zalihata se dr`i dodeka da se

prodade.

Koeficientot za obrt na pobaruvawata, koj pretstavuva

odnos pome|u proda`bite i prose~nite pobaruvawa od kupuva~ite,

ovozmo`uva da se proceni operativniot performans od

raboteweto. Preku ovoj koeficient se meri efikasnosta na

kreditnata politika na kompanijata i nivoto na investicii vo

pobaruvawa, potrebni za odr`uvawe na nivoto na proda`bi na

kompanijata. Dokolku brojot na denovi vo godinata go podelime

so koeficientot na obrt na pobaruvawata mo`e da go presmetame

i prose~niot broj na denovi vo koi se naplatuvaat pobaruvawata

od kupuva~ite.

Koeficientot na obrt na obvrskite sprema dobavuva~ite,

koj pretstavuva odnos pome|u nabavkite i prose~nite obvrski

sprema dostavuva~ite, ovozmo`uva da se proceni ovoj zna~aen

vid na finansirawe na operativnite aktivnosti. Imeno, iako

obvrskite sprema dostavuva~ite se obvrski a ne sredstva, sepak

tie se osobeno bitni i so nivno prolongirawe se obezbeduva

finansirawe na operativnoto rabotewe. Za kompaniite koi se

zanimavaat so proda`ba e od osobeno zna~ewe vremeto pome|u

momentot na nabavka i momentot na proda`ba na trgovskite

stoki. Dokolku brojot na denovi vo godinata go podelime so

koeficientot na obrt na obvrskite mo`e da go presmetame i

prose~niot broj na denovi vo koi se isplatuvaat obvrskite

sprema dobavuva~ite.

Koeficientot za obrt na operativniot kapital, koj

pretstavuva odnos pome|u proda`bite i prose~niot operativen

kapital, e eden vid na sumaren koeficient koj go odrazuva

iznosot na operativen kapital potreben za odr`uvawe na dadeno

nivo na proda`bi. Od operativniot kapital treba da se odzemat

iznosot na kratkoro~en dolg, pazarnite hartii od vrednost i

vi{okot na pari~ni sredstva bidej}i istite ne slu`at za

operativni aktivnosti.

Namaluvaweto na koeficientite za obrt, indiciraj}i

podolgo ~uvawe na zalihite i/ili poslaba realizacija na

proda`bite i/ili poslaba naplata na pobaruvawata, mo`at da

bidat indikatori na namalena pobaruva~ka na proizvodite ili

namalena proda`ba na potro{uva~ite ~ija sposobnost za pla}awe

e pomalku izvesna. Ova pak mo`e da bide signal za slednoto:

Dobivkata na kompanijata mo`e da bide preceneta poradi

baranite rezervi za zastarenite zalihi ili nenaplateni

pobaruvawa;

Mo`e da bide namaleno idnoto proizvodstvo;

Mo`e da postojat potencijalni problemi na likvidnost.

Poradi ova, koga koeficientite na raboteweto se

namaluvaat, izve{tajot za pari~ni tekovi pomaga da se proceni

dali dobivkata e preceneta relativno na pari~nata naplata. Za

podobro da se razberat poniskite koeficienti za obrt potrebno

e da se poglednat zaedno so koeficientite za profitabilnost i

likvidnost.

Koeficientot za obrt na postojanite sredstva, koj

pretstavuva odnos pome|u proda`bite i prose~nite postojani

sredstva, ja meri efikasnosta na dolgoro~nite odnosno

kapitalni investicii. Ovoj koeficient go odrazuva nivoto na

generirani proda`bi preku investiciite vo proizvodniot

kapacitet. Kompanijata so postari sredstva ima povisok

koeficient na obrt, bidej}i akumuliranata deprecijacija ja

namalila prenesenata vrednost na nejzinite sredstva. So tekot

na vremeto, za sekoja kompanija, akumuliraweto na tro{okot za

deprecijacija go podobruva koeficientot za obrt (pobrz za

kompaniite koi primenuvaat metodi na zabrzana deprecijacija)

bez soodvetno podobruvawe na fakti~kata sostojba. Upotrebata

na bruto (pred deprecijacija), namesto neto postojanite

sredstva go podobruva ova ograni~uvawe.

Koeficientot na obrt na vkupnite sredstva, koj

pretstavuva odnos pome|u proda`bite i prose~nite vkupni

sredstva, ovozmo`uva merewe na celokupnoto rabotewe na

kompanijata.

