PROBLEM ODSOTNOSTI CERKVA V NEKATERIH POZNOANTIČNIH KASTELIH ILIRIKA

SLAVKO CIGLENEČKI UDK: 904:725.96(497.1-2)“04/05“Inštitut za arheologijo 904:725.96(497.4-7)“04/05“SLO - Ljubljana, Gosposka 13 Izvorni znanstveni članak

Primljeno: 1. X. 2010.

Karakteristika vojničkih utvrda druge polovine 5. st. i naročito 6. st. u Iliri-ku bile su jednostavne ranokršćanske crkve. Autor predstavlja dobro istražene kastele u Đerdapu i u istočnoalpskom području te osobito kasnoantičke voj-ničke utrvrde Stenos – Markova Mehana, Gradina i Gustijerna na otoku Žirju, Koštur kod Dabrice te Grad kod Gornjih Vrbljana, u kojima nisu bile otkrivene ranokršćanske crkve. Autor pokušava odgovoriti na pitanje o uzrocima gradnje tog tipa utvrda. Najvjerovatnija se čini hipoteza, barem za bolje poznate, Gra-dinu na Žirju, Košturja kod Dabrice i Grada kod Gornjih Vrbljana, o posebnom tipu u kojem je dominirala veća i bolje građena stožerna zgrada. Čini se, da je tu moguće upravo prepoznati kastele u kojima su u kritičnim vremenima bila stacionirana samo vojnička odjeljenja, a ne utvrđenja u kojim bi boravili voj-nici s familijama ili čak civilno stanovništvo.

Poznoantične vojaške postojanke so v primerjavi z rimskimi vojaškimi kasteli in tabori mnogo težje prepoznavne. Če so kasteli v 4. st. še ohranili temeljne značilnosti vojaških utrdb, pa sta se njihova oblika in struktura močno spremenili v drugi polovici 5. st. in v 6. st. Posebej je to razvidno na območju prefekture Ilirik, kjer je razgiban relief narekoval nastanek cele vrste vojaških utrdb in kastelov, ki jih je brez podrobnejših raziskav težko zanesljivo določiti, zlasti še, če ležijo v hribovitem svetu, kjer se je njihova oblika popolnoma prilagodila izoblikovanosti zemljišča.

Posebna značilnost vojaških utrdb druge polovice 5. in predvsem 6. st. pa so preproste cerkve. Te so bile v Iliriku zanesljivo potrjene pri obsežnih zaščitnih izkopavanjih v Đerdapu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer se je izkazalo, da je imel vsak le malo večji kastel in včasih tudi večji

673673

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

674

stolp zgradbo oziroma prostor, ki ga je mogoče tolmačiti kot zgodnjekr-ščansko cerkev.1

Zaradi lege ob Donavi in v kar največji meri pravolinijskega poteka zidov so vojaške utrdbe v Đerdapu lahko prepoznavne. Veliko težje je nji-hovo identifi ciranje v hribovitem svetu, kjer so bile zgrajene na naravno za-varovanih hribih in popolnoma prilagojene terenu. Njihovo prepoznavanje posebej otežuje tudi dejstvo, da se je povsem zabrisala meja med vojaškimi in civilnimi postojankami.2

Preproste zgodnjekrščanske cerkve so značilne tudi za višinske utrdbe v vzhodnoalpskem svetu, ki so bile postavljene na pomembnih strateških točkah in bile vsaj v določenih obdobjih zasedene z manjšimi vojaškimi posadkami ali lokalno milico, federati itd. Kot vojaški postojanki sta bili že ob samem začetku raziskav poznoantičnih naselbin v vzhodnoalpskem prostoru označeni utrdbi Duel in Hoischhügel, v katerih sta bili razmeroma veliki cerkvi.3

Tudi v Sloveniji smo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega sto-letja odkrili kar nekaj postojank, ki so ležale na izpostavljenih strateških točkah in ki so jih domnevno zasedale manjše vojaške posadke ali lokalna milica, v njihovi notranjosti pa je dominirala zgodnjekrščanska cerkev. Kot takšna je bila najprej prepoznana utrdba na Korinjskem hribu, sledile so ji še nekatere druge, Limberk, Gradec pri Veliki Strmici in Zidani gaber.4 Zdi se, da bi smeli v to skupino uvrstiti tudi zadnjo fazo dobro raziskane utrd-be Rifnik in pomembno strateško naselbino in utrdbo Kranj, poznoantični Carnium. 5

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so opozorili na cerkve v števil-nih vojaških utrdbah, ki so bile zgrajene na dalmatinskih otokih in delno na kopnem za varovanje poti, in to pretežno v 6. st. (Korintija, Svetojanj, Osinj, Sveti Damjan, Mokro polje).6

Navedeni primeri kažejo, da so postale cerkve v 6. st. in delno tudi že

1. Pregl. o kastelih pri PETROVIĆ 1980; KONDIĆ 1984; VASIĆ, KONDIĆ 1986; VASIĆ 1994/1995; ŠPEHAR 2010.

2. Pregl. pri BASLER 1972, 61 in BASLER 1993, 39; LAWRENCE 1983, 189; CI-GLENEČKI 1987, 153–154; MIKULČIĆ 2002, 60; MILINKOVIĆ 2008, 546–548; ŠPE-HAR 2008, 598.

