Scripta in Honorem Bojan Djurić

uredniki / editors: Branka Migotti, Phil Mason, Barbara Nadbath, Tadeja Mulhtehnična urednica / technical editor: Vanja Celin

oblikovanje in prelom / design and typeset: Nives Spudić

1monografije cpa

mmxii

Monografije CPA 1Scripta in honorem Bojan Djurić

izdajatelj/issued byZavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeMetelkova 6, SI-1000 Ljubljanahttp://www.zvkds.si

uredniški odbor/editorial boardBarbara Nadbath, glavna urednica / editor in chiefTadeja Mulh, odgovorna urednica / associate editorMaja Jerala, tehnična urednica / technical editordr. Bojan Djurić, član / memberdr. Matija Črešnar, član / memberdr. Špela Karo, članica / member

lektoriranje / proof-readingangleščina / english – Phil Mason, Branka Migottislovenščina / slovenian – Gabrijela Lavrinchrvaščina / croatian – Branka Migottisrbščina / serbian – Branka Migotti

oblikovanje in prelom/design and typeset byNives Spudić

tisk/printed byLittera Picta, d.o.o.

fotografija na naslovnici / cover photograph byMatjaž Zupanc, Zavod za gradbeništvo Slovenije

naklada/printrun400

Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. / All copies of CPA monograph series are free of charge.

© 2012 Zavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeVse pravice pridržane. / All rights reserved.

Tisk je podprla družba PJP, d.o.o. / Print sponsored by PJP, d.o.o.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

902(497.4):929Djurić B.(082)903/904(497.4)(082)

SCRIPTA in honorem Bojan Djurić / uredniki, editors Branka Migotti ... [et al.]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2012. - (Monografije CPA ; 1)

ISBN 978-961-6420-88-41. Migotti, Branka261356544

VsebinaContents

17 BibliografijaBibliography Manca Vinazza

33 OdstiranjeprostorainzgodovineRevealing Space and History Mitja Guštin

51 The „German School“anditsinfluenceonthenationalarchaeologies of the Western Balkans

„Nemška šola“ in njen vpliv na nacionalne arheologije zahodnega Balkana Predrag Novaković

73 Odčrknapapirjudoprezentacijearheološkihostalin.Konservatorskipostopkizaohranitev arheološkihostalinnamestuodkritjanaprimeruCelja

From letters on paper to the presentation of archaeological remains. Conservation approaches to the on-site preservation of archaeological remains: the case of Celje Danijela Brišnik

93 Genius loci aliŽabjigradinkulturnakrajinaLjubljanskegabarjaGenius loci or Žabji grad and the cultural landscape of Ljubljansko barjeBarbara Nadbath, Gašper Rutar

101 PodvrtanoarheološkonajdiščeBobovopriPonikviHorizontal drilling under the Bobovo pri Ponikvi archaeological site Maja Bricelj

111 ArheologijakotneizčrpenvirznanjaopreteklostiinsedanjostiArchaeology as an inexhaustible source of knowledge about the Past and the Present Verena Perko

123 Čebelice:življenjskazgodbanekegamozaikaThe Bees: the life story of a certain mosaicBernarda Županek

133 BronastodobnaenoročajnaskodelicananogiizPodsmrekepriVišnjiGoriA Bronze Age Single-handled Footed Cup from Podsmreka near Višnja Gora Ida Murgelj

143 SitesintheLandscapeortheLandscapeasSiteNajdišča v pokrajini ali pokrajina kot najdišče Phil Mason

159 NekajnovostiomlajšiželeznidobivseverovzhodniSlovenijiSome New Data on the Late Iron Age in North-eastern SloveniaMatija Črešnar

169 SfingavsitulskiumetnostiobsevernemJadranuinnjegovemzaledjuThe sphinx in Situla Art in the northern Adriatic region and its hinterlandBiba Teržan

197 Mensa ponderaria from EmonaMensa ponderaria iz EmoneAndrej Gaspari, Matjaž Novšak

205 Ančnikovogradišče–nekajnovostionaselbinskipodobiAnčnikovo gradišče – New Insights into the Form of the SettlementMira Strmčnik Gulič

215 RaziskaveantičnihostankovnanajdiščuGroblje(LogpriSevnici)Archaeological research on the Roman site of Groblje (Log near Sevnica) Gašper Rutar, Mateja Ravnik

231 PoglednaPetovionskoarhitekturo–Gubčevaulica,PtujAn overview of the architecture of Poetovio – Gubčeva ulica, PtujMojca Vomer Gojkovič

249 TheTopographyof Findsof MarbleSculpturesinSirmiumTopografija najdb marmornih skulptur v SirmijuIvana Popović

265 PerirrhanteriastandsfromKrševica Kamniti bazi oltarjev Perirrhanteria iz Krševice Petar Popović

271 DragoneraSouth,ThePlanimetryof theVillaMaritimaDragonera Jug, načrt vile maritime Alka Starac

285 Prilogproučavanjupitosa/dolijasotokaVisa,Biševa,SvecaiPalagružeA contribution to the study of Pithoi/Dolia from the Islands of Vis, Biševo, Svetac and Palagruža Branko Kirigin

305 VotivnapločaizČortanovaca(Srem)A votive relief from Čortanovci (Srem)Velika Dautova Ruševljan

313 VrhniškiskarabejThe Vrhnika ScarabMija Topličanec, Jožica Hrustel

319 Hot,coldormixed?ARomanmixertapfromHoogeloon(TheNetherlands)Vroče, mrzlo ali toplo? Rimska vodovodna pipa iz Hoogeloona (Nizozemska)P. A. C. Schut

329 Čašazaposebnepriložnosti.OdlomkačašebogovizCelejeA beaker for special occasions. Two fragments of a mythological beaker from CeleiaIrena Lazar

337 PasnagarnituraVTERE FELIX izseverneemonskenekropole The VTERE FELIX belt accoutrements from the Northern Cemetery of Emona Tadeja Mulh

345 GemazAnčnikovegagradiščaindrugihpoznoantičnihnaselbinnaobmočjuSlovenijeThe Gem from Ančnikovo gradišče and other Late Antique Fortified Hill-top Settlements in Slovenia Aleksandra Nestorović

351 SidrastifibuliizzakladnenajdbeDrnovo2Two anchor-shaped fibulae from the Drnovo 2 hoard Gojko Tica

361 UpodobljenaoblačilanarimskihnagrobnihspomenikihizobmočjamestPetovione inCelejeternjunihagrov

Depictions of Costume on Roman Funerary Monuments from the Area of the Towns and Territories of Poetovio and Celeia Metka Šajn

387 Rimskinadgrobnireljef izKrižovljanausjeverozapadnojHrvatskojThe Roman funerary relief from Križovljan in North-western CroatiaBranka Migotti

399 EasternAlpinemarbleanditsusefortheRomancapitalsfromSirmiumVzhodnoalpski marmor in njegova uporaba za rimske kapitele iz SirmijaAndreja Maver

411 DieWerkstattdesMeistersvonCeleiaDelavnica mojstra iz CelejeErwin Pochmarski

421 AkroterijisarkofagaValerijaDinensaizSaloneThe Acroteria on the Sarcophagus of Valerius Dinens from SalonaNenad Cambi

427 EinungewöhnlicherSarkophagausderNähevonDokimeionNenavaden sarkofag iz okolice DokimejonaGuntram Koch

435 ZurDarstellungderHaseninOberitalienundindenöstlichangrenzendenProvinzenUpodobitve zajca v zgornji Italiji in njenih vzhodnih mejnih provincah Monika Verzár

447 HerkulovosvetiščevCelju:pregledraziskavinprezentacijeThe Temple of Hercules in Celje: an overview of the excavations and presentationMaja Jerala

Scripta in honorem Bojan Djurić

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

Archaeological research on the Roman site of Groblje (Log near Sevnica)

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

Izvleček: Raziskave v okviru izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi (odsek HE Blanca) so na lokaciji Groblje v letu 2008 odkrile tlorise 4 rimskodobnih objektov, rimskodobno steklarsko peč, več nestrukturiranih grobelj z rimskodobnimi najdbami ter novoveško regulacijo brega reke Save z vlečno potjo vezano na rečni promet. V članku so drug ob drugem predstavljeni rezultati geofizikalnih raziskav in rezultati izkopavanj. Ostanki po prvih analizah drobnega gradiva datirajo v čas med 1. in 4. stol. Podan je primarni pregled stavbnih ostankov, načina gradnje in funkcije objektov. Posebej zanimiv je sklop objektov 3 in 4, kjer najdbe kažejo na neko javno funkcijo objekta.