1.2. Analiza na likvidnosta

Analiti~arite e potrebno da ja ocenat sposobnosta na

kompanijata da gi ispolni svoite tekovni obvrski. Taa sostojba

zavisi od raspolo`livite pari~ni sredstva (sostojbata od

bilansot na sostojba) plus sredstvata koi }e se obezbedat vo

operativnoto rabotewe.

Otkako kompanijata }e gi naplati pobaruvawata od

kupuva~ite za prodadenite proizvodi istite gi koristi za

pla}awe na obvrskite kon dobavuva~ite. Toa pretstavuva eden

pari~en ciklus. Operativniot ciklus na kompanija koja se

zanimava so trgovija pretstavuva zbir od denovite potrebni za

proda`ba na zalihata i broj na denovi potrebni pobaruvawata da

se konvertiraat vo pari~ni sredstva. Dokolku kompanijata

koristi kredit, vo toj slu~aj dol`inata na operativniot ciklus

se namaluva i otkako }e se odzemat tie denovi se dobiva

pari~niot ciklus na kompanijata (broj na denovi vo koj

kompanijata gi vrzuva pari~nite sredstva vo tekovniot

operativen ciklus). Kolku e pokus pari~niot ciklus, tolku e

poefikasno upravuvaweto so raboteweto i pari~ni sredstva na

kompanijata. Za razlika od trgovskata kompanija koja ima samo

edna faza vo koja minuva zalihata (od nabavka do proda`ba na

gotovite proizvodi), proizvodnata kompanija ima tri vremenski

fazi vo koi minuva nejzinata zaliha:

Surovini, od nabavka do po~etok na proizvodstvoto;

Proizvodstvo vo tek, vo tekot na traewe na proizvodniot

ciklus;

Gotovi proizvodi, od kompletirawe na proizvodstvoto do

momentot na nivnata proda`ba.

Samo poslednata faza e sporedliva so trgovskata

kompanija. Pri analizata analiti~arot od zabele{kite na

finansiskite izve{tai treba da go presmeta iznosot na

tro{ocite na proizvedenite dobra koj pretstavuva zbir na

prodadenite proizvodi i krajnata zaliha namalen za po~etnata

zaliha.

Konceptot na operativen kapital se potpira na

klasifikacijata na sredstvata i obvrskite na “tekovni” i

“dolgoro~ni” kategorii (rok na dostasuvawe pokratok/podolg od

edna godina). Pri toa, analiti~arot e potrebno da gi analizira

pette kategorii na tekovni sredstva vo bilansot na sostojba:

Gotovina i ekvivalenti na gotovina;

Pazarni hartii od vrednost;

Pobaruvawa od kupuva~ite;

Zalihi;

Odnapred plateni tro{oci.

i trite kategorii na tekovni obvrski:

Kratkoro~en dolg;

Obvrski sprema dobavuva~ite;

Presmetani obvrski.

Analizata na kratkoro~nata likvidnost gi sporeduva

pari~nite resursi na kompanijata so nejzinite pari~ni obvrski.

Pri toa, pari~nite resursi mo`at da bidat izmereni kako zbir

na tekovnite pari~ni salda i potencijalnite izvori na pari~ni

sredstva na kompanijata ili neto pari~nite tekovi od

raboteweto na kompanijata, a pari~nite obvrski mo`at da bidat

izmereni kako tekovni obvrski {to baraat pari~ni sredstva ili

pari~ni odlivi {to proizleguvaat od raboteweto.

Tri koeficienti gi sporeduvaat nivoata na pari~nite

resursi so tekovnite obvrski. Tekovniot koeficient, koj

pretstavuva odnos pome|u tekovnite sredstva i tekovnite

obvrski, koj gi definira pari~nite resursi kako site tekovni

sredstva. Pokonzervativna merka na likvidnost e brziot

koeficient, koj pretstavuva odnos pome|u zbirot na pari~nite

sredstva, hartiite od vrednost i pobaruvawata od kupuva~ite i

tekovnite obvrski, koj gi isklu~uva zalihite od pari~nite

resursi poradi toa {to konverzijata na zalihi vo pari~ni

sredstva e pomalku izvesna vo odnos na vremetraeweto i

iznosot. Pari~niot koeficient, koj pretstavuva odnos pome|u

zbirot na pari~nite sredstva i pazarnite hartii od vrednost i

tekovnite obvrski, e najkonzervativna merka od site merewa na

pari~nite resursi, bidej}i vo predvid gi zema samo pari~nite

sredstva i hartiite od vrednost koi lesno mo`e da se

konvertiraat vo pari, a gi isklu~uva pobaruvawata od

kupuva~ite ~ij rok i iznos na naplata e neizvesen.