3. EGGER 1916, 97–104; EGGER 1929; PETRIKOVITS 1986, 236–237; GLASER 1996, 69–72, 75–78.

4. CIGLENEČKI 1985; CIGLENEČKI 1987; BOŽIČ, CIGLENEČKI 1995.5. BOLTA 1981; PIRKMAJER 1994; BIERBRAUER 2003; SAGADIN 2008.6. DELONGA 1984, 277; FABER 1986-1987, 123; TOMIČIĆ 1986-1987, 150–151;

TOMIČIĆ 1996, 112.

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

675

prej pomemben del ustroja vojaških postojank.7 Čeprav so mnoge vojaške utrdbe raziskane le delno ali pa ugotovljive zgolj po dobro ohranjenih zi-dnih strukturah, so prav cerkve v njih tisti element, ki je najbolje viden in velikokrat prepoznan že pred sistematičnimi raziskavami. Zato se zdi po-membno opozoriti na problem poznoantičnih utrdb v območju Ilirika, kjer cerkva v raziskanih ali pa le na površini dobro vidnih ostankih niso ugoto-vili. Izpostavili bomo nekaj teh postojank in skušali ugotoviti, ali obstojajo elementi, ki bi pojasnili, zakaj v njih ni bilo cerkva.

Celovito raziskana zgodnjebizantinska utrdba Stenos – Markova Me-hana na meji med prefekturama Ilirik in Trakija, je stala na prelazu Succi, ki je v antiki dobil poseben strateški pomen, saj je čezenj tekla pomembna kopenska povezava med vzhodom in zahodom, ki je bila po mnenju Ami-jana Marcelina pomembnejša kot Via Egnatia. Zgrajena je bila že za časa Anastazija, po domnevnem potresu pa opuščena in ponovno prenovljena v Justinijanovem času.8 (Sl. 1)

Le 70 x 36 m velika utrdba je bila zavarovana z dvema pentagonalni-ma in enim trikotnim stolpom, v notranjosti pa so po celotni dolžini 2,2 m širokega obzidja zasledili odprto galerijo in nad njo bivališča posadke. Osrednji del utrdbe je bil prazen, preseneča odsotnost cerkve v notranjosti.

Trdnjava je v celoti raziskana. V galerijah se je odvijalo vsakdanje ži-vljenje, tu so bile delavnice in mlini. Nad galerijo so bili prostori kasarne

7. PRINGLE 1981, 1648. MITOVA DŽONOVA 1998, 538; DINCHEV 2007, 524–525.

Sl. 1. Stenos - Markova Mehana. Načrt utrdbe (po Mitova-Džonova 1998).

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

676

in stanovanje komandanta. Domnevajo, da so prostori v zgornjih etažah peterokotnega stolpa služili kot pretorij in kvestorij, za kar bi govorile tam najdene globoke niše.

Glede na dobro ohranjenost ruševin utrdbe in njeno dobro raziskanost je mogoče zanesljivo trditi, da cerkve v njej ni bilo, prav tako na njen obstoj ni mogoče sklepati v obrambnih stolpih, kot to možnost dopuščajo npr. pri utrdbi Saldum v Đerdapu.9

Poleg te celovito raziskane utrdbe poglejmo podrobneje še tri druge utrdbe v Iliriku, kjer dosedanje raziskave in dobra ohranjenost arhitekture na površju dopuščajo domnevo, da v njih ni bilo cerkva.

Zelo značilna in hkrati dobro raziskana je postojanka Gradina na otoku Žirju, ki omogoča poglobljen vpogled v način gradnje zgodnjebizantinskih, najverjetneje celo justinijanskih vojaške utrdb.10 Utrdba je bila postavljena na jugovzhodnem rtu otoka Žirja, nad zalivom Vela Stupica, okoli 50 m n. m. Umeščena je tako, da je z nje mogoč dober pregled nad dostopom v luko kot tudi nadzor nad plovbo ob zunanji strani otoka Žirje. (Sl. 2)

Utrdba leži na manj-šem hribcu in meri pri-bližno 100 x 50 m: ima približno obliko petero-kotnika z zidovi, v celoti prilagojenimi terenu, a še vedno dokaj ravno zasno-vanimi. S treh strani je do-bro zavarovana, najlažji je dostop s severozahodne strani, kjer jo od višjega grebena loči le nekaj me-trov nižje sedlo. Sever-ni zid je zgrajen na vrhu grebena, notranjost utrdbe pa se razprostira po polo-žnem južnem pobočju.