Ključne besede: geofizikalne raziskave, arheološka izkopavanja, Sava, rimskodobni naselbinski ostanki

Abstract: Four buildings, a glass kiln, several field-clearance cairns composed of unstructured rubble with Roman pe-riod finds and early modern period regulation works on the banks of the river Sava, connected with a tow path for river traffic, were excavated in 2008 in advance of the construction of hydroelectric plants on the lower Sava (the HE Blanca section). The article presents the results of the geophysical survey and excavations. The initial analysis of the small finds suggests that the remains are dated to period between the 1st and 4th centuries AD. An initial overview of the structural remains, the construction techniques and the function of the buildings is given. The group formed by Building 3 and 4 is especially interesting, because the finds suggest that it had some form of public function.

Key words: geophysical prospection, archaeological excavation, the Sava River, Roman settlement remains

Uvod

Reka Sava je kot prometna komunikacija v preteklo-sti predstavljala pomemben odsek poti med Italijo in Balkanskim polotokom oz. vzhodom, saj je bila plovba po Ljubljanici, Savi in Donavi mogoča prav do Črnega morja. Kot trgovska pot je bila reka ži-vahna že pred rimsko zasedbo, o čemer nam med drugim pričajo tudi epigrafski viri in votivni oltarji posvečeni Savu in Adsaluti1. V antiki je plovna pot

1 Kult prvega je izpričan pri Verneku (CIL III 3896; Ša-šel Kos 1994, 105), Andautoniji (AIJ 475 = CIL III 4009 = ILS 3908/9) in Sisciji (AIJ 557) (Šašel Kos 1999b, 24). Kult Adsalute, ki se pojavlja ob brzicah, pa je poznan iz epigrafskih spomenikov iz (zaselka) Sava (CIL III 5135), iz bližnje lokacije drče za les Škarje (CIL 5136 + p. 1828 in 2328,26), Hrastnika (CIL 11685) ter iz stebra v vratih pokopališča v Šentjurju na Polju, najdišča katerega ne po-znajo (AIJ 26) (Šašel Kos 1994, 115s). Kar nekaj napisov je bilo postavljenih obema božanstvoma, ki sta bili očitno

dobila še večji trgovski in, pred izgradnjo ceste Emo-na–Siscia–Sirmium, tudi logistično-vojaški pomen. Rečna pristanišča na zgornjem delu te poti so bila na reki Ljubljanici odkrita v Navportu in Emoni ter na reki Savi v Neviodunu, Romuli (postaja), Andau-toniji in Sisciji (Celin 2008). Med slednjimi pa lahko predpostavljamo še številne druge točke, ki so služile kot postaje ob vodni (in cestni) povezavi, poljedelske enote (kmetije) pa tudi kot kultna (svetiščna) mesta. K eni od takih točk, ki združuje vse našteto, bi po prvih izsledkih lahko prištevali tudi polje pri Logu. Dolino reke Save lahko v grobem razdelimo na tri topografske enote; na odsekih severno od Litije in

tesno povezani: ara neznanega izvornega kraja, danes na pokopališču v Šentjurju (AIJ 27), 3 oltarji iz drče Škarje (CIL 5138, CIL 11684 in CIL 5134 (desni del) = 11680 (cel oltar)) ter napis odkrit pri podiranju cerkve v Radečah (AIJ 255) (Šašel Kos 1994, 115).

216

južno od Krškega se reka v mirnejšem toku razliva po ravnicah, na odseku med Litijo in Zidanim Mo-stom tok v ozko vrezani strugi prekinjajo brzice in slapovi. Za tretji odsek reke Save med Radečami in Brestanico (Krško) pa je značilno, da se širi in oži odvisno od kamninske podlage (Krajevni Leksikon Slovenije 1976, III. Knjiga, 245); na obeh bregovih

reke se tako mestoma pojavljajo širše rečne terase, na katerih so (vsaj v spodnjem delu) nanizana rim-skodobna najdišča. Vsak odsek s svojimi topograf-skimi značilnostmi tudi pogojuje distribucijo najdišč, v določeni meri pa tudi njihovo naravo oz. vsebino, če samo bežno omenimo povezavo med brzicami in svetišči2. Od severa proti jugu si sledijo Dvorsko po-

2 Primer Podkraja pri Hrastniku (glej Šašel Kos 1994).

Slika 1 Dolina srednje Save z rimskodobnimi najdišči / Roman sites in the middle of the Sava valley:(1) Zavrate – Arheološko najdišče Trubarjev grič (EŠD 25253), rimskodobna poselitev in most čez Savo / Zavrate – Arheološko najdišče Trubarjev grič, Roman settlement and bridge; (2) Hotemež – Arheološko najdišče Dvorsko polje (EŠD 23529), rimskodobno grobišče / Hotemež – Arheološko najdišče Dvorsko polje, roman cemetery; (3) Loka pri Zidanem Mostu / Loka pri Zidanem Mostu; (4) Šentjur na Polju / Šentjur na Polju; (5) Boštanjski grad, rimskodobni grobovi / Boštanj castle, Roman graves; (6) Sevnica, odkrita opekarska peč iz 3. stoletja / Sevnica, kiln from 3rd century; (7) Log – Arheološko najdišče Groblje (EŠD 14741), rimskodobni naselbinski ostanki, svetišče? / Log – Arheološko najdišče Groblje, Roman settlement and shrine?; (8) Log – Arheološko najdišče Kamenca (EŠD 14742), najdišče are posvečene Kavtopatu / Log – Arheološko najdišče Kamenca, ara dedicated to Cavtopates; (9) Dolenje Brezovo, rimskodobni naselbinski ostanki rimsko grobišče / Dolenje Brezovo, Roman settlement and cemetery; (10) Blanca, rimskodobni naselbinski ostanki / Blanca, Roman settlement; (11) Rožno – Arheološko najdišče sv. Kancijan (EŠD 12068), villa rustica / Rožno – Arheološko najdišče sv. Kancijan, villa rustica; (12) Spodnje Pijavško, rimskodobni kamnolom / Spodnje Pijavško, Roman quarry; (13) Brestanica – Arheološko najdišče Brestanica-Gunte (EŠD 16573), rimskodobna naselbina, cesta Celeia–Neviodunum z mostom in miljniki / Brestanica – Arheološko najdišče Brestanica-Gunte (EŠD 16573), Roman settlement, road Celeia–Neviodunum, bridge and milestones; (14) Dunaj – Arheološko najdišče Mladevine (EŠD 16510), prazgodovinsko gradišče z rimskodobnimi drobnimi najdbami / Dunaj – Arheološko najdišče Mladevine, prehistoric fortiffied settlement with roman finds; (15) Gora – Arheološko najdišče sv. Lovrenc (EŠD15428), rimskodobno grobišče / Gora – Arheološko najdišče sv. Lovrenc, Roman cemetery; (16) Krško – Arheološko območje Videm (EŠD 16519), rimskodobno najdišče, mitrej(?) / Krško – Arheološko območje Videm, Roman site, Mithraeum.

