Knji`nica v novih prostorih

Svetovna telemark smetana pri nas

Po dolgih letih natrpanih polic si bodo knji-ge in z njimi knji`ni~arke ter tudi ob~ankein ob~ani Bohinja na slovenski kulturnipraznik, 8. februarja, lahko kon~no oddah-

nili. Bohinjski oddelek knji`nice AntonaToma`a Linharta bo namre~ prav na tadan za`ivel v novih prostorih. Ve~ na 5.strani Katarina Ko{nik

Tretji vikend v mesecu januarju je bilosmu~i{~e Seno`eta v Srednji vasi prizori{~etekem za svetovni pokal FIS v telemarksmu~anju. Med 15. in 17. januarjem se je18 deklet in 39 fantov pomerilo v telemark{printu. Pri{li so tekmovalci iz dvanajstih

dr`av - Avstrije, ^e{ke, Danske, Finske,Francije, Italije, Nem~ije, Norve{ke, Slo-venije, [panije, [vedske in [vice. Ve~ na33. strani

Adrijan D`urd`ar, foto: Mitja Sodja

Spominska fotografska razstava Jake ^opaZ razstavo o delu in `ivljenju zna-menitega fotografa in ljubitelja Julij-skih Alp Jaka ^opa (1911 – 2002) so vMuzeju Toma`a Godca v petek, 15. ja-nuarja, za~eli leto{nje muzejske ve~e-re. Jo`e Miheli~ je na ogled postavil 40originalnih fotografij, ki jih hranijo vGornjesavskem muzeju Jesenice, vKulturnem domu Jo`a A`mana pa jeobiskovalce s predavanjem in projekci-jo popeljal v Kraljestvo Zlatoroga.

Jaka ^op je ravno lepo legendo oZlatorogu na svojih obiskih po osnov-nih {olah cele Slovenije pribli`al mla-dim poslu{alcem, ki so ga vedno po-slu{ali odprtih ust. Kako tudi ne, saj jeliterat Matja` Kmecl za znamenitegafotografa bohinjskih korenin – zase jeJaka ^op neko~ dejal, da je bohinj-skega plota kol – zapisal, »da ima ustanarejena tako, da ne more biti tiho«.Jaka ^op je bil po besedah Jo`aMiheli~a absoluten samouk z izjemnimsmislom za kompozicijo, ustvaril jeizjemno slikovno dedi{~ino in se pov-sod, kjer ga je vodila pot, prikupil lju-dem.

Razstava, ki je `e bila na ogled v infosredi{~u TNP na Bledu in v jeseni{kiknji`nici, je za tokratno predstavitevdopolnjena z motivi Bohinja in bohinj-skih gora. »Z razstavo `elimo poudaritipredvsem pozitivno energijo, ki jo jeimel v sebi ^op in jo je predajal tako{tevilnim prijateljem kot goram. Vslikah se to vidi«, pravi Jo`a Miheli~,ki se znamenitega fotografa spominjakot dobrega prijatelja. Razstavo, ki joje skupaj s prireditvijo omogo~ilaOb~ina Bohinj, je slovesno odprl `upanFranc Kramar.

M. P. P.

Darja Cvetre`nik, Anica Jan{a, Majda Ribnikar in Metka Repinc (z leve proti desni) so vese-le novih prostorov.

2 aktualno

34. seja bohinjskega ob~inskega sveta

V ~etrtek, 28. januarja, so se svetnice in svetniki v sejni sobi Ob~ine Bohinjsestali na 34. redni seji ob~inskega sveta, kjer so kljub predlogu svetnikaJo`a Cvetka o umiku to~k v zvezi s ponovnim glasovanjem sveta {ola zaravnatelja in objavljenim intervjujem s svetnico Marijo Ogrin v Bohinjskihnovicah razpravljali o enajstih od vseh predvidenih dvanajstih to~kahdnevnega reda. Prva to~ka je bila zaradi proceduralne pripombe svetnikaDu{ana Vu~ka o nezakonitosti sprejema redakcijskega popravka odloka, kijo je prva to~ka seje predvidevala, prestavljena na eno od naslednjih sej.Razprava je tekla predvsem v znamenju poro~il nadzornih skupin. Meddrugim so se svetnice in svetniki seznanili tudi s poro~ilom nadzornegasveta in poro~ilom opravljenega nadzora dela ob~inske uprave v preteklemletu, ki ni na{el ve~jih kr{itev.

Turisti~no sredi{~e Rib~ev LazOb~ina Bohinj je `e lani izdala javni razpis za ureditev turisti~nega sre-di{~a na Rib~evem Lazu. Svetnice in svetniki so se na seji ob~inskega svetaseznanili s strokovno najprimernej{o urbanisti~no in arhitekturno re{itvijomed prijavljenimi predlagatelji. Med tremi pozvanimi projektanti je bilaizbrana re{itev, ki je nastala pod vodstvom projektanta Ale{a @nidar{i~a, kije na ob~inskem svetu tudi predstavil re{itev. Le-ta predvideva okoli osred-njega trga z `e obstoje~o stavbo {e dve dodatni pravokotno postavljenistavbi, skupaj podkleteni z urejeno parkirno hi{o. Po pestri razpravi, kjerso svetnice in svetniki razpravljali predvsem o neupo{tevanju elementovbohinjske kulturne dedi{~ine, so predlog na koncu sprejeli. Zmagal je pred-vsem argument stroke in mnenje ve~ine svetnic in svetnikov, da gre zaprostor z javno funkcijo, ki mora tej javni funkciji tudi slu`iti. Poleg tegasama re{itev v nadaljevanju {e dopu{~a manj{e popravke in spremembe.

Poro~ila nadzoraNadzorni odbor, ki ga v tem mandatu vodi mag. Toma` Medja s ~lanomaIreno [est in Darkom Logarjem, je na tokratni seji poro~al o svojem delo-vanju in opravljenih nadzorih. Najbolj ob{irno je bilo poro~ilo o nadzoruposlovanja ob~inske uprave, v katerem so se podrobneje posvetili nadzorukadrovanja in financ. Nadzorni odbor je v poro~ilu sicer opozoril nanekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti, vendar med njimi ni bilo ugo-tovljenih ve~jih kr{itev. Na vsa opozorila se je ob~inska uprava `e odzvalabodisi z ukrepi ali z odgovorom, da ukrepi za izbolj{anje delovanja alipopravki napak v kratkem sledijo. Tudi svetnice in svetniki so bili sporo~ilom zadovoljni in so ga v celoti sprejeli.V nadaljevanju so ~lani nadzornega odbora predstavili tudi poro~ilo o nad-zoru {tudentskega dela v javnem zavodu Turizem Bohinj in o poslovanjuKrajevne skupnosti Koprivnik-Gorju{e. Poleg tega je nadzorni odbor pred-stavil letno poro~ilo delovanja in program dela za leto 2010.

Imenovanje novega ravnateljaNa sejo ob~inskega sveta je bila uvr{~ena tudi pobuda za ponovno glasova-nje o imenovanju ravnatelja Osnovne {ole dr. Janeza MencingerjaBohinjska Bistrica. Kot je tekla razprava svetnic in svetnikov, je bil glavnipomislek predlagatelja, `upana Franca Kramarja, glasovanje pred-stavnikov ob~ine v svetu {ole, pri katerih zaradi tajnosti glasovanja nidokaza, da so glasovali skladno z mnenjem ob~inskega sveta. Po dalj{irazpravi je `upan to~ko zaklju~il brez glasovanja o sklepu in poudaril, da bopodpiral kateregakoli izvoljenega ravnatelja ali v tem primeru ravnateljico.Svet {ole je na tajnem glasovanju v za~etku meseca s sedmimi glasovi zanovo ravnateljico podprl Mojco Rozman. Vesna Arh, podprta s strani ob~ine,je dobila preostale {tiri glasove.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: 5. 2. 2010; uredni{ki odbor:odgovorna urednica Mojca Polajnar Peternelj, pomo~nik urednice Adrijan D`ud`ar, ~lani Katarina Ko{nik, Klemen Langus in Mojca Rozman; lektoriranje: NikolajRupel; ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/572 18 61, faks: 04/572 18 64; email: obcina@bohinj.si; poobla{~eni izdajatelj:Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom d. o. o., p. p. 39 (tel.: 04/531 86 36, www.specom.si); naklada: 2.200 izvodov.

Spo{tovane Bohinjke in Bohinjci!

V zadnjem ~asu je v medijih zasledi-ti izjave predsednika vlade, da bospomladi za~el {ir{o razpravo o pri-hodnosti slovenskega turizma.Upam, da te napovedi niso samo

obljube, ampak da se bo znotraj na{e lepe domovinekon~no odprla {ir{a strokovna in politi~na razprava ogospodarski panogi, za katero nekateri `e ve~ let vemo,da je lahko mo~an voz, ki lahko veliko prispeva ko`ivljanju gospodarstva in mogo~e celo predstavlja izhodiz krize. @al te`ko verjamem, da bodo v teh razpravahlahko sodelovali tisti, ki `e leta delujejo v imenovanipanogi. Upam, da kon~na strategija ne bo osnovana nasplo{nih ocenah o razvoju, ampak da bo temeljila nakonkretnih ukrepih. V zadnjih letih se namre~ dogaja,da pri delitvi finan~nih stimulacij in ostalih sredstev»smetano« dr`avnih sredstev vedno znova pobirajoobmo~ja zaradi argumentov mo~i posameznikov ali nji-hovih lobijev, ne pa zaradi dejanskih potreb. Obmo~ja, kiimamo stoletno tradicijo in idealne naravne pogoje, pa seponavadi celo razvojno za{~iti in jih hrani za bodo~e ge-neracije. Prepri~an sem, da se jih celo namerno ignorirain predstavlja v okviru sosednjih destinacij. V mislihimam predvsem obmo~je Pokljuke, katero gotovo z dolo-~enim namenom tr`ijo predvsem v sosednji ob~ini. Kljubnekajkratnim opozorilom, da je Pokljuka del destinacijeBohinja, se o~itno organizatorji velikih tekmovanj »po-`vi`gajo« na na{e pozive. Lep primer sta Svetovni pokalv biatlonu in pa World winter masters games Bled 2010,kjer razen skromnega grba Ob~ine Bohinj destinacija nidele`na niti ene same no~itve v dolini. [e celo ve~, no-~itve organizatorji ponujajo celo v Kranju. Kljub ve~-kratnim opozorilom smo vedno neusli{ani. Gotovo soorganizatorji pozabili, da so se prostorski plani spreje-mali v na{i ob~ini, sam sem bil celo ~lan gradbenega od-bora izgradnje biatlon centra, uredil se je tudi most vJereki, ki je bil v preteklosti izgovor za nedostopnostPokljuke iz bohinjske smeri. Ob~utek imam, da so `eljemo~nih lobijev v Ljubljani razbiti destinacijo Bohinja nadve novi, ki bi se imenovali destinacija Pokljuka in des-tinacija Triglavski narodni park, ime Bohinj pa bi izgini-lo s turisti~nega zemljevida. Zato so moja upanja, dabomo kon~no v dr`avi Sloveniji spoznali, da imajo neka-tera obmo~ja naravno danost, predvsem pa veliko ve~jotradicijo kot nekatera, v katera dr`ava vlaga in vlagadenarna sredstva, izkopi~ek pa je relativno majhen.Prav tako upam, da bo pomagala re{iti problem pro-padajo~ih bohinjskih hotelov, ki so v lasti gospoda, dokaterega je skoraj nemogo~e priti in izvedeti, kak{ni sonjegovi nameni. Najve~je upanje pa je novelacija zakonao TNP, ki bo v primeru sprejetja v predlagani obliki dalmo`nost razvoja na Voglu in v vaseh, ki le`ijo v tem pros-toru.Z mislijo, da upanje umre zadnje, vas, spo{tovaneBohinjke in Bohinjci, pozdravljam!

Va{ `upan Franc Kramar

3aktualno

Objava pogovora z Marijo Ogrin v Bohinjskih novicahNa pobudo svetnika Milana Arha je ob~inski svet razpravljal tudi oobjavljenem intervjuju s svetnico Marijo Ogrin v januarski {tevilkiBohinjskih novic, ki je bila po njegovem mnenju sporna. V razpravije prevladalo mnenje sveta, da je vpletanje politike v Bohinjske no-vice sporno in da bi v primeru nadaljevanja vklju~evanja politike vnovice morali imeti vsi predstavniki razli~nih politi~nih strank inopcij enake mo`nosti za objavo. Razprava pa se je po pojasnilu odgo-vorne urednice Bohinjskih novic in umiku sklepov predlagateljazaklju~ila brez glasovanja.

Katarina Ko{nik

Ob~ina zaklju~ila, na vrsti je dr`ava

Med lanskimi bo`i~nimi poplavami v Bohinju je po ugotivitvahob~inske komisije in na podlagi prispelih vlog nastalo za 1,3 mili-jona evrov {kode na infrastrukturi, objektih in kmetijskihzemlji{~ih, po ugotovitvah Agencije RS za okolje pa za 5 milijonovevrov {kode na vodotokih. Regijska komisija za ocenjevanje {kodeob naravnih in drugih nesre~ah, ki je pretekli teden v Bohinjuopravila kontrolni pregled in pregledala zbrane podatke o nastali{kodi, si ogledala tudi stanje na terenu - ogledali so si npr. kampDanica - na poro~ilo ni imela ve~jih pripomb in ga bo posredovala vnadaljnjo obravnavo na Upravo RS za za{~ito in re{evanje. Ko bodozbrana poro~ila iz vseh prizadetih ob~in, bo vlada sklepala o vi{inisredstev, ki jih bo namenila za odpravo posledic vodne ujme. Zdaj v Bohinju lahko le ~akajo na obljubljeno pomo~ dr`ave zaodpravo posledic poplav. »Ljudje pri~akujejo, da bodo dobili povrnje-na vsa sredstva, vendar je treba opozoriti, da je ocenjena {koda lecena, da postavi{ zadeve v prvotno stanje, na pa da jih sanira{,«razlaga Jo`e Sodja, bohinjski pod`upan. V ~asu od poplav so sicer vBohinju, kot pravi na{ sogovornik, prve rane zacelili, kar pomeni,da so popravili bankine in zasuli ceste. In seveda v to vlo`iliob~inski denar.»@elimo si, da bi bile obljube premiera Pahorja izpolnjene, namre~da bodo pomagali in to hitro, kolik{en pa bo znesek te pomo~i, jete`ko napovedati. Upamo na najbolj{e,« pravi Sodja.

M. P. P.

Prva obletnica Zavoda sv. Martina

Od 15. do 17. januarja so v Srednji vasi potekale slovesnosti ob prviobletnici Zavoda sv. Martina. V letu, ki je minilo od odprtja te`kopri~akovanega doma za starostnike, so zaposleni v njem izpolniliveliko zadanih nalog, zelo dobro pa so sprejeti tudi med krajani.Da je temu tako, dokazuje velik obisk vseh prireditev, ki so jihpripravili ob svoji prvi obletnici. Prek 100 ljudi je v soboto, 16. ja-nuarja, poslu{alo predavanje Metke Klevi{ar, priznane strokov-njakinje s podro~ja onkologije in ustanoviteljice slovenskegadru{tva Hospic. Govorila je o nujnosti ustrezne priprave na odhod vdom, saj tak{na odlo~itev ne more dozoreti preko no~i. Poslu{alci soz zanimanjem sledili njenim besedam, saj jim je na preprost na~inpredstavila svoja razmi{ljanja o tem, kako se posvetiti odlo~itvi, kije za mnoge ena izmed najte`jih v `ivljenju.[e ve~je {tevilo obiskovalcev, kar 900, pa je s svojim dobrodelnimkoncertom navdu{il trio Eroica. Farno cerkev sv. Martina v Srednjivasi so v nedeljo, 16. januarja, napolnili do zadnjega koti~ka. Glavni dogodek tokratnega praznovanja pa je bil slovesni blagoslovkipa sv. Martina pred domom, ki ga je izdelal kipar StanislavKolman z Zgo{e.In kako enoletno delo zavoda ocenjuje direktorica Katica Mikelj?»V enem letu smo veliko dosegli. Zelo dobro sodelujemo z lokalnoskupnostjo. Z nami dela veliko prostovoljcev, tudi zelo mladih. Rav-no sedaj imamo v svojem programu skupino dvajsetih osnovno-{olcev, ki nam bodo kmalu lahko prisko~ili na pomo~. Ne nazadnjepomagamo tudi tako, da zaposlujemo 35 Bohinjcev, kar v tem te`-kem ~asu recesije ni zanemarljivo. Poleg tega nas ljudje radi obi{-~ejo, prav tako tudi dogodke, ki jih organiziramo.« Kljub temu, da so `e z dose`enim zelo zadovoljni, pa so njihovina~rti usmerjeni tudi v prihodnost. @elijo si raz{iriti dosedanjasodelovanja in svojo ponudbo ter ponuditi Bohinjcem poleg storitev,ki jih opravljajo sedaj v popolnoma zasedenem domu in izven njega,tudi {e kak{ne dodatne storitve.

Mojca Polajnar Peternelj, foto: arhiv Zavoda sv. Martina

Rok za oddajo prispevkov: ponedeljek, 22. februarja 2010Prispevke lahko po{ljete na elektronska naslova: bohinjske.novice@bohinj.si ali na mojca.polajnar@gmail.comali na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, Bohinjska Bistricadol`ina: do 2000 znakov s presledki, naslov, podpis avtorja;foto: avtor fotografije

Uredni{tvo Bohinjskih novic

Slovesni blagoslov kipa sv. Martina pred domom.

4 gospodarstvo

V novem podjetju, ki sta ga v lanskem febru-arju ustanovila Lip Bled in avstrijski kupecHasslacher Norica Timber - HNT (ima 35-odstotni dele`) so se po besedah direktorjaJosipa Tartare, da bi izbolj{ali poslovne re-zultate, najprej lotili temeljite analize poslov-nih procesov in pripravili predlog spremembv celotnem podjetju. Med drugim so uvedlispremenjen delovnik in pri~eli z novim na~i-nom merjenja produktivnosti. Zaradi ukinit-ve no~ne izmene in skraj{anega delovnega~asa so {tevilo zaposlenih zni`ali na 230,vklju~no s prevzetimi novimi sodelavci iz GGBled in Filba.

Sodelovanje med podjetjema, ki ga JosipTartara ocenjuje kot korektno, je `e prineslorezultate, saj so raz{irili krog kupcev za obepodjetji. Tako se jim obeta prodaja na vzhod-nih trgih – enega svojih sodelavcev Lip Bo-hinj `e izobra`uje za prevzem prodajne funk-cije - prodaja na najpomembnej{em italijan-skem trgu, ta za Lip Bohinj predstavlja ~etr-tino, za HNT pa ve~ kot polovico celotne pro-daje, pa se je `e pove~ala. Zaradi novega part-nerja se je posledi~no pove~ala prodaja tudi vAvstriji, saj je dele` prodaje, predvsem na ra-~un prodaje olupljene hlodovine, s 5 naraselna 16 odstotkov. Prodaja je po drugi stranipadla na podro~ju nekdanje Jugoslavije in vSloveniji, {e posebno mo~no pa je podjetjeprizadela izguba {panskega trga, ki je v letu2008 predstavljal tretji trg po velikosti.

Za podjetje postaja vse pomembnej{e povezo-vanje znotraj mre`e, ki jo ustvarja avstrijskipartner s svojimi ostalimi podjetji. PeterFercher, tehni~ni direktor Lip Bohinja, pou-darja: “V radiusu 120-ih kilometrov ustvar-jamo zelo pomemben interni trg in tako izko-ri{~amo tudi vse `e vzpostavljene prodajnekanale.«

Lani so izpeljali ve~ pomembnih investicij:nakup mehaniziranega lesnega skladi{~a zlupilno linijo in merilne naprave za izmero inklasiranje hlodovine, manipulator hlodovine,od Filba so odkupili rezervne dele zavzdr`evanje, poleg tega pa {e ve~ manj{ihnaprav za la`je delo in pove~anje produk-tivnosti. Nova kotlovnica v vrednosti dveh milijonovevrov je pomembnej{a nalo`ba lanskega leta.Usteza najvi{jim standardom evropske okolj-ske zakonodaje in po zagotovilih Josipa Tar-tare ne obremenjuje okolja.

Dosedanje nalo`be so financirali iz kupnineavstrijskega partnerja, z investicijsko poli-tiko pa bodo nadaljevali tudi letos. V prihod-nosti `elijo uvesti nove izdelke, ki bi jih proiz-vajali poleg opa`nih plo{~, kar bi jim zago-tovilo ve~ prodajnih in nabavnih mo`nosti inhkrati ve~jo varnost poslovanja. Veliko prilo`-nost vidijo v prodaji za ve~je trgovsko-grad-bene centre, {e posebej preko HNT v Predin-gu, ki je specializirana prav za tovrstne posle.

Lip Bohinj je v za~etku leto{njega leta za-posloval 219 delavcev, od tega je 9 zaposlenihna ~akanju. »Nekaj ljudi bo letos od{lo v po-koj, delavcev pa glede na dana{nje ocene pri-hodnjega poslovanja v Lip Bohinju ne bo po-trebno odpu{~ati«, zagotavlja Josip Tartara.Peter Fercher pa dodaja: »Smo dru`inskopodjetje s stoletno tradicijo. Vedno razmi{lja-mo dolgoro~no in se razlikujemo od velikihkorporacij, ki ob prvih rde~ih {tevilkah re`ejostro{ke in odpu{~ajo zaposlene. Lahko re~em,da smo dru`beno odgovorno podjetje.«

In kak{ni so cilji podjetja v letu, ki bo, ~e jeverjeti nekaterim gospodarskim napovedim,{e te`je kot lansko. Josip Tartara: »Glavni ciljbo pre`iveti leto 2010 in obdr`ati podjetje vdelovanju, saj pri~akujemo izbolj{anje gospo-darskih razmer {ele v letu 2011. Dodanavrednost na zaposlenega je zelo nizka (leokoli 12.000 evrov), nujno jo bomo moralizvi{ati, saj bo minimalna pla~a v prihodnos-ti vi{ja; brez tega ne bo pogojev za stimula-tivno nagrajevanje. ^e bomo `eleli ve~ deliti,

bomo morali ve~ ustvariti.« Zato bodo nada-ljevali z izvajanjem ukrepov za izbolj{anje po-slovanja na vseh podro~jih in organizacijskihenotah podjetja. Ve~ te`av pri~akujejo na po-dro~ju pla~il, saj opa`ajo vse ve~jo nelikvid-nost tako v gradbeni{tvu kot v trgovini. »Natej poti skozi gospodarsko recesijo nam bonekoliko la`je zaradi sodelovanja z mo~nimstrate{kim partnerjem. V letu 2009 Gospo-darska zbornica Slovenije ni zabele`ila dru-gih finan~nih vlaganj tujih partnerjev v Slo-venijo v lesni bran`i, torej smo bili v temsmislu svetla izjema. Pri~akujemo tudi dobrosodelovanje z doma~o ob~ino, saj so dobre vezimed lokalno skupnostjo in podjetji, ki tu de-lujejo, `ivljensko pomembne, saj star sloven-ski pregovor »v slogi je mo~« {e vedno velja,«je optimisti~en direktor Josip Tartara.

Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj

Lansko poslovno leto je podjetje Lip Bohinj, katerega glavne dejavnosti so proizvodnja `aganega lesa, proizvodnja in prodajaopa`nih plo{~ ter stranskih produktov (sekanci, briketi), po prvih ocenah zaklju~ilo z izgubo v vrednosti 0,9 milijonov evrov. Vletu 2008 je izguba zna{ala 1,2 milijona evrov. Prodali so za 12 milijonov evrov svojih izdelkov, letos pa kljub slabim razmeramna trgu smelo na~rtujejo slabo petino ve~jo prodajo.

Odpu{~anje ne bo potrebnoLip Bohinj

Peter Fercher in Josip Tartara

Zahvala podjetju Lip BohinjTD Bohinj se v svojem in v imenu last-nikov po~itni{kih prikolic iskreno zah-valjuje podjetju Lip Bohinj za pomo~ priodpravljanju posledic bo`i~nih poplav.Direktor Josip Tartara in vodja proiz-vodnje Du{an Petek sta omogo~ila su{e-nje prikolic in opreme v njihovih su{il-nicah. Zahvala gre tudi vodji su{ilniceZdravku Staretu. Z njihovo pomo~jo smouspeli ubla`iti posledice poplav.

TD Bohinj

5aktualno

Kot `e vrab~ki ~ivkajo se za novo knji`nicoureja prostor biv{e tekstilne trgovine v sre-di{~u Bohinjske Bistrice, na Trgu svobode3a. Medtem, ko se vse pripravlja na sve~a-no odprtje nove knji`nice smo mi pogledali vzgodovino tega na{ega hrama kulture.

V preteklosti se je bistri{ka knji`nica karnekajkrat selila. Svoj prvi dom si je na{la vstavbi, kjer je danes sede` ob~ine, najprej vpritli~ju potem v nadstropju. Ob obiskutakratnega predsednika Jugoslavije JosipaBroza Tita je bil leta 1979 v BohinjskiBistrici zgrajen kulturni Dom Jo`a A`manain logi~no je bilo, da se dejavnost kulturezdru`i na enem mestu. Knji`nica je dobilanovi dom v vogalnem prostoru v pritli~ju,kjer je danes kava bar Ur{ka. Leta 1992 sov krajevni skupnosti pri{li z idejo za novoselitev in knji`nica se je spet selila, tokratponovno iz pritli~ja v prvo nadstropje, kjerje ostala vse do danes.

^eprav lahko na{tejemo vrsto pomanj-kljivosti, vse od dostopa do majhnega pros-tora pa je knji`nica v prvem nadstropju kul-turnega doma v zadnjih letih kar dobroza`ivela. Obisk se je namre~ pove~al nadvsa pri~akovanja, ~lanstvo pa se je do danesdvignilo na 26 odstotkov prebivalstva, karje odstotek ve~ od slovenskega povpre~ja.

Bolj kot prostor pa so za `ivljenje v knji`nici»krive« tiste gospe, ki so vsa ta leta skrbeleza knji`no gradivo, kot tudi za raznedejavnosti, ki so se ob tem dogajale. ^epravje bila v svojih za~etkih (leta 1964)knji`nica v primerjavi s stanjem danes pravskromna, je bilo `e takrat opazno, daskromno {tevilo knjig ureja skrbna roka. Odleta 1950 je za knjige in izposojo skrbelaknji`ni~arka Ivanka Rozman, ki je 13 letkasneje delo predala Anki Holzbauer, njopa je leta 1966 za dve leti zamenjala [tefkaAndol{ek. Za njo je vse do leta 1979, doponovne selitve knji`nice, delo knji`ni~arkeprevzela Cvetka Benigar in za njo do leta1995 Rozka Su{nik.

Vseskozi se je pove~evalo tako {tevilo knjigkot obiskovalcev in po letu 1991 je knji`nica`e imela redno zaposleno knji`ni~arkoMetko Repinc, ki je {e danes vodja enoteknji`nice v Bohinju. Pomagala ji je VidaStare. Danes poleg Metke Repinc vknji`nici sre~amo {e Darjo Cvetre`nik,Majdo Ribnikar in Anico Jan{a, ki poleg

rednega dela v knji`nici, ki je odprta{tirikrat tedensko, skrbijo tudi za raznerazstave in dejavnosti za otroke, vse odraznih ustvarjalnih delavnic do predstav zaotroke.

Tako je bilo. In ~eprav ne bomo negodovalinad ne~im, kar nam je dobro slu`ilo vrstolet si bomo le priznali, da je na{a knji`nica

postala `e po{teno pretesna in da smo vsiobiskovalci skupaj z zaposlenimi v knji`nicite`ko ~akali novo, sodobnej{o in bolj pros-torno knji`nico. Tega so se zavedali tudi naob~ini, saj je prav tam stekel projekt, ki muna kulturni praznik sledi odprtje noveknji`nice. Okoli tristo tiso~ evrov vrednegaprojekta ureditve nove knji`nice se jeob~ina lotila tudi s pomo~jo dr`avnih sred-stev in {e malo in v Bohinju se bomo lahkopohvalili z eno bolj{ih knji`nic naGorenjskem. Nova knji`nica bo imelakon~no dostop za vse, kar bo omogo~al prviprostor v pritli~ju in dvigalo do kletnegaprostora. Knji`nica, ki se bo zagotovo kar zanekaj ~asa ustalila na Trgu svobode 3a botudi {tirikrat bolj prostorna, kot stara.Prostori knji`nice se bodo razprostirali nave~ kot tristo kvadratnih metrih prostora inbo poleg prostora za knjige obiskovalcemnudila tudi otro{ki in ra~unalni{ki koti~ek,~italnico ter manj{i prostor za delavnice,prireditve in {tudijsko ~italnico v vmesnem~asu.

Vse kar na koncu lahko dodam je, da zveseljem pri~akujem 8. februar, ko sebodo ob 16. uri prvi~ odprle vrata noveknji`nice, ki bo od zdaj naprej, vsajtako si `elijo v knji`nici, {e bolj obis-kana kot doslej.

Tekst in foto: Katarina Ko{nik

Po dolgih letih natrpanih polic si bodo knjige, in z njimi knji`ni~arke ter tudi ob~anke in ob~ani Bohinja na slovenski kul-turni praznik, 8. februarja lahko kon~no oddahnili. Bohinjski oddelek knji`nice Antona Toma`a Linharta bo namre~ pravna ta dan za`ivel v novih prostorih.

Knji`nica v novih prostorihBohinjska knji`nica ena sodobnej{ih na Gorenjskem

Prostorska stiska v stari knji`nici.