Poleg naravno dobro zavarovane lege ima utrdba značilen, 80–95 cm debel obrambni zid, z izstopajočimi pravokotnimi stolpi in enim penta-gonalnim stolpom. Obrambni zidovi so na nekaterih delih izjemno dobro ohranjeni (na severni strani celo v višino 6 m z ohranjenimi cinami). Ome-njajo tudi ostanke zidane rampe, ki je služila za vzpenjanje na obrambni

9. PETROVIĆ 1982–83, 131–132; VASIĆ 1994/1995, 45.10. GUNJAČA 1985; PEDIŠIĆ 2001.

Sl. 2. Gradina na Žirju. Načrt utrdbe (po Krnčević 1995).

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

677

hodnik na vrhu obzidja. Ta je bil zanesljivo lesene konstrukcije in posta-vljen na raven nekoliko pod krono obzidja. Leseni mostovž so nosile grede, ki so bile vstavljene v zadnjo vrsto značilnih odprtin, razporejenih vzdolž severnega zidu in verjetno tudi ostalih zidov utrdbe. Glavni vhod je vodil skozi propugnakul, poleg tega so bili odkriti še trije ožji vhodi, ki so bili zgrajeni v neposredni bližini obrambnih stolpov. (Sl. 3 in 4)

Sl. 3. Gradina na Žirju. Na terenu prezentirani ostanki poveljniške zgradbe.

Sl. 4. Gradina na Žirju. Odlično ohranjeno obzidje in (desno) obrambni stolp utrdbe.

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

678

Postojanka je bila dodatno utrjena s proteihizmo, ki je bila zgrajena v obliki nižjega zidu iz večjih kamnitih blokov, manj skrbno in brez upora-be malte.

V notranjosti je nekaj manjših zgradb, ki so v glavnem ohranjene le v temeljih. V letu 1987 so začeli raziskovati večjo bivalno zgradbo ob ju-govzhodnem delu obzidju.11 Odkrili so več prostorov, od katerih sta bila dva ogrevana, prefurnij in latrino. Kopalnica je bila obložena z marmorni-mi ploščami. Med stavbo in obzidjem je bila z vodotesno malto ometana shramba za hrano.12 Glede na kompleksno zasnovo in luksuzno izvedbo zgradbe raziskovalci domnevajo, da gre za bivališče poveljnika utrdbe. Dimenzije in višina ohranjenih obrambnih stolpov s propugnakulom in poveljnikovo stavbo vred dovoljujejo izračun o številu posadke, ki jo I. Pedišić ocenjuje na 170 mož.13

Z. Gunjača je nastanek utrdbe datiral v čas Justinijanove rekonkviste, dosedanje najdbe potrjujejo zgodnjebizantinsko obdobje.

Povsem sorodna ji je na oto-ku Žirju utrdba Gustjerna, ki je od Gradine oddaljena le kilometer, a je obrnjena proti kopnu in je tako nadzorovala promet po notranji strani. Zavarovana je bila s tremi stolpi, s tanjšim obzidjem in prote-ihizmo, sledov drugih stavb v njej ni.14 (Sl. 5 in 6)

V notranjosti province Dalma-cije se kot vojaška utrdba brez cer-kve nakazuje velik zidani kastrum Koštur, ki leži v vasi Dabrica pri Stolcu, v hribovitem, težko dosto-pnem delu nad kanjonom reke Ra-dimlje. Naselbina je s treh strani dobro zavarovana s strminami in na severni strani s prepadnimi skala-mi, lažje pa je dostopna na zahodni strani, kjer se le za nekaj več kot 10 m dviguje nad nižji del grebena.

11. GUNJAČA 1987, 145–147; PEDIŠIĆ 2001, 125–127.12. PEDIŠIĆ 2001, 126.13. PEDIŠIĆ 2001, 127–129.14. IVEKOVIĆ 1927, 45–49; GUNJAČA 1986, 126.

Sl. 5. Gustjerna na Žirju. Načrt utrdbe(po Iveković 1927).

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

679

Arheoloških raziskav na hribu doslej ni bilo, podrobneje pa ga je ovre-dnotil, izmeril in leta 1972 predstavil Đ. Basler v svoji temeljni knjigi o poznoantični arhitekturi v Bosni in Hercegovini.15 Večinoma do gole skale izprana notranjost utrdbe jasno kaže ostanke arhitekture v notranjosti. Te-renski ogled leta 1988 je opozoril na manjše pomanjkljivosti v Baslerjevem načrtu, zato smo vanj vnesli manjše popravke.