Analizata na likvidnost ne e nezavisna od analizata na

raboteweto. Nivoata i promenite na koeficientite za

kratkoro~na likvidnost vo tekot na periodot treba da bidat

ispituvani vo vrska so koeficientot za obrt. Za taa cel slu`i

koeficientot za pari~ni tekovi od raboteweto, koj pretstavuva

odnos pome|u pari~nite tekovi od raboteweto i tekovnite

obvrski. Ovoj koeficient ja meri likvidnosta preku sporeduvawe

na fakti~kite pari~ni tekovi so tekovnite resursi. Ovoj

koeficient isto taka gi izbegnuva pra{awata na fakti~ko

konvertirawe vo pari~ni sredstva, obrtot i minimalno

potrebnoto nivo na operativen kapital (pari~nite sredstva)

potrebni za odr`uvawe na raboteweto. Zna~ajno ograni~uvawe na

koeficientot na likvidnost e otsustvoto na ekonomska

interpretacija.

Intervalot na za{tita, koj pretstavuva odnos pome|u

tekovno razpolo`livite “brzi” izvori na pari~ni sredstva i

procenetite odlivi potrebni za raboteweto na kompanijata

(proektiranite izdatoci), obezbeduva intuitivno “zna~ewe” za

likvidnosta na kompanijata, iako e najkonzervativen. Pri toa

se koristat podatoci od bilansot na uspeh od tekovnata godina

za procena na proektiranite izdatoci. Intervalot za za{tita go

pretstavuva “najlo{ slu~aj” scenarioto indiciraj}i go brojot

na denovi za koi kompanijata mo`e da go odr`i tekovnoto nivo

na rabotewe so momentalnite pari~ni resursi bez da se zemat vo

predvid dopolnitelnite prihodi.

1.3. Analiza na zadol`enost i solventnost

Analizata na strukturata na kapitalot e osnovna za

procena na dolgoro~niot rizik i prinosot od proekciite.

Leverix kompaniite akumuliraat prinosi na nivnite akcioneri,

kolku {to stapkata na prinos od investiciite finansirani od

dolgot e povisoka od vrednosta na dolgot.

Koristite od finansiskiot leverix nosat dopolnitelen

rizik, vo forma na fiksni tro{oci koi sprotivno vlijaat na

profitabilnosta dokolku pobaruva~kata ili profitnata mar`a se

namalat.

Za da se za{titat samite sebesi, doveritelite ~esto

nametnuvaat restrikcii vrz sposobnosta na pozajmuva~kite

kompanii da se izlo`at na dopolnitelen dolg i da izvr{at

isplata na dividendi. Ovie klauzuli na dolgot se baziraat na

operativniot kapital, kumulativnata profitabilnost i neto-

vrednosta. Poradi toa, zna~ajno e da se nadgleduva kompanijata

za da se obezbedi deka koeficientite se soglasno

specificiranite nivoa vo dogovorite za kredit. Dokolku

klauzulite se naru{eni, pozajmuva~ite ili mora da go isplatat

dolgot ili da obezbedat otstapuvawe od pozajmuva~ite. Vakvite

otstapuvawa mo`e da zna~at dopolnitelna hipoteka, restrikcii

vo raboteweto na kompanijata ili visoki kamatni stapki.

Analizata na dolgoro~niot dolg i solventnosta go

procenuvaat nivoto na rizik na kompanijata, promenite vo tekot

na periodot i relativniot rizik na komparativnite investicii.

Kolku e pogolem dolgot vo odnos na glavninata na kompanijata,

tolku se zgolemuva rizikot na kompanijata. Pri toa, vo predvid

treba da se zemat dva faktori: relativnite nivoa na dolgot

sami po sebe i trendot na proporcijata na dolgot vo odnos na

glavninata vo tekot na periodot.

Koeficientite na zadol`enost, koi pretstavuvaat odnos

pome|u vkupniot dolg (tekoven i dolgoro~en) i vkupniot kapital

(dolg i glavnina) i odnos pome|u vkupniot dolg i vkupnata

glavnina, ja merat zadol`enosta na kompanijata vo odnos na

celokupniot kapital i vo odnos samo na nejzinata glavnina.

