O potresih

24
8/18/2019 O potresih http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 1/24 1 O POTRESIH 

Transcript of O potresih

Page 1: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 1/24

1

O POTRESIH 

Page 2: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 2/24

2

Potres je sunkovito premikanje delov zemeljske skorje, ki

nastane zaradi sprostitve mehanske energije v zemeljskinotranjosti. 

Zaradi velikih sil se v kamninah kopičijo napetosti, ki delomapovzročajo deformacije, nad določenim pragom pa se sunkovitosprostijo s premikom dela zemeljske skorje ob prelomu.

Posebna vrsta potresov se pojavlja ob dvigovanju magme proti

zemeljskemu površju (pod ognjeniki ali na vročih točkah). 

Do premika pride v žarišču ali hipocentru potresa. Točka napovršju, navpično nad hipocentrom, se imenuje epicenter .

Page 3: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 3/24

3

POTRESNI VALOVI 

Ob premiku se nakopičena energija sprosti v obliki potresnih valov.

Razlikujemo 2 vrsti teh valov:

 – prostorninski valovi potujejo skozi zemeljsko notranjost in se od

žarišča širijo na vse strani 

 – površinski valovi potujejo od epicentra po površini in segajo le malo vnotranjost

Spletna stran:

(http://web.ics.purdue.edu/~braile/edumod/waves/WaveDemo.htm)

Page 4: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 4/24

4

Prostorninski valovi 

Razlikujemo P (primarni valovi) in Svalove (sekundarni valovi). 

P valovi so longitudinalni (nihanje jevzporedno s smerjo širjenja). To jevisokofrekvenčno kratkovalovnolongitudinalno nihanje; lahko potujeskozi trdno in tekočo snov shitrostjo 6 –8 km/s (enakolongitudinalni kot zvok).

S valovi so transverzalni (nihanje jeprečno na smer širjenja). To jevisokofrekvenčno kratkovalovnotransverzalno nihanje (navpično nasmer potovanja valov) – za polovicopočasnejši od P valov, ne morejopotovati skozi tekočino. 

http://web.ics.purdue.edu/~braile/edu

mod/waves/WaveDemo.htm  

Page 5: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 5/24

5

Površinski valovi 

Ko prostorninski valovi dosežejopovršje, se spremenijo vnizkofrekvenčne dolgovalovnepovršinske valove.

Ti imajo 2 komponenti (horizontalnoin vertikalno)

 – v horizontalni smeri nihajo L

valovi (Lovejevi valovi) 

 – v navpični smeri nihajo R valovi

(Rayleighovi valovi) 

http://web.ics.purdue.edu/~braile/edumo

d/waves/WaveDemo.htm  

Page 6: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 6/24

6

V stavbah čutimo te različnepotresne valove kot različnenačine premikanja 

http://web.ics.purdue.edu/~braile/edumo

d/waves/WaveDemo.htm  

Page 7: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 7/24

7

Razlike med valovi so razvidne iz seizmogramov, mdr. razlike v hitrosti (P

valovi so najhitrejši, površinski počasnejši). Primer: potres v Posočju12.4.1998.

P valovi so za 75 km poti od hipocentra do opazovalnice v Ljubljani

potrebovali ok. 25 s (V = 3 km/s), 160 km oddaljeno postajo Bojanci v Belikrajini pa so dosegli po 40 s (V = 4 km/s).

P (longitudinalni) valovi in S valovi (transverzalni) so od hipocentra potovali

skozi notranjost, nič po površini. (BIS=Branik nad Muto, CEY=Goričica pri Cerknici,DOB=Dobrina, LJU=Ljubljana Golovec, VBY=Bojanci)

Page 8: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 8/24

8

Ko so P in S valovi dosegli površje (najhitreje v epicentru), so sespremenili v površinske, ki imajo majhno frekvenco in veliko večjo

amplitudo (na seizmogramu za Ljubljano se je moral seizmografpreklopiti na večjo amplitudo (prekrmiljenje). Od epicentra do Ljubljaneso potrebovali 35 s, do Bojancev 65 s (V = 2,5 km/s).