Utrdba je dolga pribl. 180 m in široka pribl. 65 m.16 Tloris je nepravilne oblike, spretno prilagojen terenu, graditeljem je uspelo v veliki meri ohra-niti dokaj raven potek obrambnega zidu. Tako se tloris še najbolj približa pentagonalni obliki. Zidovi utrdbe so na površini večidel zelo dobro vidni in ponekod dosegajo višino več kot 2 m. (Sl. 7 in 8)

Obrambni zid je posebej močno utrjen na lažje pristopni zahodni strani, kjer dosega debelino 2,3 m, drugje pa je precej tanjši, od 1, 1 do 1, 4 m Na notranji strani obrambnega zidu so opazni trije stolpi. Na obzidje se na jugozahodni strani navezuje krajši, slabše ohranjeni zid, ki varuje dostop na lažje dostopni južni del pobočja pod obrambnim zidom. Vhod širine 2, 1 m je viden v seve-

15. BASLER 1972, 50-51.16. BASLER 1988.

Sl. 6. Gustjerna na Žirju. Obrambni stolp s cisterno.

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

680

rozahodnem delu obzidja. Zidovi so grajeni zelo pra-vilno, v čelnem delu iz lepo obdelanih pravokotnih ka-mnov. Ob vznožju pobočja pod zahodnim obrambnim zidom je opaziti sledove manjšega jarka in za njim manjši okop (morda prote-ihizma?).

V notranjosti je na naj-bolje naravno zavarovanem mestu naslonjena na sever-no obzidje velika stavba z dimenzijami pribl. 42 x 18

m. Na južni strani jo na vogalih dopolnjujeta močna stolpa, ki sta povezana z dvema zidovoma. V njeni notranjosti so opazni močno zaraščeni sledovi več prostorov in povsem ob obrambnem zidu velika šesterokotna cisterna z 1, 75 m debelim zidom in notranjim premerom 4, 5 m. Nanjo se navezujejo slabše vidni in le 0, 8 m debeli zidovi dveh prostorov. Zaradi goste vegetacije na terenu podrobnejši opis ni mogoč.

V bližini zahodnega dela obrambnega zidu so sledovi zgradbe, ki pa je slabše ohranjena in je ni mogoče zanesljivo opredeliti. Baslerjeva domneva,

Sl. 7. Koštur pri Dabrici. Načrt utrdbe(dopolnjeno po Basler 1972).

Sl. 8. Pogled na utrdbo Koštur z zahodne strani.

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

681

da gre morda za cerkev, se ne zdi verjetna, tako za-radi lege zgradbe, oblike kot tudi manj kakovostne gradnje. V preostalem delu notranjosti ni opaziti sledov drugih zgradb.

Kastrum je Basler v začetku pripisal justini-janskemu utrjevanju meje pred začetkom vojne z Vzhodnimi Goti, torej v čas pred 535, kasneje pa ga je glede na tehniko gradnje in oblikovanost utrdbe postavil širše v 6. st.17

Cerkve prav tako niso našli v postojanki Grad pri Gornjih Vrblja-nih.18 Leži v hribovitem predelu blizu izvira reke Sane, na južnem robu zaselka Mijatovići na n. m. v. pribl. 700 m in se dviguje nad okolico več deset metrov. Velika je približno 110 x 65 m in zavzema le del večjega prazgodovinskega gradišča. Prostor je bil izredno ugodno izbran nad ka-njonom potoka Lučice, ki ga obliva z dveh strani. (Sl. 9 in 10)

17. BASLER 1972, 51; BASLER 1988.18. BOJANOVSKI 1974; 1979.

Sl. 9. Grad pri Gornjih Vrbljanih. Načrt utrdbe(po Bojanovski 1979).

Sl. 10. Pogled na utrdbo Grad pri Gornjih Vrbljanih s severne strani.

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

682

Obsežnejša izkopavanja so opravili v letih 1967–1968 pod vodstvom I. Bojanovskega.19 Raziskali so obrambni zid, ki je debel 0, 65 m in z obeh strani utrjen z lezenami. V poznoantičnem času je bil pred obzidjem izko-pan ali samo poglobljen jarek.

Ob severnem obzidju so odkopali večjo stanovanjsko zgradbo, veliko 22 x 10 m. Na vzhodni strani je bilo manjše preddverje z domnevnim sto-pniščem. Osrednji prostor je bil velik 11,1 x 9,9 m in naj bi rabil za spal-nico. V zahodnem delu zgradbe je bil manjši prostor z velikim kaminom, dvoriščem, kuhinjo (s pečjo) in manjši vodni zbiralnik.

Ob zahodnem zidu sta vidni še dve neraziskani gomili (ruševini zgradb), v katerih pa je glede na velikost in lego prej mogoče domnevati stolpe ka-kor cerkev.