Prostori nove knji`nice se razprostirajo na ve~ kot tristo kvadratnih metrih. Foto: mpp

6 iz na{ih krajev

@e i{~ejo novega direktorjaNedavno je bohinjski `upan FrancKramar prejel pismo, ki so mu gaposlali nezadovoljni in zaskrbljenizaposleni v [port hotelu Pokljukain ga prosili za pomo~. V njem sozapisali, da so odnosi v kolektivupo kadrovski zamenjavi direktorjahotela Toma`a Barbka slabi in `evplivajo na njihovo vsakdanje deloin poslovanje hotela. Le dva meseca sta minila od slo-vesne otvoritve prenovljenega ho-tela na Pokljuki, ki je pred tem ne-kaj let nudil sila klavrno podobo,turistom in planincem pa malo aliskoraj ni~ svoje ponudbe. Nekdaj

dobro obiskani in popularni hotel je obetal, da bo s prenovo in ambi-cioznim direktorjem, ki je napovedal na~rte lastnikov po nadalj-njem vlaganju v objekt in dodatno ponudbo, kot je razbrati iz pisma,sedaj zaradi slabih odnosov med zaposlenimi in zamenjanim vod-stvom bolj slabo deluje. Mesto direktorja je kot v. d. prevzel Jo`eResman, prokurist Sklada TNP. Novega direktorja naj bi izbrali vroku enega meseca, Jo`e Resman pa se kot pravi, nanj ne bo prijavil.Donedavni direktor Toma` Barbek, ko smo ga poklicali, je bil nadopustu, zadeve ni `elel komentirati, prav tako ne, ali bo v hoteluostal. V njegovi pogodbi je sicer zapisano delovno mesto pomo~nikadirektorja, kar pa po besedah Ivana Novaka, direktorja SkladaTNP, ne pomeni, da bo to delovno mesto tudi dejansko njegovo. »Vsebo odvisno od novega direktorja. Ta si bo sam izbral svojo ekipo«, jepoudaril Ivan Novak.Prenovo [port hotela Pokljuka, v katero je bilo doslej vlo`enih 1,6milijona evrov, 933.000 iz evropskih skladov za investicije, 500.000evrov pa je zna{ala dokapitalizacija podjetja Brest Cerknica, naj bispomladi nadaljevali. V hotelu `elijo zgraditi {e telovadnico, fitnesin vodni program. Dodatna nalo`ba naj bi po besedah direktorjaSklada TNP Ivana Novaka zna{ala med 300.000 in 400.000 evri.Koliko in kako bosta lastnika sklad TNP (74,8-odstotni lastni{kidele`) in Brest Cerknica (25,2-odstotni dele`) prispevala, {e ni zna-no, saj po besedah Ivana Novaka projekt {ele pripravljajo in i{~ejore{itve za financiranje. Predvidena dodatna dela pa naj bi bila za-klju~ena do konca leta. Vendar sta lastnika po nedavnih dogodkihzahtevala, da se pred nadaljevanjem obnove hotela zadeve v njemuredijo.Kot je zatrdil v. d. direktorja Jo`e Resman je `e ustrezno ukrepal,da bi se razmere v hotelu ~imprej uredile, kar naj bi se po njegovihocenah zgodilo `e v enem mesecu. Prodajne aktivnosti, ki naj bi biledosedaj popolnoma zanemarjene, so ustrezno okrepili in za~eli zagresivnej{im nastopom. V kratkem naj bi zaposlili tudi {e tri do{tiri ljudi; trenutno i{~ejo kuharja, natakarja in vzdr`evalca. Vhotelu je 16 zaposlenih, polovica za nedolo~en ~as.In kako Jo`e Resman komentira odnose v kolektivu in pismozaposlenih, ki ga je prejel bohinjski `upan? »Ne vidim nobenih prob-lemov. Dejstvo je, da so bili trije od podpisnikov zunanji sodelavci,pismo pa se je pojavilo le dan potem, ko sem z njimi zaradineustreznega poslovanja prekinil sodelovanje. Verjetno je bil razlogza pismo ravno prekinitev na{ega sodelovanja, saj so mi ostali pod-pisniki, zaposleni v hotelu, zagotovili, da sploh niso vedeli, kaj pod-pisujejo«.Bohinjski `upan Franc Kramar, ki je po obnovi hotela pri~akovaldobre odnose in odgovorne lastnike, pa je poudaril, da `eli, da serazmere v hotelu ~imprej uredijo. »V okviru svojih pristojnosti bomvedno stopil na stran svojih ob~anov, ker mi ni vseeno, v kak{nihrazmerah delajo in kako `ivijo!«

Tekst in foto: M. P. P.

Toma` Barbek, direktor [porthotela Pokljuka

Iznenada je pri{la med nas vest onepri~akovani smrti mojega dragegao~eta, gospoda Mirka Gorjupa, ki jedo~akal spo{tljivo starost polnih 94 let.Moj o~e je `ivel v Bohinju ve~ kot polstoletja in se ~util Bohinjca.

Gospod Gorjup je zagledal lu~ sveta 7.aprila 1915 v Trstu, kjer so takrat`iveli njegovi star{i Slovenci.

Svojo mladost je pre`ivljal v Lescah priBledu, kjer je njegova mama dobiladelo v Tovarni verig. Obdobje o~etove rane mladosti jezaznamovano s svetovno krizo, vendar je po zaslugi svojeodlo~ne mame moj o~e lahko nadaljeval {olanje v gimnaziji vKranju, kjer je tudi za~el igrati violino v {olskem orkestru.Ljubezen do klasi~ne glasbe ga je spremljala vse njegovo `ivlje-nje.

Zelo zgodaj se je izkazalo, da je Mirko nadarjen otrok. Njegova`elja je bila postati u~itelj. To je bil pred drugo svetovno vojnozelo spo{tovan poklic. V Ljubljani je obiskoval pet let u~itelji{~ein po zelo dobro opravljenem zaklju~nem izpitu nastopil svojoprvo slu`beno mesto na Javorni{kem Rovtu nad Jesenicami. V~asu pred drugo svetovno vojno so mladi u~itelji zelo pogostomenjavali slu`bo.

Tako je poklicna pot pripeljala mojega o~eta leta 1939 v Bohinj- na Koprivnik, kjer je zoral ledino v tej slikoviti gorski vasici.Ljudje so ga lepo sprejeli in velikokrat mi je pripovedoval, kakopreprosti, ampak pristni so bili doma~ini na Koprivniku.

To lepo idilo je kruto pretrgala II. svetovna vojna.Iz nem{kega ujetni{tva se je o~e vrnil na Dolenjsko, kjer jeslu`boval kot u~itelj v ljudski {oli. Vedno mi bo ostala v spominunjegova pripoved o iznajdljivosti in pravilni oceni polo`aja.Njegovo geslo je bilo: ostati neodvisen, sam odlo~ati o svoji usodiin jo oblikovati po svoji vesti. Moj o~e je bil mo~an zna~aj in jevedno ostal zvest svojemu verskemu prepri~anju, tudi v obdob-ju po drugi svetovni vojni.

Stremel je za popolnostjo in `eljo po novem znanju. V letih med1950 in 1953 je izredno {tudiral biologijo in kemijo na Vi{jipedago{ki akademiji in po uspe{no opravljeni diplomi pou~evaloba predmeta in tudi angle{~ino v osnovni {oli v BohinjskiBistrici do svoje upokojitve leta 1980. Bil je rojen pedagog inuspelo mu je s svojo doslednostjo in razgledanostjo vtisnitibohinjski mladini trajen pe~at. Svoje pedago{ko poslanstvo jenadaljeval tudi po upokojitvi - pou~eval je teorijo v avto{oli innjegovi kandidati so uspe{no opravili vozni{ki izpit.

Vsi ste ga poznali kot optimisti~nega, dobro razpolo`enegagospoda, ki je vedno imel lepo besedo za vsakogar. Tudi zadnjeleto v svojem novem okolju - Domu sv. Martina - je sprejel zvelikim optimizmom in dobro voljo. Moj o~e je u`ival v pestrosti`ivljenja, vsak dan je bil zanj veliko vreden, ~e je lahko naredilkaj koristnega za druge in zase.

Dragi o~ka, hvala ti za vse! Ohranili te bomo v ve~nem spominuin `ivel bo{ v na{ih srcih.

Mija Brak-Gorjup

IN MEMORIAM

Mirko Gorjup

7kultura

Muzej Toma`a Godca kli~e po prenoviSredi januarja so v Muzeju Toma`a Godca v Bohinjski Bistiriciodprli `e drugo leto{njo razstavo. Po razstavi [ege in miti Bohinja,ki si jo lahko ogledate {e do 15. februarja, ko potuje v Ljubljano, sotorkat na ogled fotografije izjemnega fotografa in ljubitelja JulijskihAlp Jake ^opa. Ob tej prilo`nosti pa so tudi predstavili delo Mu-zejev v Bohinju v lanskem letu in svoje leto{nje na~rte.Gorenjski muzej prostorsko s svojim delovanjem pokriva ve~ji delGorenjske, tako tudi obmo~je Bohinja. Vse od leta 1995, ko so Mu-zeji v Bohinju pre{li pod njegovo okrilje, tudi na obmo~ju Bohinjauresni~uje svoje poslanstvo z varovanjem, zbiranjem, raziskova-njem in predstavljanjem premi~ne kulturne dedi{~ine. V okviru Od-delka muzeji v Bohinju, ki ga vodi kustodinja Mija Ogrin, raziskujein ohranja tudi visokogorsko arheolo{ko dedi{~ino, obenem pastrokovno upravlja z muzejskimi zbirkami v Plan{arskem muzeju vStari Fu`ini, Oplenovo hi{o pod Studorom in Muzeju Toma`a Godcav Bohinjski Bistrici.V bohinjskih muzejih se vsako leto zvrsti nekaj tradicionalnh do-godkov, kot sta otepanje v Oplenovi hi{i pod Studorom in muzejskano~. V okviru lanske so izvedli delavnico {ivanja starih obla~il, vkateri so za oskrbnico v Plan{arskem muzeju se{ili obleko, kakr{noso nosile Bohinjke konec 19. stoletja. Tudi muzejski ve~eri s pred-stavitvijo filmov Jadrana Sterleta v Muzeju Toma`a Godca so bililani dobro obiskani. Leto{nji prvi muzejski ve~er so v petek,15. januarja, za~eli z odprtjem razstave fotografa Jaka ^opa in pre-davanjem V Kraljestvu Zlatoroga, avtorja Jo`a Miheli~a v KD Jo`aA`mana.

Bohinjski muzeji uspe{no sodelujejo tako s Triglavskim narodnimparkom, Turisti~nim dru{tvom Bohinj, Lokalno turisti~no organi-zacijo Bohinj, Muzejskim dru{tvom @iga Zois Bohinj – tudi oni vsa-ko leto pripravijo eno razstavo v Muzeju Toma`a Godca - in z Ob~inoBohinj. S Turisti~nim dru{tvom Bohinj so lani sodelovali v okviruplan{arskega dneva in na Kravjem balu v Ukancu, kjer so postavilisvojo, muzejsko obarvano stojnico, ki je bila med obiskovalci zelodobro sprejeta. Kulturno pohodni{ka `elezna pot je nastala v sode-lovanju s Triglavskim narodnim parkom. Obsega pet kro`nih poti,ki so speljane po Pokljuki, Triglavskem pogorju, Spodnjih Bohinj-skih gorah in Jelovici. Doslej so `e izpeljali dve dobro obiskanistrokovni vodstvi po `elezni poti od Vogla do Komne, z njimi pa bodonadaljevali letos, ko bodo skupaj s Triglavskim narodnim parkomizdali tudi vodi~ po njej. Prav tako nadaljujejo z arheolo{kimi razis-kavami v visokogorskem svetu, ki prina{ajo nove poglede na prisot-nost ~loveka na tem obmo~ju.

Poleg na{tetega so lani pripravili tudi dve razstavi: Rade vezemoavtorice mag. Tatjane Dol`an Er`en ter [ege in miti Bohinjaavtorice Mije Ogrin, ki je {e vedno na ogled.Z obiskom muzejev so ve~inoma zadovoljni. V Muzeju Toma`a

Godca bi si `eleli ve~ obiskovalcev, vendar brez temeljite obnovestavbe, ki vse od leta 1979, ko je bila zgrajena, ni do`ivela resnej{eprenove, ne bo {lo. @elijo si obnovili tako stavbo, kot preureditimuzejske predstavitve v sodobnej{e, z atraktivnej{o vsebino. Ena odnjih bo posve~ena kratki zgodovini Bohinja, ki bo izhodi{~e zanadaljnje raziskovanje po Bohinju in ki jo sedaj zelo pogre{ajo,poleg tega pa bodo predstavili tudi zgodovino Bohinja v 20. stoletju.

S projektom rekonstrukcije in dozidave muzeja, ki so ga lani pri-pravili, je Ob~ina Bohinj kandidirala na Ministrstvu za kulturo narazpisu za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture vokviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ministrstvo sozaprosili za dobrih 200.000 evrov, ostali denar 40.000 evrov naj bizagotovila ob~ina. Projekt je Ministrstvo za kulturo zavrnilo zutemeljitvijo, da niso oddali CBA (Analiza stro{kov in koristi) vskladu z razpisnimi pogoji. Analize sploh niso naredili, ker je izrazpisne dokumentacije razvidno, da se izdela le za investicije, ve~jeod 1 milijona evrov. Zoper sklep so se skupaj z ob~ino `e prito`ili inupajo na ugoden razplet. Ker je za muzej `e narejen idejni na~rtprenove in pridobljeno gradbeno dovoljenje, je ena glavnih nalog vletu 2010 pridobiti sredstva za obnovo in za~eti tudi s samimi grad-benimi deli. »Kljub gospodarski in finan~ni krizi, menim, da je po-sodobitev muzejev nujna tudi za razvoj turizma v Bohinju, ki bimoral temeljiti predvsem na na{i naravni in kulturni dedi{~ini. Letako bomo lahko konkuren~ni drugim turisti~nim destinacijam.Kajti s spodbujanjem kulturne dedi{~ine bomo krepili tudi regional-no identiteto kraja, ki je v Evropi vse bolj pomembna«, je prepri~anakustodinja Mija Ogrin.

Mojca Polajnar Peternelj

V okviru lanske muzejske no~i so izvedli delavnico {ivanja starihobla~il. Foto: arhiv MTG

Obiskovalka si z zanimanjem ogleduje ^opove vrhunske fotografije.

Jo`a Mahni~, direktorica Gorenjskega muzeja mag. Barbara Ravnik,`upan Franc Kramar in kustodinja Mija Ogrin (z leve proti desni) naodprtju razstave o znamenitem fotografu ^opu.

8 kultura

Tradicionalno sre~anje na Ajdovskem gradcuGledali{~e 2B vabi v ponedeljek, 8. februarja ob slovenskem kultur-nem prazniku na tradicionalno sre~anje na Ajdovski gradec. Sre-~anje se bo pri~elo ob 13.00. V kratkem kulturnem programu pabomo letos obudili spomin na na{ega rojaka Jo`eta Mahni~a! S sebojne pozabite prinesti kulturne - potro{ni{ke kartice Kult-urna tura!

Gledali{~e 2B

Gledali{~e 2B vabi na premieroV okviru {vedskih dnevov projekta Pazi! Evropski obrazi! vabiGledali{~e 2B na slovensko krstno izvedbo igre Gunille Boëthius@enska, ki se je poro~ila s puranom. Premiera igre, ki ponuja slad-ko-grenki vpogled v vsakdan marsikak{ne sodobne dru`ine, bo vsoboto, 13. februarja, ob 19.30, ponovitve pa v nedeljo, 14., v soboto,20. in v nedeljo, 21. februarja, vedno ob 19.30, v Kulturnem domuJo`a A`mana v Bohinjski Bistrici. Ne pozabite na kulturno-potro{ni{ko kartico Kult-urna tura!

Gledali{~e 2B

Kulturno dru{tvo K se predstavi

Kulturno dru{tvo K je v soboto, 16. januarja, v KD Jo`a A`mana vre`iji Nika Kranjca uprizorilo dramo ameri{kega avtorja IsraelaHorovitza z naslovom Vera. Kak{ni so, kako razmi{ljajo in ~esa se{e sploh spomnijo nekdanji hipiji, ki se po 20 letih sre~ajo na oblet-nici v newyor{kem Centralnem parku? Medi predstavo – igrajo, po-jejo in ple{ejo Matic Me`ek, Mina Jera Kova~/Nina Abdi~, GordanaGranatir, Klemen Bunderla in Katarina Ko{nik - se izka`e, da sonjihovi spomini na iste dogodke zelo razli~ni in da so nekje spotomaizgubili vero in upanje, ki so ju nekdaj imeli v izobilju. V `ivljenjupo standardnih merilih niso uspeli, edino ~esar si `elijo nazaj pa jeravno vera. In na koncu predstave pravi Vera, hipijevska h~i, in jeuporabno tudi za na{e ~ase (doganje sicer poteka v osemdesetih):»Moramo nadaljevati z bojem. Moramo imeti vero. @ivljenje je~udovito, kajne?«

Foto: An`e Mazovec

FEDOR BEVC (1921 – 2009)

Od nas se poslavljajo zadnje bohinjskekorenine take `lahtne vrste, kot je bilgospod Fedor Bevc.Ume{~amo ga medugledne in vsestranske bohinjske inte-lektualce, ki so se z velikim spo{tova-njem in ljubeznijo ~utili odgovorne zatemeljno dr`o slovenske identitete. ^e-prav je bila njegova mati po o~etu Nem-ka, se je Fedor z du{o in srcem pri{tevalmed Bohinjce. O~e jo je spoznal v Trstu,kjer je slu`boval na `elezni{ki direkciji.O~e Edmund se je rodil v bistri{kem Zo-isovem gradu, ded Matev` pa v fu`inar-

skem. Tam se je nastanil Fedorjev praded, ki je pri{el v Bohinjzaradi Zoisovih fu`in, kjer je delal kot rudarski mojster. Fedor seje rodil na Bohinjski Bistrici 6. septembra 1921. leta. Tu je pre-`ivel lepo otro{tvo in za~el obiskovati osnovno {olo, ki jo jezaklju~il v Ljubljani, kamor se je preselila dru`ina. Po maturi narealki je {el v Beograd {tudirat ekonomijo. Vojna mu je prekinila{tudij; bil je v tabori{~ih Gonars in Dachau ter v begunjskemzaporu. Po vojni se je v Ljubljani vpisal na pravo in ga z odlikozaklju~il. Kot sodnik je delal v Novem mestu in v Ljubljani; vpravni{ki slu`bi pa je bil v nekaterih velikih slovenskih pod-jetjih.Poro~il se je s prof. sloven{~ine Vlasto Zobec. Rodila sta se jimasinova Borut in Igor, na katera sta bila zelo ponosna. Na Bistricisi je zgradil hi{o, kjer sta z `eno pre`ivljala poletja. S seboj starada jemala svoje vnuke in jim vcepljala ljubezen do bohinjskegakulturnega izro~ila in naravnih lepot. Leta 2007 mu je umrladraga `ena Vlasta; nekaj ~asa je `ivel sam v Ljubljani, potem pase je preselil v Dom starej{ih na Tabor, ki ga je `e prej dobro poz-nal; zato se je hitro v`ivel v novo okolje. Bil je dru`aben in pri-jeten sogovornik, poln `ivljenjskih modrosti, znanja, iskrivihdomislic in humorja, zato mu ni manjkalo dru`be. Tudi starostnetegobe in bolezen je prena{al z dobro voljo in potrpe`ljivostjo. V~astitljivem 89. letu se je poslovil od tega sveta 25. oktobra 2009.[e danes ga vidim, kako odpira svojo {katlico s tobakom zanjuhanje, se veselo nasmeje in za~ne obujati stare spomine inpripovedi. Do potankosti je obvladal bistri{ki govor, vmes pa jerad kot z ocvirki zabelil zgodbe z izrazi svojega deda, ki jih je pri-nesel iz Stare Fu`ine. Kdo ne pozna njegovih pripovedi o hudi~ih,ki so pobrali »{oc« (zaklad), o zgodbah iz ~asa gradnje bohinjske`eleznice, pa o »ravb{icih« in njihovih iznajdljivostih itd. Z izjem-nim ob~utkom za jezik je gospod Bevc pestoval lepe stare izrazein jih s pravni{ko natan~nostjo nizal v zaokro`ene zgodbe znevsiljivimi poantami, kakor se je neko~ spodobilo vsem, ki sohoteli svojim otrokom in vnukom z njimi izpostaviti vrednote, kinaj bi jih eti~no in moralno zavezovale za vse `ivljenje. Tudi nje-gova pesni{ka `ilica ni mirovala; v pri~ujo~ih verzih se nam ka`enjegov `ivljenjski optimizem, saj kljub hudim izku{njam interni-ranca in zapornika ni izgubil zaupanja v ~loveka in v `ivljenjenasploh: Rad bi zapel, /s pesmijo bi `ivljenje zajel, / svetlo intemno, / smejo~e in solzno, / molitev in kletev. /Pa bi {e pel / vse`ivljenje, / in povedal ljudem, / da sem dojel `ivljenjsko resnico: /Sre~en bo{, ~e bo{ verjel v ~loveka. Gospod Fedor Bevc mi bo vseskozi prihajal naproti med naj-lep{imi spomini: s svojo `ivljenjsko vedrino, z resni~no prijaznim,nasmejanim obrazom in v spremstvu imenitnih pripovedi, ki sozapisane `e na{le svoje mesto v bohinjski duhovni zakladnici.

Marija Cvetek

IN MEMORIAM

Fedor Bevc

9turizem

^aka nas te`avno letoDogovor o poslovnem sodelovanjuNa Turizmu Bohinj smo lani z Dogovorom o poslovnem sodelovanjuprvi~ uspe{no nadgradili sodelovanje v destinaciji Bohinj. Vsekakorje to primer, kako in kje se razli~ni interesi lahko poenotijo. Takdogovor, tako smo prepri~ani, katerega cilj je pove~anje promocijskihin tr`enjskih aktivnosti destinacije Bohinj, dolgoro~no lahko vplivana izbolj{anje polo`aja bohinjskega turizma. S tem ne mislimo, dasmo re{ili problem. Nikakor ne. Gre za eno kapljico v prizadevanjihza bolj{i jutri. Letos k sodelovanju vabimo ve~ kot 150 subjektov takoali druga~e povezanih s turizmom!

Promocijske aktivnostiV turisti~ni destinaciji Bohinj smo sejemske in borzne aktivnostiuskladili s predstavniki turisti~nega gospodarstva. Letos smo dalive~ji poudarek specializiranim sejmom (pohodni{tvo, kolesarstvo,ribi{tvo). V januarju in februarju smo bili v okviru SkupnostiJulijskih Alp prisotni na sejmih v Utrechtu (Nizozemska), Madridu([panija), Helsinkih (Finska), Dublinu (Irska), Ljubljani, Pragi(^e{ka), Münchnu (Nem~ija), Bruslju (Belgija) in Beogradu (Srbija).V Srbiji bomo pred sejmom obiskali {e Novi Sad in Subotico, kjerbomo novinarjem in turisti~nim agentom predstavili Bohinj. Polegtega se bomo samostojno kot destinacija Bohinj v februarju udele`ili{e dveh specializiranih sejmov za pohodni{tvo in ribi{tvo, in sicer vKarlsruheju (Nem~ija) in Amsterdamu (Nizozemska), kjer boSlovenija tako kot v Pragi dr`ava partnerica! @e od lanskega decem-bra pa poteka posebna internetna (google) ogla{evalska akcija naslovenskem, hrva{kem in srbskem trgu. Odziv na akcijo je izrednodober, zato bomo, v kolikor se bodo na{i partnerji strinjali,ogla{evalsko akcijo nadaljevali tudi v spomladanskem ~asu.

Wintercamp 2010V prej{nji {tevilki Bohinjskih novic smo vam obljubili nekaj ve~informacij o novem glasbeno-{portnem festivalu Wintercamp,katerega glavni organizator je podjetje Mordor d.o.o., ki je ustanovi-lo danes najve~ji slovenski glasbeni festival Metalcamp v Tolminuter ga uveljavilo kot edine tovrstne glasbene po~itnice. Wintercamppredstavlja zimsko razli~ico festivala Metalcamp in je namenjenvsem generacijam. S kvalitetno promocijo in programom na svetovniravni lahko Wintercamp v nekaj letih postane nov glasbeno-{portnitrend med svetovno festivalsko ponudbo, za Bohinj pa predstavljamo`nost podalj{anja zimske turisti~ne sezone, zato je termin festi-vala postavljen v mesec marec (letos od od 5. do 7. marca). V dvehdneh bo v dvorani Danica nastopilo ve~ kot 15 glasbenih skupin,obenem bomo obiskovalcem ponudili ogled in sodelovanje nasmu~arskih tekmovanjih (Metal Ski Cup) ter {e veliko ostalih {port-nih dejavnosti. Za razliko od festivala Metalcamp, ki je namenjenpredvsem heavy metal publiki, bo Wintercamp namenjen {ir{i pub-liki, saj so organizatorji v program vklju~ili tudi rock in pop izva-jalce. Prvi odzivi na idejo Wintercampa so zelo dobri. Posebej {e medciljno publiko. Razumeti pa gre, da obstajajo tudi dolo~eni pomisleki

ali morda celo (ne)upravi~eni strahovi. Sode~ po odzivih na Metal-camp v Tolminu, ki mimogrede pritegne ve~ kot 20.000 obiskovalcev,pa ne gre za noben bav bav. Nasprotno. Poleg ustvarjenih no~itev,glasbenih dogodkov (seveda za privr`ence te glasbe) Metalcamp vTolminu vpliva tudi na lokalno ekonomijo. Prav je, da smo odprti indojemljivi za razli~ne ideje. Prav je tudi, da organizatorji poskrbimo,da bo dogodek minil brez zapletov. Ve~ na www.wintercamp.si Dovolite, da vas ob koncu tega pisanja povabim {e na prvi zimskiotro{ki festival BO BRR Fejst (v prej{nji {tevilki nam jo je zagodel{kratek), ki bo potekal 13. in 14. februarja, in na Bohinjski malimaraton v smu~arskih tekih, ki se bo zgodil 20. februarja. Ve~ ovsem tudi na www.bohinj.si

Klemen Langus, Turizem Bohinj, foto: Mojca Rozman

Predstavitev bohinjske turisti~ne ponudbeV sodelovanju s smu~i{em Vogel smo v Mercator centrih po Slovenijipredstavili turisti~no ponudbo Bohinja, ki smo jo obogatili z bohinj-skimi dobrotami. Na sejmu TIP 2010 (Turizem in prosti ~as), ki je trajal od 21.do 24.januarja, smo se skupaj z Bledom predstavilina Zlatorogovi poti, kije skupni projekt lokalnih turisti~nih organizacij in Slovenske tu-risti~ne organizacije, pod imenom “Na lep{e” ali stranske poti sozapeljivej{e od glavnih. Z obiskom in zanimanjem obiskovalcev smobili letos zelo zadovoljni.

Samo Gardener, Turizem Bohinj

Sejem rabljenih pustnih maskV TD Bohinj smo ponovno pripravili sejem rabljenih pustnih mask,ki poteka od 22. 1. do vklju~no 16. 2. 2010. @elimo si, da bi na sejmuimeli pestro izbiro, zato bi radi zbrali ~im ve~je {tevilo mask. Otrokein star{e vabimo, da nam prinesejo svoje rabljene maske, lasulje inpripomo~ke, ki jih bomo na sejmu prodajali. Prav tako boste lahkona tem sejmu po ugodnih cenah izbrali va{o leto{njo pustno masko.Za dodatne informacije lahko pokli~ete na telefon 574 60 10. Hkrati vas vabimo na vesel, krofov in zabave poln pustni BO BRRRFEjST vikend na smu~i{~e Seno`eta 13. 2. in 14. 2. 2010. Pustni poz-drav.

TD Bohinj

1. Bo brrr Fejst trka na vrataDragi otroci in star{i,

V Bohinju se spet dogaja!

Po dveh krasnih festivalih poleti, prihaja v Bohinj tudi zimskiotro{ki festival. Kravica Fejstka si je izbrala zelo zanimiv datum, 13.in 14. februar, ko sta pustna sobota in valentinovo. Zopet je povabi-la mno`ico nastopajo~ih, pripravlja razne delavnice in seveda vasvabi na pustno rajanje v soboto, nedelja pa bo bolj zimsko zaljublje-na. Fejstka vam seveda pripravlja presene~enja in nagradne igre.Tekmovali boste v smu~anju, smu~arskih tekih, lahko pa si boste og-ledali tudi najbolj{e slovenske telemarkerje. Naj vam pa izdamoskrivnost, da lahko vsi otroci do 13. leta smu~ate na smu~i{~uSeno`eta brezpla~no. Vse skupaj se bo dogajalo na dveh prizori{~ih,jutranje dogajanje se pri~ne na drsali{~u Bohinjska Bistrica z animi-ranim drsanjem, potem pa pojdemo v Srednjo vas na sneg. Program obeh dni bo zanimiv in bo potekal do ve~ernih ur. Ve~ nawww.bohinj-info.com/bofejst

BRRR MUUU do takrat, Fejstka, TD Bohinj

10 mladi

Ekskurzija v Dachau in München

U~enci izbirnih predmetov verstva in etika ter turisti~na vzgoja, smose 12. decembra lani odpravili na pot proti Nem~iji. Na{ cilj je bilogled koncentracijskega tabori{~a Dachau ter bavarska prestolnicaMunchen. Na pot smo se podali v zgodnjih jutranjih urah, zato smovo`njo ve~inoma prespali. Na{a prva to~ka ogleda je bilo tabori{~eDachau. Vodi~ka Tamara nas je popeljala po muzeju, kjer smo siogledali kar nekaj krutih slik, na katerih so bili zaporniki. Tu je bilopobitih in mu~enih okrog 180.000 ljudi. Te`ko smo si predstavljali,kak{ne grozote so do`ivljali jetniki. Po ogledu barak in bunkerjevsmo se po zasne`enem tabori{~u sprehodili {e do krematorijev.Na{o pot smo nadaljevali do Münchna, kjer smo si najprej ogledaliTehni{ki muzej, ki je eden najve~jih naravoslovno-tehni~nih muzejevna svetu. Tu smo videli precej zanimivih stvari od astronomije, letal-stva in avtomobilizma do elektrike in kemije.Proti ve~eru smo se napotili v sredi{~e mesta, kjer je bilo `e ~utitipredprazni~no vzdu{je. Po ogledu Marienplatza, znamenitega Glock-enspiela ter katedrale Device Marije smo lahko tudi sami za kratek~as pohajali po okolici. Na{ izlet se je po~asi bli`al koncu. [e skok vMc'donalds na topel obrok in kratek po~itek, nato pa vo`nja domov,kamor smo polni novih vtisov prispeli v poznih ve~ernih urah.

Ur{ka Krek, O[ dr. Janeza Mencingerja

Obisk iz Nase in Svetovne bankeNedavno sta na{o {olo obiskala dva zelo znana Slovenca, ki `e dalj~asa `ivita in delata v ZDA. Dr. Du{an Petra~ je zelo znan strokov-njak v vesoljski agenciji NASA, dr. Boris Pleskovi~ pa je direktorenega od oddelkov Svetovne banke in nekdanji svetovalec prveslovenske vlade v samostojni Sloveniji. Danes je dr. Boris Pleskovi~predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Za tak pomem-ben obisk pa gre zahvala predvsem Jani ^op z Broda, tajnici SSK-a.Dr. Du{an Petra~ je kot dober profesor na{im u~encem pripovedovalo vesolju in o na{i astronavtki dr. Suniti Wiliams, po rodu iz Tr`i~a,ki jo je predstavil kar z njenim originalnim filmom o bivanju navesoljski ladji in nam prenesel njene osebne pozdrave. U~ence sonajbolj pritegnili posnetki vesoljske astronavtke slovenskega rodu,ko je z drugimi astronavti »plavala« v brezte`nostnem stanju in karji je povzro~ilo precej preglavic pri ~isto obi~ajnih opravilih. Po ogle-du filma so u~enci postavljali {tevilna vpra{anja, na katera jedr. Du{an Petra~ rade volje odgovarjal. Bohinjski otroci so bili njemuin njegovi `eni zelo v{e~ zaradi svoje iskrenosti in vedo`eljnosti.Dr. Boris Pleskovi~ je v svojem nastopu predstavil delo SSK-a, kizdru`uje mnoge najbolj{e in izredno uspe{ne znanstvenike in stro-kovnjake slovenskega rodu, ki delajo po vsem svetu. Na{tel je nekajSlovencev, ki dosegajo vrhunske rezultate na svojih podro~jih in`ivijo v ZDA, Avstraliji ali Argentini in so tam zelo spo{tovani. Lahkosmo ponosni na na{e rojake, ki nas tako ~astno predstavljajo posvetu.S tema dvema nastopoma in s pogledom v vesolje so se u~enci z mo~-nim aplavzom zahvalili uglednim gostom, ki so obiskali na{o {olo.

Jo`ef Cvetek, ravnatelj O[ dr. Janeza Mencingerja

Nepozaben kulturni dogodek

V prednovoletnem ~asu sta nas obiskala pevka Majda Petan in njenmo` Marjan Petan. Poznamo ga kot basista iz znane skupine »NewSwing Quartet«. Z bo`i~nimi in novoletnimi pesmimi sta nampri~arala res lepo vzdu{je, tako da so ob koncu nastopa z njima pelivsi u~enci. Bilo je ~udovito.