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

217

lje (z rimskodobnim grobiščem, Hotemež – Arheološko najdišče Dvorsko polje (EŠD 23529), sl. 1: 2)3, Loško-Ra-čiško polje z rimskodobnimi najdbami (sl. 1: 3)4, rečna terasa med Vrhovim in Prapetnim, Šentjursko polje (sl. 1: 4)5, polje Šmarčna-Kompolje, Boštanjsko polje z rimskimi grobovi (sl. 1: 5)6, Sevniško polje z zgodnje- in poznoantičnimi7 najdbami (sl. 1: 6), Log z ledino Groblje (Log – Arheološko najdišče Groblje (EŠD 14741), sl. 1: 7) in domnevnim svetiščem v bližini (Log – Arhe-ološko najdišče Kamenca (EŠD 14742), sl. 1: 8), Gorenje in Dolenje Brezovo z rimskimi naselbinskimi ostan-ki in grobiščem (sl. 1: 9, glej Ciglenečki 1971–72, 125; Petru 1975, 11; Vičič 1983; Premerstein, Rutar 1899, 20), Blanca z rimskimi gradbenimi ostanki (vila?) in cesto (sl. 1: 10)8, Rožno (Rožno – Arheološko najdišče sv. Kancijan (EŠD 12068), sl. 1: 11), kamnolom pri Pijav-škem (Petru 1975, sl.1) (sl. 1: 12) in Brestanica (Bresta-nica – Arheološko najdišče Brestanica-Gunte (EŠD 16573), sl. 1: 13), kjer naj bi rimska cesta prečkala reko Savo (glej Deschman 1888; Petru 1975, 11).

Zgodovina raziskav

Večina „odkritij“ pa je posledica topografskih razi-skav in rednega monitoringa pristojnih služb. Najdi-šče Groblje je bilo tako odkrito med topografskimi raziskavami občine Sevnica pod vodstvom Alenke Vogrin (ZVKDS, OE Celje) spomladi leta 1987.9

3 Na posestvu nekdanjega graščaka Gutmansthala v gradu Dvor so našli rimske kamne z nečitljivimi napisi, v bližini pa več rimskih grobov (ANSl, 265).4 V župnišče je vzidan rimski nagrobnik, najden v Če-lovniku. Pri gradnji železniške proge je bil najden novec cesarja Tita (ANSL, 264).5 V podbojih vrat pokopališkega zidu pri cerkvi sv. Jurija sta vzidana žrtvenika AIJ 26 in 27 (ANSl, 265).6 Pri gradu naj bi bili najdeni rimskodobni grobovi (ANSL, 247), v strugi pri Boštanju pod Starim Gradom Boštanj pa je bila odkrita nepoškodovana rimska fibula (Gaspari 2006, 12).7 Opekarska peč tik severno od železniške postaje, dati-rana v 4. stol. (Curk 1969, 181; Petru 1975, 11).8 „V ograji“ in na „Dolgih njivah“ pri Blanci so bili pri topografskih raziskavah odkriti rimski gradbeni ostanki (Ciglenečki 1971–72, 115–116).9 Elaborat ZVKDS, OE Celje. Za informacije se zahva-ljujemo Robertu Krempušu.

Sistematične terenske raziskave je na območju tega dela Posavja v sedemdesetih letih, v okviru raziskav na Vranskem, izvajal tudi Arheološki inštitut ZRC SAZU (glej Petru 1975, 11, sl. 1; Ciglenečki 1971–72, 115, 125, 149). V zadnjih letih so se na spodnji Savi raziskave zvrstile v okviru predhodnih arheoloških raziskav na območju izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi od Boštanja do državne meje (Gaspa-ri 2004; Gaspari, Erič 2004; Grosman 2004; Štrajhar et al. 2005; Štrajhar, Novaković 2005; Gaspari, Erič 2005). Lokacija Groblje je prisotna tudi v lokalnem ustnem izročilu. Prebivalci bližnjih kmetij so poroča-li, da so na ledini Groblje ob vsakem oranju naleteli na kamenje, ki so ga bodisi vrgli po bregu v Savo bo-disi jih zlagali na kupe na koncu njiv, kar je deloma vi-dno še dandanes. Lastniki parcel vedo povedati, da so na polju včasih našli tudi opečnat gradbeni material, redko tudi novce, na območju objekta 2 celo pričajo o neke vrste mozaiku. Avgusta in oktobra 2007 so tu potekala prva arheološka sondiranja z namenom za-mejitve najdišča (Laharnar, Jerončič 2007). Geofizi-kalne raziskave so bile izvedene tik pred izkopavanji. Uporabljeni sta bili upornostna metoda, na manjšem delu pa tudi georadarska metoda. Arheološka izkopa-vanja so potekala med majem in septembrom 2008 pod vodstvom Primoža Predana, PJP, d.o.o., konser-vatorski nadzor je izvajala Danijela Brišnik, ZVKDS OE Celje (Predan, Ravnik 2008).Bližnja okolica najdišča Groblje ponuja še precej po-tenciala za bodoče raziskave in razumevanje dinamike poselitve širše lokacije ter njegove vloge v tem delu savske doline. Na višje ležečih terasah nad vasjo Log je še ledina Turn, kjer naj bi po ustnem izročilu stal grad, h kateremu naj bi pripadala tudi vrtnarija ter kapela nižje na polju. Potem ko se je gradec sesul, so material sekundarno uporabili pri gradnji cerkve na Logu. Ko se je podrlo še obzidje, so jarek okoli njega kmetje zasuli. Kasneje so pri oranju vaščani pogosto naleteli na klesano kamenje in opeke. Lokaciji doslej še nista bili raziskani, nakazujeta pa bodisi na širši naselbinski kontekst h kateremu spada tudi raziskana lokacija Groblje, morebiti pa celo na „novo“ varnejšo lokacijo po uničujočih poplavah reke Save že v rimski dobi. Le nekaj sto metrov nižje leži še najdišče oltarja

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

218

iz potoka Kamenca, posvečenega orientalskemu bo-žanstvu Kavtopatu (Cautopates), ki je datiran na konec 2. in začetek 3. stol. (Bavec 1987; isti 2009, 55; Polšak 1998, 68, sl. 25).

Najdišče

Najdišče leži na najnižji savski terasi, kjer geološko podlago predstavljajo holocenski sedimenti melja-stega peska Save. Višje ob izlivu Globoškega poto-ka na to teraso je sledila še sedimentacija glinastega grušča in gline, grušča peščenjaka, glinovca in rožen-ca (Rižnar 2008). Raziskave na najdišču Groblje so bile osredotočene na območje bodočih gradbenih posegov, ki je bilo z Globoškim potokom razde-ljeno na dva dela; na južni del (sektor I) in severni del (sektorja II in III). Skupno je bilo z upornostno metodo10 dokumentiranih 2,86 ha (sl. 2) znotraj re-gistriranega najdišča. Georadarska metoda11 je bila v večini primerov uporabljena na izbranih delih, dolo-čenih po predhodnih raziskavah z upornostno meto-do (objekti 1, 2 in 3 v nadaljevanju), manjšemu ob-segu georadarske metode pa je botrovalo predvsem strnišče koruze na velikem delu območja raziskav, ki je onemogočalo izvedbo le te. Arheološke raziskave so obsegale območje 2,15 ha. Na južnem delu najdišča (sektor I) smo na rezultatu upornostne metode lahko hitro prepoznali skupino treh (oz. štirih) objektov, nekaj linearnih anomalij, ki so posledica parcelacije in različne agrarne izrabe, 70 metrov od najjužnejšega objekta se je pokazala še za-dnja močnejša linearna anomalija (sl. 2). Slednja prav tako ustreza poteku parcele, kar je nakazovalo, da gre morda za akumulacijo gradbenega materiala, depo-