Industriite koi se intenzivno podlo`ni na kapitalni investicii

naj~esto imaat visoko nivo na dolg za finansirawe na nivniot

imot, nedvi`nosti i oprema. Vakviot dolg potrebno e da bide

dolgoro~en so cel da se pokrie so dolgoro~niot horizont na

baranite sredstva. Isto taka, zna~ajno pra{awe e dali da se

koristi knigovodstvena ili pazarna vrednost za presmetuvawe na

koeficientite na dolgot. Naj~esto toa e pazarnata vrednost,

bidej}i istata lesno mo`e da bide proceneta i pokorisna za

analiza. Me|utoa, upotrebata na pazarnite vrednosti mo`e da

predizvika kontradiktorni rezultati. Dolgot na kompanijata ~ij

krediten rejting se namaluva, mo`e da ima pazarna vrednost

mnogu poniska od nominalnata vrednost. Koeficientot na

zadol`enost {to se bazira na pazarnite vrednosti mo`e da

poka`uva “prifatlivo” nivo na leverix. Koeficientot koj go

kontrolira ovoj fenomen e toj {to gi sporeduva izmereniot dolg

spored knigovodstvena vrednost i glavninata izmerena spored

pazarna vrednost. Dokolku pazarnata vrednost e povisoka od

knigovodstvenata vrednost, gorniot pokazatel bi bil ponizok vo

odnos na koeficientot za zadol`enost vo odnos na glavnina {to

ja upotrebuva knigovodstvenata vrednost. Ova indicira deka

pazarnite percepcii na zarabotuva~kata sposobnost na

kompanijata bi dozvolile kompanijata da obezbedi dopolnitelen

kapital po atraktivna cena. Me|utoa, dokolku koeficientot ja

nadminuva knigovodstvenata vrednost na dolgot vo odnos na

glavninata, pazarot }e ponudi dopolnitelen kapital samo po

namalena knigovodstvena vrednost.

Koeficientot za dolg vo odnos na glavnina ja ispituva

strukturata na kapitalot, indirektno nejzinata sposobnost da

gi ispolni tekovnite dolgovni obvrski. Podirektno merewe na

sposobnosta na kompanijata da gi izvr{i isplatite na kamata e

kolku pati e zarabotena kamatata, {to se presmetuva kako odnos

pome|u zarabotuva~kata pred kamata i danoci (Earnings before

interest and taxes - EBIT) i rashodite za kamata. Ovoj

koeficient, koj se odnesuva na pokrivaweto na kamatata, ja

meri za{titata na doveritelite kako stepen do koj

zarabotuva~kite mo`at da ja pokrijat kamatata.

Poseopfatna e merkata za pokrivawe na fiksniot tro{ok,

koja gi vklu~uva site fiksni tro{oci i pretstavuva odnos pome|

u zarabotuva~kata pred kamata i danoci i fiksniot tro{ok, kade

{to fiksnite tro{oci vklu~uvaat dogovorena kamata i isplata na

glavnina na lizing kako i rezerviran dolg. Ovoj koeficient na

pokrivawe, mo`e da bide presmetan i so koristewe na

koregiranite operativni pari~ni tekovi (pari~ni sredstva od

rabotewe, fiksni tro{oci i isplata na danok) kako broitel.

Istiot broitel mo`e da se iskoristi i za dobivawe na

koeficientot kolku pati e zarabotena kamatata (pari~na osnova)

preku odnosot na koregiraniot operativen pari~en tek i

rashodite za kamata.

Dolgoro~nata solventnost na kompanijata e funkcija od

nejzinata sposobnost da ja finansira zamenata i ekspanzijata

na nejzinite investicii vo proizvodniot kapacitet i od

nejzinoto generirawe pari~ni sredstva za otplata na dolgot.

Koeficientot za kapitalni izdatoci, koj pretstavuva odnos

pome|u pari~nite sredstva od raboteweto i kapitalnite

izdatoci, ja meri relacijata me|u sposobnosta na kompanijata

za generirawe pari~ni sredstva i nejzinite investiciski

izdatoci. Do stepenot do koj koeficientot nadminuva 1, toj

indicira deka kompanijata ima pari~ni sredstva za otplata na

dolgot ili isplata na dividendi po ispla}awe na kapitalnite

izdatoci.