Jo`e Cvetek, ravnatelj O[ dr. Janeza Mencingerja

Manca [pik osvojila BohinjceV dvorani Danica je v sklopu pri-reditev ob koncu leta 2009 meddrugimi nastopila tudi Manca[pik, ki je, kot nam je zaupala,zelo zadovoljna s preteklim letom.V letih, kar je na slovenski glas-beni sceni, se ji je zgodilo velikozanimivega tudi na odru.Pravijo, da ni v redu, ~e se glas-benikom ni~ ne zgodi na odru. Meni seje zgodilo `e vse: zelo sem padla, zvilasem si gle`enj, po~ilo mi je krilo, sko-raj sem padla z odra ipd. Skratka,ogromno stvari se mi je zgodilo, ven-dar je tudi v tem ~ar nastopanja.Videli smo te `e na nekaj festiva-

lih. So ti prinesli kak{ne nove smernice?Od prvega festivala naprej se nekako dr`im pop voda, kamor mevodijo tudi moji aran`maji, moje pesmi. Mogo~e si bom v prihodnos-ti upala pogledati tudi v kak{no drugo smer, ~e bom le dovolj pogum-na in ~e bodo pravi ljudje in avtorji, sem odprta za res razli~ne glas-bene podvige.Si se ~emu morala odpovedati, odkar si na glasbeni sceni?Ne. ^e se zna{ pravilno uskladiti z vsemi ljudmi, ~e si nekako sis-temati~en ~lovek in ~e malo premisli{ kako in kaj, se da vse usklaje-vati. Prijatelji mi, hvala bogu, stojijo ob strani, dru`ina me podpira.Mogo~e res nisem toliko doma, kot bi si sama `elela, ampak medoma~i popolnoma razumejo.Kak{ni so tvoji na~rti za naprej? Pripravlja{ kak nov projekt?Pripravljam pesem za Emo. Sprejeta sem s pesmijo Tukaj sem domain res se zelo veselim, da odpojem to pesem. Povem lahko, da jepesem zelo lepa in da se v njej zelo najdem. Odpela jo bom z velikimponosom, kaj ve~ o tem pa ~ez kak{en mesec.Kak{en je bil tvoj dana{nji nastop v Bohinju? Kak{no jevzdu{je, publika?Vedno zelo rada pridem nastopat na Gorenjsko, kjerkoli to je aliKranj, Bled, Bohinj ali Bohinjska Bela - moj rodni kraj. Zelo radapridem med Gorenjce, ker vem, da me spodbujajo in me podpirajotako, kot si sama `elim. In rada pridem, da skupaj kaj zapojemo,zaple{emo in zelo jih spo{tujem, ker me, upam, radi poslu{ajo in sodel mene na moji glasbeni poti.

Ur{a Krek, foto: Nina Malej

1. ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKOCELOTO BOHINJ (kraj{e: PUP PC Bohinj) (Uradno pre~i{~enobesedilo - PUP PC Bohinj-UPB1)

2. PRAVILNIK o uporabi in najemu {otora3. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA NADZORNEGA ODBO-

RA OB^INE BOHINJ4. SKLEP o redakcijskem popravku grafi~nega dela prostorskih se-

stavin Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavindolgoro~nega plana Ob~ine Radovljica

1.Na podlagi 17. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj je Ob~inski svet ob~ine Bohinj na 34.

redni seji, dne 28. januarja 2010, potrdil Uradno pre~i{~eno besedilo Odloka o pro-storskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj, ki obsega:

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj (Uradni vestnikGorenjske {t. 6/89)

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni list RS, {t. 45/98 z dne 12.6.1998

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99 z dne 30.4.1999

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/99 z dne 29.10.1999

Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planskecelote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 2/00 z dne 24.3.2000

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih zaobmo~je planske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/01 z dne 2.10.2001

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 2/05 z dne 8.4.2005

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 5/05 z dne 7.10.2005

Odlok o (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev zaobmo~je planske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/06 z dne 7.4.2006

Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plan-sko celoto Bohinj (kraj{e: PUP PC Bohinj)- Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/06 z dne6.10.2006

Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj-Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/07 z dne 5.10.2007

Obvezna razlaga 16. ~lena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planskoceloto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 9/07 z dne 7.12.2007

Odlok o (11) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plan-sko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/09 z dne 4.12.2009

I. ODLOKO PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO

CELOTO BOHINJ (kraj{e: PUP PC Bohinj) (Uradno pre~i{~eno besedilo- PUP PC Bohinj-UPB1)

I. SPLO[NE DOLO^BEIz Odloka o desetih (10) spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogo-

jev za plansko celoto Bohinj v ob~ini Bohinj se v PUP PC Bohinj UPB1 zaradi celovitostiin razumljivosti dolo~b prenesejo splo{ne dolo~be iz ~lena 3, tako da se jih doda v 3.~len PUP PC Bohinj - UPB1.

1. ~lenS tem odlokom se sprejme pre~i{~eno besedilo (PUP PC Bohinj - UPB1), ki

obsega:• Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj (Uradni vestnik

Gorenjske {t. 6/89) • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

plansko celoto Bohinj - Uradni list RS, {t. 45/98 z dne 12.6.1998• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

plansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99 z dne 30.4.1999• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za

plansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/99 z dne 29.10.1999• Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je planske

celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 2/00 z dne 24.3.2000• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za

obmo~je planske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/01 z dne2.10.2001

• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 2/05 z dne 8.4.2005

• Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 5/05 z dne 7.10.2005

• Odlok o (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev zaobmo~je planske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/06 z dne7.4.2006

• Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plan-sko celoto Bohinj (kraj{e: PUP PC Bohinj)- Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/06 zdne 6.10.2006

• Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj-Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/07 z dne 5.10.2007

• Obvezna razlaga 16. ~lena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planskoceloto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 9/07 z dne 7.12.2007

• Odlok o (11) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plan-sko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/09 z dne 4.12.2009

2. ~lenProstorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki dolo~a merila in pogoje

za graditev objektov in druge posege v prostor.

3. ~lenS sprejetjem (10) sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za plan-

sko celoto Bohinj se spremenijo in dopolnijo dosedanji PUP (UVG, {t. 6/89, Ur.l.RS,{t.45/98, UVOB, {t. 3/99, 7/99, 8/99, 2/00, 7/01, 6/00, 2/05, 3/06) na tak na~in, da sedosedanji PUP v celoti nadomestijo z novim PUP, to je (10) spremembami in dopolnit-vami PUP. S temi PUP se nadomesti tudi zazidalni na~rt za Polje.

4. ~len(1)Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:• pre~i{~eno besedilo odloka o PUP PC Bohinj (UVG {t. 6/89, Ur.list RS {t. 45/98,

UVOB {t. 3/99, 8/99, 2/00, 7/01, 2/05, 5/05, 3/06, 8/06, 7/07, 9/07, 7/09)• grafi~ni prikaz razmejitev, meril in pogojev na DKN v merilu 1: 5000.

Grafi~ni prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v analogni in digitalni obliki.Digitalna vsebina grafi~nega dela PUP obsega: namensko rabo povr{in (na osnovi di-gitalnega prikaza prostorskega plana ob~ine Bohinj (izdelal: Kaliopa, d.o.o., Ljubljana,februar 2005), podrobno namensko rabo povr{in in ureditvene enote, obmo~ja varstvainfrastrukture, obmo~ja naravnih vrednot, obmo~ja varstva kulturne dedi{~ine, obmo~javarstva vodnih virov. Digitalni grafi~ni prikazi PUP za PC Bohinj so izdelani na geodet-ski podlogi digitalnega katastrskega na~rta (DKN) v natan~nosti merila 1:5000 in selahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.

K pre~i{~enemu besedilu odloka o PUP za PC Bohinj – UPB1 se kot sestavni delodloka uporabljajo tudi naslednji grafi~ni prikazi (11) sprememb in dopolnitev PUP PCBohinj:

• List_1: Srednja vas v merilu 1:2000 ,• List_2: Nomenj v merilu 1:2000,• List_3: @lan v merilu 1:5.000,• List_4: Bohinjska ^e{njica v merilu 1:2000,• List_5: Srednja vas v merilu 1:2000

VSEBINA

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

5. ~lenK pre~i{~enemu besedilu odloka o PUP za PC Bohinj – UPB1 se kot sestavni del

odloka uporabljajo tudi naslednje priloge:• Priloga 1: Seznam obmo~ij urejanja in ureditvenih enot• Priloga 2: Obmo~ja ohranjanja narave• Priloga 3: Seznam varstva kulturne dedi{~ine

6. ~lenProstorsko ureditveni pogoji dolo~ajo:• mejo obmo~ja urejanja,• funkcijo obmo~ja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega

posega,• pogoje za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor,• pogoje za dolo~anje gradbenih parcel in funkcionalnih zemlji{~,• pogoje za prometno urejanje,• pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za telekomunikacije,• pogoje za urejanje in varstvo voda,• pogoje za ohranjanje narave,• pogoje za varstvo kulturne dedi{~ine• merila in pogoje za varstvo in izbolj{anje okolja• merila in pogoji za obrambo in za{~ito ter• posebne pogoje za posege v prostor.

II. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE1.1 UVODNE DOLO^BE

7. ~len(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna obmo~ja urejanja, povr{ine in ureditvene

enote, razen ~e v posebnih pogojih ni druga~e dolo~eno.(2) Merila in pogoji so prostorsko dolo~eni za celotno obravnavano obmo~je, za

posamezne vrste osnovne in podrobne namenske rabe povr{in, za posameznaobmo~ja urejanja, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posami~no parcelo alilokaliteto.

(3) Namenska raba povr{in je ~lenitev prostora na zaokro`ena obmo~ja s prete`noenotno namembnostjo povr{in in objektov in je `e dolo~ena s prostorskim planom.Podrobnej{a namenska raba povr{in je podrobnej{a ~lenitev osnovne namenskerabe povr{in.

(4) Obmo~je urejanja je prostorsko in funkcionalno zaokro`eno obmo~je stavbnihzemlji{~, namenjeno poselitvi in s prete`no enotno namembnostjo povr{in in objek-tov. Obmo~je urejanja obsega celotno naselje ali njegov funkcionalno in urejevalskozaklju~en del.

(5) Ureditvene enote so manj{i deli obmo~ij urejanja ali povr{ine, za katere veljajoenake dolo~be glede oblikovanja.

8. ~len(1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane podrobnej{e

namembnosti v PUP, ~e ima obstoje~i objekt tako (druga~no) namembnost,dolo~eno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem.

(2) Velikost in oblikovanje posameznega objekta, izraba posameznega zemlji{~a indrugi pogoji urejenosti objekta ali zemlji{~a prav tako lahko presegajo merila inpogoje za posamezno obmo~je ali povr{ino, ~e ima obstoje~i objekt tako velikost inizrabo dolo~eno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte jedopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoje~ega objekta.

(3) V zgoraj navedenih primerih je dopustna nadaljnja raba in oblikovanje objekta terdrugi pogoji urejanja objekta oz. zemlji{~a v skladu s pridobljenim dovoljenjem.{iritev ali spreminjanje dejavnosti, pove~evanje kapacitet in povr{in objekta, ki ni vskladu z dolo~bami tega predpisa in pridobljenega dovoljenja, ni dopustna.

9. ~lenIzrazi, uporabljeni v dolo~bah tega odloka, se uporabljajo v navedenih okvirih:(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve.(3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah

gostinskih obratov: gosti{~a, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugidomovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih, turisti~ne kmetije, hoteli, moteli,penzioni, preno~i{~a, restavracije, gostilne, kavarne, sla{~i~arne, okrep~evalnice,bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Za gostinstvo po tem odloku se ne {tejebivanje v po~itni{kih hi{ah in po~itni{kih stanovanjih.

(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otro{ko varstvo, {portin rekreacija, {olstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

(5) Po~itni{ke hi{e/objekti (sekundarna bivali{~a) po tem odloku so po~itni{ke hi{e,po~itni{ka stanovanja, po~itni{ki apartmaji in druge bivalne povr{ine, ki jih lastnikuporablja delno ali prete`no za lastne potrebe in mu ne slu`ijo za trajno bivanje. Zaobstoje~a sekundarna bivali{~a se {tejejo objekti in stanovanja, ki imajo za taknamen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje in na naslovu katerih stanoval-ci niso stalno prijavljeni.

(6) Nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, za katerega je potrebnopridobiti grdbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta.

(7) Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnegastati~nega in gradbeno tehni~nega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in niobjekt z vplivi na okolje.

(8) Indeks zazidanosti gradbene parcele je razmerje med zazidano povr{ino objekta(stavbi{~em) in gradbeno parcelo. Indeks izra`a dele` stavbi{~a na gradbeniparceli. V zazidano povr{ino objekta se po tem PUP {teje povr{ina navpi~ne pro-jekcije pritli~ne eta`e na vodoravno ravnino (v katero sodijo vsi zaprti prostori, tudisteklenjaki, arkade ipd stavbni deli, previsni deli stavbe, ki tvorijo volumen stavbe)in povr{ine kleti, ~e ta sega nad urejeni nivo terena. V zazidano povr{ino objekta zaizra~un faktorja zazidanosti gradbene parcele po tem PUP se ne {tejejo vkopanekletne eta`e, zunanja stopni{~a, zunanje klan~ine, balkoni, nadstre{ki, son~nizasloni, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi odstranljivi objekti ali naprave.

1.2 MEJA OBMO^JA UREJANJA10. ~len

(1) PUP za PC Bohinj urejajo plansko celoto Bohinj, ki obsega prostor Ob~ine Bohinjbrez obmo~ja TNP in brez obmo~ja PUP Bohinjska Bistrica.

(2) Meja obmo~ja urejanja s PUP PC Bohinj je dolo~ena v grafi~nih prikazih v merilu1:75.000 na pregledni karti in v merilu 1:5.000 na grafi~nih prikazih razmejitev, merilin pogojev PUP.

11. ~len(1) PUP za PC Bohinj dolo~ajo merila in pogoje za podrobno namensko rabo povr{in

in za ureditvene enote, ki so navedene v Tabeli 1 v prilogi k temu odloku.(2) Razmejitve namenske rabe povr{in, meje obmo~ij urejanja, meje ureditvenih enot

in obmo~ja varstva so dolo~ena v grafi~nih prikazih, karte {t. 1 do 29 v merilu1:5.000.Spremembe grafi~nih prikazov (10) odloka o PUP PC Bohinj so prikazane na

grafi~nih izrezih na listih: • List_1 in list 5: Srednja vas v merilu 1:2000,• List_4: Bohinjska ^e{njica v merilu 1:2000.

1.3 FUNKCIJA OBMO^IJ IN POVR[IN12. ~len

(1) Funkcija obmo~ij in povr{in je dolo~ena z namensko rabo povr{in, s podrobnej{onamensko rabo stavbnih zemlji{~, dopustnimi dejavnostmi, vrstami posegov v pros-tor in z drugimi merili in pogoji za urejanje.

(2) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora izprostorskega plana ob~ine (Prostorske sestavine dolgoro~nega plana ob~ineRadovljica, Uradni vestnik Gorenjske, {t. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90 in srednjero~negaplana Ob~ine Radovljica, Ur.vestnik Gorenjske, {t. 8/86, 15/87, 15/88, 8/89, 2/90,4/90, 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 5/95, ter Ur.l.RS, {t. 19/97, 22/97 insestavine prostorskega plana ob~ine Bohinj, UVOB, {t. 5/2004) se s temi PUPdolo~a podrobnej{a namenska raba povr{in in sicer za:

(a) obmo~ja in povr{ine za poselitev,(aa) obmo~ja in povr{ine, ki so namenjene gospodarski infrastrukturi,(b) povr{ine osnovne namenske rabe, ki niso namenjene poselitvi,(c) ob~asna (prekrivajo~a) raba povr{in.

13. ~lenVrste osnovne in podrobne namenske rabe povr{in so:(a) obmo~ja in povr{ine za poselitev:SE obmo~ja eno in dvostanovanjskih stavbSK stanovanjska obmo~ja s kmetijskimi gospodarstviSP obmo~ja po~itni{kih hi{MT obmo~ja za gostinstvo in turizemMP obmo~ja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnostiDC cerkevDK obmo~ja kulturePD obmo~ja proizvodnih dejavnostiZK pokopali{~e

(aa) obmo~ja in povr{ine, ki so namenjena gospodarski infrastrukturiEE obmo~ja za oskrbo z elektri~no energijoOV obmo~ja za oskrbo z vodoOC obmo~ja za ~i{~enje vodaI obmo~ja cestne infrastruktureIP obmo~ja prometnih povr{in izven vozi{~aIZ obmo~je `elezniceIzp `elezni{ka postajaIG `i~nice

(b) povr{ine osnovne namenske rabe, ki niso namenjene poselitvi:G povr{ine gozdovGV povr{ine varovalnih gozdovK kmetijska zemlji{~aK1 najbolj{a kmetijska zemlji{~aN nerodovitna zemlji{~aV povr{ine voda

(c) ob~asna (prekrivajo~a) raba povr{inZs smu~i{~aZi igri{~a, parki

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

Spremembe grafi~nih prikazov (10) odloka o PUP PC Bohinj so prikazane na grafi~nihizrezih na listih:

• List_2: Nomenj v merilu 1:2000,• List_3: @lan v merilu 1:5000.

1.4 POGOJI ZA NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV14. ~len

Na obmo~jih in povr{inah podrobne namenske rabe povr{in, prikazanih v grafi~nemdelu akta, so dopustne naslednje rabe oz. dejavnosti in vrste gradbenih in drugihposegov v prostor:

(a) obmo~ja in povr{ine za poselitev:

SE OBMO^JA ENO IN DVOSTANOVANJSKIH STAVB so namenjena bivanju v eno,dve ali ve~ stanovanjskih (enodru`inskih) stavbah ni`je gostote in dopolnilnimoblikam dela na domu.

Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti:− stanovanja,− delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzro~ajo

ve~jih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje,biro..., ni delo s strankami),

− terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskegaobmo~ja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,

− kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskegaobmo~ja.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte so dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave,

nadzidave, odstranitve objektov,− spremembe namembnosti in spremembe rabe obstoje~ih objektov za dejavnosti, ki

so za obravnavano obmo~je dolo~ene v prej{njem odstavku,− novogradnje in nadomestne gradnje objektov,− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,

omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje,

{karpe, pomo`ni infrastrukturni objekti, za~asni - sezonska turisti~na ponudba invadbeni objekti – {port, rekreacija, spominska obele`ja in urbana oprema).

SK STANOVANJSKA OBMO^JA S KMETIJSKIMI GOSPODARSTVI so namenjenabivanju, kmetijam in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, javni infrastrukturi,storitvenim dejavnostim in trgovini

Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti:− stanovanja,− kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),− terciarne in kvartarne dejavnosti,− proizvodne dejavnosti, ki po povr{ini ne presegajo 250 m² in prekomerno ne vpli-

vajo na okolje, locirane so lahko le v pritli~ju ali kleti objekta, omejitev povr{ine nevelja za spremembo namembnosti obstoje~ih objektov v proizvodne dejavnosti,

− {port in rekreacija.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte so dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave,

nadzidave, odstranitve objektov,− spremembe namembnosti in spremembe rabe obstoje~ih objektov za dejavnosti, ki

so za obravnavano obmo~je dolo~ene v prej{njem odstavku,− novogradnje in nadomestne gradnje objektov;− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,

omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje,

{karpe, pomo`ni infrastrukturni objekti, pomo`ni kmetijski objekti, za~asni - sezon-ska turisti~na ponudba in vadbeni objekti – {port, rekreacija, spominska obele`ja inurbana oprema).

SP OBMO^JA PO^ITNI[KIH HI[

Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti:− sekundarno bivanje.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte so dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, odstranitve

objektov in nadomestne gradnje,− dozidave so dopustne v primeru izbolj{ave funkcionalne zasnove in nastanitvene-

ga standarda, pri tem je dopustno (enkratno) pove~anje zazidane povr{ine objektado 20 %.

− novogradnje objektov,− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,

omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje,

{karpe, pomo`ni infrastrukturni objekti, spominska obele`ja in urbana oprema),− postavitev pomo`nih infrastrukturnih objektov− ureditve javnih povr{in.

MT OBMO^JA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM so namenjena prete`no gostinskimnastanitvenim dejavnostim s spremljajo~imi dejavnostmi gostinske storitveprehrane, trgovine in storitev.

Dopustne so naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti:− gostinstvo,− trgovina, storitve, rekreacija, kulturne dejavnosti, zdravstvene dejavnosti kot dopol-

nilna dejavnost osnovni turisti~ni (gostinski) namembnosti objekta,− bivanje - stanovanje za lastnika ali upravnika objekta.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzi-

dave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,− spremembe namembnosti obstoje~ih objektov v dejavnosti, ki so dolo~ene za

obravnavano podrobno namensko rabo,− novogradnje objektov,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje,

{karpe, pomo`ni infrastrukturni objekti, pomo`ni kmetijski objekti, za~asni - sezon-ska turisti~na ponudba in vadbeni objekti – {port, rekreacija, spominska obele`ja inurbana oprema),

− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,omre`ja in naprave za zveze),

− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in.

MP OBMO^JA STORITVENIH, PROIZVODNIH IN TRGOVSKIH DEJAVNOSTI sonamenjena za proizvodnjo, trgovino, storitve in za stanovanja.

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− servisi in storitvene dejavnosti,− proizvodne dejavnosti z manj{imi vplivi in v manj{ih objektih (obrti),− trgovina za ob~asne nakupe z ve~jimi vplivi prometa,− gostinstvo, {port in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi,− stanovanja v povezavi s proizvodnimi ali storitvenimi dejavnostmi (tim. obrtna

cona), z zagotovljeno III. stopnjo varstva pred hrupom.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzi-

dave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,− spremembe namembnosti obstoje~ih objektov v dejavnosti, ki so dolo~ene za

obravnavano podrobno namensko rabo,− novogradnje objektov,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, {karpe, pomo`ni infrastruk-

turni objekti, za~asni - sezonska turisti~na ponudba in vadbeni objekti – {port,rekreacija, spominska obele`ja in urbana oprema),

− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,omre`ja in naprave za zveze),

− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in.

DC CERKEV

Dopustne so dejavnosti cerkve.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije,− novogradnje objektov,− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,

omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, {karpe, pomo`ni infrastruk-

turni objekti, za~asni - sezonska turisti~na ponudba in vadbeni objekti – {port,rekreacija, spominska obele`ja in urbana oprema),

− ureditve javnih povr{in.

DK OBMO^JA ZA DEJAVNOSTI KULTURE so namenjena kulturnim dejavnostim,razvedrilu, knji`nicam, muzejem in spremljajo~im dejavnostim,

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzi-

dave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

− spremembe namembnosti obstoje~ih objektov v dejavnosti, ki so dolo~ene zaobravnavano podrobno namensko rabo,

− novogradnje objektov,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, {karpe, pomo`ni infrastruk-

turni objekti, za~asni - sezonska turisti~na ponudba in vadbeni objekti – {port,rekreacija, spominska obele`ja in urbana oprema),

− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetskoomre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),

− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in.

PD OBMO^JA ZA DRUGE PROIZVODNE DEJAVNOSTI so namenjena proizvodnimin servisnim dejavnostim ter skladi{~enju.

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− proizvodne dejavnosti,− gradbeni{tvo,− skladi{~enje,− servisi in storitvene dejavnosti,− gostinstvo, {port in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzi-

dave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,− spremembe namembnosti obstoje~ih objektov v dejavnosti, ki so dolo~ene za

obravnavano podrobno namensko rabo,− novogradnje objektov,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (objekti za lastne potrebe, ograje,

{karpe, pomo`ni infrastrukturni objekti, spominska obele`ja in urbana oprema),− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in.

ZK POKOPALI[^EObmo~je spomina je namenjeno javni rabi.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− za obstoje~e objekte dopustna vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzi-

dave, odstranitve objektov,− novogradnje objektov,− ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omre`je in naprave,

omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, {karpe, pomo`ni infrastruk-

turni objekti, spominska obele`ja in urbana oprema).

(aa) obmo~ja in povr{ine, ki so namenjena gospodarski infrastrukturiEE OBMO^JA ZA OSKRBO Z ELEKTRI^NO ENERGIJOOV OBMO^JA ZA OSKRBO Z VODOOC OBMO^JA ZA ^I[^ENJE ODPADNIH VODAI OBMO^JA CESTNE INFRASTRUKTUREIP OBMO^JA PROMETNIH POVR[IN IZVEN VOZI[^AIZ OBMO^JA @ELEZNICEIZp @ELEZNI[KA POSTAJAIG @I^NICA

a) V vseh navedenih obmo~jih namenjenih gospodarski infrastrukturi (I, E, O) sodopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko raboobmo~ja.

b) V vseh navedenih obmo~jih namenjenih gospodarski infrastrukturi so dopustnenaslednje vrste posegov:

− za obstoje~e objekte so dopustna vzdr`evalna dela, adaptacije, rekonstrukcije,dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

− spremembe namembnosti obstoje~ih objektov v dejavnosti, ki so dolo~ene zaosnovno namensko rabo,

− novogradnje infrastrukturnih objektov,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje, pomo`ni infrastrukturni

objekti, spominska obele`ja in urbana oprema),− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− ureditve javnih povr{in.

(b) povr{ine osnovne namenske rabe, ki niso namenjene poselitvi:

G POVR[INE GOZDOVDopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− gozdarstvo in kmetijstvo,

− {port in rekreacija, ~e omogo~ata ohranjanje osnovne funkcije zemlji{~a,− lov in ribolov.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− ureditve za rekreacijo,− postavitve pomo`nih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomo`nih

objektov,− postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda,− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih dolo~a Uredba o

vrstah objektov glede na zahtevnost,− postavitve enostavnih objektov za prezentacijo naravnih in kulturnih vrednot,

spominskih plo{~ in drugih obele`ij.

GV POVR[INE VAROVALNIH GOZDOVDopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− gozdarstvo v skladu s funkcijo gozda,− rekreacija, lov in ribolov, ~e ne vplivajo negativno na varovalno funkcijo gozda.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− ureditve poti za rekreacijo in prezentacijo,− postavitve pomo`nih objektov za kmetijstvo ali gozdarstvo le na lokacijah nekda-

njih pomo`nih objektov,− postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda,− izjemoma ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in ener-

getsko omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze) za potrebe kmetijstva, goz-darstva in planinstva le na manj{ih povr{inah, ~e druga~ne ureditve niso mo`ne,

− vodnogospodarske ureditve.

K KMETIJSKA ZEMLJI[^ADopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− kmetijstvo in gozdarstvo,− {port in rekreacija, ~e omogo~ata ohranjanje kmetijske funkcije zemlji{~a,− lov in ribolov.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− postavitve pomo`nih objektov za potrebe kmetijstva,− postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda,− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji, ki jih dolo~a Uredba o

vrstah objektov glede na zahtevnost,− postavitve enostavnih objektov za prezentaciijo naravnih in kulturnih vrednot,

spominskih plo{~ in drugih obele`ij.

K1 NAJBOLJ[A KMETIJSKA ZEMLJI[^ADopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− kmetijstvo in gozdarstvo,− {port in rekreacija, ~e omogo~ata ohranjanje kmetijske funkcije zemlji{~a,− lov in ribolov.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− postavitve pomo`nih objektov za potrebe kmetijstva,− postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda,− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− vodnogospodarske ureditve,− postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih dolo~a Uredba o vrstah objektov

glede na zahtevnost,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za prezentaciijo naravnih in kulturnih

vrednot, spominskih plo{~ in drugih obele`ij.

N NERODOVITNO ZEMLJI[^EDopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− rekreacija

Dopustne so naslednje vrste posegov:− ureditve poti,− ureditve za zavarovanja pred {kodo in nesre~ami,− postavitve ograj za potrebe gozdarstva, kmetijstva in varstva voda,− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za prezentaciijo naravnih in kulturnih

vrednot, spominskih plo{~ in drugih obele`ij.

V POVR[INE VODADopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

− vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov,− {port in rekreacija, lov in ribolov.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− ureditve za potrebe voda,− ureditve za potrebe rekreacije,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov (ograje za potrebe varstva narave,

varstva voda, pomo`ni infrastrukturni objekti, vadbeni objekti, urbana oprema),− ureditve infrastrukture (prometno omre`je in naprave, komunalno in energetsko

omre`je in naprave, omre`ja in naprave za zveze),− ureditve javnih povr{in.

15. ~lenNa obmo~jih z dolo~eno ob~asno rabo povr{in (obmo~ja prekrivajo~e rabe), so

poleg osnovne ali podrobne rabe dopustne {e naslednje dejavnosti in vrste gradbenihin drugih posegov v prostor:

(c) ob~asna (prekrivajo~a) raba povr{inZs - SMU^I[^E, Zi - igri{~a, parkiDopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:− {portna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti povr{in.

Dopustne so naslednje vrste posegov:− ureditve rekreacijskih povr{in,− postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe smu~i{~a in rekreacije.

16. ~len(tolerance glede namenske rabe povr{in)

(1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti zaposamezno obmo~je (obmo~je urejanja ali ureditveno enoto), ~e ima obstoje~iobjekt tako (druga~no) namembnost dolo~eno (pridobljeno) z veljavnim lokacijskimali gradbenim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, vskladu s pridobljenim dovoljenjem.

(2) Velikost posameznega objekta ali izraba posameznega zemlji{~a prav tako lahkopresega merila in pogoje za posamezno obmo~je ali ureditveno enoto, ~e imaobjekt tako velikost in izrabo dolo~eno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovo-ljenjem. Za te objekte je dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoje~egaobjekta. [iritev dejavnosti, pove~evanje kapacitet in povr{in objekta iz prej{njihdveh stavkov, ki ni v skladu s predpisano prete`no namembnostjo, preko namemb-nosti in obsega, dolo~enega v pridobljenem dovoljenju, ni dopustna.

OBVEZNA RAZLAGA16. ~lena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj,

Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 9/07 z dne 7.12.2007

16. ~len dolo~a, da so na objektih, ki imajo pridobljeno gradbeno ali uporabno

dovoljenja, vendar zaradi nea`urnost sedanjih prostorskih aktov v grafi~nih delih niso

vrisana stavbna zemlji{~a, dopustni posegi na obstoje~em objektu (rekonstrukcija itd.),

pri tem pa se glede podrobne namenske rabe in ureditvene enote upo{tevajo dolo~ila,

ki veljajo na sosednjih zemlji{~ih.

16.a ~len(pogoji za posege v obmo~ja s planiranimi PIN)

V obmo~jih urejanja s planiranimi prostorskimi izvedbenimi na~rti ( ZN, UN, LN,OLN, OPPN) so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:

(1) za prometno omre`je in naprave:• vzdr`evalna dela,• rekonstrukcije, za komunalno, energetsko omre`je in naprave ter omre`ja in

naprave za zveze:• vzdr`evalna dela,• rekonstrukcije,• novogradnje, tako, da ne bodo onemogo~ale celovite zasnove in izvedbe pros-

torskega izvedbenega na~rta,(2) vodnogospodarske ureditve, ki so nujno potrebne za prepre~itev {kodljivih vplivov

visokih voda,(3) ureditve javnih zelenih povr{in,(4) za obstoje~e objekte:a. vzdr`evalna dela, b. rekonstrukcije,c. odstranitve objektov,(5) postavitve lahko odstranljivih pomo`nih in za~asnih objektov, ki jih morajo lastniki

odstraniti na lastne stro{ke pred pri~etkom izvajanja prostorskega izvedbenegana~rta, ~e so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem na~rtu.