10 S pojmom standardna metoda je mišljena v arheolo-giji najbolj razširjena metoda elektrodnih dvojčkov z ločlji-vostjo (razmakom med meritvami) 1 m (glej Mušič 2000). 11 Georadarska metoda (GPR-Ground Penetrating Ra-dar) temelji na oddajanju visokofrekvenčnih elektroma-gnetnih valov preko oddajne antene (transmiter), usmer-jene v tla, in zapisu časov in amplitud povratnih valov, odbitih od diskontinuitet (npr. arheoloških ostalin z raz-ličnimi električnimi lastnostmi od okoliškega sedimenta), ki jih registriramo s sprejemno anteno, t. i. receiver (glej Mušič 2000).

niranega na rob parcelne meje pri „čiščenju“ njiv po oranju. Objekti 1–4 so bili naknadno dodatno izmer-jeni z gostejšimi meritvami upornostne metode, kar sicer početveri število meritev in čas izvedbe, vendar se je v danih razmerah izkazalo za koristno, saj je po-dalo podrobnejšo sliko. Še boljša je kombinacija z geo- radarsko metodo, s katero smo (vsaj delno) raziskali vse štiri objekte, kar je omogočalo boljšo interpreta-cijo ostankov, določitev ruševinskih plasti in ohranje-ne globine posameznih objektov (sl. 5–7). Objekt 1 meri v dolžino 29,5 m, v širino pa 16,7 m. Njegova usmeritev je jugozahod-severovzhod. Znotraj objekta smo dokumentirali najmanj 3 faze. Objektu smo določili osrednji tloris, ki ga sestavlja-jo temelji zidov SE 1045, SE 1058, SE 1070 in SE 1069, grajeni istočasno, s stiki zidov, ki so zvezni in z enotnim vkopom. Prečni zid SE 1069 deli osrednji prostor na dva dela, večji zahodni je predeljen s šte-vilnimi manjšimi zidovi, od katerih je ohranjena le še zadnja vrsta kamenja. Tudi zahodni del objekta je zgrajen v enem gradbenem posegu, vkop zajema te-melje za zid SE 1046, SE 1041 in SE 1065, ki so med seboj zvezni, se pa naslanjajo na temelj SE 1045. Dva predelna temelja zidov (SE 1044 in SE 1062) ga delita na dva večja (5,5 × 4,5 m) in vmesni manjši prostor (5,5 × 2 m). Slednji je najverjetneje služil kot vhod, ki je vodil do večjega osrednjega prostora (7,5 × 6 m). Da je morebiti šlo za odprt dvoriščni prostor, naka-zujeta tudi v njem odkriti večji jami (SE 1434, SE 1391). Južno leži prostor (4,7 m × 5,3 m), tlakovan s prodniki (SE 1057) in izravnan z maltnim estrihom (SE 1056), ki ga na sever in vzhod omejujeta temelja za zid SE 1060 in SE 1061. Severno od osrednjega prostora se nahajajo trije manjši prostori (dimenzij 3,8 oz. 4 m × 3,2 m). Na vzhodu in jugovzhodu osre-dnji prostor obdaja večji odprti prostor v obliki črke L (11,3 × 7,5 m). V njegovem jugovzhodnem vogalu je bila ob zidu odkrita jama s pitosom (SE 1331), v severozahodnem delu pa zaplata ožgane ilovice (SE 1386). Vzhodni del objekta 1, ki se približuje bregu reke Save, je sorazmeroma prazen. Seka ga obodni ja-rek SE 1009/1010, ki smo mu pri izkopavanjih sledili vse od najjužnejše točke izkopnega polja pa do južne stranice objekta 3 v skupni dolžini 156 m. V kolikor

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

219

Slika 2 Obseg raziskav na najdišču Log – Arheološko najdišče Groblje (EŠD 14741). / Extent of archeological research of the site Log – Arheološko najdišče Groblje (EŠD 14741).

je jarek mlajši od objekta, bi lahko ostanek temelja SE 1165 nakazoval, da se je objekt nadaljeval še proti vzhodu, a je na tem mestu močno uničen. Temelji SE 1060, SE 1061 in SE 1068 kažejo podob-no gradnjo, s kamni postavljenimi z daljšo stranico na zunanje lice zidu. Večina temeljev zidov v objektu 1 je grajenih v tehniki suhozida. Redki temelji, pa še ti le na omejenem prostoru, kažejo znake gradnje z maltnim vezivom (taki so SE 1058, SE 1046 in SE 1061). Temelji so široki v povprečju 0,60 m, nekateri notranji celo le do 0,40 m, redki tudi do 0,75 m. Z izjemo zahodnega dela objekta so temelji sorazme-roma plitvi. Kaže pa se naraščanje globine temeljev

proti zahodu. Tako npr. temelj za zid SE 1058 meri v globino na vzhodnem delu le 0,10–0,15 m, a že na zahodni strani tudi do 0,50 m. Najgloblji del objek-ta so temelji skrajnega zahodnega dela, ki so globoki tudi do 0,60 m. Pri tipu gradbenega materiala pre-vladujejo lomljenci iz apnenca, veliko je tudi rečnih oblic (sl. 3). Material za gradnjo so tako izbirali med prodišči Save in melišči savskih teras ter zaledja. Za-nimiv je detajl vogala temeljev SE 1065 in SE 1041, ki je sestavljen iz ostrorobega grušča, za razliko od preostalega dela, ki je sestavljen iz oblic. Močnejše ruševine, katerih obseg je viden že na rezultatu geofi-zikalnih raziskav (glej sl. 4, A), smo dokumentirali na

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

220

južni in manjšo na severozahodni strani objekta (SE 1040). Razprostranjenost ruševin na južnem in zaho-dnem delu objekta sovpada z morfologijo terena, ki se spušča v omenjenih smereh, kjer se je po propa-du in z nadaljnjim uničenjem pri oranju material tudi odlagal.Najmanjši objekt 2 v dolžino meri 15 m, v širino pa 9 m. Daljša stranica ima smer severozahod-jugovzhod. Osrednjemu dvoprostornemu delu je na severnoza-hodni strani prizidan manjši pravokotni prostor. Pro-ti zahodni strani, kamor se teren rahlo spušča, pa je bila dokumentirana še ruševinska plast (SE 1088). Pri izkopavanjih sta bili dokumentirani dve fazi. Cen-tralni del objekta predstavljajo temelji zidov SE 1100, SE 1101, SE 1188, SE 1089, SE 1254, SE 1186 in SE 1255 (sl. 5). Stiki le-teh so zvezni, dokumentirali smo jih kot en gradbeni poseg. Prečni temelj zidu SE 1101 deli prostor na dva podobna dela (3,3 × 8,1 m), ki sta razdeljena na dva oz. tri manjše prostore. Ju-gozahodna prostora sta oba tlakovana v podobi teh-niki kot v objektu 1, prodniki z estrihom (SE 1093, SE 1095 in SE 1194, SE 1195), a je tlak ponekod uničen. Zanimiva je poglobitev pod tlakom SE 1194, ki bi lahko predstavljala ostanke sistema hipokavsta. Na ostanke hipokavsta bi se lahko navezovale tudi nekatere jame na zahodni in severni strani objekta,