Koeficientot, koj pretstavuva odnos pome|u pari~nite

sredstva od raboteweto i vkupniot dolg go meri pokrivaweto na

otplatata na glavninata so tekovnite pari~ni sredstva od

rabotewe. Niskiot koeficient mo`e da bide signal za problem na

dolgoro~nata solventnost, bidej}i kompanijata ne generira

dovolno pari~ni sredstva za otplata na dolgot.

1.4. Analiza na profitabilnosta

Analiti~arot vo golema mera e zainteresiran kakvi se

mo`nostite na kompanijata da generira, da gi odr`i i da gi

zgolemi profitite. Profitabilnosta mo`e da bide analizirana

preku pove}e dimenzii. Toa se relaciite na profitabilnosta so

proda`bite, investiciite i drugi relacii.

Postojat {est rezimirani koeficienti koi ja merat

relacijata pome|u razli~nite meri na profitabilnosta i

proda`bite. Sposobnosta za kontrolirawe na tro{ocite vo odnos

na prihodite ja naglasuva zarabotuva~kata sposobnost.

Profitnata bruto mar`a, koja pretstavuva odnos pome|u

bruto profitot i proda`bite, ja opfa}a relacijata pome|u

proda`bite i proizvodnite ili trgovski tro{oci.

Operativnata mar`a, koja pretstavuva odnos pome|u

operativnata dobivka i proda`bite, obezbeduva informacija za

profitabilnosta na kompanijata od raboteweto vo nejzinata

osnovna dejnost, isklu~uvaj}i gi efektite od investiciite

(dobivka od afilijaciite ili proda`ba na sredstvata),

finansiraweto (rashodite za kamata) i dano~nata pozicija.

Profitnata mar`a, koja pretstavuva odnos pome|u dobivkata

pred odano~uvawe i proda`bata, e isto taka zna~ajna merka na

profitabilnosta koja vo odnos na prethodnata presmetka gi

isklu~uva investiciite.

Mar`ata pred danokot se presmetuva po tro{ocite za

finansirawe (kamatata), no pred danokot od dobivka i

pretstavuva odnos pome|u zarabotuva~kata pred odano~uvawe i

proda`bite.

Koga celokupnata profitna mar`a e namalena za site

tro{oci, profitnata mar`a se presmetuva kako odnos pome|u neto

dobivkata i proda`bite.

Site pet prethodno spomenati koeficienti mo`at da se

presmetaat direktno od finansiskite izve{tai na kompanijata.

Druga korisna merka za profitabilnosta e koeficientot za

mar`a na pridones, koja pretstavuva odnos pome|u pridonesot i

proda`bite, kade prisonesot pretstavuva razlika pome|u

proda`bite i varijabilnite tro{oci. Ovoj koeficient ne mo`e da

bide presmetan direktno od finansiskite izve{tai na

kompanijata bidej}i presekot pome|u fiksnite i varijabilni

tro{oci e retko obezbeden.

Prinosot od investiciite (Return of investments – ROI) ja

meri relacijata pome|u profitite i baranite investicii za

nivno generirawe.

Prinosot od sredstva (Return od assets – ROA) ja

sporeduva dobivkata so vkupnite sredstva (ekvivalentno na

vkupnite obvrski i glavninata) i mo`e da bide interpretirana

na dva na~ina. Prvo ja meri sposobnosta na menaxmentot i

efikasnosta vo upotrebata na sredstvata na kompanijata za

generirawe profiti. Vtoro go objavuva vkupniot prinos

presmetan za site obezbeduva~i na kapital (dolg i glavnina)

nezavisno od izvorot na kapitalot. Prinosot se meri preku neto

dobivkata pred tro{ocite na finansirawe i pretstavuva odnos

pome|u zbirot na neto dobivkata i rashodot za kamata po

danokot i prose~nite vkupni sredstva. Prinosot od sredstvata,

isto taka, mo`e da bide presmetan so preddano~na osnova

upotrebuvaj}i ja dobivkata pred kamati i danoci (EBIT) kako

merka na prinos, pri {to prinosot od sredstvata pretstavuva

odnos pome|u (EBIT) i prose~nite vkupni sredstva. Ova

rezultira vo merewe na prinosot na sredstvata bez vlijanie na

dano~nata pozicija kako i na finansiskata politika. Dokolku

pri presmetka na prinosot od sredstva se koristat vkupnite

sredstva vo broitelot, treba sekoga{ vo imenitelot da se stavi

vkupnata zarabotka pred kamata. Bidej}i kamatata e dano~no

odbivna stavka pri mereweto na dobivkata po danokot treba da

se dodadat isplatite za kamata.