1.5 POGOJI ZA IZRABO ZEMLJI[^A17. ~len

(1) V obmo~jih SE, SK in MT indeks zazidanosti, to je razmerje med povr{ino zemlji{-~a/parcele in zazidano povr{ino objekta, ne sme prese~i 0,3. Najmanj 10 % zem-lji{~a mora biti ozelenjenega.

(2) V obmo~jih za sekundarna bivali{~a SP indeks zazidanosti ne sme prese~i vred-nosti 0,1, zazidana povr{ina stavbe pa je lahko najve~ 90m².

(3) V obmo~jih SE, SK, MT je v posameznem objektu dopustna ureditev najve~ {tirihstanovanj.

(4) V po~itni{kih hi{ah (sekundarnih bivali{~ih) je dopustna ureditev ene bivalne enote(eno sekundarno stanovanje).

(5) V indeks zazidanosti se kletna eta`a ne {teje, ~e je klet v celoti vkopana (klet jelahko ve~ja od objekta). Ko kletna eta`a sega ve~ kot 1m nad povr{ino urejenegaterena (nagnjen teren ali terasa) se del kleti, ki sega ve~ kot 1m nad povr{ino ure-jenega terena, {teje v zazidano povr{ino zemlji{~a.

1.6 VARSTVENA OBMO^JA IN REZERVATI18. ~len

V varovalnih gozdovih (Gv), v varstvenih obmo~jih vodnih virov in voda, v obmo~jihohranjanja narave in varstva kulturne dedi{~ine, v obmo~jih najbolj{ih kmetijskihzemlji{~ (K1) ter v obmo~jih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omre`ja innaprav, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi.

SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR19. ~len

Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so dolo~ena:(a) s skupnimi merili in pogoji za urbanisti~no, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,(b) z merili in pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor,(c) z merili in pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah.

1.7 URBANISTI^NO OBLIKOVANJE20. ~len

Objekti (dozidave, novogradnje) morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj4 m. Manj{i odmik od parcelne meje je dopusten v primeru:• nadomestne gradnje, tako da odmik ostane enak obstoje~emu odmiku in ni predv-

idena {iritev uli~nega prostora oz. ceste,• ohranjanja kulturne dedi{~ine in zna~ilne postavitve stavbe ob parcelno mejo,• ~e se objekt pribli`a parcelni meji pod kotom (stranica stavbe ni vzporedna s parcel-

no mejo), lahko zna{a najmanj{i odmik 2,5 m, vendar najve~ v dol`ini 4m fasadeobjekta.

Navedeni manj{i odmiki od parcelne meje so dopustni ob pisnem soglasju meja{ev inupo{tevanju po`arnovarstvenih zahtev.

21. ~len(1) Pri dolo~anju vi{ine objektov je potrebno poleg predpisanih dopustnih vi{in za

posamezne vrste objektov upo{tevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka,tako da novi objekti po vi{ini bistveno ne izstopajo iz celotne podobe naselja oz.zaselka in pri tem ne zakrivajo pogleda iz javnih povr{in na naravno ali kulturnovrednoto.

(2) Objekti za trgovino, turizem in gostinstvo se morajo zgledovati po stavbnih masahkmetij in sosednjih objektov. Pri oblikovanju je potrebno posebno pozornost posveti-ti vertikalnim gabaritom objektov in njihovemu vklju~evanju v grajeni in naravniprostor. Ve~je objekte je treba ~leniti v ve~ stavbnih mas, ki so lahko med sebojpovezane.

(3) Dozidani ali nadzidani obstoje~i objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani vtak{nih razmerjih in velikosti, da so skladni s kakovostnimi sosednjimi objekti vnaselju ali gru~i. Tloris, vi{ina in razmerja novega stavbnega volumna ne smebistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov s podobno ali isto rabo- namembnostjo. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

(4) Na nagnjenem terenu je lahko fasada ene kletne eta`e povsem odkopana (do nivo-ja urejenega terena), dopustna eta`nost pri tem ostane nespremenjena, vendarmorajo biti pri tem zagotovljeni pogoji za skladnost arhitekturnega oblikovanja.

21.a ~lenodmiki nezahtevnih in enostavnih objektov

(1) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebeNezahtevni objekti za lastne potrebe (drvarnica do 12m², gara`a do 30m², steklen-jak, uta, bazen, enoeta`na pritli~na lopa do 15m², nepreto~na greznica, preto~nagreznica) in enostavni objekti za lastne potrebe (nadstre{ek, rezervoar, ~istilnanaprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4m²) morajo biti odmaknjeni:

• najmanj 2 m od meje zemlji{ke parcele brez soglasja soseda, • manj{i odmik ali postavitev ob medsosedski meji je mo`na s pisnim soglasjem

soseda,• najmanj 4 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine, manj{i odmik

je mo`en s soglasjem upravljalca le-te.Nezahteven objekt za lastne potrebe - utrjena dovozna pot in enostaven objekt –utrjeno dvori{~e je lahko urejeno do meje zemlji{ke parcele in do regulacijske lini-je oz. meje javne prometne povr{ine.

(2) Odmiki ograjOgraja je lahko postavljena do meje zemlji{ke parcele in do regulacijske linije oz.meje javne prometne povr{ine pod naslednjimi pogoji:

• Ograja ob regulacijski liniji oz. ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledneberme (polja preglednosti), minimalni razmik med dvema ograjama ob prometnipovr{ini mora biti min. 3 m tako, da je mogo~a komunalna oskrba. V varovalnem

pasu, ki je dolo~en v odloku o ob~inskih cestah Ob~ine Bohinj, je potrebno soglas-je ob~inske uprave.

• Medsosedska ograja se lahko gradi ob/na meji, ~e se lastnika zemlji{~ o tem pisnosporazumeta.

(3) Odmiki podpornih zidov ({karp)Gradnja podpornih zidov bre`in za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko

izvaja na meji zemlji{ke (gradbene) parcele. Podporni zidovi bre`in za potrebe gradnjejavne infrastrukture so lahko vi{ji od 1,2 m. V primeru vi{jih podpornih zidov (nad 2,2m)se priporo~a izvedba v ve~ terasah.

Gradnja podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemlji{kih(gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oz. ob javni prometni povr{ini je dopustna dovi{ine 1,2 m, ~e je zagotovljeno polje preglednosti (pregledna berma) in na tem delu niplanirana {iritev ceste. Gradnja podpornega zida vi{ine nad 1,2 m mora biti odmaknje-na od regulacijske linije ali javne prometne povr{ine dodatno za min. 60 cm. V primerupotrebe vi{jega podpornega zida nad 1,2 m, zgornji rob podpornega zida ne sme pre-segati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere padnica je regulacijska linija na vi{ini 1,2m nad koto urejenega plo~nika oz. javne prometne povr{ine.

Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, ~e ni mo`na druga~naureditev vi{inskih razlik na meji in se lastniki zemlji{~ o tem pisno sporazumejo.Prekomerni negativni vplivi iz vi{jele`e~ih zemlji{~ na ni`jele`e~e zemlji{~e morajo bitiprepre~eni. Podporni zidovi na medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m(enako kot medposestne ograje). V primeru potrebe vi{jega podpornega zida nad 1,2 m,zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katerepadnica je parcelna meja na vi{ini 1,2 m nad koto ra{~enega terena.

(4) Odmiki pomo`nih infrastrukturnih objektov Odmiki pomo`nih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomo`ni objekti zaspremljanje stanja okolja, mala komunalna ~istilna naprava, cestni silos, telekomu-nikacijske antene in oddajniki) morajo biti:

• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-da,

• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine.

(5) Odmiki pomo`nih obrambnih objektovOdmiki pomo`nih obrambnih objektov morajo biti:

• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-da,

• najmanj 4 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine, manj{i odmikje mo`en s soglasjem upravljalca le-te.

(6) Odmiki pomo`nih kmetijskih gozdarskih objektovOdmiki pomo`nih kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec, kme~ka lopa, rastlinjak, si-los, skedenj, senik, gnoji{~e, zbiralnik gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, ~ebel-njak, ribnik kot vodno zajetje, krmi{~e, molzi{~e, hlevski izpust, ka{~a) morajo biti:

• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-da,

• najmanj 4 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine, manj{i odmikje mo`en s soglasjem upravljalca le-te.

(7) Odmiki nezahtevnih za~asnih objektovOdmiki nezahtevnih za~asnih objektov (kiosk, pomol) morajo biti:

• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-da,

• lahko so postavljeni ob regulacijsko linijo oz. ob mejo javne prometne povr{ine.

(8) Odmiki enostavnih za~asnih objektov (pokriti prostor ({otor), oder z nadstre{kom,pokriti prireditveni prostor, cirkus, za~asna tribuna) morajo biti:

• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-da,

• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine oz. ob meji s pisnimsoglasjem upravljalca javne povr{ine.

(9) Odmiki za~asnih vadbenih {portno rekreacijskih objektov (igri{~a, {portno streli{~e,vzleti{~e) morajo biti:

• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-da,

• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine.Drugi za~asni vadbeni {portno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot,smu~i{~e, sprehajalna pot, trimska steza) so lahko postavljeni ob mejo zemlji{keparcele, regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine.

(10) Odmiki za~asnih vadbenih objektov za obrambo, za{~ito in re{evanje morajo biti:• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-

da,• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine.

(11) Odmiki nezahtevnih spominskih obele`ij morajo biti:• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-

da,

• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine.Enostavna spominska obele`ja so lahko postavljena ob mejo zemlji{ke parcele,regulacijske linije oz. mejo javne prometne povr{ine.

(12) Odmiki urbane opreme morajo biti:• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-

da,• lahko je postavljena ob regulacijsko linijo oz. ob mejo javne prometne povr{ine.

(13) Odmiki objekta telekomunikacijske opreme morajo biti:• 2 m od meje zemlji{ke parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem sose-

da,• 2 m od regulacijske linije oz. meje javne prometne povr{ine.

22. ~len(1) Enostavni objekti v naseljih ali na povr{inah razpr{ene gradnje (razen kozolcev in

~ebelnjakov) morajo biti postavljeni v neposredni bli`ini osnovnega objekta, tako daobjekti tvorijo zaklju~eno gru~o poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasiali na njenem robu.

(2) Za~asnih objektov ni dopustno postavljati v obmo~jih ali v neposredni bli`ini nar-avne vrednote ali objektov kulturne dedi{~ine.

1.8 ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE23. ~len

OBLIKOVANJE STAVBNE MASE(1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so

dopustne tudi ve~kapnice. Sleme mora potekati v smeri dalj{e stranice prevladu-jo~ega stavbnega volumna.

(2) Stre{ine morajo biti v istem naklonu 40 do 45 stopinj. Druga~en naklon strehe odpredpisanega naklona je dopusten na:

• cerkvah in vilah, mrli{kih ve`icah in drugih izjemnih javnih objektih,• v primeru rekonstrukcije obstoje~e polo`nej{e ali strmej{e strehe in je ta pogojena

s celovitim oblikovanjem ali zasnovo obstoje~ega objekta, enako velja tudi za nado-mestitev objekta, ko se ohranja prvotno oblikovanje objekta,

• ~e funkcija objekta zahteva {irino objekta, ki presega 15 m.

(3) Ravna streha je dopustna le:− v primeru ureditev terase za gostinsko dejavnost,− v primeru prekritja vkopanega dela objekta pod terenom.

(4) Klet: vsi objekti so lahko podkleteni. Povr{ina kleti je lahko ve~ja od zazidanepovr{ine pritli~ja stavbe. {tevilo eta` kleti pod zemljo ni omejeno, ~e sestava tal(geomehanika) to dopu{~a.

(5) Prostostoje~i pomo`ni objekti morajo imeti simetri~no dvokapnico v naklonu 40 do45 stopinj, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomo`ni objekti kot prizidkina fasadah, ki so vidne z javnih povr{in, morajo biti izvedeni tako, da se strehaosnovnega objekta podalj{a oz. nadaljuje preko pomo`nega v istem naklonu, kotga ima osnovna streha, ali se priklju~i osnovnemu objektu kot pre~na streha. Vprimeru ni`jega pomo`nega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko strehapomo`nega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in sle-menom pomo`nega objekta presledek (osnovna streha se ne podalj{a nadpomo`ni objekt), naklon stre{ine pomo`nega objekta mora biti enak naklonustre{ine osnovnega objekta. Vrtne ute, kioski in za~asni objekti imajo lahko {otoras-to streho.

OBVEZNA RAZLAGAprve alineje 3. odstavka 23. ~lena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za

plansko celoto Bohinj, Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/07 z dne 5.10.2007

» Ravna streha je dopustna le:

- v primeru ureditev terase za gostinsko dejavnost,« dolo~a, da je ravna streha zaureditev terase dopustna tudi v primeru, ko je investitorjeva dejavnost {ir{a, npr.

nastanitev gostov oziroma oskrbovancev, ki vklju~uje gostinsko dejavnost kot svoj

del.

24. ~lenGRADBENI MATERIALI

Strehe morajo biti krite s kritino sive barve. Svetla plo~evinasta kritina, ki ne oksidi-ra in ima mo~an odsev, ni dopustna. Plo~evinasta kritina ali gladka kritina iz drugih mate-rialov je dopustna izjemoma na strehah z ni`jim naklonom od 40º in na visokogorskihplaninskih postojankah. Te strehe ne smejo imeti povsem gladke stre{ine brez teksture.Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah.

25. ~lenVZDR@EVALNA DELA, ADAPTACIJE, REKONSTRUKCIJE, DOZIDAVE IN NADZI-DAVE(1) Za vzdr`evalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki

pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

Bohinj, 5. februar 2010 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objek-ta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objek-ta.

(3) Dozidava objekta se {teje do pove~anja povr{ine objekta za 25 % zazidanepovr{ine, pove~anje nad 25 % se po tem odloku obravnava za novogradnjo objek-ta, ki se priklju~i osnovnemu objektu.

26. ~lenRU[ITEV

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoje~ega poru{i, je potrebnoohranjeni del obstoje~ega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso;nakloni stre{in in kritina morajo biti enaki.

27. ~lenPOMO@NI OBJEKTI(1) Pomo`ni objekti izven ureditvenih obmo~ij morajo biti prete`no izvedeni v lesu,

dopustni so le to~kovni temelji in monta`ni betonski stebri. Pri oblikovanju je trebaupo{tevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomo`nih objektov.Vrste pomo`nih objektov za kmetijstvo, ki se postavljajo izven ureditvenih obmo~ijnaselij so kozolec, senik, hlev s senikom, ~ebelnjak.

• Kozolec je pomo`ni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugihkmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni sobetonski temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upo{tevati tradi-cionalne oblike in razmerja.

• Senik je pomo`ni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugihkmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogo~eno dobroprezra~evanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tlaso naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako daomogo~a cirkulacijo zraka in prezra~evanje. Glede oblikovanja je treba upo{tevatitradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora.

• Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomo`ni objekti, je pomo`niobjekt za kmetijstvo in se uporablja za zato~i{~e `ivine na pa{i ter za spravilo senain drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je obi~ajno zidan (masivna konstrukcija), senik,ki je postavljen na masiven hlev pa je lesen in ima vse zna~ilnosti senika. Temeljiso lahko betonski, masiven obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so nar-avna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogo~acirkulacijo zraka in prezra~evanje. Glede oblikovanja je treba upo{tevati tradi-cionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev ssenikom in njemu sorodni pomo`ni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahkourejajo le kot nadomestitve na lokacijah nekdanjih tak{nih objektov.

• ^ebelnjak je pomo`ni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju ~ebel in pridelavimedu. V ~ebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje ~ebel.Temelj in podstavek sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. ^ebel-njak nima bivalnega prostora.Navedeni pomo`ni objekti nimajo bivalnih prostorov in ne priklju~kov na infrastruk-turna omre`ja in naprave.

(2) Pomo`ni objekti morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihoviodstranitvi mo`na enostavna vzpostavitev prej{njega stanja v prostoru. Pomo`niobjekti, ki so postavljeni stikoma z osnovnim objektom, morajo biti iz lesa, dopust-ni so le to~kovni temelji. Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnegaobjekta.

(3) Prostostoje~i pomo`ni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po enpomo`en objekt, v katerem naj bodo zdru`ene vse potrebe k osnovnemu objektu.Dodatno je dopustna {e samostojna vrtna uta.

(4) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena,platnena ali iz plastificiranega tekstila.

(5) Lahke monta`ne (plasti~ne, plo~evinaste, platnene) gara`e niso dopustne.

(6) Son~nih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe. Dopustne so kri-tine ali druge tehnolo{ke re{itve za izrabo energije, vendar te ne smejo odstopatiod stre{ne ravnine in ne smejo presegati max. vertikalnega gabarita.

(7) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oz. gospodarskega poslopja.

(8) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih povr{in, morajo biti obdane z lesenimzaslonom (ograjo) in prekrite z dvokapno streho.

1.9 OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV28. ~len

(1) Povr{ine trgov in glavnih va{kih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki lo~ijo pri-marne vozne povr{ine od drugih voznih in pe{ povr{in. Na o`inah, kjer odmik medobstoje~imi objekti ne omogo~a normalne izvedbe pe{ in voznih povr{in, naj bovedno urejena minimalna {irina za pe{ce (najmanj 60 cm) vsaj na eni stranivozi{~a, vozi{~e pa naj se zo`a in podredi obstoje~im razmeram v prostoru.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih povr{in mora izvajalec gradbenih del medgradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred po{kodbami, po kon~ani gradnji paodstraniti provizorije in odve~ni gradbeni material ter urediti okolico.

29. ~len(1) Uli~na - urbana oprema in turisti~ne oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo

funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo zna~ilnih pogledov ter da ne ovirajoprometa interventnih vozil in vzdr`evanja infrastrukturnega omre`ja.

(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hi{.(3) Utripajo~e svetlobne reklame so dopustne pod vi{ino kapu in do povr{ine 1 m².(4) Nadstre{nice, izvesne table in napisi nad vhodi in izlo`bami morajo biti najmanj na

vi{ini 2,5 m nad povr{ino za pe{ce.(5) Trajno postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.

30. ~len(1) Oblikovanje ograj ob javnih povr{inah se mora zgledovati pri tradicionalnih primer-

ih ograjevanja parcel z zna~ilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi,dopustne so tudi `ive meje in polni zidovi. `i~ne ograje so dopustne za za{~itneograje (na primer varstvo vodnih virov) in na {portnih igri{~ih.

(2) Vi{ina ograje ne sme presegati 1,2 m, vi{je ograje so dopustne le kot protihrupneali za{~itne ograje.

(3) Protihrupne ograje morajo biti prete`no lesene ali ozelenjene. Protihrupne ograje vnaseljih naj bodo arhitekturno oblikovane kot ograje zemlji{~ in ne kot ograjeprometnih povr{in. Uporaba plasti~nih, steklenih ali ploskovnih kovin elmentov niprimerna.

31. ~lenUreditve rekreacijskih povr{in izven ureditvenih obmo~ij naselij morajo biti izvedene

brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog mane`. Postavitve objektov visokograd-nje in rekreacijskih povr{in, ki imajo zna~aj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo(npr. tenis igri{~a ipd. igri{~a) niso dopustne.

32. ~len(1) Po gradbenih delih je potrebno neutrjene povr{ine zavarovati pred erozijo in ozeleniti.

Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste.(2) Nasipe, odkopne bre`ine in druga izpostavljena pobo~ja je potrebno zavarovati

pred erozijo. Bre`ine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozelen-iti. V primeru strmej{ih bre`in, je potrebno uporabljati za zavarovanje take ele-mente, ki omogo~ajo kasnej{o zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

(3) Betonski oporni zidovi morajo biti oblo`eni z avtohtonim kamnom ali arhitekturnooz. krajinsko oblikovani.

(4) Vi{ina zemlji{~a na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemlji{~u, ure-ditve zemlji{~ na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo vi{inske raz-like na parcelnih mejah ~im manj{e, ve~je vi{inske razlike se lahko izvedejo tudi zopornimi zidovi, ~e druga~ne re{itve niso mo`ne. Ureditve povr{in in drugih ured-itev na vi{je le`e~ih parcelah morajo biti izvedene tako, da se prepre~ijo negativnivplivi na ni`je le`e~e parcele.

33. ~lenUreditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih

materialov. Drevesa in grmi~evje ob vodotokih je potrebno v ~im ve~ji meri ohranjatioziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem povr{ine sanirati ali renaturirati.

34. ~len(1) Z urejanjem kmetijskih zemlji{~ ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne

sme spro`iti nevarnih erozijskih procesov, poru{iti ravnote`ja na labilnih tleh aliprepre~iti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravo~asno,da se povr{ine zarastejo do jesenskega de`evja.

(2) Pri urejanju kmetijskih zemlji{~ je potrebno:• ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelej{a drevesa ali skupine dreves,

kjer razmere to dopu{~ajo,• ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,• ohranjati povr{inske geomorfolo{ke zna~ilnosti in posebnosti.

35. ~lenPo kon~ani rabi je potrebno peskokope, kamnolome in gramoznice sanirati v prvot-

no rabo prostora (na primer gozd, kmetijske povr{ine).

1.10 POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH ENOTAH36. ~len

Merila in pogoji za oblikovanje so dolo~eni za naslednje ureditvene enote:

v vash hotelie prostostoje~e stanovanjske (enodru`inska) hi{ed delavnice, manj{i dvoranski objektix svojstveno oblikovanjew po~itni{ke hi{ef infrastrukturni objekti in naprave

37. ~lenUREDITVENA ENOTA VAS (v)(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po

oblikovnih kvalitetah krajevno zna~ilne arhitekture.

[tevilka 1

(2) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4,• vi{ina: P+1+M, kjer je pritli~je pri vhodu najve~ 30 cm nad terenom, razen na

pobo~ju, kjer je vhod lahko najve~ 100 cm nad urejenim terenom, kolen~ni zid jelahko visok najve~ 40 cm (pojasnilo: ni`je vi{ine stavb so dopustne, vendar nisoposebej predpisane); {t. eta` kleti (pod zemljo) ni omejeno,

• streha: 40-45º, enak naklon stre{in, sleme v vzdol`ni smeri stavbe.(3) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in

kvartarnih dejavnosti velja:• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5,• vi{ina gospodarskih poslopij: vi{ina: najve~ P+M, max vi{ina kapa je 10 m. Klet pod

nivojem urejenega terena je dopustna,• vi{ina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: najve~

P+1+M, kolen~ni zid je lahko visok najve~ 40 cm.• streha: 40-45º, enak naklon stre{in, sleme v vzdol`ni smeri stavbe:• pri velikih razponih ({irine stavbe nad 15m) je dopustna ravna streha ali streha z

ni`jim naklonom od predpisanega.(4) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno zna~ilne arhitekture, ki

so vidne z javnih povr{in.(5) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno oblo`eni z lesom, mora biti delitev

(zaklju~ek lesene obloge) izvedena vodoravno.(6) Napu{~i morajo biti bodisi tanke povr{ine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (lega-

mi) ali pa ometani z zaokro`itvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblikanapu{~a). Kap je lahko zaprt z opa`em v vodoravni ravnini, vendar tako, da se nepove~uje debelina kapu.

(7) Odpiranje stre{in je dopustno s stre{nimi okni v ravnini strehe in s fr~adami.Razporeditev in razmerje stre{nih odprtin mora biti usklajeno s celotno fasadoobjekta in strehe. Celotna dol`ina fr~ad na strehi ne sme presegati ene tretjinedol`ine strehe. Fr~ada je lahko pokrita z eno stre{ino (»na fertah«), ki ne sme segati do slemenastrehe ali dvema stre{inama, ki morata imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10 %). Stre{ine fr~ad ne smejo biti vi{je od osnovne strehe, ~opi na fr~adahniso dopustni.

(8) Balkoni oz. ganki na ~elnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu.Balkoni oz. ganki na vzdol`nih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskihposlopij so dopustni v nadstropju.

(9) Ograje balkonov oz. gankov morajo biti izvedene v lesenem opa`u, ki je polo`envertikalno. Razmik med deskami ne sme biti ve~ji od 2 cm.

(10) Fasadne obloge iz umetnega kamna, kerami~nih plo{~ic, fasadne opeke ali izumetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.

(11) Za za{~ito opa`ev in ograj je dopustna uporaba za{~itnih sredstev v sivi do rjavibarvi.

(12) Dolo~be tega ~lena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemlji{~ih izvennaselij.

OBVEZNA RAZLAGADrugega stavka 8. odstavka 37. ~lena Odloka o prostorsko ureditvenih pogo-

jih za plansko celoto Bohinj, Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/07 z dne 5.10.2007»Balkoni oziroma ganki na vzdol`nih fasadah stanovanjskih objektov in gospo-

darskih poslopij so dopustni v nadstropju.« dolo~a, da so balkoni oziroma ganki na

vzdol`nih fasadah dopustni v vsaki eta`i, ki le`ijo vi{je od terena.«

38. ~lenUREDITVENA ENOTA HOTELI (h)V ureditveni enoti hoteli (h) za oblikovanje gostinskih objektov velja:- dopusten je ni`ji naklon stre{in od zgoraj predpisanega naklona. Oblikovanje novih

objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se po merilu, stavbnih razmerjih,sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

39. ~lenENODRU@INSKA ZAZIDAVA (zazidava manj{ega merila) – “e”

Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »e« - zazidava manj{ega merila, veljajonaslednja merila in pogoji:(1) URBANISTI^NO OBLIKOVANJE:• indeks zazidanosti ne sme prese~i 0,3, najmanj 20% zemlji{~a mora biti ozele-

njenega,• v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna do {tiri stanovanja,• novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmakn-

jene najmanj 4 m. Manj{i odmik je dopusten, ~e ni mo`na druga~na ureditev zara-di ozke parcele ali oblikovanosti terena,

• dopustna je postavitev enega samostojnega pomo`nega objekta na gradbeniparceli do povr{ine 30m².

(2) ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE STAVB:• stanovanjske stavbe:• vi{ina: najve~ K+P+1+M, kota pritli~ja pri vhodu ne sme biti vi{ja od 100 cm nad

urejenim terenom, kolen~ni zid ne sme biti vi{ji od 100 cm.• stavbe za terciarne in kvartarne dejavnosti:• vi{ina: do K+P+1+M, kota pritli~ja pri vhodu ne sme biti vi{ja od 100 cm nad

terenom.

39.a ~lenUREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d)Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »d« veljajo naslednja merila in pogoji:- URBANISTI^NO OBLIKOVANJE: • odmiki: o min. 6 m od meje gradbene parcele, manj{i odmik (do 4 m) je dopusten za ni`je

dele stavbe, ki imajo vi{ino kapne lege oz. roba venca do 8 m nad urejenimterenom.

o objekti na dveh sosednjih lastni{kih zemlji{~ih ali gradbenih parcelah se lahko med-sebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemlji{~ sporazumeta za tak{noureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdr`evanje objek-ta.

(2) ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE: • vi{ina: max. vertikalni gabarit zna{a: K+P+1, pri ~emer je lahko vi{ina stre{nega

venca oz. kapi najve~ 10m nad urejenim terenom,• na delu povr{ine objekta so dopustne tudi vmesne eta`e za poslovne prostore,

garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike eta`ne vi{ine,• dozidave in nadzidave obstoje~ih objektov so dopustne na tak na~in, da se s tem

dose`e enotno in celovito oblikovanje zaklju~ene stavbne mase,• poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bli`je ulici ali odprtim javnim povr{inam, • parkiri{~a za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.

40. ~lenUREDITVENA ENOTA PO^ITNI[KE HI[E (w)

Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »w« - po~itni{ke hi{e veljajo naslednjamerila in pogoji:(1) URBANISTI^NO OBLIKOVANJE:• na posami~ni parceli je dopusten po en objekt,• dopustna je postavitev enega samostojnega enostavnega pomo`nega objekta za

lastne potrebe na gradbeni parceli.(2) ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE STAVB:• tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4,• vi{ina: najve~ K+P+M, kota pritli~ja pri vhodu ne sme biti vi{ja od 50 cm nad

terenom, kolen~ni zid ne sme biti vi{ji od 40 cm.

41. ~lenUREDITVENA ENOTA POSAMI^NI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)(1) V ureditveni enoti posami~ni objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi

na obstoje~ih objektih upo{tevati oblikovne zna~ilnosti in kvalitete obstoje~ih objek-tov ter jih dopolnjevati. Dopusten je ni`ji naklon od predpisanega naklona stre{in.Dopustna je tudi ravna streha.

(2) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo pri temskladno z okolico in naj se zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanjustavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

41.a ~lenUREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (f)

Ureditvena enota »f – infrastrukturni objekti in naprave« ureja obmo~ja z objekti innapravami za infrastrukturo (RTP, HE, ^N....), ki imajo svojstven izgled. Odmiki od mejegradbene parcele so ob soglasju soseda lahko manj{i od 4 m.

1.11 POGOJI ZA DOLO^ANJE GRADBENIH PARCEL42. ~len

(1) Gradbena parcela mora omogo~ati normalno uporabo in vzdr`evanje objektov zvsemi spremljajo~imi prostorskimi potrebami, vklju~no s parkiranjem, dostopom,komunalnimi in energetskimi priklju~ki.

(2) Velikost gradbene parcele se dolo~i glede na:• namembnost in velikost objekta, pomo`ne objekte, oblikovanost zemlji{~a, lego

sosednjih objektov, obstoje~ih parcelnih mej in lastni{tva,• dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno

zelenje, poteka komunalnih in energetskih vodov,• sanitarno tehni~ne zahteve (oson~enje, prezra~evanje, hrup).(3) Na obmo~ju za stanovanja (SE in SK) se velikost gradbene parcele dolo~i tako, da

je indeks zazidanosti med 0,1 in 0,3. Na strmih in reliefno razgibanih legah jevelikost gradbene parcele za stanovanjske objekte lahko tudi do 50% ve~ja.

(4) Pri dolo~anju gradbene parcele kmetije se upo{teva tudi medsebojna razporeditevobjektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor zakmetijsko mehanizacijo.

(5) Pri dolo~anju gradbene parcele za proizvodne dejavnosti se upo{teva tudi medse-bojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor zatovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.

(6) [irina dovoza na gradbeno parcelo in do objekta mora biti najmanj 3,5 m, razen zaobjekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti, kjer mora biti dovoz na gradbeno parce-lo {irok najmanj 6.

(7) Za stanovanjska obmo~ja vi{je gostote ter druga obmo~ja, kjer je dopustna izgrad-nja ve~jih objektov, je potrebno pri dolo~anju gradbene parcele upo{tevati potreb-ne povr{ine za obstoje~o ali predvideno gostoto poselitve, pove~ano {tevilo avto-mobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oz. odprtih prostorih.

(8) Za obstoje~e stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemlji{~a, se upo{teva dejanskavelikost zemlji{~a – stavbi{~a. Pri urejanju teh objektov niso dopustne: dozidave in

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

nadzidave, pove~evanje kapacitet (le`i{~, {tevila stanovanj, {tevila gostinskihsede`ev...), uporabnih povr{in in vi{ine objekta.

1.12 POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE43. ~len

(1) V rezervatih planirane prometne infrastrukture ni dopustna gradnja novih objektovin naprav. Dozidave in nadzidave, rekonstrukcije obstoje~ih objektov v varstvenempasu cest so dopustne s soglasjem upravljavca prometne infrastrukture. Vvarstvenih pasovih obstoje~e infrastrukture se posegi izvajajo pod pogoji predpisovin pogojev upravljalcev infrastrukture.

44. ~len(1) Priklju~ki na dr`avne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zago-

tavlja prometna varnost.(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Obmo~ja

urejanja naj se na dr`avne ceste priklju~ujejo preko zdru`enih prometnihpriklju~kov – kri`i{~, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehni~ne zahteve.