Utrdba naj bi bila zgrajena v prvi polovici 5. st. in naj bi bila naseljena do avarskih vpadov ob koncu 6. st. I. Bojanovski omenja tudi možnost iz-gradnje za časa gotsko-bizantinskih vojn in domneva v njej pribežališče.20

Poleg predstavljenih je še nekaj postojank, kjer ni povsem jasno, ali cerkve v utrdbi ni bilo ali pa je pri dosedanjih raziskovanjih niso odkrili oziroma je bila že tako uničena, da to ni bilo možno. Kot bolje raziskan primer lahko navedemo utrdbo Sadovsko kale v Bolgariji.21 Utrdba leži v neposredni bližini utrdbe Golemanovo Kale, od katere je v zračni črti oddaljena le 500 m. Trdnjavi, vsaka na eni strani reke Vit, zapirata dolino, ki se kmalu za njima razširi. Velikost utrdbe je pribl. 85 x 50 m. Raziska-na sta bila zahodni del na lepo položeni terasi pod vrhom in proteihizma pod njim. Povsem neraziskan pa je vzhodni višji del, kjer je prav tako slu-titi ostaline stavb. J. Werner umešča njeno izgradnjo v justinijanski čas, najverjetneje okoli leta 540. V nasprotju z blizu ležečo utrjeno naselbino Golemanovo Kale v njej niso našli cerkve in tudi nasploh kaže utrdba bolj vojaški značaj.22

Vprašljiv se zdi tudi obstoj cerkve v gosto pozidani utrdbi Biograci v Bosni. Na majhni vzpetini, od koder se odpira odličen pregled nad Mo-starskim blatom, je na hribu Gradina manjša (velikost 90 x pribl. 40 m), a gosto pozidana poznoantična utrdba.23 V notranjosti so stavbe razporejene ob notranji strani obzidja in naslonjene nanj, le stolp z notranjo apsido je na zunanji strani. O funkciji utrdbe govori položaj ob prometnici, ki je po-vezovala notranjost z obalo. V preliminarni objavi dobro raziskane utrdbe

19. BOJANOVSKI 1979, 109–119.20. BOJANOVSKI 1979, 116, 120.21. UENZE 1992.22. WERNER 1992, 415–417.23. ČREMOŠNIK 1987/1988.

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

683

I. Čremošnikova cerkve ni identifi cirala, P. Chevalier pa jo prepoznava v stolpu z apsidalno oblikovanim notranjim zaključkom.24 Morda bi lahko kot paralele navedli manjše utrdbe v Đerdapu, kjer je pri Saldumu, Donjih Butorkah in Ravni videti stolpe, ki so zaključeni z apsido. Vendar se zdi domnevana cerkev majhna za tako gosto pozidano trdnjavo! (Sl. 11)

Že Z. Gunjača je v pregledu poznoantičnih utrdb ugotavljal, da ima ve-čina sakralne objekte, v nekaterih primerih pa so bile cerkve locirane blizu utrdb.25 Med tovrstne vojaške postojanke ni mogoče uvrstiti utrdb Veli grad pri Vrbniku z domnevno pripadajočo cekvijo v zalivu Ogrul in pozneje odkrite Zidine pri Šilu z domnevno sočasno cerkvijo v zalivu Murvenice, saj postojanki spričo večjih dimenzij kažeta pribežališčni značaj oziroma gre za utrdbi, ki so ju uporabljali le izjemno redko.26 V izprani skalni notra-njosti pri obeh namreč ni videti ostankov arhitekture niti znatnejše kulturne plasti. Glede na bližino sočasnih sakralnih objektov sta navedenima soro-

24. ČREMOŠNIK 1987/1988, 113; CHEVALIER 1995, 413–414.25. GUNJAČA 1986, 130.26. FABER 1986/1987, 119; BRUSIĆ 1988, 113; STARAC 2006, 311.

Sl. 11. Gradina, Biograci. Načrt utrdbe (po Čremošnik 1987/1988).

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

684

dni tudi manjši utrdbi Toreta na Kornatih s cerkvijo Sv. Marije ob vznožju hriba in Lopar v kraju Novi Vinodolski s pripadajočo cerkvico na otočku Sv. Marina, kjer pa gre morda zgolj za memorialni značaj.27 Pri manjših vojaških kastelih se zdi razumljiva lokacija cerkva v bližini, pri večjih utrd-bah, ki niso bile stalno poseljene, pa je te mogoče povezati z obstojem manjših nezavarovanih naselbin ali pristanišč.28

Razloge za odsotnost cerkva v utrdbah Markova Mehana, Gradina in Gustjerna na Žirju, Koštur in Grad pri Gornjih Vrbljanih je mogoče osvetli-ti iz več zornih kotov. Še najlažje bi razložili odsotnost cerkve na Gustjerni, kjer naj bi utrdba po mnenju Z. Gunjače ne bila dokončana, kar se vidi po veliki količini pripravljenega, a ne uporabljenega Kamenja.29 Po drugi strani pa bližina in podobnost s sosednjo Gradino dovoljujeta domnevo, da cerkve niti niso nameravali zgraditi!