Edna poedine~no korisna merka na prinosot od sredstva go

meri prinosot od vkupniot kapital (Return of total capital -

ROTC). Ovoj koeficient sodr`i zbir na eksterniot dolg i

glavninata namesto vkupnite sredstva kako osnova nasproti koja

se meri prinosot na kompanijata. Na toj na~in se meri

profitabilnosta na site (netrgovski) kapitalni obezbeduva~i.

Pri toa mo`e da se koristat vo imenitelot dobivkata pred

kamati i odano~uvawe (EBIT) ili iznosot na neto dobivka

zgolemen za kamatata po danokot.

Prinosot od akcionerska glavnina (Return of equity – ROE)

go isklu~uva dolgot vo imenitelot i ja upotrebuva dobivkata

pred danokot (po kamatata) ili neto dobivkata, odnosno

pretstavuva odnos pome|u dobivkata pred odano~uvawe ili neto

dobivkata i prose~nata akcionerska glavnina.

Za kompaniite so prioritetni akcii, drugata poedine~na

merka na prinos od sredstva se fokusira na kumuliranite

prinosi na rezidualnite sopstvenici na kompanijata – obi~nite

akcioneri odnosno go presmetuva prinosot na obi~nite akcii,

koj pretstavuva odnos pome|u neto dobivkata koja im pripa|a na

sopstvenicite na prioritetni akcii i prose~nata glavnina

sostavena od prioritetni akcii.

Prinosot na sredstva (ROA) i prinosot na celiot kapital

(ROTC) gi merat prinosite na site obezbeduva~i na kapital.

Prinosot na kapitalot na akciite (Return on capital equity -

ROCE) gi meri prinosite na obi~nite akcioneri na kompanijata i

se presmetuva po odbivawe na prinosite plateni na doveritelite

(kamatata) i drugite obezbeduva~i na glavnina (prioritetnite

akcioneri).

1.5. Opertiven leverix

Ovoj faktor, so pomo{ na koj se odreduva ~uvstvitelnosta

vo odnos na delovniot ciklus, se odnesuva na podelbata pome|u

fiksni i varijabilni tro{oci. Pri toa, treba da se napomene

deka fiksnite tro{oci se tie tro{oci koi kompanijata gi pravi

bez razlika na stepenot na produktivnost na kompanijata,

dodeka varijabilni tro{oci se tro{ocite koi se zgolemuvaat ili

namaluvaat vo zavisnost od toa dali kompanijata proizveduva

pove}e ili pomalku.

Kompaniite so pogolemi varijabilni tro{oci vo odnos na

fiksni tro{oci se pomalku ~uvstvitelni na delovnite uslovi.

Toa e poradi mo`nosta, vo uslovi na recesija odnosno namalena

ekonomska aktivnost, kompanijata da go namali proizvodstvoto

kako rezultat na se pomalata proda`ba so {to se namaluvaat i

pogolemiot del od tro{ocite. Profitot na kompaniite so golemi

fiksni tro{oci }e se menuva vo golema mera soglasno

proda`bata, zatoa {to tro{ocite ne se menuvaat, a so toa ne ja

neutraliziraat varijabilnosta na prihodot. Za kompanii so

visoki fiksni tro{oci se veli deka imaat visok operativen

leverix, bidej}i mali promeni vo ekonomijata mo`at da imaat

golemo vlijanie vrz profitabilnosta na kompanijata.

Preku merewe na ~uvstvitelnosta na profitot na promenite

vo proda`bata mo`e da se kvantificira operativniot leverix,

koj pretstavuva koli~nik pome|u procentot na promena vo

profitot i procentot na promena vo proda`bata. Dokolku ovoj

koli~nik e na primer 2, toa zna~i deka za sekoj 1% promena vo

proda`bata profitot }e se promeni za 2% bilo nagore ili

nadolu.

Finansiski leverix

Tretiot faktor {to vlijae na ~uvstvitelnosta na delovniot

ciklus e finansiskiot leverix koj se odnesuva na zaemite koi

se koristat. Pla}awata na kamati po osnov na dolg mora da se

vr{at bez ogled na visinata na proda`bata. Tie se isto taka

fiksni tro{oci, koi ja zgolemuvaat ~uvstvitelnosta na profitot

vo odnos na delovnite uslovi.