(3) V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoje~ega vozi{~a toliko, da jemo`na kasnej{a rekonstrukcija ceste in ureditev plo~nika. Objekti ob lokalnih ces-tah morajo biti od roba vozi{~a odmaknjeni najmanj 2 m, razen v obmo~jih ohran-janja zna~ilne va{ke zazidave (etnolo{ka dedi{~ina), kjer se ohranja tradicionalnastrnjenost zazidave.

(4) Priklju~ki na dr`avne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedenitako, da je mo`na zaustavitev vozila izven povr{ine dr`avne oz. lokalne ceste inkolesarske steze.

(5) Priklju~evanje lokalnih na dr`avne ceste ter izvajanje posegov ob dr`avnih cestahne sme ogro`ati varnosti prometa in stabilnosti dr`avnih cest.

(6) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priklju~kom nadr`avno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje nacesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz parcel ne smejo biti odvajane v meteornokanalizacijo dr`avne ceste in ne smejo negativno vplivati na odto~ne razmere nadr`avni cesti.

45. ~len(1) Parkiri{~a za dejavnosti je potrebno praviloma zagotoviti na lastnem zemlji{~u. Za

vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti.(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine,

gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, po{te ipd.) alipa so potrebne manj{e deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziromadeponije na gradbeni parceli objekta, na skupnem funkcionalnem zemlji{~u za ve~objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemlji{~u. Zagotovitev parkirnih pros-torov na javnih parkirnih povr{inah je dopu{~ena le izjemoma, in sicer na podlagisoglasja ob~inske uprave Ob~ine Bohinj. Ob~inska uprava soglasje izda v primeru,da javne parkirne povr{ine zado{~ajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovisofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih povr{in.

(3) Parkiri{~a morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopu{~ajo prostorskemo`nosti.

(4) Parkiri{~a v bli`ini dr`avnih cest morajo biti fizi~no lo~ena od dr`avnih cest.(5) Parkiri{~a za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim

prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.(6) Parkiri{~a, ki po povr{ini presegajo 200 m², je treba ~leniti v ve~ manj{ih enot in jih

lo~iti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahte-va ne velja za za~asna parkiri{~a v ~asu prireditev.

(7) Parkiri{~a izven ureditvenih obmo~ij naselij naj se fizi~no omejijo, tako da seprepre~i neurejeno parkiranje. Fizi~ne ovire naj bodo izvedene z naravnim gradi-vom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja - plot).

46. ~len(1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno vi{ino cesti{~a in povr{in za

pe{ce uskladiti z vi{inami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objek-te ne poslab{a.

(2) Kjer ureditve prometnic pre~kajo planinske in druge poti, je treba te poti na novourediti in ozna~iti.

(2) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti {iroke najve~ 3 m, razen v ostrih zavo-jih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibali{~ in deponij zales.

47. ~lenZa izra~un potrebnega {tevila parkiri{~ veljajo naslednja merila:• stanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje• poslovni prostori, uprava (pisarne) 1 PM/30m² neto povr{ine• poslovni prostori, uprava delo s strankami 1 PM/20m² neto povr{ine• trgovina 1PM/30m² koristne/prodajne povr{ine oz.

min. 2PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posami~ne lokacije

• gostinstvo 1 PM/4 sede`e in najmanj 5PM na posamezen lokal, ter 1PM za 2-6 le`i{~ vgostinskem nastanitvenem objektu

• kino, kulturni dom, gledali{~e 1 PM/5-10 sede`ev• cerkev 1 PM/10-20 sede`ev

• {portno rekreacijska igri{~a 1 PM/250 m² in 1PM/10-15 obiskovalcev• obrt, storitve, proizvodnja 1 PM/50-70 m² neto povr{ine ali 1PM/3

zaposlene

Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkiri{~ urediti za potrebefunkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posami~ne lokacije parkiri{~a.

1.13 POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE48. ~len

(1) Med komunalne naprave se {tejejo tudi rastlinski ~istilni sistemi.(2) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na na~in, ki zagotavlja

varstvo okolja in ustreza pogojem varnosti.(3) Komunalno omre`je in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemlji{~a tras podzem-

nih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstraniodve~ni material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami.

(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, pred-vsem ne na osrednjih prostorih naselja (va{kih trgih in glavnih va{kih ulicah).Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v obmo~jihohranjanja narave in varstva kulturne dedi{~ine niso dopustne.

(5) Za~asni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pija~e, kiimajo urejen za~asen priklju~ek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajoodpadne vode, morajo imeti izveden za~asen priklju~ek na kanalizacijo.

49. ~lenODVAJANJE ODPADNIH VODA(1) Meteorne vode z utrjenih povr{in v naseljih se morajo odvajati povr{insko ali v

ponikovalnice. Meteorne vode s parkiri{~ je potrebno odvajati preko lovilcev olj.(2) Vse objekte, ki imajo ali so priklju~eni na vodovod, je potrebno priklju~iti na javno

kanalizacijo za odvod odpadne vode in na ~istilno napravo za njeno ~i{~enje.(3) Do izgradnje omre`ja in naprav za odvod in ~i{~enje odpadnih voda so obvezne

dvoprekatne nepreto~ne greznice, ki jih prazni in vsebino odva`a na ~istilno napra-vo poobla{~ena organizacija. Na obmo~jih, kjer ni planirane javne kanalizacije, jedopustna gradnja manj{ih biolo{kih ~istilnih naprav.

50. ~lenENERGETSKO OMRE@JE

Prostozra~ni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov z javnihpovr{in na naravne in prostorske dominante. Elektro omre`je naj se v naseljih izvaja v~im ve~ji meri pod nivojem terena (kabelsko).

51. ~lenTELEKOMUNIKACIJSKO OMRE@JE

Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati na vizualno manjizpostavljenih in nedominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov nanaravne ali ustvarjene kakovostne dominante.

52. ~lenODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualnoneizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno povr{ino, tako da je omogo~eno enos-tavno ~i{~enje.

53. ~lenVARSTVO PRED PO@AROM(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je upo{tevati prostorske, gradbene in tehni~ne

ukrepe varstva pred po`arom, zlasti pa zagotavljati:1. pogoje za varen umik ljudi, `ivali in premo`enja,2. potrebne odmike med objekti ali potrebno protipo`arno lo~itev,3. prometne in delovne povr{ine za intervencijska vozila,4. vire za zadostno oskrbo z vodo za ga{enje.(2) Za zagotavljanje varnosti pred po`arom je potrebno na obmo~jih brez hidrantnega

omre`ja zagotoviti po`arne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebnopo`arno varnost.

(3) Z gradnjo in ureditvami v prostoru se ne sme omejiti ali prepre~iti dovoz dovodotokov, hidrantov in po`arnih bazenov.

1.14 POGOJI ZA VARSTVO VODA54. ~len

(1) Vse obstoje~e vodne vire je potrebno varovati pred onesna`enjem in jih vzdr`evatiza oskrbo v izrednih razmerah in za po`arno varnost.

(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekolo{ko sprejemljiv pretokvode, kot ga dolo~i poobla{~ena strokovna institucija.

55. ~lenPri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je upo{tevati vodna

in priobalna zemlji{~a vodotokov v {irini 15 m od vodnega zemlji{~a za vode 1. reda:Sava Bohinjka, za ostale vodotoke, potoke, hudournike in suhe hudourni{ke struge(vode 2. reda) pa priobalna zemlji{~a v {irini 5 m od vodnega zemlji{~a.

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

56. ~lenPri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodne-

ga telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo bitiizvedeni tako, da so v najve~ji mo`ni meri ohranjene naravne lastnosti vodnega sveta.

1.15 MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE57. ~len

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, po{kodovali ali uni~ili naravne vrednote in zavarovanaobmo~ja niso dopustni.

(2) V obmo~ju urejanja s PUP so posebna varstvena obmo~ja:SI 3000044 Bohinjska Bela – meli{~aSI 3000019 Nem{ki RovtSI 30000259 Bohinjska BistricaSI 5000019 Julijska Alpe –TriglavSI 3000018 JerekaSI 5000001 JelovicaSI 30000110 Ratitovec

(3) Za vse posege v obmo~ju naravnih vrednot je potrebno ravnati v skladu s predpisio ohranjanju narave.

(4) Obmo~ja ohranjanja narave se varujejo na podlagi predpisov za ohranjanje narave.Evidenca obmo~ij ohranjanja narave je priloga PUP (glej tabelo 2) in je razvidna vgrafi~nem prikazu v merilu 1:25.000.

1.16 MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDI[^INE58. ~len

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, po{kodovali ali uni~ili kulturne spomenike ali evidentira-no kulturno dedi{~ino, niso dopustni.

(2) Obmo~je urejanja je v obmo~ju kompleksnega varstva kulturne dedi{~ine. Pri izva-janju posegov je potrebno ravnati v skladu s predpisi o varstvu kulturne dedi{~ine.

(3) Za vse posege v obmo~ju varstva kulturne dedi{~ine je potrebno ravnati v skladu spredpisi o varstvu kulturne dedi{~ine.

(4) Obmo~ja varstva kulturne dedi{~ine se varujejo na podlagi predpisov za varstvokulturne dedi{~ine. Evidenca obmo~ij varstva kulturne dedi{~ine je priloga PUP(glej tabelo 3) in razvidna v grafi~nem prikazu v merilu 1:25.000.

1.17 POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR59. ~len

V Srednji vasi je na parcelah {t. 3/1, 3/2 in 3/3, k.o. Bohinjska Srednja vas, vobmo~ju 19 SK 1 z ureditveno enoto (x) dopustno postaviti mrli{ko ve`ico in ureditiposlovilni prostor, brez urbanisti~nih in arhitekturnih pogojev. Za posege na obstoje~emstanovanjskem objektu veljajo dolo~be za oblikovanje ureditvene enote »v«.

III. KON^NE DOLO^BEOdlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmo~je planske celote Bohinj

(Uradni vestnik Gorenjske 6/89) vsebuje naslednje prehodne in kon~ne dolo~be:

78. ~lenNa osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po

obsegu obdelave prilagojena vplivnemu obmo~ju posameznega posega, po stopnjipodrobnosti in komplementarnosti, pa tudi po naravi posega.

79. ~lenOb~inski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacij-

skega dovoljenja za posami~en poseg v proctor zahteva podrobno ali {ir{o analizo pros-torskih pogojev v obmo~ju, ~e je to potrebno:- za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor `e povzro~a z obstoje~o dejavnos-

tjo,- za ugotovitev morebitnih sprememb splo{nih pogojev v obmo~ju, ki so nastale

postopoma skozi dalj{e obdobje,- za zagotovitev enakih mo`nosti uporabnikom glede razre{evanja njihovih pros-

torskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posami~nimi posegi ne omogo~iliracionalne izrabe prostora,

- za zagotovitev enotnega oblikovanja {ir{ega obmo~ja.Analiza iz prvega odstavka tega ~lena se pripravi kot strokovna podlaga pred

izdelavo lokacijske dokumentacije.Ob~inski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov

poseg v proctor pogojuje s predhodno ureditvijo {ir{ih prostorskih pogojev.

80. ~lenProstorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri pristojnem upravnem organu

in strokovni slu`bi za urejanje prostora in varstvo okolja SO Radovljica.

81. ~lenTa odlok za~ne veljati osmi dan od dneva objave.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogo-jih za plansko celoto Bohinj - Uradni list RS, {t. 45/98 z dne 12.6.1998 vsebujenaslednje kon~ne dolo~be:

6. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogo-jih za plansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99 z dne30.4.1999 vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

4. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogo-jih za plansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/99 z dne29.10.1999 vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

3. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

Odlok o spremembi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~jeplanske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 2/00 z dne 24.3.2000 vse-buje naslednje kon~ne dolo~be:

10. ~lenTa odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogo-jih za obmo~je planske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/01 z dne2.10.2001 vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

5. ~len(1) Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za obmo~je planske

celote Bohinj so ob~anom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled priupravnem organu Ob~ine Bohinj, pristojnem za urejanje prostora in na Upravnienoti Radovljica.

6. ~len(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne in{pekcijske slu`be.

7. ~len(1) Ta odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku ob~ine Bohinj.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogo-jih za plansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 2/05 z dne 8.4.2005vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

8. ~lenTa odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogo-jih za plansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 5/05 z dne7.10.2005 vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

4. ~lenTa sprememba in dopolnitev odloka za~ne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

Odlok o (9) spremembah in dopolnitvah prostorskih in ureditvenih pogojev zaobmo~je planske celote Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/06 z dne7.4.2006 vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

8. ~lenProstorski akt je na vpogled na Ob~ini Bohinj.

9. ~lenNadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne in{pekcijske slu`be.

10. ~lenTa odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

Odlok o (10) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev zaplansko celoto Bohinj (kraj{e: PUP PC Bohinj) - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t.8/06 z dne 6.10.2006 vsebuje naslednje kon~ne dolo~be:

60. ~lenS sprejetjem PUP za PC Bohinj prenehajo veljati dosedanji odloki o PUP za plan-

sko celoto Bohinj (UVG, {t. 6/89, Ur.l.RS, {t.45/98, UVOB, {t. 3/99, 7/99, 8/99, 2/00,7/01, 6/00, 2/05, 3/06) in Zazidalni na~rt Polje (ZN 21-253/75).

61. ~lenTa odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku ob~ine Bohinj.

62. ~lenNadzor nad izvajanjem prostorskega izvedbenega akta opravljajo pristojne in{pekcijske

slu`be.

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

63. ~lenProstorski izvedbeni akt je na vpogled na Ob~ini Bohinj.

Odlok o (11) spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev zaplansko celoto Bohinj - Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/09 z dne 4.12.2009 vse-buje naslednje kon~ne dolo~be:

20. ~lenOdlok o prostorskem aktu se tolma~i na podlagi obrazlo`itve odloka, ki je sestavni

del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovnaslu`ba ob~ine Bohinj. Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema ob~inskisvet.

21. ~lenEnajste spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za PC Bohinj so

ob~anom in drugim zainteresiranim stalno na vpogled pri upravnem organu ob~ineBohinj, pristojnem za urejanje prostora in na upravni enoti v Radovljici.

22. ~lenNadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne in{pekcijske slu`be.

23. ~lenTa odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku ob~ine Bohinj.

OPOMBAV skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgo-

ro~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica za obdobje 1986-2000 in srednjero~negaplana Ob~ine Radovljica za obdobje 1986-1990, oba za obmo~je Ob~ine Bohinj - ses-tavine prostorskega plana Ob~ine Bohinj, so na stavbnih delih predmetnih zemlji{~dopustne naslednje namembnosti objektov oz. dejavnosti:- na stavbnem delu zemlji{~ parcelnih {tevilk 863, 467, 821, 107, 108, 109 in 1279/1

vsa k.o. Savica, je dopustna samo gradnja kmetijskih objektov. (UVOB {t. 5/2004)- na stavbnem delu zemlji{~a parc. {t. 41/3 k.o. Savica je dopustna samo gradnja

shrambnega in gara`nega prostora za kmetijsko mehanizacijo (UVOB {t. 68/1998)- na stavbnem delu zemlji{~a parc. {t. 415 k.o. Bohinjska ^e{njica je dopustna samo

gradnja gara`e za kmetijske stroje (UVOB {t. 68/1998)- na stavbnem delu zemlji{~ parc. {t. 1045, 1057, 1056 in 1053, vsa k.o. Bohinjska

^e{njica je dopustna samo gradnja hleva in pomo`nih gospodarskih objektov(UVOB {t. 68/1998)

- na stavbnem delu zemlji{~a parc. {t. 834 k.o. Savica, je dopustna samo gradnjaposlopja za kmetijske stroje (UVOB {t. 5/2004)

- na stavbnem delu zemlji{~ parc. {t. 970 in 971 k.o. Savica, je dopustna samo grad-nja gospodarskih objektov s pripadajo~o infrastrukturo-{iritev kmetije (UVOB {t.5/2004)

PRILOGA 1 K ODLOKU: SEZNAM OBMO^IJ UREJANJA IN UREDITVENIH ENOT

Tabela 1: Obmo~ja urejanja in ureditvene enote v PUP za plansko celoto Bohinj

Naselje Naselje-ime nam. rab nam. raba Obmo~je Uredit. Urejanjeoznaka (po prost. podrobna urejanja enota s PIN

planu) (PUP) (PUP) (PUP)

1 Bitnje S DC 01 DC 1 x1 Bitnje S EE 01 EE 1 f1 Bitnje S SE 01 SE 1/1 v1 Bitnje S SE 01 SE 1/2 v1 Bitnje S SE 01 SE 1/3 v1 Bitnje S SE 01 SE 1/4 v1 Bitnje S SK 01 SK 1/1 v1 Bitnje S SK 01 SK 2/1 v1 Bitnje S SK 01 SK 2/2 v2 Bohinjska Bistrica C DK 02 DK 1/1 x2 Bohinjska Bistrica C DK 02 DK 1/2 x2 Bohinjska Bistrica O MP 02 MP 1 d2 Bohinjska Bistrica O OC 02 OC 1 f2 Bohinjska Bistrica P OV 02 OV f2 Bohinjska Bistrica P PD 02 PD v2 Bohinjska Bistrica T SE 02 SE e2 Bohinjska Bistrica C SK 02 SK v2 Bohinjska Bistrica S ZK 02 ZK zk3 Bohinjska ^e{njica P PD 03 PD 1 d3 Bohinjska ^e{njica Sz SE 03 SE 1 v OPPN3 Bohinjska ^e{njica S SE 03 SE 2 v3 Bohinjska ^e{njica S SE 03 SE v3 Bohinjska ^e{njica S SK 03 SK 1/1 v

3 Bohinjska ^e{njica S SK 03 SK 1/2 v3 Bohinjska ^e{njica S SK 03 SK v4 Brod S DC 04 DC 1 x4 Brod S SK 04 SK v4 Brod S SK 04 SK 1 v4 Brod S SK 04 SK v4 Brod S SK 04 SK v4 Brod S SK 04 SK v4 Brod S SK 04 SK v4 Brod S SK 04 SK v7 Jereka S DC 07 DC 1 x7 Jereka S SE 07 SE v7 Jereka S SK 07 SK 1/1 v7 Jereka S SK 07 SK 1/2 v7 Jereka S SK 07 SK 2/1 v7 Jereka S SK 07 SK 2/2 v7 Jereka S SK 07 SK 2/3 v7 Jereka S SK 07 SK 2/4 v7 Jereka S SK 07 SK 2/5 v7 Jereka S SK 07 SK 2/6 v7 Jereka S SK 07 SK v7 Jereka S SK 07 SK v8 Kamnje S SE 08 SE 1/1 v8 Kamnje S SE 08 SE 1/2 v8 Kamnje S SE 08 SE 1/3 v8 Kamnje S SE 08 SE 1/4 v8 Kamnje S SE 08 SE 1/5 v8 Kamnje S SK 08 SK 1/1 v8 Kamnje S SK 08 SK 1/2 v8 Kamnje S SK 08 SK 1/3 v8 Kamnje S SK 08 SK 1/4 v8 Kamnje S SK 08 SK 2/1 v8 Kamnje S SK 08 SK 2/2 v8 Kamnje S SK 08 SK 2/3 v8 Kamnje S SK 08 SK 2/4 v8 Kamnje S SK 08 SK 2/5 v10 La{ki Rovt S SE 10 SK 2/1 v10 La{ki Rovt S SE 10 SK 2/2 v10 La{ki Rovt S SK 10 SK 1 v11 Lepence S SK 11 SK 1 v11 Lepence S SK 11 SK v12 Nem{ki Rovt S DC 12 DC x12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK 1/1 v12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK 1/2 v12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK 1/3 v12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK 1/4 v12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK 1/5 v12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK 1/6 v12 Nem{ki Rovt S SK 12 SK v13 Nomenj P IG 13 IG v13 Nomenj C Izp 13 Izp 1 v13 Nomenj S SE 13 SE v13 Nomenj S SK 13 SK 1/1 v13 Nomenj S SK 13 SK 1/2 v13 Nomenj S SK 13 SK 1/3 v13 Nomenj S SK 13 SK 1/4 v13 Nomenj S SK 13 SK 1/5 v13 Nomenj S SK 13 SK 1/6 v13 Nomenj S SK 13 SK v15 Polje S SE 15 SE v15 Polje T MT 15 MT 1 v15 Polje S SE 15 SP v15 Polje S SE 15 SE 1 v15 Polje S SK 15 SK 2/1 v15 Polje S SK 15 SK 2/2 v

15 Polje S SK 15 SK 2/3 v

15 Polje S SK 15 SK 1 v

15 Polje T SP 15 SP w

16 Ravne v Bohinju T MT 16 IG 1 v

16 Ravne v Bohinju T MT 16 IG 2 v16 Ravne v Bohinju T MT 16 MT 2 v16 Ravne v Bohinju T MT 16 MT 1 v16 Ravne v Bohinju S SE 16 SE v16 Ravne v Bohinju S SK 16 SK 1 v16 Ravne v Bohinju S SK 16 SK v18 Savica S SK 18 SK 1 v18 Savica S SK 18 SK v19 Srednja vas v Bohinju C DC 19 DC 1 x19 Srednja vas v Bohinju P PD 19 PD 1 v19 Srednja vas v Bohinju S SE 19 SE 1/1 v19 Srednja vas v Bohinju S SE 19 SE 1/2 v19 Srednja vas v Bohinju S SE 19 SE 1/3 v19 Srednja vas v Bohinju S SE 19 SE v19 Srednja vas v Bohinju Sd SE 19 SE v19 Srednja vas v Bohinju Sld4 SE 19 SE 2 v OPPN19 Srednja vas v Bohinju S SK 19 SK 1 v, x19 Srednja vas v Bohinju S SK 19 SK v19 Srednja vas v Bohinju Sd SK 19 SK 2 v23 @lan S SK 23 SK 1 v24 Log S SE 24 SE v24 Log S SK 24 SK v

oznaka podrobne namenske rabe naziv podrobne namenske rabepovr{in, dolo~ene s PUP povr{in (UL RS 20/2003)

SE obmo~ja eno in dvo stanovanjskih stavbSK stanovanjska obmo~ja s kmetijskimi gospodarstviSP obmo~ja po~itni{kih hi{MT obmo~ja za gostinstvo in turizemMP obmo~ja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnostiPD obmo~ja proizvodnih dejavnostiDC cerkevDK obmo~ja kultureEE obmo~ja za oskrbo z elektri~no energijoOC obmo~ja za ~i{~enje vodaOV obmo~ja za oskrbo z vodoZK pokopali{~aI obmo~ja cestne infrastruktureIP obmo~ja prometnih povr{in izven vozi{~aIZ obmo~ja `elezniceIZp `elezni{ka postaja

PRILOGA 2 K ODLOKU: OBMO^JA OHRANJANJA NARAVE

Seznam OBMO^IJ OHRANJANJA NARAVE je priloga k prostorskim ureditvenimpogojem iz naravovarstvenih smernic ZRSVN, Obmo~na enota Kranj. Digitalni prikazobmo~ij ohranjanja narave je pripravljen na podlagi posredovanih podatkov ZRSVN.

Glede na vsebino in naravovarstveni pomen imajo deli narave naslednje varstvenestatuse:• zavarovana obmo~ja:− NS – naravni spomenik,− NR – naravni rezervat,− SNR – strogi naravni rezervat,− KP – krajinski park,− RP – regijski park,− NP – narodni park,• naravne vrednote:− NVDP - naravna vrednota dr`avnega pomena,− NVLP - naravna vrednota lokalnega pomena,− predlog za zavarovano obmo~je (pNS, pNR, pSNR, pKP, pRP, pNP) je del narave,

ki ima tolik{no naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti akt ozavarovanju;

• EPO - ekolo{ko pomembno obmo~je,− Predlagano ekolo{ko pomembno obmo~je (pEPO) je del narave, ki je bil na novo

evidentiran in ovrednoten, ter za katerega se upravi~eno domneva, da ima lastnos-ti, zaradi katerih bo dolo~en za ekolo{ko pomembna obmo~ja;

• PosVO - posebno varstveno obmo~je.

Legenda oznak in okraj{av v tabelah:• EVID.[T. – eviden~na {tevilka zavarovanih obmo~ij oz. naravnih vrednot;• IME – ime zavarovanega obmo~ja, naravne vrednote, habitatnega tipa, ekolo{ko

pomembnega obmo~ja oz. posebnega varstvenega obmo~ja;

• KODA – koda ekolo{ko pomembnega obmo~ja iz Uredbe o ekolo{ko pomembnihobmo~jih ali koda posebnega varstvenega obmo~ja iz Uredbe o posebnihvarstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000);

• ZVRST - zvrst naravne vrednote, in sicer:- geomorf – geomorfolo{ka povr{inska naravna vrednota,- geomorf – geomorfolo{ka podzemeljska naravna vrednota,- geol – geolo{ka naravna vrednota,- hidr – hidrolo{ka naravna vrednota,- bot – botani~na naravna vrednota,- zool – zoolo{ka naravna vrednota,- drev – drevesna naravna vrednota,- ekos – ekosistemska naravna vrednota,- onv – oblikovana naravna vrednota,- kraj – krajinska vrednota;• NZ - naravna znamenitost

Tabela 2: Seznam obmo~ij ohranjanja narave v PUP za plansko celoto Bohinj

Tabela 2.1: Seznam NARAVNIH VREDNOT v PUP za plansko celoto Bohinj

EVID [T. IME NV ZVRST

5070 Jereka – jesen drev5073 Mo{enjska planina - lipa drev5037 Sovra`nik - vrta~e geomorf1249 Ajdovski gradec geomorf588 Ribnica - soteska geomorf5304 Dobrava zahodno od Bohinjske Bistrice geomorf5303 Bohinjska Bistrica - osamelec geomorf749 Blatnica - korito geomorf5307 Bohinjska Bistrica – re~na terasa Save Bohinjke geomorf1460 Koritnica – soteska pri Nomnju geomorf189 Mostnica z Ribnico - vodotok hidr267 Sava Bohinjka - vodotok hidr521 Grme~i{ki slap hidr589 Bistrica - izvir hidr761 Pira{ica - izvir hidr1461 Bezenski slap hidr1922 Bistrica pri Bohinjski Bistrici - vodotok hidr2561 Potok pod Kova~evcem hidr2562 Nomenj – mrtvica na levem bregu Save Bohinjke hidr4920 Soteska - slapi{~e hidr4965 Brod pri Bohinjski Bistrici - mrtvica hidr4997 Pod Koritom – mrtvica na desnem bregu Save Bohinjke hidr4998 Plav`arica - potok hidr5282 Str`enica hidr5284 Belca - potok hidr5390 Kajdi`ovec – hudournik v Soteski pri Bohinju hidr36 ^rna prst bot116 Za Blatom bot298 Soteska – nahajali{~e severne linejke bot3941 Sori{ka planina – rasti{~e subalpinske flore bot

Tabela 2.2: Seznam ekolo{ko pomembnih obmo~ij - EPO v PUP za plansko celoto Bohinj

KODA IME STATUS

45 ^rna prst - Rodica EPO98 Soteska – rasti{~e linejevke EPO99 Ratitovec - Jelovica EPO107 Bohinjsko jezero s Savico ter Sava Bohinjka EPO

z Mostnico in Ribnico135 Za blatom – barje na Jelovici EPO

Tabela 2.3: Seznam NATURA 2000 v PUP za plansko celoto Bohinj

KODA IME STATUS

SI3000018 Jereka pSCISI3000019 Nem{ki Rovt pSCISI3000044 Bohinjska Bela - meli{~e pSCISI3000103 Blato na Jelovici pSCISI3000110 Ratitovec pSCISI3000253 Julijske Alpe pSCISI3000259 Bohinjska Bistrica pSCISI5000001 Jelovica SPASI5000019 Julijske Alpe - Triglav SPA

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

PRILOGA 3 K ODLOKU: SEZNAM VARSTVA KULTURNE DEDI[^INE

Tabela 3.1: Seznam kulturne dedi{~ine iz registra kulturne dedi{~ine (KD RKD) vPUP za plansko celoto Bohinj

E[D Ime kat. spom. Objava SPD

17 Bitnje v Bohinju - Cerkev Marije vnebovzete 1 1 odlo~ba, {t.660-00-3/00

22 Blatni graben - Pantzova `i~nica 1 2 Ur.l. RS, {t. SDP66/2001-3545

32 Bohinjska Bistrica - Arheolo{ko 2 valornajdi{~e Ajdovski gradec

33 Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor 2

34 Bohinjska ^e{njica – Znamenje 2

610 Ravne v Bohinju - Ambient ka{~ 2 valorRavne 12, 13, 14, 18

685 Srednja vas v Bohinju - Arheolo{ko najdi{~e Sredna Vas 2

686 Srednja vas v Bohinju - 1 0 odlo~ba, {t.Ka{~a Srednja vas 8 24/20-49

1644 Brod - Cerkev sv. Marije Magdalene 2

1645 Nem{ki Rovt - Cerkev sv. Ahaca 2

2296 Srednja vas v Bohinju - 1 1 odlo~ba, {t.Cerkev sv. Martina 660-00-17/01

2297 Jereka - Cerkev sv. Marjete 1 1 Uradni vestnikOb~ine Bohinj,{t. 1/2004-1

7593 Julijske Alpe – TNP 2 valor

8117 Bohinj - Bohinjska `eleznica 2

9483 Bohinjska Bistrica - Voja{ko 2pokopali{~e iz prve svetovne vojne

9485 Jelovica - Spominsko znamenje NOB 2na Lipni{ki planini

9486 Jelovica - Spomenik NOB na 2Mo{enjski planini

10145 Srednja vas v Bohinju – Stopnice 2

10146 Srednja vas v Bohinju - Vas 2

10289 Bitnje v Bohinju - Vas 2

10292 Bohinjska Bistrica – Vas 2 1

10293 Brod - Rojstna hi{a pisatelja 1 1 Uradni vestnikJaneza Mencingerja Ob~ine Bohinj,

{t. 3/2001-4

10294 Brod – Vas 2

10295 Jereka – Vas 2

10297 Nem{ki Rovt - Hi{a Nem{ki Rovt 5 2

10298 Nem{ki Rovt – Vas 2

10299 Ravne v Bohinju - Ka{~a Ravne 12 2

10300 Ravne v Bohinju - Ka{~a Ravne 13 2

10301 Ravne v Bohinju - Ka{~a Ravne 14 2

10302 Ravne v Bohinju - Ka{~a Ravne 18 2

10303 Ravne v Bohinju – Vas 2

10305 Srednja vas v Bohinju – Pokopali{~e 2

10306 Srednja vas v Bohinju - Spomenik 2`rtvam 1. svetovne vojne

10316 Savica - Spominska plo{~a 2[tefanu Ro`i~u

10389 Ravne v Bohinju - 2Spomenik padlim borcem NOB

10535 Srednja vas v Bohinju - 2Ka{~a pri hi{i Srednja vas 4

12855 Bohinjska Bistrica - Obmo~je 2fu`in na Pozabljenem

14140 La{ki Rovt - Spominska plo{~a 2Janezu Maleju

14213 Kamnje v Bohinju - Spominska plo{~a 2kurirski postaji G-27

14214 Kamnje v Bohinju - Spominska plo{~a NOB 2

14215 Lepence - Spominsko znamenje 2

14216 Nomenj - Spomenik NOB 2

14217 Nomenj - Spominska plo{~a 2Janezu Zupanu

14227 @lan - Spominska plo{~a Francu Podlipniku 2

14638 Jelovica - Spominsko znamenje 2partizanom na Rovtarici

15164 Kamnje v Bohinju – Vas 2

15165 Savica – Vas 2

15166 Polje ob Bohinjski Bistrici - Vas 2

15167 Nomenj – Vas 2

15168 Lepence – Vas 2

15236 Nem{ki Rovt - Planina Na Vresju 2

15237 Nem{ki Rovt - Planina Pe~ana 2

15238 Nem{ki Rovt - Planina Za {avnikom 2

15239 Nem{ki Rovt - Rovt Strme 2

15240 Nem{ki Rovt - Zaselek Lome v Bohinju 2

15241 @lan - Vas 2

15242 Vrh Ba~e - Arheolo{ko najdi{~e na prelazu 2

15243 Jelovica - Spominsko znamenje 2NOB na Martin~ku

15716 Bitnje v Bohinju - Spomenik talcem 2

15819 Jereka - Spominska plo{~a padlim 2va{~anom v NOB

16371 Bohinjska ^e{njica - Spominski plo{~i 2na gasilskem Domu

16909 Nem{ki Rovt - Spominska plo{~a 2kurirski postaji G-2

16910 Nem{ki Rovt - Spominska plo{~a 2padlim doma~inom v NOB

17730 Bohinjska ^e{njica - Arheolo{ko 2najdi{~e Ajdovska Jama

17735 Srednja vas v Bohinju - 2Prazgodovinska gomila

17738 Savica - Arheolo{ko obmo~je Na selcih 2

17739 Bohinjska Bistrica - 2Arheolo{ko obmo~je Tele~nica

17835 Jelovica - Lipni{ka planina 2

17837 Bohinjska Bistrica - Arheolo{ko 2obmo~je Selo pri Ajdovskem gradcu

18484 Ravne v Bohinju - Planina Za Liscem 2

18485 Ravne v Bohinju - Ravenska planina 2in planina Za ^rno Goro

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

Tabela 3.2: Seznam kulturne dedi{~ine iz registra kulturne dedi{~ine (KD PRKD) vPUP za plansko celoto Bohinj