Eden izmed tehtnejših razlogov za odsotnost cerkva se zdi predvsem možen starejši datum nastanka utrdb (predvsem v obdobju Anastazija), ko cerkve še niso bile tako samoumeven del vojaških utrdb, kot se to dobro vidi pri kastelu Markova Mehana. Predstavljene utrdbe so doslej objavlje-ne le preliminarno, zgolj pri utrdbi Grad pri Gornjih Vrbljanih poznamo izbor drobnega gradiva. Raziskovalci so se za datacijo v justinijanski čas odločili zato predvsem na podlagi historičnih razlogov (rekonkvista).30

Glede na izraženo datacijo so torej vsaj v zadnjem obdobju te utrdbe so-časne s kasteli v Đerdapu, ki so bili zanesljivo prenovljeni v justinijanskem času, in prav takrat so bile vanje tudi vgrajene preproste cerkve.31 Drugače je pri kastelih s cerkvijo v vzhodnoalpskem svetu, ki so v večjem delu na-stali ob koncu 5. st. in pri katerih smemo zaradi njihove lege in poudarjene obrambne arhitekture domnevati vojaški značaj.32

Obstaja tudi zelo majhna možnost, da cerkve pri navedenih kastelih z izjemo Markove Mehane niso bile odkrite zaradi ne dovolj sistematično raziskane notranjosti utrdb. Vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da so bili pri večini najdišč ostanki arhitekture dobro vidni že pred izkopavanji.

Najverjetnejša se zato zdi domneva, da imamo pri Gradini na Žirju, Košturju pri Dabrici in Gradu pri Gornjih Vrbljanih nedvomno opravka s posebnim tipom vojaških postojank, v katerih so imele izpostavljeno me-sto večje in kakovostneje grajene bivalne zgradbe za poveljnika in morda

27. PETRICIOLI 1970; STARAC 2006, 312.28. BRUSIĆ 1988, 116.29. GUNJAČA 1986, 130.30. SUIĆ 1976, 238.31. VASIĆ 1994–1995.32. CIGLENEČKI 1987, 156; CIGLENEČKI 2008, 500–501.

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

685

njegov štab. Tudi če bi pri Košturju in Gradini na Žirju kdaj kasneje morda le prepoznali cerkve v doslej neraziskanih ostankih, bi bile te nedvomno manjše in manj pomembne kot omenjene bivalne zgradbe. Tako ta tri najdi-šča prepoznavno izstopajo med doslej odkritimi vojaškimi kasteli v Iliriku.

Glede na umestitev ob obzidju predstavljene večje bivalne zgradbe spo-minjajo na veliko večjo sočasno bizantinsko utrdbo Zenobijo ob Evfratu, kjer je med številnimi stolpi tudi velika, kvalitetneje izdelana zgradba, ki so jo označili kot pretorij.33 Podobnost lokacije vojaške zgradbe, namenjene nastanitvi poveljnika utrjenega mesta, se kaže tudi pri veliki zgradbi, ki so jo raziskali v bližini obzidja v Caričinem gradu.34 Seveda pa gre v navede-nih primerih za kombinacijo utrjenega mesta in vojaške posadke v njem.

V naslovu nakazani problem ostaja tako nerazrešen, hkrati pa se naka-zuje možnost, da je tudi med bizantinskimi vojaškimi postojankami mo-goče izpostaviti poseben tip utrdb brez sakralnih objektov oziroma tip, v katerem je dominirala poveljniška oziroma štabna zgradba. Zdi se, da je prav v tem mogoče prepoznati kastele, v katerih so bili v kritičnih časih stacionirani zgolj vojaški oddelki, in ne postojank, kjer so bivali vojaki z družinami ali pa celo civilno prebivalstvo.

BIBLIOGRAFIJABASLER, Ð. 1972, Arhitektura kasnoantičkog doba u Bosni i Hercegovini. –

Sarajevo. BASLER, Đ. 1993, Spätantike und Frühchristliche Architektur in Bosnien

und der Herzegowina. - Schr. d. Balkankomm., Ant. Abt. 19.BASLER, Đ. 1988, Koštur, Dabrica, Stolac. - V: Arheološki leksikon Bosne i

Hercegovine 3, 184.BAVANT, B. 2007, Caričin Grad and the Changes in the Nature of Urbanism

in the Central Balkans in the Sixth Century. - Proceedings of the British Academy 141, 337-374.

BIERBRAUER, V. 2003, Rifnik. - V: Reallexikon der Germanischen Alter-tumskunde 24, 613-619.