Vo uslovi na recesija, analiti~arite treba osobeno vo

predvid da ja zemat zadol`enosta na kompanijata kako i

nejzinata mo`nost da go otpla}a sopstveniot dolg. Ova e

osobeno bitno, poradi toa {to vo uslovi na recesija prihodite

od proda`bata mo`e da bidat drasti~no namaleni i da ja dovedat

vo pra{awe ne samo likvidnosta tuku i solventnosta na

kompanijata. Svetskata ekonomska kriza vo 2008 godina, poradi

prethodno navedeniot problem, dovede do golem broj na

prevzemawa i bankrotstva na kompaniite.

2. Integrirana analiza na koeficientite

Prethodno razgledanite koeficienti gi merat razli~nite

aspekti na performansite na kompanijata, kako {to se negovata

efikasnost vo raboteweto, likvidnosta, solventnosta i

profitabilnosta. Preku toa bea i analizirani karakteristikite

na sekoj od koeficientite individualno. Seopfatnata finansiska

analiza bara da se izvr{i pregled na trite me|usebni relacii

me|u koeficientite:

Ekonomska relacija: me|uzavisnite promeni na razli~nite

komponenti na finansiskite izve{tai proizleguvaat od

nazna~enite ekonomski relacii. Kako na primer, povisokite

proda`bi vo osnova se povrzani so povisoka investicija vo

komponentite na operativniot kapital (pobaruvawata i

zalihite). Koeficientite {to gi sodr`at ovie elementi

treba da bidat povrzani;

Preklopuvawe na komponentite: komponentite na mnogu

koeficienti se preklopuvaat kako rezultat na vklu~uvaweto

na identi~en uslov vo broitelot ili imenitelot ili poradi

toa {to uslovot vo eden koeficient e del od komponentata

na drug koeficient. Promenata na eden od ovie identi~ni

uslovi }e go promeni brojot na koeficientite vo ista

nasoka.

Koeficienti {to se sodr`at vo drugi koeficienti: nekoi

koeficienti se povrzani so drugi koeficienti preku

kategoriite, na primer koeficientot prinos na sredstva

(ROA) e kombinacija na koeficientite na profitabilnost i

obrt.

Me|usebnata relacija pome|u koeficientite ima zna~ajni

implikacii za finansiskata analiza. Disagregacijata na

koeficientot na negovite komponenti ni dozvoluva da navlezeme

vo faktorite {to vlijaat vrz performansite na kompanijata,

kako na primer, zna~ajnite promeni kaj prinosot od sredstvata

(ROA) mo`e da bidat najdobro razbrani preku analiza na

komponentite. Ponatamu, razlikite pome|u koeficientite mo`e da

gi nazna~at ekonomskite karakteristiki i strategii na: ista

kompanija vo tekot na vremeto, kompanii vo ista industrija,

kompanii vo razli~ni industrii, kompanii vo razli~ni zemji.

2.1. Analiza na performansite na kompanijata

Koeficientot ROA mo`e da bide dezagregiran na

koeficientot na raboteweto (odnosot me|u proda`bite i

sredstvata) i koeficientot na profitabilnosta (odnosot me|u

zarabotkata pred kamati i danoci i proda`bite) odnosno toj da

bide dobien kako proizvod od vkupnite sredstva i prinosot od

proda`bite. Nizok ROA mo`e da rezultira od nizok obrt,

indiciraj}i oskudno upravuvawe so sredstvata, niska profitna

mar`a ili kombinacija od dvata faktora.

Relacijata pome|u ROA i ROE e funkcija od proporcijata na

dolgot upotreben za finansirawe i relacijata na vrednosta na

toj dolg so ROA. Imeno ROE mo`e da se presmeta kako zbir od

ROA i razlikata pome|u ROA i proizvodot od vrednosta na dolgot

i koli~nikot na dolgot i glavninata.

Korista od finansiskiot leverix e vi{okot zaraboteni

prihodi od sredstvata na kompanijata nad vrednosta na dolgot i

odnos na finansiraweto na dolgot i finansiraweto na

glavninata. Dokolku ne postojat vi{ok prihodi (ROA e pomal od

vrednosta na dolgot), toga{ ROE bi bil ponizok od ROA.