E[D Ime kat. spom. Objava SPD

410193 Jereka - Grobi{~e na sedlu 2

410195 Jereka - Doma~ija Jereka 17 2

410196 Jereka - Hi{a Jereka 18 2

410197 Jereka - Doma~ija Jereka 22 2

410198 Jereka - Doma~ija Jereka 13 2

410199 Jereka - Doma~ija Jereka 11 2

410200 Jereka - Doma~ija Jereka 27 2

410201 Jereka - Doma~ija Jereka 35 2

410202 Bohinjska ^e{njica - Voglarjeva hi{a 2

410203 Bohinjska ^e{njica - Doma~ija 2Bohinjska ^e{njica 85

410204 Srednja vas v Bohinju - Napajalno 2korito v vzhodnem delu vasi

410205 Srednja vas v Bohinju - Va{ki trg 2s kapelico, lipo in vodnjakom

410206 Srednja vas v Bohinju - Doma~ija 2Srednja vas v Bohinju 44

410207 Srednja vas v Bohinju - 2Naselbina in grobi{~e `ale

410209 Srednja vas v Bohinju - 2Grobi{~e na Podojnicah

410212 Nomenj - Doma~ija Nomenj 35 2

410213 Nomenj - Hi{a Nomenj 37 2

410214 Nomenj - Doma~ija Nomenj 24 2

410215 Nomenj - [ola Nomenj 26 2

410216 Nomenj - Doma~ija Nomenj 18 2

410217 Nomenj - Napajalno korito 2

410296 Bohinjska ^e{njica - Arheolo{ko 2najdi{~e Dunaj in Trebe`

420246 Jelovica - Mo{enjska planina 2

440058 Nomenj - Bitenjska planina 2

480182 Polje – Razpelo 2

480193 Jereka - Ko{mrljeva `aga 2

480455 Pokljuka - Planina Javornica 2

480460 Bohinjska Bistrica – Grobi{~e 2

480467 Lepence - Grobi{~e Na Kremnu 2

480511 Jereka – Grobi{~e 2

480512 Lepence - Arheolo{ko najdi{~e 2Spodnje Gradi{~e

480513 Lepence - Arheolo{ko obmo~je 2Zgornje Gradi{~e

480514 Nomenj - Naselbina na Gori~ici 2

480515 Soteska v Bohinju - Arheolo{ko 2najdi{~e Ajdovska luknja

480519 @lan - Arheolo{ko najdi{~e Groblje 2

480523 Bohinjska ^e{njica – Vas 2

480532 Lepence - Doma~ija Lepence 4 2

480533 Nomenj - Hi{a Nomenj 32 2

480542 Nomenj - Hemin plav` 2

480543 Lepence - Tovorni{ka pot 2

480544 Nomenj - Tovorni{ka pot skozi {tenge 2

480552 Srednja vas v Bohinju - Spominska 2plo{~a padlim v drugi svetovni vojni

480553 Srednja vas v Bohinju - Spominska 2plo{~a na gasilskem domu

480562 Nomenj - Rojstna hi{a Jo`eta A`mana 2

480564 Soteska v Bohinju - Spomenik talcem 2

480600 Brod - Arheolo{ko najdi{~e 2

480604 Ravne v Bohinju - Spominska plo{~a 2Jo`etu [tendlerju

480618 Srednja vas v Bohinju - Kapelica sredi vasi 2

480619 Srednja vas v Bohinju - Znamenje na polju 2

480620 Srednja vas v Bohinju - Kapelica na polju 2

480621 Bohinjska ^e{njica - Kapelica pred 2hi{o Bohinjska ^e{njica 19

480622 Bohinjska ^e{njica - Doma~ija 2Bohinjska ^e{nica 11

480623 Bohinjska ^e{njica - Kapelica pred `ago 2

480624 Bohinjska ^e{njica - Hi{a 2Bohinjska ^e{njica 2

480625 Jereka - Kapelica ob mostu 2

480626 Jereka - Kapelica ob potoku ju`no od vasi 2

480627 Jereka - Znamenje ob cesti proti 2Spodnji dolini

480628 Bitnje - Kapelica sredi vasi 2

480629 Nomenj - Razpelo sredi vasi 2

480630 Polje - Hi{a Polje 6 2

480631 Kamnje - Kapelica v vasi 2

480632 Savica - Kapelica ob kri`i{~u 2

480633 Savica - Kapelica ob mostu 2

490121 Jereka - Razpelo ob kri`i{~u 2

490252 Srednja vas v Bohinju - Hi{a 2Srednja vas v Bohinju 24

Tabela 3.3: Seznam POMEMBNEJ[IH OBMO^IJ KD v PUP za plansko celotoBohinj

OPKD_ID oznaka ime natan~nost povr{ina opombe

63 58 Bohinj 5 38396.9121 19 Lipni{ka dolina 5 8758.97

Tabela 3.3: Seznam OBMO^IJ KOMPLEKSNEGA VARSTVA v PUP za plansko celo-to Bohinj

oznaka ime natan~nost povr{ina opombe

2 Bohinj 4 35599.27

E[D Eviden~na {tevilka dedi{~ine iz RKD.Predlog {tevilka predloga za vpis v RKD. Enota je v postopku vpisa.Ime Ime enote

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

Oznaka (*) pomeni, da lokacija ni dolo~ena v digitalni obliki.Kategorija Kategorija varstva:1 - razglasitev za kulturni spomenik (enota je razgla{ena ali predvidena za razglasitev)2 - varovanje v prostorskih aktih (kulturna dedi{~ina)Spomenik Vrsta spomenika (podatek je naveden samo za kulturne spomenike):0 - neznano (delitev kulturni spomenik lokalnega / dr`avnega pomena {e ni dokon~na)1 - kulturni spomenik lokalnega pomena2 - kulturni spomenik dr`avnega pomenaSDP Kulturni spomenik dr`avnega pomena:SDP – Enota je razgla{ena za kulturni spomenik dr`avnega pomenavalor – Enota je valorizirana za razglasitev za SDP, vendar {e ni bila razgla{ena za SDP.OE Pristojna obmo~ne enota ZVKDS. Vse navedene enote spadajo v pristojnost ZVKD

OE Kranj.

Obmo~ja kompleksnega varstva KD v odprtem prostoru

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega insrednjero~nega dru`benega plana Republike Slovenije (OdPSDP), UL RS, {t. 11/99 sobila dolo~ena t. i. pomembnej{a obmo~ja kulturne dedi{~ine (OPKD). Za namen pripravestrategije prostorskega razvoja Slovenije so bila obmo~ja dodatno preverjena in podrob-neje opredeljena kot obmo~ja kompleksnega varstva KD v odprtem prostoru (OKVKD)– zgodovinsko okolje. Obmo~ja OKVKD so vklju~ena v obmo~ja t. i. nacionalnih obmo~ijprepoznavnosti, ki so dolo~ena v odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije(Uradni list RS, {t. 76/04); podatki in meje teh obmo~ij se pridobijo na Ministrstvu zaokolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj.

2.Na podlagi 31. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/07)

je `upan Ob~ine Bohinj dne 26.1.2010 sprejel

PRAVILNIKo uporabi in najemu {otora

I. SPLO[NE DOLO^BE1. ~len

S tem pravilnikom se ureja na~in, pogoje in postopek oddaje {otora POWER 32 mx 10 m, sestavljenega iz osmih 4 m x 10 m delov, 3,2 m stranske vi{ine, z okni (v nadal-jevanju: {otor) v najem ter najemna razmerja, na~in in merila za dolo~anje vi{ine najem-nine {otora, ki je v lasti Ob~ine Bohinj (v nadaljevanju: najemodajalec).

2. ~len[otor se oddaja v najem na podlagi vloge fizi~ne ali pravne osebe (v nadaljevanju:

najemnik), neposredno z najemno pogodbo.

II. ODDAJA [OTORA V NAJEM3. ~len

Postopek oddaje {otora v najem vodi delavec ob~inske uprave najemodajalca, kiopravi vsa administrativno-tehni~na opravila, hkrati pa vodi tudi evidenco oddaje {otorav najem kot tudi register vseh sklenjenih najemnih pogodb, ki so predmet tega pravilni-ka.

III. POSTOPEK IN POGOJI ZA ODDAJO [OTORA V NAJEM4. ~len

[otor se oddaja v najem neposredno s sklenitvijo pisne najemne pogodbe (v nadal-jevanju: najemna pogodba), na podlagi izpolnjene vloge za najem {otora. Popolno vlogoje potrebno oddati najkasneje deset dni pred dnem najema.

IV. NAJEMNO RAZMERJE5. ~len

Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe, ki se sklenenajkasneje v osmih dneh po prejemu izpolnjene vloge za najem {otora s strani najem-nika.

6. ~lenNajemna pogodba mora vsebovati naslednje sestavine:- naziv in sede` najemodajalca ter najemnika;- dav~no {tevilko (najemnik predlo`i potrdilo o vpisu zavezanosti za DDV);- predmet najema;- dejavnost, ki se bo v predmetu najema opravljala;- dolo~ilo o kraju in ~asu trajanja najemnega razmerja;- dolo~ilo o vi{ini dnevne najemnine, stro{kih vzdr`evanja predmeta najema in drugih

stro{kih, ki bremenijo najemnika ter pla~ilne pogoje;- dolo~ila o uporabi, obveznostih, vzdr`evanju in vrnitvi predmeta najema;- dolo~ila o monta`i in demonta`i predmeta najema (samostojna monta`a in demon-

ta`a pod nadzorom delavca najemodajalca ali monta`a in demonta`a, ki jo izvede-jo delavci najemodajalca);

- rok za vrnitev predmeta najema;- pogodba mora obvezno vsebovati tudi dolo~ilo o ukrepih najemnika v zimskih ali

vetrovnih razmerah- odpovedni rok ter odpovedni razlogi;- odgovorne osebe za izvajanje pogodbe- kraj in datum sklenitve pogodbe in podpise obeh pogodbenih strank.

7. ~lenNajemnik ne sme oddati {otora v podnajem drugi fizi~ni ali pravni osebi.

8. ~lenNajemno razmerje preneha:- s sporazumno odpovedjo najemnega razmerja;- z odpovedjo najemne pogodbe;- s potekom ~asa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba.

9. ~lenNajemodajalec lahko odpove najemno pogodbo in zahteva vra~ilo {otora ob

vsakem ~asu, ne glede na pogodbena dolo~ila o trajanju najemnega razmerja inodpovednem roku, v naslednjih primerih:- ~e najemnik med trajanjem najemnega razmerja brez soglasja najemodajalca na

kakr{enkoli na~in spremeni predmet najema;- zaradi neizpolnjevanja pogodbenih dolo~il;- v primeru nujnosti uporabe {otora zaradi vi{je sile (za{~ita in re{evanje za primer

elementarnih nesre~).

V. POSTAVITEV, VZDR@EVANJE IN UPORABA [OTORA10. ~len

(1) Najemnik je dol`an {otor vzdr`evati v zapisni{ko prevzetem stanju, upo{tevajo~normalno obrabo v skladu s standardi vzdr`evanja. V primeru nujnega popravila jenajemnik dol`an to takoj sporo~iti najemodajalcu.

(2) Najemnik je dol`an odpraviti vso nastalo {kodo na predmetu najema, ki jo jepovzro~il z opravljanjem dejavnosti, za svoj ra~un.

(3) Najemnik bo {otor uporabljal kot dober gospodar. Stro{ke teko~ega vzdr`evanjapla~a najemnik. Po prenehanju najema je najemnik dol`an {otor vrniti v stanju, vkakr{nem ga je prevzel. Pred podrtjem {otora mora najemnik zagotoviti skrbnikupregled stanja {otora. {otor mora biti zlo`en po to~no dolo~enem zaporedju naprikolico oziroma keson, o ~emer najemnika podu~i delavec najemodajalca. Obpredaji {otora se napi{e primopredajni zapisnik.

(4) Najemodajalec bo {otor vzdr`eval tako, da bo opravil vsa investicijsko-vzdr`evalnadela in s tem prepre~il poslab{anje stanja {otora.

VI. NA^IN IN MERILA ZA DOLO^ANJE NAJEMNINE [OTORA11. ~len

(1) Dnevna najemnina, stro{ki monta`e in demonta`e {otora se usklajujejo enkratletno v skladu z rastjo `ivljenjskih stro{kov v Republiki Sloveniji in so objavljeni vceniku skupaj z ostalimi cenami, Ob~ine Bohinj katerega sprejme Ob~inski svetOb~ine Bohinj.

(2) Vi{ina dnevne najemnine in stro{kov monta`e in demonta`e je odvisna od velikosti{otora, ki ga `eli najemnik in se sorazmerno zni`a glede na {tevilo najetih osmin{otora.

12. ~len(1) Dru{tva, javni zavodi in druge organizacije, ki imajo sede` v ob~ini Bohinj in se

financirajo iz prora~unskih sredstev, ne opravljajo profitne dejavnosti ter niso dav~nizavezanci, pla~ajo 30% navedenih cen.

(2) Vse ostale fizi~ne ali pravne osebe, ne glede na sede` registracije, {otor najamejopo celotni dnevni najemnini.

(3) Pla~ila najema {otora so opro{~ena izklju~no humanitarna dru{tva.

13. ~lenPo opravljeni izposoji se najemniku izstavi celotni ra~un, ki ga je ta dol`an pla~ati v

zakonitem roku.V kolikor se najemnik odlo~i {otor najeti za dalj{e ~asovno obdobje od trideset dni,

se najemniku izstavi ra~un za vsak mesec posebej.

VII. KON^NA DOLO^BA14. ~len

Ta pravilnik stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

[tevilka: 3528-10/2010Bohinjska Bistrica, 26. januar 2010

@upan Ob~ine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

3.Na podlagi 8. odstavka 32. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t.

94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09) in 47. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradnivestnik Ob~ine Bohinj, {t. 7/08) je Nadzorni odbor Ob~ine Bohinj na 21. redni seji, dne18. januarja 2010 sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA NADZORNEGA ODBORA OB^INE BOHINJ

1. ~lenV Poslovniku Nadzornega odbora Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t.

9/08) se 44. ~len spremeni tako, da se glasi:

»44. ~len

(1) Po opravljenem nadzoru nadzorni odbor pripravi poro~ilo v skladu s pravilnikom oobveznih sestavinah poro~ila nadzornega odbora ob~ine.

(2) Nadzorovana oseba je dol`na v roku 15 dni od vro~itve osnutka poro~ila nadzorne-ga odbora pripraviti odzivno poro~ilo in ga vro~iti nadzornemu odboru.

(3) ^e nadzorovana oseba odzivnega poro~ila v predpisanem roku ne vro~i nadzorne-mu odboru se smatra, da se v celoti strinja z osnutkom poro~ila.«

2. ~len^rtata se 45. in 46. ~len v celoti.

3. ~lenV 47. ~lenu se ~rtata prvi in tretji odstavek v celoti.

4. ~lenSpremembe in dopolnitve poslovnika za~nejo veljati petnajsti dan po objavi v

Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

[tevilka: 007-14/2008-2Bohinjska Bistrica, 18. januar 2010

mag. Toma` Medja, univ.dipl. in`. el.,l.r.,predsednik Nadzornega odbora

4.Na podlagi 17. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/07)

je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 34. redni seji, dne 28. januarja 2009 sprejel

SKLEPo redakcijskem popravku grafi~nega dela prostorskih sestavin

Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgo-ro~nega plana Ob~ine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske {t.

2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in srednjero~nega plana Ob~ineRadovljica (Uradni vestnik Gorenjske {t. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89,2/90, (razv. del. 8/86) ter Uradni list RS, {t. 26/91, 1/93, 4/94, 37/94,48/94, 79/94 in 5/95, 19/97, 22/97, 68/98, (razv. del. 19/97) Uradnivestnik Ob~ine Bohinj {t. 4/01, 5/04, 1/05, 6/05) za obmo~je noveOb~ine Bohinj- preimenovane v sestavine prostorskega plana

Ob~ine Bohinj

I.V prostorskih sestavinah Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin

dolgoro~nega plana Ob~ine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske {t. 2/86, 23/88, 9/89in 4/90) in srednjero~nega plana Ob~ine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske {t. 8/86,15/87, 15/88, 9/89, 2/90, (razv. del. 8/86) ter Uradni list RS, {t. 26/91, 1/93, 4/94, 37/94,48/94, 79/94 in 5/95, 19/97, 22/97, 68/98, (razv. Del. 19/97) Uradni vestnik Ob~ine Bohinj{t. 4/01, 5/04, 1/05, 6/05) za obmo~je nove Ob~ine Bohinj- preimenovane v sestavineprostorskega plana Ob~ine Bohinj se grafi~ni prikazi v merilu 1:5000 (listi BohinjskaBistrica 4, 5 in 13 ter list Bled 43) uskladijo s tekstualnim delom odloka tako, da se stavb-no zemlji{~e parc. {t. 821, 41/3, 863 k.o. Savica, stavbno zemlji{~e parc. {t. 415 indelov parc.{t. 1045, 1057, 1056 in 1053 k.o. Bohinjska ^e{njica ter stavbno zemlji{~eparc. {t. 1194/2 k.o. Bohinjska Srednja vas ozna~i kot Sk - obmo~je za kmetijskeobjekte.

II.Sklep za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj.

[tevilka: 032-1/2010 Bohinjska Bistrica, 28. januar 2010

@upan Ob~ine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

Na podlagi Odloka o prora~unu Ob~ine Bohinj za leto 2010 (Uradni vestnikGorenjske, {t. 8/2009) Ob~ina Bohinj objavlja naslednji

JAVNI RAZPISza zbiranje vlog za sofinanciranje prireditev in drugih

aktivnosti, ki pospe{ujejo turisti~ni razvoj in promocijo vletu 2010

1. Predmet razpisa Ob~ina Bohinj objavlja razpis za sofinanciranje prireditev in drugih aktivnosti, ki

pospe{ujejo turisti~ni razvoj in promocijo Ob~ine Bohinj v letu 2010. Predmet razpisa so: - prireditve, ki pospe{ujejo turisti~ni razvoj in promocijo Ob~ine Bohinj na lokalni in

{ir{i ravni (turisti~ne, {portno-rekreativne, kulturne in druge prireditve, razstave,sejmi, kolonije, karnevali, proslave, gostovanja skupin iz tujine in gostovanja na{ihskupin v tujini ipd.),

- akcije na podro~ju urejanja in varovanja okolja, ohranjanja kulturne in naravnededi{~ine, o`ivljanja ljudskih obi~ajev in doma~e obrti (~istilne akcije, akcije ureja-nja in vzdr`evanja turisti~ne infrastrukture, predstavitve ljudskih obi~ajev in izdelkovdoma~e obrti ipd.),

- druge akcije, ki prispevajo k turisti~nemu razvoju, promociji in ve~ji prepoznavnostiOb~ine Bohinj (izdaja knji`nih publikacij, promocijski dogodki, predstavitve tu-risti~nih krajev in obmo~ij, izvedba nate~ajev, organiziranje predavanj in delavnic znamenom usposabljanja in motiviranja na podro~ju turizma, aktivnosti za spodbu-janje turisti~nega podmladka ipd.).

2. Pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sede` v Ob~ini Bohinj (krajevne skupnosti, dru{tva, klubi, zavodi in njim

sorodne neprofitne institucije), - imajo sede` izven Ob~ine Bohinj (krajevne skupnosti, dru{tva, klubi, zavodi in njim

sorodne neprofitne institucije) prireditev oziroma akcijo organizirajo na obmo~juOb~ine Bohinj,

- imajo urejeno dokumentacijo o registraciji in evidenco ~lanstva, kot to dolo~austrezna zakonodaja (Zakon o dru{tvih, o zavodih...),

- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo programa, ki je predmet razpisa.

Podrobnej{a merila za sofinanciranje programov so sestavni del razpisne doku-mentacije.

Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli upravi~enci, s sede`em oziroma s stal-nim prebivali{~em v Ob~ini Bohinj.

3. Vi{ina razpisanih sredstev Vi{ina razpolo`ljivih sredstev je 25.000 EUR. Ob~ina bo sofinancirala programe najve~ do 50 % vrednosti posameznega programa.

5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija Vloga mora vsebovati: - predstavitev prijavitelja programa - obvezno navesti to~en naslov, kontaktno osebo,

telefon,- transakcijski ra~un, - natan~no predstavitev programa (ime, termin, lokacija izvedbe ...),- dokazilo o statusu prijavitelja,- dokazila o soglasjih, ki so potrebna za izvedbo programa, - finan~no konstrukcija programa: prihodki, lastna sredstva, zapro{ena sredstva iz

razpisa, - morebitno `e dodeljena sredstva iz drugih razpisov, sponzorji, odhodki itd.. - navedbo predvidenega {tevila uporabnikov programa oz. ciljne skupine iz Ob~ine

Bohinj.

Zahtevana dokumentacija je navedena v razpisni dokumentaciji.

6. Rok za oddajo Prijavo po{ljite na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s

pripisom "Prijava na razpis za sofinanciranje prireditev in drugih aktivnosti, kipospe{ujejo turisti~ni razvoj in promocijo v letu 2010” do vklju~no 26. 2. 2010.

Vse dodatne informacije dobite na ob~inski upravi ali na tel. {t. 577 0128. Razpisna dokumentacija lahko dvignete na ob~inski upravi ali na spletni strani

Ob~ine Bohinj http://obcina.bohinj.si/

7. Obvestilo o izboruKomisija, ki jo imenuje `upan, bo pregledala vloge in sprejela sklep o dodelitvi sred-

stev najkasneje v roku 15 dni po zaklju~enem roku razpisa. O izboru bodo prosilciobve{~eni najkasneje v 25 dneh po zaklju~enem roku razpisa.

Razpis stopi v veljavo naslednji dan po uveljavitvi Pravilnika o dodeljevanju sred-

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 URADNI VESTNIK OB^INE BOHINJ

stev za prireditve in druge aktivnosti, ki pospe{ujejo turisti~ni razvoj in promocijo Ob~ineBohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/2009).

[tevilka: 320-1/2010-1Bohinjska Bistrica, 25. januar 2010

Ob~ina Bohinj, Ob~inska uprava

Na podlagi Odloka o prora~unu Ob~ine Bohinj za leto 2010 (Uradni vestnik Ob~ineBohinj, {t. 8/2009) Ob~ina Bohinj objavlja naslednji

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih

organizacij v letu 2010

1. Predmet razpisaOb~ina Bohinj objavlja razpis za podelitev prora~unskih sredstev za sofinanciranje

programov, ki so namenjeni:- re{evanju socialnih stisk posameznikov,- re{evanju socialnih stisk invalidov,- osve{~anju javnosti o nediskriminaciji invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, - izobra`evanju invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami,- ohranjevanju zdravja

2. Status prijavitelja programaNa razpis se lahko prijavijo:- organizacije s statusom invalidske organizacije,- organizacije s statusom humanitarne organizacije,- druge organizacije le v primeru, da izvajajo posebne socialne programe in storitve,

ki temeljijo na samopomo~i, - organizacije, ki delujejo preventivno na podro~ju zdravstva.

3. Pogoji razpisa Upravi~enci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:- da izvajajo program na obmo~ju Ob~ine Bohinj,- so programi namenjeni dolo~eni ciljni skupini ali posameznikom na obmo~ju

Ob~ine Bohinj, z izra`eno funkcionalno, socialno ali zdravstveno problematiko,- program mora imeti pregledno in jasno finan~no konstrukcijo, ki vklju~uje vse pri-

hodke in odhodke programa, - izjemoma se lahko sredstva dodelijo izvajalcu tudi za program, ki se izvaja izven

obmo~ja Ob~ine Bohinj le v primeru, da je za to izkazan interes uporabnikov izOb~ine Bohinj.

- interes uporabnikov iz Ob~ine Bohinj mora biti razviden iz poro~ila o uporabi pro-grama, ki je predmet razpisa in ki se je izvajal v preteklem letu,

- program mora imeti cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa in izhajajo iz potrebuporabnikov iz Bohinja oziroma so cilji programa v interesu Ob~ine Bohinj,

- da se programi ne izvajajo v okviru javne slu`be.

4. Vi{ina razpisanih sredstevVi{ina razpolo`ljivih sredstev je 9.100,00 EUR.Ob~ina bo sofinancirala programe najve~ do 50 % vrednosti posameznega programa.

5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacijaRazpisno dokumentacijo lahko dobite na Ob~inski upravi ali na spletni strani

ob~ine www.obcina.bohinj.si razpisi.. Vloga mora vsebovati:- predstavitev prijavitelja programa - obvezno navesti to~en naslov, kontaktno osebo,

telefon, transakcijski ra~un,- natan~na predstavitev programa (termin, lokacija izvedbe…), finan~na konstrukcija

programa - prihodki, lastna sredstva, zapro{ena sredstva iz razpisa, morebitno `edodeljena sredstva iz drugih razpisov, sponzorji, odhodki itd.,

- navedbo predvidenega {tevila uporabnikov programa oz. ciljne skupine iz ob~ineBohinj,

- dokazilo o izku{njah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi- ki bodo trajali dalj ~asa in bodo vklju~evali ve~je {tevilo mladih invalidov,- ki se bodo izvajali na obmo~ju ob~ine Bohinj.

7. Rok za oddajo Prijavo po{ljite na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s

pripisom "prijava na razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskihorganizacij za leto 2010" do vklju~no 26. 2. 2010. Vse dodatne informacije in razpisnodokumentacijo dobite na ob~inski upravi ali na tel. {t. 577 0115.

8. Obvestilo o izboruKomisija, ki jo imenuje `upan, bo na osnovi Pravilnika za vrednotenje programov

humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se sofinancirajo iz prora~una Ob~ine Bohinj inna podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Ob~ini Bohinjza leto 2010. O izboru bodo prosilci obve{~eni v 20 dneh po zaklju~enem roku razpisa.

[tevilka: 093-2/2010Bohinjska Bistrica, 25. januar 2010

Ob~ina Bohinj, Ob~inska uprava

Razpis za sofinanciranje programov {porta

[portne organizacije bi radi opozorili na razpis za sofinanciranje programov {porta.Za leto 2010 je v prora~unu Ob~ine Bohinj planiranih 44.870, 00 EUR. Sredstva so takokot prej{nja leta namenjena za programe {porta otrok in mladine, izvajanje programovkakovostnega in vrhunskega {porta, izobra`evanje strokovnega kadra in sofinanciranjanakupa opreme.

Vloge z prijavo na razpis je potrebno poslati na ob~insko upravo Ob~ine Bohinj.

Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi 10. ~lenaZakona o {portu (Uradni list RS, {t. 22/98), na podlagi Odloka o Prora~unu Ob~ineBohinj za leto 2010 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. 8/09) objavlja

JAVNI RAZPISza zbiranje predlogov programov {porta za leto 2010, ki jihbo sofinancirala Ob~ina Bohinj iz sredstev ob~inskega

prora~una

1. Ob~ina Bohinj v skladu s Prora~unom Ob~ine Bohinj za leto 2010 razpisuje44.870,00 EUR sredstev sofinanciranja programov {porta. Iz prora~unskih sredstevse bodo sofinancirali naslednji programi:

• programi za {port otrok in mladine v vi{ini 6.960 EUR• programi kakovostnega in vrhunskega {porta v vi{ini 23.880 EUR• {olanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v vi{ini 1.280 EUR• investicije v {portne objekte in opremo v vi{ini 11.900 EUR• rekreacija v vi{ini 850 EUR

2. Na razpis se lahko prijavijo nosilci in izvajalci {portne dejavnosti, ki izpolnjujejonaslednje pogoje:

• da so registrirani v skladu z zakonom za opravljanje {portne dejavnosti s sede`emv Ob~ini Bohinj, oziroma organizacija, ki ima v svoji dejavnosti registrirano {portnodejavnost, ki se izvaja na obmo~ju Ob~ine Bohinj,

• da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogojeza uresni~itev na~rtovanih {portnih aktivnosti,

• da imajo za dolo~ene {portne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 ted-nov v letu,

• da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto,• dru{tvo, ki ima urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, ~lanstvu in pla~ani

~lanarini.

3. [portne organizacije morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na ob~inski upraviali na spletni strani ob~ine http://obcina.bohinj.si, prilo`iti naslednje dokumente:

- poro~ilo o delu za leto 2009,- poro~ilo o porabi sredstev za investicije, investicijsko vzdr`evanje in opremo v letu

2009,- program kandidature nabave {portne opreme in investicijskega vzdr`evanje v letu

2010,- urnik organizirane vadbe za leto 2010 (z navedbo kraja, ~asa, odgovorno osebo in

telefonsko {tevilko).

4. Prijave je potrebno poslati ali predlo`iti, najkasneje do petka, 26. 2. 2010, na naslovOb~inska uprava, Ob~ine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, spripisom RAZPIS ZA PROGRAME [PORTA.

5. Vrednotenje opravi komisija, ki jo imenuje `upan, v skladu z merili in kriteriji, ki sodolo~eni s Pravilnikom o vrednotenju programov {porta v Ob~ini Bohinj (Uradnivestnik Ob~ine Bohinj {t. 2/04).

6. [portne organizacije bodo o dolo~itvi vi{ine dele`a sofinanciranja pisno obve{~enev 15 dneh od roka za oddajo vlog.

[tevilka: 093-1/2010Bohinjska Bistrica, 21. januar 2010

Ob~ina Bohinj, Ob~inska uprava

Bohinj, 5. februar 2010 [tevilka 1RAZPISI IN OBVESTILA

LOKALNE TURISTI^NE ORGANIZACIJEBLEDA, BOHINJA, KRANJSKE GORE IN

VI[JA STROKOVNA [OLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED

vabijo na te~aj

za usposabljanje

LOKALNEGA TURISTI^NEGA VODNIKABleda, Bohinja in Kranjske Gore z licenco.