kurišče (SE 1216, SE 1217) v severnem prizidku in večje količine tubulov. Severni prizidek (4,5 × 4,2 m) je zgrajen v ločenem posegu in se temeljev na svoji južni strani ne dotika. Temelji zidov objekta 2 so zi-dani pretežno ali iz lomljencev ali iz oblic, redko iz kombinacije obeh. Vsi temelji na zahodni strani in na sredini objekta so vezani z malto, na vzhodni strani malte ni. Vsi trije ostanki zidov zahodnega dela (SE 1100, SE 1101 in SE 1186) imajo dokumentirane te-melje, ki niso vezani z malto. Širina obodnih zidov je okoli 0,80 m, prečnih pa 0,70–0,75 m. Globina teme-ljev osrednjega dela objekta je od 0,80–1 m, ti temelji so bili na tem najdišču tudi najgloblji. Vmesni zidovi so plitvi in ožji. Tudi severni prizidek ima ožje zidove (ok. 0,60 m), prav tako so temelji plitvejši, le med 0,25 in 0,47 m. Zidovi niso vezani z malto. Objekt 3 je največji od dokumentiranih objektov v sklopu izkopavanj, saj meri v dolžino kar 36 m in v širino prav tako okoli 36 m. Usmeritev je soraz-meroma podobna kot pri objektih 1 in 2, torej se-verozahod-jugovzhod. Objekt je bil deloma uničen s kasnejšo izgradnjo objekta 4, deloma pa zaradi de-lovanja Globoškega potoka (ostanki zidov so vidni tudi v strugi potoka). Dokumentirani sta bili najmanj dve fazi. V starejši fazi (objekt 3) je bil prostorsko bolj razgiban, ločimo lahko osrednji kvadratni pro-

Slika 3 Jugozahodni vogal objekta 1 (SE 1346, 1341). / South-western corner of the structure 1 (SU 1346, 1341).

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

221

stor, manjši prostor ob zahodnem vogalu objekta ter temelj zidu, ki deli celoten objekt na dva dela in je bil z gradnjo objekta 4 delno uničen (SE 1227 = 1486 = 1487 = 1457 = 1300). Obodne temelje zidov bi lahko predstavljali temelji SE 1224 = 1262 in SE 1225, SE 1247 ter verjetno SE 1362. Zanimiv je tudi polkrožen zaključek vzhodnega vogala (SE 1299 in SE 1298), ki se potem pod ostrim kotom nadaljuje proti vzhodu in s temeljem SE 1300 tvori neke vrste vhodni del objekta (skupaj z SE 1245, SE 1246, SE 1299 in SE 1300). Večina zidov je slabo ohranjenih, z le eno ohranjeno plastjo kamenja, zato je težko go-

voriti o načinu gradnje, verjetno so najprej zgradili obodne zidove in vsak kvadratni prostor posebej. Iz-stopa globina temelja SE 1227, ki je globok do 0,40 m ob stiku z objektom 4. Nanj bi se lahko vezala tudi utrditev na južni strani zidu ob objektu 4 (SE 1528). Skrajni severni temelj zidu SE 1362 po usmeritvi iz-stopa iz okvirja objekta.V sredini objekta smo dokumentirali kvadraten po-stament SE 1319, velikosti 2,30 × 1,50 m z jamami za stojke na vsakem vogalu. Okoli postamenta smo dokumentirali ruševino SE 1407. Širina temeljev se giblje med 0,70 in 0,75 m pri obodnih zidovih in

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

Slika 4 Objekt 1. Rezultat upornostne metode (A); fotografija objekta med izkopavanjem (B), načrt izkopavanj (C); risbaobjekta (D). / Structure 1. Result of resistivity method (A); photograph of the structure during the excavations (B); plan ofthe excavated structure (C); drawing (D).

222

Slika 5 Objekt 2. Georadarska metoda – horizontalni časovni rezi (A); rezultat upornostne metode (B) – svetleje je označendel viden pod A; fotografija objekta med izkopavanji (C); načrt izkopavanj (D). / Structure 2. GPR – horizontal slices (A);Result of resistivity method (B) – the lighterpatch marks the extent of GPR shown in (A); photograph of the structure duringthe excavations (C); plan of the excavated structure (D).

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

223

okoli 0,60 m pri notranjih zidovih kvadratnih pro-storov. Globina je približno 0,15–0,20 m, največ 0,30 m. Sestava temeljev zidov je podobna kot pri osta-lih objektih, so iz apnenca in/ali prodnikov. Osrednji kvadratni prostor je sestavljen izključno iz prodnikov.Za razliko od objektov 1 in 2 objekt 3 nima izrazitej-ših ruševin zunaj svojih zidov, dokumentiranih pa je bilo več ruševin znotraj objekta, pri nekaterih lahko govorimo celo o dveh nivojih ruševin (sl. 6). Tudi pri objektu 3 se je tloris večinoma razkril pri upornostni metodi, naknadno so bile na delu objekta izvedene tudi georadarske raziskave s površino 405 m2 (sl. 6: B – osvetljeno in sl. 6: A), ki so pokazale, da gre za večfazen objekt. Objekt 4 se od ostalih objektov razlikuje predvsem po načinu gradnje. Ob gradnji je vsekakor posegel v spodaj ležeči objekt 3. Njegove dimenzije znašajo 10,20 × 6,30 m, usmerjenost daljše stranice objekta je severovzhod–jugozahod. Obodni zidovi tvorijo pravokotnik, ki ga prečni temelj zidu SE 1268 deli v dva dela. Dokumentirane so vsaj tri faze, ena od njih predstavlja izravnavo oz. osnovno hodno po-vršino ob gradnji objekta 4, sestavlja pa jo meljasta glina. Zvezni stiki temeljev obodnih zidov pričajo o enkratnem gradbenem posegu, prečni zid se na obo-dnega nasloni. Temelji so v večji meri grajeni iz lom- ljencev in redko prodnikov, lica zidov so ponekod dobro ohranjena in nakazujejo na gradnjo, kjer so bili lomljenci z daljšimi stranicami postavljeni na rob zidu, notranjost pa so zapolnili z drobirjem (sl. 8). Vsi zidovi so vsaj v eni liniji vezani z dokaj močnim maltnim vezivom. Specifičnost gradnje objekta 4 se kaže tudi v tem, da se na južnem delu s temeljem zidu SE 1264 delno nasloni na temelj objekta 3 SE 1227 = 1486 ter delno na utrditev SE 1528. Širina zidov v objektu znaša od 0,85–1 m, globina je okrog 0,90 m.Številne sorazmeroma močne ruševine, ki smo jih ponekod dokumetirali celo v treh nivojih (SE 1277 in SE 1321), kažejo na močno gradnjo. V ruševinah smo odkrili tudi več odlomkov tegul in imbreksov, kar kaže na opečnato kritino (sl. 7). Arhitekturni ostanki v sektorju I kažejo na 4 raz-lično velike objekte, medtem ko objekte 1–3 lahko prištejemo k objektom naselbinske narave, pa je v