Page 9: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 9/24

9

Z oddaljenostjo od epicentra se veča tudi časovni razmak v prihoduposameznih vrst valov.

Page 10: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 10/24

10

http://www.sciencecourseware.com/virtualearthquake/ 

Page 11: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 11/24

Page 12: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 12/24

12

Page 13: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 13/24

13

POTRESI IN NOTRANJOST ZEMLJE 

Potresni valovi so v bistvu vibracije, ki se iz žarišča širijo na vse strani. 

Njihova frekvenca znaša od več kot 20 Hz do mogočnega vibriranjacelotnega planeta ob velikih potresih s periodo do 54 minut.

Amplituda površinskih valov znaša pri velikih potresih blizu epicentra do 1m.

Razlike v hitrosti širjenja različnih vrst potresnih valov in njihovo

pojavljanje po planetu so glavni vir podatkov o zgradbi zemeljskenotranjosti.

Page 14: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 14/24

14

S valovi (transverzalni) se lahko širijo samo v trdni snovi, zato jih na

drugi strani planeta ne zabeležijo. 

P valovi potujejo tudi skozi tekoče snovi, vendar se odbijajo od različnihplasti v notranjosti, zato se na določenih območjih ne pojavljajo. 

Page 15: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 15/24

15

Seizmogram potresa 11.3.2011 na Japonskem (M=9,0),

zabeležen v Portlandu (Oregon), 7400 km vstran 

Page 16: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 16/24

16

Potresne valove beležimo sseizmografi, ki merijo

nihanja v 3 smereh: 

horizontalni zahod-vzhod

horizontalni sever-jug

vertikalni smeri

Zapis potresnih valov je

seizmogram.

Page 17: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 17/24

17

Digitalni seizmometer Nanometrics Trillium

G OČ O S

Page 18: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 18/24

18

MAGNITUDA ali MOČ POTRESA 

Za merjenje moči potresa uporabljamoRICHTERJEVO LESTVICO (imenovana po

ameriškem seizmologu Charlesu F.Richterju). Pove nam množino energije, kise sprosti ob potresu.

Povečanje za 1 pomeni 

 – 10-krat večjo amplitudo zabeleženihpotresnih valov (potres 4. stopnje je 10-

krat močnejši kot 3. stopnje)  – 32-krat večjo količino sproščeneenergije (ob potresu 8.stopnje se sprosti

ok. 1000-krat več energije kot pri potresu6. stopnje: 32 x 32 = 1024)

Richterjeva lestvica nima niti spodnje niti

zgornje meje. Najmanjši potresi, ki jihčutimo, imajo moč ok. 2.0 po Richterju,najmočnejši doslej izmerjeni 9.5

(22.5.1960 Čile).

Na Zemlji je letno:

Page 19: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 19/24

19

Na Zemlji je letno:

 – povprečno 100.000 potresov z močjo 2.5–3

 – povprečno 100 potresov z močjo 6 

 – povprečno 14 potresov z močjo 7.0 ali več (v letu 2006 samo 5 takšnihpotresov, v letu 2005 9 takšnih, v letu 2007 doslej 10)

Page 20: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 20/24

20http://www.emsc-csem.org/#2 

Potresi v tednu od 25.2. do 4.3.2014

Page 21: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 21/24

21

22.3.2013

Page 22: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 22/24

22

Potresi na Kefaloniji (Grčija) od 26.1. do 3.2.2014 

434 M3+

51 M4+

3 M5+ (M6.1 26.1. in M6.0 3.2.2014)

Page 23: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 23/24

23

Datum 

Čas (h:m:s -

UTC)  Območje 

Zem.