ROE mo`e da se presmeta i kako proizvod pome|u razlikata

na ROA i koli~nikot od kamatniot tro{ok i sredstvata i

koli~nikot od sredstvata i glavninata.

Koeficientot sredstva/glavnina e struktura na

kapitalot/finansiski leverix indiciraj}i go stepenot do koj

sredstvata se interno finansirani. Povisok koeficient indicira

pogolemo finansirawe odnadvor. Koeficientot ednakov na 1 plus

koeficientot dolg/glavnina, kako {to dolgot e definiran kako

vkupni obvrski. Na toj na~in komponentite na ROA i ROE se

funkcija na trite od ~etirite diskutirani komponenti, odnosno

ROE mo`e da se presmeta kako proizvod od koeficientot na

profitabilnost, koeficientot na rabotewe i koeficientot na

solventnost.

2.2. Ekonomski karakteristiki i strategii

Menaxerskata strategija, industriskite karakteristiki i

proizvodniot ciklus, site se reflektirani vo koeficientite na

kompanijata.

Kompaniite mo`e da se razgrani~at vo zavisnost od toa

dali upotrebuvaat strategija na visok obrt/niska mar`a ili

nizok obrt/visoka mar`a za generirawe na profit. Kompanija so

strategija za visok obrt/niska mar`a prodava golemi koli~estva

po niski ceni i profitni mar`i. Kompanijata mora da gi

kontrolira tro{ocite i investiciite za da go dostigne

prifatlivoto nivo na ROI. Takvi se kompanii koi imaat

supermarketi.

@ivotniot ciklus isto taka vlijae vrz koeficientite na

kompanijata. Pri otvaraweto postojat visoki koeficienti za

kratkoro~noto rabotewe no niski koeficienti na likvidnost.

Profitite i pari~nite sredstva od raboteweto se mnogu niski

duri i negativni. Poradi toa koeficientite za profitabilnost,

likvidnost i solventnost se mnogu skromni. Kratkoro~niot i

dolgoro~niot dolg }e bide visok poradi {to i koeficientite za

zadol`enost }e bidat visoki. Vo fazata na porast profitite

rastat no mali pari~ni sredstva se kreiraat od raboteweto.

Investiciite vo kapitalot predizvikuvaat namaluvawe na

koeficientite na dolgoro~noto rabotewe (obrtot). Vo isto vreme

pro{iruvaweto na proizvodniot kapacitet ja odlaga celosnata

beneficija od operativniot leverix. Fiksnite tro{oci

ostanuvaat relativno visoki vo odnos na proda`bite. Profitot i

prinosot od sredstvata ostanuva mnogu nizok. Koeficientite na

dolgot ostanuvaat visoki. Vo slednite fazi firmata gi

ostvaruva svoite optimalni nivoa na rabotewe i koeficientite

se pribli`uvaat kon onie na postojnite kompanii vo

industrijata. Profitnite mar`i i koeficientite na obrt se

visoki. Zadol`enosta opa|a vo odnos na glavninata bidej}i

akumuliranata dobivka raste. Likvidnosta e visoka bidej}i

pari~nite tekovi se visoki. Prinosot na sredstvata go

dostignuva svojot maksimum.

Konkurentskite faktori se isto taka bitni. Operativnite

okru`uvawa mo`e da bidat od monopol do ~ista konkurencija.

Monopolisti~kite industrii se karakteriziraat so visoki

barieri za vlez, visoka kapitalna intenzivnost i visoki

profitni mar`i. Visokata kapitalna intenzivnost rezultira so

niski koeficienti na obrt i monopolski profiti. Kaj ~istata

konkurencija situacijata e obratna.

2.3. Klasifikacija i izbor na koeficienti

Osven navedenite koeficienti koi bea predmet na analiza

vo praksata se koristat u{te mnogu drugi koeficienti. Pri toa

e osobeno va`no da se znae deka razli~ni koeficienti im se

potrebni na razli~ni odgovorni lica vo ramki na dru{tvata koi

upravuvaat so investicioni fondovi kako rezultat na potrebite

vrzani so izvr{uvawe na rabotnite zada~i od strana na

odgovornoto lice.

Pri izborot na koeficienti va`no e da ne se primenuvaat

mnogu koeficienti koi koristat isti pokazateli bidej}i so

pomo{ na mal broj na empiriski faktori se objasnuvaat mnogu

golem broj na koeficienti.