drugi antični fazi lokacija z izgradnjo objekta 4 naj-verjetneje dobila javni značaj. Tudi glede na novčne najdbe bi lahko rimskodobno fazo poselitve razdelili na najmanj dve fazi. Novčne najdbe po preliminar-ni analizi lahko datiramo v 1. in 2. stol. ter drugo polovico 3.12 in v 4. stol., le redki so novci iz 3. stol. Vsekakor se večina novcev iz 4. stol. pojavlja v pla-steh, ki pripadajo objektu 4, kar bi bile le še ena od potrditev za njegov kasnejši nastanek. V povezavi z aktivnostmi v objektu 4 smo v plasteh in ruševinah okoli objekta dokumentirali 11 odlomkov marmor-nih plošč, en odlomek z ostanki napisnega polja in en odlomek z ornametiranim linearnim robom. Plošče naj bi pripadale t. i. tabuli ansati, napisni tabli, ki naj bi kazala na javno funkcijo objekta 4, kar se bo bolje pokazalo po temeljiti obdelavi vseh najdb. Med najd-bami, odkritimi v ruševinah in plasteh objekta 3 in 4, velja izpostaviti še srebrni obesek s stekleno modro jagodo, srebrno žličko, pripomočke za ribolov (trnek in harpuno) in svinčeno utež ter bronast obroček s pozlato. Odkriti so bili tudi železni trakovi, palice in bikove ter kozlove glavice, ki predstavljajo del kuhinj-skega inventarja. Po analogijah naj bi tovrsten mate-rial pripadal kuhinjskim pripomočkom – žarom oz. ražnjem. Celoten žar je bil odkrit na Štalenski gori, iz Slovenije so znani iz Starega trga pri Slovenj Gradcu (Djura Jelenko 2004, 68). Odkriti objekti imajo po stoletjih čiščenja njiv in od-našanja gradbenega materiala skromne ostanke, veči-noma so bili ohranjeni le temelji zidov, mestoma so bili ohranjeni deli tlaka. Struktura zidov in temeljev kaže na dokaj enostavno gradnjo. Zidove objektov sestavljajo večinoma rečne oblice (sl. 3), na nekaterih mestih pa je zid sestavljen iz lomljencev na zunanjih licih zidov in drobirjem v notranjosti, vezanih z mal-to (sl. 8). Širina zidov oz. temeljev zunanjih zidov pri objektih 1 in 3 je ponavadi med 0,60–0,75 m, tudi tu so ohranjeni ostanki precej plitvi med 0,15–0,30 m, le na delih so ohranjeni do 0,50 m. Pri objektih 2 in 4 kažejo zunanji zidovi s širino med 0,80–1 m in ohranjeno globino med 0,80–1,10 m masivnejšo gradnjo. Pri objektu 2 to lahko povežemo z indici o

12 Za pregled novčnega zbira se zahvaljujeva R. Krem-pušu.

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

224

Slika 6 Objekta 3 in 4. Georadarska metoda – horizontalni časovni rezi (A); rezultat upornostne metode (B) – svetleje je označen izsek viden pod A; fotografija objektov med izkopavanji (C); načrt izkopavanj (D). / Structures 3 and 4. GPR – time slices (A); Result of resistivity method (B) – the lighterpatch marks the extent of GPR shown in A; photograph of the structure during the excavations (C); plan of the excavated structure (D).

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

225

dico zapolnjeno z drobirjem, pomešanim z malto in zdrobljeno opeko (Vičič 1983, 289). Najdišče je po drobnem gradivu datirano v drugo polovico 1. stol. in v 2. stol. n. š. (Vičič 1983, 293). Peter Petru je ob izkopavanjih ob gradnji hitre ceste (cesta bratstva in enotnosti) odkrival „neznatne“ temelje stavb, ki ga ne pojasni niti domnevna odstranitev zgornjega dela zidu z oranjem; zidove grajene iz drobljenega kamna, brez maltne (apnene) vezave, na primeru stavbnih ostankov iz Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem, kjer so v 24 m dolgem suhozidu vsake toliko vgrajeni ka-mniti podstavki, kaže na leseno gradnjo (Petru 1961, 194). S tovrstno razlago temeljev za lesene stavbe je na primeru Nevioduna odgovoril že P. Hitzinger (Hi-tzinger 1858, 49). Objekt 1 ima vse tlorisne značilnosti bivanjskega objekta, skupaj z ostalimi „razpršenimi“ objekti kaže precej podobnosti z ostanki antičnih vil v rimskih provincah (Thomas 1980, 293; Thomas 1964; Gabler 2003, 236–239). Pri nas mu tlorisno še najbolj ustre-za stavba B iz Slovenske Bistrice, ki jo opredeljujejo v t. i. panonski tip z osrednjim hodnikom (oz. dvo-riščem) (Lubšina-Tušek 1981; Pahič, Jerman 1977, 262; Pahič 1976, 244). V omenjenih primerih gre sicer za večje podeželske vile z obsežnejšimi pose-

obstoju hipokavsta in dejstvu, da je šlo za nadstro-pno stavbo. Delno ohranjeno tlakovanje objektov 1 in 2 kaže osnovo iz rečnih oblic, na kateri leži estrih. Kljub močnemu uničenju najdišča z oranjem so se ohra-nile ob objektih posamezne koncentracije gradbene-ga materiala, predvsem v ruševinah objekta 1 in 2. Manj oziroma izredno malo ali močno fragmentiran je gradbeni material v ruševinah objekta 3, nekaj smo ga dokumentirali tudi v ruševinah objekta 4, a manj kot v objektu 1 in 2 (objekt 1 okrog 30 kg, objekt 2 pa kar 40 kg gradbenega materiala). Med gradbenim materialom močno prevladujejo tegule, prisotni so tudi tubuli v objektu 2 in nekaj tlakovcev. Po načinu gradnje objektov 1 in 3 najdemo najbližje paralele v le tri kilometre oddaljenem najdišču iz Do-lenjega Brezovega. Tudi tu lokacija nosi podoben to-ponim Grobelnica13 (enako tudi Šmarje – Grobelce14 (Lorger 1934; Lorger 1936; Thomas 1964, 344), teh-nika gradnje zidov iz rečnih oblic in/ali iz lomljencev apnenca je podobna (glej Vičič 1983, 288–289). Tu je bil odkrit tudi 0,60 m in 20 m dolg širok obodni zid, grajen iz oblic, 6,90 × 7,20 m velik objekt v sondi 3 pa je bil grajen v običajni tehniki, podobno kot naš objekt 4, to je iz lomljencev na zunanjem licu in sre-

13 Za toponime vezane na najdišča rimskih vil glej Lub-šina-Tušek 1981, 154.14 Čeprav je tu način gradnje drugačen; na 0,80 m ši-rokih temeljih so ležali 0,55 m široki zidovi iz obdelanih apnencev (Lorger 1936, 78). Obodni zid dimenzij 220,75 × 136,25 m je imel štiri ločene objekte, nekateri od njih so imeli dekorativno opremo (marmorni odlomki, odlomki stebrov) (Lorger 1936, 80).

Slika 8 Prečni zid (SE 1268) v objektu 4. / Partition wall (Context no. 1286) in structure 4.

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

Slika 7 Ruševina (SE 1320) objekta 3. / Rubble (Con-text no. 1320) from structure 3.

226

stvi, kjer je kompleks objektov in dvorišče ponavadi obdano z obodnim zidom. Solidneje grajen objekt 2 z ostanki hipokavsta ima prav tako značaj bivalnega objekta. Bivalni objekti podobnih skromnih dimen-zij, sestavljeni iz osnovnih dveh celic s poddelitvami, včasih z vmesnimi hodniki ali vežami, so poznani na celotnem ozemlju jugozahodne Evrope (Smith 1997, 204–205, Fig. 57). Geofizikalne raziskave na severnem delu raziskanega najdišča (v sektorju II in III) niso prinesla indicev o nadaljevanju stavbnih objektov, kar je sicer mogoče razložiti z okoliščinami izvedbe in s samo ohranjeno-stjo ostankov. Raziskava je bila izvedena po obilnem deževju tik pred izkopavanji, kar je precej poslabšalo potencial metode. Še najbolj vidne so bile anomalije, ki so bile posledica recentnih posegov oz. vkopov za sidrišča žičnatih vrvi nasada hmelja. Pri izkopavanjih so bile tu odkrite nestrukturirane velike groblje, ki so dokaj enakomerno razporejene po celotnem izko-pnem polju. Ponavadi so plitve, iz ene plasti kamni-

tega groblja, pod njimi so bile dokumentirane jame, na južnem delu sektorja tudi več kurišč. Da bi groblje predstavljale ostanke zidane strukture, skorajda ni verjetno, saj se niso ohranili nobeni temelji ali vkopi zidov, pa tudi sledov lesenih struktur ni bilo. Možno je tudi, da so ostanki grobelj (največji SE 85 meri 150 m2, sl. 9) služili kot utrditev za razne aktivnosti (Pre-dan, Ravnik 2008, 32–34). Zaradi nižje lege so bolj izpostavljene poplavam Save, koluvialnim nanosom, kot tudi erozijskim dejavnikom Globoškega poto-ka, delno uničenje pa je verjetno sledilo tudi med leti 1980–1994, ko se je na teh zemljiščih prideloval hmelj.