širina 

Zem.

dolžina 

Globina

hipocentra 

Magnitud

a  Sopojavi 

22.5.1960  19:11  Pred obalo južnega Čila  -39.5  -74.5  60  9.5  tsunami 

28.3.1964  3:36  ZDA (Aljaska)  61.1  -147.5  23  9.2  tsunami 

9.3.1957  14:22:31.9  ZDA (Aljaska)  51.292  -175.63  33  9.1  tsunami 

11.3.2011 5:46:24 Pred vzhodno obalo Honšuja (Japonska)  38.297 142.373 29 9.0 tsunami

4.11.1952  16:58  Rusija (polotok Kamčatka)  52.75  159.5  45  9.0  tsunami 

26.12.2004  0:58:53.4  Indonezija (pred obalo Sumatre)  3.295  95.982  30  9.0  tsunami 

31.1.1906  15:35  Pred obalo Ekvadorja  1  -81.5  25  8.8  tsunami 

16.11.1907  10:10  Peru  -8  -76.8  150  8.7 

3.1.1911  23:25  Kazahstan (Almaty)  43.5  77.5  25  8.7 

15.6.1911  14:26  Japonska (otočje Ryukyu)  29  129  160  8.7  tsunami 

24.11.1914  11:53   japonska (otočje Volcano)  22  143  110  8.7 

4.2.1965  5:01:21.6  ZDA (Aljaska - Aleuti)  51.29  -178.55  36  8.7  tsunami 

28.3.2005  16:09:36.5  Indonezija (Sumatra)  2.085  97.108  30  8.7  tsunami 

11.4.2012 08:38:37 Pred zahodno obalo Sumatre 2.311 93.063 22 8.6

22.8.1902  3:?  Kitajska (Xinjiang), Kirgizija  40  77  60  8.6 

4.4.1905  0:50  Indija (Kangra)  33  76  60  8.6  tsunami 

16.6.1910  6:30  Vanuatu  -19  169.5  100  8.6 

21.12.1939  21:?  Vzhodna Indonezija (Minahassa)  123  150  8.6 

22.12.1939  21:?  Indonezija (osrednji Sulawesi)  123  8.6  tsunami 

7.3.1950  8:03  Zahodna Brazilija - Peru  -8  -71  550  8.6 

15.8.1950  14:09  Indija-Kitajska  28.5  96.7  8.6  tsunami 

11.11.1922  4:32  Čile (Atakama)  -28.5  -70  25  8.5  tsunami 

1.2.1938 

19:04 

Bandsko morje (Indonezija) 

-5.2 

130.5 

25 

8.5 

tsunami 

11.10.1939  14:51  Peru  -15.3  -72.2  120  8.5 

Page 24: O potresih

8/18/2019 O potresih

http://slidepdf.com/reader/full/o-potresih 24/24

24

Najbolj smrtnonosni potresi v 20. stoletju:

Stanje 4.3.2014 (vir: http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eqinthenews/) 

Današnje stanje: http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map 

Euro-Mediteranski seizmološki center: http://www.emsc-csem.org/#2 

Datum  Lokacija  Mrtvih  Magnituda  Opomba 

26.12.2004 

pred z. obalo Sumatre (Ind.

Ocean) 

283.106 

9,0 

potres in tsunami 

27.7.1976  Tangshan (Kitajska)  255.000  7,5 

po drugih ocenah čez 655.000 

22.5.1927  pri Xiningu (Kitajska)  200.000  7,9  velike razpoke 

16.12.1920 

provinca Gansu (Kitajska) 

200.000 

7,8 

velike razpoke, plazovi 

1.9.1923  Tokio (Japonska)  143.000  7,9  veliki požari 

12.1.2010 

Port-au-Prince (Haiti) 

112.400

(310.000?) 

7,0 

potres 

5.10.1948 

Ašgabat (Turkmenistan)  110.000  7,3 

8.10.2005 

Kašmir (Pakistan, Indija) 

80.361 

7,6 

potres, podori in plazovi 

28.12.1908  Messina (Italija)  70.000 do

100.000 

7,2  potres in tsunami 

12.5.2008  Sečuan (Kitajska)  69.200  7,9  potres 

31.5.1970 

Chimbote (Peru) 

66.000 

7,9 

skalni podor, poplave 

30.5.1935 

Quetta (Pakistan) 

30.000 do

60.000 

7,5 

20.6.1990 

Bam (Iran) 

50.000 

7,7 

potres in plazovi