BOJANOVSKI, I. 1974, Ranosrednjovjekovno utvrđenje u Vrbljanima na Sani. - Glas. Zem. Muz. Sarajevo, Ns 29, (1976) 245-258.

BOJANOVSKI, I. 1979, Kasnoantički kaštel u Gornjim Vrbljanima na Sani. - Glas. Zem. Muz. Sarajevo, Ns 34 (1980), 105-126.

BOLTA, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče. - Kat. in monogr. 19.

33. ZANINI 1994, 154.34. BAVANT 2007, 361–362.

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

686

BOŽIČ, D. in S. CIGLENEČKI. 1995, Zenonov tremis in poznoantična utrd-ba Gradec pri Veliki Strmici. - Arh. vest. 46, 247-277.

BRUSIĆ, Z. 1988, Kasnoantička utvrđenja na otocima Rabu i Krku. - Izd. Hrv. arh. dr. 13 (1989), 111-118.

CHEVALIER, P. 1995, Ecclesiae Dalmatiae, Salona II. – Roma-Split. CIGLENEČKI, S. 1985, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru

zahodne Dolenjske in Notranjske v času 4. do 6. stoletja. Preliminarno poročilo o raziskovanjih Korinjskega hriba in rekognosciranjih zahodne Dolenjske. - Arh. vest. 36, 255-284.

CIGLENEČKI, S. 1987, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum. - Dela 1. razreda SAZU 31.

CIGLENEČKI, S., 2008: Castra und Höhensiedlungen vom 3. bis 6. Jahr-hundert in Slowenien. V: H. Steuer – V. Bierbrauer – M. Hoeper (Ed.), Höhen-siedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, Er-gänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, 58, Berlin-New York, 481-532.

ČREMOŠNIK, I. 1987/1988, Rimsko utvrđenje na Gradini u Biogracima kod Lištice. - Glas. Zem. Muz. Sarajevo, Ns 42/43 (1989), 83-128.

DELONGA, V. 1984, Prilog arheološkoj topografi ji Mokrog polja kod Knina. - Starohr. pros. 14, 259-283.

DINCHEV, V. 2007, The Fortresses of Thrace and Dacia in the Early Byzan-tine Period. -Proceedings of the British Academy 141, 479- 546

EGGER, R. 1916, Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Noricum. - Sonderschr. d. Österr. arch. Inst. in Wien 9.

EGGER, R. 1929, Ausgrabungen in Feistritz a.d. Drau, Oberkärnten. Der Hügel bei Duel. - Jh. Österr. Arch. Inst. 25, Bbl. 190 ff.

FABER, A. 1986/1987, Osvrt na neka utrđenja otoka Krka od vremena prethi-storije do antike i srednjeg vijeka. - Pril. Odj. arh. 3/4, (1988), 113-140.

GLASER, F. 1996, Frühchristliche Denkmäler in Kärnten. Ein Führer. – Klagenfurt.

GUNJAČA, Z. 1985, Otok Žirje/Gradina kasnoantička utvrda. - Arh. preg. 26 (1986), 158.

GUNJAČA, Z. 1986, Kasnoantička fortifi kacijska arhitektura na istočnoja-dranskom priobalju i otocima. - Materijali 22, 124-136.

GUNJAČA, Z. 1987, Otok Žirje/Gradina. Kasnoantička utvrda. – Arheološki pregled 28 (1989), 44-47.

IVEKOVIĆ, Ć. M. 1927, Otok Žirje. - Starohr. pros., NS 1, 45-59.KONDIĆ, V. 1984, Les formes des fortifi cations protobyzantines dans la ré-

gion des Portes de Fer. - V: Villes et peuplement dans l'Illyricum protobyzantin, Coll. de l'Éc. franç. de Rome 77, 131-161.

KRNČEVIĆ, Ž. 1995, Historijat arheoloških istraživanja na šibenskom po-dručju. - V: Stoljeće arheologije na šibenskom području. Šibenik, 9-56.

S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku

687

LAWRENCE, A. W., 1983, A skeletal history of Byzantine Fortifi cation. - Ann. Brit. School Arch. Athens 78, 171-227.

MIKULČIĆ, I. 2002, Spätantike und frühbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien. Städte – Vici – Refugien – Kastell. - Münch. Beitr. z. Vor- u. Frühgesch. 54.

MILINKOVIĆ, M, 2008, Die spätantik-frühbyzantinische befestigten Höhenan-lagen in Serbien. - V: H. Steuer – V. Bierbrauer – M. Hoeper (Ed.), Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 58, Berlin-New York, 533-557.

MITOVA-DŽONOVA, D., 1998. – Dimitrina Mitova-Džonova, Das frühbi-zantinisches castrum Stenos an der »via a Singiduno per Hadrianopolim usque ad Constantinopolim« am Succi-Pass (Claustro; Stenos). - V: Radovi XIII međunaro-dnog kongresa za starokršćansku arheologiju. Split – Poreč (25. 9. – 1. 10. 1994.) 3 (ur.: N. Cambi, E. Marin), Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Supl. Vol., 87 - 89, Split-Roma, 531-540.