Zaključek

Predhodne geofizikalne raziskave na območju pred-videnih gradbenih posegov znotraj registriranega ar-

Slika 9 Sektor II. Pogled na grobljo SE 85, v ospredju SE 96, ki je del SE 85. / Sector II. View on rubble (Context no. 85), with Context no. 96 (part of Context no. 85) in front ww.

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

227

heološkega najdišča so pokazale obstoj naselbinskih ostankov, ki bi jih že na podlagi analogij tlorisov lah-ko datirali v rimski čas. Lokacija je stroki sicer kot rimskodobna znana od konca 80-ih let 20. stoletja, pri domačinih pa še precej dlje. Tekom izkopavanj smo dokumentirali razmeroma močno uničene te-melje zidov različno velikih in razčlenjenih objektov (objekti 1–4) s pripadajočimi ruševinami in struktu-rami, ki so ustrezali tlorisni sliki rezultatov geofizi-kalnih raziskav. Slednje so pokazale vse tri skupine objektov, torej poleg podrobnega tlorisa objekta 1 in 2 tudi prezidavo objekta 3 v objekt 4. Kot se je kasne-je izkazalo pri izkopavanjih, je bilo mogoče na tem najdišču dosledno korelirati tudi dele zidov vezanih z malto (in ne nujno globljih), z močnejšim signalom pri geofizikalnih raziskavah (npr. zunanji južni zidovi objekta 1, objekt 2, objekt 4). Pri močni linearni ano-maliji na skrajnem južnem delu se je pokazalo, da gre resnično za premešan gradbeni material sekundarno deponiran na robu parcele oz. v jarku za odvodnja-vanje, ki so na teh savskih ravnicah pogosti. Medtem ko dveh struktur uporabljeni metodi nista zaznali in sicer steklarske peči (velikosti pr. 2 m2), odkrite 25 m južno od objekta 1, ter dveh jam za žganje apna ob objektu 2, kar pa bi verjetno dopolnil rezultat magne-tne metode. Vile ob Savi in Dravi (prav v trikotniku med Petovi-om, Emono in Siscijo) so bile prve, ki so se pojavile v Panoniji. Najdbe nakazujejo njihov začetek v 1. stol. n. š., kamor postavljamo tudi prvo fazo objektov na našem najdišču. V tem času se tudi izoblikuje njihov tip primarno „gospodarskih“ vil, ki so sicer razvite, a ne razkošne, čeprav imajo nekatere tudi ogreva-ne prostore, mozaike in drugo „luksuzno“ opremo (Percival 1976, 89). Višek tako kot drugje po Pano-niji doživijo v 4. stoletju (Percival 1976, 90). Okolje v tem delu savske doline ne omogoča razvoja večjih kmetijskih posesti, je pa lokacija ugodna za poseli-

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)

tev, kar nakazujejo tudi redke, s kasnejšo poselitvijo uničene, prazgodovinske najdbe. Ostanke objektov najdenih na ledini Groblje pri Logu je težko razložiti brez povezave z vodnim transportom po reki Savi, čeprav dolina v tem delu, poleg transporta, rudar-skega in drugega proizvodnega dela, omogoča tudi poljedelstvo. Vse do začetka gradnje hidroelektrarn je le nekaj sto metrov višje stala čolnarska postaja s stoletno tradicijo (takrat Log št. 34). Tu je bila gostil-na s prenočišči, kjer so se še po vojni ustavljali splavi na poti na Hrvaško in Srbijo (Železnik 1998, 306, sl. 93). Na istem mestu je bil tudi brod čez reko. V času cesarja Klavdija so ob reki Savi, ki je do takrat igrala prvenstveno vlogo v transportu, zgradili še cestno povezavo Celeia–Neviodunum. Po starejših domnevah naj bi rimska cesta v tem delu (med Zidanim Mostom in Brestanico, kjer cesta prečka reko Savo) potekala po levem bregu (Petru 1975, 11–12). To domnevno potrjuje tudi distribucija takrat znanih najdišč, ki so se koncentrirala na levem bregu. Raziskave zadnjih desetletij pa kažejo, da tudi prostor na desnem bre-gu ni nič bolj prazen, kvečjemu slabše raziskan. Po analogijah iz drugih delov rimskega imperija je večjo reko, kjer je topografija to dovoljevala, na obeh stra-neh spremljala cesta ali obrežne steze, ki so služile za vleko po toku navzgor, hkrati pa so pospešile razvoj naselij na rečnih terasah in pobočjih z rodovitno ze-mljo (Chevallier 1976, 199). Nadaljnja obdelava gradiva z najdišča Groblje bo omogočila boljšo sliko življenja tovrstnih „zaselkov“, ki na eni strani kažejo poljedelski značaj, po drugi pa ne moremo zanemariti vprašanja njihove „sekundar-ne“ vloge ob dejstvu, da ležijo ob pomembni pro-metni poti.

228

Literatura

BAVEC, U. 1987, Log. – Varstvo spomenikov 29, 258–259. BAVEC, U. 2009, Rimljani ob veliki reki. – V: J. Peternel (ur.), Ukročena lepotica, Sava in njene zgodbe. – Sevnica.BREŠČAK, D. 1990, Zloganje pri Škocjanu. – V: Arheolo-ška najdišča Dolenjske (Posebna številka Arhea ob 100 letnici arheoloških raziskav v Novem mestu). – Ljubljana.CELIN, V. 2008, Rečni transport v antiki. – Jugovzhodnoalpski prostor in Srednje Podonavje. – Univerza v Ljubljani, Filozof-ska fakulteta, Oddelek za arheologijo (diplomsko delo). CHEVALLIER, R. 1976, Roman roads. – London.CIGLENEČKI, S. 1971–1972, Dolenje Brezovo. – Var-stvo spomenikov 17–19/1, 125.CIGLENEČKI, S. 1971–1972, Blanca. – Varstvo spomeni-kov 17–19/1, 115.CIGLENEČKI, S. 1971–1972, Rožno. – Varstvo spomeni-kov 17–19/1, 149.CURK, I. 1969, Iz najstarejše zgodovine Sevnice. – Kroni-ka 17, 139–140. DESCHMAN, C. 1888, Die jungst aufgefundenen römischen Meilensteine, Mitteilungen der Zentral-Kommission 16, CXXX.GABLER, D. 2003, Rural settlements in Pannonia. – V: B. Zsuzsa Kiss, Hungarian archaeology at the turn of the millenium, Budapest, 235–243.GASPARI, A. 2004, Poročilo o podvodnem terenskem pre-gledu struge Save na območju bazena hidroelektrarne Boštanj. – ZVKDS, OE Celje (neobjavljeno poročilo), Celje.