Pogoji za prijavo:- kon~ana V. stopnja izobrazbe;- znanje najmanj enega tujega jezika;- veselje do vodenja in dela z ljudmi.

Vlogo ter kopijo dokazila o kon~ani V. stopnji izobrazbe po{ljite na enega izmednaslovov:

TURIZEM BLED, Cesta svobode 11, 4260 Bled;TURIZEM BOHINJ, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica;LTO KRANJSKA GORA, Kolodvorska ul. 1 b, 4280 Kranjska Gora.

Prijave sprejemamo do 18. 2. 2010.

Prosimo, da vlogi pripi{ete, v katerem tujem jeziku boste opravljali izpit.

Predavanja bodo potekala na Vi{ji strokovni {oli za gostinstvo in turizem na Bleduz za~etkom predvidoma konec februarja. Prakti~ni del pouka bodo kandidati opravili zogledi krajev Bleda, Bohinja in Kranjske Gore in njihovih znamenitosti. Predavanja bodotrajala približno 60 ur.

Zaklju~ni izpit je planiran sredi aprila.Ve~ o programu na spletni strani www.vgs-bled.si pod naslovom lokalni vodniki.Cena te~aja je 170 EUR (ddv vklju~en) ob pogoju, da bo prijavljenih vsaj 15

te~ajnikov.

Dodatne informacije: TURIZEM BLED, tel. 04/ 5780 500; TURIZEM BOHINJ, tel.: 04/ 5747 590; LTO KRANJSKA GORA, tel.: 04/ 5885 020.

Informacija v zvezi z dopisi dru`be EZS d.o.o.

Dru`ba EZS d.o.o., Brezje 10, Grosuplje je v decembru 2009 lastnikom parcel,poslala dopise z obrazlo`itvijo, da »se dru`ba ukvarja s posredovanjem pri urejanjupremo`enjskopravnih zadev v primerih gradnje javne infrastrukture na zemlji{~ih, ki sov zasebni lasti.« V dopisih navajajo, da so ob pregledu stanja v Ob~ini Bohinj zasledili,da po nepremi~ninah, ki so v privatni lasti, potekajo javne ob~inske ceste. Nadalje {enavajajo, da »je tak{no stanje v nasprotju z veljavno zakonodajo, ki dolo~a, da moraob~ina tak{ne povr{ine, ki se uporabljajo kot javno dobro, lastniku bodisi ponuditi vodkup, bodisi izpeljati za to predvidene upravne postopke.« Strankam so v dopisu {enavedli, da so v vsakem primeru upravi~eni od ob~ine zahtevati ureditev stanja vnaprejter uveljaviti ustrezno od{kodnino za preteklo obdobje tak{ne neutemeljene rabe nji-hovega zemlji{~a.

S strani ob~inske uprave je bilo preverjeno in ugotovljeno, da dru`ba ni registriranakot poobla{~eno geodetsko podjetje. Pri analizi podatkov gospodarske javne infrastruk-ture (cest) s kri`anjem digitalnega katastrskega na~rta niso upo{tevali natan~nosti urad-nih podatkov, kot jih dolo~ajo pravila stroke. Zato podatki, ki so jih uporabili v dru`bi ESZd.o.o., ne odra`ajo pravega dejanskega stanja.

V primerih, kjer je kategorizirana ob~inska cesta odmerjena in je lastni{tvo vpisanona Ob~ino Bohinj ali kot javno dobro v upravljanju Ob~ine Bohinj, gre po ortofoto pos-netkih v ve~ini primerov za zamike. Zato je po na{ih podatkih tak{no stanje pravno ure-jeno. Strankam oz. lastnikom zemlji{~, ki se z na{imi navedbami ne strinjajo in kljubtemu vztrajajo, da preko njihovega zemlji{~a poteka javna cesta, smo predlagali, da nasvoje stro{ke naro~ijo poobla{~enega geodeta, ki bo dejansko stanje parcel pokazal vnaravi.

V primerih, kjer kategorizirana ob~inska cesta poteka po privatnih zemlji{~ih incesta ni odmerjena, lastnikom teh zemlji{~ predlagamo, da se izvede postopek odmere,stro{ke odmere nosi Ob~ina Bohinj. Odkupi teh parcel se bodo izvajali na podlagineposrednih pogodb po ceni 7,40 EUR za m2, tako kot se izvajajo vsi ostali odkupiob~inskih cest v Ob~ini Bohinj. Zadeve bo ob~ina (v nekaterih primerih jih `e) urejala pri-oritetno na obmo~ju vasi in povezav med posameznimi vasmi.

Ne glede na dopise EZS d.o.o. je ob~inska uprava v letu 2009 `e pristopila k ure-

janju lastni{tva na zemlji{~ih, po katerih potekajo kategorizirane ob~inske ceste (npr.cesta Bohinjska Bistrica-Ravne). Prioriteta ob~ine pri urejanju teh zadev so v prvi vrstikategorizirane ob~inske ceste, {ele nato poti, ki se uporabljajo kot javni dostopi doobjektov.

Bohinjska Bistrica, 25. januar 2010

@upan Ob~ine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.,

Jolanda Planov{ek, vi{ja svetovalka na podro~ju nepremi~nin

O~istimo Slovenijo v enem dnevu!V Sloveniji se vsako leto na lokalni ravni zgodi preko 300

najrazli~nej{ih ~istilnih akcij, med njimi tudi vsakoletna ~istil-na akcija »Prijatelji, o~istimo Bohinj«, katero organizirajoOb~ina Bohinj, Turisti~no dru{tvo Bohinj in Turizem Bohinj,pridru`ijo pa se ji {tevilna dru{tva in posamezniki, za kar sejim iskreno zahvaljujemo. Tudi letos v Ob~ini Bohinj orga-niziramo spomladansko ~istilno akcijo, ampak s to razliko, da sepridru`ujemo najve~ji prostovoljski ~istilni akciji v zgodovi-ni Slovenije, »O~istimo Slovenijo v enem dnevu«.

Projekt O~istimo Slovenijo v enem dnevu! poteka vorganizaciji dru{tva Ekologi brez meja po vzoru uspe{neestonske ~istilne akcije Let's Do It 2008, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspe-lo osvoboditi estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvr`enih odpadkov v enemsamem dnevu. V obi~ajnih okoli{~inah bi dr`ava za to potrebovala 3 leta in ve~ kot22 milijonov evrov, oni pa so to storili v enem dnevu za petdesetkrat manj denarja.^istilna akcija bo potekala 17. aprila 2010. Prvi del akcije bo predstavljalo ~i{~enjedivjih odlagali{~ (v tem sklopu bo do aprila pripravljen digitalni register divjih odla-gali{~ za celotno Slovenijo), da bi o~istili divja odlagali{~a komunalnih in kosovnihodpadkov. Nevarni odpadki bodo popisani, informacije o njih pa predanedr`avnemu in{pektoratu. Drugi del akcije pa se bo osredoto~il na ~i{~enjerazpr{enih odpadkov ob sprehajalnih poteh, okolic {ol in vrtcev ter na ~i{~enjepohodni{kih poti. K temu delu akcije bodo povabljeni vsi vrtci, {ole in srednje {olev Sloveniji, k ~i{~enju planinskih poti pa tudi planinska dru{tva. K akciji bomo po-vabili tudi ribi{ke dru`ine, ki bodo ~istile obre`ja rek, potaplja~i pa bodo ~istili vode.

Cilji projekta so: 17. aprila 2010 zdru`iti 200.000 prostovoljcev in izpeljatinajve~jo okoljsko akcijo v Sloveniji doslej, izdelati prvi digitalni register in nacional-ni zemljevid z lokacijami ~im ve~jega {tevila divjih odlagali{~, odstraniti najmanj20.000 ton ilegalno odvr`enih odpadkov, zdru`iti vse ekolo{ke akcije, ki potekajo vspomladanskem ~asu na en datum in s skupnim namenom ter ozave{~anje in izo-bra`evanje o izbolj{anju odnosa do ravnanja z odpadki.

O logisti~nem na~rtu poteka ~istilne akcije v Ob~ini Bohinj se bomo dogovorilina skupnem informativnem sestanku z dru{tvi predvidoma v mesecu februarju.Verjamemo, da se boste prijatelji Bohinja tudi letos tej akciji pridru`ili in to {e vve~jem obsegu kot prej{nja leta.

Ve~ informacij o ~istilni akciji najdete na spletnem naslovu www.ocistimo.si ali naspletni strani Ob~ine Bohinj, lahko pa se obrnete tudi na organizatorje ~istilne akci-je na lokalni ravni: Darinka Mara` (telefonn: 04 577 01 21, elektronska po{ta: darinka.maraz@obcina.bohinj.si), Klemen Langus (Turizem Bohinj,klemen.langus@obcina.bohinj.si) in Jure Sodja (TD Bohinj, jure.sodja@bohinj-info.com).

Prav vsak od nas je odgovoren za ohranitev naravnih virov in zmanj{anje obre-menjevanja okolja in verjamem, da bomo to odgovornost tudi v Bohinju sprejeli.

Ob~inska uprava Ob~ine Bohinj, TD Bohinj in Turizem Bohinj

Bohinj, 5. februar 2010[tevilka 1 RAZPISI IN OBVESTILA

Popis lokacij divjih odlagali{~:V okviru projekta O~istimo Slovenijo se bo izdelal digitalni register divjih odla-gali{~, {tevilna med njimi pa bomo na dan akcije 17. aprila 2010 sku{ali o~istiti.Ob~anke in ob~ane napro{amo, da nam poznane lokacije divjih odlagali{~sporo~ijo na elektronski naslov darinka.maraz@obcina.bohinj.si ali na telefon04 577 01 21. Za sodelovanje se vsem `e vnaprej zahvaljujemo.

29aktualno, iz na{ih krajev

Uspe{ni v letu 2009Tako kot vsa leta doslej je bilo tudi leto 2009 za aktiviste KORK Bohinjska Bistrica delovno in pestro. Vsako leto je na{anajbolj odmevna krvodajalska akcija. Tudi lani je bilo tako,ko smo v sodelovanju s Splo{no bolnico Jesenice pripravilidve krvodajalski akciji. Prvo v mesecu marcu, na katero se jeodzvalo 142 ob~anov, drugo v novembru, na kateri je darova-lo svojo kri 110 krvodajalcev. Razveseljivo pri obeh akcijah jebilo, da se je zanju odlo~ilo precej ve~ mladih kot v preteklihletih.

Odvzem krvi se izvaja v prostorih ZD Bohinj, pri pripravi in reali-zaciji pa ne sodelujejo samo na{e pridne aktivistke, pa~ pa nam pritem nesebi~no pomaga tudi Stanka Ravnik, glavna sestra ZD Bohinj.Njena pomo~ je pripomogla k dobro organiziranim in izpeljanimakcijam, zato se ji ob tej priliki iskreno zahvaljujemo in ob temupamo, da tudi v bodo~e lahko ra~unamo na njeno sodelovanje, ki gabomo {e kako potrebovali.

Pomo~ v hraniPomembno humanitarno delo krajevnih organizacij RK je razdelje-vanje hrane socialno ogro`enim dru`inam in posameznikom.Socialno ogro`enim smo v letu 2009 hrano razdelili {estkrat. Hranosta prispevala Evropska skupnost in Rde~i kri`. Skupno je bilorazdeljenih 137 paketov hrane, 95 kartonov mleka in 1100 kg osta-lih `ivil.

Odziv na meritve zadovoljivV preteklem letu smo v Bohinjski Bistrici vsako prvo sredo v mese-cu organizirali merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Polegomenjenih rednih mese~nih meritev smo izvajali {e dodatne meritvekrvnega sladkorja in tlaka ter preventivno merjenje holesterola insicer:

- samostojno dvakrat v Bohinjski Bistrici in po enkrat na Nem-{kem Rovtu, Nomenju, Kamnjah, Polju v Stari Fu`ini, Srednjivasi, ^e{njici, na Koprivniku in v Gorju{ah;

- v sodelovanju z Ob~ino Bohinj v septembru in oktobru 2009v Bohinjski Bistrici, Stari Fu`ini, Srednji vasi in na Koprivnikuin

- v sodelovanju z Dru{tvom za osteoporozo, ki je v ZD Bohinjizvajalo preventivno merjenje kostne mase, v mesecu decembru2009.

Odziv na vse omenjene meritve je bil zadovoljiv, zato bomo zaktivnostmi nadaljevali tudi letos. Ob tem bi se radi zahvalili vsem,ki so pomagali pri meritvah, predvsem pa Anici Bajt in IreniRozman, ki sta opravljali meritve, saj brez njiju do realizacije tehna{ih akcij ne bi pri{lo.

Skrb za starostnikeNanje smo se v letu 2009 spomnili ob 8. marcu, dnevu `ena in obkoncu leta. @ene, stare nad 80 let (teh je v na{i KO okrog 150), smoaktivistke ob dnevu `ena, obiskale na domovih in jim izro~ile cvetje.Obiskale smo tudi tiste `ene, ki bivajo v domovih starostnikov vRadovljici in Podbrdu in jim s tem polep{ale njihov vsakdanjik.Povsod smo bile prisr~no sprejete, kar nam je dalo zagon za nasled-nje podobne akcije.Decembra smo obiskale vse ob~ane, stare nad 80 let, in jim izro~ilevo{~ilnice na{e KO RK ter jih povabile v Dvorano Danica v Bohinj-ski Bistrici, kjer smo jim, skupaj z Dru{tvom Invalid Bohinj pripra-vili novoletni program in skromno pogostitev. Tudi tokrat so starost-niki lepo sprejeli na{e obiske in kar nekaj jih je bilo, ki so se kljubvisoki starosti udele`ili novoletnega praznovanja.

Krajevne organizacije RK v BohinjuDelo aktivistov RK je prostovoljno - brezpla~no. Popla~ani smo zzadovoljstvom ljudi, ki jim nudimo pomo~, z uspe{no izpeljanohumanitarno akcijo, z dobro udele`bo ali odzivom krajanov na na{eakcije in s stiskom rok ljudi, ki cenijo na{e delo. V Bohinju so tri kra-jevne organizacije RK: KO RK Bohinjska Bistrica (najve~ja), KO RKStudor-Stara Fu`ina in KO RK Koprivnik - Gorju{e. Vse delajodobro in so aktivne skozi vse leto. @al pa ni aktivistov RK v ^e{njici,Jereki in Podjelju. Tudi Srednja vas je z njimi slabo pokrita, sajimajo eno samo aktivistko. Ker smo prepri~ani, da tudi v teh vaseh `ivijo va{~ani, ki bi potrebo-vali na{o pomo~, pa zanje ne vemo, ker nas nanje nih~e ne opozori.Zelo veseli bi bili, ~e bi se tudi v teh vaseh na{li ljudje, ki bi nam bilipripravljeni pomagati s tem, da postanejo aktivisti RK. Prepri~anismo, da bi jim bili hvale`ni tudi socialno {ibki va{~ani teh vasi, sajbi tako lahko dobili dodatno potrebno pomo~. Zato vabimo vse ob~ane, ki so pripravljeni postati aktivisti RK, {ezlasti ob~ane zgornje doline, da nas pokli~ejo na GSM 051 300 170.Veseli bomo vsakega novega aktivista!

^lanarinaVsako leto pobirajo na{i aktivisti ~lanarino RK, s katero krijemostro{ke, nastale z na{im delom in za darila starej{im ob~anom.Denar, ki nam ostane, je namenjen za pomo~ ljudem, ki senepri~akovano znajdejo v hudi stiski (po`ar, poplave ali drugenesre~e), izjemoma pa tudi za enkratno pla~ilo polo`nic socialno zeloogro`enim ljudem. Ob tem moramo poudariti, da praviloma ne nudi-mo denarne pomo~i, pa~ pa upravi~encem pomagamo tako, da jim vdogovoru z njimi nabavimo potrebne `ivljenjske dobrine.Tudi letos bodo na{i predstavniki pobirali ~lanarino in lepo bi bilo,da jo pla~a vsaj en ~lan vsakega gospodinjstva in s tem prispeva ktemu, da bodo ogro`eni prejeli malo ve~ pomo~i, kot bi jo sicer. Vsem,ki bodo ~lanarino ponovno, tako kot vsako leto, pla~ali in tistim, kibodo to storili prvi~, se `e vnaprej lepo zahvaljujemo!

Irena Pagon, KO RK Bohinjska Bistrica

Predstavitve osnutka novega zakona oTriglavskem narodnem parkuV februarju in marcu bosta potekali dve predstavitvi osnutkanovega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki jubodo vodili predstavniki Odbora dr`avnega zbora za okolje inprostor, Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varst-vo narave in Javnega zavoda TNP. Prva predstavitev bo vpetek, 19. 2. 2010, ob 18. uri v Kulturnem domu v StariFu`ini, druga pa v petek, 12. 3. 2010, ob 18. uri v KDJo`a A`mana v Bohinjski Bistrici. Od srede, 10. 2. 2010, do ponedeljka, 12. 4. 2010, bo med9. in 19. uro v KD v Stari Fu`ini in v KD Jo`a A`manav Bohinjski Bistrici potekala javna razgrnitev osnutkanovega zakona o Triglavskem narodnem parku.

30 iz na{ih krajev

“[ola spomina” - stikmo si novih spomi-novOb za~etku novega leta so Bohinjci imeli prilo`nost za urjenje svoje-ga spomina v {oli spomina, katero je organiziral zavod Papilot vokviru izvajanja projekta 65plus.»[olarji« so si krepili spomin v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi terv Stari Fu`ini, medtem ko imajo v Bohinjski Bistrici in na Kopriv-niku odli~en spomin. Ena od udele`enk iz Stare Fu`ine, je v `elji, dase udele`i »pouka«, {la v tem letu {ele prvi~ iz hi{e. Vzpodbudno!»U~iteljici«, pa prav ni~ strogi, sta bili Helena Pi{ek in Maja Marolt,ki so si ju na{i {olarji tudi malo privo{~ili – Helena je na koncu sre-~anja v Stari Fu`ini morala ponoviti imena vseh desetih udele-`encev. Za nagrado, ker se je izkazala, sta bili obe »tr{ici« povabljenina vro~o ~okolado. Njam.Za vse, ki ste zamudili prijetno s koristnim, Helena in Maja predla-gata, da re{ujete uganke, kri`anke, izrekate pregovore, predvsempa, da ne pozabite starih prijateljev in da spoznavate nove. Pri-lo`nost se je pokazala `e v drugem mesecu tega leta. ^e smo februarja tkali »Vezi med ljudmi« in spletali ~udovito mre`onovih znanstev, celo prijateljstev (»potrpe`ljivost je lepa ~ednost« -ve~ o tem v slede~i {tevilki), imamo za mesec marec predlog –»Zakuhajmo solidarnost«. Naj postane medsebojna pomo~ vrednota,bohinjska posebnost, kot je znameniti mohant. »Kuhalo« se bo prvi torek in prvo sredo v marcu. Vas zanima kje?Prvi torek v marcu, 2. marca, se sre~amo v Zavodu sv. Martina ob15.30 do 17.00 ter na Koprivniku v stari {oli od 17.30 do 19.00. Vsredo, 3. marca, bomo skupaj v Stari Fu`ini v Kulturnem domu med15.30 in 17.00 ter v Bohinjski Bistrici med 17.30 in 19.00 v Dru{-tvenem domu. V pri~akovanju vonja po dobroti...

Sabina Jagodnik, zavod Papilot

Brezpla~no informiranje in svetovanje vizobra`evanju odraslihSvetovalno sredi{~e Gorenjska, kot podporna slu`ba Centra vse`iv-ljenjskega u~enja Gorenjska, organizira in izvaja informativno-sve-tovalno dejavnost na sede`u Ljudske univerze Jesenice. Zagotavljajobrezpla~no pomo~ in nasvete s podro~ja izobra`evanja odraslih.Vsako tretjo sredo v mesecu od 9. do 12. ure bodo na voljo tudi vBohinju. V februarju vam bodo na voljo v sredo, 17. februarja,od 9. do 12. ure v dru{tvenih prostorih Dru{tva upokojencevBohinjska Bistrica, Triglavska 30. Informirali in svetovali vambodo na temo e-u~enja in elektronske po{te.Hkrati bo v okviru projekta 65plus potekal tudi »Mobilni informa-tor«. V okviru sodelovanja z zavodom Papilot, nosilcem projekta65plus, za aktivnost, prenos znanja in prostovoljstvo v starosti bodostarej{im ob~anom na podro~ju Bohinja ponudili informacije o neka-terih pravicah iz zakonodaje, nudili pomo~ pri izpolnjevanju obraz-cev, vlog za uveljavitev dolo~enih pravic in pisanju uradnih dopisovter jim pri tem nudili ustrezno podporo.Dosegljivi so tudi na telefonu 583 38 05 in na elektronskem naslovu:lea.zlodej@siol.net in tanja.sovulj@siol.net

Klepetalnica za star{eStrokovni delavci LAS-a Radovljica, prepri~ani da ni star{a, ki privzgoji ne bi naletel na težavo, so se odlo~ili, da bodo izvajali brez-pla~ne klepetalnice za star{e. Klepetalnice so potekale v sodelovan-ju s Knjižnico A. T. Linharta v ~asu od oktobra 2008 do januarja2010. Raznovrstne teme, ki so jih ponudili, so star{e pritegnile, orga-nizatorji pa bi si `eleli ve~ji obisk, saj menijo, da bi morali star{imo`nost pridobivanja novega znanja in izku{enj z vzgojnega po-dro~ja bolj izkoristiti.

Operacija, po kateri sem se znova rodilaZa~elo se je pred petimi leti, kosem se `e ob zmernih naporih, naprimer hoji po stopnicah, zadihala.Utrujale so me ~isto vsakdanjestvari, kar sem pripisovala preko-merni telesni te`i in pomanjkanjutelesne kondicije. Ko nisem zdr`ala ve~, sem {la ksplo{ni zdravnici dr. Leskovarjevi,ki je postavila sum na plju~no em-bolijo, domnevno zaradi kontracep-cijskih tablet. Sledil je sprejem vbolni{nico Golnik. Tam so mi predpisali antikoagulacijsko za{~ito,ki pa se v celem naslednjem letu ni zadovoljivo uredila. Tako semv obdobju 11 mesecev prebolela tri plju~ne embolije. Ob tretjiemboliji me je prevzela dr. [krgatova, ki se je temeljito lotilaiskanja vzroka za moje stanje. Opravili so mi {tevilne preiskavein postavili diagnozo huda plju~na hipertenzija. To je bolezen, koje krvni tlak v plju~nih arterijah nenormalno visok. Bolezen seka`e v te`kem dihanju, utrujenosti, bole~inah v prsih, sinko-pah… Kljub napredku pri zdravljenju te bolezni je prognozapre`ivetja za te bolnike slaba in zna{a pet do {est let. V treh letihzdravljenja so mi predpisali najnovej{a zdravila, ki so bila natr`i{~u za zdravljenje plju~ne hipertenzije. @al zdravila ne zdra-vijo bolezni, ampak le omilijo njene simptome. Prva v Slovenijisem bila, ki je jemala tri zdravila hkrati, a `al neuspe{no.Stanje se je iz meseca v mesec slab{alo. Ve~krat sem morala vbolni{nico, ker sem `e ob najmanj{em prehladu potrebovala kisik.Lani maja se mi je za~elo stanje slab{ati. Za~ela sem delati po{tiri ure. Nato septembra enostavno nisem zmogla ve~ in splo{nazdravnica dr. Vogelnikova me je poslala k torkalnemu kirurgudr. Marku Bitencu, da bi podal mnenje glede presaditve plju~. Tami je svetoval, naj se obrnem na dr. Matja`a Turela iz Pul-molo{kega oddelka UKC Ljubljana. Tam me je prevzela dr. Bar-bara Salobir in skupaj z dr. Turelom sta ocenila, da sem potencial-ni kandidat za kirur{ko endarterektomijo, oziroma po doma~e,~i{~enje plju~nih `il. Opravili so mi vse potrebne preiskave in lanidecembra poslali vso dokumentacijo na kliniko na Dunaj.Tako sem se 23. februarja letos odpravila v dunajsko bolni{nicona dogovorjeni pregled. Tam so mi opravili angiografijo plju~ indesnostransko katetrizacijo. Pokazali sta, da je moje stanje zelo,zelo slabo in da takoj potrebujem operacijo. Tako so mi 25. febru-arja v globoki hipotermiji - telo podhladijo na 18 stopinj Celzija inuvedejo izventelesni krvni obtok - poseg tudi opravili. V ~asu(najve~ 20 minut), ko so mi ~istili `ile, sem bila klini~no mrtva.Najprej so o~istili eno plju~no krilo, potem {e drugo. Po posegu najbi nekaj dni ostala v umetni komi, vendar mi je {e isto popoldnepritisk v plju~ih padel na mejo normale in tako so me `e nasled-nje jutro zbudili. Po~utila sem se dobro in teden dni po operacijisem bila `e na Pulmolo{kem oddelku UKC Ljubljana.Ob~utkov ob vsem tem se ne da opisati. Imeti znova »zdrava«plju~a ter normalno dihati, govoriti in prehoditi tistih nekaj stop-nic, da se ob tem ne bi zadihal, je neprecenljivo. Vsak nov dan jepodarjen in prva misel zjutraj je: “Hvala, dr. Salobirjeva, dr. Turelin dr. Klepetko.” Kaj so ob vsem tem do`ivljali moji doma~i, se tudi ne da opisati.Lahko pa se zahvalim mo`u, mami, h~erkama, doma~im, EvgenijiKoro{ec, ki me je spremljala na Dunaj in tam bila do mojega okre-vanja, vsem prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so mi nakakr{en koli na~in stali ob strani ....res vsem {e enkrat hvala!

Klara Klan~ar, Koprivnik

PREJELI SMO

Klara Klan~ar

31iz na{ih krajev

Ob~ni zbor ^ebelarskega dru{tva Bohinj

Kot vsako leto v za~etku januarja smo v ~ebelarskem dru{tvu Bohinjtudi letos izvedli ob~ni zbor dru{tva. Ob~ni zbor je bil v soboto,16. januarja, v sejni sobi Doma upokojencev v Bohinjski Bistrici.Ob~nega zbora se je udele`ila ve~ina ~ebelarjev ^ebelarskegadru{tva Bohinj. Kot gosta sta se ga udele`ila tudi predstavnicaOb~ine Bohinj Milena Ko{nik in predsednik ^ebelarske zvezeSlovenije Bo{tjan No~. Posebno v zadovoljstvo mi je bilo, da sem vna{i sredini lahko pozdravil tri nove ~lanice in tri nove ~lanedru{tva. Iz poro~il je bilo razvidno, da so bile vse naloge, ki smo si jihzadali v planu dela za leto 2009, izpeljane. Veliko poudarka smo vletu 2009 dajali nadaljevanju ~ebelarskega kro`ka v Osnovni {oli dr.Janeza Mencingerja, obnovi drugega najstarej{ega ~ebelnjaka naGorenjskem, to je ^u~kov ~ebelnjak na Bitnjah, in nabavljali stvari~ebelarjem, ki so jih potrebovali pri svojem delu s ~ebelami.V planu dela dru{tva za leto 2010 smo sprejeli poleg splo{nih opra-vil tudi zelo pomembno odlo~itev in hkrati zahtevno nalogo. Za~elibomo s pripravami za obele`itev 110-letnice ^ebelarskega dru{tvaBohinj, ki bo v letu 2011. V tem sklopu bomo izdali zbornik, pripra-vili simpozij in razstavo o na{em velikem ~ebelarju Janu Strgarju.Nekaj je {e novosti za leto{nje leto in to je, da bomo na vsakomese~-nih sestankih izbrali eno temo iz ~ebelarstva, ki jo bomo na tem ses-tanku obdelali.Besedo sta dobila tudi gosta Milena Ko{nik in Bo{tjan No~. Po nju-nih pohvalah in spodbudnih besedah o delovanju na{ega dru{tvasmo s pla~evanjem ~lanarine, majhno zakusko in splo{no debatozaklju~ili ob~ni zbor.

Drago Kotnik, predsednik ^D Bohinj, foto: Mi{o Serajnik

Razstava ro~nih del “iz babi~ine skrinje”V sredo, 20. januarja, je v prostorih Turizma Bohinj potekalaotvoritev razstave ro~nih del z naslovom Iz babi~ine skrinje.Razstavo smo pripravile ~lanice Dru{tva kme~kih `ena in deklet vBohinju, ki skrbimo tudi za ohranjanje kulturne dedi{~ine in tradi-cije. V okviru dru{tva potekajo delavnice ro~nih del in sicer vsaktorek od 19.30 do 21.30 v avli Zavoda sv. Martina v Srednji vasi vBohinju in vsak ~etrtek ob 17.00 v prostorih doma v Stari Fu`ini.Na delavnicah vezemo, kva~kamo, pletemo in klekljamo. Svoje zna-nje nam posredujejo na{e starej{e ~lanice, ki so se tega nau~ile odsvojih mam in babic.Ko smo se odlo~ale o temi na{e prve razstave, smo ob ogledu prosto-ra v Turizmu Bohinj, kjer je razstavljeno pohi{tvo iz Gorenjskegamuzeja Kranj, pri{le na idejo, da bi najprej predstavile ro~na delana{ih babic in prababic. Tako lahko {ir{i javnosti poka`emo, kak{neumetnine so izdelovale na{e babice in katere vbode so uporabljale.

Nova oskrbnika Oro`nove ko~e

Pa sva dobila skrbni{tvo na Oro`novi ko~i, ki sva si ga tako`elela!@e v oktobru sva prejela prvi odgovor na najin dopis, ki sva gaposlala ne samo na Oro`novo ko~o, ampak tudi ostale slovenskeko~e. Vsa vesela, da sva dobila odgovor, sva se kmalu spoznalas predsednikom PD Bohinjska Bistrica, tajnico, gospodarjem inprej{njim oskrbnikom. Predali so nama klju~e ko~e in najuvzpodbujali pri najinih novih zamislih, kako bi potekalo najinodelo. Sploh nisem razumela, kako je mogo~e, da nekomu zaupa-jo `e takoj na za~etku in imela sva tako dober ob~utek obspro{~enem pogovoru, da sem imela {e ve~ poguma, saj mi jepravzaprav nekje v notranjosti govoril glas: »V kaj se spu{~a{na stara leta? @ivi naprej mirno in ne nakoplji si novega delana glavo. Kako pa bo{ vse to zmogla?« Pa ravno to, ko so mirazlo`ili, da ko~a ni dostopna z avtom, da imajo v vasi planinciakcije tako pri pripravi drv kot oskrbovanju ko~e, me je vzpod-budilo, da si to `elim, da je to nekaj zame in da bom to zmogla.

Ko vidi{ ko~o v resnici, je {e lep{a kot na objavljeni internetnistrani. Res, da je bila zgrajena {ele pred nekaj leti (seveda zakcijami doma~inov in njihovim po`rtvovalnim prostovoljnimdelom), a tako urejeno ko~o vidi{ redko. Ko~a diha sve`ino, vseje na svojem mestu, zgrajena je tako, da ji ni~esar ne manjka inkar u`itek je bilo pregledovati kuhinjo, pa dnevni prostor, paklet in skupna le`i{~a...To je vsekakor zasluga prej{njegaoskrbnika in tudi sama se bom trudila, da bom ko~o vzdr`evalain ohranila v takem stanju, kot sem jo prevzela. Z mo`em svapred Novim letom pre`ivela nekaj pre~udovitih vikendov inkljub temu, da sva znosila v ko~o kar precej te`ke nahrbnike zadopolnitev shrambe, nama ni bilo `al nobene minute in spoz-nala sva, da sva se odlo~ila prav.