PEDIŠIĆ, I. 2001, Ostaci stambene arhitekture u bizantskoj utvrdi na otoku Žirju. - Histria antiqua 7, 123-130.

PETRICIOLI, I. 1970, “Toreta” na otoku Kornatu. - V: Adriatica praehistori-ca et antiqua. Zagreb, 717-725.

PETRIKOVITS, H. v. 1986, Duel. - V: Reallexikon der Germanischen Alter-tumskunde 6, 226-238.

PETROVIĆ, P. 1980, Les fortresses du bas-Empire sur le limes Danubien en Serbie (Roman frontier studies 1979). - British Archaeological Reports : Interna-tional Series 71, 757-773

PETROVIĆ, P. 1982-1983, Saldum, rimsko i ranovizantijsko utvrđenje na ušću potoka Kožica. – Starinar 33-34 (1984), 129-134.

PIRKMAJER, D. 1994, Rifnik. Arheološko najdišče. Vodnik. – Celje.PRINGLE, D. 1981, The Defence of Byzantine Africa from Justinian to the

Arab Conquest. An account of the military history and archaeology of the African provinces in the sixth and seventh centuries. - British Archaeological Reports : International Series. 99.

SAGADIN, M., 2008: Od Karnija do Kranja. Arheološki podatki o razvoju poselitve v antičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju (neobjavljena disertacija).

STARAC, R. 2006, Sv. Marin (otok). – Hrvatski arheološki godišnjak 3, 311-312.SUIĆ, M. 1976, Antički grad na istočnom Jadranu. – Zagreb.ŠPEHAR, P. 2008, Late Antique and Early Byzantine fortifi cations in Bosnia

and Herzegovina (hinterland of the province of Dalmatia). - V: H. Steuer – V. Bierbrauer – M. Hoeper (Ed.), Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germa-nischen Altertumskunde, 58, Berlin-New York, 559-594.

ŠPEHAR, P. 2010, Materijalna kultura iz ranovizantijskih utvrđenja u Đerda-pu. - Cahiers des Portes de Fer, Monographies 7. – Beograd.

Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43

688

TOMIČIĆ, Ž. 1986/1987, Novija ranosrednjovjekovna istraživanja Odjela za arheologijo. - Pril. Odj. arh. 3-4 (1988), 141-174.

TOMIČIĆ, Ž. 1996, Auf der Spur der Reconquista Iustiniana: spätantike Befe-stigungsanlagen an der Nordküste Kroatiens. - Pril .Odj. arh. 10 (1993), 103-116.

UENZE, S. 1992, Die spätantiken Befestigungen von Sadovec (Bulgarien): Ergebnisse der deutsch - bulgarisch - österreichischen Ausgrabungen 1934 - 1937. - Münch. Beitr. z Vor u. Frühgesch. 43.

VASIĆ, M. 1994/1995, Le limes protobyzantin dans la province de Mésie Première. - Starinar 45-46, 41-53.

VASIĆ M. in V. KONDIĆ, 1986, Le limes romain et paleobyzantin des Portes de Fer. - V: Studien zu den Militärgrenzen Roms III, 542-560.

WERNER, J. 1992, Golemanovo Kale und Sadovsko Kale. Kritische Zusam-menfassung der Grabungsergebnisse. - V: UENZE, S. 1992, 391-417.

ZANINI, E. 1994, Introduzione all’archeologia bizantina – Roma.

SUMMARY - SAŽETAK

THE PROBLEM OF ABSENCE OF CHURCHES IN SOME LATEANTIQUE FORTIFICATIONS IN ILLYRICUM

One of the characteristics of military fortifi cations of the second half of the 5th and above all the 6th century is the presence of simple churches in their interiors. Among these fortifi cations the author emphasises the well researched castella in Đerdap and the eastern Alpine region. In this paper the Late Antique military for-tifi cations of Stenos – Markova Mehana, Gradina and Gustijerna on the island of Žirje, Koštur near Dabrica and Grad near Gornji Vrbljani where Early Christian churches were not found are presented with more detail. There exist further simi-lar fortifi cations, but it is at the moment not clear whether the absence of churches can be ascribed to the poor state of research or are these fortifi cations of a differ-ent, perhaps refugial character. The author tries to fi nd the reason for the appear-ance of this type of fortifi cations. He fi nds that the most probable explanation, at least in the cases of the better investigated sites of Gradina on Žirje, Koštur near Dabrica and Grad near Gornji Vrbljani, is that they represent fortifi cations where a larger and better built commander building dominates the site. It seems that in the times of crisis there were only military units and not soldiers with their families or even civilians stationed in these fortifi cations.