GASPARI, A. 2006, Boštanj, Brestanica. – Varstvo spome-nikov 42, 11–12.GASPARI, A. 2009, Dolina spodnje Save od prazgodovi-ne do druge svetovne vojne. – V: J. Peternel (ur.), Ukročena lepotica, Sava in njene zgodbe.GASPARI, A. in M. ERIČ 2004, Poročilo o dopolnilnih zašči-tnih raziskavah struge Save na območju bazena hidroelektrarne Bo-štanj. – ZVKDS, OE Celje (neobjavljeno poročilo), Celje.GASPARI, A. in M. ERIČ 2005, Poročilo o predhodnih ar-heoloških raziskavah na območju verige HE na spodnji Savi od Boštanja do državne meje – tretja in četrta faza. Podvodni pre-gled struge na območju akumulacijskih bazenov HE Blanca in Krško. – ZVKDS, OE Ljubljana (neobjavljeno poročilo), Ljubljana.GROSMAN, D. 2004, Predhodne zaščitne arheološke raziska-ve na območju verige HE na spodnji Savi. Preliminarno poroči-lo o posledicah prostorskih posegov na arheološko dediščino (prva faza). – ZVKDS, OE Ljubljana (neobjavljeno poročilo), Ljubljana. DJURA JELENKO, S. 2004, Dr. Hans Winkler in njegov pri-spevek k arheologiji Mislinjske doline. – Slovenj Gradec.KOSI, M. 1998, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. – Ljubljana.LAHARNAR, B. 2007, Poročilo o arheološkem sondiranju na najdišču Groblje na Logu pri Sevnici (dodatek). – ZVKDS, OE Celje (neobjavljeno poročilo), Ljubljana. LAHARNAR, B. in J. JERONČIČ 2007, Poročilo o arhe-ološkem sondiranju na najdišču Groblje na Logu pri Sevnici. – ZVKDS, OE Celje (neobjavljeno poročilo), Ljubljana.

Gašper Rutar, Mateja Ravnik

Summary

In 2008 a Roman settlement complex and a putatively later shrine were excavated within the registered archaeological site of Log – Arheološko najdišče Groblje. A number of non-invasive and minimally invasive techniques were employed before the excavation in order to determine the precise extent of the remains within the area of the registered site. These included geophyisical survey, the results of which are, together with preliminary excavation results, presented in this arti-cle. The site is located close to the river Sava, which served as an important navigable trade route from prehistoric times until the 20th century. Four buildings, a glass kiln and several field-clearance cairns composed of unstructured rubble with Roman period finds were excavated. Preliminary analysis of the results indicates the existence of two main phases dating to between the 1st and 4th century AD. The structure of the walls and foundations is indicative of a relatively simple type of construction. The walls of the buildings are largely composed of river cobbles (Fig. 3), although in some places the walls are composed of external quarrystone faces and rubble core bound with mortar (Fig. 8). The width of the walls or the foundations of the external walls is generally between 0.60 m and 0.75 m. The remains of these walls are extremely shallow surviving to a depth of 0.15 m to 0.30 m. However in limited areas they do survive to a height of 0.50 m. The exterior walls of buildings 2 and 4 with a width of between 0.80–1.00 m and a surviving height of between 0.80 cm and 1.10 m indicate more substantial structures, whilst the remains of a furnace and tubuli indicate the presence of under-floor central in Building 2. The second phase was characterised by the replacement of Building 3 by Building 4. This building contained 11 fragments of marble slabs, part of so-called tabula ansata (inscribed plates), which with the other finds indicate the public function of Building 4. The discovery of an altar dedicated to the eastern deity Cautopates in the adjacent Kamenca stream and local oral tradition, suggests that site is considerably larger than the excavated area. The analysis of the finds that will supply further information about the site itself is not yet complete, but it is already clear that the site cannot be explained without recourse to the fact that it is located beside a major navigable waterway and land route.

229

LUBŠINA-TUŠEK, M. 1981, Tlorisna zasnova rimski vil v Sloveniji. – ČZN 52/2, 153–203.LUBŠINA-TUŠEK, M. 1996, Pregled najdišč rimskih vil in drugih podeželskih objektov v Sloveniji. – V: M. Guštin et al. (ur.), Rimsko podeželje, Ljubljana, 139–157. LORGER, F. 1934, Začasno poročilo o odkritju rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pru Jelšah. – ČZN 29, 147–150.LORGER, F. 1936, Poročilo o izkopavanju rimske naselbi-ne v Grobelcah pri Šmarju pru Jelšah. – ČZN 31, 77-82. MUŠIČ, B. 1997, Geofizika in varovanje kulturne dedišči-ne. – Varstvo spomenikov 36, 59–72. PAHIČ, S. 1976, Poskusna izkopavanja rimske ceste v Slo-venski Bistrici. – Arheološki vestnik 27. PERCIVAL, J. 1976, The Roman Villa: an historical introducti-on. – Berkeley, Los Angeles. PETRU, P. 1961, Podoba antičnega podeželja na Dolenj-skem in v spodnjem Posavju v luči najdb na avtomobilski cesti. – Dolenjski zbornik, 193–202. PETRU, P. 1975, Topografija in historiat najdišča Vranje, – V: P. Petru in T. Ulbert, Vranje pri Sevnici, Katalogi in monografije 12, Ljubljana. POLŠAK, A. 1998, Boštanj v zgodovini, 9–20. PREMERSTEIN, A. in S. RUTAR 1899, Römische Strassen und Befestigungen in Krain. – Wien. RAVNIK, M. in P. PREDAN 2008, Poročilo o izkopavanjih na arheološkem najdišču Groblje na Logu pri Sevnici. – PJP d.o.o. (neobjavljeno poročilo), Kranj.. RIŽNAR, I. 2008, Poročilo o geoloških razmerah na arheološkem najdišču Groblje. Geološke ekspertize Igor Rižnar s.p. (neo-bjavljeno poročilo), Ljubljana. RUTAR, G. 2008, Poročilo o geofizikalnih raziskavah na najdi-šču Groblje (Log pri Sevnici). – Arheotip d.o.o. (neobjavljeno poročilo), Ljubinj. SMITH, J. T. 1997, Roman Villas, A Study in Social Structure. – London, New York. ŠTRAJHAR, M., P. NOVAKOVIĆ, T. VERBIČ in D. GROSMAN 2005, Predhodne zaščitne arheološke raziskave na

območju verige HE na spodnji Savi, Poročilo o posledicah prostor-skih posegov na arheološko dediščino (druga faza). – ZVKDS, OE Ljubljana (neobjavljeno poročilo), Ljubljana. ŠTRAJHAR, M. in P. NOVAKOVIĆ 2005, Poročilo o pred-hodnih arheoloških raziskavah na območju verige HE na spodnji Savi od Boštanja do državne meje – Tretja faza (terenski pregled vplivnega območja načrtovanih posegov za HE Blanca). – ZVKDS, OE Ljubljana (neobjavljeno poročilo), Ljubljana.ŠAŠEL KOS, M. 1994, Savus and Adsalluta. – Arheološki vestnik 45, 99–122. ŠAŠEL KOS, M. 1999, Pre-roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic. – Situla 38, Ljubljana. THOMAS EDIT, B. 1980, Villa settlements. – V: A. Len-gyel in G. T. B. Radan (ur),The archaeology of roman Pannonia, Budapest , 275–321.THOMAS EDIT, B. 1964, Römischen Villen in Pannonien. Beiträge zur pannonischen siedlungsgeschichte. – Budapest.VIČIČ, B. 1983, Rimska villa rustica iz Dolnjega Brezove-ga pri Sevnici. – Arheološki vestnik 34, 288–297. ŽELEZNIK, A. 1998, Splavarjenje po Savi in promet. V: Železnik A. et. al (ur.), Boštanj 800 let, Boštanj, 187–190.

Prevod povzetka / Summary translated by: Phil Mason

Gašper RutarZavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeCenter za preventivno arheologijoPoljanska 40SI-1000 Ljubljanagasper.rutar@cpa-rs.si

Mateja RavnikTica Sistem, d.o.o.Planina 45SI-6232 Planinamateja_ravnik@yahoo.com

Raziskave antičnih ostankov na najdišču Groblje (Log pri Sevnici)