Ko~o sem vzela za svojo in po nekaj tednih sva dobila prvi obiskin s tem ja bila na vrsti tudi moja prva gostinska stre`ba.Doma~ini so me bodrili in vzpodbujali, bili so prepri~ani, da bovse dobro. Potem pa so mi lepo povedali, da je `e to veliko, daje ko~a odprta, vse ostalo pa je samo {e dobra volja oskrbnika. Novo leto je minilo, naslednji dan so pri{li doma~ini iz doline inob prijetni dru`bi in burnem pogovoru bi si morala zapomnitivsakega posebej, ki ima zasluge v tej ko~i, saj je vsak prispevalali gradbeni material ali pa delavno roko. Bilo jih je preve~, dabi si jih zapomnila, a spoznala sem, da se radi vra~ajo v toploko~o, ki jo pozimi segreva pe~, poleti pa prijazna beseda.Za~utila sem, da moram biti z njimi povezana in upam, da mibo to uspelo. Moja nagrada bo njihovo vra~anje v ko~o.

Rada bi samo pripomnila, da lahko vsak obiskovalec najde tu,kar i{~e ali ho~e. Torej, le koraj`no do ko~e, midva, nova oskrb-nika vas ~akava. Ko~a bo odprta ve~idel v lepih vikendih tudipozimi vse do junija, ko bo odprta stalno, vsekakor pa jepreudarno prej poklicati na gsm 051 442 550.

Vsem doma~inom pa se zahvaljujem za zaupanje in vzpod-budne besede. V `ivljenju naleti{ na marsikaj in na mnogotereljudi, a tokrat sem bila res pozitivno presene~ena. Za ko~o sebom trudila skrbeti tako, da bodo obiskovalci zadovoljni in sebodo radi vra~ali ter da bodo povedali {e drugim, kajti »doberglas se`e v deveto vas«.

Andreja [ivec

PREJELI SMO

32 kultura, obvestila

Tako so na razstavi na ogled vezeni namizni prti, stenske vezenine,vezene brisa~e, bala (rjuhe in blazine), otro{ke obleke, spalna srajca,prti~i, izvezeni v re{elje in tuso tehniki, ter pleteni izdelki iz volne.Nekateri izdelki so iz konca 19. stoletja ter za~etka 20. stoletja.Razstava bo na ogled do 15. marca, vsak delavnik, od 7. do 15. ure.Vabljeni!Ob tej prilo`nosti se zahvaljujemo Turizmu Bohinj, Zavodu sv.Martina v Srednji vasi in KS Stara Fu`ina, ki so nam omogo~ili na{edelovanje in pripravo razstave. Zahvaljujemo pa se tudi na{im ~lani-cam mentoricam, ki nam s svojim znanjem omogo~ajo, da ohranjamona{o kulturno dedi{~ino.

Monika Ravnik

Etnolo{ka razstava od ovce do {tunfaKako doma od za~etka sstri`enjem ovac pa dokonca s tkanjem, plete-njem, kva~kanjem, veze-njem, filcanjem (polste-njem) predelati volno,danes ve le {e malo tistihstarej{ih (predvsem, a nesamo) `ensk, ki so kot de-kleta v zimskih mesecih{e sedele pri kolovratihin iz s~esane ov~je (patudi lanene) preje sukaleniti za tkanje ali {trika-nje obleke. Predenje intkanje je bilo del `en-skega sveta, ~eprav sobili tkalci (predvsem la-nu) na Gorenjskem pove~ini mo{ki. Kolovratiin drugo orodje marsikje{e le`i na podstrehi ali paje kje v hi{i, postavljeno na vidno mesto kot spomin na slikovitopreteklost. Kako to orodje v rokah o`iviti, kako z njim ravnati inkako z njim izdelati li~en in kvaliteten izdelek, pa je `e povsemdruga zgodba. Lep zgled ohranjanja tega pradavnega znanja pa soPredice iz Srednje vasi v Bohinju ter dekleta in `ene iz Rate~, ki soo`ivile celoten postopek predelave volne in ga vsako leto prika`ejo narate{kem Va{kem dnevu 15. avgusta.Na razstavi so na ogled vsa orodja, ki se jih pri predelavi volne potre-buje. Zbrana so bila na terenu v Bohinjski ^e{njici, na BohinjskiBeli, v Trenti in Zasipu. Ne manjkajo pa tudi izdelki iz doma prede-lane volne, tako spleteni kakor stkani (ste vedeli, da se doma sple-

tenim volnenim nogavicam v Trenti re~e »fuzekelni«?). Na ogled sotudi dokumentarni filmi, nekateri so bili posneti prav za tokratnorazstavo. Razstava bo na ogled do 10. marca 2010.

V mesecu februarju vas vabimo v gledali{~e, na odprtjefotografske razstave, na strokovno predavanje o arheologijiin odprtje arheolo{ke razstave, na Triglavsko tr`nico inBrihto ter na fotografsko-literarni ve~er posve~en PavletuKozjeku. Ve~ o dogodkih na www.tnp.si

Ana Kunstelj in Majda Kozjek

Obvestila iz ZD BohinjCepljenje proti klopom

Vse ob~ane obve{~amo, da bomo v februarju ponovno za~eli cepi-ti proti klopnemu meningoencefalitisu. Tako odrasle kot otrokebomo cepili v otro{kem dispanzerju (Milena Vre~ko Tolar, dr.spec. ped.). Cepljenje je samopla~ni{ko. Cena ene doze cepljenjaje 30,5 evra za otroke do 16. leta starosti in 33 evrov za odrasle.V prvem letu cepimo trikrat - drugo dozo po 1 - 3 mesecih intretjo 5 - 12 mesecev po drugi. Revakcinacije so prvi~ po treh,nato vsakih pet let do 60. leta starosti, nato ponovno vsake 3leta. Glede na to, da je Slovenija endemi~na v vseh predelih,vam cepljenje priporo~amo. Za vse informacije smo vam na voljov dispanzerju za otroke (Stanka Ravnik). Naro~ite se lahko potelefonu 04 57 27 100 vsak delovni dan, od 7.00 do 8.00 ali od13.00 do 14.00. Ob prijavi navedite telefonsko {tevilko - najboljemobilnega telefona. O datumu in uri cepljenja vas bomo tele-foni~no obvestili.

Delavnice zdravega `ivljenja

V marcu bomo ponovno izvedli delavnice na temo Zdravo `ivlje-nje. Predavanja obsegajo tri sre~anja, na katerih govorimo omotivaciji za zdrav `ivljenjski slog, o zdravem prehranjevanju,telesni te`i, o gibanju, ter o dejavnikih tveganja za nastaneksr~no`ilnih obolenj: povi{anem holesterolu, krvnem tlaku insladkorju. Vsi zainteresirani pokli~ite v ZD Stanko Ravnik - 051217 73. Delavnice bodo potekale ob torkih - predvidoma od 19.do 21. ure.

Refleksna conska masa`a stopal

V februarju bo gospa Franka Pavi~ Sodja ponovno pri~ela izva-jati refleksno consko masa`o stopal. Dejavnost bo potekala vprostorih ZD Bohinj. Za masa`o se lahko prijavite na telefon 031763 638 (Franka Pavi~ Sodja). Zlo`enka in cenik je na voljo tudiv ZD Bohinj.

Predstavitev knjige ob 50-letnici ZD Bohinj

V soboto, 13. februarja, ob 19. uri bo v mali sejni sobi KD Jo`etaA`mana predstavitev knjige ob 50-letnici Zdravstvenega domaBohinj. Knjigo bosta predstavila avtorja Stanka Ravnik in Mi{oSerajnik. Mo`en bo tudi nakup knjige. Prisr~no vabljeni!

Stanka Ravnik

ObvestiloDru{tvo upokojencev Bohinjska Bistrica obve{~a, da je ponovnoodprt »bife« v Dru{tvenem domu. Delovni ~as: dopoldne od 8. do11., popoldne pa od 15. do 21. ure. Prisr~no vabljeni!

Dru{tvo upokojencev Bohinjska Bistrica

33{port

Organizatorji so se zelo potrudili in so vse potrebno dobro pripravili.Po besedah Jureta Sodja, generalnega sekretarja Organizacijskegakomiteja svetovnega pokala v telemarku Bohinj 2010, so pripravetrajale pribli`no dva meseca. Pri pripravah in izvedbi samega tek-movanja je sodelovalo 90 ljudi. Predsednik Organizacijskega komite-ja je bil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, ~astni predsednikpa `upan Ob~ine Bohinj Franc Kramar.

Prvi dan so tekmovalci izvedli uradni trening, sledila pa je otvoritve-na zabava s skupino Calypso in slavnostna otvoritev z `rebom {tart-nih {tevilk za sobotno tekmo ter ognjemet.

Naslednji dan, v soboto, sta bila na vrsti {printa ob 10. uri (prvi tek)in ob 13. uri (drugi tek). Med tekoma je potekalo tudi nagradno`rebanje, kjer so organizatorji iz`rebanim razdelili {tevilne nagrade.Pri dekletih je zmagala [vicarka Amelie Reymond, ki je kar `eabonirana na zmage v Bohinju, saj je zmagala {e na vseh tekmah zasvetovni pokal v telemarku, ki so bile izvedene v na{em kraju. Drugomesto je zasedla Norve`anka Anne Marit Enger, tretje pa NemkaSussanne Scheller. Pri fantih je bil prvi Phillippe Lau iz Francije,sledila pa sta mu [ved Mattias Wagenius in Norve`an Erik Rykhus.Dobro so se odrezali tudi na{i fantje, saj je bil David Primo`i~ ~etrti,Luka Pintar pa {tirinajsti.

Po tekmovanju je pri{lo na vrsto zabavno popoldne, kjer je nastopilDamjan Murko, zve~er pa Belvijeva Telemark zabava s podelitvijopriznanj najbolj{im, `rebom {tartnih {tevilk za nedeljsko tekmo inve~ernim nastopom Vilija Resnika.

V nedeljo dopoldne smo se, tokrat za razliko prej{njih dveh dni,zbrali v prekrasnem son~nem vremenu. Zopet sta bila izpeljana dvateka v {printu, ob istih urah kot v soboto. Pri dekletih je spet bilanajbolj{a Amelie Reymond, sledili pa sta ji Norve`anka KatinkaKnudsen in {e ena [vicarka Sandrine Meyer. Pri fantih je bil vrstnired isti kot v soboto, zopet so se izkazali tudi na{i reprezentanti, sajje bil David Primo`i~ peti, Luka Pintar pa dvanajsti. Sledila jezaklju~na slovesnost s podelitvijo priznanj najbolj{im.

Tako se je zanimiv konec tedna v Srednji vasi iztekel. Organizatorjevelja pohvaliti za dobro organizacijo tekmovanja in spremljevalnih

dogodkov, sam pa bi si vsekakor `elel bolj mno`i~nega obiska inve~jega zanimanja slovenskih medijev, saj gre navsezadnje za tek-movanje na najvi{ji ravni v svetovnem merilu.

Adrijan D`urd`ar

Rezultati - sobota, 16. 1. - `enske: 1. Amelie Reymond, [vica, 2.Anne Marit Enger, Norve{ka, 3. Sussanne Scheller, Nem~ija; mo{ki:1. Phillippe Lau, Francija, 2. Mattias Wagenius, [vedska, 3. EirikRykhus, Norve{ka, 4. David Primo`i~, 14. Luka Pintar, 18. Jan Lav-tar, 31. Matija Li{ka in 36. Tine Kolenc, Slovenija;

nedelja, 17. 1. - `enske: 1. Amelie Raymond, [vica, 2. KatinkaKnudsen, Norve{ka, 3. Sandrine Meyer, [vica; mo{ki: 1. PhillippeLau, Francija, 2. Mattias Wagenius, [vedska, 3. Eirik Rykhus,Norve{ka, 5. David Primo`i~, 12. Luka Pintar, 29.Tine Kolenc, 31.Matija Li{ka, Slovenija.

ZahvalaSredina januarja je bila tudi letos rezervirana za telemark, zatokot vodja organizacije v prvi vrsti zahvaljujem vsem, ki stepotrdili sprejetje vizije projekta telemark. Nimam prostora, dabi navedel vse poimensko, vendar upam, da kljub temu vsiveste, kako globoko hvale`en sem vam za vse tiste malenkostiali velika dela, ki ste jih napravili, da smo tekme in stranskedogodke pripravili tako dobro. ^estitke s strani tekmovalcev inobiskovalcev {e vedno prihajajo na na{ naslov. @elim si, da biznali vse narejeno vnov~iti tudi v prihodnosti in upam, da smoponosni na storjeno, kajti s ponosom pridejo tudi `elja, volja in{e marsikaj. ^as je, da sprejmemo tak{ne dogodke za svoje in jih obiskujemo,saj bomo le tako prepri~ali {e koga, da nas obi{~e. Iskrena hvalavsem sponzorjem, medijem in vsem, ki so kakorkoli pripomoglik na{em skupnem uspehu!

Jure Sodja, generalni sekretar OK WCT Bohinj 2010

Tretji vikend v mesecu januarju je bilo smu~i{~e Seno`eta v Srednji vasi prizori{~e tekem za svetovni pokal FIS v telemarksmu~anju. Med 15. in 17. januarjem se je 18 deklet in 39 fantov pomerilo v telemark {printu. Pri{li so tekmovalci iz dvanajstihdr`av - Avstrije, ^e{ke, Danske, Finske, Francije, Italije, Nem~ije, Norve{ke, Slovenije, [panije, [vedske in [vice. Prijavljenaje bila tudi reprezentanca Velike Britanije, a iz objektivnih razlogov Britancem ni uspelo priti v Bohinj.

Svetovna telemark smetana v Srednji vasi

Zagrizeno na progi. Foto: Borut Me`an

Bohinjski `upan Franc Kramar je najbolj{im podelil nagrade.Foto: Pavel Koro{ec

34 {port

Skakalci v tekmovalnem obdobju

V mesecu januarju so skakalci za~eli s tekmami za pokal Slovenije.V Ra~ni so imeli de~ki do 14 let in 15 let tekmovanje na 50 mskakalnici, kjer sta se dobro odrezala Kristijan Ravnik na 5. mestu,Rok ^rnko pa na 14. mestu od 60 tekmovalcev. V Kranju so sepomerili de~ki do 12 in 13 let ter deklice do 13 let. Matic Mlakar jeosvojil 5. mesto, Matic Cesar 8. mesto, Luka Kova~i~ 16. mesto terAgata Stare 2. mesto. V februarju pa tekmovalce ~aka kar pesterprogram, saj imajo vsak konec tedna po dve tekmi.20. januarja je bilo v Sebenjah regijsko {olsko tekmovanje z alpski-mi smu~mi. Tekmovali so otroci od 1. do 4. razreda. Deset bohinjskihotrok, ki so zastopali O[ dr. Janeza Mencingerja, se je odli~noodrezalo. Za prvi razred je nastopal Matija Sodja, ki je osvojil3. mesto, drugi razred sta zastopala Urban Stare s 5. in VidStanovnik z 8. mestom, pri tretjem razredu so bili Katra Komar na2. mestu, Miha Arh na 13. mestu in Mitja Topolnik na 18. mestu, v~etrtem razredu je bila najbolj{a Ne`a Stanovnik na 7., DavidZalokar na 10., @an Sodja in Matic Mlakar pa sta si delila 17. mesto.U~enci do petega mesta iz vsakega razreda se bodo udele`ilidr`avnega prvenstva, ki bo sredi februarja v Ljubljani.Vsak ponedeljek ob 15.30 v {olski telovadnici vpisujemo nove zagretenavdu{ence, ki jih zanimajo smu~arski skoki.Fantje in dekleta sedaj trenirajo na pomanj{anih Hansenovihskakalncah K 20 in K 40 na Poljah, vzporedno pa se pripravljanajve~ja skakalnica v Bohinju, Hansenova K 70 m skakalnica, ki pajo na{i skakalci nestrpno pri~akujejo, da bi na njej prvi~ poleteli.

Renata Cerkovnik

Pokal Bohinja v zimskih {portih

Letos smo Bohinjci zdru`ili mo~i in pripravili prvi Pokal Bohinja vzimskih {portih. Veseli nas, da sodelujemo na {tirih prizori{~ih, z

ve~jim {tevilom dru{tev in da nas podpira lepo {tevilo doma~inov.Hokejski turnir 7. februarja na drsali{~u Bohinjska Bistrica ima `eprecej prijav. Smu~arski teki bodo dosegli vrhunec v drugi polovicifebruarja (14., 20. in 27. 2.). Veleslalom pa je `e navdu{il na Vogluin Kobli. Vseh tekem je {est. Zaklju~ek Pokala Bohinja bo 27. febru-arja na Seno`etih, kjer bo tudi zabava s podelitvijo velikih pokalovin nagrad najbolj{im v vsej zimi.

TD Bohinj

Uspe{en za~etek tekmovalne sezoneV Kranjski Gori smo 3. janu-arja na no~ni tekmi v slalo-mu za cicibanke in cicibanepri~eli s tekmovanjem zapokal dr. Bobo. Tekmovanjepoteka pod okriljem Smu-~arske zveze Slovenije, karpomeni, da se na teh tek-movanjih zberejo najbolj obe-tavni mladi smu~arji. Mednjimi so se merili tudi ~lani[portnega dru{tva Kobla.Izkazalo se je, da je vlo`enitrud na kondicijskih trenin-gih in treningih na sneguprispeval k temu, da so sena{i tekmovalci popolnomaenakovredno merili z ostali-mi. Ker pa na {portne aktivnostiotrok gledamo celostno,vzporedno poteka programalpske {ole. Ta program seizvaja ob sobotah, nedeljahin praznikih. Za udele`enceje zbor od 8.45 do 9.00 ure,u~enje smu~anja pa traja do13. ure. Med tem ~asom imajo udele`enci polurni odmor za malico. Na enak na~in bo potekal tudi dvajseturni smu~arski te~aj med zim-skimi {olskimi po~itnicami od ponedeljka do petka po {tiri ure.Dodatne informacije in prijave: htp://www.bohinj.si/kobla,kobla.smucarska.sola@gmail.com, ali 051 362 434.

[D Kobla

Tek na smu~eh za otroke

SD Bohinj – biatlonsko teka{ka sekcija je v januarju 2010 za~ela zuresni~evanjem programa rekreacije teka na smu~eh za otroke vstarosti 8 do 14 let, ki se izvaja ob petkih na teka{kih progah naLa{kem Rovtu. Namen rekreacije je seznanitev ~im {ir{ega kroga

Z leve proti desni: Karin Komar, 6.mesto v kategoriji cicibank, KatraKomar, 6. mesto v kategoriji mlaj{ihcicibank in Klavdija [tros, 9. mesto vkategoriji cicibank.

Zmagovalke prve tekme za Pokal Bohinja v veleslalomu: 1. Tja{aModic, 2. Irena Godec, 3. Alenka Odar. Foto: Mitja Sodja

35{port

otrok s tekom na smu~eh ter privzgoja pozitivnih gibalnih navadtudi v zimskem ~asu. Rekreacija je brezpla~na. Tako smo do sestavetega ~lanka v januarju izvedli tri vadbe. Udele`ba je bila nad na{imipri~akovanji, saj se je vadbe prvi~ udele`ilo 12, drugi~ 18 in tretji~ 27otrok. Otrokom je bila ura in pol vadbe vedno prekratka. Domov sejim sploh ni mudilo, saj so jih dru`abne igre (lovljenje na smu~eh,{tafete, okamenele…) popolnoma prevzele. Ob tako {tevil~nem pod-mladku ni strahu, da bi tek na smu~eh v Bohinju zamrl.Program bomo izvajali tudi v mesecu februarju vsak petekod 15. do 16.30 na teka{kih progah na La{kem Rovtu.

Roman [tih, SD Bohinj

Smu~anje po staremV Kropi je 16. januarjapotekalo 11. sre~anjesmu~arjev s staro opre-mo. Leto{nja zima je lepopobelila travnik za gos-ti{~em »Pri Jarmu«, kjertekma poteka v veleslalo-mu in skokih. Kroparskiklub »Ta lesen« poskrbiza pravo vzdu{je insre~anje ostane v prijet-nem spominu udele-`encem ter {tevilnimobiskovalcem. Letos se jezbralo na prireditvi 76smu~arjev. Bohinjsko ~astsva re{evala z barakarskolegendo Radom Kravanjo.Moralno sta naju podpi-rala na{ rojak, radovlji{ki`upan Janko Stu{ek innjegova soproga Mira.Podobna prireditev bilepo popestrila zimska dogajanja v Bohinju, kjer ima smu~anje lepoin dolgo tradicijo. Prav letos, 26. decembra, bo minilo 80 let odsmu~arske akademije Smu{kega kluba Bohinj. Prireditev jepotekala v prosvetnem domu na Bohinjski Bistrici (danes trgovinaTu{) pod ~astnim pokroviteljstvom `upana Mavri~a in kapetanaMaksimovi}a. Akademijo je prena{al ljubljanski radio. Osrednji delprireditve je bil uvodni nagovor o pomenu akademije. Pripravil ga jeToma` Godec. O zgodovini smu~anja in pomenu smu~arskega {portav Bohinju je spregovoril Jo`a Sodja – Skalovc. Prireditev so pope-strili pevci in tambura{i.

V spomin na prizadevne ~lane Smu{kega kluba Bohinj bi lahko znekaj dobre volje in organizacijske zagnanosti pripravili nepozabendan. Po podstre{jih in omarah je gotovo {e nekaj stare opreme, ki bijo doma~ini z veseljem pokazali na Tele~nici, Kobli ali Seno`etah.Mogo~e pa ne bo ostalo samo pri pobudi?

Lojze Budkovi~

Nadzorniki TNP najbolj{i {portniki

Na tradicionalnem sre~anju in tekmovanju nadzornikov in uslu`-bencev parkov v Alpah za »Trofejo Danilo Re«, ki je potekalo med19. in 22. januarjem 2010 v Engadinu v [vici, je ekipa nadzornikovTNP med 44 ekipami iz {estih dr`av osvojila prvo mesto.Tekmovanje nadzornikov za »Trofejo Danilo Re« ima `e 15-letno tra-dicijo. [tiri~lanske ekipe se pomerijo v {tirih posami~nih disciplinahin sicer v turno-smu~arskem vzponu, veleslalomu, teku na smu~ehin streljanju z zra~no pu{ko. Ekipe TNP se `e vrsto let udele`ujejotega tekmovanja, dvakrat – leta 2006 in 2008 – je TNP osvojil tretjemesto. K prvi zmagi ekipe TNP sta letos najve~ pripomogla Du{anPodlogar, ki je bil drugi v smu~arskem teku, in Tine [tular, ki jeosvojil tretje mesto v streljanju. ~lana prve ekipe TNP sta bila {eFranci [tros (5. mesto v veleslalomu) in Primo` Ravnihar (13. mestov turno-smu~arskem vzponu). TNP-jevci so zmagali pred ekipo {vic-arskega narodnega parka, tretji pa so bili nadzorniki narodnegaparka Visoke Ture (Grossglockner) iz Avstrije. Tudi druge tri ekipeTNP so bile uspe{ne – druga ekipa je osvojila 11. mesto, tretja pa 14.,med dekleti pa je ekipa TNP zasedla skupno tretje mesto.Januarja naslednje leto bo tradicionalno sre~anje in tekmovanjenadzornikov za »Trofejo Danilo Re« na Bledu, Voglu in na Rudnempolju gostil Triglavski narodni park.

T. M., foto Ale{ Zde{ar

Ujel krepkega sulca

Miro Stare iz Nomenja je 15. januarja v Savi Bohinjki, natan~neje»Pod Koritmi na Nomenju« ujel krepkega sulca, te`kega 13 kilo-gramov in dolgega 104 cm (na fotografiji). Za ribi{ke navdu{ence {epodatek, da je bil sulec ujet na na~in vija~enja, za vabo pa je MiroStare porabil »cof«. Da mu sulci »letijo na palico«, pa dokazujenaslednji ulov, saj je konec januarja ujel {e enega, tokrat dolgega 90cm, ki ga je uporabil le za spominsko fotografijo, potem pa spustilnazaj v Savo Bohinjko.

Lado Kravanja, radovlji{ki `upan JankoSebastijan Stu{ek in Lojze Budkovi~

36 iz na{ih krajev

Radost je treba delitiNa{ Zavod sv. Martina v Srednji vasi je sredi meseca januarjapraznoval prvo obletnico. @e pti~ki, ki se po~asi prebujajo, ~ivkajo ovseh prireditvah in sre~anjih, ki smo jih pripravili. Rada pa bi spre-govorila o ne~em drugem. O radosti, ki so jih prinesle sre~ke sre~e-lova koncerta v nedeljskem popoldnevu.Radost je, da tri tedne pred dogodkom ve~ina faranov (in tudi dru-gih) razmi{lja o darilu, ki naj bi bilo delo lastnih rok in iznaj-dljivosti.Radost je, ko vsak dan sli{i{ in vidi{ gospe iz vasi z vedno novimiidejami, kako bi izpeljelie zadevo, da bi bilo ~im lep{e in ~im boljsimpati~no za vse. Ideje kar vrejo iz njih… nemogo~e je ustaviti nji-hovo nalezljivo radost.Radost je, ko skupaj z zaposlenimi na~rtujemo dneve prireditve innam ni `al prostovoljnih ur.Radost je, ko vidi{, koliko ljudi se je odzvalo, kako izvirna so biladarila, kako so sijale o~i vsem, ko so videli nad 600 zavitih daril vgara`i doma.Radost ste in smo prinesli vsakomur, ki je darilo prejel.Zares, hvala vsem in vsakomur posebej za vse drobne radosti, kismo jih bili dele`ni v dneh na{ega praznovanja. Veseli smo, da smolahko del te skupnosti, posebno {e, ~e vemo, da nas podpirate.

Katica Mikelj, Zavod sv. Martina Srednja vas v Bohinju

^ebelji pridelki slovenskih ~ebelarjevLe kdo ne pozna sladkega pridelka iz ~ebeljega panja-meduna{a kranjske sivke. Vsakdo pa pozna tudi ostale ~ebeljepridelke, ki nam popestrijo vsakdan in pomagajo laj{atitegobe. Pri u`ivanju ~ebeljih pridelkov, kar {e posebej veljaza cvetni prah in med, je pomembno, da u`ivamo ~ebeljepridelke iz okolja, v katerem `ivimo. Tako v telo ne vna{amosnovi, ki so mu tuje. S tem zmanj{amo mo`nost pojavaalergij. Za Slovence sta torej slovenski med in cvetni prahnajbolj{a, ker vsebujeta cvetni prah rastlin, na katere smonavajeni.

^ebelji pridelki in zdravjePrimarij Petr Kap{, dr. med., specialist internist meni, da je mednajbolj pristno naravno sladilo in je `e iz davnine cenjen v ~love{kiprehrani: “Je `ivilo, ki se ohrani brez dodatka kakr{nekoli snovi,kar je danes izredna redkost. Delovanje posameznih dodatkov (adi-tivov) v `ivilih {e ni povsem poznano, tudi ni jasno delovanje kom-

pleksnih spojin aditiva s posameznimi sestavinami `ivila. Pri meduteh dvomov ni, saj v njem ni nobenih aditivov (konzervansov). Velik pomen za zdravje imajo v medu flavonoidi, ki delujejo antiok-sidativno, protivnetno, protimikrobno in zavirajo tvorbo krvnihstrdkov. Antioksidaanti so odstranjevalci {kodljivih prostih ra-dikalov, prepre~ujejo oksidacijo {kodljivega holesterola LDL in stem zmanj{ujejo za~epitev ven~nih sr~nih `il. V 100 g medu so kalcij (do 8 mg), `elezo (do 32 mg) in druge rud-ninske snovi, ki prepre~ujejo osteoporozo, utrujenost, slabokrvnost,bole~ine in kr~e v mi{icah ter varujejo jetra. V nose~nosti pomagajopri normalnem razvoju ploda in zmanj{ujejo pogostost bruhanja.~e otrok v ~asu bolezni, stradanja ali hude vro~ine ne dobi dovoljogljikovih hidratov in vode, se preve~ iz~rpajo glikogenske rezerve,izdihani zrak pri prizadetem otroku zaudarja po acetonu, ketonskatelesa se izlo~ajo s se~em. Otroku pripravimo krep~ilni napitek iz 16g medu, ki ga raztopimo v litru vode. Napitek u~inkuje tudi na rastin te`o, otrok la`je premaguje oku`bo. Med pospe{uje rast zob inkosti in deluje blago odvajalno. Otrokov organizem pri rednemu`ivanju medu tudi bolje izkori{~a magnezijeve spojine iz hrane.Pametno je, da obi~ajni (kristalni) sladkor v prehrani otrok nado-mestimo z medom. Med je zelo pomemben za sr~no mi{ico. Med ni nadomestilo za pred-pisana zdravila za srce, ampak njihovo koristno dopolnilo. Z rednimu`ivanjem medu si okrepimo delovanje jeter (holinergi~ni glukotil-ni faktor). Med deluje blago tudi pri vnetju `elod~ne in ~revesnesluznice (`elod~ni in ~revesni katar). Pri rednem u`ivanju meduimamo urejeno odvajanje blata (antracenski glikozidi v medu se v~revesju spremenijo v antrakinone, ki delujejo odvajalno, prepre~u-jejo zaprtje!). Med uni~uje strupe v telesu. @elezo in baker v medu sta pomembnaza tvorbo rde~ih krvni~k. Med vzpodbuja tvorbo encima strjevanjakrvi (tkivna trombokinaza). Med u~inkovito nadomesti minerale, jeu~inkovit pri kroni~nem vnetju ledvic. Med pove~a sprejemno zmogljivost sluznice v dihalih. Eteri~na oljav medu u~inkujejo spodbujajo~e na oslabele sapnice, sluz na mige-tal~nem epiteliju se meh~a, la`je odtrga in potuje proti ustom.

Med je simbol naravnosti, zdravja in `ivljenjske mo~i.U`ivajmo vsaj tri `lice slovenskega medu znanega poreklana dan. @e stari narodi so poznali njegovo mo~. “^e ne bijedel medu, bi umrl {tirideset let prej”, je izjavil Pitagora.”

Ali veste:Slovenski ~ebelarji pridelujemo varen in kakovosten med, zato smoavgusta 2008 uvedli tudi svoj tipiziran kozarec za med, ki medslovenskega izvora `e na prvi pogled lo~i od uvo`enega. V kozarce sesme polniti samo med, pridelan v Sloveniji, tako tudi kupec `e naprvi pogled ve, da je v njem med doma~ega izvora, zato mu tudipodatka o tem ni treba iskati na nalepki.

Ali veste:Zakaj u`ivati ~ebelje pridelke slovenskih ~ebelarjev? • Ker so kakovostni in varni. • Ker so iz okolja v katerem `ivimo.• Ker slovenski ~ebelarji zagotavljamo sledljivost.• Ker je opra{evanje pomembno za ohranjanje na{e naravne

pestrosti.

Ali veste:Ko u`ivamo med in ostale ~ebelje pridelke, je pomembno, da u`i-vamo hrano iz okolja, v katerem `ivimo, saj tako v na{e telo nevna{amo snovi, ki so na{emu organizmu tuje. ^e vna{amo v telosnovi iz tujega okolja, je veliko ve~ mo`nosti, da se pojavi alergija.

Pripravil: Drago Kotnik, ^D BohinjV Vrtcu Bohinj so skupaj s ^ebelarskim dru{tvom Bohinj tako kotvsako leto tudi lani pripravili medeni zajtrk. Foto: mpp

37oglasi - 040/202 384

38 oglasi - 040/202 384

39oglasi - 040/202 384

zadnja stran40